635
čalo v Sofiji. Zagreb, Beligrad, Ljubljana in Sofija so si podali roke in se objeli po svojih umetnikih. Toplo smo pozdravili oni dan, ko so zastopniki bolgarske, srbske, hrvaške in slovenske umetnosti sklenili v skupni seji že znano resolucijo in ko so osnovali svoje skupno društvo „Lada". — Zelo lepe besede, toda . . .
Fra Grgo Martič.
V Kreševu je umrl največji bosenski pesnik, eden prvih epikov — fra Grgo Martič, dne 30. avgusta. „Dom in Svet" je obširno pisal o njem 1. 1895. ob njegovi mašniški petdesetletnici. Takrat se je pokazalo,  da ga slavi ves slovanski svet,  posebno pa
Fra Grgo Martič
v moški dobi.
hrvaški narod, kateremu je ustvaril tako krasne pesniške umotvore Zato ne ponavljamo danes njegovega življenjepisa, ampak omenjamo le nekaj podatkov še iz njegovega življenja.
Fra Grgo je bil najpopularnejši mož v Bosni, najzvestejši prijatelj in branitelj bedne raje pod tur škim jarmom, za katero je večkrat postavil v nevarnost tudi svoje življenje, zlasti pod strahovitim bosenskim vezirom Omer-pašo. Cenili in ljubili so ga vsi — bogataši in siromaki, katoličani, pravoslavni, judje in mohamedanci. Ni bilo kraja v Bosni, kjer bi ne bili poznali fra Grge.
Martič je mnogo peval, a vsa njegova dela daleč nadkriljujejo „Osvetnici". Ti so zlati venec Martičeve
poezije, d'ka hrvaške književnosti in važen kulturnozgodovinski spomenik bosenski. V „Osvetnikih" tu-guje s svojim narodom in upa boljše bodočnosti. Jezik mu je bogat in bujen, slog dovršen in gladek, domišljija živahna in polna poezije. Vse trpljenje bosanskega naroda je izlil v svoje divne stihe, ki teko tako gladko in dovršeno v širokem, veličastnem epič-nem tonu, da se dajo postaviti na stran Homerjevim.
Na starost je živel Martič v samostanu Kreševu, na svojem ljubem domu, kjer je speval toliko krasnih pesmi.
V visoki starosti triinosemdesetih let je začel vidno hirati. Samostanski bratje so mu stregli in va rovali njegovo dragoceno življenje z vso skrbnostjo, dokler ni izdihnil v njihovi sredi. Današnji čas sicer nima veselja do resne epične poezije, a Martičeve pesmi so si pridobile splošno priznanje. Bosna bo vedno ponosna na tega svojega velikega sina. Slika str. 633. je delo hrvaškega slikarja Iv. Tišova in nam kaže Martiča kot starca, še vedno krepkega in duhovitega. Ohranil si je jasnega duha do zadnjega in peval vznesene pesmi še v pozni starosti.
Ilarijon Ruvarac. 21. avgusta je umrl v Fruški Gori, v samostanu Grgetegu, II. Ruvarac, odličen srbski zgodovinar. Ruvarac je oče in začetnik prave srbske zgodovine. Pri svoji pisateljski delavnosti se je opiral na kritično proučevanje zgodovinskih dejstev in virov in s tem je mnogo popravil trditve ne le dosedanjih srbskih zgodovinarjev, ampak tudi svojih sovrstnikov. Tako je popravil srbsko zgodovino o carju Lazarju, o Uroševi smrti, o suženjstvu Črnegore v XVII. in XVIII. stoletju, o Jurju Branko-viču itd. Zapustil je dolgo vrsto zgodovinskih monografij in razprav in pripravljalne študije k veliki zgodovinski geografiji srbski.
Bulharsko slovem i obrazem. (Bolgarsko v besedi in podobi). Tako se bode imenovalo češko delo, ki ga bode o Bolgarski izdal znani bolgarofil, češki pisatelj in odvetnik, dr. Alfred Rudolf. Pisatelj dr. Rudolf je bil nedavno v Sofiji, da bi pridobil za sotrudnike tudi bolgarske književnike. G. Rudolf je častni ud „Slavjanskega blagotvoriteljnega družestva v Sofii" in društva „Čeh" v Sofiji. Dr. Rudolf je že prevel več bolgarskih romanov na češki jezik za knjižnico „Bulharska knihovna", ki izhaja v Pragi.
Slovaki v Ameriki. Slovakom v Ameriki se v narodnem pogledu bolje godi nego v domovini. Slovaške „Nar. Novinv" so nedavno objavile dopis iz Amerike, v katerem dopisnik opisuje narodno življenje ameriških Slovakov s temi-le besedami: „Mi ameriški Slovaki to leto moremo imenovati leto zborovanja. Že meseca marca je v mestu Passaie, N. J., zborovalo društvo slovaške mladine »Telocvična Slovenska Jednota Sokol". Ker to društvo ni imelo do-zdaj svojega lastnega glasila, sklenilo se je, ga izdajati.