GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 511 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 20. NOVEMBRA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Kennedyjeva runda se lahko prime
Izjemni spiski so bili pravočasno predloženi - Stvarna pogajanja na pomlad
OD BEOGRADA DO KAIRA
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
A« B@fes6s o čedalje pomembnejši ncii^prlIn vnrn] mednarodni vlogi nevezanih držav V osPreaJu vprašanje investicij
Ukrepi za ustalitev gospodarstva so nujno potrebni
SE NEKAJ IZ KMETIJSTVA
V času, ko je obstajala nevarnost, da se pogajanja za tako-imenovano «Kennedyjevo rundo« v Ženevi dokončno razbijejo, je bil storjen velik korak naprej k pričetku povsem stvarnih pogajanj za dosego dejanskega znižanja carin v trgovini med Združenimi ameriškimi državami in ostalim svetom.
Osnovna zamisel Kennedyje-ve runde je, vzajemno znižati obstoječe carine za polovico in tako pospešiti medsebojno blagovno izmenjavo v smislu posebnega zakona iz časa Kenne-dyjevega vladanja. Toda industrijsko šibkejše države so se upravičeno prestrašile tako močnega znižanja carin, saj bi lahko močno razvita ameriška industrija ubila domačo, ki še ni tako izpopolnjena in ne razpolaga s takšnim kapitalom kakor ameriška. Nujno je bilo potrebno iskati vmesno pot in pristati na izjeme, ki bi jih bili deležni razni proizvodi; za te bi sedanje carine, sploh ostale vedno zaščitene. Tudi ZDA same sd želijo nekatere izjeme.
Nastane vprašanje, katere vrste blaga naj bi izvzeli, oziroma naj bi jih vsebovale posebne izjemne liste in do kdaj bi bilo te spiske treba sestaviti in predložiti tajništvu GATT v Ženevi. Problem je bil težaven, kolikor nastopajo države Evropske gospodarske ■skupnosti nasproti Ameriki kot celota; ni bilo lahko uskladiti koristi posameznih držav članic EGS.
Kljub vsemu so na s 2ji ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti dosegli sporazum glede izjemnih list in pravočasno, to je še 16. novembra, kakor je bilo dogovorjeno, v Ženevi vložili spisek izjem. Prav tako so storile ZDA, Velika Britanija, Japonska in Finska, medtem ko so predstavniki Avstrije, Danske, Norveške, švedske, Švice in češkoslovaške (ki je tudi član GATT) izjavili, da njihove države ne predlagajo nikakšnih izjem, pač pa da v zameno pričakujejo, da bodo njihovi trgovinski partnerji to njihovo dobro voljo upoštevali in pristali pri pogajanjih na ustrezne koncesije.
S predložitvijo spiskov izjem so bili ustvarjeni na pogajanjih, ki trajajo že od začetka maja, osnovni pogoji za začetek pogajanj o višini bodočih carin. Predloge posameznih držav oziroma skupin bo najprej proučil odbor Kennedyje-ve runde in prava pogajanja za določitev carin se utegnejo pričeti prihodnjo spomlad.
Sedanji kompromis je bilo možno doseči, ker ni Amerika več vztrajala pri zahtevi, da se kot pogoj za njihove koncesije najprej načelno reši vprašanje izvoza njihovih kmetijskih pridelkov v evropske države. U-streči ameriški želji bi bilo toliko težje, ker se niti države Evropske gospodarske skupnosti še ne morejo sporazumeti o cenah in carinah za kmetijske pridelke v prometu med njimi samimi in tudi z državami izven EGS.
Vložene izjemne liste zadeva-
k en naftovod povezan z bavarskim?
Velika petrolejska družba Ro-yal Dutch-Shell skupina (nizozemska skupina Shella) namerava zgraditi odcepek južnoevropskega naftovoda, da bi preskrbovala svojo švicarsko rafinerijo pri Cressierju s potrebno nafto. Ta odcepek bi bil, kakor je razvidno iz poročila Shellove skupine, dolg 92 km in bi dajal spočetka 2,5 milijonov ton nafte. Izhodišče novega naftovoda bo pri Gennes na območju francoske Jure (v višini 420 m), nato bi naftovod prekoračil Juro, kjer bi dosegel 1357 m ter bo končal pri Cressierju na višini 540 m. Pri francoskem izhodišču bodo zgradili poleg črpalne postaje tudi cisterne z začetno zmogljivostjo 110.000 kub. m, da bi tako stalno in redno napajali naftovod. Ta novi naftovod bo priključen na južno evropski naftovod, ki veže Marseille s Strasbourgom in Karlsruhe. V drugi etapi graditve je predvidena gradnja druge črpalne postaje na pol poti med Gennesom in Cres-sierjem na francoskih tleh, kar bi dovoljevalo, da dvignejo zmogljivost naftovoda čez 2.5 milijonov ton letno. Gradbeni stroški so predvideni na 52 milijonov francoskih frankov.
Od skupne dolžine novega naftovoda, iz cevi 10 col premera, bo 55 km na francoskih in ostalih 37 km na švicarskih tleh. Gradili bosta dve družbi: francoska in švicarska. Kapital družbe «Socičte Francalse du Pipeline du Jura« bo 80% od Royal Dutch-Shellove skupine in 20% od Shell Francaise. Pri akcijskem kapitalu švicarske družbe «Oteoduc du Jura Neu-ch&telois S.A.» bodo poleg Ro-yal Dutoh Shellove skupine sodelovali še Shell Svvitzerland kakor tudi razne švicarske banke in zasebniki. Gradbena dela bd se morala začeti že v prihodnjem letu.
jo samo industrijske proizvode in so tajne. Znano je le npr., da izjemna lista EGS zajema 19 do 20 odsto industrijskih proizvodov, ki so podvrženi carinam. Med raznimi izdelki zajema tudi tovornjake in avtobuse — ne pa osebnih avtomobilov in sestavnih delov; med tkaninami niso postavili na izjemno listo surove svile, pač pa npr. perilo, papir in lepenko. EGS hoče ohraniti 9-odstot-no carino na aluminij itd. Iz Bruslja poročajo, da so se Fran-cosi pri pogajanjih to pot pokazali popustljive, ker računajo, da bo Nemčija popustila pri pogajanjih glede cen kmetijskih pridelkov. Predstavniki držav EGS se zopet sestanejo konec novembra, ko bodo razpravljali zlasti o vprašanju trgovine s kmetijskimi pridelki
Jugoslovanske tkanine v Ameriko
Jugoslovanska m ameriška vlada sta podpisali triletni dvostranski sporazum o medsebojni izmenjavi bombažnih tkanin. Sporazum bo veljal od 1. ja nuarja 1965 do 31. decembra 1967. Američani so ga sklenili v okviru vladnega načrta za povečanje in ureditev trgovine z bombažnim tkivom, ki ima na-
V Zah. Nemčiji so začeli rudarji množično nastopati. Njihovi sindikati očitajo bonski vladi, češ da ni zmožna pravilno voditi energetskega gospodarstva. Po raznih vesteh se širi v javnosti prepričanje, da je obstoj skorai četrtine vseh premogovnikov, oziroma skoraj petine celotne zahodnanemške proizvodnje premoga in skoraj sedmega dela vseh v nemških premogovnikih zaposlenih rudarjev ogrožen. Parlamentarna opozicija in sama vladna parlamentarna koalicija pritiskajo na vlado, da zagotovi premogovništvu, da tudi v bodoče letno izkoplje in proda 140 milijonov ton premoga.
Kako je bonska vlada doslej ščitila premogovništvo? že vrsto let je uvoz premoga brez carine iz dežel, ki ne pripadajo premogovni skupnosti, omejen na neznatno količino. Na vsako tono premoga, ki prekorači dopustni uvozni kontingent, pa je treba plačati visoko carino, če je sploh mogoče dobiti uvozno dovoljenje. Kurilno olje je v Zahodni Nemčiji visoko obdavčeno. Saj morajo potrošniki tega tekočega goriva letos plačati v nemški zvezni _ republiki nič manj kot približno pol milijarde mark. Sedaj pa zahtevajo premogovniki in rudarski sindikati, naj vlada zviša ta davek še za 350 milijonov mark letno.
Rudarji, ki kopljejo v zahod-nonemških premogovnikih, prejemajo od države posebno nagrado po delovnih urah. Letos bodo izplačali v ta namen iz državne blagajne vsega 130 milijonov mark! Nadalje prispeva nemška zvezna vlada za socialno zavarovanje rudarjev 1,9 milijarde mark, t.j. mnogo več kot pa za splošno socialno zavarovanje. Poleg tega so razbremenili premogovništvo prj njegovi zavarovalnici proti nezgodam za več sto milijonov mark in zato obremenili druge stanovske organizacije. Potem predstavljajo ugodnosti za prevoz premoga vrednost okoli 100 milijonov mark. Vsak premogovnik, ki ustavi v smislu zakona o umnem izkoriščanju neracionalno kopanje premoga, prejme iz zvezne blagajne premijo 12,50 mark po toni v enem letu izkopane količine premoga in uživa še posebne davčne olajšave. Končno je treba še omeniti, da dajeta na razpolago nemška zvezna vlada in Visoka premogovna oblast velike vsote kot prispevke za to, da omogočijo tistim rudarjem, ki so izgubili svoje delovno mesto, da 'si izberejo drugi poklic ali da gredo v pokoj
Kakšni, so pa doslej uspehi? Zaradi opustitve ali spajanja več premogovnikov se je — odkar so nastale težave v premogovništvu — v Zahodni Nemčiji zmanjšalo število tistih v katerih kopljejo, za okoli 50," na 115; vendar se pri tem ni zmanjšala proizvodna zmogljivost, ker kopljejo sedaj premog pri mnogo bolj ugodnih pogojih, čeprav v manjšem številu premogovnikov. Zanimivo je, da je število zaposlenih v zahodnonemških premogovnikih v istem času padlo za eno tretjino ali približno za 400.000. ne da bi zaradi tega nastala brezposelnost. Tudi pri premogovnikih, ki so nedavno iz previdnosti javili, da name ravajo ustaviti kopanje premoga, gre v prvi vrsti za umno izkoriščanje. le pri eni tretjini omenjenih premogovnikov bi se morda zmanjšala njihova proizvodna zmogljivost za vsega 7 milijt>nov ton ali 5 odsto njihove sedanje proizvodnje.
men zavarovati domačo tekstilno industrijo.
Sporazum, ki zadeva pravzaprav ves jugoslovanski izvoz bombažnih tkanin v Združene države, sodi v sklop Splošnega sporazuma o carinah in izmenjavi (GATT); ta določa, da lahko države uvoznice zahtevajo od držav izvoznic omejitev dobav, kadar so te prevelike in tako škodujejo njihovi domači industriji. Ameriška vlada je sklenila vrsto takih sporazumov tudi z ostalimi državami proizvajalkami bombažnih tkanin.
Jugoslavija se je obvezala, da bo prihodnje leto izvozila v ZDA največ 12,6 milijona kvadratnih metrov bomb. tkanin (gre za količino, ki je precej večja od tiste, katero so zahtevali Američani lansko leto, ko so morali Jugoslovani skrčiti svoje pošiljke); prvo leto veljavnosti sporazuma bo izvozila za 4 do 5 milijonov dolarjev blaga, v naslednjem dvolet-ju pa bo lahko povečala vred nost izvoza za 5 odsto vsako leto.
SKRČENO TUJE IMETJE V AMERIKI. V tednu do 7. novembra se je imetje tujih bank v Ameriki (ZDA) skrčilo za 325 milijonov dolarjev. Ameriške zlate rezerve so konec 38. tedna znašale 15.463 milijonov dolarjev.
Vse kaže, da je Erhard že svoj čas kot minister za narodno gospodarstvo. ko je s prej omenjenimi izrednimi, a časovno omejenimi ugodnostmi spodbujal premogovništvo, da s čim manjšimi kapitalnimi sredstvi in manjšo delovno silo poveča svojo storilnost, da bo njegova dežela z nižjimi, ali vsaj ne višjimi stroški pridobivala pogonske sile, kot jih imajo njeni tekmeci, kos mednarodnemu gospodarskemu tekmovanju. Končno morajo premogovniki računati tudi s tem, da jim bodo v bližnji bodočnosti zemeljski -lini in v nekoliko daljši tudi jedrska sila konkurirali kot energetski viri.
Osnovno načelo:
Za potrošnika čim cenejša energija
Zahodnonem ška gospodarska revija «Der Volksvvirt« obravnava vprašanje ali je s čisto gospodarskega vidika koristno z umetno (raznimi državnimi podporami) še nadalje tako podpirati premogovništvo, da bi lahko ohranilo razmeroma nižje cene premoga ter hkrati zagotovilo nadaljnjo zaposlitev ru-i darjev, na drugi strani pa z davki in raznimi ovirami izrivati mineralno olje. V zaščito premogovništva zadržujejo uvoz mineralnega olja (nafte), poleg tega uvajajo poseben davek na uporabo gorilnega olja ter nadzorujejo graditev petrolejskih čistilnic. «Der Volksvvirt« je mnenja, da je treba postaviti načelo:	potrošniku omogočiti,
da si nabavi čim cenčjšo energijo, in danes je to nafta (mineralno olje). V razmerju s toploto, ki jo daje, je v Zahodni Nemčiji mineralno olje za približno 20 mark pri toni cenejše kot premog. Umetno potiskanje mineralnega olja bo gotovo dovedlo do podražitve e-nergije. Ni dvoma, da bi podražitev energije oslabila konku-
Vse države na svetu polagajo čedalje več pomena razvoju kmetijstva: nekatere, da bi dosegle večjo donosnost na hektar, druge pa da bi tako mehanizirale kmetijstvo, da bi stroji nadomestili pomanjkajo-čo delovno silo. Tudi Hruščo-vu očitajo njegovi nasprotniki, da je kmetijstvo pod njim propadalo. V resnici pa je treba naglasiti, da se je od vseh sovjetskih voditeljev, prav Niki ta Hruščov najbolj brigal za kmetijstvo. če ni uspel, morajo biti razlogi globlji. Tudi v Italiji so pričakovali letos boljšo letino, ko pa so poželi in pospravili žito, je pa bila letina precej nižja, kakor so cenili, in naj bi bilo temu krivo premajhna u-poraba umetnih gnojil v primeri z drugimi evropskimi državami v Evropski gospodarski skupnosti, ki so vse natrosile več stotov umetnih gnojil na hektar kot Italija in zato tudi več požele. Tudi v Jugoslaviji so se ušteli v žetvi žitaric; posvetovanja jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov kažejo, da ni bil slabe žitne letine kriv samo topli val suše ob zorenju, ampak tudi nedomiselna izbira in uporaba raznih semen in morda še druge stvari V Ameriki so imeli sicer dobro letino, toda v nekaterih pokrajinah je suša zmanjšala žitni donos. Veliki uspehi ameriškega kmetijstva pa so ne le v zelo veliki izdatni uporabi u metnih gnojil, ampak še v mar.
Bivši jugoslovanski veleposlanik v Parizu Aleš Bebler, ki je zdaj Član Ustavnega sodišča, je za «Le Monde Diplomatique» napisal daljši članek o mednarodnem pomenu druge konference nevezanih držav v Kairu, in to pod naslovom «Nauki konference v Kairu«.
Pisec opisuje važno vlogo, ki jo imajo vezane države v splošnem mednarodnem razpletu od prve konference, ki je bila pred tremi leti v Beogradu. Vpliv nevezanih držav na svetovni politični razplet se čedalje bolj utrjuje v prid ohranitve miru. Tabor nevezanih držav se čedalje bolj širi, čeprav ne gre nikakor za ustvarjanje morda novega bloka. Beograjske konference se je udeležilo 26 držav, kairske pa že 57 držav. Dejansko živi že tretjina vsega prebivalstva na svetu v nevezanih državah; teh je skoraj polovica vseh držav na svetu in njihovo število prekaša polovico članic Organizacije združenih narodov.
Prva konferenca nevezanih držav se je v Beogradu sestala v trenutku velike mednarodne napetosti. Prekinjen je bil moratorij poskusnih jedrskih razstrelitev, ponovno je nastopila berlinska kriza; napetost med Francijo in Alžirijo je bila na višku. Tedaj so glasniki beograjske konference Nehru, Na-
renčno moč nemškega gospodarstva. Nadaljnje oviranje prodiranja uporabe mineralnega o-lja in dajanje prednosti premogu bi bilo mogoče opravičiti samo z negospodarskimi argumenti; takšnih pa danes v Za-hadni Nemčiji ni.
Celo Velika Britanija se usmerja na plin petrolej in elektriko
Dovažanje utekočinjenega plina iz Sahare v Veliko Britanijo je gotovo najboljše izpričevalo angleške podjetnosti. Angleški industrijci vedo dobro, kaj pomeni cenena pogonska energija za katerikoli obrat.
Že dolgo se z Nizozemci pogajajo za nabavo zemeljskega plina, ki so ga na Nizozemskem odkrili v velikanskih količinah; hkrati so si Angleži zagotovili koncesijo tudi za vrtanje ob obali Severnega morja. Plin hočejo še vedno pridobivati tudi po tradicionalnem postopku iz premoga. Računajo, da se bo premog v ta namen še pocenil.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je nafta kot energetski vir vsekakor cenejša kakor premog, in to ne samo sama surovina, temveč tudi, da so stroški za pridobitne naprave (rafinerije) cenejši.
Tri nove jedrske elektrarne «Hinkley Point, Trawsfryndd in Dungeness), ki bodo pričele obratovati v dobrem letu, dokazujejo, kako velik pomen pripisujejo Angleži elektriki kot e-nergetskemu viru tudi v industriji. Angleži naglo uvajajo nočno tarifo za uporabo električne energije tam, kjer je še ni bilo, ker je izkušnja pokazala, da nočna tarifa navaja potrošnika k večji uporabi električne energije. V enem samem letu so na Angleškem prodali 500.000 električnih akumulacijskih peči, ki jih grejejo predvsem ponoči, ko je tok cenejši.
sičem drugem, zlasti v mehanizaciji vseh del, pri živinoreji v celi vrsti zdravstvenih živino-zdravniških ukrepov. Vse te stvari mnogo stanejo in je treba vlagati v vsako navadno farmo velika denarna sredstva, da vzdrže konkurenco. Tudi ameriško kmetijstvo nazorno kaže, da v kmetijstvu ne more vzdržati sam mali farmar. Zato se dogaja, da nastajajo velike farme, da male izginjajo, ali pa se mali farmarji združujejo v poslovna združenja, neke vrste kmetijskih zadrug, da lahko vzdrže.
PRAŠIČEM SE BOLJE GODI
KAKOR POLOVICI CLOVE-
VEŠTVA
Kako napreduje ameriška živinoreja, nam pokaže nekaj nazornih. primerov: «Mojim prašičem se bolje godi kot polovici ljudi«, je rekel farmar Wil-liam Couner iz Rhose Iowa. Njegovi prašiči so namreč dobro hranjeni, uživajo tablete in antibiotike, pijejo prvovrstno tekočo vodo m imajo na voljo tudi dovolj stanovanjskega prostora. «Zdaj pa jim postavim se porodišnico, v kateri bodo mladi prašički uživali dobro zdravje, a še pred njihovim rojstvom bodo imele nosne svinje vso po-
ser, Nkrumah in Sukamo odpotovali v Moskvo in Washing-ton, da bi posredovali za spravo in pomiritev ter predlagali prekinitev jedrskih poskusov in splošno razorožitev.
Za časa kairske konference je mednarodna napetost v veliki meri popustila. Prišlo je do splošnega sporazuma glede prekinitve jedrskih poskusov. Mi nila je pravzaprav hladna vojna in »železna zavesa« je že skoraj popolnoma pozabljena.
Pisec obžaluje, da kljub temu popuščanju mednarodne napetosti še ni prišlo do pravega sporazuma glede sodelovanja med industrijskimi in gospodarsko nerazvitimi državami. Razlika v življenjski ravni med obema skupinama držav se pravzaprav veča. Veča se tudi razlika v proizvodnosti dela v teh dveh velikih skupinah dr žav na svetu. Na kairski konferenci so morali ugotoviti naslednje: po konferenci v Beogradu se je narodni dohodek na glavo posameznega prebivalca dvignil približno za 10 dolarjev in dosegel 150 dolarjev v državah v razvoju, v industrializiranih državah pa se je dvignil za 150 dolarjev ter npr. v Združenih ameriških državah dosegel 3000 dolarjev.
Države v razvoju se skušajo industrializirati, toda pri tem se na žalost morajo hudo zadolževati pri industrializiranih državah. V Kairu so ugotovili, da se države v razvoju za izvedbo načrtov za industrializacijo zadolžijo v vsakem letu za 3,5 milijarde dolarjev pri industrializiranih državah. Ako se sedanji razvoj ne prevrne, bo živ ljenjska raven v agrarnih državah v prihodnjih letih nazadovala; edino na račun življenjske ravni bodo zadolžene agrarne države lahko plačevale svoje dolgove pri industrializiranih državah.
Ob zaključku svojega članka razvija pisec misel, da bi z gospodarskim dvigom nerazvitih držav ustvarili tudi bolj trdno podlago za ohranitev miru in dobrih odnosov med narodi. I
Tista jugoslovanska industrija, ki je v večji meri navezana na uvožene materiale, bo morala odslej predvsem sama poskrbeti za večji izvoz svojih izdelkov in s tem za zagotovitev deviznih sredstev za uvoz. Do konca letošnjega leta bo veljal sedanji uvozni režim, naslednje leto pa bo začel veljati novi. Banke, ki so odobravale avanse na uvoz surovin in polizdelkov, niso gospodarskih organizacij pogodbeno zavezovale za izpolnitev izvoznih načrtov. To so storile le pri prodaji dodatnih deviznih sredstev. Zato so nekatera podjetja z uvoženim materialom znatno presegla planirano proizvodnjo, izdelke pa prodajale pretežno na domačem trgu. Primanjkljaj v plačilni bilanci se je tako še povečal.
Do konca novembra bo Narodna banka odobrila Jugobanki devizno kvoto za uvoz reprodukcijskega materiala do konca letošnjega leta. Prednost pri o-skrbi z devizami bodo imeli tisti uvozniki, ki so izpolnili vsaj 70 odsto izvoznega načrta. Vsem tistim podjetjem, ki niso izvršili niti 50 odsto izvoznih obveznosti, na bo Jugobanka vrnila naloge za plačilo v tujini.
V prihodnjem letu bo veljal verjetno sistem sklepanja kompleksnih pogodb med poobla-
trebno nego«. En sam človek bo lahko nakrmil 46 svinj v 3 Vi minutah z mehaničnim mešalcem hrane, ki jo bo dajal živalim s posebno vrtečo se mehanično roko. Ta porodišnica za noseče svinje bo Couner j a stala 3 milijone dolarjev ter jo je razstavil na razstavi v Brook-stonu Ind. Ogledalo si jo je četrt milijona farmarjev, ki so si pri tem seznanili še z drugimi domiselnimi stroji v vrednosti 50 milijonov dolarjev.
Ker je ta moderna mehanizacija tako draga, se ni čuditi, da so ameriški farmarji investirali 4,8 milijarde dolarjev v raznih kmetijskih napravah in o-premah samo v preteklem letu, pravzaprav več kot katerakoli industrija. Avtomatizacija v kmetijstvu je čistp preobrazila žetvena dela in vardevanje živine. Letos je 80 odsto vsega ameriškega bombaža obrala avtomatizirana oprema, ob koncu zadnje vojne je le 1 odsto bombaža obral stroj.
Komaj dve teti staro podjetje Gates Oyclo Inc je pregnalo s svojimi jajci vse druge proizvajalce jajc, ker je postavilo tovarno za jajca, v kateri premikalo kokoši v kletkah mimo tekočega traku s pičo in koritmi za vodo v prostorih s klimat-,
Ljubljana, nov. — V ospredju so med gospodarskimi problemi še vedno problemi v zvezi z investicijami. To je tudi razumljivo, saj je od rešitve tega problema odvisen skladen razvoj gospodarstva v celoti. Toda ne samo od rešitve za prihodnje, temveč tudi od rešitve takoj sedaj, ker nenaden skok na utesnjevanje investicij in tudi na prekinitev nadaljnje gradnje do vrednosti zelo pomembnih objektov, ni' ostal brez posledic, ki niso sti.no ekonomske, temveč povročajo tudi razne druge težave.
V mnogih primerih je bilo u-pravičeno postavljeno vprašanje in nato tudi zahteva, kdo naj pokrije škodo, ki nastaja zaradi prekinitve del, ki so bila prej sicer v večini primerov dogovorjena z vsemi prizadetimi partnerji, to je z investitorji, izvajalci in bankami, škode bi v posameznih primerih presegale zneske v višini do 100 in več milijonov. V celoti gledano bi bile škode zaradi prekinitve del celo večje, kot če bi začeta dela nadaljevali morda v počasnej-' šem tempu, kot da bi jih, oziroma smo jih kar ustavili. Posebno velja to za tiste primere, kjer je bila naročena oprema često v milijardni vrednosti zunaj, kot npr. za Energo-kemijski kombinat Velenje, za železarno štore in podobno.
Brez dvoma so na prvem mestu materialni interesi, ki jih je treba čuvati in se zato izogibati škodi. Nič manj važne pa niso tudi druge posledice skokovitih posegov v gospodarstvo, saj enostranska odpoved pogodb, ki je sledila prepovedi gradenj, pomeni težak udarec pravni varnosti, z drugimi besedami, zaupanju. Tudi o tem razmišljajo in je treba razmisliti. če naj bi utrdili in stabilizirali gospodarske odnose, saj je pogodbena zvestoba v pogojih blagovne menjave eno temeljnih načel poslovanja
Izredni ukrepi so bili vsekakor potrebni in jih bo treba iz-
ščenimi bankami in podjetji, ki bodo zajele ves uvoz in ne samo tistega po generalnem dovoljenju, kot je to bilo doslej. Obojestranske obveznosti bodo točno določene, hkrati pa tudi o-stre sankcije v primeru, ko jih banka ali podjetje ne bi izpolnjevala. Že novembra bo začela Jugobanka sklepati take kompleksne pogodbe. Računati pa bo treba tudi s specifičnostmi posameznih panog, npr., da je tekstilna industrija devizno pasivna, da bo v usnjarski industriji treba poskrbeti za večji izvoz na področja konvertibilnih valut, enako v lesni industriji itd. Povezovanje izvoza z uvozom bo lahko pripomoglo k izboljšanju plačilne bilance" prenehale pa bodo tudi bolj ali manj upravne omejitve uvoza oziroma razne restrikcije.
(M)
PRED NOVIMI CARINAMI
V MEHIKI
Kakor poroča »LTnforma-tion« bo mehiška vlada 26. novembra uvedla nov carinski sistem, ki predvideva povišanje nekaterih carinskih postavk, hkrati pa tudi znižanje drugih Uvedli bodo tudi povsem nove carine. Znižane bodo carine na tekstilne stroje, zvišane pa na nekatere kemične in industrijske proizvode.
skimi napravami. Ta tovarna obsega samo tri ha in je v njej zaposlenih le 16 ljudi.
GOVEDO V STANOVANJIH
Z NERJAVEČO OPREMO
Govejo živino pa redijo v stanovanjih, ki jih ne smemo več imenovati hleve, saj je vsa o-prema iz nerjavečega jekla in stekla, a povsod se razlega klasična glasba.
Vsak farmar zlasti v Kaliforniji, kjer imajo velike sadovnjake, ima na ducate novih strojev. Mehanični obiralci sadja opravijo zdaj v trinajstih, kar je moralo prej delati 60 ljudi. S stroji so obrali veliki del paradižnikovih nasadov. V Salinas proizvajajo v tovarni sodobnih kmetijskih strojev posebne obirače za glavnato solato, ki sami občutijo, ali je glavica že dozorela. Izdelali so ta možganski solatni obirač kmetijski inženirji na kalifornijski univerzi. Neki drug čuden izum potrese breskovo drevo ter se breskve vsujejo v narobe postavljen platnen dežnik, a mehanični trgač trga grozdje iz trt v mrežastih okvirjih, medtem ko neki tretji izum pobira mo-škatne melone ter pusti zelene, da še malce dozorijo.
Tehnološka revolucija je na-
vajati, vendar tako, da ne bi prinesli še večje škode in bi zato bilo potreono postopno reševati pereči problem preseganja investicijskih naložb kot je tudi postopno prišlo do takega stanja. Saj je jasno, da problem tudi ob sočasni ukinitvi investicij, ne bo rešen že s tem posegom, temveč bo terjal dalj časa za popolno ali vsaj zadovoljivo reševanje. Ni dvoma, da je potrebno takoj prenehati s takimi gradnjami, ki so bile pomanjkljivo pripravljene, za katere se ne ve, če bodo sploh koristne in podobno, kar velja posebno za primere, ko se gradi več enakih zmogljivosti, medtem ko še sedanje niso v celoti izkoriščene. Tudi takih primerov je bilo in jih je več in so posebno škodljivi za celoten gospodarski razvoj. To velja posebno sedaj, ko se posa .««,zna narodna gospodarstva povezujejo med seboj in sklepajo vsakovrstne kooperacijske pogodbe za visokoserijsko proizvodnjo in podobno.
Verjetno bo problem investicij v ospredju še dolgo časa, saj je bil storjen sedaj šele -r-vi korak za njegovo reševanje. Proučujejo se namreč še drugi ukrepi na tem področju, od katerih je posebno važen ukrep za podaljšanje odplačilnih rokov anuitet za odobrena investicijska posojila. Izkazalo se je namreč, da so banke v tem pogledu pretiravale in postavljale pri odobravanju posojil v dolgoročne naložbe zelo kratke roke za njihovo vračanje. Zato anuitete nesorazmerno obremenjujejo dohodek gospodarskih organizacij in vplivajo seveda tudi na cene izdelkov, prometa, storitev in drugega. Kot primer naj navedemo, da niso bila redko odobrena «dolgoročna» posojila za gradnjo hotelov za dobo petih let!
Ni dvoma, da bo reševanje investicijskega kompleksa kot celote težko in kočljivo delo, vendar ga je treba rešiti, ker tiče v njem vzroki za mnogo težav v gospodarstvu. Od ugodne rešitve tega problema je odvisen tudi ugoden nadaljnji razvoj gospodarstva, ki je sicer do sedaj prebrodilo še hujše težave, da se je lahko povzpelo na sedanjo stopnjo.
PROBLEM ENERGETIKE
V zadnjem času je precej govora o »energetski krizi*, ker primanjkuje vsakovrstne energije tako za industrijo kot za široko potrošnjo. T» kriza je posledica prehitre industrializacije gospodarstva in vedno večje potrošnje zlasti električne e-nergije v gospodinjstvih. Letošnje sušno leto je bilo zlasti kritično v tem pogledu, je pa imelo dobro stran, da nas je opozorilo, da se ne smemo uspavati in da moramo hitro graditi nove energetske naprave, zlasti pa elektrarne vseh vrst. Kot v nekaterih drugih državah, kjer so tudi zaostali na tem področju investiranja, bo minilo še nekaj let, da bodo energetski viri vsklajeni s potrebami po njihovi energiji. Posebno je to pereče za Slovenijo, kjer so poleg vsega že zelo izkoriščene možnosti za gradnjo novih elektrarn, posebno na vodah in bo potrebno zato misliti na gradnjo reaktorjev. Mnogi se tudi za to bolj navdušujejo kot za gradnjo hidroelektrarn, ker bi s tem ohranili neokrnjeno naravo, ki predstavlja za Slovenijo svojevrsten in neprecenljiv kapital. (O novih elektrarnah glej članek v zadnji številki »Gospodarstva* Plodno sodelovanje v elektrogospodarstvu*. Prip. ur.)
pravila ameriške farme visoko donosne, a jih hkrati spremenila v velika poslovna podjetja, ki terjajo velike kapi tale in velike površine in zamotano u-pravljanje. Končno so se le začeli farmarji združevati v velika vzajemna združenja kot to delajo druga poslovna podjetja. Farmarji se združujejo deloma zato, ker imajo od tega koristi, a deloma zato, da laže opravijo zapletene posle glede dediščin. V svojem boju za sodobne naprave in za čim večje uspehe, se farmarji naslanjajo na pomoč raznih poklicnih svetovalcev, kot to delajo tudi drugi poslovni ljudje. Samo Colora-do ima več ko tri ducate kmetijskih združenj z dobro plačanimi strokovnjaškimi skupinami, ki dajejo nasvete prav glede vsega: od tega, kako se upo rablja umetno gnojilo, do naukov, kako naj prodajajo svoje pridelke in kako naj vodijo svoje kmetijsko knjigovodstvo.
Farmarji bodo letos vnovčili svoje pridelke za rekordne zneske, kakšnih 36,6 milijarde dolarjev. Od dobrih pridelkov pa niso imeli koristi samo farmarji, ampak tudi potrošniki. Saj so pridelki v ZDA tako poceni in so tako obilni, da porabijo Američani samo 18,7 odsto svojih čistih dohodkov za hrano v primerjavi z Anglijo in Francijo, kjer morajo dati ljudje 30 odsto svojih prejemkov ala skoro 50 odsto v Sovjetski zvezi na vsakdanja živila.
Kot problem, ki se je pojavil letos zaradi slabega vremena, moramo omeniti težave s v obiranjem plodov in s setvijo jarih žit. Koruza je sicer v glavnem pobrana in cenijo pridelek koruze na 7 milijonov ton, kor je zelo ugoden rezultat. Značilno je, da je znašal pridelek v družbenih in zadružnih posestvih do 54 metrskih centov na ha, pri zasebnikih pa le 34, kar ie posledica večje oziroma m a niše uporabe agrotehničnih pripomočkov.
Težave pa so zaradi poplav s setvijo pšenice, ki io je bi"o posejane komaj polovico tega, kar ie bilo predvideno po načrtu. To lahko povzroči seveda neugodne pos.edice in zato opaže r-jajo strokovnjaki, da ie treba pohiteti s setvijo p-enice in to tudi po 10. novembru, ker sc letošnje vremenske razmere sedaj ugodnejše kot lani.
Nič kaj ugodne na niso možnosti za nabiranje sladkorne pese, ki predstavlja zelo važen pridelek zlasti v Vojvodini in Slavoniji. Poplave oziroma deževje je do sedaj oviralo in preprečevalo vsako nabiranje testa pridelka, tako, da se boje da bo zmrznila v zemlji, če bi slučajni pritisnil prezgodaj hujši mraz. škoda bi bila tako zelo velika.
Lahko ugotovimo, da obstoje kljub uspehom v gospodarstvu v letošnjem letu. ko se je življenjska raven delovnih ljudi občutno dvignila, o čemer bomo lahko govorili ob koncu leta, tudi težave. Toda brez teh ne gre nikjer, tudi tam ne. kjer mislimo, da je vse najboljše in najlepše.
-žj-
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA ŠVEDSKEM. Švedska banka je zvišala obrestno mero od 4,5 na 5 odsto. V Washing-tonu ne verjamejo, da bo to zvišanje utegnilo pritegniti več ameriškega kapitala.
m n
ncisej
TTTI lUllUU Romantike ni več
Taborniški ogenj v teh čmer-nih jesenskih dneh je pa le nekaj nenavadnega. Toliko bolj te že sam pogled nanj ogreje, če poganja živ plamen proti nebu s tal kar med dvema pokopališčema. Z enega izmed teh. še udarja mrtvaški vonj svežih krizantem, s katerimi je kar prekrito — pa še novih nosi tja mlado dekle — na drugem pa samo še zevajo odprti grobovi, iz katerih so odnesli nedavno kosti avstrijskih vojakov, izkrvavelih tam nekje okoli Doberdoba.
Pogumen mora biti ogenj, ki se upa goreti v tem ozračju jesenskega odmiranja narave in sredi ostankov usahlih mladih življenj. Kdo neki ga neti? Da bi mogla mladina tako molčati, vendar ni mogoče. Slok moški meče nanj še napol mokro vejevje. Lice in obleka izdajata Cigana. Da bi si sam kuril ogenj? V resnici na ču-ješ drugega kakor prasketanje ognja, ne prepirljivih žensk, ne jokanja lačnih otrok, ne prhanja obveznega ciganskega kljuseta, ki bi ga stiskal jesenski mraz.
In vendar kakšno odkritje! Za kraškim grmom ugledaš namesto ciganskega voza dolg trup avtomobila, vprav častit-Ijevega «Forda» z napol razbito sprednjo lučjo, kakor bi hotel posnemati na eno oko slepo cigansko kljuse. S tablice sem si lahko zapomnil začetnice FO. V njem sta se dve ženski — verjetno mati in hči — razposajeno igrali, morda ta-di prepirali, nedaleč naprej pa sta se dva fantiča, s fračami zaman poganjala za vrabci. Slok cigan je medtem že prinesel nov sveženj drv prav izpod pokopališča, ki še vedno obratuje, da se izrazimo sodobno. Da so rasla na zemlji, premočeni z vodo, ki priteka od grobov, ni Cigana prav nič motilo, ko jih je nabiral. Njemu je bilo važno, da bodo gorela. Nabiranje drv, kjerkoli jih najde, ;e zanj pač posel, kakor je posel za druge vsako pridobitno delo, ki ga vselej ne ocenjujemo posebno skrupolozno, če nese...
Vam se ciganska družina v velikem belem «Fordu» gotovo ne bo zdela nekakšna senzacija. Meni pa le, ne toliko, ker sodim med	starokopitne:, c,
temveč zato, ker sem ob pogledu na beli ciganski «Ford» doživel novo razočaranje; ker sem moral ugotoviti, da so v današnjem zmaterializiranem in zmehaniziranem svetu celo cigani zgubili smisel za romantiko! Beli dolgi «Ford» za velikim grmom, oblečenem v prekrasno listje, na katerem se je prelivalo na stotine barv, prava spaka!
— Ib —
Premog težko konkurira petroleju
Zahodna Nemčija troši milijarde za vzdrževanje premogovnikov
Ključ do uspehov ameriškega kmetijstva
Jugoslovanska podjetja si bedo sama preskrbela devize
Petek, 20. novembra 1964
e OSTRA VOLILNA BORBA V ITALIJI, čeprav gre samo za tako imenovane upravne volitve (pokrajinske in občinske), je bila volilna agitacija zelo o-stra. Če izvzamemo bombni a-tentat na sedež Krščanske demokracije v Rimu, ni bilo med njo posebnih incidentov, oač pa se je ostrina agitacije odražala na volilnih shodih in ob na-
MEDNARODNA TRGOVINA
O MEDNARODNI RAZSTAVI AVTOMOBILOV V TURINU
Trst obiščejo
bolgarski gospodarstveniki
Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v okviru pobude, da bi obiskala Italijo vrsta gospodarskih odposlanstev iz tujine, pripravilo obisk bolgarske delegacije. Po ogledu drugih mest bo delegacija dospela 24. novembra v Trst. Vodil jo bo minister in član bolgarske aka-stopih govornikov po radiu in kemije znanosti prof. Mateev v televiziji. Koalicijske stranke I ^ej pa bodo se pomočnik mi-
(Krščanska demokracija, socia- j	-~r ^uanlir8^
listi, socialni demokrati in re-1 spodarski svetnik m poslanik v
publikanci) so volilni boj nape-1 ^mu’ funkcl0r-arii bolgarske u-riii predvsem proti komiinistič-1 Prav? ln načelniki podjetij in ni stranki. Pri tem so poskuša-1 raznihustanov. Delegacija si
suremembfv Moskli čeprafle ^ijlk! obrate/a na^sedlžu tn Italijanska komunistična stran- ^vinske zbornice se bo sestala ka sama kritizirala pri teh spre-1 s tržaškimi operaterji. Bolgar-membah uveljavljene metode. ?kl gospodarstveniki se zanima-Med volilno agitacijo so govor-1 1° predvsem za mehansko m niki koalicijskih strank tako iz-J kemično industrijo, koristili tudi občuten preokret v italijanskem gospodarstvu na bolje. Vse kaže, da je koalicija zdaj bolj strnjena, kakor je bi I . V Turinu se je II. t.m. zaklju-la takoj po nastopu druge koa-1 čila 46. mednarodna razstava licijske vlade pod nredsedni- j avtomobilov. Na njej je sodelo-štvem krščanskega demokrata I valo 522 razstavljalcev iz Itali-Mora Na volišče pojde v nede-1 je, Avstrije, Belgije, češkoslo-Ijo okoli 33 milijonov Italija-1 vaške, Francije, Nemčije, Japon-nov	I ske, Izraela, Nizozemske, Velike
I Britanije, ZDA, švedske in Švi-
• VOLITVE NA JUŽNEM TI- Ge;Na °g,eduJe bUo 71 ROLSKEM. V nedeljo 15. no- avtomobilov. Največ so Jih pri-vernbra so bile v deželi Triden- kazah Angleži, namreč 21 sle-tinsko Gornje Poadižje (Južno dijo. .pa jun v tem pogledu A-Tirolsko) deželne volitve. Za iz-1 mericam (15) m Italijani (14) id teh volitev je bilo po vsej Razstav jenih je bilo tudi 15 Italiji zanimanje toliko večje, vrst avtobusov pa se športni ,‘ vL . .•*	^nT.r.: k„vnr I avtomobili, prikolice in rulote.
^krajinske in občinske volitve Obiskovalci so se lahko sezna-
dmgod v Italiji. Volili so v de- ni h tudi z ločenimi karosenja-želni svet dežele Tridentinsko- mi, prvovrstnim gorivom, ma-
Gornje Poadižje, ki ima sedez ~ ohem in neštetimi dru-
v Tridentu, vendar so bile vo l =iml pritiklinam. . litve ločene, in sicer v triden-1 ZMANJŠAN UVOZ FRAN-tinski pokrajini in bocenski. Dol COSKIH AVTOMOBILOV velikih sprememb ni prišlo, nacl na sta nastopili dve disidentski V prvih devetih mesecih 1964 skupini in sicer stranka kme- je Italija uvozila iz Francije tov in obrtnikov, ki je oslabila I samo 24.860 avtomobilov, to je Krščansko demokracijo in juž-lkar 63.315 manj kakor v prvih no tirolska skupina «Tiroler I devetih mesecih leta 1963. To Heimat», ki je pobrala Južnoti-1 je posledica ukrepov Italijan-rolski ljudski stranki en man- j ske vlade proti uvozu.' iz tujine, dat. To skupino je organizira11 Francozi so sicer celotno v bivši tajnik Južnotirolske ljud-1 prvih devetih mesecih izvozili ske stranke Raffeiner. Kljub tei J samo 36.714 vozil manj kot la-opoziciji je Južnotirolska ljud-1 nji ker so povečali izvoz na d ruska stranka izvojevala 16 man-1 ga tržišča, zlasti v Veliko Bri-datov (leta 1960 15). Krščanska I tanijo, demokracija, socialisit pa tudi I
komunisti so nasproti politic-l	fpnp LpmiLahi
nim volitvam v letu 1963 neko-j	MlUlhailj
liko zgubili — socialisti verjet-1 Na milanskem trgu s kemi-no zaradi nastopa disidentov I jjaiijami se je skoraj pri vseh vendar so v glavnem ohrani,. I cenah kemičnih izdelkov poka-število svouh mandatov. Tako I za!a teznja navzdol. Med topil-lmajo krščanski demokrati v I nimi sredstvi je zlasti močna Tridentu 16 mandatov (leta 1960 I ponudba postranskih proizvo-17), komunisti so ohranili ene doy Veliko je acetona, ki ga ga in socialist^ 3. V bocens. I med dragim izvažajo iz Franci-rokrajini so krščanski demokra-1 gkrob gre je s težavo v proti ohranili 3 mandate, komu-1 met precejšnje povpraševanje nisti enega, socialisti enega, so-I -g drugovrstnih alkoholih, cialni demokrati enega (na Tr;-1 p}azpOi0žljivost sirnin je majh-dentinskem 3). Liberalci imajo I NavajaJn0 Cene važnejšim na Tridentinskem in bocenski |	^ J
pokrajini po en mandat. Republikanci sploh niso prodrli, medtem ko imajo neofašisti po en mandat na Tridentinskem in Južnem Tirolskem.
kemikalijam (v lirah za kg, fco skladišče, plačilo v gotovini; občinski in prometni davek izvzeta) : butilni acetat 98 odsto 245-260, etilni acetat 99 ods. 167-172, metilni ac. 110-115, aceton 76-85, acetna kislina tehnična 96-97 ods. 120-135, borova kislina čista 180-200, citronova k. 380-420, mlečna k. 40 odst. 110-120, so-litrna k. 42 Be 43-45, solitrna k. čista za analize 90-110, žveplena k. čista za anal. 105-115, vinska k. 430-460, terpentinovec rasti, čist 140-145. rudninski 130-140, butilni alkohol 210-240, metilni alk. denat. 95-100, alkohol I. kat. 106/108.000 (za hi), pšenični škrob 140-155, topilni bencin 170 do 190, benzol T.P. 99,9 ods. 45 do 55, boraks 100-105, kalcijev klorid topljen 70-75 ods. 42-46, kaolin ameriški 60-130, mlečna sirnina domača prvovrstna 450 do 480, francoska 480-500, grana 490-510, argentinska 480-500, vosek Candelilla 900-960, Carnau-ba siv masten 650-690, čebelji rumen rafiniran 800-900, klor tekoč 80-90, kloroformij tehn. 135 do 145, metilni klorid 300-330 zajčji klej 300-390, kolofoni j a HI 165-170, koruzni škrobov gu-mij 120-140, topila za mastne lake 140-160, krompirjev škrob nizozemski 115-120, domač 105-110 fenol 150-160. glicerin dvakrat destiliran 30 B6 F.U. 380-420, enkrat dest. 28 B6 280-290, glikoza tekoča 45 B6 102-112, gumij Cor-dofan v zrnih 330-340, gumijev lak indijski ABTN 620-650, svinčena gladčina 260-300, svinčena rdečica 210-250, naftalin v kroglicah 125-135, živalski olein dest, 6/10 180-190, kokosov 165-170, mešan (živ. in rasti.) 95-105, kokosovo olje Cejlon 265-275, olje iz kitajskega lesa 450-470, surovo laneno 255-280, mandelinovo F.U. 2200-2700. palmovo Sumatra 198-205, ricinusovo zdravilno 420-460, surovo iz soje 295-305,
življenjski stroški nekoliko višji

O*' ▼
•: :: ■
Osrednji statistični urad Rimu je objavil podatke o gibanju cen in življenjskih stroškov v septembru 1964. Ako postavimo osnovo 1953 = 100, so znašale cene (indeks) na debelo v septembru 110,9, kar pomeni, da so bile za 0,6 odsto višje kakor meseca avgusta in za 2,9 odsto kakor septembra 1963
Septembra 1964 so bile cene na drobno na ravni 141,9 (vedno osnova 1953=100) to je za 0,4 odsto višje kakor avgusta in 6.5 odsto višje kakor septembra 1963.
Indeks življenjskih stroškov je znašal septembra 1964 121,1 (osnova' 'TS3T= 100), kar pomeni, da ' so bili življenjski stroški za 0,4 odsto višji kakor meseca avgusta in za 6,7 odsto kakor septembra 1963.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motoma ladja «Bled» se je zasidrala 14. novembra v Temi, od koder je nadaljevala plovbo proti Genovi, Benetkam in Reki. Ladja «Bohinj» je zasidrana v Trstu. «Pohorje» je 14. nov. zapustila Ancono namenjena na Reko, v Benetke in Trst. «Zelenogora» je 17. nov. priplula v Dakar, odtod pa je odpotovala proti Monroviji (kamor prispe 22. nov.), Abidjanu, Ta-koradiju, Temi, Lope ju, Apapi in Fort Harcourtu. «Bovec» je 19. nov. pristala v Marseillu, od koder je nadaljevala plovbo proti Rio de Janeiru, Santosu, Montevideu in Buenos Airesu. «Ljubljana» je 13. nov. odplula iz Benetk proti Trstu.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Južna Amerika: ((Ljubljana« 25. novembra;
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv:	((Nikola	Tesla«
15./25. decembra;
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv:	«Romani j a»
25:/30. novembra;
Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: «Hrvatska» 3. decembra;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: «Velebit» 20./30. nov. Prihodi v Trst «Hrvatska» (Severna Amerika) 22. novembra; ((Makedonija) (zaliv ZDA) 24./25. novembra.
V TRŽIČU SPLAVITEV. V soboto, 21. t. m., bodo v ladjedelnici GRDA v Tržiču splavili veliko potniško ladjo na turbine «Eugenio C.» (29.000 BRT). Zgradili so jo za genovsko dmžbo ((Giacomo Costa fu An-drea». Je največja potniška ladja italijanskega privatnega bro-darstva (dolga 217,39 m, široka 29,30, visoka 20,10, sprejme 1.630 potnikov in 425 mož posadke, hitrost 27 vozlov ob polovičnem tovoru). Plula bo na progi Sredozemlje - Južna Amerika.
• ATENTAT NA SEDEŽ KD V RIMU. V ponedeljek ponoči so neznanci izvršili bombni a-tentat na osrednji sedež Kr-ščanskodemokratske stranke Rimu. Kot razstrelivo so po vsej verjetnosti uporabili tritol Eksplozija je povzročila za o-krog 30 milijonov lir škode. U-
Nerazčiščeni trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo
Odkar so bila prekinjena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo vladajo ne povsem jasni odnosi: ti imajo trenutno edino to dobro lastnost, da si Avstrija s kompromisno formulo skuša ohraniti
Krog »u miujunuv ^	dosedanje prijateljske trgovin-
plčllLiL veHko raieiaSe pa ske stike. Dne 5. novembra so S SJ?idT » nSS?« „11 »™«6 na Dunaju sestavin ,a*
JT ",— ikefi v,	in v nr-1 širjeno liberalizirano listo s
vZJnadstropjuPPredsednik vla-	postavkami ki t« pri-
1 širjeno
vem-nadstropju J^lednik ^	1. decembra. Ta
de Moro J® Pd®'la ik politič* lista je unilateralna in Avstnj-Sindikalnih kultur-1 ci ne računajo na recipročne
tata'	I stemu, katerega odpravo zahte-
• PROTEST ZARADI ATENTA vajo Jugoslovani.
TA NA VLAK. Na brzi vlak, ki I Pri članicah GATT pa vzbu-vozi iz Muenchena čez Brenner I ja malce naivno opravičilo za v Rim ie bil v nedeljo izvršen I ta postopek z novo razširjeno atentat V Innsbrucku je nekdo I listo začudenje:	Kako si je
uod lažnim imenom oddal po-1 misliti, da bo takšna lista sprašujte naslovljeno na nekega I vila vodilne kroge GATT v Nemca na Južnem Tirolskem. I dobro voljo ter da bodo tako Na italijanski strani so opazili I pokazali nerazumevanje za mo-v poštnem vagonu nekaj sum-1 rebitno jugoslovansko pritožbo ljivega, zato so v Brixenu zape-1 proti antiliberalističnim posku-ljali vagon na mrtvi tir. V res-1 som Avstrije? niči je v kratkem času — ko sol Dne 31 januarja 1965 izteče ostali vagoni brzega vlaka pri-1 rok dosedanjega trgovinskega speli do Bočna — v vagonu pri-1 Sp0razuma med Jugoslavijo in šlo do močne eksplozije tempi-1 Ostrijo. Kaj bo potem še ni rane bombe. Italijansko mina-l jasno> vsekakor nič hudega,
nje ministrstvo je _ protestiralo l ker gre je za p0t k popolni li-	.......	.
pri avstrijskem, češ da avstnj-l beraiiizac,iji izmenjave, ki je Napraviti atomsko bombo je ske oblasti ničesar ne store, da I pOVSod v Evropi že uveljavlje- manj drago m manj težko, ka-bi preprečile podobne atentate. I na jn	njeno omejevanje ^or ^1 '-'j*0 dobro za človeštvo.
Avstrijska vlada obžaluje aten-1 prav med tema dvema država- *	vv"
tat, vendar pripominja, da ie I ma ne obstoje nobeni pomemb-prav rimski primer (atentat na I nej^ razlogi, sedež Krščanske demokracije) 1 da pri vsej budnosti
Poudarjanje nekaterih lokalno zainteresiranih avstrijskih krogov, da bi morala avstrijska vlada vse ukreniti, da zajezi jugoslovanski uvoz, kot npr. lesa in usnja, ki je cenejši, je očitno proti načelom, na katerih sloni.
MILIJARDE DOLARJEV ZA OBNOVO AMERIŠKE INDUSTRIJE
Po napovedih družbe McGraw Hill Inc. bedo v letu 1965 znašale investicije v ameriško industrijo 46,9 milijarde dolarjev, kar predstavlja vsekakor rekord. Investicije v letu 1965 bodo za 4,9 odsto višje kakor letos, ko so znašale 44,7, in 13.9 odsto višje kakor leta 1963 (39,2 milijarde dolarjev). Prednost ameriških industrijskih obratov je prav v tem, da jih z povirni investicijami čedalje izpopolnjujejo in obnavljajo.
SEVERNI JADRAN - IZRAEL. Izraelski plovni družbi «SeIa Mari time Service« in «ZIM Israel Cy.» iz Haife vzdržujeta redno tedensko zvezo s Trstom. Benetkami in Rako. Doslej so na tej progi plule tri trgovske ladje, ki sta jih družbi najeli pri Grkih in tovorna ladja družbe ZIM «Sara». Te dni pa je začela pluti na isti progi še moderna trgovska ladja «Hehaluz» (nosilnost 3.000 ton, hitrost 13 vozlov), ki so jo zgradili za družbo «Sela» v Rotterdamu.
' NOVE LADJE JADRANSKE SLOBODNE PLOVIDEE. V okviru posebnega delnega načrta za obnovo jugoslovanskega ladjevja je Jadranska slobodna p^o-vidba iz Splita prejela pooblastilo za gradnjo štirih ladij, in sicer dveh po 8.500, a dveh po 24.000 ton nosilnosti. Gradnja teh ladij bo stala kakih 13 milijard dinarjev. Za Jadransko slobodno plovidbo bodo v smislu sedemletnega načrta zgradili še 17 ladij za okrog 170.000 ton nosilnosti.
O BODOČI SOVJETSKI ČEZOCEANSKI PROGI. Širi se glas, da namerava Sovjetska zveza uvesti prihodnje leto lastno čezoceansko pomorsko progo. Sovjeti razpolagajo z 19.0004o-n-skim potniškim prekomomikom «Ivan Franko«, ki lahko sprejme na krov do 750 oseb. Zgradili so ga v neki vzhodnonemški ladjedelnici. Potniško ladjo enake vrste ((Aleksander Puškin« pa gradijo v isti ladjedelnici in po vsej verjetnosti jo bodo splavili konec prihodnjega leta. Obe naj bi opravljali letno pet čezoceanskih potovanj na sledeči progi:	Leningrad,
Helsinki, Stockholm, Southampton, Montreal, New York. Zahodnjaki se sprašujejo, po kakšnem merilu bodo Sovjeti postavili na teh ladjah cene ža prevoz. Kakor je znano, se brodarka zahodnega Atlantika
združujejo v posebno organizacijo, kjer sporazumno določajo pomorske tarife. Zanima jih, ali bodo tudi Sovjeti pristopili k tej organizaciji, kakor so že storili na primer Poljaki, ali pa bodo napovedali Zahodu tarifno vojno.___________________
Zaradi stavke carinikov obtičal promet na meji
Pretekli teden je bila petdnevna vsedržavna stavka carinikov. Proglasili so jo sindikati CISL, DIRSTAT (ki združuje carinske vodilne funkcionarje) in Avtonomni sindikat carinikov, in sicer iz naslednjih razlogov: ker niso bili njihovi predstavniki poklicani v ministrsko komisijo za preosnovo prejemkov za delo opravljeno v nadurah in izven običajnih delovišč; ker niso pristojni organi še dopolnili meril, po katerih prejemajo cariniki dodatne prejemke za delo na obmejnih področjih in sploh v neugodnih razmerah. Poleg tega zahtevajo cariniki preosnovo pravilnika o odnosih do nameščencev na carinarnicah, ki je še iz leta 1896. Po štirih dneh stavke so cariniki vključeni sindikat CISL spet prišli na delo, a posebna delegacija sindikata se je sestala z ministrom za finance. Stavka je v vsej državi povzročila precejšnjo škodo, še zlasti na obmejnih prehodih, kjer so obtičali mnogoštevilni tovorni vlaki z uvoznim ali izvoznim blagom. Z objavo zakonskega odloka, ki je določal, da se posel carinskega osebja v carinarnicah lahko začasno naprti finančnim stražam so nekoliko omejili škodo. Sindikati so napovedali, da bodo po upravnih volitvah spet proglasili vsedržavno stavko, ako ne bodo medtem vladni organi sprejeli njihovih zahtev.
OB PONEDELJKIH DOPOL-NE ZAPRTE KNJIGARNE. V smislu nedavne uvedbe ta-ko-zvanega kratkega tedna v poslovanju trgovin na drobno je tržaška- prefektura pooblastila lastnike in najemnike knjigarn ter prodajalnic papirja, da vršijo enkratno poldnevno zaporo ob ponedeljkih. Tako bodo odslej te trgovine ob sobotah popoidne odprte, a ob ponedeljkih dopoldne zaprte.
Boj Jugoslavije za pravične meje
IVO LEDERER: YOUGOSL.V VIA AT THE PEACE CON-FERENCES. A STUDY IN FRONTIERMAKING. YALE U-NIVERSITY PRESS. 366 STR.
Knjiga obravnava napore jugoslovanskih narodov, da bi novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev — Jugoslaviji na raznih mirovnih konferencah po prvi svetovni vojni leta 1919-1920 iz-vojevali pravične meje in spravili pod skupno streho čim več članov jugoslovanskih narodov.
O mirovnih konferencah prve svetovne vojne obstoji obširna literatura in ne mine leto, da ne bi o tem razpravljale nove knjige. Te knjige navaja v obsežnem bibliografskemu prikazu tudi aivtor omenjenega dela. Iz vsebine knjige je razvidno, da so mu skoro vsa pomemebnejša dela o tem problemu znana, a da je uporabil še neobjavljene arhive jugoslovanskega zunanjega ministra Trumbiča, listine a-meriške komisije za sklepanje mirovne pogodbe (American Commission to negotiate the peace) in objavljene italijanske diplomatske akte. Čeprav je bila količina pregledanega materiala neizmerna, a sama problematika okoli narodnostnih vprašanj zapletena po sami genezi raznih upravnih zgodovinskih sistemov, v katerih so Jugoslovani zmerom prav do 1918 živeli. pa je le pisec napisal delo, ki je pregledno in ki se da brati, tako ga lahko s pridom uporabljata znanstvenik in navadni bralec zgodovine.^ Jugoslovanska država je nastala na podlagi raznih mirovnih pogodb: St. Germain, Neu-illy Trianon in Rapallo. 720.000 Jugoslovanov je ostalo izven državnih meja v Italiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji in Grčiji. Takrat je štela nova država 12 milijonov ljudi, med njimi nad 2 milijona tujih narodnih manjšin. Obojestransko so bila kršena načela o samoodločbi narodnih manjšin. Skozi stoletja so živele razne narodnosti in med niimi tudi jugoslovanske ne glede na zemljepisne, strateške in gospodarske razloge. Na mirovnih konferencah je bilo treba razvozlati vozle ki jih je zgodovina zapletla ne glede na kakršno koli logiko. Po piščevem mnenju so bile no-
Gospodinjskih pomenit primanjkuje
V zadnjih letih so se znatno | Tarantu, se zlasvi pa v Trstu m povečali življenjski stroški v Vidmu. V Trstu so _ nastali v vsej Italiji tako tudi v Trstu. | zadnjih letih stevuni novi in-Zanimivo je, da se hkrati s po- dustnjski, trgovski m dmgi o-Hrfl.ofmin- n viša tudi po- brati m zenske se raje zapaslu
rastom draginje dviga tudi povpraševanje po ..gospodinjskih pomočnicah. V sedanjem ko-njunkturnem momentu bi moralo biti povpraševanje teoretično manjše. V resnici so zadnje leto zabeležili v uradih za delo prav malo prošenj za službo gospodinjske pomočnice. Neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo je zaskrbljivo predvsem pri najemanju pomočnic proti mesečni plači, nekoliko bolje je pri najemanju na ure.
Gospodinjskih pomočnic primanjkuje v vseh večjih mestih, tako v Rimu, Milanu, Turinu, Bologni, Alessandriji, Genovi,
čbrekovu]	tn ne miri	p\
Iz česa je kitajska bomba		
pokazal.
oblasti in varnostnih organov ni mogoče preprečiti takšnih a-tentatov.
« ČUDNA DIPLOMATSKA POŠILJKA. Tik pred odhodom letala arabske družbe z rimskega letališča Fiumicino v Kairo so italijanski finančni stražniki postali pozorni na velik usnjen rdeč kovček, ki je bil pripeljan na letališče v spremstvu dveh diplomatov Združene arabske republike (Egipta) ter označen kot diplomatska pošiljka. Stražniki so iz zaboja Culi čudne človeške vzdihe ter zahtevali od diplomatov pojasnila Ti pa so dali kovček na novo naložiti na tovornjak ter skušali z njim zbežati; vendar so jih carinarii dohiteli in odpeljali na zaslišanje na policijo Tam so v zaboju odkrili 30-letnega Josepha Dahana, ki je bil svojčas zaposlen v Neaplju kot tolmač. Preden so ga vtaknili v kovček, so ga narkotizi-rali dobro zvezali, v usta pa so mu porinili kos bombaža. V 1 Jugoslavije.
resnici ni to njegovo pravo ime, ampak gre za 28-letnega Izraelca Morkedeja Ben Masuud Louka, ki je menda dezertiral iz izraelske vojske. Na protest rimske vlade je poslaništvo Z AR v Rimu izjavilo, da nima s pošiljko, ki je bila naslovljena na zunanje ministrstvo v Kairu, nikake zveze. Italijanska vlada je zahtevala, da takoj odpokličejo oba diplomata.
• ZA NOVEGA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SRBIJE je republiški zbor skupščine Srbije izvolil Dragi j a Stamen-koviča. Izvršni svet Srbije je bil brez predsednika, odkar se je njegov presednik Slobodan Penezič smrtno ponesrečil pri avtomobilski nesreči. Lista republiškega izvršnega sveta je sicer ostala neizpremeniena. Stamenkoviču je 44 let, doma je iz Leskovca. Leta 1945 ie bil izvoljen za člana CK Komunistične partije Srbije; zdaj je tudi član CK Zveze komunistov
Anglijo je stalo skoraj 200 milijonov funtov šterlingov, da je pred dvajsetimi leti kar precej samostojno stopila v atomsko zadevščino. Javnost je medtem pridobila mnogo več znanja o jedrski fiziki in je bila zategadelj pot Kitajcev do prve atomske bombe dosti lažja kot pa svoječasno Angležem.
Prvo neobhodno znanje je, kakšna količina razstreliva je za to potrebna. Edina za to u-porabna snov, ki jo najdemo v naravi, je uran 238, ki ga pa je silno težko izločiti brez kemičnega postopka. Celo najbolj industrializirane države Zahoda morajo napeti vse svoje gospodarske sile, da to dosežejo. Zelo neverjetno je, da so Kitajci ubrali to tako težko pot. Dosti lažje je, pa čeprav manj učinkovito v čisto rušilnih namenih, uporabljati uran za to, da proizvedemo neko drugo jedrsko eksplozivno snov, in sicer plutonij. V naravi plutonija ne moremo dobiti. Z navadnim naravnim uranom kar lepo proizvedemo plutonij, ako ga le lepo nakopičimo na ustrezno oblikovan kup. Potrebni načrti in računske formule o tem so že kar javna tajnost.
Izločevati plutonij iz starega urana je kaj nerodna radioaktivna operacija, toda izpeljati jo je moč znormalnim kemičnim postopkom. Nekako približno bliže 10 kg kot petim je najmanjša količina plutonija potrebna, da izvedemo jedrsko eksplozijo. Tista država, ki se ji mudi priti čimprej do atomske bombe, lahko uporabi velik znanstveni reaktor namesto o-snovne naravne uranove kope. Temeljno sredstvo, da spremenimo uran v plutonij, je nevtron, delček atomskega jedra, ki se izloči, ko se izvede jedrska razcepitev. Znanstveni reaktorji so veliki in uspešni proizvajalci nevtronov.
Indija in Izrael imata take vrste reaktorja. Indijcem ne bi bila atomska eksplozija noben problem, ako bi jih nekaj k temu spodbudilo. Velikanski gospodarski napor ne zahteva toliko izdelovanje bomb, kolikor njihova dostavitev na pravo mesto. Glasovi iz Vzhodne Evrope poročajo, da so Kitajci vrgli svojo atomsko bombo iz letala in da ni eksplodirala na stolpu. Toda potrebna so čisto druga letala .kakršna so Kitajci pokazali. da jih imajo, da bi prodrli skozi sodobno obrambo, ki jo vodijo rakete.
(The Economist)
Mesto
Alessandria
Bologna
Genova
Milan
Rim
Taranto
Turin
Trst
Videm
Na uro
1962 200 1
150—200 200—250 200—300 200—250 200—300 200 150—250
jejo tam, kakor pa pri zasebnikih. Na dragi strani nima Trst zaledja, od koder bi prihajala posebno dekleta delat k tržaškim družinam. Še slabše je v Vidmu ,kar je tembolj značilno, saj je Furlanija v preteklosti dobavljala gospodinjskp o-sebje pravzaprav vsem italijanskim mestom. V Vidmu nagla-šajo. da primanjkuje predvsem kvalificiranih pomočnic.
S poostritvijo povpraševanja se dvigajo plače na mesec in na uro. To ugotovimo, če primerjamo sedanje plače s plačami iz leta 1962.
Mesečno
ve meje narodnostno nepopolne, a bile primerne glede prometne povezanosti in zemljepisnih načel v odnosih do Albanije, Bolgarije in Avstrije, neustrezne pa glede etničnih in vojaških razlogov na italijanski in romunski meji. Toda tudi kakršne so te jugoslovanske meje nasproti Italiji in Romuniji obstale, so bile v nasprotju s slovesnimi izjavami, ki so jih zahodni zavezniki dali med prvo svetovno vojno tema dvema državama.
(ar)
Vizum
med Italijo in Jugoslavijo bo odpravljen
Zunanjepolitični odbor jugoslovanske zvezne skupščine je po obširnem razpravljanju o odnosih med Jugoslavijo in sosednimi državami Italijo, Avstrijo in Grčijo priporočil zveznim organom, naj bi proučili možnosti za ukinitev vizumov s temi in drugimi sosednimi državami. Jugoslavija je doslej sklenila sporazume o ukinitvi vizumov že z 12 državami, med temi je samo Romunija sosedna država. Jugoslavija si je vedno prizadevala ,da bi vzdrževala čim bolj prijateljske odnose z vsemi sosednimi državami, kakor tudi posebno z Italijo, s katero je že sklenila sporazum o maloobmejnem prometu. Kakor ugotavlja ljubljansko «Delo», je meja med obema državama pravzaprav odprta. Zato je logično, da bo prišlo tudi do ukinitve vizumov med obema državama. Zunanjepolitični odbor je povabil na sejo, na kateri so razpravljali-■ o teh vprašanjih, tudi jugoslovanske veleposlanike iz vseh treh držav (Italije, Avstrije, Grčije) in predstavnike izvršnih svetov Slovenije, Hr-vatske in Makedonije. Ob tej priložnosti je zunanjepolitični odbor razpravljal tudi o še nerešenih problemih med Jugoslavijo in Italijo, kakor o dokončni določitvi meje, o položaju manjšin itd.
Ob desetletnici alžirskega osvobodilnega gibanja
Te dni so Alžirci svečano proslavili 10-letnico začetka uporniškega gibanja proti francoski nadoblasti. Slovesnosti so se u-deležile tudi delegacije mnogoštevilnih tujih držav.
Ob tej priložnosti je Slovenski klub v Trstu priredil zanimivo predavanje o poteku alžirskega osvobodilnega boja, združeno z opisom današnjega političnega in gospodarskega položaja v tej sloviti deželi na Sredozemlju. Tako je bila Tržačanom dana priložnost, da se seznanijo z raz-
merami v deželi, kamor je zadnja svetovna vojna zanesla marsikaterega Primorca. Zato je bilo za predavanje med našimi ljudmi zanimanje toliko večje. Ves večer je bil toliko bolj privlačen, ker je predavatelj Drago Košmerl.j, dopisnik ljubljanskega «Dela>, z domačo in krepko besedo kmalu pritegnil pozornost vseh poslušalcev. Prikazal jim je osemletni boj alžirskega ljudstva za svobodo, združen" z velikim trpljenjem in neizmernimi žrtvami. Jasno je orisal tudi današnje gospodarsko-socialne težave, s katerimi se morajo boriti Alžirci. Treba je upoštevati, da so se s francosko upravo odselili oremnoei gijspo-darski strokovnjaki, poleg -'tega tudi francoski obdelovalci zemlje. Vse te strokovne moči ni lahko nadomestiti z domačimi v kratkem času. Predavatelj je tudi opisal naravna bogastva Alžirije, tako posebno bogate petrolejske vrelce v Sahari in razne rudnine. Ob zaključku se je predavatelj tudi dotaknil vpliva, ki ga je imelo alžirsko osvobodilno gibanje na drage afriške narode.
(Že predavatelj je naglasil, kako velike težave imajo nove oblasti na delu za gospodarsko obnovo, in to zato, ker so bili med dolgoletnim osvobodilnim bojem upostošeni kar celi predeli. Prav te dni je alžirski list «E1 Nasr» začel boj proti tistim brezvestnežem, ki izkoriščajo svoj položaj in izžemajo ljudstvo, ki že tako težko najde delo. Večje uspehe žanjejo nove oblasti na prosvetnem področju. Danes obiskuje osnovne šole v Alžiriji 1,400.000 otrok, to je okoli 500.000 več kakor za časa Francozov.)
1964	1962	1964
300	20—25.000	35—40.000
300	15—30.000	30—40.000
150—200	30—35.000	45.000
300—400	25—45.000	50—65.000
350—400	20—40.000	40-45.000
200—250	25—35.000	30—35.000
300—360	25—40.000	30—45.000
300—400	20—35.000	30—45.000
150—250	8—20.000	15—30.000
jbriolni
^UTRINKI
Z ZEMLJE NA ZEMLJO. Predsednika de Gaulla so med njegovim obiskom v Argentini pozdravili tudi francoski kmetje, ki so se preselili iz Alžira v Argentino. Ko so Francozi prepustili oblast Alžircem, sc se ti francoski kmetje izselili v Francijo. Tam niso silili v tovarne in v mesta, temveč okoli 100 družin se je odselilo v Argentino — v deželo Mendoza, kjer danes obdelujejo zemljo. Organizirani so v zadrugah in vsaka družina ima okoli 500 hektarov zemlje Lepo so si uredili svoje nove domačije in de Gaul-lu so dejali, da je tam še dovolj zemlie za druge priseljnece.
ODLIKOVANJE SLOVENCU.
Predsednik republike Segni je podelil slovenskemu šolskemu nadzorniku Alojziju Boletu, ki je v pokoju, naslov viteza za njegove zasluge na šolskem področju.
Navedene plače so seveda povprečne. Jasno je, da se plače dvigajo zaradi naraščanja življenjskih stroškov, a tudi zaradi pomanjkanja delovne sile. To vprašanje ostaja za sedaj še odprto in ni jasno, kako ga bo če rešiti v kratkem. To tembolj, ker se ženske danes izogibljejo gospodinjskega dels družinah ne toliko zaradi plač, ki so po njihovem mnenju j nizke, kolikor zaradi želje
sko gre pač za željo po
ŠTEDILNIKI - PECI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-
lektricni likalniki, pral
NI STROJI, grelci za vodo, hladil-Qiki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. restavracije, gostilne in podobno
TRST • Biazza S. Giovanni I
emancipaciji.
še nekaj zanimivega. Na zadnjem kongresu predstavnic sindikatov gospodinjskih pomočnic so sklenili, da se teh ne sme več imenovati gospodinjske pomočnice, ampak «družinske sodelavke«.
Prihodnje leto bo v Ljubljani 28. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Ta pomembna športna prireditev bo doslej eno največjih tekmovanj v Jugoslaviji. Prireditelj se že sedaj mrzlično pripravlja, da bo lahko nudil tekmovalcem najugodnejše pogoje za tekmovanje, gledalcem pa omogočil ustrezno spremljanje prireditev.
Tako so se že pričela prva dela za novo športno dvorano, ki bo lahko sprejela 12.000 gledalcev. Dvorano gradijo na mestu, kjer je že sedaj umetno drsališče (pod hotelom «Bellevue»), tako, da bo primerna tudi za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo 1966. leta pravtako v Ljubljani. Velikost dvorane bo 106x70 m brez podpore v notranjosti, višina pa bo 10 m. Po potrebi bo dvorana razdeljena v dva dela. V enem bo umetno drsališče, v drugem na bodo imele prostor ostale šport-
ne panoge. Za večje prireditve, kot ie svetovno prvenstvo, bodo premično vmesno steno odstranili in na razpolago bo ves prostor kot ena dvorana. Dvorana bo ogrevana, in sicer v delu, kjer je drsališče, z elektriko, v drugem delu pa bo ogrevanje s toplo vodo iz kotlarne na mazut. Prezračevanje bo u-metno s Mimanapravo.
Nosilna konstrukcija, ki jo že postavljajo, je vsa jeklena. G mogoča hitro montažo in delo tudi v zimskem času. Celotno konstrukcijo je izdelalo podjetje «METALNA« iz Maribora, po načrtih inž. arh. Božiča ob sodelovanju strokovnjakov iz «Me-talne«.
Ljubljana bo tako dobila pomemben objekt, ki bo omogočal športno dejavnost čez vse leto, zlasti pa bo dobrodošel hokejistom in košarkašem.
(sb.)
SIOBILI	MADALOSSO
TRST - TIUESTE, ulica XXX Oltobre vogal ul. Torrebianca, lelef. 35-740	
SlaJune permaflcs	Pohištva dnevne soba oprema
	za urade • vozički • posteljice
	Razstave: UL valairivo, ZV	ul r. ruzi /
HllES
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G L A V N-l G A LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRS’T - UUGA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 30-045 BRZOJAVNI NASLOV* BANKREO
industrija konfekcije MODNA OBLAČILA, LJUBLJANA,
je za bližnjo sezono pripravila bogat asortiment ženske in moške konfekcije
ženski plašči iz velourja, mo hadrja, cdbelina, tvveeda, balonski plašči iz terylena, elastične smučarske in slaks hlače.
I'
Moški površniki, couvercout iz 100 °/o česane volne, zimske suknje in plašči iz balonske svile in terylena.
OBIŠČITE prodajalni v LJUBLJANI na Titovi cesti 43 m nasproti glavnega kolodvora.
Petek, 20. novembra 1964
GOSPODARSTVO
Stran 3.
NA POLITIČNEM
OBZORJU
Noben glas se ne sme zgubiti!
Malokdaj so v Italiji navadnim, upravnim volitvam (v pokrajinske in občinske svete) pripisovali tako velik politični po men kakor letos. Na velikih shodih so nastopili najvišji voditelji vodečih strank in v imenu vlade in koalicijskih strank je imel propagandni govor po televiziji tudi sam predsednik vlade Moro. Po izidu teh upravnih volitev hočejo stranke presoditi, ali se je številčno razmerje med njimi spremenilo in v kateri smeri.
Za nas Slovence so upravne volitve toliko bolj pomembne, ker gre za to, ali bomo še ohranili v štirih občinah s slovensko večino občinske uprave v svojih rokah. Stojimo pred načrtom političnih nasprotnikov, da nam iztrgajo iz rok še to malo oblasti, ki jo imamo, in sicer pod pretvezo, da hočejo razbiti «rdeči obroč» okoli Trsta. V resnici pa hočejo zrušiti domače slovenske občinske uprave. Napad je osredotočen zlasti na de-vinsko-nabrežinsko občino, kjer bi se radi s pomočjo glasov priseljencev polastili občinske u-prave.
Zaradi teh nakan se morajo naši volivci zavedati, da je vsak njihov glas dragocen. Oddali ga bodo za domače kandidate, od katerih upravičeno vričakujejo da bodo delali v prid domačega ljudstva.
Pokrajinske volitve
Že v prejšnjih poročilih smo omenili, da bodo v nedeljo tržaški občini samo pokrajinske volitve (torej ne občinske); v pokrajinski svet bodo seveda volili v vseh občinah na Tržaškem. V občinah izven Trsta (Miljah, Dolini, Repentabru Zgoniku in Nabrežini) pa bodo tudi občinske volitve.
ZANIMIVO PREDVIDEVANJE Neki naš sodelavec ,ki že leta sledi volilnemu boju v naših krajih, je na podlagi izida deželnih volitev (28. in 29. aprila 1964) izračunal kakšni bi bili volilni rezultati nedeljskega glasovanja v pokrajinski svet, ako bi med volivci ne prišlo do posebne preorientacije. Po njegovih računih bi v tem primeru posamezne liste zbrale na volitvah (pokrajinskih namreč) toliko glasov:
Stranka	St, glas. Svet
Komunisti	50.274	6
Liberalci	20.703	2
Krščanski dem.	68.935	8
Social: dem.	16.393	2
Neodvlsneži	5.049	1
Republikanci	3.966	—
Socialisti	12.431	1
Misovci	25.168	3
Slov. skupnost	6.957	1
Soc. prol. enot.	2.597	—
Evrooska zv. UNE 722	—
213.195	24
pravljajo zgoniško občino, bodo prav gotovo na nedeljskih volitvah ohranili večino in si tako zagotovili štiri petine občinskih svetovalcev, to je 12 sve tovalcev, ostale tri bo prejela Slovenska skupnost.
REPENTABOR
Predloženi sta bili le dve kandidatni listi: lista občinske e-notnosti (komunistična) in Slovenska skupnost. Prva je na nedavnih deželnih volitvah prejela 154, druga 144 glasov. Ker je znašala razlika za obe nastopajoči stranki komaj 10 glasov, bodo seveda o novi večinski listi v repenta-borski občini odločali glasovi kar devetih nena-stopajočih strank, ki so prejele skupno 115 glasov. Doslej so' vodili občinsko upravo komunisti, ki so imeli v občinskem svetu 12 svetovalcev, ostale tri pa Slovenska skupnost.
KORISTI SLOV. MANJŠINE NISO ZAVAROVANE. V zvezi s proračunom za notranje ministrstvo je poslanka Marija Ber-netič skupno z nekaterimi drugimi poslanci KPI v parlamentu predložila resolucijo, ki ugotavlja, da nista ne država ne nova dežela Furlanija - Julijska krajina sprejeli posebnih zakonov za zavarovanje koristi slovenske manjšine v smislu italijanske ustave; splošna načela ustave bi bilo treba uresničiti s takšnimi posebnimi zakoni. Za izvajanje teh zakonov vprid slovenske manjšine je treba preskrbeti posebna finančna sredstva.
POLOŽAJ PREDSED. DEŽELNEGA SVETA. Kakor znano, je predsednik deželnega sveta nove dežele Furlanija - Julijska krajina dr. Doro de Rinaldini vodil tržaško Pokrajinsko turistično ustanovo v Trstu (Erite Pro-vinciale per il Turismo) kot njen ravnatelj. Kmalu po svoji izvolitvi za predsednika deželnega sveta je zaprosil, n a,j ga postavijo na razpoloženje za ves čas njegovega izvrševanja deželnega mandata, in to ne morda, ker bi bili mesti nezdružljivi, temveč zato, ker je prepričan, da ne bi mogel obeh nalog — častne naloge predsednika deželnega sveta in profesionalne funkcije ravnatelja Pokrajinske turistične ustanove — izvrševati s potrebno vnemo. Upravni svet Pokrajinske turistične ustanove je dr. Rinaldi-
Petletni gospodarski načrt za našo deželo
Odbor naše dežele'Furlanija-Julijska krajina je sestavil spomenico z načrtom za gospodarski razvoj, ki naj se vključi v vsedržavni petletni načrt. Na zadevni razpravi v deželnem svetu je zanjo glasovala večina svetovalcev, nasprotovali so ji pa svetovalci opozicije. Spomenico, ki so jo izpopolnili s številnimi predlogi svetovalcev in ki vsebuje osnovne zahteve za razvoj naše dežele je izročil ministru za proračun osebno predsednik deželnega odbora dr- Berzanti v spremstvu deželnega odbornika za načrtovanje Cociannija. Minister se je laskavo izrazil o - delu deželne uprave, češ da je tako urno pripravila spomenico in obljubil, da bo na kraju samem pro-učil posamezne potrebe naše dežele.
V smislu osnutka za vsedržavni petletni načrt (1965-1939) bo razdelili prizadeta področja Italije na tri dele: v Južno in Srednjo Italijo ter v severovzhodne predele. V spomenici naše dežele se posebej poudar ja, da ne sme biti dežela Furlanija - Julijska krajina v sklopu načrtovanja vključena v nobeno izmed teh področij, ampak je treba vprašanje njenega razvoja postaviti ločeno od ostalih, saj se bistveno razlikuje od ostalih pokrajin že po svojem samoupravnem značaju, posebno glede na zemljepisne, zgodovinske in politične čini-telje. V tem smislu je deželni odbor posredoval tako na ministrstvu za proračun, kakor pri ministru za Jug Fastoreju in ministru za državne udelež-
Po tiskovni konferenci je odbornik Cooianni še povedal novinarjem, da se dokončna spomenica o deželnem načrtovanju razlikuje od prvotnega osnutka spomenice samo po tem, da so zdaj v njej posamezne postavke (na primer glede šolstva, javnih razvedrilnih prireditev, športa, zdravljenja v toplicah idr.) izpopolnjene.
Do tu teče poročilo o tiskovni konferenci in o sami spomenici povsem gladko. Ako pa bi hoteli spomenico kritično preceniti, bi jo morali podrobno razčleniti. Slovencev ne zanimajo samo splošna gospodarska in socialna vprašanja razvoja dežele, temveč posebno vprašanje, v kakšni meri bodo z izvajanjem načrtov, ki jih vsebuje spomenica zavarovali kulturne, gospodarske in socialne koristi našega ljudstva, katerega obstoj je resno ogrožen. Ogrožajo ga s sistematičnim razlaščanjem zemlje, z naseljevanjem novega življa in zapostavljanjem stanovanjskih koristi posameznih slojev našega naroda, predvsem z odbijanjem naših ljudi, v prvi vrsti našega mladega razumništva, ter zanikanjem enakopravnosti našemu jeziku, kar ima tudi negativne gospodarske in socialne posledice za naš rod.
Lekarna
ki pripada Slovencem
Sindikat tržaških farmacevtov je na svoji zadnji seji sklenil, predlagati pristojnim oblastem, naj v Trstu dajo odpreti šest novih lekarn. Nastala so nova naselja, ki so preveč oddaljena od sedanjih lekarn. Lekarnarji predlagajo kot šesto novo lekarno: novo lekarno v Bazovici, ki bi bila namenjena tudi Trebčam, Padričam in Gropadi. Po teh vaseh na Krasu, ki pripadajo tržaški občini, živi okoli 3600 ljudi. (Druge nove lekarne naj bi bile: za novo naselje Sv. Sergija, v Ulici Fla-via pri industrijskem pristanišču,v Ul. Fabio Severe, na Ro-tondi del Boschetto in v Ba-iamontovi ulici). Slovenci imamo na Tržaškem dovolj strokovno izvežbanih lekarnarjev z vsemi zadevnimi izpričevali, a samo eno lekarno. Nova lekarna v Bazovici, torej v povsem slovenskem naselju, pripada pač Slovencem. Lepa priložnost za občinskega svetovalca Colonija, pristaša Krščanske demokracije, ki je svoj čas v imenu večine v tržaškem občinskem svetu odbil predlog svetovalca Pa,-dovana, da bi v Bazovica postavili dvojezične (torej tudi slovenske) javne napise — da popravi svojo veliko politično «gaffe».
kultura in živtenie
Nekaj pripomb k repertoarju SC
Iz obsežnega repertoarja za letošnjo sezono nam je Slovensko gledališče kot prvo predstavo odigralo komedijo Angela Beolca Ruzanteja «La Mosche-ta ali fino govorjenje«, in sicer so igralci najprej nastopili v Gorici, dvakrat na Opčinah in nato v Skednju O izvedbi igre smo čuli samo pohvale, ne tako o sami njeni izbiri. Vemo, da so težave s sestavo repertoarja glede na okuse gledalcev, ki pripadajo najrazličnejšim slojem našega ljudstva s tako različnimi prepričanji in izobrazbo; kljub temu zaslužijo pripombe slovenskega pedagoga u-strezno pozornost. (Prip. ur.)
be Bou.
Na tiskovni konferenci so o-menili, da je spomenica napravila ugoden vtis v vladnih krogih in po vsej verjetnosti se bodo ti zavzeli za uresničenje gospodarskih in drugih pobud v korist naše dežele, na katere se nanaša spomenica.
V zvezi s predložitvijo spomenice vladi je bila namreč preteklo soboto na sedežu deželnega odbora (v prostorih nekdanje tržaške radijske postaje na Oberdankovem trgu) tiskovna konferenca. Na njej je odbornik za načrtovanje G. Cocian-ni seznanil prisotne novinarje s pobudami, ki jih namerava uresničiti deželna uprava v okviru deželnega in vsedržavnega načrtovanja. Odbornik je med drugim naglasil, da bo urad za načrtovanje z namenom, da se čim bolje izvaja akcija za razvoj gospodarstva v deželi, izvršil natančno poizvedovanje o tem, katera deželna
nija zaprosil, naj, zadrzi mesto, p0tjj-0čja so najprimernejša ravnatelja te ustanove, da bo • industrijo, katera za kmetijstvo lahko , sestavil delovni načrt u\ ^ za furizemi kulturno de-
SKUPAJ
Položaj
v slovenskih občinah
V dveh slovenskih občinah, to je v Dolini in Nabrežini, bodo volitve po proporčnem sistemu, v ostalih dveh (Zgoniku in Repentabru) po večinskem sistemu. Po proporčnem sistemu prejme vsaka kandidatna lista občinske svetovalce v razmerju s številom doseženih glasov, po večinskem sistemu pa številčno najmočnejša stranka v občini štiri petine vseh svetovalcev, o-st-alo petino pa druga številčno najmočnejša stranka. V štirih slovenskih občinah pa seveda ne bo nastopilo vseh enajst kandidatnih list kakor za pokrajinske volitve. Izpadle bodo predvsem stranke, ki so v slovenskih občinah dosegle le malenkostno število glasov. Po podatkih zadnjih deželnih volitev so te stranke v vseh štirih občinah prejele 856 glasov, ki bodo zdaj na razpolago sodelujočih strank. Po vsej verjetnosti bodo šli o-menjeni glasovi v korist nastopajočih strank po ideološki in narodni sorodnosti, oziroma se bodo volivci glasovanja vzdržali Ker gre za majhno število glasov, ne morejo odločilno vplivati, razen morda v Repentabru, na bodočo sestavo občinskih svetov.
DEVIN - NABREŽINA Predloženih je bilo šest kandidatnih list v naslednjem vrstnem redu: lista občinske enotnosti (komunisti), krščanski demokrati, liberalci, socialisti, socialni - demokrati in Slovenska skupnost. Italijansko socialno gibanje (misovci), ki je na zadnjih volitvah prejelo 200 glasov, je sicer predložilo kandidatno listo, ki so jo pa zavrnili zaradi pomanjkljive dokumentacije. Občino je doslej upravljala koalicija komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti ,ki bo prav gotovo ohranila večino v občinskem svetu in odboru, če bo še naprej enotna.
DOLINA Predloženih je bilo pet kand! datnih list v naslednjem vrstnem redu: lista občinske enotnosti (komunisti), socialisti, so-cialni-demokrati, Slov skupnost in krščanski demokrat,. Obcmo so doslej upravljali komunisti, ki bodo verjetno .kljub novemu proporčnemu sistemu, ohranili večino v občinskem svetu. J skrajnem primeru pa ima ° možnost koalicije s socialisti m Slovensko skupnostjo, podobno kot v Nabrežini.
ZGONIK Nastopile bodo tri stranke lista občinske enotnosti (komu-nisti) Slovenska skupnost m kr-f'finska demokracija. Komunisti ki že vsa povojna leta u-
pjrprafiui.i 58 leto 1965 Dr..Rinaldini je rad ustregel tej želji, upoštevajoč posebno delikaten položaj te ustanove, na katero se čuti posebno navezanega.
«NAPREJ». Zaradi nedeljskih pokrajinskih in občinskih volitev na Tržaškem je socialistična stranka izdala enkratno številko lista »Naprej«. List priobčujč spisek kandidatov za pokrajinske volitve (prof. J. Pečenko, Nadja Pahor in prof. P. Medani) ter za občinske volitve na podeželju. Občinski svetovalec Dušan Hreščak je napisal članek «Kaj so Slovenci dosegli s politiko levega centra«. Med raznimi drugimi pridobitvami o-menja list sklep, da bo Slovensko gledališče v Trstu po zaslugi socialistov prejemalo državno podporo. Znani publicist J. Furlan je napisal članek «Za zmago socialistične demokraci-; e«.
javnost, trgovino itd. ,Le ko bo to ugotovil, bo mogoče skladno izvajanje določenih pobud.
Odsek za načrtovanje izpopolnjuje zdaj svoj ustroj in v tem pogledu je že sestavil zakonski osnutek za ustanovitev posvetovalnega odbora za načrtovanje.
katerem bodo predstavniki delavskih organizacij, delodajalcev in drugih ustanov. Nadalje je pripravil načrt za ustanovitev posebnega centra za deželno načrtovanje, ki bo skrbel
DOPOLNILNI SKLAD ZA GRADBINCE. Italijanski minister za delo Delle Fave je pripravil zakonski osnutek, ki določa, da se zviša od 66 na 88 odsto višina prejemkov iz dopolnilnega sklada za gradbene delavce.
za tehnične rešitve posameznih vprašanj, in še načrt za ustanovitev odbora za usklajanje državnih javnih izdatkov z deželnimi in krajevnimi financami. V omenjenih ustanovah bodo sistematično proučevali gospodarske vire dežele, dohodke, potrošnjo, prihranke, investicije, razpoložljivost in zaposlenost delovne sile, mednarodno trgovino in promet. Odbor namerava sestaviti večleten načrt za razvoj dežele Furlani j a-Julij' ska krajina na osnovi člena 50 deželnega statuta; ta načrt bo ločen od vsedržavnega petlet nega načrta in bo predvideval ne le gospodarski dvig, ampak tudi socialni in kulturni napredek prebivalstva naše dežele.
OPOZORILO ŽUPANSTVA. Tržaško županstvo najavlja, da zapade 30. novembra rok, v katerem lahko zasebniki in organizacije predložijo prošnje za nakup gradbenih zemljišč ali za gradnjo ljudskih stanovanj na za to določenih zemljiščih v smislu člena 16 zakona št. 167 o zemljiščih za gradnjo ljudskih stanovanj.
NOV INDUSTRIJSKI OBRAT. Na industrijskem področju tržaškega pristanišča so zgradili nov obrat za praženje kave «11-lyeaffe». Posloval bo v vsedržavnem okviru. Podružnice ima tudi v tujini, in sicer v Curihu ter Rotterdamu, dočim se nahaja na švedskem prodajna agencija. Površina obrata zajema 5.000 kv. metrov. V njem bodo pražili najboljše vrste kave po najsodobnejšem postopku, razen tega pa jo bodo spravljali tudi v posebne kovinske posode.
TEČAJ O ŠOLSTVU. V Trstu je bil mednarodni tečaj o primerjalni šolski zakonodaji, ki ga je priredilo Združenje italijanskih šolnikov Julijske krajine. Na njem so predavali prof. S. Baker iz »Oregon College of Education«, delegat Združenja Italija-Sovjetska zveza prof. A. Daziano in švedski častni konzul K. Gerolimich: Sledila so poročila predstavnikov iz drugih držav, med temi Francije, Anglije, Nemčije in seveda Italije. Zasedanje je zaključil prof-A. Santoni Rugin s tržaškega vseučilišča, ki je bil član študijske komisije, imenovan od presednika republike.
STAVKA V TOVARNI STROJEV. V ponedeljek je bila Tovarni strojev pri Sv. Andreju enourna stavka delavcev v znak protesta, ker je ravnateljstvo v nekem tovarniškem oddelku uvedlo nov sistem akordnega dela, ne da bi se glede tega prej posvetovalo z notranjo komisijo in s predstavniki sindikalnih organizacij, kakor določa delovna pogodba. Na posebni skupščini delavcev so sklenili, da ti ne bodo več delali na akord, če bo ravnateljstvo še naprej uvajalo nove postopke o akordnem delu.
V GORICI BO MEDNARODNO PEVSKO TEKMOVANJE Vodstvo goriškega pevskega zbora «C.A. Seghizzi« priredi v soboto, 28. novembra in v nedeljo, 29. nov., svoje tretje mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Udeležilo se ga bo vsega 19 pevskih zborov, od tega
bo sedem slovenskih (trije iz Gorice in Trsta, dva iz Slovenije im dva s Koroškega). O tekmovanju bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista.
V BOLJUNCU SO PONOVILI FESTIVAL SLOVENSKIH POPEVK. Prosvetno društvo Bar-kovlje je na vabilo dolinske občine v soboto in v nedeljo priredilo v Boljuncu ponovitev 2. festivala slovenskih popevk Trst 1854. Uprava dolinske občine je hotela pripraviti predstavo že ob tradicionalnem prazniku grozdja, vendar so temu nasprotovale nekatere tržaške organizacije, ki so sodelovale na prazniku. Občinstvo je z navdušenim ploskanjenj. izrazilo svoje zadovoljstvo za nastop mladih pevcev in orkestra Miramar, ki jih je spremljal.
ZASEDANJE O KARNIJSKEM MARMORJU. V palači karnijske skupnosti v Tclmeču je bilo te dni zasedanje operaterjev industrije marmorja. Priredil ga je pokrajinski odbor za industrijo in trgovino. Na zasedanju, ki ga je vodil odbornik Marpiillero so bili prisotni tudi predsednik karnijske skupnosti senator Gortan, predstavniki zavoda za proučevanje rudnin na tržaški univerzi in funkcionarji pokrajinskega odbora za industrijo in trgovino. S sodelovanjem številnih podjetnikov so proučili najbolj pereča vprašanja, ki zadevajo industrijski in trgovski sektor marmorne industrije. Menili so se tudi o tem, da bi pokrajinska uprava pogosteje in tvorneje posegala v dejavnost obratov, v katerih se lomi, predelava in trguje marmorjem.
»Spoštovano uredništvo, kot reden obiskovalec predstav Slovenskega gledališča bi rad le nekaj pripomnil o zadnji igri «La Moscheta« nekega italijanskega avtorja.
Prepuščam drugim strokovno oceno o izvajanju te igre, o režiji, o scenariji itd. Gre za nekaj globljega. Gre za izbiro »repertoarja«, ki bi moral upoštevati poleg miselnosti in okusa našega ljudstva tudi njegove razmere in njegova stremljenja.
Ne mislim pri tem, da je bilo doslej vse narobe. Ne mislim niti, da bi se gledališče spremenilo v vzgojni zavod (čeprav je umetnost, prava umetnost, vedno vzgojna vrednota). Mislim, da bi se gledališče nikoli ne smelo lotiti izvajanja igre kjer sta vulgarnost prizorov in «fino govorjenje« izključno funkciji cenenega smeha gledalca.
Človek ugotavlja pri tej igri, da gre za neko vrsto «sexy predstave« v dobi «sexy romanov« in «sexy filmov«. Vsega tega imamo še preveč pri nas, tako da je celo reklama za vsako vrsto proizvodov postala «sexy reklama«.
Slovensko gledališče ima posebno pri nas zahtevnejšo nalogo, saj je edina stalna kulturna ustanova, ki nam poleg radia posreduje kulturne predstave v našem živem jeziku. Prav zato bi nam moralo Slovensko gledališče nuditi vedno nekaj, kar nas dviga, oblikuje, utrjuje, pa naj bo to v zabavni komediji, v zapleteni drami ali v tragediji, nikoli pa bi ne smelo izbrati za svoj »repertoar« banalne in opolzke igre z edinim namenom, da nas »strašno« in »strastno« zabava.
In še nekaj. Za tako vrsto iger je treba vedno označiti, da je za mladino neprimerna. Še posebno pa je treba paziti: da je prepovedan vstop v dvorano mladoletnikom.
Upam, da me zaradi teh pripomb ne bodo imeli za »okostenelega sta-rokopitneža« in da bodo v bodoče tisti, ki so za to poklicani, upoštevali moje želje, ki so prav gotovo tudi želje mnogih obiskovalcev predstav Slovenskega gledališča.
V Trstu, 16. nov. 1964.
prof. Egidij Košute».
poleg teh še ime debitantke Savine Remec. Ta je s pesniškim izrazom še kar učinkovito prikazala v «Stekleni kletki« sodobno pisarniško zgradbo, oči-vidno novo radijsko poslopje. Tudi prevod pesmi Umberta Sabe predstavlja novost ne ie za revijo, temveč za slovensko literaturo sploh.
Zadeve okoli »Prespektiv« sta se v tej številki lotila — prvi direktno, drugi bolj indirektno — kar dva avtorja: Aleš Lokar in Vremec. Lokar je v svojem sestavku »Nekaj misli o razvoju slovenskega naroda« prikazal medvojno slovensko problematiko v nekonvencionalni luči. čeprav pogrešamo v sestavku utemeljitev nekaterih trditev, mislimo, da bi bilo zaradi razčiščen j a pogledov na vso zadevo koristno, da bi dialog sprejeli tako zagovorniki kot nasprotniki takega gledanja na slovensko problematiko. Vremec pa v sestavku »Perspektive in marksizem« poskuša morda z nekoliko težjo roko kot Lokar prikazati zadevo s »Perspektivami« v luči naj novejših dogodkov v marksističnih vrstah na zahodu.
Res drzne primerjave pesniškega sveta Kajuha in Balantiča pa se je lotil Lev Detela. S svojim esejem posega tudi v idejni svet medvojne generacije intelektualcev. Nekaj recenzij dopolnjuje tretjo številko »Mostu«.	Spectator
ranih razstav posvečenih Ka-radžiču, Mažuraniču in Shakespearu. Založnikom so podelili tudi lepe nagrade za najbolje opremljene knjige na posameznih področjih.
Na sestanku med založniki in predstavniki knjigarn in knjižnic so ugotovili, da je delež knjižnic pri kupovanju novih knjig še zmerom silno majhen, saj znaša le 4 do 5 odsto. To pripisujejo v prvi vrsti pomanjkanju finančnih sredstev .
Letošnji knjižni sejem si je ogledalo lepo število obiskovalcev m je povsem uspel, širša javnost se je na njem seznanila z najsodobnejšo jugoslovansko in tujo založniško dejavnostjo ,razen tega pa so domači in tuji založniki imeli priložnost navezati vrsto koristnih medsebojnih stikov za povečanje nadaljnjega sodelovanja.

Knjižni sejem v Beogradu
Nedavno se je v Beogradu zaključil deveti mednarodni knjižni sejem. Na njem je sodelovalo nad 90 jugoslovanskih in o-krog 70 tujih založnikov iz 18 držav (tujih razstavljalcev je bilo letos 25 več kakor lani). O poslovnem prometu sejma še ni dokončnih podatkov, sodijo pa, da je notranji promet dosegel 500 milijonov dinarjev. V okviru sejma je bilo več specializi-
O ODNOSIH MED VAJENCI IN DELODAJALCI
V	založbi Edi tore Adone Ferrara — Libreria giuridica e del lavoro (Milano, Corso Porta Romana 1) je izšla brošura »Vsa
0	vajencu na vsakem sektorju« (Tutto sulVapprendistato di ogni settore), ki jo je napisal Vittorio Penso. Stane 950 lir. V njej so zbrani vsi pravni predpisi glede ravnanja z vajenci. Brošura je napisana v lahkem slogu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 21. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 22. t. m. ob 16. uri
V	LJUDSKEM DOMU
V	SV. KRIŽU
Angelo Beolco - Ruzante LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju
Gostuje Stane Sever, prvak
1	ljubljanske Drame.
LEOPOLDO MERVICINI
IMPORT ■ £XP0R T
IZVAŽA' RTV material, razne stroje, reprodukcijski material, prediva, blago za široko potrošnjo — ekskluzivna zastopstva.
UVAŽA: Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-rientalskega obrtništva.
Sedež in skladišča: KRMIN (Cormons). Via Mateotti 50, tel. 6112 Trgovina in skladišče preprog: PORDENONE, Viale Dante 18, tel. 2741 — Urad v MILANU; Via Feltre 27, tel. 236.6138
11n itto^e »tt a planine!
naše sožalje
Umrli so: v Trstu 77-letni
so: v Trstu Martin Lovriha, 63-letni Albin Tur ko, 51-letni Guido Brezov-šek, 81-letna Ana Komar por. Kobec, 81-letni Ivan Kosovel, 86-letna Josipina Rojc vd. Legi-ša iz Mavhinj, 32-1 etni Dante Stokovac, 52-letna Štefanija Dež jot roj. Ivančič, 79-letni Peter Zobec, 86-fetna Marija Skok vd. Morari, 73-letna Marija Krasna vd. Nemec, 64-letni Just Bajc, 65-letna Mihael Gomišček, 78«letni Josip Kolarič, 57-letni Maks Miklavec in 52-letni Franc Kralj iz Trebč; v Gorici 76-let-na Pierina Blažiča vd. Podturna.

Most» sc širi
Marsikatera literarna revija, ki je pri nas zagledala luč, ni dočakala tretje številke. Že zato je treba ljudem, ki postavljajo »Most« priznati veliko vztrajnost. Tretja številka »Mostu« je celo nekaj širša od prejšnjih, saj najdemo v njej tudi aktualno novelo Lojzeta Rebule z zagonetnim naslovom »Procenti v noči«. V njej avtor zanimivo prikazuje, do kakšnih psihičnih zablod lahko pripelje tudi zaljubljenost v svojo telesno hibo.
V pesniškem delu revije najdemo prispevke že poznanih in Culot s i priznanih pesnikov Stanka Ja-1 nežica in Milene Merlak-Detela;
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTK-r
- '.V;- t
HOTEL «KRIM»
BUD
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
A.R.
XV.
Samo v Anconi in tam okoli je poročenih okoli deset takih Slovenk in tudi te hodijo poleti na obisk domov v tiste »naše« kra-; e. Oh, kako so se spremenili
kraji in ljudje, je blaženo vzdi-	"■
hovala. čisto drugače je, kakor	,	.
je bilo nekdaj. Vsi hodijo na de- noličnega italijanskega jezika lo v Cerkno v neko tovarno za televizije in časnikov. Hudo nam
. 1 _	_: Z.__ „	n	-I___ i i n	c- nwi (Tronlrn rtnmidll I kf)
KRIŽEM KRAŽEM PO ITALIJI
Še o Slovenkah v italijanskem zakonu
električne aparate, a na domu dela samo še mama pa brat, ki ;e poročen. Tudi on hodi v dolino v Cerkno, a popoldne dela še doma na gruntu. Domov nese ona zdaj razne obleke, ali mislim, da bo morala plačati carino. Pa sem odmajal z glavo in rekel, da ima pravico prinesti domov še velike električne aparate «elettrodomestici» ter da ne plača carine.
Mene pa je mikalo vedeti, kaj več, kaj dela toliko tisoč Slovenk, ki se je med dvema vojnama poročilo na Goriškem P° hribih ob meji tja do Postojne, zlasti po naših trgih z Italijani ki so prišli v Slovensko Primorje. Ni mi mogla kaj več povedati, ker je živela nekoliko stran od glavnega toka teh Slovenk, ki hodijo zdaj v starejših letih obiskovat rojstne kraje. Vsako poletje jih srečavam, kako prihajajo same ali pa z družinami v Soško dolino, Vipavsko dolino, na Kras, v Ilirsko Bistrico in v zakotne vasi .Nekatere, redke, se pripeljejo v lastnih avtomobilih, večinoma z avtobusi, ki vozijo v obmejnem pasu. Vse govorijo slovenski, nekam starinsko domače narečje, lepo in barvito, malce smešno za mlade ljudi v naših krajih, ki jim radio in šola brusita narečje v standardno slovenščino. Noi ja saj je tudi v Italiji tako, tudi tam drsijo narečja na široko pot enotnega, nekam e-
je bilo, sem grenko pomislil, ko smo bili mladi, ko so posebno po trgih pobirali italijanski častniki, serženti, karabinjerji, fi-nancarji, sploh Italijani, ki jih je služba prijeljala v naše kraje, lepa dekleta, posebno pa dedinje bogatih trgovcev in gostilničarjev. Pod fašizmom nam je bilo slovenskim fantom dvakrat hudo ,ker so nosili ti italijanski ženini povečini fašistični znak v gumbnici, ker se je pač fašistični nacionalizem posebno o-sredotočil v obmejnih krajih in so bili. vsi ti Italijani nacionalistično bolj nastrojeni kakor pa Italijani onstran Taljamen-ta, globlje v Italiji. V naših krajih ni bilo šolanih ljudi, ki jih je fašizem pregnal, da bi se z njimi dekleta trgovcev poročila,
a Italijani so bili vsi dobra partija, ker so imeli državne službe in so povrhu znali saditi rožice v svojih besedah in se sukati okoli žensk, kakor pač delajo po vsem svetu. Seveda so bili nekoč med ženini z Juga Italije dostitkrat tudi goljufi, že poročeni, toda večina Slovenk se je zadovoljivo poročila; sicer so se ženske iz naših krajev odlično obnesle. One so tudi doli po Italiji podpirale tri ogle nove družine. Naša ženska je znala in zna samostojno nastopati, biti prava življenjska družica in še o čem govoriti kot pa o modi in o navadnih ženskih čenčah, kot je navada pri mestnih Italijankah. To dobro vedo Italijani in občutijo Italijanke same, ki so manj samostojne. Pravijo namreč, da so bile Slovenke samostojnejše in so znale
vi industrijski rodovi zamenjujejo nekdanji privilegirani častniški stan.
Zdaj se je vse to izenačilo, ker po naših trgih v Slovenskem Primorju vre drugačno življenje, polno šolanih ljudi, tehnikov, življenje naših ljudi po mest-držati može privezane na druži- nih blokih, v vrtincu industrije no, tako da so_ njihovi možje ] ;n so te naše italijanske neve-
le 'tu pa tam skakali čez plot, niso pa za vedno obležali za plotom.
Posebne kariere za celo življenjsko dobo pa vsaj s častniki te Slovenke niso napravile, ker je bila vmes dolga vojna in so mnoge postale vdove in so morale same vzrediti in postaviti v življenje kopico otrok; zdaj pa so preostali redki možje častniki upokojenci s pokojninami, ki zaostajajo v dohodkih, kakor povsod, za službami v gospodarskem in industrij, razvoju. Takrat so se te naše neveste z Italijani čutile nekaj boljšega, v primerjavi z našo revno agrarno deželo pod fašizmom, toda že med vojno so se častniške žene približale naši življenjski ravni, po vojni pa so videle, kako no-
prodajni servis
Na
m
LJUBMAJM- Mari BOR
ste, zdaj že zajetne mame s sivimi prameni las in ni več nič višjega ali nižjega, se je vse izravnalo. Le nekaj smo mi izgubili: Tisoči otrok slovenskih mater, ki večinoma ne znajo govoriti slovenski, a vedo da jim je mati Slovenka in jim je to tudi prav; so na to nekako ponosni ter so dobri prijatelji našega rodu. Dlje kot živijo od meie več je v ni ih simpatije do našega ljudstva .bližje meje, več je ostalo nerazumevanja in u-sedlin nestrpnosti, ki se je u-metno vzgajala ob meji.
Tako podobno sem govoril Cerkljanki z Vrha, ki dobro vodi svojo družino v Anconi, ne tako odkritosrčno kot je natiskano v tem listu, ker pač vsega preprosti ženski nisem mogel povedati, da ne bi je užalil v njenem letnem romanju v domače kraje. Saj je njihova lepota in toplota najlepše tolažilo za slovensko srce, ki ga stiska domotožje. Kar prav mi je bilo, da pa ona ni bila tako prizanesljiva in rahločutna, ko me je zbodla, da mi, slovenski kmetje nismo bili kos ne doma in ne no Italiji, koder smo se potikali zaradi študijev, vojaščine ali pa za kruhom, italijanskim kavalirjem .ter smo zato užaljeni v svoji moški časti oponašali njim slovenskim dekletom, da so se obesile na Italijane.
(Se nadaljuje)
Obiščite
CASINO
VILLA ROSALIA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□	ROULETTE
□	BACCARA
Hotel «SL0N
LJUBLJANA, Titova 10
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija

HbF^
— narodne specialitete - 1 - ~ --------------...... ' ...A

—~~-?s
Nočni bar z mednarodnim ar tlstičnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori ln slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
HOTEL «BLED»
RIM
Slovenski #1 I/ i L L « U L t U " ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Blizu železniške postaje — Direktna zveza z. avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 - Tel. 24 157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico - Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
Stran 4
GOSPODARSTVO
Petek, 20. novembra 190*
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami prevladuje ponudba, medtem ko so kupčije, čeprav v manjših količinah čvrste. Cene trdi pšenici so se nekoliko dvignile. Goveji živinski trg je zmeren zaradi precejšnjega nezanimanja za klavno kot za živino za rejo. Edino klavne krave se dobro prodajajo. Cene maslu še vedno rastejo, ker je poraba vedno večja. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so se cene maslu dvignile za 110 lir pri kg Zelenjavni trg je vedno živahen. Cene krompirju se dvigajo, ker je bila letošnja letina krompirja slaba. Trg z vinom je še vedno nestalen, kar se tiče vina letošnjega pridelka, pač pa se dobro prodaja lansko vino. Povpraševanje po oljčnem in semenskem olju je zelo živahno in cene težijo navzgor.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pemanbuco 3 17/19 1360, Santos Fancy 18 1480: Srednjeameriška kava: Ekvador extra sup. 1390, Haiti naravna XXX 1420, Kostarika 1520; Arabska In afriška kava: Gimma 1360, Moka Hodeddah 1410; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1270, AP special 1290, Rob EK/1 3-5 odsto 1290, Rob EK/1 spe cial 1290, Rob EK/3 10-12 odsto 1270; Slonokoščena obala 1250 lir za kg.
LES
TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen
0-	m 29.000, 0-IV 28.000, III 27 tisoč, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi «po običaju Trst» 14.500-15.500; Macesnov les: I-II 38.500-40.500,
1-	II-III 28-29.500, m 20.000; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Navaden kostanj 60-180, maroni 130-200, jabolka 30 do 70, vrste delicdus 75-170, hruške 80-120, vrste Kaiser 70-100, kaki 70-110, grozdje 100-150, limone 90-120; suh česen 100-180, pesa 30-70, rdeča pesa 80-100, korenje krajevnega pridelka 50 do 80, cvetača 50-100, čebula 70 do 80, olupljene čebulice 100 do 160, dišeča zelišča 200-400, svež fižol 50-200, cikorja 30-60, solata 50-80, endivija 40-50, ra-dič 120-160, uvožen krompir Bintje 45-51, zelena paprika 30 do 50, rumena 60-90, paradižniki 50-150, peteršilj 70-120, zelena 40-90, špinača 50-120, bučice 100-180 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680-730, manto-vansko rdeče 9-10 stop. 630-660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 710-790, Soave belo 9-11 stop. 690-790, Merlot 10-12 stop. 625 do 705, Reggiano 9-10 stop. 660 do 680, modensko vino 11 stop. 670-710, belo vino iz Romagne 10 stop. 570-580, rdeče 10 stop, 570-580, klasični toskanski Chian-ti 12-13 stop. 420-470 steki., navadna toskanska vina 10-11 stop. 610-660, Aretino belo 10 stop. 590-610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 600-620, rdeče 9-10 stop.
na mejo: Jelov les: l-II 33-35.000. 610-630, belo vino iz Sardinije
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO			27.10.6410.11.6417.11.64		
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)			150 V,	153,—	i5i y2
Koruza (stot. dol. za 56 funtov .		b	120 V«	119 Vs	120 3A
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . ,	» *	1	60,—	63,—	63,—
Cin (stot. dol. za funt) . . .	e .		212,50	189,—	192,—
Svinec (stot. dol. za funt) . .	• P		15,—	15,—	15,
Cink (stot. dol za funt) . . .	• ■,		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) .	• •		24,—	24,—	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . .	• e		79,—	79,-	79,-
Antimon (stot. dol. za funt) .	• e		44,—	44,—	44,-
Lito železo (stot. dol. za funt)	. «		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico) .			380,-	440,—	490,—
Bombaž (stot. dol. za funt)			31,90	31,91	31,79
Volna (stot. dol. za funt)			175,6	173,—	170,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)			47 Vi	47 V«	47,—
Kakao (stot. dol. za funt) . .			22,16	21,42	20,63
Sladkor (stot. dol. za funt) .	• ►		3,54	3,36	3,13
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono)	• b	b	508,-	525,—	485,—
Cin (funt šter. za d. tono) .	• •		1600,-	1457 Vi 1495,—	
Cink (funt šter. za d. tono) .	• P	b	121 Vi	121 Vi	123 Vz
Svinec (funt šter. za d. tono)	♦ :•	b	122 Vi	125,—	136 V«
Kavčuk (penijev za funt) . .	• b	t	21 9/16	211/16	21 V«
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			3528,-	3600,—	3640,—
Pretekli teden so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili znaten dvig cene svincu; napredovala sta tudi cink in živo srebro. Bakru, činu, volni, kavčuku, kakavu, kavi, sladkorju, pšenici in koruzi je tečaj nazadoval. Cena aluminiju, antimonu, litemu železu, bombažu in juti se ni bistveno spremenila.
KOVINE
Tečaj svincu je na londonski kovinski borzi precej napredoval in dosegel rekordno višino; tako visok ni bil že od časa korejske vojne. Mednarodna študijska komisija za svinec in cink predvideva, da bo leta 1967 prišlo do ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem Svetovna poraba svinca se v zadnjih letih veča, tako je 1. 1962 narasla za 4 odsto, 1. 1963 za 3,5 odst., letos za 7 odst., a v letu 1965 naj bi napredovala za o-krog 3 odsto. V Severni Ameriki so pričeli izkoriščati nekaj novih rudnikov. Britanska poraba svinca se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dvignila za 8 odsto. Londonske zaloge so se od začetka leta do danes skrčile za 4000 ton, zdaj znašajo 7658 ton. Tečaj cinka je v Londonu narasel. Ameriška proizvodnja te kovine se je povzpela od januarja do konca oktobra letos na 853 629 ton. Konec oktobra so znašale
ameriške zaloge 33.924 ton, kar predstavlja 3313 ton manj kakor mesec poprej. Cena bakru je na londonskem trgu preče; popustila. Poraba te kovine se je v prvih devetih mesecih tega leta povečala za 15 odsro. Nazadoval je tudi tečaj kosi-tra, le da nekoliko počasneje. Mednarodni svet za kos.ter je povišal osnovno ceno v okviru mednarodnega sporazuma. Regulacijske zaloge Mednarodnega sveta bodo postavili na trg, čim bo cena kositru zdrknila pod 1000 funtov šteriingov za tono (1016 kg).
KAVČUK
Cena kavčuku je na vseh tr gih malenkostno nihala. Sv e tovni pridelek naravnega gumi-a. je v prvih osmih mesecih letos dosegel 1,442.500 ton, kar pomeni 5000 ton več kot je znašala medtem svetovna poraba. Svetovne zaloge so se povečale za 72.500 ton in znašajo 752.500 ton (upoštevajoč tudi prodajo presežkov).
VLAKNA
Tečaj bombažu se ni bistveno spremenil. Ameriško kmetijsko ministrstvo predvideva, da bo dosegel ameriški pridelek bombaža 15,440.000 bal ali 170 tisoč bal več kakor lani (15 milijonov 327.000).
12 stop. 575-595, rdeče 13-15 stopinj 615-645 lir za stop/stot.
OLJE
PIACENZA. Oljčno olje extra 780-800 lir za kg, fino oljčno olje 750-760, navadno oljčno o-lje 650-670, retificirano 620-630, olje iz zemeljskih lešnikov 450 do 500, navadno semensko olje 370-390; laneno seme 11.500 do 12.500 iir za stot.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja klavna živina: voli I. 360-400, II. 280-300, krave I. 330-360, II. 210-250. junci I. 420-460, H. 360-380, biki I. 420-470, II. 360-410, teleta 50-70 kg 580-630, 70-90 kg 630-650, čez 90 kg težka 670-710; goveja živina za rejo in vprego: neod-stavliena teleta 50-70 kg težka 750-850, 70-100 kg 700-750, junice 95-100.000 lir glava, krave mlekarice 180-280.000, navadne krave 150-180.000 lir glava; ne-odstavljeni prašiči 380, suhi prašiči 25-40 kg težki 360, debe-prašiči 125-145 kg težki 373, 145-160 kg težki 373, 160-180 kg 373, čez 180 kg težki 370 lir za kilogram.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 360 do 440, zaklane kokoši 600-650, žive domače kokoši 650-700, zaklane domače kokoši 950-1100, uvožene kokoši 450-500, zaklane pegatke 1000-1150, zaklani golobi 1200-1500, žive domače pure 850-860, zaklane 900-1100, živi domači purani 750-760, zaklani 800-900. žive gosi 550-600, zaklane 600-750, žive domače race 500-550, zaklane 600-650, zaklani domači zajci 730-840 lir za kg. Sveža domača jajca 30-34, uvožena jajca 26-27 lir za jajce.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7150-7450 lir za stot, dobra merkantile 7000-7150. fina trda domača pšenica 9400-9800, merkantile 8800-8950, Manitoba 9600-9700, fina domača koruza 6000-6100, navadna 4450-4500, u-vožena koruza 4600-4700; neolu-ščen riž Arborio 7600-8400, Via-lone 9800-10.000, Camaroli 9300 do 9600. Vercelli 7800-8600. R.B. 8700-9200. Rizzotto 8300-8600; o-luščen riž Arborio 15.400-15.600. Vialone 18.700-19.700, Camaroli 18.100-19.200. Vercelli 16-16.300. R.B. 15.900-16.200, Rizzotto 15.100 do 15.500; uvozen ječmen 4700 do 5000, domač oves 4600-5650, uvožen oves 4800-4850, domala rž 6100-6300, uvoženo proso 4550 do 4750: pšenična moka tlna «00» 10.100-11.400, tipa «0» 9600 do 9700, koruzna moka 6000 do 6100 lir za stot
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 1020-1030, uvoženo maslo 990 1010, lombardsko maslo 980 do 990, emilijsko 970-980; sir gra-na proizv. 1962 1190-1240, proizv. 1962-63	1170-1190, proizv. 1963
1060-1110 .proizv, 1964 920-970, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 720-760. uležan (od 30 do 60 dni) 750-790. sbrinz svež 700-730, uležan 780-810, Emmenthal svež 670-690, uležan 780-800, originalen švicarski Emmenthal 980 do 1030. avstrijski 790-820. francoski 790-830, provolone svež 670 do 690 uležan 780-800. italico svež 590-640, uležan 740-760, cre-soenza svež 500-550, uležan 700 do 740 lir za kg.
VALUTE V MILANU		
	10.11.64 17.11.64	
Amer dolar	623,50	623,50
Kanad. dolar	575,—	575,—
Nem marka	156,80	156,80
Francoski Ir.	127,25	127,25
švicarski fr.	144,50	144,50
Avstrijski šil.	24,11	24,11
Avstral. funt	1375,—	1375,50
Egipt, funt	805,—	805,—
Funt št. pap	1734,50	1734,50
Funt št. zlat	6175,—	6175,—
Napoleon	5750,—	5750,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100) -	Trst	
drobni 62-64	debeli	63-65
BANKOVCI	V CURIHU	
17. novembra 1964		
ZDA 1 dolar'		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,90
Francija (100	n. fr.)	87,00
Italija <100 lir)		0,6875
Avstrija (100	šil.)	16,55
CSSR (100 kr.)		9,50
Nemčija (100	DM)	107 50
Belgija (100	j fr.)	8.60
Švedska (100	kr.)	82,75
Nizozemska (100 gold.)		119,—
Španija <100	pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)		2,15
Egipt (1 ea funt)		5,40
Jugoslavija (100 din)		0,55
Avstralija (1	av funt)	9,50
Ko Amerika ne kupuje kubanskega sladkorja
V pričakovanju novega zakona o ameriški zunanji trgovini s sladkorjem je ameriški minister za kmetijstvo Freeman najavil začasen program o uvozu sladkorja v ZDA za prihodnje leto. Sedanji zakon o delitvi u-voznih kontingentov zapade konec tega leta, kongres, ki mu je bil predložen zadevni zakonski osnutek v odobritev, pa prične ponovno z deli šele 20. januarja 1965. Novi uvozni kontingenti so bili določeni na o-snovi cenitev, po katerih naj bi porabili Američani v prihodnjem letu okrog 83,4 milijona stotov sladkorja; od tega bodo 52,7 mil. stotov dobavili sami ameriški proizvajalci, 9,5 mil. stotov. Filipinsko otočje, ostalo pa naslednje države: Argentina, Avstralija, Belgija. Brazilija, For-moza, Kolumbija. Kostarika, Dominikanska republika. Ekvador, El. Salvador, Otočje Fidži, Francija, Gvatemala, Brit. Honduras, Haiti, Indija, Zah. brit. Indija. Zah. franc. Indiia. Irska. Madagaskar. Otočje Mauritius, Mehika, Nikaragva. Panama, Peru, Otočje Reunion, Juž. Rodezija, Juž. Afrika, Turčiia in Venezuela (naiveč sladkor la bo v ZDA uvozila Daminimanska republika, in sicer 3 251 000 stotov, naimani na Turčija, namreč 12.800 stotov).
mestnik KMEČKE ZVEZE
SVETOVNI PRIDELEK
RIŽA OBILEN
Ameriško kmetijsko ministrstvo sporoča, da je svetovni pridelek riža v sezoni 1964-65 znatno višji od rekordnega pridelka, katerega so zabeležili v sezoni 1961-62. Znašal naj bi okrog 1.607 milijonov stotov (gre seveda za surov riž), a tu niso upoštevali podatkov o pridelku v državah vzhodnega bloka. Svetovni pridelek je za 87 mil. višji od pridelka v sezone 1962-63 im za 73 mil. st. večji kakor v sez. 1961-62; razen tega je za 285 mil. višji od povprečnega svet. pridelka v letih 1955-1960.
Počakajte z obdavčenjem gradbenih zemljišč
V torek, 17. novembra, je zapadel rok za prijavo prodaje gradbenih zemljišč pri tržaški občinski upravi. V poštev pridejo tisti, ki so prodali svoja zemljišča (ali parcele) ali pa so jim jih razlastili v času od 1. januarja 1954 do 5. aprila 1963 in od 31. marca 1964 do 18. septembra 1964. Kdor ne bi pravočasno predložil prijave, bo podvržen globi 50.000 do 2,500.000 lir.
Številni lastniki zemljišč so prekasno zvedeli, da zapade rok za prijavo tako naglo, zato niso utegnili ukreniti vsega potrebnega za prijavo. Spričo tega sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov posredovali na tržaškem županstvu, naj bi podaljšalo veljavnost roka za prijavo prodanih zemljišč. Do tega trenutka še ni znano, ali bo županstvo upoštevalo njun predlog. Vsekakor je uvedba tega novega davka za naše ljudstvo nekaj nenavadnega. Že med razpravo v parlamentu o zakonskem osnutku, ki je pooblastil občine, da lahko uvedejo ta davek, so govorniki opozarjali na nejasnost zadevnega besedila; drugi zopet so mu načelno nasprotovali iz strahu, da bodo občinske uprave samovoljno odmerjale davek. Iz vseh teh razlogov bi bilo nujno, da
občinska uprava vsaj podaljša rok za prijavo spremembe v zemljiški posesti.
Semena po znižani ceni
S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, bodo naši vrtnarji tudi letos deležni razdeljevanja odbranih semen zanesljive proizvodnje. Od ponedeljka 16. t.m. se sprejemajo prošnje, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, za prejem prispevka v znesku 60 odsto nakupne cene za nakup sledečih odbranih semen povrtnin:
graha — vrste (mali proven-cal, čudežni, laxton’s progres, senator);
nizkega fižola — vrste (zgodnji mali beli kok, top krop in ciper).
nizkega fižola za luščenje — vrste (nizki borlottino iz Vi-gevana);
nizozemskega motovilca debelega semena;
paradižnikov — vrste zgodnji Noormande;	_
solate — zavite vrste tržaške za rez;
špinače — vrste (orig. Viking, Noorman izboljšana, Candry); retkvice — vrste (Saxa, Gon-dry okrogla rdeča, pol dolga ter non plus ultra). Omenjenega razdeljevanja bodo deležni samo tisti vrtnarji, ki pridelujejo povrtnine za tržišče; ne bodo vzete v poštev proš-
nje tistih pridelovalcev, ki gojijo povrtnino za domačo uporabo.
Pravtako bodo pričeli v ponedeljek 16. t.m. razdeljevati brezplačna nakazila vrtnarjem in cvetličarjem za prejem protipa-razitnih im protiglivičnih sredstev za razkužbo zemlje, in sicer: geoeptablora in brazikola.
Za omenjeni pobudi se morajo zainteresirane! obrniti na pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu, Ul. Ghega 6/1, telefon 38-673.
Letni časi v kmečkih pregovorih
Semensko repo sadi prej, ko pride svet’Andrej (29. XI:)
Ko zorna maša bo, a temno nam nebo, z gorečo suho trsko lahko prekoračiš stesko.
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa s tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35-—, za Jugoslavijo din. 35.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna J00 lir Pošt tek rač ((Gospodarstvo)) št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600- 14 603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarie letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva,« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst. Ul Montecchi 6
URARNA IN ZLATARNA
Ml KO L J KAREL
I R S I
Čampo S. lliacomo 3 tel 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra skov za vse prilike
UVOZ MASLA
IZ VZHODNE EVROPE
Ministrstvo za zunanjo trgovino je najavilo, da lahko italijanski operaterji v roku od 15. novembra do 31. decembra letos uvozijo 6.130 ton masla iz vzhodnoevropskih dežel. Uvoz se bo vršil s carinskim pregledom (dogana controllata). Uvozni kontingenti so naslednji:	430
ton iz Bolgarije (250 čez Bari, 200 čez Trst), 110 iz Češkoslovaške (Ponteba), 1.980 iz Poljske (Ponteba), 2.730 iz Romunije (Ponteba) in 860 iz Madžarske (Ponteba). Prenotacije niso dovoljene.
L. 1970:400 milijonov stotov premalo žita
Slabo kaze glede prehrane vsega človeštva V Rimu se je sestal izvršni vršilo žarnimi v o poizvedovanje o
v	r	...	______: j. „n
svet Mednarodne organizacije za prehrano FAO. Iz poročila o svetovni živilski proizvodnji v letih 1963 do 1964 izhaja, da je bila ta povsem nezadovoljiva. Kmetij siki pridelek se je na primer dvignil v znatno nižji meri, kakor se je pomnožilo prebivalstvo. Povprečna živilska proizvodnja na prebivalca ni prav nič napredovala v primeri s 1958. letom. Strokovnjaki FAO so mnenja, da v sezoni 1984-65 napredek svetovne živilske proizvodnje prav tako ne bo dosegel naraščanja pr e bivalstva.
Živilska proizvodnja je v zadnji sezoni najbolj narasla v razvitih deželah, in sicer za 2 do 4 odsto, dočim je napredovala v nerazvitih deželah za 1 do 3 odsto.
V zvezi - Z zaskrbljujočimi predvidevanji o bodoči živilski proizvodnji na svetu je ameriško kmetijsko ministrstvo iz-
pomanjkanju živil v nerazvitih deželah. Leta 1970 bo svetovna razpoložljivost z živilskimi proizvodi za 6,8 milijarde dolarjev nižja od količine, ki bi bila potrebna za vrehrano prebivalstva v nerazvitih deželah. Pomanjkanje živil v letu 1970 izraženo v blagu naj bi znašalo 450 milijonov stotov žita, 65 milijonov stotov mleka v prahu, 32 mil. st. proteinov v sočivju in 31 mil. st. rastlinskih olj.
Z lakoto se borijo vse azijske dežele razen Japonske in Izraela, Afrika razen Juga, skoraj vsa Srednja Amerika in karibsko področje in severni predeli Južne Amerike. Pomanjkanje živil v Aziji znaša 93 odsto svetovnega primanjkljaja prehrambenih izdelkov. Leta 1970 naj bi nerazvite dežele, kjer vlada lakota, uvozile za 4,6 mili la rde dolarjev živil, od tega 43 odsto iz Združenih ame riških držav.
JnitAMAOfia {CcrfisA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega, prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
Razvoj jeklarske industrije v Italiji
Proizvodnja nerjavečega jekla napredovala
Večja prodaja ameriškega kositra
Ameriška vlada je najavila da bo v prihodnjih mesecih povečala prodajo kositra v smislu načrta za hitrejše razpečevanje presežkov iz strateških zalog. Po 20. septembru letos je bilo za nadaljnjih šest mesecev razpoložljivih za prodajo 18.288 ton kositra proti 14.290 ton. ki so jih prodali v šestih mesecih pred omenjenim datumom.
Prvotno so nameravali Američani prodati od letošnjega a-prila do konca marca 1965 samo 20.320 ton kositra, toda spričo rastočega povpraševanja po vsem svetu so sklenili postaviti na trg večje količine te kovine, ki je danes primanjkuje skoro v vseh deželah list anova General Services Ad-ministration, ki upravlja ameriške zaloge strateškega blaga, naglaša, da bo ameriška prodaj na politika še nadalje stremela za tem, da razpečevanje ko sitra na eni strani nadoknad pomanjkljivost proizvodnje na sproti naraščajoči porabi, a na drugi strani, obvaruje in spodbuja svetovno industrijo te ko vine.
Pred letom dni so ugotovili, da se je pričela proizvodnja nerjavečega jekla v Italiji nenadoma kar ugodno razvijati. Po podatkih družbe Assider so v prvi polovici letošnjega leta proizvedli 47.680 ton jekla v ingotih in litega jekla, kar predstavlja 13,8 odsto več kakor v prvem polletju 1963. Proizvodnja končnih izdelkov iz nerjavečega jekla je znašala 25.040 ton ali 19,1 odsto več kot v istem času lanskega leta.
Značilno je, da se je letos odvijala proizvodnja v različnih sektorjih bolj uravnovešeno. Kakor v prejšnjih letih. Najbolj je napredovala proizvodnja mrzlo valjanih jeklenih plošč, saj je dosegla 12.536 ton in je znašal njen delež pri skupni proizvodnji končnih izdelkov kar 54,4 odsto; proizvodnja jeklenih palic je znašala 6.573 ton, se pravi 25,3 odsto več kakor lani, njen delež pri celotni proizvodnji pa je dosegel 28,5 odsto.
V prvih šestih mesecih letos je napredovala tudi trgovina s tujino (zaradi določenih klasifikacijskih sprememb v carinskih listinah nimamo še natančnih podatkov za primerjavo z lanskim letom.) Uvozili so 16 tisoč 570 ton ali približno 8 odsto manj kot lani ob istem času. Največ so uvozili mrzlo valjanih plošč (6.415 ton), toplo valjanih (4.223 t.) in profilatov ter drogov (2.4071.) Pretežno so uvažali iz Francije (30,2 odsto vsega uvoza), nadalje še iz Združenih ameriških držav (29,4 odsto) in iz Zah. Nemčije (16,4 odsto).
Izvozili pa so 7.180 ton, kar predstavlja 56 odsto več kakor v prvi polovici lanskega leta, in sicer največ mrzlo valjanih plošč (3.200 ton) in toplo valjanih (2.790 ton). Izvoz je bil u-smerjen zlasti v države članice Evropske skupnosti za premog in jeklo, posebno v Francijo, v precejšnji meri pa tudi v Španijo, Švico in vzhodnoevropske države.
Več jekla v državah EGS
Med raznimi postavkami, ki jih obravnavajo na zasedanju ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti oziroma Evropske skupnosti za premog in jeklo, je tudi vprašanje carine na uvoz v države EGS in tretjih držav. Zdi se, da so se države EGS sporazumele, da bi carina na uvoz jekla iz tretjih držav znašala okrog 6.5 odsto.
Na mednarodnem železarskem trgu je položaj izredno
Romunija bo povečala izvoz kemikalij
Romuni predvidevajo, da bo njihov letošnji izvoz kemičnih proizvodov znatno višji od lanskega in da bo odslej izvoz raste! bolj naglo kakor uvoz; če se bodo njihova predvidevanja uresničila, se bo prvič zgodilo, da bo na tem področju izvoz prekosil uvoz
Ako postavimo leto 1958 kot osnovo ugotovimo, da bi moral indeks uvoza (glede na njegovo vrednost) doseči konec tega leta višino 220 a indeks izvoza o-krog 485. V prihodnjem letu pa bi se meral pri izvozu povzpeti že na 500
Romuni hočejo izkoristiti sedanje pomanjkanje zlasti kalcijevega karbida v zahodnih državah. Izvoz te kemikalije bodo povečali, v ta namen pa bodo seveda zvišali tudi proizvodnjo.
Lansko leto so proizvedli 77.000 ton kalcijevega karbida. Konec letošnjega leta na bi morala doseči proizvodnja 100.000 ton; od tega bodo 50 o:dsto proizvo dov izvozili.
Okrepitev izvoza kemikalij bodo Romuni izvršili tako, da ne bodo več dajali prednosti proizvodnji osnovnih kemičnih izdelkov in kemakalij za prehrano, ampak bodo posvetili noseb-no pozornost takim kemikalijam kot sta na primer fenol in caprolactam (snov, ki jo pridobivajo iz najlona). S tem bodo lahko v večji meri izkoriščali zmogljivost kemičnih tovarn. Že zdaj osredotočajo proizvodnjo na tiste izdelke, ki jih morejo z lahkoto proizvajati, dočim odstopoma opuščajo proizvodnjo tistih kemikalij, katerih pripravil an je zahteva večie stroške, a nezadostno izkoriščanje tovarniških zmogljivosti. Konec tega leta bo no vsej verjetnosti romunska kemična industrija že
no"'»m zadovoljila natremo rm- -	-	-	-	-	.
trohe alodo nntrnmie nniivinii ugoden. To pozitivno vpliva tu-nege' kloride in v nrihodnjem j didi na potek pogajanj^ j okvi-letu tudi polistirena.
tembra je bil dosežen nov višek v proizvodnji jekla v državah EGS; ta se je namreč povzpela na 7,203.000 ton, kar pomeni 17,7 odsto napredka v primeri z lanskim septembrom. Vse države članice Evropske skupnosti za premog in jeklo, razen Italije, so dosegle rekordno proizvodnjo.
Proizvodnja jekla v teh državah je od januarja do konca septembra letos narasla za 12,6 odsto v primerjavi z istim razdobjem lani. Najznačilnejši napredek so zabeležili v Z. Nemčiji, kjer se je proizvodnja povečala za 19,2 odsto, dočim se je dvignila v Belgiji za 15,48 odst., v Luksemburgu za 12,9 odst., na Nizozemskem za 12,5 odst. in v Franciji za 11,1; v Italiji ni napredovala. Septembra je bilo veliko naročil, in sicer za 3,412.000 valjanega je_-jcla, kar pomeni 11 odsto več kot lansko leto ob istem času. Nakupi jekla iz samih držav Članic Premogovne skupnosti so se znatno povišali Visoka oblast priporoča industrij cem, naj bodo v zadnjih treh mesecih tega leta silno previdni; kajti povpraševanje bi lahko prav zdaj nenadno popustilo.
AVT0PREV0ZNISK0
PODJETJE
A. POŽAR
i’KS'1 - VIA BOt.-CACClO. 8
Tel 38-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In inozemstvo - Postrežba hitra. — Cene ugodne
TRANS-TUtm
Soc. a r. L
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste ‘ gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se Obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami:	PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 to 035-23.'
Telefoni:	73-470 do 73-477 to na naše agente po vsem svetu
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE

LA GORIZIANA
Gorica Via D d’Aosta N 180 I el 28-45. 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Pusrhni ptigoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
i ru Kennedyjeve runde. Sep-
K I J E K A . Jugoslavija
Za Časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v v krčnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
1MI tl VIJ/ -	mm /VU/ / A s 11) P h 1 V rt	11 VAi A: VSAKOVRSTEN LES - OEM ENI IN GRAD. BENI MATERIAL	MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE
TRSI,	Ul. Cicerone 8	
Ielei	38 136 - 37 725	TE KS I IL	KOLONIALNO BLAGO
Oddelek /,h kuluninlni) t>lni>u Ul. rini Korcu Ul) 1 el 1)01)10 1 elutir- lmiii!X|iort • 1 nunih		Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulie linee:
ADRIATICU — NORD EU KUPA (servizio ceiere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA
partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEV ANTE
partenze ogni 1 giorni ADRIATICU - IRAN - IRAti
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — INUIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMU ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 55 modeme e rapide na vi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolar’
, TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
----- «JUGOLINIJA» ■ RIJEKA —