Glasilo Socialističiie zveze delovnega ljudstva za Podravje »Tednik« izhaja pod tem si(ra|$anlm ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDl Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni rarun pri Narodni banki Pluj št 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo 1500 din Štev. 10 Ptuj, dne 16. marca 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. Pomembni gospodarski ukrepi s SEJE ObcLO ORMOŽ 10. T. M. STA ZASEDALA ZBORA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ORMOŽ TER PO SKUPNI SEJI LOCENO SPREJELA ODLO- KA O DOHODNINI IN DAVKU NA VINO. REGULACIJA LEŠNICE Z LASTNIMI SILAMI, PerspektUTii irazvoj občine Or- mož -v letih 1961 do 1965 temelji na doiseženah j-ezuiltatih v letu 1960, plan pa je sestavljen glede na ekonomske cilje, ki bi naj bili doseženi. Osnovni činitelj v gos- podarskem razvoju občine je kmetijstvo, ki je giaa-ni vir do- hodkov. Zaradi tega je potreibno km.0tij,stvo še pospešiti, kar je glede na ugodne nairavne pogo.je tudi možno. V bodoče bo potreb- no smotrio investirali ter še bolj krepiti sociaJistiičn.i sektor, Raz- voj gcspodarstva ni odivisen sa- mo od sredstev an-pek tudi od prizadevanja vsakega prebivalca komune. 20 din davka na 1 litssr prodanega vina Zbora sta na seji spr£'j9la od- lok o aprememibah in dopolnitvah odiloka o poibiran.ju občinskega prometnega davka. Davek se pla- čuje od naravnega vina iz grozd- ja, ki ga dajo v prom^st zasebni proizvajalci in ki ustreza pogo- jem, predpisanim z zakonom o vinu. Zasebni proizrvajalci plačajo za vsak prodani liter vina 20 di- narjem prometnega davika. Za lastno potrošnjo do 100 litrov proizva.jalec ne plača nobenega davka, ker to vino ne bo prišlo v_ promet. Od prometa alkoholnih pijač na drobno v trgovini pa se bo plačalo 15 "/o. Dohodnina za obrtnike Odlok o dohodinini za obrtni?clnoma samostojna. Zaradi pretiranega zaupanja in birokratskega odnosa vodstev šol do interne kontrole .je pri delu ni nihča kontroliral. Sopodpisovanje računovodskih li- stin so smatrali vodje šol za golo formalnost zato so listine meha- nično piMiipisovali, ne da bi od časa do časa tudi preverili pravil- nst dokumenta, ki so ga podpi- sali. Pretirano zaupanje je Zorko Nada spočetka sicer oprezno izrabljala, ker si je prilaščala le man.jše vsote. Ugodnj pogoji za poneverbe 'sb sla po" lahkem ži- vl.jen.lu pa so jo v4>odbujali, da je postajala vedno bolj predrzna in brezobzirna, sai so ponarejene vsote čedalje bolj naraščale. De- nar je poneverila na precej pri- mitiven način. V plačilne liste za izplačila honorarjev in osebnih dohodkov je vnašala višje skupne vsote, kot ie znašal previlai se- števek vseh izplačil. Če bi odred- bodajalec ob podpisu listin, ali u- službenec banke ob izplačilu vsaj enkrat prekontroliral seštevke bi lahko njene mahinacije pra- vočasno odkril in preprečil na- dal.jno škodo. Po uotovitvah sodi- šča si je na tak način prilastila na škodo gimnazije 589.336 din, na škodo ekonomske sred. šole 1,602.003 din in na škodo osnovne šole 253.409 dtin. Skupna pone- verjena vsota znaša 2,444.749 din, kar pa ni ravno malo, če upošte- vamo, da imajo šole stalne teža- ve s finančnimi sredstvi. Pred sodniki je poneverbe ske- sano priznala. Okrožno sodišče jo je za grabež in ponarejanije listin obsodilo na šest let stro- gega zapora in povračilo škode. Istočasno je sodišče Čeh Rudija ravnatel.ja gimnazije, ki "je bil obtožen za malomarno poslovanje, ker obtoženke pri delu ni kontro- liral, oprostilo od tožbe, ker po mnenju sodišča ni soodgovoren za tako poslovanje. Ker se je .javni tožilec zoper oprostitev pritožil, bo kolčno besedo o nje- govi soodgovornosti izreklo še Vrhovno sodišče LRS. lliiDeŠIlil iaiiilliliil ll(!lilYIIO!!l lil Vil!;i!l v nedeljo, 18. marca 1962, ob 8. uri dopoldne se bodo zbrali v Ptuju v dvorani Občinskega ko- miteja ZKS Ptuj (Titov trg) gostje in delegati za zbor občinske gasilske zveze, ki bo tega dne z običajnim dnevnim re- dom. v poročilih, ki so jih za zbor pripravili "predsednik tov. Marjan Berlič in ostali funkcionarji zve- re, je povdacek na razveseljivi ugotovitvi, da postaja gasilska dejavnost ena izmed zelo važnih vsfstranskih dejavnosti vseh or- ganizacij in društev na vaseh v ptujski cSjčini. Dejavnost gasilskih društev ni omejena samo na ga- silske operativne naloge, ampak }e že pred leti prešla ta .ckvir in posega vedno globlje v politično, gospodarsko, kulturno, zdravstve- no in socialno področje na vaseh. Občni zbori po društvih so iz leta v leto boli skuipna vaška kot Pa izključno gasilska slovesnost in to glede na sam prostor v ka- terem so občni zbori, na veliko udeležbo na njih in na prijetno raizipoloženje glede na dosežene usipeihe in na načrte za naslednje leto. Prav posebej je potrebno pou- dairiti, da je v občini Ptuj iz le- ta v leto več dvoran v gasilskih domovih, ki ne služi.jc samo ga- silstvu amipak vsem organizaci- jam in diruštvom in vsem vaškim priirediitvam, pa najsi na n.jih na- stopajo otroci ali odr»asli. Temu primiemo sa je raavila tuidii dnu- žaibnost po vaseh in ni več praz- nika, ki ' ga ne bi dostojpio in množično proslavili. Šele sedaj, ko so po več.tiii vaseh vsaj dvo- rane v ga&ilsikih domovih, je mogoče politično, kulturno-pro- svetno, zdravstveno irt socialno delo s predavanji in teča.ji, s predvajanjiem filmov in ostalo. Z razmahom splošne de.javnosti l>a ne zanemarjajo gasilci svoje osmovne, gasilstvo, saj jim .ie var- nost dcmov in ptremož«n,ia pred požarom in drugimi nezgodami naj)važnejša skrb. Predvsem se se- da.1 bavijo s preventivn.o službo in z opozarjanjem stanovalcev va- si na vse nevarnosti in možnosti Izbruha požarov v zivezi z elektri- ko al j z otroško igro z vžigalica- mi. Že lansko leto ie bil.g man.1 požarov kot v oreifaiih letih, ko so se l.iudje spraševali kaj bo, Če bo iz leta v leto toliko požarov V vseh društvih si nadvse pri- zadevajo, da bi nabavili z lastni- mi sredstvi in s pomočjo Ob^- sike ali Okrajne gasilske zvez< sodobnejše motorike, ponekod, pa se zavzemajo celo ta ntotoriZ^čf- jo za prevoz .moštva in,-gasiM^i! naprav. Občinska in Okra.jna ga- silska aveza se zavzemata za sta- lišča, da .ie potrebno imeti na ta- ko močnih požarnih območjih kot je ptujsko vsaj eno sodobno opre- mljeno operativno enoto s potreb- nimi cisternami. Pri vseh večjih požarih se je namireč izikazalo, da so v začetku požara lahko mnogo stonila domače gasilske emote, č€ so hitro in pravilno začele z re- ševalno aikicijo in da so na drugi strani pri ra'ziplamtelem podari ogenj zadušile šele močnejše eno- te iz Mairihora in Ptuja. Za tako stališče je tudi bilo v zadnjem času na zborih več raizumavanja. Napačno bi bilo itak težko dose- ql.iiva sredstva ra-zdeliti na manj- še enote, ki zlaisti v krailih s sla- bimi vodnimi razmerami ne mo- re.To ninogo storiti. Ob takih po- go.iih je postala gaa-ilska četa iPtuj učinJtovita pomoč pri vseh večjih požarih na svojem opera- I tie vsako leto na občnem zboru Občinske gasilske zveze mnogo razprav delegatov iz vseh strani občine. Mnogo vzpodbudnega po- ! vedo vsako leto gostje iz Maribo- ra, L,iubl,1ane in Ptuja, ki prizna- vaju gai?ilstvu v občini Ptuj, da se je uvrstilo med vplivna druš- ! tva v Sloveniji. VJ Strah pred ognjem 12. t. m. .ie povzročil požar j velitko škodo pri Munda Petru iz | Sodinec št. 66. Ogemj je zajel stanovenjisko hišo in gospodersko posloRje, Verjetno je, da je pov- zročitelj ognja električni tok, vendar ugotovitve komisije, ki .ie pregledala eileiktrično napelja- vo, to zgrika. Zato je tudi možno, da je bil ogeoj podtaknjen. Požar je povzročil škode za o'.orog 500,00 .din. Zgoreli so tudi vsi prehrahbeoi pedmeti ter seveda hiša in gospodarsko poslopje. Uspelo pa je rešiti živino, razen ene krave. Težko prizadeti Mundo- vi družini nudijo sedai na.jnuj- nejšo pomoč sosedje, ki imajo vse razumevanje za njene po- trebe. Zgorelo je osem voz sena 10 maroa t. 1. je v Kl.ičarovcah : zigorel kup s sna Kmeti,iskega kombinata Ormož. Požar je bil go- tovo podtaknjen. Kisla krma je bila sicer namenjena za steljo, vei.idar znanša škoJa nad 100.00 dina.rjev. Prebivalci Scvec pri To- mažu hočejo obdržati svojo trgovino Preibilvalci Savec pri Tomažu in bližnje okolice žedijo obdržati Svoj trgovino. Potrebo po njej i^- kairnjejo s tem, da so preveč od- daljeni od trgovine pri Tomažu ali v Seljancih. Trgovina v Sev- cih je imela doslej mesečno pro- meta povprečno za okrog 300.000 din, kar ni krilo stroškov poslo- vanja. Na zboru volivcev- v Sav- oih so se volivci resno zavzemali, da trg. podjet.je »Zarja« v Or- možu ne bi ukinilo poslovalnice v Savcih, ampak, da bi samo za- menjalo u/službenko. Volilci so bi- j li mnenja, da bi se na ta način povečal promet in da poslovalni- ca v bcdočp rv? bo več v fif^an- čnih težavah. RD MAISPERK Sindikalno delo v „Volnenki" v okrašeni dvorani Doma »Svo- bode« Majšperk je bila pred kratkim konferenca sindikalne or- ganizacije »Volnenke« Majšperk. Udeležilo se je nad 300 čla- nic in članov. Najzanimivejša na konferenci je bila analiza gospo- darjenja v tovarni in vloga sin- dikalne organizacije ob novih iz- kušnjah gospodarjenja. Za začetek je zaigrala godba na pihala »Svobode« Majšperk« pod taktirko tov. Janka Komarja. Po izvolitvi delavneiga predsed- stva ter ostalih organov konfe- rence je podal izčnpno poročilo o dielu sindiikalne podružnice ter o bodočih nalogah predsednik podružnice tov. Franic Zemljič. »Nadaljujmo z delom in z do- sedanjim uspelim iskanjem naj- boljše poti v našem gosipodarje- nju in politil:n3m delu sindikalne organizacije« je uvodoma dejal predsednik tov. Franc Zemljič. Nadalje je poudaril prednosti no- vega gosipcdarskega sistema in je pohvalil rezultate gospodarjenja v letu 1961. Zasluga zanj gre ce- lotnemu kolektivu. V zvezi s problemi notranje delitve do- hodka je glasno in jasno pod- črtal: »Čim več bomo proizvajali, tem Icvalitetnejše izdelke bomo imeli, čim manjša bo režija, tem večji, bodo naši skupni in osebni dohodlki!« Dosti je bilo govora na konfe- renci o delu in uspehih eilionom- skih enot v podjet.iu. Te so po- stale močan činiiteli v proizvod- nji. RESNE PRIPRAVE NA VOLITVE V DS V ospredju je bila tudii razpra- va o predstoječih volitvah v de- lavske svete. V zvezi s tem je predsednik dejal: »Smo sredi pri- prav na volitve v delavske sve- te. Te zahtevajo t.emeljito ana- lizo dosedanjega dela delavsikih svetov. Slednja nam bo pokazala vse uspehe in vrline pa tudi sla- bosti in iz njih bomo lahko po- vzeli pobude za bodoče delo. Pro- blemov proizvodnje v našem pod- jetju nii lahko reševati, ker so vedno nave male in velike teža- ve. Samoupravni organi podjetja, vodilni uslužbenci in orflaniza«- .je so se vedno trudile najti naj- bol.iBo rešitev za vsak problem in mnogo teh rešitev je bilo v ko- proiizvajalca v kole^ktivu. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE KOLEKTIVA V zivezi s strokovnim izobraže- van.jem .je bilo dosti govora. Sin- dikalna podružnica je bila vse- lej v pomoč centru za strokovno izobraževan.i€ v podjetju. V zad- njih mesecih lanskega leta smo zabeležili vidne uspehe. 17 čla- nov kolektiva .ie položilo izpite za naziiv visokokvalificiranega delavca — tekstilca. Skrb za strokovno vzgojo .ja tra.ina nalo- ga v naši tovarni. Strokovna in politična predavanja bodo po programu za vse člane kolektiva. Tako se bosta dvignili strokovna in politična raven slehernega priozva.ialca v kolektivu. Med gosti so bili na letni kon- ferenci: podpredsednik Občin- sikega sindikalnega sveta Ptuj tov. Alojz Čuček, tajnik simidikal- rve podružnice Tovarne strojih tov. Dobrovnik in drugi gostje. BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI Z 285 ČLANI Po poročilu predsednika je po- ročal blagajnik; ki .ie priznal od- boru, da je sindikalna pK>družnica skrbno in smotrno gospodarila s sredstvi organizacije. Komisija za letovanja je poročala, da ima siindikalna podružnica v Biogradu 3 vveekend hišice in da je tam letovalo skupno 81 članov kolek- tiva. Blaga.jniik vzajemne pomoči je poročaj, da šte.je hlaga.iina vza- .jemne pomoči 285 činov in člar- n'iič VSctorija Božič. Anton Krapša. Marta Kosi, Mirtko Korže, Anton S«ieqačnik MatiMa Gorčenko ini Iz družbenih organizacii in društev V zvezi s pripravami na L sin- dikalno konferenco delavcev in- dusitrijskih podjetij in podjetij za promet in zveze, ki je skli- cana za 28. aprila t. 1. se bosta danes sestala na skupno sejo odbor in predsedstvo konferen- ce, ki jo sestavljajo predsedniki sindikalnih podružnic in delav- skih svetov ter večje število vid- nih sindikalnih delavcev. Po- svet bo v Delavskem klubu v Ptuju pričel svoje delo ob 16. uri. Razprava bo v zvezi z delovnim načrtom, kako čim bolje pripra- viti konferenco in katera vpra- šanja naj bi konferenca obrav- navala. Cilj konference je, da se omogoči čim širšemu krogu pro- izvajalcev, da iznesejo svoja mnenja in kritične pripombe na raznovrstna vprašanja v svojih podjetjih in gosF>odarjen.iu v ko- muni. Na posvetu bo sprejet sklep o času, kraju in dnevnem redu konference. Pogovorili pa se bodo tudi o načinu izbire kan- didatov za člane plenuma Občin- skega sindikalnega sveta. Na da- našnjem posvetovanju bodo tu- di podrobneje obravnavali na- loge sindikalnih podružnic in de- lavskih svetov v zvezi z volit- vami v nove delavske svete in potek letnih občnih zborov sin- dikalnih organizacij. V nadzorni odbor sindikadne podružnice so biilj vol.ieni tova- riši Vinko Planec, Janko Komar in Jože Mere. Letna konferenc-i sindikalne pod;ružnic« TVI Majšperk je bila dobro pripravljena in je po svoji obliki in vsebini izpolnila priča- kovanje. J. K. PTUJ. DNE 9 MARCA 1962 TEDNIK Stran 5 Pri DaDicl DrcfcnSkofl t Lcskoi cn v torek, 13. marca t. L, popol- dne, je ravno bila doma, v hišici nad Leskovcem, kjer stanuje- Pravkar je nesla vedro vode. ko Bva jo s tov. Tetičkovičem, se- kretarjem Obč. odbora SZDL Ptuj, zagledala od daleč in po- klicala. Odložila je vedro in na- ma prišla naproti tako prijazna in nasmejana, kot je vedno ba- bica Marija Drevenšek iz Le- skovca v Halozah. Tekom treh let službovanja v tem predelu občine so jo mnogi spoznali in so ji odprli vrata v njihov dom in srce v veselju in v stiski, kot ta pač spremljata v življenju tudi družine v Halozah, posebne pa žene in dekleta v zvezi z mate- rinstvom. V krajšem razgovoru nama je opisala svoje delo in skrbi na tem odgovornem babiškem de- lovnem mestu v predelu občine, čigar prebivalstvo se počasi, vendar sigurno poslavlja od sta- rega, nekdanjegaa načina živ- ljenja, ki ga najbolj še vedno razumejo v Halozah in čigar opis je po svoje zanimiv, čeprav začne z besedami: »Bilo je ta- krat, ko sta še v Halozah živela in si botrovala zaostalost in rev- ščina ...« Sem je prišla babica Marija Drevenšek kot 20-letna absol- ventka babiške šole v Ljubljani, ki jo je končala kot štipendistka Zdravstvenega doma Ptuj s prav dobrim uspehom in kot hčerka iz družine z 10 otroki iz Sp. Ple- terja na Dravskem polju. Babi- ški poklic jo je veselil in zato se mu je posvetila. Doma v družini, v šoli in v službi v Zdravstve- nem domu v Ptuju je bilo okrog nje vse živo. Hitro se je navadila na novo okolje po šoli, prvi čas v službi. Prav zresnila pa jo je odločitev, da bo šla za babico v Leskovec. Tu se je tudi znašla pred tre- mi leti, sama v svoji sobi, kot samostojna zdravstvena delavka z znanjem iz šole in s skromnimi Izkušnjami, v Halozah, z redkimi hišami, razsejanimi po razsežnih hribih, z življenjem, ki so ga oblikovale in ga še oblikujejo težke socialne razmere in so mu zapustile tudi svoj pečat. V treh letih je spoznala predvsem žene in dekleta in vse njihove skrbi in težave, njihovo veselje in bol. Materinstvo jo zbližuje z vsemi. Spočetkoma je kazalo, da ne bo tako, da bo težko prodrla do nji- hovih ognjišč in do njihovih src in da se ji ne bodo tako domače razodele, kot se razodenejo po- rodnice babici. »Težko je mno- gim ljudem iz Haloz povabiti v hišo novega znanca, zlasti zdrav- stvenega delavca, pa tudi babi- co.« Tako so ji rekli marsikje, ker »v naši hiši ni kaj videti in kaj vzeti v roko, pomanjkanja nihče rad ne gleda«. Prišla je na pomoč ženam in dekletom, ki so pričakovale porod, k tej prvič, k drugi že večkrat. Ponekod je z lahkoto dopovedala glede poroda v bolnišnici in glede čakanja v materinskem domu, drugod je ostalo pri besedah ali celo pove- dati ni bilo mogoče vsega, kar se nanaša na skrb za novorojenčka in na porodnico. Vpliv in glas okolice, domačih, je še marsikje močnejši in na vprašanje, zakaj po starem, po nekdanjem, zakaj ne po novem, so ji rekli: »Ba-i bica, poglejte, tako je, če ni de-' narja za najnujnejše, za vse to, kar človek rabi, kar bi koristilo porodnici in otroku; vsi ponu- jate, vi z besedo, trgovec z roko, na oko vse tako čudovito mika, mi pa se še moramo marsičemu odpovedati, ker ni denarja!« Lani je rodilo na njenem ob- močju 49 žena in deklet In le t 7 primerih so klicali babico na pomoč. V največ primerih še vse opravi sama porodnica kot nek- daj, ker to nič ne stane, ker ni treba nikogar k hiši, ki bi ugo- tavljal, da ni plenic, da ni po- steljnine po posteljah, niti na po- stelji porodnice, da ni opreme za dojenčka, pripravljene zibelke ali košarice, kjer bi bilo novemu družinskemu članu lepo, toplo in udobno in kjer bi bilo porodnici bftljše. Marsikateri otrok pride na svet in takoj začne zanj težka življenjska pot preizkušenj, ali bo zdržal kot naravno odporen ali ga bodo pobrale težave in pomanjkanje vsega, kar ima otrok v družinah, kjer je oče v službi ali kjer daje gospodarstvo, kar družina rabi. Zdaj po treh letih izkušenj v Halozah babica Drevenškova lahko reče, da je vedno več mla- dih mater, ki se jim zdijo stare navade ob rojstvih pretežka pre- izkušnja za porodnico ip za no- vorojenčka, in vedno več se jih posvetuje z babico in z zdravnico na pregledu. Malo jih je še sicer, ki bi se dale prepeljati v mate- rinski dom ali v porodnišnico, ker je pri marsikateri kljub kmečkemu zavarovanju vpraša- nje nekaj tisočakov za plačilo. Počasi in sigamo se uvelJaTlja med porodnicami zdravstvena preventiva. Raigeror e njej je vedno bolj odkrit, bres predsod- kov. 2ene in dekleta prav kri- tično ocenjujejo življenje ob sla- bih dohodkih, v pretirani skrom- nosti, ob velikih samoodpovedih. Iz Haloz odhajajo mladi ljudje v svet, v industrijo, v šole, k voja- kom in večina njih se vrača v Haloze le še na obisk. V Halozah ni dela za vse, ni kruha za vse. Kdor je ostal v njih, prenaša z njimi težave, in z njimi životari ali napreduje, zelo počasi in s skromnimi cilji ter možnostmi. Življenje po starem ni tako ro- mantično, kot se zdi na- pogled potniku skozi Haloze, ko pogleda iz avtobusa ali osebnega avto- mobila na skromne, bele haloške hišice, gozdove in vinograde. Ilo- vico je težko obdelovati, težko je po njej l:ioditi ob deževju in na njej ni lahko živeti. Le vince dela to življenje bolj romantično in ko je tudi vinca preveč, se vspli I še gorje k družini. I In zdaj v četrtem letu službo- vanja v Leskovcu pravi babica Marija Drevenškova, da se je kar privadila Halozam in njenim ljudem. Ko bo odšla na novo službeno mesto, se jih bo rada spominjala kot na svoje prvo službeno mesto; v mislih bo z njihovimi ljudmi, z njihovimi te- gobami in veseljem in srečna bo, ko bo slišala, da je vedno več po- rodnic in njihovih dojenčkov v boljših razmerah dočakalo svoj srečni dan, ko ni več vse po sta- rem in tako, kot so jim pripove- dovali mati in stara mati. V. J. Mednarodni praznik iena — 8. marec smo tudi t tem delu Ha- loz primerno proslavili. V Le- skovcn smo imeli uspelo prosla- vo. aN sporedn so bile pesmi, de- klamacije. recitacije in odlomek iz Cankarjevih 6rtie o materini Ijabezni. Uspela je tudi igrica »Na predvečer«. Nastop iolarjev je bil dobro pripravljen. bek in njihova beseda tako pri- srčna, da gane vsakogar in ni čudno, če se marsikomu orosi oko, ko posluša tožbo otroka — sirote, ki je izgubil mater ali ko sliši tolažilno besedo mamice, lastni otrok pa tudi mlad človek, ko je v težavah, ko se za to ali drugo stvar sam ne more odločiti, ker še nima življenjskih izkušenj. Marija Drevenšek Pogled na Leskovec s severne strani. (Posnetek; Jože Vrabl) ireii Y lliilsziil Prijetno je poslušati otroke, ko govore o ljubezni, požrtvovalnosti in vseh drugih vrlinah žena in mater. Njihov glas je tako Iju- ■ ■■■■■ilMMIiil^ NEKAJ IZ CIRKULAN Šiviljsko prikrojevalni tečaj, ki končan. Naše žene, katerim po- sveča naša družba posebno po- ga je vodila tov. Gojkovičeva, je zornost, je bil tečaj, v tej mrtvi sezoni v razvedrilo in korist. Ze- ne-gojenke. so bile tako navdu- šene, da so naprosile tov. Gojko- vičevo, naj ostane med njimi še en mesec in izvede nadaljevalni tečaj. Tako je bila dvorana v šoli smoterno uporabljena. Tečaj je bil kar v treh izmenah Za zaključek so gojenke tečaj- nice priredile prijeten večer in se tako poslovile od tov. Gojkovi- čeve do prihodnje sezone. * Prosvetno društvo »Franček Kozel« je uprizorilo igro »Razva- line življenja«, ki si jo je ogle- dalo nad 800 ljudi. Društvo je namreč med najstarejšimi v ob- čini in znano , da so vsi njegovi člani in igralci sodelovali v NOB. Ni dvoma, da je tov. Tonček Gole najstarejši igralec tega dru- štva, Kdo ve pn kolikih igrah je v 37 letih aktivnega igranja sodeloval? Le tov. Petrovičeva je bila še od »stare garde* Moramo pa pohvaliti našo učitelj išnico Anico Gavez, tov. Miloša in Ta- tičkoviča. Pa tudi tov. Klajdarič je bil posrečen. Vsi igralci so pokazali izredno zanimanje, veselje ob dežju in blatu, in kar je posebno važno, bili so disciplinirani in tako omo- gočili nemoten potek dela. Tudi 8 marec smo dostojno proslavili, žene pa so bile nad vse zadovoljive. Da je življenje v Cirkulanah postalo tako razgibano, je brez dvoma zasluga tov Franca Tkal- čeca in prav njemu pripada lo- vorika. Koliko lepih pesmi in raznih se- stavkov so doslej pisatelji in pes- niki napisali o borbnih ženah, o neustrašnih materah, ki niso klo- nile z duhom in telesom pred nobenimi težavami v dveh minu- lih vojnah in v povojnih časih. Njihov glas v družini in v državi je imel močan vpliv in odmev po svetu. Tudi danes temelji mir na njihovi zahtevi in želji, da bi človeški rodovi v miru uživali, kar je doslej ustvarilo človeštvo. škoda je, da je bilo za proslavo 8. marca tukaj premalo zanima- nja, čeprav je bila proslava v nedeljo, 11. marca, ko siecr ljud- je radi obiskujejo prireditve. Ali je bilo premalo obveščaja? Nastopali so šolski otroci, ki ima- jo svojo publiko. Radi jih priha- jajo gledat in poslušat starši, bratje, sestre. Tokrat je marsi- kateri otrok, ki je nastopal, za- man iskal med navzočimi obraz svoje mamiec in očeta in drugih. Lepo je bilo, če bi bilo vsaj več mladine. Kako koristno je tudi za mladino, ko spoznava v besedi in sliki vsa priznanja borbeni že- ni, materi in marljivemu dekletu, ki so jih v imenu ljudstva napi- sali pesniki in pisatelji vseh na- rodov. Večkrat bodo mladi ljud- je slišali njihove besede spošto- vanja in hvaležnosti, manjkrat bomo slišali o slabem ravnanju z ženami in materami v raznih družinah, kjer same žene in ma- tere prenaašio težave, ki pridejo v življenju. Vedrio manj bo pri- merov. da bi se oče in mati po- slavljala od živlienja z grenkim razočaranjem a »Drava« že postavili ba- rako. v kgteri bodo hranili orodje in nekai gradbenega materiala. Z zemel.iskimi deli bi že začeli, če bi bilo vreme mak bolj naklo- njeno. Objekt je namenjen učiteljstvu, kaiItoji mož kot gospodar, ampak kot ljubeč tovariš, ki spoštuje žrtve in vrline žene. Najčešče ženske vzgajajo doraščajoči mladi rod. ki mu ustvarjamo boljše živ- ljenje. kot smo ga bili sam: de- ležni. Na svoje delo naj bodo po- nosne in naj sodelujejo v orga- nih ljudske oblasti in v družbe- nem samoupravljanju, da si bo- do lahko same priborile mesto, ki .jim gre. Govor so pri.sotni po- zdravili z aplavzom. K dobro uspeli proslavi je mnogo pri- speval pester program, ki je ze- lo navdušil gledalce Stel je 22 točk, ki so jih izvajali pionirj. in cicibani. Nastopajoči pionirji so s pevskimi nastopi osvežili spo- mine na trpljenje žena iz pre- teklosti Trije cicibani so reci- tirali pesem ki opev? (Nada.jevan.ie na 4. siraa.) rogoznica Prijetno smo bile žene z obmo- čja Rogoznice presenečene ob paaznikai »Dneva žena«. V soboto zvečer 10. ill. 1.1. so nam pripra- vili v zadružnem domu majhno slavje. Na slav.je so vftbili lepa^ki naše delovne žene. naj se odzovejo va- bilu. Odzvale smo se v leipem šte- vilu, saj je bila dvorana skoraj prema.jhna za vse. Šl® smo v nadi, da bomo preživele med seboi par i lepih, vedrih in neipozabnih uric. i Pridružio se .je tudi nekaj mož Težko smo prčakovali napove-1 dan program. Program je napove- ■ dovall tov. Vela. Kot prve je na- stopila tov Klemenrič«'va, uči- teljica osemletke Toneta Znidar- šiča; prebrala nam je odlomek o Klari Zetkin, prvobork, za žen- ske pravice. Sledile so recitacije jčencev iste osemletke ter drugih predšolskih otrok Posebno pri- srčna je bila mala Robinova pun- čka iz Nove vsi s svojo pesmico »Mamici«. Sledila je kratka igri- ^ ca vdveh slikah Prikazovala je čas in ljudi med okupacijo v .juž- ni Srbiji pri kateri smo se od srca nasmejali, igralce pa nagra- j dilj z aplavzom. ! Tov. Vela nam je po končanem ' programu zaželel prijetno naba- vo ob zvokih godbe in prigrizku, j katerega so nam oripravili. Vem, ' da .je bila vsake žena po svoje presenečena in počaščena s po-1 zornostjo. ki so nam jo izkazo- j vali, Kmalu je prostor odmeval od veselih zvokov godbp in naše lepe slovenske o^smi so se vrstile kar na.prei tja čez nolroč Nihče ni bli iraspan in utru.ien V imenu vseh žena z območja Rogoznice sp zahvaljujem oriredi- j teljem tegn nad vse usoelega ve- ■ čera, kakršnih si želimo še več. Vsi vemo da ie ^a košček sreče i včasih treba tako malo. da se člove'< razveseli in ga za oaf ur , feža-v. ' Priredi tel .jem prav orisrčna hvala in vsem. ki ste pomagali ustvariti ta prijeten vprer. j Damca Kelner Muretinci v dvorani Zadružnega doma v Muretincih so se zbrali v petek, 9. marca 1962, zveče rezervni ofi- cirji in podoticirji iz šolskih ob- močij Markovci in Gorišnica v zvezi s strokovnimi in organi- zacijskimi vprašanji Združenja rezervnih oficirjev in podoficlrjev Ptuj. Strokovno predavanje je ime! predstavnik JLA polkovnik tov Ante Jukič iz Maribora, orga- nizacijska vprašanja pa so tolma- bih' funkcionarji združenja — tov. Tanko Horvat in drugi. Zbora članstva se je udeležilo 150 rezervnih oficirjev in podofi- cirjev z navedenih območij. Po predav^anju m obravnavi or- ganizacijskih vprH.šanj je novinar J Vrabl v imenu Delavske uni- verze Ptuj raztolmačil navzočim najvažnejše mednarodne uolitične dogodk-^ zadnjega časa po diaob- orniku št 4 Delavske univerze Maribor. stran 4 TEDNIK P7T'J DNE 16 MARCA 1362 Ne samo rešitev, tudi analiza prošenj in pritožb občanov Komisija la prošnje in pri- tožbe pri Občins-keni odboru SZDL \ Ptuju je J»!»ravna\ala v sredo, 7. marca vpraša-, nje. iiaj poved«» komisiji anali ; ze predlogov iii pritožb ter prošenj, ki jih pohiljajo sami komisiji ali upravnim orfcanoni občani. PredseHjiik korni?ijp tov. Sta- ne Kanciuč Je v ovojem poro- čilu podčrtal, da kažejo anali/e predlogov, prošenj in pritožb, da se občani dobro /asedajo ustavne jiravice za prošnje in pritožbe in se tudi pritožujejo zoper razne upravne in drupe postopke, TČasih upravičeno, drugič Z(>i)et neupravičeno, na priiirtojno mesto ali pa narav- nost na zvp7;ni ali republiški izvršni svet. članom izvršnih svetov in kabinetu maršala Ti- ta. Zanimiv je pojav, da je pre- cej pritožb na najvišje instan- ce. Pri vseh takih pritožbah je značilno, da dobijo kmalu (>l>- Tfestilo o prispetju vloge s i)ri- mernimi pojasnili. \a vpraša- nje. zakaj so se odločili za ta- ko ali drugo pritožbo, otlgovo- rijo prizadeti, da se jim zdi, da je pri bližnjih instancah pre- več osebnega gledanja na pri- tožitelja in da se jim zdi, da pritožba ali prošnja ne bo re- šena, na drugi strani pa. da je že preveč udomačena navada, da na vloge sploh ne dobijo od- §'ovora, da pride odgovor zelo pozno ali pa največkrat nega- tiven. Kjer so zakonske osno- ve, mora biti prošnjam iu pri- tožbam ugodeno, ne glede na to, kje so vložene, kjer pa teh ni, s pritožbo ni uspeha. Neka- teri vlagatelji pritožb in pro- šenj se zadovoljijo že s tem. da jih nekdo upošteva, da resno obravnava njihovo vlogo in da jih o izidu obvesti. Sama komisija se doslej niti T bodoče ne bo toliko bavila s samim reševanjem vlog, ker je to delo pristojnih organov, am- pak bo predivsem analizirala Tzroke, zakaj prihaja do pri- tožb in prošenj, na katerih področjih je teh največ, katere pravice občiiiiov m> največkrat pri/adcte itd. KoniisijH /a proš- nje in pritožbe jo organ poli- tične organi/acijc. ki mora imeti |>olilii>n pf»sl(ih /a želje in prito/bc (^bčallov. tudi na nje opo/.iirja politične fonmie, in če je treba, tndi interviMiira, fla sp /rije in prito/bc občanf»v u|)oštcvajo. hitreje rešujejo in jih obvarnjejo pred ško se je videlo, da je bil« /clo uspešna in koristna /a vse nav/oče čla- ne komisije in njihovo b(Mlfx'e u-pešno flelo. V. Z. Gorišnica v Goriinici je tudi bila pri- reditev v počastitev dneva žena. Ker žene na podeželju med tednom nimajo časa, so jim v Gori.šnici pripravili proslavo v nedeljo 11. marca t. 1. Kljub sla- bemu vremenu so se žene udele- žile akademije v lepem .številu. Ob pol tretji uri popoldne je bi- la dvorana nabito polna. Ženam so priredili skromno, vendar prisrčno proslavo. Bile so reci- tacije, solo petje, pionirski pev- .ski zbor je nastopil s pesmico »Jaz pa grem na zeleno travico«, s kolom, nastopil je moški pev- ski zbor, za zaključek pa so za- igrali še igrico »Na predvečer«. V očeh žena so se lesiketale sol- ze. Vendar jim je bil tudi ostali del programa zelo všeč. Po pro- gramu so bile žene pogo.ščene. Pohvalo je zaslužila tovariši- ca Hedica Fričeva, ki je učen- ce skrbno pripravila za proslavo. Razen teh so sodelovali v pro- gramu le še člani moškega pev- skega zbora in »mati« v igrici »Na predvečer«. ah V zadrugi »Ptujsko polje« so te dni sprejeli 1 tovorni avto- mobil nekoliko demolirane plo- čevinaste in emajlirane posode. Kdo je to posodo in za koga na- ročil, ni znano. Bolj so bili pre- senečeni, ko so jo delili. Prven- stveno so si jo razdelili usluž- benci KZ, rečeno je bilo, da je sindikat naročil za svoje člane, čeravno so dajali tudi drugim. Člani sindikata so se prav dobro s posodo založili, kakor tudi nji- hovi prijatelji. Nekateri so se oskrbeli z lavorji za 10 let, z lon- ci za pet let, s S'kod€licami in kastrolami pa vsaj za eno leto. Prvotna prodajna cena je bila 300 din, ki pa je po načelu »po- vpraševanja« naraščala na 350 din in 400 din za kg. Ko smo dru- gi dan vprašali, kako je s to prodajo, smo zvedeli, da je vse razprodano, le nočne posode so ostale. Kot ustanovni člani KZ in čla- ni ZS bi le radi vedeli, če je bilo vse to pravilno, ali bi morda dru- gi produktivni člani ne smeli vedeti za ugoden nakup in si kakšen lonček kupiti ...? Podlehnik v fiede-ljo Ik. t. m. se je zbralo ▼ dvorana Zaidružnega doma v Pcdiehniku oktroa 200 žena in Otrok. Program, ki ga .je pripravila osnovna šola Podlehnik, je bil pester, Nastopili so reoitatorji, šolski pevski zbor in druigi. O {X)- menu praznika — dneva žma — spregotvoril upravitelj šole. Opisal je položaj žena in Vlogo ki so jo odigrale v času »nerodno esvefeodilnega boja. Pred zaključkom sporeda so pfedivajali risani film in so se navzoči od sroa nasmejali. | Prosvetno dKištvo Podlehnik j je dobilo pred kratkim ozko-! tralčni kinopirojektor. Prva prad- j sitava je bila 11. t. m. Sedaj boj mcgoče vsako nedeljo glšdati filtne v dom-ači zadružni dvorani. LO Podgorci (Nadaljevanje s 3. strani) trpljenje žena v življenju. Po- s«bno je navdušila godba treh pionirjev gledalce, ki so želeli še več takih in ipodobnih nastopov. Zadnja točka programa je bil prizor, ki je prikazal moško ne- $f)retnost v gospodinjstvu pri de- lu v kuhinji. Navzoči predstav- nik 0'bč. Ij. odbora Edvar Brazda j^ v svojem govoru poudaril, da žane s svojim delom doma, v tovarnah v uradih in na drugih delovnih mestih mnogo prispe- vajo h gospodarskemu in kul- turnemu razvoju. Zene naj bodo ponosne na svoje delo, zato naj sodelujejo v organih ljudske oblasti in v družbenem samo- upravljanju. Po programu so žene proslav- ljale dan žena v veselem raz- položenju. Zaradi pretesnega prostora v dvorani je bila orga- nizirana dvojna zabava z flasibo v dvorani in v osnovni šoli. Za pester in uspeli program 2re po- hvala učiteljicam iz Podgorc in tov. Kavčiču Albinu kot organi- zatorju. Tudi v Ormožu je bila prosla- va dneva žena. kjer je bilo na- • vzočih nad 200 žena. Program j proslave j« bil dobro sestav- ljen. Glede tega je potrebno ugotoviti, da imajo prebivalci | Ormoža mnogo boljše pogoje za I počastitev praznika od drugih ' krajev, vendar ne uspevajo v tem pogledu tako, kakor uspevajo prireditelji v nekaterih vaseh. Zsne, ki so zaposlene na Kme- tijskem kombinatu, so pro«'avile svoj praznik v Ivanjkovcih. R. D Nalaganje hlodovine pozimi v Halozah. Solshl servis fndi v Ptuiu Za pravilno razumevanje na- 5e socialistične politike v šoli (Zahteva učna snov tehničnega I)ouka še intenzivnejšega dela in sodelovanja za closego so- lobnega izobraževanja. Se mnogo staršev zavrača lehnični pouk kol ncponteinben >r('flmet. Predvsem se to (»paža r |)odeželskem okraju, ker so darši finančno šibkeje sitnin- iii. Finančna plat jo v glavnem rzrok. da so tehnični pouk ne razvija v obdobju sodobne tch- like, kajti učitelj jo primoran iernati čitri preprostejšo snov, n to prav zaradi pomanjkanja nateriala. Pouk tehničnega de- a zahtvea ravno veliko razu- nevanja pri starših, ter največ finančnih in materialnih izdat- kov. Dijaki obveščajo starše o potrebi raznega materiala ra izdelek pri, tehničnem pouku, vendar pa je to mišljen le od- padni material, katerega se lahko dobi pri raznih obrtni- kih ali tovarnah. Pri tej akciji pa dijaki večji del naletijo na gluha ušesa, posebno pri pri- vatnih obrtnikih, ali pa jim material zaračunajo po never- jetno visoki ceni. Graje vred- na pa so podjetja in tovarne, ki pismene prošnje za oflpadni material zavračajo z odgovo- rom: >rpravni odbor vaši proš- nji ni ugodiF; ali pa: >Material odvajamo na Odpad«. Tovarne, obrtne delavnice in trg. podjetja imajo vsekakor premalo razumevanja za po- moč pri tehničnem pouku, po- sebno v Ptuju. Tudi najmanjši f>dpadni material, kot n. pr.: odpadna pločevina, vezane plo- šče, žičniki (stari), krpe, razne žice itd. je za učitelja zelo ve- lika podpora pri pouku, saj ima možnost razdeliti material med šibko stoječe dijake in jim tako omogoči tistvarjanje s"'- dobne tehnike, katera je danes neobhodno potrebna. Lotil sem se nabiralne akcije odpadnega materiala, in to v šestih ptujskih tovarnah. Vse- kakor moram dati posebno pri- znanje za veliko uvidevnost in odziv tovarni TAP — Ptuj ter Elektrokovini — Maribor. V razgovoru s tovarišem za vzga- janje kadra >Elektrokovini« Maribor se nama je porodila nova zamisel, in sicer ustano- vitev >Šolskega servisa« v Ptu- ju in Mariboru. Pristojni organ OLO, odsek za prosveto, naj bi stopil v stik z vsemi tovarnami v maribor- skem okraju z nabiralno akcijo odpadnega materiala. Elektrokovina — Maribor je širokogrudno obljubila, da bi odstopila letno pet do šest to^ raznega odpadnega materiala. Po istem vzgledu naj bi pri- spevale tudi ostale tovarne in podjetja, kar bi pomenilo ve- lik doprinos za našo šolsko mladino. Organiziranje večje sobe ali lokala ter ene delovne moči za izdajanje materiala ne bi bilo veliko breme občini, kajti material na i bi se izdajal le dvakrat do trikrat letno. Organizacijo servisa pa naj bi izvršila prosveta za šolstvo. Zamisel šolskega servisa pa naj bi izgledala nekako tako: Vse tovarne naj bi prispevale z odpadnim materialom, kateri bi se zbiral v servisnem loka- lu, tu pa naj bi se material sor- tiral po sortimanu. katerega bi lahko dvignile razne šole. Pri- dobitev hi bilo v tem. da si po želji izbira vsaka šola le tisti material, katerega potrebuje. Ob tej priliki pa bi tudi od- padlo nezadovoljstvo s strani staršev zaradi stalnega prina- šanja denarja za nabavo mate- riala, ki ga potrebujemo pri tehničnem poukti. Pri težki situaciji se naha- jajo posebno starši, ki nimajo rednih dohodkov in imajo po več šoloobveznih otrok. Tako pa bi bilo polno zadovoljstvo s s^trani staršev, posebno olajša- nje učiteljem pri tehničnem pouku, kar bi jim omogočalo nemoteni potik in napredek v šolski tehniki. To naj bi bilo samo predlog v razglabljanju tega perečega problema. OSKAR KOCIANrIC učitelj tehn. ponka t Ptuju Dramska skupina \z Draženc bo gostovala v Rogoznici Dramska skupina SZDL Dra- ženci pri Ptu.ju bo gostovala v nedeljo 18. marca 1962 ob 15. uri popoldne v Zadružnem domu v Rogoznici. Ta dramska skupina je naštudirala komedijo — štiri- de.jsrko »Beneški trojčki«, ki smeši neresne snubce in ugodno konča za mnogo resne-jšo nevesto. Delo prikazuje prizore iz Pariza v IR. stoletju in se ob njegovih raz- gledih gledalci do solz nasme- .iejo. To je tretje gostovanje Dram- ske skupine SZDL Draženci v Ro- goznici, ki je nastalo ob gosto- l.jubnosti SZDL Rogoznica in nje- ni skrb] za razvedrilo prebival- stva z n.jenege območja in ob aktivnosti mladih članov dramske skupine Draženci. ki so že več let zelo aktivni na kulturno-prosvet- nem področju in so že gostovali z raznimi deli tudi na Hajdini, Oirkovcaih, pri Lovrencu v Bukov- cih, Vidmu in Selah ter v Pod- lehniku. Dramiska skupina iz Draženc ■šteje 16 članov in članic, večino- ma delavcev v Ptuju in v Kidri- čevem ter v Mariteoru, Vodi pa .jih predsednik SZDL tov. Matevž Cestnik, ki je tudi režiser. Letos še imajo v programu visaj 2 igri. eno resne, drugo pa za- bavne vsebine. SZDL v Rogoznici ime sicer te- žave z divorano, z ogreivan.iem v zimskem času in s stoli za občin- stvo, vendar se .tih ne ustrašijo, ker se zavedajo, da bi vsako malodušje ohromilo »ktivnost or- ganizacije SZDL in vzelo članstvu še to sikix>mno raizivedrilo. ki mu je ob sedanjih prilikah v domu kljub vsemu laikho privoščijo. Go- stovanje dramske skupine iiz Dra- ženc je eno izm^ed dokazov njene aktivnosti in gostoljubnosti na- pram drugim organiz^acijam SZDL v okolici Ptu.ja. K. IZ ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Konferenca zavodov in ustanov 29. marca 1962 Na prvi seji predsedstva I. sin- dikalne konference zdravstvenih delavcev, prosvetnih delavcev in delavcev državnih organov in družbenih služb je bilo skle- njeno, da bo konferenca v četr- tek, 29. marca t. 1. s pričetkom ob 8. uri zjutraj v Delavskem klubu v Ptuju. Pred konferenco bo v€č,j€ število sej in posveto- vanj, da se temeljito proučijo vsi problemi na raznovrstnih pod- ročjih. Posvet prosvetnih sindi- kalnih delavcev V sejni sobi Delavskega kluba v Ptuju, se bodo danes ob 15. uri sestali na posvet predsedniki sindikalnih podružnic prosvet- nih delavcev s celotnega območ- ja občine Ptuj in drugi vabljeni predstavniki. Namen posveta je, da se pogovorijo o pripravah na I. sindikalno konferenco, na ka- teri bo razprava o sedanjih pro- blemih in bodočih nalogah na l>odročju šolstva ter položaju in vlO'gi prosvetnih delavcev v ko- muni. Probleme je treba zbrati in jih dobro proučiti še pred konferenco, na konferenco pa priti že s konkretnimi ugotovit- vami, predlogi in priporočili, ki ,jih bodo obrazložili predstavni- ki sindikalnih podružnic vseh šol. Na konferenco so vabljeni člani izvršnih odborov, upravi- telji ,šol in predsedniki .šolskih odborov, vsi ti pa bodo iahko na konferenci obrazložili sedanje obstoječe probleme ter nakazali predloge njih reševanje. Prosvetni delavci bodo imeli v novem plenumu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v bodo- če dva svoja člana. Kdo bo kan- didiral za člana bo odločalo ce- lotno članstvo, izbrati pa bo tre- ba tiste, ki jim članostvo naj- bolj zaupa. Pogovorili se bodo tudi o kandidatih za člane ko- misije sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev pri ObSS. Za napredek trgovine in gostinstva v komuni Trgovski in gostinski delavci z veseljem pričakujejo svojo L sindikalno konferenco, ki bo v ssoboto, 14. aprila t. 1. v Ptuju. Do konference pa bo potrebno opraviti še vrsto nalog, da bo konferenca dosegla svoj cilj. V tej zvezi se bosta sestala na prvo skupno sejo odbor in predsed- stvo konference, ki ju sestavlja- jo vsi predsedniki sindikalnih podružnic in delavskih svetov ter vidni sindikalni delavci s področja trgovine in gostinstva, seja bo jutri v soboto, 17. mar- ca t. 1. ob 13. uri v prostorih De- lavskega kluba v Ptuju. Pro- blemov na področju trgovine in gostinstva je prav gotovo zelo mnogo, o njih pa bo razprav- ljala konferenca. Osrednja raz- prava na konferenci bo o delov- nih in življenjskih pogo.iih ter vlogi trgovskih in go.stinskih de- lavcev v delavskem .samouprav- ljanju ter .Širši družbeni =ik'jp- Na posvetovanju se bodo po- svetovali tudi o tem, kako čim bolje izvršiti vse potrebne pri- prave na volitve v nove delav- ske svete v trgovskih in gostii;- skih podjetjih. * V plenumu ObSS Ptuj bo iz- voljenih šest trgovskih in go- stinskih delavcev. Obrtni delavci, bliža se vaša konferenca Priprave na I. sindikalno kon- ferenco obrtnih in komunalnih delavcev so ž^ v polnem teku. Odibor in predsedstvo sta se že se.stala na svojo prvo skupno se.io, na kateri je bilo sklenjeno, da bo konferenca v nedeljo, 8. aprila 1982, ob 8. uri v veliki'dvo- rani Občinskega ljudskega od- bora v Ptuju. Na konferenco so povabljeni v.si člani izvršnih odborov in de- lav.skih svetov, vodilni kadri podjetij ter ostalo članstvo. Konference pa se bodo lahko udeležili tudi vsi tisti, ki se za- nimajo za delo in probleme obrt- nih delavcev. Konferenca bo obravnavala probleme in nadaljni razvoj obrti v naši komuni. Posebno pozor- no.st bo konferenca posvetila uspehom, ki so bili doseženi na področju delavskega samouprav- ljanja -v obrtnih podjetjih ter si- •itemu nagrajevanja po delu. Razprava bo tudi o delovnih in življenjskih pogojih obrtnih de- lavcev in odnosih, ki vladajo v posameznih p-^dictjih. Mnogo bo eovora o v7goj; vaienskp mla- dine. saj io nrav v obrtnih pod- ietjih nsiver vai^nike mladine Na dnevnem redu pa je tudi vprašanje delovnih in življenj- skih pogojev delavcev in vajen- cev, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnih mojstrih. V novi ple- num ObSS Ptuj bo iz vrst obrt- nih delavcev izvoljenih šest čla- nov, od tega eden iz vrst delav- cev iz zasebnega sektorja. Kmetiiski delavci o svo- jih problemih Konferenca kmetijskih in ži- vilskih delavcev je predvidena po sklepu zadnjega plenuma ObSS. za 21. april t. L, ki bo ime- la zelo pomembno vlogo zi na- daljnje še uspešnejše razvijanje napredka v kmetijstvu in izbolj- šanju delovnih in življenjskih pogojev kmetijskih delavcev. V zvezi s pripravami na konferen- co se bosta v ponedeljek, 19 marca t. 1, sestala ob l-S uri v sejni sobi Delavskega kluba na skupno sejo odbor in predsed- stvo konfcrence. Na posvetova- nju bo izdelan delovni načrt za konferenco in proučili bodo glavne probleme na Kmetijskem kombinatu in v kmetijskih za- drugah, V plenumu ObSS bodo imeli kmetijski delavci devet članov. Pozdrav iz Varaždina Občinski sindikalni svet Va- raždin je v svojem pismu, ki ga je te dni poslal Občinskemu sin- dikalnemu svetu Ptuj poslal vsem delovnim ljudem ptujske komune iskrene in tovar-ške pozdrave, z iskreno željo, da bi delovni l.iud,ie ptujske komune tudi v nadalje dosegali mnogo uspehov v nadaljnih zmagah iz- gradnje socializma in razvija- nju socialističnih družbenih od- TEDNIK V VSAKO HIŠO PTUJ, DNE 16. MARCA 1962 TEDNIK Stran 5 Vl»k je -drvel skoz noč. Droben d«ž j« padail na okna va<)onov in utrujemi in so nam pired o5'md ie oi«z jejeA/ tTjq ouiig ABjdaj se zbiral v kaplje, ki so poča.si drsele po stsklu. Sedeli smo v va- gonu, necnd, vsak zaipreden v svo- je miis-li in utrujen. Vsak je pre- miišl.ieval in skušal dojeti vse. kar .}» dO'Zivs.l zadnj.-! tri dni. Kako se je f(-i'.oh vse začelo? Pred treimii dnevi smo krenili iz Pirana na izlet v Ptuj. O tem smo govori'Ii že mno.gokrat. Vendar so \'edino bile neke zapreke, ki so n«m o.nEmogočile izlet- Končno smo s pomočjo Počitniške zveze na naši — Pomors!..ritegnila poroka v Prek- murju. Tu velja namreč običaj, da tista nevesta, ki ne bo dobila »že- nina« do pusta, ga ne nikoli do- bila. To so šli v sprevodu najprej miladi pari v narodnih nošah, za n.jimi pa nevesta, ki ni dobila že- nina, grdo našemljena, vsprem- stvu »bab«. Na glavn':m trgu so prilkazali poreko, na kateri so po običajnem ceremonielu podrli mlad bor. kot nekak simbol mla- P« »čitniška zveza iz Pirana in priznanje Ptuju dosti in prošlosti, kajti sedaj sta mladoporočenca naivezama eden na drugega. Ta bor so potem okra- sili, naložili na voz z nevesto in | ženinem ter odiped.iaili naprej. Voz : so vlekli svati. 51 2 | V sprevodu smo videli še mno- : g o lepega, smešnega in zanimi- vega in n/'mogoče je vse opisati, i Čeprav smo bili zvečer zelo | utrujeni in so nam pred o:mi še ^ \edno stali prizori katere smo , videli čez dan, smo se kljub temu i udeležili še večernj'^ predpustne; zabave, | Naslednji dan je bil zadnji dan | našega bivanja v Ptu.iiu. Hoteli' smo ga čim bolj izkoristiti. Po | kratkem posveta -smo sklenili, da ■ obiščemo kmetijski kombinat in I vnsko klet, kajti štajerska vina I so znana, svetovno znano pa je | haloško vino. .Strejeli so nas zelo prijazno in nas povaibili na vin- sko poskušnjo. Kljub temu, da smo (xičakovali, da bo vino pr- vovrstno smo bili presenečeni. To Vino je bilo res odlično. Prijazni kletar se nam je smejal kajti ve- del je, da bomo presenečeni nad žlahtno kapljico. Ko smo se po- j slavili, nas ie še pcivalbil na po- .i skušnjo. Ura ji9 bila že blizu pol- dne in siklenili smo sd še ogleda- ti giganta naše industrije — To- varno glinice in aluminja v Ki- dričevem. Po kratki vožnji z av- tobusom smo prisoeli pred tovar- no. nad katero se je dvigal visok toivamiški dimnik — največji na Balkanu in tret.ii v Evropi, kot nam je pozneje povedal vodič — visok je 142,5 m. Vodič je bil ze- lo prijaiien, precej mlad strokov- njak. Vodil nas je skozi obrate tovarn'?, skozi ogromne dvorane in vsemu smo se samp čudili. Vs'? nas je objel neki čudovit strah pred nečim neznanim. Kazal nam je ogromne lužnč kotle, kamor se je stekal lug in če bi pogledal v katerega praznega, si imel obču- tek, kot da gledaš v ogromen pre- pad. Ko smo hodili skozi ogrom- ne dvorane, se čudili ogromnim strojem, smo pogrešali delavcev. Nikjer ni bilo niti enega delavca. Naš vodič je opazil, da smo se temu čudili in nas zapeljal nekaj nadstropij v veliki stolp. Pokatzal nam je majhno sobico, v kateri je sedel delavec in imel pred se- boj a-eliko ploščo, na n.jiej pa vse polno raznih stikal, luči in šte- vilk. Sploh je bila soba pblna ta- kih plošč. Delavec je opazil naše I začudene obraze in nam pojasnil, I da on sam upravlja vse tiiste stro- je, ki smo jih videli malo pre^j v ' sipodnji dvorani. To se nam jezde- i lo nerazumiljlivo. Posilovili smo se i od iprdjaznih delaivr^ev in strokov- njakov in se zeipeljali nazaj v I mesto. V dijaškem domu smo imeli še I zadn).ie kosilo, nato smo se po- I -Silovili od prijaznega osebja in cd- šli na postajo. Vse dni našega bi- vanja v Ptuju je bilo izredno le- ; po vreme — doživeli smo celo, kar že dolgo nismo, ob ,prihodu v Ptuj v soboto, padam.!« snežink I velikih kot cunje — to je za nas I začasne »prdmorce« bilo veliko ; dožiivet.je. saj smo si tega pri od- j hodu želeli,. Ko smo pa odhajali na postajo nas je spremljal dro- ben dež. Poslovili smo se od novih ptuj- skih prijateljev in pri.ietel.i,ic in že je pniisopdhal vlak. Vstopili smo in se odipeljali. Kmalu je za nami v temi mesto, kjer smo fe- rijeilci tako prijetno preživeli n«'- kaj dni. Grešak Rudi ferijalec iz 2. družine Pomorske sredn.je šole Piran Ferijalci iz Pirana v Ptu.1u. Pendsta guma-koristen proizvod Pri nas še manj poznan in re- lativno nov (;v svetu ga že dalje časa uporabljajo v raznih vejah in- dustrije) proizvod kemične indu- strije je penasta guma. Uporab- l.jiva je ne samo v avtomobilski industriji ali v letalski in žele- zniški temveč tudi v gospodinj- stvu, gostinstvu in še posebej v industriji pohištva. Uporaba je raiznorstna: sedeži foteljev, stoli, blazinice in vložki za postelje in kavče — vse to se da napraviti iz penaste gume. Proizvodnja po- hištva, opremljenega s tem ma- terialom. postaja vedno bolj ak- tualna. Vložki sedeži iz penaste gume so zelo elastični, udobni in ipraktični, poroznost materiala omogoča, da ta diha, da je tak- šem sedež vedno suh in brez pra- hu. Ta higienska lastnost ]i omo- goča najširšo uporabnost pred- vsem v bcilnišnicah in zdravstve- nih institucijah. Penasto gumo izdelujejo iz či- steiga kavčukovega zgošč. mle- ka, takozvanega lateksa. V tovar- ni mu dodajo določene materiale za \!ulka.ni)zacijo. potem ga vsu- jejo v modele, formirajio, vulka- nizirajo, perejo in sušijo. Tako dobijo stoodstotno elastičen, mre- žast material, ki oblečen v pri- merno dezerodani liter vina 20 din. Za astno potrošnjo proizvajalca naravnega vina do 100 1 se ne plača nobenega davka, ker to vino ne gre v promet. 2. Tar. štev. 1 dela C se spre- meni in glasi: od nrometa al- koholnih pijač na drobno v tr- govini 15 "/o. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vest- niku okraja Maribor. ODLOK o dohodnini v stalnem znesku v občini Ormož za leto 1962. 1. člen 1. Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delav- nicah in obrtnih nodjetij (Ur. list FLRJ, št. 4-48 54) dovolje- nje za obrt brez stalnega po- slovnega mesta (lokala) ter osebe, ki so v stalnem delov- nem razmerju, kadar delaj(. za zasebnike, plačajo občinski let- ni davek v mestu Ormož 10.000 I dinarjev, v vseh drugih krajih j na področiu občine Ormož pa ■ 6000 din. V te poklice spadajo, naslednji obrti: krojaštvo. čev-} Ijarstvo, tesarstvo, mizarstvo in i ostali podobni poklici. j 2. Učitelji jezikov, glasbe ter | učitelji, ki poučujejo v zaseb-! nih stanovanjih, in stenodakti- lografi brez stalnega poslovne- ga nie«ta. kadar delajo za za- sebnike, plačajo v mestu Or- mož 5000 dm. v drugih krajih občine pa 3000 din. Godci, ki godejo na sej- mih. svatbah, prireditvah ob praznikih in podobno v mestu Ormož plačajo 3000 din. v osta- lih krajih v občini pa 2000 din. Žagarji in ulični prodajalci ča- sopisov. ki sToio delo oprav- ljajo v dopolnilnem delovnem razmerju: v mestu Ormož 3000 din, v vseh drugih kraiih ob- čine pa 1000 din. Dohorlnina v stalnem znesku, ki jo olačujejo osebe na podlagi delovnega razmerja, ne vpliva na njiho- ve pravice iz socialnega zava- rovanja (na pravico do otro- škega dodatka). Ta odlok velja od dneva ob- jave v T'radnem vestniku okra- ja Maribor. Ormož, dne 10. marca 1962. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ormož Franc IVovak PRODAM NOV UVOŽEN pletilni stroj »Kniteks«. Vprašajte v upravi. j STANOVANJE V PTUJU zamenjam za manjše. Vpraša.ite v slašči- čamii VidoviČ. DOBRO OHRANJENO ŽELEZNO ogrodje ziidanega šteiilnika ugodno prodem. Zoreč, Zagreb- ška 46. j HTŠO z gospodarskim poslopjem j predam. Podvinci 115. j NJIVO na soodnjem Bregu dam v najem. Vprašajte v Prešernovi : 7. Ptuj. PRODAM OTAVO in novo trodel- no okno. Vičavska pot 9. VRT NA BREGU štev. 2 (Ptuj) dam v najem ali prodam. Pro- dam lesene cevi za studenec. Naslov v upravi. SEMENSKI KROMPIR (fruhmuh- le) bukova drva, seno in slamo prodam. Vindiiš, Ptuj, Spolenja- kove 12. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravi.io v ptujski bol- nišnici nasledn.ii ponesrečenci: Mesarec Stanko, Frankovci 49 — ne^kdo ga je napadel in mu z no- žem poškodoval obraz; Emeršič Ivan, Vareja 16 — nekdo ga je napadel in ga poškodoval po gla- vi; Šori Alojz, Sp. Velovlak 47 — nekdo aa je napadel in ga po- škodoval po olavi; Medved Anten, Mihovce 15a — s koso si je po- škodoval ro!3na. Zabovci 39 — padla je in si poškodovala desno nogo; Gašpadč Marija, Braislavci 25 — padla je in si poškodovala prsni koš; Škrlec Peter, Džurmanec 29 — nekdo ga je napadel in ga poškodoval po glavi; Lab Ivan, Vel Brebrovrdk ioi — pri delu si je poškodoval kvo nogo; Prime Marija, Ptuj, L.iutomerska 35 — padla je s kolesa in si poškodovale glavo in rebra; Zadravec Marija, Za- bovci 45 — padle ie in si poško- dovala levO nogo; Bcmbek Marje- ta, Spuhlja 83 — nekdo jo je na- padel in jo poEikodovel po glavi; Ro;iko Konrad, Ptuj, Prešernova 31padel je in si poškodoval glavo; Habjanič Jože, Ptuj, Pre- šernova 14 — padel mu je hlod na desno nogo; Strnad Avgust, Mostečno 37 — padel je in si poškodoval levo nogo; Hrga Mi- lan. Drstelja 29 — padel je s skednja in si poškodoval desno nogo; Petek Jože, Cvetkovci 83 — nekdo ga .ie napaiel in ga poškodoval po glavi: Veldin Bar- bare, Trgovišče 4 — padla je in Si poškodovala desno roko; Ze- lenko Franc. Gomilce 8 — prašič oa je voriznil v levo roko; Bren- kovič Marija, Spuhlja 11 —• podrl jo je e-vto in .j«! poškodoval desno ' nogo; Medved .^nica, Lovrenc 122 — padi'« ie in si poškodovala le- I vo nogo; Korošec Marija. Moš- kajnci 6 — brcnil jo je konj in .jo poškodoval po glavi. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Ceh Olga, Na obrežju 6 — Roberta; Rodošek Katarina, Podlože 52 — Lidijo; Rojs Terezija, Župetinci 12, Le- nart v Slov. goricah — deklico; Valič Angela, Budina 50 — Ro- mana; Vinko Ana, Vumpah 4 — Marjana; Capuder Marija. Mur- šičeva 16, Ptuj — Andfejko; Koletnik Terezija, Stojnci 9 — Branka; Štumberger Ana, Ga- jevci 54 — dečka; Martiškovič Marija, Zamušani 29 — deklico; Pepelnik Elizabeta, Podložs 21 — Cvetka; Skrget Katarina, Podlože 29 — Draga; Strelec Za- lika, Kajžar 14, Ormož — Bo- jana; Herkovič Marija, Kungo- ta 48 — Borisa; Puiko Neža, Ze- tale 16 — Emo; Braček Jožefa, Drbetinci 45 — Slavico; Bratuša Katarina. Središče 39 — Minko; Benčič Angela, Cvetkov trg 3 — Aleša; Foštnarič Marija, Po- brežje 132 — Jožico; Sagadin Alojzija, Mihovci 29 — Antona; Pignar Marija, Gajevci 35 — .Jo- žefa; Voda Marija. Murkova 7 — Srečka; Matjašič Angela, Ga- bernik 51 — Tončeka; Skledar Marija, Kočica 69 — Jožico; Lorber Angela, Stoperce 19 — Jožefa; Rihtar Ljudmila, Mest- ni vrh 78 — Ireno; Modrič Ana, Sp. Hajdina 98 — Stanislava; Ježek Anka, Zg. Hajdina, 96 — Jožico; Kocuvan Ana, Erjavci 8 — Jožico; Bratuša Terezija, Ko- renjak 3 — Antona; Branšteter Vilma, Sp. Jablane 1 — Aleks- sandra; Gojčič Marija, Marjeta na Dr. polju 42 — Jožico; Ko- lednik Juljana, Trdobojci 14 — Janka; Rebernak Marija, Za- grebška 1 — Vlasto; Horvat Ma- rija, Zamušani 65 a — Jožefa. Umrla sta: Kajnik Marija, Sa- , kušak 8, rojena 1900, umrla 11. i marca 1962; Samec Alojz, Budi- na 63, rojen 1894, umrl 9. mar- ca 1962. mm o plakatiranju v mestu Ptuju V zadnjem času se opaža, da razne gospodarske družbene or- ganizacije in društva lepijo po mestu Ptu.ju plakate za priredi- tve in sestanke, brez registracije pri Zavodu za komunalno dejav- nost Ptuj, Na Pristanu 3. Povrh tega se plakate pritrjuje na mes- tih. ki niso za to določena. Neka- teri plakati so tudi po obliki ne- primerni. Zato, obveščamo vse gospodarske, družbene organiza- cije in društva, da je potrebno vsako plakatirnje predhodno re- gistrirati pri Zavodu za komunal- no dejavnost Ptuj. Zavod druž- benim organizacijam in društvom ne zaračunava uslug, temveč pla- kate samo žigosa, določi mesto plakatiranja in vodi o tem evi- denco. Zavod bo v bodoče vse nere- gistrirane plakate odstrani in od- Perutninarska farme na Bregu ima dragocene izkušnje pri vzre.ji piščancev. (Foto: Lang-erbolc) KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne l.m arca 1962 so darovali kri krvodajalci iz Rogoznice: Gašparič Jo- žef, Žitnik Milan, Duh Anton, Ciglar Jo- žef. Kramberger FranCka, Cergul Marica, Tisnikar Marica, .Jurič Angela. Nemec Ma- rica, Habjanič julijana, Koren Matilda, Koren (Ivan), Matilda, Robin Ivan, Golob lana, Grabar Franc. Zelsenik Terezija, Ceh Liza, Grabar Marija, Petek Ana, Ro- bin .lustina, HedI Franc, Arnuš Angela, Kuhar Terezija, Ceh Marija, Vrabl Anto- nija, Ceh Liza .Haidnik Marija, Rašl Ma- rija, Ljubeč Katarina, Krajnc Alojzija, BrenčiC Marija, Markež Marija, Kuhar Liza, Ficijan Marija, Toplak .Mirko, Fiirst Martin, Hrga Neža. Dne 7. marca 1962 so darovali kri krvodajalci iz Vidma: Plajnšek Andrej, Predikaka Franc, Jerenko Franc, IvančiC Ivan, Zajšek jožef, Malek Blač, Aiertnik Zinka, Pečnik Anton, Flajs Julijana, Ra- šek Katarina, Mohorko Hedvika, Gojko- šek Katarina, Emeršič Janez. Gojkošek Aiojz, .Maroh Katarina, Žavec Jera, Ju- renec Katica. Dne 8. marca 1962 so darovali kri krvodajalci iz Botovc, Brezove in Pod- lehnika: Janžeknvič Neža, Segula Liza, Trunk Marija, Kolenc Jožef. Rižnar Ma- rija. Sumenjak Marija, Mikša Janez, Pe- klar Terezija, Hrga Ana, Kolarič Marija, .Matjašič Rozalija, Herga Terezija, Plohi Ana, Hrga Franc, Golob Ana, Sumenjak Anton, .Mlinaric Genovefa, Grabar Marija, Crešnik Liza, Hrga Oto, Bratec Franc, Sok Jožef, Prelog Liza, Visenjak Anton, Bratec Angela, Petek Ivan. Dne 9. marca 1962 so darovali kri krvodajalci iz Juršinc: Pušnik Tomaž, Brumen Franc, Veh Elizabeta, Tašner Ka- tarina. VuCina, Tilika Segula Ana. An- drsšiC Štefka, Novak Marija, Budja Ma- rija in Toplak Ana. Medtem sn darovali kri tudi posamezni krvndaialci: Macun Franc. Cestnik Neža. Vsem organizatorjem in krvodajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvalju- jemo! RDECl KRIZ PTU} SPLOŠNA BOLNICA PTUJ ZAHVALA Ob smrti našega dr. Aleksandra Poznika IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, da- rovalcem vencev in vsem Ptuj- čanom, ki so ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Iskrena zahvala za iskrene poslovilne besede predsedniku Okrajnega sodišča Ptuj tov. Vladimirju Banu in pokojniko- vima prijateljema dr. .Juriju Slugi in prof. Franju Aliču. Istočasno izrekamo globoko zahvalo dr. Andreju Lušicke- mu za požrtvovalno zdravlje- nje v dolgotrajni bolezni. Prav lepe zahvale tudi pev- j cem in godbi za izkazano po- zornost. Ptuj, 15. marca 1962. Žalujoča družina POZNIK. Obvestilo Sindikalna podružnica Tr.srov- skega podjetja IZBIRA Ptuj vas vljudno vabi na OSMI TRADICIONALNI TRGOVSKI PLES, ki bo dne aprila 1962 s pri- četkom ob 20. uri v veliki Hvo- rani restavraciie v Kidričevem. Godba: Plesni orkester .Les Amis« iz L.iubljene. Pojeta: Fran' Rabič in .Jožica Svete. Brezplačen prevoz z avtobusom do Kidričevega. Odhod prvega avtobusa ob 19."^0 izpred kavarne. Pripravljalni odbor. OBJAVA UPRAVNI ODBOR gostinskega po- djetja »BREG« v Ptuju razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje (knjigo- vodkinje) Plača po pravilniku o delitvi ' osebnih dohodkov. Pismeno predložite kratek živl.je- n.jepis z navedbo dosedanjih za- poslitev. Nastop shJzbe takoj ali po do- govoru. RaTipis velja do zaseibe delovne- ga mesta. govornim podjetjem, organizaci- jam in društvom zaračunal delo odstranjevanja, vrh tega pa zoper njih predlagal uvedbo postopka po odloku ObčLO Ptuj o plakati- ranju (Ur. list. LRS — št. 33/53). Z^vod z^ komunalno dejavnost Ptuj Iz programa RTV Ljubljana NEPELJA, 18. MARCA 6.00—S.30 Ne-delj&ki jutranji pozdrav — vm«s ob 6.0S—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 6.35 Vedri zvoki. 7 00 Napoved časa, poročita, pregled tiska, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Zabrtvaa glasba. 7.30 Radijski koledir in prireditve dneva. 7.35 Izletnikom na ;ot. 8.00 M'adinska radijska igra. 8 50 »Ej, topla pomlad . . .« 9.00 Poročila. 9.05 2 glasbo v novi tede. 9.49 Dve dobi iz pregTianstva. 10.00 Se pomnite, tovari- ši .. . 10.30 Carl Orff: Carm.na burana, scenska kantata n soliste, zbor in orke- ster. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Glasbena medigra. 12.00 Poročila 12.05 Naii poslušdlci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Naijoved časa, poročila, vre- menika napoved in objava dnevnega Sporeda. 13 15 Obv«st;!a in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Zbor Slovenske filharmonije dirigira Bogdan Bablč, !4 15 Naši pc»slušilci čest tajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Od citer do velikega orkestra 16.00 Humoreska tega tedna — P. Daninos: Mož za volanom. 16 20 Štirje biseri iz Verdijevih ^artitur 17.00 Poročila. 17,05 Klavir v ritmu. 17.15 Ra- dijikd igra. 18 20 Humoreska ter inter- merzo za violino in klavir. 18.30 Soortna nftdelja . 19 00 Obvestila. 19.05 Nedeljska panorama 19.30 Radijsk: dnevnik. 20.00 Izberite melodijo' tedna' 20.45 Zabava: zvoki. 21.00 z glasbene geografiie Evro- pe. 22.00 Napoved če«. t>oroči!a. vre- menska napoved m preg"-e i čila :n dnevni koledar 6 00—6.10 Napo- ' ved časa. poročila, pregled tisks vre- -pftBska napoved in radlj^&k: koledar 8 00 ' Poročil* 11.00 Fran Lhotka Koncert s«. godalai kvartet, 11.15 Napredujte v an- | gleščini. 11.30 Zvočna mavrica. 12.00 Po- | ročila. 12.05 Veseli hribovci so v gosteh. 12.15 Kmetijski nasveti. 12,25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Domači na- pevi izpod zelenega Pohorja, 13.50 Cetrl ure z majhnimi ansambli. 14,05 Radijska šola za višjo stopnjo. 17.00 Poročila 17.05 Izbor iz Cajkovskega. 18,00 Poro čila — aktualnosti doma in v svetu 18,10 Kotiček za mlade ljubitelje glas- be. 18.45 S knjižnega trga, 19,00 Obve- stila. 19,05 Veliki zabavni orkestri tega tedna, 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta. 20.30 Radijska igra. 21.43 Heinz Bencker; Majhna satira za klavir. 21.50 Deset minut z zabavnim zborom Norman Luboff. 22,00 Napoved časa. po- ročila, vremenska naooved in pregled sporeda za naslednji dan, SREDA, 21. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (p:san glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5,10 PocJ čila in dnevni koledar, 6 00—6.10 Napo- ved časa, p>oročila, pregled tiska, vre menska napoved in radijSki koledar. 8,0 Poročila 1100 Hitri pist:. 11.15 Clove m zdravje, 11.25 Danilo Svara: Suit za violino in klavir. 11.40 Dva samosp' ra Maksa Ungerja 11.45 Četrt ure z a' ssmblom Jožeta Kamiiča. 12 00 Poročilf 12 05 Peana Bratuž-Kocianova poje sl<^ venske narodne pesmi 12 15 Rad.jska kmečka univerza 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pr-reditve dneva n objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Arije iz oper Evgenij Onjegin in Pikova dama. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18 10 Tega ne slišite vsak dan. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Dva umetnika iz Maribora. 19.30 Radij- .^ki dnevnik. 20.00 Naš variete. 21.00 Prvo dejanje Smetanove opere -Prodana nevesta" z ansamblom ljubljanske ope- re. 22.00 Na-poved časa. poročila, vre- menska napoved in pregleld sfKireda za naslednji dan, ČETRTEK, 22. MARCA 5.00—8.00 Dpbro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6 00—6,10 Napo- ved č««a, pKjročila, pregled tiska, vre- menska napjoved in radijski koledar, 8,00 Poročila 11,00 Francesco Cilea; Za- ključni prizor opere \driana Lerouvreur. 11.15 Ruski tečaj za zaretn ke — 45. akcija (ponovitev), 11,30 Ivo Petrir: >ruga simfonija, 12,00 Poročila. 12,05 nsambel Mileta Vitka. 12 l.S Kmetijski asvet;. 12.25 Meiodre ob 12.25. 13 00 apoved časa. p)oročila, vremenska na- >ved. prireditve dneva in objava dnev- ega sioreda. 13.1."! C*)'-estiIa in za- a-"na glasba 30 Po.;e mariborski ko- norni zbor p v Ra-ka S.koška 13.5" Od foxtrota do iha-cha. 14.15 Tr.je sa- mospevi Ivana Zajca 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Niccolo P^ganini: 24 kapric za violino solo. Druga oddaja. 18.34 Jo- sef Mvsliiveček: Sonata za čembalo v D-duni. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Radi bi-vais zabavali. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naipevov. 20.45 Za- bavni orkester Raphaele. 2t.00 Literarni večer — .lože Smit: Trepetlika. 21.40 Milo Cipra: Simfonietta. 22.00 N'apoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled s(poreda za naslednji dan. PETEK. 23. M.-VRCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—.5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00 -6.10 Napo- ved rasa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 .\tonin Vivaldi: Cnn- certo grosso v a-moUi in Godalni or- kester Pro mnsica«. 11.H Xai pod- listek K. F,wpn: Življenje C.enrjra Ger'hwina 111, 11."''! \ psele melo- dije. 12.00 Poročila. li.O^ Trio Modir ijtra domače viže. 12.H Radijska kmeč- ka iini^erza. 12.21 Melodije ob 12.25. 1",00 Napoved časa. poročila, vremen- ».ka napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega vporeria. Tvn Oh\em Rokom Klopčičem. 21.00 Hammond orgle, mandoline in kitara. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. 22.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 24. MARCA 5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5,05—5,10 Poro- čila in dnevni koledar. 6 00—6,10 Napo- ved ča^sa, pK)ročila, pregled tiska, vre- menska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Operetne melodije. 11.IS .\ngle?čina za mladino — 46. lekcija (ponovitev). 11.'^O Drugo dejanje Foer- sterjevega Gorenjskega «lavčka. 12.00 Poročila. 12.05 Tri ameriške pesmi za- poje Komorni zbor RTV Ijiibljana. 12.15 Kmetipeki nasveti. 12,25 Melodije r.b 12.25, 15,no Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 15,15 Ob- vestila in zabavna glasba. 15,50 Instru- ment in glas. 14,00 .^ntonin Dvofak: Osma simfonija. 1",00 Poročila. 1".05 Gremo v kino... 1-.50 Orkester Mar- tin Gold. is.no Poročila - aktualnosti doma in v svetu. 1R.10 Pevka Gabr Novak. IS.25 Frederir Chopin: 12 pre- InHijev in dve maziirki, is,45 Popot- niki na tujem. 10,00 Obvestila. 19.05 Mendelssohn v izvedbi Vehudija \te- niihina: Koncert za violino in orke sfer v d-moln, 1'',5400 Zadnja 1 poročila za zaključek oddaje.