PaStnina plačana v foto vini
Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za •/» leta 00 din, za */• leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI CIST
Številka 63.
Uredništvo ln upravnlitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt
v	m	pošt.	hranilnici	v	Ljubljani
Časopis za trgovino, industrijo, obrt m denarništvo št. 11.953. - TeL št. 25-62.
Izhaša vsak p°nedeiiek>
sredo tn petek
Liubllana. ponedeljek
Cena
Naša
propaganda
Obe slovenski Zvezi za tujski promet sta izdali grafično zelo okusno izdelani prospekt »Leto-vališta u Sloveniji«. Na prvi pogled bo vsak našim zvezam samo čestital k tej izdaji, ki je na oko v resnici vabljiva.
Če pa človek podrobneje gleda ta prospekt, potem se opazijo takoj znatne pomanjkljivosti. Tako n. pr. bo vsak Slovenec zelo neprijetno dirnjen, da se v uvodu govori o slovenskem plemenu, če že kdo misli, da mora iz katerih koli razlogov izogniti se rabi besede slovenski narod, potem naj piše o Slovencih, ne pa o slovenskem plemenu. Pa to le mimogrede!
V prospektu je posvečena vsem letoviščem enaka pažnja, kar je na eni strani zelo lepo, kar pa ni tudi vedno dobro, ker se more zgoditi, da bo tujec zelo razočaran, ko bo nakrat spoznal, da je prišel v tako nezadostno opremljeno letovišče, ki se nikdar ne bi smelo v eni sapi imenovati z Bledom ali Rogaško Slatino.
Glavna hiba prospekta pa je, da ne navaja nobenih cen, da ne daje tujcu prav nobenih praktičnih na vodil glede potovanja v posamez ne kraje. Danes je pač tako, da hoče tudi dobro situiran tujec vedeti, koliko ga bo bivanje v tujem letovišču veljalo. Zaradi deviznih težkoč si celo mora to izračunati. Seveda pa je tudi nujno potrebno, da se navajajo cene vedno pravil no, da se ne navajajo za bodočo sezono cene lanske sezone. Tujec je silno nejevoljen, če doživi razočaranja glede cen, ne glede na to, da more priti zaradi višjih cen, kakor pa je z njimi računal, v zelo neugoden položaj, da mu n. pr zmanjka denarja.
Navesti pa je tudi treba vse cene, da tujec čisto natančno ve, koliko bo plačal na železnici, koliko na avtobusu, koliko ga velja vsak dan bivanje v letovišču in s katerimi posebnimi izdatki mora računati.
Vsakdo hoče imeti čist račun in to so zlasti dobro pogodili Švicarji in Avstrijci, ki organizirajo potovanja v tujino celo pod geslom: Allcs vorausbczahlt — vse plačano v naprej! Turist se samo vsede v vlak in nima potem nobenih skrbi s plačilom, ker je vse že plačal doma. Zakaj se pri nas ne bi orga nizirala na isti način potovanja?
Nujno potrebno je nadalje, da se jasno pove tujcu, kakšne so zveze s posameznimi letovišči. Treba je čisto jasno povedati, koliko ur se potrebuje iz Ljubljane ali Mari bora v posamezna slovenska letovišča, kolikokrat je treba prestopiti, ali je priporočljiva jutranja ali večerna zveza vlakov itd. Tujcu ni ustreženo z lepimi umetniško izdelanimi zemljevidi, temveč navadnimi, ki pa imajo vse potreb ne podatke in ki so čimbolj jasni Končno se moramo tudi že en krat zavedati, da mnoga naša letovišča niso dovolj dobro opremlje na in da zato ne prenesejo pre velike propagande. v V zvezi z vsem tem bi opozorili se na neko stvar. Putnik in tudi druge naše organizacije zelo po gosto organizirajo avtobusne izlete v tujino, ki se utemeljujejo z reci-prociteto. Ne bomo o tem razpravljali, če je ta reciprociteta nam ^ korist ali ne, vendar pa bi opozo rili na naslednje:
V Sloveniji je polno ljudi, ki ne katerih pokrajin Slovenije prav
nič ne poznajo. Zakaj ne bi naše turistične organizacije mislile tudi na to, da služijo njih izleti spoznavanju slovenskih in jugoslovanskih krajev?
Na Češkoslovaškem so razpisali velike nagrade za najboljšo propagando obiskovanja domačih krajev. Pod geslom »Najbolje je vendarle doma!« so dneve in dneve
Slovesna 17. liublianskega veleseima
Nad 600 razstavisaicev iz 15 držav
objavljali listi reklame za obisk domačih krajev. Ta propaganda pri nas ne bi bila težavna, ker bi se mogla opreti na krasne slike naših fotografov. Toda žal se naše turistične organizacije za delo slovenskih fotografov mnogo premalo zanimajo, kakor je pokazala tudi sedanja razstava fotografov v Ljubljani.
To je le nekaj pripomb za zboljšanje naše tujsko-prometne propagande. Vse te pripombe nočejo nikogar zadeti, temveč samo koristiti našemu tujskemu prometu. So to le najbolj dobrohotno mišljeni nasveti, ki naj jih naše tujsko-prometne organizacije tako tudi sprejmejo. Upamo, da se bo tako tudi zgodilo!
V prekrasnem vremenu in odličnem razpoloženju je bil v soboto na tradicionalen način otvor-jen 17. ljubljanski velesejem. Malo pred 10. dopoldne so se za-elL zbirati pred velesejmsko pisarno razni zastopniki oblasti, naših kulturnih, gospodarskih in socialnih ustanov ter številno drugo občinstvo. Moremo reči, da je bila zbrana ob otvoritvi ne le vsa Ljubljana, temveč vsa Slovenija.
Tako so bili tu zastopniki vseh uradov, vsi štirje župani naših avtonomnih mest, rektor univerze dr. Samec, gen. vikar Nadrah kot zastopnik škofa dr. Rožmana, zastopniki vseh ljubljanskih konzulatov, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golja, predsednik Narodne galerije dr. Windischer itd. Posebno odlično so bili zastopani naši gospodarski krogi. Med drugimi so bili tu predsednik Zbornice Ivan Jelačin, gen. tajnik Mohorič in tajnik dr. Pless, predsednik Zveze trgovskih združenj Stane Vidmar, predsednik Zveze in-dustrijcev Avgust Praprotnik in gen. tajnik dr. Golia, predsednik združenja trgovcev Viktor Meden, podpredsednik Roman Golob ter člani uprave Verbič, Stanko Florjančič in drugi, nadalje predsednik trgovinskega odseka Zbornice zborn. svetnik Albin Smerkolj predsednik industrijskega odseka gen. ravn. Skubec, predsednik obrtnega odseka Ivan Ogrin in predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen, Društvo veletrgovcev in industrijcev je zastopal podpredsednik Jeras, Zvezo obrtnih društev Ad. Lorant, Trg. akademijo dr. Pirjevec, itd. Nadalje so bili navzočni številni narodni poslanci, senatorji, zastopniki vseh naših prvih kulturnih organizacij, stanovskih zastopov itd.
Nekaj po 10. uri se je pripeljal s kolodvora trgovinski minister dr. Vrbanič v spremstvu bana dr. Natlačena in predsednika Zbornice Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa. Že pred njim pa je prišel general Lazar Tonič kot za stopnik Nj. Vel. kralja Petra II., pod čegar visokim pokrovitelj stvom je tudi 17. ljubljanski velesejem.
Pred mikrofon je stopil predsednik velesejmske uprave Fran Bonač, pozdravil na kratko vse goste, zlasti pa gen. Toniča kot zastopnika Nj. Vel. kralja — pokrovitelja ljubljanskega velesejma Trikratni živio so zaklicali gostje na poziv predsednika Bonača kralju Petru, godba pa je zaigrala državno himno.
Nato je pozdravil predsednik Bonač trgovinskega ministra dr. Vrbaniča kot zastopnika vlade, bana dr. Natlačena kot zastopnika no tranjega ministra dr. Korošca, direktorja dr. Sedlarja kot zastopni
ka finančnega ministra, inž. šivica kot zastopnika gozdnega, načelnika inž. Skaberneta kot zastopnika gradbenega, predsednika apelacijskega sodišča dr. Golio kot zastopnika pravosodnega, direktorja dr. Vagajo kot zastopnika poštnega, direktorja dr. Faturja kot zastopnika železniškega ministra, gen, vikarja dr. Nadraha, predsednika Zbornice Ivana Jelačina, rektorja
univerze dr. Samca, vse župane avtonomnih mest dr. Adlcšiča, dr. Juvana, Mihelčiča in dr. Remca, zastopnike tujih držav gen. konzula Natalija, dr. Schmidta in konzula Miftovskega ter Remeramla, zastopnike vseh drugih organizacij, ter končno zastopnike tiska, ki so vedno odlično podpirali ljubljanski velesejem.
Nato je nadaljeval:
Govor	preds
Frana	B
Spoštovana gospoda!
Ljubljanski velesejem, najstarejša ustanova te vrste v naši državi, je dragocen dokaz ustvarjajočega delovanja Slovencev pri gospodarski in kulturni zgraditvi naše domovine. Naš velesejem je širokopotezen poizkus, navezati harmoničen gospodarski spoj z ostalimi deli naše domovine in z inozemstvom. Ta poizkus se je navzlic temu, da razpolagamo le s skromnimi sredstvi, v polni meri posrečil. V naših velesejmskih prireditvah se zrcali razvoj in napredek našega gospodarstva, pa tudi vse skrbi in težave, s katerimi smo se morali zlasti v zadnjih letih boriti. Tudi sedanja gospodarska situacija nikakor še ni idealna, vendar se brez dvoma zboljšuje. Na svetovnem trgu se opaža vedno živahnejše povpraševanje po surovinah, polizdelkih in zlasti tudi po poljedelskih proizvodih.
Živahno vrvenje v svetovnem gospodarstvu vpliva ugodno na razmere na našem trgu. Navzlic avtarkičnim stremljenjem domala vseh držav in navzlic pri nas in v drugih državah obstoječim izvoz nirn in uvoznim omejitvam je obseg naše zunanje trgovine znatno porastel ter lahko z večjim zaupanjem gledamo na bodoči razvoj našega gospodarstva. Potrebno pa je, da posvetimo vse svoje sile v še večji meri notranji organizaciji načrtnega dela za dosego splošnega blagostanja in da izrabimo vse vire, ki nam jih nudi agrarno industrijska struktura naše države. Nadejamo se, da se bo končno le posrečilo urediti naše denarne za vode, da bodo zopet v redu opravljali svojo gospodarsko misijo ter nudili domačemu trgovcu in podjetniku potrebne kredite. Bistveno pa morajo pripomoči k zboljšanju naših gospodarskih in socialnih prilik široko zasnovana in racionalno izvajana javna dela. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da se tudi v tem pogledu kaže bistven napredek.
Spoštovana gospoda! Ljubljanski velesejem se po vsej pravici šteje med najagilnejše gospodarske ustanove v državi. Naš letošnji pomla danski velesejem je že štirideseta
velesejmska prireditev, kar naj služi kot dokaz, da je naša stavba trdno zgrajena kot plod skupnega in solidnega dela vse slovenske javnosti.
Kot vse naše pomladanske prireditve je tudi letošnji velesejem znamenju industrijskega, obrtnega in trgovskega udejstvovanja. Nad 600 razstavljalccv iz 15 držav razstavlja na tem prostoru svoje
proizvode, kar pomeni, da tudi inozemstvo priznava važnost Ljubljanskega velesejma.
Na letošnjem velesejmu imamo tudi nekaj specialnih razstav širšega pomena in obsega, in sicer: lovsko razstavo s priključenim živalskim vrtom Zoo-ja, razstavo Zveze gospodinj, malih živali in vzorni sadni vrt.
Ugledna Zveza lovskih društev v dravski banovini prikazuje v skrčeni obliki stanje slovenskega lovstva in razstavo trofej, katerih najboljše bodo izbrane, da repre-zentirajo naše lovstvo na letošnji mednarodni lovski olimpijadi v Berlinu. Tej razstavi je priključen živalski vrt divjadi naših gozdov društva Zoo.
Naše vrle žene sodelujejo že sedmo leto v največji harmoniji z nami. Letos nam je pripravila agilna Zveza gospodinj novo presenečenje: vzorno stanovanje. Tudi lotos prirejamo modno revijo, ki naj nazorno prikaže naše domače izdelke.
Na tem mestu izrekam iskreno zahvalo in priznanje za trud in požrtvovalnost vsem članom odborov za prireditev teh specialnih razstav.
Obenem izrekam najlepšo zahvalo za vso pomoč visokim oblastem, mestni občini ljubljanski, številnim sodelavcem in našim razstavljalcem, ki s svojim sodelovanjem oziroma s svojo udeležbo omogočajo prireditve Ljubljanskega velesejma.
Spoštovana gospoda! Preden preide gospod minister k slovesnemu aktu otvoritve, bo spregovoril nekaj besed o lovski razstavi predsednik Zveze lovskih društev dr. Krejči.
■ra
Govor dr. V. Kreiiiia
predsednika Zveze lovskih društev I številni lovski čuvaji in obrtniki.
dravski banovini Dr. Krejči je v svojem govoru omenil, kako zgodovina vseh dob dokazuje pomembnost lova. Ne samo zaradi prehrane, tudi zaradi obrambe pred nevarnimi zvermi, a končno tudi zaradi lepote lovskega športa je človek gojil lov. Z njim si je krepil telo in um, utrjal se je njegov značaj, dajal mu je lepo razvedrilo, obenem pa ga je lov navajal k ljubezni do narave.
Ne zadovoljuje pa se lovec več trofejami, ki jih dobi v svoji ožji domovini in zato vidimo, da prihaja tudi v našo domovino vedno več tujcev, da v naši lepi pokrajini uživajo vse lepote lova. S tem lov tudi zbližuje narode, kakor tudi ublažuje politična nasprotja med lovci samimi.
Govornik poudarja nato veliko narodno gospodarsko važnost lova ter naglaša, da bi tudi mi morali lov gojiti tako, kakor ga goje v drugih državah.
Statistični podatki dokazujejo, kako velike dohodke imajo od lova država, banovine, občine, pa tudi
Meseca novembra bo v Berlinu velika mednarodna lovska razstava, pri kateri bo sodelovala tudi naša država. To sodelovanje mora povečati ugled naše države in zato je odbor za udeležbo naše države na berlinski razstavi sklenil, da se na sedežih vseh lovskih društev prirede najprej izbirne pokrajinske razstave, iz katerih se najboljši material določi za berlinsko. To je tudi glavni razlog za sedanjo lovsko razstavo na velesejmu.
Zato je tudi na tej razstavi podano predvsem to, kar zanima internacionalni lov. Tekma na berlinski razstavi bo ostra, naši lovci so se potrudili, da bodo tej tekmi kos in da bodo s svojim razstavnim oddelkom privabili marsikaterega tujega lovca v naše pokrajine.
Koncem svojega govora se je predsednik Krejči zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu razstave.
Predsednik Fran Bonač:
Gospod minister! Prosim Vas, da otvorite 17. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani.
Govor	m
dr.	Vrban
Izreka svoje veselje, ker mu je dana prilika, da otvarja ljubljanski velesejem ter se zahvaljuje vele-sejmski upravi, ker ga je izvolila za častnega predsednika in ga povabila k otvoritvi.
Pred pol ure sem prišel v vašo lepo Slovenijo in v vašo lepo se razvijajočo Ljubljano, slovečo po svojem okusu in svetli tradiciji,
znani po žilavosti in delavnosti svojega prebivalstva. Poznam in od nekdaj pa cenim tudi slovensko sposobnost za organizacijo. V tem oziru pomeni letošnji Ljubljanski velesejem nov uspeh za Slovence ter se častno pridružuje vsem njegovim prejšnjim uspehom.
Splošne gospodarske razmere so se začele zboljševati, vendar pa se
ne sme tega zboljšanja primerjati in ocenjevati od tedna do tedna, temveč le po daljših dobah. Kraljevska vlada se je potrudila, da splošni gospodarski napredek pospešuje in da čim bolj pripomore k dvigu blagostanja v državi. Zato je vlada že začela reševati celo vrsto najbolj nujnih gospodarskih vprašanj in bo tudi v prihodnje posvečala tem vprašanjem največjo pažnjo. V ta namen je tudi že sklenila celo vrsto trgovinskih in drugih pogodb z drugimi državami. Te pogodbe pomenijo važen pogoj tudi za napredek naše notranje trgovine in s tem tudi vsega našega narodnega gospodarstva.
Iskreno čestita velesejmski upravi k doseženemu uspehu ter proglaša 17. ljubljanski velesejem za otvorjen.
Nato so si1 odlični gostje z generalom Toničem, ministrom dr. Vr-baničem in banom dr. Natlačenom na čelu ogledali vsfe razstave po paviljonih, pri čemer sta jih vodila predsednik Bona? in ravnatelj velesejma dr. Dular.
Posebno pozornost gostov so vzbujale mizarska razstava, razstava avtomobilov in lovska razstava, prav tako pa tudi vse manjše razstave.
Po ogledu razstav je bila prirejena za goste kratka modna revija z nekaj varietejskimi točkami.
Ni se pa še zaključil oficialni ogled razstave, ko je postalo na razstavišču že vse živo in ko so prihajale vedno nove in nove trume obiskovalcev na velesejem. Posebno živahno pa je bilo na velesejmu popoldne in menda še ni noben velesejem doživel že prvi dan tako velikega obiska ko letošnji.
Ze takoj prvi dan je dokazal, da pomeni tudi letošnji velesejem — poroln uspeli!
Obiščite zato ljubljanski velesejem!
Zastopniki gospodarskih organizacij pri ministru dr. Vrbaniču
Takoj po končanem ogledu velesejma se je odpeljal trgovinski minister dr. Vrbanič v palačo Zbornice za TOI, kjer je sprejemal posamezne deputacije gospodarskih organizacij. Tako je sprejel zastopnike industrijcev pod vodstvom predsednika industrijskega odseka gen. ravnatelja Skubca, deputa-cijo obrtnikov in deputacijo ljubljanskega trgovstva, ki so jo tvorili predsednik Zveze trg. združenj Stane Vidmar, podpredsednik ljubljanskega združenja Roman Golob in član uprave Stanko Florjančič.
Deputacije je predstavil ministru predsednik zbornice Ivan Jelačin, ki je tudi sam navedel gospodu ministru nekatere najnujnejše potrebe slovenskega gospodarstva. Posebej ga je tudi opozoril na akcijo za ustanovitev obrtno-tehnološkega muzeja v Ljubljani ter je dr. Vrbanič to zamisel toplo pozdravil.
Deputacija trgovstva pa je opozorila g. ministra zlasti, na dvoje vprašanj: na nujno izpremembo § 19. obrtnega zakona in na vedno večjo škodo, ki jo povzroča vsej trgovini krošnjarstvo. Zlasti je poudarjala delegacija nujno potrebo, da se sprejme predlog ljubljanske banske uprave ter krošnjarstvo omeji, ono z manufaktur-nim blagom pa popolnoma prepove.
G. minister je pazljivo poslušal izvajanja deputacije ter obljubil svojo pomoč.
Tudi iz Slovenije in Jugoslavije so že prvi dan obiskale razne skupine ljubljanski velesejem. Iz Siska je prišlo okoli 40 obrtnikov, iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu je prišla strelska družina, prišla je nadalje večja skupina Mariborčanov, iz Celja je prišla skupina delavcev tovarne Westen. Skupina je štela nad 70 mož. V velikem številu pa so obiskali velesejem tudi Gorenjci in Dolenjci, zlasti pa kmetje iz ljubljanske okolice.
Iz Šoštanja pa je prišel kar cel vlak delavcev, zlasti iz Wosch-naggove tovarne.
Tako je bilo ves čas na velesejmu živahno in vsi obiskovalci so bili izredno zadovoljni. Kako pa tudi ne bi bili, ko pa so videli toliko lepega in zanimivega!
Razpored zgradarine
za leto 1937. je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi, Vodnikov trg št. 5, II. nadstropje, soba št. 13 v času od dne 7. junija 1937 do vštetega 14. junija 1937.
O ugotovljenih davčnih osnovah
D C D |f CI avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat
(AFASTA
električni mlini za kavo
na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G B. MAGDIČ, Zagreb, Radišina 11
in odmerjenem davku bodo individualno in posebej obveščeni s plačilnimi nalogi samo:
1. davčni zavezanci, katerim se je zgradarina za leto 1937. na novo odmerila zaradi bistvenega zmanjšanega ali bistvenega povečanega najemninskega donosa;
2. novi davčni zavezanci.
Razprave pred obrtnim davčnim odborom
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša:
Pred obrtnim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za naslednje pridobitne stroke:
dne 21. junija ob 8. uri: brivci, pleskarji, slikarji, pečarji, krovci,
vodnjakarji, krznarji, tkalci, klobučarji, knjigovezi in kartonaža;
dne 22. junija ob 8. uri: mizarji, lesna stroka — razni, sedlarji, torbarji, ščetarji, tapetniki in mo-distinje;
dne 23. junija ob 8. uri: pletilje, vezilje, fotografi, urarji, zlatarji, pasarji, peki, slaščičarji, medičarji, izdelovalci kanditov in razni;
dne 24. junija ob 8. uri: elektro-instalaterji, zidarski mojstri, kovači in mehaniki, kleparji, kotlarji, vodovodni inštalaterji 'in ključavničarji;
dne 25. junija ob 8. uri: dimnikarji in mesarji.
Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 7. junija do 14. junija 1937.
Janko Lavrič, Pariz
Uvozne možnosti v Franciio
(Glei ..Trg. list" od 31. UL in 12. V. 1937)
živahno nedeljsko vrvenje na velesejmu
Ze v soboto popoldne je bil obisk velesejma velik, v nedeljo pa je nastala že prava gneča. Posebno razveseljivo je, da je bilo na vele' sejmu tudi zelo mnogo tujcev in naših rojakov iz Primorja. Iz Goriške je prišlo z vlaki in avtobusi okoli 400 ljudi, za torek pa je na-: povedana že druga skupina.
Kakor smo videli, je znašal uvoz kontinentalne Francije leta 1936 25.398 milijonov frankov, od katerega je odpadlo na kolonije samo 28%. (Radi enostavnosti bomo označevali francoske kolonije in ozemlja pod francoskim protektoratom, oziroma pod francoskim mandatom, z zbiralno označbo »kolonije«.) Pri uvozu v Francijo imajo kolonije neke prednosti, vendar mora večina od njih plačevati isto uvozno carino, kakor n. pr. Jugoslavija, torej nimajo nika-ke carinske prednosti pred inozemstvom.
Uvozne možnosti se v Franciji stalno večajo, zlasti zaradi močnega porasta delavskih mezd in socialnih dajatev, ki so se zvišale povprečno za 50, a deloma tudi za 100%. K temu je prišel še 40 urni teden, ki ima za posledico nadaljnjo podražitev domače produkcije. Konkurenčna moč francoskega obrta in industrije in celo poljedelstva je oslabela in to omogoča uvoze, ki preje ne bi bili mogoči.
Glede Jugoslavije je pripomogel k povečanju nekaterih kontingentov za naše blago še pritisk francoskih upnikov in izvoznikov, ki bodo tako prej prišli do svojega denanja. Zaradi prejšnje pasivnosti trgovinske bilance so se izplačevale zadnje francoske klirinške terjatve šele 15 mesecev po njih zapadlosti. Francija mora torej že iz tega vzroka uvažati več jugoslovanskega blaga. V prvih treh mesecih tekočega leta je Francija uvozila iz Jugoslavije blaga za 23,086.000 proti Frs. 12,363.000 v isti dobi lanskega leta, torej za približno 120% več. Tudi splošne uvozne številke so se proti preteklemu letu močno povečale, in sicer v prvem tromesečju od 6 tisoč 21 milijonov na 10.227 milijonov. Isto razliko vidimo tudi pri primerjanju težinskih številk, ki so narastle v isti dobi od ll1/! milijona ton na skoro 15 milijonov ton.
Vsi ti podatki kakor tudi naslednji se nanašajo vedno le na kontinentalno Francijo. V francoski Severni Afriki (Alžir, Maroko, Tunizija) itd. vladajo seveda popolnoma drugačne razmere, ki so pa dostikrat celo ugodnejše za uvozno trgovino, kakor v konti' nentalni Franciji sami. Obravnavali jih bomo posebej v enem bodočih člankov. — Da označim važnost »čezmorske Francije« naj navedem samo to, da prekaša po površini 12 krat in po prebivalstvu
poldrugikrat kontinentalno Francijo. V nekaterih kolonijah, oziroma protektoratih in mandatarnih ozemljih vlada sistem »odprtih vrat«, to je, da je uvoz mogoč vsem inozemskim državam po istih pogojih kakor v Franciji sami, n. pr. v Maroku, v Kamerunu, v Togu, deloma v Tuniziji, z gotovimi izjemami in pridržki.
V naslednjih vrstah hočem dati splošen pregled, kaj kontinentalna Francija uvaža, torej potrebuje, kakor tudi "važnejše dobavitelje. Delo vsakega posameznega interesenta je potem, da se zanima za cene, carino, eventualne kontingente itd. blagovnih vrst svoje stroke. V okviru časniškega članka seveda ni mogoče dati vseh teh podatkov za vsak posamezen predmet, zlasti ne glede eventualnih kontingentov, ker se zlasti podatki glede teh stalno spreminjajo. Kontingentirana je morda polovica vseh postavk; nekateri kontingenti se razdeljujejo v Beogradu (za sir, stole, lim, paradiž-ne konzerve, emajlirano posodo itd.), drugi se razdelijo v Parizu; nekateri so že naprej izčrpani, drugi se nikoli ne izrabijo (ovce); nekatere postavke se določijo za četrtletja, druge zopet za celo leto (les) ali sproti; mnogo predmetov sploh ni kontingentiranih (n. pr. hmelj, čipke); včasih se kontingenti začasno suspendirajo (konji za klavnico), itd., itd. Izvozniki pač morajo stalno zasledovati vse spremembe. V to svrho so jim na razpolago naš »Zavod za unapre-djivanje spoljne trgovine« v Beogradu, ki si da res veliko truda za razvoj naše izvozne trgovine, jugoslovanski konzulati v inozemstvu, francoski konzulati v Jugoslaviji (ki pa seveda forsirajo francoski izvoz), in strokovno časopisje. Najboljši informator pa je seveda dober zastopnik na kraju samem. Jugoslovanski konzulati ali generalni konzulati se nahajajo v vseh pomembnejših francoskih mestih (Bordeaux, Lyon, Le Havre Nantes, Caen, Nice, Metz, Marseille, Lille); v Parizu je dodeljen poslaništvu trgovinski ataše; poleg lega so še jugoslovanski konzulati v Casablanchi (Maroko), v Alžir ju in v Beyrouthu (Sirija).
Kljub temu, da je Francija izrazito poljedelska država, mora uvažati za svojo prehrano nad 1 milijon glav govedi, svinj, ovc — in konj. leta 1936. n. pr. 1,127.000 glav in poleg tega še 220.000* met. stotov mesa.
Konj se je uvozilo skupaj 18 ti-
soč 929, in sicer 929 za rejo (pleme) in za delo ter 18.007 za klavnico. Prvi so prišli večinoma iz Belgije, konji za klavnico pa zlasti iz Danske in iz francoske Severne Afrike. Radi močnega po vpraševanja so celo suspendirali kontingentiranje. Uvozna carina znaša Frs. 87‘20 za 100 kg. Cene so Frs. 1000'— do 2000'— za komad.
Osli, mule. Uvoz iz inozemstva 115, iz kolonij 1408 glav, skupaj 1523.
Voli. Uvoz iz inozemstva 196, iz kolonij 10.949 glav, od tega iz Tunizije 2689 glav.
Krave. Uvoz iz inozemstva 1470, iz kolonij 685 glav. Večina krav je prišla iz Švice in iz Tunizije.
Biki. Uvoz iz inozemstva 231, iz kolonij 2016 glav.
Teleta in junci. Iz inozemstva 532, iz kolonij 109 glav.
Svinje. Uvoz iz inozemstva radi prepovedi samo 19, iz kolonij pa 35.852 glav. V Francijo se je pre je uvažalo mnogo jugoslovanskih in zlasti slovenskih svinj, ker se zahtevajo mesnate svinje, kakor jih ima Slovenija, in ne Špeharji, ki jih ima Hrvaška in išče Nemčija.
Ovce, jagnjeta, koštruni. Skupni uvoz iz inozemstva 27.637 glav, in sicer iz Ogrske 13.749, iz Holandske 1586, iz Poljske 5410 glav itd. Iz francoske Severne Afrike se jih je uvozilo 1,026.687 glav. Skupna vrednost Frs. 128,250.000'—. (Iz Jugoslavije so prišli večinoma zaklani koštruni, in sicer 1500 met stotov.)
Živa divjačina. Uvoz zlasti iz Ogrske, skupaj 3422 m. stot. v vrednosti Frs. 3,330.000'—. Mrtve divja čine se je uvozilo iz inozemstva 16.408 met. stotov in iz kolonij 873 met. stotov.
Perutnina, živa. Uvoz iz inozemstva 4355 met. stotov, iz koloni 3329 met. stotov.
Perutnina, zaklana. Iz inozemstva 5052 met. stotov, iz koloni, 343 met. stotov. Zaklana perutnina se je uvažala zlasti iz teh držav iz Belgije 2119 m. st., iz Poljske 642 m. st., iz Ogrske 582 m. st. iz Jugoslavije 392 m. st., iz Bolgarije 814 m. st., iz Rusije 147 m st., iz Italije 139 m. st. itd.
Golobi. Uvoz živih iz inozemstva 3393 m. st., iz kolonij 181 m st. Uvoz mrtvih iz inozemstva 25 m. st., iz kolonij 2 m. st.
Domači zajci. Uvoz živih iz ino zemstva 91 m. st., iz kolonij 45 m st. Uvoz mrtvih iz inozemstva 667 m. stotov.	(Dalje sledi.)
Politične vesti
Predsednik poljske republike Mo-
šcicki se je odpeljal v spremstvu zunanjega ministra polkovnika Becka ter drugih visokih poljskih uradnikov v Bukarešto. Na postaji v Bukarešti je pozdravil predsednika republike kralj Karol. Predsednik Moscicki ostane v Bukarešti do 10. junija. 26. junija pa bo vrnil predsednikov obisk kralj Karol in odpotoval v Varšavo.
Turški zunanji minister dr. Ruždi Arras je prišel v Budimpešto.
Britanska imperialna konferenca bo zaključena 15. junija in tedaj bo tudi izdan kominike o njenih sklepih in zahtevah. Na zadnji seji je konferenca razpravljala o Zvezi narodov ter se soglasno izjavila za ohranitev te mednarodne institucije. Soglasno pa se je izrekla želja, da se Zveza narodov reformira tako, da bo postala pravi svetovni parlament, ki bo urejal vse mednarodne spore in varoval svetovni mir.
Znani italijanski novinar Vir-gilio Gayda je objavil članek, v katerem trdi, da je bila po pogajanjih z maršalom Blombergom sklenjena vojaška zveza med Italijo in Nemčijo. Italijanski vladni krogi pa zanikajo to vest in zatrjujejo, da ni bila sklenjena nobena vojaška zveza, ker tudi os Rim—Berlin ne potrebuje nobenih vojaških dopolnil.
Med nemško in italijansko vlado je nastal, kakor poroča »L’Oeuvre«, oster spor zaradi španskih rudnikov. Italijanski vladi se je posrečilo, da je odvrnila generala Franca od sklenitve posebne pogodbe z Nemčijo, ki bi ji prepustil v izkoriščanje španske rudnike. A tudi angleška vlada se zelo zanima za španske rudnike. Tako je boj za deželo Baskov, kjer so najbogatejši španski rudniki, dejansko tudi boj za te naravne zaklade Španije.
Vatikan je odklonil nemško zahtevo, da bi nastopil proti chica-škemu kardinalu Mundeleinu zaradi njegovega protinemškega govora, ker je izrekel kardinal ta govor kot ameriški državljan in ker se v tem govoru ni dotaknil nobene verske dogme. Nemška vlada ni pričakovala, da bo Vatikan odgovoril tako jasno v tej točki.
V Rim je odpotovala delegacija na j višjih nemških katoliških dostojanstvenikov. Prvotno je bilo določeno, da z njimi odpotuje tudi nuncij Orsenigo, a je bilo njegovo potovanje odloženo, da se ne bi moglo tolmačiti kot prekinjenje diplo-matičnih zvez med Nemčijo in Vatikanom.
Dunajska policija je aretirala nekega Jana Janhubo, čegar pravo ime pa je inž. Karl Welzer. Sodeloval je pri nar. socialistični vstaji in je nato pobegnil iz Avstrije. S pomočjo neke tuje sile pa se je vrnil v Avstrijo in pripravljal atentat proti dr. šušniku. Iz letala je hotel vreči bombe na palačo kancelarja. Proti njemu in 31 nar. socialistom se prične proces dne 18. junija.
Francoski tiskovni zakon bo poostren, da bodo žalitve v tisku ostreje kaznovane. Ministrski predsednik Blum je izjavil, da nova določila tiskovnega zakona ne pomenijo omejevanja sedanje tiskovne svobode, temveč so potrebna, da se napravi konec klevetam po listih in da se zmanjša vpliv finančnikov na posamezne liste. Nobena novinarska organizacija ni proti novemu tiskovnemu zakonu protestirala.
V Franciji je bil te dni kongres republikanske federacije, ki je
najmočnejša francoska desničarska politična organizacija. Zborovanje je vodil bivši minister Marin. Poslanec Henriot je na kongresu sporočil, da je predsedništvo stranke načelno pristalo na priključitev stranke k desničarski svobodni fronti, ki jo organizira poslanec Doriot. V Franciji se torej pripravlja koncentracija desničarjev.
Arabci vse Sirije so proglasili v protest proti sklepu Sveta Zveze narodov o avtonomiji sandžaka Aleksandreta-Antiohija generalno stavko. (Ves sandžak šteje sicer samo okoli 300.000 prebivalcev, a je gospodarsko zelo važen.)
Za naslednika generala Molle na baskiški fronti je bil imenovan general Davila. Istočasno se poroča o velikih nasprotjih, ki so nastala med oficirji Francove vojske.
Nova japonska vlada je sestavljena ter je tudi že prevzela svoje posle. Novi ministrski predsednik je izjavil, da je glavna naloga vlade, da doseže sporazumno rešitev vseh vprašanj.
Na mandžursko-ruski meji so bili zopet številni incidenti. Baje je namen teh incidentov, da se ustavi mednarodni promet na vzhodno-sibirski železnici in da se odpove konvencija o prometu na Amurju.
Iz Berlina poročajo, da je bil sovjetski maršal Tuhačevski aretiran.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 31. maja navaja naslednje izpremem-be (vse številke v milijonih din):
Skupno se ije podloga povečala za 2,1 na 1.669,2.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 1,9 na 764,2.
Vsota kovanega denarja je padla za 29,7 na 415,9.
Posojila so se skupno povečala za 10,4, in sicer so se povečala menična posojila za 8,5 na 1.460,1, lombardna pa za 1,9 na 251,7.
Razna aktiva so narasla za 24,9 na 1.076.
Na pasivni strani so zabeležene naslednje važnejše izpremembe: Obtok bankovcev se je (zaradi ul-tima) povečal za 149,2 na 5.433,4, obveznosti na pokaz pa so se znižale za 116,4 na 2.175,6.
Razna pasiva so se zmanjšala za 26,8 na 313,3.
■Skupno kritje se je znižalo od 28‘27 % na 28'18%, samo zlato pa od 27‘76% na 27'67%.
škodljivo kopičenje denarja
Žiro računi pri Narodni banki so narasli že na 1175 milijonov din, vloge po tekočem računu Poštne hranilnice nad 1500 milijonov, skupno torej mnogo nad 2 in pol milijarde din. Ta denar ne donaša nobenih obresti in leži mrtev, ker se veliki denarni zavodi boje, da bi jih v primeru sile pustila Narodna banka prav tako na cedilu ko leta 1931., ko ni samo odklonila denarnim zavodom pomoči, da bi odvrnili run vlagateljev, temveč jim je celo že dovoljene kredite odpovedala. Pač edinstven primer popolnoma napačne politike, ki jo more zagrešiti emisijski zavod.
Dve in pol milijardi denarja je torej mrtvo naloženega pri nas in to v času, ko je cela vrsta manjših denarnih zavodov nelikvidna in ko zaradi pomanjkanja kapitala ne moremo sami izkoriščati naravnih zakladov države. Zakaj se našemu domačemu kapitalu ne nudijo za rudniške investicije enake ugodnosti ko tujemu? Zakaj se nič ne stori, da bi se ves ta ogromni kapital uporabil za dvig našega narodnega gospodarstva? Zakaj in še stokrat zakaj?
*
Poštna hranilnica naznanja, da je rok za sprejemanje prijav vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice podaljšan na nedoločen cas. V prijavi je navesti: 1. sedanji naslov, 2. številko potrdila ki so ga prejeli vlagatelji ob izročitvi prijave in knjižice, 3. številko hranilne knjižice ali tekočega računa, 4. v primeru dediščine potrdilo pristojne oblasti o njih dedni pravici. Podrobnejša pojasnila daje podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani.
Celjska posojilnica d. d. v Celju je že odpisala vso izgubo zaradi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v višini 1,18 milijona din. še vedno pa znašajo rezerve posojilnice nad 7,6 milijona din, njena delniška glavnica pa 8 milijonov din. V 1. 1936. je dosegla posojilnica 612.889 din čistega dobička in bo izplačala 6 odstotno dividendo. Večino starih vlog je posojilnica že izplačala.
Tržaška zavarovalnica Assicura-zioni Generali bo tudi letos izplačala na delnico 175 lir dividende. Iz njenega poslovnega poročila je razvidno, da si je pridobila lani v Jugoslaviji nove nepremičnine.
»Vojvodinska banka Beograd« se je ustanovila in bila vpisana v trg. register v Sr. Mitroviči. V resnici pa to ni nobena banka, temveč mala zadruga.
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA.
POSLOVNA HIŠA IN SKLADIŠČA
lastnik tvrdke
ANT. KRISPER COLONIALE, Tyrševa c. 31
DSTAHOVLJEN LETA 1134
Telefon št. 22-63 Brzojavi: Verlič L|ubl|ana
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe -- Vele-pražarna kave - Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežba I Ceniki na razpolago |
TEDEN NA UDBUANSKI BORZI
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 2. junija objavlja: Uredbo o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Dansko — Odlok prosvetnega ministrstva o postavitvi stalne izpitne komisije za opravljanje državnega strokovnega izpita osebja Narodnega gledališča v Ljubljani — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za leto 1937/38.
Devizno tržišče.
Tendenca mlačna; promet din 10,303.884*88.
Že v zadnjem poročilu smo omenili, da bo tudi zadnji borzni dan v maju dal znaten devizni promet, kar se je v resnici zgodilo. Kajti na borznem sestanku dne 31. maja t. 1. je bil dosežen skupni devizni promet 3,24 milij. dinarjev. S tem je zaključil mesec maj s skoro isto-tolikšnim deviznim prometom kot april 1937, t. j. z.din 30,951.763’85. Napram maju v 'letu 1936. pa znaša porast deviznega prometa skoro osem milijonov dinarjev.
Totalni letošnji devizni promet presega 124'43 milij. dinarjev napram 114'82 milij. dinarjev lani v tem času. Torej je letošnji promet z devizami večji za približno deset milijonov dinarjev.
V zadnjem borznem tednu so bili v posameznih devizah per-fektuirani tile zaključki: pred-
Devize:	zadnji minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	34	119
Berlin	1903 6266 priv. klir.
Bruselj	—	—
Curih	66	82
Din-deviza	287	578	avstr.	pr.	ki.
Dunaj	775	1021	inkl.	pr.	ki.
London	1709	1534	inkl.	pr.	ki.
New York	461	460
Pariz	89	183
Praga	14	7
Trst	70	—	inkl.	pr.	ki.
Solun	—	3	boni
Stockholm	—	51
Očitno rekordni so bili zaključki v Berlinu, katerih porast znaša v primeri s predzadnjim tednom skoro 4*36 milij. dinarjev. To pa predstavlja obenem malone vso razliko med skupnim deviznim prometom zadnjega oziroma predzadnjega tedna.
Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu, Londonu in Parizu ter dala skupno za 160.000 dinarjev deviznega blaga.
Notice v privatnih kliringih so bile za:
angleški funt
31. maja din 237'20-238'80
1. junija din 237'20-238'80
2. junija din 237’20—238-80
3. junija din 238'—
4. junija din 238*—
avstrijski šiling
31. maja din 8'01—8'11
1. junija din 8'01—8'11
2. junija din 8-00—8'10
3. junija din 8'00—8'10
4. junija din 8-05—8'15
nemško marko
31. maja din 12'40—12'60
1. junija din 1217—12-37
2. junija din 12'26—12'46
3. junija din 12'265—12-465
Tekom zadnjega borznega tedna so nazadovali skoro vsi devizni tečaji. V poenih izražena razlika znaša pri devizi Amsterdam —1'99, Berlin — 5'50, Bruselj — 2'25, London — 0'73, New York — 6'24, Pariz — 0'47, Praga — 0'15. Curih je ostal nespremenjen, medtem ko je Trst beležil 4. t. m. na bazi tečajev od 31. maja 1937.
O Č 1 L O „		TRG	O V S K E G A L		1 S	T A“
Devize		Povpr.	Pon.	rešet., plačljivo proti		
		din	din	duplikatu, fco na-	175*-	176*—
	1937			kladalna postaja		
Amsterdam	31. V.	2404'65	2418*2	Kž:		
	4. VI.	2402‘66	2417*26	72 kg, 2%, fco. vagon		143'-
Berlin	31. V.	1754'03	1767'91	gornjebačka postaja	141*—	
	4. VI.	1748-53	1762'41	Ječmen:		
Bruselj	31. V.	737'44	742'51	spomladanski, 67 kg,		
	4. VI.	735-19	740*26	2%, suh, zdrav, re-		
Curih	31. V.	996'45	1003’52	šetan, plačljivo proti		
	4. VI.	996'45	1003'52	duplikatu, fco. na-		141'—
London	31. V.	215-46	217'52	kladalna postaja . .	138'-	
	4. VI.	214‘73	216-79	ozimni, 65/66 kg, 2%,		
New York	31. V.	4342'25	4378'57	suh, zidrav, rešetan, plačljivo proti du-		
	4. VI.	4336'01	4372-32			
Pariz	31. V.	194’81	196'25	plikatu, franko na-		
	4. VI.	194'34	195'78	kladalna postaja	120—	125—
Praga	31. V.	152'19	153*30	Oves:		
	4. VI.	152-04	153*14	zdrav, suh, rešetan,		
Trst	31. V.	228'94	232*03	fco. vagon slavon-		
	4. VI.	228'94	232*03	ska postaja, plačljivo proti duplikatu .	112-—	114-—
Efektno		tržišče		Ajda: zdrava, rešetana, siva,		
Tendenca	za državne papirje			pariteta Ljubljana .	126*—	131-—
trdna.
Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so tekom prejšnjega borznega tedna tečajno nekaj močneje oscilirale. Notice so bile od ponedeljka dalje
za denar za blago din	din
31. V. 1937	255*—	265*—	
1. VI. 1937	265*—	280*-	
2. VI. 1937	265*—	275*-	
3. VI. 1937	260*—	270*—	
4. VI. 1937	250*—	260*—	
Zaključkov ni bilo nobenih.			
Državni papirji pa		so notirali	
takole:			
	1937	din	din
7°/o inv. pos.	31. V.	87*25	88*25
	4. VI.	87'50	88-50
8°/o Blair	31. V.	94'75	95*75
	4. VI.	96'-	97—
7°/o Blair	31. V.	85'-	86*—
	4. VI.	86'-	87*—
7% Seligm.	31. V.	98'-	100'—
	4. VI.	98*-	100*—
4°/o agr. obv.			
iz 1. 1921.	31. V.	52'-	53'-
	4. VI.	52—	53*—
4°/o agr. obv.			
iz 1. 1934.	31. V.	51*50	53*—
	4. VI.	51*—	53 —
6°/o begi. obv.	31. V.	76*—	77*—
	4. VI.	75*—	77—
2'5°/o voj. škoda	31. V.	407*—	408*—
	4. VI. 409-50		411'-
Trboveljska prem.			
družba	31. V.	255*—	265*—
	4. VI. 250'—		260*—
Žitno tržišče.
Tendenca nespremenjeno stalna
Promet je bil zopet malenkosten v pšenici. Cene so ostale večjidel nespremenjene, razen pšeničnih otrobov, ki so se pocenili za 2 din pri 100 kg, in koruze, ki je beležila za eno točko višje.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
ObiSiite
Slamičevo restavracijo
na Gosposvetski cesti in paviljon na velesejmu
Nudi Vam najboljše!
Izvoz je v stagnaciji, kar povzroča velike skrbi zlasti oni naši lesni industriji, ki dela na zalogo predvsem blago za plasiranje na italijanskih tržiščih.
Les:
Mlcvski izdelki:
din
Žito:
Koruza:
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . suh činkvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko nakl. postaja
PČATIlPn *
banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja................
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha,
din
din
96'—	97'—
115'- 118—
175'— 176'-
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.
pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.
din
265'— 270--
265'— 270'-
245'— 250'-
225'- 230*-
105'- 107'-
93'-	95'-
Lesno tržišče.
Tendenca za mehki les mlačna, za trdi les čvrsta.
Tudi v minulem tednu niso nastopile na tukajšnjem lesnem tržišču nobene bistvene spremembe.
Cene brusnega lesa, za katerega vlada še vedno veliko zanimanje, so še dalje čvrste, prav tako pa je
c/>otja&&CL y%atiiia
poskočila cena smrekovim in jelovim hlodom I/II monte kakovosti za din 10'— pri 1 m3 Iranko nakladalna postaja. Orehov les je zopet za din 5'— cenejši, oglje pa dražje za din 2'— pri 100 kg.
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., inonte .	100 —	130-—
Brzojavni drogovi . .	130-	140*—
Bordonali merkamtilni	120—	130-—
File rji do 576' . . .	125-—	135—
Trami ostalih dimenzij	130-—	140—
Škorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	290-—	310*—
škorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	315-—	345-—
Škorete, podmerne, do		
15 cm		215-—	255’—
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	235-—	255—
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	260—	290—
Kratice, za 100 kg .	30-	35*—
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljenii, monte	235—	255—
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II. .	320 —	340*-
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	260-—	290*—
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi, I., II. .	485*—	535*—
Hrast:		
Hlodi I., II., premera		
od 35 cm naprej . .	240*—	270*—
Bordonali		820-	920*—
Deske-plohi, neobrub-		
ljeni boules . . .	900 —	930'—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	710—	810*—
Deske-plohi. ostrorobi		
(podnice) ....	810-—	910'—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 cm 		750*—	800'—
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		820-—	950—
Oreh:		
Plohi, nepar., I., II. .	800—	860—
Plohi, parjeni, I., II.	830-	920'-
Pnrketi:		
hrastovi, za m’ . . .	48*-	55'-
bukovi, za m2 . . .	37*—	44'—
Železu, pragi 2-60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad .	33'—	35'—
bukovi, za 1 komad .	23*-	27'—
Oglje:		
»canella«, za 100 kg .	42'—	47'—
bukovo, za 100 kg .	37'-	42—
Liublianska kreditna banka
Dne 5. junija t. 1. je bil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Alojzija Vodnika. Poročilo upravnega sveta, ki ga je podal glavni ravnatelj Krofta, omenja, da se je kreditna kupčija razvijala vzporedno z naraščajočimi novimi sredstvi. Nove naložbe so dosegle 79 milijonov dinarjev in so se do dne občnega zbora povišale že skoro na 100 milijonov dinarjev, kar je nedvomno dokaz rastočega zaupanja. Devizna kupčija je bila zaradi investicijske delavnosti v industriji in ob živahnem izvozu še precej zadovoljiva. Promet v valutah pa je prenehal biti za banko lukra-tiven. Iz vnovčenih starih terjatev so bile likvidirane vlagateljem na starih računih vse obresti, obenem je bila povišana kvota za izplačilo malih vlog na 4000 din. Razveseljivo je dejstvo, da je bila od teh vsot, stavljenih starim upnikom na ta način na razpolago, dvignjena komaj Vs v gotovini, dočim sta bili več kakor 2/a zaupani banki kot nove vloge.
Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto
1936, ki izkazuje 2,532.290'35 din čistega dobička. Od tega se je dodelilo rezervam in pokojninskemu skladu 1,609.068'74 din, določena je bila 4 % dividenda prioritetnim delničarjem za leto 1936, ostanek pa je prenesen na novi račun.
Uprava banke je na svoji seji, ki je sledila občnemu zboru, sklenila določiti kot kvoto za I. polletje
1937. za stare vloge izplačilo vseh obresti za to polletje in likvidacijo vseh starih vlog do zneska 8000 din, počenši s 1. avgustom t. 1.
v	barva, plesira In
Ze v 24 urali
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telelon št. 22-72.
Kranjska industrijska
dražba - Jesenice
O
Pošta: Jesenice - Fužine, Dravska banovina Brzojavni naslov: Industrija Jesenicefužine Telefon: Jesenice na Gorenjskem št. 614 in 635
izdeluje železo in jeklo :
polizdelke (caglje, platine, plamene); valjano železo, okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato; kotno železo; tračnice do 22 kg na tekoči meter; vroče valjano in hladno valjano trakasto železo; debelo in tanko pločevino, črno in pocinkano; železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, pokositreno; cevi za plinovode in vodovode do 3”, črne in pocinkane; vlečene cevi za pohištvo'; vzmeti za pohištvo iz po-bakrene jeklene žice; žičnike vseh vrst. — Novi patentirani izdelek: jeklo „Istegw za armiranje betonskih konstrukcij.
■i
STROBEL
specialni šivalni stroji za:
KROJAČE za pikiranje
KRZNARJE za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna
na LJUBLJANSKEM VELESEJMU paviljon G
B. Magdič
Zagreb, Padišina 11
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
Tovarne v Celju in Hrastniku
Siv
proizvaja:
Solno in žvepleno kislino.
Kalijev in natrijev soliter,
Kristalno sodo in pralni prašek.
Glauberjevo in grenko sol.
Apno in apneniev prah.
Superfosfat in fosfatno žlindro,
Železno-oksidne barve in zeleno galico.
Vodotopna olja za industrijske svrhe.
Razna sredstva za desinfekcijo.
Alkaloide opiuma in druge farmacevtske izdelke.
Šivalni stroji pogrezljiv!
Otroški vozički	Ovokolesa
najnovejših modelov	motorji,	tricikljl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
„TRIBUNA“ F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28.
Ksilolitna tla
so za trgovske lokale, skladišča, kuhinje, kopalnice najprimernejša. Zahtevajte informacije in cene pri izdelovalcu
MATERIAL trg. *. I.. z., LJUBLJANA
Telefon 27-16	Tyrševa	c.	36	c
Izvoz v Francijo
V Parizu se snuje prodajna organizacija in stalna razstava jugoslov. vzorcev
Interesenti naj se obrnejo na naslov:
J. Lavriž, 15, rue Grande Chaumiere, Pariz
Cene premogu
Vljudno obveščamo vse cenjene odjemalce, da so trgovci s kurivom zbog ponovnih povišanj javnih dajatev primorani povišati prodajne cene vseh vrst premoga. Ti poviški so v prometnem davku din 1'35, pri dovlačilni taksi na železnici din 1'— in najnovejša obremenitev za bratovsko skladnico din ‘2‘70, skupaj torej din 5‘05 na tono. Zato se od ponedeljka dne 7. junija dalje zviša cena premogu pri vseh vrstah za din 5'— pri toni, kar naj p. n. odjemalci blagovolijo vzeti na znanje.
Sekcija trgovcev s kurivom združenja trgovcev.
Napredek našega kmeta
nam s prav razveseljive strani pokaže spomladanski velesejem od 5. do 14. junija, kjer bo spet prav obsežna razstava najraznovrstnej-ših poljedelskih strojev. Kmeta farejo težki časi, zato se pa tembolj zaveda, da si edino s stroji lahko pomaga naprej. Močno razvita zadružna misel pa našemu kmetu omogoča nakup strojev, ki bi brez njih gotovo zaostal. Močna konkurenca omogoča nabavo strojev za vse potrebe po zmogljivih cenah, da bo spomladanski velesejem gotovo tudi kmetu v veliko korist.
Doma in po sveto
Za novega rektorja ljubljanske univerze je bil izvoljen dr. Rado Kušej, profesor juridične fakultete. Novi rektor je koroški rojak.
Ministrski svet je dovolil prosvetnemu ministru, da najame pri Drž. hip. banki posojilo 20 milijonov din za zgraditev palače prosvetnega ministrstva v Beogradu.
Na otok Krk pride turška vojna ladja »Hamidie« z gojenci carigrajske pomorske akademije. Ladja bo obiskala tudi vsa druga naša pristanišča.
V Zagrebu so se začele v soboto velike prireditve hrvatskega kulturnega tedna. Za vse prireditve vlada po mestu največje zanimanje.
Jugoslovansko-italijanska trgovinska zbornica se ustanovi dne 13. junija na Reki.
Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt uredbe, po katerem bi se ustanovila posebna privilegirana družba za graditev žitnih silosev. Delničarji te družbe bi bili vsi denarni zavodi in Prizad. Uredba pride v kratkem pred gospodar-sko-finančni odbor ministrov. Potrebne instalacije za silose bi se naročile v tujini proti desetletnemu odplačilu. Zato bi se tudi ustanovila nameravana družba. Ali naj bodo silosi železni ali betonski ali iz drugega materiala, o tem bo sklepala že nova družba. Tudi na Sušaku bi se postavil žitni silos, da bi bil mogoč izvoz žita tudi iz Sušaka.
KASTELIC IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9
Pritličje levo
TELEFON 21-50
Združenihjagirnic^evčej^Go-ričane in Medvode d. d. v Ljub-Ijani_^n_j^ustrija_j3a|>ir2a_^n lepenke d. z o. z.. Sladki vrh post. Št. 11) - SloTenske Gorice
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Perzijske in turške preproge
prodaja po zelo nizkih cenah tvrdka
ORIEHT-K ARPET
na VELESEJMU, Paviljon F št. 119/23 Obiščite nasl
Konferenca vseh obrtniških zbornic v državi se to začela v torek v Beogradu. Na dnevnem redu konference so zlasti davčna vprašanja ter razna vprašanja, ki se tičejo strokovne usposobljenosti obrtnikov in obrtniškega naraščaja.
Rečna plovba ima 3 motorne vlačilce, ki vozijo med Beogradom in Regensburgom. Sedaj je naročila še enega motornega, ki bo imel 800 konjskih sil in 600 ton nosilnosti.
Del. družba »Astra«, industrija kemičnih izdelkov v Beogradu je povišala delniško glavnico od 10 na 15 milijonov din. Družba je afi-lacija londonske petrolejske družbe »Phonix Oil Products Ltd.«.
Letošnji pridelek češpelj bo po cenitvah srbskih listov za 40% manjši ko lansko leto. V tem primeru bi namesto 2500—3000 vagonov češpelj pridelali le okoli 2000 vagonov.
V južni Dalmaciji je močno povpraševanje po vinu. Kmetje na Pelješcu bodo mogli zaradi tega prodati vse svoje stare zaloge vina.
Pri romunskih občinskih volitvah so fašistične skupine, združene v »romunski fronti« Vajde Voevoda, doživele popoln neuspeh. Ogromna večina volilcev se je izjavila za protifašistične stranke.
Nemški notranji minister je odredil, da se smejo matere, ki imajo nezakonske otroke, imenovati gospa.
Zopet sta bili torpedirani dve trgovski španski ladji. Obe ladji je potopila nacionalistična podmornica.
Vsako zabavišče se potrudi, da nudi svojim gostom čimveč in kar najbolj raznovrstnega razvedrila. Teda bolje se gotovo nikjer ne boste zabavali kot na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija. Poskrbljeno bo za stare in mlade, resne in razigrane. Razne komedije, plesišča s prvovrstnimi jazzi, rujno vince iz najrazličnejših koncev naše na vinogradih bogate' domovine, tobogan, vrtiljak, avtodrom za nadebudne šoferske kandidate in še mnogo-kaj bo za vas skušnjava, ki ji ne boste mogli odoleti.
Ameriški državljan Helmut Hirsch, ki je bil obsojen od nemških oblasti zaradi poskušenega atentata na Hitlerja na smrt, je bil justifici-ran. Vse intervencije ameriškega veleposlanika, da bi dosegel njegovo pomilostitev, so bile zaman. Hirsch je židovskega pokolenja.
Same nesreče. Na progi Beljak— Millstatsko jezero na Koroškem je zavozil brzovlak v skupino delavcev. Sedem delavcev je bilo ubitih. — v bližini Krajove v Romuniji se je prevrnil velik čoln s šolarkami. 12 učenk je utonilo, 25 pa jih še pogrešajo. — V Readingu v Kaliforniji se je prevrnil velik avtobus in se vnel. Devet potnikov in šofer je zgorelo. Tako bi mogli še nadaljevati kroniko nesreč, ki so se pripetile samo en dan.
POZORI
Trgovci in industrijalci 1
Elektro- instalacije, proračune, renoviranje in razna tovrstna popravila v mestu in na deželi izvršuje z imenom Havllček edino le
HAVLIČEK FRAN Sv. Petra cesta št. 5
elektrotehnično podjetje Telefon samo 54-21
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi
v Ljubljani