RUSKE KÜRZISTKE V PARIZU. BOŽ. TVORCOV. KALUGA. 

Znano je, da ruski mladini domače ;
šole ne zadostujejo. Zakaj ne, tukaj nel
bomo razpravljali, rečemo samo, da glavni i
uzrok tej anormalnosti ni niti naša svo-j
boda, ili, kakor pri vas mislijo tisti, kteri^
menijo, da Rusijo znajo, naša nesvoboda,;
niti inferiornost naše šole i naše vede, a'j
razun praktičnih smer, izučenja jezikov,
tiči ta uzrok globoko v razvoju ruske i
244
obrazovanosti i ruslvcga značaja v obče :
To je tista nesamostalnost, to je tisto
nizko poklonstvo, s kterim veci del ruske
inteligencije vzira na vse ne svoje ter
trepeče pred vsem, kar je za svojo mejo ;
pribavimo še neobuzdanost in razposaje-
nost slovanske plitve prirode, od kojih
posebno ruska mladina trpi i se voljno i
nevoljno prši v vse konce i kraje sveta, i
anormalnost, o kteri smo spregovorili,
"pojme vsak, kdor jo sploh pravilno poj-
miti hoče.
Posebno mnogo je ruske mladine,
možke i ženske, v Parizu, mladine učeče
se, ne pa take, o kakoršni vemo še samo
iz spominov starih, dobrih časov, ko so
ruski plemiči parižke ulice še z srebrom i
zlatom posipavali. O možki spregovorimo
drugokrat i na drugem mestu ; danes ne-
kaj, i sicer nekaj dostovernega, samo o
luskih dijačkah, o ruskih učenih dekletih
v Parizu, nekaj zanesljivega, bezpristrast-
nega i resničnega na podlagi tistih pre-
krasnih člankov, ktere je prijavil „o ruski
učeči se mladini v Parizu" g. „ruski opa-
zovalec" v N.o I20., 121. i 122. „Mosk.
Védom." za t. 1.
Torej ruskih dijaček je v Parizu mnogo,
pa točnega števila jim do zdaj ni, ker do
zdaj o njih statistike nikdo še ni napisal,
pa kolikor koli bi jih bilo, meneje jih je,
precej meneje, nego pa dijakov.
Ruska dekleta prihajajo v Pariz, da
bi se resno pečale z vedo, i zares pravilno
hodijo v Sarbonno, se pridno učijo i se z
politiko primerno le malo pečajo i bavijo.
Ruske študentke so večinoma ubožne
i trpijo telesno nujo, mejtem ko se v
nravstvenem obziru obnašajo bezmadežno.
V tem obziru v obščenju z možkimi do-
hajajo do take resnosti, da prosto šalo
možkega prijemljejo v pomenu ne nrav-
nem, kakor da bi hotel posegnoti na njihno
nedolžnost. Znano pa je, da Francozi burke
ljubijo i da bez zabave dveh pomenov z
ženskami kar živeti ne morejo. Vsled ta-
kih svojiii navad, ili prav za prav razvad,
naletavali so pri ruskili dekletih na take
neprijetnosti, kterih sami niso pričakovali,
kakor, na primer, na osveto z orožjem,
kar se je priključilo prof. Deschanel-ju.
Zbog tega dobile so ruske dijačke
priimek „nedotik" ter imajo mir i pokoj
pred studenti, kar je do nravov, pač pa
jih dražijo i zasmehujejo, kakor so razva-
jeni mladiči siti i pijani, da bez vsakega
resnega dela i posla.
Mej ruskimi tečajkami je tudi precej
Židinj, pa o teh ne bomo govorili, Židinje
živijo za se i nikogar v svoj krožek ne
puščajo ; beseda bo le o tečajkah ruske
narodnosti, ne pa le ruske državnosti.
Unajnost študujočih Rusinj je taista,
ktera je v sami Rusiji: oblačijo, se pri-
prosto, nekoliko umazano, i, se ve da, ne
iziskano, i so vselej nekoliko v neredu.
Jasneje, da s tem bravujejo, kakor da bi
hotele pokazati s tem, da niso navadne
smrtne ptičice, posebno pa, da niso Fran-'
cozinje. I res je, na mnogoljudnih ulicah
parižkih vselej moremo po privedenih uzro-
kih razločiti rusko kursistko, i francozke
ženske jih ne ljubijo, ker ne skrbijo, ka-
kor to delajo Francozinje, najprej i najbolj
za svojo unajnost.
Opisana črta ruske tečajke je'sama
po sebi nesimpatična, pa v danem slučaju
jo nadomešča njena nravstvena čistota,
njena pridnost v svojem delu i njeno pre-
prosto, da, celo pičlo življenje. Navadni
ljudje kar strmijo ter se čudijo pičli
hrani teh mladenk. Nektere jedo samo
enkrat na dan i se pogosto nahajajo v
nevarnosti, da jim ne bo, razun milega
neba, nikakega prenočišča, ker ne morejo
oplačati si stanovanje. Tem ne meneje še
pogosto pomagajo ili s koščkom kruha ili
s koščkom mesa svojemu bratu-zemljaku,
studentu ruskemu, kteri tudi veci del sedijo
bez groša v Parizu, na hrani sv. Antonija.
Ruske kursistke zahajajo v Pariz naj-
bolj zato, ker menijo, da si le tam morejo ^
245
pridobiti resno naobrazbo, i to je tisti
priznale, po kterem se tale odlikujejo od
svojih bratov-zemljakov, to je tisti uzrok,
po kterem ruska kursistka živi čisto po
drugačnem, nego pa živi ruski student v
Parizu. Učenje jim je na Francozkem te-
žavno; kajti večina ne zna francozkega
jezika iz doma, i treba jim je celo leto,
da bi se francoščine privadile toliko, da bi
mogle slušati francozka predavanja. Pečajo
se najbolj z zdravilstvom i slovesnostjo,
le v poslednjo dobo so se vzele tudi za
pravovedenje ; kajti do zdaj se v Parizu
le dve ženski bavite s pravdami, dasi neki
prav uspešno.
V obče ruske dijačke v Parizu pro-
izvajajo boljši utis, nego pa ruski dijaki,
kojih prebivanje v Parizu nima nobene
raison d'eter : to dela le strast k politi-
kanstvu, strast k vsakim reorganizacijam
sedanjega socialnega stroja človeške družbe.
Pa izjeme so povsod, izjeme so tudi glede
čistosti nravov i ukaželjnosti ruskih teča-
jek v Parizu. Naj veča poguba pa za nje
same i velika zguba i nesreča za njih do-
movino pa je, se ve da, to, da žive v Pa-
rizu po nekoliko let, pozabljajo Rusijo i
vse rusko, pozabljajo celo svojo milo ma-
terinščino, svoj ruski jezik, kar pa jim,
se ve da, prav nič ne preči z aplombom
propovedovati organizacijo ruske države
po francozkem kopitu, kaj še I Silijo jej
še bolj napredne teorije, nego je teorija
respublikanska, silijo jej „le mot extreme"
najbolj razrušiteljnih socijalnih naukov . . .
Vse te prav za prav zgubljene sirote,
odtrgane od svojega lastnega telesa —
ruskega naroda, sodijo o Rusiji po tistih
socialističnih i anarhičnih knjižicah, ktere
širijo o Rusiji le klevete, ktere navadno
dohajajo do neumnostij za neumneže. Naše
dijačke, posebno pa naši dijaki, ruski di-
jaki v Parizu, prijemljejo te norčarije pod-
polnih izdanij za zlate besede, za neopro-
vržno istino, i prav imajo tisti, ki pravijo,
da vsak pošten Francoz o Rusiji pravil-
neje sodi, nego o njej, svoji domovini,
sodi ruska mladina I Žalostna resnica, pa
ne menj, če ne še bolj žalostna je slaven-
ska slepota. . .
246