1 Ameriška Domoviim/i
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. JULY 22, 1954
Umerjena Marylin Sheppard je bila dobra žena in maii
Tako pravi koroner dr. Samuel R. Gerber. — čašo pisje je pričelo sumiti v iskrenost preiskave brutalnega umora.
CLEVELAND. — Vse iskanje ea zločincem, ki je brutalno ubil Mrs, Marilyn Sheppard, ženo dr. Shepparda v Bay Vilage, je bilo doslej zaman. Toda dr. Gerber, ki se zelo zanima za ta slučaj, je izjavil, da se bo končno prodrlo1 resnici do dna in zalotilo morilca.
Dr. Gerber dalje pravi, da je uvedel mnogo privatnih poizvedb in preiskav ter absolutno ugotovil, da je bila umorjena ženska vzorna žena in mati.
Dr. Alan R. Moritz z Western Reserve univerze, ki je strokovnjak io psihologiji zločincev, je nied tem svetoval dr. Samuelu Sheppardu, možu umorjene žene, naj se podvrže preiskušnji vbrizganja tako imenovanega “seruma resnice” (Truth serum), ki deluje na človekovo podza-vestnost ter pripomore do priznanja resnice pri osebi, ki ji ta serum vbrizgajo. Toda dr. Shep Pard noče ničesar sliati o tem se numu, kakor ni hotel slišati o sugestiji, da bi se podvrgel preizkušnji z aparatom za ugotav-ijanje resnice ali laži (lie detec tor).
^ CLEVELAND. — Clevelandska policija se je včeraj pripra-vila, da prevzame v svoje roke celotno preiskavo brutalnega u-mora doktorjeve žene, ki ni doslej pokazala še nobenih rezultatov. Clevelandsko časopisje je pričelo izražati oster sum glede te zadeve, in policija je naveličana cincanja poklicanih ljudi in krogov, .‘ki niso pokazali do-slej v tej preiskavi ničesar, razen izjalovitev.
Policijski načelnik Frank Sto-ry> ki bo1 stopil zdaj na čelo te Preiskave, je dejal, da je “zagotovljen o identiteti morilca.” — Toda osumljenec1 se drži tr-710 kakor klop,” je dodal. “In lolvler bo ostal talk, ne bomo mo-§ i mnogo storiti in doseči.”
Koga je imel policijski načel-Jk v mislih, ko je rekel, da pen na morilca, ni težko uganiti.
MALODUŠJE V GLAVNEM MESTU
Washington je pobit ob vesteh o premirju. Značilne izjave obrambnega tajnika Wilsona.
^SiriPodrobnosti premirja
dekle v Jolielu!
Indokini
Mrs. Bolton pozdravi junaško bolničarko ua letališču
t Washington. — Mrs. b0i-
zvezna kongresnica iz Cle-' elanda, je dejala, da bo šla v '^nedelj ek v New York na leta-.j Ce,v kjer bo uradno pozdravila Qtla,Wo francosko bolničarko “ enevieve De Galard -Teraube, Rhif>^a trdnjave Dien Bien
Rolton je avtorica kon-]a !ne resolucije, s katero je bi-i,- ranc°ska bolničarka povab-a v to deželo.
, 0nSresnica Frances Bolton hiča°u0tem pel;iaIa 'ob strani bol. Pri™ V paradi’ katero ji bo t0 D A1 mest0 New York, na-fra^ , dala recepcijo na čast - nc°ske junakinje.
Vremenski
prerok
pravi:
WASHINGTON. — Ob poročilih podpisa premirja za Indo-kino je bilo opaziti v visokh wa-shingtonskih krogih totalno pomanjkanje vsakega vzhičenja ali navdušenja. Rečeno je, da sta se predsednik Eisenhower in državni tajnik Dulles odločila, da ne bosta dala nobenega komen tar j a, dokler ne bosta temeljito proučila pogojev premirja. — Ni dvoma, da mrzita idejo o razmejitvi Vietnama, kar pomeni komunistično oblast nad milijoni ljudi. Prav tako tudi vse kaže, da bosta izrazila vladno pri-pravljanost “spoštovanja” provi-premirja, čeprav ne bosta teh provizij indorsirala.
Wilson ni “navdušen”
V torek popoldne, še preden bilo premirje podpisano, je obrambni tajnik Wilson dejal, da podpis premirja ne bo imel “važnega učinka ne na ameriški proračun ne na znižanje števila ali razpoložljivost amer. čet.” Izjavljajoč, da “ni vzhičen” nad pogoji, s katerimi je bila končana indokitajska vojna, je dostavil, da bo zdaj odvisno “od ljudi, ki so dosegli in uresničili to premirje, da zaščitijo vsakršno mirovno črto.”
“Naravno, da Zdr. države same je ne bodo ščitile, pridružimo pa se lahko skupnemu prizadevanju”, je rekel.
Povečana ameriška vojaška moč ne bi izboljšala naše situacije na svetu”, je rekel dalje oz-rambni tajnik. “Dve svetovni vojni nista mogli doseči ustaljenega miru, zato bi ga tudi tretja ne mogla.”
Komunisti se ne borijio samo vojaškim pritiskom, je rekel, temveč tudi z ekonomskim, s prevratnimi aktivnostmi in s propagando. Glavna povzročiteljica trenja je Kominforma, ki so jo ustanovili Sovjeti, da ustvarja nezadovoljstvo v svetu.
Nato je rade volje priznal, da je bil v krivem pred šestimi meseci, ko je rekel, da Francija lahko izvojuje v Indokini vojaško zmago.
kega delavca. Prijeli so ga v svrho zaslišanja, ko so ugotovili, da je na mestu puščen avtomobil njegova last.
Šerif je dejal, da mu je neka
prijateljica ubite mladenke po-
mi tttt' -n on • T- ivedala, da sta se Stefanich in - JOLIET-- Dne 20 julija zve-|m]adenka shaja]a že kaki dve
Osumljeni in aretirani mož se piše Stefanich; svoje-časno je bil pacient v umobolnici.
cienta v umobolnici, v zvezi z umorom neke mlade dijakinje.
V bližini mesta so namreč našli na neki samotni poti, tako i-menovani “lovers lane”, truplo I8-letne Doris Bogart, dijakinje tukajšnje High School. Bila je ustreljena; zadeli sta jo dve krogli.
Šerifi so povedali, da so v vze-zi s tem umorom aretirali Anthony John Stefanicha, tovarniš-
Iz rekordov je razvidno, da je bil Stefanich odpuščen iz Man-teno State bolnišnice dne 25. junija 1946. Odpuščen je bil s priporočilom, da mora biti pod strogim nadzorstvom, ker da je čustveno neustaljen.
Ljudje, pri katerih je mladenka stanovala (njeni starši so na počitnicah v državi Washington), so povedali, da so jo zadnjič videli v soboto, ko je stopila v Stefanichev avtomobil.
Chou En-lai, kitajski "prestolonaslednik!1

Neverjetno, pa resnično
NEVERJETNO, a resnično!— Glasilo komun, partije “Szabat Ifjusang” v Budimpešti objavlja, da je odslej poljuhovanje rok ženskam popolnoma v skladu s socialističnim pojmovanjem Vljudnosti. Proletarsko dostojanstvo delavca ne trpi nobene škode, če proletarci obožujejo ženski spol kot moškemu popolnoma enakopraven. Nova uredba o dovoljenju poljubovanja rok iz. vira od mlajših kremeljskih gospodov in partijski gizdalini se je v izdatni meri poslužujejo, — kakor poroča moskovski “Krokodil”, ki je izvajanju posvetil posebno karikaturo z napisom: “Naši najvišji funkcionarji prikazujejo svoje srčne izlive nasproti ženskemu delovnemu kolektivu z nezadržano gorečnostjo.”
———o-------
ODKAR VODI kitajsko zastopstvo v Ženevi ministr. preds. in zunanji minister Chou En-lai, se v svetovnem tisku s povečano trdovratnostjo širijo vesti o resnem obolenju Mao Tse-tun-ga. Pri tem se pojavljajo ugibanja o njegovem nasledniku. — Chou En-lai je gotovo eden izmed resnejših tekmecev za rdeči prestol komunistične Kitajske. Med berlinsko konferenco je naš državni tajnik Dulles z ogorčenjem vzkliknil: “Kdo pa je ta Chou En-lai?” Prav ženevska konferenca pa je dokazala, da je Chou En-lai osebnost svetovne politike in da je treba računati z obstojem tega tajbistvenega človeka.
Chou En-lai je star 57 let in ne pripada sloju “proletarskih” komunistov. Izhaja iz plemeni-taškega rodu. študiral je najprej na univerzi v Tientsinu in kasneje v Parizu, kjer je tudi prejel komunistično posvečenje, kakor številni drugi vzhodnjaški komunisti.
Pri presojanju osebnosti zunanjega ministra Rdeče Kitajske ne smemo pozabiti, da je polnih 13 let sodeloval s Čangkaj-šekom. Tudi ta Ikomunistični poglavar je potemtakem prebežnik ali uskok, in taka je tudi njegova narav.
Leta 1931 se je pridružil Mao-vi skupini in ji ostal več ali manj zvest vse do danes. Chou je morda eden najsposobnejših in najbolj pretkanih političnih me-šetarjev med kitajskimi komunisti, in mnogi zapadni časnikarji ga nazivajo kitajski Trocki. — Ko bo moral nekega dne Mao slediti Stalinu na oni svet, potem ima Chou Enlai prav toliko izgledov za nasledstvo v tekmi s partijskim tajnikom,Liu šao-ki-jem, ki ga je vzgojila Moskva, kakor jih je imel Trocki po Leninovi smrti v tekmi s Stalinom. Osebna prebivanja so v komunističnih diktaturah temelj oblastnosti.
Kakor smo že poročali, je po svojem odhodu iz Ženeve Chou odpotoval na obisk k indij ske-rnu ministrskemu predsedniku Nehruju v New Delhi. Nehru je znan po svojih simpatijah do komunistične Kitajske. Ima pa s svojo sosedo urediti številna medsebojna vprašanja. Chou En-lai bo vsekakor poskušal v bodočnosti indijskega poglavarja še bolj privezati na komunizem, zato niso izključena še razna presenečenja.
Za zapadno diplomacijo pomeni sporazum poniževalen poraz. - če kje, se ob misli na samozavestne naslope Zapada, uveljavlja tukaj rek: Tresle so se gore, rodila se je miška!
Temu ni toliko kriva zapadna diplomacija, kakor
volja ljudstva povsod - v Združenih državah, . . nri Veliki Britaniji in v Franciji sami - ki ni hote- ’ , lo za nikogar po kostanj v žerjavico.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Pobiranje asesmenta—
Tajnik in blagajnik društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bosta pobirala ases-ment v nedeljo 25. julija v Slovenski pisarni na Glass Ave., po 10. sv. maši, to je ob 11. uri.
KAKOR SMO ŽE VČERAJ poročali, je bilo v torek v zgodnjih jutranjih urah podpisano premirje za končanje bojev v Indokini. Piodrobnosti sporazuma so sledeče:
ŽENEVA. — Listine premirja, s katerim je končano desette-densko pogajanje, sta podpisala za francosko visoko komando brigadni general Henri Noel Delteil, za vietminhski rdeči režim pa polkovnik Quang Buu.
Polno soglasje za končanje vojne v vseh treh indokitajskih državah je bilo doseženo v noči od torka na sredo.
Nasprotovanpa, ki jih je v zadnjem trenutku začela izvajati Cambodia, so zavlekla pogajanja do polnuoči, to je do ure (in dneva), ki jo je francoski premier sam določil, da mora doseči premirje, ker da bi sicer odstopil. Toda šlo je le za neke tehnikalije, ki so bile kmalu poravnane.
Nobenega izmed zun. ministrov, ki so tekom noči razpravljali o premirju, ni bilo poleg, ko sta vojaška predstavnika obeh strank podpisala premirje. Navzoči pa so bili ameriški polkovnik John E. Dwan, francoski delegat Jean Chauvel in britski polkovnik Gilbert Moncton.
lo.
Sporazum, ki si ga je želela vsa vojne naveličana Francija, bo naredil brez dvoma iz Men-des-Francea najbolj priljubljenega in najmočnejšega francos-

Mr. in Mrs. Frank Žnidaršič, ki sta nedavno odprla gostilno “The Gables” na Route 422 v Southington, Ohio, sporočata, da se bo njun sin Richard v soboto ob dveh pop.
__0„ ______j,_v cerkvi sv. Patrika ponočil z
kega voditelja, odkar je gen. de Beverly Dewey iz Thompson, Gaulle načeloval povojnemu ko- O*110. R^0 srečno!
alicijskemu režimu.	Seja  
Ob podpisu tega premirja je Podružnica št. 3 Slov. mo-ameriška delegacija izjavila, da ške zveze ima v nedeljo pop. je “zelo zadovoljna z važnim na- ob dveh sejo v Slov. domu na predikom, ki smo ga zaznamova- Holmes Ave. li nocoj, v smeri končanja krva-	-
ve indokitajske vojae.”	M™	Tony	SedS.ToTro-
Upanje za mir	ga lastnika Sedmak Moving
Dalje je ameriška delegacija Co., 325 E. 156 St nošilia
Eiavl a;, da b° ““raziIa -»H vsem svojim znancem iTpri!
mnenje” o sporazumu, čim bo jateljem pozdrave iz Knežak! proučila končno besedilo pogo- L Sloveniji, kjer se mudi na
J liv/r ju	.	obisku.
Medtem pa delimo upanje „
milijonov ljudi vsega sveta, da Tndeset» dan— je bil s tem storjen važen korak V petek ob 6 :30 bo v cer-za trajni mir v južnovzhodni A- kV1 MariJe Vnebovzete na Hol-ziji, s katerim bo dobilo ljudst- meS ^Ve' SV- ma®a za Pokojno vo v teh pokrajinah pravico sa-1 adary Paabn na 30. dan njene
moodLočevanja o svoji bodočnosti.’
I smrti.
V petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnega James Walterja na 30. dan njegove smrti.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-ste držali prometnih predpisov.

Čoln je eksplodiral
COLUMBUS. — Tukaj je bilo j-.	—	—	ranjenih šest oseb, ko je na reki
„ nes ln ponoči jasno in to- Scioto eksplodiral čoln, v kate-
-..... .. .jMMM 1 rem ^ se vozili.
(i OSVOBOJEVALEC — Izraz na obrazu tega pripadnika “osvobodilne vojske” pol. Armascu v Esquipulasu v Gvatemali kaže njegovo predanost in odločnost. “Osvobodilna vojska” pod vodstvom C. Armasa je zrušila komunistom na. klonjeno vlado pol. Arbenza.
Razmejitev ob 14. sporedniku
Na osnovi sporazuma bo Vietnam, ki je naj večja tod treh indokitajskih držav in kjer so se1 vršili glavni boji, razmejen ob 17. paraleli, dokler morda volitve drugače ne odločijo. Pod tem sporazumom dobe komun. Viet-minhci ves severni Vietnam, — vključno mesti Hanoi in Hain-phong, ki morata biti izpraznjeni tekom desetih mesecev.
Dalje daje ta sporazum komunistom kontrolo nad trinajstimi milijoni Vietnamcev, katerih skupno število znaša 22 milijonov; ta je odlična pridobitev komunistov za volitve leta 1956 v riža bogati delti Rdeče reke.
Ona vietnamska vlada, ki jo podpirajo Francozi, bo .obdržala kontrolo nad južno polovico države pod črto razmejitve.
Glavne točke sporazuma
Druge poglavitne točke sporazuma so-
MEDNARODNA komisija za premirje, ki jo bodo tvorile Indija, Kanada in komunistična Poljska; te države bodo nadzorovale volitve.
PREDSTAVNIKI Vietminha in Vietnama se bodo sestali po enem letu ter se medsebojno posvetovali glede organiziranja volitev, ki se imajo vršiti 20. julija 1956.
NASPROTUJOČE si čete bodo v teku desetih mesecev pregru-pirane na svojih respektivnih teritorijih.
Bivši pilot bombnika
Mendes - France, bivši pilot bombnika, je dobil ministrsko predsedstvo vlade na podlagi svoje obljube, da bo: ali izposloval do gotovega dne mir, ali pa odstopil. Takoj po svojem nastopu je pričel novo rundo mirovnih pogajanj, s čemer je zanesel novo življenje v njihovo mrtvi-
Sovjeti zajeli japonske ribice
TOKIO. — Rusi so zajeli 211	_
japonskih ribičev in 32 njihovih Povrnili 2 obiska ribiških bark. Vsi omenjeni so | Jugoslavij bili zajeti v vodovju Kurilov, ki so zdaj sovjetska last.
Včeraj popoldne so se z letalom povrnili v Cleveland: Mr. in Mrs. John Drenik, Mr. Janko Rogelj, Mr. Anton Marn, Mrs. Mary Kocjan in Mrs.
Smrtna nesreča mlade
matere	_ _______ ________
CLEVELAND. — Mrs. Ruth Rose Zgonetz. Na letališču so Stone, mati sedemletne deklice, j Jih pričakovali sorodniki in se je ubila, ko je avtomobil, ki prijatelji, ga je vozila, treščil ob neko dre- Na obisk v staro domovin
V nedeljo so se z letalom podali iz New Yorka: Rudolf in Frances Kog (Kogovšek), ki potujeta v črni potok pri Litiji; Joseph in Elizabeth Mlinar v Žirovski vrh.
Na parniku Liberte so se v torek odpeljali iz New Yor-
nr r’TriT'T * xtt.	I ka: Micbael in Irma Telich,
CLEVELAND. _ Policijski na- ki potujeta v Igavas pri Sta-
cemk Frank W. Sstory je od- rem trgu na Notranjskem, An-redil snoci 24-urno službo thony Torbarina v Sukošan
DokoWaMa •,ZadeVou umora Dalmacija, in Kristina Shimu-pokojne Marilyn Sheppard, Lovich v Vinkovce, Slavonija.
žene dr. Shepparda v Bay| Danes zvečer odhajajo pro-
Priporocamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same J
NAJNOVEJŠE VESTI
Village ter poveril s to preiskavo svoje najboljše detektive in policijske uradnike. Rekel je, da on kakor tudi ostali poznajo morilca, da pa mu doslej ne morejo do živega, ker se dela nedolžnega ln vse trdovratno taji.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je posvaril včeraj svobodne narode, da se komunistična zarota nadaljuje, čeprav s končanem sovražnosti v Indokini ni danes v svetu aktivne vojne. (V Wash-ingtonu kakor tudi povsod drugod vlada soglasno mnenje, da pomeni indokitajski sporazum nov poraz za svobodni svet.)
ŽENEVA. — Med komunističnimi delegati v Ženevi vlada velika radost in zadoščenje nad indokitajskim sporazumom. Rdeča Kitajska pozdravlja sporazum kot možen vzorec korejske poravnave.
ti New Yorku, kjer se bodo jutri vkrcali na parnik Mauretania: Josephine Baraga Ma-gayna in Matt Baraga v Grahovo pri Cerknici ter Joseph Furlan v Mali dol pri Komnu. Potujejo z posredovanjem potniške pisarne Kollander. — Srečno pot in zdrav povratek.
Težka prometna nesreča
TRENTON, Italija. - Sedemnajst italijanskih vojakov je bi-W nbitih in dva ranjena, ko je vojaški tovorni avto, na katerem so se peljali, v bližini švicarske meje zdrsnil s ceste ter se zvrnil v 300 čevljev globoko globelj. -------------o------
Smrt laškega del. vodje
FERRARA, Italija. Tukaj je bil v avtomobilski nesreči ubit Luigi Morelli, eden izmed vodilnih italijanskih protikomunističnih delavskih voditeljev. Bil je star 58 let.
Ameriška Domovina
'\jvtf ■*iiofvai
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12'.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 par year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 138 Thurs., July 22, 1954
Trst in Balkanska zveza
Združene države se trudijo zgraditi okrog in okrog ozemlja, ki je pod komunistično vlado, obrambni zid, ki naj bi preprečil nadaljno širjenje komunistične oblasti.
V Zahodni Evropi so v ta namen zgradile Severnoatlantsko obrambno zvezo (NATO), ki jo hočejo okrepiti z evropsko vojsko, če te ne bo mogoče postaviti na noge, pa z nemško. Na evropskem Jugovzhodu in v Prednji Aziji je protikomunistični obrambni zid še nizek in šibek. Predstavljajo ga le Grčija, Turčija in Pakistan.
^	\ zadnjih letih je bilo precej govora o okrepitvi bal-
Kanske fronte s povezavo Jugoslavije s Turčijo in Grčijo, med tem ko naj bi vrzel med Turčijo in Pakistanom zaprla Iran in Irak.
Vse je izgledalo, da bo balkanska vojaška zveza že zaključena in podpisana. Za pretekli petek je bil na Bledu napovedan sestanek zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije, kjer naj bi bile odstranjene zadnja ovire in vojaška zveza podpisana.
Dan pred tem je prineslo časopisje vest, da je Turčija udeležbo na sestanku odpovedala češ, da je njen ministrski predseumk zbolel in ga mora zunanji minister nadomeščati v vodstvu državnih poslov.
c,Počasno pa se je oglasilo tudi jugoslovansko komuni-shcno časopisje in napadlo Italijo, ker da je pustila v svet aznjive vesti o rešitvi tržaškega vprašanja. Posebno ostra v tem oziru je bila ‘Borba.”
Znani in dobro poučeni “The New York Times” je prinesel vest da je prišlo v razgovorih o rešitvi tržaškega vpra-sanja med Italijo in Jugoslavijo do zastoja, ker je Beograd nenaano zahteval za cono A Svob. tržaškega ozemlja avto nomijo, kot jo uživa Južna Tirolska.
Zasioj v tržaškem vprašanju je ustavil razgovore o balkanski vojaški zvezi in odložil njen podpis za nedoločen čas. j T	n®nadno postal nepopustljivejši v pogle-
du Trsta je težko reči če primerjamo njegovo stališče lan-‘ 0 Jesetn’ ko Jf P°flal na italijansko mejo svojo vojsko in grozil, da bo ukorakal v Trst v trenutku, ko bo prvi italijanski vojak prestopil mejo Svob. tržaškega ozemlja z današnjim načrtom rešitve, ne moremo razumeti tedanjega itovega razburjanja, če je bilo ono pristno, je ne^azum-pvo sedanje popuščanje. Če je bila rešitev objavljena lan-5kega oktobra s Titom že preje dogovorjena, kar je trdil angleški zunanji minister.A. Eden, potem je bilo Titovo raz-burjanje samo navadna igra, katere namen je bil pomiriti jugoslovansko narodno mnenje.
Sedanji predlog, na katerega sta načelno pristali že obe strani, se v glavnem naslanja na lansko oktobrsko izjavo. V o.ucaju, da do sporazuma pride, o čemer so na Zahodu kljub sedanjemu zastoju prepričani, bo vsa stvar izgledala takole.
Pravno bo Svobodno tržaško ozemlje obstalo, le da bo Itahja prevzelajjpravo cone A, kot ima Jugoslavija upravo ’/r116 j n,g eži in Amerikanci se bodo iz Trsta umaknili Meja med obema conama bo spremenjena le v toliko da bo Jugoslavija dobila Hrevatine, med tem ko bo Sv. Socerb ki je sedaj v coni B, prišel v cono A.
• ^Rjesit?K.bo samo 7ačasna, to 'bo predvidoma stalo v sami podgodbi Tito se je potegoval za stalno rešitev, Italija pa jCj ta predlog ves čas odločno odklanjala, ker se noče od-. eci Istri in svojim zahtevam po drugih delih jugoslovanske jadranske obale. Tito> se je končno udal in pristal na “za-
zahteve Tak0 ^ ta 1Ja ohranila odxDrta vrata za bodoče
Italian &ki° J-e oktobrs:ka izjava predvidevala, da bosta Italija in Jugoslavija sami dogovorno rešili vprašanje narod-
ImbwjSm’ S° graviCi? teh v sedanjem predlogu zajamčne. rnni A tVKCOni 5 uV- bl !izlval1 iste Pavice kot Slovenci v Ti bl Pai d°blh poleg tega še tri in Po1 milijarde lir odškodnine za krivice in gospodarsko škodo, ki so jo utrpeli od Italijanov v času med obema vojnama
tvf iLTil0 ItalVai?0V Y JufosIaviji bi bilo po novi razmeji-n V, i ';k° manjse k°t število Jugoslovanov v Italiji. Italija bi oda torej precej na boljšem.	j
sta Jsdedl6 n! larjnSf° je!en Stavil zah{,evo P° avtonomiji Trma, zgleda pa, da te zahteve njegovi zastopniki v zadniih
razgovorih niso posebno poudar ali, le tako je migoče razu
”h^'eliSkaJ,da	TtfvSToT,
izjave Tita i„ 'vladnih osetaos« "vVreSbsV" °n “
ločbo'o	P^f da'bVdaiaSire' 0dklanja ^
be narodne nravi;	daia S,ovencem sama od se-
jaške zveze. Tako sta postala Trst in balkanska vojaška zveza dva konca vzvoda.
Ameriški razlagalci političnih dogodkov trdijo, da Amerika pa itiska preko Turčije na Tita v pogledu Trsta, nam se pa ne zdi izključeno, da je Tito s pritiskom na tržaški konec vzvoda namerno zavlekel podpis balkanske vojaške zveze Ne smemo namreč nikoli pozabiti na Titove zveze z Moskvo.
NOVINE
CLEVELAND
Betežen je Joe Francis z E. 74. Nahaja se v spitali Polikliniki. Preminoči četertek je bio na deli v tovarni i jemi je naednok slabo postalo. Včasi so ga odpelali, v bolnico. Zdravje se jemi počasi p o v r a č a. želemo jemi, ka bi se Ikak najprle povmo opet domov i bi se zavsema po-zdravio.
Polanskega Vuka smo obiskali v Westlake na zapadnoj strani Clevelanda, če pravimo, ka po-lanskoga Vuka, te tu v Cleve-landi vsakši dobro zna, ka s tem mislimo na Joea i Bero Vuk i ne znabiti kakšo lagojo zver v po-lanskom logi. Pred kakšimi desetimi leti sta kupila v West-lake farmo i sta mislila, ka rodovitne polanske njive preneseta v Westlake i začneta lepo kmetsko življenje. Ve sta lepo začnola i za začetek so jima od kraja Clevelandčani našega naroda radi prišli pomagat, ar so Vukove že od nekda vsi jako radi imeli. Na nesrečo so pa Joe zbetežali s srčna slabost jim ešče dnesden kali življenje. Farmanje so ta nahali Kelko betežno srce
dopušča Joe okodik hiže kaj malo dregajo, Mera pa hodijo delat' v bližnjo velko vrtnarijo Zakajen oga Clevelanda sta se tak zato oba ognila. Mera pridejo samo Sv Vida obiskat ar tja v faro spadajo i pri takšij prilikaj srečajo svoje nekdašnje znance i prijatelje. — Večkrat so nas že povabili, ka bi je kda pogledno-li. Preminoči tijeden je bila lepa prilika, Markolija Steve i Kata, Mrs. Mary Vukšinič s ceste Addison i vrednik Novin so obiskali žalostno Mater Božo v Frank, Ohio i na poti domov so sklenili, ka iznenadijo Vukove. I zaistino je bio obisk iznenade-mje za nje. Mera so ravno prišli z dela. Eden čas sta samo gledala, ka za mašino je zbodila, ka je potegnola na njihovo trato. Kda so spolznali, je bilo velko veselje. Povedali so, ka ne dugo toga ka so bili Father Varga i Father Nemec pri njij. Kda smo se poslavljali, so vse povabili, ka naj pridemo na jesen, kda de kukarica za pečenje, kukaricol pečt. Oblubili smo jim to i Mera pa Joe Vuk naj znajo, ka mo) mi reč držali.
] BESEDA IZ NARODA !
Lepa siarosf
Cleveland, O. — Jakob Mencin, edem izmed pionirjev ip ustanoviteljev župnije sv. Vida, bo v nedeljo obhajal svoj 90. rojstni dan. Je še trden in zdrav. Devetdesetletni rojak živi pri
lepo okrašena, vsi trije oltarji so bili v cvetju.
Lepo je bilo gledati pionirje, starčke, ki so začeli delo za postavitev cerkve pred pol stoletja, ko so šli okoli oltarja. Prene-katerim so stopile solze v oči pri tem pogledu.
Navzoči so bili štirje gospodje
ki so v zaostanku. Vsakdo naj prinese s seboj potrdilo za december in januar, da bom mogel spraviti v red knjige.
V zadnjem času smo izgubili dva člana, pionirja, ki sta živela v naselbini že 50 let. Matija Gašperšič, dom'a iz dragatuške fare, je učakal 73 let, Jože Jerman, tretji nadzornik pri DSD, pa 74 let. Oba sta prišla v AmerikiO iz Bele krajine pred več kot pol stoletja. V imenu društva izrekam sorodnikom umrlih iskreno sožalje, pokojnima pa naj sveti večna luč.
Na operacijo je moral član Jože Kocjan. Se je srečno iztekla. Bolni so člani: Joseph Verbič St., Anton Canko in Joseph Kozlevčar. Vsi se zdravijo na svojih domovih. Članstvo je vabljeno, da bolnike obišče. Naj jim ljubi Bog vrne čimprej zdravje!
Vsem bratske pozdrave!
John Barbič, tajnik.
svoji nečakinji Rozi Župančič , , avzoci 80 na 6805 Edna Ave. Sorodniki in duhovmkl> kl 8o imeli v tej cer-prijatelji godovnjaka se bodo v kvi Benove maša škoda, da nedeljo popoldne ob dveh zbrali niso mo§de Priti 8e 8tiri redovni-
- Ji________ r _ .	-iv	a	—. •	I C0. kl SO doTOJT 17! P) D	vnrvni-io
ce, ki so doma iz naše župnije. Videle bi, da je cerkev kljub
gostiji. Hiša bo odprta tudi vsem	obsežnosti bila pre-
znancem in prijateljem godov- |majbna za vse vernike, ki so ta
na domu njegove hčere Ane Sin-delar na 12801 Harward Ave. k
znancem n jaka.
Jakobu Mencinu čestitamoi in mu želimo še dolgo dobo zdrav-a in zadovoljstva sredi sorodnikov in prijateljev!
Jože G.
dan prihiteli sem. Potrebovali bi onega Ribničana, o katerem vedo povedati p. Avguštin Svete, da zna cerkev razriniti. Žal smo zvedeli zanj prepozno.
Na banketu je bilo izredno veliko ljudi. Pevci so nam prepet vali, da je bilo veselje. Oglasili so se tudi č. g. Jevnik. Pritegnili smo tudi ostali, kolikor smo mogli. Bilo je res lepo, hudoi le-
Dr. Kristusa Kralja št, 226 KSKJ vabi na piknik
Cleveland, O. — Vse prijate-I , je. in znance vabimo v nedeljo, T •
25. julija v prosto naravo	M S°’
Krajnčičevo farmo na Bishop Rd. F ^ 50 +Ietl OC!loci11 Postaviti V obilni meri bo poskrbljeno	vsem’ ki
za telesne dobrote, manjkalo pa f rlPri tem delu Pomagah, koti ne bo seveda tudi vsakovrstne Udl •VSem °nim’ kl cerkev Pod-
Trije lovski klubi bodo tekmovali
Cleveland, O. — V nedeljo, 25. julija, se bodo na prostorih St. Clair Rifle and Hunting Club v Painesville pomerili trije lovski klubi v streljanju. Poleg St. Clair Rifle and Hunting Club bosta sodelovala še Rainbow Club iz Newburgha in Lovski klub iz Barbertona.
Prostor tekmovanja je ob Rt. 44, 6 milj od Chardona in eno miljo od Painesville.
Za vaje bodo začeli streljati že ob desetih dopoldne, da se bodo fantje popoldne bolje izkazali.
Ko je bil naš klub pred nekaj tedni v Barbertonu, so naši fantje vlekli ta kratko, kar bi tokrat radi popravili. Vsi prijatelji kluba so vabljeni, da bodo dajali tekmovalcem korajžo in jim na ta način pomagali k zmagi.
Barbertonski klub je zmagovalec že več let. Vsa čast mu, vendar ne bi bilo napak, če bi enkrat odnesel zmago tudi kdo drugi. Kaj pravite k temu? Pridite v velikem številu, da bomo v veseli družbi malo pokramljali in se nasmejali.
Ker bodo tekmovalci in gostje v večjem številu že dopoldne na strelišču, bo opoldne pripravljeno okusno kosilo. Goska ali teliček? Pravijo, da je to še tajnost!
Ko bo to mimo, se bodo člani treh kiubov pomerili, kdo zna bolje meriti in zadeti.
Odbor St. Clair Rifle and Hunting kluba je pridno na delu, da bodo člani in gostje imeli vsega v izobilju in da bodo zadovoljni. Ne pozabite pripeljati s sabo svojih žena in deklet. Zabave bo dosti za vse, tudi za otroke.
Na svidenje v nedeljo!
Član St. Clair Rifle and Hunting Cluba.
■o
jfculturna Jfcronika
Filmanje romana “Pod svobodnim soncem”
Poleg Jurčiča je gotovo Fr. S. Finžgar najbolj priljubljen slovenski pisatelj. Čeprav ima že nad 83 let, še vedno pridno piše. Čle se omejimo samo na čas po drugi svetovni vojski in na omenitev samo najpomembnejših njegovih del iz tega časa, gotovo moremo mimo naslednjih:
ne
1951. je izšla v Ljubljani za njegovo 80-letnico zbirka njegovih najboljših povesti pod naslovom “NJIVA,” naslednje leto so izšla “MIRNA POTA”; 1953 je izdal zbirko svojih mladostnih spominov pod naslovom “IZ MLA
ne bo seveda tudi vsakovrstne zabave. Med drugim so nas obljubili obiskati pevci Korotana in znani “završki fantje.” Eni kot drugi so znani kot odlični pevci. Škrajnar in Brancel bosta igrala, da vesele glasbe in pesmi ne bo manjkalo.
Na svidenje v nedeljo popoldne na Krajnčičevi farmi!
pirajo in jo pomagajo vzdrževati. Hvala župniku č. g. Jevni-ku za vso skrb, ki jo ima z nami.
M. P.
Društvo Sv, družine št. I DSD
^^"STIiov iim 8red°r^	pel
"Mio z faKseoS wllZZtmti ST “T"
ne^ve aihč^^efo mal^eFerjefnoT^bno" ^
na ameriški nasvet - v razgovorih o podp.su "2^1“

Nastop pevskega zbora “Korotan” v Kulturnih vrtovih
Cleveland, O. — Ldtošnja letna prireditev Kulturnih vrtov je bila pretečeno nedeljo — 18. julija 1954 — in kot prejšnja leta pod istim geslom “One work day” — “Dan enega sveta.”
Ker sem lansko leto o isti prireditvi zapisal, da je bil nastop Slovencev klaveren, potem mo-lam letos zapisati, da smo se
nedeljo po osmi sv. maši na se jo. Vršila se bo v navadnih prostorih.
Zadnja seja, ki je bila predvidena za 27. junij, se zaradi premajhne udeležbe članstva ni vršila. Morda je vzrok v tem, da 50 let, odkar je bila članstvo ni vedelo, da ie bila
pos av jena v naši naselbini cer- seja sklicana za predpoldne če s p-".—	- lprav je bil0 t0 v na,5,,rri g^siIu'
Cerkev sv. Jožefa v Fores! City, Pa., praznovala 50-letnico
Forest City, Penna. — Letos je preteklo
key sv. Jožefa. Petdeset let je dolga doba, posebno dolga, če se morajo ljudje težko ubijati z življenjem. In kaj so naši rojaki drugega delali? Prvi slovenski naseljenci tod so imeli težke dneve, toda niso obupali. Vzdržali so, se vrastli v nove razmere in pognali korenine.
Za proslavo je bila cerkev pre- ^
objavljeno.
Pridite zagotovo na to sejo. na kateri bodo društveni nadzorniki poncčali o stanju društvene blagajne.
Kdor bi ne mogel priti na sejo,. naj pride plačat svoj mesečni prispevek na moj dom (1103 Vine St.). Posebno naj store to oni.
stop je pripravil pevski zbor!
KOROTAN” pod vodstvom pevovodje g. Metoda Milača. V imenu Jugoslovanskega kulturnega vrta je prireditev pozdravil g. Anton Grdina, st. in napovedal program slovenskega dela: pesem “Rožic ne bom trgala,” s solom gdč. Vajderjeve; nato ’pesem “V gorenjsko oziram se skalnato stran” in pa predvajanje slovenskih plesov, ki jih je pripravil s tremi pari
niča Clevelandskih kulturnih vrtov Mrs. Filips je nastop zelo pohvalila.
Posebnost letošnje prireditve je bila v tem, da so posamezne narodnosti okoli prireditvenega prostora vsaka zase razstavile) svoje narodne izdelke: rpčna dela, slike, kipe, vaze, albume, knjige itd.
Neki slikar je celo postavil nekaj svojih del in s paleto in čopiči hodil po prireditvenem pro-soru. Posrečena misel. Morda bi se kaj sličnega omislil tudi kipar g. France Gorše.
Slovenci smo imeli na levi strani postavljen “štant.” Razstavljena so bia ročna dela gg. Ose-nar — Pograjec — Kolarič. Katera od sester je največ naredila. res ne vem. Krasne stvari.
Nadalje so bila razstavljena lectova srca z napisi. Skoda, da niso bila bolj lepih živih barv, kot smo jih bili vajeni doma. Videli smo tudi lepe slovenske sa tulje in druge predmete. Lepo se je postavila Slovenka v narodni noši pri “štantu.”
Ako bo prihodnje leto zopet sličen program, namreč z razstavo narodnega blaga, bo treba ta del nekoliko bolj e pripraviti. Več predmetov bomo morali razstaviti, slike Slovenije, ribniško suho robo, vsaj v miniaturi in drugo.
Slovenci ne smemo zamuditi nobene prilike, da se svetu predstavimo. Nekatere narodnosti (Finci, Slovaki), so imeli na razstavi zemljevide svoje domovine. Mnogi so brezplačno razdeljevali reklamno literaturo svoje domovine. A vse, kar so razdeljevali' ni bilo za to prireditev pripravljeno, iz česar sledi, da imajo tako literaturo vedno na razpolago’in v zalogi.
Morda bi
stvari ponatisniti iz “Ameriške Domovine,” kar prinaša g. Erik Kovačič. Poleg tega sedaj v domovini pripravljajo zgodovino slovenskega naroda v angleščini in slovenščini. Za nas pa to delo gotovo ne bo uporabno, ker bo več ali manj rdeče pobarvano.
Prireditve se vsako leto udeleži tudi precej ljudi iz uradnih krogOv in clevelandskega javnega življenja. Lepo bi vse te opozorili nase, ako bi jim slovensko dekle in slovenski fant v narodnih nošah poklonila kako propagandno literaturo o- Slovencih in
DIH DNI”; v tem letu pa je bil natisnjen “GOSTAČ MATEVŽ” in bo izšel med rednimi knjigami, ki jih bodo dobili udje Družbe sv. Mohorja v Celju za leto 1955.
Pred kratkim pa je Finžgar podpisal z državnim filmskim podjetjem v Belgradu pogodbo za filmanje zgodbe, ki jo vsebuje njegov roman “POD SVOBODNIM SONCEM.” Scenerij zanj je že napisam. Obsega okrog 70 tipkanih strani. Po zanesljivem sporočilu iz domovine je scenerij dober.
Ko sta se te dni vrnila iz Belgrade v ZD zastopnika svetovno-znane tovarne filmov v Holiwoo-du, sta prinesla s seboj tudi angleški prevod scernarija Finž-garjevega romana “Pod svobodnim soncem.” Filmanje se bo namreč vršilo sporazumno s Ho-liwoodom, pravzaprav je Holi-wood prevzel vse v roke. Kaj, kdaj in kako bo iz tega nastalo, se bo šele videlo.
Roman “Pod svobodnim soncem” je izšel najprej v Dom in svetu v letih 1905-1906. V knjigi je delo izšlo že ponovnokrat, kakor tudi v celi vrsti prevodov. V angleški jezik ga je pre vel g, ing. ŽELE iz Clevelanda, ki je zaposlen pri eni izmed tukajšnjih radioodajnih postaj, žal, obstaja prevod še vedno samo v rokopisu. Če bo sedaj res prišlo do filmanja, bi bilo gotovo zelo prav, če bi bil njegovim filmskim, ustvarjalcem na razpolago vsaj rokopisni angleški prevod. Gospod inženir bo to gotovo rad napravil.
Roman “Pod svobodnim soncem” je ne samo najobsežnejše marveč tudi najbolj priljubije* no Finžgar j evo delo. Po njem in po njegovih ljudskih igrah je Finžgar najbolj poznan med našimi 1 j dumi. Redek j e Slovenec, ki ga ne bi vsaj enkrat prebral; mnogi pa so ga že večkrat. Na snov, ki jo obravnava v romanu-je Finžgarja opozoril naš veliki dr. Janez Ev. Krek. Ob Iztokovi ljubezenski zgodbi je prikazal na umetniški način prihod Slove-nov na Balkan in njihovo trčenje z Bizancem, ki je bil dotlej gospodar na Balkanu, snov, ki se da filmsko mogočno prikazati-Z našega slovenskega in južnoslovanskega kakor sploh s slovanskega narodno in kulturno političnega stališča more biti zez-lo pomembno, ako se namera
filmanja res posreči.
------o----
J. S-
Janez Jalen; Razpotja
Eden izmed naših najbolj znanih živih slovenskih pisatelje^ Janez Jalen župniku j e sedaj v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Vse do lanskega leta ni bil0 slišati, da bi se bil od leta 1945-se dalo važnejše literarno kje kaj oglasil. Prv° njegovo stvar iz tega obdobju srno brali šele v Koledarju Družbe sv. Mohorja v Celju za let° 1954. Je to lepa črtica z naslovom “Težko seno.”
“Družina,” verski list gorišk® apostolske administrature v Novi Gorici, pa je v svoji številki z dne 16. junija t. 1. napovedal8' da bo začela prihodnjo številk® objavljati novo Jalnovo povest z naslovom “Razpotja.” Gled® njene vsebine piše, da “v ujej naš priznani ljudski pisatelj Pr]' poveduje, kako Vida, najmlaJšl
• •v, __...	,	.----—m in otrok s premožne kmetije, °d'
J I ovabila, da si ogledajo raz- (klanja ženine, da se že njeni ma-stavo našega narodnega blaga. teri neredno zdi. Nazadnje s®
Ze lansko leto sem opazil, da nekako sredi prireditve najeta godba lepo odide. Občinstvo misli, da je prireditev končana ali pa ima vtis, da bo skoraj končana m začne odhajati in hoditi preko prireditvenega prostora. Vse postane nemirno in raztreseno. Prireditev se je končala nekako ob pol petih, za poletni

vecim v narodnih nošah. Har-momko za ples je igrai g_ Tonkli Nastop je žel lepo priznanje od ram gledalcev in tudi predsed-
ogledalo razstavo. Prav bi bilo, če bi nanjo opozorili tudi na odru’ kjer so prireditev vodili.
Z. N.
poroči, pa ne po srcu, še maul po premoženju. Vida je trdn® versko vzgojena, ponosno in P°' steno dekle, ki se žrtvuje — 11a bežni do bližnjega. Bog pa se ne da osramotiti in njeno žrtev b° gato poplača: Vida spozna, da samo na ta način mogla smisel življenja in tudi lastn0 srečo.”
Kakor “Družino” tako tudi na5 navdaja to z upanjem, da bo da' len spet po daljšem presledk11 prijel za pero in nam ustvaril š® marsikatero1 lepo literarno del°-
J. S'
KHERI5KA DOHOVINX, JULY 22, 1954
V
Dr. Jcslp Grain:
Rodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in (enlralizadje
Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792)
Znanost in umetnost. Valvasor. Slovenščina v besedi in pismu.
Po navadi ple-
mis’kih dijakov se je potem napotil v tujino in sicer na Nemško. Prva pot ga je vodila 1. 1659. čez Koroško in Solnogra-ško na Bavarsko, kjer je obiskal Monakovo, Ingolstadt, Nu-renberg in Auugsburg. Boji s Turki v Vojaški krajini so ga pozvali zopet domov. Kot vojak je služil najiprej v Senju, kjer še je seznanil s hrvaškim plemičem Pavlom Vitezovičem, ki mu je bil pozneje pri njegovih delih marljiv setrudnik.
Pod poveljstvom grofa Nikolaja Zrinjskega se je udeležil nekaterih vojnih pohodov proti Turkom. Leta 1666. se je odpravil iznova na pot, ki ga je imjela sedaj privesti tja do libijske puščave.
Naj prej e je obiskal avstrijsko prestolnico,	kjer se je mudil
dalj časa.	Dunaja je šel na
Nemško v Brunšvik, poljem pa čez Bavarsko in Benetke v Afriko. Tu je obiskal puščavo, si ogledal mesta, ljudi, in njih življenje ter se mudil približno pol leta. Naslednje leto (1670) se je vrnil v LLpLon na Franco-
r The world is really not a had place* for
FLOWERS
grow in it
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden A ve. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
sko, kjer sje je pečal skoraj
Zastonj! .... Zastonj!
Če kupite 4 funte ČISTE MASTI po normalni ceni
I funt ZASTONJ
ZMLETO GOVEJE MESO
3 funti — 89c
MESO za JUHO ali
goveje meso za obaro
5 funtov — $1.00
TELEČJA PRŠA ali
teletina za obaro
5 funtov — $1.00
prekajene kranjske
KLOBASE
85c funt
trda amerikanska salama
89c funt
govedina brez kosti
59c funt
LILLIAN’S
SUPER MARKET 764 East 152 Sf.
GL 1-2836
FREE DELIVERY
dve leti z zgodovinskimi vedami, starinoslovjem in prirodo-slovjem.
Po šestih letih potovanja tujini se je vrnil Valvasor v domačo deželo, bogat na pridobljenih vtisih in izkušnjah. Bil je takrat 31 let star. Ker je njegov rodni, grad Medija prešel v last starejšega brata Karola, si je Ivan Vajkard kupil blizu Litije grad Wagensberg s sosednjimag radičema Črni potok (Schwarzenbach) in Lich-tenberg. Hkrati se je tudi oženil z Ano Rozino Grafenwegar pl. Graflenu in si tako ustanovil svoje ognjišče. Zdaj se je tudi pričelo njegovo plodovito pisateljsko delovanje v proslavo ožje kranjske domovine.
Na svojih potovanjih se j e Valsovar prepričal, da je Kranjska po svetu skoraj popolnoma neznana in da je o njiej razširjeno krivo mnenje, “kakor da bi ta vse hvale vredna vojvodina bila le majhen neznaten kot evropske zemlje brez lepih mest in krasnih gradov in sje nikakor ne more vporejati drugimi deželami”. To krivo mnenje ga je potrdilo v sklepu, da hoče svojo drago domovino vsemi njenimi znamenitosti V besedi in sliki predstaviti najširšemu občinstvu in spisati o njej knjigo, ki bi nadkriljevala vsa slična tedanja dela.
Kako je prišlel Valvasor na tako velikansko misel, ki ga je stala ogromnega truda in stroškov? Gotovo je že Schoenle-ben, oče kranjskega domovino-znanstva, ki je bil Valvasorju v mladosti učitelj, v zgodnjih letih nanj volival, da se je njegovo stremljenje razvilo v tej smeri. Potovanja v tujini so mu šele odprla oči za domače vrednote, ker glavna pridobitev v tujini je vedno ta, da začnemo domače stvari pravične-jie irr bolje presojati. Takrat, ko je Valvasor doraščal v moža in ga je pot tolikokrat vedla v Nemčijo, jie po vsej srednji Evropi slovelo delo, ki sta ga izdajala Matej Merian in štajerski pisatelj Martin Zeiller. To delo je bilo topografija (krajepis) srednje Evropie.
(Dalje prihodnjič.)
Sovjetski militarizem
Prvega maja 1954 v Moskvi. Vojaška parada na Rdečem trgu. S trdom pruskim korakom, ki ga je že Mussolini poskušal po' snemati, pa se je sprevrgel v karikaturo, korakajo čete m o sko v ske garnizije pod zvoki vzneše-ne vojaške godbe. Sledijo bataljoni vojaških akademij, oddelki vojne mornarice, topniške enote, slovita tamanska gardijska divizija, bataljoni graničarjev in kadeti vojaških šol Surovova in Nahimova. S hruščem in truščem se valijo §ivozeleni oklepni orjaki, kolone motoriziranega težkega in lahkega topništva, oddelki raketnih metalcev in najmodernejšega proti letalskega topništva. Pod nebom vreščijo letala vseh vrst, od najhitrejšega LA - 16 nočnega lovca do najnovejšega štirimotornega reakcijskega bombnika.
Na tribuni Lenin-Stalinovega mavzoleja se zraven Malenkova razvrščajo Hruščev, Kaganovič, Mikojan in ostali kremeljski mogočniki; nadalje maršali Budje-nij, Žukov, Vasivljevski, Voroši-lov, Bulganin in admiral Krzne-cov. V tem času niso zaviti v vojaške plašče brez okrasja, kot pred 25 leti . . . Letos so se sovjetski maršali predstavili v novih uniformah, v vojaških jopičih zahodnega kroja z odprtim ovratnikom, belo svileno srajco z jeklenosivo kravato. Glavo pokriva nekdanja caristična okrog-čepica.
Ta prvi maj je prava modna revija. Do sedaj so ti gospodje ob svečanih priložnostih nosili kovinskosive vojaške ulanke s širokim epoletami in visokim, trdim, ozkim z zlatom vezanim ovratnikom. Tako uniformo nosijo danes generali. Vojaška elita je obuta v visoke lakaste škornje s srebrnimi ostrogami. Na levi strani jim visi sablja s srebrnim košarastim ročajem in z rdečim portpejem. Jopiče in ulanke zapenjajo zlati gumbi.
revezani so s službenim trakom iz zlatega brokata, čepice so načičkane z zlatom.
Sovjetski maršali in generali tvorijo posebno elito, kj je prežeta z izrazitim duhom, kaste. Nji-lov položaj je posebne socialne zvrsti.
Po bolj.ševiški revoluciji so kmetom in delavstvu zabijali v glave, da je z zlatom obšita plast častnikov in uradnikov najbolj osovražena klika pokvarjene buržuazije. Častnika Rdeče armade zunanje takrat ni bilo mo-razpoznati. V začetku sploh ni bilo činov, naslovov in znamenj. Z leti pa se je mnogo tega izgubilo. Kar je leta 1917 pe-trograjski delavski i in vojaški sovjet s svojim prvim dnevnim poveljem odpravil, so nasledniki zopet vpeljali: nazive, čine, obvezna pozdravljanje in vse tisto,
je takrat opravičevalo in omogočilo, da so se dokopali oblasti.
Za maršale so uvedli posebno skupino plač. “Navadni” maršal prejema mesečno 10,000 rubljev, glavni maršal 15,000 rubljev in “maršal Sovjeti j e” 20,000 rubljev. Navadni vojak, redov ali po rusko “rjadovoj,” prejema na dan po 1 rubelj, po treh letih službe pa malenkost več. Maršal torej prav toliko kot bataljon navadnih vojakov. Poleg tega pa prejme v “brezrazredni državi proletarcev” vsak maršal primeren kos zemlje, na katerem mu sezidajo vilo. Maršalom je vstop v vojaške prodajalne odprt, lahko pa se postrežejo tudi pri “Jelisejevu” v Moskvi, kjer jim je na razpolago astrahanski kavjar ali jastog iz Beringovega mroja. “Rjadovoj” se mora pač zadovoljiti s čajem, in kašo1.
Značilna za novo rdečo aristokracijo je nadalje okoliščina, da se morajo otroci višjih častnikov poročiti “stanu primerno.” Žukov, Vasiljevski, Konjev. Ma-linovski ali kdor koli iz tega kroga, vsakdo ima še svoje posebne razvade. Nekateri igrajo polo ali tenis, drugi so strastni lovci, zbiratelji umetnin itd. Nekdanji caristični konjeniški narednik in sedanji maršal Budjenij je strasten ljubitelj konj in ima celo vrsto kobilam, ki mu letno prinašajo težke milijone. Počitnice preživljajo ti gospodje v krimskih letoviščih.
Častniške menze so posebne za generale, posebne za štabne častnike, posebne za kapitane in posebne za poročnike in podporočnike. Domovi za višje častnike so razkošni in v njih strogo pazijo na etiketo, življenje po teh domovih se v ničemur ne razlikuje od nekdanjega življenja carskih častnikov. Tudi sovjetski častniki radi posedajo pri grafinčiku” (kristalna steklenica z vodko) in pripovedujejo o svojih doživljajih v polku. Tudi rdeči častniki proslavljajo rojstne dneve in napredovanja pri “čonki.” Steklenico araka, žitnega žganja zlijejo v kovinasto posodo, tekočino prižgejo, doda je j o velike količine sladkorja in gasijo “sveti ogenj” s steklenicami krimskega sekta.
Sovjetski maršali in generali po veliki večini ne mislijo več po komunistično, pač pa po vojaško, patriotsko. Imajo najmodernejše topove in letala in se na te stvari tudi nekaj razumejo — in imajo tudi oblast. Ti ljudje, ki so jim poklonili vse mogoče predpravice, izhajajo večinoma, kot n. pr. Žukov in čujkov iz siromašnih razmer in se imajo prav sovjetski vladavini zahvaliti za svojo današnjo slavo in razkošje. Postali so^bogataši. Zakaj naj bi to vladavino prekucnili. . .?
Vladimir H ... n
------o--------
V navadnih letih pridela Kansas eno petino vse ozimne
kar so z revolucijo zavrgli in kar pšenice v Združenih državah.
SVOJEVRSTEN PIANO — Znani pianist Liberace si je dal izdelati pri Tvrdki Baldwin piano s prozornim pokrovom, tako da ga pri nastopih na TV ne zakriva. Svojevrsten piano je stal $10,000.
O milijardi
Pogosto beremo in slišimo besedo “milijarda”. Le redkokdo pa pomisli na to, da bi si pred' stavil, kako veliko je pravzaprav to število. Naj omenimo nekaj primerov:
ičie bi zvrstili milijardo ljudi — to je približno polovico vsega človeštva — bi segla ta vrsta do meseca, ki je oddaljen od naše zemlje 385,000 km, in še mno^-go dlje.
Milijarda ali bilijon “nikljev” zloženih drug vrh drugega, bi dala stolp, visok 1 milijon 250,000 metrov.
Milijarda minut to je nad 19 stoletij. Od odkritja Amerike torej ni minilo niti še četrt milijarde minut.
Milijarda sekund je nad 37 let.
Knjiga z milijardo stranmi bi bila težka 1,500 ton, debela pa 50 km. Če bi hoteli prebrati knjigo z milijardo stranmi, bi brali brez presledka trideset tisoč let.
Kdor bi hotel šteti do milijarde, bi moral živeti 500 let.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Molki dobijo delo
OSKRBNIK PEČI Delo v livarni za neželezne izdelke. Mora biti izkušen tudi v popravljanju peči. Plača od ure in nadurno delo.
MALI OGLASI
Naprodaj
Na Holmes Ave., blizu cerkve, hiša za 4 družine, najemnina od treh stanovanj prinese $2000 na leto, poleg 5 sobno stanovanje in garaža za gospodarja. — $16,900.
Na Addison Rd., hiša 8 sob v zelo dobrem stanju. (Se lahko prenaredi za 2 družini, lep vrt s sadnim drevjem.—Cena $15,900.
Realtor—SU-1-4121
(22,23,26,28,30 jul.)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 3 družine, 6-5-4 sob vsaka, v dobrem stanju, posestvo z dohodki. $19,500. Na 1450 E. 94 St.	(139)
Naprodaj
na East 173. cesti, blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, 3 spalnice, garaža, dovoz. Lot 40x125. — Cena $11,900.
KOVAČ REALTY ' 960 E.- 185 St. KE-1-5030
(139)
Cleveland Brass Mfg. Co. 4606 Hamilton Ave.
(140)
MALI OGLASI
Soba se odda
Ena opremljena soba se odda poštenemu fantu. Poizve se na 920 E. 73 St. (140)
Avto naprodaj
1951 Chevrolet De Luxe, popolna oprema, v brezhibnem stanju, vožen 13,500 milj.
6414 Varian Ave. kličite EX-1-1442.
zadaj, ali — (139)
Hiša naprodaj
na 19902 Arrowhead Ave., 4 in 4 sobe, furnez na plin. Cena $14,200. Hiša odprta na ogled. Prodaja lastnik.
(140)
Hiša naprodaj
Krasna nova hiša, “ranch” tipa (bungalow) na 24595 Chardon Rd., Richmond Hts. Za ogled in domenek se obrnite na podjetnika E. J. PERSE, Gen’I Contractor Chardon Rd., Wickliffe, O. WI-3-3981
Hiša odprta za ogled vsak dan od 6. do 8. ure zvečer
Za državljanstvo potrebujete
NEOBHODNO
za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe tovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt.
DALJE PRIPOROČAMO
Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki:
August Koliander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
MAX’S AUTO BODY SKOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
rxxx’YYYXItYTX Yy xxxxlTItxxx:
DIN. 1000 za $2.10 (bankovci)
stari
POŠILJANJE DENARJA kraj po dnevnem tečaju.
PAKETI: Zahtevajte naš cenik!
KOLESA, RADIO APARATI, ŠIVALNI STROJI po konkurenčnih cenah!
POTNE KARTE:
New York - Ljubljana z ladjo od $204.41 dalje.
New York - Jugoslavia z letalom od $328.00 dalje.
Potni listi, vize in vse ostalo v zvezi s starim krajem.
Pošto naslavljajte na
BLED C O. potniška pisarna 6731 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje.
Weldlnt.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3530 982 East 15 2nd S treat
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
Iščejo stanovanje
Zanesljiv zakonski par želi 4 ali 5 sob v najem z plinsko gorkoto med E. 65 in 82 St. blizu St. Clair. Kličite PO-1-9305.	(141)
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY’S 4 trgovine
Ontario at Prospect • Euclid at E. 101 St. • Detroit at Warren • Lake Shore at E. 22S St.
POKOVKA RAZPRODAJA!
ŠE ENA POŠILJKA! MOŠKE, HLADNE, S KRATKIMI ROKAVI
100% Nylon SRAJCE
IZ HLADNIH “LENO” ALI “PEBBLE PUCKER” TKANIN
1
.98
OPEREJO IN POSUŠE SE V TRENUTKU . . . NIČ LIKANJA!
RUMENA
ZELENA
APNENA
BELA
BEIGE
MODRA
Našel se je pravi zaklad! Ravno sedaj, ko vas je vročinski val prepričal, da rabite več teh čednih srajc z dvojnima žepoma . . . Bailey’s je prejela to novo pošiljko! IN PO KAKI NIZKI CENI! ... 1.98. Zelo lahkotno pranje; nosili jih boste in namočili . . . posušili ... in spet nosili, NE DA BI JIH LIKALI! Na tisoče maj. hn:h luknjic prepušča zrak. Majhne, srednje, velike in izredno velike mere.
BAILEY’S pritličje in v vseh podružnicah
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22, 1954
|f Emil Ludwigi
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
SKALA
Hotel sem ustvariti evropski sistem, evropski zakonik, evropsko kasacijsko sodišče: vsa Evropa bi bila en narod!”
Nekoč bere v nekem angleškem listu, da Napoleon gotovo še skriva ogromne zaklade. Tedaj naglo vstante in narekuje nekomu, ki je ravno pri roki, te-le sijajne stavke:
“Ali hočete spoznati Napoleonove zaklade? Da, veliki so, toda očitni so vsemu svetu. Pristana v Antverpnu in Vlissin-genu, ki lahko sprejmeta veliko brodovje in ki nikoli ne zamrzneta, vodnje zgradbe pri Dunkirchenu, Le Havre in Niz-za, ogromni dok v Cherbourgu, pristan v Benetkah, velike ceste iz Antverpna v Amsterdam, iz Mainza v Metz, iz Bordeau-xa v Bayonne, prelazi čez Simplon, Mont Ceniš, Corniche in Mont Gtenevre, ki odpirajo prehode čez Alpe v štirih smereh in ki prekašajo vse rimske zgradbe.
TONIGHT AT 8:30
MISICARNIVAL
JUST NORTH OF THISTLEDOWN 4401 Warrensville Center Rd. • Cleveland 28 "Rain or Shine"—Unlimited Parking
JULY 20 Thru JULY 25 ROMBERG'S EVER-POPULAR
“STUDENT PRINCE”
(not a movie)
Ttiet. Wed. Thurs. 3.00, 2.50, 1.79, 1.25 Frl. Sat. Sun: 3.50, 3.00, 2.50, 1.75, 1.25 Sun. Mat 2.30 Gen’IAdm. 1.80 Children 90c
phone:MO 3-9550
CHARGE TICKETS AT ALL HALLE STORES TICKETS ON SALE AT BURROWS FREE BUSSES MEET VAN AKEN RAPID COMING WEEK OF JULY 27 — "FINIAN'S RAINBOW”
Nato ceste od Pirenejev do Alp, iz Parme v Spezio, iz Sa~ vonne v Piemont, pariški mostovi, mostovi v Sevru, Touru in Lyonu — kanal, ki veže Ren z Rono, izsuševanje Pontinskih močvirij — prezidave razrušenih cerkva, zidanje novih, nova industrija, novi Louvre, žitnice, banke, pariški vodovod, nabrežja — obnovitev predilnic v Lyonu, več nego 400 sladkornih tovarn, olepšava kronskih gradov za 60, oprema teh gradov iz Napoleonovih privatnih sredstev za 60 milijonov, odkup edinega ostalega kronskega diamanta, onega “regenta”, ki je bil pri berlinskih Judih zastavljen za tri milijone, Napoleonov muzej, za katerega so bile vse umetnine nakupljene ali pridobljene z mirovnimi sklepi, mnogo milijonov za podporo poljedelstvu in konjereji: to so Napoleonovi zakladi, ki predstavljajo miljarono vrednost in ki bodo preživeli stoletja!
To so spomeniki, ki bodo postavili na laž vse klevete — in zgodovina bo poudarila, da je bilo vse to ustvarjeno med neprestanimi vojnami in brez vsakega posojila.”
V mali sobi, v tesni hiši, na skali sredi morja: kako zagovarja svoje delo in kako kopiči njegov kraljevski spomin stvari drugo na drugo: ceste, sladkorne tovarne, kronski diamant in katoliško cerkev! Kako sluti bodoče ugovore zgodovine — in kako vendarle čuti resnico o samem sebi, čeprav
je moralo preteči sto let in čeprav pričenja šele sedanjost v njem videti nekaj drugega nego vojskovodjo, katerega zmage je po njegovem lastnem mnenju zatemnil poraz pri Waterloo ju.
Neki večer se po obedu problem obrne na njegovo osebo. Nekdo ga s primitivno radovednostjo vpraša, kdaj je bil najbolj srečen. Vsi ugibajo. Pri poroki, pravi sam, pri sinovem rojstvu je bil zadovoljen, “srečen n|e morem reči, toda zadovoljen.”
“Kot prvi konzul?”
“Takrat še nisem imel potrebne sigurnosti v nastopu.”
“Pri kronanju?”
“Mislim, da V Tilzitu. Takrat sem ravno spoznal dvorezno nestalnost u?ode. Pruski Eylau me je posvaril — in vendar sem nastopal kot zmagovalec in sem narekoval mir, car in kralj sta mi dvorila. A ne, to ni bilo najlepšie. Najsrečnejšši sem, bil po svojih prvih zmagah v Italiji, ko me je množica pozdravljala: Evviva il liberato-re! — In to pri 26ih letih! Takrat sem videl, kaj še lahko postane iz mene! Videl sem svet, ki se ie pogrezal pod mano, kakor da se dvigam v zrak!”
Nenadoma ste prekine, zapoje predse italijansko pesem, nato i vstane: “Deset je ura, čas za v posteljo.”
goslavje po zraku in pod tropskim solncem tega življenske-ga večera se mu zopet prikaže slava: slava je bila fantom, za katerim se jie ta učenec antike odpravil v življenje!
Slavi, ki u je na otoku njego ve mladosti prisluškovala njegova razburkana fantazija, pri sluškuje tudi še na tem poslednjem otoku svojega pregnanstva. Izmed vseh vrst slave pa, kajpada najbolj zaupa magični moči vojne slave nad ljudmi. In ko nato vpraša, ali jie v Parizu človek, ki ga ne pozna, kajpada ne misli Pariza, marveč ves svet. In ko mu Las Casas pripoveduje o pastirjih, ki so ga v neprehodnih Waleških dolinah povpraševali že po prvem konzulu, in o rumenokož-cih, ki so ga na Kitajskem s Tamerlanom, pozabi cesar sramoto in dolgčas na tej skali: — to so njegovi najsrečnejši trenutki. V takem razpoloženju, mu je lahko vsako časopisno, poročilo navdih za pesniški polet:
“In vendar je reakcija izgub Ijena! Nobena stvar ne more več uničiti velikih načel, zmeraj bodo živela v sijaju čudežnih dejanj, ki smo jih dovršili! Prve madeže smo oprali v valovih slave, zdaj so načela nesmrtna — Okrašena z našim lovorom, jih pozdravljajo vsi narodi, posvetile so jih pogodbe
'z velesilami in zdaj so dobro Kako bledo je to prebiranj e ^ znana vsemu svetu - • Vladala srečnih trenutkov v primeri z; bodo svet, postala bodo vera in ognjevito rapsodijo njegovih morala vseh narodov in ta nova del! Kajti prav v delih se je doba je zvezana z mojim ime
izčrpala vsa življenska sreča tega moža, ki ri užival druge stvari nego izpolnjeno dejanje, In ko se zdaj ozira, kdaj bi bil rekel trenutku: Pomudi se! — dvomi pri vsakem domisleku in pravi “zadovoljen”, dokler se iz vseh človeških zborov ne oglasi prvi Evviva!, 'ki ga je zaslišalo njegovo uho. Tedaj se zopet čuti mladeniča, ki ga zma-
nom, pa reci kdor si bodi, kar hoče. Jaz sem razvnel ogenj te plamenice, prijatelji in sovražniki me bodo imenovali prvega vojaka in velike zastopnika novih načel. Ko umrjem ostanem za narode še vedno solnce njihovih pravic, moje ime bo' bojni njihovih bitk in geslo njihovega upanja!”
Ali takim junaškim čuv-
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S HLADEN BASEMENT
PRIHRANITE $20 PRI “SERTA’S SILVER ANNIVERSARY” ŽIMNICAH!
RAZPRODAJA!
Splošno znanih
Innerspring
Modrocov
ali skladnih "box" vzmeti
Običajno 59.95 kakovosti
39
.95
vsaka
Oglaševane po vsej deželi, zajamčene od ©Več sto odskočnih ovojev naravnanih po
Good Housekeeping!
• Prevlečene z debelo tkanim črtastim blagom, ojačenim z nylonom za posebno moč in trpežnost!
sredi z žičastim mrežastim “permalator-
• ^ JJ
jem«
Z bombažom tapecirane, popolnoma izolirane.
Ostanete zravnani od glave do nog kot	• Prihranili boste $20 in uživali vse življenje
priporočajo zdravniki.
udobno spanje!
The May Co.’s Basement — Posteljninski oddelek
stvom o samem sebi manjka pravega zaključka. Politično zelo precenjuje vrednost svojega mučeništva; dinastije ni moglo rešili; vzgojne vrednosti, tega zadnjega dejanja za človeško srce pa ni slutil. Pred njegovimi očmi se prikazuje vojaška smrt, v poslednjih bitkah je jezdil v svinčeni dež, da bi jo našel, vecmo znova lista njegov duh po svoji zgodovini, da bi odkril to zamujeno romantično mesto, in mnogokrat govori o njem. Kakor dramatik išče ta usodni trenutek: “V Moskvi bi bil moral umijeti. Do tam moja slava ni popustila— Da b mi bilo nebo poslalo kroglo v Kremlju!
Moja dinastija bi se utrdila, zgodovina bi me primerjala z Aleksandrom in Cezarjem, na-mestu da sem prišel skoraj na nič.” Nato meni, da smrt tik: pred ciljem še bolj pretrese potomstvo: “Če bi bil padel pri Borodinu, bi moja smrt učinkovala, kakor učinkujte Aleksandrova. Pasti pri Waterlooju, bi bila dobra smrt. Morebiti pa bi bila pri Draždanih boljša. Ne, vendarle ne! Waterloo bi bil bolji! Ljubezen naroda, žalovanje—”
Nekoč pa zajame vse svoje življenje v te-le besedie:
“A vendarle, kakšna balada je bilo moje življenje!”
XVII
Solnce vzhaja. V beli suknji, rdečih coptah, širokem slamniku, z lopato v roki: tako stoji neki moški pred vrati speče hiše in zvoni z velikim zvoncem
na delo. Treba je nasuti nasip, podaljšati jarek; iztrgati morju košček zemlje, to je smoter. Tedaj se odpro vrata in šotori, ljudje se vsipajo od vseh strani, prijemajo za lopate, motike in sekire in gredo na delo po načrtu gospoda, ki jih je predramil.
(Dalje prihodnjič)
MARY A. SVITEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo.
Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB Z VSO POSLUGO ZA ZMERNO CENO
(Oskrbimo za prevoz trupla sem ali izven mesta)
478 East I52nd SI. KE 1-3177
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
I Jos. Zole in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKE URAD S 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3111
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
,, v,.*.::	-v:; .
■■	l,-."'-v.'-: Lb'
|||ff
1905
1954


JVaznanito in 2Lah-Vala
Žalostnega ter potrtega srca nazn anjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni sin, brat in stric
John Murgel
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 17. junija 1954.
Naš dragi pokojnik je bil rojen v Clevelandu, Ohio, dne 18. oktobra 1905.
Pogreb se je vršil dne 21. julija iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maš i pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ter ko je spremil truplo pokojnega iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba. Naj mu dobri Bog za to obilno poplača.
Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev in rož ter z njimi ozaljšali, ko je počival v krsti.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba, ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Prav lepa hvala tudi vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše; zlasti še tem, ki so se udeležili pogreba in p’a
sv. maše, ter potem spremili pokojnika na pokopališče Kalvarija.
Najlep'šo hvalo naj prejme društvo Carniola Tent št. 1288 Makabejcev, za vso pomoč in pa za pogrebce, ki so nosili krsto pokojnega. Prav tako tudi za hitro izplačilo posmrtnine.
Še posebej pa se zahvalimo Mr. John Tavčarju za tako lep nagrobni govor.
Posebna zahvala tudi prijateljem Smole’s Cafe za posebni dar in pa za sv. maše.
Zahvala družini Kebe iz Beach Grove, Indiana, ki so prišli na pogreb pokojnega.
Dalje zahvala vsem za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno. Prav tako tudi vsem onim, ki so nam pomagali ob tej težki izgubi ljubljenega sina, brata in strica.
Zahvala pogrebnemu zavodu F. Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ter nam pomagali ob tej žalostni uri.
A Ti, ljubljeni sin in brat, počivaj v Tvoji rodni zemlji in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem pa en krat srečno in veselo snidenje v nebesih.
Tvoji žalujoči ostali:
MARY MURGEL, mati
STEFANIE MILLER, CAROLINE FINK, VERA JARC, EMMA JERIC, EMILY JERSAN in LILLIAN CIANCIBELLI, sestre EMIL MURGEL, brat NEČAKI in NEČAKINJE
Cleveland, Ohio, 22. julija 1954.