NoSa zcinlle. Srečen tisti, fci vate v polno zajema. Kako skladen je ritem tvojega tisočletnega mučeništva in trpljenja! Vsa tragika tvojega sladkega imena se preliva skozi biserne čaše grenkobe, da v nihajo.em se življenju med lučjo in temo oplaja duha za velika dela tvojih zvestih sinov. Kakor bratje Makabejci smo zate in s Teboj, ti velika mati slovenska. Ko bi tulil od bole.ine kot preganjana zver, v tvojem naročju, o mila mati slovenska, našel bi zdravila svoji rani, zakaj na tvojih grudih raste triglavska roža življenja! Ob ubranih zvokih silnih, hrume.ih slapov in ob žuborenju studenčkov se napaja duša za veliko, nikoli izpeto pesem svete domovinske Ijubezni. In tam od Gospe Svete so nam bratje prinesli novega olja naši večni luči. Bratje, hvala Vam za ta neprecenljivi dar, ki je prigostolel iz Vaših src v na ša srca. Ne glejte slabi.ev med nami! Kadar je vretje največje, se ves kalež in V3a nesnaga dvigne na površje, da izčisti sok domače trte, ki z neusahljivimi korenikami prepleta to sveto našo slo vensko zemljo. Vaša pesem, bratje, je odjeknila ne le med plesnobo kruboborstva in pajčevino predsodkov, marveč tudi v poslednjo gorsko vasico našega zdravega slovenskega trpina, ki budno čuva naše jezikovne zaklade in vero katoliško. V našem ljudstvu, bratje, ni mevžaste solzavosti. V trdem boju za vsak danji kruh so ojeklenele grudi in peta ponovno kreše ogenj v kremenu našib skalnih orjakov. Bodi zahvaljen, večni Bog, da smo Slovenci taki, kakršni smo, in ker smo — ostanemo! Franc Radeš.ek.