Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesetno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno vjugo-slavill SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. pelll-vrsla tnaU oglasi po 150 In 2 D. veCJl oglnsl nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, v .-liki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca pO 10 Din O Pn večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjulraj razen pondeljKa ir» dneva do prazniKu u-nret/č&zat&atjniiizijtacvni: u Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. 6 III fiokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo + Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 328 lisi sa slovenslk.i narod Uprava fe v Kopitarjev! ul.il. t> , Čekovni račun: Cliibl/ana Slov. IU.6S0 In I0.34t» xa Inserate, Sara/evoSt. 7563, Zagrnit St. 19.011. Praga ln liunaI St. 24.797 Pomlad. V času, ko preživlja človeštvo eno največjih kriz svojega duhovnega bilja, ko se vrši velik preobrat na vseh področjih kulturnega delovanja, ko se iščejo nove smeri v politiki, ko se skušajo ustvariti družbi novi socialni temelji in ko v tem kaotičnem iskanju ni še videti nobenega jasnega izhoda, se je ined katoliško mladino po celem svelu pojavilo^ izredno intenzivno gibanje po obnovi duš v globoko doživljenem krščanstvu, po prešinje-nju vse družbe s katoliškimi načeli in po udej-stvovanju vsega človeka v katoliškem duhu. Nič novega ni, kar pokret katoliške mladine hoče, mogočno, odkrito in do skrajnosti dosledno je samo stremljenje, da se vsak izobrazi in preobrazi v celega katoliškega človeka, v zavestnega člana Cerkve, v aktivnega tvorca in sodelavca, da se uresniči na zemlji božje kraljestvo. Tudi ni to pokret, ki bi bil svojski samo mladini, ki bi naj bil samo njen življenjski program, ki bi jo ločeval od drugih, mar-več je pokret, ki ima objeti vse, ki je v orga-nični zvezi s katoliškim pokretom, katerega so vžgali v vsem našem narodu že prvi kulturni delavci katoličanstva, ki je le nadaljevanje vsega našega dela, ojačen po odušev-ljenju mladine, po iskrenosti in doslednosti njenega hotenja, po njenem idealizmu in globokem čutenju. Ta pokret ne ločuje, on združuje, objema vse naše generacije in nas žene naprej k neprestanemu razvoju in napredku, k borbi za naše ideale in zbuja našo zavest, da so zakladi našega katoliškega bita neizmerni, neizčrpni, da nas morejo in morajo voditi do zmage. V tem znamenju se je zbrala danes naša mladina v Mariboru, v tistem Mariboru, ki se čimdaljeholj zaveda, kakšno važno kulturno središče da je, koliko more doprinesti k izpopolnitvi in dovršitvi krščanske kulture slovenskega naroda. Ozračje našega Maribora, ki bo danes videl v svoji sredi zastopnike katoliškega dijaštva iz vse Slovenije in Hrvatske, je najbolj ugodno za nadaljnji razcvit pokreta, ki poleg drugih komponent nujno rabi tudi onih, katere jim more dati mesto in pokrajina, ki se je od nekdaj tako vneto borila za kulturne in moralne vrednote slovenstva. To slovenstvo ni bilo nikoli ekskluzivno; zavedalo se je vselej svoje skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi; zavedalo pa tudi, kako je narodna ideja bitno navezana na obče člove-čansko, vse narode brez razlike objemajočo skupnost, bratstvo in ljubezen; iz naroda so tu rastle slovenske duše v človečanstvo, v ideje, ki gibljejo ves človeški rod do polnosti božjih otrok. In v tej pokrajini je tudi slovenski človek odnekdaj najbolj vkoreninjen v družino, v občino, v vzajemnost vseh, naj bodo kateregakoli stanu, ki obdelujejo našo grudo v trudu in znoju, pa tudi v pristnem veselju. In zato bo Maribor ljub vsem, ki so se danes v njem zbrali, združeval bo vse v neskaljeni harmoniji, ki ni v enakomernosti, mehaničnem poenotenju in slepem uniformiranju, marveč v vzajemnosti stremljenj, istih po duhu in hotenju, raznolikih po temperamentu, tempu, sili in izrazitosti, po mnogoterosti pogledov, ki so možni in nujni, kjer je življenje bogato in ustvarjajoče; kjer se združijo za delo svobodne duše, polne zavesti lastne odgovornosti in individualnega razvoja, vsaka po svojih močeh in posebnostih; kjer ni gibalo sila, ampak ljubezen. Danes mladina, jutri narod, ljudstvo! To je »leitmotiv«, ki bo dal oznako mariborskemu mladinskemu dnevu. To znači, da tudi mladinski pokret ni sam sebi namen, da je iz ljudstva za ljudstvo, da ima ustvariti ljudsko skupnost na temelju krščanskih idej. Pozdravljena krščanska mladina od tega ljudstva! Pozdravljena pomlad, ki •/. našimi najmlajšimi prihaja! Obisk našega kralfa Belgrad, 18. marca, (izv.) s Novosti- poročajo: Iz okolice Vatikana izjavljajo, da so vesti, ki so jih prinesli nekateri časopisi, da bo jugoslovanski kraljevski par na potu skozi Rim sprejet od papeža, prezgodnje. Nesoglasja, ki so privedla do tega, da je moral poslanik Smodlaka oditi iz Vatikana, se še niso končala in poravnala. Zato dr. Ninčič ni bil v avdijenei pri sv. Očelu. Zatrjuje se, da se bodo vse težkoče odstranile še pred potovanjem kraljevskega para in da bo avdijenca kraljevskega para pri sv. Očetu ponovno sankcionirala normalne odnošaie. V znamenju intrig. Belgrad, 18. marca. (Izv.) Tukajšnje časopisje označuje položaj kot kritičen. V najkrajšem času je pričakovati temeljite izpre-membe. Te vesti se pojavljajo z ozirom na Pašičevo avdijenco pri kralju. Brez dvoma so z zvezi z našo vestjo, da namerava Pašič even-tuelno še pred sprejetjem proračuna izzvati krizo, da bi na ta način dobil volivni mandat. Dosedaj s temi namerami še ni uspel, ker so merodajni krogi odločno proti volitvam. Vendar pa Pašič še nadalje merodajne kroge prepričuje o nevzdržnosti sedanjega stanja. V zvezi s tem položajem je bilo danes konzultiranje ministrov: notranjega ministra Maksimoviča in železniškega ministra Mile-tiča. še vedno se vzdržujejo vesli o skorajšnji Maksimovičevi demisiji. Trdi se tudi to, da je Pašič za slučaj, da bi se proračun moral sprejeti, poskušat doseči jamstvo, da bi njega po sprejetju proračuna ne prisilili do deitiisije. Nekateri krogi namreč pričakujejo, da bi moral Pašič takoj po sprejetju proračuna defini-tivno zapustiti svoje mesto in prepustiti vodstvo države drugim ljudem. Radič misli, da so Pašičevi koraki v smeri, da bi izzval krizo še pred sprejetjem proračuna, usmerjeni v to, da bi si Pašič po sprejetju proračuna zagotovil oblast. ruda. Senzacionalna razprava o ministrstva za šume Odkritja ministra dr. Niksča. VELIKA KORUPCIJA. — MINISTER NIKIC O MINISTROVANJU DR. ŽERJAVA. - GOSPA JULKA. — »NACIONALIZACIJE« SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. - SIMPATIJE DO ŽIDOV. - NIKIC OSTRO NAPADA DR ŽERJAVA. Belgrad, 18. marca. (Izv.) Medsebojni očitki in obmetavanje s korupcijo med samostojnimi demokrati in radičevci so se tudi na današnji seji nadaljevala. Vsi govorniki, večinski in opozicionalni, so to medsebojno blatenje s korupcionisti aplicirali na razmere, ki vladajo v ministrstvu za šume in rude. Navajali so nova dejstva, ki dobro dokazujejo, da je dosedanji režim v tem ministrstvu uvedel nevzdržno stanje in da je treba železne metle, ki bo pometla vse parazite, ki so si tekom časa ugladili položaj v tem ministrstvu. Na dopoldanski seji so govorili Milovan Žanič (HFSS), radikal Cirkovič in demokrat R a f a j 1 o v i č. Na popoldanski seji je govoril samostojni demokrat T a d i č. Doživel je popolno blamažo, ker je udaril na ve-likosrbske strune in se pričel spominjati na junake na Kajmakčalanu, vsled česar je od srbskih poslancev dobil odgovor, da o teh stvareh ne sme govoriti. Moral je utihniti. Poslednji je govoril Čeda Kokanovič (zem-ljoradnik), ki je opisal delovanje upravnega odbora in upravnih svetnikov Steinbeissovega podjetja. To velikansko podjetje je prej neslo ogromne dobičke, sedaj mora država plačevati ogromne deficite. Posamezniki pa na ta račun bogatijo. Po govoru poslanca Kokanoviča je dobil besedo minister za gozdove in rudnike dr. Nikola N i k i č, ki se je predvsem pečal z očitki samostojnih demokratov. V svojem govoru je navajal zanimive podatke o delovanju bivšega ministra za gozdove iu rudnike dr. Žerjava, Navajal je slučaje, kako je dr. G. Žerjav premeščal uradnike. Za ministrovanja dr. Žerjava, pravi dr. Nikič, so se upokojevali, odpuščali in premeščali uradniki čisto samo iz strankarskih razlogov, brez vsake preiskave. Teh žrtev ni bilo nič manj kot 527. Minister je govoril o znani aferi Nihag. O tej zadevi je poslanec Ho d žar že poslal interpelacijo na ministrstvo za šume in rude. Govoreč o delovanju poslanca samostojnega demokrata B r a n k o v i č a , je Nikič navedel njegovo delovanje v občini Oločac. V tej občini so vodili glavno besedo samostojni demokrati. V Brankovičevem okraju je igrala največjo vlogo neka gospa Julka. Ta gospa Julka je, tako je dejal Nikič, za Žerjavovega režima nameščala in premeščala gozdne na-stavljence. Minister je nadaljeval: Posamezna mesta so se prodajala po 500 Din. Boljša mesta so morali reflektanti še boljše plačati. Seveda so dobivali ta mesta priznani orjunaši in samostojni demokrati. Nato je minister govoril o izplačilu nagrad iz fonda za pogozdovanje. Izjavil je, da se je v lem oziru ravnotako delalo pod Žerjavovim režimom. Zanimiv je slučaj nacionalizacije gozdnega podjetja »Velebit«. To podjetje se je osnovalo leta 1920 in mu je bilo prvotno odobrenih 3,500.000 kubičnih metrov lesa v Liki. Pozneje pa se je pogodba razveljavila in šele pod dr. Žerjavom je prišlo do novega sporazuma. Žerjav je seveda kot minister zahteval, da se mora društvo nacionalizirali, češ, da niso akcije v narodnih rokah, dasiravno je imel vse akcije zagrebški veleindustrijalec Prpič. Pod vodstvom samostojnega demokrata Demetroviča se je nacionaliziranje podjetja ponudilo zagrebški Dobrovoljački banki. Dr. Žerjav je smatral to nacionalizacijo za zadostno in je izročil družbo Dobrovoljački banki. Pogodbo med ministrom in družbo je izdelal demokratski poslanec dr. Brankovič. Sedaj se je pogodba glasila na 4 milijone kubičnih metrov. Dr. Žerjav je — tako je izjavil Nikič — predložil to pogodbo ministrskemu sveiu in le njegov padec je preprečil da ni lako ogromen kompleks gozdov prišel v židovske roke. Vse to se je namreč izvršilo raditega, da je delnice dobil poljski žid Adam Zimmermann. Sploh je dr. Žerjav pokazal velike simpatije do Židov. Tako je dr. Nikič izjavil med drugim, da je dr. Žerjav za časa svojega ministrovanja dal sarajevski židovski občini 10 tisoč kubičnih metrov drv. Dr. Nikič je dal še več takih dragocenih podatkov, ki jih vsled tiskovnega zakona ne moremo objaviti. Izjavil je, da bo vse pritožbe ostale opozicije preiskal in z ozirom na rezultat preiskave uravnal nadaljne postopanje. Z ozirom na tako porazne očitke je dr. Brankovič ponovno prosil za besedo. Dr. Ni-kiču je posebno zameril, da napada dr. Žerjava v njegovi odsotnosti Dejal je, da je lo nečastno in da minister laže. Dr. Nikič je ponovno izjavil, da Žerjava ni napadel, ampak da je samo navedel dejstva, ki so se izvršila za ministrovanja dr. Žerjava. Nato se je vršilo glasovanje in proračun je bil ob pol 10 zvečer sprejet. Popoldanska seja je bila zelo živahna. Samostojni demokrati so delali velikanski nemir, da bi se dr. Nikičeva izvajanja ne mogla slišati pred skupščino. Porazna dejstva, ki jili je minister dr. Nikič navedel proti samostojnim demokratom, so seveda izzvala živahno senzacijo, ker kljub temu, da se je vedelo za marsikako korupcijo, ni nihče pričakoval, da se z našimi gozdovi gospodari na tak način. AMANDEMENTI. Belgrad, 18. marca. (Izv.) Na današnji seji vlade so ponovno razpravljali o amandemen-tih, ki bodo znašali nad 1 milijardo. Vlada ni mogla priti do sporazuma, katere arnandemente bi črtala, da bi bil dcficit manjši. Na seji ni prišlo do nobenega posebnega re-zuUata. NINČIČ POTUJE NARAVNOST V BELGRAD. Belgrad, 18. marca. (Izv.) Za soboto dopoldne pričakujejo prihod dr. Ninčiča iz Ženeve. Kakor v zunanjem ministrstvu zatrjujejo, bo dr. Ninčič, ki je danes odšel iz Ženeve, potoval naravnost v Belgrad, ne da bi se ustavil v Italiji. Nekateri krosi spravljajo to v zvezo z novo nastalim položajem, ki sc je ustvaril vsled fiaska izrednega zasedanja Društva narodov. NAČRT KAZENSKEGA ZAKONA IN POSTOPKA V ZAKONODAJNEM ODBORU. Belgrad, 18. marca, (Izv.) Zakonodajni odbor jc imel kratko sejo, na kateri sc jc članom predložil kazenski zakon in pa načrt zakona o sodnem kazenskem posiopanju. Načrt o kazenskem postopanju obsega 26 oddelkov in 499 paragrafov. Za proučevanje obeh teh zakonov sc je izvolil poseben odbor, kateremu preds eauje ur. Laza M ar>v o v ic. Podpredsednik je dr. Polič. V odseku se nahaja kot strokovnjak v imenu Radičeve stranke Doslanec Kclemina. Nova vlada na Češkoslovaškem. Kakor smo že včeraj javili namestnik ministrskega predsednika B e c h y m e noče prevzeti tega posla. Socijalni demokrati imajo mnogo političnih razlogov, da odklanjajo to čast. Nadaljni razgovori v kabinetu med kaali-ranimi strankami in audijenca pri Masaryku so poka/ali, da Švehla nima namestnika, ki bi si upal vodili heterogeno zvezo strank, ki tvorijo vladno večino. Edini, ki bi po osebnih sposobnostih, zlasti taktični spretnosti prišel v poštev, je minister Š r a m e k. Par ur se je že govorilo v kuloarjih parlamenta, da bo š ramek sestavil kabinet češkoslovaških strank in vodil vlado, dokler ne okreva Švehla. Pa je pri narodnih socialistih z.magal 3trah pred klerikalcema nad pametnimi razlogi in ta kombinacija je po zadnjih vesteh padla v vodo. Vlada Švehla je demisionirala. Političnega kabineta, ki bi razpolagal z zaupanjem parlamenta, ni mogoče sestaviti. Zalo bo po vsej verjetnosti prodrl zopet uradniški kabinet s predsedn kom Ceruv-jem, sedanjim šefom politične uprave na Moravskem. Cerny je že enkral ničeloval uradniški vladi in se je obnesel. Od dosedanjih članov kabineta osta-uet t samo zunanja minister dr. Beneš in fi-nan ni minister dr. Engli š. Posamezne par--la renlarne skupine sicer še niso napravile svoiili definilivnih sklepov, vendar ni pričakovati zaenkrat druge rešitve. Rešitev se mora pospešiti, ker hoče Švehla potovati v inozemstvo na zdravljenje kot zasebnik in bo počakal v Pragi, d; kler ne bo razrešen svojih funkcij. Švehlova bolezen je nekoliko nepričakovano prerezala nit življenja njegovemu kabinetu, ki je visel prav samo še na Švehli. Vladna koalicija bi bila v kratkem itak prišla v krizo. Vsakdo je vedel, da se koalicija, ki jo je družil samo nacionalen moment, razdruže-valo pa prav vse drugo, napram opoziciji, ki je samo za par glasov slabša kot vladna večina, ne bo držala. Socialisti so sedeli v vladi kot na trnju. Njihovo levo krilo je neprestano zahtevalo izstop. Narodni socialisti so vedno znova zajahali svojega kulturnobojnega konjička in povzročali spore z ljudsko stranko. Neprijetno so čutili oboji, kako sta Švehla in Šramek vedno intenzivneje sodelovala, kako so se agrarci vedno globlje spoprijaznili z mislijo, da je ljudska stranka poleg njih odločilen faktor v državi. S Slovaki se je Švehla dogovarjal v sporazumu s Šramekom. Ker ima Šramek v svojem programu ludi avtonomijo Slovaške, so pogajanja izredno uspešno napredovala. Slovaki že niso bili več opozicija, niso več glasovali proti vladi, ampak samo še čakali na zaključek razgovorov, da prevzamejo del oblasti in odgovornosti. Švehlina bolezen je dala socialistom in narodnim socialistom priliko, da zaustavijo normalen razvoj političnega življenja. S lem so si podaljšali za nekaj tednov svoj sedanji vpliv v vladi, a obdržali ga ne bodo. Slovaška ljudska stranka bo morala dobiti, kar zahteva in vstopila bo v vlado. Brez te temeljne reme-dure koalicija ne bo več izhajala. Ko se bo to zgodilo, se bodo češkim kullurnobojnežem temeljito skrajšale peroti. • • » Praga, 18. marca. (Izv.) Nova vlada ni čisto uradniška. Ostala sta še ministra dr. En-gliš in dr. Beneš. Vlada je sestavljena sledeče: dr. Černy, ministrski predsednik in za notranje zadeve, dr. Beneš, zunanji minister, dr. Engliš, finančni minister, Hausinann, minister za pravosodje in prehrano, Slavik, gospodarsko ministrstvo, Syrowy, narodna bramba, Kallay, minister za Slovaško, Faustka, poštni minister, dr. Schiessel- socialno ministrstvo, Roubyk, minister za javna dela. PORAZ G. PREDAVCA v Splitu. Zagreb, 18. marca. (Izv.) Podpredsednic HSS g. Josip Predavec je imel v Splitu pred nekaj dnevi predavanje v prostorih narodne ženske zadruge. Na predavanje pn so prišli tudi njegovi politični nasprotniki, ki so z medklici in vprašanji popolnoma onemogočili lo predavanje. Časopisi so hoteli ta Predavčev pora/, popolnoma zakriti, pa se je izdal g. Predavec sani, ker jo v izjavah napram dopisniku »Obzora« priznal, da je doživel v SoLi-tu neusoeh. Vendar neka). Belgrad, 18. marca. (Izv.) Ministrstvo za Sume in rude je poslalo vodstvu TPD poziv, aaj glede znižanja delavskih plač vsaj do dne 1. maja počaka, dokler se zadeva ne pregleda in ne preuredi. Sprememba pri „3utarnjem listu". Zagreb, 18. marca. (Izv.) Današnji »Jutarnji list« prinaša vest, da je odšel dosedanji glavni urednik g. Demctrovič na dopust. V novinarskih krogih se o tem mnogo razprav-Ija in se njegov dopust spravlja v zvezo s spremembami, ki so se izvršile pri »Tipografiji«, katera izdaja list. V tej družbi je namreč zmagala smer, katero vodita g. Volh in g. Dežman, ki se pa nc strinja s političnimi metodami in smerjo, katero je zastopal pri »Jutarnjem listu« g. Demctrovič. G. Deme-trovič je dobil šest tednov dopusta, misi jo pa, da mu bo dopust podaljšr.n in da bo definitivno odpuščen od »Jutranjega lista«. Kot odgovorni urednik je podpisan sedaj g. Josip Horvat, ki je sicer član uredništva »Obzor«. Vsled tega se splošno smatra, da bo zavzel v bodoče »Jutarnji list« isto smer kakor jo zastopa »Obzor«. ŠAHOVSKI TURNIR. Semmering, 18. marca. (Izv.) Danes se je odigralo IX. kolo. Stanje po tem kolu je sledeče: Niemcovič, Tartakovver 8, Spielmann j 6K, dr. Vidmar, Tarrasch 5M, Rubinstein, Retti 5, Aljeliln 4'A (2 viseči), Vayda, Gilg, Treybal 4, Griin"eld, Davidson 3'A, Janovvsk.i, Kmcch, Yates 3, Michel 2%, Roselli X. Drušf¥0 narodov. Konec 39. zasedanja. Ženeva, 18. marca. (Izv.) Svet Društva narodov je danes zaključil 39. zborovanje Društva narodov. Sklenili so sestaviti poseben odbor, ki se bo bavil z reorganizacijo Društva narodov in sestavil predloge do jeseni. Seja tega odbora bo sklicana 10. maja. Razorožitve-na konferenca bo sklicana za 18. maja. Razen dosedanjih držav bodo pozvane na to konferenco tudi Nemčija, Združene države in so-vjetslc aRusija, Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Holandija, Kitajska, Poljska, Argentinija ter Čile. Stalni vojaški odbor bo imel sejo J.9. in 20. maja. Dan kasneje pa bo seja mešane komisije, h kateri bodo pozvani razen dosedanjih zastopnikov tudi zastopniki Nemčije, Združenih držav, Japonske in sovjetske Rusije. Poseben odbor, sestoječ iz zastopnikov Japonske, Švedske in Češkoslovaške, pa bo razpravljal o pokrajinskih jamstvenih paktih. SESTANEK BRIAND - CHAMBERLAIN. Pariz, 18. marca. (Izv.) Kakor poroča dopisnik urada Havas sta se Briand in Chamberlain sestala na važno konferenco, na kateri sta govorila o vprašanjih bodoče politike. V odbor, ki bo ra'pravl'al o organizaciji Društva tiar dov in pripravil predloge za jesensko zasedanje, hočeta predlagati tudi zastopnika Nemčije. PROGRAM FRANCOSKE VLADE. Pariz, 18. marca. (Izv.) Na nadašnji seji tbornice je podala vlada svoj delovni program. V notranji politiki je najvažnejše vprašanje proračuna, v katerem se morajo sprejeti vsote za odplačilo dolgov. V zunanji politiki pa mora prevladovati duh solidarizma in zaupanja. Pogodbe, sklenjene v Locarnu, morajo obstojati še nadalje. Pariz, 18. marca. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila ministrska seja v Elizeju, na kateri so obravnavali vladin delovni program, katerega bodo predložili parlamentu. Minister Briand je poročal o poteku dogodkov v Ženevi, finančni minister pa je podal poročilo o finančnem položaju. Prihodnja seja se bo vršila v pondeljek. STAVKA ODVETNIKOV V ROMUNIJI. Bukarešt, 18. marca. (Izv.) Odvetniki so stavili na odvetniško zborn co predlog, da se Izvede v protest proti taksnemu zakonu generalna stavka vseh odvetnikov. Dosedaj so pričeli s stavko pri šestih pokrajinskih zbornicah. MEDNARODNA KONFERENCA ZA 8 URNI DELAVNIK. Delo mednarodne konference za ugotovitev delovnega časa lepo napreduje. Konferenca je obravnavala prvi del vašingtonske uredbe in je v vseh vprašanjih našla sporazumno soglasno rešitev. Sprejela je določbe o delovnem času, delovnem tednu in posebna določila glede podjetij z neprestanim obratom. General BrussiScv umrl. V Moskvi je umrl general Brussilov. Brussilov je vodil rusko armado leta 1914 proti A v- j stiiji in prodrl do Karpatov in jdh prekoračil. ' Šele v Marmaros-S/iget so ga avstrijske čete zau tavile in vrgle na?aj. Brussilov je kasneje poveljeval ruski armadi na južnozapidni fronti in bil povišan za vrhovnega poveljnika vse ruske vrj ke. Ko so boljSevlki prevzeli oblast, se je Brussilov umaknil. Trocky ga je pritegnil k organizaciji rdeče armade kot vojaškega strokovnega °veiovo!c.ci Rojen jo 1^'! Hrii^sllov 1. 1853. Kot časlnik se je udeležil tudi vojne Dioli Turčiii in Japonski. Vprašanje pos!. dr. Hoh-njeca na nun. za vere. Narodni poslanec dr. Jos. H o h n j e c je naslovil na ministra za vere g. M. Trifunoviča naslednje vprašanje: Gospod ministerl Vi ste v svojem govoru v narodni skupščini dne 3. marca t. 1. rekli to-le: »Žalostno, da katoliški listi, organi škofijskega ordinarijata, pišejo jako grdo in jako slabo... da pišejo in propagirajo stalno mrž-njo.« Da to svojo pavšalno trditev dokažete, ste navedli eno številko sarajevske »Nedjelja« iz 1. 1923. ter iztrgali iz neke beležke par izrekov, v katerih sc spominja belgrajski pa-trijarh »kot sluga vsake vlade in vsakega ministra«. Nato ste rekli: »Jaz, gospodje, pravim, da naj se mi najde en sam pravoslavni list, organ katerega koli škofa, vladike, ki tako piše, povem vam, da bo na mestu za-branjen in on bo tožen.« Gospodu ministru ne more biti neznano, da »Nedjelja« nikdar ni bila organ kateregakoli ordinarijata. O stvari sami, katero je »Nedjelja« podvrgla svoji kritiki, je nedeljski cerkvenopolitični list »Vesnik« v Belgradu, ki mu je lastnik »Svcšteničko Udruženje«. dne 20. novembra 1924 v štev. 29. prinesel uvodni članek »Podjarmljcna ccrkev«. V tem članku se o srbsko-pravoslavni cerkvi odkrito piše to-le; »Cerkev je zasužnjena. Postala je služ-I kinja države. Ko bi se bila morala slišati res-: nična in gromka beseda cerkve, so njeni ! upravitelji — molčali. Zakaj smo vse to de-j lali? Bali smo se, da se ljudski knezi ne bi vznevoljili. Žrtvovali smo nebeško za zemeljsko. Snemimo verige s cerkve. Osvobodimo našo sužnjo.« Ali ni belgrajski pravoslavni »Vesnik« o isti stvari pisal jasnejše in ostrejše? Zakaj se je tedej zabranila katoliška »Nedjelja« in zakaj je bil vpokojen njen urednik? Kar se tiče Vašega poziva: »Naj se mi najde en sam pravoslavni list, organ kateregakoli škofa-vladike, ki tako piše, jaz vam povem, na mestu bo zabranjen in on bo tožen,« dovolite mi, g. minister, da Vas opozorim na »Glasnik«, službeni list srbske pravoslavne j patrijaršije, ki je last svetega Arhijerc skega Sinoda. Katoliški škofi so se že 1. 1924 pritožili pri g. patrijarhu Dimitriju, ker ta službeni list srbske pravoslavne patrijaršije redno na žaljiv način piše o rimskokatoliški cerkvi in rimskem papežu. Prelistajte, g. minister, ta službeni list srbske patrijaršije od leta 1925. Izvolite, g.'minister, n. pr. prečitati št. 5. in 7,, kjer se rimski papež nazivlje »blodnim sinom«, št. 10., kjer se govori o »ckame-njenih ostankih srednjeveške svetovne oblasti svete stolice«, in št. 20., kjer se pravi: »Zaradi zavisti in oholosti je odpadel tudi rimski patrijarh od zajednice katoliške pravoslavne cerkve in potegnil za seboj v«, labi-iint zablod tudi zapadni krščanski svet.« Vprašam Vas, gosood minister: Ali hočete proti »Glasniku« uporabiti take odredbe, kakršne ste uporabili proti »Ne-djelji«? Belgrad, 17. marca 1926. Dr. Jos. Ilehnjec, nar. poslanec. A Divja gonja, ki jo je uprizorilo Žerja-vovo časopisje proti škofu, proti SLS, proti našemu tisku itd., vzbuja tudi med zmernejšimi in prevdarnejšimi elementi v samosiojno-demokratskem taboru veliko nevoljo. Naravno: noben trezen in resen človek ne more razumeti, kakšen smisel naj ima ta gonja, to zastrupljevan,e medsebojnih odnešajev v času, ko tarejo nas Slovence najtežje skrbi in bi bilo bolj ko kdaj potrebno, da bi se naš narod pokazal složnega in odločnega v borbi za svojo ogroženo gospodarsko eksistenco. Vsak razumen človek se vprašuje, zakaj to »Jutrovo« divjanje in huronsko vpitje proti »klerikalcem« v istem času, ko gre po vsej Sloveniji klic po enotni slovenski fronti. •— Odgovor je prav lahek: Ravno zato je Žerjavov tisk to gonjo aktiviral, da bi preprečil slovensko fronto. Spominjamo samo, kako jc »Jutro« na tozadevni naš poziv na slovensko javnost odgovorilo z vehementnim napadom na SLS. A zakaj je »Jutro« proti slovenski fronti? Tudi to uganiti ni težko. Slovenska fronta bi se pač obrnila proti centralizmu. Toda kako bi mogla stranka, ki se je zarisala centralizmu na življenje in smrt, sodelovati v boju proti centralizmu? Tega ne bo SDS nikoli storila. Danes se pač njeni voditelji ši-rokoustijo z dcccntralisličnimi in samoupravnimi parolami. To pa samo zato, ker niso v vladi. A po duši so ostali ravno taki centralistični fanatiki, kot so bili od vsega početka, in zato tudi nočejo nič vedeti o proticcntra-listični slovenski frenti. Kdor vsega tega de-magoštva »Jutrovcev« še ni izpregledal, temu ni pomagati. A Zaslužen odgovor je dobilo »Jutro< na svoje napade na škc fa dr. Jegliča tudi v »Delavski politik1«, ki je glasilo naših socialnih demokratov. Še tem, ki so gotovo najhujši nasprotniki n"šega svetovnega nazora in stranke, se gonja demokratskega časopisjn zoper »klerikalnega zmaja« zdi preneumna in njihovo sklicevanje na kulturo hinavsko. O demokratih pravi uvodnik ^Delavske politike«, da se čisto po nemarnem sklicuje pri svoji far?k'i gonji na slovensko kulturo, s katero samo baianlaio uo potrebah in noliličuih pri- likah.« Nadalje piše socialistični dnevnik: »V splošni gospodarski krizi, ki kliče nujno rešitev, so začeli (demokrati) z najogabnejšim bojem, kar jih je kdaj doživela slovenska politična zgodovina. Z nečimerno gesto govore o svejem kulturnem pomenu in profanirajo slo-j vensko zgodovino; kajti demokrati, ki so vedno odrekali Slovencem slovensko individualnost, demokrati, ki so pred Srbi oblatiti slovensko ime, demokrati, ki so začeli pri nas jezikovni boj in v boju seveda klavrno pogoreli, ti demokrati si dnnes laste vse kulturne vrednote, ki si jih je tekom stoletij nanizal slovenski narod v venec trpljenja, suženjstva in izžemanja. Dobro vemo, kako malo je obrodil zdravih sadov slovenski liberalizem, ki se preko romana »V krvi« pa do Lahovih »Spominov« ni nikdar preril do globljega gledanja: kajti reklamno podjetje še ni kultura in plakat tudi še ni kulturno področje, po katerem moremo soditi višino narodovega razvoja. Prav tako niso današnji demokratski psevdonimni očetje raznih osluzenih, s perverznostjo zabeljenih romanov kulturonosci. In še pridejo danes demokrati in hočejo mo-nopolizirati slovensko kulturo in jo zabeliti s svojo »Domovino«, seveda v blagor domovine. Poplaviti hočejo s »šundom« slovenske hiše. Ce bi bilo demokratom res kaj do domovine in slovenskega naroda, bi s svojim vplivom, o katerem se povsod bahajo, pomagali premagati slovensko bedo in bi pozabili na svoje koristi in na eventuelne koristi konzorcija »Domovine«, pozabili na škofa, ki je v kulturnem oziru več koristil narodu kot Žerav in niogova »Domovina«, in tudi več kot »Jutro«; pozabili na sovražnosti, ki so nam precej razumljive — kajti demokrati se boje samo konkurence, ali bi pa radi s frazami in bripavim kričanjem popravili in zamazali stare grehe.« — To je poštena lekcija, ki si jo bodo gospodje demokratski kulturonosci gotovo zapomnili. Gospod dr. Žerjav pa ima priliko spoznati, kako vsi resni in pošteni ljudje, ki se z veliko večjo pravico imenujejo svobodomiselne nego samostojno demokratska družba, od liberalcev »Narodnega dnevnika« do socialistov »Delavske politike« enodušno odklanjajo gonjo proti škofu in vsemu, kar ne gre v račun gospodom »demokratom«. A V imenu slovenske kulture bi rado »Ju 'ro? nekaj govorič lo, tisto »Jutro«, ki je sedem H slovenske kulturo samo zasmehovalo in ki jo vsak dan nanovo žali s strahovitim p cenjen slovenskega jezika po svojih predalih. »Jutro« s svojim tedenskim priveskom »Domovino?: ki se danes s tako židovsko re-klnmo povsod vs l;u:e, špekulira na pozabljivost ljudi; misli, da je res vse to že pozabljeno, s kakim zaničevanjem je prej pisarilo o slovenstvu, posebej pa še o slovenskem kimeakem ljudstvu. Tcda ■»Jutrovk in »Narodovi« letniki ostaneio neizbrisni žalostni spomeniki zan;2evanje lastnega rodu in doslednega pljuvanja na to, kar je bilo našim očetom in dedom vedno sveto. — »Jutro« je sploh že da- ho izgubilo moralno pravico pisati o slovenstvu in slovenski kulturi. V ostalem pa, če Žerjavovo časopisje hoče, mu prav radi pomagamo pri nabiranju naročnikov. Najuspešnejša reklama bodo vsekakor primerni citati iz »Jutra«, letniki 1919—1925. Da bo slovensko ljuds vo res poučeno, s kakim imenitnim »slovenskim« časopisjem ima opraviti. A V hrvatskih listih — pravi »Jutro« — skoraj nikdar ne čitaš verskih ali protiver-skih člankov. — Kar se tiče verskih člankov, jih je tudi v hrvatskem katoliškem časopisju vedno dovolj najti, kakor tudi v nemškem, francoskem itd., toda protiverskih člankov je res v hrvatskem kakor drugem svobodomiselnem časopisju le redkokdaj čitati. Samo slovensko naprednjakarsko časopisje je v tem pogledu na višku. Ker takega političnega ro-komavharstva, kakor ga je uvedel pri nas slovenski liberalizem, nikjer na svetu noben časopis ne pozna in ne počenja.. Konferenca deiesatov zdravniških zbornic se je vršila dne 14. in 15. marca v prostorih belgrajske zdravniške zbornice. — Namen te konference je bil razčistiti položaj, v katerem se nahajajo vse zdravniške zbornice, ker ministrstvo za narodno zdravje ne upošteva njih poslovanja. Ako bi se ta položaj ugodno ne razčistil, bi morale vse zdravniške zbornice izvajati skrajne posledice. Zbrane delegate jc pozdravil predsednik belgrajske zdravniške zbornice dr. Kon-stantinovič z željo, da bi imelo to posvetovanje zaželjeni uspeh; predlagal je za predsednika tc konfercncc preds. zdravniške zbornice za Slovenijo, dr. V. G r c g o r i č a. ! Predlog jc bil soglasno sprejet. Na dnevnem redu je bila potem stilizacija skupne spomcnice na g. ministra narodnega zdravja, katera naj pojasni g. ministru položaj vseh zbornic nasproti njihovim članom in nasproti javnosti vsled ncrazum'jivega prezi-ranja od strani ministrstva, in to žc ves čas, odkar obstoja. Po vsestranski temeljiti debatf se jc sprejela spomenica, da sc m nistrstvo opozori na to dejstvo in stavi obenem predlog, da se v ministrstvu poveri referat v zadevah zdravniških zbornic posebnemu referentu, ki naj bi bil višji strokovni zdravnik-cžnovni k. Ta naj bo odgovoren za točno po- i slovenje in vez med ministrstvom in zborni- i cami. Dokler ni tako strokovno in odgovorno mesto kreirano, nima zopetno naštevanje posameznih pritožb nobenega pomena, ker bi to vlogo zadela ista usoda, kot je zadela vse prejšnje vloge, to je ostale bi nerešene. Temu referentu bi se predložile še enkrat vse še nerešene vloge. To spomenico so podpisali vsi delegati in so sklenili naprositi g. ministra za avdijenco, da mu osebno izroče spomenico in ustno pojasnijo položaj svojih zbornic. Drugi dan, 15. marca, je sprejel g. minister delegate pod vodstvom predsednika te konference dr. V. Gregoriča, ki mu je osebno zročil navedeno spomenico. V svojem nagovoru je poudarjal dr. Gregorič težavno stališče odborov zbornic, ker vsled konstantnih neuspehov zbornic pri ministrstvu za narodno zdravje pri zdravnikih pada ugled te institucije,•Prišlo je celo tako daleč, da je glavna skupščina sarajevske zdravniške zbornice sprejela predlog, da naj vsi funkcionarji zbor-niče odlože svoje mandate, ako se v najkrajšem času ti nedostatki pri ministrstvu za narodno zdravje ne odpravijo. Prepričan je, da ne pride do tega in bo g. minister vzel zdravniške zbornice, ki so njegovo delo in katere je on poklical v življenje, pod svojo osebne zaščito. Zdravniške zbornice so ustanovljene v prid in korist države, v prid in korist celokupnega zdravniškega stanu. V svojem odgovoru je g. minister obljubil uvaževati vse v spomenici navedene pritožbe zbornic in se popolnoma strinja s predlogom, da sc imenuje za zbornične posle poseben referent, ki bo za te posle tudi odgo-voren. V nadaljnjem razgovoru s posameznimi delegati se jc g. minister informiral o po-drobnostih delovanja posameznih zbornic. •— Avdijenca, ki je trajala nad pol ure, je napravila na vse delegate vtis, da bo poslovanje zdravniških zbornic krenilo na bolje. Ako pa še sedaj ne bo uspeha, je vsem zbornicam nadaljnja pot začrtana. Na praznik sv. Jožefa ob po! 4. popoldne v ljudskem domu mladinska akademija. Učiteljska imenovanja. Imenovani so: V Kranjski gori za stalnega solskega upravitelja Anten Knap, koniraktuaini učitelj istotam; v Dobovi za slalnega šolskega upravitelja Ljudevit Kokot. učitelj istotam, v Jaršah za stalnega šolskega upravitelja Miroslav P r a p i o t n i k šolski upravitelj na Homcu; v Meng.su za stalnega šolskega upravitelja Izidor Smole, učitelj v Borovmci; v Trzinu za stolnega šolskega upravitelja Anton Arigler, šolski upravitelj na Skaručni; v Krizah pri Tržiču za stainega šolskega upravitelja AnJrej Roje, učitelj v Kranju; v Primskovem pri Krahju za stalnega šolskega upravitelja Jakob Slapar, Solato upravitelj v Olševku; v Škofji L;,ki za stalnega šolskega upravitelja Vinko Zahrastnik. uči-telj istotam; v Šmartrem pri Kranju za stalnega šolskega upravitelja Fran K e r ž i č , šolski upravitelj v bobiepoljah: v Kranju za s'.alno učiteljico na dekliški osnovni šoli Frnnja Slapar- Grošelj, učiteljica istotam; v Radečah pri Zidanem mostu za stalnega šolskega upravitelja Vladimir Požar, šolski upravitelj v Planini pri Rakeku; v Št. Rupertu za stalnega šolskega upravitelja Jurij Kislinger, učitelj is.otam; za stalnega šolskega upravitelja na Zidanem mostu Ljudevit P i r k o v i č , šolski upravitelj v Škocijanu pri Mokronogu; v Litiji za stalnega šolskega upravitelja Drago Rostohar, šolski upravitelj v Št. Juriju pod Kumom; v Šmaitnem pri Litiji za slalnega šolskega upravitelja Maks K o v a č i č, šolski upravitelj pri Sv. Križu pri Litiji; v Zgornji Šiški za stainega šolskega upravitelja Josip Pleni čar, šolski upravitelj v Kropi; v Šmarju pod Ljubljano za stalnega šolskega upravitelja Fran Musar, šolski upiavitelj v Boštanju; pri Sv. Petru pri Ljubljani za s!alnega šolskega upravitelja Ivan Š t u p i c a , šolski upravitelj v Mošnjah; na Dobravi pri Kropi za stalno učiteljico Milena Brat i na, učiteljica v Voklem; v Celju za stalnega učitelja na deški osnovni šoli za Celjsko okolico Josip J e r š e , stalni učitelj v Brežicah; za stalnega učitelja na deški osnovni šoli za Celjsko okolico Branko Z e m 1 j i č, šolski upravilelj v Rečici; v Gotovi,jah za stalnega šolskega upravitelja Robert S e n i c p , šolski upravitelj pri Sv. Petru v Savinjski dolini; v Št. Juriju pri Celju za stalnega šolskega upravitelja Fran Žagar, stalni učitelj na deški osnovni šoli za Celjsko okolico; v Pirešici za stalnega šolskega upravitelja Avgust Cajnko, stani šolski upravitelj v Svetini; na Vranskem za stalnga šolskega upravitelja Ivan Urek, stalni učitelj istotam; v Crešnjevcu za stalnega šolskega upravitelja Atilon Strigl, stalni šolski upravitelj v Keblju; v Rad vanju za stalnega šolskega upravitelja ftefan Firm, stalni učitelj istotam; v Slovenski Bistrici za stalnega šolskega upravitelja Fran Brglez, s'alni učitelj v Čad r a ni u; v Studenicah za stalnega šolskega upravitelja Janko Živ ko, stalni učitelj istotam; v Zgornji Polskavi za stalnega šolskega upravitelja Josip R a i 11 e r, stalni učitelj istotam: v Mariboru za stalnega šolskega upravitelja IV. deške osnovne šole Viktoi Grčar, stalm učitelj na I. deški osnovni šoli istotam, v Gederovcih za stalnega šolskega upravitelja Ambrozij Rusjan, stalili šolski upravi etj v SvetahovcUi; v Hajdini za stalnega šolskega upravitelja Janko Lešnik, stalni šolski upravitelj v Vurbergu: v Ormožu za stalnega šolskega upravitelja Adolf R o 9 I n a , stalni učitelj istotam; v Središču za stalnega šolskega upravitelja Ivan N a j ž e r . stalni učitelj istotam; v Slovenjgradcu za stalnega šolskega upravitelja Josip Šerbec, stalni rčiteli istotam; v Šoštanju za stalnega šolskega upravitelja Martin Vrečko salni učitelj istotam; v Podčetrtku za stalnega šolskega upravitelja Karel K o b a 1 e , stalni učitelj istotam; pri Sv Vidu pri Grobelnem za stalnega šolskega upravitelja Fran Pogač-n i k, stalni učitelj istotam: za okra:n«ga šolskega nadzornika v Novem mestu jo P"s'avljen Ivan Pirnat, šolski upravitelj v Žužemberku EIIIEIIIEIIlElilEIIIEIIIEIIIEIII Naivečja loterija še loterija za Stadion. 456 dobitkov I IIIElUElljEinElliEIIIEIIISIIIE Dnevne norice ■A* Naš novi roman >Nova križarska vojska Otrok.: smo pričeli priobčevati danes. Roman popisuje, kako se napotita Lipe in njegova še mlajša sestrica s 40 sošolci v Rim, da osvobodita sv. Očeta, o katerem sla slišala v šoli, da je jetnik. Roman se prične na sveti večer v Avrieuxu pri ubožni rodbini Lipetovih staršev. Roman, ki je poln čudovitih dogodkov, bo živo zanimal ue le otroke, ampak tudi od-rastle, ki bodo spoznali iz njega, kako čudovita so božja pota. — Roman je spisal Henri Bordeaux, kateri je bil rojen leta 1870 na Sa-vojskem. Po poklicu odvetnik, je veren katoličan in je spisal že celo vrsto romanov. Je tudi člaa francoske akademije. ■k Duhovnik in politika. Temešvarski madžarski »škofijski list« (Egyhazi Szcmlc, Lel-kip&sztorok folioirata) je objavil pred kratkim članek, v katerem opominja švabsko duhovščino, naj se bolj udeležuje narodno-političnega boja svojega švabskega ljudstva. Članek pravi med drugim: »Brez požrtvovalnega dela na socialnem polju je dušno pastirstvo danes brezuspešno. S križem in evangelijem so prišli prvi zastopniki krščanstva v Evropo, toda povsodi so učili misijonarji tudi poljedelstvo, obrt in umetnosti ter izpreminjali nomade v kulturne narode. Ravno zato mora duhovnik tudi sedaj delovati med narodom; kajti narod, ki se drži svojega maternega jezika in očetnih običajev, tudi vere svojih dedov ne bo kršil. — Zadnji švabski kmet danes ve, da se mora za svojo plemensko kulturo, materni jezik in v mnogih slučajih tudi za svojo vero, ki ne vživa več starih pravic, trdo boriti in doprinašati žrtve. Če vidi, da njegov duhovnik ni nesebično na delu (navidezno delo iz častihlepja ne velja nič) za sveto stvar, če njegov duhovnik nc kuže nobenega zanimanja za njegove politične in kulturne organizacije (nemška stranka, Kul-turbund), če nc bere duhovnik niti govorov nemških poslancev v parlamentu, v katerih leti branijo svoj narod, potem kmet takega duhovnika ne bo več smatral za svojega razumnega dušnega pastirja. Na ta način se duhovnik odtuji svojim vernikom in škoduje s tem tudi veri. Cerkvena, politična in kulturna moč sedmograških Sasov temelji edinole na trdnem sodelovanju duhovnika z ljudstvom. Pri Šva-bih temu ni tako. Bog obvaruj, da bi to stanje še dolgo trajalo.« — Tako govori o političnem delu duhovnika tisti, ki ljubi duhovnika in ljudstvo; kdor pa duhovnika in ljudstvo sovraži, ta kriči o klerikalizmu in bi hotel duhovnika zapreti v zakristijo. k Draginjske doklade duhovnikov. V včerajšnji številki »Slovenca« smo objavili došlo nam poročilo, da je g. finančni minister dr. Stojadinovič podpisal sklep finančnega odbora, ki spreminja člen 4. uredbe o draginj-skih dokladah duhovnikom na župnijah izpod 200 domov in da je s tem zadeva rešena. Nato smo bili opozorjeni, da zadeva še ni rešena, ako poročila ni umeti tako, da je ministrski svet izdal novo uredbo, po kateri se izpremi-nja člen 4. uredbe ministrskega sveta z dne 29. julija 1925, DR br. 88.900. Dokler se to ne zgodi ali dokler se ta nova uredba edino kompetentnega ministrskega sveta ne objavi, tudi knjigovodstvo delegacije ministrstva financ za ljubljansko in mariborsko oblast ne bo moglo nakazati draginjske doklade prizadetim duhovnikom. •k Delavska zbornica Minister za socijal-no politiko g. Simonovic je odredil da mora Delavska zbornica prenehati do nadaljnega s poslovanjem. Brzojavno je zahteval vse zapisnike in naročil, da se ne sme izvršiti noben doslej storjeni sklep. Iz ministrove naredbe ni razvidno, kaj je bilo vzrok, da se je ustavilo poslovanje. Kakor hitro bomo poizvedeli o motivih, ki so tu igrali vlogo, bomo obširno poročali in povedali svojo sodbo o stvari. k Povračilo osebnega in invalidskegs davka delavcem. Vsi oni delavci, ki so bili od 1. januarja 1924 naprej uslužbeni pri državni železnici in so pozneje iz kateregakoli vzr ka izstopili iz železniške službe, a so plačevali osebni in invalidski davek, naj sc obrnejo (najbolje osebno) do onih edinic, ki so jim ta davek odtrgovale, ter zaprosijo za povračilo zneska, ki jim je bil odtegnjen. Finančna delegacija je odtegljaje že izplačala železniški direkciji v Ljubljani. Pokrajirski odbor UJN2. k Poseben vlak na šentiljsko vinsko razstavo vozi iz Maribora samo prvi dan razstave, v pondeljek 22. t. m. dopoldne ob 10.15! Drugi dan ni posebnega vlaka. Vsi udeleženci imajo pravico do polovične vožnje pri vseh vlakih. ★ Minister za ljudsko zdravstvo v Luko-vici. Minister za ljudsko zdravstvo dr. Slavko Miletič jc v sredo, 17. t. m. dopoldne posetil Lukovico pri Domžalah v spremstvu velikega župana dr. Baltiča, inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiča in šefa higi-jenskega zavoda dr. Pirca. Ogledal si jc vsa dela, ki jih vrši država v svrho asanacije Lu-kovice žc drugo leto. Urejuje se vzorna kanalizacija, napravljajo se vzorne greznice, postavil sc jc vzoren, higijeničen vodnjak, ki je za vas, kateri je primanjkovalo zdrave pitne vode, Velike noe je tu, in da bodo potice dobre, pecite jih v posodi, kupljeni pri tvrdki STAMKO FLORJANČIČ Llubliana. Sv. Petra cesta St. 35 velikega pomena. Nadalje si je minister ogledal gradeče se poslopje zdravstvene postaje, kjer bo nameščeno javno kopališče ter nastanjena posvetovalnica za metere in dojenčke. Dela sc vršijo pod vodstvom in v režiji higijenskega zavoda v Ljubljani (šef dr. Ivo Pire), in ob vsestranskem prostovoljnem sodelovanju Lu-kovčanov. Minister se je jako pohvalno izrazil o ideji in izvršitvi vsega dela, ki bo za Lukovico in za celi brdski okraj velike važnosti v zdravstvenem oziru. k Pasijon na Jesenicah. Kat. del. prosv. društvo bo igralo v svojem »Prosvetnem domu« na Savi na Marijin praznik 25. marca in v nedeljo 28. marca ob 3 popoldne »Pasijon au Gospodovo trpljenje«. Slike predstave so sledeče: I. Prihod Jezusov v Jeruzalem, II. slovo v Bctaniji, III, zadnja večerja, IV. posvetovanje Velikega zbora, V. na Oljski gori, VI. Jezus pred Velikim zborom, VII. Jezus pred Pon-cijem Pilatom, VIII. Jezus pred Herodom, IX. Jezus na smrt obsojen, X. križev pot, XI. križanje, XII. žalostna M. božja, XIII, vstajenje. Ob pavzah poje pevski zbor pesmi in nekatere prizore spremlja orkester. Vstopnina: parter 10, 8, 6, 4 Din, balkon 10, 6 Din. Ker bo udeležba velika, kakor je soditi po priglasili, svetujemo udeležencem, zlasti onim, ki pridejo z vlakom iz okolice, da si rezervirajo svoje sedeže že preje. Sporoče naj pismeno na »Kat. prosv. društvo« na Jesenicah, koliko jih pride in katere prostore naj se rezervira! k Z ljubljanske univerze. Velikonočne počitnice na ljubljanski univerzi bodo trajale od 28. marca do 11. aprila. k Za izenačenje srbsko-hrvatskega pravopisa. Glavni prosvetni svet se je obrnil na prosvetnega ministra s predlogom, da se imenuje posebna komisija, ki naj izvrši potrebna dela za izenačenje srbsko-hrvatskega pravopisa. V komisijo se pozovejo najodličnejši jezikoslovci. k Belgrajska občina je najela pri švicarski železniški banki posojilo v znesku 5,500.000 frankov za zgradbo belgrajske električne centrale. k Udeležencem VI. ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija je dovoljen 50% popust na vseh progah drž. železnic, za vse brze, osebne in mešane vlake, razven luksuznega vlaka S. O. E. za potovanje v Ljubljano od 20. junija do 5. julija in za povratek od 26. junija do 10. julija t. 1. Tudi za prevoz razstavnega blaga velja 50% popust v smislu žel. tar, II. del, V, XIII. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejmske legitimacije, ki se bo prodajala v vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah po Din 30.—. k Uspeh kulturno-zgodovinske razstave v Zagrebu. Obračun ob zaključku razstave je izkazal 360.C00 dobička. Vsoto 300 000 Din bo vodstvo razstave povrnilo zagrebški mestni občini, ki je to vsoto votirala. 60.000 Din pa so razdelili med različne humanitarne ustanove. k Pasijon na Ljudskem odru v Radovljici sc ponovi še na praznik sv. Jožefa in v nedeljo 21. marca. Pozneje se nc uprizori več. Zato naj si p. n. občinstvo hitro preskrbi vstopnice, rla jih nc zmanjka, ker jih je za praznik, kakor tudi za nedeljo, že veliko razprodanih. Preteklo nedeljo je dobilo veliko ljudi iz oddaljenih krajev samo stojišča, ker si niso prej preskrbeli vstopnic. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi pismeno. V slučaju razprodanih vstopnic borno naročnike opozorili pismeno. Igra je končana, pred tričetrt na 7 zvečer in je zveza z vlaki zelo ugodna. k Živinski in kramarski sejem v Dolskem bo 22. t. m. Na sejmu bo dosti lepe živine, zato se kupci vabijo. k Znižana pristojbina za časnike in časopise v mednarodnem prometu. Ministrstvo je z odlokom štev. 9254 od 23. februarja 1926 sporočilo, da smejo upravništva časnikov in časopisov svoje liste proti pristojbini, ki je za 50% nižja od pristojbine za navadne tiskovine, torej proti pristojbini 25 par, za vsakih 50 g ali del ie teže, pošiljati odslej tudi v Turčijo. Isto velja za časnike in časopise, ki prihajajo iz Turčije. k Smrt zakoncev. V Mošnjah smo 10. t. m. pokopali Ano F i n ž g a r iz Črnivca. Tri dni pozneje smo položili k večnemu počitku na desno poleg nje njenega moža Jakoba. Po poroki 1. 1866 sta se trudila 60 let skupaj. Sedaj pa počivata skupaj, dokler ju ne zbudi angclj-ska tromba. Skupaj sta bila stara 170 let. mož 3 meseca nad 85, žena pa dva pod 85 let. k Napake v novem telefonskem imc.-iku. V novem telefonskem imeniku poštnega ravnateljstva Ljubljana (izdaja 1925-26) je več tiskovnih napak in pomanjkljivosti. Na strani 16 jc treba črtati telefon štev. 365, Obrtna šola, drž. Na strani 38 sc niora glasiti naslov naročnika štev. 264 pravilno: Ravnik Rudolf Dr. itd« in nc Ravnikar itd. Na strani 51 pod »Kamnik« je izpuščen naslov naročnika štev. 3, ta se glasi: Tovarna barvarske robe »Titan«, Perovo.« Na strani 53 sta izpuščeni javni govorilnici »Križe na Gorenjskem« in »Limbuš«. k Iz sodne službe. Imenovani so: dr. Lovro L i p i č , sodnik v območju višjega deželnega sodišča ljubljanskega, za sodnika pri okrajnem sodišču v Ormožu; izprašana avskultanta Fran Stefancioza in Janko M ii 11 e r za sodnika - poedinca v območju deželnega sodišča ljubljanskega; Leopold Šmalc za pravnega praktikanta v območju višjega deželnega sodišča ljubljanskega. — Pisarniški oficiar.t pri deželnem sodišču v Ljubljani Konrad T i č a r , jc podal ostavko na državno službo in bo razrešen službovanja z dnem 31. marca 1926. k Vpokojitve v sodni službi. V stanje pokoja so postavljeni: Alojzij Stoger, pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Trebnjem; Josip Obed, izvršilni uradnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu; Ivan L o s k c , vodja zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Celju. k Vpokojitve v šolski službi. Vpokojeni so po čl. 141. uradniškega zakona: Lampe Ivanka, strokovna učiteljica na meščanski šoli na Jescnicah; Marija Gajšck-Tramšek, učiteljica ženskih ročnih del v Dobovi; Marijana 2el-Stepišnik, učiteljica v Apačah; Josip Kol oš a, učitelj v Beltincih; Amalija Rus-Vardjan, učiteljica v Metliki; Milica Nežič-Leščan, učiteljica v Ptuju; Davorin M a t k o , okrajni šolski nadz.ornik v Novem mestu. k Iz agrarne službe. Vpokojen jc referent novosadske agrarne direkcije v Belgradu gosp. dr. Jakob Š t c f a n č i č. k Iz zdravstvene službe. Za zdravnika-volonterja v drž. splošni bolnici v Ljubljani jc imenovan dr. Drago Schweiger. — Iz državne službe je izstopil sekundarni zdravnik dr. Vinko Čremošnik. k Evropejizacija. Predsedstvo najvišjega sodišča v Sarajevu jc izdalo splošno odredbo, ki velja za vsa podrejena sodišča. Odredba določa, da med uradovanjem s strankami noben uradnik ne sme piti črne kave niti kaditi, Isto-tako je to zabranjeno tudi strankam. Nižji uradniki in tipkarice v uradnem času sploh ne smejo kaditi ali piti črne kave. Pravijo, da sc uradniki zelo neradi odpovedo dosedanjim turškim običajem. kZa ljudsko šolstvo v Južni Srbiji in Črni gori. Od 1. januarja 1925 do danes je prosvetno ministrstvo v Južni Srbiii in Črni gori otvorilo 124 novih ljudskih šol. Tačas ?radc 186 novih šolskih poslopij. Srbija ima dobiti še 119, Črna gora pa 67 novih šol. k Vojašnica za gardo. Vojno ministrstvo jc odobrilo kredit 9 miljonov dinarjev za zgradbo moderne vojašnicc na Topčiderskem Brdu, v kateri se nastani 2. pešpolk kralj, garde. k Pogrešani brusač. 24 letni brusač Maks Suhanek v Begunjah na Gorenjskem se je spri v neki gostilni v Tržiču, kjer je bil v družbi svojega svaka Kumplcscha, z domačimi in okoliškimi fanti. Ker jc postal Suhanek precej zbadljiv, so fantje oba napodili in sta morala bežati po noči iz Tržiča pod gorami v Begunje. Suhaneku pa se je moralo med begom nekaj prigoditi, ker ga že skoro tri tedne pogrešajo. Možno je, da je fant zašel s ceste in padel po strmini pod ccsto v kak jarek in obležal mrtev. Zandarmerija je uvedla obsežno preiskavo. k Zvezan utopljenec v Blejskem jezeru. Neznanega utopljenca, o katerem smo žc poročali, da so ga potegnili iz Blejskega jezera ' in ki je bil trdno zvezan na nogah in rokah, Zahtevajte le pristna Gillette-rezila! Pristna V O £ se sedaj zopet dobe! Največja ostrina izvirnika, pravih Gillette-rezil, omogoča najbolj čisto, najhitrejše in najglad-kejše britje na svetu. Prisila Itt-fgi se sedaj zopet lahko dobe in Vam omogočajo najbolj udobno britje, kar ste jih kedaj poskusili. i-ristna Gillette-rezila morete dobiti sedaj pri svojem dobavitelju, ali pa Vam jih bo takoj preskrbel GiCieiie Safeljr Razor €©» Boston. U. S. A. Gillette Salety Razoi O. m b. U. Wie„ . Haysecergcsst 2 Brzoj. naslov Uileuazot Pazite na »ouiieno inair.Ho! Edini dobavitelji za: Jugoslavijo. Avstrijo, Ogrsko, t eško-Slovaško. Poljsko. K umu n no. Bolgarijo, Turčijo in Grško. _______ hmt ..... » „ »f' ® < i M ( ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI. ^ Cena 10 Din. p ;S©S$93S©S$9SS9<3$9<33^^ Srečka §t. K«^ ,om1 'o za loterijo v korist zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani, dovoljeno k odlokom ministrstvo r« poljedelstvo z dn« 20. junij« 190», j^jj &t. 2i!.337rstYum. Akcijski odbor za zgradbo Orlovskega stadiona v Ljubljani: so spoznali za 60 letnega užitkarja Jos. Zorka, doma iz Vidma pri Krškem. Ali je izvršil samomor in se jc sam zvezal, da se nc bi v vodi skesal, ali pa ga jc kdo drugi zvezal in kako je prišel v vodo, tega niso ugotovili in bržkone tudi nc bodo. Njegovo obleko so našli že prejšnji četrtek v grajskem kopališču. k Premeten slepar s koieki in znamkami. Ljubljanska policija je dobila sporočilo o predrznem in jako spretnem sleparju, ki jc ogoljufal žc več trafikantov za precejšnje množine kolekov in znamk. Mož je star okrog 30 let, jako elegantno oblečen in ima prikupljiv nastop. Je pa Nemec in goljufa svoje žrtve takole: Pride v trafiko in zahteva znamk in kolekov vseh vrst in kolikor jih ima trafika v zalogi. Nato naroči več vrst cigaret in cigar in med tem ko mu daje trafikant tobak zloži mož koleke in znamke v veliko kuverto lila barve in jo zalepi. Ko hoče plačati, pa ugotovi ves osupel, da je pozabil listnico v hotelu ali v gostilni, kjer jc prenočil. Mož položi lila I u-verto na mizo in steče v hotel po denar z obljubo, da sc takoj vrne. Ker pusti mož kuverto v trafiki, ne pride nikomur niti na misel, da ima opraviti s predrznim in prefriganim sleparjem. Ko pa bogatega kupca le delj časa ni, si misli trafikantinja, da se je mož morda premislil in odpre kuverto s koieki in znamkami, da bi jih zopet porazdelila po knjigi. Razočarana pa opazi, da so v njej samo prazni papirni odrezki. Mož je imel namreč to kuverto že pripravljeno. Pravo s koleki in markami jc odnesel, to pa jc podtaknil trafikantu. Na ta način je oškodoval ta nemški slepar samo dve trafikanlinji za preko 6000 Din in jc pobegnil. k Tatvina gonilnih jermenov. Pri posestniku Mihaelu Kogolniku pri sv, Lovrencu fo zaplenili pet gonilnih jermenov v skupni dolžini 42 metrov. Kogolnikov družabnik Josip Kukovič iz Maribora jc priznal, da jc kupil leta 1920 tri jermena od nekega neznanega civilista, dva pa od nekega vojaka v Mariboru. Vsa jermena so bila gotovo kje ukradena in jih ja prinesel tat preko meje. k »Čajanka.« Ali ste že poskusili čajne mešanice »Čajanka« in Globus-vanilijev sladkor? Poskusite, potem ue kupite več drugih znamk! 8518 * »Peko — otroški čeveljčki prvovrstno kakovosti se prodajajo do 25. t. m. po znatno zn žanih cenah. Oglejte si cene v izložbah tovarni >Peko«, Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova c. 1. Veselo godovali smo sinoči; ko pa fjorak se »BUDDHA<-Oaj r.iitoči zdravicc so gorele v vseh očeh: »Na zdra^ ie Jožic in pa Jožkov teh!« Proslava dveh zaslužnih pravnikov. Včeraj se jc vršilo v slavnostni dvorani tmivcrze izredno zborovanje odvetniške zbornice, katerega namen je bil proslaviti petin-dvajsetletnico delovanja dr. Danila Maja-r o n a kot predsednika in dr. Ivana T e k a v -č i Č a kot pravdnika odvetniške zbornce. Ene 16. marca 1901 sta bila namreč oba izvoljena za to funkcijo. Najpreje je kot domačin pozdravil prisotne v zameni rektorja prorektor univerze g. dr. H i n t e r 1 c c h n e r. Nato je otvoril g. dr. 2 i r o v n i k izredno skupščino in podal besedo referentu g. dr. Trillerju, ki je poudarjal, da je sedanji jubilej — jubilej dela. Delo dr. Majarona je delo idealista, ki ima velike zasluge za slovensko univerzo in odvetniški stan in je zgled mladini. Drugi jubilant dr. Tekavčič je pa vedno deloval v korist in povzdigo stanovske organizacije. Dr. Žirovnik je prečital po tem referatu nešte-vilno brzojavnih in pismenih čestitk slavljcn-cema. Sledili so čestitke in nagovori: velikega župana B a 1 t i č a , predsednika višjega deželnega sodišča dr. B a b n i k a , prorektorja dr. Hinterlechncrja, dvornega svetnika B e ž k a , predsednika notarske zbornice Hudovernika in dr. A. Remca v imenu odvetniških kandidatov. Odvetniška zbornica je podarila dr. Majaronu prstan, dr. Tckav-čiču pa zlato uro. Burno pozdravljen je odgovoril gratulan-tom najprvo dr. M a j a r o n. Beseda mu je šla težko iz grla in poznalo se mu je po glasu, kako globoko je bil ginjen. V zahvali je poudaril, da je v svojem delovanju vedno stremel za ohranitev ugleda odvetništva in za ohranitev častnih tradicij odvetniškega stanu. Poudaril je, da se je odvetniška zbornica vedno borila za slovenstvo. Drugi slavljenec dr. Tekavčič je v svoji zahvali naglasil, da jc v funkciji zborničnega pravdnika vedno pazil na ugled odvetniškega stanu. Nato je dr. Žiro vn i k zaključil skupščino. L0 I 0 Ljudski oder v Ljubljani. Ker je veliko glo zavil, voznik pa je zlelel kake 3 metre daleč na kamenita tla. Priletel pa jo tako srečno, da se je le n a'o potolkel po roki. Konja pa so ustavili mimoidoči ljudje. Kočevfe Kočevska čitalnica pridno de!u;e. Po občnem zboru meseca januarja je priredila že tri družabne večere (čajanke) s predavanji o naši loka'ni zgodovini, o Prešernu in o Vatikanu (s skioptičnimi slikami). Četrta čajanka bo v sredo, 24. marca. Govoril bo g. prof. dr. lic o Parizu ter naredil predavanje še zanimivejše s skioptičnimi slikami. Brez dvoma so ti čitalniški družabni večeri za Kočevje velikega pomena, ker moremo smatrati ta pre-danja za začetek ljudske univerze. In res, čemu bi ne mislili tudi na ljudsko univerzo, saj imamo vse polno izvežbanih predavateljev iz vseh strok. Slovenski stvari v narodno mešanem ozemlju bi moglo nekaj podobnega ilno koristiti. Priporočamo torej čitalmškemu odboru, da zadevo resno vzame v roke. Vam. ki živite v najhujših političnih bojih, se gotovo zdi čitalniško življenje anahronizem iz Blei-vveisovih časov. No tako pri nas. Tu nas baš Čitalnica druži, kar je v narodnem oziru v našem ozemlju gotov o nujno, potrebno. Tega dejstva se mora vsak kočevski Slovenec zavedati in čitalnico podpirati. Fine površnike za gospode, priporoča tvrdka A. KUNC, LJUBLJANA po zelo zmernih cenah. Vr&nika Shod. V nedeljo 14. marca se je vršil v Borovnici shod komunističnih lesnih delavcev. Na ta shod so prišli tudi trgovci z lesom, katerim se je posrečilo, da se je shod razbil. Banket. Občinska hranilnica je imela v soboto 13. marca bilančno sejo za poslovno leto 1925. Seja se je zaključila z banketom v gostilni pri Nacetu. Pojasnilo. Z ozirom na notico, ki jo je objavil »Slovenec« pretekli teden, omenjamo, da obstojita na Vrhniki dva odbora za proslavo Cankarja, in sicer je »Društvo za postavitev Cankarjevega spomenika na Vrhniki« nadstrankarsko, dočim je zadruga »Cankarjev dom« socialistična gospodarska organizacija, ki namerava postaviti Cankarju spominsko ploščo. Katoliške organizacije z njo ne morejo sodelovati. Mlekarska zadruga. V nedeljo 14. marca se je vršil občni zbor »Mlekarske zadruge«. Udeležilo se ga je nepričakovano veliko število zadružnikov. Zboru sta prisostvovala tudi župan g. dr. Marolt in g. Lenarčič. Po odobritvi bilance za leto 1925, ki izkazuje lep uspeb in napredek, se je razvila debata o higijeni v mlekarstvu, kako omogočiti še boljšo produkcijo in čistoto dvigniti na najvišjo stopinjo. V razpravo so posegali tudi mnogi kmetovalci in s tem dokazali, kako se zavedajo velike važnosti in koristi, ki jim jih nudi umna živinoreja. — V tej zadrugi je včlanjenih nad 500 članov, torej do malega skoro vsi kmetovalci vrhniške okolice, ki oddajajo mleka v mlekarno po 2 Din za liter, dočim jim ga je prej plačevala mlekarna po 2.75 Din. — Sira, surovega masla in drugih mlečnih izdelkov se je prodalo v preteklem letu za 1,674.305.69 dinarjev, za nabavo blaga (mleka itd.) pa se je izdalo 1,558.613.85 Din. Ze te številke jasno govore, kolike važnosti je ta naša zadruga za okoličane. — Da izdelki vrhniške mlekarske zadruge tako uspešno tekmujejo z vsemi drugimi mlekarnami in sirarnami, ki imajo glede kakovosti mleka (n. pr. Bohinj) bolj ugodne pogoje, je zlasti zasluga načelstva in mlekarja g. Tešarja, ki ume iz mleka, produciranega iz barjanske krme, izdelovati sir take. kakovosti. S tem je naš mlekar-strokovnjak, ki deluje v mlekarni že od 1. 1904., t. j. od njene ustanovitve, proslavil nele mlekamiške izdelke, marveč tudi samega sebe. Možu dela želimo še mnogo let, mlekarni sami pa največji razmah in procvit na začrtani poti. Hranilnica in posojilnica. Kako lepo se razvija naša hranilnica in posojilnica, ki slavi letos 25 letnico svojega obstoja, je razvidne iz njene bilance za 1. 1925. Iz skromnega po-četka se je razvila v upoštevanja vreden zavod, ki zaradi svoje solidnosti in trdne podlage čimdalje lepše uspeva. Leta 1923. je znašal denarni promet 5.863.298.66 Din 1. 1924. 8,613.092.43 Din, 1. 1925. pa že 10 379.892.65 Din. Hranilnih vlog je bilo v preteklem letu za 2,177.789 Din, rezervni zaklad pa je nara-j stel na 39.155.58 Din. Gole številke govore, | kako zaupanje si je pridobil ta zavod med na-i šim ljudstvom, ki naj bi se tudi v bodoče držalo načela »Svoji k svojim« in s tem pripomoglo zavodu do še večjega ugleda, sebi pa do največjega blagostanja. Kratek stik. V ponedeljek zvečer je bila Vrhnika brez luči, ker je nastal kratek stik na daljnovodu. ?ca. Ponesrečen shod »neodvisnih«. Za naS kraj so se v zadnjem času čudno začeli zanimati komunisti in socialisti. Ustanovili so najprej društvo »Svoboda«, katero so vpeljali z zelo kulturno igro »Vdova Roš'inka«. Nato so prihiteli gostovat »Svobodaši« od drugod, iz Šiške in Viča, in nam prinesli podobne kulturne proizvode. Vse bi bilo v redu, samo ljudi, ki bi jim sedli na lim, pa nimajo. V nedeljo so pa hoteli ustanoviti strokovno organizacijo lesnega delavstva. Zborovalcev, ki so bili radovedni, kaj jc to in koliko ljudi imajo za seboj, se jc zbralo precej. Zalibog pa je njihov govornik šveflal o vsem mogočem, samo o strokovni organizaciji ne. Prišel jc s tem v konflikt z navzočnimi podjetniki, ki so ga zdelali; napadel jc naše delavcc, da so teroristi, vsled česar je moral pa zopet umolkniti, ko so mu dokazali nasprotno, tako da je bil ves njegov nastop velika polomija. Zato ni čuda, da mu je ostalo za njegovo organizacijo tako malo privržencev, da so jih lahko našteli kar s številom 3 (z govornikom vred) in da iz komunističnega pohoda na Borovnico ni bilo nič. Naši ljudje so v tem oziru prepametni, da bi šc nasedali demagogiji »neodvisnih« marksistov. Preveč jim je šc v spominu 1. 1920., ko so jih Ic-ti pognali v stavko, s katero so spravili par delavcev ob kruh, svojo organizacijo pa uniči'i. Delavci so sc i zato začeli organizirati pri naši jugo!.iovan':ki strokovni zvezi, ki slnni na edino Dravem krščanskem temelju. Maribor Danes vsi na akademijo, ki jo priredi naše dijaštvo v Narodnem gledališču ob 5 popoldne. Spored akademije v Narodnem gledališžu: i. Zaje: Graničari; 2. Prolog; 3. Orli (simbolične vaje); 4. Hellerjeva etuda (ritmične vaje); 5. Brnska fanfara; 6. Vaje na konju; j. Prolcg; 8. Vaje s kiji; 9. Vaje na bradlji. J- Odmor. — 10. St. Premrl: Fanfara; 11. Prolog; 12. Slovanska uspavanka; 13. Mornarji; 14. Vaje na drogu; 15. Himna. □ Mariborčani! Danes se zberejo v našem mestu zastopniki slovenskega in hrvaškega dijaštva, da se porazgovore in izmenjajo pregramatične misli za bodočnost. Popoldne ob 5. prirede Orli-telovadci akademijo v narodnem gledališču, ki bo nedvomno najlepša mladinska prireditev letošnjega leta. Naša zavednost in upoštevanje tega prizadevanja zahtevata od nas, da nas mladina vidi polnoštevilno zbrane. Vabimo Vas, da čujete la klic in napolnite naše gledališče v povračilo truda in znoja. □ Obletnica škof. posvetitve lavantinske-ga škofa dr. Karlina se vrši danes 19. t. m. V stolnici bo ob 10. svečana orkestralna sv. maša. □ Razveseljiv narastek Mohorjeve dru- ihe. V teh dneh bodo sestavljena sklepna poročila o članstvu te velike organizacije Ze danes je gotovo, da bo narastek letošnjih udov v Mariboru dosegla lepo število okoli 500 več kot lansko leto. Kakor čujemo, bo tudi na deželi število visoko narastlo tako, da je računati skoro z 50 odstotnim poviškom. Poživljamo Mariborčane, da se javijo v zadnjem času še z pristopom, da bo uspeh tem fastnejši. □ Umrla je v sredo v mariborskem sa-natoriju ga. Jozefina Wittenberg. Pogreb je danes ob 3. popoldne. □ Jožefovanje v Studencih dobiva v zadnjem času druga lica. Časi razposajenosti, no-renja, tingl-tangla in cirkusov minevajo... denarja ni! Nam se zdi, da tradicije niso vedno priporočljive in zato svetujemo čitateljem na praznik dela: Vzemite raje v roko brošuro: Delu slava — delu čast! in bo pač več haska. □ Ostavka na državno službo. Ostavko na državno službo je podal dr. Lojze Campa, avskultant okrožnega sodišča v Mariboru. □ Zupanovo sobo na mestnem magistratu so začeli te dni renovirati. Posle bo mariborski župan opravljal med tem časom v posvetovalnici. □ Hudožestveniki v Mariboru. Iz gledaliških krogov doznavamo, da posetijo v letošnji sezoni naš oder hudožestveniki. □ Prehodi na križiščih ulic, kjer je pro-meniral cestni valjar so ponekod popolnoma zabrisani. Valjar je namreč kameniti prehod popolnoma potlačil v zemljo in glas iz občinstva prosi, da bi se vzpostavil status quo na teh mestih. Gre namreč za prilike ob deževnem vremenu in kar je s tem v zvezi. □ Angleški krožek. Iz občnega zbora posnamemo: Na njem so bili zastopniki vseh stanov in obeh narodnosti. Dr. Toplak je kot predsednik poudarjal v angleškem nagovoru praktični pomen angleščine za nas. Iz poročila tajnika prof. dr. Kotnika posnemamo, da ima društvo 150 članov, da je priredilo dva tečaja. Prvega je vodil g. prof. dr. Kotnik, obiskovalo ga je 28 članov. Drugega je vodil Mr. Charles Parmenter, katerega je obiskovalo 12 članov. Ukovina ja znašala 40 Din, za dijake 30 Din. Blaganja izkazuje 4869 Din prometa. Častno so se izkazali angleški industrijalci iz Mežiške doline. Knjig ima društvo sedaj 80, lani 54. Članom so na razpolago razni časniki, ilustracije in revije. Dr. Kotnik je prevzel nalogo, da izda angleško-slovenski slovar, kar bo kulturni dogodek velike važnosti. Krožek vodi zdravnik g. dr. Toplak. □ Mumps na šolah. Mestni fizikat nam sporoča, da se je glede mumpsa od njegove strani vse potrebno ukrenilo in da leži krivda na razširjanju mumpsa v prvi vrsti na šolah, ki*niso javile razen par slučajev, kakšen je položaj. Cel/e 0 Stvarna politika. G. Stermecki je bil pred nekakimi tremi leti član istega kluba, kot so po večini sedaj oni gospodje občinski svetniki, ki so glasovali v zadnji občinski seji proti dovoljenju stavbnega dovoljenja za nadzidek na njegovi hiši. Sedaj ko g. Stermecki ni več član njihovega kluba in tudi ni hotel iti z SDSsarji črez drn in strn, so poslednji glasovali v veliki večini proti temu stavbnemu dovoljenju, čeravno so pred tremi leti vsi glasovali za taisto dovoljenje. 0 »Krekova mladina«, Celje, gostuje danes popoldne v Rimskih toplicah v dvorani hotela »Nova pošta« z igro >Sin«, dramo v štirih dejanjih. Ker je igra po svoji vsebini zelo zanimiva ter polna pretresljivih scen, zato vabimo vse prijatelje naše mladine, da se predstave v obilnem številu udeleže. 0 Minister za narodno zdravje Miletič. Dne 18. marca ob dveh zjutraj se je pripeljal s polnočnim brzovlakom v naše mesto minister Miletič in prenočil v svojem salonskem vozu na posebnem tiru. Zjutraj je kot prvo deputacijo sprejel zastopnike narodne radikalne stranke z g. Stermeckijem na čelu. Pri jjinistru so ostali nekako pol ure, nakar je minister sprejel velikega župana g. Pirkma-jerja, vladnega svetnika g. dr. Zužeka, okrajnega glavarja v Celju. Z imenovanim se je nato odpeljal i avtomobilom v celjsko bolnico na inšpekcijo in nato v Topolšico in Dobrno. Popoldne je odpotoval g. minister v Maribor. 0 Predstava, ki so jo nam priredili naši domači igralci v torek zvečer in na kateri so izvajali Gerharda Hauptmanna z »Elgo«, je bila za naše razmere prav zadovoljiva.. Pohvalno moramo omeniti v prvi vrsti g. F. Gradišnika, ki nam je podal grofa Starženskija v psihološko prav utemeljeni obliki, in njegovega starega oskrbnika Timoško, katero vlogo je igral g. Pfeifer. Tudi Elga, v osebi ge Gradišnikove, je bila v dobrih rokah, čeravno moramo pripomniti, da se nam je zdela njena igra tu pa tam nekoliko prisiljena, kar menda znači, da vloga ni odgovarjala njenemu na-turelu. Čuditi pa smo se morali za naše uboge celjske razmere še precej lepi sceneriji in kostumom. Seveda so se morali poslednji ravnati tudi po materielnem stanju našega gledali, šča, vsled česar smo morali malenkostnim anahronizmom oprostiti. Glede udeležbe izražamo upanje, da bo v nedeljo pri ponovitvi te igre obisk gledališča obilnejši. Igralci res zaslužijo, da ne igrajo pred na pol praznimi sedeži. 0 Operna predstava v Celju. Danes popoldne ob 3.15 bo nastopilo ljubljansko operno osebje v mestnem gledališču in sicer s Smetanovo »Prodano nevesto«. 0 Mesečni živinski sejem se vrši v prihodnjem mesecu dne 6. aprila. Na tem sejmu se bodo delile zopet nagrade kot ob priliki poslednjega mesečnega sejma. Prvi. ki prižene živino na trg, dobi Din 30 in nato vsaki deseti po Din 25. 0 Polikliniko za šolsko mladino nameravajo otvoriti tudi v Celju. Tu bodo dobili šolski otroci brezplačno zdravniške nasvete in zdravniško negovanje. Za Celje skrajno koristna naprava, ker je posebno pri nas v Celju razširjenih še precej otroških bolezni. 0 Harmonika in glasno petje, odnosno kričanje se glasi te dni po našem mestu. Fantje nastopajo svojo vojaško službo in iščejo še zadnje prilike, da si morejo svoje žepe olajšati in napiti korajže. Seveda slede temu kričanju marsikateri nastopi s policijo, ki skuša po možnosti umiriti razgrete duhove. 0 Vojaška oblast ima z novinci precej opravila. Fantje se po gostilnah napijejo, povzročajo neljube nastope in konflikte, od katerih nima nikdo dobička razun nekaj gostilničarjev. Zato je hvalevredno postopanje vojaške komande, ki pošilja po mestu patrulje, K spravlja take prevroče glave iz gostilen na zrak, da se tam nekoliko ohlade. 0 Čuden pojav. V Polulah nad znanim kamnolomom se je dne 6. marca pojavil prvi modras. Na vsak način za mrzlo vreme, v katerem sedaj živimo, čudna prikazen. 0 V marcu umrli. Albin Kveder, Marija Bauman, Marija Kavs, otroci. — Antonija Pod-brežnik, rudarjeva žena, 26 let. — Neža Aram, občinska uboga, 58 let. — Marija Stritar, po-strežnica. — Filomena Forglechner, vdova zasebnica, 74 let. — Karolina Sabukoschegg, vdova posestnica. — Josip Korent, sin rudarja. — Anton Altziebler, zasebnik, 60 let. — Marija Zuraj iz Spodnje Hudinje, 80 let, zasebnica. — Štefan Coh, mesar, 50 let. — Andrej Cernigoj, policijski stražnik, 44 let. — Franc Rebevšek, 47 let. — Ciril Micelovšek, 16 let. — Marija Vaši, otrok. — Terezija Bauman, žena sprevodnika, 25 let. — Valentin Kodrun, podko-vaški mojster, 38 let. — Josip Kocijan, paznik v cinkarni, 49 let. — Terezija Spes, žena zidarja, 46 let. — Loti Oražem, 92 let, žena posestnika. — Justina Lusicky, žena sodnega oficiala, 73 let. P/u/ © Seja okrajnega odbora SLS se bo vršila v nedeljo dne 21. t. m. po zborovanju narodnega poslanca Ivana Vesenjaka, nakar vse odbornike opozarjamo. 0 P. Kolb na koncertu »Drave« v Ptuju. Na koncertu »Drave« v Ptuju dne 20. marca sodeluje pri »Jeftejevi prisegi« p. Kolb iz Zagreba. Tega odličnega pevca se je posrečilo pridobiti mesto prvotno naznanjenega gospoda Rumpla iz Ljubljane. Razen tega nastopi s solo-spevi tudi koncertni pevec g. A. Zivko iz Maribora. Posebne točke bo izvajal tercet s harfo društva. Cenjeno občinstvo opozarjamo na odlična pevca in na izreden umetniški užitek. © IV. telovadno akademijo je priredila dne 14. marca orlovska mladina v Sredi* š č u v Društvenem domu Akoravno je imel Sokol ob istem času v Sokolskem domu gledališko predstavo, je bila udeležba jako lepa. Obiskali so nas tudi Orli in Orlice iz Cakovca. Spored je obsegal: 1. skupina: Bratom Orlom, (tamburaški zbor). 2. Članske proste vaje za 1. 1926. 8. Proste vaje članic za 1. 1926. 4. Na-raščajske proste vaje za 1. 1926. 5 Proste vaje gojenk za 1. 1926. 6. Orodne vaje (bradlja). Skupina: »Slovenska pesem« (meš. zbor). 8. Vaje v zastopu (člani). 9. Vera, upanje, ljubezen (Simbol, vaje članic). 10. Kosova gostija (Telovadna igra gojenk). 11. Orlovstvo (izvajal naraščaj). 12. Orodne vajo (krogi). Skupina: »Na valovih jadranskega morja.« (Tamburaški zbor). 14. Moj Bog. deklamacija. 15. Boks (izvajali člani). 16. Peričica (telov. igra gojenk). 17. Oj Doberdob (simbol, vaje članic). 18. Orodne vaje (drog). V odmoru med 1. in 2. skupino je govoril profesor L. Mlakar o orlovskih dolžnostih, posebno še o državljanski vzgoji Orlov. Telovadba je bila dobra, tamburaški zbor, ki se vadi šele šest tednov, je pokazal lepe uspehe v napredku. Splošen utis slavnosti lep in dela delo čast vrlemu središkemu Orlu. Trbovlfe O Materin dan. Opozarjamo ponovno na to proslavo v Društvenem domu v nedeljo, dne 21. marca ki jo priredi Kat. prosvetno društvo našim krščanskim materam. Spored je velezanimiv in bo duševnega užitka dovolj. Občinske volitve. Volivni boj za občinske volitve, ki se vrše 28. marca, se lepo razvija v prid listi Slovenske ljudske stranke, ki ima prvo skrinjico. Raznim demagogom delavstvo in obrtništvo ne naseda več in se jim smeji, kmet je pa itak * našem taboru. Težko čakajo dneva volitev, da jim bo dana prilika pokazati, da hočejo priti po dolgih letih do plodonosnega občinskega gospodarstva in vidijo rešitev le v SLS, ki ima prvo skrinjico. Kz Razdelitev volišč za občinske volitve dne 28 marca 1926 je sledeča: I. volišče občinska pisarna: Trbovlje, Planina, Planinska vas, Gabersko, Knezdol, Sv. Marko hiš. štev. 1—12, 22, 49, 54, 14, 47, Ojstro hiš. štev. 1-5, 7, 9, 10, 11, 12, 16, 20, 21, 23, 29, 34, 35, in volivci iz vasi Loke z začetno črko »A«. Predsednik g. Plavšak Robert, šolski upravitelj, Trbovlje, prisednik g. Berger Ivan, posestnik, Loke. — II. volišče: Deška šola Trbovlje: volivci iz vasi Loke z začetno črko »B« do inkl. »G«. Predsednik g. Jordan Avgust, ključavničar, Trbovlje, prisednik g. Drnovšek Franc, posestnik, Trbovlje. — III. volišče: Dekliška šola Trbovlje; Loke z začetno črko »H< do inkl. »L«. Predsednik g. Goropevšek Jožef, posestnik, Trbovlje, prisednik g. Kolenc Dominik, posestnik Gabrsko. — IV. volišče: Delavski dom Trbovlje: Loke z začetno črko »M« do vštevši črke »R«. Predsednik g. Klenovšek Jakob, obratovodja, prisednik g. Tlorem Franc, posestnik, Trbovlje. — V. volišče: Deška šola na Vodi: Loke z začetno črko »S« do črke »Z«. Predsednik g. Dreo Franc, posestnik, Trbovlje, prisednik g. Kos Mirko, uradnik, Trbovlje. — VI. volišče: Čakalnica zapadnega obrata: Retje z začetno črko »N« do vštevši črke »Z«. Predsednik g. Bučar Alojz, šolski upravitelj, Trbovlje, prisednik g. Slokan Filip, podurad-nik, Trbovlje. — VII. volišče: Dekliška šola na vodi: Retje od črke »A« do vštevši črke »M«. Predsednik g. Mahkovec Jože, trgovec, Retje, prisednik g. Pleskovič Ivan, uradnik, Trbovlje. — VIII. volišče: Delavski dom v Hrastniku: Hrastnik, Ojstro, Studence, Pra-pretno, Plesko, Sv. Katarina, Sv. Lenart in Sv. Marko od črke »A« do vštevši črko »L«. Predsednik g. Roš Ferdo, veleposestnik, Hrastnik, prisednik g. Potrato Franc, posestnik, Sv. Marko. — IX. volišče: Deška šola Hrastnik: Sv. Lenart, Ojstro, Studence, Prapretno, Plesko, Sv. Katarina in Sv. Marko od črke »M« do črke »Z«. Predsednik g. Roš Miloš, učitelj, Hrastnik, prisednik g. Jenko Ciril, uradnik, Studence. Mesečno izplačilo mezde delavcem — obrtnikov pogin. S 1. aprilom se uvede pri vseh rudnikih TPD mesečno izplačilo delavskih plač. Med mescem bo sicer delavec prejel nekakšen predujem v zaokroženi vsoti, kar pa ne bo zmanjšalo neugodnih posledic tega načina izplačevanja. S to uvedbo se bo gotovo uvedel tudi stari sistem, da se bodo vse živ-Ijenske in druge potrebščine koncentrirale le v rudniškem konsumu. Ker trgovec ne bo v stanu rudarju kreditirati živeža za celi mesec, krojač ne obleke, čevljar ne obutve, se bo rudar zatekel v rudniški konsum in tam bo prejel na knjižico, kar bo rabil in rudnik mu od plače odtegne svoj delež, kar obrtniku ne bo mogoče. Kar se pa drugih obrtnikov tiče, bodo odvisni samo na enkratno mesečno posečanje delavnic ali lokalov od strani svojih odjemalcev ali delavcev. To so stvari, katere dajejo našemu obrtniku misliti, ker gre za njegov obstoj. Edina pomoč bi bila, da preprečijo odtegljaje od plače, kar je itak zakonito prepovedano, a družba to vseeno prakti-cira. Ze sedaj tožijo obrtniki o posledicah odpuščanja rudarjev, z mesečnim izplačilom bi jim pa bil zadan drugi hud udarec. Ograja manjka. Ob cesti od stare bolnice proti zadružni elektrarni manjka ograja. Pred dnevi je padel iz škarpe v vodo otrok nekega poduradnika in je čudo, da se ni nič poškodoval. Hrastnik Društvo rudniških nameščencev je tudi v Hrastniku odklonilo skupno akcijo za obrambo rudarjev kakor tudi svojih članov. Re-duclranih je veliko število poduradnikov, ki so člani tega društva. Na kak način potem misli omenjeno društvo svoje člane ščititi, ne vemo. Društvo se sicer imenuje nadstrankar-sko, veje pa v njem SDS-sapica. Prosveta. V petek se vrši predavanje na Krekovi socialni Soli. Obrtno društvo priredi v petek popoldne obrtni praznik v Rošovi gostilni. Pravijo, da bo predavnje. Gotovo da gre za volitve v obrtno zbornico. Posebna špeclaiiieia vinske kleli »LJUBLJANSKEGA DVORA«: Od dane« naprej vsak dan od 5 do 8 ure zvečer epetilni predvečerni zakuski p° ccnah. Brez mnogo reklame je vsakomur znano, da se najcen. in najbolj, kupi}« spomladanske obleke, površniki predvsem pa j*- OBLEKE ZA OTROKE SAMO v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cetli 2. Za veliko noč poleg razpis, nagrad Se poseb. cene. Konfekcijska tovarna F. Derenda & Comp., Ljubljana. Šmarje pri Jelšati Materinski dan. Šmarska dekleta se dobro pripravljajo, da bo 25. marec res ljubezniv slavospev našim materam. Za skupnim sv. obhajilom zjutraj bodo popoldne v Katoliškem douu priredile igro »Vestalkac, vršil se bo slavnosten sprejem članic orliškega krožka, nato bo slavnosten govor, slavovspev našim materam in njihovemu velikemu delu, med odmori igre pa bodo deklamacije in simbolična vaja ter pevske točke. Ker je znano, da bližnje okoliške župnije materinskega dneva ne bodo priredile, pričakuje šmarska mladina, da se prireditve udeleži tudi bližnja ip daljna okolica. Meščanska šola. Vse je bilo prepričano, da bomo imeli v doglednem času v Šmarju meščansko šolo. Stvar je vendar šla po vodi, ker je okoliška občina odrekla podporo. Mnogi izmed šmarskih izobražencev mislijo, da je bolje tako, posebno ker bi meščanska šola tukaj v naših razmerah sprejela le otroke, vsaj po večini, ki pozneje učenja ne bi mogli ali ne nameravali nadaljevati. Na ta način se pa le poveča mržnja do dela, posebno vočigled učnemu načrtu meščanskih šol, kakršen je danes. Sestanki Prosvetnega društva. Šmarsko Prosvetno društvo je začelo prirejati mesečne sestanke za vse občinstvo, ki hoče priti. Na zadnjem je bila udeležba nad vsako pričakovanje velika in je upati, da se bo dala narediti tudi tu nekaka ljudska univerza. Prosvetno društvo je sklenilo prirediti agitacijski teden za naše katoliško časopisje. Mohorjeva družba. Število naročnikov je letos že znatno prekosilo lansko število. Na cvetno nedeljo bo žrebanje loterije za Stadion. Hitro po srečkah 1 Mežiška dolina Kat. prosvetno društvo na Prevaljah }• uprizorilo dne 14. t. m. za šolsko deco »Kristusovo trpljenje« v enajstih slikah. — To j« bil dogodek za otroke! Same oči in ušesa so jih bila, pa še odprta usteca so pomagala gledati in poslušati. — Za odrasle pa bo uprizorilo KPD »Kristusovo trpljenje« 19. marca ob treh popoldne, dne 21. in 25. marca pa ob polštirih popoldne. Zveza z vlaki je ugodna. Predstava bo končana pred odhodom večernega vlaka. Kdor pride poslušat misijonske govore, ima 21. in 25. marca priložnost, da si ogleda tudi »Kristusovo trpljenje«, pri katerem sodeluje nad 80 oseb. Ne zamudite ugodne prilike! Sv. misijon bo v Prevaljah od 21. do 28, marca. Misijonski govori bodo ob nedeljah in na praznik ob 7, 10 in 14, ob delavnikih pa ob 7, 10 in 17. Sv, misijon bodo vodili oo. frančiškani. Preletinurfe Na drž. real. gimnaziji v >1. Soboti so raz* pisana za šolsko leto 1926-27 naslednja stalna učna mesta: a) učno mesto za francoščino v zvezi z drugim jezikom, b) učno mesto za zgodovino in zemljepis, c) učno mesto za matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, ki bi bil usposobljen tudi za opisno geometrijo in kemijo in d) učno mesto za telovadbo. Na petih osnovnih šolah so razpisana me«ta šolskih upraviteljev, in sicer na šest-razredni drž. osnovni šoli s štirimi vzporednicami v M. Soboti, na štirirazredni drž. osnovni šoli v Kuzdoblaru, na trirazredni drž. osnovni šoli v Sredici, na dvoraz.redni rim. katol. osn >vni šoli v Dolnji Bistrici in na enorazred-ni drž. osnovni šoli v Brezovcih. Primorsko Smrtna kosa. V Sv. Luciji na Primorskem je umrla ga. Eliza Rakovšček, soproga tamkajšnjega nadučitelja in bivša učiteljica. Po. kojna je bila blaga žena, ki je vživala splošno spoštovanje. — V Trstu sta umrla Ljudevit Matko, vpokojeni pisarniški ravnatelj bivšega namestništva, in 73 letni trgovec Franc Toma-žič; oba sta bila zvesta sinova slovenskega naroda. Rimski pozdrav za idrijsko rudarsko paro. Uprava idrijskega rudnika je razglasila ukaz vladnega načelnika Musgolinija, da mora vse rudniško osobje v službi in izven službe pozdravljati edinole z rimskim fašistovskim pozdravom. Senzacija pomladi! Damski levro ipangerji vseh velikosti . 159 Din Otročki Spangcrcki in sandalce ... 25 Din In vsi dragi ČEVLJI najceneje pri .. 1/flll/ M ,, LJUBLJANA — KREKOV TRG, »¥UII\H« nasproti Mestnega doma. 1889 Naša mladina Za dijaiki dan v Mariboru 19. t. m. EDVARD KOCBEK: Mladina in umetnost. Mladina bo preobrazila sedanje kulturno lice. To je izven doma. Vse odvisi le od načina. Glavno igrajo pri mladini že od nekdaj ideje. Tudi pri slovenski mladini, posebno pri dijaštvu, ki je njeno jedro. Toda splošnih, močnih idej je bilo malo, iu še te so objele »amo golov krog. Le narodnostna ideja je nekoč družila mladino v močno vez, od takrat pa je postalo čudno testo, ki ga mešajo druge, tuje roke Razcepljenost v nazore jo je spravila ob vso samostojnost, mesto narobe. Mladina je začela životariti. Le kaloliško dijaštvo je zadnje leto tiho in iskreno zaživelo v m!a-dinskem gibanju, kamer so do danes šteli tudi orlovstvo. V teh elemenlarnih pojavih so skrite klice, ki lahko pomenijo mnogo. Razve j gre organično naprej, tako da bo katoliško dijaštvo stalo kmalu pred novimi dogodki. Iz novih tal, iz sveje srede bo moralo za-žeti graditi in uresničevati svoje nnčrte. Vsaka mladina prelomi s preteklostjo. Ne iz hudobije, marveč ker ji tako narekuje njena duša, njeno srce in vest. To se ne pravi: podreti stare cerkve, požgati stare slike in opljuvati stare besede. Mladina hoče vitalno doživeti in izživeti samo sebe v najvišji ljubezni, ki je samo božja in nikogar drugega. Ljubezen pa lega ne dela. * * * Umetnostno doživljanje je poleg verskega Odlična naša last. Umetnost je cvet kulture. Ta pa se še gradi. Zato je treba položiti novi kulturi take temelje, ki bo iz njih pognala čudovit vonj tudi umetnost Kristus, človek, narod. To so trije čini-telji, ki bodo naši prijatelji in naša moč. Gospod Jezus je naš brat. To je na?:e veselje, ki poje v zmagoslavno izpoved. Mladina vidi v njem svoje razodetje in blagovest. Blagovest, ki je kakor »razlito dišeče olje« in Razodetje, ki ga sprejemajo mlad8 srca in Uho ljubijo. Kristusa je morala vzljubiti marsikatera mlada duša. V njegovi brž i ne-izmernosti je tako svobodna in vendar sladko rezana. Kristus postaja med mladino, v veselju in priprestosti deraščaječem človeštvu, osrednja točka. Mladina ga doživlja: njegovo osebnost, nauk in pomen. Vsakokrat zagrabi za trdno točko iu raste v Njegovo podobo. Zato bo mlad človek vzljubil tudi so-Sloveka. Verski motivi bodo rodili v umetnosti novo umetniško naziranjs, ki se bo pokazalo v okusu, stilu, namenu, vsebini. N'č manj pa v raznih odnosih, med katerimi se bo pokazala značilna socialna nota. Dosedarja umetnost se je vsa odtujevala ostalemu človeštvu in postala last duševne aristokracij. Izvoljena kasta jo je gojila v svoji hiperbolič-aosti kot duševen šport. Malo umetnikov je astvarjalo iz svojega profetičnega poslanstva |loboka dela. Ni pa bilo niti enega na svetu, if bi se ozrl na lačne in žejne, se jim vsega posvetil in jim dal od svoje božanske lastnine. Siti ene razumljive besede, niti enega toplega tkorda, niti ene sladke razodete skrivnosti. Koliko ust je žejnih, koliko oči trudnih, koliko »rc izmozganih iu bridko udarjenih I Pa ni blagoslovljenih svečenikov ljubezni, da bi jih t razumljivo besedo dvignili in povedali odprlo, zdravo, toplo in veselo povest. Zalo bo morala napraviti mladina čez zgodovino zadnjih let rdečo črlo, nato pa vzeti r že v naročje in poromati med ljudi, ki so naši bratje ln sestre. Bratje in sestre tvor jo občestva. Na "lepše občestvo je narod. Pojem narod je v najčistejšem in najplemenitejšem pomenu neoo-raana vrednesta. Narod je edino pravo torišče svetovnega razvoja. Narod je vsota vseh vrednot, ki se kristalizirajo potom poedincev na polju umetnosti v umetnine, ki so srčna lastnina vsega naroda. Nepretrgana vsota poedin-r,ev ustvarja nepretrgano vrsto umetnin. Vse pa tvorijo važen del narodove kulture. Vsa narodova duša, prepletena z znaki veselja in pristne lepote bo zajela iz svo.iih najglobljih globin. V narodu mora postati vsak človek umetnik. Aktiven ali pasiven. Da se bo v veselju nad krasoto življenja njegova duša usidrala v širokem, svetovnem razumevanju ali da bo duša vsaj začutila in ob'ela vso dobro besedo svojega bližnjega in vanjo verjela. Takrat bo nastala silna dinamika človeških src. Nastala bo zgradba, ki jo bodo gradili vsi. Pa le takrat, kadar bo narod živel le iz enega orgauičnega temelja. Iz enega splošnega na-fcora, ki se pokaže s svojo vseobsegajočo močjo v organični umetnosti. Ljudstvo bo takrat v strnjeni širokopoteznosli in v prijetni obče-Btvenosti doživelo vsako umetnino in postalo Ramo v sebi veliki umetnik. Teh troje solne bo vzbudilo umetnostno livljenje, ki ga mladina sluti ln čuti v sebi. Sedaj je doba kulturne pren^sičenosti. Ljudi se je polastila ohlapna pomirjenost, ki leži nad njimi kakor molčeča, mrzla in nepremična megla. Oči so oslabele, da ne morejo do solnca. Človek se je zgrudil sam v sebi, da Je gluh za neskončnost v sebi in neskončnost izver. scfcc. Lc čuti Sc avtomalično delujejo. Zato bo vsa umelnrst silno zakolebala v na-»proten ekstrem: v naturaFz^m. Sedai je pri-tel nujno trenotek pomlajenja. Nesoglasje v Naša poštna uprava. GOVOR POSLANCA SKOBERNETA. človeštvu je tako boleče, da vpije po koreniti zdravilni evoluciji. Ta glasnik in borec je mladina. Ona ima še naj,eč smisla za to, česar n;ma, kakor za to, kar ima. In zdrav instinkt za to, česar človeški duh, volja in srce še nimajo, in gonilna sila umetnosti samo za osialo človeštvo, marveč prav posebe za mladino. To, po nevidnih zagonih urejeno razmerje, je hrepenenje po Višjem in je človekov delež iz večnosti v večnost. Hrepenenje in mladina sta eno. Hrepenenj je čutno sozvenenje s pedobnm in močnejšim občutjem. In baš zato, ker je mogočna reka mladih čustev sama v sebi vedno preslaba, da bi rodila popolno obliko in bislvo svojih novih čustev, zato jo ujame v večno-mlade in š roke forme katoličanstva. Šele na njegovih temeljih dobi pravi izraz pravo vsebino. Katoličanstvo je preteklost, sedanj st in bodočnost. Zato bo nova umetnost organično zrastla iz preteklosti. V nasprotnem slučaju bo le mehanična konstrukcija poedincev, brez življenja in nujnosti. Organičnost, utemeljeno hrepenenje in globoka religioznost bodo rodili nov stil, sli-čen gotskemu, ki je n alematično razvita uganka, polna nolran;e nujnosti in silnega življenjskega stopnjevanja. Got ka je nekdaj združila čustvo in izraz v močno obliko. To je umetnostna oblika, ki je zmožna slediti religioznemu držitku v nadčulnost Gotika je izraz človeka, ki se v njem borita mir 'n nemir. Naša doba pa bo dodala gotiki še nov sestavni del, ki ga ona neposredno ne pozna: veselje. Ne bo samo bo:;astvo duše tvorilo kelih nove umetnosti, marveč tudi zakladi v človekovi okolici. Na.ava bo pela svojo tiseč-fcarvno pesem in ustvarila s svojimi s mbrli 1 armonijo v svetovnem retiu naših duš. I?!ila bo od svoje preobilice v svet, da se bo d\ ignil pred našimi očmi ves nov: nove sveže barve bodo zaživele v nesluleno ra-umljivih podobah, novi akordi bodo odklenili riše srčne dvorane, nove gesie bodo objele čis'a človeška telesa. Vse tako novo, a vene ar ljubljeno v davni ljubezni. Ljubezen bo zakral. evala med ljudmi in družila začudene človeške oči. Ne bo se izvršil akt spoznanja, marveč prepoznanja. Resnični »zoon katholik6n« bo zaživel iz posameznikov v občestva, i? občestev v človeško družbo ter sejal radost in žel ljubezen. Vse pa je končno postavijano na tehtnico: na eni strani kaleidoskop načrtov in meglenih fraz, splošne duševne topesti in drvečega duševnega razvoja vseh narodov v zlo, na drugi strani pa majhen krog cd Nek ga poklicanih, ki z vročimi in krvavečimi čustvi začen ajo Delo. Knjii za vsako religiozno in umetniško kulturo je nujno potrebno, da se ne le posamezniki, marveč sklenjene in močne skupine objamejo v dragocenih doživljanjih, ki j h kloni jo in vežejo v kladivo mogočne ro!:e. Nov umein;ški človek naj se ne skonstruira iz mehanizma, iz gole volje, po določenih pravilih, temveč naj vzklije crgarično iz večne s'le naj-tišjega in najbogatejšega hrepenenja po Bogu. Delo nove mlad'ne se bo vrši'o v znamenju juga. Tudi umelniško delo. V znamenju rodnih bratov Energijo Jugoslovana jc Bog podcseteril v svoj n-men. Nieg< va mladost mora v katoliški ideji ol jeti brata in sesiro ter rostavili z močno roko sredi ogr mne naše puščave te e!'ni krmen, ki bo žrtvtnik, umet-nina in nn"a Ljubezen. Samo tukaj bomo prepevali svo-j-« nove psalme. * * t Rel'gioznost, socia'nost in olčrshenost tvorijo sestavine b deče Umetnosti. \'=a ral^a se poraja. Rastla bo tudi tiho in mirti". Sovražni koraki se bo 'o še ziba'i preko n;e. ali ubili je ne bodo nikdar, kajti pole;n ub j jo tudi m adino. Mladine pa ni m'g'če ubiti. Cerkven* vesfnils PREDAVANJE O JEZI SU KRISTUSU se vrši to pot v soboto, dne 20. marca ob 8 zvečer v »Ljudskem domu«, ne v nedeljo. Predava dr. Lamfcert Ehrlich: JEZUS KRISTUS, naš vzor. Vstop prost; sedeži bodo reze.viran' odraslim Knt. društvo rokidelskih pomočnikov in Kat. mladeniško društvo vabita svoje člnne, r'a se rimes, na praznik sv. Jožefa, tečno ob nol 12 poltlcšlevilno zbero v dvorani Rokodelskega doma k slovesni posvetitvi presv Srcu Jezusovemu. Orel Vrhnika. Orlovski odsek vprizori dne 21. in 28. marca ob nol osmih zvečer Pevkovo (iramo *Kajn<. Pred igro bo skioptično predavanje o Goriški. Vrhničani in oko'ifani, pridite pogledat, ker g tem bo zaključil odsek letošnjo sezono Na seji narodne skupščine v nedello 14 marca je poslanec Jožef Škoberne ob priliki razprave o proračanu ministrs.va za pošto tn brzojav izvajal med drugim naslednje: Poštni promet mora funkcionirati brezhibno in točno. Noben faktor v javnih odnošajih ni tako občutljiv, kakor je poštni promet. Vsak zastoj, vsako motenje prometa se pojavi takoj v dalekosežnih posledicah. Ako pretiramo varčevanje škoduje, je tej instituciji najbolj škodljivo. Reduciran kredit za pošte ▼ Sloveniji. I Poštno ravna'elJstvo za Slovenijo ie predlagalo za to poglavje kreditov v znesku 80.733 '204 dinarjev. Vlada je to vsoto znižala na 56 942.034 Din, tedaj blizu za 24 milj^nov dinarjev. Ali vladna večina je v finačnem odboru že to zmanjšano vsoto znižala še za 3 miljone f'tnarjev. Slov. poStno rav: a?e'jstvo je aktivro. Reduciranje vsote, ki jo Je za državni proračun pretložilo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, je tembolj krivično z ozirom na dejstvo, da je poštni uprava v Sloveniji visoko aktivna. Dohodki poštnega prometa v Sloveniji zn a- jo letni sk-mno nad 63,600.000 Din. Ta ak ivnost je posledica visokih poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, ki so pri nas znatno večjo nego v drugih državah. Ljudstvo vzdržuje naše pošte samo, in to v teliki meri, da niso kriti le vsi stroški poštne UDrave, temveč preostajajo vs-ko leto večmiljonske vsote, ki romajo v blagajno tega ministrstva. Pri takem s'anju stvari nastane vprašanje, s kakšno pravico so se smeli zmanjšati krediti, predlagani no rrštnem ravnateljstvu v Ljubljani in to v najvažnejših postavkah in pod višino dohodkov, ki jih dmaša poštna uprava v Sloveniji 1 Ta preost-n^k, k; se stoka od peštne uprave v Slovenji v blagajno tega ministrstva, se očividno porabt v kritje primanjkljaja drugih pasivnih poštnih ravnateljev. (Karel Škulj: Zopet mora zalagai Slovenja!) Revizija poštnih uradov v Sloveniji Je nezadostno, in se vsled te?a obstoječi nedostatki ne odpravijo — Poslanec ni to kritizira nezadostne kredite. ki so jvtrebnl za redno poslovanje p"5tnih uradov. Poštni promet se ne bo mogel vršili v redu. Za teldcrske centra!c. Bre> telegrafa, posebno pa brez dobrega telefona ne more dane3 eks'st:ra i ne Industrija, ne trgovina, ne obrt. Pisemska ncSla je za današnje razmere veliko prepočasna Telegraf je za nujne in posebno važne zadeve preokoren (Sk ij: In predrag!) Ostane edino še telefon, ki pa mora funkcionirati brezhibno, ako hoče izvrševati svoje važne naloge. Prošlo leto so bili dovoljeni krediti za adap-clje glavnega poštnega poslopja v Mariboru, za avtomatsko-te'e"onsko centralo in se je to delo že izvršilo. Pošta v Mariboru Ima pripravljene vse notranje prostore za novo avtomat čno centralo. Pripravljeno je vse telefonsko lokalno omrežje, tako, da lahko dobi takoj novo tehnično dovršeno telefon sko-avtomatsko centralo. Predpriorave za to centralo so sta'e d ?avo 300.000 Din, alt cen'r.ile le še ni. in tako leži ta investirani kapital mrtev. — Po-slanic poživlja min'- ra, da se takoj zavzame za to, da bodo nove telefonske centrale montirane v najkr išeni času. Za obmej o car. ptšlo v Mariboru. Z.jradba obmejne izmenjevalne in carinske pošte prve vrste Marioor-kolodvor je zelo nujna poirela, ker uradovanje v sedanjih tesnih in umazan U prostorih te pošte ni več ntog-če. fkcdljivo p:ik ajšzvacje rasega pcštrctfa ravnateljstva. Nato govori poslanec proti zmanjševanj i proračunskega predloga ljubljanskega polnega ravnateljstva. i-retirano črtanje bo onemogočila zjoljši-nie postnega preme a, preprečilo vzpostavo njvih telegrafskih in teief nskih linij ter novih poStnih uradov To ravnateljstvo ima v svojem področju 333 poštnih uradov, 209 telegrafskih postaj, 132 te-1 nih zve/, s pešci. — Obseg telegrafskih in' telefonski ti žic znaša: a) državnih telegraf.,k h fifO:>km. b) državnih telefonskih 11.000 km, in vadri.ijo že 3500 km železniških telegrafskih in telefonskih žic. — Nujnj potrebno je vse neerarne p,.Ste podržaviU. Odpravnikom in odpravnicam je treba dati primerne pl.ee, vsaj teliko, da bodo mogli pošteno živeti. Danes pa Ima no siučaje, da imajo odpravniki 450 dinarjev mesečne plače. V podr. čju pešinega ravnateljstva v Ljubljani imamo 159 erarnilj, 172 kontrakt« .lnih in 213 pomožnih p oš;. Toda za Slovenijo je to š evilo veliko premajhno. Treba je ustanoviti še celo vrsto n vih pošt, vsaj za one, za katere so že vložene pr. šnje. Tu omenim predvsem Zdole pri Vidmu. Tam se nahaja cbč n.ki urad, župmj-ki urad. Ljudstvo je v n ših kraj'h pismeno, torej tudi pošto nujno potrebuje. Na Eenovem pri RajhenburTU imamo 6est-razrc. no šolo, žanriarinerijo, otčinski urad ru inik Trb. prem. družbe, in je tu poštni urad nujno potreben. (Karol Škulj: Frav tako tudi na Robu.) Ker je, k*ik r sem rekel, ljudstvo pri nas pismeno in ker je razvita industrija, trgovina in obrt, zato so p šie pri nas te., b Ij potiebne. Za kozjmski b "'rti okraj, kt je od železnice zeto oddatjen, je nujno potreonj, da se uve'e p štna vožnja z avtomobili, ki bi vezala politična okraja Šmarje in Brežice, kar bi bilo velike koristi za tamošnje gospodarske kroge Nezadovoljiv po'.cžaj poštnega u-adrištva. Dobro, strokovno izvežbano, vestno in zadovoljno uradn štvo je prvi in glavni pogoj za dobro funkcioniranje poštnega prometa Uradniki pa ne morejo biti zadovoljni, ako se zapostavljajo in se jim kratijo zakeni e pravice. — Našteva krivice, ki se delajo poštnemu uradništvu pri prevedbi. Navaja težaven položaj provizioniranih pcš.nih na-meščsncev, služiteljev pistnonoš, vdov in sirot teh name.-čencev, ki dobivajo prispevke še vedno po pravilih provizljskega sklada za poštne sle iz leta 1910. — Ljubljansko poštno ravnateljstvo je predložilo poštnemu ministrstvu dne 19. februarja 1921 predlog za zvišanje draginjskih doklad, in sicer za provizionirane peštne uslužbence od 24 Din na 360 letno, za vdove od 15 Din na 180 letno, za sirote brez starišev od 12 Din na 135 letno in za sirote brez očeta, ki živijo pri materi od 9 Din na 108 Din letno. (Franjo Zebot: Ti ljudje bedo državo čisto opljačkali. — Smeh.) V tej zadevi se do danes še ni ničesar izpremenilo. še vedno dobivajo provizio-nisti ter vdove in sirote draginjike doklade po pravilniku iz leta 1918 namesto po zakonu o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922. Pozivam gospoda ministra za pošto iu brzojav, da že vendai enkrat izvrSi svojo nujno dolžnost napram najrevnejšim uslužbencem - provizionistom ter njihovim vdovam in sirotam in jim nakaže draginjske doklade, ki jim gredo po citiranem zakonu o draginjskih dokladah. Poslanec so nato zavzema za noštne nameščence, ki imajo pravico do obleke in obutve, v naturi. Zanemarjanje strokovne izobrazbe. Popolnoma zanemarjena je pri nas strokovna Izobrazba poštnih namefčencev vseh kategorij. V poštno upravo spadajo ljudje z dobro strokovno izobrazbo. Razun tečajev, kjer si naj pridobi podrejeno uradništvo potrebne strokovne vede, nima naša pošta nobenih vzgojevalnih pripomočkov. Za vzgojo poštnega naraščaja vseh vrst je nujno po-trebna ustanovitev poštne akademije po zgledu sve-tovnoznane poštne akademije v Haagu. Poštca hranilnica. Poštna hranilnica se razvija v velik denarni zavod. Ves promet v letu 1924 je znaša) nad 11? milijard dinarjev. Med dragim vrši poštna hranil niča tudi kreditno ulogo s tem, da svoje blagajni ške gotovine polodonosno nalaga pri bankah in dru gih večjih denarnih zavodih Toda od te ugodnosti so izključene občekoristne pupilarno varne hranilnice in kreditne zadruge, ustanovljene na podlagi zadružnega zakona. Ker za vse vloge pri peš.ni hranilnici jamči država, tako. da ne more poštna hranilnica priti v konkurs, in so vloge pri njej abso lutno varne, zato uživa med narodom popolno zaupanje. Ce bo pa poštna hranilnica nadaljevala svojo sedanjo prakso in nalagala svojo razpoložljivo gotovino le pri bankah in drugih velikih denarnih zavodih, bo izgubila zaupanje, katero ima danes med narodom, ker občinstvo ne veruje prav v sigurnost bank in drugih velikih denarnih zavodov, ko vidi slučaje, kako ravno ti veliki zavodi propadajo. — K er država jamči za varn ;st vlog pri prš.ni hruniln ci, zato je oolžnost p:;£tne hr .nilniee, da nalaga sv. je blagajn ške gotov;ne pri takih varnih zavodih, ki delujejo v koris najširših slojev pre' ivalstva. in to so naše okrajne, mestne in občinske hran.inice in kr.rfitne zadrugo z neomejenim jamstvom. Kakor pri drugih ustanovah, tako se je tudi v to ustanovo zaneslo strankarstvo. — Navaja razne slučaje v katerih se je strankarsko postooalo z uradniki in poštnimi uradi. — Temu je treba napraviti enkrat za vselej konec, storjene krivice pa popraviti. V tako važni ustanovi, kot je pošta, katera mora služiti vsem slojem in vsem strankam, ni mesta nobenemu strankarstvu Poštna uprava se mora popolnoma depolitizirati, tako, da bo imel do nje vsak državljan popolno zaupanje. Zapostavila::je slovenskega jezika. Posiar.ec prehaja na najžalostnejšo tečko po šne uprave v Sloveniji, na za-Ievo, katera vzbuja med našim nar-. no-zavedn'm ljudstvom mnogo ogorčenja in kolera pomeni največj i žalitev slovenskega naroda — to je zapostavljanje slovenskega jezika i ,wi ni h tiskoc.u ja ic, ,n,m slovenščini,. Ostala ju ie srbščina in srbo-hrvaštlna. V Slovencih je živa narodna zavest in zalo o. čutimo prezirjnje tuše materinSč ne k t name. no žalitev našega narodnostnega čustvovanja. Pri nas je zelo malo t kih ljudi, kot je ekr ?nl glavar v . • uarju pri Jelš:.li, ki je v kratki dobi svojega bivanja v Belgradu po->:stbil slovenščino. (Franjo Smodej: Po cm je pa nesposoir-en za j. .rVm, je na srečo pri nos malo. Naš slovenski jezik se razlega že nad tiseč let po naših gričih in ravninah. Slovenci smo znali svojo govorico vedno hrabro braniti in se v leni boju n;smo ustrašili nobene žrtve. Ohranili smo svoj je?.ik do danes in ga hočemo čuvati in braniti tudi v bodočnosti proti vsakomur. Najodlcčnejše zahtevamo sloven2č'no nanj v peštno upravo in na "Se peštne tiskov ne! (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Končna izjavlja poslanec: Od tega rež'ma ne pričakujemo izpoln lve n ših z*h ev. Proračun ministrstva pošte tn br-ojava, zlasti png'av:e. ki se nanaša na Sloven jo. nas niti najmanje ne zadovo-ljava. Za tak proračun, kak-r jo predloženi ne more glasovati nolen SI venec. Zato moram izjaviti. da bomo glasovali jaz in moji tovariši proti temu proračunu. (Živahno odobravanje in plosk nje na levici.) C^orJ Šiška. Materinski dan. Na praznik Marijinega Oznanjenja zvečer ob pol 8 bo v s-"nng an. dvorani slavnostna prireditev vsem ši."enskfm materam na čast. Petje, deklamacije. govor in i^ra: >Si;ota, nedolžna žrtev zlobe.c Vstopnice «e dobijo že to nedeljo v samostrnu. Vabljene s e v e matere. Voditelj j-Družbe mpterc. Predavan;« v društva »S ča« t LhiVJaM V soboto dne 20. t. m. prrdava v salonu pri >I,evu^ g prof Josip Bačič. Tema pre-Vvana se plaši: ''Josip Jnraj Sfrcsm(i'rr.< K lemu lrremu predavanju vabip>o vse nn5e Fočrre in p ( »fp jo društva. Začetek točno ob 21 mi zvečer. Vsop vsem orost. Fmalna tekma t,a rimski pokal. Danes, na prazr k, se bo odigra'a finalna tekma zn zimstii pokal tvrdke Krisper. Pokalne tekme vzbujajo povsod, koder se igrajo, precejšnje zrnimanje, ka;ti povsod in vedno je dana možnost, da iz teh tekem izpadejo najtesnejši konkurecii. Velikokrat se tudi dogodi, da klub iz nižjega razreda premega sveega tekmeca iz višjega Seveda ni to pri nas slučaj, temveč prav pogosto se t0 dogodi v Angliji in na Dunaju, kjer so j>oka ne tekn e posebno pri-ljub jene Pri ms st- izpadla iz na^alinega tekmovanja Siv I! rija in S'< Jadran, torei oba kluba, ki stoj:ta v prvenstvu edfn za drugim. Z8 končno borbo sla se orej kvalificirala Akad. SK P mo je in /SK Hormes. Teknta «e odigra na Igrišču Ili-r'je. Tretje kolo prvenstvenih tekem Prih nedeljo se p vendvene tekme na '«Ijuie'o ter nas'opi'o v tre !om kolu s'e'eči pari- SK DirUa: SK Sla-vt/a, K K S ovan: ASK P.imorje ter SK Jadr.n: ŽSK IIerme3. Pre ttekme o 'igrajo njih rezervna meš va. N-jvažnejS; in bre?'v mno mj' olj zanimivi bn trkrni med SK Slovim: ASK Piimorje ter me J Sli Jadian: ŽSK Hern.es Kranjska gora. 18 mavca: ob 7 zjutraj: —3 stopinje Celzija, harometer se dviga, sren 10 cm, saninec ugoden. Bohinjska Bistrica: 18. marca ob 7 zjutraj: plus 5 stopinj Celzija, zimski šport neugoden. Velika flanina (15u5 m), 18. marca: -5 stopinj Celzija. 6 eni novega snega na 50 cm dobro staro podlago. Sneg pršit. Smuka idealna. Sne" je cb robovih Njivice vsled silne burje odnesen, vendar pa je kompakten od pod vrha do Male planine. Od Male planine pa do Stahovice je kopno. Dostop na Veliko planino je mogoč vsakemu turistu. Koča je dobro oskrbovana. Podravska podružnica SPD v Rušah vabi svoje člnne na 25. -edni občni z.bor, ki -e vrši v soboto 27 marca ob 3 popoldne v gostilni g. N. Črnka (Novak) v Rušah s sledečim dnevnim redom: 1. proslava petiinlvaisetletnice društva, 2. odborovo poročilo o delovanju v letu 1925, 3. slučajnosti — Odbor. VctzzrctZovanfa Niula sc je listnica z. malo vsolo denaria. Dobi se na Sv. Petra cceti 58 uri Marolt Gospodarstvo Posoji'6 Skodovih tovarn na Angleškem. Šk'dove tovarne v Pragi so najele v Angliji dva miljona funtov šterlingov po 7 in pol od-s'ot>' a in tejr.ju su';skripcije 95. Amortizacijski rok ;naša 25 let. Padec cen v Italij'. v Italiji so cene blagu na del elo zadn e čase padle. V Milanu je padel indeks od 655.8 na 654.8. ' Mor za Gospodarsko pismo z Dunaja. Dunaj, 16. marca 1926. Bilanca avstrijske trgovine se je po podatkih za leto 1925. znatno izboljšala. Medtem ko je znašal v letu 1924. uvoz 2 474 milijonov šilingov, je padel v letu 1925. na 2.883 milijonov šilingov. Posebno nizek je bil uvoz v prvih četrtletjih lani, v zadnjem četrtletju je pa zopet narastel. V letu 1926. je registrirano zopet zmanjšanje uvoza (v primeri z zadnjim četrtletjem lani za 20 odst.). Izvozila je Avstrija v letu 1924. blaga za 1988 milijonov šilingov, lani pa za 1948 milijonov šilingov. Ti podatki kažejo, da se je pasivnost avstrijske zunanje trgovine znatno znižala (od 1924. na 1925.) od 1486 milijonov šilingov na 935 milijonov šilingov, kar je vsekako razveseljiv pojav sedaj, ko mora Avstrija importirati mncgo kapitala in zanj plačevati obresti in je zato njena plačilna bilanca v tem znatno obremenjena. Tudi razmere v železo predelujoči industriji so se znatno popravile. Statistika produkcije izkazuje za lansko leto rekordne rezultate, pcsebno v produkciji surovega železa. Zlasti je napredovala produkcija v primeri z letom 1923., ko je bilo produciranih samo 267.000 ton surovega železa (napram 380.000 tonam v letu 1925). Ti dve statistiki sta dokaz, da se gospodarski položaj v Avstriji izboljšuje. Brezposelnost polagoma upada in življenje na borzi je živahnejše, sicer ne tako kakor v prvih dveh mesecih letos, pač pa je kurzni nivo visoko nad nivojem leta 1925 in 1924, v dobi najhujše gospodarske krize. Tudi stavbena delavnost je oživela. Samo občina Dunaj zaposluje nad 10.000 delavcev. Ravno sedaj se vrši v parlamentarnem odseku debala o carinah. Za Slovenijo je važno, da predlagajo agrarci uvedbo uvozne carine na mleko v znesku 3 zlatih kron za 100 kg. Avstrija importira dnevno 140.000 litrov mleka iz Češkoslovaške, Ogrske in Jugoslavije. Sedanje cene mleka na Dunaju so 3700 K; v slučaju, da bi cena mleka prekoračila 3900 K, bi odpadla uvozna carina. To vprašanje je za naše mlekarstvo zelo važno. Vendar pa izgleda, da ta cena ne 1)0 upeljana zaradi prevelikega odpora konzumentov. Dne 25. in 26. t. m. se vrši tu mednarodna konferenca za ureditev tovornega prometa med nasledstvenimi državami. Zastopane bodo: jugoslovanske, italijanske, poljske, češkoslovaške, ogrske državne železnice ter donav-3ko-savsko-jadranska družba iz Budimpešte. Razpravljali bodo zlasti o sestavi voznega reda za mednarodne tovorne vlake. Mednarodno karteliranje industrije napreduje. Tendenca postaja vedno bolj jasnejša. Ta pojav je značilen za povojno gospodarsko življenje in pa dobo visoko razvitega kapitalizma, v kateri ravno živimo. Vzrok za to so razdrapane razmere na svetovnem trgu po vojni in pa imanentna tendenca sedanjega gospodarskega sistema k koncentraciji kapitala. Ti mednarodni karteli evropske industrije so naperjeni proti konkurenci ameriške in deloma angleške industrije, v kolikor tudi zadnja sama ne pristopa k tozadevnim konvencijam. Tako sem pred kratkim javil o kartelu emajlnih tvornic, ki pa je za enkrat brez Anglije. Ravno sedaj se vrše takozvana železarska pogajanja med Francijo in Nemčijo. — Stvorjen ie že evropski kartel industrije tračnic. Nadalje se vrše pogajanja za ustanovitev kartela industrije kablov in električne industrije (Starkstromindustrie). D. P. . • • Novi draginjski val pride! Komaj so začele cene vsled splošne gospodarske krize in vsled gospodarske stagnacije v Nemčiji in Avstriji padati, je naše upanje na cenejšo obutev zopet ogroženo. Po najnovejših informacijah dvigajo se zopet cene za gornje usnje, posebno za modno usnje. Inozemske tvomice so pod raznim utemeljevanjem zadržavale modne barve za poletno sezijo in to največ vsled pomanjkanja denarja, tako, da usnje proizvajajoče industrije, največ pa tovarne čevljev, niso zamcgle pravočasno pričeti s poletnim blagom ter so bile v zadnjem trenutku primorane kupiti usnje za vsako ceno, da ne zamude sezije. Taka taktika tudi ne bo ostala brez učinka na našo domačo industrijo usnja ter bode popolnoma logična posledica tega, da se bulo cene čevljev zopet zvirale. Divirlenrta .Turoslovansko banke Zagreb. Dne 27. marc se vrši občni zbor Jugosloven-?ke banke v Zagrebu. Dividenda bo znašala 11 od toikov. (11 Din pri delnic1.) Ustanovitsv velike francoske banke na Brlkanu. Znini francoski bnnki Crcdit Lyonais in Societe Generale so sklenile, da osnujejo skupno na Balkanu en velik denarni zavod. Sedež tega zavoda bi bil Belgrad, a filijalke bi se us anovile v Zagrebu, Sofiji, Carigradu, Tirani in Solunu. Pogajanja /. našo vlado glede ustanovitve se prično v najkrajšem času. Davki in denarni zavoili. Denarne zavede, ki so delniši e družbe, tlači davkarija še najbolj Tako je izkazala Prva hrvatska štedionica v Za nebu dohička Din 20 566.517.73, a davka je f la i:? l.i Din 13,412.076 39. Isto ali približno ;sto je z drueimi bankami. Dne 18 marca 1926. Derar. Zagreb Budimpešta 7.97—8, Berlin 13.5214— 13.5114 (13:5810—13.5710), Italija 227.6,;1 -228.83 (227.58—228.78), Londcn 270.138 277.338 (276.15 —277.35), Newyork 56.695-56.99b (56 70-57), Pariz 205.07-207.07 (205.11-207 11), Praga 168.19-169.19 (168 168—169.168). Dunaj 8009 8.049 (8.0085—8.0485). Curih 10.94-10.98 (10.94-10 98). . Curih. Uo'grad 9.145 (9.145), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Ita ija 20.85 (20.84). London 25.26 (25.2575), Ne\vvork 510.60 (519.60), Pariz 18.62 (1860), l>r,-ga 15 385 (15 385) Dunaj 73.20 (73.20), Aleno 7.E0 (7.E0), Bukarešt 2.1850 (2.19.-0), Sofija 3.75 (3.75), Madrid 73.20 (78.ro). Varšava 62.60 (00), Amsterdam 208.15 (208.15), Bruselj 21 (21.25), Stockhclm 139.2") (139.20), Oslo 310.60 (111.75), Kopenliagen 136.10 (130.25). Diinaj. Devize: Belgrad 12.45 Kodanj 185.20. Lan.''on 34.41, Milen 28.39. Ne\vyork 707.05 (blr.go 709.60), Pariz 25.45, Va.šava 86.15. Valute: dolarji 707.10, lira 28 36, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.93. Praga. Devize: L:ra 135.92, Zasrreb 59.675, Pariz 121.425, London 163.94, Ne\vyork 33.70. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. posoj. 73—75, vojna odškodnina 280 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—204, Ljublj. kredi na 180 den., Meikantilna 102, Praštd ena 860-870, Slavenska 49, Kred. zavod 165—175. Stične 100—105, Trbovlje 355-865, Vevče 110 den., Stavbna 80—90, šešir 115. Zagreb. 7% invest. posoj. 75.25—76, vojna odškodn na 280—280,-0, za april 282.HO—284, Hrv. esk. 118—119, Kred. 114 116, Hipobanka 66-66 50, Jugobanka 107—107 50, Praštediona 8"2.50 —867.50, Srpslca 144—146. Narodna banka 3875 d., Gutmann 300 bi., Slavex 140—160, Slavonija 42 — 42.50, Trbovlje 355—380. Dunai. Podon.-savska-jadr. 758.000, Živno 795 000. Alpine 242.000, Greinltz 124.000, Kranjska industrijska 290.0C0, Trbovlje 447.000. Hrv. esk. 126.000, Levic.m 153.000, Jugobanka 134.000, Hipobanka 82.000,Avstr. ivornice za dušik 219.000, Mundus 1010.000, Slavonija 51.100. Blago Ljubljana. Les: Hrastovi lieobrobljeni plohi, 09, 110, 1S0 mm, od 2.50 m napr. in o ! 20 cm napr., fco Postojna 1100 bi. hrastovi bcr'oiiali, tesani ali rezani na živ rob. I., II., 24X38 cm, od 2 m naprej, fco vag. Postojna 1550 bi., bukovo cglje, suho, vil., fco vag. meja 90 den., hrastovi frizi od 30—50 cm, od a- 8 cm, fco vag. meja 1S00 bi., brestovi neobrobljeni plohi, od 60—100 mm, od 2.50 m in 20 cm naprej, fco vag. Postejna tranz. 850 den., brestovi hlodi, 30—40 cm prem., od 4 m napr., fco vag. Postojna tranz. 450 don., jelšovi re-obrobljeni plohi od 50 do 100 mm, od 12 cm napr. in od. 2.E0 m, z enos ransko krivino, media ca. 23-24, fo vag. meja 700 bi., jelšovi hlodi od 25 cm prem. naprej, od 2.50 ni rapre,), z enostransko krivino, fco vag. naklad, post. 300 bi., drva bukova, napolsuha. fco meja 5 vag. 17.50—17.50, zaklj. 17.50. — Premog: Kal ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 teno 500 bi., kockovec, za 1 tono 4e0 bi., orehovec za 1 tono 400 bi., zdi ob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 00 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., ore io-vec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 3500, fco vrgon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 (ono 140 bi., zdreb. za 1 tono 130 bl„ rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Plenica tačka, 76-77, fco vag. naklad, post. 2 vag. 280 —2fi5, zaklj. 280, koruza, času primerno suha, fco Postojna tranz., za april 160 bi., koruza, času primerno suha. par. Šid 1 vcg. 114—114, z k i. 114, koruza mlevna (Mahlmais), par Beli Manaslir 1 '5 bl„ koruza, umetno sušena, fco naklad, post. 135 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 165 bi., koruza činkvantin, par. Beli Manasiir 188 bi, eč-men pomlad., 65 kg, par. bačka post. 165 bl„ rž, 71-72 kg par. Ljubljana 225 bi., ajda, fco v g-n Ljubljana 260 bi., oves rešelani, fco vag. naklad, post. 175 b!., otrobi drobni, fco vag. nakad. post. 115 bi., drž domača, fco vag. Beltinci 210 bi., proso rumeno, fco vag. Pellinci 210 bi., fižol beli. fco vag. naklad, post. lilO bi., čebuljčeli. fco vag. Novi Sad 500 bi., krompir beli, fro vag. Beltinci 1 vag. 76 -76, zaklj. 76. — G r a d b e h i materija!: Ia Pcrllan nov dinaijev ter nudil le 150 postelj. Sr.mo na obrestih in 6% amortizacijo odpade skupno na vsako posteljo dnevno 25 do 30 Din. Vsa oskrba pa bo prišia gotovo dnevno na 120 do 130 Din. Na Golniku stane dnevno le 75 Din. Dne 17. t. m. je odšla v svrho premetre-nja položaja na »Klenovnik« 20elanska komisija iz Zagreba, potem bo sigurno, kar sc bo sklenilo, Slovenija naj pa plača. Vseh razpoložljivih novcev imajo zaveli v celi državi naloženih okrog 20 mi.ijonov dinarjev, kar gotovo ni veliko za tako obsežen delokrog. Vsled tega se zaostali prispevki s tako silo izterjujejo. Pa pridejo šc hujši časi! Vseh okrožnih uradov v državi je 23; najmanjši z okoli 5000 zavarovanci je mostarski, največji pa je ljubljanski z okoli 74.500 zavarovanci. Preliminiran je prispevek iz bolniškega zavarovanja okcii 191,600.000 in iz zavarovanja proti nezgodam z okoli 56 milijoni, skupno 250,600.000 Din. Skupni upravni streški vseh uradov pa so določeni na 47,254 601 Din ali 19%. Vsi uradi imajo 103 poslovalnice, skuino 11.8 uradnikov in uslužbencev, na poslovalnic: h pa še 274, skupno torej 1402. Tu pa ni všteta zagrebška centrala z okoli 10 mi ijenov letnih izdatkov in okoli 140 uslužbenci. Za ljubljanski urad je določen prispevek okoli 38 m"i-jenov dinarjev z okoli 7 milijeni Din stroški (13.5%) z 180 uradniki in uslužbenci in 24 poslovalnicami. Razen belgrajskega okrožnega urada s 26 pcslovaVcami , jih ima Ljubljana največ. Kar podraži poslovanje, je pač to, da je teritorij zelo obsež.en.. Vsled centralizacije je zavarovanje rilr.o drago. S prispevki, posebno z cnini, ki naj bi se nalagali za rente, sc zelo s'abo gospodari ter se nalaga kapital le v neracionclne namene. V splošnem je vsaj tako. Zato je go- vprašanja tovo, da se sedanja kriza te tako važne socialne ustanove še poveča. Poslovanje v centrali ni najboljše. Uradništva je preveč ter je slabo plačano. Ura- diije se popolnoma birokratično. Disciplinarne preiskave se vrše zelo počasi. Uslužbenec, ki je v disciplinarnem postopaču, pa dobiva pol plače, četudi so nekateri slučaji težki in je gotovo, da bodo obsojeni in odpuščeni iz službe. Akti romajo od enega do drugega referenta in traja več mesecev, da so rešeni. Seje ravnateljstva se vrše pod vsako kritiko, obravnavajo se mnogo preveč brezplodne osebne za leve. Zaradi tega traja včasih seja po več dni, da sc reši le ena točka dnevnega reda. Gospodje, ki so svoj čas sodelovali, da se je izvedel ta način zavarovanja, pa polagoma izpreg edujejo, kake velike pegreške so naredili. Seveda večina teh nc občuti težkoč. Vseh prizadelih delojemalcev kakor delodajalcev dolžnost je, delati na to, da se čimprej izvede decentralizacija tc velevažne ustanove. ureditev debvnega časa. V delavskem ministrstvu v Londonu so otvori 11 v ponedeljek dopoldne mednarodno konferenco za ureditev delovnega časa. Angleški delavski minister je zbrane zastopnike nagovoril. Med drugim je dejal: >Vslod velikih težkoč tega vprašanja si moramo bili pred vsem na jasnem ali se morejo zediniti na enotno ureditev delovnega časa štiri največje in najbolj prizadete države. Zato smo vabilo poslali le tistim državam, ki so svoja tozadevna stališča označile že v Bernu in Italiji, ki je pogojno podpisala va-šingtonski dogovor o osemurnem delavniku in je torej še prav posebno interesirana na stvari. Ce se bedo navzoče države zedinile, bomo potem sčasoma tudi druge mogli pritegniti k degovoru. Ta konferenca pomeni samo pod-poro, tii! akor pa ne nadomestilo za mednarodno organizacijo dela Minister Steel Mait-land je dalje javil, da bi angleški delegati svoječasno bili glasovali za vaiiingtonski dogovor, pa so obstojale zelo velike težkoče za ratifikacijo, zlasti vsled možnosti različne razlage; nekaterih členov. Dasi je za razlago dogovora pristojno mednarodno razsodišče, je vendar jasno, da izmenjava misli o pojmovanju posameznih določb more tvoriti dobro podlago v a tozadevno državno zakonodajo.« Nemški delavski minister dr. Brauns fe v Odgovoru naglasil, da vsa Nemčija iskreno želi popolnega izmirjenja političnih in gospodarskih nasprotij. Blagostanje v Evropi more dvigniti, oziroma uposlaviti samo dosledno in tolerantno delo za vza enino podporo. Poizkus vzajemnega sodelovanja na političnem polju je naletel na neverjetne težkoče, vendar vsi trdno upamo, da bo uspel. Nepopolen bo pa ta političen uspeh, če se ne bomo zbližali tudi na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Temu poslednjemu namenu naj služi ta konferenca. Konferenci prisostvujejo delavski ministri Anglije, Francije, Belgije, Italije in Nemčije. Glasba Planike, 2. zvezek, za soli, mešan ?bor in orgle zložila p. Hugolin Saltner in Emil Hochreiter z dovoljenjem ljubljanskega škofijstva. Ta dva skla-datelja-mojslra sta izdala pred tremi leti prvi zvezek Mariji posvečenih skladb pod enakim naslovom, kateri pa je lansko leto izšel že v drugi izdaji. V zadnjih dneh je izšel zgoraj navedeni zvezek, kateri obsega 14 kompozicij, od vsakega skladatelja polovico. Osem skladb je komponiranih na lepi tekst pesnice m. Elizabete. Ko sem piegledal to najnovejšo Marijino glasbo, sem se zavedal, da smo Slovenci v resnici Marijin narod. Če smo ludi po številu majhni, smo pa zato po češčenju in ljubezni do Nje veliki. Veseli in srčno hvaležni moramo biti skladateljema Sattncrju in Hochreiteiju, da sla zopet obogatila s to novo zbirko našo cerkveno glasbeno literaturo. Predvsem so te skladbe odete s pravo in resnično cerkveno glasbo. Iz njih veje neka posebnost, kako bi rekel, neka ljubeznivost, pobožnost in prikupljivosi. Izšle so iz srca, zalo bodo pa tudi segale in vžigale srce "ernega ljudstva. To so v resnici Marijini s;:evi So, kakor vedno sveže in duhlefe rože za Marijo Strelo trdim, da Slovenci doslej še nismo imeli tako lepih, za službo bežjo namenjenih, Marijinih skladb. Drugo pa, kar je tem več vredno pri teh skladbah, je. da sla podala skladatelja tako hrano, ki bo prebavljiva ne Mmo za velike zbore in koncerte ampak »pli>5-no za vse. Organisti in pevovodje, tu imate za bližajoči se cvetni maj prekrasen šonek sveže in pre-lestne glasbe za niajuiško Kraljico. — Organist Lovro Ha/ner £futfsJkM DE K LE Z BISFR1 . Taroka/, s prtjem v petih dejanjih. Predprodaja vstopna v Ljudskem domu, I .nadslropje. Marlts^rsZm Pelek. 19. marca ob 20. uri: »Vesela vdova . (Kuponi.) Sobota, 20. marca ob 20. uri: »Betics-ki trgovec:. Abon. A. £fu^lfansv-:o {jletiMče Drama. Začetek ob 8 zvečer Petek 19. marca ob 15. uri pop.: >I)ruga mladost*. Ljudska preclslava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer. >Deseli brat'! Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sobota, 20. marca: >Pygmal!on-, premijera. Izven. Nedelja, 21. marca ob 15. uri pop.: »Neša kri . Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer: Pvgiralicnt Izven Pondeljek, 22. marca: >0bit gospe Wairenovec. A. Torek, 23. marca: Zaprto. Opera. Začetek ob Dol 8 zvečer. Pe'ek, 19. marca: Zaprto (vProdana nevesta', go- ■ stovanje v Celju). Sobota, 20. marca: j Večni mornarc Red D. Nedelja, 21. marca: sGrofica Marica . Izven. Pondeljek 22. tnarca: Zaprto. Torek. 23. marca: »Mnnon«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izven. ©opisi Šent Jernej. Z gledališkimi predstavami smo radi pomanjkanja časa vsled množeče^a se dela na polju začasno prenehali Zato so na vrsti druge prireditve. Tako je določeno na Joželovo skioptično predavanje o trpljenju Jezusovem, na 21. inarec pa Materinski dan. Za belo nedeljo ps je v načrtu Orlovska akademija. Kosje Ker se »Jutrovc dopisnik iz Kozjega boji, da bi mu kdo odgovoril na njegov dopis v »Jutru« z dne 12. marca. št. 59. mu moram končno malo odgovoriti. Dopisnik pišo, da je g. M. Kran.jc obravnaval na shodu v Kozjem dne 28 februarja visoko politiko in državni proračun. Resnici na ljubo bodi povedano, da je g. M. Kranjc govoril teko stvarno in lopo, da se ie iz marsikaterih ust slišala pohvalna beseda. Da je govoril o državnem proračunu, jn bilo zelo notrebno in nam davkoplačevalcem le v korist. Dopisnik pravi, da jih je bilo »procej* na shodu, ki niso bili pristaši SLS. Svetujemo mu, da jih še enkrat prešleje. Dopisniku je govor g M. Kranjca tako obležal v želodcu, da je prišel komaj čez 14 dni do besede in se še sedaj dobro ne zaveda, kie jc bil pred 14 dnevi in kaj je slišal. Svoje poročilo je tuhtal v saini jezi nad »klerikalci ker si upajo ti ljudje povedati resnico Spravil se je tudi nad- trškega župana, o katerem pravi, da je predlagal, da naj plača župane država, da bi rad poslal državni dostojanstvenik z ieoo plačo itd. Kako se kozjanski župan poteguje za županski slolcc, je dokaz to, da jn zaprosil že lansko leto septembra meseca g. velikega župana v Mariboru, da ga razreši teh poslov. O resoluciji, »da naj so županom Slovenije izposluje odškodnina /.a njihovo delo pri občinah, ker je novejša ureditev o vojaških zadevah naložila županom toliko dela, da tega pač ne morejo šo nadalje brezplačno za državo izvrševati«, še g. Kranjc niti vedel ni,, preden se ni prečitala. Govora, da naj slovenski župani postanejo državni nameščenci, sploh ni bilo! 2e v štajerskem deželnem zboru .^o takratni poslanci zahtevali odškodnino za župane, ker izvršujejo ogromno delo za državo. Ta zahteva je danes še enkrat bolj upravičena. Dopisnik je slišal na shodu tudi mrmranje in ugovarjanje To smo tudi mi vsi slišali in celo še na cesti. Mrmrali in godrnjali pa so vsi tisti, ki so dobili od g. M Kranjca takšen odgovor, da iim je sapo zaprlo, šele ko so prišli k sapi, so začeli godrnjati A bilo je to zdravo za nje. Dopisnik pravi tudi. da so bile resolucije molče sprejele. Res je, da jim ni nikdo n.ogel ugovarjati, ker so bile važne in potrebne. Iz mnogih ust se je slišala beseda »to je res potrebno--. Nadalje se >Julrov<- dopisnik tudi pritožuje, dn se je shod hitro zaključil, da nI nikdo prišel k besedi, pa "to dopisniku radi verjamemo, da dopisnik ni prišel pravočasno k besedi in sapi, in to brezdvomno vsled udarcev in točnega odgovora g. M. Kranjra. Resnici na ljubo povedano, je župan g. Podlinšok shod zakljcčil šele, ko so pričeli zborovalci odhajati, lo je 10 minut prod 12 Mislim, da se je na tri urnem zborovanju lahko marsikdo oglasil k besedi. Toliko za danes — drugič pa Darujte za Liudski sklad SLS! t Originalne (parve) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, šelenburgova ui. 6/1. T«! ®2o Po širnem svetu Nemški princi in njihovo premoženje. 2e pol leta se nemška javnost ukvarja s »Filrstenabfindung«. Neinški kralji, vojvode, knezi in princi hočejo ogromno odškodnino za svoje prejšnje vladarske položaje. Samo nemljišča zahtevajo skupno 500.000 hektarjev. Od leta l'J18. je premoženje bivših nemških vladarskih rodbin v ex-lex stanju. Le kolikor so imeli izrazito privatnega premoženja, toliko so ga obdržali, ali pa, če jim ga je revolucija vzela, iztožili. Toda »pravic«, ki jim gredo v zmislu njihovih familijarnih statutov, ue morejo dobiti v celoti nazaj. Nemški parlament je že opetovano načel to vprašanje in izvolil poseben odbor, ki rešuje vse te prošnje in pritožbe knežjih rodbin. V zmislu statutov in zakonov so člani knežjih rodbin pred sodiščem in tudi pred parlamentarnim odborom zelo veliko dosegli. Ti njihovi uspehi so vznemirili delavstvo in male ljudi, ki danes v Nemčiji vsled gospodarske krize težko žive. Komunisti in socijalisti so nerazpoloženje mas izrabili in speljali vprašanj^ knežjih odškodnin na politično pot. Iznesli so v parlamentu predlog, 1. da se morajo vse odškodninske zahteve knežjih rodbin likvidirati po enotnih načelih; 2. kako in koliko naj se daje odškodnine, o tem naj odloča ljudstvo v splošni volitvi v zmislu določil ustave o ljudskem referendumu; 3. socialistična in komunistična stranka bosta za ta referendum stavili predlog, da se vse bivše knežje rodbine in njihovi člani razlaste brez vsake odškodnine. Gornji predlog vsebuje zahtevo po ljudskem glasovanju. Za zahtevo po takem glasovanju je po ustavi treba, da se izjavi 4 milijone državljanov. Komunisti in socijalisti že mrzlično nabirajo glasove in so razvili že veliko volivno agitacijo. S tem je postala Fiirstenabfindung za Nemčijo važno notranjepolitično vprašanje, ki bo imelo velike politične posledice. Socialisti in komunisti dobro vedo, da za njihov predlog ne bodo navdušeni samo njihovi pristaši ampak vsi trpeči sloji, ki se zgražajo nad pretiranimi zahtevami bivših mogotcev, ki so svoje premoženje po ogromni večini nagrabili iz ljudstva in premnogi še z eelo nečednimi sredstvi. VoliVna agitacija bi razkrila vse davne in pradavne afere različnih »plemenitašev« in brez dvoma priborila socialistično-komunističnemu predlogu zmago, socialisti iu komunisti hočejo s tem predlogom odločilno vplivati na vso nemško javnost. Ni še gotovo, ali bo prišlo do ljudskega glasovanja. Vladna večina se ga skuša izogniti. Vodijo se pogajanja za sestavo novega razsodišča, ki naj reši ves kompleks vprašanj. Desničarske stranke zahtevajo, da tvorijo razsodišče sami poklicni sodniki. Centruin je slavil kompromisni predlog, da tvori razsodišče 5 sodnikov in 4 lajiki. Komunisti in socijalisti tudi s tem niso zadovoljni češ, da so sodniki vsi monarhisti in bi po tem predlogu imeli 5e vedno večino. Demokrati predlagajo pariteto med sodniki iu sodniki-lajiki. Dr. Luther vodi pogajanja in si prizadeva, da pristanejo na razsodišče vse stranke. Socijalisti in komunisti pa izjavljajo, da ne verujejo v uspeh pogajanj in so pritirali svoj načrt že tako daleč, da so bili 4. t. m. objavljeni uradni pozivi, da se zglase in podpišejo tisti, ki zahtevajo ljudsko glasovanje. 16. t. m. ob 6. uri zvečer se je zaključilo pobiranje podpisov. Imelo je velik uspeh. Zadostovalo bi, d aglasuje za predlog 4 milijone volivcev. To število pa je za nad 100 odstotkov prekoračeno. Končne številke še niso mane, toda poročila zatrjujejo z gotovostjo, da je podpisnikov nad 8 milijonov, blizu 9. Delavstvo v industrijskih centrih in mestih je korporativno glasovalo za predlog. Tako so nabrali v Berlinu 1,600.000, v Hamburgu 400 tisoč, v Lipskem 300.000, v Dresden, Breslau in Hannover po 200.000 podpisov. Ta izid glasovanja bo odločivno vplival na nadaljni razvoj vprašanja. Morda bo to že zadostovalo, da bodo knezi popustili. Ce ne pride do soglasja, bo zgrabil nemško notranjepolitično življenje nenavaden, viharen boj. Nemški nacionalci že naprej imenujejo tatove tli je lastnine vse, ki bodo glasovanje zahtevali in glasovali za razlastitev. Druge stranke še oklevajo in čakajo do zadnjega, da ne bi svojih volivcev pobunile k strankarski nedisciplini. Vsekako bo glasovanje o razlastitvi knežjih rodbin huda preizkušnja za nemške politične stranke. * ♦ » CVETLIČNI ČUDEŽI V FILMU. »The flovver-iniracle«, tako je ime najnovejšemu prekrasnemu filmu. Posneli so ga v Piccadelliju, velikanskem londonskem vrtu in so stisnili v vsako sekundo slike osem ur resničnega življenja cvetlic. Cvetlica, ki potrebuje za svoje razvoj veliko dni in noči, zraste tukaj v kratkem času. Gledalec vidi skrivnostno utripanje očem nevidnega življenja in postane skoro plah. Na sliki so delali štiri leta! Postavili so aparat pred rasllino in napravili vsake pol ure novi posnetek. Lepo Nicotiano silvestris. vrtni tobak so fotografirali n, ur. 105 dni. V kinematografu pa drvi pred nami ta počasni razvoj z mrzlično naglico. 16 posnetkov vsako sekundo! Rastline dihajo. Listje tobaka se enakomerno vzdignje kakor peroti. Druge cvetke rastejo sunkoma, kakor da hitijo, njih listje drhti kot razburjeno. Človek vidi, kako zasleduje vsaka rastlina solnce na nebu. Vrtnice in šmarnice se odkrivajo svečano in mirno. Slike brez napisov, saj niso potrebni. Gledalec se spominja indijskih fakirjev, ki pričarajo v teku nekolikih sekund cvetko iz drobnega semena. Življenje je polno čudežev, katerih preprosto oko ne vidi. KRASNE STARTNE IZ POMPEJEV. Pretečeni teden so našli v Pompejih štiri krasne srebrne male kipe, podobe pouličnih prodajalcev slaščic, takozvanih placentariiev, ki so kričali in ponujali pred 2000 leti svoje blago. Kipar je ustvaril krasno skupino štirih plešastih in zgrbljenih Židov, ki nesejo štiri-oglate pladnje s sladkarijami. Posebno učinkoviti so blaženi obrazi Židov, ki poskušajo blago in ga hvalijo kupcem. Zanimivo je, da se vidijo slični placentarji še do sedaj seveda živi po nanoljskih ulicah. Tzpremenili so sever'* obleko, a ohranili vse kretnje in zvijače svojih nekdanjih predhodnikov. BERLINSKA SENZACIJA. Kakor povsod, primanjkuje po vojni denarja tudi v blagajni mesta Berlina. Zaradi tega se ne morejo izvršiti potrebna dela v novih predmestjih velikega Berlina. Minuli teden je bilo v takozvani »Koloniji na južnem tečaju« netlakovanega Neu-Kolna strašno blato. Ognjegasci so morali potegniti ven dvo-vprežen voz. En konj je utonil v blatu, ker se je spodtaknil v odsotnosti voznika in ni mogel vstati Stične senzacije ni doživel Berlin po zatrdilu časopisov že več sto let. ČUDEŽNA RASTLINA. Francoski kemik dr. Rouillet .je preiskal po nalogu mehikanske vlade rastlino »pejot« Najneznatneiše količine tega drevesa dajejo človeku, ki jih je zavžil. čudne in celo preroške sanje. Z zaprtimi očmi vidi opazovalec pravljične živali, ljudi in pokrajine, ki drvijo z br7ino kinematografa. Nek gospod, s katerim je delal dr. Rouillet tozadevne poizkuse, mu je popisal do zadnje podrobnosti sobo, katero še nikoli ni videl in iz katere je vprav prišel francoski učenjak. Ista oseba je natančno popisala njej popolnoma neznano družbo, ki se je skrila v sosedni sobi. Zanimivo je, da so poznali drevo pejot že Indijci Srednje Amerike v srednjem veku. Uporabljali so ga po svojih verskih obredih, kjer je igrala veliko vlogo. Na vsak način je pejot vprav čudežno, pa gotovo tudi nevarno omamilo. ELEKTRIFIKACIJA ANGLIJE. Angleška vlada je predložila parlamentu načrt zakona o ureditvi elektraren. Po tem načrtu bi se vsa produkcija elektrike uredila enotno. Malo stare elektrarne mislijo ustaviti in nadaljevati obrat le v 45 starih in 15 novih (še ne zgrajenih) močnih elektrarnah. Dosedanje elektrarne, ki bi ostale v obratu, bi ostale v lasti dosedanjih podjetnikov, a pod državnim nadzorstvom. Elektrarne bodo preuredili tako, da bodo oddajale enak tok; zvezane bodo z daljnovodi. Ceno toku bo določil državni elektramski komite. Z novo ureditvijo upajo doseči večjo produkcijo in porabo elektrike. Pravijo, da bo čez petnajst let poraba elektrike tako velika, kakor je sedaj v Združenih državah (500 enot na osebo), dočim se porabi danes le po 110 enot. ITALIJANI ŽIVE BOLJE KAKOR PRED VOJNO. O tem prinaša statistično podatke >11 Po-liclinico«. Pred vojno se je porabilo v italijanskih mestih po 14 kg svežega mesa na glavo, sedaj pa po 21 kg. Konsum olja se je zvišal od 19 na 29 kg, sladkorja od 5 na 8 kg, kave od 0.8 na 1.2 kg, vina od 30 na 50 litrov itd. Tudi dejstvo, da so se moderna vozila tako ogromno pomnožila, je v veliki meri pripisati večjemu povprečnemu blagostanju. Danes je v Italiji 2.3 milijona dvokoles (pred voino 1.2 milijona), 38.000 motornih koles (17.000), 28 tisoč tovornih avtomobilov (9001). Ml Poli-clinico« pripisuje izboljšanje življenjskih razmer v Italiji naraščajočemu delu na vseh poljih. Pomislili pa je treba, da Italija veliko zasluži od tujskega prometa in kolonij. PRAV PO AMERIŠKO. V tedenski reviji >Die Llterarische Welt« priobčuje Fraenkel nekaj podrobnosti iz knjige >Američana«. To knjigo je spisal ameriški Nemec Mencken, ki ga imajo za najbolj kritičnega in ostrega opazovalca sedanje Amerike. Zelo značilen je na primer tale stavek v nekem velikem časopisu Zahodne Virginije: Zakaj so danes sploh še knjige? Vsakdo vendar časopise bere, in v teh je vse. kar je vredno, da se bere in ve « Univerza. Vale je vprašala svoje dijake, katera osebnost svetovno zgodovine jim najbolj imponira. Napoleon je dobil 181 glasov. Kleopatra 7, Jeana d'Arc 7, VVilson 7, Sokrat 7, Mussolini 3. Najbolj priljubljeni pisatelji: Stevenson 24. Dunias 22. Sabatini 11, Anatole France 5, Shaw 4. Največja osebnost sedanjosti: Coolidge 52, Davves 32, princ Wales 24, Morgan 15, Einstein 3, Mussolini 3, Shaw 3. O državi Jowa piše navdušen deželan: »Naša država použije največ ledene kave v Zedinjenih državah. Pri nas je druga največja naprava za rejo rib na svetu. Pri nas delajo najboljše dežne plašče itd.« Pozabil je povedati, da pojedo v Jowi največ kislega zelja na svetu. Vsako leto je tekmovanje, kdo ga bo uajveč pojedel. Lani se je tekmovanja udeležilo 10.000 oseb, pojedli so 120 ton kislega zelja in so zvečer ta zgodovinski čin še enkrat ponovili. To je res strahovito duševno delo. Major William Morgan je rekel: »Najbolj se moramo čuditi nevednosti Amerikancev o njih lastni nevednosti.« TRGOVINA S SUŽNJI. Ob Rdečem morju se zopet oživlja trgovina s sužnji. Egiptovska oblastva so postavila v boj proti trgovcem-roparjem celo brodovje oboroženih stražnih čolnov, ki so pa morali zadnje tedne večkrat poklicati na pomoč angleške križarke, štacionirane pred Adenom. — V angleškem parlamentu so vzbudila ta dejstva precejšnje razburjenje. Interpelanti so poudarjali, da vse kaže. da so bili sužnji ujeti večinoma na ozemlju, ki stoji pod angleško oblastjo, transporti pa so bili vsekakor namenjeni za osrednjo Arabijo, za ozemlje, ki je pod angleškim protektoratom . NEBESNI »ZEMLJEVID«. Na londonskem observatoriju so te dni dovršili astronomsko mapo, ki so jo sestavljali trideset let. Obsega 20.000 posameznih kart, na katerih je zaznamovanih štiri milijone zvezd, do zvezd 14. vrste. En izvod mape stane baje okrog tisoč funtov šterlingov (275.000 dinarjev). Natisnili bodo le malo izvodov za velike observatorije v Evropi in Ameriki in za nekatere znanstvene knjižnice. SMEH IN ZNAČAJ. Leta 1662 je izšla neka knjiga, v kateri pisatelj razmotriva o medsebojni zvezi smeha in značaja. Pisatelj določa značaj človeka po črld, v kateri izzveni njegov smeh. Trdi pa sledeče: Ljudje, ki se smejejo na samoglasnik »a«, so odkriti in poštene narave, svojo živahnost in svoje razpoloženje hitro menjajo. Kateri se smejejo na »e«, so skeptiki, omah-ljivci, melanholiki, v svojih potrebah skromni in z malim zadovoljni. Sineh na »i« izdaja naiven, lahkoveren značaj, ki ne kaže in nima zlih namenov. Zlasti se otroci smejejo na »i«. Kdor se smeje na 20«, kaže plemenitost in lieustrašenost, odločnost v obnašanju in nastopanju. Glede tistih, ki se smejejo na »uc, pravi pisatelj, da se jih je treba varovati, ker so malopridneži, lažniki in trdoglavci. — Tako so ljudje izdajali svoj značaj pred 300 leti. Če še danes ta pravila držijo, naj čitatelji skušajo prepričati se ali pa ustvariti novo razporedbo. DEŽELA UMAZANCEV je gotovo Tibet. Zato je razumljivo, če svetuje kapetan Finch, ki se je udeležil zadnje ekspedicije na Mont Everest, takole: Če govoriš s Tibetancem, glej, da se postaviš na tisto stran, odkoder piha veter. Neki Tibetanec iz stare plemiške rodbine je Finchu nekoč ponosno zatrdil, da se je že dvakrat kopal: na dan rojstva in na dan poroke. Toda Finch misli, da je mož najbrže lagal; njegov parfum je bil preveč močan, da bi bilo pripovedovanje o kopanju verjetno. Sam je le enkrat videl Ti-betance pri kopanju. Po nekem plitvem ribniku blizu Schikardsonga je skakal nag dečko. Ta pojav je bil nekaj tako izrednega, da so se potniki zanj pobiiže zanimali. Izvedeli so, da je dečko vaški tepček. Ni vedel, kaj dela ... -(- Chicaška policija »čisti«, — Chicaški ->Amcr. Slovenec« z dne 25. februarja t. 1. poroča o pogonu, ki ga je napravila chicaška policija proti zločinski sodrgi, pred katero ni nihče bil varen. List piše: Trdnjava sicilijan-skih gangsterjev je bila nepričakovano napadena, Zavzeta je bila, ne da bi padel en strel. Aretirali so 121 oseb, ki bodo morale dajati oblastem odgovor, od česa sc preživljajo. Policiji je bilo gnezdo zločincev, največ najetih morilcev iz Sicilije, žc davno znano. A vendar iz gotovih vzrokov ni bil nikoli še uprizorjen kakšen večji napad od strani policije. Pri napadu so pomagali, oziroma napad vodili, zvezni nadzorniki, Mašina za deportacijo je v teku, ne bo dolgo, ko bo naše mesto očiščeno te italijanske golazni, kateri še na misel ne pride, da bi prijela za kakšno pošteno delo, temveč se preživljajo le s tihotapstvom prepovedane pijače; svojega sočloveka umoriti, jim je pa malenkost. — Napad je bil tako dobro organiziran, da je že po par minutah, ko je bil izdan ukaz policiji, bilo v rokah oblasti 75 sumljivih elementov. Najprvo so udrli v skladišče Anto-nio Lombardo, kateri ima pod svojo oblastjo oni del Sicilijancev, ki za malenkostno vsoto spravijo s sveta osebo, za katero so najeti. Ta človek ima približno en ducat raznih imen, pravo bo pa najbrže Tony Russo. Ne le, da se je ta napad dobro obnesel že zato, ker so jih veliko število aretirali, temveč tudi zato, ker je veliko njih, ki se čutijo prizadeti, zapustilo mesto. -f Skrivnost služkinje. V kraju Gottschim se je preteklo jesen zglasila pri nekem posestniku služkinja z imenom Marija Weudt in je prosila gospodarja za službo. Ker je bila lepega iu prijavnega vadenja, so jo sprejeli v službovanje. V svojem poslovanju je bila vzorna in nad vse priljubljena pri ostalem služab-ništvu. Vse pa je silno presenetila novica, ki so jo zvedeli pred kratkim, nova služkinja je gospa Brtigg, soproga graščaka na Holand-s! em. Zakonca sta se radi prepira s starši moža ločila in graščakinja bi morda leta in leta ostala še služkinja, če ne bi usoda sklenila drugače. Soprog je iz žalosti nad odsotnostjo svoje žene poiskusil izvršiti samoumor, kar pa je njegove stariše napotilo, da so po-iskali soprogo in zo prepeljali na Holandsko. + Slikar, ki je slikal z nogami. V Edin-burgu je umrl slikar A. Aleksander. Brez rok je prišel na svet, toda kljub temu je postal zelo spreten in daleč dobro poznan slikar. Že od rane mladosti se je uril z velikim trpljenjem in zatajevanjem v uporabi prstov svojih nog. Naučil se je polagoma držati čopič, peresnik in svinčnik. Imel je velik slikarski talent in bil posebno znan po svojih portretih. + Elektrifikacija berlinske mestne železnice. Kakor poroča berlinski »Tageblattc, bodo najbrž še letos začeli elektrificirati berlinsko mestno železnico in »Ringbahn« s predmestnimi progami vred, kar so že davno nameravali. Upravni svet nemške državne železniške družbe se je pred kratkim na svoji seji o celotnem problemu obširno posvetoval in priznal potrebo elektrifikacije, ker bo mestna železnica le po elektrifikaciji lahko zadoščala potrebam berlinskega prometa. Upajo, da se bo preureditev primerno renti-rala. Stroški elektrifikacije bi znašali 100 do 200 milijonov zlatih mark. Delo bi trajalo morda tri leta. Celo omrežje znaša 157 km. Težavno je še vprašanje, kje dobiti kapital in tok; a upajo, da I vodo te težkoče kmalu odstranjene. -j- Orjaški zrakoplov nameravajo zgraditi v Ameriki. Novi orjak bo lahko v dveh dneh preletel iz Amerike v Evropo. Obsegal bo trikrat toliko plina kakor »Los Angelos« in bo 200 čevljev (nad 60 m) daljši kakor ta. Načrti so že popolnoma gotovi. Zrakoplov se bo imenoval »Goodecar Zeppelin I«. Vzel bo lahko s seboj slo potnikov s prtljago vred. V slučaju potrebe bi lahko prenesel dvajset aeroplanov. + Narodno gledališče (prej Burgtheater) na Dunaju bo obhajalo 8. aprila t. 1. svojo 150 letnico. Prvo nemško klasično delo na njegovem odru je bila Lessingova -Mina von Barnhelm«, ki jo bodo tudi igrali na slavnost-nem večeru. Slavnostni govornik tega dne bo Hermann Bahr. Ravnateljstvo izda ob tei priliki posebno slavnostno delo o razvoju staro ga in novega dvornega gledališča. -p Zgledno mesto je mesto Trois-Rivičreft v Kanadii. V tem mestu namreč tekom celega leta 1925 ni nihče zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Dasi je število prebivalstva znatno in prebiva v mestu zlasti mnogo tujcev, ni mogla kriminalna kronika zabeležiti nobenega krvavega zločina niti kake znatnei-še tatvine. + Zapuščeni otroci. »Izvestijac od 14. fe-bruar/a pišejo o zapuščenih otrocih, ki so izgubili dom v letih lakote in meščanske vojne. Po podatkih ruskega centralnega statističnega ur "da znaša njih število kakih 800—900 tisoč! Izmed njih je do 400 tisoč brez vsakega državnega ali zasebnega zavetišča in podpore. Ti ušivi, vedno lačni otroci tvorijo veliko nevarnost, ker širijo nale/.ljive bolezni, kradejo in celo morijo. Hodijo po trgu, pobirajo in jedo odpadke. V Samari, središču lakote iz 1. 1921. in v Omsku se spotakne potnik ponoči ob kupe popoln rna golih otrok, ki ležijo po kolodvorih in se tresejo od mraza! Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 18. marca 1926. Višina baromelra 308 8 m Opazovanja krr.l ras Bnro meiei Toplole » C Rel. floqa ' /o VcIci In briina * m Oblačnost 0-10 7 763-1 1-3 90 '' mirno 10 Lfabliana (dvorec) 8 763-1 1-2 92 E 0-5 10 14 758-9 7-1 54 S 3 0 21 759-4 5-5 64 SS\V 0-5 9 Zagreb 762-3 2-0 80 SSE 3 10 3 Belurad 762-8 2-0 79 mirno Sarajevo 8 1763-1 - PO n E 3 8 SH»p!|e 1762-1 50 SR SE 3 5 Duh' ovnlk 1760-3 70 6. mirno 2 Pruua 7 762-0 (1-0 — » 10 Vrsta padavin ab opaiovanju I v mm 110 7" I V Ljub-| Ijani je megla megla Barometer ie reduciran na niegln morsko eladino. o o 0 o dež 0*1 0 0 v _ C S) 5 g m"? ž -O •s JU UNDERWOOD pri Lud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ul. 6/1. Telelon Stev. OSO. UNDERWOOD MAM OGLASI Vsaka drobna vrstica Din t'50 ali vsaka beseda 50 par. Naj-munjii v Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! NaJeennJSo lit največjo skUiltMu dvokntes, motorjev, otroSktli vozičkov, Šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih dolov, puen-inaliki\ Poselmi oililelok zu nopolno popravo, tmiujlirau Je in poniklanjo dvoko es, otroških voziCkov, Šivalnih strojev itd. Prodaja uu oliroko ! Ceniki fraako I JRIBUNA" F. B. L. tovarna duokole« ki I :,,L)!__- KarlovsVi A otroških v o 11 č K o v UUDIJatla, cesta it. 4 Vrtnar oženjen, brez Tlllldl otrok, »H pa samski, se sprejme. Stanovanje in kurjava prosta. Plača po dogovoru. - Ponudbe upravi lista pod »Nastop takoj« 1736. Pekovskega vajenca Iš£E St3H0V3Pii3 DEKLE Z DEŽELE ir>ri>ini«.m . Naslov OOVC J , r j či,r»ti nurlln ln NAJUGODNEJŠI nakup in prodajo zemli!Sčs staub 1. dr. posreduje »Agrarni biro« - Ljubljano, Selenburgova ulica 7/1., nasproti poŠte. - Prcklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke. - Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije z našimi in- »prejmem. -"Naslov pove ,SE w w J" |y zna šivati perito in teresenti. Kdor proda uprava lista pod Si. 1872. j 1 soba in kuhinja v stari navadno obleko, in je iz- "m, nc ,P ača n 1 čj, ~ ------ .T ali novi hiši za 1. april. VI-sila Dar razredov me- Kupoprodajne pogodbe PARCELA na Mirju se proda. . Naslov pove uprava lista pod it. 1837. SŠT mizarjev za fino forni.-ano cohi-Itvo sprejme A. AMAN, tovarna pohištva, Tržič. "Mizar. POMOČNIK išče del«. Vajen je poli-tiranega pohištv. mizarstva. - Ponudbe upravi pod »Nekadilec St. 1832«. PRAŠKE GNJATI in vsakovrstne mesne izdelke, razne vrste SIRA in zaklano PERUTNINO — čajno MASLO — KOMPOTE sadne soke, vino v buteljkah, čaj, rum, konjak, priporoča ^ PIBERI^fK delikatesna trgovina : LJUBLJANA — VODNIKOV TRG. 1767 Kupujte srečke za Orlovski stadion! Mlinar prvovrstna moč, se takoj sprejme v valjčnem mlinu na Bistrici, p. Pod-brezje (žel. post. Naklo). GOSTILNO v najem ali na račun išče sanost. boljša oseba. - Naslov v upravi lista pod št. 1856. Kuhinj. KREDENCA dobro ohranjena, se pro-ia na Miklošičevi cesti It. 10, pritličje. 1857 Pes volčje pasme, 6 mesocev sta', se proda. - Franc KUNO-VAR, Dolnice št. 1, p. Št. Vid nad Ljubljano. Mlekarice, pozor! Novo mlekarsko dvokol-nico Droda prav ugodno FAJFAR, kolar, Trnovo. " LOKAL t izložbo iščem. Naslov: Mirko Stefanovič, Zarni-kova ulica 9/II. 1876 3 stanovanja s 1 in 2 sobama, SE ODDAJO za 1. april, 15. april in 1. maj. Ogleda se ob delavnikih od 8 do 10 dop. pri IVANU OGFINU, Ljubljana — Gruberjeva nabrežje 8. Gosja jajca ta valenje se dobe pri F. ALIC, Se'o štev, 28, Moste — Ljubljana. april, vršila par razredov me Pismene ponudbe na;gjanske šole, želi službe upravo »Slovenca« pod lv kaki trgovini ali kot »1. april 34.« 1855 Postranski mes. zaslužek 2000 D. Iščejo se zastopniki za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo za jako koristen predmet. - Pripravno za vsakogar. Potrebni kapital 50 Din. - Cenj. pism. ponudbe je nasloviti na: VEFRAN, Moravče — Slovenija. 1865 pomoč pri kaki šivilji. -Naslov pove uprava pod brezplačno I Naprodaj je več sto divjih KOSTANJEV šifro »Poštena« it. 1858. kakor tudi vsch vrst g£d_ Naivišii 7ac1u7ek nih ?». t .s!' .st«. it*. * . «!*..»f«..iti X t riehanično umetno uimiti ;; znstorov. precrtnlal, perila, monoeramov. oblek Itd..;» Lipe, to je koštrun.c Gospod župnik je bil preveč zamišljen v svoje delo, da bi ju bil slišal. Vendar pa je včasih prenehal. Delo je bilo goloto pretežko za človeške moči, zakaj zdaj pa zdaj je zamrmral med zobmi: »Čudež bi se moral z g o d i t i I Čudež bi se moral zgoditi k S svojim dolgim nosom je vohal v zrak, da bi zvedel, ali se čudež bliža ali ne. In ker čudeža ni bilo, se je znova s tresočimi rokami poprijel dela. Arieux je vas v Maurieuni (izg. Morieni) na Sa- vojskem, vsa polna zgodovinskih dogodkov. Stoji ob vznožju gore Vanoise (izg. Vanoaz), nekoliko proč cxl Modane, kjer se pričenja predor, ki so ga skopa.i skozi i goro Frejus (izg. Frežu) v Italijo. Dokler ni bilo železnice, so hodili preko Alp, večkrat tudi v snegu. Tako Hanibal, Karol Veliki, Napoleon, da ne naštevamo drugih, manj znanih poveljnikov. Tako delajo še dandanes siromaki, ki si hočejo prihraniti denar za vozni listek med Modano (v Franciji) in postajo Bardonniech (izg. Bardonešo) v Italiji. Taki lahko gredo po gorski bližnjici; če jim je pa velika cesta bolj všeč, ji morajo slediti samo do Lanslebourga, kjer se prične dvigati v vijugali proti vrhu gore Mcnt Ceniš (izg. Mon Seni). Vasica Avrieux je videla že mnogo slavnih oseb. Karol Plešec je tam umrl. Ko se je namreč vračal s svojega italskega pohoda, ga jc bila napadla mrzlica, da je moral v vasi v posteij. Tu je umrl dne (i. oktobra leta 877. in obdolžili so njegovega zdravnika, Žida Sedecijo, da ga je zaslrupil. Ta tajnost ni bila nikoli dovolj pojasnjena in ne še dolgo tega, kar je neki častivreden in plemenit duhovnik skušal židu Sede-ciju čast vrniti. Nihče se ni dosli menil za njegovo dokazovanje, čeprav so take zgodovinske preiskave v modi. Karol Plešec ni bogsigavedi kako poljuden in potem, če bi hoteli vse zdravnike, ki more svoja bolnike, dolžiti zastrupijenja!... Vas Avrieux, ki je nekdaj sprejela umirajočega vladarja, dandanes ne dobiva več obiskov. Stoji na desnem bregu rečice Are (izg. Ark); Napoleonova cesta, ki jo zdaj spet avtomobili oživljajo, gre precej visoko nad vasjo na levem bregu vode. Precejšen ovinek je treba napraviti, da odkriješ vasico; in razen redkih hribolazcev, ki jih zapelje gora Denl Parra-chee (izg. Dan Paraše) ali Kozja skala, je ne obišče noben tujec več. Njene male, nizke in vse sive kote se stiskajo na dnu doline čisto ob hudourniku, ki vali svoje divje in prozorne vode mimo vasice. Zdijo se koče kot čreda ovac. ki se tišče drutia druee. Komaj se razločijo od enakomerne barve, ki jo dajejo tej pokrajini skale in zemlja, ta zemlja, ki je tako revna, da jo cb:!eiuje|o baje le vsako drugo leto. Višje gori pada slap svetega Benedikta, prihajajoč iz snežnikov, v nekakšen tolmun z več kot 50 metrov visoke skale, in naprej zapira trdnjava Essaillon s svojimi nazobčanimi zidovi dolino. Na koncu vasi, prav nad potokom Are, se dviga vaška cerkvica; staro romansko poslopje, ki je po nesreči izgubilo ves svoj značaj, ko so ga popravljali. Štirioglati zvonik je zatrepan kot pristen hribovec. Izmalioili so ga z velikansko uro, podobno bradavici na kratkem nosu. Toda ena stena pročelja, ob katerem stoje v vrsti grobovi, obdelani kot majhni vrtički, je pokrita s starimi freskami in te freske predstavljajo sedem poglavitnih greho., nad katerimi je naslikanih sedem poglavitnih čednosti. Čednosti so že tako zabrisane, da jih ni več moči spoznati; nekaj grehov, veselih in poskočnih, pa j CO bi O C •V 9 C Ul > ^ -- IL, <0 C 1 "35 ■C re 5 d o u 3 C a) w 00 S •-s — Q t-. CO N N ® »N C o a. 7) b C. 4> > • —• a > 1S -K o v o oo a> S ^ JjC O) C to •Z) > K S s rt £ <4 A 'c 'o a 9 M 0 > TJ > Z? s V N —. B im E (3 'U a. ji i— ~ 0 ee t* 0 a> > o pi u M 3 N a >1 a a .-3 IU =111=111 HIIIESli DROGERIJA »ADRIJA« f Selenburgovo m. i se preseli v soboto dne 20. t. m. iz Šelenburgove ulice štev. 5 Csnlessisn amte mm se Pftporoca^o naslednje tunike: Trgovina z tclezntno | »rezilih & rntsch Ljubl.laiiH,StriturJPva nI. nudi po najnižjih cenah vse železniško blago. flnplDslau Hrastnik mauufaklurna trgovina tiuh!|ana, Harlovs^a c. 8 Iv. Mm t fr. bueii h tjlc Harja n ličarja P LJuSlisna, Kolnlkovaal. Franc Jenko tvemica orgclj lit harmonilev Gunclje 28 p. Št. Vid n. Ljubljano IV. DUZZOLINI trgovina z £ju6tjana* Sv. a c. 2 Jim. HORN kleparsko In i'talacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 IVAN JAVGRNiK uiesar Ljubljana, Oomobnnsfca c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu Ivan Križna p trovo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Frarec HitSš zaloga vsakovrstnih j poljedelskih strojev Ljubljana, Martini vn cajta 2 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Frar»c Jager tapetnik Kolodvorska ulica 28 Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal' Mr. oh. M.Leustek Ljubljana Resljeva cesta 1 FRANC LEVEČ mesar trorejeg-a mesa Ljubljana tik Zmajske"! mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne Martine, Cerne & Komp. dr. z o. ?., pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 Josip JVCusar mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored Oranem & Jančar pohištvena ličarja ln pleskarja Ljubljana, Breg JOSIP OLUP trgovina manufakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogalu) K. Pečenko trgovina vseh vrst nstija in Čevljarskih potrebščin Ljubljano, S«. Petra testa 13 šlelan Speietic sobni slikar Ljubjana, Rimska lesta 16 Pavel Sterle AUTOTAK8I LJubljana, Poljanska »sta 3 Telefon 942 VIKTOR ŠOBER trgovina ipeoer., koloni) ln me£. blagom Ljubljana Sv. Jakob,, trg it»v. 4 PRISTiiU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef 908 Ustan. 1903 JAKOB TERČEK pekarija LJUBLJANA, Breg 4 Rudolf Radovan tapetnik in dekorater LJUBLJANA Krekov trg 7 A. Trink & J. Bsrolk stavbno in pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Linhartova ul. 8 Josip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Stmeiiib) I. vtž ntin izvršuje vsakovrstna zidarska dela L) W|a b MoCnlRcsa nI 13 LEOPOLD SE&fl jermenar LIvbllaiiB, Pol cnsha c.V9 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Klobuke, perilo, kravate, dežnike, palice' dežne plašče, telovadne potrebščine itd. kupite ' najceneje pri „AMERIKANCU . Ljubljana, Stari trg 10 fg. SRanlfO. Podpisani tem potom naznanjam, tla sem $jrea#M svojo delavuico v ^asisve orosiore, ter se za nadaljnja naroČila najtopleje priporočam. Franc Jenfeo Izdelovale)! orgel! In harmonijev Guncljo štev. 28, St. Vid nad Ljubljano Lepa neona M kot ročne torbice, manikure, kasete ter različne druge usnjate izdelke, toaletno milo itd. priporoča tvrdka F. M. SCHNETT LJubSiarca, Pred Škofijo št. 2 t K^mffncKaOTsstn AUTOMOBILI JLFi ROMEO* .n DED! Reflektanti, ki žele podzastopništvo ali oni, ki žele auto kupiti, naj se obrnejo na adreso: Generalno zastopstvo za automobile JLFfl ROMEO" in „DE DION BOUTON", Subot:ca. za pisarne, klube in spreiemnice nudi Vam po zmernih cenah tvrdka m um, mmm Zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo Izredna prilika: Modreci po Din 200 Edino najboljši šivalni stroji in kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Petelinca Gritasner. Adler Najnižje cene! Tudi na obroke! Ljubljana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. '* T. JRABIČ i I 111 h I i o n 1 »PLANSKE« II. zvezek 14 Marijinih pesmi, zložila P. H. Sattner in E. Hochreiter, Partitura in glasovi 50 Din franko — vsak nadaljnji glas 4 Din. Založnik: Frančiškanski samostan y Ljubljani. TRGOVINA ! Radi starosti, bolezni in ker sem brez otrok prodam mojo lepo, dobro vpeljano trgovino pod jako ugod. pogoji takoj, ali pa jo oddani v najem. Naslove reflektantov na upravo »Slovenca« pod: »Priložnost« Stev. 1849. TRGOVINO 30 let obstoječo, z meš blagom in točenjem — s stanovanjem — se ugodno proda. Resne ponudbe na upravo pod Št. 1817. Priporoča se žclcznina A. SUŠNIK Ljubljana, Zaloška cesta. L. MIKUS LJUBU£NA, t.ESTNI TRGI 15 izdelevetelj dežnikov Nadrobno! Na debelo l Zaloga sprehajalnih palic Stari dižntkl se nanovo preoblečejo blišči BASKA na otoku Krk Divno ležeči „HOTEL VELEBIT" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slovenska kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komo-diteta v vsakem oziru — Cene od 50 do 60 Din — Pijače ohlajene na ledu Priporora se Slovencem ter daje brezplačno pojasnila lastnik hotela Ante Tuifor. PRODAM posestvo 10 oralov, hiša, gospod, poslopje vse novo, voda in elektrika pri hiši, ob cesti, ves živi in mrtvi inventar. — Več sc izve pri lastniku Janezu JENKO, Sp. Brnik 33, pošta Cerklje pri Kranju, Plodne kamgarne in ševUote v veliki Ezfciri po ugodni ceni mr najdete -m v obče znani nad 50 ist obstoječi manutiaklurni trgovini R. Mikiauc, »pn škofu*, Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti vls a vis Kavarne .Zvezda" (Vsem Jožicam in Pepcam I | se priporoča | M LEDA" Tvornica damskega perila { i J (dvorišče) Šelenburgova ul. I. (dvorišče) j | Damshe srajce od Din 30 — ■ ^ hombincZe od „ 60 - navzgor. | Stavbene parcele so na prodal ob Dunatshi cesti visavis tovarne Žabkar. Informacije daje pisarna Sfroinih tovarn in livarn d. d. Lfobliana. Prinesite do 23/III. naš oglas: .»Veliko denarja izgub te'* KARL POLLAK o. o. LJUBLJANA Dunajska cesta 23. (na dvorišču) (na dvorišču) Ne vprašajte; zakaj?! Pridite in prinesite s seboj oglas, ampak ne kupite še!! sicer se boste kesali. Oglas nam tudi iahko pošljete po pošti in zapišite na kuverto jasno ..Velika noč". Obenem zabeležite Vaš točni naslov.! P05K0r I Kdor namerava zidati in rabi: nOSilhe. Cement. SfUhadOr, be- tonsho ln drugo Železo ohovle. Štedilnike, peci, mreže za ograjo in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno in v veliki izbiri pri trgovini feleznlne na debelo ln drobno Schneider & Verovšek LJubljana, Dunajska cesta 16. Točna postrežba I Zmerne cene I Krasni dunajski modeli v salonu P. Barboričj Ljubljana, Mestni trg 7 Velika izbira »vilenih klobukov. Slamniki od Din 60.— naprej, cvetlice, trakovi itd. Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi. Cene priznano nizke. Cene priznano nizke. Francoska linija, Cie. Gle. Transatlantique, Havre-Newyork, samo 6 dni čez morje -dobra hrana in pijača brezplačno. - Cie. Chargeurs Rčunis, Sud Atlantique, za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argcntinijo in Kanado. Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paolo Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik IVfilt KRUHEK, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 35. | LJUBLJANA. Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju) Obrcstovanja vlog, nakup in prodaia vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujem! in hredili vseHe vrste, es ompt in inliaso menic ter natiozila v tu- in inozemstvo, sate-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana TBI. 10, »57. 518. 805, 8DB Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol teč. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. manaa Urednik: Franc Terseglar.