(§[L^gOCk® SEJEM TENDENCE 2000 Pregled dogajanj na sejmu Ambiente iz zornega kota naših udeležencev V letošnjem letu je bila ob obisku sejma Tendence 2000 v Frankfurtu v ZRN moja naloga povsem specifična. Ob iztekanju mandata nadzornemu svetu našega podjetja smo člane povabili na ogled sejma ter poskušali tudi s tega zornega kota prikazati pomen, mesto in vlogo Steklarne v Evropi. Ogleda sejma so se udeležili vsi člani nadzornega sveta, z izjemo ge. Jelene Kramar Mlakarjeve. Članom nadzornega sveta so se predstavili vsi najpomembnejši proizvajalci steklenih izdelkov, obenem pa tudi kupci našega podjetja. Posebno pozornost smo namenili našemu kupcu podjetju Glaskoch iz ZRN, kjer so nas nadvse ljubeznivo tudi sprejeli. Predstavili so svojo celovito ponudbo in prodajno strategijo, obenem pa predstavili vlogo Steklarne Hrastnik in njen pomen pri dobavljanju steklenih izdelkov. Prepričan sem, da so si vsi člani nadzornega sveta ustvarili primemo sliko o panogi kot celoti ter vlogi Steklarne Hrastnik v tem konkurenčnem okolju. Žal smo poskrbeli za to predstavitev na koncu njihovega mandata, upam pa, da bomo uspeh novemu nadzornemu svetu, ki bo imenovan v naslednjem letu, prikazati pozicijo Steklarne Hrastnik v Evropi na začetku njihovega mandata. Mislim, da smo doživeli tako na poti, kot tudi na samemu ogledu sejma kar nekaj prijetnih trenutkov ter da nam bo ta pot še dolgo ostala v prijetnem spominu. mag. Stojan Binder Enodnevni obisk letošnjega sejma TENDENCE v Frankfurtu je članom nadzornega sveta Steklarne Hrastnik d.d. pomenil izjemen dogodek v večkratnem smislu. Že sama prostorska dimenzija frankfurtske razstave steklenih izdelkov, porcelana, jedilnega pribora in drugih predmetov za okras mize je prvo presenečenje za tiste obiskovalce sejma, ki takšnih sejmov še nismo videli. Drugo je izredno širok in skoraj nepregleden asortiman razstavljenih izdelkov, ki gre v tisoče, in ga je resnično težko dojeti. Se posebej so vzbujali pozornost umetniški eksponati izjemnega designa s področja stekla, še zlasti pa izdelki iz kristalnega stekla. Na tej razstavi je bilo mogoče zaznati tudi izredno veliko število gospodarskih družb iz Evrope in ostalega sveta, ki proizvajajo izdelke iz stekla. Zato je stalna prisotnost ponudnikov na takšnem sejmu več kot nujna. To pa prav gotovo pomeni, da je konkurenca na tem področju zelo huda. Seveda pa je bil tudi ta sejem ne samo razstava in ponudba številnim obiskovalcem ter priložnost za poslovna srečanja s pomembnimi kupci iz Evrope, temveč predvsem vpogled v stanje in razvoj steklarske dejavnosti. Prav slednja ugotovitev pomeni, da gre razvoj proizvodnje stekla v smeri novih kvalitet, novih oblikovanj in razvojnega ustvarjanja, pa tudi novih potrebnih izzivov za steklarne. Računati je treba z vedno širšimi ponudbami proizvajalcev ter zahtevami evropskega trga in temu IZ VSEBINE: - Tendence 2000 - Sejem Fancy Food - Poslovanje - Remont I peči - Standard ISO - Opal Hrastnik - Sindikat - Prvenstvo v veslanju - Zanimalo vas bo - Križanka bo potrebno dolgoročno slediti. To je seveda tudi izziv za Steklarno Hrastnik, ki lahko vidi svojo še boljšo perspektivo, poleg nekoliko omejenega domačega slovenskega trga, v prisotnosti z večjim deležem na zahtevnem evropskem trgu z izdelki višje kakovosti, oz. večje dodane vrednosti po izdelku in zaposlenemu. Dušan Burnik Tendence - Frankfurt 2000 Izhodišče: Razstavljalci vse bolj izpopolnjujejo svojo ponudbo -izvijajo se iz povprečnosti (namembnosti, oblika, tehnologije); hočejo biti drugačni in več od drugih; analizirajo konkurenco in sebe ter gradijo na svojih prednostih. Poudarki: 1. Iskanja izraznih oblik v steklu s poudarkom na strukturi; izhodišča ročnih izdelavnih tehnik za avtomatsko proizvodnjo (tudi primer sofisticirane tehnologije novega H-28 kozarca za sadno kupo R. Bomboli - izhodišče K. Boda). 2. Poudarek zmožnostim najnovejših tehnologij (Durand - kelihi s štirioglatim barvnim vložkom, stiskani kozarci z notranjo strukturo, R. Bomboli H-28 sadne kupe, pa centrifuga skodele -krožniki). 3. Inovacija dekoracije (Glaskoch -vaza Soho, serija Freedom, Soho Montana - kozarec, Durand kozarci z vtisnjenim dnom - tm in model - refleksi barv ter Rastal -solo kelihi itd.). 4. Uveljavljanje lastnega koncepta -programskega in tržnega (npr. Cive - dali bomo življenje steklarni) - tudi manjše steklarne (ne samo grupacije) - npr. Bor-gonovo, Stölzle-Oberglas (razširitev ponudbe), Vetri delle Venezie. Razširjanje programa v smeri celotne ponudbe za pogrnjeno mizo (npr. Durand, R. Bomboli) -vse z jasnim oblikovalskim konceptom (oblika, dekoracija, barva stekla in sploh barvna usklajenost izdelkov, ki sestavljajo pogrinjek). Insceniranje nekakšnih kvalitetnih razredov ponudbe (primer Rastal) - od basic, economy, business, first do top - marken; vse v funkciji vodenja potrošnika po okusu in sistemu ponudnika. 5. Izbrana barvna paleta tudi v ponudbi stekla oziroma steklam-programski pristop s poudarkom na ambientu. Poudarek je izrazit in v takem obsegu ni bil prisoten do sedaj. 6. Ekskluzivni proizvajalci steklenih izdelkov (v kristalu in barvnemu steklu) programsko prehajajo tudi na uporabne izdelke (celo Rosenthal Studio Linie in Košta Boda). Tako poskušajo privabiti segment zahtevnih kupcev, ki poleg unikatov kupijo še izdelke najvišjega uporabnega nivoja. 7. Veliki proizvajalci (grupacije R. Bomboli, Pasabace, Durand) vse bolj poudarjajo izbrano ponudbo pod posebno znamko. Lahko gre za ročne izdelke, barvo pa tudi sofisticirane avtomatske izdelke oziroma tematike (npr. Studio Bomboli, Bomboli Basic itd) 8. Prisotno je prepletanje uspešnih blagovnih znamk - npr. Rastal v svojem programu ponuja pod skupino top-marken izdelke blagovnih znamk Leonardo, Montana itd. Slavko Marčen Naše steklenice Zvezda, Luna in Sonce Na sejmu smo iz programa IS proizvodnje predstavili predvsem izdelke, ki dopolnjujejo program široke potrošnje. Tržno zanimive so vaze PHÖNIX, steklenice CARAF, pa tudi nov vrč CLASSICO. V sami specialni stekleni embalaži pa v zadnjem letu ni opazi- ti nekega “hit” izdelka, kot so bili naši izdelki ADAM, EVE in LIDO. Veliko idej pri kreiranju novih izdelkov izhaja iz embalaže za kozmetične proizvode, zato ni čudno, da se vse več specialne steklene embalaže uveljavlja v kozmetični industriji. Predvsem gre za novo ponudbo daril. Tudi na sejmu TENDENCE so bili razstavljeni številni taki izdelki. Gre za čudovite kombinacije barv in okraskov. Majda Krošlin Steklenici Bordolese in Amadeus NEW YORK - FANCY FOOD Nova serija svečnikov Orbit za Glaskoch Letošnji sejem TENDENCE 2000 je bil zadnji vikend v mesecu avgustu. Poanta tega sejma je zadnja leta prikaz novosti in hkrati tudi ponudba za prihajajoče decembrske praznike. Vse bolj se opaža, da ta termin ni najbolj primeren, saj je še vedno čas dopustov, kar se odraža na obisku. Vendar pa je prisotnost obvezna, saj v nasprotnem primeru prireditelj odpove razstavni prostor na sejmu v februarju. Na razstavnih prostorih razstav-ljalcev stekla, sorodnih našemu podjetju, ni bilo videti posebnih novosti. Tudi mi to pot na našem prostoru nismo predstavili novosti, pet jih je bilo razstavljenih na prostoru GLASKOCHA, razstavili pa smo izdelke, ki so dokazali, da nismo proizvajalec cenenega količinskega blaga. Presenetljivo dobro so bile sprejete razstavne police z dekoriran-imi izdelki v trendu letošnjih barv. Očitno je tudi pri drugih razstavljal-cih trend dekoriranega izdelka močno prisoten. Vsekakor pa nekih revolucionarnih sprememb ni bilo opaziti. Globalizacija je tudi na tem segmentu proizvodnje vedno bolj očitna, saj nas je vse manj majhnih in samostojnih. Morda je mogoče tudi v tej smeri razumeti obisk predsednika družbe DURAN v času sejma. Očitno je, da velika prisotnost proizvajalcev z Bližnjega in Daljnega Vzhoda pomeni čedalje večji pritisk na cene v Evropi. Dosedaj se je temu še nekako dalo upirati, sedaj pa tudi njihova kvaliteta in roki niso več nemogoči. Njihove kopije izdelkov so dobre, cene pa več kot odlične, saj so v povprečju za najmanj 40 odstotkov nižje kot pa cene izdelkov narejenih v Evropi. To pot so bile tudi prvič prisotne proizvajalke stekla iz Saudske Arabije in Egipta. Vsekakor z našim položajem ne smemo biti zadovoljni, kajti stabilnost tržišča v Evropi ni konstanta, vkljub nekaterim našim dobrim kupcem. Veliko dela bo potrebno, da bomo sprotne negativne učinke gospodarske politike naše države kompenzirali in si ustvarili podlago za boljši jutri, saj svetovno tržišče ne priznava parcialnih problemov posameznih proizvajalcev. Tu velja samo: SI ZRAVEN ALI PA TE NI! Vili Petrič Utrinek s sejma v New Yorku V sredini julija je bil v Ameriki tradicionalni sejem prehrane in embalaže pod geslom: “There is no sincerer love than the love of food.” (Ni iskrenejše ljubezni, kot je ljubezen do hrane) V Ameriki se zelo uveljavlja italijanska kuhinja, zato so se italijanski proizvajalci hrane množično predstavili na sejmu. Ameriško tržišče je zanimivo zaradi svoje velikosti in ugodnega tečaja dolarja, tako da so na tem sejmu razstavljali tudi naši kupci: Bruni, Firenze Vetro, Betti in Kefla. Je pa ameriško tržišče tudi izjemno zahtevno, vse se podreja potrošniku. Na sejmu ni šlo zgolj za razstavljanje, temveč tudi za učenje, svetovanje, opominjanje, kako izboljšati produktivnost in zagotoviti maksimalno zadovoljnega potrošnika: • razstavljalci morajo jasno navesti koristi izdelkov; • kupci naj gredo preko faze “samo gledanje”, točno morajo definirati, kaj hočejo, kdaj se bodo odločili in kaj ne bo šlo; • kupci naj zahtevajo jasne informacije in odgovore, na osnovi česar se lahko odločijo; • razstavljalci naj uporabljajo “osredotočene eksponate”, da bi lahko hitro našli kategorije izdelkov, ki so za kupce zanimive; • zavedanje, da je uspeh udeležbe sejma tudi to, da spoznamo in se izognemo partnerstvu, ki je obsojeno na propad; • vsak naj bo pripravljen, voljan in zmožen izvršiti posle, ki so dobri za obe strani. Navdušila me je tudi izjemna enostavnost in praktičnost sejma: • sejem traja le tri dni, kar je sigurno dovolj za razstavljalce in obiskovalce; • vsi razstavni prostori so razvrščeni po vertikali, so enako široki, med seboj se razlikujejo le po dolžini, kar omogoča veliko preglednost; • osrednji prostor je namenjen predstavitvi novih izdelkov; • številne degustacije, mnogo propagandnega materiala in reklamnih izdelkov; • anketiranja udeležencev; • pri embalaži ne gre za pretiravanje v smeri ekskluzivnosti, torej se izdelki med seboj razlikujejo po kakovosti in ne po zunanjem videzu. Dejansko gre za veliko razliko v primerjavi z evropskimi sejmi, kjer velike firme z velikostjo razstavnih prostorov, vodometi in drugimi dodatki razstavljajo svojo velikost. Sam New York pa je tako poln življenja, ki te potegne vase, te prevzame in ga nikoli ne moreš pozabiti. Majda Krošlin Poslovanje Steklarne Hrastnik v obdobju januar - julij 2000 Če bi poskušali površno oceniti uspešnost poslovanja Steklarne Hrastnik v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, bi lahko trdili, da je bila le-ta zadovoljiva. Z izjemo junija smo v vseh mesecih poslovali pozitivno ter si ustvarili še nekaj dodatne “rezerve” za bližajoči se remont. Ker pa stvari niso nikoli čmo-bele, pa poglejmo podrobneje, katere so bile bistvene značilnosti poslovanja Steklarne Hrastnik d.d. v obdobju januar-julij 2000. V nadaljevanju so predstavljene po posameznih področjih finančne in računovodske politike podjetja, in sicer: 1. Področje poslovne uspešnosti: Steklarna Hrastnik je v prvih sedmih mesecih leta 2000 ustvarila pozitivni poslovni izid v skupni višini 51 mio SIT. Podrobneje so poslovni rezultati videti takšni: Prikazano zajema postavke iz izkaza uspeha Steklarne Hrastnik, medtem ko se celotni poslovni izid hčerinske družbe Opal zgolj kvartal-no vključuje v poslovni izid Steklarne skozi prihodke oz. odhodke financiranja. Celomi dobiček v obravnavanem obdobju je sicer zadovoljiv, še zlasti, ker smo poleg tega uspeh ustvariti še rezervacije za pokrivanje izgube iz naslova remonta I bane v višini 80 mio SIT. Vendar pa predvsem zaradi težav v proizvodnji (zlasti z I bano in proizvodno linijo H-28) dosegamo slabše količinske in vrednostne rezultate v proizvodnji in posledično tudi v prodaji, in to tako v primerjavi z lanskim letom (manjša produktivnost za 7,4%) kot tudi v primerjavi s poslovnim načrtom (količinski zaostanek cca. 1.500 ton). Zato lahko trdimo, da so k ugodnemu poslovnemu izidu prispevali predvsem nižji stroški poslovanja in financiranja od načrtovanih (z izjemo stroškov dela, kjer je opazno znatno preseganje načrtovanih vrednosti) ter ugodna tečajna politika v letošnjem letu. 2. Področje gospodarjenja s sredstvi podjetja ter priskrbe in vračanja virov financiranja Bilančna vsota Steklarne Hrastnik znaša konec julija 5 milijard SIT. Delež lastniškega financiranja (kapital + dolgoročne rezervacije) znaša že 66%, delež zadolženosti pa le še 34%. Obveznosti iz poslovanja in obveznosti iz financiranja so se v letošnjem letu zmanjšale za 422 mio SIT. Plačilna sposobnost podjetja je še vedno ugodna. V nove realne naložbe je Steklarna Hrastnik v obdobju januar-julij investirala 320 mio SIT. Vse so bile financirane z lastnimi viri. 3. Pričakovanja do konca leta Zaradi že znanega dejstva, da se konec septembra (in ne v začetku prihodnjega leta, kot je bilo prvotno načrtovano) pričenja remont I bane, poslovni rezultati predvsem v okto- bru in novembru ne bodo ugodni. V teh dveh mesecih bomo seveda poslovali negativno, vendar pa bomo izgubo po pričakovanjih uspeli pokriti iz v lanskem in letošnjem letu ustvarjenih rezervacij. V tem trenutku je bolj pomembno zdržati do remonta, ga čim hitreje (in kvalitetno seveda) opraviti ter čim prej ponovno zagnati proizvodnjo z vsemi razpoložljivimi kapacitetami. Obdobje remonta ob hkratnem nakupu nove proizvodne linije P-7 in posodobitvi proizvodne linije P-3 bo tudi investicijsko izjemno Generalni remont I kadne peči se pripravlja že skoraj dve leti. Čeprav smo ga imeli namen opraviti v prvem kvartalu leta 2001, ga bomo morali zaradi stanja peči opraviti v mesecu oktobru in novembru tega leta. Končen datum za pričetek remonta je 30.9.2000 na dopoldanski izmeni, cel remont pa naj bi trajal dobrih 6 tednov. Na remont smo se pripravili zelo dobro, saj se v teh dneh intenzivno dobavljajo ognjevarni materiali in tudi vsa ostala oprema potrebna za remont peči. Remont bo izveden zelo kvalitetno, saj bomo obnovili praktično vse, kar je ognjevarnega materiala na peči, obenem pa vgradili novo plinsko opremo za delovni prostor in dodajalce kapelj, nabavili novo napravo za vlaganje zmesi v peč, zamenjali vitalne dele na proizvodni liniji P3 ter inštalirali povsem novo stiskalnico P7 za proizvodnjo tehnološko najzahtevnejših izdelkov. Vzporedno z novo stiskalnico bomo nabavili tudi povsem novo hladilno peč širine 240 cm. Sama proizvodna linija P7 bo dobavljena šele v prvih dneh meseca zahtevno, saj bo skupna vrednost vseh investicij v letošnjem letu kar 7 mio DEM. Ker gre za izjemno zahteven investicijski ciklus (obenem pa za prihodnje leto načrtujemo dodatnih 3 mio DEM investicij, od tega remont proizvodne linije H-28 in znatno posodobitev viso-koregalnega skladišča), je bistvenega pomena dosegati načrtovano investicijsko sposobnost podjetja. To pa bo mogoče zgolj ob ugodnih poslovnih rezultatih, kar z drugimi besedami pomeni ob čim boljši proizvodnji ter seveda kvalitetni prodaji. mag. Mojca Jazbinšek Volk novembra, saj bo razstavljena na mednarodnem sejmu steklarske opreme v Dusseldorfu v ZRN. Konec meseca oktobra naj bi prispela tudi nova hladilna peč, saj jo je zaradi velikosti nesmiselno prevzemati znatno pred pričetkom obratovanja peči oziroma proizvodne linije. Po remontu I peči bosta tako obratovali na tej peči le dve proizvodni liniji - obstoječa P3 za proizvodnjo zaščitnih stekel ter kot rečeno nova linija P 7 za proizvodnjo cenovno najdražjega in tehnološko najzahtevnejšega programa. S tema dvema linijama bo v celoti izkoriščena za 10 % povečana kapaciteta obnovljene peči. Linija P7 bo torej zamenjala liniji P4 in P5, ki sta služili za proizvodnjo cenenih velikoserijskih izdelkov. S to tehnološko posodobitvijo bo Steklarna Hrastnik naredila nadaljnji izjemno pomemben korak k tehnološki posodobitvi in uresničevanju jasno zastavljene vizije podjetja, to je proizvodnja maloserijskih tehnološko zahtevnih steklenih izdelkov v najvišjem možnem cenovnem razredu z visoko dodano vrednostjo. Uresničitev te vizije bo omogočila Steklarni Hrastnik preživetje in dolgoročni razvoj podjetja, obenem pa zagotavljala pogoje za socialno varnost zaposlenih. mag. Stojan Binder Reaiiz. 1-7/2000 Čisti prihodki iz prodaje 2.812 mio SIT Ostali prihodki 243 mio SIT Vpliv gibanja zalog - 115 mio SIT Kosmati donos iz poslovanja 2.940 mio SIT Stroški sur., mat., energije 1.236 mio SIT Stroški storitev 382 mio SIT Stroški dela 673 mio SIT Stroški poslovanja skupaj 2.838 mio SIT Dobiček iz poslovanja 102 mio SIT Prihodki iz financiranja 69 mio SIT Odhodki iz financiranja 132 mio SIT Poslovni izid iz financiranja -63 mio SIT Izredni prihodki 22 mio SIT Izredni odhodki 10 mio SIT Izredni poslovni izid 12 mio SIT Celotni dobiček 51 mio SIT GENERALNI REMONT I KADNE PEČI ISO 9000 Trenutno je ena najpogosteje izgovorjenih besed določenega dela zaposlenih enozložnica ISO. Ti so z vsemi močmi in znanjem vpeti v priprave in delo za pridobitev certifikata kakovosti, ki je krona tega dela. Da ne bi preostali delavci mislili, da gre za neko nepotrebno imaginarno kategorijo, ta sistem v naslednjih vrsticah na kratko predstavljam. Gre za popolnoma življenjski sistem dela, ki služi le izboljšanju kakovosti dela vseh zaposlenih in boljšim rezultatom dela. Kaj je to ISO? ISO je mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization) Kaj je to ISO 9000? ISO 9000 je mednarodni standard za sistem kakovosti, ki ga je razvila mednarodna organizacija za standardizacijo vendar pa v pogovornem jeziku s tem označujemo serijo standardov, med katere spada tudi ISO 9000. V tej seriji so mednarodni standardi ISO 8402, ISO 9000. ISO 9001. ISO 9002. ISO 9003. ISO 9004, ISO 10011, ISO 10012, in ISO 10013. Pri tem podčrtani mednarodni standardi vsebujejo zahteve za sistem kakovosti, ostali pa so podporni standardi. Kaj je to ISO 9001? ISO 9001 je prvi od treh standardov, ki vsebujejo zahteve za sistem kakovosti in najobsežnejši standard iz družine ISO 9000. Ta vsebuje zahteve za zagotavljanje kakovosti v razvoju, proizvodnji, vgradnji in servisiranju. Kaj je to SIST ISO 9001? To je slovenski prevod mednarodnega standarda kakovosti, ki je uradno veljaven v RS. Kaj je to KAKOVOST? Enostavno so to izdelki in storitve, ki pri dogovorjeni CENI ustrezajo dokumentiranim ZAHTEVAM in PRIČAKOVANJEM kupca. Kaj je SISTEM KAKOVOSTI? Vsako podjetje postavlja na svoj način sistem za vodenje podjetja. Standardi sistema kakovosti identificirajo tiste elemente, ki omogočajo podjetju dosledno izpolnjevanje zahtev svojih kupcev. SISTEM KAKOVOSTI MORA BITI USTREZNO DOKUMENTIRAN, IZVAJAN, UČINKOVIT IN VZDRŽEVAN. BISTVO SISTEMA KAKOVOSTI JE NASLEDNJI PRISTOP: • ZAPIŠI, KAKO BOŠ DELAL; • DELAJ TAKO, KOT SI ZAPISAL; • DOKAŽI, DA SI TAKO TUDI DELAL. VSEBINA NAŠE POLITIKE KAKOVOSTI: • kakovost razumemo kot vsestransko izpolnitev zahtev in pričakovanj našega kupca; • z našim proizvodom zadovoljen kupec bo naš ponovni kupec, nezadovoljen pa je najboljši reklamni agent naše konkurence; • kakovost združuje znanje, izkušnje, spretnost, motivacijo, pripadnost in dejanja; • naša blagovna znamka je kakovost s certifikatom sistema kakovosti; • zahteve za kakovost so določene v naših dokumentih sistema kakovosti, dokazila kakovosti pa v zapisih; • za kakovost smo odgovorni vsi v družbi - vsak za kakovost svojega dela, za nekakovost pa vodstvo; • določene so odgovornosti in pooblastila; • vodstvo družbe podpira in zagotavlja vse potrebne vire za zagotavljanje sistema kakovosti po ISO 9001 standardu; • z naravnimi viri ravnamo varčno, upoštevamo zaščito človekovega okolja in skrbimo za varnost in zdravje pri delu. Kaj bomo dosegli z uvedbo zahtev standarda kakovosti v prakso? Z uvedbo zahtev standarda kakovosti v prakso bomo dosegli naslednje: • Ustvari se preglednost organizacije ter optimira kompleksne postopke. • Opredeli se pomembne dejavnosti, določi in omeji pristojnosti (pooblastila) in odgovornosti. • Optimira se postopke dela in s tem prepreči dvojno delo, zmanjša proizvodne čase za dvig produktivnosti in stroške poslovanja. • Zavaruje se poteke postopkov in ohrani znanja ob zamenjavi osebja. • Z izobraževanjem in motiviranjem se ustvari pozitivno klimo za dvig zavesti do kakovosti. • Prepreči se konfliktne situacije zaradi napačnega tolmačenja ali sploh nerazumevanja zahtev. • Ustvarijo se temeljne osnove za stalno izboljševanje kakovosti v celotnem podjetju. • Vključitev standarda SIST ISO 9001 v sistem kakovosti in njegovo dosledno izvajanje omogoča podjetju svetovno konkurenčnost. Kaj je certifikat kakovosti? To ni certifikat za ustreznost izdelka, temveč za skladnost sistema zagotavljanje kakovosti podjetja z zahtevami standarda ISO 9001. To se ugotavlja z uspešno opravljeno certifikacijsko presojo v podjetju (zunanjo presojo), ki jo izvede tako imenovana tretja (od podjetja in njegovega kupca) neodvisna stran in ima za to delo ustrezno akreditacijo. KAJ BOMO DOSEGLI S PRIDOBITVIJO CERTIFIKATA KAKOVOSTI? • Dokazali bomo lahko urejenost in zanesljivost podjetja sebi, strankam in tudi potencialnim strankam. ZA KAKOVOST SMO POTREBNI VSI, ZA NEKAKOVOST PA JE DOVOLJ ŽE EDEN. KAKOVOST JE VERIGA, KI JE TOLIKO MOČNA, KOT JE MOČAN NAJŠIBKEJŠI ČLEN V TEJ VERIGI. Pripravil Almutasem ASSAYED LUMIERE PARIS ( 8.9. - 12.9. 2000 ) Mednarodni salon razsvetljave V začetku meseca septembra smo se v komerciali odločili, da obiščemo sejem razsvetljave v Parizu. Glede na razgovore s posamezniki iz trga obdelave stekla, naj bi ta sejem iz leta v leto pridobival na svojem pomenu. Naš namen oz. cilj je bil predvsem v spremljanju svetovnega trenda na področju svetil in stekla za razsvetljavo, v iskanju novih, za nas zanimivih tehnoloških obdelav stekla ter navsezadnje v iskanju novih, potencialnih kupcev. Francosko tržišče je namreč ogromno, vendar hkrati tudi zelo zahtevno, saj je ogromna tudi njihova domača ponudba steklenih izdelkov. Poleg kvalitetnih domačih proizvajalcev svetil ter stekel za razsvetljavo, pa je na tem trgu prisotna tudi celotna svetovna elita proizvajalcev razsvetljave ter spremljajočih komponent. Za svojim imenom pa je skrival veliko več kot samo razsvetljavo. Na celotnem prostoru namenjenemu razstavljanju sta namreč sočasno potekala dva sejma: 1. MAISON&OBJET, mednarodni sejem stanovanjske dekoracije, ki je potekal v prvih 6-tih halah in je predstavljal proizvajalce in prodajalce avtentičnih izdelkov (vse v povezavi z naravo- od sadja in zelenjave, pridelanih na bio- način, pa vse do izdelkov iz temnega ali lakiranega lesa Afrike ter daljne Azije), interier-ja, namiznega blaga (delna ponudba iz Ambiente oz. Tendence Frankfurt), dekorativnega tekstila za opremo stanovanj, drugo notranjo dekoracijo, ponudnike izdelkov object&gifts ter umetnostni atelje s predstavitvijo različnih strok. Najbolj znana imena, ki so predstavila svoje izdelke v teh halah in so hkrati privabila na svoj razstavni prostor največ obiskovalcev so bili vsekakor Cacharel-Pierre Cardin, Kenzo Maison, Lalique, Leonardo, Maxim’s de Paris in Paloma Picasso. Od ostalih bolj nam znanih imen so tam razstavljali tudi Korzilius, Rastal, Ritzenhoff, Vega ter Nadir. 2. LUMIERE PARIS, Mednarodni salon razsvetljave, kije potekal v zadnji, 7. hali (v svojih publikacijah sojo označili kot ultra-moderno) ter predstavljal mednarodno ponudbo celotnega sektorja razsvetljave (dekorativne, za opremo objektov ter spremljajoče komponente) ter nekaj pohištva. Njegov moto naj bi bil: ostati povezan s trgom, kreativnostjo, inovativnostjo, svetom oz. vsemi nami, ki tvorimo ta svet. S področja razsvetljave je bilo zastopanih 18 držav, pretežno iz Evrope (Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Švica, Belgija, Nizozemska, Češka, Španija, Portugalska, Velika Britanija) Daljnega Vzhoda (Kitajska, Vietnam, Koreja, Taiwan), severne Afrike (Tunizija in Alžirija) ter ZDA. Na ne tako velikem prostoru se je tako predstavilo 171 proizvajalcev oz. prodajalcev svetil ter njihovih komponent. Predstavljena so bila tako fiksna svetila (stenska svetila, plafonjere, lestenci, reflektorji, viseča svetila ter druge svetilke), t.i. portabel svetila (standardna stoječa svetila, namizne lučke, lučke za na nočne omarice, ....), spe- cialna svetila (za otroške sobe, pisarne, kopalnice, hotelske namene,..), njihove komponente ter dodatki (senčniki, ogrodja ter drugi majhni metalni dodatki, stikala, vse vrste žarnic za običajna, halogenska ter fluorescentna svetila ter stekla za razsvetljavo) in dopolnilne storitve, kot so službe za restavriranje in servisiranje svetil ter za izdelavo projektnih ter drugih načrtov in skic. Poleg tega pa je bilo prikazano tudi nekaj pohištva kot dekorativni dodatki (vaze, omarice, stoli, mize, postelje, počivalniki,...) svetlobne skulpture ter mali svetlobni objekti. Sama ponudba steklenih izdelkov za razsvetljavo ni bila nič drugačna od spomladanske, predstavljene na Frankfurtskem sejmu. Še vedno je poudarek na samem ogrodju, medtem ko služi steklo le kot dodatek. V ospredju so še vedno mali stekleni izdelki, namenjeni razsvetljavi, od barve pa prevladuje opal. Barvno kot barvano steklo je bilo prezentirano v zelo majhnem obsegu, tudi plastika na tem sejmu ni imela vidnega položaja (velike plastične krogle je tudi tu razstavljala firma Elumin Moonlight). Še vedno najdemo nekaj razstavljenih svetil, kjer steklo nadomesti blago (največ v obliki stoječih ter namiznih svetilk), predvsem na račun kombinacije z vedno modernim stilnim pohištvom. Italijanska ponudba je bila standardna in sicer v poplavi plafonjer ter drugih stenskih svetil iz upognjenega stekla ter centrifuge. Vse več razstavljavcev pa v svoj prodajni asortiman vključuje tehnično steklo, t.j. reflektorje, kjer je steklo popolnoma v ozadju. Od plafonjer oz. drugih stekel za razsvetljavo ročne ter polavtomatske proizvodnje smo zasledili zelo zanimive (opal mehurčasto), nam znane (različno naknadno rezanje) izdelke višjega cenovnega razreda, ki so bili izključno v opalu ali opal satinirani izvedbi. Od naših kupcev so tam razstavljali Esto iz Avstrije (popolna preori-entiranost na ponudbo tehničnega stekla-reflektorjev; od naših izdelkov so bile razstavljene le polavtomatske krogle), Aloys Fischer iz Nemčije (plafonjere ter druge stenske svetilke, namizna svetila) ter Massive iz Francije (stenska svetila, razsvetljava za pisarniške namene, zunanje svetilke, plafonjere ter tehnična svetila). Sejem Lumiere vsako leto tudi nagradi mlade dizajnerje (komisija je sestavljena iz obiskovalcev sejma -kupcev in novinarjev), njihov pobudnik pa je organizacija GIL (Lighting Industries Group), katera zavzema na tem sejmu pomembno mesto. To je profesionalna organizacija, ki predstavlja firme, ki se ukvarjajo z desig-nom, proizvodnjo ter prodajo svetil in njihovih komponent. Združuje 70 članic, ki predstavljajo zelo širok spekter stilov in trendov, katere zasledimo oz. so na voljo na francoskem tržišču in pokrivajo sledeča področja: • stilska, antična svetila ter svetila iz brona • dekorativna svetila • sodobna, arhitekturna ter tehnična svetila • komponente Vsako leto GIL na sejmu predstavi selekcijo novih mladih, talentiranih dizajnerjev, ki so še prosti oz. na voljo proizvajalcem razsvetljave. Sejem Lumiere Pariz lahko po svoji namembnosti nekako torej primerjamo z vsakoletnim sejmom v Milanu, kjer je predvsem poudarek na domači ponudbi. Medtem ko ostaja sejem LIGHT + BUILDING v Frankfurtu še vedno tisti najpomembnejši, kjer največji ponudniki razsvetljave prikažejo svoje nove dosežke in s tem hočeš ali nočeš diktirajo vsem ostalim smernice razvoja oz. modni trend. Edita Čadež OPAL S poslovanjem v prvih osmih mesecih tega leta sem lahko zadovoljen, saj smo obdobje kljub kolektivnemu dopustu končali z minimalno izgubo 134.809 SIT. Vendar podrobna analiza kaže, da je ustvarjeni prihodek nastal z zmanjševanjem zalog, saj smo zaloge zmanjšali iz cca. 2900 palet na 1627 palet, oziroma smo zaloge zmanjšali kar za 89.2 mio SIT. V obdobju pred kolektivnim dopustom smo zaloge zmanjšali že za 33.4 mio SIT, ali drugače povedano proizvodnja je za 33.4 mio SIT manj proizvedla kot komerciala prodala. Gledano s strani proizvodnje, je komerciala v povprečju prodala en delovni dan več kot je proizvodnja delala. Če smo se v obdobju pred dopustom lahko zadovoljili z izgovorom, da je peč dotrajana in je steklo slabo, je sedaj ta izgovor nedopusten. Sto-pljenost kristalnega stekla je neprimerno boljša, kar se lepo vidi na RŠ ali RDBO-4 proizvodnji. Vendar se nam kljub temu odpad stekla ni zmanjšal, saj se v posameznih deloviščih še vedno pojavljajo večji mehurčki. Analiza kaže celo na povečanje procenta odpada stekla na določenih deloviščih. Na sliki 1 je prikazana struktura odpada stekla na delovišču pred remontom na sliki 2 pa po remontu. Naš cilj mora biti, da odpad stekla ne presega 30% od skupnega odpada, zato bomo na problemu mehurčkov v steklu posvetili večjo pozornost kot do sedaj. Slika 1 7.6% Ob analizi proizvodnje je moč ugotoviti tudi padec povprečne norme, kar je prikazano na sliki 3. Iz diagrama je razviden padec prijavljenih kosov, ki ob povečanem odpadu predstavlja drastičen padec dobrih kosov, od katerih se vsi skupaj lahko živimo, zato sem bil prisiljen v organizacijske ukrepe v proizvodnji. Slika 2 Delo 17.5% Napočeno 0.““' Popravilo brusilnicà 0.0%- Ostale napake 4.6% Natrgano 2.1%' Lom hladilna peč 12.1% " Smeti 2.2% Za dvig učinkovitosti proizvodnje bomo kupili električno peč za gretje modelov, s katero bomo lahko modele segreli do temperature 600°C in električnega viličarja za prestavljanje modelov. Opisana investicija bo stala cca 8.5 mio SIT. Ob predpostavki, da z modelom segretim na delovno temperaturo, pridobimo 15 min na začetku izmene in 15 min ob malici, kar predstavlja 11 ur na mesec oziroma minimalno en dan proizvodnje več. Po drugi strani model segrevamo s steklom, ki ni ravno poceni. Samo za primer vzemimo plafonjero 250x250, katero štirikrat napolnimo s steklom cca 15 kg, to ponovimo dvakrat na izmeni, enaindvajsetkrat na mesec. Z upoštevanjem, da vseh modelov ne moremo greti vzemimo samo 8 brigad, kar skupaj znese 20.160 kg stekla. Kristalno staljeno steklo stane 89,00 SIT, oziroma mesečni prihranek iz naslova zmanjšane porabe stekla je 1.794.240,00 SIT. Seveda predpostavka velja samo v primeru, da modele grejemo v peči in se obstoječemu načinu gretja modelov odpovemo. Franci Zajc Poslovanja Opala Hrastnik d.o.o. v obdobju januar - avgust 2000 1. Področje poslovne uspešnosti Opalu Hrastnik d.o.o. je v obdobju januar-avgust 2000 uspelo s prihodki pokriti v tem obdobju nastale stroške. V prvi polovici leta 2000 smo dosegli za 13,3 mio SIT dobička ter oblikovali za 25 mio SIT rezervacij, ki smo jih porabili za pokrivanje izgube, ki je nastala v mesecu juliju in avgustu. Izguba v zadnjih dveh mesecih je posledica 5 tedenskega zastoja v proizvodnji zaradi remonta na F in EPO peči, saj smo samo v teh dveh mesecih zmanjšali zalogo gotovih izdelkov za cca. 56 mio SIT. V obdobju januar - avgust 2000 smo tako proizvedli za 1.135 ton steklenih izdelkov, kar je za 9% manj kot smo planirali in prodali planirano količino (1.240 ton) steklenih izdelkov. Večjo prodajo smo dosegli na račun zmanjšanja zalog. 2. Področje gospodarjenja s sredstvi podjetja, financiranje in likvidnost podjetja Bilančna vsota Opala Hrastnik znaša konec avgusta 2000 780 mio SIT, od tega je delež stalnih sredstev 39%, delež gibljivih sredstev pa 61%. Delež lastniškega financiranja znaša 35%, delež dolžniškega financiranja oz delež zadolženosti pa 65%. V bonitetnem smislu je podjetje finančno stabilno, saj z dolgoročnimi viri pokriva vsa dolgoročna sredstva in zaloge. Kljub malenkostnemu zmanjšanju koeficienta splošne plačilne sposobnosti oz. koeficienta kratkoročne likvidnosti, podjetje nima likvidnostnih problemov. Neto dolg Opala Hrastnik se zmanjšuje in znaša v avgustu 2000 94 mio SIT, podjetje je tudi neto kratkoročni upnik, čista kratkoročna sredstva pa znašajo 187 mio SIT. V nove naložbe je Opal v obdobju januar-avgust 2000 investiral 243 mio SIT, od tega je leasinga 221 mio SIT, 22 mio SIT pa je investiranih z lastnimi viri. Pripravila Magdalena Surina JANUAR-AVGUST 2000 v 000 SIT Delež (%) A Skupni prihodki 878.319 100 1. Prihodki iz poslovanja 864.685 98 2. Prihodki iz financiranja 13.633 2 3. Izredni prihodki 1 0 B. Skupni odhodki 878.289 100 1. Odhodki iz poslovanja 867.948 99 2. Odhodki iz financiranja 10.341 1 3. Izredni odhodki 0 0 Slika 3 Počitniško delo v Steklarni Hrastnik ZANIMALO VAS BO KADROVSKE VESTI Brez prave napovedi se je pasje vroče poletje razlilo v tople barve odeto jesen. Življenje spet poteka po utečenih kolesnicah, vsakdan je včasih težak, drugič spet pa se odkupi s prijetnimi trenutki. Tudi na kadrovskem področju je bilo nekaj dogodkov: Nekaj naših delavcev se je odločilo, da bo poskusilo srečo v drugih delovnih sredinah, in sicer smo v tem času ODJAVILI delavce v naslednjih delovnih sredinah: v brusilnici Željka KLJUČARIČA, ki je opravljal dela strojnega rezalca v Obratu ročne in polavtomatske proizvodnje, pa Dejana ZUPANČIČA, ki je bil razporejen kot krogličar in Aleksandra KUMARJA, ki je bil odnašalec stekla. Delno smo izpraznjeno vrzel zapolnili s SKLENITVIJO delovnega razmerja Jožeta ŽVEGLIČA, ki se je kot odnašalec stekla ponovno zaposlil v Obratu ročne in polavtomatske proizvodnje. Mesec september smo zaključili z 226 zaposlenimi. JUBILANTI V zadnjih treh mesecih sta dve naši delavki dopolnili okrogli delovni jubilej: 20 LET - Marinka GORNIK -računovodja in 30 let - Ema DEŽELAK - pregledalka stekla. Obema čestitamo. IZOBRAŽEVANJE Šolanje na višjih stopnjah izobraževanja sta v preteklem šolskem letu zaključili še dve delavki: Dunja BREČKO je uspešno zaključila trgovsko šolo in si pridobila poklic prodajalke, Miri SMEŠNIK pa je zaključila šolanje na V. stopnji in pridobila poklic ekonomsko komercialnega tehnika. OSTALO Dva nadobudneža sta popestrila poletje in tudi vse ostale dni dvema družinama naših delavcev: Muharem Kamenjaševič je postal ponosen očka prvorojenca Amela, Nina pa se je pridružila bratcu Niku v družinski skupnosti Alenke Kosec. Mladim družinicam želimo veliko prijetnih skupnih uric. Kadrovski referat Marinka Anžlovar V Športno rekreativno srečanje članov sindikata KNG Rogaška Slatina 2000 Na pobudo Regijskega odbora sindikata KNG Celje je bilo 16. septembra organizirano prvo športno rekreativno srečanje članov sindikata KNG v Rogaški Slatini. Ideja o obuditvi takšnih sindikalnih srečanj, ki so bila včasih zelo priljubljena, se je izkazala za več kot odlično, saj se je tega predvsem družabnega srečanja udeležilo okrog 750 članic in članov sindikata KNG iz 28 slovenskih podjetij. Srečanje je bilo izvedeno ob generalnem sponzorstvu Steklarne Rogaška d.d. Organizirana so bila tekmovanja v malem nogometu, balinanju, košarki, pikadu, odbojki in obveznem vlečenju vrvi. Srečanja se je udeležilo tudi 81 članic in članov sindikata Steklarne in Opala. Čeprav naj bi bilo druženje predvsem rekreativno, pa so na treh tekmovališčih potekali zagrizeni boji v vseh panogah. Dosegli smo tudi nekaj lepih uspehov, saj je ekipa košarkarjev Steklarne osvojila drugo mesto, ekipa v vlečenju vrvi je bila tretja, ženska ekipa Steklarne, ki je tekmovala v odbojki, pa je zasedla tretje mesto. Podelitev pokalov in pa vesel zaključek ob zvokih ansambla pa je lepemu in prijetnemu dnevu dodal samo še piko na i. Soniboj Knežak Lepe in vroče dni smo v hrast-niški dolini nekateri izkoristili tudi za delo. Dijaki in študenti imamo sicer radi osrednje počitnice, vendar pa škoda, da opravila, kot so zabava, poležavanje po kavčih in foteljih, gledanje televizije in skrb, da želodec ni prazen, niso plačani. Tako smo si nekateri vzeli pet minut za pisanje prošnje za počitniško delo. Naslovili smo jih na razna hrastniška podjetja, tudi naša steklarna je bila med njimi, jaz pa med sprejetimi delavci. In lepo je, ko lahko rečeš, da si zaposlen v podjetju, ki je zaposlilo verjetno največ počitnikarjev v Hrastniku. En mesec in še kak dan več sem opravljal delo v Obratu pregleda na izmeni Kajič-Jusič. Že prvo delovno popoldne sem dobil prijetne vtise, kajti sprejele so me prijazne delavke na tekočih trakovih. Vedno nasmejana Miri Jusič je uslišala mojo željo in me razporedila na tekoči trak P-5, kjer sem dvakrat po osem ur užival v delu skupaj z Evo in Bari, mojima prijateljicama. Ker pa so bile delovne potrebe vse večje, sem bil kmalu prestavljen in do danes sem delal že skoraj pri vseh trakovih. Tako sem dodobra spoznal vse sodelavke in sodelavce ter se naučil prepoznavanja napak steklenih izdelkov, ki smo jih pregledovali in pakirali. Najraje sem imel dopoldansko izmeno, čeprav mi poslavljanje od tople postelje v zgodnjih jutranjih urah ni bilo ravno pri srcu. Rad sem imel namreč obiske g. direktorja v proizvodni hali, ki pa so se ponavadi končali zelo hitro. Še vseeno pa smo lahko veseli, da poleg ostalega dela, ki ga ima v pisarni, sploh utegne priti med delavce. Prijazno jih pozdravlja in včasih se s katerim celo spusti v prav prisrčen dialog. V spomin se mi je vtisnil kot nasmejana in skrbna oseba ter človek dobrega srca (kajti mimogrede lahko povem, da je Steklarna Hrastnik pomagala tudi lepše izpeljati prireditev v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Steklarna). Vsakič znova sem se razveselil tudi delavk, ki so prihajale do mene in mi z nasmeškom na ustih dejale: “Pojdi na malico.” Pa je to lahko bila Eva, Mojca, Kovilka, Ana, Sonja ali pa Miri. Vsakokrat ni bilo pol ure časa za obrok, vendar sem se vsakič veselil tudi dobre hrane v Sodexhu. Včasih smo bili prisiljeni reševati tudi težave v zvezi z ohlajeno hrano (zdajle raje ne bi iskal še dodatnih pridevnikov, ki bi se navezovali nanjo), vendar bi v tem trenutku to raje pozabil. V steklarni sem delal tudi prejšnje leto in lahko bi primerjal kvaliteto prehrane lansko leto, ko je bila jedilnica še v lasti Steklarne Hrastnik in letos, ko že deluje v okviru Sodexha. Brez premisleka bi se odločil za prvo možnost. No ja, s pomočjo nekaterih kuharic, razdeljevalk hrane in blagajničark pa odhajajo delavci iz jedilnice vsaj nasmejani, če že ne s polnimi želodci. Ko sem prvič prišel na tekoči trak, se mi je zdelo, da se mesec ne bo nikoli iztekel, vendar v dobri dražbi čas hitro teče in kmalu se je kupček bonov za malico vidno znižal, kar je pomenilo, da se od Steklarne za eno leto poslavljam. Upam, da sem naredil vsaj nekaj koristnega za našo tovarno, da sem ugajal delavkam in da se me bodo tudi one spominjale predvsem v pozitivni luči. Zdenka, Eva, Ana, Bari, Mojca, Tina, Janja, Sonja, Dani, Mirjana, Kovilka, Joži, Miri, Štefi, Gregor in Bojan so imena mojih sodelavcev, s katerimi je osem ur hitreje in prijetneje minilo. Pozdravljeni in prihodnje leto se zopet vidimo! Čau! Dejan Debelak TRIGLAV (vtisi iz sindikalnega izleta na Triglav) Sveže jutro, iz katerega se bo razvila krasna zadnjeavgustovska sobota. Ura je 7 in 30 minut, mi pa že na Pokljuki vdihavamo svež gorski zrak. Vzamemo vsak svoj nahrbtnik, planinske čevlje, večina jih ima tudi palice. Polni energije se podamo novim dogodivščinam naproti. Nekateri prvič, nekateri drugič, med nami, množico sedemnajstih pohodnikov, pa je tudi nekaj prekaljenih gorskih vodnikov, ki so bili tam že tolikokrat, da že ne štejejo več. Bila sem edina ženska, torej “blažena med moškimi”, ki dobre volje izluščijo prenekatero močno, Pogled v strmino... ampak proti mojim pričakovanjem niso bili kaj dosti zgovorni. Po uri ali dveh dokaj hitre hoje smo si pred Vodnikovim domom privoščili zasluženo malico. Od tod se že razprostira prekrasen razgled. Kje si Kredarica, Planika? Oj Triglav moj dom, kako si krasan... Kdo bi si mislil, da bomo še isti dan na cilju. Ob vznožju Kredarice (da ne naštevam prav vseh počitkov), ko se že vidi kakšna pot nas čaka do malega Triglava, še nisi čisto odločen, boš zmogel ali ne. Kaj ne bi, saj smo že ob pol dveh odložili nahrbtnike pred domom na Kredarici. Malo počitka, potem pa naprej. Rekli so, da bo dosti ljudi, ker je bilo napovedano lepo vreme, ampak da jih bo toliko, pa človek ne bi pričakoval. Saj ne rečem, da ni potrebno zbrati dosti moči, ampak ko enkrat stopiš do Aljaževega stolpa, je trud dvojno poplačan s prekrasnim razgledom po slovenskih vršacih in lepim občutkom, da si na vrhu Slovenije. Počasi se odpravimo nazaj proti Kredarici, kjer nas čaka okusna enolončnica in mehka postelja na skupnih ležiščih v brunarici poleg cerkvice. Nič pravljice ni bilo treba, saj jih je dobra polovica takoj zaspala, polovica pa malo kasneje, vsi skupaj pa seveda dosti prej kot doma. Ko se je v nedeljo začelo svitati in smo mi komaj zlezli izpod odeje, so bili nekateri že v steni, da bi jih prvi sončni žarki obsvetili pred Aljaževim stolpom. Najprej sem s strahom premaknila spodnje okončine, misleč, da me ne bodo najbolj ubogale, pa je bilo vse v redu. Tudi pot v dolino niso ravno mačje solze. Preden smo ugledali kombi, nas je še dodobra obsijalo toplo sonce. Popadali smo vsak na svoj sedež in oddrveli naravnost proti Hrastniku. V soboto so bili še drugi načrti, da se bomo ustavili v dolini Tamar ali pa si ogledali še kakšne lepote alpskega sveta, v nedeljo pa nič, le naravnost domov. Pa ne vem, ali so bili preutrujeni ali so pozabili na obljube prejšnjega dne. Vseeno je bilo lepo, od prvega vzpona je minilo petnajst let, upam in želim pa si, da se bi za tretjega odločila prej, morda že drugo leto. Vsem, ki niste bili z nami, je lahko žal, saj takšnega doživetja ne moreš zliti v nekaj vrsticah suhoparnih besed. Martina DRŽAVNO PRVENSTVO V KAJAKU IN KANUJU NA DIVJIH VODAH V SLALOMU IN SPUSTU ZA MLADINCE TER V SPRINTU ZA ČLANE - HRASTNIK 2000 V soboto in nedeljo, 2. in 3. septembra 2000, je na reki Savi v Hrastniku potekalo državno prvenstvo v kajakih in kanujih za mladince in člane. Tekmovanja se je udeležilo več kot 60 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. Prvi dan so se mladinci in mladinke pomerili v slalomu posamezno in nato še v ekipnih vožnjah. Med fanti je v slalomu na lepi primemo težki progi med kajakaši zmagal Gregor Laznik, pred Petrom Kauzerjem - oba Steklarna Hrastnik, tretji pa je bil Vid Čibej AH Real. Med mladinkami sta si medalji priveslali sestri Mozetič. Nina je zmagala, mlajša Nika pa je bila druga. Tretje mesto si je priveslala Tina Sulič, vse tri so članice ekipe Soških elektrarn. Med kanuisti je v slalomu v kategoriji C-l slavil Anže Ruden - AH Real, pred klubskim kolegom Joštom Zakrajškom. Bronasto odličje pa je prejel domači tekmovalec Igor Jamšek. Po tekmi posameznikov so se mladinci in mladinke pomerili še v moštvenih vožnjah. Zmagala je ekipa Steklarne Hrastnik v postavi: Gregor Laznik, Peter Kauzer, Janoš Peterlin. Drugi so bili kajakaši ekipe AH Real: Vid Čibej, Marko Albreht, Žiga Ovčak, tretje mesto pa je osvojila ekipa Soških elektrarn, za katero so veslali: Andrej Bijuklič, Vasja Pavlovič in Jure Rusjan. V nedeljo so se tekmovalci pomerili še v spustu. Tudi tu sta si med kajakaši zlato in srebro prives- lala Gregor Laznik in Peter Kauzer -BD Steklarna Hrastnik, tretji pa je bil Žiga Ovčak iz AH Real. Med mladinkami je zmagala Tina Sulič - Soške elektrarne, pred klubsko kolegico Nino Mozetič, bronasto medaljo pa je osvojila Petra Stojilov -AH Real Ljubljana. Med kanuisti je zmagal Jošt Zakrajšek, drugi je bil Anže Ruden in tretji Mitja Šiška, vsi trije so člani AH Real Ljubljana. Po spustu posameznikov je bilo še tekmovanje v moštvenih vožnjah. Kot v slalomu so tudi v spustu slavili Hrastničani, ki so nastopili v postavi: Gregor Laznik, Peter Kauzer in Robi Seničar. Drugo mesto je osvojila ekipa AH Real, v postavi: Vid Čibej, Žiga Ovčak in Marko Albreht, na tretje mesto pa se je uspelo uvrstiti drugi ekipi iz Hrastnika, ki je nastopila v postavi: Matic Stoklasa, Sergej Zaletel in Janoš Peterlin. Po končanih tekmah v mladinskih konkurencah so s tekmovanjem pričeli člani in veterani. Tekmovali so v dveh vožnjah sprinta. Za končni rezultat se časa obeh voženj seštejeta. Med člani je v kategoriji K-l zmagal Jaka Jazbec - KKK Ljubljana, drugi je bil Aleksej Bočko - Steklarna Hrastnik, tretji pa Nejc Žnidaršič - Soške elektrarne. Med članicami v kategoriji K-l je slavila Tina Sulič - Soške elektrarne, pred Živo Cankar AH Real, tretje mesto pa je osvojila Nataša Škraban, članica Mure iz Murske Sobote. Pri kanuistih v C-l je bil najhitrejši Borut Horvat - Mura, drugi Podelitev medalj v spustu čas je dosegel Jošt Zakrajšek in tretjega Anže Ruden - oba člana AH Real. Med seboj pa so se pomerili tudi bivši aktivni tekmovalci v enotni kategoriji veteranov. Zmagal je Gorazd Medved iz Hrastnika, pred Marjanom Zgoncem iz Ljubljane, tretje mesto pa je osvojil Franc Barič iz Hrastnika. Tekmovanje, ki gaje uspešno organiziralo in izpeljalo BD Steklarna Hrastnik, je po mnenju vseh udeležencev v celoti lepo uspelo. Oba dneva je tekmovanje potekalo v lepem sončnem vremenu. V soboto je tekmovalce občasno motil veter, ki je zanihal slalomska vratiča, vendar so bili pogoji za tekmovanje za vse tekmovalce podobni, tako da ni bilo negodovanj. Med podelitvijo medalj in praktičnih nagrad, ki jih je prispevala Steklarna Hrastnik d. d., pa je oba dneva pričelo deževati, kar pa je menda v Hrastniku že kar tradicija - vsaj tako so nam povedali nekateri tekmovalci, ki redno prihajajo na kajakaške tekme. Najuspešnejši udeleženec državnega prvenstva je postal Gregor Laznik s štirimi zlatimi medaljami, pred Petrom Kauzerjem, ki je osvojil dve zlati in dve srebrni medalji. Med dekleti je bila najuspešnejša Tina Sulič z dvema zlatima in eno bronasto medaljo, pred Nino Mozetič z eno zlato in eno srebrno medaljo. Med društvi je bilo najuspešnejše v zbiranju medalj domače Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik, ki je osvojilo 5 (pet) zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste medalje. Ekipa iz Soških elektrarn je osvojila 3 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste medalje, AH Real iz Ljubljane 2 zlati, 6 srebrnih in 5 bronastih, ekipa KKK Ljubljana si je priveslala 1 zlato in 1 srebrno medaljo, Mura iz Murske Sobote pa je s seboj odpeljala 1 zlato in 1 bronasto odličje. Tudi dež ob koncu tekmovanja ni mogel izbrisati veselja na obrazih dobitnikov medalj in zadovoljnih organizatorjev, ki so “pod streho “ uspešno spravili še eno tekmo. Kot vedno so se Hrastničani ponovno izkazali kot odlični organizatorji, zato se jim ni potrebno bati, da ne bi tudi v prihodnje dobili v organizacijo pomembna tekmovanja, tudi na najvišjem nivoju. Matej Kaiser V Gorah nad Hrastnikom brez Tebe ne bo nikoli več tako, kot je bilo... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, otata in brata VIKIJA VOLFANDA se iskreno zahvaljujemo ob tako številnem slovesu vsem prijateljem in znancem, Društvu upokojencev, pevskemu zboru ter godbi Steklarne Hrastnik, LD Dol pri Hrastniku, vsem sosednjim LD, rogistom in Lovskemu pevskemu zboru. Hvala tudi govorniku g. Babiču ter g. Hafnerju in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Žalujoča žena Mili, hči Karmen z družino, brata Fredi in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata STANETA PUŠNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Steklarne Hrastnik, elektro delavnici in remontni delavnici za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi govornikoma g. Kobalu in g. Knežaku, godbi, pevcem, g. Žibretu za odigrano Tišino ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči žena Anica, sinova Stanko in Toni z ženama, vnuki Sašo, Petra in Patrik ter sestri Slavka in Mimi ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi moje drage hčerke KAROLINE VIDENŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, društvu Sožitje za podarjene sveče ter g. Potočanu za odigrano Tišino. Žalujoča mami Fani ter vsi njeni. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in vsem, ki ste mi izkazali pozornost in mi poklonili prelepa darila. Še posebno pa se zahvaljujem delovodkinji Elici za ves trud in prijetno presenečenje. Podjetjema Sinet in Steklarna Hrastnik pa še naprej želim veliko delovnih uspehov v nadaljnem poslovanju. Ivana Štuklaj ZANIMALO VAS BO Poletni in brezskrbni dnevi se počasi umikajo jesenskim, deževnim in pustim dnem. Naša življenja so se vrnila na tiste stare, vsakdanje in vedno iste poti, ne pozabimo pa, da je pravzaprav življenje sestavljeno iz trenutkov. Tistih lepih, čarobnih in nepozabnih. Izkoristite jih. Mesec JUNIJ 2000 smo zaključili s 526 zaposlenimi, od katerih je 240 žensk in 286 moških, podatek v obravnavanem mesecu pa vključuje tudi 30 delavcev, sprejetih za določen čas in enega pripravnika. V mesecu JULIJU 2000 smo za nedoločen čas NA NOVO ZAPOSLILI 2 delavca: Leo Jagodič Lekočevič, dipl.prav. se je zaposlila kot direktorica družbe Glascom v ustanavljanju, Roman Tušek, dipl. ing. elektrotehnike pa bo opravljal dela elektronika 1 v Obratu zmesame in vzdrževanja. V tem poletnem mesecu pa je bila INVALIDSKO UPOKOJENA naša delavka Marija Brunček, sicer zaposlena kot pregledalka v Obratu pregleda. Mesec JULU 2000 je Steklarna Hrastnik zaključila s skupnim številom 527 zaposlenih, od katerih je bilo 240 žensk in pa 287 moških, od tega je bilo 30 delavcev sprejetih za določen čas in pa en pripravnik. AVGUSTA 2000 nismo na novo zaposlili nobenega delavca, štirim delavcev pa se je delovno razmerje v tem mesecu prekinilo: Jusič Samiru, zaposlenemu kot voznik viličarja v Obratu pregleda, Jašari Ani, Grgič Lidiji in Mihajlik Anici, vse tri pa so opravljale delo pregledalke 3 v istem obratu. Mesec AVGUST 2000 smo zaključili s 523 zaposlenimi, od katerih je 237 žensk in 286 moških, podatek v obravnavanem mesecu pa vključuje tudi 30 delavcev sprejetih za določen čas in dva pripravnika. V mesecu SEPTEMBRU 2000 se je v Obratu zmesame in vzdrževanja za nedoločen čas na novo zaposlil Jože Strniša, dipl. ing. elektrotehnike, ki opravlja dela elektronika 1. V istem mesecu pa je kar 14 delavcem PRENEHALO delovno razmerje: DOLOČEN ČAS (12 delavk); Delovno razmerje za določen čas se je v mesecu septembru izteklo kar 12 delavkam: Sitni Omerovič, Renati Knez, Karmen Nešič, Nafki Murtič, Anici Radman, Sonji Bagara, Maji Urana, Danici Škorjanc, Mihaeli Škoberne, Nevenki Stjepič, Ružici Brčina in Peri Antunovič. Vse delavke so bile zaposlene kot pregledalke 3 v obratu pregleda. Delovno razmerje pa je prenehalo tudi Dejanu Porle, zaposlenemu kot strojnik v proizvodnem sektorju in pa Samu Kastelicu, vodji ključavničarske delavnice. Mesec SEPTEMBER smo vključno s spremembami zaključili s skupnim številom 510 zaposlenih, od tega 225 žensk in pa 285 moških, od tega je v delovnem razmerju 18 delavcev zaposlenih za določen čas in pa eden pripravnik. PRIRASTEK K DRUŽINI Kar dva naša delavca pa sta postala očka, in sicer Matic Jeršin, zaposlen kot ključavničar je postal očka prvorojencu Jaki, Zvonku Šoparju pa je žena Andreja rodila hčerko Saro. IZOBRAŽEVANJE: Kar šest naših delavcev je v tem času končalo srednjo strojno šolo in si s tem pridobilo naziv strojnega tehnika, to so: Denis Meterc - operater na šronfimi liniji, Jasmin Adžikič - strojnik v proizvodnem sektorju, Branko Kastelic, Branko Krejan, Aleš Volaj, Damir Potočan in Sašo Žekar, vsi pa so zaposleni kot cizelerji. JUBILEJNE NAGRADE: 10 LET Leopold Brglez II, Sašo Žekar 20 LET Mina Zgonjanin, Nijaz Čajič, Sejad Hasanovič, Novko Kolobarič, Radivoj Prodanovič, Jolanda Debelak in Anita Hršak 30 LET Sonja Kekič, Romana Užmah Čestitamo vsem Kadrovska služba Sabina Medved Nagradna križanka RteKLARNA * ^^HRASTNIKj*BB j mm Pl m SVETILO IZ VOSKA INDIJANSKA PLEMENA V SREDNJI AMERIKI SENČNICE, HLADNICE GLAVNO MESTO UGANDE EB KRILO RIMSKE KONJENICE JEKLENKA ZA PLIN ZAPREKA, NAPOTA m ALKOHOLNA PIJAČA PRIKLJUČEK, PRIVESEK KRATICA ZA DEKAGRAM ŠESTDESET MINUT ZORMAN IVO ■ - I1 VOŽNJA NA SMUČEH PO VELIKI STRMINI ŠVEDSKO IME FINSKEGA PRISTANIŠČA TURKU GLAVNO MESTO KNEŽEVINE LIECHTEN- STEIN SANITETNI MATERIAL PLENITEV DIVJADI BOG RIŽA V ŠINT0IZMU ■ > Trti ^ U'ÌT i aM'Ja’SleP MOŠKI POTOMEC R0ŽENINA NA PRSTIH SLIKAR DIDEK nàmL. ► AVTOR: KARLI DREMEL :h SLOVANSKI KNEZ PERNATE ŽIVALI —▼— POLONIJ ANGLEŠKI REŽISER (PETER) ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA KEMIČNI ELEMENT VARNOSTNO RAZSTRE- LIVO DRŽAVA V AZIJI erIzipel ZVOČNA NAPRAVA IGRA NA 64 POLJIH FANT GERMANSKI OREL REKA V SLOVENIJI FILIPINSKI OGNJENIK IT. NARAVOSLOVEC (GALILEO) MOJZESOV BRAT OČE GRŠKA ČRKA VELEPO- SLANIŠTVO SREBRO KRAJ PRI TRŽIČU FR. SKLADATELJ (EDUARD) RADIJSKA NAPOVE- DOVALKA SENICA NAJDALJŠA REKA V KOLUMBIJI MESTO V INDIJI SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA UMETNI MEDNARODNI JEZIK ŠPANSKI PISATELJ DRUGO VRATNO VRETENCE FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA (ANNA) GL. MESTO AFR. DRŽAVE TOGO ČEBELJI SAMEC MESTO V ISTRI SLOVENSKI BIOLOG (MIROSLAV) m NACIONALNI PARK V KENIJI IZBRANO BRANJE B0SILJEK, BAZILIKA NOVINAR PEČKO NEON SLOVENSKI SKLADATELJ (MATIJA) GLINENA PIŠČAL PISATELJICA PEROCI REKA V AVSTRIJI LITER GRŠKI BASNO- PISEC NERESNICA AGREGATNO STANJE SNOVI FRANCOSKA PISATELJICA ■DELPHINE' LUTKAR MAJARON VODJA FR. REVOLUCIJE (MAXIMILIEN DE) FIGURA SLOVENSKA PESNICA ŠKERLJ ADRIANA MARAŽ RUDOLF FRANCL ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA ANTON LAJOVIC EKVADORSKI PISATELJ (JORGE) ANTON FUNTEK ANJA RUPEL ZVONE AGREŽ MESTO V PODRAVINI, HRVAŠKA LUKAV ŠPANIJI LESENO OGRODJE PRI SITU NEMŠKI SKLADATELJ (CARL) KRAJ PRI OPATIJI ŽIVEŽ VRSTA MEHANSKEGA USNJA Dva policaja se pripravljata na test iz logike. Ker nista vedela, kaj je logika, se eden od njiju odpravi h komandirju. Komandir: “Poslušaj, ti bom povedal. Na primer, da imaš doma akvarij. Logično je, da imaš v akvariju ribice. In če imaš akvarij in ribe, pomeni, da si ljubitelj lepega in živali. Potem je spet logično, da imaš rad ženske. Si zdaj razumel, kaj je logika?” Policaj ves vesel pritrdi in odide iz pisarne. Njegov kolega ga že nestrpno pričakuje in seveda hoče vedeti, kaj je to logika. Pa ga vpraša prvi policaj: “A maš doma akvarij?” “Ne,” odgovori drugi. Prvi se zgrozi: “Pa ne da si peder ?!?!” Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada - 5.000 tolarjev 2. nagrada - 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 15.10.2000. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št.6/2000 smo prejeli 68 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada - 5.000 tolarjev: Milan Crnkovič, upok. 2. nagrada - 3.000 tolarjev: Alenka Kuhar 3, - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Viktorija Oplotnik, upok., Nada Kavšek, upok., Irma Kirn, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Aru, Dolomiti, STOŠTIRIDESET LET, rasa, naprava, SH, Novak, smer, lok, nitrat, Avon, Al, pila, Deana, Lenassi, Ajar, laksativ, trak, Lana, LT, maček, bon, ananas, salon, domina, Narita, Ose, Avila, EB, trnkar, Romanov, soba, Ive, miš, pentlja, zid, kantata, inje, angina, almanah, stas, kirman. NAVPIČNO: STEKLARNE HRASTNIK. K.D. STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Brigita Stopar, Soniboj Knežak, Martina Kandolf, Slavko Marčen in Ksenja Jakopič. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Grafična priprava in tisk: Grafex Izlake Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 54 600.