poštnina plačana v gotovini
VEČERNIK
1 ieto XIV. [ Štev. 209	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U ° R A V E: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, ponedeljek 16. septembra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tuiina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena din t.— |
Velike letalske bitke nad Londonom
Tako Angleži kakor Nemci poročajo, da so se včeraj vnele nad Londonom velike letalske bitke med angleškim in nemškim letalstvom - Nemci pravijo, da so Angleži zbrali vse svoje letalske sile v obrambo Londona - Tudi danes dopoldne so Nemci že skušali ponovo napasti London
WASHINGTON, 16. sept. CBC. Zadnji neprestani nemški letalski napadi na London, so prisilili Angleže, da so temeljito reorganizirali obrambo svoje prestolnice in pritegnili k obrambi zlasti veliko več lovskih letal, kakor so se jih doslej posluževali. Uspeh te obrambe se je pokaže’ posebno vidno včeraj popoldne. Nemška letala, ki so hotela znova bombardirati London, so naletela na take formacije angleških obrambnih letal, da svo-jega posla niso mogla izvršiti, ampak so bila prisiljena zaplesti se v skrajno srdite letalske boje. Nemci sami priznavajo, da so bile bitke, ki so se vnele, skrajno srdite. Angleži pa poročajo, da so v teku teh bitk zbili rekordno število nemških letal. Tekom noči so Angleži nadaljevali z bombardiranjem severne francoske, belgijske in holandske obale, kjer so uničevali nemške priprave za napad na Anglijo.
Nemška vojna poročila
NEMŠKO URADNO POROČILO
BERLIN, 16. septembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj slede. Če uradno vojno poročilo: Oddelki letalskih sil so kljub oblačnemu vremenu nada ljevali tudi 14. t. m. in v noči na 15. t. m. svoje povračalne napade na važne voja. Ške objekte v srednji in južni Angliji, posebno pa na London. V območju angleške prestolnice so bile razrejane pristaniške naprave in doki. Učinkovito so bile nadalje bombardirane pristaniške naprave v Liverpoolu, valjarna železa v VVarring-tonu, kakor tudi letalska pristanišča, prometne naprave in luke v južni Angliji. Pri napadih na konvoje je uspelo severno od Irske potopiti neko 800 tonsko trgovsko ladjo. Nad Londonom Se je razvilo nekaj letalskih spopadov, ki so potekli za naše letalstvo uspešno. Posamezna sovražna letala so v pretekli noči prodrla na Bel. g jo, Nizozemsko, kakor tudi na oboi ozemlje zapadne Nemčije. Odvrgla so ne. kaj bomb na manjše kraje. Edini vojaški objekt, ki so ga zadele angleške Jbomfce je bilo neko vojaško taborišče. 7 ljudi je bilo ubitih, 15 ranjenih. Materialne škode je bilo zelo malo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 5 sovražnih letal, naši lovci pa nadaljnjih 25, 5 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Nadporočnik Miinchberg je dosegel svojo 20. letalsko zmago.
NEMCI O BITKAH NAD LONDONOM
BERLIN, 16. sept. DNB. Ker je sovražnik očivkhio koncentriral vsa svoja razpoložljiva letala v Londonu, je prišlo nad Londonom včeraj do velikih in ogorčenih bitk. To konstatacijo potrjuje dejstvo, da nemška letala nad Liverpoolom niso naletela na angleška letala. Navzlic tej nenavadni koncentraciji so nemški bombniki sejali smrt in ruševine v Londonu v štirih zaporednih napadih. Veliki požari so nastali v dokih. V Wolwichu so razbite vodovodne inštalacije tet električna centrala. V teku bojev so bili lovci iz spremstva bombnikov več v bojih kot po navadi. Tudi vreme je šlo v prilog Angležem. Navzlic temu je bilo zrušenih 71 angleških letal, dočim se 34 nemških ni vrnilo. 179 nemških letal je bilo v bitkah. Bombardiran je tudi fin-colnski aerodrom, kjer so uničeni hangarji in startišče.
BERLIN, 16. sept. DNB. V teku mirne noči je bil izvršen nov napad na London in je tudi ob tej priliki bilo vrženih nanj več bomb.
NAPADI NA ANGLEŠKE LADJE
BERLIN, 16. sept. Stefani. Nemška letala so bombardirala včeraj angleški konvoj trgovskih ladij; Uspelo jim je, da so zažgala še eno 8000tonsko ladjo. Dover-ska luka je bila znova bombardirana. Prav tako so bile z uspehom bombardirane to-
varne vojnega materiala in industrijske tovarne, plinske tovarne in rezervoar nafte v Warringtonu in Brightonu.
BERLIN, 16. sept. DNB. Neko nemško bombno letalo je danes napadlo ob sever-novzhodni angleški obali angleško petrolejsko ladjo in jo potopilo.
ODBIT NAPAD NA BERLIN
BERLIN, 16. septembra. DNB. OkoH polnoči je nekaj angleških letal skušalo približati se nemški prestolnici. Ostro streljanje protiletalskega topništva je prisililo angleška letala, da so se vrnila. Bomb niso vrgla.
Angleška vojna poročila
VČERAJŠNJI NEMŠKI NAPADI
LONDON, 16. septembra. A A. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da je bil včerajšnji dan eden izmed najtežjih za nemško letalstvo. Do 19. ure je bilo sestreljenih 169 letal, do polnoči pa 175. Ta letala so bila delt formacij po 350 do 400 letal, ki so v dveh valovih napadla London. Prvi val je prišel zjutraj na obalo Kenta ter je imel 200 bombnikov ter lovcev. V skupinah po šest do osem so leteli iznad Doverja, Drugi napad se je začel ob 14.15. Pozneje popoldne sta bila še dva manjša napada na Portland in Southampton. V vseh primerih so britanski patruljni lovci začeli boj. Zračne bitke so bile nad obalo Kenta, mestoma Maid-stone in Canterburry in rekama Medway in Temzo. Ena eskadrilja »Httrricanov« je začela bitko nad Londonom in jo končala nad obalo Hastingsa.
NOV NAPAD NA KRALJEVSKI DVOR
LONDON, 16. septembra. Reuter. Pr! včerajšnjem popoldanskem napadu ha London je neko nemško letalo vrglo bombo na Buckinghamsko palačo. Bomba, ki ni eksplodirala, je predrla strop ter šla skozi kraljičine sobe. Kralj in kraljica nista bila v palači. Takoj nato sta dva angleška lovca napadla nemško letalo ter ga v zraku sestrelila. Trup letala je padel pod vznožje spomenika kraljice Viktorije, ki stoji 250 m daleč od palače, eno krilo letala pa je padlo poldrugi kilometer vstran.	—-----
SESTRELJENIH 185 LETAL
LONDON, 16. sept. Reuter. Po današnjih končnih poročilih je bilo sestreljenih
italijanske čete zavzele Solum
Italijani so pričeli ofenzivo proti Egiptu in vdrli na egiptsko ozemlje — V Egiptu pravijo,
da to še ni vzrok za vstop Egipta v vojno proti Italiji
KAHIRA, 16. sept. Ass. Press. Italijan-ske čete v Libiji so prešle v ofenzivo Proti Egiptu fn so zavzele obrežno mesto Solum, kf leži tik ob meji italijanske Libije In Egipta. Mesto so bile angleške Čete že prej izpraznile, Ni še znano, ali Se bo italijanska ofenziva še nadaljevala, ali ne.
RIM, 16. sept. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo j e izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: V Cire-naiki so naši prednji stražni oddelki predrli čez mejo in se ponovno živahno spopadli s sovražnimi prednjim! oddelki. Naše letalstvo je pri tem aktivno sodelovalo ter je v nizkih poletih bombardiralo sovražne motorizirane kolone. Dve sovražni letali tipa Blenheim sta bili sestreljeni. Ponoči so skupine naših letal znova napadle Malto. Kljub slabemu vremenu so italijanske bombe točno zadele arzenal v Valetti in letalsko pristanišče
v	Calafrari. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je skupina naših letal napadla in bombardirala sovražni konvoj. Vsa letala so se nepoškodovana vr-
nila na svoja letališča. Na Indijskem oceanu je večja skupina naših bombnikov nenadno napadla angleško lO.OOOton-sko križarko. Bombe so križarko zadele in jo hudo poškodovale. Pozneje so naša izvidniška letala ugotovila, da je ladja zelo počasi nadaljevala svojo vožnjo in da se je njen zadnji del globoko pogreznil v vodo. Sovražna letala so v severni Afriki z zažigalninti bombami napadla Bombo ,a niso nobenemu objektu prizadela škode. V vzhodni Afriki je sovražno letalstvo napadalo vse področje med As-maro in Adi Ugrijem. En domačin je bil ubit, drug pa ranjen. Neka kmetija je bila laže poškodovana.
STOCKHOLM, 16. sept. DNB. Po poročilu angleškega radia so Italijani zavzeli kraj Berno, sedem milj južno od Sohima.
KAHIRA, 16. sept. Reuter. Vrhovno poveljstvo objavlja sledeče: Napredovanje sovražnih sil na onem delu puščave, ki so ga britanske čete zapustile, se nadaljuje. Bombardiranje sovražnega letal-
stva ni napravilo nobene škode. Na ostalih frontah se ni dogodilo nič novega.
KAHIRA, 16. sept. Reuter. Čeprav je zavzetje Soluma po italijanskih četah izzvalo naravni vtis v egiptskih krogih, se vendar smatra, da to ni tako važen vojni dogodek, da bi zaradi njega Egipt moral stopiti v vojno. Neki višji uradnik egiptske vlade je izjavil Reuterjevemu dopisniku s tem v zvezi sledeče; Zt od
tekom včerajšnjega dneva 185 nemških letal, kar je doslej največje število v enem dnevu. Posedanje največje število je bho 180. Davi se je ugotovilo, da je še pet angleških letal, za katere se je mislilo, da so izgubljena, prišlo v svoja oporišč«, tako da znaša število angleških žrtev 25 letal. Rešilo se je 12 pilotov s skokom.
LONDON, 16. sept. Reuter. — Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo v včerajšnjih bitkah sestreljenih 185 netmšikah letak
BOMBARDIRANJE ANVERSE
LONDON, 16. sept, AA. Reutej. — Ob priliki bombardiranja Anverse je bUo vrženo na vojaške objekte okoli 400 ion eksploziva ter preko 1000 zažigahdh bomb. Bombardiranje je trajalo 2 In pol ure. Bombardiranje Čalaisa je trajalo čez 2 uri. Opaženih je več požarov. Zadeta je sovražna SOOOtonska sovražna ladja, čeprav je bilo slabo vreme, so se vsa britanska letala vrnila na svoja oporišča..
LONDON, 16. sept. Reuter. Včeraj so poljski bombniki prvič napadli Bonlogne,
DANAŠNJI NAPAD ODBIT
LONDON, 16. sept. Reuter. Danes ob 9.30 dopoldne je večje števno nemških letalskih formacij poizkušalo prodreti do Londona, kar pa sp ni posrečilo. Napad je bil odbit v 10 minutah, tako da ni tdl dan v Londonu niti zračni alarm. Sovražnik je poizkusil z novo taktiko. Ena formacija 9 Bornier bombnikov je' letela tako gosto skupaj, da je bilo z zemlje videti, kakor da bi letala bila'zvezana med seboj. Ostali bombniki pa so bffi v skupinah po 3. Nemška letala so se kmalu vrnila čez KanaL	"-r~
umika naših čet z meje, takoj po vstopu Italije v vojno, je bilo vsakomur jasno, da se Solum ne bi mogel braniti, zatb njegovega zavzetja tudi ne smatramo g« akcijo neposrednega osvajanja Egipta. Solum je sedaj v vmesnem ozemlju, obkrožen okoli in okoli od puščav mejnega ozemlja Libije in Egipta. MI pričakujemo, da se morejo take akcije v bodoče še večkrat zgoditi in da bi utegnile italijanske čete še dalje napredovati, toda to ne bi pomenilo nobene nevarnosti za naš, Samo v primeru, ako bi se ugotovilo, da gre neposredno za podjarmljenje Egipta, tedaj bi Egipt sam tud! stopil v vojno in bi se njegova vojska bojevat« na strani angleške.
Romuni odklanjajo krivdo za incidente
MOSKVA, 16. sept. Tass. Namestnik zunanjega komisarja Dekanozov je sprejel romunskega poslanika G a f e n-ca, ki mu je izročil odgovor romunske vlade na sovjetsko protestno noto z dne 29. avgusta, ki se je nanašala na kršitev nedotakljivosti sovjetske meje, katero so zakrivili romunski vojaki in avionl. V romunskem odgovoru je rečeno, da so romunska letala v resnici letela vzdolž sovjetske meje, da pa niso preletela demarkacijske črte. Nota pravi dalje, da želi ohraniti Romunija dobre odnošaje s
Sovjetsko zvezo in da je bilo z dnem 1. septembra prepovedano romunskim 'letalom vsako letanje vzdolž romunsko-sovjetSkč—fnejST 'R&munska vlada pa zanikuje, da bi bije romunske obmejne straže ah čete izzvale kake incidente, ampak trdi, da; so jih izzvali sovjetski straži#! sami. Romunske obmejne čete so dobile vendar ponoven nalog, naj se izognejo vsakemu spopadu s sovjetskimi, Dekanozov je izjavil, da bo ta romunski odgovor izročil svoji vladi.
Romunija je dobita fašistični režim
V soboto zvečat je bila sestavljena nova vlada, katero tvorijo skoraj izključno le elani Železne garde — Novi oklici na romunski narod — Vrnitev kraSJice-matere
BUKAREŠTA, 16. sept. ZPV. Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen tned novim romunskim državnim upraviteljem generalom Antonescom in Železno gardo, je bila v soboto zvečer sestavljena nova romunska vlada, ki šteje manj članov, kakor jih je štela prej. Sestava te nove vlade dokazuje, da je postala Romunija popolnoma totalitarna država, v kateri predstavlja temelj vsega političnega življenja Železna garda. General A n Ionescu je predsednik vlade in vojni minister, vodja Železne garde H o-r ia Sima je državni tajnik in podpredsednik vlade. Dalje so v novi vladi: Giorgiu Leon minister narodnega gospodarstva, Konstantin Patro-
vi	c e s c u minister notranjih del, T r a i a n Braileanu minister prosvete, Mihail Antonescu minister pravosodja, Mihail Sturza minister zunanjih zadev, Giorgiu Crecianu minister financ, Ponfiliu Nicolau minister javnih del in prometa, B a s i 1 J as inski minister narodnega zdravja in socialne politike, Nicola M a r e s minister poljedelstva in Nicola Dragomir minister za koordinacijo in šef gospodarskega odbora. Razen tega je v vladi še nekaj državnih podtajnikov.
BUKAREŠTA, 16. sept. Stefani. V soboto zvečer je nastal v Romuniji nov državni prevrat. Železna garda, ki Je dan
prej priredila veliko maniiestacijo, pri kateri je sodelovalo 10.000 legionarjev, je izvojevala v soboto svojo najpomembnejšo bitko, ker je postala edina državna politična organizacija. Na podlagi posebne odredbe bo država tako organizirana, da bo popolnoma v rokah Železne garde.
BUKAREŠTA, 16. sept. Stefani. Objavljen je bil ukaz, s katerim postaja Železna garda državna organizacija. V kratkem bo objavljen tudi ukaz, s katerim bo izvršena strukturna reorganizacija romunske države v smislu načrtov Železne garde.
BUKAREŠTA, 16. sept. Rador. Podpredsednik vlade Mo r i a Sima je naslovil apel na legionarje Železne garde, v katerem pravi, da se je po zaslugi generala Antonesca tlačenje legionarjev nehalo in romunska mladina je poklicana, da se loti obnavljanja in dela za boljšo bodočnost države, cilj državnega upravitelja generala Antonesca pa je preobraziti dušo romunskega naroda, ki naj služi poslej samo večnim interesom domovine. Kralj Mihajlo, pravi Hoda Sima, je kralj mlade generacije in vsi Romuni ga nosijo v svojih srcih. Zato morajo biti vsi legionarji vredni zaupanja kralja in generala Antonesca, rešitelja domovine. Treba je mobilizirati vse romunske žive sile, potrebne za obnovitev države. Treba je živeti skromno in strogo, da se odstrani možnost vsakega izkoriščanja, in
v pripravljenosti vedno braniti domovino in legionarsko gibanje.
BUKAREŠTA, 16. sept. ZPV. Včeraj je Romunija izredno slovesno proslavila vrnitev. kraljice-matere Helene iz tujine. Sprejem v Bukarešti, skozi katero se je kraljica-mati vozila skupaj s sinom, kraljem Mihaelom, je zbral ogromne množice ljudi na ulicah in sodelovala je vsa Železna garda. Popoldne 'je bil prečitan nov razglas na romunski narod, katerega je izdal general Antonescu. Razglas je bil prečitan po radiu in vse ljudstvo je bilo pozvano, da ga kleče posluša. Poslanica pravi, da hoče nova vlada uvesti v Romunijo duha poštenosti in pravičnosti. Vlada bo vladala nepristransko in brez sovraštva. Treba je združiti vse sile za novo delo. Izboljšati je treba položaj kmetov, delavcev in vseh delovnih stanov. Treba pa je discipline, reda in narodne solidarnosti. General Antonescu se je tudi zahvalil ljudstvu za topli sprejem kraljice-matere.
BUDIMPEŠTA, 16. sept. Reuter. Skozi Budimpešto je potovalo 50 članov voditeljev Železne garde, ki so svoječasno pobegnili iz Romunije in živeli kot emigranti v Nemčiji. Potovali so v posebnem vagonu, ki je bil priključen ekspresu. Med njimi je bila tudi ga. Codreanu, žena ubitega vodje Železne garde Co-dreanuja, z dvema otrokoma.
Govor regenta Hortlivja v Kološvara
BUDIMPEŠTA, 16. septembra. MTI Ob priliki včerajšnjega slovesnega vkorakanja v Kološvar (Cluj), je imel državni upravitelj Madžarske, admiral Hort‘hy, govor, v katerem jc najprej omenil stoletno trpljenje madžarskega naroda, nato pa je dejal, da so srečni narodi Evrope povečali svoje ozemlje in svoje blagostanje, dočim je madžarski narod bil neprenehoma boje na meji med zahodom in vzhodom in prelil mnogo krvi. V teni času so se na madžarskem ozsemlju naseljevale tuje narodnosti, ker so Madžari bežali pred sovražniki. Madžarska je dala tem tujcem vse pravice in nihče ni mogel trditi, da jih jc kdaj preganjala. Kljub temu je bila Madžarska razkosana. Madžari sx) v teli odrezanih krajih ve-4iko trpeli, največ pa v pokrajini, ki
je sedaj bila vrnjena z dunajsko razsodbo. Ob lej priliki se je Horthy ponovno zahvalil Nemčiji in Italiji, da sta omogočili pridelitev severne Transilvanije Madžarski. Pri obnavljanju morajo sodelovali vsi, tudi oni Madžari, ki govore drug jezik. Z njimi je treba postopali pomirljivo in prizanesljivo, ker Madžari pričakujejo, da bodo iudi drugod lako postopali s tistimi brati, ki so še oslali onstran madžarske meje. Madžarska in Madžari bodo še dalje z vso dušo mislili na vse Madžare, ki se niso vrnili v staro domovino. Dobro vedo, da so izpostavljeni težkim preizkušnjam, toda verujejo tudi, da se jim ne bo zgodilo nič zlega, ker sicer ne bi bili mogoči dobri odnošaji z Romunijo.
Odstranitev 1000 kg težke bombe
LONDON, 16. sept. CNP. Odkar so s smrtno nevarnostjo odkrili tajnost magnetske mine, še ni ‘bil storjen tako nevaren posel angleških uničevalcev neeksplodiranih bomb, kakor odstranitev nemške bombe, ki je ležala zarita v cesto v največji bližini katedrale sv. Pavla v Londonu. Bomba je bila dolga poltretji meter ter je bila težka 1000 klogramov. Odstra-ofl jo je včeraj poročnik Davies s svojimi
pomočniki ter naložil na tovorni avtomobil, nakar je z največjo brzino odhitel v londonsko okolico, kjer jo je v Hackeyskih močvirjih detoniral. Ves čas je bil v največji nevarnosti, če bi eksplodirala pri katedrali, bi jo verjetno porušila. Vsa okna v bližini močvirja so bila strta. Eksplozija je povzročila 30 metrov širok krater.
vse večje pomoči iz te države. Bodočnost čeprav strahotna, nikakor ni taka, da bi jemala pogum. V istem razmerju, kakor narašča moč Anglije, namreč pada ona nasprotnika. Razen tega je solidnost edinosti britanskega naroda večja, kakor kdaj koli preje. Odločeni smo iti do kraja in računamo na prekomorsko pomoč, je zaključil Greenwood.
Aragiei! o nemških letalskih fegiobah
LONDON, 16. septembra. Reuter. — Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo od za« četka vojne do danes sestreljenih nad Anglijo 2143 nemških letal, od tega 2060 samo v času od 18. junija do danes. V zadnjih petih tednih je bilo sestreljenih 1739 nemških letal, angleških pa v istem razdobju 460. Od teli letal se je 230 pi' lotov rešilo s skokojn.
ANtiLESKE LETALSKE IZGUBE
LONDON, 16. septembra. Reuter. Po poročilu letalskega ministrstva je angleško letalstvo v zadnjem lednu iz* gubilo 101 lelalo in :>7 pilotov, nemško pa 455 letal in 1.100 pilolov.
Marasies napoveduje
mirovno ofenzivo
MELBOURNE, 16. sept. Reuter. Avstralski ministrski predsednik Menzies ie izjavil, da pričakuje v dveh tednih nemško mirovno akcijo, za katero pa j<4 siguren, da jo bo Velika Britanija odbha.
VVILLK1EJEV VOLIVNI GOVOR
CHICAGO, 16; sept. DNB. Republikanski prezidentski kandidat W i 1 'k i e je imel tu volivni govor, v katerem je dejal, da bo, ako bo izvoljen za predsednika republike, poskrbel za to, da ne bo poslan niti en sam ameriški državljan v Evropo, kjer bi sodeloval v sedanji vojni. Nato je Wil,ikie kritiziral politiko Roosevelta in dejal, da mu v sedmih letih prezidentovanja ni uspelo niti rešiti vpra sanja brezposelnosti.
WASHINGTON, 16. sept. CNP. Wen-del Wiilkie je v volilnem govoru dejal, da bo napravil Amerika svobodno in tako močno, da si jo ne bo upal nobeden dik. tator napasti. Senator Pepper pa je zahteval, da je treba poslati v Anglijo še več letal, tankov in topov ter mornar iške-opre me.
Gancih za ©bramfe® AngGiJe
BOMBA Y, 16. septembra. Reuter. — Na kongresu je govoril tudi Gandhi, ki je dejal, da *>i celo padec Londona in Anglije še ne pomenil konec vojne, ker ima Velika Britanija za seboj še imperij. Indijci ne nameravajo motiti Britancev v obrambi, zato bodo svojo pasivno rezistenco znižali na minimum.
FINSKO-SOVJETSKA POGODBA
MOSKVA, 16. sept. Reuter. Sovjetska vlada je podpisala s Finsko železniškopo-godbo.
Pričetek selitve besarabskih Nemcev
BUKAREŠTA, 16. septembra. ZVP. — Pričela se je velika akcija za preselitev ojkoli 125.000 Nemcev iz Besarabije in severne Bukovine v Nemčijo. V Galac so pri spele nemške ladje, ki bodo vozile vračajoče se Nemce po Donavi. V Galacu je tudi četa 360 mož SS-oddelkov, ki imajo 56 velikih avtomobilov, 6 kamionov in delavnice za popravila, dalje 14 omnibusov in 2 motorizirani poljski kuhinji. Pričakuje se prihod 6 vlakov in enega sanitetnega vlaka. V galaškem pristanišču že
stoji en sanitetni vlak in tam je tudi improvizirana bolnišnica za potrebe selilcev.
V	pristaniščih na Donavi se organizirajo sprejemi prvih transportov. Tam je tudi že uvedena akcija za prehrano in ostalo pomoč. Vsaka kmečka družina pelje s seboj lahko po dva konja, dva vola, eno kravo in deset glav drobnice. Na vsakega izseljenca je določena tudi vsota 2000 lejev, ki jih sme odnesti s seboj. Vso ostalo imovino prevzamejo sovjeti, ki bodo potem plačali odškodnino direktno Nemčiji.
Anglija v sedanjih letalskih bitkah
LONDON, 16. sept. Reuter. Govoreč m. dr. o efektu dosedanjega bombardiranja Anglije z ozirom na tempo angleške vojne produkcije, je včeraj član vojnega kabineta sir A. Greenvvood dejal, da ta ni trpel. Letalske alarme in prekinitve dela ob takih prilikah je treba vzeti kot normalno zlo. Upoštevajoč naraščajočo voja-
ško pripravljenost je dejal, da je treba reči, da bo polna pripravljenost dosežena v letih 1941 oz. 1942. Podčrtal jc veliko pomoč dominionov, posebno Kanade, ki ustvarja industrijo, ki naj nadomesti angleško, če bi bila poškodovana. Pravtako Je govoril s poudarkom o dosedanji pomoči USA ter najavil pričakovanje o še
POLJEDELSKI KONGRES V TIRANI
TIRANA, 16. sept. Stefani. V prisotnosti predsednika albanske vlade Vrla-cija je včeraj kraljevski namestnik za Albanijo odprl prvi albanski poljedelski kongres. Kraljevi namestnik je dejal, da bo albansko kmetijstvo po volji fašizma doživelo globoko tehnično, gospodarsko in socialno evolucijo.
MEHIKA — VELIKA BRITANIJA
MEXICO CITY, 16. sept. AA. Reuter. Predstavnik Mehike pri Zvezi narodoy, Isodro Fabel, je izjavil, da mora priti do obnovitve diplomatskih odnošajev med Mehiko in Veliko Britanijo. Prenehati mora, je dejal Fabel, razprava o petrolejskih vrelcih, ki je privedla do prekinitve odnošajev. Sedaj je čas, da Mehika pokaže simpatije za Veliko Britanijo.
PREBIVALSTVO KALIFORNIJE
SAN FRANCISCO, 16. septembra. DNB. Statistični urad Kalifornije jav lja, da ima država 6,873.688 prebivalcev, kar pomeni prirastek 1,149.437 od leta 1930. do danes. Po številu prebivalcev je Kalifornija na pelem mestu v USA.
KANADSPO AMERIŠKI ODBOR
NEW YORK, 16. septembra. CNP. Združeni ameriško-kanadski obrambni odbor je izdelal načrte za skupno obrambo reke Sv. Lovrenca. Tuje države, ki narrtčajo letala v USA, bodo morale poslej imeti specialne licenze.
ČIŠČENJE V MEHIŠKI VOJSKI
MEXICO CITY, 16. septembra. CNP. Vojno ministrstvo jc pozvalo večje število častnikov, ki so bili na dopustu* v vojašnicc. Ta ukrep, je bil storjen.1 s čiščenjem mehiške vojske od pristašev generala Almazana, ki je razglašen za upornika. Večini teh častnikov jc general Almazan dal pred več meseci dopust, da so se lahko udeleže* vali volivne kampanje vnjegovo korist*
FRANCOSKE LADJE
GIBRALTAR, 16. sept. Reuter. Včeraj so plule tik mimo Gibraltarja sledeče francoske vojne ladje: križarke »Georges Lcygucs«, »Loire«, »Montcalm« ter rušilci »Le Malin«, »La Fontaine« in »Montdi-idier«. Plule so v smeri vzhod-zahod ter odplule v neznani smeri.
RAZGOVOR O KONCENTRACIJSKI VLADI
O koncentracijski vladi so razpravljali na seji vodstva KOK, ki je bila v petek v Zagrebu. Razgovor se je vršil na podlagi zadnje resolucije SDS, ki se zavzema za organiziranje splošnega narodnega gibanja, ne glede na politično pripadnost.
Borza. Curih, 16. sept. Devize: Pariz 9.80, London 16.75, Newyerk 4.39, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.40, Buenos Aires 102.50.
Mariborska napoved: Spremenljivo, oblačno in nestanovitno vreme. VČe-> raj je bila najvišja temperatura 17, danes minimalna 10.4, opoldne 12:5, Padavin je bilo včeraj 13.9 mm, danes 37 mm.
Šahovsko prvenstvo SSSR
MOSKVA, 16. sept. Sinoči sc je turnir za prvenstvo sovjetske Rusije nadaljeval %
9.	kolom. 1*> prekinitve so bile končane samo štiri partijo. Botvinnik je z lepo igro premagal Panova. S to zmago jc prišel Botvinnik, ki je v 1. kolu nepričakovano izgubil proti Bondarevskemu, v vodstvo ler velja za glavnega favorita letošnjega šampionata. Ragozin je premagal Buda-kovskega, Kolov Konslalinopojskega, f>miJ slov pa Dubinina. Ostale partije so bile prekinjene.
mme&
ipti Mm w Ao-eSmltaep dela MS
-	Včeraj je bila v Ljubljani velika skup-' šema Ciril-Metodove družbe, ki je pokazala vse nesebično in smotrno delo te naše največje narodno-obrarhbne organizacije.
, :Skupščino je otvoril prvomestnik g. inž. Mačkovšek, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil zastopnike oblasti in raznih organizacij. Za tem je prebral Pismene pozdrave skupščini, nakar so Prisotni soglasno sprejeli predlog, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Petru 11. vdanostna brzojavka. Sledila je počastitev umrlih članov in dobrotnikov CMD. Po govoru prvomestnika so sledili pozdravni govori zastopnikov. Sledilo je tajniško Poročilo.
Predvsem je- potrebno omeniti razveseljiv prirastek k že obstoječim podružnicam. Na novo so bile ustanovljene podružnice v Mežici-Črni, v Ženavljah, Križevcih in Cankovi v Prekmurju, v Livoldu (Kočevsko) in na Viču pri Ljublja-
ni. Tako je sedaj 136 delujočih podružnic (lani 131). Ena je prestala (Draga-Trava). Podružnice povsod dobro- delujejo. Sledil je opis podrobnega delovanja in razna navodila podružnicam.
V	drugem delu poročila je predvsem omeniti zgraditev šole pri Sv. Treh kraljih, ki bo otvorjena 22. sept. t. 1.
Pri knjižni akciji je družba obdarila podružnice, šole in lokalne knjižnice v 28 krajih z 780 knjigami. Dobro so uspele-tudi božičnice in je bilo na severni meji obdarjenih 58 šol, v Prekmurju 41 šol, in na Kočevskem 35 šol. Družba je dala mnogo podpor tudi za akademske tabore, ki so vsi prav dobro uspeli, Mnogo dohodkov so prinesle razglednice, manj koledar. Časopisju, med drugimi »Večerniku«, ki je stalo CMD tudi letos zvesto ob strani, gre iskrena zahvala.
Tajnik g. Gruden je končal poročilo s temi besedami: Pot k našim ciljem nas
vodi po hudih klancih. Ne bomo okleva-! ii. Trden korak, pogum v srcu in z ve- S drim čelom naprej.
Blagajniško poročilo izkazuje v letu 1939 766.422 din dohodkov in 725.521 din izdatkov. Vsa čista imovina se je pomnožila v 1. 1939 za 154.635 din.
Gospod prof. Sič.je podal v imenu nad-j zorstva vodstvu razrešnico s pohvalo za vestno delo. .
Pri volitvah je bil soglasno, izvoljen za prvomestnika g. inž. Mačkovšek, ki 'še je zahvalil za izkazano zaupanje. Tudi ostali odbor je isti kot prejšnja leta, le na mesto umrlega direktorja Zupančiča v funkciji revizorja je bil izvoljen g. dr. Fettich. in na mesto Evgena Lovšina v funkciji revizorja g. Verbič.
Soglasno je bil odobren proračun za 1. 1941. Pri slučajnostih je prvomestnik pozval vse udeležence skupščine, da še poklonijo pred spomenikom. Vit, kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
je bil, da ugotovijo, koliko zaslužijo dimnikarski mojstri in kako naj Ljubljano razdelijo na več dimnikarskih okolišev. Zastopniki hišnih lastnikov so. predlagali, da mestno poglavarstvo s posebnimi tiskovinami ugotovi pri hišnih lastnikih, koliko so znašala vsa vplačila za opravljena dela v leta 1938, Predlog je. bil 'Sprejet in zdaj bcklo. počakali na izpolnjena pole, nakar bodo razdelili okoliše tako, da bo vsak dimnikarski mojster zaslužil na mesec okoli -1000 din. Dimnikarskim mojstrom to seveda ni všeč.
Konferenca o prehrani Slovenije
V	soboto popoldne je bila na banski upravi v Ljubljani konferenca, na kateri so sodelovali min. predsednik dr. Cvetkovič, ban dr. Natlačen, minister dr. Krek, senatorja dr. Kulovec in Mihelčič, pomočnik bana dr. Majcen in predsednik banov, hranilnice Ivah Avsenek. Konferenca je razpravljala o raznih aktualnih vprašanjih, gospodarskih in socialnih, Predvsem pa o prehrani Slovenije in o tem, kako bi preprečili neznosno dviga-uije cen. V boju proti draginji bodo izdane obsežne uredbe, ki bodo po besedah predsednika vlade stroge. Cvetkovič je izjavil, da se oblasti po potrebi ne smejo
bati uporabiti proti špekulantom niti zakona o internacijah in zakona o zaščiti države. Ban se je zavzemal za posojilo 100 milijonov din, ki bi se uporabilo kot obratni kapital za nakup žita. Cvetkovič je obljubil, da bo tako posojilo odobreno. Do,konca novembra bo zgrajenih v Sloveniji 5 skladišč za žito. Vlada je dovolila ioo milijonov din brezobrestnega posojila mestnim in delavskim občinam. Pripravljena je uredba o 6 milijardnem notranjem posojilu za javna dela. Od tega Bodo uporabili letno 2 milijardi. Dela v Sloveniji se bodo določila v sporazumu z banovino.
Mma železniška potniška tarifa
L oktobra stopi v veljavo nova železniška potna tarifa, ki uvaja nekaj olajšav. Njena posebnost so predvsem-popusti pri : skupinskih potovanjih. Za skupine od 8 : do 29 oseb velja popust 33 in ene tretjine odstotka, za skupine od 30 oseb na-.vzgor pa popust 50%. V skupini od 8 do .29 oseb je prosta ena vozovnica, v skupini nad 30 oseb sta. pa prosti dve. Ti popusti veljajo za vse vlake in razrede, če je namembna postaja oddaljena vsaj .31 km. Tudi nedeljske vozovnice veljajo -za vse razrede in brzovlake. Njihova veljava obsega sedaj kiiometražo do 300 km (prej 250 km). Predpisi glede turističnih kart ostanejo neižpremenjeni. Nekaj iz-iem v kilometraži'velja le za primorske kraje in za krožna potovanja.
Cc torej stvarno presodimo olajšave, ki jih prinaša nova tarifa, vidimo, da veljajo ugodnosti predvsem za društva in nedeljske izletnike. Nova tarifa tudi ni upoštevala nekaj predlogov, ki so se zadnja leta večkrat iznašali, da bi se namreč s posebnimi popusti upoštevalo tudi podeželsko ljudstvo, ki potuje samo po opravkih v mesta in to seveda med tednom, ko ne more izrabiti nobene ugodnosti. Ali bi naj to bilo omogočeno tako, da bi uvedli gotovo število letnih kart za osebo s 50% popusta ali kako drugače j ni važno. Važno bi bilo samo to, da bi tako pomagali predvsem slojem, ki po svojem slabem gospodarskem položaju tako upoštevanje v polni meri zaslužijo.
c. Profesorski zbor II. drž. realne gimnazije v Celju. Iz I. iia II. drž. realno gimnazijo so bili prestavljeni sledeči gg. profesorji: Antič Julij, Bitenc Mirko, Celina Franjo, Dolgan Marija,-dr. Gantar Kajetan, Guštin Ida, 'dr. Manželič. Hudob, Kerne Lleonora, Knap Anton, Kovačič. Edvin, Krečič Marija, Kunič Ana, Mavčcc Jože, Mlinar Ivan, Peternel Franc, Potokar Milan, Pre-sker Janko, Serajnik Zdenka, dr. Strmšek Pavel, Ščuka Cvetko, Tavčar Marjan, Yu-čenov Dimitrije, dr. Zelenik Karel in Zupan Alojzij.
2.fu&ffana
V LJUBLJANSKIH LJUDSKIH ŠOLAH 5.730 UČENCEV
Na ljubljanskih šolah se vrši že skoraj štirinajst, dni reden pouk. Naše čitatelje •bo gotovo zanimalo, koliko je v 'Ljubljani ljudskih šol in koliko otrok te šole poseduje.
Vsega skupaj je pet deških, tiri dekliške in šest mešanih ljudskih šol. Vpisalo se je letos največ učencev v ljudsko šolo na Viču in sicer 400 učencev in 361 učenk, v Mostah 363 učencev in 323 učenk in v bežigrajsko moderno poiskusno šolo 271 učencev in 241 učenk. Ostali so se vpisali po drugih šolah, vseh učencev in učenk pa je v letošnjem šolskem letu 5730, dočim jih je bilo lansko šolsko leto 5565. Prirastek znaša 165, kar je za Ljubljano sorazmerno malo.
Celje
c. Celjska mestna občina je vsem stalnim delavcem zvišala mezdo za 1 din na uro, delavcem iz hednoslriega fonda pa za 50 par na uro. Povišek so dobili delavci izplačan od 1. sepl dalje.
c. Za kateheta na eeljsjci gimnaziji je dodeljen g. Ivan Korez, ki je do sedaj služboval na meščanski šoli v Mariboru.
■ c. Meningitis sc je pojavila v Oplotnici pri Konjicah, pa tudi v Celju je zopet zaznamovati nekaj primerov.
c. Damski prikrojevalni tečaj bo priredila v Celje poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOL Prijaviti se je treba do 21. t. m, pri poslovalnici v Obrtnem domu.
c. Več špekulantov in navijaleev cen je j tudi žc v Celju prijavljenih oblasti. Sod- j ne razprave proti tem pijavkam bodo v j kratkem in bomo te ljudi brezobzirno po- j stavili na Sramotni oder.
c. Pouk na celjskih realnih gimnazijah in klasičnih vzporednicah jc razdeljen tako, da bo imeta me 11 j e vaj e se po 1 teden L državna realna gimnazija dopoldanski pouk, drugi teden pa II. državna realna gimnazija. Isto tako sc bo menjaval popoldanski pouk. Na zavodih je vpisanih skupaj 1410 učencev, pouk se bo vršil v 33 razredih.
c. Nesreče. 23-lelnega avloizvoščka Emila Drofenika iz Gaberja je v neki delavnici Učence z železom po nesreči udaril po glavi. — 19-1 etui slavbinski delavec Avgust Zupan iz okolice Laškega je padel s kolesa in si zlomit levo ključnico. — 21-lcliia delavka Ana Uančigaj iz Levca pri Celju jo padla s kolesa in si zlomila levo roko.
c. 2990 kg slanine so zapečatili v nekem skladišču v Celju. Slanina je last nekega prekupčevalca iz Som bora, ki jo je hotel prodati po 25 din kg. uradno določena cena pa je 22 din za kg
c. Umrla je v bolnišnici 21-lelna hči cink. delavca Ana Žnidar iz Nove vasi pri Colju.
c. Celjski šahovski klub je razpisal svoj vsakoletni turnir, ki bo pričel v sredo, 25. septembra. Prijave se sprejemajo v klubovi sobi.
c. Novi superior pri Sv. Jožefu nad Celjeni. Za superiorja misijonske hiše lazaristov pri Sv. Jožefu nad Celjem je imenovan g- Gregor Flis, do sedaj superior pri Srcu Jezusovem v Ljubljani. Dosedanji superior g. Leopold Šmid ostane kot misijonar šc dalje v misijonski hiši v Celju.
a Zaslužek dimnikarskih mojstrov. Mestno poglavarstvo je v četrtek sklicalo na obrtnem oddelku sejo zastopnikov hišnih lastnikov, združenja dimnikarskih mojstrov in pomočnikov, delavske zbornice m mestnega gasilskega urada. Namen te seje
PŽU?
p Zborovanje viničarjev v Halozah. Včeraj se je pri Sv. Barbari v Halozah zbralo' precej viničarjev. Zastopnik viničarske organizacije iz Ljutomera je obrazložil, kake pravice imajo viničarji po novi.uredbi, da jih bodo znali braniti pri svojih delodajalcih. V debato je poseglo več viničarjev. Prikazali so nevzdržen položaj ubogega Haložana. V pomanjkanju so živeli prei, ko še ni bilo draginje. Današnji položni jih pa lira naravnost v obup in laKolo. saj zasluži na dan komaj za kilo moke. Boli kot kdai koli prej so letos Haloze potrebne nujno pomoči.
o. Higienska razstava v Šmartnem pri Slovenjgradcu. V nedeljo zjutraj je otvoril g. dr. Pohar Maks razstavo, katero prireja Zdravstveni dom v Slovenjgradcu. K otvoritvi so se zbrali predvsem posestniki iz šmarlna. G. dr. Pohar je v svojem govoru govoril o higieni na vasi, o negi dojenčkov in o nazadovanju porodov v luk. okolišu. Navzoči so sprejeli poučno in zanimivo predavanje z odobravanjem in si ogledali razstavo. Popoldne so se zbrale predvsem matere k poučnemu predavanju
0 negi dojenčka, katerega jc imela zaščitna sestra gdč. Burger Anica.
o. Otvoritev tedda Bdečega križa v Slo-verijgradcu. V nedeljo jc bila v kino dvorani pri Golu proslava ledna BK. Ob napovedani uri jc otvoril predsednik okrajnega odbora 11K v Slovenjgradcu g. dr. Pohar proslavo z lepim govorom. Sledili sla dve deklamaciji, nato pa jc ponovno spregovoril g, dr. Pohar. Pozval je vse Samarijane in bolničarje, da ločno vršijo svojo dolžnost in da se v tečajih izpopolnjujejo. V ta namen se bodo vršile preklicne vaje za bolničarje in bolničarke, v bolnišnici. Prijave sprejemata tajnik in predsednik društva do sobote. 21. t. m.
1 o. Težka nesreča žagarja. V petek se jc I primerila na žagi lesnega trgovca Držečnik
Luke v Orlici pri Ribnici na Pohorju težka nesreča, katere žrtev je postal 10-lelni žagar Rek Marko. Ponesrečenec .jc popravljal žago. Na nepojasnjen način ga je jermenje zgrabilo in vrtelo okrog, da je za-dobil težje notranje poškodbe. Ponesrečenca so prepeljali takoj v bolnišnico v Slovenjgradcu, kje‘r je njegovo stanje resno.
o. Na seji Prizada v nedeljo je bilo sklenjeno, da sc poleg 9tX) uvoznic za 900 vagonov žita, ki so že bile izdane za Slovenijo, izda do konca septembra še 1000 uvoznic v iste s vrhe.
o.	Težka nesreča 7-Ielnega otroka. V nedeljo se jc primerila v Farni vasi pri Prevaljah težka nesreča, katere žrtev je. postala 7-Iclna hčerka dninarja Abšncr Berta. Ko je soseda nesla lonec s kropom, se jc mala Berta zaletela v njo. Ves kroji je polila po mali deklici, ki jc dobila hude opekline po hrbtu in ostalih delih telesa, Ponesrečenim so takoj prepeljali v. bolnišnico. Slonje Abšncrjcve je zelo resno.
Zasedanje kmetijske zbornice
je bilo včeraj. Prvič so sodelovali novo izvoljeni svetniki. Za . predsednika je bil izvoljen vnovič bivši poslanec Martin Steblovnik. Volitvam izvrševalnega in nadzornega odbora je sledila debata o prehrani. Končno je bila sprejeta resolucija, ki se zavzema za ureditev prehrane za vse prebivalstvo Slovenije in za odločen boj proti verižništvu.
Pri banski upravi naj ustanovijo prehranjevalni oddelek, ki bi vodil točno
nadzorstvo nad vsemi življenjskimi potrebščinami v Sloveniji. Po mnenju zbornice je treba najprej zajeziti cene potrebščinam, ki jih kupuje kmet in šele nato maksimirati' cene kmečkim pridelkom. Pravičen delež Slovenije pri kreditih za javna dela naj se uporabi v prvi vrsti za izpopolnitev agrarne reforme in za povečanje plodne površine. Za zidavo gospodarskih stavb naj dobijo kmetje trošarine prost cement.
Poplave v Celju, Ptuju in Dravinfski dolini
CELJSKA OKOLICA SPET POD VODO
Ni še mesec dni, ko je bila celjska okolica od povodnjo hudo prizadeta. Deževje zadnjih dni je zopet prepojilo zemljo. Včeraj ves dan in proti večeru so se nad mestom valili črni oblaki. Okoli ’21. jc pričelo močno deževati in je naliv trajal vso noč.
Vsa celjska okolica je v smeri od Sv. Jurija proti Celju poplavljena od Voglajne. ki sc je razlila iz svoje struge. Pod vodo je del Za vodne, Cesta na grad in ves tamošnji okoliš. Pod viaduktom pod pošto so spet postavili zasilni leseni most. Savinja- je poplavila Masarykovo nabrežje in vdrla v gornji del mestnega oarka. Pod vodo je tudi otok okoli gimnazije, vendar pa poslopje samo ni prizadeto. Koprivnica je poplavila okolico okoli deške okoliške ljudske šole, kjer
danes zaradi tega ni bilo pouka. Tudi vrtovi v Aškerčevi ulici so pod vodo. Savinja je poplavila tudi velik del Savinjske doline. Današnja povodenj je največja po regulaciji Savinje, saj je ta dosegla 2.5 m nad normalo. Zjutraj od 7. je v Celju spet lepo vreme.
POPLAVA V PTUJU
Neprestano deževje povzroča nove poplave. Večja poplavna nevarnost grozi Rogoznici pri Ptuju, kjer je voda poplavila polja in vrtove. Ponekod so preplavljene tudi ceste, tako da je promet prekinjen ali pa zelo otežkočen. Na nekaterih mestih je voda silila celo v hiše :n zalila kleti.
DRAVINJSKA DOLINA PONOVNO POPLAVLJENA
Danes zjutraj je dolino doletela po-! novna nesreča. Zaradi močnega naliva ie
nastala povodenj. Obširen del doline jo od Konjic proti Makolam spremenjen v veliko jezero. Voda je poplavila travnike in njive, vdrla v kleti in spodnja stanovanja, preplavila cesto. Pekel, Sp. Poljčane ter Lušečka vas, ki jih spaja s Poljčanami medsebojno most, so bili od Poljčan popolnoma odrezani. Šolarji niso mogli v šolo. Ceste so na več mestih pod vodo in je prehod tudi z vozili ogrožen. Deloma je pod vodo tudi konjiška proga.
Razen Dravinje je prestopila bregove tudi Brežnica, ki je tudi napravila znatno škodo. Okrog Dravinjskega mostu se zbirajo ljudje, ki bi radi po opravkih in opazujejo sliko vodnega razdejanja. V vodi je tudi električna centrala. Zaradi poplavljene ceste so morali izostati danes tudi dijaki srednjih rn meščanskih šol, ki se vozijo z vlakom v Maribor, odnosno v Slov. Bistrico.
Maribor
Teden Rdečega križa se je pričel
V	smisilu zakona o RK se vrši vsako leto propagandni teden RK, katerega namen je pridobivanje novih članov in zbiranje gmotnih prispevkov za RK po celi državi. V zvezi s to akcijo se vršijo tudi različne prireditve. V tednu RK ne sme pobirati prispevkov nobena druga organizacija ali društvo.
Letos traja teden RK od 15. do 21. septembra. Prispevek za RK znaša pri železniških kartah, vozovnicah za ladje in letala in na vseh javnih prevoznih sred-
stvih za vsakih 100 din 0.50. Pri vsakem pismu in karti, ki gre v inozemstvo, bo dodatek znašal prav tako 0.50 din. V ta namen ima RK svoje lastne znamke, ki jih mora občinstvo nalepiti poleg državnih. Prav tako je dodatek za RK uveden tudi pri drugih poštnih pošiljkah, paketih in telegramih. Za pisma in pošiljke, ki gredo v inozemstvo, dodatek za RK ni obvezen, toda RK apelira na občinstvo, da se tudi tu poslužuje znamk RK ter tako podpre humanitarno delo RK.
Prispevki din 0.50 so uvedeni tudi pri gledaliških in kinematografskih vstopnicah ter vstopnicah k sličnim zabavnim prireditvam.
Tudi v Matriboru se bo vršilo zbiranje prispevkov za RK. Prispevki so prostovoljni, vendar smo prepričami, da uspeh ne bo zategadelj nič manjši. RK vrši tako važno humanitarno delo, da gotovo ne bo nikogar, ki se mu ne bi po svojih gmotnih močeh oddolžil ter s tem podprl njegovo človekoljubno delo.
Tragična nesreča Antona Tavčarja
Znanega mariborskega industrijca in trgovca Antona Tavča r j a, lastnika tovarne mesnih izdelkov, je zadela tragična usoda. Pred nekaj dnevi je bil g. Tavčar na trgovskem potovanju z avtomobilom po Hrvatskem. Ob tej priliki se je nedaleč od Virovitice sredi noči smrtno ponesrečil. Po čudnem naključju je zavozil v obcestni jarek, na kraju, kjer se 14 km dolga in popolnoma ravna cesta nenadoma zaokrene. Pri tem si je g. Tavčar zlomil hrbtenico in je njegovo
stanje seveda zelo resno. Ponesrečenca so prepeljali v Maribor, od tod pa včeraj v Gradeč. O tragični nesreči so bili nemudoma obveščeni njegovi trije bratje, Jožko, veleindustrijec iz • Han Pjeska, Luka, industrijec iz Petrovgrada in Franjo, trgovec iz; Vuzenice, ki so že prispeli v Maribor. Vest o prometni nesreči g. Tavčarja je globoko presunila meščane,' zlasti pa njegove znance in prijatelje."
Konec kopalne sezone RK v Studencih
KOPALIŠČE RK JE PROD ALO 2072 VSTOPNIC
V	nedeljo popoldne je Rdeči križ v Studencih zaključil prvo kopalno sezono. Še zadnjo nedeljo.se je kopalo precej kopalcev, ki so porabili lepo vreme za sončenje in kopanje.
Vreme v letošnji kopalni sezoni je bilo muhasto in kopalcem zelo nenaklonjeno. Vkljub temu pa je.bil obisk v kopališču Rdečega križa rekorden, saj je bilo v tem kratkem času prodanih 10 sezonskih kart, 552 dnevnih vstopnic za odrasle ter 1510 mladinskih, vstopnic, ob lepem vremenu pa je vedno primanjkovalo kabin.
Že pri otvoritvi se je poudarjalo, da je kopališče v glavnem namenjeno naši mladini, kar je . seveda mladina v polni
meri upoštevala. Seveda je k temu uspehu največ pripomogla nizka vstopnina, in sicer 25 para za mladino in 2 din za odrasle.
Iz gornjih številk je torej razvidno, kako zelo potrebno je bilo tako kopališče v Studencih, ki pa je imelo tudi nad vse pričakovanje lep finančni uspeh. — Rdeči križ je torej s to ustanovo izpolnil kar dve nalogi hkrati:
Kakor že vsa leta, bo letos v še večji meri omogočeno Rdečemu križu v Studencih, da bo s tem denarjem laže nadaljeval to človekoljubno m požrtvovalno delo ter z njim lajšal gorje pomoči potrebni šolski mladini.
Besarabski Nemci na poti v Nemčijo
Besarabski Nemci bodo najbrže že jutri potovali skozi Maribor, o čemer smo nedavno že poročali. tegleda, da bo zapustilo Besarabijo okoli 70.000 Nemcev.
V	ta namen je ustanovljeno dvoje taborišč v naši državi, kjer bodo potniki zdravniško pregledani in tudi drugače oskrbljeni. Bno taborišče bo v Prahovem na romunsko-jugoslovanski meji, drugo pa v Zemunu. V Mariboru so odločujoči činitelji poskrbeli, da bodo Nemci dobili veliko porcijo guljaža s krompirjem in štruco kruha. O tem -je razpravljala po-
sebna konferenca na mestnem poglavarstvu, ki se je končala v Majcenovi kolodvorski restavraciji. Konferenci so prisostvovali zastopniki banske uprave, mestne občine, gostilničarjev, pekov in mesarjev. Izvoljen je bil delovni odbor s tržnim nadzorstvom inž. Ve čer j e-vičem na čelu, ki bo skrbel za prehrano nemških potnikov v Mariboru. Prehrana je bila poverjena mariborskemu ko 1 o d v orskemu restavratorju g,. A. Majcnu, ki bo moral vsak dan pogostiti okoli 800 ljudi.
Olje za Maribor zaplenjeno
Okrajni načelnik v Cačku je zaplenil 2000 litrov olja, ki je bilo namenjeno v Maribor. Shranjevalec olja je izjavil, da je olje last neke mariborske tvrdke, ki
ga je kupila že 2. julija v Dubrovniku. Poslala ga je v čačaik, od tam pa ga je hotela sedaj spraviti spet v Maribor.
ŽITNE CENE NA MARIBORSKEM TRGU
Na našem trgu prodajajo kmetje pšenico po 3.50 din kg, rž po 3 din, ječmen PO 3 din, koruzo po 4 din, oves po 1.75 do 2 din, proso po 4 din, ajdo po 2 din, proseno kašo pa po 4 do 6 din.
SENENI TRG IN CENE
Na zadnji seneni trg so kmetje pripeljali 2 voza sladkega sena, 10 voz otave in en voz pšenične slame.’ Sladka seno so prodajali po 100 do 120 din, otavo po 70 do 80 din, pšenično slamo pa po 40 din metrski stot.
SVENGALI V MARIBORU
Po daljši uspešni turneji v naših kopališčih se je znani okultist in telepat vrnil v Maribor, kjer bo ostal nekaj časa. Viden je bil njegov uspeh na Bledu, kjer je nastopil pred našo diplomacijo, nič manjši pa ni bil Svengalijev uspeh v Rogaški Slatini. G. Svengali bo priredil 3. oktobra v Grajskem kinu samostojen večer svojih najnovejiših eksperimentov: Prvi del večera, ki bo zelo zanimiv, bo znanstven, drugi pa bo obsegal eksperimente iz okultnih ved. Seveda bo g.
Svengali tudi za zabavo v obilni meri poskrbel. Podrobnosti tega večera bodo razvidne iz oglasov.*
m. Napredoval je v tukajšnji bolnišnici zdravnik dr. Vladimir Milavec.
m. Redni občni zbor mariborske sekcijo Združenja gledaliških igralcev bo danes ob
m. V spomin pokojnega mestnega stav benika g. Rudolfa Kiffmanna. je stavb, podjetje ing. arh. .Telenec & mg. arli. Šlajmer darovalo mesto venca na grob Protituberkulozni ligi 200 din.
m. Pozivajo so vsi lastniki eksplozivnih motorjev na tekoče gorivo, ki so po čl". 41 naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega
pogon : biU za le, da
nemudoma prijavijo neposredno
lavo eksplozivnih motorjev, odnosno njih zamenjavo z drugačnimi motorji.
m. V likvidaciji je stavbena zad „Pohorski dom“ v Mariboru, ker se bo spremenila v družbo.
m. Lanski gledališki abonenti, ki i>i lijo obdržati svoje stare sedeže, sc na šajo, da to prijavijo gledališki blaf do .sobote, 21. t. m., ker se bodo sc od tega dne dalje oddajali novim a bo tora.
Smrt v plamenih
V	Dolgi dolini pod Sv. Vrbanom je izbruhnil požar na domačiji 65 letnega Alojza Germa. Požar se je tako bliskovito razširil, da so si domačini le s težavo rešili golo življenje. Posestnik Gerin je hotel rešiti iz sobe neke dragocenostj, v tem trenutku pa se je zrušil goreči strop in pokopal starčka. Germ je dobil strahovite opekline, ki jim je kmalu P° prevozu v tukajšnjo bolnišnico podlegel.
m. Mestno poglavarstvo, mariborsko razpisuje službeno nie;sto jurista. Zahteva se dovršena fakulteta z opravljenim praktičnim politično-upravnim izpitom, kakršen se zahteva za politično-upravne uradnike. Nastavitev se izvrši po službeni pragmatiki za uradnike ui ostale uslužbence avtonomnega mesta Maribora. • Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 1. oktobra 1940. Prošnji je priložili: rojstni list, družinski list, domovnico, spričevalo o dovršeni: juridični fakulteti, spričevalo o opravljenem praktičnem po-lilično-upravnem izpitu, zdravniško spričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti in nravstveno spričevalo.
Dr. Juvan, s. r. m Evidenca konj in vprežnih vozil. Vojaški urad mestnega poglavarstva v Maribora je pri primerjavi evidence lastnikov konj, vprežnih vozil, avtomobilov in motornih koles ugotovil, da posestniki konj ,vozil, avtomobilov in motornih koles pri prodaji, zamenjavi ali nakupu teh izprememb ne javljajo vojaškemu uradu, kakor to določajo obstoječi predpisi. Vsi lastniki konj, vprežnih vozil, avtomobilov in motornih koles se radi tega pozivajo, da se v svrho ponovnega popisa javijo med uradnimi urami v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg št. 11. Ako bi te kateri lastnik temu pozivu ne odzval, se bo proti njemu uvedel postopek po predpisih čl. 2. točke 14 Pravil o popolnitvi vojske z živino in vozili, ki predpisuje za opusti)tev prijave zaporno kazen od 1 do 30 dni oziroma odgovarjajočo denarno globo v korist remontno komorskega fonda.
m Cene živine in kmetijskim pridelkom v Mariboru: Voli I. vrste 7.50 din, II. vrste 7.10, III. vrste 6.20, telice L vrste 7.75, II. vrste 7.10, III. vrste 6.50, krave
I.	vrste 6.50, II vrste 6.25, III. vrste 4.50, teleta I. vrste 8.50, II. vrste 7, prašiči Špeharji 9.25, prašiči pršutarji 14 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14, zadnji del 16, II, vrste prednji del 12, zadnji del 14, III. vrste prednji del
10,	zadnji del 12, teletina 12—16 din, svinjina 16—18, slanina 18—20, svinjska mast 22, čisti med 21, goveje surove kože 14, telečje surove kože 20,50, svinjske surove kože 7 dm kg. Oves 3.25, fižol 6.50, krom-pir 1.40, seno 0.80, slama 0.40, jabolka I. vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 4 din, hruške I. vrste 16, II. vrste 12, III. vrste 8, pšenična moka 4.50—7, koruzna moka 2.75, ajdova moka 5.50 din za kg. — Trda drva 170 din za kubični meter, jajca 1.25 za komad, mleko 2 -2.50 din za liter, čajno maslo 32—40 za kg.
m. Na državni učiteljski šoli v Mariboru se morajo. j»o odloku min. pijos^cle opisati tudi one učenke, kr so bile snre-jete, a odklonjene kot nadštevilne. Vpisovanje bo v sredo, 18. t. m., ob 16.
m. Pripravljalni tečaj šole Glasbene Ma-tace prične š poukom jutri v torek, 17. t. m., ob 14.
m. Tatvina obleke. Kleparski mojster Peter Turk je prijavil, da je neznanec izrabil njegovo odsotnost ter mu ukradel iz stanovanja na Meljski cesti 67 obleko* čevlje ter 4 svilene srajce.
m. Žepno uro z verižico je nekdo ukradel iz ročne torbice hišnici Katarini Mar' ko vi iz Vojašniške ulice 6.	■
m Delavec napadel tovariša. V večji delavnici v Mariboru je neki delavec med delom v prepiru udaril svojega tovariša 10 letnega pomožnega delavca I. Cernčeta, z železom tako močno po glavi, da j® omenjeni moral iskali zdravniško pomoč.
m. Krava ga jo pohodila. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 36-letnega viničarja Janeza Jenuša iz Sv. Marka ob. Pesniti, ki ga je krava pohodila in mu zlomila več reber.
m. Nesreča z orožjem. Samokres se 3e nenadoma sprožil 20-Ietnemu kovaškemu pomočniku Jožefu Pilingerju iz Sp. Senarske pri Sv. Trojici v Slov. gor. in mu ranil levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
m. Za 1600 din perila in posteljnine je nekdo ukradel iz pralnice zasebnice Marije Faklešcve na Aleksandrovi cesti. Tatvina perila je bila tudi na Meljski cesti pri zasebnici Frančiški Krajnčevi, ki ima zaradi tega okoli 1000 din škode. .
*	Dr. med. Klara Kukovec ne ordinira do 1. oktobra.
m. Nočna lekarniška služba od 1£ vključno'20. t. m. : lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna, pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel-21-79.
Kino
* Grajski kino. Danes prekrasna orientalska opereta „GiiI Baha". Izbrane ha-remske lepotice, orientalski plesi na vrtu Gul Babe.
* Union kino. Do vključno torka „Vcse-la potepuha'* z priljubljenima in znamenitima Wallace Beeryjeiri in Mickey Rooney-jem v glaviiih vlogah.
* Esplanade kino. „Jaz sem Sebastjian Ot“, velefilm izredno napete in senzaci-onelne vsebine. Willy Forst,. Trude Mar-len, Paul Horbiger, Gustav DiesL
n Ban banovine Hrvalske . j c y zveži z zadnjimi uredbami izdal tolmačenje, ki pravi, da je prepovedano vsako _ zbiranje hrane ,ki presega preskrbo z živili za dobo 6 mesecev.	_
n Beograjska mestna občina je povišala 8406 nižjim uradnikom plače za po 150 do 210 din, letno bo izdala na teh povišican okoli 20 milijonov dinarjev.
n Okoli 19 let staro utopljenko so potegnili iz Klokota, pritoka TJne, blizu Bi-hača. Preiskava je ugotovila, da je bila ubita z udarcem z nekim ostrim predmetom po vratu, nato pa vržena v reko. Neka starka iz Bukovice je v mrtvi spoznala svojo hčerko ter izjavila, da pokojnica ni bila normalna.
n Smrtno se je ponesrečil blizu Osijeka 18 letni jadralni letalec Dušan Rakoš. Ko je vežbal za dosego diplome R, je letalo pri spuščanju padlo ter se razbilo-Dušan je zaradi poškodb med prevozom v bolnišnico umri.
n. V zaporu okrajnega načelstva v Gornjem Milanovcu je izvršila samomor i obeše-njem delavka Kolina Petrovič iz Arilja. Na poti v Beograd ji je nekdo izmaknil vse listine ter jo je zaradi pomanjkanja dokumentov občinski stražnik prijel ter pritvoril. Preko noči je privezala vrv za rešetko v oknu ter se obesila, ker je ostala brez vsega na svetu.
TELOVADNI URNIK
Sokolskega društva Maribor-matlce.
Oddelek	Poned.	Torek	Sreda	Četrtek	Petek	Sobota	Telovadnica
Člani ml.		20.15— 21.30			20.15— 21.30		Sok. dom
Člani star.		18.45—20			18.45—20		klas. gimn.
Članice	19.30—21			19.30—21			Sok. dom
Moški naraščaj od 14.—18. leta		18—19.45			18—19.45		Sok. dom
Ženski naraščaj od 14.—18. leta	18—19.30			18—19.30			Sok. dom
Moška deca od 11.—14. leta			17.30—19			17.30—19	Realčrra telovadnica
Moška deca od 7.—11. leta		16—17.30			16—17.30		Sok. dom
Ženska deca od 9.—14. leta			17.30—19			17.30—19	Sok. dom
Ženska deca do 9. leta	16—17.30			16—17.30			Sok. dom
Moški obrtni naraščaj	20—21.30			20—21.30			klas. gimn.
Zenski obrtni naraščaj	20—21			20—21.30			Realčna telovadnica
Tretji zdravnik je prosil, naj ne omenijo njegovega imena. Dejal je takole: V medicini poznamo teorijo, 'ki pravi, da je otrokov spol vselej nasproten spolu tistega zakonskega druga, ki je slabotnejši. Današnji vojaki plodijo otroke med vojnimi dopusti. Ali bodo močnejši od žena, ali bo pa vojna vplivala na njihovo
telesno sposobnost? Za zdaj je pa še prezgodaj, da bi govorili o tem.
Moje mnenje je, da ne moremo vnaprej določati, kakšnega spola bodo otroci po vojni, kajti to je samo ugibanje. Morda se bo po vojni rodilo več dečkov kakor deklic ali pa narobe. Pogoji so popolnoma isti za oba spola.«
mSEsssiEssii
Ali bo po vojni več dečkov ko deklic?
Zanimiva ugibanja ameriških zdravnikov o rojstvih po končani vojni
Na 'to vprašanje je profesor dr. Marcel Marche takole odgovoril:
»Po vojni so pogosto opazili, da se je res rodilo več dečkov 'kakor deklic. To so posebno opazili po vojni leta 1870.
Leta 1890 je bilo toliko vojnih obveznikov, da so morali s kockanjem odločiti, kdo bo služil vojsko in kdo ne. Večje število moških pomeni dekadenco. Narava potrebuje več žensk kakor moških. Med vojno morajo moški v nailepših letih na fronto, doma ostanejo samo slabotni in stari. Tedaj se ženske pogosto poroče s starci ali slabotneži.«
Zdravnik Degrarin je pa odgovoril nikalno: »Nimam nikakšnih točnih podatkov v tem pogledu. Večkrat sem preštel novorojenčke v Lariboisierjevi porodniški kliniki, pričenši od 1925 leta, m sem res videl, da je bito vsako leto nekaj več dečkov kakor deklic; na primer 490 dečkov in 485 deklic. Storil sem isto v neki drugi porodnišnici m sem naštel v letu dni 511 deklic in 589 dečkov. Narobe je bilo pa leta 1935 več deklic: 510 deklic in samo 490 dečkov. Večje število deklic menda pomeni večjo vitalnost dežele, toda zanesljivo tega ne moremo trditi. Nekaj je točno: mnogo deklic ostane v poznejših letih na cedilu, žive samsko življenje, čeprav bi mogle- biti izvrstne matere.«	Francoski	ujetnibi	odlagajo	po	hrabrem	odporu	svoje orožje
Roosevelt in karte
Predsednik USA je velik ljubitelj kart. Če mu le dopušča čas, vrže karte s svojimi najožjimi prijatelji. Mnogo da tudi na prerokovanja s kartami in se tudi sam precej razume v ta posel. Hudomuš-neži pravijo, da venomer sprašuje karte, če bo še tretjič izvoljen za predsednika USA.
Prizori iz ženitvovanjskega urada
Sodnik Morris Hall je opravil v svojem dolgoletnem službovanju v Goose Creeku v državi Taxas več sto ženitev. Praksa mu je dokazala, da mnogi ne jemljejo poroke resno. Izmed mnogih epizod se spominja poročnega obreda, ki ga je le na pol končal. Sredi obreda je nevesta glasno zaklicala, da še ne ve, če bo vzela navzočega ženina ali ne. Slednji pa se je znašel in hladnokrvno odgovoril, da mu je tudi tako prav. Nato sta se oba zaročenca postavila in šla
vsak svojo pot.
Drugi prizor je že bolj tragikomičen. Ko je Hall že vpisoval novoporočenca v matično knjigo in hotel spis prav kar podpisati, se obrne ženin k nevesti ter ji zakliče: »Hotela si me imeti in mislim, da si zdaj zadovoljna! Idi k vragu...!« in že je pobegnil iz poročnega urada. Svati pa so morali tolažiti onesveščeno ženo, ki je že pet minut po poroki izgubila moža.
Poštni promet z letalom
V nekih planinskih krajih USA prilete od časa do časa velika letala, ki se zdaj sunkoma spuščajo, zdaj zopet švignejo visoko v zrak. Opazovalec bo lahko ugotovil, da se to spuščanje in dviganje vrši med dvema visokima stebroma, na katera je napeta žica. Piloti spretno love poštne vreče, ki so obešene na tej žici,
istočasno pa pošto tudi odlagajo. Ta način zračne pošte je uveden v 50 ameriških krajih, ki so preoddaljeni od prometnih sredstev, s katerimi bi se prevažala in dostavljala pošta. Večinoma je to v planinskih predelili, kjer ni cest in je samo letalu omogočeno dovažati oziroma odvažati poštne pošiljke.
Ptica brez peruti
Edina ptica na svetu, ki nima peruti je kivi-kivi, ki živi na Novi Zelandij". Perutnice je mogoče opaziti samo na okostju, toda popolnoma degenerirane. Rep manjka popolnoma. Kadar je na miru, potegne vrat -k telesu in izgleda ikot krogla. Je dober skakalec in tekač. Toda kivi-kivi je izredno redka ptica. Iztrebili so jo domorodci, ki cenijo njeno meso.
PREOBILICA DENARJA — SAMOMOR
Preobilica denarja je povzročila sa •momor glavnega japonskega svečenika Kiošia Išicuke v Jamagati. Pobožni verniki so v toliki množini prinašali na oltar denar, da stari svečenik ni vedel, kako bi ga na najboljši način uporabil. Pretrpel je živčni zlom, verniki so pa kar naprej prinašali denar, ki se je nabral v ogromnih vsotah, tako da starček že n’ vedel, kam bi ga spravil. Končno se je odločil za samomor. Vzel je nož in si razparal trebuh.
KRALJ, KI SE POKORAVA ŽVIŽGU SVOJEGA PODANIKA
Egipčanski kralj Faruk je navdušen nogometaš. Na svojem posestvu prireja često nogometne tekme, pri katerih sodeluje tudi sam. Najraje igira branilca in je pri tem zelo požrtvovalen. Njegovi streli so močno in prilete često v bližino nasprotnikovih vrat. Seveda se mora pri igri, kot pravi športnik, pokoravati tudi on piščalki sodnika, pa čepfrav je sicer njegov podanik.
TUDI SPALNA SRAJCA NI OD VEKOMAJ...
Spalna srajca se seveda tudi ni pojavila istočasno s človekom na zemlii. Civilizacija je že močno napredovala, pa je še niso poznali. Bogati in revni so ležali v svojih posteljah nagi in so se baje še celo čisto dobro počutili. Toda v 16. stol. so že imeli navado, da so se oblačili, predno so zlezli v postajo.
IVERI MODROSTI
Če bi neumnost povzročala bolečinet bi slišali stokanje izpod mnogih streh.
Opaziti krivioo in molčati pomeni toliko kot storiti jo.	Rousseau
Najboljši je tisti, 'ki ljudstvu največ koristi.	Koran
Poštenost je največje bogastvo.
Ljudski rek.
Fičfirič bi rad nekaj posebnega jedel.
— Natakar, ali imate pristno žabjo juho? Še nikoli je nisem jedel.
— Da, gospod, potem jo pa imamo!
»Nikar ga ne motite, piše namreč indijanski roman!«
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
99 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-ruski meji
Nekaj mi je hotela reči, a sem ji pokazal vrata. Naglo je stopila na hodnik. Kmalu nato je prišel k meni Hrobar. Skupaj sva odšla v hotel, kjer je stanoval Krisa.
Kože na postelji. Kože na mizi. Nepregledna vrsta kož na stolih, na tleh in po oknih. Tu so na priliko lisice: rumene, bele in modre. Pa kune in vidre. Zašlo pa je sem tudi tri sto madžarskih mačk; petnajst zavojev, v vsakem po dvajset. To so edine kože, ki jih tihotapijo v Rusijo.
Poleg nas treh so v sobi še trije Židi. Kupci. Blago razdeljujejo po vrednosti in skrbno pregledujejo vsako kožo. Pihajo vanje, gladijo jih ter jih motrijo pri oknu.
Slednjič je vse blago razdeljeno. Prične pogajanje med prodajalci in kupci. Začudil sem se, ko sem spoznal, da so ustrojene kože cenejše kot neustrojene. Kasneje mi je Krisa pojasnil, da v Evropi ne cenijo kdo ve kako ruskega načina strojenja, radi česar so tudi ustrojene kože cenejše. Kupci nas pregovarjajo. Zaklinjajo se: — Pa če nikoli več ne vidim svojih otrok, pri tej kupčiji bom iz gubil! — Slednjič se pogodimo. Za vse nam plačajo sedem tisoč pet sto dolar;ev
Židi so nato uložili blago v vreče ter ga odnesli iz Krisine sobe. Razdelili smo si denar, nato pa odšli v mesto poplah-niti srečno kupčijo.
Na kosilo sem šel k Petriku. Bil je do-
ma. Nenavadno se je izpreroenih Fant naravnost žari od veselja. Neprestano se smeje in šali. Meje se ne spominja več. V stanovanju njegove matere se čutim silno tujega. Bojim se premaknili, da bi česa ne prevrnil ali celo ubil. Sicer pa so prav vsi silno ljubeznivi in prisrčni z menoj, toda berem jim v očeh zvedavost, ki je ne morejo skriti... In vprav radi tega sem tako nesamosvoj, vprav to me napravlja nejevoljnega.
V	primernem trenutku sem rekel Petriku:
— Nekaj bi ti rad dejal.
— Prav... takoj...
Ko sva bila sama v njegovi sobi, sem mu izročil dva tisoč dolarjev s prošnjo, naj mi jih spravi. Sedaj imam pri njem že šest tisoč dolarjev. Petrik mi je dejal:
— In kaj, če bi se primerilo, da pridem ob denar? če bi mi ga na priliko kdo ukradel?
Pogledal sem mu v oči in mu resno dejal:
— Ne bilo bi mi žal za njim. Če bi ga potreboval, bi si ga mogel z lahkoto zaslužiti ... Če bi ga potreboval ti, mi pa kar reci...
— Nikar si kaj takega ne misli! — je dejal Petrik. — Šalim se. Nihče ne ve, da imam ta denar, in nihče mi ga ne izmakne!
Pri kosilu sem zelo raztresen, tako
rekoč nekoliko boječ. Miza sije v svečanosti. Vsepovsod so rože. Za mizo sedijo nalepotičene gospodične, tovarišice Pe-trikove sestre Zofke. Zdi se mi, da sem tukaj popolnoma odveč. Praznih besed ne znam pripovedovati, sploh se nikakor ne morem prilagoditi tej družbi. Polagoma zapadam v slabo voljo.
Zares sem si oddahnil, ko je bik) kosilo končano ter sem mogel zapustiti jedilnico. S Petrikom sva šla na vrt. V samotnem kotičku sedeva na klop. Prižgeva si cigarete. Puhava predse in dolgo molčiva...
— Ali si srečen?« — vprašam Petrika.
Moje vprašanje ga je iznenadilo. Malo
pomisli, nato pa mi reče:
— Da. Srečen sem!
— Zares?
— Da.
— Ali ti ni težko po fantih, po meji? Pomisli vendar: zdaj je pravkar zlato obdobje! Noči so temne, dolge in črne! Zlato se preliva čez mejo. Fantje se plazijo čez polja m skozi gozdove... Dneve prespijo po skednjih in gozdovih... Pijejo in se zabavajo... Vsak dan je kaj novega! Vsako noč se kaj zgodi...
Precej časa govorim. Ko opazim Pe-trikov začuden pogled — umolknem. Zdi se mi, da me sploh ni poslušal. On pa pravi:
— Veš kaj?... Popolnoma sem na vse to že pozabil!
— Popolnoma?
— Da... Še mislim ne več na to... Kaj neki je v tem zanimivega?
Vstanem in pravim;
— No! Pozno je že! Čakajo me!
Ločiva se. Stisne mi dlan in me vpraša:
— Kdaj spet prideš?
— Ne vem.
— Pridi jutri. Toda zanesljivo.
— Znabiti pridem.
Pospremi me na ulico, nato se vrne, Po pločniku zavijem okoli hiše. Z odprtih oken zveni smeh: poln življenja, vesel in sproščen!
— Ne, on ni več naš!
Po ulici. V glavi se mi motajo neštete misli. Nečesa mi je silno žal. V duši je težko, ko da mi je legel kamen nanjo. Ko da bi izgubil nekaj močno dragocenega. Poiščem tovariša, nakar pojdemo v restavracijo...
Stvari me že dolgočasijo. Zagnusilo se mi je to večno potovanje, zagnusili so se mi ljudje, pa mesto, v katerem prav tako kar v trumah tihotapijo. Tu je vse tako umetno narejeno, blesteče, toda pod tem se skriva umazanija in jalova praznina... V prirodi sem živel polno in sočno življenje. Tam so ljudje odkriti, v skopo odmerjenih besedah tičijo zlate misli, in v prsih imajo goreče in dobro srce. Ne, tam ni neodkritosrčne besede. Tu v mestu igrajo prav vsi vloge v ogromnem gledališču... komedije... tragedije. En sam teater, doma in na ulici. Žene skrivajo pod dragocenimi tkaninami in lepo-tičjem svoja krhka in plehka telesa... Tam na meji pa so pod revno obleko močna, vroča telesa, ki ljubijo brez laži, brez potrebe, ne za dobiček in ne radi zvedavosti...
Hrepenenje se oglaša... sam ne vem, po čem... Čimprej se bom vrnil na mejo. Misel je dobra, treba bo izrabiti zlato obdobje ter spet nekoliko presenetiti novačke. Jutri bom o tem govoril s Kriso in Hrobarjem.
(Dalje.)
Vi20—Ve22
18—Vs20
18-J/22P
ITALIJANSKI JEZIK - - -začetni in nadaljevalni tečaj,
Vpisovanje v potek, dne 20-sept. 1940 od 6.-7. ure na I. real. gimnazij}, pritličje levo ________________________ 17749-21
15—V^l 7
15—»/2J7
is—mi
15—Vsi 7
§D&rt
Za Ljubljano Je bi! poražen tudi Maribor
Nov slovenski rekord v skoku ob palici
V slovenski nogometni ligi se je odigrala včeraj trelje kolo. Iz vseh krajev nam poročajo o izredno slabem deževnem vremenu, tako da so imeli igralci v globokem blatu kaj težko stališče. Posebnih presenečenj v rezultatih tokrat ni, pač pa je tablica po številnih spremembah dobila precej drugo lice:
Amater
Kranj
Ljubljana
Železničar
Bratstvo
Maribor
Mars
Oiinsp
ŽELEZNIČAR—OLIMP 2;0 (2:0)
Pri jako neugodnem vremenu in p.o. dosedanjih rezultatih včerajšnjega nasprotnika SR Železničarja je bil obisk na stadionu precej pičel. Igra je dala prav tistim, ki so tokrat izostali. Tekma je potekla v velikanski premoči domačinov, ki pa je niso znali številčno izkoristiti, ker je napad s svojo nekoristno igro upropa-stil vse šanse. Obramba Železničarja je imela ^nalo posla, tudi krilska vrsta je bila ves čas na mestu. Celjani &o bili ves čas v obrambi, ki so'jo'le' tu in lam prekinili kratkotrajni izleti pred nasprotnikov go!, kjer pa tuni niso uspevali radi slabih Strelcev v napadu. Tudi oni so imeli naj-solidnejši del moštva v obrambnih formacijah, medtem ko so ostali igralci zatajili. Strelca za Železničarja sta bila Pocajt m Lešnik, rezultat je bi! postavljen že. da odmora. Neproduktivna igra domačega napada ves drugi polčas je zbudila mnogo negodovanja pri gledalcih. Igra'je bila jako lair, sodnik g.- Cimperman iz Ljubljane.
AMATER—MARIBOR 4:2 (3:2)
Za Ljubljano se je vrnil iz Trbovelj brčz točke tudi ISSK Maribor. Zmaga domačih je z ozirom na potek zaslužena, ker so kot eelota postavili moštvo, ki je predvajalo koristnejšo igrQ ter se je, neprimerno bolj znašlo na jako težkem, razmočenem terenu. Pri gostih o koristni skupni igri razen v prvem delu'igre ni bilo mnogo videti, čeprav sq se posamezniki pped.sla-vili s precejšnjim tehničnim znanjem. Pri prisebnejš.ih napadalcih bi se. bil Maribor lahko vrnil z visoko smago, »laski je bilo mnogo prilik tik pred koncem, ko je bil Maribor stalno v napadu, a brez strelcev. Amaterci so se lepo znašli na polzkem terenu ter 3» .primitivnimi, a koristnimi in
nevarnimi napadi stalno pomenili nevarnost za vrata gostov. Predvsem so bili odločnejši v starju in boljši v strelu ter pokrivanju nasprotnika.
Maribor je kljub vidni nervozi v prvih minutah kmalu zredil svoje vrste. Že v 7. minuti je Starc neubranljivo pogodil Amaterjevo mrežo, v 12. min je Amater po Kosu zaradi krivde levega branilca izenačil. Iz naglega prodora v 15. min je Amater po dvojnem strelu na vrata dosegel vodstvo po Gosaku v dokaj sumljivi poziciji. V 19. min je Vodeb presenetil vratarja domačih s sicer rahlim, a plasiranim strelom iz daljave. Vratar je v blatu padel, žoga pa mu je preko nog odšla pod prečko. V 23: min 'je Vrhove dosegel ponovno vodstvo za Amaterja, v zadnji minuti so gosti visoko zastrelili 100% šanso s 3 m.
Kmalu po odmoru je šoster s prostim strelom iz velike daljave pogodil prečko, slabo plasiranemu vratarju se je žoga odbila v roke in od tod v mrežo. Kljub obojestanskim naporom se rezultat ni več menjal. Igra je bila jako fair.
V predtekmi je rezerva Amaterja premagala Radeče 10:2 (6:1).
MARS-KRANJ 1:2 (9:8)
Mars je izgubil tudi svojo tretjo tekmo. Tekma jo bila jako ostra. Strelca za Kranj Djukič in Slokan, za Mars Perko. Sodil je g. Bergant iz Maribora.
BRATSTVO—LJUBLJANA 2:4 (2:3)
Bratstvo včeraj ni nastopilo kompletno, zlasti je manjkal Zavrl na srednjem krilcu. Za Ljubljano so zabili gole Presinger, Lah in Markovič (avtogol Bratstva), za Bratstvo pa Sretenovie in Janežič. Sodil je g. Erlih iz Ljubljane.
Kljub jako neugodnemu vremenu je bil včeraj na Rapidovem igrišču atletski miting, ki je drugič v teku enega meseca privabil v Maribor elito slovenskih atletov. Za neugodne vremenske prilike so bili doseženi prav dobri rezultati, zlasti je Oroszy izdatno izboljšal mariborski, pa tudi slovenski - rekord v skoku ob palici. Tekmovanje, ki Je bilo prav dobro organizirano, izgleda v številkah lako-Ie:
Tek 5000 m: 1. Bručan (Primorje) 16:22.4, 2. Kien (Pr) 16:23, 3. Zupan (Bratstvo) 17:05.1, 4, G Ion ar (I) 17:11.7.
Skok ob palici: 1. Oroszy (R) 3.69 uov
s. Rezervno prvenstvo Maribora se j[e nadaljevalo s tekmo Slavija—Železničar 4:2 (1:2). Sodil je g. Orel. Vrstni red klubov je jio. cjrusem kolu ,%deči.l. KapiA.3. Slavija, 3. Železničar, 4] Maribor.
s. Teniški turnir ISSK Maribora se zaradi slabega vremena ni odigral.
- s. Spartak (Moskva) je premagal sofijsko Slavijo na stadionu kluba Dinamo v-Moskvi s 4=0. 90.000 gledalcev.
s. V hrvalski ligi vodi trenutno Con-cordiu z 9 točkami pred Hajdukom (8) in Gradjanskim (<7), v srbski pa BSK z 10 pred Jugoslavijo (B) z 9 in Balo s 7 točkami.
slovenski in mariborski rekord), 2. Smer-delj (Maraton) 3.30, 3. Pribošelc (Br) 3.30.
Tek 200 m: 1. Hrovatin (2) 25.1, 2. Wol.fi (R) 25.6, 3. Bačnik (Ž) 25.7,, troskok: 1. Nabernik (Ž) 12.98, 2. Zorko (2) 12.87, 3. Praček (2) 12.43.
Tek 800m: 1. Košir (Pl) 2:02.2, 2. Goršek (C) -2:02.3, 3. Oberšek (I) 2:02.4.
Met kopja: 1. Mauser (Pi) 60.27, 2. Zorko (2) 49.13, 3. Franček (2) 45.75.
Tek 400 m: 1. Pleteršek (C) 51.2. 2. Herbert (R) 58, 3. Rajs (Pt) 62.2.
Štafeta 4 krat 408 ni: 1. Železničar 47.5, 2. Rapid 48.2, 3. Ptuj 49.2.
Odlični rezultati Mariborčank v Zagrebu
Na igrišču Haška v Maksimiru v Zagrebu je bilo včeraj tekmovanje za damsko atletsko prvenstvo države. Radi deževja je tudi sobotni del sporeda padel na nedeljo. Mariborčanke so dosegle nad vse zveseljive rezultate. V teku na 60 m je BrandstatUerjeva (Rapid) odnesla zmago z 8.1, na drugem mestu je Muraus A. (Zel.) z 8.4. Pri skoku v daljino so naše atletinje zasedle Irl mesta: 1. Sentjurc (Že!.) 4,80, 2. PriboŠek Žel.,) 4.75, 3. Brandsladler ap.) 4.59, Sentjurčeva je s prestopom skočila tudi 4.99 m. V metu krogle je Lovše to va (Maraton) z 9.59 na drugem me-
stu, v disku pa z' 28.61 tretja. Tek na 200 m: 1. Babič (Žel.) 29.5, 2. Lotte (Rap.; 29.3. V štafeti 4 krat 100 m je zmagal mariborski Rapid v času 55.3, Železničar je s 55.8 drugi. Tudi tek na 100 m In skok v višino je prinesel častne uspehe -mariborski damski atletiki. 100 m: 1. Brandstadle? (Rap.) 13.3, 2. Muraus (Zel.) 14.0, 3: Sentjurc (Žet) 11.1. Skok v vičino: 1. Pribo* §ek (Žel.) 1.35, 2. Sentjurc (Zel.) 1.35, 3. Brandstadter (R:) 1.30. Diseiplina 800 m je odpadla, ker je. bila prijavljena samo državna rekorderka Rgdnčepi (Zel..), ki sama ni hotela sla dati.
Začetek prvorazrednega prvenstva
Za včeraj sta bili določeni v domačem podzvezinein prvenstvu prvega razreda dve prvenstveni tekmi, izmed katerih pa je igra Rapid—Slovenjgradec odpadla, ker so Slovenjgradčani Rapidu brez igre odstopili obe točki. Na Ptuju je bila druga tekma PSK Drava—SK Ptuj 5:1 (1:0), ki se je odigrala na igrišču Drave, kjer ja bil teren radi ilovnate zemlje in dežja izredno težek, zlasti na ciii polovici? Drava si je zmago popolnoma zaslužila, ker je zaigrala za razred bolje od Ptuja ter je zlasti v drugi polovici dominirala' tia terenui V tem delu igre je samo vratar Ptuja rešil svoje moštvo večjega poraza.-Igra.,je. bila jako ostra, vendar večinoma v mejah dovoljenega. Da se nista v sredini - drugega polčasa stepla igralca -Kolar IPlltj) tar Samec (Drava), ki sta morala paradi tega z igrišča, bi bila tekma zapustila najboljši vtis. Sodil je g. Jenko iz Maribpra: Vrstni red klubov po prvi nedelji je: 1. Rapid, 2. Drava, 1 Ptuj, 4. SlovenJ-gradet.
team Jugoslavije premagal 'rezervo Celja 2:0 (•>:()>. -Tekma Laška—Borut (Goto vi je), ki je bila določena za predpoldne na Glazij’-‘iO dobili Golovljčani s 3:0 p. £.,	.
Razpored telovadbe Sokola Maribor i.
Oddelek
Člani
članice
Ženski nar.
Viš. moš. deca
Niž. moš. deca
Viš. žen. deca
Niž. žen- deca
Poned.
Va20—Vs22
i/217_18
Četrtek
*/a2Q—1/*22
18—V*20
Petek
.y,20-.Y,22
18—1/920
i/217—18
PRVENSTVO CELJSKEGA L RAZREDA Celjski Atletiki so imeli v prvenstveni tekmi za nasprotnika SK Hrastnik v
Hrastniku, kjer so izgubili fatii-------
V Celju je bila prvenstvena tekma Celja —Brežice že v 30. min. prvega polčasa pri stanju 2:1 za Celje zaključena, ker izključeni igralec Brežic Pantovič ni hotel zapustiti igrišča. Gole so zabili za Celje Dobrajc Ln Pavšar, za Brežice Štimaq. Igra se je nadaljevala kot prijateljska^ končni rezultat je 6:1. V predigri je drugi
IIRVATSKA IN SRBSKA LIGA
Tekme v hrvatski in srbski ligi niso dale presenetljivih rezultatov, katastrofalni poraz osiješke Slavijt: je pripisovati okoliščini, da je Slavija igrala z nekaterimi rezervami. med katerimi je bil tudi vratar.
Hrvatsfca liga Železničar—Sašk 4:1 (ld), Hašk—Spiš’ 5:2 (3:0), Coneordia—Slavija (O) 10-.8 (5:0;, Backa—Slavija (V) 1:2 (1:2). Tekma med Jgajdukom in Gradjaiiskim v Splitu se ni ocligrala.
Srbska liga BSK—Žak 6:1 (4rlf, - Jugoslavija—Vojvc* <IIna Mti (ad), Slavija (S>—Bata 2:0 (1:0), Jugoslavija (Jabuka)—Bask 1:1 (ltl), Gra* djanski (S)—Jediasivo 2:2 (l#)*
s. Juniorsko atletsko prvenstvo zagrebška podziptee se" je kou«iUr * zmago Mara-thonaj, 14 pru ,bledijo iiVaraždhisko sporhio društvo, Copeordia, Makabi in Železničar.
š. Meffnarodhi ptavalnl dvoboj Hrvatka —Madžarska je v svojem 1. delu tekmovanja ponesel'vsa: prva mesta Madžarom, ki so v stafeLi 4	200	m	prosto posta-
.vili nov evropski rekord z 9:10.6, čas lir-vatskfc štafete 9:25.4 'fb boljši od državnega rekorda, Hrvatska reprezentanca ni kompletna. Tekma v vvaterpolu je prinesla Hrvatom časten remis 3*3 (2:0). Tekmovanje se nadaljuje.
SOBO ODDA
OPREMLJENA SOBA
pri mestnem parku se takoj odda. Naslov v ogl- odd. »Ve-černika«.	17797-8
Telovadba se yrši samo v telovadnici 2. deške meščanske šole kralja Aleksandra, t. j“ na vogalu Frankopanove in Jerovštove ulice,
Načelstvo in uprava Sokol, društva Maribor I.
oglase le din 10,—. Dražbe, preklici, dopisovanja la ieoitovenjski oglasi din l.<-* po besedi. Najmanjši znesek aa te oglase le din 12.—. Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo *naša din Z~. Znesek ta mal« oglase se DtaSule takol pri uarotllB. oziroma na le vuoslatl v oismu skopal z naročilom ali na Po poštni položnici na Čekovni jačun st. 11.409. -** 7.a vsa nismene od ero v or e clede rnalib oglasov se mora odložiti znamka za 3 aln.
SLUŽBO DOBI
Sf>fQ[me sej
POMOŽNA DELAVKA
za pblitiranje, K. Wesiak, Ma ribor, CanK^rieva! ul. 2.
17680-2
PERFEKTNO KUHARICO
IN SOBARICO
pridne Iti poštene, z dobrimi spričevali in z znan.letu nemščino, išče od !• novembra za v Nemčtio dunajska družina z 2 otrokoma. Mesečno RM-60—65.—. Samo prvoklasne meči prosim za pismeno ponudbo, po mogočnosti s sli; ko, na naslov: Frau Mizzi Maier, p- Adr, »Transport« k. d., Sušak, Mačekovo 3..
17798-2
os
drocerioe
STANOVANJE ODDA
SOBA IN KUHINJA
se odda. Plinarniška ul. 19, Maribor.	17792-5
Odda se SONČNO STANOVANJE
s 1. oktobrom, prhnemo za 2—3 osebe. Stanko Vrazova ul. 35, Pobrežje 17796-5
LOKAL ‘
za trgovino ali obrt se odda. Stritarjeva 5 (magdalensko predmestje).	17615-10
LEPA, OPREMLJENA SOBA
se takoj odda. Aleksandrova c. 4?, vrata 9.	17794-8
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska ln keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Pryo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
POHISTVO-OPREMA
Prodam
MODERNO SPALNICO
pleskano (oreh). Koroška 39, mizarstvo.	17795-17
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice., 16799-18
POUK
VOZILA
B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večer-nika« v Celju.	6238-22
NEMŠČINA
ITALIJANŠČINA
FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva ulica 3. pritličje desno, nasproti realke-17800-21
RAZNO
Kupujem
BUKOVA DRVA
za kurjavo. cep*anice. Ponudbe poslati na R. Bukovec, Maribor, Prešernova ulica 30 a.	17687-28
PONUDITE RABLJENE
VREČE
od moke, velike in male,, od otrobov, soli, kave. riža in sladkorja firmi Adler Josip, Sombo r.	17799-28
Za vl»*tiavanje sveže, prvovrstno ln
prave bosanske slive
v Kajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni iosipina Bole sadje in zelenjava en groš, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče.	1058
iiiiim hibi ■■Miiiimnnnmrr ’
Psihografolog in astrolog
S. PARABIiO
Maribor. Gosposka ulica
Hotel »Zamorc« Psihograiolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Vam odpre zastor Vašega življenja. Pove Vam s kom in kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu- Ka teri so Vaši srečni dnevi Kedaj se podajajte v špe kulaclje da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. in od 2. do 7- ure.
Ostane samo do 22. (. m.
Izdtiia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku Rokopisi se aft reačaip. - Ucadalštvo ln uBrava» Maribor Kopališka ulica 6. - Teleton uredništva Štev. 23-67. in ufirave etev. 28-6Z. - Kostni čekovni račun Stev. 11. 409.