KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 25 št. 3 leto 1977 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25. letnik Ljubljana 1977 3. zvezek Jože Curk: Ob 750-letnici Laškega — Stran 145 750th Anniversary of Laško Ferdo Gestrin: Pomorstvo Pirana v poz- nem srednjem veku — Stran 149 The Maritime Function of Piran In the Late Middle Ages Sergij Vilfan: Zgodovina mest med kra- jevnim in primerjalnim zgodovinopisjem — stran 157 The History of Towns as Viewed from Local and Comparative History Tadeusz Roslanowski: Trg in mesto na srednjeveškem Poljskem — Stran 159 Markets and Towns in the Medieval Poland Jaro Sasel: Postila k Martinu iz Brage — Stran 166 Postilla to Martinus Bracarensis Janez Janžekovič: Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju — Stran 167 Slovene Students at the University of Vienna in the 16th Century Viktorijan Demšar: Glavarjeva knjižnica v Komendi — Stran 177 Glavar's Library at Komenda Nataša Stergar: Narodnostno vprašanje v predmarčnih letnikih Bleiweisovih Novic — Stran 184 The Question of Nationalism in Bleiweis's »No- vice« in the Period Before the March Revolution Ivo Juvančič: Italijanska zunanja politika pred zlomom fronte pri Kobaridu in po njej — Stran 189 The Italian Foreign Politics at the Breakdown of the Front near Kobarid In the Following Pe- riod Ivan Simonie: Grad Krupa v Beli krajini — Stran 198 The Castle Krupa in Bela krajina Iz starih fotografskih albumov — Stran 201 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 205 Notes on the activity of institutes and associ- ations Nove publikacije — Stran 211 New publications Na ovitku: Katastrski načrt Laškega (1825) Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Olga Janša-Zorn. Odgovorni urednik dr. Jože Zontar Izdaja in zalaga zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III Tekoči račun 50101-678-47483 — Letna naročnina 75 din, posamezna številka 30 din. OB 750-LETNICI LAŠKEGA JOŽE CURK Človeku, ki potuje z železnico ali avtomo- bilom iz Celja proti Zidanemu mostu, se kmalu za Debrom. kjer se končuje slikovita : Rečiška dolina, odpre pogled preko zdra^d- ¦ liškega kompleksa in Savinje na manjšo rav- ' nico. Ta ustvarja v borbi s strminami Huma dovolj velik prostor, da se je na njem mogla ' že v zgodnjem halštatu naseliti manjša sku- i pina ljudi. Naselitvena kontinuiteta sicer ni j bila močna, vendar pa je segala do rimske • dobe, ko arheološke najdbe nesporno doka- zujejo obstoj manjše naselbine, ki je verjet- j no nastala v zvezi s toplimi vrelci. Rimljanom ' kot velikim ljubiteljem vodnih (posebno top- liških) vrelcev namreč laške toplice gotovo niso bile neznane. Iz tega časa je ohranjenih, več rimskih napisnih in reliefnih kamnov ter denar iz 1. do 5. stoletja, kar govori za sorazmerno stalnost naselbine. Vse kaže, da : se je od rimske ceste Celje—Zidani most pri Laškem odcepila druga cesta, ki je prečkala Savinjo ter tekla skozi sedanje Laško, Ma- ' rijagradec in Lahomno v Vranje, Brezovo in Brestanico. Ob prihodu Slovencev je mo- ; ralo v teh geografsko neprivlačnih krajih ži- " veti še precej staroselcev, na kar spominjajo i toponimi Laško, Lahomno, Lahomnica, La- i homšek,, Laška vas, Lahov graben in podob- no. Prav zaradi geografskih pogojev je to \ ozemlje, ki je obsegalo svet med Trbovljami i m Jurkloštrom ter Tremar jem in Zidanim mo- | stom (oziroma Svibnim onkraj Save), ostalo ; deželnoknežje. Kot središče tega ozemlja se je j že v 12. stol. uveljavilo Laško, najprej verjet- \ no dvor v sedanjem mestu, nato utrdba na Taboru in končno naselbina, ki se je ob obeh razvila. Bolj kot ustanovitev bližnjega jurk- loštrsikega kartuzijanskega samioistana (1172 krška škofija in 1209 deželni knez) je na ve- ; Ijaivo Laškega vpliva uveljavitev cestnih zvez i Celje—Zidani most—Trebnje (oziroma Krško, oziroma Litija), Laško^—Jurklošter—Planina in Laško—Breze—Šentjur. Laško, ki se 1182 pojavi kot kraj, se že 1227 imenuje trg. S tem so bili ustvarjeni pogoji za razvoj Laške- ga v naslednjih stoletjih. ; V 11. stoletju je laško ozemlje spadalo v sklop Savinjske marke (Ažvini), v 1. polovici 12. stol. mariborskega gospostva (Spanheimi), : v 2. polovici 12. stol. Štajerske (Traungavi) i in od leta 1192 Avstrije (Babenberžani). Po njih izumretju 1246 in ogrsko-češkem inter- ' 146 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 mezzu je Laško leta 1278 prešlo v roke Hab- sburžanov. Ti so ga naslednje leto dali v najem Vovbržanom, 1336 Celjanom, po 1456 pa raznim zakupnikom, med njimi 1554 Val- vasorjem in končno po 1581 Mosconom. Ti so gospoščino 1620 kupili, a že leta 1665 pro- dali Vetter-Lilijskim, ki so jo obdržali do konca fevdalne dobe. Laško je bilo že v 12. stol. sedež velikega urada in zbirališče na- turalnih dajatev iz šefonatov Trbovlje, Be- lovo, Velike Breze in Širje oziroma Loka. Prvotno fevdalno postojanko je gotovo pred- stavljal dvor, ki je stal ob poznejšem glav- nem trgu. Temu se je kmalu pridružila utrd- ba na Taboru, ki se sicer prvič omenja šele 1265, a je bila gotovo že 1182 sedež deželskega sodišča. Trg je imel običajne pravice in pri- vilegije. Letni sejem na Martinovo je bil pro- ščenjskega izvora in je obstajal že pred letom 1490, ko ga je cesar Friderik III. ponovno potrdil. Leta 1598 je trg dobil svoj grb (3 srebrne, po letu 1666 zlate lilije na modrem polju) in pravico imeti izvoljenega sodnika, ki ga je moral potrditi le celjski glavar. Tr- ški pomerij je bil že od davna določen in v urbarju iz leta 1621 ponovno potrjen. Na njegovem severnem robu so stale vislice: zi- dane od deželskega sodišča v Debrem (do leta 1829), lesene od trškega sodišča na na- s;protnem bregu Savinje v Jagočah, na par- celi z ledinskim imenom Za gavgami. Laško je kot sedež zaključenega gospostva delovalo vedno tudi kot njegovo kulturno središče ter dobilo v teku stoletij zgradbe, ki so to njegovo funkcijo vidno prezentirale, predvsem grad in cerkev kot sedeža posvet- ne in cerkvene gosposke, ki sta po pomenu presegala lokalna trška merila. Pod gradom in ob cerkvi se je razvilo trško naselje na križišču cest, ki so vodile proti Celju, Zida- nem mostu. Planini in Šentjurju. Izobliko- vanost terena in zgodnji nastanek sta pov- zročila neregularno sestavo njegovih osnov- nih urbanističnih elementov ter nepopolno razvitost njegove trške parcelacije. Trške hiše so se nizale okoli trgov, ki so jih pove- s^ovale kratke ulice ter izoblikovale nepravi- len, toda slikovit raster trških komunikacij; ta zanimivo dokumentira življenjske pogoje, ki so skozi stoletja vladali ob spodnjem toku Savinje. Od mestnih trgov in ulic je znanih še nekaj starih imen, ki so navadno označe- vala namembnost posameznih mestnih pre- delov ali pa njihovo topografsko značilnost. Trg je bil sicer utrjen, vendar so ga Tui-ki opustošili leta 1487, ko so požgali Svetino, uporni kmetje pa ogrožali leta 1635. Močno so ga prizadele tudi poplave leta 1672, 1684, 1789 in 1824 ter požari leta 1682, večkrat v 18. stoletju in zlasti 28. aprila 1840, ko je pogorela cerkev in 54, večinoma še s skodla- mi kritih hiš. Zaradi teh nesreč se je nasel- bina sorazmerno počasi razvijala. Konec 18. stol. je trg štel 114 hiš, od katerih jih je bilo 65 služnih magistratu, 29 župnišču, 8 weich- selberškemu dvoru, 2 celjskim minoxitom, 3 gospoščini Jurklošter, 5 pa jih je bilo s\'o- bodnih (graščina, župnišče. stari in novi špi- tal in weichselberski dvor). Trški pranger je stal do leta 1779 poleg občinske hiše na Svinjskem trgu (sedaj križišče Kraigherje- ve in Titove ulice), a so ga tega leta odstra- nili. Šola je v Laškem obstajala že okoli leta 1600, trivialka pa od leta 1774. Do leta 1824 je bila nameščena v Starem špitalu, nato do leta 1860 v hiši na Glavnem (sedaj Aškrče- vem) trgu. odtlej pa je zopet v Starem špi- talu. Laško kot staro upravno središče ]e moralo že zelo zgodaj dobiti cerkveno po- stojanko, na kar bi kazal tudi patrocinij sv. Martina. Čeprav se župnik Leopold omenja leta 1257, cerkev pa šele leta 1269, je ven- dar njena sedanja stavba v svojem jedru poznoromanska, iz četrtine 13. stoletja. Do- mnevati pa smemo, da je laška pražupnija, ki je mejila na one v Pilštanju, Vidmu, Svlbnem, Braslovčah, Žalcu in Ponikvi, ob- stajala že pred 13. stoletjem, saj ne kaže nobenih sledov nastanka iz katere izmed njih. Pomen Laškega v preteklih stoletjih najbolje dokumentirajo nekatere stavbe, ki oblikujejo osnovo njegove sedanje mestne podobe. Gre za vrsto pomembnih kultur- nih spomenikov (župna cerkev z župniščem in kaplanijo, stari grad na Taboru, graščina, weichselberski dvor s prizidano Kislingerje- vo hišo. Stari špital (sedaj šola), Novi špital (sedaj hotel), občinska hiša, več meščanskih stavb ter nekaj spomenikov in spominskih plošč), katerih opisovanje pa ni v obsegu te- ga članka, saj je to opravljeno že drugje. Novo obdobje se je za Laško začelo z 19. stoletjem. Leta 1809 mu je cesar Franc I. potrdil 8 letnih sejmov, leta 1791 so v njegovi bližini odkrili premog, nato se je razvil v Hudi jami rudnik, ki je deloval med leti 1813—1855 in po letu 1890, leta 1818 so od- krili toplice in leta 1849 je stekla železnica na progi Celje—Ljubljana. To je povzročilo razširitev trga na desno stran Savinje. Vrelce je leta 1818 raziskal zdravnik dr. Riedl, za- jel pa jih je šele leta 1854 ing. Leopold Rodi. Ta je zgradil bazensko stavbo s salonskim poslopjem, na levem bregu Rečice pa t. i. Rödlov dvor in vilo Stein. H kopalniškemu poslopju je dokupil še Zobinov mlin in ga prezidal v Mlinski dvor. Zaradi finančnih te- žav so se lastniki kopališča naglo menjavali, kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 147 ; dokler ga ni leta 1930 prevzel Zavod za so- cialno zavarovanje, ki je poleg že znanih treh vrelcev zajel še četrtega; ta je radioaktiven. Takrat so zgradili tudi vodnjak s pitno ter- malno vodo. Od leta 1953 se zdravilišče ime- nuje Zavod za medicinsko rehabilitacijo in- validov, v katerem se zdiavijo poleg invali- dov tudi revmatiki, živčni bolniki, bolniki na dihalih in bolniki z napakami na gibalih. Po- leg zdraviliškega turizma in železnice je zla- sti gospodarstvo pripomoglo k naglej šemu razvoju Laškega po sredini 19. stoletja. Prvo industrijsko podjetje v Laškem je ustvaril celjski zvonar Ivan Steinmetz, ki je leta 1817 kupil Novi špital (J. K. Valvasorje- vo ustanovo iz leta 1560) in ga preuredil v pivovarno; to je naslednji lastnik Gustav Uhlich leta 1839 razširil v tovarniško pod- jetje. Ko jo je leta 1866 prevzel Anton La- risch, jo je prenesel v dolinski kot pod Šmi- helom, staro špitalsko poslopje pa preuredil v pivnico, ki se je po ponovnih prezidavah končno spremenila v sedanji hotel. Naslednji lastnik pivovarne, Žalčan Simon Kukec, je obrat moderniziral in z uvedbo topliške vode začel variti odlično termalno pivo. Leta 1903 je žalsko in laško pivovarno odkupila od Kukca delniška družba Združene pivovarne Žalec — Laški trg, od njih pa leta 1927 ljub- ljanska pivovarna Union, ki ju je zaradi konkurenčnosti zaprla. Novo pivovarno je še- le med leti 1932—1938 zgradila Zveza gostil- ničarjev na prostoru južno od mesta, kjer obratuje še danes. V prostorih opuščene pi- vovarne pod Šmihelskim hribom je Ludvik, Gerkman leta 1929 naselil usnjarno, leta 1934 pa tekstilno tovarno, a jo je že leta 1936 prodal Hinku Bfečku (Latkes), sam pa je niže ob železniški progi postavil novo tekstil- no tovarno »Lava«, ki jo je pozneje prevzel njegov sin Franjo Gerkman. Tako sta v Laš- kem po letu 1936 delovali dve tekstilni to- varni, ki sta se po osvoboditvi združili v enot- no podjetje Volna z okoli 400 delavci. Po- leg teh treh podjetij deluje v Laškem še več manjših obratov, ki dajejo mestu dovolj ži- vahen gospodarski utrip, da je preseglo 2300 prebivalcev, ki žive v okoli 340 hišah. Mesto ima v Partizanskem domu prireditveno dvo- rano, v gostišču Hum manjšo družabno dvo- rano, v dvoriščnem traktu graščine pa mu- zejsko zbirko, ki jo je leta 1907 ustanovil tukajšnji domačin Karel Valentinič ter ima na ogled paleontološke, arheološke, etno- grafske, kulturnozgodovinske in predmete iz NOE. Po odpravi fevdalnih družbenih odnosov je Laško leta 1850 dobilo okrajno sodišče, zemljiško knjigo, notariat in davkarijo. Z množenjem uradništva pa je začel naraščati nemški nacionalni vpliv. Zavedno meščan- stvo se mu je upiralo s tem, da je leta 1869 ustanovilo čitalnico, 1891 Družbo sv. Cirila in Metoda, 1892 bralno društvo in 1899 hranil- nico in posojilnico ter tako budilo slovensko domoljubje. V času stare Jugoslavije je La- ško napredovalo tako v komunalnem kot v upravnem oziru. Leta 1923 je dobilo elek- triko, 1928 vodovod, leta 1924 je postalo se- dež okrajnega načelstva, 1927 pa mesto., Laško okrog leta 1830. Folwarczniieva litograflja po Wachtlovi sliki (Kaiserjeva zbirka) 148 : kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 Cas okupacije 1941—1945 je prinesel ena- ko kot vsej ostali slovenski zemlji tudi Laškemu mnogo gorja. Že maja 1941 je bil v gozdu nad tekstilno tovarno ustanovljen odbor OF, kmalu nato pa na sestanku pod Humom izvoljen okrajni odbor OF. Ker je bilo v Laškem vsa leta okupacije močno nemško vojaško oporišče, je bilo v mestu tudi mnogo žrtev. Naj omenim samo stre- ljanje devetih talcev 28. 10. 1944 za zdravst- venim domom in desetih talcev 28. 2. 1945 na pokopališču. Laško je preživelo tudi več bombardiranj, ki so zlasti prizadela želez- niški most in pivovarno. Tudi umik okupacij- skih sil 7. 5. 1945 ni minil brez težav. Osvo- boditev je prinesla s seboj najprej odpravo vojne škode. Nato pa se je začel izredni raz- voj mesta, ki ga podpira njegova pospešena industrializacija, izgradnja pivovarne. Volne, zdravilišča, rudnika in dolge vrste drugih podjetij. Na koncu smo z bežno skico zgodovinske- ga razvoja Laškega, ki slavi letos 750-letni- co, odkar se omenja kot trg, in 50-letnico, odkar je postalo mesto. Dolg in vztrajen raz- voj, ki je zapustil svoje sledove v oblikova- nju mestnega organizma in v njegovi zuna- nji podobi. Medtem ko se srednjeveško .ied- ro po suburbialnem principu stiska na oz- kem prostoru med grajskim Taborom in Sa- vinjo ter novejši del na nasprotnem bregu reke pod Smihelskim hribom, se sodobno mesto razrašča proti jugu ter preko železni- ške proge sili proti Marij agradcu in v stran- sko dolino Lahomne, medtem ko na drugi strani tipa preko zdraviliškega kompleksa v dolino Rečice in v smeri proti Debru. Me- sto se torej kot polip razrašča po urbano ugodnih ploskvah, ne da bi se moglo ob tem preveč ozirati na svojo gradbeno-komunalno ubranost. To ohranja samo njegovo staro jedro, ki s svojo sicer že nekoliko načeto veduto še vedno dobro prezentira nekdanji smisel za sožitje urbanega koncepta in obda- jaj očega ga naravnega okolja. Morda pa je prav v tej urbanosti ekološka poanta, ki do- kazuje, da kvarjenje okolja ne zadeva samo kvarjenja človekovih bioloških pogojev, am- pak tudi njegove estetske. Umazana Savinja, previsoka zazidava Tabora, pojav ambien- talno neprilagojene arhitekture v mestnem jedru, premalo odločna funkcionalna razdeli- tev mesta v zdraviliško-turistično, upravno- stanovanjsko in industrijsko cono vnašajo di- stonijo v podobo osrednjega dela mesta, ker motijo melodijo njegovega crescenda in s tem ogrožajo njegovo historično pričevalnost v smislu urbanistične celovitosti. Vrednote te celovitosti leže namreč prav v stoletnem sožitju človeka in narave in zato v skladno- sti njunih pogojev in potreb. To daje mestu slikovitost, ki jo polagoma začenja prekriva- ti kuliserija sodobne arhitekture in je zato v potencialni nevarnosti. Ohraniti naselbini vsebinsko podobo, ki so ji jo dala stoletja, ni niti sentimentalnost niti romantika, am- pak poslovna uvidevnost in logika, ki ji drug- je slede cek> s tem, da pogosto poustvarjajo ali rekonstruirajo historične ambiente za do- sego določenih psiholoških zadovoljitev lju- di. Ti namreč iščejo v podzavestnem doživ- ljanju njihove vsebine razbremenitve za svo- je civilizacijske napetosti in s tem humane mere za potrditev svoje lastne veljave in uspešnosti. V tem množičnem kontaktiranju posameznikov leži osebnostni čar naših sta- rih mest, ki so bila zgrajena še po »človeko- vih« merah in nam bodo prav zaradi tega ostala čustveno vedno bližja kot linearno na- črtovana in pogosto brezosebno učinkujoča moderna naselja. LITERATURA Jože Curk: O urbanistično-gradbenih zasno- vaih trgov in mest v Posavinju, Obsotelju in Po- savju. CZ 1962, str. 225—254. — Isti: Konser- vatorska problematika Laškega. CZ 1964, str. 129—132. — Isti: Topografsko gradivo IX: Ob- čina Laško. Celje 1967. — Janko Orožen: Laško, Krajevni leksikon Slovenije III, Ljubljana 1976, sir. 186—189. — E. Jelovšek: Sto let glasbe v Laškem. Laško 1971. Z navedbo literature o Laškem. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 1491 POMORSTVO PIRANA V POZNEM SREDNJEM VEKU FERDO GESTRIN 1 Razprava je povzetek večjega de- la »Pomorstvo srednjeveškega Pi- rana«, ki bo izšlo pri SAZU Pomorstvo je bilo v Piranu izredno po- membna gospodarska dejavnost v vsem ob- dobju srednjega veka, še posebej v času od 13. do 15. stoletja. Njegov razvoj bi mogli deliti na obdobje pred beneško oblastjo (1283) in po njej. V prvem obdobju se je v okviru uveljavljenih odnosov med Benečani in is- trskimi primorskimi mesti (mirovne in dru- ge pogodbe) pomorstvo v Piranu razvijalo v glavnem še svobodno. Že v 10. stoletju je segal domet piranske pomorske dejavnosti do Benetk in pristanišč v Furlaniji in drugih istrskih mest. V naslednjih treh stoletjih je Piran s pomorstvom segal na dalmatinsko obalo (pogodbe z Dubrovnikom in Splitom) in v italijanske dežele južno od Benetk. Po- morska trgovina s temi področji je proti koncu 13. stoletja dobivala že tak obseg, da se je v njej že pojavljala prva oblika trgov- skih srednjeveških drtižb — komende. V drugem obdobju pa so na pomorsko dejav- nost v Piranu v veliki meri vplivala in jo določala stremljenja monopolne poUtike na Jadranu, ki so jih Benetke uveljavljale v odnosu do vseh podrejenih mest v Sloven- skem Primorju.' Bistvo te politike je bilo v tem, da so se morale piranske ladje s trgovskim blagom prvenstveno usmerjati v lagunsko mesto in tam plačati pomorske pristojbine (kar so bi- li dolžni storiti ladjarji, tudi če niso šli v Benetke, sicer so se izpostavljali nevarnosti, da jih obdolže tihotapstva); hkrati so morali v Benetkah za iztrženi denar kupiti drugo blago. Za trgovske zveze z deželami pod be- neško oblastjo, s Furlanijo in Dalmacijo (po letu 1420) so dajale beneške oblasti posebna dovoljenja in so posebej določale, kaj smejo Pirančani brez pristojbin za svoje potrebe iz njih uvoziti. Vsak prekršek teh določil so Benečani ocenili kot tihotapstvo in skladno s tem postopali.^ Vendar ti predpisi niso ne- gativno vplivali na piransko pomorstvo kot celoto, čeprav se je le-to moralo v večji ali manjši meri vključiti v razvoj beneškega go- spodarstva in njemu služiti. Dejstvo je nam- reč, da je v 14. stoletju piranska pomorska dejavnost neprestano rasla in je ob njego- vem koncu dosegla višek v srednjeveškem razvoju. Že v prvi četrtini 15. stoletja, tako kaže ugotovljeno število ladij, je pomorstvo ^ v Piranu prehajajo v depresijo, čeprav sta- nje, kakršno ugotavljamo za konec srednje- ga veka, verjetno ni drugega kakor odsev po- manjkanja razpoložljivih virov.^ V tem poznosrednjeveškem obdobju je bil Piran v pomorskih zvezah z Markami vsaj že od prve polo\ace 14. stoletja dalje, a v 15. stoletju so se posamezni piranski trgovci in obrtniki tudi že naseljevali v mestih v Mar- kah. Pomorske zveze Pirančanov v njih pa so izpričane tudi za 16. stoletje. V istem času je bil Piran v trgovskih in pomorskih zvezah z mesti v Apuliji. Tudi z Dubrovnikom so v tem obdobju še vedno obstajale živahne ve- zi. Pomorska dejavnost Pirana je v tem ob- dobju zajela vse področje Jadranskega mor- ja, a občasno so posamezni piranski trgovci — v povezavi z beneškimi konvoji — morda posegali tudi v trgovino proti Levanti (Ro- dos, Ciper, Aleksandri j a).* Ta razvoj pomorstva v Piranu je bil naj- tesneje povezan z urejanjem pristanišča, nje- govim širjenjem in urejanjem pristaniških naprav, prav tako pa z uveljavljanjem prav- nih norm v pomorstvu, ki so v veliki meri izražale koristi in težnje lastnikov, ladjarjev. V pomorski trgovini in prometu pa sta se v tem obdobju komendi priključili še novi dve obliki srednjeveških trgovskih družb: ko- leganca (societas), od okoli srede 14. stoletja dalje, in družba na deleže (compagnia), od 80 let tega stoletja. Toda komenda je v Pi- ranu vse obravnavano obdobje ves čas pre- vladovala, v odnosu do kolegance v razmer- ju 1 : 6. a družbe na deleže so bile ves ta čas maloštevilne.' Z vsemi temi trgovskimi in pomorskimi zvezami Pirana gre v precejšnji meri pove- zovati trgovino in gospodarske povezave Pi- rana s slovenskim in širšim zaledjem in ob- ratno, zaledja s Piranom. Dejstvo je, da so Pirančani zlasti v mesta južno od Benetk izvažali prvenstveno blago iz zaledja (žele- zo, les, kože itd.) v zameno za drugo, tam kupljeno blago. Iz Pirana kot izhodišča pa so trgovali z nasprotno jadransko obalo tudi doseljeni trgovci iz zaledja, ki so v mestu postajali prebivalci in meščani. Toda ljudje iz zaledja so se vključevali v pomorsko de- javnost tudi še na druge načine: bili so — seveda posamezniki —¦ ladjedelci ali so se v Piranu učili te obrti, so v zaledju izdelovali predmete, ki jih je ladjedelništvo potrebo- valo (npr. gredi, deske, vesla, razne vrste grobega platna itd.), so si služili kruh kot 150 ; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 ribiči ali so bili hlapci in nosači v pristanišču ali sio Be udinjali kot mornarji in galjoti. Postajali so seveda tudi lastniki ladij ali pa so jih za svoje potrebe najemali.* V piransko pomorsko dejavnost so bili ob- časno ali trajneje vloženi veliki kapitali in od nje je živel deloma ali v celoti sorazmer- no velik del piranskega prebivalstva. V obravnavanem obdobju smo v Piranu zasledili 620 plovnih objektov. Zlasti se ome- njajo v doslej znanih virih v drugi polovici 14. stoletja in v prvi četrtini 15. stoletja, na- nje odpade nad 79 odstotkov vseh doslej znanih ladij. V zadnjih treh četrtinah 15. stoletja se javlja vsega skupaj samo 51 la- dij, preostale od skupnega števila pa so 'od- padle na čas od 1272 do 1350. Vendar to raz- merje nikakor ne kaže tudi razvojnih ten- denc piranskega pomorstva, marveč je po- sledica predvsem stanja ohranjenih virov. Čeprav je med temi plovnimi objekti pre- vladovalo število majhnih ladij oziroma čol- nov, ki so služili za ribolov, v solinarstvu, za prevoze raznih potrebščin za gospodinj- stvo in obrt po morju ob samem mestnem ozemlju, je bilo vendar tudi kar veliko števi- lo ladij, ki so služile za pomorsko trgovino in so bile sposobne za pomorski promet na velike razdalje po Jadranskem morju in mor- da izjemoma tudi zunaj njega. Velikih in srednjih ladij, ki so služile temu namenu, je bilo v poznem srednjem veku vsaj 200 do 230 ali okoli 37 odstotkov vseh omenjenih ladij. Med njimi je bilo 70 marsilijan, 39 burklov, 14 nav, 7 barkozijev in 2 ligna. ob njih na še kakih 100 velikih in večjih ladij, ki so jih označevali s splošnim imenom bar- ke. Ze te številke kažejo — ne glede na ne- popolnost —, kako pomembno vlogo je ime- lo pomorstvo v srednjeveškem Piranu. V vsem obravnavanem obdobju je dosegla v ladje investirana vsota prek 67.000 liber ma- lih denarjev, od tega največ v zadnji četrtini 14. stoletja, ko je dosegla okoli 22.500 liber Lastniki ladij so pripadali skoraj vsem družbenim plastem oziroma razredom v me- stu. Večino ladij pa so v obravnavanem ob- dobju vendar imeli v lasti populari, katerih lastništvo ladij je bilo v največji meri pove- zano z opravljanjem njihovega poklica ozi- roma z delom, s katerim so se preživljali. Njim je poprečno skozi vse obdobje pripada- lo nad 60 odstotkov vseh ladij. Toda pripad- niki mestnega plemstva, ki jim je bilo po- morstvo v veliki meri področje investicij in vir dodatnih dohodkov, so razpolagali z več- jim odstotkom ladij, ki so bile sposobne za daljšo plovbo po Jadranu, v celoti pa so ime- le plemiške družine v tem času v Piranu v lasti 247 ladij.'' Naj več plovnih objektov je bilo v enooseb- ni lastnini ali v lastnini dveh družabnikov. Že zelo malo je piimerov lastništva tretjine ali četrtine ladje, že skoraj izjemni pa so primeri petine ali osmine lastništva ladje. Delitev lastništva ladje po karatih pa se v doslej znanih virih omenja enkrat samkrat. Solastniki, družabniki, so pripadaili ali iste- mu družbenemu razredu oziroma sloju ali pa tudi ne, bili so meščani ali prebivalci me- sta, tudi slovenskega oziroma slovanske- ga izvora. Enako kakor moški so bile lastnice tudi plemiške in meščanske žene, Večlast- ništvo ladje je bilo v Piranu prej posledica konkretnih trgovskih, pomorskih in drugih nagibov, kakor pa posledica strahu pred tve- ganjem izgube v ladjo vloženih sredstev. Skoraj vse plemiške družine (39) so bile lastnice ladij aH njihovih delov. Vloga ple- miških družin v pomorstvu Pirana seveda ni bila enaka. Prvenstvo je šlo 11 družinam, torej približno četrtini vseh plemiških družin (Foia, Vidali, Endrigo, Petrogna, Apollonio, Petener, Gojna, Bonifacio, Caviano, Vedoino in Taiacoco), ki so imele v obravnavanem obdobju kar 158 ladij v svoji lasti, kar po- meni okoli 64 odstotkov vseh plemiških la- dij oziroma skoraj 25,5 odstotkov vseh pi- ranskih ladij tega časa. Ti podatki ne ka- žejo samo na gospodarslco moč plemstva v piranskem gospodarstvu in njihovo vlogo v pomorstvu še posebej, marveč iz njih sle- di tudi veliko zanimanje plemstva za inve-- sticije kapitala v pomorske dejavnost. Med populari gre velik del ladij trgovcem in ladjarjem, ki so se poklicno ukvarjali s pomorsko dejavnostjo. Dvanajst najpomemb- nejših teh družin (po abecednem redu Adal- perio. Adamo, Cervasto, Girirdo, Nasingve- ra, Pigagrua, Ravalico, Rayana, Schivamale, Sclavucio, Vanto in Xeta) je imelo v obrav- navanem času v lasti 96 ladij, med njimi skoraj 50 odstotkov sposobnih za daljšo plov- bo. V celoti pa je ta plast piranskega prebi- valstva obvladala okoli 50—60 odstotkov vseh ladij v lasti popularov oziroma nad 32 odstotkov vsega piranskega ladjevja. Toda med lastniki ladij so bili tudi obrtniki raznih strok (npr. krznarji, izdelovalci apna, mli- narji, solinarji itd.). V ladje so dalje vlagali svoja sredstva tudi ljudje raznih inteligenč- nih poklicev (notar, slikar duhovnik, apote- kar), kar kaže, kako konjunkturne so bile na- ložbe kapitala v ladje oziroma v pomorsko dejavnost. Kot lastniki ladij se v 15. stoletju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 151! omenjajo tudi Židje. V pomorstvo pa so po- segali, kakor že rečeno, tudi sorazmerno šte- vilni Slovani,** doseljeni v Piran, kjer so po- stajali meščani in prebivalci. V obravnava- nem obdobju so bili Slovani lastniki 50 ladij ali nad S odstotkov vseh piranskih ladij ; med njimi je bilo tudi 16 lastnikov Slovencev ozi- roma doseljencev iz slovenskih dežel. Njiho- vo število pa je bilo skoraj gotovo še višje, Slovenci so postajali lastniki ladij v Piranu že od okoli srede 14. stoletja dalje, bili pa so npr. iz Mokovega, Devina, Gorice, Ljubljane in Ptuja.* Veliko majhnih plovnih objektov so v Piranu morali imeti ribiči, vendar njiho- vega števila ni mogoče ugotoviti. Ladje so lastniki deloma upravljali sami, deloma pa so jih dajali v vodenje kapitanom, ki so bili za svoje delo plačani. V družbinem, v večlastninskem lastništvu nahajajoče se ladje je pogosto vodil eden izmed družabni- kov ladje oziroma trgovske družbe. Kolikor so dajali ladjarji ladje v celoti v najem, so z njimi upravljali praviloma najemniki sami ali pa od njih najeti in plačani kapitani. Ladje so piranski lastniki deloma kupovali pri piranskih ladjedelcih, deloma pa pri lad- jedelcih zunaj svojega mesta, ponajveč v ladjedelnicah beneških pristanišč. Prav tako pa so jih dobivaH tudi z nakupi starih ladij pri ladjarjih in drugih lastnikih v različnih jadranskih m.eistih. V zvezi s pomorskimi zadevami je v Piranu nastajalo in se uveljavljalo pomorsko pravo. Vendar v vsem obravnavanem obdobju ni prišlo niti do posebnega zapisa teh pravnih norm niti do vključitve poglavitnih postavk tega prava v mestne statute; v njih namreč zasledimo le nekaj členov, ki so vezani na pomorsko dejavnost. Zlasti glede brodoloma ladje ill na njej naloženega blaga so obsta- jale jasno določene pravne norme, ki so v veliki meri zagotavljale pravice lastnika (zlasti pri oddaji ladje v najem), a prav tako varnost blaga v pomorskem prometu in v posameznih primerih tudi ljudi. Pravne nor- me so imele izrazito razredni značaj. Ladje so lahko dajali v jamstvo in zastavo kakor vsako drugo \'Tednost, bile so ob posebnih priložnostih tudi plačilno sredstvo in tudi razne pravice v zvezi z ladjo so se mogle prenašati na tretjo osebo, npr. za poravnavo dolga ali celo kot darilo. Spore v vseh po- morskih zadevah sta obravnavala in razso- jala podestatovo sodišče kot redno civilno sodišče v mestu in občasno arbitražno, go- spodarsko sodišče, za katerega sta se spo- razumeli nasprotni stranki in zanj tudi iz- brali arbitražne sodnike. Prvo je zasedalo v javnem prostoru, praviloma v mestni loži, drugo pa po prosti izbiri tudi v privatni hiši. V obravnavanem! obdobju so piranski lad- jarji uporabljali različne vrste ladij: ugoto- toviti j ill moremo kar ducat različnih tipov. Najštevilnejše so bile ladje, ki jih viri oz- načujejo kot barke (barca, barcha), med nji- mi se posebej označujejo istrske barke (bar- cha istriana, tudi zgolj y str lana; morda se- | daj barkin). Vendar so v Piranu uporabljali j naziv barka tudi v pomenu plovnega objek-| ta nasploh oziroma kot sinonim za druge ! vrste ladij. (npr. barcha sive gondola, barcha I una gondola, barca sive cimba, cimba sive barcha, navigium sive barcha, barcha mar- ciliana). Barkam so po številu sledile mar- siliane (marciliana), njim pa ladje tipa bur- kel (burclus, burglus, burclus sive navigium, burchio). Med večjimi ladjami se omenjajo se nave (navigium, navilium) in ligna (lig- num), vendar so se ladje tega tipa označe- vale tudi z navami (navihum sive lignum) oziroma z barkacami (lignum sive bracaga). Poleg njih so poznali v Piranu še več tipov ladij manjše velikosti oziroma nosilnosti: cim- ba (v piranskih virih redno cimba, sicer cymba), ki pa je lahko bila večja ladja, dalje scola, ki so jo včasih enačili s cimbo (cimba seu scola), gondola, ki se leta 1412 enači tudi s cimbo (cimba sive gondola), batel (batelum, battelum, batellum), barkozij (barcosius, bar- cosus), ki pa je lahko bil tudi večje nosil- nosti, kavikul (caviculus. tudi caviclus) iri barkozet (barcoseto). Iz dosedanjih podatkov je nemogoče točneje določiti nosilnost piranskega brodovja niti po posameznih obdobjih niti v celoti. Viri nam- reč le v zelo redkih primerih navajajo no- silnost v Piranu omenjenih ladij. Nosilnost so merili ali v amforah ali v karih ali v to- vorih ali v urnah, modijih in starih. V am- lorah in karih so označevali nosilnost pri več vrstah ladij zlasti do srede 14. stoletja, poz- neje so merili nosilnost predvsem v urnah in starih. Manjše barke so imele do 5 amfor, a večje 20—25 amfor nosilnosti, to je 10 do 50 in več ton nosilnosti. Večje nosilnosti so bile ladje po tem času, katerih vrednost je bila večja od 200 liber malih denarjev ozi- roma 80 zlatih dukatov. Sprva so bile v obravnavanem času še vse ladje brez krmila in so za krmarjenje upo- rabljali eno ali dvoje vesel, pritrjenih na poseben način na krmi ladje. Od začetka 14. stoletja dalje pa so tudi v Piranu zelo naglo uveljavlja krmilo (timone), ki so ga v zahod- 152 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 nem Sredozemlju poznali že v 13. stoletju.^" Krmilo je olajšalo plovbo in njegova uve- ljavitev je omogočila tudi gradnjo večjih la- dij, ki jih je tako rekoč zahteval vedno večji pomorski trgovski promet. Kakšna je bila oprema ladij, kakšna so bila jadra, latinska ali križna, koliko jamborov je imela in kak- šna je bila njena oblika, je bilo odvisno od vrste ladij in njih velikosti.Najbolj razno- vrstne so bile barke, ki so bile ali le čoln na vesla ali ladje z enim jamborom in (la- tinskim) jadrom ali z dvema jamboroma in verjetno s križnimi jadri. Marsiliane so bile manjše in večje, z enim ali dvema jambo- roma s pretežno latinskimi jadri, pozneje so se pri večjih uporabljala tudi križna jad- ra. Bile so najvažnejša vrsta trgovskih ladij v Piranu. Burkel je bila vrsta tovornih, tr- govskih ladij, ki je bila verjetno enaka be- neškemu burchio; po velikosti jih viri ločijo v majhne in večje oziroma velike z enim ali dvema jamboroma; slednje so služile pomor- skemu prometu na večje razdalje po Jadra- nu. Ligna, barkace in nave so bile praviloma ladje večje in velike nosilnosti, kar vidimo tudi iz njihove vrednosti, vendar zanje v vi- rih nismo našli opisa. Praviloma so to bile ladje z dvema in tudi več jambori. Cimbe — čeprav so mogle biti tudi večje — scole, gon- dole, batoli, barkoziji — s posameznimi iz- jemami — kavikuli in barkoseti so bile manjše ladje ali čolni, ki so služili ribičem, solinarjem in za prevoze manjših tovorov. Iz vsega rečenega je razvidno, da so last- niki v Piranu uporabljali ladje za najrazlič- nejše posle: služile so trgovskemu pomorske- mu prometu, torej pomorski trgovini, a prav tako prevozu ljudi, še posebej romarjev, da- lje za potrebe ribištva, solinarstva, prevozu raznih surovin, gradbenega materiala, pri- delkov, drv in šibja za krušne peči in po- dobno. Lastništvo ladij je bilo v Piranu pomem- bna postavka v celotni premoženjski struk- turi dela piranskega meščanstva. Mogli bi trditi, da so imela vlaganja v plovne objekte vlogo investicij nakopičenega trgovskega kapitala. Vsekakor se je v ladje vloženi ka- pital naglo obračal in je prinašal lastnikom dokaj velike dobičke. To moremo ugotoviti tako v zvezi z nastajanjem vsakovrstnih ob- lik pomorske trgovine, a nič manj iz soraz- merno številnih primerov oddajanja ladij oziroma najemanja ladij za potrebe plovbe. Kakor povsod drugje v zadnjih stoletjih srednjega veka se je tudi v Piranu iz najraz- ličnejših motivov (da bi povečali trgovsko poslovanje, razširili trg, hitreje obračali vlo- žena sredstva, laže prihajali do dobička, zmanjševali tveganje trgovskega poslovanja in pomorskega prometa itd.) začelo uveljavljati trgovanje s pomočjo trgovskih družb, ki so občasno ali tudi za daljši čas povezovale dva ali več udeležencev, prvenstveno iz vrst tr- govcev in pomorcev. S trgovskimi srednje- veškimi družbami, komendo, koleganco in družbo z deleži, ki so se uveljavljale pred- vsem v pomorski trgovini, čeprav so se po- javljale tudi v prometu na kopnem, so se združevala finančna in druga sredstva posa- meznikov, so se utrjevala medsebojna po- vezovanja poslovnih ljudi v mestu in se kre- pila splošna gospodarska vloga in moč Pi- rana. Z njimi so se v piranskem pomorstvu zakoreninile nove organizacijske oblike, ki so ustrezale višji stopnji razvoja piranskega gospodarstva zlasti v poznem srednjem veku. Komenda je bila v Piranu v 14. stoletju najbolj razširjena in prevladujoča oblika tehnike v pomorski trgovini. Šele v nasled- njem stoletju se komenda v Piranu deloma umakne višjim oblikam tehnike trgovine: kolegancam, ki se uveljavljajo že od prve polovice 14. stoletja dalje, in trgovskim druž- bam na deleže (compagnia). Uporaba komen- de v Piranu, a tudi njen pomem in vloga v pomorskem trgovskem poslovanju časovno ali le nekoliko zaostaja ali pa gre vzporedno z di-ugimi po gospodarski moči važnejšimi mesti na Jadranskem morju in v Sredozem- lju. Piranska komenda se v svojih osnovah, gospodarskem pomenu in tudi po pravnih normah ne oddaljuje bistveno od vsebine kö- rnende na splošno. S komendo povezana de- javnost piranskih trgovcev je bila omejena le na območje Jadrana. Zajela je kraje na obeh obalah: v Istri, Kvarneru in celi Dal- maciji ter v Furiant j i in celotnem beneškem ozemlju, v Romagni, v Markah in Apuliji; posebej se omenjajo kraji Vrsar, Reka, Za- dar, Sibenik, Benetke, Murano, Chioggia, Ferrara, Ravenna, Cesena, Senigallia, Fer- mo, Ortona. Skladno z obsegom in razvojem piranske trgovine se razvijajo tudi oblike komende, ki prehajajo iz enega samega trgovskega posla, kratke dobe trajanja in še vedno večje pos- lovne vloge stansa v komendi glede izbire blaga, ki je predmet trgovanja, in tudi kra- jev, kjer naj se trguje, v celo več let tra- jajoče komende s popolno svobodo traktator- ja pri trgovanju tako glede blaga kakor tudi krajev. Poprečni zneski (rectum capital), ki so jih stansi vlagali v komendo, so presegali višino 100 liber malih denarjev, najvišji pa so bili celo nad 1000 librami oziroma nad 200 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 153 zlatimi dukati. Dobiček in izgubo sta si v komendi vezani stranki delili ob zaključku komende na polovico. Od konca 14. stoletja se je v piranski ko- mendi uveljavila tudi posebnost, da se v po- sle pomorske trgovine kot delež stansa poleg denarja vnašajo tudi ladje. Tovrstne komen- de se omenjajo tja do srede 15. stoletja. Traktatorji so bili dolžni nositi del stroškov za mornarje, plačati pa so morali stansu pra- viloma tudi najemnino za ladjo po določilih pogodbe.iä Poleg komend so se od prve polovice 14. stoletja dalje uveljavljale v Piranu tudi ko- legance, oblika srednjeveške trgovske druž- be, pri kateri je bil z delom vloženih sred- stev (denar, blago, ladja itd.) v družbi ude- ležen tudi trakta tor. Koleganca, ki jo viri v Piranu označujejo enako kakor komendo z nazivom societas, se je uveljavljala kot po- polnejša oblika tehnike pomorske trgovine. V piranski koleganci so skoraj redno kot de- lež — prvenstveno stansa — vključevali tudi ladjo ali njene deleže, če so bili partnerji v koleganci obenem lastniki ladje. Dobiček in izgubo sta se med partnerje delila še ved- no tudi na polovico, saj je tudi razmerje vlo- ženega denarja bilo pogosto 1:1. Temu raz- merju se je približevalo stanje deležev tudi tam, kjer je bil traktatorjev delež izražen z ladjo in drugimi stroški bivanja. Toda v ve- čini primerov je bila delitev dobička in iz- gube določena v razmerju 2/3 :1/3 v korist traktatorja.^' Redke pa so bile — sodeč po' znanih virih — v Piranu trgovske družbe z deleži vseh udeležencev. Javljata se dve vrsti takih družb: družba z deležem celega premoženja in družba z enakimi denarnimi deleži. Take družbe so praviloma trajale mnogo dalj časa kakor komende ali kolegance. Prvo tako družbo, ki je posegla v pomorsko trgovino leta 1385, so sklenili za 10 let. Dobiček so de- lili na enake deleže.^"* Kolikšen je bil finančni uspeh, to je dobi- ček pri pomorskem trgovskem poslovanju v obliki zgoraj prikazanih srednjeveških družb, ne vemo. Vsekakor so morali biti precejšnji in so morali zadovoljiti vse udeležence, ker sicer te oblike tehnike trgovine, zlasti ko- mende, ne bi bile niti tako pogoste niti ss ne bi tako dolgo ohranjale v vsakdanji prak- si, če ne bi prinašale velike koristi. Vse tri oblike tehnike trgovine je mogoče označiti za oblike, ki so zrasle iz potreb piranske pomorske trgovine v času. ko se je trgovina v Piranu že širše razmahnila in povezovala slovensko ozemlje v zaledju z jadranskim prostorom in ko so v njej že nastajali in se razvijali posamezni elementi kapitalizma. Po svojem bistvu, kakor tudi po svoji formi so bile srednjeveške trgovske družbe. Med zna- čilnimi nalogami oziroma cilji teh družb sta bila zlasti dva: olajšati trgovino oziroma ustvariti boljše organizacijske oblike pomor- ski trgovini na eni ter omogočiti njeno fi- nanciranje na drugi strani. Pomen vseh teh oblik tehnike trgovskega poslovanja in hkrati srednjeveških družb pa je v tem, da so pri- pomogle k rasti trgovskega kapitala, torej k rasti prve oblike kapitala nasploh. Dalje, da so veliko prispevale k temu, da so nasta- jali večji razpoložljivi trgovski kapitali v rokah posameznikov in da se je ustvarjalo širše tržišče, brez katerega si je nemogoče zamišljati tudi razvoj prvih oblik kapitali- stične proizvodnje v srednjem veku. Drugo področje, iz katerega je piransko pomorstvo in celotno gospodarstvo dobivalo velike koristi in ki je bilo tesno povezano s pomorsko trgovino, je bilo oddajanje ladij v najem za plovbo in prevoz blaga. Ladjo so trgovci najeli ali v tej obliki, da so na njej dali prepeljati svoje blago, ali pa v obliki pravega najema tako, da je z ladjo plul na- jemnik sam ali njegov kapitan. Medtem ko imamo za prvi primer najema le malo po- datkov v virih, čeprav to ne pomeni, da to ni bila zelo splošna oblika, pa nam ohranjeni viri dajo veliko primerov za drugo obliko najema, iz česar moremo upravičeno soditi, da je bila taka oblika najema zelo priljub- ljena. Ladje so na ta način najemali posa- mezniki pa tudi po več koristnikov hkrati. Lastnik, ki je ladjo dal v najem, se je ozna- čeval kot locator, a najemnik kot conductor. V pogodbi, ki sta jo o najemu ladje sklenila, sta določila čas najema, višino najema v dnevnem, tedenskem ali mesečnem znesku, način vrnitve ladje in vrsto posebnih obvez- nosti konduktorja, zlasti glede plačila naje- ma, plačila za povzročeno škodo, za plačilo vrednosti ladje, če je doživela brodolom po krivdi lokatorja, in podobno. Najemniki la- dij so pripadali najrazličnejšim razredom in slojem, najemali so jih tudi lastniki ladij, lad- jarji — ker so jih pač potrebovali za prevoz — najemali so jih tudi Slovenci in Slovani ki so prihajali v Piran ali se v njem naseljevali ter postajali meščani in prebivalci mesta. Lokatorji so bili Pirančani pa tudi meščani drugih mest; prav tako pa so najemali ladje v Piranu tudi tujci. Roki trajanja najemov so bili različno dolgi, trajali so od 15 dni, torej za eno vožnjo, do 5 mesecev, v enem primeru pa je trajal celo skoraj 11 mesecev. Najemni dobi, velikosti in tipu ladij ter njihovemu stanju ustrezno, a tudi izrablja- 154- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 joč trenutno konjunkturo, so lastniki dolo- čali višino najemnine za ladjo. Prav zavoljo tega so bile precej različne. Dnevne najem- nine so se praviloma gibale od 3 do 15 so- lidov, le enkrat je dosegla višino 20 solidov (za veliko ladjo, vredno 100 zlatih dukatov). V groših so se dnevne najemnine gibale od 1 do 2 grošev. Tedenski najemniški znesek je v edinem znanem primeru znašal 1 libro malih denarjev in 16 solidov. Mesečne na- jemnine za ladje vseh zvrsti pa so bile od 12 do 30 in pol grošev oziroma od 2 do 16 liber malih denarjev, le v enem primeru je mesečna najemnina za ladjo znesla 1 dukat. Toda v izjemnih primerih so se ti zneski na- jemnin močno dvignili nad sočasne dnevne ali mesečne najemnine. Vsekakor so bile na- jemnine za ladje tolikšne, da se je v primeru, ko je bila ladja v najemu skozi leto dni, ladja lastniku amortizirala praviloma že v tem letu v višini od 60 do 100 "/o. V mnogih primerih pa ne samo, da je bila vrednost ladje z najemnino izplačana že v enem letu, marveč je z njo imel lastnik tudi že visok čisti dobiček. Vzroke za tako visoke najemnine moremo v največji meri iskati v visokih zaslužkih v pomorskem prometu in pomorski trgovini, lahko bi rekli v konjunkturi, ki je bila v Piranu večino obravnavanega obdobja. Zal, o tem problemu ne moremo obširneje raz- pravljati, ker imamo za ves čas le en sam doslej znan podatek o dohodku, ki ga je mo- gla prinesti ladja. Nava, katere lastnika sta bila Markvard de Petrogna (tretjina ladje) in Lenart de Vilano, ki je z ladjo plul, je v neznano dolgem obdobju, verjetno ne dalj- šem od enega, morda dveh let, dala 575 zla- tih dukatov (ali okoli 2400 liber) dobička v času pred letom 1418. To pa je bila večkratna vrednost ladje. Ob takem zaslužku so bile visoke najemnine za ladje povsem razum- Ijive.*' Oddajanje ladij v najem je prinašalo last- nikom veliko dohodkov. V primerjavi z nji- mi je bilo tveganje sorazmerno majhno. To še tem bolj, ker so se spori, kakor kažejo ohranjeni dokumenti, končavali pravzaprav ugodno za lastnike ladij, ki so si znali pravno v največji meri zagotoviti varnost svojih v plovne objekte vloženih sredstev. Po j>ravnih normah je namreč nosil vso odgovornost za ladjo v najemu in njeno opremo konduktor, če je prišlo do brodoloma ali do škode na ladji po njegovi krivdi. Le če je bila vzrok brodoloma višja sila (fortuna dei), je posle- dice nosil lastnik sam. Pomorska trgovina, pomorski promet in oddajanje ladij v najem so bile torej najpomembnejše oblike pomor-. skega gospodarstva v Piranu in so prinašale mestu oziroma njegovemu prebivalstvu (de- loma seveda tudi zaledju) velik del dohod- kov. Prvotno pristanišče Pirana v srednjem ve- ku je bilo zunaj mestnega obzidja na »polju« (campus) na jugovzhodni strani mesta. Sele po podreditvi mesta beneški oblasti (1283) pa da zadnjih desetletij 15. stoletja se je ob na- stajanju novih predmestij (Poljska vrata in Marčana) in gradnjo novih obzidij, ki sta za- objela obe predmestji, dogradilo tudi not- ranje piransko pristanišče — mandrač (mandracchio) in se je večalo zunanje prista- nišče (portus). Vhod v notranje pristanišče sta od konca srednjega veka varovala dva obrambna stolpa, a na velikem pomolu not- ranjega pristanišča so postavili dva kamnita stebra za nosilna drogova zastav, beneške in piranske. V bistvu je notranje pristanišče (dodali so le še dvižni most na kamnitih no- silcih pred obema obrambnima stolpoma) ostalo tako do leta 1894, ko so ga zasuli (Tar- tinijev trg) in je notranje pristanišče postalo prejšnje zunanje, a zunanje pristanišče so morali na novo zgraditi. Kakšno je bilo v obravnavanem obdobju poslovanje v piranskem pristanišču, žal, ne vemo. Soditi pa moremo, da se le-to ni bi- stveno razlikovalo od poslovanja v drugih, piranskemu po velikosti in pomenu podob- nih jadranskih pristaniščih. Upravljali in vo- dili so poslovanje v njem vsekakor posebni beneški organi (luška kapitanija, mitninski oziroma carinski urad, karantenski urad in drugi). Razvita pomorska dejavnost s številnimi ladjami je v Piranu pogoj ila tudi ladjedel- ništvo. Najstarejše nam znane ladjedelnice so bile ob pristanišču »na polju«. Ko pa so zgradili novo občinsko palačo ob pristanišču, se je morala ladjedelnica od tam umakniti. Statuti leta 1307 že vsebujejo določbo, po ka- teri ni smel nihče niti popravljati ladij niti jih graditi niti jih shranjevati na prostoru pred palačo oziroma pod občinsko ložo. Lad- jedelniška dejavnost se je prenesla na pro- stor pred obzidjem blizu Dolfinovih vrat (squero vecchio). Morda je bila tudi lokacija cerkvice sv. Nikolaja vezana na to ladjedel- niško dejavnost. Drugo ladjedelniško področje (squero nuovo) pa je v teku poznega sred- njega veka nastajalo med desnim, manjšim pomolom zunanjega pristanišča (moletto) in kopnim, kjer se je morje zajedalo v smeri proti notranjemu pristanišču (približno na kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 155 mestu današnje palače Pomorskega muzeja Slovenije). V obeh škverih so gradili nove ladje in : popravljali stare tako za piranske potrebe ; kakor tudi za zunanje naročnike. Gradivo in ; surovine za ladjedelniške potrebe so dobi- ; vali v veliki meri iz slovenskega zaledja, a tudi iz beneških krajev, zlasti iz Furlanije (les, gredi, deske, late, jambore, vesla, želez- ! ne izdelke /npr. verige, sidra/, platno za j ad- < ra, kože, usnje, vrvi itd.). j V ladjedelništvu so tudi v Piranu poznali i dve različni vrsti mojstrov: tesarje (maran- ; gonus, carpentarius, it. carpentiere) in tes- nilce oziroma smolarje ladij (galafarius, it. galafato). Vendar se precej pogosto ladjedel- niški mojstri v Piranu označujejo z obema nazivoma (marangone et galafato, calafatus et carpentarius), kar kaže, da so opravljali : tudi obe vrsti dela v takratni tehniki lad- ; jedelništva. Med njimi so bili domačini, ve- 1 činoma pa so se ladjedelci v Piran zaradi velike možnosti zaslužka doseljevali bodisi iz i italijanskih dežel, zlasti iz beneškega ozem- j Ija, bodisi iz vzhodnojadranskih, slovanskih 1 pokrajin: iz Ljubljane, Splita, Zrinja in Mod- : ruše. Te obrti se je učil tudi Tomaž iz Gori- ; ce, ki ga srečamo pozneje kot ladjarja v Pi- - ranu. Bilo jih je kar lepo število, kalafatov - več kakor marangonov. V obravnavanem ob- ; dobju smo zabeležili 16 marangonov in 42 ka- j lafatov. Koliko ljudi je bilo še poleg mojstrov ! zaposlenih v ladjedelništvu, ni mogoče ugoto- ; viti; prav tako ne, kakšen je bil položaj v lad- ; jedelništvu zaposlenih ljudi. Vsekakor more- i mo soditi, da je imel vsak mojster vsaj občas- i no po kakšnega vajenca (učili so se po 6 ali j 8 let), pomožnega delavca in pomočnika v po- i moč. Ladjedelniški mojstri so bili povezani i v posebni organizaciji, ki jo je vodil načelnik j — sindicus. V celoti bi mogli računati, da je ladjedel- I ništvo v poznem srednjem veku zaposlovalo povprečno po 30—40 ljudi in je od njega ži- velo v Piranu okoli 100 ljudi. To pa prav- zaprav niti ni bilo malo.'' ; Lastniki ladij, njihovi kapitani in najem- niki ladij so po potrebi zaposlovali mornarje (nauta, marinarius). Njihovo število na ladji je bilo odvisno od velikosti plovnega objek- ta. Zaposleni so bili v pravem mezdnem raz- merju in sklepali o tem pogodbe. Za delo so dobili s pogodbo določeno plačilo. Iz do- slej znanih virov ni mogoče spoznati določ- nejših pogojev pogodb niti višine mezd niti za kakšno dobo so sklepali pogodbe. Vemo pa, da je na podlagi pogodb zaradi plačila zaslužene mezde prihajalo do sporov in so morali mornarji sodno izterjevati svoj zaslu- žek. Po izvoru so bili mornarji ali iz Pirana, meščani in prebivalci, ali iz piranske okolice in bližnjih primorskih mest, ali pa tudi iz šir- šega slovenskega zaledja (npr. Senožeč), ju- goslovanskih krajev in dežel (npr. Senj, Ko- tor, Cma gora) ter beneških pokrajin. Mar- sikakšen izmed njih si je pridobil na piran- skem ozemlju tudi zemljiško posest in druge nepremičnine. V zvezi z beneškimi konvoji, ki so vsako leto šli na vzhod, v Levanto, se je uveljavilo nadomeščanje — seveda za plačilo — tistih, ki so se hoteli konvoja udeležiti zavoljo tr- vanja (viagium, viaggio), najverjetneje kot spremljevalci konvoja, ali pa tistih iz Pirana, ki so se hoteli konvoja udeležiti zavoljo tr- govskega poslovanja. Tak primer je bil, ko sta leta 1347 Alojzij Mengolin in Ivan Marini plačala Valeriju Gojni iz Pirana 85 liber malih denarjev za potovanje na vzhod (no- mine unius viagij). Med tistimi, ki so tako nadomeščali Pirančane, so bili tudi ljudje iz zaledja, kot npr. Marin Faubucho iz Vipave, ki je za pot v Aleksandrijo dobil za vsak me- sec 18 liber malih denarjev plačila.'' Od srede 14. stoletja dalje so se začeli v virih pojavljati tudi podatki o plačanem na- domeščanju vojne službe, ki so jo bili Bene- čanom dolžni piranski meščani. To nadome- ščanje na beneških galejah so v Piranu zapi- sovali v posebne knjige z naslovom »Quader- nus stipendiariorum missorum in armata ga- leoarum communitatis Veneciarum«. Ome- njajo se že leta 1355, žal se niso ohranile.'* Vse, ki so služili namesto piranskih meščanov na beneških galejah kot oborožen ci, mornarji, veslači, so viri imenovali galjote (galiotus, ga- lioto, galeoto)." Ti ljudje, praviloma iz niž- jih družbenih razredov in slojev in v veliki meri doseljeni v Piran iz jadranskih dežel, so za nadomeščanje sklepali pogodbe in dobivali plačilo zanj (štipendijo); za mesec dni je zna- šalo plačilo od 25 do 30 liber malih denarjev. Večmesečna skupna plačila za nadomeščanje pa so bila precej gibljiva, npr. za trimesečno nadomeščanje od 63 do 96 liber. Višino pla- čila so določali pač v skladu s trenutnim sta- njem ponudbe in povpraševanja, s stisko in potrebo obeh pogodbenih strank. Med tistimi, ki so jih galjoti nadomeščali, si bili prvenstveno piranski meščani iz vrha družbene lestvice, zlasti iz vrst nobilitete. Vendar so bili med njimi tudi obogateli slo- venski in slovanski priseljenci v Piranu, ki so obogateli in postali meščani.^" Med galjoti pa le izjemoma zasledimo piranske meščane. 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 To so bili predvsem doseljenci v Piran, med katerimi so le redki imeli status prebivalca, ki so prihajali iz ožje in širše mestne oko- lice in slovanskih jadranskih dežel, a tudi beneških pokrajin. Po etnični in pokrajinski pripadnosti so dajali galioti prav tako pi- sano podobo, kakor ji moremo v večji ali manjši meri slediti v vsej pomorski dejav- nosti Pirana. Prihajali so iz Furlanije, iz so- sednjih primorskih mest in njihove okolice, iz ožjega in širšega slovenskega zaledja (Ga- brovica, Rižana, Tinjan, Ricmanje, Prem, Rodik, Sežana, Tomaj, Gorica, Ljubljana, Metlika, Beljak), iz Istre (Buje, Grožnjan), Hrvatske in kvarnerskih ter dalmatinskih mest. Poleg teh galjotov, ki so nadomeščali pi- ranske meščane, so posamezni prebivalci Pi- rana služili kot galjoti tudi neposredno na beneških galejah. To velja seveda tudi za posameznike — morda niso niti bili redki — iz slovenskega zaledja. Tako so npr. leta 1484 služili na beneških galejah Jakob in Ju- rij iz Ljubljane, Štefan iz Kranja in Ivan iz Kanala, v leta 1489 Damjan iz Kranja.^' Naj ob zaključku še enkrat poudarimo, da je bilo pomorstvo Pirana v obravnavanem obdobju v mnogih pogledih tesno povezano s slovenskim (in tudi širšim jugoslovanskim) zaledjem. Velik del surovin, potrebnih za gradnjo pa tudi za opremo ladij, je prihajal iz zaledja. V veliki meri je bil z zaledjem povezan tudi pomorski promet in pomorska trgovina, saj je precejšen del blaga, ki se je iz Pirana usmerjal v Italijo, prihajal iz slo- venskega (in širšega jugoslovanskega) zaled- ja. Toda v pomorstvo so se posredno in ne- posredno vključevali tudi ljudje iz sloven- skega zaledja, ki so prihajali ali se naselje- vali v Piranu. Postajali so lastniki ladij, na- jemali so ladje za trgovske in druge posle oziroma dela, srečujemo jih med ladjedelci, bili so mornarji in galjoti, ki so za plačilo nadomeščali v pomorski vojni službi ali na konvojih Benečanov piranske meščane. Mog- li bi reči, da so prav te povezave Pirana s slovenskim zaledjem v veliki meri vplivale na obseg pomorske dejavnosti v Piranu, a hkrati s tem se je tudi slovensko zaledje vedno močneje usmerjalo proti morju in tam- kajšnjim deželam. OPOMBE 1. Prim. F. Gestrin, Pomorstvo v Piranu v le- tih 1325—1355, Slovenski pomorski zbornik, Ko- per 1962, str. 31 si.; isti. Pregled pomorstva v Slovenskem Primorju, Pomorski zbornik II, Za- greb 1962, str. 1489 si.; isti, Piranska komenda v 14. stoletju. Prispevek k problemu tehnike tr- govine v srednjem veku, Kazprave SAZU V. Ljubljana 1966, str. 239 si. — 2. Prim. M. Sunjic, Dalmacija v XV stolječu. Uspostavljanje i or- ganizacija mletačke vlasti u Dalmaciji v XV slolječu. Sarajevo, str. 236; M. Spremid, Dub- rovnik i Aragonci, 1442—1495, Beograd 1971, str. 177 sL; PA (Mestni arhiv v Piranu), listine — 1444 febr. 23; prav tam — 1483 okt. 31. — S. Prim. F. Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pi- rana (tipkopis, oddan v tisk pri SAZU). — 4. Prim. PA, v. k. 1378/81 f 143 — 1380 avg. 27; v, k. 1365/7 f 4' in 5' — 1365 avg. 26 in 29; v. k. 108 f 91' — 1414 maj 3; Atti e memorie 45 (1933), str. 309—1333 Jul. 10; Archivio di Stato — Fano (ASFa), not. knj. Ma.=tropaolo B f 185' — 1426 maree 19; prav tam, not. knj. E. di Do- minico B f 161' — 1463 jun. 27; G. Co.tujem« vzorcu. Na drugi strani velja ponov- no opozoriti na to, da je beseda »mesto« v raznih inačicah za »Stadt« (»town« itd.) po- sebnost tistih slovanskih jezikov, ki so se razvijali v zahodnoevropskem kulturnem krogu in ki so po vzorcu nemškega »statt« — »Stadt«) razširili naziv za mesto kot »kraj«, »prostor« na »mesto« kot meščansko nasel- bino. Ce vsaj do sem segajo podobnosti (najbrž bi jih pri pazljivem opazovanju našli še pre- cej več), ne gre prezreti nekaterih značilnih razločkov v nastanku mest pri Poljakih m pri Slovencih. Razvita oblika srednjeveških mest se je na Poljskem in v precejšnjem delu Srednje Evrope uvajala v samostojnih drža- vah zunaj cesarstva, toda v izrazitih oblikah načrtne mestne kolonizacije po zahodnoev- ropskih vzorcih in s precejšnjim deležem tu- jih naseljencev, ki so jih stimulirali z ugod- nejšimi mestnimi pravi in meščanskimi pra- vicami (ki so jih po neposrednem vzor- cu imenovali tevtonsko, tj. nemško pravo). Pri tem je vsaj neka odločilna faza v razvoju posameznega mesta imela značaj enkratne odločitve — nekake »ustanovitve«, povezane s tem, da so ustanovitelji podeljevali pravico do izvedbe naselitve nekakim podjetnikom, ki so za svoj dobiček poiskali naseljence in jim dali v zakup stavbne parcele. Ves ta za- kupniški sistem se imenuje »lokacija«. Slo- venska mesta pa so nasprotno nastajala v ok- viru cesarstva, naseljenci od drugod torej ni- so prihajali iz druge države in se tudi nače- loma niso pravno razločevali od domačinov. Slovenec kot Slovenec okrog 12. stoletja ni bil načeloma nič bolj in nič manj pravno spo- soben kot kak drug prebivalec cesarstva; od- ločala so le družbena razločevanja in bilo je le praktično vprašanje, koliko se je kak Slo- venec kot tak ohranil na najvišjih stopnjah družbene lestvice. Domači in tuji kolonizacij- ski elementi se torej v mestih slovenskega območja niso tako vidno razločevali kot v večini mest Srednje Evrope (in deloma tudi v mnogih mestih na Balkanskem polotoku) in sploh mesta na Slovenskem tudi državno- pravno niso tako ostro izstopala iz svoje oko- lice kot poljska »ustanovitvena« mesta. Vča- sih pa so bile tudi na Slovenskem razmere take, da bi bile mogle nastajati razvite mest- ne naselbine na podoben način kot na Polj- skem, namreč v dobi vlade Pfemysla Otokar- ja II. v tretji četrtini 13. stoletja. Tako se nemško-štajerski Bruck an der Mur navaja kot primer ustanovitve ali vsaj ureditve me- sta z »lokacijo« pod tem vladarjem. Načrtnost ustanovitve, ki je pri lokacijah še prav po- sebno izrazita, sie v tem primeru na zunaj kaže v pravokotnem, skoraj kvadratnem tlo- risu velikega osrednjega trga. Prav tega pa pri slovenskih mestih v tako markantni ob- liki ni najti, kakor sploh v Sloveniji ni pra- vih dokazov za načrtno ustanovitev mest v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 159] obliki lokacije in z enkratno organizirano pri- selitvijo celotnega mestnega prebivalstva. Ta okoliščina pa zopet odpira večje možnosti za uveljavljanje domačega elementa v sloven- skih mestih, kar je le na videz v protislovju z dejstvom, da so slovenska mesta nastajala znotraj cesarstva ali bolje — ob njegovem dokaj samovoljnem obrobju. Ta sestavek je zamišljen le kot slovenskim bralcem namenjen uvod v problematiko član- ka, ki sledi, in zato ne nameravamo in ne mo- remo izvesti širše primerjave — kolikor so sploh danes zanjo dani pogoji. Pač pa bi bilo razveseljivo, če bi objava tega članka bila nekak uvod v nadaljnje primerjave. Uvodoma le še ena kratka pripomba: Vzroki za nastanek srednjeveških mest so bili v bistvu povsod isti, namreč družbena deli- tev dela med agrarnimi in neagrarnimi de- javnostmi, povezana z razvojem blagovno-de- narnega gospodarstva in nastankom novih svobodnih plasti prebivalstva. Naše primerja- ve so usmerjene predvsem v vprašanje, kako so ti vzroki delovali v raznih predelih Ev- rope in sveta, kakšne oblike so se pri tem i pojavljale, kje so bile podobnosti in kje raz- ločki. Vse to pa nas nujno vodi do nekaterih temeljnih vprašanj srednjeveške zgodovine sploh, kakor bo opazno tudi v naslednjem pregledu. TRG IN MESTO NA SREDNJEVEŠKEM POLJSKEM TADEUSZ ROSLANOWSKI Ta problem, ki je ključnega pomena za spoznavanje Srednje Evrope v obdobju sred- njega veka, je že nekaj desetletij eden glav- nih predmetov poljskega zgodovinopisja. Tu ga nameravam obravnavati po virih za tista zahodnoslovanska ozemlja, ki so ob prehodu iz zgodnjega v visoki srednji vek, torej v 13. stoletju in deloma še pozneje, sestavljala dr- žavo Piastov. Ob strani pa bom pustil slovan- ska ozemlja med Odro in Labo, pa tudi češke dežele in — tedaj ogrsko — Slovaško. V teh pokrajinah je namreč zgodnje oblikovanje mest potekalo na malce drugačen način, kot v glavnih delih piastovske države in zato se tudi vprašanje trgov postavlja v drugačnih oblikah, čeprav obstajajo tudi nedvomne po- dobnosti in skladnosti, na katere je zgodovi- nopisje že ponovno opozorilo. Bistvo razloč- kov je treba iskati v različnih poteh, po ka- terih se je v političnem in družbenem pogle- du oblikovala fevdalna struktura piastovske Poljske na eni strani in njene zahodnoslo- vanske soseščine na drugi strani; iskati pa ga je treba v različnem ritmu in v različnih oblikah vdiranja zahodno in srednjeevropskih vzorcev, katerih pomembni — če ne celo edi- ni — posrednik je bila nemška vzhodna ko- lonizacija. Pri raziskavi problema o zgodnje in viso- kosrednjeveških trgih na Poljskem ima po- seben pomen nastamtik piastovske države, ki je občutno posegla v zgodnjefevdalno gospo- darsko življenje. Ta vpliv je pojemal šele v teku časa, ko je napredujoča blagovnodenar- i na menjava čedalje tesneje povezovala lokal- na središča z njihovim zaledjem, s tem pa je nastajalo notranje tržišče. Prav za to nasta- j Janje, ki se časovno in deloma tudi razvojno j ujema z okrepljenim vdiranjem zahodnega j prava in zahodnih (valonskih, flamskih, po- i sebno pa saških in frankovskih) »gostov« na \ poljska ozemlja, so imeli trgi in tržna nase- lja ne glede na stopnjo in obseg velik po- men. Slo je seveda za dolg proces, ki je tra- j jal nekaj stoletij. Začel se je že v 12. stolet- , ju, da, celo ob koncu 11. stoletja, in je tra- ] jal tja do 14./15. stoletja. Problem trgov na \ zgodnjesrednjeveškem Poljskem in njihove- ga razmerja do mest, ustanovljenih po nem- škem pra^/u (iure teutonico), torej nikakor ne izčrpa celote tu obravnavanih pojavov. V resnici gre za več časovnih plasti, ki jim uBitrezajo različni tipi trgov z različno struk- turo, le da je ta raziličnost zabrisana v ohlap- nem izrazoslovju latinsko pisanih virov, tako da se nam ti tipi zde le na videz identični. Kljub temu so pravkar omenjeni viri temeljni za raziskavo trgov in tržnih naselij, le da nji- hova skromna in razmeroma dobro izrabljena vsebina ne obeta več kakih posebnih odkritij. Pravzaprav nam tako preostaja le še ena zvrst virov, ohranjenih deloma v pisanih pri- čevanjih, namreč krajevna imena, iz katerih lahko izvajamo marsikatera nova opazovanja. 160 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 To je med drugim poudaril Tadeusz Lalik v svojih študijah, posvečenih tako imenovanim »loci« in »civitates antiquae« — kar sta ver- jetno učena latinska prevoda za slovanska iz- raza » mie j see — miasto«, nem. »statt — Stadt«, torej za mesto = kraj in za »mesto = meščanska naselbina«. Na drugi strani Ka- rol Mcdzelewski v svojih zadnjih delih upra- vičeno svari pred prenagljenim zaupanjem v kartografsko-toponomastično metodo. Medtem ko so arheološka izkopavanja od- krila ostanke zgodnjesrednjeveških gradov in podgradij, med njimi prav imenitnih, niso sej- mišča in trgi doslej dali pomembnejšega ar- heološkega gradiva, posebno če niso bili ne- posredno povezani z grajskimi središči. Iz- vzemši nekaj skrajno dvomljivih primerov, se doslej še ni posrečilo z izkopavanji lokali- zirati niti domnevnih sejmišč in naprav, ki jih kot »pontes mercati« (na Poljskem in v Zahodnem Pomorjanskem v času Bol eslava Hrabrega) omenja že Thietmar Merseburški, niti »tabern«, ki se pojavljajo najpozneje v 12. stoletju in jih listine navajajo v velikem številu. Taberne so se neredko pojavljale v večjih skupinah, npr. v mazovskem Plocku ali v Gdansku, in so s svojimi pomožnimi zgradbami bile prve stalne tržne naprave. Skopost najdb nas ne preseneča, saj so bila sejmišča v 12. in 13. stoletju večidel zunaj gradov in utrjenih podgradij (suburbijev), in niso imela nikakih utrdb, ki bi jih arheološka izkopavanja pač najlaže izsledila. Neka izjema so le cerkvene zgradbe, s katerimi so bile — kot sploh v Srednji in Zahodni Evropi — v piastovski Poljski ponekod ali večinoma po- vezane tržne naselbine. Vendar dosedanje ar- heološke raziskave stavbarstva tudi v tej smeri še ne dovoljujejo končnih sklepov. Ali naj torej verjamemo rimani kroniki ci- stercijanskega samostana Lubianž iz 13./14. stoletja, ko pri opisu Šlezije v čaisu pred nemško kolonizacijo pravi, da tam ni bilo mest (»civitas aut oppidum«) in omenja le podeželske trge ob gradovih (»fora campe- stra« ob »castra«)? Pesnitev, ki jo je — mi- mogrede omenjeno — novejše nemško zgodo- vinopisje enostransko razlagalo^, je nedvomno tendenčna, s tem pa še nismo odpravili vpra- šanja. Nakazali smo že, da imata izraza trg (forum, targ, markt) in celo tržno naselje (vil- la forensis) več pomenov, da gre za izraza, pod katerima se skrivajo različni strukturni tipi in časovne plasti, kot sploh v vseh »veli- kih strojih zgodovine«, da uporabimo izraz Luciena Febvra. Ce bi torej kljub očitni ten- denčnosti lubianške zgodovine v verzih ven- darle bilo nekaj resnice vsaj v njeni trditvi o šlezijskih trgih v 12.—13. stoletju, potem se ta resnica vsekakor omejuje na lokalne trge v obrobnih, redko poseljenih območjih. Hkra- ti s takimi »tržnimi naselji« in celo že dosti prej so namreč obstajali kraji za stalno in živahno blagovno izmenjavo ob grajskih sre- diščih vse piastovske države ali v njihovi bli- žini. Cenijo jih za 11.—12. stol. na približno sto. Prednjačili so seveda glavni sedeži kra- ljestva (»sedeš regni principales«), to je glav- ni gradovi pokrajin, ki jih navaja slavni Al- Idrisijev opis iz srede 12. stol. na podlagi pričevanj muslimanskih in še bolj židovskih trgovcev, ki so v tem času obiskali Poljsko. Res sicer menimo, da je piščevo vzhičenje nad kulturno in gospodarsko ravnijo Vroclava, Krakova, Sandomierža, Pržemišla, Gnjezna, Sieradza in gotovo tudi Ščecina pretirano in da so vesti iz Poljske (Bulunja) deloma po- mešane s podatki iz Bolonjske, ki je bila bliž- ja Siciliji, kjer je deloval Al-Idrisi. Vendar tu- di mnogi drugi viri ne dopuščajo dvoma o tem, da so v piastovskih gradovih in pod- gradjih ali v njihovi bližini redno zamenje- vali blago, spočetka predvsem luksuzno, tako da ne gre le za trgovino v lokalnem obsegu. Z nastankom trgov se povezuje tudi pomen ohrti v zgodnjepoljgkih mestnih središčih. Podobno kot za piastovske gradove so povoj- na arheološka izkopavanja tudi o tem dala poučne rezultate. Na tleh podgradij in več- krat tudi samega gradu (»Castrum«) so se po- kazali sledovi živahne obrtne produkcije: raz- ni, deloma visoko specializirani izdelki, orod- ja, celo delavnice, ki so utegnile biti namenje- ne produkciji blaga za široko potrošnjo, če- prav nekateri o tem dvomijo. Toda pustimo rajši ob strani težavno vprašanje, ali smemo res iz odkritja denimo čevljarske, kovaške ali podobne delavnice oziroma njihovih izdel- kov sklepati na zadovoljevanje potreb široke potrošnje (in ne le potreb vojvode, graščaka ali gradiščana, njihovega spremstva, uradni- kov, duhovščine itd., skratka fevdalcev) in torej na prosto blagovno menjavo. Rajši se obmimo k drugemu pojavu v obrtni produk- ciji zgodnjepiastovske Poljske, ki mu poljsko zgodovinopisje že dolgo pripisuje poseben po- men in ki sta ga pred nedavnim poudarila v svojih delih Karol Buczek in Karol Modze- lewski. Gre za tim. služeče obrtnike, organi- zirane — pod razločnim vpHvom čeških, mor- da celo saških in bavarskih vzorcev — v om- režju služečih vasi, in povezane z gradiščan- skimi gradovi. Po prav verjetni oceni K. Mod- zelewskega je bilo v vsej dežeh kar precej »ministerialov« (v smislu služabnikov) kate- rih precejšen del so bili obrtniki v ožjem pomenu besede. Zato utegne precejšen del številnih obrtnih izdelkov, najdenih znotraj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 161 zgodnjepiastovskih grajskih nasipov, izvirati i iz dajatev služečih obrtnikov — brez posre- j dovanja blagovne menjave in tržišča. Odkar, je nastal ta sistem, katerega vzcvet opažamo \ v 11. stol., sicer ni izključeno, da na pode-' zelju v gradovih in v podgradjih ne bi bilo j tudi nekaj svobodnih obrtnikov, ki bi bili svoje izdelke prosto prodajali kot blago, ne pa jih oddajali kot nekako podložniško da- j jatev. Kljub temu pa ostaja pomembno, da : na Poljskem skoraj ni podatkov o postopnem j prehajanju odvisne obrti, organizirane v dr- j žavno-vo j vedskem omrežju služečih vasi, v [ mestno obrt, ki bi bila — podobno, kot je : pokazal Kari Bosi za Regensburg — posto- j poma pridobivala svobodo. ! To priča brez dvoma o globokih spremem-j bah, ki so spremljale na Poljskem razvoj i mest med lO./ll. stol. kot stopnjo gradov, podgradij in služeče obrti ter 13./14. stol. kot dobo ustanavljanja mest po zahodno — in srednjeevropskem zgledu. Ce hočemo izra- : ziti ta proces z nedvomno poenostavljeno, za-' to pa jasnejšo in uporabnejšo formulo druž- ; beno-gospodarskega modela, lahko rečemo, j da je šlo pri tem za začetek družbene delitve ' dela med agrarno in neagrarno (posebno obrtno) produkcijo v okviru in z neposred- nim organizacijsko-političnim sodelovanjem I zgodnjepiastovske monarhije, ki je znala z, izvengospodarskimi metodami pospešiti ali i celo izsiliti 7x>renje gospodarskih sprememb, i Šele popolna izvedba te delitve dela je pri- i vedela do nastanka oziroma ustanavljanja' mest v pravem pomenu besede, ki jih K. Bue- I zek pravilno označuje kot »obliko naselbin- i ske organizacije raznih področij družbenega ' življenja, predvsem obrti in trgovine«. Vmes-j ni, čeprav ne edini člen v tej verigi sprememb i je bil trg, natančneje — lokalni tedenski se- \ jem kot tista oblika trga, ki jo štejemo za > tipično in na katero kljub nakazani ohlap- nosti izrazoslovja očitno misli večina piscev srednjeveških virov. Prav tako kot nekdaj pri nastanku sistema gradov, podgradij in od- visne obrti, je pri pojavu tipičnega trga imela ^'odilno vlogo zopet državna oblast, toda že v drugačnih okoliščinah in v drugačnem ob- segu. Topot je že morala popuščati razvija- jočim se velikim cerkvenim in svetnim zem- ljiškim gospostvom ter nastajajočemu viteš- tvu in z njimi tekmovati. Prav nazadovanje monopola osrednje oblasti in naraščajoča kon- kurenca gospostev sta pospeševala organizi- ranje trgov. Dosti bolj kot hitro propadajoči sistem odvisne obrti je trg v zvezi s prevlado celotnega režima vojvodskih pravic (ius du- ; cale, knežje pravo) omogočal zemljiškemu go- i spodu zajeti precejšen del presežnih produk- i Krakov v 10. stoletju po E. Dambrowski in A. Zakiju (a — utrdbe, b — zgradbe, c — cerkev, d — grobišče, e— gomila) (Iz knjige Acta Poloniae historica, 34; 1976) tov, bodisi v obliki carin, bodisi kot fevdalno rento, ki jo je v blagovni menjavi spremenil v denar. Skratka: organizacija trga je vedla hkrati do večje gospodarske storilnosti in do večjih gospoščinskih dohodkov. Kakšen je neki bil ta srednjeveški poljski trg? Lotimo se tega, precej zapletenega vpra- šanja, z več dopolnjujočih se glavnih gledišč: gospodarsko-družbenega, ustavnopravnega in naselitveno-prostorskega. Gospodarska vsebina in funkcija trgov v času pred sistematično »lokacijo« mest je te- sno povezana na eni strani z dotlejšnjimi go- spodarskimi in družbenimi spremembami na Poljskem, ki so v 12. in 13. stol. zelo inten- zivno napredovale, na drugi strani pa z vedno aktivnejšo gospodarsko politiko okrepljenega velikega zemljiškega gospostva. To je izpod- rivalo vojvodov monopol, bodisi dejansiko, bo- disi s pomočjo delne ali popolne imunitete. Pri tem se je z drobitvijo oblasti tudi vojve- dova moč fevdalizirala. Res je še naprej ve- ljalo teoretično načelo, da ima krakovski »princeps« vrhovno oblast nad drugimi pia- stovskimi delnimi knezi. Bil je še živ spomin na pravice dinastije, ki je že več stoletij bila 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 na vojvodskem prestolu in ki je ponovno uve- ljavljala zahteve po zopetnem zedinjenju, Vendar so se fiskalno-gospodarska prizadeva- nja vladarjev Mieška III. Starega (1126 do 1202), Kazimirja Pravičnega (1138—1194), po- sebno pa Henrika Bradatega (1163—1238) in Boleslava V. Sramežljivega (1226—1279) — da imenujemo le nekaj najuspešnejših — sa- mo še po svojem večjem obsegu razločevala od ukrepov velikih cerkvenih in svetnih zem- ljiških gospodov tega časa ali celo nekoliko bolj zgodnjih, kot je bil močni šlezijski pala- tinski grof Peter Vlasti (umrl 1153). Ta gospodarska politika se je izražala v ustanavljanju številnih tedenskih sejmov, predvsem zunaj glavnih gradov (ki so veči- del že od prej imeli podobne naprave), in si- cer v središčih gospoščin, celo na ozemljih, na katerih naj bi se šele začelo intenzivnejše naseljevanje. Smoter takih prizadevanj se jasno kaže v tržnih privilegijih, ki jih je bilo od srede 12. stol. naprej, posebno pa iz let okrog 1200, na Poljskem čedalje več. Tako je bilo ob začetku visokega srednjega veka ver- jetno več ko dvesto trgov. Vojvedskim po- sestvom in dohodkom, okrnjenim po fevdal- ni drobitvi in številnih imunitetah, so s tem hoteli obnoviti vrednost; drugod je šlo za ureditev in povečanje vrednosti nastajajočih velikih zemljiških gospostev. Poljski knezi 12. in 13. stol. so v ta namen izrabili že v zgod- njepiastovski Poljski znani tržni in novčni re- gal (ki ga različni raziskovalci izvajajo iz različnih pravnih izvirov), in so namerno po- speševali gospodarske spremembe. — Knezom so z ustanavljanjem trgov sledili veliki zem- ljiški gospodje. Včasih so poskušali ustanav- ljati trge celo vitezi, o čemer pričajo precej pogosti neuspehi pri ustanavljanju trgov in pozneje tudi mest. Ustanovitelji so uporab- ljali zahodno- in srednjeevropske vzorce — sprva valonsko-maaške (Maas) in flamske, po- zneje nemške. Poljski trgi 12. in 13. stol. so bili večidel od- visni od zemljiških gospodov, iz tega pa lahko sklepamo na sestav njihovega prebivalstva, ki nikakor ni ustrezal našim predstavam^ o družbeno-poklicnem značaju zgodnje mestom podobne naselbine. Ce izvzamemo pomem- bnejša središča, je težko dokazati večje kon- centracije stalno naseljenega obrtniškega in trgovskega prebivalstva v trgih 12. in 13. stol. Zato je T. lialik po mojem pravilno menil, »da izvira mest ne iščimo v trgih, ker bi to pomenilo napačno enačiti del s celoto. Ob vprašanju o nastanku mest se moramo ozi- rati tudi na druge vzroke; poglavitni vzrok je brez dvoma nastanek naiselja, v katerem se zbira obrtniško prebivalstvo.« Ob tej, v glav- nem pravilni ugotovitvi bi bilo treba seveda poudariti pomen, ki so ga za nastanek mest imeli trgovci: ti so bili prav v večjih tržnih centrih že v tem času stalno navzoči in na- seljeni. Za primer naj navedem razmeroma dobro dokumentirano glavno mesto Mazovije Plock, posebno njegovo slavno listino iz leta 1237. Podobne skupine trgovcev so gotovo — ponekod že dolgo — premogli drugi veliki zgodnjemestni centri, med drugim tisti, ki jih navaja Al-Idrisi. Zato pa smemo dvomiti o tem, da bi se na malih tedenskih sejmih tr- govci pojavljali pogostoma in ne le spora- dično. V poljskem zgodovinopisju že dolgo traja živahna diskusija o tem, ali so bili v zgodnjih mestnih centrih piastovske Poljske domači trgovci. Ena med raznimi prav domiselnimi rešitvami je tista, ki jo predlaga vodilni me- dieivist starejše generacije Henryik IiK>wmiah- ski — češ da so morda v gradovih nastanjeni >milites« povezovali vojaški poklic, da celo rop, s trgovino in z obrtjo, podobno kot Vi- kingi, kijevski in novgorodski Rusi in Pomor- jani. Bolj prepričljivo se mi zdi mnenje, da so že v mestih predlokacijske dobe med ljudmi, ki so se ukvarjali s trgovino (posebno na veli- ke razdalje), prevladovali tujci, ki jih viri označujejo z različnimi nazivi. To vprašanje nas pripelje k drugemu naka- zanemu zornemu kotu, iz katerega lahko ob- ravnavamo problematiko trgov v zgodnjem srednjem veku — k ustavnopravnemu. Že dolgo so si v znanosti postavljali vprašanje, ali in koliko je mogoče tržno pravico, pode- ljeno ali vsaj omenjeno v 12./13. stol. (v listi- nah »jus fori«, »jus forense*, »libertas fori«), šteti za kal oziroma za zgodnjo obliko mest- nega prava (»ius civile«). Odgovori so si bili diametralno nasprotni, temeljili pa so vsesko- zi na istih skopih virih, ki so izzivali ugiba- nja. Ta pa so bila predvsem odvisna od tega, kakšna splošna predstava o nastanku poljskih mest je v zgodovinopisju prevladovala v do- ločenem času, manj pa so izvirala iz temeljite historične analize. Znano je, da pravnozgo- dovinska teorija, prevladujoča v starejšem zgodovinopisju, ni priznavala kakršne koli kali mestnega življenja pred ustanovitvijo mest po nemškem pravu, »jure teutonico«. Proti temu enostranskemu pogledu, ki že zdavnaj ne velja več, so vneto iskali ne le kali, temveč celo polno razvite domače pra- oblike mestnega prava na Poljskem. Tako jc nastala teorija, po kateri je obstajala posebna zvrst in obenem etapa tim. mest po poljskem pravu, za katero so res govorili neki namigi v ne prav jasnih in razmeroma poznih pisanih virih. Ta okoliščina in izsledki najnovejših j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 163 Lega Gdanska v 9.—15. stoletju ob Visli in Baltiku, po A. Zblerskem. 1. čolni iz 9.—10. stol. pri Gruma; 2. zgodnjesrednjeveško naselje; 3. dominikanska zemljišča po letu 1227; 4. pristaniška čuvajnica in svetilnik; 5. trgovska pota; 6. izohipsa 0,00 m; 7. stara struga Radunje v 10.—12.stol.; 8. naplavine 9. obrobje šote; 10. griči Iz knjige Acta Poloniae historica, 34; 1976) arheoloških izkopavanj so vedli do tega, da so \ teorijo o obstoju »poljskopravnih mest« kot \ predstopnje »nemškopravnih« kljub prigla- šenim dvomom do nedavnega sprejemali kot gotovost, čeprav v različnih, ne vedno skraj- nih in kategoričnih formulacijah. Ni težko opaziti, da je časovna skladnost vplivala na to, da so prav trgom predlokacijskega časa : pripisovali lastnost »jure polonico« ustanov- \ Ijenih ali označenih mest. Odtod je bil le še ; korak do enačenja tržne pravice »jus fori« ; in »jus polonicum«. Resnica pa je dosti bolj zapletena. Pribijmo predvsem, da je »liber- tas fori« kot temelj tržne pravice pomenila i le prosto kupčevanje na trgu. To jasno izhaja i iz privilegija, ki ga je v 12. stol. podehl Kazi- j mir Pravični Skarišuvu (Skaryszów): »dux 1 Casimirus talem buie foro constituit liberta- ! tem ut ad ipsum venientes, morantes et exe- ; untes, mercimonia libere contrahere possent«. Te svoboščine torej ne smemo imeti za pravno imuniteto, saj bi šele ta pomenila nastanek j posebne mestne občine. Čeprav neki privi- legij govori tudi o tržnem miru (pax foren- sis, mir targowy) in tudi če je dokazano po- sebno sodišče s tržnim sodnikom, še ne sme- mo misliti, da se je to posebno sodišče raz- tezalo na vse naselje ob trgu. To velja celo tam, kjer je bil trg izvzet iz sodstva vojvo- dovega uradnika in podrejen »villicusu« ali »scultetusu« zemljiškega gospoda (kar že do- kazuje vplive tujih vzorcev). Verjetno je »pax forensis« večkrat veljala le za samo sejmišče in za tam sklenjene posle. Ze to je! siicer po- menilo vrzel v dotlej enotnem vojvodinskem običajnem pravu, ni pa tudi vedno pomenilo, da je nastala posebna skupina prebivalstva, še manj, da bi bila v takem zgodnjem mest- nem središču nastala nova družbena plast s posebnim pravom, drugačnim od splošnega deželnega prava. Zato smemo za dobo pred ustanavljanjem mest govoriti na Poljskem le o uvedbi ali obstoju mestom podobnih na- selij (oziroma njihovih kali) po zgodnjefev- dalnem, vojvodinskem običajnem pravu, ki se je raztezalo tudi na podeželje. Celo nove rešitve, ki bi bile utegnile biti v prid naglemu razvoju zgodnjih mestnih naselbin v 12. in 164 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 13. stol., SO sprva iskali v deželnem pravu. Ta- ko je npr. Konrad Mazovski še leta 1237 od- ločil, naj »hospites« v Plocku »uživajo pravo mazovskih vitezov«. Prav tako označuje tim. Elblanska knjiga, najstarejša poljska zbirka običajnega prava (ohranjena v nemški ver- ziji iz začetka 13. stol.) kupčujoče »goste« kot »ljudi v položaju vitezov«. Sele v času usta- navljanja mest so se mestne skupnosti prav- no odcepile in »civitas« je postopoma prido- bila avtonomijo — toda ne z neposrednim razvojem domačega prava »jus polonicum« (kar ni isto kot »jus« oz. »libertas fori«), tem- več z zavestnim prevzemom in prilagoditvijo izoblikovanih zahodnih in srednjeevrapskih vzorcev. Ti vzorci se splošno označujejo kot »jus teutonicum«, le da ta naziv ni natančen, ker ne izraža vsega bogastva različnih spre- memb in inačic, ki so se dokončno pojavile šele v pokrajinah, kamor so te vzorce pre- sadili. Ker morejo trgi le s pridržkom veljati za kali poljskih mest, je poudarek raziskav na naselitveno-prostorski obliki naselbin. Ta je eden izmed glavnih kriterijev, po katerih se mesto razločuje od drugih zgodnjih oblik na- selitve, zlasti od takih, v katerih se je na svojevrsten način koncentriralo obrtništvo, kot npr. v vaseh odvisnih obrtnikov. Vpraša- nje je težavno, ker je pisanih in arheoloških spomenikov malo. Dosedanja mnenja so po- dobna tistim o tržnem in mestnem pravu. Ve- čina starejših, zlasti nemških raziskovalcev je v celoti ali skoraj v celoti zanikovala nase- litveno-prostorske zveze med trgi in drugimi mestom podobnimi naselji na zgodnjem pi- astovskem Poljskem na eni strani in usta- novljenimi mesti na drugi strani. To mnenje je izzvalo upravičeno, čeprav tudi enostran- sko reakcijo nekaterih drugih, predvsem polj- skih raziskovalcev, ki so uporabljali topo- grafsko-planimetrično metodo, tj. vzvratno sklepanje iz kartografskega gradiva, seveda dosti mlajšega, nastalega večidel šele v 19. stol., ko je bila izdelana večina katastrskih načrtov. Glavni pripadnik te metode, Henryk Münch, je z njeno pomočjo zastopal mnenje, da se je prostorska ureditev poljskih mest v srednjem veku razvijala postopno: od pri- mitivne oblike (nepravilno oblikovan trg, na- stal najbrž iz obcestnega sejmišča, kakršen je znan tudi z Nemškega) k pravilni osrednji lokaciji trga, iz katere izhaja šahovniški tlo- ris, značilen za večino mest po nemškem pra- vu. Münch in njegovi pristaši so ta razvoj dokazovali z analizo načrtov velikopoljskih in šlezijskih mest, na čelu s Šroda Šlanska — Forum Novum, katerega močno podolgo- vati trg je res podoben tipičnemu zgodnje- srednjeveškemu sejmišču na cesti — »mer- catusu«, in ki njegovo do danes ohranjeno in že pred lokacijo obstoječe ime kaže na že zelo zgodnjo funkcijo tedenskega sejmišča. Z na- pornim delom Müncha in nekih drugih urba- nistov se je nabralo obilno primerjalno gradi- vo iz zahodno — in deloma sevemopoljskih ozemelj, ki je spodkopalo splošno veljavo mnenja, da na Poljskem v času prvih Pia- stov ni bilo mestom podobnih naselij. Vendar Münchova vzvratna analiza ne do- voljuje nedvomnega datiranja opazovanih prostorskih pojavov v čas pred lokacijo. Do- kazuje le neki tip prostorskega oblikovanja, ki je sploh značilen za srednjeveška mala mesta na Poljskem, vendar ne ravno in iz- ključno za mesta pred časom ustanovitev. Najbrž so namreč take primitivne oblike mest obstajale in nastajale še dolgo po valu loka- cij. Praviloma pa je ustanovitev mesta »iure teutonico« na Poljskem vedla do novega na- selbinskega načrta. Tudi kjer so za neko zgod- njo dobo dokazana mestom podobna jedra (npr. razmeroma številni »loci«, »civitates an- tiquae«, »miejisca«, »stare miasta« ipd., po- sebno pa v glavnih gradovih in v večjih cent- rih) je lokacija s časom vedla do nastanka no- vega, bolj ali manj načrtnega mestnega tlo- risa. V resnici je šlo za nenehen proces usta- navljanja. Pri tem so stara jedra, katerih po- ložaj je hitro slabel, ostajala na robu ali sploh zunaj mestnega območja. Včasih se je poka- zalo, da ustanovitelj ni zmogel prostorske ureditve, kakršno je prvotno hotel in ki jo je včasih opisal že v lokacijski listini. O tem pričajo neuspehi nekaterih ustanovitev, zla- sti tistih, ki so jih napravili zemljiški gospod- je ali vitezi. Po vsem tem prevladuje v današnji poljski medievistiki zopet mnenje, da je pojav loka- cij vendarle posebna, čeprav daljši čais tra- jajoča vrsta urbane revolucije. S tem seveda ni mišljeno, da so srednjeveška poljska me- sta nastajala kratko malo na zeleni trati. Vse- kakor pa zgodnja mestom podobna naselja, h katerim je že dolgo pred lokacijo spadalo nekaj zametkov mestnih naprav, še zdaleč niso pomenila prostorsko in gradbeno polno oblikovanega mesta. (Kot zametke mestnih naprav štejemo zgodaj omenjene »tabemae«, >-macella«, »pontes mercati« ipd., posebno pa nepravilno oblikovano sejmišče, ki mu v pred- piastovski Poljski baje niso rekli »targ«, tem- več predvsem »okot«. Iz tega prihaja »circu- lus« latinskih virov, ki se v vseh ustanovlje- nih mestih pojavlja ponemčen kot »ring« in so ga potem presajaU v poljščino kot »rynek« ( KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 165 — sejmišče. Zdi se, da je v besedi »targ« po- gosto, a ne izključno, ohranjen bolj ekonom- ski pomen.) Zato po našem mnenju večidel ni govora o neposredni genetični zvezi, prav tako kot ni neposredne zveze med »jus fori« trgov v 12. in 13. stol. in že polno oblikova- nim »jus civile« po nemškem pravu ustano- vljenih mest na Poljskem. Čeprav genetične zveze ni, ne gre za mehaničen posnetek tujih vzorcev, temveč gre za izobhkovanje novega, skupno srednjeevropskega tipa mest, ki se večidel označuje kot »ustanovljeno«, »ustano- vitveno« mesto (Gründungsstadt). To velja tudi tedaj, če so zavestno prevzeli nekatere zahodne elemente pri graditvi mest ali celo vzorce in urbanistične zasnove, na kar bi ka- zala novejša poljska raziskava tlorisov. Čeprav doslej navedena vprašanja, dokazi in sklepi zdaleč ne izčrpajo problema o trgu na srednjeveškem Poljskem, se zdi, kakor da gornja opazovanja govore proti mnenju, da bi bil trg zgodnja oblika poljskega mesta — drugače, kot je Walter Schlesinger ugotovil za nemška mesta. Celo večja mestom podobna središča iz dobe pred ustanavljanjem mest in še posebej glavne gradiščanske gradove in podgradja, kjer je urbanizacija pred valom lokacij razmeroma najbolj napredovala, le redkokdaj lahko štejemo za čista tržna nase- lja. Sejmišče — večkrat je bilo celo več sej- mišč — je bilo tu le eden izmed prostorskih elementov, in še to ne najpomembnejši. Trgi, ki so večidel pripadali zemljiškim gospodom, KO celo še daleč v visoki srednji vek nastajali vzporedno z ustanovljenimi mesti, ki so bila tedaj v polnem razvoju. Del takih trgov se je v visokem in poznem srednjem veku pov- zpel med manjša mesta aU mesteca in le pri teh smemo govoriti o razvojnih zvezah med trgom in mestom ter o podobnosti gospodar- skih funkcij pred lokacijo in po njej. Šele v teku časa so obsežne in pogostoma ponovljene ustanovitvene listine (včasih mimo potreb in možnosti) povzdignile precej majhnih trgov med polnopravna ustanovitvena mesta, s či- m.er so nekako avtomatično dobili naziv in stopnjo »civitas«. Tako so na Poljskem in v večini sosednjih dežel — drugače kot v južno- vzhodni Srednji Evropi — s tem nazivom oz- načevali Krakov in Poznanj, prav tako kot drobceno Kwieciszewo, pripadajoče nadškofiji Gnjezno in povzdignjeno 1342 s kraljevim do- voljenjem »iz naziva vasi v pravo in naziv civitas«. V visokem srednjem veku razloček med ve- likimi, srednjimi in malimi mesti s številnimi vmesnimi oblikami ni temeljil več na njiho- vem razvoju pred lokacijo in je le deloma izviral iz razločka med kraljevimi mesti na eni in patrimonialnimi mesteci na drugi stra- ni. To velja tudi za začetek novega veka, ko so na Poljskem, posebno na njegovem vzhod- nem delu, podeljevali magdeburško pravo v njegovih inačicah še v 16. in 17. stol., da celo še v 18. stol. Hkrati je razvoj pristav in dru- gega »nevoljništva« sprožil ponovno fevdali- zacijo, v njej pa so nekatera patrimonialna mesteca zopet postala podobna trgom iz dobe pred ustanavljanjem mest, — Glavni kriterij, ki dovoljuje tipologijo različnih mestnih struktur na srednjeveškem in novoveškemi Poljskem, je v razločkih med njihovo gospo- darsko dejavnostjo, kulturno stopnjo, politič- no vlogo, stopnjo njihovega družbenega raz- voja hkrati s posledicami za komunalno usta- vo in upravo, in slednjič tudi med oblikami naselitve, pozidave in prostorskega oblikova- nja. S to ugotovitvijo nakazujem neko pomanj- kljivost naših dosedanjih raziskav o srednje- veškem poljskem mestu, ki so se usmerjale predvsem na domače poganjke, manj pa na obravnavo posameznih strukturnih tipov, ne glede na njihov izvir. Ce kot ozadje poznamo prejšnje poglede na nastanek srednjeveških mest na Poljskem, izražene pod enostranskim vplivom teorij o vzhodni kolonizaciji, razu- memo, zakaj se je po zadnji vojni pojavila smer »avtogenetskih« raziskav; res je tudi, da je ta smer omogočila uresničenje obsež- nejše raziskovalne naloge, pri čemer je prišla predzgodovina poljskega mesta v čisto novo luč. Toda šele zdaj prihajamo do spoznanja, da tako izdelani model vsebuje nekatere po- enostavitve in si prizadevamo, da bi ga na- domestili z drugim, ki bi bil bolj prilagojen zapletenim zgodovinskim dejstvom. IZBRANA LITERATURA 1. L'artisanat et la vie urbaine en Pologne me- dievale, v: Ergon, (priloga k Kwartalnik Histo- rii Kultury Materialne]), zv. III, Warszawa 1962, 571 str. — 2. Les origines des villes polonaises. Recueil de travaux, izd. FRANCASTEL (P.), Pa- ris — La Haye 1960, 242 str. — 3. BUCZEK (K.), Targi i miasta na prawie polskim. Okres wczes- noéredniowieczny, Wroclaw 1964, 139 str. — 4. CIEŠLA (RABE,CKA-BRYKCZYN'SKA) I., Ta- berna wczesnoéredniowieczna na ziemiach pols- kich v: Studia Vczesnoaredniowieczne, zv. IV, Warszawa 1958, str 159—225. 5. GIEYSZTOR (A.), From Forum to Civitas: Urban Changes in Po- land in the Twelfth and Thirteens Centuries, v: La Pologne au XII^ Congres des Sciences Jii- sioriques a Vienne, Warszawa, 1965, str. 7—^30. — 6. ISTI, Les recherches sur l'histoire urbaine en Pologne, v: Acta Poloniae Historica, zv. Vili 1963, str. 79—90. — 7. ISTI, Les origines de lai 166 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 ville slave, v: Settimane di Studi sull'alto medio- evo, zv. V, Spoleto 1959, str. 279—303. — 8. ISTI, Les chartes da franchises urbaines et rurales en Pologne au XIII^ s., v: Actes du colloque inter- national. Spa 1966, Collection historique de Pro Civitate, Nr 19 1968, str. 103—125. — 9. HENSEL (W.), Anfänge der Städte bei den Ost — und Westslawen, Bautzen 1967, 183 S. — 10. LALIK (T.), Recherches sur les origines des villes en Po- lagne, v: Acta Poloniae Historica, tn. II 1959 (1960), Str. 101—131. — 11. ISTI, Stare Miasto w Leczycy. Przemiany w okresie poprzedzajqcym lokacj^: schylek XII i poczqtek XIII w. v: Kwar- talnik Historii Kultury Materialne], zv. IV 1956, Str. 631—678. — 12. MALECZYN'SKI (K.), Die ältesten Märkte in Polen und ihr Verhältnis zu den Städten vor der Kolonisierung nach dem deutschen Recht, Breslau 1930, 205 str. — 13. MODZELEWSKI (K.), La division autarchique du travail a l'échelle d'un Etat: organisation mi- nisterielle en Pologne medievale, v: Annales ESC, zv. V, Paris 1964, Nr 6, str. 1128 si. — 14. LOWMIANSKI (H.), Podstaioy gospodarcze jor- r.iowania siq panstw slowianskich, Warszawa 1958, 398 str. — 15. MÜNCH (H.), Geneza rozpla- nowania miast wielkopolskich w XIII i XIV w- Krakow 1946, 244 str. — 16. ISTI, Poczqtki šred- niowiecznego ukladu miejskiego w Polsce ze szególnym uwzglednieniem Sirska, v: Kwartalnik Architektury i Vrbanistyki, zv. V 1960, št. 3, str. 357—375. — 17. KURAS (S.), Przywileje prawa , niemieckiego miast i wsi malopolskich XIV—XV tü. Wroclaw 1971, 210 str. — Iß. PUDELKO (J.)' Zagadnienia wielkosci powierzclmisredniowiecz- nych miast Slqska (Frage nach der Flächengroße der mittelalterlichen Städte Schlesiens), Wroclaw 1967, 57 str. — 19. ROSLANOWSKI (T.), Eie ments principaux de la disposition spatiale et de l'aménagement des villes polonaises du MA: remparts et marches urbains, v: Actes du collo- que . . . Spa 1968 Collection historique Pro Ci- vitate, št. 26/1971. str. 49—80. — 20. TRAWKOW- SKI (S.), Zur Erforschung der deutschen Kolo- nisation auf polnischen Boden, v: Acta Poloniae Historica, zv. VII/1962, str. 79—95. — 21. TYMI- ENIECKI (K.), Organizacja rzemiosla wczesno- sredniowiecznego a geneza miast polskich, v: Studia Wczesnoéredniowieczne, zv. III/1955, str. 9—86. — 22. ZAGRODZKI (T.), Regularny plan m.iasta éredniowiecznego a limitacja miernicza, v: Studia Wczesnoéredniowieczne, zv. V, Wroclaw 1962, 101 str. — 23. ZIENTARA (B.), Z dziejóv) organizacji rynku w éredniowieczu, Ekonomiczne podloze »weichbildoio« w arcybiskupstwie Mag- deburskim i na Slqsku w XII—XII w., v: Przeg- lad Historyczny, zv. LXIV/1973, št. 4, str. esl- ege. Pripomba: Pravkar je izšel v Mednarodnem Vodniku za zgodovino mest (Guide international d histoire urbaine, Paris 1977 str. 343—363) pre- gleden članek T. Roslanowskega in sodelavcev o Poljski z obsežnejšo izbrano bibliografijo. POSTILA K MARTINU IZ BRAGE* j jaro sasel i Ko sem pdsal komentar k poemi Martina iz Brage, v kateri omenja Slovane, nisem vedel za sestavek J. S(mreikarja), 'Drobtinice k po- kristijanjevanju Slovencev' v glasilu Zgodo- vinski zbornik priloga 'Laibacher Dioecesan- hlatt-u' (Ljubljana) 3. leto, april 1890, štev. 10, kolona 149—154, iki je edini od Slovencev opozoril na pomembnost tega mesta ter opa- zil njegove glavne probleme (nanj me je opo- zoril prof. M. Smoilik). Glej še omembo J. Grudna, 'Ceščenje sv. Martina, škofa, na Slo- venskem', v glasilu Voditelj v bogoslovnih ve- dah (Maribor) 3 (1900) 53—58, posebej str. 56 (opozorilo prof. B. Otorepca). Smrekar je pesnitev navedel v celoti in je hkrati opozo- ril na dejstvo, da je treba na delno razširje- nost krščanstva v Panoniji med Slovani raču- nati že v 6., prejkone celo v 5. stoletju. Opo- zarja, da velja isto tudi za Sakaonce, ki jih pesem omenja, čeprav so le-ti bili prisuno in v celoti pokristjanjeni šele za Karla Velikega Tistega, ki se zanima nadalje, naj opozorim, , (glej Kroniko 24 [1976] 151—158) da je predložU zelo dobro rekonstrukcijo do- gajanj na Pirenejskem polotoku do leta 469; Alain Tranoy uvodoma v ediciji Hidatijeve Kronike (v zbirki Sources Chréinennes, 218), vod. I (1974) 24 ss.; ter da bi kazalo konsulti- rati še študije, ki so jih napisali M. Maciais, Galicia y el reino de los Suevos (Orense 1921); R. L. Reynolds, 'Reconsideration of the Hi- story of the Suevi', Revue Beige de Philologie et d'Historie 35 (1957) 19—47; G. Sanchez Al- bornoz, 'El gobierno de las ciudades en Espa- fia del siglo V al X', Settimane di Studio del Centro Italiano di Studi sull'Alto Medioevo (Spoleto) VI (1959) 359—391; E. A. Thomp-^ son, 'The Barbarian Kingdoms in Gaul and' Spain' ,Nottingham Mediaeval Studies 7 (1963) 3—33 ter F. Lotter, 'Zur Rolle der Donausue- ben' ,Mitteilungen d. Inst. f. Oesterr. Geschi- chte 76 (1968) 284. K Slovanom v Panoniji še: D. Simonyi, 'Die Kontinuitätsfrage und das Erscheinen der Slawen in Pannonien', Studia Slavica 1 (1955) 334 ss. Končno sem na Marti- novo rojstno področje, dalje, na čas prihoda v Galicijo ter na vzroke, ki so odločali v Bizan- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 167 CU, da SO prav njega napotili cerkveno organi- zirat iberski zahod, kratko opozoril v reviji Historia 26 (1977). K problemu, da se oznaka Pannoniae v li- ! teraturi najkasnejše antike porablja pluralno, i je zavzel stališče L. Värady, Das letzte Jahr- hundert Pannoniens (1969) 287. Sele pozneje sem opazil analogijo za nutus divinus, izraz, : ki ga je porabil Mirtin na epi taf u zase, in si- cer na počastilnem in gradbenem napisu na slavoloku numidijsikega mesta Theveste ok. lieta 540 (CIL Vili 1863 = ILS 831), ker je iz- raz izrecno vezan na Justinijana in Teodoro. V analognem 'političnem' smislu smo ga siku- saü interpretirati tudi zgoraj ; napisi na slavo- loku daje moji razlagi potrdilo. SLOVENSKI STUDENTI NA DUNAJSKI UNIVERZI V 16. STOLETJU JANEZ JANZEKOVIC Leta 1975 je že izšel v Kroniki članek o slovenskih študentih na dunajski univerzi.' To je bil povzetek študentskega spisa Anto- na Ožingerja, v katerem je pod naslovom »Študenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365 do 1518)« sporočil zanimive podatke o številčno- sti Slovencev, oziroma študentov iz sloven- skih dežel na dunajski univerzi v srednjem veku, o njihovi deželni, socialni in drugi pri- padnosti, hkrati pa še vrsto drugih podat- kov, ki so mu jih razkrile matrike, temeljni vir za študij univerzitetne zgodovine, zlasti podatkov o organizaciji srednjeveškega uni- verzitetnega študija in tedanjega študentske- ga oziroma akademskega življenja sploh; po drugi strani pa tudi vrsto podatkov v kul- turnem stanju slovenskih dežel v tistem ča- su, o odzivu Slovencev na visoke šole ter o usodi in vlogi nekaterih iz naše narodne zgodovine sicer že dobro znanih akademikov, cerkvenih in svetnih služabnikov, vodilnih ljudi tedanjega cerkvenega, političnega, kul- turnega in gospodarskega življenja na Slo- venskem.2 Tu bomo nadaljevali omenjenio Ožinnger- jevo razpravo z analizo dunajskih univerzi- tetnih matrik' za 16. stol., oziroma za ob- dobje od 1518 do 1609, to je za zelo zani- mivo obdobje evropske in slovenske zgodo- vine, ki ga označujejo navadno s pojmoma reformacija in protireformacija. Spregovo- rili bomo o krajevnem in deželnem izvoru tedanjih slovenskih študentov na Dunaju, o njihovi številčnosti, socialni in razredni strukturi, o premoženjskem statusu tistih, ki so se vpisovali, o študiju in akademskih stopnjah, ki so jih le-ti dosegli, o poklicni strukturi študentov med končanim študijem in po njem, kolikor je za to nespornih in dovolj zanesljivih podatkov, ter končno o ne- katerih posameznikih, ki so se posebej uve- ljavili in odlikovali v tedanjem družbenopo- litičnem, cerkvenem, kulturnem in znanstve- nem življenju doma v slovenskih deželah ali pa v širšem avstrijskem in evropskem prosto- ru. Pri svojem delu" sem se posluževal po- novnega vira matrik dunajske univerze (III. in IV. zvezek), ki so izšle pri Inštitutu za raz- voj avstrijske zgodovine v letih 1959 in 1961.'' Matrike so zelo bogat vir za zgodovino univerze. Prinašajo popis rektorjev, dekanov, profesorjev in študentov, v njih je preneka- teri podatek splošnega in posebnega znača- ja, ki kaže na idejne in politične tokove do- ločenega časa, na vojne, verske razprtije, mutacije vladarjev in papežev, na cerkvene zbore, epidemije kuge in lakote, iz matrik izvemo za nacinalno ali vsaj deželno, mest- no, krajevno poreklo profesorjev in študen- tov, za njihov socialni in akademski status, marsikatera opomba na robu pa nas opozori tudi na poznejšo kariero, službe in časti, ki so jih dosegli dunajski akademiki na univerzi ali pa v javnem družbenem življenju svojega ča- sa. Matrike so vodili vsakokratni rektorji univerze, pomenile so temeljni dokument nji- hovega poslovanja. Nastajati so začele leta 1377, takrat pa je dejansko tudi dunajska univerza stopila iz teme v zgodovino (uni- verza je bila ustanovljena sicer že leta 1365)* — in od takrat naprej lahko sledimo njeno nepretrgano delovanje in akademsko življe- nje na njej. Ker so bUe matrike pisane v takratni got- ski pisavi z rokopisom, jih je univerza v mo- derni dobi pripravila za tisk in izdala. Tako so postale dostopne širši znanstveni pa tudi neznanstveni javnosti. Dunajska univerza je doslej izdala štiri zvezke matrik, medtem ko so ostali zvezki (deset po številu) do leta 1848 v pripravi. Štirje izdani zvezki matrik vsebujejo čas od ustanovitve univerze (1365), oziroma od začetka njenega rednega poslo- vanja (1377), pa do leta 1658/59, v pripravi pa so zvezki, ki bodo obravnavali obdobje od 1659/60 do 1848. To zadnje obdobje delova- nja dunajske univerze in delež slovenske štu- 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 dentske populacije na njej pa tudi ni obdela- la slovenska historiografija' in bi ga büo prav gotovo treba znanstveno proučiti, kakor hitro bodo izšle matrike, saj bi nam dal mnogo dragocenih podatkov, s katerimi bi lahko do- polnili in morda tudi na kakem mestu kori- girali zgodovinski pogled na našo slovensko preteklost, v tem primeru seveda zlasti kul- turno in znanstveno-pedagoško. Vsi podatki, ki jih lahko najdemo danes v matrikah in ki se jih poslužujemo v svoji historiografski obdelavi, so nastali v veliki večini ob priliki imatrikulacije, to je rednega vpisa študentov in profesorjev na univerzo, ki je potekal običajno na začetku vsakega semestra (ali pa precej pogosto tudi med šolskim letom) v rektorjevi pisarni, deloma pa so nastali tudi kot poznejše opombe in be- ležke, oziroma pripisi ob raznih priložnostih univerzitetnega delovanja in življenja. Take opombe govorijo največkrat o doseženi aka- demski stopnji slušatelja, deloma pa tudi o poklicu, ki ga je imatrikulant pozneje op- ravljal, ali o časti, ki jo je dosegel, posredno pa se da iz njih sklepati tudi na dolžino in vrsto študija.** Včasih je v opombi dana celo duhovna karakteristika slušatelja (kot npr. »haereticus« za protestantskega teologa Da- vida Chytreusa iz Rostocka, ki je bil vpisan leta 1569 v »rensko« nacijo na dunajski uni- verzi — glej moje diplomsko delo, na str. 81!). Velikokrat je navedeno tudi, če je štu- dent med svojim dolgotrajnim študijem na univerzi umrl ali če je svoj študij »neslavno« končal, to je, če je bil iz tega ali drugega vzroka z univerze odstranjen, seveda pa le v primeru, da je bil uradno izključen, nam- reč po odloku konzistorija,^ to je najvišjega univerzitetnega sodnega in upravnega orga- na. Naj kar takoj povem, da so bili v 16. stol. samo trije slovenski sholarji izključeni z uni- verze, vsi trije pa zaradi disciplinskih pre- krškov (ne, recimo, zaradi ideoloških)! Pre- seneča, da ni bilo v stoletju reformacije iz- ključeno z dunajske »katoliške« univerze več akademikov. To kaže, da se dunajska visoko- šolska ustanova ni ravno »odlikovala« po svo- ji nestrpnosti v toliko zagrizenem spopadu ideologij. Seveda pa je bilo veliko več slo- venskih študentov v 16. stol. na Dunaju, ki so se proslavili in opravili bleščečo kariero. V obdobju 1518 (II. semester) — 1609 (I. semester) je študiralo na dunajski univerzi 1325 slovenskih študentov. To je relativno vi- soko število,^" ki ustreza splošnemu razvoju visokega šolstva in splošnim evropskim raz- meram in potrebam po akademskem kadru v 16. stol. Res so pred 16. stol. slovenske de- žele zaostajale za deležem drugih dežel pri rekrutiranju visokošolskega kadra ne le na Dunaju, ampak nasploh, toda v 16. stol. se stanje močno popravi Slovencem v prid, ta- ko da se razmere vsaj do druge polovice sto- letja, zlasti od ustanovitve protestantskih deželnih in jezuitskih škofijskih šol naprej, izenačijo. Tedaj že dosežejo Slovenci v tem pogledu prav gotovo srednjeevropsko po- prečje. Matrike kažejo, da je še leta 1470" samo 5 "/o vpisanih študentov »Avstrijcev«*^ na Dunaju slovenske narodnosti, medtem ko se je že leta 1500 popravil ta delež na 12 Vo, leta 1535 pa doseže izjem.oma že 70 "/o, vse- kalkor pa vanira v 16. stol. delež Slovencev med »Avstrijci« na univerzi med 10 Vo (v le- tu 1573) in 71 »/o (leta 1528), v poprečju pa je ta delež v tem času okoli 30 "/o, v razmer- ju na celotno število dunajskih študentov pa okoli 12 "/o. V tem času je tudi velika večina slovenskih študentov študirala na dunajski univerzi (Ferdinand I je namreč leta 1548 s posebnim odlokom »General...» najstrožje prepovedal svojim podanikom študij na vseh nemških univerzah, razen v Ingolstadtu in Freiburgu, ki sta bili katoliški, da bi tako zajezil odtok avstrijske študirajoče mladine v protestantsko Nemčijo, s tem pa seveda tudi dotok protestantskih idej v avstrijske dežele in krepitev protestantskega gibanja. Uspeh tega vladarjevega ukrepa je bil le začasen — v nekaj naslednjih letih je res vpis na dunaj- ski univerzi nekoliko poskočil, približno do leta 1555, do »augsburške pomiritve«, nato pa je zopet padel na število izpred 1548 in se vse 16. stol. ni več popravil. Slovenski štu- denti so v tem času študirali tudi do 90 "/« na Dunaju (namreč do ustanovitve graške univerze — leta 1586 začetek delovanja — ki pa potem prevzame velik odstotek zlasti šta- jerskih študentov in skoraj vse tiste sloven- ske študente, ki so študirali tehnologijo, med- tem ko so pravniki in medicinci ostali še na- prej pretežno na Dunaju)." Vse kaže, da je večina slovenskih študen- tov v 16. stol. študirala svobodne umetnosti" in teologijo in nadaljevala kariero pozneje v duhovniški službi. Končno je bil tedaj za vse študente, ki so se vpisali na univerzo, ne gle- de na to, kateri predmet so hoteli študirati, začetni kurs artističnih predavanj obvezen, tako da so se vsi, ki so se vpisali na univerzo, dejansko vpisali na artistično fakulteto. Dejstvo je, da visok odstotek imatrikuliranih ni končal tega začetnega kurza artističnih predavanj, temveč je že v prvem letu študija zapustil univerzo. Bakalavrijski izpit, ki se je praviloma opravljal po dveh letih študija na artistični fakulteti, je opravilo komaj okoli 170 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 20 odstotkov študentov (prav gotovo tudi slo- venski študenti niso veliko presegli tega od- stotka). Od teh nekako 20—25 odstotkov slo- venskih študentov, ki so uspešno končali prvo stopnjo artističnega študija in postali baka- lavriji filozofije, je del nadaljeval študij na artistični fakulteti, drugi pa so se vpisali po- tem na pravno ali medicinsko fakulteto in tam nadaljevali svoj študij. Veliko številp bodočih pravnikov in medicincev ter verjet- no vsi bodoči teologi so nadaljevali študij na artistični fakulteti do magisterija oziroma doktorata. Študij na eni izmed višjih fakultet dunaj- ske univerze je v 16., stol. uspešno končalo okoli 5 odstotkov vseh vpisanih slovenskih študentov, to je hkrati okoli 25 odstotkov bakalavrijev. Odstotek je res izredno nizek, vendar pa ne preseneča, če vemo, da za do- sego visokih služb in poklicev, po katerih je bilo takrat še posebno povpraševanje, ni bila predpisana formalna fakultetna izobraz- ba, da je študij tedaj trajal zelo dolgo, tudi do 14 let (npr. na teologiji) in da so se morali študentje prebijati v času svojega študija skozi zelo težke razmere. Ce razdelimo slovenske dunajske študente v 16. stol. po deželah,'^ bomo videli, da pripa- da daleč največji delež Kranjcem (598 ali 45 odstotkov), drugi po številčnosti so bili kljub lastni univerzi od leta 1586 Štajerci (328 ali 25 odstotkov), tretji pa Korošci (292 ali 22 odstotkov), daleč najmanjši delež pa so pred- stavljali Gori cani in Tržačani, oziroma štu- dentje iz goriške grofije in iz Trsta in Istre (prvi 53 ali 4 odstotke, drugi pa 54 ali isto 4 odstotke). Delež prekmurskih študentov, ki so spadali ta čas pod Ogrsko, je povsem ne- znaten in ni dosegel števila 25 ali 2 odstotka. Podrobnejšo informacijo o tem, kako se je gibalo to število oziroma odstotek po posa- meznih letih med 1518—1609, glej v moji raz- pravi »Slovenski študenti na dunajski univer- zi v obdobju 1518—1609« (tabela in grafikon), na str. 98—101! Zakaj je ravno takšna razdelitev glede na deželno pripadnost med slovenskimi študenti 16. stol., ni težko ugotoviti. Gotovo je naj- večji razlog za tolikšno število kranjskih študentov v ustanovitvi ljubljanske škofije sredi 15. stol., ki je osnovala in deloma vzdr- ževala v tem času vsaj tri večje šole (v Gor- njem gradu, Ljubljani in Novem mestu) in verjetno več župnijskih (znane so v Stični, Ribnici, Kočevju, Krškem, Kranju, Kamniku), poleg tega pa je imela Kranjska več kot tret- jino vseh meščanskih šol v 16. stol. na slo- venskem ozemlju (te so vsaj v nekaterih me- stih verjetno identične z župnijskimi). Tu najbrž ni treba posebej omenjati pomena, ki ga je imela v tem oziru kranjska deželna sta- novska šola v Ljubljani, ki so jo vodili pro- testanti, pa čeprav je večji del njenih absol- ventov nadaljeval šolanje na nemških prote- stantskih univerzah. Večji pomen za rekruta- cijo slovenskih študentov na Dunaju imata prav gotovo tudi visoki šoli v Ljubljani in Gorici, ki so ju ustanovili jezuiti, pa čeprav ni dvoma, da je pretežni del njenih absolven- tov nadaljeval študij na graški univerzi. Za slovenske primorske študente so pomembne med drugimi tudi šole v Čedadu, Vidmu in Trstu, vendar pa so ti običajno nadaljevali šolanje na italijanskih univerzah. Na Koroš- kem in Slov. Štajerskem je obstajalo v 16. stol. več samostanskih, župnijskih in meščan- skih šol. Na Štajerskem so imela šolo v 16. stol. vsaj tale mesta: Maribor, Lipnica, Rad- gona, Ljutomer, Ptuj in Celje, poleg tega pa je veliko število slovenskih dijakov študiralo v Cakovcu in Varaždinu ter seveda v Gradcu (zlasti od leta 1573 naprej, ko sta bili usta- novljeni obe grašiki visoki šoli, stanovska — protestantska in jezuitska), na Koroškem pa so v 16. stol. slovele zlasti šole v Beljaku, Šentvidu in Wolfsbergu, šoli v St. Andražu in Strassburgu ter nekaj samostanskih šol (Št. Pavel, Vetrinj, Millstatt) seveda pa je tudi Koroška imela svojo deželno stanovsko šolo in sicer v Celovcu, ki je rekrutirala kakšnega sholarja prav gotovo tudi za dunajsko univer- zo. VI. Schmidt, ki je proučeval zgodovinski razvoj šolstva na Slovenskem, je ugotovil, da je obstajalo v 16. stol. na našem ozemlju okoli 40 šol. Po tej ugotovitvi nam je seveda povsem jasno, odkod v istem času 1325 slo- venskih študentov samo na Dunaju (če pa ra- čunamo še tiste slovenske študente, ki so v tem času študirali na drugih univerzah po Evropi, je najbrž kar krepko preseglo število 2000!), jasno pa nam postane tudi, zakaj rav- no v 16. stol. tolikšen relativni prirastek slo- venske »študentarije« in izenačenje v tem oziru z drugimi deželami. Na to je poleg tega vplivalo prav gotovo več ugodnih političnih, kulturnih in gospodarskih činiteljev, ki so bili v slovenskem zgodovinopisju, zlasti v novej- šem času, že precej raziskani. Slovensko ljudstvo v 16. stol. ni bilo bolj nepismeno, kot nemško ali ogrsko, odstotek nepismenosti v slovenskih deželah je v tem času že ustrezal srednjeevropskemu popreč- ju. Po drugi strani pa je seveda treba pouda- riti, da je pismenost v tem času zelo neena- komerno porazdeljena, da je v tem oziru me- sto daleč pred podeželjem, nekako 60 odstot- kov proti 40 odstotkom in aristokracija daleč KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 171 pred mestno in podeželsko revščino.*^ Tu že- lim navesti le nekaj osnovnih podatkov. V 16. stol., tj. v obdobju kar največjega antagonizma med mestom in vasjo, med me- ščani in fevdalci predvsem, pa tudi med me- stom in kmeti (zaradi kmečke trgovine!), so se meščani in fevdalci borili za prevlado tudi s potegovanjem za visoke državne (to je ob- dobje nastajanja plačanega uradništva in kre- pitve vladarjeve oblasti nasproti fevdalnim stanovom) in cerkvene službe in beneficije. Vladar je dajal tu prednost meščanom, vse bolj bogata mesta pa so polnila njegovo dr- žavno blagajno. Na dunajski univerzi, ki je bila v tem čaau tipično »vladarsko« usmerje- na, so zato ves čas prevladovali ravno mestni študentje.'^ Seveda pa ima nasprotje mesto : dežela mnogo širši in kompleksnejši značaj. Gre za dvojni navzkrižni spopad, za boj med me- ščani in fevdalci za državne službe in za boj med meščani (= pretežno nižjimi mestnimi sloji) in kmečkimi vaškimi sloji za cerkvene službe. Vendar pa je ta drugi boj politično v glavnem »neaktualen« (kljub temu, da so me- ščani nagibali pretežno v protestantizem in da so kmečki podeželani skoraj v celoti osta- li na katoliških pozicijah), kajti cerkvene službe so v 16. stol. vse do zmage protirefor- macije, ko postanejo hkrati državne, imele malo veljave. Meščanom, razen revnim, niti niso bile interesantne, kajti njim je šlo pred- vsem za politično moč in ugled, za prevlado nad drugimi sloji in za oblast. Tu pa so imeU konkurenco zgolj v fevdalnem sloju, ki mu zoperstavijo že tedaj vse svoje sile v razred- nem spopadu, ki se kaže v 16. stol. predvsem v boju za državne službe. Pri tej zanimivi analizi, ki sem jo opravil spet po deželah, sem torej ugotovil razmerje med številom mestnih in podeželskih študen- tov na univerzi. Seveda je razmerje najbrž močno približno, kajti točnega števila enih in drugih se samo iz matrik ni dalo ugotoviti. Tu namreč oboji navajajo velikokrat le svo- jo deželno pripadnost, kot Camiolanus, Car- nus, Styrus, Carinthus, itd. včasih pa celo samo ime in priimek brez vsakega drugega podatka, tako da je skoraj nemogoče z goto- vostjo ugotoviti njihov krajevni izvor. Kranjska je med 598 vpisanimi študenti v 16. stol. imela 356 meščanov in 242 podeže- lanov, kar je procentualno približno 59,5 »/o : 40 o/o. Štajerska s Prekmurjem jih je od 328 imela 170 iz mest in 158 s podeželja, kar je v razmerju 51,8 Vo : 48,2 «/o, medtem ko jih je Koroška imela med 292 vpisanimi 122 iz mest in 170 s podeželja, torej razmerje, ki je v prid podeželju — 41,7 «/o : 58,3 "/o. Podobno razmer- je je imela tudi Istra s Trstom — 25 "/o : 75 "/o, medtem ko je na Goriškem mesto popolnoma prevladalo nad podeželjem 76 "/o : 24 »/o. V slovenskem merilu, če upoštevamo vse de- žele, je to razmerje nekako 55 "/o : 45 "/o, ali še verjetneje zaradi gornjih razlogov okoli 60 o/o : 40 »/o." Preostane nam, da spregovorimo nekoliko več še o socialni strukturi slovenskih študen- tov na dunajski univerzi v 16. stol. in končno o vlogi teh študentov oziroma akademikov v družbenopolitičnem življenju svojega časa. Raziskovanje socialne strukture^" slovenskih akademikov na Dunaju v 16. stol. me je pri- vedlo do ugotovitve, da so v omenjenem času zastopani na dunajski univerzi vsi sloji ta- kratne slovenske družbe, visoki, srednji in nižji fevdalci, meščani, tako aristokracija, kot srednji sloj obrtnikov in trgovcev in pripad- niki mestne revščine ter podložniška kmečka plast, ki prav gotovo tudi ni bila popolnoma enotna in zastopana je končno tudi plast rav- no v tem času nastajajoče in uveljavljajoče se zakupniške buržoazije. In najbolj ni zasto- pana najbogatejša plast, res da tudi ne plast pri takratnem družbenem dnu, ampak je sko- raj v absolutni premoči srednja družbena plast, ki so jo sestavljali nižji in deloma srednji fevdalci, meščanska srednja in vrhnja plast (obrtniki, trgovci, mestni uslužbenci, pripadniki stare in nove mestne aristokraci- je), duhovniki do ranga župnika in kanonika, redovniki neberaških redov, razen prior j ev in opatov, vsi pripadniki finančne in zakupniš- ke buržoazije ter služabniki na dvorih in go- spostvih. Od 1325 sholarjev je spadalo v to srednjo najštevilnejšo plast 906 sholarjev, kar je 68,4 odstotkov. Seveda so v tem številu in odstotku upoštevani le tisti pripadniki sred- njega sloja, ki so plačali redno vpisno takso, v resnici pa bo najbrž tej socialni kategoriji študentov treba prišteti vsaj še del tistih študentov, ki so sicer plačali vpisno takso, vendar pa je ta bila občutno nižja od običaj- ne vsote. (Običajna ali normalna taksa je znašala glede na vrednost denarja do zimske- ga semestra 1519 43—49 denarjev ali pfeni- gov, od zimskega semestra 1519 do letnega semestra 1526 53 pfenigov, od letnega seme- stra 1526 do konca obdobja, ki ga raziskuje- mo, pa 2 solda ali 15 krajcarjev, kar ustreza, če prevedemo v gornjo valutno enoto, 60 de- narijev ali pfenigov).^* Normalna taksna vsota se ni večala od leta 1526 naprej, čeprav je vrednost denarja še naprej padala, ker so za- čeli univerzo redneje in izdatneje podpirati vladarji, papeži in škofje — ustanovitelji. Obi- čajna redna vpisna taksa je ustrezala enote- denski vzdrževalnini oziroma stroškom, ki jih 172 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 je V poprečju porabil študent v enem tednu svojega bivanja na univerzi. Vpisnine in druge študentske dajatve za posamezne družbene kategorije svojih sholar- jev je dunajska univerza fiksirala že na za- četku 15. stol. (leta 1414).2- Čeprav se jih niso zmeraj striktno držali, pa vendarle kažejo dokaj zanesljivo socialno strukturo vpisanih. Kdo je plačal po dopolnitvi univerzitetnega statuta na začetku 15. stol. več in kdo manj od normalne vpisne takse? Več od normalne takse so plačali visoki in deloma srednji svet- ni in cerkveni fevdalci, tj. vojvode, knezi, gro- fje, baroni navadni »nobiles», škofje, general- ni vikarji in arhidiakoni, vrhovni predstojniki redov, opati in priorji, prosti, kanoniki in župniki, dalje pa še doktorji, licencanti in ba- kalavriji tujih univerz in fiziki oziroma zdravniki. V obdobju 1518 11—1609 I so bili vpisani na dunajski univerzi 103 taki študen- ti, ki so plačali več kot normalno vsoto, to je približno 7,8 odstotka od celotnega števila slovenskih študentov na univerzi v tem ča- su. Kot vidimo, še zdaleč ni bil to najštevil- neje zastopan stan na univerzi. Nasprotno pa govorijo nesporni podatki, da je bilo istočasno vpisanih na univerzo veliko večje število pri- padnikov nižjih slojev, pa naj si bo tistih iz vasi ali pa onih iz mesta. Med 1325 sloven- skimi sholarji je takih, ki so plačali manj od normalne vsote ali pa celo nič 315 ali 23,8 odstotkov, od teh pa je 216 ali 16,3 odstotka takih, ki niso plačali nič, ki so označeni s »pauper« ali »nil dedit« in 99 ali 7,5 odstotka takih, ki so plačali manj od normalne vsote in ki so zagotovo tudi izhajali iz »nižje«, manj premožne družbe. Vendar pa ni samo taksa tista, iz katere se da sklepati na socialni izvor in status študi- rajočih, temveč so tu še drugi podatki, ki nam jih prinašajo matrike. Pomagajo nam pri tem npr. tudi priimki ali družinska imena, ki rav- no v tem času (še zmeraj) nastajajo, potem pogosta navedba rojstnega kraja ali fare vpi- sanega^ä in končno, v nemalo primerih, celo izrecna navedba ali vsaj opomba, ki govori o socialnem in premoženjskem statusu, po- klicu in časti imatrikulanta. Glede priimkov je treba še posebej poudariti, da so zelo za- nesljiv vir za to socialno klasifikacijo. Pri- imki so namreč nastajali pretežno po geo- grafskem in socialnem pricipu in kažejo na geografski, npr. — dorffer, Planinger, — ber- ger, — felder, Dolinger, Ebener, Traunikar, Jezernik (Lacunarius), itd. in socialni oziro- ma premoženjski status ali izvor, npr. Ba- uer, Wirt, Huber, Agricola, Gartner, Pilzelin, Fischer, Jäger, itd. pa Faber, Carpentarius (Kolar), Pečar, Schneider, Textor (Tkalec), MoMtor (Mlinar), Pileator (Klobučar), Caprari- us (Kozar), itd. Priimki so sicer navadno v rodilniku, tako da še posebej kažejo na de- javnost družine, oziroma očeta, tako npr. Fa- bri, Aurifabri, Carpentarii, Lanii, Carnificis, Sutoris, Molitoris, Pileatoris, Textoris, itd. Ta- ko torej tudi priimek v večini primerov ne- dvomno priča o socialnem izvoru imatriku- lanta, še posebej ko gre za pripadnike nižjih socialnih in premoženjskih slojev, torej za srednji in nižji meščanski in podeželski sloj. Kaže, da univerza ni poznala pri vpisu no- benih omejitev stanovskega in socialnega značaja in jo lahko imamo v tem oziru za dokaj demokratično. Poznala je edino omejit- ve — kot kaže — verskega, moralnega in pravnopolitičnega značaja. Imatrikulant je moral biti krščen, torej pripadnik katoliške cerkve (sprejemali so tudi Jude, pravoslavne in Turke, če so prestopili prej v katoliško cerkev in so se dali krstiti, celo evangeličani nekaj časa niso imeli težav, razen na teološki fakulteti), overovljeno potrdilo o krstu in pravovemosti pa je, kakor kaže, moral pri- nesti od domačega farnega duhovnika, tj. vi- karja ali župnika (pozneje tudi od ordinari j a = škofa). Poleg tega je moral kandidat (abi- turient) prinesti še dokaz o moralni neopo- rečnosti, o nezadolženosti, ter o tem, da ni v sodnem ali policijskem pregonu. Tak doku- ment je, kot vse kaže, dobil pri svojem lokal- nem gospodu = fevdalcu ali pa na magistra- tu (sholarji iz mesta). Univerze tedaj nikakor niso bile ozke fev- dalne ustanove. Res je, da so imeli fevdalci najboljše materialne pogoje za študij in da so imeli tudi znotraj univerze marsikatere privilegije (npr. stanovali so v boljših domo- vih), vendar pa, da še enkrat poudarimo, tudi pripadnikom nižjih slojev univerza enostav- no ni bila zaprta in študij onemogočen, na- sprotno, univerza, pozneje pa zlasti vladar in škofje s pomočjo jezuitov so se na vso moč trudili, da omogočijo študij vsem svojim štu- dnetom oziroma da pritegnejo celo čimveč dijakov iz nižjih slojev, s katerimi so računali tako v boju proti fevdalcem, kot proti refor- maciji. Seveda ne gre tu pripisovati škofom in zlasti vladarju neke humanitarne vloge; njim v nobenem primeru ni šlo za te revne sloje same, temveč predvsem za lastno oblast in koristi na osnovi novega ekonomskega, pravnapoUtičnega in ideološkega kurza, tudi porojena je bila ta dejavnost predvsem iz ak- tualnih političnih pyobud in možnosti, ki jih je prinašal prelomni čas 16. stol. Po drugi strani je treba univerzi kot najvišji znanstveni in kulturni ustanovi te- danjega časa priznati veliko mero socialnega KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 173 \ čuta, ki ga je kazala do svojih revnih sholar- jev. Univerza se je borila za študente in ma- gistre. Njen prvi zakon in dokaz je bila ven- darle intelektualna in moralna sposobnost, ne pa neke drugotne »kvalitete«, ki jih pozneje uveljavijo in vsilijo oblastne, k totalita- rizmu stremeče strukture. Zaradi znanstvene in umetniške usmerjenosti, ki je prevladovala na dunajski univerzi vsaj še prvo polovico 16. stol. (do prihoda jezuitov in »nove uredit- ve« Ferdinanda I leta 1554),2'' je ta univerza kazala dokajšnjo mero demokratičnosti in so- cialnega čuta. Že sama taksna politika naj- lepše kaže to njeno usmerjenost, ki bi jo lah- ko postavili za vzgled marsikateri današnji državni ustanovi. Najrevnejši so bili, kot smo videli, oproščeni vseh dajatev, vključno vpis- nine. Te ugodnosti je bila deležna v poprečju 1/6 vseh študentov. Dalje, manj revni študen- tje — nekako 1/12 vseh vpisanih — so uživali znaten popust pri svojih dajatvah in taksah. Končno pa je univerza uredila, da so bili njeni člani (cives academici) oproščeni vseh davkov in carin zunaj univerze; organizirala je šte- vilne disputacije, pesniške agone in turnirje, ki so prinašali dokajšnje dohodke »nacijam« in burzam, oskrbela je številne službe svojim sholarjem, tako na dvoru (pevski zbor,^» šte- vilni služabniki), kot v stolni cerkvi sv. Šte- fana in pri dunajskem magistratu (tu zlasti lekarnarji, zdravniki, pisarji, notarji, sli, knji- garnarji, knjigovezci, tiskarji, iluminatorji, slikarji, kiparji, arhitekti, itd.). Tudi znotraj univerze je bilo urejeno tako, da so revni, a pridni študenti dobivali službe pred vsemi drugimi. Rektor in profesorji pa so imeli še to pravico, da so lahko brezplačno vpisali v univerzitetni album svoje ožje sorodnike in služabnike^' (v burze pa prav tako predstoj- niki burz na vsakih 12 študentov po 3 do 6 revežev). Dohodki od služb, ki so jih opravljali štu- dentje, so verjetno šli v skupno univerzitet- no blagajno, iz katere so taki študentje potem dobivali sredstva za nakup učil, za potovanja domov in za zdravljenje, preostanek pa je šel za vzdrževanje v koderijah in burzah in za druge univerzitetne potrebe. Treba je pouda- riti, da je univerza trpela zlasti v 16. stol. veliko materialno pomanjkanje (ustanovitelji, ki so bili dolžni za njeno vzdrževanje, škofi- je in samostani, niso redno dovajali sredstev), dokler ni v drugi polovici 16. in zlasti v 17. stol. dvor sam prevzel v svoje roke financi- ranja »svoje« ustanove. S tem pa je seveda istočasno univerza postala državna ustanova, to se pravi, ne več »svobodna ustanova zna- nosti in umetnosti«, temveč predvsem usta- nova za vzgojo kadrov za državne službe.-' V 15. in 16. stol. se je tudi dogajalo, da so nekateri profesorji zapustili svoje premoženje univerzi in ustanovili iz te zapuščine posebne sklade za štipendiranje revnih študentov. 3 tako dobrotljivostjo so se izkazali v tem času tudi nekateri Slovenci: Briccius Preprost iz Celja,^8 umrl leta 1505 na Dunaju (ustanovil celo posebno borzo za slovenske študente, ki se je imenovala »bursa animi« ali po njem »Bricciusche Burse), humanist Andrej Per- lach iz Svečine-" (ki je ustanovil štipendijo za dva študenta iz svoje ožje domovine) in Le- nart Willinus-Höfler iz Lipnice^" (ki je usta- novil štipendijo za tri študente teologije iz Štajerske). Podobno štipendijo za slovenske študente je ustanovil tudi znani humanist Mi- chael Tiffernus v Tübingenu.^' Na koncu našega članka moramo spregovo- riti nekaj besed še o tistih slovenskih študen- tih iz obdobja 1518—1609, ki so se med svo- jim študijem ali po njem posebej odlikovali na univerzi ali pa v javnem družbenopolitič- nem življenju avstrijskih dežel, še posebej slovenskih. Na vsak način so prav ti akade- miki veliko, če ne celo največ prispevali pri oblikovanju in ustvarjanju gospodarskega, političnega in kulturnega življenja sloven- skih dežel v 16. stol. Na univerzi so se pose- bej odlikovali in vsaj za nekaj časa nadalje- vali tu svojo kariero predvsem tile Slovenci: Andrej Perlach iz Svečine,'^ profesor mate- matike in astronomije, eden zadnjih huma- nistov na dunajski univerzi, Luka Gutenfel- der (Agathopedius) s Kranj skega^s (verjetno iz Dobrépolj na Dolenjskem), profesor reto- rike in poetike, svetovalec in diplomat kra- lja Ferdinanda I, Lovrenc Zadesius iz Škofje Loke,'" profesor latinske slovnice in etike, Jernej Reisacher iz Walternsteina'^ na Koroš- kem, profesor matematike, pisec univerzitet- ne kronike in zdravnik, Pavel Skalič iz Like,"" vendar štipendist ljubljanskega škofa Urbana Textorja, profesor teologije in eden najbolj znanih in bojevitih protestantskih teologov svojega časa, Jakob Strauss iz Ljubljane'*'' (rodbina izvira s Koroškega), profesor medici- ne in medicinski pisatelj, Aleksij Strauss iz Ljubljane,'^ profesor filozofije, Matija Luba- nus iz Celja'' ali okolice, profesor filozofije, Peter Muhič iz Celja,"« profesor grščine in teološki pisatelj, Nikolaj Corret,"' magister svobodnih umetnosti, pozneje tržaški škof, Gašper Žitnik iz Ljubljane,""^ profesor filo- zofije in svetnik nadvojvode Karla, Adam Preteršnik iz Bele Cerkve na Štajerskem," profesor medicine in dvotni zdravnik, Dioni- zij Sciopij (ali Piopij) s Koroškega, profesor teologije in škof v Modruši na Hrvaškem, Rafael Kobencl iz Štanjela na Krasu,"" pro- 174 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 fesor teologije, in drugi. Nekateri od zgoraj naštetih profesorjev so bili tudi dekani svo- jih fakultet in celo rektorji univerze, in si- cer Andrej Perlach leta 1535 dekan filozofske fakultete, v letih 1539, 1547, 1549 in 1551 de- kan medicinske fakultete in leta 1550 rektor univerze, Luka Agathopedius v letih 1536, 1543, 1545, 1547 in 1557 dekan filozofske fa- kultete in v letih 1547 in 1557 rektor univer- ze, Lovrenc Zadesius v letih 1553, 1555, 1562 in 1564 dekan filozofske fakultete, leta 1570 dekan teološke fakultete in leta 1564 rektor univerze, Jernej Reisacher v letih 1563 in 1572 dekan medicinske fakultete in leta 1570 rek- tor univerze, Matija Lubanus v letih 1566, 1574 in 1575 dekan filozofske fakultete in 1575 rektor univerze, Gašper Žitnik leta 1567 de- kan filozofske fakultete, Dionizij Piopij leta 1568 dekan teološke fakultete in v letih 1565 in 1567 rektor univerze, Peter Muhič leta 1576 dekan filozofske fakultete'" in v letih 1577, 1578 in 1579 rektor univerze, Adam Pre- teršnik leta 1575 dekan filozofske fakultete''* in v letih 1580. 1584 in 1588 rektor univerze, Aleksij Strauss ok. leta 1580 dekan filozof- ske fakultete^' in leta 1581 rektor univerze, itd. Skoraj vsi omenjeni profesorji so bili tudi prokuratorji (= vrhovni predstojniki) nacij. Za vse te podatke glej Aschbach, Ge- schichte der Wiener Universität III (Die Wie- ner Universität und ihre Gelehrten 1520 bis 1565), Wien 1888, str. 379—392 (Anhang: Würdenträgen der Universität von 1521— 1576) in matrike dunajske univerze (zv. III in IV). Naj omenim, da je bil Luka Agathopedius V času od 1548 do 1553 tudi superintendent, tj. najvišji kraljevi uradnik na univerzi.'*' Se več slovenskih dunajskih akademikov se je po končanem študiju vrnilo domov v slo- venske dežele in tu prevzelo pomembne služ- be in funkcije. Naj navedem samo nekatere najpomembnejše. Najprej voditelje prote- stanskega gibanja, šolnike in pisatelje: Pri- moža Trubarja,'"' avtorja prve slovenske knji- ge in organizatorja protestantske cerkve na Slovenskem, Adama Bohoričaj^" avtorja prve slovenske slovnice in črkopisa in najpomemb- nejšega protestantskega šolnika v 16. stol. na Slovenskem, Krištofa Spindlerja,^' dolgolet- nega suiperintendenta kranjske protestantske cerkve, Ulrika Engela.^^ učitelja v protestant- ski stanovski šoli v Ljubljani, Janeza Fa- schanga," protestantskega voditelja in predi- kanta na Koroškem (na Dietrichsteinovih go- spostvih, npr. Cajnče), Lenarta Formico, o njem P. Simoniti v Kroniki 23, 1975, str. 45— 46! (= Mravljeta)^"* pomočnika prvega sloven- skega tiskarja Janža Mandelca v Ljubljani pri tiskanju protestantskih knjig, nato pa v letih 1590—1605 sam. tiskarja na Dunaju, Ambroža Frölicha (= Veselka),*^ knjigarnar- ja, razpečevalca hrvaških protestantskih knjig na Dunaju, posredovalca med Ivanom Ungnadom oziroma njegovim biblijskim za- vodom v Urachu) in kraljem Maksimilijanom 11 v zadevah hrvaškega tiska, Janeza Koče- varja,'^ protestantskega predikanta v Višnji gori in Radečah, Luka Grabca (morda Vrab- ca),'' Jurija Gmelaka (= Hmeljaka),'^ Toma- ža Ostermana^' in Stefana Pečenka,'" najpo- membnejše voditelje in organizatorje protes- tantizma na Goriškem in Vipavskem, Janeza Hofmana,''^ voditelja protestantizma na pose- stvih banmberškega škofa na Koroškem, Mi- haela Matica,"- protestantskega predikanta v Žumberku in Beli krajini, Lenarta Mertlica,"' dr. teol., ljubljanskega kanonika in stolnega prosta, ki je skupaj s Trubarjem prestopil v protestantizem in umrl v ječi ljubljanskega škofa Urbana Textorja, Gregorja Pileator j a, protestantskega predikanta na Dolenjskem, Boštjana Prašnika,"' protestantskega predi- kanta na Goriškem in zlasti v Idriji, Jurija Seyerla,"' člana Klombnerjevega protestant- skega krožka in deželnega nakladnika v Ljub- ljani, ter ljubljanskega mestnega sodnika, Bernarda Steinerja,"' koroškega deželnega predikanta in superintendenta v Celovcu, Ma- tija Trošta,''^ predikanta v Ljubljani in pro- testantskega pesnika, ki je prevedel in izdal pogrebni govor tubinškega profesorja dr. Ja- koba Andree, ki ga je imel ta na pogrebu Primoža Trubarja, Petra Tulščaka,'" prote- stantskega predikanta na Dolenjskem (brat bolj znanega protestantskega voditelja Jane- za Tulščaka!), Pavla Wienerja,''" ljubljanske- ga kanonika, ki je obenem s Trubarjem pre- stopil v protestantizem, nato pa bil podvržen deželnoknežji inkviziciji in izgnan iz dežele; odšel je na Sedmograško, kjer je leta 1554 umrl kot protestantski superintendent, idr. Prav gotovo je treba sem prišteti še mnoge člane notranjeavstrijskih fevdalnih družin, ki so bile s slovenskimi deželami najožje poveza- ne, pa čeprav po izvoru niso bile slovenske, saj so veliko prispevale k širjenju in utrjeva- nju protestantizma v slovenskih deželah, ta- ko npr. barone Dietrichsteine,'' Eckhe,'^ Her- bersteine,'" KeuenhUlerje,'* Koloniče,'« Lam- berge,'" Paradeiserje,'' Regale,'^ Stubenber- ge,'8 Welczerje,^'' Windischgrätze,^' Zolnerje,*^ idr. Na drugi strani so bili pristaši katoliške strani nosi tel j i vodilnih cerkvenih in držav- nih služb in funkcij: 8 katoliških škofov: Se-- epach,83 Textor,84 Repič,85 Correi,»" Radlič,^' Piopiij,^^ Tavčar«« in Hren,"" od tega 5 ljub- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 175 Ijanskih (Textor, Seepach, Radlič, Tavčar in Hren), vsaj dva provinciala (= vrhovna pred- stojnika redov za naše oziroma avstrijske de- žele): Jurij Freiseisen,''' doma iz zgornje Sa- vinjske doline (iz Luč ali Ljubnega),'^ cister- cijanski, in Raphael Kobencl,^' jezuitski, več opatov in prior j ev, med katerimi je važen zla- sti Lenart Pahernekar,*" predstojnik cister- cijanov v Vetrinju in Kostanjevici in avtor prve slovenske katoliške knjige (Katekizem, leta 1574),''5 vsaj 20 kanonikov (a teh zagotovo več, verjetno celo dvakrat toliko), od tega 10 proštov (upoštevane so ljubljanska, lavantin- ska in krška škofija), večina arhidiakonov in župnikov, ki so opravljali to službo v 16. stol. na Slovenskem, okrog 300 svetnih in redovnih duhovnikov (a teh je bilo skoraj zagotovo dvojno število, če pomislimo, da sta približno 2/3 takratnih študentov študirali za duhovniš- ki poklic, dalje so mnogi tedanji slovenski dunajski akademiki po končanem študiju opravljali pomembne državne in deželne službe: nekatrei so postali celo cesarski in kraljevi svetniki, diplomati in sli, kraljevi in. knežji osebni zdravniki, dvorni kaplani in miloščinarji, dvomi tajniki in pisarji ter dvomi muziki in tipografi. Naj omenim na tem mestu samo nekatere muzike (= sklada- telje) slovenskega rodu, ki so sloveli v 16. stol.:'' Jurij Brenner,'' Janez Fabei^^ (iz Liti- je), Janez Globokar" (iz Ribnice), Janez Ha- ubič"» (iz Maribora), Krištof Krelj»« (ali Kralj), (Matej Singer'«^ in Peter Košorok'«' sta znana samo kot pevca v dunajski dvorni kapeli), idr. skoraj zagotovo je bil tudi Jakob Petelin-Gallus, največji slovenski skladatelj tistega časa, povezan z dunajsko univerzo. Več slovenskih dunajskih akademikov iz tega časa je opravljalo tudi službo deželnega glavarja, vicedoma, upravitelja, tajnika, bla- gajnika in odbornika, več jih je upravljalo davčne in mitninske urade, deloma kot za- kupniki, deloma kot pisarji, vsaj sedem jih je bilo deželnih fizikov, tj. zdravnikov (teh ver- jetno še več), več mestnih zdravnikov in le- karnarjev, večina deželnih in nekaj mestnih pisarjev in sodnikov, večje število advokatov, dva rudarska sodnika v Idriji, itd.'"'' Tudi tisti, ki niso študija uspešno končali, so po svoji vrnitvi v domače dežele in mesta našli primerne službe. Povečini so se lahko zaposlili kot nižji uradniki v mestih in trgih in na graščinah, mnogi npr. tudi na mestnih, trških in župnijskih šolah. Mnogi so se prav gotovo ukvarjali tudi s trgovino, denarnimi posli, založništvom in obrtmi. OPOMBE 1. A. Ožinger, Studenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365—1518), Kronika 23/1975, str. 149—153; - 2. Glej seminarsko nalogo Antona Ožingerja, Slo- venski študenti na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365-^1518), FF v Ljubljani, 1974. — 3. Osnovni vir za študij univerzitetne zgodovine, v originalu »Die Matrikel der Uni- versität Wien«, izhaja na Dunaju od leta 1S56 naprej; — 4. »Slovenski študenti na dunajski univerz,! v obdobju 1518—1609«, na FF v Ljub- ljani, 1976; — 5. oziroma v letih 1971 in 1974 (druga izdaja); — 6. Joseph Ritter von Asch- bach, Geschichte der Wiener Universität I, Wien 1865, Str. 1—42 (posebej 13—16); — 7. Poleg obeih že omenjenih študentkih del, ki analizirata prve štiri zvezke dunajslcih imiverzitetnih matrik in obdobje od začetka univerze do leta 1609, je na- stala doslej tudi še disertacija Wolfganga Pet- ritscha, Die slowenischen Studenten an der Uni- versität Wien (1848—1890), Dunaj 1972. Obdelano torej ni obdobje od leta 1609 do leta 1843 in obdobje med letom 1890 do 1948, torej obdobje, ko so Slovenci ožje vezani na dunajski državni in univerzitetni center in ko nimamo svoje last- ne visokošolske ustanove (slov. univerza usta- novljena leta 1919!); — 8. V tedanjem času se je univerzitetni študij sestajal iz štirih stopenj, ozi- roma univerze iz štirih fakultet: artistične (= filozofske, dajala je temeljito splošno izobrazbo in pripravljala študente na študij višjih zna- nosti), pravne, medicinske in teološke. Študij na artistični fakulteti je trajal 4—5 let, na medicin- ski in pravni fakulteti 5—7 let, a na teološki fa- kulteti 11—14 let. Več o študiju na štirih fakul- tetah dunajske univerze glej v Aschbachu, GdWU I, str. 71—108. — 9. Najvišji univerzitetni sodni in upravni organ, konzistorij, so sestavlja- li kancler, rektor, štirje prokuratorji nacij, štir- je dekani fakultet in od 16. stol. naprej še super- intendent (državni uradnik na imiverzi). — 10- Vendar pa to še zdaleč ni celotno število slov. študentov v 16. stol., saj je znano, da so le-ti tedaj študirali na mnogih evropskih univerzah, predvsem italijanskih in nemških in da je ta številka tedaj vsaj za polovico višja, torej okoli 2000. (Več o tem glej v diplomskem delu »Slov stud. na dimajski univ. v obdobju 1518—1609«, str. 141—143, na FF v Ljubljani!); — 11. MdUW II, za 1. 1470; — 12. Na univerzi so obstajale štiri nacije: avsitrijska, renska, ogrska in saška. Ker so slovenske dežele razen Prekmurja in dela Pri- morske spadale k »Avstriji« (kot tako imenova- ne notranjeavstrijske dežele), so se študenti iz slov. dežel prištevali k »avstrijski« univerzitetni naciji. Več o univ. nacij ah glej v Aschbachu, GdUW I. str. 22 in 38! — 13. Medtem ko je v obdobju 1518—1609 študiralo na Dunaju 1325 študentov iz slovenskih dežel, jih je študiralo istočasno 5587 iz »avstrijske« univ. nacije, med- tem ko je bilo celotno število študentov v istem obdobju na Dunaju 11.823. Prim, tabelo »Delež slov. študentov na dun. univ. v odnosu na druge 176 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 dežele in celokupno število vpisanih« (v številu in odstotkih), na str. 101—103 zgoraj omenjene dipl. naloge! — 14. Na vseh srednjeveških viso- kih šolah so poučevali predvsem sedem t. i. svobodnih umetnosti »artium liberalium«, ki so se delile na »trivium« — gramatika (= latinšči- na), retorika in dialektika in »quadrirvium« — filozofija, matematika, glasba in astronomija'. Ta študij je dajal splošno izobrazbo in je bil ob- vezen za vse študente, tudi tiste, ki so študirali m„edicino, pravo in teologijo. Več Aschach. GdWU I, str. 67—97. — 15. Gl. op. 14! — 16. Kdino ta razdelitev se po matrikah tudi da koli- kor toliko striktno izvesti, medtem ko je nacio- nalne strukture v modernem smislu pri tedanjih akademikih, oziroma njihovih komaj formira- jočih se priimkih nemogoče v celoti določiti. »Na- cionalna« struktura se je tedaj v resnici tudi do- ločala po deželnih mejah, cerkvenih in fevdalnih enotah, ne pa po nacionalnih kategorijah, kot jih razumemo danes. — 17. Glej omenjeno nalogo »Slov. študenti na dun. imiv. v obdobju 1518— 1609«, na str. 104—105! — 38. več o tem razmerju — v številkah in odstotkih — glej v omenjeni raz- pravi, str. 105! Prim, še matrike! — 19. Ker so se študenti vpisovali s pomanjkljivimi podatki, meščani npr. z navedbo deželnega in ne krajev- nega izvora. Večkrat zraven imena in priimka sploh ni nobenega drugega podatka. — 20. To je bilo mogoče ugotoviti deloma iz taks, ki so jih študenti plačevali ob vpisu na univ., deloma iz opomb, deloma pa tudi iz izrecnih navedb soci- alne karakteristike imatrikulantov. Pomagal sem si tudi s številno literaturo, ki obravnava druž- beno dogajanje in življenje v 16. stol. na Slo- venskem oz. v avstr. deželah in ki mi je razkrila socialni in premoženjski izvor marsikaterega štu- denta. — 21. Takšno je približno valutno raz- merje avst. denarja v 16. stol.: 1 goldinar = 30 grošev = 60 krajcarjev = 8 soldov = 240 pfeni- gov. Povprečna taksa torej 60 pfenigov = 2 solda = 15 krajcarjev = 7,5 groša = 1/4 gol- dinarja. — 22. Aschbach, GdWU I, str. 185—186 in razprava A. Ožingerja v Kroniki 23/1975, str. 150. — 23. Ta podatek ne pojasnjuje le deželne- ga in krajevnega izvora imatrikulanta, temveč vsaj delno in posredno (ob pritegnitvi drugih virov, recimo urbarjev, graščinskih uradnih ak- tov, župnijskih knjig — te se prično voditi od konca 16. stol. naprej — mitninskih knjig, itd) tudi socialni in premoženjski status, od. izvor. — 24. Aschbach, GdWU III, str. 22—12; — 25. Glej Ludwig Ritter von Kochel, Die kaiser- liche Hof-Musikkapelle in Wien von 1543 bis 1867, Wien 1869, in Albert Smijer, Die kaiser- liche Hofmusikkapelle von 1543—1619, Leipzig in Wien, 1919! — 26. Prim, v matrikah! — 27. Aschbach, GdWU III, str. 22-^2; — 28. Avgust Dimitz, Zgod. Kranjske II, str. 86; — 29. Asch- bach, GdWU II, Str. 339—343; — 30. Aschbach. GdWU III, Str. 290—291; — 31. Josip Gruden, Zgodovina slov. naroda, str. 604 in M. Rupel, Slov. proitestantski pisci, str. 435; — 32. Matri- kel der Universität Wien, zv. II in III (krajšano: MdUW II in III), 1. 1511 II (vpis) in 1550 II (rektor), na str. 91; Aschbach, GdWU II, str. 1339—343. — 33. MdUW III, 1524 I AI, str. 36; Aschbach, GdWU III, str. 194—195. — 34. MdUW III, 1542 II A, Str. 134; Aschbach, GdWU III, str. 386—391. — 35. MdUW III, 1545 II A 45, str. 76; — 36. MdWU III, 1545 II H 3; str. 76; Aschbach, GdWU III, Str. 269—272; J. Gruden, Zg. slov. nar., str. 622—623; M. Rupel, Primož Trubar, str. 116. — 37. MdUW III, 1553 II A 43; J. Oro- žen Zg. Celja in okolice, str. 597 in 306; I. Oro- žen, II. b, 23. — 38. MdUW III, 1565 II A 46, in MdUW IV, 1581 I (rektor). — 39. MdUW III, 1558 I Al; Aschbach, GdWU III, str. 379—392; glej tudi MdUW III, 1575 I (rektor). — 40. MdUW III, 1563 I A 23 str. 132, ter str. 172 in 173; MdUW IV, str. 1; J. Orožen, Zg. Celja in okolice, str. 653. — 41. Aschbach, GdWU III, str. 179; I. Oro- žen, III, 285. — 42. MdUW III. 1555 I A 34; J. Gruden, Zg. si. nar., str. 819; I. Orožen, III, 265. — 43. MdUW III, 1553 II A 35, str. 102, op. 4. — 44. MdUW IV, 1586 II A4, str. 18, op. 3; — 45. Pozneje verjetno še večkrat, vendar razpolagam samo s podatki do leta 1576. — 46. Pozneje naj- brž tudi dekan medicinske fakultete; podatki samo do leta 1576. — 47. Rektorja univerze so redno volili izmed štirih dekanov fakultet, zato je A. Strauss bil skoraj gotovo vsaj enkrat dekan filozofske fakultete. — 48. Aschbach. GdWU III, str. 33; — 49. MdUW 111,1528 I A 10, M. Rupel, Primus Trüber an der Wiener Universität (Die Welt der Slaven, Vierteljahrschrift für Slavistik VII, 4), Wiesbaden 1962; J. Žigom, Biograf, zaiü- mivosti iz 16. stol. (NR XI/1962, str. 455) idr. — 50. MdUW III, 1543 I A 25 in NR XI/1962, str. 455. — 51. MdUW II, 1499 II; —52. MdUW III, 1533 I A 21; M. Rupel, Slov. protestantski pisci, str. 10. — 53. MdUW III, 1519 II A 150; — 54. MdUW IV, 1598 II WS 26, str. 54. — 55. P. Si- moniti V Kroniki 23, 1975, 45—46. MdUW III, 1523 I A 74, str. 32. op. 2; M, Rupel, Primož Tru- bar, str. 116. — 56. MdUW III, 1553 I A 12; — 57. MdUW III, 1548 II A 20; — 58. MdUW III, 1549 I A 26; 59. MdUW III, 1528 I A 5; — 60, MdUW III, 1549 II A 15; od 57—60 tudi Gruden, Zg. slov. nar.. str. 749. — 61. MdUW III, 1531 I A 4; — 62. MdUW III, 1550 II A 14; — 63. MdUW II, 1508 I; J. Gruden. Zg. slov. nar., str. 618. — 64. MdUW III, 1570 I A 13; — 65. MdUW III, 1564 lA 34; — 66. MdUW III, 1556 IIA 16; — 67. MdUW III, 1561 I A 4; — 68. MdUW III, 1576 I 16; M. Rupel, Slov. prot. pisci, str. 40—41. — 69. MdUW III, 1535 I A 13; — 70. MdUW II, 1514 II in MdUW III, 1519 I; J. Gruden, isti, str. 614 in 619. — 71. MdUW III, 1539 II A 1 in A 3, str. 63; 72. MdUW III, 1523 I A 24 in A 25; — 73. MdUW III, 1560 I A 20; — 74. MdUW III, 1549 I A 38 in A 39; — 75. MdUW III, 1549 II A 26; — 76. MdUW III, 1522 II A 28, 1526 I A 1, 1539 II A 5; — 77. MdUW III, 1547 II A 7; — 78. MdUW III, 1535 I A 28; — 79. MdUW III, 1527 I A 13; — 80. MdUW III, 1549 II A 27, 1554 II 58—59 in 1565 II A 10; — 81. MdUW III, 1536 I 37; — 82. MdUW III, 1539 II A 14 in 1549 I A 50; — 83. MdUW II, 1512 I; J. Gruden, isti, str. 642; ¦— 84. Študiral je verjetno v Italiji, vendar je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 177 pozneje bil ves čas povezan z dunajsko univer- zo, tudi njegov brat in nečak študirata na Du- naju. — |S5. MdUW III, 1549 II A 31; J. Gruden, isti, str. 752; — 86. Študiral je verjetno v Italiji, na Dunaju pa je bil profesor svobodnih umet- nosti; Aschbach GdWU III, str. 179; — 87. MdUW III, 1568 I A4; J. Gruden, isti, str. 674 in 725; — 88. MdUW III, 1564 II A 1 (1565 II in 1567 II rektor'; — 89. MdUW III, 1562 I A 13; J. Gru- den, isti, str. 792—798 in 801—804; — 90. MdUW IV, 1579 II A 7; J. Gruden, isti, str. 819—820 idr. — 91. MdUW III, 1577 II 7; str. 172; I. Oro- žen, II. b, 146; — 92. I. Orožen, II. b, 146; — 93. MdUW IV, 1586 II A4; str. 18, op. 3; — 9i. MdUW III, 1578 I A3; — 95. J. Gruden, isti, str. 858; M. Rupel, Slov. prot. pisci, str. 212 in 427; — 96. Glej Janez Höfler, O nekaterih slov. skladateljih 16. stol. (v Kroniki 23/1975, st. 2, str. 87—93! — 97. MdUW III, 1575 I 2; — 98. MdUW III, 1575 I 18; — 99. MdUW III, 1535 I A 17; — 100. MdUW III, 1545 I HI; — 101. MdUW III, 1541 I 19; — 102. MdUW III, 1567 I A 15; — 103. MdUW III, 1564 I A 7; — 104. Za 321 študentov, ki sem jih odkril s pomočjo vira in literature, glej dipl. nalogo »Slovenski štud. na dum. univ. v obd. 1518—1609«, na str. 111—160! GLAVARJEVA KNJIŽNICA V KOMENDI VIKTORIJAN DEMŠAR Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi ni velika. Je pa zanimiva in pomembna za našo kulturno zgodovino in vredna, da se je spomnimo in vsaj nekaj o njej vemo, ko jo že tuji seznami knjižnic omenjajo. Glavar je na razne načine želel dvigniti poleg verske tudi splošno kulturno raven svo- jih župljanov, pri čemer naj bi mu pomagala tudi ustanova posebnega beneficija za tretje- ga duhovnika-beneficiata. Toda kakor je po trnovi poti prišel do svojega duhovniškega poklica, tako je tudi z nmogimi ovirami ust- varil beneficijsko hišo s knjižnico v njej. Želel je imeti primerne knjige z raznih pod- ročij, sebi in drugim v pomoč. Zares zanimivo je, kako je to hišo zgradil in koliko žrtev je bilo v to gradnjo vloženih! Za ustanovitev tega svojega beneficija je pripravil glavnico 3200 forintov, katere je vložil pri takratni deželni vladi v Ljubljani. Skrbno je pripravljal potrebni material. O vseh pripravah obvešča komendatorja barona Testaferrato, guvernerja v Ascoliju v Italiji, da ima gradbeno parcelo in v pismu 15. 6. 1751 sporoča, da mu je Jernej Korbar na Ap- lenci podaril celo bajto za ureditev beneficij- skega vrta. Naslednjo pomlad vsekakor na- merava pričeti z gradnjo beneficiature. V ta namen bi mu zelo prav prišlo, da bi mu komendator izposloval pri Velikem mojstru malteškega reda dovoljenje posekati nekaj večjih dreves v redovnem gozdu, ki je poln zdravega lesa in že potreben za posek, za kar bi bil najprimernejši čas od decembra do kon- ca januarja, da bi bil les trden. Hiša bo pravokotno s štiristočno streho grajena, podobno kot je stanovanjska hiša za, župnika in kaplana poleg cerkve (sedanja ka- plandja) in ne bo »takšna reč, ker nimam na- m_ena graditi palače, ki ni primerna za bene- ' ficiata, kateremu bosta dosti dve sobi in ena : soba za k n j i ž n i C o« (ed un altro per la bib- liotheca con una piccola sala), se je branil s pismom na komendatorja, ki ni bil nič kaj pri volji za ta Glavarjev podvig (19. okt. 1751). [ Napravil je tudi primerno skico in tloris na vpogled. En izvod te skice, lastnoročno nare- jene, je Glavar ohranil še zase in je še danes v knjižnici. V istem pismu tudi sporoča, da mu je gradbenik že določil, kakšen material naj pripravi in koliko ga bo treba. Toda Testaferrata je še skušal Glavarja odvrniti od te zamisli, češ da bo zgradba de- , lala preveč sence na redovno zemljišče. Tudi ! ta ugovor mu je kot neutemeljen zavrnil, i obenem pa ponovno prosil, naj komendator le pohiti s posredovanjem pri Velikem moj- stru za dovoljenje glede poseka potrebnih j dreves v gozdu. Kljub večkratnim Glavarje- | vim prošnjam, češ »saj se v gozdu ne bo nič | poznalo« in kljub težki Glavarjevi nevolji do \ Velikega mojstra na Malti, ki tako zelo zav- i lačuje potrebno odobrenje, je 18. 1. 1752 na- i pisal Testaferrati: »Vedno pisariti in ne vi- , deti konca, postaja že nespametno, kar bi j povzročilo nepotrpežljivost celo kakšnemu | svetniku« ter ponovno orisal bodočo gradnjo j hiše sknjižnico. ' Kljub vsem oviram je 11. apr. 1752 »v bož- { jem imenu pričel graditi« ter spK)ročil ko- mendatorju, da je za temelj že izkopano in ' da bo 14 zidarjev v glavnem v 40 dneh dozi- dalo do podstrešja. In res! Ljudje so navdu-' seno pomagali pri gradnji: privažali so pot- j 178 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 reben material, odvažali pa odvečno izkopa- no zemljo. Glavar pa je skrbno pisal delovni dnevnik, ki bi bil po razporedbi rubrik še danes za zgled gradbenim mojstrom. Točno je zapisal vsak dan, koliko je bilo gratis de- lavcev in iz katerega naselja, koliko plačanih delavcev, točno je vpisal pripeljan material in stroške zanj, koliko je stala hrana za delav- ce. Natančno so omenjeni vsi obrtniki s svo- jimi izdelki in stroški zanje. Vse to vpisova- nje je občudovanja vredno. V maju 1752 je le dobil od Velikega moj- stra dovoljenje za posek 4 velikih in 11 manj- ših dreves v redovnem gozdu. Zahvalil se je za to »uslugo« s pripombo, da mu je graščak iz Smlednika podaril kar 25 dreves, da je njegova gospodinja dala podreti svojo leseno bajto in darovala les za novo zgradbo, da so farani s svojim delom, dovažanjem in od- važanjem materiala in pomočjo zidarjem pri gradnji pač ogromno žrtvovali in da je »dar jeruzalemskega reda res malenkost«. Hotel je povedati, ker je čutil, da so ravno revni največ ipomagali, bogati Maltežani pa se ni- so prida izkazali. Bil je junak, ki je vsakomur resnico naravnost povedal. Spričo tolikega navdušenja delovnih ljudi je že 20. jun. 1752 pisal Testaferrati, »da se dela bližajo koncu. Zgradba ne bo velika, vendar pa bo tako trdna in urejena, da ji ne bo mogel škodovati ne potres ne ogenj. Stroš- ki bodo veliki in vesel bom, če ne bodo pre- segli 2 tisoč forintov. Ko bo pa narejeno, bo vse pozabljeno, kar bo nekaj večnega«. Iz delovodnega dnevnika je razvidno, da ;e Gl 8 odraslih f arano v delaHo, kopalo, razstre- Ijevalo skale itd. Do 2000 voz so odpeljali odvečne zemlje. Seveda je bil takratni voz majhna stvar, iz vrbovja pleten »koš«. Gra- tis so pa pripeljali do 3500 voz gradbenega materiala. Le čemu je vse tako natančno za- pisoval? Prav zato, da bi se vsak bodoči be- neficiai hvaležno spominjal teh dobrih in po- žrtvovalnih ljudi, ki so Glavarja ljubili '.iot svojega duhovnega očeta in prijatelja. Delavce je Glavar plačeval iz svojega. Prav tako je zapisoval stroške za hrano delavcem. Vsem, ki so opravljali težja dela, je dajal močnejšo hrano, tudi vino jim je oskrboval. Raznim delavcem iz oddaljenih krajev je po- skrbel hrano in stanovanje tudi ob nedeljah in praznikih, da se je moglo naslednji dan delo neovirano nadaljevati. Vseh dnin je bilo 1106 in pol. Tehnični vodja pri gradnji je bil Jakob Použek, ki je za 121 in pol dni prejel 81 forintov. Omenjeni delovni dnevnik je Glavarjeva knjižnica (foto Majhenič) 179 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Glavarjev zapisnik gradbenega materiala in prehrane za delavce (foto Majhenič) najprej na grobo zapisoval, nato pa sistema- tično uredil in zares pregledno napisal. V tem seznamu so razni priimki, ki jih danes v Komendi ni več zaslediti. Obrtniki so bili poleg nekaj domačih predvsem iz okolice. Iz Skaručine (pečar), iz Kaple vasi kovač Jakob Lah, ki je skoval težka železna knjižnična vrata in okensika pdllkna; steklar Jože Hoče- var in ključavničar Gašper Safer iz Kamnika itd. Kamnoseška dela je opravil Jože Muhovič z Otoka. Za izrazito lep baročni portal z Gla- varjevim grbom na vrhu vzbočene silhuete z napisom ustanovitelja beneficiature je ver- jetno napravil načrt Franc Jelovšek, ki je na- to tudi tri freske naslikal in napravil skice za dva bakroreza: enega za knjižnico, drugega za sv. Urbana v župnijski cerkvi. Izdelana sta bila na Dxmaju v Schnitterjevi delavnici. Ko je bila hiša še v gradnji, jo je prišel gledat baron Auersperg iz Križa in mu je zelo ugajala. Glavarju je bilo to za potrdilo, da prav ravna in je to sporočil komendatorju 18. 7. 1752. Zgradba je bila dovršena 28. sept. 1752. In v tej stavbi je poleg stanovanjske .sobe za beneficiata zgoraj bila zgrajena tudi knjižnica (camerina per conserva de'lib- ri di sopra con volto — je napisano na skici. poslani Testaferrati za Velikega mojstra). Res ni ta prostor velik, saj meri le 7 X 3 m, toda za tisti čas in v skromnih podeželskih raz- I merah nekaj izrednega! Knjižnica s tremi mo- i čno zavarovanimi železnimi polkni znotraj in i 6 težkimi železnimi mrežami med okenskimi j okviri, z okni z mecesnovine, z obokanim stropom, z vdolbino za oltar in železnimi vra- ti itd., je res zavarovan prostor pred ognjem in morebitnim vlomom. Knjižnična predsoba v izmeri 7 X 5 m je danes kot »Glavarjeva soba« z zdravim lesenim stropom, ki je bil 1972 ponovno odkrit in očiščen ometa. V tej ; sobi je Glavar tudi stanoval pred svojim od- hodom v Lanprež na Dolenjskem. V tej »Glavarjevi sobi« so na stenah 4 por- treti, ki so bUi pri Zavodu za spomeniško varstvo za Gorenjsko v Kranju 1975 restav- rirani in strokovno obnovljeni. Ti portreti kažejo Petra Pavla Glavarja, ki sedaj res ostro gleda in se more razumeti njegova tr- ditev: »Grdo gledam, imam pa dobra srce.« Original je svoj čas »olepšal« slikar von Gol- denstein, ki je omilil neprijazni izraz Gla- varjevih oči in mu vzel to, kar je zanj po- : sebno značilno. Tudi portret barona komen- ; datorja Testaf errate, čigar grb se je odkril i pod slikanim okvirjem, medtem ko je bil po ' 180 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Grilcu naslikan v zgornji levi vogal. Tudi portret novome,škega prosta dr. Martina Ja- bačina, Glavarjevega prijatelja in dobrotnika za knjižnico, ter portret adoptiranca Glavar- jevega magistra Jožefa Tomlja sta sedaj zares izrazito predstavljena. Na stenah so 4 lesene vitrine za razne do- kumente Glavarjevega udejstvovanja. Razno baročno pohištvo in lončarski komendski iz- delki itd. pa lepo pokažejo tedanjo dobo v svoji izrazitosti. Dvojna vrata-najpraj lesena sobna in želez- na knjižnična, obojna še originalna — odpro vstop v knjižnico, kjer je razen treh pod- okenskih polic še vsa oprema prav tako origi- nalna. Tudi Glavarjeva delovna pisalna miza, vključena v desno stelažo, še obstoji. Žal da nima več tintnika, iz katerega je Glavar za- jemal črnilo za svoje posiovanje — z gosjim peresom. Morda je ta ali ona stvar postala igrača otrokom, kot sem slišal pripovedovati, kako so se otroci družine, ki je stanovala konec 19. stol. v tej hiši, igrali s »starinami«. Mnogo stvari se je svoj čas zaradi nerazume- vanja za kulturne predmete iz davnine uni- čUo in razgubilo. Ni izključeno, da se je prav na omenjeni način pokvaril tudi izredno zna- menit barometer in termometer z Glavar- jevimi pisanimi razpredelki. Ta predmet visi ob oknu knjižne stelaže. Znamenita je tudi skrinjica relikvij, izredno lepo ročno delo pa tudi dragoceno. Dr. Joža Glonar je v »Slov. čebelarju« (1938, str. 152) napisal o Glavarjevi knjižnici, da je »bogata teoloških in gospodarskih del in šteje kakih poldrug tisoč zvezkov in je se danes ohranjena«. Kakšne knjige so torej v tej knjižnici? Poleg teoloških, ki jih je naj- več, so tudi knjige gospodarske vsebine, so juridične in filozofske, medicinske in geo- grafske in z vsebino tedanjega kulturnega življenja. Med temi so rokopisi: teološke in filozofske razprave P. P. Glavarja, vezane v 5 knjigah. Ti manuskripti so občudovanja vredni, zakaj pisani so z gosjim peresom in s tako fineso, ki jo zmore le človek, ki je glo- boko izobražen. Ob tem se marsikdo vprašuje: Le kdaj je ta mož mogel dobiti čas za tolikšno delo — poleg vseh drugih dolžnosti? Prvi, čeprav nepopolni seznam knjig te knjižnice je napravil Glavar sam. V tem sez- namu zopet odseva njegov praktični duh. Av- torji knjig so vpisani po abecednem redu. V prvo rubriko je vpisal ceno knjige (v for. in kraje. V isti rubriki naslov knjige, kraj in letnica tiskane knjige.). Nato kje stoji knji- ga in štev. knjige v stelaži, končno kar 4 rub- rike o velikosti knjig: tiskana na celi poli, 1/4 ali 1/8 ali (malo) »minuto«. Ohranjena sta dva Glavarjeva zapisnika knjig, prvi je do Glavarjev seznam knjig (foto Majhenič) 181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 vključno Črke C, drugi pa do črke M. Prvi še nima vpisane numeracije in stelaže, drugi i pa že. Da Glavar tega dela ni dovršil, je verjetno več vzrokov. Prvič: Poleg svojih knjig je zbi- j ral za to knjižnico knjige tudi drugod, ]ih i odkupoval, nekateri pa so mu jih za knjižnico i tudi darovali, kar je mogoče zaslediti pri i vpisu: ex li bri s. Drugi vzrok pa je bil osebni. Ko je njegova najemniška pogodba z že tedaj pokojnim komendatorjem Testa- ferrato leta 1765 minila, mu vrhovno vod- stvo malteškega reda ni hotelo te pogodbe obnoviti (kar je bila za red velika napaka, saj so vsi naslednji najemniki gledali le na svojo in ne na redovno korist, ga je to tako bolelo, da je kupil graščino Lanprež pri Treb- njem za ceno 25.500 forintov in se 1766 tja preselU). Za svojega beneficiata je postavil adopti- ranca magistra Jož. Tomlja z dolžnostjo, naj skrbi tudi za knjižnico. V pismu dne 25. 6. 1777 pa mu še izrecno naroča, naj uredi to- : čen seznam knjig (»Cathalogum Bibliothecne : in hieme perficere poteris«). Leta 1778 je bil ; ta seznam v glavnem narejen (še ohranjen), na lepše prepisan pa 1785. Tudi ta seznam je še v knjižnici. Tomljev seznam nosi naslov: Cathalogus i librorum Bibliothecae Glavarianae in Com- j menda St. Petri-conscriptus anno 1785. — Jo- : sephus Petrus Tomelli, beneficiatus Glava- j rianis. — Razdelitev rubrik v tem seznamu je podobna Glavarjevi. Iz novejše dobe obstoje trije zapisniki, za novejše knjige pa še poseb- ni zapisnik. i Glavar je s svojo globoko in praktično im- > teligenco zbral mnogo dragocenih knjig, ki se že na prvi pogled nekako ločijo od tistih, ki jih je ali odkupil ali so mu jih drugi daro- i vali. Večina njegovih knjig je vezanih v glad- ko rjavo usnje, na platnici znotraj pa imajo prilepljeno etiketo z njiegcvim grbcm in na- j pisom: »Bibliotheca Beneficii Curati dovari- J ani Parochiae Commendae S. Petri in supe- ; riori Carniola. Inscriptus a fundat. Petro Pau- ; lo Giovar Parocho.« Mirno se lahko trdi, da tudi druge knjige, ki nimajo te etikete in so brez napisa »ex : libris« in podpisa bivšega lastnika, izvirajo iz ; Glavarjeve lastnine, zakaj nekaj »ex libris« \ knjig je obrabljenih in navadno vezanih. Za- nimivo pa je, da je večina teh ex libris-knjig iz 17. stoletja (od 1608 do 1698). Med več ko\ 50 ex librisi je zaslediti znamenite j sa imena: \ Komendator Testaferrata, dr. Martin Jaba- i čin, novomeški prost; Glavarjev mladostni ; varuh župnik Rogelj Andrej, smleški graščak ' baron Fr. Buccelini, grof Karel Barbo, kom- j Grb knjižnice Petra Pavla Glavarja tesa de Luzan, grof Anton Barbo-Wallenstein (daroval Breviarium Romanum). V tej knjigi je več listov Glavarjevega rokopisa, podpisa- nih je več duhovniboiv: Janez Prešern, Franc Renkl, Jožef Mušič, Matija Kovač, Jakob Bo- bič in drugi. Nahajata se tudi primerka he- raldičnega tipa exlibrisa pi. Eberga. Med knjigami je inkunabula — Biblija iz leta 1481. Iz 16. stoletja je 18 knjig, iz 17. stol. 220 knjig, iz 18. stol. pa 1297 knjig, ostale so iz 19. in 20. stoletja. Prvotna zbirka knjig po Glavarjevem zapisniku je bila ocenjena po Glavarju v vrednosti od 2 000 forintov. Za tedaj ogramna vsota! Tudi danes so te knjige neprecenljive vrednosti, nekatere resnična redkost. Po vsebini so več j idei teološke knjige z naj- različnejših teoloških področij tistega časa. So biblične, asketične, homiletične, dogmati-- čne, moralne, pastoralne, katehetične, litur- gične, eksegetične in hagiografične vsebine. Pdleg teh je tudi patristika močno zastopa- na, saj obsega dela cerkvenih očetov: Avgu- ština, Hilarija, Gregorja Velikega, Tertulija- na, Origena, Klemena Aleksandri j skega, Pet- ra Damijana, Hieronima, Gregorja Nacijan- škega, Janeza Krizostoma, Cirila Jeruzalem- skega, Frančiška Šaleškega, Bernarda in še, 182 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 drugih. Večina knjig je vezanih v dragoceno usnje. Poleg teh je 35 zgodovinskih del v 58 zvez- kih, 18 filozofskih del v 39 zvezkih, 34 juri- dičnih avtorjev v 56 zvezkih. Je tudi 7 del iz ekonomije v 9 zv. So tudi knjige matematične vsebine, medicinske, lingvistične, geografske, muzikalne, rekreacijske in celo športne vse- bine. V knjižnici je tudi lepo število raznih zemljevidov, nekaj iz 18. stol., ostali iz 19. in 20. stol. Zanimiv je zemljevid kraljevine Ili- rije, Lombardi je. Kranjske in Istre skupaj, Azije, Amerike in Afrike itd. Knjige so bile tiskane v najrazličnejših me- stih Evrope, kjer so bile tiskarne in so bila večja kulturna središča kot Dunaj, Rim, Pa- riz, Benetke, razna nemška mesta pa tudi Ljubljana je zastopana po knjigah, v Ljub- ljani tiskanih. Najstarejša v Ljubljani tiskana knjiga je dz leta 1680, vseh v Ljubljani tis- kanih knjig je 36, tri iz 17. stol., ostale pa iz 18. stol. — Večina knjig je latinskih in nem- ških, so pa tudi v italijanščini, španščini, fran- coščini in nekaj v slovenščini. Knjižnica je znana, žal, le malokaterim izobražencem. Celo duhovniki so redki, ki ve- do zanjo. Pozna jo pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti, tudi posamezni slavisti ljubljanske univerze, ko posamično ali sku- pinsko to knjižnico obiščejo. Izobraženi in vneti slovenski čebelarji, ki Glavarja tudi kot čebelarja z najvišjimi kvalitetami izredno ce- nijo, so tudi že sami večkrat obiskali to za- nimivo knjižnico in pripeljali tudi razne pro- fesorje za čebelarstvo na univerzah raznih držav, ki so tu vpisani kot obiskovalci. Npr. William C. Roberts iz USA, I. Cear iz Bel- fasta in znameniti Adam Kehrle oba iz AngHje. Leta 1970 je skupinsko obiskalo knji- žnico 26 Angležev iz raznih mest: iz Lon- dona, Coventrya, Birmdinghama itd. Vpisani so tudi že obiskovalci iz Kanade, ZDA, ZR Nem- čije, Švice in Avstrije. Leta 1957 — 15. nov. je v spremstvu več zastopnikov slovenskega kul- turnega življenja obiskala knjižnico tudi Ire- na Olszewska, tedaj minister pros vete v Var- šavi. Ljubljanski obiskovalec knjižnice, žal z ne- čitljivim podpisom, je leta 1964 napisal v knji- go obiskovalcev: »Temu velikemu možu je treba preskrbeti res lep prostor-muzej. Druž- ba naj temu vprašanju posveti več pozomo.sti kot doslej.« Zanimiva in občutena misel, vred- na pozornosti. Od tedaj je že bilo nekaj storjeno. Leta 1972 je Zveza čebelarskih društev Slovenije Glavarjeva soba poleg knjižnice (foto Majlienič) 183 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Naslovna stran ene Glavarjevih razprav (foto Majhenič) poskrbela za zunanjo obnovo hiše, dala je vzidati spominsko ploščo s sledečim napisom: »Petru Pavlu Glavarju, komendskemu žup- niku, članu Kmetijske družbe v Ljubljani in Čebelarske družbe v Gornji Lužici, zname- nitemu čebelarju, začetniku slovenskega če- belarskega slovstva, zagovorniku in dobrot- niku preprostega ljudstva — za 250-letnico rojstva. — Zveza čebelarskih društev za Slo- venijo in prebivalci Komende in okolice.« Prav ista Zveza čebelarjev SRS je pomagala vsaj zasilno urediti »Glavarjevo sobo« pred knjižnico, kateri je izposloval muzej iz Kam- nika nekaj baročnega pohištva iz 18. stoletja. Vsestransko, hvajevxedno ! SEZNAM KNJIG TISKANIH V LJUBLJANI 1680: Joann Lud. Schönleben, Dissertatio pole- mica de primo origine augustiss. domus Hapsburgo-Austriacae. 1683: Fasciculus Josephinus seu manuale vene- rabilis Sodalitatis S. Joseph!. 1689: J. Weichard Valvasor, Die Ehre des Her- zogthums Krain. 1711: Hoffstaeter Jacobi, Liber IV decratalium. P. Gryoni 1713: Ars metrica sive ars condendorum elegan- ter verseum 1714: Joan. Greg. Thalberg, Epitome chronol, continens antiquissimae urbis labacensis. 1714: Klemenziz Andreas, Cynoscura Evangelica seu norma bene vivendi. 1718: Heven es Gabriel, Calendarium Marianum. 1720: Nicoiao Elften, Panis coeli. 1721: Carolus Borromaeus, Regula aurea confes- sar. 1724: Segneri Paulo, S J, Devatus Mariae Vir- ginis. 1724: F. Castuli Weibl, framciscani, Dissertatio dogmatica de sacramentali confessione a Jesu Cho instituta. 1725: Bellarmin, Instructkmes tres — drugi del: Kratki sapopadek christianskega navuka od Roberta Bellarmina. 1741 : Ars semper gaudiendi in tres partes divisa. 1726: Hoffstaetter Jacob, Celebritores controver- siae canonicae theologiae. 1732: Joan. Pimanzonti, Via caeU complanata seu detecta salutis impedimenta. 1742: Manuale praesidum confrat. SS. Rosari! Rudolphswerti. 1743: Practicum christianae perfectionis compen- diimi. 1743: Georg Haslbauer, Leben und Gutthaten des hlg Judoci. 1743: Georg Haslbauer, Durch die goetliche Gna- densohne-hellbeleuchter Stern. 1744: Joann. Polanco, Methodus ad eos, qui mo- riuntur-adiuvando. 1744: Tropper Nepcmuceno, Tractatus de impe- dimentis 1747: Scupoli Lorenzo, Sveta wisha to je svetu podvuzhenie po navuku. 1760: Veritates aetemae dd. sodalibus almae ven. sodalitatis maioris B. V. Mariae in coelo assumptae ab Caesareo academico S. J. collegio Labaci pro Xenio Oblatae. 1764: Nicolao Elffen, Panis coeli seu breves in- structiones bene vivendi. 1764: Nicolao Plffen, pie vivendi. 1767: Leopoldi Josephi-Rituale labacense. 3 768: In Xenium oblaita, Veritates aetemae pri- mo triduo hebdomadea sanctae garcii pro- positae. 1770: Georg Haslbauer, Chi&tliche Einsamkeit. 1772: Land crainischer Schematimus für das Jahr 1772. 1783: Alphabetisch-sinioptischer Auszug. 1784: Sammlung des kaiser. — koenigl. Vei-or- dnungen für das J. 1784. 1785: Summlung des kaiser. — koenigl. Veror- dnungen für das J. 1785. 1806: Instanzen Schematismus vom Herzogthum Grain. VIRI Benefici), arhiv v knjižnici P. P. Glavarja (Pisma Testaferrate Glavarju in Glavarja Te- staferrati. Glavarjev in Tomljev zapisnik knjig — Delovodni zapisnik gradnje. — Fasija benefi- cija P. P. Glavarja.) 184 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 NARODNOSTNO VPRAŠANJE V PREDMARCNIH LETNIKIH BLEIWEISOVIH NOVIC NATASA STERGAR Tednik » Kmeti jiske in pOikodelske Novice« je bil po krajšem Vodnikovem poskusu z >. Lublanskimi Novicami« (1797—1800) prvi slovenski časopis. Kot je znano, jih je izda- jala Kranjska kmetijska družba, urejal pa pr- vega četrt stoletja (od 1843 do 1867, posred- no celo do 1881) dr. Janez Bleiweis. Novice PO izhajale cd 5. julija 1843 do 1902.' Čeprav Bleiweisove Novice do marčne revolucije ni- so bile političen list so — ne da bi se tega same zavedale — že s tem, da so kot edini te- danji slovenski časnik zbrale okrog sebe naj- širši krog slovenske inteligence ter pet pred- revolucijskih let redno prihajale v vse deže- le, kjer so živeli Slovenci, odigrale odločilno vlogo pri ustvarjanju enotnega in samostoj- nega slovenstva. Tiskar Blaznik je začel izdajati Novice v .500 izvodih (Novice 1847, št. 26 sicer navajajo »600 natiskov«),2 čez tri mesece je list imel 800 naročnikov, ob koncu leta 1843 že 1000,^ čez dve leti 1117, sredi leta 1846 1257 (1846, 19), poleti 1847 1451 (1847, 20), ob koncu iste- ga leta pa 1522 (1848, 4). Ob koncu revolu- cionarnega leta 1848 so imele Novice že 1800 naročnikov. V literaturi je že (poznana poklicna sestava naročnikov ob koncu prvega leta: 605 duhov- nikov, 24 graščakov ter 15 graščinskih oskr- bnikov, 55 obrtnikov in 7 tovarnarjev, 58 izo- bražencev in študentov, 39 učiteljev in cer- kovnikov, 149 kmetov. Pregled naročnikov za leto 1847 našteva takole: »Cesarskiga rodu 1, vikši duhovšine 31, fajmoštrov, vikarjev, ku- ratov in kaplanov 596, drugih duhovnov 34, cerkovnikov 9, samostanov in menihov 28, učenikov, vikših in srednjih učiliš 48, učilnic na deželi 55, učencev vikših in manjših šol 80, kantonskih komisarjev in uradnikov 14, drugih cesarskih uradnikov 67, grajšalkov in njih oskerbnikov 68, posestnikov in kmeto- vavocv 230, obertnikov in rokodelcov 94, kup- cev in štacunarjev 47, vrednikov časopisov, in drugih učenih, ki niso v službi 22, bukva- rišč in tovariši j branja (kazin) 11, kmetiških družb in drugih naprav 12, kavarnic 6, ce- sarskih pošt 18, neimenovaniga stanu 51« (1848, 4). Za sredino leta 1847 je bil objavljen tudi naslednji geografski razpored naročnikov: Od kod vse pa so bili naročniki? »Od 1451 jih je na Kranjskem 702, Štajersko 381, Teržaško in Goriško 196, na Koroško 101, na Hrovaško in Dalmatinsko 39, nekteri na Dunaj, Morsko, v Prago, Ogersko, v Benetke, Milano, Bel- grad; 2 iztisa gresta v Ameriko.« (1847, 26, 103) Ze po predloženem uredniškem programu so želele Novice predvsem pospeševati kme- tijstvo in obrt. Danes jih s te plati pravza- prav ne poEniamio, pač pa vemo, da so dokon- čno vpeljale gajico, utrdile enotnost sloven- skega knjižnega jezika ter odbile poskus ili- rizma. V tisti del Novic, ki je bil posvečen »narodnim zadevam«, so sodila nadaljevanja o zgodovini Slovanov in Slovencev, etnog- rafski opisi posameznih slovenskih pokrajin, poročila o stanju v posameznih šolah in spod- bude za ustanavljanje šol, za njih vzdrževa- nje in za pouk v materinščini. Skoraj na vsaki zadnji strani lahko najdemo oznanilo novih slovenskih in slovanskih knjig ter časopisov. Novice poročajo^ na kratko* tudi o drugih kulturnih dogodkih, o gledaliških predstavah, o umetnosti. Tu opuščamo podrobnejše razpravljanje o zanimivih podrobnostih črkarske pravde, o razvoju jezika v Novicah, o literaturi, ki ,so jo Novice objavljale o poročanju lista o tedan- jem slovenskem šolstvu, kulturnem in umet- nostnem življenju, razvoju znanosti ter o po- gledih na gospodarska in socialna vprašanja. Razumljivoi je, da v obravnavanem času še niso imeli povsem jasno določenega pomena izrazi kot npr. Slovenec, Kranjec, Ilirec, Hr- vat, Slovan. Uporaba teh izrazov je bila zelo ohlapna in tako je bilo Novicam večkrat prav vseeno, če napišejo »Kranjci govore sloven- ski jezik«, ali pa da »Slovenci govorijo kranj- ščino«. Narodna zavest v Novicah pa je prav- zaprav že identična današnji in omejena na isto območje, za katerega sodimo, da je slo- vensko, na iste dele narodnega telesa, ki se- stavljajo slovenstvo. Ob predlogih, naj bi se Slovenci zaradi Slovakov imenovali Slovinci in »naše narečje slovinsko«, so Novice pribile: »Tega mi storiti ne moremo. Mi smo bili, smo še sedaj in bodemo ostali še naprej slovensko govoreči Slovenci, kakor se tudi vsikdar in povsod imenujemo, samo na Banatskim pra- vijo, da so Slovenci slavonsko in ne slovin- sko — govoreči. Imenujmo govor Slovakov ogersko-slovensko narečje, naš pa ilirsko- slovensko.« (1847, 15) Ker me je zanimalo, kako odseva okreplje- na narodna zavest v Novicah in to ne le v povečanem številu buditeljskih člankov, sem preštela, kolikokrat je bilo v časopisu od sre- 185 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 de 1843 do srede 1848 uporabljenih besed »slo- i venski«, »Slovenec«, »Slovenija«. Nisem upo- števala teh besed, kadar so pomenile »slo- vanski« itd. Nedvomno bi bilo zanimivo tudi opazovati, kako upada raba besede »kranj- ski«. Od številk ne moremo zahtevati abso- lutne točnosti, prav gotovo pa se gibljejo m.ož- ne napake le v okviru dovoljenih meja z od- stopanjem mojih številk na manjše od res- ničnih). Izrazito je skokovito naraščanje v prvih dveh letih (kljub temu, da je pri letu 1843 upoštevana le polovica leta) ter v letu 1848; če bi delala statistiko še za drugo polovico 1848, bi prav gotovo presegla prvo polovico leta, ko so bili revolucionarni le trije meseci. Namesto točnih geografskih orisov imamo na voljo več bolj poetičnih podob Slovenije kot npr. v dopisu s Koroškega (1845, 1): »Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje ob- letel, kjerkoli žive bodi na Žili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Beli, na Pivki ali Ljubljanici, na Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga — povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepeval — trikrat bi Slavo grozno zagnal, da bi po vsi Slovena razle- galo se.« Bolj konkretno piše o tem, kje Slovenci žive, »Slovenski kolednik«. »Slovenci se šte- jejo k sledečim škofijam — Goriški, Ljubljan- ski, Kerški (v Celovcu), k Labudski (v Sent- Andražu), k Sekovski (v Gradcu), k Videm- ski (Udine), k Teržaško-Kopriški (v Terstu).« Oglejmo si po vrsti, kaj pravijo »Novice« o narodnostnem stanju v posameznih pokra- jinah. Za Kranjsko in Spodnjo Štajersko ni nobenega dvoma, da bi ne bili slovenski. Šte- vilk o njiju nisem zasledila, razen za lavan- finsko škofijo. »Popolnoma slovenske dekani j e so na Ko- roškem sledeče: Pliberška, Doberloveška, Tin- ska, Gornjerožka, Doljnorožka in Velikovška; večidel ali saj na pol slovenske: Doljnozilska, Kanalska, Belaška in Celovška. Po letašnjim duhovskim imeniki (šematizmi) je na Koro- škim 116.000 Slovencov zunaj, tistih, kteri so na nemški strani.« (1847, 15) Vsekakor zani- miv podatek, ki še ni bil obravnavan v lite- raturi o koroškem vprašanju. Ob nastopu škofovanja Antona Martina Slomška je »Radislav« zapisal :»V Labudski škofiji je blizo 278 000 Slovencov, Nemcov pa le blizo 40,000; okoli S. Andraža je pa veci del nemško.« (1846, 32) »Z veseljem Vam oznanimo, da tudi pri nas Slovencih Sekovske škofije se ljubezen do materiniga jezika vedno bolj in bolj vnema (če ga ravno še dosta protivnikov skrivoma in očitno zabraniti hoče — v nekaterih slo- venskih farah se še sedaj šolarjem zgol nem.- ške bukvice za darila dajajo) in da tudi mi novi pravopis poznamo, in po tem pišemo.« Dopis nadalje hvali slovenske duhovnike in končuje: »Tudi slovenski nadpisi so že po- gosto v novim pravopisu najdejo, kakor sim ga v kratkim v Radgoni tudi nad velkimi vratami slovenske cerkve prav lično v kamen vsekaniga in pozlačeniga našel.« Podpis »J. E.« (1847, 48) »Na Ogerskim v železni in saladski ver- medji je tudi 52.000 Slovencov, prebivajo v 160 vaseh in imajo 18 katoliških in 4 prote- stantske fare.« (1847, 16) »Dopis iz Dolenskiga. . .. Naši sosedje so nam dragi sosedje, tode v ljubezni do sose- dov ne smemo lastne domovine pozabiti. Vsa- kimu svoje! — Nikar se ne motite! Beli Krajnci po jeziku niso Horvatje, pa tudi ne Serbi (zunej Marij adolcov, Bojančanov in ne- kaj maliga starovercev v Metliški fari) da- siravno jih je bistroumni in visokoučeni Ceh, P. Safarik mende vse poserbil, sicer ne vem, kje bi bil na Kranjskim 40.000 Serbljanov dobil.« (1845, 50) V letu 1847 se je sprožil plaz pisem iz Istre. Avtorji so bili skoraj sami slovenski duhov- niki. Znana je izredna zapletenost narodnost- ne strukture v Istri. Čeprav večina dopisni- kov govori o Istri kot o Kranjcem manj zna- nem delu Slovenije, drugi govore le o »edini 186 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 materi Slavi«, o ilirskem jeziku, kar se da seveda različno interpretirati. Omenim naj še, da se Reka omenja nekako za slovensko mej- no mesto, čeprav o nacionalni strukturi me- sta v »Novicah« ni. A. Zdešar se je večkrat oglašal iz Pična, v letu 1848 pa je objavljal celo nadaljevanje »Istrijanski Slovenci«. »... Mnogo ljudi pri- de iz Kraj ni j e in od druzih krajev v našo Ist- ri jo zavolj kupčije, ali pa obiskat svoje pri j al- le in rodbino, veliko duhovnikov je tukaj iz Krajnskiga in Stajerskiga, in svoji bi jih radi obiskali. Je pa tukaj ta navada, de ima veli- ko mest po dva imena, eniga po laško, dru- ziga po ilirsko.« (1847, 48) Za istrske Slovence pravi, da so ravno tistiga roda, in po njih žilah teče tista kri, kakoršna po žilah drugih slovenskih junakov. — Od kod de so oni pri- šli v te kraje, se za prav razsoditi ne more, če ravno so se modri in prebrisani možje že večkrat v tém prepirali. Toliko pa je resnica, de niso vsi od eniga kraja prišli; to se vidi iz njih obleke, iz njih jezika in iz njih navad. Kolikor jih je pri morji, posebno poleg Ter- žaškiga morja, so si, kér vedno po kupčijah po morju sem tertje hodijo, govorjenje in na- vade od drugih, csobito od Lahov polastili, zato tudi večidel po laško govorijo, razumejo pa tudi horvaško. — Drugi, kteri so v sredi dežele, se tudi... v obleki in govorjenji raz- ločijo, in sicer tako, de kolikor se gre bolj blizo proti Terstu in Kraj ni, tdliko več se čuje laških in krajnskih besedi. Naj več čud- no pa je ravno pod Učko (Monte-maggiore), kjer so nektere plevanije Vlahov, to je, od takih, kteri se nosijo oblečeni, kakor naši dru- gi kmetje, in tudi z nami govorijo po horvaš- ko, med sabo pa imajo drug jezik, kteri ime- nujejo »rimljanski« ali »vlaški jezik«, in kte- riga drugi Istri j ani ne razumejo in ne govo- rijo . . . Akoravno pa so Istrijanski Slovenci med sabo v eni ali drugi stvari razločeni, se vunder vsi med sabo ljubijo, in so si v več stvareh in navadah enaki. Večidel so serčni, krepki in za učenost jako pripravni junaki; škoda samo, de je premalo šol, in da so pre- več ubogi, pošiljati svoje mlajši v Terst ali pa clo v Gorico v šolo ...« (1848, 2) 2e v drugi polovici leta 1848 pa so »No- vice« prinesle tudi številke o Istranih. Zaradi zanimivosti, naj uporabim še ta citat!« V Ter- žaškim listu (Journal des österr. Lloyd Nr. 171) dokaže natanjko nek učen mož, de Istri- ja je večidel slovanska dežela, kér med 160,000 prebivavoi je le 55.000 duž, ki niso slovenskiga rodu, — dve tretjini prebivavcov govorite slovansko, — in na 57 štirjaških miljah Istrijanske zemlje so le posamesni kra- ji, kjer laška zmes prebiva, sicer pa so povsod Slovani in Vlahi naseljeni. Imenovani sosta- vek priporočimo vsacimu radovednimu brati, kér pisavec kaj krepko podaja 3 istrijanske poslance na Dunaji, ki so rekli: de Istrija je po jeziku, navadah, spominkih, véri, nag- njenji in zemeljni legi — laška dežela!« (1848, 31) »Pod Videmsko škofijo se štejejo sledeče popolnoma slovenske sosedščine — Šent-Pe- terska, Sent-I^enarška in Režij anska fara in podfara Drenkija. Slovenci prebivajo od Go- riških do Koroških granic, v Benatskim kra- Ijevstvu od terga Terčeta in od vrat mesta Cividale in v Rezii, vsih vkup je blizo 22.000.« (1847, 17) Čeprav se narodnostni boji v teh letih še niso razmahniU s poznejšo silovitostjo, »No- vice« že v isti številki ugotavljajo, da smo bi- li v preteklosti zlasti na severni meji podvr- ženi germanizaciji: »Koroška dežela je bila nekdaj vsa Slovenska, kar nam pričajo imena krajev itd. na nemški strani. Tam je mnogo krajev, ki še dandanašnji nemškiga imena nemajo, temuč samo slovensko, akoravno sa- mi ponemčeni ljudje zdaj tam prebivajo: v Stranach, Lesach, WeUka, Verhah. — Posebno veliko je pa slovenskih imen nekako po nem- ško zavitih, ktere po nemško nič ne pomenijo, in so v slovenščini popolnoma razumljive, na nemški strani jih je takih tolika sila, da se tukaj napisati nemorejo.« Novice 1847, št. 25 pravijo: »Narveči mesto na Slovenskim je Terst, kjer štejejo 80.000 prebivavcov.« O nacionalni strukturi tu ni podatkov, kakor jih ni niti za ostala mesta na Slovenskem. Nekje Novice poročajo, da živi na Tržaš- kem, v Istri in na Goriškem skoraj 480.000 duš. »Vsih Slovencov je blizo treh miljonov, prej emvavcov pa nekaj čez tavžent,« se pri- tožujejo (1846, 48). 2e tedaj so bile Novice v skrbeh za slo- venski naravni prirastek. V 5. št. 1846 z za- skrbljenostjo poročajo, da se je po statisti- kah za leto 1844 v vseh avstrijskih deželah zmanjšalo število novoporočencev. O izselje- vanju poročajo kot o »čudni novici«. V ob- ravnavanem obdobju so Novice objavile nekaj pisem Slovencev, ki so odšli v Ameriko, n.pr. misionarja Pirca. Pire je med dobrotami, ki so mu jih poslali iz domovine, »z neizrečeno völilkim veseljem« prejel tudi »Novice« (1846). Po stoletjih narodnostnega zap>ostavljanja je bilo treba pri dviganju narodne zavesti tlačenega naroda začeti prav od začetka. No- vice zato poveličujejo slovensko preteklost, jezik, ljudi, navade in skušajo smešiti nem- škutarje in odkrite slovenske nasprotnike. Take strupenosti do vsega nemškega, kot jo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 187 poznamo iz poznejših desetletij, pa tedaj še ne zasledimo. Novice skušajo dvigati vrednost lastnemu narodu, za to pa jim ni potrebno poniževanje drugih. Zato so Novice polne po- učnih zgodbic, kako so se ljudje, ki so zata- jili svoj narod, sami osmešili. Verjetno nam je vsem znana zgodba o mladem možu, ki je bil pol leta na Nemškem, po povratku pa je moral za vsako stvar spraševati, kako se ime- nuje po slovensko. »Ravno tako je enkrat spraševal, ko je videl grablje, kaj je to. Toda, ko so ga udarile po nosu, je prav lepo po slovensko rekel ,Te preklete grablje'.« (1844, 35) Ljubljanske »poturice« zasmehujejo (1848, 13): »Nekterim Ljubljančanom se smešno zdi, de Nationalgarde »Narodno stražo« imenuje- mo. — Sirote v slovenskim jeziku ne vejo, kaj govorijo. Dragi Slovenci ! nikar se jim ne smejte — sej niso sami tega krivi, de svo- jiga matemiga jezika ne umejo, pa tudi nem- škega ne ! Ti človečki...« Odpor proti germanizaciji je prav gotovo močno krepil občutek povezanosti s Slovani in še posebej z južnimi Slovani. »Ne le mi Krajnci, 60 miljonov ljudi govori slovenski jezik . . .« pišejo »Novice«. Tu naj kot zani- mivost omenim, da so že leta 1846 v drugi številki prinesle prevod lužiške narodne pes- mi »Vejčice poduk« in da so seznanile bralce tudi s tako majhnim slovanskim narodom, kot so »Lužičanje, ali Serbi kakor sami pravijo«. V tistih letih je znanje še enega slovanske- ga jezika postalo kulturna in narodna potre- ba. Ko so Novice oglašale časopise drugih slovanskih narodov, znanje jezika ni bila ovi- ra, čeprav so bile takrat možnosti za nepos- redne stike (razen morda v primeru Cehov in Slovakov) manjše kot danes. »Ni gerdo pra- vijo pri Zilji, ako kdo kaj ne zna; pa gerdo je, ako se učiti noče. Kdor se hoče med izo- bražene šteti Slavjane mora še kako drugo slavjansko narečje razumeti. Mi imamo 4 na- rečja ...« (1845, 43) »Novice so vestno spremljale narodno živ- ljenje pri Hrvatih in Srbih. Naznanjale so nove časopise, društva, bralnice, izboljšave v šolstvu. Pozdravile so izid vrste literarnih del, ki jih danes štejemo, med temelje srb- ske in hrvaške kulture. Med znanimi imeni z juga, ki so se oglašali s posameznimi dopisi, naj omenim Petra Preradovica in Vuka Ka- radžiča. Vsako leto je naš časopis poročal tu- di o letini na jugu. Edino za Črnogorce lahko rečemo, da so ostajali za bralce Novic zaviti v plašč nakak- šnega romantičnega junaštva. Vendar ne smem zamuditi priložnosti, da citiram dopis »Iz Planine 24. Prosenca« (1844, 5): »Snoči okoli 8 ure so v ošterijo k černimu orlu trije mo^e peršli, nekoliko, pa ne pcipolnoma po turško oblečeni, — in ker so nas kranjsko go^ variti slišali, so se znami v pogovore spustili, in nam povedali, de so Cemogorci (Monteneg- riner). Mi smo mislili, da sio kupci. Eden zmed njih je nam zavolj lepe in velike postave, in zavolj draziga oblačila posebno dopadel, in se je prov prijazno menil. Povpraševali smo ga od černogorske kupčije, od čemogorskih navad, izdelkov, seljskih pridelkov itd. Na vse prašanja je nam prijaznim v černogor- skim — krajncam lahko zastopnim jeziku —- odgovoril, in nas med drugim tudi prašal, če gospoda Kopitarja na Dunaji poznamo. V nar večjim pogovori pa zvemo od c. k. pošte, kdo je ta lep in prijazen mož, ki je nam čast ska- zal, se z nami meniti. In kdo je bil? — Bili so milostljivi in vse časti vredni g. Vladnika, to je starovirski škof, kteri imajo tudi de- želsko oblast v Čemi gori. Sram nas je bilo, de nismo njih visokost stanu dolžne časti skazali; tode prijazne besede, s kterimi so se poslovili, rekoč: »z Bogom Krajnci«! so nas potolažile, pa tudi marsikateremu, kteri je morde naš krajnski jezik obrkoval, po- kazali, de nas celo Cemogorci, akoravno iz teh daljnih krajev pridejo, lahko zastopijo. — M. K.« Zamišljamo si lahko, koliko je Slovencem pomenilo tedaj vsako znamenje cesarjeve osebne naklonjenosti. Ob obisku cesarja in cesarice v Ljubljani so tako »Novice« objavile posebno prilogo s pesmijo »Slovenija cesarju Ferdinandu«. To priložnost imenujejo na splošno za prvi primer, ko je bilo ime »Slo- venija« izraženo na tako visokem in uradnem nivoju. (1844, 36) Razna društva so nedvomno imela ogromen vpliv na narodno prebujenje. Pred ustavno dobo so imela v glavnem zelo neformalen zna- čaj. Le redkim je uspelo iz rok Sedlnitzkega izpuliti uradno dovoljenje za svoje delovanje. Tako »Novice« velikokrat poročajo o delu Kmetijske družbe in hvalijo njene zasluge za narodni razvoj, kar je seveda samo po sebi razumljivo, saj je bila družba do leta 1848 iz- daj ateljica lista. »Novo, celo posebno veselje za vse Slovence.« pišejo Novice v 8. št. 1845. »Naš g. Slomšek . .. družbo v izdajanje ce- nej ih Slovenskih knjih narejajo, kar bo nam- .Slovensika Matica'... Da bi le ta Matica vse Slovence od Madžarske do Vlaške meje, od Nemških gor do Ilirskih logov prijazno objemala in da bi ga ne bilo spačeniga Slo- venca, kteri bi ves voljen te Matice z glavo in mošnjo ne hotel podpirati.« Kot vemo, Sedlnitzky dmžbe ni dovolil, tako da je bila Družba svetega Mohorja ustanovljena šele 188 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 leta 1851, poznejša Slovenska Matica pa 1864. Znan je rahlo zloben Majerjev komentar, da je pravzaprav dobro, da Slomšek ni dobil do- voljenja, ker Slovenci »imamo molitvenikov že preveč«. V štev. 51, 1845 poročajo Novice o ustano- vitvi »Društva zoper terpinčenje žival«, ki ga je v Gorici organiziral Valentin Stanič. Caf je že 1845 pozival rodoljube, »da nap- ravijo v svojih farah bravnice, to je družbe za bukve brati, gder vsaki ob letu nekoliko vloži, da se vse bukve, kar jih je Slovenskih, pokupijo ino po fari berejo.« On je »Družbo za knjige brati« v svojem kraju že organizi- ral. (1845, 6). Že pred njegovim pozivom so Novice poročale o »Bukvarnici slovenskih bogoslovcev v nemškim Gradcu« (1844, 52), v naslednjih letih pa je bilo dejansko usta- novljeno precej takih društev. Celo v Celju se je »po velikim trudu tamošnih gospodov duhovnikov majhno slovensko knjižnico nap- ravilo« in »so učenci nemških šol na sloven- ske bukvice, kakor čebele na lipovo cvetje. Učenci latinskih šol ne kažejo toliko veselja do slovenščine, ako so ravno bliže času, v kterim bo njih služba popolniga znanja slo- venskiga jezika od njih terjala.« (1847, 31) Vpeljala se je tudi navada, da imovitejši domoljubi najboljšim učencem posameznih šol podarijo za nagrado naročnino za Novice. Majhen narod je bil še toliko bolj ponosen na svoje velike može, ki jih je spoštovala vsa Avstrija ali pa celo ves tedanji zahodni svet. Zato se v Novicah mnogokrat pojavljajo hval- nice velikim slovenskim rojakom. Tako poročajo »Novice« že v svoji 11. šte- \dlki prvega letnika, »de je gospod Jernej Ko- pitar —¦ naš slavni rojak, sedaj cesarske buk- varnice varh na Duneji pred nekim časam od svetiga očeta papeža red svetiga Gregorja Velikega dobil. To je že drugo poslavljenje te- ga gospoda, kteriga učeni vsih europejskih narodov s spoštovanjem imenujejo; vlansko leto namreč so njemu tudi Prajsovski kralj »red za velike zasluge« podelili.« Novico o njegovi smrti je časopis objavil kot »Žalostno povest« (1844, 35). Že čez leto dni so začeli akcijo za postavitev Kopitarjevega spomenika v Ljubljani (1845, 46; 1846, 18 itd.). »Kopitar je vreden, nar vredniši krasniga spominka, ker je pervi teme razkadil in Slovenščini luč prižgal. ... Ce Kopitarjev ne častimo, je proč naša narodnost, ter nesmo vredni imena »Slo- venci«.« Delo Kopitarjevega naslednika Miklošiča so Novice spremljale že od same njegove nasta- vitve za »preglednika (cenzorja) slovjanskih bukev« in »uradnika c. k. bukvamice« (»Po- slavljenje«, 1844, 42 .. ) Ko je ob smrti tržaškega škofa Matevža Ravnikarja pariški mesečnik »Le necrologe universel du XIX siecle« objavil članek o njem, je Bleiweis pod naslovom »Slovenca tudi Francozje časte« zapisal tudi: »Komu bi serce od veselja ne poskakovalo, slišati, kako ptuj narod Slovenca časti!« (1846, 2). Veselje ob imenovanju Slomška za škofa je bilo izredno in se je v Novicah upravičeno spremenilo v vseslovensko praznovanje. (1846, 24 dalje). »M. V.« — nedvomno Matija Vrtovec — poroča npr.: »Kako daleč jo zamore tudi slo- venskiga kmeta sin« pod naslovom »Hvalež- nost visoko postavljeniga sina do svojih kme- tiških staršev« o primeru družine Lavrin iz Vipave. Jožef je postal »c. k. dvomi posveto- vavec in predstojnik c. k. kervave sodbe v Milani«, drugi brat Janez — zdravnik v Mi- lanu, tretji — Anton pa »vitez reda železniga venca, c. k. vladarski posvetovavc« in »ge- neralkonzul« v Egiptu, kjer je v Nubiji našel 3000 let star sarkofag in ga dal prepeljati v Vipavo. Vanj je dal pokopati svoje starše.« Sredstvo za povzdigo lastnega naroda je prav gotovo tudi poudarjanje njegove slavne in dolge preteklosti. Tega so se Novice dobro zavedale in niso zamudile nobene priložnosti, da ne bi z resničnimi zgodovinskimi dejstvi ali pa s skonstruiranimi teorijami poudarjale pradavnosti slovanskega in slovenskega rodu. Ze v šesti številki prvega letnika je ured- ništvo objavilo dve etimološki razlagi za ime glavnega mesta: »Emona, nar veci ino lepši mesto Ilirie, je Slovencam nar več všeč blo, zlasti ki se je bil njih Vojvoda tukaj vselil, zato so prekrstili Emono v Ljube, v Ljubah; nemci v Laibach, Lahi Lubiana. — Drugi pa pravijo: Slovenci zagledavši Emonski grad so mu rekli lob (čelo, krona) ino mesto pod njim Loblana (kronana).« Bralci »Novic« sicer imajo priložnost zve- deti, da »v te Savske kraje zgodopisci nek rod po imenu »Latovici, Latobici stavijo« in »da nekateri novejši učeni terdijo«, da so še nekaj stoletij po Kristusu v naših krajih ži- veli sami »Celti« (1847, 15 in 30). Medtem ko je Jure Sodevski zgodovinsko zelo točno pisal o pokristjanjevanju Slovanov in o delu obeh solunskih bratov (1844, 29), je hotel »Poženčan« v nadaljevanju »Prvi seljaki na Slovenskim« (1846, 25—29) vso zgodovino naših krajev strpati v slovensko obdobje. Po- navlja tedaj ustaljene teze o stalni naselje- nosti Slovencev na našem sedanjem ozemlju. Zaradi izredne plalstičnosti »Poženčanovega« teksta, naj naše razjpravljanje o tem, kako se kaže naraščanje slovenske narodne zavesti v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 189 prvih letnikih Bleiweisovih Novic, zaključi- mo prav z njim. »Naš narod se ni, kakor so nekateri tako bledli, več sto let po Kristusovim rojstvu v te kraje vrinil druziga naroda nadležvat, ali ga preganjat, ampak se je po božji volji, po kteri je vsa zemlja odločena, de jo ljudje napolnijo, ob silno starih časih v te dežele naselil, jih obdelovat in si še drugači pošteno živež služit. V teh deželah ni pred noben na- rod stanoval. Rajnki g. Vodnik, Bog mu daj dobro, je djal: Od perviga tukaj Stanuje moj rod. Ce ve kdo za druz'ga, Naj reče od kod? Kdor bi terdil, da se je naš rod sem vrinil, kaciga druziga preganjat, naj pove, kdo je pred teh dežela gospodar bil. Res de se za ter- dno ne ve, kdaj ravno se je naš narod sem preselil; res de so učeni v ti reči raznih mi- sel, vendar taki, ki so od teh reči lahko kaj vedili, niso nikjer zapisaniga pustili, de bi bil popred kak drugi narod tu, kjer smo mi zdej ;... « Kolikor se more izvedeti od grških in rimskih piscev, »je naš narod prišel iz Male Azije, ali iz jutnovih dežel, čez dandanašnjo Turčijo. Nekteri pravijo, de je bil Ister tisti mož, ki je naripervi pred 3500 leti od Tracije do Istra to je, do dandanašnje Dunave šel.« Ister je imel dva sina. Ilirov zarod se je »raz- selil po Tracii, Serbii, Bosnii, Bulgarii, Alba- na, Dalmacii, Ogrü, Slavonii in Hrovatii not- ri do Kolpe. Belovezov zarod pa po Istrii, po Beneškim in Teržaškim Primorji, po Gori- škimi, Kranjskim, Korošikim, Štajerskim, tudi do Kolpe. — Od tod pride, de se ta dva za- roda, akoravno sta oba slovenska, vender po besedi nekoliko razločita.« Da so Slovani prišli preko Grčije, dokazu- je tudi to, da je Jazon ustanovil Emono, »ka- kor je bila tudi v Tesalii, kjer je bil Jazon doma.« Slovani so se udeležili trojanske vojne na obeh straneh. Ker zgodovinopisci niso bili Slovani »se nam mora slovenska dogodivščina starih in novih časov vsa ptuja kazati; de v nji skoraj nikjer Slovencov ne najdemo, in bi nikjer za nje ne vedeli, če bi mi sami Slovenci ne bili. — O ko bi pač imeli dogodivščino (zgo- dovino) po domače pisano. Zgodovina je nar- boljši učenica narodov. Take dogodivščine je pa le od učenih Slovencov pričakovati.« OPOMBE 1. Osnovni deli o Novicah sta Josip Marn, Je- zičnik. XX. leto. Novice pa dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani 1882; Dragotm Lončar, dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Letopis Slovenske Ma- tice, Ljubljana 1909. Med zgodovinarji sta v svo- jih pregledih več pisala J. Mal in B. Grafena- uer, med literarnimi zgodovinarji pa I- Prijatelj, L. Legiša, A. Slodnjak, S. Mihelič. — 2. Pri na- daljnjih citatih iz Novic naivajam v oklepaju samo letnico, številko, ponekod še številko strani. — 3. Tako J. Šlebinger, Slovenski časniki in časo- pisi, Ljubljana 1937. , ITALIJANSKA ZUNANJA POLITIKA PRED ZLOMOM FRONTE PRI KOBARIDU IN PO NJEJ OB 60-LETNICI 1917—1977 IVO JUVANClC Ob izdaji memoarov in dokumentov iz ar- : hiva Sidneya Sonnina, italijanskega zunanje- ga ministra med prvo svetovno vojno, je bila v Kroniki 1973. leta (št. 2, str. 136—140) ob ^ cceni Sonninovega dnevnika (Diario 1914 do 1916), podana ne samo politika tega moža, tem- ; več tudi povezava z gledanji in zadržanjem \ obeh ministrskih predsednikov na podlagi njihovih spominov, A. Salandra in V. E. Or- landa, glede na celoten potek italijanske ude- ležbe v vojni 1915—1918. Tu gre za nekakšno nadaljevanje (S. Son- > nino: Diario 1916—1922; S. Sennino: C ar teg-j gio 1916—1922, opombe P. Pastorelli, Laterza i 1975), treba pa je vnaprej opozoriti na vlogo ' Sonnina, ki je tam stal bolj v ozadju, tu pa stopa v ospredje, saj je bil odločilna osebnost :.iunanje politike, čeprav v javnosti ni bila in ne pri meddržavnem dogajanju vojne dobe, zaznavna ne pri italijanski notranji politiki ko je govorilo orožje, manj pa zunanji mi- nistri. Naj še pripomnim, da ta pregled upo- števa drugo delo. dokumente iz Sonninovega arhiva, manj pa skope zapiske iz dnevnika, saj diplomatsko dopisovanje z italijanskimi poslaniki v Londonu, Parizu, Washingtonu pa še s poslanikom Sforzo pri srbski vladi na Krfu bolj jasno pokaže vso italijansko zu- nanjo politiko in zadržanje Sonnina, ki je bil kar nekak samodržec pri njenem izvajanju in 190! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 se ni dal vplivati niti od svojih predsedni- kov vlad. Za lažje razumevanje naj omenim še neko analogijo med prvo in drugo svetovno vojno. Kot je leto 1942—1943 pomenilo s Stalingra- dom in El Alameinom prelom druge svetovne vojne, tako je obdobje 1917—1918 prelom prve. V obeh je »velika« Nemčija tam pru- ska, tu na liniji nacistične politike, dosegla neki klimaks, se pravi neverjeten in nepri- čakovan vzpon v očeh svojih nasprotnikov, a je začela potem drseti rapidno navzdol svo- jemu neizbežnemu porazu naaproti. Poglejmo le najvažnejše prelomnice prve svetovne voj- ne, primero z drugo naj si pazljivi bralec napravi sam, in to po šestdesetih letih prve. Prvi prelom je odgovor in sklep nemškega vrhovnega poveljstva ob novem letu 1917 (9. 1. 1917), ko je celo proti volji svoje vlade in kanclerja začelo z neomejeno podmorniško vojno potapljati tudi nevtralne ladje, ki so se bližale Angliji. ZDA, ki so bile izzvane že leto preje, in čeprav niso bile z evropskimi zahodnimi zavezniki povsem istih gledanj, so 6. aprila 1917 Nemčiji napovedale vojno, av- strijski monarhiji pa še ne, kar je Italijo zelo zaskrbelo. Ta je prišla na vrsto šele 7. 12. 1917. Drugo še bolj važno dejstvo, ki prvega prekaša po svojem pomenu, je dano s febru- arsko revolucijo v caristični Rusiji, ki vrže carja, a je s svojo meščansko usmerjenostjo nezmožna nadaljevati vojno in nujno preraste v oktobrsko revolucijo, revolucijo ruskega proletariata. Ta postane takoj zgled za vse socialiste v Evropi in jih pripelje do razcepa, ponekod kar hitro npr. prav v Nemčiji, dru- god počasneje. Oktobrska revolucija je že dan po izbruhu (7. 11. 1917 po julijanskem ko- ledarju) razburila zahodne evropske oblast- nike s svojim geslom o »miru brez kontribu- cij in aneksij« in s »samoodločbo narodov in narodnosti«, saj je oboje spodnašalo temelje meščanske zimanje politike in diplomacije, bolje kot pa notranje, ki jo je oblast s policijo imela v rokah. To nam priča sam italijanski zunanji mi- nister v svojih dokumentih in navodilih po- slanikom. Ponoiviti je treba tu zgornjo pri- pombo, da se ZDA niiso strinjale z zadržanjem zahodnih evropskih vojskujočih se sil. Poseči je treba malo naprej, na datum 8. 1. 1918, ko je W. Wilson javno preciziral svoje pogle- de v znanih 14 točkah, od katerih sta 1. in 9. zadele Sonninovo zunanjo politiko kar v samo jedro. Wilson je v prvi točki odklonil »tajno diplomacijo« in »tajne pogodbe« ter zahteval javno. Ljudstva morajo vedeti, kaj delajo in kam jih vodijo njih vodniki. Se bolj ga je pri- zadela 9. točka, ki je izrecno zahtevala za Italijo popravek meja, toda po jasnih »na- rodnostnih mejah«, za katerimi so se skri- vale »strateške«, čeprav je bil govor tudi o »varnostnih« mejah pred »ogrožanjem sosed- njih držav«, ki ga pa sploh ni bilo. "Vse pa je prikrivalo apetite po ekspanziji. Dest dni po vstopu ZDA v vojno (16. 4. 1917) je Sennino ob 22. uri poslaniku v Was- hingtonu (Macchi di Celere) poslal brzojav- ko, v kateri razodene vse tisto, kar je Wilsona prisililo k drugačnemu gledanju, čeprav ga ni mogel nikdar izvesti ne v diplomaciji ne v politiki. Sonnino nam razkrije svoj strah in to glede zaveznikov, ki so mu podpisali tajni londonski pakt, da bi se ne opravičevali pri Amerikancih, kamor sta tako Francija kot Britanija poslali svoje misije. Pove jasno, naj poslanik pazi in prisluškuje. .. Zabičuje mu, da gre za »precizno podobo«, ki je »izven vseh diskusij« prav glede vprašanja meja in se ob tem sklicuje na »legitimnost naših jad- ranskih aspiracij« in za to navede edini do- kaz, da so »ljudstvom v zaledju prav tako zagotovile dostop do morja, kar zadeva gos- podarske potrebe«. Mislil je tokrat najbrže še na Reko, ki je bila prepuščnea hrvaškemu »ljudstvu«, še bolj pa na južnodalmatinska mesteca, ki jih italijanska diplomacija ni us- pela pograbiti, kot nam pove sam diplomat- ski zgodovinar Toscano v vojih številnih štu- dijah (zlasti »II Patto di Londra, 1915«). V južni Dalmaciji naj bi Srbija prišla do mor- ja. Vse to naj pove poslanik Wilsonu, pa še, da je Italija za obnovo držav Cme gore in Albanije, nova »meja pa je Italiji nujno pot- rebna zaradi legitimne in potrebne obrambe. Prav ta vojna je dokazala, kakšno ogrožanje pomeni Dalmacija glede vzhodne italijanske obale, ki se ne da braniti«. Nato navaja ar- gument, kateremu je še živi italijanski pub- licist Giuseppe Prezzolini že 1915 javno nas- protoval v delcu La Dalmazia. Gre za »pra- vice naše narodnosti onstran Jadrana, ki so znane, avstrijske statistike pa so sad dena- cionalizacije skozi desetletja .. .«. Prav Prez- zolini je jasno in odkrito povedal: »Gre za naravni narodni razvoj dalmatinskega ljud- stva in pešanje italijanske mestne gospode«. Sonnino bi ne bil Sonnino, če ne bi posne- mal prakse vseh imperializmov in nacionaliz- mov, ki so svoje »pravične zahteve« znali povezati z »lastnimi žrtvami«. Brzojavka na- daljuje in konča z besedami, da so priznani dostopi do morja »Za nas žrtve etničnega značaja«. »Analogne žrtve bodo morali pa pri- spevati Slovani v nekaterih delih (dodaj oze- mlja), kjer je mogoče slovansko prebivalstvo v večini. Za Italijo je obvladanje Jadrana KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 191 ; vprašanje življenja in smrti« (podčrtal član- kar). Ko smo zgoraj omenili samo »obrambo«, smo bili preblagi. Sonnino meni, da gre za življenje Italije.' Odgovor poslanika Sonnina najbrž ni potolažil, saj mu zatrjuje le, da je za ZDA Nemčija glavni sovražnik, ne pa Av- strija (prav tam). S tem pa nam je Sonnino jasno povedal, da med dvema vprašanjema, ki smo jih ome- nili (ZDA in Wilson pa oktober in Lenin) je le prvo, kar ga žre in ne samo njega, tudi Ita- lijo samo; pokazal pa je jasno še na tretje vprašanje, kjer je Wilson drugačnega gle- danja — jadransko vprašanje, kot ga Sonni- no sam imenuje, ki naj bi ga že Londonski pakt definitivno rešil. S tem pa je bila po- vezana kraljevina Srbija in Jugoslovanski od- bor Dalmatinca Trumbiča in tovarišev, ki je bil glavni odkriti nasprotnik Londonskega pakta. Do poletja sta ta dva hodila svoja pota, ki so se križala, julija 1917 pa je prišlo do Krfskega pakta med srbsko vlado in Ju- goslovanskim odborom, ki sta se sporazume- la o skupni akciji za ustanovitev države Sr- bov, Hrvatov in Slovencev (SHS). In še zadnje četrto dejstvo, dogodek, ki pre- trese samo Italijo, zlom italijanske fronte na Soči s prodorom pri Kobaridu je treba ome- niti, saj je vojaški poraz prizadel Italijo v njenih temeljih predvsem pa notranjo poli- tiko in tudi zunanjo, kjer je bil Sonnino njen odgovorni minister. Prodor pri Kobaridu — Italijani ga poz- nijo samo pod imenom Caporetto —• je izvr- šila 14. armada avstrijskih in nemških vojnih skupin, ki so bile pod nemškim poveljstvom (general Bellow in njegov načelnik štaba ge- neral Kraft von Delmessingen). Dve skupini sta bili odločilni: prva pod poveljstvom nem- škega generala Steina med Stolom-Krnom- Tolminom, ki je pa le imela tudi divizijo av- strijskih sil, pretežno Bosancev in Hercegov- cev za Krnom, za to je bila odločilna zasedba Matajurja. Druga skupina od Krna do Rom- bona, ki pa je bila pretežno avstrijska pod poveljstvom generala Kraussa, katere cilj je bil zasedba Stola iz bovške kotline. Začelo se je 24. oktobra 1917 na Soči, končalo pa pri Piavi. Umik, da ne govorimo o begu ita- lijanske 2. in 3. armade (3. se je kar v redu umaknila) je bü porazen. »Okoli 400.000 vo- jakov se je razbežalo, okoli 300.000 je bilo ujetih, ostali pa so bili mrtvi ali ranjeni... Zaplenjenih nad 3000 topov, 300.000 pušk itd.; izgubili so 22 letališč«, citira Milan Zelenika^, ki je bil sprva Boroevičev oficir, nato presto- pil v staro jugoslovansko vojsko, slednjič pa postal Titov oficir. Italijani sami, oziroma njihova parlamentarna komisija je šele po prvi svetovni vojni priznala, da je nasprot- nikov napad po svojem načrtu bil genijalen in do skrajnosti drzen, izveden umno, odloč- no in do tedaj po neznanem postopku, kar je bilo za Italijane iznenadenje, ki je osnovna zahteva vsake vojne akcije, kot piše Zele- nika. Ta oporeka le trditvi glede vojnih sil, ki naj bi bile »visoke kvalitete«, to pa ne drži za lačne, utrujene, slabo opremljene av- strijske vojake. Bralec naj ne spregleda, da je Italija izgubila vse, kar je v enajstih ofen- zivah pridobila. Res je samo 9 do 10 kilomet- rov prodrla na avstrijsko oziroma slovensko zemljo, toda na tej je bila Gorica, ki je takrat dobila pri italijanskih nacionalistih ime »la santa Gorizia«. Umik na Piavo je šel po najkrajši črti ob morju med izlivom Soče in Piave 50 kilometrov nazaj, tu je ogrožal Be- netke. Na kaj se naj Sonnino, zunanji minister, sedaj še opira? Kako naj uresniči vse tisto, kar mu je zagotovil Londonski pakt? Odgovor na to bi morali dati v uvodu omenjeni knjigi, Sonninov dnevnik in njegov arhiv, dopiso- vanje z zunanjimi ministri zavezniških sil in italijanskimi poslaniki. Žal odgovora ni, spremembe Sonninove politike ne glede na cilj, ne glede na prijeme ni, čeprav ga zlasti londonski in pariški poslanik posebno po ok- tobrski revoluciji precej jasno opozorita, da se je zunanji položaj spremenil, ob tem tudi pakti ne morejo biti nespremenljivi, saj je celo ena izmed podpisnic Londonskega pakta zginila za vedno, to je, vlada caristične Ru- sije z državo vred. Trmasto zadržanje italijanskega zunanjega ministra pride jasno do izraza zlasti v začet- ku 1918, ko je Wilson objavil svoje točke. Že 10. januarja, le nekaj dni po objavi, Sannino naroči poslaniku, naj obvesti Wilsona in mu izrazi svoje »zadovoljstvo in občudovanje«, nato sledi, da Wilson gleda italijanske zahte- ve le pod etničnim aspektom, ko gre za polo- žaj v Sredozemlju. Nato pa navede glavno, da je Italija pred vstopom v vojno z zavez- niki podpisala pogodbo in doda poslaniku: »Za vaše osebno zadržanje sporočam, da sem nasproten vsaki aktualni reviziji teh spora- zumov, ki vežejo zaveznike, kot nas same . ..« Še ostrejši je bil skoraj do Londona, kjer ga je raburil predsednik vlade Lloyd George isti dan, kot je Wilson objavil svoje točke, 8. januarja 1918. O Lloydovem govoru Sonnino trdi, da je »potegnil z gobo čez vsa zagoto- vila glede meja, naše varnosti, neodvisnosti, naših zatiranih sonarodnjakov ... Britanski ministrski predsednik je namreč omenil an- gleške in francoske vojne cilje, zamolčal pa je italijanske.« Mi bi rekli nujno, saj je me- 192 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 ril predvsem na Nemčijo. Odgovor na ta Son- ninov protest, ki pa ga je moral poslanik podati v mili obliki zaskrbljenosti, ni zado- voljil in pomiril Sonnia, čeprav so mu na angleškem zunanjem ministrstvu povedali, da so o italijanskih zahtevah po osvoboditvi ro- jakov izpod tujega jarma »obvestili ZDA«. Ali zbodla ga je pač pripomba, da je »rusko razsulo spremenilo položaj, ki je zahteval ne- katere sporazume . . .«''. V istem času mu je tudi poslanik iz Pariza poročal, da »nimamo motiva biti zadovoljni.... da pa svojega nezadovoljstva ne moremo pokazati... in od 24. 10. 1917 (to je od Kobarida) je naša situ- acija spremenjena«. Nato doda še zadnje, če- mur so se pa italijanski novi vrhovni povelj- niki upirali (general Diaz in general Badog- lio), da bi bila »prepotrebna naša rivincita, ponovna zmaga spomladi«". Londonski poslanik je v tem času v dolgem pismu 11. januarja mimogrede omenil in pri- poročil sporazum s Srbi, toda Sonnino" ga je zelo na kratko zavrnil, češ da ne sodi prav, če doseže s Srbi in Jugoslovani sporazum ..., da je celo nevarno danes podvzeti kakršno koli iniciativo. Omenimo naj še odgovor italijanskega po- slanika po obisku pri Wilsonu na zgornjo brzojavko Sonnina, ki je za nas važna le po zaključni sodbi tega italijanskega diploma- ta, da je namreč Wilson v soj ih tendencah utopičen in ga zato ni mogoče točno opre- deliti. Sonnino pa je na to sporočilo dal svo- jemu poslaniku zelo zavit odgovor (23. 1. 1918), samo da je zopet mogel poudariti svoje meje in Londonski pakt. Ce Wilson računa z Društvom narodov pri garanciji meja, v re- du. Toda treba je, da »ima vsaka država pri geografski razmejitvi lastnih političnih meja vsaj minimum možnosti za obrambo, da pri- dobi čas, da se more zateči s svojo pritožbo na Društvo narodov«.' Lahko zaključimo z neko formalno ugo- tovitvijo glede Sonnino ve zunanje politike s trditvijo: Londonski pakt je izhodišče nje- govih akcij, o njem se ne diskutira! Kako brani njegovo tajnost, nam pove njegov pro- test, čeprav ne formalen, ko očita angleškim ministrom, da so jo prelomili, ko so dali iz- jave glede rimskega papeža, kateremu je pakt zaprl pot do udeležbe pri mirovnih pogaja- njih^. Višek se mi zdi, da doseže Sonnino v odgovoru angleškemu poslaniku v Rimu, ko soglaša, da se pakt »sporoči predsedniku Wil- sonu, toda samo njemu in to pod pogojem tajnosti«. Prav tam pa sam omeni, da so sov- jetski voditelji vsebino objavili, toda to da je »nepopolno« in »protipravno«'. Mir v Versaillesu 1919 je podpisal za Ita- lijo Sonnino in tudi rapalsko pogodbo oktobra 1920, ki je določala meje z Jugoslavijo. Oba sta, lahko bi rekli, izpolnila londonski pakt, kolikor ga je ob svetovnem položaju bilo mo- goče izpolniti, toda še 26. 2. 1920 Sonnino protestira pri uredniku »Giornale d'Italia«: (to je bil Sonninov list pri katerem je razpo- lagal z delnicami. . .), ker je objavil defini- tivni tekst Londonskega pakta in s tem pre- lomil »tajnost«, ki je podpisnike vezala. Son- nino že leto dni ni bil več minister, je pa menil, da mora »tajnost« še braniti. Prepu- stimo zgodovinarjem diplomacije, da razprav- ljajo o tem, tu naj zadostuje, da navedemo suha dejstva, ki so spremljala pogodbo: ta je za četrt stoletja zapisala Italiji'" primorske Slovence in istrske Hrvate. Dotakniti pa se moramo, ko smo že pokazali na formalno važnost Londonskega pakta, ki jo je Sonnino branil, še vprašanj, ki jih je zunanji minister Italije reševal vedno z vi- dika svojega pakta. Med vsemi vprašanji ga je vznemirjalo ti- sto, ki ga je sam imenoval jadransko vpraša- nje. Vsaj v tisti dobi je to vprašanje vznemir- jalo tudi Slovence, še zlasti Goričane in Trža- čane, da ne omenim istrskih Hrvatov in Dal- matincev. Pod tem imenom je namreč Sonni- no razumel predvsem zahtevo, ki mu jo je Londonski pakt priznal. Šlo je v največji me- ri za novo mejo Italije na vzhodu. Sonnina je zanimala zlasti meja, ki bi šla po vrhovih dolmatinskega krasa in bi dajala Italiji vso Dalmacijo, pri čemer pa je treba povedati, da smo bili Slovenci pri tem le premajhni, da bi se nas bal. Meje na Triglavu-Snežniku je italijanski zunanji minister bil že kar gotov, pri Reki pa se je začelo zapletati pozneje in to šele leta 1918. Sonninov glavni nasprotnik je bil Jugoslo- vanski odbor, ki ga s tem imenom sploh ne omeni, a je pod vodstvom agilnega Dalmatin- ca An tej a Trumbiča hotel zastopati vse av- strijske Jugoslovane in bil edini, ki je opore- kal mejam Londonskega pakta. Da ga je Son- nino nekako preziral in ga imenoval ali »sla- vi«, pozneje pa že »Jugoslavi«, je razumljivo, saj ga ni priznavala nobena država. V Fran- ciji in na Angleškem je Trumbič našel sim- patije, za kateremi so stali še kar številni listi, ki so pisali o zahtevah nove Jugoslavije, ta naj bi postala naslednica ozemelj na jugu žolte monarhije ob Jadranu. Res je, iz podrobnejše zgodovine vemo, da je od začetka vojne bolj kot srbska vlada regent Aleksander omenil, da se srbska vojska bori tudi za brate, za- sužnjene v monarhiji. Toda leta 1917 je tako srbska vlada kot njen vrhovni štab bil izgnan KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 193 i iz Srbije in je životaril na Krfu, kjer so bili tudi tuji zastopnik vlad, med njimi italijanski grof Sforza. Predsednik srbske vlade, stari Niikola Pašič, Sonnina ni preveč skrbel. Vendar zgodilo se je prav v tem položaju, da je Jugoslovanski odbor uspel in srbsko vlado prepričal, da se je z njim sporazumela in 20. julija 1917 podpisala Krfski pakt, s ka- terim je tudi ta v neki meri sprejela za svoje cilje Jugoslovanskega odbora in to razbitje stare monarhije in nastanek nove države Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. Da to ni šlo v Sonninov račun, je razumljivo. V njegovih priobčenih dokumentih ne najdemo besede o Krfskem paktu, toda dnevnik je to kar ob- širno zabeležil. In sicr takrat, ko je Pašic prišel na uradni obisk v Rim in ga je Sonnino sprejel že 10. 9. 1917. Zdi se, da je obema bilo na tem, da se čim hitreje srečata, saj je Krfski pakt bil priobčen šele 1. 8. 1917. Sonni- no pove v dolgem zapisu'"^, da je bil Pašič tisti, ki je začel svoj govor, in sicer o sporazu- mu med Srbijo in Italijo glede jadranskega vprašanja. Pašic ni bil ne Francoz, ne Anglež, pred katerim je imel Sonnino rešpekt, kar kažejo njegovi dokumenti in celo dnevnik, če- prav tu zapiše nekaj bridkih na račun obeh velikih zahodnih zaveznikov, ki se jih ni upal izreči jasno v svojih demaršah. Pašiču pove takoj v obraz, da je Krfski pakt prišel s pozi- vom papeža Benedikta na mir, da je čas, da se konča nepotrebno prelivanje krvi, kar da so zlasti italijanski nevtralisti izkoristili proti vladi, generalom in vojni. Pašič je odgovarjal žal tako, da je naše in- terese že tu popolnoma zatajil in zamolčal. Nič čudnega, če so zlasti Tržačani in Goričani bili Pašicu vedno gorki. Izjavil je namreč, da je Krfski pakt samo načelnega značaja, da je bil potreben, takrat, ko je bilo treba nasto- piti proti vabam avstrijske monarhije, ki je snubila svoje narode zase. Nato je nadaljeval, da bo Italija vendarle dobila Trst, Pulo, pol Istre pa še neke otoke, da celo Valono v Al- baniji. Zamolčal je pri tem ime Dalmacija. Kar je še dodal, pa je omemba prijateljskega pakta z novo državo, ki bo Italiji zagotovil trdne meje na vzhodu. Sonnino je sprevidel, da mu je Pašič za- molčal zahteve po Dalmaciji, zato mu je od- krito povedal, da mu tisto, kar mu je Pašič priznal, še zdaleč ne bo zadostovalo. Postav- lja novo zahtevo po Kotoru in po Lovčenu in da ne more tudi biti zadovoljen le s »pol Istre«. Vse te zahteve pa ne izključujejo, kar je naravno, da bi ljudstvo slovanskega jezika, ki bi prišlo pod italijansko okupacijo, ne do- bilo »pravne garancije in spoštovanja svojih pravic glede šole, jezika, svobode uživanja ci- vilnih in političnih pravic«. Tu doda Sonnino edini dokaz za svoje zahteve kjer meji on- stran dalmatinske obale in zemlje. Zavezni- kom je ponavljal, kjer je to le naneslo, da je ta zahteva Italije upravičena, kar je pokazala tudi zadnja vojna, ko tri zavezniške flote ni- so mogle nič opraviti proti avstrijski na Jad- ranu. Meje po vrhovih dalmatinskih gora so minimum za italijansko varnost. Nato je kon- čal z obžalovanjem, da je Krfski pakt dal mnogim zavezniškim novinarjem priložnost, da se znašajo nad Italijo. Pašič se je s tem tudi kar strinjal. Sonnino je nato dodal, ne da bi imenoval londonski pakt s polnim ime- nim, da je »sporazum z zavezniki edina baza za sporazum s Srbijo«. Ločila sta se prijatelj- sko in si zagotovila, da bo ta pogovor ostal tajen. Tja do decembra 1917 nimamo kaj, kar bi se dotikalo jadranskga vprašanja. Moramo pa le posvetiti svojo pozornost Pašiču in njegovi politiki glede na gornje izjave in priznanja Trsta, Istre in Pule Italiji. Pismo Sonnina samega z dne 28. 12. 1917 daje poslaniku Sfor- zi navodila, kako naj nastopi pri srbski vla- di", da doseže z njo sporazum. Toda ta naj obsega le splošne zadeve, skupen boj proti monarhiji, obnovo Srbije itd., ne sme se pa dotakniti nobene temeljne zahteve Italije, ki se tiče jadranskga vprašanja. Ce bi Pašič tak sporazum zavrnil, splošni namreč, bi bilo tudi dobro »za nas«, piše Sonnino, ki se iz- kaže, da ni bil zaman rojak velikega Machi- avellija. Willsonu, ki očita, da Italijani niso prijateljski s Srbijo, lahko pokažejo, kakšni so ti. Kaj se je rodilo iz tega? Nič, saj smo že zgoraj omenili, da je Sonnino svoje mnenje januarja 1918 spremenil, da se namreč »prak- tično ne da nič doseči s Srbi«. Pojasnilo nam daje Sforza'^, ko 23. 1. 1917 odgovarja Sonni- nu, da je s Pašičem govoril, da pa ni mogel omeniti tiste splošne pogodbe, ker se mu zdi, da je po objavi Wilsonovih 14 točk in govoru Lloyda Georgea postala zadeva brezpredmet- na. V zbirki dokumentov sledi temu pismu ze- lo dolgo pismo angleškega publicista Henryja Wickhama Steeda, ki je bil od vsega začetka kot zagrizen antiavstrijec in antihabsburžan zagovornik češkega gibanja in tudi Jugoslo- vanskega odbora. Bil je nekak posrednik, saj je imel tudi kot znan publicist odprta vrata vsepovsod. Steed je posredoval, da je v Londo- nu prišlo do nekega splošnega sporazuma med Jugoslovanskim odborom in nekaterimi Itali- jani glede vprašanja meja, ki pa se odloži in bo na prijateljski način in pravično rešeno po vojni. Glavni namen tega sporazuma je bil, 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 da se pripravi kongres zatiranih narodnosti V Rimu (od 8.—10. aprila 1918). Pismo se od- likuje izmed vseh drugih tu priobčenih doku- mentov po svoji odkritosti, človeški zavze- tosti za stvar, za katero je Steed delal in go- rel. Sonnino pove, da bi Italija od vsega za- četka, ko je stopila v vojno, morala voditi politiko osvoboditve vseh zatiranih narodno- sti in narodov monarhije. Zato »nisem ver- jel, da bi bil sporazum 25. 4. 1915 (to je Lon- donski pakt) zadosten, da bi italijanska poli- tika dosegla zastavljene cilje in dosegla trajno varnost na Jadranskem morju... Bil sem prepričan, da bo ta konvencija doživela svcje spremembe po samem razvoju... itd.« Na koncu ga naravnost zaklinja, naj bi dal svojo pomoč novi, širši orientaciji italijanske poli- tike, ki naj bi preko Jugoslovanskega odbora delala za zbližan j e z jugoslovanskimi naro- di". Ne vemo, kaj je Sonnino odgovoril, če pa je, je pač novo linijo politike odklonil, kar sledi iz njegovih nadaljnjih dokumentov, saj kongresa ni niti pozdravil, kar bi kot zunanji minister moral storiti. Pač pa je to storil v nasprotju z navadno diplomatsko prakso predsednik vlade V. E. Orlando. Najbolj jas- no pa je Sonnino preciziral svoje stališče si- cer šele 26. 12. 1918. »Kar zadeva London- ski in Rimski pakt (gre ze resolucijo, spreje- to na kongresu) ... je Londonski pakt edini dokument, ki ima meddržavni (»intemazio- nale«) značaj in kot tak je obvezen in ne- preklicen pred zavezniki. Rimski pakt ni bil podpisan v sporazumu z nobeno odgovorno oblastjo, ni omenil niti ideje o zemljski raz- mejitvi, celo izključil jo je, zato ga ni moč imenovati v pvovezavi s prvim paktom. ..« Da pa je bilo jadransko vprašanje zelo žgo- če, nam. pove Sonninovo pismo z dne 31. 1. 1918 (sledi Steedovemu) poslaniku Sforzi'* in začne: »Kraljevi poslaniki Pariza, Londona in Washingtona pritiskajo, da pridemo do sporazumu z Jugoslovani«. Lahko smo pre- pričani, da je Steedovo delo in delo Jugoslo- vanskega odbora imelo svoje uspehe. In So- nnino? Direktive, ki jih daje tu Sforzu, so v liniji direktiv iz decembra 1917, o katerih smo že govorili. Sporazum naj bi obsegal ne- kaj splošnega, toda Sonnino se je zavedal, da bi sporazumevanje na temelju nedoločenih premis, »služilo le jugoslovanskim agitator- jem« (privržencem Jugaslovanskega od- bora)«; »sporazum bi bil zaželjen« zaradi za- veznikov, ali ne na »temelju naših odstopkov«, saj srbska vlada kot jugoslovanski agitatorji poznajo naše jadranske zadeve«. Ce sporoče, da te priznajo, je sporazum lahko konkreti- zirati. Razumljivo je, da taka Sonninova na- vodila obvise v zraku. Sele 26. 3. 1918 odgovarja Sforza in pove, da mu je Pašič zaupal, da je predhodni spo- razum za Rimski kongres (med Trumbičem in italijanskim zastopnikom Torrejem) srb- ska vlada sprejela na znanje. V nadaljnjem pa prinese še Pašičevo mnenje, da v »italijansko- jugoslovanskem (slavo) primeru mora biti meja ne samo demografska, marveč geograf- ska in strateška z garancijo za narodnostne manjšine glede njih kulture«. Čeprav agita- torji prispevajo dragoceno pomoč predhodnih priprav, »mora bdti samo pogajanje prepuščeno vladam.« Tako Sforza in zdi se, da je znal kar dobro prišepetavati staremu predsedniku Pa- šicu, saj gre za res »splošna vprašanja« kot je hotel Sonnino'5. Današnji bralec pa razume, da stari Pašič ni imel osebnega razumevanja in ni kazal navdušenja nad Krfskim paktom iz leta 1917 glede nove države SHS, glede novih meja med njo in Italijo. Lahko ga ra- zumemo, ko o njem poroča Sforza v nadalj- njem poročilu 5. 6. 1918, da mu je govoril le o Albaniji, glede katere hoče razpravljati ob obisku v Rimu in o homatijah med Albanci med raznimi njihovimi plemeni. Zelo zanimive stvari pa poroča taisti Sfor- za, kar naj bi mu zaupal Pašičev konkurent, predsednik Jugoslovanskega odbora Ante Trumbic. Naj mu dodam kritično pripombo za bralca, ki ne pozna Carla Sforza, ne da bi citiral kot splošno znana dejstva tistim, ki poznajo italijanske publikacije. Sforza je bil zunanji minister, ki je podpisal Rapalsko po- godbo 1920; za časa fašizma je emigriral, se iz ZDA vrnil 1944 domov in po raznih peripe- tijah postal zoipet zunanji minister, ki je pod- pisal mirovno pogodbo po drugi svetovni voj- ni. V tem času so izšli tudi njegovi spomini na prvo setovno vojno, ko je bil poslanik pri srb- ski vladi. Prikazuje se kar za velikega prijate- lja ne samo Srbov, temveč tudi drugih Jugo- slovanov. Glede Rapalske pogodbe je prav ta- ko trdil, da bi po njegovih pogledih morala služiti kot most med Italijo in SHS, kot nekak uvod v tesno gospodarsko in trgovsko sode- lovanje in bi narodne manjšine uživale vse pravice. Vsaj za obdobje po prvi svetovni vojni imamo italijanske kritike, ki so Sforzo slikali kot velikega cinika, liberalca, ki ni imel odprtih oči in ušes za tisto, kar se imenuje >-demokratičnost«. Da je nato kot emigrant v ZDA doživel neki preokret, bo držalo: mo- goče da je v tej luči gledal na svoje delo poslanika, na dobo, ko je bil na Krfu. Ni to- rej objektivno. Poročilo Sonninu z dne 15. 5. 1918'" nam pove, da mu je Trumbič zaupal, da bo regen- tu skušal dopovedati, naj se del jugoslovan- skih prostovoljcev s solunske fronte pošlje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 195 na italijansko bojišče. Lahko dvomimo, da bi Sonnino sprejel te ljudi. Nato omeni, da Trumbič še nima vesti iz monarhije, kako je tam odmeval Rimski kongres zatiranih na- rodnosti. Lahko pa dvomimo odkrito, da bi Trum- bičev odgovor bil tak, kot poroča Sforza, ki mu ga je dal na njegovo zaupno vprašanje, »kako bi se zadržali njegovi ljudje, ki se boje da bi njih rodna zemlja prišla pod Italijo«. Trumbič je menda menil, da bo že sam na- stanek nove države SHS tako velika stvar, da »bo v primeri s tem vsaka žrtev majhna. V ostalem tisti, ki bi se ne znali odpovedati svoji politiki, ko bi prešli v novo državo (to je Italijo), lahko odidejo v novo državo SHS, ki bo veliko nadomestilo za izgubljeno do- mačo grudo«. Trumbič je bil dalmatinskega pokolenja in prav Dalmacijo je Londonski pakt dajal Italiji. Da bi Trumbič kot pristen Dalmatinec kaj sličnega odgovoril italijan- skemu nacionalistu, je nemogoče! Sicer pa je jugoslovanski diplomaciji med leti 1918— 1920 uspelo, da je bila Italija v rapalski po- godbi prisiljena popustiti prav glede Dalma- cije, razen v vprašanju Zadra. Kakor je Sfor- za igral tu svojo vlogo, tako tudi Trumbič, saj je bil prvi povojni zunanji minister. Toda prav ob Rapallu je prišel v opozicijo proti srbskemu centralizmu in je začel propagirati federativno ureditev. Naj se ob koncu dotaknemo še vprašanja, ki je Italijo med prvo svetovno vojno najbolj pretreslo. Zloma fronte pri Kobaridu ali ka- kor ga še danes kratko nazivajo »Caporetto 1917«. Kdor prebira sedaj zapuščino zuna- njega ministra Sonnina, arhiv in dnevnik, bo obstal. Mož je ohranil svojo hladnokrvnost, svojo linijo in svoj pakt. Italiji moramo v dobro šteti eno dejstvo, da je namreč od ruske februarske revolucije dalje opozarjala svoje zaveznike na nevarnost avstrijske ofenzive na Soči, če ruske vojne sile popuste. Sicer je bil res bolj general Ca- dorna, ki je zavezniška poveljstva o tem kar bombardiral, toda tudi Sonnino kot zunanji minister ni molčal, o čemer govore dokumenti iz njegovega arhiva'^. Zavezniki so to upošte- vali in vnaprej obljubili vojaško pomoč, niso pa sprejeli Cadomovih načrtov, da bi na soš- ki fronti prešle v ofenzivo ob italijanskih tudi močne francosko-angleške sile. Iz tega sledi, da ob zlomu pri Kobaridu dobi Cadorna glav- no besedo, da obvešča zaveznike in prosi za pomoč, ki je že bila zagotovljena in to ne enkrat. Italijanska vlada in Sonnino samo sekundirata. Tu se pokaže Sonnino, ki preide v napad na samega Cadorno'« zaradi njego- vega prvega poročila o zlomu fronte z dne 28. 10. 1917, ki je preko Švice prišlo v svet, ko ga je italijanska vlada »cenzurirala« in zap- lenila objavo, saj je kar v prvem stavku ge- neral Cadorna vso krivdo naprtil italijanske- mu vojaku zaradi »mancata resistenza« po- manjkljivega odpora, ki ga ni dajal sovraž- niku, to se pravi, je bežal. Sonnino v svojem dopisu Cadami z vidika zunanje politike se- veda očita, da v takih okoliščinah ne more pričakovati vojaške pomoči, če je vsa krivda na italijanski vojski. Kdo jo bo le podprl? Doda še drugo, da je s svojim korakom za- pravil pridobljeni kapital simpatij, ki jih je Italija dosegla. Že 1. 11. 1917 sledi nov pro- test, naslovljen na novega predsednika vlade V. E. Orlanda, da se ve, da Cadorna načrtuje umik italijanskih sil iz Albanije, kar bi dalo nov pogum našim nasprotnikom in »spravilo v obupen položaj rešitev jadranskega vpra- šanja.« Iz njegovega dnevnika pa vemo, da je glede italijanskega vrhovnega poveljnika in njegovega zadržanja med vojno skušal do- biti sodbe in ocene tudi vrhovnih poveljnikov zavezniških sil, tako francoskih (general Foch) in angleški (general Robetson). Oba sta dala slabe oznake, češ da Cadorna ni znal de- lati s podrejenimi, še najmanj pa je iskal stik s četami. Kratko naj dodamo tu, da je Cadorna kot vrhovni poveljnik bil pravi diktator tudi nas- proti vladi, ki mu ni mogla zaukazovati; v najhujšem sporu je bil z notranjim ministrom Orlandom, kateremu je očital, da noče upo- rabiti močne roke nasproti štrajkajočim de- lavcem in pa da ne nastopa zadostno s poli- cijskimi silami glede vojaških begunov itd. Razumljivo, da mu je bila tudi cenzura zlasti delavskega časopisja premUa, da dopušča obi- ske ruskih prevratnikov v Italiji. O tem ima- mo podatek tudi pri Sonninu, ki omenja obisk ruskih socialistov poleti 1917 v Italiji; šlo je pa za trockiste, ki so tedaj bili udeleženi v vladi. V teh notranjih sporih Italije je slednjič ob zlomu pri Kobaridu zmagal V. E. Orlando, ki je iz notranjega ministra postal novi pred- sednik italijanske vlade. Ta je takoj sklenila odstop generala Cadorna. Kot je iz prejšnjega razvidno, je Sonnino bil na liniji Orlanda, kar pa nam njegov arhiv ne izda, o Cadorni ni tu nič več kot tisto, kar smo zgoraj navedli. Pač pa najdemo zanimive podatke v dnev- niku, zlasti tiste kratke zapiske o konferenci v Rapallu, ki se je začela 6. 11. 1917 na po- budo L. Georgea in zbrala zavezniške pred- sednike vlad in njih generali teto, le Cadorna ni bilo zraven'^. Posamezen zapisek je kra- tek, toda kar štiri strani v priobčeni izdaji povedo zelo dosti o položaju pri Kobaridu in 196 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 po njem. Ni naš namen obdelovati celotno sliko. Da je bilo zelo hudo. nam pove zapisek o izjavi Lloyda Georgea, ki ga tu navajam: »Situacija je težja, kot smo pričakovali«. Ra- zumljivo, če posluša Cadornovega namestnika generala Porro, ki pove, da imajo Italijani na fronti le 377.000 mož nasproti 600.000 voja- kom avstrijsko-nemške vojske. Da je ta zad- nja številka le malo pretirana, da sta pa Hindenburg in Ludendorff že sklenila umak- niti nemško vojsko s Soče, o čemer niso tu še nič vedeli zavezniški predstavniki, saj je Sonnino, ki je zelo malo govoril, povedal še to, da je pričakovati novo ofenzivo iz smeri Tridenta. Skratka sklep je bil, da se usta- novi Consiglio supremo di guerra — Najvišji vojni svet, v katerem bodo zastopani vrhovni štabi zavezniških vojska. Ta bo odločal, kaj bodo zavezniki še ukrenili na fronti ob Piavi. Ne smemo se čuditi, da sta Orlando in Sonni- no sporazumno povedala, da bo italijanske vojne sile zastopal general Cadorna, bil je ta- ko povišan in hkrati odstranjen. V zvezi s Kobaridom moramo navesti še en dokument Sonninovega arhiva, ki je brez odgovora, razumljivo, saj ga je pisal tajnik zunanjega ministrstva, ima pa le neke od- meve, ki niso direktno povezani z njimi v samem dnevniku. Gre za zaupno poročilo, «relazione riservatissima« G. De Martina. Pred letom dni je izšel njegov dnevnik, spo- mini, ki ga tu ne bom navajal (mož je bil zelo umirjen nacionalist). V tem strogo zaup- nem poročilu svetuje svojemu šefu tudi to, da se italijanska vlada posluži Vatikana, ki ima tesne stike z Nemčijo, kar je pokazala akcija papeža Benedikta XV. za mir poleti 1917. Avstrijske monarhije ne omenja, vedel pa je najbrže (Kronika 1. c), kar je Sonninu poročal 1915 tridentinski politik De Gasperi. De Martino svetuje tu Sonninu navezavo in- direktnih stikov, torej ne s sovražnikom sa- mim. Drugo pa je, da bi ti le služili »a savoir a quoi s'en lenir. ..« (francoski v tekstu), to je, treba je le vedeti, na kaj se omejimo. Va- tikan bi mogel dobiti od »sovražnikov« suve- reno garancijo. Ima sam interes, da »posega uspešno v stvari« in to »tajno«, kot že znajo le tam. Ce pa ne bi držali tajnosti, lahko ved- no vse zanikamo («sconfessare ogni cosa«). Razumljivo je tudi šlo za to, da prikrijejo vse pred svojimi zavezniki. De Martino še nadaljuje, da vse to »ne iz- ključuje nujnosti... zopet vzpostaviti pre- stiž in čast italijanskega orožja«. Omenili smo že, da je to bilo tuje prav novemu vojaškemu poveljstvu generaloma Diazu in Badogliu, ki sta prešla v stalno defenzivo vse do 24. ok- tobra 1918, ko se je avstrijska vojska že raz- hajala, medtem ko je bil Cadorna s svojimi 12 soškimi ofenzivami tako rekoč v stalni ofenzivi. Iz zapuščine zunanjega ministra Son- nina kaže, da se je z italijansko generaliteto kar strinjal, le v začetku oktobra 1918 jo je malo vzpodbujal. Tudi glede navezave indirektnih stikov ni- mamo pri Sonninu prav nič. Mogoče je Sonni- no menil, da mora stati daleč stran od vsega tistega, kar se imenuje Vatikan in vatikanska politika. Naj dodam še to, da je rojen v Egiptu bil protestant, toda ne samo zaradi te- ga. Zaradi linije italijanskih nacionalistov in skrajnih desničarjev je šel tako daleč, da je v Londonskem paktu uspel, da so sprejeli zahtevo, da se Vatikan na noben način ne sme pritegniti k sklepanju miru. Glede Benedikta XV. in njegovega poziva za mir je pa prav Sonnino bil ostrejši od francoske in angleške zunanje politike; res pa je, da je močno od- meval proti vladi v sami Italiji. Sonnina je zato tudi zadel protest vodje katoliške akcije Della Torre in to šele 26. 10. 1917'», da kaže, da so se opogumili, ko se je že razširil glas o Kobaridu. Skratka, Sorminu ni bilo možno navezati tudi indiirektne stike preko Vati- kana. Pač pa jih je navezal finančni mini- ster F. S. Nitti in to skoraj gotovo z vednostjo samega predsednika vlade V. E. Orlanda. Ne bi tu omenjali, da je Nitti bil le do neke mere filogermanski, zato mu je bilo lahko najti zve- ze. O tem pa imamo študijo znanega zgodo- vinarja Alberta Monticoneja, ki jo je gradil na arhivski zapuščini samega ministra Nitti- ja, Nitti in veUka vojna 1914—19182«. Nitti se je preko posrednika povezal s kardinalom- tajnikom Gasparijem in ta je v Nittijevo to- lažbo sam preciziral, da ne gre za »separa- tni mir« med Italijo in Avstrijo, temveč za »sporazum, ki naj odpre pot k miru«. Šlo je seveda vedno zato, da bi zvedeli, kaj bi in kaj hoče monarhija odstopiti Italiji poleg Tridentina, ki ga je že ponujala pred vojno 1915. Izmenjava mnenj med Nitti jem in Gas- parijem je prenehala spomladi 1918, ko so zahodni zavezniki začeli s svojo ofenzivo na francoski fronti. Nimamo nikakih dokazov, da bi Sonnino bil o tem obveščen, vsaj njegov dnevnik o tem molči. Toda prav njegov dnevnik je zelo bogat zapiskov, kako se je mož razburjal, ko je zvedel za »tajne stike« svojih zaveznikov in prijateljev tako v Parizu kot v Londonu, a so mu ti vse zamolčali, ali ga šele zelo po- zno obvestili, celo takrat ko je že prišlo v javnost. Gre zlasti za afero Siksta Parma- Burbon, svaka zadnjega cesarja Karla Habs- burškega, ki je prejel od njega samega pis- ma, da se poveže z vodilnimi možmi Fran- | KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 197 ! cije, s samim Clemenceaujem. Ta pa je pisma priobčil, da je udaril po nadutem zunanjem ministru monarhije Czerninu, ki je spodna- šal samega vladarja. Sonnino je igral vlogo velikega užaljenega diplomata, čeprav se je v njegovi neposredni bližini, v italijanski vladi sami, dogajalo isto. Kaj ni imel Wilson le prav, ko je v prvi svo- jih štirinajstih točk nastopil proti tajnim po- godbam? Sonnino je nato v italijanskem par- lamentu menil, da bo politika, diplomacija pa še zlasti ostala tajna. Zato njegova zagrize- nost v Londonski pakt. O tem pa je Nitti bil drugačnega mnenja, seveda je pa med leti 1915—1918 bil lepo tiho, toda v svoji zapuščini je le pustil zapisek^^: »Nič ni bolj idiotskega, kot ta sporazum .. ., ki je kompromitiral bodočnost na nepoprav- ljiv način«^"^ Sodbo novejših italijanskih zgo- dovinarjev smo pa že omenili (Kronika 1. c. 1973). Da jo ponovim: Največja zmota Sonni- na in Orlanda (ta je prav tako molčal kot Nitti), da nista razumela anahronizma, ki ni predvideval rojstva novih držav .. . Po drugi svetovni vojni lahko dodamo še to, da zahodni diplomati niso predvidevali samo »rojstva novih držav«, marveč tudi »no- vih držav z novimi družbenimi ureditvami«, kot je naša država ki je prešla od stare SHS na Jugoslavijo, ali vedno še kraljevino. Po dobi NOB in z njo povezano socialistično re- volucijo pa na socialistično Jugoslavijo. OPOMBE Gre za citiranje Sonninovega arhiva — Car- teggio in dnevnika — Diario, kjer dopolnjuje prvi vir. 1. Carteggio 1. c. str 180—200 dok. št. 129 — str. 200—2:02 dok. št. 130. — 2. Milan Zelemka, gene- ral-lajtnat, Bitka kod Kobarida — Vojno delo 1950. O Kobaridu sta dve glavni deli: K. von Delmesinger, Durchbruch am Isonzo. Bil je na- čelnik štaba 14. armade. Gen. A. Krauss, Durch- bruch beim Flitsch; bil je poveljnik odseka Rom- bon-Km. — 3. Carteggio 1. c. str. 369—367 pismo 10. 1. 1918. — 4. Carteggio 1. c. str 362—364 in še 369—373 pismo 11. 1. 1918. — 5, Carteggio 1. c. str 367 dok. 253 10. 1. 1918. — 6. Carteggio 1. c, str. 373 dne 14. 1. 1918. — 7. Carteggio 1. c. str. 376—379 21. 1. 1918. — 8. Cartegio I.e. str 390 dok. št. 265 15. 2. 1918 in dok. 266. — 9. Carteggio 1. C. str. 418 dok. št. 290 25. 5. 1918. — 10. Car- teggio 1. C. str. 683 št. 497 in naslednji. — lOa. Diario 1. c. str 190—193 zapis 10. 9. 1917. — II. Carteggio 1. c. str. 355—356 dok. št 247. — 12. Carteggio 1. c. str. 383 26. 1. 1918 glej še Steed, Trent anni di storia europea 1897—1922, Milano = 653 str. — 13. Carteggio 1. c. str. 383—387 na- daljni dokumenti o kongresu str. 391 dok. 268; str. 392 dok. 272. — 14. Carteggio 1. c. str. 387— 389. — 15. Carteggio 1. c. str. 397—398 26. 3. 1918 in str. 410—412, 5. 6. 1918. — 16. Carteggio 1. e str. 323—324 30. 10. 1917 Cadami in še str 325 1. 11. 1917 Cadomi. O Cadoml si je dal Diario str. 204 poročati tudi oba najvišja zastopnika za- vezniških vojsk gen. W. Robertsona V. B. in gen. Focha Francija. Oba sta očitala Cadomi, da ni imel stikov z vojaki. — 17. Carteggio 1. c. str. 218 11. 5. 1917 Cadorna in ruska situacija; str. 225 16. 5. 1917 Isto Sonnino. — 18. Diario 1. c str 206—210 Konferenca v Rapallu 6.-7. 11. 1917. — 19. Cartegio 1. c. str 313 26. 10. 1917 protest Della Torre. — 20. A. Monticone, Nitti e la gran- de guerra 1914—1918, Milano 1961. — 21. Car- teggio 1. c. str. 401 opomba Sikst Parmski-Cle- menceau. Diario 1. c. str. 160—162 Sonnino v Parizu zve za afero Siicst; str. 179—180 o tem razgovor s kraljem Jurijem V. B. str. 266 21. 4. 1918 dobi od francoskega poslanika prepis pis- ma cesarja Karla kar zadeva Italijo. — 22. Mon- ticone 1. C. str. 10 opomba pod 20 o Londonskem naktu. 198 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 GRAD KRUPA V BELI KRAJINI ivan simonic Grad Krupa z imenom istoimenske reke, ki izvira v oddaljenosti 3/4 km z do 80 m ši- rokim izvirom izpod 60 m visoke navpične pečine, je stal na njenem visokem desnem bregu na vzhodni strani Stranske vasi v Be- li krajini. Na levem bregu Krupe nasproti gradu je v nekoliko višji legi znamenita skal- nata votlina z dvema vhodoma, razmaknje- nima med seboj 15 m, imenovana Judovska hiša, ki je bila po arheološki raziskavi leta 1960 poseljena že v bronasti dobi.' Po gozd- natem naravnem mostu med obema vhodoma Judovske hiše drži steza v Moverno vas, pod katero je iz studenčne jame na terasi ob Kru- pi ob povodnji 11. februarja 1972 izbruhala voda človeške ribice, od katerih eno hrani Belokranjski muzej v Metliki.^ Od nekdaj grajskega mlina pod gradom teče poprečno 13 m široka ter dva in pol do tri in pol metra globoka sinja Krupa v gozdnatem kanjonu v ravni liniji proti Lahinji, v katero se izliva za železniškim viaduktom pod cerkvijo v Kloštru. Od štirih starih mlinov, od katerih se eden omenja leta 1312,3 redno obratuje le podgrajski mlin, ki je preurejen na valjčke in tudi na električni pogon, povsem pa sta opustila mletje mlin pod Moverno vasjo in mlin na Dolenjcih. Začetek gradu Krupa ni znan, a stal je bržkone že ob koncu 12. stoletja. Po Valva- sorju so bili njegovi prvi lastniki gospodje Krupski, ki so izhajali iz rodbine grofov Bla- gajev; ti so se pojavili v slovenskohrvatski zgodovini ob koncu 12. stoletja.* Iz rodu Krup- skih je bila pomembna grofica Ana, ki se je omožila z grofom Otonom Ortenburškim, kolonizatorjem Kočevske. Kot vdova je bila lastnica več gospostev ter je po Valvasorje- vem pisanju ustanovila župnijo v Radovljici, avguštinski samostan v Ljubljani in ženski samostan v Velesovem, v katerega se je tudi sama umaknila. Po izumretju Ortenburžanov leta 1418 so po dedni pogodbi iz leta 1377 prevzeli grad Krupo in vsa ortenburška gospostva Celjani. V vojskovanju med njimi in Habsburžani je leta 1439 porušil grad Krupo Jan Vitovec. Kasneje so krupsko gospostvo podedovali go- spodje Hohenwarthi, bratranci Ortenburža- nov. Ko je leta 1483 umrl Andrej pl. Hohen- v^arth, celjski in metliški glavar, si je krup- sko gospostvo priženila plemiška rodbina Burgstall s poroko z njegovo edinko Marga- reto. Grofje Burgstalli so tu gospodarili nad 200 let ter so imeli dalj časa v svojih rokah tudi gradova Gradac in Pobrežje ter gradič Krasinec. Čeprav je bil grad Krupa mogočna utrdba z dvižnim mostom, so 23. junija 1565 presenetili nepazljivo stražo Turki, vdrli vanj po mostu in grad izropali. V prvem deset- letju 18. stol. so si pridobili grad Krupo z gospostvom grofje Lambergi, ki so ga leta 1737 prodali pl. Bonazom. Leta 1773 je grad z gospostvom podedovala grofica Frančiška Auersperg, rojena Apfaltrern, od katere so ga prevzeli leta 1804 baroni Apfaltrerni in ga obdržali v svojih rokah 100 let. V istem času so bili tudi lastniki gradu Pobrežje. Leta 1904 je baron Artur Apfaltrern prodal oba gra- dova s pripadajočim veleposestvom gradaš- kemu poštarju Juliju Mazelletu in metliške- mu hotelirju Danijelu Makarju. Leta 1918 sta grad Krupo z mlinom in veleposestvom kupila brata trgovca Anton Zurc iz Črnomlja in Grad Krupa pred prvo svetovno j vojno i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 199 i Ivan Zurc iz Semiča, nakar ga je še istega leta prevzel njegov sin trgovec Josip Zurc iz Semiča, ki je bil zadnji lastnik gradu. Za Valvasorja je bil grad peterokraka stav- ba s štirimi vogelnimi stolpi in večjim ob- rambnim stolpom na dvorišču. Pozneje je bil grad prezidan v kvadratno nadstropno trd- njavo s štirimi vogelnimi stolpi in arkadami na notranji strani. Obdan je bil z jarkom, v katerega so mogli dvigati vodo s črpalko po navpični cevi iz Krupe tik zraven mlina. Cez jarek je držal most do velikega obokanega kamnitega vhoda. V desnem stolpu pri zavoju stare ceste proti Gradcu je bila v globoki kleti utrjena temnica, ki je služila za strah in kaznovanje upornih kmetov tlačanov. Iz gradu je bil speljan blizu poldrug km dolg podzemeljski rov v Log z izhodom v globoki dragi Bezgovici tik levo ob gozdni bližnjici iz Vinjega vrha v Kloster. V dobi reformacije so v gradu uživali gosto- ljubje slovenski in hrvaški predikanti, ki jim je za obrede služila grajska kapela sv. Anto- na Padovanskega v prvem desnem stolpu v smeri proti Gradcu in tudi 150 m oddaljena grajska cerkvica sv. Boštjana, postavljena na mestu, kjer se začne spuščati s stare ceste kolovoz navzdol k podgrajskemu mlinu. Leta 1874 so razpadajočo cerkvico na istem mestu prezidali v gotsko cerkev sv. Ane, v kateri sta bUi ob stenah pred oltarjem nameščeni grobnici Burgstallov s tremi nagrobnimi re- liefnimi spomeniki in nemškim besedilom, ki jih sedaj hrani v bivši Martinovi cerkvi Belokranjski muzej v Metliki. Od leta 1816 do 1850 je bil v krupskem gra- du sedež belokranjske okrajne gosposke, nato pa so urade prenesli v Črnomelj ter sodišče in davkarijo tudi v Metliko. Grad je poslej iz- gubljal svojo veljavo. Ker ga ni nihče po- pravljal, je sčasoma oslabelo njegovo že vega- sto ostrešje in vse, kar je bilo lesenege v so- bah. Po mnenju domačinov, naj bi ga prev- zela kmetijska šola ali pa naj bi ga preuredili za rekreacijo zaradi njegove prijetne okolice. Prišlo ni niti do prve niti do druge realiza- cije, pač pa so ga partizani, ki so videli v njem ponižujočo in mukotrpno preteklost kmetov tlačanov, požgali poleti 1942 v začet- ku žetve. S tem požigom so tudi preprečili kakršenkoli poskus nastanitve italijanske vOJske v gradu. Počasi je gorel, nad dva tedna. S poslopjem je zgorel tudi arhiv, ki ga je v majhni meri uporabil Leopold Podlogar v svoji razpravi »Črtice o belokranjskih haj- dukih«.^ Po vojni so kmetje preostalo graj- sko zidovje razdrli in razvozili ves gradbeni material za svoje potrebe. Ostal je le neupo- raben širok kup drobirja, ki ga je zaraslo drevje in največ trava. Grajskih gospodarskih poslopij partizani niso požgali, pač pa so jih po nemški oktobrski ofenzivi leta 1943 upK>- rabljali do osvoboditve za svoje delavnice, za kar jim je najbolj služila kovačnica. V zida- nih grajskih svinjakih so leta 1948 uredili pitaUšče svinj, ki pa je blo po sedmih letih opuščeno. Opeko iz zidanih svinjakov je po opustitvi pitališča porabil kmet iz Stranske vasi pri zidanju svojega gospodarskega pos- lopja. Cerkev sv. Ane, ki se je zaradi pre- kopavanja v njeni notranjosti pri iskanju morebitnih zakladov začela nevarno nagibati proti cesti, sta dva domačina z oblastnim do- voljenjem podminirala in razstrelila. Ves ma- terial porušene cerkve so potem domačini razvozih in porabili pri svojih gradnjah, da Grad Krupa 1943 200 ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Izvir Krupe SO ostala le gola tla, ki jih je polagoma za- raslo drevje z grmovjem. Oltarno sliko sv. Ane Matije Koželja ki je zaradi veökratnega pregiba močno poškodovana, hrani Belokranj- ski muzej v muzejski zbirki v Semiču. Pri vsem tem dogajanju okrog gradu se je ohranil na zidanih temeljih stoječi ostareli grajski kozolec, mimo katerega so leta 1970 speljali asfaltirano cesto iz Stranske vasi navprek čez njive v Log in naprej po razširjeni stari cesti proti Gradcu. Na drugi strani ceste stoji vi- soko zidano poslopje nekdanje grajske žitnice, ki služi sedaj za senik. Pri grajski razvalini ob stari cesti se je še ohranila stara kovaška hiša, ki jo je podgrajski mlinar uredil v pri- kupno družinsko stanovanje. Krupsko gospostvo ni bilo strnjeno, mar- več je imelo svojo posest raztreseno do- mala po vsej Beli krajini od Krašnjega vrha, Bojanje vasi in Rožnega dola preko Ručetne vasi. Vojne vasi, Zorencev, Brdarcev, Male Lahinje in Knežine do Perudine, Zilj in Pod- klanca pod Vinico. Uskoško naselje Boj ance si je po urbarju gospostva Pobrežje ob Kolpi iz leta 1711 delilo tako, da so večji Gornji Bojanci z Vrliniči, Mirosavci (Mirossalltz) ter dvema bajtarjema Hrvatom in Berkopoem pripadali krupskemu, manjši Dolnji Bojanci s Kordiči in Radojčiči pa pobreškemu gospo- stvu. Od 34 hiš v Bojancih jih je bilo leta 1961 20 v Gornjih in 14 v Dolnjih Bojancih. Lastna veleposest gradu Krupa je obsegala obširen gozdni pas na obeh bregovih Krupe do Lahinje in proč od nje proti Vranovičem, velik kompleks obdelovalne zemlje z vehkim sadovnjakom, njivami in travniki pa se je raztezal od Stranske vasi do gozda Loga med cestama v Črnomelj in Gradac. Grajsko vele- posest s površino nad 100 ha so spomladi 1946 nacionalizirali. Deloma so jo razdelili med, osebenjke in male kmete, 30 ha zemlje pa je prevzela leta 1944 ustanovljena Kmetijska zadruga v Črnomlju. OPOMBE 1. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 244. — 2. R. Bačer, Gre za podzemno jamo ali kaj. Dolenjski list 1972, št. 8. — 3. Le- opold Podlogar, Kronika mesta Cmomlja in njega župe. Ljubljana 1906, str. 32. — 4. Dr. Lud- wig Thallóczy, Die Geschichte der Grafen von Blagay, Wien 1898, str. 151—153. — M. Kos, Od- nosa j i med ju goričkim grofovima i hrvatskim plemstvom u srednjem vijeku, Vjesnik zemalj- skog arkiva 18, 1916, str. 14—15. — 5. Dom in svet XXI, Ljubljana 1908. Odbrani arhiv s knji- gami, ki jih je lastnik gradu oddal pred vojno v varstvo v Ljubljano, je po osvoboditvi zgorel v Vevčah. VIRI IN LITERATURA 1. Vrbarium der Herrschaft Crupp und Gueth Oeden Graz de anno 1742. — Arhiv Slovenije. — 2. Neu Reformiertes Stifft Register über die Her- j'schaft Crup in unter Viertel (1756). Arhiv Slo- venije. — 3. Vrbarium der Herrschaft Frc- yenthurn An der Cullpp. Von anno 1711 angefan- gen. Arhiv Slovenije. — 4. Johann W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain 1689, VIII, XI. — 5. Janez Vajkard Valvasor, Topographia du- catus Carnioliae Modemae. Bogenšpek na Kranj- skem 1679. Spremna beseda in redakcija Branko Reisp, Ljubljana 1970. — 6. Valvasor o naših trgih in gradovih. Krupa. Dolenjski list 1968, št. 22, — 7. Dular Jože, Semič v Beli krajini. Semič 1971. — 8. Kambič Mirko, Grad Krupa v Beli krajini. Kronika 1974, str. 52—53. — 9. Šašelj I., Grad Krupa v Beli krajini. Dom in svet 1893, str. 365—367. — 10. Krajevni leksikon dravske bano- vine. Ljubljana 1937, str. 135—136. — 11. Kra- jevni leksikon Slovenije. Ljubljana 1971, str. 42 —43. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 201 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV DOLENJSKI MOTIVI IZ MEHOVKE FOTOGRAFA ERJAVCA mirko kambic »Od svojega pokojnega očeta imam še ne- kaj slik, precej plošč in dve mehovki,« tako mi je odpisal dne 19. aprila 1974 Janko Er- javec, poklicni fotograf v Ivančni gorici, ko sem ga prosil, naj mi napiše nekaj biograf- skih podatkov o svojem očetu Jožefu Erjav- cu, že pozabljenem dolenjskem fotografu iz j Višnje gore. | Janko mi je posredoval nekaj zgoščenih po- i datkov, toda osebno se nisva srečala, kajti | decembra 1975 je umrl. Njegovi sorodniki so i mi dali pozneje na ogled nekaj starih plošč in mi dobrohotno naredili tudi več kontakt- nih kopij ter dodali v pogovoru še nekaj za- | nimivih pojasnil. Tako mi je dala Erjavčeva ; družina trdno osnovo za ta ilustrirani zapis ' o fotografu Jožefu Erjavcu (1871—1936). I Sodobna civilizacija zelo hitro spreminja ; zunanjo podobo naših naselij in pokrajine sa- ; me. V dolenjsko pokrajino so začrtali določe- ^ ne spremembe zlasti naslednji faktorji: želez- nica do Kočevja in Novega mesta, narodno- osvobodilna vojna, magistralna cesta Ljub- i Ijana—Zagreb in sedanja industrializacija ter ; hitra rast stanovanjskih hiš in javnih zgradb, i Zato je toliko bolj zanimiva podoba naselij i in pokrajine iz začetkov tega stoletja, ko so i bile hiše krite s slamo, ceste ozke in prašne, ; in ko so še stale nekatere zgradbe, ki jih je vojna pozneje uničila. To podobo naselij do- • polnjujejo fotografije kmečkih ljudi, slikanih na skrbno obdelanih poljih, pri gradnji mo- stov, ob apnenicah ali pa ob raznih slavnost- nih priložnostih, v tipičnih nošah tistega ča- i sa. Fotograf Jožef Erjavec je vse to pridno in, s poisebno vnemo lovil v svojo mehovko, ki ¦ ni bila ravno majhna. Ohranjene plošče so i formata 18 X 24 cm in služile so neposredne- : mu kopiranju na papir, brez povečevalnika. Jožef Erjavec, Po balo. Mala Dobrava pri Višnji gori. 1902. Plošča 18 X 24 cm — počena. (Ženin Jožef Erjavec sedi na vozu). 202 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGOBOVINO 25 1977 Jožef Erjavec, Pri apnenici. Kraj in datum nista znana. Plošča 18 X 24 cm Pri tem delu so pomagali tudi otroci, Jožef jih je imel kar enajst, deset fantov in eno hčerko. Vinko, rojen 1917, se še sedaj spo- minja: »Plošče smo kopirali v posebnih ok- virih in obračali smo jih proti soncu, zapos- leni pa smo bili s tem po dve do tri ure na dan, če je sijalo sonce. Zato smo si večkrat želeli, da bi bil dež.« Tudi mati je izdelovala slike in oče je delal še po starih fotografskih postopkih vse do leta 1934. Toda ob vseh teh anekdotah je tragično dejstvo, da je večina Erjavčevih plošč uniče- nih. Po zadnji vojni so jih veliko sprali in steklo uporabili za okna. Ohranjenih je le nekaj desetin plošč s skupinskimi portreti ter nekaj plošč s pokrajinskimi motivi. Ti nega- tivi so brez datuma in drugih podatkov, ki bi nas zanimali; nekatere originalne škatle za plošče nosijo tehnične podatke izpred prve svetovne vojne in posredno dokazujejo sta- rost slik. Ohranjeni pokrajinski motivi prikazujejo panoramo pokrajine ob izviru Krke (Videm in sosednje vasi), Ivančno gorico s StičnO', Žu- žemberk, Višnjo goro, Šentrupert, Velike Po- ljane pri Ortneku in nekaj drugih manjših naselij. Ohranjena sta dva motiva slovesne otvoritve mostu čez Krko pod Šmihelom pri Žužemberku, delo pri veliki apnenici ter mo- tiv Erjavčeve poroke leta 1902, ko so prevze- mali balo pri nevestini hiši. Plošče, kopirane na sedanji fotografski pa- pir, ne dajo tiste lepote in bogastva tonov, kot ga je dal tedanji papir, delan za kopi- ranje v sončni svetlobi. Verjetno so Erjavčeve originalne kopije še kje ohranjene in verjetno bi našli s skrbnim poizvedovanjem tudi že izgubljene, neznane motive. Jožef Erjavec, ki se je rodil leta 1871 v vasi Podsmreka pri Višnji gori, je bil vedo- željen fant. Sprva je bil knjigovez samouik. Okrog leta 1885 se je oglasil v Podsmreki potujoči fotograf Žagar in ostal pri Erjavče- vih kar več let. Morda je to isti Drago tin Žagar, ki je potoval tudi po Beli krajini in posnel v Dragatušu družinsko sliko Zupanči- čevih, na kateri je tudi mladi Oton. Atelje je imel v Cabru, pa v Karlovcu in Zagrebu. Jožef Erjavec se je naučil pri Žagarju fo- tografskih skrivnosti, pozneje pa je naredil tudi fotografski izpit in dobil leta 1899 obrtni list. Nevesto Ivanko r. Skubic si je našel v 203 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Jožef Erjavec, Vaščanl. Kraj in datum nista znana. Plošča 18 X 24 cm Jožef Erjavec, Žužemberk. Datum ni znan. Plošča 18 X 24 cm 204 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Mali Dobravi pri Višnji gori in leta 1902 so vozili balo, kar dokazuje tudi ohranjena fo- tografija. Jožefa bi bila skoraj pobrala je- tika, toda skrbna žena ga je dobro pozdra- vila in imela sta kar trinajst otrok. Po letu 1920 se je pričel fotograf Erjavec živo udej- stvovati kot javni delavec. Postal je župan petih združenih občin (Višnja gora), bil je pa tudi poslanec in načelnik cestnega odbora združene litijske in višnjegorske doline. Sina Janka, rojenega 1903, je uvedel v fotogra- fijo tako uspešno, da je leta 1931 prevzel oče- tovo obrt. Oče Jožef je umrl leta 1936, Janko pa je vneto slikal Dolenjsko in Dolenjce vse do leta 1973, ko je šel v pokoj, dve leti nato pa je sledil očetu v večnost. Fotografsko tra- tradioijo Erjavčevih nadaljujeta Jankova vdo- va in nečakinja Natalija. Ostane nam še prijetna naloga, da iščemo in zbiramo izgubljene in založene dolenjske motive dz Erjavčeve mehovke in sestavljamo zanimiv slikovni mozaik, ki je nastajal dobrih štirideset let, pa se je v naslednjih štiridesetih letih zopet razdrobil in porazgubil. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 205 I DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Petindvajset let goriškega muzeja (1952—1977) Prvi zapisek o muzeju v Novi Gorici — te- daj je nosil še neuradno današnji naziv »Go- riški muzej« — se je v »Kroniki« (1/1953, 206 —7) pojavil že ko je imela ustanova za sabo komaj leto dni življenja. O Goriškem muzeju (GM) znova govorimo na tem mestu ob nje- govi petindvajsetletnici (1952—1977). Pred šti- riidvajsetimi leti ga je v »Kroniki« predstavil njegov prvi ravnatelj Ludvik Zorzut. Le ne- kaj mesecev pred jubilejem je Ludvik Zorzut umrl (27. april 1977) v petinosemdesetem letu življenja (rojen 24. avgusta 1892). Članek naj zato poleg jubilejne obveznosti služi tudi kot )iekrolog enemu izmed tvorcev GM, širši slo- venski javnosti znanemu publicistu in pesni- ku, ki je na področju muzejskih strok največ deloval kot narodopisec. GM je ena izmed tistih ustanov osvobojene Primorske, ki jih je v življenje priklicala no- va državna meja med Jugoslavijo in Italijo na podlagi mirovne pogodbe iz leta 1947. Ju- goslaviji pripadajoči del Goriške je ostal brez svojega središča (mesto Gorica), nova ljudska oblast je zato s pomočjo vse Slovenije sku- šala nadomestiti izgubljeno ali pa ustvariti povsem na novo središča za najrazličnejše po- trebe od široko razvejanega gospodarstva, preko šolstva in zdravstva pa vse do kulture. Ne bomo zapisali neresnice, če trdimo, da so bUi prav slovenski zgodovinarji, če že ne pr- vi, pa vsaj med prvimi, ki so na svojem 5. zborovanju v Novi Gorici (8. in 9. oktobia 1948) izrazUi v svoji zaključni resoluciji željo, >da bi se v Novi Gorici ustanovila študijska knjižnica in muzej z arhivom.« Od te pobude — ni ugotovljeno, če je tedaj bila edina — pa do formalne ustanovitve prve novogoriške kulturne ustanove ni poteklo niti leto dni, ko je bila 18. septembra 1949 ustanovljena študijska knjižnica. Nato pa je bilo treba ča- kati še skoraj tri leta, da je tedanji okrajni ljudski odbor Gorica z odločbo dne 5. septem- bra 1952 ustanovil okrajni muzej z nalogo, da zbira arheološko, narodopisno, prirodopis- no, zgodovinsko in umetniško gradivo ter druge predmete tudi iz NOB. Pot treh ali štiriletnih priprav za ustanovitev muzeja — eden izmed glavnih pobudnikov je bila pod- ružnica Zgodovinskega društva v Novi Gorici (ustanovljena 29. 4. 1951) — je bila že opi- sana v »Kroniki«; nekaj dejstev bi bilo treba še z arhivskimi viri dopolniti in pojasniti. Na- ša naloga pa je, da govorimo o mejnikih for- malne in neformalne narave, ki so ustvarili današnjo podobo GM. GM je tako že od začetka deloval kot usta- nova okrajnega ljudskega odbora Gorica (oz. njegovega sveta za kulturo in prosveto), kot »okrajni muzej« (formalno). Njegovo torišče dela pa je obsegalo del ozemlja zgodovinske pokrajine Goriške v mejah Jugoslavije (okraj Gorica: goriški Kras, Vipavska dolina, goriš- ka Brda); okraj Tolmin in Idrija sta že imela lastni muzejski ustanovi posebno področje de- la je imel muzej v Postojni, obalni pas pa je bil tedaj še vedno formalno ločen od osta- le Slovenije. Že v pripravljalnem obdobju (1949—1952) se je snujoči se muzej vsebinsko opredeljeval kot kompleksen, kar je seveda potrdila tudi ustanovitvena odločba. Tako kompleksno naravo je ohranil do danes, vid- nejši delovni rezultati nekaterih strok v pe- tindvajsetih letih pa so zgolj posledica kad- rovskega staleža ter obsega nalog, ki jih je GM sprejemal od zunanjih naročnikov. V četrt stoletju se je prvotni prostorsiki ob- seg dela menjal. K temu je največ pripomog- la komasacija okrajev (pripojitev idrijskega okraja Tolminu in nato tega k Gorici), da je moral ustanovitelj (OLO Gorica) izdati 20. januarja 1956 prečiščeno besedilo ustanovitve- nega akta, s katerim je delo muzeja raztegnil še na področje nekdanjih okrajev Toilmin in Idrija. Tedaj je muzeg dobil nov organ uprav- ljanja— muzejski svet, ki je že na svoji prvi seji (12. 3.1956) predlagal, naj se muzej imenu- je » Gor iški muze j «. Eormalno pa se j e ime uve- Ijavilo od 1. januarja 1958 dalje, ko je bil GM pridružen tedanji muzej za Tolminsko (skupaj z Gregorčičevo rojstno sobo na Vrš- nem), kar je vsaj na zunaj izzvenelo kot pos- ledica združenja okrajev Gorica in Tolmin. Muzej v Idriji pa je še dalje ostal samo- stojen in tako sta v tedanjem okraju Gorica delovala dva samostojna muzeja. Status GM se je znova menjal leta 1963 ob ukinitvi OLO Gorica. Ustanoviteljstvo je prevzela skupščina občine Nova Gorica, leta 1966 sta nanjo pre- nesli pravice, da opravlja naloge in dolžnosti ustanovitelja še skupščina občin Ajdovščina in Tolmin; leta 1970 je tudi skupščina občine Sežana izdala sklep, da opravlja GM muzej- ske naloge tudi za njeno področje. Tako de- luje GM od leta 1966 tudi formalno kot med- občinski zavod za področje štirih primorskih občin (to ozemlje ima površino 2600 km^). Ta obseg se vsaj deloma (izjema je idrijska ob- čina ter zamejstvo) pokriva z mejami nek- danje historične goriške dežele. GM sodi ta- _ 2061 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 ko med slovensike poikrajinske muzeje, ta regionalni značaj potrjuje dejstvo, da za njegov materialni obstoj skrbe poleg samo- upravnih interesnih skupnosti vseh štirih občin tudi Kulturna skupnost Slovenije. Kot sleherni muzej, tako je bü tudi GM ustanovljen s temeljnimi nalogami, da zbira, proučuje, evidentira in daje na ogled različne priče preteklosti. Tem osnovnim ciljem je že- lel GM služiti od svoje ustanovitve dalje. Ob delu pa je hote ali nehote sprejemal dodatna naloge, ki so pa bile zelo organsko povezane z naravo muzejskega dela. Iz muzeja sta iz- šli dve današnji samostojni regionalni usta- novi: Zavod za spomeniško varstvo Gorica s sedežem v Novi Gorici ter Pokrajinski arhiv, prav tako s sedežem v Novi Gorici. Arhivske naloge je muzej opravljal že od ustanovitve dalje, čeprav mu to z nekim formalnim aktom ni bilo naloženo (neuradno se je GM ozna- čeval kot okrajni muzej in arhiv). Tako so- žitje pa je kmalu sprožilo predlog (1957), da se arhiv odcepi od GM in priključi študijski knjižnici v Novi Gorici. Ta neposrečeni sklep se ni uresničil, pač pa so v letih 1965—66 skupščine občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin izdale sklepe, da GM razširi svojo de- javnost tudi na arhivsko službo. Nova repub- liška arhivska zakonodaja pa je nato pospe- šila priprave, da se v Novi Gorici ustanovi samostojni arhiv, ki ji pričel delovati 1. janu- arja 1972. Referat za spomeniško varstvo je pri GM deloval od leta 1957, uradno pa je muzeju te naloge naložil OLO Gorica 5. feb- ruarja 1959. Ko se je tako sožitje izkazalo za manj primerno pa tudi v skladu z ustrezno zakonodajo, se je iz referata razvil samo- stojni zavod, ki je pričel z delom 1. januarja 1962. Prčetek GM je bil nadvse skromen pred- vsem zato, ker je deloval v okolju in na ob- močju, kjer ni bilo zbirateljske tradicije, ki bi z neko mecensko gesto lahko novemu mu- zeju ustvarila prvi fond gradiva; osrednji po- krajinski muzej je ostal v Gorici, priprave Slovencev za lastni muzej v Gorici pa je uni- čila prva svetovna vojna. Druga malo vzpod- budna okoliščina je bilo tudi pomanjkanje ustreznejših prostorov v okolišu, kjer se je tedaj pričela graditi Nova Gorica. Mnogi slo- venski muzeji, ki so tedaj nastajali, so vsaj povečini našli ustreznejše razstavne depojske in upravne prostore. GM je spočetka deloval skupaj z Goriško knjižnico v skromnih pro- storih solkanske osnovne šole. Prav tu je za prvi maj leta 1953 odprl za poskus prve stalne zbirke kot prikaz zbiratelj skega dela v času nekako triletnega pripravljalnega obdobja za ustanovitev muzeja ter nekajmesečnega uradnega obstoja. Omeniti je namreč treba, da je muzejsko delovanje na Goriškem op- ravilo svoj prvi nastop s prikazom gradiva iz zgodovine NOB na Primorskem na razstavi lokalnega gospodarstva v Novi Gorici (1. do 10. 5. 1951), z razstavo ob 400-letnici sloven- ske knjige (osnovna šola Solkan, september 1951) ter večjo razstavo primorskega tiska in dokumentov NOB ob primorskem festivalu v .Ajdovščini (29. 6. do 8. 7. 1952). Ob teh prvih poskusih so tesno sodelovali člani podružnice Zgodovinskega društva, delavci knjižnice ter seveda muzeja v ustanavljanju. Prostori, v katerih je GM postavil svojo prvo zbirko, so se že od samega začetka po- kazali za neustrezne, zato se iskanje boljše lokacije ob tem ni zaustavilo. V Solkanu ni bilo primerne zgradbe — z izjemo deloma po- rušenega Grinnoverjevega gradu — še manj pa v sami Novi Gorici, ki je rasla »na zeleni trati«. Ludvik Zorzut, ki je tedaj vodil GM in odšel na začetku leta 1953 v pokoj, ni kot ak- tivni muzejski delavec dočakal selitve GM v grad Kromberk (4 km od središča Nove Go- rice), ki se je potem, ko se je iz njega izselila v Postojno nižja gozdarska šola, pokazal ve- liko bolj ustrezen kot omenjena graščina v Solkanu. Tudi grad Kromberk ni imel niti pri- bližno idealnih pogojev za delovanje muzeja. Poleg, za takratne čase kar znatne oddalje- nosti od središča mesta, pa je bila zgradba še precej neobnovljena (poškodbe kot posledica še prve in nato druge svetovne vojne), v gra- du so prebivali tudi zasebni stanovalci. Zgradba pa je bila vsemu navkljub najboljša rešitev, sa je grad končno veljal za ugleden kulturni spomenik (zgrajen na začetku 17. sto- letja v renesančnem tlorisu, večkrat prenov- ljen, in velja danes za spomenik 1. katego- rije). Po treh letih delovanja GM v gradu Kromberk, ki je bilo občasno prekinjeno za- radi kadrovskih problemov, je mogel GM v deloma obnovljenem gradu odpreti svoje prve stalne razstave za javnost 22. julija 1957. Po- slej je bil grad Kromberk stalno odprt za obi- skovalce, ki so sd v kasnejših letih ogledovali še nove razstavne prikaze v prostorih, ki jih je GM pridobival s postopno obnovitvijo not- ranjosti in zunanjosti gradu. Grad Kromberk, kjer je danes sedež uprave in temeljnih or- ganizacijskih enot (oddelkov) GM ter ene iz- med muzejskih zbirk, si je pričel v letu 1977 generalno obnavljati: z obnovitvenimi deli, kj bodo končana leta 1978, dobiva grad pov- sem novo podobo. Preselitev GM v grad Kromberk (1954) po- meni začetek novega obdobja. V lastnih pro- storih s pridobitvijo novih kadrov in boljšo materialno bazo je mogel GM zastaviti bolj kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 207 1 organiziran program svojih nalog za prihod- nja leta. Ze leta 1957 so v GM delovali trije kustosi (etnolog, zgodovinar NOB in umetno- stni zgodovinar), kar je bilo vsekakor ustrez- nejše od razmer okoli leta 1952, ko je bil rav- natelj muzeja tudi edini njegov delavec. De- lovanje GM se poslej ne kaže le v zadovolje- vanju temeljnih nalog, temveč tudi v študij- skih terenskih raziskavah v prirejanju last- nih ter gostujočih občasnih rastav, zlasti od leta 1958 dalje. Ta način dela, ki so ga pope- strile še nove naloge v kasnejših letih, traja do danes, pa čeravno se na primer vsaj kar zadeva občasne razstave, opravljeni program ne izraža količinsko enako za vsako posamez- no leto (leta 1963 sta bili na primer dve taki razstavi, leta 1974 pa kar 11). Kot smo še spoznali, je funkcija okrajnega muzeja prinesla GM zlasti z letom 1956 dovolj obširno področje dela. S pripojitvijo tolmin- skega muzeja se začenja plesti mreža muzej- skih zbirk. Muzej za Tolminsko je pripravilo muzejsko društvo v Tolminu in ga za javnost odprlo 22. julija 1951. Še isto leto je bila urejena spominska soba v rojstni hiši pes- nika Simona Gregorčiča na Vršnem ter za- metek spominske siobe v domačiji zgodovi- narja Simona Rutarja v vasi Km. Tako je GM poleg gradu Kromberk upravljal še mu- zej v Tolminu ter spominsko sobo na Vršnem, ker se namera, da bi podobno sobo dobu tudi Simon Rutar, ni uresničila. Ob koncu šestdesetih let so se torej pakaz;ali obrisi bodočega dela in nallog, ki jim GM sle- di še danes. GM je torej pokrajinski mu- zej za jugoslovanske predele nekdanje de- žele Goriške; ker matični siedež ne pre- more dovolj primernega prostora bodisi za razstave, skladišča in upravo, se delo odvija tudi po muzejskih zbirkah; vsebina GM je osredotočena na dmžbenih vedah (zanemar- jen je na primer prirodoslovni del, ki bi ga kompleksni muzej moral imeti). Ta izhodiščna načela, ki so jih porajale ali po svoje preob- likovale obstoječe razmere, je razdobje po le- tu 1960 po svoje dopolnjevalo tako v pogledu širjenja mreže muzejskih zbirk, poglabljanju vsebine dela, širjenju dejavnosti ter v kad- rovskem izpopolnjevanju. Do leta 1963 so delo GM oteževali nekateri razlogi objektivne in subjektivne narave, bili so bolj ali manj povezani z delom ustanove, ki je v prvem desetletju svojega obstoja pre- življala vse začetniške težave. Poslej pa je začel GM graditi svojo novo podobo, ki je se- veda temeljila na izkušnjah prehojene poti. GM je nadaljeval z obnovo prostora na svo- jem matičnem sedežu (grad Kromberk), kjer je leta 1964 odprl nove razstavne oddelke. dograjeval je mrežo muzejskih zbirk (akcija za odkup in muzejsko preureditev Gregor- čičeve rojstne hiše na Vršnem, prevzem v up- ravljanje Trentarskega muzeja leta 1965) in skušal zadovoljiveje reševati problem stro- kovnega kadra. V teh pogledih razmere niso bile ugodne, saj je GM prav v tistem času s smrtjo etnologa, z upokojitvijo kustosa za zgodovino NOB, z odhodom dveh arheologov ter umetnostnega zgodovinarja izgubil ves strokovni kader. Z letom 1964 začenja usta- ljena rast staleža strokovnih delavcev GM: arheologu (1964) je sledil zgodovinar (1965), leta 1967 je prišel kostus za zgodovino NOB. leta 1971 kustus za dokumentacijo in umet- nostni zgodovinar, leta 1972 etnolog ter teh- nični risar, leta 1976 še en kustos za zgodovino NOB ter naslednje leto še en arheolog. Tako deluje danes v GM 8 kostusov, ki vo- vodijo 9 oddelkov (temeljnih organizacijskih enot), v konservatorsko-preparatorskem od- delku sta dva delavca, v upravi so zaposleni 4 delavci, muzejske zbirke pa oskrbuje 7 de- lavcev. Muzejske zbirke so od leta 1958 omogočile GM nov način dela, ki posreduje vsebino mu- zejskega dela širšemu krogu obiskovalcev, kot ga sicer zmore koncentracija gradiva v enem prostoru. Leta 1966, ko so delovale zbirke v Tolminu, na Vršnem (tega leta je bua Gre- gorčičeva rojstna hiša v celoti spremenjena v muzej), in v Trenti je GM tudi razstavne oddelke v gradu Kromberk razglasil za mu- zejsko zbirko. Leta 1970 je bila v Medard od- prta Gradnikova spominska soba, leta 1973 etnografska zbirka v »romanski« hiši v Šta- njelu, naslednje leto pa je dobil muzej v up- ravljanje grad Dobrovo, ki ni urejen in daje skromne možnosti za občasne razstave. Leta 1977 je GM uredil v obnovljeni »koloni« šta- njelskega obzidja stalno razstavo o arheološiki podobi Krasa, ter skupaj z Delavsko univerzo iz Sežane sodeluje pri upravljanju Kosovelove spominske sobe v Sežani. Program bodočega dela pa kljub dovolj veliki razvejanosti pred- videva ustanovitev še nekaterih muzejskih zbirk, pri čemer vodi delo GM sam (uredi- tev gradu Dobrovo) ali pa v sodelovanju z drugimi dejavniki (posebna muzejska zbirka za prikaz zgodovine NOB na Primorskem, krajevna zbirka v Škocjanu v Vremski do- lini, razširitev razstavnih možnosti v Štanje- lu, arheološki razstavni oddelek v Ajdovščini). Že postavljeni sistem muzejskih zbirk ter pvo- gram novih pobud temelji na spoznanju, da GM niti v dolgoročnem razdobju ne more misliti na lastne modemo urejene prostore. Zato je GM v svojem programu, ki naj bo uresničen do leta 1985, podal sledečo uredi- 208 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 tev: zgodovina NOB in ljudske revolucije bo prikazana v okviru večje samostojne zbirke v prostoru, ki še ni določen (najverjetneje v Novi Gorici), ljudska kultura na Primor- skem v gradu Dobrovo, zgodovina umetnosti ter arheologija in zgodovina do leta 1918 v gradu Kromberk (tu bi še dalje ostal sedež uprave GM in drugih služb), zbirka v Tolmi- nu naj bi dobila poudarek na etnološkem gra- divu, položaj zbirk na Vršnem, v Trenti, v Medani in Štanjelu se ne bi bistveno menjal, že omenjeno ustanavljanje novih objektov pa bi seveda sliko delovanja še dopolnjevalo. Ta- ko zastavljeni program bodočega razvoja raz- stavišč GM pa docela zanemarja posebno stal- no zgodovinsko razstavo o prvi svetovni voj- ni, ki jo je skušal GM uresničevati od leta J 967 dalje, a se vendar kažejo slabi obeti, da bi lahko bila taka zbirka v srednjeročnem obdobju urejana. Tak zgodovinski prikaz ima zagotovo splošno slovenski pomen, saj je to obdobje slovenske zgodovine dokaj zanemar- jeno in nima še svoje muzejske podobe. V tem dosedanjem, pretežno organizacij- skim podatkom posvečenem besedilu smo le mestoma zapisali nekaj o rezultatih strokov- nega dela, ki izvira iz izpolnjevanja temeljnih nalog ter tistega, ki so ga razmere pobujale in mu dale mesto med raznolično vsebino mu- zejskega dela. Petindvajset let je že tolikšno časovno obdobje, da bi ga lahko periodizirali tako zaradi organizacijskih posebnosti kot tu- di oblik in rezultatov delovanja. V prvih sko- rajda petih letih obstoja je GM preživljal svoja prava otroška leta, deloval je bolj lju- biteljsko kot pa poklicno; temelj opravljene- ga dela, je bilo zbiranje razUčnega muzejske- ga gradiva. Drugo razdobje, ki traja od leta 1956 do 1963, prinaša že nove oblike (razstav- na dejavnost, muzejske zbirke, terenske ak- cije, spomeniškovarstveni referat), čeprav ustaljeni načini dela trpe zaradi menjave stro- kovnih delavcev in nekaterih subjektivnih razlogov. Z letom 1963 se začenja — po na- šem — tretje in zadnje obdobje rasti GM; oz- načuje ga skrb za stalne strokovne kadre, za vestnejše izpolnjevanje temeljnih nalog mu- zeja (invetarizacija gradiva, njegova prepa- racija, poskusi za urejanje skladišč, napori za nove muzejske razstavne prostore itd.) in za dokončno organizacijsko shemo delovanja (po- krajinski koncept), poskusi raziskovalnega de- la, izdajateljske pobude in skrb, da GM preb- rodi vse začetniške težave. Ce se najprej zaustavimo pri gradivu, ki ga GM hrani v svojih skladiščih, pa na stalnih ali občasnih razstavah v posameznih muzejskih zbirkah, ugotovimo, da inventarizacija do da- nes še ni v celoti opravljena, ker je to pač zamuden proces, zlasti če naj današnji stro- kovni kader popravlja začetniške napake svo- jih prednikov. Od današnjih 12.000 evi- dentiranih predmetov bi se številka ob kon- čani inventarizaciji povzpela na okoli 25.000. Poleg predmetov hrani GM tudi nekaj arhiv- skega gradiva (arhiv NOB in drugo arhivsko gradivo v razsutem stanju), ima lastno stro- kovno knjižnico s preko 10.000 zvezki (v knjiž- nico je vključena zbirka zemljevidov, primor- skega tiska, fonoteka in zbirka razglednic pri- m.orskih krajev). Svoj lastni NOB arhiv ter knjižnico (nad 1000 zvezkov) ima tudi mu- zejska zbirka v Tolminu. K prirejanju občasnih razstav se je GM za- tekal že od svojega pripravljalnega obdobja dalje. Razstave so bile plod lastnega dela, so- delovanja z različnimi ustanovami in skupi- nami ali pa gostujoče, z njimi se je muzej predstavil v Novi Gorici ali drugih primor- skih središčih ter v nekaterih slovenskih mu- zejih (Gorenjski muzej, Kranj, Slovenski et- nografski muzej, Ljubljana in Podsmreka). Vseh teh razstav je bilo 102, pri čemer v šte- vilki niso vključene ponovitve v raznih kra- jih. Med pomembnejše razstave uvrščamo go- tovo dvoletne predstavitve primorskih slikai- jev, ki smo jih začeli leta 1970 (slikarji Sani- li, Lojze Spacal, Rafael Nemec, Milan Kle- menčič), etnološke razstave (planine v gornji dolini Soče — 1973, Gora nad Ajdovščino — 1975), zgodovinske razstave (primorski Slo- venci 1860—1870, tolminski punt 1713, delav- sko gibanje na Goriškem, izseki iz zgodovine kmetijstva na Goriškem), razstave na temo iz NOB (razvoj ljudske oblasti na Primorskem — 1956, 1974; življenje narodnega heroja J. Premrla-Vojka — 1968; partizansko šolstvo v občini Ajdovščina — 1969) in druge. Poseben pomen imajo stalne razstave v muzejskih zbirkah, kjer teži GM za tem, da se prikazi obnavljajo in dopolnjujejo. Z izjemo prikaza v Trentarski muzejski zbirki (tudi tu se se- danja postavitev razlikuje od prvotne) je vse druge muzejske zbirke postavil in ustrezno spreminjal GM oziroma delavci bivšega mu- zeja za Tolminsko. Terensko delo se je prvotno osredotočilo predvsem na občasnem zbiranju muzejskega gradiva, kasneje pa je prišlo v bolj načrto- vane akcije. Etnologiji (začetek leta 1956) je sledilo delo na arheologiji ter zgodovini NOB. Zaradi že povedanih kadrovskih sprememb pa se je intenzivnejše delo na polju etnologije začelo zopet leta 1972, čeprav je vodja mu- zejske zbirke v Tolminu kontinuirano opravil zares številne naloge s tega področja. Priče- tek sistematičnega arheološkega dela sega v leto 1965, za zgodovino NOB pa je bilo oprav- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 209 i Ijeno pomembno delo med leti 1957—1962, ko je nastala topografija NOB za predele Krasa, Tolminske, Vipavske doline, idrijskega pod- ročja in ožje Goriške. To nalogo je dokončno opravil Zavod za spomeniško varstvo Gorica. Oddelek za zgodovino je pričel delovati leta 1965 in opravil v letih 1967—1970, ko so se tudi na Primorskem obhajali mnogi jubileji iz dobe narodnostnega prebujanja, vrsto nalog (razstave, proslave, publikacije itd.) ter pri- pravljal muzejski prikaz prve svetovne vojne. Delo oddelka za zgodovino umetnosti je priče- lo intenzivneje z letom 1967, ko je GM ustano- vil v gradu Kromberku galerijo primorskih likovnih umetnikov ter leta 1970 s prireja- njem večjih likovnih prireditev. Najpomemb- nejši rezultati terenskih raziskav so bili go- tovo doseženi na področju arheologije, saj je oddelek z najdaljšim delovnim stažem. Po- membni rezultati so gotovo raziskovanje pra- zgodovinskega grobišča v Tolminu, ki je po- tekalo nekaj let (1965—1970), sledi preiskava zgodnjesrednjeveškega grobišča v Batujah (1967—1972) in končno raziskovanje prazgo- dovinskega naselja v Mostu na Soči (od 1972 dalje), kar je gotovo največja akcija GM in še ni končana. Tudi etnološke raziskave, ki so se začele intenzivneje odvijati od leta 1972 dalje, prinesejo poleg gradiva, ki služi za ob- časno razstavo, vrsto drugih raziskovalnih re- zultatov; v okviru raziskav, ki naj bi tra- jale eno ali dve leti, naj bi GM raziskal vsa značilna področja tistih predelov Primorske, na katerih deluje. Rezultati raziskav bodo služili stalni razstavi primorske ljudske kul- ture v gradu Dobrovo. Oddelek NOB je poleg pripravljanja mnogih priložnostnih razstav pričel z delom na pisanju pregleda zgodovine srednjeprimorskega okrožja. Postavitev večje samostojne zbirke o NOB in ljudski revolu- ciji na Primorskem pomeni razširitev oddelka in sprejem novih delovnih obveznosti. V ok- viru raziskovalnih nalog se je GM povezoval z Raziskovalno skupnostjo Slovenije (prej Sklad Borisa Kidriča) ter osrednjimi sloven- skimi strokovnimi društvi. Od številnih drugih opravljenih nalog (teh je veliko ter so zelo raznolične) pa naj še pou- darimo izdajateljsko delovanje GM, ki ga od leta 1974 še najbolj izpričuje »Goriški letnik«, ki je izšel doslej v treh knjigah. Poleg kata- logov za mnoge razstave omenimo še izdaja- nje ciklostiranih »Beril«, ki prinašajo že ob- javljeno gradivo o krajih in območjih, kjer muzej deluje (doslej izšlo 6 zvezkov) ter sa- mostojne in izdaje, pri katerih je GM sodelo- val kot soizdajatelj (»Dnevnik« S. Rutarja — 1972, »Vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča« — 1977, »Krvavo Posočje« V. Grad- nika — 1977 itd.). GM je priredil aH pa sode- loval pri pripravah za eno znanstveno zbo- rovanje (o Simonu Rutarju 1976. v Tolminu) ter več strokovnih zborovanj (posveti primor- skih muzealcev, zborovanja slovenskih muze- alcev, arheologov, zgodovinarjev itd.), odkril nekaj spominskih plošč in spomenikov, pri- redil nekaj predavanj. Delavci muzeja so se udeležili s predavanji vrste znanstvenih se- stankov doma in na tujem, objavili so številne prispevke publicistične ali pa znanstvene vse- bine (prav tako v domačih in tujih publika- cijah). Svoje publikacije pa GM izmenjuje z mnogimi domačimi in tujimi ustanovami ter aktivno sodeluje s slovenskimi in nekaterimi tujimi muzeji ter institucijami. Muzejske zbir- ke GM so s strokovnimi nameni obiskali mno- gi domači in tuji znanstveniki. Poudariti velja še strokovno pomoč, ki jo GM daje številnim zainteresiranim občanom in ustanovam ter družbenopolitičnim organi- zacijam. V tem smislu se GM usmerja k de- javnosti nekakšnega centra, ki posreduje ust- rezne podatke in znanje o dogajanjih pre- teklosti za področje Primorske ne oziraje se na državne meje; takemu posredovanju je zlasti namenjen dokumentacijski oddelek, ki pri GM deluje od leta 1971 dalje. Petindvajset let delovanja neke muzejske ustanove, ki je na svojem področju pričela orati pravo ledino, ni lahko zaobjeti v teh ne- kaj odstavkih. To jubilejno poročanje ostaja zato forzo, le odsev poglavitnih značilnosti, nikakor pa ne tistega drobnega dela, iz kate- rega se tudi sestoji vsakdan muzejskega zavo- da. Izognili smo se tarnanju o skromnih ma- terialnih pogojih, skozi katere se je muzej prebijal vsaj dvajset let svojega obstoja. Tem pogojem je moral GM nerad prilagajati svoje načrte in obliko dela. Zanemarili smo tako po- ročanje, ker ni značilno le za GM. Kljub vse- mu pa ostajajo mnogi vidni rezultati dela in prav tem smo namenili vso našo pozornost. Branko Marušič Šolsko hranilništvo na Slovenskem Varčevanje ima pri nas Slovencih že lepo tradicijo, njegovi začetki pa segajo še v čase, ko so se naši predniki še borili za svoj na- rodnostni obstoj in z njim povezano gospo- darsko neodvisnost. Prav z varčevanjem, z ustanavljanjem raznih denarnih zavodov so zbirali finančna sredstva, potrebna za razvoj gospodarstva. Pri vzgajanju ljudi k varčevanju pa so ime- li veliko vlogo tudi slovenski učitelji, sami po pravilu slabo plačani in navajeni obračati 210 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 vsak dinar. Ideja šolskih hranilnic, ki se je ob koncu 18. stoletja pojavila in uresničila v Angliji, je našla svoje korenine tudi pri nas, čeprav pri tem ni šlo brez težav in odporov. Kolektiv Slovenskega šolskega muzeja iz Ljubljane se je v dogovoru z Ljubljansko banko lotil razisikave tega še ikaj malo preu- čenega vprašanja in pripravil razstavo »Šol- sko hranilništvo na Slovenskem«. Sodelavci muzeja France Ostanek, Tatjana Hoj an, Jože Ciperle in Andrej Vovko so pregledali šolske kronike, letna poročila, članke v pedagoškem in drugem tisku ter sodelovali pri postavlja- nju razstave, za katero je scenarij in bese- dila izdelal France Ostanek. Pri tem so jim pomagale izkušnje, ki so jih pridobili z raz- stavo o življenju in delu pionirja šolskega hranilništva pri nas Petra Musija (1799— 1875). Razstava je bila konec leta 1976 v Šo- štanju, kjer je Musi deloval in leta 1844 po danes znanih podatkih ustanovil prvo šolsko hranilnico pri nas. Razstavo o šolskem hranilništvu so odprli v maju 1977 v Velenju, junija je bila v Ljub- ljani, septembra so jo odprli v Mariboru in Kranju. Zasnovana je kot potujoča in tako bo poleg Slovenije potovala tudi po Jugoslaviji in kar najširši krog javnosti seznanila s šol- skim varčevanjem. Mogoče bo deloma odgo- vorila na vprašanje, zakaj je varčevanje pri nas tako zakoreninjeno in pomeni v očeh dru- gih Jugoslovanov eno izmed slovenskih zna- čilnosti. Koncept razstave je prilagojen njenemu po- tujočemu značaju, njena oblikovna rešitev pa je značilna za avtorja Branka Simčiča. Na pregleden način je prikazan ves razvoj šol- skega hranilništva od njegovih začetkov v Angliji, Nemčiji, Svici, Franciji. Za primer- javo z že znanim podatkom o šoštanjski hra- nilnici navedimo, da so prvo podobno šolsko hranilnico v Nemčiji odprli leta 1821, v Fran- ciji pa 1834. Začetki varčevanja pri nas so povezani z delovanjem Marka Pohlina, ki je prevedel Beckerjevo knjigo »Kmetam sa potrebo inu pomozh« (1789), v kateri so tudi napotki za varčevanje. Sestavki o varčevanju so tudi v knjigi »Bucvize tega sedershanja sa mladust«, ki je leta 1794 izšla v Celovcu. O varčevanju v šolah prvi piše Anton Martin Slomšek v knji- gi »Blashe ino Neshiza v nedeljski šoli« (1842). Sestavki o hranilnicah so bili tudi v »Drob- tinicah«, ki jih je leta 1846 začel izdajati Slomšek. Dalje je prikazana vloga prvega slovenske- ga pedagoškega časopisa »Šolskega prijate- lja«, ki ga je 1852 začel v Celovcu izdajati An- drej Einspieler, kot tudi mladinskega lista »Vedež« Ivana Prijatelja, ki je začel izhajati leta 1848. V obeh je izšlo več člankov o hra- nilništvu. Šolske hranilnice je priporočal Ivan Gršak, ki je leta 1865 začel izdajati revijo »Či- talnica«. Mladino je vzgajal k varčevanju tu- di veliki organizator hranilništva Mihael Voš- njak. Naglasiti je treba tudi delovanje ravnate- lja meščanske šole v Krškem Ivana Lapaj- neja, Josipa Kragla, Frana Jamska ter šolske- ga nadzornika Josipa Novaka, ki je objavil ta- belo o šolskih hranilnicah v Avstriji, vendar pa za slovensko ozemlje navaja premajhno številO' le-teh. Članki o varčevanju so izhajali tudi v »Učiteljskem tovarišu«, »Slovenskem učitelju«, »Popotniku«, »Domačem ognjišču<', »Zvončku«, kjer je nekaj poročil o delu hra- nilnic na šolah v »kotičku gospoda Doropolj- skega«. Dalje so navedene vse šole, za katere je ugotovljeno, da so na njih delovale šolske hranilnice, s čimer pa ni rečeno, da so bile le v teh in ne še kje drugje. V obdobju med 1918 in 1941 je dobila vzgo- ja k varčevanju novo obliko. Nadaljevali so staro tradicijo šolskih hranilnic, k varčevanju pa je začelo spodbujati tudi beograjsko mini- strstvo prosvete, ki je za odlične učence uved- lo nagrade-hranilne knjižice poštne hranil- nice z vezano vlogo 100 din. Izšli so tudi po- sebni odloki o varčevanju. Od leta 1929 so na šolah proslavljali tudi 31. oktober kot med- narodni dan varčevanja, imeli so predavanja in pisali o tem naloge. Akcija pa ni bila enot- no vodena in uspeh je bil odvisen od priza- devnosti učiteljev in sodelovanja mladine. Ve- liko prizadevnost na tem področju je pokazal Dragotin Kveder, ravnatelj meščanske šole v Ptuju. Po osvoboditvi je začela šolsko varčevanje spodbujati »Narodna banka«, nato »Zadruž- na hranilnica, Celje« in po njenem vzgledu tudi druge hranilnice, nato pa je delo na tem. področju za kakih deset let zamrlo. Leta 1970 ga je obnovila »Kreditna banka, Celje«, po njeni združitvi z »Ljubljansko banko« pa je ta zelo razširila mrežo šolskih hranilnic, ki jih je na njenem območju že okrog 260. Razstavo dopolnjuje zelo pregleden kata- log, sama razstava pa je nedvomno primer uspešnega sodelovanja znanstvene dejavnosti in gosopdarstva, od katerega imata poleg naj- širše javnosti korist tudi oba sodelavca. Andrej Vovko ' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 211 NOVE PUBLIKACIJE Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik III, Je- senice 1975. 581 str. Tretja knjiga jeseniškega zbornika je za- nimiva in zajetna zgodovinsko-dokumentarna in literarno-esejdstična publikacija, ki vsebin- ska in prostorsko obsega današnjo občino Je- senice, časovno pa zajema problematiko med obema vojnama, NOB, pa tudi že obdobje socialistične graditve. Ze simbolika naslova pove, da gre predvsem za železarske Jesenice. Knjiga je posvečena 30-letnici osvoboditve, 40-letnici stavke jeseniških kovinarjev ter 25- letnici delavskega samoupravljanja. Zbornik je razdeljen na pet poglavij. Nas zanima predvsem zgodovinska problematika, čeprav tudi literarno-zgodovinski prispevki E. Cesarja o deležu Gorenjske književnosti narodnocsvobc:dolgujejo«. Vzrokov za tako stanje je več, ; tako povsem izvirni zgodovinsko-upravni raz- ; voj v okviru ogrskega kraljestva, težave za- : radi madžarščine kot uradnega jezika, kar i pa v glavnem velja le za 19. in 20. stoletje, i kot tudi vprašanje zgodovinskih virov, ki so danes v veliki večini zunaj našega ozemlja, i Eden izmed tistih pionirjev, ki so zaoral i, ledino proučevanja prekmurske zgodovine je , Franc Sebjanič. Kot navaja v uvodni besedi j k pričujoči knjigi, je začel potem, ko je bil : leta 1970 določen za referenta o protestantiz- ; mu v Prekmurju na mednarodnem kulturno- zgodovinskem simpoziju v Modincih, s po- ' močjo financiranja od RSS SBK — sistema- , tično zbirati vire za prekmursko zgodovino, j tako v madžarskih cerkvenih in državnih ar- ; hivih, kot tudi na Slovaškem v Bratislavi i {nekdanji ogrski prestolnici Požunu). Sad te- i ga zbiranja je bila vrsta člankov o prekmur- \ ski zgodovini. Tokrat se je na podlagi teh in še drugih ; virov lotil pregleda protestantskega gibanja ; v Prekmurju. Kot vemo, je bilo prav to tista slovenska pokrajina, kjer se je protestanti- zem zakoreninil in ohranil do danes. Avtor oriše pojav in začetke reformacije v tem prostoru, organizacijo protestanskega gi- banja, pri čemer se opira na protestantske cerkvene vizitacije, katerih prva, danes zna- na, sega v leto 1627. Navaja kalvinsko-lute- ranski spor v Martjancih, ki je imel odmev ; celo pri turških oblasteh v Veliki Kaniži, kot ; tudi začetek protireformacdje, ki je podobno \ kot pojav protestantizma povezana z versko pripadnostjo plemstva. Oblasti so rekatoliza- cijo izvajale med drugim tudi z vojaškimi po- hodi, med katerimi so zasedali protestantske cerkve. Kakšno je bilo stanje po teh akcijah, i kaže prva znana katoliška vizitacija, ki jo jej v letih 1697—1698 za györsko škofijo opravil \ vasvarski opat Istvan Kazó. Avtor obširno i prikaže protireformacijski vojaški pohod v Prekmurje leta 1732, začetke protestantske prekmurske književnosti in njen veliki po- ! men. (O prekmurskem slovstvu od njegovih začetkov pa do 20. stoletja je podal zelo do- ' ber pregled dr. Vilko Novak.) Kot je znano, protireformacijski ukrepi na Ogrskem niso uspeli, tako da je morala ob- last določiti kraje (»artikulirane«), kjer so 214! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 bile dovoljene protestantske cerkve. Sloven- slki protestali t je iz Prekmurja so se takoi mo- rali navezati na oddaljeni artikulirani nase- lji: Nemes Csó v Železni in Surd v Somodski županiji, ki sta postala prava slovenska oto- ka in razvila versko in izobraževalno dejav- nost. Na ta kraja je navezana dejavnost Mi- haela Severja, Stefana Kuzmiča, Mihaela Bakoša. Avtor še posebej oriše vzgojno-izob- raževalnio in pisateljsko dejavnost Stefana Kuzmiča. Nadaljnje poglavje v zgodovini prekmur- skega protestantizma pomeni tolerančni pa- tent Jožefa II. (1781). Posledica tega je bila nova luteranska verska organizacija v Prek- murju, ki je bila osredotočena v puconski, križevski in hodoški skupnosti. V Križevcih je po vrnitvi iz Nemes Csója deloval Mihael Bakoš. Avtor prikaže nadaljnjo rast prekmurskih luteranov, njihovo organizacijsko izpopolnje- vanje, omeni madžarizacijski pritisk v 19. stoletju, ki se je pokazal tudi v prepovedi slovenskega bogoslužja in pouka v Somodski županiji. Dalje navaja podreditev prekmur- ske luteranske skupnosti madžarizacijiskim težnjam, kar je še posebej vidno v delovanju prekmurskega slovenskega pastorja in pisa- telja Janoša Kardoša (1801—1873). Prikaz za- ključi s cerkveno organizacijio prekmurskili luteranov ob dualistični ureditvi Avstro-Ogr- ske, kot tudi z vplivom prekmurske književ- ne ustvarjalnosti v 19. stoletju. Pregledu sledijo življenj episni podatki vplivnejših osebnoBti prctestaintLlkega gibanja med panonskimi Slovenci, natančen prikaz arhivskega gradiva in literature, kot tudi imensko ter krajevno kazalo. Med okusno opremo knjige velja posebej omeniti precejš- nje število zemljevidov, pa tudi reprodukcije dokumentov in slik, ki jih je avtor našel pri svojih raziskavah. Omeniti velja, da hrani del tega gradiva Slovenski šolski muzej, s kate- rim je avtor sodeloval pri zbiranju gradiva za zgodovino prekmurskega šolstva. Pričujoče delo zapolnjuje eno izmed vrzeli slovenskega zgodovinopisja in prikazuje velik pomen prekmurskih protestantov za razvoj izobraževanja in književnosti. Andrej Vovko Andrija Ljubomir Lisac, Pekarstvo i mli- narstvo Zagreba. Zagreb 1977. — Izdal in za- ložil »Zitokombinat« Zagreb. — 448 strani besedila in 63 slik. Navadno se nam zdi preskrba prebivalstva z csnovnimi življenjskimi dobrinami, na pri- mer s soljo, vodo, sadjem, z moko in kruhom tako samo po sebi razumljivo in enostavno opravilo, da na dolgo in široko o njem ne pišemo in govorimo. Zlasti ne v mirnih in urejenih razmerah; v času vojn in drugih katastrof se pogovor kar dnevno suče okoli takšne preskrbe. Zlasti občutljivo je prebi- valstvo v mestih in velemestih. Lisac se je tokrat lotil vprašanja dobave tako moke kot kruha za Zagreb od srednjega veka prav do današnjih dni. Pri delu ga ni vodila samo gospodarskozgodovinska zasnova besedila, temveč širši aspekt, kar kulturno- zgodovinska zasncva. Po kratkem uvodu iz svetovne zgodovine o moki in kruhu preide na zagrebške peke in kruharice od 1355 da- lje, ko se ta poklic prvič omenja v krajevnih dokumentih. Lisac domneva, da je prav znat- no število kruharic preprečevalo zgodnejšo ustanovitev pekovskega ceha, saj se je ta or- ganiziral šele v šestdesetih letih 17. stoletja; bil je pa zelo trdoživ, ker je obstajal še prek leta 1870. Modernizacija pekarn se je pričela odvijati z letom 1888, ko je Zagreb dobil prvo parno pekarno. Do začetka prve svetovne vojne je prešlo na parni sistem še približno deset pe- karn, po njej pa do leta 1927 nadaljnjih de- vet pekam. V desetletju pred drugo svetovno vojno L0 vpregli v delo celo šestdeset novih parnih peči. Tedaj so tudi že razmišljali o ustanovitvi lastne industrijske pekarne. Si- stem lastništva pekam v obliki delniških družb registrirajo v mestu od leta 1910 dalje, medtem ko so pekovske zadmge starejše, saj so jih ustanavljali od 1896 dalje. Proizvodnja testenin in prepečenca je tudi sorazmerno stara. Prva obrtna proizvodnja testenin (makaronov) je stekla v letu 1846. Znana tovarna keksov in podobnih izdelkov Bizjak se je preselila iz Rogaške Slatine v Zagreb leta 1928 in po osvoboditvi so jo leta 3 947 preimenovali v tovarno Josip Kraš. O mestni aprovizaciji piše Lisac od strani 185 dalje. Omenja normiranje cen kruha in težo njegovih posameznih vrst od srednjega veka dalje v raznih krajih današnje Jugosla- vije. Pričenja z Dubrovnikom v 13. stoletju, omenja seveda aprovizacijo v prvi svetovni vojni pa tudi v drugi svetovni vojni. O pe- koskem delavstvu, njegovem strokovnem gi- banju in o sindikalnih organizacijah piše av- tor na straneh 193—238 in naniza kar jugo- slovanski pregled za to živilsko stroko. V področje etnografije poseže s poglavjem o naši narodni pekovski umetnosti (239— 254). O bigah pravi, da so jih že od začetka 19. stoletja pekle kmetice v Goriških Brdih in Nabrežini in prodajale na trgu v Trstu. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 215 j Ce že k vsej Liscevi monografiji nimamo pri- pomb, ker je res temeljito sestavljena, mo- ramo pri bigah dodati, da ne vemo točno, od kdaj so v Trstu izdelovali in pekli bige. Na voljo imamo podatke za leto 1759, da kruharica Tereza, hči Marije Rozmance, ro- jena v Trstu, prodaja bel kruh, tako nem- ški kot kranjski, in da beli kruh tehta 13 lotov (31,50 dkg), črni 23 lotov (40,25 dkg); Marija Zanetti prodaja 14 lotov ali 24,50 dkg težko bigo (Bigha) po dva solda in pol, pek Simeone Gripiotti, rojen v Kefaloniji (pod- pisal se je z grškimi črkami), prodaja bel kruh in bige po 4 solde, dalje domači kruh (pane casalingo) in bige po 10 soldo v, črni kruli okrogle oblike po 5 becov. Ce je prvi del knjige namenjen pekovstvu, je drugi del posvečen mlinarstvu. Lastništvo kmečkih mlinov v individualni lasti je bilo brez konkurence vse do konca 18. stoletja. Tedaj so se pojavili obrtniški mlini, torej obrati, ki so bili v rokah poklicnih pekov. Njim je sledila velika novost, parni mlini. Prvega je dobila Reka leta 1845 (parni stroj je imel 60 KM), naslednjega leta Vukovar itd., leta 1862 še Zagreb (delo steklo 1863). Poslednje poglavje je posvečeno ustvarja- nju »Zitokombinata«, veleobratu za promet in predelavo žitaric in moke, ki ga sestavlja sedem osnovnih organizacij združenega dela. To veliko podjetje so ustanovili po referen- dumu konec leta 1968 in njegovo delo se razteza prek širše zagrebške regije in veli- kega dela severne Hrvaške. Smisel za kultur- no delo je Zitokombinat dokazal s tem, da je izdal Ln založil Liscevo monografijo. Jože Sorn Srečko Vilhar, Slovensko učiteljišče v Kop- ru 1875—1909. Ljubljana, izd. Osrednja knjiž- nica v Kopru 1976. 104 str. Pred dobrim letom smo po zaslugi danes že pokojnega Srečka Vilharja dobili pričujo- čo publikacijo, ki je pomembna ne le za zgo- dovino šolstva, ampak tudi za osvetlitev splošnih razmer v Istri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Pet let po znanem istrskem taboru v Ku- bedu (1870), kjer je med drugim bila postav- ljena tudi zahteva po odprtju glavne šole v koprskem okraju, je Koper dobil učiteljišče. Pravzaprav je bilo koprsko učiteljišče nado- mestilo za ukinjeno učiteljišče v Rovinju. Ko pa sta leta 1875 ukinjeni tudi učiteljišči v Gorici in Trstu, je koprsko učiteljišče pre- urejeno tako, da poleg italijanskega učitelji-j šča deluje tu še slovensko in hrvaško. Uradni jezik za vse tri oddelke je bil nemški, pouk pa je potekal kar v štirih jezikih: nemškem, slovenskem, hrvaškem in italijanskem, in si- cer tako, da je bil učni jezik v slovenskih oddelkih nemški in slovenski. To je bil čas, ko je zelo primanjkovalo učiteljev in koprsko učiteljišče je dalo v 34 letih svojega obstoja 416 slovenskih in 117 hrvatskih učiteljev. Avtor naglasa, da je od tod izšla vrsta raz- gledanih, sposobnih in borbenih učiteljev, ki L0 poleg pedagoškega dela opravili na vasi tudi veliko kulturnoprosvetne dejavnosti, snovali prosvetna društva in zadruge ter kme- te vodili v njihovem političnem boju. V ve- liki meri je tudi njihova zasluga, da je bila narodna zavest primorskih Slovencev in istr- skih Hrvatov tako močna. Ko opisuje zgodovino koprskega učitelji- šča, Vilhar poudarja, da so se slovenski in hrvaški učiteljiščniki borili proti temu, da bi bilo učiteljišče sredstvo za germanizacijo. Velikokrat so postavljali zahteve po uvedbi slovenskega in hrvatskega jezika za vse pred- mete in podpirali tudi italijanske dijake v njihovem boju za italijanski učni jezik. Naj- bolj znana je stavka leta 1908, ko so vse tri narodnosti organizirale stavko z zahtevo po uvedbi nacionalnega jezika kot učnega jezika. Šolsko leto 1908/1909 se je za slovenske di- jake začelo tako, da so imeli razen pri nem- ščini pri vseh predmetih slovenski učni jezik. Tako je postalo koprsko učiteljišče prvo po- polnoma slovensko učiteljišče. Ze leta 1909 pa je bilo učiteljišče premeščeno v Gorico. Na koprskem učiteljišču je poučevalo več znamenitih slovenskih in hrvatskih pedago- gov (Franc Kos, Vekoslav Spinčič, Vladimir Nazor), pa tudi med maturanti najdemo ne- katere pomembne kulturne delavce (npr. Hrabroslov Volarič, Josip Ribičič idr.). V po- sebnem poglavju je avtor prikazal slovenske in hrvatske kulturne ustvarjalce z učiteljišča v Kopru, med njimi 18 pisateljev, 3 zgodovi- narje, 10 skladateljev in glasbenikov, 7 peda- gogov, 2 likovna umetnika, 2 politika, 4 gos- podarstvenike in 33 šolnikov. Dodan je se- znam učnega osebja na slovenskem in hrvat- skem oddelku učiteljišča in slovenski vadnici ter seznam slovenskih maturantov od 1876—¦ 1909, hrvatskih od 1876—1908 ter seznama učiteljiščnikov, ki so v Kopru končali 1., 2. in 3. letnik ter se leta 19Ö9 preselila v Gori- co, oz. 3. letnika hrvatskih učencev, ki so se leta 1908 preselili v Kastav. Za vsakogar, ki se bo bolj podrobno ukvarjal z zgodovino istrskega šolstva pa bo zanimiv tudi seznam uporabljene literature. Olga Janša-Zorn 216! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Zgodovinska noč na Cehinah (odg. urednik Janko Liška). Spomeniki revolucionarnega gi- banja Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1977; .S'2 str. Prvi zvezek nove zbirke »Spomeniki revo- lucionarnega delavskega gibanja Slovenije« je posvečen ustanovnemu kongresu KP Slo- venije. V drobni knjižici, ki jo je izdala za- ložba Komunist, je v strnjeni in jedrnati ob- liki prikazano dogajanje na Cebinah ob ustanovnem kongresu (J. Liška: Ustanovni kongres KPS na Cebinah) in njegov pomen za nadaljnji razvoj delavskega gibanja na Slovenskem vse do današnjih dni (Misli predsednika Tita ob tridesetletnici ustanov- nega kongresa KPS in »Pomen kongresa na Cebinah« J. Liške). Objavljen je tudi osred- nji dokument kongresa na Cebinah Manifest KPS, kar omogoča bralcu direkten stik z zgo- dovinskim trenutkom in z vzdušjem ob usta- novnem kongresu. Priložen je tudi izbor vi- rov in literature in biografije udeležencev kongresa. Drobna knjižica je dragocena zlasti za ne- zgodovinarja, saj je pisana v poljudni in je- drnati obliki in tako omogoča bralcu, da se lahko razmeroma hitro seznani z dogodki na Cebinah in njihovim pomenom, v oporo pri poglobljenem študiju pa mu je seznam virov in literature. Matjaž Klemenčič John C. Campell (izd.). Successful Negati- ation: Trieste 1954, Princeton University Press, 1976, 182 str. Med osrednja nerešena evropska vprašanja po drugi svetovni vojni je vrsto let sodilo tudi tržaško vprašanje, ki je, kot je znano, našlo svojo dokončno rešitev šele z nedavnimi osimskimi sporazumi. Odmevnost tega vpra- šanja se kaže tudi v obsežni literaturi o Trstu in tržaškem vprašanju. Zlasti naj opozorim na tri taka dela. Med tujimi pisci omenjam knjigi Jean-Baptista Derusella, Le conflit de Trieste 1943—1954, Bruselj 1966, ter Ameri- čana slovenskega rodu Bogdana C. Novaka, Trieste 1941—1945, Chicago a. London 1970 (izšlo tudi v italijanskem prevodu), na naši strani pa je izšla knjiga Janka Jerija, Trža- ško vprašanje po drugi svetovni vojni, Ljub- ljana 1961. Nedavno pa se je tem delom pri- di-užila še knjiga, o kateri poročamo. Medtem ko omenjene tri knjige slonijo na študiju ar- hivskega in drugega dokumentarnega gradi- va, sloni Campellova knjiga skoraj izključno na objavi izjav petih diplomatov, ki so ne- posredno sodelovali pri tisti končni fazi po- gajanj o tržaškem vprašanju, ki se je končala s podpisom znanega »sporazuma o soglasju« 5. oktobra 1954. Gre za anketiranje nasled- njih pogajalcev: predstavnika ZDA Lewelly- na E, Thompsona, Britanca Geoffreya Harri- sona, našega Vladimira Velebita ter Italijana Manila Brosia, poleg tega pa še takratnega podsekretarja v ameriškem zunanjem ministr- stvu Roberta M. Murphyja. Značilnost knjige je dalje dejstvo, da ob- javlja odgovore anketirancev (skupaj z vpra- šanji) v zaokroženih celotah za vsakega vpra- šanca posebej. Dejstvo, da objavljena doku- mentacija ni opremljena s potrebnimi opom- bami in znanstvenim aparatom, kaže namen izdajatelja, da prikaže vsakega vprašanca po njegovih odgovorih (upoštevajoč pri tem tudi spominski faktor, saj je bila anketa oprav- ljena v okviru širšega raziskovalnega projek- ta šele v začetku sedemdesetih let.) Kljub tej pomanjkljivosti pa se iz objavljenih odgovo- rov zgovorno lušči težnja posameznih poga- jalcev v letih 1953 in 1954. Videti je, da so Američani med pogajanji še zlasti podpirali Italijo ter njene poglede na tržaško vpraša- nje, medtem ko so bili Britanci v tej podpori bolj zadržani. Spominske izjave pa dajejo vpogled tudi v osebna stališča nekdanjih po- gajalcev (na primer Vladimira Velebita, ki je ves čas po naši izpraznitvi Trsta leta 1945 m.enil, da je Trst za Jugoslavijo izgubljen). Vrednost knjige je dalje v tem, da daje od- govor tudi na nekatera vprašanja, na katera bi mogli odgovoriti šele po odprtju zadevnih diplomatskih arhivov. Videti je, da so se po- budniki ankete seznanili ne le z obstoječo li- teraturo (posebej se omenja Deruselle), ampak tudi s sočasnim ameriškim diplomatskim ar- hivom (pri tem je treba upoštevati, da je bil avtor knjige v času reševanja tržaškega vpra- šanja v ameriški diplomatski službi). O tem priča več citatov v uvodnem delu knjige, po- leg tega pa tudi objava osebnega pisma, ki ga je o tržaškem vprašanju septembra 1954 pisal ameriški predsednik D. Eisenhower maršalu Titu (Titu je pismo izročil R. Murphy). Gre za pismo, ki je po soglasni oceni vseh po- vprašancev odločilno pripomoglo k takratni ureditvi tržaškega vprašanja. — Ob koncu naj omenimo še širšo aktualizacijo knjige z diskusijo o tem, ali bi mogel način ureditve tržaškega vprašanja leta 1954 vplivati tudi na ureditev izraelsko-arabskega spora. Tone Zorn UDK 656.6(497.12 Piran) "12/14" Gestrin Ferdo, redni univerzitetni profesor, Filozofska fakulteta v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Pomorstvo Pirana v poznem srednjem veku Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 149—156, cit. lit. 21 Avtor je v razpravi prikazal razvoj pomorske trgovine in prometa, ki je zajel kraje na obeh obalah Jadranskega morja, ugotovil je število ladij, ki se v dostopnem gradivu omenjajo v tem obdobju (bilo jih je kar 620) in dal sliko lastništva ladij. Jedro razprave je prikaz oblik in tehnike pomor- ske trgovine in pomorskega prometa (trgovske družbe, najem ladij). Po- drobno je avtor opisal ladjedelnlško dejavnost in zaključil z opisom polo- žaja mornarjev. UDK 943.8(-201)"10/14" Roslanowski Tadeusz, pomočnik direktorja Inštituta za zgodovino material- ne kulture Poljske akademije znanosti Pl-00-44 Warszawa, Al. Swierczewskiego 83—89 ap. 35, Poljska Trg in mesto na srednjeveškem Poljskem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 159—166, cit. lit. 23 Pregled dosedanjih raziskav upravičuje sklep, da prevladuje v današji poljski medievistiki zopet mnenje, da je pojav sistematične ustanovitve mest s kolonisti (lokacije) vendarle posebna, čeprav daljši čas trajajoča vrsta urbanistične revolucije. To sicer ne pomeni, da so srednjeveška poljska mesta nastajala na zeleni trati, vendar zgodnja mestom podobna naselja, h katerim je že dolgo pred lokacijo spadalo nekaj zametkov mestnih naprav, še zdaleč niso pomenila prostorsko in gradbeno polno oblikovanega mesta. UDK 949.712 Laško "1227/1977" Curk Jože, ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Mariboru 62000 Maribor, Glavni trg 7, Yu Ob 7S0-letnicl Laškega Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 145—148, cit. lit. 5 Laško praznuje letos dvojni jubilej: 750-letnico svojega historično dokumen- tiranega obstoja in gO-letnico svojiih mestnih pravic. Kraj se je razvil kot upravni center velikega gospostva, pozneje pa se je uveljavil tudi kot po- membno gospodarsko in kulturno središče Spodnjega Posavinja. Mesto je po osvoboditvi doživelo velik gospodarski, urbani, turistični in kulturni razvoj, ki mu zagotavlja pomembno vlogo v slovenskem nacionalnem pro- storu. UDK 930.1(100-201) Vilfan Sergij, redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Mirje 23, Yu Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 157—159 Zgodovina mest more nekatere probleme, zlasti tiste za starejša obdobja, uspešno reševati le v primerjalni obravnavi. To velja tudi, če se vprašamo po samobitnih silnicah v razvoju slovenskih mest. Tako primerjava z razvo- jem mest na Poljskem pokaže, da so prvotni slovanski »trgi« bili več kot navadni sejmi, temveč nekoliko bolj kvalificirane naselbine. Na drugi strani Izvirajo razlike med nastankom poljskih in slovenskih mest zlasti v tem, da so prva nastajala pod zahodnimi vplivi zunaj cesarstva, druga v sestavu cesarstva. UDO 943.8(201)"10/14" Roslanowski Tadeusz, Assistant Director, Institute for History of Material Culture, Polish Academy of Sciences Pl-00-144 Warszawa, Al. Swierczewskiego 83—89 ap. 35, Poland Markets and Towns in the Medieval Poland Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 159—166, notes 23 A survery of researches that have been made so far makes the following conclusion valid, namely that in the contemporary Polish Medieval studies again prevails tile opinion that the appearance of systematic establishment of towns with colonizers (locations) was a special revolution, lasting for a longer period. This, of course, does not mean that the Medieval Polish towns were created on green lawns, however, the early settlements similar to towns, to which some of the basic urban installations belonged long before the location, did not represent a town, wmcn would be formed in its spatial and building aspects. UDC 656.6(497.12 Piran) "12/14" Gestrin Ferdo, Professor, Philosophical Faculty, University of Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yugoslavia The Maritime Function of Piran in the Late Middle Ages Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 149—156. notes 21 The author presents in this study the development of sea-trade and sea- traffic, in places on both shores of the Adriatic Coast, he also established the number of ships which are mentioned in sources available for this period (there were as many as 620 ships), and he also made a survey of ownership of ships. The core of this study is the presentation of forms and technique of sea-trade and maritime law (business associations, hiring of ships). Ship-building is treated especially in detail, and the study is conclu- ded by the description of the position of sailors. UDC 930.1(100-201) Vilfan Sergij, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana 61000 Ljubljana, Mirje 23, Yugoslavia The History of Towns as Viewed from Local and Comparative History Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 157—159 Some problems related to the history of towns, especially those dealing with old periods, can only be dealt with successfully in comparative discus- sions. This is true also if one raises a question concerning the original trends in the development of Slovene towns. So, for example, a compari- son with the development of town in Poland shows that the original Slavic »markets« were somewhat more highly qualified settlements than an ordi- nary »sejem«! (market). On the other hand the differences between the origin of Polish and Slovene towns lie mainly in the fact that the former were created under the western influences outside the empire, and the latter within the empire. UDC 949.712 Laško "1227/1977" Curk Jože, Director, Regional Archives in Maribor 6200O Maribor, Glavni trg 7, Yugoslavia 750 th Anniversary of Laško Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 145—148, notes 5 This year Laško celebrates its double anniversary: 750 years of its hystori- cally documented development and 50 years of its municipal rights. The town has developed as an administration centre of a big domain, later on it asserted itsely also as an important economic and cultural centre of the lower Savinja basin. After the Liberation the town experienced great eco- nomic, urban, turist and cultural development that affirms its important role in the Slovene national territory. UDK 027.2(497.12 Komenda) :92 Glavar P. P. Demšar Viktorijan, dekan v pokoju 61128 Komenda 43, Yu Glavarjeva knjižnica v Komendi Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 177—183 Peter Pavel Glavar (1721—1784), visoko izobraženi župnik in namestnik ko- mendatorja malteškega reda, je v Komendi zgradil knjižnico. V njej so knjige teološke, juridične, matematične, medicinske, zgodovinske, rekre- acijsko-športne in gospodarske vsebine. Knjižnica ima tudi 5 knjig raznih znanstvenih Glavarjevih razprav v rokopisu in še druge rokopise iz 18. stoletja. V knjižnici so knjige Iz 15. do vključno 18. stoletja. Obstaja več zapisnikov knjig iz 18. stoletja. Tu je tudi bogat arhiv raznih pisem in listin. O gradnji beneficiature (dograjena 28. 9. 1752) je ohranjen originalni dnevnik, v katerem je Glavar beležil kdo, oziroma koliko ljudi je pomagalo pri gradnji, koliko je stala gradnja hiše in knjižnice, ki je skrbno zavarovana pred vlomi in ognjem. Se danes je Glavarjeva knjižnica pomemben kulturni spomenik. UDK 327(45)"19n/1918- Juvančič Ivo, znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5, Yu Italijanska zunanja politika ob zlomu fronte pri Kobaridu in po njej Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 189—197, cit. lit. 22 Pregled zunanje politike ob zlomu soške fronte je nadaljevanje članka Italija ob vstopu v prvo svetovno vojno (Kronika 1973, št. 2, str. 136). Tu so ob dnevniku S. Sonnina (1916—1920) prvenstveno upoštevani dokumenti zu- nanjega miinistrstva. Sonnino kljub porazu, oktobrski revoluciji in vstopu ZDA v vojno, trmasto do zadnjega vztraja pri Londonskem paktu in njegovi tajnosti. Avtor pokaže dvoličnost dveh osebnosti: grofa Sforza, 1917 poslanika pri srbski vladi in zunanjega ministra 1920 ob podpisu rapalske pogodbe, nato še 1947 ob mirovni pogodbi ter N. Pašiča, ki julija 1917 podpiše Krfski pakt z Jugoslovanskim odborom, 8. septembra 1917 pa zagotavlja Sonninu obveznosti Londonskega pakta. UDK 378.18(436.14 = 863)"15" Janžekovič Janez, profesor zgodovine in primerjalne književnosti, Upravno- administrativna šola Ptuj 62250 Ptuj, Raičeva 2, Yu Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 167—177, cit. lit. 104 Sestavek obravnava populacijo slovenskih študentov na dunajski univerzi v let'h 1518—1609. Podaja vrsto podatkov o organizaciji univerzitetnega študija, o akademskem življenju v 16. stoletju, o odzivu Slovencev na dunaj- sko visoko šolo, o deželni in krajevni pripadnosti tedanjih slovenskih štu- dentov na Dunaju, o njihovi številčnosti, socialni in razredni strukturi, o premoženjskem statusu vpisanih, o vrsti in uspešnosti študija, o akademskih stopnjah, ki so jih le-ti dosegli, o poklicni strukturi študentov med in po končanem študiju, ter o njihovi kasnejši karieri. Ugotavlja, da je v omenje- nem razdobju študiralo na dunajski univerzi 1325 slovenskih študentov. Po deželni pripadnosti je bilo od gornjega števila 598 Kranjcev (45 "/o), 328 Štajercev (25»/.), 292 Korošcev (22 »/«), 53 Tržačanov in Istranov (4"/.) in 54 Goričanov (4 "/o). Glede na socialno strukturo je bilo največ pripadnikov srednjih slojev (906 ali 68«/.), potem nižjih slojev (315 ali 24«/.) in najmanj višjih slojev (103 aU 8«/.). UDK 323.1(497.12)"1843/1B48" :07 Stergar Nataša, bibliotekar. Filozofska fakulteta v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Narodnostno vprašanje v predmarčnih letnikih Bleiweisovih Novic Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 25, št. 3, december 1977, str. 184—189, cit. lit. 3 Čeprav Bleiweisove Novice do marčne revolucije niso bile političen list, so — ne da bi se tega same zavedale — že s tem, da so kot edini tedanji slovenski časnik zbrale okrog sebe najširši krog slovenske inteligence ter pet predrevolucijskih let redno prihajale v vse dežele, kjer so živeli Slo- venci, odigrale odločilno vlogo pri ustvarjanju enotnega in samostojnega slovenstva. Podrobneje opredeliti to vlogo ter s citati in številkami pojasniti razvoj nekaterih vprašanj v sklopu narodnostnega osveščanja, Je bil namen tega prikaza. UDC 327(45) "1917/1918" Juvančič Ivo, Scientific Collaborator, The Institute for National Questions in Ljubljana 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5, Yugoslavia The Italian Foreign Politics at the Breakdown of the Front near Kobarid and In the Following Period Kronika, a review for Slovene local history, 23, No. 0, December 1977 pp. 189—197, notes 22 A survery of the Italian foreign politics at the breakdown of the Soča (Isonzo) front is the continuation of the article on Italy entering the First World War (Kronika, 1973, No. 2, p. 136). Besides the data obtained from a diary written by S. Sonniino (1910—1920) the author relied mainly on the documents of the Italian Ministry for Foreign Affairs. In spite of the defeat, the October revolution and the entrace of the United States into the War, Sonnino stubornly perseveres to the London pact and its secrecy. The author of the article shows the two-sidedness of two personalities: count Sforza, who was in 1917 the ambasador to the Serbian government, and an Italian foreign minister when the Rapallo treaty was signed in 1920, and a foreign minister when peace treaty was signed in 1947. The other perso- nality is N. Pašič, who signed — together with the Yugoslav Committee — the Corfu treaty in July 1917, and who assured Sonnino about the obliga- tions of the London pact on 8 September 1917. UDC 027.2(497.12 Komenda) :92 Glavar P. P. Demšar Viktorijan, Dean (retired) 61128 Komenda 43, Yugoslavia Glavar's Library at Komenda Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 177—183 Peter Pavel Glavar (1721—1784), was a highly educated parish priest and a representative of the commedatory of the Maltese order, who built a library at Komenda. The library has books on theological, legal, mathematical, medical, historical, recreational-sport, business subjects. The library also has five books of various scientific disserations in manuscript written by Glavar, as well as other manuscripts dating from the 18 th century. The library keeps books from the 15 th until the 18 th century. There are also several notes on books from the 18 th century. There is also a rich archive in which various letters and documents are preserved. An original diary is preserved about building of the beneflciatury (finished on 28 September 1752). Glavar noted down in it names of people or num- bers of people who helped to build it, the cost of the building of the house and of the library, which is carefully protected from burglaries and from fire. Even today Glavar's library is a significant cultural monument. UDC 323.1(497.12)"1843/1848" :07 Stergar Nataša, Librarian, Philosophical Faculty, University of Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yugoslavia The Question of Nationalism in Blelweis's »Novice« in the Period Before the March Revolution Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 184—189, notes 3 Although Blelweis's »Novice« were not a political newspaper until the time of the March Revolution, they played an important role at creatiion of a uni- fied and independent Slovene movement. »Novice« were not aware of this fact, but It performed this role simply by gathering the broadest circle of Slovene inteligentsia, being the only existing Slovene newspaper of this period, and because they regularly appeared in the last five years before the Revolutions in all the provinces where Slovenes lived. The purpose of this article was to define in detail the role of "Novice" and to explain the development of some questions belonging to the framework of national self-awareness by quotations and various other facts. UDC 378.18(436.14 = 863)"15" Janžekovič Janez, Teacher of History and Comparative Literature, Mana- gement — Administrative School Ptuj 62250 Ptuj, Raičeva 2, Yugoslavia Slovene Students at the University Vienna in the 16 th Century Kronika, a review for Slovene local history, 25, No. 3, December 1977 pp. 167—177, notes 104 The author presents in this article the population of Slovene students at the University of Vienna in the period between 1518—1609. He enumerates a number of facts concerning the organization of the university studies, the academic life in the 16 th century, the response of the Slovenes to the higher school in Vienna, the provincial and regional origin of Slovene students who studied in Vienna, their numbers, social and class structure, pecuniary status of the enrolled students, the achieved academic degrees, the professional structure of students during their studies and after the studies as well as their later careers. The author has established that 1325 Slovene students studied at the University of Vienna in the above- mentioned period. Out of this number there were 598 students from Carni- ola (45 "/«), 328 students from Styria (25 »/o), 292 students from Carinthia (22'/o), 53 students from Trieste and Istria (4 "/«), and 54 students from Gorizia (4 "/o). As regards social structure of Slovene students the majority of them be- longed to the middle classes (906 or 68 "/o), then there were students from lower classes (315 or 24 '/«) and the smallest number of students were from higher classes (103 or 8 '/«). GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ter s komercialnimi besedili in čestitkami Za praznik DAN REPUBLIKE 29. november čestitajo gospodarske organizacije in zavodi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje Obenem pa želijo srečno in uspeha polno novo leto 1978 Razvoj elektrifikacije Slovenije od prvih začetkov do konca II. svetovne vojne Pred nami je knjiga »Elektrifikacija Sloveni- je«, ki je eno najnovejših pričevanj iz zgodovine slovenskega elektrogospodarstva in je izšla ob koncu lanskega leta. Ob tem bi vam želeli, tovariš Prelog, zastavi- ti nekaj vprašanj, in bi ob vaših odgovorih brž- kone, iz vašega zornega kota gledano, še bolj lahko poudarili pravo vrednost te knjige in njen pomen za bralce. Prelog: Mislim, da je pravo oceno vrednosti izdane knjige, s katero se v celoti strinjam, po- dal naš univ. prof. dr. Mir j an Gruden, ki je v posvetilu na začetku knjige zapisal: »Ko narod doseže določeno stopnjo razvoja, se ozre na pre- hojeno pot in nato ,izmeri daljo in nebeško stran' za svoj nadaljnji znanstveni, tehnični in strokovni napredek. Se prav posebno velikega pomena je tehnični razvoj za majhen narod, kakršen je naš, ki se lahko ponaša s sorazmerno velikim številom po- membnih znanstvenikov in ustvarjalcev tehnične kulture in napredka. Prav gotovo ne smemo prezreti dejstva, da je npr. v Mariboru zasijala električna razsvetljava že slaba tri leta potem, ko je Edison patentiral električno žarnico; da smo dobili železnico že ne- kaj let zatem, ko je stekla prva redna železniška proga v Evropi. Zato je pričujoče delo tem bolj upoštevanja vredno, saj nas seznanja s premno- gimi zanimivimi in važnimi mejnilči v razdobju elektrifikacije pri nas, od skromnih začetkov pa prek vseh pomembnih dosežkov do usodnih do- godkov med okupacijo. Prav bi bilo, da bi poznal razvoj elektrifikacije pri nas vsak naš elektro- tehnik, kajti naša elektrifikacija se je tako raz- vijala, da smo nanjo lahko ponosni.« Iz nekaterih virov, ki jih imamo na razpola- go, smo seznanjeni, da ste bili prav vi zagovor- nik in pobudnik, da bi začeli akcijo, pripravo za izdajo te knjige. Ste torej osebno zadovoljni, da je končno ta zbornik izšel? Prelog: V zvezi s tem vprašanjem moram po- udariti, da sem bil eden izmed številnih delav- cev v elektrogospodarstvu, ki so že mnogo pred odločitvijo na tihem gojili željo, da pride do iz- daje te knjige. Da pa mi je uspela organizacija te akcije, pa ne gre zasluga samo meni, temveč vsem tistim posameznikom in kolektivom, ki so izdajo knjige z razumevanjem podprli. — Pri- znam, da sem knjige izredno vesel, ne samo za- radi njene vsebine, temveč tudi zato, ker me bo vedno spominjala na delovni entuziazem tovari- šev, s katerimi smo si skupaj prizadevali, da je knjiga izšla. Torej se vam dozdeva, da je bilo vredno vlo- žiti v uresničitev zamisli ves dosedanji trud in prizadevanje vas kot tudi sodelavcev, ki so pri izdaji sodelovali? Prelog: Menim, da je delo opravljeno uspeš- no, predvsem pa je pomembno to, da so pri se- stavi te knjige sodelovali tovariši, žive priče mnogih dogodkov v elektrifikaciji Slovenije v preteklosti, kar je omogočilo, da so podatki po- polnejši. V čem je, po vašem mnenju, glavna vsebin- ska vrednost publikacije? Prelog: Vrednost publikacije je v tem, da so v njej zbrani vsi najpomembnejši podatki iz raz- voja naše elektrifikacije, ki jih je bilo treba iz- brskati po različnih arhivih doma in tudi v tu- jini. Obseg tega dela, ki so ga opravili avtorji knjige, je težko opisati, saj to pozna le tisti, ki se je z zbiranjem zgodovinskih podatkov že kdaj ukvarjal. Povedati moram, da je bilo pregleda- no na tisoče dokumentov in zapisov, ki jih je bilo treba odkrivati po raznih javnih in zasebnih arhivih in kronikah. Vso to opravljeno množično delo si seveda bralec te knjige komaj predstav- lja. Ali je bilo delo opravljeno povsem v skladu z vašo zamislijo, oziroma z zasnovo, kot ste jo predvideli? Prelog: Knjigo smo nameravali v začetku iz- dati za obdobje od začetka elektrifikacije do leta 1970. V teku pripravljanja gradiva pa se je po- kazalo, da zamudnost pri zbiranju podatliov in obsežnost materiala narekuje izdajo knjige kot prvega dela v takšnem obsegu, kot je sedaj iz- šla. Drugi del pa naj bi zajel nesluten razvoj elektrifikacije po drugi svetovni vojni, ki bo go- tovo izredno obsežen; tudi menim, da imamo na razpolago več dokumentarnega gradiva. Ste morda sedaj, ob natiskani publikaciji, ugotovili, da bi bilo treba še kaj dodati ali do- polniti? Prelog: V vseh podobnih publikacijah je ved- no mogoče dajati določene pripombe, da je nepo- polna, ali da stvari obravnava preveč podrobno. V obeh smereh je lahko kritika utemeljena. Me- nim pa, da danes imamo pred seboj dokaj po- poln pregled razvoja elektrifikacije Slovenije za obravnavano obdobje. Kritikom z obeh omenje- nih vidikov pa bo knjiga lahko služila za izpo- polnitve, če se bo zato pokazala potreba in se- veda interes bralcev. Se vam zdi, da je bila knjiga glede na svojo vsebino in pomembnost tiskana v dovolj veliki nakladi, oz. številu izvodov? Prelog: Mislim, da je knjiga bila izdana v do- volj veliki nakladi, tako da jih je dovolj doseg- ljivih tudi v knjigarnah za bralce, ki jih bo knji- ga zanimala. Predlagam pa, da bi v našem glasi- lu »Elektrogospodarstvo« v bodoče v stalni rubri- ki objavljali najzanimivejša poglavja iz te knji- ge, da bi se z vsebino seznanili vsi naši delavci, ki jih bo to gotovo bolj zanimalo kot druge pri- ložnostne bralce. Mislim pa, da je vsebina za nas še posebej poučna, saj nas uči, da se velik na- predek doseže takrat, ko v krogu tistih, ki ne- kaj hočejo doseči, vlada sloga, strpnost in spora- zumevanje. Bi po vašem mnenju kazalo zbirati gradivo tudi za prihodnja obdobja in tako nekako na- daljevati zgodovinski zapis o elektrogospodarst- vu? Prelog: Mnenja sem, da bi delo morali vse- kakor nadaljevati. V tej zvezi bi kazalo čimprej zastaviti novo akcijo ter delo ustrezno organizi- rati, saj sodim po izkušnjah, da bo delo, kljub dosegljivejši dolčumentaciji, izredno obsežno in zahtevno. V tem delu, ki bo obravnavalo obdobje po osvoboditvi, mora biti posvečena posebna po- zornost vsesplošni pripravljenosti naših delovnih ljudi, ki so skupaj z nami — delavci elektrogo- spodarstva, z nepojmljivo pripravljenostjo po- magali, da je Slovenija v izredno kratkem času, skoraj »na juris« pregnala z elektriko temo iz mest in vasi. Seveda pa bo treba poudariti tudi vse naslednje dosežke in tehnični napredek, s katerim se ponašamo danes, ko prvi v Jugosla- viji gradimo jedrsko elektrarno. Zelo si želim, da bi se tega dela čimprej lotili. S tem namenom se bomo še ta mesec zbrali s skupino avtorjev prve knjige, da bi pripravili program za to novj akcijo. DES - DOM IN ELEKTRIKA z RACIONALNO RABO ELEKTRIČNE ENEGIJE VPLIVAMO NA POVPREČNO CENO PORABLJENE kWh Marsikdo bo dejal, da je to smela trditev, ko so vendar določene tarifne postavke za prodajo električne energije. Pa vendar je res! Oglejmo si tarifne postavke v gospodinjstvu in videli bo- mo, kaj vpliva na povprečno ceno porabljene KWh. Tarifne postavke za gospodinjski odjem Vidimo, da ima ta odjemna skupina dve ta- rifni stopnji. Značilnost I. tarifne stopnje je v tem, da odjemalec plačuje višjo oeno za obra- čunsko moč in nižjo ceno za porabljeno električ- no energijo, ki se lahko razlikuje tudi po dnev- nem času porabe električne energije, in sicer na: — večje tarifne postavke (VT), ki veljajo ob delovnikih od 6. do 13. in od 16. do 21. ure; — manjše tarifne postavke (MT), ki veljajo ob delovnikih od 13. do 16. ure, od 21. do 6. ure ter ob nedeljah ves dan. Zakaj je različna cena električne energije — VT, MT? To pa zato, ker želimo preko cene električne energije spodbuditi odjemalce, da bi uporabljali električno energijo v času, ko elektroenergetske naprave niso tako obremenjene. Cena za obračunsko moč pa Je odvisna: — od vrste priključka (nižja cena za obračun- sko moč pri enofaznem priključku, višja pri tri- faznem) ; — ter od velikosti glavne varovalke (obračun- ske varovalke). Zakaj je višja cena obračunske moči pri trifaznem priključku in večji glavni varovalki? Zato, ker je s tem odjemalcu dana možnost, da lahko istočasno priključi več porabnikov elekrične energije, kar pomeni večjo porabo električne energije v krajšem času in s tem večjo obremenitev elektroenergetskih naprav (omrežja, trafopostaj, elektrarn). V prvo tarifno stopnjo praviloma uvrščamo odjemalce z večjo mesečno porabo električne energije, medtem ko odjemalcev z nižjo mesečno porabo uvrščamo v II. 'tarifno stopnjo, kjer od- jemalec plačuje nižjo ceno za obračunsko moč in to vselej v enakem znesku, ne glede na moč, ki jo angažira (ne glede na velikost glavne va- rovalke) in ne glede na vrsto priključka, plačuje pa višjo ceno za porabljeno energijo. Pripravili smo pregled tako imenovane mejne mesečne porabe električne energije, ki odjemal- cu pove, pri kako visoki mesečni porabi elek- trične energije je zanj ugodnejša I. ali II. ta- rifna stopnja. Pri gospodinjskih odjemalcih, ki imajo enota- rifne števce, so mejne vrednosti mesečne porabe električne energije naslednje: To pomeni, da je za odjemalce, ki ima eno- fazni priključek, glavno varovalko 25 A ter eno- tarifni števec, ugodnejša I. tarifna stopnja šele takrat, ko porabi več kot 127 kWh na mesec. Ta pregled mejne mesečne porabe električne energije je prikazan za odjemalce, ki imajo eno- tarifni števec. Pri odjemalcih, ki imajo dvota- rifni števec in stikalno uro, pa tako rekoč od- pade vprašanje uvrstitve, ker je po sedanji ta- rifi že pri majhni mesečni porabi energije ugod- nejša I. tarifna stopnja. Opozarj;mio pa, da lah- ko odjemalec spremeni tarifno stopnjo le enkrat letno. Ce želite spremeniti tarifno stopnjo, lahko spo- ročite to vašemu inkasantu, podrobnejša pojas- nila pa dobite v konzumni službi dobavitelja električne energije. Omenili smo že, da se tarifne postavke za električno energijo v I. stopnji lahko razlikujejo glede na dnevni čas porabe električne energije. Toda kdaj? To je v primeru, ko ima odjemalec dvotarifni števec in stikalno uro oziroma MTK — v takem primeru pravimo, da ima odjemalec dvotarifni obračun. Cestokrat si odjemalci zastavljajo vprašanje, ali se splača kupiti naprave za dvotarifni ob- račun? Se, in to v primerih, ko ima odjemalec večjo mesečno porabo električne energije in ta- ke porabnike električne energije, katerih rabo lahko prenese v čas manjše tarife (MT) — to se predvsem: bojler, termoakumulacijske pe- či, pralnik, pomivalni stroj, likalnik itd. Ce naredimo kratek povzetek, vidimo, da od- jemalec res lahko vpliva na povprečno ceno po- rabljene kWh, in sicer s tem, ko se odloči za vrsto priključka, velikost glavne varovalke, predvsem pa z načinom odjema električne ener- gije, kar pomeni, da uporablja porabnike elek- trične energije takrat, ko veljajo manjše tarifne postavke za prodajo električne energije. Vzemimo odjemalca, ki ima dokaj elektrifi- cirano gospodinjstvo (štedilnik, hladilnik, boj- ler, pralnik, pomivalnik, sesalec, radio, TV, li- kalnik itd.) in porabi mesečno okoli 500 kWh. Ta odjemalec je glede na višini svoje porabe uvrščen v I. tarifno stonjo, vprašanje pa je le, ali im.a enotarifni ali dvotarifni obračun, kak- šen je njegov priključek in kako velika je glav- na varovalka. Za tako porabo zadostuje enofazni priključek in glavna varovalka 25 A, čeprav imajo čestckrat odjemalci po nepotrebnem tri- fazni priključek in večjo glavno varovalko in s tem plačujejo višjo ceno v obračunsko moč. 1. primer Odjemalec s porabo 500 kWh na mesec, ki ima enotazni priključek, glavno varovalko 25 A in enotarifni števec, plača: din 21,00 — za obračunska moč — za porabljeno električno energijo 500 kWh X 63 par 315,00 60 "/o energetski prispevek 336,00 201,60 SKUPAJ to je 107,52 par na kWh. 537,60 2. primer j Odjemalec s porabo 500 kWh na mesec, ki ima enofazni priključek, glavno varovalko 25 A in dvotarifni števec (polovico električne energije porabi v času večje tarife — VT, polovico pa v i času manjše tarife — MT), plača: \ din J 21,00 i — za obračunsko moč — za porabljeno električno energijo 250 kWh X 63 par ?50 kWh X 34 par 157 85,00 — 60 "/o energetski prispevek 263,50 158,10 SKUPAJ to je 84,32 par na kWh. 421,60 Primerov je še in še, toda zaključek je eden: — dobro razmislimo, kakšen priključek po- trebujemo; — kako velika naj bo glavna varovalka glede na velikost porabe električne energije, ker ni potrebno, da so hkrati priklopljeni vsi porabni- ki električne energije; — vklapljajmo porabnike električne energije takrat, ko je cena električne energije manjša, to je v času manjših obremenitev, kajti s tem si nižamo ceno za porabljeno kWh in razbreme- njujemo že tako obremenjene elektroenerget-ike naprave in s tem neposredno vplivamo na zbolj- šanje kvalitete električne energije (ob enako- mernejši porabi električne energije so namreč manjša napetostna nihanja). Izdaja DES — Podjetje za distribucijo elek- trične energije Slovenije Urejuje delovna skupina za službo odjemal- cev pri DES Naklada: 200.000 izvodov modna hiša POSLOVNO ZDRUŽENJE PROIZVAJALCEV TEKSTILA IN KONFEKCIJE Specializirana trgovska organizacija tekstilne stroke nudi v svojih prodajnih TOZD v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu iz- redno široko oblikovan Sortiment sezonsko aktualne ženske, moške in otroške konfekcije, pletenin, perila metrskega blaga in modnih dodatkov. Za visoko kvaliteto materialov, aktialne barve in vzorce ter modne kroje, jamčijo renomirani proizvajalci tekstilne industrije. Upoštevajte: specializirana trgovina lahko nudi več. Vsem kupcem in poslovnim sodelavcem, iskrene čestitke ob dnevu republike. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino ima na zalogi naslednje publikacije: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki od VI/58 do 23/1975 po 50 din, letnika 24/1976 in 25/1977 po 75 din V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), knjigotrška cena 20 din Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJA- NE (1956), knjigotrška cena 20 din. Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), knjigotrška cena 20 din. Sergij Vilfan — Josip Cemivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), knjigotrška cena 20 din. Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), knjigotrška cena 30 din. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Tudi naš Icolektiv se pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE L9. november, svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem in znancem pa želi v novoletnih praznikih mno- go prijetnega razvedrila in jim obenem želi tudi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1978! ORGANIZIRA POLEG STALNIH RAZ- STAV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SE SPECIALNE RAZSTAVE IN SEJME ZA POSAMEZNE STROKE GOSPODAR- STVA REPUBLIŠKEGA, ZVEZNEGA ALI MEDNARODNEGA ZNAČAJA. V ČASU, KO NI RAZSTAV, SO RAZSTAVNI OB- JEKTI NA RAZPOLAGO TUDI ZA RAZ- NE KULTURNE, DRUŽABNE IN ŠPORT- NE PRIREDITVE TER KONGRESE UPRAVA: LJUBLJANA, TITOVA C. 50 Telefon: 311022 OBlSClTE VSAKOLETNE RAZSTAVE IN PRIREDITVE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ZAVOD ZA DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANA — Ljubljana, Vojkova 57 tel. 346 161, 345 181 s temeljnimi organizacijami združenega dela: družbe- no planiranje, urbanizem in informatika ima naslednja področja dejavnosti: — priprava družbenih planov in programov razvoja za občine ter mesto Ljubljana — izdelovanje urbanističnih programov, urbanističnih načrtov, urbanističnih redov ter regionalnih med- občinskih urbanističnih planov, — spremljanje in analiziranje poslovanja delovnih or- ganizacij ter izvajanja letnih in srednjeročnih pla- nov, — priprava strokovnih gradiv kot osnove za progra- me in plane dela samoupravnih interesnih skupno- sti — koordinacija dela in izvrševanja nalog na področju zemljiške politike z občinskimi skupščinami in zem- ljiškimi skupnostmi, — priprava predlogov smernic za izdelavo program- skih delov zazidalnih načrtov in lokacijske doku- mentacije za objekte posebnega družbenega pomena, — tolmačenje urbanistične dokumentacije in razvijanje prostorskega informacijskega sistema, — zbiranje in analiziranje statističnih podatkov ter izdajanje statističnih publikacij in informacij, — izdelovanje zazidalnih zasnov in zazidalnih načrtov, dokumentacije za realizacijo, vključno s program- skimi, tehničnimi in ekonomskimi sestavinami, — zakoličevanje in izvrševanje vseh geodetskih in ge- odetsko-komunalnih del v zvezi z izdelavo lokacij- ske dokumentacije ter v zvezi z realizacijo zazidal- ne zasnove, — organizacija zbiranja in vzdrževanje podatkov za komunalni Informacijski sistem, — organizacija, programiranje in obdelava vseh vrst prispevkov in davkov za potrebe občin, — vodenje registra stalnega prebivalstva ter pripra- va registra stanovanj — izdelovanje Investicijsko-tehnične dokumentacije ter Izvrševanje projektantskega in gradbenega nadzora nad objekti posebnega družbenega pomena simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost ljubljanska banka ljubljanska banka ime, ki zagotavlja sodobno. učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje SLOVENSKE ŽELEZARNE TOVIL TOVARNA VIJAKOV LJUBLJANA, Tomažičeva 2 Telefoni h. c. 61053 61 533 61 088 direktor 81272 Izdeluje vijačno blago od 0 2 do 0 6 mm iz materialov Fe, Ms, Al in — vijake za kovine, — vijake za les, — vijake za pločevino, — specialne vijake za čevljarsko in drugo industrijo, — kovice Fe, Ms, Al, Cu, Ag. Kvaliteta naših izdelkov je splošno znana — cena konkurenčna Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november, obenem pa želimo polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 1978! ^OoSTROJ LJUBLJANA LJUBLJANA, DRAGA 41 Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme, p. o. Telefon: 55 366 Telex: 31-271, p. p. 7/1 61001 Telegram: Agrostroj Ljubljana, Ljubljana konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v stabilnih, polstabilnih in premičnih sistemih. Opravlja servis kmetijske in gozdarske mehani- zacije ter avtomobilov Skoda, &-.mca, Saab, Land Rower In Zaporožec. Izdeluje epoxy smole in kite, odporne proti kislinam in alkalljam za uporabo v elektro, strojni, gradbeni in živilski industriji. Izdeluje silose in plastenike. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. november svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom pa želimo SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1978! ZNiSKO GOSPODARSTVO LUUBLJANA LJUBLJANA, OB ZELENI JAMI 2 Tel. 313 044, 320 874 Dejavnosti podjetja: — opravlja vse vrste visokih in nizkih gradenj, — specializirano je za: remont prog, izdelavo industrijskih tirov, gradnjo objektov, ki služijo križanju cest in železnice v nivoju in zunaj nivoja; — opravlja vse vrste sanacijskih del na objektih po klasičnih metodah kot tudi z umetnimi masami; — proizvaja vse vrste drobljencev. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ZA DAN REPUBLIKE 29. november obenem pa želi svojim poslovnim prijateljem in znancem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! ŽIVILSKI KOMBINAT z delovnimi enotami TOZD mlini, pekarne Ljubljana, Sumi Ljubljana, Triglav Lesce, Imperial Krško, pekarne Dolenjska, pekar- na Kranj, Gorenj ka Lesce, Maloprodaja Ljubljana, DS skupnih služb ZA DAN REPUBLIKE 29. november svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom pa želimo SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1978! DOM-EXPOBT LJUBLJANA Mestni trg 24 Telefon: h. c. 23 621 dir. 20 187 Teleprinter: Domexim Centrala: Ljubljana, Mestni trg 24 Trgovine: v Ljub- ljani, Mestni trg 24, Trg revolucije 5, Cankarjeva 6, Titova 4, Gospo- svetska 10, Vodni- kov trg (»Na trgu«) — in sezonska trgovina na Bledu in Bernardinu Odkupne postaje: Rašica, Ziri, Sovodenj, Cerkno, Hotav- Ije, Lucine, Javorje, Poljane, Gorenja vas, Treblja in Sorica. Zajema vso dejavnost domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije / Izdelke nudi v bogati Izbiri na domačem kakor tudi na tujem tržišču. CESTITA ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, ISTOČASNO PA ZELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TUDI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978 ÜÜOOOOÖOOOOOOOOOOÜÜÜÜOOOOO"ÖOOOOOOO, lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOGO'--------------------- ^ 'O OO C OOGO )OOOC OOGO' IG o o C _ _ _____ GGOOi".»™P. .^P.»»^? . ¦¦¦¦¦P^^JGOO o" lOGGOT^nnnnnnn n no no nGOOGOOOOOOOGOGQ O o G o I ¦ ¦ ¦ VB DOOOGOOOOOOOOGO, 'GOOC ¦ ¦¦ ¦¦¦¦ ¦¦¦¦ OOOOOOOGGOGGOOd O OGGI Bf ¦¦ DOGO OOGO GGOOGO O > O OG G ¦¦¦¦¦¦¦¦ n ¦ ¦ OGOOOOOOOOGGOOOi G OO Gl ¦¦ ¦¦ ¦¦ ¦¦ ¦ ¦dGGOGOOGOOOGOOG, iGOOClP W MW ¦¦¦¦ OOOOOOGGGGGGOOOl GOOOOOOGUUUUUOUUUOUGOOGOGOOGGOOOGG iOGGO^^B ¦»¦>GOGOOOGOOGOGOGOOOOGOOd OGGOCHHB ni OOGOGOGOGOOOOOGOOGGOOO, )G GG G ¦¦ ¦)GGOGGOGGGGGOOOGGGOOGGd! OGGOC^fcB KI GGGGOOOOOGOGOGOGGOOGOO iGGGGBBBBBBjOOOOOOOOGOOOOOOOOGGOGOi G GO G( ¦¦¦ OOGGGOOOOOOGGOOOOGOOOO, > O G O O ^^•T^T,^ "OOOGGOOOOGOOOOOOOOGGGOd 0 G O G " ^^^^^ „ „ „ „ „ GOOOOOGGOGGG, lOOOCni ¦ nm m ¦^OOOGOGGOOOOd GOGOK*! n ¦¦¦¦¦ Lil lOOOOOOOOGOGO, ooo%'M OI|ll|n||o°o°o°o°o°o°o°G°o°o°o^^^ lOOGcULnUU LLU |)ooooGooooGoc^ G G o o ¦ A.^^ OOOGGGGOOGOG, »OOOOfTtonnnnnriririnnnnonnnnnnnnnoGOOd ?G°o°G°clN PROIZVODI OBRATOVo°G°o°G°a nm LIIÜ UI ¦ ||°°°°o°°°o°o°g°o°g3 1 o o C (. ¦_¦ P^ PF- ¦ OOGOOGOGC (GOOC "~ ~ ~ ~ —- — OOOO lOOOC o OO G (OOGC DOGO___ IGOOOOO D OG G )OGGC DOGO )OOOC OOOO lOOOC D G G G G'ü 0"&T> COt)"ÖO UiTClDTrO O O Ü'O__________, lOOOOOOOOOOOGOOOGOOOOOOOOOOOGOOOOOd OGOOoooooooooooGGGOoooonnnoonnnonn OGOOGOOq 00OOOGOO_, 'OGOOOGOd OOOOOOOO, OGOOGOOd OOOOOOOO ooooooood OOOOOOOO )OOOOOOO0 OOOOOOOO iOGOOOOGd OGOOOOGO_, »GOOOGGOd OOGOOGOO 3285541?3965 vam daje na voljo svoje kvalitetne proizvode, ki so potrebni v vsakem gospodinjstvu: Električne bojierje vseh velikosti s pri- znanim estetskim videzom. Kuhinjske nape za prezračevanje kuhinj s priključkom na ventilacijski kanal ali brez njega. Prezračevalce sanitarij. V okviru marketinga TIKI-RZS prodaja- mo plinske pretočnike bojierjev in plin- ske aparate za etažno ogrevanje po li- cenci »Junkers«. Za vse proizvode zagotavljamo funkcio- nalnost in kvaliteto. Imamo dobro or- ganizirano servisno službo. Naše proizvode lahko kupite po vsej Ju- goslaviji. Zahtevajte prospekte! LJUBLJANA, MAGISTROVA 1 tel.: (061) 54 341 Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1978! Nudimo obnovljene — protektirane avtoplašče vseh dimenzij in odku- pujemo obrabljene. Obveščamo vse voznike avtomobi- lov, da smo v Tovarniški ulici od- prli novo moderno avtopralnico in servis za montažo, demontažo' in centriranje avtoplaščev. Čestitamo vsem delovnim ljudem za dan republike in jim želimo prijet- no praznovanje ter uspešno leto 1978. VIATOR-prometno, hotelsko in turistično podjetje MED ŠTEVILNIMI DEJAVNOSTMI VAM PRIPOROČAMO ZLASTI: • Sodobne avtobuse za medkrajevni promet in turistična potovanja, • tovornjake za hiter prevoz tovorov na kakršnikoli relaciji, • radio-taksi službo: prevozi oseb z vozili R-12, prevozi manjših skupin s kombi-busi, posebna službena vozila R-16 in prevozi manjših tovorov. Kličite na telefon 20 424 in 323 062. • hotele: NA GORENJSKEM: Golf — Bled, gpik — Gozd Martuljek, Malograjski dvor — Kamnik, Simnovec — Velika planina. NA KOROŠKEM: Rimski vrelec — Kotlje, Planinka — Črna, Poljana — Prevalje. NA PRIMORSKEM: Sabotin — Nova Gorica, Neptun — Kanal. V BELI KRAJINI: Bela Krajina — Metlika, Lahinja — Črnomelj, Smuk — Semič. V PREKMURJU: Park — Lendava, Terme — Petišovci. • rekreacijske centre: Velika planina z urejenimi sprehajalnimi stezami sredi planšarskega sveta in Gozd Martuljek — naravni park in klimatsko letovišče, • camping: ob mirni in topli Kolpi (Vinica), pri termalnem kopališču v Prekmurju (Petišovci), v naravnem parku pod Špikom (Gozd Martuljek), • turistične agencije po vsej Sloveniji (Ljubljana, Jesenice, Kranjska gora, Črno- melj, Domžale, Kamnik, Slovenj Gradec, Ljutomer, Vrhnika) in drugod (Beograd, Zagreb, Duga Resa), ki vam uredijo vse za potovanje in počitnice. ŽELIMO VAM OBILO DELOVNIH USPEHOV naš potnik-naš gost noi LJUBLJANA Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 41162. direktor 41728 izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko- vinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE Ljubljana, Vošnjakova Z Dejavnosti: — opravljamo nakup, skladiščenje, prodajo, predelavo, uvoz in izvoz nafte in naftnih derivatov; — izdelujemo motorna in industrij- ska olja in kemična sredstva; — organiziramo transport tekočih goriv in maziv; — oskrbujemo gostinske in preno- čitvene storitve; — z gradnjo plinovoda uvajamo no- vo dejavnost — gazifikacijo za velike porabnike. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za Dan republike! DEJAVNOST: V svojih obratih: tisltami, litoigra- fiji, Icnjigoveznici, usnjemi galante- riji ter damski šivalnici opravlja vse vrste tiskarsko, knjigoveško in us- njeno galanterijske usluge in usluge iz šivilske stroke, izdeluje vse vrste tiskovin in obrazcev, revij, knjig ter prospektov do visoko kvalitetnih ti- skovin, v offset in knjigotisk tehni- ki. Izueuje in priučuje v stroki ter nudi pomoč pri profesionalni orien- taciji in rehabilitaciji. Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! LJUBLJANA, SMARTINSKA 50 Telefon h. c. 316 244 NAS PROIZVODNI PROGRAM JE TALE: Industrijska proizvodnja, predelava, dodelava vseh vrst lepil, prečiščene, tehnične in druge zelatine, pomožna sredstva za papirno, lesno, tekstilno, usnjarsko, gradbeno industrijo in ši- roko potrošnjo. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE n.sol.o. Po TOZD SPLOŠNE GRADNJE GROSUPLJE izvaja vse vrste gradbenih objektov in del, vse vrste investicijskih objek- tov, raznovrstna popravila, nadzidave in adaptacije, gradi stanovanja za tržišče; Po TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJE izvaja ključavničarska, kovaška, mizarska in druga podobna dela, vrši ce- loten remont gradbenih strojev in razrez hlodovine; Po TOZD PROJEKTIVNI BIRO GROSUPLJE izdeluje vse vrste tehnične dokumentacije. Vsa dela so izvedena hitro in solidno. CESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA DAN REPUBLIKE IN OBENEM ZELI SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978 GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA LJUBLJANA DIMICEVA 16 GEOLOŠKA RAZISKOVANJA — geološke in geofizikalne karte — mineralne surovine — geomehanika, fundiranje nizkih in visokih zgradb — konsolidacija gradbenih tal — pitna, industrijska, termalna in mineralna voda VRTANJE — raziskovalno in eksploatacijsko — za sidranje — za konsolidacijo tal — pilotiranje pri fundiranju objektov RUDARSTVO — raziskave — masovno miniranje PROJEKTIRANJE IN KONSTRUKCIJE VRTALNIH STROJEV IN OPREME INVESTICIJSKA DELA V TUJINI ZASTOPANJE TUJIH FIRM Najrazličnejše modne tkanine, žen- ska, moška in otroška oblačila, ple- tenine, perilo, preproge, odeje, za- vese, volno za pletenje itd. vam v bogati izbiri in pod ugodni- mi plačilnimi pogoji nudijo Čestitamo za praznile DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! Smartinska c. 134/a ¦ Telefon 4.1 422 s svojimi TOZD doma in v tujini i z v a j a : vsa gradbena dela industrijskih objektov, objektov družbenega standarda in gradi stanovanja za trg; izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in opravlja montažo gradbenih konstrukcij ; izvaja ključavničarska, kleparska in krovska dela; projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim iK>slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november, obenem pa želimo polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 1978! Papirna galanterija SIMONČIČ LJUBLJANA, Razpotna i Telefon: 25 091 Telegram: Simončič Ljubljana KOMERCIALNI TISK KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE EMBALAŽA KOLEDARJI REKLAMNI KARTONI UMETNIŠKE REPRODUKCIJE Čestitamo za praznili DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! trgovsko, izvozno-uvozno, proizvodno-pre- delovno in uslužnostno podjetje Ljubljana, Miklošičeva 10 TOZD Zunanja trgovina TOZD Hladilnica Bohova TOZD Hladilnica Zalog TOZD Maloobmejni promet Delovna skupnost skupnih služb Čestitamo za praznili DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA - LJUBLJANA Telefon 43 480 Nudimo izdelke iz marmorja, teraco plošče, iz- delke iz betona in umetnega kamna, pesek za teraco in dolomltni pesek za malte ter izdelke iz granita PODJETJE ZA GKADNJE IN MELIORACIJE ki s svojima temeljnima organizacijama Gradnje in Mehanizacija gradi poslovne objekte in objekte družbenega standarda, industrijske objekte, objekte živil- SANOLABOR LJUBLJANA CIGALETOVA UL. 9 Telefon: 317 535 in 317 355 trgovsko podjetje na debelo, uvoz in za- stopanje: Oskrbuje zdravstvene organizacije z me- dicinskimi, laboratorijskimi aparati, in- strumenti in bolniško opremo. TELEX 31668 YU SANLAB INDUSTRIJSKI BIRO podjetje za izgradnjo industrije LJUBLJANA, Parmova 33 prevzema in izvaja inženiringe za izgradnjo in rekonstrukcijo raznovrstnih industrijskih ob- jektov, izdeluje projekte in ekonomske elabo- rate. GRADBENO PODJETJE »TEHNIKA« LJUBLJANA, VOgNJAKOVA 8 čestita za dan republike 29. november vsem delovnim ljudem podjetje Plastifikacija ZUPANČIČ ALEŠ LJUBLJANA, SAVELJSKA CESTA 21 Telefon del. 341 417, stanovanje 341 919 vam plastlficira različne tiskovine, kot so npr.: razglednice, slike, katalogi, ovitki revij, knjige. Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1978! sko predelovalne Industrije, objekte za proiz- vodnjo močnih krmil, hladilnice, silose, skladi- šča, kmetijske gospodarske objekte in komplet- ne proizvodne centre. Prav tako gradi ceste s pripadajočimi cestnimi objekti in organizira ter Izvaja inženiring posle v gradbeništvu. Delovna organizacija izvršuje vsa potrebna zemeljska dela za obnovo nasa- dov in melioracij ter Izvršuje prevozne usluge. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. NO- VEMBER, svojim poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem. TITOVI ZAVODI LITOSTROJ TELEGRAM: LITOSTROJ LJUBLJANA TELEFON: 56 021 TELEPRINTER : 31 100 POSTNI PREDAL: 308 IZDELUJEMO: HIDROELEKTRARNE # CRPALNE NAPRAVE INDUSTRIJSKA DVIGALA IN VOZILA PROCESNE NAPRAVE # ZOBNIŠKE PRENOSNIKE DIESELSKE STROJE • PREOBLIKOVALNE NAPRAVE # TIPIZIRANE SKLOPE NEOBDELANE IN OBDELANE ULITKE LJUBLJANA, MOSE PIJADEJEVA c. 5/V TELEX: YU- PAGRA 31211 TELEFONI: — centrala 315 888, 315 883, 315 870 direktor 315 765, papirni oddelek 321 153, grafični oddelek 325 953, uvozni oddelek 310 584, papirno skladišče 42 020, grafično skladišče 43 627 PAPIROGRAFIKA predstavništvo Beograd, Ko- če Kapetana 13, telefon (011) 444 438 trgovina na veliko s papirji, kartoni, lepenko in grafičnimi materiali, izvoz-uvoz, zastopstva in konsignacije ISKRA DANES Iskra je vodilni jugoslovanski proizvajalec na področju elektronike, avtomatike, tele- komunikacij in elektromehanike. 26000 de- lavcev v 58 TOZD sodeluje v bogati pro- izvodnji — od sestavnih elementov do naj- modernejših elektronskih avtomatskih na- prav. Kakovost Iskrinih izdelkov zagotav- lja visoka strokovna usposobljenost njenih kadrov, moderna tehnologija in uspešno poslovno-tehnično sodelovanje s priznani- mi tujimi proizvajalci. Proizvaja kvalitetne izdelke moškega, žen- skega in otroškega bombažnega perila. Po- sebno vam priporočamo nakup naših ko- palnih oblek izdelanih iz najsodobnejših surovin in najnovejših krojev. Kupujte naše izdelke in zadovoljni boste! obvešča cenjene kupce, da ima v svojih poslo- valnicah v Ljubljani bogato izbiro domačih in uvoženih kozmetičnih izdelkov, maniklmega pri- bora, raznih ščetk za lase, zobe in roke, toalet- nih torbic, razpršilcev za toaletno vodo, poleg tega pa tudi ur in zlata. Vabimo vas tudi na kozmetično nego v naša kozmetična salona »Cutis« v Pražakovi 8 in »Jana« na Celovški 145, kjer so vam na razpolago tudi pedikura, podvodna masaža In savna. Upamo, da vas bomo zadovoljili s pestro in bo- gato Izbiro, dobro kvaliteto in sprejemljivimi cenami. LJUBLJANA, MESTNI TRG 21 Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za dan republike 29. no- vember, obenem pa jim želi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! Mestni trg 21 Miklošičeva cesta 30 in 36 Rimska cesta 9 (Pasaža) Trg MDB 10, Poslovalnica CELJE Poslovalnica LITIJA Poslovalnica podhod AJDOVŠČINA, LJUBLJANA, kjer boste solidno postreženi 317 591 LJUBLJANA, Poljanski nasip 4—6 Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim po- slovnim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! Elektroobnova LJUBLJANA-POUE Teleion 48 063 opravlja vse vrste elektrolnstaladj na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in industrijskih objektov. Zahtevajte informacije in ponudbe! Delovna skupnost ELEKTROOBNOVA čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER, obenem pa želi vsem svojim prijateljem in znancem SRECNO, MIRNO IN USPE HA POLNO NOVO LETO 1978! ŠTAMPILJKE • ETIKETE za urade, trgovine in obrti izdeluje in dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 44 637. Ljubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za dan republike 29. no- vember, obenem pa jim želi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! JUGODENT Novi Sad DELOVNA ENOTA dental LJUBLJANA Titova cesta 25 a Telefon 311 532 podjetje za promei z zobarskimi potrebščinami VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO! GRADBENO OBRTNO PODJETJE OBJEKT LJUBLJANA POD HRIBOM 55 Telefon n. c. 55 880 — dir. 55 244 opravlja vsa gradbena in obrtniška vzdrževalna dela Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim po- slovnim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978! Naša delovna skupnost ZIMA se tudi pridružuje čestitkam za PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. november, obenem pa želi vsem poslovnim prijateljem, dobaviteljem in odjemalcem BRECNO in uspeha POLNO NOVO LETO 1978! Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veliu (razmnoženo kot rokopis) I. Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 25.— II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 25.— III. Listine 1320—1470, Ljubljana 1958 25.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 25.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348, Ljubljana 1960 25.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 25.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 25.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljubljana 1963 25.— IX. Listine 1220—1497, Ljubljana 1964 25.— X. Listine 1144—1499, Ljubljana 1965 25.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 25.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 25.— 2. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 40.— 3. Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965 52.— 4. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemlji- ške odveze, Ljubljana 1958 30.— II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav), Ljubljana 1971 40.— III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1972 40.— IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbor- nik razprav), Ljubljana 1977 80.— 5. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žepna izdaja) 20.— 6. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična izdaja) 60.— 7. Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 30.— 8. Katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 20.— Laško leta 1977 (foto dr. Jože Benedeki