Ameriška Domovina AM€RtCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 31 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R Zvezni sena! zahteva Powersovo skrivnost! Senatni /odbor lhc!e nadaljevati preiskavo vr inoletu U-2 nad Sovjetijo, ki jo je začel leta 1960N \ WASHINGTON, D. C. — Nekateri člani zunanjega odbora Senata, med njima sen. Frank J. Lausche in sen. Albert Gore, so včeraj izjavili, da bo njihov odbor vstrajal na tem, da dobi “polno” poročilo o Powersovi skrivnosti. Napovedali so, da bo odbor obnovil zasliševanje, k: ga je začel leta I960. Tedaj je ostalo nekaj vprašanj neodgovorjenih, na katere upajo senatorji sedaj dobiti verodostojen odgovor. V glavnem gre za tri vprašanja. Ali je bilo Powersovo letalo U-2 v resnici zadeto z rusko raketo, kot je trdil Hruščev, ali je padlo na tla, ^ ker je ugasnil motor, ali iz kakega drugega mehanišikega vzroka. Kako je Rusom uspelo dobiti v roke letalo U-2 skoro nepoškodovano, če je bilo v resnici sestreljeno v višini 60,000 čevljev. Kako da Powers ni uničil letala, njegovih kamer in druge epreme in morda tudi samega sebe, predno je dovolil, da so do. bili vse to v roke Rusi. Tudi nekateri člani vojaškega odbora Senata so izjavili, da bodo zahtevali natančno poročilo o Powersovi skrivnosti. Pri tem Negiede na to je pa jugoslcvan- za-’a' Predsednik Kennedy in predsednik britanske vlade Macmillan sta Hruščevu pretekli četrtek predložila, naj bi oni trije prevzeli “osebno odgovornost” za vodstvo razgovorov o razorožitvi, ki naj bi jih začeli zunanji ministri. Hruščev je v svojem pismu MOSKVA, ZSSR. — V soboto . . Jia JC je vrhovno sodišče sovjetske re- da naj se zato zbero sami vod- gko časopisje pisalo zelo veliko sina v nesreči Sinovi pogreb zavoda na 458 E. |publike Litve obsodilo na smrt niki držav in razpravljajo o Q pCttjskj delegaciji in ji Delo A q,, , ,,i, mu 152 St. v cerkev Marije Pomočnice ob 9:30, nato na All Soul’s pokopališče. štiri državljane zaradi nezako- njem. Sestanek na vrhu naj bi nitnega trgovanja z valutami in bil posvečen izključno temu odredilo njihovo ustrelitev. I vprašanju. Prehitro tveganje Amerike in Anglije A. Suhadolnik s 3515 E. 80 St. Slučajno je!-ie preko radia siisal 0 nesreči / Beogradu I tovornjaka Electric Illuminating tudi avstrijska delegacija z ena-!Ca Pod m°stom na E. 88 St. in hvalo na celi črti. bila ravno takrat Izrael razvrednotil svoj lf unt 1 TEL AVIV; Izrael. — Izrael je ob svojem rojstvu vpeljal tudi 'Oovo valuto v obliki izraelskega funta, ki je pa veliko manj vre-den kot angleški. Zadnje čase Je bil uraden tečaj za izraelski funt: 1.8 funta za dolar. Sedaj Je vlada znižala vrednost na tri funte za naš dolar. S tem hoče približati uradne vrednost svojega funta dejanski fu omogočiti povečanje izvoza, kadi tudi Izrael ima težave s Plačilno bilanco. CLOUDY V remenski prerok pravi: Večinoma jasno, na noč po-oblačitev. Najvišja temperatura 30. CLEVELAND, O. — Že pred Bož'čem že angleški ministrski predsednik obljubil Kennedyu, da bo dal Ameriki Božični otok v srednjem Pacifiku na razpolago za atomske eksplozije v zraku in vesolju. Obljuba je bila za Macmillana precej nevarna, kajti velik del angleškega javnega mnenja in parlamenta je proti vsakim atomskim eksplozijam. Macmillanu se je sicer posrečilo potolažiti parlament in javnost, toda dati je moral par koncesij: obljubo, da bo prišlo do preskušanja samo takrat, ko bo postalo jasno, da bi vsako zavlačevanje preskušanja pomenilo povečano nevarnost za angleško in ameriško narodno obrambo; obljubo Amerike, da bo Angli„a lahko preskušala svoje atomsko strelivo pod zemljo v Nevadi. Naša federalna administracija je pristala na cba pogoja. Za obnovo preskušanja ni torej nobene politične ovire več, ako se človek sprijazni z mislijo, da bodo levičarji s komunisti na čelu v vsakem slučaju proti preskušanju in da ga bo gledalo postrani tudi nekaj nevtralcev. Kennedy in Macmillan sta šla še dalje. Predlagala sta Hrušče- vu, naj napravi še “zadnji poskus,” da se prepreči tekma v atomskem Oboroževanju. Poskus naj bi obstojal v tem, da naj pride nova ženevska razoro-ž. tv en a konferenca pod osebno kontrolo voditeljev a m e r i š k e, angleške in ruske diplomacije. V ta namen naj se se še pred začetkom konference sestanejo ruski in angleški zunanji minister z državnim tajnikom Ru,sikom in se dogovore, o delu konference in o načinu, kako bi pognali delo na konferenci, ako bi se kaj zataknilo. Ako bi se tako posredovanje na konferenci posrečilo, bi lahko prišlo do novega sestanka na vrhovih. To bi vtegnilo tako vplivati na Ameriko in Anglijo, da morebiti ne začneta s ponovnim preskušanjem. Predlog smo Kennedya in Macmillana nekako sredi preteklega tedna, vsebino svojega odgovora je pa objavil že preteklo nedeljo. Tako hitrega odgovora ni mogla iu:ka diplomacija kar stresti iz rolkava in pri tem še tako spretnega. Hruščev se namreč postavlja v edigovoru na stališče, da razgovori med ministri in diplomati nimajo nobenega pomena. Zadeva je tako važna in resna, da jo morejo reševati sami državni poglavarji tistih 18 držav, ki se bodo udeleževale nove ženevske razorožitvene konference. Ti naj se sestanejo čim preje, do- kim namenom. Sklenila Je hitel na kraJ 'jugoslovanskem časopisju je bila nesrec-e’ be ^ m°gel kaJ pomenjena navzočnost komaj omenje-, §afk Tam je odkiil, da je v to-tve. Dokler ni rešeno to vpra- na s par besedami. vornem avtomobilu njegov 35 šanje, ne more priti do resnične- [_______________0_________ let stari sin Bernard. Tolažil ra ga sporazuma o razorožitvi. Te-; je, dokler ga niso po več kot mu dosti jasnemu stališču se ne j V™1 smojmell 5.7 bill- ure rešili iz strtega tovor. zuna- nega avtomobila, v katerega sc je zadel tovorni vlak New York Central železnice. Odpeljali so Pa sta se London in Washington temeljito uračunala. Odgovor iz Moškve je pršel preje, nego ga je sploh kdo mogel pri---------------------------- , . čakovati. Hruščev je dobil pi- pridružuje, ves nekomunistični jenov pFGbltKa v svet. V njem je še zmeraj do- | nji trgovini sti optimistov, ki ali upajo, da je sporazum o nadzoru še zmeraj mogoč, ali pa upajo, da je sporazum o WASHINGTON, D.C. — Naša zunanja trgovina se je lani od-razorožitvi xtudi takrat ™0 odvezah. Uvozili smo bla-nc.kaj vreden, kadar ni v njenj3 sam0 za 144 bilijonov dolar-nclbenega dogovora o nadzoru. iiev’ izvozhi pa za 20.1 bilijonov. Prva posledica moskovskega! Prebitek znaša torei 5-7 bilij°-od,govora bo spor med 13 člani-™ in )e največji v naš: cami ženevske razorožitvene zunanii trgovini. Večji je bil sa-konference. Komunistični blok ' mo leta 1957 zaradi krize v Sue-(5 držav) bo gotovo podprl rus-.zu 'n SU8e v Evropi. Kot zme-ko stališče. Protikomunistični rai> sPaclajo deželni pridelki in blck (5 držav) bo verjetno proti, ako se Italija in Kanada ne bosta obotavljali. V škripce pride 8 nevtralnih držav. Ver- naj bi stavil Hruščeva pred izbi- govorijo o načelih razorožitve in ro; ali dati ugoden odgovor ali pa dati Ameriki in Angliji pono. vno opravičilo za začetek novega preskušanja. V Ameriki in Angliji so mislili, da Hruščev sploh ne bo odgovoril, kajti že davno in ponovno je rekel, da ni za nobeno nadziranje pri izva„anju dogovora o prestanku preskušanja. ipreskušanja atomskega streliva, konferenca naj pa nato obdela podrobnosti. Moskovski predlog je navidez preprost in dosleden tistemu, ki ne pozna zgodovine razgovorov o razorožitvi. Niso bili brezus-pečni, toda zadeli so ob najvažnejšo točko in se tam ustavili: vprašanje nadziranja razoroži- stroji med naše največje izvozne predmete. Prebitek v zunanji trgovini ni bil tako velik, da bi lahko jetno se bodo razbile v dve sku- POM primanjkljaj v plačilni pini, ena bo proti, druga za mos.' bilanci- Predlanskim ga je bilo kovsko stališče. Ni izključeno, da | nai veliko uspeha. Anna Jesenko. žava. Posamezne “države,” sedaj že 50 po številu imajo samo še zgodovinski pomen. Država je samo Unija — Združene države. Na njo se nanašajo te vrstice. Torej: menda smo že na višini 300 bilijonov državnega dolga. Saj si je to številko že prak. tiično težko predstavljati, kaj naj naših otrok sloni na ijudslkošol-skih in srednješolskih učiteljih. Kakor so zračunali v mestu Clevelandu v osrednjem vodstvu vzgojnega sistema znaša povprečna plača učitelja ali učiteljice na leto $6,500 (niti ne čistih), seveda davki še niso odbiti). Š-o-lska moč, ki nadzoruje šolstvo pomeni. Ampak toliko znašajo p0 okraju, ima angleški naslov federalni dolgovi! — Mi v enem samem proračunskem letu izdamo samo za narodno obrambo 51 bilijonov dolarjev. Lepa številka! Bral sem v resnih revijah, v resnih časopisih članke napi- “superimtendent.” Plača tega gospoda se vrti okrog $20,000, malo več, ali malo manj, to ni važno. Torej skoraj štirikrat toliko, najmanj pa trikrat toliko kot plača učitelja ali učiteljice, sane od rasnih ljudi, ki imajo J na katerih ramenih leži vse tež-ugled v ameriškem javnem živ- kej breme, fizično in duhovno in ijenju, da naj se stroški narodne mpžganiske vzgoje naših otrok, obrambe, če bo treba, povišajo p a koliko je teh raznih nadzorni. Za sponzorja prosi Clevland,, Ohio. — Debevc Franc, mizar, samski, sedaj v AAI — CIME Center Latina, Italy, želi priti v Ameriko. Vse premoženje njegove družine je bilo doma koniiiscirano. Bil je rojen leta 1935 v Dolenji vasi p-ri Cerknici in je še neporočen. Ima vse pogoje, da bi se preselil v Ameriko, če bo dobil dobrotnika, ki bi mu jamčil prvo stanovanje in pomoč pri iskanju prve zaposlitve. Kdor bi mogel pomagati temu fantu, ga lepo prosimo da bi to sporočil na naslov pisarne LIGE KSA 1156 Washington Blvd. Mayfield Heights 24, Ohio ali teiefonično na HI 2-0892. Vsakemu dobrotniku se vnaprej zahvaljuje LIGA Katoliških Slovenskih Ame-rikancev. Pri nas so ata umrli, pri vas pa ne... Cleveland, O. — Tudi otroci imajo svoje oči, s katerimi gledajo na svoj svet. Gotovo ste slišali tisto o Janezku na vasi, ko ga je mati napol spečega prebudila in sama v grozi zavpila, da so ata umrli. Janezek se je znašel, hitro vstal in je mislil, da ima sosedovim otrokom povedati nekaj; kar jih bo zbodlo, ker ni njihovo, je domače, je nekaj novega, se je oblekel in stekel k sosedovim in brez kakega uvoda zmagoslavno, skoraj zajecljal, ker še ni prišel do sape: “Pri nas so pa ata umrli, pri va-s pa ne! Prav je, prav je!” * Moderne države prav gotovo samo v Ameriki! Da je bil nasprotno prvi povod, — povod je končni najmanjši vzrok, — polom velike banlke Kre-dit Anstalt na Dunaju, torej v Evropi. Potem pa je šlo naprej. Kaj mislite, da je plaz snega in ledu prav od začetka tako velik kakor je poitem spodaj, ko pridrvi z višin gora in lomi pod seboj vse, kar bi mu mogoče nasprotovalo? Včasih na vrhu gore, morda kak gams ali srna sproži s skale nekaj kamenja, ki se začne pomikati navzdol, se debeli, ko se veča okrog in okrog kamna in kamnov plaz snega in ledu in se vse skupaj znajde v neki gmoti takega obsega, ki drvi navzdol niso, vsaj porazdeljene na oba ^ hitrostjo, da ni nikjer no-velika bloka, , prijateljice med a0ne,oa odpora več. Tem plazo- selboj. Prva bi drugo utopila v žlici vode, če bi jo mpgla, pa tudi če ne bi razumela, da ta voda zacijah. Zadnja, h kateri sta še lahko potegne v kak vrtinec t.u-pri-topUa, je sloven, veja šent- di nj° samo. Amerikanci se po viške' farne Marijine legije. Oče ,sv°jo radi ponašajo z veliko de-sam je ves čas goreč ud Bratov- 'presCjo. Tudi ameriški Sloven- ščine najsvetejšega imena Jezu sovega, mati pa je poleg drugega požrtvovalna delavka pri šentviškem Oltarnem društvu. Oč: je nadalje član društva Ant. Martin Slomšek SDZ, mati pa društva Marija Magdalena KSiKJ in seveda tudi članica Sloven, ženske zveze. In če je v kateri naši družini doma slovensko branje, potem je to v Rebolovi. Preveč bi bilo, ako bi hoteli to naštevati. Pri materi pa velja vendar še eno omeniti, namreč to, da je neugnana misijonska delavka in zlasti tudi še nad vse skrbna ci. če kdo potoži o strahotah, o pomanjkanju, ki ga je doživel (jltarl kraj, pa ne ravno samo v vojni, bolje rejeno v vojnah, je navaden odgovor tale: “Kaj se boste vi pritoževali, ko pa niste imeli depresije, ko sploh ne veste, kaj Je hudo, kaj je depresi-] ja. Depresijo smo imeli samo mi.” Zapisal sem zgoraj, da države ne vedo, kdaj ena ali druga potegne tretjo za seboj v vrtinec. Tisti, ki se dobro spoznajo na finančno plat, trdijo, da se ona znana depresija v Ameriki ni pravzaprav porodila ravno in vam pravijo Amerikanci ’’avalanches,” (besedo so posneli po Francozih.) — Ameriško veliko depresijo so naravno občutile tudi druge države( tudi Evropa, saJ je bila že takrat precejšna gospodarska povezanost med sta. rim in novim svetom. Gotovo je mnogo Slovencev, sedaj v A-meriki, ki se bodo spomnili na stari kraj v letih 1930 in kasneje, ko je bilo tam vse polno ZAŠČIT. Zaščita kmetov, zaščita bank in drugih denarnih zavodov. Skratka: svojemu dolžniku nisi mogel do živega, tudi sodnijslkim potom ne, ker j c bil pač zaščiten. Tudi, recimo v Jugoslaviji so takrat, imeli — depresijo. Igramo se z bilijoni V Ameriki gre v denarnih številkah vse bajeslovno navzgor. Združene države so v resnici dr- tudi na sto bilijonov dolarjev. Torej: sto bilijonov samo za vojaške namene. Zalkaj pa ne? Vse gre samo navzgor, pa naj gre še to . . . Članom ameriškega kongresa se je zahotelo, da zvišajo svoje redne plače. Naj bo senator ali poslanec, vsak dobiva že sedaj na leto $22,500. Ta plača pa naj se poviša na $32,500. Torej kar za deset tisoč dolarjev! Ne mislimo pa, da so s temi dolarji plačani vsi izdatki, katere plačuje ameriški davkoplačevalec za vsakega člana kongresa, senatorja ali pa poslanca. Vsak ima pravico do posebne pisarne v svojem volilnem okraju, najemnino za njo plača država; do kopice uradnikov — plače nosi državna blagajna. Posebni uradi za te ljudi so tudi doli v Waslhingtonu. Seveda s posebnimi uradniki. Vse plača država! Je neko gotovo razmerje po obsegu volilnega okraja in šte-viličmo je dokazano, da en sam kongresnik lahko stane državno blagajno za te postranske izdatke več kakor — $60,000. Lepa vsota! Pa naj sam sebi poviša plačo še za deset tisoč dolarjev, torej na 32,500. Zakaj pa ne, saj smo v deželi, kjer je dolar — beg bogova, za njim drvimo, za njim hlastamo. t Sploh je zanimivo vprašanje plač in njihovih višin. Tudi v Clevelandu, kakor povsod drugod. Če je količkaj važen župan predmestja, kaj šele mesta kot takega, mora znašati, njegova plača najmanj 20 tisoč, če ne 25 tisoč dolarjev. Če je kdo kakršenkoli ravnatelj, mora njegova plača znašati od 15 do 20 tisoč dolarjev. Na vsak način je zanimiva tale ugotovitev, ki ne bo imela gotovo nobenega pametnega nasprotnika, ki je količkaj bral ameriške časopise: Vzgoja kovj ravnateljev, tudi v drugih vejah naše uprave, pa naj gre za mesta ali vasi, ali okraje! Koliko pa jih je med nami, ki so sploh katerikrat prebrali, četudi samo površno, proračun, recimo okraja (county) Cuyahoga?! Davkoplačevalec plača, posebno hitro zemljiški davek, ker plača sicer najprvo kaze n > če pa še ta ne zaleže, gre hiša naravno na boben. Ni važno za kakšno ceno. Praktično, gredo vsi lokalni “državni,” federalno - državni dolgovi samo navzgor in navzgor, plače gospodov samo navzgor in navzgor, pa je za vsakega davkoplačevalca najenostavnejše, toda zelo kritično vprašanje: ali je to dclkaz, da je vrednost ameriškega dolarja stalna, lahlko z njo računaš, ali kaj? Ali ni mogoč slučaj, da se enkrat (želimo, da ne!) sproži na vrhu gore kamenček ki naraste v plaz, ki ruši pod seboj vse, kar se mu upira, v tem slučaju tudi vrednost našega dolarja. . . ti Slišijo se glasovi, da ima končno tudi Rusija — Sovjetska zveza svoje finance, svoje gospodarstvo, svoje proračune, svoj denar, ruski rubelj. Tudi ta Rusija je razpisala že večkrat državno posojilo, državljani dav-'kopflačevalci so pač morali to posojilo podpisati. Ko pa je bilo treba posojilo vrniti, je glava države sklenila, da se vsi dolgovi enostavno črtajo. Zakaj se ne bi isto dogodilo tudi drugod? Sicer je v tem malo fantazije, pa saj je papir potrpežljiv in zakaj ne bi ponovili zgodbo, ki smo jo omenili v začetku o našem Janezku, ki je bil pri sosedu ob vesti, da so doima umrli ata, vesel in je v brk povedal tem sosedovim otrokom: “Pri nas so pa ata umrli, pri vas pa ne. Prav je, prav jel!” Dr. L. Č. 'fse iz Eno največjih presenečenj za v skladovnici papirja. Znanost in tehnika sta naredili iz papirja nekaj, česar ni-( smo pričakovali. Iz papirja zdaj že izdelujejo obleke, klobuke, j rjuhe, prevleke za blazine, kirurške halje, otroške igrače itd., itd. Nekaj takih izdelkov je že v prodaji, nekaj pa jih še preizkušajo, vendar pa je gotovo, da bodo kmalu zavzeli pomemben delež v vsakdanjem življenju. Zelo važen stroj za bodočo papirno industrijo so izdelali po načrtih Ronalda H. Marksa iz Dallasa, Texas. Stroj namreč plete papir. Obleka iz takega blaga zdrži nekaj let, stane pa okoli 20 dolarjev. Razen tega jo lahko damo brez škode najmanj 14-krat v čiščenje. Drug izdelek, ki je žc v prodaji, je namenjen gospodinjam. 'Gre za velike in močne papirnate torbe, v katerih je mogoče prenašati zelo težka bremena. Material so izdelali v New Torku. Iz podobnega materiala izdelujejo v Louisiani obleke za potapljače, ki so jih preizkusili v Mehiškem zalivu. Predpasniki iz tega materiala — imenuje se “Dura Wewe” — ščitijo kuharje pred vrelo mastjo in morebitnimi nesrečami z mastnimi jedmi. Takoj ko jih operejo, se sami posušijo. Na površi- papirja sodobnega človeka se skriva ni jo “Dura Wewe” mehak, močno vpijajoč in se ne trga, svaljka ali lepi, kadar je moker. Močno so preizkušali tudi o-bicke, ki so bile zvečine iz papirja. Odpornost in druge lastnosti teh tkanin so se izkazale kot zadovoljive. Neka švedska tovarna je začela na veliko izdelovati papirnate prte, rjuhe in prevleke za blazine, ki naj bi jih uporabljali v bolnišnicah. Vse izdelke so seveda preizkusili bolniki sami. Prikladni sp zlasti za bolnike 2 nalezljivimi boleznimi, saj omogočajo kar najbolj higienično nego. Cena teh izdelkov je precej nizka. Za osebje v Kalifornijskem nuklearnem centru, ki dela z radioaktivnimi snovmi, so izdelali obleke iz papirja, ki so ga okrepili z nylonom. Obleke lahko po uporabi sežgejo, tiste pa, ki so jih nosili ljudje pri manj nevarnih opravilih, operejo v posebni “atomski pralnici”. To pa še ni vse. Iz papirja delajo stene za otroške sobe, šotore in vrtne ute, sedaj pa se ukvarjajo s tem, kako bi papirju dodali še druge primesi — kemikalije, plastične mase, gumo, kovine, steklo itd. — da bi tako podaljšali življenjsko dobo izdelkov iz teh snovi. JEL A. N O £3 K A Op£lo» (pg*... /lMERi$kyi Domovih iiTrg AM6RICAN IN SPIRIT P0RCI6N IN LANGUAGE ONLY 8LOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR Iz slovenskega Toronta Sožitje ;med ljudmi ^nemu dejstvu na svetu Moremo uiti. 113 Zeinljo drug ob drugega. Ži-Vcti moramo drug poleg druge-6a, in dva nista bila, nista in 110 bosta enaka. Živeti moramo v nekem sožitju: v prijatelj- Svem> v znosnem, v napetem ali Pa v bojno-sovražnem. Če je da-nes na svetu hudo, je zato, ker s°vražno sožitje daleč prevladu-•P- nad prijateljskim. Primeri ^ aljenega sožitja: v zakonih, v ružinah, nied sosedi, v organi-Zacijah in med njimi, med naro-1 in v njih samih, med delavci Jn delodajalci, med raznimi skupnostmi. Naštevanje bi lah- | skega nauka po župnijah in v na svetu ne apostolskih laičnih organizaci-Postavljeni smo'jah. Širi naj se z vsemi modernimi sredstvi.” (Tekst iz Okrožnice po dr. I. Lenčku v Zborniku 1962.) Tudi med nami Slovenci v 'Kanadi se včasih dobijo ljudje, ki tožnjo, da ni med nami pravega sožitja. Preveč se izogibamo tega vira, kot da bi se bali, da se bomo iz njega res kaj naučili. Lansko leto je ves katoliški svet praznoval sedemdesetletnico “Quadragesimo anno” in s tem opominjal na potrebo, da se pravilno uredi sožitje v človeštvu. Mi (Slovenci v Kanadi smo v množici prireditev in pro-v nedogled. slav to važno obletnico kar spre- , se pojavljajo tudi gledali. Če se bo isto zgodilo z 2 ravniki”, ki bi želeli veliati novo okrožnico “Mati in učiteljica”, potem bo na nas ostal greh neposlušnosti vrhovnemu poglavarju. Ko se sprašujemo, kaj naj bi obravnavali in o čem naj bi predavali našim možem in fantom na njihovih sestankih, bi moral biti naš odgovor: O SOCIALNEM NAUKU CERKVE, KI JE SESTAVNI DEL KRŠČANSKEGA POJMOVANJA ŽIVLJENJA. Por. P. ko šlo Cesto uki”, ki bi želeli veljati ljudmi za modre in nedo-Vzetne za vzroke, ki med ljudmi P°vzročajo nezdrava razmerja sovražno sožitje. Pa se ti travniki” premalo potrudijo, a bi prave vzroke spoznali, kaj v6 e bi jih odpravili. Ker ho-Cejo veljati za vzvišeno nevtral-^°> se zavijejo v plašč ljubezni, vl jo na široko oznanjajo in mi-J0! da bodo z njo poravnali nasprotja in nesporazume, uščajo pa Za S6boj isti ali še Vecji nered. Zanimivo je, kako malokdaj zatekamo k virom pravega s°2ltja, k nezmotljivemu učitelj-fvu- Zadnja papeška okrožnica, 1° je lani izdal papež Ja-02 XXIII., v svojem četrtem ^lu tako lepo govori O' SOZIT-V ČLOVEŠTVU. Samo ne-3i misli iz 4. dela okrožnice in učiteljica”. “Četrti del govori o SOŽITJU v Resnici, pravici in lju- ZNI. Takšno sožitje je mož-vV*’ kadar vidi človek v člo-® u stvar božjo in otroka bož-®Sa, to je: kadar je religiozen, rt na Boga, ki je vir resnice, ncaVlCe *n ljukuzni- A prav da-anab*113’*-0 mnoš* religioznost za alj3 ron*Zern> za oviro napredka ta2'Z&r°^ Za nek° čustvo in fan-gan'°' ^ rnnogib državah pre-han^i0 yer° *n vernike. Vendar tu S u^nja kaže, da red v sve-B0guni -ogoč brez temelja v in U^’ ^ak®no J6 pravo 2atoe°n^no S02Rje v človeštvu, nip na''. k* vsi spoznali, notra-nip 3pIe>*eli zanesli v življe- ie\ 2* -uk Cerkve, ki ga bradda v teku stoletij. stavn?^, laUk Cerkve Se” Vanja vel krščanskega pojmo-(paDev ZlV ■*enja- Zato naroča hiščp 2 V 0^ro2nici) vsem seme-§a ln ^a*;0Rškim šolam, naj ^je ematieno poučujejo. Vpe-■) se tudi v pouk krščan- Poračilo o društvu NIJ Društvo NIJ v župniji Marije Pomagaj je ena bolj tihih in skritih organizacij. Pa vendar dela in skuša oblikovati svoje člane, može in fante. Na januarskem sestanku je imelo društvo predavanje o duhovniških poklicih in o vplivu družinskega življenja na bodoče poklice. Januarski sestanek so posvetili katoliškemu tisku. Predaval je g. dr. S. Pregelj. Prva nedelja v februarju je bila tudi začetek tiskovne kampanje, ki jo bo ta mesec izvedlo društvo NIJ. To je gotovo vsakoletna največja in tudi najlepša akcija društva. Februarski sestanek je imel tudi prijetno spremembo. Po sestanku so imeli člani skupno kosilo, ki je vsem v vsakem oziru dobro teknilo. Por. Dvorano preurejajo Slovenska dvorana pri Mariji Pomagaj bo dobila čisto novo lice. Sive mračne stene se bodo skrile, deloma pod barvo, deloma pod lesene opaže, deloma pa pod zavese. Upajo, da bodo vsa obnovitvena dela v dvorani končana do 17. februarja. Ta dan bo posedla k pogrnjenim mizam župnijska skupnost, kolikor jo bodo pač mogle sprejeti medse na novo oblečene stene prenovljene dvorane. To bo večer “Slovenske pojedine”. Kdor še nima vstopnice, naj se pobriga, mogoče imajo v župnišču še kako. Stane samo $3.00 za cel večer. Por. Zbornik Svobodne Slovenije za jleto ,1962 Dolgo in težko smo ga priča-! kovali. Končno je ZBORNIK 1962. le priromal v Kanado. Takoj na začetku naj povem, da tako lepe knjige že dolgo nisem imel v rokah. Brez oglasov in koledarskega dela obsega 264 strani velikega formata. Posebna novost letos je tisk na finem belem papirju. Vsebina je bogata, rekel bi bogatejša in lepše izbrana kot v katerem koli drugem dosedanjem Zborniku. Posveti nam v preteklost, nas iz nje postavi v sedanjost in nam nakaže jasno pot v bodočnost. Kar je prava učna knjiga za naše izseljenske skupine po svetu, je zaglavje “Našim možem v spomin”: da jih naš rod na tujem spozna in da more črpati iz njihove veličine pri težkem delu. Sedanjost je opisana v dveh poglavjih: Pogled v domovino in pa Izseljenski letopis, ki zajame skoraj vsej dežele, kjer živijo in delajo slovenske skupine. Letošnji Zbornik še posebno zasluži, da pride v vsako družinsko knjižnico, v vsako slovensko hišo. Pošiljke Zbornika počasi prihajajo. Upam, da bo ob priliki razstave slovenskega tiska že vsa pošiljka na razpolago. Letošnja cena je $3.50, po pošti priložite še 25c za stroške pošiljanja. V Torontu se dobi v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave. Uprava Razstava slovenskega tiska (Kdo bo razstavljal?) Prva se je vabilu za razstavo odzvala založba “Svobodna Slovenija”. Poleg istoimenskega tednika bo mogoče videti na razstavi vsa njena dosedanja izda-nja; zlasti lepa zbirka bodo njeni Zborniki, 13 po številu. Izredno zanimanje je pokazal tudi urednik “Ave Marija”; ta priljubljena verska revija in njene publikacije bodo na razstavi prav častno zastopane. Posebno častno mesto na razstavi bo imela “ISlovepska kulturna akcija”, ki je do sedaj po- otroci bodo dobili med njimi zanimive povesti kot: “Mojca bere”, “Stric Jaka” in podobno. Pri naši domači reviji “Božja Beseda” bomo lahko videli njen razvoj od začetka, ko je bila še razmnoženina, pa do danes, ko je postala ena naših naj lepših verskih revij. Zastopana bo tudi “Družabna pravda” s svojo revijo, ki nas seznanja s socialnimi vprašanji sodobnih dni v luči katoliškega nauka. Manjkalo ne bo znanstvenih del kot Ahčinova “Sociologija” in “Socialna ^ekonomija”, To so samo nekatere večje založbe, ki bodo na razstavi zastopane. Poleg njih bodo še druge kot n. pr. “Ameriška Domovina”, “Katoliški glas” iz Gorice, “Slovenska Pravda” iz Anglije, “Misli” iz Avstralije, “Duhovno življenje” in njegove knjige, “Katoliški misijoni”, “Vestnik” in “Slovenska država”. Nekako v navedenem redu so prihajali odgovori; vsi izražajo navdušenje nad zamislijo o razstavi slovenskega tiska in želijo obilo uspeha. Kot znano bo razstava 24 in 25. februarja letos, s posebnim kulturnim večerom v soboto zvečer. Odbor SKPD “Baraga” Telovadba slovenskih otrok v Torontu i “Slovenska telovadna Zveza” v Toronto, ki jo že dolgo let u-spešno vodi inž. G. Grmek ima sedaj že več kot eno leto tudi telovadbo za slovenske otroke. O četrtkih zvečer se zberejo otroci V slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave., se po začetnem živ-žavu urede v vrsto in navdušeno, čeprav morda ne vedno najbolj točno, izvajajo povelja za vaje. Število otrok, ki se telovadbe udeležujejo, stalno narašča. Zdaj jih je okoli 40, pretežna večina dečkov, pa tudi nekaj deklič. Po začetnih skupnih vajah se porazdele v dve skupini; eno vodi ing. Grmek, pri drugi pa mu pomagajo g. Janez Muhič, ali pa pravzame dekleta ga. Grmekova. Starost otrok, ki prihajajo, gre od 5 do 12 let. Telovadba za otroke, ki jo slala med Slovence največ svo- vztrajno vodi STZ, ima poleg jih izdanj in obilico najlepšega prednosti, ki jih daje vsaka te- nih organizacij doma in se mu zdi lepo, da se tako delo nadaljuje med nami — da se vzgaja zdrav slovenski duh v zdravih otrocih. Por. Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenski denarni zavod, ki deluje v obeh slov. župnijah, se pripravlja na svoj peti redni občni zbor, ki bo 18. februarja popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. V štirih letih in štirih mesecih je ta denarni zavod pokazal reš zavidljivo rast in napredek, kot da bi bile njegove možnosti razširitve neizčrpne. Zaupanje v ta zavod izkazujejo te-le številke: 153 novih članov, čez $200,-000 vloženih prihrankov na delnice; blizu $300,000 vloženega denarja na osebne čeke, ki se jih poslužuje 143 članov in večina slovenskih organizacij v Torontu. Kako mnogim je bilo poma-gano, ko so potrebovali denarja za nakup hiše, za zidavo in predelavo in opremo, za osamosvojitev v poklicu, za nakup avtomobilov in podobno. Samo v preteklem letu je bilo izdanih čez $200,000 posojil, osebnih in hipotečnih. Do sedaj je bilo še vsako leto izplačanih po 4% dividend in vrnjenih 20% vplačanih obresti. V preteklih štirih letih in štirih mesecih je kapital žup. H. in P. narastel na $396,183.07. Pri sedanjem hitrem napredovanju bo v letu 1962 z lahkoto dosegel pol milijona. Mgr. do v. Zato si je sedaj federalna uprava dala izglasovati nova pooblastila, da zamaši vse odkrite luknje. Ker zakon nima političnega značaja, ga je Kongres osvojil brez velike debate. Neivtorontske novice V nedeljo, 4. februarja, nas je tem je dvorana veliko pridobila obiskala na slovenskem odru ina lepoiti in privlačnosti. Naše “Charleyeva teta,” ki nam je čestitke župniku č. g. A. Prebi-prinesla mnogo smeha. Igrali lu, cenkvenemu odboru in vsem so žuipljani obeh župnij v okvi- župljanom. Prva prireditev v ru obeh župnijskih društev Naj- obnovljeni dvorani bo v soboto, svetejšega imena Jezusovega. 17. februarja, in sicer banket z Netkateri Slovenci so rekli, da veselico. Splača se iti na ta se niso še nikdar tako od srca banket ne le zaradi večerjej ki nasmejali, odkar so v Kanadi jo kuharice pri Mariji Pomagaj kot so se na tej igri. Daši bi se navadno zelo okusno pripravijo, pri nekaterih igralcih dale ugo-| ampak tudi zaradi lepo obnov' loviti pomanjkljivosti in so bili Ijene dvorane, ki ji daje sedaj nekateri prizori preveč razvlečeni, spada vendar ta igra med boljše, kar smo jih videli v Torontu. Vse priznanje režiserju g. Tonetu Ponikvarju, igralcem in tistim, ki so oskrbeli scenerijo. Vsi, ki so igro gledali, so imeli velik užitek in so priredi- prijetno toplino in domačnost. Pa še eno prireditev je' treba omeniti v dvorani Marije Poma. gaj: to je razstavo slovenskega tiska združeno s kulturno prireditvijo v soboto, 24. februarja, zvečer, razstava bo pa še v ne- teljem za prijetno zabavo hvale- deljo 25. februarja. To bo goto- žni. . Cerkveni odbor se pa še jvo ena največjih prireditev kui-posebej zahvaljuje igralcem) dajturne vsebine, kar jih je doslej so ves čisti dobiček poklonili za priredilo Slovensko katoliško 12 STAREGA kraja smo prejeli veliko pošiljko GRAMOFONSKIH PUŠČ 0i0r: Ce kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5 - 15 SY gramofonskih plošč ^ ADMiRAi P H 111 P S brezSll6 nas MAGNETOFON, dobite popolnoma kataloga*10 trak Z ri° 50 1)esinimi> posnetimi iz našega BRfJpVV^-JatE KATalOGE, KATERE POŠILJAMO Jem jezISS P° KANAU1IN USA- PIŠITE V »' O- Comet Tel. LE 5-7269 Canada branja. S posebnim veseljem se je o-glasila “Mohorjeva družba” iz Celovca na Koroškem. Ker njenih rednih letnih izdanj gre največ med naše ljudi, so poslali na razstavo precej drugih knjig, ki mnogi niti ne vedo zanje. Naši lovadba, poseben naroden pomen v tujini. Otroci se priuče tudi slovenskih telovadnih in športnih izrazov, se med seboj spoznajo in se navezujejo na slovensko skupnost. Ko jih človek gleda v dvorani, se spomni cerkev. V nedeljo, 18. februarja, popoldne ob petih bomo pa spet imeli priliko, da se bomo iz srca nasmejali. Kajti Slovensko gledališče bo ponovilo v naši dvorani dr. J. Štolibovo veseloigro: Stari grehi, ki ima tri dejanja in se vsa odigravajo v stanovanju veletrgovca žuželka v Pragi. Ker nam bodo tudi s to igro mudili igralci za dve uri smeha in ker bodo ves čisti dobičbk poklonili za cerkev, tega popoldne, va zlasti našim župljanom ne bo težko rezervirati za obisk te igre. Pa tudi Slovenci iz okolice; in iz mesta Toronto, ki te igre še niso videli, so lepo vabljeni. • Ko sem pred nekaj dnevi spet šel malo pogledat v cerkev m v dvorano Marije Pomgaaj, me je prijetno presenetila krasna obnova dvorane. Vse stene so do clken oblili z lesom. Od stropa podmladka slovenskih telovad-|do tega lesa bodo pa zavese. S prosvetno društvo “Baraga.” Bog daj, da bi ta razstava obrodila med Slovenci čimveč sadov in poživila v njih zanimanje za slovensko knjigo. Upam, da se je bodo tudi Slovenci iz New Toronta v obilnem številu udeležili. * Daši slovensko letovišče pozimi precej počiva, me je vendar zadnje tedne že ponovno gnala radovednost da sem šel tja pogledat. Silno me je presenetilo ko sem videl, koliko je bilo narejenega nanovo na letovišču tem zimskem času. Podjetni in delavni predsednik upravnega odbora za slovensko letovišče g. Ivan Kavčič je dal zravnati boldosarjem vso tisto dolino med železnico in jezercem. Tako bomo ves ta prostor že to poletje lahko uporabili za nogomet in odbojko. Nato sem obšel vse letovišče in zapazil, da so lepo zravnali tudi zemljo za lopo ob gozdu in ponavali vse parobke. Tako bodo Slovenci, ki bodo poleti začeli obiskovati naše slovensko letovišče, našli na njem marsikaj novega im izboljšanega. Seveda nas pa še mnogo dela čaka. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Išče se zanesljiva ženska, ki razume angleško, da bi skrbela za otroke 5 dni v tednu od 8. do 5. v bližini E. 72 St. na mojem domu. Plača $15. Priporočila. Kličite po 6. uri 391-2781. (33) MAH OGLASI Sobe se odda 4 sobe se oddajo na E. 64 St., na novo dekorirane, kopalnica zgoraj. $48 mesečno. Otroci dobrodošli. GL 1-3193. (34) Naprodaj Dvodružinska hiša, prvič naprodaj, na 5714 Bonna Ave. v dobrem stanju, plinski furnez, 4 garaže. Dajte ponudbo. Oglejte zunaj in kličite KE 1-1440. ECKART REALTY Slovenski posredovalec (31) Odda se Eno trisobno in eno štirisobno neopremljeno stanov anje na 1174 E. 60 St. Vprašajte spredaj na 1180 E. 60 St. —(2, 6, 9, 13 feb) Sobe se odda 4 sobe se oddajo na 1004 E. 72 St. Telefon HE 1-8838. —(33) Soba se odda Moderno opremljena soba s souporabo kuhinje se odda moškemu v bližini sv. Vida, na 1027 E. 61 St. HE 1-6671. (13, 16, 20 feb) .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! (mamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehiad pofavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti! ZULICH ^ INSURANCE AGENCY >18115 Neff Rd. IV 1-4221 j č Cleveland 19, Ohio BUM . j.’Iv.v.v.v. .v... •il'-lik.x.jj.'v:- V DELAVNICI •— Znani 'moskovski kipar L. Kerbel v svoji delavnici z doprsnima kipoma Lenina (na desni) mi 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. C Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8'00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do '1:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matt. Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger and Juvenile Director Louis Stomrak, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 10:00 a.m. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119. Jos. Ponikvar, 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vida Walsh in Mary Mott. Rediteljica Rose Aube!. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 80 leta. ZSZ je ena najbolj solventna organizacija in priporočljiva za vsako osebo. Fhe Maccabees CAKNIOLA HIVE NO. 433 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp, fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj. Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur. Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvomni. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-53#! podpredsednica Mrs. Helen KroR, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1)55 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob t:00 isti dan pa molitvena ura. Seje ■:o vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno ihh.ii c, vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob •• 'tri ".iutraj. Vsi katoliški fantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv. Imena. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PR* MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsed. Anton Nachtigal, 781 E. 15® St., 1. podpreds. Arthur Eberman, 2. podpreds. Edward Zadnik, 3. podpreds. Zdravko Novak, častni preds. Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., blag. Michael Turpack, 15930 Whitcomb Rd., maršal Jerry Homar, poročev. v an gleškem Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik programov John Petrič, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije John Spi' lar, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penta, načelnik posebnih slučajnosti Ray Quade. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši; po maši zajtrk in seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA lovska ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 194 — 22nd St. N.W., Barberton, O. Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland 5. Ohio. Prihodnja glavna seia hode 4. nedeljo v aprilu 1962 pri Bar-bertonskem klubu v Barberton, O. IvUitMg your city a better place to live, work and raise a family— the result of a GROWTHS Savings and Loan business 4 2 \ Bt3 East ISStH SI. 25000 Eucfld Ave. «239 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home zkacevalni SISTEM AMBULANčNA poslu ga POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsed; Frank Kačar, podpred-secnik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delič, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob -9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:30 do 8:00 zv. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Šuštar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee: Anton Zupan, Louis Lindič, Karl Stwan. Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop, za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND soba št. 3. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradna ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshure BW<9. Pokličite podnevi ali ponoei HEnderson 1-208* KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ P**dsednlca Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnik Woodman Circle ST. CLAIR GROVE St. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica in blagajničarka Josephine Seelye, 34803 Roberts Rd., Eastlake, WH 2-3062; zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Mary Jeray, podpreds. Angela Okleson, druga podpreds. Mary Markel, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA m SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši.. P°' šteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije. Proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoli^ke porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot 1 STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ] Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, HI. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Louis Pike, podpredsednik William Gerl, blagajnik-taj-nik John Truden, 21670 Ivan Ave.. RE 1-9593; zapisnikar Frank Bach. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu ha Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih.