niku UrsdntAki ta vprmfïàài MS? B. Uwndak Am -: < OtttM Of PabliMttNl 8657 South Lawadaia Av*. Tstephon*. Rockwall 4S04. GOVEBNER FULLER SE NOCE ODZVATI Governer še ni formalno odobril smrtne obsodbe. — Pa« pa governer zdaj študira «planik obravnava AccopUaoo for moiling «I opocUl rsta of pwtogo proviSaS for to 2mii STE V.—NUMBER 102 Oct. S. ltIT, omhorUod un Jono 14. ISIS Boston, Mass. — (Harvey O'Connor.) — Governer Fuller ne bo imenoval formalne komisije, da pregleda dokaza v Sacco-Vanzettijevi aferi. Ta vest prihaja od ljudi, ki ao blfeo guver-neju in državni hifti. S tem je končana vsa špekulacija, kdo bo imenoval komisijo, za katero so «e poganjali milijoni delavcev in napredni ljudje, dotoro podkovani v pravosodnih razmerah. Governor Fuller še dozdaj ni formalno odobril smrtne obsodbe, ki jo je izrekal sodnik Webster Thayer nad Saccom In Van zettijem. Thayrjevo pristra* ti os t in njegove predsodke so o-žigosale harvardske in dart-mouthske pravne fakultete in druge avtoritete v pravosodnih stvareh. Governer bo mogoče vprašal Frank A. Brooka, predsednika državnega prizlvnega odbora, in Arthur K. Readinga, državnega prokuratorja, da izrečeta Rvoje mnenje o dokazih, 0 Brooksu govore, da ne pozna e-vidence v tej stvari in dela ju-stičnega departmenta, ki je pof vzročilo, da sta bila ta dva de-lavca vržena v ječo, omrefens in zapletena v umor in rop v South Brafntrssju. Državnohišni-krogi, ki se zanimajo za Brooksa, so odkrili, da je ožji prijatelj George H. Wrenna iz Springfielda, ki je že več let vodja socialistov v Massachusetts^ Wrenn je bil nekoč član odbora za paroliranj« obsojencev im je pHšel v tesne stike z Brooksom. Gotovi delavski krogi menijo, da so Brooksa tako razumeli, če pride kdaj ta zadava pred njega. tedaj se bo obrnil za svat na Wrenna in jetntčarja Hendry-ja v državni ječl^ Charlestow-nu. Od jetnlčarja hoče izvedeti, ako se" Vanzettl obnaša kot kriv človek. Hendry, daairavno je jetniški avtokrat, ne gleda na Vanzettija z neprijaznimi očmi. Medtem, ko te okolščine govore, da Sacco in Vanzettl ne bodeta legalno umorjena v čarlestonski ječi dne 10. julija, svetujejo prijatelji obeh, da je delavska akcija še toliko bolj potrebna, ko se stvar bliža svojemu zaključku. Delavske unl->, delavske centrale in delavske' organizacije vseh vrst ne «mejo odnehati s svojim priza-devanjem, da ustavijo roko massachuaettske justice, ki skozi sedem let tišči dva nedolžna delavca v aenci smrti. Govornik je zahteval zapisnil ♦> ceh aferi in ga je prejel. Zdaj študira to zadevo. Varnost New Orleansa še ni zagotovljena Razstrelitev nasipa je morda prišla prepozno. Nevarnost da ogromna masa vode udari nazaj proti mestu. Nesrečni prebivalci v namenoma poplavljenih krajih so se podali in odšli. Hoover ponovno apelira za finančno pomoč; pravi, da višek katastrofe še pride in sedanji fond ne zadostuje. Poplavljena površina zdaj meri 11,000 kvadratnih milj in število prizadetih oseb je narastlo na 250,000. i . Washington, D. C., 29. apr.—-Herbert Hoover, direktor pomožne akcije v Misisipiški doli-, ni, je včeraj naslovil nov apel na ljudstvo Amerike, naj podvoji finffnčne prispevke, kajti fond .petih milijonov dolarjev nikakor he zadostuje. Hoover sva-0*1, da višek katastrofe šele pride. Besne vode Miasissippija in drugih rek še vedno naraščajo vsled vedno se ponavljajočega deževja in poplavljajo nove in nove pokrajine. Danea je že prizadetih okrog 250,000 prebivalcev; pod vodo je preko 11,000 štirjaških milj ozemlja in število človeških žrtev raste dnevno. Središče povodnji sta Louisiana in južni Arkansas. V taborih beguncev so se pojavile nalezljive bolezni; pitna voda je pokvarjena in ljudje trpe žejo. Ves aparat Rdečega križa je na delu, da oskrbi begunce z živili, obleko, odejo in zdravilskimi potrebščinami. s silo orožjs pri delu na nasipih, dasi jim grozi smrt vsako uro. Poveljstvo je poalalo vojaške čolne s navodilom, da rešijo zamorce. New Orleans, La* 29. apr. — Danea opoldne so državni inženirji .razstrelili veliki nasip 12 milj južno od New Orleansa, pri Poydraau, kjer Mississippi narodi mogočen ovinek. S tem či nom so oblasti dale vodani izhod v dolino, ki zavzema dva o-kraja; po tej dolini se bodo Vode odtekale v bližnje jezero in od Um v Mehiški zaliv. Kolikor je doslej znano, se je razstrelltev nasipa izvršila brez incidenta. Večina prebivalcev v na poplavo obsojeni dolini je izpraznila svoja bivališča pravočasno. Sno-či je bilo tamka| še kakih S00 družin, ki so se upirale do zadnjega. Poslanih je bilo več vojaških trukov tja, da odpeljejo na varno le te ljudi. Kljub tam velikim žrtvam pa nadaljnlh 12 oseb. Vlcksburg, IHaa., 29. apr. — Vrhovno poveljstvo milice v državi Misaisaippi je danes prejelo vest, da se nahaja 2000 za morcev med Mooreheadom ih Ivernessom na plantažah, od koder jim je zabhmjeno oditi na varno. Plantainiki drže zamorce KUBAHSN MESAR MISKAL DER YORK ZgodUo se jf ob toss, ko se je sastoimlftNMi tipka pripovedovalo, da Ameriki nima intpe-rijalietlčnUi lelja. New York. N. Y.: — (F. P.) Ameriški jaklaraki kralji in bankirji aprajemejo kubanskega predsednika Mafchada. ubl-javca več ko dve sto strokovno organiziranih delavfcev v tad-jih letih,1 po kriljsvo. Machado — orodje sladkorne in železarska otočke uprave — se je izkrcal v Maw Yorku ravno tistega dne, ko je predaed-nik Coolidge pripovedoval pri obedu v proslavo dvajsatletnice Združenih tiskovpih društev, ds Združene države nimajo imperi-jalističnih želja po Otokih v Karibskem morju ln Ssftela na kontinentu, ki meji jo. ob njega. Predsednik Coolidge se je iz- Anglija sama napade kitajska mesta V Londonu so sklenili, da britske čete reokupirajo kolonijo v Hankovu. Velik ard med Angleši, ker se je Amerika umaknila iz akcije. Peklngski diktator je dal aadaviti 24 revolucijonarjev, ki ao bili aretirani v sovjetskem poslaništvu. London, 29. apr. — Angleška vlada je snoči Informirala tvo* jega poslanika Miiess Lsmpaons v Pekingu, da js načrt kooperacije z Ameriko padel v vodo ln Velika Britanija ne bo več čakala na nikogar, temveč pojde sat ma v akcijo na Kitajakem, Vlada je zaključila, da mora biti brltoka kolonija v Hankovu ro. okupirana. Ponovna okupacij^ ae izvrši, kadarkoli Lampson u-vidi, da je umestno. Peking, 29. apr.-^Stirilndvajr set kitajskih komunistov, ki so l;ili v začetku tega meseca prijeti v sovjetskem poslaništvu, je bilo včeraj eksekutiranih z sada v) jsn jem. Med zadavljenimi ognil fcubanakemu • vprašanju J« tudi »«»k*. popolnoma, medtem je pa skur: tajnik kitajska komunistični Delavti v àngli|l v ofen-zM M vladi poznajo položaj, so v strahu, da je rasatrelitev prišla prekasno. Vodovje Misslssippija je tako narastlo, da ne bo moglo redno uhajati skozi vrzel v nasipu in morda sune nazaj proti mestu prej kot bo dva dni. Računih so, da ae reka zniža za dva čevlja in pol, ko porušijo nasip, ali vse kaže, da ne bo dosti znižanja, ogenj v LITV1NSKEM * POSLANIŠTVU. Napravil je »I,>00 škode. NNashingten, D. C. — 4* neznanih vzrokov Je nastal ogenj v I it vinskem poslaništvu. Poslanik Kazys Bizauskas je od kril "genj, ko je vstal, da spremi dva goata do vrat. noža ulične železnice udarila skupaj. Rila ja goata Megla. Gary, Ind. — V tukajšnjem .^"»tu sta udarila v gosti megli dVa vosa ulična železnice aku-I*J. Uhko ranjenih je bilo «'"ajst jetnikov. Voza ats "*- narodna bor gststvs — olja in "rude-*-* postala narodna lastnina. Dejal je, da verjame v razsodišče, a takoj je doatavil, da dvomi, ds se dajo rešiti s razsodiščem vpra-šanja, ki se tičejo lastnine. , Olje je pričelo zopet curljati, ko je Coolidge govoril o Nlka-ragvi. Menil Ja, da ima Amerika pravico iskati olja v drugih deželah. To svojo teorijo Je razložil takole: "Naša dežela porabi velike množina olja in gazollna za svoje avte, plinake stroje In v pečeh za kurivo na olje. Da se ti produkti prodajajo po zmerni ceni, kar je salo važno za veliko množino nallh državljanov, naše ljudstvo, ki gre v tujezem-stvo razvijati nova polja, da pomnoži zaloge, tedaj morajo ti Imeti spdobudo in podporo naše vlade." ' Temu je dodal, da se Amerika ne vojskuje z Nikaragvo nič več, kot ae policaj s psssntl, ki grsdo mimo njegs. Glede sme-riške vojaške sile v Kitsju se je ps Coolidge poslužll obrsblje-nih besed o zaščiti ameriških življenj in ameriške lastnine. Na programu zs sprejem Ms-chada -je bil tudi obed, ki ga je «tranke, je bil tudi zadavljen. Jetniki so bili zaslišani pri tajni razpravi prad vojnim sodiščem in eksekucija as ja izvršila v policijskem glavnem stanu. fiangaj, S0. apr. — General KajAek je včeraj fajel tri dlvi-sija komunistične armade pod vodstvom ganerala Cengčien* južno od Nanklnga. Zajete dlvi-sije so bila rasoroftene. Angleži, raikačenl do skrajnosti, ker npča nihče, rasen Italijanov, kooperiratl s njimi v sekcijah protj kitajskim revolucionarjem, M pripravljajo na dasperatim saefjo. Vse ksže, da Angleži še ta dni napadejo volja Kitajsko ,jn*"to, bodisi Nan-king ali Hankov. Najbrž se spravijo nad Hankov, ki Je v rokah Evgen Cenove radikalne vlade. Osračje is polno dinamita Bati se je, d* bodo Amcgričani. ki imajo nawdila iz Washlngto-na, da samo 0pasujejo in ne sto-rijo ničesar, j kakim svltim manevrom potegnjeni v akcijo — kakor ao bili*pred enim maasoam v Nankingu. » Predigra za volHva v Bolgariji )a v taks V Dobrudil m vrt« «MtaelJ. M • tlM Wl irfil—t S"» v V l^wpf^^ laka rOMblika zo- j»** * vppwwmi ÄW 5 delavci. Hofla, Bolgarija. — Progonj proti delavskemu gibsnju v Do-brudži so že pričeli. Dosdaj Js bilo artiranih dssat voditeljev tega gibanja. Delavsko gibanj« v tem dkraju ni radikalno, pa tudi na izven sakona. • Ampak bolgarski mogotci se pripravljajo zs volitve. Prepričani so, ds zmagajo, ako s terorjem vle-ne jo opozlcljonslne stranke, tako ds se ne bo drznil nihča.kan-didirati in upal na volili* na dan volitev in voliti opozldjalna-gs kandidata. Nekaj dni nazaj so aretirali dr. Vlčeva, poznanega voditelje tega gibsnjs in nekoč člana demokratične strsnke. Policija Je prišla ponj zgodaj zjutraj in gs odgnala v zapor. Lani v mesecu svgustu so bolgsrskl mogoU . . cl napravili krajši proces z D potrebe, da ta oglašajo. Mihajlovom. NJega so umorili, ('oljska bi so rsdu Izposidiis morilci ao ps ostsll nskaznova- denar v Združenih državah. Do. ni. Taka Je pravica ob času as- ■ nirJa si pa no mors izposoditi, dan je bolgarske vlade. ¡dokler se ne podvrže smeriški Sedanji bolgarski mogotci kontroli. Njen« zdajšnje poteze namersvajo vprizoriti , prave ilmsjo namen prepričati AmerU "ogrske volitve". Zato so tako'ko, ds Poljske v bodočnosti ne ¿god a j pričeli s tsrorjem. [ogražata Nfrthčlja ln Sovjetska ČUDNA POTA PRAVICE V «EMUJI Na nelegalen način aretiran, pretepen ln na to obsojen na dvanajat meaecev trdega dala na ceatl. mmrnmmmmmmm f» Mahleton, Ga. — Serif Tom Sanders In okrajni policaj J. E. Fowler in neki "Dock'* Williams •o prišli na dom J. A. Cochrane da ga preiščejo po Žganju ln drugih opojnih pijačah. Pre-metall ao vso hišo, s našli niso ničesar. Na to so ga odgnali v zapor. Vtell so mu .tudi f.il2. Ko Js od teh varuhov sakona zahteval, da mu naj vrnejo denar, so ga pretepli in odgnali zn*iet v sapor. Peljali so ga pred sodnika In mu nleo dovolili odvetnika. Obsojen Je bil na dvanajst mesecev dels na javnih cestah. Proti obsodbi je vlošil priliv. Izpustili so ga Is sapo-ra, Ijo je polušii poroštvo 91,000. Cochran je najel sdaj odvetnika ln i>oslal je psticljo governor ju, da odstavi šerifa ln o-k raj nega policaja, ker sta gs brutalno pretepla in sirovo ray-nsla s njim. Zdaj js pa sodnik John 8. Wood, član okrožnega sodišča v Blue Rldgu, povabil Cochrane in njsgovsga odvetnika G. Helta Taylor Je, is Atlante predee, češ, de žalita s tem sodišče, ker ovirata "tsvajenje pravloe" in skušate "pobirati javnost prsti sodišču/' reč. _ Washington, D. C. — Poljsko poslsniltvo je izročilo emeri-škim časniškim poročevalcem vest, ki Jo je prinesel veriavaki dnevnik "Poljski Dan" ln ki pripoveduje, da so nemški listi pričeli dvomiti, de Ime Nemčije dobiček od svoje sovjetske se-veznlce. Poljski dnsvnlk neveje več nemških listov, ki zagovarjajo ločitev Ukrajine od Sovjetske unije, de stari vladajoči gazred *o'j>et zavlada v Ukrajini, in tožijo, da so malo pridobili od sedanjege sovjetskegs režime. Ne to poljeko propegando od-fovorji nemško poslaništvo Washington«, ako Poljekl rae jiiavcl so pdkls-prljstelstvu. toda J bi n* Imeli' "" ........ Velike delavake atraclj» na »onrefte« * Delavstvo protsstlra proti oh-1 vesnemu rasaodlšču v Industrijskih sporih. Oelo, Norveške, 20. epr. — O-krog 10,000 delsvcev je dsnes demonstriralo pred noi^sšklm perlementom proti nemersvene-mu zakonu, ki ja naperjen proti delevakim stavkam. Zakonska o-snova določa, da se morejo val spori med delsvel In delodajalci izrsvhatl pred. industrijskim oo »C On cneaa J« mi iuai oi»u, »> »- t/riino -Vftinmu terorizmu soluni;a, ns rscun »awnn jr r«/.- da konservativne stranks nljdt, mney Z. MltcheU, predsed- Krono svojemu 4jrj||| -voJ<} ^^^ ^ wpadu |„ mogla izvršiti večje neumnosti,I riik Klectric Bond and Share ^ji to lu^il^!vrt.«du. kakor da je prišla s U» predlogo, kompsnije. Pri tom ^u so ^ \ ^^^UroVliti.^^t ^OfU- 11 glavni govorniki predsedniki;jo vlsdn t for. i^n mogočnih korporacij. , «« 7a ,;tndit#.. Ako ae kateri itDvninrA 7A DAVEK NAM*^ itth «wlltlAnih, I i ISl !t«v povrne v Bolgarijo, ga lah . CiAZOLlN PREDLOŽENA. ^ ^ k-|t(>r •u.klairsip. Se to sS --psa. Med toml političnimi ami- Predlogs dolSča dvs ce«U dsv- j rj|ntj tudi uiiU|j T, Nlko-ks od galone gszolins. ,oy njs odgovornost zs posledice, s-ko Ik/ zakon sprejet. ki seje veter, žela bo pa vihar. Green analizira predlogo in nsto pravi, ds bi bilo zelo težko izdelsti bolj nszsdnjsško predlogo, kot Je protistavkovna^ kajti presenečeni so bili oelo konser-vstivcl zaradi ostrih določb v nji. Znsčsj predloge in tudi predložene metode ao popolnoms v protislovju z sngleSkimi trs-dicijsmi in izkušnjsmi. KKAKCIJOMARNA ZAKONODAJA JE DALA DROBTINO ' Of) SEBE. je zgodilo po dvaj' sei I h MIh. Brez maleia val Amerl-ftanl ao kraki In lalnlkl! Tsko pravi ekspert poroštvena družbe, ki Ims oprevlll e po- narelenimi l»f»ndl. New York. — C. F* Seslnger, ulnvs oddelke proti ponarsjsnju bondov pri National Surety O. ims slabo sikIIk) o prebivalcih Amerike. Dne 2S. sprite je de-jsl na sestanku bankirjev, da 90 odstotkov prebivalcev Zdru» b »ih drŽav je potoncljalnih (mogočih) slepsrjsv In 9S od- Springfield. III. — l'oslsnec A fUJlIAČI NAVALILI NA DIJA-Otis Arnold lz Quincyja. III., ja) ÄKO KC)IX)NIJO. v zbornici prsdkižll predlogo dr- -T. ^ u« i 'mogwinj »ii«*i»»ri«»T »n w Sserameato. fal. — Kallfof-,-Ultji0V Vaeh prebivalcev Je po-nijsks zakonodaja Je znsns, ds | umeljalalh lažnikov. je reskeljonarns in ds delsv stvo nima dosti pričakovetl od j . _____ _____ nje. Od vseh dHsvskih SSko 1 NEVAREN ŠPORT. Ižsvne uprave, ki določa dva cen- Chlcago, 29. apr. — Včeraj ao,nov# kl m bili predloženi aako-l Samomor dljekiaie. Chicago, 29. apr - «e^-najstletna Nora Paclna je sao-či povžfls strap, nsksr je kms-lu umrls. v smrt je po dlabegs zdravja, ker 1 nadaljevati višje šok. šle radi ni mogla Dijak vbit pri boksanja. | lina. ki ja določen Unelag. Mick. — 19-letnl dl-jsk srednjevšole Donsld Hsllen-bsek je umrl v bolnišnici ns posledicah udarcev, ki jih je prejel pri boksanju, Nasprotnik gs je udaril proti koncu boksa-nje dvakrat na glavo, tako da je moral razsodnik ustaviti boksanje.. Hellenbacka so prepeljali v bolnišnico, kjer je drugI dan u-mrt < * . • U davka od salon«- gazolins. „avalill suhaški sg« ntje na ^-^„»dajl, Je bila ndlno spr«J«*ta Davek se bo plsčeval le od gsso- najst pivnic, ki ao prodajale pl- t:iowds|i-yJevs pr«dl«»gs, ki (Moža motorns izključno le dijskom člks I Ske univerze. Devet o«eb je bilo sretirsnih ln vellks množina NFAi.ODA NA ŽELEZNICI, opojnih pijsč zas««lens. Ageat-! lajo organislranl brivski |»omoč- _ v «Ml se poslužlli dijaške nava niki. «koraj vse druge predlo- Trije ubiti. de. ds ao dfšilli pot do pijsše ae ge, ki Jih podpirajo strokovno - ■ ovirano. Oblekli so se kot se no .irgsniziranl delavci, so bile'od- v\ hratland — Potniški «IJo dijaki in tako ao Jim postvs kon^UJI nI nsjtiakorsj n«b-»ne- vlak n. ioloredo 4'houthern že- gll Ustniki pivnic z nsjlioljeim ds. ds ».odo polntene ns polico, lernicl se Je zslet. l v lokomotivo ¿gsnjrm, vilM» Jn pivom. Zel- kjer zsspe «psnjs prsvičnsge. 7 ' ¡jhjtJI *ta bils dvs »o ae ps rsčudlll Isstnlkl, ko so M«1 rakohodsjcl v državni za- strojVw!djji STk^U- 1-1^ povelje, da ^ aretirani konodajl ni nsjtl skoraj nobe- SUKNJARNA ZAPRTA. 150 delavcev oh delo. Jack «um v ilk, III. — Suknar-ča sanitarne nsprsve za brlvnl-jns tvrdk«* J. Capoa A Sons je ce, kskeršne So že zdsvnsj uvs- prenshslu s d« lom. Skosl pet-den<* v brlvnicsh, v ksterih de- d«aet let so ntrpranehome isde- lovsll v tej tovsrni suknjo. Zdaj j<« tvrdks ustavila delo, da tako protoatirs proti zskonu, ki do-ločs osem ur dels ze delavke. gs čuts zs posts ve, ki imajo k^ ristlli delavstvu. Kalifornija je še paradiž za delsvske iskorišče- vale«. t F *(>»▼«** SOBOTA, SO. APRILA. PROSVETA , GLASILO SLOVFNSn NABOMIE WPFWOT JBPMOTB LASTNINA SLOVENS*® KAlfHWHS FOPPOMCB fgplfuTE """ '>ne «nd Ca—Sa fM$ f fear; Chtrafo $6J0, i MEMßEB of THE FEDERATED PREM" 1$$ Datum v oklepaja a. pr. (Mar. 31-1.27) pele, pomeni, da vam J« e tem daetem potekla naročnina, raaem« Je pravocsMa. «a a« va» ae aata*l Hat. , ,, .,„ .........■fa. OB PRVEM MAJNIKU. Nove delavske množice, ki so bile še pred par leti brezbrižne, so se pridružile mednarodno organiziranemu delavstvu pri praznovanju prvega majnika in delavskim zahtevam, ki jih je vpostavil* mednarodni delavski kongres leta 1889 v Parizu. Letos bo tudi kitajsko deiavstvc na prvega majnika dvignilo svoj glas proti domačim in tujim izkoriščevalcem in povedalo na glas,' da zahteve človeške razmere.. Ta dogodek je važnega zgodovinskega pomena in potrdi resničnost starega socialističnega nauka, da mora biti delavstvo preje narodno organizirano, da je zrelo za mednarodno organizacijo. , „' Nazadnjaški domači in tujezemski izkoriščevalci, zavedajoči se važnosti narodnega probujenja'. kitajskega ljudstva, se trudijo potisniti kitajsko ljudstvo nazaj v stare razmere, da tako preprečijo organiziraaje kitajskih delavskih množic in tako podaljšajo življenje kapitaliz mu. in Ta prizadevanja od strani nazadnjakov pa niso omejena le na Daljni vztok. Fašizem so dali nazadnjaki ime novemu spaku, s katerim upajo opehariti delavstvo za pridobitve zadnjih let. Rane zadnje svetovne vojne še niso zaceljene, nazadnjaki pa že skušajo pognati ljudstva v novo svetovno klanje. Najbolj se je vtrdil fašizem v Italiji Mednarodna reakcija se poslužuje vprav italijanskega faštema, da vrže iskro v netivo, Jd prižge majhen plamenček, katerega na to zopet razpiha v svetovni požar, Mednarodna reakcija, katerega golo orodje je Mus-solini, italijanski fašistovski diktator, si je izbrala Bal kan, to staro smodišnico, ki lahko zleti vsak trenotek v zrak, za začetek svojih operacij. Kot daritveno jagnje si je izbrala Albanijo in Jugoslavijo. Albanija se je imela pretvoriti v italijansko kolonijo, da služi kot oporišče za podjarmljenje drugih balkanskih narodov. Precej let je že minilo po svetovni vojni. In kaj so storile buržoazne vlade za ohranitev miru, odpravo vojnih vzrokov, pobratimstvo narodov in rekonstrukcijo, da ae zacelijo rane, ki jih je svetovna vojna povzročila na* rodom? , Ničesar! Vojni vzroki so ostali taki, kakeršni so bili pred letom 1914. Vse evropejske vlade se obtožujejo, vlivajo topove, grade letala in bojne ladje, izdelujejo strupeni plin in druge vojne priprave, medtem ko ae za gospodarsko rekonstrukcijo ne zgodi ničesar. Ljud t»ke množice so po tolikih letih bolj ubobožane, kot so bile pred letom 1914, in predstavniki kapitalizma pritiskajo v vseh evropskih deželah, da se osemurni delavnik od pravi. V nekaterih evropskih deželah je delavstvo preganjano in zatirano, kakor je bilo ob času carizma v Rusiji. Delavcem je odvzeta svobodna beseda v marsikateri evropski deželi; ininliti in govoriti jim je dovoljeno 1« tako, kot mislijo in govore oni, ki jih vladajo. Delavci! Prvi majnik, naš delavski praznik je zopet tukaj. Dvignimo zo|>et svoj glas za odpravo vseh krivic, ki tlačijo delavski razred. Protestirnjmo proti blaznemu oboroževanju in vojnemu pripravljanju, ki ne more rodit dfugega kot zopet vojno. Zahtevajmo socialno pravico in gospodarsko enakopravnost. Zahtevajmo, naj se vlade drže tega, kar je sklenila vvashingtonska delavska konferenca. Brez strahu povejmo, da smo za odpravo kapitalističnega gospodarskega sistema, ki je oče vseh krivic ki tarejo delavstvo vsega sveta. Ostati pa nt* sme It* pri besedah. Pokazati moramo da v resnici mislimo, proti čemur protestiramo in kar za htevamo. To pa pokažemo dejanski, ako pomnožimo in ]»ojačamo svoje politične, strokovno in gospodarske organizacije in svoj delavski tisk. Nazadnjaki ne jemljejo v pofrtev na*ih besed, tlokler so naš«» organizacije šibke i».aš tisk pa slabo razširjen. V bodočem letu posvetimo svoje moči pojačanju ►vojih organizacij in razširjenju svojega tiska in uspeh* V« ga dela bomo vživali, ko praznujemo prvi maj prihod njega M a. Osvoboditev delavskega razreda iz|M>d kapi Ulizma mora V»iti tlelo delavcev samih. Živel prvi majnik in na delo za organiziranje delav-ikih množic, pojacanje in razširjenje delavskega tiska! SUKEIZ NASELIM Postavljen prvi majnik! Cleveland. Ohio.'— Prvi maj-f nik je tu, veliki delavaki praznik, ki ga obhaja zavedno delavstvo vaega sveta. Prvi majnik je dan proletarcev, edini praznik, ki .ga praznujemo kot dan zmage, dan delavske probu-ie, zmage osemurnega delavnika in priznanje delavske unije. Delavski praznik prvi maj je bil določen v Parizu na delavskem kongresu leta 1889 in tudi delodajalci so ga morali spoznati in takoj sprejeti. Delavstvo se je pričelo zbirati zgodaj zjutraj na dan 1. maja v znak svoje solidarnosti in vztrajnosti v boju za svoje pravice. Korakalo je po mestu in imelo shode, na katerih so govorrfki proglašali men 1. majnika. Mnogo let so ae delavci bojevali, da so končno prišli do svojega cilja ter zmagali s svojimi zahtevami po osemumiku, da je bilo odpravljena delo po 14 ali še več ur na dan. Delavstvo se je moralo zoper-s ta viti takemu izkoriščanju, ker trpljenje je bilo preveliko. Tudi ameriški magnatje so pristali, da bodo svojim uslužbencem dali ta praznik, ali ko ao se detegatje s kongresa vrnili domov, praznika niso hoteli več priznati, češ da so ta praznik iznašli rdečkarji; zavrgli so ga, ker so v resnici mislili, da je zanje prenevarno, ako delavcem dovole praznovati prvi majnik. Ameriški. mogotci so delavcem dali en dan praznovanja, to je prvi pondeljek meseca septem bra, katerega so nazvali za "Labor Day", ampak tistega prazni ka ni določilo delavstvo. Ta praznik je za cerkve, za duhovščino, ki ga izrablja proti delavstvu. Zavedni delavci vedo, da je njih praznik samo prvi maj! Delavci bi se tudi v Ameriki morali zavedati svojega praznika, kajti zanj so se bojevali a-•meriški delavski voditelji, ki so veliko trpeli in bili preganjani po zaporih radi svojega zagovarjanja delavakega razreda. Kakor se po drugih deželah delavstvo bojuje za svoj dan jn za svoje pravice, tako se moramo tUdi mi. Tudi v Ameriki se moramo delavci organizirati v čvrste vrste in sicer ne samo prvega majnika, temveč vse dni. Potrebno je, da stopamo v unije, da bomo zmagoviti na vsej črti in bomo prisilili nasprotnike, da priznajo našo močno organizacijo. Združimo se in ne odnehajmo od svojih zahtev. Vsi na delo za osemurni delavnik, za unijo in za boljše delovne razmere. Pokažimo svojo veliko moč in de-avski nasprotniki bodo trepeta-i pred nami. Zapustimo delo v ovayiah in po premogokopih na ta veliki praznik, ki ao nam ga osnovali naši boritelji, ter vodimo svoj razredni boj dalje za o-svoboditev delavstva vaega sveta. Vsi delavci na noge dne 1. maja. PoMičhno s seboj delavce, kateri še niso z nami. Naprej do zmage. Živel prvi majnik! — Kari Trinajstlč. I ZDRAVSTVO Poljudna beseda o hlgijeni In skrbi za sdifcvje. CASTITAMO! Mlners Milim Ps. — V nedeljo dne 24. aprila je semkaj priletela štorklja in se uatavila pr rojaku Franku Llparju, tajniku tukajšnjega društva Št. 432 S N. P. J. f PuAtila mu je krepke dvojčke, sina in hčerko. Val so adrsvi, mati in otroka. Častita mo! — Poročevalec. ligrvdl proti italijanskemu talcu v New Yorku. New York.— Francisco de Pinedo, italijanski letalec, kate-rcjia je Musaolini poalal na polet V Ameriko. Je v četrtek komaj ušel * zdravo koto, ko je 3000 prutifadiatičnih- Italijanov naskočilo dvorano, v kateri je P|. nedo govoril na shodu fašiatov. Koma j je Pinedo atopll na oder. Je pirlrtet akozi okno kamen in ■Bdel komaj par čevljev od nJega Pinedo Je hitro rbetal i o-drn in isginil Is dvorane v aprematvu policije akoti zadnja vrsta. Fašieti in antifsšiatl ao se kleatili nekaj čaaa s peatmi in palicami, dokler ni policija naredila mir in aretirala nekaj naj bojev i tej lih Italijanov. ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Zastavil 4n odgovoril dr. Herman N. Bundesen. Chtcago, IU„ 29. apr. — L Kakšne važnosti so solnčni žarki? • Njih važnost je v tem, da dajo od sebe ultra violetne žarke, ki so zelo koristni človeškemu zdravju. ¿. Zakaj je «vež zrak potreben življenju in zdravju? Svež zrak vsebuje največ kisika, je čist in je pravilno vlažen ter se pravilno spreminja. Življenje in zdravje sia odvisna od teh stvari. 3. Kaj da telesu zmerna telovadba? > Pomaga kroženju krvi, ojača bitje srca, utrdi mišice in pomaga prebavi. 4. Katere snovi v hrani so potrebne našemu zdravju? Proteini, karbohidrati, maščoba in mineralije. 5. Kaj so vitamini? Gotove snovi v hrani, katere pomagajo rasti, zboljšajo apetit, pomagajo telesu absorbirati hrano in preprečijo gotove bolezni 6. Kaj je bacil? Najmanjša rastlinska celica, katera povzroča bolezni, kadar raste v telesu. Bacili povzročajo vse nalezljive bolezni. 7. Zakaj pravimo, da je mle ko popolna hrana? . Zato, ker vsebuje vse prehranjevalne prvine za rast in zdravje telesa. - 8. Koliko spanja potrebuje dete, koliko štirinajstleten deček in koliko mati? Dete potrebuje od osemnajst do dvajset ur spanja na dan, štirinajstleten deček od deset do dvanajst in mati osem ur spanja na-dan. 9. Kakšen namen ima spanja? Spanje da telesu izguibljeno energijo in popravi telesne celice. 10. Zakaj je potrebno, da dobro prežvečimo hrano v ustih? Žvečenje popolnoma razkroji hrano, jo zmeša s slino, katera spremeni škrob v sladkor in tako pripravi hrano za želodčne soke. ai 11. Kako prepreči snaga bolezen? i Snaga odstrani t nesnago in gnilobo, kateri sta najboljša podlaga za rejenje bacilov in se primeša pitni vodi | na katoliški univerzi v Wash- ingtonu, je pa izjavil 27. aprila Legar in driska. I na letni konvenciji Zveze za 42. Zakaj je mleko zdravej- versko šolstvo v Chicagu med še, ko je pasteurazirsno? drugihi tudi sledeče: "Ameriške Ker pasteurazacija pomori jgVne šole so večja nevarnost za klice in bacile vsake bolezni, ako krščanstvo kot je socializem ali se slučajno nahajajo v mleku, komunizem." turdej (scurvy), zelje pa vsebu-1 Worina? je tri vitamine, A, B, in C, kateri so potrebni za splošno zdravje in rast. ' 28. Kaj je povprečna dolgost človeškega življenja v Chicagu? Oseminpetdeset let. _ ___ 24. Zakaj je kopel j potrebna ? I ¿ar j"e prostorna. Kopanje ne osnaži samo tele- ia in odstrani neprijetni duh, pač pa tudi stimulira kožo, z boljša krvni tok in pomaga obistim. 25. Kako naj se oblačimo, da in „ . . . , , v Smith pravi, da 90 javne šole 43. Kaj pomeni Deseaa sani- vogelni ^^ svobo- Sanitacija pomeni vsako me- dejn **to ^ todo ali način, ki se ga rabi, da Wa» pravi, da so javne šole se izboljša ljudsko splošno | nevarne krščanstvu, bolj nerar- dobimo najboljše efekte solnč- Ldravje. Zatreti bolezni in pre- ne kot je socializem ali komuni- ne svetlobe? Ako se oblečemo samo toliko, kot zakon zahteva. To po- meni, da morajo solnčni žarki I ¿jravim in nam podaljša življe-padati direktno ns golo kožo, ds nje To je ^¡tacij«. lobimo najboljše rezultate. 20. Koliko kozarcev vode, MAJNIŠKI PROGLAS mora vsak dan ošeba normalne- . . ga zdravja izpiti? 1 |Socialistične stranke Jttgosla prečiti smrtne slučaje, ako selzem. Katoliška sodba o sotia-držimo / splošnih zdravstvenih lizmu je dobro znana. Javne šole navodil, nam pomaga ostati] so torej še slabše! Smith in fcyan sta katoličana. Od šest do osem kozarcev na dan. 27. ' Zakaj je hoja dober način telovadbe? vije za I. maj. Kateri govori odkritosrčno? Ako ima Smith prav, se Ryan laže; če je Ryan v pravem, se Smith laže. Oba ne moreta imeti prav, to je jasno. Ali morejo ameriški katoličani verjeti obema? Ako ne morejo, tedaj morajo enega obsoditi, da je lažiiik. Ce pa verja- Sodrugi! Bliža sc 1. maj dan smotre moči in solidarnosti Ker je najlažji in najenostav-1 delavskega razreda celega sveta nejši način tefovadbe. Pri hoji Ta 1. maj pa mora biti tudi dan|mšj© obema, tedaj je katoliška so v delu skoro vse mišice tele- smotre naše moči, naše zavesti mentaliteta čudovita zver z dve-sa; hoja zviša moč bitja srca, lin moči naših organizacij. ma glavama! poveča krvno kroženje, , odpre Izvrševalni odbor Socialistič- f * * kožne luknjice in tako pomaga ne stranke Jugoslavije poziva fc ^ japonska kriza izločiti iz kofe telesno nesnago vse svoje organizacije in vse japon^m se je zgodilo 28. Kateri tri zimski fti pet socialiste, da ta dan skupno . . \ * letnih športov je najboljših za manifestirajo svojo odločnost ^ M Jloveško zdrsvje ? za zmago in uresničenje socia- ^nč,ni ^ahi tudi niso. Zimske najboljše športne vaje listlčnega programa. Izvrševal- N^mikado «» on?rl- ^kaj huJ; »o: drsanje, hoja, football in ni odtoTpozivlja vse svoje or- Se*a J?P™8£V druge igre. Letne vaje: base- ganižacije in vse socialiste, da izbirajo ljubčke! To je. To .bali, tenis, golf, kopanje (plava- tega dne pokažejo svojo solidar- Pa večia katastrofa kot naj- lnje) 'in še mnoge druge slične nost v borbi ter"v .pogledu ciljev večji >)tres, največja finančna igre na prostem.v skupno z revolucionarnim pro- polomija, največja vojna, naj- 29. Katerih potrebnih navo- letariatom celega sveta. večja revolucija! To >je tac dil se moramo držati, če hočemo Toda naš delavski razred ima I »veta za Japonce, živeti sto let? še svojo posebno nalogo.. On Gibajmo se dovolj na prostem mora na dan 1. n\aja izraziti tu- zraku; ponoči imejmo okna od- di avojo nezadovoljnost in svoj prta, da tako pri spanju udiha- odločen protest proti reakcio-vamo svež zrak; * '' Banzaj! Jutrišnji praznik. • * a . ------ _ . . Kdor ni bolan, kdor ima par skrbimo, da naril|m težnjam, ki se pojavlja- celih £evljev in kdor stalno čita T, b°?T in vzdržujejo v naši državi. to koiono, ne bo jutri čepel je r^na prim^ naJodločne!še*a ^rot? SS ^ ^tri je prvi maj ivno; dovolj spanja vsak dan ^^^Ldva^Uini s .. , .Dvigniti mora najodlodnejše Vera v Botra Je vera v dolar. ponkuSa napraviti v enem . tj vgakemu izku lBoK Je dolar. Ne izdajaj d»l»r- „ , Je U failstiine Italije, da^.tvari Jev! Ljubi dolarje in no8i jih v mel izvršiti v enem tednu ? I na Ba,kiinu nevarne z l(,tljaje. bie,g0 gospodovo. Njegove miiice se pretegnejo L. aligtiina gtranka jugoglavl. ter ga bole, njegovo telo pa je utrujeno. je zahteva skupno z bratskimi o, vj t vi t 1 r» * o 1 socialističnimi } strankami na 3L.Kdojeb,lLouisPasteur? Balkanu konfe<|en|ciiQ flvobod. Louis Pasteur je bil rojen }e-|n||| ^„^ Cerkvica je in pije. Nikdar ni sita. Vedno kriči: Daj, daj! Zadnjič je šlo nekaj naših rojakov k spovedi. Šlo bi jih več, ta 1822 in je umrl leta 1895. 6ilT" n^? bi «o*** obhftjal 8 klobasa/ je slaven znanstvenik, kateri je va' da p",p?da ?alkan enjfHmi in frakeljnom. :___kno.u .i/ JL I pravnim balkanskim narodom.| , ^ Socialistična stranka Jugoslavije se obenem bori najodločnej-še, skupno z delavskimi razredom celega sveta, za ohranitev iznašel, da bacili ali klice po vzročajo bolezni. 32. Katero zdravljenje jč bilo imenovano po njem? Pasteurjevo zdravljenje pas- ^ . mednarodnega miru. je stekline. 38. Katero mesto je imelo najmanj smrtnih slučajev veli-] kih mest na svetu v letih 1925 in 1926? Chicago. 34. Koliko slučajev vročinske bolezni (legarja) je bHo v Chicagu leta 1926? Sto devetinštirideset sluča- Judje so Kristusa na križ pri-bili — torej se moramo njim zahvaliti, da je bil svet odrešen. Svet pa je slabo odrešen. Ljudje hodijo s puklom in po Naša stranka zahteva nada-1 berglah. En pehar je gluh, dru-lje istočasno, da se uzakonijo |gi pa škilast. tudi pri nas mednarodne kon-| vencije o osem urnem delov nik u in o zaščiti delavcev. V smislu teh teženj, zahtev in j ciljev poživlja izvrševalni od-1 bor Socialistične stranke Jugoslavije vse svoje organizacije in vse socialiste, da se vsi skupno Bog se usmili onih duš, kij» se od hlač potrgale!—Murelar, Ely, Minn. ♦ • a ♦ Kozja brada v Collinwoodu. Cenjeni 2arkomet! Collin-woodČani se lepo zahvaljujemo udeleže proslave 1. maja, dal St. Clairčanom, ker.so nam 1»- jev, od katerih ji je umrlo štiri indvajset, kar je postavilo Chi-|"uc,c£c /n*Jl4' u* I zdravnik« nainiiipv^ini ^l^om cele države, kakor pač a»«» tako «vrstnega "^n. mani- U kozjo brado. Nihče ne ve, kaj festirajo svoje socialistično u- pravzaprav zdravi, ljudi, konje verjenje v končno zmago delav- ali mačke. Okrog po hiSah hodi skega razreda, svojo borbeno s kovčegom in priporoča svoji odločnost za zaščito mednarod- izvrstna zdravila zoper vse bo-nega miru in pravic delavskega lezni, toda siromak s kozjo razreda, svoj odločen protest brado je sam tako bolan, d« proti vsem reakcionarnim tež- vsak čas izgubi kovčeg z zdn-njam tako v notranjosti države, vili. Nastanil se je nekje v bli-kakor tudi v mednarodnih od-|£{nj "brikjarda". To je t»m' kamor zahajajo same ugledn« osebe in kjer je vedno kdo bo- cago najnižje v zgodovini mesta.... ... v smrtnih slučajih vročinske | *ai?.J0 floka,nf razmere, bolezni. 35. Kdaj je stopil v veljavo zakon v Chicagu. da se mora preiskusiti mleko jetičnih krav? Leta 1926. 36. Zakaj je gladovni način shujšanja (reduciranja) pogostoma nevaren? Ker gladovanje zmanjša od- Prttel porno silo napram boleznim ¡n|noftBj,h vznemiri ter spravi iz reda vse telesne procese. 37.' Kaj je podhranjevanje ? Podhranjevanje pomeni slabo ali tudi nezadoatno hrano. 38. Zakaj je dojeno dete najboljše prehran je vano? Ker je materino mleko najboljše za dete in je napriklad-nejše za njegove potrebe in prebavo. 39. Imenuj pet atvari. ki pomagajo zdravju. Pravilna hrana, solnčna svet- MRZLICA PRITIRALA MLA- la|l Ker so pa spoznali, da l»oi* nvc.A PiTSiTni nvr a i 1 Ifwer BO ji blagoslov ni nobeno zdraMlo. DEGA PU8TOIX) VC A' IZ MOČVIRJA. I je proetovoljno na policijsko postajo. Hlgtitstown, N. J. — 17-let-nega farmakegs delavca William Hendrickaona sta pritirala glad in mrzlica Iz močvirja, kjer je igral pustolovca po zapsdni modi. Oboroten je bil z lovsko pu-i so najeli zdravnika s kozjo brado. Križ pa je s tem zdravnikom, ker zdravje odnaša. Ci* bolj pogosto pride v hi*o. t«J ¿eč je bolnikov v hiši. Živel t»" zdravnik! —Collinwoodski StfH gelj. a a a Ženske In potice. Dragi Zarkomet! Ppleg l»x* ■M loba. svež zrak. dovolj apsnja in aamokreaom in nožem in ae Politični pregled po Jugoslaviji JUGOSLAVIJA IN NJEN ZU-NANJEPOLITICNI POLOŽAJ. (Pismo iz Ljubljane.) Ce bi hotel govoriti o Jugoslaviji in njenem zunanjepolitičnem položaju količkaj izčrpno, bi moral popisati veliko papirja. Tako se pa za enkrat omejim samo na nekatere točke, ki so precej zanimive, to posebno za tistega, ki je na stvari kolikor-toliko zainteresiran, kar smo bre/. dvoma vpi v Jugoslaviji. Znano vam bo tudi rojakom preko luže — to posebno tistim, ki se zanimate za naše razmere — da je pred kratkem le še malo manjkalo, da ni prišlo do vojne med nami in Italijo, v katero nas je Hotel zavesti italijanski imperijalizem. Kamen izpodtike je tukaj Albanija, katera je nedavno prišla popolnoma pod italijanski protektorat, kakor so to zahtevali interesi italijanskega imperijalizma. * Ker pa je cela stvar naperjena proti Jugoslaviji, je razumljivo, da si ta ne pusti vse ta preveč dopasti in vsled tega so razbobnali Italijani med svet: Jugoslavija mobilizira; ona nas hoče napasti itd. V resnici pa je bila stvar ravno nasprotna. Ravno Italija je bila tista, ki nas je hotela napasti ter tako na naš račun razširiti svoj teritorij. Naša diplomacija je bila do zadnjega tiho; le ko ni bilo več mogoče molčati, je stopil zunanji minister iz rezerve in podal v parlamentu svoj ekspoze, v katerem je pozval cel svet, naj pride in se prepriča o naši miroljubnosti. To je Italijanom zaprlo sapo in brž so premenili taktiko. Na videz so se sprijaznili s tem in bili zato, da se res konštatira to, pa samo na naši strani; na oni bog ne daj. Stvar pa je prišla končno do tega, da naši s tem zopet niso bili zadovoljni. Tako se je stvar navsezadnje privlekla tako daleč, da pride med obema državama do direktnih pogajanj, ki bodo baje v nekaj dneh v teku. Praviloma pa bi moralo zadevo preiskati Društvo narodov. Iz cele stvari pa je bilo razbrati le nekaj dobrih zrnc. Da-si nas je Italija, specijelno Mus-solini sam s svojo noto velesilam, v kateri nas je slikal za hudobne rušitelje miru, katero ie pozneje tajil, a se ni več dalo, je bila vsa miroljubna javnost na naši strani. Celo Angleži, ki so s iK)četka pokazali zelo zveste prijatelje Italijanov, so revidirali svoje stališče. Ves svet je pač uvidel, kdo ruši mir in hoče vojno. Jugoslavija pa si Je ravno v tem času zadobila v svetu precej več naklonjenosti, kot jo je bila deležna doslej. Kot znano, smo mi okrog in okrog obdani z obročem nam neprijaznih paktov. Zadnji tak pakt se je «klenil med Italijo in Madžarsko t«1 dni, ki pa seveda oficijelno nima sovražnih namenov do aas, kot «ploh vsi pakti, ki.jih je sklenila Italija z našimi sosedi. Kdino Bolgarija je še, ki z Italijo ni sklepala prijateljskega pakta. V splošnem lahko rečemo, da «nio ravno v zadnjem konfliktu Italijo v precejšnji meri videli, ie nas vsa znamenja ne varajo, da smo pričeli med svetom pridobivati na slovesu. Dokaz te-mu je v prvi vrsti ameriški kapital, ki tudi v ogroženih časih ni odrekel naši državi posojila, za katero je bilo nedavno sklenjeno. .. n .,."*;... 4 > # , Navdaja nas upanje, da je za enkrat preprečena nameravana v"jna, ki bi nas potegnila v novo nesrečo. Da pa se vsi taki z namenom vprizorjeni konflikti 11 lx)(lonlal| zmerom z lepa sprani * «veta, je pa tudi gotovo in l"!aj Ik) naš delavec zopet ne-koio na prodaj za imperi jabolčne interese. bil Član cerkvene bratovščine. Imel je biti položen v grobnico poleg Marka. Razumljivo^ da se je zbrala vsa vas, da vidi, kaj . . ... ,,iie je zgodilo z "vokodlakom" dejstvo, da se pred ljubljanski-»Markom mi izšel jeniAkimi agenturami FROTfrVBT* ----------------------Ko so grobnico odprli, na množe trume izseljencev v Ka- splošno presenečenje siromaka nado, Argentinijo in drugam. To Marka niso našli več na kraju protidelavsko politiko je seveda kamor je bil pololen, temveč klerikalnim listom zelo težko za govarjati. a to jo skušajo prikriti z izmišljenimi sumničenji o nasprotnih strankah. . Nova ubožntea. Svojčas smo poročali, da je votirala delava ska zbornica v Ljubljfni 500,-000 Din za Delavski dom, ki bi se naj zgradil v Mariboru s sodelovanjem občine, katera bi naj prispevala tudi 1 milijon. Občina pa je hotela to akcijo tevesti na ta način, da bi se zidala večja nova ubožnica, sedanja pa uporabjla za delavska stanovanja. Delavska zbornica s tem načrtom ni zadovoljna, ampak vztraja, da se zgradi podobno poslopje, kakor je mišljeno za Ljubljano. Mestna občina pa je sklenila na svoji zadnji seji, da naprosi ministra za socijalno politiko, naj ji nakloni za izvršitev njenih načrtov posojilo iz fonda za brezposelne. V novi ubožnici bi bilo prostora za 250 oseb, v stari oskrbnišnici pa bi pridobili 14 stanovanj. Nesreča. 351etni sin kočarja Simon Maček iz Podhoma pri Gorjah je na veliko sredo ves dan vozil iz gozda les. Proti večeru se mu je voz zadri globoko v zemljo, tako da se je ustavil in ga konji niso mogli izvleči iz zemlje. Hotel je pri prednjem kolesu nekoliko pomagati, od-nosno dvigniti. Ko se je sklonil ga je konj udaril po obrazu in mu s kopitom izbil levo oko, a močno ranil tudi desno. Posledice bodo gotovo trajne. * Dopisovanje z Ameriko. Po uradni statistiki gre sleherni dan iz Jugoslavije v Ameriko do 8000 navadnih ter do 3000 priporočenih pisem. Med navadno korespondenco je mnogo ne-frankiranih pisem, med. priporočenimi pa veliko takih, za katere je plačana tudi akspres-nina. ZIV POKOPAN V GROB. Pretresljiv dogodek j Braču. na otoku V Selcih na otoku Braču so odkrili pretresljiv dogodek, če-gar podrobnosti so postale šele sedaj znane. Ravno pred enim letom bil namreč tamkaj 50 let star seljak Marko živ pokopan. Vo Čigavi krivdi, ne ve nihče. Siromaku Marku, ki je živel v silno bednih razmerah, je približno pred enim letom nekega dne postalo nenadoma slabo in se je zgrudil nezavesten. Ker ni bilo opaziti na njem nobenih življenskih znakov, so bili hišni prebivalci trdno prepričani, da je umrl. Imeli so ga le do večera v hiši, nato pa ga pokopali v skupni grobnici cerkvene bratovščine na vaškem pokopa-pališA. Truplo so zavili v belo rjuho in je položili brez krste v grobnico, razdeljeno v več oddelkov. Dan po pogrebu nesrečnega Marka so vaški pastirji začuli iz grobnice zamolkle glasove. Približali so ae, vpitje je postalo vedno močnejše. Culo se je tudi preklinjanje. Prestrašeni pastirji so zbežali takoj ^ vaa Klerikalna ljubezen napram Mavatva. Klerikalci ao pognali veliko nočjo okoli 40O te-viških delavcev na cesto z Ožinami vred, na va* ostale 1 ¿avne delavce pa * raztegnili < k na ročno delo ter jim tako ">večall za trikrat dosedanje «čine. Iz državnega prora-■fia no črtali kredite za soci-ne u in nove Hi posledica nji-hov* protisocijalne politike je ni Marko povampiril in da nje-kova duša ne da miru mimoidočim. Pobožnih In praznovernih seljakov se je polastila ailna panika. Nastale so cde bajke, da ae je Marko, izpremenil v volkodlaka in da mu njegova duša ne da miru, ker Je bil v življenju velik grešnik. Vsa vaa je bila več tednov pod vtisom tega dogodka in j«i..prosila Boga. naj jih reši volkodlaka Marka. Dolge tedne se ni nihče upal približati grobnici, v kateri Je bil pokopan Marko. Toda minulo je več mesecev in ljudje «o stvar končno pozabili. Pastirji nekem kotu grobnice, sključenega, akoro klečečega. Vsakemu je bilo takoj jasno, da je bil Marko nezavesten pokopan v grob, kjer se je potem prebudil in skušal z vpitjem opozoriti mimoidoče na svojo tragedijo. Ker pa se ga nihče ni usmilil, je končno popolnoma onemogel in postal žrtev groze in gladu. Za-f nimivo odkritje je napravilo v vasi velikansko senzacijo in sedafpo vseh hišah prosijo Boga, naj jim odpusti, ker nesrečneža niso pravočasno potegnili iz groba. ' tZ PRIIIORJA Delovne razmere v goriški okolici so se zadnje čase znatno poslabšale. Mnogq je brezposelnih, »oni, ki delajo, zaslužijo malo z velikim trudom. Kdor bi verjel fašističnim listom, bi moral misliti, da je v Gorici in okolici delavsko blagostanje, v resnici pa je velika mizerija. Pa tudi podjetja se težko vzdržujejo. Cestokrat zmanjka denarja in pripeti se celo pri prvih, velikih podjjrtjih, da pošljejo v soboto delavce domov z obljubo, da bodo dobili svoj zaslužek prihodnjo soboto. To ao težki Časi za delavce in njihove družine. V Steverjanu je pri Maraže-vih v štedilniku nekaj počilo. Bil je izstrelek, ki ¿e zadel 191et-ho Maraževo Judito in jo usmrtil. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi. Vsi slovenski občinski nameščenci bodo odpuščeni. Pred kratkim smo poročali, kako je odpustil podeštat v Mirnu in So-vodnjem pri Gorici vse slovenske občinske nameščence. Vzrok je samo ta: Slovenci so in radi tega jih treba spraviti ob kruh. Svečano se zatrjuje pogostoma na najvišjih mestih, da veljajo tudi za drugorodce enake pravice in enake dolžnosti. Res pa to ni bilo še nikdar in tudi ne bo, kakor vse kaže. Sedaj prihaja iz goriške okolice vest, da bodo v kratkem v vseh qbčinah odpuščeni vsi slovenski nameščenci, kjer sploh še poslujejo. Tako bo ¿opet veliko število naših domačinov vrženih na cesto in njihove službe bodo prevzeli regni* coli, ki ne poznajo ne jezika in ne običajev po Julijski Krajini. Ali kaj je to mar vladni fašistični gospodi. Obmejna dežela se mora poitalijančiti in to se zgodi najhitreje s tem, da se uvaža italijanski živelj, drugorodce pa goni z rodne grude. Za občinske načelnike so prišli ljudje, ki nimajo pojma o upravi, njihova glavna naloga je: Širiti italijan-hvo po novih krajih in upropa-ščati avtohtono slovtensk^ prebivalstvo. FEDERALNE UNIJE ZA DELAVCE V AVTOMOBIIXKI INDUSTRIJI. Ekackutivnl «vet - Ameriške de-lav«ke federacije prične zborovati dne 10. maja v Indiana-BoUea. Washington. D. C. — Pred tapri^t^vXda aï Pokoj- tedniki mednarodnih unij ao .... > _l Un u iir.t Ii.I I nu/rt 911 AflTU. formalno sprejeli načrt za organiziranje delavcev v avtomobilski industriji. Ta načrt Je izdelal eksekutivni svet Ameriške (delavske fedracije, ki prične .zborovati dne 10. maja v India-.napoliau. Mednarodne delavske unije bodo preskrbele organizatorje, da organizirajo 260,000 dela v-cev. ki delajo v avtomobilakih tovarnah. Te delavce bodo organizirali v federalnih unijah. Kadar bo organizacija obstala eno ali dve lati, tadaj se bo šele reševalo vprašanje, kako ae naj člani frdaralnlfi unij razde- Velfka zavarovalnica proti požari propadla t Marquette National Flre Insurance C©., katere predsednik Je prejel vitežkl red od papeža, v kraka. Chicago. — Marquette National Fire Insurance Company, veji ka za^varovalnlttska družba proti požaru, je bankrotirala. Družba dolguje $400,000 na neizplačanih zavarovalninah, ki jih ne more izplačati. Dne 28. april*} je sodišče storilo prvi korak, da postavi oskrbnika skrahirani družbi. Med delničarji družbe je mnogo katoliških duhovnikov in la-jikov. Predsednik družbo je Anthony Matre, 6468 Magnolia ave., kateremu je pspež pred štirimi leti poslal po nadškofu Mundeleinu vitetki red sv. Gre-gorija. Njegov sin je podpredsednik. Matre, kot »vzoren katoličan in papežev odlikovanec, jr imel velik vpliv med duhovščipo, vsled česar so mnogi duhovni in katoliški lajiki kupili delnice družbe in vzeli zavarovalnino. Sploh je druiiba imela veliko zavarovalnin na cerkve in razne katoliške zavode. Vsi ti so zdaj v nevarnosti, da izgube vse. ÖHtaika (Maliiča Nenavaden program vključuje Chicago Theater v svojem repertoarju za prihodnji teden ko nastopi na odru godba najslavnejšega godbenika Sodsaja. Soasa je znan po vsem svetu in s tem seveda tudi njegova godba, ld je nastopila menda že po vseh mestih sveta. Ako tudi je možak že nad sedemdeset let star, pa še vedno uspešno vodi godbo, ki vzbuja veliko zanimanja kamor pač pride. Filmska produkcija prihodnji teden v navedenem gledališču bo "Evening Clothes" ali "Večerna obleka", v kateri glavno ulogo igra Adolphe Menjou. > Bebe Daniels je zaslovela kot ena izmed najboljših filmskih dlv zadnje čase. Njen najnovejši film, fct prida prihodnji teden v Orlental Theater, nosi ime "Señorita". Že Ime nam pove, da Ima film opraviti s snovjo Španskega izvora. Da, igra ae vrši nekje na Španskem, v nekem romantičnem kraju. Ker je bikoborbá na Španskem na* rbdrta igra, kot j« v Ameriki baseball, je tudi v Umi filmu glavna scena v areni ob prireditvi bikoborbe. Babe Daniels očara bikoborca tako, da pozabi na bika in gleda na señorito. Sicer menda ni več potrebno omenjati, da Paul Ash vztrajno nastopa z 'njegovo jazzovko v tem gledališču vsak dan, a ga omenjamo radi tega, ker vsak teden spremeni svoj program., Ze parkrat smo na tem mestu pod to rubriko omenili fakta, da Janki JI zelo ljubijo avojo narodno igro baacballa lx>lj kot vse druge. V HfcVIcke« kinogle-dalllču ostane še nadalje filmi-rana baaeballska burka "Bilde,», Kelly, Bilde", latotako ostane še nadalje v Itaonevelt teatru slika "Fir< Brigade", ki se vrši v paniki neke goreče hMe, iz katere junak reši mlado dekle itd., kot je že v navadi, da se heroja prikaže tem bolj oboževanega. Vselej,' kadar vidijo ravnatelji gledališč, da je avdijenea obila, tedaj potegnejo program na teden dni ali pa včasih še dlje. Nasprotno pa tudi akrbe, ako ni alika všeč posetnlkom. da jo kaj kmalu premeate v druga gledališča. -o pričeli zopet pnnti svojo živi- le kot člani po obstoječih uni no v bližini pokopališča in niao jah. Večina članov federal-nikdar slišali njenega aumljl- ' nih unij bo oaUla v federalnih vetra irlasu Preteklo je že leto unijah, ker nlao rokodelci. Ve-dni Odkar ao slišali vpttje iz deralne unije oetanejo. dokler ne fobnice, v kateri je počival l*ido člani odglaaovall, da *«!e Marka K večjemu počitku so mednarodno pastoralno za avto-nesli zopet nek ga aeljaka, ki jejipobilake delavce. Velika hrvaška predstava v Cklraga. Jugoalovanako prosvetno u-druženje prireja veliko zabavo s proalavo in plen/m» v nedeljo dne S. maja, v dvorani C. H. P. H. /na IS. ulici in May. Ob tej priliki bo dramaki zbor "Nada" vprizorll znamenito dramo v petih dejanjih "ftokica" od Illje O-kruglča-Hremra, To Je tragičen igrftkar a petjem Iz nafcega na rodnega življenja. Vatopnina bo 76c v predpnidajl jn f | pri blagajni. Začetek predatave Je točno ob treh popoldne.'Po pred-atavl je plaa In piosU zabava. Klet BI. ». I. a. t. — r>*omebe pred eteve ia prvomajske etavnoet, v ae delje I. maja. v dveraal S. M. P. S A. P. Čekov: Cez trg stopa policijski nadzornik Očumelov v novi suknji, s culo v roki. Za njim koraka rdečelasi redar s sitom, do vrtia polnim konfisclranega agrasa. Vse okrog je tiho ... Na trgu ni Žive duše . . . Odprte duri trgovin in gostiln žalostno gledajo v hpžji svet, kakor lačna usta; v bližini pa ni videti niti beračev. — Kaj, ti si me ugriznil, pro-kleti! — začne nenadoma Očumelov. — Hlapci, držite ga! Danes ni dovoljeno gristi! Drži! A ... a! Cuje so sopihanje psa. Očumelov se ozre v to stran in vidi: iz lesnega skladišča kupsa Piču-gina beži pes, skakajoč po treh nogah. Za njim teče človek v tis di platneni srajci in z odprtim telovnikom. Beži za njim, s telesom nagnjenim naprej, pa0a na zemljo In končno zagrabi psa za zadnji nogi. Cuje se bevska-je psa in krik: "Drži!" Iz trgovin se pojavijo zaspana lica in kmalu se zbere pred lesnim skladiščetrujnnožica, kakor da je zrasla iz zemlje. — Tu je nered, vaše blagorodje!— reče redar. Očumelov napravi obrat na levo in krene k ljudem. Blizu vrat skladišča vidi, da *toji zgoraj opisani Človek t odpetim telovnikom ter dviga lesnico kvšku in kaže množici okrvavljeni prst. Na njegovem polpijanem o-brazu ae zdi zapisano: "Nekaj oa dobim od tebe, prokletl pea!" in sam prst in pogled njegov «ta kakor zmagalčeva. V tem Moveku spozna Očumelov dra-fuljarja Hrjukina. Sredi množice pa Čepi na zem-ji z razkoračenimi nogami, tre-i6č se po vsem telesu, sum krivec škandala — belo ščenc, hrt i koničasto glavo in rumenimi negami na hrbtu. V njegovih solzavih očeh se zražata žaloat in strah. , — Kaj se godi? vpraša Očumelov, pristopivšl k množici. — '.akaj to? Zakaj držiš prst? Kdo je kričal? — Grem, vaše blagorodje . . . mirno grem . . . začne Hrjukin, kašljaje v peat; z Mitrljem Mi-tričem grem kupovat drva, pa ne ta podlež nenadoma ugrizne v prst. Oprostite mi, jax «•m človek, ki dela in moje delo je fino. Zato naj mi plačajo, s 'em prstom morda ves teden ne bom gibal .... Tega, vaše blagorodje, ni v zakonu, da bi moil trpeti od živali . . , Ako bo tleherna žival grizla, potem je )olje ne živeti na avetu , , , -j Hm! . . . Dobro . . , — go-/ori atrogo Očumelov ter kašlja n dviga obrvi — Dobro ... Čira v je ta pea? Tega pa ne pu-itim kar tako! Naučim taa spu-ičati pse! Treba je paziti na o-tie goH|>ode, ki ne uvažujejo policijskih predpisov! Ko bo podlež kaznovan, si bo dobro zapomnil, kaj se pravi spuAčati pse «n druge Živali! Pokažem mu vražjo mater. Eldlrln, — reče nadzornik (»olicaju, — poizvej, »Igav je ta pea, In napiši protokol. Psa je treba ugonobiti. Ne-jtegoma J Gotovo Je stoke! , . . ^igav je ta pes? — Zdi se ml, da generala ?A-falova! odvrne nekdo k mno-žice .... — Generala Zigalova? Hm . . rtlecl mi auknjo, Kldirln . , . —<. Mtrašno je vroče! Mlatim. Ia bo dež .. . Ramo nekaj mi ne gre v glavo, Kako ta Je mogel ugrizniti? . , . govori OMlelov Hrjuklnu. — Kaj nI mogoče, da bi doaogel tvoj prat? Majčken je, a ti si tako veliki Morebiti il se aam okrvav II z žebljem, a potem ti je prišlo na um, da bi ae zlagal . . . Poznam take ljudi !i Dober va*| poznam, zlomklt — Za šalo mu je dal cigareto i v noa, vaše blagorodja, a on, rie| bodi len, ga je ugriznil. Nič-Dobro vaa poznam, r.lomkil — Užeš, vrag! Kaj nlal videl, zakaj lažeš! .Njihovo blagoro-j dje ao pameten goapod In v<*do, kdo late in kdo govori reanko,, kakor prad Bogom , . . Ako la-Žem. naj me aodl sodnik, On |.; ma v zakonu vse . Zdaj ao vai etikot»ravni . . ,»Hnm pa Imam brata žandarja ... če hočete vedeti ... s . I Slomška Narodna UsteMvUeee a epHIe 1904 Podporni Jednoti Inker*. IT.jeatfe ISO? v d rta rt IlUaeis GLAVNI STAN. M87-S» SO. LAWNDALE AVfc. CHICAGO, ILLINOIS Iavrševalni odbor: UPRAVNI ODSEKI Predaedalk Vlaeeat Calaker; podurrd.rdnlk Andrew Vldrlck, K. P. O. T Boa IM, Jokaatowa, Pa.| fl tajnik Metthe« Turki tajnik buiniikrge oddelka Bine Nevakt fl. blagajnik Joka Voirlck; urednik glasila Jote Zavfftalk, upravitelj glasile Filip Godiaai vrkovnl adravnlk Ur. F. J. Kern, «US St. Clalr Ave„ Clevelaad. Oklo. GOSPODARSKI ODSEK: Frank Somrak, predaedalk, m R. T4tk St„ Cleveland. Oklo; Frank Alenk, Sili B. Cravford Ave. Cfcleago, lil.; Jaoob Eapsati*, MST 8. Kfclge» war A v*. Ckicago. III. ^^ POROTNI ODSKKt . Predaedalk. 4M W. Kay St., SprlngfleM, III.; Jokn Trtelj, Bo* M. Strabaae. Pa.j Tony Sekragal, R. F. D. No. 1, Jokaatoa CRy. IB.» Fmak Podboj, Boa «1, Park Hill, Pa.j Anton Solar. Boa 1§4, Uroee. Kana. BOLNIŠKI ODSBKi - * OSREDNJEI OKROtlBi Blaa Novak, predsednik, MR II S. Lawndale Ave„ Ckirago. III. VXHODNO OKROŽJE: jusepk Zorko. R. F. D. I, Boa IN. Waat Newton, L'P Wh Bl* Clevelaad. Oklo. SAPADNGi OKROŽJE: Jeeok lislok. R. R. B, Bot M, Pttlaburg. Kaan. K*8!aÄf?i,iraA KI.m' 001 tM' CMafcaUs, Mlnn.. aa sev. >ap.; Jokn G» lob, Boa 144, Rock Springe, Wye. Nadzorni odbor: lek, 64N st Clalr Ave., C lev eUK Ohio; Albert Hraat, 555 So. Piere« BL, Mllwaukoa, Wla. Zdrulitvenl odbor: U W. «Srd St. Argo. III.; Jokn Otip, NN S. Ulfton Park Av^ Ckicago, Hl., Peter Geekel. INI So. Broadway. Deaver, Lolo. POZOR Ij—Koreepondenca s glavnimi odbnrallü. kl dslaje v glavama arada. aa vrli takole: i VSA FMMA, kl ae aaaalajo na posle gl. predaedalka, ae aaalavat Frai-aednlitvo 8. N. P. K N4MI So. Uwadale Ave. Ckieago. III. VSK ZADRVR 1IOLNIÄKE PODIH)RK SB NA8LOVBt Bolniško tajništva 8, N. NB7-51 So. Uwadals Ave., Ckieago. III. DENARNE FOAlUATVR IN STVARI, kl ee tllejo fl. livrleva«M«a odbora ta jedaote vobte ae naalevei Tajalltvo 8. N. P. J. SB5T-SB So. Uwadale Ave., Ckirsgo. III. V8K ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNlftKIMl POSLI ae a^HUalo aa naalevt Rlagajalltvo 8. N. P. J.. N57-5« So. Uwadale Ava., Ckleaga, III. Vs« prltplbe glede poalovanja v «I. lavrBevalaem odboru aa Sa j polljeje Frank Sajeu, predsadalku aadanrnega odbora, Mgar naalev je «gorsj. Vsl prlslvl aa gl porotni odsek se aaj poilljalo aa aaalavi Jaka QerflBk, 414 W. Maf St.. Sprlagfiold, III. Val d^plal In dragi spiel, nainanlts. »glaal, aarolnlaa Hl al« vaa. kir Ja v avaal a glaallam j«dnote. aa) ae peMJa aa aaalavi "PROSVKTA" NB7.6I So. ^awwdale Ave. CkleageJU._ r- Ne am« razpravljati! •r* Ne, t^i pea ni generalakl , . glubokoumno apragovori policaj, — tieneral nima takih psov. On ima dfugo vrsto lovskih psov ... — Veš 11 gotovo? <— Gotovo, vaše blagorodju , , — Jaz tudi vem. General Ima dragocene pse, dobre pasme, a ta — vrag si ga vedi, kaj je! Hrez dlake je In nič ne vidi. Zakaj bi imel takega psa? Kaj |>a mislite? (V bi bil ta pes v IV-trogradu ali v Moskvi, veate, kaj bi bilo? Tam ne gledajo šele v zakon, ampak takoj, brez razprave — aodba! — TI, Hrjukin, si »ranjen . . . Tega ne sme biti ... Treba jih Je naučiti! Dovolj . . , — Morda pa Je vendarle generalov . , , morda redarjev. — Na glavi inu ni zapisano .,, Danes sem videl takega na njegovem dvorišču. — Seveda generalov! — se Čuje glas Iz množice. — Hm .... Obleci mi suknjo, Kldirln. — Zdi se ml, da piha veter. . . Trese me. — Odpelji ga h gene-ralu in ta m'po vpraša j, Reci, da ftem ga Jaz našel in mu ga poš. I jem . . . Pripomni še, naj ga ne pušča na ¿ekto , , , Mogoče j« dragocen pt», a če mu bo vaaka Nvinja tlačila cigarete v noa, bo kmalu za nič. Pea Je nežna živa-lica , , , TC bedak, pa doli roko! Zakaj držiš svoj neumni prst kvišku. 8am «i kriv! , . . — Oarftralov kuhar gre, vpradalj aa borno , . , K j, Pro-hor! Pridi aem. dragi! Poglej toga paa . L Ali Je vsš? — KajmialU! Takih mini-*mo nikoli imeli 1 — Zdaj ni treba mnogo vpraševati, — pravi Očumelov, — Heračev Je! — NI treba dolgo razpravljati . . . Ako aem rekel, dp je beračev, Je rea lieračev , . , I gonobiti ga j« treba, to je vse. — Ta pa ni naš, — nadalju jr Prohor, — Generalovega brata je, danea Je prišel. Naš general ne mara hrtov. Njegov brat' jih ima rad ... a — A rea. njegov brat je pri-šal? Vladimi» Ivanov v.prarfa Očumelov in vea njegov obraz i/raža s|»o*tovenje In ve-sel je. — Moj liog! Tega nla*m vedel! Kaj v goete je prišel? — Da, v gonte ... — Moj flog! Dolgčaa mu j« bilo po bral» , , . K«**, nisem vedel! Ta |»ea je torej njegov! Ze# lo me veseli . . . Vzemi ga , . . Psiček je čeden .. Živahen je . . Onega da je v prat ugriznil IIa. ha, ha! Nu, zakaj ae treneš? It r-r ... je postal jezen . . . ku žek .., Prohor pokliče paa in t nJim o-dide od laanega skladišča . . . Množica se norčuje Iz Hrjukina. — Pokažem til — mu še zagrozil Očumt)lov. Nato g| zapne auknjo in nadaljuje svojo pot po trgu, i Umetno dihanj« morda rtll to ŠHav. Roanoke, Va, — Walter L. Roothe, lHletnl farmarakl mladenič, ki ae že več kot teden dni bori a smrtjo s umetnim dihanjem, morda ostane pri življenju. V i»etek «jutraj Je parallca pljuč nekoliko odnehala, da je začel |to malem aam dihati. Vendar pa j« of) njegovi postelji še vedno grui>a moških, ki s pritiskanjem forsirajo zrak v njegova pljuča kakor so delali neprestano zadnjih 170 ur. Parallsa pljuč Je prišla, ko si Je fant pokvaril hrbtenico v avtomobilski kollsljl. . Trije mladeniči pod 9«.10,ih, Naslov ..:................................... .... ........ T» književna Matica Ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna kresna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica^-zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih Informacij, stane samo......~.....~..~.....~..92.00 Zakon Biogenezlje—tolmači naravne zakone In splošni razvoj, knjiga izNkatere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro..............................J1.50, Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, Izvrstno spopolnjena s slikami.i.......M........„.M...^„^91.IO Zajedale!—resnična povest In prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev w AmerikL9l.75, Jimmle Higgina—kraana povest, ki Jo Je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek .........................."»•.•M|MMll..l.iM„„||NMH.(,.,,.4l.^ Zapisnik 8. redne konvencij* S. N. P. J„ 268 atrani mehko vezana, stane B&nio.MM..M.„.w,.„„,„Mt,„tllwl)ll)lwl<>llltt _____SOc "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom In epilogom—mehko vezana, stane samo..^....«™^.._____Mc "Informator"—knjižka s vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J—celo priporočljiva za člane—stane ssmo..20c Pišite ponjs ns: KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave„ Chlcage, OL % Ali imate navado hraniti, ali si jo hočete vzgojiti s tem, da začnete a hranilno Tlogo? ^^^_____ To važ 10 vprašanje morate rešiti prej ali slej—In zakaj bi ne atorili to takoj. KàSPAI AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. v ' CHICAGO, ILL Varna Waka sa vlaganje vašega donarla. OSKBBITE SI POT V EVBOPO Z NASI M POSREDOVANJEM