javam i iz približno istega časa. Pri odločitvi so torej p re teh ta le stvari, ki govorijo v prid objavi: dejstvo, da gre za doslej nepoznan tekst, še bolj dejstvo, da se v njem nakazuje s in te tična obravnava srednjega veka. Na žalost so te p rednosti po ­ vezane tud i s pomanjkljivostmi. Ne gre le za to, d a je takšna objava v nekem sm islu n asp ro tn a avtorjevi volji (saj je sam zadržal razpravo v predalu). Poleg tega očitno zaradi nje nista prišli v poštev razpravi Poglavje iz najstarejšega slovenske­ ga pism enstva (ČJKZ 8 , 1931) in O pokristjanjevanju S lovencev in po- četkih slovenskega pismenstva (DS 47,1934), ki vsaj delno obravnavata isto snov. To sta n am reč glavna G rafenauerjeva prispevka v po le­ miki s K idričem. Polemika, ki je imela poleg vsebinskih tudi sve­ tovnonazorske razsežnosti in je do ­ bila celo prizvok osebnega rival­ stva, je bila v endar dogodek o sred ­ njega pom ena, ob ka terem se je o b ­ likovala in usm erja la zgodovina stare jšega slovenskega slovstva v času m ed vojnama. (Ta strokovni sp o r je obravnavan tudi na več m estih v študijah in o pom bah p ri­ čujoče knjige, v en d a r fragm entar ­ no in ponekod nekoliko en o s tra n ­ sko. To velja m dr. zlasti za u re d n i­ kovo trd itev n a str. 690: »Grafe­ n au e r je imel širši razgled v latin ­ ski, starocerkvenoslovanski in s rednjevisokonem ški p rob lem ati­ ki, Kidrič je imel d ružbeno moč, ki je mogla zavreti svoji viziji n asp ro t­ ne osvetljave.« K idrič je tak ra t p redvsem zahteval od n asp ro tn i­ ka, naj p o d p re svojo tezo z do k u ­ m entiran im i dokazi; prim . Kidrič, »Stoletja beležk brez literarne tradi­ cije« v slovenski literarni zgodovini, LZ 1935 in Izbrani spisi III, 1978; Ob petem sešitku, v: Zgodovina sloven­ skega slovstva, 1929-38; naspro tje je bilo torej najprej vsebinsko-me- todološko in Kidričevi ugovori so dajali G rafenauerju eno izm ed po ­ b u d za poznejše pod robnejše razis­ kovanje srednjega veka.) K er se to ­ rej u red n ik knjige v študiji in o pom bah ustavlja ob tej polemiki, se m o ra nu jno sklicevati tud i n a om enjena G rafenauerjeva spisa in s tem tako rekoč iz d ruge roke n a ­ dom eščati tisto, če m u r se je o d p o ­ vedal v izboru. V erjetno bi bilo le bolje dati p red n o s t Grafenauerje- vim lastnim form ulacijam , torej uvrstiti v izbor ta dva njegova sp i­ sa, ki sta bila ob svojem času re le ­ van tna in odm evna tako v stvar­ n em kot v po lem ičnem oziru - zlas­ ti g lede na to, d a izdaja sicer posve­ ča precejšnjo pozornost avtorje ­ vim načelnim in po lem ičnim stališ­ čem. Izdaja je torej p o treb n a in do ­ brodošla, saj bo napoln ila eno iz­ m ed vrzeli v naši s trokovni litera­ turi. Zdi pa se, da bi n em ara bilo bolje, ko bi bila že od vsega začetka zasnovana kot izbor iz celotnega G rafenauerjevega opusa in bi tako ustreg la potrebi, ki se je kajpada zaveda, a se ji zaenkra t odziva le z napovedjo m oreb itnega nadaljeva­ nja v ne povsem opredeljeni p ri­ hodnosti. U pam o lahko, da bosta u redn iš tvo in založba zbrala dovolj moči in odločnosti in d a se bosta v podobn ih izdajah postavila po ro b u tud i tiskovnim napakam , ki jih je v tej knjigi odločno preveč. Darko Dolinar Anton Ocvirk: LITERARNA UMETNINA M ED ZGODOVINO IN TEORIJO Drugi del Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1979 Ob izidu študij, zbranih pod naslovom Evropski roman (DZS, 1977), še ni bilo m ogoče videti, da je to p rva m ed štirim i p redv iden i­ mi knjigami Ocvirkovih izbranih znanstvenih, kritičnih in esejistič­ nih del. Celotna zamisel izbora se je pokazala šele ob nadaljnjih dveh knjigah, ki s ta s skupn im naslovom Literarna um etnina m ed zgodovino in teorijo zapovrstjo izšli v nas led ­ njih dveh letih (DZS, 1978, 1979), in ob napovedi četrte, Miscellanea, ki jo je av to r že priprav il za tisk in za­ ložba uvrstila v p rogram za leto 1980, ven d a r doslej še ni izšla. Izbor zajem a p redvsem štud i­ je in razprave, ki jih je av to r skoraj petdese t let objavljal v različnih re ­ vijah, zbornikih in sp rem nih bese ­ dilih k literarn im delom in so bile zato povečini že težko dosegljive, kot celota p a nepreg ledne. Očitno im a m ed njimi osredn je m esto ob ­ sežni sklop razprav, zbran ih v d ru ­ gi in tretji knjigi, p rav v njiju pa se je še posebno jasno pokazalo, kako pom em bno je, d a je av to r svoj iz­ b o r tudi sam uredil. Ocvirk je kot u redn ik poudaril tem atsko in idejno povezanost ali celo k o m plem en tarnost svojih raz­ prav. Pri ureditvi ni upošteval k ro ­ nologije njihovega nastanka, če­ prav ob vsaki v kazalu navaja letni­ co prve objave, izognil pa se je tud i delitvi na li terarno teore tičn i in prim erjalnozgodovinski sklop. Tako je ne le s p rogram sko obliko ­ vanim zbirn im naslovom, temveč tudi z razvrstitvijo posam eznih enot opozoril, kako se u jem ata in dopolnjujeta razpravi Historizem v literarni zgodovini in njegovi na­ sprotniki (1938) in Novi pogledi na pesniški stil (1951), ki ju je postavil na začetek d ruge knjige in s tem v središče celo tne kom pozicije svoje Literarne umetnine; nakazal je, kako se obe stekata v sintetični za­ ključni enoti Pesniška um etnina in literarna teorija (predavanje 1965, prvi natis 1978), vse tr i pa u te m e ­ ljujejo in zaokrožajo srednji del, ki v osm ih razpravah obravnava stil­ ne, tem atske in idejne značilnosti Cankarjevega, Kosovelovega in Vidm arjevega pesniškega in kritiš­ kega opusa. Čeprav so razprave nastajale v velikem časovnem razponu, v knji­ gi zaradi tega ni čutiti nesk ladno ­ sti. N asprotno, avtorjeva m etoda razpravljanja je ves čas osta la p re ­ senetljivo en o tn a in dosledna. O- cvirk n am reč vseskozi piše stvar­ no, venom er načelno in prak tično zavrača abs trak tn o teoretiziranje, zlasti pa nasilno shem atiziranje. Ne postavlja se v vlogo prvega in ed inega razpravljalca o posam ez­ nih problem ih , am pak pravilom a predstavlja tudi stališča avtorjev, ki so p red njim obravnavali p ro ­ blematiko, s katero se ukvarja, in se do njih jasno in a rgum entirano opredeljuje. Njihove teze in svoja izvajanja sp ro ti dokum entira , nc da bi se p ri tem izgubljal v odveč­ nih podrobnostih , do besede pa pušča tud i svoj živahni, k polem ič­ nosti nagnjeni tem peram ent. Ta ga sili, da svoje poglede izraža po ­ udarjeno, m arsikdaj p rav slikovito. Taka eno tnost p a ni posledica avtorjevih poznejših redakcijskih posegov, kako r bi kdo lahko do ­ mneval. Celo m ed prvo, revialno, in drugo, knjižno objavo najstare j­ šega besed ila v knjigi - Historizem v literarni zgodovini, ki ju loči več kot 40 let, je nenavadno malo raz­ lik. P redvsem ni v knjižni objavi nobenega popravka, ki bi kakorko ­ li sprem injal avtorjeva stališča, tr ­ d itve ali navedbe. S p rem em be b e ­ sedila zadevajo predvsem pravo ­ pisne in leksikalne posodobitve, pa še teh ni bilo treb a veliko. O puščanje in nadom eščanje hrvatizm ov je tu in tam zadelo tudi terminologijo. Tako sta te rm ina s tru ja ’ in um otvo r’ zam enjana s te rm inom a 'sm er' in u m e tn in a ’ ali 'pesniško delo’. V obsežnem te rm i­ nološkem aparatu , ki ga je av tor obvladoval, sta ti sp rem em bi koli­ činsko neznatni, prav to p a je zanj značilno. Ocvirkova izvirnost se nam reč ni kazala v kovanju ali iz­ um ljanju novega strokovnega iz­ razja, pač p a se je podreja la d iscip­ lin iranem u znanstvenem u postop ­ ku, nam reč selektivnem u prevze­ m anju in kritični uporab i m ed n a ­ rodno uveljavljene terminologije. K akor na literaturo, tako je tudi na literarno vedo in s tem na njeno term inologijo gledal p redvsem kot na proces, v katerem se marsikaj sprem inja in dobiva v novih kon ­ tekstih drugačne pom ene. Zato je zlasti o osnovnih te rm in ih in n jiho­ vi različni rabi pri različnih av tor­ jih in v različnih obdobjih najpej razpravljal in šele nato po po treb i utemeljil svojo različico. Prav ta postopek veliko prispeva k znan ­ stveni teh tnosti njegovih razprav, hkrati pa tudi k njihovi splošni ra ­ zumljivosti. Tudi d ruga knjiga Literarne um etnine m ed zgodovino in teorijo torej s trn jeno in zaokroženo p re d ­ stavlja pom em b en del Ocvirkove­ ga življenjskega opusa, p ri tem pa še izraziteje kot p rva opozarja na to, da avtorju ni uspelo uresničiti svojih zamisli do kraja. Razprave o C ankarju in Kosovelu so nam reč enako kot tiste o K ersniku prav ­ zaprav le poglavja za obsežnejše m onografije o teh ustvarjalcih, s katerim i naj bi se po p rvo tnem n a ­ č rtu zaključila kritična izdaja nji­ hovih spisov v Zbranih delih slo­ venskih pesnikov in pisateljev. Z našega sedanjega vidika je lem bolj presenetljivo, d a av tor ni mogel sp ro ti objaviti niti tistih svo­ jih monografij, ki m u jih je uspelo dokončati. To velja za Levstikov du ­ ševni obraz, ki ga je v prvi varianti objavil 1. 1933, nato v 50. letih dopolnil s tezam i o Levstikovi stil­ ni usm erjenosti in razširil s števil­ nejšimi stilnimi analizami, odtlej p a je rokop is obležal in bil šele po dob rih 20 letih natisn jen v prvi knjigi Literarne umetnine. Še s lab ­ ša u soda je doletela Nove poglede na pesniški stil. K akor opozarja av­ to r na str. 28 v obravnavani knjigi, je ta razprava »le sk rom en odlo ­ m ek iz obsežne m onografije o sti­ lu«. V Ocvirkovi zapuščini je res o h ran jen obsežen tipkopis z naslo ­ vom Temeljni problem i pesniškega stila, da tiran z le tnico 1944. B esedi­ lo je popo lnom a čistopisno, m anj­ ka ta pa zadnji poglavji, ki im ata v preg ledu vsebine že do ločena na ­ slova - Deskriptivna analiza in S in ­ tetični pogledi na stil - in ob njiju rokop isno p rip o m b o »še ni p re tip ­ kano«. D om nevam o lahko, da sta se o sn u tk a teh poglavij ali gradivo zanju izgubila, ko je o k u p a to r na ­ silno p retrgal avtorjevo delo. Po osvoboditvi je bil Ocvirk p reo b lo ­ žen s skupinskim i deli, ki jim je za­ radi večje d ružbene pom em bnosti dajal p red n o s t p red dokončava- njem rokopisov o svojih lastnih raziskavah in dognanjih. Ne glede na to je, kot kaže, sčasom a hotel monografijo izdelati, spričo nadalj­ njega razvoja s troke najb rž tudi pregledati in dopolniti, a posrečilo se m u je le delom a: ostalo je p ri re- vialni objavi v nadaljevanjih, ki so zajela kom aj prvi del, to je približ­ no polovico p rvotnega rokopisa, in v tej obliki jo je prevzel nato tud i v drugo knjigo Literarne umetnine. Tako je razprava navsezadnje, če o b rn em o avtorjevo formulacijo, objavljena v vsebinsko zaključeni, pa v endar okrn jen i podobi. Lahko bi rekli, d a to v p recejš­ nji m eri velja za celo tno izdajo. Vtis o njeni zaključenosti s icer krepijo dodatk i - š tudija Janka K osa o An­ to n u Ocvirku in slovenski literarni vedi, s tvarno in im ensko kazalo in Ocvirkova bibliografija, ki jo je ses­ tavila M ajda Clemenz. Dejansko pa bibliografija, ki n a d ro b n o zajema vsa področja avtorjevega dela in je bila ob izidu knjige, v kateri je o b ­ javljena, p rak tično popo lna (iz­ m uznila s e je le navedba, d a je Oc­ virk 1. 1934 urejal Ljubljanski zvon), po dveh letih že ni več izčr­ pna: v Zbranih delih slovenskih pes­ n ikov in pisateljev so n am reč m e d ­ tem izšle še tr i knjige, ki jih je kot glavni u redn ik sooblikoval Anton Ocvirk, v Literarnem leksikonu je 1. 1980 pod njegovim u redn iš tvom iz­ šlo še p e t zvezkov, p redvsem pa sta v tej ediciji p o s tum no izšli dve n je ­ govi li terarno teore tičn i študiji, n a ­ m reč Evropski verzni sistemi in slo­ venski verz (SAZU-DZS, 1980, Lite­ ra rn i leksikon 9 in 10) in Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva (SAZU-DZS, 1981, L iterarni leksi­ kon 11). Tem bolj up rav ičeno je to ­ rej pričakovati, da se tud i edicija Ocvirkovih izbranih del dokonča in izidejo še njegovi predvojni eseji - Razgovori, dopolnjeni s pozneje nastalo razpravo o Paulu H azardu in prim erja ln i književnosti, z lite­ ra rn im i in gledališkimi kritikami in drugim , kar je uvrstil v četrto knjigo z naslovom Miscellanea. M ajda Stanovnik