CELJSKI TEDNIK Leto XIII. štev. 9 Celje, 8. marca 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CENA IZVODU 20 DIN Več skupnega dela Na sestanku osnovne organiza- cije Zveze komunistov Maribor- ska cesta v Slovenskih Konjicah so razpravljali o zelo zanimivem vprašanju, ki se tiče medsebojne- ga sodelovanja. Na ožjem območ- ju Slovenskih Konjic obstaja dva- najst osnovnih organizacij Zveze komunistov, od tega tri na tere- nu. Število članov v vseh teh or- ganizacijah pa kaže, da je večina z območja celotne občine prav v Konjicah. Dosedanja praksa dela teh or- ganizacij potrjuje, da se vse v glavnem ukvarjajo le z lastnimi problemi bodisi v podjetju, usta- novi oziroma na terenu, mnogo manj pa z vprašanji, ki jih je tre- ba rešiti ali urediti v mestu in imajo zato širši značaj. Tako že dlje časa velja v Konjicah ugoto- vitev, da mladinska organizacija zelo slabo dela, kljub temu, da je med člani Zveze komunistov pre- cej mladih ljudi, ki po svoji sta- rosti še spadajo k mladini. Tudi v delu različnih društev nastajajo težave, ker nimajo dovolj aktiv- nih in delavoljnih članov. Nekaj podobnega bi lahko rekli za poli- tične organizacije, ki sicer dobro delajo, pa jim manjka sodelova- nja s podjetji. O vseh teh in podobnih pro- . blemih so razpravljali na zboru članov osnovne organizacije Zve- ze komunistov na Mariborski ce- sti. Tako so predlagali občinske- mu komiteju naj v prihodnje večkrat skliče sekretarje ali pa celo člane sekretariatov osnovnih organizacij Zveze komunistov v Konjicah z namenom, da bi se skupno pogovorili o zadevah, ki so specifične za celotno mesto. Ob važnejših vprašanjih bi sklicali celo vse člane. Tudi formiranje občasnih aktivov bi lahko pripo- moglo k večji aktivnosti posamez- nikov. Tako naj bi na takšnih skupnih sestankih obravnavali probleme kulture, prosvete, go- spodarstva in podobno; skratka ti aktivi naj bi se formirali po inte- resih posameznih članov. Na tak način bi vnesli večjo aktivnost v organizacije, istočasno pa dosegli, da bi se člani dosti bolj poglobili v reševanje tistih vprašanj, ki jih najbolj zanimajo. S tem bi rešili tudi problem, kako posamezne člane Zveze komunistov, ki niso . nikjer vključeni v politično delo, na primeren način aktivizirati. NADVSE USPELI ZBORI OBČANOV V CELJSKI OBČINI Vodovod na prvo mesto — NAJBOLJ OBISKANI IN VSEBINSKO BOGATI ZBORI OBČANOV V ZAD NJIH LETIH. - NA VSEH ZBO- RIH V MESTU CELJU TE RJAJO OBČANI UREDITEV VODOVODA IN SO PRIPRAVLJENI TUDI NA LASTNE ŽRTVE. — OBČANI SO SE POVSPELI NAD NEKDANJE LOKALISTICNE TENDENCE IN PREBIJANJE OKVIRJEV MOŽNOSTI. - OSTRA KRITIKA NA RAČUN CEN V TR- GOVTNAH — V celjski občini so te dni opra- Tili polovico vseh predvidenih zborov občanov. Po ocenah poli- tičnili forumov, predvsem pa po ocenah občanov samih, so seda- nji zbori presegli vsa pričakova- nja. Že vrsto let ni bilo toliko živahnosti okoli razprav o let- nem planu občine in proračunu kot tokrat. Brez dvoma je k te- mu pripomogla večja aktivnost Socialistične zveze, predvsem pa boljša obveščenost občanov o največjih problemih in predvi- denih možnostih za njihovo reši- tev. Tudi to, da je t celjski ob- čini v preteklosti bilo precej ne- gativnih pojavov, da je bilo tu- di precej samovoljnosti in nede- mokratičnostd, da pa so bile te napake in pomanjkljivosti tudi odkrito kritizirane in obrazlože- ne — vse to je vplivalo, da so občani ponovno dobili svojo sa- mozavest, da lahko, da morajo sodelovati in da so njihovi pred- logi zaželeni ter upoštevani. Večina dosedanjih zborov je bila t mestu, nekaj pa jih je bilo tudi v okolici, zato ni čudno, da je na vseh izbil prvenstveni, najbolj pereč in neodložljiv pro- blem — vodovod. Lahko bi rekli, da je problem vode v Celju da- leč pred vsemi drugimi negospo- darskimi proTilemi, za katere bi bilo treba vlagati investicijska sredstva. Občani so odločno za- htevali, da se tej investiciji umaknejo, če je potreiba. vse druge in to t taki višini, kolikor jo narekuje najhitrejša rekon- strukcija vodovoda. Predvidoma bo mogoče letos zbrati okoli 270 milijonov, kolikor bo zadostovalo za izgradnjo vodovoda do Vojni- ka, kar naj bi predstavljalo za- gotovilo, da se dotok in pritisk vode ne bo zmanjšal navkljub priključitvi cele vrste novih ob- jektov. Občani so bili na vseh zborih pripravljeni na dodatne obreme- nitve za izvedbo rekonstrukcije vodovoda. Tako so se povsod stri- njali, da bi za gosipodinjstva bila voda pri kubičnem metru 10 di- narjev dražja, ustanove bi pla- čale 20, podjetja pa 30 dinariev več. Vendar problem vode t Ce- lju ne ibo rešen popreje. dokler ne bo poleg novega voda iz Vi- tanja zgrajeno tudi novo omrež- je in predvsem vodni stolp. In končno bo tudi industrija v Ce- lju enkrat morala dobiti svoj industrijski vodovod. To, da je t Celju vodovod bil postavljen v ospredje, ne pome- ni, da na zborih občanov niso razpravljali tudi o drugih pro- blemih. V mestu so poleg pro- blema vode prevladovale razpra- ve o neurejenih varstvenih usta- novah, vrtcih, šolskih kuhinjah in podobnih rečeh. Pri tem ver- jetno niti ne gre toliko za sred- stva, kolikor za boljšo organiza- cijo in kadrovsko politiko. Tudi usmerjanje mladine, ki je odrasla vrtcu, je v Celju nere- šeno. Občani so imeli pripombo na sicer odlično atletsko društvo >Kladivar«. To društvo sicer zvaiblja na zelen teren veliko mladine, vendar predvsem tako, ki je izrazito športno usmerjena, ki je perspektivna za vrhunske dosežke. Kaj pa ostala mladina (poleg šolske). Občani so na ziborih podprli tudi dograditev študijske knjiž- nice, muzeja NOE, umetnega dr- sališča itd. V glavnem so bili volivci proti vlaganju skopih in- vesticijskih sredstev v adaptaci- je in novogradnje gostiln, dokler teh sredstev ni dovolj, dokler gostinska podjetja ne izkoristijo vseh notranjih rezerv, kot so boljša kvaliteta uslug, boljša ka- drovska zasedba. Na zunanjih terenih so raz- pravljali o težavah, ki zadevajo šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo in komunalne zadeve. V Vojniku se zavzemajo za dokončno adap- tacijo šol, za popravilo cest in jarkov, v Strmecu pa bi radi vsaj zasilno zdravstveno postajo. Značilno je tudi to, da se prebi- valci v okolici, predvsem živino- rejci, pritožujejo nad neverjetno birokracijo pri odkupu živine itd. Povsod pa so ostro kritizirali vztrajno rast cen na trgu in t trgovinah, pravo izžemanje v ča- su, ko nekaterih prehranbenih artiklov primanjkuje. Misli ob prazniku Slučaj je nanesel, da praznovanje Dneva žena sovpada z zbori občanov, ki v teh dneh razpravljajo o perspektivnih pla- nih, o letnem družbenem planu in proračunih. Naj mi drage to- varišice oprostijo, če na nekoliko nesvečan način razvijam misli ob prazniku. V naši družbi in na današnji stopnji razvoja ni treba go- voriti o objektivnih vzrokih pogrevanja ženskega vprašanja. Takih vzrokov ni — obstajajo le subjektivni in pa pogum, da tako govorimo in razglašamo, drugače pa delamo in ukrepamo. Najljubše in hkrati najboljše čestitke k prazniku bomo po- klonili ženam, če jim bomo prisluhnili. Prisluhniti bi jim morali tem bolj, ker v svoji skromnosti, v svojem razumevanju o pred- nosti velikih reči pretiho zahtevajo tudi kaj zase. Sicer pa prav nič ne terjajo, kar bi ne bilo vsem v prid, predvsem pa otrokom, družini in vsej družbi. Na slehernem zboru volivcev so žene. Ponekod se oglašajo, drugje so se že nehale oglašati. Čakajo, kdaj bodo sredstva tudi za tiste vrste družbene dejavnosti, za tiste vrste zadovoljeva- nja skupnih potreb, ki bodo nekoliko razbremenile sodobno ženo — težaka, jo osvobodile za kvalitetnejše vzgojno poslan- stvo, za družbeno afirmacijo. Ni ravno navada, da bi se v mislih okoli prazničnih razpo- loženj dotikali konkretnih stvari. Toda žene navadno niso na- čelne in ne abstraktne. Njihove družine, mož in otroci, vzgoja in vzrast, dom in služba, vse to so zelo konkretne reči. Tako konkretne, kot so konkretne želje po vodi v Celju in še mar- sikje, kot so želje po servisih, delavnicah, po večjemu razume- vanju mož in njih konkretni pomoči. Poklonimo jim ta šopek. Ne besednih obljub — vsaj ne- kaj skromnih dejanj. Kr. KDOR HITRO DA, dvakrat da Akcija za zbiranje pomoči po- plavljencem v Cupriji s katero nas veže nepoplačljiv dolg iz dni, ko so naši ljudje, izseljeni od okupatorja, našli pri njih zatočišče, pomoč in bratsko lju- bezen, ta akcija sicer dobro in uspešno poteka — vendar neko- liko prepočasi. Doslej je bilo v Cuprijo po- slano okoli 2 milijona 582.000 di- narjev denarnih prispevkov or- ganizacij in posameznikov. Mate- riala v skupni vrednosti 4 mili- jone pa je bil tudi poslan. Prej omenjeno denarno vsoto je do- sedaj darovalo 25 kolektivov in organizacij. Pomoč, ki jo naka- zujejo kolektivi, še vedno priha- ja. Toda štab je mnenja, da bi po- litične organizacije zdaj morale razviti široko akcijo za zbiranje pomoči. Ne gre toliko za višino prispevkov, kolikor za odraz za- vesti in utrjevanja bratstva in enotnosti naših narodov. Nekate- re organizacije so na tak način že zbrale precejšnje vsote denar- ja. Tako je osnovna organizacija ZKS v Krajgherjevi ulici zbrala 25 tisoč dinarjev, sindikat druž- beno-političnih delavcev 4.5.000, sindikat na ObLO nad 60.000, sindikat splošne zavarovalnice 26.000, člani kolektiva »Kovino- tehne« 76.000 dinarjev. Ce smo se odločili sodelovati T tej humani akciji, storimo to čim prej. kajti ni brez pomena izrek: Kdor hitro da, dvakrat da. S SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV ZA CELJSKI OKRAJ Zadovoljiva ocena Na nedavni seji predsedstva Zveze združenj borcev za celjski okraj, ki jo je vod il narodni heroj Ivan Kovačič- Efenka, so analizirali letne skupščine občinskih Združenj borcev, občinskih organizacij invalidov ter občinskih Zdru- ženj rezervnih oficirjev in podofocirjev. Kjerkoli so te skupščine že bile, so jih člani predsedstva ocenili zadovo- ljivo. Med najboljšimi je bila rseka- Jtor letna skupščina občinskega Združenja borcev v Celju, dalje v Šoštanju, Brežicah in še v ne- katerih občinah, ponekod pa je bilo čutiti, da so letne skiupščine prehitro pripravili in je bila tu- di vsled tega razprava pomanj- kljiva ali neživljenjska. To ve- lja zlasti za nekatere občinske skupščine-invalidov in rezervnih oficirjev. _______ Na siplošno so vse tri organiza- cije v občinah lani opravile do- kaj obsežno in uspešno delo. Or- ganizacije Združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev so sko- raj povsod uspešno izpolnile os- novno nalogo, glede strokovnega izipopolnjevanja rezervnih oficir- jev in podoficirjev. Predavanja ipo naprej predvidenem načrtu so v vseh občinah v redu potekala, pa tudi udeležba na njih je bila zadovoljiva. Razen tega so orga- nizacije rezervnih oficirjev in Dodoficirjev prispevale svoj de- ež pri izvenarmadni vzgoji mla- dine in sploh pri vzgoji prebival- stva za obrambo domovine. Organizacije Združenja borcev pa so v vseh občinah celjskega okraja nudile borcem izdatno po- moč pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic. Na letnih kon- ferencah so zlasti poudarili uspehe, ki so jih lani dosegli na področju šolanja otrok borcev, pridobivanja kvalifikacij borcev, pri gradnji stanovanj za borce in v skrbi za njihovo zdravstve- no stanje. Ponekod pa bodo mo- rali za borce bolj poskrbeti, da pridejo do primernih stanovanj, saj so še primeri, ko stanujejo borci v nezdravih in neprimer- nih prostorih. Na letnih konferencah občin- skih Združenj borcev so tUdi ugotovili, da so organizacije la- ni dokaj uspešno prenašale med ljudi tradicije iz narodno osvo- bodilne borbe, vendar bo potreb- no to dejavnost še bolj poglobiti in razširiti zlasti med šolsko mla- dino. Tudi pisanje spominov, življenjepisov borcev in topogra- fij prepočasi napreduje in bi bilo prav. da bi organizacije v letoš- njem letu s to akcijo zaključile. Občine s kozjanskega področja in tiste, ki mejijo na to področ- je, se skupno pripravljajo, da bodo izdale Kozjanski zbornik. V Brežicah se zalagajo, da bo trg dobil čim prej dostojen spo- menik, ki ga še nima. ter da bi v brežiškem gradu čim prej ure- dili Muzej osvoboditve za Spod- nje Posavje. Na seji predsedstva so menili, da bo potrebno letos, kn proslav- ljamo 20-letnico drugega zaseda- nja AVNOJ-a. še prav posebno svečano proslaviti naše velike firaznike, kot so 4. julij. 22. ju- ij. 29. november in 22. december. Razen tega bomo letos v Sloveni- ji praznovali še 20. obletnico Ko- čevskega zbora ter 20-letnico ustanovitve primorskih brigad. Za vse te naše velike praznike, kakor tudi krajevne in občinske praznike, bi morale predvsem organizacije Združenja borcev poskrbeti, da bpdo letos kar se dm čim bolj svečaso proslavljeni. —-hi«— PRVI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V konjiški občini so te dni t teku občni zbori sindikalnih podružnic. Doslej so jih v glav- nem opravili v ustanovah in za- vodih ter v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah, de- loma pa tudi v nekaterih po- družnicah v okviru kmetijske zadruge. Po mnenju sindikalnega sveta bodo v manjših podružnicah občni zbori končani v sredini tega meseca, medtem ko bodo v nekaterih večjih podjetjih šele v aprilu. Ne krop, ne voda... Oprostite, če se lotevam tako neprijetne teme, kot so občni zbori v celoti. Prav neredko boste slišali takle pomenek: — Kako pa je uspel občni zbor sindikata pri vas? — — O, kar dobro! Do zjutraj smo ga vžigali... — \ Zato sem poprej napisal »občni zbori v celoti«, ker tak za-] ključek skoiaj neminovno spada vedno zraven. j Letos so prvi občni zbori sindikalniti podružnic bili v usta-] novab in zavodiii. Toda povsod so trajali zelo dolgo, čeprav vi zapisnikiti ne bo omenjen ves ta čas. V nekateriti primerih je\ roiicialni« ali »svečani« del trajal presenetljivo kratek čas,, kajti »čas je zlato«. Potem pa se začne drugi, ali tako imeno- vani veseli del... Da se prav razumemo! Popolnoma jasno je, če letni občni zbor traja več ur, potem je nujno, da ljudje tudi nekaj prigriz- nejo in zmočijo usta. Toda v času. ko uveljavljamo štednjo, ko ae borimo proti razsipništvu, pač ni treba, da bi uganjali luksuz z razsipnimi banketi, kjer ae mize šibijo čez zmogljivosti naj- hujši ii jedcev in pivcev. Tudi družabnost kolektiva je v popolnem soglasju z letnimi obračuni političnega dela v kolektivih. Toda, če se že ne da časovno bolj ločiti resni od veselega dela, potem naj bi veseli del imel vsaj nekaj resnobe in zmernosti, kot bi bilo dobro, da bi resni del bil bolj sproščen. Ne gre namreč skupaj, da se ljudje včasih celo daleč čez mero napijejo, sprejo in celo ate- pejo. To je paradoks na dogodek ... Naposled bi se vodstva sindikalnih podružnic mirne vesti lahko odrekla težnji po udeležbi tudi tistih članov, ki bi dru- gače »nikoli ne prišli«, če bi ne bila dana priložnost, da ae ga pošteno nasekajo. Nočem biti ekatremni moralist, toda včasih bi morali pomisliti na to, da ima vsak narod tudi po katero slabo lastnost. Zakaj bi morali Slovenci vedno znova dokazovati, da nam je ta dobro popivanje dobrodošel vaak vzrokf -Č0k. Delegati — bivši borci iz brežiške občine na letni skupščini v Brežicah Malčki za mamice v torek popoldne so cicibani ia ^clja, ki so v raznih vrtcih, pri- ptlili prijetno in fletno priredi- ob 8. marcu dnevu žena. Dvo- ^^»a je bila polna kot redko kdaj, , Najbolj 80 ugajali mali cici- ^nnčki, ki so prikazali razne po- y'ice, a tudi ostali niso zaosta- jali- Zelo zanimivi »o bili tudi u«stopi ob glasbeni »premljavi, [ier so cicibančki pokazali sli- kovito, da sc TZfojiteljicc t Trt- cih zelo trudijo, kajti malčki so za svoja leta bili več kot zado- voljivi. Mala pionirka je ab tej prilož- nosti tudi čestitala praznik ma- micam in vsem ženam, nato pa so cicibančki obdarili vse pri- sotne žene z ličnimi ročnimi iz- delki, ki so jih za to priložnost »ami pripravili. Ta prireditev je bila preprosta, toda topla !■ prisrčna* za čas od 7. do 1?. marca Okrog 7. in zla»ti okoli 11. po- novne ohladitve s snežnimi pa- davinami. Po 11. marcu pretežno jasno, vendar hladno z Mtrim arazttm ponoči. Dr. T. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 9 — 8. marca 1963 TINE OREL POGLED PO SVETU Nič ni čudnega, če je v pred- njem planu zunanjepolitičnega dogajanja, ki drvi mimo nas, znova in znova vprašanje razoro- žitve, v prvi vrsti atomskega pre- mirja, sporazuma o prenehanju o atomskih poskusov. Ugotavljajo, s da so vsi pogoji za to premirje dani in da je vse, kar govori pro- ti njim, plod najbolj razbesnelih človeških strasti brez sence pa- meti in predsodka. Ampak, tako je, zelo težko gre od rok. V zadnjem času smo doživeli zelo zanimive stvari, ki govore sicer o vojni, a zagovarjajo mir. ' Na ameriške grožnje zaradi Ku- , be — kljub Kenedyjevim miro- ljubnim izjavam na ameriško spremembo ameriške strategije — tudi sovjetski generali niso molčali. Maršal Brjusov, povelj- nik sovjetskih raketnih sil, je iz- javil, da ima SZ rakete, ki jih , lahko iz satelitov izstreljuje ka- morkoli na Zemljo. On in mar- šal Grečko sta povedala, da je vsa sovjetska armada zdaj ori- entirana v raketno vojskovanje, glavna sila je v podmornicah in posebno v atomskih podmorni- cah. Ameriški general Lemay je na to odgovoril, da bo moral Pentagon tudi misliti na obram- bo iz vesolja in ustvariti v veso- lju »zasidrane« satelite z raket- nimi naboji. Iz ženevskih pogajanj se vidi, da se ZDA ne morejo odpovedati hegemoniji na svetu in da se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi dialog med SZ in ZDA potekal Z enakopravnih položajev. Če- prav [platonično priznajo, da imajo poleg SZ največjo odgo- vornost pred človeštvom in da je od rezultatov atomskega po- govora med SZ in ZDA odvisno, ali bo prišlo do atomskega miru na svetu, se jim zdi pod častjo, da bi prišli SZ toliko nasproti, kolikor je prišla že večkrat SZ. Zadnji korak ameriškega zastop- nika Posterja v Ženevi je narav- nost izzivalen in terja več, kot je SZ dolžna storiti: SZ naj bi dala dokumentacijo, kaj so njeni detektorji dejansko doslej mogli odkriti od poskusov v Ameriki. S takimi zahtevami praktično ameriška diplomacija dezavuira pomirjevalne izjave svojega predsednika. V Karibih še ni miru. Kennedy računa, da SZ porabi dnevno za pomoč Kubi en milijon dolarjev, vendar najbolj bojeviti yankeeji ne morejo več trditi, da SZ spre- minja Kuba v vojno bazo. Res pa je, da obstoji sovjetski ulti- mat: če bi ZDA napadle Kubo, tvegajo vojno. Malinovski je iz- javil: agresivne ameriške kroge opozarjamo, da bi napad na Ku- bo pomenil tretjo svetovno voj- no. SZ bi na vsak raketni napad odgovorila s trikrat večjo salvo raket, kakor pa jo imajo pri- pravljeno ZDA za začetek vojne. Vpričo Hruščeva, 6000 oficirjev vseh vojnih rodov in akrediti- ranih vojaških atašejev je tudi še povedal, da SZ razpolaga s 100 megatonsko bombo. Hruščev pa je k Malinovskemu pridejal izjavo, da gospodarski potencial SZ hitreje raste kot v ZDA in da revolucija ni izvozni artikel. Vse tudi kaže, da so ZDA pred tremi leti začele preveč igrati na sovjetsko-kitajski spor. Hruščev ga je ponovno označil kot spor med prijatelji, kot dru- žinsko zadevo, ki se bo v krat- kem poravnala. Mnogo znamenj, ki govore za to, da je gospodar- ska integracija na Vzhodu ven- darle lažja kot na Zahodu in da tam kapitalna izgradnja bolj ce- mentira politično edinost. Seve so tudi tu razni šoki in težave, res pa je tudi, da je sporazum med razvitimi državami objek- tivno težji in da naleteva tudi na mine subjektivnih apetitov. Tre- nutno je v resni krizi zahodno skupno tržišče, čeprav bi ZDA rade to omalovaževale. Za de Gaullovo politiko stoje francoski finančni krogi, ki doživljajo zdaj tak opoj gospodarske prosperi- tete, kakor so ga v Zahodni Nem- čiji v minulem desetletju. Franci- ja ima danes silno industrijo in agrarno produkcijo, s katero lahko zadovoljuje italijanski in nemški trg. Nič ni čuda, če ne mara zraven Anglije s kolonijami in še orjaško ameriško agrarno produkcijo, ki bi sama lahko rešila več kot polovico prehra- njevalnih problemov na svetu. Če bo šel na Zapadu razvoj v to smer, bo konkurenčna spo- sobnost ZDA nujno padla, Za- hodna Nemčija pa že ugotavlja, da so časi »buma«, des Vber- flusses, že mimo. KAJ BI REKLI NATO? ZA PISANJE TEH VRSTIC O ZBORU OBČANOV NA OTOKU V CELJU NISTA DALA POVODA LEPA UDELEŽ- BA IN ŽIVAHNA RAZPRAVA, TEMVEČ PREDVSEM NE- KATERE MISLI. KI SO SE UVELJAVILE V DEBATI IN KI ZARADI SVOJE VSEBINE IN NAMENA ZASLUŽIJO VEČ- JO POZORNOST. Ena takih je vznikla v razpravi i letošnjem programu investicij- kih del, predvsem pa na račun nove pekarne, ki bo menda že le- tos zahtevala precejšne stroške za postavitev nove peči, ker dose- danja, prav tako nova, ni primer- na, in se zna zaradi tega zgoditi, da bodo celjski potrošniki na vsem lepem brez kruha. O slabem tro- šenju investicijskih sredstev pa govorijo še nekateri drugi objek- ti, kot hotel in podobno. Zaradi vsega tega se je na zboru pojavi- lo vprašanje: kakšno zagotovilo imajo občani, da se takšne in po- dobne napake ne bodo ponavljale, napake, za katere se pozneje zme- raj najde opravičilo. Na zborih občanov se namreč o investicijah vedno govori kot o silno resnih zadevah, o delih, ki so do kraja pcoučena, analizirana in podobno. Ko pa ti objekti stojijo, ugotav- ljajo napake, zaradi katerih so potrebna še dodatna sredstva, da jih odpravijo in spravijo celotno zadevo v normalno stanje. V tej zvezi je padlo še eno vprašanje — nami;§č odgovornosti za takšna dela. Oziroma konkretno — kdo je odgovoren za to, da ima gabr- ska pekama neprimerno peč in da bo že zdaj treba misliti na novo? Zelo umestno je bilo tudi na- slednje vprašanje. Udeleženci zbo- ra so namreč ugotavljali, da je nemogoče na enem sestanku, ki traja po navadi dve do tri ure ali nekaj več, temeljito presoditi zelo obsežen predlog družbenega načr- ta, zlasti pa se v tako kratkem času odločiti za eno ali drugo in- vesticijo. Ce bi hoteli vsa vpra- šanja, ki jih nakazuje predlog družbenega načrta, temeljiteje proučiti, bi potrebovali neprimer- no več časa. Skratka gre za to, da bi se morali volilci na terenu in v delovnih organizacijah že pred razpravo na zboru seznaniti na en ali drug način z vsebino družbenega plana. To pa hkrati pomeni, da bi morala razprava o predlogu tako pomembnega doku- menta trajati dlje časa, ne pa re- cimo en teden, oziroma za eno volilno območje nekaj ur. Morda bi lahko to razpravo olajšali s pomočjo izvlečkov družbenega plana, s pomočjo njegovih glavnih obrisov, ki bi jih naj objavili v lokalnem tisku, ali pa razmnožili v ustreznem številu izvodov. Naj bo tako ali drugače, vsekakor je to problem, ki ga kaže proučiti in tudi primemo rešiti. * V razpravi o predlogu družbe- nega plana celjske občine za le- tošnje leto pa se je slišala tudi ta pripomba: imam občutek, da so investicije preveč razdrobljene, in da hoče ljudski odbor dati vsa- kemu nekaj. Pogrešam prioritet- ni vrstni red in končno zdi se mi, da takšno drobljenje investicijskih sredstev ni ekonomično. Kaj bi rekli na to? -mb — Mi se sicer poslavljamo od tovariša Tineta Orla, je na občnem zboru celjskega Pla- ninskega društva v razpravi dejal tovariš Dušan Gradiš- nik, toda, to je samo formal- no slovo, kajti od njega se ne !bomo nikoli poslovili. Vem, da bo tudi sam rad prihajal med nas, v naše kraje in pla- nine, za katere je delal in živel kot predsednik planin- skega društva. Več o tem slovesu, ki ni bi- lo slovo, in o občnem zboru celjskega planinskega društva berite na deveti strani. Vodovod - na prvo mesto Povsem razumljivo je, zakaj so občani celjske občine na minulih zborih močno podprli predlog za gradnjo oziroma za nadaljevanje del pri gradnji vodovoda. Vodo- vod so 'kot investicijo številka ena potrdili tudi na zbooni obča- nov na Otoku. Bolj kot kjerkoli drugje prebivalci prav tu obču- tijo, kaj pomeni, če v vodovodnih ceveh "ni dovolj pritiska in če si zavoljo tega vode ne morejo na- točiti v višjih nadstropjih stano- vanjskih blokov. Več kot negativ- nih je bilo na zboru volivcev na Otoku slišati pritrdilnih glasov za gradnjo umetnega drsališča. Umestna pa je bila tudi pripom- ba, naj tudi tretja osnovna šola v Celju dobi potrebna sredstva za obnovo oken. S tekmovanjem k boljšim uspeliom Občinski odbor SZDL v Šmar- ju pri Jelšah je razipisal tekmo- vanje med svojimi krajevnimi organizacijami. Z njim želijo razgiibati vse ikrajevne organi- zacije SZDL. obenem pa omo- gočiti, da bi si vsaj najlboljše lahko uredile osnovne delovne pogoje. Nagrade so precejšnje, zato bodo naj'bolj prizadevnim ipomenile znatno ipodporo pri urejevanju kluibskih prostorov in podobno. Tekmovalni program obsega tri delovna ipodročja organizacij SZDL. Tu gre za evidenco čla- nov, za njihovo število, za pobi- ranje članarine itd. Prav tako bodo upoštevali, kako posamezne organizacije uporabljajo sred- stva, ki jim ostanejo od pobrane članarine. Udeležba oibčanov na sestankih in predavanjih je prav tako važno merilo ipri oce- njevanju. V tekmovalnem programu je posebej označena skrb za mladi- no in dejavnost mladinske orga- nizacije, za kar je odbor kra- jevne organizacije SZDL vseka- kor soodgovoren. Brez izobraže- vanja ne pojde več; zato bodo to v tekmovanju še poseibej upoštevali. Tretje področje so delovne ak- cije, ki jih lahko organizirajo občani za najrazličnejša krajev- na dela. Tu lahko sodelujejo ljudje s prostovoljnim delom ali samoprisipevkom. V šmarski db- čini bo treba urediti stranske steze in poti k turiističnim toč- kam, asanirati vodnjake, ureje- vati telovadiišča, športna kopa- lišča itd. Tekmovalni program je zelo obsežen, vendar sprejemljiv za vse krajevne ofganiizacije SZDL, ki jih je v šmarski občini 28. Še v tem mesecu ibodo vse kra- jevne organizacije SZDL izde- lale podrobne delovne programe. Gotovo je, da bo to tekmovanje obrodilo Ibogate sadove in pri- sipevalo k rasti šmarsikih orga- nizacij SZDL. Statuti - prepočasi Občinski (sindikalni svet v Slo- venskih Konjicah je siklical (po- svetovanje (predstavnikov gospo- darskih organizacij, na katerem so ocenili potek priprav za se- stavljanje statutov delovnih or- ganizacij. Razprava je pokazala, da v večini primerov še niso prišli dlje kot do imenovanja komisij, ki ibodo izdelale osnutke statutov. V nekaterih večjih go- spodarskih organizacijah pa so komisije že začele z delom. Na sestanku so predlagali, naj posameznim podjetjem pomaga pri sestavljanju statutov posebna sindikalna komisija. Razen tega so poudarili, da bodo morale ko- misije začeti z delom takoj. Ko- misiji - občins/kega sindikalnega sveta pa so še priporočili, naj čez kak mesec skliče podoben sestanek, na tkaterem Ibi ugo- tavljali, kako daleč so že s tem delom. OBLJUBA DELA DOLG... v strmcu zdaj ni več toliko snega, kot ga kaže naša slika. Tudi tod ga ie zadnje dni pobralo. Da, sneg je pobralo, ostali pa so problemi, ki jih tudi v tej prijazni vasi ne manjka. V tem ko so televizijski klub s preselit- vijo v šolo postavili na solidne noge, zagotovili red in disciplino pri sprem- ljanju programov in po njih, pa še zmeraj niso polegle govorice, da jih je nekdo, kot pravijo, potegnil za nos in prepričal, seveda s primerno oblju- bo, ki pa je ostala samo obljuba, da so na šoli ukinili sedmi in osmi raz- red ter učence obeh teh razredov napotili na popolno osemletko v Voj- nik. Takrat, ko so sprejeli ta sklep, so ga potrdili le pod pogojem, da bo- do merodajni činitelji preskrbeli brez- plačen avtobusni prevoz za te otroke. Obljuba je bila izrečena, izpolnjena pa ne. Tako se zdaj nekateri otroci vozijo v Vojnik z rednim avtobusom, drugi pa jo mahajo tjakaj tudi peš. Med njimi so celo taki, ki potrebuje- jo v eno smer celo dve uri hoje. To so predvsem tisti, katrih starši ne morejo Nplačati prevoznih stroškov. V StrmcuSreliko govorijo o tej zade- vi; o njej so govorili tudi na zboru krajevne organizacije SZDL. in še da- nes so pripravljeni govoriti o tem problemu, če le pogovor zanese nanj. Morda bi se to vprašanje dalo zado- voljivo rešiti, zlasti še, če je bila v resnici izrečena obljuba. In še nekaj — nekdo je zaupal, da prosvetno življenje v Strmcu spi, ali bolje rečeno, da spi prosvetno druš- tvo. Nekoč so tod veliko igrali; dram- ska družina je bila močna in delavna. Zdaj pa, ko so starejši opustili to de lo, se tudi mladi zanj ne morejo og- reti. Vse kaže, da se nikakor nočejo sprijazniti s trdim delom, z rednim in večkratnimi vajami. Dramska dru- žina spi, zato pa živi televizijski klub. Saj ne gre za to, da bi ga podcenje- vali, toda primerjava je vendarle značilna za današnji čas, in najbrž ne samo za Strmec! -an USPEL SEMINAR Občinski odbor SZDL v Slov. Konjicah je priredil dvodnevni seminar za predsednike in sekre- tarje krajevnih organizacij SZDL v občini. Udeležba je bila zelo dobra; glavna razprava pa se je sukala okoli nekaterih na- log, ki čaikajo politične organi- zacije v prihodnjem obdobju. V. L. ZA BENCINSKO ČRPALKO V SLOVENSKIH KONJICAH Glede na to, da je ljudsM odbor konjiške občine odobril podjetju «-Petrol-« kredit, lahko pričakuje- mo, da bo še letos v Slov. Konji- cah .7.arajena prepotrebna ben- cinska črpalka. VOJAKOVA PISMA Draigi rekruti, pričakujemo vas! Odločil sem se, da napišem nekaj besed tistim, ki se bodo kmalu s kovčkom v roki po- dali v najrazličnejše kraje ) naše domovine; tistim, ki bo- > do te dni krenili na služenje ^ rednega kadrovskega roka. ) Dragi rekruti, vem, da tež- / ko pričakujete ta dan, vem. 1 da živite v negotovosti in pre- ) mišljujete o življenju, ki vas ? čaka in o tistih, od katerih 3 se boste morali posloviti. Go- 5 tovo je, da bo najtežje slovo < od dekleta. Toda, povem vam, s da se boste v novem okolju 5 kmalu znašli, kajti mi "-stari 2 vojaki« bomo tisti, ki vas bo- ) mo sprejeli, vas sprejemali in 9 naučili tastih reči, ki jih zdaj < ne poznate. Se vsakega, ki je ^ prišel, smo sprejeli z odprti- 2 mi rokami; tako bomo tudi 2 vas. Vaše občutke dobro po- A znam, saj sem jih doživljal. 2 Tudi jaz sem se moral poslo- 5 viti od doma, prijateljev in A drugih. Ko pa sem dobil vo- 9 jaško oibleko, se je začelo dru- 2 go življenje, na katerega sem 6 se hitro privadil. Tako bo tu- 5 di z vami. 5 Gotovo se te dni sprašuje- te, kaj vas vse čaka v vojaš- 6 kem življenju. Lahko vam 5 ipovem, da se boste naučili ve- ^6 Uko novega in koristnega. Ne 5 mislim pri tem samo na veš- *2 čino šivanja, ribanja in po- % dobno, marveč veliko bolj na ►2 tista predavanja, ki nas naj- « bolj zanimajo ,saj nam govo- L9 rijo o poletih in potovanjih S na planete, in o drugem. 2e prej sem napisal, da vas K nestrpno pričakujemo, in to S je res. Veselimo se vašega prihoda in srečanja z vami, (9 saj vas bomo sprejeli nadvse >2 prisrčno. (ft Na koncu vam želim sreč- (9 no pot do nas. Naj vam kov- ^2 ček ne bo pretežak in ne boj- (9 te se poljuba, ki ga boste ob y$ slovesu dali dekletu. ^ vojak Anton Strašek Zagreb Šopek rožic za... Verjemite, da bi se to lahko pripetilo tudi vam, seveda, če bi ravnali tako kot... Bilo je petega marca. Sel sem mimo cvetličarne. Ste že kdaj stali pred širokim izložbenim oknom in pasli oči po šopkih cvetic, ki jih imajo v lončkih, vazah in drugih posodah? Meni so se zdele tisti dan še posebno lepe. Morda tudi zato, ker sem v njih videl, da fe svet lahko tudi pisan, če hočete lep in pri- kupen in ne samo bel, pokrit s snegom. Pred menoj se je raz- prostirala pisana poljana v ma- lem. Nič več snega; bile so le hiacinte najrazličnejših barv, pa rumene narcise in še druge roži- ce. Kdo bi jim vedel imena. Za izložbenim oknom je bila po- mlad. Pomlad v cvetličarni. Nisem okleval. Vstopil sem in naročil pisan šopek. Vedel sem, da ga bo žena vesela, zlasti še, ker je minilo že precej mesecev, odkar sem ji prinesel zadnjega. — Bo dovolj, me je vpra- šala cvetličarka, ko je v rokah držala zares majhen, toda lep in pisan šopek hiacint, narcis... — Bo, sem prikimal zadovolj- no in počakal, da je šopek ure- dila, ga povezala in zavila. V njem so bile štiri hiacinte, tri drobne vejice asperagusa. Rečem vam, lep šopek solidnih in nežnih barv. Prav takšnega sem si želel. — Koliko stane, sem vprašal. Ni mi takoj odgovorila. V roke je vzela svinčnik. Na robu pa- pirja je nastal droben kupček številk. Nisem ji sledil, kaj je pisala. To se mi ni zdelo vljudno. Ko je opravila računanje, me je najprej pogledala, nato pa skoraj v zadregi dejala: — En tisoč sto deset dinarjev! Tedaj se mi je v glavi nekaj zavrtelo. Toda, znašel sem se hitro. Zdi se mi, da sem pre- senečenje spretno zakril. Juna- ško sem prenesel te besede, ali bolje rečeno številke; junaško. Niti trenil nisem; tudi rdečica me ni oblila, tista moja večna spremljevalka v vseh neprijetnih okoliščinah. Skratka, zadržal sem se kot mož- Upam, da je to videla tudi prodajalka. Iz žepa sem potegnil denarnico in se oddahnil, ko sem videl, da imam v njej tisočaka. Potem sem v majhnem gornjem žepu su- knjiča poiskal še stotak, odštel drobiž in... plačal. Plačal pošte- no in toliko, kot je zahtevala: 1.110 dinarjev za majhen šopek rožic, v katerem so bile štiri hiacinte, tri narcise in menda tri vejice asperagusa. Potem sem se nasmehnil, pri- jazno kar se da, se poslovil in odšel. Domov sem odhitel po naj- krajši poti. Nikjer se nisem us- tavljal. Lahko si mislite, da se me je žena razveselila, saj setj^ prišel povsem nepričakovano s šopkom rožic v rokah. — No, kaj pa je to, me je ^ Zadregi in z nasmejanim obrd' zom vprašala. — To pa je za osmi marec- Kupil sem Ti jih že prej, ker bo za sam praznik gotovo gneča kdo ve, če bodo tedaj imeli kaj lepih in pisanih rožic... Izročil sem ji šopek rožic tisoč sto deset dinarjev; šop^'^ rožic za praznik. Tri dni P^f' zgodaj. Zato pa sem še pou^'^' ril: ■ — To je za osmi marec, kal^ drugega Ti ne bom več kup^ val... M. BožtC Ostala bo v srcih vseh ... Zdaj ne prihajajo v Celje samo pisma iz Cu- prije; te dni je na naslov predsednika ljudskega odbora celjske občine prišlo celo pismo iz Požege. Njegova vsebina je značilna predvsem zavoljo te- ga, ker je v njem delček tistih simpatij, s katerimi so prebivalci ostalih srbskih mest sprejeli priprav- ljenost celjskega mesta in njegovih ljudi, da poma- gajo poplavljencem v Cupriji. Takole je med drugim zapisal tovariš Milovan Bulic: Ko sem 22. februarja poslušal poročila beograj- skega radia o poplavi v Cupriji, sem z velikim ve- seljem sprejel tudi vest o pomoči prebivalcev va- šega mesta poplavljencem in o prihodu vaših za- stopnikov v Čuprijo. S tenj ste pokazali veliko bratsko ljubezen do našega srbskega ljudstva, v tem primeru zlasti do prebivalcev Cuprije, ki jih je prizadela nesreča. Ta vaša gesta bo ostala za zmeraj v naših srcih, zlasti pa še v srcih prebivalcev Cuprije. Storili ste veliko delo; prepričan sem, da je bilo veliko število tistih prebivalcev Cuprije, ki so ob vesti o vaši pomoči, zajokali. Tovariš Bulic se v pismu spominja še drugih dogodkov iz prve in druge svetovne vojne, ki so povezali ne samo srbsko in slovensko ljudstvo, marveč vse jugoslovanske narode. Svoje pismo pa zaključuje: Vse to, kar ste storili za prebivalce v Cupriji, me je navedlo, da se vam zahvalim za ta korak pomoči. Naj se to bratstvo prenese na naša mlajša pokolenja, ki naj v nadalje čuvajo bratsko ljube- zen med srbskimi in slovenskimi ljudmi ter med vsemi jugoslovanskimi narodi. CELJSKI TEDNIK STEV. 9 — 8. marca 1963 ® Koristust invisticii _ naj bt dokazana ~ tokrat ekonomska šola Ekonomska šola daje kadre iz- ključno za gospodarstvo in go- spodarstvu vzporedne služsbe. Za- radi tega je prav gotovo s sta- lišča težnje po večji gospodar- stvenosti nujno ustvariti tudi po- goje, da dobijo podjetja in usta- nove ustrezno usposoibljene kad- re. V Celju ta zahteva hkrati tudi pomeni, da je potrebno ure- dite ekonomsko šolo, ki sedaj posluje v nerzdržnih pogojih. Da bi o tem perečem problemu dobili jasnejšo sliko, smo zapro- sili profesor Mileno Stifter za kratek razgovor. Takole je odgo- vorila na naša vprašanja: Ze 1961. leta se je občinski ljudski odbor v Celju odločil, da je spričo potreb in težavnega stanja šole potrebno v 1963. letu začeti z gradnjo novega trakta šole, in sicer vzdolž Vodnikove ulice. Stara šola in novi trakt bi tako bila povezana funkcionalno v celoto. Zaradi nevzdržnega sta- nja je to tudi nujnost, ki je kljub potrebam tudi na drugih področjih, narekovala, da se za- četek gradnje novega dela šole vnese v okrajni družbeni plan in v predlog občinskega družbene- ga načrta. Okrajni ljudski odbor je že sprejel družbeni plan in prora- čun. Tu je predvidenih za grad- njo ekonomske šole 25 milijonov dinarjev, toda pod pogojem, da toliko prispeva tudi celjska ob- čina. Zaradi tega je prav, da sedaj, ko na zborih volivcev ljudje razpravljajo o sredstvih za negospodarske investicije, tu- di pojasnimo podrobnejše, zakaj in kako nujna je gradnja eko- nomske šole v Celju. Hiter razvoj našega gosipodar- stva je iz leta v leto terjal več strokovnih kadrov. Pritisk je bil tolikšen, da je silil šolo k čeda- lje večjemu vpisu. Ta pritisk je bil izredno močan tudi s strani javnih služb. Tako je v sedanji šoli, ki ima pogoje in prostor za okoli 300 učencev sedaj kar 580 dijakov. Torej kar za nekrat več kot so zmo-gljivosti šole. KAKO JE ŠOLA REŠELAVA TE PROBLEME? Brez dvoma je bila to huda ob- remenitev šole in je postavila kolektiv pred dilemo — ali za- dostiti potrebam, ali pa z omeje- nim vpisom in brez ozira na po- trebe gospodarstva ostati na nor- malnem številu gojencev. Odlo- čili so se za težavnejšo toda pra- vilnejšo pot. Sipreminjali smo kabinete v učilnice, podstrešje smo preuredili za silo v preda- valnico, povečali pa smo tudi število gojencev v razredih. Ta- ko se nam je celo zgodilo, da sc/ je zaradi prevelike dbremenitv/ vdrla skrajna konstrukcija, ki smo jo morali obnoviti. Skratka z dobro voljo in s spretnimi im- provizacijami so reševali silno težavno stanje. ZELO ZANIMIVO VPRAŠANJE: KDO NAJBOLJ POTREBUJE ABSOLVENTE EKONOMSKE ŠOLE? Naše gospodarstvo zaenkrat še ni povsem obvarovano razndh nihanj. Te lahko opazimo tudi v kadrovski politiki. Tako lahko ugotovimo, da so bila glede za- poslitve tudi mesta, ki zahte- vajo ustrezno usposobljenost, od- prta vsem. V zadnjih dveh letih pa se žal kaže druga skrajnost, ko celo nekateri govore o preza- sičenosti delovnih mest, ki za- htevajo strokovne kadre — kar pa je lahko le nepoznavanje de- janskega stanja. Dokaj jasno je, da bi morali imeti šefi računovodstev, knji- govodstev in računovodje sred- njo ekonomsko ali visokošolsko izobrazbo. In kaj je anketa po- kazala — posebna anketa? V industriji ima te pogoje le 33 odstotkov zaposlenih na teh mestih, v kmetijstvu celo samo 25 odstotkov, v trgovini 38 in v ostalih dejavnostih borih 20,6 od- stotka. Ta slika je več kot po- razna. Hkrati pa nam jasno pri- ča, kako velika je potreba po ustrezno izobraženih kadrih ekonomske stroke. Ce pa si ogle- damo komercialne službe, lahko zasledimo še neugodnejše rezul- tate. Zaradi tega postane dokaj um- Ijivo, da je vsako ugibanje in razpravljanje o prezasičenosti nesmiselno. Kajti v ospredje se postavlja bolj vprašanje sanacije sedanjega stanja. Razen tega je potrebno tudi računati na delno fluktuacijo, iKpokojitev in po- dobno. Istočasno pa je tudi nesmiselno razipravljanje o tem, kam bi za- poslili absolvente ekonomske šo- le: finančne službe, analitske službe in komercialne službe po- trebujejo usposobljenih kadrov. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je velika večina absolventov celjiske ekonomske šole zelo upo- rabna, tako lahko celo ugotovi- mo, da je le 4 odstotke absolven- tov zaposlenih pri čisto admini- strativnih poslih, ostali pa zase- dajo odgovorna mesta. KAJ BOMO PRIDOBILI Z DOZIDAVO NOVEGA TRAKTA? Vsekakor prepotrebno norma- lizacijo dela na šoli, povečala se bo tudi zmogljivost šole, in sicer toliko, da bo lahko dajala okoli 150 absolventov, kar je za 50 več kot doslej. Razen tega se zastavlja grad- nja novega dela šole kot gospo- darska nuja, saj se gosipodarski >otencial v celjskem okraju vse >olj veča in zanimivo je, da ima na primer celjski okraj le eno »stisnjeno«. ekonomsko šolo, da pa so v mariborskem okraju kar štiri urejene ekonomske šole in še novo, moderno višjo šolo imajo. Primerna razširitev srednje ekonomske šole v Celju pa ima tudi sicer svoje tehtno opraviči- lo. Saj je vse več otrok, ki kon- čajo osemletko in želijo naprej študirati — predvsem v domačem ,kraJ!u, kjer so stroški šolanja nižji. Zaradi tega ni napak, če na koncu povemo, da je tudi razum- ljivo, da bodo občani podprli po- trebo po ureditvi novega trakta, saj gre po eni strani za gospo- darsko nujo, hkrati pa za po- memibno vprašanje za starše, ki žele svojdm otrokom omogočiti višjo izobrazlbo. Zalimiva primerjava ALI DISCIPLINA V ZAGATI V celjskem okraju je že vse leto v veljavi sistem maksimal- nih marž. Ta je za različne trgo- vinske dejavnosti različen, kar je nujno. Toda v glavnem se tr- govci teh določil držijo in je s tem v veliki meri odpravljen po- jav neumestnega natezovanja cen zaradi konjukture, brezkon- kurenčnosti in podobno. V sistem določenih maksimal- nih marž pa so spričo svoje de- javnosti vključene tudi lekarne. Ža te je lani veljala maksimalna marža na prodajo zdravil (toda maksimalna!) 23 odstotkov. Za letos je ta odstotek spričo po- sebnih pogojev povečan na 25 odstotkov. Zanimiva pa je primerjava sa- mo 9 sevniško občino oziroma z lekarno v Sevnici. Tablete proti glavobolu stanejo tam 80 dinar- jev, kar je kar za 7 dinarjev več kot v lekarnah v vseh dosedanjih občinah celjskega okraja — to pa pomeni domala 10 odstotkov več. Razen tega je značilno tudi to, da se lekarne v glavnem dr- žijo predpisane marže, da pa v Sevnici to ni primer. Te tablete tupi lekarna od proizvajalca po 60 dinarjev — pri tem torej pri- vsakem zavojčku zaslužijo ipo dvajset dinarjev, ali 33,3 odstot- ka! Morda je to le slučaj, ven- dar je s stališča primerjave in zlasti s stališča discipline pri iz- vajanju enotne politike glede omejitve višine marž zelo znači- len in nevzdržen. M. Drobiž iz savniške občine v eevniški občini je zaposlenih tkupaj 2650 ljudi, in sicer od tega največ v gospodarskih de- javnostih — 2260 ali 84,5 od- stotka. To je za okoli 4 odstotke več kot v preteklem letu, ko je bilo skupaj zaposlenih le 2410 ljudi. Sodijo pa, da se bo število zajposlenih letos dvignilo za 14 odstotkov. o o o V sevniški občini imajo kopico proiblemov, ki jih je možno re- šiti le z investicijskimi sredstvi. Vendar so se odločili, da ima prednost ureditev osemletke, za katero so namenili 20 milijonov dinarjev. 0 0 0 Letos računajo na izrazito ve- liko povečanje bruto proizvoda. Po predvidevanjih se bo namreč le-ta povečal za preko milijardo dinarjev, kar je za njihove raz- mere zelo veliko, in sicer kar preko 20 odstotkov. 0 0 0 Zanimiva je ugotovitev, da se v •evniški občini v zadnjem ob- dobju relativno hitro povečujejo olbis(ki tujih turistov. To je bilo značilno za lansko leto, predvi- devajo pa, da se bo dotok tujih turistov letos povečal še za okoli ^ odstotkov. Koristne težnje v zadnjem obdolbju so se za- vodi z znanstveno osnovo, ki de- lujejo na raznih področjih go- spodarstva izlasti v celjskem okraju, močno razvili. Zlasti sun- kovit je napredek in kvalitetna rast zavoda za napredek gospo- darstva in hmeljarskega inštituta v Žalcu, istočasno pa veterinarski zavod v Celju spričo izrazite težnje, da se hitreje razvije ži- vinoreja v našem okraju, dobiva vse večji pomen. Toda v istem času se zavodi in inštitut ubadajo s precejšnjimi finančnimi težavami. V nekate- rih primerih znajo le-te celo ogroziti njihovo normalno delo- vanje. Zaradi tega je prav gotovo umestna trditev, da ni mogoče zahtevati od zavodov še plodo- vitejšega dela, a jim istočasno ne zagotoviti potrelbna finančna sredstva za opravljanje svojih nalog. Res je, da oibstajajo pri tem rš-zlična gledanja in da dotacija zavodom ne more biti edini vir njihovega financiranja. Kajti jasno je, da je njihova dejavnost v bistvu gospodarska dejavnost. Zaradi tega je tudi potrebno, da znanstvene ustanove polagoma preidejo na samofinanciranje. Toda tega brez škode žal ni moč narediti čez noč. Zanimiva pa je ugotovitev, da je zavod za napre- dek gospodarstva že ves čas de- lal po tem sistemu in da ima za- radi tega še najmanj težav. PRIZADEVANJA ZA BOLJŠE DELOVNE POGOJE Osnova za varnost Na zadnji seji sveta za delo pri občinskem ljudskem odboru Celje so razpravljali o proble- mih varstva pri delu. Ugotovili so, da se stanje glede varnosti pri delu v zadnjem obdobju iz- boljšuje, predvsem po zaslugi uspešno organizirane zaščitne službe in urejevanja pogojev de- la, kar je navadno eden prvih vzrokov za zmanjšanje nesreč pri delu. Tako je lani bilo kar za preko dvesto delovnih nesreč manj kot 1961. To je lep uspeh, vendar ka- že, da bo potrebno prizadevanja v tej smeri še nadaljevati. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so število nasreč med delom najboilj zmanjšali v podjetjih, kjer so zgradili nove delovne prostore in smotrno organizirali tehnološki postopek. To velja zlasti za Klimo in Emajlirko. Istočasno pa ugotavljajo, da so zlasti v obrti še v veliki meri delovni prostori neurejeni, če- ravno bi jih s pravilno organiza- cijo lahko brez večjih stroškov uredili. Pri tem ne gre za za- htevo po novogradnji, temveč za zahtevo po ureditvi delovnega postopka tako, da bi delo bilo čim bolj varno. Natrpani pro- stori, neprimerno postavljeni stroji in podobno pač gotovo v veliki meri povečujejo možnosti za nesreče pri delu. Zelo neugodne pa so analize, ki kažejo, da pri načrtovanju no- vih poslovnih prostorov projek- tanti ne upoštevajo normativov higienskih in tehničnih varstve- nih predpisov. Tak primer je no- vogradnja Klime, kjer načrt ni predvideval ogrevanja prostorov, tako da so morali naknadno zgraditi kotlarno in urediti ogre- vanje. Zanimivo je tudi, da viši- na delovnih prostorov v novem bančnem poslopju ni zodovolji- va in ne zadostuje niti predpisa- nemu minimumu. Vsi ti primeri dokaj jasno povedo, da bo v bo- doče potrebno pri pregledovanju investicijskih načrtov pritegniti tudi delovno inšpekcijo, kajti ta- ke napake nosijo za sabo kot po- sledico dodatne stroške ali pa ustvarjajo težave, ki jih ni mo- goče popraviti. Zelo zanimiva je tudi ugotovi- tev, da se delavci pogosteje ob- račajo na delovno inšpekcijo za- radi informacij, deloma pa tudi zato, da bi poiskali zaščito svo- jih zakonitih pravic. Iz analize teh primerov lahko povzamemo, da nekateri samoupravni organi preveč formalno obravnavajo po- samezne primere, ki živo zadene- jo zaposlene. Zaradi tega sodijo, da bodo samoupravni organi mo- rali podobnim primerom posveti- ti več pozornosti. M. Zanimivo vprašonje kjCt kako in zaka|? Pred dnevi smo dobili zani- mivo fotografijo o mali utici, v kateri živijo ljudje. Toda zaen- krat je bolj zanimivo viprašanje, kje je to — v Celju, Laškem, morda v Velenju ali Žalcu? Ali ne bi bilo umestno, če ustrezni občinski organi pojas- nijo, kako je možno, da v enem izmed večjih središč v celjskem okraju obstaja tak pojav in za- kaj ga doslej ni bilo možno re- šiti? V naslednji številki bomo pojasnili, kje je ta utica in vse okolnosti v njej! M Avtobusna podjetia težijo k solidnosti v zadnjih letih lahko opazimo pri nas dva zaiačilna pojava, ki oba izvirata iz dejstva, da ljudje vse pogosteje potujejo. Vse več ljudi obiskuje znane turistične kraje, zanimiivoisiti; letovanja so prd nas postala že »naravni« po- jav. Piri tem pa opažamo, da se ob hitrem povečanju osebnih motor- nih vozil hitro krepi avtomobil- ski turizem, da pa se istočasno bi- stveno povečuje število potnikov, hi potuje z avtcibusi. In sicer na škodo tradicionalne navade poto- vanja z vlakom. Avtobusna podjetja so uspela pritegniti potnike predvsem s so- Mdnim poslovanjem, z udobnostjo in hitro, pa varno vožnjo. Tu se je tudi močno uveljavila konku- renca posameznih avtobusnih podjetij, ki je hrez dvoma veliko vplivalo, da se je stanje tako hi- tro izboljšalo. Istočasno pa ni možno oporekati velikega priza- devanja .posameznih avtobusnih podjetij, da bi iiredile promet kar najbolje in da bi pri tem ne za- šla v težavno finančno stanje. To je usipelo tudi celjskemu avtobus- nemu podjetju, ki se je močno razširilo in ki je celo kljub veli- kim težavam z dobro voljo ure- dilo tudi lokalni promet v Celju, pa še kopico drugih problemov. Ob tem pa postanejo zelo ne- logični nekateri pojavi, ki se še vedno dogajajo in ki uspešno de- lo podjetja prav gotovo zmanjšu- jejo. Naj opišemo samo en pri- mer, M pa je značilen, čeravno ni osamljen. Večerni avtobus proti Vitanju ostane v Strmcu kar pred gostil- no, kar 10 minut — v planu vož- nje tega postanka ni mogoče za- slediti. Toda v resnici je tako. Ali je res potrebno, da potniki v teh mrzlih dneh čakajo celih 10 mi- nut, da se šofer vrne iz gostišča. Ljudje so celo povedali, da so se zaradi tega že pritožili, da pa ni bilo učinka. O tem smo vprašali še sprevod- nika tega avtobusa. Povedal nam je, da to tudi njemu ni všeč, toda kaj more?! Pozneje smo se poza- nimali še pri avtobusnem pod- jetju in govorili s prometnikom tov. Dečmanom, ki nam je potr- dil, da po voznem redu avtoibus v Strmcu nima 10-mdnutnega po- stanka, hkrati pa nam je »iprijaz- no« svetoval, naj ne pišemo o ta- kih pojavih, temveč raje o tem, kako slab odnos imajo potniki do osebja avtobusnega podjetja. Res je, da so nekateri potniki nevljud- ni in da na nedostojen način ogo- varja jo zlasti sprevodnike, vendar je res tudi to, da je še mnogo hu- je, če poln avtobus čaka na mr- zlem zaradi samovolje enega sa- mega človeka. Zaradi tega res ne kaže izpustiti tega sestavka, če- ravno bi si nekateri to želeli. -le Dvoboj med nesrečo in humanostjo Nesreča nikdar ne počiva in najhujše je tedaj, kadar je ne slutimo. Tako je bilo tudi, ko je gorelo pri Ogra- jenškovih v Celju. Jože Ograjenšek, ki je za- poslen kot pek v podjetju Ve- ležitar v Celju, je bil v noč- ni izmeni. Zena in sin sta te- daj spala v prvem nadstrop- ju — stanovali so pri star- ših. Ob eni uri ponoči se je vra- čal iz Cinkarne z dela nek delavec. Ko je šel mimo nji- hove hiše, je videl dim, ven- dar se mu prvi hip ni zdelo čudno. Ko pa so ognjeni zub- lji švignili skozi okna, je hit- ro začel klicati sosede na po- moč, zbudil pa je tudi doma- čine. Ograjenškova žena je us- pela po lesenih stopnicah, ki so bile že vse v ognju, uiti s sinom ven. Ta čas so prišli tudi gasilci. Toda rešiti se ni dalo ničesar. V tem je pri- hitel domov tudi Ograj enšek, ki je le skušal z lestvijo re- šiti nekaj iz stanovanja. Dru- gače namreč ni šlo, kajti stop- nice so se podrle. Toda rešil je le ožgano slamnjačo. Vse jim je zgorelo. Njemu je osta- la le delovna obleka, žena pa je imela samo spalno srajco, enako tudi mali sinek. To je bila žalostna zgodba, ki pa ima drugačen konec. Hkrati pa je sindikalna or- ganizacija prispevala zanj 100 tisoč dinarjev preko 180 tisoč dinarjev pa so zbrali člani kolektiva. Vsak je dal, kolikor je mogel, največ pa so dali peki, njegovi sodelavci. Zgodilo se je celo to, da va- jenec, ki je pred kratkim pri- šel v podjetje, pomotoma ni bil na listi, s katero so po- birali prispevke. Toda to ga ni motilo, da bi tovarišu v sili ne pomagal. Sam se je prijavil in prispeval 1.500 di- narjev. Istočasno pa je upravni od- bor sklenil, da mu bodo po- magali pri ureditvi stanova- nja, ki je pogorelo, in sicer s kreditom. Takoj po dogodku so na pobudo družbenih organiza- cij in" uprave podjetja začeli akcijo, kako bi članu kolek- tiva, ki je v eni noči zaradi nesreče izgubil vse, kar si je med leti s trudom zbral, vsaj nekoliko pomagali. Tov. Og- rajenšek se je namreč na mah znašel v kopici hudih proble- mov. Ostal je brez stanova- nja, brez oblek, brez pohiš- tva in podobno. Najprej so pcfcrenili vse potrebno, da je dobil zasilno bivališče in da v trenutku, ko je zaradi nesreče bil še ves iz sebe, ni ostal prepuščen tudi, ko jegoreio pri Ogra- Priznajmio, gre za lepo ge- sto kolektiva in vsakega čla- na posebej. Tovariš Ograjen- šek pa je bil še najbolj pre- senečen nad tem. Dejal je, da- teea ni pričakoval, in da se •edaj šele zaveda, kaj pome- ni kolektiv in kaj enotnost kolektiva — »sedaj tudi lah- ko povsem čutim, koliko je vredna humanost in človeč- nost pri obravnavanju člo- veka. Za mene to ni več fra- za — razveseljiva resnica je to!* Mile Pred dnevi nam je poslal iz Titovega Velesa tole razglednico tovariš Silvo Pešak, ki tamkaj služi kadrovski rok in ki je strasten f?^-amater. Med vrsticami pozdravlja vse bralce Celjskega tednika hkrati pa sporoča celjskim fotoamaterjem, da je v Makedoniji ze- '0 veliko čudovitih motivov, ki ker sami »vlečejo-«. Zraven nam piše, da je mesto približno tako veliko kot Celje, da pa se deM v dva dela — stari in novi del. Novi del spominja na Velenje, tako lepo je grajen, stari dol pa je poln posebnosti in zna- menitosti, ki jih je vredno ogledrti. Posetmo značilnost makedon- skih mest ujamemo v panorami. CELJSKI TEDNIK STEV. » -- 8. marca 1963 Nimamo ne dobre, ne slabe vode v nedeljo se je v toplem razredu šole v Strmcu zbralo 183 ljudi iz domala vseh sedemnajstih vasi te- ga področja, da bi se pogovorili o osnutku družbenega plana celjske občine za leto 1963. Tako lepa ude- ležba ni bila slučajna. Novoizvolje- ni odbor krajevne organizacije So- cialistične zveze se je zelo potru- dil, da bi na zboru zbral čimveč občanov. Nalogo so lepo izvršili. Domači občinski odbornik Karel Goričan je razložil predlog občin- skega plana, predsednik krajevne skupnosti Lebič pa je poročal o de- lu skupnosti v preteklem letu. V plan dela pa je posegel tovariš Pa- dežnik, tajnik krajevne skupnosti Strmca. Iz poročila smo lahko raz- brali, da je bila glavna skrb posve- čena gradnji in popravilu krajev- nih cest. Tako je bilo skupno do- grajenih sedem kilometrov cest. Pravijo, da imajo glavno zaslugo za to tovariš Miha Padežnik, pa tu- di nekateri drugi odborniki. O delu komisije za socialno var- stvo je poročal njen predsednik Rudi Vizjak. Med drugim je načel tudi problem preskrbe prebivalstva s pitno vodo. Po statističnih podat- kih, ki jih je zbral s pomočjo uči- teljskega kolektiva, je tretjina pre- bivalcev brez zdrave pitne vode. Ugotovitev je podprl tudi krajevni živinozdravnik Srečko Sluga, ko je omenil, da mu marsikje ne morejo postreči niti toliko z vodo, da bi se v njej po opravljenem delu umil V živahni razpravi — ki jo tako redkokdaj opazimo na zborih ob- čanov — je stekla beseda o vsem mogočem. Zbor v Strmcu je doka- zal, da bi morali biti zbori občanov rednejša praksa občinskih odbor- nikov. Med drugim so kmetje v razpravi prikazali, da je bila kate- gorizacija zemljišč nepravilna. Zbor je sprejel sklep, da bo zaprosil ko- misijo za kmetijstvo, naj zemljo še enkrat pregledajo. Najbolj nujna pa je v Strmcu ureditev pitne vode. Zahteve po zdravi, pitni vodi, ki so se kar vrstile, so najbolje ponazo- rile besede žene iz Trnovelj: »Ni- mam ne dobre, ne slabe vode ..., pomagajte mi do nje!« Tovariš Oton Samec, ki je tik pred vojno tudi sam pomagal gradili krajevni vodovod v Strmcu, je preudarno predlagal načrten pristop k delu potem, ko bi strokovnjaii svetoval način dela. Zbor je sprejel sklep, da se dodeljena sredstva porabijo v takemle razmerju: 60 odstotkov za vodo in 40 odstotkov za ceste. Kdo bi naštel vse tisto, o čemer so občani govorili na svojem zbo- ru! Želimo si še več takih tehtnih razprav. DVF »DELAVSKI ODER«. Redki so občni zbori, ki bi bili tako burni, kot je bil obč- ni zbor celjskega »Delavske- ga odra«. No, to prav gotovo ni slučaj, saj so na občnem zboru člani tega prizadevne- ga amaterskega gledališkega kolektiva razpravljali o bo- dočnosti »svojega« odra. Bolj kot o dosedanjih rezultatih, so govorili o svojih nalogah za naslednje delovno obdob- je. Celjski »Delavski oder« si prizadeva voditi tako reper- toarno politiko, ki bi bila bli- zu delovnemu človeku. »Naš oder naj bi bil most med de- lavnico in poklicnim gleda- liščem,« so dejali na občnem zboru. Ne rečemo, da je De- lavskemu odru to doslej že popolnoma uspelo, saj so zla- sti zadnjih nekaj mesecev igrali predvsem za svoje naj- mlajše obiskovalce. Morda je samostojno prosvetno društvo vzrok v tem, ker so v kolek- tivu vneto iskali novih poti in morda zato, ker »štedijo« svoje moči za poletje, ko na- meravajo na celjskem gradu uprizoriti dramatizacijo Finž- garjevega romana »Pod svo- bodnim soncem«. Vemo, da so lanske predstave »Celjskih grofov«, ki jih je delavski oder postavil na grad z res- nično veliko prizidevnostjo, lepo uspele in pričakujemo lahko, da bo tudi z delom »Pod svobodnim soncem« ta- ko. Vendar za gledališče kot je Delavski oder ena ali dve taki »•resni« premieri nista dovolj. To kolektiv tudi ve in je zato s posebno skrbjo sestavil nov umetniški svet, ki bo vodil programsko po- litiko Delavskega odra. Za- nimivo je, da so v svet pri- tegnili nekatere znane, dolgo- letne gledališke delavce. Sa- mo eno naj povemo: svet bo vodil dolgoletni upravnik Slovenskega ljudskega gleda- lišča v Celju, tovariš Fedor Gradišnik. O »Delavskem odru« — ki je bil doslej sekcija celjske »Svobode« — pa bomo mo- rali odslej govoriti kot o sa- mostojnem delavskem pro- svetnem društvu. Na občnem zboru se je kolektiv namreč odločil, da se osamosvoji. Prav je, da zapišemo tudi to, da do te osamosvojitve ni prišlo zaradi tega, ker morda člani »Delavskega odra« ne bi bili zadovoljni z delom celjske »Svobode«, Menili so samo, da je njihovo delo tako obsežno — zlasti pa bo ob- sežno še v bodoče — da je prav, če postane samostojno prosvetno društvo. No, če bo Delavski oder kot samostojno društvo, še bolje delal kot doslej, osamosvo- jitev tudi mi pozdravljamo! —ca POŽAR V MERXU 27. februarja je v prostorih pražil- ■ice podjetja Merx na Tomšičevem trgu izbrahnil požar, ki pa so ga s takojšnjo intervencijo liitro zadnšiii. O vzrokn požara še nič ne vemo. SMRTNA NESREČA T GOZDU Tndi gozdovi terjajo svoje žrtve. Tako se je 1. marca pripetila v Senovem nesreča, ki je terjala življenje Martina Bobniča iz Brestanice. Martin Babaič je v gozda sekal drva, pa se je pri tem z drevesa odlomila veja in ndarila v vrat. Udarec je Martinu Bab- ničn zlomil vretenca in smrt je takoj ■astopila. OBSTRELIL GA JE Bogomil Sporen iz Sentjarja je — bilo je prvega marca — naročil svojemu sinu, naj mu iz hiše prinese puško, češ. da bo ustrelil vrano, ki je sedela na bližnjem drevesu. Sin je puško res pri- nesel, toda vrano je želel ustreliti sam. Sprožil je, toda zgrešil. Nato se je obrnM k očetu in pušk« se je znova sprožila. Zadel je očeta v levo nogo. Resntčno žalosten dogodek, ki bi lahko znnnsY:l še težje psledice. Puška ni palical ZABODEL JO JE 2. marca so v celjsko bolnišnico pri- peljali Ljudmilo Blaj iz Loke pri Žus- mu. Bila jc ranjena. Zvedeli smo, da jo je z Božem zabodel v hrbet njen svak. Motiv tega žalostnega dejanja še ni znan. eiB^ANJE PREBIVALSTVA v času od 23. februarja do 2. mar- ea Je bilo rojenih: 17 dtčkov in 31 deklic. POROKE: Milan NIKOLIC, strugarski mojster In Ana — Marija STOZiR, trR. po- moCnica, oba Iz Celja. Janez OBREZ, delavec Iz Košnlce in Alojzija TKA- LEC, poljedelka iz Javorja. Valter BERLOZNIK, elektromeiianik in So- nja CESNIK, delavka iz Stor. Filip TRAVNER, delavec In Antonija ME- SARIC, gospodinja oba iz Celja. Ja- nez VILC, študent medicine, in Kri- stina Antonija JERMIL, višja medi- cinska sestra, oba iz Celja. Cvetko PO- LUTNIK, ključavničar iz Videm-Kr- Skega in Vida LESNIKA, učiteljica iz Vitanja. Milan FRECE, ing. iz Osi- Jeka in Analija JUG, uslužbenka iz Dolge gore, Alojz JAVORNIK, dela- vec in Kristina NOVAK, likarica, oba iz Celja. UMRLI: Katarina Bonač, gospodinjska po- močnica iz Celja, stara 88 let. Neven- ka Cafuta, otrok iz Celja, stara 7 me- secev. Franc Sertelj, upokojenec iz Celja, star 77 let. Karel Podpečan, inv. upokojenec iz Vel. Pirešice, star 52 let. Sibin Jovanovič, podoficir iz Celja, star 35 let. Anton Trstenjak, upokojenec iz Celja, star 88 let. Mari- ja Laščak, roj. Kodelja, gospodinja iz Podgroja, stara 60 let. Leonida Mu- lej, otroK u Celja, stara 7 dni. RADIO CELJE Ponedeljek, 11. marca 1963 1?.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Zbor Norman Luboff 17.25 Športni pregled 1?.55 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo 1?.45 Zabavaa glasba in reklam*' Torek, 12. marca 1963 i?.0« Celjska kronika ir.lO Obvestila 17.15 Zaplešite z nami — polke in valčki 17.3$ Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.43 Zal >avna glasba in reklame Breda, 13. marca 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Južnoameriški ritmi 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame CetHek, 14. marca 1963 17.0« Celjska kronika 17.1« Obvestila 17.15 Iz slavnih oper 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Petek, 15. marca 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Uoiteljiščniki pojo 17.25 V galeriji kulturnih in zfo4»- vinskih znamenitosti 17.35 Naši poslušalci čestitajo i* pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba im reklaae Sobota, 16. marca 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Za prijeten konec tedna 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklam* Nedelja, 17. marca 1963 12.00 Pogovor s poslušalci 12.10 Obvestila 12.15 Naši poslušalci čestitajo ia pozdravljajo 12.25 Za vsakogar nekaj 12.45 Pionirji pred mikrofonom — L o«n»vna šola Veleslalom na Svetinii v nedeljo je rekreacijski cen- ter štorske železarne priredil na Svetini tekme v veleslalomu. Proea ie bila dolea 1.200 metrov in na njej so tekmovali mnogi tekmovaloi. Tekmovanja so se udeležili člani, mladinci in pio- nirji iz Štor, Šmarja in Šentjur- ja, vseh skupaj pa jih je bilo okoli 60. Tekmovala je tudi eki- pa uslužbencev Ljudske milice, ki so organizatorjem priskočili na pomoč tudi pri organizaciji prireditve. Tekme so potekale v lepem, tovariškem vzdušju in prav bi bilo, če bi tem sledile še druge. CENIJO DOBRO KNJIGO Upravni odbor železarne v Sto- rah je sklenil, da njihov delovni kolektiv postane temeljni član Prešernove družbe. S to odločit- vijo so železarji v Štorah ponov- no dokazali, kako cenijo in pod- pirajo širjenje slovenske knji- ge. KDO IE PRIKRAJŠAN? Dne 19. 2. t. L sem v trgovini »Mo- da« (galanterija) v Celju kupil uro-bu- dilko znamke »Moskva«. Ob nakupu sem prejel tudi pravilno izpolnjen ga- rancijski list (na eno leto) s prilože- nimi tremi kuponi za event. popra- vila. Kupljena ura ni bila regulirana — kar za celo uro je prehitevala — za- to sem jo že po dveh dneh oddal v servisno delavnico »Urarstvo-Optlka« v Celju. 1. marca sem uro dvignil. Zelo me je presenetilo, ko sem opa- zil, da so od garancijskega lista od- vzeli vse tri kupone, ki veljajo za tri popravila. Na mojo pripombo, da to ni pravilno, je uslužbenka izjavi- la, da je pač popravilo toliko stalo, garancijsko podjetje pa da premalo priznava na en kupon (300 din), ter da nisem oškodovan, ker garancija še vedno velja. Navzoča upravnica se je ravno odpravljala iz lokala in je na kratko povedala, da to ni njena zade- va, ker Je bila na dopustu (!?). Usluž- benec, ki je uro reguliral, je trdili da morajo tako postopati, ker jim ga- rancijsko podjetje (»Rapid« Beograd) priznava prenizke zneske za enkratna popravila (200 din), potreben vpis na garancijskem listu pa je izpolnil šele na mojo izrecno zahtevo. Pri vsem tem osebno res nisem pri- krajšan, a nekdo pa je, ker servis ne postopa po pogodbi s podjetjem »Ra- pid«. Servis »Urarstvo-optika« bo nam- reč predložil »Rapidu« za enkratno popravilo — tri kupone, ki veljajo tri popravila. Možno pa je, da bo pred potekom garancijske dobe prj uri potrebno še kako popravilo, ki bo zame kot kupca drugo, za »Rapid* pa četrto itd. Neupravičeno prisvajanje kupono* — v trgovini »Moda« pravijo, da moj primer ni prvi — nikakor ni pravilen in podjetju ne more biti v reklamo« CC CelJ« MLČADINA BO GRADILA CESTE Pred dnevi so na okrajnem ljudskem odboru končno odločili, da bo mladina celjskega okraja sodelovala pri gradnji dveh cest: na cesti proti Rogaški Sla- tini in na cesti v Logarsko do' lino. Mladinske delovne akcije bodo na teh odsekih začeli v juliju in zaključili v mesecu avgustu. V tem času se bo na obeh cestah zvrstilo osem brigad iz celjskega okraja ter več brigad iz Kranja, Tuzle, Zrenjanina in še iz neka- terih mest sosednih bratskih re- publik, s katerimi je mladina celjske občine že pred leti na- vezala tesne stike. Na cesti proti Rogaški Slatini bosta v mesecu juliju sodelovali dve mladinski delovni brigadi, ki bosta šteli po sedemdeset bri- gadirjev in brigadirk. Enaka skupina mladih ljudi bo delala na tem odseku tudi avgusta. Bri- gade na cesti proti Logarski do- lini pa bodo številčno nekoliko manjše — štele bodo po petdeset brigadirjev — bodo pa prav tako štiri. Okrajni komite Zveze mladine je zdaj že imenoval štab lokal- nih delovnih akcij. Štab bo imel seveda še veliko dela, preden bodo na obeh gradiliščih zago- tovljeni pogoji, ki so za orga- nizacijo mladinskih delovitih brigad potrebni. TRIBUNA MLADIH Tovariša Krjstjančič in Dermastja med razgovorom Po dolgem času je tribuna mladih v Celju znova zaživela. Zadnjega dne v preteklem mese- cu je pripravila razgovor s to- varišema Kristjančičem in Der- mastjo o temi košarka doma in po svetu. Razgovor je dopolnil kratek film. Odbor tribune mladih bo pri- pravil tudi v prihodnje vsakih štirinajst dni predavanja z raz- ličnimi temami. Pred začetkom vsake tribune pa bo odslej tudi zanimiv »Celjski tednik«, pre- gled najzanimivejših političnih in drugih dogodkov z našega območja. Daroralf so hri Delovni kolektiv železarne r Štorah ima pri izvršnemu odbora sindikalne podružnice podjetja stalno komisijo za prostovoljne krvodajalske akcije. Le-ta ima nalogo, da skupno z osnovno or- ganizacijo Rdečega križa v Što- rah nenehno zbira prostovoljce za odvzem krvi v Štorah in na transfuzijski postaji v Celju. Ko- misija je lani pridobila 358 pro- stovoljcev, članov delovnega ko- lektiva štorske železarne. Po opravljenih pregledih, je dalo nad 300 članov kolektiva 96 litrov krvi. Najbolje so se odre- zali neposredni proizvajalci. Med krvodajalci je bilo 78 takih, ki so darovali kri od pet do dese- krat, 22 od 10 do 15-krat, devet, ki so dali kri od i5 do 20-krat, štirje pa so darovali kri nad dvajsetkrat. Največkrat je daro- val kri član reševalne službe Že- lezarne tovariš JURIJ ŽERDO- NER — 28-krat. Proinetna kronika V pustnih dneh je bilo na na- ših cestah zelo živahno. Organi prometne milice so imeli veliko dela. Zaupali so nam, da so na dan morali iz prometa izločiti kar tri vinjene voznike motor- jih vozil, med katerimi je bil celo neki šofer avtobusa. No, to pa nam hkrati dokazuje, da jc budnemu očesu prometnega mi- ličnika tudi na popustni dan težko uitL TRČILA DVA TOVORNJAKA 28. februarja je iz bizeljske smeri vozil voznik tovornega av- tomobila Dušan Vočkovič iz Kar- lovca. Ker mu je v hladilniku zavrela voda, je avto ustavil. V tistem trenutku pa je za njim pripeljal Josip Boban, prav tako iz Karlovca — tuidi on je vozil tovorni avtomobil. Ko je opazil, da tovornjak pred njim ustavlja, je še sam pritisnil na zavore. Toda te so bile zelo slaibe in za- letel se je v tovornjak pred sabo. Telesnih poškodb ni bilo, na vo- zilih pa je za okrog 400 tisoč dinarjev škode. V VPREGO Isti dan je ob 14.20 pri Sent- lenartu osebni avtomobil trčil v vprežni voz. Nesreča se je pri- petila, ko je voznik avtomoliila NM 34-02 Martin Tičar prehite- val vprego. Konji so se s^plašili in vprežni voz ter avtomobil sta trčila. Škoda je neznatna, opo- zarja pa voznike viprežnih vozil, da pazijo na svoje živali. V SNEG SE JE ZVRNIL 28. februarja se je t Medlogu pri Celju pripetila prometna nesreča, pri kateri je nastalo za okrog 100 tisoč dinarjev škode. Voznik osebnega avtomoibila CE 50-03, Ervin P i mat je po za- ledeneli cesti pripeljal v ovinek. Brzina je bila za tako cesto ne- koliko prevelika in vozilo je vrglo v visok sneg, kjer se je avto obrnil. Poškodovan ni bil nihče, škode pa je, kot smo že omenili, za okrog 100 tisoč di- narjev. NESREČA NA OVINKU 2. marca je iz Bizeljskega vozil voznik osebnega avtomobila Ivan Trajber iz Zagreba. Na ostrem zavoju v Zakotah ga je zaneslo s ceste in zvrnil se je po nasipu. Škode je za okoli 90 tisoč di- narjev. KAR PET NESREČ 3. marca se je na ovinkih pri Frankolovem dogodilo kar pet prometnih nesreč zapored. K sreči so bile lažjega značaja, opozarjajo pa na skrajno pre- vidno vožnjo v teh dneh. Cesta na ovinkih pri Framkolovem je namreč pozno popoldne polede- nela. Vozniki, ki so vozili prej po suhi cesti, tega niso predvi- devali in so na led pripeljali s precejšnjo brzino. To pa jih je drago stalo! Cesti v teh dneh še ni zaupati! Na mnogih mestih se sneg namreč še vedno tali in voda, ki prekrije cesto, proti večeru zamrzne. Taki cestni od- seki so še posebno nevarni! Led se je umaknil Led in sneg sta na cestah prav gotovo velika ovira za varen pro- met. Predvsem je ta ugotovitev veljala za letošnjo zimo, ko sneg kar noče »vzeti konca«. Zato nas je tembolj razveselilo, da smo nekaj dni zapored gledali mla- dino celjskih srednjih šol pri odmetavanju snega s cestišča. Mnogo cest so očistili in s tem problem ledu vsaj delno rešili. Naša fotografija kaže mladino gimnazije pri odstranjevanju snega s ceste pred njihovo šolo. CELJSKI TRG Razveseljivo DoroGJlo »Ko bi bilo zdaj vsaj še so- late več, pa bi bilo spet laže kuhati,« je zadnjič vzdihnila neka gospodinja, ko je na trž- nici opazila razveseljivo no- vico — da je namreč cena jajčkom padla skoraj za celih deset dinarjev. Kar prav je imela ta gospodinja. Pretekli teden je na tržnici namreč spet primanjkovalo solate. Tokrat ni bilo niti radiča, ki smo ga prej sicer bolj opazovali kot jedli — bil je namreč po osem sto dinarjev — bil pa je ven- darle. Zdaj sta solato na naših mizah skoraj popolnoma nado- mestila kislo zelje ali pa hren, ker si res ne moremo privo- ščiti, da bi za kosilo jedli so- lato, ki je dražja kot meso. Pa začnimo spet pri krom- pirju! Podražil se je za tri di- narje in ga zdaj prodajajo po 45 dinarjev kilogram; belo glavnato zelje je po 150 do 200 dinarjev, kislo pa po 90 do 100 dinarjev kilogram. Ta ce- na pa velja samo za privatne proizvajalce, kajti družbeni sektor prodaja zelje tudi po 120 dinarjev. Kdo ve, če je rea tako dobre kvalitete, da se lahko v ceni razlikuje kar za dvajset dinarjev?! Kisla repa je po 70 dinarjev, ohrovt pro- dajajo po ceni od 120 do 190, fižol pa od 180 do 250 dinarjev kilogram. »Situacija- na tržnici se bi- stveno izboljšuje,« mi je med smehom povedal tržni nadzor- nik, tovariš Murko. »Danes je \ prodajalo na trgu že 53 pro- i dajalcev, medtem ko jih je po- I leti »samo« okrog 250 vsak ; dan. Največji promet pa smo i imeli lani na dan pred dnevom I mrtvih. Takrat je bilo na trž- j niči nič manj kot 320 proda- i jalcev. Kot vidite, se položaj I res izboljšuje!« i Tako kot zelenjave, je pre- \ tekli teden na trgu primanjko- i valo tudi sadja. Jabolka so bi- 1 la po 100 do 120 dinarjev, su- \ ho sadje po 150 do 200 dinar- « jev, pomaranče pa po 270 di- : narjev kilogram. Limone so I prodajali po 260 dinarjev, ore- \ hova jedrca pa po 1000 do 1150 dinarjev; orehi v lupinah I so bili seveda dosti cenejši — \ po 310 dinarjev kilogram, i Jajčka so se — kot smo že po- I vedali — močno pocenila in \ ludi dovolj jih je. Prodajajo pa = jih po 30 do 40 dinarjev. = Končajmo z željo, da bi bilo 5 tržno poročilo prihodnjega 5 tedna še bolj razveseljivo! t CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 9—8. marca 1963 e 110 novih absolventov Te dni končujejo delo v politični šoli (v oddelkih za odrasle in mladino) v žalski občini. Delavska univerza je kot doslej posvečala tovrst- ni izobrazbi vso skrb ter za- jela v letošnji sezoni preko 100 slušateljev. Oddelke za odrasle so osnovali v Žalcu, Preboldu in Braslovčah, medtem ko je oddelek za mladino uspel le v Žalcu. Zanimivo je to, da so uvedli tri faze študija. Tako morajo kandidati za poli- tično šolo opraviti že na sa- mem začetku test, ki služi kot osnova za prilagoditev predavanj slušateljem; ob- enem pa služi za primerjavo začetnega in končnega znanja. V prvem delu šole prede- lajo ekonomsko - družbeno ureditev na splošno. Po kon- čanih predavanjih napravijo kandidati nekakšen izpit v obliki poglobljenih razgovo- rov. V drugem delu šole slu- , šatelji spoznajo do potanko- j sti delo Socialistične zveze, ) osnovnih organizacij Zveze ■ komunistov, zveze mladine, ] gospodarskih organizacij, samoupravljanja itd. Tretji del pa je najvažnej- ši, saj v njem izbrane sku- pine obdelajo s temeljito študijo določeno gospodar- sko ali politično organizaci- jo na samem terenu ter svo- je ugotovitve tudi zagovarja- jo pred komisijo. Tako je prav zanimiva analiza dveh skupin, ki sta izredno dobro proučili stanje v keramični tovarni v Libojah in v »Ga- rantu« na Polzeli. Večina kandidatov je že opravila izpite, le nekaj jih ta preizkušnja čaka te dni. V glavnem kažejo ocene soliden porast znanja in. nedvomno je politično šol- stvo prav v žalski občini po- trebne je kot drugod, ker mora prav vsestranska poli- tična razgledanost reči svoj končni »da« pri moderniza- ciji kmetijske proizvodnje. Iz likovnega salona Prejšnji petek so v celjskem li- kovnem salonu otvorili novo raz- stavo slikarskih del Milana Rijav- ca in Janeza Kneza iz Trbovelj. Milan Rijavec se je predstavil s sedmimi olji, svojevrstnih barv- nih pjoskev, ki nekje že mejijo na fovizem, čeprav avtor še ved- no ostaja v mejah realnih kontur. Nedvomno je najuspeleje olje »Lep dan-«, kjer pred nami zaživi samo vidni barvno svetlobni ob- čutek lepega dne. Janez Knez pa je z velikimi platni s polplastdčno tehniko po- doben medce težko razumljivi knjigi, ki pripoveduje o nastanku premoga, ki govori žalostno bala- do ceste internirancev, se poglab- lja v mikro svet rastlinskih oblik in znova pristane na cesti »Tiho- žitje s ceste-«. Zanimivost njego- vega slikanja je v tem, da na ve- likih platnih pripoveduje z ele- menti celote detajle ali cele zgod- be velikih epopej. -že GREH LJUBEZNI Te dni je v kinu Union velik naval. Vsi govore o »čudovitem, prekrasnem-« filmu, ob katerem je baje vredno potočiti nekaj solza. Vzrok temu navalu pa je čisto navadna, odlično skonstruirana zgodba polna slučajnosti, ki se go- di v »višji madridski družbi«, ter zamolklo baržunast glas pevke in filmske igralke Sare Montiel in ne navsezadnje tudi njen stas. Saro Montiel tudi tokrat sreča- mo v vlogi kabaretne pevke po imenu Magde, ki ima nešteto lju- bimcev okoli sebe. Toda zgodba se prične šele z zaljubljenostjo mladega Angela-sina znanega madridskega sodnika Adolfa Ve- ge. Zenitov je na vidiku in da bi oče preprečil ta družbeni škan- dal, začne sam dvorit Magdi, ho- teč sinu odpreti oči. Angelo se ra- zočaran umakne v ozadje, oče pa se je vjel v lastno past; vljud- nost, taktnost in narejenost prera- stejo v pravo strastno ljubezen, kar čisto po režiserjevih ko- mercialnih zamislih nujno vodi do tragične cezure. Neke noči najdejo lastnika ka- bareja ubitega in Magda se sedaj žrtvuje za svojega Ijubega-pobeg- ne in s tem prevzame krivdo na- se. Nemir jo vodi po svetu, uspehi se vrstijo, tu in tam zašije konec dobre sreče, toda Magdino srce je prazno, ubito, izžeto. Torej do potankosti je vse pri- pravljeno za veliko odločitev-Mag- da odide v samostan. Vse skupaj je v filmu tako gan- ljivo in tako filmsko, da je ko- mercialna plat resda odlično us- pela, saj terja poleg plačila še nekaj mernikov solza. Tudi za lovljenje zank je potrebna spretnost, ki je ne obvlada vsakdo USPEH" intenzivne oblike izobraževanja 2alska delavska univerz« usmerja glavnino svojega dela a intenzivne oblike strokovnega ir družbeno političnega izobraževa nja. V letošnjem letu je skoz njene tečaje šlo že preko 1.80( slušateljev. Predavalo pa je kai 120 predavateljev. Za to široko dejavnost nosi ve lik del zaslug direktor ustanove tovariš Alojz Selan, ki nam je \ razgovoru zaupal nekaj misli. # Naše delo se je razširilo in zaenkrat smo dosegli maksimal no zmogljivost, saj smo od lan- skih 43 seminarjev in tečajev že doslej opravili 71 raznoraznih oblik izobraževanja, in to pretež- no strokovnega, pri čemer za marsikatero gospodarsko orga- nizacijo v občini nehote oprav- ljamo nekakšno kadrovsko služ- bo. Razumljivo je, da je prvi predpogoj programiranja ozkih profilov v podjetjih, kajti le na ta način je možna smotrnost pri uvajanju novih delovnih moči v delovne procese; # S sodelovanjem zavoda za zaposlovanje delovne sile smo or- ganizirali uvajalne tečaje (v ke- ramični tovarni v Libojah, v to- varni nogavic na Polzeli in dru- god). % Tako je zanimivo, da je od 232 kandidatov za sprejem v to- varno nogavic, opravilo izpit ali je po testih odgovarjalo za dolo- čena dela le 157 kandidatov. # Uvedli pa smo tristopenjski strokovni študij. Zaenkrat ima- mo samo eno stopnjo, in sicer (v tovarni nogavic) izobražuje- mo za pletilce nogavic, poleg te- ga smo za kmetij ce priredili na- daljevalni tečaj za traktoriste z močnim poudarkom na družbe- no-ekonomskem področju, v »Ga- rantu« pa je v teku tečaj za de- lovodje, ki bo trajal 350 ur. Uspešno teče delo večerne eko- nomske srednje šole, ki ima vse tri letnike. Težava je le premajh- no število slušateljev, kar moč- no zvišuje šolnino (5.7(X) dinar- jev mesečno). # V marcu pa bomo pripra- vili enodnevni seminar, na kate- rem bomo s praktičnim prime- rom prikazali predstavnikom go- spodarskih organizacij in samo- stojnih zavodov sestavo statuta podjetja. V načrtu pa imamo tu- di še 3 tečaje, in sicer v enem bomo obdelali primere komisije za sprejem in odpust delavcev, v drugem bomo izobraževali čla- ne disciplinskih komisij podje- tij, v tretjem pa komisijo za hi- giensko-tehnično varnost. # In kako vam je uspela šola za starše? # Izredno dobro, saj smo na področju občine imeli šest od- delkov s povprečnim številom 200 slušateljev. V vsakem oddel- ku pa najmanj 8 in največ 14 različnih predavanj. Za nekatere teme je bil odziv staršev preko pričakovanj. Tako so na primer na nekem predavanju imeli v Or- li vasi 80 slušateljev, v Šempetru pa celo 100. V šolah za življenje pa smo za- jeli okrog 180 mladincev, in si- cer največ iz vrst kmečke mla- dine. JAKI RAZSTAVLJA V LJUBLJANI Joža Horvat-Jaki je eden najbolj neumornih likovnih ustvarjalcev pri nas, saj priredi letno najmanj po tri do štiri razstave. Tokrat razstavlja skupaj s kiparjem-sa- moukom Bogosavom 2ivkovičem v Ljubljani v prostorih zavoda za urbanizem. Razstavo je pripravila mestna galerija. Reprodukcija razstavljenega de- la nam kaže likovno rešitev na keramičnem predmetu. (Izdelek keramične industrije v Libojah.) Sprejemljiva je le kot estetska re- šitev dekorativnega značaja pred- meta, -že Ali amaterska kulturna dejavnost zaostaja? vedno znova se ustavljamo ob ugotovljenem dejstvu, da amatersko kulturno-prosvetno delo upada in pri tem našte- vamo nešteto vzrokov v tehničnem napredku, ki omogoča lju- dem tovrstno izživljanje, ne da bi bili sami tvorni. Govorimo o »fičkomaniji-«, o poplavi »televiziomanije-«, o »honorariz- mu*< (ki vse bolj jemlje slovo), o premali zavesti, o polanj- kanju idealizma in ne vem še o čem drugem. Zanimivo pH tem pa je to, da takšne ugotovitve prej slišiš pri občinskih zvezah Svobod kot pa v samih društvih, kjer članstvo le želi nekaj ustvariti in vlaga svoj trud. Čeprav je v gornjih besedah do- kaj resnice, vendarle nikakor ne smemo prezreti dejstva, da je iz- redne važnosti za upadanje kul- turne dejavnosti predvsem po- manjkanje sredstev. Tako nam je razumljivo, da so zadnja leta ce- ne bile v stalnem porastu, nismo pa v širši družbi zmogli tega v do- voljni meri predočiti, da je ob takšnem pojavu potrebno soraz- merno povečanje sredstev za kul- turno dejavnost, kajti le ob teh bi bilo možno dejavnost vsaj ob- držati na istem nivoju. Dandanes je uprizoritev zahtev- nejša odrskega dela zvezana z ve- likimi stroški — toda denarja ni, ali pa ga je ravno toliko, da nekaj že delaš, a ne zmoreš tistega, kar bi lahko ob ugodnejših pogojih. To pa potem vodi k mrtvilu še ti- stih tovarišev, ki vztrajajo nekaj časa tudi v težkem položaju. Ce gledaš z določenega zornega kota (ko bomo imeli dovolj, bo- mo tudi kulturi odmerili več) po- tem nekako razumeš to težnjo, k! pa je verjetno zgrešena, saj bomo še marsikje tisto izgubili, kar se je na kulturnem področju s težavo v letih ustvarilo. Posebnost tega nerazumevanja pa se javlja tudi v občinskih vod- stvih Svobod in prosvetnih dru- štev, kajti le-ta v zadnjem času nimajo več tistega stalnega, prist- nega stika z društvi in je delo okrajne zveze Svobod (tako pri nas!) bilo vezano kar na posa- mezna delujoča društva. Progra- miranja dejavnosti ni več. Občin- ska zveza obstaja še zgolj zaradi formalnosti (takšen je videz!), društva pa so vezana zgolj na lastno vzpodbudnost in iznajdlji- vost. Tudi vrste prosvetnih delav- cev v Svobodah so se skrčile; no- ve oblike dela — klubsko življe- nje — pa so zaradi dokajšnjih in- vesticij še marsikje nerešene. Pri tem se vriva nujen pomislek — zakaj od zgoraj nazdol! Odgo- vor pa je prav tako dojemljiv: občinski LO sprejme v mnogih primerih preveč pavšalno grobi prikaz proračuna in prav zato je vprašanje sredstev za kulturno dejavnost v največji odvisnosti pri sami delitvi. Povsod iste težave Podobno kot drugod se godi Svobodašem v Žalcu. Vedno manj jih je v vrstah Svobode in kadar govore o »zlatih časih«, pač govore o nekaj letih nazaj. In ko smo se pozanimali za vzro- ke, nam je predsednik društva tovariš Milan Bozovičar v sko- pih, a jasnih besedah nakazal te- žave. # Pred leti je Žalec bil znan daleč naokrog, saj skorajda ni bilo sezone, da ne bi dal naj- manj po tri premiere v eni se- zoni-celo šest. Tudi obisk je bil več kot zadovoljiv. Dan danes pa je ta podoba spremenjena. Niti ni dovolj delavoljnih tovarišev, še slabše pa je z obiskom. Film in televizija sta postala vrh kul- turnega življenja in zaenkrat pač slabo kaže ustaljenim obli- kam dela Svobode. # Ali ste v letošnjem letu ie igrali kakšno igro? # Smo, in sicer opereto Rado- vana Gobca »Planinska roža«. S pripravami smo začeli že v pre- tekli sezoni, a se je delo zavlek- lo. Pripravljamo pa mladinsko spevoigro istega avtorja »Kres- niček«. % Izgleda, da so operete zna- čilnost zadnjih let. Kaj vas vodi k temu, da uprizarjate to lah- kotno zvrst? % V prvi vrsti zato, ker v takš- nem delu lahko združimo dejav- nost obstoječih sekcij Svobode (dramske, pevske in instrumen- talne), nedvomno pa je za nas važno tudi finančno vprašanje, ki je, kot izgleda, najlažje pre- mostljivo z operetami. # Ali imate za dejavnost last- no dvorano? # žal tega nimamo. Za naše delo nam služi kino dvorana, kar tudi delno vpliva na slabše delo. Kaže pa, da bomo v letošnjem letu le dobili svoj lastni oder, in sicer v dvorani doma kmetijske zadruge »Savinjska dolina«. Pre- pričani smo, da bo s temi pogoji dramska sekcija le bolj zaživela, čeprav polagamo največ pozor- nosti in skrbi klubskemu življe- nju, ^iJn kako je s sredstvi? % Kot običajno so manjša od potreb. Upamo pa, da bomo tu- di letos deležni pomoči gospo- darsldh organizacij, ki nas z ra- zumevanjem podpirajo. -j V Žalcu pičla sredstva za kulturo v žalski občini so v letošnjem letu dvignili proračun za celih 17 odstotkov, t. j., od 530 na 620 mi- lijonov, vendarle pa moramo ugotoviti, da niso imeli dovolj posluha za kulturno prosvetno dejavnost, za katero so dodelili telo nekaj manj sredstev kot v lanskem letu. Tako znašajo letošnja sredstva za kulturno dejavnost komajda dober odstotek od celotnih sred- stev. Poleg tega pa je v teh 7,56 milijonov več kot polovica na- menjenih za dejavnost zavoda za prosvetno pedagoško službo v Celju in zavoda za spomeniško varstvo, ki je letos začel s svo- jim rednim delom. Preostanek 2,9 milijonov pa je namenjen za dejavnost 20 Svobod in prosvet- nih društev v občini in za delo samostojne matične knjižnice v Žalcu, katero so ustanovili pred dnevi na zadnji seji občinskega ljudskega odbora. Predračun ob- činske zveze Svobod je bil za ce- lo tretjino večji, realizacija pa bo celo manjša kot v letu 1962. Takšen odnos, pa najsi je še tako tesno povezan s tolmačenji »v okviru možnosti«, je eden iz- med permanentnih in nedvomno tudi osnovnih vzrokov, da je de- lo Svobod in prosvetnih društev v opadanju, kajti tudi ljubitelj- sko delo mora imeti svojo mate- rialno osnovo, če želi širiti svoje kulturno umetniško poslanstvo. Zanašanje na to, da bodo med letom gospodarske organizacije tiste, ki bodo z razumevanjem »obdarile« to ali ono društvo, je pač prepuščanje kulturnega de- la v meje znosnih ali neznosnih pogojev. Delo je v takšnih prili- kah pač prepuščeno »mrzlim« ali »toplim« vetrovom kot kme- tijska letina. Ce dodobra razmislimo, kaj vse lahko 20 društev stori z dve- ma mihjonoma sredstev, potem je že prvo vprašanje v ospredju: kako naj jih deli. Nedvomno tudi v žalski obči- ni uvajajo pri kulturni dejavno- sti društev sistem nagrajevanja po delu. Cim več je neko dru- štvo napravilo v pretekli sezoni. tem večja sredstva mu bo treba letos odmeriti. Toda... kaže, da je delovnih društev dosti in da je že samo delo knjižnic pri pros- vetnih društvih izredno plodno, zato je vprašanje delitve pač pe- reče. Pozabiti pa ne smemo, da je klubsko življenje v žalski obči- ni v tistem stadiju, ko potrebu- jejo še dokajšnja sredstva za nujno potrebno opremo, da je prav letos z uvedbo novega zako- na za zaščito domačega filma na- stalo resno vprašanje obstoja vaških kinematografov in da je torej slednjič res vprašanje, če lahko ta sredstva opravičijo raz- širjene pristojnosti občinske skupnosti na področju kulture. Bržčas bo potreba, da bodo o teh vprašanjih in o poživitvi kul- turno prosvetne dejavnosti spre- govorih na skupnem posvetova- nju v okviru Socialistične zveze, kajti »investicije v kulturo« bo- do imele svoj polnokrvni izraz šele takrat, ko bodo dovolj na materialna osnova za rast kul- turne dejavnosti in ne obratno. -že A. Ajdič: Ilmeljevke. Kombinacija grafike in akvatinte. Noč. Ne- pregledna hmeljišča, vtopljena v ozek krog teme. Nad njimi nebo — del vesolja. Dvoje svetov — mikro in makro. Majhno, drobno dejanje človeka in veliki svetovi, ki pa so oddaljeni. Človekovo de- lo pa se vzpenja in rase in v svojem hotenju veže včerajšnji svet e jutriilnjim. Iz VirStanja Prejšnji teden je prosvetno dru- štvo v Virštanju odigralo v dvora- ni v Selah komedijo »Pogospode- na butica-«. Polna dvorana je bila najlepša nagrada domačim igral- cem, ki so v treh dejanjih odlično zabavali gledalce. Največja zahvala za odličen uspeh gre predvsem Slavki Sarla- hovi — nosilki glavne vloge. H. A. Diagnoza: Ciklame! (Kozerija) Moj sosed je že od malega ven bil malce »trčen«, saj je ves svoj prosti čas presedel kje na pod- strešju in pacal ter pacal vsemo- goče barve na platno, les, steklo aH karsigabodi. Mama je zato \edno dejala: »Ta pa je v bož- jih rokah«! Cas pa je tekel in jaz sem s številno družino vred postal spoštovan meščan modernega ^_^sta, medtem ko je moj sosed "^l prav tako spoštovan, le da je v »imetju« tehničnih pred- metov vedno prekašal, poleg te- %9 pa je imel polno slik, kar mo- 1^ Ženi ni šlo najbolj v račun. prav ta dan, ko je zahtevala, ^a grem k sosedu, se je zame za- ^e/ pravi pekel .. Slišal sem po ovinkih, dm se je začel ukvarjati z »moderno* ala cart vseh znanih umetnikov. Že- nin posluh je bil uglašen na to struno in naslednji dan sva bila lažja za prihranke v banki in bo- gatejša za 17 trikotnikov, tri rombe, štiri nepravilne četvero- kotnike, pet vjaljev in sedem elips v šestnajstih barvnih odten- kih. Sredi te moderne umetnosti pa je kraljevala najčudovitejša slika našega stanovanja. Bila je vsa črna, črna in šele nekje čisto na sredi te strašne, globoke, impresivne črnine so se zrcalile krvavordeče lise. Kadar sem bil preglasen, je žena stopi- la k sliki in z gesto sodnika za- robantila: »Tako, pametnejši bi rad bil, pa ne doumeš te umet- nosti«. Sklonil sem glavo med ramena in raje molčal. Žena je namreč to sliko že ne- štetokrat odkrila, in to vedno nekaj novega. V kotu je namreč pisalo: no, pa o tem kasneje. Slika je postala vzrok moje ra- ne 'na želodcu, slabega počutja, nasploh mi je zagrenila življenje, da sem prezgodaj ostarel. Gostje so se vedno znova razpihovali ob njej in strokovnjaško ocenjevali vrednost, najčešče pa so zagri- zeno trobili vsak svojo trditev, kaj predstavlja. In v takih prili- kah je žena hotela nekaj svoje pameti prenesti tudi name in me je ponosno vprašala za svet. In ker sem iz bojaželjnosti soglašal Z njo, sem dajal vedno druge raz- lage. Enkrat sem trdil, da je to transfuzija, drugič je pomenila bojno polje, tretjič je predstav- ljala avtomobisko nesrečo, četr- tič samomor, petič, šestič, in v neskončnost. Zdravnik mi je že zdavnaj za- pisal najmočnejša pomirjevalna sredstva ter trdil naj menjam službo, kajti nisem bil več toli- ko pogumen, da bi mu zaupal, da je moje bolezni kriva visoko umetniška slika z navadnim pod- pisom: Ciklame, CELJSKI TEDNIK STEV. 9 — 8. marca 1963 Ne smemo dopustiti da se problemi kopičijo PRED DNEVI JE BILA SEJA KOMISIJE ZA KMETIJSTO PRI OKRAJNI GOSPODARSKI ZBORNICI, KI JO JE VODIL ING. MILOVAN ZIDAR, UDELEŽIL PA SE JE JE TUDI PODPRED- SEDNIK ZBORNICE ING. VEL J KO KRIŽNIK. ZNAČILNA UGO- TOVITEV TE SEJE KOMISIJE ZA KMETIJSTVO PRI GOSPO- DARSKI ZBORNICI JE PREDVSEM IZRAZITA ŽIVAHNOST IN REALNO TER DOSLEDNO REŠEVANJE POSAMEZNIH PRO- BLEMOV. SKOZI VSO SEJO, NA KATERI SO OBRAVNAVALI VRSTO ZELO PEREČIH PROBLEMOV, SE JE VLEKLA KOT RDEČA NIT TEŽNJA, DA SE PROBLEMI V KMETIJSTVU HI- TREJE IN UČINKOVITO REŠUJEJO, TER DA SE NE DOPUSTI, DA BI SE POSAMEZNA NEREŠENA^ VPRAŠANJA KOPiCiLA. V začetku so obravnavali nekate- re pereče probleme in pogoje pri pridobivanju zemlje za kmetijske kombinate in družbena posestva. Po povprečni oceni sodeč, lahko sklepamo, da razširjanje družbe- nega sektorja v celjskem okraju zelo hitro napreduje. Istočasno pa je nujno potrebno odpraviti pred- vsem neenotne kriterije pri pla- čevanju zemlje, hkrati pa tudi ne- enotne kriterije pri ocenah vred- nosti zemlje in posameznih po- slopij. Tako se je na primer pri- petilo, da so v enem primeru oce- nili manjše gospodarsko poslopje za osem milijonov dinarjev, a hkrati vemo, da je vrednost os- novnih sredstev poslopja na Lavi vredno le okoli 18 milijonov di- narjev. Gre torej za veliko neso- razmerje. Zaradi tega so se v žal- siki občini že domenili, da bo zem- ljo cenila posebna komisija, ki bo upoštevala predvsem uporabno vrednost in realne osnove za ce- nitev ter enotnost kriterijev. Isto- časno pa bo prav gotovo potreb- no na posebnem posvetovanju še temeljiteje v&kladiti cenitvene po- goje. Hkrati so na seji zavzeli tudi jasno stališče do odkupa gozdov. Ti odkupi so nezakoniti, kar je tudi jasno razvidno iz zveznih predpisov. Zaradi tega so aran- žmani glede odkupa gozdov naj- manj iluzorni, kajti gotovo je ilu- zorno izdelovati pogodbe za na- kup gozda, če po zveznih predpi- sih gozda ni možna tretirati kot osnovno sredstvo. Na seji so dokaj živo obravna- vali tudi nekatere druge proble- me, ki se s tem v zvezi porajajo. Tako so govorili o velikosti ohiš- nice, nadalje o perečem problemu preživnine in podobno. Sklenili so, da bo ta vprašanja posebej toda hitro obravnavala posebna komi- sija, kajti tempo sklepanja pogodb ne sme zaostajati zaradi nekaterih manjših še ne rešenih problemov. Izredno zanimiva in razgibana ■je bila razprava pri obravnava- nju realizacije investicij v kme- tijstvu v preteklem letu in o pla- nu za letošnj^ leto. Posebno mesto pa je v zadnji razipravi imela živinoreja. V celj- skem okraju se v zadnjem času ; čuti izrazito prizadevanje za hit- ro pospeševanje živinoreje v obeh smereh — na družbenih posestvih in v poslovnem sodelovanju z za- družniki. Pri tem pa se zlasti v zadnjem času — predvsem zaradi pomanjkanja krme — kažejo ne- kateri znaki upadanja staleža ži- vine in predvsem hiter porast prodaje telet. Ta pojav zna ško- dovati bistveno nadaljnjemu raz- voju živinoreje in ga bo potreb- no na vsak način zajeziti. Na seji so podrobno govorili tudi o razvoju strokovnega šol- stva za potrebe kmetijstva v celj- skem okraju. Gre predvsem za dve pomembne stvari — najprej je potrebno več načrtnosti pri kadrovanju mladine za kmetijske strokovne šole, hkrati pa je po- trebno urediti tudi strokovne šo- le za sadne plantaže, ki jih je na celjskem območju vedno več. M. POTREBNO JE HITRO UKREPATI v zadnjem času se je stalež živine v celjskem okraju precej skrčil. V družbenem sektorju za 18 odstotkov, približno toliko pa tudi v zasebnem sektorju. Ta po- jav je zaskrbljujoč, kajti prav gotovo je spričo posebnih pogo- jev (v Sloveniji je živinska kr- ■ mila suša najmanj prizadela) na , loga prav naših živinorejskih' predelov, da očuvajo stalež ži- vine. V nekaterih primerih gre za objektivne pogoje, ki so vplivali na zmanjšanje staleža. Tako so zlasti močnejša živinorejska sre- dišča začela s temeljito selekcijo živine in konsolidacijo črede. Vendar to odtehta le del odstot- ka, ki ga beležimo pri upadanju staleža živine. Večji del gre na račun izrazito močnega poveča- nja prodaje telet. Tako ugotav- ljajo, da gre v zakol v zadnjem času kar preko 85 odstotkov vseh telet. Ta pojav pa zna hudo ško- dovati nadaljnji rasti živinore- je pri nas. Kajti med temi teleti so tudi živali s katerimi bi doseg- li s pitanjem višjo ceno. Dokaj jasno je, da bo potrebno zlasti pojav izredno velikega šte- vila telet za zakol preprečiti. Druga zanimivost pri vsem pa je, da se količina mleka kljub zmanjševanju živine ne znižuje, kar hkrati pomeni, da se pove- čuje mlečnost. To so opazili že lani, še bolj bistveno pa se rela- tivno povečavanje mlečnosti na družbenih posestvih opaža v zad- njem času, čeravno je zimsko obdobje glede mlečnosti v pov- prečju najslabše. Pohvalna ugotovitev pa je, da so se posamezne kmetijske or- ganizacije že zavzele za reševa- nje tega problema. Tako so v žal- ski kmetijski zadrugi že napove- dali nekoliko zmanjšanje odku- pa živine, istočasno pa so uve- ljavili tudi nekatere dodatne ukrepe, ki bodo zmanjšali število telet za zakol. Podobno je možno opaziti tudi v Zgornji Savinjski dolini in v laški zadrugi. Istočas- no pa so tudi družbena posestva začela z bolj koordiniranim de- lom. Gre namreč za enovitejše reševanje nekaterih problemov v tem obdobju., V zadnjem času so namreč celo opazili, da neka- terim posestvom primanjkuje krme, drugje pa jo imajo celo preveč. V vseh takih primerih si bodo kmetijske organizacije medsebojno pomagale. Nekateri pa sodijo, da je hiter porast prodaje telet za zakol po- sledica neuravnovešenih cen, ki posredno stimulirajo prodajo telet. Ce je ključ problema tu, potem bo vsekakor potrebno uveljaviti dodatne spremembe pri cenah. -m. Skladi občin!? Zaradi izredno hitrega tempa po- družablJanja obdelovalnih povr- šin se ob tem ostreje zastavlja ne- posiredna odgovornost občinskih ljudskih odborov za nadaljnje ne-. mioteno izvajanje te akcije. Goto- vo je namreč, da same kmetijske organizacije v večini primerov ne bodo finančno zmogle odklopiti vseh ponujenih in za lastno pro- izvodnjo ustremih ix)vršin: Zaradi tega se je že pred časom pojavila pobuda, da bi občinski ljudski odbori ustanovili posebne namenske sklade, ki bi jih upo- rabljali v ta namen. Žal pa sedaj ugotavljamo, da kljub temu, da gre delo pri sklepanju pogodb ze- lo hitro, nekatere občine niso ustanovile občinskega namenske- ga sklada. Nekje preprosto čaka- jo, drugje pa celo pravijo, da ni sredstev. Morda je to tudi res, res pa je tudi, da se včasih sredstva po nepotrebnem trosijo, in sicer prav v trenutku, ko bi za najpo- membnejše gospodarske smotre bila potrebna. Zaradi tega v tem trenutku ne nr remo več govoriti o dilemi — občinski sklad ali ne — go- vorimo lahko le o tem, kako ga ustanoviti in od kod naj se vanj stekajo sredstva, kajti to je prva naloga občin — ziasti pa občin, kjer je kmetijstvo še prevladujo- če, -m. Osemenjevanje v slepi ulici v razgovoru z dr. Antonom Ko- vačem smo zvedeli, da trenutno še ne moremo govoriti o hudi krizi glede financiranja umetnega osemenjevanja, da pa začetne analize kažejo na dokaj resne pro- bleme na tem področju. Pred petimi leti je bila enotna pavšalna skočnina 1500 dinarjev. Toda v tem času so stroški bistve- no porasli — ta cena pa se ni menjala. To zna privesti do zelo težavne situacije, ki bi znala za- vreti izredno učinkovito omrežje umetnega osemenjevanja. Neka- teri znaki kažejo namreč, da se- danja cena ne zadošča in da bo nastal precejšen primanjkljaj, če- ravno so veterinarske službe v zadnjem obdobju ves čas iskale notranje rezerve. Brez dvoma gre za izredno re- sen problem, je dejal dr. Kovač. Zadeva je tako resna, da jo je potrebno še ob pravem času ob- ravnavati na vseh merodajnih forumih in tudi v primeru, da se pokaže znaten primanjkljaj, uve- ljaviti nekatere ukrepe, ki bi ne- varnost slabitve omrežja umetne- ga osemenjevanja odvrnili. Pri tem obstajata dve rešitvi, ki se spričo nujnosti problema zastavljata tudi kot nujna dile- ma. Gre za to ali naj se poveča cena pavšalne skočnine, ali ali pa naj se kmetijske organizacije moč- neje angažirajo z lastnimi sred- stvi pri premagovanju teh na- stalih finančnih težav. Obe re- šitvi imata svoje dobre in slabe strani. Povečanje cene je najenostavnej- ši ukrep, ki pa ima lahko kopico stranskih slabosti, zlasti še, če ve- mo, da v mnogih občinah še ob sedanjih vsotah niso pobrali vse pavšalne skočnine. Hkrati pa je ekonomsko bolj upravičena inačica, ki postavlja kmetijske organizacije tudi finanč- no — s tem pa tudi glede kvali- tete dela in posebno — v enako- praven položaj v primerjavi z drugimi uslugami. Kajti pri tem gre za usluge ekonomskega zna- čaja. Take primere v celjskem okraju že imamo, tam tudi pro- blemov ne bo. Vendar obstaja vprašanje, v koliki meri bi neka- tere kmetijske organizacije bile sposobne prevzeti del finančne skrbi nase. Vsekakor pa je potrebno to vprašanje čimprej rešiti, kajti umetno osemenjevanje je eden od pogojev za uspešen razvoj živi- noreje in bi bilo nesmiselno go- voriti o potrebi po še hitrejšem razvoju živinoreje, hkrati pa bi zanemarili enega od osnovnih po- gojev za uresničitev te naloge. —le DVA ODBORA Spričo nekaterih perečih prob- lemov so pred kratkim na gospo- darski zbornici ustanovili p>oseben odbor, ki bo skrbel za nemoten razvoj svinjereje, istočasno pa so ustanovili tudi odbor za pospeše- vanje živinoreje. Kaj obeta vreme v marcu Letošnja dolga in hladna zima s precejšnjimi padavinami ni naj- ■ ugodnejša za kmetijstvo. Razen . tega pa so poplave in neurja kme- tijstvu povzročile tudi zelo hude izgube. Istočasno pa so tempera- ture v zadnjih dneh znova zdrk- j nile izpod ničle, kar je onemogo- i čilo pravočasno otapljanje snega. \ Največja nevarnost pa obstaja za | kmetijske kulture na prisojnih >. tleh, kjer se je sneg otopil in lah- ■ ko mraz uniči posevke. Vse to so prav gotovo resne težave za kme- tijstvo in je zaradi tega tudi ra- zumljivo zanimanje kmetovalcev za vremenske prognoze. Kakšno vreme bo ta mesec? Ali bo zima še zdržala in ali bo še nevšečnih padavin in hudega mra- za? To je zdaj poglavitno vpraša- nje. Na ta vprašanja so odgovorili znani jugoslovanski meteorologi — profesor An te Obuljen in mete- orolog amater Boris Koljičicki. Takole sta povedala: Kaže, da bo prišlo do umirje- vanja vremena, je dejal profesor Obuljen. Z veliko verjetnostjo lahko v marcu pričakujemo v vseh naših krajih, a posebej še v kontinentalnem delu, znaten po- rast temperature in toplejše vre- me. To hkrati pomeni, da bomo v marcu imeM znatnejše obdobje jasnega in sončnega vremena. Vendar moramo z veliko verjet- nostjo v drugi polovici meseca ra- čunati s časovno krajšim obdob- jem hladnega vremena, ki bo na- stal kot posledica prodora hladne- ga zraka v naše predele. Glede padavin ni posebnih bojazni, več- je padavine bodo le v južnih kra- jih in v Rimorju, medtem ko se- verni predeli države in ravninski predeli ne bodo izpostavljeni pa- davinam. Nizke temperature v marcu, na- daljuje tovariš Koljičicki, ne bodo zadnje v marcu. Lahko ra- čunamo, da bo hladnega vremena še čez ta mesec. Prav gotovo pa bodo občasno nastopale znatnejše otoplitve. Na podlagi analiz lahko pričakujemo, da bodo prvi top- lejši dnevi in zametek pomladi okoli 20. marca. Vendar bo to le prvo obdobje toplejših dni in lah- ko marec imenujemo še vedno mrzel mesec. Kajti razen močnej- ših in hladnih vetrov lahko raču- namo na občasne močnejše jutra- nje nizke temperature s slano in meglami. Razen tega lahko mimo dežja v tem obdobju pričakujemo zlasti v severnih predelih države snežne padavine, vendar ne več- jega pomena. Trajno stabilizacijo vremena pa lahko pričakujemo šele v drugi polovici aprila. To pomeni, da bo mesec marec zelo spremenljiv glede vremena, kar pa ne bo najugodneje za kme- tijstvo. Zaradi tega oba meteoro- loga opzarjata na previdnost in pravilne priprave, da bi ne nasto- pile hujše škode zaradi mraza. Ta- ko se bodo konec marca tempera- ture predvidoma sukale okoli nič- le(!), takoj zatem pa bo prišlo do hitre spremembe, pri čemer bodo temperature skočile nad 20 sto- pinje!) in se nato v nekaj dneh znova spustile do ničle! Predvidevanja zares opozarjajo. Kajti tal«) hude temperaturne spremembe so lahko silo nevarne za sadje, posevke in za zgodnjo povrtnino. Zaščitna ograja in sneg Letošnja izredno mrzla, dolga in s snegom radodar- na zima nam je v kmetijstvu zadala precejšnje preglavice in občutno škodo, ki se kaže že sedaj, ko še leži snežna odeja. Nikjer drugje verjet- no niso posledice take kot prav v plantažnem sadjar- stvu. Pri nas na »Mirosanu« pri Petrovčah smo potegnili nad 3.000 m dolgo in 1,60 m vi- soko ograjo v dobri veri, da bo zadržala požrešno div- jad. Računali pa nismo na visok sneg - nad 80 cm, na njegovo skorjo, ki drži celo srno. Le-to smo pri obhodu plantaž večkrat zasledili, o zajcu pa še ni bilo sledu. Ob tem zadnjem navalu mraza pa smo zasledili tudi zajca in vedno češča škod, ki jo povzroča, je iz noči v noč večja. Pri pregonu iz plantaž preskoči mrežo kot nič in po sledovih sodeč, se prav tako vrača nad okusno lubje, ki ga ogloda do lesa, da bodo marsikje potrebne premostitve. Načel je celo 10-letna drevesa s premerom celo nad 20 cm, za katera smo po izkušnjah v minulih zimah bili popolnoma varni. Ker nismo utegnili takoj zavarovati vsega drevja, smo uvedli nočne obhode, ki se brez strelnega orožja nič kaj ne obnesejo. Vedno večja škoda pa se kaže po voluharju in miših, ki oglodajo in požro zlasti na novo posajena drevesa do vrha snežne odeje tako, da niso za nobeno rabo. V minuli jeseni nam trg ni nudil niti Endrin olja nit} Lirotoxafena, ki sta edini uspešni kemični sredstvi pri nas v borbi proti volu- harju in mišim. Kdo j^ kriv, da ta sredstva niso bila uvožena in kdo bo kril posledice, ki bodo že P^. sedanjih ugotovitvah precej občutne? To je resno vpra- sanje! Vili Vibihal Kadri za sadne plantaže V zadnjem obdobju so v celj- skem okraju vložena znatna sred- stva za lu-editev sodobnih sadnih plantaž. Na zadnji seji za kmetijstvo pri gospodarski zbornici pa so posta- vili v ospredje zelo važno vpra- šanje — vzgoje ;potrebnih strokov- njakov za nove sadne plantaže. Kajti jasno je, da je zlasti v sad- jarstvu strokovnost in specializa- cija sadjarjev izredno pomemben činitelj za hitrejši razvoj te pano- ge. Umljivo je tudi, da same plan- taže, pa čeravno so neoporečno urejene, brez delavcev, ki bodo znali negovati drevje, ne bodo da- le tistega učinka, ki ga od njih pričakujemo. Zaradi tega je nujno, da se v celjskem oltraju ustanovi šola za strokovno izobraževanje sadjar- jev. Sodijo, da trenutno obstojajo najugodnejši pogoji za ustanovi- tev take strokovne šole v Posavju. Na območju Krškega so ustrezni in zelo lepo urejeni sadni nasadi, kjer bi gojenci lahko pridobivali potrebno praktično znanje, isto- časno pa v Krškem in v Sevnici obstojajo tudi pogoji za ureditev šole brez večjih investicijskih sredstev. Zlasti ugodna zaradi manjših investicij bi bila ureditev sadjar- ske ^trokovne šole v Sevnici, kjer že imajo prostore za šolo. Istočas- no bi tudi za Krško ureditev ta- ke šole bila interesantna. Komisija za kmetijstvo je bila mnenja, da se morajo o tem, ali bo sadjarska strokovna šola v Sevnici ali v Krškem, odločiti predvsem obe prizadeti občini. Vendar z enim samim pogojem, da razgovori o tem, kje bo šola, ne smejo zavlačevati ureditve in ustanovitve sadjarske strokovne šole! Na seji so podrobno govorili še o vprašanju glede vzgoje kadrov. Menili so namreč, da absolventi srednjih in višjih kmetijskih šol prihajajo na posestva brez po- trebne prakse in brez praktične usposobljenosti za delo, ki jim ga zaupajo na posestvih ali v kme- tijskih organizacijah. Zato so se domenili, da bodo vsi absolventi morali opraviti po diplomi še ob- vezen praktičen staž, ki bo imel dvojni namen — gojenec se bo potrebno seznanil s praktičnimi prijemi vodenja in dela pri posa- meznih delih, hkrati pa se bo v tem lahko tudi specializiral za svojo panogo. ALI JE DISCIPLINA POTREBNA To vprašanje jo postavil upravičeno v ospredje pod- predsednik okrajne gospodarske zbornice int Veljko Križ- nik na zadnji seji, ko je govoril o nekaterih problemih in- vesticij v kmetijstvu. Na vprašanje prav gotovo ni težavno odgovoriti — DISCIPLINA JE POTREBNA POVSOD, PRI INVESTICIJSKI DEJAVNOSTI PA JE POTREBNA ŠE TO- LIKO BOLJ, KAJTI POJAVI NEKORISTNEGA VLAGA- NJA INVESTICIJSKIH SREDSTEV IMAJO LAHKO VR-, STO NEGATIVNIH POJAVOV, KI SE KAŽEJO KOT PO- SLEDICA. Ko je tov. Križnik analiziral lanskoletno investicijsko dejav- nost v kmetijstvu in letošnje in- vesticijske načrte, je zlasti opo- zoril na pojav nerealiziran j a za- stavljenih nalog na tem področ- ju ter na pojave pretiranih in ne- ustvarljivih načrtov za letos. Ta- ko se v mnogih načrtih pojavlja vedno znova postavka »TUJI VI- RI«, ki pa je bila vselej dvomlji- va. Zaradi tega je že takoj opo- zoril, da zlasti v kmetijstvu v tem obdobju, ko ta gospodarska panoga dobiva vse večji pomen, moramo vztrajati na realizmu in realističnih ocenah. Hkrati je tudi opozoril na ne- katere pojave neenakomerne di- namike investicijskega tempa. Raztrgana dinamika investiranja samo podražuje gradnjo, s tem povečuje anuitete in tudi breme- na, ki jih kmetijske organizacije sprejemajo nase. Prav tako pa bistveno povečuje ceno posamez- nih gradenj, spreminjanje načr- tov med gradnjo, prezidave in podobno. Vsega tega zares ni treba. Postaviti se moramo na stališče, da začnemo graditi J.e tedaj, ko je nek objekt projek- tantsko do kraja obdelan, ko so rešeni gradbeni problemi, tehno- logija proizvodnega postopka in podobno. Skratka, investicije v kmetijstvu je potrebno poceniti, kjer se le da, vendar ne tako, da bi to bilo v škodo funkcionalno- sti in rentabilnosti posameznih objektov. In zakaj je v investicijski poli- tiki za potrebe kmetijstva še to- liko bolj potrebna disciplina?, je nadaljeval inž. Križnik: % Popolnoma jasno je, da je nujno, da dosledno izvajamo smernice resolucije okrajnega ljudskega odbora, ki pravi, da je potrebno dokončati začete inve-' sticije in posebej za kmetijstvo, da so nove investicije upravičene le za začetek urejevanja plantaž- nih nasadovj Vsak lokalizem je tu samo škodljiv, kajti drobljenje sred- stev na vse mogoče strani, prav gotovo mora bistveno vplivati na podaljšanje časa, ko bo večina investicij aktivirana. # Prav posebno pozornost pa morajo vse gospodarske organi- zacije posvetiti izgradnji stano- vanj za kmetijske delavce. V ve- liki meri obstojajo možnosti za ureditev stanovanj z adaptaci- jami. V nekaterih primerih pa bodo potrebne tudi novogradnje. % Trenutno pa je prav gotovo še najbolj resno vprašanje, ki je nastalo zaradi preširoko zasno- vanih investicijskih načrtov za letošnje leto. Razen tega, da se postavlja v ospredje resno vprašanje odkod dobiti manjka- joča sredstva, pa ne moremo ni- ti mimo drugih pomembnih okolnosti, ki se v zvezi s tem po- javljajo. Prav gotovo je dokaj jasno, da preširoka investicijska dejavnost podražuje gradnje, da se ob tem pojavljajo manjše in hujše napake in podobno. Hkra- ti pa je tudi jasno, da ti investi- cijski načrti v vseh primerih ni- so naslonjeni na zaledje, na su- rovinsko osnovo. # Gre torej za resna vpraša- nja, ki jih je potrebno temeljito proučiti ie prej, kajti' od vlože- nega dinarja moramo pričako- vati tudi finančne efekte; na to ne smemo pozabiti. Krajevna po- treba je eno — rentabilitetna ra- čunica (realna in ne fiktivna) pa drugo, in zares je pred kmetij- stvom resna naloga, da dosledno uvaja rentabiliteto in gospodar- stvenost kot osnovo za investi- cijsko dejavnost, je zaključil inž. Veljko Križnik. ZARADI TEGA JE TUDI DI SCIPLINA PRI INVESTICIJ SKIH VLAGANJIH ZA KMETIJ STVO ŠE KAKO POTREBNA ZLASTI šE, KER GRE V CELJ SKEM OKRAJU ZA ZNATNA SREDSTVA, KI BODO VLOZE NA ZA UREDITEV KMETIJ SKIH OBJEKTOV. CELJSKI TEDNIK STEV. 9—8. marca 1963 ŽENA-DOM ^t>RVŽINA OBISK V MEHANIČNI TKALNICI »METKA« V CELJU TKALKA - steber v tekstilni industriji V celjski mehanični tkalnici »Metka-« je 75 odstotkov vseh zaposlenih ženske delovne sile. To so bile v glavnem nekvalifi- cirane delavke, toda priučile so se in zdaj delajo na kvalifici- ranih delovnih mestih. Biti tkalka namreč ni enostavna zadeva. Mnogo spretnosti, natačnosti in morda tudi ljubezni do svojega poklica je treba, da niti pod tkalkinimi rokami staknejo v tako mrežo, ki odgovarja že zelo izostrenemu okusu naših potroš- nikov. Obiskali smo »Metko-«; zanimalo nas je, kaj pravijo o svo- jem delu v tovarni tiste tovarišice, ki imajo največ zaslug za to, da se iz preje izdela tkanina —tkalke. Pogovarjali smo se se- veda samo z nekaterimi, pa smo vendar zvedeli marsikaj zani mivega. HEDA ZAKOSEK: TEŽKI DELOVNI POGOJI »Delo v tkalnici ni tako eno- stavno, kot lahko misli nekdo, ki naš obrat samo enkrat obišče. Do- bra kvaliteta zahteva od tkalke veliko natančnosti, potrpežljivosti, spretnosti; najhuje pa je, da v tkalnici vlada večen trušč. Zato redkokatera tkalka zdrži v tkal- nici dolgo vrsto let. Že po desetih letih začno nekatere pešati in premestiti jih je treba na drugo delovno mesto. Trideset let dela, predno dosežemo upokojitev, je za nas zelo dolga doba in zelo zelo lo bi nas prizadelo, če bi jo po- daljšali. »In kje delate vi, tovarišica Za- košikova?-« »Nekaj let sem bila tkalka, zdaj pa — po bolezni — delam pri kontroli kvalitete preje. Prejo, ki jo dobimo iz Litije, Zadra, da je preja dobra, gre skozi veliko ob- ratov in skozi veliko faz, dokler se v tkalnici končno ne stke tka- nina. Zdaj delamo pri nas pred- vsem popline, robčke iz batista, med ostalimi zanimivimi proizvo- di pa so še naši pisalni traki, ki jih doslej v Jugoslaviji še ndhče ni izdeloval. Takih uspehov smo še posebej veseM.-« JOŽICA GRUM: NAGRAJEVANJE PO DELU »Nas sistem nagrajevanja do- slej kvalitete ni dobro stimuliral. V tkalnici delamo namreč na šest- statvenem sistemu. To je način ko ena tkalka »streže« šestim stro- jem in zato je treba že precej spretnosti. Naš sistem nagrajeva- nja pa je doslej bolje nagrajeval kvantiteto kot kvaliteto dela. Zato so bile tkalke, ki so delale zahtev- nejše artikle marsikdaj prikrajša- ne ker jim je večja kvaliteta vze- la tudi več časa. Zdaj bomo si- stem nagrajevanja dopolnili in upamo, da se bo pokazalo, da smo prav storili. Naš strojni park je zelo zas^ta- rel, vendar ga bomo sčasoma za- menjali. To je naša velika želja.-« »In kaj tkalko najhuje zamudi pri delu?-« »Hudo je, če se trgajo niti. Vča- sih se tako primeri, da medtem, ko tkalka na enem stroju veže ni- ti, stoji vseh ostalih pet statev. Lahko verjamete, da je to zelo zamudno.-« \ANICA: SOVINC: V SERVISE VEČJO KVALITETO Tudi tov. Sovinčeva je tkalka. Ker pa ima družino, smo ji zasta- vili nekoliko drugačno vprašanje kot njenima sodelavkama. Kako vsklajuje svoje delo v tovarni s tistim, M ga mora opraviti doma, nas je zanimalo. »No, to je včasih zelo težko! Stanovanjske skupnosti bi lahko za razbremenitev zaposlene žene še več storile. Predvsem bi morali v servisih bolj paziti na kvaliteto, saj je popolnoma razumljivo, da bodo gospodinje rajši same prale kot pa bi imele zaprano perilo. In prav kvalitete pogrešamo še mar- sikje drugje — ne samo v pralni- cah. Pa tudi cene za te usluge so marsikdaj visoke — vsaj za tiste, ki delamo v tekstilni industriji. Povprečni, osebni dohodki tkalke so okrog 20 tisoč in od tega je prav težko najti denar, ki bi ga morale odšteti, če bi nam nekate- ra gospodanjska dela opravljali servisi.-« »Kaj pa na delo v tovarni imate kako pripombo?-« VeMko ste že slišali! Pristavila bi še samo to, da si v tkalnici ze- lo želimo, da bi naše stroje opre- mili z avtomatskimi ustavi j ači, Id bi ustavili stroj takoj, kadair iz- teče votek. Zdaj ga mora tkalka tudi po nekajkrat obrniti; potem pa bi to zamujanje odpadlo^^. V »Metki-« so zdaj uvedli še tret- jo, nočno izmeno. Kljub temu, da jih v to sili proizvodnja, pa so vendar sklenili, da bodo žene v nočni izmeni delale samo šest ur. In to je velika pridobitev, pravijo. Delavke iz »Metke-« se ne prito- žujejo nad svojim delom — naše tri tovarišice se niso — rajši so nam pohvalile cel kup zadev. Za osmi marec bomo verjetno odprli novo kopalnico«, že delj časa ima- mo razmeroma dober topel obrok, točimo pa tudi šipkov čaj itd. Tek- stilna industrija je pač v težkem položaju in godrnjanje nam i? njega prav gotovo ne bo poma^ galo. Rajši se bomo potrudili pri proizvodnji!-'^ Lepo I -i j Udeleženke našega razgovora — desne proti levi: Heda Zakošek, Jožica Grum, Anica Sovine in — moja malenkost. Na drugi foto- grafiji pa vidimo del tkalnice in v ozadju tovarišice Vilmo Ogra- jinšek, ki dela v tkalnici že 27 let. Znižali so bolezenske izostanke Lani so v Železarni tttore (z na- j menom, da bi vplivali na zdrav- i Ijenje bolnih članov in znižali ne- j upravičena bolovanja) izpopolnili j službo obiskov bolnikov na domu. ] Namen te službe je, da ugotavlja, j v kakšnih razmerah živijo bolni j člani na domu. Poleg pomoči z ^ nasveti in povezavo, ki jo obisko- valec na dcmu vzdržuje med zdravstvenim osebjem in bclndki, ugotavlja hkrati tudi primere, kjer se bolniki ne ravnajo po zdravnikovih navodilih in s tem namerno ali kako drugače zavla- čujejo svoje zdravljenje. Do konca preteklega leta je obi- skovalec obiskal nad 150 bolnih članov kolektiva. Pri svojih obi- skih je ugotovil, da je bilo 22 ta- kih primerov, ki niso spoštovali zdravniških navodil. Med bo^lova- njem so opravljali razna kmečka dela, odhajali z doma, čeprav so imeli predpisano ležanje. Na seji delavskega sveta so u- gotovili, da so (kljub dckaj milim ukrepom proti kršiteljem zdrav- niškega reda) z obiski na domu precej pripomosM k znižanju sta- leža bolnikov. Od prejšnjih 6 od- stotkov so prišli konec lanskega leta pod 5 odstotkov. V bodoče bodo proti kršilcem in še zlasti proti namišljenim bolnikom, ki hočejo zlorabljati bolniške dopu- ste za razna dela izven tovarne, strožje ukrepaM. Ekcnomskim eno- tam pa je delavski svet podjetja naročil, da se poslužijo preventiv- nih ukrepov in izboljšajo delovne pogoje tako, da bodo letos bole- zenski izostanki še manjši. M. Proslavili bomo Osmi marec — mednarodni praznik žena — bodo letos prosla- vili v večini delovnih kolektivov. Ponekod so se odločili za prosla- ve, na katerih bodo žene pogostili, drugod pa so izbrali drugo pot in bodo na ta dan odprli prostore, ki bodo ženam omogočili, da se bodo v tovarni bolje počutile. Tako bo- do v celjski mehanični t|ialnici »Metka« odprli novo kopalnico, ti- ste delavke, ki so v podjetju že več kot dvajset let, bodo nagra- dili z ročnimi urami. Prav bi bilo, da bi letošnji dan žena proslavili tako kot ta praz- nik zasluži. Naj bo to dan delovne žene, žene, ki se enakopravno vključujejo v proizvodnjo in upravljanje; naj bo priložnost, ko bodo žene lahko znova dokazale, kako pomembno je njihovo mesto v družbi; naj ne bo druga maška- rada. OTROCI RAZVEZANIH STARŠEV Pri večini razvezanih zakonov ostanejo otroci pri materah. Oče se obveže, da bo za svojega otro- ka plačeval in marsikateri misli, da je s tem svojo dolžnost očeta že opravil. Pa vendar ni tako. Očetove, pa tudi materine dolž- nosti se z razvezo zakona prav nič ne spremene. Po zakonu o odnosih staršev in otrok morajo starši skrbeti, da bodo njihovi otroci postali dobri člani naše skupnosti. Ta dolžnost zahteva nedvomno ve- liko dela z otroki, veliko dobre volje in potrpežljivosti in se ni- kakor ne more omejiti na plače- vanje mesečne vzdievalnine, kot to mnogi mislijo. Potrebno je mnogo več! Otrok razvezanih staršev predvsem ne bi smel ob- čutiti, da je zapostavljen, da ima- jo otroci, ki živijo v družini, mnogo več kot oni. Pa poglejmo, kako je z otroki v takih razvezanih zakonih. Če- prav imajo starši, ki z otrokom ne žive, pravico, da so z njim v stalnih stikih, tega marsikdaj ne store. Tako trpi otrok in tudi oče ali mati. V večini primerov se oba razvezana partnerja ne potrudita dovolj, da bi se otrok redno sestajal z očetom ali ma- terjo. Še več: marsikdaj ga celo vzgajata v mržnji do roditelja, ki je zapustil družino. Vse to na otroka zelo negativno vpliva. Drugo vprašanje, ki ga je tre- ba pri razvezah prav tako resno jemati, je zagotovitev material- nega položaja otroku. Mnogo je mater, ki že dolga leta živijo sa- me z otroki. Medtem so se cene že ničkolikokrat zvišale in zvi- šali so se tudi osebni dohodki očetov, otrokom pa še vedno po- šiljajo prav zares smešno nizke zneske za oskrbovalnino. Matere pa ne vedo, da imajo popolno pravico to urediti. Delež za vzdrževanje otroka, ki se določi ob razvezi zakona, se lahko poviša, če so za to upra- vičeni razlogi — pa čeprav se tisti, ki bi moral znesek prispe- vati, s tem ne strinja. Seveda pa je višina prispevka za vzdrževa- nje otroka odvisna tudi od ma- terialnih pogojev očeta ali ma- tere. Tak postopek pa sproži ce- lo vrsto težav, predvsem zato, ker se roditelj, ki bi moral več prispevati, po navadi na vse krip- Ije brani in popolnoma pozablja, da gre za njegovega otroka. Poz- namo tudi take može, ki mislijo, da bodo matere »njegov« denar porabile za sebe, pa še potem raje odločijo, da otroka vzamejo k sebi. Ponavadi pa tak otrok potem ne živi ne pri očetu in ne pri materi, temveč v kakšnem primernem dijaškem domu. Take probleme je zelo težko reševati in mnogokrat bi bilo treba starše popolnoma prevzgo- jiti. Zal je takih primerov še ve- liko. MATI IN SIN PAVLA ROV AN V izmučeno dobro, ubogo srce udarila temna ji je bolečina, ko je med kopico mrličev spoznala — edinega sina. O, vedela je, da je zvest domovini, saj njena mu roka je kazala pot, kako le skoz borbo in kri se prebije k svobodi naš rod. Ob njej je rohnela zdaj tolpa zbesnela, njen smeh jo je pekel in suval v obraz. Pogoltni plameni so kočo objeli v strahotni ta čas. »Tvoj sin je bandit!« so kričali morilci in silili vanjo, se kruto režali. Odtrgali so jo od dragega trupla in v ogenj zmandrali. Zgorelo je materi ubogo srce. Skoz dim zasijala je luč — domovina. S krvavim obrazom molče poljubila je mater in sina. Kje delajo žene Po popisu prebivalstva iz 1961. leta je Jugoslavija imela 18 mili- jonov 538 tisoč prebivalcev. Od tega je nekaj več kot polovica — žena. Vsega aktivnega prebival- stva je pri nas nekaj nad devet milijonov; od tega 326 tisoč žensk. Od vzdrževanih oseb, ki jih je ne- kaj nad devet milijonov, pa je kar 6 milijonov 185 tisoč žena. Poglejmo, v katerih panogah je zaposlenih največ žensk. V indu- striji in rudarstvu je bilo na dan, ko se je popis izvršil, zaposlenih 326 tisoč žena, ali nekaj več kot 28 odstotkov vseh zaposlenih. Zno- traj te panoge pa največ žena dela v tekstilni industriji, ki jo zato nekateri imenujejo kar »ženska industrija-«. Relativno visok odsto- tek žena dela tudi v tobačni indu- striji, nato v usnjarski in obla- čilni dejavnosti, v prehranbeni in- dustriji itd. Proti vsem pričakovanjem je odstotek žena v kmetijstvu precej nizek — samo četrtina vseh zapo- slenih je ženske delovne sile. Kaj pa gozdarstvo? V gozdar- stvu jih je delalo nekaj nad se- dem tisoč, v gradbeništvu pa več kot 25 tisoč; isto številko pa so dosegle tudi v prometu in vezi. Trgovina in gostinstvo nudita M-zatočišče« velikemu številu žena. V teh dejavnostih je zaposlenih okoli 127 tisoč, ali 40 odstotkov od celokupnega števila. V obrti je udeležba žena pod povprečjem — 19 odstotkov, na- sprotno pa je v kulturnih in so- cialnih dejavnostih, kjer je zapo- slenih okrog 189 tisoč žena. Zanimivo je, da je relativno ma- lo žena v organih oblasti in v Kpravi — nekaj nad 30 tisoč, med- tem ko je moških v teh organih nekaj nad 82 tisoč, nato v politič- nih organizacijah, društvih in ne- katerih drugih organizacijah, kjer naarsikdaj dosežejo samo polovi- co števila moških. Zanimivi podatki, ki so sami dovolj zgovorni! Alkoholnibolniki Ker je v celjskem okraju problem alkoholizma še ved- no zelo pereč — kljub temu, da smo prav pri nas pri zdrav- ljenju alkoholikov doseli že nekaj lepih uspehov — smo se odločili, da v dveh nadaljevanjih objavimo prispevek socialne delavke Dominike Marinke, ki govori o zdravljenju alkoholi- kov v celjskem okraju in zdravljenju alkoholikov sploh. Dandanes je medicina sprejela v svoje okrilje tudi alkoholike in jih uvrstila med tako imenovane alkoholne bolnike. Zdravniška ve- da obravnava alkoholizem kot bo- lezen, ki je zajela človekovo telo in duševnost. Alkoholni bolnik je za zdravniško vedo velik problem, kajti varljivo je misliti, da lahko alkoholizem ozdravimo samo z medicinskimi ukrepa. Bistveno zlo alkoholizma je v tem, da je družben pojav. Alkoho- lizem je za posameznika bolezen, istočasno pa to zlo vpliva na dru- žino, na delovno okolje in sosed- stvo. Zanimivo je, da revščina ni ved- no vzrok za rekrutacijo alkoholi- kov, večkrat pa je posledica alko- holizma. Sicer pa vzroki za alko- holizem niso enotni. Nekaj je k temu doprinesla tudi vojna, pa nagle družbene spremembe s po- spešeno industrilizacijo in druga dejstva, ki ustvarjajo hitrejši živ- ljenjski tempo, ki mu ljudje mar- sikdaj nismo kos. Še včeraj kmeč- ki fant, se je danes znašel v po- polnoma novem tempu življenja in hitro lahko krene na starnipot. Vsak alkoholik navaja svoj vzrok, zavoljo katerega je začel nekontrolirano piti. No, zanimivo je tudi vprašanje, kdaj človek po- stane alkoholik. Ni prav, da smat- ramo že rahlo »okajenega-<-< člove- ka za pijanca. Približno 95 odstot- kov potrošnikov alkohola zna sa- ma uravnavati potrošnjo alkohola, ostalih pet odstotkov pa tega ne zmore več. Alkoholizem imenuje- mo bolezen takrat, ko se pojavijo duševno-živčne-telesne motnje in če je prizadet aU pivec ali pa tudi njegova družina — v socialno ekonomskem pogledu. Zadostujejo pa seveda tudi znaki, ki napove- dujejo take motnje in tako pri- zadetost. Alkoholizem je ozdravljiv, zdrav- ljenje alkoholikov pa ne gre po enem samem kopitu. Ker je alko- holizem socialni pojav, je potreb- no poleg medicinskega tudi soci- alno zdravljenje — to je odstra- njevanje vzrokov in pogojev, ki so privedli alkoholika do tega, da je začel nekontrolirano piti, seve- da pa je treba hkrati prevzgojiti tudi alkoholika samega. Zdravlje- nje kroničnega alkoholika pa je zelo dolgotrajno in traja včasih tudi leto dni. Po končanem zdrav- ljenju mora alkoholik vztrajati pri popolni abstinenci. Pred tremi leti so v celjstkem nevropsihiatričnem oddelku v Voj- niku začeli s sistematskim zdrav- ljenjem alkoholnih bolnikov. Do konca leta 1962 se je zdravilo v Vojniku več kot tisoč alkoholikov. Zanimivo je, da so uspehi zdrav- ljenja v Vojniku razveseljivi in da so že boljši kot drugje po svetu. Povprečna doba zdravljenja alko- holikov je dva meseca. V prihodnjem nadaljevanju pa bomo zvedeli kaj več o tem, kako zdravljenje alkoholikov pravza- prav poteka. D. M. MEDENI KRUH Mešamo 'pol kilograma razto- pljenega medu vse dokler se po- polnoma ne 'ohladi. Nato mu do- damo 25 dekagramov črne moke, 12 dekagramov testa in pustimo testo vzhajati. Takirat mu doda- mo še 25 dekagramov moke, dva rumenjaka Ln 5 dekagramov sladkorja. Testo, ki ga 2:valjaimo do debeline dveh prstov, pečemo v močno vroči pečici, v posodi, fci smo jo namazali z maslom. Za pomladne dni Takole prikupno kombinacijo obleke in podloge plašča bomo lahko nosile vso pomlad. Vendar je treba dobro premisliti, predno se zanjo odloči- mo. K plašču, ki je podložen z živopisano podlogo, bomo težko oblekle kaj drugega kot oble- ko iz »kombina- cije«. Le če bomo barve skrbno izbrali, nam bo tak plašč lahko dopolnilo tudi h kakšni drugi enobarvni obleki. No, kljub tej pomanjkljivosti, pa moramo priznati, da je tale model, ki smo ga našli v zadnji številki Manekena, res- nično prikupen. I (D C^T.-TSKI TEDNIK STEV. 9 — 8. marca 1963 GOSPODARSKI NAČRT IN PRORAČUN OBČINE SEVNICA V RAZPRAVI HITREJE PO ENAKI POTI Te dni potekajo po sevniški občini zbori volivcev, na katerih se občani seznanjajo z rezultati gospodarjenja v občini v minu- lem letu, hkrati pa se seznanjajo s predlogi, ki jih vsebujeta pred- log družbenega plana in prora- čuna za leto 1963. Industrija in kmetijstvo sta v sevniški občini v preteklem letu kazala stalen in enakomeren i'zpon. Povečanje proizvodnje je seveda v prvi vrsti pripisovati povečanju proizvodnih kapaci- tet, saj se je povečala »Lisca«, na novo je začela razširjati pro- izvodne zmogljivosti »Jutranj- ka«, medtem ko ukinitev rudni- ka v Krmelju ni bistveno vpliva- la na rezultate gospodarjenja, ker je ves kolektiv bil izredno hitro preusmerjen v novo proiz- vodnjo. Izredno uspešna je bila tudi produktivna mizarska zad- ruga, ki se je s svojimi kvalitet- nimi izdelki zasidrala tako doma kot tudi na tujem. Boljše rezultate bi v občini vsekakor dosegli, če bi podjetji »Jugotanin« in Kopitarna ne bi- li prizadeti s splošno stagnacijo obutvene industrije. Proizvodnja teh dveh kolektivov finančno ni bila realizirana, ker industri- ja obutve, pa tudi usnja, nista mogli poravnati vseh obveznosti. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih ugodno razvila, je turizem in z njim gostinstvo še vedno v zaostanku. In vendar v občini Sevnica ne manjka pri- vlačnih točk, ki bi bile pomemb- ni viri dohodkov če bi jim po- svečali večjo skrb. Kmetijstvo, ki je poleg indu- strije v občini najpomembnejši gospodarski sektor, je zaradi sla- be letine, zlasti v sadjarstvu, za- tajilo. Toda to nazadovanje kaže privatni sektor, medtem ko je družbeni sektor zabeležil porast proizvodnje za več kot 10 od- stotkov. Enake razmere so se po- kazale tudi v obrti, kjer proiz- vodnost v družbenem sektorju močno prevladuje. Osnovne smernice perspektiv- nega razvoja sevniške občine za leto 1963, sodeč po predlogu druž- benega plana, predvidevajo po- rast družbenega brutoproizvoda za 13.7 odstotka, letni porast na- rodnega dohodka pa za 12.6 od- stotka. Na prebivalca naj bi v le- tu 1963 ustvarih 395.10J dinar- jev dohodka, medtem ko je ta dohodek lani znašal 328.800, predlanskim pa 292.400 dinarjev. Podjetjem izvoznikom kot so »Jugotanin«, Kopitarna, mizar- ska zadruga, hmeljarstvo, naj bi se že v letošnjem letu priključili tudi gospodarski organizaciji konfekcije. Investicije bodo letos pretežno vložene v gospodarstvo 80.7 7o. 19.3 7o pa v gospodarske naložbe. Največje investicijske vsote bo- do porabili: obrat »Metalne« v Krmelju, Jugotanin, Kopitarna, kmetijske zadruge, investirati pa nameravajo pravzaprav vse go- spodarske organizacije v občini. Odstotek sredstev predvidenih za negospodarske investicije po- stavlja v dilemo pdtrebe in želje občanov po napredku družbene- ga standarda. O teh stvareh, predvsem pa o prioritetnem vr- stnem redu potreb v občini pa poteka v teh dneh razprava na zborih vohvcev. ' Kr. Zamujena recenzija ^Pustnih novic'' z tedensko zamudo smo dobil! v pogled »Pustne novice« iz Vi- dem-Krškega. Čeprav izhajajo en- krat na leto bi bilo prav, če bi jih drugikrati kaj več v Celje poslali, kjer na pustni torek od dolgega časa nismo imeli kaj početi. Šte- vilka, ki so jo domiselni Krčani na osmih straneh na svilo djali, nas je pri tedniku razveselila do solz. Javno prosimo uredništvo »^Pusnih novic«, ki je gotovo že spet v razpustu, da nam blagovoli katero od objavljenih štorij poob- javiti in s komentarjem celjskim okrajnikom v razumevanje ter pri- sluh podtaknitL Brežiška razglednica Brežice so priznano trgovsko središče Posavja, toda še bolj se lahko ponašajo s svojo zgodovinsko pomembnostjo. Mimogrede povedano, Brežice so imele sto let poprej priznane mestne pravice kot Celje. Brežice same in kraji okoli njih so bogato arheološko tlo, saj obilujejo z najdbami ilirskih naselj iz starejše železne dobe pa preko rimskih, staroslovanskih selišč. Toda o tem se bomo še kdaj seznanili. Tokrat bi se ustavili ob najmarkantnejšem zgodovinskem spomeniku - brežiškem gradu. Tu, kjer zdaj stoji in nudi zavetje muzeju in »Vinu Brežice«, je bržčas že v desetem stoletju stala lesena trdnjava, medtem ko se kot zidani grad omenja že leta 1249. Brežiški grad je seveda najožje povezan z zgodovino Brežic samih, ki so s pokrajino vred bile last solnograških škofov, le ob podelitvi mestnih pravic 1353 so Brežice dobile tržne dneve in se poslej vse bolj razvijale v trgovsko središče širokega zaledja. Grad je sam po sebi bil neosvojljiva trdnjava, v varnem obzidju pa so bile srednjeveške Brežice same, saj so Turki v drugi polo- vici 15. stoletja petkrat divjali mimo Brežic, prava velika turška vojska pa leta 1529, ko se je vračala z neuspelega obleganja Dunaja. V prvem kmečkem puntu 1515 leta grad ni vzdržal udarne moči kmečke vojske. Bil je osvojen in plemič Marko Klist ter drugi žlahtniki ubiti. Drugi hrvaško-slovenski kmečki punt leta 1573 pa močno oboroženemu, s topovi in strelnim orožjem pre- skrbljenemu gradu ni prišel do živega. Grad je bil v 16. stoletju last barona Galla, v prvih tridesetih letih 17. stoletja v lasti Frankopanov, 1696 pa je bil last Atemsov vse do leta 1945, ko so bili na slovenskem razlaščeni. Bizeljski grad je zares znamenita zgodovinska stavba. Zlasti je vredno pogledati viteško dvorano, glavno stopnišče in kapelico, nič manj pa seveda ni interesanten in poučen muzejski trakt gračiu z zelo znanimi zbirkami. V. Z. RAZGOVOR Moj obisk na občinskem komiteju ZKS v Sevnici je bil informativen. Priznati moram, da časnikarji nima- mo pogosto priliko za tako temeljit razgovor, kot mi ga je nudil sekretar komi- teja tovariš Knez. V želji, da bi mi čim bolje in podrob- neje predočil razmere in probleme v občini, je tovariš Knez nehote tudi dokazal, kako temeljito vse te prob- leme tudi pozna. Končno to tudi ni čudno, saj je ves čas, odkar živi in dela v občini Sevnica, opravljal zelo odgo- vorne funkcije. Pred izvolit- vijo za sekretarja komiteja je bil tovariš Knez direktor bivšega rudnika Krmelj, kjer je vztrajal kot dober »kapitan« vse do trenutka, ko je bila »posadka« v var- nih vodah novoustanovlje- nih obratov »Metalne« in »Lisce«. V razgovoru sem se sez- nanil z mnogimi problemi sevniške občine, ki po svoje mejijo že na senzacijo. Eden takih problemov je na pri- mer nazadovanje in stagni- ranje starih predvojnih go- spodarskih podjetij in nagla ter nezadržna rast novih podjetij, ki so nastala v zad- njih letih. Sevniška občina je menda tudi edina v na- šem okraju, kjer sploh ne obstoja problem zaposlitve žena, saj sta obe konfekciji »na preži« za vsako dobro delavko, ki bi se še utegnila zaposliti. Značilnost za sevniško ob- čino je ta, da je gostota pre- bivalstva mnogo nižja od slovenskega povprečja, to pa zato, ker so ljudje iz te ob- čine od nekdaj odhajali po zaslužek drugam. Občina premore le malo obetajočih kmetijskih površin. Cez 57 odstotkov površine je pod gozdovi (ki so oslabljeni), skoraj vsa občina pa hribo- vita. Navsezadnje se ni čuditi optimizmu tovariša Kneza, ki globoko zaupa ustvarjalni moči in iniciativi naprednih sil v občini, kajti k temu jih silijo razmere same. MALA KRONIKA Brež ce v časn od 23. 2. do 1. 3. 1963 je bSlo na področju matičnega nrada Brežice rojenih 6 dečkov m 7 deklic. Porok mi bilo. Umrli so: Pisek Jožefa, oseb. Bpokoj. iz Kostanjevice, stara 66 let. Carni Er- nest, poljedelec iz Roščancev 17, star 35 let. Sevnica v mesecu febrnarjo so bili rojeni področju občine Sevnica 4 dečki in 2 deklioi. POROČILI SO SE: Alojz Tomažin, kmet iz Smednika in Jožefa Selak, poljedelka iz Zavratc. Franc Vene, kmetovalec iz Rovišč in Jožefa Tomažin, kmetovalka iz Rovišč. Alojz Korene, kmet iz Segonje in Jo- žefa Tomažin poljedelka iz Dol. Orl. Franc Simončič, kmet iz Zabukovja in Ana Zveglič, poljedelka iz Brezovega. Ferdinand Imperl, železničar iz Ledine in Antonija Kovač, delavka iz Loga. NiJko Malus, miličraik iz Sevnice in Margareta Molek iz Sevnice. Janez Ko- ree, dimnikar in Jožefa Oblak, bolni- čarka, oba iz Sevnice. Tomislav Kne- ževič delavec in Hermina Leskovšek, delavka, oba iz Sevnice. Maks Jošt, železničar iz Knmpolja in Gabrijela Cerjak, poljedelka iz Zabukovja. An- ton Jene, elektromonter iz Sevnice im Jožefa Cerjak, šivilja iz Sevnice. Šte- fan Senica uslužbenec iz Podgorice in Jožefa Zveglič, knjigovodkinja iz Sev- nice. Viktor Sinkovič, železničar icc Lukovca in Marija Motore, delavka iz 2!garskega vrha. Franc Strniša, žele- zničar iz Obrežja in Stetka Videc, delavka iz Ledine. Jože Romih, kmet iz Stržišča in Marija Špec, posestnicn iz Zabukovja. Jakob Gorjup upokojenec in Ivanka Mraz, gospodinja oba iz Loke pri Zid. mostu. Anton Jesih, delavec iz Dol. Orel in Zofija Vinter, kmečka hči iz Gor. Radulje. Albin i^tebiaj, kmet iz Selnika in Frančiška Strlekar iz Vrha pit Boštanju. Jože KošiJr, žeHezničar in Neža Godec gospodinja, oba iz Knm- polja. UMRLI SO: Jože Vrtovšek upokojenec iz Dol. Boštanja star 86 let. Jože Savlnc inv. upok. iz Loga star 49 let. Marija Brečko posestnica iz Zabukovja stara 84 let. Ko- zinc Genovefa, prevžitkarica iz Canja, stara 64 let. Budna Terezija, prevžit- karica, iz Krajna brda stara "5 let. Mihael Zupan, prevžMkar iz Canja, star 79 let. Terezija Mervič, gospodinja iz Razborja stara 70 let. Marnja Klenovšek, gospodinja iz Radeža, stara 77 let. Ivana Beršnjak, prevžitkarica iz Okrog- lic, stara 82 let. Antonija Kreuch, oskr- bovanka iz Loke, stara 89 let. Martin Možic, kmet iz Ledine, star 62 let. Franc MoŽK, delavec iz Orešja star 61 let. Vesna Jazbec, otrok iz Sevnice, star 6 mosecev. Eliizabeta Hafner upok. iz Sevnice, stara 72 let. Jožefa Ulbl, upok. iz Sevnice, stara 90 let. Ivana Musec upok. iz Šmarja, stara 82 let. Matija Bizjak, prevžitkar iz Brezovega, star 84 let. Franc Goste upokojenec iz Arta 13, star 60 let. Pesmi za mamice Tovarišica Ančka Zibert iz Ar- dra blizu Rake pri Krškem piše tudi pesmi. Zvedeli smo, da jih je nekaj napisala prav za 8. marec. Naučila je sosedove deklice dekla- mirati, da bodo ob prazniku vošči- le svojim mamicam. Zibertovi se moramo opravičiti, ker pesmi res ne objavljamo. Zelo radi pa bomo objavili kak zapis o dogodkih o življenju in delu ljudi iz okolice Ftake, kajti tej zvrsti pisanja je naš časopis namenjen. 2E 626 NAROČNIKOV V dobrem mesecu si je naš list lepo utrl, pot v novih ob- činah našega okraja, saj je sedaj v Posavju 626 naročni- kov. Pri tem prednjači ob- čina Sevnica z 283 naročniki, sledijo Brežice z 219 naročni- ki in Krško s 124 naročniki. Prepričani smo, da ta po- rast kaže, da naš list budno spremlja vse važnejše do- godke v teh treh občinah in da postaja vse bolj pri- ljubljen. Uredništvo Posavska vodna skupnost? Okraj Novo mesto je do raz- formiranja imel enotno vodno skupnost za področje celega okraja in so probleme urejanja vodnih tokov in gospodarjenja z vodami s takega zornega kota tu- di reševali. Mnogokrat so se sredstva drobila, in kot so na se- ji občine Videm-Krško poudarili, so rezultati ostajali tudi pri štu- dijah in načrtih. Celjski okraj je že od samega začetka imel dve vodni skupno- sti, kot ju je narekoval sam vod- ni sistem in problematika. Sa- vinja s pritoki tvori torej pod- ročje vodne skupnosti za porečje Savinje, medtem ko se je občina Šmarje odločila za lastno skup- nost v Obsotelju. Konjiška ob- čina problem poplavne Dravinje rešuje v sodelovanju z maribor- skim okrajem. Priključitev posavskih občin k celjskemu okraju odpira svoje- vrstno obravnavo gospodarjenja z vodami. Področje, skozi katere- ga teče najdaljša jugoslovanska reka v svojem gornjem toku, ima s svojim vodnim sistemom svojstven položaj. Poleg Savinje se v Savo izlivajo še KrKa in Sot- la — ti dve pa zelo blizu ena dru- gi. Sava ima od Zidanega mosta naprej vrsto hudournih potokov, ki po svoje ogrožajo kmetijske površine, ponekod pa tudi nase- lja in industrijske objekte. V vseh treh občinah se ogrevajo za ustanovitev take medobčin- ske vodne skupnosti, ki bo lahko učinkovito urejala vodni sistem in kar najbolj usp>ešno razpore- jala sredstva v dela, ki imajo največjo prednost. Industrija in kmetijstvo v Posavju lahKo v sklad vodne skupnosti zbereta precejšnja sredstva, laka vodna skupnost bo morala bolj kot vsaka druga sodelovati z ostali- mi in to ne sam6 v Ijuoljanskem in celjskem okraju, temveč z vso Slovenijo in seveda s sosed- njo Hrvaško Nekaj je vseka- kor jasno, da je urejanje zgor- njega toka Save in pritokov po- tencionalna nevarnost za kraje v Posavju, zlasti še v občini Bre- žice, kjer se Sava že začenja raz- livati v svoje številne rokave. Posavska vodna skupnost bo brez dvoma v prvi vrsti morala reševati vprašanje zaščite tistih površin, ki naj bi v bližnji bo- dočnosti predstavljale velike družbene kmetijske objekte. Z melioracijami bo mogoče prido- biti nove količine plodne zemlje. Vzporedno pa bo treba reševati tudi vprašanje mostov, kajti med mosioma v Radečah in Bre- žicah so mostovi v zelo slabem stanju. Seveda to niso več zgolj problemi vodnega gospodarstva, temveč širši. Smučarski skoki v Krškem TVD Partizan-Celulozar iz Vldma-Kr- škega je priredil t nedeljo občinsko prvenstvo v smučarskih skokih na 39 m skakalnici, z meddruštveno udeležbo. Tekem so se udeležili tekmovalci iz Bleda, Šoštanja, Kisovca, Novega mesta, Sevnice, Leskovca in pa domačini. Pri članih je zmagal državni prvak T klasični kombinaciji tov. Franc Ambro- žič z Bleda. Domačin Ervin Oplotn.k ie imel smolo ter je pri vseh treh sko- kih padel. Pri mladincih je navdušil gledalce 12 letni Rozina Viktor iz Kisovca. V borbi za občinsko prvenstvo pa so se razvr- stili: Svetec F. (Partizan-Leskovec), Bračun F., Duh M., Bizjak Tonček (vsi Krško). Tekmam je prisostvovalo nad 1000 gle- dalcev, ki so bili s prireditvijo zado- voljni. Rezultati: člani: Ambroži'- Franc (Bled) 212 (23, 26, 2?); 2agar Roman (Soš.anj) 200 (24, 24, 36); Majdič Ferdo (Kisov ec) 191 (21, 21, 23.); Globevnik Janez (No- vo mesto) 187 (21, 23, 22); Kos Jože (Ki- sovec) 185 (21, 21, 21); Flisek Marja« (Sevnica) 165 (18, 19, is); Oplotnik Er- vin (Videm-Krško) 122 (20, 21, 19). Mladinci: Rozina Viktor (Kisovec) 207 (20, 21, 21); Železnik Ivan (Kisovec) 200 (19, 20, 20); Brnder Tine (Novo mesto) 187,5 (19,5 19. 21); Vesel Toni (Novo me- sto) 187 (18,5 20, 20); Svetec Franc 183,5 (17, 19, 19); Bračun Franc (Videm-KrŠko) 179,5 (17, 20, 19); Bah Franc (Novo mesto) 169 (16,5 18, 17); Duh MIha (Videm-Kr- ško) 165,5 (16.5, 18); Bizjak Tonček (Vi- dem-Krško) 147 (12, 12, 13). Smucisce tozi Mladi sevniški smučarji imajo na senčni strani hri- ba, na katerem se je vgnez- dil grad, smučišče, kakršne- nega zlepa ne najdeš. Ce bi ne bilo tistega nesrečnega stanovanjskega bloka, kolo- voza in žive meje, potem bi se lahko kar miže spuščali po bregu. Gledal sem tisti breg po- krit s snegom, ves prevožen in zglajen od smuči, ter ča- kal. Čakal sem tiste, ki so ga tako lepo zgladili, da bi videl, kako skačejo in kako režejo kristijanije tik pred cesto, za blokom in pred ži- vo mejo. Pa ni bilo nikogar. Dolgo ni bilo nikogar. Fant- je in dekleta so v šoli, sem si mislil in obupal nad zaže- lenim foto-posnetkom. Na Klavniški cesti sem srečal fantiča in ga vprašal: — Kaj se nič ne smučate, da je travnik tako zapuš- čen? — — Ce po pravici povem, je dejal fant, večini se niti ne ljubi več... No, potem je pa ta zima zares dolga, sem ugotovil, če se je tudi takle fantič na- veličal snega. -ek ZARJA „JUTRANJKE" »»ogled v delavnico (zgoraj). V takšni stavbi se zaenkrat nahaja per- spektivno podjetje »-Jutranjka-« (spodaj). v prejšnji Številki smo pisali o »Liv i ci«, ki se je v nekaj letih iz male ši- J viljske delavnice razvila v konfekcijsko i tovarno. Po enakih stopinjah hod" v Ser. \ niči še eno podjetje — »Jutranjka«. Baje so to ime izbrali zato, ker je podjetje na začetku, kot je dan ob zar- ji. Toda kot kaže, »Jutranjka« uživa ugodno vreme in obeta lep dan. Tako vsaj lahko sodimo po dosedanji rasti tega podjetja. Pred letom dni so postali samostojni obrat, ki je prej pripadal trgovskemu podjetju. Direktor Kari Ve- hovar je pripovedoval, kako se je »Jut- ranjka« dosedaj razvijala. Danes ima podjetje 50 zaposlenih žena, okoli 100 žena pa podjetje zaposluje na domu. Te žene zaenkrat nimajo prostora v tovarni, ki morda samo zaradi neustreznih pro- storov še ne zasluži tega naslova. V perspektivi bo »Jutranjka« morala iz zasilnih prostorov, morala bo investi- rati v gradnjo poslopja, kot je to mora- la »Lisca«. Predvidoma bodo v letu 1964 zaključili prvo etapo novogradnje. »Jutranjka« je že rennrmirano podjet- je. Modna hiša v Ljubljani je njihov poslovni partner. Tudi »Volna« in »Tka- nina« v Celju razpolagata z izdelki te- ga mladega podjetja. Sicer pa je polo- vica letne proizvodnje prodana že vna- prej. In kaj proizvajajo? Tudi modne artikle: ženske kopalke iz blaga, telo- vadne hlačke in otroške hlačke. To so njihovi osnovni proizvodi. V začetku je bil njihov asortiment mnogo pestrejši, toda le tako dolgo, da so ugotovili želje in potrebe trga. Sicer pa je »Jutranjka« podjetje, ki se v nekaj dneh lahko po- polnoma preusmeri — seveda v okvir- jih oblačilne konfekcije. V letošnjem leta, tako zagotavlja di- rektor Vehovar, bo »Jutranjka« povečala promet za 45 %. Zato bodo osnovali la- sten center za izobraževanje, ki naj pri- pomore zaposlenim najhitrejšo in pola* vključitev v najbolj inteazivca proiz- vodni proce«. CELJSKI TEDNIK STEV. 9—8. marca 1963 © TINE OREL ČASTNI ČLAN PLANINSKEGA DRUSTVA CELJE Splošna ocena občnega zbora celjskega planinskega društva ni zadovoljiva, čeprav je zlasti za- četek, poročilo dosedanjega predsednika Tineta Orla, obetal, da se bo zbor odvijal v vzdušju pomembne sedemdesete obletni- ce celjskega oziroma savinjskega planinstva. Zal, je razprava ostala na pol poti; medtem ko so poročila opozorila na kritično stanje v nekaterih planinskih postojankah, med katerimi znova prednjači Mozirska koča. pa je bilo premalo povedanega in nič sklenjenega, kako bi napake od- stranili, kako stanje izboljšali. Hvaležna je ugotovitev, da je lepo zaživel mladinski odsek in da je tudi alpinistični na pravi poti. kot je v poročilu med dru- gim dejal tov. Orel. Tradicional- no pohvalo si je zaslužil marka- cijski odsek. Slednjega čaka v letošnjem letu markacija poti v Logarski dolini do slapa Rinke. Gospodarstvo v nekaterih pla- ninskih postojankah je boleča točka društvene problematike. Za vzor bi lahko postavili cdin&le planinski dom v Logarski do- lini, ki je lani izkazal skoraj 3.5 milijona dinarjev dobička. Neka i presežka sta izkazala še gostišče v Smihelu ter dom na Okrešlju, nesrativno bilanco pa so imeli na Celjski in Mozirski koči ter na Korošici. Razen tega sta postojanki na Mozirski pla- nini in Celjski koči že v takem stanju, da bi vsako odlašanje po obnovi pomenilo samo večanje stroškov. Zlasti je zanemarjena koča na Mozirski planini. Zdi se, da je temu stanju kriva tudi precejšnja malomarnost ter slab odnos do društvenega premo- ženja. Nekatere pomembne naloge, ki jih bodo morale v letošnjem in naslednjih letih izvršiti pla- ninska društva na sploh, je v razpravi nakazal nodpredsednik Planinske zveze Slovenije, tov. Bučar. Nov statut planinske or- ganizacije nakazuje delo na širši osnovi, hkrati pa daje društvom tudi večjo samostoj- nost. Tudi v naprej bodo delali tako imenovani koordinacijski odbori, ki bodo povezovali delo planinskih društev na določenem območju. To vlogo celjsko pla- ninsko društvo opravlja že dolgo vrsto let. Članarino bodo v pri- hodnje določevala planinska društva sama. Ta dohodek bo v glavnem ostal pri društvih. Le za skupne naloge, kot za Gorsko reševalno službo, za Planinski vestnik in podobno bodo osnovne organizacije odvajale republi- škemu organu določen znesek. Hvaležna in zanimiva hkrati je bila pobuda predsednika ob- činskega sindikalnega sveta Celje, Ivana Cokana. ki je pred- lagal, naj bi vodstvi sindikalnega sveta ter planinskega društva izdelali skupen program dela za vključevanje čim večjega števila članov delovnih kolektivov v planinsko organizacijo. Sicer pa tu ne gre samo za neka organi- zacijska vprašanja, temveč ve- liko bolj za množičnejšo osnovo planinske rekreacije, za sistema- tično delo na tem področju itd. V tej zvezi bi lahko načeli tudi Smučarski skoki v Šmarju Za zaključek sezone je občin- ska zveza za telesno kulturo v Šmarju organizirala medruštve- ne tekme v skokih. Na petnajst metrski skakalnici je nastopilo sedemnajst tekmovalcev. Zmagal je Krklec iz Rog. Slatine s sko- kom 15 in 15.5 metra pred Straš- kom iz Šmarja in Osojnikom iz Rog. Slatine. J. K. SMUČARSKE TEKME NA SVETINI Tudi pionirji osnovne gole na Sve- tini so imeli svoje smučarsko tPkmo- vanje. Pomerili so se v veleslalomu, smuku in skokih. V prvi disciplini je zmagal Romih, drugi je bil Kolšek, tretji pa Vinko Romih, V smuku je zmagal Kolšek pred Romihom in Vi- decom, v skokih pa je bil spet naj- boljši Tonček Romih, drugi je bil Kolšek, tretji pa Milan Bezgovšek, I. V. viprašanje dela mlsekov ali sa- mostojnih plan'nsk'h društev v delovnih organizacijah. Kot začetek, tako je tudi konec zbora dobil sinvnostno obeležje. Tako je tov. Bučar izročil zlata častna znaka Planinske zveze Jugoslavije za tov. Staneta Ve- ninška in Staneta Hudnika za njuno dolgoletno delo v tej or- ganizaciji. Razen tega so se ude- leženci abora poslovili od dose- danjega predseilnika Tineta Orla. ki odhaja na novo delovno mesto v Ljubljano ter se mu zahvalili za veliko delo, ki ga je opravil v celjski planinski orga- nizaciji, kateri je stal šestnajst let tudi na čelu. Tej čestitki se je pridružil še predstavnik šo- štanjskega planinskega društva, tov. Tone Dovšak. ki je i/.ročil tov. Orlu leno umetniško sliko. Končno so udeleženci zbora po- častili izredno delo prof. Tineta Orla v planinskem društvu še s tem, da so ga izvolili za čast- nega člana, M. B. Olccaif^i SfHUcacskl ffi^i^akC (^^iAHiU sol v lepem sončnem vremenu in odlični organizaciji je bilo prej- šnji teden okrajno smučarsko pr- venstvo učencev osnovnih šol, ki ki se ga je udeležilo 75 mladih smučarjev. Prvenstvo v veleslalo- mu je bilo pri Celjski koči, v sko- kih pa v Velenju. Rezultati. Veleslalom — pionir- ji: 1. Rosina (Celje) 38.8, 2. Zimšek (Celje) 43.0, 3. Ramšak (Šoštanj) 43.5. Ekipe: 1. Celje 178, 2. Šoštanj 181.1, 3. Mozirje 199.3. Pionirke: l.Slemenšek 29.2, 2. Vačun 32.1, 3. Kotnik (vse Šoštanj) 33.0. Ekipe: 1. Šoštanj, 2. Žalec. Skoki: 1. Zep 194.3 (12.5, 13), 2, Zupane (oba Šoštanj) 183.8 (11.5, 12 m), 3.Spenzel (Žalec) 172.6 (11.5, 11.5). Ekipe: L Šoštanj, 2. Žalec, 3, Šentjur, 4. Mozirje, 5. Ce- lje. J. K. Marjan Rosina — najboljši smu- čar med učenci osnovnih šol celj- skega okraja BOKSARSKI REMI Mlada ekipa boksarske sekcije celj- skega Olimpa je v nedeljo dopoldne dosegla v dvoboju s pomlajeno vrsto Ljubljane časten remi 8:8. LEPO SO SE UVELJAVILI . . . Minulo nedeljo so se izkazali tuCi fantje iz okolice Pečovnika, Na za sneženem travniku pod Grmado n« Vel. Ravni so si sami postavili smu- čarsko skakalnico. Pa ne samo to, » nedeljo so izvedli tudi prve tekme. Pu gumno so se poganjali preko mostu čeprav nihče med njimi ni imel pra vih skakalnih smuči. Dosegli so lep* rezultate, zato bi kazalo, da bi jih nekdo prihodnjo zimo vzel v »roke« in Jim pokazal kaj več. Rezultati: 1. MMan RamSak 22 li> 21.5. 2. Ivan KovačiC 22 in 21.5. 3. Zvo- ne Kelnerič 19,5, 19, 4, Lojze Kovačlf 18, 18, 5. Franc Ramšak 14.5 in 14 met rov. — 2E DRUGIČ NA VRANSKEM TVD Partizan Vransko je to zlm», ie drugič priredil skakalne tekme nn 35-metrski skakalnici. Pri članih J* zmagal domačin Pusovnik s 195.5 toč kami in skokoma 27 s in 28.5 metra Za njim sta se uvrstila: Cestnik (Ti bovlje) in ZUnik (Gomilsko), Tudi pn mladincih in pionirjih sta zmagaU domačina in sicer Anzeic ter Praprot- nik. MODIC VODI Pred dnevi se je pričelo prvenstvu celjskega šahovskega kluba. Po dru gem kolu je na ^elu lestvice Modu z dvema točkama, sledijo: OJstrež. Golob, Pešec, Kavčič lin pol, Perti- nač, StraJher, Potrata, Suhei 1 točk« itd. 1. P Preložena skupščina Sekretariat okrajne zveze za telesno kulturo v Celju je na svoji poaedeljkovi seji sprejel spreminjevalni pred- log glede redne skupščine, ki je bila prvotno določena na 17. marec tega leta. Po zad- njem sklepu bo skupščina ok- rajne zveze šele potem, ko bodo svoje delo pregledale in ocenile vse občinske zveze za telesno kulturo bodisi na red- nih zborih oziroma plenumih, na katerih morajo izvoliti tu- di delegate za okrajno skup- ščino. Po vsem tem kaže, da bo občni zbor okrajne zveze za telesno kulturo šele v ap- rilu. BREŽIŠKI NOGOMETAŠI ŽE TREN RAJO Zaradi pridobivanja vzdržlji- vosti so brežiški nogometaši že pričeli z rednim treningom. Če- prav ne morejo na stadion, se zbirajo v telovadnici. Letošnja spomladanska sezona bo od brežiških nogometašev zahtevala še posebne napore. Srečali se bodo z nekaterimi močnejšimi nasprotniki, poleg tega pa tudi z večjim številom društev v okviru celjske okrajne lige. Razen tega bodo morali na- doknaditi nekaj tekem iz jesen- skega dela tekmovanja. Dolgoletne želje NK Brežice so se ui;esničile. Pravijo namreč, da je priključitev k celjski pod- zvezi rešitev za obstoj društva. Na območju novomeške podzveze namreč ni bilo dovolj aktivnih društev. Na letnem občnem zboru, ki je bil 12. februarja, so sprejeli pre- cej nalog. Opozorili so na večjo disciplino. Razpravljali so tudi o odnosih med klubom in občin- sko zvezo za telesno kulturo ter poudarMi, da niso bili najboljši Občinska zveza je klubu pre- malo pomagala, predvsem pa ni imela primernega odnosa pri da- janju dotacij. V zadnjem časo se je to stanje nekoliko popra- vilo: zato pričakujejo, da se nt bo več ponovilo. Klub namreč nujno potrebuje nekaj nove opreme, ROGAŠKI PIONIRJI NA SMUČEH Šolsko športno društvo na os- novni šoli v Rogatcu je priredilo zadnjo nedeljo v februarju tek- movanje v slalomu in skokih za pionirje. Na precej zahtevni pro- gi za slalom, ki je imela dvanajst vratic, so pionirji pokazali dosti znanja. Najboljši so bili: I.Jan- ko Potočnik 50.5, 2. Valter Adri- nek 53.0, 3. Ivan Grosek 57.5. Tekmovanje v skokih je bilo na 15-metrski skakalnici. Vrstni red 1. Janko Potočnik, 2. Ivan Grosek 3. Marjan Juršič. Najboljši skok je imel Potočnik in sicer dvakrat po deset metrov. ^ STRELSKO TTi^KMOVAN.TE V POČA- STITEV 8. MARCA V počastitev dneva žena je bilo ^ nedeljo v organizaciji občinskih strel- skih odborov tekmovanje, na katerem Je vsega skupaj sodelovalo blizu trt: sto žensk. ^ Na posameznih tekmovanjih so naj. ^ boljše rezultate dosegle: Celje- Majda ZelJ 173, Žalec — Milena Ramšak lt$, Slovenske Konjice — Tončka Višnai 158, Šmarje — Milanka ZivkoviC 134. V nedeljo, 10, marca pa bo v Slo- venskih Konjicah (mladinski dom) okrajno tekmovanje žensk v poča^itt- tev osmega marca. Računajo, da m bo na tej prireditvi zbralo okoli tekmovalk. PRVENSTVO SMARSKE OBČINE V SMUČANJU Pred kratkim je občinska zveza za telesno kulturo v Šmarju pri Jelšah izvedla občinska prvenstva v smučarskih tekih, skokih in ve- leslalomu. Nastopilo je 53 tekmo- valcev iz šolskih in partizanskih društev. Rezultati. SKOKI: Mladinci — 1. Krlec (R. SI.), 2. Stupica (Sm.), 3. Iršič (R. SI.); pionirji — Hab- jan (Sm.), 2. Frajman, 3. Kobil- šek (oba R. SI.). VELESLALOM — pionirji: 1. Driml (R. SL), 2. Habjan (Sm.), 3. Frajman (R. SL). TEKI - mladinci: 1. Untihžr (Sm.), 2. Krivec, 3. Plavčak (R. SI.). J. K. Zmaga za celjske smučarje V organizaciji trboveljskih smučarjev je bilo v soboto tra- dicionalno srečanje smučarskih reprezentanc Celja in Zasavja Četudi se Celjani niso kdovekaj izkazali kot posamezniki, saj je najboljši med njimi Košič osvo- jil šele peto mesto, so v ekipnem ocenjevanju, predvsem zaradi bolj izenačenega moštva, osvojili prvo mesto. NOGOMETAŠI NA SNEGU Po dveh tekmah z velenjskem Ru- darjem so nogometaši celjskega Kla- divarja v nedeljo popoldne gostili moštvo zagrebškega Metalca. Tekma na močno zasneženem igrišču, se Je končala z minimalno zmago domači- nov 3:2, V predtekmi sta se štorski Kovinar ter Olimp razšla z neodločenim izi- dom 2:2. Uspelo tekmovanje na Javorniku V nedeljo je TVD Partizan - Kovinar Store priredil na Javor- niku nad Storami uspelo tekmo- vanje v veleslal-^mu. na k^itprp.m je nastopilo 26 članov, 7 mladin- cev, razen tega pa v slali^niu še 45 pionirjev. Člani in mladinci so tekmovali na novi 1.200 metrov dolgi progi, ki je bila izvrstno speljana. Rezultati. Člani: 1. Pavel Ca- ter (železarna Store) 67.6, 2. Pe- ter Cater 69.8. 3. Peter Kopinšek (r^ba ZSK Celje) 70.2, 4. Maks Mastnak 71.4. "i ^fnne Ivanšek (oba železarna) 72.4 itd. Mladinci: 1. Jože Kroflič (žele- zarna) 83.4, 2. Stane Voga (Šent- jur) 92.2, 3. Vlado Strašek (Šmar- je) 1-08.2. Pionirji: Dušan Snnrn (Sentiur) 24.8, 2. Stanko Vovk 25.4, 3, Jože Stojan (oba Store) 25.6. Uspelo tekmovanje je rodilo predlog, da naj bi odslej štorski Partizan-Kovinar pripravil na teh terenih vsako drugo zimo, seveda ob ugodnih snežnih pogojih, tek- movanje za Vrunčev memorial. Pokroviteljstvo nad prireditvijo naj bi prevzela krajevna organi- zacija Zveze borcev Store. R. U. ODLIČNO DRUGO MESTO V nedeljo je bilo v Ljubljani brzo- potezno prvenstvo šahovskih repre- zentanc slovenskih mest. Na turnirju je sodelovalo šest ekip, med njimi tu- di celjska, ki je zasedla odlično dru- go mesto za Mariborom. Celjani so lep uspeh dosegli v dvoboju z Ljub- ljano, ki so jo premagali 3 in pol pro- ti 2 in pol. Z enakim rezultatom pa so izgubili edini dvoboj proti Mariboru. Za Celje so nastopili in dosegli na- slednje število točk: Draksler 1», StraJher 11 in pol, Bervar 11, Ojstre* 14 in pol. Pešec 11 ter Jazbec 13 točk. Reprezentance so se zvrstile tako- le: Maribor 75, Celje 71, LJubljana M in pol, Domžale 58, Jesenice 57 in pol itd. SVOBODNI GOZDOVI Sklonili so se k tlom. Grega, ki je bil spet prvi, je s komolci delal gaz. Odrival je sneg, ki ga je takoj pograbil veter in ga v vrtincih dvignil ob steni. Pot se je neusmiljeno vlekla. Ped za pedjo so se prebijali po njej. Ko so menili, da so že na kraju, se je odprla pred njimi nova steza in se izgubljala v temo. Zdaj je nenadoma kriknila mamica, ki ji je spodrsnilo na poledenelih tleh. V grozi so prisluhnili v noč, »-Saj ni nič,<-' se je oglasil očka, ki jo je bil prestregel. -Kar naprej!- Sedaj so tipali še previdneje in dobre pol ure je minilo, preden so prišli čez. Onstran so se strmo spustili nizdol. Pot navzdol je bila napornejša, dasiravno so sedaj hodili lahko hitreje. Po polurni hoji so pri- .speli do Kužnarjeve kmetije. Hiša je morala biti stara, ker je bila lesena, krita s slamo in že močno nagnjena. Bila je pomaknjena v breg, da se jc sprednja stena dvigala za dve nadstropji, zadnja pa je na pol tičala v zemlji. V vežo se je prišlo z zadnje strani. Na dogovorjeno znamenje jim je prišla odpret z zastrlo svetilko v rokah stara Kužnarica: vi- soka, koščena in čisto siva. Ko so bili v veži, je vrata spet zapahnila in jim posvetila v izbo. Luč jih je zaščemela v očeh in prijetna toplota jih je objela, ko so vstopili. Izba je bila majhna, z nizkim, po- črnelim stropom, Jurčka je kar zaneslo na klop. Odložil je nahrbtnik, se naslonil na peč in zaprl oči, Jurček je na pol dremal. Čutil je, kako ga je Ostoj tresel za ramena, v nos- nicah je čutil vonj po zabeli. Vedel je, da so žganci na mizi, a utrujenost je bila prevelika, da bi se mu ljubilo jesti. Čutil je, kako so ga spravili na peč, kako mu je mamica sezula čevlje, nato je vse izginilo v vrtincu sanj. HDK Celje - kolektivni član Zveze prijateljev mladine Nekatere akcije, ki sta jih v letošnji zimski sezoni skupaj izvedla Hokejsko drsalni klub Celje ter Občinska zveza pri- jateljev mladine, so dale upravnemu odboru društva povod, da je na svoji zadnji seji sprejel sklep o pristopu v Zvezo prijateljev mladine kot kolektivni član. Sklep je bil utemeljen z željo, da bi skupno delo dveh organizacij, ki skrbita za zdrav razvoj in razvedrilo mladih ljudi, rodilo v prihodnje še več uspehov. Hokejsko drsalni klub združuje v svojih vrstah okoli tri sto članov, predvsem pionirjev in mladincev obeh spolov. Ta ugotovitev narekuje, da se v društvu še bolj poveča skrb za delo mladih drsalcev in drsalk. Zato je kolektivno članstvo HDK Celje v Zvezi prijateljev mladine samo dokaz več, da se delo z mladimi okrepi in da dobijo ta stremljenja širša družbena obeležja. BOGATA BILANCA ZAPIS Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE ZA TELESNO KULTURO ŽALSKE OBČINE V nedeljo je bila t Žalcu skupščina tamošnje občinske rveze za telesno kulturo, katere se je med številnimi gosti ude- ležil tudi sekretar Zveze za te- lesno kulturo 'Slovenije, Stane Lavrič. Poročila tov. Meglica in Vebra sta razgrnili bogato bilanco opravljenega dela. Samo nekaj podatkov. Občinska zveza je do- sledno uveljavila enotnost teles- ne kulture na svojem območju, saj združuje poleg partizanske organizacije tudi strelsko, tabor- niško, šahovsko in šolsko, V ce- lotni občini se aktivno ukvarja s telesno vzgojo 5300 občanov, kar predstavlja kar lep odstotek prebivalcev. Domala vse orga- nizacije so se številčno okrepile, iz leta v leto je vidnejša kvali- teta. Vsa društva v komuni so v preteklem letu pokazala pri svo- jem rednem delu določeno siste- matiko; uspeh dela pa so prika- zala na različnih tekmovanjih in prireditvah. Triurna razprava je osvetlila vse trenutne probleme do po- drobnosti. Delavci na področju telesne kulture si močno želijo, da bi občinski statut z jasnejšimi formulacijami postavil vlogo in mesto telesne kulture v občini, da bi zadovoljivo rešil financi- ranje te dejavnosti, da bi ob- činska zveza nastavila profesio- nalnega tehničnega sekretarja, da bi v krajevnih skupnostih bilo več soglasja med delom raz- ličnih društev in organizacij, da bi zadruga ob znosnejših najem- ninah odprla vrata svojih domov in lepih dvoran tudi telesno- vzgojnim društvom itd. Prav tako so predlagali naj bi ob- činska zveza z večjo smelostjo začela ustanavljati strokovne ko- misije za tiste športne panoge in igre, ki imajo v občini vse po- goje za svoj obstoj in razmah. Na zboru so govorili tudi o tem, da bi skupaj z občinskim sindi- kalnim svetom proučili vse mož- nosti za solidnejši razmah rekre- ativne dejavnosti in da bi ob po- moči vseh družbenih organizacij dosegli na področju telesne kul- ture večjo množičnost. PO PRVEM NASTOPU: Rabič 907 kegljev Stodeveinpetdeset tekmovalcev, ki nastopa v občinskem prven- stvu Celja v kegljanju je opra- vilo svoj prvi nastop. Za veliko presenečenje je poskrbel član Elektra Dolfe Rabič, ki je prehi- tel mnoga znana imena in se z rezultatom 907 podrtih kegljev uvrstil na čelo lestvice. Razvese- ljiv je še podatek, da je kar ena- inštirideset tekmovalcev preseglo znamko 800 kegljev. Po prvem nastopu je vrstni red najboljše deseterice naslednji: 1, Rabič (Elektro) 907, 2. Marin- ček 905. 3. Vanovšek (oba Celje) 882, 4. Srečko Kranjc (Store) 8877, 5. Kohne 873, 6. Lubej (oba Celje) 864, 7. Olfacius (Pošta) 864, 8. Za- gorc (Invalid) 858, 9. Veranič (Ce- lje) 858, 10. Radič (Ingrad) 843. Takšen je vrstni red najboljših po prvem nastopu, kakšen pa bo ob zaključku tekmovanja, je tež- ko reči, saj bodo tekmovalci še trikrat stopili na kegljiško stezo. Takoj po prvem so začeli z dru- gim nastopom. V tem so bili do- seženi naslednji rezultati: Marin- ček 853 (torej manj kot v prvem kolu), Lado Gobec 832 (v prvem 811) ter Truglas 831 (v prvem 799) itd, v drugem kolu občinskega prvenstva ie doslej nastopilo že 80 tekmovalcev. Njihovi rezultati niso bistveno vplivali na vrstni red; pa tudi sicer so bili slabši k©i v prvem kolu. Trenutna le- stvici deseterice izgleda takole: Ma- rinček 1758, Kohne 1742, Vanovšek 1737, Lubej 1723, Logar 1649, Blazina 1645, Gobec 1643, Sinon 1637, Druško- vič 1634, Truglas 1630. V drugem kolu pa še niso nastopili Rabič, Sr. Krajnc, Oifacius, Zagorc, Veranič in drugi. Letos bo že drugič izvedeno tekmo- vanje najboljših slovenskih in hrvaških kegljaškib moštev. Nastopili bodo v Ljubljani in Zagrebu. V prvi tekmi se bodo celjski kegljači že jutri zvečer pomerili v Zagrebu s tamošnjim Ued- ▼eščakom. PRIJATELJSKI TEKMI KLADIV AR : RUDAR (Velenje) 4:0 (3:0) CELJE : RUDAR (Velenje) 0:0 CELJSKI TEDNIK STEV. 9 — 8. marca 1963 Mladina naj se izobražuje v enoldli pogojili V šmarski občini so tudi iz- dbraževalni pogoji za obvezno šolanje močno različni. Razpro- strana, valovita pokrajina, redka naseljenost ovira organizacijo močnih, razvitih šol, ker so raz- treseni domovi preoddaljeni od središč. Trenutno je v občini še 26 samostojnih osnovnih šol, med katerimi pa so polnorazvite sa- mo v Bistrici ob Sotli, Kozjem, Lesičnem, Šmarju pri Jelšah, Ro- gaški Slatini in Rogatcu. Družba je dolžna omogočiti tudi obso- teljski mladini, da se izobražuje t normalnih pogojih, tako pa v občini poučujejo na 19 nerazvi- tih šolah v kombiniranih oddel- kih. Občinski ljudski odlbor je imenoval posebno komisijo, ki je proučila stanje v šolstvu in iska- la poti, da bi vsaj velika večina šmarskih otrok imela normalne izobraževalne pogoje. Predsed- nik komisije Jože BRILEJ iz Podčetrtka je povedal naslednje: >Težko je pri nas. Šole so pre- cej oddaljene, vendar menim, da bomo morali izvesti reorganiza- cijo šolstva, da zajamčimo naši mladini dejansko neoviran na- daljnji razvoj. V nekaterih pri- merih bo to laže. Izdelali smo predlog, o katerem bodo naši ob- čani v prihodnjih dneh razprav- ljali in podali dokončno obliko. V Rogatec naj bi prešolali učen- ce višjih razredov z Donačke gore pa še morda deloma s Stoj- nega sela in Dobovca. To pa bo mogoče šele takrat, ko bodo ime- li v Rogatcu dovolj učilnic. Cen- tralne šole bi bile še v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Pod- četrtku, mogoče še v Pristavi, Bistrici ob Sotli, Kozjem in Le- sičnem, tako bi bile podružnične šole v Lembergu, Kristan vrhu, Sodni vasi, Šentvidu pri Grobel- nem, Olimju, Virštanju, Polju ob Sotli, Zagorju, Podsredi in Bu- čah. V dosedanji reorganizacij- ski obliki bi ostale zaradi odda- ljenosti in pomanjkanja promet- nih zvez samo še Vinski vrh, Zi- bika, Kostrivnica, Sladka gora in verjetno še Stojno selo ter Do- bovec. Ce nam ta načrt uspe, po- tem bi večina šmarskih otrok imela dejansko enakopravne iz- obraževalne pogoje.« Tovariš Brilej je v Podčetrtku izredno lepo razvil s svojim ko- lektivom malo osnovno šolo, da je v njej temeljito zapihal re- formni veter, čeprav je tudi ta šola doslej še nerazvita. Povpra- šali smo ga, kakšne persipektive ima osnovna šola v Podčetrtku z reorganizacijo. »Tu pri nas lah- ko razvijemo čedno razvito os- novno šolo, v kolikor se prešola- jo višji razredi iz Olimja in Virštanja. S skromno adaptacijo sedanjih prostorov in pripojitvi- jo sosedne stavbe bi imeli vse, kar je za šolo potrebno: vrt, te- lovadišče, športni stadion, delav- nice, kabinete in po številu učen- cev izredno primerne razrede. Mislim, da bomo z utrditvijo osrednjih šol veliko pridobili; starši pa nas bodo pri našem pri- zadevanju nedvomno podprli, saj gre edino za mladino!« I. VAŠE VRSTICE Kdo naj mi pomaga! Tovariš urednik, vedno znova slišim, kako je viprašanje nezakonskih otrok dandanes urejeno in ni več ka- men spotike, toda na lastni koži občutim to popolnoma nasprotno. Lani sem uspešno dovršila ad- ministrativno šolo v Celju, a še doslej klju/b 50 prošnjam nisem nspela dobiti služibe. Januarja se mi je sreča za hip nasmehnila. Na občinskem ljud- skem odboru v Slovenskih Ko- njicah so potrebovali honorarno moč, kjer je uslužbenka imela bolniški dopust. Medtem pa so mi znanci uredili, da bi lahko ddbila stalno zaposlitev v Mari- boru. Toda ta hip so nastopile čudne težave. Ko sem zaprosila za delovno ' knjižico, so mi v pisarni tajnika odgovorili, da to sami pošljejo podjetju. Verjela sem in odšla v Maribor. Tam pa so mi dejali, da naj takoj prinesem knjižico in mi izročili pismeni zahtevek. Vr- nila sem se v Konjice, kjer so sedaj užaljeno ugotovili, da ne morejo najti knjižice. Pri vsem tem pa sem delala dva meseca, ne da bi me bolni- ško zavarovali, saj še sedaj ni- mam zdravstvene izkaznice. Tež- ko mi je in ne vem, kaj mi je storiti. Z. P. OBČASNA SKRB NI DOVOLJ Tovariš urednik, nedaleč od Celja v vasi Cerovec je bila 1944. leta zgrajena parti- zanska bolnišnica »Zima«. Bila je vedno polna ranjencev, vse do- kler ni prišlo do izdaje. K sreči se je bolnišno osebje z ranjenci pravpčasno umaknilo. Čas je tekel in nihče se ni več spominjal tega objekta, dokler ga ni Zveza borcev iz Šentjurja 1958. leta oibnovila. In znova je bolnišnico zagrnila pozaba. Potreibna bi bila nove preureditve ali pa bi bilo pa- metneje, če bi na tem mestu po- stavili spomenik, ki naj opozarja na težke, velike dni našega na- roda. Zdi se mi, da dandanes vse preveč radi pozabljamo in pu- ščamo vnemar velike sledove, ki bodo našim vnukom pričali o i edinstvenem boju za narodov ob-1 stanek. ■ Jože Jure, Cerovec 26 Ke bi bile vsaj lesene barake Tovariš urednik! V Šentvidu smo ljudje skromni in zadovoljni, vendar pa smo letošnjo zimo hudo občutili, da tudi nova pro- ga le ni vse, kajti postajališče samo ne more nuditi nobenega zavetja pot- nikom. Tako lahko rečemo, da smo si letos naužlli »sibirske zime«, kajti če si še tako to?en, se našemu «ro- gačanu kaj rado zgodi, da zamuja. Nič bolje pa ni to v poletnih mesecih, ko neusmiljeno pripeka sonce ali pa te nenadne plohe čudovito ohlade. Nekje globoko v sebi pričakujemo uresničitev svoje skromne želje, da bi vsaj postavili nekakšno zasilno stre- ho aH leseno barako, kajti kot kaže je postaja preveč odmaknjena, da bi lahko mislili nanjo. Pripravljeni smo tudi sami pomagati, le da bi enkrat to bilo rešeno In bi lahko pred priho- dom stopili v toplo čakalnico. Vem, da je naša želja zahtevna, toda s skupnimi močmi se da marsikaj re- šiti. J. L.. ZAKAJ NAM NE DOSTAVLJAJO POŠTE? Tovariš urednik, obračamo se na vaš list, da nam Somorete, kajti imamo občutek, a smo od pošte zapostavljeni. V našo vas — Debro pri Laškem ne dobivamo pošte na dom; pi- smonoša pušča pošiljke za 12 družin pri Cepušu in tako po- šiljk ne sprejemamo pravočasno in moramo mirne duše utrpeti slučajno izgubo. Že večkrat smo ta problem sprožili na javnih se- stankih, obrnili pa smo se s proš- njo upravi pošte v Laškem, a ra- zen obljub se doslej še ni nič spremenilo. Nikakor ne moremo doumeti, da smo zaradi oddaljenosti zapo- stavljeni, čeprav nam pošta po- meni prav takšno skrb kot osta- lim državljanom. Želimo, da se naša zadeva enkrat reši in da nam vsaj dvakrat tedensko do- stavljajo pošto na dom. Prepri- čani smo, da smo tega vredni. Stanovalci severnega dela vasi — Debro Nepopisna sreča v strminah nad Kapljo vasjo v bližini Prebolda se skrivajo raz- vetrene kmetije, ki so dokaj od- daljene od dobrih, prevoznih cest. Na enem izmed teh hribčkov živi tudi moj bratranec Vinko. Vedno znova me vleče tjakaj, čeprav je strmina takšna, da ti kolena si- Ujo v brado. Očka mi pripovedu- je, da je v svoji mladosti moral z ostalimi vred sleherno stvar znositi na hrbtu do doma. Sedaj se je malce zboljšalo. Moj stric, Vinkov oče, je pred kratkim kupil oslička in le-ta je postal ne- razdružljiv Vinkov tovariš. Priku- pen in ubogljiv je, saj ves tovor znosi na svojem šibkem hrbtu v strmino. Prav tako je pripraven za vprego. Radek Krajnc Prebold Prijateljski stiki Aktiv Zveze mladine v štorski železarni ima v svojem programu zapisano, da se preko štipendistov podjetja poveže s študenti iz Afri- ke in Indonezije ter jih povabi na obisk. Ob tej priliki bi ti štu- dentje seznanili štorsko mladino o problemih afriškega in indone- zijskega mladinskega gibanja. Na zadnji seji tovarniškega ko- miteja Zveze rnladine pa so skle- nili, da ustanovijo nov aktiv v ekonomski enoti ekspedit, kjer je zaposlenih nad 30 mladih delav- cev. Kot kaže bo prav mladinski ak- tiv važen faktor pri usmeritvi štorske mladine za delo v drugih organizacijah in društvih. MLADINA SI ŽELI TAKŠNIH TEKMOVANJ Pred dnevi so na drugi osnovni šoli v Slovenskih Konjicah iz- vedli tekmovanje mladih mate- matikov. Zanimanje za tekmova- nje je bilo veliko, saj se je pri- javilo kar 98 tekmovalcev. Tek- movanje pa ni bilo lahko, saj so morali rešiti v čim hitrejšem ča- su 12 >trdih orehov«. Društvo prijateljev mladine je v sodelovanju s kolektivom us- njarne t Konjicah pripravilo za najboljše tekmovalce lepa prak- tična darila, kot so knjige in druge šolske potrebščine. jevne skupnosti pa so že pri ob- ravnavi zvezne in republiške ustave stavljale to vprašanje t prvi plan, ker so mnenja, da bo- do njihove razširjene pristojno- sti uresničljive le z razpolaga- njem z večjimi sredstvi. Zdi pa se jim tudi neupravičeno, da jim po zelo lepih vzgledih uvedbe samoprispevka in dokaza dobre- ga gosipodarjenja z resda maj- hnimi sredstvi, občinski ljudski odbor s takšno materialno oži- no zavezuje roke. Prav bo torej, da bodo na zbo- rih o teh in še drugih vprašanjih resno spregovorili ter utemelje- ne zahteve občanov v okviru možnosti tudi upoštevali. VEC SKRBI STROKOVNOSTI Na zadnjem občnem zboru sindikal- ne podružnice občinskih uslužbencev v Laškem so se najresneje lotili vpra- šanja strokovnosti in dopolnilnega izobraževanja. Na občini je še veliko število uslužbencev brez potrebne šolske ali strokovne izobrazbe, zato ho sindikalna podružnica pripravila seminarje, na katerih se bodo lahko kandidati pripravljali za Izpite. T. k. ZOBNA AMBULANTA LASKO razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE s potrebno izobrazbo. Nastop službe takoj! Prošnje poslati na naslov: Zobna ambulanta Laško. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Šofitanj v času od 1. do 28. 2. 1963 so se na območju šoštanjske občine rodili 4 dečki in 5 deklic. UMRLI SO: Melanšek Janez, upokojenec 89 let iz Lokovice 118; Pačnik Uršula, prev- žitkarica 85 let iz Ravn 57; Delopst Franc, invalidski upokojenec 65 let iz Topolšice 108; Vrhovnik Ludvik, kmetovalec 51 let iz (Zavodnje) To- polšice 191; Prnovšek Franc, tehnični vodja 46 let iz Šoštanja, Korotanska 5; Piki Marija, kmetica 71 let iz Lju- bije 68; Bastl Anton, upokojenec 59 let iz Skorna 45; Berzelak Ferdo, upo- kojenec 67 let, Šmartno ob Pakl 40; Prosenjak Irena, otrok 4 mesece iz Šaleška 40; Smodej Magdalena, druž. upokojenka 79 let iz Saleka 32; Kovač Franc, inv. upokojenec 77 let iz Podkraja; Dobovičnik Regina, go- spodinja 42 let iz Pake 83; Vertovšek Daniel, otrok 2 meseca star iz Ve- lenja, Koroška cesta; Mravljak Jože- fa, prevžitkarica 73 let iz Plešivca; Ze- helj Elizabeta, soc. podpiranka 85 let Iz Saleka 32; Fužir Justin, upokojenec 56 let Iz Zavodnje 59. POROČILI so SE: Resnik Ivan, ključavničar Iz Rečice ob Paki 1 in Trobina Ivana, šivilja iz Podgore 51; Kukavica Stojan, rudar- ski tehnik iz Šoštanja, Koroška 16 in Gregorc Mihaela, trg. pomočnica iz Šoštanja, Koroška 38; SekljlC Alek- sander, usnjar iz Pesja št. 67 in Les- njak Ana, tovarniška delavka iz Rav- ne št. 5; Lesnik Avgust, rudar iz To- polšice 168 in Delopst Marija, poljska delavka iz Topolšice 168; Kugonič Franc, rudar iz Lepe njive 94 in Per- govnik Jožefa, delavka iz Topolšice 66; Koželjnik Anton, šofer iz Sv. Flor- jana št. 51 in Borovšek Frida, slašči- čarka iz Gaberk 26; Brusnjak Anton gozdni delavec iz Šentvida 3 in Šum- nik Ana, kmetovalka iz Topolšice 171; Tajnik Ivan, delavec iz Topolšice 48 in Britovšek Amalija, kuharica iz To- polšice 69; Gregorc Franc, frizer iz MetleC 43 in Lesnik Marija, bolničar- ka iz Topolšice 164; Stvarnik Ivan, mizar iz Šoštanja, Goriška 1 in Grli Silvestra, trg. pomočnica iz Šoštanja Cankarjeva 22; Grabner Anton, elek- tričar iz Zavodnje 12 in Kodrun Mari- ja, čistilka iz Zavodnje 16; Nahtigal Ivan, zidar iz Ravn št. 37 in Speglič Cecilija, poljska delavka iz Ravn št. 29; urbane Janez, trg. pomočnik iz Lepe njive 61 in Rezončnik Stanisla- va, bolničarka iz Skorna 41; 2ižek Janez, vulkanizer iz Velenja in Sve- ner Margareta, čistilka iz Velenja; Pustinek Franc, upokojenec iz Pod- kraja in Petek Marija, šivilja iz Lipja; Avberšek Baltazar, upokojenec iz Pa- ke In Avberšek Marija, kmetica iz Paš- kega Kozjaka; Prime Franc, posest- nik iz Dolgega Brda in Uršej Marija, delavka iz Velenja; Horvat Alojz, ru- dar iz Velenja in Povh Sabina, trg. pomočnica iz Pake; Ledinek Emil, ru- dar iz Pesja in Cas Marija, gospod, po- močnica iz Pesja; 2evart Vlado, po sestnik iz Plešivca in Košak Frančiš- ka, gospod, pom. iz Skalskih Cirkovc; Grabner Baltazar, rudar iz Lopatnl- ka in Kline Marija, poljedelka iz Pa- ke; Vratanar Bernard, delavec iz Ve- lenja in Cingel Marija, delavka te Skal; Podvez Stjepan, delavec iz Pes- ja in Pungartnik Alojzija, delavka iz Pesja; Hudournik Alojz, kovač iz Skal in SevCnikar Marija, uslužbenka Iz Velenja; Zagradišnik Ludvik, kolar iz Velenja in Gobec Regina, čistilka iz Velenja; Glušič Martin, vratar ia Pesja in Melanšek Rozina, gospodinja iz Velenja. LaSko Na območju matičnega urada Laško sta se v preteklem tednu poročila: Krajnc Viktor, rudar, stanujoč Brst- nik št. 10 In Peganc Antonija, polje- delka, stanujoča Rifengozd št, 27. UMRLI SO: Aleš Jože, star 70 let, stanujoč Deb- ro št. 43, prevžitkar. ROJENI: Rezec Ljudmila, tkalka Iz Debrega 13 je rodila hčerko Slavico; Plšotek Gabrijela iz Laškega 305, delavka Je rodila hčerko Cvetko. Žalec v času od 24. 2. do 2. 3. 1963 na ob- močju občine Žalec: rojstev nI bilo. Sklenila sta zakonsko zvezo: Veselak Stanislav, tov. delavec in Ogrizek Erna, tov. delavka, oba iz Levca št. 10. UMRLI: Reberšak Janez, kmet, star C8 le» iz Pilštanja št. 59; Gros Avgust, hiš- nik, star 58 let iz Vrbja pri Žalcu ši. 80; Rojšek Frančiška, gospodinja, sta- ra 42 let Iz Braslovč št. 5;'Pošeba) Ivan, kmet, star 71 let Iz Marija Reke št. 15. IMozirJe Poročilo o matičnih dejstvih za Cas od 23. 2. do 3. 3. 1063 Z območja okCl- ne Mozirje. Rojstev in porok ni bilo. SMRTI: Dne 23. 2. 1963 Poljanšek Neža, kme- tovalka, bivajoča Podveza št. 23, sta- ra 66 let; dne 24. 2. 1963 Glušič Fran- čiška, gospodinja, bivajoča Mozirje št. 19, stara 25 let; dne 25. 2. 1963 Slatin- šek Rafael, osebni upokojenec, biva- joč Bočna št. 142, star 68 let; dne 1. 3. 1963 Skrubej Marija, prevžitkarica, bi- vajoča Dobrovlje pri Mozirju št. 18, stara 74 let; dne 3. 3. 1963 VrtaCnik Ana, socialna podpiranka, bivajoča Spodnje Kraše št. 15, stara 80 let. ŠMtjur pri Cillu v zadnjem tednu je na obmoCJn »b- čine Šentjur pri Celju umrla Flor- jane Rozalija, poljedelka iz Razb«rja pri Dramljah, stara 61 let. Porok in rojstev ni bilo. OB BOLJŠIH POGOJIH: ŠE VECI Preboldski taborniki so v zadnjih treh letih dosegli izredne uspehe in danes je njihov odred najštevilčnejši v žalski občini, ponaša pa se z vrsto priznanj, ki so jih bili deležni redki odredi v Sloveniji. Od 30 članov v 1959 letu je odred porasel na 135 članov. Leta 19M so dobili prehodni kip ILEGALCA In partizanski na-slov. Stotill bi pa še več. če bi imeli primerne prostore. V Šolskih razredih ni mogoče dejavno- ■ti tako razviti, kot bi želeli. Zato so sklenili, da si zgrade svoj dom, toda prispevkov ni bilo dovolj in tako so si nabavili 11 šotorov in 59 ležalnikov ter taborili v Izoli. ŽALEC DAROVALI SO PREKO 400 LITROV KRVI Občinski odbor Rdečega križa v Žal- cu je na svojem rednem občnem zbo- ru prikazal pomen dela in vrednost, saj so v preteklem letu vložili za manjše asanacije okrog 1,5 milijona, dočim so šolskim mlečnim kuhinjam v okviru mednarodne pomoči razdeli- li prehranbenih artiklov v vrednosti 12 milijonov. Najvrednejše po oceni občinskega odbora pa je širina pro stovoljne krvodajalske akcije, v ka- teri so člani Rdečega križa oddali pre- ko 400 litrov krvi. V zvezi s proslavit- vijo 100-letnice Rdečega križa pa so si zadali bogat program. Tako bodo v počastitev v vseh krajih imeli raz- na predavanja o zdravstveni prosveti in prvi pomoči ter bodo z asanacija- mi uredili zdravo okolje. REDEK POJAV: VESELICA BREZ ALKOHOLA Veselica brez vina, jabolčnika in žganja je resda nenavadna, kajti Slo- venci zelo radi vsako pomembnejšo zadevo zalijemo s krepkimi pijačami, da bi bolj držalo, zato je primer so- dobne veselice, ki jo je priredila or- ganizacija Rdečega križa v Gomil- skem, zelo razveseljiv. Namen vese- lice je bil zbiranje sredstev za mla- dinsko okrevališče Debeli Rtič. Domačini so skeptično opazovali le- pak, vendar pa je nedelja prinesla presenečenje. Dvorana je bila nabito polna in ljudje so se ob dobrem pri- grizku ter oranžadi in kokti odlično zabavali. Pesmi so odmevale pozno \ noč — razlika je bila le ta, da so jih peli trezni, a veseli ljudje. In dru- gega dne ni bil nihče bolan. Torej poizkus, ki se je izkazal zelo uspelo. Gomilčani si takšnih veselic še žele, prav pa bi bilo, Ce bi jih po- snemali tudi drugje. ŠOŠTANJ Uspešen seminar v Šoštanju Dvodnevni seminar za predsednike in sekretarje Socialistične zveze ter za člane občinskega odbora SZDL, ki ga je pripravila delavska univerza v Šoštanju, je odlično uspel. Predava- nja in razgovori so bili izredno živi, o čemer najbolje priča dejstvo, da so se seminarja udeležili vsi slušatelji. Največ poudarka so vsekakor dali predlogu družbenega plana. V razgo- vorih so načenjali neštete probleme, ki nastajajo v zvezi z naglo rastjo go- spodarskega potenciala občine, kar nedvomno vodi do marsikaterih nev- šečnih posledic v medsebojnih odno- sih. Temeljito so razčlenili pot po- družbljanja kmetijske proizvodnje ter zahteve bodočih industrijskih cen- rov Šaleške doline po urejeni pre- skrbi. Spregovorili pa so tudi o delu in na logah Socialistične zveze v komunal- nem sistemu. Pri obravnavanju vode- nja sestanka so sklenili, da bodo v bodoče sestanke tudi časovno progra- mirali, kar bo bržčas ugodno vplivalo na večjo udeležbo. l/ellk porast člinstva Pretekli teden so v vseh krajih šoštanjske občine izvedli občne zbore organizacij Rdečega križa. Poleg usta- ljenih oblik dela so v pretekli sezoni v večini organizacij pridobili veliko število novih članov, predvsem pa je velika zasulga v pridobivanju prosto- voljnih darovalcev krvi. Zelo dobro pa so uspeli tudi tečaji na podeželju, kjer si prav mladina toplo Seli Se več tovrstnega dela. V Velenju so na občnem zboru ngo- tovili, da so pridobili več kot 25« no- vih članov in nad 150 podmladkarjev. Tako je v Velenju skorajda polovica prebivalcev članov Rdečega križa, kar nedvomno kaže na lep, pravilen od- nos do te humane organizacije. Ena najbolj uspelih akcij velenjske organizacije je bila oddaja krvi, saj se je prijavilo kar 630 krvodajalcev, ki so skupno oddali okrog 180 litrov dragocene tekočine. Med temi številnimi krvodajalci so tudi taki, ki bodo letos prejeli zlate značke (devet) in srebrne (štiriinšU- rideset). -j PRIPOMBE BO TREBA UPOŠTEVATI! Ta teden bodo v vseh 19 kra- jevnih odborih občine Šoštanj na zborih volivcev obravnavali predlog družbenega plana in proračuna za leto 1963. Volivci v posameznih, krajih se že pri- pravljajo na razpravo, kajti od temeljitega pretresa bo odvisna marsikatera komunalna zadeva kraja samega, prav tako pa so mnenja, da jim letošnji proračun ne odmerja dovolj sredstev za njihovo krajevno-komunalno de- javnost, ki je v višini lanskolet- ne realizacije. Tako je v proračunu predvi- denih 6 milijonov sredstev za 19 krajevnih odborov. Bodoče kra- Več iznajdljivosti Občinski ljudski odbor v Šo- štanju je na svoji zadnji seji sprejel predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, ki predvideva povišanje prometnega davka na alkoholne pijače in povišanje prometnega davka na malopro- dajni promet od 4,5 na 5 odstot- kov. • S povečanjem davka na alko- holne pijače želijo predvsem ustvariti boljše pogoje za gostin- ska podjetja, ki niso (vsaj oba hotela) v nič kaj zavidljivem po- ložaju. Tako je zaključni račun za hotel >Paka« v Velenjti poka- zal pasivo za celih 17 milijonov dinarjev, medtem ko ima hotel »Kajuh« v Šoštanju pasive 1,4 milijona. Lestvica je progresivna in daje prednost tistim gostin- skim podjetjem, ki v čim večji meri zadovoljujejo potrebe po družbeni prehrani. Le-ta je baje po trditvah kolektiva hotela >Pa- ka« tista, ki bremeni podjetje ter ustvarja pasivo. Ne bi bilo na- pak, če bi občinski ljudski od- bor zahteval analizo >nerenta- bilnosti« družbene prehrane v hotelu >Paka«, kajti že laiku se dozdeva popolnoma jasno, da ho- tel, ki nima niti ene četrtine stal- ne zasedbe kapacitet, nikakor ne more biti aktiven —- vemo pa, da število abonentov v družbeni prehrani v hotelu »Paka« prese- ga 500 in da po vsej verjetnosti nikakor ne more biti »grešni ko- zel« poslovanja. Kot primer neiznadljivosti je na oibčinski seji direktor rudni- ka lignita prikazal, da bi hotel samo s prevzemom malic za čla- ne rudniškega kolektiva lahko skorajda za 100 odstotkov pove- čal letni promet in prav tako "do- hodek podjetja. Povišanje davka za malopro- danji promet pa bo izvršen zno- traj trgovine, to pomeni, da to povišanje ne bo vplivalo na cene artiklov maloprodajne trgovske mreže. Danica, Slavica in Hilda >^Sister Piters« iz Stor so na zadnji paradi harmonikarjev znova dokazale svoj sloves. Ob spremljavi prizadev- nega vodje tovariša Lokovška so s svojimi zvonkimi glasovi ogrele srca poslušalcev. CELJSKI TEDNIK STEV. 9 — 8. marca 1963 RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razme- rij Komimalnega podjetja >^Ceste — Kanalizacija-^ Celje raz- pisuje sledeča prosta d^vna mesrta: 1 mesto strugarja 1 mesto upravljalca parnega valjarja 1 mesto buldožerista 20 nekvalificiranih delavcev Pogoji: Ad 1) izučen strugar Ad 2) izpit za upravljanje s parnimi kotli Ad 3) izpit za upravljanje gradbenih strojev Prošnje s kratkim življenjepisom je dostaviti komisiji do 15. 3. 1963. Nasitop službe takoj. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE razpisuje javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila znamke >^Fiat Zastava 1400-«. Izklicna cena 400.000 dinarjev dne 11. 3. 1963 od 9. do 11. ure za družbeni sektor. Ce dražba za kupce družbenega sektorja ne ibo uspela, bo dražba za zasebnike istega dne od 11. do 12. ure. Javna dražba bo v prostorih Občinskega ljud. odbora Celje. Ob težM in prerani izgubi naše ljube hčerkice CAFUTA NEVENKE ?e prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Iskrena hvala za pomoč kolektivu INGRAD A in sektorju na Dečkovi cesti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem iz karto- -nažnega oddelka CP »-Celjski tisk« Celje. Žalujoči: mamica, očka in bratec Ob izgubi naže drage mame in stare mame ZALOŽNIK DORE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste jo spremil na zadnji ipoti, ter ji darovali vence in cvetje. Hvala tudi Komimalnemu podjetju >»-Ceste-Kanali- zacija-« Celje za darovani venec. Žalujoči: sinovi — Franc Jože in Štefan z družinami Vi EVROPA CELJE GASTRONOMSKI KOLEDAR »t. 15 Sobota, dne 9. ina.rca 19(3 Telečji ptički v gobovi omaki 160/270 Piščancev drob v obari s širokimi rezanci 160/270 Srnin hrbet ali stegno s tirolskim cmokom 210/340 Srbski pasulj s prekaj. me«om 130/200 hrez me«a 100 KremoTe rezine 80 Nedelja, dne 10. marca 19*5 Piiščančeva rižota s parmezanom 130/240 Srna v ddvjačinski omaki z zdro- bovim cmokom 230/340 Golaževa juha z ustrezno prilogo 90/130 Kmečka pojedina 260/370 KremoTe rezine 80 I \ Ponedeljek, dne 11. marca 19i5 Domača pečenLca z zeljem aU repo 150/260 Piščancev paprikaš s širokimi rezanci 160/270 Štajerska kisla juha z ustrezao prilogo 90/170 Prokajeno s kislim zeljem ali repo 170/280 Penasti zvitki s sladko smetaaao 80 Torek, dne 12. marca 1945 Telečja obara z ajdovimi žganoi 130/200 Ričet 8 prekajenim mesom 130/200 Pasta fižol s svežimi svinjskimi kožicami 100 Pižčančeva obara z ajd. iganci 160/270 SiroTi kuhani štrukiji m Sreda, dne 15 marca 1955 Segedinski golaž g slanim krompvrjem 130/200 Gobja juha z ajdorimi žganci 110/170 Pečonica s kislo repo 150/260 Riižev narastek s sladkim sokom 80 Četrtek, dne 14. marca 1965 Salonska pljučka z zdrobovim cmokom 130/200 Matevž s suhim prekaj. mesom 170/280 Segediinska svinjska zarebcrnica s slanam krompirjem 190/300 Telečja obara z žličniki 130/200 Tirolski jaibolčni zavitek 80 Petek, dne 15. marca 1955 Polenovka (Bakalar) na dalmatinski način 210'320 Skampi rižota s parmezanom 130/240 Kislii vampi s krompirjem 100 Orehova potica 80 Vse naše cenjene goste obveščamo, da so prednja jedila prav izrecno pri- pravljena po določenem programu. Razen teh jed'l pa imamo vsaJc dan še bogat jedilni list z domačimi in med- narodnimi specialitetami. v naši toč'ilnici ste vsak dan po- streženi z jedrni in pijačami brez po- strežnine. Posliužujte se naših dopoldanskih ma- lic po ugodnih cenah. Prepričajte se o naši kvaliteti in o konkurenčnUi cenah ia zadovoljni boste. Kolektiv hotela >Evropa< Celje OBJAVE IN OCLASI KINO Do 9. marca 1963 >GREH LJUBEZNI, španski barvni film 10. do 14. marca SPOPAD V MESTU DODGE, ameriški barvni film KINO METROPOL Do 9. marca PESCEJNI GRAD, ju- goslovansiki film 10. do 13. marca KO SO BILA DRE- VESA V KLIKA, ruski film 14. do 15. marca STAVA IN DEKLE- TA, ruski film MATINEJA - METROPOL 10. marca NEMIRNA LETA, ameriški film , KINO »SVOBODAc ŠEMPETER V S. D. 9. in 10. marca MED ČASOM IN VEČNOSTJO, zahodno nemški film 13. marca DR, jugoslovanski film 14. marca DELFINI, italijanski film ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN PROSVETE — BREŽICE 8. in 9. marca ZAKONSKI VRTI- LJAK, ameriški barvni Cs film 10. in 11. marca MATI POSLUŠAJ PESEM MOJO, španski barvni Cs film 13. in 14. marca OTAROVA VDOVA, ruski barvni film 15. in 16. marca EKSPRESO BONGO, angleški film PARTIZAN društvo za telesno vzgojo — KINO ODSEK SEVNICA 9. in 10. marca KAPETAN LESI, ju- goslovanski film 13. marca RAFAL V NEBO, jugosl. film 16. iin 17. marca GOLA MAJA, ame- .....liiiŠkLJilKt__-^....^ _ SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 8. marca.1963 ob 19. uri Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v Brežicab. Sobota, 9. marca 1963 ob 18. uri: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIV- KA. Gostovanje na Vranskem. Mladini do 16. let neprimerno. Nedelja, 10. marca 1963 ob 19. uri: Puccini: MADAME BUTTERFLT. Gosto- vanje mariborske Opere SNG Maribor. Ponedeljek, II. marca ob 15.30: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. III. šolski abonma. Ponedeljek, 11 marca ob 19. uri: Pucini: MADAME BUTTERFLY. Gosto- vanje mariborske Opere SNG Maribor. Torek, 12. marca ob 20. uri: Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v Mozirju. Sreda, 13. marca ob 19.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gostovanje v Ribnici na Dolenjskem. Mladini do 16. leta neprimerno. Četrtek, 14. marca ob 20. uri: Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v Vojniku. Sobota, 16. marca ob 19.30: Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Nedelja, 17. marca ob 15.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Izven abonmaja — po znižanih cenah. Mladini do 16. leta neprimerno. KONCERTI Sreda, 13. marca ob 20. uru v Narodnem domu KONCERT PROFESORJEV GLASBENE ŠOLE Majda Fischer — klavir Breda Rajh — klavir Valter Ratej — klavir Silvo Sopotnik — flavta Franc Zupane — klarinet Sreda, 27. marca: V. ABONMAJSKI KONCERT Črnska altiistka Georgia Daviš, članica Metropolitanske opere (New York) Proste vstopnice so v prodaji v Glasbeni šolii. Cenjene abonente vljudno pro- simo, da poravnajo zapadli obrok. A AZ N O STROKOVNO ČISTIM sadno drevje ter odstranjujem roparice. Vrusnik, Te- harska cesta 38, Celje. IZGUBIL sem dva avtomobilska ključa v rjavem usnju. »VW<. — Naslov t upravi lista. SPECIALNE nože za obrezovanje hmelja dobite pri Videnšek Matiji, Loče 7, Šmartno v Rožni dolini. Interesenti pišite na ta naslov. INŠTRUKTORJA matematike in sličnih predmetov za osmi razred osemletke ščem. M. T., Celje, Teharska 40-1. ŽENSKO zapestno uro sem zgubila 3. 5. 1963 od savinjskega vlaka ob 20. uri do prodajalne >Peko<. Poštenega naj- ditelja' prosim, da jo vrne proti na- gradi. Brumec, Otok 4/16 — Celje. DNE 2. marca 1963 sem izgubil ročno uro >D.\RWIL< s črnim pasom — na vlaku ob 6.30 Petrovče—Celje. Najdi- telja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov: Zaverla Oto, Srednja tehn. šola Celje. POŠTENEGA najditelja ženske bunde pozabljene 3. marca v vlaku Šoštanj— Celje ob 19.10 prosim, da jo vrne na naslov: Dolar, Šempeter 51. Priisrčno se zahvaljujem dr. HER- MAN Srečku za pomoč v času nezgode. Zahvaljujem se tudi Štefki Vede za po- strežbo. Hvaležna Antonija Tevzic SentTupert Ing. TOMIC Damirju ob diplomi na Gozdarski fakulteti iskreno čestitajo. domači VABILO NA REDNO LETNO SKUPŠČINO letalske šole in Aerokluba Celje, ki bo v soboto dne, 9. marca 1963 ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma »In- grad« Celje, Ljubljanska cesta števU- ^Vabimo vse člane in ljubitelje le- talstva ! MLADINCI — MLADINKE! Letalska šola pri Aeroklubu Celje, vrši vpis članov za tečaje; padalcev, jedriličarjev in motornih pilotov. Vpis bo do 15. 3. 1963 na upravi Aerokluba, Mariborska 20. I KUPIM_2 PRODAM PRODAM motorno kolo »Galebi 175 ccm v dobrem stanju. Likar Ivan, Prebold, Dolenja vas 33. PRODAM sladko krmo. Naslov v upravi lista. PRODAM električni harmonij »Narmo- nac kovček — 5 registrov. Naslov v upravi Lista. PRODAM skoraj nov aparat »Teslac z gramofonom. Naslov v upravi li'ista. POSESTVO na Anskem vrhu, 4 in pol ha z gozdom, pol ure iz mesta Celja, hiš vseljiva — prodam. Pograjc, Parti- zanska 24. PRODAM planino. Naslov v upi'avi lista. GLOBOK otroški voziček svetlo moder, italijanski model, lepo ohranjen pro- dam. Celje, Ulica 29. nov. št. 24. sta- novanje 45. PRODAM dva večja nova fotelja in okroglo mizo. Celje, Miklošičeva 6 — pritličje levo. PRODAM lO.OOO prvovrstnih smrekovih hmeljevk. Kumer Ivan, Žalec 206. Macarol, Tkalska 5. PRODAM delovni pult. obložen z ultra pasom iin viseči element za kuhinjsko nišo v odličnem stanju. Naslov: Celje, Macarol, Tkalska 5 NAPRODAJ vseljiva hiša z 9 airi zemlje v okolici Šentjurja. — Ponudbe pod »Ugodno«. ^ I STANOVANJA RO^ISffiSSSHHHlIMPHMI KOMPAS^ MEDNARODNI SMUČARSKI POLETI PLANICI (od 22. do 24. marca 1963) Obveščamo uprave šol, da novih pri- jav za oglede poletov v Planici s po- sebnimi vlaki NE SPREJEMAMO, ker so vsi vlaki že polno zasedeni. KOLEKTIVI! Cena prevoza v Planico s Kompasovim avtobusom vključno vstopnica je 2500 din. Prijave za avtobusne prevoze spre- jema Kompas, Celje do 15. marca 1963. NAŠI PRVOMAJSKI IZLETI! PARIZ —■ potovanje z vlakom in av- tobusom. LONDON — potovanje z letalom in vlakom. PO TREH DRŽAVAH (Avstrija—Švica —Italija) potovanje z avtobusom, obdsk Zermatta! NICA, MONTE CARLO, CANNES! Avtobusno potovanje skozi najlepše pre- dele francoske in italijanske riviere. RIM, NAPOLI, CAPRIl Tradicionalno potovanje z vlakom in avtobusom. PO SEVERNEM JADRANU! Tradicio- nalni izlet s posebno ladjo. KOLEKTIVI! Po vaši želji vam pri- pravimo program prvomajskega izleta in vam ga brezobvezno dostavimo na vaš naslov. Naprošamo za pravočasno obvestilo glede rezervacije Kompasovih avtobusov v času prvomajskih praz- nikov. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turisti- no podjetje Kompas — Celje. Organi- ziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- st\'a in sprejema depozite. Kompas ■— Celje daje brezplačno vse , prometne in turistične informacije, pro daja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovainjem se posvetujte v poslovalnici Kompas — Celje Tomšičev trg 1 Telefon 23-50 Oddelek za notranje zadeve Občin- skega ljudskega odbora Celje hrani večje število moških in ženskih koles ter nekaj delov koles, najdenih v ob- močju Občinskega ljudskega odbora 'Ce- lje. Kolesa imajo naslednje številke: Moško kolo popolno " — sive barve, št. okvirja 126916 — črne barve, št. okvirja 8692 — črne barve, št. okvirja 1945 — črne barve, št. okvirja. 515197 — plave barve, št. okvirja 492048 — rdeče barve, št. okvirja 16442 — črne barve, št. okvirja 938896 — črne barve, št. okviirja 1256631 — zelene barve, št. okvirja 636284 — rumene barve, št. okvirja 5101711 — črne barve, št. okvirja 20198 i — črne barve, št. okvirja 9807 > — črne barve, št. okvirja 310116 — črne barve, št. okvirja 3414222 — črne barve, št. okvirja 110961 — črne barve, št. okvirja 012082 — črne barve, št. okvirja 71(1039 — zelene barve, št. okvirja 89681 — črne barve, št. okvirja G 186923 — zelene barve, U. okvirja 17518 — rjave barve, št. okvirja 8795 — plave barve, št. okvirja 378496 — plave barve, št. okvirja 10691 — črne barve, št. okvirja 83O60 — črne barve. št. okvirja D 5348 — sive barve, št. okvirja 92432 — črne barve, št. okvi.rja 25394 — zelene barve, št. okvirja 1217529 — črne barve, št. okvirja 15454 — plave barve, št. okvirja 2273 — črne barve, št. okvirja 727139 — plave barve, brez števdlke — iJrne barve, št. okvirja 4/35519 — črne barve, št. okvirja 20895 — črne barve, št. okvirja 714777 — črne barve, št. okvirja 126249 — rdeče barve, št. okvirja 507212 — sive barve, št. okvirja 3679 — zelene barve, št. okvirja 527780 — zelene barve, št. okvirja 609009 — plave barve. Št. okvirja 199091 — rumene barve, brez številke — črne barve, št. okvirja 00927 — črne barve, št. okvirja 768502 — črne barve, št. okvirja 51ill8 — zelene barve, št. okvirja 121399 — zelene barve, št. okvirja 47/ 18018 — rdeče barve, št. okvirja 891495 — sive barve, št. okvirja 806069 — črne barve, št. okvirja BI 4O390 — črne barve, št. okvirja 3900416 Y — zelene barve, št. okvirja 303011 — plave barve, brez številke — črne barve, št. okvirja 198972 — črne barve. št. okvirja 326225 — črne barve. št. okvirja 1941 — črne barve, brez številke — temno zelene b., št. okv. 1244544 — temno zelene b., št. okv. 1361805 — sive barve, št. okvirja 48217 — črne barve, št. okvirja 17724 — črne barve, št. okvirja 89768 — zelene barve, št. okvirja 583216 — črne barve, št. okvirja 34174 — plave barve, št. okvirja 18 — črne barve, št. okvirja 1279524 — črne barve, št. okvirja 22954 — črne barve, brez številke — črne barve, št. okvirja 509610 — črne barve, št. okvirja 001532 — črne barve, brez številke — zelene barve, št. okvirja 60065 — zelene barve, št. okvirja 1417906 — črne barve, št. okvirja 75637 — črne barve, št. okvirja 1785678 — črne barve, št. okvirja 578415 — črne barve, št. okvirja 160701 — črne barve, št. okvirja 1363130 Moško kolo nepopolno — plave barve, št. 57/ 306922 ogrodje — plave barve, št. 11737 ogrodje — črne barve, št. 258154 ogrodje — rdeče barve, št. 77510 ogrodje — črne barve, št. 18698 ogrodje , — rdeče barve, brez št. ogrodje — črne barve, št. 225050 ogrodje — rdeče barve, št. 3596363 ogrodje — zelene barve, brez št. ogrodje — zelene barve, št. 509751 ogrodje — plave barve. št. 1268313 ogrodje — črne barve, št. 113459 ogrodje — črne barve, št. 55 — črne barve, št. C/ 98671 ogrodje Žensko kolo popolno — sive barve, št. okvirja 5711/H — črne barve, št. okvirja 122948 — črne barve, št. okvirja 76051 — črne barve, št. okvirja 02968 — črne barve, št. okvirja 75403 — plave barve, št. okvirja 470748 — črne barve, št. okvirja 1564908 — zelene barve, št. okvirja 4564908 — plave barve. št. okvirja 601741 — rdeče barve. št. okvi.rja 3197 — rjave barve, št. okvirja 20576 — črne barve, št. okvirja 650684 — plave barve, št okvirja 851508 — rdeče barve, št. okvirja 125619 — plave barve, št. okvirja 2.12926 — črne barve, brez številke — plave barve, št. okvirja 507280 — črne barve, št. okvirja 1218288 — plave barve, št. okvirja 6745 — črne barve, št. okvirja 719015 — črne barve, št. okvirja 542720 — črne barve, št. okvirja 1150372 — rdeče barve, št. okvirja 225541 — sive barve, št. okvirja 71049 Žensko kolo nepopolno — zelene barve, št. 1130I151 ogrodje — sive barve, št. 108521 ogrodje — črne barve, brez številke Otroško kolo poipolno — zelene barve, št. okvirja A 9110 — rdeče barve, št. okvirja 5358/59 Moped dvosedežni zelene barve, tov. štev. 150653 Motor Iso 125 ccm rolar dvosedežni plave barve, tov. št. 15146 Lastniki se lahko javijo vsak dan od 10. do 12 ure v pisarni oddelka za no- tranje zadeve Občinskega ljudskega od- bora Celje, Gledališka 2, soba št. 22, kjer lahko proti odškodnini dvignejo svoja kolesa. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve ObLO Celje Občinsiki ljudski odbor Celje, odde- lek Za notranje zadeve, obvešča vse imetnike orožja, da bo podaljševanje orožnih listov za leto 1965/54 od 19. do 31. marca 1965 v prostorih oddelka, Gle- dališka 2, soba št. 22 Stranke se bodo sprejemale vsak de- lovni dan od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 14. do 15. ure. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Ob LO Celje Samopostrežna restavracija — Ce- lje, Gaberje obvešča, da ima na raz- polago ostanke hrane in ostanke kru- ha. Vsi interesenti morajo napraviti pismeno ponudbo na upravo podjet- ja. Hrano je treba odnašati dnevno iz podjetja. Ponudba mora vsebovati sledeče: Ime in priimek, Točen naslov. Ponudba za 11 ostankov hrane, Ponudba za 1 kg starega kruha. PRIREDITVE OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE 10. marca ob 19: Puccini MADAME BUTTERFLV, gostovanje mariborske opere, razprodano. 11. marca ob 19: Puccini MADAME BUTTERFLY, gostovanje mariborske opere; nekaj vstopnic je še na voljo. 14. marca ob 17,30: Predavanje no- vinarja Branka Sonice POTOVANJE PO AMERIKI, samo za mladino, vstopnice na šolah. 14. marca ob 19,30: ' Predavanje no- vinarja Branka Sonice POTOVANJE PO AMERIKI. 5 aprila ob 15,30: Ivo Tijardovič MALA FLORAMI. 5. aprila ob 20: Ivo Tijardovič MALA FLORAMY. Vstopnice so na voljo v Turističnem informacijskem uradu v Stanctovi ulici (za Malo Floramy od 15. marca dalje). Celjska turistična zveza sporoča, da so tudi ceste na Svetino in Celjsko ko- čo, na Sleme (nad Šoštanjem) in v Lo- garsko dolino prevozne. Vse omenjene postojanke So dobro oskrbovane, snežne razmere so ugodne. Opozarjamo tudi na možnosti kopanja T a«lraviiiščih Dobrna in Laško. Celjska turistična zveza Celje IZLETNIK PLANICA — V času mednarodnih smučarskih poletov v Planici 22., 23. in 24. marca 1963, organiziramo eno- dnevne izlete z ogledom tekem na 120 m skakalnici. Prevoz vršimo z našimi turističnimi avtobusi. Podjetja ln ustanove, pravočasno si zagotovi- te udeležbo pri IZLETNIKU. Prijave sprejemamo do 15. marca 1963. V naši poslovalnici bodo na razpolago tudi vstopnice in značke za PLANICO 63. Prevoz z vstopnico je samo 2.500 din. Pohitite s prijavami in ne zamudite ugodne prilike, ki jo vam nudi IZ- LETNIK CELJE. ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE smo vam pripravili sledeče izlete: 1. PLITVICKA JEZERA — dvodnev- ni izlet z avtobusom za kolektive in posameznike. 2. PO GORENJSKI PRIMORSKI — dvodnevni izlet z avtobusom za ko- lektive in posameznike. 3. PO DOLENJSKI ^ DOLINI GRA- DOV — enodnevne in dvodnevne iz- lete z avtobusi za kolektive. 4. PO JADRANSKI MAGISTRALI — tridnevni izlet za kolektive in posa- meznike. 5. SPLIT — DUBROVNIK — dvo- dnevni izlet za kolektive z avtobusi. 6. GOLICA POD STOLOM — eno- dnevni izlet z avtobusom. 7. BLED — BOHINJ — enodnevne in dvodnevne izlete za kolektive in posameznike z avtobusi. 8. NA ZELENO POHORJE — eno- dnevne izlete z avtobusi. 9. IZLET V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO — LOGARSKO DOLINO — enodnevni izlet z avtobusi za kolek- tive in posameznike. 10. OBISK SLOVENSKIH ZDRAVI- LIŠČ — enodnevni in dvodnevni iz leti z avtobusi. 11. ŠOLSKE EKSKURZIJE ZA PR- VOMAJSKE PRAZNIKE v naše turis- tične kraje z vlaki in avtobusi po ze- lo ugodnih cenah. 12. IZLETNIK vam organizira vse vrste izletov ter vrši prevoze po va- ši želji. IZLETNIK VAM NUDI SE OSTALE USLUGE KOT SO: — nabava potnih listov in vizumov; — menja tuje valute, — vrši rezervacije spalnikov, avi- onskih kart, ladijskih vozovnic, za letni oddih ter organizacijo večjih prireditev; — prodaja avtokarte, turistične kar- te in ostale adicije, vozne rede ipd.; — daje vse vrste informacij brez- plačno. KADAR SE ODLOČITE, DA BI RA- DI POTOVALI, SE PREDHODNO OG- LASITE V NASI POSLOVALNICI. IZLETNIK VAM BO VEDNO V PO- MOČ IN NAJBOLJŠI SVETOVALEC, ZATO NAS ZANESLJIVO OBISCITE. SE PRIPOROČA, IZLETNIK — turistična agencija CELJE Titov trg 3 (nasproti avtobusne postaje) Telefon 28-41 RAZPISI Upravni odbor Trgovskega podjetja Šmarje pri Jelišah rajjpisuje naslednja VODILNA DELOVNA MESTA 1. Pomočnika direktorja 2. Vodjo računovodstva 3. Vodjo finančnega knjigovodstva 4. Notranjega kontrolorja Pogoji pod 1: VK trgovski delavec • 15 letno prakso, od tega 8 let na vo- dilnem mestu. Pod 2: Višja strokovna izobrazba g 5 letno prakso ali srednje strokovna izo- brazba z 10 letno prakso v finančnih poslih. Pod 5: Višja strokovna izobrazba g 3 letno prakso alii srednje strokovna »izobrazba s 7 letno prakso v finančnih poslih. Pod 4: Srednje strokovna izobrazba ekonomske stroke s 5 letno prakso ▼ finančnih poslih ali VK trgovski de- lavec z 10 letno prakso. Razpis velja do 16. marca 1963. S stanovanji podjetje ne razpolaga. živinozdravniška; dežurna slu2ba od 9. 3. 1953 do 15. 3. 1955 dežurni veterinar TISELJ MARJAN, Celje, Savinjska 3/11 (Savinjsko nabrežje), telefon 28-?l Uredništvo in uprava CelJsk« ga tednika Celje, Trg V. kon gresa 5, poštni predal 152. Tele- foni 25-75 in 24-23. Tekoča račun pni Narodni bu- ki Celje: 605-11-1-656. Izhaja ab petkih — letna naročnina 800, polletna — 400. četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posame«n» številka 20 dinarjev. R«»kopdsov ne vračamo — sprejem oglasov, razpLsoT in objav do vsake sre Verska nravnost« v tretjem po- glavju: # Zena mora izkazovati možu spoštovanje, čast in pokornost. Žena je dalje dolžna možu hvalo za varstvo, vodstvo, preživljanje in pametno kaznovanje, kajti mož je glava žene. Mož sme tepsti ženo za velike pregrehe. je li to potrebno, da bi se po- boljšala. Pretepati ženo je v praksi jako dobrodejno, ako se to dela v pravem času in meri... Kako je katoliška cerkev ne- človeško in grobo obravnavala ženino največje poslanstvo — njeno materinstvo. Prisluhnimo kaj pravi o problemu dileme »otrok in mati« svetnik Alfonz Ligouri: % ... y nobenem slučaju se ne sme varovati matere na škodo dospevajočega otroka, dokler je še kakšno upanje, da se s smrtjo matere da doseči še pravočasno pokrščenje ploda. — Pri tem se ne vpraša svetnik, če ima mati pravico do življenja v blagor že rojenih otrok, za moža in družbo? Kolikokrat je kriza ob porodu posledica ženine konstitucije, bolezni, nesreče itd. To je torej »volja stvarnika« in zato mora umreti, da bi nekdo lahko prištel novo krščeno dušo rimski cerkvi. Se bolj drastičen je pri tem Comitolo v svoji knjigi »Verska morala«. On terja: e — Večnemu zveličanju otro- ka je dati prednost pred dobrim zdravjem matere. Ako se ne mo- re krstiti otroka v materinem telesu (?), tedaj je treba iz dvoj- nega zla voliti ono, da se odpre telo matere, da bi otrok mogel biti vzet ven in krščen. — Po slogu jezika v teh odstav- kih je jasno, da gre za precej stare tekste in prevode, ki sem jih dobesedno uporabil. To se- veda pomeni tudi, da so te res- nice in nauki zares precej stari. Comitolo priporoča carski rez, ki je danes skoraj vedno uspe- šen, v času, ko je bil izid skoraj vedno smrten. Težko si pred- stavljamo kaj misli pod krstom v materinem telesu. Verjetno gre za mater, ki mora biti pri za- vesti, kar je v hudih porodnih krizah običajno nemogoče. K vsem tem citatom ni potreb- no komentarjev. Dovolj so zgo- v6rni. POPUSTNA Povedal sem predsedniku turi- stičnega in olepševalnega društva tovarišu Jenku, da sem namera- val pripeljati trop umazanih otrok na maškarado, ki bi nosili gesto: Juhuhu! Stanujemo v tretjem nadstropju! — Skoda da nisi. Prva nagra- da bi ti ne ušla. Sicer pa prihra- ni idejo do drugega leta, bo še vedno aktualna, sem dobil v od- govor. V naši družbi je deležna žena, ki pričakuje otroka vse pomoči in spoštovanja. Prijatelji v stisici v stiski spoznaš prijatelje. Na ta pregovor bi prav gotovo pritrdili pernati pevci iz okolice kostanjevi ške osnovne šole, ki je znana tudi kot znamenita Gorjupova galerija. Učenci te šole so vzorno uredili okolico svojega hrama učenosti. Imajo imenitno vrtnarijo, park, ki poleti odmeva od veselega ptičjega petja. Cez zimo so pernati pevci našli obilo hrane v krmilnicah, ki so vrh tega še lične in opremljene s pravimi steklenimi stenami... Pri nas sneg-drugod pesek Sicer tudi pri nas nismo najbolj navdušeni, kadar je treba čistiti sneg s pločnikov in cest. Letos je bilo treba premnogokrat zgodaj vstati, da ni bilo treba pozneje rdeti pred čuvarjem javnega reda in plačevati izredni dohodek od prebivalstva. Takrat blagrujemo tiste, ki jim zima nikoli ne nasuje belega snega pred prag. Letos je • bilo takih želja morebiti še zlasti veliko, ko se zima noče posloviti. Toda povsod res nimajo teh skr- bi. Marsikje vidijo sneg samo na filmskem platnu in na razgledni- cah. Toda drugi kraji — drugi običaji. In nadloge ... » Ob pacifiški obali v ZDA imajo spet drugačne težave kot mi. Tam sicer ne zapade sneg, zato pa to- liko bolj divja morje, ki s plitvin zmeče na nizko obalo tone in to- ne mokrega slanega peska. Prebi- valci obmorskih krajev in mest se morajo boriti z lopatami v ro- kah z vsiljivim peskom, ki ga toplota ne tali in leze v kleti, sko- zi vrata in razpoke. Na naši sliki vidimo ogromen val, ki je poleg vode vrgel na oba- lo tudi lepo zalogo peska. Na ulici, pred vrati in na dvoriščih je ob: takih dneh blatna vas tisto, kar se drugače imenuje privlačni Los Angeles. Kovinsici barometer ali moja ocena Kovinski barometer je občutljiva reč, čeprav moram iskreno prizna- ti, da njegova občutljivost ne pre- sega moje. In prav naključje je ho- telo, da nam je tovariš dal za do- mačo nalogo izdelavo barometra. Dejal je: »To je čisto enostavno. Napra- vite ga in prinesite jutri!« Ta izjava pa je sprožila cel plaz nepredvidenih težav. Doma ninta- mo nobenega pripravnega orodja,, še manj pa materiala, ki bi bil po- treben za to. In čeprav je očka in' ženir, se mi je vendarle zgodilo, da sem morala brez barometra v šolo. Bilo mi je hudo, toda iskreno sem povedala tovarišu, da pač ni- sem znala. Tovariš pa me je pogledal po- strani in dejal: »Enka! Sedi!« Res je, da nisem bila edina, ki jih je doletela takšna usoda, toda neka- teri so imeli kar lepo napravljene barometre in nehote sem se čudila njihovi iznajdljivosti. Tovariš pa si- je ogledoval izdelke, nekaj mrmral v brado in glasno zapisoval ocene: »Pet. štiri, tri, pel itd.« Prijokala sem domov. Moj jok je prešel tudi na mamo, ki je mimo- grede razbila krožnik, očka pa je pri reševanju šahovskega proble- ma naravnost pobesnel, češ, kaj si le misli tovariš, ki želi, da bi starši delali domače naloge otrok. In ko se je umiril, je začel pripovedovati, kalio so prejšnji dan vsi očetje otrok iz mojega razreda prihajali v mehanično delavnico in naročevali barometer. V splošnem barometr- skem razpoloženju je mlajši bratec izkupil zaušrrico, očka je ves uža- ljen zaradi očitkov nesposobnosti odšel v bližnjo gostilno, mama pa je po dolgem premišljevanju odšla k sosedu ter naprosila, da je do ve- čera izdelal barometer. In ker je čutila, da je ta reč le nekaj poseb- nega, je svojevoljno lepo nagradi- la ključavničarjevo delo. Vsa srečna sem drugo jutro pri- nesla barometer v šolo. Ko je pri- šel tovariš, sem sramežljivo od- nesla barometer v pogled. Nekaj časa ga je vrtel, ogledoval, se zmr- doval, naposled pa je dejal: »Na, sem mislil, da inženirji znajo bolje kot mi, pa ti narede takšen zma- zek!« Cez čas pa je, videč moje solze, robato zagodrnjal: »No, za trojko bo že!« Ni mi bilo vseno, vendar ml /• odleglo, da sem si popravila neza- služeno enko. Hudo mi je postalo šele takrat, ko je Janez, ključavni- čarjev sin. povedal, da očka ni de- lal barometra posebej zame, tem- več da je to tisti, za katerega je včeraj dobil petioo. -ie PRISPODOBA Ko je hotel opisati, ka;kšna se mu je zdela neka neljuba oseba, je nekdo iizjavil: — Če bi jo positavil za strašilo v koruzo, bi vrane začele nositi pred'laaDsik!i in lanska pridelek na- zaj ... — Umetnica in mati Znana angleška vrhunska umet- nica, primabalerina Moira Shea- rer pri 37 letih še vedno ne pusti nobene tekmice na vrh. Primer- jajo jo lahko samo še z umetni- cami svetovnoznanega baleta »•Bolšoj teater« iz Moskve. Moira pa ni samo umetnica, temveč tu- di dobra žena in mati. Nedavno je povila četrtega otroka. To, da da ima za sodobne pojme kar mnogoštevilno družino, jo prav nič ne moti pri njenem poklicu. Svetel hk žene v poplavi kvazi- umetnic, ki si zavoljo »kariere in poklica« ne morejo privoščiti otro- ka. Moira je znana tudi našim ki- noobiskovalcem iz filma »-Rdeči: čeveljčki«. Poročena je • z angle- škim radijskim in TV urednikom Ludvicom Kennedyjem, ki ni v so- rodu z onim v »Beli hiši«. Ze nekaj dni je bila zave/.nišica vojaška misija na Štajerskem. Bila je vedno v bližini Stnba IV. opera- tivne zone. Vreme se je tiste dni kot naročeno zjasnilo po daljšem deževju, tako da so zavezniški piloti laliko s svojimi transportnimi letali pripeljali pomoč v orožju tiid' na Poliorje. Med pošiiljkami z orožjem so bile tndi pošiljke municijc in razstreliva. Posebne vreče so bile polne v staniol zavite zelenkaste mase, ki je dišala po mandeljnili in je bila prijetno sladka. To je bil eks- ploziv, ki smo fH spoznavali pod imenom 808. Pri- jeten duli. staniol papir in sladek okus je marsikoga zapeljal, da ga je jedel kot čokolado a da se ni niti zavedal, da je pojedel za tLste čase najhujše razstre- livo. Zdravniki so zagotavljali, da med uživalci razstre- liva ni bilo težjih bolnikov in da je večina čutila le lahno zavijanje po črevesju brez hujših posledic. Težje je bilo pa z mostovi, tračnicami in viadukti! O tem. kako se je počut'l viadukt pri Gornjem Doliču 17. junija 1944 potem, ko je prišel v dotiko z 808, bi pa sedaj nekaj pobral iz partizanske beležnice: Ze zjutraj smo vedeli, da bomo proti vefejp šli v akcijo. To je že kar viselo v zraku, čeprav še ni bilo nobenega ukaza za premik. Toda minerci so bHi precej bnij živahni kot druge dni in tudi Lučko, ki je bil rudarski inženir in se je spoznal na ravnanje z razstrelivom, je listi dan neprestano stikal po biši, v kateri je bil komandir minerske čete. Mitierci so odvijali 868 iz staaiola in ga gnetli v večje »porcije«. Po temu smo tudi zaključevali, da ne ^mo šli v neko manjšo akcijo na vlak, temveč na večji objekt. Tudi rlani zavezniške misije »o si takrat želeli ogledati, kako deluje njihov 808 v partizanskih rokah. Na lastne oči so hoteli videti, kako uporabljajo par- tizani eksploziv pri uničevanju prometnih žil na ozem- lju Tretjega Rajha, kamor »o takrat prikljačili tudi Štajersko. Prisostvovanje t takšni akciji se je brez dvoma tudi oficirjem zavezniških misij doma štelo v dobro. Pozno popoldne smo se začeli pomikati proti dolini, v temi smo prišli že do Florjana, kjer smo se okrepčali v gostilni pri Iludoverniku. Predhodnice »o šle naprej po cesti proti Dolirm. Blizu Doliča ob cesti se je ustavila saniteta, ki naj bi po potrebi sprejela eventnelne ranjence. Ena četa je že prej ilt nad Mi- slinjo. od koder je ponoči začela z aaMeTrsk« akcijo, ki Hftj bi zadrieraU neiuk* poMdk* t post«JMkL Druga četa je šla v zasedo na cesto Velenje . Dolič. Minerji so na križišču zavili na desno proti via- duktu na železniški progi Dravograd-Velenje. To je vsekakor najlepši železniški objekt na tem predeln proge, ki se ponosno dviga med privlačne hribe, po- sejane s smrekovimi gozdovi. Nekaj minercev je šlo minirati tndi bližnji tunel. Sef vojne misije ameriški major Lindsay je bil silno radoveden človek in smo ga morali peljati prav do viadukta, kjer so minerji pod nadzorstvom Lučke »lepili« na podpornike 808, da bi čim večji del via- dukta zletel v zrak. Vse je bilo nared. Potegniti smo se nazaj v hiše, ki so bile dovolj oddaljene od viadukta, da nam ne bi ikodovala eksplozija. Komaj smo »e dobro poskrili t zaklonišča, je že zabl>skalo in takoj zatem je ino<-na detonacija pretresla ozko dolino. Viadukt j* v sredini razneslo na tisoče kosov in proga Celje-Dravograd jc bila uničena za promet. Menda jo Nemci n^so več obnovili do konca vojne. Nekaj na« j« ostal« 4e pri Firerj« - t«4a ne pri tistemu, ki /e takrnt »trakovni 4«mnln rm nr«!, temveč pri gostilničarju na križišču, kjer sedaj stoji nova velika zgradba doliške zadruge. Tam smo popili vso zalogo piva in drugih pijač, ki jih takrat gostilne niso imele več mnogo na zalogi. Tudi zavezniški oficirji so prav z veseljem segli po čašuh, saj so imeti kaj zaliti. Ze prihodnji dan bodo skozi eter letele šifrirane de- peše, ki bodo javljale o lepi akciji, ki so jo videli na lastne oči . . . Srečanje z 808 na Štajerskem je bilo zanimivo in prijetno, pozneje smo ga uporabljali še v mnog'h ak- cijah na vlake, na bunkerje ... a kot prehrana je prišel čisto iz mode. V. V.