SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XII 1959 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1959 »Slovenski etnograf« izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an Uredništvo in zamenjave — Rédaction et échange: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20, poštni predal 357, telefon 22-475 Uprava — Administration: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20 Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XII 1959 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATICETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1959 90921 VSEBINA TABLE DES MATIERES Boris Orel, Kmečko pohištvo v slovenski etnografiji ................. 7 L'ameubilement rustique dans l'ethnographie slovene Marija Jagodic-Makarovič, Zibelka na Slovenskem ............ 9 The Cradle in Slovenia Franjo Baš, Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju ................ 29 L'ameublement rustique des régions de la Draoe et de la Mure Tončica Ur bas, K vprašanju razvoja tulipanovega motiva na posli- kanem pohištvu iz vzhodne Štajerske .............................. 59 Zur EntmicMungsfrage des Tulpenmotivs auf den bemalten Bauern- mobeln der Ost-Steiermark Fanči Š a r f , Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju ........... 81 Das Bauernbett in Gorenjsko (Oberkrain) im 19. Jahrhundert Angelos Baš, O najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem ........ 97 .Sur la plus ancienne image d'un bahut en Slovénie Maja Bošković-Stulli, O narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu .............................................................. 107 Vber das Volksmarchen und seinen authentischen Ausdruck Milko M a t i č e t o V , Pravljica o bobovi črni krpi (AT 295) v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja ........................ 121 Das Marchen von der schwarzen Bohnennaht bei W. Grimm, Levstik, Finžgar und Tratar Ivan Grafenauer, Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C 135 Zusammenhang sloroenischer Volkssagen mit ratischen — C Radoslav Hrovatin, Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni ter- minologiji .......................................................... 163 Termes de cinétique dans la terminologie populaire de danse en Slo- vénie Valens Vodušek, Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi ...................................................... 181 Der archaische slawische Fünfsilbler-zehnsilblervers im slowenischen Volkslied Zmaga K u m e r, Slovenske ljudske pesmi z napevi .................... 203 Eine Sammlung slowenischer Volkslieder mit Melodien Josip Sasel, Kako so nastali zapiski za »Narodno blago iz Roža« ..... 211 Wie es zu den Aufzeichnungen zum >Narodno blago iz ßoza« (Volksgut aus dem Rasentai) kam Milko Matičetov, Vinko Möderndorfer ............................. 221 POROČILA — COMPTES RENDUS Ljudmila Meze, Delo etnografskega oddelka Mestnega muzeja v Ptuju 223 L'activité de la section ethnographique du Musée municipal de Ptuj Vlasta Koren, O etnografskem raziskovanju Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Murski Soboti v letu 1958 ............................... 224 Sur. les enquetes ethnographiques du Musée provincial pour la région de la Mure, a Murska Sobota Tončica U r b a s , Posvetovanje jugoslovanskih etnologov v Osijeku od 20. do 22. oktobra 1958................................................. 227 Conférence des ethnologues yougoslaves a Osijek Franjo Bas, Zveza združenj folkloristov Jugoslavije .................. 229 L'Union des sociétés des folkloristes de Yougoslavie Branimir Bratanic, Internacionalna konferencija za etnološku karto- grafiju u Linzu .................................................... 230 Internationale Konferenz für volkskundliche Kartographie Niko K u r e t, K prvemu mednarodnemu kongresu za tradicionalno lut- karstvo v Liegen ................................................... 232 En marge du congres international de la marionnette traditionnelle a Liege Dagmar Rychnova-Klimovâ in Haralampije P o 1 e n a k o v i k', Folkloristika na svetovnem kongresu slavistov v Moskvi 1958 ...... 233 La folkloristique au Congres international des slavistes a Moscou 1958 KNJIŽNA POROČILA IN OCENE — COMPTES RENDUS CRITIQUES M. Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš 1958 (Tončdca Urbas) ............................................................. 241 J. Dravec, Glasbena folklora Prekmurja, Ljubljana 1957 (Radoslav Hro- vatin) .............................................................. 242 M.Šuštar, Slovenski ljudski plesi Primorske, Ljubljana 1958 (Radoslav Hrovatin) .......................................................... 243 F. Marolt-M. Šuštar, Slovenski ljudski plesi Koroške, Ljubljana 1958 (Radoslav Hrovatin) ................................................ 246 V. Kirin, Narodne nošnje Jugoslavije, Slovenija—Istra—Hrvatsko Pri- morje, Zagreb (Marija Jagodic) ..................................... 247 Treći kongres folklorista Jugoslavije održan od 1 do 9 septembra 1956 g. u Crnoj gori, Cetinje 1958 (Niko Kuret) ............................ 248 V. Huzjak, Zeleni Juraj, Zagreb 1957 (Zmaga Kumer).................. 248 F. Kosehier, Das Georgijagen (Šent Jurja jahat') in Karnten, Klagen- furt 1957 (Danica Zupančič) ........................................ 249 T. Vujičić, Naše pesme, Budapest 1957 (Radoslav Hrovatin) ............. 250 LIvančan, Narodni plesovi Hrvatske, Zagreb 1956 (Radoslav Hrovatin) 251 Jugoslawische Volkskunst (Pavla Štrukelj) ............................. 251 J. M. Halpern, A Serbian Village, New York 1958 (Mil. S. Filipović) ...... 252 L. Kunz, Narodopisna musea stati! stredni a vychodni Evropy, Brno 1958 (Pavla Štrlikelj) .................................................... 254 Catalogni Muzeului de Arta P'opulara al RPR, Bucuresti 1957 (Pavia Štrukelj) ........................................................... 254 E^Takacs, Históriasok, históriak, Budapest 1958 (Vilko Novak) ......... 254 Agrarethnographie, Berlin 1957 (Tončica Urbas) ........................ 255 R. Weiss, Hauser und Landschaften der Schweiz. Erlenbach-Ziirich und Stuttgart 1959 (Vilko Novak) ....................................... 259 G. Heilfurth, Gliickauf ! Geschichte, Bedeutung und Sozialkraft des Berg- mannsgrusses. Essen 1958 (Slavko Kremenšek) ..................... 261 O. Moser, Von Tanzburschen und Tanzschaffem, Klagenfurt 1959 (Rado- slav Hrovatin) ...................................................... 262 A. Dorrer, Tiroler Umgangsspiele, Innsbruck 1957 (Niko Kuret) ........ 265 Jahrbuch des Osterreichischen Volksliedwerkes, Wien 1958 (Valens Vodušek) ........................................................... 263 Ehe sie verklingen... Freiburg 1958 (Zmaga Kumer) .................. 264 L. Antoni, Folklori muzikuer shqiptar, Prishtinë 1956 (Radoslav Hro- vatin) .............................................................. 267 Folk Songs of Europe, London 1936 (Radoslav Hrovatin) ............... 267 S. Erixon, Technik und Gemeinschaftsbildung in schwedischem Tradi- tionsmilieu, Stockholm 1957 (Franjo Baš) ........................... 268 Lehrbuch der Völkerkunde, Stuttgart 1958 (Vilko Novak) ............... 269 G. A.Megas, Greek Calendar Customs, Athens 1958 (Niko Kuret) ...... 270 T. A. Sebeok-P. G. Brewster, Studies in Cheremis 6, Bloomington 1958 (Niko Kuret) ....................................................... 271 R. Tauscher, Volksmärchen aus dem Jeyporeland, Berlin 1959 (Milko Matičetov)........................................................... 271 K. Ranke, Schleswig-Holsteinische Volksmärchen, Kiel 1958 (Milko Mati- četov) .............................................................. 271 R. Wossidlo-G. Henssen, Mecklenburger erzählen, Berlin 1957 (Milko Matičetov)........................................................... 272 Ta knjiga ima 5 slikovnih prilog, 1 karto in 9 slik v tekstu Ce volume contient 5 planches, 1 carte et 9 illustrations dans le texte KMEČKO POHIŠTVO V SLOVENSKI ETNOGRAFIJI B o r i s O r e I Prof. dr. Matija Murko je na koncu svojega poročila o češkoslovanski narodopisni razstavi v Pragi leta 1895 (LMS 1896) razvil v posebnem poglavju nadroben načrt za bodoče naloge slovenske etnografije. Na str. 134 med dru- gim na kratko opozarja: »Posebno pa pazimo, da se ne izgubijo umetelno- obrtni izdelki po hišah...« Nedvomno je prof. Murko v tem opozorilu imel v mislih kmečko pohištvo, ki bi bilo škoda zanj, če bi se izgubilo in se ne ohranilo za (takrat še prihodnji) slovenski etnografski muzej. V prvem deset- letju 20. stoletja je Walter Schmid rešil za etnografski oddelek Kranjskega deželnega muzeja nekaj kosov kmečkega pohištva, vendar ne vemo, ali se je to zgodilo zavedno ali nezavedno v skladu z Murkovim nasvetom. Ko je prof. Matija Murko v svoji razpravi o ljudski hiši pri Jugoslovanih (MAG 1905/1906) opisoval slovensko kmečko hišo, ni prezrl tudi nekaterih važnejših kosov našega kmečkega pohištva, tako n. pr. raznih vrst miz in stolov, ki je o njih ugotovil marsikaj tehtnega s kulturnozgodovinsko- jezikoslovnega vidika. Po tej Murkovi razpravi ni v naših etnografskih delih nekaj časa zaslediti besede o kmečkem pohištvu. Šele leta 1912 se je Janko Lokar v svoji razpravi o belokranjski hiši (Carniola 1912) pri opisu njene notranjščine temeljito lotil tudi pohištva. Iz razvojne dobe slovenske etnografije po prvi svetovni vojni je omeniti dvoje del prof. Alberta Sica: »Narodni okraski na orodju in pohištvu« (1923) in »Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem« (1924). Ne glede na razne postranske namene je treba navedeni Sičevi zbirki pozitivno oceniti, zakaj objavljeno slikovno gradivo o raznem kmečkem pohištvu, njegovih oblikah, konstrukciji in okraskih je opozorilo na pomen slikovne dokumentacije pri tej etnografski panogi, hkrati pa so bile s tem gradivom dane prve osnove za proučevanje naše kmečke hišne opreme v okviru ljudske umetnosti ozi- roma umetne obrti. Nadaljnja prizadevanja v tej smeri so bolj ali manj razvidna v delih Jožeta Karlovška »Slovenski ornament« (1935 in 1937) in »Umetnostna obrt« (1938) in pa deloma tudi v knjižici Toneta Ljubica »Ljud- ska umetnost v Dobrepoljah« (1944), medtem ko razprava dr. F. K. Kosa »Slovenska kmetska skrinja« (Etnolog XIV) pomeni začetek monografskih obdelav določenih kosov našega kmečkega pohištva z oblikovno-okrasne plati. V času med obema vojnama nas je naposled spis R. Andrejke ^St&r kmečki inventar iz 18. stoletja« (Etnolog VII) opomnil na važnost ugotavljanja raz- nega kmečkega pohištva v naših zapuščinskih inventarjih. Nadaljevanje objavljanja zapuščinskih inventarjev, ki ga je začel R. Andrejka, pomenita razpravi dr. Angelosa Basa, priobčeni po osvoboditvi 7 Boris Orel T Slovenskem etnografu: »Hišna oprema svobodnikov na Gorenjskem v 17. in 18. stoletju« (SE Vl/VlI) in »Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju« (SE X). Vendar pa kažeta v primeri s spisom R. Andrejke prav- kar navedeni razpravi vsekakor bistven napredek v navajanju in opisovanju pohištva in drugega gradiva v naših zapuščinskih inventarjih, zakaj dr. A. Baš je razne podatke o ugotovljenem pohištvu skušal tudi kritično pojasniti in oceniti. — Ce še omenimo delo Marije Jagodic »Narodopisna podoba Mengeša in okolice« (1958), bi bila s tem v bistvu zajeta vsa dosedanja skrb in za- nimanje slovenske etnografije za kmečko pohištvo. Če skušamo na kratko slediti razvoj dosedanjega opisovanja in obrav- navanja kmečkega pohištva v slovenski etnografiji, moremo ugotoviti tole zaporedje: Od redkih opisov raznega pohištva in prvih začetkov znanstvene obravnave na koncu 19. oziroma v začetku 20. stoletja (Murko-Lokar) smo po prvi vojni dospeli do prvih objav slikovnega gradiva o pohištvu (Sič), nato do ugotavljanja določenih kosov pohištva v zapuščinskem inventarju (Andrejka) in do monografske obdelave kmečke skrinje (Kos), po osvobo- ditvi pa do kritične obravnave pohištva v zapuščinskih inventarjih (Baš). S članki o raznem pohištvu, objavljenimi v tem letniku Slovenskega etnografa, izpopolnjujemo bistvene vrzeli v obdelavi te vrste etnografskega gradiva pri nas. Pomen nekaterih objavljenih razprav je med drugim zlasti v tem, da je v njih prvič vsestransko upoštevano tudi ljudsko ustno izročilo, ki je o pohištvu še ohranjeno na terenu. S tem pa smo šele začeli izpolnje- vati načrt, ki si ga je uredništvo tudi glede pohištva zastavilo že ob pričetku izhajanja našega časopisa. V enem prihodnjih letnikov SE bomo poskrbeli za nadaljnjo obdelavo našega kmečkega pohištva v raznih smereh. Tako bo med drugim potrebno nadaljevati z monografskimi razpravami o tem razno- likem predmetu, v zvezi z njim pa ugotoviti tudi tipe posameznih vrst po- hištva z oblikovno-okrasne plati po posameznih etničnih območjih sloven- skega ozemlja in tako dognati njihovo geografsko razširjenost v času, ko je bila kmečka hišna oprema pod vplivom meščanskega stilnega pohištva naj- bolj raznolika. Razen tega je nadvse nujna zgodovinska raziskava našega pohištva, ki ne bo smela prezreti družbenih osnov slovenske ljudske kulture. V tem pogledu je zlasti naša naloga, da ugotovimo, kjer je to pač mogoče, prvotno stanje, ko so bile kmečke hiše v določenih okoliših slovenskega ozemlja tako rekoč brez pohištva ali pa je bilo le-to omejeno zgolj na do- ločene najnujnejše primerke, ki so bili marsikje na Slovenskem Koroškem, Štajerskem in drugod trdno povezani s hišo in so bili torej povečini domač tesarski izdelek. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je v naših planinskih stanovih ohranil še marsikateri starinski kos pohištva, ki je bil prvotno del inventarja v niže stoječi kmečki hiši. Posebej je pri zgodovinskem prouče- vanju pohištva važno prehodno obdobje, ko se je mizarstvo pričelo ločiti od tesarstva, to je torej čas, ko se v notranjosti kmečke hiše prično pojavljati razni kosi opreme po vzorih meščanskega in drugega umetno-obrtnega po- hištva. Pri vsem našem raziskovanju in proučevanju kmečkega pohištva na slovenskem ozemlju se bomo seveda prvenstveno opirali na zanesljivo terensko in muzejsko, v drugi vrsti pa tudi na arhivalno gradivo. 8 ZIBELKA NA SLOVENSKEM Marija Jagodic-Makarovič Študiju zibelk^ ni bila pri nas do sedaj posvečena večja pozornost, čeprav so bile zibelke do nedavnega pomemben kos kmečke opreme. Nasprotno pa zasledimo v tuji literaturi precej člankov in razprav, napisanih o zibelkah, vendar te obdelave pri proučevanju našega gra- diva skorajda ne prihajajo v poštev, ker so bodisi preveč lokalne in pa preveč specialne^. Pogosto opazimo tudi, da se avtorji vprašanja zibelke celo pri monografijah o kmečkem pohištvu ali notranji opremi le površno dotaknejo in se cesio zadovoljujejo le z omembo zibelke.^ Vsekakor pa zasluži tudi zibelka na Slovenskem, ne samo kot del kmečkega pohištvenega inventarja, ampak tudi kot zelo pogosten simbol za napoved rojstva,* da jo posebej obravnavamo. Zaradi po- manjkanja gradiva z nekaterih območij smo se omejili le bolj na pre- gled kot na sistematično obdelavo, v zavesti, da bi bilo potrebno za nadrobnejše opise in krajevne opredelitve razširjenosti posameznih oblik pregledati še marsikatero območje. Vse domneve smo skušali podpreti z ustreznim gradivom, ki pa je prav tako večidel pomanjkljivo. Zbirka zibelk v Etnografskem muzeju v Ljubljani, ki so v glavnem osnova za pričujoči članek, je zelo številna, saj šteje štirideset pri- merkov. Obravnavane zibelke so bile nabavljene za muzej skoraj vse pred letom 1945 ali pridobljene po osvoboditvi z zbirko Federalnega zbirnega centra. Nepopolni inventami podatki so nam zelo otežkočali raziskovalno delo. Pri inventariziranih predmetih je zelo pogosto, da je signatura edini podatek poleg navedenega dneva nabave. Tako ima Etnografski muzej v Ljubljani krajevno opredeljenih po inventarnih podatkih le sedem zibelk in dvoje nečk z Gorenjskega"*, ostale zibelke ^ Pod skupnim naslovom Zibelka na Slovenskem obravnavam vse pri- prave za ležanje in prenašanje otrok, torej tudi otroška korita-nečke. ^ Primerjaj literaturo v delu: Kaj Birket-Smith, Geschichte der Kultur, Zurich 1946, str. 615 in R. Wildhaber, Bibl. Intern. 1954, str. 466; 1950, str. 482. " J. M. Ritz, Alte bemalte Bauernmobel, Miinchen, s. a. * Zibelka nastopa kot simbol bližnjega poroda ali rojstva najpogosteje v ljudski pesmi, pa tudi v vsakdanjem govoru. ^ Pri navedenih inventarnih številkah so napisane naslednje krajevne oznake: inv. št. 2044 Gorenjsko in inv. št. 3254 isto; inv. št. 6283 Suha pri Skofji Loki; inv. št. 11122 Hoste pri Škotji Loki; inv. št. 11296 Kranjska gora in inv. št. 11518 isto; nečke inv. št. 7247 in 7337 Podkoren. 9 Marija Jagodic-Makarovič pa uvrščamo domnevno med gorenjske glede na slikarijo in obliko ter na osnovi seznama, po katerem je prof. Oton Grebene med okupacijo zbral z ostalim pohištvom tudi precej zibk v kranjskogorsko-rateškem okolišu". Primorska je zastopana z dvema zibelkama, Notranjska pa z enim primerkom nečk in Štajerska z eno zibelko''. Že ta pregled nam pove, da z Dolenjskega, Prekmurja in Bele krajine nimamo nobene zibke in da tudi z drugimi, tako s Štajerskega kot s Primorskega, nismo preveč založeni. Zato smo se morali pri raziskovanju le-teh nasloniti tudi na gradivo iz drugih muzejev. Osnova članku bodo torej zibelke in otroška korita-nečke iz Etno- grafskega muzeja v Ljubljani, Pokrajinskega muzeja v Mariboru** in Belokranjskega muzeja v Metliki^; dalje zapiski in slikovno gradivo s terenskih raziskovanj EM,^° zapuščinski zapisniki v arhivih, kolikor so ti že publicirani,^^ omembe v ljudskih pesmih ter deloma slikovno gradivo z votivnih podob in panjskih končnic. 1. Splošno o pripravah za prenašanje in ležanje otrok Različne priprave za prenašanje in ležanje otrok so bile verjetno v rabi že precej pred raznovrstnim pohištvom, ko je skušal človek popolnoma nagonsko zavarovati svoj podmladek. Ce le bežno pregle- damo podobne pojave pri posameznih ljudstvih na svetu, ugotovimo, da rabijo določeni načini oziroma oblike za prenašanje ali za spanje in ležanje otrok, včasih pa tudi za oboje hkrati. Tako- bomo v prvi skupini srečali eskimsko kapuco, cigansko malho in njima sorodno indijansko hrbtno zibko, v drugi pa ko ritasto oblikovane posode iz lesa, kovine in pletiva, to je nečke in zibke.^^ Ker prva skupina ustreza nižji kulturni stopnji, predvsem pa dru- gačnemu, navadno nomadskemu ali polnomadskemu načinu življenja, ° Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge, Slovenski etnograf I, Ljubljana 1948, str. 113. " Primorska: inv.št.7000 Goriška brda-Višnjevik, inv.št.7218 Cerkljansko- Podlanišče; Notranjska: inv. št. 7707 Nadlesk pri Starem trgu; Štajerska: inv. št. 6738 Haloze. Za terensko in muzejsko gradivo Pokrajinskega muzeja v Mariboru se tudi na tem mestu zahvaljujem kustosinji Tončici Urbašovi. " Za obširno in izčrpno poročilo o belokranjskih zibkah velja tudi danes zalivala tovarišu ravnatelju Jožetu Dularju. Vse zapiske z raziskanih terenov EM v Ljubljani, lastne zapiske kot tudi slikovno gradivo mi je ljubeznivo odstopila kolegica Fanči Šarfova. Hvala! " Z uporabo arhivov si navadno zelo malo opomoremo, ker jih je prvič še zelo malo objavljenih, drugič in tretjič pa so to zapuščinski zapisniki pre- možnejših kmetov svobodnikov in preko same besedne omembe nikdar ne posežejo. " Primerjaj navedbe v delu Kaj Birket-Smith, Geschichte der Kultur, Ziirich 1946, na ustreznih mestih in druge etnološke priročnike. 10 Zibelka na Slovenskem domnevamo, da je bil tak način prenašanja otrok nadvse običajen tudi pri nas v času rodovnih in plemenskih preseljevanj. Za primer naj navedemo naše cigane in Cincarje, živeče v transimansi, ki še vedno prenašajo otroke na hrbtu v malhah ali primernih lesenih pripravah. Razvoj različnih izdelovalnih tehnik, predvsem pa drug, ustaljen način življenja je posredoval nove oblike za spanje in prenašanje otrok. Ne bomo zanikali, da je bilo prvotno ležišče na tleh poleg matere za otroka najprikladnejše mesto. Navsezadnje pa je vsaka primerna vdolbina pregrnjena s kožo, travo, slamo ali listjem uspešno rabila za otrokovo ležišče in po drugi strani narekovala podobno izoblikovanje v lesu ali pletivu. Verjetno so še pred pojavitvijo spanju in ležanju namenjenega inventarja začeli uporabljati za ležišče otrok iz lesa iz- dolbene kadunje ali nečke, kot danes imenujemo tako oblikovane po- sode. In tako so se nečke za spanje, ležanje in kopanje otrok razširile po vsem slovenskem ozemlju in se kot take ohranile v nekaterih oko- liših do danes. V določenem času dobijo nečke še drugo funkcijo, kot obredne nečke, ko začnejo v njih nositi otroke h krstu in jih v ta namen tudi primerno okrase ali vsaj zaznamujejo. Predvsem na območju alpske in obmejnih kultur se nečke skoraj popolnoma umaknejo zibelki, na ostalem slovenskem ozemlju pa le posamezno. Zibelka je izpričana v arhivalnih virih v 18. stoletju^^, po letnicah, ki so ohranjene na zibelkah, pa šele v 19. stoletju. Z oddelitvijo kolarske obrti od mizarske se že v našem stoletju pojavi predvsem na Štajerskem in v Beli krajini preprost otroški vo-- ziček, izrazito kolarski izdelek, v katerem otrok leži in ga prevažajo v njem na polje. Pletene košare na kolesih, posteljice in vozički pa so se iz večjih mestnih središč razširili skoraj povsod tudi že na podeželje. 2. Nečke Z izrazi nečke, nhčke, anche nache, niche, nišhe, jénche, mesije in kadunje, haduje, hođunja, kadunjke, krnica, hrničha, hopaja označujejo V Sloveniji iz lesa izdolbene in iztesane posode, pravokotne oblike. Čeprav se izrazi krajevno precej prepletajo, lahko posplošimo, da sre- čamo besedi nečke sorodne izraze na Gorenjskem, Notranjskem, v Beli krajini in na Dolenjskem.^* V Prekmurju pa uporabljajo besedi kadunje in krnička. Poimenovanja, ki so v rabi na Štajerskem, so tudi v geo- niorfologiji pojem za koritasto vdolbino ma zemeljskem površju.^^ " Angelos Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. sto- letju, SE VI-VII, 1954, str. 123 ss. Seveda pa gre tu za opremo premožnejših kmetov, ki so se vsaj deloma zgledovali po meščanski. " Večji del teh izrazov zasledimo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju pod geslom na ustreznih straneh z navedbo kraja. Kadunja, geomorfološka oznaka za podobno oblikovano dno na Krasu. 11 Marija Jagodic-Makarovič Podolgovato leseno korito, v katerem kmetje še danes shranjujejo poljske pridelke in prenašajo razna bremena, so začeli verjetno že zelo zgodaj uporabljati tudi za ležišča in prenašanje otrok. Vsaj na začetku se obe posodi na zunaj prav gotovo nič ne ločita med seboj. Ko pa se zbudi človekov smisel za okraševanje pohištva in drugih uporabnih ter krasilnih predmetov, vzame človek v roke tudi nečke in jih primerno okrasi ter s tem oddeli od nečk za vsakdanjo rabo, predvsem od onih za prenašanje bremen (si. i—4 na str. 13). Praviloma uporabljajo okrašene nečke samo za spanje, kopanje in prenašanje otrok h krstu in celo k zdravniku^" ter ponekod kot posodo za mesenje testa.Seveda so pa tudi izjeme, kjer uporabljajo iste nečke za prenašanje otrok in za prenašanje bremen, kot poroča v svojem delu v odstavku o Do- lenjcih zgodovinar Hacquet.^^ Otroške nečke se od uporabnih, mesilnih, ki so bile tudi okrašene, razločujejo po tem, da imajo navadno na sredini ali ob straneh vrezano znamenje križa ali pa inicialke imena IHS in tik pod robom tri do štiri cveke, knofe, za prevezo van j e traku. Ko le-te odrabijo, jih domačini bodisi posojajo vaščanom, ali pa jih začno uporabljati za vsakdanjo rabo. Izdelovanje nečk je bilo dolgo časa predmet domače delavnosti, o tem ni dvoma. Se danes lahko tu in tam zasledimo doma izdelane koritaste posode, iztesane in izdolbene iz primernega debla ali ploha, navadno bukovega. Pogosta so pojasnila v štajerskem in prekmurskem ljudskem izročilu, da so kadunje izdelovali in nosili po vaseh cigani. Po Dolenjskem, in verjetno tudi drugod, so jih Kočevarji, ki so jih obenem tudi izdelovali, prodajali z besedami: kupite, kupite, pisan kaduj.^^ Tako piše Janko Trošt,^" da so Kočevarji nečke na plamenu obžgali in ožgano plast ostrgali, da bi les ne pokal. Po zunanji strani pa so vanje vreza vali razne krožne okraske, zvezde in črte. Koliko so torej okrašene nečke v zbirkah posameznih muzejev domač, ciganski ali kočevski izdelek, bomo zaradi pomanjkanja gra- diva težko dognali. Zato postavimo domnevno rešitev: naši kmetje so navsezadnje lahko tudi kupovali okrašene nečke, na katerih so se iz- delovalci že iz kupčij skih razlogov skušali prilagoditi krasilnemu okusu našega človeka, po drugi strani pa je, kar z gotovostjo lahko " V »sešniclanih« nečkah so nosili otroke tudi k zdravniku v Metliko. Francu Petricu iz Trnovca pri Metliki, roj. 1897, je povedala njegova mati, da so ga nesli h krstu v Metliko v nečkah. " Janko Trošt, Ribniška suha roba v lesni domači obrti, SE III-IV, 1951, str. 58. B. Hacquet, Abbildung und Beschreibung der siidwest und ostlichen Wenden, lllyrer und Slaven, Leipzig 1801, str. 72. " Po ustnem izročilu ravnatelja Borisa Orla. ^" Janko Trošt, o. c., str. 58. 12 Okrašene nečke za ležanje in nošenje otrok h krstu: SI. 1. Nečke s križem (Male Lipljene); 2. krstna posteljica (Sleme nad Selnico ob Dravi); 3. nečke z napisom IHS (Nadlesk pri Starem trgu) ; 4. notranjščina nečk Risba: Sibila Nekrep Marija Jagodic-Makarovič trdimo, že prav duhovna potreba po umetniškem izživljanju silila kmeta, da je tudi sam vzel v roke neokrašeno korito in ga primerno okrasil, o čemer priča otipljiva »slovenska« ornamentika. Okrašene nečke poznajo po vsej Sloveniji, izvzet je kraški in istrski del Primorske. Klasična območja uporabe nečk so nedvomno Bela krajina, Prekmurje s Štajersko, v veliko manjši meri pa Go- renjska z Dolenjsko in Notranjsko. Krajevno opredeljene zbirke nečk v posameznih muzejih in ljudsko izročilo nam to v polni meri po- trjujejo. Za vse okrašene nečke je značilna geometrična ornamentika (si. 1 do 4 na str. 13). Okraski so izpraskani z nožem ali pa vrezani z dletom in železnim mizarskim šestilom (okrogli in na pol okrogli liki). Po- vršina nečk, čeprav polkrožna, je vedno ploskovno pojmovana. Nje- nega okraševanja se loti rezbar z enako tehniko, slogom in razpore- ditvijo ornamenta, kot jo lahko opazimo na podobno ornamentiranih prekmurskih in štajerskih skrinjah z ravnim in strešnim pokrovom. Razlika je le v tem, da se je ornament vsaj na najlepših primerkih še veliko bolj razvil in skoraj slikarsko izpopolnil (si. 2 na str. 15). Na osnovi inventarnih podatkov datiramo tako okrašene nečke v konec 18. stoletja.^^ Okraševalec je najprej razdelil ploskev po širini na enaka polja in se je vedno držal lihih števil: tri, pet in sedem. Naj-, pogostejša je razdelitev v tri polja, od katerih se potem spet vsako razdeli na pet ali sedem kvadratnih ali pravokotnih manjših polj, ločenih med seboj z vmesnimi bordurami. Razporeditev celotnih okra- skov je orientirana na sredino, ki je v tem primeru vedno drugače OTnamentirana kot obe enaki polovici na levi in desni strani ter ima na sredi vrezano značilno krstno znamenje, križ ali IHS (si. 1—5 na str. 15). Porazdelitev in ornamentacija posameznih polj je praviloma strogo simetrična, čeprav nastopajo tudi izjeme, kot to lepo vidimo na okrašenih nečkah od Sv. Jurija ob Sevnici,^^ kjer je zaradi drugačne rabe okraševalec tudi izpustil znamenje križa ali IHS na sredi sred- njega polja. Poleg te ploskovno omejene krasitve nastopa na nekaterih pri- merkih sicer simetrična, toda ploskovno neomejena razporeditev okra- skov; to lahko opazimo na nečkah iz Malih Lipljen,^^ kjer je sredina skoraj neizpolnjena in sta malteška križa vrezana približno na vsaki spodnji polovici (si. 1 na str. 15). Okraski na nečkah so izvedeni v najrazličnejših geometričnih lini- jah in likih, prav tako so popolnoma geometrično, ustrezno tehniki. Iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Slikovni arhiv Etnografskega muzeja v Ljubljani. 14 Zibelka na Slovenskem podani posamezni rastlinski motivi (listi, vejice, rozete) in predmetne ponazoritve (srce, križ). Ce trdimo, da se je geometrični ornament najpopolneje in najbolj dosledno razvil na vzhodu, potem so nam okrašene nečke s Štajerskega (si. 2 na str. 13) na poti splošnoslovenskega geometričnega drnamen- talnega razvoja najlepše potrdilo. Za ilustracijo navajamo bogato okra- šeno krstno posteljico iz Slemen nad Selnico ob Dravi iz konca 18. sto- letja. Okrašenim nečkam z vzhoda postavimo ob stran one z zahoda, določneje z Gorenjskega in Notranjskega, kjer je ta krasilnost oči- vidno enostavnejša in fantazijsko manj zavzeta ter občutena. Medtem ko pojmujejo na vzhodu površino nečk kot ploskev, ki jo je treba popolnoma izpolniti in ji dati svetločrne barvne efekte z redkejšimi in gostejšimi okraski, x>ojmujejo na zahodu njeno okraševanje bolj ohlapno in površno. Baročni vtis vzhodnjaške krasilnosti se tu izgublja in postaja »secesijski«, čeprav je še vedno zdrav, naturalističen in pogojen v domačem umetniškem občutju. Nečki iz Podkorena, Mengša, Malih Lipljen in okolice Starega trga nam to dovolj jasno izpričujejo (si. 1, 3 na str. 13).^'' Kot izjemo, ki pa navsezadnje potrjuje pravilo, bomo navedli nečke iz zbirke EM v Ljubljani pod inventarno številko 7247 z oznako »otroška zibel iz Podkorena«, ki je ornamentalno skoraj popolnoma enaka z ono iz štajerskega Slemena. Domneva, da imamo opraviti z istim izdelovalcem, se mi zdi kar upravičena. V okrašenih (seveda pa tudi v neokrašenih) otroških koritih so torej ležali še čisto majhni otroci, dojenčki, čemur ustreza tudi velikost teh korit 71 do 78 centimetrov po dolžini in 32 do 42 centimetrov na širino. Cez dan so bile nečke na postelji, ponoči pa zraven postelje ali pri peči in obratno. Deset do petnajst centimetrov široka podaljška na ožjih straneh, iztesana iz istega kosa lesa v višini zgornje površine nečk, rabita za oprijemanje pri prenašanju in za namestitev noge pri zibanjvi. Tipični za obredne, krstne nečke so 3 do 4 leseni cveki, knofki, vdelani pod obema robovoma daljših stranic, na katere pritrdijo trak za prevezovanje pregrinjalca, tančice (Stari trg pri Ložu) ali izvezenih povojev (Bela krajina). V preteklih časih^^ so nečke ali zibke po vrhu vezali z rdečimi trakovi. Z njimi so odganjali od otroka zle duhove in uroke, če so se mu ti skušali približati na poti h krstu. Z nošnjo otroka v nečkah gojijo Belokranjci primerne želje: dete v nečkah naj bi bilo vse življenje dobro kot kruh in vse življenje naj bi mu ga ne manjkalo. Iz zbirk EM inv. št. 7707, muzejska zbirka Mengeš inv. št. 5; slikovno gradivo EM inv. št. 1/134; inv. št. 7707. " Boris Orel, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Slovencev I, 1944, str. 270—271. 15 Marija Jagodic-Makarovič Glede načina prenašanja otrok h krstu so zelo pogostni podatki v ljudskem izročilu, da so nosili otroke li krstu v nečkah bodisi na rokah ali na glavi.^^ Omembe, da je od krstnega popitka ali botrinje okajeni botri padel otrok sam ali pa z nečkami vred na tla, so prav tako česte. Resničnost ljudskega izročila bomo podprli z več ko poldrugo stoletje starim pisanim poročilom B. Hacqueta,^' kjer omenja, da nosijo gorski prebivalci Dolenjske otroke h krstu v nečkah in da se pri vračanju od krsta pogosto pripeti, da pijani botri pade otrok z glave ali pa da ga celo izgubi. Z začetkom rabe krstne otroške vrečice, pindekelčka,'^^ v drugi polovici 19. stoletja, pa izgubijo nečke, ponekod prej drugod pozneje, svojo obredno funkcijo in nekoliko kasneje, predvsem na severoza- hodnem območju, tudi vlogo otroškega ležišča in kopalne kadi. Drugače je na jugovzhodnem območju, kjer še tu in tam, zlasti v Prekmurju, na .Štajerskem in v Beli krajini, uporabljajo nečke za umivanje in še vedno za ležišče otrok. Mnogostranska uporabnost nečk jim je tam podaljšala življenje. 3. Zibelka Izraz zibelka je znan za to vrsto pohištva na vsem slovenskem etničnem ozemlju. Pri nadrobnejšem pregledu ostalih slovanskih jezi- kov ugotovimo, da poznajo besedo zibka v raznih podobnih korenskih glagolskih in samostalniških izpeljankah edino Ukrajinci in Belorusi.^* V slovenskem ljudskem besednem zakladu zelo redko srečamo besede, ki ne bi imele ustreznih sinonimov. Beseda zibelka je izjema, saj celo v dialektih poznajo le nekoliko variirano poimenovanje, toda niti enega sinonima. Tako imenujejo Gorenjci in Dolenjci zibelko zibka in zibu ter zbela (Bohinj). Deli, ki sestavljajo zibelko, so tu stra- nice, končnice, dna, tečaji ali točaji (Bohinj). Na Primorskem poznajo izraz ziba (Brda), zibu (Brkini, Vipava, Cerkljansko) in zbela (Brkini). Zibelka ima dve stranici, skunčnika in na njiju pritrjen roč (Cerkljan- sko) ali uócn (Bohinj) ter knofe in cveke. Prednjo končnico imenujejo v Brkinih čelo, nihalna podstavka, kotača, pa sta tu tečaja, in zibel teče na tečajih. Štajerci in Prekmurci pravijo zibka in zibal, enako Belo- kranjci. Da je beseda zibelka v zelo malo spremenjeni narečni izgovorjavi splošno razširjena in kot taka znana, pa nam najbolj jasno izpričujejo Terensko gradivo EM v Ljubljani. " B. Hacquet, o. c., str. 72. Za opozorilo se zahvaljujem tovarišu Jerneju Šušteršiču. Iz nemškega, das Einbinddeckerl. Max Vasmer I, Russisches etymologisches Wôrterbuch, Heidelberg 1953, str. 464 16 I Zibelke: SI. 1. Poslikaiia zibelka z moro (Kranjska gora z okolico); 2. zibelka z romarsko Marijo (Kranjska gora); 3. neposlikana zibelka z vrezanim IHS (Dolenjsko?); 4. kočevska zibelka »na pipce« (Koprivnik) Zibelka na Slovenskem ljudske pesmi, v katerih se zibelka kot simbol za zanositev ali otrokovo rojstvo, porod, neštetokrat omenja. Tako se v pesmih, ki so označene kot »kranjske«, uporablja naziv zibelka in zibka,^" v gorenjskih zibelka, zibka, zibika,^^ v štajerskih zibelka, zibka, in zibika, ziba, ziboka in zibel,^^ v koroških zibka, zibca, zibika,^'^ v belokranjskih zibelka,^'^ v do- lenjskih zibka,^^ in primorskih zibka ter zibca.Seveda pa moramo takoj dodati, da je ljudska pesem glede izrazov malo avtentična, ker se pesem prenaša iz kraja v kraj in podredi rimi. V glavnem nam omemba zibelke v najrazličnejših variantah ljudske pesmi rabi za podkrepitev gornjih izvajanj, da je izraz zibelka na Slovenskem splošno znan. Z izrazom zibelka in zibati pa še danes napovedujemo v vsakda- njem govoru v mestu ali na deželi v primernem stavku zanositev in otrokovo rojstvo. Kot smo že zapisali, nastopata obe besedi najpogo- steje kot simbol v ljudski pesmi. Bodoča mati, dekle ali njen fant, pa tudi nevesta često omenjajo z njim že izvršeno zanositev ali otrokovo rojstvo.^' V podobnih pesmih, ki jih poje nezakonska mati, je zibelka navadno prispodoba že izvršenega rojstva, obenem pa daje jasno pred- stavo o nekdanjem krivičnem družbenem odnosu do nezakonskih mater. Prastaro in geografsko močno razširjeno verovanje o zanositvi po vodi (azijski kulturni krog) je verjetno pustilo sled v koroški varianti pesmi iz Podjune, kjer poje dekle: je voda pritekla, je zibko prinesla.^^ Za potrdilo naj navedemo, da še danes pri nas ljudje otrokom odgo- varjajo na njihovo vprašanje, od kod so jim prinesli bratca ali sestrico, da iz vode.^" V isti pesmi imamo verjetno opraviti tudi z edino omembo splava, abortusa, prav tako simbolično izraženo kot sledi: spet voda odtekla, spet zibko odnesla, zdaj je spet lušno, ko sem od zibike fraj. Vsebinsko zelo zanimiva je dalje kranjska varianta pesmi, v kateri fant izraža dekletovo pripadnost njemu z besedami: so te mamca ob- lubili, si v zibki še bla.*^ Nedvoumno je v njej ohranjen spomin na nek- danjo zakonsko pravico, ki so jo imeli starši, da so o otrokovi bodoč- nosti ukrepali sami. Kakršnekoli trditve, da se je to dogajalo pri nas Glej K. Štrekelj, SNP I—IV, 1893—1923, št. 73, 2013, 2169, 2180, 4762, 5432, in pesmi iz navedenih ciklov. =1 Idem, št. 1750, 2011, 2018, 2398, 4763. =^ Idem, št. 549, 583, 2281, 2282, 2320, 2324, 2373, 2376, 4766, 7085. Idem, št. 523, 568, 1991, 2025, 2371, 7278. ¦ Idem, št. 1716. Idem; št. 2012, 2371. ™ Idem, št. 560 itd., št. 1793. Idem, št. 2169, 5432 itd. Idem, št. 2371, 2012. Idem, št. 1991. M. Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš 1958, str. 124. " K. Štrekelj, o. c, 2180. 2 Slovenski etnograf 17 Marija Jagodic-Makarovič Že v prvih letih po otrokovem rojstvu, podobno kakor pri južnih Slo- vanih, pa bi bile vsekakor prezgodnje, ker v tej smeri pri nas še ni bila izvedena nobena raziskava. Prvotna kmečka zibelka je bila nedvomno še zelo podobna nečkam, to je izdolbenemu ali iztesanemu koritu. Saj je za »nove izume nadar- jenemu človeku« lahko že zelo zgodaj prišlo na misel, da je na vsako stran nečk spodaj pritrdil nihalno ploskev. S tem je dosegel dvoje: otroka je nekoliko privzdignil od tal in ga tako obvaroval pred mrče- som, po drugi strani pa si je olajšal zibanje. Trditev, da so s kotači od tal vzdignjene nečke »prototip« zibelke, bomo podkrepili z ilustracijo, ki nam jo je posredoval Hacquet v začetku 19. stoletja, torej v času, ko je že nastopila svojo pot zibelka, kot si jo predstavljamo danes. Na sliki, ki sicer predočuje ženo iz sosednje pokrajine, Morlakinjo, dovolj jasno vidimo, da je zibelka, ki jo nosi žena na glavi, sestavljena iz dveh delov: iz okrašenega otroškega korita in nihalnih tečajev.*^ Vse- kakor pa se je kmet pri oblikovanju zibelke zgledoval tudi po višjem meščanskem stilnem pohištvu. Tako »meščansko« zibelko nam prika- zujejo upodobitve na votivnih podobah že zelo zgodaj. Za primer na- vajamo votivno podobo z letnico 1666, kjer žena, oblečena v srednje- evropsko meščansko nošo tedanjega časa, prosi za otroka, ležečega v baročno oblikovani zibelki.*^ Medtem ko obdrži meščanska zibelka neposredno zvezo s tedanjo baročno umetnostjo, se preprosta kmetova zibelka izpodbujena po oblikovni strani z višjim slogom, razvije predvsem v alpskem območju v krasilno pisano in svetlo zibelko, ki odseva vso poezijo mladega živ- ljenja, položenega vanjo. Ce gledamo dalje, opazimo v tem načinu poslikovanja nedvomne zveze z ostalim alpskim prostorom, kar jasno predočujejo primerjave z avstrijskimi in nemškimi kmečkimi zibel- kami." Naš kmet pa je v samosvojem načinu poslikovanja tudi to pot dokazal vso krasilno sposobnost, izhajajočo iz njegovega umetniškega in čustvenega občutja. Zibelka se je tako začela razširjati po vsej Sloveniji in se je usta- lila ponekod bolj drugje manj. Tudi časovno' opazimo velike razlike. Medtem ko se Gorenjska in Dolenjska — kar lahko ugotovimo na osnovi arhivov in datiranih primerkov v muzeju — seznanita z njo že v 18. ali vsaj v začetku 19. stoletja, je v drugih pokrajinah nekoliko drugače, kolikor moremo to dognati po ljudskem izročilu. " B. Hacquet, o. c, akvarel pred tretjim delom na str. 94. Podatek velja sicer za Morlake, upam pa, da ni prevelik krajevni skok, če primero upo- rabim tudi za naše kraje. " Iz zbirk EM, inv. št. 3047. " M. Ritz, Alte bemalte Bauernmobel, Miinchen, si. pril. XII. " Angelos Baš, o. c, str. 123. 18 Zibelka na Slovenskem Za prekmurske Slovence nam je najlepši dokaz primerjanje Csaplo- vicsevega in Belosicsevega orisa prekmurske hiše. Tako prvi v svojem opisu kmečke notranjosti iz začetka 19. stoletja"" zibelke sploh še ne omenja, nasprotno pa navaja Belosics konec 19. stoletja pri prav tako nadrobnem opisu pohištvenega inventarja že tudi zibelko."' Če s tem v zvezi pretresemo še ljudsko izročilo, so si vsa poročila edina v tem, da je zibelka v Prekmurju in na Štajerskem pred približno sto leti začela nadomeščati otroško korito, čeprav ga ni nikdar popolnoma nadomestila, kar lahko prav tako povzamemo iz ljudskega izročila. Približno v istem času se pojavi zibelka tudi v Beli krajini, kjer pa so jih za razliko z Gorenjskim in Štajerskim izdelovali najbolj množinsko konec prejšnjega in v prvih desetletjih našega stoletja. Prva desetletja našega stoletja so tudi že doba opuščanja zibelke, kjer na prehodu v drugo polovico 20. stoletja ta skoraj docela izgine iz naših kmečkih hiš na podstrešje in jo najde etnograf tam le kot še razmeroma dobro ohranjeno pričo preteklosti. To poudarjam zato, ker je zanimiva ugotovitev, da so kmetje ohranjanju zibelk posvetili večjo pozornost kot ostalemu pohištvu, ker jih spominja otroških let. Po drugi strani pa se zibelka ohrani zaradi svojega praktičnega namena tudi še ob modernem pohištvu, ki ji šele z nastopom otroške pletene košarice-posteljice nudi primerno nadomestilo. Po oJaliki in stopnji okrašenosti delimo zibelke v neposlikane in v poslikane, kot jih bomo v naslednjem pregledno obdelali. Neposlikane zibelke Neposlikane zibelke (si. 1/3) se po načinu izdelave, konstrukciji, obliki in materialu skorajda ne razlikujejo od poslikanih. To so v vsakem primeru mizarsko izdelane zibelke, zbite z lesenimi klini, kjer so tudi štirje robniki, v katere sta ujeti končnici in stranici ter celo nihalni ploskvi, skromno oblikovani, rezani ali struženi. Mizar upo- rablja mehak smrekov les, robnike ali stebričke pa naredi iz trdega, navadno javorovega lesa. Edini lepotni poudarek dajeta zibelki rezani končnici in deloma stranici. Od enostavnega polkrožnega ali trirob- nega oblikovanja končnice je mizar prešel k pravcatemu igračkanju z obrezovanjem na obeh končnicah, ki sta zdaj skoraj nagubano drobno in okroglo, zdaj srčasto in sedlasto obrezani (si. 3, 4 na str. 21). Manjše dekorativne pozornosti sta deležni obe stranici, ki sta navadno ravni ali pa tudi, predvsem na obeh koncih, trirobno ali večrobno oblikovani. Podolgovata ali srčasta odprtina v končnicah pa rabi za lažji prijem. Posebnost enako izdelanih cerkljanskih in bohinjskih zibelk je obroč, ki je polkrožno pritrjen na stranici zibelke v zgornji polovici, na- *" J. Csaplovics, Croaten und Wenden in Ungarn, Pressburg 1829, str. 60 ss. " V. Bellosics, Die Wenden in Zalaer und Eisenburger Comitat, Die öster- reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Wien 1896, IV, str. 202. 2» 19 Marija Jagodic-Makarovič menjen obešanju pregrinjalca proti svetlobi in muham ter je po navadi premičen (si. 4 na str. 00). Sest do devetnajst luknjic je izvrtanih v spodnji deski za odtekanje urina in dovajanje zraka ter trije do štirje gumbi za prevezovanje traku tik pod robom stranic. Povprečne mere zibk so naslednje: dolžina stranice 83 do 110 cm, višina 25 do 55 cm. Širina končnice je 44 do 50 cm in višina 55 do 56 cm, širina kotača okoli 49 cm. Primorske in štajerske so nekoliko manjše. Večji del teh zibelk je mizar kar sam prebarval navadno s tem- nejšo ali srednjerjavo barvo. Edino na Dolenjskem, v okolici Žužem- berka, so jih barvali rdeče. Ce pokličemo na pomoč ljudsko psihologijo barv, ima v tem primeru rdeča verjetno pomen apotropejske barve. Po- nekod je mizar enako, samo z nekoliko temnejšo barvo naslikal na konč- nici zibelke v štirikotno rombasto polje vibaste okraske, kar lepo vidimo na panjski končnici Kmet ziblje Francoza.Mizarji v Trenti so na zibelke vrezovali le pentagram ali pa inicialki imen IHS in MRA (si. 5 na str. 21). Neposlikana zibel je pogosto upodobljena na votivnih podobah. Seveda pa je njih izvor problematičen in tudi slikarjevi vzorci so po- gosto vzeti iz nedomačega okolja. Po noši sodeč, v katero je oblečena mati bolnega deteta v zibelki, bi tudi votivno podobo iz leta 1811 iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani prisodili našim krajem. Upo- dobljena zibelka je preprosto oblikovana, rjavo barvana, s skromnimi okraski. Tudi obe zibelki, navedeni v svobodniškem inventarju Luke Juraja iz Lokarij pri Vodicah iz leta 1721, bomo uvrstili med nepo- slikane, enako- ono iz trdega lesa na spisku zapuščinskega inventarja Antona Jakliča iz Smartna pri Litiji iz leta 1768.*" Neposlikana zibelka se je v nekaterih krajih oblikovno nadalje razvila. Na prvem mestu naj omenimo zibelke s Štajerskega in Koro- škega, ki so po obliki še popolnoma podobne prej omenjenim, samo da imajo navadno na stranicah ali pa na končnicah,'"' vložene stružene paličice. Podobne zibke z galtrci poznajo tudi v Beli krajini. Na kotač so nekoliko poševno pritrjene noge vdelane v čelnico. Sprednja in zadnja stran nimata galtrc, pač pa obe stranski. Med stransko desko in zgornjo polkrožno zaobljeno letvo so vdelani okrogli klinčki, v presledkih 8 do 10 cm. Zibke so zvečine dolge 1 m, visoke pa 65 do 70 cm, iz smrekovega lesa in pobarvane z rjavo oljnato barvo, brez kakršnihkoli okraskov. Zibke z galtrci sta v Metliki ob sejmih prodajala mizarja Matevž Gabrovšek in Jure Hočevar. Izdelovali so jih še metliški mizarji Leo- pold Horvat, Oton Kopinič in drugi. Majhen oblikoven razvoj v višino, če moremo tako reči, doživi zibelka v skrajnem severozahodnem delu Slovenije, v Robediščih na Primorskem. Izdelovalec jo je močno vzdignil od tal s tem, da je; po- Iz zbirk EM v Ljubljani, inv. št. 286. *^ Glej opombo pod 13. Arhiv študentske ekipe za Slovensko Koroško, inv. št. 365. 20 Neposlikane zibelke: SI. 1. Zibelka na nihalnih stojalih (Mengeš); 2- končnica s pentagramom (Trenta) ; 3. zibelka s podaljšanima kotačema (Robedišča nad Breginjem); 4. zibelka z obročem (Cerkljansko) Risba: Sibila Nekrep Marija Jagodic-Makarovič daljšal oziroma povišal oba kotača, tako da sega zibelka v višino tudi do 84 cm. Korito zibelke pa se še vedno ziblje obenem s kotači. Pri teh zibelkah pa tudi že izgine vsak smisel za okras in se nam pred- stavijo kot dosleden, iz desk zbit mizarski izdelek (si. 3 na str. 21). Formalno povezanost z belokranjsko zibelko z galtrci in z robe- diško s podaljšanima kotačema kaže zibelka na nihalnih stojalih, ki pa nastopa izrazito posamično in jo zato ne moremo krajevno opredeliti. Zibelkino korito, ki ima ponekod v obe stranici vdelane stružene palice, šprunceljne, stoji na nihalnih podstavkih, ki sta izgubila že vso zvezo s kotači pri zibelkah. Korito niha sedaj že popolnoma na drugi osnovi, s pomočjo nihalnega stojalnega križa, kjer sta se kotača spre- menila v raven podstavek, in sta povezana med seboj z vodoravno preklado spodaj, navpično stojalo pa je pritrjeno zgoraj samo z majhno palico tik pod robom končnice, tako da se na tej osi ziblje samo zibel- kino korito ne pa vsa zibel kot je običaj pri vseh opisanih zibelkah (si. 1 na str. 21). Zamisel te zibelke je verjetno prinesena od drugod, iz Nemčije, kjer so se naši delavci na sezonskem delu prav lahko seznanili s podobnimi zibelkami. Ko so otroci odraščali so jim zlasti v Beli krajini naredili zibko- posteljico. Dolge so bile navadno 105 cm, široke 45 in visoke 41 cm. Širina kotačev se poveča na 75 cm. Kotača sta po navadi hrastova, ogrodje pa iz bukovine, obe stranski deski in dno pa je smrekovo. Vse štiri stranice imajo običajno vložene med desko in gornjo letvo rez- Ijane bukove stebričke. Poslikane zibelke Nekako v drugi polovici 18. stoletja so začeli pohištvo iz mehkega lesa pleskati in zaljšati z raziiimi okraski.Polihromija se je najvišje razvijala na našem kmečkem pohištvu v 19. stoletju.^^ O tem nam priča datirano in nedatirano pohištvo obenem z zibelkami, ki izvirajo vse iz 19. stoletja. Edino zibelke iz Bele krajine, ki jih deloma tudi uvrščamo med poslikane, sodijo v kasnejši čas, v prvo polovico 20. stoletja, in jih zato tudi posebej obravnavamo. Intarzija, ki se je ob tistem času predvsem na zahodu dokaj močno dotaknila skrinj in ostalega kmeč- kega pohištva, je šla skoraj popolnoma mimo zibelk. Edini primerek v EM,°* z baročno angelsko glavo, izdelano v masi, pa bomo uvrstili med meščansko. Zibelke z Gorenjskega. Poslikana zibel, kot si jo pod to oznako predstavljamo več ali manj določno, je doma na Gorenjskem z najmočnejšimi središči okoli Škofje Loke, Rateč in Kranjske gore, od koder tudi izhaja večji del zibelk iz zbirk EM v Ljubljani, kra- Wôrterbuch der deutschen Volkskunde, Stuttgart 1955, str. 887. Albert Sič, Narodni okraski na orodju in pohištvu I, 1923, str. 2. Dr. F. Kos, Slovenska kmetska skrinja. Etnolog XIV, 1942, str. 65. Zibelka iz Mekinj, inv. št. 2703. 22 Zibelka na Slovenskem jevno opredeljenih in domnevanih. Manjša, toda le posamezna priza- devanja poslikovanja z barvo se pojavijo tudi na posameznih pri- merkih iz Brd in na Cerkljanskem, vendar teh ne obravnavamo, ker niso splošna. Prve zapise o izdelovalcih in poslikovalcih zibelk na Gorenjskem dobimo pri Siču, kjer omenja, da je bilo največ poslikanega pohištva napravljenega na Gorenjskem v Lipici pri Škofji Loki, kjer ga je sli- kala Ziherlova vulgo Štefanova rodbina, v Poljanah nad Škofjo Loko so ga slikali Šubici, v Polhovem Gradcu pa Riharji.^" V Selški dolini pa je poslikoval zibelke, ki jih je prinašal star mizarski samouk, ljudski umetnik Tone Klemenčič-Plandar (6844—1927)." Na Cerkljan- skem je izdeloval v začetku našega stoletja zibelke s skromno slikarijo mizar Kazine. Umrl je leta 1905, z njim pa je zamrlo tudi poslikovanje zibk. Medtem ko lahko določimo pri poslikanih skrinjah vsaj do neke mere manjši likovni razvoj, se nam to pri zibelkah skorajda ne posreči. Ljudje, ki so poslikovali zibelke na začetku ali na koncu stoletja, so uporabljali šablone; o tem ni dvoma. Kolikor pa so delali brez njih, so se držali šablonskega načina poslikovanja, standardne razporeditve ornamenta, barv in motivov. Kljub temu pa med razmeroma precej številnimi primerki nismo mogli določiti zibelk, ki naj bi jih bila iz- delala ista roka. Nasprotno je med vsemi zibelkami neka podobnost, ki ponovno govori za posnemanje in šablono. Za vse poslikane zibelke je z redkimi izjemami značilno izdatno obrezovanje končnic, manj stranic in popolna oblikovna ustaljenost. Medtem ko se neposlikana zibelka, kot smo lahko opazili v predhodnih izvajanjih, tudi oblikovno razvija, se poslikana ne razvije v nobenem primeru. Ostane verna po- doba meščanske baročne zibke in kot taka tudi izgine. Edina posebnost so plastično pribiti okviri na stranicah, ki jih tako razdele na več nepravilnih, toda simetričnih polj, kar je brez večjega lepotnega učinka (si. 1/2). Pred poslikovanjem se je slikar omejil predvsem na okraševanje obeh končnic, sprednje in zadnje ter je obema skušal dati tudi neko motivno vsebino, medtem ko sta obe stranici vedno le okrasno poj- mo vani. Vendar poslikovanje le-teh ni vedno pravilo. Tudi pri zibelkah se kompozicija ornamenta v vsakem primeru podreja ploskvi, ki ji je na razpolago.^^ Glede likovnega ali ornamen- talnega razvoja se je pokazalo, da ga ni. Glede na motiviko in ornamentiko, ki jo zibelke predočujejo, bi ločili naslednje skupine: najpogostnejše kombinacije so božjepotna Marija (Marija z Jezusom) in mora (si. I/l, 2), dalje inicialki imena MRA in lilS, redkeje nastopata skupaj na isti zibelki rozeta z moro ali IHS. Albert Sič, o. c., str. 2. ^ Andrej Pavlovec, Ljudski umetnik Tone Klemenčič-Plnadar, Loški raz- gledi V, 1958, str. 151. " Ista ugotovitev za skrinje v delu F. Kosa, o. c, na str. 64. 23 Marija Jagodic-Makarovič Sveta družina in mora sta upodobljeni enkrat, prav tako Jezušček in IHS^^. Letnica, naslikana na sprednji končnici, pa je skoraj običajna. V zbirkah EM je najstarejša letnica na zibelki 1817 z inv. št. 10611, najmlajša pa 1890. Poleg omenjenih figuralnih motivov sO' na zibelkah naslikani le še izključno rastlinski, posamezno, v šopkih ali v bordurah (si. I/l, 2). Vsi upodobljeni motivi pa so, čeprav povzeti po naravi, močno predelani in stilizirani. Zato je razumljivo, da najpogosteje, kar se dogaja v ljudski umetnosti nasploh, cvetlic oziroma njihovega porekla ne mo- remo natančno opredeliti, in jih zato le bolj splošno poimenujemo. Naj- običajnejši okras so šopki vrtnic, marjetic, nageljčkov in tulipanov na sprednji stranici, po eden na vsaki strani božjepotne Marije in svete družine. Podoben šopek, vejica z listi ali cvetovi, je tudi večkrat na kotaču. Inicialki MRA, IHS in pentagram so navadno obdani s krogom, okoli katerega je venec iz rož ali listov. Stranice navadno niso okra- šene ali pa so šopki cvetlic in listov naslikani v eni ali treh bordurah ali posameznih šopkih. Od predmetov je upodobljena odinole vaza, navadno na sprednji končnici ali na kolaču, s šopkom vred. Na osnovi datiranega gradiva lahko ugotovimo, da se motiv po- slikovanja z romarsko Marijo upodablja največ od srede 19. stoletja naprej, kjer je ta upodobljena skoraj kot pravilo na vseh zibelkah iz druge polovice 19. stoletja. Za prvo polovico prejšnjega stoletja pa so značilni pentagram ter inicialki IHS in MRA. Inicialke, romarska Ma- rija in pentagram imajo v vsakem primeru zaščitni pomen. Glede kolorita moremo ugotoviti, da tudi slikarje zibelk odlikuje enako kot poslikovalce skrinj živahna barvna skala. Slikarji so uporab- ljali oljnate barve, najpogosteje modro, zeleno, rdečo, rumeno, rjavo in belo v svetlejših in temnejših odtenkih. Medtem ko so barve iz prve polovice 19. stoletja temnejše in bolj umazane, pa so barvni toni iz druge polovice svetli in čisti, kar gre vsaj deloma na račun patine. Zibelke v Beli krajini. Kot smo že omenili, se je zibelka pojavila v Beli krajini precej pozno, okoli leta 1900, ko je vsaj deloma izpodrinila nečke. Belokranjske poslikane zibelke se po obliki nekoliko razlikujejo od opisanega tipa zibelke. Zamčilna zanje je oblika konč- nice s svojo sedlasto strešno formo, ki kaže na vplive z onstran Kolpe. Do druge svetovne vojne so^ bile razširjene po Beli krajini pred- vsem tako imenovane kočevske zibke na pipce, ki sta jih zadnja leta pred vojno izdelovala Franc Mazelle in Franc Lužar iz Rajhenava ozi- roma Koprivnika. Zibka na pipce se je imenovala zato, ker je imela vse štiri ročice stružene v obliki otroškega noža-pipca (si. 1/4). V Belokranjskem muzeju sta dve taki kočevski zibki na pipce (inv. št. 44 in 573). Dolžina zibk je 80 cm, širina 35, višina 30 in dolžina kotača 43 cm. Pipci na obeh zibkah so dolgi po 20 cm. Obe zibki sta iz ^« Iz zbirk EM, s. n. 24 Zibelka na Slovenskem bukovega lesa. V dno prve zibke so izvrtane tri, v dno druge pa 6 lu- kenj. Prav tako so izvrtane luknje (po dve na vsaki strani) tudi ob gornjih robovih stranic, da so skoznje potegnili trak, da ni otrok zlezel ali padel iz zibelke. Kočevske zibelke so preprosto okrašene, predvsem z geometričnimi liki in linijami (trikotniki, romboidi, valovnice, črte), rastlinski orna- menti (venčki) ter predmetni liki (srce). Vsi okraski so izdelani ročno, precej šablonsko in navadno samo v dveh barvah: rdeči in zeleni olj- nati. Ljudsko izročilo pravi, da so se zibelke, namenjene deklicam ali dečkom, ločile že na zunaj, po ornamentu na kotaču. Zibke z dvema venčkoma so bile za deklice, na dva cofka pa za fantičke. Po vzoru kočevskih zibk so izdelovali zibelke tudi domači mizarji ali kmečki mizarski samouki,"" prav tako okrašene z geometričnimi in rastlinskimi stiliziranimi ornamenti v rdeči in temnozeleni oljnati barvi. Na osnovi gornjega je mogoče ugotoviti, da so belokranjske zibelke le skromen odsev gorenjskih poslikanih zibelk in so brez vsake pove- zanosti z obilno in pestro slikarijo ter ostajajo na stopnji neposvojenega importa (Kočevski Nemci, od tod: kočevske zibelke) ali pa posnemanja in medsebojnega ornamentalnega vpliva s Hrvatsko. Mesto zibke v hiši,oprema in način prenašanja. Iz zapiskov moremo ugotoviti, da je mesto zibke po raznih pokrajinah razmeroma precej različno, vsekakor pa ima po drugi strani postavitev povsod isti cilj; biti čim bliže pri roki materi na zavarovanem in toplem mestu. Gorenjci imajo svoje zibelke v hiši pri postelji ali pozimi pri peči, v okolici Kranjske gore pa na posebni klopi za to, zibavanca ali prunka imenovani. Štajerci in Prekmurci jo postavijo ponoči na klop pri peči, sicer pa stoji v hiši ali v kuhinji. Dolenjci so postavljali zi- belke na tla ob postelji v kamri. Podnevi so na Vipavskem postavili zibelko poid posteljo, če ni bilo otroka v njej, pozimi pa je stala ob ognjišču. Na Cerkljanskem so jo imeli na tleh v hiši pri peči, v Brdih pa na tleh pri ognjišču. V Brkinih je stala podnevi na klopci na ognjišču, ponoči pa na posebni široki klopi ali na skrinji v kamri. Nekajkrat omenja njeno postavitev bolj na splošno tudi ljudska pesem. Tako stoji v koroški pesmi zibka na sred jispe,^^ v primorski pa v kambri."^ V dobi Avstrije so take zibke veljale 1 goldinar, v prejšnji Jugoslaviji pa so jih prodajali po 30 do 35 dinarjev. Te zibke so sprva kuj>ovali v Metliki tudi Belokranjci, zadnje desetletje pred drugo svetovno vojno pa skoraj iz- ključno Hrvatice z onstran Kolpe. ^ Tako zibko je naredil Jože Pešelj iz Jelenje vasi pri Starem trgu leta 1923 in jo tudi poslikal. Zibka je iz bukovega lesa in ima za pretikanje traku luknjice. «* K. Štrekelj, o. c, št. 523. Idem, št. 2312. 25 Marija Jagodic-Makarovič Hiše z večjim številom otrok so imele 2 do 4 zibelke, ko so otroci odrasli, pa so jih zanesli na podstrešje. Kar vsa poročila so si edina v tem, da so v zibelko dali na dno slamo ali lickanje, čez pa kakšne cunje. Otroka so pokrili z odejico in prevezali s trakom, ki so ga pritrdili na lesene gumbe ob robu stranic. Tako kot nekdaj v nečkah so pozneje tudi v zibelkah nosili otroke h krstu. Po Gorenjskem, kot omenja Boris Orel, so nosili novorojenca h krstu v majhni, lepo pisani krstni zibelki, ki je bila skupna last vseh vaščanov Tako skupno zibko, do katere je imela pravico vsaka hiša v vasi, so še pred nedavnim poznali Bohinjci (Stara Fužina)."' Prav tako ima že tudi Hacquet v omenjeni knjigi naslikano ženo, ki nese zibelko na glavi."" Tudi štajerska varianta pesmi Po ravnem polju Marija gre,"= ome- nja v pesmi, da nese na glavi ziboko. Da so pri večjih razdaljah pritrdili zibko tudi na tovorno živinče, poje pesem iz Poljan od Kolpe, kot sledi:"" na vrancu je sedelce, na sedelci zibelka, u zibeli detece, na detetu srebrn pas. Zavarovanje otroka v zibelki. Vera, da so otroci iz- postavljeni nekaterim boleznim, ki jih povzročajo zli duhovi ali hu- doben človek, je bila nekdaj med našim ljudstvom zelo razširjena in je ponekod še danes, čeprav ne tako očitno. Zato so skušali otroka v zibki zavarovati z raznimi znamenji, rastlinskimi sredstvi in predmeti, ki so jih risali ali polagali v zibelko. Po verovanju ljudi je mora mučila otroke kar po vsej Sloveniji, kolikor sem mogla dognati z lastnimi raziskovanji. Ta je »hodila sesat« ali »peštat« že prav majhne ali pa tudi nekoliko večje otroke. Splošno znano obrambno sredstvo proti mori je bil pentagram ali pete- rokraka zvezda, ki jo je navadno že slikar narisal na sprednjo ali zad- njo končnico. Na neposlikane zibke so domačini narisali moro s kredo. To znamenje v raznih krajih različno poimenujejo, in s tem tudi bo- lezen. Najbolj razširjen izraz je mora, na Kobariškem, v Trenti in na Cerkljanskem ji pravijo trantamora, trutamora, kračja ali sračja noga, v Beli krajini norina taca, v Bohinju pa morna ali morska taca. Na Cerkljanskem so dajali otrokom v zibel grah, če jih je mora sesala, navadno liho število, pet ali sedem. Z istim namenom so pre- tikali otroke čez obroč. Morda je temu rabil obroč, ki ga imajo vse cerkljanske zibelke, čeprav seveda ne smemo prezreti praktičnega na- "' Boris Orel, o. c., str. 270—271. Glej opombo pod št. 42. "= K. Štrekelj, o. c., št. 4854. Idem, št. 1716. 26 Zibelka na Slovenskem mena, ki ga je imel, to je za obešanje pregrinjala proti svetlobi in muham. Ponekod dajejo v zibel rogoviličasto korenino."^ Od predmetov uporabljajo na Cerkljanskem odprte škarje proti mori, ki jih denejo pod blazinico, da se mora prestriže ali nanje obesi. Na Gorenjskem (Dovje, Mojstrana) devljejo matere v zibel na dno majhne ploščate kamenčke, ki morajo biti preluknjani, da s tem obva- rujejo dojenčke more in drugih zlih duhov. Na Koroškem preganjajo moro tudi tako, da nastavijo pod zglavje ogledalo,"'* Na Kobanskem dajejo še danes v nečke ali zibke česen pod otro- kovo zglavje, da ga obvarujejo pred vsemi slabimi duhovi. Pred nespečnostjo pa zavarujejo na Kobariškem otroka z luninim perjem, ki ga prav tako polože v zibko. Zaključek Kot smo omenili že na začetku, priprave za ležanje in prenašanje otrok do danes niso bile obdelane. Zaradi pomanjkanja gradiva in za- piskov smo se morali tu omejiti le bolj na pregled kot na sistematično obdelavo. Vsekakor bomo zaključili: za ležanje in prenašanje otrok so prvotno po vsej Sloveniji uporabljali kadunje-nečke, kot so se nam še najdalj ohranile na Štajerskem, v Prekmurju in v Beli krajini. Konec 18. stoletja začne nadomeščati otroško korito zibelka in ga v 19. sto- letju na Gorenjskem in deloma na Dolenjskem popolnoma izpodrine. V drugi polovici 19. stoletja zaidejo zibelke tudi na Štajersko in v Prekmurje ter konec stoletja v Belo krajino. Prva desetletja našega stoletja pa začne zibelko nadomeščati otroški voziček, domač ali kup- ljen izdelek. Oblikovno se je zibelka razvila iz nečk, katerim je bila dodana nihalna ploskev. To preprosto obliko - zibelke pa je »poplemenitila« meščanska zibelka, katere forme pa naš kmet ni slepo prevzel, ampak jo je primerno posvojil in ji dal s svojo slikarijo na krasilnih zibelkah pečat lastnega umetniškega čustvovanja. " Boris Orel, o. c, str. 268. Idem, str. 268. 27 Marija Jagodic-Makarovič Summary THE CRADLE IN SLOVENIA The study of cradles and appliances for the children's lying in and their being carried around roas not taken into great con.sideration roith us although this had been a noteworthy item of rustic furniture a short while ago. At any rate, however, the cradle in Slovenia is wort being particularly talked over not only as an item of furniture inventory, but also as an ever so frequently appearing symbol for birth announcement in the former social life. Because of want of material from some provinces, me restricted ourselves to a short amount rather than to a systematical treatment or discussion mhtle feeling conscious of the urgent necessity to research yet many a province for giving detailed descriptions and local definitions as to the spreading of single forms. The fundamental subject of this article are cradles and children's mould- hutches from the Ethnographical Museum at Ljubljana, from the Provincial Museum at Maribor, and from the White Carniolian Museum at Metlika. More- over, data and illustrated material from field researchings undertaken by Ethnographical Museum, further archives of probate, registers and archives, inasmuch they have been published, and remarks in national songs as well as partly illustrated material, taken from votive images and bee-hive endboards. Thus, we stated that mould-hutches mere formerly used all over the country of Slovenia for children to be lying in and to be carried around, especially on occasion of baptism, namely such ones as people can see in good state of repair in the South-East of Slovenia. Towards the end of the 18-century, the cradle is substituting the children's mould-hutch, completely ousted in West Slovenia and partly in Dolenjska (Low Carniola) in tlie 19-century. In the second half-century, the cradle is finding its may aho to Styria and to Prekmurje (East Slovenia). In the first decades of our century, the cradle gives may to the perambulator or pram, a domestic or bought article of production. As to its shape, the cradle is nothing but an improved and completed form of the hutches to which a rocking-board was added. This primitive form of cradle, however, was ennobled and refined by the civiUlike cradle, the form of which was not bindly taken over or accepted by our pesant or countryman, but he took possesion of it and, by means of his paintings in an alpine room on decorative cradles, he set the seal of his own artistic feelings to it. 28 KMEČKO POHIŠTVO V PODRAVJU IN POMURJU Franjo Baš Pohištvo je vsa premična oprema, ki izpopolnjuje stanovanjske prostore z namenom, da omogoča v njih človeku stalno prebivanje. Pohištvo zajema tako vse priprave in naprave za pripravljanje in uži- vanje hrane, prenočevanje, počitek in razvedrilo in pa shrambe za obleko. Stanovanjska stavba varuje stanovalca pred vremenskimi ne- všečnostmi in mu zagotavlja potrebno toploto, pohištvo pa mu omogoča vsa opravila, ki jih terja bivanje in življenje v notranjosti stavbe. Zaradi tega pomeni pohištvo podobo človekovega družbenega vzpona, gospodarske in kulturne ravni, in s tem predmet kulture, ki se zrcali v okolju, kjer biva, s smotrom, ki mu rabi, in s tehniko, ki ga ustvarja. Okolje pohištva je enako hiši ali stanovanju, s katerim tvori pohištvo ubrano celoto in kateremu rabi; smoter je podrejen posebnim name- nom, za katere je posamezni kos pohištva določen, medtem ko je tehnika način proizvodnje, ki je pohištvo oblikovala. Viri za proučevanje ljudskega kmečkega pohištva v Poidravju in Pomurju so zlasti konservativna stalna bivališča, ki jih predočujejo ali so predočevala do polpreteklosti dimnice v hribih nad Dravo, Mislinjo in Mežo na zahodu in pa hiše z odprtim ognjiščem v goricah na vzhodu od Maribora. Glede tehniške in kulturne izvirnosti dimnice jo moremo vzeti za primer ljudskega bivališča pred prosvetljenstvom zlasti na zahodu od Maribora, medtem ko omogoča podobni pogled v preteklost stanovanja na vzhodu od Maribora stanovanjska hiša z od- prtim ognjiščem, ki se je do zadnjega časa ohranila v Halozah, v goričanskem Pomurju in med porabskimi Slovenci. Viroslovna vrednost dimnice^ in hiše z odprtim ognjiščem je v njuni razvojni statičnosti, ki je ohranila podobo stanovanja in stanovanjske opreme do zgodnjega srednjega veka nazaj, s tem pa tudi pohištva. Bolj redko kot so znane konservativne oblike stanovanjske opreme iz dimnice in hiše z odprtim ognjiščem so omembe pohištva, zlasti z njegovo nadrobno posamično opredelitvijo v narodni pesmi iz Podravja in Pomurja. Tako narodna pesem n. pr. v zbirkah Stanka Vraza pohištvo rada idealizira, ko ga omejuje zlasti na podobe iz mest ali gradov. Važni viri za ljudsko po- hištvo bi mogli biti zapuščinski zapisniki v arhivih, ki pa jih zaradi " Geramb V., Die Kuiltnrgeschichte der Rauchstube. Wörter und Sachen. IX, Heidelberg 1924 — Die geographische Verbreitung der ostalpinen Rauch- stuben. Wiener Zeitschrift f. Volkskunde, Wien 1925. 29 Franjo Baš njihovega slučajnostnega in nepopolnega razvida ne moremo upošte- vati, dokler jih ne poznamo v ustrezni popolnosti; podobno je tudi s pohištvom pri likovnih umetninah. Tako nam ostane vzporedno z dimnico in hišo z odprtim ognjiščem in pa deloma z narodno pesmijo iz Podravja in Pomurja najvažnejši vir za obliko ljudskega pohištva v Podravju in Pomurju zbirka v Pokrajinskem muzeju v Mariboru in kot njeno dopolnilo muzejska zbirka v Murski Soboti. Prva je zrastla zlasti v letih 1931 do 1938, druga po osvoboditvi 1945; prva obsega pohištvo iz vsega Pomurja in Podravja od Velikih Dolenec na vzhodu do Leš na zahodu in od Remšnika na severu do Haloz na jugu, druga pa iz vzhodnega Pomurja, torej zlasti z območja nekdanje hiše z od- prtim ognjiščem. Mariborska zbirka obsega tudi primerjalno fevdalno pohištvo nazaj do 16. stoletja, medtem ko je murskosoboška novejša, zlasti iz 19. stoletja. Primerjava kmečkega pohištva v znanih dimnicah ali hišah z od- prtim ognjiščem s pohištvom v obeh imenovanih muzejskih zbirkah kaže, da je pohištvo v mariborskem muzeju izraz zgodovinskega raz- voja stanovanjske hiše in stanovanja, da je z izjemo mize in skrinje mlajše od dimniškega in v hiši z odprtim ognjiščem in da se približuje našim sedanjim oblikam. Izročilo kmečkega pohištva iz preteklosti, se pravi iz časa dimnice in hiše z odprtim ognjiščem, so nam ohranili v svojih spisih zlasti Prežihov Voranc, Avgust Pavel in Jan. Csaplovics. Prežihov Voranc^ je z Vohnečo domačijo nad Ravnami na Koro- škem poročal tudi o dimniškem okolju in dimniškem pohištvu . .. Prednjo, pročelno stran hiše je tvorila podolgovata lopa, ki je segala od enega konca hiše do drugega, in je potemtakem merila morda kakih deset klafter ali še več. V to vežo so vodila le ena sama široka vrata, ki pa niso bila v sredi, ampak pomaknjena nekoliko na levo stran. Razen vrat pa je bilo izrezano v leseno steno še dvoje majhnih za ped velikih odprtin; ena taka odprtina levo od vhoda, druga pa na desno od vhoda. Ce si se spravil čez visoki prag v vežo, si moral ali biti že zelo vajen, da si našel vhod dalje v notranje prostore te hiše, ali pa si moral imeti že mačje oči, da si se znašel, zakaj cela veža je bila do zadnjega kotička nabita z razno ropotijo, ki se na kmetih potrebuje, in z ropotijo, ki se na kmetih ne potrebuje več, pa se zato nekam odlaga. Ko si se torej navadil teme, ki je v veži noč in dan vla- dala, si videl, da vodijo iz nje tri vrata v notranje prostore hiše. Najbolj široka gaz je vodila do vrat na skrajni levi strani. Do vrat na sredini in do onih na skrajni desni strani veže gazi niso bile tako široke, kar je dopove- dovalo, da se ta dva vhoda ne uporabljata tako često kakor prva vrata na levi strani, ki so vodila v glavni stanovanjski prostor, to je v dimnico. Kadar si stopil v dimnico, si moral noge neverjetno visoko dvigniti, da si prišel čez visoki prag. V tej dimnici, ki je zavzemala celo levo krilo velike Vohneče hiše, se je živelo skoraj vse življenje velike kmečke družine s kakimi šestimi posli. Druga, ali srednja vrata, so iz veže vodila v osrednji prostor hiše, ki ni bil ne za stanovanjsko sobo ne za shrambo, ampak nekako vse skupaj. V tem prostoru je moralo biti tudi neko ognjišče, zakaj tukaj je gospodar kuhal ' Prežihov V., Skrivna bralnica. Koroški fužinar II, 1952, str. 27 i. d. 30 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju in čobrii svoje coprnije za živino in za ljudi, da je smrdelo pol ure daleč. Tudi se ni zlepa zgodilo, da bi kak človek, razen gospodarja, stopil skozi ta vrata, zato so se ga ljudje resnično bali. Tretja vrata na desni strani so vodila v tako imenovano »novo hišo«, v sobo, ki je zavzemala celo desno krilo stavbe. Že ime je izdajalo, da je prvotno bivališče bila le dimnica in pa preddvor poleg nje, ta prostor pa je nastal pozneje, ko so za to nastopile gospodarske potrebe pri hiši. Ta soba je služila gospodarjem za bivališče, za spalnico, za shrambo važnejših stvari. V tej sobi so se rodili otroci in so umirali gospodarji že. par sto let zapo- redoma. Okna te sobe so bila za spoznanje večja kakor v drugih prostorih, toda bila so zelo močno prekrižana z železjem. Vsak prostor je imel torej svoja posebna vrata v vežo, ki je bila zgra- jena iz debelih, tesanih brun, tako da so bili notranji stanovanjski prostori dobro zavarovani pred mrazom in pred vročino. Cela stavba je bila od sto- letnega dima popolnoma zakajena in po tramovju je vse gori do vrha pod- strešja ležalo za ped debelo saj. Zato pa se les ni kvaril in je bil kljub starosti še kot železo. Iz lope so v desnem kotu vodile stopnice na podstrešje, pod njimi pa so druge stopnice vodile v klet, ki je bila pod »novo hišo«. Medtem ko je hiša zavzemala celo južno stran velikega dvorišča, je hlev zavzemal njegovo severno stran ... Tretja, zahodna stran ... dvorišča je bila zadelana s kaščo, ki pa je bila s svojim zadnjim koncem že potisnjena v breg, kateri se je tam začel vzpenjati proti vrhu Brdin. Kašča je bila visoka stavba, ki je imela v pritličju klet za sadjevec, v prvem nadstropju je bilo stanovanje za prevžitkarje, za stanovanjem je bila prostorna stiskalnica, a šele nad stanovanjem je bila prava kašča, to je shramba za žito, za suho mesnino, za suho sadje in za praznično obleko cele družine, razen gospo- darjev ... V enem kotu (dimnice) je velika javor jeva miza, za katero bi lahko jedlo tudi do dvajset ljudi, če bi bilo treiba. Kakor so bile stene v dimnici strašno črne, tako je bila miza v kotu čudno bela. Ob eni mizni nogi je viselo omelo, s katerim se je miza sproti čistila. Na črni steni za mizo prav na mestu, kjer je sedela velika dekla, je visel lepo izdelan črn žličnik, ki je bil poln žlic, ki so bile večinoma lesene. Klopi okrog mize so bile tudi bele, a bile so nenavadno široke in ena klop se je vlekla ob beli steni do drugega konca dimnice, kjer je bila peč. Poleg velike mize v kotu je bila levo od nje še ena podolgovata miza, ki je bila pokrita in podobna kadunji za mešanje kruha. Vendar to ni bila kadunja, ampak pohištvo, ki se je ponoči spremenilo v posteljo velike dekle, če se je snel pokrov. Dalje na levo je stala ob steni še ena nizka postelja, iz katere je gledala slama. Vsi trije kosi pohištva, miza v kotu, pokrita kadunja poleg nje in postelja za njo še niso dosegle kota dimnice. Tisto steno za dimnico, ki se je tiščala sosednjega prostoia, so v celi dolžini zavzemala ognjišča. V kotu, za vrati dimnice, je bi ogromen, obzidan svinjski kotel, ki je držal najmanj tri sto litrov in ki je noč in dan vrel. .. Med kotlom in pravim ognjiščem, ki se je imenoval na kratko: zid, je bilo za tri korake prostora. Zid je bil velikanski štirioglat, zidan podstavek, ki je imel v premeru gotovo celo klaftro. Samo ognjišče je bilo v sredini, kjer je bila v plitvi, od stoletnega ognja vžgani vdolbini pepelnica, kjer se je hranil večni ogenj ... Stena za ognjiščem je bila zazidana in je bila založena z raznimi lonci in trinožniki ter drugo ropotijo, tam pa, kjer je zid segal v dimnico, je služil za klop, na katero so sedale ženske. Na steni za zidom je bil tudi velik sklednik, kamor so prišle vse sklede in sploh vsa glinasta posoda, kar je je bilo pri hiši... Celo zadnjo desno stran dimnice in ozadje ognjišča je zavzemala krušna peč, v kateri se je lahko speklo nad dvajset hlebov kruha hkrati, in še kaka rinja jegličev zraven. Osteje v peč so vodile iz zidu, vendar je bila ta odprtina tako velika, da je lahko zlezel človek v peč, kar je bilo potrebno, ker se je skoraj po vsaki peki kruha nekaj tam sušilo, kar je bilo družini 31 Franjo Baš V korist... Na peči je bilo nekako javno ležišče, ki je služilo tudi beračem in drugim popotnikom, razen tega pa še kakemu poslu, ki je imel tam stalno bivališče... Vzporedno z osrednjim tramom na njegovih obeh straneh so čez ves strop tekle gliste, to je naprava, kjer so se sušile drva, treske, doge in druge stvari. Dve dolgi ranti sta bili pritrjeni k stropu, na kateri so se te reči polagale. Če še povemo, da je bil v kotu za mizo velik križ, ki pa je bil tako črn in sajast, da je bilo težko ločiti, če je Kristus na ta križ pribit ali ne, potem smo v glavnem popisali notranjost Vohneče dimnice, ki je bila podobna vsem takratnim dimnicam naše dežele... le da je bila ta izredno velika. Tega menda ni treba posebej omenjati, da v dimnici ni bilo nobenega poda, ampak od ilovice zbita tla, ki so se stoletja mešala s sajami in so bila zatorej tako trdna kakor cement ter so se dala tudi pomivati, kar pa se je zgodilo le enkrat na leto. Prej smo še pozabili povedati, da je bilo v dimnici dolgo svinjsko korito, ki se je vleklo od vrat do levega kota. Sedaj je grofica (velika dekla) odnesla stolčeno zmes v korito, potem je šla še enkrat po peso in napravila še enkrat isto stvar, medtem je dalje jedla kruh. Ko je bila s peso gotova, je napolnila vedro s kuhanimi plevami, ki so bile v velikem škafu poleg kotla že pri- pravljene. Tri polna vedra je nanosila v korito in jih % roko zmešala s peso, ki je bila tam, natoje nalila v korito še dva ali tri vedra tople vode in vse to zmešala v tekočo žloibudro. Nato je izginila skozi vrata, ki jih je pustila le priprta. Toda že čez dve, tri minute so se na dvoriščn začele dreti svinje, kmalu nato so se vrata v dimnico odprla s tako silo, da jih je skoraj vrglo iz tečajev, in v dimnico se je vsulo kakih deset svinj, majhnih in velikih, ki so se takoj postavile na glavo v korito in začele zreti... Pri Vohnetu so svinje hodile trikrat na dan iz hleva v dimnico žret. Zato jih ni bilo treba krmiti v hlevu, ki je bil precej oddaljen, in dekli grofici ni bilo treba nositi težkih vedrov do svinjakov ... Vohneča dimnica je bila hkrati jedilnica za ljudi (z mizo), spalnica za ženske posle (s krušno kadunjo, pečjo in klopmi), kuhinja (z zidom oziroma ognjiščem in svinjskim kotlom), delavnica (vedra za pomije) in krmilnica za svinje (s koritom). Sožitje ljudi in živali, ki ga poznamo tudi iz kurnikov pod zidom « Kobanskega, najrazličnejši vsakdanji opravki in pa mračnost ali zakajenost celotnega prostora, ki ga je raz- svetljeval stvarno le ogenj s pepelnice na ognjišču, so ustvarili okolje, ki mu je ustrezalo tudi pohištvo s svojo poudarjeno smotrnostjo kot orodje, tesarsko oblikovane klopi, krušna kadunja kot postelja, zidano ognjišče in pa bela miza. Dimniško, svojemu okolju ustrezajoče pohištvo je danes najbolj nazorno zbrano v dimnici Delavskega muzeja na Ravnah, medtem ko ga v Mariboru predočuje obnovljeni zid z zbirko kuhinjskih potrebščin od sklednika do burkel. Dim in mrak sta nasprotovala vsaki krasil- nosti, razen pri mizi in klopi, ki jih je brusilo vsakodnevno sedenje, tako pa tudi nabožni, saj so rezbanega boga v kotu kmalu prekrile saje. Okolje dimnice ni dopuščalo v preteklosti krasilnih oblik po- hištva; to se je moglo razviti šele z nastajanjem in razvojem gospo- darjeve nove ali boljše hiše z osrednjim kosom v kahlasti peči, ki si je konec 18. stoletja utrdila tudi vstop v kasto, se pravi v stanovanje go- spodarja na preužitku. Tako je pohištvo dimnice obstajalo iz zidu z ognjiščem v enem in mizo v drugem kotu, iz tesarskih klopi ob zidu in ob stenah, gUst za sušenje drv in tresk, sklednikov in polic za ku- 32 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju liinjsko in jedilno posodje, košev in pletarjev za kuhinjske potrebščine, svinjskega kotla in svinjskega korita, kurnika v pečici pod zidom celo leto, pozimi pa še iz kolovratov in včasih tudi iz statev. Torej pohištvo, ki ne rabi samo človeku, marveč tudi živali in pa, ki ga stanovalec potrebuje za živali. Skrinje in omare, ki so prišle v mariborski muzej iz dimniškega okolja, izvirajo vse iz novih hiš ali pa iz preužitkarskih hišic na kaščah. Z Vohnečo dimnico Prežihovega Voranca na Brdinju se v tlorisu in smotrnosti sklada slovenska hiša, ki jo je na Spodnjem Koroškem opisal G. Graber.^ Zadnje nadrobnosti o notranjosti porabske kmečke hiše je med obema vojnama prispeval, zlasti po podatkih Štefana Anderka v Slo- venski vesi in Nanice v Števanovcih, Avgust Pavel,*, ki je tako postavil vzporedje hiše z odprtim ognjiščem z alpsko dimnico Prežihovega Voranca: Ognjišče ... je središče kuhinje in zaeno nje najsvetlejši prostor. Svet- lobo dobiva skozi odprta vrata in skozi okence pri vratih. Dolžina mu je približno P/4 m, širina približno 70 cm. Proti steni sobe, ki se nahaja desno, se ognjišče nekoliko razširi in v tem kotu se nahaja prostor za vsakdanje nalaganje ognja, ki ga označuje vdolbina... s pepelom, ugaslim ogljem, z železnim stojalom za piskre in s piskri, v pepel postavljenimi. Ob njem je vidna na steni polkrožna vdolbina, ki služi za kurjenje peči v sobi, katera je postavljena z one strani k steni, ker v hišah z odprtimi ognjišči nalagajo ogenj le v kuhinji in razgrevajo sobe le iz kuhinje. Sobna, ilovnata peč je na mnogih krajih obenem krušna peč. Ognjišče ima pred izbočeno stranjo približno 70 cm globoko, 20 X 30 cm veliko odprtino v bližini tal... kamor sipajo ogenj z ognjišča in iz peči, da se ohladi, preden ga odnesejo ... Oblika peči je različna. Najenostavnejša je četverokotnik, zgneten brez vsake stili- zacije iz gline; na njej se stiskajo omela, smeti, loparji in ostalo kuhinjsko orodje ... Pri Anderkojevih ... stena ognjišča steče ... do oboka, v bližini katerega prelomi monotonost ravne stene majhen podolgovat napušč, ki se lahko rabi za polico. Pod njim na levi je vdolbina za možnar... čelna stena ognjišča se proti oboku vedno bolj sloči in se z dokaj širokim obokom. .. nagiba nad ognjišče; ta obok se končuje na tej strani ognjišča v steni, ki zadržuje dim, in je zidana od zgoraj navzdol v dolžini cele kuhinje... Obok in stena, ki pridržuje dim, sta debelo namazana s sajami in precej varujeta sprednji del kuhinje pred dimom in sajami. Na dim zadržujočo steno, ki sega približno ^Um z oboka, je pritrjena s strani okna široka lesena polica za sklede in ostale kuhinjske potrebščine. Onstran oboka nad pečjo je velik temen prostor v vsej širini peči za večjo kuhinjsko in ognjiščno orodje, v kotu zadnje stene pa razen tega še približno 30 X 60 X 20 cm velika štiri- oglata vdolbina za piskre in druge stvari... V kotu med pečjo in zadnjo steno se razprostira velika kuhinjska miza ... obložena s skledami, piskri itd. V predalu so namizni prti in druge priprave. Levo od vhoda se razteza v sosedstvu v kot postavljenih ometi (= smeti), sekir in drugega orodja podolgovata pisana lada... poslikana s tulipani... Ob njej so v kotu leve stranske stene vrata v sosednji prostor, ki služi za shrambo živil in žita ali... za drugo sobo. V bližini sredine te stene se stiska ' Graber G., Volksleben in Karnten, Graz 1941, str. 88 i. d. * Pavel A., Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev, Etnolog IV, 1931, str. 129 i. d. 5 Slovenski etnograf 53 Franjo Baš nizko stransko.ognjišče, komaj 80 cm dolgo, 60 do 70 cm široko in visoko. Tukaj kuha morebitni stanovalec druge sobe, tukaj kuhajo, če je veliko ognjišče prepolno, prašičem in živini... Ker posebne shrambe ni, je ves drobiž v kuhinji: na mizi, v miznici, v pisani ladi, na vrhu peči, na oknih, na policah, v vdolbinah, pod mizo in deloma shranjen v sobi ter v kamri... Z navedbo o legi posameznih predmetov v kuhinji in v sobi je Pavel nazorno pokazal, da je zgodovinska kuhinja z odprtim ognjiščem tudi prostor za prvo pohištvo in njegovo izhodišče, od koder se je za- čelo opredeljevati za posamezne nove prostore hiše z njihovimi občas- nimi smotri, in pa v pohištvene naprave za predmete, ki so se v razvoju hiše porajali. Zgodnjo kulturno raven kuhinje z nastajanjem pohištva v njej, ki ga v mariborskem muzeju predočujejo male skrinje, se pravi poslikane lade dn pa tesarske, zlasti strešne skrinje, nam je A. Pavel ohranil od Janeza Rakerja v Andovcih, kjer je zavzemalo polovico majhne kuhinje primitivno ognjišče, drugo polovico pa so polnila drva in veje za kurjenje, košare, sekire itd. Prav tu je tudi stalo vzdolž stene nekaj iz vej in kolov zabitih klopi, na katerih je prenočevala perutnina, tako da je kuhinja bila tudi kurnik in drvar- nica. Podobno je A. Pavel ugotovil pri Francu Mešiču vzdolž proste stene dva približno 10 cm široka trama, drugega ob drugem, precej visoko pod stropom za drva sušit, v enem kotu pa je bilo zabitih v tla kakih deset kolov za sušenje piskrov. Se pravi, koli za sušenje piskrov, po- sodniki, ki jih še danes najdemo po vsem Pomurju za sušenje posode za mleko zunaj hiš, so se preselili iz zunanjosti hiše v njeno notranjost, kjer so postali izhodišče za nastanek sklednikov iz polic za posodo. Navzlic zelo podobnemu okolju v hiši z odprtim ognjiščem in pa v dimnici, ki sta obe namenjeni prebivanju ljudi in živali in ki sta obe s svojim prostorom bili tudi shrambi in tako nadomeščali pohištvo, pa opazimo ob osamosvojevanju posameznih kosov pohištva za določeni namen razliko zlasti v krasilnosti opreme, s katero se je pojavljalo iz začetnega kulturnega in gospodarskega okolja naše smotrno oprede- ljeno pohištvo. V dimnici so gospodinje redno čistile mizo (si. II zgoraj) in jo držale svetlo pod rezbanim bogom, ki so ga v kotu nad mizo in stikališčem klopi polagoma pokrile saje. V hiši z odprtim ognjiščem pa so porabske in pomurske gospodinje mazale ognjišče, čelno stran ognjišča in bližino vrat do kapi v širini pol do enega metra dnevno z zmesjo ilovice in vode, tako da pobeljeno zunanjo steno že od zunaj izdaja ilovnata rumena barva. Samostojen pohištveni krasilni predmet, ki se očitno razlikuje od mize v dimnici, pa je v hiši z odprtim ognji- ščem pisana, se pravi poslikana lada, kot jih vidimo v mariborskem muzeju v malih, zlasti rdeče, modro, rumeno in zeleno poslikanih skrinjah. Bela miza v alpski dimnici, poslikana skrinjica v nižinski hiši z odprtim ognjiščem, peč in sklednik pa v obeh vrstah naših zgodo- vinskih stanovanjskih hiš so v njuni opremi prve sestavine, ki so se izločile s svojo krasilnostjo in določeno smotrnostjo iz kuhinjskega in shrambenega prostora v sestav samostojnega pohištva. 34 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju Mariborske muzejske skrinje in mize so iz 18. in prve polovice oziroma sredine 19. stoletja, tako da nam ne morejo dati odgovora na vprašanje, kdaj je v Podravju in Pomurju prišlo do osamosvojitve pohištva za posebna shranila, ločeno od stanovanjskega prostora kot shrambe za vse človekove potrebščine. Zaradi tega se moramo opreti na J. Csaplovicsa, ki nam je zapustil podobo pomurskega kmečkega stano- vanja" iz začetka 19. stoletja, da jo moremo primerjati s Prežihovim opisom alpske dimnice in Pavlovim porabskoslovanske hiše z odprtim ognjiščem v prvih desetletjih 20. stoletja. Csaplovics sicer še ne loči jasno Hrvatov in Slovencev na Ogrskem, marveč jih deli v gornje Hrvate med Kisekom in Bratislavo in pa v spodnje med Kisekom in Muro, kamor je tako vključil tudi porabske in prekmurske Slovence. Po Csaplovicsu, ki mu je posredoval gradivo ravenski Slovenec Jožef Košič, so bile kmečke hiše med Kisekom in Muro navadno postavljene iz slabo tesanega ali tudi netesanega lesa ali pa pletene iz vejevja in pogosto niso bile zunaj niti z ilovico ome- tane. Okna in vrata so bila majhna, kuhinje so bile brez dimnika in malo ognjišče je stalo v sobi pred ostejami krušne peči. Stanovanjska soba je imela slabo peč, revne postelje, nekaj skrinj in slabo mizo v kotu, kjer sta se stikali klopi, se pravi dve deski na drevesnih tnalih. Na sobni steni je viselo nekaj slik in vrčev, kmečki jopič ali kaka druga kmečka obleka. Kuhinjam so pravili črna hiša in sobam bela hiša. V kuhinji so pozimi predli pri ognju in opravljali druga dela, v sobah pa so svetili namesto s svečami z lesenimi freskami. Ubožnejši pa niso imeli niti sob, temveč so se morali zadovoljiti le s kuhinjami. V nadrobnem opisu stanovanja nas Csaplovics spremlja po notra- njosti zlasti goričanske hiše, ki je imela ob vhodu vežo (preklit = pri- klet) in stanovanjsko sobo na desni; vrata v kamro so vidna na levi ob svetlobi, ki se prikrade skozi luknjo, ki je napravljena zraven vrat in veže. V veži stojijo in ležijo razne priprave za peko kruha, za na- pravljanje drv, posode, živila, sodi in včasih tudi kaka postelja. Stano- vanjske sobe so dolge in široke, a nizke in navadno tako temne, da morejo stanovalci navzlic trem ali štirim malim oknom tudi v bližini peči pri svetlem dnevu drug drugega komaj videti. Steklena okna najdemo le pri naprednejših in premožnejših gospodarjih, a se pri starejših še zapirajo z lesenimi oknicami na smuk namesto s steklenimi. Pa tudi če bi bile sobe bolj svetle, bi v njih razen obsežne praznine mogli le malo videti, namreč posamezne črne lonce, 2 do 5 prav velike sklede, 2 do 3 vrče za vodo in eno ali največ dve obrabljeni, umazani postelji brez zglavnika, ki so pokrite z dokaj nesnažnim lanenim prti- čem ali z grobo sukneno odejo. V kotu stanovanjske sobe stoji grobo otesana miza z dvemi izredno debelimi klopmi ob stenah. To je vse pohištvo, ker stol tega imena sodi ^ Csaplovics J., Croaten und Wenden in Ungarn. Pressburg 1829, str. 11, 25, 60 i. d. Prim. istega pisatelja Tudomânyos Gytijtemény V, 1828, str. 33 i. d., prevod v Etnologu V, 1931, str. 142 i. d. 3* 55 Franjo Baš pri goričanskih Slovencih že med razkošne predmete. V tako oprem- ljeni sobi stoji tudi velika podolžna, štirioglata, zgoraj ravna peč z ognjiščem (prim. si. II sredina) spredaj; okoli peči so debele klopi, kjer spijo pozimi fantje. Na tej peči in pred njo pečejo in kuhajo. Zaradi tega in pa ker svetijo stanovalci namesto s svečami z lesenimi freskami, so stene sobe do polovice črne od dima; kajti peč je brez dimnika in se mora dim prebijati na prosto skozi dvoje lukenj, ki so v steni zgoraj med dvema oknoma; pri tem puščajo.,okna odprta, dokler gorijo drva na ognjišču. Navadno maloprostorna kamra (klejt) se rabi za spalnico poro- čenih sinov in za shrambo različnih živil in pa orodja. Opremljena je le z malim oknom, ki je namenjeno zlasti domači mački, da more v kamro in pa iz nje, ko lovi miši. Hlevi so postavljeni v ravnem nadaljevanju stanovanja ali pa v pravem kotu nanj. Svoje žitne pridelke mlatijo Goričani največ v vežah. V taki hiši so navadno skupaj stanovale dve ali tri rodbine. Pa samo gospodar je imel pravico do umazane postelje v stanovanjski sobi; drugi prebivalci so se spravili spat, kamor so mogli, v kamro, v vežo ali hlev. Hišna mladina, celo zrela za poroko, je bila brez lastnih postelj in je legla k spanju deloma na klopi, deloma na peč in za peč, kjer so spala dekleta na kosu krp, fantje pa na grobih volnenih suknjah, ker mehkih postelj niso poznali. Podložniki gornjelendavske gospoščine so zaslužili vsako leto lepe denarje ali pa zrnje pri Madžarih kot žanjci, kosci in mintici; zrnje so potem prodali in si za izkupiček tudi nabavljali lepše pohištvo. Tako so se pojavile v njihovih stanovanjih politirane omare iz oreho- vega lesa, ki so ga imeli dovolj, stoli z nasloni in celo zavese na oknih. Zaradi tega so se med njimi tudi naselili menda štirje mizarji. Mnogi si nabavljajo tudi kositrno in poslikano glinasto posodje, ki ga posta- vijo na posebnih policah za okras stanovanja. Za pijačo rabijo steklene čaše. Za vse to se morajo zahvaliti preobilici papirnega denarja, s čimer je mislil Csaplovics na inflacijo po napoleonskih vojskah. Hkrati je tudi opozoril na težave pri gradnji hiš v nižini, kjer je primanj- kovalo lesa in ga je bilo treba dovažati od daleč, in pa na stremljenje Battyanyjeve gospoščine, ki je zaradi varčevanja z lesom in zavaro- vanja stavb pred nevarnostjo ognja navajala podložnike, da so stavili hiše iz žgane ali posušene opeke. Csaplovicsev opis stanovanjskih razmer pri prekmurskih in porab- skih Slovencih obsega čas, ko je na prehodu 18. v 19. stoletje začelo razsvetljenstvo zlasti po upravnih gospoščinah boj zoper lesene stano- vanjske hiše, za uvedbo dimnikov in pa večjih oken, torej boj, ki ga je po Nap>oleonovem padcu podpirala tudi denarna inflacija države, se pravi, ko je začela razsvetljenska javna uprava pospeševati svetla in suha stanovanja. S tem je ločila stanovanjsko sobo ali hišo od ku- hinje, kamor je osredotočila zlasti ognjišče in tako postavila temelj 36 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju za nadaljnji razvoj pohištva. Ob tem je Csaplovics izpričal na vzhodu v Pomurju in Porabju podobne stanovanjske razmere, kot jih je ohranil z opisom dimnice Prežihov Voranc posamič še za začetek 20. sto- letja; zlasti s stanovanjsko sobo, ki je še kuhinja, z vežo, ki je še gumno, s klopmi, ki so še spalno ležišče zraven prvih postelj, ki jih je uvajal gospodar podobno kot v dimniškem področju preužitkar. Poslikana postelja in omara z vložki v mariborskem muzeju iz Vuzenice pa kažeta, da se je nakazani razvoj vršil hitreje na zahodu kot na vzhodu. Pohorska kungoška omara iz trdega lesa in z enakimi vložki govori sicer za istočasnost uvajanja omar v kmečka stanovanja, vendar priča poslikana postelja iz Haloz ali pestro okrašeno krstno korito (si. 2 na str. 13) s Slemena, da je bil pohištveni razvoj na zahodu od Mure hitrejši od vzhoda, ki je bil tudi bolj daleč od merkantilnega prometa in zlasti od mest, od koder je obrt n. pr. z omaro z Velke iz 1798 ali s Cerkvenjaka iz 1747 že od srede 18. stoletja pospeševala po- hištvo na kmečkem podeželju, medtem ko ga je v Prekmurju začela uvajati šele v začetku 19. stoletja, ker je izpričano šele iz tega časa. Razsvetljenski, zlasti fiziokratski boj zoper dimniško hišo na zahodu in zoper hišo z odprtim ognjiščem na vzhodu je vplival, čeprav časovno različno, na pohištvo in stanovanjsko opremo s priselitvijo mizarjev, ki so izpodrinili domačo obrt, zlasti tesarje in povzdignili celotno raven kmečkega pohištva, kot ga vidimo v uvedbi omare, ločevanju postelje od klopi, police in sklednika od posodnika ali stenske kljuke, v kra- silnem glinastem posodju ali v razširjanju stekla za pribor in okna. Splošno so se razsvetljenska stremljenja uveljavila v času po kmečki odvezi in železnic. Iz te dobe je v mariborskem muzeju največ že tipi- ziranega kmečkega pohištva; to je še izraz določene kmečke kulturne ravni, ki jo v drugi polovici 19. stoleja nadomešča meščanska z izenače- vanjem kmečkega pohištva in meščanskega ali določneje predmestnega, ustrezno gospodarskemu stanju imetnika. Vedno bolj splošno in določ- neje po namembnosti opredeljeno pohištvo je očitno tako iz mariborske kot iz murskosoboške muzejske zbirke, kar ustreza sodobnim opisom stanovanjske kmečke opreme v Podravju in Pomurju. Konec 19. stoletja je V. Bellosics kratko poročal o pohištvu prek- murskih Slovencev" v sestavu njihove hiše. Stanovanjska soba prek- murskega kmeta je obrnjena na cesto. Ubožnejši stanuje v eni sobi, imovitejši pa razpolaga z dvema, tudi' s tremi. Stanovanjske sobe se drži mračna, sajasta kuhinja, iz katere more dim, ker hiša pogosto nima dimnika, uhajati na prosto le skozi vrata, ki vodijo v kamro. Majhne in mračne sobe so prenapoljene s preprostim, nelagotnim po- hištvom in z ogromno pečjo. Ena ali dve postelji iz neposlikanega ali s cvetlicami okrašenega smrekovega lesa se vzpenjajo s svojo postelj- nino navzgor do stropa. V enem kotu sobe stoji miza, nekaj stolov in " Bellosics V., Die Wenden im Zalaer und Eisenburger Comitat. Die ôsterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Ungarn. IV, Wien 1896, str. 262 i. d. 37 Franjo Baš skrinj pa predočuje drugo pohištvo. Na dveh straneh mize stojijo klopi ob stenah. Po potrebi se jim pridruži še drugo pohištvo, zlasti zibelka ali zanjo porabljeno korito in kolovrat; pozimi pa postavijo gospodinje zraven še statve. Za prenasičeno raznolikost zelo dovzetni Prekmurec rad obeša po stenah ničvredne, na steklo naslikane podobe svetnikov in pisano razčlenjene vence iz papirja. Častitljiva peč je priljubljeno slovensko pohištvo; na peči sušijo pogosto poljske pridelke, na peči je pozimi postelja za kakega člana rodbine in na klopeh, ki obdajajo peč, sedijo v pustih zimskih večerih in si krajšajo čas s pripovedovanjem. Tla v sobah so največ iz gline in šele v novejšem času se pojavljajo taka iz lesenih desk. Stene belijo zunaj in znotraj z apnom. Razlika med Csaplovicsevo in Bellosicsevo podobo prekmurskega kmečkega pohištva je očitna z novimi pojavi postelj, stolov, zibelke, slik na steklo, krasitve sten s papirnatimi venci in cvetjem in pa z lesenimi sobnimi podi. Zibelka začenja nadomeščati starejše otroško korito. Ločitev sobe od kuhinje je jasna razen po novi krasilni opremi tudi po poudarjenem odvajanju dima iz kuhinje skozi hišna vrata, kar je šele omogočilo spričo zmanjšanega usedanja dima v sobi prve kra- silne prijeme. Vendar so ti še omejeni, zlasti na slike na steklo in papirnato okrasje, ne pa še na postelje, ki jih je Bellosics izrecno označuje kot lesene brez slik, tako da se njegov opis strinja s prek- murskim pohištvom v mariborskem muzeju. Ob tem je poudariti, da je vnesla močen zagon v krasilnost pomurskega pohištva madžarska revo- lucija 1848 in njej sledeča stremljenja po politični samostojnosti, ki je madžarske nacionalne barve (belo, zeleno, rdeče) razširila tudi na pohištvo, da je s svojo barvitostjo prodrla na zahod od Mure do Haloz. Ko je Bellosics opisal prekmursko pohištvo, je očrtal slovenješta- jersko Fr. Hubad v sklopu podobe ljudskega življenja.^ Po njem je za razdelitev slovenještajerske hiše značilna veža, ki je hkrati tudi ku- hinja; iz te pridemo na eni strani v stanovanjsko sobo, na drugi pa v shrambo. Posebne kuhinje so še redke, ker rabijo veliko peč, ki se kuri iz veže, tudi za kuhanje, tako da najdemo le tu pa tam na Pohorju ognjišče sredi stanovanjske sobe; nad ognjiščem lovi streha iz opeke dim in ga odvaja. Nasploh je očitna težnja po vedno bolj udobni ure- ditvi stanovanjske hiše, tako da se v premožnejših krajih marsikateri kmečki hiši ni treba sramovati imenitnega obiska. Najbolj priljub- ljeno stavbno tvorivo je les, vendar se pri novih stavbah vse bolj uporabljajo kamen in opeka ali pa se les vsaj omeče z malto. Za zu- nanjost hiše skrbijo prav posebno; ženske stanovalke imajo za svojo prvo dolžnost, da skrbijo za snažnost in lep videz, ker je lepa hiša najboljše priporočilo za dekleta, ki so godna za možitev; zaradi tega spomladi tudi lesene hiše sveže prebelijo. Nekaj skrbno negovanih ' Hubad Fr., Volksleben, Sitten und Sagen der Slovenen. Die ôster- reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Steiermark. Wien 1890, str. 213 i.d. 38 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju loncev z nageljni ali rožmarinom podčrtava prijeten vtis, ki ga dela obnovljena hiša. Pohištvo je zelo preprosto; sestavljajo ga miza, skrinje, postelje in nekaj omar. Ob stenah in ob peči stojijo težke klopi, ki rabijo pozimi za posteljo. V kotu z mizo visi razpelo, levo in desno od njega pa podobe svetnikov. Premožnejši za svojo udobnost seveda najbolje skrbijo, tako da razpolagajo mnogi s tujskimi sobami, ki so opremljene z vsem ustreznim. Hubad je ugotovil nadaljnji razvoj stanovanjske hiše z njenim pohištvom v času prvih železnic, kot sta ga že nakazala Csaplovics in Bellosics iz razsvetljenskih vidikov, pokazal kot nov sestavni del po- hištva omaro (prim. si. III, 1—3), s težnjo po okrasitvi in olepšanju hiše pa skrb za možitev deklet. S Hubadovimi izvajanji se sklada tudi ljud- sko izročilo. Tako je Matija Peklar iz Jakobskega dola večkrat pripo- vedoval o poslikanih skrinjah in omarah, ki so jih neveste morale dobiti za balo, da so jo v njih peljale na novi dom, medtem ko skrinje ali omare za druge namene niso bile poslikane. Ker v ljudskem izro- čilu ni bilo mogoče ugotoviti kmečkih sob za tujce, je edino možno, da je Hubad mislil na vinogradniške vrhe v ožji mariborski okolici, kjer je bila soba za gospodarja tudi soba za tujce, kar je ostala do druge svetovne vojne. Na kmetih samih pa se je v razvoju hiše 19. sto- letja, ki so ga pospeševale zlasti kmetijske družbe, pri premožnejših dokončno ločila od dnevnega stanovanjskega prostora boljša hiša, nova hiša ali hišca kot spalnica gospodarja, ki jo je gospodar odstopal go- stom za prenočišče. S tem je boljša ali nova hiša prevzela za kamro vlogo prostora za krasilno pohištvo, medtem ko je hiša v ožjem pomenu besede s svojo nadaljnjo in poudarjeno smotrnostjo še naprej ohranila vlogo nekdanje dimnice ali hiše z odprtim ognjiščem in ob tem varo- vala ali razvijala pohištvo z izrazito smotrnostjo in izključno uporab- nostjo. Tako je tudi vse krasilno pohištvo iz druge polovice 19. stoletja v mariborskem muzeju ali iz vinogradniških vrhov ali pa iz kmečkih novih oziroma boljših hiš. Hubad je poznal zlasti kmečko stanovanje v ožji mariborski oko- lici, kjer je poudaril veliko peč, ki se kuri iz veže, ob tem pa tudi ugotovil prevladovanje nove, tako imenovane črne kuhinje, s katero je bilo dokončno zaključeno okolje dimnice in kuhinje z odprtim ognjiščem med Falo in Radgono. Manj znano pa je bilo Hubadu ob- močje na zahodu od Ruš ali Puščave, kjer so v njegovem času še prevladovale dimnice, ki pa jih navaja le kot posamične. Na tem dim- niškem območju je v nasprotju z revnim vzhodnim viničarjem ali želarjem bilo tudi med posli pogosto najti krasilno pohištvo, saj je večina skrinj s Kobanskega in vse iz Dravske doline v mariborskem muzeju bilo pridobljeno prav od poslov, zlasti dekel, ko so v njem shranjevale svojo obleko, platno in drugo skromno imetje. Skrinja je bila prva gospodarska pridobitev n. pr. remšniške dekle in hkrati tudi njena ženitovanjska skrinja. Drugo pa, na kar so pozabili Csaplovics, 39 Franjo Baš Bellosics in Hnbad, so bile žremlje in lesena, tako imenovani beden ali glinasta posoda za žito in moko, ki smo jih mogli do polpreteklosti še najti zlasti v vežah in tudi črnih kuhinjah od nižinskega vzhoda s pomanjkljivo poletno vodo pa do visokih samotnih kmetij po hribovju nad Dravogradom; podobno so jim ostale neznane glinaste posode ob peči za luženje platna, tako imenovani pari. Nova pridobitev stano- vanja po Hubadu je pa lesen pod, ki kaže dokončno ločitev stano- vanjske sobe od kuhinje ob vpeljavi črne kuhinje in predočuje novo stanovanjsko kulturno okolje, s katerim se vedno bolj uveljavlja na kmetih meščansko pohištvo. Hubada je izpopolnil na Koroškem M. Moro* za čas, ko se je v za- hodnem Podravju razčlenjevala dimnica v črno kuhinjo, in je Huba- dova izvajanja potrdil. Po Moru so na Koroškem, s tem pa tudi v dravograjskem dolinskem vozlu in nad zahodno Dravsko dolino, vodila vrata iz veže v večjo sobo, kjer se je rodbina gospodarja s posli zbirala k jedi in v dolgih zimskih večerih k hišnim opravkom, n. pr. preji itd., kot tudi k družbenemu življenju. Kosila je pri štirioglati mizi iz trdega losa, ki stoji v kotu in nad katero visijo slike svetnikov"^ v kričavih barvah na steklu. V nasprotnem kotu sobe stoji velika kah- lasta peč, oklenjena z leseno klopjo, nad njo pod stropom pa rante za obešanje obleke in perila, da se na njih suši. Zraven stanovanjske sobe ali hiše, na zahodu od Grabštajna izbe, je bila kuhinja, ki pri starejših hišah še ni obokana, temveč prekrita s klobukom za dim. Na drugi strani veže je stanovanjska in spalna soba za rodbino gospodarja ali pa za dekle in manjši prostor s poletno shrambo^ za mleko. Iz veže vodijo na eni strani stopnice v klet, na drugi pa v nadstropje ali pod- strešje, kjer so shrambe za omlačeno žito in drugi stanovanjski in spalla prostori. Velike in manjše kmečke hiše se razlikujejo po izmerah, medtem ko se po razdelitvi prostorov ujemajo. Kakor Hubad je imel tudi Moro pred očmi novo kmečko hišo kme- tijske družbe, ki je prevladala v večini naših pokrajin v sredi in drugi polovici 19. stoletja. Z njo so se oddelili stanovanjski in gospodarski prostori v stanovanjskem poslopju, iz katerega so dokončno odstranili živali. Stanovanjske prostore same pa so, kot jih poznamo iz našega zahodnega Podravja, razdelili v prostore za gospodarja in njegovo rod- bino, se pravi za otroke in njegovo družino, t. j. za posle. Gospodar in družina so živeli zlasti v hiši, ki je kazala poudarjeno smotrno po- hištvo, razen mize in peči, ki sta ostali krasilni središči. Drugo pohištvo pa se je ponašalo s krasilnostjo zlasti v spalnici gospodarja in gospo- dinje, kot ga poznamo v mariborskem muzeju iz zahodne Dravske, Mislinjske in Mežiške doline, deloma pa tudi s skrinjami in omarami * Moro M., Burgen, Ortsanlagen und Typen von Bauerhausern. Die oster- reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Karnten und Krain. Wien 1891, str. 157 i. d. "a Prim.: Notranjost kmetske hiše v Slovenskih goricah. Naš dom XXI, 1929, str. 148. 40 II Zgoraj: Koroška miza s stolom. — Sreda: Pseudoreiiesančna krušna peč (Reka nad Hočami). — Spodaj: Baldahinska postelja (Jurjevski dol) Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju poslov v njihovih spalnicah, ki so bile navadno skupne za vse dekle, medtem ko so prenočevali hlapci največ v hlevih na izključno za to uporabnih ležiščih. S smotrnostjo pohištva v novi hiši, ki je nastajala s črno kuhinjo, pa se je uveljavljalo obrtno pohištvo zlasti v najbolj napredni novi hiši, ali v stanovanju kmečkega gospodarja. Krasilnost kmečkega pohištva je ob tem strnila zunanji videz z modo in slogom obrtnega pohištva. Po tiskanih virih in datiranih kosih poglejmo še, kaj poroča o kmečkem pohištvu narodna pesem, ki ga omenja sicer redko in še to navadno le mimogrede. Gotovo so redke omembe pohištva v narodni pesmi pogojene v zgodovinskem dolgem dimniškem okolju in v okolju hiše z odprtim ognjiščem, ki ni dovoljevalo razvoja lepotno pomemh- nejše opreme kmečkega stanovanja, in se je mogla ta oblikovati šele z nastajanjem svetle in zidane razsvetljenske hiše. Podravska in pomurska narodna pesem pohištvenega okolja z zi- dano hišo sploh ne pozna. Po pesmi iz Frama (Štrekelj, 228) . .. Pri cesti stoji hiša Hiša lepo zidana ... imamo hišo izven vasi, tako da je določno postavljena na komercialno cesto, ki je nastala v Podravju šele v prvi polovici 18. stoletja. Druga pesem, prav tako iz Frama (Štrekelj, 1321) ... Preljubi ti vanderček moj, kde boma ostala nocoj? V zidani hišici na kerčmici... enači zidano hišo s krčmo. Smiselno je stanovanjska hiša v narodni pesmi, n. pr. prav tako framski (Štrekelj, 344), stavba, ki je enako- vredna drugim stavbam v sestavu kmetije ali kmečkega dvora: ... Polne so kaste žita. Polne so kleti vina. Polni hlevi živine, Polna hiša družine ... Hiša je bivališče družine, podobno kot hlev živine, kaste shrambe za zrnje ali pa kleti za vino, brez določne omembe pohištva. Pač pa govori o negi stanovanja štajerska pesem od Ptuja (Štrekelj, 8285), v kateri se postavlja dekle, da zna kuhat... no presti No lepo hišo zmesti... Nasprotno pa poroča o sajasti in s pajčevino prepredeni stanovanjski notranjosti pesem s Cerovca (Štrekelj, 7967), kjer 41 Franjo Baš Tri stenice ritajo gor po beloj steni Ena ovo pitajo »Ke pa maš ti mlade?« »»Gor po trameki V sivoj pavučini... V crnoj sajici.«« Pohištvo našteva v slabem zakonu mož ženi pri Lenartu v Slovenskih goricah (Štrekelj, 8369), da Na hiši nima strehe, ne v hiši peči, Vse klopi so polamane, no špampet fali. Okolje pohištva iz podravske in pomurske narodne pesmi se tako še najpozneje v 18. stoletju sklada z okoljem, ki ga poznamo iz slov- stvenih poročil, in pa iz dimnic in hiš z odprtim ognjiščem v polpre- teklosti, se pravi z mračno in zakajeno stanovanjsko notranjostjo, ki je krasilno oblikovanje pohištva zavirala in ga razvijala z izključno smotrnostjo, h kateri ga je silil tudi gospodarski, delavniški in ku- hinjski značaj kmečkega stanovanja, ki se je šele od 18. stoletja naprej ločilo od živalskih sostanovalcev in hkrati ločilo kuhinjo od stano- vanjskih prostorov v hiši, novi hiši in pa kamri. Pri osrednjem pohištvenem predmetu v kmečki hiši, pri krušni peči, moremo zasledovati iz narodne pesmi in slovstva njeno nastajanje iz nizkega in visokega ognjišča. Mačeha v prekmurski narodni pesmi (Štrekelj, 349) Kriih nam li peče s pepela. Jesti nam kuha z čemera ... To dovoljuje dvojno razlago: razen kruha in pepela ali jedi iz čemera, se pravi iz strupa, je mogoče sklepati tudi na kruh pepelnik, ki so ga, čeprav redkokdaj, še pred prvo svetovno vojno poznali v Brdih na Kobanskem, ko so pekli kruh v žerjavici pečice pod odprtim ognjiščem. Torej peko kruha, ki jo je ohranil za sredo 19. stoletja R. G. Puff v poročilu,^ da revnejši ljudje na Slov. Štajerskem še vedno najbolj lagodno pečejo kruh po »nomadski orientalski« navadi. Zakurijo na ognjišču, pogosto tudi kar na ravnih tleh, razgrnejo žerjavico zgo- relega lesa, položijo na kraj, kjer je žerjavica najbolj vroča, testo, ki je zgneteno v obliki hleba, in ga zopet pokrijejo z žerjavico. Zaradi tega torej niso potrebovali nobene krušne peči. Se pravi, če bi tudi naša razlaga o mačehinem kruhu pepelniku ne bila pravilna, dokazu- jejo Puffove navedbe o peki kruha na žerjavici in pa Prežihove o pe- pelnici na zidu peko kruha za izhodišče krušne peči, s tem pa tudi podmeno, ki razlaga pepelnico za prednico naše krušne peči v po- dravskem in pomurskem stanovanju v času pred razširitvijo krušne peči, ki je pridobitev kmečke hiše v novem veku od 16. stoletja naprej. " Puff R. G., Marburger Taschenbuch I, Gratz 1855, str. 48 42 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju O domačem popravljanju krušne peči, preden so pečarske nado- mestile prve zidarske, in tako za izročilo časa, ko je bila krušna peč še edina zidana sestavina kmečke hiše, ki jo je postavil domač zidar,*" zvemo s Kozjaka nad Mariborom (Štrekelj, 7621): Hanza panza peč podrv. Noter zlejzo, gar odprv: Kruha speko, drugim dao, Gubance speko, sam pojao ... Ko se je Hanzu podrla peč, je odstranil njen strop oziroma njegove razvaline in napravil na dnu peči — podobno kot na nekdanjem zidu — pepelnico, da je spekel v žerjavici kruh in gibanice. Zelo pogosto v narodni pesmi poudarjeno belo peč pa razumemo, če upoštevamo zidano peč s kupolastim stropom, kjer so bile polkrogle glinaste kahle pobeljene, kot jih poznamo z Ostrega vrha,*" ki so jih v polpreteklosti izpodrinile s tlorisom vedno večjih mer pokončne kahle ali pečilice, kakršne predočuje v mariborskem muzeju peč z Reke_ nad Hočami iz druge polovice 18. stoletja. Širjenje krušne peči med kmečko pohištvo in nadomeščanje starejšega zidu ali ognjišča je šlo hkrati z obliko- vanjem črne kuhinje, se pravi z ločitvijo kuhinjskih in stanovanjskih prostorov, ki se je končavalo na Kobanskem, zahodnem Pohorju in nad Mežo šele med obema vojnama. Miza je priprava v hiši, pri kateri stanovalci jedo, shranjujejo za jed najbolj porabne predmete, kot so kruh, brisača za mizo, prt in pribor in na kateri opravljajo boljša dela, n. pr. šivanje. Sklednik ali posodnik sta samostojni dopolnili mize, kar dokazuje po A. Pavlu samostojno nastajanje posodnika v hiši z odprtim ognjiščem, še splošni posodnik zunaj hiše v Pomurju, pa tudi narodna pesem s Svetinja (Štrekelj, 7305), ki pravi, da kovač: )uno ročko k ognju nese Džurč pa si na klin obesi... Torej mali vrč prazni kovač pri ognju, večjega, praznega pa spravi sušit na klin v steni ali na posodnik in ne na mizo, katero smotrno dopolnjuje, podobno kot sicer klop in sklednik; klop za namestitev stanovalcev k jedi, počitku ali delu, sklednik in posodnik pa kot shramba ali sušilnica posode, ki se pri jedi uporablja. Miza šteje za največ vreden kos kmečkega pohištva, kar dokazuje tudi pregovor,** da kdor na mizi sedi, tvore na zadek dobi. Miza stoji povsod v kotu nasproti peči, se pravi v kotu pred vhodnimi vrati, kar je očitno tudi v narodni pesmi s Cerovca (Štrekelj, 6784) o fantu, ki je moral k vojakom: *" Baš Fr., Kobanski hram, ČZN XXIII, 1928, str. 41, si. 10. ** Pajek J., Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev, V Ljubljani 1884, str. 105. 45 Franjo Baš Prisa cesarski pot, Sea za mizo v kot... V izoibliki pa loči koroška pesem iz Žabnic (Štrekelj, 2) visoko mizo od navadne: Koj turški kralj gavari, ki per visokej mizi sedi... Primerjava miz v mariborskem muzeju z navedbami o visoki mizi v narodni pesmi iz Žabnic kaže starejšo nižjo mizo in mlajšo višjo; za- radi tega smemo ob upoštevanju dognanj Murka in Strzygowskega o zgodovini mize izreči podmeno, da so ob ohranjenih gotskih nizkih mizah, n. pr. v etnografskem innsbruškem ali ljubljanskem mestnem muzeju, pa tudi ob nizki gotski mizi s Koroškega v mariborskem muzeju, ostale mize nizke zaradi dima v zgodovinski dimniški hiši, kjer se je dim zlasti ob barometrskih minimih vlekel po vsem prostoru, razen pri tleh, in da se je morala spodnji meji dima prilagoditi tudi miza, tako da je segla s tablo do višine, ki je dim od zgoraj ni dosegel. Tako je mogla nastati višja miza v hiši šele s nastankom črne kuhinje, se pravi z nastankom dimnika, ki je zavaroval stanovanjsko hišo pred dimom; ali pa z namestitvijo mize pred hišo, v senco, kar je mnogokje tudi danes v navadi. Prvo možnost izpričuje v mariborskem muzeju miza iz Haloz, medtem ko bo poletna miza pred hišo začasna domača naprava ali pa izdelek organizirane mestne obrti za premožnejše pode- želane, zlasti za prebivalce, ki niso bili kmetje. Oboje izhaja tudi iz jareninske (Štrekelj, 798) in cerovške (Štrekelj, 807) narodne pesmi. Prva pravi v ustreznem delu: Pod lipico stoji na mizica, Oj mizica je, pisana. Okoli nje stojijo stoleci, O j stoleci so žeslarski... Pisano mizo razlagamo kot tablo z dekorativnimi vložki ali intar- zijami in podobno izražajo žeslarski stoleci s samim svojim imeno- vanjem meščanski poznobaročni izvor, saj so bili izvirni stoli, ki so nastali vzporedno in za dopolnilo klopi vsi brez naslonov, se pravi da niso bili »žeslarski« (Sessel). Še določneje izdaja meščanski obrtni izvor mize in stolov druga, cerovška pesem: Pod lipoj stoji mizica, prelepa miza kamena. Okol stojijo stolčeki, sami stolčeki svilnati... Svileno prevlečeni stoli v cerovški pesmi vsiljujejo vprašanje, ali je postavljeno okolje mize in stolov sploh kmečko; razen če je mislil narodni pesnik na pomeščanjeno kmečko vinogradniško okolje v bli- žini Maribora, Ptuja ali Radgone, kar bi bilo iz navedbe R. G. Puffa 44 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju ali Fr. Hubada prav mogoče. Dopustiti moramo še možnost, da je okolje cerovške pesmi fevdalni vinogradniški vrh, ki je postal v 18. stoletju vse bolj priljubljena poletna izletna točka zlasti za uradniško plem- stvo, ^saka miza je vedno masivna, tako da je navedba iz Biša (Štre- kelj, 43) Pernesla je jesti Lenčica Kaj se je miza žvujgnila ... samo prispodoba o obilno- obloženi mizi, ne pa o šibkosti mize. Tudi framska pesem (Štrekelj, 44) more v opisu Markovega podviga misliti le na visoko mizo: Markec je notre v kamri bil. Je bil si sabljo nabrusil. On je le noter v hišo šel, usekal jim je vsem glavice preč. Eden je pod mizo umeknol, useka mu levo nogo, levo nogo, desno roko, vergei ga je na konjička gor ... Zdi se, da po framski pesmi kamra mize nima in da je miza le v hiši. Očitno pa imamo v framski pesmi stanovanjsko stavbo že razvito nad raven dimnice z jasno- razdelitvijo v kamro in hišo, se pravi v spalnico deklet ali gospodarjev in pa v stanovanjsko sobo ali hišo in jedilnico. Na nastanek mize v kamri je vplivala premoženjska raven stano- valcev in z boljšimi gmotnimi razmerami tudi pospešila uvajanje meščanskega pohištva, ki je očitno v pesmi o nezvesti ljubici iz ljuto- merske okolice (Štrekelj, 717): Pred kamrico, pod oknece ... Na zglavniki pernat klobuk, Na klini vidim puslico. Na mizi vidim suknjico. No poleg svetlo sablico! Pernat klobuk, pušeljc in suknjica v kamri govorijo o starejšem vojaštvu, ne pa o času splošne vojaške obveznosti. Tudi ne smemo po- zabiti, da smo našli še v predvojni dobi na Murskem polju od Noršinec do Kapele pri imovitejših kmetih tako imenovano cesarsko hišo in pa cesarski hlev ali štalo. Po izročilu so bili to prostori, ki so bili določeni za nastanitev vojaštva in vojaških konj, in bi mogel biti to spomin na čase, ko je bilo Pomurje zaledje za nemirno turško-habsburško mejo, ki je podobno, kot dalje na vzhodu Vojna krajina, pospeševala razvoj hiše in s tem tudi pohištva. Ta obmejni položaj Pomurja je mogel pospeševati pomeščanjenje stanovanj v večji meri kot v zahodnem Po- dravju in razlaga tudi v vzhodnem Pomurju dekorativno bolj razvito pohištvo, zlasti omare, kot pa v zahodnem Podravju, kar očituje tudi mariborska muzejska zbirka. 45 Franjo Baš Razvoj dimnice v kuhinjo, hišo in kamro vzporedno s pomešča- njenjem pohištva je šlo vzporedno z nastajanjem zidane hiše, v kateri nastane najprej obokana črna kuhinja. V pesmi iz Frama (Štrekelj, 106) je svetla kamrica še sestavina gradu in ne kmečkega dvora, tako da je razumljivo vprašanje: »Pri nas pa ni taka šega, da bi prašali po svetlih kamricah, Po svetlih kamricah, po belih posteljah. Pri nas je uže šega taka: Prašajo po cernili kuhinjah. Tudi po konjskih hlevecih.« Kamra je dekliška spalnica ali pa spalnica gospodarjev, tako da dopolnjuje novo hišo; obe sta opremljeni z boljšim pohištvom, kamra zraven tega še hrani priprave, ki jih dekle rabi pri svojih vsakdanjih opravilih, kar potrjuje narodna pesem z Ledineka (Štrekelj, 4982): Ko je Florjan pobič bija. Se je zgodaj v jutro on zbudija. Ša je v svetlo kamerco, vzea žehtar si in vederco. O naprednejši, ne leseni ali nabiti, marveč zidani hiši, ki je postala temelj za razvoj pohištva, izvemo s Kremberga ali s Cerovca (Štrekelj, 1769), kjer je fant budil dekle: S tretje da si strelia Pod oknom velbanim: »Odpiraj, ljuba kamro, kak si navajena!« Ali (Štrekelj, 2056) : Oj dekle, le vstani in vužgi si luč. In hitro poišči si od kamerce ključ! Ključ je že dokaz o obrtniški, ključavničarski opremi kamre v nas- protju s prvotnim tesarskim ali zidarskim zapahom. Da je bila obrt- niška, zidana in s pohištvom opremljena kmečka hiša mogoča le ime- vitejšim, izhaja iz framske pesmi (Štrekelj, 150), kjer je Marko prijezdil na županov dvor in ugotovil: Da v celi vesi uže nič luči ni, V kamri pa gorijo tri? ... Zatem: Odperel je svetlo kamrico... Kamra je stanovanjski kmečki prostor, ki ga narodna pesem najrajši imenuje bela, svetla, včasih tudi pisana, n. pr. s Cerovca (Štrekelj, 1811): 46 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju Lubega prjela za belo roko. Ino ga pelala V kamrico pisano. »Zdaj si k meni leži V belo posteljo!« Pojem bela in pisana sta imela in še imata v severovzhodni Sloveniji določeno vsebino. Že Csaplovics razločuje črno kuhinjo in belo hišo, se pravi stanovanjsko dnevno sobo od kuhinje. Zlasti v Pomurju in vzhodnem Podravju bo mogel za označevanje pohištva ali stanovanj- skih prostorov vsakdo še danes slišati o črni kuhinji in beli hiši v pomenu sajaste kuhinje in pa pobeljene stanovanjske sobe ali stavbe. Pri Brumnovih v Salovcih sem slišal o pisanih žanjicah, in s Fr. Pivko sva fotografirala na mariborskem trgu za V. Geramba in njegov Trach- tenbuch pisane prodajalke, se pravi v raznobarvnih oblekah. M. Mar- kuzzi od Negove je prodala Pokrajinskemu muzeju v Mariboru pisano, se pravi v več barvah poslikano skrinjo. Bel je pojem, ki je v hiši enak pobeljenemu, pri pohištvu ali posteljnini pa tudi platnenemu. To je očitno v narodni pesmi iz Preseke (Štrekelj, 1255): Noter je postelja, Z belim prestljana. Na nji pa mi leži Mlado dekle! Oprema nove hiše in kamre v razdvojitvi dimnice in hiše z odprtim ognjiščem je združena zlasti z razvojem postelje, ki je bila dotlej istovetna s klopjo, pečjo ali krušno kadunjo. V poletnem času so spali zlasti moški člani kmečke rodbine navadno na senu, da so se umaknili sopari, dimu in bolham. Fantje na Slemenu na Kozjaku so peli (Štre- kelj, 7035): Na seni mi ležimo. Ker slamo čimamo Se trdo vkup tišimo Ko odejo čimamo. Ko pa je postala na prehodu 18. v 19. stoletje postelja kot sestavina nove hiše ali kamre redni kos kmečkega pohištva, je bila še skupna več osebam, kakor izvemo iz štajerske pesmi (Štrekelj, 5495) : Na kraj bi se lego. Me špata tišči. Na sred bi se lego. Tak sinek leži..., po kateri je bila postelja skupno ležišče roditeljema in otroku. Ob nastajanju nove hiše ali kamre se je postelja razvila iz klopi kot špampet, se pravi zakonska postelja gospodarja in gospodinje; špam- pet je v začetku domač tesarski izdelek, kot smo ga mogli še po prvi 47 Franjo Baš svetovni vojni videti n. pr. pri Cepeju pod Ostrim vrhom ali pa še pred leti nad Vuzenico pri Dravčarju, kjer se ni v ničemer razločeval od občasnega hlapčevskega ležišča v hlevu. Zgodnji primer obrtniške, baldahinske zakonske postelje iz 1742 hrani mariborski muzej iz Jurjevskega dola (si. II, spodaj), za katero bi mogla veljati narodna pesem iz Cerovca (Štrekelj, 1266) : V senci mi stoji )isani špampet, 'isani špampet, Belo postlan ... Zakonska postelja iz Jurjevskega dola je obrtniški mizarski in slikarski izdelek z očitnimi vplivi poznorenesančnega stilnega pohištva, ki se s svojo dekorativnostjo že vsestransko loči od prazgodovinske zaosta- losti pohištva, o katerem poroča iz časa epidemij konec 18. stoletja zdravnik Gregor Faber" iz zahodne Dravske doline. Sicer preprosto, a krasilno zelo poudarjeno posteljo, kot je bila jurjevskodolska, je lahko imel le imovit kmet, da je mogla hčerka pripraviti prenočišče za fanta, saj vemo iz štajerske pesmi (Štrekelj, 3371): Dva vanjkiša denem Na zglavnik visok: Za me no za njega, ki da ga sam Bog! Ali pa ko draži fant fanta: Pri mojoj je pernata posila; pri tvojoj pa slame še ni... poroča hkrati o primitivni in pa o razviti opremi postelje s slamnjačo in pernico, ki je izraz nove blaginje na kmečkem podeželju od 18. sto- letja naprej, pa tudi istočasnega novega kulturnega okolja, ki je s prometom in fiziokratizmom prodiralo na podeželje iz Gradca, Mari- bora in Ptuja, od koder so ga posredovali zlasti vinski vozniki. Novo kulturno okolje odmeva tudi iz cerovške i^esmi (Štrekelj, 823) : Ljubi zbeteža v svojoj presvetloj kamri, Na beloj postelji. »Dajte mi črno tinto. Pero, bel papir. Naj ipismo si napišem Svoje depe cajtinge... Po primerih v mariborskem muzeju (baldahinasta iz Jurjevskega dola, pisana iz Haloz in žgano poslikana od Šentjanža v Mislinjski dolini) Prim.: Peinlich R., Geschichte der Pest in Steiermark II, Graz 1878 str. 364 i. d. 48 III Omare: SI. 1. Vezna omara za mleko (Zg. Vižinga) ; 2- gospodinjska omara za obleko, perilo in hrano (Sv. Urban na Uemšniku); "r deklina omara, shramba za imetje gospodinjske pomočnice (Brezni vrh) Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju je razvila najvišjo dekorativnost na pohištvu v Podravju in Pomurju postelja, kar potrjuje tudi narodna pesem iz Prekmurja. Cankovska (Štrekelj, 2400) jo označuje: Lejpa bejla postela sluzami polejana, druga splošna prekmurska (Štrekelj, 1848) pa: Tak nouč meni kratka bon. Me jka postelja lejpou! Bolj zamotan kot izvor postelje, ki jo je obrtno stilno mizarstvo in slikarstvo oblikovalo iz tesarske klopi, zidarske peči in domače mi- zarske krušne kadunje, je vprašanje o zibelki. Mariborski muzej kaže dve globoko obrtniško rezbani iz Slovenskih goric, ki sta krasilno pod- povprečni. Razvid vsega Pomurja in Podravja je pokazal, da se kra- silno zibelke pojavljajo šele na skrajnem zahodu nad vozlom Treh dolin pri Dravogradu, kjer so bile pred vojno posamič še ohranjene (n. pr. pri Mihevu v Podpeci); tako se zdi, da so zibelke v vzhodnem Podravju in Pomurju pridobitev novejšega časa, približno zadnjih 150 let. To podmeno utemeljujem z zgodovinsko razširjenostjo otro- škega korita v obliki ničke, ki ga pozna slovstvo in izročilo vsaj od Ruš na vzhod, medtem ko prav tukaj zibelke, starejše od začetka 19. sto- letja ni bilo mogoče dognati; tudi je ne pozna izročilo, ki pa pozna otroško korito. Narodna pesem omenja zibelko le splošno (Štrekelj, 337, 6849, 6895), da izrazi rojstno hišo, sicer pa v okolju, ki ni kmečko. Framska pesem o Brajdici (Štrekelj, 106), ki... ^ sta mi jo uže obetala Da sta jo v pisani zibelki zibala... govori določno o gradu in ne o kmečki hiši. Druga framska pesem z motivom zibelke pa poroča o Jožefu in Mariji, se pravi o svetopisem- skem okolju, ki je povzeto iz liturgije, tako da tudi ne odseva kmeč- kega okolja. Pač pa bi mogla biti pesem, ki jo je zapisal Vraz, in objavil Pajek:^' Šel je sv. Jožef v planino, naredil je zibiko, Zibiko lepo malo, zibiko malano ... spomin na domače tesarsko izdelovanje zibelk, saj se to sklada s pol- preteklim izdelovanjem zibelk, n. pr. na Tinjah ali na Javorju. Od najstarejših pohištvenih pridobitev (peč, miza, klop in skrinja) se Pokrajinski muzej v Mariboru ponaša z dragoceno zbirko kmečkih " Pajek J., N. n. m., str. 156. ¦4 Slovenski etnograf 49 Franjo Baš skrinj, ki segajo s svojimi oblikami nazaj v zgodnji srednji vek,** medtem ko so oblike mize, klopi in peči mlajše, in zlasti stilno pove- zane z razsvetljenstvom. Skrinje so rabile za vse: za zrnje in moko ali suho mesnino, za rodbinsko in osebno garderobo, za hišni arhiv in blagajno; različno je njih imenovanje od kište in lade do kastna, kastla in skrinje. Bile so v vseh prostorih stanovanja in pritiklin od veže, kuhinje, hiše, kamre, hišce, kašče do podstrešja in celo do podstenja, kjer so jih na Belskem vrhu rabili za spravilo potrganega fižola. Skrinja je za posteljo najbolj krasilno pohištvo, ki se je v polpretek- losti osredotočilo v kotu preužitkar j ev in v zakonski spalnici gospo^ darja, kjer jo je gospodinja varovala v spomin in izročilo naslednici v gospodinjstvu. Na ženitovanjsko skrinjo z doto ob nevestinem slo- vesu z doma spominja cerovška pesem (Štrekelj, 5422) : Mati ladica nalagajo. Brati na kola zdigajo... Več skrinj ali ladic za nevestino doto priča o njihovem prvotno malem obsegu z dolžino navadno tkanega kosa platna, kar navaja tudi fram- ska pesem (Štrekelj, 106): Pa mi skrinjo naložite Dve vrsti belih plaht Tri vrste pak žalosti... Blagajniška skrinja je znana zlasti z Murskega polja (Štrekelj, 2110): Da bi raj snočkaj doma spa. Svoj zlati prstan v kasel dja... O shrambi za obleko poje pohorska (Štrekelj, 6975): Je škoda za gvantec, ki mi v škrinci leži... Zraven osebne shrambe za obleko je bila skrinja tudi shramba za obleko vse rodbine; n. pr. pri Ravnjaku*^ na Lokovici je še ob poroki stare matere odprl ded skrinjo in razdelil praznično obleko vsej rod- bini, da se je oblekla za poroko. V framski pesmi (Štrekelj, 189) pa so hoteli celo nevesto zapreti v skrinjo: Nič ne maraj, moja Ančka, Jaz bom te v skrinjo zaklenola ... Različnost rabe in imenovanja je utemeljena tudi v najrazličnejših velikostih skrinj, ki so bile ob osebni namembnosti enake cehovskim ** Theiss V., Steiermark, Weimar (1940), str. 24. Sporočilo dr. ing. D. Mlinska, ki se mu zanj lepo zahvaljujem. 50 SI. 1 a in b. Glinast svečnik iz konca 19. stoletja (Sv. Anton v Slov. goricab) ; 2. košara (Voliičina) ; 3 a in b. stol (St. Danijel pri Prevaljah) ; 4 a—e. tesarska skrinja za žito ali moko (Juršinci v Slov. goricah) Risba: Martina Rojs Franjo Baš blagajnam, pri skupni rodbinski pa so celo dosegale velikost žitnih koštov. Terenski spomeniki, starejše slovstvo in narodna pesem kažejo: ko so se ob ločitvi dimnice in kuhinje z odprtim ognjiščem razvili novi, sedanji kmečki stanovanjski prostori s kuhinjo, hišo, novo hišo, kamro, shrambo in tu pa tam tudi s spalnicami za posle, so se z njimi ustalile tudi lege posameznih pohištvenih kosov. Miza se je premaknila v večje stanovanjske prostore, zlasti v hišo in v našem času štedilniške kuhinje tudi v to, kjer je ta postala stanovanjska kuhinja. Klopi so se ustalile pri mizi, Jcolikor jih niso zamenjali stoli (prim si. 3 a, b, c, d), in pa pri krušni peči, se pravi zlasti v hiši in novi hiši. Krušna peč se je v hiši s štedilnikom, ki je pridobitev minulega, železniškega stoletja, začela v kuhinji umikati štedilniku, glinastim in železnim pečem za ogrevanje pa v novi hiši in kamri, tako da postaja vedno bolj značilna sestavina samo še dnevne hiše. Hkrati z uvajanjem ogrevalne peči namesto krušne, je v kmečko stanovanje Podravja in Pomurja prodrl otroški voziček in postal do danes precej splošen namesto prejšnje zibelke, ki je naslednica otroškega korita. S prenosom gospodarskih in delavniških nalog stanovanja na sta- novanjske pritikline in z osamosvojevanjem stanovanjskih prostorov za posameznega člana rodbine ali za družino, namesto nekdanje pove- zanosti posameznega stanovanjskega prostora na skupnost stanovalcev, se je ob skrinji vedno bolj uveljavila omara, ki je sredi 19. stoletja prevladala nad skrinjo. Danes postaja omara vedno bolj osebno po- hištvo; tako imajo danes namesto nekdanje skupne skrinje za obleko zakonci obleko vsak v svoji omari. Ob umikanju krušne peči v hišo ali ob umikanju skrinje pred omaro se ustaljuje skupno pohištvo v priti- klinskem prostoru, v hišni shrambi, na podstrešju ali v shrambah na gospodarskem poslopju in postajajo police za posodje vedno bolj redke v prid omari; drva in gospodarske priprave od košev, vreč za šol, pletarjev, sekir ali veder so se preselile na podstrešje ali na gospo- darsko poslopje. Koroške, kočevske in slovaške slike na steklu in grafike ter litografije pa so nadomestili tiski in fotografije zlasti iz življenja rodbine in posameznih njenih članov. Mariborski muzej hrani najstarejšo omaro s Cerkvenjaka iz 174?., ki odseva čas, ko se je začela dimnica in kuhinja z odprtim ognjiščem pospešno umikati črni kuhinji in tako razvijati nov hišni prostor, shrambo. Z vdorom črne kuhinje in omare v kmečko stanovanjsko hišo je bila tudi naloga omare opredeljena po ustreznih stanovanjskih prostorih, s katerimi se je končala zgodovinska gospodarska naloga stanovanja in preselila v gospodarsko poslopje, n. pr. gumno iz veže, svinjska kuhinja ali kurnik iz hiše in shramba iz veže ali nove hiše. V črni kuhinji je omara postala predalnik, n. pr. za sol, moko ali dišave, in tako prevzela naloge dotedanjega sklednika, vreče ali meha za sol in kašo. Zraven kuhinjske omare se je obdržal le še sklednik, ki se je preselil iz dimnice ali veže v kuhinjo, kjer danes prenehava, 52 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju ko se tudi v kmečki kuhinji posodje vse hitreje zbira v omari ali kredenci. Druge stanovanjske potrebščine, kot je n. pr. svečnik za treske, so izgubile vsako stanovanjsko potrebo z uvedbo petrolejske in električne razsvetljave in skoro istočasno je splošna uporaba indu- strijskih tkanin vzela zgodovinski pomen tudi statvam ali kolovratu, ki je postal v drugi polovici 19. stoletja občasni krasilni predmet kmečke nove hiše in pa meščanskega salona, n. pr. v Mariboru pri Sernčevih. Nakazani razvoj pohištva v Podravju in Pomurju pa ni pokrajinska posebnost, marveč kulturni izraz južne Srednje Evrope,^" ki je v 19. stoletju ustvarila za meščanska stanovanjska središča spal- nico, stanovanjsko in jedilno sobo in pa sobo; južnosrednjeevropski spalnici ustreza v kmečkem Podravju in Pomurju nova hiša, stano- vanjski in jedilni sobi hiša, sobi pa kamra. Na poti iz dimnice in hiše z odprtim ognjiščem v sedanjo kmečko hišo in njene nove stanovanjske prostore, ki so nastajali ob uvajanju dimnika, štedilnika, ogrevalne peči in elektrike, gradnji zidanih kmeč- kih stanovanj, ločitvi stanovanj kmečke rodbine od živali in razčle- nitvi kmečkega stanovanja v prostore z določenimi nameni, sta pohi- štvo spremljali organizirana obrt in pa industrija ter ga do konca 19. stoletja ločili od domače obrti. Juršinska skrinja (si. 4a, b na str. 51) v mariborskem muzeju je še značilni tesarski izdelek; to je zaboj na štirih nogah, ki rastejo navpično v ogelne stebre, kamor je v obliki prizme naslonjeno dno in pa stranice. Oblikovanje zaboja na nogah kaže, da je juršinska, kakor tudi druge skrinje, nastala na ilovnatih tleh, pomanjkanje vsakega ojačevanja z železom pa na ljudsko verovanje, da napravi železo nevesto nesrečno, kar pozna s Hrvaškega tudi ravnatelj samoborskega mestnega muzeja I. Sudnik. V okvir zajeti pokrov skrinje se odpira in zapira na lesenih dveh oseh v hrbtnih oglih, tako da je njena izdelava veliko prepro- stejša kot pri bolj znanih strešnih skrinjah, ki so s prevladaj očimi krožnimi rezi tudi krasilno bolj dognane od ponavljajočih se prečnih križev na zunanjosti juršinske skrinje. Zabojske in strešne skrinje so rabili za shranjevanje moke, zrnja, fižola in suhega sadja. Po izročilu iz Veržeja in Srednje Bistrice so jih izdelovali tesarji, ki so bili pozimi brez stavbarskega dela, po izročilu iz haloškega Leskovca pa tuüdi Medjimurci, od koder so bili cigani prvi izdelovalci ničk in tako gotovo tudi otroških korit. Mizarske skrinje pa so shrambe za obleko. Njihova velikost se veča od vzhoda proti zahodu; zdi se, da z rastjo kmečkih posestev, številnejših družin in zaradi tega večjih stanovanjskih prostorov v območju zgo4ovinske dimnice, kjer je bila skrinja do polpreteklosti še shramba za obleko vseh rodbinskih članov. Z velikostjo skrinje se je uveljavilo železo zlasti v vezeh, okovih in ključavnicah, ki jih za- bojske in tudi strešne skrinje ob izdelavi niso poznale, in so bile šele " Fred W., Die Wohnung und ihre Ausstattung, Bielefeld-Leipzig 1903, Str. 56. 53 Franjo Baš pozneje opremljene s ključavnicami. Nadalje se ločijo skrinje za obleke od zabojskih in strešnih skrinj za živila po predalnikih za po- membnejši drobiž v levem gornjem delu pod pokrovom, ki jih zabojske in strešne skrinje nimajo. Vse skrinje za obleko so poslikane, medtem ko so skrinje za živila okrašene z rezi. Manjše vzhodne skrinje za obleko so poslikane po vsej površini in imajo v sredini pokrova ali bočnih stranic slikovno ustvarjeno kaseto, ki pomeni njihov krasilni višek. Tudi zahodne večje skrinje za obleko spremljajo cvetlični in geometrični okraski s poudarkom na središču ploskev v kaseti, ki pa je navadno mizarsko uokvirjena. Razen pri zabojskih in strešnih skrinjah, ki so hrastove in bukove, prevladuje pri vseh drugih skrinjah in omarah mehek les,^' tako da jih je bilo treba za domačnost poslikati. Vse omare (si. II; 1, 2, 3) so izdelek mizarjev in so jih rabili kot skrinje za shrambo obleke, pa tudi za shrambo platna in v kuhinjah za shrambo živil. Medtem ko so v skrinjah obleko polagali, so jo v omare obešali, platno pa zlagali v predalnike na notraniji strani, dokler jih niso z biedermeierjem nadomestile v pomeščanjenih kmeč- kih hišah komode. V primeri s skrinjami, ki so do druge polovice 19. stoletja ohranile svojevrstno lepoto, s katero so povzdigovale stano- vanjski prostor, poživljale, in zlasti v pobeljeni kamri ali hiši ustvar- jale ves prostor obvladujočo dominante, pa je omara od svojega pojava razvijala v kmečkem stanovanju tuj slog, ki je v vseh časih nanjo veliko bolj vplival kot na skrinjo, in tvorila nov pohištveni kos, učin- kovit po svoji velikosti, ki pa se je redko, največ v manjših kamrah vskladil z okolico, se pravi s pečjo, mizo in klopmi, ne pa tudi v večjih, kjer je navadno sameval kot tujec. Stilnega nesoglasja v pro- storih tudi ni mogla odpraviti poudarjena krasilnost omare na vratih in obeh stranicah, kamor so vabile pogled pod vplivom poznega baroka uokvirjena ali z vložki omejena polja in na njih zlasti naslikani na- božni motivi, ki so nadomestili prvotne spominske, zlasti romarske grafike in pa cvetlice ali rastline. Nasprotno od skrinje, ki jih je do konca njihovega razvoja v drugi polovici 19. stoletja v veliki meri izdeloval mimo organiziranega tudi domači obrtnik, pa je omaro od njenega začetka izdeloval obrtniški mizar v mestu ali na vasi, tako da danes izročilo ne pozna domačih izdelovalcev omar. Izročilo z Remšnika pravi, da so delali včasih v Vuzenici mizarji, ki so bili tudi slikarji; Fr. Celigi je pripovedoval, da so v njegovi mladosti v mariborskem Pristanu zamenjavali mariborski mizarji les za omare in skrinje. Kipar in pozlatar Alojz Zoratti pa ve, da je njegov oče, ki je prihajal med zadnjimi furlanskimi umetniki v Podravje, po podeželju slikal in vlagal tudi pohištvo. Ko pa je sredi 19. stoletja n. pr. za pripravljanje furnirja pri poklicnih mizarjih na- domestila krožna žaga ročno, je postala razlika med poklicnim in domačim mizarjem tolikšna, da je domači mizar zaradi gospodarskega " Prim.: Sič A., Narodni okraski na orodju in pohištvu I, Ljubljana 1923, j II. pohištvo. ! 54 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju računa svojega izdelka iz kmečkega pohištva ob uvedbi furnirja in politure izpadel. To je tudi čas, ko prenehajo poslikane skrinje in omare v Podravju in Pomurju, od koder hrani mariborski muzej zad- njo poslikano skrinjo iz 1868., ki je medjimurskega izvora. Tako mo- remo z umikom domačega mizarja iz kmečke mizarske in zlasti tesar- ske obrti predpostavljati tudi njegov umik od izdelovanja skrinj in omar, ki jih je sedaj prevzel poklicni obrtnik mizar in s furnirjem in polituro posplošil tmeščansko' pohištvo tudi na kmečko podeželje. Z obrtnim mizarjem se je na kmečkem podeželju razširilo na skrinje in omare rezbarstvo, ki je bilo dotlej redkeje v rabi. Razlika med domačim in obrtnim mizarjem je najmanj očitna v lepotno -zelo dognanem kosu pohištva: v mizi, ker terja njena izdelava v bistvu zlasti spahnitev desk za tablo in nasaditev prečnikov na noge, ki nosijo tablo kot stebri. Potrebno sekiro, žago in dleto je mogel rabiti enako tesar kakor domači ali poklicni mizar za oblikovanje mize, ki je ostala do 19. stoletja očitna arhitektura, kot jo izražajo v mari- borskem muzeju do pojava biedermeierja, n. pr. starejša koroška in mlajša haloška miza. Zaradi tega in zato ker jo je kmečka rodbina najbolj negovala, je doživela miza v svojem razvoju najmanjše izpre- membe, kakršno kaže n. pr. prehajanje okornih nog v lahkotnejše in je tudi z novim predalom ohranila svoj prvotni smoter, kot ga sporoča vsaj za konec 18. stoletja narodna pesem s Pohorja (Štrekelj, 7261) : Liza... je žesdljne postavljala, Žlice je raztalala ... Klopi so zmanjšale ob stenah svojo nekdanjo dolžino na dolžino mize ali pa.so se pri mizi razčlenile v stole, tako da so ohranile zgo- dovinski položaj le še pri krušni peči, razen tam, kjer se je pojavila v hiši ogrevalna nizka peč. Krušna stara peč je imela kahle vzidane deloma v starejšem kupo- lastem in deloma mlajšem prizmatičnem nastavku, ki se je vzpenjal iz podstavka v višini klopi. Ob pojavu stanovanjske kuhinje in ogrevalne peči se je s krušno pečjo umaknil iz hiše tudi zapečnjak. Kmečka krušna peč v Podravju in Pomurju je bila izdelek Radgone, Ptuja in zlasti Maribora, ki je od 17. stoletja do 19. stoletja izdeloval žgano glino*^ in tako tudi peči. od 17. stoletja dalje pa postal posredovalec glinastih in železnih peči iz tujine. Postelja in omara zlasti v zakonski simlnici in novi hiši so danes obrtniški izdelek. Žol, ki jih omenja narodna pesem v Vrazovem zapisu, in jih je razlagal Pajek za posteljo na vrveh pod stropom, mariborski muzej nima; tudi izročilo jih ne pozna. Z obrtniško posteljo se je v zadnjih dve sto letih udomačilo v kmečkem stanovanju tudi ogledalo in z obrtniškimi stoli so v kmečkem stanovanju zavladali leseni podi. " Strauss K., Kacheln und Ofen der Steiermark, Graz 1940, str. 54 i. d. 55 Franjo Baš Največje nasprotje zgodovinskemu svečniku za treske je danes že redka petrolejka in pa splošna nova električna žarnica, ki je nado- mestila zgodovinske lesene in glinaste (si. 1 a, b na str. 51). Tako je sedanje kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju izdelek obrti in industrije raznih zvrsti, medtem ko je v preteklosti predstav- ljalo izdelke od tesarstva do mizarstva in kopanja do pletarstva. Večina zgodovinskega kmečkega pohištva v severovzhodni Slove- niji je iz lesa, ki sta ga obdelala in izdelala domači in organizirani obrtnik. Domači obrtnik je bil zlasti na Pohoirju hkrati kmet, ki se je v mladosti na gozdni kmetiji razvil tudi v mizarja, da je mogel pre- skrbovati s pohištvom dom, včasih pa tudi sorodnike. Zlasti na Ko- banskem pa je bil domači obrtnik poklicno tesar ali Žagar kot se je nad Potočnikom pod Kaplo, v Brezniški Jami pod Remšnikom ali ob Veškem potoku nad Radljami obdržal do časa med obema vojnama, ko je v žagi samici hkrati žagal les in iz desk izdeloval ali vezal »kište« zlasti za žito'. Tesar žitnih »koštov« pa je bil navadno tudi tesar skrinj. Samo z enim samim predmetom, s stolom je znano kopano pohištvo iz jagnedovega debla, ki se je nahajal do tridesetih let našega stoletja v Trčovi pod Malečnikom. To je bil masiven stol z nizkim sedežem na težkem podstavku, ki je bil oblikovno blizu malemu in nizkemu prek- murskemu bednju za žito; njegov kopač ga je od zgoraj navzdol žagal, z ognjem zrahljano ploskev s teslom dolbel do sedeža in ob tem puščal polovico deblovega oboda za naslon, tako' da je bil izdelek z nizkim sedežem in poglobljenim naslonom podoben nekdanjim dedkovim stolom in so ga rabili stari, zlasti preužitkarji za svoja poletna opra- vila v veži ali v podstenju, medtem ko kopanega enodebelnega stola v stanovanjski sobi ali kuhinji izročilo ne pozna. Bolj razširjeno je bilo pleteno pohištvo, ki so ga predstavljale košare iz slame (prim. si. 2 na str. 51), skrinje ali koši za fižol in zrnje, ki se je sušilo na podstrešju, v gospodarskem poslopju ali v podstenju v Pomurju, torej v področju nekdanjih vrat in oknic. Pletena skrinja s Koga je bila skrinja v velikosti tesarske iz Juršinec z bukovimi nogami in vogelnimi robniki, med katerimi so bili spleteni dno, pokrov in stranice iz vrbo- vine podobno kot pri današnjih koših za na voz ali obod pri koših za nošnjo zelene krme. Po izjavah s Koga, Presike, Verzeja ali Srednje Bistrice so jih pletli Medjimurci, ki so bili zaposleni pri regulaciji Drave ali Mure, kadar so n. pr. zaradi deževja ali snega ostali brez délai Pletilci košnih skrinj so opravljali svoje delo za hrano in denar po hišah in so tako predstavljali zadnje šterjake, ki so za mizarji še pred prvo svetovno vojno hodili izdelovat pohištvo v hiše na dom, kjer jim je kmet pripravil les, medtem ko so barvo n. pr. za »flod- ranje« zlasti omar prinesli s seboj sami. Vedno redkejše šterjaško izdelovanje kmečkega pohištva v Podravju in Pomurju hkrati s pre- nehanjem kopanja in pletenja ponazarja umik domače obrti iz kmeč- kega pohištva, ki sta ga organizirana obrt in industrija strnili in nivelizirali z meščanskim ali stilnim pohištvom. 56 Kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju Zbirka kmečkega pohištva v mariborskem muzeju kaže njegovo podobo od baldahinske jurjevskodolske postelje iz 1742 do haloške skrinje iz 1868 in ponazarja razvoj kmečke stanovanjske opreme od ločitve dimnice in hiše z odprtim ognjiščem do prevlade hiše kmetijske družbe in hkrati izdelke, pri katerih je še v veliki meri sodeloval domači obrtnik, zlasti tesar in mizar, vendar sta se ta dva konec 19. sto- letja umaknila poklicnemu organiziranem obrtniku, s katerim je pro- drlo na kmečko podravsko in pomursko podeželje meščansko stilno pohištvo v izobliki mizarske in lončarske stilizacije Radgone, Ptuja iiQ Maribora. Résumé L'AMEUBLEMENT RUSTIQUE DES RÉGIONS DE LA DRAVE ET DE LA MURE L'auteur explique l'ameublement rustique des régions de la Draoe et de la Mure d'apres des sources écrites, d'apres des mentions dans la chanson popu- laire des dites régions, et d'apres les collections de meubles rustiques au Musée Provincial de Maribor. Il arrive aux conclusions suivantes: Le point de départ des meubles rustiques actuels est l'ameublement de la maison-fumoir a l'Ouest et de la maison a foyer ouvert a t'Est. La table blanche et soignée est le meuble décoratif de tout premier ordre de la maisour-fumoir, la bahut peint et le foyer blanchi a la chaux celui de la maison a foyer ouvert. Au lieu du lit, on employait jusqu'au siecle des lumieres 'les bancs, les fours et les huches a pain. Le siecle des lumieres a répandu l'in- stallation du poele qui remplaça le foyer employé jusque-la. En meme temps, les betes, surtout les cochons et la volaille, céderent au poele et quitterent la maison, le logement perdit la fonction de piece d'économie: l'aire ou le dépôt d'outils cesserent d'occuper le vestibule, on n'affourageait plus les cochons et la volaille dans la cuisine — tout cela se réunissait dans les bâtiments d'exploi- tation. De l'introduction du poele s'ensuivit le développement d'une nouvelle ohištvo v našem Podravju in Pomurju«.) S poslikano skrinjo iz Svetinja se v pogledu ornamentalne razpo- reditve najbolj sklada skrinja, ki jo hrani Etnografski muzej v Ljub- ljani v razstavnih zbirkah kot edino poslikano skrinjo iz območja vzhodne Štajerske. Po i^nventarnih podatkih je skrinja iz Biša v Slo- venskih goricah (Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah) in je datirana z letnico 1868. Kompozicijski sestav cveta, ki deli skrinjo prav tako v dvoje simetričnih polj, se sklada z mariborsko skrinjo III, le da je osnova temnorjava, na njej pa so vrisane preme in valovite črte v menjajočem se vrstnem zaporedju. — Šopek izhaja iz močno stiliziranega srčka, obar- vanega z modro, belo, rumeno in črno barvo. Tudi tu je osnova kva- dratnega ornamenta cinobrovordeča, obroblja pa jo' okvir črt v menja- jočem se redu črne, bele, rumene in pariškomodre barve. Tulipanov 64 SI. 1. Motiv na prednji stranici skrinje iz Svetinja (Pokrajinski muzej v Mari- boru) ; 1 a. motiv na stranski stranici skrinje (Svetinje) ; 2. detajl poslikane prekmurske skrinje iz Radmožancev (Pokrajinski muzej, Murska Sobota); 3. detajl poslikane prekmurske skrinje; 4. in 5. motivi na poslikani skrinji (Gruškovec); 6. motiv na prednji stranici skrinje iz Biša v Slov. goricah (Etnografski muzej v Ljubljani) Risba: Martina Rojs 5 Slovenski etnograf 65 Tončica Urbas cvet sestavljajo po vrstnem redu od zunaj navznoter: modra, rdeča, črna in bela, pa nas vrstni red predvsem spominja na skrinjo I v mariborskem muzeju. Poslikana kvadrata se ponavljata v enakem za- poredju tudi na pokrovu, medtem ko sta stranici brez okraskov., Precej podobnega imata tudi dve skrinji, ki ju hrani Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti, in ju je pridobil (po inventarnih podatkih) iz Radmožancev pri madžarski meji. Posebej skrinja I z letnico 1882 v sredini govori o skupnih potezah v kvadratnem tulipa- no vem motivu, precej podobna pa je tudi nadrobna razporeditev barv. Razlikuje se od mariborske skrinje III in ljubljanske iz Biša le toliko, da je kvadratni motiv dopolnjen s srednjim poljem, na katerem naha- jamo močno stilizirano drevo življenja v obliki tulipanovega cveta in stilizirane rože vrtnice, medtem ko ornament ob straneh dopolnjujejo stilizirane marjetice (si. 2 na str. 65). Osnovno okrasno polje obdaja bordura, ki spominja na ono pri mariborskih skrinjah, le da kotni okrasek sestavlja roža vetrovnica enakih oblik kakor v osrednjem polju. Druga skrinja iz istega muzeja (si. 3 na str. 65) je datirana z let- nico 1870. Po sestavu ornamenta je nekoliko enostavnejša in prepro- stejša, posebej velja to za borduro, ki jo sestavljajo ob valovito pote- kajoči črti nanizani rastlinski listi. Osrednje okrasno polje sestavlja prav tako trocvetni tulipanov šopek z dodanima marjeticama, celotna površina izven glavnega ornamenta pa je kakor pri prejšnji skrinji okrašena z izmenjajočimi se premimi in valovitimi črtami na svetlejši podlagi. Sestava posameznih barv se ne razlikuje mnogo od onih, ki smo jih srečali pri mariborski skupini. Gre le za nekoliko različno kombinacijo, ki je inorala biti v skladnosti z osnovno barvo. Poslikano pohištvo s tulipanovo motiviko, ki ga hrani v razstavnih zbirkah Gradski muzej v Varaždinu, po svoji ornamentiki in konstruk- ciji spominja bolj na prvo skupino pohištva v mariborskem muzeju. Garnituro sestavljajo velika zakonska postelja in tri skrinje, dve pre- prostejši in enostavenjši brez podstavkov in tretja arhitektonsko in likovno zelo razkošna kmečka skrinja. Postelja ima kakor mariborska poslikani stranici in spodnjo »šajbo« (si. 1 a na str. 69). Preseneča skoraj povsem ista razporeditev okraskov na stranici, brez začetne štirilistne rože vetrovnice in v izmenjajočem se zaporedju tulipanov šopek, ki poganja v treh odprtih tulipanovih cvetovih iz stiliziranega cvetličnega lončka, dopolnjujejo pa ga prav tako stilizirane marjetice, ki rabijo obenem za kotne okra- ske. Osnovnemu tulipanovemu motivu sledi nato štirilistna rozeta z 66 K vprašanju razvoja tuiipanovega motiva verižičastimi okraski. Slednji okrasek se razlikuje od njega na po- stelji v mariborskem muzeju le po izrazitosti barv, kjer izstopa živo- zelena, medtem ko v tulipanovem motivu dopolnjuje cinobrovordečo živorumena in le delno ultramarin. O podobnosti govorijo tudi črna cvetna stebelca, ki jih ima prav tako mariborska postelja in vse opi- sane skrinje mariborske in prekmurske skupine. — Tudi okrasek na »šajbi« se kompozicijsko sklada z okraskom na postelji iz mariborskega muzeja: tulipanov šopek na indijsko rdeči osnovi, le da je rob namesto rumen, kromovozelene barve. Kotne okraske sestavljajo tudi tu suli- časti lističi, položeni ob valovito steblo. Gre predvsem le za razlike v barvni kompoziciji, ki upošteva samo nekoliko drugačno kombinacijo in govori torej v prid sorodnega izvora obeh postelj. To ugotavljamo prav tako ob primerjavi poslikanih skrinj, od katerih sta dve datirani. Zaradi preprostosti in enostavnosti v ornamentalni kompoziciji se bom tu najprej omejila na opis skrinje manjšega formata (si. 3 na str. 69). Tudi na tej skrinji je prednja stranica razdeljena na tri polja, od katerih v stranskih srečujemo zopet tulipanov šopek, ki izhaja iz stiliziranega srca, in ki ga kot na stranici postelje dopolnjuje stilizi- rana marjetica. — Sorodnost je očitna tudi v barvah: na cinobrovo- rdeči osnovi sestavljajo šopek črni peclji, beli, okrovoriuneni in pari- škomodro obarvani listki povsem enakih oblik, kakor na prej opisanih skupinah skrinj. Cvet sestavljajo prav enake bairve, med njimi tudi tukaj rabi črna za obrobljanje. Osrednje polje ima kakor prekmurski skrinji šopek v obliki drevesa življenja. Sam cvet pa je kombiniran z odprtim tulipanom, stilizirano živobarvno vetrovnico in stiliziranimi črno obrobljenimi marjeticami. Za osnovo rabi kromovozelena, v cvetju pa so sestavne barve: rožnata, okrovorumena, bela in pa črna, ki rabi kakor prej za obrobljanje, in valovita cvetna stebelca. Skrinja II iz te skupine (si. 4 na str. 69) je nekoliko večjih dimenzij, zato tudi tu osrednji in glavni okrasek, ki je prav tako raz- deljen v tri polja, obdaja bordura enake barve in ornamentalne kompozicije kakor skrinjo II iz mariborskega muzeja. Kompozicija poglavitnega osrednjega ornamenta precej spominja na prejšnjo skri- njo I, le da je osnovna barva osrednjega polja zaradi obdajajoče je zelene bordure okrovorumena. Skrinja je posebno dragocena zaradi letnice 1881 pod osrednjim poljem. Okrasek na stranski stranici pred- očuje tudi tu štiriperesna vetrovnica na cinobrovo obarvani kvadratni osnovi. Skrinja III (si. 2 na str. 69) sodi v arhitektonskem in dekora- tivnem pogledu med najrazkošnejše kose kmečkega poslikanega po- hištva v Podravju. Crna osnova skrinje, ki jo prekriva v celoti, je narekovala drugačno kombinacijo barv, kot je bilo to srečati pri prejš- njih skrinjah. Tu sta predvsem okrovorumena osnova v borduri, med- tem ko se motivika poudarja s prejšnjimi vzorci. Prevladujoči barvi sta tudi tu cinobrovordeča in kromovozelena. Stranski ornament se- 67 Tončica Urbas stavlja tudi tu že prej znana stilizirana štirilistna roža vetrovnica v kvadratnem okviru. Arhitektonsko se skrinja razlikuje od prejšnjih dveh zaradi trapezasto oblikovanih nog, ki na njih počiva, v sredini pa je datirana z letnico 1874 Tudi varaždinska garnitura je žal oprem- ljena s prav skopimi inventarnimi podatki. Inventarna knjiga in knjiga pridobitev v varaždinskem muzeju pojasnjujeta le, da so bili vsi štirje kosi pohištva nabavljeni v Seketinu, to je kraju nad Varaždinom ob glavni cesti, ki vodi preko Ivana Zeline v Zagreb (območje Hrvatskega Zagorja). V Gruškovcu v Halozah sem avgusta 1958 odkrila pri posestniku Pintariču na podstrešju skrinjo približno enakih dimenzij kot je mari- borska skrinja I. Tudi v arhitektonskem pogledu ustreza omenjeni skrinji, posebpo kar zadeva konstrukcijo, saj je vezana na rogljični način. Sedanji lastnik jo uporablja za shranjevanje ovsa na ikkI- strešju, kjer pa se je prvotna svežina barv znatno zabrisala. V likov- nem pogledu nas skrinja spominja v osnovni trocvetni tulipanovi mo- tiviki na prejšnje, le da je cvetje popolnejše, barvno bolj umetniško in tudi okusneje razporejeno, tako da nas skupaj s stransko uokvirjeno rozeto, ki se po dimenzijah skoraj sklada z ornamentoma na prednji ploskvi, nekoliko spominja na umetno obrt, ki je verjetno vplivala na izdelovalca skrinje. Ornamentalna kompozicija govori prav tako o večji razčlenjenosti cveta in je prej močno stilizirana kakor naravna. Podatki o skrinji so dobro ohranjeni v družinskem izročilu; k hiši jo je prinesla gospodarjeva mati 1879, ko se je možila. Tega leta ji jo je izdelal dolanski mizar Jože Golob, rojen 1841, umrl 1904 v Dolanah pod Borlom, kjer je imel svojo mizarsko delavnico.** V izročilu v tem območju je prav tako ohranjeno, da je bil Golob znan izdelovalec mizarskih skrinj, ki pa se žal niso več ohranile. Čeprav seveda manj- kajo natančnejši podatki o nadrobni delavnosti tega mizarja in obenem poslikovalca kmečkih skrinj, pa vendarle lahko trdimo, da je ustvarjal pod vplivom prej opisanih skrinj, ki so se takrat že širile po našem Podravju in so mu nedvomno rabile za vzorec. Časovno sovpada nje- govo delo z izdelovanjem skrinj, katerih avtorjev trenutno ni mogoče določiti, saj je kazno, da se bomo morali za sedaj zadovoljiti le z opredelitvijo posameznih delavnic, ki so morale imeti svoje središče v Medjimurju ali Hrvatskem Zagorju. To potrjuje tudi ustno izročilo, ki ga je kasneje posredoval posestnik Dragan Gregurec, hrvatski prise- ljenec iz Zagorja in ki sedaj živi v Zavrču. Do nedavnega je hranil skrinjo, ki je spadala v arhitektonskem in likovnem pogledu k skupini opisanih podravskih in pomurskih skrinj, in je povedal, da je bila skrinja, ki jo je prejela njegova stara mati v Zagorju, kupljena na sejmu v Varaždinu, kamor so jih privažali mizarji iz medjimurskega prostora. *a Zivljenjepisne podatke je potrdil tudi župnik M. Feguš pri Sv. Barbari v Halozah na osnovi matične knjige. 68 K vprašanju razvoja tuiipanovega motiva SI. 1. Detajl na poslikani stranici postelje (Gradski muzej, Varaždin); 1 a. mo- tiv na »šajbi« z iste postelje; 2- del okraska na prednji stranici skrinje (Grad- ski muzej, Varaždin); 2 a. okrasek na stranski stranici iste skrinje; 3. detajl na poslikani prednji stranici manjše skrinje (Gradski muzej, Varaždin) ; 4. de- tajl na poslikani prednji stranici skrinje (Gradski muzej, Varaždin) Risba: Martina Rojs Nadrobna medsebojna primerjeva tulipanovih okraskov, kakor način kombinacije v sestavljanju motivov in izmenjavi barv, govori povsem jasno, da imamo opraviti s poslikanim pohištvom, ki je v drugi polovici 19. stoletja nastajalo v dveh ali največ treh mizarskih delav- nicah, ki so tudi skrbele za okraske, obenem pa imele vpliv na druge manjše mizarje oziroma izdelovalce kmečkega pohištva. O tem nam JLisno in nedvomno govori tudi arhitektura izdelanih skrinj. V bistvu gre za povsem enotno motiviko, ki pozna v osnovi le trocvetni tuli- panov šopek z dodatkom stiliziranih marjetic, rozet in položenih list- kov; te uporablja slikar za kotne okraske, v povečanem formatu pa 69 Tončica Urbas tudi za samostojni okrasni element (n. pr. postelja in skrinja v varaž- dinskem muzeju). Gre torej le za štiri osnovne elemente. Značilno je, da večje dimenzije posameznih kosov, n. pr. skrinj, ustvarjajo prav tako pogoje za večje in boljše kombinacije in novo sestavljanje okra- skov, kar omogoča dodajanje bordur ali tretjega vmesnega elementa na prednji ploskvi. Prvi delavnici sta morali pripadati predvsem obe postelji, dve prvi skrinji v mariborskem muzeju in dve skrinji v varaž- dinskem muzeju. Tretja razkošnejša v tem muzeju je v tem pogledu nekoliko problematična. Iz ene ali največ dveh delavnic pa izhajata obe prekmurski skrinji, tretja skrinja v mariborskem muzeju in skri- nja iz Biša, ki jo hrani Etnografski muzej v Ljubljani. Težko bi dvomili, da ni nastala tudi skrinja pri posestniku Pin- tariču v Halozah pod vplivom opisane skupine, čeprav so za njenega izdelovalca izpričani med vsemi skrinjami edino natančnejši podatki. Pojava si ni težko tolmačiti, če pomislimo na skupne vplive, ki jih je ustvarjala v tistem času tudi moda poslikanega kmečkega pohištva in ki ga je tedaj posebno rad prevzemal mladi svet. Prav pa preseneča okolnost, da je bilo omenjeno pohištvo pravza- prav edino poslikano pohištvo v vzhodnem delu Štajerske in po Prek- murju. Če že ocenjema inventar Pokrajinskega muzeja v Mariboru, vidimo v tej skupini pohištva, ki zastopa Slovenske gorice in Haloze, poleg teh še Prekmurje, v večini tesane skrinje. Slednjih je izredno veliko in zajemajo vse naštete okoliše. Rabile so v prvotnih časih za nevestino balo in shrambo zrnja. To funkcijo so ohranile do današnjih dni, posebno po Prekmurju, kjer jih uporabljajo kot shranilo za zrnje po podstrešjih še v sleherni hiši. Edini starejši kos poslikanega pohištva iz območja vzhodne Šta- jerske predočuje v Pokrajinskem muzeju v Mariboru mizarska omara iz Velike v Slovenskih goricah z letnico 1798. Poslikana je z umirjeno obarvano rastlinsko ornamentiko, kjer je, ne da bi vzbujal pozornost, tudi preprosto oblikovan tulipanov cvet. Vse preostalo obarvano po- hištvo je iz zahodnega dela, zvečine s Kobanskega, v majhni meri s Pohorja in iz Koroškega kota. — Dejstvo, da je bilo pohištvo te vrste, kot smo ga odkrili v mariborskem muzeju, odkrito obenem v Prek- murju in v znatni količini v okolici Varaždina, pa daje ključ za ugo- vitev prvotnega in pravega izvora tovrstne opreme. Ker inventarni podatki povedo premalo', nam preostaja pri tem le še ljudsko izročilo, in terminologija, da bi odkrili sledove za regionalno opredelitev mi- zarsko-slikarskih delavnic, ki so sicer zalagale v drugi polovici 19. sto- letja dokaj skromne potrebe spričo prevladujoče tesane skrinje ob- robnih severovzhodnih krajev današnje Slovenije, to je po Štajerskem in v Prekmurju. Ljudsko izročilo v zgornjih in srednjih Halozah iz- pričuje, da poslikanega pohištva v tem okolišu širši sloji niso nikoli poznali. Tako imenovano »boljše» pohištvo, ki se je razširilo med malo- številnimi imovitejšimi družinami okoli Stoperc in Crmožiš, in v okolici Podlehnika, sta izdelovala ob zaključku prejšnjega stoletja le dva 70 K vprašanju razvoja tulipanovega motiva mizarja,° ki sta izdelovala izključno rezljano pohištvo. Socialni mo- ment, ki je bil v tem okolišu pereč že v prejšnjem stoletju, čeprav je pavperizacija Haloz napredovala postopoma," je odločal brez dvoma tudi tukaj. V spodnjem delu Haloz okoli Cirkulan in Zavrča pa so poznali v 70-letih prejšnjega stoletja izključno tesane skrinje in po- vsem navadno mizarsko pohištvo, prekrito s flodrom, zvečine rjavo- barvnih odtenkov. Prvo poslikano pohištvo naj bi se razširilo po Ha- lozah šele po 70-ih letih prejšnjega stoletja iz sosednje Hrvatske. Med ljudmi je živo ohranjeno izročilo o letnih sejmih v Varaždinu, kamor so baje Hrvatje privažali poslikane skrinje s tulipanovimi motivi; ker je prav ta del Haloz od nekdaj, kot še danes, močno gravitiral k zgornjemu delu Hrvatskega Zagorja, so tudi skrinje nakupovali Ha- ložani na teh sejmih in jih vozili domov, posebej ob priložnosti porok. Tu so si »mladenci« nakupovali postelje in skrinje za balo.' Po vzorcu varaždinskih skrinj naj bi bil nato omenjeni mizar Golob začel izde- lovati skrinje enake vrste, pri poslikavanju pa je imel za vzgled hrvatsko poslikano pohištvo, le da je poudarjal predvsem lasten smisel za stilno oblikovanje in sestavljanje barv. (Prim. okraske na si. 4—6 na str. 65). Izročilo po Prekmurju spominja v marsičem na izročilo Haloz.' Tudi tu izpričujejo ljudje enotno, da so poslikane skrinje privažali sem, v območju Pomurja ljudje, ki naj bi bili prihajali »od spodaj«, pri čemer mislijo na Hrvatsko in Hrvate. Slednji so privažali skrinje na letne sejme v Bogojino, Dobrovnik, Tornisce in Lendavo, kakor danes privažajo na sejme svoje izdelke prekmurski in drugi lončarji. Skrinje so nalagali visoko na vozove, nato so jih prodajali Prek- murcem, ki so jih razvažali naprej domov. Po želji nakupovalcev so sproti vrisovali letnice kar na samem sejmu. Poslikane skrinje so bile prvi izdelek poslikanega pohištva, ki je ponekod zamenjal dotlej razširjeno tesano skrinjo; le-ta pa je imela med ljudmi posebno ve- ljavo, saj je bila solidno izdelana, močna in tudi lepotno oblikovana in je imela stoletno tradicijo v družini. Prekmurske tesane skrinje, ki so bile zvečine izdelane iz bukovega lesa, so bile produkt močno raz- širjene domače obrti, ki se je udomačila zlasti po vzhodnem delu Prekmurja, kjer je bilo dovolj bukovega in hrastovega lesa, ki sta rabila za osnovno surovino pri izdelavi te vrste pohištva. Izdelava po- sameznih skrinj se je ohranila v okviru hišne dejavnosti posebno v vasi Kištanovci na Goričkem, na kar nas dobro spominja še današnje ime. Kištanovčani so izdelovali tesane skrinje v takem številu, kakor n. pr. ^ Lastni terenski zapiski, Haloze 1952, 1958. " Kolarič Franc, Haloze, Geografski vestnik XX, XXI, 1948—1949, Ljub- ljana 1949, str. 121—151. ' Lastni terenski zapiski, Haloze 1958. * Lastni terenski zapiski in zapiski ekipe Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, Kobilje 1958, zv. IL 71 Tončica Urbas filovški lončarji lončeno posodo, kar pomeni, da z njimi niso krili le domače potrebe, marveč jih je preostajalo tudi za izvoz. S temi skri- njami so preplavljali vse Prekmurje, kjer je sarkofagaste in s pravil- nimi geometričnimi ornamenti rezljane skrinje najti po podstrešjih še danes. Redke pa so hiše, kjer bi jih še uporabljali za perilo ali osebno opremo. Današnja njihova funkcija je izključno za shranjevanje po- sušenega zrnja na podstrešjih in zamenjujejo v drugih predelih znane žitne kašče. — Mimo tega so se s tesanjem skrinj, povečini iz bukovega lesa, ukvarjali tudi posamezni vaški mizarji, ki so razen drugih mizar- skih žaganih izdelkov pripravljali še skrinje te vrste. Tako živa je ostala namreč med ljudstvom tradicija uporabe starejšega tesanega po- hištva. Y Kobilju je n. pr šele pred dvema letoma umrl v starosti 72 let mizar Seršen, ki je izdeloval za vso vas in bližnje naselbine tesane bukove skrinje z geometričnimi ornamenti in mnogolistnimi rozetami.® O prevzemanju poslikanega pohištva iz drugih tujih okolišev go- vori nedvomno tudi terminologija. Zanimivo je, da starejša generacija po Prekmurju v izrazoslovju strogo ločuje tesarske skrinje od mizar- ske. Za tesano skrinjo z ravnim ali strehastim pokrovom uporabljajo ljudje navadno ime skrinja, skrija, kišta ali škripaca (Prim. Baševo raz- pravo o pohištvu v Podravju in Pomurju!) — Za mizarsko skrinjo uporabljajo izključno naziv lada, ladica; če gre za skrinjo, poslikano z rastlinsko ornamentaci j o, ponekod celo ne glede na to, ali je slednja tulipanova ali ne, pa uporabljajo naziv tulipanoi-lada}" Po termino- logiji lahko zanesljivo sklepamo o tujem izvoru tega pohištva.** Ker muzej v Varaždinu, ki bi prišel v poštev pri ugotavljanju krajevne opredelitve teh mizarskih delavnic, ne razpolaga z natanč- nejšimi inventarnimi podatki, še manj pa z morebitnimi terenskimi za- pisi, utegne priskočiti mimo ustnega izročila in skromne terminologije na pomoč še analiza motivov in barv; V barvah prevladujeta na opisani skupini pohištva predvsem dve izraziti barvi — cinobrovordeča in kro- movozelena, ki sta značilni zvečine za madžarsko umetnost. To potrjuje tudi značilna kombinacija barv, ki se vselej izogiba sestavljanju kon- trastov zelene in ciklamnordeče barve. O madžarskih vplivih na to zvrst ljudske umetnosti govori prav tako na mariborski skrinji iz 1868 ohranjeni madžarski grb, ki poteka iz obdobja po uvedbi dualizma v habsburški monarhiji. Tudi motivika z izrazito poudarjajočim in po- navljajočim se motivom tulipana govori na prvi pogled o madžarskih vplivih na delavnice, ki so bile na madžarsko vplivanem ozemlju. Ce se pri tem vnovič vrnemo k ustnemu izročilu, lahko domnevamo, da je moralo priti v poštev le dvoje: da so bile delavnice v Hrvatskem Zagorju ali Medjimurju. * Prav tako terenski zapisi. Kobilje 1958. *" To pa ne velja več za mlado generacijo, ki oba izraza meša in upo- rablja tudi za tesano skrinjo ime »lada«, in »lada za zrje« ipd. ** Prim. Magyarsâg néprajza I, Targyj néprajz, Butorzat, str. 230—233. 72 IV SI. 1. Skrinja (Svetinje, sedaj v Pokrajinskem muzeju, Maribor); 2- poslikana skrinja z letnico 1868 (Zavrč); ~y. poslikana postelja (Gruškovec); 4. skrinja z vrezauim tulipanovim motivom (Vajska, Bauat); 5. skrinja z vrezauim tuli- panovim motivom (Glo/.an. Banat); 6.—8. banatske skrinje (vse navedene skrinje iz Banata hrani Vojvodjanski muzej v Novem Sadu) K vprašanju razvoja tulipanovega motiva Vendar pa Hrvatsko Zagorje ne pride prvenstveno v poštev, čeprav je bila, ako se opiramo prav tako na podatke, ustnega izročila,^^ tudi tu posebno v obmejnih krajih, razširjena poslikana skrinja. Etno- grafski muzej v Zagrebu, ki hrani sicer dovolj predmetov iz materialne kulture Hrvatskega Zagorja, ima iz tega območja med hišno opremo komaj eno poslikano skrinjo s povsem preprosto ornamentiko, sestav- ljeno iz vzporednih živopisanih črt, ki potekajo iz skupnega središča v smereh diagonal. Prav tako ne hrani med terenskimi zapisi nobenih podatkov o mizarskih delavnicah, ki bi obenem poslikavale pohištvo z omenjeno tulipanovo motiviko. Mnogo verjetneje pride tu v poštev Medjimurje, ki je bilo 1861 priključeno neposredno Madžarom, le-ti pa so v obdobju nacionalizma po revolucijskem letu 1848 vsiljevali tudi na predmetnem gradivu svoje embleme in propagirali v umetnosti nacionalno ornamentiko. Pri tem seveda nastaja vprašanje, ali je tulipan zares izključno madžarski umetnostni element v dekorativni ljudski umetnosti kot se običajno poudarja. — Razvojna pot tulipanovega motiva je precej zapletena. Ce se tu opiramo na Ritzove trditve,^' izvemo, da je tulipan orientalska cvetlica, ki so jo prinesli preko Italije v Srednjo Evropo, kjer so jo že v začetku 16. stoletja začeli v Augsburgu na Bavarskem gojiti po tamkajšnjih vrtovih. Šele v 17. stoletju so jo pričeli zaradi njene izrazite dekorativnosti, predvsem pa enostavnosti cveta, ki se da lepo prilagoditi ravnim ploskvam, povzemati za okrase na pohištvu. — Slovaški avtor Bednarik^* pa pravi, da so tulipan prinesli v Evropo preko Italije in Perzije Turki, ki so njegove čebulice poklanjali za- hodnoevropskim vladarjem in diplomatom kot darove. Preko Italije je rastlina prišla na Nizozemsko, od tam pa se je vračala nazaj v Srednjo Evropo. — Na Slovaško naj bi prodrla preko Avstrije in Graza, s Slovaškega pa se je šele nato razširila po vsej Panonski nižini. Bednarik trdi dalje, da so tulipan upodabljali najprej v začetku 18. stoletja na plemiških svilenih vezeninah, v začetku 19. sto- letja pa tudi že na duhovniških plaščih. Šele z oblačil se je tulipanov motiv prenesel na les, kjer so jo upodabljali sprva v rezbarski tehniki na meščanskem pohištvu, medtem ko se je na kmečkem pohištvu po- zneje uveljavljala ta motivika v slikarski tehniki, dokler le-ta ni izpodrinila prvotne. — Po teh trditvah lahko sklepamo, da tulipan ne pomeni izključno madžarske motivike, marveč prej splošno evropsko, ne glede na narodno pripadnost tistih, ki so tulipan gojili. Tudi avtor ^'^ Lastni terenski zapisi iz Zavrča, Cestice, Križovljana, 1958 . " Josef M. Ritz, Alte bemalte Bauernmobel, Miinchen, str. 6—23. " R. Bednarik, L'udovy Nâbbytok, Knjižnica muzealnej slovenskei spo- ločnosti, 1949, Turčianski Sv. Martin, str. 45—48. 73 Tončica Urbas dela »Ungarische Volkskunst«*^ trdi, da je bilo madžarsko pohištvo dolgo časa zelo preprosto in da so med skrinjami še pred dobrimi 100 leti prevladovali le tesarski izdelki, večinoma sarkofagaste skrinje kot antična knlturna dediščina. — Prve umetniške izdelke, ki so bili poslikani in okrašeni z živahno ornamentiko in barvami, so izdelovali v bolj hribovitih severnil delih (Karpati — bližina Slovakov!),*" ozem- lja onkraj Donave. — Mizarsko pohištvo pa še je na Madžarskem razširilo šele v okviru kmečke obrti, in to v 18. stoletju. Med temi delavnicami omenja eno v mestu Hodmezo Vâserhelyju, ki je gojila temnomodro barvo v podlagi in živahno rdečo v ornamentu. Največ izdelkov je ta delavnica dala med leti 1820 in 1850. Drugi center je bil v slovaški naselbini Bekescsabi v Panonski kotlini, kjer se je razvila posebna zvrst dekorativnih umetnosti na mizarskih skrinjah: kombi- nacija rezljanja s poslikavanjem. Vplive te umetnosti je srečati nekoliko poizneje tudi pri nas, v Slavoniji in Vojvodini. — Avtor pravi, da je končno prevladala nad rezbarsko tehniko slikarska, kar potrjujejo prej omenjena Bednafi- kove trditve. — Tretji tak center izdelovanja kmečkega poslikanega pohištva se je razvil po severni Ogrski, v Miskolcu in Egerju, ki gojita zlasti temnordečo in temnorjavo barvo v okrasju na marmorirani pod- lagi. Ročno mizarstvo so gojili prav tako na ozemlju med Donavo in Tiso, kjer se je razvil pomemben center v Kalocsi, in kjer so ženske prevzemale tehniko umetniškega okraševanja zidov za okraševanje skrinj. Podatki niso važni le zato, ker potrjujejo domneve o prvotnem nemadžarskem izvoru tuiipanovega motiva, marveč predvsem zato, ker se nikjer ne omenjajo umetniške delavnice na jugu, kjer bi lahko sklepali, da so nastajale tulipanoš-lade, kakršne so se ohranile v našem Podravjii in Pomurju. Po vsem tem lahko trdimo z dobršno mero go- tovosti, da so morale naše skrinje in postelje nastati v medjimurskem prostoru, ki pa je bil vendarle močno pod vplivom madžarske motivike, in ki so jo Madžari nedvomno posebej poudarjali zlasti po' uvedbi dualizma; to pa je prav obdobje, iz katerega so datirane skrinje mari- borske in prekmurske skupine. Natančnejših podatkov o teh medjimurskih delavnicah, ki so s svojimi izdelki krile delno tudi potrebe obrobnega slovenskega pro- stora po »modernejšem« pohištvu, žal še nimamo. To bo prvenstveno naloga tistega, ki bo pričujočo razpravo želel ne le nadaljevati, marveč predvsem izpopolniti, ali pa bo to naloga muzejev v Varaždinu in Ča- kovcu, ki zajemata in sistematično proučujeta omenjeno območje. Ungarische Volkskunst — 1955, Corvina, Budapest; zusammengestellt von der Arbeitsgemeinschaft des Ungarischen Ethnographischen Muséums, st. 11—12. ** Lastna pripomba. 74 K vprašanju razvoja tulipanovega motiva Primerjeva tvarnega gradiva, ki ga hranijo naši podravski muzeji, posebej Muzej Slavonije v Osijeku in Vojvodjanski muzej v Novem Sadu, pa pove vendarle kaj več od same ugotovitve obstoja teh de- lavnic. To sta muzeja, ki zbirata gradivo iz območja Slavonije, Ba- nata in Bačke, torej z ozemelj, ki so bila v preteklosti prav tako pod madžarskim vplivom, in kjer se je slednji kazal v vsem kulturnem in umetniškem življenju. Primerjalno gradivo nam pove nekaj nadrob- nosti o razvoju ornamentalne kompozicije, ki je nastajala zatem po 60-ih letih prejšnjega stoletja tudi na skupini medjimurskega pohištva. To kaže namreč prav v pogledu okrasja že izrazito stilizacijo in smisel za detajliranje, kar posebej opozarja nase spričo dejstva, da vse sta- rejše pohištvo, ki se ponaša s tulipanovim motivom, kaže prav v tulipa- novi ornamentiki izrazito enostavnost. Slednja je očitna tudi na dveh omarah, ki ju hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. To je že prej omenjena omara iz Velke in »gospodska omara« iz Miklavža na Drav- skem polju iz začetka 19. stoletja. — Tudi starejši primerki pohištva iz graškega muzeja^' kažejo približno enako sliko. Po podatkih g. dr. Wal- terja Seppa hrani muzej primerke pohištva s tulipanovimi motivi iz razmeroma širšega časovnega razpona. Najstarejši kos datiranega po- hištva izvira iz leta 1609, najmlajši pa iz leta 1860. Zanimivo je tudi, da je med pohištvom največ omar in omaric, skrinj pa razmeroma prav malo — od skupnih 17 kosov pohištva te vrste komaj dve celi skrinji. Močan razcvet tulipanovega ornamenta v 18. stoletju, ki je razviden prav na tej skupini, pa govori nedvomno tudi o tem, da se je tulipanov motiv preživel in jel odmirati v alpskem prostoru takrat, ko je v pa- nonskem šele v vsem obsegu vzcvetel. To velja posebej za skrinje — tulipanoš-lade, ki so šele takrat začele izpodrivati dotedanje sarko- fagaste skrinje. (Prim cit. delo »Ungarische Volkskunst«, str. 11.) — Dr. Sepp nadalje trdi, da se je pojavil tulipan na pohištvu skozi sto- letja — od srede 17. do srede 19. stoletja — v tako imenovanih tokovih, kakor se je pač uveljavljala od časa do časa moda takega pohištva, dokler ni po 60-tih letih prejšnjega stoletja povsem odmrla, kakor se je to dogajalo tudi z drugo rastlinsko ornamentiko.^* — Ce mimo tega primerjamo še prej omenjeni omari s tulipanovo motiviko v maribor- skem muzeju in Ritzove ilustracije,^' se lahko prepričamo na prvi pogled, da gre do takrat za povsem enostavno podajanje tulipanovega cveta brez nadrobnega detajliranja, nikakor pa ne za stiliziranje v okviru ornamentalne kompozicije. Šele obdobje druge polovice 19. stoletja je tudi v panonski prostor začelo uvajati bolj kompliciran barvni ornament z motiviko, ki mu je bila takrat najbližja, to je tulipan, in ki je pred tem že morala pre- hoditi razvoj od enostavnejših oblik k bolj sestavljenim. Prav ta " Podatki dr. W. Seppa v pismu, ki ga je pO'Sredoval po pošti dr. Niko Kuret, sedaj v etn. arhivu Pokrajinskega muzeja, št. EA/Il/12. " Ritz, ibid., str. 20, si. 15 idr. " Ritz, ibid. 75 Tončica Urbas razvoj pa lahko sledimo na skrinjah, ki so jih uporabljali v obrobju Panonske kotline in ki jih danes hranita muzej v Osijeku in Novem Sadu. Zgovoren primer za to sta nedvomno skrinji, inventarna št. 2372 (si. IV/4) in inventarna št. 2180 (si. IV/5) iz Novega Sada. — Prva teh izhaja iz Vajske, druga pa je iz Gložana v Banatu in je slovaškega izvora. Ornamentiko sestavljajo pri obeh izključno v les rezljani tuli- panovi, močno stilizirani cvetovi. Videz je, da so morale biti pri obeh notranje ploskve šele kasneje obarvane. Tudi skrinja inv. št. 2521, ki je za leto dni starejša od skrinje iz Vajske, govori o enakem razvoju tuiipanovega ornamenta. Tudi tu je tulipanov cvet rabil za okvir ornamentalne kompozicije, kamor je slikar polagal raznovrstne, precej zamolkle barve, dokler ni nad rezbarijo zmagala izključno slikarska tehnika; način, ki ga omenja avtor citiranega dela o madžarski ljudski umetnosti.^" Posebno zgovoren primer za to je kmečka skrinja iz osiješkega muzeja, inv. št. E 506. Izhaja iz Petrijevca pri Osijeku (Slavonija); skrinja je temnomodro obarvana, prednjo stran krasita dva vrezana motiva tulipana, katerih polje je poslikano z rumeno-zeleno, modri- kasto in rdečo, sedaj močno obledelo barvo. Ornament, ki je vdelan znotraj tuiipanovega polja, predočuje grozd in cvet. Naslednja razvojna stopnja tuiipanovega motiva v ornamentiki na skrinjah pa se kaže na nadaljnjih treh primerkih skrinj iz Vojvodjan- skega muzeja (inv. št. 1957, 2454, 2444), romunskega izvora iz Banata, ki so arhitektonsko sicer na prvi pogled različni od naših, stilni razvoj pa vendar nakazuje vzorce, ki so po njih nastajali pozneje naši mad- žarsko vplivani primerki pohištva. Stalno ponavljanje tuiipanovega šopka, ki izhaja vselej iz tipizirane vaze ali cvetličnega lončka, ter uporaba kotnih in vzporednih črt na stikajočih ploskvah, govorijo nedvomno o sorodnosti z našimi, njihova časovna prvotnost pa ni iz- pričana le z letnicami, marveč tudi v grobi rustikalni izdelavi, ki sicer kaže smisel za lepotno oblikovanje, a je vendarle brez vsakega pre- fin j enega okusa. Da bi bili pri sestavljanju kompozicije šopka posli- kovalci medjimurskih skrinj pod vplivom zahodnoevropske kmečke umetnosti, ki je po Ritzu poznala že 17. stoletju tak način poslikavanja na meščanskem pohištvu, bi mogli komaj domnevati, če ne celo povsem izključiti. Treba pa je poudariti posebej, da opisani primerki banatskih skrinj nikakor niso mogli vplivati v pogledu barv, ki se od teh na naših skrinjah razlikujejo v osnovi. Prevladujoča zamolkla barva, ki rabi često za osnovo, govori, če se znova opiramo na citirano delo o mad- žarski ljudski umetnosti, le o severnomadžarskih, razen teh pa še o romunskih vplivih (si. IV/6—8). Poslednja razvojna stopnja tuiipanovega ornamenta v kvadratni kompoziciji se izraža v uokvirjenju tega ornamenta v štirikotno, če ne ™ Ungarische Volkskunst, ibid., str. 12. 76 K vprašanju razvoja tulipanovega motiva Že pravilno kvadratno osnovo, v kateri šele dobi tulipanov element svoj osrednji poudarek, in ki šele omogoča možnost za mnogovrstne kombinacije okrasja. Za vzor so tu nedvomno rabile skrinje preproste arhitekture, brez poslLkovanja motivov, katerim rabi za okraševanje površine profilirana in običajno pozlačena ali vsaj posrebrena letvica, pritrjena in sestavljena v obliki kvadratov, pravokotnikov ali v obliki geometrijsko lemljenih stranic in kotov.^^ Tak primer je prav tako skrinja šokačkega izvora iz Vojvodjanskega muzeja iz leta 1796, ki kaže razdelitev prednje ploskve v dvoje simetričnih polj prav z upo- rabo profiliranih letvic, znotraj katerih je slikar šele nato nanašal barve, vzorce zanje pa so mizarji nedvomno imeli, če se opiramo na Kosa,^^ v klasicistično oblikovanih oltarjih. — Kombinacija opisanih dveh smeri v naših tulipanasto poslikanih skrinjah je torej več kakor očitna. Nikakor pa ne gre prezreti končno tega, da so morale biti naše skrinje že plod prefinjene in šolane roke, ki je dobro poznavala ne samo formo, marveč je imela tudi smisel za estetske kombinacije barv. Tu in tam kaže to že skoraj na vplive umetne obrti, čeprav bi za omenjeno obdobje mogli trditi težko, da bi prav ta smela vplivati moč- neje na podeželske obrtnike, posebno v pokrajinah, ki so imele peri- ferni značaj. * Za opisano pohištvo, ki je moralo biti vplivano i>o tokovih, pre- vladujočih v panonskem prostoru, smo torej ugotovili, da je predoče- valo kot od drugod uvožena oprema tudi skoraj edino vrsto iwslikanega pohištva, ki se je razširilo po vzhodnem Štajerskem in Prekmurju. Spričo tega, da imamo poslikano pohištvo, in posebej skrinje v drugih slovenskih krajih že kaj rano, to je v 18. in po večini v prvi polovici 19. stoletja, nastaja predvsem dvoje vprašanj : 1. zakaj se pojavi po- slikano pohištvo na tem prostoru relativno pozno, to je takrat, ko je drugje že močno razširjeno in v bujnem razvoju; 2. zakaj prodira ta vrsta pohištva v smeri od vzhoda proti zahodu in ne obratno? Odgovor na prvo vprašanje lahko daje le ugotovitev objektivnih faktorjev, med katerimi ne bi smeli pozabiti že prej omenjenega soci- alnega momenta, ki je bil posebno važen na območju Haloz, kjer so si uvožene poslikane skrinje in postelje lahko privoščili le socialno moč- nejši jKjsestniki, medtem ko je tradicija pripomogla, da se je tesano pohištvo ali enostaven mizarski izdelek brez ornamentike ohranil ne- prenehoma do današnjih dni. Razpoložljiv les, iz katerega so izdelovali to pohištvo, je nedvomno pripomogel k ohranitvi prvotnega pohištva, ki naj bi, kar zadeva skrinjo, imelo vzorce še v antičnem sarkofagu.^' — Na poslednje mesto ne bi smeli uvrstiti tudi dejstva, da človek v panonskem prostoru najbrž nikoli ni imel toliko smisla za lepotno in stilno oblikovanje, kakor njegov oddaljenejši sosed v alpskem pro- ^1 F. Kos, ibid., str. 65—68, si. 7., 9. idr. F. Kos, ibid. Po Kosu, prav tako po trditvah avtorja »Ungarische Volkskunst«, str. 11. 77 Tončica Ijrbas štoru, o čemer posebno zgovorno priča vsakršno pomanjkanje posli- kanih panjskih končnic in preprosta, razmeroma prav revna arhitek- tura cimprane ali nabite subpanonske hiše, kar posebno velja v trenutku, če jo primerjamo z bohotno arhitekturo alpskega doma. Eden odločilnih momentov pa je moralo biti prav tako dejstvo, da se je ohranila črna kuhinja v cimprani in pozneje nabiti hiši, ki je bila kar dolgo značilna za Slovenske gorice, Haloze in Prekmurje raz- meroma pozno. Ritzova trditev^" o vplivu umikanja dimnice po ob- dobju prosvetljenstva na prvi pojav poslikane notranje opreme velja v znatni meri tudi za kraje, kjer se je ohranila razmeroma dolgo črna kuhinja, ki kakor dimnica v alpskem svetu ni omogočala, da bi uvajali v kmečko stanovanje razkošnejše poslikano pohištvo. Tu so nedvomno vzroki, da boljši mizarski izdelki zlasti poslikano pohištvo, vključujoč pri tem omare, ki se pojavijo v kmečkem po- hištvu pri nas dokaj pozno, v 18. stoletju, ne morejo prodreti iz osred- nje ali zahodne Slovenije oziroma alpskega sveta, kjer jih poznajo že mnogo prej. Seveda pa tudi ne gre prezreti še geografskega in antro- pogeografskega faktorja, ki se izraža v gospodarski gravitaciji vzhod- noslovenskega oizemlja, v mnogočem pa tudi v kulturnib stikih, ki se uveljavljajo v smeri proti vzhodu. Posebno vzhodni rob Slovenskih goric in Spodnje Haloze so težili v preteklosti bolj k vzhodu, to je k Medjimurju ali k Varaždinu kot obrobju Hrvatskega Zagorja, Prek- murje pa prav tako k Medjimurju in krajem onstran državne meje, kakor v smeri proti zahodu. Težišče v gospodarskem smislu v omenjeni smeri se je ohranilo še danes (n. pr. sejmi v Varaždinu in Čakovcu). Povsem prirodno je zato, če se je poslikano pohištvo iz medjimurskih delavnic, obarvano in okrašeno prej madžarsko kakor alpsko, razširilo prav v te kraje. Nedvomno pa bi nadaljnje iskanje natančnejših po- datkov o obstoju teh delavnic in njihove delavnosti, kar bi šele izpo- polnilo še vedno nepopoln pričujoči prispevek, odkrilo marsikaj v zvezi z izvorom poslikanega pohištva v obrobnem delu vzhodne Slo- venije, ker pričujoče delo trenutno še zmeraj predočuje komaj pred- postavljeni odgovor na sicer zanimivo in kar važno vprašanje. Zusammenfassung ZUR ENTWICKLUNGSFRAGE DES TULPENMOTIVS AUF DEN BEMALTEN BAUERNMÖBELN DER OST-STEIERMARK Die ylutorin behandelt in ihrem Beitrag die Herkunft und den Ursprung jener Gruppe bemalter Möbelstücke, vor allem bemalter Schreine mit Tulpen- verzierungen, die bis auf den heutigen Tag im slowenischen Drau- und Murge- biet vorzufinden sind. In der Ornamentik dieser Möbelstücke tritt insbesondere das Tulpenmotiv in den Vordergrund. Die Aufnahme dieses Motivs in das Gesamtbild der Verzierung zeigt bei allen Möbelstücken eine einheitliche Einordnung: der " Ritz, ibid., Str. 9. 78 K vprašanju razvoja tulipanovcga motiva Tulpenstrauss ist mit einem Rahmen in Quadratform umgeben, mo es aber eiroaige grössere Dimensionen der einzelnen Möbelstücke zulassen, sind die Verzierungen noch mit einer mehr oder weniger üppigen Bordüre versehen. Bei einigen Exemplaren ist auch die Dekoration auf dem Schreindeckel von einem Quadratrahmen eingefasst, während zusätzliche ornamentale Elemente auch die Seitenflächen der Schreine zieren. Ein genauerer gegenseitiger Vergleich der einzelnen Exemplare ergibt, dass die Möbelstücke aus der zweiten Hälfte des 19. Jahrh. stammen und in zwei oder höchstens drei Tischlereiwerkstätten hergestellt worden sind, wo die einzelnen Stücke auch mit den. erwähnten Verzierungen versehen wurden. Es ist bemerkenswert, dass Möbelstücke dieser Art im östlichen Teile der Steiermark und in Prekmurje allgemein verbreitet waren und in diesen Gebieten fast die einzige bemalte Einrichtung unter den sonst vorherrschenden gezim- merten Schreinen darstellten. Solche bemalte Schreine werden selbst heute noch, mo der Bewohnerschaft für die innere Ausstattung doch Tischlereierzeugnisse zur Verfügung stehen, in Haloze (Kollos) und in Prekmurje vielfach zum Auf- bewahren von Kornfrüchten — in geringerem Masse für Kleider — verwendet. Die in Haloze und in Prekmurje noch erhaltene Volkstradition besagt, dass diese Art von Möbeln auf den Jahrmärkten in Varaždin von Kroaten in den Handel gebracht wurde. Hier beschafften sie sich die Bewohner von Haloze. Die Bewohner von Prekmurje besorgten hingegen ihre Einkäufe derartiger Möbelstücke auf den Märkten in Bogojina, Turnišče und Lendava, doch waren deren Verkäufer dort gleichfalls Kroaten. Dies bezeugt auch die Terminologie des Schreines, besonders im Raum von Prekmurje, wo selbst heute noch die ältere Generation zwischen dem ursprünglichen, gezimmerten Schrein in der Form eines Sarkophags und dem Tischlerschrein des vergangenen Jahrhunderts genauen. Unterschied macht und die ersteren »Zatfa«, »/adiea«, solche mit Tulpen- verzierungen hingegen »tulipanoš-ladam benennt. Da das Varaždiner Museum über keine stichhältigen Daten bezüglich der Herkunft der dort befindlichen Möbelstücke verfügt, können Schlussfol- gerungen nur aus der Tradition, aus dem gegenständlichen bildnerischen Leit- gedanken und den angewandten Farben gezogen werden. Diese samt dem Leit- motiv weisen aber einen derart starken ungarischen Einfluss auf, dass die Annahme vom Überkommen dieser Art von Möbelstücken aus dem Gebiete von Hrvatsko Zagorje (Kroatisches Sagorien) oder aus Medjimurje in die nordöstlichen Teile Sloweniens begründet erscheint. Allerdings tritt hiebet Zagorje einiger- massen in den Hintergrund, da das Ethnographische Museum in. Zagreb über kein solches Möbelstück verfügt und auch vom Gelände keine schriftliche Doku- mentierung darüber besitzt. Sonach dürfte hiefür eher Medjimurje in Betracht kommen, wo das bildliche Leitmotiv unter dem Einfluss des ungarischen Natio- nalismus nach der Revolution im J. 1848 entstanden sein dürfte. Jedenfalls spricht für die Annahme, dass sich Medjimurje diesem Einfluss nicht entziehen konnte, der Umstand, dass dieser Raum bis zum J. 1918 zu Ungarn gehörte. Hiebet wirft sich jedoch die Frage auf, ob die Tulpe als ausschliesslich ungarisches Bildmotiv zu betrachten ist, wie dies oftmals behauptet wird. Nach Ritz war die Tulpenkultur im 16. Jahrhundert in Deutschland verbreitet und wurde das Blumenbild nachher wegen seiner unkomplizierten Linien zu Möbel- verzierungen herangezogen. 'Der slowakische Autor Bednai^ik berichtet hingegen, dass das Tulpenmotiv, über Graz aus Italien kommend, zuerst in der Slowakei seinen Eingang gefunden habe. Hier sei es vorerst nur zu Verzierungen der Be- kleidung des Adelsstandes und des geistlichen Ornats angewendet worden. Erst später sei seine Übertragung auf Möbel in der Schnitztechnik gefolgt. Farbigen Tulpenmotiven begegne man jedoch erst ziemlich später. In dieser Form sei das Motiv aus der Slowakei von den Ungarn übernommen worden. — In seinem Werke T)Ungarische Volkskunst«, macht uns der Autor mit den Werkstätten be- kannt, mo im 19. Jahrh. gezimmerte und bemalte Schreine hergesteUt wurden. Unter diesen Tischlereimerkstätten ist jedoch keine festzustellen, die bereits 79 Tončica Urbas im 19. Jahrh. bildliche Leitmotive aufweisen würden, wie sie die im Drau- und im Murgebiet aufgefundenen bäuerlichen bemalten Schreine zeigen. — Aus dieser Feststellung kann zuverlässig der Schluss gezogen werden, dass diese Schreine, sowie auch die übrigen bemalten Möbelstücke dieser Art auf dem Territorium entstanden sind, das bis zum J. 1918 unter ungarischer Oberherr- schaft waren; dieses Gebiet war aber eben Medjimurje. Die Richtigkeit dieser Annahme bekräftigt auch die Volksüberlieferung. Genauere, zuverlässige Angaben über die Tischlereimerkstätten, in denen besagte Schreine und sonstige bemalte Möbelstücke hergesteUt worden waren, sind also vorläufig nicht vorhanden. Die diesbezüglichen Nachforschungen müssen sonach als eine der künftigen Aufgaben betrachtet werden, an die her- angetreten werden müsste, wenn die Herkunft dieser Art der Volkskunst, die sodann auch auf die östlich gelegenen slowenischen Gebietsteile übergegriffen hat, endgültig ermittelt werden soll. Immerhin mar es möglich, mittels der vergleichenden Methode des Materials, das in anderen jugoslawischen Museen, so besonders im Slamonischen Museum in Osijek und im Vojvodjanski Museum in Novi Sad vorliegt, die Stilentwicklung der Verzierungen festzustellen, die auf den beschriebenen Möbelstücken vorzufinden sind. Die Tulpe, die schon früher auf älteren Möbelstücken des 18. Jahrh. aufgetreten war, zeigt nämlich eine sehr einfache, natürliche Bildform. Auf den hier besprochenen Möbelstücken ist sie aber stark stilisiert und in das Gefüge der gesamten Ornamentkomposition mit quadratischer Umrahmung eingesetzt. Auf die Stilentwicklung dieser Ver- zierung dürften zwei Umstände beträchtlichen Einfluss gehabt haben: erstens die slowakische Richtung, die vom Autor des Werkes ^Ungarische Volkskunst« ermähnt wird, und die in der ersten Hälfte des 19. Jahrh. die Tulpenblüte in die hölzerne Unterlage geschnitzt und sie hierauf mit bestimmten Farben bemalt hat. (Derartige Schreine werden in den Museen in Osijek und in Novi Sad aufbewahrt.) Der zweite Einfluss, der in den Umrahmungen der Tulpenverzierung her- vortritt, ist aber jedenfalls älteren Schreinen zuzuschreiben, hie und da viel- leicht gar Zunfterzeugnissen, da Schreine dieser Herstellungsart zur Verzierung an der Vorderseite befestigte profilierte Leisten und bemalte innere Felder aufweisen. Auch ein derartiger Schrein aus dem Jahre 1796 befindet sich im Inventargut des Museums von Novi Sad. Dass Einrichtungsstücke dieser Art im nordöstlichen Teile Sloweniens derart spät ihren Eingang gefunden haben, d. i. erst in der zweiten Hälfte des 19. Jahrh., ist zum Teil dem Umstand zuzuschreiben, dass sich in den bäuer- lichen Häusern dieses Gebietes sehr lange die schwarze Küche erhalten hat, die die Ausstattung der Wohnräume mit besseren, bemalten Möbeln nicht zuliess, zum Teil aber auch dem Mangel an geschnittenem Holz. Aus diesem Grunde blieb man verhältnismässig lange bei gezimmerten Schreinen aus Buchen- oder Eichenholz, die man insbesondere in Prekmurje im Rahmen des Hausgewerbes sozusagen bis zur halbverflossenen Zeit verfertigt hat. (So gemahnt z. B. das Dorf Kištanovci in Prekmurje schon dem Namen nach an diese Art der Hausbe- tätigung.) Infolgedessen konnte in diese Gebietsteile auch rascher und früher die ungarische >lada«, als der spätere aus dem Alpengebiet stammende bemalte Schrank oder Schrein vordringen. Die entsprechenden Vorbedingungen hiefür schuf aber jedenfalls die bis zum Jahre 1918 andauernde wirtschaftliche Gra- vitation dieses slowenischen Raumes gegen Ungarn. Die Autorin beschliesst ihren Beitrag mit der Feststellung, dass die bishe- rigen Forschungen über Herkunft und Erzeuger dieser Art von Möbelstücken auf mmdestens zwei Tischlereimerkstätten hindeuten, die in den Jahren zwischen 1860 und 1890 Tischlerschreine mit bemalten Tulpenmotiven in Medjimurje herzustellen schienen, von wo sie sodann gegen den südöstlichen Raum Slowe- niens als die einzige Art bemalter Möbelstücke vorgedrungen waren, wobei sie aber nur einen teilweisen Ersatz für den älteren gezimmerten Schrein mit geradflächigem oder sarkophagartigem Deckel darstellten. 80 KMEČKA POSTELJA NA GORENJSKEM V 19. STOLETJU Fanči Sarf I 1. Notranja oprema gorenjske kmečke hiše v 19. stoletju je bila po eni strani skromna in maloštevilna, po drugi strani pa izredno deko- rativna. Tako naj bi predmeti notranje hišne opreme opravljali hkrati dvoje funkcij: uporabno in dekorativno. Med značilne take predmete sodijo predvsem: izrezljani žličnik in sklednik, poslikana skrinja, zibka in postelja. O naših kmečkih poslikanih posteljah v strokovni literaturi doslej še ni bilo govora. Kratko jih omenja le Sič, ki na eni slikovnih prilog prikazuje tudi poslikano posteljo, postavljeno v kmečki hiši,^ na drugi pa objavlja tehnično risbo poslikane postelje.^ Kot predloga za prikaz te postelje je Siču rabila postelja iz zbirk etnografskega oddelka nekda- njega Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani.' Ta postelja je prišla v muzej že okoli leta 1905.* Do leta 1945 je bila to edina kmečka postelja v muzeju. Ko je leta 1945 Narodni muzej odstopil Etnografskemu muzeju etnografske predmete iz Grebenčeve zbirke, je bila med drugimi tudi ena poslikana posteljna zglavna končnica iz okolice Kranjske gore.^ Leta 1946 je Etnografski muzej od Federalnega zbirnega centra prevzel drugo Grebenčevo zbirko, zbrano v rateško-kranjskogorskem kotu." Med temi predmeti je bila ena kompletna poslikana postelja, šest po- steljnih zglavnih končnic in sedem stranic. Od teh posameznih kosov postelj spadajo k isti postelji ena končnica in dve stranici, vsi ostali deli pa so vsak od druge postelje. Po vsem tem ima danes Etnografski ^ Albert Sič, Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem I, Ljubljana 1924, slik. pril. ' Albert Sič, Narodni okraski na orodju in pohištvu 1, Ljubljana 1923, slik. pril. 15. ^ Pri risanju postelje Sič ni bil natančen. Deloma je spremenil ornamen- talno obžagani vrh končnice, v stranskem pogledu pa je bistveno spremenil razmerje med višino zglavne in znožne končnice. * Omenja jo že Walter Šmid v Landesmuseum Rudolfinum in Laibach, Bericht fiir das Jahr 1906, Laibach 1907. V Narodnem muzeju je bila inventa- rizirana pod št. 6280, ob svoji ustanovitvi pa jo je prevzel Etnografski muzej in jo inventariziral s št. 2049. " V Grebenčevi zbirki inventarizirana s št. 11362. " Zbirka je bila deponirana v Kranjski gori in od tam prepeljana v muzej. Ker za predmete te zbirke muzej še zbira podatke, jo hrani kot celoto in zato predmeti še niso inventarizirani. 6 Slovenski etnograf gj[ Fanči Šarf muzej v Ljubljani dve kompletni poslikani kmečki postelji, sedem zglavnih končnic in sedem stranic. Obe postelji in sestavni deli so poslikani. Grebene jdi je zbiral na terenu bolj kot ljudsko umetniške izdelke in ne toliko^ kot predmete notranje hišne opreme; zato je v zbirki toliko posameznih delov raznih postelj. Po obliki in izdelavi pa nam posamezne posteljne končnice in stranice prav dobro kažejo vse značilnosti celotne poslikane postelje in jih moremo tako obravnavati kot del notranje hišne opreme. Kakor na skrinjah in drugih poslikanih predmetih, je tudi na po- steljah ljudski umetnik slikar svoje delo največkrat datiral. Tako je na postelji iiz Suhe pri Škofji Loki letnica 1794, na postelji iz Kranjske gore letnica 1846, medtem ko so bile ostale postelje, od katerih imamo poslikane končnice, izdelane med leti 1842 in 1870. Dve končnici nista datirani, vendar jih moremo prav tako uvrstiti v sredo preteklega sto- letja. Tudi posteljne stranice, na katerih vidimo naslikane podobne motive ter enako tehniko poslikovanja kakor na končnicah, so iz tega časa. Pregled letnic nam torej kaže, da je postelja iz Suhe dobrega pol stoletja starejša od postelj iz okolice Kranjske gore. Ta ugotovitev pa nas ne sme speljati v domnevo, da so bile poslikane postelje v okolici Škofje Loke splošno v rabi že v 18. stoletju, kajti naš primer izvira iz bogate hiše svobodnika,' ki je novost v pohištvu brez dvoma prej usvojil ko revnejši vaščani. Gre torej v splošnem za izdelke 19. sto- letja, torej za čas, iz katerega imamo največ poslikanega pohištva. V osnovni konstrukciji sta si postelja iz Suhe in i>ostelja iz okolice Kranjske gore močno podobni. Pri obeh so stebričaste noge podaljšane do vrha stranic ter na eni strani za višino stranice navpično izžleb- ] jene. V žleb je vstavljena končnica ter skupno z nogo zgoraj in spodaj pretaknjena z lesenim cvekom. Prav tako se pri sestavljanju postelje vstavita v dve izdolbini noge tudi stranici (si. 2 na str. 85). Za to ima stranica na vsakem koncu po dva podaljška, nekakšna zoba, katerih širina ustreza izdolbini v nogi. Na zunanji strani je na mestu izdolbin noga preluknjana, prav tako pa je preluknjan tudi vsak podaljšek stranice. Skozi luknje je pretaknjen lesen cvek, ki ga je pri razdiranju postelje treba izpuliti. Na notranji strani stranic obeh postelj je po vsej dolžini z lesenimi cveki pritrjena ozka letev, ki rabi za polaganje desk. Ce pa posamezne sestavne dele natančneje pogledamo, vidimo, da se postelja iz Suhe od ostalih i>ostelj v marsičem razlikuje (prim. si. V/l do 5). Noge kranjskogorske postelje so tanjše, rahlo profilirane ter se od spodnjega roba končnice navzdol zožujejo. Postelji dajejo neko lahkotnost. Noge postelje iz Suhe so debelejše, po vsej dolžini enake; dajejo vtis masivnosti. Stranice kranjskogorskih postelj so v sredini ravne, na obeh koncih pa v svojem vrhnjem delu nekoliko zvišane. Pri postelji iz Suhe je stranica občutno zvišana samo pri zglavju. Končni- cama iu stranicama te postelje so na zunanji strani dodane ozke profi- ' Španova hiša, sedaj last Jože Hartmana, Suha 25. 82 Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju lirane letve, in sicer na zglavni končnici ter na stranicah zgoraj in spodaj, na znožni končnici pa samo spodaj. Kranjskogorska postelja ima polkrožno letev samo na vrhnjem delu zglavne končnice. Ta letev v obeh primerih deli končnice v dva dela: spodnjo pravokotno ploskev in vrhnjo, ki nakazuje obliko trikotnika. Srednji vrhnji del obeh konč- nic Španove postelje je obžagan v obliki treh okroglih zobcev in je zato znožna končnica le nekoliko nižja od zglavne. Pri kranjskogorski postelji je vrh zglavne končnice polkrožen, znožna končnica pa ima zgornji rob le ob straneh nekoliko dekorativno obžagan medtem ko se na sredi končuje ravno; zato je v svojem vrhnjem delu precej nižja SI. 1. Izrezljane posteljne škarje iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani; la. spajanje sestavnih delov škarij; 2. sestavljanje posteljne končnice in stranice; 2 a. konstrukcija posteljne noge, končnice in stranice • Risba: Sibila Nekrep od zglavne končnice. Polkrožno zaključen vrh zglavne končnice vidimo tudi pri ostalih kranjskogorskih posteljah. Polkrog je zaradi simetrije ornamentalno obžaganega roba in zaradi zvišanosti močno poudarjen in daje tem posteljam značilno obliko (si. V/3, si. 1, 3 in 5—10 na str. 85). Večina kranjskogorskih končnic ni predel jena v dva dela, poleg opisane kompletne postelje, ki smo jo primerjali z ono iz Suhe, sta spodnji in vrhnji del končnice deljena samo še na eni končnici. Ta končnica pa v celoti tvori izjemo. Izdelana je tako, da sta spodnji kva- dratni in zgornji obžagani del končnice ločena z deščico, položeno na zgornji rob si>odnjega dela končnice. Deščica je na konceh vdelana v vrh nog; njena širina ustreza debelini noge. Na deščico je nato pri- trjen še vrhnji ornamentalni del končnice. Ker je vmesna deščica širša od debeline končnice, na obeh straneh izstopa in je videti kot letev. Vrhnji del se na sredi zaključuje v dva okrogla zobca (si. 2 na str. 85). 83 Fanči Sarf Presenečajo nas mere postelj. Notranja dolžina postelj se giblje med 160 in 178 cm, širina pa med 78 in 96 cm. Od tal so vzdignjene 35 do 55 cm, le najmlajša postelja iz leta 1870 je vzdignjena od tal samo 29 cm. Zglavna končnica je visoka 70 do 80 cm, vendar odpade od tega na zgornji ornamentalno oblikovani del v nekaterih primerih skoraj polovica. Delane so iz mehkega lesa, le noge in letev za namestitev desk na notranji strani stranic so macesnove. V enem primeru so tudi noge iz mehkega lesa. Zgornji opis kaže, da gre v našem primeru kljub vsem razlikam za enoten tip postelje. Njena osnovna konstrukcija sega brez dvoma mnogo dalj v preteklost kakor kažejo letnice o nastanku opisanih primerkov. Sestavljanje posameznih lesenih delov v žlebove zasledimo pri vseh najstarejših tesarskih izdelkih, zlasti skrinjah, po vsej južni in vzhodni Evropi.* Ornamentalno oblikovanje vrhnjega dela posteljnih končnic in stranic je tesno povezano s poslikovanjem in ga postav- ljamo v dobo splošnega poslikovanja pohištva, to je v 18. in prvo po- lovico 19. stoletja. 2. Obe postelji in vsi sestavni deli razen štirih stranic so poslikani. Osnovna barva postelje je v največ primerih temnozelenomodra, ena končnica je rjavordeča, tri pa rjavorumene. Posteljne končnice in de- loma tudi stranice je ljudski umetnik slikar okrasil z raznobarvnimi cvetličnimi ornamenti in figurami. Naslikal jih je na zunanjo stran. Pri postelji iz Suhe sta poslikani obe končnici in obe stranici, pri po- stelji iz Kranjske gore pa znožna končnica ni poslikana. Po motivu sta si sorodni dve kranjskogorski končnici in obe končnici postelje iz Suhe. Na teh je slikar naslikal drugobarvno polje, vanj pa napisal inicialki IHS in MRA (si. V/l). Polji na obeh končnicah iz Suhe imata obliko kvadrata s polkrožno izbočenimi stranicami, polji na kranjsko- gorskih končnicah pa obliko elipse, ki jo na straneh omejuje veja s šilastimi listi. V zgornjem krasilnem delu končnice, ki je od ostale ploskve ločen z letvo, je na končnici iz Suhe napisana letnica 1794 in jo na vsaki strani krasi po en nagelj. Enaka nageljna sta naslikana tudi v treh poljih na posteljni stranici. Krasilna motivika na ostalih kranjskogorskih posteljah je precej enotna. Osrednji motiv je božje- potna Marija tipa višarske Marije, obdana s cvetličnimi ornamenti. Kompozicija krasilne motivike se v glavnem povsod podreja ploskvi, ki jo ima slikar na razpolago. Po razporeditvi svetniških podob in cvetličnih ornamentov moremo končnice razvrstiti v tri glavne skupine. V prvo skupino sodita končnici, kjer je slikar spodnjo kvadratno ploskev razdelil v tri polja, v srednje naslikal Marijo, v stranski dve pa šopek rož v vazi ali brez te" (si. V/2). Taka razdelitev nas zelo spominja na poslikane skrinje, katerih sprednja stranica je skoraj do- Franc Kos, Slovenska kmetijska skrinja, Etnolog XIV, Ljubljana 1942, str. 55. . ° V to skupino sodi tudi postelja iz Kranjske gore, ki jo hrani Mestni muzej v Kranju. Pri tej postelji sta v stranskih poljih dve svetniški figuri. 84 SLI.—10. Oblike zglavnih posteljnih končnic; 9 a in 10 a. znožni končnici, ki spadata k postelji z zglavno končnico 9 oziroma 10; 3 a in 8 a. posteljni stra- nici, ki spadata h končnici 3 oziroma 8 Risba: Sibila Nekrep Fanči Sarf sledno razdeljena v tri polja. V zgornji obžagani del končnice je slikar v enem primeru naslikal goloba in ga obdal s cvetličnima vejicama, poleg vejic pa je na notranji strani narisal po eno košapico z jabolkom in dvema hruškama v njej. Prostor pod golobom je izpolnil z dvema srcema. Kombinacijo rož s sadjem pa na isti končnici vidimo tudi v spodnjem delu, kjer je prostor med polji izpolnjen s cvetličnimi veji- cami in grozdom na vrhu.*" V drugo skupino spadata končnici, ki imata naslikano po eno drugobarvno polje, katerega zgornji rob povzema polkrožno obliko obžaganega roba končnice. Sredi polja je podoba božjepotne Marije, okoli nje pa cvetlične vejice. Ploskev končnice izven polja je v obeh primerih barvno poudarjena s tem, da je ena končnica barvana rdeče- rjavo in naj bi bila videti kot macesnov les, na drugi končnici pa so na rjavorumeni podlagi s temnejšo barvo naslikane letnice rasti lesa. V tretjo skupino uvrščamo končnici, pri katerih ornamentirana ploskev ni omejena na polja, ampak se kompozicija razvija po- celi ploskvi končnice (si. V/3). Osrednji motiv je tudi tu podoba Marije, ob vsaki strani pa je vaza s šopkom rož. Glava Marije seže deloma že v vrh končnice in se nimb, ki je poudarjen s posutima zvezdicami, lepo ujema s polkrožno obliko končnice. Prostor med nimbom in robom končnice je slikar v enem primeru izpolnil s šopkom, v drugem pa s kito rož. Notranja stran končnic navadno ni pobarvana ali pa je z osnovno barvo pobarvan le zgornji del, ki se pri postlani postelji vidi nad po- steljnino. Le ena končnica ima s temnejšo barvo v zgornjem delu naslikane izmenoma še ravne in vijugaste črte. Stranice so na zunanji strani barvane z enako barvo kot ustreza- joči končnici, po dolžini pa je slikar naslikal eno, dve ali tri polja s cvetnimi vejicami v njih. Nekaj strainic je barvanih samo z osnovno barvo. Vidimo, da so motivi številčno majhni, saj se omejujejo v glavnem le na vazo, rože in figuro, v izjemnem primeru pa še na trakove, s katerimi slikar povezuje šopek ali pa jih v prepletu uporablja kot samostojni okrasek. Vaze so povsod velike, trebušaste. Najbolj svo- bodno slikar uporablja cvetove. Kombinira jih po lastnem okusu in tudi isto vrsto cvetov vsak slikar po svoje oblikuje. Najbolj priljub- ljena je vrtnica, redkeje se pojavijo nageljni, tulipani in marjetice, v enem primeru vidimo sončnico. Značilna je stroga simetrija. Barvno so podobe na posteljah pestre. To je slikar dosegel s kon- trasti, kar najbolje opazimo pri poslikovanju polj. Vsa polja na modrozelenih ploskvah so svetlorumena, vsa polja na rumenorjavih ali rdečkastih posteljah pa so živomodra. Slikar ni razpolagal z obsežno barvno lestvico, saj je pri poslikovanju cvetličnih ornamentov upo- *" Sadni motivi, zlasti grozdi, se v rateško-kranjskogorskem kotu pojavljajo tudi na lončenih posodah za peko šarkljev, imenovanih natelca, ki so zlasti v prvi polovici preteklega stoletja prihajale v te kraje iz bližnje Koroške. 86 Kmečka postelja na Gorenjskem t 19. stoletju rablja! predvsem rdečo, rumeno in zeleno barvo, pri svetniški podobi pa še črno in belo. Odtenkov barv skoraj ni poznal in si je zato pri poslikovanju večjih cvetov pomagal z belo barvo, ki je z njo naznačil posamezne cvetne liste. Kakor pri barvanju polj je slikar iskal kon- trast tudi pri vseh večjih poslikanih ploskvah. Tako nosi Marija živo-, rdeče ali rumeno notranje oblačilo, ograjena pa je s črnim plaščem. Letnico svojega izdelka slikar skoraj dosledno piše deljeno: prvi dve številki na eno, drugi dve na drugo stran. Ker jo navadno vklju- čuje v ornament, je na delitev vezan zaradi simetrije. Tej splošni navadi ostane slikar zvest celo tedaj, ko piše letnico v en prostor in bi jo z majhno zamenjavo ornamenta lahko napisal skupaj. Deli jo tako, da napiše prvi dve številki zgoraj, drugi dve spodaj. Po primerjanju poslikanih končnic moremo ugotoviti, da sta delo istega slikarja le dve končnici: končnici z IHS in z MRA — obe iz kranjskogorskega kota. Vse druge končnice pripisujemo različnim iz- delovalcem. Ker so končnice krajevno in časovno razmeroma ozko opredeljene, nas ta ugotovitev skoraj preseneča. Največjo slikarsko spretnost je pokazal slikar končnice z letnico 1846, ki je vključil v ornament tudi trakove, nageljne in sončnice (si. V/3). To končnico je približno 25 let kasneje kopiral drug slikar (končnica z letnico 1870), ki pa svojega posla ni bil tako vešč. Celotni izraz je trd, ploskovit; v detajlih pa je opaziti slabšo perspektivo in senčenje ter mnogo bolj grobo oblikovanje figure. Dasi je slikar kopiral tudi cvetove, je pri razporejanju rož v šopek pokazal precej samostojnosti.^^ 3. Postelj, kakršne hrani Etnografski muzej, se danes na Gorenj- skem še najbolj spominjajo starejši ljudje v rateško-kranjskogorskem kotu, kjer je tudi ohranjenih še nekaj kompletnih poslikanih postelj in nekaj posameznih posteljnih končnic. Po obliki, konstrukciji in poslika- nem okrasku so povsem podobne posteljam v muzeju. Tudi čas nastanka je približno enak: okoli srede 19. stoletja. Dalje poznajo poslikane poste- lje še v okolici Bleda in v Bohinju, kjer pa so jih prej zamenjale moder- nejše neposlikane postelje kot v okolici Kranjske gore. Danes ni najti no- bene več. Ena postelja seje ohranila na Poljšici pri Bledu (z letnico 1841), vendar kaže slikani okrasek na njej že dekadenco nekdanjega pestrej- šega poslikovanja. Končnica te postelje ima v zgornjem delu poleg letnice napis IHS, široko pravokotno polje v spodnjem delu pa je samo marmorirano. Najstarejši domačini se tudi v teh krajih spominjajo pisanih rož na starih posteljah. Meglen spomin na take postelje smo zasledili še v Ljubnem, medtem ko se v vseh drugih krajih Gorenjske danes poslikanih postelj ne spominjajo več.^^ Iz tega posnemamo, da so se poslikane postelje najdalj ohranile v rabi v zgornjesavski dolini. " Za pomoč in nasvete pri navedenem opisu se najlepše zahvaljujem Veo-i Baloh in dr. Emilijanu Cevcu pri SAZU. " Za podatke iz Bohinja se najlepše zahvaljujem učiteljici Štefki Jazbar iz Stare Fužine, za podatke iz okolice Poljan prof. Janezu Dolencu iz Četene ravni, za podatke z Jezerskega pa Anici Košir z Zg. Jezerskega. 87 Fanči Sarf nato pa v okolici Bleda ter v Bohinju in da so hile v teh krajih tudi bolj množično rabljene. V primerjavi s poslikanimi zibkami in skrijami, katerih nastanek sodi v glavnem prav tako v 19. stoletje, so se postelje do danes najmanj ohranile. Ko so modernejše neposlikane postelje le-te izpodrinile, ljudje z njimi praktično niso imeli kaj početi. Suhi les je bil najpri- mernejši za kurjavo. Vse drugače je bilo s skrinjo: odložena na pod- strešju je rabila za shranjevanje in odlaganje najrazličnejših pred- metov. Poleg tega pa kaže, da poslikovanje postelj ni bilo tako splošno kot poslikovanje skrinj in da je bil tudi čas poslikovanja krajši. To nam dokazuje med drugim primer s Poljšice, kjer se je poleg omenjene postelje ohranila tudi skrinja z enako letnico; oboje je imela v bali stara mati današnje lastnice. Na skrinji vidimo še celotno motivno in barvno kompozicijo poslikovanja iz prve polovice 19. stoletja, medtem ko postelja kaže le nekaj ostankov okraševanja v tem času. II O izdelovalcih poslikanega pohištva moremo danes zvedeti prav malo. Tudi v strokovni literaturi ostaja to vprašanje odprto, zato smo mu pri terenskem raziskovanju posvetili kar največ pozornosti. So- dimo, da so poslikane postelje izdelovali domači mizarji, to je, vaški obrtniki, ki so bili obenem tudi slikarji. S tem pa ne mislimo reči, da je bilo mizarsko in slikarsko delo dosledno združeno; bili so tudi mi- zarji, ki niso poslikovali, in slikarji, ki so sprejemali v delo že izgo- tovljeno pohištvo. Toda teh ni bilo veliko. Ljudsko mnenje je, da se je šel učit mizarstva, kdor je znal slikati, oziroma da se je sin izučil pri očetu obojnega posla. Kolikor ta ali oni izdelovalec pohištva še danes živi v ljudskem izročilu, se je spomin nanj ohranil predvsem zaradi poslikovanja skrinj, zibelk in postelj, v okolici Kranjske gore pa tudi hišnih vrat. Zadnji znani mizar in poslikovalec je bil Sednekov Martin (M. Hro- vat) iz Podkorna. Le-ta je do leta 1893 delal pri očetu v Podkornu, potem pa se je preselil v obnovljeno hišo, ki jo je kupil oče v Kranjski gori. Tam je izdeloval predvsem neposlikane postelje in omare, le za Rateče je še delal poslikane skrinje. Zlatil je tudi nagrobne križe. Mizarske, slikarske in pozlatarske obrti se je naučil pri očetu. Oče Janez Hrovat je za Podkoren in Rateče pa tudi za Kranjsko goro. Gozd in Srednji vrh izdeloval in poslikoval skrinje, zibke in postelje. V spominu domačinov živi kot dober slikar, manj pa je bil cenjen kot mizar. Doma je bil pri Komaričku na Zgornji Dobravi pri Otočah (rojen 19. junija 1835). Tudi ta se je naučil mizarstva pri očetu. Bil je nadarjen in oče ga je dal v šole. Koliko in katere šole je obiskoval ni znano; pri ljudeh na Dobravi, pa tudi kasneje v Podkornu, je veljal za izučenega rezbarja (pildhauar). V mladosti se je ukvarjal z mizar- stvom doma na Dobravi. Posebno lepo izrezljano pohištvo sta skupaj z bratom izdelala za neko učiteljico. V Podkoren ga je zaneslo ob pri- 88 v Zgoraj: Postelja iz Suhe pri Škof ji Loki. — Sreda: postlana kranjskogorska postelja. — Spodaj: Zglavna končnica rateško-kranjskogorske postelje (Iz zbirke Ktnografskcga muzeja v Ljubljani) Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju liki nekih cerkvenih popravil. Tam se je poročil, kupil hišo in potean še dokupil precej zemlje. Ker so v Podkornu in okolici tedaj še cenili poslikano pohištvo, se je tega lotil zaradi zaslužka. Vendar se je moral tamkajšnjim ustaljenim oblikam in prav tako značilnim poslikanim motivom priučiti. Brez dvoma si je pomagal s šablonami. Njemu pri- pisujemo že omenjeno muzejsko končnico z letnico 1870, ki jo je ko- piral po neznanem predniku. Poleg pohištva je izdeloval in poislikoval tudi lesene nagrobne križe, železne pa je pozlačeval. Pri Sedneku v Podkornu smo našli še nekaj spominov na delo Janeza Hrovata. Barve je hranil v ovalnih lesenih škatlah, olja pa v lončenih steklenicah. Ploščat, nekoliko vdolben kamen in dva kamna v obliki batov je rabil za drobljenje barv. Od orodja so se ohranile samo paličice s kljukastim živalskim zobom na koncu, ki jih je izdelal sam in jih rabil pri pozlačevanju. Ostalo orodje in šablone za risanje vaz je po očetovi smrti (6. avgusta 1915) vzel sin Martin, a se je med zadnjo vojno porazigubilo. Presenetila nas je napisna tabla, ki se je še ohranila pri Sedneku; na njej je v cirilici napisano: Ivan Hrovat, mizar i zlatar. Baje je z napisom v cirilici dražil žandarje, ki so zahtevali, da mora imeti izobešeno firmo. Janez Hrovat je edini mizar in posliko- valec postelj, za katerega je bilo danes še mogoče dobiti nekaj podatkov. Na Dovjem in v Mojstrani so najstarejši ljudje slišali o nekem Ja- nezku (p. d. Srajev Janez iz Mojstrane), ki je baje znal zelo lepo slikati pohištvo, pa tudi hišna in druga vrata. Ta je umrl okoli srede pre- teklega stoletja. V Bohinju se je o delu poslikovalcev pohištva ohranil samo drobec: za poslikovanje so baje rabili laneno olje in jajca. Ta barva je bila od vseh najboljša. Ko smo v okolici Škofje Loke skušali najti kakšne podatke v zvezi s poslikano posteljo iz Suhe, smo prišli na sled staremu Majaučku (Gregor Benedik) iz Pungarta. Seveda z našo jKJsteljo nima nobene zveze, saj se je rodil dobrega pol stoletja potem, ko je bila ta postelja izdelana, vendar ga omenjamo kot zadnjega po- slikovalca skrinj, stolov, kolovratov in zibk v hribih okoli Škofje Loke. Izučen je bil za krojača, toda bolj kot s tem poslom se je ukvarjal s slikarstvom. Hodil je v stero in pleskal razni hišni inventar, posebno mnogo pa je poslikal panjskih končnic. Slikal je prav tako cerkve in kapelice, pa tudi mnogo slik na platno je naredil. 111 1. Stari ljudje so positelji splošno rekli špampet,^* le v okolici Kranjske gore je bilo starejše in bolj domače ime za posteljo postel. Dele nesestavljene postelje so imenovali končnice (tudi skončnice ali končance) in stranice, končnicam postlane postelje pa so rekli tudi zglavje in znožje. Nova postelja je navadno prišla v hišo ob prihodu mladega gospodarja ali gospodinje. Zanjo je poskrbel ženin. Do konca " Njegovo delo bi kazalo posebej pregledati. " Iz nemščine: Spanbett. ^ 89 Fanči Sarf prejšnjega stoletja, ponekod pa ša dalje, je bila splošna navada, da sta mož in žena spala v eni postelji. Le-ta je navadno stala v kamri, če pa sta bila pri hiši še stara dva in sta si kamro izgovorila zase, sta mlada dva postavila posteljo v čumnato. Pri revnejših družinah je postelja stala tudi v hiši. Le v kranjskogorsko-rateškem kotu je postelja gospodarja in gospodinje navadno stala v hiši. Ne glede na prostor pa je bila postelja postavljena tako, da je bila proti vratom obrnjena višja, zglavna končnica in so bile noge spečega usmerjene v kot. Ta navada nam pojasnjuje, zakaj so bile postelje poslikane na zunanji strani zglavne končnice. Vsakdo, ki je stopil v prostor, je takoj videl slikarijo na postelji. Navada, spati z nogami v kotu, se je obdržala še potem, ko postelje niso bile več poslikane. Nekaj takih primerov je danes še v Ratečah. Število postelj v hiši navadno ni bilo veliko: dve, kvečjemu tri, v revnejših družinah pa tudi samo ena, čeprav so bile družine nekoč precej številnejše ko danes. Da bi v postelji spal samo eden, skoraj ni bilo primera, razen, če je tudi sam zase živel. To nizko stanovanjsko raven v polpreteklosti nam potrjujejo tudi podatki o spanju dora- ščajočih otrok na klopeh okoli peči, na deskah nad temenom peči, kjer so spali kar v dnevnih oblekah. Tako ležišče so v Bohinju imenovali pongrht, medtem ko je bil v okolici Kranjske gore pograt zasilno le- žišče za otroke: v kot so postavili široko klop ter jo na zunanjih dveh straneh omejili z deskama. Prav tako so imenovali tudi ležišče pod stropom v hlevu, ki so si ga pozimi naredili doraščajoči fantje in pa- sitirji.*'* Okraševanje postelje, ki naj zbudi pozornost, po eni strani in nizka stanovanjska raven, ki nam jo kažejo pravkar navedeni podatki po drugi strani, nam daje slutiti, da je bila poslikana postelja pomembna predvsem kot del notranje hišne opreme, ki naj v prostoru učinkuje kot dekorativni predmet, medtem ko njene prave funkcije niso toliko upoštevali. Za to govore tudi majhne posteljne dimenzije; danes si težko predstavljamo, kako bi se v takih pogojih za spanje mogli od- počili. 2. V najtesnejši povezanosti s posteljo je posteljnina, postelan guani imenovana. Oprema postelje na naših poslikanih posteljah, se je od današnje bistveno razlikovala; bila je v celoti domače delo. Dno postelje je bilo iz desk, ki so jih položili na letev na notranji strani stranic tesno drugo k drugi. Deske so na debelo prekrili z ovseno ali rženo slamo. Glavno dopolnilo postelji je bila pleuanca, iz platna, domačega dvonitnika ali vrečevine sešita vreča, napolnjena z rezanco (zrezano slamo), plevami, koruznim lickanjem, senom (otavo), pa tudi z bukovim listjem. Plevnica je imela na sredini odprtino, da so pri " Onienjenim zasilnim ležiščem bi bilo potrebno posvetiti posebno po- zornost. V njih lahko vidimo predhodne oblike premične postelje. Posebno pomembne so tudi nepremične postelje, ki so se pri nas do danes ohranile v pastirskih stanovih na planinah. 90 Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju postiljanju lahko segli vanjo in vsebino zrahljali. Pernico, polnjeno s kokošjim perjem, imenovano tudi buazina, so imeli le premožnejši. Preko plevnice so pogrnili platneno spodnjo rjuho, ki se je od vrhnje razlikovala po tem, da ni imela čipk ali našitkov. Vrhnja rjuha, za- pognjena pri zglavju čez odejo tako, da so se videle čipke ali vezenina, je bila postelji v okras. V okolici Kranjske gore in Bleda so imeli za to posebno, tretjo rjuho, ki so jo vsak večer odstranili, zjutraj pri postilja- nju pa spet uporabili. Le-ta je bila posebno lepo okrašena: poleg širokih čipk na koncu je imela še našite ozke in širše rdeče vezene trakove, včasih tudi v cik-caku. Takemu traku, ki je bil v Ratečah in Podkornu vezen v tehniki tkaničenja, so rekli Um, omenjena tretja rjuha pa je bila fa limasta rjuha. Na posteljo so jo pogrnili tako, da je konec rjuhe brez čipk prekril obe pravi rjuhi pod blazinami, jo nato upognili nazaj proti zglavju, položili na posteljo odejo in čez njo spet upognili del rjuhe z okraski. Ta tretja rjuha je bila lahko tudi krajša od ostalih rjuh, ker je le navidezno nadomeščala spodnjo in vrhnjo rjuho. Stranski rob rjuhe in odeje so vedno zatlačili za stranico. Pre- šito odejo so že nekdaj splošno imenovali koutr, kótr. Poznali so jih, odkar pomnijo najstarejši ljudje.Delali so jih iz domačega platna, rasa in prediva ali starih cunj. Platno je bilo na spodnji strani, rdeče, zeleno ali modro barvan ras pa zgoraj. Posebnost takih odej v okolici Kranjske gore je bila tabla, drugobarvna večja krpa, ki so jo prisili na sredo vrhnjega dela odeje tako, da je bil rob ene, sredina pa druge barve. Navadno so kombinirali rdeč in zelen pas. Najstarejši ljudje v teh krajih pa se spominjajo tudi pisanih odej. Blago za vrhnji del te odeje je bilo prav tako rasasto, le da je tkalec pri tkanju menjal raz- nobarvno volno in tako stkal pisano progasto blago in v proge vtkal še razne cik-cakaste in druge vzorce.^' Takih odej danes na terenu ni več najti. V ravninskem delu Gorenjske (okolica Kranja) so bile splošno v rabi odeje iz kupljenega barvastega blaga: na spodnji strani prešite odeje je bilo blago črtasto, zgoraj pa rdečepisano. Najbolj priljubljen je bil polžkast vzorec in so po njem imenovali odeje ta pouškasti koutri. Tanjše enojne odeje so kupovali ali pa so jih iz slabše volne tkali domači tkalci. Pozimi so se nekateri odevali tudi s kožuhi. Posebnost posteljne opreme so bile blazine. Bile so ozke in dolge, da so segale čez vso širino postelje. Vrečo iz domačega dvonitnika so na- polnili navadno s plevami ali rezanico, v Bohinju pa tudi s senom (otavo ali rudno). Samo premožnejši so imeli v blazinah kokošje perje. Oblačila za blazine so bila platnena, vezena z rdečo, modro ali črno volno (si. V/2). Najbolj priljid)ljena tehnika vezenja so bili križci, izmed mo- tivov pa so bile najbolj pogostne ozke proge z vložki in nageljni, srci " Izdelovanje prešitih odej je bila neke vrste domača obrt. Žene, ki so šivale prešite odeje, so imenovali koutrarce. Posebno znane koutrarce so bile nekoč v Naklem pri Kranju. " Tako staro prešito odejo je za svoje zbirke nedavno kupil Etnogreiski muzej. Inv. št. 7949. 91 Fanči Sarf ali IHS ob progah. Ob straneh so bili pisani čopki. Na posteljo so devali po več blazin. Spodnja je bila najdaljša, vrhnja najmanjša. Postelje so postiljali čim više. Da bi odeja med spanjem ne padla na tla, so za stranice zatikali posebne lesene škarje ali klešče. Poznali so jih v vseh krajih Gorenjske. Škarje so bile narejene iz dveh plo- ščatih letev, katerih nekoliko večji glavici sta bili na enem koncu pretaknjeni s cvekom, tako da sta se letvi okoli cveka lahko premikali. Tako so se škarje lahko odprle ali zaprle. Premožnejši, ki so imeli na posteljah tudi pernice, so imeli večje škarje, narejene iz štirih ali celo šestih kosov (si. 1 na str. 83). Letve teh škarij so bile ornamen- tirane z vrezi in izrezi v ploskev in njen rob. Na pol odprte škarje so zataknili za stranico samo zvečer; zjutraj so jih zaprli in položili pod odejo k znožju ali za stranico. Opisana posteljnina se je prenesla — razen vezenih blazin — na novejše neposlikane postelje, vendar se je do danes prav malo ohra- nila. Tu in tam lahko vidimo le še platnene rjuhe s čipkami, v okolici Kranjske gore pa še odeje z našitimi tablami. Uigotovitev, da je naša postelja imela važno vlogo pri krasitvi kmečke hiše, nam potrjuje tudi posteljnina. Vse, kar se je na postelji videlo, naj bi bilo čimbolj učinkovito in čim lepše, medtem ko se je prava funkcija postelje podrejala temu estetskemu učinku. Za to go- vore deske, slama in plevnica v postelji. IV 1. Postelja je bila že od nekdaj spremljevalka važnejših mej- nikov v človekovem življenju: v posteljah so žene rodile, skupno posteljo sta ženin in nevesta uporabljala z vstopom v zakon, v po- stelji so ljudje umirali. Zato ni čudno, če so bili s posteljo nekoč povezani številni običaji in verovanja. Le-ta danes samo deloma še žive v ustnem izročilu; ohranila so se predvsem v obrobnih krajih Go- renjske. Največ običajev je bilo apotropejskega značaja: njih namen je bil odvrniti od postelje oziroma od človeka v njej zle sile, ki bi človeku v spanju še prav posebno lahko škodovale. Med običaji te vrste naj navedemo: Postelja po starem ni smela biti nepostlana ali vsaj nezagrnjena, ker bi sicer lahko prišel vanjo zli duh. Kdor bi spal v taki postelji, bi prej zbolel in bi bila nevarnost, da bi umrl (Bohinj, Mojstrana). Na posteljno končnico so stari ljudje narisali pentagram morino taco, da bi jih ne tlačila mora (Poljščica). V okolici Kranjske gore so z istim namenom devali v iposteljo preluknjan kamen. Ta kamen si je mora nekoč že izbrala za svoj sedež, potem pa ga je prescala tako, da je nastala luknja in ga sedaj ne mara več. Posteljo umrlega so takoj po smrti nesli iz hiše, posebno hitro je bilo treba zviti skupaj plevnico in ostalo posteljnino, sicer bi bila nevarnost, da bi kmalu umrl še kak drug član družine. Slamo in plevnico so požgali, posteljnino pre- 92 Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju prali, posteljo pa umili (cela Gorenjska). Za svatbene dni so dali na posteljo blazine, oblečene v oblačila z rdečo vezenino ali vsaj z rdečimi čopki.Da bi zli duh ne mogel škodovati nevesti, prvikrat ta ni smela sama postlati postelje. Namesto nje je to opravila teta (okolica Bleda) ali birmanska botra (okolica Kranjske gore).^" Z enakim namenom je moral kdo od svatov leči na posteljo pred ženinom in nevesto (Moj- strana), ali pa sta morala nov opor očenca leči najprej na slamo v gnojni koš, ki so ga svatje o polnoči prinesli v hišo, se nato odkupiti, potem šele sta smela v posteljo (Gorje). V Bohinju sta od poroke domov hitela najprej oba paruca (druga) in se kosala, komu bo uspelo, da bo prvi poležal novopostlano nevestino posteljo. V plačilo je ta dobil ocvrta jajca. Na Bohinjski Beli in Kupljeniku so k postelji ali pod posteljo ženina in neveste privezali zvonec, da je pozvonil, ko sta ta dva legla v posteljo.^" Navedeni običaji in verovanja so izrazito apotropejskega značaja. Zelo verjetno pa k temu spadajo še: Navada spati z nogami, usmerje- nimi v kot, da bi ne umrli prehitro, oziroma prvotno, da bi bili obva- rovani pred vsem in vsakomur, ki bi s hudim namenom prišel v hišo. Ta navada je bila znana domala v vseh krajih Gorenjske. Utemeljevali so jo s tem, da samo mrliči tako leže, da k vratom noge mole. Dalje v okolici Bleda in Kranjske gore nekdaj postelja ni smela stati pod tramom ali lato stango, ki je bila ponekod pod stropom v hiši ali kamri. Na smrt bolani bolnik ni smel biti odet z nobeno odejo, ki bi bila kosmata, sicer bi težko umrl (Kokrica, Mojstrana). Postelja je morala biti posebno lepo postlana, kadar je bil v hiši mrlič in so ljudje hodili kropit. Še pred nekaj desetletji je v Ratečah ob taki priliki hodila po- stiljat postelje po hišah ena izmed veščih vaških žena.^^ Blazine na postelji so morale biti črno ali modro vezene. Taka obličala je imela nevesta v bali prav za primer smrti na svojem novem domu.^^ Izmed vseh navedenih običajev in verovanj se je do danes ohranila samo navada, da posteljo takoj po smrti nesejo iz hiše, jo očistijo in nato opremijo s svežo posteljnino. To delajo iz higienskih vzrokov. Splošno je še danes znana vera, da se sanje, ki jih kdo sanja prvikrat v neki postelji, uresničijo; to jemljejo ljudje za šalo. " Rdeča barva je izrazito apotropejska, kot taka izvira iz praslovanske dobe. V. Novak, Apotropejske prvine v slovenskih ženitovanjskih običajih. Etnolog XIV, 1942, str. 47 in 52. Navedeni običaj in še nekatere druge običaje in verovanja, ki jih na- navajamo, poznajo tudi sosodnji narodi. Handwôrterbuch des deutschen Aberglaubens, Band I, Berlin und Leipzig 1927, str. 1183—1187. Hrup je zelo običajno sredstvo za odganjanje zlih duhov; izvira iz praslovanske dobe. V. Novak, o. c, str. 52. Zadnja, ki je opravljala ta posel, je 78-letna Marija Mežik, Rateče št. 149. ^- V zbirkah Etnografskega muzeja je največ črno vezenih oblačil. Ohra- nila so se, ker jih niso toliko uporabljali kot pisano vezena in ker jih je bilo glede na to, da so bila ob smrti obvezna, tudi več. 93 Fanči Sarf Kot navado, ki nam osvetljuje socialno-higiensko raven v polpre- teklosti, naj omenimo ravnanje s porodnico. Matere so navadno rodile v postelji v kamri. Da bi se ob porodu ne umazale rjuhe ali plevnica, so jih največkrat odstranili, in žena je rodila samo na slami; kvečjemu so ji podložili stare cunje. Slamo so večkrat premenjali. Navedeni običaji in verovanja seveda niso bila povezana samo z našo poslikano posteljo, ampak so se mnoga izmed njih prenesla na posteljo iz nekdanjih preprostejših, verjetno še nepremičnih ležišč. Živela so torej skozi stoletja, zapisali pa smo jih prav v času, ko pre- hajajo pri ljudeh za vselej v pozabo. Srednja in mlajša generacija o njih ničesar več ne ve. 2. V času uporabe poslikanih postelj so bile v vseh krajih Go- renjske znane tudi navadne postelje z ravnimi pravokotnimi končni- cami. Bile so prebarvane z eno barvo, največkrat s svetlo do temno- rjavo. Taka postelja je v dneh, ko je v hiši ležal mrlič, rabila za pare. Izpraznjeno posteljo so postavili na sredo hiše, tako, da je bilo lice znožne končnice obrnjeno proti vratom. Na končnici so položili deske, nanje pa dali manj napolnjeno plevnico. Vse to so pregrnili s tremi belimi parnimi prti, od katerih sta dva prekrila pare ob straneh, eden pa spredaj. Zglavje so zvišali z dvema belima blazinama. Na to so dali še desko, da bi se nanjo položeno truplo ne moglo upogibati. Mrliča, oblečenega v preiznično obleko, so pregrnili z naličjem, to je s kosom domačega platna, ki je moralo biti odtrgano in ne odrezano. Človek, ki bi na parah ne bil pregrnjen z naličjem, bi na sodni dan stal gol. Cez naličje so pregrnili še en parni prt tako, da je prekril mrliča razen glave. Ta prt je spredaj segal nekaj čez rob par in krasil prednjo stran. Ce je mrliča napenjalo ali če je bil v hiši slab duh, so na deske v jMJsteljo postavili škaf vode. Posteljo, ki je rabila za pare, so po pogrebu dobro umili in prezračili. V prvih desetletjih našega stoletja je tako pripravljene pare začela zamenjavati krsta, položena z mrličem na oder iz desk. Zaključek Poslikane postelje v Etnografskem muzeju in nekaj redkih ohra- njenih primerkov na terenu, prav tako pa tudi podatki, ki so nam jih mogli dati le še najstarejši ljudje, je edina preostala dediščina nekdaj tako značilnega predmeta iz notranje hišne opreme na Gorenjskem. Po oblikovni in slikarski plati je naš predmet izrazit Ijudsko- umetniški izdelek in kaže velike sorodnosti s poslikanimi skrinjami in zibkami. Zato s tega vidika nikakor ne bi kazalo obravnavati postelje samostojno, marveč le v sklopu celotnega ljudskega poslikanega po- hištva pri nas. Pri tem bi morali upoštevati vplive ljudske umetnosti s sosednjega alpskega ozemlja^' in seveda tudi vplive cerkvene stilne Religiozni motivi na posteljnih končnicah so v alpskih deželah in na Bavarskem povezani z običajem, ko je duhovnik zakonske postelje blagoslovil. Wôrterbuch der deutschen Volkskunde. Stuttgart 1955. 94 Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletja umetnosti, ki so zlasti na posteljah večkrat prav očitni. Končno ne bi smeli prezreti tudi vpliva iz mest, ki se pri posteljah ni izražal le v zunanji formi, marveč je preusmeril tudi kmetov odnos do pohištva. V času poslikanih postelj je v naša mesta prihajalo pohištvo v zna- čilnem bidermajerskem slogu, torej pohištvo, ki je bilo z našimi deko- rativnimi posteljami v pravem nasprotju. Težnjo, naj pohištvo rabi svojemu namenu in ne krasitvi stanovanja, sicer naš kmet ni takoj v celoti upošteval, prva stopnja k temu pa je bila, da postelj ni več tako učinkovito krasil. Zusammenfassung DAS BAUERNBETT IN GORENJSKO (OBERKRAIN) IM 19. JAHRHUNDERT Der Beitrag bespricht bemalte Bauernbetten, die zum Museaigut des Ethno- graphischen Museums in Ljubljana gehören, und nimmt auch auf das einschlä- gige Material Bezug, das bisher auf dem Terrain noch aufgebracht werden konnte. Alle Betten, bezw. die einzelnen bemalten Betteile aus den Musealsammlungen stammen aus der Umgebung von Rateče (Ratschach) und Kranjska gora (Kronau), also aus dem nordwestlichen Teile Sloweniens, und ihr Herstellungs- datum dreht sich um die Mitte des vergangenen Jahrhunderts. Nur ein Bett ist aus der Umgebung von Skofja Loka (Bischoflack) und trägt das Datum 1794. Dieses Bett ist aus dem Hause eines reichen Freisassen und darf darum nicht als Musterstück der Innern Hausausstattung gelten, die damals in diesem Ort allgemein üblich war. — Nachforschungen auf dem Terrain haben ergeben, dass bemalte Betten liauptsächlich in Ortschaften des nordwestlichen Randgebietes von Oberkrain (Bohinj, Umgebung von Bled und Kranjska gora) vielfach in Verwendung standen, dass sie sich aber bis auf den heutigen Tag mit Ausnahme einiger seltener Exemplare nicht erhalten haben. Mit ihrer Herstel- lung befassten sich im 19. Jahrhundert zum grössten Teil einheimische Tischler, die gemöhnilch auch ihre Bemalung vorgenommen haben. Der letzte dieser Ti- schler-Bemaler verfertigte einige solcher Betten noch in den ersten Dezennien der zweiten Hälfte des vergangenen Jahrhunderts für Dorfbewohner aus dem Bereich Rateče—Kranjska gora. Er ist auch der einzige Handwerker, von dem es möglich war, die gewünschten biographischen Daten festzustellen. — Die kleinen Bett- dimensionen (Länge zwischen 160 und 178 cm und Breite zwischen 78 und 96 cm) sowie die Tatsache, dass im vergangenen Jahrhundert zum Heiratsgut der Braut nur ein Bett gehörte und sonach beiden Ehegatten nur ein gemein- sames Bett zur Verfügung stand, deuten darauf hin, dass das Bett weniger seinem eigentlichen Zweck als Ruhestätte bestimmt war, als dass es vielmehr ein dekoratives Stück der Innern Ausstattung dargestellt hat. Diese Annahme findet ihre Bestätigung auch in der Art des Bettzeuges, das in seinen inneren Bestandteilen äusserste Bescheidenheit aufwies (auf den Brettern Stroh, darauf ein Sack aus Hausteinen oder Jute, im Sack Haferspreu, Strohhäckerling, Mais- stroh oder Buchenlaub), mährend das obere, zur Schau getragene Bettzeug mit Wolle in lebhaften Farben bestickt mar und nur bei Todesfällen das Polster schwarze Stickereiverzierung trug. Als eine Eigentümlichkeit der Bettausstattung muss die Ilolzschere bezeichnet werden, die allabendlich in das Seitenbrett des Bettes eingekeilt wurde, um das Herabfallen der Bettdecke während der Nacht zu verhindern. Während hiezu allgemein kleinere zweiteilige Holzscheren benutzt wurden, waren hei wohlhabenderen Bauern, deren Betten im Winter mit Flaum- 95 Fanči Sarf oder Federdecken ausgestattet waren, auch mehrteilige, längere und gemöhnlich geschmackvoll geschnitzte Holzscheren üblich. Im Zusammenhang mit dem Bett blieben unter der Bevölkerung bis auf den heutigen Tag verschiedene tjberlieferung von Bräuchen und Volksglauben erhal- ten, die jedoch fast insgesamt apotropäischen Charakter tragen. Unter diese ist auch der Brauch zu zählen, dass das Bett seinerzeit im Raum derart aufgestellt sein musste, dass das kopfseitige Endbrett gegen die Tür zu gewendet war, während die Füsse des Schlafenden gegen die Zimmerecke gerichtet waren. Aus diesem Grunde sind alle Betten gewöhnlich nur auf der Aussenseite des kopf- seitigen Endbrettes bemalt. — Doch sind Brauchtum und Volksglaube früherer Zeiten im laufenden Jahrhundert fast völlig verschwunden. 96 O NAJSTAREJŠI UPODOBITVI SKRINJE NA SLOVENSKEM Angelos Baš Stenska slika Sv. Nedelje v Crngrobu pri Škof ji Loki, ki izvira iz 60. let 15. stoletja in ki so na njej upodobljena opravila, kakršna so bila takrat ob nedeljah prepovedana,^ ni samo pomemben spomenik našega poznosrednjeveškega slikarstva, ampak tudi vir za tedanjo gmotno omiko in običaje. Zakaj iz naslikanih prizorov je mogoče ta- kisto marsikaj razbrati o takratnih cehovskih in domačih obrtih, polje- delstvu, lovu, ribištvu in pa šegah in navadah.^ Mimo drugih obrti je v tem delu predstavljeno tudi mizarstvo in tesarstvo: naslikane so postelja, skrinja, mize in klopi. V spodnjih vrstah nas bo zanimala upodobitev skrinje, ki pomeni najstarejšo in hkrati edino srednjeveško upodobitev skrinje pri Slovencih, medtem ko si prihranjujemo obravnavo drugih pohištvenih kosov, ki jih kaže Sv. Nedelja, za spis o vsem našem pohištvu v poznem srednjem veku. Pričevalni pomen crngrobške stenske slike za takratno gmotno omiko in običaje v bližnjem območju opredeljujejo naslednje značil- nosti. — Podobe te umetnine iz poznosrednjeveške vsakdanjosti so v marsičem sorodne zlasti podobnim upodobitvam v koledarju iz Passaua, 1445, oziroma: obe deli sta lahko zajeti iz skupnih predlog; samostojno pa je slikar Sv. Nedelje priredil »izbor in sestav sličic« in »je stari zna- koviti koncept spremenil v nazorno upodabljajočega«.^ Opravila, ki poudarja zanje naša stenska slika, da so — čeprav so sicer poštena — ob nedeljah prepovedana, so tako predstavljena s podobami ter se za- voljo svoje nazornosti lahko »bolje vtisnejo v spomin«. Pri tem je tehtna še »namenu ustrezna relativna izčrpnost«, kar pa zadeva obliko, je »njena moč ... v tem, da je... splošno dostopna«.* V tipološkem pogledu se pripisuje Sv. Nedelja tako imenovani arti memorativae, ki F. Ste le. Monumenta artis slovenicae I. Srednjeveško slikarstvo. Ljub- ljana 1935, str. 42, si. 134—138. — Isti, Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, filoz.-filol.-hist. razred IL Ljubljana 1944, str. 401 si, si. 27—31. ^ E. C e v c, Etnografski problemi ob freski »Sv. Nedelje« v Crngrobu. Slovenski etnograf III-IV, 1950/51, str. 180 si. — Isti, Crngrobska pletilja. Loški razgledi V, 1958, str. 144 si. — A. Baš, Noše na freski Sv. Nedelje v Crngrobu. Loški razgledi III, 1956, str. 175 si. 'F. S t e I e , Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu, str. 416. * F. S t e 1 e , Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu, str. 419, 423. 7 Slovenski etnograf 97 Angelos Bas rabi mnemotehničnim namenom ali kot pripomoček spominu za dolo- čena napotila,^ tako da pomeni crngrobska stenska slika upodabljajočo obliko za spominsko kar najbolj učinkovito pridigo o prepovedanih nedeljskih opravilih. Če naj bi bili ti nameni uresničeni, so morali biti naslikani prizori iz vsakdanjega življenja bistveno približani našim tedanjim razmeram. Prevzete ikonografske oblike so se lahko v osnovi ohranile, medtem ko je bilo v posameznih potezah vsekakor potrebno, da so se v raz- ličnem obsegu prilagodile širšemu okolju, ki so bile v njem in zanj ustvarjene. Kako naj bi si sicer preprosti obiskovalci crngrobške cerkve zapomnili vsebino Sv. Nedelje, če bi jim prepovedana opravila ne bila dovolj dostopna ali umljiva? To je bilo mogoče edinole tako, da so te upodobitve resnično bolj ali manj ustrezale oni dobi (kar je natanko ugotovljivo), prav tako pa tudi tamkaj običajnemu okolju, se pravi, da se v svojih poglavitnih predstavnih prvinah niso razločevale od ustreznih razmer, kakor so bile takrat v navadi na širšem kranj- skem ozemlju. S tega vidika je vprašanje o resničnih ali od drugod prevzetih predlogah tu manj važno, ker je temeljni namen naše stenske slike takšen, da so bile poglavitne podobnosti med upodobitvami in tedanjim širšim okoljem neogibno potrebne. Določene prikrojitve in parafraze tujih predlog so se v delu, kakor je Sv. Nedelja, nujno vsi- ljevale in mu tako podelile osnovno, ne pa tudi nadrobno pričevalno ceno prav tako še za poznosrednjeveško gmotno omiko in običaje na Slovenskem. Skoraj izključno le poučni ali mnemotehnični značaj umet- nine spričuje torej njeno poglavitno, četudi ne nadrobnejšo pričeval- nost v odsevih takratnega vsakdanjega okolja iz naših krajev. — Crn- grobska Sv. Nedelja je potemtakem tudi v svoji neumetnostni priče- valnosti načeloma določljiva.^ Za skrinjo, ki je upodobljena na naši stenski sliki v drugem pasu od zgoraj navzdol, na desni strani Kristusa,' lahko na podlagi navedene ugotovitve pribijemo, da v osnovni obliki prav gotovo predstavlja po- hištveni kos, kakršen je bil v 15. stoletju na Kranjskem dodobra v rabi. O meri običajnosti take skrinje, mimo drugačnih, se s Sv. Nedelje resda ne moremo poučiti, vsekakor pa skrinje, kakor je naslikana ta v Crn- grobu, tedaj niso bile redke, marveč, kot je podoba, nasprotno dokaj v navadi, saj bi naš slikar ne poustvaril pohištvenih delov v podobi, ki bi takratnim obiskovalcem cerkve ne bila zadosti dojemljiva. Skrinje, ki so bile v poglavitnem oblikovane tako, kot je sporo- čeno z obravnavane upodobitve, so bile torej v poznem srednjem veku na Kranjskem očitno precej razširjene. V pričujočem primeru gre ^ F. S t e 1 e, Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Cragrobu, str. 424 si. " A. Baš, navedeno delo, str. 175 d. — Isti, Pričevanje o noši v pozno- srednjeveški umetnosti na Slovenskem. Slovenski etnograf XI, 1958, str. 118 d. ' F. S t e 1 e, Monumenta artis slovenicae, si. 137. — Isti, Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu, si. 30. 98 o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem (gl. risbo)* za skrinjo okraste, se pravi naravne barve, ki sestoji iz podstavka in zaboja, počivajočega na podstavku. Podstavek ima štiri enojne oglate noge, ki so med seboj povezane z legami. Širina nog in leg je videti enaka, medtem ko znaša višina leg približno tretjino vi- šine nog. Zabojni del skrinje ima ravne stene in raven pokrov. (Malce poševno upodobitev pokrova je po vsem videzu zakrivila pomanjkljiva perspektiva.) Na prednjih oglih zabojnega dela skrinje sta razvidna ožja vogalna stebriča, pokrov pa je obrobljen s posebnim ok\drom iz letev. Višina zaboja je nekaj večja ko višina nog, medtem ko obsega njegova dolžina blizii tri višine tega dela skrinje. Širina zabojnega dela skrinje je za spoznanje večja ko njegova višina. Ob primerjavi z žensko figuro, ki je naslikana desno od skrinje, vidimo, da sega skrinja ženi do izpod kolka, tako da bi mogla biti, po tem sodeč, visoka Preris upodobitve skrinje na freski Sv. Nedelje v Crngrobu, 1460/70 Po fotografiji prerisala Sibila Nekrep okoli tri četrt metra. Spričo nakazane višine bi bila skrinja nekako slab meter široka, dolga pa približno poldrug meter. Z upodobitve ni mogoče nikjer razvideti, da bi bila skrinja krasilno obdelana. Ob kratkem: opisana upodobitev kaže manjšo, s podstavkom opremljeno zabojno skrinjo, ki je zgolj funkcionalno opredeljen po- hištveni kos, kar najbolj preproste konstrukcije in povsem neozaljša- nega videza. In čeprav je naša skrinja naslikana na Sv. Nedelji med prizori iz obrtniškega življenja, je prav zavoljo njene konstrukcije in pa samo funkcionalne in nekrasilne podobe docela jasno, da niso po- znali takih skrinj le obrtniki, temveč tudi kmetje in preprostejši ljudje v mestih in trgih, saj niso mimo primitivnejših, tako imenovanih strešnih skrinj pri nas iz srednjega veka nikoder neposredno izročene preprostejše oblike in obdelave skrinj, kakor je naša. Zavoljo tega lahko uporabimo navedeno upodobitev kot vir tako za kmečko skrinjo * Risba je napravljena po fotografiji v Zavodu za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani. 99 Angelos Baš kakor skrinjo obrtnikov in pa najnižjih mestjanov in tržanov v 15. sto- letju na Slovenskem. Opis naše skrinje spričuje, da je kljub njeni preprosti konstrukciji in obdelavi ne velja šteti za najstarejšo ali prvotnejšo obliko skrinje pri nas. Zakaj konstrukcijska osnova skrinje, kakor je upodobljena na Sv. Nedelji, je tako imenovana stranska deska, ki so ob njej ali nanjo pribite vzdolžne deske, druga nad drugo; stikališča stranske in in vzdolžnih desk so utrjene še s pjosebnimi vogalnimi stebriči.'' Ta konstrukcijska oblika skrinje z ravnim pokrovom, ki je bila doslej izpričana na slovenskem ozemlju v ljudski omiki šele v novem veku, od 17. stoletja naprej,*" je s skrinjo, kakršna je naslikana v Crngrobu, potrjena že za pozni srednji vek ali natančneje za 15. stoletje. Starejše so konstrukcije strešnih skrinj. Pri teh so deske, druga nad drugo, vstavljene v štiri, po dolgem izžlebljene stebriče; pokrov posnema obliko dvokapne strehe.** Ohranjeni primeri novejših strešnih skrinj na Slovenskem in na Koroškem spričujejo, da so to tesarski, samo s sekiro obdelani pohištveni deli, ki jKjmenijo izrecne tesarske izdelke.*^ Njihove najprostejše konstrukcijske značilnosti se v teku razvoja niso bistveno spremenile. Oblike strešnih skrinj je poznala že antika,*' v poznejših dobah pa jih najdemo malone v vseh evropskih omikah:** razen v alpskem krogvi so sporočene tudi pri Hrvatih, Srbih, Bolgarih, Romunih, Slovakih, Poljakih, Ukrajincih, Malomsih, pa tudi pri Skandinavcih in Angle- žih, pri Kavkazijcih idr.*^ Kljub osnovni oblikovni podobnosti z anti- čnim pohištvom in sarkofagi je treba že zavoljo razpostranjenosti po- znejših strešnih skrinj na območju, kamor antični vplivi niso nejx)- sredno segali, zavrniti mnenje o zgolj enem, antičnem izvoru tega pohištva.*" Sicer so v pozni antiki, med preseljevanjem narodov in v zgodnjem srednjem veku rimski zgledi nedvomno močno vplivali na posamezne zvrsti v omiki germanskih, slovanskih in drugih barbarskih plemen, ki so prihajala v stik z rimskim cesarstvom. Vendar pa to v našem primeru ni mogel biti edini vzrok za pokazano razširjenost strešnih skrinj. Tu gre predvsem za praktične prvine. Zakaj te skrinje v vzhodni Sloveniji še celo v polpretekli dobi niso bile vselej v hiši, ampak prav » R. S C h m i d t, Mobel. Berlin 1917, str. 62 d. — F. K. K o s , Slovenska kmetska skrinja. Etnolog XIV, 1942, str. 56, si. 2. *» F. K. Kos, prav tam. ** F. K. Kos, nav. delo, str. 55, si. 1. — O. Moser, Kârntner Bauern- mobel II. Carinthia I, 136—138, 1948, str. 69 d. *^ F. K. Kos , nav. delo, str. 55. — O. Moser, nav. delo III. Carinthia I, 139, 1949, str. 380. *^ F. R. U e b e , Deutsche Bauernmobel. Berlin 1924, str. 31. — K. H a hm, Deutsche Volkskunst. Breslau 1932, str. 46. *» O. M o s e r , nav. delo I. Carinthia I, 134—135, 1947, str. 122. *'^ F. K. Kos, nav. delo, str. 58 d. — R. B e d n a r i k , Ludovy nâbytok. Turc. Sv. Martin 1949, str. 31. *" Prim. F. K. Kos, nav. delo, str. 59. 100 o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem tako tudi v vežah in podstenjih.^' Nobenega vzroka ni, da ne bi bil ta običaj pri lokaciji skrinj še posebej razširjen v srednjem veku, ko so — po primerjavi s polpreteklimi drvarskimi in ogljarskimi kočami —¦ varovali shranila v dimniških hišah očitno pač tako, da so jih postav- ljali pred vrata. Spričo tega je bilo tedaj iz povsem praktičnih nagibov prikladno oblikovati pokrove skrinj podobno ko pri stavbah, da bi lahko vlaga odtekala in da ne bi zamakala pohištva. To je po vsej verjetnosti temeljni vzrok za strešno oblikovanje pokrovov pri ta- kratnih skrinjah, pa tudi pozneje, kolikor ni šlo za druge prostore, kjer so se skrinje shranjevale. Da pa je zgledovanje po stavbnih streš- nih oblikah ustvarilo pokrove skrinj v obliki dvokapne strehe, je ne- dvomno.^* Saj ni mogoče tajiti, da izvira konstrukcija in podoba teh skrinj iz »poglavitnih konstukcijskih prvin za postavljanje ljudskih lesenih hiš«, ki so mu botrovali tesarji, ali drugače povedano, da so te skrinje po svoji strukturi sorodne tesarskim lesenim stavbam na kmetih." Za krog srednjeevropske omike je znano, da so tod vsaj še v viso- kem srednjem veku prevladovale strešnje skrinje.^" V poznem sred- njem veku in še celo v 16. stoletju pa so jih v veliki meri izpodrinile zabojne skrinje s podstavki,^^ kakršno poznamo tudi s crngrobške Sv. Nedelje. Za uveljavitev te oblike skrinj je bilo, kot je podoba, odločilno dvoje. To je bila doba, ko so se začele uvajati mimo dote- danjih ognjišč v enoprostornih dimnicah tudi krušne peči, s tem pa so nastajali v kmečkih hišah novi prostori, kamre,^^ kamor so lahko tedaj v večjem obsegu spravljali skrinje. Razen tega pa je prišla takrat v Srednji Evropi v navado obdelava lesa tudi z okroglo žago,^^ kar je omogočilo natančneje izenačene mere pri oblikovanju skrinj in za- ključevanje stranic skrinj v ravnih oglih, brez posebnih, nožnih stebričev. Spričo tega napredka v stavbni omiki in v obdelovanju lesa so se spremenile očitno tudi oblike skrinj. Zakaj zlasti pri nižjih družbenih plasteh se je oblikovanje pohištva ravnalo tedaj edinole po najpriklad- nejših gmotnih in porabnostnih vodilih. Enoumno je namreč priznano, da so v vsem srednjem veku izdelovali ljudsko pohištvo samo glede na namene, ki naj bi mu rabilo,^* tako da so vsi sporočeni pohištveni F. Baš, Terenski zapiski. CA. F. K. Kos , nav. delo, str. 59. " O. Moser, nav. delo 11, str. 70, 111, str. 380. K. H a h m, nav. delo, str. 46. — R. Bednarik, nav. delo, str. 35. " F. R. U e b e , nav. delo, str. 33. — A. F e u 1 n e r , Kunstgeschichte des Mdbels. Berlin 1927, str. 97. — O. Moser, nav. delo IV. Carinthia 1, 141, 1951, str. 277. — R. Bednarik, nav. delo, str. 56. — Take oblike skrinj, toda brez podstavkov, so bile ponekod, dasi redko, znane v višji omiki tudi že prej, v visokem srednjem veku: O. v. Falke, Deutsche Môbel des Mittelalters und der Renaissance. Stuttgart 1924, si. 15—18. V. Geramb, Vom Werden und von der Wtirde unserer Bauernhofe. V: J. Papesch-H. Riehl-W. v. Semetkowski, Heimatliches Bauen im Ostalpenraum. Graz 1941, str. 75 d. O. Moser, nav. delo I, str. 131, IV, str. 277. 101 Angelos Baš kosi v tem krogu gmotne omike kar se da preprosti in ustrezajo kot izključno le »namembno pohištvo« (Zweckmobel) goli porabnosti in jih zavoljo tega v slogovnem pogledu označuje izvenčasovni videz.^^ Izde- lavi takega pohištva je mogla biti kos domača obrt in obrt v šteri,^" medtem ko cehovski obrtniki na deželi, kot se zdi, niso imeli pravega dela. Zabojno skrinjo s podstavkom, kakršna je upodobljena na stenski sliki Sv. Nedelje v Crngrobu, velja potemtakem opredeliti kot skrinjo, ki pomeni s svojo mizarsko izdelavo korak naprej od starejših, tesar- skih in štirinožnih strešnih skrinj, saj je oblikovana iz prižaganih desk, ki za svoje ogrodje ne potrebujejo več izžlebljenih stebričev, glede na prostor pa, kjer so se morale po večini shranjevati, tudi ne več pokrova v obliki dvokapne strehe. Podstavki, ki so bili običajni na tem pohištvu, prav tako odsevajo spopolnjeno, mizarsko izdelavo skrinj, ki so postale na tej podlagi stabilnejše; to bi bilo pri tesarskem izdelovanju podstavkov teže dosegljivo. Estetske težnje pa se takisto pri teh skrinjah spričo njihove zgolj praktične namenjenosti ne uve- ljavljajo.^^ Nameni, ki so jim rabile srednjeveške skrinje, so bili številni. Bile so spravilo za žito, moko, jedila, meso, oblačila in orožje^* in so bile tudi v višji omiki najpomembnejši pohištveni kos vse do baročne dobe, saj so se razen navedenih namenov uporabljale prav tako kot stoli, postelje in kovčki,^' tako da so pomenile v oni dobi pohištveni kos, ki je lahko ustrezal vsem namenom, za katere je pohištvo porabno-. Ven- dar pa so se v poznem srednjem veku začele skrinje glede na svoje namene tudi razčlenjevati v posamezne vrste, zakaj iz Srednje Evrope so iz tega obdobja sporočene posebne ženitovanjske skrinje.'" Zavoljo tega se je težko pridružiti domnevi, po kateri naj bi spre- jeli Slovenci ženitovanjske skrinje od Rimljanov, žitne pa prinesli v novo domovino še iz Zakarpatja.'* Zakaj ženitovanjske skrinje, kot je bilo ugotovljeno, pred poznim srednjim vekom v Srednji Evropi niso potrjene. Razločki med slovanskimi nazivi za žitne in pa ženitovanjske skrinje, ki skoraj vsi izvirajo iz besede scrininm, pa ne morejo ob- veljati kot dokaz za navedeno podmeno tudi že zato, ker za stare Slo- vence prav glede strešnih skrinj, ki štejejo kot najstarejša oblika skrinj pri nas, ni dokazano, da bi jo prevzeli zlasti od Rimljanov.'^ A prav zastran strešnih skrinj se »za zelo zgodnjo dobo« trdi, da so F. R. U e b e , nav. delo, str. 26, 169. A. F e u 1 n e r, nav. delo, str. 86. — O. Moser, nav. delo I, str. 121. — V. Han, Profani namještaj na našoj srednjovjekovnoj fresci. Zbornik Muzeja primenjene umetnosti I. Beograd 1955, str. 23. O. Moser, nav. delo I, str. 139. " O. Moser, nav. delo IV, str. 280. O. V. F a 1 k e, nav. delo, str. XLIII. — O. M ose r, nav. delo II, str. 65 d. A. F e u 1 n e r , nav. delo, str. 97. — V. Han, nav. delo, str. 23. ^ A. Feulner, nav. delo, str. 97, 101. F. K. Kos, nav. delo, str. 54. 102 o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem bile v rabi tudi kot ženitovanjske skrinje.— Seveda pa smemo pri- pisati poznosrednjeveško razčlenjevanje skrinj v ženitovanjske in druge skrinje zlasti le pohištvenemu razvoju v višji omiki, medtem ko je podoba, da so pri kmetih in sploh med ljudstvom tudi še tedaj bile skrinje po veliki večini samo vsakdanji porabnosti namenjeni pohišt- veni kosi, ki se oblikovno' v poglavitnem niso' razčlenjevali. Vzhodnoalpske skrinje so se izdelovale v poznem srednjem veku iz mehkega iglastega lesa (jelka, bor, macesen); zgolj težke cerkvene skrinje so bile včasih iz trdega (hrastovega) lesa.^* Naša skrinja s crngrobške Sv. Nedelje pogreša vsakršno krasilno obdelavo. To je po vseh konstrukcijskih in oblikovnih značilnostih te- danjih podeželskih skrinj iz kroga ljudske omike povsem umljivo. Zakaj ljudsko pohištvo se je v tem času in prostoru, kot povedano, ustavilo pri prevzemu osnovnih prvin meščanske ali plemiške hišne oprave, ni pa posnemalo tudi njene krasilne obdelave, ampak se je oblikovalo samo po' funkcionalnih potrebah, ustrezno zlasti zmožnostim domače obrti in obrti v šteri.^° (To takisto ponovno spričuje, da smemo obravnavano skrinjo z vso zanesljivostjo uvrstiti zlasti v krog naše takratne ljudske ali nižje pohištvene omike.) Sicer pa je bila v Vzhodnih Alpah v poznem srednjem veku kra- silna plat svetnega pohištva posebej tudi pri meščanih razmeroma preprosta,^'' tako da se ljudska pohištvena obrt tedaj pri nas v po- glavitnem ni mogla zgledovati po odličnejših vzorih. — V mnogočem je bil temu vzrok les, ki se je iz njega izdelovalo pohištvo v Vzhodnih Alpah. Zakaj dolgovlaknat iglasti les je prikladen le za ploskovite kra- silne obdelave ali natančneje za plitko rezljanje.^' Spričo tega so lahko ornamentalne stvaritve pomenile edine ozaljske pohištva v tem obdobju in na tem ozemlju. »Ornamente so rezljali s kozjo nogo, vdolbine pa čistili z dletom.«^* Tako so nastale rezbarije s plitkimi vdolbinami in ostro obrezanimi in dvignjenimi ornamentalnimi linijami.^' Da pa bi te plitke reliefne ornamentacije izraziteje učinkovale, so se zdolbeni deli ali dna pogosto' še temno obarvala.*" Razen v večjih umetnoobrtnih središčih taka krasilna obdelava po- hištva ni mogla ustvariti pohištvenih delov, ki bi bili po oblikovni po- V nasprotju s svojo domnevo sodi tako tudi F. K. Kos, nav. delo, str. 59. F. K. Kos, nav. delo, str. 57. " R. S C h m i d t, nav. delo, str. 61. — O. v. F a 1 k e , nav. delo, str. XLI1I. — W. Schmitz, Das Môbelwerk. Berlin, brez letnice, str. XVII. — A. F e u 1 - n e r, nav. delo, str. 71. — O. Moser, nav. delo I, str. 146. F. R. U e b e , nav. delo, str. 10, 14. Gl. R. S C h m i d t, nav. delo, str. 62. " W. Schmitz, nav. delo, str. XVII. — A. Feulner, nav. delo, str. 75. A. Feulner, prav tam. ^° O. v. Falke, nav. delo, str. XLIII. — W. Schmitz, nav. delo, str. XVII. « R. S C h m i d t, na v. delo, str. 61 d. — O. v. F a 1 k e, nav. delo, str. XLIII. — A. Feulner, nav. delo, str. 75. 103 Angelos Baš membnosti svojih ozaljškov vredni posebne omembe. Prav tako je tudi edina (meščanska ali plemiška) skrinja, ki se je ohranila na Sloven- skem iz dobe pred 1500 in ki je po strukturi popolnoma podobna naši skrinji s Sv. Nedelje, kar se da preprosto ornamentirana (Mestni mu- zej v Ljubljani),** docela ustrezno gornjim opredelitvam o krasilni obdelavi skrinj v Vzhodnih Alpah. In ker je 16. stoletje v Vzhodnih Alpah le malo spremenilo plitko rezljano zaljšanje pohištva,''^ so se lahko navedene osnovne pohištvene oblike in krasilne obdelave ohra- nile preko tega razdobja še naprej. To spričujejo za naše ozemlje tri plemiške in meščanske skrinje iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru, ki pomenijo hkrati edine primerke tega pohištva iz 16. stoletja, ki je bilo izdelano očitno v naših krajih.*' Po tem dopolnilu o poznosrednjeveškem pohištvu v naši in vzho- dnoalpski višji omiki naj se končajo pričujoče pripombe o zabojni skrinji, kakršna je upodobljena na Sv. Nedelji v Crngrobu. V njih nismo upoštevali skrinj iz debel,** ki so se ohranile v srednji vek le v manjši in natančneje nedoločljivi meri, predvsem pa niso vplivale na izdelovanje naših skrinj v poznem srednjem veku. — Naposled: prostornina naše skrinje se da po nenatančnih izmerah le približno določiti. Po gornjem opisu bi držala več ko 500 litrov. Se pravi, da so bile kmečke skrinje, kakršne poznamo na Slovenskem v 18. stoletju, v poglavitnem enako velike, saj je znašala njihova prostornina po- večini nekako 200 do 500 litrov.*'' Résumé SUR LA PLUS ANCIENNE IMAGE D'UN BAHUT EN SLOVÉNIE La fresque du St. Dimanche a Crngrob pres de Skofja Loka, provenant de la sixieme décade du IS« siecle, et représentant les travaux et occupations qui, alors, étaient défendus le dimanche, n'est pas seulement un monument impor- tant de notre peinture du moyen âge avancé, mais aussi une source pour l'étude de la culture matérielle et des coutumes d'alors. C'est que dans les scenes que la fresque représente, on peut découvrir beaucoup de choses illustrant les corps de métier et les industries a domicile, l'agriculture, la chasse, la peche et les '* J. M a 1, Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju. Ljubljana 1939, str. 5 d. " « O. v. F a 1 k e , nav. delo, str. XLIL " Zastran značilnih oblik in krasilnih obdelav vzhodnoalpskih in južno- nemških skrinj po višji šegi v poznem srednjem veku in 16. stoletju gl.: A. S C h u 11 z , Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert. Prag-Wien- Leipzig 1892, si. 146, 147. — R. S c hm i d t, nav. delo, si. 54. — O. v. F a 1 k e , nav. delo, si. 40 si, 90 si. — W. S ehm i t z, nav. delo-, si. 71. — A. Feulner, nav. delo, si. 80. — O. v. F a I k e - A. S c h e s t a g , Die Sammlung Dr. Albert Figdor, Wien I. IL Wien-Berlin 1930, si. 522, 526—528. " O tem prim. O. Moser, nav. delo 11, str. 68. — R. B e d n a r i k , nav. delo, str. 30 d, 33 d. *" A. Baš, Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. sto- letju. Slovenski etnograf X, 1957, str. 51 d, 54. 104 o najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem coutumes de l'époque. Avec d'autres métiers, on y représente aussi la menui- serie et la charpenterie: on y voit un lit, un bahut, des tables et des bancs. Nous avons consacré notre travail a l'étude de l'image du bahut. C'est la plus ancienne et, en meme temps, la seule image médiévale d'un bahut aupres des Slovenes. Car la fresque du St. Dimanche a, pour son caractere presqu exclu- sivement didactique ou mnémotechnique, et par ses principaux éléments, de l'importance documentaire pour la culture matérielle et pour les coutumes du moyen âge avancé en général. Par conséquent, notre bahut (voir le dessin), d'ans sa forme générale, repré- sente, a coup sur, un meuble tel qu'il était, au 15e siecle, répandu, en Slovénie, d'une maniere assez générale. Il est vrai que la fresque du St. Dimanche ne puisse pas nous instruire sur l'ampleur de la diffusion des bahuts de cette espece et de ceux de forme différente, mais sans doute, alors, des bahuts de l'espece de Crngrob n'étaient pas rares, au contraire, ils devaient etre, évidem- ment, assez communs, parce que notre peintre n'aurait certainement pas peint des meubles aux formes qui, aux fideles d'alors, ne seraient pas assez familieres. A ce qu'on voit, l'image représente un bahut a forme de caisse, a dimen- sions modestes, posé sur un socle, un meuble que ne définit donc rien que sa fonction, a construction extremement simple et a extérieur privé de tout orne- ment. Et bien que notre bahut se trouve dans les scenes de la vie des artisans, il s'ensuit, justement de sa construction, de sa forme purement fonctionnelle et de l'absence de toute ornementation, d'une maniere tout a fait convaincante que de tels bahuts se trouvaient non seulement chez des artisans, mais aussi a la campagne et chez les simples habitants des villes et des bourgades. Or, en dépit de sa construction et son exécution peu compliquées, notre bahut ne doit pas etre considéré comme la forme la plus ancienne ou primor- diale du bahut de chez nous. C'est que le corps général de construction du bahut de Crngrob consiste dans ce qu'on appelle la planche latérale, le long de la laquelle ou sur laquelle sont clouées les planches longitudinales l'une au-dessus de l'autre; les points de jonction des planches latérales et longi- tudinales sont fixés, de plus, par des colonnettes angulaires spéciales. Plus ancienne est la construction des bahuts a toit. Les planches y sont, l'une au-dessus de l'autre, glissées dams quatre colonnettes a coulisses longi- tudinales; le couvercle imite la forme d'un toit a deux pentes. Les exemplaires conservés en Slovénie et en Carinthie de récents bahuts a toit témoignent qu'il s'agit de meubles de charpenterie, façonnés rien que par la hache, et repré- sentant donc des produits formellement charpentiers. La forme de ces bahuts médiévaux fut influencée, a côté des exemples de l'antiquité, surtout par des motifs pratiques. C'est que ces bahuts a toit, meme au passé récent, en Slovénie de l'Est, n'étaient pas toujours placés dans la chambre, mais aussi bien dans les vestibules et meme en dehors de la maison, au-dessous de la saillie du toit. Il n'y a pas de raison de supposer que ce meme emplacement du bahut n'ait pas été des plus fréquents au moyen âge ou, dans les maisons-fumoirs, on ne conservait les vivres — par analogie avec les cabanes des bucherons et des char- bonniers du passé récent — qu'en les mettant, évidemment, devant la porte. Il va de soi qu'avec cela les couvercles des bahuts prenaient, pour des motifs tout a fait pratiques, la forme des toits des édifices, afin que les eaux puissent s'écouler pour ne pas entrer a l'intérieur. C'est probablement la raison prin- cipale de ce qu'on donnait la forme de toit aux couvercles des bahuts d'alors et des époques suivantes, lorsqu'ils ne trouvaient pas de place a l'intérieur de la maison. On sait que dans la sphere culturelle de l'Europe Centrale, en haut moyen âge, au moins, les bahuts a toit l'emportaient. Mais au moyen âge avancé et meme au i6« siecle ils furent remplacés, pour la plupart, par le bahut-caisse a socle, tel qu'on le voit représenté a Crngrob. — Pour que cette forme de bahut s'imposât, deux motifs, paraît-il, étaient d'importance décisive. C'était l'époque ou. l'on introduisait, dans les maisons-fumoirs a une piece, a côté des 105 Angelos Baš foyers d'usage jusqu'alors, aussi des fours. De la maniere, des pieces nouvelles, des chambrettes, s'ajoutaient aux maisons rustiques, et un nombre plus consi- dérable de bahuts pouvait y etre mis a l'abri. De plus, on fit alors connaissance, en Europe Centrale, du travail avec la scie arrondie, ce qui permettait d'ob- server plus précisément les mesures des bahuts et de façonner leurs faces a angles droits, sans colonnettes spéciales servant de pieds. Le bahut-caisse, tel qu'il est reproduit a Crngrob, est donc un genre de bahut qui, par son façonnement menuisier, représente un pas en avant des bahuts a toit plus anciens, de façonnement charpentier, a quatre pieds, c'est qu'il est composé de planches sciées n'ayant pas besoin de cliâssis en colon- nettes a coulisses, et qu'il peut se passer, vu l'emplacement qu'on lui accorde, du couvercle sous forme de toit a deux pentes. Les socles étant d'usage dans les meubles de la sorte témoignent, eux aussi, un façonnement perfectionné, façonnement menuisier, des bahuts qui acquierent, par cette base, plus de sta- bilité, ce qui serait difficile d'atteindre par un façonnement charpentier des socles. Mais des tendances esthétiques n'apparaissent, non plus, dans ces bahuts populaires, en vue de leur but uniquement pratique. Dans les Alpes Orientales, donc aussi en Slovénie, l'ornementation des meubles profanes était, d'ailleurs, au moyen âge avancé, assez simple, meme chez les habitants des villes, de maniere que la fabrication des meubles populaires d'alors n'avait pas des exem- ples plus illustres, ce que nous témoigne le seul bahut appartenant a la sphere élevée de la culture matérielle qui nous soit parvenu du moyen âge (Musée Municipal de Ljubljana). Enfin: le volume de notre bahut ne peut etre déterminé qu'approximative- ment, selon des mesures inexactes. D'apres elles, il pourrait prendre plus de 100 litres. Ce qui veut dire que les bahuts rustiques, tels qu'on les connaît en Slovénie au 18« siecle, étaient, en général, de la meme grandeur, puisque leur volume s'élevait pour la plupart a 200—500 litres environ. 106 O NARODNOJ PRIČI I NJEZINU AUTENTIČNOM IZRAZU Maja Bošković-Stulli U zborniku »Rad kongresa folklorista Jugoslavije u Varaždinu 1957«, koji ove (1959.) godine izlazi iz štampe, objavljuju se tri priloga, po- vezane donekle srodnom problematikom. To su referati Jovana Vuko- vića »O načinima beleženja folklorne građe«, Živomira Mladenoviča »Rukopisi narodnih pesama u Vukovoj zaostavštini« i Vlajka Pala- vestre »O transkribiranju i redakciji narodnih pripovijedaka«. U svim se tim prilozima — što očito nije slučajnost — dodiruje isto pitanje: odnos među kazivanim, zapisanim i objavljenim tekstom. Radi se tu o pitanju o koje se već davno spotiču svi oni koji se bave usmenom knji- ževnošću. Pitanju naoko sitnom, tehničkom, a zapravo veoma važnom, takvom da se kroza nj očituje i osnovni odnos prema narodnom knji- ževnom stvaralaštvu. Mislim da kod nas pomalo dozrijeva vrijeme za savremeno rješa- vanje tih problema, o čemu svjedoče i spomenuti radovi. Kako oni na kongresu, prvenstveno zbog skučenog vremena, nisu nažalost uspjeli izazvati širu i plodniju diskusiju, bilo bi možda dobro prenijeti je na stranice naših stručnih časopisa. Moj današnji članak zamišljen je kao jedan od priloga toj anketi. Govorilo se o načinu kako da se pristupi onome tko zna pričati priče, o potrobi spontanosti u tom poslu, o težnji da se priča, predaja ili anegdota pojavi sama neposredno iz razgovora. Zapisati priču koja je tako proizašla iz razgovora i ujedno prikazati okolnosti iz kojih je potekla, sretna je ali rjeđa prilika. Takav zapis mnogo pomaže upo- znavanju biologije priča, pa ipak otkriva samo jedan vid kazivanja. U sredinama gdje se još kazuju narodne pripovijetke ima mnogo pri- lika kada one u životu teku jedna za drugom, kada se pričaju satima zbog interesa i potrebe za pričom, bez neke neposredne asocijacije iz dnevnog života. Zapisivač treba da pronađe takve zgode ili da sam, koliko može, izazove pogodno raspoloženje. Metode su različite i veoma individualne. Razgovor o njima zanimljiv je tek najužem krugu struč- njaka, pa se može ovaj put mimoići. Nas sada najviše zanima odnos prema priči koju slušamo i zapi- sujemo, prema priči kao umjetničkoj cjelini. Većina se istraživača slaže u osnovnom shvaćanju da su narodne priče umjetnost, kada ih kazuje daroviti pripovjedač. Ali se jako razilaze mišljenja o tome kako da se na papiru, u štampanom izdanju sačuvaju umjetnička svojstva kazi- vane pripovijetke. 107 Maja Bošković-Stulli Bit problema je u ovome: treba li mijenjati, »popravljati« zapisani tekst ili ga donositi vjerno? Mnogi smatraju da tekstove treba mi- jenjati, s jedne strane stoga što zapisivač ne može sve vjerno zabilje- žiti, a s druge strane zato da bi se tekst očistio od pojedinosti koje se čine suvišnima, smetnjom ljepoti priče. Tkogod je pokušao bilježiti narodne pripovijetke, znat će kako je teško svaku riječ točno zapisati i uz to ne ometati prirodni tok kazi- vanja. Teško je, ali nije beznadno. Ima ljudi koji sami kazuju priče po- lagano, odmjerenoi, kao da diktiraju. Ima ih koji u povoljnim prili- kama, stvorivši kontakt sa zapisivačem, neopazice i prirodno uspore tok svoga kazivanja (u istoj mjeri u kojoj zapisivač ubrza tempo pisanja), a da pritom ne poremete ili gotovo ne poremete svježinu svoga jezika i stila. Napokon, ima kazivača, katkada i vrlo originalnih, koji govore nesređeno, u ponečem čak nesuvislo, koji se na nas zapi- sivače nimalo ne obaziru i nemoguće je zaista fiksirati svaku njihovu riječ; ipak, čak i u takvom nepovoljnom slučaju, kada izmakne poneki izraz pa i rečenica, što je golema šteta, ono što se uspije zapisati, iz- vorno je i vjerno. Ima i slučajeva, na sreću ne odviše čestih, kada dobar pripovjedač stane kazivati blijedo i šturo pred onime tko s olov- kom u ruci bilježi njegove riječi. Takve priče ostaju nažalost za knji- ževnost izgubljene. U novije se vrijeme kod zapisivanja sve više upo- trebljava magnetofon, kako bi se svaka riječ pTipovjedačeva točno sa- čuvala, a njemu dala mogućnost da priča svojim običnim načinom. Ali i tu ima nevolja. Neki se kazivači, često baš oni najoriginalniji, pred aparatom zbune; nerazgovijetno izgovorene riječi ne mogu se poslije ni s magnetofonske vrpce točno razabrati; magnetofon bilježi doduše točno muziku govora i modulacije glasa, ali je slijep za mimiku i za kretnje, koje dopunjuju a katkada i zamjenjuju riječi (što je lijepo prikazano u jednom od spomenutih referata). Uz magnetofonski sni- mak, i u najsretnijem slučaju njegove potpune jasnoće i točnosti, osta-; jemo napokon opet pred istim pitanjem kao i kod ručnoga zapisa: hoćemo li tekst prenijeti na papir i u štampu doslovno onako kako' je bio kazivan? To je osnovno pitanje. Radi se zapravo o tome imamo li povjerenja u izvorno kazivani tekst, smatramo li da je on sam po sebi dovršena umjetnička cjelina. Često se čuje mišljenje, koje je došlo donekle do izražaja i na varaždinskom kongresu, da današnji zapisi pripovijedaka, a osobito bajki, nemaju veće vrijednosti, jer su samo varijante poznatih već priča i usto u slabijim, degeneriranim oblicima. Istraživačima komparativistima dobro je poznato kako' se u no- vijim zapisima pripovijedaka s poznatim inače motivima više puta otkrivaju novi i neočekivani detalji, često arhaičniji i značajniji od onih u najstarijim štampanim tekstovima istih pripovijedaka. Poznato je da čak i u zapisima koji su odjek čitanja neke priče ima katkada sasvim neobičnih pojedinosti, uzetih iz usmene tradicije, a ne iz pro- čitane knjige. Odrediti što je refleks čitanja, a što direktna usmena 108 o narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu predaja posao je za stručnjaka težak, ali nije neostvarljiv. Moglo bi \ se mnogo govoriti o naučnoj pK>trebi da se bilježe nove varijante, o j njihovoj važnosti, ali ne ovom zgodom. Ovaj članak pokušava prven- \ stveno razmotriti stilski umjetnički izraz autentičnih zapisa pripovi- jedaka. Kada se govori o degeneraciji današnjega kazivanja priča, polazi s© obično od točne historijske ocjene razvoja, uz mehanički pokušaj njezine primjene na dvije nepoznanice. Točna je historijska ocjena misao da moderno društvo u svome razvoju sve više potiskuje usmenu folklornu umjetnost, zamjenjujući je drugačijim, novim oblicima kul- j ture. Taj se povijesni proces odvija svuda, pa je u toku i kod nas. Ali i kod nas je folklor još živ; ima kod nas još mnogo sredina, i ne samo ] onih zabačenih planinskih, gdje se duhovne umjetničke i>otrebe izra- j žavaju i sada u oblicima t. zv. agrafične kulture, gdje se, dakle, po \ spontanoj potrebi još pričaju i narodne pripovijetke u svim njihovim 1 vidovima. Pa ako netko govori o degeneraciji toga današnjeg pripo- \ vijedanja, morao bi dobro poznavati i današnje i negdašnje autentične ] oblike. To su dvije nepoznanice. i Klasični naši tekstovi. Vukovi kao i ostali, nisu bili objavljivani Î doslovno prema kazivanju, već su to bile slobodne stilske obrade. A da- ¦ iiašnji izvorni točni zapisi narodnih pripovijedaka zakopani su u arhi- vima naučnih instituta, gdje ih nitko ne gleda. Objavljen je sasvim neznatan dio tih tekstova, u naučnim izdanjima u naučne svrhe, tako j da među njima ima i izvanrednih umjetničkih stilskih vrijednosti, a ima i takvih primjera koji su značajni jedino za naučna istraživanja. Nisam nikada primijetila da bi se u zaključivanjima o degeneraciji da- \ našnjih tekstova polazilo od pokušaja konkretne usporedbe nekadaš- | njih i današnjih zapisa (onih koji su umjetnički vrijedni). A jedino ; takva usporedba daje pravo da se donose sudovi o vrijednosti tekstova, j Pokušat ću dati skroman prilog razbistravanju tih pitanja. U našoj klasičnoj, najvrednijoj, i u svjetskim razmjerima na svoj ¦ način jedinstvenoj zbirci, dakako u Vukovoj, nema pripovijedaka koje : bi bile zapisane neposredno prema kazivanju narodnih pripovjedača. \ Poznato je da ih je Vuk pisao po vlastitom sjećanju, odnosno dobivao \ napisane od različitih boljih ili slabijih suradnika. U času kada su se i narodne priče — i drugdje u svijetu — prvi puta pred zadivljenim ; istraživačima počele otkrivati kao ljepota i vrijednost, kada su one \ svojom naivnom čudesnošću kao motiv, kao stvaralačka cjelina, počele j privlačiti opću pažnju tadašnje kulturne javnosti, nemoguće bi bilo j očekivati da će se odmah tražiti i točni, doslovni zapisi, sa svim rafi- i niranim tančinama izraza, kako to mi danas želimo. Stoga je, posve ; razumljivo što ni Vuku nije bilo toliko važno da zapisuje priče sam i neposredno na izvoru. Vuk je, pripremajući svoju zbirku pripovije-S daka, težio još za jednim, u ono vrijeme izvanredno važnim ciljem: ] ¦ 109 Maja Bošković-Stulli dati obrazac narodnoga proznog jezika kao književnu normu, stvoriti sprski književni jezik. Razumije se da su takvi zadaci bili nespojivi s točnim, pedantnim zapisivanjem i poštovanjem svake kazivane riječi. Vuk nam je, kao čovjek iz naroda, dao zbirku pripovijedaka koje su izvornom narodnom izražavanju veoma bliske, bliže na primjer nego Grimmove, ali im je ipak udario pečat svoga vlastitog stilskog izraza. Izraza jedinstvenog po lapidarnosti, čistoći jezika, jasnoj kompoziciji, po svojim kao isklesanim rečenicama, po istinskoj umjetničkoj ljepoti. Izraza koji je u osnovnim elementioia proizašao iz narodnoga govora, ali nije isto što i narodni govor. Sasvim je suviŠJio pitanje da li je trebalo da Vuk bilježi priče doslovno onako kako se čuju. U njegovu bi pionirskom pothvatu takav način rada bio nezamisliv. Ali ne treba iz poštovanja i ljubavi stvarati fetiše; ne treba njegov način objavlji- vanja pripovijedaka smatrati i za nas najboljim, nenadmašivim uzo- rom. Čak kada bi se danas i našao čovjek koji bi znao darovito poput Vuka prekrajati i stilizirati narodne pripovijetke, njegov jjostupak ne bi zaslužio pohvalu. Sve što je poslije Vuka učinjeno, moglo se ostvariti baš zahvaljujući Vuku i osnovi koju je on dao. Ali žalosno bi bilo da se odonda nije pošlo ni koraka dalje, te da se njegov odnos prema tekstu priča smatra i danas vrhunskim dometom koji se u tom radu može postići (on jest vrhunski kao Vukovo lično djelo, ali nije kao način zapisivanja i objavljivanja tekstova). Danas kada je književna norma stvorena i ne moramo se za nju više boriti, kada su našem književnom ukusu posebno privlačne neke nepravilnosti i alogičnosti naivnoga izražavanja, mijenjaju se nužno i sudovi o tome da li su Vukovi ispravci tekstova uvijek pridonosili i većoj ljepoti priče. A ujedno se postavlja, i pitanje da li su njegove stilizacije svaki put približavale tekst izvornome pučkom načinu izra- žavanja. Članak Miljana Mojaševića,* objavljen prije nekoliko godina, do- vodi nas u sretnu mogućnost da ta pitanja razmotrimo na konkretnim primjerima, umjesto općega i zapravo jalovog mudrovanja. Mojašević je usporedio Vukove objavljene prip)ovijetke s njihovim sačuvanim rukopisnim tekstovima. Iako se primjeri navode samo u fragmentima, oni daju ipak osnovnu sliku o Vukovu načinu stilizacije tekstova. Mojašević se najviše zadržava na pričama što ih je Vuku 1829. u Zemunu najprije kazivao a onda sam napisao trgovčić GrujO' Mehan- džijć iz Sentomaša (Srbobrana). Mora da je to bio sasvim osobit pri- povjedač. A i zapisi su njegovi izvanredni i originalni, ali dakako, osjeća se da ih je pisao čovjek koji nije vičan peru, nego pričanju. * Miljan Mojašević, O Vukovoj stilizaciji srpskih narodnih pripo- vedaka, Zbornik Etnografskog muzeja u Beogradu 1901—1951, Beograd 1953, str. 300—315. 110 o narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu pa su tekstovi morali izgubiti nešto od izvorne svježine. Usto su mje- stimice opterećeni knjiškim predvukovskim slavenoserbskim konstruk- cijama, kojih u usmenom kazivanju sigurno nije bilo. Yuk, kada je već upotrebio takve pisane tekstove, učinio ih je mnogo ljepšima očistivši ih od tih vanjskih nanosa (iako su izvorni zapisi na svoj način nama danas ipak vredniji). Mojašević je u većini slučajeva dobro primijetio u čemu je Vuk pročistio i poljepšao prvotne pisane formulacije, a iz- daleka je nagovijestio i to da svi Vukovi ispravci nisu uvijek doprino- sili većoj ljepoti izraza. A bilo je takvih primjera. Bez namjere da dam njihov sustavni pregled, pokušat ć.u na dva tri slučaja prikazati one oisobine po kojima je Mehandžijćev izraz — i onda kada je Mehan- džijć svojom tvrdom nevjestom rukom sam pisao priče — bio izvorniji, pouzdaniji, više pučki, nego li Vukove stilizacije istih dijelova priče. Učinit ću to usporedbom fragmenata iste pripovijetke u Mehandžijćevoj, u Vukovoj i u suvremenoj usmenoj interpretaciji. To je priča o ne- muštom jeziku. U ličkom selu Palanka na rijeci Zrmanji upoznala sam u jesen 1957. osamdesettrogodišnju staricu Petrušu Vojnović rođ. Ivamišević. Ona se udala u taj kraj, a rodom je iz Hercegovine iz Popova polja. Kazivala mi je nekoliko izvanrednih priča. Među njima i jednu o »neimuštom« jeziku. Iako je Petruša nepismena, ova je priča — kako se to po nizu pojedinosti može razbrati — odjek one iz Vukove zbirke.^ Početak priče glasi u sve tri varijante ovako: Mehandžijć Bio jedan čovek, koji je imao jednoga pastira to jest čobana koji ga je služio verno mnogo godina. Tako slučajno trifi se jedanput kod ovaca, slušao u šumi nikn vrisku a nije znao šta je. On se usudi na taj glas otići u šumu da vidi šta je. Kad tamo otišao, ali požar zapalio se i u po- žaru zmija vrišti. Onda Vuk U nekakva čoveka bio jedan čoban koji ga je mnogo godina verno i pošteno služio . . . Jed- nom idući za ovcama čuje u šumi neku pisku, a ne znadijaše šta je. Na taj glas otide on u šumu da vidi šta je. Kad tamo, ali se zapožarilo pa u požaru zmija pisti. Kad čoban to vidi, stane da gleda šta će zmija raditi, Petruša Zapožarilo se. U po- žaru zmija pisti. A čo- ban ide gledati što je. Kad je vidio što je, pru- žio je štap da izađe iz vatre, a zmija je uza štap izašla pa mu se smotala oko ruke pa se ne će da sade. On je stao plakati: — Ja sam tebe izba- vio iz vatre, a ti meni sveza ruku ... ^ Za umjetnički izraz narodne priče nije toliko bitno da li ju je koji od kazivačevih prethodnika ili on sam čitao, odnosno slušao od onih. koji su čitali. Česta je pojava da se i slabi, knjiški izvještačeni tekstovi iz brojnih nevjesto skalupljenih zbirki u živome usmenom kazivanju ponovo pročišćuju i poprimaju svoj prvotni autentični narodni izraz. lUî Maja Bošković-Stulli Čoban stao gledati, a zmija poviče iz požara: — Čobane, zaboga iz- bavi me iz ove vatre. Čoban pruži svoj štap dugački priko vatre, a zmija po štapu izađe pa na ruku njegovu i tako mileči po ruci dođe do vrata i savi se oko vra- ta .. jer se oko nje sa sviju strana bilo zapožarilo, i požar se jednako k njoj primicao. Onda zmija poviče iz požara: — Čobane, za Boga, izbavi me iz ove vatre! Onda joj čoban pruži svoj štap preko vatre, a ona po štapu izađe, pa njemu na ruku, pa po ruci domili do vrata i savije mu se oko vrata. Kad čoban to vidi, nađe se u čudu, pa reče zmiji: — &ta je to, u zao čas! ja tebe izbavih a sebe pogubih ... U Vukovu se tekstu donose ovdje kurzivom one riječi koje je Vuk sam dodao ili hitnije izmijenio. Evo sada odlomak iste priče iz Vukova i Petrušina kazivanja, na žalost bez Mehandžijćeva originala: Vuk Kad dođe k ovcama i nađe ih sve na broju i na miru, leže malo da se odmori. Tek što legne, ali dolete dva gavrana te padnu na jedno drvo i počnu se razgovarati svojim jezikom govoreći: — Kad bi znao onaj čoban, ovde gde leži ono crno šilježe ima u zemlji pun podrum srebra i zlata. Čoban kad čuje to, otide svome gospodaru te mu kaže, a gospodar dotera kola pa otkopaju vrata od podruma i krenu blago kući. Ovaj je gospodar bio pošten čovek pa sve blago dade čobanu govoreći mu: — Evo, sinko, ovo je sve tvoje blago, što je tebi Bog dao. Nego ti načini sebi kuću pa se ženi, te živi s otim blagom. P e t r u š a Dođe k ovcam de i ostavio, kad pje- vaju tice po gori. Veli: — Da znade oni čoban mali što mi znamo, pa da digne ono malo šilježe crno štono leži među ovcam, pa da digne onu ploču ispod njega, onde mi azna blaga zakopata. Ne bi mu tre- balo čuvat ovce. A on znade što tica govori pa ode kroz ovce, dokle nađe ono malo ši- lježe, pa ga diže, pa diže ploču ispod njega, otvori se azna blaga. On je i opet pločom zatvorio, a ovce ostavio, otišo je svome rodu starome, svome ocu, da idu iskopati aznu i kući do- ćerati. Otac ga je poslušo i otišo je i izvadio je blago. ' Mehandžijćev tekst prenosim našim suvremenim pravopisom i inter- punkcijom. Mojašević ga objavljuje onako kako je u originalu pisan, pred- vukovskim pravopisom, s divnim, naivnim, »bezveznim« točkama, zarezima, velikim i malim slovima, odvajanjem riječi i rečenica, pa zainteresirani mogu tamo naći autentičan tekst. 112 o narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu I na kraju još jedan odlomak te priče u stilizaciji svetroje: Mehandžijć On odgovara da ne zna, mani me se ženo. Ona sve jednako moraš kazati. Nije drugačije, dotle da je čovek morao to kazati. — Ako ti kažem, ja moram umreti. Ona opet, to ne mari ništa što bi on umreo, nego sve jednako nava- lila da joj kaže... Vuk On joj odgovori: — Ni za što, samo onako. Ali ženi ne bude to dosta nego saleti muža da joj kaže zašto se na- smejao. On se stane bra- niti: — Prođi me se, ženo, bog s tobom! što ti je! ne znam ni sam. Ali što se on više bra- njaše, ona sve više na- valjivaše na nj da joj kaže zašto se nasmejao. Najposle joj čovek reče: — Ako ti kažem, ja ću odmah umreti. Ona opet ni za to ne mareći jednako navali govoreći da drukčije ne može biti nego da joj kaže... P e t r u š a Pita ona njega: — Što si se nasmijo? — Ženo moja, ako ti kažem, odma ću umrijet. A ona nikako nego kaži. — Kazat ću ti kad se kući vratimo . .. Viče žena: — Kaži čoječe, što si se smijo! — Ženo moja, ja ć' umrijet... Sto pokazuju ovi primjeri? Vukova je priča o nemuštom jeziku klasična u najboljem značenju te riječi, sa svim odlikama koje su ovdje već spomenute. Tražimo li skladnost i zaokruženo savršenstvo izraza, morat ćemo dati nedvojbenu prednost Vuku pred Grujom Me- handžijćem i Petrušom Ivanišević. Ali ako tražimo ljepotu u spon- tanom izvornom izražavanju, ne će prednost biti uvijek u Vukovu tekstu. Početak je priče u Mehandžijća donekle literaran, nije iposve bliz usmenom kazivanju. Ovu ekspoziciju o čobaninu koji godinama vjerno služi svome gospodaru proširuje Vuk novim epitetom o poštenoj službi; a Petruši, kazivačici iz puka, ne treba takvoga uvoda, kao što joj ne treba ni kasnijeg tumačenja o čestitome gospodaru koji ostavlja blago svome čobaninu. Njoj je suvišno i da riječ po riječ opisuje kako je čobanin čuo pisku, nije znao što je, pošao u šumu da vidi — što Me- handžijć kazuje, a Vuk još znatno proširuje. Petruši je dovoljno da škrtim početnim rečenicama, koje utvrđuju samo najneophodnije, odmah in médias res, prožme svoje govorenje ritmom i likovnom pla- stičnošču. I neobično je kako se ona i Mehandžijć (pismen doduše i trgovčić, ali ujedno i prvenstveno ipak pučki čovjek i kazivač) tu ponovo sastaju, pa su im x>oslije 128 godina tekstovi mjestimice među sobom bliži i srodniji nego li onom Vukovu, koji je među njima po- sredovao (»A čoban ide gledati što je. Kad je vidio što je ...« — »Onda čoban stao gledati, a zmija poviče ...«. Kod Vuka je na ovome mjestu opširan opis). Ta je srodnost među Grujom i Petrušom još izraziti ja u 8 Slovenski etnograf ¦ 113 Maja Bošković-Stulli citatu koji govori o ženinoj radoznalosti. Istina je da je to mjesto kod Mehandžijća nevjesto napisano i da ga je Vuk svojim stvaralačkim darom skladno proširio. Ali proširio je odviše. Spontanost i naivnost je poremetio. Kako se čudesno, bez Vukove posredničke karike, srod- nički povezuju rečenice Grujine i Petrušine: »Ona sve jednako moraš kazati.« — »A ona nikako nego kaži«. Nisam tu stavila dvotočke ni navodnike pa niti zareze, što bi gramatički bilo možda pravilno, ali bi u oba slučaja pokvarilo intonaciju i melodiku pučke govorne rečenice. Sličan je slučaj i s Mehandžijćevitn riječima »... odgovara da ne zna, mani me se ženo«. To je ono prepletanje upravnog i neupravnog go- vora u istoj rečenici, tako često i tako svježe u narodnome usmenom kazi- vanju, što su ga urednici redovito isključivali iz štampanih zbirki, a u ovome slučaju i Vuk, baš kao što je isključeno i iz normativnih gra- matika; a ipak je žilavo i uporno, živoj čovjekovoj riječi neophodno potrebno." U svoju stilizaciju Mehandžijćeva teksta unosi Vuk često- imper- fekte i glagolske participe (idući, znadijaše, mareći, govoreći...). Ovo dragocjeno izražajno bogaćenje književnog jezika nije ipak svojstveno pripovjedaču, u ovome slučaju niti Bačvaninu Gruji Mehandžijću niti Hercegovki Petruši Ivanišević. Ali je upotreba glagolskih vremena u izvornoj živoj riječi, na primjer kod Petruše, sama po sebi stilski veoma raznolika i slobodna, preplećući potpuno funkcionalno prezent, perfekt, aorist i ostala vremena u istoj rečenici; bez potrebe za uno- šenjem bilo kakvih ispravaka i dotjerivanja. Petrušine stilske formu- lacije »a ti meni sveza ruku« ili »pa ode kroz ovce« tako su iskonski jednostavne i slikovite da će sakupljač najviše doprinijeti ako ih vjerno zabilježi, bez ikakvih svojih zahvata. Mojašević s pravom primjećuje kako je Vuk, unoseći glagol »za- požarilo se«, obogatio priču novom i lijepom riječju. I opravdano se čudi što se ta riječ nije odomaćila u književnom jeziku. Ali na sreću, prihvatili su je nepismeni pučki kazivači. I to je jedna od najpouzda- nijih potvrda za narodsku podlogu ovog Vukova zahvata u Mehan- džijćev tekst. Razmotrimo li kako je Petruša upotrijebila taj Vukov glagol, otkrit će se nova stvaralačka primjena. Oblik »zapožarilo se« stoji u Petrušinu tekstu na početku priče, sam za sebe, kao posebna * Evo još jednoga primjera takva prepletanja. U priči koju mi je 1954. kazivala Ciganka Ana Paropatić u selu Maja kraj Gline govori se kako je baba Kata zatekla u svojoj kući neku čudnu golu djevojku. »E, sad ova njoj priča kako ju je kraljević doveo pod rast i kako je sluganica vidla njezin lad i vikala: bože, al sam lijepa, i sve kako ju je pretvorila u hrast i kako su posjekli taj rast i kako su tri ivera pali kod babe Kate — i taj iver to sam ja.« Istoga časa, poslije ovoga naglog, neočekivanog prelaza u upravni govor priča napušta naraciju i ponovo se odvija u sadašnjem trenutku. Kako je to živo, kako adekvatno zbivanju u priči, gdje se u baba Katinoj kući jednako tako neočekivano bila pojavila djevojka kao da je pala s neba. Što bi od te rečenice ostalo, da smo je gramatički »popravili« i rekli: »...i kako su tri ivera pala kod babe Kate i kako je djevojka jedan od ta tri ivera?« 114 o narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu bessubjektna rečenica. On nas slikovno uvodi na scenu gdje se priča odvija. Yukovo se zahvaćanje u tekst pripovijedaka temeljilo' na organ- skom poznavanju narodnoga izražavanja, ali ono ipak — iz razloga navedenih u početku — nije bilo u cjelini adekvatno tome izražavanju. To se jako osjeća i u građenju rečenica. Mojašević primjećuje da Vuk, u skladu s narodnim govorom, pretpostavlja parataksičke rečenice hipotaksičkima. To je točno samo donekle. Vuk kleše često i čvrste, čiste, jasne, pa ipak ujedno ko'mplicirane zavisno složene rečenice, takve kakve ise ne čuju iz usta pučkih pripovjedača. To se lijepo vidi usporedbom prvih rečenica u priči o caru Trojanu kod Vuka, kod Mehandžijća i u jednome suvremenom zapisu: Mehandžijć Bio jedan car koji se zvao Trojan, i tako on dao sebi zvati berbera da ga briju i koji je god otišao da ga brije, nijedan nije došao. Dođe red na jednog berbera da ga brije. Kad ga brije, pita njega car šta je vidio. On kaže šta je vidio, u cara bile uši ko- zije, on taki njega po- zove u drugu sobu i po- seče ga. Vuk Bio jedan car koji se zvao Trojan. U toga cara bile su uši kozje pa je redom zvao berbere da ga briju; ali kako je koji išao nije se natrag vraćao, jer kako bi ga ko obrijao, car Trojan bi ga zapitao šta je vi- deo, a berberin bi od- govoTio ida je video kozje uši; onda bi ga car Tro- jan odmah posekao. Hanifa Tataragić Car Trojan imo kozje uši. Koji ga je god brico obrijo, on je pito: — Sta si vidio? Onaj kaže: — Vidio sam kozje uši. A on je njega nama posjeko. Iz velikoga broja suvremenih neobjavljenih zapisa priče o caru Trojanu izabrala sam namjerno takav koji je odjek Vukova poznatog teksta, radi točnije komparacije stila (priču je zapisao Vlajko Pala- vestra 1955. u Bosanskoj Krupi). Iz ova se tri primjera lijepo vidi kako je Vuk iz Mehandžijćevih razbijenih rečenica sagradio skladnu složenu rečeničku konstrukciju, koju je Hanifa Tataragić poslije mnogo godina ponovo razbila na sastavne dijelove. I ovdje je, kao i u prethodnim primjerima, Vukov tekst savršeniji, tečniji, ali je prednost drugih dvaju tekstova u tome što su izraženi izvornim pučkim načinom, a taj ima svoju posebnu ljepotu. U tom se načinu potpuno slažu zapisi iz Vukova vremena s onim današnjima. Vuk je, kako to pokazuje Mojašević, riječ »špacir« zamijenio knji- ževnim izrazom »šetnja«, a umjesto kruha od balege u Mehaindžijćevoj priči peče siromašna žena u Vukovu tekstu kruh iz kore od drveća. Sve ove izmjene imaju svoje opravdanje u okviru Vukovih zadataka pri objavljivanju pripovijedaka, ali se njima ujedno zatire lokalni kolorit (u slučaju kruha od balega zatire se i veoma arhaičan pripovjedački motiv, koji se u usmenoj tradiciji inače sačuvao sve do danas). Napokon, da pokažem kako je teško, pa i nemoguće ispravljati folklorne tekstove bez opasnosti da se oni poremete — čak i onda kada 115 Maja Bošković-Stulli to Čini takav jedinstveni poznavalec i talenat kakav je bio Vnk — navest ćn primjer jedne j>oznate pjesme — Hasanaginice. Stihovi »Hod'te amo, sirotice moje, kad se neće smilovati na vas majka vaša srca kamenoga^ trebalo bi, prema Fortisovu originalu, da glase ovako: »... kad se neće smilovati na vas majka vaša srca arđaskoga.«. Vuk je, kao što znamo, riječ »arđaskoga« izbacio zato, što mu se činila nerazumljivom. Njezin je smisao poslije protumačen i pokazalo se da dobro odgovara tekstu. Ostalo je nezapaženo da je izbacivanjem pridjeva »arđaskoga«, bez obzira na njegov smisao, ozbiljnije poreme- ćena i muzika tih izvanrednih stihova, da su se isključivanjem te za- vršne riječi izgubile fine pjesničke asonance i aliteraoije glasovima a, r, s. Vjerujem da iznošenje ovih primjera ni u najmanjoj mjeri ne umanjuje veličinu Vukova klasičnog djela, ostvarenog na jedini tada mogući način i u mnogočemu nama danas nedostižnog. Ovo je samo pokušaj da se dublje prodre u strukturu pučkoga pripovijedanja ana- lizom nekih aspekata Vukova odnosa prema izvornim tekstovima. Nužno je bilo ustvrditi da taj odnos ne odgovara više modemom od- nosu prema tekstovima narodnih priča. Nužno je najviše zato što se stvaralački način prerađivanja tekstova često i često još danas prepo- ručuje kao potreban i neizbježan u folklorističkom radu. Nužna je bila ova analiza i zato da se bar jednim dijelom pokaže čvrsta povezanost među narodnim pričama u načinu njihova kazivanja u Vukovo i u naše doba; da se otkloni predrasuda o već nastalom i gotovo dovršenom općem procesu degeneracije (to će se, dakako, uvjerljivije pokazati tek onda kada bude moguće da se objavi što veći broj današnjih dobrih zapisa pripovijedaka). Ne \7erujem da se može naći stručnjak zapisivač koji bi bio kon- genijalan narodnom pripovjedaču i mogao sam adekvatno dopuniti ono što mu izbjegne u času zapisivanja. Vidjeli smo da su i Vukove obrade tekstova znatnije odudarale od izvornog načina pripovijedanja. Ne postoji danas takav ukus koji bi pouzdano mogao ne samo procijeniti što je sve u nekom folklornom tekstu loše nego i učiniti to- sam boljim. Ako su narodni književni tekstovi umjetnost, onda ne možemo mi ostali, koji nismo narodni umjetnici, ispravljati tuđu umjetninu. Sa- vršeno poznavanje kraja i ljudi, njihova narječja, pa i istinski smisao za vrijednost narodne umjetnosti ne briše distancu između nas i na- rodnih stvaralaca. Mi ćemo u mnogim slučajevima možda vidjeti što kvari neki tekst, ali svojim riječima ne ćemo to moći bolje izraziti, ne ćemo naći druge riječi, druge oblike da »popravimo« izvorno kazivanje. 116 o narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu To je zato, jer je naš doživljaj svijeta, sav kulturni inventar što ga mi nosimo drugačiji od onoga u narodnoj umjetnosti. Tu ćemo razliku lako primijetiti ako s izvorno zapisanim tekstovima pripovijedaka usporedimo tekstove što su ih lokalnim dijalektom ali vlastitim rije- čima ispričali domaći školovani ljudi — učitelji, svećenici, suci, često odlični poznavaoci kraja i daroviti ljudi. Dosta je takvih primjera u Zborniku za narodni život i običaje Južnih Slavena, a i drugdje. Sve je tamo naoko vjerno, i jezik i sadržaj, ali nema one naivne sponta- nosti, one posebne draži koju može stvoriti samo pravi pučki pri- povjedač. Došavši tako do načelnog zaključka da narodne priče i danas još itekako zaslužuju da se traže i bilježe, bez stilskoga i jezičkog poprav- ljanja, treba ujedno voditi brigu i o svim teškoćama i problemima koje takav rad skupljaču nameće. O njima se govorilo^ u varaždinskim refe- ratima, a nagoviješteni su i u početku ovoga članka. Evo još nekoliko riječi o praktičnim pitanjima redigiranja zapisa. U početku ovog članka spomenut je već problem potpunog zapisa. On bi morao, osim točnih riječi obnoviti i atmosferu kazivanja, pre- nijeti na papir intonaciju, geste, usputne primjedbe, kako' kazivačeve, tako i one iz publike. I nije dovoljno sve to samo utvrditi; vidjela sam neke veoma točne i svestrane zapise, koji su baš pedantnošću svojih napomena priču zapravo uništili. Napomene bi trebalo stavljati tako, da budu točne i sveobuhvatne, a u isti mah diskretne i gotovo nezapa- žene. To je veoma teško. Jedan je od posebnih problema dijalektološka vjernost zapisa. Iz. dosadanjeg je izlaganja došlo do izražaja shvaćanje po kome su priča i jezik kojim se ona kazuje ista nerazdvojna cjelina. Ne radi se tu o lokalnoj slici govora, koji i sam u novije vrijeme podliježe ve- likim promjenama, nego o jeziku upravo onoga čovjeka od koga smo slušali priču. Ta o kakvom bi lokalnom dijalektu mogla biti riječ na primjer u slučaju naše bake Petruše, Hercegovke u Lici! Grubo bismo pogriješili kada bismo iz njezina govora pokušali ukloniti hercegovske ili ličke elemente. Jeziik kojim ona govori to je jezik njezine umjet- nosti. Cesti su slučajevi da dobri kazivači u svoj dijalektalni govor upleću oblike iz književnog jezika. Kada bismo mi sami pokušali vratiti njihovu govoru »lokalnu boju«, čak i uz pretpostavku da iz- vrsno poznamo domaće narječje, bio bi to falsifikat. Jer ljudi koji su u vojsci, u traganju za zaradom, u školi, putem radija i novina, u obliž- njem gradiću, u kontaktu s nekim susjedima počeli mijenjati svoj govor, približavati ga književnome, ti su ljudi u istoj mjeri počeli mijenjati i svoj odnos prema priči. Njihovo pripovijedanje može i takvo biti izvanredno; lažno bi bilo svako nastojanje koje bi ga umjetno pokušalo arhaizirati. Ima tu i druga poteškoća. Kad zapisivač, kao strano lice iz grada, bilježi neku priču, kazivač se katkada nehotice prilagođuje njegovu 117 Maja Bošković-Stulli govoru i unosi u svoj tekst »učene« riječi i oblike, koji njemu zapravo ne odgovaraju, koji priču kvare. Zapisivač tu i opet ne može sam po- praviti ništa. Ali treba da pokuša nešto drugo: stvoTiti što prisniji kon- takt s kazivačem, navesti ga na što spontanije kazivanje, a ako je ikako moguće, pregledati zajedno s njime zapisani tekst, tako da pripovjedač sam ispravi oblike koji su tuđi njegovu govoru.^ Ima ponekad kazivača koji pripovijedaju veoma zanimljive i du- hovite priče, ali izmiješanim i zaista lošim jezikom, koji više nema ljepote. Zapisivač ne može takav tekst »spasiti«, t. j. »popraviti«. On ga može jedino sačuvati i eventualno objaviti kao naučni dokument, a za antologijske će zbirke uzimati ono što je vrijedno u cjelini. Razumije se da se ponekad neznatna sitnica, riječ koja je sasvim očito bila lapsus kazivačev i si. — uz veliki oprez — može katkada ispraviti (ali po mogućnosti s upozorenjem u bilješci). U dječjim, pu- čkim i sličnim izdanjima također su ponekad neizbježne neke sitne izmjene (kakve i na koji način o tome bi trebalo posebno govoriti; u svakome slučaju uz naznaku izvornog teksta). Na kraju nekoliko kratkih napomena o fonetskoj točnosti i akcen- tuaciji zapisa. Posve su ispravna nastojanja koja zahtijevaju užu su- radnju među dijalektologom i zapisivačem folkloristom (danas nažalost veoma rijetku). Folkloristu je i samom neophodna izvjesna dijalekto- loška sprema ako želi točno bilježiti priče, u onome smislu kako je ovdje izloženo; potrebna mu je i zato da bi izbjegao suvišna propitki- vanja dok zapisuje, da bi se na terenu bolje snašao i uspostavio kon- takt. Ali potpuna fonetska točnost i akcentiranje tekstova premašuju okvire njegova posla. Čak i u idealnom slučaju kada bi zapisivač fol- klorist bio savršeno dijalektološki obrazovan i vješt u zapisivanju akcenata, on bi se toga rada morao odreći, ukoliko bi istovremeno želio udovoljiti osnovnim folklorističkim zahtjevima. Ispitivanje dijalekata i akcenata vrši se svojim vlastitim metodama, drugačijim od folklori- stičkih. Ti se poslovi katkada među sobom dodiruju i prepleću, a meha- ničkim se snimkom na magnetofonu na sretan način povezuje oboje, ali se ne poistovjećuje. Folklorist će tražiti dobre pripovjedače, bez obzira na akcente u njihovu izgovoru; dijalektolog traži u prvoine redu ljude koji govore tipičnim govorom svoga kraja, a oni ne moraju biti i daroviti pripovjedači. Pa ako se u istoj osobi steklo i jedno i drugo svojstvo, opet će način rada s njome drugčiji biti kod folklorista, a drugčiji kod dijalektologa. Za potpuni umjetnički doživljaj pripovijetke potrebna je i muzika svih njezinih zvukovnih preliva, izraženih u velikoj mjeri akcentima. ^ Nedavno sam pripremila za štampu zbirku istarskih narodnih priča, većim dijelom iz vlastitih zapisa. Tekstovi se donose doslovno onako kako su bili kazivani. U dijalektalnim oblicima ima dosta nedosljednosti, što je prirodno i normalno. Ipak, neke bi od tih nedosljednosti možda izostale, da sam mogla svaki put zajedno s kazivačem pregledati zapisani tekst. 118 o narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu Ta će se muzika čuti s magnetofonske vrpce, ali nju ne će zamijeniti precizan naučni fonetski zapis, kao što ni čitanje partiture ne zamje- njuje koncert (ako se izuzmu specijalni slučajevi). Takvi će zapisi sa svim svojim znakovima i simbolima biti u zbirci zapravo nečitki; dra- gocjeni su u dijalektološkim studijama, ali u ostalim zbirkama pripo- vijedaka, čak ako se objavljuju i u naučne svrhe, oni nisu potrebni." " O načinu bilježenja i objavljivanja folklornih tekstova, a posebice i o pitanju njihove fonetske transkripcije objavljeno je u novije vrijeme više radova izvan naše zemlje. Spominjem neke: V. J. Propp, Tekstologičeskoe redaktirovanie zapisej fol'klora, Russkij forklor I, izd. AN SSSR, Moskva-- Leningrad 1956, str. 196—206; Jaromir Jech, O prësny zapis narečniho textu folklorniho... Češkoslovenska Ethnografie lV/1956, 1, str. 55—67; Dagmar Rychnovâ, K metodice zapisu lidové prózy, Cesky lid 1957, str. 123—128. Upozorujem i na neke naše domaće priloge, koji uz one uvodno spome- nute također govore o odnosu starijih i novih folklornih zapisa, o pitanju stila i autentičnosti, o primjerima književne stilizacije usmenih narodnih tvorevina: Milko Matičetov, Brat in ljubi. Zbornik Primorske založbe Lipa, Koper 1956, str. 35—62; Zivomir Mladenović, Vuk kao redaktor narodnih pesama, Kovčežić, Prilozi i građa o Dositeju i Vuku, I, Beograd 1958, str. 64—93; Maja Bošković-Stulli, O stilu narodne pripovijetke. Umjet- nost riječi, god.n, Zagreb 1958, br. 2, str. 72—89; Olinko D e lo r ko, O ne- povredivosti riječi (napisano za časopis Umjetnost riječi). 119 Maja Bošković-StuUi Zusammenfassung ÜBER DAS VOLKSMÄRCHEN UND SEINEN AUTHENTISCHEN AUSDRUCK Nach einigen Referaten, die am Kongresse des Folkloristenverbandes Jugo- slawiens in Varaždin 1957 abgehalten wurden und das Problem des Verhält- nisses zwischen dem erzählten, aufgezeichneten und veröffentlichten Text des Märchens streiften, stellt die Autorin ihre Ansichten über diese Fragen dar. Auf die Schmierigkeiten hinweisend, die der Aufzeichner antrifft, wenn er das Märchen getreu und vollkommen aufzuzeichnen wünscht, kommt die Autorin zum Schlüsse, dass verlässliche Aufzeichnungen allerdings nicht nur durch Tonbandaufnahmen, sondern bei günstigen Umständen auch handschrift- lich erzielt werden können. Sie ist der Ansicht, dass die Forderungen nach stylistischen Ausbesserungen der Texte im Grunde auf Vertrauensmangel in den künstlerischen Wert der Volksmärchen beruhen, wenn man sie in derselben Form veröffentlichen wollte, wie sie ursprünglich erzählt werden. Dieser Ver- trauensmangel greift gewöhnlich auch auf die neueren Märchenaufzeichnungen über, da man nur die klassischen Texte als künstlerisch unanfechtbar bewertet. Um das Verhältnis zwischen dem einstigen und dem heutigen Erzählen, sowie das Verhältnis zwischen den authentischen und den stylistisch verbes- serten Aufzeichnungen darzutun, vergleicht die Autorin in Einzelheiten den Text eines Märchens in der klassischen, von Vuk Karadzic stammenden Form, mit dem erhaltenen handschriftlichen Originale desselben Märchens, und wei- ters mit dem heutigen volkstümlichen Echo dieses Vukschen Märchens. Die Autorin betont den grossen künstlerischen Wert der stylisierten Märchen Vuks, wie er sie im Geiste seiner Zeit bearbeitet hat, weist aber gleichzeitig auch auf die Beispiele jener Eigenheiten hin, wonach solche Stylisierungen von der originalen naiven Erzählungsweise abweichen; es ergibt sich so, dass die hand- schriftliche Fassung des Märchens, deren sich Vuk (vor mehr als 100 Jahren) bedient hatte, und die heutige Erzählungsform desselben Märchens in Hinsicht einiger stylistischer Einzelheiten miteinander eine grössere Verwandtschaft auf- weisen als mit dem bekannten Vukschen Texte, der zwischen beiden die Ver- bindungsralle innehatte. In den authentischen, von Naivität durchdrungenen Ausdrucksformen, die bis heute noch nicht ausgestorben sind, sieht die Autorin den künstlerischen Wert, der dem heutigen modernen raffinierten Geschmacke nahesteht. Nach Ansicht der Autorin ist es demnach falsch, wenn man heute volks- tümliche Märchentexte verbessert und ergänzt, und zwar auch dann, wenn es die besten Kenner des Volkslebens unternehmen, weil sich ihr Kultur inventar und ihre Erlebniswelt von jenen des volkstümlichen Erzählers unterscheiden. Dies ist auch der Grund, meshalb Intellektuelle unmöglich über jene spontane Ausdrucksmeise verfügen können, die den besonderen Reiz der ursprünglichen Volkskunst ausmacht. Zuletzt ist von einigen praktischen. Märchenaufzeichnungsfragen die Rede. Die Autorin berücksichtigt besonders das Problem der getreuen Dialektauf- zeichnung; sie ist der Meinung, die Aufzeichnung müsse genau die Sprache des konkreten Erzählers miedergeben, ohne Rücksicht darauf, ob sie dem Dialekte seines Ortes vollkommen entspricht. 120 PRAVLJICA O BOBOVI CRNI KRPI (AT 295) V ROKAH W. GRIMMA, LEVSTIKA, FINŽGARJA IN TRATARJA Prispevek k pomenku o prirejanju ljudske proze Milko Matičetov V knjigi o Kralju Matjažu je Ivan Grafenauer leta 1951 mimogrede spregovoril o zapisovanju in prirejanju ljudskih proznih besedil.^ Glede zapisovanja je deloma že upošteval najnovejše izkušnje zbi- ralcev, glede prirejanja pa je samo preciziral svoje misli iz časa, ko je ocenjeval Finžgarjevo Makalonco in Ljubičeve Ljudske pripovedke iz Dobrepolj.^ Poglejmo njegovo izjavo: »Visoko usposobljenim umetnikom, ki so obvladovali ne le ljudski jezik, ampak tudi vse vrste ljudske pripovedovalne umetnosti, pa so tudi snovno do dna poznali ljudsko pripovedništvo, je (tekstna kritika) priznala pravico, da so iz nepopolnih in z vrinjenimi motivi popačenih inačic iste širše pokrajine rekonstruirali idealne ljudske umetnine s tem, da so izločili tuje primesi, zbrali iz inačic v umetnino sipadajoče motive, jih uvrstili v pravi red ter vsej celoti dali vseskozi enotno ljudsko besedno in stilno obliko. Jasno, da bi sleherna ljudski umet- nini tuja sestavina, tuja misel, ljudstvu tuje reklo ali papirnata beseda pristnost ljudske pripovedne umetnine kvarila in pačila. Zato pa je svetovna kritika to pravico potrdila samo velikim umetnikom in po- znavalcem, Perraultu, Wilh. Grimmu, Afanasjevu, slovenska kritika Levstiku, Finžgarju.«^ Ker o teh vprašanjih sodim drugače, sem si že pri pisanju ocene Slovenskih pripovedk o Kralju Matjažu izgovoril pravico, vrniti se k stvari posebej.* Zdaj, ko je prišlo do širšega pomenka o prirejanju ljudskih proznih besedil,^ nikakor ne smem več odlašati. Zmerom pa ' 1. Grafenauer, Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu, Ljubljana, SAZU, 1951, 46—47. ^ Etnolog 17, 1944, 137 sL "Grafenauer, n. d., 47. Prof. Grafenauerju, ki je prijazno prebral ta sestavek že v rokopisu, se zahvaljujem za ustno pojasnilo, da je tu imel v mislih Finžgarja kot avtorja Makalonce in Levstika iz časa Martina Krpana (prim. Et 17, 137). * Slovenski etnograf 3-4, 1953-1954, 318. Cfr. J. Vukovič, O načinu beleženja folklorne grade, Rad kongresa folklorista Jugoslavije u Varaždinu 1957, Zagreb 1959, str. 181—185; V. Pala- vestra, O transkribiranju i redakciji nar. pripovijedaka, ibid., str. 195—199; M. Bošković-Stulli, O narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu. Slo- venski etnograf XII, str. 107. 121 Milko Matičetov je najbolje, če so načelna razglabljanja podprta z dejstvi, če teorija lepo izhaja iz prakse, zato vzemimo v pretres pripovedno enoto, ki se nam naravnost ponuja za določene teoretične sklepe. Izbrani zgled je zgodba o ^Slamici, ogelčku in bobku«, to je tip številka 295 po mednarodni Aarnejevi in Thompsonovi razvrstitvi prav- ljic." Gre za dokaj preprosto snov: neznani pesnik latinsko pisanega zbornika veselih zgodb, Nugae vénales, jo je leta 1648 zgostil v tri di- stihe, ki se v slovenskem prevodu Antona Sovreta glase: Ogel pa bilka in bob radi prebrodili bi potok: slamica leže tako, z brega da seže na breg. Bob gre čez ko po mostu; ko zleze pa ogel na bilko, kakor bi treni , jo vžge, v mrzlo štrbunkne vodo. Bob, ko to vidi, udari v krohot, da mu zadnjica poči; ker ga je sram, pa si koj s krpo zakrije razpok.'' Brata Grimm pa sta ti stari zgodbici, izpričani že v 16. ali celo v 15. stoletju,' na stežaj odprla vrata v svet. Wilhelm jo je slišal 1807 do 1810 v družini lekarnarja Wilda v Kasslu, od gospe Wildove," Jacob pa jo je že oktobra 1810 poslal prijatelju Clemensu Brentanu skupaj z raznimi drugimi pravljicami. (Ta sveženj pravljic je ostal več ko sto let neznan širši javnosti, prve objave je namreč doživel šele v dvajsetih letih našega stoletja; po najdišču — samostanu Olenberg v južni Alzaciji — ga imenujemo Olenberški rokopis.)^" ker sta si brata Grimm prepisala vse, kar je bilo poslano Brentanu, je tudi naša zgodbica lahko prišla pod konec leta 1812 v prvi zvezek zbirke Kinder- und Haus- marchen. Vendar se ta prva objava loči od dve leti starejše redakcije Olenberškega rokopisa. Umetniška žilica pa Wilhelmu Grimmu tudi po tem ni dala miru in pravljice je v kasnejših izdajah še zmerom popravljal. Tako je naša zgodbica v zadnji izdaji, ki jo je še sam oskrbel, leta 1856, enkrat daljša kot je bila v Olenberškem rokopisu. ° Aarne-Thompson, The Types of the Folk-Tale, Helsinki 1928 (FFC 74). ' Prof. Sovre je te verze prevedel nalašč za tukajšnjo objavo; za ustrežljivost se mu prisrčno zahvaljujem. V izvirniku, ki sta ga navedla v opombah k prvi izdaji svojih pravljic brata Grimm (prim. Die Kinder- und Hausmârchen der Briider Grimm. In ihrer Urgestait, hrgg. von F r. Panzer, Hamburg-Bergedorf 1948, 1, 260), beremo: Pruna, faba et stramen rivum tran- sire laborant, — Seque ideo in ripis stramen utrimque locat. — Sic quasi per pontem faba transit, pruna sed urit — Stramen et in médias praecipitatur aquas. — Hoc cernens nimio risu faba rumpitur ima — Parte sui; hancque quasi tacta pudore tegit. " Prim. Bolte-Polivka, Anmerkungen zu den KHM der Br. Grimm, I, 135—137. " F r. P a n z e r , Die KHM der Br. Grimm, I, str. XXIX. " Prim. Panzer, n. d., str. XLV ss. 122 Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja Dokončna oblika ima čisto nov vstop, vendar poglejmo najprej tisti del, ki je snovno skupen obema redakcijama: Ms. Olenberg, 1810 Das Stpohhalmchen, das Kolchen und das Bohnchen die lebten zusam- men in Gesellschaft und woUten ein- mal eine Reise machen. Als sie nun schon weit gegangen waren, kamen sie an einen Fluss und wussten nicht, wie sie hiniiber gelangten. Da be- schlossen sie, das Strohhalmchen sdllte sich driiber legen und dann das Kol- chen vorangehn und das Bohnchen ihm folgen. Das Strohhalmchen legte sich quer iiber, und das Kolchen ging langsam drauf, und das Bohnchen trippelte ihm nach. Wie aber das Kolchen mitten aut das Strohhalm- chen kam, fing es an zu brennen und brannte das Strohhalmchen durch und fiel ins Wasser und starb, und das Bohnchen" fiel auch hinein, schwamm aber oben, musste aber endlich zer- platzen von dem vielen Wasser, das es getrunken. Da trieb es der Fluss ans Ufer, da sass ein Schneider, der nahte es wieder zusammen. Seit der Zeit haben aile Bohnen eine Nath. Nach einer andern Erzahlung ging die Bohne zuerst Uber den Strohhalm und kam glucklich hiniiber, die Kohle ?ing nach, mitten auf dem Halm jrannte sie durch und zischte im Wasser. Wie das die Bohne sah, fing sie an zu lachen, dass sie platzte. Ein Schneider sass am Ufer, der nâhte sie wieder zu, er hatte aber gerade nur schwarzen Zwirn, daher aile Boh- nen eine schwarze Nath haben.*^ KHM, 1856 18. Strohhalm, Kohle und Bohne ... machten sich miteinander auf den Weg. Bald aber kamen sie an einen kleinen Bach, und da keine Briicke oder Steg da war, so wussten sie nicht, wie sie hiniiberkommen sollten. Der Strohhalm fand guten Rat und sprach: »Ich will mich queriiber legen, so kônnt ihr auf mir wie auf einer Briicke hiniibergehen.« Der Stroh- halm streckte sich also von einem Ufer zum andern, und die Kohle, die von hitziger Natur war, trippelte auch ganz keck auf die neugebaute Briicke. Als sie aber in die Mitte ge- kommen war und unter ihr das Was- ser rauschen hôrte, ward ihr doch angst: sie blieb stehen und getraute sich nicht welter. Der Strohhalm aber fing an zu brennen, zerbrach in zwei Stiicke und fiel in den Bach: die Kohle rutschte nac^h, zischte, wie sie ins Wasser kam, und gab den Geist auf. Die Bohne. die vorsichtigerweise noch auf dem Ufer zuriickgeblieben war, musste uber die Geschichte lachen, konnte nicht aufhoren und lachte so gewaltig, dass sie zerplatzte. Nun war es ebenfalls um sie geschehen, wenn nicht zu gutem Gliick ein Schneider, der auf der Wanderschaft war, sich an dem Bach ausgeruht hatte. Weil er ein mitleidiges Herz hatte, so holte er Nadel und Zwirn heraus und nahte sie zusammen. Die Bohne bedankte sich bei ihm aufs schônste, aber da er schwarzen Zwirn gebraucht hatte, so haben seit der Zeit aile Bohnen eine schwarze Nath. Medtem ko Olenberški rokopis in tudi prva izdaja prvega zvezka KHM iz leta 1812 omenjata še eno varianto zgodbice (eine andere Erzahlung), v končni redakciji te dvojnosti ni več. Wilhelm Grimm je varianto svoje tašče, gospe Wildove, in neimenovanega informatorja *' Die Worte mit und ohne h wechseln. Marchen der Br. Grimm. Urfassung nach der Originalhandschrift der Abtei Olenberg in Elsass, hrgg. von J. Lefftz; Heidelberg 1927, 39—40. Prepis mi je ljubeznivo preskrbel prof. dr. Kurt Ranke iz Kiela v pismu z dne 9. februarja 1956, za kar se mu prisrčno zahvaljujem. 125 Milko Matičetov združil v eno, pobral iz obeh prvine, ki so se mu zdele boljše, primer- nejše, in tako ustvaril novo svojo redakcijo. Novost v nji je predvsem vstop, ki mu v dotedanjem izročilu ne najdemo j>odobnega. V sloven- skem prevodu, ki mi je ravno pri roki, se ta prvi del Grimmove zgod- bice glasi: V neki vasi je živela siromašna stara ženica. Nabrala je na njivi ne- koliko boba in ga hotela skuhati. Zanetila je ogenj. Da bi hitreje zagorelo, je podtaknila še prgišče slame. Ko je nasipala bob v lonec, ji je neopazno odletel majhen bobek in padel na tla k slamici. Kmalu je priskočil k njima še košček tlečega oglja. Prva je pričela slamica, rekoč: »Draga prijatelja, od kod?« Oglje je odgovorilo: »K sreči sem ušel ognju, sicer bi bil gotovo moral umreti: zgorel bi bil in ostal kupček pepela.« Bobek je povedal: »Komaj sem odnesel celo kožo; starka bi me bila vrgla v lonec in bi me skuhala brez usmiljenja z drugimi tovariši vred.« »Tudi meni ne bi bila usoda mila,« je rekla slamica, »vse moje sestrice je vrgla starka na ogenj, šestdeset jih je naenkrat zagrabila in jim vzela življenje. Srečno sem se ji izmuznila med prsti in ušla.« »Kaj pa sedaj?« je vprašalo oglje. »Jaz menim,« se je oglasil bobek, »ko smo vsi tako srečno ušli smrti, da ostanemo vedno dobri prijatelji, da se podpiramo, kadar bi nam pretila nova nesreča, da skupno potujemo in se izselimo v tuje dežele.« Ostala dva sta bila zadovoljna s predlogom in vsi trije so se odpravili na pot.. Dokazati, da ta uvodni del zgodbe o Slamici, bobku .in ogelčku ni ljudski, bi bilo seveda težko. Domnevati pa to vendarle smemo, že zato ker tega začetka ne pozna nobena res pristno ljudska varianta naše zgodbe. Pri nas na Slovenskem je menda najstarejša varianta, ki jo je objavil v Vrtcu leta 1874 Fran Levstik: Slamica, kamenček in bobek Slamica, kamenček in bobek so skupaj šli po svetu. Pridejo do široke vode ter je ne morejo preiti. Slamica se oglasi: »Čujta me, temu je lehko pomoči: jaz ležem in vama naredim brv, da pojdeta preko vode.« Bobek pre- ide prvi ter srečno dospéje na ono stran. A kamenček pride jedva do srede, obali se in pade v vodo, kjer vtone. Bobek je stal na suhem ter videl nezgodo, in se je tako smijal, da mu trebuh poči. Na srečo njegovo mimo pride črev- Ijar. Ta se bobka usmili ter mu županec na trebuh prišije. — Zato še denes nosijo vsi bobki na trebuhu črno krpico, kakoršen je županec na starem črevlji." Od kod zgodbica Laščanu, ne vemo. V Vrtcu pa je izšla še ena slovenska varianta. Objavil jo je Fr. S. F[inžgar] pod naslovom: Kdor se tuji'nesreči smeji —• ta se kmalu " Brata Grimm, Pravljice. Prevedel A. B o 1 h a r. Ljubljana 1932, 61 in 62. Besedilo je podano precej prosto po Grimmu. " Vrtec IV/9, 1. september 1874, 159 — anonimno. Ponatisnjena — prav tako anon. — v zbirki A. Brezovnika, Zafcaj? — Zatol Ljubljana 1894, št. 46. A. S 1 o d n j a k jo je uvrstil v Levstikovo Zbrano delo III, 1931, 278 in v ZD IV, 1954, 201. 124 Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja ob SDojej solzi. Napisana je bila leta 1892. Ko je Finžgar petdeset- let kasneje pri Novi založbi urejal svoje Zbrane spise, je to in ono po- pravil in dal zgodbici tudi nov naslov: Bobhova. zaplata (ZS XII, 1943, 43). Ne dolgo potem pa jo je še enkrat predelal za objavo v šolskem berilu (1949). Mikavno bo, če postavimo prvi redakciji ob stran zadnjo: Vrtec, 1893 Na nekej njivi so bili skuipaj: Bobek, Slâmica in Kamenček. Slamica je bila vedno vesela. Kar plesala je, če je le sapica popihnila. Ni mogla miro- vati. Nave iča se zato njive in pravi nekega dné sosedu Bobku, ki je gle- dal iz svojega stroka: »Veš kaj, sosed moj dragi, tako dolg čas je tukaj. Pojdi greva potovat, da se razvedriva!« »Nil le,« odvrne ves vesel Bobek in poskoči iz svoje ječe. »Kar precej jo mahniva!« »Še mene vzemite s seboj,« oglasi se zdajci Kamenček, ki je ležal leno na suhi zemlji. »Če ne bodeš prepočasen in pre- len,« pravi Slamica, »pa pojdi!« Veselo so hodili po gladki stezici. Vže proti večeru dospó do potočka. A ni bilo brvi preko njega. Kako tedaj • )riti čez. Slamica, ki je bila modra, cmalu si jo izmisli. »Vže vem, takó-le bomo naredili, pa bode pravo. Jaz ležem na vodo. Po- tem gresta vidva drug za drugim po meni — kakor po brvi — preko po- točka. Samo pazita, da se komu ne zvrti v glavi! Ko bosta na drugi strani, pa mene izvlecita na suho.« Rečeno, storjeno. Slamica leže na vodo. Bobek se pre- cej ojunači in gre na nemirno brv. Malo se je res tresel. Toda prišel je srečno na suho. Za njim poskusi Kamenček. Ta se je pa zelo bal. Ali Bobek ga je to- lažil in mu dajal poguma. Ko pa vidi, kako zelo se trese Kamenček in oma- huje zdaj na levo, zdaj na desno, prične se mu na vso moč smijati. Ka- menček ne more več vzdržati ravno- težja — omahne, pade v vodo in utoni. A Bobek, ne da bi se mu to- variš smilil, smeje se na vse pretege in pozabi celo izvleči Slamico, katero odnese val. Kar nakrat zaboli Bobka čez pas. Obmolkne, potiplje se in vidi, da je od smehu počil. »O joj, o joj. Druga čitanka, 1949 Na požeti njivi so ostali Slamica, Bobek in Kamenček. Slamica je bila zmeraj vesela. Kar plesala je ob je- senski sapi. Bobek pa je dolgočasno kukal iz odprtega stroka. Ves žalo- sten je bil, ker ni imel na njivi no- benega tovariša več. Poleg njega je ležal Kamenček v prsti in potrpež- ljivo čakal zimo. Lepega popoldne pripleše Slamica k Bobku in ga nagovori: »Veš kaj, dolgčas je na prazni njivi. Pojdiva popotovat ! « »Pa pojdiva!« pravi Bobek in se iz- vali iz stroka. Tedaj pa se oglasi še Kamenček: »Jaz ne bom sam. Še mene vzemita š seboj!« »Če ne boš prepočasen in prelen, pa pojdi!« mu dovoli Slamica. In so šli. Veselo je frčala Slamica, Bobek je koracljal za njo. Kamenček se je ves truden valil za Bobkom. Pod večer pridejo do potoka. No- bene brvi ni bilo čezenj. Stali so na bregu in premišljevali. Kar poskoči Slamica in zakliče: »Ze vem, takole bomo napravili. Jaz ležem čez vodo, vidva pa pojdeta po meni čez potok. Ko bosta na drugem bregu, potegneta še mene na suho!« »Izvrstno!« zaploska Bobek, Kamen- ček pa nič ne reče. Slamica leže čez vodo. Bobek stopi nanjo in previdno koraka po nemirni brvi. Na sredi mu skoraj spodrsne, pa se naglo ujame in pride srečno na drugi breg. Za njim poskusi Kamenček. Zelo se je bal. Toda Bobek ga je hrabril. Kamenček gre, se guga, opoteka in omahuje. Boibek se mu začne smejati. Kamenček leze in leze in krili z ro- kami. Bobek se mu smeje in se tolče po kolenih. Tedaj Kamenček omahne in se prekucne v vodo. Poredni Bo- bek mu ni šel pomagat, ampak se je smejal in smejal. Celo na Slamico je 125 Milko Matičetov kaj bode zdaj, počil sem,« toži milo Bobek in se zvija na bregu. Zakaj bolelo ga je. K sreči pride črevljar Smola mimo in zašije Bobku pok s črno krpo. In tako nosi Bobek še danes črno zaplato. Ti pa, kadar ga vidiš in opa- ziš črno liso, vedi, da ne smeš bliž- njemu želeti nič hudega, sicer bode tudi tebe kaznoval Bog.^^ pozabil in je ni potegnil na suho. Kamenček je utonil. Slamico je od- nesel potok. Nenadoma zaboli Bobka trebušček. Neha se smejati, se potiplje in vidi, da je od smeha počil. »Ojoj, ojoj, počil sem!« milo potoži Bobek in se zvija na bregu. Na srečo )ride mimo čevljar Smola in zašije 3obku trebušček s črno krpo. In zato ima še danes Bob črno za- plato."a Finžgarju je »storjioo« (njegova beseda!) baje povedala teta Neža Ažnian v domači vasi. Na jesen, ko je bob zorel, je dečku dejala: »Viš, kakšno črno fliko ima, veš zakaj?« — »Ne.« — »Bom pa povedala.. .«^* Prva tudi po obliki ljudska slovenska varianta pa je prišla na dan 28. oktobra 1951 v Gorenji vasi pri Mokronogu na Dolenjskem. Povedal jo je pravljičar Lojze Tratar: Zafcaj ima bob fliko na. riti Bob, slamca pa uoguček so šel na bužje pot na Zaplaz. Pridejo pa u Martije vas do Jurčka. Tam je bla Mirna čez čez cesta, je biu poudje.^'' Zde j pa pran bobek: »Kaku bomo pa mi tule čez pršel?« »He,« se je bob oglasu spet, i>tu čist lahkii: slamca zna dobr plavat, pa bo naj čez prenesla, kje do Gregorička.^ Prau: »Kirga pa boš prenesla čez taparuga?« »E,« prau, -»pa naj gre uógu name.« Bob je stau pa tam na uni stran pr Jurčki. Uoguček se skobaca gor na slamca na hrbet, pa sta začela plavat. Slama pa pregori, pa je šlo use tist kedel za Martinska hosta po uod. Bob se je pa taku smejou, de mu je rei počla, pol je šou pa gor u Martijo vas h Duščeki, k je biu šuštr. Prau: »Ke b mi ti ret zašu, m je počla.« »O, bom!« je reku šuštr. Mu je pa ret zašu, ana flika gor djau. Ad tistih mau ma pa usafc bob ana flika na rit.^^ Vrtec XXIII/'l, 1893, 12. "a Druga čitanka [za osnovne šole]. Ljubljana 1949, 42—45. — Tudi v naj- novejši izdaji: Druga čitanka, sestavila J. Ribičič in V. Winkler, Ljub- ljana 1957, 98. " F. iS. Finžgar ustno, 17. aprila 1953, ko sem ga nadlegoval v njegovem domu na Mirju. Za ljubeznivost se mu še enkrat zahvaljujem. " Povodenj. ^•^ Zapisal M. Matičetov v času, ko je v Mokronogu in okolici delala 7. terenska skupina Etnografskega muzeja iz Ljubljane; rokopis EM 7/29, 126 Pravljica o bobovi črni krpi v rokah \V. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja Tratar sam se ni mogel spomniti, kje je zgodbico prvič slišal. Y Prelesju pri Sentrupertu na Dolenjskem pa je Ana Kostanjevec, pd. Brudarca, povedala 29. oktobra 1951 snovno skrajno poenostavljeno varianto aitiološke zgodbice o bobovi črni krpi: Bob je mu hlače raztrgane zad na rit. Je šu pa do anga žnedarje, da b mu tiste hlače zašeu. Je pa reku tist šnedar: »Kaku, jest nemam obene bele flike, samu aria črna imam tle,«. je reku. Bob prau: »Pa tista črna pršij!« Zdej pa ima zmerej tista črna flika bob. Pri BrudaTJevib v Prelesju se mora naš obhod po sledi slovenskih variant te zgodbe žal že ustaviti. Pri nas danes namreč poznamo samo dve ljudski in dve knjižno obdelani varianti.*^* * Toda poglejmo zdaj, kako so razni avtorji obdelali dano snov. Glede na načelo, da je oblika ozko zraščena z vsebino, ta »kako« ne more biti brez pomena. 39—40. Ta Tratar jeva »istor ja« pa je prišla tudi v zvezek Fanči Š a r f o v e , članice iste delovne skupine, po pripovedovanju Tratarjeve žene Jerke, v takile obliki: Zafcaj ma bob tisto črno fliko Bob pa slamca pa ogučak so šli na božjo pot na Zaplaz. Zdej pa pridejo do Martinje vasi do pučla (pučka?). Zdej pa prau bob: »Kuku mo mi čes pršla?« Dej pa prau bob: »Slamca zna dobr plavat« Pa j prau: »Kerga boš zej čes ta paruga prnesla?« Prau ogučak: »Grem pa jest ta paru!« pa j zajahu slamca. Slamca j pa pregorela od ogučka, k je biu žiu. Pa j šlo use skp te dol za Mar- tinsko hosto, ogučak pa slamca, k je pregorela. Bob se j pa tuku smejau, k je vidu, da plava use skp te dol, de m je rat počla. Pol je šu bob pa te gor u Martino vas h Duščeka, k je biu Šuštar, mu j pa rat zašu. Od tistah mau ma pa bob črno fliko na rit. Rokopis EM 7/7, 55. Po prepisu F. Šarfove, ki se ji s tem najlepše za- hvaljujem; tu dopolnjena interpunkcija —• zaradi lažjega razumevanja — in bop spremenjen v bob, vse v sporazumu z zapisovalko. — Jerika Tratarjeva je storijo kajpada slišala od moža — večkrat! — zato jo podaja tudi precej z njegovimi besedami. Novost sta mesti, kjer je »oguček zajahu slamco«, tako da je »pregorela od ogučka, k je biu žiu«. " Zapisal M. Matičetov. Rkp.: EM 7/25, 85. V Slovenskem gospodarju 63/4, 1929, str. 9, beremo pravljico z naslo- vom »Mačka in miška«. Mačka in miška si skušata pomagati pri prehodu čez vodo s slamico. Ta pa se prelomi pod mačko, ki pade v vodo, medtem ko miški od smeha poči trebušček. Gre k čevljarju, da bi ji ga zašil. Čevljar pa hoče poprej ščetin, prešič moke, mlinar pšenice, polje gnoja, vol vode iz potoka. Ko vsi dobe, kar so želeli, je tudi miška uslišana. — Vendar ob objavi ni povedano, od kod je pravljica. Zato je ne moremo kar tako uvrstiti med slovenske variante. Kaj ahko bi se namreč pokazalo kaj podobnega kot pri pravljici iz opombe št. 26. 12? Milko Matičetov Wilhem G r i m m je ob prirejanju pripovedi svoje tašče in nam ne- znanega poročevalca spremenil marsikaj. Ne da bi analizirali vse skraja, ustavimo se le pri tem, kar nas posebej zanima. Izpadla je na- drobnost iz leta 1810 in 1812, da namreč bobek poči zaradi popite vode; prireditelj se je odločil za naravnejši, krepkejši in tudi v vseh znanih ljudskih variantah izpričani smeh. V zadnji redakciji ima glavno be- sedo slamica; leta 1810 še ni bilo tako, saj se je slamica lepo poko- ravala sklepom druščine, n. pr. da je legla čez vodo. Za Grimmom iz leta 1856 hodi (po naključju?) naš Finžgar, v čigar pripovedi slamica predlaga popotovanje, slamica dovoli kamenčku, da gre zraven, sla- mica si izmisli, kakot iti čez vodo, itn. Pri Grimmu leta 1856 bobek čaka na bregu, da bo šel prvi čez vodo ogel; po prvi varianti iz leta 1810 pa sta bila obadva na vodi, ogel in bobek, ko se je slamica vnela, po drugi varianti je bil bobek že srečno prešel na drugi breg. (Prav tako bobek poči na drugem bregu pri Levstiku in Finžgarju, pri Tratarju pa na tem bregu, ko sam še ni bil v vodi.) Poglavitna sprememba končne redakcije pa je začetek zgodbe, kakor smo že omenili. Ali pa ta raz- širjeni začetek pomeni v vsakem pogledu pridobitev, je vprašanje zase. Wilhelm Grimm je s tem uvodnim delom najbrže skušal ustrež- ljivo prehiteti vrsto otroških vprašanj, potešiti malim poslušalcem pri- rojeno radovednost, približati nenavadne junake, razložiti, odkod se je ta čudna druščina vzela. V ljudskem pripovedništvu pa ni zmerom razloženo vse do zadnje pike.^" Ne da bi mogli govoriti o kakem ljud- skem hermetizmu, je vendarle včasih kaj zamolčano nalašč, ravno v tem pa je tudi lahko neki čar, mikavnost prve vrste. Domišljija je prijetno razdražena, potem pa ji je prepuščeno, da s skopimi elementi sama zida naprej. Zgodbica, kot jo poznamo iz starih literarnih pri- čevanj, kot je prvotna Grimmova, kot je Levstikova in nazadnje Tra- tar je va, nas brez kakršnegakoli uvoda postavi in médias res: Pruna, faba et stramen rivum transire laborant (Nugae vénales, 1648); Das Strohhalmachen, das Kolchen und das Bonchen die lebten zusammen in Gesellschaft und wollten einmal eine Reise machen (W. Grimm, 1810) ; Slamica, kamenček in bobek so skupaj šli i>o svetu (Levstik, 1874) ; Bob, slamca pa uoguček so šel na bužje pot na Zaplaz (Tratar, 1951). Mar naj v tem vidimo pomanjkljivost? Ne, pač pa se nehote spomnimo zvrsti, ki je v literarni teoriji znana pod imenom črtica. Analogija ni neupravičena in nam dovoljuje, da metodično podvomimo, ali je bila razširitev ljudske pripovedi sploh x>otrebna. Tudi če je prireditelj (tu konkretno W. Grimm, pri gorenjski varianti Fr. Finžgar, drugod kdo drug) vse še tako lepo izpeljal, se ne moremo in ne moremo ostresti enega ^'prašanja: čemu! ^" Nemogoče bi bilo n. pr. mesto, kot ga ima W. Grimm, da namreč slamica ve celo, koliko njenih tovarišic je starka vrgla v ogenj: i,sechzig hat sie auf einmal gepackt und ums Leben gebracht.« Ali je to na nepravem mestu rabljeno ljudsko število, pretiran realizem ali kaj drugega, eno je gotovo: da moti! 128 Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja Ce bi se pa taki pomisleki komu zdeli predrzni, naj ve, da so že sami nemški narodopisci spoznali in priznali, da je marsikateri Wil- helmov poseg v besedilo pravljic nekoliko odmaknil njegovo poda- janje od značilnega ljudskega, ustnega pripovedovanja.^^ »Velika mno- žina novih vložkov in sprememb pač ni povsod prinesla brezpogojne izboljšave, ampak je tu in tam z neorgansko prenatrpanostjo celo ško- dila starejši preprosti ekspoziciji.«^^ V naši zgodbici imamo lep zgled za to, kako vneto paiirejanje lahko povleče avtorja dlje kot je nameraval, na tla, ki ljudskemu pripovedo- vanju niso navadna. V prvi izdaji KHM se trije junaki zmenijo, da bo šel čez ležečo slamnato bilko najprej ogel, potem bob. »Kohle ging breit und langsam darauf, Bohne trippelte nach. Wie aber die Kohle mitten auf den Strohhalm kam, fing der an zu brennen, und brannte durch, Kohle fiel zischend ins Wasser und starb...« V zadnji redakciji W. Grimma pa se to mesto glaisi: ».. .die Kohle, die von hitziger Natur mar, trippelte auch ganz keck auf die neugebaute Brücke. Als sie aber in die Mitte gekommen war und unier ihr das Wasser rauschen hörte, roar d ihr doch angst: sie blieb stehen und getraute sich nicht weiter. Der Strohhalm aber fing an zu brennen, zerbrach in zwei Stüke und fiel in den Bach: die Kohle rutschte nach, zischte, wie sie ins Wasser kam und gab den Geist auf.« Dostavki v ležečem tisku dajejo situaciji kot taki drugačen značaj in pomenijo oddaljitev od ljudskega bajanja. V prvotnem besedilu, ko je ogel padel v vodo in »umrl«, se je to lepo prilegalo kontekstu, saj je bil poprej pač »živ«; popravljeno besedilo — »und gab den Geist auf« — je v nemščini sicer navadna rečenica, v ti zvezi pa le ni najprimernejše in ne pomeni korak naprej od prvotnega »starb«. Nosilci dejanja so jwosebljene nežive reči in to že samo ob sebi daje naši zgodbici posebno privlačnost; psihologiziranje, iskanje občutkov teh nenavadnih junakov pa se mi zdi vsaj tvegana, če ne prisiljena stvar. To tembolj, ker ljudsko pripovedništvo' niti pri človeških junakih ne spremlja z besedo njihovega duševnega stanja, ampak se to kaže že bolj v dejanjih. In če bi hoteli vzeti zgornji Grimmov odlomek iz leta 1856 pod lupo, bi morali še ugotoviti, da metafora »von hitziger Natur« ubogega ogelčka ni ra^Tio najboljša, saj izhaja prejkoneiz nekakšne besedne igre in nima opore v juna- kovem dejanju in nehanju. Fran Levstik je v svoji zgodbici skop, neprizadet poročevalec, ki se je omejil na najnujnejše za določitev vsebine. To je kajpada naredil s pisateljsko rutino, vendar v jezikovnem pogledu pripoved Manche der Änderungen, die Wilhelm später durchgeführt hat, haben seinen Vortrag doch auch wieder von dem Wesen volkstümlicher und münd- licher Erzählung um ein weniges entfernt« (Panzer v uvodu k »Die KHM der Br. Grimm in ihrer Ur gest alt« I, XLVIII). '^'^ »Zugleich aber brachte der grosse Reichtum neu eingefügter Züge und Wendungen doch nicht überall unbedingte Verbesserung, da er hie und da auch, unorganisch und überladen, die ältere einfache Linienführung störte« (Panzer, n.d., XLIX). 9 Slovenski etnograf j^29 Milko Matičetov nosi pečat njegovega tedanjega naglega pisanja. Od Martina Krpana smo časovno in stilistično že precej daleč. To zgodbico je Levstik ob- javil v času, ko je v glavnem »samo prevajal in prirejal slovanske in neslovanske pripovedne motive« (A. Slodnjak).^'' Vendar smo vsaj v tem primeru dolžni odvrniti od njega sum, da bi bil »samo kum, poprav- ljač« (A. Debeljak).^* Zgodbo o Slamici itn. je zelo verjetno slišal in ne bral. Njegova pripoved nikakor ni »močno podobna« lužiškosrbski zgodbici z naslovom »Trije dobri prijatelji«,^" saj imamo tam ne samo drugačno poanto, ampak tudi druge junake (mehurček; kamenček je samo gledalec) in drugo prizorišče (prehod čez »morje«, to je z vodo napolnjeno vdolbino — odtis konjskega kopita na cesti). In do danes se še ni našla nobena varianta — ne tuja ne domača — ki bi bila mogla rabitu Levstiku za podstavo. T'ranc S. F i n ž g a r je oblikoval svojo zgodbico skoraj na začetku svoje pisateljske poti. Takrat se je zanimal predvsem za mladinsko književnost. V našem primeru si je najbrž bolj prizadeval napisati zgodbico v čim prikupnejši obliki kot pa ostati zvest ustnemu izročilu. Od takrat, ko mu je teta Neža povedala, zakaj ima bob črno fliko, pa do takrat, ko je to njeno pripoved prenesel — po spominu — na papir, je morda preteklo precej časa in vmes se je študent Finžgar lahko srečal tudi z Levstikovo ali z Grimmovo varianto. Delna naslonitev na tega ali onega je teoretično mogoča, ker je Finžgar pisal kasneje in ker v ustvarjalnem procesu včasih soodločajo tudi nezavedne réminiscence, samostojne gorenjske variante kot take pa le ni mogoče tajiti. V Fin- žgarjevem besedilu nas posebej preseneča uvodni del: kako so se trije junaki spoprijateljili na njivi. Ta uvod je bil bržkone porojen iz po- dobne težnje kot oni pri Wilhelmu Grimmu in je prav tako brez primerov v ljudskih variantah. Njegovo pristnost bi nam moglo po- trditi samo gorenjsko ustno izročilo. Morebitne (težko pričakovane!) nove gorenjske variante bi razpršile senco dvoma in stopile ob stran Finžgarjevi brezniški, ki zdaj sameva daleč proč od dveh dolenjskih variant iz okolice Mokronoga (Levstikova je krajevno nedoločena in bo taka verjetno tudi ostala). Staremu Finžgarju pa je bila zgodbica iz mladih dni še zmerom všeč, če jo je v kratkem času nekaj let (1943—1949) kar dvakrat vzel ljubeče v roke in jo ne samo jezikovno pomladil, ampak tudi drugače oblikovno retuširal. Samo en tipičen primer iz prvega odstavka: Bobek je prvotno »gledal iz svojega [1943: samotnega] stroka«, nazadnje — 1949 — pa »je dolgočasno kukal iz odprtega stroka«. Finžgarju kajpada ne moremo kratiti pravice spreminjati besedilo, čigar avtor je on sam in ne teta Neža. Tokrat mu tudi uredniki šolske čitanke niso odrekli L e v s t i k , ZD IV, Ljubljana 1934, 556. Življenje in svet X, 1931, 358. Naša radost VI/9, 1950, 95 — prevod iz zbirke Haupt-Schmaler, Volkslieder der Sorben in der Ober- und Nieder-Lausitz, Grimma 1841, 160 (pri nas v anastatičnem ponatisu: Akademie-Verlag, Berlin 1953). 130 Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja avtorstva, čeprav je njegova zgodbica izšla iz ljudstva in čeprav jo je bil v prvi objavi sam podnaslovil »narodna basen«. (Pri izbiri so ti uredniki imeli srečnejšo roko od njihovega kolege iz časa po prvi vojski, ki je v Prvo čitanko sprejel pripoved »O mehurčku« — neizra- zito okrajšavo slovaške variante!)^" Lojze Tratar se tu uvršča — neznanec^' — ob W. Grimma, Lev- stika in Finžgarja čisto enakovredno, kot oblikovalec iste snovi. Če- prav kmet, ki je obiskoval samo osnovno šolo, je mojster v pripovedo- vanju. Posebej mu »ležijo« krajše in šaljive pripovedi, zna pa tudi daljše pravljice. Za njegove poslušalce domačine je zgodbica o bobovi fliki privlačna, ker je tako otipljivo zasidrana v domačo okolico severo- zahodno od Mokronoga: Martinja vas, pri Jurčku, Pri Gregoričku, pri Duščeku, narasla Mirna, martinjska hosta, božja pot na Zaplaz. (Po motivu romanja Tratarjeva varianta spominja na srednjeveško pri- poved v latinskih verzih iz 15. stoletja, kjer gresta junaka miš in ogel proti romarski cerkvi, pa na prehodu čez potok ogel utone.) Mimo lokalizacije, ki je zanjo bolj dovzeten domačin, pa se zgodbica iz Gorenje vasi odlikuje po živahnem dialogu. Neuspeli prehod čez naraslo Mirno je narisan z nekaj črtami nazorno in učinkovito: »Uoguček se skobaca gor na slamco na hrbet, pa sta začela plavati. Slamca pa pre- gori, pa je šlo use tist kedel za martinjsko hosto.« Tratar se nič ne zamuja ob duševnem stanju junakov, kakor se tudi W. Grimm ni leta 1810 in 1812, ko je bil še bolj pod vtisom živega, ustnega pripovedo- vanja. Posebej je treba opozoriti na čistost nekaterih podob v Tra- tarjevi pripovedi. Slamica, ki zna plavati in prenaša svoje tovariše na hrbtu, je naravnejša kot slama-most čez potok v drugih variantah, kaj- pada če je v svetu grotesknega mogoče govoriti o »naravnem«. (Pač pa je v lužiškosrbski varianti naravna slama-most čez »morje« — z vodo napolnjeno konjsko stopinjo na poti.) Bobek prihaja šele^ pri Tratarju prav do veljave kot glavni junak zgodbe in kot tak je samo on počaščen tudi v naslovu. Po tem, kaj je bobku počilo, kam mu je čevljar (posebnost slovenskih variant namesto drugod navadnega kro- jača) moral prišiti krpo, se Tratarjeva varianta ujema z latinskimi verzi iz 1648, kjer se prav tako govori »de ima parte« ali o zadnji plati, naravno, brez olepšav. Zaradi te »nerodnosti« Tratarjeva pripoved pač ne bo obšla sveta kakor Grimmova, tudi ne bo prišla v slovenske šolske knjige kakor Finžgarjeva, vendar bo vsak objektiven bralec priznal, da je izrazno močna, živahna in skoizinskoz jasna v svojih podobah. To pa so lastnosti, ki jo nesporno povzdigujejo na tako stopnjo, da se lahko upravičeno kosa s pripovedmi, kot so jih oblikovali učeni in slavni pisatelji. O mehurčku, Prva čitanka. Sestavil K. W i d e r , Ljubljana 1923, 92. Posneto po Vrtcu XIX/1, 1889, 22: O mehurčku (iz slovaškega prevel J. Barle). ^ Pravljičar in sin pravljičarja, rojen 1884, ima do zdaj natisnjeno samo pripovedko o Kralju Matjažu (Crafen a uer, KM, 191—192). Njegovo po- dobo glej v Matičini Zgodovini slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956, 123. Bolte-Polivka, Anmerkungen I, 136. 9* 151 Milko Matičetov Ana Kostanjevec, Brudarca, drobcena stara ženica, ki je po- vedala fraigmentarno varianto o bobkovih zašitih hlačah, ima dober spomin in celo nekaj pesniške žilice.^^ Krivico bi ji delali, če bi jo hoteli obdolžiti, da je bila ona tista, ki je pozabila prehod čez vodo in od treh junakov ohranila samo enega. Zgodba je najbrž prišla že okrnjena do njenih ušes. Ce jo je ujela od slabega pripovedovalca, pa ji moramo šteti celo v zaslugo, da je spretno rešila, kar se je dalo, saj je njena pripoved za silo še zmerom zmožna samostojnega življenja. Tako v pregledu oblikovalcev zgodbice o bobovi črni krpi kakor v samem naslovu tega pisanja je Lojze Tratar prišel v isto vrsto z enim nemškim in dvema slovenskima pisateljema ne po naključju ali nekako mehanično, ampak premišljeno, namenoma. In v vrsti je zadnji'" samo zato, ker smo se držali časovnega zaporedja, drugače bi bilo njegovo mesto bolj spredaj. Ce tpa se po vsem tem vrnemo k izjavi, ki nam je bila za izhodišče, ne bo več težko spoznati, v čem je njena pomanjkljivost: Grafenauer govori na eni strani o »visoko usposobljenih umetnikih«, o »velikih umetnikih in poznavalcih« (po imenu: Perrault, W. Grimm, Afanasjev, Levstik, Finžgar), na drugi strani pa o [anonimnem] »ljudskem pripo- vedništvu«, pravzaprav o »nepopolnih in... popačenih inačicah«, iz katerih je mogoče rekonstruirati »idealne ljudske umetnine«. Lojze Tratar nam je tu prišel ko naročen: zvil se je iz brezimne polteme »ljudskega pripovedništva« in nam dal svojo varianto zgodbice o bobku, ki častno zdrži v tekmi z variantami »velikih umetnikov«. Toda iz tega sledi, da je tudi Lojze Tratar umetnik. In ker Tratar ni nobena izjema (v ljudskem pripovedništvu vsak dan odkrivamo avtorje, ki sicer ni vsak izmed njih Vinokurova,'^ Taikon,'^ Gerrits,^' Smolka'*' ali Marinčič,'" vendar pa so vsi skupaj in vsak posebej vredni spošto- vanja), se mi zdi predvsem nujno spregovoriti o posebni pravici, ki je neuki pripovedovalci iz ljudstva sami niti ne terjajo, pa jim jo moramo vendarle pošteno priznati: naj nihče ne preskuša svojih prirediteljskih ali pisateljskih zmožnosti na njihovih tekstih. Ce namreč v načelu priznamo, da so tudi pripovedovalci iz ljudstva lahko umetniki, potem Prim. Slovensko berilo IY\ Ljubljana 1951, 99—100. — Brudarca je bila rojena 1878 v Šentlovrencu. ™ Tratar je »zadnji« zato, ker teksta Ane Kostanjevec ne moremo pri- merjati z drugimi zaradi fragmentarnosti. M. A s a d o w s k i j , Eine sibirische Märchenerzählerin, FFC 68, Hel- sinki 1926. ^- C. H. T i 11 h a g e n , Taikon berättar, Stockholm 1946. — Nemška iz- daja: Taikon erzählt, Zürich 1948. ^¦^ G. Henssen, Überlieferung und Persönlichkeit, Münster Westf. 1951. ^ A. S a t k e , Hlucinsky pohädkäf- Josef Smolka, Ostrava 1958. M. Matičetov, Brat in ljubi. Zbornik Primorske založbe Lipa, Koper 1956, 35—62. 132 Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja pač ne more biti več govara o tem, da bi drugi mnetniki — pa čeprav morda »visoko us(i>osobljeni« — popravljali njihove umetnine, spremi- njali njih jezik, stil, vsebino. In kakor srednjeveški alkimisti v svojih retortah niso uspeli iz nečistih kovin pridobiti zlata, prav t^ko je jalov vsak poskus modernega prireditelja, da bi iz »nepopolnih«, »popa- čenih« variant rekonstruiral »idealno ljudsko umetnino«. Grimmov tekst Strohhalm, Kohle und Bohne docet! Po mojem globokem prepri- čanju »idealnih ljudskih umetnin« ni ali pa so samo fiktivni kabinetni izdelki. Ko Ivan Gralenauer v nadaljevanju navedene izjave o prirejanju ljudskih tekstov preide k zapisovanju, sam sebe nekako popravlja: Tekstna kritika — pravi — je z vso ostrino odrekla pravico do rekon- struiranja vsem zapisovalcem; »njihova dolžnost je podati samo to in po možnosti vse to, kar jim nudijo pripovedovalci iz preprostega ljud- stva; na njih je kajpada tudi, da pozvedo med ljudstvom za najboljše pripovedovalce in za take z najboljšim sporedom.«"' Ker je v teh vrstah tako odločno- izraženo stališče sodobne folkloristike, je s tem brez dvoma omiljen učinek prejšnjih trditev. In če smemo dati večjo težo temu, kar je izrečeno nazadnje in ne na začetku, potem bo vsaj nakazana pot, kako odstraniti notranja nasprotja, v katera je avtor nehote prišel. Ostanimo kar na izhojenih tleh zgodbice o- bobku in njegovi krpi. Wilhelm Grimm je svojo pripoved prvič slišal od gospe Wild, naš Fin- žgar pa od tete Neže Ažman. Ker Wildova in Ažmanova spadata v Grafenauerjevo kategorijo »pripovedovalcev iz preprostega ljudstva«, Grimm in Finžgar pa v kategorijo »zapisovalcev« (le s potrebno ome- jitvijo, da pravih zapisovalcev v današnjem pomenu besede vsaj v Grimmovem času še ni bilo!), ne vidimo vzroka, zakaj naj bi tudi v takih primerih ne veljale dolžnosti, formulirane s potrebno ostrino za vse zapisovalce. Kakšna merila naj bi vzeli za razločevanje med zapiso- valci »umetniki« in neumetniki in zakaj naj bi dajali prvim nekakšne koncesije? Pravica — če je res pravica — mora biti za vse enaka! Zato bi v našem času kazalo postaviti odločen veto vsakršni rekonstrukciji; v preteklost, ki je ne moremo spreminjati, ampak smo jo dolžni le spoznavati, pa si zgodovina folkloristike prizadeva posvetiti s svojimi najnovejšimi sipoznanji o življenju ljudskega pripovedništva. In zgodovina folkloristike nam kajpada pove, da je vsaka doba gledala na ljudsko pripovedno izročilo drugače. Perrault je n. pr. pre- stavil pravljice preprostega ljudstva v francoske salone 17. stoletja; Wilhelm Grimm je lepo približal nemško pravljico predvsem meščan- skim ljudem in otrokom in izoblikoval »tip« pravljice, ki je dobrih sto let veljala za najboljši vzor »pristno ljudske« pravljice; Afanasjev »je stal na stališču nedotakljivosti teksta in si je samo tu pa tam do- volil kak uredniški popravek v besedilih rokopisov, ki jih je izdajal«;'^ Yuk Karadžić je kljub zgledovanju po Grimmu spet po svoje pojmoval I. Grafenauer, Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu, 47. 153 Milko Matičetov svoje poslanstvo oh prirejanju srbskih ljudskih pravljic, kakor sta pokazala M. Mojašević^" in M. Bošković-StuUi.'" Nobenega izmed ome- njenih — tudi našega Levstika in Finžgarja ne — danes ne moremo več posnemati in jemati za zgled. Radi priznamo, da je vsak izmed njih ob svojem času po svojih najboljših močeh izpolnil svoje poslanstvo, obogatil svoj narod in človeštvo, vendar danes iščemo novih potov in preskušamo nove prijeme, da bi se prikopali morda bliže viru ljud- skega ustvarjanja kot rodovi pred nami. Zusammenfassung DAS MÄRCHEN VON DER SCHWARZEN BOHNENNAHT BEI W. GRIMM, LEVSTIK, FINZGAR UND TRATAR Als Beitrag zur Diskussion, ob das Bearbeiten von Volkserzählungen zu- lässig sei, erörtert der Verfasser einige Varianten des Märchens »Strohhalm, Kohle und Bohne« (Aarne-Thompson Nr 295). Schon von der deutschen Va- riante, welche Wilhelm Grimm von Frau Wild in Kassel mitgeteilt morden ist und die uns in verschiedenen Formen (von der Olenberger Handschrift — 1810 — bis zur Ausgabe aus dem Jahre 1856) bekannt ist, kann keinesfalls gesagt werden, dass alle Änderungen auch Verbesserungen sind; einige schwa- che Stellen der Grimmschen Bearbeitung werden vom Verfasser besonders her- vorgehoben. Zwei slowenische Varianten, welche uns von den Schriftstellern Fr. Levstik (1874) und Fr. S. Finžgar (1892) mitgeteilt worden sind, zeigen unver- kennbar den stilistischen Charakter der beiden Schriftsteller. Der zweite, Finžgar, bearbeitete die Erzählung abermals noch 50 Jahre nach der ersten Veröffentlichung. Sein Wortlaut hat sich wahrscheinlich schon bei der ersten Fassung von der Erzählweise der Gewährsfrau entfernt, einer Tante Finžgars, Neža Ažman. Unmittelbar aus dem Volksmunde wurde die erste Variante des Typus AT 295 erst im Herbste 1951 in Unterkrain aufgenommen. Der Text, den der Märchenerzähler Lojze Tratar geboten hat, ist nicht schlechter als die Texte seiner gelehrten und mehr oder minder berühmten Vorgänger, er über- trifft sie vielmehr durch seine Unmittelbarkeit. Was folgt daraus? Wenn wir schon den authentischen Text der Frau Wild aus dem ersten Jahrzehnt des vorigen Jahrhunderts nicht besitzen und wenn uns statt des authentischen Textes der Neža Ažman nur die Bearbeitung Finž- gars aus dem letzten Jahrzehnte des vorigen Jahrhunderts zur Verfügung steht, dann ist es in der zweiten Hälfte des 20. Jahrhunderts wahrhaft an der Zeit, dem Autorenrechte des Lojze Tratar und aller anderen ungebildeten Wort- künstler gerecht zu werden. Es handelt sich um ein Recht, welches sie eigent- lich gar nicht reklamieren, melches jedoch mir Aufzeichner ihnen unaufge- fordert zugestehen und respektieren müssen: das Recht, ihre Texte unangetastet zu belassen! Sobald mir nämlich prinzipiell zugestanden haben, dass auch die Erzähler aus dem Volke Künstler sein können, dann soll niemand — und sei es auch ein Künstler, sogar ein hochstehender — ihre Werke oerbessern, ihnen ihre Spraclie, ihren Stil, ihren Inhalt ändern. Es muss ein energisches Veto gegen jegliche Rekonstruktion erhoben werden! " Narodnye russkie skazki A. N. A fan as jeva, I, Moskva 1957, str. X in XI. O Vukovoj stilizaciji srpskih narodnih pripovedaka. Zbornik Etnograf- skog muzeja u Beogradu 1901—1951, Beograd 1953, 300—315. ^' V razpravi O narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu tu spredaj. 134 ZVEZA SLOVENSKIH LJUDSKIH PRIPOVEDK Z RETIJSKIMI - C Ivan Grafenauer VIL Novi podatki in izsledki 1. K članku I. Razmejitveni tek O inačicah pripovedke o razmejitvenem teku je bilo doslej govora v dveh razpravah, ki se med seboj spopolnjujeta; izšli sta približno hkrati v dveh časopisih, ker v vsakem posameznem za ves problem ni bilo dovolj prostora. V Slavistični reviji je izšla razprava »Človeška stavbna daritev v slovenski narodni pripovedki in pesmi« (SR X, 1957, 41—60); v njej je odstavek »Pripovedka o ,KTvavem kamnu' na Gor- jancih« (44—55) nadrobneje obravnaval slovensko-hrvatske — kranjsko- uskoške — inačice Razmejitvenega teka, ki so bile v tej zvezi znan- stvenemu svetu do tedaj neznane. Slovenski etnograf pa je priobčil razpravo »Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi« in v nje- nem prvem članku, »Razmejitveni tek — Grenzlauf« (SE X, 1957, 97 do 105), sem natančneje obrazložil retijske inačice, ki so bile do tedaj slovenskemu svetu le malo znane. V SR X, 52—53 se na kratko nakazuje tudi, kako se slovensko- hrvatske inačice in švicarska iz Urija-Glarusa med seboj spopolnjujejo in pojasnjujejo (kratko tudi v SE X, 104); na koncu obeh člankov pa se kot skupno izhodišče omenja še staroveška pripovedka o razmeji- venem teku med punsko Kartagino in grško kolonijo Kirenajo (z glav- nim mestom Kireno) v Severni Afriki ter o daritveni smrti punskih bratov Filenov (Philaenorum), o kateri poročajo antični viri: Sal- 1 u s t i u s , Jugurtha c. 79, V a I e r i u s M a x i m u s V, 6, 4, Pompo- nius Mela I, 7. V zvezi s tem se omenja tudi sodba Jakoba Grimma o značaju izročila o živo zakopanih bratih Filenih (nave- dena je tudi v SE X, 105, op. 16) ter o razmerju švicarskega izročila do antičnega vira Valerija Maksima (SE X, 105, op. 17); o veljav- nosti Grimmovih izvajanj se bere tam tole: »Omahoval... je med domnevo literarne zveze švicarskega izročila z antičnim iz srednjega veka ter domnevo samorodnega nastanka obojih v antiki in v Svici. Slovensko-uskoške inačice, združujoče švicarske in antične mo- tive, ki niso mogle priti vanje iz knjižnih virov, pa tudi ne samorodno nastati, govore pač tudi glede švicarskih izročil bolj za staroveško ustno izročilo. 155 Ivan Grafenauer Po objavi teh izvajanj v Slovenskem etnografu je naš graški pri- jatelj prof. dr. Leopold Kretzenbacher poskrbel, da je dobil Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU za nekaj tednov na posodo več v Ju- goslaviji nedosegljivih starih zbirk ljudskega pripovedništva, in tam se je našla med drugim dragocenim gradivom tudi inačica, ki se doslej v zvezi z razmejitvenim tekom še ni upoštevala; ta pa je razodela pravi značaj še nekaterim že znanim, pa malo prozornim in zato neuporab- ljenim inačicam. Vse to pa potrjuje zgoraj navedeno mnenje o raz- merju švicarskih in slovensko-hrvatskih inačic do antičnega izročila. Zato je treba, da pretresemo to vprašanje nadrobneje, kakor se je to zgodilo do zdaj. Jakob Grimm je o izročilih o razmejitvenem teku govoril prvič že v knjigi »Deutsche Rechtsaltertiimer« (1828, 85 s., "'ISQQ v 2 zvez- kih, I, 118s.); tu navaja najprej mesto iz starofrancoske pesnitve Roman de Renard, ki pripoveduje o razmejitvenem teku dveh ovnov. Belina in Bernarda, vpričo sodnika volka Isangrina, ter mesto iz sred- njelatinske pesmi o štirih tekačih, o kozlu Josephu, o ovnu Belinu, o jelenu Bernardu in o biku Kolvarianu; nato navaja Grimm švi- carsko pripovedko o razmejitvenem teku Uri-Glarus (prim. B r. Grimm, Deutsche Sagen I, 1816, št. 287, ^1956, št. 288) ter jo primerja s staroveško pripovedko o razmejitvenem teku med Kartagino in Kireno z navedbo virov. Dodatno omenja še pripovedke o razmejitvah drugačne vrste, ko določajo potek meje med zemljišči s tekom ali ho- dom posebne vrste tekači-živali, n. pr. slep konj ali rak (ta n. pr. v Deutsche Sagen I, št. 286, H956, št. 287). Vsem nadaljnjim raziskovanjem tega pripovednega kroga je položil Jakob Grimm osnove s sklepnim poglavjem pravnozgodovinskega predavanja »Deutsche Grenzaltertiimer, VI. Grenzstreit«,* ki ga je pre- bral na seji Akademije znanosti v Berlinu 27. julija 1845 in je izšlo v akademijskih Abhandlungen, str. 109—157—142). Po uvodnih besedah o pravnih izrazih za mejne spore in o pravnih običajih ob takih -primerih (KI. Schr. III, 68 s.) pristopa Jakob Grimm k ljudskim pripovedkam, o katerih pravi, da v primerih, ko pravična določitev meje z običajnim pozvedovanjem in pričevanjem ni mogoča, uporabljajo postopke, ki jih je treba imeti za nekaka nadomestila »sodb božjih«, te pa so se v starodavnosti v takih primerih nedvomno uporabljale. Za zgled navaja pripovedke, v katerih slep konj ali zad- njiško lazeči rak s svojim tekom in lazenjem določita ves potek meje med zemljišči, ter pripovedke, v katerih postavijo mejnik tam, kjer nasproti si tekoča ovna z rogovi trčita drug v drugega. Podobno, pravi. ' Jacob Grimm, Deutsche Grenzaltertiimer. Gelesen in der Akademie der Wissenschaften am 27. Juli 1843. Odtisk iz Abh. d. konigl. Akad. d. Wiss. zu Berlin, 1843: Jakob G r i m m s Kleinere Schriftee II (1865), 30—74, VI. Grenz- streit, 65—74. — Prejšnja poglavja obravnavajo zgolj pravnozgodovinske snovi: I. Namen, II. Zeichen, III. Arten der Landesteilung, IV. Gotter, V. Be- gang — to je obhod meje. 156 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C je po Pindaru (Pyth. 4, 6) Zevs določil mesto zemeljskega popka tam, kjer sta se srečala z vzhoda in zahoda leteča orla — t. j. v Delfih (n.d., 69s.). V Švici se v več ko enem kraju ponavlja ganljiva zgodba o raz- mejitvenem teku, ki sta ga opravila dva moža iz prepirajočih se me- jašev (n. d., 70). Najprej podaja bistvene poteze o razmejitvnem teku med graubündenskim Maienfeldom in liechtensteinskim Balzersom (prim. SE X, 101 s.), pri čemer pa ne omenja neveste maienfeldskega tekača Katarine, ki po pričevanju slovensko-hrvatskih inačic za pripo- vedko ni nebistvena.^ Nato podaja, le malo okrajšano, svojo prixeditev pripovedke o razmejitvenem teku med Urijem in Glarusom (po Deut- sche Sagen, n. m. — SE X, 51—52). »Takih pripovedk je moralo biti široko po Evropi,« nadaljuje Ja- kob Grimm in na kratko navaja (n.d., 71—71) iz novele Marie de France »l^i Deux Amants« in od drugod bajko o mladeniču, ki si more pridobiti izvoljenko samo za ceno, da jo na ramenu prinese na strmo goro, ki se sicer s poslednjimi silami svojega življenja na vrh povzpne, pa se tam onemogel v smrti zgrudi; od tedaj izvira tam poživljajoč vrelec in rasto zdravilna zelišča. Pod črto (n. d., 72, op. 1) omenja po C h a r o n u , Fragm. hist. gr. I, 34, iz P o 1 y a e n a povzeto »lepo pri- povedko o Ijampsačanih in Parianih«, v kateri »se odpravijo razme- jitveni tekači takisto na petelinji klic, pa je vzrok zamude dru- gačen.«^* - Grimmov povzetek maienfeldske pripovedke se glasi — v današnjem pravopisu — (n.d., 70): Als die Graubündner von Maienfeld mit dem Fürsten von Liechtenstein uneins wurden, vertrug man sich dahin, daß zu gleicher Stunde zwei Läufer aus beiden Orten gegeneinander rennen und da, wo sie sich begegnen würden, immerwährend die Länder geschieden sein sollen. Unter großem Zustrom des versammelten Volkes brachen zwei rüstige Jünglinge auf und sparten ihre Schritte nicht; aber berganklimmend gewahrte der Maienfelder den von Bal- zers, der schon den Gipfel erstiegen hatte und herabeilte. Laut klagend schrie er ihm entgegen; das bewegte dem Bailzerneir, der schon viel gevMonnen hatte, das Herz, und er verhieß seinem Gegner so viel Landes zurückzugeben, als er ihn auf die Schulter nehmend im Laufe noch hinantragen würde. Mutig raffte sich der Maienfelder auf und klomm mit der schweren Last nicht blosz zur Höhe des steilen Berges, sondern auch noch ein Stück auf der andern Seite hinab bis dahin, wo ein Quell in grüner Wiese springt, da sank er ausatmend nieder, und da steht noch heute der Markstein, auf der einen Seite mit dem fürstlichen Wappen, auf der andern mit der Inschrift »alt fri Rhä- tien« (Alfons v. Flügi, Volkssagen von Graubünden, 101 [vgl. Steub, Sommer in Tirol, p. 144]). -'i Ta skopa oznaka ne da slutiti važnosti te inačice. Pravilno jo je ocenil dr. Lutz Röhr ich, profesor na univerzi v Mainzu, v razpravi »Eine antike Grenzsage und ilire neuzeitlichen Parallelen«, Würzburger Jahrbücher f. Alter- tumswissenschaft IV (1949/1950), 339—369), kjer avtor na str. 346 s. postavlja njen povzetek v.štric povzetkov po S a 1 u s t i j u (Bellum Jugurtinum c. 79) Valeriju Maksimu (Valerii Maximi Factorum et Dictorum Memorabi- lium libri novem, rec. C. Kempfius, Berolini 1854, V 6, 4, p. 443 s.) in Pom- pon iju Meli (Pomponii Melae Chorographia libri tres recogn. C. Frick, Leipzig 1880, I 7, p. 9 s.); na str. 347 pa nudi za prevodom ustreznih odstavkov 137 Ivan Grafenauer Nadrobneje navaja Jakob Grimm nato »za primerjavo bližje ležeče pripovedke« o razmejitvenem teku med Kartagino in Kireno, najprej po mlajšem viru Valeriju Maksimu (kuj. 5, pogl. 6), po katerem kartaginska brata Filena »z domovinsko vnemo« odhitita pred dogovorjeno uro, pa se dasta, da domovini ohranita pridobljeno ozemlje, na zalitevo kirenske dvojice na mestu srečanja živa zakopati.' Tega mlajšega poročevalca je J a k ob Grimm nalašč postavil na začetek, ker se mu je zdelo njegovo poročilo bolj vere vredno. Bolj verjetno pa je, da razlog zakopavanja sprva ni bila krivda ali nekrivda, ampak verski obred človeške daritve na meji, pri mejnem kamnu. To je čutil tudi Jakob Grimm sam, ko je završil svoj povzetek s pripombo: »Spet posveča gomila mejo ločnico.« Najskrbnejše poročilo o antični pripovedki, 79. poglavje Salu- s t i j e v e Vojne z Jugurto, podaja J. Grimm razen uvodnih dveh stavkov v izvirnem jeziku, latinščini. (P o m p o n i j a Melo, ki se glede krivde bratov Filenov ujema z Valerijem, omenja J. Grimm tu zgolj pod črto s stavkom »auch Pomponius Mela I, 7 meldet die Sage«). Bistveni razloček med Salustijem in Valerijem je po J. Grimmu ta, da »Salustij očitno skuša v bajki poudarjeno zvijačo Kartagincev zabrisati in zakasnitev Kirencev razložiti s puščavskimi ovirami; tega pa«, pravi, »bi niti treba ne bilo, saj velikodušna vdanost Filenov prav do smrti je zadostila za vse madeže.«* teh treh avtorjev tudi prevod Polienove inačice (Polyaen VI, 24). Poglavitne poteze nadaljnje zgodbe so: Ko se Lampsačani in Parijani domenijo glede razmejitvenega teka — Lampsakos in Parion sta bili mesti na vzhodnem obrežju Helesponta (Dar- danel) — pregovore Lampsačani neke ribiče, naj pripravijo, ko pridejo pari- janski tekači mimo, bogato pojedino z ribami in vinom, češ da bodo opravili daritev Posejdonu v čast, in naj Parijane povabijo, da se daritve in pojedine udeleže. Ribiči to store in Parijani se pri jedi in pijači močno zamude. Lamp- sačani jih prebite in pridejo do Hermovega svetišča 70 stadijev od Parija, 200 stadijev od Lampsaka. Hermovo svetišče se določi za mejo. ¦' J. Grimm, n.d., 72: Valerius Maximus, Buch 5, Kap. 6, erzählt, daß einst zwischen Karthago und Kyrene Grenzhader waltete und von beiden Städten beliebt wurde, zu gleicher Zeit ein Paar Jünglinge auszusenden: wo sie auf einander träfen, sollte künftig die Grenze sein. Da machten zwei Kar- thager, ein Brüderpaar Philaeni mit Namen, voll Eifer, ihrem Lande den Vorteil zuzuwenden, vor der anberaumten Stunde sich auf den Weg und er- liefen eine große Strecke Landes, ehe sie mit den Boten von Kyrene zusam- menstießen; aber die Kyrenenser gewahrten den Trug und wollten in den Verlust nur dann willigen, wenn die Philaenen lebendig sich an der Stelle begraben ließen, wohin sie mit unredlicher Eile vorgedrungen waren. Aus Vaterlandsliebe gaben die Brüder sich hin und wurden alsbald in die Erde verscharrt. Pripoved zaključuje Jakob Grimm s pripomnjo: Wiederum weiht ein Grabhügel die Markscheide. — Opomnja ni docela pravilna, ker se v švi- carskih inačicah, ki jih omenja, ne pove, da bi bili umrlega tekača pokopali tam, kjer je umrl — mrliče so že davno v srednjem veku pokopavali na prir stojnih pokopališčih. ' J. Grimm, n.d., 73: Offenbar will Sallust die im Mythus hervorge- hobene List der Kartha^inienser verwischen und das Verspäten der Kyrener 138 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C Omeniti je, da je »Arae Philaenon« (Salust c. 19) ime kraju ob Veliki Sirti;° Plinij 5, 4 pa si razlaga ime Philaenorum arae »ex arena« (iz peska) — gl. J. G r i m m, n. m., 73 pod črto — to pa ne drži, kar dokazuje grško ime kraja »Philainön bömoi« — bömos pa pomeni podstavek (Homer, Iliada VIII, 411, Od. VII, 100) in oltar (v Homerju pogostno). Slovensko-hrvatska pripovedka o »Krvavem kamnu« spričuje, da je GrhnmoA-a sodba o Salustijevem poročilu neupravičena. Slovenska in hrvatska inačica si glede očitka prevare prav tako nasprotujeta kakor Salustijevo in Valerijevo poročilo. Po uskoški inačici Kranjci pri razmejitvenem teku res sleparijo (kakor brata Filena po Valeriju Maksimu), po kranjski inačici pa je uskoški očitek neupravičen, pa prav tako trdovraten kakor kirenajski pri Salustiju. Gre torej za različni inačici, katerih ena sloni morda na punskem, druga na grško- kirenajskem izročilu — iz grškega vira je oboje. — Očitek sleparstva izvira pač iz časa, ko je bil prvotni smisel izročila — človeška daritev z zakopavanjem živih ljudi na meji — že zapadel pozabi in je bilo treba taki »kazni« iskati razloga in vzroka. Na ta prvotni smisel izročila je opozoril še sam Jakob Grimm, ki pravi," da se ponavlja to zakopavanje živih bitij na svetem kraju meje, kakor tudi zazidavanje v temelje novopozidamih gradov in trdnjavskih stolpov (dodati bi bilo: kamnitih mostov), ki le s tem dobe trdnost, tudi v nemških in slovanskih izročilih: prav zagrebeni, vzidani človek, pokopani heroj je tisto višje bitje, ki kraj posvečuje; grobna gomila, nagrobni kamen pa sta dobila pomen mejnega kamna. Ljudska izročila pravijo, da so v časih kuge, da bi sovražni bolezni zabranili vstop v deželo, ubožne otroke in kupljene cigančke kot daritve na meji ločnici žive zakopavalL To Grimmovo opozorilo ne meri samo na inačice pripovedke o kartaginsko-kirenajskem razmejitvenem teku z živo zakopanima bra- toma Filenoma, z oltarjem na njunem grobu, ne meri samo na mesto smrti upehanega tekača v švicarskih pripovedkah, ampak velja v polni meri tudi za slovensko-hrvatsko pripovedko o »Krvavem kamnu«, po vsej verjetnosti pa tudi za maloazijsko grško pripovedko o Lampsa- čanih in Parijancih — saj svetišče na meji dovoljno spominja na arae Philaenorum, Philainön bömoi. Na koncu teh izvajanj je Jakob Grimm poskusil odgovoriti še na vprašanje, kako se imajo švicarske pripovedke v razmerju do antičnega izročila (izvirno besedilo gl. SE X, 105, op. 17): »Toda naše švicarske pripovedke,« tako pravi, »ki jim je ostalo pokopavanje ži- aus den Hemmungen der Sandwüste erklären; dessen bedurfte es nicht ein- mal, da die großmütige Hingabe der Philaenen in den Tod alle Flecken sühnt. ^ »Arae P h i 1 a e n ö n« (gr. Philainön bömoi) se je imenoval pristaniški kraj na kartaginsko-kirenajski meji (Stowasser, Lateinisch-Deutsches Schul- und Handwörterbuch, '1910, p. 559, s. v. Philaeni). " J. Grimm, n.d., 73 — mesto je navedeno v SE X, 105, op. 16. 139 Ivan Grafenauer vega zmagovalca, ki ni ničesar zakrivil, čisto neznano, ali naj bi bile vendarle potekle liz rimskega vrelca? Valerija posebno so brali v Švici že dolgo v srednjem veku, Heinrich von Mügeln ga je že 1369 prevedel v nemščino.« Nato Grimm nadaljuje:' »Vendar vidimo, da je zrasla bajka dvakrat na različnih krajih Švice, kdo ve, če ne večkrat (to se je potrdilo), in se oblikovalo na različen način. Cisto drugače je obr- njena v vseh skladih, ne stojimo na peščeni planjavi, ampak dihamo čisti gorski zrak. Nasproti punski zvijači in nezvestobi, kako drugače se kaže poštenost Glarnovcev, ko stoje okoli spečega dnevnega ptiča pa si ga ne upajo Zibuditi.« Svoja izvajanja završuje Jakob Grimm takole (gl. SE X, op. 17): »Prav ta neposredno iz ljudskih ust prevzeta poteza o obeh petelinih je bolj epska kakor vse Valerijevo pripovedovanje,* in ljudstvo, ki je bilo zmožno, da tuje izročilo toliko lepše preoblikuje, mora ne- dvomno imeti v sebi tudi vso sposobnost, da je popolnoma in brez izposojaiija samo izoblikuje.« Zaključni stavek obsega načelno navodilo za bodoča raziskovanja:* Bolje je v vsem obsegu starodavnosti (t. j. klasične pa tudi neklasične) dovoljevati njenemu pravu, njeni poeziji in jeziku enako splošno dejavnost vseh nagibov, sicer ne brez mere, pa vendar v neizmernem izobilju, kakor da bi jim svojevoljno postavljali pregrade, ko bi vse izvajali le drugo iz drugega in ravno s tem izpodrezali njihovo skrivno in razveseljivo delovanje. Sklepna izvajanja z načelnim končnim stavkom niso prav v so- glasju s prejšnjimi Grimmovimi analitičnimi ugotovitvami. Nezavedna intuitivna znanstvena spoznanja glede važnosti gomile na koncu pri- povedke (če ne švicarske, pa punske in grške) in zveze s človeškimi daritvami na meji so se morala ukloniti aprioristiki njegovega siste- matičnega celotnega naziranja o germanski mitologiji in njenem vplivu na ljudsko pesništvo. ' J. Grimm, n.d., 74: Doch zweimal an verschiedener Stelle der Schweiz, wer weiß, ob nicht öfter, sehen wir und verschieden gewendet den Mythus erwachsen. Ganz anders ist er in allen Fugen gewendet, wir slehn auf keiner Sandfläche, sondern atmen Alpenluft. Gegen jene punische List und Untreue wie sticht der Glarner Redlichkeit ab, die den schlummernden Vogel des Tags umstehn und zu wecken sich nicht getrauen. Dieser ... (Dalje gl. SE X, 103, op. 17.) " Samo petelinje petje je starodaven motiv — pradobna ura — antično >redhodnico je omenil že sam Jakob Grimm (str. 72, op. 1 — zgoraj str. 137). zvirna švicarska proteza je tu različno krmljenje obeh petelinov; to pa je že zvijača, ki torej nekako spada že na izhodišče pripovedke. Kajpada ta zvijača ni nezvestoba, ampak neke vrste božja sodba. ' J. Grimm, n. d., 74: Es ist besser getan, im ganzen Umfang des Alter- tums, seinem Recht, seiner Poesie und Sprache eine gleiche allgemeine Wirk- samkeit aller Triebe, nach nicht maßloser, doch unermeßlicher Fülle ge- währen zu lassen, als zur Zurückführung des einen auf den andern ihnen willkürliche Schranken engherzig zu stecken und eben damit ihr geheimes usnd erfreuliches Walten abzuschneiden. 140 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C Od tedaj je novejše narodoslovje izoblikovalo svojo zgodovinsko znanstveno metodo, ki je veljavna Indi za raziskovanje ljudske lite- rature in ljudskega pripovedništva. Posamezni motivi, združeni v ljudski pripovedni umetnini, so sami na sebi taki, da so mogli nastati, ločeni od drugih, na osnovi podobnih kulturnih razmer, družbenih in drugih šeg in navad samoraslo na različnih delih sveta, v različnih časih — kje v antiki, na Samoi, v Švici. Tako v našem pripovedčnem krogu razmejitveni tek sam zase, različen, če gre za zasebno zemljišče ali za občinski, srenjski pašnik ali za mestni pomerij ali deželno mejo; tako petelinji klic za dogovorjeni začetek kakega dejanja, n. pr. raz- mejitvenega teka na različnih krajih; tako primitivni način, kako prelisičiti pri kaki tekmi nasprotnika ali nasprotno stranko; tako člo- veška daritev z zakopavanjem in zazidavanjem živih bitij; tako pre- našanje tovora, n. pr. odraslega človeka, težke skale s smrtnim izidom na težavni poti navkreber v dosego velike dobrine. Vsak izmed teh motivov je lahko prišel v pripovedno umetnino sam zase, iz svojega okolja, kjer koli in kadar koli in v kateri koli zvezi. Prenos iz obrazca v obrazec se da dokazati tu le, če je očitno mlajši motiv v določenem obrazcu v isti funkciji nadomestil očitno prvotnejši, starejši motiv. Drugače je s pripovednimi obrazci, v katerih je združenih z bistveno enakim pomenom več motivov, ki sami po sebi niso nujno med seboj povezani — taki obrazci so mogli nastati le enkrat nekje in nekdaj; od tam in tedaj so se razširili tudi drugam in pretrajali časih stoletja in tisočletja. Pri tem so se motivi kajpada spreminjali, se družili z novimi in se izgubljali. Na eno tako zvezo — bistveno važno — je opozoril v pripovedki o razmejitvenem teku že Jakob Grimm, na zveizo razmejitvenega teka z gomilo na meji, grobom zmagovitih tekačev ali vsaj mestom, kjer se je mrtev zrušil tekač, ki je do zadnje možnosti zmanjšal poraz ali ga celo spremenil v zmago (tako maienfeld- ski tekač). Z vso jasnostjo je opozoril tudi na to, da je ta gomila ali smrt na meji ostanek starejšega obreda človeške daritve, žive zako- pane na meji. Tudi je dejansko iz celotnega pripovedčnega kroga o razmejitvenem teku izločil posebno skupino z gomilo (smrtjo) na koncu. V stoletju po tej Grimmovi razpravi so nemški narodoslovci po njegovem zgledu še dalje sledili za motivom razmejitvenega teka in ga našli v tej ali oni obliki razen v Reciji — Švici in Vorarlberškem, kjer so inačice najpogostejše — tudi drugje po Nemškem in še dalje po svetu in v davnini, v antiki, na evropskem Severu, celo v Samoi.^" Niso pa hodili za Grimmom, da bi bili iz celotnega izročila odbrali inačice z gomilo (smrtjo) na koncu. Razumljivo je, da tudi glede raz- bora sodobnih inačic in njihovega razmerja do antičnega izročila niso W. Miiller-Bergstrom, Grenze, Rain, Grenzstein: Handbuch des deutschen Aberglaubens (HDA) III (1930/1931), stp. 1139, op. 9 — SE X (1957), 97, op. 2. 141 Ivan Grafenauer dosegli imena vrednega napredka, ker niso uporabljali metod sodob- nega primerjalnega raziskovanja folklornih tekstov. Vsaj za antična izročila je to izčrpno opravil dr. LutzRohrich, Eine antike Grenzsage und ihre neuzeitlichen Parallelen (gl. op. 2 a), kjer je ob inačicah kartaginsko-kirenajskega razmejitvenega teka s primernim poudarkom opozoril tudi na maloazijsko grško- pripovedko o razmejitvenem teku med Lampsakom in Parijem na vzhodnem obrežju Helesponta, ki jo je Jakob Grimm le mimogrede omenil. Pa tudi glede novodobnih ljudskih pripovedk je pravilno poudaril, da prvotno zgodovinsko jedro v njih ni razmejitveni tek, ampak dozdevno krivična meja, ki zanjo zdaj v pripovedki iščejo pojasnila pa ga naj- dejo v mednarodnem motivnem zakladu.*"" Razpravi v SR in SE o pripovedki o Krvavem Kamnu na Gorjancih sta Rohrichovo dognanje dokumentarno potrdili, ko ob vsej sorod- nosti s švicarskimi izročili v obeh popolnih inačicah pripovedke o Krvavem kamnu jasno stopajo na dan tudi antične poteze, predvsem ofodolžitev prevare, upravičena-neupravičena, zdaj te, zdaj druge stranke; kar obredna oblika mejnih (stavbnih) človeških daritev z zakopavanjem živih ljudi. Iz tega je nujno sledila sodba o Grimmovem sklepnem izvajanju, ki se glasi v Slavistični reviji (X, 195?, 34—53) takole: »Literarno zvezo švicarske pripovedke z Valerijem Maksimom je (Jakob Grimm) po pravici zavrnil; njegovo misel o pojK)Ini neodvis- nosti švicarske inačice pa zavrača slovensko-hrvatska pripovedka, ki zidružuje švicarske in antične poteze, pa na način, ki kaže na ustno in ne na književno izročilo.« Vendar kazi verjetnost te sodbe nekoliko sumljiva podobnost kranjske, v nemškem jeziku literarno oblikovane redakcije, z 79. po- glavjem Salustijeve Vojne z Jugurto, ki ga je prireditelj J. A. B a b - ni k, nekdanji oskrbnik graščine Prežek pod Gorjanci** (psev. Joseph Buchenhain), nedvomno poznal — v obeh zakopljejo zmagovite tekače na osnovi krivične obdolžitve; tudi baročna literarna oblika zbuja dvom v avtorjevo zvestobo do izročila. Vrednost uskoške čisto neli- terarne priče, pripovedke in njenega zapisovalca N. R. ..a Žumber- canina, se sicer s tem prav nič ne zmanjša, vendar so dobrodošla nova dokazila, ki so se od leta 1957 dalje našla. To sta predvsem dve mlajši slovenski inačici. Les Jakova in Ba- djurova,*^ ki jih je odkril Janez L o g a r in navedel v oi>ombali k str. 70—72 Trdinovega Zbranega dela XI, 425—426. Izhodišče obema ina- čicama je isto: spor glede meje naj odloči po dogovoru ték z določenih krajev ob določeni uri, meja naj bo na mestu srečanja; pri Lesjaku *°''|' L u t z R o h r i C h , Die deutsche Volkssage. Ein methodischer AbriB Historisehe Sage. »Studium universale* XI, Heft 11 (1958), 686, stp. 2. ** Janez Trd i na. Zbrano delo XI (1958), uredil in z opombami opremil Janez Logar, str.425. *- Anton Lesjak, Zgodovina šentjemejske fare, Ljubljana 1927, 107 in 108; Rud. Badjura, Izbrani izleti (1955), 219. 142 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C pa je en tekač na vsaki strani, pri Badjuri jih je več. Dalje pravi L e s j a k : »Ker pa se je ... kranjski sel med ,potjo še z drugimi rečmi pečal, zato je hrvatski sel predaleč v našo deželo pritekel. Kranjca so zato tam na mestu obglavili!« — Bad j ura pa nadaljuje: »Vlahi so se bolj podvizali, odrinili so od doma že navsezgodaj . . ., da bi prehiteli Dolenjce, in tako so trčili skupaj z njimi pri Krvavem kamnu. Ko so videli Kranjci, da so jih Vlahi prevarili, so jih pobili in tam pokopali...« Obe inačici potrjujeta, da je razmejitveni tek ne le v Žumberča- novi uskoški inačici, ampak tudi v Babnikovi, ljudsko izročilo — saj je pripovedka na Kranjskem še vedno živa — obe tudi potrjujeta, da je »Krvavi kamen« hkrati mejnik in nagrobnik; obe spričujeta, da je Babnik s kranjsko »zmago« le prikril kranjski poraz, spričujeta, da je tudi Žumberčanin s kranjsko »prevaro« le zasenčil resnično uskoško zmago. Obe inačici se razločujeta kakor Babnikova in Žumberčanova glede števila tekačev: v Lesjakovi je kakor v Žumberčanovi le eden na vsaki strani, v Badjurovi jih je kakor v Babnikovi več. V obeh inačicah je odpadel sleherni spomin na izvoljenko enega izmed tekačev, ki je v Babnikovi in Žumberčanovi zares ljudsko iz- ročilo, kar potrjujeta mimo graubiindenske pripovedke tudi kratka drobca Tadije Smičiklasa in Dolenjskih Novic (SR X, 48, 49) pa tudi Trdinovi odlomki v »Sprehodu v Belo krajino« (ZD XI, 70ss.). V obeh je izginila sleherna sled prvotne človeške daritve z zakopavanjem ži- vega človeka na meji. Poboj vlaških tekačev v Badjurovi inačici pa spominja klanja v Trdinovem zapisu (ZD XI, 71; SR X, 50). Vse to priča, da gre za pravo ljudsko izročilo. Še pomembnejše spopolnilo se je doslej skrivalo v članku W. M ü 1 - lerja-Bergströna (gl. op. 10); v njem se omenjajo takoj za oznako pripovedke o razmejitvenem teku (Grenzlauf) — naveden je v SE X, 97, op. 1 — druge vrste pripovedke, v katerih tekmo nado- mestuje »noša skalnate klade do smrti enega bojevnikov«. Izmed treh v ustrezni opombi omenjenih inačic^' je v Ljubljani dosegljiva doslej samo ena — po prijaznosti prof. dr. L. Kretzenbacherja — pa najvažnejša, ker zemljepisno povezuje retijske inačice s slovenskimi in to na staroromanskem ozemlju dolomitskih Ladincev. Zapisal jo je za Jo h. Adolfa Heyla Angel. Trebo iz Enneberga in ima v knjigi naslov Unheimliches Marken (Grozljivo razmejevanje):^* En- " HDA III, stp. 1139: Statt dieses Wettlaufes begegnet auch das Tragen eines Felsblocks bis zum tödlichen Ende eines Kämpfers.^* — K tej 10. opornu ji navaja W. MüUer-Bergström tole literaturo: Ludwig Bechstein, Thü- ringer Sagenbuch, 2. Aufl. Leipzig 1885, 2 Bde., 1, 36; J o h. Adolf Heyl, Volkssagen, Bräuche und Meinungen aus Tirol, Brixen 189?, 599; Alois Lü to If, Sagen, Bräuche, Legenden aus den fünf Orten Lucern, Uri, Schwyz, Unterwaiden und Zug, Lucern 1862, 166. " J oh. Adolf Heyl, n.d., VIL Pustertal, str. 599—600, št. 63. Unheim- liches Marken. Die Enneberger stritten mit den Ampezzanem und Cadorini wegen der Alpen Podaravedla und Fosses.. Endlich machten die Ampezzaner 143 Ivan Grafenauer nelberžani so se pulili z Ampezzani in CadorLni zaradi planin Fodara- ] vedla in Fosses. Ampezzani tedaj reko, naj bi šla meja tam, do kamor ] bi štirje možje izmed njih mogli nesti strašno veliko skalnato klado, I ležečo na njihovih tleh. Ko so si Enneberžani skalo ogledali, so pred- log z veseljem sprejeli, saj skale po njihovem mnenju še sto mož ne bi premaknilo. Pa jo ampezzanska četvorica zlahka vzdigne in pre- ¦ naša — pomaga jim pač hudobec. Naposled neka enneberška planinka, j z grozo zavpije: »Jezus, Marija! saj nam bodo vzeli vso planino.« Tedaj ' skala pade in vso četvorico pokoplje. — Tam zdaj straši. Ta pripovedka zavzema prav izjemno važen položaj v sredini pripovedčene skupine o razmejitvenem teku z gomilo (smrtjo) na koncu. Z uvodnima motivoma, s,porom zaradi nedoločene meje med planinskimi pašniki in dogovorom med sosednimi občinarji glede do- končne razmejitve, je povezana z vsemi pripovedkami, antičnimi, švi- \ carskimi in kranjsko-uskoškimi. Z nagrobnim kamnom (skalo, oltar- ] jem) kot mejnim kamnom se veže z antičnim in s kranjsko-uskoškim j izročilom. Z velikansko skalo na grobu večjega ali manjšega števila j mrličev tekmovalcev se sklada s kranjsko-uskoško pripovedko o »Kr- \ vavera kamnu«. Svojska poteza enneberške pripovedke pa je, da so j odpadli tekmovalci ene stranke, ker jih je nadomestila velikanska { skala, kar enneberška stranka po ogledu potrdi, pa tudi še enneberška ; planinka, ki s klicem »Jezus, Marija« zlomi hudobno silo in s tem na- ; daljnjo škodo odvrne. Za tako staro in tako široko razprostrto ljudsko i izročilo je taka zapletenost prav posebno značilna. J In kaj je s strahom na grobu? j S tem motivom se zaključuje tudi slovenska pripovedka iz gor- janske fare strajevaške občine pri Zilji na Koroškem.^^ Tudi ta se < nanaša na spor zaradi planinskih pašnikov ob gorskem grebenu med j srenjama na tej in oni strani gorskega hrbta. Tu gre za Karnijske i den Vorschlag, daß vier Männer aus ihnen einen auf ihrem Grund und Boden liegenden ungeheuren Felsblock gegen die streitige Grenze hintragen sollten, und dort, wo sie den Block niederlassen müßten, weil sie ihn nicht mehr weiterschleppen könnten, solle die Almgrenze sein. Als die Enneberger den Enzstein in Augenschein nahmen, glaubten sie, um den Felsblock nur zu lupfen, wären hundert Bauern zum wenigsten notwendig, hielten daher ihre Sache für gewonnen und stimmten freudig dem Vorschlag bei. Die vier Männer von Ampezzo aber lupften den Stein und trugen ihn mit Leichtigkeit fort. Natürlich war der Teufel im Spiele, dem sie vorher die Sache anheim- gelegt hatten. Sie trugen den Stein immer weiter, und mit Grauen folgten die Enneberger. Endlich rief eine Sennerin aus Enneberg: »Jesus, Maria! sie nehmen uns die ganze Alm.« In diesem Augenblick fiel der Felsblock, aber auch die vier Träger unter ihm, und so lagen sie, zerschmettert und zuge- deckt, daß keine Spur von ihnen sichtbar war... An der Stelle ist's)... unheimlich. *" Dr. M a t k o P o t o Č n i k , Vojvodina Koroška I (Slovenska zemlja VI, MS v Ljubljani 1909), 182 s. — Dr. F r. Kotnik, Storije I (Mohorjeva knjižnica 3, Prevalje 1924), str. 22—23, ^1957, DsM v Celovcu, str. 50—52, št. 22. Zakaj straši na Brezniku? — F r. Kotnik, Storije II (DsM v Celovcu 1958), str. 19—22, št. 9. Zakaj straši na Brezniku? (Po M. Potočniku.) 144 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C i Alpe in za srenji Gorje-Zahomec pri Zilji in za občino Žabnice v Kanalski dolini. Predmet spora je planinski pašnik na Brezniku. Na staroavstrijski specialni karti 1: 75.000 Bleiberg u. Tarvis je zazna- movan z imenom »Prisnig«; leži pičla 2 km JZ od Gorjanske planine in je od tam dostopen po glavnem in stranskem grebenu — danes je v Italiji. Pripovedko je prvi priobčil dr. MatkoPotočnik;Fr. Kot- niku se ta prireditev ni zdela zanesljiva,^" zato je sprejel v Storije I zapis J. Kropf la (str. 96, ^1957, 156). Ta zapis je porabil tudi M.Po- točnik, le da ga je — še po drugih virih — spremenil in pomnožil. \' posmrtni zvezek. Storije II, je F r. Kotnik sprejel tudi Potočni- kovo prireditev. Tu podam ob Kotnikovem besedilu tudi ustrezni od- stavek Potočnikove redakcije: (K.) V starih časih, ko je vfladala na Koroškem še moč pesti, kmet ni bil prost, ampak je bil podložen gra- ščaku. Tako so bili tudi Gorjani, Dra- ščani in Zahomčani podložniki čaškega gradu Wasserleonburga. Neko nedeljo je prišel grajski oskrbnik v Gorje k maši pa je Gor- janom zapovedal, naj pridejo dolo- čenega dne na Breznik, da bodo po- stavili mejnike med Gorjansko in Žabniško planino. Isto nedeljo pa je bil tudi Žabničan v Gorjah in je sli- šal naročilo grajskega oskrbnika. Pra- vil je to doma sosedom. Ko je napočil določeni dan, so Gorjani res prišli na Breznik, prišli pa so tudi Žabničani. Ker se za mejo niso mogli sporaz- (P.) Ko je vladala pri Žili moč pesti in so bili Zahomčani, Bistričani in Gorjanci podložniki Čaškega Gradu, je prišel neko nedeljo grajski oskrb- nik h gorjanski cerkvi ter naznanil Zahomčanom, da naj pridejo na do- ločeni dan na planino Breznik, da bodo postavili mejnike med Žabniško in Zahomsko planino, kar je slišal slučajno tudi neki Žabničan v Gor- jah in povedal doma svojim sosedom. Prišli so zato na Planino tudi Žab- ničani, ki se pa niso mogli sporaz- umeti z Zahomčani in oskrbnikom glede meje. Nastal je prepir in v prepiru je ubil Žabničan grajskega oskrbnika. Na mestu, kjer je padel oskrbnik, so potem postavili mejnik. ^" D r. M. Potočnik, n. m., imenuje Breznik naše pripovedke »Za- homski Breznik« v pomenu Zahomske planine in spor gre po njegovem med Zahomčani in Žabničani; to pa ni v skladu z zgodbo, saj meja med Zahomsko )l»nino na eni, Ukovsko in Žabniško na drugi strani ne teče po grebenu, cjer.stoji Zahomska planina (1714m), ampak jugozahodno in južno pod gre- benom. Pravi Breznik (Prisnig) je oddaljen od Zahomske planine dobrih 5 km zračne črte in je treba iti do tja mimo Vršiča (Zahomske gore, 1813 m) na Vrtinov log (ne »Vrtlinov«, kar stoji na Matični karti Slovenije 1 : 200.000 in na jugoslovanski karti Trbiž-Spittal 1 : 100.000), po njem navzdol do 937m, od tam na sedlo (1427 m) med Kapinom (1736 m) in Črno goro (1568 m), na- vzdol v grapo Voznega potoka (Wagenbach, R. dei Carri, 1126 m) in potem šele na Breznik (ok. 1500m). Dr. M. Potočniku pokrajina ni bila dovolj znana, saj piše (n.m.), da teče potok iz Jezerske grape (nem. Jesero Grb.) v Bartolo, ko teče zares na sever v Zahomski potok v Bistriški grapi (Bistritz alli Feistritz Grb.) in z njim v Ziljo — še hujša je napaka na str. 18, kjer stoji, da po kotlini pradobnega bajeslovnega jezera »teče Bistriški (!) hudournik v potok Bartolo in ta mimo Žabnic in Trbiža v Žilico«. Od tod napaka v omenjeni jugoslovanski karti, ki Bistriško grapo imenuje »Vrtlinov grb«. Zares teče Vrtinov potok izpod Vrtinovega sedla (Bartolo Sattel, 1175 m) po Vrtinovem logu (Bartolo Wiesen, navzdol do ok. 1000 m) skoz Vrtinovo grapo (Bartolo Grb.) k Vrtinovemu mlinu vzhodno od Žabnic (ok. 800m) in dalje skozi Trbiž v Ziljico (700m). 10 Slovenski etnograf ^ 145 Ivan Grafenauer umeti, je nastal strašen prepir in v tem prepiru je neki Žabničan ubil grajskega oskrbnika. Tam, kjer je oskrbnik umrl, so postavili mejnik. Po' oskrbnikcvi smrti pa ni več miru na Brezniku. Vsako- leto slišijo pa- stirji ponoči prepir med Gorjani in Žabničani in hrušč in pokanje. Po uboju se je Zabničanu tako slabo go- dilo, da je moral prijeti za beraško palico. Črez deset let je prišel tudi v Gorjane. Tam ga je neka gospo- dinja spoznala in se je nad njim zno- sila. Polila ga je s kropom, da je na mestu izdihnil. Črez deset let je prišel oni Žabni- čan, ki je ubil grajskega oskrbnika, v Zahomec prosit miloščine, kajti po uboju ni imel nič več sreče in je po- stal berač. V Zahomcu ga je spoznala neka gospodinja, se nad njim mašče- vala in ga polila z vrelo vodo, da je na mestu izdihnil. Po oskrbnikovi smrti ni bilo na Brezniku nič več miru. Vsako leto je v onem času po tri večere in noči pri koči hrstelo in pokalo... Kakor v vseh drugih alpskih inačicah pripovedke o razmejitvenem teku segajo tudi v tej pripovedki pašniki ene občine, tu gorjansko- zahomske srenje, na drugo stran gorskega grebena. Motivni obrazec — nasproti antičnemu, švicarskemu, kranjsko-uskoškemu nekako okraj- šan — močno spominja enneberške pripovedke: a) Spor hoče ena stranka enostransko z zvijačo rešiti v svojo korist. — b) Zvijača doseže svoj namen; povzročitelj pri tem izgubi življenje. — c) Na mestu njegove smrti je meja (ta poteza ustreiza, ker tam očitno ni groba, švicarskim inačicam). — d) Na tem mestu posta- vijo mejni kamen (to je oslabljena skala enneberške in kranjsko- iiiskoške inačice, natančneje pa ustreza graubiindenski inačici maienfel- sko-balzerski). — e) Tam od tedaj straši (ustreza enneberški inačici). Ubog ostanek pripovedke, podobne gorjanski, se je ohranil v drobcu iz Slovenjega Plajberga »Pomrli Mačani strašijo na Mačenski planini«,*' ki govori le še o- tem, da so Mačani to- »planino od Plajber- žanov po krivici pridobili«, pa brez nadaljnjega pojasnila. Važna za celotno izročilo je tudi rezijanska inačica. Ni sicer tipična, ker se ne nanaša na raizdelitev planinskih pašnikov na gorskem slemenu med občini na nasprotnih straneh gorskega hrbta, ampak na dodelitev planine na eni strani doline vasem ali srenjam iste doline. V takih primerih ne gre za razmejitveni tek z dveh različnih strani drugega proti drugemu, ampak za hitrostno tekmo na poti v isto stran, pa z različnih izhodišč; prednost imajo kajpada bližnje vasi ali srenje. Zares imajo v takih primerih srenje, ki so bližje planinskim pašnikom, v posesti bližnje planine, bolj oddaljene vasi in srenje pa bolj daljne pa manj ugodne. V slovenskih Vzhodnih Karnijskih Alpah na primer je na ziljski strani dosti takih primerov.** *' Fr. Kotnik, Storije I, str. 23 (96), št. 23; ^957, str. 52 (156). *** Južne vasi meljviške fare v brški občini imajo v posesti bližnji planini, Dolsko (1370 m) in Ločansko (1916 m), severne vasi pa Pazriško planino (1705 m) na Pudniku (2000 m) s fačami (stani) na okrešlju; Gorice (v bor- Ijanski fari) pa Goriško planino (1646 m) še dalje za Kotelsko grapo (Kessel- graben) pod Štarhandom (1965 m). 146 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C ] Tudi rezijan&ka pripovedka, ki jo je zapisal Baudouin de Courtenay, s tekmo med bratoma z Bele in Njive za planino na Karnici, predstavlja takšen primer. Zemljepisni položaj je Simon Rutar^" Označil takole: Središče Rezije Ravnica (na Ravenci, ital. Prato di Resia) je kakih 8 km vzhodno od železniške postaje v trgu Resiniti (na Beli). Na poti od tam do Ravnice je vas Bela (v Beli, ital. S. Giorgio). »Na Ravnici preneha cesta in iK)tem vodijo le še steze dalje... Glavna steza prekorači Rezijo- (vodo) pod župno cerkvijo in vodi naravnost v Njivo, potem pa ob potoku Barmanu navzgor proti jugu« v globoko zarezano Barmansko dolino. Malo pred njegovim izvirom se obrne pot proti jugovzhodu in drži precej strmo k sedlu Karnici navzgor... Na pol pota med Njivo in Karnico so .Počivalca' pri veliki skali, v katero sta dva križa zasekana ... Planina Kamica je med vsemi rezijanskimi najboljša in pripada k vasi Njiva. Zato se imenujejo tri hiše na sedlu Njivica.« Pripovedka se glasi v izvirnem slogu pa z običajnimi črkami in slovenskim besed jem nam. furlanskih tujk:^" 289. V starih časih, ko se je začela Rezija naseljevati, sta najprej bila dva brata. Ino tista dva bratra, eden je imel hišo tam v Beli ino eden tam na Njivi. Ino zavoljo planine sta si bila v prepiru med seboj tam v oslariji. Ino se nista mogla sporazumeti zavoljo tiste planine. 290. Ino sta se zrekla tam med seboj, pa po pijansko, da zjutraj ta, ki bo prvi na tem in takem mestu, da na tem kamnu naredi križ, tisti bo imel prvo planino tam na Karnici. 291. Ino zjutra ta dan, ko je belski prišel na mesto, ki je bilo domenjeno, je njivski že bil naredil križ na tem in tistem kamnu, kakor je bilo tisto' noč poprej domenjeno, kje da se ima narediti križ. Ino ko je belski prišel tja, je bil njivski že naredil križ. Pa je imel prvo planino tam na Karnici, planino Karnico. Tako pripovedka pojasnjuje, kako je dobila vas Njiva na Krnici prvo, t. j. bližnjo planino; o tem, kaj je dobila vas Bela, pripovedka molči. Zvezo s tipičnimi inačicami pa posreduje v tej rezijanski pri- povedki znak priposestvovanja, križ, ki se vseka v skalo. Ta križ s prav istim pomenom smo srečali že v Beitlovi vorarlberški inačici (SE X, 98—100). Ker tu ne gre za mejo, je kajpak nujno odpadel tudi motiv smrti na meji, seveda tudi mejnik na grobu. Vrsta motivov, ki v tem pripovedčnem krogu kar križema povezu- jejo alpski svet od Waliske doline in vse gorske Švice preko Vorarl- " Simon Rutar, Beneška Slovenija (Slovenska zemlja 3, MS v Ljub- ljani 1899), str. 52—55. ^" Baudouin de Courtenay, Materialy dlja južnoslovjanskoj dia- lektologii i etnologii I. Rez'janskie teksty sobral v 1872, 1873 i 1877 gg. — Materialien zur sudslavischen Dialektologie und Ethnologie I. Resianische Texte, gesammelt in den Jahren 1872, 1873 und 1877. St. Peterburg 1895, IV. Križaca. A. Historische Sage, str. 78—79. — Pripovedoval Zwan Di Florjan, detto Kwâtri, ta horóe na Križacah, per Zwanu Kwatrinu, jisi (št. 292). IO* 147 Ivan Grafenaucr berškega, ladinskih dolin v tirolskih Dolomitih, Rezije, Zilje in Roža do slovensko-hrvatskih Gorjancev, ki pa se ponavljajo tudi v antični pripovedki, sporočeni nam iz Severne Afrike in iz Male Azije, vse to kaže, da o samorodnem postanku tako zapletenega pripovedčnega obrazca v vseh teh krajih in deželah ne more biti govora, ampak je treba priznati, da gre tu za pripovedko, ki je nastala kdaj v antiki, verjetno kje v Sredozemlju in se z ustnim izročilom širila na vse strani v kraje, kjer so posestne razmere kazale na dozdevno krivično razdelitev zemljiške posesti, deželnega ozemlja, in pripovedka je tako pretrajala stoletja in tisočletja. 2. K članku III. Mrliči u hudi zimi shranjeni v snegu Izredno se je od leta 1957 obogatil seznamek poročil-memoratov o shranjevanju mrličev v hudi zimi zunaj hiše v snegu. K trem slo- venskim poročilom s četrtim pohabljenim in k dvema retijskima iz Švice in Vorarlberga sta v SE X, 109, op. 38, omenjeni še dve tirolski poročili — po ustni omembi dr. Roberta Wildhaberja, ko natančenjših jKjdatkov še ni bilo pri roki. Ta omemba se je izkazala sicer po Wildhaberjevem pismu s prilogami z dne 17. aprila 1958 kot nenatančna, ker sta to inačici o shranjevanju trupel na podstrešju; z novimi podatki, ki so nam jih poslali znanstveni prijatelji ali so se našli v literaturi ali pri terenskem delu, se je število inačic o shranjevanju mrličev v snegu več ko pa podvojilo, tudi ozemlje se je razširilo preko roba Alp. Novo slovensko inačico je izsledil dr. Milko Matičetov v Rutah pri Bistrici v šmihelski fari v Podjuni (zvočni trak Inštituta za slovensko narodopisje 6/II, 479—484); nanaša se na Solčavo, od koder so prenašali mrliče baje v Večno vas šmihelske fare (zares pač k pra- fari v Šmihelu pri Pliberku). K nemškim memoratom je prispeval predvsem Arnold Büchli, Mythologische Landeskunde von Graubünden 1 (1958), 44 in 333, dve sodobni inačici k sporočilu o Arosi (SE X, 108, op.,34), mimo tega še novo inačico iz Sayesa pri Trimmisu o poslednjem umrlem v dobi kuge (n. d., 63—64: Uf dr Letzi). Nove inačice so se ugotovile tudi za Paltental na Gorenjem Štajerskem iz časa, ko je hodil tam na štero Finžgarjev oče, pred 1859 (F. S. Finžgar, Leta mojega popotovanja, 1957, 20), za Galtur v Paznauntalu na Tirolskem, od koder so morali pokopavati mrliče v Ardezu v Spodnjem Engadinu v Švici (sporočilo prof. dr. Jos Matla v Gradcu), za Češki les (Jos. Schramek, Der Böhmerwald, Beiträge zur deutsch-böhmischen Volkskunde 12, Prag 1915, 230s. — sporočilo dr. Rob. Wildhaberja), za Schwarz- wald v Nemčiji inačica, kontaminirana z lažnivo pravljico: »in den Keller gelegt und mit Schnee bedeckt« (rkp. v Ludwig Uhland. Institut Tübinske univerze, prepis dr. Her m. Bausingerja). 148 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C Sem je šteti tudi južnofrancosko sporočilo iz La Bourdonnaisa v departementu AUieru: ob velikem mrazu in snegu »on hissait le ca- davre sur le toit de la maison« (Aug. Bernard et Sam. G a g n o n , La Bourdonnais, Paris, Gallimard 1954, 129 — prepis dr. R. Wildha- berja). Nova slovenska inačica iz Podjune pravi, da so iz Solčave prinašali mrliče pokopavat v Večoio vas, kjer da je bila »ta najstarejš cirku, kar jih je što na Spodnjem Koroškem«. Pozimi pa, »dr je bou tolk tistega snega, z ga (sc. mrliča) pač notr u trugo del pa notr zakopal u sneg, pol s pa čakal tak doug, da s mogli naprej ž njem. No, pol je mau skopnou, da s mogli naprej, s je pa nosil sam, taku da s dva dni nosil. S Solčave je delč.« Zatem sledi epizoda o nesreči, ki se je nekdaj zigodila, da je »ta mrtva ta žiuga ubiua«. Zanimivi sta tudi inačici o Arozi (prim. SE X, 108, op. 34). Pripoved domačina Bartlija Mettiera je kratko in stvarno:^ Poprej, ko še ni bilo cerkve v Arosi, so mrliče pozimi zagrebli v sneg na hribu nekoliko zgoraj, proč od ljudi, na planji zgoraj z vodo. In potem na pomlad so jih izgrebli in v trugi odnesli čez gore v Obervaz. — Planšar iz Trim- misa, J. D tin s er, nedomačin, ki je le nekaj poletij planinil na planini Urden, pa je stavku o shranjevanju mrličev na samem v snegu pri- dejal čisto brez notranje zveze zasmehljivo burko:^ In potem so nekoč nekaj nakretili. Pozimi so spet nekoga v sneg shranili. Pa ko so- ga na pomlad (sc. na pokopališču) v zemljo pokopali, jih je »gospod« vprašal: Zakaj so se mrliču usta tako povesila? In tedaj so odgovorili: So mu pač svečo tja vtikali. Zgodovinsko zanimivejša pa je inačica iz dobe, ko je v Švici raz- sajala kuga; Büchliju jo je povedal stari Peter Florijan Gadient (1861—1944) v Trimmisu (n.d., 63—64):' V času kuge, ko na pokopališču že ni bilo več prostora, so mrliče metali kar v hudourniško strugo. Poslednji, ki je za kugo umrl, je bil neki Matijec, hišni posestnik. ' Bilchli, Myth. I, 333: Früär, \va noch kein Chilche gsin ischt in Erooße, duä heindsch di Totä im Winter in de Schnee vergrabe in di Gweechtä e Stuk dobnä van dä Liit, uf de Wasserbode-n-üf. Und den am Langsi heind- sche schi den üsggrabe und schi im Bomm über de Barg dür ga Obervaz getrage. ^ Büchli, Myth. I, 44: »... Und denn händsch amäl äppes gmacht. Schi händ ima Winter au eina üfbhälta im Schnee j. Und wo mä nä in d Ärda vergrabe hed am Früölig, het dr Hehjr gfreejged: Warum dm Tooutna ds Mül as'ou ab hanggi? Und duo händsch gseid: Schi heiend dä halt ä Cherza ingsteggt gha!« •'' Büchli, n.d., 63—64: Uf dr Letzi händ d Sayeser in dr Peschtzit di Tooutä abgworfa in ds Tobel. Es händ nümma alli uf am Frithof Platz ghan. Eina, wo d Pescht nid überchun hed, het d Lichä aha gfüärd, im Winter uf am Schlitta, und det in ds Tobel gworfa. Dr Letscht, wo d Pescht ghan hei, si an Malis gsi. Dä het det a Hus ghan. Doa isch Winter gsi. Dr Letscht hed no Verwandti ghan, diä händ gseid: Jetz soll ma hööra mid Adbwärfa. Dr Letscht wellendsch ingraba in da Schnee bis am Früälig unna denn uf am Frithof z'Trimmis vergräba. Und dähära chunnt dr Nama »d Letzi«. 149 Ivan Grafenauer Bilo je pozimi. »Ta poslednji je imel še sorodnike, ti so dejali: Zdaj je treba z odmetavanjem nehati. Poslednjega hočejo zagrebsti v sneg do pomladi in ga potem pokopati na trimmiškem pokopališču. In odtod je prišlo ime ,Poslednji'.« Poročila o shranjevanju mrličev v snegu spričujejo za čase, iiz katerih izvirajo, prav nizko stanovanjsko in stavbno kulturo. Hiše niso imele podstrešja niti drugega varnega hladnega prostora v hiši, kamor bi bili mogli spraviti mrliča do časa, ko bi bil pokop mogoč. Enako nizka stanovanjska raven se kaže tudi v poročilih — memo- ratih — o mrličih, ki so jih posušili v dimu, da so jih potem spomladi prepeljali ali pretovorili na oddaljeno pokopališče. Hiše so bile očitno dimnice brez podstrešja. Take inačice poznamo iz Bohinja s pogrebom pri Sv. Danielu* pri Volčah (zdaj je fara v Volčah) na Tolminskem, o čemer poroča S. R u - t a r iz Oso j an v Reziji s pokopavanjem baje v Ahtnu-Attimis vzh. od Cente (M. Matičetov po sporočilu dr. Fr. Bezlaja,SEI, 1946, 27 in op. 10) ter iz neimenovanega kraja na Hrvatskem (S t e p a n Basariček, Šaljive narodne pripovijetke. Zagreb, več izdaj — opo- zorilo prof. dr. Jos. Matla v Gradcu). 3. K članku IV. Divji nuož sir ar Na opozorilo, da bi etimologija ugovarjala smislu izvajanj glede besede sir ali izvora pripovedk o Divjem možu sirarju — da je motiv sirastva v pripovedkah o divjem možu zahodnega porekla, motiv opo- jitve in ujetništva pa vzhodnega — dodajem odstavku v CZ 6—7, 143—144 =^ SE XI, 50—51, nekaj pojasnil. Praslovanski in vseslovanski besedi syru-sir stavlja Fr. Miklo- šič* v Etimološkem slovarju ob stran »pr. suris, lit. suras, suris »sir«, suréti ».slan postajati«, let. sura »grenak, slan« poleg sers »sir« iz polj., ter stvnem. sur sauer »kisel«; v Staroslovenskem slovarju je pristavil še »cf. gr. orós molken lat. serum ser. sara-s geronnene milch curt. L 505« (t. j. G. Curtius, Grundziige der griechischen Etymologie, Leip- zig 1859—1862). Prvotni pomen besede syru je bil torej »mehki sir« iz kislega mleka. * Zapisnik kanonične vizitacije z dne 2?. junija 1762 v nadškofijskem arhivu v Gorici (V. Bele, Jadranski almanah 11 za leto 1924, 122) : Ecclesia S. Danielis olim parochialis antiquissima et prima in loto Capitaneatu Tul- mini, ad ejus coemeterium, uti per traditionem habeatur, cadavera ex Tar- visio et Bochina sepelienda deterebantur. ^ S. Rutar, Zgodovina Tolminskega (1882), 34: ...ljudi so nosili celo iz Bohinja (?) v Voice pokopavat, in ako je kdo pozimi umrl, obesili so ga v dimnik in posušili ter potem šele spomladi pokopali. Prim. tudi S. R. v SN XXVII, št. 153 (7. julija 1894), str. 2, stp. 1—2: Listek »Črna prst«. * F r. Miklošič h, Etymologisches Wôrterbuch der slavischen Spra- chen, Wien 1886, str. 335, s. v. syru 2; isti, Lexicon Palaeoslovenico-Graeco- Latinum, Vindobonae 1862—1865, 968 s. v. syru m. 150 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C Že v stcksl. jeziku pa pomeni syru tudi že trdi sir iz presnega mleka — v tem pomenu stoji v Supraselskem kodeksu, ^syristei. v po- menu želodec pa v 1 Tim 5,23 (Actus epistulaeque Apostolorum, ed. Aem. Kalužniacki, Vindobonae 1896, p. 245, 351). Tudi ta pomen je vseslovanski; s trdim sirom iz presnega mleka so se torej Sloveni seznanili že pred 6. stoletjem, verjetno po sosednih crnomorskih Grkih in bolj ali manj romaniziranih Dakijcih; poznali so tačas kakor Grki in Rimljani pač le kozji in ovčji sir. V nasprotju z besedo syru izposojenka iz tatarščine turuk »kislo mleko« »sir iz kislega mleka« ni ne starocerkvenoslovanska ne vseslo- vanska: v jjemenu »mehki sir« jo rabijo samo Vzhodni in Zahodni Slovani, od Poljakov so si jo izposodili z istim pomenom v poznem srednjem veku tudi Nemci: troarc(g), quarc(g), zrDarc(g).^ Vzhodni in Zahodni Sloveni so torej iz preširokega poaneniskega obsega besede syru z izposojenko izločili prvotni pomen, tako da ji je ostal samo še novi. Južni Slovani s Slovenci so si pomagali s pridevki mehki, gnili, kisli, suhi, trdi sir ipd. (gl. Riečnik JA u Zagrebu, sv. 65, 1953, 50, s. v. 1. sir). Slovenska narečja pa so šla časih svoja pota. V zahodnih pokra- jinah so imenovali mladi siriščni sir z izposojenko skuta (ital. scotta), zreli sir pa po domovinski pokrajini (bovški, bohinjski sir) ali po ka- kovosti, n. pr. stalnik, izg. l = u (tako stari ljudje še okoli leta 1900 na Breznici-Zirovnici na Gorenjskem). Drugod pa je dobil posebno ime mehki sir iz kislega mleka: sirček, skuta (sem preneseno), špres (Zilja, ital. spresso), mohant (mohont, mohoot), mohat (mohot). To je v zvezi s slovenskim sirarstvom. Pridelovanje mehkega sira iz kislega mleka je vsesplošno gospodinjski posel; ponekod delajo (ali so vsaj delali) iz sirčka trpežno blago s tem, da dozoreli sirček, gnili sir, z začimbami zgneto v hlebčke in jih posuše. Trdi sir so še v 19. stoletju pridelovali le poleti na večjih planinah, ponajveč v Ju- lijskih in Karnijskih Alpah; domačini predvsem v Bovškem kotu in v Bohinju, drugod — n. pr. na ziljskih planinah Furlani-Lahi. Tu se je videlo značilno dvojno sirarstvo: Lah v sirarni je prideloval iz presnega mleka hlebe bodočega parmezana, planinčice v fačah pa iz sirčka, špresa, hlebčke posušenega začinjenega gnilega sira. Fr. Miklosich, Etym. Wb., 366 s. v. tvarog: soli dzag. turak sein, vgll. tilrk. turak kase. — K. Lak oseh, Etym. Wb. d. europ. (germ., rom., slav.) Lelmwôrter orientalischen Ursprungs, Leipzig 1927, 2109. — Fr. Kluge, Et. Wb. dt. Spr. "1934, 461, s. v. Quark. — F r. Miklosich, Lex. Palslov., 984 navaja tvarog iz Trigl. (to je Diotionarium trillingue, ed. Theodorus Poly- carpi), ilosquae 1704. — Tudi sorodni avestski tuirin^m je kasig gewordene Milch, Molke (W. G e moli, Griech.-dt.Wb. 1908, s. v. tyrós). Grški tyrós pa je »trdi sir«; gl. Iliada XI, 639—640 (Sovretov prevod, 229): Nestorjeva sužnja za gospodarja in Patrokla v trsa pramnejskega sok nastrže s kovinskim strgalom kozjega sira urno in potrese z ječmenovim zdrobom. 151 Ivan Gratenauer Tako je razumeti italijanske (furlanske) izposojenke v slovenščini v sirarski stroki, ne le špres, skuta, tudi frika, t. j. v slanini ocvrt siriščni trdi sir. K pripovedkam o Divjem možu sirarju se je našlo še nekaj inačic iz Južne Tirolske, kjer se srečavajo vzhodni in zahodni motivi. Dobili smo jih v Christiana Schnelle rja Märchen und Sagen aus Welschtirol (1867) invHeylovi knjigi tirolskih pripovedk (gl. zg. 1, op. 13—14); iz Schneller ja smo doslej imeli samo posamezno besedilo. K italijanskima pripovedkama o divjem možu Salvangu, ki sta eno priobčila iz Švice — graubündenskega Poschiava-Puschlava (SE XI, 52, 53, op. 17—18) D. J e C k 1 i n in A. B ü c h 1 i, iz Južne Tirolske pa Chr. Schneller (ZC YIII, 1954, 131—132), je dodati zdaj še itali- janski inačici iz Folgareita in Vallarse v Južni Tirolski. Prva iz Folgareita govori sicer o divji ženi, gospe Berti, ki z divjim možem (Pom salvadegh, »bilder mon«) prebiva v votlini blizu Folgareita; o divjem možu samem pa pripoveduje,' da je v Folgareitu rad prihajal v kmečke hiše in je Folgareitce naučil delati sir in -»poino« po Schnel- ler ju «neke vrste na pol masla« — mislil je pač iskuto; zares pa je to sirišče, gl. Schneller, n.d. 214, ZC VIII, 151). Nekoč pa so ga opi- janili in, jezen zaradi tega, jim je dejal, ko bi mu tega ne bili storili, bi jih bil naučil še, kako iz mlečnega sirišča (zares: sirotke!) delati vosek. Pa jih kljub vsem prošnjam ni ničesar več naučjl. Druga pripovedka, iz Vallarse, spominja slovenskih inačic o divjem možu rudarju.* Pripoveduje pa'^ o drvarjih, ki jim divji mož med tem, ko so na delu, krade njihovo polento. Ujamejo ga in, da bi se osvo- bodil, jih nauči delati sir. Po nepazljivosti jim pa prezgodaj uide, sicer bi jih bil še marsičesa naučil, posebno, kako se iz mleka (zares sirotke) vosek dela. ' Chr. Schneller, n.d.. Sagen (197 ss.), I. Bertasagen (199 s.), A. Aus Folgareit. (Nach zwei etwas verschiedenen Mitteilungen) 2. (200): Der wilde Mann aber kam oft auch in die Häuser des Dorfes und lehrte die Folgareiter die Kunst, den Käse und die sogenannte poina (eine Art Halbbutter) zu bereiten. Einmal aber berauschten sie ihn und darüber zornig, weil sie es ihm zum Spotte getan hatten, sagte er: »Hättet ihr mir nicht angetan, was ihr mir angetan habt, so hält' ich euch auch gelehrt, aus Milchlab Wachs zu machen.« Sie mochten ihn bitten, solange sie wollten, er lehrte sie nichts mehr. * Od divjega moža II. Zapisal v Martiniverhu J. T u š e k. Slovenski Glas- nik III (1859), 45. — J. Kelemima, Bajke in pripovedke, št. 150. ZC 6-7 (1952-1953), 128. ^ Chr. Schneller, n.d., II. Sagen... III. Wilder Mann, wilde Jäger, wilde Weiber (209 ss.), št. 3 (210): In einem Walde in Vallarsa hatten die Holzschläger sich eine Hütte (baito) gebaut. Wenn sie fort auf der Arbeit waren, kam immer der wilde Mann und stahl ihnen die Polenta. Einmal aber fingen sie ihn und, um sich zu befreien, lehrte er sie, wie man den Käse bereite. Einer war imachtsam und der wilde Mann entkam zu frühe, sonst hätte er sie noch manche schöne Dinge gelehrt, besonders wie man aus Milch Wachs macht. 152 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C ^ O SalvangiK (kar je menda iz latinskega Silvanus) in o njihovih ženah »ganah«" pripovedujejo tudi Ladinci v dolomitskih dolinah na Tirolskem.' Kakor na Slovenskem bele žene, ponekod tudi divji možje (v Beli krajini, Zasavju idr.: ZC VI—VII, 1953, 129 ss.) so Salvangi v ladinskih pripovedkah prijatelji kmečkim ljudem, ki so jim dobri, zlasti pa z divjimi ženami vred človeškim otrokom, ter svetujejo lju- dem, kdaj treba kaj storiti in kako, zlasti pri setvi in žetvi. Kakor v retijskih pripovedkah so tudi varuhi živine. O sirarstvu pa pripovedke, ki so nam dostopne, molče. Samo ime Kasemandl-SirsLTCek je ostalo v pripovedki iz nemškega St. Lorenza v Pustertalu, ležečega neposredno pred vhodom v ladinski Enneberg. Ta Käsemandl, ki je v nemških pripovedkah hudobno bitje, pa je kakor pravi ladinski Salvango prijatelj otrokom:* Ko v jKJzni jeseni dva otroka, nabirajoča suhljad v gozdu, preseneti noč, jih reši, da prespita pri njem yso zimo. Pomladi ju najdejo drvarji, mirno speča v mehkem mahu. Te tri pripovedke se uvrščajo v Preglednici motivov (SE XI, str. 53) vse v isti odstavek »Južna Tirolska — Trentino« in za št. 9: Nove inačice potrjujejo izvajanja v SE XI, posebno tudi to, da gre povezava Recije s Slovenijo glede pripovedk o Divjem možu sirarju preko romansko-ladinskega sveta. " Prim. Jak Kelemina, Bajke in pripovedke (1930), op. k št. 153. Kanih, str. 391. ' Joh. Adolf Heyl, n.d., VII. Pustertal, št. 80. Die Salvange in Enne- berg (str. 613 ss.), št. 81. Wie die Salvange Hochzeit halten (str. 615), št. 82. Der Salvang mit dem roten Röcklein (str. 615 s.). ' J. A. Heyl, n.d., VII, str. 612, št. 77: 's Käsemandl. Zwei Kinder gingen im Spätherbst in den Wald, Holz zu sammeln. Als es schon dunkel wurde, kamen sie zu einer Hütte, vor der ein altes Mannl stand. Dieses lud sie in sein Stübchen ein, wo sie reichlich zu essen und zu trinken bekamen. Dar- nach fingen die Kleinen zu schlafen an und schliefen den ganzen Winter hindurch. Die besorgten Eltern suchten ihre Lieblinge lange vergebens. Als im »Langes« die Knechte in den Wald gingen, sahen sie zwei kleine Schläfer; es waren die Kinder, die im Herbste nicht mehr heimgekommen waren. Die Männer schlugen vor Freude die Hände zusammen; davon er- wachten die Kleinen und taten, als hätten sie nur so ein Stündchen im wei- chen Moose geschlummert. Freilich war das Käsemannl, welches sie gelabt und behütet hatte. 153 Ivan Grafenauer 4. K članku V. Neiek Glede članka o »Netku« mi je ustreči dvojnemu opozorilu, ki sta mi došla po izidu članka v SE XI (1958) in razprave »Netek in ,Po- nočna potnica' v ljudski pripovedki« v Razpravah II. razreda SAZU v Ljubljani, knj. IV (1958), št. 4, str. 157—200. Prvo opozorilo se nanaša na »netek«-nenasitnost. T. Pirkovič je v telefonskem pogovoru glede tega omenil lakoto v letih 1814—1817, ki so jo povzročile zapovrstne slabe letine žitaric, ko zaradi nepre- stanega deževja žita niso mogla dozoreti; o tem je govoril tudi dr. Jos. Mal v Zgodovini slovenskega naroda (v kateri je posvetil »Lakoti leta 1817« posebno poglavje, zv. 11, 1952, str. 504—515). O tem pa, kaj je bil vzrok temu trajnemu deževju in kakšne nasledke je imelo, se premalo ve. Trajno deževje tistih let so povzročili menda pogostni izbrxihi ognjenikov na otoku Krakatauu, ko so vetrovi ognjeniški prah raznašali po vsem obnebju naše Zemlje. Nasledek trajnega de- ževja pa je bilo pomanjkanje vitaminov v živalih in krmi. V letu 1817 so bili menda v vsej vegetacijski dobi samo trije sončni dnevi. Pa še kmetje vedo, da po dolgem deževju travnikov ne smejo kositi takoj, ko neha deževati, ker jih mora prej obsijali sonce, sicer krma ni dobra. K temu je priptomniti, da je v razpravi o Netku in »Ponočni pot- nici« akademik univ. prof. dr. Igor Tavčar v razlagi h Koštialovim pripombam (str. 168) med vzroki netečnosti omenil tudi pomanjklji- vost zimske hrane ter pomanjkanje nekih koenzimov vitaminskega izvora. O vsem drugem pa bi bilo prav, ko bi t. P i r k o v i č podatke, ki jih je nabral, kje natančneje obrazložil. Drxigo opozorilo se nanaša na »Ponočno potnico«: ravnatelj dr. Janko Glazer me je opozoril 24. oktobra 1958 glede nje na svoje poročilo — pripomniti je, da je zelo bogato — o Zbranem delu Antona Aškerca I (1946), ki ga je uredila in z opombami opre- mila Mar j a Boršnik, pa je izšlo v Slavistični reviji II (1949), 155—160; v njem je Glaser priobčil tudi svoj zapis »Ponočne potnice« po ustnem izročilu, ki sem ga bil prezrl. Razprava »Netek in ,Ponočna potnica' v ljudski pripovedki« se je mogla v SE XI (1958) omeniti le v kratki opomin j i na str. 57, op. 52 a; dopolnilo po Glazerjevem opozorilu pa se ni moglo več vnesti; zato moram to storiti tu. Ta razprava obravnava mimo izročil o Netéku in neteštvu tudi evropske inačice pripovedke o poosebljeni Kugi, ponočni potnici Aškerčeve balade. V Srednji in Severni Evropi nastopa poosebljena Kuga-Smrtnica (Todin) navadno skupaj s Smrtnikom, poosebljeno Smrtjo (ki je v germanskih jezikih moškega spola), pri Južnih Slo- vanih pa brez te družbe. V južnoslovanskih inačicah sta pomembni predvsem dve lastnosti Kuge. Prva je, da se dâ z jedjo, zlasti z mlekom, podkupiti, da darovalcem prizanese — to je nastavek, da je postal v 154 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C dveh retijskih inačicah, eni vorarliberški in eni granbündenski, pri- inašaiec Knge požeruh-netek (Fresser); v graubiindenski sta to mož in žena. Druiga lastnost pa je, da potrebuje Kuga za prehod čez vodo — reko ali morski preliv — človeka, ki jo s čolnom prepelje — to je osnava za pripovedke o ponočni potnici Kugi in za Aškerčevo balado. Glede Aškerčeve balade »Ponočna potnica«, nastale v dobi, ko je bil pesnik kaplan v Juršincib blizu Ptuja, je omenjena razprava opozorila na ustrezne motive v kajkovsko-hrvatskih pripovedkah, češ (Razprave razreda 11. SAZU, knj. IV, 129 s.) da »ni težko doumeti, da je moral Aškerc snov balade dobiti kje v vzhodnih Slovenskih gori- cah...; saj ljudske pesmi in pripovedke tega okoliša imajo mnogo skupneiga s pesmami in pripovedkami kajkavske soseščine.« Glede tragičnega konca te Aškerčeve balade pa se pravi tam, da sicer »ni docela izključeno, da bi bil Aškerc našel ta sklep v kaki ljudski pripovedki v vzhodnih Slovenskih goricah«; bolj verjetno pa je, »da se je Aškercu, ki se je posvetil predvsem baladnemu pesništvu, zdel ugoden sklep neuporaben, pa ga je spremenil v tragicnega» (n. d., 193). Prva teh domnev je nepotrebna. Ustrezno pripovedko, ne sicer iz Slovenskih goric, pa vendar od Drave na Štajerskem, je priobčil dr. Janko Glazer leta 1949 v oceni Aškerčevega Zbranega dela Y SR II (1949), 159. Cul jo je od svoje matere, tej pa jo je bil povedal kot svoj doživljaj njen prastric, ki je bil v mladih letih brodnik v Selnici nasproti Ruš zahodno od Maribora. Poklicalo da ga Je ponoči z ruškega brega in je prepeljal na selniški breg nevidno Kolero; »še tisti daai je zbolelo pol vasi. Tudi pri nas doma so skoraj vsi umrli. Jaz sem se samo s strdjo ozdravil, drugače bi bilo še mene pobralo.« Dr. Janko Glazer je priobčil tam tudi zgodovinsko sporočilo o koleri v Rušah in okolici v letu 1836. Drugo domnevo pa Glazerjevo sporočilo le deloma potrjuje: tra- gični sklep je zares Aškerčev, povod zanj pa bi bila lahko dala pripo- vedka, podobna pripovedovanju Glazerjevega preprestrica. K op. 40 v SE XI, 60, ki se nanaša na pripovedke o odrtih planšarjih, treba dodati k naslovu knjige Stitha Thompson a Motit-Index itd. novo izdajo z istim naslovom v založbi Rosenkild and Bagger, International Booksellers and Publishers Copenhagen 1957. — Iz nje je pod isto oznako Q 457 dodati: Irish: O'Suilleabhain S. Scealta Craibhtheacha, Dublin 1952, 45; Bealoideas: Journal of the Folklore of Ireland Seciety XXI, 316. — K seznamku del, dodanih v opominji 40 literaturi, navedeni v Jeg erlehn o vi knjigi Sagen u. Märchen von Oberwallis, 309, Nr. 18, treba dodati še: J. A. Heyl, Sagen... aus Tirol (1897), str. 76, št. 38. Der hölzerne Almputz, št. 39. Der Kuinzen, str. 610, št. 75. Die Unze, str. 611, št. 76. 's Dubazeiggle; — Arnold Büchli, Mythologische Landeskunde von Graubünden (1958), str. 19: Puppe der Alpknechte (Haldenstein), str. 125, 386. Die Älplerpuppe (Seewis —Lang- wies), str. 516: Die Puppe in Fanin (Schanfingg, Molina). Tudi V op. 43, str. 61, treba navesti novo izdajo Thompsonove knjige; pod značico Q 457.1 pa ni nove literature. 155 Ivan Grafenauer 5. K članku VI. Skoz okno ustreljeni roparski vitez K članku o roparskem vitezu ali nasilniku, skoz okno ustreljenem, nudi nekaj novih podatkov Büchli jeva že večkrat omenjena, pred kratkim izšla knjiga Mythologische Landeskunde von Graidjünden, Ein Bergvolk erzählt (1958), omeniti pa je tudi še nekaj sorodnih retijskih izročil. K Jecklinovi inačici pripovedke o Poslednjem oskrbniku Churskega škofa na gradu Alt Aspermont pri Trimmisu (Volkstümli- ches aus Graubünden (1874, ^1916, 376—378), ki je le kratko omenjena v SE XI, 65 z op. 54, prinaša Büchlijeva nova knjiga dve sodobni inačici, kratki in značilni, ki spričujeta, da izročilo med ljudstvom še živi. Povedala sta mu jo v Trimmisu 87-letni Florijan Gadient (r. 1868) in za 22 let mlajši Johannes Gadient. Jeoklinove dokaj obširne pri- povedke zaradi pomanjkanja prostora v SE XI, 65 ni bilo mogoče mo- tivno označiti; inačica starega Florijana Gadienta zaradi svoje strnje- nosti to označitev popolnoma nadomešča:^ Na »Hagschlößli« — Obzidanem gradiču, t. j. Alt Aspermontu — je bil tudi takšen (nasilen) grajski gospod. In ta je imel deklo, ki je nekoga rada imela, nekega fanta. Pa sta se dogovorila: ona, dekla, mu bo obirala uši, dokler ne zaspi. In ko zaspi, mu hoče belo rutico na glavo položiti. In on je tedaj zunaj spal pred gradičem. In ta (fant) je bil tedaj na drugi strani pripravljen, onstran na hribu med Molinaro in Sayesom; in ko je rutico na glavi nasilnega gospoda zagledal, je od tam čez ustrelil s puščico in ga tam zadel. In od tedaj se imenuje ta polica v gozdu strelceva polica (ds Schützabödeli). — Krajša inačica Johannesa Gadi- enta (r. 1890) dodaja na koncu še tole: Potem je grad razpadel.^ Bistveno enaki sta pripovedki iz Putza v Prätigauu in iz Castelsa v Schanfiggu. Ločita se od aspermontske pripovedke le po tem, da v obeh ustreli fant nasilnega graščaka iz velike daljave; ujemata pa se v tem pogledu z Beitlovo pripovedko o vitezu s Halbensteina na Vorarl- berškem (SE XI, 64 in op. 49), le da tam kmet nasilnika ustreli s sta- rinsko puško na vilice (Standrohr), tu pa s puščico s samostrela ali loka. Prätigausko pripovedko je povedal Büchliju v aprilu 1934 v Do- lenjem Pulzu (Unter-Putz) Simon Dons (1862—1943):' Gospod na Chaschtelsu je ugrabil dekle iz Fiderisa (Fiderisch) na grad in jo v gradu pridržal. Ta je imela ljubega doli v Fiderisu. Temu je potem dala vedeti, da gospod vselej opoldne na vrtiču spi — Luschtgärtli — * Arnold Büchli, Myth. I, 100—101. Najprej Florijan Gadient govori o poginu nasilnika na gradu Rucliabärgu, ki ga mlatiči na skednju s cepci ubijejo — o tej pripovedki bomo še čuli — nato preide na pripovedko o zadnjem aspermontskem grajskem gospodu, ki jo začne z besedami: Und denn dä uf'm Hagschlößli, dot isch au aso a Burghehr gse. ^ Büchli, Myth. I, 89. Dr Vogt va Aschpermont: »... Denn isch d Burg ingganga.« ' Büchli, Myth. I, 224: Dr Hehr uf Chaschtels. 156 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C Z glavo položeno njej na krilu. Naj le pazi: ovila ho gospodu rdečo ruio okoli glave. Tedaj je fant od Fiderisa sem s samostrelom gospoda ustrelil. Da, to je daleč! Zadel ga je in tedaj je ona pač prosta po- stala s tem. Pripovedko iz Castiela v Schanfiggu (vzhodno od Chura) je Büch- liju povedal Hilarius Paii-Kessler (1859—1939):* Fant reši v njej svoje dekle, domačinko iz Castiela, zalezovanja njenega gospodarja, gra- ščaka na Calfreisenu, s tem, da ga dekle uspava vrhu gradu — glavo ima pri tem na soncu, da je dobro vidna, to nadomešča robec — in ga fant ustreli s puščico, sproženo na veliko razdaljo iz vasi Carschlingga — (po drugih iz Castiela). — Büchli pravi na koncu, da sta to pripo- vedko pripovedovala tudi Ulrich Beeli (1877—1950) v Molinisu in Anna Fleisch-Heinrich v St. Petru (r. 1873—1948) — ime Fleisch je retoromansko iz Felix (Büchli, n. d., 468); Büchli misli, da je stara in priljubljena prav zaradi neverjetne daljave strela.^ Odrekla pa je vero tej pripovedki Eva Fleisch v Lüenu (1865 do 1945), ki je povedala Büchliju drugačno izročilo o poslednjem gospodu Calfreisenskem:^ Dal je baje dve ženski živi zazidati; groznega kri- čanja služabniki niso mogli prenesti; tudi so se bali, da ne bi še njim kaj enakega napravil, pa so graščaka ubili. Büchliju je povedal Johannes Heinrich (1864—1944) iz Castiela še drugačno pripovedko o poslednjem graščaku Calfreisenskem:' Calfrei- senski da je poslal hlapca v vas po par volov. Kmetje ga zavrnejo, češ gospod sam naj pride ponje. Ko pride, mu kmetje reko, če vzame voli, naj vzame še jarem in jaremsko podlogo, oboje je na gumnu. Res jih gre iskat, tam ga pa mlatiči s cepci pobijejo. Enako pripovedko je povedal Büchliju oče Ludwig Hartmann (1861 do 1940) v Trimmisu o poslednjem graščaku na Ruchenbergu pri Trimmisu,* le da kmetje graščaka, ko pride sam po voli, prijazno po- vabijo, naj gre na gumno gledat, kako lepo žito imajo, no in na gumnu... — To da se je zgodilo »uf em Tenn uf Cardufi. V tej pripovedki je švicarski kmet romantično zgodbo o ugrab- ljenem dekletu in gosposkem nasilniku, v gradu s puščico ustreljenem, vso preodel s kmečko obleko: ugrabljeno dekle so zamenili voli ali ' Büchli, Myth. I, 532: Der Pteilschuß von Carschlingg nach Calfreisen. * Büchli, Myth. I, 532: Sie (die Sage) ist jedenfalls alt and volkstümlich gerade wegen der kühnen Anahme der großen Schußweite, die einen wahren Adlerblick des Pfeiischützen voraussetzt. Die scheinbare Unmöglichkeit, mit einem Pfeil zu treffen, befremdet die Bauern heute noch, reizt aber auch, von dem Schuß immer wieder zu erzählen. " Büchli, Myth. I, 556, In der Burg z' Ggafreißa. — Na koncu zgodbe je še dejala: Das hed ds Volk gglaubd, nid das von däm Pfeilschuß va Ggaschtiel aus, was mä-n-au ättä ghöörd. ' Büchli, Myth. I, 533, Der letzte Burgherr von Calfreisen. * Büchli, Myth. I, 57; Büchenberg. K pripovedki pripominja: Wie z. B. in La Punt-Camues-ch, so zeigte man auch hier in Trimmis das Tenn, wo der Schloßherr getötet worden sein soll. Einer Straßenverbesserung zuliebe wurde das Haus auf Cardufi 1953 abgebrochen. 157 Ivan Grafenauer kupi žita, grad se je spremenil v gumno, strelec je postal mlatič, lovčeva puščica pa mlatičev cepec. Takih pripovedk v Grardjündenu ni malo. Kar več nadaljnjih inačic govori o poslednjem Ruchenberžanu,' druge pripovedujejo o poslednjih graščakih na Facklasteinu pri Igisu,^" na Neuenburgu pri Untervazu,^^ vse v Renski dolini. V okolici Haldensteina in Trimmisa ob Renu se je značilni sklep te pripovedke, smrt nasilnikova pod mlatičevimi cepci, zlepil (konta- miniral) z inačicami pripovedke o vitezu nasilniku, ki se izogne tedaj, ko kmetje zavzamejo njegov grad, ponižujoči kazni s tem, da na konju, sam ali z ugrabljenim dekletom na sedlu pred seboj, skoči čez ozidje in v prepad, da se ubije — zdaj pa okoli razvalin straši. Take pripovedke, nezlepljene, se pripovedujejo n. pr. — brez dekleta v sedlu — o grofu s Solaversa, zdaj razvalini v Prätigauu,^^ o graščaku na Trimonsu pri Trimmisu,^' — z dekletom v sedlu: o poslednjem oskrbniku gradu Hoch Realt (Hochätien) pred vhodoan v Via mala ob Zadnjem Renu (Hinterrhein), ki skoči v sotesko, ki nikogar več ne vrne; straši pa kajpada sam.^* V kontaminiranih inačicah, treh zapisih o poslednjem nasilniku na gradu Liechtensteinu pri Haldenbergu^" in enem zapisu o trim- " Dietrich Jecklin, Volkstümliches aus Graubünden, Chur (1874, ^1916), S. 218—219: Der letzte Zwingherr von Ruchenberg — po J. Meierju ¦— A. Büchli, Sagen ans Graubünden P Aarau (br. let.), str. 205: Der letzte Ruchenberger v priredbi učitelja J. U. M e n g a — Sodobne inačice pri Büchliju, Myth. I (1958), str. 100 po pripovedovanju Johannesa Gadienta, str. 89 po pripovedovanju Floriana Gadienta iz Trimmisa. " D. Jecklin, n. d., 280: Die letzten Herren von Facklastein — govori o dveh poslednjih graščakih, le inačica o prvem spada sem (drugi pogine zaprt v podzemnem rovu. — Sodobna inačica pri Büchliju, Myth. I, str. 120. Der Vogt von Fagglastain, povedal Salomon Barfuss. ** D. Jecklin, n. d., 526: Der letzte Herr von Neuenburg — sem sodi le pripisek k pripovedki, priobčeni po Sererhardu, Einfalle Delineation, ki ne spada semkaj; pripisek se glasi: Nach anderen soll dieser Zwingherr auf einer Tenne mit Flegeln erschlagen worden sein. — Sodobni inačici pri Büchliju, Myth. I, 21: Dr letscht Vogt de Nöüwaburg po pripovedovanju Petra Bürklija (1847—1942) iz Untervaza; n. d., 23: Der letzte Burgherr von der Neuburg, povedal po dedovem pripovedovanju 1955 Lorenz Hug, učiteljev brat (rojen 1901). *- Alfons Flugi, Volkssagen aus Graubünden, 1843; Vernaleken, Alpensagen 1858, št. 234. Der Graf von Solavers, po Flugi ju; D. Jecklin, n.d., 478, po Flugi ju; A. Büchli, Sagen aus Graubünden II (br. let.) Aarau, Str. 62—63, po Vernalekenu. " Sodobna inačica pri Büchliju, Myth. I, str. 57, zelo kratka, povedal Ludwig Hartmann: Dem Roß vam Burghehjr uf Trimons händ d Pura d Augä zoabbunda, und asou hed er uf'm Roß müösa über d Wand aha. Läbig ischt er nümma gsi, wo er dunna ancliun ischt! " A. Büchli, Sagen aus Graubünden II, 63. A. Büchli, Sagen aus Graubünden II, 63—64; sodobne inačice pri Büchliju, Myth. I, str. 3: Dr letscht Zwinghehr vo Liachtastain, povedal leta 1934 Jakob Lutscher (1856—1945); str. 7: Diä Zwinghehrä vo Liachtastain, povedal leta 1934 Lienhard Batänier, oba v Haldensteinu. — K posrečenemu 158 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — C miškem graščaku (gradu Trimonsa?), se vitezu, ki pokliče hudobca na pomoč, skok posreči, da jo unese; Liechtensteinca pa zasačijo žens-ke in ga .s cepci ubijejo. V pripovedki o trimmiškem nasilniku pa je ta konec nadomeščen s pripomnjo, da so kmetje nato grad zavzeli.^" V Graubiindenu je ohranjenih še drugih in drugačnih izročil, kako so kmetje, pa tudi pošteni vitezi, kaznovali nasilne fevdalne gospode. Značilno pa je, da je v bivših habsburških deželah v Alpah ohranjenih le prav malo takih pripovedk — pač zato, ker je bil boj zoper fevdalno preoblastnost v Švici uspešen, v bivših habsburških deželah v Alpah, tudi na Slovenskem, pa so bili kmečki upori v krvi iin solzah potlačeni, pri nas kar z zverinsko brezsrčnostjo — ljudstvo pa se tega ni rado 6-pominjalo. Korekturna opomba k članku III — Mrliči v snegu: K memoratom, stvarnim poročilom o shranjevanju mrličev v snegu ipd. (prim. Fabula I, 1957, 32 ss; Alpes Orientales, 1959, 13 ss), je zdaj dodati še enkratno sporočilo iz Makedonije v članku Todora Manoviča : »Po Južnoj Srbiji. Medu Sastma, našim srednjovekovim rudarima« (beogr. Vreme, g. XIII, bir. 4151, 28. jul. 1933, str. 4, stb. 4). Nanj me je opozoril proif. dr. M. S. Fili- pov i ć iz Sarajeva s pismom z dne 26. junija 1959, za kar mu izrekam toplo zahvalo. Pokopališče v Preseki v Makedoniji je sredi strmega hriba; mrliče prena- šajo tja — brez krste — na hrbtu ali na prekrižanih motikah. Mogile sO' obrasle s hrastom in divjim oskorušem. Težko jih je izkopati v tem ostrem kamenju in »pj'oletne vode otkrivaju plitko ukopane leševe i snose ih u provaliju«. Ustrezni enkratni dogodek' pa je de-ta: (M SMk 1.) Bilo je to zimus, nešto prije Sv. lovana. Mraz skamenio i kao čelik očvrsnuo zemlju. Raka za jednog Presečanina, makar i najplitvija, do ispod kolena, nikako da se iskopa. I, šta će drugo? Pop ... čutke obavi opelo. Pratnja, zavejana snegom, razbeži se pred kijametiom i cičom. Grobari nekako pričvrste mrtvaca uzetom za najdeblju granu oskoruše i dobegnu u tople ko- libe ... Kada su snegovi stali da koipne sahrainili su ga po običaju. skoku z gradu in čez skalo prip'Ominja Büchli, Myth. I, 7: Über die Fels- wand, auf der die Ruine Liechtenstein steht, hinunter ist tatsächlich schon mehr als einer gefallen und doch mit dem Leben davongekommen. Jos. Schwarz erzählte, er habe einst einen Hüterbuben im Gestrüpp unterhalb aufgehoben und ins Dorf getragen. — Nachforschungen ergaben, daß es sich nicht um einen Hirtenbubem, sondern um eine Söhnlein von einem Churer Zahnarzt gehandelt hat. Der elfjährige Heinz Rüedi, Bruder von Dr. med. dent. Gustav Rüedi, hatte sich im Sommer 1925 beim Blumenpflücken — es wachsen dort Steinnelken — aus dem Tor der Ruinenfront zu weit hinaus gewagt und fiel hinunter, zuerst in das aus dem Gestein ragende Gestrüpp und dann bis auf den Grund der 65 m hohen Felswand, wo er von dem Haldensteiner bewußtlos aufgehoben wurde. Von seinen Verletzungen am Kopf und an der Schulter geheilt, stieg der Knabe vier Wochen später auf den Calanda (Haldensteiner Calanda, zahodno od Rena, 2808 m). Derselbe ist jetzt Direktor der Fabrik Suchard. " A. Büchli, Myth. I, str. 89: Die Burgherren von Trimmis. Povedal Johannes Gadient (r. 1890): Am par urchegi Purä siend üf und heiend dr Vogt vä Trimons wella gfanga nähn. Das ischt ds eltiischt Schlöszli vä Trümmis gsi. Doa hei'r a Sprungg uf ds Rosz tan und hei's in d Müliwis äbgsprengt. Nänhär heiendsch d Burg erstürmet. 159 Ivan Grafenauer Zusammenfassung ZUSAMMENHANG SLOWENISCHER VOLKSSAGEN MIT RÄTISCHEN — C VII. Weitere Ermittlungen und Ergebnisse 1. Zum Aufsatz I. Grenzlauf Die Bedeutung der slomenisch-kroatischen Gruppe der Grenzlaufsage für die Ursprungsfrage der neuzeitlichen Fassungen konnte in der Slamistischen Revue (SR X, 1957) und dem Slomenischen Ethnograph (SE X, 1957) megen Raummangels kaum mit einem Schlußsatz berührt merden. Bisher nicht beach- teter Stoff und neuere Forschung haben eine eingehendere Darstellung dieser Frage zur Notwendigkeit gemacht. Jakob Grimm hat in der akademischen Vorlesung ^Deutsche Gr en z alt er tum er« vom 27. Juli 1845, VI. Grenzstreit (Anm. 1) aus dem gesamten Sagenkreis die tragische Gruppe besonders hervorgehoben mit dem Kennzeichen des Grabmals als Grenzstein, wobei er auf den Zusammenhang mit dem vorzeitlichen Bau- und Grenzopfer lebend eingemauerter, bzw. be- grabener Menschen aufmerksam gemacht hat. Damit verknüpfte er aber die vorgefaßte Meinung von der Unabhängigkeit der schweizerischen Fassungen von der antiken Sagenform. Und daran hat ein Jahrhundert niemand zu rühren gewagt. Diesem Irrtum trat erst Dr. Lutz Röhr i ch ernstlich entgegen in seiner Abhandlung y>Ei n e antike Grenzsage und ihre neuzeit- lichen Parallelen.« (Anm. 2 a), in der er namentlich die antiken Quellen eingehend beliandelte und zu den drei römischen Autoren, die Grimm berück- sichtigt hat, Sallust, Valerius Ma.vimus und Pomponius Mela, auch den klein- asiatisch-griechischen Autor Philaen, den J. Grimm nur in einer Fußnote ganz flüchtig erwähnt hat. Als wichtigstes Resultat seiner Abhandlung be- zeichnet aber der Autor selbst die Feststellung (Anm. 10 a), daß in der Grenz- laufsage »offenbar nicht der Grenzwettlauf das historisch Primäre ist, sondern die ungerecht erscheinende Grenze, für die nun in der Volkserzählung eine Erklärung gesucht und im internationalen Motivvorrat auch gefunden wird«. Die slowenisch-kroatische Grenzlaufsage vom Blutstein auf den Gorjanci (Uskokengebirge) hat diese Feststellung bestätigt; zugleich sind die lebend begrabenen Läufer dieser Fassungen Zeugen für die Richtigkeit des von Jakob Grimm erwähnten Zusammenhangs der Sage mit den Grenzopfern der Vorzeit, aber auch gegen die Richtigkeit seiner Zurückweisung eines (un- literarischen) Zusammenhangs der schweizerischen Sage mit der Antike. Es ist klar, daß die schweizerische und die slowenisch-kroatische Grenzlauf sage trotz der weit gespannten Entfernung ein Ganzes bilden. Und die neu hinzugetretenen Fassungen bilden eine Brücke über diese Entfernung. Vorerst bezeugen zwei bisher nicht beachtete slowenische Kurzfassungen der Blutsteinsage mit Grenzlauf (Anm. 12: von An t. Les jak 1927, Rud. B a d j ur a 1955) die Echtheit der von J. A. Babnik in barockem Stil redi- gierten Sagenform (1878) unter Richtigstellung einiger nebensächlichen »Berich- tigungen«. Der ^Enzstein« der ladinischen Fassung aus Enneberg in den Dolo- miten (Anm. 14) erinnert lebhaft an den Blutstein, gleichzeitig an das Lebend- begraben in der slowenisch-kroatischen und antiken Sage. Der Grenzlauf ist allerdings durch eine Art von Wette ersetzt, die Sennin aber, die durch ihre Anrufung »Jesus, Maria!« dem bösen Feind Halt gebietet, mutet als Rest der Braut eines der Läufer in der slowenisch-kroatischen und vorarlbergischen Sagenform an. 160 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi Den Grenzstein als Sterbeplatz bei Derkümmertem Grenzlauf treffen wir in einer Sage aus dem slowenisctien Anteil des Untergailtales in Kärnten (Anm. 15—16), aber auch das Geistern wie in der ladinischen Sage. Verkümmert findet sich der letztere Zug auch in einem Sagenrest aus dem Rosentale (Anm. 17). Ein Wettlauf in der gleichen Richtung (statt des Grenzlaufs gegenein- ander) zur Alp und das Einkerben eines Kreuzes in einen Fels als Zeichen der Besitzergreifung mie in der Vermuntsage in Vorarlberg erscheint in einer von Baudouin de Courtenay im slowenischen Resiatal in der Friaul auf- gezeichneten Sage (Anm. 20). Die gegenseitigen Zusammenhänge von Ost zu West und von West zu Ost, alles auf ehemaligem rätisch-, bzw. norischromanischem Boden, bezeugen die Grenzlauf sage des Ostalpengebietes als ein Ganzes, aber auch ein Ganzes mit der antiken Sage, die ja nicht nur in Nordafrika, sondern auch in Kleinasien nachgewiesen ist. 2. Zum Aufsatz III. Tote in strengem Winter in Schnee verwahrt Die Anzahl der Memorate dieser Art (3 slow., 2 deutsche) hat sich seit 1957 mehr als verdoppelt (um 1 slow., 5 dt., 1 frz.); so auch das Verbreitungsgebiet. Das slowenische Memorat, Solčava betreffend, liat M. Matičetov in Rute-Ruttach (Urpfarre St. Michael b. Bleiburg) aufgenommen. Die deutschen stammen aus dem Paltental (F. S. Finžgar, 1957, aus der Zeit vor 1859), von Galtur im Paznauntal in Tirol (J. MatI briefl. 1957), aus Trimmis in Graubünden (Anm.5, A. Büchli 1958), aus dem Böhmerwald (Schramek 1915) und dem Schwarzwald (kontaminiert, B au sin g er 1957 briefl.). Das französische ist aus La Bourdonnais (A. Bernardu. S. Gagnon 1954). Diese Memorate, sowie jene drei (zwei slow., ein kroat.), die von Mumi- fizierung der Leiche im Rauch berichten, zeugen von einer noch sehr primitiven Wohnkultur. 5. Zum Aufsatz IV. Der wilde Mann als Käser Anschließend an etymoiogisch-kulturhistorische Erklärungen slamischer Wörter für Käse (Anm. 1 und 2) werden aus Südtirol zwei weitere Fassungen der Sage vom milden Mann dem Käser nachgewiesen (Anm. 3 und 5 nach Schneller), sowie eine vom Kasmandl aus dem Pustertal (Anm. 8 nach Heyl). Im Verzeichnis (SE XI, 53) wären sie nach Nr. 9 einzuschalten. 4. Zum Aufsatz V. Netek, der Ungedeih Eine Bemerkung Pirkovičs über vermutliche meteorologisch-atmosphäri- sche Ursachen der Mißernten in den Hungerjahren 1814—1817 bedarf noch der Nachprüfung. Zu der in Anm. 32 a (SE XI, 57) erwähnten Abhandlung vom Ungedeih und der Nächtlichen Wandrerin, der Pestfrau, wird eine von Dr. Janko Glazer in seiner Kritik des I. Bd. des Gesamtwerkes von Anton Aškerc (SR II, 1949, 159) veröffentlichte Sagenvariante von der Nächtlichen Wandrerin Kolera nachgetragen. Am Schluß einige Literaturnach- weise nach der neuen Auflage von Stüh Thompsons Motiv-Index (Copen- hagen 1957) und anderen. 5. Zum Aufsatz VI. Der durchs Fenster erschossene Raubritter Zu dieser Sage — hier handelt es sich nicht um Raubritter, sondern um Gewalt- und Zwingherren — wird nach A. Büchli s Mythologischer Landes- kunde von Gräubünden I (1958) eine Reihe Varianten meist aus dein Rheintal u Slovenski etnograf j^^^ Ivan Grafenauer nachgemiesen (Anm. 1—5). Anschließend daran merden Varianten des ganz ins Bäuerliche übersetzten Typs dieser Sage besprochen: an Stelle der entführten Braut ist em Paar Ochsen oder Kornfrucht getreten, an Stelle der Burg eine bäuerliche Tenne, an Stelle des rächenden Jägers bäuerliche Drescher, an Stelle des Pfeils und Bogens oder der Armbrust Dreschflegel (Anm. 7—11). Der Schluß dieses Typs wird auch in Varianten der Sage vom Gemaitherrn übertragen, der aus der von Bauern eroberten Burg zu Roß sich in den Abgrund stürzt (Anm. 12—16). Zum Schluß merden die Ursachen ermähnt, warum der großen Anzahl solcher Sagenfassungen in der Schweiz nur so roenige in den ehemaligen habsburgischen Ostalpenländern entsprechen. U,2 KINETSKE OZNAČBE V SLOVENSKI LJUDSKI PLESNI TERMINOLOGIJI Radoslav Hrovatin Kinetičnost ali gibnost je že iz davnine elementarno STedstvo za izražanje človekovega doživljanja. Čeprav morejo gibi sami imeti do- ločen pomen in tako nastopati kot nekaj samostojnega, pa je gibnost najpogosteje spremljevalni pojav, ki je povezan z drugimi oblikami izražanja, zlasti z govorom in glasbo. V muziki sami je poleg zvočnosti, ki prevladuje, obsežena tudi gibnost. Zato čutijo pevci potrebo po gestikuliramju, medtem ko de- lajo instrumentalisti med izvajanjem običajno izrazite kretnje oziroma opravi to mišičevje, ki je pri muziciranju izredno napeto in razgibano. V zboru in orkestru je to opaziti pri dirigentu. Seveda je gibnost pri muziciranju nekaj, česar se izvajalec pogosto niti ne zaveda in so mu gibi nekaj spontanega, čeprav je izrazit smisel za gibnost pogosto osnovni pogoj za dobro muziciranje. Nekaj podobnega velja tudi za gestikuliranje v živahnem govoru. Prav tako pa gibne oblike izražanja pogosto nastopajo povezane z zvočnostjo. Predvsem velja to za plesanje. Razgibani plesalci čutijo .potrebo, da udarijo z nogo ob tla ali da tlesknejo z rokami itd. Prav zato večina ljudi želi plesati ob zvokih muzike. Povezanost med gibnostjo in zvočnostjo je obstajala torej že v davnini in poročila o tem imamo tudi v antični sredozemski kidturi, v kateri sta bili označbi za korevtično umetnost (cliorea) in zborovsko glasbo (chorus) sorodnega izvora. V obeh pomenih sta obe antični označbi še dandanes v uporabi v jugoslovanski kulturi. »Hor« v srbo- hrvaščini ali »kor« v slovenščini pomeni zbor. »Oro« v makedonščini pomeni isto kot »kolo«. Verjetno je podobnega izvora tudi slovenska označba za ples »roro« v Brdih pri Gorici.* Diferenciacija pojmov je nastopila kasneje kot posledica delitve dela tudi na področju plesanja. Glede na to, da je bila gibnost prvotno povezana z drugimi oblikami izražanja, tudi prvotne označbe gibnih dejanj niso izhajale samo od oblik gibanja. Zato izvirajo označbe gibnih dejanj iz različnih izraznih oblik, pogosto pa tudi od funkcije gibnega izraza, in drugih okolnosti.^ Posamezne označbe za ljudske * Lasten terenski zapis v Brdili leta 1953 (Terensko gradivo v Etnograf- skem muzeju v Ljubljani). - Radoslav Hrovatin, O slovenskem ljudskem plesu (SE III-IV, 1951, 294). »'* 165 Radoslav Hrovatiu plese in plesanje pogosto ne podajajo dovolj jasno obliko gibanja. Zaradi tega je treba posamezne besedne označbe za plesanje opazovati z različnih vidikov. Izhodišče za opazovanje kinetskih pojavov v slovenskih ljudskih običajih je skušal F. Marolt podati z označbo »gibno-zvočni obraz«.' S to označbo je nameraval podati sočasno analitično dve različni prvini ljudskega izraza, sintetično pa povezanost obeh prvin v nerazdruž- Ijivi skupnosti v pojavu samem. Pripomniti pa je treba, da je v praksi sintetično predvsem dojemanje pojava kot celote pri avtopsiji na te- renu, medtem ko je eksaktno razpravljanje v večji ali manjši meri vedno tudi analitično, zlasti kadar je omejeno na -posamezni predmet razpravljanja. V pojavu samem v okviru ljudskega običaja nastopajo poleg zvočnih in gibnih prvin še tudi druge oblike izražanja, katerih pomoček so noše, razni rekviziti, okolje itd; Tako pomeni samo obrav- navanje gibnosti in zvočnosti tudi že neko omejitev na določen pred- met, ki ga je mogoče omejiti tudi na samo zvočnost ali tudi na samo gibnost, vse drugo pa upoštevati, kolikor je potrebno. Vsesplošna povezanost gibnosti z drugimi pojavi je vidna tudi, če se omejimo na eno izmed najbolj razvitih in izrazitih oblik gibnosti, kot se kaže v plesanj u.* Ljudski izrazi za plesanje morejo izhajati iz splošnih označb za gibanje ali iz označb za posebne oblike gibanja pri plesanju, ali pa se opirajo le na neke posameznosti pri plesnih gibih. Kolikor bolj določno se omejuje posamezna označba le na neko kinetsko prvino, toliko bolj jasen je pomen ustrezne označbe in tem bolj ustaljena je njena uporaba. Splošne kinetske označbe za plesanje so spremenljive glede na razne okoliščine v teku zgodovinskega razvoja. Zato je treba te označbe uporabljati s primerno previdnostjo in izredno pazljivostjo. Tem splošnim označbam so posvečena naslednja opazovanja, ki v tem omejenem obsegu ne zajemajo vseh primerov, temveč predvsem opo- zarjajo na probleme. Za plesanje uporablja slovensko ljudstvo celo vrsto izrazov iz istega korena : plesati, ples, pie s al ec, plesalka (plesec, plesač, plesar itd.), plesišče ipd. Z njimi je izraženo nekaj sploš- nega, vendar pa določnega, saj pomeni dandanes že razvitejšo in opre- deljeno obliko gibnosti. Čeprav je prvotno ta označba mogla pomeniti tudi kako drugo obliko gibnosti, je v našem sedanjem pomenu znana tudi nekaterim drugim slovanskim narodom (srbhrv. ples, češ. ples. ' France Marolt, Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana (Koroški zbor- nik 1946) in Gibno-zvočni obraz Slovencev (Slovenske narodoslovne študije, III. zv., Ljubljana 1954). * Plesanje je splošna O'značba za določeno vrsto gibanja âloveskega telesa. Ples pa je posamezen določeni primer plesanja. 164 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji rus. pljaska itd.). Dandanes moremo z označbo ples imenovati najraz- novrstnejše oblike plesanja, za katere je tipična tako horizontalna kakor tudi vertikalna smer, to je na vse strani, čeprav nekateri ome- jujejo izraz »plesati« tudi le na ritmične kretnje, izvršene z nogami«.^ Tako moremo torej z izrazom plesati označiti vse kinetične oblike, kot so: prenosi in geste nog, geste ostalih delov telesa, to je horizontalno premikanje v vse smeri, vertikalno gibanje navzgor in navzdol, obrate celega telesa in posameznih delov, pa tudi vse pozicije telesa, ki na- stanejo med plesanjem posameznika ali skupine plesalcev.^ Iz tega je razvidno, da je s to označbo podana predvsem formalna stran kinetskega izraza. Omejitev na ta pomen pa je relativno mlaj- šega datuma, ko se je že izoblikovala zavest o diferenciaciji kinetskih pojavov in ko se je že zrahljala miselnost o magičnem, mitičnem ali obrednem globljem pomenu raznih tipičnih kinetskih oblik. Ta označba za plesanje je znana po vsem slovenskem etničnem ozemlju. Poleg nje pa obstajajo tudi dialektične označbe splošnega pomena, ki so omejene na večje ali manjše območje. Izraz rajati (rejati) je znan predvsem po severnem Gorenjskem in po Koroškem in deloma na Štajerskem. Ta označba se uporablja tod tudi tako splošno kot drugod izraz »plesati«. Zato izvajajo iz nje vse druge ustrezne označbe : raj, reje, rajavec, rajkinja, r a j i š č e itd. Glede na to, da uporabljajo to označbo za plesanje tudi drugi Slovani, ki mejijo na Nemce (Cehi in Lužiški Srbi), jo je F. Mi- klošič izvajal iz srvn. »reie«.' Yendar se beseda »raj« že od nekdaj uporablja tudi v drugih pomenih in jo poznajo tudi vzhodni Slovani (n. pr. rus. raj). Že F. Marolt je domneval pod označbo »rej« poseben star kranjski ples.** Pozneje pa je v esejistični komparativni obliki z rejanjem označil tudi ples »Cindara« iz vzhodne Štajerske in celo kolo iz Bele krajine.** Verjetno je na tej osnovi napravila dr. Z. Kumer, čeprav Ma- rolta kot začetnika te teorije ne omenja, tvegan poskus, da bi dala označbi »raj« omejen pomen za določen slovenski plesni tip. Pri tem se opira na znanega muzikologa C. Sachsa in skuša označbo »raj« uporabiti »kot ustaljenko za skupinski ples kot poseben tip, nasprotje parnega oziroma solističnega plesa«.^° Tako omejevanje te označbe pa vzbuja razne pomisleke. ^ Jakob Kelemina, Narodopisje Slovencev — ocena (SE vi-vii, 1954, 329). " Dr. Henrik Neubauer, Osnovi kinetografije i njena primjena u folklo- ristici (Rad kongresa folklorista Jugoslavije, Zagreb 1958) ter Kinetografija in njeni znaki (Slovenski ljudski plesi 1, Ljubljana 1958). ' Fr. Miklosich, Etymologisches Wôrterbuch der elawischen Sprachen, Wien 1886. * France Marolt, Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi (Kočevski zbornik 1939). ^ France Marolt, Živi spomeniki prabitnih rejev (Zbornik Zimske pomoči 1944). *" Dr. Zmaga Kumer, Plesni tip »raj« pri Slovencih (Treći kongres folklo- rista Jugoslavije, Cetinje 1958, 289). 165 Radoslav Hrovatin Kot je že bilo omenjeno, nporablja slovensko ljudstvo na ome- njenem Oizemlju izraz »rajanje« kot splošno označbo za plesanje. Zlasti ne omejuje te označbe na skupinski ples kot nasprotje parne-ga plesa, to je moškega in ženske. To moremo sklepati iz tekstov razmeroma starejših pripovednih pesmi, ki omenjajo ples v dvoje z izrazom »ra- jati«, tako n. pr. pesem »Hudič vzame rajavko:.. .^o prvo vižo ra- jata .. .«^^ Se bolj nas morejo o tem prepričati teksti »poskočnic«, ki se pogosto uporabljajo kot plesne pesmi za plesanje v dvoje (tudi v troje), tako n.pr.: SNP 3617 (Kanalska dolina), SNP 3638 (Zilja), SNP 3622-23 in 3642-43 (Rož), SNP 3657 (Podjuna), SNP 3646-47 (Kranjska) itd. Seveda ni bilo s tem nameravano omejiti to označbo na plesanje v dvoje. Pač pa poznajo Korošci poseben ples v obliki krožne skupine z imenom »Rejta«.^^ Tudi Čehi uporabljajo poleg splošnega izraza »rej« posebno ime »Rejdovak« za star poskočni ples.^' Vprašanje je, ali je sploh primerno razporejati naše kinetske fol- klorne pojave v posebno oblikovno zvrst skupina in posebno obli- kovno zvrst pa r in ju postavljati drugo proti drugi. I. Otrin je v svo- jem poskusu sistematike oblik slovenskih ljudskih plesov sicer posebej navedel -»ples mešanega para« med -»oblikami z določenim številom oseb«. Prav tako pa je navedel plesne -»pare razporejene po krožnici« med -»oblikami z nedoločenim številom plesalcev«.'^^ Tako se je z naka- zano nedoslednostjo izognil obravnavanemu problemu oziroma je ne- hote pokazal, da je treba sistematiko naših plesov globlje zajeti. V naših skupinskih plesih nastopajo plesalci: kot posamezniki v gruči (koranti), kot posamezniki ali kot pari v sklenjeni krožni vrsti (kola v Beli krajini), kot nesklenjeni pari v nesklenjenih krožnih vrstah (Mafrine), kot sklenjeni pari v nesklenjeni krožni vrsti (Prvi rej pod lipo pri Zilji) itd. Torej nastopvajo v naših skupinskih plesih plesalci kot posamezniki ali kot pari. Zato ni mogoče postaviti plesnega para kot nekaj raznovrstnega v nasprotje s plesno skupino, izvzemši seveda nek posamezni primer. Mimogrede naj bo omenjeno, da se je I. Otrin tudi pri označbi »korantov« zapletel v nedoslednost. V citiranem delu jih je navedel kot primer za solo moški ples med »oblikami z dolo- čenim številom oseb« in tudi kot primer za g r u č o - s k u p i n o med »oblikami z nedoločenim številom plesalcev«.^' Tega problema sploh ni mogoče reševati zgolj formalistično. Ze od nekdaj so bili ljudski plesi izvajani skupinsko (seveda ne izključno!). Za razlikovanje raznih vrst plesanja v skupinah je važno predvsem, kakšen je odnos med posamezniki v skupini. V njej morejo posa- " Dr. Karol Štrekelj in dr. Joža Glonar, Slovenske narodne pesmi, I. do IV. zv., 1895—1923 (odslej = SNP), 83. " , ,o„e / j i • " M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894-1895 (odslej = Pleteršmk)^ g^^^d^g^ Ceško-slovenski slovar, Ljubljana 1929. 1* Iko Otrin, Oblike slovenskih ljudskih plesov (Treći kongres folklorista Jugoslavije, Cetinje 1958, 303). " Glej prejšnjo opombo. 166 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji mezniki nastopati kot samostojni individui ali le kot delci celote. Nekaj podobnega velja v posameznih primerih tudi za pare. Posa- mezen par more tvoriti v plesu neko plesno figuro kot delec celote ali pa kot funkcionalno samostojna enota. Za razumevanje tega je treba upoštevati tudi družbeno okolje, v katerem živi ples, ali pa funkcijo plesa v določenem običaju. Tega vprašanja v omejenem obravna- vanju ni mogoče dovolj nadrobno- obdelati, pač pa je to treba upo- števati, kadar obstaja namera podati neki tip plesa ali plesanja kot določen zgodovinski folkloTni pojav. Dalje je treba ugotoviti, da so skupinski plesi, zlasti tisti v skle- njeni krožni vrsti, na Slovenskem bolj tipični za vzhodna kot pa za zahodna območja, kjer je tipično plesanje v parih. Na vzhodnih ob- močjih med ljudstvom ni običajen izraz »raj« za določen ples. Poleg tega so skupinski plesi značilni tudi za vse druge pokrajine Jugo- slavije. Zato si ni mogoče zamisliti, da bi se mogla uspešno uveljaviti označba »raj« za naše skupinske plese glede na to, da ta označba iz- haja z območja, kjer je tipično plesanje v parih. Omeniti je še treba, da je po prizadevanju šole sicer skoro povsod po Slovenskem znan izraz »rajanje« za plesanje in igranje otrok. Ple- teršnik navaja stavek »Otroci rajajo« kot dolenjsko označbo brez omembe avtorja, medtem ko jih našteva kar celo vrsto pri izrazu »rajati« v splošnem pomenu plesanja za Koroško in Gorenjsko.*" Ver- jetno so tudi v tem primeru dobronamerno naši prizadevni romantiki ustvarili neko fiktivno folklorno predstavo. To pa ne opravičuje so- dobnih strokovnjakov, da bi tako omejeno označbo brez potrebe raz- širili na področje naše etnokinetologije. Končno je treba omeniti, da pomeni izraz »rajati« pogosto isto kot: veseliti se, zabavati se*' ipd., in da ga ne kaže v takih primerih zamenjati s plesanjem. Če bo torej nastala potreba po uporabi označbe »raj« za poseben slovenski plesni tip, jo bo mogoče uporabiti le za skupinske plese, sestavljene iz parov, in predvsem za plese ali plesanje na zahodnih območjih. Tak ples je že omenjeni »Prvi rej pod lipo pri Zilji«. Označba za plesanje igrati je znana predvsem na jugovzodnih slovenskih območjih (pa tudi po mnogih drugih pokrajinah Jugosla- vije). Verjetno so jo uporabljali tedaj, ko plesanje še ni bilo tako razvito kot posebna kinetska oblika, po večini slovenskega ozemlja. Danes jo uporabljajo skoro povsod le še za nerazvito plesanje otrok (podobno kot rajanje), vendar že pogosto v obliki povratnega glagola »igrati se«. Ta označba pomeni splošno tudi družabne igre odraslih. Izraz »igrati« pomeni tudi razne druge vrste gibnosti: n. pr. igrati na neki instrument, igrati neko skladbo, igrati neko vlogo v gledališču, igrati šah in druge družabne igre itd. Zaradi te splošne uporabe je koreografskoi označbo »igrati« spodrinil izraz »plesati«. V tistih krajih pa ali v njih soseščini, kjer uporabljajo izraz »igrati« za plesanje. *« Glej op. 12. *' Glej op. 12. 167 Radoslav Hrovatin Živijo običajno tudi priseljenci iz drugih pokrajin Jugoslavije. To da misliti, da gre za novejšo izpoisojenko. Tako uporabljajo na Dolenj- skem tudi izraz »igrati vrtec«,^** čeprav ples »vrtec« ni znan po drugih krajih Jugoslavije. Iz tega moremo sklepati, da uporabljajo izraz »igrati« v splošnem pomenu za plesanje, in da to ni označba le za do- ločeno obliko plesanja (n.pr. »igrati kolo«). V preteklosti, ko se na Slovenskem še niso diferencirale različne oblike gibnosti, pa je pome- nila, tudi gibnost v običajih, ki so vsebovali že bolj ali manj razvite plesne prvine, kot so bile razne pastirske igre.^" Poleg omenjenih splošnih kinetskih označb za plesanje, kot so »plesati« in »rajati« ali »igrati«, ki pomeni plesanje in druge oblike gibnosti, obstaja zelo splošna oblika gibanja tekanje. Čeprav se ta oblika gibanja zelo pogosto pojavlja v plesih starejših običajev, se vendar ustrezna označba malo uporablja v pomenu plesanja. To je mogoče zaradi premalo razvite diferenciacije gibnih prvin v takih »starejših plesih«. K temu je treba še dodati, da pri takem »plesanju« tekanje pogostoma postopoma prehaja v koračenje in nasprotno, kar tudi more biti ovira za enotno označbo. Iz kinetske označbe za tekanje izhaja ime »lavlarji«^" za pustne tekače v Cerknem. Ze K. Štrekelj je skušal poiskati zvezo med označbama »kurent« in koledniškimi obhod- niki »Kurrentschiiller«.^^ Čeprav sega izraz »kurent« v starejše kul- turne sloje,^^ pa se je mogla taka povezanost imena pojaviti v času, ko se je kurentovanje zbližalo s koledovanjem po funkciji in gibni obliki. V današnjem kurentovanju na Dravskem polju je poskako- vanje bolj značilno kot pa tekanje, ki se pojavlja tudi v drugih obi- čajih, ne da bi bila ta gibna prvina posebej imenovana z neko svoje- vrstno označbo. Na koračenje (stopanje) se opira oznaka slovenskega srednje- veškega plesa, kot ga omenja mladi Lucidarius: daz mir mindischen irete n«^^ (podčrtal R. Hrovatin). Čeprav italijansko ime plesa »la Schiava«''* (furlansko »la Sclave«)^" prav tako izhaja iz etnične označbe, pa verjetno pomeni alpski poskočni ples »Štajerč«. Lasten terenski zapis v Št. Jerneju na Dolenjskem leta 1952 (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani). Glej opombo 5. Niko Kuret, Pustne seme na Cerkljanskem (Et 17, 1944) in Ans der Maskenwelt der Slowenen (L. Schmidt, Masken in Mitteleuropa, Wien 1955, 212—215). " J. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930, 12. Ivan Grafenauer, Narodno pesništvo (Narodopisje Slovencev II, Ljub- ljana 1952). Dr. Jos. Mantnani, O jugoslovanski glasbi. III. Slovenska glasba (Zbori III, 1927, 1). Glej op. 5. Valentino Ostermann, La vita in Friuli I, Udine 1940, 478. Prim. Milko Matičetov, Slovenci v delu furlanskega folklorista V. Ostermanna (Razgledi IV-1949, 567). Po lastnem terenskem zapisu v Žagi leta 1952 (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani) ga imenujejo tudi »Sclaf«. 168 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji Že izza konca srednjega veka je znana sekta »skakačev«,^' ki so dobili ime po kinetski obliki, za katero je značilno gibanje tudi v vertikalni smeri. Skakanje in poskakovanje je za naše ljudske plese zna- čilno zlasti v severozahodnih goratih krajih. Seveda pa ni treba iskati vzroka za to tradicijo samo v geofizičnih pogojih.^' V ljudstvu je ohranjen spomin na nekdanjo tradicionalno verovanje, da vpliva ple- sanje v višino na ugodno rast posevkov.^* To je pač obreden ostanek davne magije. Tako so- do' nedavna po Cerkljanskem koledniki zaple- sali ob prihodu v hišo kot prvi poskočni ples »Jejdovo«,^" to je ples za dobro rast ajde. Poleg tega so plesali posebne plese tudi za repo, proiso itd. Vse to je nedvomno tudi pospeševalo tendenco k vertikalni kinetičnosti. Izvajanje ustreznih plesnih gibov pospešujejo melodije posebnega ritmičnega ustroja v trodelnih metričnih skupinah. Pri zapisovanju so melografi podaljšali prvo ali drugo ritmično vrednoto. Tako so nastali značilni, tako imenovani »punktirani ritmi« v naslednjih figurah: Prva figura (a) je bolj tipična za zahodnejša, druga (b) pa za ^-zhod- nejša slovenska območja. Razni avstrijski raziskovalci'" so pa že do- gnali, da dejansko izvajanje na terenu ne ustreza gornji stilizaciji in menijo, da je omenjeni ritem težko zapisati v racionalnem razmerju. Naši melografi so se v novejšem času tej ritmizaciji približali z na- slednjima ustreznima stilizacijama figur:'* Meniti moremo, da živijo te s posebno ritmizacijo povezane ki- netske prvine v zavesti naših ljudi. Zato jih tudi izražajo v svojih pesmih: Ko plešem jaz z majo, Storil bi skok. Ko bi stropa ne b' blo. Do strehe oisok. (SNP 3641) Dr. Fr. Kovačič, Protestantizem v Iztočni Štajerski. Dodatek (Trubarjev zbornik 1908, 120—121). " France Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev. Prim. tudi moje opombe v SE IIl-IV, 1951, 295 in SE X, 1957, 194. '^'^ Boris Orel, Slovenski ljudski običaji (Narodopisje Slovencev I, 1944, str. 317). Lasten terenski zapis na Cerkljanskem leta 1954 (Terensko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani). ™ Ernest Hamza in Ervin Schaller (Richard Wolfram, Die Volkstanze in Osterreich und verwandte Tanze in Europa, Salzburg 1951, 187—188). Glej mojo oceno dela iz op. 30 v SE VI-VII, 1954, 356. 169 Radoslav Hrovatin Poleg skoka omenjajo ljudske pesmi tudi poskakovanje: Ko me rajat popolai, Koj zoo poskoči... (SNP 3623) Vprašanje je, ali se ljudstvo zaveda razlik med raznimi oblikami »skakanja«. Kinetika razlikuje »skok« z ene noge na drugo in »po- skok« na eni sami nogi.'^ Nedvo-mno je, da v ljudskih plesih obstajajo razni načini skakanja (poskakovanja). O tem pričajo različne ritmične figure, kot so bile predočene zgoraj (glej str. 169). Vse te omenjene probleme naša znanost ni še dovolj nadrobno raziskala. Vendar je po- trebno, da jih vsaj nakažemo. Razlikovati je treba med plesi, v katerih so skoki ali poskoki njih bistvena sestavina, in drugimi plesi, ki jih je mogoče izvajati hori- zointalno ali sočasno tudi vertikalno. Pri poskočnih plesih se morejo pojaviti izraziti skoki tudi le po- samezno. Tako izvajajo koranti na Dravskem polju virtuozne akro- batske skoke, pri katerih premikajo svoje telo istočasno v vertikalni in horizontalni smeri. Ali se na to nanaša označba: »Koranti vulijo«,^^ ni ugotovljeno. Seveda je posameznemu korantu prepuščeno, kdaj in kako izvede skok. V plesih alpskega sveta so skoki in poskoki pogosto povezani z vsem plesanjem v neločljivo celoto. Včasih se izvajajo le v določenih delih plesa, seveda obvezno. Pogosto izvajajo neki ples na različne načine: ali v pretežno hori- zontalni smeri, to je »navadno« (tako je po M. Majarju priobčil F. Ku- hač »Obični rej«)'* ali pa tudi v vertikalni smeri, to je »visoko« (tako je jm M. Majarju priobčil F. Kuhač,»Visoki raj«).'^ »Visoko« plesanje, to je v višino, je znano tudi drugod.'" Brkini ga imenujejo »na paskakak«." Tako naše ljudstvo na razne načine izraža zavest o ver- tikalni smeri kinetskih oblik. Iz te zavesti so se razvili posebni péti plesi na alpskem območju. Teksti teh plesov so četverovrstičnice z določeno metrično obliko, ki je znana pod imenom p o s k o č n i c e. Za te plese je namreč značilno, da se izvajajo izmenoma na péto melodijo umerjenejšega tempa in hi- trejšo godčevsko medigro. Ljudstvo sicer označbo »poskočnica« v splošnem malo uporablja, vendar se skokov in poskokov zaveda, kot je bilo že navedeno. Za ustrezne pesmi rabi različna imena: viže. '- Glej op. 6. France Marolt, Opomba k pesmi »Kurent in smrt« (F. Kosmač, Kurent in smrt, Ljubljana 1950). ^' Fr. Š. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke L—IV. knj., Zagreb 1878—1881 (odslej = JSNP), št. 1134. ^ JSNP št. 1133. Radoslav Hrovatin, Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih (SE X, 1957, 187). " Lasten terenski zapis v Brkinih leta 1955 (Terensko gradivo v Etno- grafskem muzeju v Ljubljani). 170 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji pleparce, falerči, klanharce, klanfarce, včasih celo »kvante« itd. Prav značilno ime za te plesne pesmi je okrogle: So pesmi okrogle, Prao lehko za pet'... (SNP 4723) Označba »okrogle« za plesne pesmi se ne pojavlja samo v splošno znani metrični obliki, ampak tudi v drugih primerih. Posebno metrično obliko kaže »okrogla (poskočnica)«, ki jo navaja F. Kuhač iz Ziljske doline: Kukovca mi nosi list, notri dru j ga ne stoji: Kuku ti dralata, kuku ti dralalo! (JSNP 1136) Spet drugačno metriko ima stara pripovedna pesem, ki jo je za- pisal pesnik V. Vodnik: Na sred Turčie globoke Stoje tri lipe zelene. Pod eno konjče stavio. Na raj se mi pripravlajo. Pod drugo raj prodajajo. Pod tretjo (o)kroglo rajajo. (SNP 1) K varianti te pesmi je F. Kuhač priobčil melodijo'* v splošno zna- nem peterodobnem metru in tipični ritmizaciji.'* Poznejša Maroltova redakcija po Kuhačevi objavi ima naziv »Matjažev reje«."" Podoben ritmični ustroj ima tudi znani »Prvi rej pod lipo pri Zilji«, ki ga je Kuhač v svoji objavi po navedbah M. Majarja poimenoval »Visoki raj.«" Iz gornjih navedb moremo sklepati, da je označba »okrogla« nekoč pomenila še kaj drugega kot razmeroma mlajšo- »poskočnico«. Mo- rebiti je pomenila plesanje po- krožnici fwdobno kot pri plesanju »v kolu« (glej dalje na str. 172). Plesanje »v kolu« (danes bi rekli tudi »v krogu«, kar je nedvomno v zvezi z označbo »okrogla«) prvotno naj- brž ni pomenilo zgolj neko formo. Spomnimo se le svečanega obreda ustoličevanja vojvod na Gosposvetskem polju pri Celovcu na Koro- škem v srednjem veku. Tedanja poročila govorijo o svečanem petju med obhodom okoli knežjega kamna.**^ S tem se je po običaju iz- vrševal celo državnopravni akt. To je eno izmed naših najstarejših poročil o pomenu kinetskega obkrožanja v naših običajih. Pomikanje '* JSNP št. 1505. " Radoslav Hrovatin, Glasbene prvine slovenskih ljudskih napevov (Et XVI, 1943). '" France Marolt-Marija Šuštar, Slovenski ljudski plesi Koroške, Ljub- ljana 1958, 59. " Glej op. 35. Jos. Mal, GMS XIX (1938); Iv. Gralenauer, GMS XXII (1942). 171 Radoslav Hrovatin V krogu je torej fcilo našim prednikom že od nekdaj znano in ni po- menilo samo igrive kinetske oblike, temveč je imelo globlji pomen važnega dejanja. Pomembnost tega dejanja je znana tudi iz drugih običajev: obhod, obhodnja, objezd, obnašanje, opasilo itd. Mnogostra- nost te kinetske dejavnosti je zato našla svoj odsev tudi v eni izmed najbolj razvitih kinetskih oblik, to je v plesanju. Nedvomno je živelo v zavesti ljudstva in se je manifestiralo tudi v raznih označbah za plesanje. Tako moremo- precej zanesljivo domnevati, da je označba »okrogle« prvotno pomenila plesanje po krožnici. Ta označba s severo- zahodnejših slovenskih območij je imela torej podoben pomen kakor označba »v kolu« po drugih slovenskih območjih. Prenos označbe »okrogle« na poskočnice je v zvezi s »petimi plesi« (chorea — chorus). Tako more pomeniti izraz »krožiti« isto kot peti (ali tudi zagosti) »okroglo«, to je pesem, prvotno seveda »plesno pe- sem«.*' V širšem smislu pomeni dandanes sploh določeno veselo ali razigrano pesem, kot so poskočnice. Še dandanes si vesele poskočnice improvizirajo pri plesih, v katerih med plesanjem izmenoma pojo in godejo. Izraz »igrati« za plesanje se v Beli krajini pa tudi v Istri naj- pogosteje uporablja v zvezi s plesom kolo. Označba kolo za ples je v splošni rabi poleg Bele krajine tudi v okolici Kobarida in v sosed- njem Kotu. V poslednjem primeru se uporablja v zvezi »plesati kolo«. Kdaj pa kdaj jo srečamo tudi na vzhodnem Štajerskem in v Prek- murju, čeprav razmeroma redko. Označba »kolo« je v splošni rabi po drugih pokrajinah Jugoslavije. Kolo pomeni v splošnem skupinski ples z določeno tradicijo v razvrstitvi plesalcev, ki nima nujno vedno krožne oblike. Na Slovenskem je poleg označbe »kolo« za določen ples pogosteje rabljen izraz »plesati v kolu« kot način plesanja v krožni vrsti (glej zgoraj »okrogle« na str. 171). Označba »v kolu« po- meni pozicijo skupine plesalcev v krožni vrsti in krožno obliko v smeri gibanja pri plesanju. Ta označba je po dosedanjih terenskih izkustvih znana po vsem obsežnem območju od Benečije preko vse Primorske in vzhodne Slovenije do Prekmurja.** Označbi »kolo« kot ples in »v kolu« kot način plesanja pogosto zamenjujejo. Tako navajajo v literaturi pogosto prekmursko »kolo: Marko skače«.*" Dejansko označujejo Prekmurci plesanje po pesmi »Marko skače« z imenom ples, ki ga pa »plešejo u fcou/i«.*" Podobno se izražajo o načinu plesanja tudi drugod. Različne pomene imajo kinetske označbe: vrteti, vrteti se in zavrteti se. Izraz »vrteti se« danes v splošnem pojmujejo naši plesalci v mestih kot zasuk (obrat) okoli lastne osi posameznika ali " Glej op. 5. " Lastni terenski zapisi. France Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev, Ljubljana 1954. Radoslav Hrovatin, Ob izdaji dveh folklorističnih del F. Marolta... (SE IX, 1956, 288—289). 172 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji manjše skupine. Izraz »vrteli« pa pomeni obliko gibanja, ki se v splošnem ne nanaša na ples ali pa le v prenesenem smislu besede, pogosto le kot pojasnilo k določeni plesni figuri. Pač pa seje ta označba med ljudstvom do nedavna uporabljala tudi za plesanje. O tem pri- čajo razni izrazi sorodnega izvora: vrtuljak, ovrtenica, vr- tec, vratca ipd. Kakšen je bil prvotni pomen teh izrazov, ko so rabili še v veliki meri za plesanje, moremo le posredno sklepati. O rabi izraza »vrteti« za plesanje pričajo med drugim tudi zna- čilne plesne pesmi, kot so že imenovane poskočnice. Iz njih moremo sklepati, da pomeni ta izraz bolj določeno obliko gibanja. Tako pravi pesem: Tako se sukam K se micka verti... (SNP 3640) Pri tem se plesalec »suče« (označba za zasuk) okoli svoje osi, medtem »fco se micka verti«, to je pleše »naprej« po krožni poti okoli plesalca. Upravičenost v domnevo razlikovanja med kinetskima označbama »vrteti« in »sukati« moramo videti v naslednji pesmi: Sukal jo, sukal jo Sim pod roko; ... (SNP 3668) Tu gre za posebno plesno figuro, pri kateri se plesalka suče okoli svoje osi »na mestu« in hkrati drži desno roko nad glavo z istegnjenim kazalcem navzgor. Tega drži »na mestu« stoječi plesalec s svojo des-, nico. Na podobno obliko gibanja moremo sklepati tudi iz pesmi: Pubič, ne suči me. Sama zasučan se; Sama zasučan se Proti tebe! (SNP 3637) Iz vsega omenjenega moremo sklepati, da plesna označba »vrteti« ne pomeni obračanja posameznika okoli osi. V tem poslednjem pomenu uporablja ljudska pesem izraz sukati (sukati se). Morebiti po- meni izraz »vrteti« obračanje para? Toda v tem pomenu rabi ljudska pesem v nekih primerih izraz »zavrteti se«: Moj oca ta stari Pa gleda po pari: Ke bi eno dobil. De b se ž njo zavertiv. (SNP 3629) Torej moremo sklepati, da pomeni plesna označba »vrteti« neko posebno obliko gibanja in ne zgolj obračanje okoli osi. To nam pove navedba pisatelja J. Jurčiča o starodavnem plesu Ovrtenici. V pravljici o »Artulji« pravi: 173 Radoslav Hrovatin »Ob gomilah, ki leže tam in so sedaj prerastle s hrasti, je imela gospoda ortiče; napravljala jih je pa zato tako okrogle, da je plesala po travniku okoli njih starinski ples ,ovrtenico'.<ć' Iz tega opisa moremo sklepati, da je pri Ovrtenici plesala skupina plesalcev po krožnici okoli neke ograjene okrogle ploskve. Opis zbuja domnevo, kot da je hotel pisatelj namigniti na neko besedno zvezo med »vrtičem« in »Ovrtenico«.*^ Opis ne govori o tem, da bi se ple- salci obračali okoli svoje lastne osi. Glede na okroglo ploskev bi mogli sklepati na ples »kolo« ali bolje na način plesanja »v kolu« (»okrogle«). Vendar pa ni jasno, ali je bilo to pisatelju v mislih. Jur- čič namreč omenja navedeni ples tudi v svoji povesti »Jurij Kozjak«: »Pravljica pripoveduje, da so na ,Velikem travniku, konci katerega stoji nekdanja podružnica stiškega kloštra, cerkvica Matere božje — da so se tu ljudje iz sedmih far sešli s svojimi duhovni in banderami ter neki star naroden ples plesali, kateri je bil dovoljen po cerkvenih po- glavarjih. Zdi se mi, da ga imenujejo stari očetje ovrtenico in se neki ostanek tega plesa nahaja še po slovenskih božjih poteh.«*^ Ta Jurčičeva omemba ovrtenice ne vsebuje opisa kinetskih prvin, iz katerih bi mogli siklepati na obliko gibanja. Pač pa je važna na- vedba, da ostanek tega starega plesa še plešejo po slovenskih božjih poteh. Ta »ostanek plesa« je bil v Jurčičevih časih nedvomno še zelo živ. To je verjetno znani dolenjski romarski ples Vrtec. Omenja ga že Valvasor^" in za njim še razni drugi naši pisci.'*^ Prav tako pa je mogoče o njem še mnogo zvedeti na terenu. Na neko zvezo med »Ovrtenico« in »Vrtcem« kaže tudi sorodnost besednega izvora. Zadnja poročila o »vrtcu« govorijo o obliki gibanja, podobnega »procesiji«; bila je pravzaprav edina kinetska oblika, ki jo je že od nekdaj dovoljevala in gojila cerkev. Pri tem se je vrsta ple- salcev gibala po raznih krožnih vijugah in se vedno bolj in bolj zamo- tavala. To zamotavanje pa ni bilo prepuščeno naključju, temveč ga je vodil poseben korifej, imenovan »vajvoda«. Prav to zamotavanje plesne vrste je ena izmed prvotnih kinetskih prvin tega plesa, ki gotovo nekoč ni bil umerjen kot kaka procesija, temveč verjetno orgiastično ekstatičen. Zato je cerkev vrtec prvotno tudi preganjala. Šele poznje, ko ga ni mogla odpraviti, ga je skušala prilagoditi svojim stremljenjem. Tako je menda treba razumeti Jurčičevo navedbo, da je sodobni romarski ples »ovrtenica (= vrtec)« le »neki ostanek» ne- kdanjega plesa. " Josip Jurčič, Zbrani spisi 1, 98—99. Glej op. 5. *" Josip Jurčič, Jurij Kozjak, XI. pK>gI., 10. odst. ^ J. W. Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain VIII, 1689, 817. " Radoslav Hrovatin, O slovenskem ljudskem plesu (SE III-IV, 1951, 283). Poleg tam navedene literature prim. tudi Prežihov Voranc, Od Mokronoga do Pijane gore (Od Kotel j do Belih vod, Ljubljana 1945, 34). 174 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji Ta kinetska oblika spominja na druge podobne plese, ki so se pogosto izvajali tudi ob cerkvenih praznikih. O plesu s podobnim zamotavanjem govorijo »poročila s primicij, kjer so plesali obredni ples »Cindara«, ki ga je vodil »cimuner«. F. Marolt najbrž ni slučajno imenoval zamotavanje tega plesa »demonska vrtenica«.^^ Iz tega je mogoče sklepati, da ni pripisoval izrazu vrten i ca pomena navad- nega vrtenja okoli osi, temveč da mu je pomenila posebno kinetsko obliko. Podal jo je nekoliko drugače tudi v opisu »Metliškega kola«, ki ga izvajajo še dandanašnji na velikonočni ponedeljek v Metliki in ki ga vodi »vojarinka«.^' \endar pa Maroltu ta označba ni pomenila nekaj določno ustalje- nega, zlasti ne oblikovno. Tako je uporabil izraza »vrtenica« in »ovr- tenica« v opisovanju »Prvega reja pod lipo pri Zilji« ali »Visokega reja«. V svoji prvi objavi tega plesa iz leta 1935 govori Marolt v »koreografskem načrtu« le o »celem obratu ter ogiboma«,^* ki jih pri- dobi par pri plesu. V opisu iz leta 1946 pa že pravi: »Odgovarjajoča plesna figura je enkratna ovrtenica na tri s polkoračnim ogibom v levo in v desno menjaje...« Na istem mestu dalje omenja med značilnostmi lega plesa med drugim tudi »vrtenice in obrate«.Iz tega bi mogli sklepati, da so vrtenice nekaj drugega kot obrati. Kakšna pa je raz- lika med ovrtenico in vrtenicami, tudi ni povsem jasno. Vendar bi lahko menili, da je Marolt hotel z obema izrazoma prej podati značaj plesa ko natančno opredeliti njegovo formo. Nekoliko drugačno for- mulacijo prinaša v letu 1958 objavljeni Maroltov opis tega plesa, ki se glasi : Plesna figura je enkratna vrtenica s polkoračnim ogibom.. Tu je pravzaprav vrtenica le nadomestila ovrtenico iz predhodnega teksta. Seveda pa ne moremo glede na način objave šteti zadnjo for- mulacijo za avtentično.^' Izdajateljica je izraz »vrtenica«''* omejila le na formalno opredelitev: »vrtenica = obrat s celim telesom za 360"«. Poleg navedene označbe ima v »pojasnilih nekaterih znakov« tudi ob- razložitev: »cel obrat = obrat za 360"«. Vprašanje je: Kakšna je razlika med obratom za 560" in obratom s celim telesom za 560"? Ali se more plesalec sploh obrniti za 560", ne da bi premaknil vsega (»celega«) telesa. To bi mogel le izreden akrobat in le v takem primeru bi mogel obrat dobiti še ,posebno ime. Torej je treba normalno tako pri »celem obratu« kot pri »vrtenici« premakniti vse telo, ko ga obračamo za 360". " Glej v op. 9 str. 470. France Marolt, Tri obredja iz Bele krajine (Slovenske narodoslovne študije II, Ljubljana 1936, 43 s.). France Marolt, Tri obredja iz Zilje (Slovenske narodoslovne študije I, Ljubljana 1933, 16 s.). ^° France Marolt, Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana (Koroški zbornik 1946, 549). Glej v op. 40 str. 10. " Glej SE XII, .1959, str. 246. Po Pleteršniku pomeni »vrtenica, f. neka trta«. 175 Radoslav Hrovatin Zakaj je torej potrebna uporaba dveh terminov? Ali ne bi bilo bolje uporabiti za označbo obrata za 360° kratko in malo izraz zasuk. Na podobno mehanično apliciranje Maroltovega pojmovanja na- letimo tudi pri označbi »vrtenica pod roko«'^^ z enakim formalističnim pojasnilom. Pri tem gre za podobno plesno figuro, kakršno je mogoče označiti na osnovi ljudske terminologije kot »sukanje pod roko« (glej str. 175). Skratka: Marolt je za kinetske označbe pogosto uporabljal po- etične prispodobe, ki so ustrezale njegovemu neoromantičnemu"" poj- movanju ljudskega življenja. Nepravilno pa je njegovo pojme forma- listično utesnjevati z omejeno vsebino. Iz omenjenega vidimo, da ne smemo vseh gornjih označb meha- nično pojmovati in da so v davnini z vrtenjem označevali posebno tipično kinetsko obliko. Nedvomno je dr. J. Mantnani zelo invenciozno imenoval srednjeveški ples iz 10. stoletja -»turben uandalicum« slovenski Vrtuljak."^ Po Pleteršniku namreč pomenijo izrazi: vrtec, vrtulja, vrtuljek itd. isti pojem, čemur pravimo v današnji knjižni označbi »vrtinec«. Na vrtinec spominja zgoraj omenjeno kačasto in jvolžasto zamotavanje navedenih plesov. Pri tem gre torej za skupino plesalcev v vrsti, ki jo vodi korifej po krožni poti izmenoma v levo ali v desno in ki se pogosto zaključi v spirali navznoter ali navzven. V tem po- menu bi bilo treba tudi v bodoče rabiti kinetske označbe v zvezi z »vrtenjem« za tradicionalne plese. V zvezi s takimi plesi se pojavlja tudi izraz vratca. Ni mogoče sicer trditi, da je zaradi sorodnega besednega izvora treba sklepati tudi na skupni izvor ustreznih kinetskih označb. Vendar pa je treba pribiti, da se izraz »vratca« za določeno kinetsko obliko pojavlja prav v plesih z označenim »vrtenjem«. V drugih primerih se namreč za podobno kinetsko pozicijo uporablja izraz »most«. Vrtenje se torej pri plesanju ne nanaša na posameznika, temveč na večjo skupino plesalcev, kot tudi pravi pesem: Sveti, sveti, svetli kres, vrti, vrti mladi ples! (SNP 5152-3) Čeprav sem že zgoraj omenil (glej str. 173), da označujejo obra- čanje okoli osi s »sukati« in da to velja predvsem za posameznika, je vendar treba omeniti tudi pesem, v kateri to velja za skupino: Suč'te, suc te kolobar... (SNP 8011) Bistvo kinetskih oblik v zvezi z označbo vrtenja ni samo v formi, ki ni v v^seh nadrobnostih stalno enaka in dopušča mnogo improvi- "' Zmaga Kumer, Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah (SE X, 1957, 165). ^ B(oris) O(rel), Etnologija (Etnografija). Slovenija (EJ 3, Zagreb 1958, str. 276). Glej op. 23. 176 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji zacije. Pri tem je treba poudariti predvsem kinetsko izraznost, ki izvira iz neke kolektivne zavzetosti in zanosa ter stremi preko orgia- stičnega kipenja k nekemu ekstatičnemu vrhuncu. Taka izraznost je bila prav značilna za naše ljudstvo v dobi fevdalnih nasprotij: tla- čanstva, puntarstva, verskih bojev, turških vpadov itd. Kot je razvidno iz doslej navedenega, srečamo pri starejših plesih pogosto izraz voditi. Tako pravi pesem: Lepa Anka kolo vodi. . ."^ To pomeni, da je skupino plesalcev že od nekdaj vodil vodilni plesalec (korifej) ali vodja plesalcev. Zato se mnoge označbe za korifeje opi- rajo prav na to dejstvo. »Kolovodja« vodi kolaše v kolu. »Vajvoda ravna vrtec«. Podoben pomen ima tudi »vodilja«. »Vojarinka« vodi kolo na pungartu v Metliki. V Črnomlju vodita kolo celo dve voja- rinki. Podoben pomen ima tudi izraz »voj«. Seveda pa vodenje plesa ni le nekaj formalnega, temveč izhaja iz globljega pomena, ki ga ima funkcija gibnega izraza v posameznem običaju. Zato imajo vodilni plesalci še razne druge ustrezne označbe: »Kožuh« vodi podravske »korante«. »Cimuner« vodi prleški »Cindara«. »Štehvovski mojster« (prvi rejovec) postavlja prvi rej pod lipo pri Zilji. »Parterji« nadzirajo zlasti »prvo kuordje«"' v istrskem opasilu. Podobno vodijo ples tudi: prvi fanti, kapoti ipd. Izmed drugorodnih kinetskih označb za plesanje se je razširila pri nas tudi pri drugih slovanskih narodih znana izposojenka tane (tan- cati, tancar itd.). Vendar jo pri nas uporabljajo razmeroma redko v mlajših šaljivih in zbadljivih pesmih in plesih. Najpogosteje srečamo to označbo v plesih z izbiranjem soplesalca z uporabo blazine (Pouštr- tanc, Vajnkuštanc). Izraz bal pomeni v splošnem organizirano plesno prireditev in se je razširil že davno iz mest tudi na podeželje.'* S po^ jemanjem zavesti o različnih funkcijah gibnih prvin in s prodiranjem mestne civilizacije je postalo tudi označevanje plesanja glede na gibne prvine često zelo šablonsko. Tako dandanes imenujejo plese na dvo- dobne melodije kar polka, na trodobne melodije pa valček (bolcr). S tem je sicer podana le ritmična osnova plesanja. Vendar s tem označujejo različne plese ali načine plesanja. Nedvomno to dej- stvo ne dovoljuje strokovnjakom, da bi tako poenostavili problema- tiko naših plesov in plesanja sploh. Zlasti velja to za preteklost. Tako ne gre plesa na panjski končnici iz leta 1818 na kratko označiti za polko,"' zlasti če pomislimo, da izvira ime polka za ples šele iiz leta 1830'"' in ne glede na to, da so mogle podobne oblike plesanja, ki Matija Tome, Igraj kolce, Ljubljana 1948, 26. Dr. R. Hrovatin, Plesi »Brškega opasila« (Ljudski tednik 1949, št. 189). Dr. Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, 119 m lastni terenski zapisi. "•^ Glej v OD. 59 str. 157. O. c. v op. 30. 12 Slovenski etnograf 177 Radoslav Hrovatin vsebujejo različne »polke«, obstajati že prej. Ime »polka« pri nas še ni bilo znano, ko so okrajni poročevalci sestavljali poročila za ljubljanski gubernij leta 1838."" Prvo omembo »polke« v poročilih iz naših krajev najdemo šele v 1.1846 na Štajerskem."* Valček je bil sicer 1.1838 pri nas že splošno znan. Vendar so ga šteli za nov »nemški« ples, ki se je tedaj šele širil iz mest na podeželje, torej za meščanski ples. Dobro so ga razlikovali od domačega ljudskega Štajerskega (Štajriš)."" Splošne kinetske označbe uporabljajo tudi za označevanje pro- stora za plesanje, kot kaže izraz plesišče (rajišče). Pač pa Ijtidstvo razlikuje različne prostore za plesanje glede na vrsto plesa, način plesanja, običaj itd. Pri tem pa pogosto uporablja označbe, ki ne iz- hajajo iz gibnosti. Tako poznajo na obmorskem območju v ta namen očiščen zravnan prostor z imenom »jugno«.''" Temu ustreza po osrednji Sloveniji »skedenj« ali »pod«.''^ V zahodnih krajih imajo posebej zgrajene lesene »brejarje«. Po nekod plešejo »pod lipo« ali »na trati« ipd. Za plesišče pa more rabiti tudi vsa domačija (Cindara). Poleg splošnih označb za plesanje, ki izhajajo iz različnih oblik gibnosti, morejo različne kinetske označbe pomeniti tudi le neko po- samezno kinetsko prvino. Tako se morejo nanašati le na gibanje z nogami (drobljanec) ali pomeniti le število korakov (sedmorka) ali značilno gibanje z rokami (pomet, pokčotoš) ali zibanje telesa (hen- canje) ali število plesalcev (trojka) itd. Vse te označbe pa bo treba nadrobno obdelati na posebnem mestu. Glede na poseben geografski in geofizični položaj ter zgodovinski razvoj, ki ga ima slovenska zemlja, so se razvile zelo raznovrstne označbe za kinetske oblike, zlasti za plesanje. Vendar moramo posa- mezne kinetske označbe za plesanje uporabljati z vso previdnostjo. Zlasti velja to za tiste, ki imajo bolj splošen kinetski pomen. Le-tem je bil posvečen gornji prikaz. Seveda pa ni bila z njim še izčrpana ljudska terminologija kinetskih označb za plesanje. Pač pa je bila nakazana problematika in poudarjen pomen predvsem tistih označb, ki izhajajo iz posameznih kinetskih oblik. Izmed teh označb imajo nekatere že ustaljeno historično vsebino, mnogim pa se z razvojem v večji ali manjši meri spreminja. Naravno je, da se na tradicionalno podedovane označbe opira tudi naša mlada etnokinetologija. Pri tem pa obstaja nevarnost, da bi dajali označbam, ki še niso dovolj proučene, omejeno ali celo novo vsebino. 'I DAS, »Prezidialni arhiv« ljubljanskega gubernija iz leta 1838, fase. VI. O. c. v op. 30. «» Glej op. 67. ™ Lastni terenski zapisi v Istri (Teretnsko gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani). " Boris Orel, Slovenski ljudski običaji (Narodopisje Slovencev I, Ljub- ljana 1944, 298). 178 Kinetske označbe v slovenski ljudski plesni terminologiji Zlasti ni treba tvoriti novib terminov, če za to ni nujne potrebe, in bi bilo zanje bolje uporabljati starejše označbe. To bi moglo včasih nadaljnje delo ovirati in ustvarjati zmedo. Pač pa se je treba v ljudsko izražanje še bolj poglobiti in na terenu poiskati vse, kar je naše ljud- stvo v stoletnih izkušnjah že ustvarilo in nam zapustilo kot bogato dediščino. Résumé TERMES DE CINÉTIQUE DANS LA TERMINOLOGIE POPULAIRE DE DANSE EN SLOVÉNIE Vu leur situation spéciale aussi bien géographique que géophysique et leur développement historique, les Slovenes emploient des termes assez nombreux et variés de danse, dont plusieurs résultent des termes cinétiques généraux, n'ayant obtenu que graduellement leur sens propre, spécifique et plus défini. Dans tout le territoire slovene, le terme le plus d'usage est «pies» (danse), d'ou dérive aussi le reste des termes nécessaires: «plesati» (danser), «plesaleo (danseur), «plesalka» (danseuse), «plesisâe» (lieu de danse), etc. Dans les contrées du Nord-Ouest, on emploie assez généralement aussi le terme «rap ou «rej» (danse) avec les dérivations «rajati» (danser), «rajaveo (danseur), «rajavka» (danseuse), «rajisce» (lieu de danse), etc. Ce fut déja France Marolt qui conféra a ce terme un sens limité et spécial, tandis que ses disciples essaient de désigner par le terme de «raj» un type particulier de danse en groupe, en l'opposant a la danse a couples. Mais le peuple lui-meme et les annotations d'anciennes chansons populaires emploient ce terme aussi bien pour les couples que pour les groupes de danseurs. C'est ainsi qu'on danse encore aujourd'hui dans la vallée de la Zilja (Gail), en Carinthie (Autriche), le «prvi rej pod lipo» (premiere danse sous le tilleul) appelée dans la littérature «visoki raj» (danse haute), a couples tournant en rond. Le terme «igrati» s'emploie pour de nombreuses actions cinétiques. Dans le sens de «danser» (igrati kolo), on le connaît dans les régions Slovenes de l'Est, mais aussi dans la plupart de la Yougoslavie. Lorsque les diverses formes cinétiques n'étaient pas encore assez différenciées, le terme «igra» signifiait une forme qui comprenait aussi des éléments de danse. Bien que dans plusieurs coutumes la course («tekanje») et la marche («ko- racenje») se manifestent en de différentes formes significatives, les termes cor- respondants ne s'emploient que rarement pour la danse. Mais les rapports du moyen âge et les appellations de quelques figures dans les coutumes rappel- lent l'emploi de ces termes a des époques reculées. L'action de sauter («skakati») donna la dénomination slovene déja a la secte médiévale des sauteurs («skakaci», die Springer). Ce terme peut s'appuyer sur le caractere géophysique du sol. On a gardé aussi le souvenir du sens magique de l'action de «sauter» pour assurer une bonne récolte. Le sauter est significatif aussi pour la maniere de danser, désignée par le terme »haut« (vi- soko: «visoki raj»). Beaucoup de chansons a construction rhythmique parti- culiere qui, dans la littérature, ont eu la dénomination de «poskocnice» (chansons a sauter, Schnadahupfl), mentionnent le sauter (o. les notes). Le peuple en connaît a dénominations différentes, p. ex. «okrogle» (des rondes). Ce terme dérive de «kroîenje» (le tourner) qui, a l'origine, avait un sens plus large d'action rituelle. C'est par cette action qu'on sanctionnait, dans l'ancienne Carantanie, l'élection du duc. Le terme d'«okrogle» est répandu surtout dans les contrées Slovenes du Nord et de l'Ouest, tandis qu'on emploie ailleurs, dans un sens semblable, le terme «v kolu» (en ronde) pour le mouvement en ligne ronde. Le terme «kolo» (ronde) s'emploie dans des régions relativement re- 12* 179 Radoslav Hrovatin streintes de la Slovénie, mali il est répandu dans la plupart du reste de la Yougoslavie. Les termes dérivés de «vrtenje» (le tour) ont un sens varié. Mais l'action de tourner autour d'une axe est désigné, comme le prouvent les chansons popu- laires, aussi par isukati, sukati se> (tourner). Le sens spécial de ce terme est prouvé par les rapports sur la danse rituelle des pelerins, appelée iovrtenica, vrteo et sur d'autres danses rituelles, caractérisées par l'enroulement en une spirale extatique. Il semble donc qu'il ne soit pas convenable d'employer le terme de «vrtenica>, dérivé de i.vrtenje» ou de «ovrtenica» dans le sens étroit d'un simple tour («obrat»). C'est ce que prouvent aussi le nom de danse «vrtu- ljaki>, la figure de danse appelée «vratca», etc. Dans les danses rituelles entre en scene, d'habitude, le premier danseur (coryphée) qui conduit («voditi») la danse; on connaît aussi le «kolovodja*, le «vajvoda», la «vodilja», etc. Des termes d'origine étrangere, tres fréquent est celui de «tane» (danse), «tancati» (danser), «tancar» (danseur), etc., répandus aussi chez d'autres Slaves. Une manifestation organisée de danse s'appelle «bal». Pour la danse a deux temps, on emploie souvent, et machinalement, le terme de «polka», pour celle a trois temps, celui de «valcek», ce qui n'autorise pas, cependant, les spécialistes d'employer les deux termes pour désigner, a tort et a travers, les différentes danses traditionnelles. Le ternie général pour le lieu de danse est «plesisée (rajisce)». Avec celui-ci, le peuple connaît encore beaucoup d'autres termes se rapportant a l'espece, a la maniere de danser, a la coutume, etc. A côté des termes généraux pour la danse, dérivant de formes cinétiques générales, on emploie de différents termes de cinétique qui ne se limitent qu'a un élément cinétique particulier. Mais leur sens est, en général, clair et évident. Vu le sens changeant et la tradition définie des termes généraux pour les formes cinétiques de la danse dans la terminologie populaire, les problemes qui en résultent furent exposés pour recommander, a l'avenir, leur emploi attentif. 180 ARHAIČNI SLOVANSKI PETEREC-DESETEREC V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI Valens Vodušek Študij ljudske pesmi po glasbemi strani pripelje raziskovalca prej ali slej do spoznanja, kako velikanskega, celo odločilnega pomena za glasbeno strukturo pesmi je metrična struktura besedila. Metrika ljudske pesmi je pravzaprav temelj, ki daje najbolj zanesljivo oporo raziskovanjem in spoznanjem etnomuzikologije. Tako je eden naj- večjih sodobnih etnomuzikologov, Béla Bartok,^ pri svojih raz- iskovanjih razvrstil pesmi po metrični obliki verzov. Še pred njim je ukrajinski etnomuzikolog F. K o 1 e s s a^ poudaril pomen metrike: »Sila- bična shema z določenim številom zlogov v skupinah in verzih določa tako obliko melodične strofe kot njeno ritmično strukturo.« Metrika ljudske pesmi je torej nekakšno obmejno področje med etnomuziko- logijo in pesemsko-tekstno folkloristiko oziroma literarno teorijo in zgodovino. Etnomuzikologija pa posega vanjo ne samo zaradi njenega direktnega glasbenega pomena, ampak tudi zato, ker najbrž le glas- bena ritmika lahko pojasni dosti problemov v metriki kot takšni, n. pr. prehajanje verznih naglasov v zgodovinskem razvoju ali postopne transformacije ene metrične strukture v drugo. Mogoče je prav zaradi omenjenega obmejnega značaja področje metrike v ljudski poeziji na splošno nekam zanemarjeno. Takšno teme- ljito delo kot ga imajo Francozi' vsaj za nekatere metrične oblike ljudske poezije, imajo le redki narodi. Pri jugoslovanskih narodih je bil večje pozornosti lingvistov in drugih raziskovalcev deležen le junaški deseterec, druge metrične strukture in druga metrično-obli- kovna vprašanja so kljub nekaj delom* v preteklosti nakazana le v najširših obrisih ali pa še popolnoma neobdelana. Na področju slo- venske ljudske pesmi je metriki največ pozornosti in razprav posvetil Ivan Grafenauer.^ Ker je pri tem oral ledino, je ostalo dosti ^ B. Bartok, Das ungarische Volkslied,'Berlin-Leipzig 1923. ^ Dr. F. Koles sa. Ritmika ukrain'skih nar. pisen', 1907 (citirano po: O. Tim ko, Naša pisnja IH, Ruski Kerestur 1934, str.LXXXll). P. Verrier, Le vers français. I—IH, Paris 1930—1932. ' Tukaj so mišljenja predvsem dela: L. Zima, Nacrt naše metrike narodne, Zagieb 1879; Dr. IF. Wollner, Untersuchungen iiber den Versbau des siidslavi- schen Volksliedes, Leipzig 1886; dr. T. Marelic, Metrika narodnih pjesama. Rad Jug. akad. znan. i umjetnosti, knj. 168 i 170, Zagreb 1907. ° Predvsem v razpravah: Lepa Vida (= LF), Ljubljana 1943 (str. 130—172: Pripovedna dolga vrstica); isii, Najvažnejše ritmične oblike v zgodovini slov. 181 Valens Vodušek Vprašanj nerešenih pa tudi še nedotaknjenih, kar najbolj občuti etno- muzikolog pri študiju ritmičnih, melodičnih in oblikovno arhitek- tonskih pojavov. Najvidnejša ugotovitev Grafenauerjeva je veljala dolgi pripovedni vrstici kot najstarejši in dolgo časa edini obliki slo- venskega ljudskega pesništva, ki so ji šele od 12. stoletja dalje sledile druge metrične oblike verzov. Prav teza o posebni dolgi vrstici, v kateri so število zlogov in zlogovni poudarki brez pomena,' je pu- ščala odprto vprašanje, kakšna naj bi bila melodično-ritmična oblika takšnih verzov. O posebni koralni strukturi melodij in koralnem na- činu petja, ki naj bi po domnevi F. M a r o 11 a' ustrezala pripovedni dolgi vrstici v naši najstarejši dobi ¦—• in res si je težko predstavljati drugačno melodično strukturo, ki bi mogla ustrezati tej vrstici po vidikih kot jih je postavil Grafenauer — namreč ni v naši ljudski pesmi, kolikor nam je doslej znano, ohranjenega nobenega sledu. Na drugi strani so obširna terenska raziskovanja Glasbeno-naro- dopisnega inštituta v Ljubljani v zadnjih letih in naraščajoča zbirka gradiva, posnetega z modernimi tehničnimi sredstvi, vodila do spo- znanj, ki se v nekaterih bistvenih oblikovnih pogledih križajo s podobo slovenske ljudske pesmi, kot nam je znana iz številnih tek- stnih zapisov v Štrekljevi zbirki. Pri primerjalnem študiju metrično- ritmičnih pojavov v ljudski pesmi drugih slovanskih, predvsem južno- slovanskih narodov so ta spoznanja dobivala zmeraj trdnejšo oporo in so dala povod za informativno poročilo avtorja z naslovom »Nove ugotovitve o metriki in ritmiki slovenskih ljudskih pesmi« v Društvu folkloristov Slovenije (16. aprila 1957). Odkritje arhaičnega, tako ime- novanega »lirskega« deseterca ter prav tako starega slovanskega tri- delnega osmerca v naši ljudski pesmi, o katerem je bilo govora v tem poročilu, se mi je zdelo upoštevanja vredno posebno zato, ker v mar- sičem spreminja dosedanje poglede na razvoj in najstarejšo fazo naše ljudske pesmi. Pričujoča razprava je sistematična in podrobna razši- ritev omenjenega poročila, kolikor se je nanašalo na arhaični dese- terce. V pripravi pa je še druga, v posameznostih izdelana razprava o tridelnem osmercu v naši ljudski pesmi. I Transkripcije zvočnih posnetkov gradiva, ki ga je v raznih krajih Slovenije zbral v zadnjih letih Glasbeno-narodopisni inštitut, ter pri- merjava tega gradiva s starejšimi zapisi ljudskih pesmi so pripeljale do načelne ugotovitve, ki se potrjuje zmeraj znova: zapisi pesemskega besedila, ki niso ali niso bili od vrstice do vrstice zapisani natanko po narodne pesmi, Etnolog XVI (1944). Gl. tudi I. Grafenauer, Narodno pesništvo (v delu »Narodopisje Slovencev«, II, Ljubljana 1952, str. 27—30. Ritmična •oblika). " I. Grafenauer, Narodno pesništvo, str. 27. ' I. G r a f e n a u e r , Lepa Vida, 131; gl. tudi F. Marolt: Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi, Kočevski zbornik, Ljubljana 1939, 254 in 316. 182 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi petju, so D oblikoDnem pogledu tako nezanesljivi, da so za vsako direk- tno sklepanje o obliki, torej tudi o metriki, popolnoma nerabni. Melodija pesmi je na eni strani tisti element, ki večkrat pevcn ali pevki avtomatično sproži spomin na pozabljene verze, katerili se brez melodije ni mogel spomniti, na drugi strani pa je ona urejajoči princip, ki enako avtomatično poskrbi v verzih za enakomerno porazdelitev akcentov, število zlogov in naglaševanje posameznih zlogov, ki se v naših pesmih absolutno podreja glasbenim akcentom (ictus), četudi to pride včasih navzkriž z normalnim naglaševanjem besed. Tako se je pri terenskem raziskovanju dostikrat pokazalo, da je zapeta oblika verzov vse drugače urejena od oblike, ki jim jo daje pevec včasih pri poskusih rekonstrukcije napol pozabljenega besedila z recitacijo. Ra- zumljivo je torej, da so zapisovalci pesmi z melodijami že v starejši dobi dosti bolj natanko zapisali tudi obliko teksta kot sami zapiso- valci besedil. To dokazujejo vse doslej objavljene zbirke naših ljud- skih pesmi z napevi, enako to dokazuje velika rokopisna zbirka pesmi z napevi svoječasnega »Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi« iz leta 1906—1914 (citirana kot OSNP), čeprav je celo med temi zapisi dosti pesmi, ki so jih zapisovalci po lastnih opombah le deloma zapisali po petju, dokler namreč niso ujeli napeva v zapis. Ostali del pesmi, zapisan po narekovanju, kaže na žalost dostikrat oblikovno zelo po- rušeno obliko. Še vidnejša je porušena oblika največjega dela pesmi v zapisih iz prve polovice 19. stoletja, ki predstavljajo jedro Štrekljeve zbirke (citirane kot SNP) posebno v prvi knjigi (Pesmi pripovedne vsebine). To so zapisi zapisovalcev, ki so zapisovali le besedilo- (n. pr. M. Ma jar, O. Caf, M. Kastelic, M. Ravnikar-Poženčan), bodisi že od vsega začetka brez natančnega posluha za ritem pesmi, bodisi z občutnim dodatnim spreminjanjem v lastnih redakcijah (n. pr. M. Ravnikar-Poženčan, St. Vraz i. dr.). Za primer naj služi transkripcija zvočnega posnetka baladnega fragmenta, variante pravljične balade o Marjetici in Trdoglavu, ki jo je našel Glasbeno-narodopisni inštitut po več kot sto letih prvič in sploh prvikrat z napevom leta 1956 v Loki pri Mengšu. Arhiv GNI 20713: 1 Jerca je šla po vado, pa jo več nazaj ni blo. 2 Vzev jo je ta dovji mož, p'elu jo je pod vado. 3 P'elu jo je pod vodo, pa jo več nazaj ni blo. 4 Noter je bla let jan dan, ker je sinka pestvala. 5 »Vsaka navésta v gostja gre, šla bom tudi Jarca jest!« Štrekelj, SNP 89: 1 Še je šla mati po vodo, vzela je dete s'sabo. Prisai je povodni mož, povodni mož Terdoglav. 5 Vzev je dete mlado, nesel ga je notri v vodo. Marjetica pod vodo sinka ziblje mladiga, poldrugo leto stariga: 10 »Kaj te prosim Terdoglav pusti mene k'mater v vas, da pojdem od njih slovo jemat.< 183 Valens Vodušek 6 »Ne h.^óai po šarioki pot, tam ker furman furajo. 7 Tam ker furman furajo jan močno preklinajo. 8 H"odi po ta vozki pot, tam ker rožce rasejo. 9 Tam ker rožce rasejo Jan močno pre^vetajo.«'* »Li pojdi, ti Marjetica, k'mater vas ! Hodi po širokih cestali, 15 koder tovorniki hodijo in strašno preklinjajo; Ne hodi po vozkih stezičicah koder romarji hodijo, svet roženkranc molijo, 20 bi ne mogla več nazaj.« Itd. Primerjava zvočnega posnetka z zapisom M. Ravnikarja-Požen- čana na desni strani je v oblikovnem pogledu silno poučna. Zapeta pesem kaže popolnoma enakomerno tekoč ritem čistih sedmercev {1__L — 1__—), od osemnajstih verzov se loči le eden s pride j ano ana- kruzo (»Ne h"ódi...«), eden pa po vrinjenem enem zlogu (»Vsaka nave- sta...«). Zapis iz Štrekljeve zbirke kaže le v osmih verzih pravilno obliko sedmerca brez anakruze ali z njo (v. 1, 3, 8,9,10,11,16, 20), ostalih 12 verzov je ritmično zmedenih, med njimi je nekaj pravih spak (v. 12, 13, 14, 17). Naj ob tej priliki opozorim le še na strofično obliko pete pesmi t. j. kupleta dveh sedmercev, obliko, ki v zapisu M. Ravnikarja sploh ni nakazana in je celo popolnoma zabrisana. Tridelne skupine verzov pri njem so najbrž nastale tako, da je zapisovalec izpuščal ponavljanja verzov (n. pr. verzov 8, 15) in dodajal lastne verze (n. pr. v. 10, 15). Enako ali še bolj zmedeno podobo kaže zelo velik del zapisov v prvi, pa tudi še v naslednjih knjigah Štrekljeve zbirke. Za primer naj služi legenda »Marija, ptica pevka in zamorska deklica«, ki v številnih zvočnih posnetkih GNI kaže zmeraj in vselej isto pravilno obliko, distihon osmerca in sedmerca (8 + 7), z anakruzami ali brez njih in z dierezo v vsakem verzu, kar lahko označimo z verzno formulo 4/4 + 4/5: 1 Jena tička / j'parletela iz dežele / štajerske. 2 Prav lepo pesem / je zapela od Marije / žalostne. 3 Marija je u / tronu stala in je tičko / prašala: 4 »Kodo je tebe / pet nauču, al s jo sama / zrajtala?« 5 »Mene ni ubedan / pet nauču, jo nisem sama / zrajtala. (Itd., arhiv GNI 20708).'"^ Od 27 variant te pesmi v Štrekljevi zbirka (SNP 544—570) je ta isti metrum jasna podlaga 25 variantam.** Od teh pa so zapisi kolikor toliko 'a Pesem z nape vom objavljena v: M. Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš 1958, pogl. »Ljudska pesem« (V. Vodušek-Z. Kumer), str. 190. Pesem z napevom objavljena v delu kot v prešnji opombi, str. 194. " SNP 553 s^ hrvatske meje je skoraj gotovo v tridelnih osmercih 3/2/3; SNP 545, ki kaže dozdevno pretežno obliko nibelunškega verza, je vendar dvomljiva zaradi nekaterih verzov. 184 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi vseskozi ritmično natančni le v osmih primerih (SNP 546—550, 555, 556, 559), deloma že precej nenatančni v 5 variantah (SNP 554, 557, 562, 565, 566), silno zmedeni pa v U primerih, med njimi v zapisih O. Cafa, M. Majarja in tudi v fonetično sicer zelo eksaktnem zapisu K. Štreklja samega (SNP 544, 551, 552, 560/1, 561, 565, 564, 567—570). Pri metrično tako nenatančaiih zapisih, ki so pri nekaterih zapiso- valcih, n. pr. O. Cafu, večkrat bližji le izvlečku vsebine v prozi, bi bila teoretično mogoča domneva, da gre tukaj za nekakšen bistveno dru- gačen princip verzne strukture, kot je to domnevo izrekel I. Grafe- auer.* Ker pa izvirajo taki zapisi tudi iz konca 19. stoletja, je tak drugačen princip verzne strukture izključen, ker bi se nam morala ohra- V vseh neštetih zapisih pesmi z napevi od začetka 19. stoletja do danes vsaj kakšna sled melodične »koralne« ali analogne strukture, ki bi taki verzni strukturi ustrezala. Na drugi strani kažejo zapisi drugih, vsesplošno znanih ljubezenskih pesmi pri nekaterih zapisovalcih enako zmedeno podobo, kjer pa bi bila domneva načelno drugačne verzne strukture sama po sebi absurdna. Takole je n. pr. O. Caf zapisal drugo kitico splošno znane pesmi (SNP 1594), ki se poje in se je po vseh sta- rejših zapisih napevov pela vseskozi samo v distihu 8 + 7, kar se vidi še tudi iz prve kitice Cafovega zapisa (Delaj, delaj dekle pušel — mi na pot prežalostni) : Z erdečo žido ga bom povila, gor na klobuk ti ga bom pripela ze zlato knoflico da bo se svetila kakor sonce rumeno.*" Podrobna kritika virov v vseh primerih starejših zapisov besedil, ki je nujen pogoj za sleherno sklepanje o obliki pesmi, bi pokazala relativno zanesljivost posameznih zapisovalcev v metričnem pogledu. Pokazala bi n. pr., da je od vseh zapisovalcev do srede 19. stoletja naj- več posluha za ritem pesmi imel M. Valjavec. Ne glede na to pa primerjava z zapisi pesmi z napevi upravičuje trditev, da je slovenska ljudska pesem v starejših zbirkah tekstnih zapisov v oblikovnem, predvsem v metričnem pogledu le prevelikokrat hudo spačena. II Naše ljudske pesmi, zapisane natanko po petju, kažejo v na- sprotju z omenjenimi popačenimi zapisi tekstOv pravilnosti metrično- ritmične oblike, o katerih lahko na tem mestu naštejemo le na kratko nekatere glavne ugotovitve: " I. Grafenauer, Zamorci in zamorske deklice v nar. legendah. Dom in Svet 1939, 417. *° Prim. prav tako ritmično zmedene zapise O. Cafa drugih splošnoznanih ljubezenskih pesmi, n. pr. SNP 1443, 2245 ali zelo razširjene pripovedne SNP 319 itd. 185 Valens Vodušek 1. Ritmika slov. ljudske pesmi sloni vseskozi na istem temeljnem načelu, ki velja predvsem za ljudsko pesem vseh slovanskih narodov (razen velikoruskega področja) in večine drugih evropskih narodov, namreč na načelu silabičnosti, to je na določenem stalnem številu zlogov v posameznih verzih, z določenimi mesti zlogovnih poudarkov. Predvsem z drugimi južnoslovanskimi in sploh slovanskimi narodi druži slovensko ljudsko pesem značilno grupiranje zlogov v besedne skapine, deljene z dierezami, čez katere besede ponavadi ne morejo prehajati (gl. primer citiran na str. 184). 2. K stalnemu številu zlogov v verzih ne spada v slovenski ljudski pesmi anakruza, ki je v nekaterih metričnih shemah oziroma v kon- kretnih pesmih stalna, v drugih samo poljubna (gl. primer citiran na str. 184), sem in tja celo dvojna. Prav zaradi tega je edino imiestno šteti stalno število zlogov v verzih od prvega poudarjenega zloga dalje, in ne — kot je marsikje posneto po literarni poetiki — že od anakruze, pa morda samo do zadnjega poudarjenega zloga, po čemer imajo metrično terminologijo urejeno Francozi in deloma Italijani. Po pogostni anakruzi se vidno loči slov. ljudska pesem od pesmi drugih slovanskih narodov,^"^ bliža pa se nemški in romanski ljudski pesmi, v katerih je anakruza skorajda pravilo. 3. V verzih se sem in tja pojavljajo nadštevilni zlogi. Ta pojav pa je dvojne vrste in ima tudi dvojen izvir. Relativno pogostnejša je tako imenovana ritmična polnitev, ki izhaja iz glasbene ritmike na- peva: nadštevilni zlogi nastopajo na mestih, kjer zavzema prvotno en zlog po trajanju daljšo ritmično vrednost od osnovne enote, n. pr. Ta pojav, ki ga imenujejo Nemci Versfullung, Francozi remplissage, je najbolj pogosten v ljudski jiesmi germanskih narodov, kjer je zaradi tega večkrat težko izluščiti temeljno metrično obliko.^^ Razmeroma redkejši je pojav ritmične drobitve: za uslugo tako rekoč iz zadrege vrinjenemu zlogu se razdrobi osnovna ritmična enota na dva dela, n. pr. osminka v dve šestnajstinki, dve osminki v osminsko triolo i. pod. Primer za drobitev nudi zgoraj citirana pesem o Jerci in divjem možu v verzu »Vsaka navésta ...« Oba pojava pozna poleg naše tudi ljudska pesem drugih južno- slovanskih narodov, vendar najbolj pogosto v primerih, ki kažejo po ^"^ Podobno pogosto kot v slovenski ljudski pesmi nastopa anakruza le še v pesmi Lužiških Srbov (prim. L. Haupt-J. E. Schmaler, Volkslieder der Sorben in der Ober- u. Niederlausitz, Anastat. Neudruok, Berlin 1953). " Prim. A. H e u s 1 er , Deutsche Versgeschichte 111, § 871. 186 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi muzikoloških kriterijih na relativno poznejše stopnje razvoja. Isto velja za pojav prehajanja besed čez diereze v njihovi in slovenski ljudski pesmi, tako da lahko postavimo načelo, ki lahko služi pri raz- iskovanju kot pomemben formalno stilističen kriterij: Strogost glede stal- nega števila zlogov in glede dierez v verzih je večja na relativno sta- rejših razvojnih stopnjah. Kako je torej z našo najstarejšo ugotovljivo fazo in s pripovedno dolgo vrstico, ki po dosti vidikih nasprotuje naštetim ugotovitvam? III Slovenska ljudska pesem pozna veliko bogastvo metričnih shem. Nekatere so po izviru očitno skupne slovanskim narodom. To so pred- vsem izometrične sheme (ki se ponavljajo v vseh verzih enako) : šeste- rec, sedmerec 4/3, dvodelni osmerec 4/4, trodelni osmerec 3/2/3. Le v redkih primerih in le na področjih, meječih na sosedno hrvaško ozem- lje se pojavljajo: »junaški« deseterec 4/6, deveterec 6/3, enajsterec 4/4/3, trinajsterec 4/4/5. Na drugi strani imamo v naši ljudski pesmi dosti heterometričnih struktur, po večini prevzetih od naših severnih in za- hodnih sosedov: distih 8 + 7 (tako imenovani »romarski« verz), distih 7 + 6 (tako imenovani vagantski verz), distih 6 + 5 (tako imenovani nibelunški verz) in alpsko »poskočno« vrstico (nem. Landlervers), ki je glede na svoj nastanek pravzaprav distih 5 + 4. K heterometričnim strukturam moramo šteti tudi nekatere bolj zapletene večvrstične kitice, nastale v razvojno poznih dobah iz zgoraj naštetih, n. pr. štiri- vrstične 8-8-7-7, 7-7-7-5, 6-6-6-4, petvrstične 8-8-5-5-7 itd. Ker so me- trične strukture produkt zgodovinskega razvoja in pripadajo po svoji največji frekvenci, in zato očitno tudi po izviru, različnim etničnim ozemljem v Evropi, so same na sebi zelo pomembne pri vprašanjih relativnega datiranja in izvira naših pesmi. V naštete metrične sheme se da pri podrobni analizi in primerjavi variant s precejšnjo zanesljivostjo uvrstiti največji del metrično ne- natančnih ali zmedenih tekstnih zapisov, o katerih je bilo prej go- vora. Vendar v te sheme se nikakor ne dajo spraviti nekatere pesmi kot n. pr. vse variante »Lepe Vide«, »Poljska kraljica« (SNP 35), »Španska kraljica« (SNP 56), torej prav pesmi, ki so služile I. Grafe- nauerju za oporo pri tezi o posebni pripovedni dolgi vrstici. Pri podrobnem metričnem študiju pripovednih pesmi v Štrekljevi zbirki pa se je naenkrat razkrila v baladi »Sveta Kristina in njena mačeha« (SNP 611—614) posebna metrična struktura, ki je bila znana le iz pesmi drugih južnoslovanskih narodov pod imenom »lirski« deseterec s formulo 5/5, v nasprotju z »junaškim« desetercem 4/6. Ritmična shema tega deseterca (—___i__/JL__— —) je bila znana na slovenskem ozemlju edinole iz obmejnega belokranjskega pod- ročja v jurjevskih obhodnih pesmih (SNP 4992—96), in še to le iz 187 Valens Vodušek uvodnih formul, s katerimi se začenjajo tudi sosedne hrvaške jurjev- ske pesmi: Prošel je, prošel / pisani vuzem, došel je, došel / zeleni Juraj. Pomen odkritja je bil že v tem, da se je ugotovil pojav iste metrične strukture v naših baladah in to na osrednjem slovenskem ozemlju. Zapisi te balade v SNP so iz Vodic, Krope, Horjula in Slov. Bistrice: Sveta Kristina / bolna ležala, bolna ležala, / milo ječala: »Ko bi pač kdo mi / vode prinesel!« Kaj je storila / mačeha huda? Ze mi je vzela / kurjo čepinjo in je prinesla / gnojnice pit ji. Tako je rekla / sveta Kristina: »Če bom živela, / vam bom vertiila; če bom umrla, / Bog vam poplačaj!« (SNP 611) Dasi kaže citirani zapis Janeza Valjavca iz Vodic v dikciji sem in 1 ja roko redaktor ja, vendar ni dvoma, da ustreza metrum izvirni pesmi. To dokazujejo na eni strani druge tri variante v SNP (612—14); čeprav vlada v teh zapisih F. Poznika, I. Vrhovnika in dr. J. Vošnjaka taka ritmična zmeda, da služi lahko kot šolski primer za zgornjo trdi- tev o popačenosti tekstnih zapisov, se vsi dokaj zgovorno strinjajo v metru onih verzov, ki se v pesmi največkrat ponavljajo in so morali torej zapisovalcem ostati najbolj v ušesu. To so začetni verzi in oni, ki ustrezajo verzom 8—9 citiranega zapisa. SNP 612 (F. Poznik): Sveta Kristin'ca Je bolna ležala. Milo ječala. K sebi je klicala 5 Svojo mater, tujo mater: »Moja mati, Pojte. meni pasteljco posteljite!« Postijo je pošiljala. Noter je djala 10 Trjia bodečega. Pod glavo pa kamnje zelnate: »Če bom živela. vse vam bom povrnila; Če pa umrjem, 15 Vam pa Bog plati!« Itd. SNP 613 (I. Vrhovnik): »Le sem, le sem, moja mat'. Al' b' mi otli postijo prestlat'?« — Postijo je prestlala. Trnje je vmes namešala. 5 »Če se izzravim. Vse bom vrnila; Ce pa umrjem. Vam pa Bog lonaj;« Itd. Na drugi strani pa je metrična pravilnost Valjavčevega zapisa po- trjena še bolj jasno s tremi zapisi variant te balade z napevi, vsemi tremi v desetercih 5/5. To so Kokošarjev zapis iz Podmelca (št. 458 Viri citiranih notnih primerov: L OSNP 8105. .ps^ F. f^^"^. ^^^^^ i čica pri Ihanu. - 2. Hrvatske nar. pjesme i plp0 guada, gnada, / poljska kraljica, 15 (če se) č(e)rao [se] podati / in kvartir dati, tvojim soldatom (dosti) / jest[i] in piti.« (Kraljica pravi:) >Jest [nač] ne maram / (za) piti in(o) jesti, [moji] soldati / majo (že) zadosti. Ce mi ne daste / špansk(i)ga kraljica. 20 zdej zdej bom vzela / beneški tabor, svet[i]ga Marka / [visoki] tur[a]n.Tiho [ti] bodi, / španska kraljica! (Jest) sim ga redila / tri cele leta, pa si (mi) ga vkrala, / španska kraljica, z nim si(m) skočila / na Beneč[i]jo.< 30 Tako je rekla / poljska kraljica: >Kaj vam [jest] pravim, / moj[i] soldatje! Strelite meni / že na veselje, piskejte meni / že na veselje, godite meni / že na veselje, de sim dobila (nazaj) / špansk(i)ga kraljica.« Podobno se v hudo popačenem zapisu »Španske kraljice« (SNP 36) kaže nad 50 % pravilnih peterskih hemistihov, n. pr. Španska kraljica; Svoje vojšake; Po morju vozi; Za sabo vodi; Bele Benetke; Ona je prišla; Vahtar zavpije; Drugič zavpije; So se zbudili; O gnada, gnada; Bote zaspali; Cern gvant nositi. Poleg teh je veliko lahko spoznavnih, četudi deloma porušenih hemistihov, n.pr. [0] gori, gori; [Vi] Bene- čane; Misli vojsk (o) vati; S svoj (i) mi vojšaki; (In) so gor ustali, (in) so tako djali itd. Še eno dragoceno stilistično znamenje pomaga spoznati deseterec 5/5 v metrično zmedenih zapisih. To je ponavljanje drugega peterskega hemistiha na prvem mestu v naslednjem verzu. Takšno prepletanje verzov s povzemanjem hemistihov je brez dvoma značilno za primi- tivne oziroma bolj prav rečeno arhaične ljudske stvaritve, ker ga komaj zasledimo sem in tja v šesterskih pesmih"" ali v osmercih 4/4, pa le predvsem v starinskih pesmih, n.pr. v kresnih obhodnicah: Tute jesu / lepi dvori, lepi dvori / ograjeni, ograjeni, ./ pometeni. (SNP 5075) 1. Grafenauer, LV, 127. ="* Gl. Marelic, Metrika, knj. 170, str. 109. 15 Slovenski etnograf Valens Vodušek Takšne anafore — če jih smemo tako imenovati — verzov oziroma hemistihov pa so skorajda pravilno v sleherni pesmi z desetercem 5/5, kar bi z nove strani potrjevalo starinski značaj tega verza in takšnih pesmi. Najdaljše verige takšnih anafor so spet ohranjene v obrednih pesmih, n. pr. v hrvaški jurjevski: Ovo se klanja / zeleni Juraj, — kirales. Zeleni Juraj, / zeleno drevce, — kirales. Zeleno drevce / (v) zelenoj hali, — kirales. Zelenoj hali / jukuni kapi, — kirales, 5 Jukuni kapi, / jubričkoj sablji, — kirales, Jubričkoj sablji, / u bačkom pasu, — kirales, U bačkom pasu, / u plavi hlači, — kirales, U plavi hlači, / u žutih čižmah. Itd. (SNP 4988) Prav takšne anafore hemistihov, ki so jih naši in drugi zapisovalci tekstov povečini izpuščali, nam pomagajo izpolniti očitne vrzeli v pesmih oziroma verzih, n. pr. v vv. 2—5, U—12 zgornje rekonstrukcije »Poljske kraljice«. Omeniti je treba še naglas na enozložnih predlogih, s katerimi se v naših, pa tudi v drugih slovanskih deseterskih pesmih začenja dosti hemistihov (n. pr. po morju vleče; za sabo pelje; ali n. pr. hrvaška SNP 5019: Ivan se šeće / po zlatom mostu; za njim phohaja / deva Marija; na rokah nosi / to malo dete). Dasi v slovenščini ni znan tako kot v srbskohrvaškem jeziku prehod besednega naglasa nazaj na pred- idoči enozložni predlog, vendar ni dvoma, da stoji glasbeno ritmični akcent (ictus) v takih deseterskih hemistihih na predlogu. Začetek pesmi o »Lepi Vidi« n. pr. : Prelepa Vida / pelnize prala pri kraju morja / na linji îkali (Ms. Univ. bibl. št. 478) bi po današnjih naravnih besednih naglasih res kazal na ritem, ki ga je domneval A. Z i g o n (Dom in Svet 1927, 42) : „ _ ^ / _ ^. Vendar take izometrične ritmične sheme ne pozna ljudska pesem niti enega naroda v Evropi, na drugi strani pa ni dvoma, da je originalni in praoi metrum »Lepe Vide« z vsemi znanimi variantami — razen Pre- šernove prepesnitve — deseterec 5/5. Značilen za to je zapis Fr. M a r o 11 a , objavljen v Grafenauer- jevi študiji (LV, 87—92), v katerem so vsi verzi z malenkostnimi iz- jemami (vv. 8, 22, 70, 104, 120, 122) natanko deseterozložni, s cezuro po petem zlogu. Ce bi bil kdo mnenja, da spričo dolgoletnega sodelo- vanja A. Zigona in F. Marolta ni popolnoma izključen sum redakcije po citiranem Zigonovem metričnem vzorcu, je na drugi strani pre- senetljivo veliko število hemistihov in tudi celotnih verzov, ki bodisi že po Maroltovih zaznambah akcentov ali po smislu samem terjajo ritem 1___— —, kot n. pr.: v. 43 Kdo me^u towâzu / sterga očeta? ali v. 47 Ker gâ bo mogu / ta gâ„u towâzu. 194 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Isti peterski ritem udarja na dan tudi iz vseh drugih tekstnih zapisov, ki so na žalost ohlikovno hudo popačeni. Prej citirani neznancev rokopis (LV, 64—69) je poln takih hemistihov: stariga mosha; le s mano, s mano; in(o) bolno dete; u rhpanfko deshelo; po te j(e) pollala / fhpanrka kraljiza; in(o) bolh doila / fhpanrk(i)ga kraljizha; un jo j(e) prepelal / u rhpanfko deshelo; u barko j(e) ftopila; rumeno sonze; kaj moje bolno / detizhe dela; tvoj (u)bogi mosh fe / po morji vosi; in(o) tebe ilhe; fhe bolj j(e) jokala; on fe po tebi / prerailu joka; kaj b' (fe) ne jokala; u morje globoko; nizh [ti] ne maraj / ti lepa Vida; jeft bom fpet tebi / drugo kupila; ino pri (mojimu) kralju (te) / bom (i)sgovorila; le lepo doji / mojga kraljizha. Podobno jesPoznikovo varianto iz Krope (SNP 75) : pisana barka; črni zamurček; kakor si bila; hudega moža; da bodeš dete; morče zažene; tolkanj žal vala; dete počenja; boš vince pila; kadar je prišla; lune vprašala; komej je Vida / to pričakala; gori je prišla / rumena zarja; jaz tebe vprašam; solnce prosila; o tiho, tiho; težko hodila. Breznikova varianta iz Ihana (LV, 62—63): ja štrene prava; pisana barka; Jast sem b(i)va„uhka gorš / ta parve leta; takšno korejnče; dete skopava; ja že na sreda; dete počeva; matere jmeva; raj čam na sred [a] / murja skočit Ja] ; kokar par tj ab se; svet kris st[o]riva; na sred murja ja / notar skočiva. Za netočen metrični zapis pričajo že oksitonski sklepi nekaterih verzov (na belmo pesk; čaran zamurc; skočit; vazit), medtem ko so vsi drugi sklepi paroksitonski. K ramar jeva varianta (L V, 61—62): na šrokem morji; na belmo peski; milo jokala; pršva je jena / pisana btiirka; pa stopi vun en / čeren zamorec; ta prvo leto; še tol'ko lepa; starga očeta; on zme- ram krega; za levo roko; k sebi u barko; oh, kaj bo dete; Vida je čes se / [svet] kris storila; in je v globok [o] / morje skočila; brodnar odrine. Če bi se zdela trditev o deseterskem ritmu »Lepe Vide« premalo utemeljena na podlagi omenjenih zapisov, je treba samo pogledati prej omenjene zapise »Sv. Kristine« (SNP 612—614) in se prepričati, kaj so bili zmožni zapisovalci napraviti iz popolnoma neizpodbitnega deseterskega ritma. Dodatno k temu nam spet le povzemanja hemi- stihov, tako značilna za deseterec 5/5, lahko izpolnijo očitne vrzeli v posameznih verzih teh zapisov, n.pr.: Tvoj (u)bogi mosh le / po morji vosi, [po morji vosi] / in(o) tebe iîhe, ali: Komu iim p(u)itila / îtariga mosha, [îtariga mosha] / in (o) bolno dete, ali: Un jo j(e) prepelal / u îhpanîko deshelo, [u îhpanîsko deshelo) / îhpanîki kraljizi. 13' 195 Valens Vodušek V prvem in zadnjem od naštetih treh primerov v neznančevem pre- pisu (L V, 70—72, vv. 45—46, 55—36) je vrzel izpolnil na tak način že sam Prešeren v svojem prepisu (gl. prav tam).^"" Žigonovo začudenje,^' kako da Prešeren pri -svoji prepesnitvi ni čutil originalnega ritma ljudske pesmi, je toliko bolj utemeljeno, ker stoji na čelu rokopisa Prešernove prepesnitve kot nekakšen uvod, ki bi bil lahko tudi metrični zgled, fragment neke pesmi v čistem dese- tercu 5/5:-** Padla po nozlii / liana je bela, Mlado selenje, / rosh'ze je vsela. Vsemlji globoki / — moje veîelje. Gori per Bogi / moje îo shelje. Prešernova postavitev teh vrstic na čelo njegovi prepesnitvi je toliko bolj skrivnostna, ker je edino, kar jih druži z ljudsko pesmijo »Lepe Vide« — značilni metrum deseterca 5/5, ki ga pa Prešeren v svoji pre- pesnitvi ni uporabil. Uporabil je namesto tega metrum po zgledu »trohejskega« junaškega deseterca 4/6 — sicer brez stalnih cezur — ki pa je slovenski ljudski pesmi tuj. Ali so bili torej omenjeni uvodni verzi morda Prešernov poskus v ritmu deseterca 5/5, ki ga je pa za prepesnitev »Lepe Vide« zavestno zavrgel? Nadaljnja potrditev za petersko-deseterski metrum ljudske balade o Lepi Vidi pride od nepričakovane, doslej popolnoma spregledane strani. To je metrum nekaterih nemških kočevskih variant te pesmi, ki kažejo isto obliko deseterca 5/5. Najbolj jasen je v tem pogledu zapis neznanca v Zg. Mozlju iz leta 1838, ki ga je objavil Fr. Kidrič v Carnioli:^* Bie vria ischt aut nar / dai scheana Mare. Lei bia shi schmoarosch / gua vria aiifschteat nar, Shi richtónt un a / schneabeissai Bascha, Dai khloina Leirriót, / dai khloina Leimot. 5 Shi gangónt baschan / zan proitan Meera, zan proitan Meera / zan tiafan Sheaba. Itd. Čeprav je tudi ta zapis v dosti verzih ritmično zmeden, vendar ima od skupno 75 V2, verzov čisto obliko deseterca 5/5 18 verzov (poleg pravkar citiranih še v v. 8, U, 12, 16, 19, 20, 21, 48, 50, 57, 67, 76), poleg Prim. anafore hemistihov v Poznikovi inačici, vv. 12—13 in v verjetno pravilni obliki verzov 35—36: Gori je prišla / rumena zarja, rumena zarja, / rumeno solnce. " Dr. A. Ž i gon. Lepa Vida, Dom in Svet 1927, 42. '^^ Citirano po I. Grafenauerju, LV, 64. — Na tem mestu je treba korigirati Grafenauerjevo trditev (LV, 59), da so te vrstice metrično »posnete po mlajših narodnih poskočnicah«. Poskočnice imajo v nečem podoben, ampak vendarle drugače izpeljan ritem, v katerem so bistvene anaJcruze in moški sklep, praviloma takole:_______/__'___L- Citirano tu po Deutsche Volkslieder mit ihren Melodien, hrsg. vom Deutschen Volksliedarchiv, I, Berlin 1935, 36—37. 196 Arhaični slovansici peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi tega še 41 pravilnih peterskih hemistihov in je v zapisu brez vsaj enega pravilnega hemistiha le 13 verzov (vv. 9, 17, 24, 27, 29, 41, 43, 45, 55, 56, 61, 65, 73). Tudi povzemanj — anafor hemistihov je v zapisu razmeroma veliko. Poleg citiranih vv. 5—6 so to še vv. 10—U, 31—32, 39—40; nadalje vrzeli hemistihov, ki kažejo na anafore, v vv. 20, 76 in tridelni verz 35 očitno enakega nastanka. Tako dobi na videz nepomembni in očitno zato spregledani for- malni metrični kriterij naenkrat velik pomen, ker v tem primeru potrjuje originalno obliko slovenske balade, na drugi strani pa lahko razsodi tudi o vprašanju, katera od obeh etničnih skupin na Kočev- skem in v okolici je prevzela od druge snov in obliko balade o Lepi Vidi- Lepi Mari. Ce namreč Nemci v svoji ljudski pesmi nimajo nikjer drugje deseterca 5/5 kot na Kočevskem, je dosti jasna smer prevzema od slo- venske okolice. Poleg te pesmi z nekaterimi variantami mi je bilo mogoče doslej ugotoviti deseterec 5/5 le še v kočevski ljudski baladi, objavljeni v DVldr I kot št. 9 v dveh variantah pod naslovom »Liebes- tod« (gl. notni primer 10), ki obe kažeta kljub metrično zmedenim zapisom precej pravilnih peterskih hemistihov. VI Naj spregovore — last, not least — o deseterskih pesmih še njihovi napevi. Medtem ko je v nekaterih hrvaških in srbskih pesmih ta peterec ritmiziran v dvodobnem taktu (V4 J »^»^ J J), je v čeških in ukrajinskih pesmih večinoma, v slovenskih pa \^ vseh ohranjenih pri- merih ritmiziran v tridobnem taktu (^/nj^j^^lj ^)- Takšen ritem imajo vsi trije ohranjeni napevi balade »Sv. Kristina«, katerih melodično najpreprostejši in zato najbrž prvotni, je naveden v sinoptični tabeli (glej str. 189) pod 1. Podrobna primerjalna analiza deseterskih naipevov pri različnih narodih pa pokaže zelo presenetljiv rezultat: velik del petersko- deseterskih napevov ima popolnoma isto melodično strukturo, tako da lahko govorimo o variantah enega in istega melodičnega modela, pa najsi gre — kot kaže tabela — za pesmi še tako različnih in oddaljenih narodov, od Slovenije (1) čez Češko in Moravsko (4, 5) do Litve (6), in čez kajkavsko Hrvaško (2) in Madžarsko (3) do Ukrajine (7) in do Bol- garije.'" Melodično strukturo tega modela lahko precej natanko opi- šemo takole: melodična linija, ki se po navadi začenja in končuje na osnovnem tonu tonike, razpada v štiri dvotaktne fraze (ustrezajoče petercem), ki povečini kadencirajo padajoče v tonih razloženega tro- zvoka tonike, v končni kadenci pa z značilnim sekundnim zadržkom na poudarjeni dobi. Kadenciranje pnjsameznih fraz, posebno druge in tretje, na tone dominante, kot ga kažejo nekateri primeri (3, 4), je •"' Gl. V. Stoin, Nar. pesni of Timok' do Vita, Sofija 1928, št. 1870, 1914, I 2350, 2626, 2941. i 1 197 ; Valens Vodušek očitno razvojno mlajše; s tem začenja dobivati melodija simetrično harmonično strukturo s kadencami Tonika-Dominanta-Dominanta- Tonika in z ustrezajočim sekvenciranjem v melodiji (4). Poudariti je treba, da so v tabeli citirani notni primeri samo ne- kateri izmed večjega števila takšnih napevov skoraj v vseh citiranih zbirkah, in sicer ne glede na dursko ali molsko tonalnost. V citirani zbirki V. Z g a n c a, HNPZag. (gl. op. 14) ima n. pr. večina vseh pesmi v desetercih 5/5 ne glede na ritmizacijo in ne glede na najrazličnejše tekste pravzaprav samo variante te melodične strukture, kot jo kaže primer 2." Ne da bi se na tem mestu hotel spuščati v globljo analizo tega presenetljivega pojava, naj bo omenjeno le, da je to že tretji primer dane metrične strukture, za katero mi je bilo mogoče ugotoviti, da je vezana — predvsem pri enaki ritmizaciji — tudi na enako melo- dično strukturo, in sicer na geografsko med seboj zelo oddaljenih področjih, n. pr. slovenska Gorenjska — centralna Francija — jugo- zahodna Nemčija,'^ ali n. pr. Slovenija — Češka — Lužiška Srbska — Nemška Pomorjanska (z metrično shemo, prevzeto od sosedne Poljske)." To pa kaže, da je uvodoma citirano ugotovitev F. K o 1 e s s e o pomenu metrične strukture verzov treba še bistveno dopolniti: ta ne določa samo arhitektonske oblike in ritmične strukture napeoa, ampak do neke mere determinira tudi njegovo melodično strukturo. O vzrokih takšne presenetljive melodične skladnosti, kot jo kaže za pesmi v dese- tercih 5/5 priložena tabela, pa je zaenkrat mogoče le reči: težko si je predstavljati, da bi takšne skladnosti v tolikšnem številu in na tako različnih etničnih področjih nastale po naključju, med seboj neod- visno. Mogoče ni pretirano sklepati kljub neke vrste akordioni melo- diki, ki bi po dosedanjih naziranjih datirala iz relativno poznega razvojnega razdobja, da se kaže nekakšen skupen praslovanski sub- strat tudi v teh melodijah, in ne samo v golem metru deseterca 5/5. Ze W. Wiora je namreč v delu »Europaischer Volksgesang« (Kolu, s. a., 5) poudarjal, da spravljajo nove raziskave na dan veliko pove- zanost, ki sega včasih od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda Evrope ali pa od najzgodnejše dobe do danes, ter da se kaže to pred- vsem v tipičnih melodičnih strukturah, ki se pojavljajo na številnih področjih. Vendar je Wiora doslej metrično in ritmično strukturo pesmi puščal vnemar in tudi primeri, ki jih citira, kažejo le nekakšno melodično podobnost, nikakor pa ne take popolne melodične in pa ritmične skladnosti kot jih kažejo naši primeri. Prav to bi v našem primeru upravičevalo poskus konkretnejše razlage o izviru in vzroku takšne skladnosti pojavov na različnih etničnih področjih. '* Gl. št. 16 a-b, 17, 18 a—b, 19 a, b, e, f, 558, 559, 555 a—b, 594, 609, 652, 629, 618 d. Gl. V. Vodušek, Izvor in razvoj baladno-plesnega ritmičnega tipa La/nar-Cigan (pripravljeno za tisk). " V. Vodušek, Tridelni osmerec v slovenski ljudski pesmi (v pripravi). 198 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Model melodične strukture nam znanih deseterskih napevov, do katerega smo prišli, pa se izkaže še kot dodaten in odločilen kriterij za pravi metrum balade »Lepa Vida«. Kramarjev zapis napeva (8) ni ritmično prav jasen; predvsem se natanko vidi, da obsega melodična strofa le dva deseterca in ne štiri. Napev zadnjih dveh desetercev oziroma njihovih ekvivalentov v zapisu je namreč melodično enak prvima dvema, čeprav sta zadnja dva metrično v zapisu bolj pomanj- kljiva. Kljid) delni premaknitvi akcentov, v katere je bodisi v resnici zašla pevka ali pa le zapisovalec s svojo postavitvijo taktnic, se jasno in razločno vidi ista melodična struktura po frazah, kot jo kažejo druge pesmi v tabeli, še celo n. pr. ukrajinska 7. To dejstvo upravi- čuje poskus rekonstrukcije pravilne ritmične oblike napeva (8 a) na 2. kitico teksta, ki že v originalnem zapisu vsebuje dva čista dese- terca 5/5. Skladnost z ugotovljenim melodičnim modelom deseterskih pesmi kaže končno še Maroltov zapis 9. V njegovi šestdelni melodiji sta frazi na 2. in 3. peterec očitno poznejši vrinek, fraze petercev 1.—4.— 5.—6. pa predstavljajo melodično strukturo, ki se skoraj popolnoma sklada z modelom. Ritmično kaže zapis sicer podobo napeva, ki je predvsem pri kadencah raztegnjen v svobodnem rubatu (bodisi po dejanskem podajanju pevke, bodisi prilagojeno nazoru zapisovalca), kar pa je seveda daleč od kakšnega domnevnega »koralnega« načina petja. O njegovi pravi in prvotni ritmični obliki ne dopušča sama melodija nobenega dvoma, kot tudi obe melodiji (8, 9) le potrjujeta trditev o desetercu 5/5 kot pravi metrični obliki »Lepe Vide«. Tudi napeva obeh omenjenih kočevskih deseterskih pesmi kažeta isto ritmično in zelo podobno melodično strukturo (gl. 10), le da je pri, pesmi »Die Meererin« originalni Hauffnov zapis napeva neke dese- terske variante očitno postavljen v napačni takt in zato v DVldr I, 35 redigiran v '/j J J J J J ' J J J J cj ' Ud. Napev balade »Liebestod« pa kaže v originalnem zapisu akcentno podobo V4 J j J J cJ -^^i je takšna akcentna premaknitev, ki se le prehudo bije z naravno dikcijo teksta, prišla resnično iz ust ljudskega pevca, ali pa jo je za- krivil le nevešč zapisovalec, je težko reči. Ni namreč dvoma po ritmu in melodiji peterskih fraz, da je v obeh pesmih vsaj prvotna ritmična oblika bila enaka drugim deseterskim: V4 J J J J J itd. (gl. akcentno rekonstrukcijo v 10). Melodije deseterskih pesmi pa pokažejo še nekaj o metrični struk- turi deseterca 5/5. Katero tekstno enoto naj namreč štejemo v ljudski poeziji kot verz, bi moralo odločiti pojmovanje ljudskega pevca in ne recimo konstrukcija literarne poetike. Pojmovanje ljudstva o verzu se kaže najbolj jasno v tem, da ga v napevu obseže z eno melodično frazo. Melodični frazi pa v deseterskih pesmih vidno in vseskozi ustreza peterec in ne cel deseterec. Ce obsega večina dandanes ohra- njenih deseterskih pesmi praviloma kitice po štiri peterce (nekatere pesmi s po šestimi pelerei so pač nastale razvojno pozneje, s pono- 199 Valens Vodušek vitvijo druge polovice napeva, prim. 1), poznamo vendarle precej ob- rednih pesmi, ki obsegajo le dva peterca in refren, n. pr. makedonska pesem pri guganju na Jurjevo: Skrši se granko, / granko maslinko. Leljo, leljo, poleg tega pa nekaj malega obrednih z enim samim petercem in refre- nom, n. pr. prav taka jurjevska: Prajmo nišaljka. Leljo, leljo.^ Podoben pojav se najde tudi v omenjenem Kokošarjevem zapisu ba- lade »Sv. Kristina«, v katerem obsega 10 desetercev od skupno šestin- dvajsetih le ponovitve peterca, ii. pr.: Sestre prosila, / sestre prosila, de bi postlala, / de bi postlala. Sestra postlala, / sestra postlala skalco pod glavo, / skalco pod glavo. Ce torej dandanes govorimo zaradi krajšega in enotnega izražanja o desetercu 5/5, se moramo zavedati, da ostra meja med obema peter- cema nikakor ni samo diereza, kot jo poznajo nekatere verzne sheme, in je celo več kot oddih (cezura): to je meja med dvema verzoma. Prav zato je mogoča domneva, da so ti verzi — sami po sebi in po dolžini pripadajoče melodične fraze najkrajši, kar jih pozna danes ljudska poezija — prav zaradi svoje arhaično-primitivne kratkosti z razvojem zmeraj bolj izginevali, prepuščajoč mesto drugim, obsež- nejšim in razvitejšim. VII Končno naj bodo le kratko naštete še druge slovenske ljudske pesmi, v katerih se je dala doslej ugotoviti metrična oblika dese- terca 5/5, s citiranjem verzov, ki v metrično zmedenih zapisih najbolj jasno kažejo na to obliko. To so od pripovednih: varianta »Hudičeve neveste«, SNP 195 (Kranjska); »Duša vagana«, SNP 586 (Grgar; gl. vv. 18, 56, 52—57, 60); »Marija v nebo vzeta«, SNP 401 (Fram; gl. vv. 1 do 11); »Jezus ipomiri vodo Rajno«, SNP 457 (Lokovec; vv. 10—15); »Marija hoče Jezusu trpljenje odnesti«, SNP 442 (Voice na Tolmin- skem; vv. 14—18); »Jezus in Judje«, SNP 451 (Gorice pri Zilji; posebno vv. 4—5, 35—56) in bržkone tudi »Nočevanje na grobišču«, SNP 366 (Podmelec na Tolminskem; gl. ponavljajoče se vv. 19—20 = 29—30, 23 = 35 = 41, 25). Iz drugih knjig Štrekljeve zbirke spada sem svatovska »Zrasle so, zrasle / nam tri konople«, SNP 5270 (Cerovec) in obsmrtna SNP 6557 »Prijte, le prijte / k moji procesji« z variantama 6558—6559 (vse iz Frama), od ljubezenskih pa le Vrazova iz Cerovca »Micka bi rada / ^* Oba primera sta vzeta iz zbirke VI. D jord j e v i č. Srpske nar. melo- dije. Južna Srbija, Skoplje 1928, gl. št. 43 in 390. 200 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Jurka dobila«, SNP 1334, ki kaže tudi v napevu prej omenjeni melo- dični model, poleg SNP 2318 »Ptice pod nebom / lepo žvinglaju« (Ormož) in po izviru dvomljive SNP 1489 (Podmelec). Čudno bi bilo, če ne bi deseterce 5/5 prav tako kot dosti drugih arhaičnih pojavov pustil usedline tudi v otroških pesmih (n. pr. SNP 7582, 7697, 7705, 7809); pojavlja pa se tudi v šaljivih SNP 8546—8547 »Lepa jä fara / sveta Trojica« (Bratonci v Prekmurju) in SNP 8654 »Šnientana muha / kak isi ti suha« (Gorenjska). Poleg teh je nekaj pesmi, ki imajo peterec oziroma deseterec 5/5 kombiniran z drugimi verznimi shemami, n. pr. 5/5 + 6 (SNP 887) ali 5/6 (SNP 894—897, 900—901, 952, 955), pa še ljubezenske »Ljubica v javo- rovi senci« (SNP 1255—1272) in »Rasti mi, rasti / travca zelena« (SNP 1219—1223), ki kažejo ze prenaredbe zadnjega, četrtega peterca v moški sklep. Vse to pa so razvojno mlajše prehodne oblike, ki jih bo treba obravnavati posebej, zlasti pri mikavnem, ampak težavnem vpra- šanju, ali in kakšna je zveza med desetercem 5/5 in ritmično v nečem podobno alpsko »poskočno« vrstico. Mislim pa, da se dajo zgornje ugotovitve strniti v tale pomenljiv sklep: arhaični slovanski deseterec 5/5 je pravi in prvotni metrum nekaterih starih slovenskih pesmi, posebno pripovednih, ki so se ohra- nile predvsem le na sredi in na severozahodu slovenskega ozemlja, kjer je kakršenkoli poznejši vpliv ljudske pesmi drugih slovanskih narodov s severa ali vzhoda skoraj gotovo izključen. Ker tega zna- čilnega metra Slovenci tudi nismo mogli dobiti od germanskih ali ro- manskih sosedov, smo ga morali sem prinesti že s seboj ob naselitvi. Kot sem skušal pokazati drugje,'" bo podoben sklep verjeten še za dve drugi splošno slovanski metrični strukturi, to je tridelni osmerce 3/2/3 in dvodelni osmerec 4/4, ki sta se prav tako ohranila predvsem v specialnem baladnem repertoarju severozahodnega slovenskega ozem- lja. Prav za deseterec 5/5 pa velja, da je najbližji in pravi ekvivalent domnevani pripovedni dolgi vrstici, ki ji ustreza po cezuri med dvema hemlstihoma in po dveh poudarkih v vsakem hemistihu. Le da ga loči od nje in obenem odlikuje stalno število zlogov v verzih ter stalna mesta zlogovnih poudarkov. S tem pa je enotno metrično načelo sila- bičnosti potrjeno tudi za najstarejšo ugotovljivo fazo slovenske ljudske pesmi. Zusammenfassung DER ARCHAISCHE SLAWISCHE FÜNFSILBLER-ZEHNSILBLERVERS IM SLOWENISCHEN VOLKSLIED Die Texte von Volksliedern, die nicht streng von Vers zu Vers nach dem Gsang aufgezeichnet wurden, sind in formeller, vor allem in metrischer Hinsicht so unzuverlässlich, dass sie für eine wissenschaftliche Untersuchung der metrischen Fragen nur mittelbar brauchbar sind. Dieser Vorwurf trifft auf \ Vodušek, Nekaj opažanj o baladnih napevih Slovenije, gl. Rad kongresa folklorista Jugoslavije u Zaječaru 1958 (v tisku). 201 Valens Vodušek einen grossen Teil der umfassenden Textausgabe Štrekelj's (Slovenske narodne pesmi, 1895—1925) zu. Das metrische Hauptprinzip, dass in den Aufnahmen des gesungenen slomenischen Volksliedes ganz klar und deutlich zu Tage tritt, ist dasselbe mie vor allem im Volkslied anderer slamischen Völker, d. h. die ständige Silbenzahl der Verse, das ständige Akzentschema und charakteristische Diäresen zwischen bestimmten Silbengruppen in einzelnen Versschemen. Das Liedmaterial zeigt, dass diese Prinzipien in Liedern relativ älterer Entmicklungs- perioden strenger eingehalten merden als in denen der jüngeren Zeit. Es entstand also das Problem, mie die These Prof. I. Grafenauer's über die sog. narrative Langzeile, welche die älteste und bis zum XII. Jahrhundert einzige Versform des slow. Volksliedes gewesen sein sollte — deren Struktur aber gerade hin- sichtlich der Silbenzahl und des Akzentschemas prinzipiell anders sein sollte — damit in Einklang zu bringen märe. Indem fast alle metrisch ungenauen oder sogar bis zur Unkenntlichkeit verworrenen Textauf Zeichnungen in Štrekelj's Werk doch zu den Versschemen zugeordnet werden konnten, die das slow. Volkslied teils mit anderen südslawi- schen, teils mit germanischen und romanischen Nachbarvölkern gemeinsam hat, boten dabei einige Balladenaufzeichnungen hartnäckigen Widerstand; unter ihnen waren vor allem die Varianten der »Lepa Vida«-Ballade, die anderer- seits von Grafenauer als Hauptbeispiele der narrativen Langzeille angeführt wurden. Da enthüllte sich dem Verfasser in der Ballade »Die hl. Kristina und ihre Stiefmutter« (Strekelj, No. 611—614) das Bestehen auf dem slow. Zentral- gebiet des sog. »lyrischen« Zehnsilblers mit dem Schema L___L^l L___ der bisher nur von anderen südslawischen Völkern her bekannt war. Die Frage nach dem Ursprung und dem Vorkommen dieser Versstruktur führte zum Ergebnis, dass sie im romanischen und germanischen Volkslied nicht bekannt, jedoch allen slawischen Völkerj). gemeinsam ist. Ihre relativ grosse Seltenheit auch bei diesen, ihr Auftreten meistens in alten BrauchtumsUedern, sowie ihr Vorkommen bei den baltischen Völkern weisen auf ihren archaischen Ursprung. Diese Versstruktur ergab sich als der richtige Schlüssel auch für die meistens ziemlich vermorrenen Aufzeichnungen der »Lepa Vida<-Ballade. Als zusätzlicher und unerwarteter Beweis dafür können einige Varianten der deut- schen Ballade »Die Meererin« aus der Gottschee gelten, die dasselbe Metrum zeigen. Bei diesen sowie bei der Ballade »Liebestod« (DVIdr, I, No. 4 und 9.), die dem Verfasser bisher als die einzigen Lieder in deutscher Sprache mit dieser Versstruktur bekannt sind, zeigt gerade die bisher vernachlässigte Frage der metrischen Form auch sehr deutlich auf die Richtung der Liedübernahme von einer ethnischen Gruppe zur anderen. Endlich zeigt die rhythmisch-melodische Analyse solcher Zehnsilbler- meisen eitle überraschende Kongruenz eines grossen Teils dieser Liedweisen bei verschiedenen slawischen und baltischen Völkern, so dass man von einem einzigen melodischen Grundmodell sprechen könnte. Dieses Grundmodell könnte vielleicht als ein Zeichen eines gemeinsamen Substrats auch in melodischer Hinsicht gedeutet merden. Die tjb err einstimmun g der bekannten »Lepa Vida«- Weisen mit diesem Modell bestätigt die Richtigkeit der metrischen Analyse. Das Vorkommen einer solchen metrischen Struktur im zentralen und nord- westl. slow. Gebiet, für die keine Übernahme von den Nachbarvölkern in Betracht kommen kann, spricht ziemlich deutlich für ihre altslawische Abstammung. 202 SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Z NAPEVI Poročilo o glasbenem gradivu, nabranem 1906—1914 pod Štrekljevim vodstvom, zdaj v Glasbeno narodopisnem inštitutu v Ljubljani Zmaga Kumer Letos mineva 100 let od Štrekljevega rojstva in pol stoletja, odkar šo se začele prve priprave za izdajo slovenskih narodnih pesmi z napevi — delo, ki naj bi bilo enakovredno monumentalni Štrekljevi zibirki besedil. O delovanju Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, kakor se je uradno imenoval (odslej OSNP), ki je s Štrekljem na čelu vodil zbiralno akcijo, sta obširno poročala že M. Murko in Jos. Tominšek. Prvi je objavil daljši sestavek v Etnologu 111/1929, 5 do 54 z naslovom »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodi- jami«, drugi pa je odboru, katerega član je bil, posvetil dva članka: »Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih napevov« (ČZN XXXII, 1937, 308—321) in »Prof. dr. Karel Štrekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov« (SE V/1952, 169—171). M. Murko, ki je po Štrek- ljevi smrti 1912 postal predsednik odbora, je svoje poročilo sestavil ua podlagi aktov predsedniškega arhiva, medtem ko so bila Jos. To- minšku, dolgoletnemu odborovemu tajniku in poverjeniku za Šta- jersko, na voljo tajniška poročila in njegov zasebni arhiv dopisov z zapisovalci. Dopolnilo teh člankov sta daljša sestavka zapisovalca Fr. Kramarja, ki je svoje delo opisal v Cerkv. Glasbeniku pod naslo- vom »Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi« (CG 1922 do 1926) in »Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slo- venskim narodom« (CG 1926—1929). Vsem trem avtorjem je pisanje narekovala skrb, kaj bo z zbirko, ki je še neuporabljena ležala v Etnografskem muzeju v Ljubljani, potem ko je bil OSNP prenehal z delom. Kakor je poročal že Murko, je bilo akcijo za nabiranje pesmi organiziralo avstrijsko naučno ministrstvo s pomočjo posebnih deželnih odborov. Slovenski odbor je sestavil Štrekelj, ki ga je bilo ministrstvo imenovalo za predsednika. Prvi zapisi so začeli dotekati leta 1906. Cez tri leta je zbirka obsegala že več kot 4000 primerov in je bilo treba misliti na urejanje. Za ta posel je podpredsednik OSNP Matej Hubad leta 1909 pridobil slikarja Iv. Franketa, ki je zapise oštevilčil, jih razvrstil v svežnje in določil inačice. Do 17. junija 1914 je tako pregledal 10.643 zapisov. Razen tega je odbor nameraval sestaviti topografijo nabranega gradiva in list- kovne kataloge. 203 Zmaga Kumer Tik pred svetovno vojno je glavni odbor na Dunaju začel priprav- ljati knjižni oglas za publikacijo »Narodna pesem v Avstriji«, kar kaže, da je misel na izdajo gradiva počasi dozorevala. Vojna pa je lepo zamišljene načrte povsem prekrižala in tudi po prevratu so se poskusi za obnovitev nabiralne akcije OSNP izjalovili, čeprav se je . bil odbor reorganiziral. Tem manj je bilo mogoče misliti na sistema- tično ureditev ali celo na izdajo. Leta 1927 je tedanja prosvetna oblast poslala odbornikom razrešnico, za gradivo pa odločila, da se izroči Etnografskemu muzeju v Ljubljani. Zdelo se je, da je zbirka prišla v edino prave roke in da bo muzej mogel nadaljevati prizadevanje OSNP. Ko je Murko v Etnologu po- ročal o nastajanju zbirke, je v skrbi, da bi s toliko vnemo začeto delo ne ostalo torzo, podal smernice za nadaljnje zbiranje, ureditev in bodočo izdajo. Žal do tega ni prišlo. St. Vurnik se je bil kot kustos muzeja sicer zavzel za zbirko, sestavil seznam gradiva in začel zapise deloma proučevati, ureditev pa mu je preprečila prezgodnja smrt. Nekaj let pozneje je dobil zbirko v roke muzejski preparator Drago Vahtar, ki je že obstoječe snopiče opremil z novimi ovitki, na katerih je označil število listkov za posamezne zapise. Med drugo svetovno vojno je Glasbeno narodopisni inštitut (tedaj še Referat za glasbeno narodopisje pri pokrajinski upravi) pod vod- stvom Fr. Marolta prevzel skrb za ureditev zbirke. Da bi za primer kakšne nesreče zapisi ne bili uničeni, je začel pesmi prepisovati in hkrati sestavljati kartoteko. Tudi naj bi se za vsak snopič sestavil zapisnik o vsebini in stanju zapisov*. Delo je bilo zamudno in je po- časi napredovalo, vendar je bilo do konca leta 1955 izgotovljenih nad polovico prepisov s kartotečnimi listki in zapisniki. Začet pa je bil tudi osnutek to;pografije. Sistematična in vsestranska ureditev zbirke se je hkrati s pri- pravami za bodočo izdajo lahko začela šele z letom 1957, ko je Etno- grafski muzej prepustil Glasbeno narodopisnemu inštitutu v trajno last celotno dediščino OSNP, torej razen zapisov- tudi odborov arhiv in drugo gradivo, ki obsega še nekatere akte v zv^ezi z dosedanjim upravljanjem zbirke. Pričujoči sestavek naj bi bil nekakšen obračun novega lastnika o prevzeti dediščini, preden jo v knjižni obliki izroči javnosti. Ob prevzemu sta obe ustanovi sestavili zapisnik, iz katerega je razvidno, da obsega »Zbirka OSNP« 234 snopičev inventiranih zapisov, označenih s številkami 1—10.643 ter 51 snopičev z 2294 neoštevilčenimi zapisi in drugim narodopisnim gradivom. Vštevši Kokošarjeve zapise, ki so bili gradivu priključeni pozneje, vsebuje zbirka 12.937 številk, kar je za 328 več, kot navaja Vurnikov seznam. Razlika je nastala zato, ker prvotno nekatere inačice niso bile posebej upoštevane, ali so nekatere številke uporabljene dvakrat oziroma je kako drugače na- stala napaka v štetju. 204 Slovenske ljudske pesmi z napevi Ugotovilo se je tudi, da v oštevilčenih snopičih manjka 67 zapisov; izgubili so se bili nemara zaradi nepazljivosti pri priložnostnem izpo- sojanju. Domneve o večjih izgubah v času, ko je zbirka nezavarovana ležala v prostorih Glasbene Matice in deloma pozneje, ko naj bi bila vsakemu brez kontrole dostopna v muzeju, so se izkazale za pretirane. Ce je bilo namreč leta 1914 oštevilčenih preko 10.000 zapisov in je tega leta prenehal redno zbirati glavni odborov zapisovalec Fr. Kramar, tedaj se tudi neinventiranih zapisov ni moglo nabrati dosti več, kot jih izkazuje Vurnikov seznam (1966). Dejstvo, da so v zbirki nekateri Žirovnikovi in Kramarjevi zapisi v dvojniku (Kramarjevi predvsem med neinventiranimi) vzbuja misel, da je morda kateri od urejevalcev izločil večje število dvojnic in tako dal povod za sumnje o izgubah v zbirki. Verjetno se je to zgodilo še v času, ko je bila zbirka v Glasbeni Matici, torej za urejevanja Franketa. Ker beremo v odborovih poro- čilih o dotekanju gradiva opombe glede izločanja manjvrednega gra- diva iz došlih pošiljk zapisovalcev, so mogoče tudi ostanki teh zavr- ženih zapisov mogli pozneje povzročiti govorice o nastajanju škode. Že leta 1928 je O. Dev v skrbi za svoje zapise sporočil muzeju, kar je slišal praviti, da se je iz zbirke izgubilo več tisoč zapisov. Tudi v krogih, ki so bili blizu muzeju, je veljalo prepričanje, da zbirka ni več tako obsežna, kakor je bila prvotno. Šele primerjave prejšnjih se- znamov in rezultatov najnovejše inventarizacije so pokazale, da se je z-birka ohranila domala povsem neokrnjena. Našli so se celo nekateri zapisi, ki so veljali za izgubljene, n. pr. pesem o Lepi Vidi (Kramarjev zapis), ki je bila Grafenauerju dostopna le v prepisu Avg. Žigona (gl. Grafenauer, Lepa Vida, Ljubljana 1943, str. 62 si.). Skupaj z zapisi je Glasbeno narodopisni inštitut prevzel od Etno- grafskega muzeja tudi arhiv OSNP. Obsega dva dela: prvi, ki ima svoj delo vodnik, vsebuje akte predsednika, drugi brez delovodnika pa akte ožjega odbora v Ljubljani. V drugem delu je tudi nekaj aktov posameznih odbornikov. Kako so prišli ti akti v sestav arhiva, se ne da ugotoviti. Le za blagajnika Pintarja vemo, da je njegovo odborniško zapuščino izročil odboru leta 1916 njegov naslednik v Studijski knjiž- nici, Avg. Žigon. Za bodočega izdajatelja gradiva OSNP so zanimive Franketove preglednice zapisov z opombami o inačicah in nekatere opazke glede vrednosti došlih zapisov. M. Hubad je zapustil arhivu izvirnike svojih zapisov pesmi Al. Novakove in njeno zbirko besedil; prepisi so uvrščeni v zbirko. Leta 1929 je St. Premrl daroval zbirko narodnih pesmi iz zapuščine Jakoba Aljaža. Med tiskovinami se je našlo 59 izpolnjenih vprašalnih pol, ki niso istovetne z onimi, o katerih izčrpno poroča Jos. Tominšek v SE. Tako je zdaj v evidenci vsega 82 izpolnjenih vprašalnih pol. Nekatere od njih vsebujejo zelo zanimive in pomembne podatke ter lepo dopol- njujejo zapise. Kraji, za katere veljajo poročila z vprašalnih pol, so razvidni s priloženega zemljevida, kjer so posebej označeni. 205 Zmaga Kumer Iz arhivskih zapisov so se razkrile nekatere zanimive podrobnosti iz časa delovanja odbora, ki jih dosedanji poročevalci niso upoštevali. Tako izvemo o pogajanjih za odkup zbirke češkega muzikologa Lud- vika Kube. Le-ta je bil leta 1906 svoje zapise s slovenskega ozemlja ponudil odboru na pobudo in s posredovanjem prof. Rešetarja. Ker je Štrekelj zbirko neugodno ocenil zaradi nekaterih pomanjkljivosti in netočnosti ter zmanjševal njeno vrednost tudi glede na to, da so bili nekateri zapiši že objavljeni, so se dolgotrajna pogajanja skoraj raz- bila. Nazadnje je Kuba popustil pri ceni in 1908 privolil, da sprejme za zbirko 400 kron. Podobne težave so bile z zapisi Iv. Kokošarja. Čeprav je bil kot odbornik in poverjenik za Primorsko obljubil, da bo svojo zbirko iz- ročil OSNP, jo je pred smrtjo 1923 zapustil prijatelju Romanu Pa- horju, organistu v Renčah pri Gorici. Ko je Hubad za to zvedel, je kot bivši odborov podpredsednik naprosil leta 1927 Pahorja za prepis zbirke. Iz Pahorjevega pisma Vurniku 1. aprila 1931 razberemo, da je Pahor prošnji ustregel in poslal polovico prepisov Hubadu, ostanek pa naravnost Vurniku. Hkrati je sporočil, da je izvirnik tačas pri E. Ada- miču. Kdaj so prišli izvirni Kokošarjevi zapisi v zbirko, se iz arhivskih zapisov ne dâ ugotoviti. Muzeju jih je bržčas dal Emil Adamič v za- meno za prepise, ki jih je bil 1937. leta izročil Glasbeni Matici za Folklorni inštitut. Končno naj kot sestavmi del zbirke OSNP omenim še fonografski aparat z 19 valjci posnetkov, ki so deloma poškodovani. Aparat je kupil OSNP leta 1914. Prve posnetke je naredil dr. Juro Adlešič v Adlešičih in pomenijo napoved nove dobe nabiranja naših pesmi. De- loma je napeve transkribiral Niko Štritof. Gradivo, ki ga obsega zbirka, je po veliki večini javnosti neznano. Doslej so bili uporabljeni le posamezni, primeri za priložnostne pri- redbe ali za dokumentacijo v znanstvenih razpravah. Od zapisovalcev je svoje zapise objavil Fr. Kramar v zbirki »Dobrepolje in okolica« (Ljubljana 1933). Se v času obstoja OSNP so izšli nekateri zapisi Oskarja Deva v njegovih zvezkih narodnih pesmi. Prav tako so bili v tisku objavljeni nekateri Kubovi zapisi (gl. L. Kuba, Slovanstvo ve svych zpëvech. Kn. VII. Praha 1889; L. Kuba, Cesty za slovanskou pisni 1885—1929, Praha 1933) in Žirovnikovi (gl. razne izdaje njegovih narodnih). Vendar sta zadnja dva uporabila svoje starejše zapise, ki so deloma že po objavi prišli v sklop zbirke OSNP, in tako nista kršila načela, po katerem je bila pravica prve objave nabranega gradiva pridržana izključno OSNP. Isto velja za Adamičeve priredbe Koko- šarjevih zapisov. Nekaj besedil je objavil J. Glonar v zbirki »Stare žalostne« (Ljidiljana 1939). Glasbeno narodopisni inštitut se je ob prevzemu Zbirke OSNP jasno zavedal, da sprejema dragoceno dediščino, ki bo nekoč temelj monumentalni izdaji slovenskih ljudskih napevov. Da bi to mogla zares postati, je bilo treba tudi zanjo sestaviti najprej kartoteko po 206 Slovenske ljudske pesmi z napevi načelih, ki veljajo za druge inštitutove rokopisne zbirke in za njegove zvočne posnetke. Zamudno, a nadvse koristno delo je bilo letos kon- čano. Ysak zapis je dobil kartotečni listič, na katerem je napisana zaporedna številka, kraj zapisa, vrsta pesmi in naslov (če ima pesem inačice v Štrekljevi zbirki, se napiše tamkajšnji naslov in pripadajoča številka), prva vrstica besedila in napeva, nato celotni napev s posebno črkovno pisavo, ime zapisovalca in pevca, čas zapisa in končno številka prvega urejevalca. Ker so lističi pisani v osmih izvodih, je mogoče vsako pesem najti v eni izmed osmih kartotek. V prvi so zapisi raz- vrščeni po zaporednih številkah, v drugi po pokrajinah in krajih, v tretji po vsebinski motiviki glede na sistematiko Štrekljeve zbirke, v četrti po začetkih besedila, v peti po začetkih napeva. Preostale tri, ki jih bo treba še izdelati, so študijsko analitičnega značaja. Tako je šesta predvidena za razvrstitev po metrično-ritmičnem, sedma pa po melodično-harmonskem vidiku. Osma kot izrazito študijsko delovna, se lahko razvršča sproti po kateremkoli drugem formalnem vidiku, ki je trenutno raziskovalcu važen. Šele s tako kartoteko je postala zbirka uporabna za ja\'nost in strokovnjaka. Izkazalo se je n. pr., da je odbor sicer poslal zapisovalce v vse slovenske pokrajine, vendar so ostala nekatera območja še po- vsem ali vsaj nezadostno raziskana. Prvi zapisi so prispeli iz severo- zahodnega dela Slovenskih goric. Poslal jih je 1906 učitelj Gabrijel Majcen iz Maribora, ki je za zbirko prispeval 841 zapisov. Glavni odborov zapisovalec je bil, kakor smo že omenili, Fr. Kramar, tedaj kmečki fant in organisi, doma iz Matene pri Igu, ki je svoja popo- tovanja po Sloveniji sam opisal. Z delom je začel leta 1908 v svojem domačem okolišu na Ižanskem, pozneje pa je preiskal še okolico Turjaka, Šmarja, Grosupljega, Dobrepolja, Stične in prišel po vzhod- nem Dolenjskem do Novega mesta. Na Gorenjskem je v iglavnem obi- skal vasi okrog Kranja, Bohinj, ihainsko faro in del moravske. Na Štajerskem je bilo njegovo področje neposredna okolica Ptuja. Posa- mezne zapise ima tudi iz drugih krajev Slovenije, ker je uporabil visako priliko, da je iztaknil dobrega pevca. V letih tik pred svetovno vojno je obiskoval tudi vojake po vojašnicah. Z izfbruhom svetovne vojne je bilo njegovo delo za OSNP končano, vendar je pozneje, ko je služboval za organista v Poljanski dolini zapisal še nekaj napevov in jih poslal Etnografskemu muzeju, kamor je tačas že bila prišla odborova zapuščina. Kramarjevi zapisi spadajo med najboljše v zbirki, ker je brez predsodkov šolanega glasbenika zapisoval ritmično in melodično tako, kakor je slišal, s tenkim jjosluhom ujel tudi dialek- tične posebnosti besedila ter zapise vestno opremil z vsemi -potrebnimi podatki. Ker je imel srečo in spretnost v občevanju z ljudmi, je iz- taknil pesmi, ki jim brez njega nikoli ne bi bili zvedeli napeva. Če vsebuje zbirka vrsto najstarejših pripovednih pesmi, je to v precejšnji meri Kramarjeva zasluga. Skupno število njegovih zapisov v zbirki je 4861. Učitelj Rudolf Vrabl je poslal 744 zapisov z Vranskega in 207 Zmaga Kumer okolice ter deloma iz Slovenskih goric. Učitelj Janko Zirovnik je pri- speval 587 napevov, deloma iz Ribnice na Dolenjskem in iz Sodražice, večinoma pa so njegove pesmi brez označbe kraja in pevca. Dalje so zapisali še: učitelj Josip Vidic 427 pesmi iz Savinjske doline; učitelj Fr. Zacherl 401 iz ljutomerske okolice; Jože Lešnik, trgovec in organisi, 327 iz Keblja pri Oplotnici; Fr. Stele, pevovodja »Lire« v Kamniku, 286 iz kamniške okolice; Oskar Dev 297 s Koroškega; Matej Hubad 246 z Dolenjskega (pela mu je Al. Novak, ki je z očetom učiteljem živela po raznih krajih in pesmi ni natančneje lokalizirala); učitelj Josip Korban 164, večinoma iz Luč in Žetal; osmošolec Vekoslav Fi- lipič 154, večinoma iz Ravnice pri Gorici; gimnazijec Jurij Rajh 144 iz Dramelj; osmošolec Anton Plevnik 138 iz Črnomlja; učitelj Fr. Dr- novšek 137 iz Sevnice, Zagorja in Brežic; učitelj Fr. Karbaš 121 iz or- moške okolice; organist Fr. Žemljic 90 iz ormoške okolice; Iv. Dietrich, uradnik v Litiji, 90 v^erjetno iz litijske okolice; učitelj Jos. Jekl 80 iz Apač, Večne vasi in nekaterih drugih koroških krajev; učitelj Franc Mavric 76 z Bovškega in iz Kozane; organist Jernej Hebar 66 iz Kopriv- nice pri Brestanici; organist Al. Kranjc 60 iz Puščave na Pohorju; učitelj Fr. Vadnal 59, pretežno iz Bistrice ob Sotli in okolice; Niko Štritof 56, deloma iz Vel. Ubeljskega, Hrenovic, Ljubljane, deloma iz Adlešič (transkripcije!); organist Štefan Miklin 50 iz Slovenskih goric; dijak Lovro Bogataj 50 iz okolice Škofje Loke; organist Simon Pun- cah 49 iz Šmarja; Fr. Kržan 39 z Moravškega; učitelj Fr. Marolt st. 36 iz Črnega Grabna in deloma s Črnega vrha nad Idrijo; kanonik Fr. Kimovec 34 iz blejske okolice, Cerkelj in Vel. Doline pri Brežicah; L Gomilšek 33 iz Vidma; organist Al. Mihelčič 30 iz metliške okolice in Štange pri Litiji; organist Nikola Pustinek 27 s Pohorja; organist Rihard Trebše 19 iz Srpenice pri Kobaridu; učitelj Anton Potočnik 17 iz Podsrede; učiteljica Mara Kabaj 16 iz Begunj pri Cerknici; učitelj Iv. Primožič 14 iz Moravč in okolice. Ludvik Kuba, čigar zbirka ob- sega 407 zapisov, je nabiral v okolici Bleda, v Loški dolini, Cerknici, Idriji, v okolici Nov^ega mesta, v Beli krajini, Zilji, Rožu in po neka- terih krajih Primorske. Kokošarjevi zapisi, 755 po številu, so največ iz Oblok, Hudejužne, Cerknega in Podmelca. Iz Primskovega na Do- lenjskem je zbirka cerkvenih pesmi organista Mateja Drahslerja, deloma v prepisu organista Ant. Zadražnika, vsega 174 napevov. Še iz nekaterih drugih krajev so posamezni zapisi raznih zapisovalcev. Priloženi zemljevid kaže, iz katerih krajev oziroma njih neposredne okolice (označeno s krožcem) izvirajo zapisi zbirke OSNP. Pesmi, pri katerih je označena samo pokrajina ali širši okoliš, ni bilo mogoče upoštevati. Imena krajev, od koder so samo posamezni zapisi, pravi- loma niso označeni, kvečjemu v oklepaju. Glede na vsebino pesmi nam pokaže kartoteka, da je v zbirki ne- pričakovano veliko pripovednih pesmi. Deloma so to inačice k 161 motivičnim obrazcem v I. zv. Štrekljeve zbirke, še precej pa je takih, ki jih pri Štreklju ni. Najštevdnejše so ljubezenske pesmi, nato pa 208 Zmaga Kumer: Slovenska ljudska pesem z napevi Slovenske ljudske pesmi z napevi nabožne. Med temi je tudi dosti cerkvenih ljudskih pesmi in organi- stovskih napevov. V skupini kolednic prevladujejo božične in trikra- Ijevske, medtem ko je jurjevskih in kresnih zelo malo. Plesnih pesmi je v zbirki nekaj iz Bele krajine, tu in tam se najde še kak instrumen- talni plesni napev iz drugih pokrajin. Približno enako so zastopane svatovske, mrliške, vojaške in stanovske pesmi. Nekaj več je pivskih in zdravic ter šaljivih in zabavljivih, ki so jim po značaju podobne pesmi o samskem in zakonskem stanu. Otroške pesmi, ki jih je v glavnem prispeval R. Vrabl, obsegajo večinoma oponašanje raznih glasov. Čeprav so zapisovalci stalno tožili, da niso kos Štrekljevim pra- vilom za zapisovanje besedil, je zbirka vendar tudi s te strani zado- voljiva. Pri presojanju z glasbenega vidika je treba upoštevati, da so mnogi zapisovalci poslušali ritem ljudske pesmi z ušesi glasbeno šo- lanega človeka, ki mu je vsako odstopanje od ustaljenih pravil klar srčne glasbe že ritmična nepravilnost. Zato so ritmične značilnosti slovenske pesmi v zapisih večkrat zabrisane. Pokažejo se šele ob pri- merjavi z novejšimi zvočnimi posnetki in ob upoštevanju metričnega obrazca besedila. Značilno pa je, da so v tem pogledu skoraj zanes- ljivejši zapisi glasbeno manj izobraženih zbiralcev kakor poklicnih glasbenikov, ker so zapisovali brez predsodkov, samo tako, kakor so slišali. Povečini so zapisi enoglasni, ker so bili pač pevoi posamezniki in ker bi bili zapisovalci težko ujeli večglasno petje. Kolikor je v zbirki večglasnih napevov, so domala vsi harmonizacije in za študij slovenskega večglasja neporabne. Glede na to, da je v zbirki precej primerov nabožnih pesmi, ki so po izvoru umetne (n. pr. Redeskinijeve, Rcpeževe, Kračmanove itd.) pa so se med ljudstvom udomačile, je zbirka lahko važen vir za zgodovinarja naše zgodnje umetne glasbe. Zdaj, ko je zbirka OSNP s smotrno kartoteko postala šele de- jansko uporabna, je napočil čas, da se pripravi za namen, ki ga je odbor pod Štrekljevim vodstvom imel pred očmi v začetku svojega delovanja, to je za knjižno objavo. Glasbeno narodopisni inštitut se tega dobro zaveda, zato usmerja svoje terenske ekipe v kraje, ki jih zbiralna akcija OSNP ni zajela, in išče primere, ki jih v zbirki ni ali so pomanjkljivi s kakršnegakoli vidika. Ob zvočnih posnetkih zadnjih let dobi marsikateri zapis OSNP svojo pravo vrednost in pomen. In tudi narobe, marsikaj današnjega je razumljivo šele ob primerjavi s starejšimi zapisi. Čeprav je od prvih začetkov urejevanja do danes preteklo dokaj časa in se je morda že zazdelo, da je zbirka zastarelo gradivo, ki bo obležalo neuporabljeno v zaprašenem arhivu, se je vendar izkazalo, da minuli čas ni šel v izgubo, ampak je bil zbirki celo v korist. Tačas so se namreč v marsičem izpremenila načela za ureditev in izdajanje narodnih pesmi, tako da bo bodoča izdaja lahko v vseh pogledih vzorna. Izpopolnjena z novim gradivom bo vredno dopolnilo Štrekljevemu zborniku in dostojen spomenik njegovemu delu za slovensko narodno pesem. 14 Slovenski etnograf 209 Zmaga Kumer Zusammenfassung EINE SAMMLUNG SLOWENISCHER VOLKSLIEDER MIT MELODIEN Über die Bemühungen des »Arbeüsausschusses für das Sammeln slomeni- scher Volkslieder« (= Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, kurz: OSNP) sind bereits ausführliche Berichte von M. Murko und Jos. Tominšek in der Zeitschriften Etnolog (Jg. III, 1929), Časopis za zgodovino in narodopisje (Jg.XXXII, 1937) und Slovenski Etnograf (Jg.V, 1952) erschienen. Daraus ent- nehmen mir, dass die Sammelaktion vom österr. Unterrichtsministerium im Jahre 1905 organisiert murde, dass der slowenische Arbeitsausschuss unter Štrekelj's Führung im Jahre 1906 die ersten Früchte seiner Tätigkeit pflücken konnte und 1909 bereits so viel Volkslieder beisammen liatte, dass mit dem Ordnen begonnen werden musste. Kurz vor dem ersten Weltkrieg befasste man sich mit der Vorbereitung eines Prospektes für eine Ausgabe der Melodien im Rahmen des Sammelwerkes »Das Volkslied in Österreich«. Mit dem Ausbruch des Krieges wurden alle diese Pläne vereitelt und auch in den ersten Nach- kriegsjahren konnte die Tätigkeit des Arbeitsausschusses trozt seiner Reorga- nisierung nicht mehr aufgenommen werden. Nach der Auflösung des Ausschusses 1927 wurde das gesammelte Material dem Ethnographischen Museum in Ljubljana übergeben. Hier blieb es bis 1957 unausgewertet. Während des zweiten Weltkrieges entschloss sich der Leiter des Glasbeno narodopisni inštitut in Ljubljana Fr. Marolt, eine Kopie der Sammlung samt einer Kartei zu besorgen. Im Jahre 1953 wurde die Arbeit bis zur Hälfte fertig. Eine systematische und allseitige Ordnung der Sammlung samt den Vorarbeiten für die Veröffentlichung konnte jedoch erst seit 1957 unternommen merden, als die Sammlung mit dem sämtlichen Nachlass des OSNP dem Glasbeno narodopisni inštitut als dauerndes Eigentum übergeben murde. Bei der Über- nahme wurde festgestellt, dass die Sammlung 10.643 nummerierte und 2294 nicht- inoentarisierte, also zusammen 12.937 Aufzeichnungen umfasst. Unter den Akten des Archivs befinden sich 59 ausgefüllte Fragebogen. Samt denjenigen, die schon im Aufsatz von Jos. Tominšek ermähnt wurden, sind zur Zeit ihrer 82 in Evidenz. Der jetzige Eigentümer der Sammlung, das Glasbeno narodopisni inštitut, ist sich völlig bewusst, dass das übernommene Erbe den Grundstein einer zukünftigen Volksliedausgabe bilden wird. Um das zu erzielen, mussten Kartei- zettel aufgestellt und in sieben Karteien eingeordnet werden. Die ersten fünf Karteien sind im Hinblick auf die laufende Nummer, den Aufzeichnungsort, den textlichen Inhalt, die erste Text- und erste Melodiezeile geordnet. Für wei- tere zwei Karteien sind ethnomusikologische Kriterien entscheidend, besonders die metrisch-rhythmische und rhythmisch-harmonische Gestaltung der Lieder. Erst nachdem die Sammlung so geordnet murde, ist sie für die Öffentlichkeit und den Sachkundigen zugänglich gemorden. Es zeigte sich, dass zwar in allen slomenischen Ländern gesammelt wurde, jedoch einige Gebiete völlig oder grösstenteils unerforscht geblieben sind. Die Qualität der Aufzeichnungen ist sehr verschieden. Bezeichnend ist, dass in den Aufzeichnungen geschulter Musiker die rhythmische Eigenart der slo- menischen Volkslieder meniger zum Ausdruck kommt als bei den talentierten Amateuren, die dvm Gesang ohne Vorurteile gelauscht haben. Da sich unter den geistigen Liedern viele Kirchenlieder, die eigentlich Kompositionen von Organisten sind, befinden, hat die Sammlung auch für den Musikhistoriker eine nicht geringe Bedeutung. Voll bervertet wird das Material aber erst beim Ver- gleichen mit den Tonaufnahmen, durch welche das wahre Bild slowenischer Volkslieder zum Vorschein kommt. Vermehrt mit dem neuen Material, wird die Sammlung OSNP in der zukünftigen Liederausgabe eine wahre Ergänzung und zugleich ein würdiges Denkmal der Bemühungen K. Štrekelj's für die slowe- nische Volksmusik darstellen. 210 KAKO SO NASTALI ZAPISKI ZA »NARODNO BLAGO IZ ROZA« Josip Šašel Tako me vprašujejo etnografi, ki dandanašnji vse bolj znanstveno beležijo tako »blago«, po možnosti še s snemanjem na magnetofonski trak. Seveda tega včasih ni bilo, posebno ne pred prvo svetovno vojno. Tedaj sem po končanih pravoslovnih študijah nastopil sodnijsko službo v Celovcu. Kar znatna kolonija Slovencev se je tam zbirala v hotelu Trabesinger; nanj smo bili navezani posebno samci. Na gimnaiziji sta zavzemala slovensko pozicijo profesorja Stefan Podboj (samec) in dr. France Kotnik; oba sta se z vnemo vključila v narodno življenje, z vso previdnostjo seveda, ker je gospodujoči nemški nacionalizem budno pazil, da so se državni uslužbenci, ki niso pripadali njihovemu krogu, strogo držali predpisanih omejitev. Posebno s prof. Podbojem sva se mnogo družila, ne samo v hotelu, tudi pri izletih na podeželje in v planine. On je po prof. dr. Jakobu Sketu zavzel mesto učitelja slovenščine na višji gimnaziji ter je svo- jim dijakom večkrat naložil, da so kaj napisali o domačem življenju in pripovedovanju. Tako zbrano gradivo je -potem urejeval in se tudi na mene obračal, da mu pojasnim kako narečno besedo ali posebnost. Iz pogovora z njim sem povzel, da je tudi teoretično proučeval \'pra- šanja narodopisja; celo za arheologijo se je zanimal pod vplivom pro- fesorja Eggerja, ki je tedaj tudi poučeval na celovški gimnaziji. Pri tem občevanju je v meni zaživel pravljični svet, v katerem sem preživel svojo mladost na osamljeni kmetiji v Slovenjem Plaj- berku, tisoč metrov nad morjem; to je bilo proti koncu prejšnjega stoletja, ko smo dolge zimske večere razsvetljevali še s »španami«, ko je bila velika krušna peč v prostorni »hiši« še obdana z lesenimi de- rami, na katerih se je stiskala otročija... Na željo profesorja in zanj sem začel zapisovati pripovedke, ki sem jih še pomnil, deloma pa osvežil z izpraševanjem očeta in matere. Na krvavih poljanah je takoj ob začetku prve svetovne vojne pustil svoje nadobudno življenje prof. Podboj. Tudi mene je ona vihra premetavala sem in tja; vendar pa sem parkrat našel pribežališče kot rekonvalescent na domačiji. Da se z nečim zaposlim in najdem po- trebno duševno ravnovesje, sem na novo začel zapisovati nekdanje pravljice, ki so tako rekoč še odmevale od sten »hiše«. Tako je torej dobila pismeno obliko najprej v knjižni slovenščini večina zapisov, uvrščenih v prvi in drugi del II. knjige Arhiva za i*' 211 Josip Sašel Zgodovino in narodopisje, Maribor 1936 (prej je to >blago« izhajalo kot priloga zvezkom ČZN). Snov za ta pripovedovanja je bila tedaj še splošno znana; zapi- soval sem nekaj po spominu, večinoma pa sem še povpraševal očeta in mater ter druge starejše ljudi. Posebno mati Meta, rojena Lužekar leta 1860, je mnogo pomnila. Po rodu je izhajala iz ugledne in velike kmetije Lužekarjeve, ki velja za najstarejšo hišo v teh »Rutah«; na to kmetijo se veže mnogo pripovedovanj. Tudi oče Andrej je izhajal iz starega rodu; njegov oče je moral podedovano kmetijo p. d. Vrbanč- kovo na pritisk gosposke s Humberga zapustiti, ker je njegov brat šel med »ubežnike« od vojaščine. Zato je bil moj oče rojen na kajži pri p. d. Smolniku leta 1856; pozneje si je opomogel in ob mojem rojstvu kupil kmetijo p. d. Šašlovo. Obema, očetu in materi, je bilo ljudsko pripovedovanje znano že iz njihove mladosti; ta krajevna tradicija se je stalno obnavljala in oživljala, posebno pri zimskih opravilih pod streho. Neposredno pa sem največ zapisal od očeta v prvem delu knjige pri št. 1, 3—6, 12, 13, 15, 16, 19, 28, 29, 51, 52, 58—42, 44, 47, 49—56, 61—63, 66, 68; od matere pa pri št. 2, 7—9, U, 17, 18, 24, 26, 27, 30, 35—57, 45, 45, 46, 60, 64, 65, 67. Nekaj pripovedk sem zapisal tudi od drugih, tako št. 10 od stare Motenjce, rojene Čertov (tedaj okoli 50 let stare), št. 14, 48, 57—59 od svaka Honza Maleja, rojenega v Zvrhnjem Kotu leta 1864, št. 21—23 in 25 pa od brata Janeza, roj. 1895, ki je po očetu prevzel domačijo. Posebej moram nekaj pripomniti k št. 9 »prerokovanja od vojske«. Taka prerokovanja so bila v teh gorah od nekdaj priljubljena, babice in dedeji so to od starine nakopičeno ljudsko izročilo posredovali vnukom in pravnukom v okostenelih stavkih; zaporednost teh stavkov pa se je menjavala, ta je pomnil več, oni manj. Te stavke sem sproti zapisoval, kakor sem jih slišal, največ od matere, ter jih spravil v logični red. Del prve redakcije tega zapisovanja je bil objavljen v jxodlistku celovškega tednika »Mir« št. 72 od 17. decembra 1915. Tedanji urednik Fr. Smodej (pozneje v Jugoslaviji senator) me je priložnostno prosil za kak prispevek; dal sem mu svoj zapis z željo, naj mojega imena ne objavi, ker sem bil v aktivni vojaški službi. Iz strahu pred medvojno cenzuro je urednik napisal dolg uvod, v katerem poudarja, »prerokovanja o svetovni vojni smemo le toliko objaviti, v kolikor niso vznemirjevalna...«. Tako je zapis bil objavljen v sledečem besedilu: Prišle bodo velike izpremembe in novosti. Vpeljale se bodo nove mere, vage in nov denar, da se nikdo ne bo spoznal več. Ob cestah bodo nasipali grobove in postavljali stebre, po katerih se bo iz enega mesta v drugo go- vorilo. Zandarji bodo špičaste kape nosili. Kača bo na Koroško glavo pomolila, črn bik bo po Rožu tulil. Iz vsake beraške bajte bo prišla »frava« ven, in hlapec se od gospoda ne bo poznal. Od vsega in vsake malenkosti se bo davek pobiral in celo kruh bo obdačen. V spodnjih krajih bo začela ena glavnja (na enem koncu ogorel kol iz kresa) tleti, najmanjši kraljic se bo vzdignil, in kres se bo zanetil črez in 212 Kako so nastali zapisi za »Narodno blago iz Roža črez, da bo ves svet v ognju. Hudi časi bodo nastopili, ko bi imel biti (namreč cesar), pa ne bo. Vojska z Rusom se bo začela, ko se bo pšenica žela, in potem bo volna draga. Turške kamele bodo Reno pile. Prišli bodo časi, ko bo tisti bolj srečen, ki nič nima, kakor pa bogatin. Ko bo naš cesar v stiski, bo prirasla kralju Matjažu brada trikrat okoli mize. On je bil zasut z vojsko pod Gnilim morjem, ker se je vzdignil proti Bogu. Čas pokore bo potekel; on se bo vzdignil s celo vojsko, katere je toliko, da bi morje posušila, prišel našemu cesarju na pomoč in slavno zmagal. Mir pa se bo sklepal na Sovrškem polju pod lipo, ki ima sedem vrhov. Tam se bo mirilo sedem kraljev. Potem bo prišel preobrat. Začela se bo druga »vera«, večja prijaznost, in ko se bosta na cesti srečala najhujša sovražnika, se bosta objela in nago- vorila: »Bratec, kje si Ti bil, da si še živ?« Prednje navajam obširneje kot prispevek k načinu,, kako so na- stajale dr. Graberja Sagen und Marchen ans Kârnten. V prvi izdaji te knjige iz leta 1914 še ni teh »prerokovanj«. V drugi izdaji leta 1935 pa objavlja na str. 348 si. pod zaglavjem »Weltende« dva odstavka iz Slov. Plajberka, oba z letnico »1910« in navedbo avtorja — Jos. Mai- ritsch. Nemško besedilo teh dveh odstav^kov je ponatisnil akademik Ivan Grafenauer v temeljiti razpravi »Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu«, Ljubljana 1951 na str. 185—187 v zvezi z mojim besedilom v »Narodnem blagu iz Roža«; dobro je opaziti, da nemško besedilo netočno prevaja slovenske besede in smisel ljudskega pripovedovanja. Podrobnejša analiza in primerjava z besedilom prerokovanja v pod- listku »Mira« leta 1915 pa bi pokazala, da so tam objavljeni stavki neposredno, pa brez pravega razumevanja lokalnega vzdušja, preve- deni v nemščino; dodano je nekaj izvirnih stavkov^, ki jih je zapiso- valec po tej sledi in opozorilu v »Miru« z lahkoto mogel nabrati pri domačinih. To pa se gotovo ni zgodilo leta 1910; samo slaba vest je mogla pripisati to (drugod neobičajno) letnico nemškemu besedilu. Kajti povsem nemogoče je, da bi tedaj mogel kdo zapisati iz ust do- mačinov »Kaiser von Osterreich«, kakor stoji v nemškem tekstu; pri Rutarjanih je bil ta vladar tedaj še krepko »naš cesar«. Sele po prvi svetovni vpojni ni bil več »naš« in tedaj je moral nemški zapis nastati. Kakor omenjeno, sem zapise delal sprva v knjižni slovenščini. Že pri tem sem prišel včasi v zadrego, kako podati izrazito narečne besede in fraze čim bolj verno. Take besede in rečenice sem začel posebej beležiti, končno pa sem marsikaj napisal kar v narečju. Tudi že zapi- sano besedilo sem prelil v narečno dikcijo in pri tem (ali poizneje) izpraševal mamo ali sestro, kako se kaj reče pristno po rutarsko. To moje delo je slučajno (po tiskarski pomoti) nazorno razvidno iz zapisa št. 45 »Sveta peč«. Prvi odstavek sem narečno oblikoval sam po prvot- nem knjižnem zapisu. Ko sem pozneje preverjal to z mamo, sem postal pozoren na ritmiko njenega vedno enakega pripovedovanja; odločil sem se prvotni zapis nadomestiti z novim, povzetim naravnost iz ust matere. Pri tisku bi imel seveda prvi odstavek odpasti (dal sem topogledno navodilo); ker pa jaz na korekturo nisem imel vpliva, je ostal. 213 Josip šašel Že drugi del »narodnega blaga« (Šege in navade) sem koncipiral večinoma v narečju, in sicer največ od matere (št. 1, 2, 4, 5), od očeta št. 3 in 6, od različnih št. 7. Drugače pa je nastajal tretji del »Domačija«. V času med obema svetovnima vojnama sem skoraj vsak dopust preživel na domačiji v Rutah. Prehod državne meje je bil zelo olajšan; po turistični kon- venciji z Avstrijo smo smeli z navadno planinsko legitimacijo pre- koračiti državno mejo kjerkoli na grebenih Karavank. Lepšega višin- skega letovišča pa za sebe in otroke nisem mogel želeti kakor doma. Zopet sem bil sredi istega žitja in bitja, kakor nekdaj, le da sem to opazoval z drugega gledišča. Začel sem to vsakdanje življenje in delo opisovati po besedah in narekovanju brata Janeza, novega gospodarja, nekaj tudi po narekovanju matere, tako odstavke o jedeh, o tkalcu, o tericah. Zapisovanje v narečju mi je delalo sprva preglavice. Manjkalo mi je za to strokovne izobrazbe, tudi nisem imel primernih vzorcev. Slovenski alfabet ne zadostuje za točen zapis narečja, ki ne pozna glasu (črke) g in k, ima pa druge glasove, za katere je treba črke izmisliti. Črko g je rožansko narečje (podobno kakor češčina) vseskozi nadomestilo z glasom h, ki ga knjižna slovenščina nima. Pri zapiso- vanju sem obdržal češki h, slovenski h (ch) pa zapisoval z grško črko hi oziroma ćirilskim x. Glas k je rožanščina potisnila globoko v grlo, zapisoval sem ga z zmanjšanim grškim kapa, pozneje q. Izmed samo- glasnikov je za narečje značilen e, ki ga je profesor Scheinigg v na- rodnih pesmih zapisoval z o, ne povsem točno, ker je ta narečni e bolj odprt; zapisoval sem ë. Ta glas prehaja pogosto v moten i; tudi tega sem označeval z i. Za raizlikovanje drugih seimoglasnikov in njih kvalitete se nisem čutil zadosti podkovanega. Isto tako tudi ne za točno naglaševanje. Tu sem se omejil na ostrivec pri dolgem naglašanju ter na kratek naglas, ki je za narečje tudi značilen. Sele pozneje pri dopisovanju s profesorjem Ramovšem (korespon- denca v dodatku) sem čutil, kako je moje zapisovanje narečja po- manjkljivo. Ta korespondenca se je začela jeseni 1932 ter sem jaz temu največjemu dialektologu dajal pojasnila, nekaj pismeno, največ pa ustno, ko sem nekajkrat prišel za to v Ljubljano. Profesor Ramovš je sicer nameraval priti k meni v Šmarje pri Jelšah in tudi v moj rojstni kraj onstran Ljubelja; pa njegove številne obveznosti in tudi rahlo zdravje je to preprečilo. Nameraval je vse moje tekste prepisati v običajno fonetično obliko, vendar pa sem ga pregovoril, da je to misel opustil ter da je samo uvodoma za navodilo podal krajši tekst točno fonetično. Tudi mali narečni slovar sva skupaj predelala ter je on narečne besede fonetično oblikoval. Iz korespondence v dodatku je razvidno, s koliko iskreno in ne- sebično vnemo je veliki rajnik oblikoval moje pomanjkljive zapiske, da so mogli zagledati beli dan. 214 Kako so nastali zapisi za >Narodno blago iz Roža« Po objavi »Narodnega blaga iz Roža« sem priložnostno še nada- ljeval delo za narečni besednjak, in sicer po navodilih profesorja Ramovša na širši podlagi: obračal sem večjo pozornost nemškim izpo- sojenkam v narečju ter razširil frazeologijo. Tudi to delo sem končal 1957 in ta — še vedno nepopolni — besednjak predložil Inštitutu za slovenski jezik. Ne morem končati prednje izpovedi, ne da bi vsaj bežno omenil še en motiv zapisovanja v narečju. V raznarodovalnem procesu ko- roških Slovencev so namreč nemški nacionalci prav glasno začeli »znanstveno« dokazovati, da to niso več pravi Slovenci, njih govor je tako prepojen z nemškimi besedami, da spada že k nemškim, ne pa k slovenskim narečjem. Opazoval sem, da je ta propaganda dejansko vplivala na nezavedne in sovražno razpoložene rojake; začeli so prav prisiljeno vpletati v vsakdanji govor čimveč nemških besed, katerim so seveda morali pritLkati slovenske pripone in končnice. To je postalo kolikor toliko mogoče zaradi tega, ker so pod vplivom šole in urad- nega občevanja postali vsi prebivalci dvojezični in so razumeli go- vorno nemščino tudi brez slovenskih končnic. Da nudim jezikoslovcem stvarno možnost presoditi, koliko je pro- paganda z »vindišarskim« jezikom upravičena, sem se vestno potrudil podati vsakdanji govor Rožanov v pismeni podobi. To je slika rožan- ščine, kakor se je govorila v času zapisovanja, to je med obema sve- tovnima vojnama ne samo v Slovenjem Plajberku, temveč z lokalno barvo vokalov in naglaševanja tudi ob Dravi, na Gurah, ob Jezeru in na Celovškem polju. Kolikor so nemške izposojenke v tem govoru običajne, sem jih ohranil tudi v primerih, kjer bi jih mogel nado- mestiti s slovenjimi (tudi običajnimi) izrazi. V dokaz, da sem pri po- dajanju snovi in jezika ostal na trdnih domačih tleh, se sklicujem na recenzijo knjige »Narodno blago iz Roža« v glasilu Koroškega zgodo- vinskega društva Carinthia I, 1938, str. 200—201. PISMA PROFESORJA RAMOVŠA* Velecenjeni gospod! ^ Ljubljana 10.11.32 G. inšpektor Kotnik mi je prišel sporočit, da imate dokaj zbranega dia- lektičnega gradiva za Slov. Plajberk na Koroškem. Mene bi zelo zanimalo to gradivo in bi ga rad pregledal; morda — in ne dvomim v to — bi se dalo gradivo transkribirati v običajno internacionalno fonetično obliko in pri- občiti, za kar bi jaz rad poskrbel, če bom videl, da je to za slavistično znanost uspešno. Zato bi Vas prosil, da bi mi blagovolili to gradivo dati na pregled in da bi obenem na kratko sporočili, kakega načina ste se pri zapisovanju poslužili. Pričakujoč Vašega cenjenega odgovora se Vam priporoča F. R. ' vdani Ramovš Lj. Kralja Petra trg 3 II * Izvirniki pridejo po tem natisu v arhiv Slovenske akademije znanosti in umetnosti.- 215 Josip Sašel 2 19.11.32 Velecenjeni gospod predstojnik! Za danes Vam javljam, da sem v redu prejel Vašo pošiljatev. Ze na prvi pogled sem se razveselil; koliko bogastva kaže že obseg sam in pa površen pregled. Z veseljem in pridom se bom stvari lotil in že zdaj premišljam o na- činu, kako bi se to dalo objaviti. Več Vam v kratkem pišem, ko se bom začel v gradivo vživljati. Za zdaj najlepša hvala. Lepo Vas pozdravlja vdani Ramovš, Prof F. Ramovš Ljubljana Kralja Petra trg 3 II (Dopisnica) ^ Ljubljana 3-1-33 Velespoštovani gospod doktor! O praznikih sem preštudiral vse gradivo, ki ste mi ga poslali. Za zdaj bi imel k temu tri stvari pripomniti, ki jih je treba skupno reševati, in sicer: 1.) oblika tekstov; 2.) preoblikovanje in 3.) izdaja. Kar po vrsti grem, bo najbolje. 1.) Dikcija dialekta je točno podana. Le na dveh, treh krajih sem za- čutil, da je ušla formulacija stavka ali izreka, kakršna je običajna v knjižnem jeziku, in kakršna najbrž prostemu dialektu ne bo lastna (dasi ne nemožna). — Običaj je namreč, da vsak raziskovalec navede osebo (starost etc.), ki mu je tekst pripovedovala. Vi ste tekste, najbrž vse, sami po spominu in vživljeni v dialekt zapisali, nekatere morda po govoru drugih; ker obvladate knjižni jezik, je seveda težko ali celo nemogoče, da pri tem načinu zapisovanja ne bi prišla živi in knjižni govor drug pod vpliv drugega, saj se to dogaja tudi pri kmetih samih, ki in če so količkaj načitani. Dialektolog ljubi zato najbolj stare ljudi, analfabete, da bi bil vir čim manj skaljen. Ali kljub temu načinu zbiranja je gradivo vendarle tako bogato, pristno in zanimivo, da bi bilo škoda, če se ne objavi. Da se proti eventualnemu očitku zavarujemo, boste morali še enkrat s tega vidika vse prebrati in posebe paziti, ali bi to ta ali oni kmet tako ali drugače rekel; dobro bi bilo, da se kak oddelek na mestu samem kontrolira. Če so tupatam dvojne oblike izkazane, bo to najbrže tudi s tem v zvezi, kako je bilo gradivo zbrano, dasi dvojnost v živem govoru samem tudi ni izključena; tu mislirn na pr. laséne poleg lesene; daset sindo; davét sinu (akcent, ov:u); šč (običajno qlisee etc.) poleg pui'še (poišče); nom. pl. neutr. ršata poleg običajnega -te; hiša:šiša; gen. sg. qrjî:qrvî; nom. vetrova (ne -»va), čeprav gen. vetrov; oblika gen. pil. dišč je najbrž k dašče (dbska), ali taka je nemožna, ker dtskt tudi pri možnosti generalizacije šč v ostale kazuse, more dati v tem dialektu kvečjemu desk ali de'šč; čudno se mi tudi zdi, da se demonsitr. pron. to rabi stalno v obliki to in ne tu (n. pr. tç so naci- Dlane dilce nam. *tu ali nenaglašeno *ta). Vendar je to kmalu opravljeno. Nejasne so mi same tele stvari: kakšen je glas ë, kakšen i; kakšno je raz- merje med ë in a; kakšen je glas y. 2.) Treba bo vse gradivo predelati v tako obliko, kakršna je po sedanjih dialektoloških študijah potrebna t. j. v deloma nov transkripcijski sistem ga bo treba preliti. Označevati je treba razne e in o (ozke, široke) in akcentsko naravo (rastoča, padajoča), menjavo zvenečih in nezvenečih konzonantov, menjavo med h in med v in u, u in n itd. To ne bo šlo drugače, kakor tako, da mi boste počasi ves tekst brali, jaz bom pa sproti opombe vanj stavil; saj ogrodje bo kmalu izkazano, le radi akcenta bo treba vse prebrati. 3.) Morala bova torej skupaj delati. Gre zdaj zato, kdaj. Da se o tem najprej domeniva. Prvi čas, ki mi bo na razpolago, bo od 15. febr. do 8. marca, 216 Kako so nastali zapisi za »Narodno blago iz Roža« ko imam semestralne počitnice. Jaz bi prišel v Šmarje (če je tam kaka pri- jazna gostilna in prenočišče gorko) in bi potem brala; dokler ste v uradu zaposleni, bi že čas na drug način ubil, to me nič ne skrbi. Mislim, da bi v enem tednu bila pri kraju. Če pa Vam ta čas ne bi bil ugoden, pa dajte Vi kak predlog staviti. Zelo — pa o tem bi se še pomenila — bi bilo dobro, da bi poleti skupaj šla za kak dan v SI. Plajberk. Ne bilo bi napačno, ako bi k tekstu prišle tudi kake fotografije, ki se, nanašajo na tekste o kmečkem delu in življenju. Ko bi bilo vse opravljeno in bi bil tekst spisan v neoporečni obliki, bi pridal jaz kratko karakteristiko tega dialekta za uvod. Vsa stvar bi izšla nepretrgana, skupaj, ali v »Časopisu za slov. jez.« ali pa kot zasebna številka »Razprav« pri Znanstvenem društvu. To meni prepustite, bom že uredil kakor bom videl, da je najbolje. Malo bo treba še posebe beračiti, ker so slabi časi, pa bom tudi to uredil. To mi ni nobena briga, glavno- in edino je, da tekst prelijemo. Zdaj Vas pa prosim, da vse to malo premislite in da mi svoje misli sporočite. Če bo šlo vse po sreči, zna biti še v tem letu, tja pod konec, stvar na svetlem. Želim Vam zdravo in srečno novo leto in Vas lepo pozdravljam. Vaš vdani Ramovš 4 11.7.33 Velecen jeni gospod doktor! G. Kotnik me je spomnil, če prav nisem pozabil. Takoj Vam odgovorim, da ne bom Vašega dopusta kvaril. Vso stvar bova uredila jeseni. Zdaj — ta teden — dobim itak gosta z Nizoizemskega, prihodnji teden sem že vezan na turo v bohinjskih gorah, potem moram pisati, ker me že tiskarna čaka in drega. Je že tako, da človek nima in ne more imeti vseh niti v rokah. Dotlej bom skušal tudi ono drugo plat urediti, namreč stvar publiciranja. Bodite torej, gospod doktor, čisto nevezani; jeseni pa za gotovo in dokončno rešiva vse. Želim Vam lepe in zdrave počitnice in Vas najlepše pozdravljam. Vaš vdani Ramovš Prof F Ramovš Ljubljana Kralja Petra trg 3/II (Dopisnica) 13.7.33 Velecen jeni gospod doktor! Vaše pismo sem hvaležno prejel. Zdaj, ko vem, kako ste si dopust uredili. Vam morem sporočiti, da bom od 2. do 5. avgusta v Ljubljani in bom imel čas. V teh dneh bi mogla nekaj odstavkov prebrati, tako da bi dobil povsem zadovoljivo in točno akustično impresijo, ki mi je še potrebna za dokončno redakcijo. Pomeniti bi se mogla še o tem in onem. Če si torej morete svoj obisk za Ljubljano na te dni določiti, mi bo to zelo všeč. Vsekakor pa Vas prosim, da mi potem javite, kdaj boste tu, da se ne zgrešiva. Z najlepšimi pozdravi in priporočili Vaš Prof. F Ramovš vdani Ramovš Ljubljana Kralja Petra trg 3 II (Dopisnica) 217 Josip Sašel 6 19. 7. 33 Velecenjeni gospod doktor! Prejel sem Vaš dopis in velja, da se 2. avgusta ob 11'» dobiva; samo prosim, da me ob tem času poiščete v kavarni »Emona«, kjer se dogovoriva za popoldne; računam namreč, da bom ta čas čisto sam v Ljubljani. Lep pozdrav in na svidenje! Vaš vdani Ramovš (Dopisnica) 7 Ljubljana 21.8.33 Velecenjeni gospod doktor! Računam, da ste se že povrnili in zato Vam pišem. Oprostite mi, da ste zastonj čakali pri Nemškem Petru. Kar nenadoma je tako prišlo. Bil sem že od prej zmenjen za letošnjo turo Jalovec—Travnik —Mojstrovka—Prisank z dr. Krisperjem, mladim zdravnikom. In ravno en dan )red odhodom na Koroško je prišel povedat, da ima zdaj teden dni dopusta, 'a me je stara obveza in pa stalna ljubezen za planine pognala v ta kot. Bila je zelo lepa tura, čeprav radi vročine precej utrudljiva. Tudi bivakirala sva previsoko, da je bilo hladno. A vsaj opravljeno je, le Škrlatica je še na letošnjem programu. Tako se je torej presukalo, zato ste upravičeno mogli in smeli pri Deutschpetru zapeti: »a njega, njega ni...« Kljub temu ostane vse, kakor domenjeno. Ko mine avgust in se začne živahnejše življenje, bom vložil v imenu »Časopisa za slovenski jezik« vlogo za subvencijo na Koroški klub (v prepisu jo bom izročil tudi g. dr. Urbancu in Vam). Če bo treba, bom tudi sam osebno interveniral pri banu, v ostalem pa bom v kontaktu z dr. Urbancem in se bom ravnal po njegovih navodilih. Moramo izbiti! Vi pa kar lepo in počasi redigirajte slovar. Zanesite se na to, da ne bom na nič pozabil in vse storil, kar bo treba. Pa še enkrat oprostite mojo stransko pot! Z najlepšimi pozdravi in priporočili ostanem Vaš vdani Ramovš 8 Ljubljana 11.9.33 Velecenjeni gospod doktor! Hvala lepa za Vaše pismo in za novo gradivo. Prilagam Vam obenem vlogo, ki sem jo danes odposlal klubu. V prepisu sem jo predal tudi g. dr. Urbancu, kakor smo se domenili. Zdaj moramo samo čakati. Če se Vam zdi, morete te dni še Vi osebno pisati temu ali onemu. Če pišete dr. Urbancu, mu Vi laže sporočite, da sem pri volji, če bi ban želel, da banu osebno razložim stvar, če bi bilo še kaj treba. To mi potem dr. Urbane javi in jaz bom že sam si izposloval pogovor z banom. Kakor vidite, je vse za skok pripravljeno. Kakor hitro bom zvedel, da je denar tu, se vržem takoj na končno redakcijo. Zdaj pa čaka j va! Lepo Vas pozdravljam in se Vam priporočam. Vaš vdani Ramovš Klubu koroških Slovencev v Ljubljani Gospod dr. Josip Šašel, sodni starešina v Šmarju pri Jelšah, doma od Slo- venjega Plajberga na Koroškem, je že več let abiral različno narodopisno blago svojega rojstnega kraja. To intenzivno zbiranje ga je privedlo tudi do tega, da je pričel zapisovati kar tako, kakor je slišal t. j. da je gradivo podal 218 Kako so nastali zapisi za »Narodno blago iz Roža« V dialektu. Lansko zimo mi je poslal vso svojo zbirko, ki sem jo vestno pre- študiral ter si sproti zabeležil vsako stvar, ki se mi po mojem poznanju rožanskega dialekta iz drugih, sosednjih krajev, ni zdela v skladu z ondotno dialektično strukturo. Med velikimi počitnicami me je g. dr. Šašel obiskal v Ljubljani; že prej sva na pismen način odpravila marsikak dvom, v Ljub- ljani pa sem g. Šašela še točno izprašal glede nekaterih posebnih odtenkov v vokalizmu in akcentuaciji, tako da sem si zdaj povsem na jasnem. G. dir. Šašel je zapisoval točno; uporabljal je seveda kot nelingvist znake in črke, ki si jih je sam priredil, a uporabljal jih je točno, brezhibno. V ta:ki transkripciji seveda gradiva ni možno objaviti, treba ga je spraviti v sklad z običajno internacijonalno transkripcijsko metodo. Glede tega sva že domenjena, ker sem sklenil, da to prelitje gradiva opravim jaz. Bilo bi torej vse že urejeno, samo éna praktična zadeva še ni rešena: kje dobiti denar za tisk. Gradivo bi izšlo ali kot posebna knjižica ali pa kot razprava v »Časopisu za slovenski jezik« in kot član redakcije tega »Časopisa« se obračam na naslovni klub s prošnjo, da bi ali sam — če mu je to sploh možno — prispeval nekaj za tisk ali pa bi se pobrigal za to, da bi n. pr. kr. banska uprava v Ljubljani dala posebno subvencijo za publiciranje tega gradiva. Zato se mi zdi umestno, da povem še to-le: gradivo obsega povesti o bajeslovnih bitjih in čarovnicah, o mrtvih, razne prerokbe, popisuje šege in običaje Korošcev, navaja pre- govore, smešnice, uganke, prav natanko oriše vse življenje koroškega kmeta, njegovo hišo, gospodarska poslopja, njegovo kmečko življenje skoizi vse leto itd. Narod in kmet, kakor živi, nam iz tega gradiva plastično- stopi pred oči. Dalje vsebuje gradivo še krajevna in osebna imena in zbirko besed (dialektični slovar). Vsega gradiva je po moji presoji za kakih sedem tiskov- nih pol. Ker bi bil ves tisk kompliciran (stavljen na roko radi diakritičnih in akcentskih znakov), bi bil drag; računam po dosedanjih izkušnjah na 20.000 Din najmanj (tiskati more v Ljubljani le Učiteljska tiskarna, ker ima le ona zadevne znake). Ker g. dr. Šašel ne zahteva honorarja, jaz pa hočem svoje delo opraviti tudi zastonj, je zgornja vsota zadostna za izdajo. Samo še eno bi rekel: gradivo je z narodopisnega in dialektičnega vidika zelo zanimivo, važno in potrebno. Da bi njegovo publiciranje bilo z narod- nega stališča važno, mi ni treba pripomniti. Samo berači ja nas tare; vem, da Vaš klub tudi ne bo zmogel, ali vsaj zavzel se bo za to, bo vzel palico v roke in šel beračit in upam, da bo vendarle imel srečo. Zato Vas prosim, storite za to dobro narodno stvar kar in kolikor morete. V Ljubljani, dne 11. septembra 1933. Za redakcijo »Časopisa za slovenski jezik«: Prof. Fr. Ramovš 9 Ljubljana 30/L 35 Velecenjeni gospod predstojnik! Pozno odgovarjam na Vaše pismo, pa upam, da se Vam ne bo treba kar nič opravičevati, saj ste medtem za marsikaj slišali in si mogli pojasniti, zakaj mojega odgovora še ni. Lepa hvala Vam za skice in dodatke; jaz bi Vam le priporočil slovarček imen; mudi se ne, kar sproti sestavite, bo pa le dobro. Zdaj pa glede natisa pri mariborskem »Časopisu«. Redakcija mi doslej ni nič pisala, želel pa bi, da jo na ta način obligiramo. Razume se, da jaz nimam nič proti temu, kdo in kje se tiska, samo da se objavi. Če bi »Časopis« to storil, bo njegova zasluga velika in mu moramo biti le hvaležni. Svoj čas je že objavil Kiiharjeve tekste iz Prekmurju; mogel bi na enak način tudi te (v posebni prilogi ali samostojno, kakor bi že sami želeli). O vsem tem se more še govoriti, načelno je le eno važno: objava. V tem pogledu morete jim sporočiti pristanek. Kakor bi bilo to rešeno, pripravim rokopis. Če žele še 219 Josip Sašel >rej kakega obvestila o vsebini itd., ga jim pošljem rad. Končna redakcija yo že vzela nekaj časa, a če bo tiskala Učit. v Ljubljani, se bo sproti delalo. Jaz celo mislim, gospod predstojnik, da te ponudbe ne smemo odkloniti {seveda tudi ne jim jo siliti; stvar je dobra in lepa, naj se trudijo za njo). Z lepim pozdravom, oproščenjem in priporočilom ostanem Vaš vdani Ramovš Adr. Prof. Fr. Ramovš Ljubljana Gorupova 4-1 10 Ljubljana 1/4. 35 Gorupova 4-1 Spoštovani gospod doktor! Danes po 10 dneh sem vstal; gripa me je tlačila in še zdaj sem slab. Prejel sem Vaše pismo. Kako je z Mariborom urejeno, upam, da so Vam javili. Tja do Novega leta bom zmogel redigirati. Za velike počitnice (en del) sem si to stvar odločil. Če pridete v Ljubljano, pa bilo 6. ali 13., se razume, da se stari ali mladi znanci kaj pogovoriti imajo. Dopoldne na tak dan sem vsaj od lO^ dalje v kavarni »Emoni«, kjer mi morete pustiti (če bi bili sami v teh urah za- posleni) tudi obvestilo, da se popoldne dobiva kjerkoli po Vaši želji ali pa da pridete k meni. Ne zamerite, da sem tako len in kasen v pisanju. Včasih me že vsa volja popušča. Lepo Vas pozdravljam in na svidenje! Vaš vdani Ramovš U Lj. 5. 5. 36 Spoštovani gospod predstojnik! Pri redakciji Gradiva — v juniju bosta izšli prvi 2 poli kot samostojna priloga mariborskega ČZN; poslal Vam bom še prej v kontrolo korekture, ki mi jih blagovolite čimprej vračati — sem na neko težavo naletel glede glasu »h« v takih zvezah, kjer je pred njim in za njim zveneč glas in kjer je fiziološko možna samo zveneča vairianta glasu »h«, t. j. glas »7« (se sliši kot rahli g, nekako tako, samo da mehkeje kot češki »h«) na pr. zhliteds, z/iî'nnwa je pač treba transkribirati zylttati, ker sicer pred »h« ne bi govorili »z«, marveč »s«. Prosim sporočite mi, ali govore »z« ali »s«. Z najlepšim pozdravom Vaš vdani Ramovš Prof F Ramovš Ljubljana Gorupova 4/1 (Dopisnica) 12 16. 8. 36 Spoštovani gospod doktor! Meni se zdi zelo nerodno, da bi pošiljal. Pa tudi ne potrebno, ker mislim, da bi že dodatke znal porazmestiti; edino slovar bi lahko poslal. Sicer je pa vrstni red tak: I. kar je dozdaj in kakor je naslov (dodam, da 15 separatov dobite ob koncu kot samostojno knjigo broširano, tako mi je javil Baš); II. Zenitev, nošnje; otroci; bolezni, zdravila, jedi. III. Hiša, skedenj, hlev, voznina, mlin, živina, delo (zima itd.), tritva, tkalec, kopa. Če pa mislite, da je v novem gradivu kak poseben oddelek, ga morete z novim naslovom opre- , 220 . Vinko Möderndorfcr miti in mu odrediti mesto v gornjem redu. Slovar pa Vam pošljem, če ga res nujno potrebujete. — Še to: prosim Vas, dajte pazljivo brati, kar je že objavljeno in event, napake izpisati, da jih ob koncu moremo popraviti. Pričakujoč odgov. Vas lepo jjozdr. Vaš R Prof. F. Ramovš Ljubljana Gorupova 4 (Dopisnica) Zusammenfassung WIE ES ZU DEN AUFZEICHNUNGEN ZUM »NARODNO BLAGO IZ ROŽA« (VOLKSGUT AUS DEM ROSENTAL) KAM Der Verfasser berichtet, wie er vom Jahre 1910 an einzelne Märchen und Sagen seiner Heimat gemeinde Windisch Bleiberg (Slovenj Plajberk) aufzu- schreiben begann, dies auf Anregung und für den Gymnasialprofessor Stefan Podboj, der sich damals für die ihm neue slowenische Volkskunde interessierte. Als dieser im ersten Weltkriege fiel und der Verfasser als Rekonvalescent im Elternhause Zuflucht suchte, fasste er den Plan, diese Aufzeichnungen auf das gesamte Volksgut dieser Gebirgsgemeinde auszudehnen und zwar im dortigen Volksdialekte. Dies setzte er auch in den Nachkriegsjahren während der Erho- lungsurlaube fort und zog als Gewährsleute nicht nur die engeren Verwandten, mie bisher, sondern auch ältere Bekannte heran. Anfangs der dreissiger Jahre erfuhr von diesen Aufzeichnungen der bekannte slow. Dialekt for scher Univ. Professor Fr. Ramovš, redigierte dieselben einheitlich, wobei er so viel als mö- glich die ihm vorgelegte Schreibweise beibehielt und diese in der Einleitung der im Jahre 1936 erfolgten Veröffentlichung sowie an einem streng phonetisch verfassten Beispiele erläuterte. Im Anhang ist die Korrespondenz Prof. Ramovš' mit dem Verfasser be- treffend die Erläuterungen seiner Aufzeichnungen, sowie der Veröffentlichung wiedergegeben. VINKO MÖDERNDORFER Milko Matičetov Dne 10. septembra 1958 nam je smrt ugrabila Vinka Möderndor- ferja, ki je v Celju preživljal jesen svojega življenja in urejal bogato narodopisno gradivo, zbrano v mlajših letih. Koroški rojak, rojen 5. aprila 1894 v Ziljski dolini — Dolje v ob- čini Brdo — se je posvetil učiteljskemu poklicu in služboval v raznih krajih po Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. Zaradi svojega poli- tičnega prepričanja — že v mladosti član in aktivist socialnodemo- kratske stranke — je bil v času prve in druge svetovne vojne pre- ganjan in zaprt. Toda ne da bi se ustavljali ob političnem, pedagoškem in poklicnem delu rajnkega, poglejmo, kakšen je bil njegov delež v slovenski etnografiji. Vinko Möderndorfer je bržkone posvetil največ časa in ljubezni zbiranju in prirejanju ljudskega pripovednega gradiva v prozi, o če- mer pričata njegova prva in njegova zadnja narodopisna knjiga: »Narodne pripovedke iz Mežiške doline« (1924) in »Koroške pripo- vedke« (1957). Med tema dvema mejnikoma so kajpada izšle še druge zbirke, tako samostojne »Koroške narodne pripovedke« v Celju 1937, njihovo nadaljevanje v Mladiki 1939—1940, leta 1946 pa še »Koroške 221 In memoriam narodne pripovedke«. Ta knjiga obsega malone vse, kar nam je dal s tega področja (prim. SEt II, 1949, 137 s). Način svojega dela je naj- bolje označil že sam — v opombah k zbirki iz leta 1937 — takole: (Pripovedke sem) »nekoliko ,umir, da bi jih prebirali s čim večjim veseljem; pri nekaterih sem zbral njih posamezne ,ude', ki so- bili raz- treseni po vseh krajih koroške Slovenije, in jih zopet sestavil v celoto.« Druga pomembna veja Moderndorferjevega zanimanja so bila ve- rovanja, vraže in podobno blago iz življenja in običajev. Začel je s »Koroškim narodnim blagom« v glasilu Novi čas (1928) in nadaljeval z »Narodnim blagom koroških Slovencev« pri CZN v Mariboru (1934). Že v tistem času pa je svojo zbirateljsko delavnost razširil na celotno slovensko ozemlje, za kar si je poiskal sodelavcev predvsem v vrstah svojih stanovskih tovarišev. Celo v težkih dneh med zadnjo vojno mu žilica ni dala miru, saj je zapisoval tudi med sojetniki v zaporu in v bolnišnici. Brž po osvoboditvi pa je prišel na dan s širokim osnutkom narodopisnega zbornika v petih knjigah, pod naslovom »Verovanja, uvere in običaji Slovencev«. Izšli sta dve knjigi: V — »Borba za pri- dobivanje vsakdanjega kruha« (1946) — in II — »Prazniki« (1948). Zdi se pa, da je avtor sam začutil, da je bil zalet preširok, ker je že pri delu za tretjo knjigo — o ljudski medicini (tudi ta ima svoj koroški zarodek, gl. CZN 1926—1927, s Koširjem) — spremenil svoj prvotni osnutek; to delo zdaj čaka na objavo pri SAZU v Ljubljani. Le bolj priložnostnega značaja je drobna zbirka »Koroških popevk in ugank« (Celje 1933), čeprav, je doživela tudi drugo izdajo. Pač pa zavzema čisto posebno mesto' med Moderndorlerjevimi deli opis dolenjske vasi Sentjurij pod Kumom: »Slovenska vas na Dolenj- skem« (1938). Kot poskus monografske obdelave, po direktnem več- letnem opazovanju razmer na samem kraju, z nesuhoparno porabo bogatega statističnega gradiva, stoji to mikavno sociološko-narodopisno delce žal še zmerom precej osamljeno in čaka nadaljevalcev. Vinko Moderndorfer ima v zgodovini slovenske etnografije že zdavnaj svoje mesto, čeprav je prišel iz vrst amaterjev. Dobra polo- vica njegovih del je nepogrešljiva v vsaki narodopisni knjižnici. Upravi Študijske knjižnice v Celju pa polagamo na srce, da bi v so- glasju z javno izraženo- voljo rajnika (gl. Verovanja, uvere in običaji Slovencev V, 1946, 15) poskrbela za njegovo rokopisno gradivo. Zusammenfassung VINKO MODERNDORFER Zum Gedachtnis des slomenischen Volkskundlers Vinko Moderndorfer, der im Vor jahre in Celje verschieden ist (1894—1958), mird hier eine kurze Uber- sicht und Charakterisierung seiner volkskundlerischen Tatigkeit geboten, Das Lebensmerk V. Môderndorfers umfasst mehrere Sammlungen sloroenischer Mar- chen und Sagen aus Karnten, einige Veroffentlichungen aus dem Gebiete des Aberglaubens und des Brauchtums, somie die soziologisch-volkskundliche Mono- graphie eines slomenischen Dorfes in Unterkrain. 222 POROČILA j DELO ETNOGRAFSKEGA ODDELKA MESTNEGA MUZEJA V PTUJU Ljudmila Meze Etnografski oddelek Mestnega muzeja v Ptuju je odprl svojo etnografsko zbirko na državni praznik 29. novembra 1956. Predmete zanjo so zbirali vse od leta 1950 dalje. Nekaj pa jih je še iz zbirke prof. Ferka. Zbirka obsega tri ipritlične prostore na ptujskem gradu in prikazuje pred- mete materialne in duhovne ljudske kulture z območja Haloz, Slovenskih goric. Dravskega in Ptujskega polja. Zbirka je urejena sistematično, kolikor je dopuščal prostor. V prvem prostoru je razstavljeno različno poljedelsko orodje. Med tem sta dva lesena pluga iz prejšnjega stoletja, in sicer leseni plug — platnišar iz Ložnice v Halozah, star nad 150 let. Poleg stop, košnic, rcizalnega stola in drugih predmetov je razstavljeno leseno križevato kolo kot ostanek lesenega voza. Ljudsko stavbarstvo prikazujejo tri makete treh tipov suhpanooskih domov s Ptujskega polja: dom v ključu, dom na akl in stegnjeni dom. V drugem prostoru je bogato zastopana ljudska hišna obrt: tkalstvo in predilstvo, ki je bilo ob koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja še zelo živo. Razstavljeni so različni tipi trlic iz Haloz in Slovenskih goric, več tipwv kolovratov, garnokov in motovil za navijanje preje in statve iz Haloz. Hišno opremo predočujejo različne zibke, poslikane kmečke skrinje za obleko, miza, postelja in čelešnjak s trskami. Poleg je rekonstruirana črna haloška kuhinja s pletenim velbom in celotno kuhinjsko opremo z žrmljami vred. V tretjem prostoru so razstavljeni predmeti duhovne kulture, ki pred- očujejo ljudske običaje, ljudsko umetnost in vraževerstvo. Ljudske običaje prikazuje kurentija s Ptujskega polja s celotnim sprevodom kurentov z ruso. V bližnji bodočnosti bo dodan še sprevod oračev, za katere ima muzej že originalno nošo s terena. Ljudsko umetnost pa kažejo številne slike na steklo in zrezljani lectarski modeli. Številni so tudi vraževerni predmeti: železni in voščeni votivi, čarobni naborki, porodna stekleničica idr. Etnografska zbirka v celoti šteje 623 inventarnih številk. Vanjo je vklju- čena tudi vinarska zbirka. Fototeka obsega 365 fotografij in 215 negativov s posnetki različnih panog in predmetov ljudske kulture. Terensko delo. V okviru načrta za sistematično raziskovanje terenskega gradiva je Mestni muzej v Ptuju v letu 1958 organiziral etnografsko ekipo, ki se je mudila v dneh od 1. do 14. julija ter od 16. do 30. septembra v Ha- lozah. Prvič je imela bazo v Stopercali. Od tu je obiskovala naselja v zgor- njem delu Haloz: Ordino, Razbank, Svečo, Čermožiše, Završe, Strmec, Sv. Ano, Vulčno ves. Dežno pri Makolah, Makole, Benetek idr. Ekipa je štela 3 člane, ki so si porazdelili delo. Bera je bila kar zadovoljiva. Nabiralci so dobili mnogo gradiva iz vseh gospodarskih panog, posebno iz vinogradništva, 223 Vlasta Koren dalje iz gozdarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva, domače obrti, stav- barstva, prehrane itd. Zapisali so več ljudskih običajev, pesmi, pripovedk in verovanj. Zasledili so še precej močne elemente ljudske medicine. Dokumen- tirano je tudi bilo nekaj tipov ljudskih stavb: značilne hiše in hlevi na gank, posebna varianta živinske štale, ki ima v nadstropju parno in skedenj. Ri- sarka je narisala več predmetov in stavb. Od nabranih predmetov je najpo- membnejša klupa, t. j. posebna palica za prenašanje sena po strminah. Ta priprava je že zelo redka. Ekipa je napravila tudi več lepih in koristnih fotoposnetkov. V jesenskem času se je tričlanska ekipa spet gibala v območju Zetal, kjer je imela izhodišče. Obšla je tele vasi: Nadole, Dobrina, Marina ves, Sitež, Vildon, Kočice idr. Raziskovala je ista področja materialne kulture in zapi- sovala podatke iz ljudske, duhovne kulture. Z razliko od območja okoli Sto- perc je v okolišu Zetal naletela na mnogo bogatejšo zakladnico ohranjene ljudske pesmi, kar je razumljivo, ker je tu vinogradništvo močna panoga. Vino v ljudeh vedno budi željo po petju, in tako se je ljudska pesem tu ohranila. Ekipa je dobila vse podatke o ljudskem pesniku Šimeku Kodriču iz Nadol pri Zetaleh. Tudi tokrat je ekipa poleg zapisanega gradiva prinesla s seboj iz Haloz precej fotoposnetkov in nekaj predmetov, med njimi tudi posodo za shranjevanje žita iz izdolbenega drevesnega štora. V zvezi s sistematičnim terenskim raziskovanjem vinogradništva v Ha- lozah bo muzej v bližnji bodočnosti reorganiziral vinarsko zbirko. V letu 1959 pa bo muzej nadaljeval začeto sistematično raziskovanje Haloz, da bo lahko dobil pregled čez ljudsko kulturo v tem okolišu. Résumé L'ACTIVITÉ DE LA SECTION ETHNOGRAPHIQUE DU MUSÉE MUNICIPAL DE PTUJ Le rapport donne un aperçu sur l'aménagement des collections ethnogra- phiques au Musée Municipal de Ptuj, et sur les enquetes de campagne dudit Musée en 1958. O ETNOGRAFSKEM RAZISKOVANJU POKRAJINSKEGA MUZEJA ZA POMURJE V MURSKI SOBOTI V LETU 1958 Vlasta Koren Pokrajinski muzej v Murski Soboti je organiziral v letu 1958 dvoje teren- skih etnografskih raziskovanj, ki pomenita zanj prvo samostojno akcijo v okviru delovnega načrta za sistematično raziskovanje terenov. Prvo tako delo leta 1954 je organiziral v Prekmurju Pokrajinski muzej v Mariboru. Pri izbiri terena se je upravni odbor muzeja odločil, naj bi se najprej nadaljevalo proučevanje v tistem okolišu, kjer je prenehalo raziskovanje pred štirimi leti. To so bile vasi v občini Bogojini in Martjancih. Raziskovalna ekipa, ki jo je muzej organiziral za delo od. 14. do 30. aprila 1958, je bila sestavljena iz naslednjih članov: vodstvo je prevzela Vlasta Koren, ostali člani pa so bili kustosi za etnografijo iz sosednjih muzejev, Milka Mezetova iz Mestnega muzeja v Ptuju in Tončica Urbas iz Pokrajinskega muzeja Ma- ribor. Tehnično risanje je opravljala Rozina Borko, strokovna učiteljica iz 224 o etnografskem raziskovanju muzeja v Murski Soboti Ptuja, medtem ko je sodeloval več dni ob začetku in koncu še preparator muzeja v Murski Soboti, tov. Jakob Karel. V ekipi je vodja prevze a skrb za proučevanje duhovne kulture, T. Urbasova za materialno, M. Mezetova pa za socialno kulturo. K. Jakob se je posvetil iskanju in zbiranju predmetov. Rezultati sedemnajstduevnega dela so bili naslednji: precej obsežne za- pise je dalo proučevanje materialne kulture, ki je zajelo posamezna po- glavja, kakor ljudsko stavbarstvo, poljedelstvo, živinorejo, obrt itd. Zlasti obsežni so podatki o poljedelstvu, kjer se je veliko pozornosti posvetilo ob- delovalnemu sistemu in agrotehničnim spremembam v obdobju zadnji 60 let, kar je dobro ohranjeno v ustnem izročilu, posebno med moškim svetom. Prav tako so obilni zapisi o živinoreji, o prehrani in pa o vpregi živine, ki se razlikuje zaradi prevladovanja krav od drugih krajev. Zadovoljive rezultate je dalo tudi zbiranje ledinskih imen, ki govorijo o spreminjanju gozda in pašnika v plodni svet, kar je posledica naraščajočih potreb prebivalstva v zadnjih desetletjih. Ljudsko stavbarstvo se v tem okolišu v bistvu ne razlikuje od oiblik na Dolinskem v vaseh, kjer je ekipa mariborskega muzeja leta 1954 zbirala na- drobnosti o tej panogi. Posebej je treba pri tem omeniti, da se je na starejših hišah v teh krajih ohranilo veliko število rezljanih svisel in volutasto obli- kovanih oken, kar predočuje tu pravzaprav edino zvrst ohranjene ljudske umetnosti. Zadovoljivi so bili tudi podatki o orodju in prevozno-prenosnih sredstvih. Med slednjimi tudi tu prevladuje način, ki je posebej udoimačen v Prekmurju; to je prenašanje v prtu, ki rabi prav tako za sejanje namesto drugje ustaljene košare-sejačke. Precej zanimivosti je odkrilo tudi prouče- vanje oskrbe z vodo in študij oblik vodnjakov, ki so strogo odvisni od globine talne vode. Mimo zapisov o pridobivanju preje je treiba končno omeniti še zapise o ljudski "noši, ki pa so v primerjavi z drugimi panogami nekoliko skromnejši. — V proučevanju duhovne kulture se je v ekipi nabralo veliko gradiva o ljudskih običajih in navadah, ki jih poznajo ob delu in ob raz- ličnih praznikih, prav tako o pripovednem izročilu, ki še pozna tudi v tem okolišu številne »cumprnice«, brezglavce, merare, hudobce in sojenice. Neko- liko čudno je le, da v teh krajih ne poznajo ljudje nobenih pripovedovanj o demonskih in vilinskih bitjih ali pravljic o nastanku sveta, s čimer se po- našajo drugi slovenski kraji. Ljudska medicina ima nasprotno med ljudmi dovolj veljave, posebej kar zadeva zagovarjanje bolezni, medtem ko pri zdravljenju mnogo manj upo- števajo zdravilna zelišča in si zaradi bližine mestnega središča raje poiščejo zdravniško in lekarniško pomoč. Zapisi iz socialne kulture obsegajo omembe vredne podatke o odnosih med sosesko, imenovano v Prekmurju »veščino« in o odnosih med gospodarji in preužitkarji. Nekaj je tudi zapisov o odnosih med najbližjimi sosedi, največ pa o najaktualnejšem problemu Prekmurja v preteklosti, to je o sezonskem in trajnem izseljevanju. Jesensko terensko delo od 6. do 17. novembra 1958 je opravila 4-članska ekipa; v tej je zaradi obolelosti Vlaste Korenove prevzela vodstvo T. Urba- sova, ki je prav tako prevzela skrb za materialno kulturo. Duhovno kulturo je proučevala kustodinja Etnografskega muzeja v Ljubljani M. Jagodic, med- tem ko je pomožni uslužbenec K. Jakob skrbel za odkup in zbiranje pred- metov. Tehnične risbe so bile poverjene tehn. risarki Pokrajinskega muzeja v Mariboru, M. Rojsovi. Slednje terensko delo je zajelo eno samo vas — Kobilje, ki leži tik ob madžarski meji, to je v narodnostnem pogledu edini slovenski otok med izključno madžarskim življem v obmejnem okolišu; zato je podoba življenja v tej vasi posebej zanimiva, saj kaže nekaj ohranjenih starin in več tujih, predvsem madžarskih vplivov. V vas so se proti koncu prejšnjega stoletja priselili priseljenci s Kranjskega, ki so se zaposlili kot 15 Slovenski etnograf 225 Vlasta Koren tesarji v okoliških gozdovih, se poženili z domačinkami in se povsem prila- godili novemu okolju. Njihovi otroci danes govorijo izrazito prekmursko narečje, pomešano z madžarizmi, o priseljencih pa priča le še vrsta tujih priimkov in poudarjena tesarska dejavnost, ki je kot hišna obrt prešla na potomce in povsem izpodrinila nekdanje lončarje. Danes se tesarska delav- nost občanov izraža v. številnih konistrukcijskih tvorbah. V stanovanjskih zgradbah sicer ne toliko, ker je nekdanji cimprani dom zamenjala v zadnjih dvajsetih letih sodobnejša, iz opeke zgrajena hiša, pač pa v hlevih, preprostih bajtah za žganjekuho, posebnih kleteh in vodnjakih, od katerih se posebno kleti vrstijo tik ob kobiljanskem potoku. Ta je narekoval osnovno obliko vasi, ki se je razvijala na obeh straneh potoka. Vas šteje danes že 274 hišnih številk in se je precej modernizirala, posebej kar zadeva hiše, kjer se vidijo občutne spremembe v tlorisih. Prvotni stegnjeni dom, tu in tam v ključu in omejenih razsežnosti, je domala povsem izginil, namesto njega se širi »vcep- leni«, to je oblika, kjer je stanovanjski del ločen od gospodarskih prostorov. — Raziskovanje je bilo mimo teh antropogeografskih momentov usmerjeno tudi v zbiranje podatkov o poljedelstvu, ki je ostalo poleg tesarske obrti še zmeraj osnovna gospodarska panoga, saj zadovoljuje v celoti potrebe doma- čega prebivalstva. — Ledinska imena bodo bolj kot za etnografa zanimiva za zgodovinarja; izpričujejo nekdaj obširno gmajnsko posest, ki je nato izginila, in spremembe v kolonizaciji tega območja, ki jih je povzročil vdor Turkov v 16. stoletju in njihov nmik po letu 1699 ko je, sodeč po župnijski kroniki, vas v sedanjem obsegu šele nastala. Proučevanje običajev in navad sicer ni odkrilo kakih posebnih ali novih momentov, vsekakor pa bo omogočalo na- drobnejšo primerjavo z drugimi kraji Prekmurja. Najbolj so se ohranile med vsemi delovne navade (rezanje prosa in navade, ki jih opravljajo ljudje ob raznih letnih časih in cerkvenih praznikih). Vsekakor je zanimiv pojav obi- skovanja deklic na staro leto zvečer in pred tremi kralji, ki hodijo po vasi pet od hiše do hiše in zamenjujejo drugje udomačene kolednike. Ljudska medicina je v vasi zelo skromna. Za zdravljenje urokov poznajo le že od drugod znano formulo zagovarjanja z vodo in žarečim ogljem. Posebno poglavje tvori v zapisih tudi ljudska noša, ki jo je natančno proučila in zapisala M. lagodiceva. Zapisi povredo, da je prvotna noša izginila v začetku 20. stoletja. Ohranila se je v posameznih kosih le še pri starejših moških. Po starem načinu se oblači v poletnem času v vsej vasi le še en človek. V ženski noši je bilo mogoče zaslediti precej madžarskih vplivov, ki se izražajo posebej pri okraševanju in poimenovanju posameznih delo^'. »Pociv« se je ohranil za spodnje pokrivalo pri ženskah do pred 30 ali 40 leti, ko so ga morale obvezno nositi pod robcem vse ženske. Ohranjeni ostanki platnene noše pa so žal že prav redki. Številno tehnično dokumentarno gradivo, ki je v obeh terenskih raz- iskovanjih dalo 200 fotografij, več kakor 100 perorisb in številni predmeti, ki jih je muzej nato odkupil in prepeljal v Mursko Soboto, so obogatili arhiv tehnično dokumentarnega gradiva in inventar muzejskih zbirk, obenem pa pokazali, da so se materialna sredstva, ki jih je oblast v Murski Soboti z razumevanjem namenila muzeju, izdatno poplačala. Résumé SUR LES ENQUETES ETHNOGRAPHIQEUS DU MUSÉE PROVINCIAL POUR LA RÉGION DE LA MURE, A MURSKA SOBOTA L'auteur présente un rapport sur deux enquetes de campagne, effectuées en 1958. par le Musée, dans différentes parties de la région de la Mure. 226 Posvetovanje etnologov v Osijeku 1958 POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH ETNOLOGOV V OSIJEKU OD 20. DO 22. OKTOBRA 1958 Tončica Urbas Od ustanovnega občnega zbora Etnološkega društva Jugoslavije 17. ju- nija 1957 v Beogradu do prvega strokovnega posvetovanja etnologov, ki ga je organiziralo omenjeno društvo, je minilo komaj leto dni. Od 20. do 22. ok- tobra 1958 se je zbralo v slavonski metropoli več kot 100 rednih članov društva, da bi se v okviru začrtanega delovnega programa pomenili o naj- tiktualnejših problemih. Da pa je bilo tako skupno posvetovanje ne le po- trebno, marveč tudi koristnO', je potrdila velika aktivnost posvetovanja in zanimanje za vse teme, ki so ga pokazali udeleženci posvetovanja. Le-to je obsegalo razen pozdravnega govora prof. Borivoja Drobnjakoviča skupno 10 referatov, ki so jih pripravili večinoma najbolj priznani etnološki strokovnjaki Jugoslavije. Referate so zbrali okrog dveh osnovnih tem: okrog proučevanja etnične preteklosti in kulture in okrog organizacije etnološkega dela pri nas. V okviru prve teme sta predavala dva referenta: prof. Milovan Gavazzi in prof. Milenko Filipović. — Prvi je v referatu z naslovom »Sudbina stare slavenske baštine kod Južnih Slavena« načel na osnovi besednega zaklada, eti- morlogije posameznih besed in na osnovi raznih pojavov iz duhovnega življenja Kssameznih slovanskih etničnih skupin problem nove etnogeneze Slovanov, ki se io bistveno — tudi po mnenju poglavitnih diskutantov — razlikovala od do- sodaiije, utemeljene predvsem na arheoloških izsledkih. Referat drugega preda- vatelja »Srodstvo po mleku« je obravnaval zanimiv običaj prvega dojenja, ki ustvarja nato soTodstvene zveze, in vlogo materinega mleka pri nekaterih pre- bivalcih na Balkanu vobče. Zasnovan je bil precej široko, a je ostal vendarle prej fragmentaren kot popoln, pa bo morda prav zato dal pobudo za nadaljnje zbiranje gradiva o temi, ohranjeni še po pripovedkah in ljudskih pesmih. — To sta bila referata prvega dneva kongresa. — Izven teh je treba omeniti še sredavanje prof. dr. B. Š k e r 1 j a iz Ljubljane, ki je prav tako prvi dan congresa žel s svojim referatom o »Odnosih med etnologijo in antropologijo« veliko priznanja in pohvale. Referati s področja organizacije etnološkega dela so obravnavali: vpra- šanje Etnološkega atlasa (prof. Branimir Bratanić, Zagreb), »Etnološki arhiv« (Rajko Nikolič, Novi Sad), »Etnološko proučevanje na terenu« (Boris Orel, Ljubljana), »Dosedanje etnološko delo v posameznih republikah;< (Djordje Tesić, Beograd), »Stanje etnologije na naših univerzah« (prof. Borivo j Droib- njaković, Beograd) in »Stanje in problemi zaščite etnoloških predmetov v muzejih in na terenu« (Nada Pešič. Beograd). Asistentka zagrebške univerze Djurdjica Palošija je v okviru teh tem v referatu »O nekim načinima gle- danja u počecima hrvatske etnologije« načela vprašanje napačnih pogledov na posamezne pojme v duhovni in socialni kulturi hrvatske etnologije. — V omenjeni skupini referatov je vzbudil veliko zanimanje zlasti referat dr. B. Brataniča, ki je v referatu, vsebinsko pestrem zaradi številčnih podatkov o delu pri etnoloških atlasih v inozemstvu, prikazal potrebo po uvedbi takih atlasov tudi pri nas. Udeleženci so sklenili, da je treba nemu- doma ukreniti potrebno, da bi se tudi pri nas čimprej realizirala sicer že stara zamisel o kartografiranju raznih pojavov. Prav bi bilo, če bi organi- zacijsko plat tega vprašanja reševali po posameznih republikah, medtem ko bi društvo moralo poskrbeti za zagotovitev materialnih sredstev, ki jih za- hteva izdelava etnoloških atlasov. — Živahno diskusijo je izzval tudi referat R. N i k o 1 i Ć a o etnološkem arhivu, ki ne zajema le terenskega gradiva, ampak tudi vse objavljeno gradivo, ki se prenaša nato na kartoteko v obliki 15* 227 Tončica Urbas dobesednih prepisov. Delo temelji na decigezimalnem sistemu po vzoru har- vardske univerze, ki ga je prenesel k nam po vojni prof. M. Filipović, in ga upoštevata iLtnografski muzej v Beogradu in etnografski oddelek Vojvodin- skega muzeja v Novem Sadu. Žal pa tudi razmeroma živahna diskusija hi rodila sklepov, ali se bodo za sistem te vrste ogreli prav vsi naši muzeji, ki bi morali v tem primeru reorganizirati svoje dosedanje arhivsko delo. — Referat B. O r 1 a o etnološkem raziskovanju na terenu je bil zelo izčrpen in natančen. Verjetno pa se prava diskusija po njem ni razvila zato, ker je bil prečitan v avtorjevi odsotnosti. Nedvomno pa je dal udeležencem kongresa precej napotkov za razmišljanje o številnih ohlikah terenskega dela, ki bi jih morali upoštevati pri svojem delu vsi naši, zlasti še osrednji etnografski muzeji. — Referat Dj. T e s i ć a ni izpolnil pričakovanj. Preveč je temeljil na knjižnih poročilih in premalo na resničnem poznavanju dela naših mu- zejev in ustanov, ki se ukvarjajo z etnografskim proučevanjem. — Drob- njakovičev referat se je dotaknil predvsem dveh momentov: etnologije kot samostojne študijske skupine na univerzah v posameznih republikah FLRJ in problema zaposlitve absolventov te skupine. Ze sedaj se je pokazalo, da veliko število absolventov-etnografov ne more dobiti zaposlitve v svoji stroki in jo išče kjerkoli. Zato bi bilo treba končno rešiti vprašanje, ali je umestno, da obstoji etnologija še naprej kot samostojna študijska skupina. — Poslednji referat N. Peš ice ve je bil predvsem kompilat poročil posa- meznih jugoslovanskih etnografskih muzejev o spomeniško-varstveni službi na področju etnologije. Nakazal je precej pomanjkljivosti v delu etnograf- skih muzejev pri nas. Le-té je nato direktor Zveznega konservatorskega zavoda Madjarić v obsežni diskusiji, ki je prešla v pravcat koreferat, pripisal posledicam pomanjkljive izobrazbe absolventov etnologije in umet- nostne zgodovine, češ da dobe premalo vpogleda prav v delo spomeniške zaščite. Predlagal je, naj bi se v bližnji prihodnosti uvedel za omenjeni sku- 3Ini na univerzah nov obvezen predmet: zaščita spomenikov. Predlog pa ni ail sprejet z upravičeno motivacijo, da bi bilo nesmiselno, uvajati nove pred- mete v času, ko že dosedanji študijski program na filozofskih fakultetah krčimo (Gavazzi, Drobnjaković, Filipović). Razen tega je neka diskutantka poudarila potrebo po večji praktični usposobitvi, ki naj bi jo prejeli absol- venti etnologije v osrednjih ali večjih muzejih, preden odhajajo na nova službena mesta, in po večjih denarnih sredstvih, katerih pomanjkanje je naj- večkrat vzrok za neuspešno in pomanjkljivo spomeniško-varstveno službo v skrbi za etnografske predmete v muzejih in nepremične objekte na terenu. V okviru programa posvetovanja so si udeleženci ogledali razstavo »Vu- nena tkanja Slavonije«, obiskali slavonsko vas Bizovac pri Osijeku in po- slušali revijo slavonskih narodnih pesmi, ki jih je priredil Radio Osijek. — Razstava volnenih tkanin, ki jo je priredil etnografski oddelek Muzeja Sla- vonije, in ki je imela občasen značaj, je vsebovala nekaj desetin primerkov volnenih preprog in sorodnih izdelkov, ki so bili razvrščeni po tehnični strani. Pomanjkljiva pa je bila nekoliko zato, ker se ni bilo mogoče seznaniti tudi s pestro motiviko in prvotnim poreklom posameznih izdelkov, pa tudi m?>- tivov. — Ekskurzija v Bizovac je seznanila predvsem tuje udeležence s podobo ;.ušorenog tipa sela« in z arhitektonskimi zanimivostmi žitnih kašč »ambarov«, s katerimi se vas ponaša. — Glasbena revija je raz.očarala, ker so jo izvajali izključno umetni pevci v precej popačeni izvedbi, razen tega pa je prese- nečalo veliko število pesmi, ki so prispele v Slavonijo od drugod, in jih sedaj izvajajo pod imenom »slavonske narodne«. Udeleženci so bili mnenja, da bi morali prav tu poseči vmes naši folkloristi in izluščiti iz njih le tisto, kar je res pristno domače, to je slavonsko. Občutna pomanjkljivost celotnega posvetovanja je bila v tem, da se diskusija po posameznih referatih ni razvila dovolj, in da ni bilo dovolj kon- kretnih zaključkov. Vzrok za to je bil v prenatrpanem programu, udeleženci pa tudi niso prejeli vnaprej nobenih resumejev referatov. To pa je pomanj- 228 Kongres zveze folkloristov 1958 kljivost, ki se ni maščevala le na posvetovanju etnologov v Osijeku, ampak tudi na številnih drugih posvetovanjih. Nepoznavanje vsebine posameznih predavanj onemogoča širši krog udeležencev, ki bi lahko aktivno in kritično >osegli v diskusijo, saj gre mnogokrat za povsem specialna vprašanja, s caterimi se ukvarjajo in jih obdelujejo le redki posamezniki. Razen tega pa celotno čitanje referatov odvzema dragoceni čas, ki bi se lahko' uporabil za diskusijo in za sestavljanje zaključkov. Prav zato bi bilo dobro, če bi v bodoče organizatorji vseh naših posvetovanj z vabili vred priskrbeli če že ne celotne referate, pa vsaj teze ali obširnejše resumeje. Šele takrat bi ustvarili pogoje za popoln uspeh podobnih posvetovanj. Résumé CONFÉRENCE DES ETHNOLOGUES YOUGOSLAVES A OSIJEK L'auteur donne un rapport sur la conférence donarodele (angleški Punch, naslednik italijanskega Pulcinelle in francoskega Polichi- nella — sicilijanski Pupi, obdani z bleskom drugod že ugaslega Rolandovega viteštva — francoski regionalni tipi: lyonsko-pariski Guignol, amienski La- fleur itd. — razmeroma mladi, a izredno živi in izraziti nemško-avstrijski Kasperl — liegeski barabin Tchantches s svojo viteško druščino, ki je, kdo bi verjel, v tesnem sorodstvu s Sicilijo — češki Kašparek, ki ima kljub vsemu nemško-avstrijsko kri). Razen angleškega Puncha so pravzaprav vse »histo- rične« lutke v Evropi otroci romantike in nimajo kdo ve kako stare tradicije. So pa zato, vsaka v svojem okolju, v sto ali stopetdesetih letih življenja postale folklorni pojem, ki ne folklorist ne kulturni zgodovinar ne moreta mimo njih. Postale so »tradicionalne«. Bodi folklorna, bodi historična lutka, obe še pogrešata sistematičnega znanstvenega raziskovanja. Kakor tolikokrat v kulturni zgodovini in v etno- grafiji smo tudi tu priča reševanja tik pred dvanajsto uro. Kongres v Liegeu naj bi bil Zastavil delo v tej smeri. O njegovem poteku, o razstavi, ki je bila nazorno dopolnilo predavanjem, o festivalu z nastopi izvirnih tradicionalnih lutk in lutkarjev, ki je bil enkratno doživetje za vsa- kega udeleženca (videl si na enem kraju v desetih dneh malone vse, kar Evropa premore: od Anglije do Grčije, od Sicilije do severne Nemčije), sem poročal na drugem mestu (gl. SPor z dne 15. septembra 1958, št. 216). Zbornik s predavanji in poročilom o poteku kongresa je v tisku. Tu bi samo ponovil, da je bil praktični uspeh kongresa zbližanje vseh, ki se za tradicionalne lutke zanimajo in z njimi igrajo, edinstvena združitev teoretičnega razprav- ljanja s konkretnim lutkarskim ustvarjanjem, zlasti pa ustanovitev Medna- 232 Folkloristika na slavističnem kongresu v Moskvi rodnega središča za raziskovanje tradicionalnega lutkarstva (Centre inter- national pour l'Étude de la Marionnette Traditionnelle) s sedežem v Lyonu, kjer že imajo Mednarodni lutkovni muzej. Raziskovalno središče naj bi skrbelo za ohranitev tradicionalnega lut- karstva, naj bi podpiralo primerjalni študij tega lutkarstva s publikacijami in drugimi primernimi sredstvi (zlasti z osrednjo kartoteko in osrednjim arhivom i. pod.) in naj bi — ne nazadnje — pospeševalo prijateljstvo med vsemi, ki se aktivno bavijo s tradicionalnimi lutkami ali jih samo raziskujejo. Kongres je tudi izrazil želje: naj bi javna oblastva podprla tradicionalne lutkarje v njihovem težavnem položaju, nadalje, naj bi se tudi vnaprej pri- rejali podobni kongresi s študijskimi nalogami, naj bi se ustanovila posebna revija, namenjena raziskovanju tradicionalnega lutkarstva, naj bi Središče navezalo tesne in prijateljske stike z UNIMA in z International Association for Théâtre Research in še poiskalo možnosti, da se vključi v UNESCO. Raziskovalno središče naj bi se organiziralo v letu 1959 in naj bi v istem letu priredilo tudi drugi kongres. Résumé EN MARGE DU l^r CONGRES INTERNATIONAL DE LA MARIONNETTE TRADITIONNELLE A LIEGE L'auteur souligne l'importance de ce Congres et la part que notre folklore a pu y contribuer par la marionnette folklorique des territoires slovene et croate («lilek»). Il explique la notion de marionnette «traditionnelle» et y distingue des marionnettes purement «folkloriques» (lilek, Karagheuz, Karag- hiossis, Wayang, etc.) et celles qu'il appelle «historiqes«, c'est a dire plus ou moins récentes (Punch, pupi. Guignol et camarades, Kasperl, Tchantches, Kaspâ- rek, etc.). C'est a la derniere heure qu'on s'est résolu a procéder au sauvetage de la marionnette traditionnelle et a la soumettre a des recherches systéma- tiques. Les communications du Congres, l'exposition et les spectacles du festival ont été une splendide ouverture de l'activité du «Centre international pour la recfierche de la marionnette traditionnelle» dont la création fut votée a l'una- nimité et dont l'activité devrait s'inaugurer, a Lyon, en 1959. FOLKLORISTIKA NA SVETOVNEM ZBOROVANJU SLAVISTOV V MOSKVI 1958 1 Dagmar Klimovâ V dneh od 1. do 10. septembra 1958 je bilo v Moskvi četrto mednarodno zborovanje slavistov. Zborovanja se je udeležilo okoli dva tisoč pet sto stro- kovnjakov z vsega sveta. Zborovalci so se porazdelili na dve sekciji, na lingvistično in slovstvenoizgodovinsko. V slovstvenozgodovinski sekciji je imela svoje mesto tudi podsekcija za slovansko ljudsko ustvarjalnost, dra- gocene pobude pa so folkloristiki prinesla tudi druga področja. Tako je v pod- sekciji za slovansko dialektologijo predaval madžarski lingvist J. Si p os o »Vlogi ljudskih pesmi pri študiju historične dialektologije«, pri čemer je izhajal iz folklornega gradiva. Po metodični strani je bil folkloristiki blizu poljski prispevek J. G a j k a »Pomen etnografskega kartografiranja za sla- viste <. V slovstvenozgodovinski sekciji so se dotikala folkloristične teorije in metodike tudi predavanja v podsekciji za zgodovino starih slovanskih slovstev do 17. stoletja in v podsekciji za stilistiko. 233 Dagmar Kh'movâ V fol'kloristični sekciji je zborovalo okoli sedemdeset stalnih udeležencev, povedanih pa je bilo enajst referatov (dva še na plenarnih zborovanjih) in okoli šestdeset diskusijskih prispevkov. Diskusijski prispevki so bili posneti na zvočni trak in bodo na razpolago naknadno. Razen danskih prispevkov ter bolgarskega prispevka so dobili udeleženci referate tudi v separatili. Pregled folklorističnih refeTatov: 1. septembra: C. Stief (Danska): Od- nosi med ruskim letopisom in ljudskim epom; — 2. septembra V. M. Zir- m unski j (Leningrad): Epika slovanskih narodov in problematika primer- jalnega študija epa; — 3. septembra: P. G. B o g a t y r e v (Moskva) : Nekatere naloge primerjalnega študija slovanskega epa; C. Vranska (Bolgarija): Značilnosti bolgarskih in srbskih hajduških pesmi; M. Braun (Nemška zvezna republika): Jugoslovanski ep in zgodovinska resnica; — 5. septembra: V. J. Propp (Leningrad): Osnovna razdobja v razvoju ruskega junaškega epa; A. Stender-Peterson (Danska): Problematika zbornika Kirše Da- nilova; S. P i r k o v â - J a k ob s o n (ZDA) Problemi slovanske obredne fol« klore;* M. F. Rylskij (Kijev): Ukrajinske dume in zgodovinske pesmi; A. M e 1 i C h e r č i k (Bratislava) : Specifičnost umetniške podobe v folklori in njena problematika;^ K. Dvorak (Praga): Problematika odnosa med ustno književnostjo in slovstveno tradicijo;' A. Zâvodsky (Brno): O odnosu ljudske in knjižne literatnre, posebno pri Petru Bezruču;' — 6. septembra: P. D. Uchov (Moskva): Neizdane pesmi iz zbirke P. Kirjejevskega. Pripravljalni odbor zborovanja je predložil 1936 slavistom 36 vprašanj s področja slovstvene zgodovine, med njimi pa so bila zadnja štiri vprašanja posvečena problemom ljudskega slovstva. Prispevke o teh problemih so zdru- žili v zbornik, ki ga je dobil vsak udeleženec zborovanja kot del gradiva.^ Na vprašanje 33 — V čem je bila zanrska diferenciacija v epski tradiciji slovanskih narodov — je odgovoril V. N. Putiilov iz Leningrada. Na vprašanje 34 — Kakšne so posebnosti o umetniškem jeziku in v izraznih sredstvih slovanske ljudske poezije, kakor se izražajo v njenih različnih žanrih (obče slovanske in narodne poteze) — sta odgovorila P. G. Bogatyrev iz Moskve in A. P. Jevge- njeva iz Leningrada. Na vprašanje 35 — Kaj primerjalni zgodovinski študij slovanske folklore lahko prispeva k ostvaritvi zgodovine ljudskega slovstva Slovanov — so odgovorili C. Vranska iz Sofije, K. Hordlek iz Prage in V. M. Žirmunskij iz Leningrada. Na vprašanje 56 — Kaj kartografiranje folklore slovanskih narodov lahko prispeva k razčiščenju vprašanja o nastanku, zgo- dovini in sedanjem življenju plodov ljudske ustvarjalnosti — so odgovorili P. G. Bogatyrev iz Moskve, C. Vranska iz Sofije in V. M. Žirmunskij iz Lenin- grada. Dalje je uredništvo uvrstilo v zbornik še nadaljnje tri folkloristične prispevke, ki ne odgovarjajo naravnost zastavljenim vprašanjem, a po svoje bogate problematiko folkloristike: V. P. Adrianova-Peretc iz Leningrada je spregovorila o Problemu poetike srednjeveških slovanskih slovstev, F. A.Ruboov iz Leningrada o Problemu povezanosti besednega slovstva z glasbo, koreo- grafijo in obredi, A. M. Astahova iz Leningrada ter L. S. Šptajev pa o Problemu odnosov med ustnim in pisanim slovstvom pri slovanskih narodih. '¦ Tis.kano v zborniku »American Contribntions to the Fourt International Congress of Slavists«, Monton et Co., 's-Gravenhage: Some Symbols in Slavic Ritual Folklore: The Whitsun Ride of Kings; separat s češkim povzetkom. - Tiskano v zborniku »Československe prednâsky pro IV. mezinârodni sjezd slavistu v Moskve«, Nakladatelstvi ČSAV, Praha 1958: K problematice specifičnosti umeleckého obrazu v folklore, str. 389. sled. ' Tiskano v časopisu »Češka literatura 1958, 3, VI: O pfedpokladech studia vlivu lidové slovesnosti na literaturu, str. 288. sled. ' Tiskano v zborniku »Československe prednaškv ..str. 403. sled. " IV. mezdunarodnyj sjezd slavistov. Sbornik otvetov na voprosy po lite- raturovedeniju. Izdatelstvo AN SSSR, Moskva 1958; folklorni del, str. 255—291. 234 Folkloristika na slavističnem kongresu v Moskvi Čeprav je pripravljadni odbor postavil vprašanja, fci so se dotikala zelo široke problematike, se je glavno zanimanje zborovalcev v folkloristični pod- sekciji vedno znova vračalo k tradicionalnemu področju slovanskih folklo- rističnih študij, k epiki in njenim umetniškim sredstvom. Zelo veliko je bilo govora o stalnih epitelih in o drugih nadrobnostih iz stilistične zakladnice posebno v ruski epiki. (O tej problematiki so vsebovali mnogo dragocenih pobud posebno vsi prispevki P. G. Bogatyreva.) Udeleženci diskusije so dobili na primer natančnejšo razlago, kaj pravi teorija o izviru imena »rečica Smo- rodinka« v ruski ljudski poeziji ali kaj pomeni ustaljeno poimenovanje Ukra- jine kot »kraj veselyj«. Nekaj kratov so se diskutanti dotaknili pomembnega vprašanja o razmerju pogovornega jezika in jezika folklornega slovstva, posebno še vprašanja o arhaičnih besedah in zvezah. Za razpravljanje o vprašanjih slovanskega epa je bil k prvotnemu programu dodan še en ves delovni dan, sicer pa so svoje prispevali k problematiki folkloristike tudi drugi kongresni dnevi. Posebno ukrajinska folkloristika se je na zborovanju usmerila skoraj izključno na študij epskih oblik, zakaj zanimanje za ta vprašanja je podnetila nedavna konferenca o ljudskem epu v Kijevu 1956.' Na zborovanju je oživil stari spor o ožjem ali širšem pojmovanju epike. Nekateri prištevajo k epiki samo obsežne ustvaritve, kakor so ruske byline ali srbski junaški ep, drugi pa tudi drobne lirsko-epske oblike, kakor so ukrajinske dume ali zahodnoslovanske balade. Ukrajinska folkloristika po- sveča posebno pozornost vprašanju o sodobnem življenju dum, to je vpra- šanju, kako se stare teme preživljajo in postopoma dobivajo socialistično vsebino. Diskutanti so pravilno pokazali na dejstvo, da je doba razvoja epike minila. Vsako razdobje družbenega razvoja doživi v folklori svojo podobo življenja (Uchov). Številne in tehtne so bile razprave o tem, kako se meto- dično pravilno lotiti tako imenovanega zgodovinskega študija folklore; ta študij se namreč ne sme poenostavljeno spremeniti v navadno zgodovino slovstvenih zvrsti. Zanimanje za ep je pokazalo tudi veliko število disku- tantov o referatu danskega slavista Stendera-Petersena; z nadrobno stili- stično analizo je skušal bliže določiti urednika prvega zbornika ruskih bylin Kirša Danilova. Enako sta zbudila veliko pozornost tudi druga prispevka s področja študija ljudske epike, prispevek Žirmunskega in prispevek Protppa. Proppovo pojmovanje junaškega epa nam je znano iz njegove nedavno izdane publikacije.* V njej podaja periodizacijo skladno z razdobji politične zgo- dovine. O tej razvrstitvi je diskutirala leningrajska folkloristka Astahova, in sicer o zadnji dobi Proppove periodizacije, o dobi tako imenovanega socia- lističnega varovanja epa; na osnovi svojih izkušenj s terena primika začetek te dobe bliže k sedanjosti. Na kongresu je referiral Propp o vprašanju iz folkloristike, namreč o starejših pojmovanjih periodizacije epa v ruski fol- kloristiki. Obširni referat Žirmunskega (v plenumu) si je prizadeval obvladati snov res v občem merilu. Za periodizacijo epike je skušal najti poteze, skupne vsemu ljudskemu slovstvu. Iskal je, kaj veže v motivu, kom- poziciji in izraznih sredstvih folkloro iste epohe, ter razbral okoli dvajset primerov, ki si jih je prizadeval vsestransko overiti in iz njih kolikor mogoče kritično izvajati obče zakonitosti. Njegov referat je obenem tudi kritično povzemal izsledke najnovejše zahodne folkloristične literature. Njegova teo- retična izvajanja o natančnejši določitvi primerjalne metode v folklori so izzvala v podsekciji za ljudsko ustvarjalnost velik odmev. Zirmunskij si prizadeva, da bi bila primerjalna metoda postavljena na tako teoretično osnovo, da bi ustrezala sodobni znanstveni problematiki in svetovni znanst- veni ravni. Izhodišče njegovih nazorov predstavlja ugotovitev, da se motivi, téme in cele snovi pri posameznih narodih pogostoma lahko ujemajo samo ' Prim. zbornik Istorycnyj epos shidnih slovjan, Kyjiv 1958. * V. P. Propp: Russkij geroičeskij epos. Izd. leningradskogo universi- teta, 1955. 235 Dagmar Klimovâ po naključju, da izvirajo iz podobnega družbenega okolja; resnično gene- tično povezanost dokažemo lahko samo v omejeni meri. Žirmunskij razlikuje štiri aspekte primerjalnega zgodovinskega študija ljudske poezije. Prva stopnja je preprosto primerjanje dveh literarnih pojavov, ustrezno tako imenovani sinhronični analizi v jezikoslovju. Druga stopnja je zgodovinsko-tipološko primerjanje, ki razlaga ujemanje pojavov, ki med sabo niso genetično po- vezani. V zgodovinsko-tipološkem primerjanju tiči po mnenju Žirmunskega jedro sodobne metode raziskovanja; prepričan je, da vsako dobo označujejo neke poteze, ki jih je mogoče razpoznati ne samo na družbenem področju in na -področju gospodarske strukture, ampak tudi v literaturi. Teza o tipo- loškem ujemanju ne izključuje možnosti direktnih kulturnih in slovstvenih vplivov. Tretji način je metoda pravega genetičnega primerjanja; po Žir- munskem ima, drugače kakor v jezikoslovju, v folkloristiki samo postranski pomen. Končno je mogoče v folkloristiki tudi primerjanje, ki ugotavlja gene- tične zveze med pojavi na osnovi kulturnih odnosov, vplivov in zvez, ki so jim prvi pogoj zgodovinska bližina narodov in družbene danosti. Z drugega stališča se loteva vprašanja primerjalnega zgodovinskega štu- dija v folklori K. Horalek v prispevku, tiskanem v kongresnem zborniku (Otvetv na voprosy No. 55). Navaja, kakšni konkretni metodični pogoji so potrebni za sistematični primerjalni študij. To je predvsem sistematizacija, rokopisnega gradiva v slovanskem merilu. Dalje preverjanje razdelitve slo- vanskega ozemlja na folklorne skupine; delitev na zahodne, južne in vzhodne Slovane v folklori ne ustreza mejam narečij. Računati je treba tudi z ne- slovanskimi sosedi, posebno Nemci in Madžari. V današnji folkloristiki se splošno čuti potreba po občih teoretičnih delih. Izdelati občo teoretično bazo za ta in oni problem, si je na moskovskem zborovanju prizadevalo še nekaj drugih avtorjev. Zahodnonemški slavist M. B r a u n je imel referat, v katerem je obdelal dovolj podrobno eno izmed zelo važnih vprašanj o študiju ljudske epike, namreč vprašanje o zgodovinski verodostojnosti folklorne ustvaritve.* Način, kako ljudska epska poezija upo- dablja zgodovinska dejstva, je imenoval »simbolični realizem«, zakaj stvar- nost se v epskih pesmih po nekih zakonitostih namerno stilizira. Pri iskanju občih načel teh zakonitosti Braun zelo pravilno poudarja, da tega vprašanja ni mogoče rešiti pavšalno. Od prvih pravil je odvisna ustvaritev fabule dejanja, od drugih tipi junakov, od tretjih družbeno ozadje in kulturno- zgodovinske posameznosti. Po svojih izkušnjah z jugoslovansko epiko prihaja Braun do zaključkov, da je kulturnozgodovinske podrobnosti iz vsakdanjega življenja mogoče imeti praviloma za zgodovinsko zveste. Označevanje junaka zelo zapada posploševanju, tipizaciji. Najtežje pa je vrednotenje opisanih dejstev. Ljudska poezija veliko pogosteje slika to, kar naj bi se bilo zgodilo, kakor to, kar se je dejansko zgodilo. Idejni namen ima prednost pred zgo- dovinsko verodostojnostjo. Braunov referat prinaša vrsto posameznih pobud, ki so dragocene. Tako na primer opozarja na to, kako težavno je dokazati resnično genetično zvezo med podobnostmi v folklori. O tem pravi: »Celo v takih primerih, kjer se ne skladajo samo posamezni sujeti in posamezni elementi, temveč tudi cele verige motivov, celo tedaj ni mogoče reči, da je odvisnost dokazana.« Tako Braun spet z drugega stališča kaže na pomembnost tez Žirmunskega o razlikovanju tipoloških in genetičnih zvez in na pomanj- kljivost starejše primerjalne metode, ki je pogosto operirala zgolj s naključ- nimi ali zunanjimi skladnostmi. (Teh vprašanj se je dotaknil tudi Horâlkov * Prof. Braun je o tem vprašanju govoril že na zborovanju folkloristov Jugoslavije v Črni gori septembra 1956: Pojam istilizacije« u narodnoj epici. V zborniku predavanj — Treći kongres folklorista Jugoslavije, Cetinje 1958, str. 540 — pa je bil žal objavljen samo kratek povzetek. (Opomba uredništva.) 236 Folkloristika na slavističnem kongresu v Moskvi prispevek v »Otvetali na voprosj«, v uvodu pa tudi Dvorakov referat.) Druga koristna drobna Braunova pripomba je njegovo opozorilo na zelo zoženi krog zanimanja, ki ga ima ljudski kolektiv: »epski kolektiv (to je kolektiv pripovedovalca in njegovega poslušalstva) je do skrajnosti egocentričen«. V teorijo sta bila usmerjena tudi dva izmed češkoslovaških prispevkov. A. Meliche r č i'k" je obdelal važno obče vprašanje o specifičnosti folklore. Kako težavno je to vprašanje, je pokazala diskusija; ker nimamo izdelane obče poetike vsaj v vseslovanskem merilu, je težavno določati specifične joteze nacionalne folklore. Bogatyrev je na primer za simbolično lirsko crajšavo, ki jo štejemo za češko narodno specifičnost, navedel vzporednice iz drugih slovstvenih zvrsti v ruski ljudski poeziji itd. K. Dvorak je v svojem prispevku zelo pravilno pokazal na dejstvo, kako netočno in enostransko smo se lotevali vprašanj o odnosih med lite- raturo in folkloro. Problematiki je treba dati trdno občo osnovo, zavedati se predvsem, za kakšne medsebojne stike gre, da ne zadostuje že golo uje- manje oblike same ali ujemanje sujeta samega, ampak je treba iskati tudi notranje idejno ujemanje. K problemu o odnosih med literaturo in folkloro je izven vprašanj, ki jih je predložil pripravljalni odbor, prispevala svoje Astahova iz Lenin- grada (Otvety na voprosy, probi. 9. D). Astahova navaja konkretna posa- mezna vprašanja, ki jih proučuje na tem področju sovjetska znanost: stiki staroruske literature in srednjeveške lirske poezije; študij staroruskih spo- menikov, v katerih so zapisana dela ljudskega slovstva, pa se ustno niso ohranila; študij posebnih staroruskih zvrsti, kakor so »povest«, »istorijac< in »skazanije«, ter študij vprašanja, kako so se prevzemale pesmi iz literature ter pravljice iz tiskanih virov v drugih pokrajinah. Problema stikov literature in folklore se je dotaknil tudi K. Hor al e k (Otvety na voprosy No. 35). Pravilno je pokazal na dejstvo, da je delež vza- jemnih vplivov literature in folklore v različnih slovanskih deželah različen. Tudi Zirmunskij se je v svojem odgovoru na 35. vprašanje dotaknil pro- blema širših odnosov, med tem tudi metode pri raziskovanju ljudske poezije. Opozoril je na to, da na studii stare dobe ljudske epike nehote prenašamo vprašanja čisto književne kritike. Osnova prispevka ameriške folkloristke S. Pirkove-Jakobson je moravsko-slovaški običaj o »ježi kraljev«. Pridelitev tega prispevka v folklo- ristično podsekcijo je praktično rešilo pereče vprašanje sodobne folkloristike: kam uvrstiti študij navad. Ta študij je dolžnost etnografa in folklorista, kar je pokazala tudi diskusija, kjer sta nastopila Tokarev kot etnograf in Cistov kot folklorist. Avtorica je postavila svojo študijo na drzno misel, da je ježa kraljev po svojem izviru prastara navada iniciacije, s katero se je v starih družbenih oblikah uvajal deček v družbo odraslih. Avtorica, ki je delala nekaj mesecev na terenu, je nabrala pri Južnih Slovanih obsežno primer- jalno gradivo, kot vzporednice pa pritegnila podobne navade primitivnih narodov. Za moravsko področje se je avtorica kajpada morala zadovoljiti z razmeroma mladim in večidel le zunanje opisnim zapisom te navade, kakor ga je zajela češka narodopisna literatura na začetku našega stoletja. Navada ima za seboj sto in stoleten razvoj in se je postopoma prilikovala različnim potrebam družbe. Avtorica si ni zastavila vprašanja o naknadnih nanosih te navade, ampak je presojala vse posamezne oblike obreda, kakor se je ohranil do današnjega dne, z zrelišča, kakšno funkcijo je obred imel v pred- postavljani prvotni dobi. Zato sta ji diskutanta očitala predvsem, da svojega gradiva ni obravnavala z zgodovinskega stališča. * Dela češkoslovaških folkloristov so bila tiskana v češkoslovaških publi- kacijah (prim. spredaj podatke v seznamu referatov). Zato jih tu navajam zgolj v kratkem povzetku. 237 Dagmar Klîmovâ Iz včasih ozkega okvira tradicionalne slovanske folkloristike, ki do da- našnjega dne kaže, kako je do nedavnega spadala k slovstveni zgodovini, so razen navedenega prispevka o »ježi kraljev« uhajali le redki prispevki, tiskani v zborniku »Otvety na voprosy«. Tako je F. A. Rub co-v iz Lenin- grada v svojem prispevku (n. d., probi. 8 D) Povezanosti ustnega slovstva z glasbo, plesom in obredom prikazal zanimiv ilustrativen primer, kako ne- izrabljene so doslej ostale možnosti za primerjalni študij v vseslovanskem merilu. Rubcov je navajal primer beloruske svatovske pesmi z napevom slo- vesnega značaja, ki se javlja pri drugih Slovanih tudi pri koledah in pri drugih tipih pesmi z različnimi besedili, toda z isto funkcijo. Ujemanje pri napevih vidi avtor predvsem v intonaciji in ne v ritmični strukturi. Eno izmed perečih vprašanj današnje slovanske filologije je vprašanje uporabljanja kartografske metode. Kartografiranju v dialektologiji in lingvi- stiki je bila posvečena razmeroma precejšnja pozornost. To vprašanje so si zastavili kot eno izmed štirih problemov tudi folkloristi (v zborniku »Otvety na voprosy« kot št. 36). Zelo kritično stališče do te metode je zavzel Žirmun- skij. Ob primeru nemškega etnografskega atlasa iz 1937 je pokazal, kako omejena more biti uporaba kartografske metode. Dalje se pesmi in pripo- vedke ne širijo tako enakomerno kakor jezikovni pojavi, ker jih prenašajo individualni nosilci, pogosto čisto po naključju in na velike razdalje. Za kartografiranje so primerni le nekateri izbrani pojavi, in sicer taki, ki imajo kolikor mogoče obči in ustaljen značaj. Iz etnografije: bivališča, oblačila, orodje, nekatere splošne navade in verovanja. Iz folklore: nekateri tipi pesmi. Dodaja konkreten primer: pri dveh tipih balkanske snovi, ženin-mrlič in zidanje mostu s človeško žrtvijo, bi edino kartografska metoda pokazala natančno mejo obeh tipov. P. G. Bogatyrev šteje kartografiranje v folklori za važno, vendar ne sme biti mehanično prenašanje pojavov na papir, temveč zmerom pre- tehtano mapiranje skupine pojavov, ki so med seboj v zvezi. Kakor besedne ustvaritve, kjer nastopajo bajna in demonološka bitja — gre za nekatere »byličky« in balade — tako je treba hkrati zasledovati, kako se razširjajo ta bitja sama, in zasledovati njihova imena. (Večkrat ima isto bitje na raz- ličnih področjih različna imena, na primer vodnar, drugod pa nastopajo pod istim imenom različna bitja, na primer rusalke.) Obredne pesmi je mogoče kartografirati edino hkrati z ustreznimi družinskimi in letnimi navadami. Pesmi je treba kartografirati vedno skupno z napevom (to bi potem potrdilo ali zavrglo tezo Kolesse, da se takoj spremeni besedilo, brž ko se spremeni napev). Mogoče je kartografirati posamezne inačice pravljic, kakor so to pokazala nekatera zahodna dela (Anderson: Der Schwank vom alten Hilde- brand, idr.). Prav tako je po mnenju Bogatyreva mogoče z uspehom karto- grafirati začetke in konce pravljic in nekatera njihova ustaljena mesta. Po- membno se mu zdi mapirati ljudska poimenovanja folklornih zvrsti. Tudi mapiranje občih junakov ljudske poezije, kakor so Stjenka Razin, Janošik, Kralj Matjaž idr., bi prineslo zanimiva dognanja. Končno misli, da bi bilo mogoče mapirati razširjenost različnih žanrov in pokazati, kako en žanr po- žira drugega, na primer pravljica balado ipd. Enako bi bilo poučno mapirati folkloro po razdobjih, 18. stoletje, 19. stoletje, sodobnost ipd. Podroben opis tematike, kakor se je razgrnila pred udeleženci moskov- skega zborovanja, je vsaj deloma pokazala neizmerno' široko polje slovanske folkloristike, ki še vedno čaka na obdelavo. Doslej ni bila dokončana niti sinteza ljudske epike, ki jo obravnavamo že nad sto let. Zato je zaključni sklep zborovanja folklorne podsekcije izzvenel v tem smislu, da naj se podpp;> tiste discipline, ki so bile do današnjega dne negovane v vseslovanskem me- rilu. Prihodnje zborovanje slavistov, ki bo 1964 v Sofiji, naj se na področju folkloristike osredotoči na liriko, na vprašanje poetike in obče teorije. Iz rokopisa prevedel Viktor Smolej 258 Folkloristika ?? slavistiČnem kongresu v Moskvi 2 Haralampije Polenakovik' Za rabotata na Četvrtiot medjunaroden kongres na slavistite, što- e održan od 1.—10. IX. 1958 godina vo Moskva, objaviv referat: »Cetvrtiot medju- naroden slavistički kongres«, vo spisanieto »Razgledi« (Skopje, godina I, serija III, br. 3, noemvri 1958, 28?—308). Vo referatot govorev voopšto za rabo- tata na Kongresot, ? vo ovaa beleška bi sakal da kažam nekolk\i zbora od- delno za rabotata na potsekcijata Slovensko narođno tvoreitvo. Jugoslovenskite slavisti, štoi se bavat so izučuvanjeto na folklorot na naro- dite na FNRJ, za ovoj Kongres bea prijavile nekolku referati: 1. S. Matić, Izučuvanje razvitokot na srpskohrvatskiot naroden epos od epohata na tur- skoto ropstvo; 2. S. N ? z e č i ć , Problemot na deistorizacijata vo srpsko- hrvatskata narodna poezija; 3. Ž. Mladenović, Istoriografskata škola za izučuvanjeto na srpskohrvatskata narodna poezija (site tri predavanja pred- videni za 3. IX.); 4. M. P ? n t i ć , Nepoznat zbornik na stari srpskohrvatski narodni pesni (XVI—XVII v.) od V. Bogišić (predavanjeto beše predvideno za 6. IX. 1958 god.); V. Jovanović, Za lažnoto narodno tvoreštvo: postanokot, karakter i ponatamošnata istorija na apokrifnite tekstovi (predavanjeto beše predvideno' za 5. IX. vo potsekcijata: Istorija na slovenskite kniževnoeti |do XVIII V.] i nivnite vrski). Site ovie referati ne bea održani poradi ne- doadjanjeto na referentite na Kongresot. Od jugoslovenskite slavisti vo rabotata na potsekcijata: Slovensko na- rodno tvoreštvo učestvuvaa profesorot Bratko Kreft i polpišaniot. Potpišaniot beše postojano člen na prezidiumot i pretsedavaše na edna od sednicite. Vo ovaa potsekcija bea održani niza interesni referati i imaše mnogu plodna diskusija po poedinite referati što bea čitani porano vo rabotata na sekciite i šfo bea čitani vo ovaa potsekcija. So svoite referati. odnosno diskusii vo rabolata na ovaa potsekcija učestvuvaa poznati rabotnici na poleto na folklo- ristikata: Zirmunski, Bogatirev, Kravcov i dr. od SSSR, J. Matl od Avstrija, M. Braun od Zapadna Germanija i dr. Otkako završi so svojata predvidena rabota, vo ovaa potsekcija beše priredeii eden sinipozium. na kojšto bea podneseni soopštenija-izveštai za deiiešnata položba na naukata za folklorot vo svetot. Medju ostanatite iz- veštai, kako prv od stranskite delegati, podnesov: »Izveštaj za sostojbata na naukata za folklorot vo JugodaDija«. Osoben interes predizvika, vo disku- sijata, i inakii. onoj del od mojot izveštaj vo kojšto se zboruva za ona što e storeno vo Makedonija. po Osloboduvanjeto: za naučnite trudovi od oblasta na naukata za folklorot. za izdanijata na folklorniot materiial, za novite otkritija na makedonski folklorni materiiali: od Stanko Vraz, odiiosno V. 1. Grigorovič, Kuzman A. Šapkarev (H. Polenakovik'), od Cepenkov (K. Pe- nušliski), od St. Verković (B. Rusić). Možev da konstatiram deka poveketo od sovetskite i naučnirite od drugite istočni zemji, neinformirani za našite do- stiganja na ova pole, pokažaa živ interes za rabotata nad našeto narodno tvoreštvo, pobaraa razmena na publikacii, i izjavija gotovnost da se zafatat po 'obrabotka na nekoi problemi od oblasta na makedonskiot folklor (N. I. Kravcov). Vo vrska so referatot na bugarskiot delegat Cvetana Romanska: : Opštite osobenosti na bugarskite i srpskite ajdučki pesni« (održan na 3. IX.), učestvuvav vo diskusijata. Kako što rabotele i postarite bugarski učeni, i Cv. Romanska makedonskite narodni pesni gi koristeše vo svojot referat, kako da stanuva zbor za bugarski narodni pesni, vpročem bez dovolna akri- bija davajk'i go naslovot na poznatiot Zbornik od narodni pesni na brak'ata Dimitrija i Konstantin Miladinovci (objaven vo Zagreb, 1861). Zaradi toa beše potrebno pred ovaa potsekcija — vo kojašto rabotea i do 150 učesnici na Kongresot — rabotite da se postavat pravilno, toest da se reče deka narodnite 239 Haralampije Polenakovik' umotvorbi od Makedonija se makedonski, pa bilo pod kakvo ime tie porano da bile pečateni (kako bugarski ili srpski) i deka, pokraj bugarskiot i srp- skiot ep, postoi i makedonski ep, kojšto ima i dosta razvien ciklus na ajdučki pesni. Oddelno govorev za makedonskite ajdučki pesni, specijalno zadržuvajk'i se na pesnite za proslaveniot Kuzman Kapidan, koi pesni mu dale povod na slavniot makedonski poet Grigor Prličev da ja ispee svojata znamenita poema »Serdarot«, a na Vasil lljoski, vo naše vreme, da ja napiše svojata drama »Kuzman Kapidan«. — Vo ovaa potsekcija beše mnogu uspelo predavanjeto na sovetskiot akademik M. F. R i 1 s k i, »Ukrainskite dumi i istoriskite pesni«, što beše ilustrirano so izvedbata na nekolku pesni od strana na najpoznatiot ukrainski peač kobzarot Egor Movčan. Résumé LA FOLKLORISTIQUE AU CONGRES INTERNATIONAL DES SLAVISTES A MOSCOU 1958 Les auteurs présentent un rapport sur l'activité folklorique du Congres inter- national des slavistes a Moscou, du au 10 septembre 1958. Cette activité se déroulait, en général, dans la section pour l'histoire littéraire, en sous-section spéciale pour les créations populaires. Il y avait, cependant, quelques communi- cations de caractere folklorique aussi dans d'autres sections. Au centre de l'intéret se trouvait la poésie épique populaire slave que, dans les communi- cations et dans la discussion, on. essayait d'éclaircir sous ses différents aspects. On vouait une attention particuliere a la question des relations entre les litté- ratures orale et écrite, a la question de cartographie des phénomenes folklo- riques, etc. Les communications ont été publiées déja avant ie Congres, de meme les réponses a quelques questions que le Comité organisateur avait sou- mises déja en 1958. Le prochain Congres des slavistes (en 1964 a Sofia) devrait se vouer a l'étude de la poésie lyrique populaire, a ses questions de poétique et a la question de théorie générale. 240 KNJIŽNA POROČILA IN OCENE Marija Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice. Izdal in založil Svet za presveto in kultnio ObLO Mengeš, Mengeš 1958,- str. 237, si. prilog XIII, slik 58. Slovenci že imamo svoje Narodopisje, ki v dveh kar zajetnih delih pri- kazuje v osnovnih obrisih slovensko ljudsko kulturo. Pogrešamo pa še zmeraj nadrobne opise in obdelavo posameznih prirodno-geografskih in etnografskih enot. Prav zato smo z veseljem sprejeli v strokovno etnografsko literaturo Narodopisno podobo Mengša in okolice, ki jo je pripravila z vse hvale vred- nim prizadevanjem Marija Jagodiceva, izdal pa jo je ObLO Mengeš. Gradivo, ki ga je avtorica zbirala od 1952 do 1956, izhaja iz štirih naselbin občine Mengeš, in to iz Mengša, Loke, Trzina, Topole in Etobena, ter je razdeljeno na naslednja poglavja: Naselja in kmečki dom. Gospodarstvo, Lov in ribolov, prehrana. Hišna dejavnost in domača obrt. Noša, Umetnost, Zdravljenje bo- lezni. Običaji, Pripovedno izročilo in končno Otroške igre in pesmi. Izven teh poglavij, ki jih je zbrala in uredila avtorica Jagodiceva, je še troje drugih: Ljudsko pravo Jožeta Fridla, Ljudski ples Ika Otrina in posebno poglavje o Ljudski pesmi, ki sta ga pripravila Zmaga Kumer in Valens Vodušek. Vsako poglavje je s podnaslovi razdeljeno v številne odstavke, kjer avto- rica nadrobneje razdeljuje obdelano snov. Tako deli n.pr. poglavje Naselje in kmečki dom: oblika naselij, zunanje značilnosti, opis posameznih pro- storov, razsvetljava, vrata in okna, okenske mreže, line, gospodarska po- slopja, kozolec, konstrukcija. V primerjavi z Narodopisjem Slovencev je torej šla v nadrobnejšo analizo, in tudi bolj posrečeno razvrstitev. — V ome- njenem poglavju bi želeli v začetku le še nekaj podatkov o zemljiški raz- delitvi, ki je mnogokrat pogojena v prvotni obliki naselbine ali tudi obratno, pa je prav zaradi tega važna tudi kot predmet proučevanja etnogralov in ne le geografov. — Na enak način deli tudi nadaljnja poglavja, posebej gospodarstvo in ljudsko prehrano, kjer se opira poleg lastnih zapisov še na starejše literarne zapise (n. pr. Trdina idr.). Precej nadrobno so obdelane vrste domačih jedi, ki so označene s pristnimi domačimi izrazi. Temeljito je obdelano tudi poglavje o ljudski noši, ki zajema prav tako okrasje in pri- česko, medtem ko se zdi, da je poglavje o ljudski umetnosti ostalo kljub temu, da obsega vse zvrsti te panoge, vendarle še fragmentarno, pa bo dalo morda prav zato v prihodnje pobudo komu drugemu za nadaljnja razisko- vanja, zlasti kar zadeva ljudske umetnike. V poglavjih iz duhovne kulture se obširneje seznanjamo s pestrimi, raznovrstnimi običaji in s pripovednim izročilom; če jih primerjamo s prvim delom zapisov, ki se nanašajo na materialno kulturo, lahko ugotovimo, da je avtorici blizu predvsem duhovna kultura. Tudi ilustrativni del v tem po- glavju je pester in raznolik. Posebej velja to za poglavje o otroških igrah, ki so zbrane s posebnim smislom za razumevanje otroške duše in z natanč- nostjo. Fridlovo poglavje o ljudskem pravu obsega prav vse vrste ljudskega prava in je pisano res vzorno. Preseneča nas predvsem, da je na relativno majhnem prostoru v območju, ki je bilo v zadnjih desetletjih pod nepo- srednim vplivom večjega mesta, namreč Ljubljane, ohranjenih še tako lepo 16 Slovenski etnograf 241 Knjižna poročila in ocene Število pravnih starin. Morda bo le specialist za ljudsko pravo pogrešal tu in tam kakšno nadrobnost o ljudskem in obveznostnem pravu. Prav presenetljivi sta tudi zadnji poglavji o ljudski pesmi in plesu. Človek se ne more načuditi, da je izdajatelj z materialnimi sredstvi omo- gočil tako ustrezno dokumentacijo, kot je fonografski prikaz in objava ljud- skih pesmi ter ritmična izvedba ljudskih plesov. Avtorja poglavja o ljudski pesmi poudarjata v uvodu, da so bile tu objavljene pesmi prvič zapisane v skladu z načelno zahtevo sodobne muzikologije, ki vsebuje natančno trans- kripcijo zvočnih posnetkov. Izdajatelj pa se tudi ni ustrašil višjih stroškov, ki jih zahteva izdelava klišejev te vrste, kar pa daje zapisanim in objav- ljenim pesmim in plesom še poseben znanstveni pomen, predvsem pa vrednost. Na koncu je dodan resumé vsebine v angleščini in francoščini, kar dviga vrednost celotnega dela in mu odpira tudi pot v tujino ter omogoča zame- njavo za tujo literaturo. Na zadnji strani je seznam slik in prilog. Knjiga je izredno bogato ilustrirana ne le z izbranimi in kvalitetnimi fotografijami, ampak tudi s tlorisi in perorisbami. Pri tem je treba vsekakor poudariti posrečeno razporeditev slikovnega gradiva, kar nedvomno dviga njeno estetsko plat in ji ne jemlje vrednosti niti slabši papir in samo bro- širani ovitek, tako da bo po njej rad posegel ne le strokovnjak, ampak tudi domačin-laik. Občini Mengeš, ki je omogočila izid dda, posebej pa še avtorici Jagodicevi, gre za njeno veliko prizadevanje vse priznanje. Pri vsem nam je lahko žal le eno: da avtorica spričo dejstva, da je materialno stran knjige zagotovila prav omenjena občina, ni mogla v olsdelavi zajeti širšega območja, kot so trenutne in po vsej verjetnosti le začasne meje ObLO Mengeš. Bilo bi prav, če bi narodopisni zapisi zajeli širši teritorij celotnega okoliša ob spodnji Bistrici, saj tvori le-ta tisti del okolice Ljubljane, na katerega je v zadnjih desetletjih prav posebno vplivala Ljubljana, in se to kaže predvsem na nje- govi spremenjeni narodopisni podobi. Tončica Urbas Josip Dravec, Glasbena folklora Prekmurja. Pesmi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Dela 11. Inštitut za slovensko narodopisje 2. Ljubljana 1957. LX -j- 400 str. in zemljevid v prilogi. I>oslej je izšlo že mnogo zbirk slovenskih ljudskih pesemskih tekstov, od katerih prinaša najobsežnejša Strekljeva izdaja pod črto tudi več melodij. Poleg tega je bilo izdanih tudi mnogo manjših zbirk pesmi z melodijami. Toda le-te so imele predvsem umetniške cilje. To velja tudi za obe večji zbirki, kot sta izdaji F. S. Kuhača in L. Kube, ki sta vsaj skušali v večji meri upoštevati tudi potrebe znanosti. Predvsem znanosti pa so rabili le redki primerki ljudskih melodij v nekaterih razpravah. Prav zaradi tega pomeni za našo kulturo izredno razveseljiv in pomemben dogodek prva dovolj ob- sežna izdaja prekmurskih pesmi, ki prinaša na čimbolj veren način izvirno gradivo. Požrtvovalni prekmurski roiak je, ne da bi imel kakih večjih iz- kustev, zbiral na terenu v letih 1949—1955 ter prinravil za tisk 425 pesmi, izmed katerih jih je le 21 povzel ipo raznih drugih virih. Pri tem svojem delu se je sicer še šolal, vendar je tudi dosegel zrelostni izpit. Glede na vse to je opravil svoje delo kar zadovoljivo. Priobčene pesmi so bile nabrane po vseh krajih Prekmurja. V objavi pa je vso gradivo podano, kot da izhaja z enotnega folklornega območia. Zapisi so bili glede na terensko zapisovanje izdelani v pretežni meri dobro. Pri tem je opaziti postopni napredek, ki ga je zapisovalec dosegal z novimi izkustvi. Vseh začetnih poskusov po ustrezni orientaciji in adekvatni apercepciji pa tudi kasnejša redakcija ni mogla zabrisati. Pri tem tudi ni mogel vedno biti ustrezno ocenjen odnos pevcev do posameznih glasov več- glasja pri enoglasnem izvajanju (št. 187/185). Glede na metodo zapisovanja 242 Knjižna poročila in ocene je treba pohvaliti, da je priobčenih tudi več primerkov originalnega več- glasja. Pri tem pa pogrešamo v gornjem glasu bolj pogostnih primerov kadenčnih »postopov male terce«, ki jih avtor uvodoma omenja in jih ima 2a eno od značilnosti novejših prekmurskih pesmi (pod- črtal J. D.). Gradivo je v zbirki razvrščeno po dveh vidikih: napevi so razporejeni po tonalnem kriteriju, teksti pa po vsebini pesnitev. Težišče je seveda na melodijah. Vsaki izmed njih je dodana analiza forme melodije, metrične strukture teksta, kot se pojavlja v melostrofi, in kadenčnih tonov glede na finalis (g'), razen št. 332/189 (es'). Glede na to, da se je avtor odločil pri razvrstitvi napevov za tonalni kriterij, bi mogli sklepati, da se dajo prav z njim najbolj uspešno prikazati muzikalne značilnosti prekmurske folklore. Pri tem se je opiral predvsem na splošno strukturo tonoredov, ambitus na- pevov in deloma tudi na tonus inicialis. Vendar se je preveč omejil na koralne moduse in na moderni mol in dur. Zato je značilne primere penta- tonike (n. pr. št. 37, 242/62 itd.) ter nešteto pentatonizmov in druge tonalne posebnosti Prekmurja omenil uvodoma le deloma in jim ni v razvrstitvi do- ločil posebnega mesta. Pri tem niso omenjene še nekatere druge nedoslednosti. Saj bo treba tem problemom posvetiti na drugem mestu več prostora. Seveda pa ne smemo misliti, da vidi avtor le v tonalnih posebnostih edine muzikalne značilnosti Prekmurja. Saj je uvodoma posvetil v analizi napevov posebna poglavja tudi vprašanjem muzične metrike in ritma, formi napevov in večglasju, posebej pa v analizi tekstov vsebini, obliki in metriki ter narečju pesnitev. Mnogo več prostora bi potrebovali, ako bi hoteli oceniti ustreznost upo- rabljenih metod, pravilnost terminologije in še marsikaj drugega v analizah. Poudariti pa je treba, da je v njih več dobrih opažanj. Omeniti je treba pregledni prikaz uporabljenih virov, kakor tudi dragocene navedbe o teren- skih izkustvih in doživljajih ter nadrobnosti o metodi zapisovanja. Osnovna vrednost dela pa je predvsem v obsežnem gradivu, ki ga je avtor s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo nabiral v svojem prostem času. Uvodoma avtor tudi navaja, da je za svoje delo dobil pobudo in stro- kovno pomoč pri dr. Vinku Zgancu, znanstvenem sodelavcu Inštituta za na- rodnu umjetnost, medtem ko mu je Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu dala gmotno pomoč za terensko delo. Prof. dr. Vilko Novak pa je sodeloval pri redakciji in razvrstitvi tekstov. Pri tem pa ni jasno, zakaj ni v uvodu omenjena tudi dopolnjevalka, ki je v opombah ne- štetokrat navedena, to celo pri najmanjši opazki. To je sicer strokovno korektno, pač pa bi bilo potrebno to prav tako za prej omenjena priznana znanstvenika. Kar zadeva same opomlie, bi bilo bolj potrebno avtorju po- magati predvsem z navedbami virov drugih slovenskih, predvsem melodijskih variant. S tem bi bila bistveno podprta avtorjeva uvodna teza o splošnih skupnih potezah prekmurske in druge slovenske glasbene folklore, na kateri je osnovni poudarek publikacije. Radoslav Hrovatin Marija Šuštar, Slovenski ljudski plesi Primorske. Dr. Henrik Neubauer, Kinetografija in njeni znaki. (Slovenski ljudski plesi 1.) Izdal in založil Glas- beno narodopisni inštitut v Ljubljani. Ljubljana 1958. 60 + 16 str. Kot pomembni kulturni dogodek je treba oceniti prepotrebno izdajo slovenskih ljudskih plesov, katere je delno pripravil za objavo že prvi vodja Glasbeno narodopisnega inštituta, i'rance Marolt (gl. SE III—IV, 1951, str. 280. op. 18). Prvotna zamisel je bila razširjena na sedem zvezkov plesov z različnih slovenskih folklornih območij. Prvi tu obravnavani zvezek prikazuje ljudske plese Primorske. Seveda teh sedem objavljenih plesov — med katerimi zadnji trije (Rezijanke I—III) pravzaprav ne sodijo v ta ožji okvir, čeprav so bili 16» 243 Knjižna poročila in ocene zapisani na omenjenem območju — ne more v celoti podati heterogenega značaja te slovenske pokrajine, ki obsega alpski, kraški in obmorski svet. Tako prikazujeta dva plesa (Stara polkica in Dopaš) slovensko Istro, ostala dva pa prav nasprotno stran Primorske v gorenjem Obsočju. Ta prikaz torej ne predočuje kake pokrajinske povezanosti, čeprav bi bilo mogoče pokazati na neko sorodnost med »Rezijanko II« in istrskim obmorskim plesom »Ma- frine«, ki ga pa ni v tej zbirki. Stara polkica iz Babičev pri Marezigah nad Koprom je dvokoračen ples z obrati, katerega variante je mogoče najti tudi drugod po Slovenskem, po hriboviti Istri in soseščini pa se pleše »na poskok«, toda z drobnimi koraki. Seveda je bil ta ples znan že davno pred uporabo imena »polkica«; prav zato je značilno, da ga ljudstvo še vedno imenuje »stara«. Tudi ples »Dopaši« je znap v številnih inačicah skoro po vsem Sloven- skem. Dopasi pomeni isto kot dvokoračni ples (cvajšrit). Ime plesa izhaja le posredno iz ital. »dne«, pravzaprav iz stare beneške romanščine, v kateri se je izoblikovalo iz prvotnega »duo«. Pri slovenskih Istranih je znano tudi ime »Cotić«, kar je verjetno nastalo iz izposojenke »Sotiš«. Značilno melo- dijo te objavljene variante znajo ljudski godci še bolj pestro figurirati. V nasprotju s poskočno »Staro polkico«, pa je za ta ples značilno pozibavanje v bokih. »Podegajga« iz Čezsoče pri Bovcu je varianta gorenjskega »Mrzulina« in podobnih slovenskih ljudskih plesov. Po živahnosti se razlikuje od umer- jenejših istrskih plesov, kar bi bilo treba omeniti bolj določno; tako bi bil razviden tudi problem ritma v tem plesu. »Ples iz Trente« je zanimiva varianta tako imenovanih »potrkanih plesov«, ki so tako značilni za slovensko alpsko območje in ki jih plešejo v tako številnih variantah. Objavljeni primerek izvajajo dvokoračno, kar je hotela podati stilizacija melodije v triolah. Vendar bi bilo bolje, če bi bila zapisana v 2 . '/s-skem ali '/s-skem dvoternarnem taktu. Neposredno sosednje območje predočujejo trije primerki »Rezijank« iz Rezije. Razen prve teh melodij, ki jo je zapisal Rihard Orel v Osojanah že leta 1947. sta drugi dve melodiji in vsi trije opisi plesov bili zapisani v letih 1952 in 1955 na Zagi pri Bovcu. Vsi ti trije plesi se izvajajo v dveh nasproti si stoječih vrstah plesalcev in plesalk, ki se mestoma sprimejo v pare. Rezijanko I plešejo z drobnimi poskočnimi koraki na dvodobno melo- dijo. Drugi dve Rezijanki II in III pa plešejo na peterodobni melodiji ("A-ski in ^/4-ski takt), ki so za Rezijo zelo značilne in pogostne. Pri tem je ritem plesa dvodoben, kar v objavljenem zapisu »ritma plesa« ni označeno, pač pa je to razvidno iz tabulaturnega opisa korakov. Oba ta dva primerka sta še dodatni dokazili za tipično slovensko polimetrično gibno-zvočno razmerje, kot je bilo že dognano (gl. SE X, 1957, 167—198). Razen omenjenega enega primerka je vse gradivo za to obiavo zapisala na terenu avtorica izdaje. Prva dva olesa je zapisala leta 1950 v terenski ekini Etnografskega muzeja iz Ljubljane v Marezigah. kar bi bilo treba vsekakor omeniti. Ostalo gradivo je zapisala v terenskih ekipah Glasbeno narodopisnega inštituta v gorenjem Obsočju. Objava gradiva je v splošnem natančna in pomeni napredek v delu inštituta, za katerega so bile doslej zna- čilne vse prepogostne kabinetne »rekonstrukcije«. S pričetim izvajanjem ob- sežnega načrta te izdaje slovenskih ljudskih plesov si je referat za ljudske plese zadal pomembno, a odgovorno nalogo. Objavljanje plesov ni nekaj ustaljenega in dognanega, zlasti kadar obstaja namera podati plese v splošno razumljivi obliki. To velja tudi za ta primer, ko skuša izdaja sočasno ustreči strokovnjakom kakor tudi amaterskim plesnim skupinam. Zaradi tega obstaja nevarnost mešanja znanstvenih in umetniških intencij. Izdajateljica je sku- šala z različnimi oblikami objave ponazoriti isti ples na razne načine, da bi čitatelj dobil čim bolj jasno in ustrezno predstavo živega plesa. Zato je posamezni ples podan z melodijo (in tekstom), s terenskim opisom drže in 244 Knjižna poročila in ocene gibanja plesalcev, z ritmično notacijo plesa, s tabulaturno-deskriptivnim ple- sopisom, s črteži (situacijske skice), s slikami (fotografijami) ter kineto- gramom. Dodani so tudi podatki o izvoru in nekatere opombe o biologiji plesa. S tem je bilo zadoščeno osnovnim pogojem, ki jih zahteva objavljanje folklornega gradiva. Pač pa pogrešamo podatke o variantah in drugih zapisih iz neposredne soseščine ter o literaturi, če je objava namenjena komparativ- nemu študiju, kot je omenjeno uvodoma. Prav tako bi bilo treba dodati zemljevid območja vsaj v skici. Hkratno objavljanje istega gradiva v različnih oblikah ima svojo pred- nost glede na različne poglede na predmet. Obstaja pa nevarnost za razne neskladnosti med različnimi oblikami zapisovanja istega pojava. To se je zgodilo v nekaterih primerih tudi v tej publikaciji. Kot primer naj rabi »Podegajga«: v 4. taktu tega plesa je v tabulaturnem zapisu predpisan na 2. osminko ^/»-ski obrat v levo in na 6. osminko ^/i-ski obrat v desno. Za isti 4. takt pa je v kinetogramu predpisan ^/4-ski obrat od 1.—4. osminke (časovne enote), medtem ko ni na 6. osminko sploh predpisan nikak obrat. Podobno velja tudi za naslednje takte. V tem primeru je rešitev problema v izračunu obsega obrata. Vprašanje omenjene skladnosti ali neskladnosti bi bilo mogoče razjasniti s številnimi dobrimi slikami v publikaciji. Toda to ni mogoče, ker ni točno označen ustrezni trenutek plesa pri posamezni sliki. Tako je skoro pri vseh objavljenih slikah plesov označeno obračanje le na splošno kot »vrtenje, vrtenica itd.«, čeprav to traja včasih celo po več taktov, medtem ko more slika pokazati le določen trenutek. Vendar bi to bilo mogoče v kinetogramu popolnoma natančno, v tabulaturi pa vsaj približno označiti s črtkami kot prerez ustreznega gibnega trenutka. Nadaljnji problem pomenijo tekstne označbe gibnosti. Obračanje (vrte- nica) je bilo obširno obravnavano že drugod (gl. SE XII, 1959, str. 172). Tu bi omenil vsaj vprašanje dolžine korakov (polkorakov). ki dejansko ni povprečno uniformna (»okrog 40 cm«). Dolžina korakov je deloma odvisna od velikosti plesalcev oziroma od časa izvajanja ali pa je značilnost določene vrste plesanja ter more podajati lokalni kolorit oziroma stil nekega folklor- nega območja itd. Za razumevanje kinetogramov je v posebni prilogi objavljena razlaga »Kinetografije in njenih znakov«, ki jo je napisal dr. Henrik Neubauer kot skrajšan a pregleden posnetek svojega referata na kongresu folkloristov na Bjelašnici leta 1955 (gl. SE XI, 1958, 230). Ta dodatek je bil nujno potreben in je izredno pomemben. Saj je obravnavana objava ljudskih plesov prva slovenska publikacija, ki uporablja invenciozno kinetografijo ali gibopis, imenovan po začetniku Rudolfu Labanu tudi »labanotacija«. Pomembnost te >isave je v vsestranski uporabnosti za zapisovanje gibov in ni odvisna niti od takega etničnega niti kakega historičnega stila plesanja. Končno je treba omeniti tudi »Predgovor«, ki ga je napisal Valens Vodušek, sedanji vodja Glasbeno narodopisnega inštituta. Tu zvemo, da so bile priobčene slike izdelane po plesanju amaterske plesne skupine in da niso originalni posnetki s terena. Praktični razlogi za to dejstvo so razumljivi. Toda opozoriti je treba, da izhaja iz izvajanja folklorno različnih in pogosto izrazno celo diametralno nasprotnih plesov po istih izvajalcih večja ali manjša uniformnost kretenj in gibov zlasti v raznih odtenkih, ki so tako zna- čilni za lokalni kolorit ali stil posameznega folkornega območja. Zato imajo te slike le omejen pomen, ki ga zmanjšuje tudi že omenjena neprecizna označba. Prav tako niso navedeni potrebni podatki o Maroltovem plesopisu (gl. Obzornik III. 1948, str. 306). Mimogrede bodi še pripomnjeno, da ni točna navedba o tečaju za kinetografijo, ki je bil dejansko v letu 1956—1957. Zanj nista dala pobudo ljubljanski in sarajevski inštitut, pač pa udeleženci kon- gresa folkloristov na Bjelašnici leta 1955, kar je razvidno iz objavljene diskusije (gl. Rad Kongresa folklorista Jugoslavije, Zagreb 1958). Prav tako 245 Knjižna poročila in ocene ni točno, da je ta »publikacija prva v Jugoslaviji, ki uporablja plesopis tega sistema«. Poleg že omenjenega objavljenega referata dr. H. Neubauerja je pred tem datumom izšla tudi knjiga Ivana Ivančana »Narodni plesovi Hrvatske 1« v Zagrebu leta 1956 (gl. SE XII, 1959, str. 251) s kinetogrami. Te netočnosti ne bi bile omenjene, ako taki pojavi ne bi vnovič po nepo- trebnem vzbujali dvoma v avtoritativnost dela ustanove, in bi vse to lahko odpadlo ob objavi rezultatov serioznega in požrtvovalnega dela tov. Marije Suštarjeve. Radoslav Hrovatin France Marolt-Marija Šuštar, Slovenski ljudski plesi Koroške. (Slovenski ljudski plesi 2.) Izdal in založil Glasbeno narodopisni inštitut v Ljubljani. Ljubljana 1958. 68 str. Ta izdaja koroških ljudskih plesov deloma uresničuje Maroltov načrt objavljanja ljudskih plesov, istočasno pa nadaljuje lani začeto novo serijo izdaj Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani. Uvodoma opravičuje izdajateljica objavo teh plesov, češ da je gradivo F. Marolta »kljub vsem morebitnim nedostatkom« dovolj dragoceno. O dra- gocenosti seveda ne more biti dvoma. K pomanjkljivostim pa je pripomniti, da je vsako znanstveno delo le etapa v razvoju, ki stremi k napredku, in naravno je, da bodo nasledniki skušali izboljšati delo prednikov. Te misli se bralcu nehote vsiljujejo ob dejstvu, da v metodi objavljanja Maroltovega gradiva ni povsem jasno, kaj je Maroltov avtentični tekst, kaj je prispevek izdajateljice in kaj je dopolnilo »po prikazu domačinke« v primeru objave »Visokega reja«. To se je zgodilo navzlic pripombam k prejšnjim postumnim objavam Maroltovega opusa (gl. SE IX, 1956, 286—292). Tako ni dovolj razum- ljivo, v kakšno vrsto objav naj bi sodila obravnavana publikacija. Kajti sodobna dialektika stremi po avtentičnosti celo v poljudnih publikacijah. Zaradi tega seveda ni mogoče povsem objektivno in dovolj kritično oceniti tega Maroltovega prispevka etnologiji. Glede na gornje pripombe je bila objava »Visokega reja« že obdelana drugod (gl. SE XII, 1959, str. 165 s). Prav tako je bila že razčlenjena splošna problematika tega plesa (gl. SE X, 1957, 167—198). Tu bi bilo treba še dodati, da ni bila pri tej objavi melodije dovolj vsestransko upoštevana ritmizacija, kajti v ustreznem tekstu so kar tri variacije v metrični strukturi pesnitev v posameznih kiticah (7878, 7887 in 7877), objavljena melodija pa upošteva le metriko prve kitice. Svatbeni reje je ples na melodijo, ki je znana že iz Kuhačeve objave (JSNP št. 1135), kar pa v tej objavi ni navedeno niti v opombi. Prav tako ni navedeno, da je o tem plesu Marolt pisal tudi že v Koroškem zborniku (str. 359). Ples je zanimiv primerek svatskega običaja, znanega skoro po vsem slovenskem alpskem svetu. Toda objavljena oblika plesa je stilizacija, ki ne ustreza povsem ljudskemu smislu za improvizacijo. »Svatbena polka« ustreza ljudski preprostosti. Varianta melodije je tudi že znana iz Kuhačeve zbirke, prav tako je Marolt tudi že objavil ta ples. Podobno velja tudi za občini rej »Sna z lubco na iârmak hudiua.« Ob- java je posrečena stilizacija alpskega plesa. Prva melodija pri »Matjaževem rejcu« je Maroltov zapis, medtem ko je godčevska varianta povzeta po Kuhačevi objavi. Ritmična struktura plesnih gibov pa ustreza »koreografskemu načrtu«, ki ga je Marolt prvotno pripisal »Visokemu reju« (Slovenske narodoslovne študije 1, 13), vendar v obratnem redu glede na razlike v melodijski metriki. »Korošec« je zanimiv primerek tako imenovanih »potrkanih plesov«. Starinska melodija se je v ritmično zamotani strukturi skušala prilagoditi tekstu, ki ima znano metriko »poskočnic« (—232 131). Prav zaradi sukcesivne 246 Knjižna poročila in ocene polimetrije v melodiji so neke neskladnosti med opisom plesa in plesopisi. morebiti gre tudi za simultano poliritmijo. Glede različnih načinov zapisovanja plesnih gibov v opisih, tabulaturah, črtežih, slikah in kinetogramih velja, kar je povedano v pripombah k 1. zvezku te serije (gl. SE XII, 1959, str. 245). Poudariti pa je treba določen napredek, ki je razviden iz točnejše določitve časa, v katerem se godijo posamezni gibi, prikazani na slikah. Zelja je, da bi bila temu v prihodnjih zvezkih posvečena še večja pozornost. Objave teh plesov še bolj utrjujejo dvom v ustreznost označbe v »po- jasnilih nekaterih znakov«, po katerih obsegajo polovični koraki (polkoraki) okrog 40 cm. »Polkorak naprej« na si. 21 (str. 35) obsega vsaj 80 cm, torej še enkrat več kot dopušča »teorija«. Navesti bi bilo mogoče še več takih primerov iz te publikacije. S tem seveda ni bilo nameravano negativno oceniti izvedbo teh plesov. Saj so dolgi koraki značilni za kolorit koroških plesov. Pač pa to navaja k nadaljnjemu poglabljanju v duhu realistične kine- tike, ki se v splošnem izogiba označevanja absolutne dolžine, razen kadar je na tem poseben poudarek, in prikazuje predvsem relativnost vzajemnih odnosov. Vse te pripombe naj rabijo kot spodbuda k še boljši kvaliteti teh pre- potrebnih in zaželenih publikacij Glasbeno narodopisnega inštituta. Radoslav Hrovatin Vladimir Kirin, Narodne nošnje Jugoslavije, Slovenija—Istra—Hrvatsko Primorje, IV, Naklada Naša Djeca, Zagreb, 16 slik prilog. V publikaciji Narodne nošnje Jugoslavije je slikar Vladimir Kirin to pot objavil noše iz Slovenije, Istre in Hrvatskega Primorja. Avtor je na 7 slikovnih prilogah predočil nekaj glavnih tipov slovenskih ljudskih noš, ki so razstavljeni v Etnografskemu muzeju v Ljubljani. Tako je najprej zastopana noša iz Ljubljane in okolice, standardna noša parov z Gorenjskega na dveh prilogah, noša Ziljanov in Kranjskogorčanov, dalje noša iz okolice Bleda in Solkana pri Gorici ter iz okolice Trsta. Lepo publikacijo bomo vsekakor pozdravili, čeprav se žal ne moremo ubraniti tudi kritičnih pripomb, ki jih izrekamo glede na to, da naj bi imele tako predočene noše poleg popularne tudi znanstveno vrednost. Za splošno in pregledno predstavo slovenskih ljudskih noš delo še nekako ustreza, znanstvenik pa bo moral vnesti marsikak popravek. Najprej bo moral začeti pri krojih, ki niso vedno dosledni. Za primer naj navedemo Gorenjko na 2. slikovni prilogi, ki nosi ošoetelj z nazaj zavihanimi rokavi! Tudi njena peča je nepravilno zavezana. Okrasni poudarek peče pa je ne- dvomno v vogalu, ki pada po hrbtu, kar se na razstavljeni manekeni dovolj očitno vidi, v nobenem primeru pa ne na sredini oziroma na robu trikotnega pregiba. Tudi izbiranje barv nedvomno kaže neki estetski okus določenega ljudstva. Toda ali si bo gledalec izven naših meja znal pravilno predočiti barvitost naših ljudskih noš? Spet bomo morali žal ugotoviti, da ne popol- noma. Gorenjci so nosili škornje iz črnega usnja, na prilogi 3 pa so ti upodobljeni v svetlorjavi barvi. Prav tako ne ustrezata barva in vzorec na oheh telovnikih, ki jih nosita Gorenjca (si. pril. 2 in 3). In končno naj opo- zorimo še na pomanjkljivost obdelanih noš, če imamo izdajo za Slovenijo že za zaključeno. Slovenci že tako zaostajamo po bogastvu noš za ostalimi narodi Jugoslavije, zato je res umestno vprašanje, zakaj je avtor belo- kranjsko nošo, ki nas pravzaprav edina veže v svoji zadnji fazi z našimi sosedi Hrvati, popolnoma prezrl. Tudi pravilnemu pisanju krajevnih imen bi bilo potrebno posvetiti ustrezno pozornost; pišemo namreč Ziljska, ne pa Zilska dolina. Marija Jagodic 247 Knjižna poročila in ocene Treći kongres folklorista Jugoslavije držan od 1 do 9. IX. 1956 g. u Crnoj gori. Urednik M. S. Lalević. Cetinje 1958. Str. 344. Z dvoletno zamudo je izšel zajetni zbornik predavanj s tretjega kongresa folkloristov Jugoslavije v Črni gori 1956. Zbornik obsega samo predavanja; bilo jih je kar 37, čeprav jih je natisnjenih le 27. Razdeljena so v pet skupin: Folklorna pitanja i običaji. Narodna književnost. Muzika i pevanje. Igra, Nošnja. (O razvrstitvi predavanj v posamezne skupine so mnenja lahko deljena: po mojem bi Bonifačićev prispevek o hrvatski ljudski igri, vsekakor pa moja izvajanja o raziskovanju mask sodila v prvo skupino!) Medtem ko so imeli prejšnji kongresi izrazit poudarek na etnomuzikologiji, kaže ta kon- gres pravo hipertrofijo predavanj o ljudskem slovstvu (10 — medtem ko jih imajo druge skupine približno po 5!). Zdi se, da bo treba kriterij za vsa Dredavanja na naših kongresih poostriti. Ob visokovrednih prispevkih jem- jejo čas in prostor taki, ki niso ne vsebinsko dovolj upravičeni in ne po kvaliteti dognani. Poudariti je treba, da zapuščajo nekatera predavanja tudi v zborniku izreden vtis, tako Marijane Gušić »Ostajnica... kao društvena pojava« (55—64), Nikole Bonifačića-Rožina »Narodna drama u Pfrvatskoj« (163—172), M. B. Kneževića »O našem dječjem folkloru« (37—54), z njimi Elly Bačićeve »Brojalice« (241—254) in druga. Za srbskohrvatske kolege je bilo predavanje M. Boškovič-Stullijeve »O terminologiji hrvatsko-srpske narodne pripovijetke« (127—148) zelo dobrodošlo, kakor je bilo zanimivo slišati D. Đorđevića »Izveštaj o stanju narodnih pripovedaka u Leskovačkoj Moravi« (185—198). O etnomuzikoloških in koreografskih predavanjih ne morem soditi, zdi se pa, da sta M. A. Vasiljevič (199—210) in R. Hrovatin (211 do 222) podala osnovno važne izsledke, kakor sta tudi oba slovenska kore- ografska prispevka informativno zelo dragocena (Zmaga Kumer, Plesni tip raj pri Slovencih 289—296; Iko Otrin, Oblike slovenskih ljudskih plesov 303—322). Sploh je bil tudi na tem kongresu prispevek slovenskih folklo- ristov časten (Hrovatin, Kumer, N. Kuret 281—288, M. Matičetov 179—184, Otrin; V. Vodušek svojega predavanja ni objavil). Prav izredno je bilo sodelovanje inozemskih predavateljev, ki jih je bilo kar devet (Aksjuk — ZSSR, Braun — Nemčija, Hadrovicz — Madžarska, Horburger — Nemčija, Kresanek — ČSR, Kretzenbacher — Avstrija, Marki — ČSR, Sirovatka — ČSR, Stanislav — ČSR). Med njihovimi predavanji omenjam zlasti izvajanja J. Stanislava o Kubovih zapiskih bosansko-hercegovskih ljudskih pesmi (223 do 240), F. Horburgerja o zvezah med slovanskimi in germanskimi ljudskimi plesi (297—302) in L. Kretzenbacherja o gudalu-dudalu (izšlo v SE X, 1957, 125—156). — Zbornik te vrste ne bi smel biti samo zbirka predavanj, ki imajo večjo ali manjšo trajno vrednost, ampak tudi dokument o delu kongresa. Zato pogrešam v njem vsaj kratek oris njegovega poteka s seznamom ude- ležencev itd. Nerazumljivo pa je, da je dal urednik zborniku svojevoljen naslov, namesto da bi vzdržal kontinuiteto z zbornikom z Bjelašnice in iz Opatije, ki nosi edino pravilni (srbsko-hrvatski) naslov »Rad« kongresa folklorista Jugoslavije I«. Črnogorski zbornik bi moral biti »Rad... II«. Zaradi samo cirilskega ovitka in naslovnega lista bo inventarizacija v inozemskih knjižnicah težavna. Niko Kuret Višnja Huzjak, Zeleni Juraj. Publikacije Etnološkog seminara filozofskog fakulteta sveučilišta u Zagrebu, št. 2. Zagreb 1957. Str. 56 + 3 karte. Odlika te doslej najobsežnejše razprave o Zelenem Juriju je v glavnem obilica gradiva, saj sta vprašanju o poreklu, značaju in postanku običaja odmerjeni le pičli dve strani. Pojav je zajet bolj deskriptivno kakor pro- blematsko. Uvodoma opiše avtorica izbrane primere jurjevskih obhodov na Hrva- škem, nato govori o razširjenosti običaja, o času obhodov, o imenih in 248 Knjižna poročila in ocene značilnostih jurjašev, njihovi opremi in darovih. Posebno poglavje je na- menjeno besedilom jurjevskih pesmi in izčrpno je podan historiat običaja na Hrvaškem. Jurjevskih in podobnih običajev izven Hrvaške se avtorica dotakne samo pregledno. Slovenske inačice navaja le iz tiskanih virov, čeprav se je v času od zadnjih objav nabralo po naših etnografskih ustanovah še nekaj rokopisnega gradiva. Z glasbenega vidika je jurjevske kolede ob- delal prof. iVI. Gavazzi in objavil tudi 18 napevov. Avtorica zaključi svoje delo s povzetkom dosedanjih razlag o značaju in poreklu jurjevanja ter z nekaterimi ugotovitvami, ki naj bi postale iz- hodišče za nadaljnje raziskovanje. Zeleni Jurij, tako piše, ni mogel priti na Hrvaško in v Slovenijo z juga ali jugovzhoda, ker ga drugi južni Slovani ne poznajo. Nasprotno dokazuje pojav sorodnih običajev na zahodu, da se je jurjevanje razširilo na Hrvaško z zahoda ali severozahoda, torej iz Slovenije oziroma preko slovenskega ozemlja. Kdaj se je to zgodilo, še ni mogoče zatrdno reči, vendar domneva avtorica po pripevih »kirjelejson«, da je bil Zeleni Jurij v srednjem veku že v navadi. Izvajanja ponazarjajo fotografije in slike jurjašev iz raznih krajev ter tri pregledne karte (1. število in spol jurjašev, II. oprema jurjašev, III. melodije in teksti). Na koncu je dodan seznam uporabljenega gradiva in literature. Inozemskemu strokovnjaku bo dobrodošel izčrpen povzetek v francoščini. 2maga Kumer Franz Kosehier, Das Georgijagen (Šent Jurja jahat') in Karnten. Sonder- druck ans Carinthia I, Mitteilungen des Geschichtsvereins fiir Karnten, 147. Jahrgang, Klagenfurt 1957, str. 862—880. Avtor pravi v uvodni pripombi, da skuša razpravica izpolniti željo Fran- ceta Kotnika, nestorja slovenskih etnografov, ki je v Slovenskih starosvet- nostih zapisal, da bi bilo potrebno nadrobno opisati in fotografirati jurijevske ¦ običaje. Delce naj torej prikaže obmejni jurijevski običaj v njegovi slovenski in nemški obliki in opozori na obojestransko izposojanje kot dokaz sožitja dveh narodov. Razpravica je razdeljena na tri dele: v prvem avtor obravnava razšir- jenost običaja, v drugem popisuje njegov potek, v tretjem pa določa njega pomen in mesto v drugih jurijevskih običajih. Danes je običaj »Šent Jurja jahat'« razširjen na Koroškem v dveh pasovih: med Dravo in Ziljo z Baškim jezerom kot središčem in severno od Drave v gričevju med Vrbskim jezerom in Osojskimi Turami. V najbolj prvotni obliki je ohranjen v Ledincah. Tu se zbero dečki na večer pred praznikom za vasjo, pripravijo dračje za kres in izkopljejo grob za Jurija. V mraku deček, ki predstavlja Jurija, leže v grob, drugi ga pokrijejo z zelenjem, pokleknejo in molijo. Nato tečejo v vas, Jurij vstane iz groba in zatrobi v rog. Dečki mu odgovarjajo s trobljenjem in zvonjenjem. Jurij gre za njimi v vas in prevzame vodstvo. Obhodijo vse hiše v vasi. Jurij naredi na zaprta hišna vrata tri križe in recitira posebne obredne verze o svetniku Juriju. Potem se vrata odpro, gospodar ali gospodinja pozdravita dečke in jih obdarujeta z jajci, mastjo, slanino ali ocvirki, redko z denarjem. Darove spravljajo v košarico, ki jo nosi posebno zanesljiv fantiček. Ko obhodijo vso vas, si nabrana darila razdele, ali pa jih pri kakšni hiši pojedo. Jurij in tisti, ki ima na skrbi košarico, dobita po eno jajce več. Za skope ljudi, ki jim ne odpro vrat, imajo jurjaši pripravljene hude besede, ki kličejo nesrečo nad živino, polje in ljudi. Pesmi, ki spremljajo ta običaj, imajo več variant, slovenskih in nemških. V Slovenski Bčeli 1850 je o njih pisal Matija Majar-Ziljski. Pričujoči običaj sodi v cikel jurijevskih običajev, katerih poudarek je na Juriju — znanilcu pomladi, ki je pravkar premagal zimo (Svet Sent 249 Knjižna poročila in ocene Jura ... ma ano hvačanco romano, hono pa zalano), zaščitniku rastja (»Zeleni Jurij«) in živali (ponekod je priljubljen konjski patron), ne pa toliko na vitezu Juriju, ki je premagal zmaja. ^^^.^^ Zupančič Tihomir Vujičić, Naše pesme. 100 pesama, 20 kola. Muzičko izdavačko preduzeče (Zenemiikiadó Vâllalat) Budapest 1937. 160 str. Na pobudo oddelka za nacionalnosti pri Ministrstvu narodne prosvete v Budimpešti je izdal mladi napredni srbski glasbenik Tihomir Vujičić zbirko pesmi in plesov za potrebe kulturnih in folklornih skupin nacionalne manj- šine naših narodov na Madžarskem. Glede na to seveda zbirka ne pomeni znanstvene izdaje, kar sam izdajatelj uvodoma poudarja. Vendar pa je bil obsežen izbor skrbno pripravljen in prirejen za vokalno in instrumentalno izvedbo. Zbirka vsebuje ponajveč originalne zapise, ki jih je izdajatelj izdelal na terenu in po fonogramskih posnetkih pevcev in pevk na Madžar- skem. Poleg tega so v zbirki tudi ljudske pesmi Jugoslovanov iz domovine, in celo dela znanih jugoslovanskih skladateljev in pesnikov, zato da bi imeli prireditelji možnost za veliko in raznovrstno izbiro pri sestavljanju sporedov. Pri tem je bil izdajatelju v strokovno pomoč dr. Lajos Kiss. Ta zbirka ima za nas posebno vrednost, ker nam s svojimi originalnimi ljudskimi pesmimi kaže raznolikost in razpostranjenost naše narodne manj- šine na Madžarskem. Poleg pesmi porabskih Slovencev iz okolice Gornjega Senika so tudi pesmi gradiščanskih Hrvatov iz Koljnofa in Hrvatske Sice ter pesmi pomurskih Hrvatov, baranjskih Šokcev, Bosancev in Srbov; Hrvatov okoli Barca; bačkih Sokcev in Bunjevcev; Srbov in Racov iz okolice Budim- pešte (od koder je tudi izdajatelj) ter Srbov iz Pomorišja. Uvodoma je sporočeno, da je za bližnjo prihodnost predvidena znan- stvena izdaja melodij pesmi in plesov naše narodne manjšine na Madžarskem. Tako je ta izdaja zrasla iz pripravljalnega dela, kar more spodbuditi h kri- tičnim opozorilom. Zato naj sledi nekaj opomb k zapisom slovenskih melodij. Zbirka prinaša 5 ljudskih pesmi (3 iz Gornjega Senika, 1 iz Tišine in 1 iz »Slovenije«) ter melodijo D. Jenka na tekst F. Prešerna »Strnne milo se glasite ...« Objavljene slovenske ljudske pesmi so bile izbrane predvsem iz tistih primerov porabske folklore, ki se od panonske v splošnem razlikuje, in zato enostransko kažejo le na povezanost z območjem vzhodnih Alp. To velja tudi za priredbe teh večglasij. V tej perspektivi je bila adaptirana tudi ritmična struktura teh melodij, ki sicer kažejo tipične slovenske ritmične značilnosti. V domoljubni pesmi »Žalost mene premaguje .. .« so sicer pravilno zapisane ritmične kvantitete, pač pa je treba drugače postaviti taktnice. Tako sledijo po predtaktu '/4-, trije '/4-, dva V4-, dva 'A-, dva ^/4- in '/4-ski takt. Torej skupno dvanajst namesto deset zapisanih taktov. Prav tako je treba urediti ritmično figuracijo, ker vsebujeta 4. vrstica 4. kitice in 3. vrstica 5. kitice več zlogov kot druge kitice. V pesmi »Preozke so stezice ...« je treba predpisati »espresivni« dvoternarni "/s-ski takt namesto zapisanega igrivega valčkovega ^/4-skega takta. Še bolj nadrobno je treba obdelati ritmično figuracijo, kajti niti dve izmed petero kitic teksta se metrično popolnoma ne krijeta. Podobno velja za ritmično figuracijo v zanimivi varianti sicer po vsem Prekmurju razširjene pesmi »Palca je trda kakti drevo, (drenof) les ...« Prekmurska »Po bregi leče, po logi leče ...« je zapisana po fonogramu v '/4-skem taktu. Vendar sta pri običajnem petju pavzi v 3. in 7. taktu krajši. Zato bi bilo morebiti bolje zapisati poleg pred- takta '/4-, ^/4-, tri '/4-, Vi- in ^/4-ski takt. Pesem »Je pa davi slanca padla...« po zapisu D. Jenka bi bilo treba označiti »z Gorenjskega« in ne samo splošno »iz Slovenije«, ker dosti bolj pogosto pojo in je bolj splošno znana tipična dolenjska melodijska varianta na ta tekst. V prihodnji izdaji bo treba po- praviti tiskarski lapsus v 4. taktu, kjer sta v Jenkovem zapisu 2 osminki s pavzo in ne 2 četrtinki, podobno kot v 8. taktu. Vendar bi bilo treba pri- 250 Knjižna poročila in ocene pomniti, da se omenjena takta na terenu izvajata običajno v '/4-skem taktu in da ju je Jenko stiliziral v */i-skem taktu zaradi dodanega klavirskega parta. Iz teh opomb je vidno, da se celo v tako omejenem izboru ljudskih melodij kažejo splošne slovenske ritmične značilnosti. Iz večine Vujičičevih zapisov, ki pogosto stremijo po nadrobni in diferencirani ritmizaciji, moremo sklepati, kako zelo se je že poglobil v muzikalni izraz ljudske umetnosti. Zato mu bodo mogle prednje opombe rabiti kot pomoč za pripravo znanstvene izdaje. Radoslav Hrovatin Ivan Ivančan, Narodni plesovi Hrvatske. Zagreb 1956. Savez muzičkih društava Hrvatske. Tisak: Grafička škola, Zagreb, 1957. 160 str. Predavanji prof. Pina Mlakarja in dr. Henrika Neubaueria, ki sta ju imela na II. kongresu folkloristov na Bjelašnici leta 1955, in kinetografski tečaj v Ljubljani leta 1956—1957 o zapisovanju gibov s sodobno Labanovo kinetografijo so kmalu rodili zaželeni uspeh. Tako je I. Ivančan, asistent Inštituta za narodno umetnost v Zagrebu, že leta 1957 dodal svoji zbirki plesov poleg opisov in tabulatur tudi kinetograme. S tem je prvi v Jugoslaviji predal v tisku naši javnosti mednarodno razumljive plesopisne zapise, ki niso omejeni niti na historični niti na nacionalni plesni stil. Zbirka obsega 21 ple- sov iz Baranje in Slavonije: Šokačko kolo. Sitne bole. Ranče, Todore, Jabu- čice, Kolo. Ej' iffrišće olandovišče, Ajd idemo za nogama. Širi kolo, Faljila se faljisava, Oj Ivane Ivaniću. Dere. Žita, Hajd na levo. Dorata, Povraćanac, Kalendara, Čire, Pargara, Nebesko in Presjekača. Plesi so objavljeni z melodijami in teksti. Nato so melodiji sinoptično dodani ritem plesa, tabulaturni plesopis po sistemu dr. Vinka Žganca in slike plesa za vsako najkrajšo ritmično enoto posebej. Vse to spremlja ana- liza s posebnim nadrobnim opisom plesa. Poleg tega so dodani nadrobni po- datki o izvoru in življenju plesa. Pri tem je treba poudariti jasnost v prikazu ritmičnega poteka plesa, ki se opira na označbo prof. P. Mlakarja: »Ples je igra z ravnotežjem. Vertikalne dimenzije so pogoj za ritem, ostale pa za formo, figure.« Ob koncu publikacije so posebej objavljeni kinetogrami. Dobro bi bilo, ako bi bili tudi le-ti vedno sinoptično tiskani z melodijo in ritmom plesa, kar se je le deloma zgodilo. Glede na prvi kinetografski poskus avtorja je razumljivo, da so nastale nekatere neskladnosti med opisi plesov in kine- togrami (n.pr. Ranče). Zbirki je dodana poleg predgovora še razprava o »Nekih vprašanjih scenske obdelave folklore«. Nato sledi razprava o problemih in razlikah med plesi iz Baranje in Slavonije, kar olajšuje komparativni študij. Pri tem opozarja avtor zlasti na smer plesanja v zvezi s posebnim tipom plesa »Po- vraćanac«. Poleg pojasnila znakov sistema dr. V. Žganca so slikovne priloge v iz- virnih nošah k objavljenim plesom; narisal jih je prof. Zivko Kljaković. Končno je treba omeniti še obdelave teh plesov, ki jih je aranžiral za tamburaški zbor Stjepan Stepanov za potrebe plesnih skupin. Tako je podana raznovrstna uporabnost zbirke. Poudariti je treba, da je način publiciranja vsega gradiva načeloma pravilen in da omogoča ustrezno znanstveno ali umetniško uporabo. Tudi po tej strani more zbirka rabiti kot zgleden primer. Radoslav Hrovatin Jugoslawische Volkskunst. Fuhrer durch das Muséum fiir Volkerkunde und Schweizerische Muséum fiir Volkskunde Basel. Sonderausstellung vom 1. November 1958 bis 31. Januar 1959. 251 Knjižna poročila in ocene Švicarski etnografski muzej v Basfu je lani novembra meseca ob otvoritvi razstave Jugoslovanske ljudske umetnosti v prostorih Etnološkega muzeja izdal lepo opremljen katalog s 24 skrbno izbranimi fotografijami. Predgovor je napisal ravnatelj Etnološkega muzeja Alfred Btihler, uvodne besede k razstavi pa predstojnik Švicarskega etnografskega muzeja dr. Robert Wildhaber, ki je razstavo tudi organiziral. Dr. Wildhaber je v zgoščenih vrsticah prikazal pregled pomembnih dogodkov na današnjem ozemlju Jugo- slavije od prazgodovine do danes. Številna kulturna območja, ki so po avtor- jevem mnenju odsev mnogih in intenzivnih selitev različnih ljudstev preko naših krajev, so tuje elemente absorbirala in jih pomešala s slovanskimi. Velika pestrost tujih vplivov in staroslovanski kulturni elementi so ustvarili nov lik v jugoslovanski ljudski umetnosti. Avtor razlikuje v današnji Jugoslaviji šest kulturnih območij in jih raz- poreja po etničnih pokrajinah. Alpsko območje obsega skoraj vso Slovenijo s podaljški do severne Hrvatske, nato sledi mediteransko (Istra, Dalmacija), dinarsko, panonsko, moravsko (stara Srbija, Kosmet) in makedonsko kul- turno območje. Za alpsko kulturno p'okrajino omenja poleg kozolcev, panjskih končnic, pustnih mask, velikonočnih pisanic tudi slike na steklo, o katerih pa dvomi, da bi jih bili izdelovali v Sloveniji. Avtor misli, da so jih slovenski in ko- čevski krošnjarji kupovali v Nemčiji in jih prodajali pri nas. To mnenje bo vsekakor veljalo za Kočevsko, ne pa za vso Slovenijo. Domače zadevne delavnice na Gorenjskem so izpričane že v 18. in 19. stoletju. Posebno znani slikarji slik na steklo so bili v Poljanski in Selški dolini ter še marsikje drugod. Ti domači slikarji so upodabljali figure, ki jih kažejo slike na steklu, med drugim tudi v slovenskih ljudskih nošah. Ves razstavljeni material je last Švicarskega etnografskega muzeja v Baslu. Ze dr. Ed. Hoffmann-Krayer, ustanovitelj Etnografskega muzeja, je zbiral jugoslovansko gradivo; dopolnil ga je njegov naslednik dr. Robert Wildhaber, ki je po Jugoslaviji tudi sam nabiral predmete. Nekaj Ijudsko- umetniških predmetov iz Slovenije in fotografij sta mu posredovala Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU in Etnografski muzej v Ljubljani. Tak način prikazovanja naše ljudske kulture v tujih muzejih moramo samo pozdraviti, obenem pa želeti, da bi se takšno vrednotenje bogastva naše pestre ljudske umetnosti razširilo še po drugih evropskih muzejih. Pavla Štrukelj Joel Martin Halpem, A Serbian Village. Illustrations bv Barbara Kerew- sky Halpern. Columbia University Press, New York 1958, XXII + 325. Radi se o delu koje je pod naslovom Social and Cultural Change in a Serbian Village bilo objavljeno 1956 v New Havenu (Conn., U. S. A.) kao ruko- pis i koje sam prikazao u Slovenskom etnografu X (1957), str. 229—230. Nije, dakle, trebalo dugo čekati pa da se pojavi definitivno izdanje tog dela, ovog puta u izdanju Izdavačkog preduzeća Univerziteta Kolumbije. Ta činjenica je dokaz kako je disertacija Dž. Halperna ocenjena u Americi kao značajan prilog nauci; delo je dobilo i naročitu nagradu Univerziteta Kolumbije. S druge strane, uspehu autorovu mnogo su doprinele i aktuelnost teme kao i činjenica da se u S. A. D. poslednjih godina mnogo polaže na tu vrstu studija. Definitivno izdanje ovoga dela ne razlikuje se mnogo od privremenog izdanja koje mu je prethodilo, tako da moj raniji prikaz vredi i za defini- tivno izdanje. Ne uzimajući u obzir stilska poboljšanja, definitivno izdanje razlikuje se od privremenoga poglavito po tome što je nešto kraće: u tekstu je bilo izostavljanja stavova sa podacima i razmatranjima koji nisu od bitnog ili neposrednog značaja za selo Orašac. U većoj meri su skraćeni odeljci u kojima se govorilo o preistoriji i ranoj istoriji (u ranijem izdanju str. 40 252 Knjižna poročila in ocene do 46, u definitivnom str. 8—9) kao i o kretanju stanovništva u 19 veku (str. 49—56 odnosno 9—11); u ostalim odeljcima izostavljeni su pojedini sta- vovi. Izostavljen je odeljak »Ethos« ali su misli i razmatranja iz tog odeljka uneti u definitivnom izdanju u odeljak koji sada nosi naslov >Orašački seljak i svet izvan sela« (str. 284—300). Znatno je smanjen broj ilustracija u delu: karata (ranije 8, sada 3), slika (ranije 35, sada 32), tabela (ranije 78, sada 13; zadržane uglavnom samo demografske). Knjiga je tehnički odlično opremljena, pa su u njoj ispravljeni mnogi raniji manji nedostaci. Ipak je ostao poneki takav nedostatak, ali srećom ni jedan takav da bi uticao na smisao ili zaključke. Radi se, naime, o tome da je ponegde kod naših reči napisano veliko slovo mesto malog i obratno, neko slovo pogrešno napisano (na pr. »Tućindan« mesto »Tucindan«) ili ispušteno (»velki post« mesto »veliki post«). Ozbiljnije greške te vrste nalaze se na strani 155 pod br. 36 i 37: stričevi (mesto stričevići) i ujevići (mesto ujčevici, kako je i bilo u privremenom izdanju) ; Eroji na str. 287 biće ili pogrešno za- pisano ili pogrešno shvaćeno mesto Ere ili je možda zapisano dobro ali kao sasvim nova narodna etimologija. Nije dobar prevod stihova I radi su božji ugodnici, jer je krvca iz zemlje provrela za što se piscu ne može mnogo zameriti, jer se radi o jednom osobitom na- rodnom verovanju u vezi sa krvnom osvetom. U svom delu Dž. Halpern je vrlo živo i ubedljivo prikazao kakve su sve društvene i kulturne promene izvršene u Orašcu u toku od 1804 do 1954. On i inače ističe dinamičnost narodnog života. Već s tog gledišta ne može se primiti tvrđenje (na str. 56), da je, pošto su Turci zavladali srpskim zemljama, organizacija sela ostala netaknuta. Za vreme turske vladavine izmenjeno je mnogo toga i u organizaciji sela u odnosu prema stanju pre turskog osvojenja. Delo Dž. Halperna pretstavlja jednu monografiju kakvih u našoj struč- noj literaturi još nema, i ono će s te strane moći da posluži kao obrazac. Ta monografija, doduše, za jugoslovenske stručnjake i čitaoce ne donosi mnogo nove građe: tu je većinom materijal nama dobro poznat, sem pro- matranja pojava iz najnovijeg doba, ali su novi način prilaženja i obrada: nije to etnološka građa koju može da čita samo stručnjak po dužnosti; težište je na prikazivanju ljudi i njihova života kao i snaga koje ga uobličavaju. Autor ne samo da je veoma vesto i živo prikazao narodni život u Orašju i Šumadiji uopšte, izbegavajući detalje kojima obično kipte etnološki opisi narodnog života i koji često ne kazuju mnogo, nego je on, koristeći razne vrste izvora, vrlo uspešno prikazao i promene kroz koje je prošlo seosko društvo u Orašcu i Srbiji u toku 150 godina od Prvog srpskog ustanka. Oso- bito su uspeli odeljci o razvitku i stanju ekonomike kao i društvene organi- zacije. Potrebno je naročito istaći jedan od zaključaka Dž. Halperna, naime da selo nije jednostavno podlegalo uticajima grada. U Srbiji je iz seoskog stanovništva bila proizašla vladajuća i trgovačka klasa. A u najnovije vreme odnos između seoskog i gradskog stanovništva u Srbiji ima neke elemente reciprociteta: gotovo svi građani imaju srodnike na selu, a uvek se u politici dobro čuo glas seljaka. Za svet na strani, osobito za naučnike koji ne znaju naše jezike i ne mogu da prate našu literaturu, delo Dž. Halperna poslužiće kao odlična infor- macija, jer je pisano velikom objektivnošću, iako sa mnogo simpatija za šumadiskog seljaka i Jugoslaviju, ma da se autor kritički odnosi prema našem državnom sistemu (ali ne neprijateljski). Tome će mnogo doprineti i tečan i živ način izlaganja, oživljen prevodima naših stihova, odlomcima iz autobiografija ljudi iz Orašca, đačkih zadataka i slično. Mil. S. Filipović 253 Knjižna poročila in ocene Kunz Ludvik, Narodopisna musea stâtu stredni a vychodni Evropy, Katalog. (Malé tisky čislo 5 Nârodapisného oddëleni Moravskélio musea v Brne. Ridi Ludvik Kunz.) Brno 1958, str. 245. Navedena knjiga daje pregled notranjega znanstvenega dela in organi- zacije etnografskih muzejskih ustanov v srednji in vzhodni Evropi. V imeno- vanem katalogu so objavljeni raznovrstni podatki o 47 etnografskih muzejih in etnografskih oddelkih raznih muzejev. Če pomislimo, da je v zadnjih desetletjih močno naraslo število etno- grafskih muzejev po svetu in s tem tudi potreba po pregledu njihove dejav- nosti, bomo z veseljem sprejeli izdajo moravskega priročnika, čeprav so podatki marsikje pomanjkljivi. Take ali podobne pregledne revije so danes za muzeje že neogibno potrebne. Omenimo naj samo dobro znano in brez dvoma najvažnejšo mednarodno publikacijo ICOM NEWS, ki prinaša mu- zejske novice iz vseh delov sveta. Priročna periodika Moravskega muzeja v Brnu pa ima namen dajati pregled muzejskega dela in objavljati muzejske novitete na določenem ozemlju s sorodno zgodovinskim in kulturnim raz- vojem. Knjiga, vezana v platno, je lepo urejena. Predgovor ima poleg češkega jezika še nemški, francoski in ruski prevod. Uvodnim besedam sledi osrednji del kataloga — poročilo muzejev po abecednem redu z izbranimi slikovnimi prilogami razstavnih primerkov in dvoran, ki prikazujejo različne načine raz- stavljanja. Med navedenimi muzejskimi ustanovami je uvrščenih tudi enajst etnografskih muzejev iz Jugoslavije. Pavla Štrukelj Catalogul Muzeului de Arta Populara al RPR. Bucuresti 1957, str. 161 s slikovnimi prilogami. Pod vodstvom ravnatelja Tancred Banateanu je kolektiv Muzeja ljudske umetnosti v Bukarešti izdal katalog o preurejenih razstavnih zbirkah v novi stavbi. Knjiga obsega kratek uvod, prevod tudi v ruščini in francoščini, raz- pored razstavnih dvoran in obilen slikovni material. V uvodnih vrsticah se seznanimo z zgodovino muzeja in z reorganizacijo muzejske dejavnosti. Muzej, ki se je ob ustanovitvi leta 1906 imenoval »Muzej za etnografijo, umetno obrt in narodno umetnost«, je postal leta 1953 »Muzej ljudske umetnosti Ljudske republike Romunije«. Z novo reorganizacijo se je muzej specialno posvetil razisikovanju ljudske umetnosti v okviru raz- ličnih družbenih formacij. V 15 razstavnih dvoranah je razstavljenih 1200 naj- značilnejših predmetov, ki so ilustrirani s fotografijami, teksti in risbami. Poleg razstave se muzej ponaša tudi z lepo knjižnico, specialno fototeko in urejenimi risbami. Muzejske zbirke se neprestano bogatijo z novimi siste- matičnimi pridobitvami. Razprave znanstvenih raziskovanj objavljajo v mu- zejskih publikacijah. Mnogo pozornosti posvečajo tudi študiju raznih načinov konserviranja in restavriranja muzejskih predmetov. Muzej se tesno po- vezuje z drugimi muzejskimi institucijami doma in v tujini. Večkrat organi- zira tudi občasne razstave v inozemstvu (po letu 1949 jih je bilo približno 50) z željo, da tudi drugi narodi spoznajo bogastvo in lepoto romunske ljudske umetnosti. V platno vezana knjiga je lepo opremljena in skrbno urejena. Slikovno gradivo pa bo tudi bralcu v tujini dalo občo predstavo o romunski ljudski umetniški ustvarjalnosti. p^^j^ Štrukelj Takacs Lajos, Históriasok, históriak. Irta —. Akadémiai kiadó. Budapest 1958. A Magyar Néprajzi Târsasâg kônyvtara. Str. 127. Madžarska etnologija je zamudila pred pol stoletja, ko so še »hištoriaši« — pevci zgodb, storij nastopali na sejmih, priliko, da bi opisali njih živ- ljenje, nastopanje in pesmi. Leta 1953, ko je avtor obravnavane knjige pričel 254 Knjižna poročila in ocene svoje delo, je našel le še štiri, ki pa niso več nastopali. Zato ima Takaos tem večjo zaslugo, da je rešil mnogo gradiva in orisal to poglavje iz ljudskega življenja z vso ljubeznijo. »Historia« (izg. bistorta) je v 16. in 17. stoletju pomenila resnično dogodbo, o kateri so mogli tudi peti. V 17. in 18. stoletju so to zvrst v madžarski lite- raturi opustili, kmetje pa so jih od srede 19. stoletja dalje obnavljali. In življenje teh ljudskih pesmi v tem razdobju obravnava knjiga. V prvem delu »Življenje hištoriašev« piše Takaos v več poglavjih o na- stanku petih zgodb, o nastopanju in vsem ostalem življenju pevcev. Ko je označil pomen pojmov história, historiâs, pripoveduje o njihovem popoto- vanju po deželi od sejma do sejma in po proščenjih, kjer so zbirali vesti o nenavadnih dogodkih (umorih, nesrečah, ropih), ki so jih nato jKistavili v verze ter jih peli. Pesemsko obliko pa so dajali tudi krajevnim legendam v zvezi z romarskimi kraji ter zgodbam o svetnikih. Historije so imele tra- dicionalno obliko. Pevci pa so dajali svoje pesmi tudi tiskati v snopičih, največ v zakotnih tiskarnah, nekatere posebno priljubljene tudi po desetkrat, v 10.000 izvodih. Eden izmed njih je prodal pesem o sedmerih sirotah v sto tisoč izvodih. Na sejmih, proščenjih so peli svoje pesmi na uličnih vogalih in križiščih ter prodajali tiskane snopiče z besedilom. Včasih so zgodbo tudi na komedijantski način igrali. Mlajši pevci so tako prehodili poleti pol dežele, zlasti veliko nižino — Alfold. Pozimi pa so se pevci preživljali z rokodelstvom, prodajo koledarjev itd. Ker so se ločili od kmetov in prišli v stik z raznovrstnimi potepuhi, so govorili tudi skriven jezik, podobno kot srbski guslarji. Pri tej priliki naj omenim, da avtor mnogo navaja iz Markovih spisov o potovanjih po Balkanu (iz let 1913 in 1915), ne pozna pa knjige Tragom srpskohrvatske narodne epike. Poleg verzifikatorske in pevske spretnosti so bili potrebni tudi razni telesni pogoji, da je postal kdo pevec historij. Tako so bili mnogi slepi in pohabljeni. Morali so biti tudi nagnjeni k nestalnemu življenju. Morali pa so se svojega posla tudi učiti pri starejših in tudi v družinah so ga podedovali. Pomen hištoriašev je bil v tem, da so ohranili mnoge poteze stare madžarske pevske kulture — ki sega nazaj do slovanskih igricev — in da so širili novo umetniško zvrst, historijo s petjem, obenem pa so nudili preprosto berilo ljudem, ki so se šele seznanjali z branjem. Ljudsko življenje pa so bogatili s posebnimi doživetji in dajali značilno podobo ljudskim shajanjem. V drugem delu knjige: »Dela hištoriašev, historije« obravnava avtor teme, kompozicijo, začetne in končne vrstice pesmi, razvoj in razkroj te zvrsti. — V zaključnem delu »Historije med kmečkimi pesmimi« govori pisatelj predvsem o njih odnosu do znamenite madžarske ljudske balade, ki so se jim historije približale in jih je ljudstvo v najboljših primerih z njimi tudi enačilo, jih spremenilo v balado. Lajos Takacs ni obogatil s svojimi dognanji le madžarske in celotne etno- logije, marveč tudi literarno vedo in zgodovino. Njegovo delo bo važno za primerjavo in kot izhodišče podobnih študij tudi pri drugih narodih. Meto- dično pa je dober primer, kako etnologija v zvezi s celotnim življenjem dru- gače obravnava ustno slovstvo kot literarne znanosti. Vilko Novak Agrarethnographie, Vortrage der Berliner Tagung vom 29. September bis 1. Oktober 1955, Akademie-Verlag, Berlin 1957. 32 DM. Že površen pregled naslovov referatov berlinske konference za vprašanja agrarne etnografije, na kateri so se zbrali številni etnografi, specialisti za to etnografsko panogo vsega sveta, ne glede na ideološko pripadnost, iz dežel z različnimi državnimi sistemi, kakor poudarja v uvodnem govoru Wolfgang Steinitz, govori o številnih vprašanjih, ki se z njimi ukvarjajo mnogi etno- 255 Knjižna poročila in ocene grafi po svetu. Med udeleženci konference je bil tudi pionir na področju raziskovanja plugov in znameniti avtor dela »Die Entstehung und Verbreitung des Pfluges«, sedaj v ZDA živeči Paul Leser, ki je na posvetovanju spre- govoril tudi nekaj kratkih, a tehtnih besed, nanašajočih se na začetke razisko- valnega dela v agrarni etnografiji. Da si agrarna etnografija pravzaprav šele utira pot širom po svetu, da pa odkriva obenem ogromno neodkritih in neproučenih poglavij, o tem ne- dvomno govorijo vsebinsko izredno izdatni in prav tako zanimivi referati krajšega in daljšega obsega, ki jih je skupno kar 17. — Za naše etnografe, ki se nameravajo ukvarjati s proučevanjem agrarne etnografije — saj posega ta danes po svetu v prav vse kmetijske dejavnosti — so posebno važni refe- rati prvega dela knjige, kjer navajajo v uvodu dosedanjo etnografsko bibli- ografijo del na področju agrarne etnografije Za nas prihaja v tem pogledu prvenstveno v poštev referat dr. Branimirja Brataniča »Bericht iiber die Erforschung der Cerate zur Bodenbearbeitung in Jugoslawien«; to je izčrpno podan prikaz dosedanjega raziskovalnega dela pri Jugoslovanih, nanašajo- čega se na poljedelsko etnografijo. Mimo tega vsebuje tudi nekaj kartograf- skih prikazov; ti bodo zlasti dobrodošli tujim strokovnjakom, ki so bili doslej morda še premalo seznanjeni z raziskovalnim delom tega za zdaj edinega jugoslovanskega specialista v proučevanju ornih naprav pri Hrvatih in pri Jugoslovanih vobče. Avtorju je uspelo zbrati in pripraviti v pričujočem refe- ratu vse doslej znane in objavljene arhivske in knjižne vire, ki pri nas zadevajo proučevanje agrarne etnografije, s posebnim poudarkom glede ornih naprav in drugega poljedelskega orodja. Posebej omenja avtor raziskovalne dosežke slovenskih etnografskih strokovnjakov v povojni dobi, delo, ki ga je načelo uredništvo Slovenskega etnografa, kjer so zvečine tudi objavljena vsa zadevna dela (B. Orel, F. in A. Baš, S. Gabrovec, F. Šarf. T. Urbas; gl. SE 1954, 1955). — Bratanić v svojem zaključku poudarja pomen raziskovalnega dela pri Jugoslovanih na tem področju in navaja posebej terminologijo ornih naprav, ki bo pomagala mimo drugega ustvariti novo sliko o etnogenezi Slo- vanov. Podobno je sestavljen tudi referat poljskega avtorja Jožefa Gajeka iz Wroclava »Die Erforschung der Ackerbaugerate im Zusammenhang mit dem polnischen ethnographischen Atlas«. Dobrodošel bo prav tako marsikateremu našemu raziskovalcu zaradi nadrobnih medsebojnih primerjav. Delo vsebuje izdaten seznam literature, ki se nanaša na zgodovino proiučevanja poljedelske etnografije pri Poljakih; v nadaljnji vsebini pa seveda Gajek tudi ne po- zablja na kritiko tistih pomanjkljivosti v dosedanjem raziskovalnem delu, ki so se pokazale zlasti v posameznih poglavjih poljskega etnografskega atlasa. O rezultatih dela te vrste poroča nadalje za Slovaško Jan Mjartan iz Bratislave (Agrarethnographische Forschungen in der Slowakei), za Sovjetsko zvezo S. A. Tokarev iz Moskve (Die Erforschung der Geschichte des Boden- baues in der Sowjetunion 1945—1955) in Niilo Valonen iz Helsinkijev za Finsko (Die Erforschung des âltesten Landbaues in Finnland). Vrednost po- ročil vsekakor podčrtujejo in dopolnjujejo priloženi seznami literature in uporabljenih virov, ki bodo v bodoče olajševali delo kateremukoli razisko- valcu, posebno v komparativnem smislu. Drugi del referatov ima splošni, prvenstveno etnološki značaj, njihova vsebina pa posega tudi v vprašanja agrarne etnografije izvenevropskih zem- Iljin. Tako nas Hermann Behrens (Halle a. d. Saale) seznanja v arheološko- etnografski razpravi »Kritische Bemerkungen zu einigen Auffassungen iiber die Form des altesten neolithischen Bodenbaues in Mitteleuropa« o dvojnem pomenu neolitskega orodja za obdelovanje zemlje — mimo rahljanja zemlje naj bi imelo še simboličen pomen čaščenje rodovnih poglavarjev — in o prvotnem poreklu pluga v srednjeevropskem prostoru. Najstarejši plugi v Evropi naj bi bili iz bronaste dobe, medtem ko so še iz starejšega obdobja, 256 Knjižna poročila in ocene iz mlajšega neolita, odkrite na Danskem znamenite plužne brazde na Jiitlandu, izdelane pa naj bi bile z nekim primitivnejšim, a vendar vprežnim orodjem, ki ga je moral človek pri oranju držati po strani (po Kjaerumu »Sohlpflug«). — Zaključuje, da je bilo poljedelstvo Srednje Evrope v neolitu ne samo motično, marveč da je mimo motike in obdelovalne palice poznalo že tudi primitivno ralo, ki je izdelovalo brazde in ki se je v nadaljnjem neolitu izipopolnilo. Pri tem pa postavlja novo vprašanje, ali niso bili tudi tukaj zaznavni vplivi iz Azije in Egipta, ki sta takrat že poznala pri obdelovanju zemlje kombinacijo motike in pluga. Za dokončno rešitev tega problema bo potrebno po mnenju avtorja tesnejše sodelovanje med arheologi in etnografi, ki jih posebej zanima poreklo pluga. llolger Rasmussen, danski strokovnjak, nadalje poroča v referatu »Der pfluglose Feldbau auf den Faroer« o obdelovanju zemlje brez uporabe pluga na Faroerskem otočju, pri tem pa se ne omejuje zgolj na tehniko obdelave zemlje, ampak posega posebej v poglavje, ki se nanaša na spravljanje pri- delkov, kot je žetev, mlačev in sušenje snopja in zrnja v posebnih sušilnicah. Take so tu nujno potrebne kot samostojne arhitekturne tvorbe na polju zaradi vlažnega in hladnega oceanskega podnebja, ki onemogoča navadno, pri nas znano sušenje na polju. V uvodu nas seznanja tudi s pridobivanjem volne, ki je vezana na primitivno ovčerejo, v zvezi z njo pa navaja tudi zanimive delovne običaje in navade. — Motičnemu poljedelstvu sta se po- svetila še dva nadaljnja avtorja: G. Čitaja iz Tbilisija »Hackbau im westli- chen Géorgien — Kolchis« in Christo Vakarelski iz Sofije »Ueberreste des pfluglosen Feldbaues bei den Bulgaren«. — Prvi teh avtorjev se v svojih iz- vajanjih opira še na arheološki material, najdene primitivne motike iz pre- historične dobe in kavlje, medtem ko se drugi, to je bolgarski avtor, omejuje bolj na opisovanje recentnoga kopaškega orodja in na njegovo terminologijo, ki ustreza, kakor to poudarja avtor sam, zvečine izrazoslovju pri ostalih južnih Slovanih. Ob zaključku navaja površine, kjer se je ohranilo motično obdelovanje in vzroke za ohranitev tega načina obdelovanja zemlje. — Oba referata dajeta misliti na to, da bi bilo tudi pri Slovencih nujno pričeti s proučevanjem vseh tistih sicer redkih okolišev in površin, kjer se je ohranilo, čeprav le na majhnem prostoru, in še to predvsem zaradi neugodne konfi- guracije tal (n. pr. Haloze!), izključno motično in ročno j)rekopavanje tal, v zvezi z njim pa seveda tudi tehnike in izrazoslovja, ki se je še očuvalo. Referat Laszla Vajde iz Budimpešte »Kulturelle Typen und Hackbau in Ostafrikas navaja v uvodu najprej nekaj načelnih problemov iz splošne etno- logije, ki zadevajo prav tako razvoj primitivnih ljudstev, nato pa razpravlja v glavnem o dveh vprašanjih: 1. ali je motika v vzhodnoafriškera poljedelstvu primarno orodje; 2. ali rabijo znane vzhodnoafriške motike dejansko za rah- ljanje zemlje in ali smemo v Vzhodni Afriki govoriti sploh o motičnem polje- delstvu. Avtor se opira na rabo današnjega poljedelskega orodja, ki pozna mimo primitivne motike še palice in kavlje oziroma kline. Vrhu tega pa govorijo po njegovem mnenju afriške predzgodovinske in predželezne kul- ture o tem, da nikakor ni mogoče imeti današnjo motiko, ki jo poznajo v Vzhodni Afriki tamkajšnja preprosta ljudstva, za pravo naslednico predže- leznega orodja; zato tudi ne bi smeli spravljati sedanjega tamkajšnjega motičnega poljedestva v zvezo s prazgodovinskim. Avtor je mnenja, da no- bena najstarejših afriških kultur, to sta pragozdna, ki temelji na nabiranju sadežev in primitivni gojitvi banan, in starosudanska, ki pozna kot edino poljedelsko orodje palico, nista mogli biti pravi poljedelski kulturi. Polje- delstvo naj bi bila v vzhodnoafriški prostor vpeljala šele eleuzinska kultura. Nastanek te pripisuje avtor neki določeni skupini, ki je ustvarila protoni- lotski kulturi podobne pojave. Vplivi, ki so le-to pospeševali, pa nikakor niso mogli priti sem od Sredozemlja, ampak prej iz katerega središča na Bližnjem vzhodu, tako da je megalitska kultura botrovala tudi nastajanju in obli- kovanju nilotske kulture v Afriki. V dokaz za svoje trditve navaja nekaj 17 Slovenski etnograf 257 Knjižna poročila in ocene višjih oblik oziroma načinov obdelovanja polja, kot je to ustvarjanje teras, umetno namakanje in gnojenje, ki ju poznajo v skromnem poljedelstvu tudi Niloti. Po mennju Wolffla, ki ga citira avtor, naj bi tudi okraski na inicia- cijskih palicah tamkajšnjih domačinov govorili o vplivanju »visokih kultur« iz prednjeazijskega prostora na vzhodnoafriško območje, kjer so ustrezni pogoji za poljedestvo. Referat »Methoden des Feldbaues in Ozeanien«, ki ga je pripravil Hans Damm (I^eipzig), morda šele prvič izčrpno in zbirno podaja ne le način pri- mitivne obdelave zemlje na oceanskih otokih, zlasti Novi Gvineji, ampak v zvezi z njimi razširjene poljedelske kulture, ki so segle semkaj kot posledica živahnejših stikov med kontinenti po obdobju odkritij. — Umetno namakanje, ki ga v primitivnih oblikah poznajo posebno na Novi Gvineji, po mnenju avtorja ne more imeti nič skupnega z indonezijskim in je po vsej verjetnosti avtohton pojav. Ob zaključku poudarja važnost palice za prekopavanje tal, ki je zamenjala prvotno in starejšo palico za sajenje, in povzročila skupaj s pripravljanjem poljskih gred — česar sprva domačini tu niso poznali — in z umetnim namakanjem tak prirastek donosa poljedelskih proizvodov, da z njimi sedaj ne krijejo le potreb stalno naraščajočega domačega prebivalstva, ampak da jih je mogoče celo izvažati (posebno taro in batate!). Agrarni etnografiji izvenevropskih zemljin so nadalje posvečeni še trije obsežnejši članki: Rolfa Herzoga (Gottingen) »Kritische Bemerkungen zur nordafrikanischen Pfluggrenze«, Joachima Heidricha (Berlin) »Zur Entwick- lung der indischen Dorfgemeinschaft« in Walterja Rubena, prav tako iz Berlina »Das indische Dorf in Sklavenhaltergesellschaft und Feudalismus«. Med temi naj opozorim predvsem na referat prvega avtorja, ki je na osnovi naj- novejših raziskovanj in proučevanj pripravil nove rezultate o meji pluga v Severni Afriki, kakor so jo začrtale ugotovitve starejših raziskovalcev polje- delske naprave, ki naj bi je Crni kontinent sprva sploh ne bil poznal. Mimo tega pa še dokazuje znatno mlajšo starost pluga na ozemljih Tunizije, Ma- roka, Alžirije, Egipta in Etiopije. Tako ugotavlja n. pr. poreklo pluara v Tu- niziji v zvezi z italijansko kolonizacijo v Severni Afriki, ob Srednjem in Spodnjem Nilu pa ga postavlja v najnovejši čas. v obdobie, ko se je začelo intenzivno umetno namakanje z uporabo motornih črpalk. Tudi poreklo pluga v Etiopiji pripisuje semitskim Arabcem, ki so se priselili semkaj od 4. do 6. stoletja po n. št. in prinesli s seboj to orno napravo, ki ima še danes povsem isto terminologijo kakor v južni Arabiji. Razpravi zadnjih dveh avtorjev, ki sta svoje raziskovanje usmerila v Indijo, sta predvsem sociološkega značaja. Posebej naj opozorim na referat Walterja Rubena. ki se je z izredno natančnostjo posvetil proučevanju pro- blema pavperizacije indijskih širokih slojev na vasi. Pri tem ugotavlja, da je slednjo ^pospeševal nagel napredek kapitalizma, ki ga je uvajalo angleško kolonialno gospodarstvo in ki je uničilo indijsko fevdalno vaško skupnost. V zvezi s prodiranjem industrijskega blaga propada rapidno vaška hišna obrt. Propadli obrtniki so prisiljeni postati kmetje, prav tu pa so tudi vzroki pojava hiperpopulacije vasi, ki je še danes eden najkritičnejših problemov nove indijske države. Poslednji trije referati so posvečeni izključno nemški etnografiji. — Reinhard Peesch (Berlin) obsežno poroča v svojem referatu o agrarnoetno- grafskili temah v nemškem etnoigrafskem atlasu (Agrarethnographische Tliemen im Atlas der deutschen Volkskunde), kar bo nedvomno koristilo tudi jugo- slovanskim etnografom pri pripravljanju tém te vrste za jugoslovanski etno- grafski atlas, ki je, kot je znano, sedaj v pripravi. — Dieter Berger (Bonn) v kratkem referatu »Zur Geschichte der Butterbereitung im Rheinland« ko- mentira geografske karte, ki ponazorujejo različne vrste in načine priprav- ljanja masla v deželah ob Renu in jih nato nadrobno primerja med seboj. — Wolfgang Jacobeit (Berlin) pa se je v svoji kar obsežni študiji, ki je pr^^en- stveno sociološkega značaja posvetil problemu položaja ovčarskega pastirja. 258 Knjižna poročila in ocene ki naj bi po njegovih izvajanjih zavzemal posebno mesto ne le med pastirji, marveč v družbi sploh (»Hirt und Schafer«). Pričujoči referati, ki posegajo v tako številna področja in dejavnosti agrarne etnografije, govorijo nedvomno o tem, kaj vse čaka naše slovenske etnografe pri obdelavi prav te zvrsti etnografije. V dveh letnikih Slovenskega etnografa objavljeni prispevki, ki razpravljajo izključno o napravah in po- Ijedelskem orodju, pomenijo dejansko šele prvi korak k načrtnemu prouče- vanju tako obsežne snovi, kakor je agrarna etnografija. In če bi slednjo hoteli izčrpno zajeti in do nadrobnosti proučiti samo pri nas v Sloveniji, bi bilo dovolj dela za eno celo generacijo etnografskih strokovnjakov. To pa bi ne bila samo hvaležna, marveč predvsem nujna akcija, če samo bežno pomislimo na to, da je Slovenija ozemlje, ki je zlasti po zadnji vojni pod vplivom še hitrejšega tempa industrializacije, ozemlje, kjer z vsakim starejšim umrlim človekom kot živim virom podatkov o življenju v polpretekli dobi, in z vsakim kosom naših naprav in orodja tudi v odda jenejših krajih, ki z dneva v dan roma na ogenj, izgubljamo poslednjo priložnost za ustvaritev popolne slike tiste plati življenja, ki je prav predmet proučevanja agrarne etnografije. -p^^ji^^ Urbas Richard Weiss, Hauser und Landschaften der Schweiz. Mit 253 Zeichnun- gen und Karten von Hans Egli. Eugen Rentsch Verlag. Erlenbach-Ziirich und Stuttgart. 1959. Str. 368. DM 13. in 17.80. S pričujočo knjigo je glavni predstavnik raziskovanja ljudskega živ- ljenja v Švici, ziiriški profesor Richard Weiss, obogatil ne le švicarsko, marveč vso evropsko etnologijo ponovno z enim izmed temeljnih del. Takega značaja so z idejnega kot metodološkega vidika že vse dosedanje njegove knjige (poleg manjših razprav): Das Alpwesen Graubiindens. 1941, Volkskunde der Schweiz, 1946, Atlas der schweizerischen Volkskunde. Z vsemi temi deli je njegova knjiga o švicarskih stavbah in naseljih organsko zvezana, ker je iz njih vzrasla. V predgovoru opozarja avtor na to, da je njegov pogled usmerjen pred- vsem na stanje v dobi med 1600 in 1850, ko se je pričelo obdobje industrij- skega kmetijstva. V uvodu pa označuje dosedanje raziskovanje švicarskega stavbarstva, predvsem hiš, ki ni malo obsežno. Hunziker, ki je med leti 1900 do 1914 izdal v osmih zvezkih temeljno delo o hišah v Švici, je zastopal sedaj premagano etnično teorijo. Gladbach in Schwab sta vzela za osnovo kon- strukcijsko, Brockman-Jerosch, ki je napisal zadnje obsežno delo o pred- metu 1933. pa naravoslovno-razvojno zgodovinsko teorijo. R. Weiss dela po funkcionalistični-analitični metodi, ki želi podati realistično sliko pokrajinsko pogojenih hišnih oblik z razčlenitvijo kompleksnih »hišnih tipov« v njihove prvine. Posamezne sestavine hiš prehajajo namreč iz pokrajine v pokrajino in ne označujejo le nekega hišnega »tipa«. Po Meringerjevem in Schierovem vzgledu vodi avtorja primer kulturne morfologije v dinamični smeri prika- zovanja kulturnih gibanj. Pri študiju posameznih stavbnih prvin mu gre pretežno za njih soodvisnost, povezano z gospodarsko obliko, obliko naselja s poljskim sistemom, s klimo. Funkcionalistično gledanje pa vidi razen tega v ospredju tudi pomen hiše za človeka. In v tem smislu označuje avtor po- krajino — ki jo je že v naslovu povezal s stavbami — kot okolje, povezano s človeškim tipom, kakršen je živinorejski kmet, vinogradnik, poljedelec in pogojen v naravni pogojenosti ter prostorni enotnosti. Pisatelj je razdelil knjigo na šest obsežnih poglavij, ki jih pregledno drobi na manjše sestavke. V prvem poglavju obravnava gradbena gradiva in gradbene načine pregledno v evropskih območjih, nadrobno pa v Švici, kjer se stikata zidanje v kamnu južne Evrope in severne Evrope v lesu. Švica pozna enajst načinov gradnje v raznih oblikah in kombinacijah. 259 Knjižna poročila in ocene y drugem poglavju seznanja knjiga z različnim gradivom za kritino, označuje kot strešno hišo ono v osrednji pokrajini (ki se nadaljuje v srednji in severni Evropi), kot stensko pa ono v Alpah s položno streho (ki se na- daljuje v sredozemskem območju). Avtor zasleduje vse spremembe v načinu kritja stavb. Tako se je kritina iz skodel pričela umikati obenem z lesenimi zgradbami sredi minulega stoletja, zlasti pa v zadnjih desetletjih. Pomanj- kanje lesa je povzročilo uvajanje kamnitne strehe. Enako nadrobno raziskuje pisatelj različne oblike ostrešja. V srednjeevropskem območju mešanih listav- cev in poljedelstva s slamnato kritino je v rabi lemezno ostrešje s strmo streho; obrobne skandinavske in alpske dežele z iglavci ter živinorejo imajo za skodlasto kritino strešne trame. Te dve obliki sta v raznih švicarskih po- krajinah v rabi. Tudi oblika strehe je zelo različna, prav tako njena nag- njenost, ki se uveljavlja v vse bolj strmi obliki. V tretjem poglavju se ukvarja Weiss z ognjišči in pečmi, zlasti z vpra- šanjem krušne in sobne peči. — Četrto poglavje — »Stanovanje in hiša« — je posvečeno notranji ureditvi in razdelitvi prostorov, pri čemer poudarja avtor vselej njih namen, ki je izražen večkrat že v nazivu zanje (n. pr. »vvrohnen« iz korena s pomenom »biti zadovoljen«, torej »biti v zaupnosti«). Za avtorjeve vidike je značilno obravnavanje sprememb, ki jih je doživela in še doživlja kuhinja kot prostor za razne namene, v samo kuhalni prostor. Obširno in tudi za naš izraz »izba« važno govori o nastanku ter funkciji »Stube« — katere izvor iz lat. extufe zadnji čas osporavajo — nič manj kritično pa tudi o spremembi funkcije vseh drugih hišnih prostorov. Pri tem se ne pokaže pisatelj le dobrega poznavalca življenja v švicarskih vaseh, marveč tudi dobrega metodika, ki ume postaviti v sredo obravnavanja oblik in njih razvoja — človeka, ki te prostore ustvarja in uporablja. Posrečilo se mu je, uveljaviti celostni pogled na predmet, ki živi pred nami v vsej polnosti in nazornosti. Slikanju življenja v hišah pa je postavil Weiss ob stran sliko razvrstitve prostorov in njih tlorise, ki jih označuje kot »dividierende« v srednji pokra- jini ter v Juri, kjer delijo prostore v vodoravni smeri, ter »addierende« v Alpah, kjer postavljajo nadstropne zgradbe. V vzhodni Švici so tlorisi stano- vanj mnogo bolj različni in komplicirani kot v zahodni onstran reke Reuss, ki velja za kulturno mejo v vseh pogledih. Vzrok za to razliko je v gospo- darski in socialni revoluciji, ki sta jo povzročili v 17. in 18. stoletju domača, v 19. stoletju pa tovarniška industrija, zaradi česar so prezidavali stare kmečke hiše in so se njih gospodarski deli širili. Nasprotje med osrednjim in alpskim ozemljem je razen v tlorisu tudi v obsežnosti domov, s čimer se avtor obširneje ukvarja v petem poglavju »Hof und Boden«. Poudarja tesno enotnost med hišo in gospodarskimi poslopji, ljudmi ter živino. Današnje razmere pa zahtevajo majhno stanovanje in veliko gospodarsko poslopje. Pregledno po pokrajinah obravnava avtor enotne in večstavbne dvore glede na gospodarske pogoje ter njih vključitev v naravne ter gospodarske po- krajine: Jura, osrednja dežela, severna alpska cona, notranja alpinska, južna alpinska cona in tesinsko gričevje. V drugem delu tega najdaljšega poglavja nas seznanja pisatelj z gospo- darskimi poslopji, kar je za nas posebno važno. — Zadnje poglavje je po- svečeno vasi in pokrajini, s čimer vključuje ljudske stavbe v višje enote. Tudi to poglavje je z metodoloških vidikov polno pobud. Posebej obravnava razmerje med saminami in vasjo, vas in vaško skupnost, kmečka in nekmečka naselja, v zaključnih odstavkih pa pokrajino — pri čemer govori posebej o znakih sakralne, jezikovne in politične pokrajine — in razmerje človeka do pokrajine. V teh zadnjih odstavkih označuje — kakor podobno že v prejšnjih svojih delih — pastirje in poljedelce v Alpah, modernega kmeta osrednje Svice in zaključuje knjigo z mislimi o alpski krizi, o čemer je pisal Weiss nadrobneje že drugje. 260 Knjižna poročila in ocene Kakor je odlika Weissovega dela, da prikazuje švicarske hiše in ostale stavbe kot središče ljudskega življenja z vsemi njegovimi gospodarskimi, družbenimi in duhovnimi vprašanji kot celoto, tako odlikuje tudi to knjigo prijeten, plemenito poljuden slog, v katerega neprisiljeno vpleta tudi ljudske reke in stavke iz leposlovnih del in ki mu je vir v pisateljevi močni, predmet in ljudi ljubeči osebnosti. Sestavni del knjige so zelo posrečene in nazorne, večinoma drobne risbe ter karte, ki bistveno dopolnjujejo besedilo ter delajo tudi zunanjost knjige zelo prikupno. — Številne opombe in seznam literature nudijo zlasti stro- kovnjaku mnogo gradiva. Prepričani smo, da bo delo- Richarda Weissa mnogo pripomoglo k pospe- šejiemu raziskovanju ljudskega stavbarstva tudi pri nas in le želeti moramo, da bi dobili kmalu podobno knjigo tudi o slovenskih domovih. Nujno pa bi moral prebrati Weissovo delo vsak, kdor se ukvarja s katerimkoli pod- ročjem ljudske kulture. Vilko Novak Gerhard Heilfurth: Gliickauf! Geschichte, Bedeutung und Sozialkraft des Bergmannsgrusses. Verlag Gliickauf GMBH, Essen 1958. 22 DM. Znani raziskovalec kulturne in socialne zgodovine rudarjev in rudarstva, profesor etnografije in sociologije na univerzi v Giessenu, dr. G. Heilfurth, je za več razpravami iz rudarskega področja (posebej je omeniti njegovo obširno delo o bistvu, življenju in funkciji rudarske pesmi) obdelal rudarski pozdrav. Skušal ga je zajeti v njegovem zgodovinsko razvojnem in družbeno sestavnem odnosu. Pri tem se je oslanjal na obširno gradivo, nakopičeno ob dolgoletnem marljivem zbiranju, ki predočuje pravcati avtorjev etnografski arhiv za področje rudarstva. Osebna izkustva, terenski zapisi, viri literar- nega, arhivalnega in muzejskega značaja so omogočili to 224 strani obsegajoče izčrpno delo. Geografsko območje, ki ga je avtor pri tem zajel, obsega nemški jezikovni teritorij in obrobno- tudi tiste dežele, kjer je pod vlivom nemškega rudarstva v oblikovnem ali vsaj vsebinskem pomenu običajen nemški ru- darski pozdrav. Konec 17. stoletja ob dovršenem kulturnem konstituiranju rudarjev kot posebnega delavskega sloja, ob utrditvi zavesti te samosvojosti in občutku pripadnosti stanovski skupnosti, se je s splošno baročno nagnjenostjo do oblikovanja in reprezentativnosti pojavilo geslo »Gliickauf«. Razvito saško rudarstvo, podpirano po deželnem knezu in tako tesneje navezano na baročni deželni dvor, je bilo njegovo izhodišče. Rodila ga je oblikovna svojevrstnost rudarskega poklica in hranila življenjska resničnost, ki je bila povezana z njim. Avtor na osnovi obsežnega gradiva zasleduje njegov razvoj, njegovo razširjenost na posameznih področjih rudarskega življenja v raznih rudarskih središčih in skuša razvozlati njegovo vlogo in pomen v dobi skoraj tri sto letnega obstoja. Spremlja ga v njegovi osnovni in izhodiščni pojavitvi kot po- zdrav rudarske tovariške skupnosti v vsem pomenu njegove socialne moči. Ob tem beleži spremljajoče navade, ki se v posameznih odtenkih večkrat razvijajo v pokrajinsko oziroma krajevno posebnost, a vedno kot izraz, odsev in vezni element delovne in na to osnovo postavljene širše socialne skup- nosti. V posebnih poglavjih se avtor ustavlja ob geslu Gliickauf v pisemskih vzorcih baroka, ob njegovi važni vlogi v rudarski pesmi. Ta je po avtorjevem mnenju najlepši izraz kulturnega delovanja in ustvarjalne moči ter pravo ogledalo bistva rudarskega stanu. Pestra je slika funkcionalne vloge gesla v najrazličnejši praznični in vsakdanji rabi. Javlja se kot dekorativni element, kot organizirana tradicija in kot živ, celoto zaokrožujoč sestavni del. V tem ali onem pomenu so ga in ga še uporabljajo na proslavah, v govorih in na- pitnicah, na zabavah in ob osebnih praznikih, rojstnih dnevih, porokah, po- 261 Knjižna poročila in ocene grebih, v koraUh in pridigah, ob rudarskih praznikih in v novoletnih voščilih. Kot naslov in spoznavni znak, kot simbol pripadnosti k rudarskemu poklicu in življenju ga je najti na zastavah in spominskih znakih, na zgradbah in uporabnih predmetih od okrasnega orožja do pip. Imena rudnikov, krajev, ulic, rodbin, podjetij, gostiln, lekarn in kino dvoran pa imena raznih združb do naslovov časopisov, glasil, založb in romanov nosijo naziv Gltickauf. Razna rekla, številni sestavki v ljudskem, v rudarskih krajih nastalem izročilu se okoriščajo z njim. Z vso skrbjo je avtor zbral primere od — v tem pogledu zlasti značilne — bidermajerske poezije do modernih pesnikov in piscev. V poglavja so razvrščeni po posameznih področjih, nanizani primeri pre- teklih obdobij in današnje, zlasti v Porurju razširjene rabe. Z W. H. Riehlom si avtor v zaključnem poglavju zastavlja vprašanje o smiselnosti raziskave teh »majhnih stvari«. Nedvomno pravilen je njegov pritrdilni odgovor glede na pogoj, da se tako raziskavanje poveže s celotno sliko socialnega in kulturnega dogajanja v obravnavanem obdobju. To načelo je avtor vsaj v večini poglavij skušal slediti. Drugo je vprašanje, koliko se mu je pri tem sledenju socialno kulturnega pomena rudarskega pozdrava v izraznem in oblikovnem smislu uspelo približati. Pogoj za to bi bil, kakor pravi pisec na uvodnih straneh, v zastavljanju in reševanju vprašanja o »življenjski resničnosti«, sredi katere neki kulturni element nastane, živi ter se vsebinsko in oblikovno spreminja. Res je, da se v stopnii izrazne moči, v načinu tega izraza, v prostoru njegove razširjenosti »zrcalijo vsakokratni socialni in kulturni pogoji«. Vendar pa je ta odsev rnorda prav zaradi she- matske razdelitve snovi po pojavnih področjih in s tem razbite razvojne slike vse preveč medel, in nam je lahko samo žal, da ni ob obilici gradiva, s katerim avtor razpolaga, skušal vsaj karakterističnejše točke v razvoju rudar- stva na obravnavanem območju osvetliti tudi s socialne, in seveda tudi ekonomske strani. Tako bi ta obojestranska osvetlitev koristila bralcu, ko- ristila pa bi nedvomno tudi piscu, ker bi mu omogočila trdnejše in globlje utemeljevanje snovi, ki jo obravnava. Toda tudi taka kot je, nudi knjiga širok vpogled v etnografski pomen rudarstvene problematike in je lahko koristna spodbuda za načetje podobne obdelave tudi pri nas. Slavko Kremenšek Oskar Moser, Von Tanzburschen und Tanzschafiern. Einige Beitrage zur Geschichte der Tanzsitten und des Volkstanzes in Kârnten. Von--. Sonder- druck aus Kârntner Museumsschriften XIX, Tanz und Brauch. Klagenfurt 1959, 137—172. Uvodoma avtor obsežno prikazuje problematiko, o kateri razpravlja. Pri tem se objektivno zadržuje pri raznih slovenskih koroških ljudskih običajih. Prav nadrobno obravnava Žegen pri Zilji in navaja tudi ustrezno slovensko literaturo (U. Jarnik, M. Ma jar Ziljski, B. Orel, F. Marolt idr.). Pravilno navaja, da pomeni »Zeche« isto kot ziljanska »Konta« (prim. ital. »conto«!). Važen doprinos pomeni obravnavanje ohranjenih ziljanskih običajev v zvezi z nekdanjim žamerstvom (windische Sâumer). Nadaljnja poglavja obravna- vajo: 1. Prepovedi in omejitve plesanja, 2. Plesni termini in prostori za plesanje in 3. Plesni mojstri in starejši plesni običaji. Pri tem se opira tudi na gradivo iz teže pristopnih virov, kot so deželni arhiv, arhiv deželne vlade, protokoli deželnega in državnega sodišča in sveta v Celovcu. Iz njih navaja mnogo nadrobnosti o raznih navadah pri plesih in plesnih običajih za sta- rejšo dobo, iz katere imamo tako pičla poročila o plesanju. S tem je prispeval važen doprinos etnologiji, kar bo v veliki meri moglo koristiti tudi naši znanosti o ljudski kulturi. Radoslav Hrovatin 262 Knjižna poročila in ocene Anton Dorrer, Tiroler Umgangsspiele. Ordnungen und Sprechtexte der Bozner Fronleichnamsspiele und verwandter Figuralprozessionen vom Aus- gang des Mittelalters bis zum Abstieg des Aufgeklarten Absolutisnius. Inns- bruck 1937. Str. 568 in 40 slikovnih prilog na umet. papirju ter 1 zemljevid. (= Schlern-Schriften 160.) Knjiga je v mnogih pogledih obračun življenjskega dela priletnega avtorja, ki je danes najuglednejši raziskovalec tirolskega ljudskega gleda- lišča v najširšem pomenu besede. Podrobno poznavanje arhivalnih virov in ogromne literature pa srečna prizadetost sta omogočila nastanek te izredno pomembne knjige. Tudi našemu raziskovalcu domačih baročnih procesij in obhodov se namreč ob branju izčrpnih uvodov v posamezne razdelke odpirajo koristni vidiki. Avtor s suverenim znanjem upošteva mitološke ostatine, reli- giozne, sociološke in psihološke činitelje, ki so sodelovali pri vzniku in živ- ljenju obhodov raznih vrst. Za raziskovalca je nadvse zanimiv vpogled v njihovo nastajanje, v »delavnico« tistih, ki so oblikovali njihovo zunanjo podobo, njihova besedila in vse, kar k njim spada. Posebno vrednost imajo ponatisnjena besedila procesijskih redov in dramatskih tekstov, ki so jih — podobno kakor pri nas — izvajali med procesijami. Pred nami se vrstijo srednjeveška in baročna telovska procesija iz Bozna, ki je sporočena v raznih in različnih starih variantah ter spada med najbogatejše, kar jih poznamo, različne druge procesije in sprevodna slavja (iz Bozna, Innsbrucka, Lienza in od drugod), svetokriška procesija in procesija sv. Kandida iz Innichena, dve marijanski procesiji iz Merana in Landecka. Zaradi naših pasijonskih procesij iz baročne dobe je posebno zanimiv razdelek o spokornih procesijah; tu spoznamo bratovščinske sprevode te vrste iz Bozna, Halla, Klausna, Schwaza, Kufsteina, Rattenberga, Kitzbtihla in Silliana, Merana in Brixna. Kdor koli se bo pri nas še kdaj ukvarjal — bodisi kot gledališki zgodovinar, bodisi kot etnograf — z zgodovino naših baročnih figuralnih procesij, ne bo smel mimo tega razdelka z njegovim bogatim gradivom in številno uporabljeno literaturo. Niko Kuret Jahrbuch des Osterreichischen Volksliedwerkes, Bd. 7, Wien 1958. Str. 122. S60.— Sedmi letnik centralnega avstrijskega zbornika za ljudsko pesem in ljudsko glasbo prinaša kot običajno razprave ter članke z novim gradivom s tega področja. Med razpravami, ki so po številu zastopane skromneje kot v prejšnjih letnikih, obravnava Leopold Schmid pod naslovom »Staro- nemška družabna pesem na neki dunajski sliki iz leta 1524« pesem, ki je razvidna iz odprte pesmarice v rokah mladega portretiranega moža. Iz za- četnih besedi, reproduciranih na sliki, identificira avtor ljubezensko pesem, ki je med najpogosteje dokumentiranimi v prvi polovici 16. stoletja. Do- mneva, da gre tu za pesmarico Arndt-a von Aicha iz leta 1519, bi se dala točno kontrolirati, če bi avtor poleg besedila upošteval tudi melodijo, saj sta njeni prvi dve frazi iz slike dosti jasno razvidni. — Važen donosek je pri- speval Walter Deutsch»0 izkušnjah pri ureditvi melodičnega registra«. Po sistemu prof. Karla Kliera iz leta 1956 so sedaj registrirane in urejene melodije v zbirki gradiščanskeera (Burgenland) pokrajinskega arhiva in del gradiva v arhivu za Dunaj in Nižjo Avstrijo. Po tem sistemu se na kartotekah izpišejo v notah prvi štirje takti pesmi; stopnje skale na poudarjenih dobah teh taktov se označijo z arabskimi številkami in tvorijo štirištevilčno karak- teristiko, ki se kot taka posebej označi na karti, n.pr. 3211, 5532, 1652. Na karti se naznačijo še taktna struktura po melodičnih frazah, splošna oznaka vrste pesmi (n. pr. ljubezenska, romarska), obseg melodije, končni ton in tonalna vrsta (dur, mol. pentatonika itd). Pripombe avtorja iz izkušenj pri delu se nanašajo na izbiro poudarjenih tonov v posameznih vrstah taktov, predvsem na razlikovanje in '/s takta, ter na oznako melodičnih zadržkov 263 Knjižna poročila in ocene na poudarjenih dobah taktov. Ker je problem leksikografiranja melodij za primerjalni študij silno važen, obenem pa prav toliko težaven in zato v med- narodnem merilu še ne enotno rešen, naj mi bo na podlagi izkušenj v Glas- beno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani, ki je ta problem rešil po svoje (in zdi se mi, bolje od pravkar omenjenega) dovoljeno nekaj kratkih pripomb o avstrijskem sistemu. Če naj štirištevilčna karakteristika reprezentira ogrodje melodične linije prve faze, ne bi smelo biti za oznako vseeno, ali nastopa n. pr. peta stopnja v melodiji kot kvinta nad osnovnim tonom ali kot kvarta pod njim. Avstrijski sistem presenetljivo tega ne loči; zanj je 7 splošno vodilni ton ne glede na njegovo relativno lego, osnovni ton v zgornji oktavi je zanj prav tako označen z 1 in ne z 8. Dalje v tem sistemu nista upoštevani niti metrično-ritmična struktura, niti harmonska struktura pesmi, ki se zdi prav pri melodijah alpskega področja zelo izrazita. Končno bi se zdela oznaka melodične arhitektonske oblike (n. pr. ABB, AABC) najmanj prav toliko važna kot obseg melodije. — Raimund Zoder je prispeval »Male donoske k proučevanju ljudske glasbe«, ki se nanašajo predvsem na plese (Der Butschar, Furlana, Das preussische Exerzitium) in na pesem (Schewe-Jodler). — Hans Commenda obravnava pod naslovom »Postiljon in njegov rog« staro avstrijsko odredbo iz leta 1844 o trobljenju poštnih signalov in navaja pri- mere ljudskih pesmi, ki so prevzele melodijo teh signalov. S prispevki novega gradiva pesmi sodelujejo v zborniku: rajni Kari Liebleitner (pesmi iz Vorarlberga), Kari M. Klier (zapisi tečajnikov v letu 1937), Josef Bit s che (pripovedne pesmi iz Bregenzerwald), Marga- rete B i s c h o f f (pesmi v ljudski igri o sv. Katarini na bavarsko-tirolski meji) in drugi. Za nas posebno zanimiv je obširen članek Jakoba Dobrovicha »O novoletnih običajih in pesmih pri gradiščanskih Hrvatih« z zapisi melodij in hrvatskimi teksti pesmi, ki so jim dodani nemški prevodi. — Zapise plesnih melodij iz Ultentala v Južni Tirolski objavlja R. Corazza. Uvodni članek dr. Karla L i e b 1 e i t n e r j a je posvečen ob 100-letnici rojstva spominu nje- govega očeta, ki je bil med najbolj neutrudnimi zapisovalci ljudske pesmi (4482 zapisov, od tega polovica iz Koroške). Med stalnimi letnimi poročili pokrajinskih odborov oziroma arhivov je posebno zanimivo poročilo prof. Kliera o nalogah in dvoletnem delu central- nega arhiva na Dunaju, ki je bil ustanovljen leta 1935. Med bodoče naloge te ustanove se zdi, da bo spadala tudi sistematična klasifikacija pesmi po tekstni strani. Pomanjkanje take klasifikacije je občutno že iz zgoraj ome- njenih prispevkov novega gradiva, v katerih se vsak avtor trudi podati bolj ali manj izčrpen pregled variant iste pesmi v drugih zbirkah. — Maria Kundegraber nadaljuje bibliografijo avstrijskih del s področja ljudske jesmi in plesa, objavljenih v letu 1957; prof. Leopold Schmid pa podaja jibliografski pregled takih del iz povojnih let v državah naslednicah bivše Avstro-Ogrske in se pri tem omejuje na dela, ki so zastopana v knjižnici Etnografskega muzeja na Dunaju. Seveda avtor sam naglasa, da je pregled zelo nepopoln (Slovenija n. pr. v njem obsega 6 številk) in zato prosi vse ustanove za zamenjavo takih del z Etnografskim muzejem na Dunaju, ker Oester. Volksliedwerk nima še svoje centralne knjižnice. — Zbornik zaklju- čujejo poleg osmrtnic recenzije novih avstrijskih in nemških del. Valens Vodušek Ehe sie verklingen... Alte deutsche Volksweisen vom Bohmerwald bis zu Wolga. Gesammelt, herausgegeben und eingeleitet von Johannes Kiinzig. Verlag Herder Freiburg 1958, str. 80-f 24 celostranskih slikovnih prilog + 4 gramofonske plošče. Vsak, ki je kdaj bolj natanko prisluhnil petju ljudskih pesmi, je moral spoznati, da je zapis melodije z našo notno pisavo vsaj tako daleč od ob- jektivne resničnosti, kakor je zapis besedila od živega govora. Čeprav so se 264 Knjižna poročila in ocene zapisovalci še tako trudili in z dodatnimi znaki poskušali zapis približati izvirniku, vselej je še kaj ostalo, kar se ne dâ zapisati ali opisati. Težko pa je lailo tudi preverjanje zapisov, zlasti če pevca ni bilo pri roki. Šele moderne aparature za zvočno snemanje so omogočile nastanek zbirk ljudskih pesmi, ki niso samo bolj ali manj natančen odsev ljudskega muziciranja, ampak njegova živa podoba. Seveda se notnih zapisov v študijske namene kljub temu ne moremo povsem izogniti, le da je zapis po posnetku neprimerno bolj zanesljiv kot pa neposreden zapis po petju, ker omogoča večkratno poslu- šanje istega primera in nenehno primerjanje zapisa z izvirnikom. Spoznanje, da more samo zvočni posnetek posredovati resničen prikaz ljudskih napevov, je rodilo zamisel, naj bi tiskane izdaje pesmi vsaj deloma nadomestili z gra- mofonskimi ploščami. Tako nekako razlaga prof. Kiinzig v predgovoru svoje knjige nastanek zbirke, ki je pred kratkim izšla. Kolikor mi je znano, je to prvi tak primer med Nemci, za nas pa ni več novost, odkar je leta 1956 izdal prerano umrli prof. N. Karabajič pet plošč istrskih napevov kot prilogo svojim zapisom, objavljenim v posebni knjižici. Vendar je Kunzigova zbirka priročnejša od Karabajičeve: plošče malega formata (mikrorez!) so z ovitkom privezane k trdim platnicam knjige, ki vsebuje besedila pesmi in pojasnila. Knjižni del Kiinzigove zbirke se začne s seznamom pesmi po posameznih ploščah (str. 6. si). Iz njega izvemo, da vsebuje 1. plošča ljubezenske in dru- žabne pesmi, 2. duhovne (božične, pasijon in legende), 3. pripovedne, 4. jod- larje, šaljive in plesne. Vsakemu naslovu je pripisano okrožje, od koder je pevec oziroma godec doma. Kakor priča že podnaslov knjige, obsega zbirka primere iz nekdanjih nemških jezikovnih otokov na Balkanu, v srednji Evropi in v Rusiji. Vsakemu posebej je odmerjeno posebno poglavje, ki naj poslušalcu plošč približa okolje, v katerem so napevi živeli, preden je vojna pregnala njih nosilce v prvotno domovino. Posnetki so vsi iz zadnjih let, odkar deluje v Freibrgu i/Br. Zentralinstitut fiir ostdeutsche Volkskunde pod vodstvom prof. Kiinziga. Uvodoma se avtor z nekaj stavki dotakne položaja nemške ljudske pesmi v sedanjem času. Ugotavlja, da z naraščajočo tehnizacijo ter zaradi sle po novotarijah, sodobne ihte in beganja izginjajo zadnje oaze občestvenosti, ki je omogočala neoviran razvoj ljudske kulture. Nemajhen delež pri propa- danju ljudskega petja da ima radio: pevci priznavajo, da je v tistih družinah, kjer poslušajo radijske oddaje, petje utihnilo. — Mimogrede naj omenim, da pri nas radio nima povsem takega učinka: vneti pevci kljub radiu ne opu- ščajo svojih pesmi, pač pa večajo svoj repertoar z napevi, ki jih posreduje zvočnik; posledica bo kajpak izenačenje folklornih območij. — Ce želimo kljub vsemu ohraniti stik širokega občinstva z vrednotami rodnega izročila — avtor misli, da je tudi to ena od nalog narodopisja — potem moramo upo- rabiti edino sredstvo, s katerim se dâ posredovati pristna ljudska pesem, namreč zvočni posnetek. Ne učena razprava ne pesmarica ali narodopisna zbirka niti umetnost šolanega pevca ali ubranega zbora ne morejo v človeku vzbuditi tako močnega doživetja ljudske pesmi, kakor zmore to dober po- snetek. Nemara se je prof. Kiinzig tudi iz tega razloga odločil izdati zbirko na ploščah in ne v notnih zapisih. Izbiro primerov pa mu je narekovalo spo- znanje, da se je zaradi posebnih razmer staro izročilo bolje ohranilo v odročnih jezikovnih otokih kakor v matični deželi. Bivša nemška naselja v Češkem lesu so zastopana s štirimi plesnimi napevi (4. plošča), najbrž zato, ker godčevske skupine s tega področja tudi v izpremenjenih okoliščinah niso izgubile slovesa. Pred vojno so godci igrali na pihala, v rabi pa je bil tudi domač trio dude-gosli-klarinet. Eden njihovih znanih plesov se je imenoval »roja« (raj!). Glede pevske tradicije omenja avtor, da so na plesišču ali v družbi fantje tekmovali z dekleti v improvi- ziranju šaljivih »schnadaliiipfel«, podobno kot pojo naši Gorenjci štirivrstič- nice v štajerišu. Na slovenske razmere spominja tudi navada, da so romarje 265 Knjižna poročila in ocene na bližnja in daljna božja pota spremljali ugledni pevci, ki so imeli pri- bližno tako vlogo kakor naši romarski vojvode. Posebnost jihlavskega območja na Češkem (Jililava-Iglau) so bili go- dalni kvarteti domačih godcev, ki so si instrumente naredili sami. Zato so razen ene duhovne pesmi (2. plošča) sprejeti v zbirko iz teh krajev samo plesni napevi (4. plošča). Med običaji velja omeniti »šranganje« nevestine bale in povasno petje fantovske druščine, ker spominja na slovensko. K tako imenovanim Podonavskim Švabom spadajo prebivalci dveh ve- likih ravninskih vasi v zahodni okolici Budimpešte, območja »Svabske Tur- čije« (= Baranja), Banata in Bačke ter sathmarskega okrožja, ki leži pod Karpati ob zgornjem toku Tise. Pri opisovanju običajev v zvezi s petjem in plesom navaja avtor kot posebnost, da se repertoar pevcev enake starosti in iz iste vasi lahko znatno razlikuje, če je kdo bolj veseljaške narave in rad poje v družbi ali pa če je petje stvar družinske tradicije. Tudi pri nas na Slovenskem smo opazili isto: o repertoarju pevca odloča v veliki meri njegov temperament, značaj in pa razmerje domače družine do petja. Fol- kloro Podonavskih Švabov zastopajo v zbirki ljubezenske, družabne, božične, pripovedne in šaljive pesmi, tako, da je to območje po številu posnetkov najmočnejše. Za območje Deutsch-Mokra pod Karpati na Slovaškem je bilo najl>olj značilno planšarstvo. Ob zaključku paše je bila v navadi posebna svečanost s plesom (prim. bohinjski »kravji bal«). Fantje iz teh krajev so znali odlično jodlati in so jodlanje uporabljali pri drvarjenju namesto običajnih signalnih klicev, kakršne poznajo n. pr. tudi naši Savinjčani iz zgornje doline. Eden takih jodlarjev je z dvema drugima primeroma posnet na 4. plošči. Jezikovni otok v dolini reke Poprad pod Visokimi Tatrami se je imenoval Zirps in je bil znan po rudarstvu. Avtor trdi, da so na tamkajšnje božične igre zelo vplivali slovaški običaji, medtem ko se je v pesmih ohranilo še marsikaj avtohotnega. V zbirko je sprejeta ena božična pesem (2. plošča). Tudi Kočevsko je zastopano z eno samo pesmijo, posnetkom znane balade »Die Meererin«, ki jo je v zvezi s slovensko »Lepo Vido« obdelal Fr. Marolt v študiji »Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi« (Kočevski zbornik 1939). V opisu dežele in običajev je avtor bolj redkobeseden kot sicer, poudarja predvsem starinski značaj kočevske govoTice in omenja kresni običaj metanja gorečih ploščic, ki ga poznamo tudi pri nas na Koroškem in deloma v zgornji soški in savski dolini (šibe-šajbe). Sedmograško, ki je eden najstarejših nemških jezikovnih otokov in se po pripovedovanju avtorja odlikuje po lepi noši in zanimivih svatbenih obi- čajih, je za zbirko prispevalo šaljivo pesem (4. plošča). Tz Dobrudže je objavljena le legenda o sv. Odiliji (2. plošča), od običajev pa so omenjeni koledniki in povasno petje fantov ob nedeljah popoldne. Spričo skromnega etnografskega gradiva je opis kolonizacije in poznejše usode jezikovnega otoka skoraj preobširen. Prav tako zavzema zgodovina nemških naselij ob Volgi sorazmerno preveč prostora. Izmed običajev so namreč pregledno podani samo svatbeni, medtem ko so družabne prireditve s petjem po kmečkih hišah in novoletno koledovanje otrok omenjeni z nekaj besedami. Za nas je primerjalno važen podatek, da vabi na svatbo poseben vabovec z okrašeno palico, podoben štajersko-prekmurskemu pozavčinu. Čeprav piše avtor, da se na svatbi veliko poje, ni v zbirko uvrstil nobene svatovske pesmi, pač pa dve ljubezenski, eno božično in eno legendarno. Sklepna beseda je namenjena spominom na srečanje s pevci z jezikovnih otokov pred drugo svetovno vojno in po njej. Zlasti toplo piše o štirih ženicah izrednega spomina, ki so mu z neutrudnim petjem obogatile arhiv za nekaj sto primerov. V prilogi so objavljene tudi njih slike. Ker je avtor želel na štirih ploščah posneti čimveč primerov, je moral daljše pesmi krajšati. Da bi pa zbirka kljub temu ne bila okrnjena, navaja 266 Knjižna poročila in ocene celotna besedila in vse potrebne opombe v knjižnem delu. Škoda, da ni dodal še transkripcij melodij, saj bi s tem delo nedvomno veliko pridobilo. Kljub pomislekom glede tehnične popolnosti notnega zapisa, se mu namreč pri študijskem delu vendar ne moremo odreči. Zbirka pa gotovo ni namenjena samo ljubiteljem. Zdi se, da se je avtor tega zavedal, ker je neposredno za pesemskimi besedili objavil muzikološki komentar izpod peresa dr. Walter ja Salmena (str. 77—80). V njem dr. Salmen opozarja bralca oziroma poslušalca plošč na melodične, ritmične in oblikovne značilnosti posameznih primerov, na način petja, ubiranja glasov pri večglasnem petju ali instrumentalnem muziciranju, poudarja nenehno variiranje melodij pri enem samem pevcu in v isti pesmi ter poskuša nekatere pojave stilno razvojno opredeliti. Knjigo zaključuje vrsta odličnih fotografij pevcev, godcev ter narodo- pisno važnih prizorov iz življenja in dela v zbirki zajetih območij. Zmaga Kumer Lorenc Antoni, Folklori muzikuer shqiptar. Bleni I pare (Šiptarska mu- zična folklora. I. zvezek). Shtëpija botuese »Milladin Popoviq«. Prishtinë 1956. XVI + 108 str. Prizadevanjem vseh jugoslovanskih folkloristov, da bi nam ohranili ozi- roma svetu odkrili neizčrpno izrazno bogastvo našega ljudstva, se je pridružil tudi A. Lorenc z izdajo šiptarskih pesmi v tekstih in melodijah. Objavljenih 105 pesmi je izdajatelj izbral iz svoje zbirke, ki jo je dopolnjeval v razdobju 30 let v Skopju, Uroševcu, Prizrenu in v okolici Dako- vice do leta 1951. Pesmi so razvrščene na osnovi muzične metrike, ker izdajatelj meni, da je to osnovna karakteristika tega gradiva. Tako je razvrščenih najprej 93 izometričnih melodij, izmed katerih jih je največ y dvo- in sedmerodelnem taktu, dalje je nekaj melodij v ''/s-, "/a-, "/s- in "/s-skem taktu, najmanj pa jih je v tro- in peterodelnem taktu. Nato sledi 12 heterometričnih melodij, v katerih so razne kombinacije prej omenjenih metričnih skupin. Vsaki melo- diji je dodana analiza po finski metodi s tonoredom, ambitom. kadencami in formalno strukturo melodije. Na osnovi teh analiz so na začetku publikacije izdelane razne statistične tabele za metriko, tonus, formo melodije in ambitus. Ob koncu je dodan še abecedni register tekstov. Uvodoma pravi izdajatelj, da je šiptarska muzika zelo stara. Po skla- datelju Josipu Slavonskem, ki mu je obravnavana zbirka posvečena, povzema, da je šiptarska muzika podobna dravidskim pesmim Južne Indije. Kot razni instrumenti (čitelija, veliki def) so tudi razni tonoredi sorodni muziki starih Grkov. Prav tako so zaznavne razne orientalske prvine. Poudariti je treba, da mnoge izmed teh objavljenih melodij pripadajo tako imenovanemu kvintnemu tonusu ali tonoredom s finalnim koncem na II. stopnji, kar je tako značilno za mnoge jugoslovanske melodije. Zato je razumljivo, da je v zbirki več variant melodij, ki jih že poznamo iz izdaj M. Vasiljeviča, Z. Firfova idr. Zlasti značilna je melodija št. 29 (M' at' an' detit...), v kateri bi bilo mogoče peti istočasno 4—7. in 8.—U. takt v dvo- glasju z zaključkom v kvintnem sozvočju. Objavljene pesmi kažejo torej mnogo muzikalnih značilnosti, ki so že znane s sosednjih srbskih, makedonskih, črnogorskih in bosanskih območij. Iz tega je mogoče sklepati, da šiptarska manjšina ne živi kot tuj element med jugoslovanskimi narodi, temveč ustvarja z njimi v pozitivnem delovnem sožitju pogosto zelo soroden muzikalni izraz. Radoslav Hrovatin Folk Songs of Europe edited by Maud Karpeles for the International Folk Music Council (International Folk Song Anthologies). Prepared under the auspices of the International Music Council with the assistance of the United 267 Knjižna poročila in ocene Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation (UNESCO). Novello and Company Limited, 160 Wardour Street, London, W. 1. First published 1956. XXIV + 268 str. Raznim dosedanjim poskusom antologij ljudskih pesmi, ki bi zajele vse dežele nekega kontinenta ali celo vso Zemljo, se pridružuje tudi zbirka, nastala v okviru Mednarodnega sveta za glasbeno folkloro. Prednost zbirke je v tem, da so gradivo skoraj za vse dežele razen ne- katerih pokrajin v vzhodni Evropi prispevali sodelavci z ustreznih območij, med katerimi je mnogo znanih imen. V zbirki je 183 pesmi v originalnih melodijah in tekstih in v pogosto zelo prostih angleških prevodih. Zastopane so naslednje dežele: Albanija, Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češkoslovaška, Danska, Estonska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Island, Ita- lija, Latvija, Litva, Madžarska, otok Man, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, SSSR, Škotska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Vales in Jugoslavija. Med njimi so tudi pesmi manjšin: Farerci, Švedi na Finskem, Lužiški Srbi, Katalonci, Bretonci, Baski, Korzičani, Fur- iant idr. Jugoslavijo zastopajo 3 pesmi iz Makedonije, 2 iz Srbije, 2 iz Bosne in Hercegovine, 3 iz Hrvatske in 2 iz Slovenije: »Po pol pa fantou gré dwâ- najst...« (zap. Fr. Marolta) in »Ko so fantje proti vasi šli...« (zap. R. Hro- vatina). Zbirka obsega veliko raznovrstnega in zanimivega gradiva. Škoda je le, da so vse pesmi podane le enoglasno razen avstrijskih. Tako more nastati napačno mnenje, da v Evropi samo avstrijsko ljudstvo poje večglasno, in to le dvoglasno, povečini v paralelnih tercah in sekstah. Dejansko pa pojo v Avstriji tudi tro-, četvero- in celo peteroglasno. Različne in še bolj intere- santne vrste večglasij pa izvaja ljudstvo v Jugoslavijj, na Ruskem, pa tudi ponekod drugod. Tako je bila zamujena ugodna priložnost za objavo razno- vrstnih večglasnih oblik, ki so bile na razpolago. Za hitrejšo uporabo in preglednost je urednica Maud Karpeles napisala poleg uvoda tudi abecedni indeks angleških tekstov, virov pesmi, indeks držav ter sezname sodelavcev, prevajalcev in lastnikov avtorskih pravic. Radoslav Hrovatin Erîxon Sigurd, Technik und Gemeinschaftsbildung in schvvedischem Tra- dilionsmilieu. Stockholm 1957. &>. 224 str. Družba za švedsko narodopisje (Samfundet for svensk folklivsforskning) je izdala v počastitev petinsedemdesetletnice svojega predsednika Sv. Pâhl- sona zbirko razprav, ki jih je spisal v letih 1932 do 1956 družbeni tajnik in vodja znanstvenih raziskovanj S. Erixon. Sest razprav obravnava pojave zlasti pretekle ljudske kulture, ki so se izoblikovali v podobah švedskih življenjskih skupnosti, tako da do velike mere odsevajo sestav materialne, socialne in duhovne kmečke in obrtniške kulture: življenjska skupnost kmečke vasi, stavbno oblikovanje lesa, severna švedska naselja, ki so bila sezonska središča širših, redko naseljenih ob- močij, srednješvedska organizacija čolnarskih skupnosti, železarska vas kot istočasno naselje železarjev in kmetov in uvod v zgodovino ključavnic. Kom- pleksnemu značaju obravnavanih kulturnih pojavov ustreza pestro nadrobno gradivo, iz katerega oblikuje pisatelj posamezni kulturni pojav, da sestavlja vsak zase pisan mozaik, ki je s svojim metodičnim prijemom enoten, v izvedbi dognan in sklepih določno jasen, tako da je posamezna razprava branje za vsakogar, za kar jo še posebej usposabljajo številne in dobro pre- gledne priloge. Življenje švedske vasi zasleduje Erixon iz preteklosti z zgodovinsko urbanistično zakonodajo, načini gospodarstva in tem ustrezno razdelitvijo 268 Knjižna poročila in ocene zemlje; stavbno tehniko lesa s stavbarsko vlogo, zlasti listavcev in iglavcev in pa z arheološkimi najdbami, posebno iz severne Evrope, s čimer ugotavlja dvoje stavbarskih mejnikov v lesnem stavbarstvu: prvega v železni dobi z dvoranskimi in drugega v 10. stoletju, ko dotedanje večje dvoranske hiše nadomestijo manjše; zatem ugotavlja v stavbarskem razvoju srednjega veka tudi pri lesu očitne vplive cerkve. Ža preteklost, zlasti za nastanek tudi naših mestnih naselij bo mogla biti spodbudna razprava o občasnih bivališčih, ki so rabila udeležencem cerkvenih opravil, sejmov, sodnih zborov ali plačnikom dajatev, za razumevanje vikinških pohodov pa razprava o čolnarskih skup- nostih. Na naša zgodnja rudarska in kovaška naselja spominja razprava . o nekdanji železarski vasi, ki je v drugi polovici 19. stoletja utonila v indu- strializaciji. Zlasti muzejcem pa bo koristna zgodovina ključavnic, ki jih Erixon razlaga iz širokega razvida ustreznih spomenikov od starega Egipta in mediteranske antike do osnovnih pojavov v severni Evropi in Švedski. Odlika Erixonovih razprav je avtorjeva široka razgledanost in vsestransko ter nadrobno gradivo, ki ponazarja vsak kulturni pojav življenjsko, da ga tako obvaruje pred abstraktnostjo, ki je navadno istovetna s tipizacijo in pogosto tudi s samo stilno opredelitvijo. Franjo Baš Lehrbuch der Völkerkunde. Unter Mitwirkung von Fachgenossen in drit- ter, umgearbeiteter Auflage herausgegeben von Leonhard Adam und Her- mann Trimborn. 1958. Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. Str. 303. Vrsta učbenikov in priročnikov etnološke sistematike v nemščini nima dolge tradicije. Ako prezremo starejše, kot so Schurtzov idr., se ta začenja z Maxa Schmidta Völkerkunde (1924) in istega leta z Wilhelma Schmidta ter Wilhelma Koppersa Völker und Kulturen. Leta 1937 pa je izšla 1. izdaja tu obravnavanega učbenika Lehrbuch der Völkerkunde (pri isti založbi) na 446 straneh. Kot izdajatelj je bil označen Konrad Theodor Preuss. Urednik druge, delno predelane izdaje leta 1939 je bil Richard Thurnwald (z enakim številom strani). Tretjo izdajo pa sta uredila Leonhard Adam, ki je za- snoval že prvo, toda zaradi tedanjih političnih razmer v Nemčiji »ni smel javno nastopiti kot izdajatelj« (predgovor III), in Hermann Trimborn. V uvodni besedi označujeta knjigo kot učbenik na nemških visokih šolah, ki naj prikaže bistvo etnologije in njenih področij, razlago njih problemov ter kritično obravnavanje njenih metod. V zvezi s tem pravita izdajatelja, da so spričo sodobnega stanja etnologije razlike v pojmovanju njenih metod neogibne, zato sodelujejo v tej knjigi raziskovalci raznih smeri, vendar v okviru neke enotne koncepcije. O nalogah in metodah etnologije razpravlja zelo jasno v uvodni razpravi H. Trimborn (v prvih izdajah je to opravil W. Mühlmann dokaj motno, v slogu svoje Methode der Völkerkunde). Ko poudarja, da je etnologija iz- kustvena znanost o človeku kot kulturnem bitju, izjavlja, da dosedanja, iz zgodovinskega razvoja te znanosti nastala omejitev na nepismene narode izven zahodnih in orientalnih »visokih kultur« ni temeljna ali načelna. V tem smislu zavrača bistveno razlikovanje glede na obliko kulture pri »primitivnih, naravnih« ljudstvih ter »civiliziranih« narodih. Zaradi tega se bo etnologija razvila v »splošno vedo o zgodovini kulture« (prim. Birket-Smith, Geschichte der Kultur. Eine allgemeine Ethnologie). Ko razpravlja o kulturo oblikujočih silah: geografskem okolju, rasnih razlikah, tradiciji, izumiteljskih uspehih človeštva itd., preide na problem zgodovinskega razvoja kulture in njenega razmerja do današnjih različnih kulturnih oblik, kar je eden glavnih vzrokov za različno gledanje na osnovne probleme etnologije. K temu vprašanju se T. nadrobno vrača v sledečem poglavju o smereh in metodah v etnologiji. Potem ko je označil odnos etnologije do prazgodo- vine, opozarja v zvezi z zgodovinsko usmerjenostjo etnologije, da le-ta »le ni historična znanost v ožjem smislu, ki ji gre za zgodovinski potek, kulturne 269 Knjižna poročila in ocene vezi, izposojanja, preplastovanja. Poleg tega zgodovinskega vidika želi etno- logija raziskati tudi součinkovanje različnih vrednotnih območij, n. pr. reli- gije in gospodarstva, gospodarstva in družbe itd.« (7). — V drugem poglavju podaja T. pregled sodobnega stanja etnoloških raziskav v okviru raznih metod in smeri, teorij. Pri tem ga vodi tisto široko umevanje, ki ga izraža po njem citirano mnenje J. Haekela: »Kulturna zgodovina človeka je preveč komplicirana, da bi jo bilo moč dojeti s poenostavljajočimi shemami« (15). Posebno obširno ter kritično se pomudi pri obravnavanju kulturnozgodovinske metode in njenega razvoja. Dokaj pozornosti posveča tudi raznim oblikam funkcionalistične smeri in priznava vsem smerem njihove pridobitve v prid celotnega pogleda na etnološke probleme. Spisu sledita dve strani biblio- grafije v drobnem tisku z najvažnejšimi teoretičnimi deli o obravnavanih vprašanjih. Tak seznam, ki orientira do najnovejših del, je dodan vsem spisom v knjigi. Zaradi pomembnosti tega teoretičnega uvoda obširneje poročamo o njem, medtem ko moTcmo na naslednjih enajst spisov o posameznih območjih kulture izvenevropskih ljudstev le opozoTiti. Uvodnik dopolnjuje — kot novost te izdaje — L. Adama in F. J. Miche kratki spis o naravoslovnih metodah v etnologiji. Seznanja na kratko z dendrokronologijo, radiokarbon- skim datiranjem ter z raziskavanjem krvnih skupin. V naslednjem »siste- matičnem delu«, kakor so ga v prvih izdajah še označevali, si sledijo^ spisi v istem redu kot v prejšnjih izdajah, pač pa so v zadnji knjigi nastopili nekateri novi avtorji. Religijo obravnava sedaj najmlajši teoretik »dunajske šole« Joseph II a e k e 1 bistveno drugače, kot jo je doslej prikazoval K. Th. Preuss. Namesto Preussovega spisa o pesništvu naravnih ljudstev so objavili F. Herraanna razpravo. O likovni umetnosti piše L. Adam (namesto K. v. Sydowa) in isti avtor je prispeval tudi razpravo o etnološkem pravnem raziskavanju, o čemer je — nekoliko drugače — pisal že v 1. izdaji, medtem ko je v drugi opravil to delo Thurnvvald (Adam v njej obče ni smel nastopiti). Nov je v pričujoči redakciji tudi prispevek Kunza D i 11 m e r j a (ki je medtem napisal priročnik Allgemeine Vôlkerkunde, Braunschweig 1954) o gospodarstvu naravnih ljudstev (prej Thurnwald). Ostali prispevki so pre- vzeti iz prejšnjih izdaj: Thurnwaldov o duševnosti, Mariusa Schnei- der j a o glasbi, Gerharda Deetersa o jeziku in metodah njega pre- učevanja, Thurnwaldov o drnžbenem življenju, Hannsa N e v e r - manna o ergologiji in tehnologiji ter Diedricha W e s t e r m a n n a o bo- dočnosti primitivnih ljudstev, ki ga je za to izdajo (po smrti prejšnjega avtorja) dopolnil L. Adam. Medtem ko so izpustili iz 1. izdaje sestavek o kvestionarjih in iz obeh navodilo za terensko delo, so izpopolnili seznam etnoloških časopisov (med njimi je tudi Slovenski etnograf) in serijskih izdaj ter muzejev. — Knjiga je natisnjena na finejšem papirju s prikupnejšimi, manjšimi črkami, zato njen dejanski obseg ni manjši, kot bi sklepali po številu strani. Poleg Lowieja, Montandona, Dittmerja in drugih priročnikov bo pričujoča knjiga morala še nadalje biti tudi pri nas od študija dalje stalen spremljevalec vsakega prizadevnega etnologa. Vilko Novak Georges A. Megas, Greek Calendar Customs. Athens 1958. Str. 159 in XXIV slikovnih prilog na umetniškem papirju. Ta živahno pisani pregled letnih običajev grškega ljudstva izpolnjuje občutno vrzel. Razdeljen je na štiri dele: na opis zimskih, pomladanski!, poletnih in jesenskih običajev, ki jih ilustrira obilo nazornih fotografskih posnetkov na umetniškem papirju. Prof. Georgios Megas, ki je med drugim ravnatelj »Folklornega arhiva« grške Akademije znanosti, je z njim ustregel vsem, ki raziskujejo običaje svojega ljudstva, in prav tako tistim, ki se samo na splošno zanimajo za ljudsko življenje. V knjigi je na poljuden način 270 Knjižna poročila in ocene strnil gradivo iz nam sicer komaj dostopne grške literature o grških običajih. Za W. Liungmanom nas danes očitne sorodnosti z nekaterimi našimi običaji sicer ne presenečajo več, dasi se ob marsikakem opisu nehote zavzamemo. Za primerjalni študij je delce za zdaj neprecenljivega pomena, škoda samo, da avtor na koncu ni dodal seznama vsaj najvažnejše grške literature. Niko Kuret Thomas A. Sebeok-Paul G.Brewster, Studies in Cheremis. Vol.6: Games. Indiana University Press, Bloomington 1938. Str. 123. V zadnjem času se je na Indiana University izoblikoval krog znanstve- nikov, ki se posvečajo sistematičnemu študiju ljudske kulture Čeremisov (»Marijev«), polmilijonskemu ugrofinskemu narodu, ki živi danes v svoji republiki v sklopu ZSSR. V vrsti »Studies in Cheremis« (Indiana University Publications, Folklore Series) so kot 6. zvezek izšle čeremiske (otroške) igre, zbrane iz raznih doslej znanih virov, tiskanih in ustnih. Paul G. Brewster, znani strokovnjak za otroško igro, je vsakega izmed 97 primerov z velikim znanjem komparativno obdelal, pri čemer je uporabljal bogato, tudi jugo- slovansko gradivo. Razdelil jih je v 7 oddelkov (»It« games. Individual com- petition. Team play. Partners, Rhythmic and dramatic games. Practical jokes. Unclassified or unidentified). V nadvse zanimiven in bogato komentiranem gradivu srečujemo lepo vrsto tudi pri nas znanih primerov, kar vnovič potrjuje mednarodnost otroških iger. Niko Kuret Rudolf Tauscher, Volksmärchen aus dem Jeyporeland. Gesammelt und herausgegeben von R. T., mit Anmerkungen versehen von Warren E. Ro- berts, Walter Anderson. W. de Gruyter et Co., Berlin 1959; in 8», VI + 196 strani, cena 30 DM. Mednarodni časopis za preučevanje ljudskega pripovedništva — »Fabula« (ureja ga prof. K. Ranke iz Kiela, izdaja pa založba W. de Gruyter v Berlinu) — ima dve vrsti prilog: A. teksti, B. študije. V seriji B je lani kot prvo izšlo delo W. E. Robertsa »The Tale of the kind and the unkind Girls«, v seriji A pa letos estonske pravljice, ki jih je pripravil O. Loorits, in Tauscherjeva indijska zbirka. (V isti seriji A so predvidene tudi slovenske pravljice.) Jeypore je gorata pokrajina v indijski državi Orissa, ki ima razmeroma najvišji odstotek praprebivalcev, medtem ko je Hindusov tam komaj okoli 15 %. V gorovju so razni narodiči lahko vsaj deloma ohranili rodovno, jezi- kovno, versko in kulturno samobitnost. Tauscherjeva zbirka vsebuje pred- vsem pravljice rodov Dombo in Kond. Oboji spoštujejo svoje toteme, temp- ljev ne fK)znajo. Dombo so kot godci, prekupci, tkalci ipd. do nedavnega bili najmanj cenjeni prebivalci dežele, Kond pa so poljedelci na stopnji požigal- ništva. Tauscher je pripovedi zapisal največ od pokristjanjenih pripadnikov omenjenih in še drugih rodov v času od 1933 do 1957. Slišal in napisal jih je v jeziku »odiya«, to je v uradnem jeziku province Orissa, in iz tega so kolikor se je dalo zvesto prevedene v nemščino. Vsega je v zbirki 84 pri- povedi. Ameriški folklorist Roberts in Walter Anderson sta jih bogato opre- mila z opombami, v katerih so najprej naštete indijske variante, potem pa še evropske paralele. Tako so nam tudi te oddaljene zgodbe iz na videz tujega okolja vendarle blizu. j^ijj^^ Matičetov Kurt Ranke, Schleswig-Holsteinische Volksmärchen (ATh 403—665). Fer- dinand Hirt in Kiel, 1958; in 8", 404 strani. Kar je bilo zapisano ob prvi knjigi te široko zasnovane izdaje pred tremi leti (SEt IX, 1956, 315), velja kajpada tudi za njeno nadaljevanje. Druga knjiga prinaša novih 65 tipov pravljic, ki so včasih samo omenjene v nekaj 271 Knjižna poročila in ocene vrstah, včasih pa obdelane celo na 30 straneh. To pot pogosteje kot v prvi knjigi naletimo na besedila, ki so jih urednik in njegovi sodelavci posneli na magnetofonski trak. Urednikovi želji, naj bi tudi drugo knjigo s pridom rabili raziskovalci ljudskega pripovedništva različnih smeri, bo samo po sebi ustreženo. Drugače pač ne more biti ob tolikšnem tekstnem bogastvu, ob tako široko razpreženih primerjavah in opombah, ki nudijo za vsako številko pregled nad celotnim nemškim gradivom. Urednik je v uvodu podčrtal nekaj svojih opažanj k biologiji pravljice. Omenimo (tudi pri nas potrjene) primere prehajanja izročila od starih star- šev na vnuke. Pomotoma sta dve slovenski pravljici s Pohorja navedeni v eni sapi z nemškimi. To sta Schlosserjevi varianti k tipu ATh 500 (str. 97) in 571 (str. 300). Te drobne sence pa ne bo težko odpraviti iz tretje knjige in drugih, ki želimo, da bi kmalu sledile. ^^-^^^ Matičetov R. Wossidlo-G.Henssen, Mecklenburger erzählen. Märchen, Schwanke und Schnurren aus der Sammlung Richard W o s s i d 1 o s herausgegeben und durch eigene Aufzeichnungen vermehrt von Gottfried Henssen. Akademie- Verlag, Berlin 1957, 8«, XIX-f 232 strani, cena 15 DM. Mecklenburg, pokrajina med Labo in Baltiškim morjem, je imela v R. Wossidlu neutrudnega zbiralca ljudskega pripovednega gradiva. Zbiral je več ko petdeset let, vse do smrti leta 1939. Njegovo delo je bilo posvečeno v prvi vrsti besednemu zakladu, nato rečenicam, pregovorom, ugankam, anekdotam, šaljivim zgodbicam in pripovedkam. Najdaljša in najzahtevnejša ljudska pripovedna oblika, pravljica, ga je pritegnila še najmanj. Nepri- merno pomembnejša se mu je zdela pripovedka, češ da je iz nje »mogoče izluščiti čisto nove podatke za slovansko mitologijo in za naselitveno zgo- dovino naše dežele«. Zato je proti približno 50.000 zapisom pripovedk prav- ljična bera kaj skromna. Vendar je prof. Henssen, ki je stopil v stik z Wos- sidlora že takoj po osnovanju osrednjega arhiva nemških ljudskih pripovedi (1936), mogel zdaj izbrati toliko pravljičnega blaga, da je nastala kar za- jetna knjiga. Tekstni del zbirke »Mecklenburger erzählen« obsega Wossidlove lastne zapise, zapise njegovih sodelavcev — največ učiteljev s podeželja — in za- pise prof. Henssena: skupaj 135 številk. Skoraj vsa besedila so v narečju, samo tu in tam je kaj v knjižnem jeziku. Ker gradivo ni bilo zbrano po današnjih načelih, dostikrat manjkajo temeljni podatki (kraj zapisa, pri- povedovalec ipd.). Kljub temu pa je skrbni in izkušeni urejevalec s svojimi dopolnili, z uvodom, opombami in besednjakom dal izdaji zaokroženo po- dobo, nam pa dragoceno znanstveno knjigo. V uvodu je med drugim nazorno pokazal, kako se v meklenburškem pravljičnem blagu prepletajo razne prvine: zraven domačega jedra je opaziti n. pr. keltske fantastične črte, slo- vansko bližino, skupnosti s švedskim izročilom, nemške literarne vplive itd. S slovenskega zornega kota pa je poročevalcu oko obstalo predvsem na nekaterih podrobnostih, kot je n. pr. zgodbica št. 102: o medvedu, kako užuga nadležnega škrata, da si ne upa več k hiši in le od daleč sprašuje gospodarja, ali ima še tistega »črnega mačka«. Zgodba št. 88 — Obisk v peklu — pa je meklenburški pendant k naši Smledniški legendi; to slovensko izročilo je Henssen lahko omenil, ker mu je bilo znano iz dela L. Kretzenbacherja, ob- javljenega zdaj v zborniku »Alpes Orientales«. Matičetov SLOVENSKI ETNOGRAF XII/I959 — Izdal in založil Etnografski muzej v Ljubljani — Za izda- jatelja in založbo Boris Orel — Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani — Naklada 800 izvodov — Dotiskano v novembru 1959