Dopisi. lz Cirknice pri Mariborn. (Šentiljskim mladeničem!) Vremena se bodo ziasnila, in lepSe zvezde kot do zdaj sijale! To Prešernovo prerokovanje upamo, da se bode izpolniio tudi v tukaišni župniji. To se \e pokazalo posebno na zborovanju v nedeljo dne 10. febr. Naši vrli slovenski, zavedni mladenči so z velikim veseljem pristopali kot udje k bralnemu društvu, nekateri izmed njih, kateri še dozdaj niso naročeni na »Slov. Gospodar«, so tudi z veseljem postali naročniki našega v vseh zadevah prekoristnega lista. Vrli mladi prijatelji! Kličemo vam: Le tako naprej, kdor še ni ud bralnega društva in naročnik >Slov. Gospodarja«, naj posnema svoje prijatelje, kateri kot novi naročniki z velikim veseljem pričakujejo ta velepomenljivi list. Kateri si pa tega lista ne morejo naročiti, pa zopet nestrpno pričakujejo zaželjenega časa, ko morejo v bralni sobi si poiskati knjige in časnike, iz katerib zaiemajo zavednost, katera je nam sploh v razmerah sedanjega časa neobhodno potrebna. Imamo sicer nasprotnike, pa ne bojimo se njih, ako bomo složni, nam ne moreio ni6 škodovati, vadimo se tega že zdaj v mladih letih; ljubezen do vere in naše mile slovenske domovine se naj vkorenini v naSa mlada srca, in na tak načirj bodemo postali sčasoma močni stebri ob slovensko-nemški meji, tako da nas ne bode vsaka nemškutarska sapica upognila. Naj se zaganjajo takrat nasprotniki v nas, kar jim drago, mi bodemo ostali zmirom trdni in neomahljivi; v naSih srcih se bo Se le v poznejših letih pokazal sad, kateri je že vkoreninjen, namreč Ijubezen do materine besede. Akoravno te zdaj ne moremo pokazati v pravi luči Se Ijubezni, katera tli v naSem srcu, pa takrat, ko bomo dobili žezlo v roke, tedaj bomo še le pokazali svojo orjaško moč v boju na političnem polju. Zakaj pa vam piSem, dragi mladeniči te vr3tice? Zato, ker vas ljubim, moja edina želja je vse mladeniče naše župnije združiti in njih vneti za našo milo slovensko domovino; zatorej združirao se, pobratimo se, živimo v neskaljeni ljubezni do vere, katera je naS najdražji zaklad in do naše mile slovenske domovine. Naše geslo naj bo: vse za vero, dom, cesarja. Ni mi možno popisati napredek naših vrlih mladeničev v Selnici, katerih voditelj je Žebot Franjo, kateri si ranogo prizadeva, da bi se naš eenjeni list »Slovenski Gospodar« zmirom bolj Siril, da bi tako ne bilo hiše v naSi župnije, katera bi imela zaprte duri pred tem prekoristnim listom. Upam, da bodo tudi v drugih občinah napredovali, in upam tudi, da bode po naših vrlih mladih korenjakih zasijalo ob meji solnce boljše bodočnosti. NaSi zavedni mladeniči bodo enkrat kot možje svetie zvezde na obzorju naSe Šentiljske župnije. Prijatelj slovenskih mladeničev M. Od Kapele. Srečna Kapela! Znana si po svetu kot lep kraj! — Ali kaj, ko si tako strašno nemškutarska! — Cujte, ljudje božji' Bralno društvo je hotelo prirediti neko veselico. — Saj veste, kake so veselice bralnega društva! Nekaj se poje, nekaj se igra, in tako se dobri ljudje zabavljajo po svoje . .. Ali, kaj, ubogi Kapelčani! Nimate gostilne, dasi je pri Kapeli več gostiln. — Tam, kjer bi imeli največ prostora, — sicer ni slaba gostilna, — a Je velika zaloga »Š t a j e r c a«. In dobi se ga za dober kup. Pri takih gostilničarjih slovensko bralno druStvo ne more prirejati veselice. Kaj pa gospod sosed, mož nemškega pokoljenja? Rojen na Siovenskem se je naučil nemSčine pri Wegscheider-ji v Radgoni. — In letos se je ob ljudskem štetju zapisal za N e m c a. Slovenci nismo nič izgubili ž njim. Kaj pa, ko bi on kaj izgubil z našimi slovenskimi groSi? — >Štajerca« prav pridno prodaja. Pravijo, da je razpošiljal kmetom volilni katekizem — za Bračka! 0 srečna Kapela, ki imaS tako navdušene trgovce in gostilničarje! Od Save. (Izvažanje svinj dovoljeno.) Od meseca marca 1900 sem je bilo prepovedano svinje izvaževati iz brežiškega okrajnega glavarstva na Primorsko. Med tem pa so se smele skozi Štajersko prevažati svinje iz Hrvatske in iz Kranjske!! Koliko škode je trpelo naSe itak obožano ljudstvo, se ne da popisati. V seji katol. polit. društva »Sava« dne 10. februarja je opozoril na to velevažno kmetsko zadevo odbornik Zalokar navzočega državnega poslanca gos. I. Žičkarja. V torek potem 12. febr. je predložil gospod poslanec ministerskemu predsedniku dr. Korberju spomenico ter ga prosil pomoči. V četrtek, dne 14. febr. je ministerski predsednik naznanil g. Zičkarju, da je že podpisal odlok, s katerim se zopet dovoljuje iz brežiškega okraja svinje prodajati in izvaževati v Trst in Primorje. Sv. Jurij ob Taborn. (P r e d s t a v a.) Zabava dne 17. februarja je dobro vspela. Naši vrli pevci so zapeli najprej Stiri pesmi iz II. zvezka »Slovenske pesmarice« namreč: Kadar mlado leto; Planinska; Mladosti ni in Sabljica. Te pesmi so zelo težke, a vendar so jih jako dobro zapeli. Potem pa je igralo 8 fantov igro: Pravica se je izkazala. Evo vam kratko vsebino: Na dvoriSče krčmarja Ferjana (Matevž Ocvirk) pride bradat in kruljev berač Kruljec (Franc Pečnik). Kruljec ondi razlaga, da so zdaj slabi časi za berače, vendar za to ni žalosten in zapoje neko pesem. Ferjan pride na dvorišče, hudo se skrega s Kruljcem ter ga nazadnje proč spodi. Kmalu na-to prideta do gostilne dva dijaka Peter in Pavel (Karol Blatnik in Teodor Drolc). Žejna in lačna sta, a nimata nifi denarja. Za to se izdasta za cesarska merjavca, čeS, da so prisli železnico merit. Krčmar jima verjame, da dosti jesti in piti in Se nekaj denarja za-to, da bi šla železnica po niegovem vrtu. Med tem ko dijaka pijeta, prideta kmalu jeden za drugim dva rokodelska pomočnika. Prvi, Janez (Karol Culk^ je Korožec, drugi, France (Jakob Markovšek) ie Poljanec iz Gorenjskega. Krčmar noče jima nič dati, dijaka dasta male darove, a se norčujeta ž njiraa. Rokodelca pa se dobro odgovarjata. Na-to prineseta prodajat svoje blago dva žida-kroSnjarja, Abraham in Izak (Janez Kosmelj in Jakob Turnšek). Abraham hvali na vse cente svoje blago. Dijaka in krčmar pa nočejo nič kupiti, marveč norce briiejo z Abrahamom. Dijak Peter ima čudno lepo palico in Abraham pravi, da jih drži 25, če mu jo da. Peter pa reče, da mu da palico, če jih drži pet. Žid je seveda zadovoljen, vleže se na stol, Peter pa mu pritisne stiri poStene, a pete mu neCe dati in tako prevari Abrahama. Abraham je silno žalosten, a žid Izak, krčmar in dijaka se mu smejejo. Na to se dogovore krčmar in dijaka, da gredo popoludne po obedu železnico merit. To je prvo dejanje. Drugo dejanje: Nastopita rokodelska pomočnika ter skleneta oba dijaka in krčmarja v zadrego spraviti in osmešiti, med tem, ko bodo železnico merili. Janez odide, da se izpreobleče. Pavel ima daljSi pogovor s Kruljcem. Med tera prideta pijana dijaka na krčmarjev vrt, da bi železnico merila, a krčmarja Se ni. Za-to obesi Peter svojo suknjo na neko drevo ter se na to malo oddaljita, da bi v senci počivala. Med tem prideta žida po stezi, zagledata suknjo ter se trgata za-njo, kdo bi jo imel. Dijaka se vrneta, zagledata žida; Abraham zbeži, Izaka pa hudo pretepeta. Nato pride krčmar ter začnejo železnico meriti. Ravno ko zvita dijaka najbolj brijeta noroe z bogatim krčmarjem, nastopi rokodolski pomočnik Janez, oblečen kot cesarski inžener. Strašen strah! Dijaka prosita za odpuščanje, dasta denarje nazaj ter pravita, da bosta tudi jed in pijačo plačala, samo da zdaj nimata denarja. Krčmar ie tudi ves prestrašen in se boji kazni. V tej zmešnjavi nastopi poslednjič tudi berafi Kruljec, ter pravi Ferjanu: Vidiš, Ferjan, saj sem ti pravil, da se bo pravica izkazala. S tem se konča igra. Na-to je prav dobro igral Matevž Ocvirk komičen prizor: Povsodi smola! Obe igri sta vzbudili silno veliko smeha, naši fantje so pa res tudi tako igrali, da so se jim cenjeni gostje kar čudili. Posebna hvala pa bodi tu še izrečena vrli vranski inteligenci, katera nas je blagovolila počastiti. Sv. Benedikt v Slov. gor. (Vese- lica »vi n orejskeg a društva pri Sv. Benediktu v Slov. gor.«) je krasno vspela. Po zborovanju, pri katerem se je zopet izvolil stari odbor z predsednikom Antonom Roškar na čelu, vprizorili so naSi vrli igralci in igralke dve igri: »Indijski siroti« in »Lurška pastarica«. Zadnja igra je bila prav obSirno spisana v 49. štev. lanskega »Slovenskega Gospodarja«. Igrale so jo tiste igralke kakor lani, toda še bolj dovrSeno. V prvi igri so nastopili na odru trije kmečki mladeniči RoSkar Fr., Caf Fr. in Zižek Fr. — Radovedni smo pač bili, kako se bodo neki obnašali. Iznenadili so nas popolnoma. Kakor da bi bili stari, vajeni igralci, tako so govorili, se sukali in vedli. Neizrečeno lepo in ginljivo ste igrali indijski siroti Ajina (Malika K.) in Ganči (Tilika T.), zlasti petje ie pretresljivo. Vsebina igre je kratko ta-le: Uboga indijska mati je primorana prodati jedno svojih dveh hčerk vražarici Ziti (Elbl Lozika, ki je mojstersko rešila svojo nalogo), da ji služi kot plesalka. Sestrica njena Ajina neizmerno žaluje zanjo. Mej tem raztrga očeta tiger na lovu, mati žalosti umrje, Ajina ostane sama. Napoti;se sestrice iskat. Trudna dene na tla košarico, v kateri ima suho skorjico kruha in otožno proti nebu gledajoč poje: Sama sem ubožica Nimam strehe revica, Kot meglica siva, Strehe so meglice, Ki jo v zraku sapica Nimam lepe haljice, Ziblje nagajiva. Bose so nožice. Revna bo večerjica, Sladka vendar hkrati, Eer te, trda skorjica, Spekla mi je mati. Kdor }e videl ta prizor, in slišal premilo petje nedolžnega 13 letnegajdekleta, razjokati se je moral. Prodana sestrica služi kot plesalka vražaric, seve le prisiljeno. Iz rok krute vražarice reši jo krščanski lovec Brito, ter jo izroči v varstvo šolskih sester, kjer jo pripravljajo za sv. krst. Po sv. krstu ji priredijo šolske sestre in vse gojenke ljubeznjivo slovesnost. Belo oblečena, s Sopkom na glavi vstopi novokrščenka v družbi drugih gojenk in sester. Slovesno jo nagovori prednica (L. Majer) in tri deklice ji po vrsti častitajo s premičnimi pesmicami. Prva (M. T.) ji podari in obesi na vrat zlat križee, znamenje vere, druga (J. G.) sidro v znamenje upanja in tretja (A. H.) srce v znamenje ljubezni božie. Tudi krščanski lovec Brito se udeleži te slovesnosti. Naenkrat zapoje vrtni zvonček. Dekla Britova je pripeljala ubogo bledo dekletce. Brito ji gre naproti ter pripelje deklico na oder, kjer se je slovesnost vršila. In se izvrši pretresujoč prizor: ubogo, bledo dekletce, ki ni bilo nikdo drugi, kakor ona, ki je iskala sestrico, spozna brž v slavljeni svojo prodano sestrico Ajino, kateri pade v naročje. Vsi igralci in igralke, katerih ne moremo vseh posebno našteti — kakih 16 jih je bilo — so izvrstno rešili svoje naloge, kar je vedno pričala glasna pohvala gledalcev. Udeležba je bila obilna, akoravno so imeli pristop le udje vinorejskčga in bralnega druStva. Tako se širi pri nas prava krščanska omika in zahvala gre le bralnemu društvu, ki take slavnosti prireja.