Naročnina mesečno 12 Lir, ca možem-»tro 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerat«. Podruinieal Novo meeto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblieiti Italiana S. A., Milano.

VENEC
Iska)a vsak dan *i«tr») rasea poaedelfka la dneva po praraft«.
| Uredalitv« in uprava: Kopitarjeva 6, LJubljana. a g Redazione, Amministrazlooei Kopitarjeva i, Lubiana. I 1	Teleion 4001—4005.	I
Abbenamenti: Me««
t2Lirei Estero, mete 30 Lire, Edizioae domenica, anno 34 Lire, Eetero 50 Lire. C C. P J Lubiana 10.650 per tfli »bbo-najnenti' 10.349 pot le i&sersioai.
Filiale! Novo meeto
Concessionaria Mclnslva per ta pubblietti <fl provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblieiti Italiana S. A, Milana.
28. oktober: Ob zori dvajsetletnice Pohoda na Rim
p.?"*"7/ * W"" »'"T — —
1


V zgodovini oborožene Italije, ki se vojskuje v vojni, ki je njena zadnja osvobodilna vojna, pomeni dan, 28. oktober, začetek nove dobe, ki iz Fašizma in iz Duceja črpa svojo prvo luč.
Dejansko se lahko reče, da od tega dne in iz tega dne Fašistična Italija določa korake svoje čudovite gospodarske, socialne, politične in verske preosnove.
Če v pregleda časa in zgodovinskega okvira povzema ta doba razmerja in obzorja, ki so lastna največjim stvaritvam — kajti lahko se reče, da so demokracija, liberalizem in socializem anonimne politične doktrine — tedaj se Fašizem ne more ločiti od lika Kon-dotijera, ki zavzema duše in zajema fantazijo. In dejansko je to njegova največja človeška vsebina.
Pohabljena zmaga Iz Versaillesa, božični dnevi v Rimu, Rapallska pogodba, neredi in stavke takoj po vojni, so bili prvi vzroki, za katere je Benito Mussolini, bivši bojevnik v strelskih jarkih na Krasu — ko se je že ponosno vojskoval v stolpcih »Popolo d'Italia« ■— pozval na zbor okoli sebe žive in zdrave sile naroda in je dne 23. marca 1919 ustanovil bojevniške fašije. Naloga, ki si jo je Fašizem nadel, ni bila niti lahka, niti preprosta, šlo je zato, da se zavre in ovira socialistična povoden). Treba je bilo okrepiti omajano državno gospodarstvo. Treba je bilo pobijati z vsemi sredstvi vlade, ki so nastale takoj po vojni, predvsem pa je bilo treba obnoviti dušo naroda. Toda to nalogo je Fašizem razrešil z odločnostjo. To so bili boji, ki so trajali več kot tri leta, včasih kruti in vedno neusmiljeni. Pri teh bojih je bilo večkrat potrebno poseči po nezakonitih sredstvih in ljudskih sodbah.
Zadnja teh odločilnih dejanj so padla na sestanku v Neaplju, ko je Mussolini, ki je prej naznanil fašizem, kakor tudi stranko, odkrito postavil problem prehoda oblasti na nov politični tok in je tako naznačil revolucionarni začetek nove zgodovine.
Dne 28. oktobra — ko so bili dan poprej mobilizirani vsi fašisti, — je revolucionarna armada z Mussolinijem na čelu začela pohod na Rim.
Ko je bila prestolnica zasedena, je bil Mussolini poklican h Kralju, kateremu je predstavil novo Italijo Vittoria Veneta.
Od tega datuma, ki je veljal toliko krvi, ki je imel svoje Svete in svoje Mučenike, se je začelo obnovitveno delo: titansko delo, ki se nadaljuje brez odmora in ki ima v sedanjem dogodkov polnem času najvišjo pobudo za po-
množitev vseh sil do zanesljive zmage: titanska obnova, smo rekli, ki gre od proglasitve Velikega Sveta do volilne reforme, od Zbornice Fašijev in Korporacij do avtarkičnih ustanov, od delovnega prava do Narodnega sveta Korporacij. Socialno vprašanje je v Italiji v prvi vrsti tudi rešeno kot vprašanje proizvodnje.
Tudi izven Italije so dobro znana prizadevanja in veliki uspehi, ki jih je Italija dosegla pri izboljšanju zemlje, z odpravo veleposestva in kako je ustvarila gospodarsko samopreskrbo kot temelj svoje vojaške in proletarske politike.
Fašistični režim more gledati s ponosom na svoja javna dela, na elektrifikacijo železnic, na obširno zgradnjo cest, na ljudske domove, s ponosom lahko gleda na svojo družinsko politiko, na socialno zakonodajo, pa na
Mussolini:
versko politiko, na sporazum s cerkvijo ter svojo bogato šolsko politiko. To je le nekaj stvarnih dejstev, na katere lahko gleda fašistična vlada.
Toda fašizem ima še vero v svetost junaštva. Fašizem ima svoje početke ▼ skušnjah vojnih let in ima zato o življenju junaško in bojevito zamisel. Zato je polagal vso svojo važnost ▼ zadnjih dvajsetih letih na vzgojo naroda in predvsem mladine. Fašizem je vzgajal mladino k disciplini, pogumu in k žrtvam. Življenje je stalno pojmoval kot dolžnost in boj za napredek.
S tem duhom se italijanski narod pripravlja, da vstopi ▼ zoro devetnajste obletnice in da praznuje Pohod na Rim, tesno strnjen okrog svojega Duceja, ki ga bo povedel nasproti Zmagi, ki jo že vsi čutijo ▼ svojih srcih.
„Bili se bomo prav do zmage"!
Tako je rekel Duce včeraj, ko je bila v Littoriji razdeljena 3000 kmetom v last osusena zemlja
Littoria, 27. okt. AS. Pri podpisu pogodb z naselniki na Pontinskem močvirju in pri manifestaciji ob tej priliki, je Mussolini imel naslednji govor:
»črne srajce, tovariši kmetje! Današnji dan, 26. oktobra, XIX. leta po fašistovskem štetju, je treba prišteti med spominske dneve v zgodovini rešenega Pontinskega močvirja. Ta zgodovina šteje zdaj že deset let. Tisoči vaših tovarišev postajajo danes posestniki kmetij, zemlje, katero so oplodili z nepretrganim in zaljubljenim naporom. Prepričan sem, da bodo prav tako delali tudi v bodoče, in sicer s povečanim čutom za odgovornost.
S to manifestacijo je velikansko delo za izboljšanje nekdanjih Pontinskih močvirij, nesporni dokaz naših visokih orga-zacijskih in ustvarjalnih sposobnosti, dobilo za gospodarsko in tehnično tudi svojo socialno in človeško krono. (Viharno navdušenje in vzklikanje »Duce, Duce<!)
Z isto neuklonjivo voljo, s katero smo dosegli ta cilj, bomo dosegli tudi poslednjega, (množica vzklika »Da, Duce!<) za katerega smo se borili, se bijemo in se bomo bili prav do zmage. (Zelo dolgo in zelo viharno odobravanje.)
Littorio, 27. okt. AS. Duce ee je včeraj vrnil med svoje molčeče in prizadevne sodelavce pri veliki bitki za Tešitev pontinskega močvirja ter jim pred določenim časom izročil v last
zemljo, ki sta jo oplodila volja in delo. Okoli 3000 družinskih poglavarjev je z Narodno zvezo bojevnikov podpisalo pogodbo, po kateri se dosedanje njihovo najemniško razmerje z oddajanjem polovice pridelka spreminja tako, da bo 5000 teli bivših bojevnikov dobilo vso zemljo v novi pokrajini v svojo last. Tem je Duce dal priznanje za njihovo pridobitev, ki je obenem človeška in socialna ter sad ustvarjalnega napora v okviru najvišjih koristi države. Tako je izsušitev poutinskih močvirij dobila svoj nesmrtni pečat.
Najemniki, ki so prvi zarezali v drob osu-šene zemlje s plugom, postajajo zdaj za vedno posestniki hiše, kmetije, živine, 6trojev in za vse hkratu iprevzemajo tudi popolno odgovornost, kot odgovornost za sveto stvar, katero jim zaupavata Duce in domovina v spominski zgled in kot globoko vzgojno načelo.
Zaradi tega je včerajšnja slovesnost dobila ludi v zunanjem pogledu slavnosten značaj. V veličastnem zboru 6e je združilo vse pontinska ljudstvo, drhteče od navdušenja in od vere, Mnočici kmetov so se pridružile skupine ročnih in umskih delavcev,
Zunanji minister grof Cfano je bil pri Hitlerju
Berlin, 27. okt. AS. Kancler Hitler je t sobote dopoldne v svojem glavnem stanu sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana. Razgovor je potekel v duhu starega prijateljstva obeh narodov in preizkušenega tovarištva v orožju. Razgovoru je prisostvoal tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Grof Ciano bo na vabilo nemške vlade ostal v Nemčiji nekaj dni.
Riuscito atiam neirAfrica Orientale
Un incrociatore nemico affondato
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
A f r i c a settentrionale: Sul fron-de di Tobruk mezzi meccanizzati inglesi sono stati colpiti e respinti dal tiro delle nostre ar-tigiierie. Al largo delle coste marmariche bom-bardieri germanici hanno attaccato una forma-zione navale nemica, affondando un incrociatore. L'aviazione britannica ha bombardato Benghazi, Tripoli e Misurata. In quest'ultima citta ž stato colpito il quartiere arabo. Alcuni morti e feriti tra la popolazione locale. A Benghazi e Tripoli nessun gran danno e nessuna vittima.
Un apparecchio Blenheim i stato abbattuto da un'unit& contraerea tedesca. L'equipaggio ž stato catturato.
Africa orientale: Oltre le nostre posizioni avanzate, le truppe dello scachiere di Gondar hano attaccato formazioni avversarie, che sono state inseguite ed hanno subito per-dite.
Vojno poročilo št. 512
Uspešen napad v Vzhodni Afriki
Sovražna križarka potopljena
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku so streli našega topništva zadeli angleška motorizirana sredstva.
Na obrežju Marmarike so nemški bombniki napadli sovražno pomorsko skupino in potopili eno križarko.
Angleška letala so bombardirala Benghazi, Tripoli in Misurato. V Misurati je bil zadet arabski predel mesta. Nekaj mrtvih in ranjenih med domačim prebivalstvom. V Benghaziju in Tripoliju ni bilo velike škode in nobene žrtve. Letalo vrste Blenheim je bilo sestreljeno od nemških protiletalskih edinic. Posadka je bila zajeta.
Vzhodna Afrika: Onstran naših prednjih postojank »o čete z ozemlja Gondarja napadle sovražne skupine, ki so bile zasledovane in so imele izgube
Nemško vojno poročilo
Italijanske čete zmagovito odbile sovjetske oddelke
ob Doncu
Hitlerjev glavni stan, 27. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Boji na vzhodu so kljub neugodnim vremenskim razmeram prinesli nova napredovanja.
V območju ob Doncu so italijanske čete preprečile poskus, da bi sovražnik naše prodiranje _ s protinapadi zavlačeval. Med težkimi krvavimi izgubami je bil sovražnik vržen nazaj in je v rokah naših zaveznikov pustil več sto ujetnikov.
Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala ponoči napadla sovražni konvoj med The Wash in izlivom Ilumbre. Potopila so 8000 tonsko ladjo in zadela še tri večje trgovske par-nike tako hudo, da ie treba računati z njihovo izgubo. Ostali letalski napadi so veljalJ pristaniškim napravam v vzhodni in jugozahodni Angliji. Nemška strmoglavska letala so v noči na 26. oktober pred severno afriško obalo z bombnim zadetkom v polno potopila večjo angleško vojno ladjo.
Sovražnik je ponoči metal bombe na razne kraje v severozahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo zlasti v Hamburgu in v Bremenu izgube na mrtvih in ranjenih. Devet angleških bombnikov je bilo sestreljenih.
Major Oesau je dne 26. oktobra dosegel svojo stoto letalsko zmago.
Kako le padel Harkov
Berlin, 27. okt. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da je oddelek nemške pehote najprej iz-vojeval šest utrdb in cel sestav sovjetskih strelskih jarkov, tako da je nastala velika razpoka v sovražni obrambni črti. Prodiranje nemških oddelkov je bilo zelo težavno zaradi silovitega ognja strojnic, kajti strojnice so iz vseh 6trani iz dobro zakritih gnezd obsivapale nemško pehoto. Nemški oddelek je ta gnezda začel obstreljevati s protitankovskimi topovi in utrdbe 60 se kmalu začele užigati. Baterije poljskega topništva so nazadnje ta gnezda prisilile k molku. Nemška pehota je nato prodirala od postojanke do postojanke, metala bombe in ročne granate in streljala iz majhnih pehotmih topov. Nato so nastopili oddelki nemških strojnic in nekaj ur nato i? nemiln polk vkorakal v Harkov.
V petem mesecu vojne
Berlin, 27. oktobra AS. »Miinchner Neu& ste Nachrichten< pišejo:
Peti mesec velikanskega boja proti Sovjetski Rusiji je nemška vojska povsod na zmagovitem .pohodu. V štirih mesecih je bilo zasede« no ozemlje, ki meri 1.5 milij. kvadratnih kilometrov s 65 mili.}, prebivalcev, to je tretjina prebivalstva Rusije. Na tem ozemlju se je na-lia.jalo štiri petine sovjetske vojne proizvodnje. Sovražnik se sedaj najbolj upira nemškemu napredovanju. V moskovskem odseku je slaba vreme, ki je povzročilo, da so ceste popolnoma neporabne in je celo pokrajino spremenilo v blatno močvaro. Tem bolj je treba ceniti nem' ško pehoto, ki kljub tako velikim težavam dalje prodira.
Maršal Biiicher v Evropi
Šanghaj, 27. okt. AS. Iz sovjetskega verodostojnega vira poročajo, da jc sovjetski marša) Biiicher, ki je bil še nedavno vojaški opazovalec pri čunkinški kitajski vladi bil poklican v Moskvo, Po posvetovanjih z vojaškimi osebnostmi je Biiicher odpotoval v Sverdlovsk.
Dramatičen poziv moskovskemu prebivalstvu
Berlin, 27. okt. AS. Moskovski radio je objavil proglas generala Artemjeva za obrambo glavnega mesta. Poziv pravi, da je mesto in njegova okolica v nevarnosti in da je treba vse podrediti interesom bojišča. Poziv pravi, da mora biti prebivalstvo pripravljeno na to, da bo Moskva postala krvavo bojišče. Vsaka hiša, pravi poziv, sc mora spremeniti v trdmjavb, vsako okno mora biti strelna lina in vsak prebivalec vojak. Moskovčani že grade cestne ovire, kopljejo jarke in grade protitankovske ovire. Mnogi so se že uvrstili v mestno milico in se bore pred mestnimi vrati. Kdor se ne pridruži brez pomisleka rdeči vojski in se ne podredi disciplini, je izdajalec in zločinec in bo brez usmiljenja odstranjen. Bramba Moskve zahteva neprestano delo. Rdeča vojska se mora upirati ne samo nemški pe-
(Nadaljevanje na 2. strani},

Nov nemški dom v Rimu
Jeruzalemski veliki mufti je srečno prišel v Italijo
Najugodnejša arabska osebnost je ušla angleškemu zasledovanju
Rim. 27. oktohra. AS: Veliki muftl /.a Palestino Savpd Ainin el llusseini je srečno zdrav in HI prišel na italijansko letališče v Južni Italiji. Mufti je sedaj najvišja osebnost v arabskem svetu i« je med njimi tudi nAjbolj vpliven.
Napovedal je vojno Angliji in se je tudi sam neusmiljeno vojskoval proti angleškemu nasilju v arabskih deželah. Pred nekaj dnevi je Eden izjavil v spodnji zbornici, da se popolnoma zaveda važnosti /.a Anglijo, da bi hil mufti ujet. Gene-ral \Vavell je s svoje strani izjavil še pred kratkim, da ne bo trpel, da 1 >i ga mufti smešil iu zalo je sklenil zapreti ga za vsako ceno. Istočasno je bilo ob javl jeno, da je /.a glavo mufti ja razpisana nagrada v višini 23.000 funtov šterlin-gov.
Toda mufti je še enkral ušel angleškemu lovu. Ušel jim je prvič lela 101». ko je bil obsojen na deset let ječe. ker je pozival na vojno proli Židom v Palestini. V letu 1033 je mufti postal Veliki mudi. to je najvišja politična in verska osebnost v arabskem svetu. Vodil je Aralvie v upor v letu 1036 in la upor je trajal šest mesecev ler je zajel vso Palestino. Angleži so tedaj odredili njegovo novo aretacijo, toda Veliki mufti | i« pobegnil v inošejo, iz katere se je rešil |>o I
dveh mesecih dasi so angleške Žete obkolile in stražlle mošejo. Odšel je v Beyrouth, kjer je ostal dve leti in je zbežal, ko ga je francoska policija hotela aretirati ter ga izročiti angleškim oblastem. Po zelo napornem begu skozi T,rans-jOidanijo je prišel v Bagdad in je tam nadaljeval boj proti Angliji. Bil je duša upora v Iraku, l<o je Irak branil svojo svobodo proti Angliji. Ko so angleške čete Irak zasedle, je zbežal v Perzijo. Ko so pa Angleži in Itoljševiki prišli v Teheran, je bila takoj ohkoljena hiša, kjer je stanoval, vendar pa se je na skrivnosten način rešil in Angleži in Rusi so ga zastonj lovili po Perziji.
Danes bo ves svet z začudenjem zvedel, da je Veliki mufti v Italiji. Veliki mufti je večni predsednik stalnega muslimanskega svetovnega odbora in ni samo vodja arabskega upora' proti Angliji in Židom, ampak je tudi najuglednejša politična in verska osebnost. Kot takega spoštuje in ceni 313 milijonov muslimanov v vseh deželah, kjer žive muslimani. Italija pozna čustva prijateljstva in občudovanja, ki jih Veliki mufti goji do Duceja in fašizma. Zato je z velikim zadovoljstvom vzela na znanje, da se Veliki mufti čil in zdrav nahaja na njenem ozemlju.
Zakaj se je Bolgarija priključila državam Osi
Velik govor predsednika bolgarskega parlamenta
Sofija. .'7. okt. AS: Predsednik bolgarskega parlamenta Kalkov je imel v Trednju govor, v katerem je govoril n bolgarski zunanji politiki in je med drugim rekel:
Bolgarija ni nikdar iskala prilike, da bi urejala zunanjepolitična vprašanja z orožjem ali s silo. Zato je popolnoma razumljivo, da je bolgarska vlada sklenila nevtralnoslno izjavo in prijateljsko pogodbo s Turčijo, ta pogodba je nato v poteku dogodkov pokazala vso svojo veljavo, uveljavila pa se je zlasti med dogodki, ki so se razvijali na Balkanskem polotoku. Bolgarija je zvesta načelu, da mora imeti vsak narod pravico na svobodno življenje in zalo se je prvega marca Bolgarija priključila trojni zvezi.
Tako je bila pot za Bolgarijo nakazana. Bolgarija je laliko uresničila svoje stoletne narodne želje. Sedaj je naša naloga, da moramo s še večjo odločnostjo delali ,da t»i ohranili to narodno ze-dinjenje in da utrdimo novo in veliko Bolgarijo.
Predsednik K;>'kov je nato govoril o notranji politiki in je izjavil, da je tudi v sedanjem času
Vojia na zahodu
Berlin. 27. okt. AS. Ponoči so angleški bombniki preleteli severno Nemčijo in metali eksplozivne in zažigalne bombe zlasti na naseljena središča v več mestih, vendar pa so bombe napravile samo brezpomembno tvarno škodo. Noben vojaški cilj ali pa koristen za vojno gospodarstv ni bil poškodovan. Po poročilih, ki so dosedaj prispela, je bilo pet angleških letal sestreljenih. Nemška letala so v pretekli noči ob angleški vzhodni obali napadla sovražni konvoj, ki je bil zastražen in so potopila 8000 tonski tovorni parnik in poškodovala tri ladje s skupno 8500 tonami.
Berlin, 2'. oklobra. AS. Včeraj popoldne je nekaj angleški!) lovskih letal vrste »Spitfirec skuhalo v veliki višini preleteli pokrajino St. Omer pri Dunqtierrtiieu. Po kratkem boju so nemški lovci nad morjem sestrelili dve letali vr'te -Spilfirrt. ne da bi imeli pri tem kakšne izgube.
Poškodovani podmornici v Gibraltarju
Madrid, 27. oktobra. AS. Iz Gibraltarja se je izvedelo, da sta v pristanišče pripluli poškodovani nizozemska podmornica in neka angleška podmornica, obe pa sta bili hudo poškodovani od letalskih bomb. Z nizozemske .podmornice so odnesli tri ranjence.
Potopljena ladja
Lizbona, 27. oktobra. AS. Angleška admira-liteta javlja, da je bila potopljena pomožna ladja »Springbunk«, ki je'imela 3000 ton.
(Nadaljevanje s 1. strani)
hoti. ampak tudi sovražnim tankom. Raz oken in streh in iz vsakega vogla mesta morajo biti nemški oklepni vozovi sprejeli s steklenicami protitankovskega bencina in z granatami, tako da se bodo morali umakniti.«
Vsa fronta v premikanju
Budimpešta. 27. okt. AS. Zasedba Markova se v tukajšnih vojaških krogih smatra kot poseben uspeh zaveznikov, ker se je pokazala, da slabo vreme, ki bi moralo bili mogočen zaveznik sovjetske vojske, ni moglo ustaviti prodiranja na v/hod. Celotna fronta od Petrograda do Rostova je v premikanju. Nemške čete in čete Italijanov in zaveznikov nc dajo oddiha sovražniku, ki ne more reorganizirati svoje armade. Sovražni načrt, da bi zavrl napredovanja zaveznikov, se je izjalovil. Po padcu Markova pritiskajo zavezniške čete na Ro-stov. Sovjetska južna armada je v veliki stiski. Z obupnimi protinapadi skušajo sovjetske čete rešiti se obkoli tve.
Begunci med Volgo In Uralom
Tokio, 27. okt. AS. Ozemlje med Uralom in Volgo je polno beguncev in renijo njih število na pp| milijonov. Med begunci vlada silna beda in hodo mnogi poslali žrtev zime in lakote. Sovjetska vlada, ki sp mora brigali za armado, nima na razpolago sredstev, da bi jim mogla pomagati.
Ameriška pomoč Rusiji
VVashington, 27. oktobra. A.S. Pomorska komisija jp objavilo poročilo, da bodo dobave Sovjetski Rusiji od prihodnjega tedna dalje šle po pomorski poli Boston-Arhangelsk.
Moskva — industrijsko središče
Budimpešta. 27. nkt. AS. Kljub slabemu vremenu je bitka za Moskvo stopila v svoj tretji in končni sladij. Prvi stadij so bile bitke pri Vjazmi in Brijansku. Drugi je bil zlom sovjetske fronte na obsegu .">00 km. a tretji jp sedanji. Isti list piše o važnosti Moskve v trgovinskem pogledu. V Moskvi je 4000 industrijskih naprav 7. 1.100.000 rlelavri. Zasedha Moskve in Donskp kotline do-menj* industrijski zlom evropske Rusije
eno glavnih načel bolgarske politike mir, delo in materialni ter moralni napredek.
Bolgarsko sobranje
Sofija, 27. oktobra. AS. Uradno se bo pričelo zasedanje sobranja 28. oktobra. Kralj Boris bo imel govor o političnem položaju Bolgarije in o zunanji politiki.
Zastopstvo bolgarskega Rdečega križa na vzhodnem bojišču
Sofija, 27. okt. AS. Bolgarski Rdeči križ je sklenil poslati na vzhodno hojišče zastopstvo zdravnikov, holniških sester in bolničarjev.
Elektrifikacija Bolgarije
Sofija. 27. okt. AS. Pristojno ministrstvo je določilo dva milijona levov, da se prične s postopno elektrifikacijo Bolgarije in novo zasedenih krajev. Elektrifikacijski načrt določa dobo dvajsetih let.
Razmejitev med Hrvatsko in črno goro
Zagreb, 27. oktobra. AS. Danes je bila v Zagrebu podpisana razmejitvena pogodba za mejo med Hrvatsko in Črno goro. Pogodba je bila podpisana v navzočnosti Poglavnika. 7,a Italijo je podpisal pogodbo pooblaščeni minister Pietro Marchi, ki je zastopal grofa Ciana, in italijanski poslanik v Zagrebu Cascrtano, v imenu-Hr-vatske pa zunanji minister Lorkovič i<n italijanski poslanik v Rimu Peric. Pogodba določa, da se začenja meja med Hrvatsko in črno goro pri Dobričevu proti s?verii in sicer po črti, ki, je bila že določena s pogodbo v Rimu 18. maja 1941. Meja sledi v glavnem stnri črnogorski meji med Avstrijo in črno goro iz leta 1914 in silcer do meje med črno goro in Srbijo na vrhu Klju-nak glava. Na tej točki je tudi tromeja med Črno goro, Hrvatsko in Srbijo.
Komisija bo kmalu nn licn mesta določila podrobnosti in sicer bo vpoštevala zemljepisni položaj, gospodarske potrebe in zahteve prometa. železniška proga Bileča-Trebinje pa je vsekakor ostala na hrvatskem ozemlju. Pogodba stopi v veljavo po podpisu.
Manifestacije delavstva Poglavniku
Zagreb, 27. okt. AS. Veliki župan je pripeljal v Zagreb nad 2.000 delavcev iz Karlovca, da bi se poklonili Poglavniku. Poglavnik jih je sprejel v salonu staroslavnega hrvatskega sabora in je imel nanje navdušen govor.
Turčija se udeleži razstave v Rimu
Carigrad, 27. okt. AS. Vsi turški listi objavljajo na zelo vidnem mestu sklep vlade, ki je sklenila. da naj se Turčija udeleži bližnje velike razstave v Rimu. Turški notranji minister je že ukrenil vse potrebno, da bi se zastopstva občin udeležila razstave, pri tem pa je vse voditelje turškega komunalnega življenja opozoril na pomen komunalne razstave v Rimu.
Potres v Kaliforniji
San Francisco, 27. oktobra. AS. V vsej južni Kaliforniji je bil hud potres, posebno pa v Los Angele.su. Ilollvvvoodu, v Pasadeni in v dolini San Fernando. Škoda ni velika.
Angleške čete v francoski Somaliji
Vichv, 27. okt. As. Poveljnik francoskega Dži-butija jp sporočil, da sla 25. oktobra dva angleška oddelka napadla Somalijo in zasedla Date-marti.
Angleško delavstvo proti Churchillu
Bern, 27. okt. AS.: Iz Londona se je izvedelo, da 6e je zbralo na desettisoče delavcev, ki so protestirali proti vladni politiki, delavci pa so zahtevali odstop Churchillove vlade. Parlamentarna tajnica notranjega ministra je skušala braniti vlado in njeno politiko, toda med njenim govorom jc množica silovito vziklikala: Vlada naj demisionira!
Velike izgube ameriškega letalstva
Newyork. 27. oktobra. AS. Severnoameriška letalska skupina ki je štela 10 letal, je izvajala poskusne jiolete. Od 19 letal pa se jih je sedem zrušilo na tla. Dva bombnika sta treščila na tla v plamenih in jo bilo 10 članov posadke ubitih, ostala letala pa so bila lovska in število žrtev s teh letal še ni /nano.
Rim, 27. okt. AS. Vodja Nemcev v Inozemstvu državni podtajnik Bohle je v soboto zvečer v Rimu odprl sedež nove nemške hiše in sicer v Via Margoti. Slovesnost je imela izreden pomen za bratstvo ined Italijo in Nemčijo. Navzočih je bilo mnogo zastopnikov oblasti in voditeljev stranke in sicer med njimi minister De Cicco, generalni ravnatelj Italijanov v inozemstvu. Na slovesnost so šp prišli zvezni tajnik, rimski podgu-verner in podprefekt. Dvorana je bila bogato okrašena z zastavami obeh narodov. Zbrala se je tudi velika skupina nacistov, ki so prišli iz vseh mest v Ilaliji na veliko zborovanje, ki se je začelo s trojnim vzklikom Njeg. Vel. Kralju in Cesn r ju.
Nato je govoril vodja nacistov v Ilaliji dr. But-ting, knez Bismarck v imenu nemškega veleposlanika, ter državni podtajnik Bohle. V svojem go-
Nemško trgovsko zastopstvo v Trstu
Trst, 27. oktobra. AS: Nemško trgovsko zastopstvo, ki je prejšnje dni obiskalo razna italijanska mesta, je bilo včeraj srost mesta Trsta. V spremstvu predsednika fašistične trgovske skupine so si gostje ogledali celo vrsto naprav in obiskali glavna podjetja v Trstu. Prav tako so si ogledali pristaniške naprave, ki so napravile nanje velik vtis, izrazili pa so svoje občudovanje za odlično tehnično opremo in za industrijsko ter trgovsko organizacijo Trsta. Gostom je mestna občina priredila sprejem v mestni palači, kjer so se zbrale številne mestne osebnositi, prišel pa je tudi nemški generalni konzul v Trstu. Na sprejemu so covorili mestni župan dr Havler.; vodja nemške delegacije, oba pa sta poveličevala nezlomljivo zavezništvo obeh narodov Osi. Kjer je meščanstvo goste opazilo, jim je priredilo naj-prisrčnejše manifestacije. Snoči so gosti odpotovali v Benetke.
Kaznovani poslušalci sovražnih radijskih oddaj v Budimpešti
Budimpešta, 27. oktobra. AS, Policija je zaprla VK) Židov, ker so poslušali oddaje sovražnih radijskih postaj. Prepeljali jih bodo v koncentracijska taborišča. Radijske aparate so zaplenili.
Egipt dobiva premalo premoga
Ankara, 27. okt. AS. V Egiptu je nastslo veliko pomanjkanje premoga, ker Anglija nima dovolj pa mikov za prevoz premoga iz Anglije v Egipt. Največ trpi zaradi tega železniški promet v Egiptu in egiptsko železniško ministrstvo je sklenilo predelati lokomotive tako, da bi jih namesto s premogom lahko kurili tudi z nafto.
Mraz v Španiji
Madrid, 27. oktobra. AS. Val mraza je zajel celo Španijo. V nekaterih pokrajinah ie teinoe-ratura padla na 8 stopinj pod ničlo,
Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov: inventar
Visoki komisarijat opozarja zainteresirana podjetja na njihovo absolutno dolžnost, da izpolnijo in predložijo zbornici za TOI odnosno občinam inventarje oblačilnih, predmetov, ki se bodo mogli kupiti le z oblačilnimi nakaznicami, katere se sedaj ravno razpošiljajo. Nadalje sc podjetja opozarjajo, da tvrdkam, ki ne predložijo inventarjev ali ki jih predložijo nepopolne, ne bo dovoljena proda ja blaga, vezanega na nakaznice.
Racioniranje nekaterih živil
Iz Rima poročajo: Razdelitev živil med prebivalstvo se vrši sedaj na dva načina: z osebnimi nakaznicami in s pokrajinskim konligen-tiranjem. Kontigentiranje temelji na normalni pokrajinski potrošnji doličnega predmeta. Nakaznice odpravljajo razlike med posameznimi pokrajinami glede višine potrošnje, dočim omogoča kontigentirgn je potrošnjo na dosedanji višini.
Tako je sedaj uvedeno konligenliran je po pokrajinah za jajca, krompir in zelenjavo, uvedeno pa bo tudi še za druge predmete. Glede jajc je treba navesti, kot pišejo italijanski listi, da je sedanje pomanjkanje sezonskega značaja, ker kure pač v sedanji dobi nosijo manj jajc. Letos je ta pojav težji, ker so se pojavile pri perutnini bolezni, ki so zmanjšale šlevilo glav. Velika potrošniška središča dobiva jo sedaj jajca predvsem iz hladilnic, kjer so konzervirana.
Da se prepreči kopičenje pri posameznikih, ie bilo uvedeno tudi nakupovanje krompirja na karte, nadalje fižola, leče. boba in sličnega.
Treba je na vsak način uvesti disciplino kupcev. Tako je n. pr. dovolj sira na razpolago, pa sc je vendar sporadično na nekaterih
V Ameriki je bilo 2505 stavk
Washington, 27. oktobra. AS. Ameriško socialno ministrstvo je objavilo, da je v 7 mc-secih bilo v Ameriki 2505 stavk in je bilo pri teh stavkah izgubljenih 16 milijonov delovnih dni. To je petkrat več, kakor pa ob istem čisu" v letu 1940.
Nowyork, 27. okt. AS: Vodja ameriških rudarjev Levvis je ukazal stavko premogarjev in stavka 53.000 rudarjev, ki delajo v rudnikih, ki so last sedmih jeklarn, ki izdelajo 80% jekla, ki ga ]>otrebuje vojna industrija.
Velik požar v pristanišču v Newyorku
Newyork, 27. AS. V Brooklynu je izbruhnil ogromen požar. Ogenj je zajel pristaniške naprave in skladišča in požar je bil tolikšen, da je hudo poškodoval parnik -Empire Colar«. Parnik je bil čisto nov in bi moral v bližnjih dneh splavati na morje.
Položaj v šanghaju
Bern. 27. okt. AS. Poročila, ki prihajajo iz čSanghaja kažejo na ,-težek položaj, v katerem se nahaja priseljeno prebivalstvo. Iz vseh strani Kitajske ko se zgrnile v mesto velike množice. Ka-ritativne organizacije pomagaio. kolikor morejo prebivalstvu v tej stiski.
voru 60 vsi poveličevali tesno vzajemnost med Italijo in Nemčijo in bratstvo orožja dveh revolucij in dveh narodov, ki jima je zmaga zagotovljena in sicer proti skupnemu angleško-boljševi-škeniu sovražniku. Državni podtajnik Bohle je posebej podčrtal, da so Nemci, ki žive v Italiji srečni, da žive med zavezniškim ljudstvom, ki z nemškim narodom deli iste ideale in se volskuje z ramo ob rami z Nemci proti skupnemu sovražniku. Ta slovesnost v Rimu ni važna samo zaradi velikih zgodovinskih dogodkov na vzhodnem bojišču, ampak tudi zaradi tega, ker se slovesnost vrši v prestolnici Imperija, ki je zaveznik Velike Nemčije.
Slovesnost je zaključil s posebnim govorom dr. Latigen, ki je trikrat vzkliknil Hitlerju. Vsa slovesnost je potekla v ozračju globokega in pristnega prijateljstva in tovarištva.
Dne 28. oktobra in 4. novembra morajo javna posloja i m" ti izobešene zastave. —- Ta dneva bo v službi navaden urnik.
Ustanovitev izpitne komisije za učitelje v šolah za defektne otroke
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na pravila o strokovni izobrazbi učiteljev v šolah za defektne otroke z dne 8. februarja 1935,
na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291,
glede na člen 1. kr. ukaza z dne 7. junija 194t-X!X št. 454 v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1041-XIX št. 452 in člena 6. Duce-jevega razgiasa z dne 17. maja 1941-XIX in smatrajoč ukrep za nujen:
odreja:
Člen 1. Pri IV. oddelku Visokega komisariata se postavlja izpitna komisija za usposobljenostne izpite za poučevanje v šolah za defektne otroke (gluhoneme, slepe, manj nadarjene) v Ljubljanski pokrajini.
Predsednika, člane in poslovodjo izpitne komisije imenuje Visoki komisar. Poslovodja nima glasovalne pravice.
Člen 2. Izpitne roke odreja občasno Visoki komisar, ki določi prav tako tudi čas. v katerem naj se opravljajo ustni, pismeni in praktični deli izpita, in pogoje za pripustitev kandidatov.
Ta naredba, ki nadomestil je vsako prejšnjo, njej nasprotujočo določbo, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
mestih pojavilo mani proizvodov, lšar pa kmalu nehalo, ker so prišli dovozi iz drugih pokrajin. Zato teh pojavov ni smatrati za splošno pomanjkanje tega proizvoda in kopičenja po posameznikih.	^
Iz trgovinskega registra. Pri Trgovski poslovalnici Kmetijske družbe, družbi z om. zavezo se izbrišejo poslovodje: dr. Kovačič Stanko, Detela Oton in Soršak Anton, vpišejo pa se Pucelj Ivan, Kronovsek Ivan in Bukovec Janko. — Preklicana je likvidacija družbe z om. zavezo Franjo Žagar na Rakeku.
Iz zadružnega registra. Pri Ljudski posojilnici v Kočevju je izbrisan član uprave Makse Anton, vpisan pa Marolt Franc. — Pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Kostanjevici je izbrisan član uprave Jelšnik Ludvik, vpisan pa je Jankovič Jože. — Pri Kmetski hranilnici in posojilnici na Preloki, Bela Krajina je izbrisan član uprave Sta-rešinič Niko, vpisan pa Novak Stanko. — Pri Hranilnici in posojilnici v Semiču je izbrisan član uprave Stariha Anton, vpisan pa Ancelj Štefan.
Promet na zagrebški borzi. Kot znano je bila zagrebška borza ponovno odprta dne 11. junija. Od 11. junija do 30. septembra je bil promet na zagrebški borzi samo v devizah, in sicer za 683 milijonov kun. Od tega odpade največ na marko 521.3 milij., na lire 160.8 in švicarske franke 0.9 milij. kun. V letu 1940 je znašal promet v istem razdobju samo 453.8 milij. din.
Poklicna razdelitev prebivalstva v Nemčiji. Maja meseca leta 1939 je bilo v Nemčiji ljudsko štetje, katerega podrobni rezultati se sedaj objavljajo. Po tej statistiki je znašalo število oseb, ki pridobivajo 39.8 milij., od tega odpade na industrijo in obrt 16.5 milij. ljudi odn. 41.5%, 'na kmetijstvo 10.8, na trgovino in promet 6.9, javne in zasebne službe 4.1, domače službe 1.5 milij. oseb. V primeri s prejšnjimi štetji je zopet nazadovalo kmetijstvo, dočim je število oseb v drugih panogah znatno naraslo. Od leta 1925 do 1939 se je število delavcev povečalo za 1.4 milij. odn. za 8.4%, število uradnikov in nameščencev za 1 milijon odn. 17%, šlevilo samostojnih podjetnikov je padlo za 230.000 ali 4.6%.
Omejitev v deviznem prometu. Ta mesec je argentinska vlada uvedla omejitve v deviznem prometu in tako se je število pomembnih držav, kjer vlada že prostost v deviznem prometu skrčilo na tri, to so Zedinjene države, Švica in Portugalska. Seveda pa tudi v teh državah prostost ni absolutna in so že vpeljane omejitve, tako da dane* nikjer na svetu ni več dejansko svobodnega deviznega prometa.
Francoski državni dolg cenijo sedaj na 760 milijard francoskih frankov, dočim cenijo vse narodno premoženje Francije na 1.600 milijard frankov. To bi pomenilo, da tvori državni dolg 45 do 50 odstotkov vsega narodnega premoženja.
Ureditev kuponske službe bosenskohercegov-skih agrarnih posojil. Na Hrvatskem so sedaj uredili kuponsko in odplačisno službo bosenskoherce-govskih agrarnih obveznic, in sicer 4%' agrarjev lz leta 1931, 6% begluških obveznic iz let 1929 in 1936. Pravica do kuponske in amortizacijske službe se priznava samo onim lastnikom, ki so že od vsega početka lastniki.
Osnovanje Hrvatske kmetske gospodarske skupnosti. S posebnim zakonom je ustanovljena Hrvatska kmetska gospodarska zajednica, ki bo prežela vso imovino bivše Gospodarske sloge, p« tudi vse njene obveznosti. Svrha nove organizacije je napredek hrvatskega kmetijstva. Dejansko je obsegla vse kmete in kmetijske organizaciie aa Hrvatskem.
Gospodarstvo
XIX. obletnica Pohoda na Rim.
XXIII. obletnica Zmage
Zveza bojevniških tašijev objavlja:
Po določilih, ki jih je izdalo Tajništvo Stranke, se bodo obhajali prazniki na sledeč način:
28. oktobra, XIX. obletnica Pohoda na Rim:
ob 10 v stolnici: Sveta maša v spomin padlih v Revoluciji.
ob 15.30 v Fašističnem domu: podelitev nagrad dijakom, ki so se najbolj izkazali pri učenju italijanskega jezika;
ob 17 v Vladni palači: Poročila Ljubljanskega fašija. Proslava Pohoda na Rim.
4. novembra: XXIII. obletnica Zmage:
1.	Ob 10: Zvezni Tajnik bo v spremstvu Pod-tajnika Zveze, Podpoveljnika GILa, Načelnika Glavnega stana Zveznega Poveljstva GILa in političnega Podpoveljnika Fašija v Ljubljani ponesel pozdrav Črnih srajc Povejniku XI. armadnega zbora.
2.	Skvadristi, fašisti, ki bi prisostvovali proslavi Pohoda na Rim bodo skupno s skupinami Oboroženih ail imeli stražo na vojaškem pokopališču v Ljubljani.
Sedeži organizacij Stranke in javni uradi bodq Izobesili zastave.
Fašisti bodo oblekli svoje uniforme brez dekoracij.
Zgodovinsko Krško polje - najvzhodnejši del Ljubljanske pokrajine
Med Gorjanci in gričevjem nad Krškim, med I Savo in velikim gozdom Krakovo, ob dolnjem te-ku reke Krke leži prostrano, deset do petnajst kilometrov široko in nekako prav toliko dolgo zgodovinsko krško polje. Na njega, severni strani sta župniji Leskovec in sončna Raka, na južni Cerklje, še na severnem bregu Krke, že na južnem pod Gorjanci Sv. Križ s svojo veliko, daleč vidno župno cerkvijo in sredi Krke ,dolenjske Benetke' Kostanjevica. Na vzhodni strani omejuje to ravnino Sava s Krškim in Brežicami, na zahodni strani največji kranjski hrastovi gozd Krakovo, ki se razteza od Kostanjevice skozi močvirje proti Raki.
Popotnik, ki dospe semkaj v lepih pomladnih ali poletnih dneh, vzklikne: prelepi, krasni kraji I Drugačna je slika v deževnih poznojesenskih ali zgodnjepomladanskih dneh. Tedaj je vsa dolina eno samo veliko močvirje, ob narasli Krki pri Kostanjevici, Cerkljah in Čatežu, oh sotočju Save in Krke pa naravnost široko jezero. Tedaj vzkli-
Naročajte »Slov. koledar«
kajo tod skozi potujoči, ko vidijo hiše obdane z vodo in njive visoko zalite od deževnice, da race plavajo nad njimi: ,Ubogi ljudje, ki živijo v luži kakor žabe t'
Ob ugodnih letih se ziblje po dolini krasno žitno klasje, ob suši, ki je tu zelo pogosta, pa žalostno venejo ožgana žita in okopavine. Od časa do časa se tu pojavijo v ogromnih množinah žitni hrošči, ki izpijejo vsa zoreča zrna, da žalostno štrle kvišku prazni pšenični klasi.
Že tisoč tri sto let prebiva tukaj slovenski rod. Prestal je v teku stoletij nmogo hudega: Dolina je odprta proti jugovzhodu in je bila svojčas silno izpostavljena turškim navalom. V šestnajstem stoletju je bila prizorišče krvavih kmečkih uporov: tu so ginili kmetje, ki so se bili vzdignili na boj za staro pravdo.
Reka Krka je sedem sto letih zopet postala državna meja: od začetka Krakovskega gozda do blizu Cerkelj ob Krki. Od tam pa sc povzpne državna meja nad Bušečo vasjo v Gorjanca in vrh Gadove peči, dobro znane po izvrstnem cvičku, je meja treh držav. Župnija Sv. Križ med Krko in Gorjanci, kolikor jo je zahodno od višine nad Šutno še ostalo, je najbolj vzhodna točka Ljubljanske pokrajine.
Četrta nogometna nedelja
Ligaši proti Benjaminu 8:0 (4:0)
Mars na drugem mestu - Svoboda: Jadran 2 :2
Ljubljana, 27. oktobra.
Precej streljanja je bilo včeraj na treh tekmah. Vratarji so lovili, kar so mogli, sedeinnajst-krat pa jim je spodletelo. Položaj v prvem razredu postaja vedno bolj jasen, obetajo pa se še odločilne bitke za mesta. Ljubljana je na varnem že od začetka, gre le za to, da pospravi vsako nedeljo po dve točki in da popravi svoj renome s tehnično sigunostjo in bistrimi domislicami napadalnih potez. Ljubljani ne gre več za zmago, pač pa za to, da si z mojstrsko in lepo igro pridobi one simpatije, katerih je bil nekdaj deležen slovenski prvak.
Mars in Hermes se bosta napenjala za drugo mesto, Jadran in Svoboda za četrto, Elan in Grafikapa za šesto. V tem bo privlačnost bodočih srečanj. Jasni se, temni oblaki pa se bodo še povrnili, preden bomo poročali o končnem vrstnem redu sedmerih rivalov.
Posebnega napredka moštva včeraj niso mogla pokazati. Igrišča so bila mehka in vlažna, igralci nestabilni. Lepih polez ni razdiralo le netočno podajanje; pridružile so se nesigurne opore nog, razmočena žoga pa je odskakovala težko in okorno. Glede discipline so moštva dorasla — šlo je zopet brez incidentov — v tehničnem oziru pa je marsikaj spodletelo. Obisk je bil na vseh treh tekmah zadovoljiv.
Presenečenj ni bilo, izidi odgovarjajo progno-zam. Mars 6e je uveljavil nad Grafiko s petimi streli; Svoboda in Jadran sta remizirala; Ljubljana pa je osemkrat presenetila novomeškega vratarja Kalčiča. Mars in Ljubljana sta zapustila igrišče čistih rok, v razpredelnico pa vpisala novi dve točki.
Številčno stanje po 4. kolu je naslednje:
Ljubljana
Mars
Hermes
Jadran
Svoboda
Elan
Grafika
4
3 8
4 3 2 3
4 2 2 1 O O
o
o o
0
1 2 1 0
0
1 1 2 1 1 3
18:2	8
11:3	4
10:5	4
10:11	3
3:9	2
1:9	1
2:16	0
O posameznih tekmah pa tole:
Mars : Grafika 5:0 (3:0)
Tekmo, ki se je igrala včeraj dopoldne na igrišču Marsa, je sodil g. Dorčec. Prisostvovalo je okrog 200 gledalcev.
Grafika je imela že v začetku smolo, da jo je zapustil igralec s poškodovanim kolenom. Marsovim napadom se je upirala samo z desetimi igralci. V 6. minuti je streljal Doberlet kot. Branili so ga z roko. Sledila je enajstka, katero je /Cigon poslal med podboje: 1:0. Nekajkrat so Gra-ficarji vdrli proti Marsovemu taborišču, vendar jim Marsova obramba ni dala do živega. Mars je izsilil nekaj kotov, do zgoditka pa je spet prišlo v 23. minuti, ko je Slapar povišal na 2:0. Pred-ložek za tretji gol je pripravil Žigon, Slapar pa je udaril. 3:0 je ostalo do konca prvega polčasa.
Zatem je prišla premoč Marsa še bolj do veljave. Grafičarja so stisnili v svoje polje. V sredini igrišča je stražil postavni Slainič, ki je z dolgimi streli pošiljal žogo v ogenj. V 15 minuti je streljal Slapar kot. Doberlet pa ga je mojstrsko poslal z glavo v mrežo in povišal na 4:0. Aapadi Grafike so postajali vedno bolj redki. Razblinili so se zdaj v netočnem podajanju, zdaj ob čuječi obrambi. Tudi kota niso izkoristili. V zadnji minuti je sodnik dosodil enajstko. Realiziral jo je Zigon in postavil končni rezultat 5:0.
Jadran : Svoboda 2:2 (2:2)
Popoldne je bil na igrišču Ljubljane dvojni spored. /Ca srečanje med Svobodo in Jadranom je vladalo veliko zanimanje. Obe moštvi sta borbeni po kakovosti pa precej izenačeni. O Trnovča-nih bi lahko rekli, da imajo več rutine, Svobodaši pa ve c poleta. V dobro jim štejemo, da so se v zadnjem času odvadili prenapetih izpadov in da igrajo mirnih živcev.
Na tekmi, katero je sodil g. Kos, je bilo videti od vsega začetka, da se obe moštvi zavedata važnosti srečanja. Čutila se je rahla premoč Jadrana, ki je zaigral nekaj zrelih šans. Do gola je prišlo Šele v 29 minuti, ko je Crnobori pro-drl, £inke pa zabil prvi gol za Trnovčane. Kmn-Iu za tem je Bačnik izenačil, ko je pognal z glavo v mrežo 1:1. Svobodi se je nasmehnila sreča *e enkrat, ko je dosegla po Turšiču vodstvo z
Trnovčanom to ni šlo v račun in so pritisnili proti Roglovim vratom. Ta je branil kar je mogel, pokazal nekaj lepih parad, v 41 minuti pa je bila vendar žoga hitrejša od njegovih rok: Hočevar je streljal za Trnovčane in uveljavil izenačen izid 2:2. Jadran je pritiskal, Svoboda mu je vračala, zgoditka pa ni bilo več .
Ves drugi polčas sta ostala vratarja čistih rok. Igra je bila odprta. Na obeh straneh'je padlo precej kotov. Nekajkrat je bi! gol v ozračju, toda napadalci so mislili prejiočasi ravno v trenutkih, ki so bili najzrelejši. Morda je bila žoga prehitra in nasprotnik preveč za petami. Markič v Jadranovem golu se je izkazal zlasti s 15 minuti,
ko je odbil posrečen Crnoborijev napad. Za igralce je bila igra ves čas napeta, za gledalce pa je popustila. Moštvi sta proti koncu opešali. Kar štiri kote so streljali v out, kar je gotovo viden znak utrujenosti, če bi padel gol v zadnjih minutah, bi se zgodila krivica, zakaj r>o ena točka je pravična nagrada za uspehe v prvem polčasu. Za uspehe v drugem polčasu pa je potrebna boljša kondicija.
Ljubljana : Elan 8:0 (4:0)
Postavne goste v belih dresih, kakor tudi domače v modrih, je množica okrog arene — bilo je okrog 600 gledalcev — živahno pozdravila. Sodniku g. Zajcu so se predstavili naslednji igralci:
Ljubljana: Kriše - Puterle, Lah - Peli-con, Pilej, Udovič - Smole, HasI, Lah, Bertoncelj, Hacler.
Elan: Kalčič - Košale, Vigili - Murn, KnaJ-ter, Šmajdek - Vovk, Horvat, Smrdu, Stepišnik, Malic.
To je bilo srečanje najmočnejšega in najmlajšega. Od Novomeščanov smo pričakovali uspešno defenzivno igro, vmes pa nekaj »svetlih točk«, od katerih naj bi ena tudi obsedela. Borili so se moško in prikupno in niso popustili do konca. Posebej pa je treba priznati, da so pokazali fair igro, kar je redkost, če igra šibkejši z močnejšim.
Otvoritev igre je pripadla Elanovcem, v isti minuti pa je bila žoga že v Kalčičevih rokah. Igra je bila precej časa živahna in odprla. Tehnično premoč Ljubljane so izravnavali gostje s pridnejšim delom. Ze v prvi četrt ure je Ljub-
ljana zaigrala dve šansi. Prvi gol je dal Lah po lepem Haclerjevem predložku. V 23 minuti je Lah zvišal na 2:0. Sledil je lep prodor Elana, ki pa je končal s prezgodnjim strelom od daleč. Ljubljanska obramba je razdirala redke naskoke nasprotnika, Kriše pa je bil večji del le gledalec na tej tekmi. V 33 minuti je Ljubljana streljala kot, ki ga je obramba pognala v polje, tri minute pozneje je padel po sporazumu Smole-Hacler 3. gol. Proti koncu prvega polčasa se je zgodila še mala »pomota*, ki pa je zvišala rezultat za en gol. Krepak Haslov strel je ujel branilec z rokami (najbrž ima večkrat funkcijo vratarja!), sodnik je prisodil enajstko, Lah pa jo je pognal v mrežo: 4:0.
V drugem polčasu se je igra ponovila z istim rezultatom. Gledalci so navalili za Elanova vrata, vodja moštva g. Not je protestiral, sodnik pa je igro prekinil tako dolgo, da so bili gledalci spel na svojih prostorih.
Za uvod smo videli nekaj živahnih, toda neuspelih napadov: Malič je poslal žogo Krišeju v roke, Bertoncelj previsoko, Smole pa, ki je imel pred seboj prazna vrata, je streljal mimo. Kot, ki ga je streljal Smole v 15 minuti, so ostali v gneči zaigrali. Kmalu zatem se je Smole spro-stil, streljal netočno, Hacler pa se je bliskovito znašel in poslal z glavo v mrežo: 5:0. Na igrišču je močno dišalo po žveplu in ognju. Napadi Elana so postajali redkejši, Kalčič je imel polne roke dela. Vrstili so se koti za Ljubljano. Lah je povišal v 26 minuti na 6:0, Smole pa je v 32 minuti ponovno prodrl do Kalčiča, ki je žogo najprej branil, zatem pa spustil. V 39 minuti je Smole še enkrat »pripeljal« žogo v gol in povišal rezultat na 8:0. Elan je vztrajal do konca. Šlo mu je za častni gol, katerega mu pa sreča in budna obramba Ljubljane nista privoščili. Novo-meščani so kljub polni malhi napravili dober vtis. Razpolagajo z nekaterimi nadarjenimi igralci, ki se bodo gotovo bolj uvel javili, ko se bodo srečali z moštvi iz spodnjega dela razpredelnice.
Poročilo o prvenstvu II. razreda bomo objavili jutri
Ta ie Kralj
Rezultati s Stadion?
Atletski finale v znamenju »pozne sezone«
Odličen čas Koširja na 5 km
Ljubljana, 27. oktobra.
Sneg, ki je prinesel prve zimske pozdrave in ki je obležal v planinah krog Ljubljane, je tudi atletom jx>kvaril veselje. Zadnjič letos so napenjali svoje moči, da bi popravili rezultate, mrzlo vreme pa jim je prekrižalo račune. Samo par fantov je bilo na Stadionu, ki so se tudi na mrzlem dobro počutili: Košir je postavil svoj najboljši čas v teku na 5 km, Šušteršič je pretekel 100 m v 11.4 sek., junior Vehar pa je pognal kopje 47 m daleč. Ostali niso pokazali kaj posebnega in 6o postavili pač poznosezonske rezultate.
Prireditvi, katero je organizirala Planina, je prisostvovalo v 6oboto in nedeljo nekaj čez 100 gledalcev.
Začeli so s tekom na 200 m Presenetil je Vrtovec (Planina), ki teče šele dva meseca, vendar je °\3 .sck- zaostal za zmagovalcem Šušteršičem (24.1 sek.); 3. je bil Skušek 24.4; 4. Mravlje 25; 5. Mencinger 25.7.
,n. J^kok: l. Mavsar (Pl.) 11.50; 2. Doganoc
nVv 'R2/ Sk"f,ek <PL> l0M> 4. Skaza (II.) 10.27; 5. Vrtovec (Pl.) 9.70.
V	teku na 800 m so nastopili samo trije. Zma-
Sa<o)ec,°.a^ersek <P1-) 2:11.3 min.; 2. Zupan (Pl.) 2:12. Skusek je odstopil po prvem krogu.
„n51e|,kl?d™; 1. Bačnik (Pl.) 31.60; 2. Skaza (II.) 28.16; 3. Nova (II.) 26.39.
% Ena najlepših točk je bil tek na 5 km. Atleti so se zavarovali proti mrazu z rokavicami, dragocene kalorije pa so čuvali s toplimi trenirkami. Zrak je bil vlažen m mrzel. Posebno dobrih časov nismo mogli pričakovati, vendar je bilo leix> gledati urnonogega Koširja, ki je z lahkimi koraki in f Prirojeno gracioznostjo vodil po mehkih tleh te-kalisca. Srakar se ga je držal le par krogov. Nje' gov slog teka pa je preveč poskakujoč ki utru a. Po sestem krogu je zaostal. Košir je nemoteno držal svoj tempo, ga,v zadnjem krogu krepko pospešil in teke! skozi cilj precej svež. Doseženi čas — 15:47.6 — je razmeroma prav dober Drugi je bil Srakar, (Herines) 16:12, tretji pa Kocutar 17:30
Kroglo sta pognala čez 10 m sanio dva senior-ja: Lužnik 10.80, Merala 10.50 (oba Planina). Med juniorji je stilno ugajal Planinec Furman, ki je zmagal z 12.50 m; 2. Habjan (Pl.) 10.72; 3. Doga-noc (Pl.) 10.52 m.	k
Met kopja: 1. Sodnik (II.) 46.31 m; 2. Kačič (Hermes) 41.52 m; 3. Lužnik (Pl.) 38.93.
Z metanjem kopja je bil spored prvega dne izčrpan.
Včeraj popoldne je bilo na sporedu 13 točk. O njih poteku ne bi bilo kaj posebnega pripomniti. Naj govore številke.
V	teku na 100 m je nastopilo 6 atletov. Odlikoval se je samo Šušteršič (Pl.) 11,4; Sodnik in Vrtovec pa 6ta rabila 12 6ek. Med juniorji je bil na isti progi prvi Zupančič (II.) 12 6ek.; 2. Mravlje iPl.) 12.3; 3. Bizelj (H.) 12.5.
400 m zapreke: 1. Lončarič (Pl.) 63 sek : 2. Lu-šicky (PIJ 64,5; 3. Pleničar (II.) 64.5.
Skok v višino — seniorji: 1. Lužnik (PL) 1.65; 2. Omahen (Pl.) 1.60; 3. Jerina 1.55. Izven konkurence je skočil Cucek (H.) 1.60. Juniorji: 1. Dolgan (H.) 1.60; 2. Jager (II.) 1.55; 3. Doganoc (Pl.) 1.50.
Tek na 1.500 m: 1. Glonar (II.) 4:27 min; 2. Kocutar (Pl.) 4:32.2; 3. Sedej (Pl.) 4:33.8.
Met kopja juniorji: 1. Vehar (II.) 47 m; 2. Fer-jančič (Pl.) 42.38 ; 3. Mravlje (Pl.) 40.22.
Skok s palico: 1. Zupančič (Pl.) 3.20 m; 2. Lu-bej (H.) 2.98; 3. Jeločnik (Pl.) 2.98 m.
Skok v daljino — seniorji: 1. Sodnik (II.) 5.82; 2. Šušteršič (Pl.) 5.82; 3. Smolej 5.69. Juniorji: 1. Zupančič (II.) 5.87; 2. Jager (IL) 5.74; 3. Doganoc
Tek na 400 m: 1. šušteršič (Pl.) 55 sek.; 2. Vrtovec (Pl.) 56.3; 3. Smolej (Pl.) 56.4.
Met diska — seniorji: 1. Merala (Pl.) 37.98 m; 2. Lužnik (Pl.) 34.22. Juniorji: 1. Vehar (II.) 39.24; 2. Vrtovec (Pl.) 32.19; 3. Dolgan (H.) 31.S0.
Kakor vidimo, je dal miting z malimi izjemami povprečne rezultate. Razveseljiva pa je bila velika udeležba atletov, ki so tudi tokrat pokazali, da je v Ljubljani veliko smisla za klasično atletiko. Informirani smo, da je bil to letošnji poslednji miting. Po kratkem odmoru, katerega so si atleti letos pošteno zaslužili, se bodo jx>dali v telovadnice, kjer bodo nabirali novih moči za prihodnjo sezono.
Predpisi za preureditev gasilstva
A isoki komisar za Ljubl jansko pokra jino
glede na zakon o organizaciji gasilstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 15. julija 1933.,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in
smatrajoč za potrebno, da se preuredi organizacija gasilstva,
odloča:
Člen 1. Skupščina, osrednji odbor in nadzorni odbor Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine se razpuščajo in se imenuje za izrednega komisarja te zajednice civ. uff. dr. inž. Giorgio Co-nighi, ki jo bo upravljal in preuredil gasilsko službo skladno s smernicami in navodili, ki mu jih bo dajal Visoki komisar.
Pri izvrševanju teh dolžnosti mu bo v pomoč sosvet, sestavljen iz gg. dr. Antona Kodreta, Bogdana Pogačnika in dr. inž. Franceta Dolenca ter fioveljnika poklicnih gasilcev mesta Ljubljane.
Člen 2. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Služlienem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Iz Ribnice
Občinski odbor RK bo v novembru ponovil Nušičevo komedijo »Navaden človek«.
Pod tem naslovom je nedavno izdal ferm-ski nadškof Ercole Attnoni v Italiji obširno pastirsko pismo (98 strani) o Kristusu Kralju.
Kristus kraljuje v nas po veri, ljubezni in češčenju.
Kraljuje po veri v stari ženici, užaloščeni materi, ki trepetaje posluša napade svojega učenega in nevernega sina in ki v Njegovo Srce polaga zveličanje sadu svojega telesa.
Kraljuje po veri v bogouadarjenem učenjaku, ki sc klanja božjemu Umu in se spušča v brezdna božjega življenja, da bi si odgovoril na vprašanje: »Zakaj verujemo!«
Kraljuje po veri tistega, ki se je komaj rodil. da prosi daru vere po drugih in ga prejme v dušo tako, da ne ve kdaj, jn po veri tistega, ki umira in sprejme vero, kakor bi zgrabil za rešilno desko, ki mu je priplavala nasproti, k» je tonil v smrtnem boju.
Kraljuje v bliskovitih dokazih vernosti tudi v ponižnosti najpreprostejšega življenja ob zakajenem ognjišču, kjer kostanj poka na ognju; prav tako pa tudi v velikih delih neustrašenega vodnika armad in ljudstev, ki vrhajo prepade in nižajo hribe, da naravnajo pota Gospodovemu kraljestvu.
Kraljuje v vernosti rimskih papežev, ne-ugasnih svetilnikov na vrhu najvišjega griča zemlje, ki mirno in gotovo, neustrašeno in nepremagljivo kažejo vsemu svetu luč bož.jeea obličja v temo in nevihte, na dobre in slabe.
Kraljuje v veri črnega sužnja, ki nrair« kot mučenec in ne omahuje, potem ko ga jc misijonar krstil za ceno življenja.
Kraljuje v močni veri otroka, ki se je Y temni noči izgubil v gozdu, naredil križ in zaspal v trhlini starega kostanja. Prav tako pa tudi v živi veri prevaranih množic, ki brazdajo morje in se vzpenjajo na gore, da bi doživeli pomnožene kruhe, okusili njih sveži vonj in opojno sladkost in da bi oklicali Kralja, ki so več ne brani zmagoslavne pesmi in krono sprejme.
Kristus kraljuje in zmaguje v bodrilnem smehljaju, ki ga išče, in v solzi, ki jo izjoka brat za brata, in v reki krvi. ki so jo prelili, da bi ga rešili v nedolžnem človeku.
EIAR - Radio Ljubljana
Parliamo 'litaliano!
Rchema dela XIX lezione che verri tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedi, 27 ottobre 1941-XIX, ore 19.00.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse ,f one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Itali-j-'-' janske ure so na sporedu ob jjonedeljkih, srednK' in petkih, vedno ob 19.00 uri zvečer.	f
Lezione diciannovesima Comparazione
•lto
(cosi) alto come; (tanto)
piu?1aItoqUdT'(che)	" P- "i; altissimo
meno alto di(che) alto
(cosi) alta come; (tanto)
piu^altrdM^) la P* alta altissima
meno alta di (che) alto
(cosi) alti come; (tanto)
piSVTlche)	i P^ a»i di; altissimi
meno alti di (che) alto
(cosi) alte come; (tanto)
piu?1alteqUdTl(0che) ie ** aIle altissime meno alte di (che)
NBI — fe il piu alto di tutti i monti. — £ il monte piu alto.
buono piu buono, migliore cattivo piu cattivo, pcggiore grande piu grande, maggiore piccolo piu piccolo, minore il piu buono, bonissimo, ottimo il piu cattivo, cattivissimo, pessimo il piu grarde, grandissimo, massimo il piu piccolo, piccolissimo, minimo Ho aspettato invano piu di mezz'ora. — La carne mi piace piu del pešce. — £ tanto sciocco quanto sgarbato. — II Belgio e piu popolato che la Francia. — Era il meno sciocco tra gli altri.
—	li il piCi buono di tutti noi. — Roma e piu vasta di Firenze. — £ piu facile dire che fare.
—	Era un uomo piu vicino ai cinquanta che ai quaranta. — II diamante e piu duro dell'acciaio e del ferro. — Quanto piCi alti sono i monti, tanto piu profonde sono le valli (Piu ali sono i monti, e piu profonde sono le valli). — II maggiore dei suoi figliuoli aveva quattro anni piu del minore. — La lotta economica fra le nazioni e piu spietata della lotta militare fra le nazioni stesse. — In questa guerra 1'aviazione ha dato il massimo aiuto alle forze di terra. — Piu studio questa lingua, e piu mi piace. — La chiesa e generalmente meno alta del campanile. — Ieri il tempo era belissimo. — L'esempio e piu effi-cace che la parola. — Qual e il piCi alto monte d'Europa? fi il Monte Bianco. — Aspettavano tempi migliori. — Tutti aspettavano il suo arrivo con la massima impazienza. — I mobili erano piu belli che solidi. — Addio, carissima cittft, cara per le tue massime bellezze, cara per gli altissimi prezzi pagati nei tuoi alberghi. — Val piu la pratica che la grammatica. — Nessun maggior dolore che ricordarsi del tempo felice nella mise-ria (Dante).
E s e r c i z i
1.	Formate intere proposizioni di grado rom-parativo: Questo vino č... Chianti. — Non ho mai veduto una commedia... noiosa. — L'autun« no e... caldo... 1'estale. — In questo bicchiero c'6... aqua... vino. — II platino e... prezioso ... l'oro. — La bicicletta č... veloce ... l'auto-mobile. — I fiori sono... helli... utili. — j;., facile distruggere... fabbricare. — Ho... somio ...farne. — L'olio č... leggero... l'acqua. — 11 leone e ... feroce... la tigre. — IVinverno i giorni sono... brevi... le notti. — Io sono di ein-que anni... mio fratello. — II viaggio era ., faticoso... divertente.
2.	Formate il superlativo relativo: Prezioso (platino, metalli). _ Forte (hove, animali dome-sticl). — Calda (estate, stagioni). — Bella (sua moglie, quattro sorelle). — Dolce limone, agrumi). Lungo (febbraio, mesi).
3.	Formate 11 superlativo assoluto: II mar« era tranquillo. — I) risehio era piccolo. — Era una grande proprietž. — Questa t una stoffa fine.
—	Dietro II villaggio c'era una selva di alti abeti, La salule e nreziosa


f&hoj&ne. novice
Koledar
Torek, 28 oktobra: Simon in Juda, apostola;
Cirila, devica in mučenica; Fidcl, mučenec.
Sreda, 29. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica;
Donat, škof; Evzcbija, devica in mučenica.
Novi grobovi Oče pisatelja Fr. Bevka umri
Gori-a, 25. oktobra.
V petek, 24. oktobra zjutraj je v Zakojci, du-liovnija Bukovo nad Buško dolino, mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Bevk, oče našega najbolj plodovitega in priljubljenega pisatelja Fr. Bovka. Dosegel je lepo starost 77 let. Po poklicu je bil čevljarski mojster. Neugnano in neumorno kot čebelica sc je trudil vse življenje, da je lepo vzgojil svojo številno družino. Bil je kremenit, pošten krščanski mož, ki je ves gorel za svojo domačijo jn je bil v vsej soseščini spoštovan. Naj se po dclapolnem življenju mirno odpočije v Bogu! Vsej družini, zlasti g. Francetu, ki se le dni vrne z
juga zopet v Gorico, naše iakreno sožalje. •
+ V Ljubljani so umrli: G. Micika Marinko,
ki bo njen pogreb v torek dne 28. t. m. ob poi 5 pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. — Margita pl. Vfurzbach-Taniienberg je umrla ter bo njen ]K>greb iz mrtvašnice 6plošne bolnišnice v sredo ob 8 zjutraj v Preddvor na Gorenjskem, kjer bo pokopana v rodbinski grobnici. — Naj počivajo v miru in pokoju blaženih. Njihovim svojcem pa vsem izrekamo svoje globoko sožalje.
+ Slovenski grob v Srbiji. V Krupnju je dne 12. oktobra t. I. umrl Jože Barle, stud. iur. iz Naklega pri Kranju.
+ V Jozefišču, Poljanska cesta 16. Ljubljana, je umrla gospa Terezija S kopo rc roj. kump. vdova po fin. podpregledniku iz Kranja. Pogreb bo v torek ob 3 popoldne z 2al, kapelica sv. Jakoba.
—	Nova serija mesečnih rekolekcij za duhovnike z deželo se začne zadnjo sredo tega meseca, to je 20. oktobra v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani. Začetek točno ob 10 dopoldne. Vozni red vlakov je ugoden. K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo Doma D V in škofijsko vodstvo UA.
—	Ne pošiljajte denarja v pismih! Poštno ravnateljstvo nam sporoča, da nikakor ni dovoljeno v navadna in priporočena pisma vlagati bankovcev ali kovanega denarja. Zato naj pošiljalci v prihodnje tega več ne delajo.
—	Dar podpornemu društvu novomeške gimnazije. Namesto venca na grob umrlega višjega davčnega upravitelja Ignacija Klinca je daroval g. dentist Filip Ogrič L 120.— za Podporno društvo za dijake novomeške gimnazije.
—	Dogoni klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino bo priredil v prihodnjem tednu sledeče dogone za govejo klavno živino: v torek 4. novembra v Kočevju in Metliki, v sredo 5. novembra na Vrhniki in v Grosupljem.
—	Zahvala. Uprava Zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se najlepše zahvaljuje g. dr. Virantu Francu, zdravniku iz Liub-liane, Gosposvetska ccsta 13, za darovani »Gym-nacolon« s pripadajočimi napravami.
—	Navijanje ccn. Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču v Ljubljani je v ponedeljek 26. t. m. vodil 5 razprav zaradi navijanja cen. Tri razprave so bile preložene, da se zaslišijo nove priče in izvedejo razni dokazi. V dveh primerih je bila izrečena sodba. Ker je prodajal domači česen po 8 lir kg na Vodnikovem trgu, ko je bila takrat najvišja cena zanj 2.30 L, je bil neki Anton J. obsojen na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni ali nadaljnih 5 dni zapora. Neki gostilničar pa je bil ohsojen na 7 dni zapora. 200 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine, ker je 9. septembra prodajal v svoji gostilni dolenjski cviček po 9 lir liter, ko mu jc bila določena cena na 7.60 lir.
—	Hladno vreme. Po petkovem 6negu je nastopilo hladno vreme. Mrzli sever je povsod izpodrinil topli jug. V nedeljo je bilo drugače lepo in sončno, toda dosežena je bila najvišja dnevna toplota + 6.7° C. V ponedeljek zjutraj je termometer kazal + 1° C. Stanje barometra je nizko. V ponedeljek je bilo 759.4 m/m.
Ljubljana
Nedeljska služba trafik v Ljubljani
Zadnjo nedeljo so Ljubljančani imeli prvič priložnost spoznati nov način obratovanja trafik ob nedeljah in praznikih. Glede nedeljskega obrata trafik doslej namreč po Ljubljani ni bilo določenega reda. Nekatere trafike so bile odprle, druge zopet ne. Tratikanti sami so že večkrat v prejšnjih letih skušali sami med seboj doseči primerile dogovore za nedeljsko obratovanje, vendar zaradi različnosti posameznih predlogov nikdar niso prišli do enotnega sklepa, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Sedaj je to vprašanje rešila odredba Visokega Komisarijata Ljubljanske pokrajine.
V Ljubljani so vsega skupaj 103 trafike. Mestna občina je vse, razen dveh, sedaj razdelila v šest skupin. Prvih pet skupin obsega |>o 17 trafik, zadnja skupina pa 10 tratik. Skupine trafik imajo ob nedeljah in praznikih: Novo leto. Sv. Trije kralji. Sv. Jožef, na Vnebohod, na Trlovo, na praznik sv. Petra iu Pavla, 15. avgusta, 1. novembra in 8. decembra izmenoma odprte svoje prodajalne. Zanje je torej urejena nedeljska služba, podobno, kakor imajo lekarne že doigo časa po skupinah nočno službo. — Vsako nedeljo imata službo dve skupini trafik. Prva skupina mora imeti svoje prodajalne odprt« od sedmih zjutraj pa do osmih zvečer, druga skupina pa ob nedeljah
in določenih praznikih prodaja od 6edmih zjutraj do trinajstih. V vsaki posamezni skupini so seveda izbrane trafike iz vseh mestnih okrajev, tako da kupcem iz kakršnega koli okoliša ni treba hodili daleč do prve odprte trafike. Ker imata vsako nedeljo le dve skupini trafik služho, je jasno, da pride vsnka skupina po treh tednih zopet na vrsto, vendar neizmenoma, tako da ima enkrat celodnevno službo, drugič pa le poldnevno službo.
Zaprte trafike so ob nedeljah dolžne izobesiti na svojih zaprtih prodajalnah seznam petih trafik, ki so ta dan v njihovi bližini odprte ves dan in pet najbližjih trafik, ki so odprte samo dopoldne. Prodajalci pa, ki imajo nedeljsko dopoldansko službo, pa morajo izobesiti le seznam petih najbližjih trafik, ki so odprte ves dan. Na ta način je prav dobro poskrbljeno za informaeijo kupcev, ki lahko ob prvi trafiki, katera je zaprta, zvedo, kje v bližini je prva trafika odprta. Prepričani smo, da bodo ta ukrep z zadovoljstvom sprejele vse trafike, prav tako pa kupci.
1 Narodna galerija bo do konca meseca ob nedeljah in za šolske obiske zaprta zaradi popravil, ki se izvršujejo v Narodnem domu.
1 Velikodušna podpora Visokega komisarja javni ljudski knjižnici. Šentjakobski ljudski knjižnici je blagovolil nakloniti Eksc. Vis. komisar za Ljubljansko pokrajino velikodušen dar 5000 lir v izpopolnitev njenega italijanskega oddelka.
I Na Vernih duš dan dne 3 novembra zvečer sc bo izvajal na koncertu Glasbene Matice ljubljanske Pergolesejev oratorij Stabat Mater za sopran in alt ter komorni orkester. Koncert bo vodil dirigent Drago Marijo Šijanec, sopranski in al-tovski part bosta peli operna pevka Valerija Hey-baloya ter operna in koncertna pevka Franja Golobova s sodelovanjem komornega orkestra. Na koncert opozarjamo že danes Vršil se bo v veliki Filharmonični dvorani ob 20. Predprodaja vstopnic od danes dalje v knjigarni Glasbene Matice.
1 Nakaznice za sveče in vence vsesvetske akcije se že dobe v pisarni vsesvetske akcije na vele-sejniu, v prodajalni mestne elektrarne na Mestnem trgu in pa v prodajalni mestne plinarne v kresiji na Nabrežju 20. septembra, kjer 60 gospodinje grede na trg že v ponedeljek zjutraj hodile jronje. da si o pravem času zagotove najpomenljivejši okra6 grobov. Ker ima vsesvetska akcija le zelo majhno število 6več na razpolago ter je tudi število vencev letos zelo omejeno, ker primanjkuje žice za vezanje, naj dobrotniki revežev o pravem času sami pridejo jx> na' •'znice, da bodo z njimi na praznike mrtvih dobil -veče in vence lahko tudi kar na stojnicah pred pokopališči pri sv. Križu, pri 6v. Krištofu in na Viču, prav tako pa tudi na Navju. Na grobovih naših najbolj zaslužnih mož na Navju bodo prižgali 6veče in položili vence predvsem tisti, ki ne morejo obiskati grobov svojcev na nedosegljivih pokopališčih. V6a Ljubjana bo letos pokazala svoje sočutje s podpore jx>trebnimi ter zato svoje drage rajne na najplemenitejši način počastila z dobrimi deli.
i Likof na Uršulinski gimnaziji. Ob novi šu-bičevi ulici je podjetje Kamnikar gradilo vse letošnje leto novo uršulinsko gimnazijo. Te dni je bila mogočna trinadstropna 6tavba, ki ima še velik prizidek v četrtem nadstropju, dograjena. Delavci so postavili na vrhu palače smrečico v znamenje, da je stavba v surovem dokončana. Sedaj so že začeli graditi strešno ogrodje in v kratkem bo vsa 6tavba tudi pokrita in zavarovana pred dežjem in snegom. Tako bo stavba prezimila, nakar jo bodo sj>omladi dokončno uredili. Novo gimnazijsko poslopje bo do prihodnje jeseni joojiolnoma urejeno in bo z začetkom šolskega leta že odprlo vrata učeči se mladini.
1 Razprave o krompirju. Na okrajno sodišče je bilo v prvi polovici tega meseca podanih nad 80 ovadb zaradi prestopkov po členu 5 predpisov o trgovanju s krompirjem in suhim fižolom, ki so stopili v veljavo 13. septembra. Po določilih teh predpisov je zasebnikom prejx>vedano nakupovanje krompirja brez dovoljenja Prevoda. V drugi polovici septembra je bilo na glavnem kolodvoru raznim strankam zaplenjeno mnogo krompirja v teži od 100 do 500 kg. Stranke 60 krompir kupovale jto Dolenjskem in ga vozile v Ljubljano za svojo ujx>rabo. Kromjjir jim je bil začasno zaplenjen, pozneje vrnjen, toda vse te stranke so bile sodišču ovadene zaradi prestopkov omenjenih predpisov. Razprave so bile kratke in ovadbe zavrnjene zaradi nepristojnosti sodišča. O tem bo pa izreklo apelacijsko sodišče detinitivno rešitev.
1 Z živilskega trga. Živilski trg je kazal običajen ponedeljski promet. Ker 6e bližamo vernim dušam, vrtnarji že začenjajo voziti na trg razno cvetje, r>osebno krizanteme. Te prodajajo po 7 do 15 lir lonček. Na trgu je bilo nekaj gob, nastopa sezona za sivke, jx> katerih je živahno povpraševanje, kajti ta goba je zelo primerna za vlaganje. Pretekli teden je bilo od srede naprej iz Trsta uvoženo do 500 kg morskih rib, sardel in malih skuš. Sardele so bile po 16 lir kg, skuše po 20 lir. Sladkovodnih rib sploh ni bilo na prodaj. Na Sv. Petra nasipu se ustavi kak voz zelja. Zeljnate glave 60 po določeni tržni ceni.
1 Dva nesrečna padca. Ljubljanski reševalci so v ponedeljek prepeljali z glavnega kolodvora 45 letnega vlakovodja Grada Dionizija, doma iz Škofljice. Grad je davi tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — Pri padcu si je zlomila levo nogo 13 letna učenka meščanske šole za Bežigradom Stojkovič Tatjana. Zdravi se v Ljubljanski bolnišnici
Gledališče
Drama: Torek, 28. okt. »Nocoj bomo improvizirali«. Red A. — Začetek ob 18.15, konec ob 20.45. — Sreda, 29. oktobra. »Dva bregova«. Red B. — Začetek ob 18.15, konec ob 20.30.
Opera: Torek, 28. oktobra: zaprto. — Sreda, 29. oktobra: »La Boheme«. Red Sreda. — Začetek ob 18.15, konec ob 21.
Radio Ljubljana
Torek, 28. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi, vnie6 ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Italijanske pesmi na ploščah. — 12.35 Godba IX. Legije železničarjev Latitia pod vodstvom Caffarel-lija. — 13 Radijska poročila. Najx>v*d časa. — 13.15 Vojno jjoročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil. — 13.17 Orkester pod vodstvom Arlandija. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Godba Kraljevih Karabinjerjev pod vodstvom Luigija Cireneija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20 Napoved časa. Radijska jx>ročila. — 20,20 Komentar k dnevnim
Iz Novega mesta
Nadaljnji darovi Rdečemu križu. V zad-njem času so Rdečemu križu v Novem mestu darovali: Mestna hranilnica v Novem mestu namesto venca na grob Ignaciju Klincu 500 lir, gospa Franja Furlan v počastitev spomina g. Antona Majdiča 100 lir, Alojzij More 200 lir, tovarna Mercnite 150 lir, Oto Bernard. Vinko Kos, Karel Mahorčič in Ivan Berce 100 lir, Ivan Smale, Antonija Pavlič. Hotel Polajnar, Valentin Vrtovnik in Kalčič Bela 50 lir. Nekaj darovalcev je darovalo manjše zneske. Vsem darovalcem izreka RK v Novem mestu iskreno zalivalo.
Iz Goriške pokrajine
»Ribiči imajo dobro letino«, ta glas gre po tržaški obali. Res! Naii ribiči iz Sv. Križa, Konto-vclja, Devina, Nabrežine in sosednjih naselij svoj ribji plen z lahkoto in po visokih cenah spravijo v denar. Lov sicer ni bogat, zaradi pomanjkanja raznih živil je pa povpraševanje po ribah močno naraslo in cene so se visoko dvignile. Sardele, ki so bile včasih po 2 liri kg, so se letos prodajale po 7 do 8 lir kg. Tudi pri drugih vrstah so cene krepko poskočile in ribiči spravljajo lepe novce. Toda ostali bodo po večini le siromašni trpini. Bože mili, ko morajo pa tudi vse svoje potrebščine — in teh ni malo — drago plačati!
Dve poroki. Na Vrsniku pri Ledinah sta na god sv. Luke stopila v jarem sv. Luke rudar Lu-dvak Frelih in Rozalija Kržišnik, v Sp. Idriji pa se jc v ponedeljek 20. oktobra poročil Lojze Močnik, rudar v Labinju v Istri, z Marijo Rovtar iz Sp. Ka-nomlje. Obilo sreče!
Zahtevajte povsod naš list!
Slovencc bo v Rimu pel novo mašo. G. Lojze Škerl iz Sežane, ki v Rimu študira višje bogoslovne šole, je na praznik Kristusa Kralja prejel maš-nižko posvečenje, na praznik Vseh svetnikov bo pa v Rimu daroval prvo sveto daritev. Odličnemu kraškemu rojaku iskreno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova pri delu v vinogradu Gospodovem!
Zima je zavihrala v deželo. V noči od srede na četrtek 23. oktobra smo doživeli v vsej deželi močan vremenski preobrat. Z burjo in pišem je pritisnil sever in z enim sunkom pregnal prejšnje južno, razmeroma milo vreme. Med neobičajno divjo vihro, ki je ponekod skušala dvigati strehe, je padal sneg, ki je pobelil vse hribovje in v Vipavski dolini segel skoraj do Lozic. Snežilo je na Bovškem, na Tolminskem od Podbrda preko Šent-visokogorske planote in čez Banjščice do Čavna in niz po pobočju proti dolini. V nižinah je snežilo med dežjem, na vrhovih pa je bil že suh sneg. Na pogorju za Sv. Goro je snežilo v četrtek kar ves dan; tudi iz Postojne poročajo, da neprestano sneži. Temperatura se je neverjetno znižala, nepričakovani mraz nas je našel povsem nepripravljene in nas vse zebe.
Iz Srbije
12 ton zaplenjenega mila. Belgrajske oblasti so zaplenile pri raznih Belgrajčanih, večinoma trgovcih, nad 12 ton mila, ki ga niso hoteli prijaviti. Na črni borzi so ga ti ljudje prodajali po 80 din in š« več za kilogram. Vsi prizadeti, ki so imeli »smolo«, da so jih dobili, so bili občutno kaznovani.
Delo srbskega komisariata za begunce. Na
področje Srbije je prišlo precej srbskih beguncev iz drugih krajev. Da bi jim pomagali, so v Belgradu osnovali komisariat za begunce, ki ga vodi Toma Maksimovič, ravnatelj tovarne »Bata«. Ta je izjavil, da jim bo komisariat skušal olajšati življenje z osnovanjem begunskih kuhinj s ceneno prehrano, s preskrbo cenenih prenočišč, osnoval bo domove za onemogle, zlasti pa bo skrbel za mladino. Beguncem bo skušal preskrbeti pošteno delo, njihova dolžnost pa bo, da bo vsakdo pridelal, čim več bo mogel.
Reforma belgrajske univerze. V Belgradu je bila izdana nova uredba o organizaciji belgrajske univerze. Po tej uredbi bo prve redne profesorje postavil prosvetni minister. Prav tako bo postavil prvega rektorja in dekane. Po novi uredbi bodo morali belgrajski visokošolci obvezno obiskovati predavanja. Vsi slušatelji, ki pripadajo protinarod-nim in protidržavnim gibanjem, bodo izključeni z univerze. Niti Židje, niti cigani v bodoče ne bodo mogli biti slušatelji belgrajske univerze. Ekonom-sko-komercialna in Višja pedagoška šola bosta likvidirani, njihovi slušatelji pa bodo prevedeni na univerzo. List »Obnova« piše ob tej priložnosti, »da se je s te univerze nemoteno in svobodno širil destruktivizem vseh vrst, začenši od marksizma vseh nians .. ., s te institucije se je propo-vedovala svobodna ljubezen in širila med mladino nemorala težke vrste . . ., čudne so bile okoliščine, pod katerimi se je na univerzi svobodno razvijal komunizem« itd.
Olje iz grozdnih ko.ščic. Centrala za kemične proizvode na razne načine jioskuša pridobivati potrebne maščobe. Najbolj so se obnesli poskusi pridobivanja olja iz grozdnih koščic, ki so prej v majhnih količinah služile le kot su-rogati kave. Te koščice imajo okoli 20 odstotkov olja. Sedaj preizkušajo možnosti, kako bi se moglo to olje najlažje pridobivati iz košči^
Dobrodelne znamko v korist srbskim ujetnikom. Srbsko poštno ministrstvo namerava v kratkem dati v promet 300.000 popolnih serij dobro-delnih znamk, katerih povišek je namenjen za srbske vojne ujetnike. Na znamkah bo motiv freske iz samostana Neresnice, predstavljajoč snemanje Kristusa s križa.
Nekaj edinstvenega v Evropi. V članku »Svet in včerajšnja Evropa« piše belgrajska »Obnova« oSrbih: »Tudi s srbskega stališča ima nemška zmaga v Sovjetski zvezi velikanski pomen, toda mi Srbi zaradi svoje usodne napake 27. marca lahko sprejmemo to veliko vest o boljševiškem koraku •samo post festum. Dopustili smo, da so nas pahnili v vojno, kakor se pahne človeka v vodnjak, se sedaj bijemo med seboj kakor divjaki, namesto da hi sprejeli roko pomočnico in pohiteli iz teme v svetlobo božjega dne in sprevideli dejstva okoli sebe. Razočarani, razsrjeni in ponoreli smo nekaj edinstvenega v Evropi.«
dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona LIAR-ja: .Cezarjev Rim« — drama v štirih dejanjih. Glasba Igma Robbianija. — Vmes pogovor v slovenščini in novice v slovenščini. — Radijska poročila
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr Lenstek, Resljeva I; mr Bahovcc, Kongrersni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška 48-
I Iz Hrvatsko
»Veliki dnevi hrvatske letalske legije.« Pod
tem naslovom prinaša »Mlada Europa« članek o hrvatskih letalcih, ki se v Nemčiji pripravljajo za skorajšnji odhod v borbo na zahoduo bojišče. Za to nalogo se uče in vadijo blizu Berlina. Uče se nemščine, ki jo nekateri že dobro obvladajo, o taj-nah navigacije, o vremenskih razmerah, motorjih in pa seveda tudi praktičnega letanje, tez nekaj tednov bodo že tako izvežbani, da bodo lahko odleteli na vzhod. Hrvati pričakujejo od njih velike uspehe.
Neudorl. Hrvatsko notranje ministrstvo je izdalo odredbo, da se dosedanje ime upravne občine Novo selo spremeni v Neudorf, okraj Vinkovci.
242.543 zavarovancev na Hrvatskem. Število hrvatskih zavarovancev je znašalo julija letošnjega leta 242.543, od tega 179.220 moških in 63.323 žensk. V to število so vračunani tudi nameščenci, zavarovani pri »Merkurju«, ki jih je bilo 14.431 (od tega 10.188 moških in 4243 žensk). Skupni zavarovani zaslužek znaša 271,200.000 kun. Največ delavcev je bilo zaposlenih pri gozdnih delih. Povprečni zavarovani dnevni zaslužek znaša 44.73 kun.
Prehrana Hrvatske zavarovana »Hrvatski Narod« piše, da so se pri nekaterih pokazali znaki bojazni za prehrano kar so povzročili neodgovorni ljudje s širjenjem lažnivih vesti in pa tisti, ki so si pripravljali prevelike zaloge. Nato list poudarja, da je povsem zagotovljena preskrba z najpotrebnejšimi količinami masti, mesa, mleka, drv, krompirja, zelja in krušne moke.
Kdo sme nositi vstaško uniformo. Da bi ne bilo zlorab, opozarjajo vstaši, da smejo nositi vsta-ško uniformo samo »Vstaši hrvatskega osvobodilnega gibanja« s posebno legitimacijo. Kdor bi nosil uniformo neupravičeno, zagreši zločinstvo proti državi.
Nova postaja. Na progi Kri*evci-Bjelovar je bila odprta nova postaja Poljinka.
Usmrčeni komunisti. Kakor poroča »Novi list« iz Zagreba, je bilo v Osjeku obsojeno na smrt in ustreljeno večje število komunistov.
Kmetovanje v Zagrebu. Zagrebčani goje doma po svojih hišah 2500 svinj. Rede tudi krave, ki jim dajo na leto 3,360.000 litrov mleka.
Janko Tortič, poslanik in opolnomočcni minister. Zagrebški novinar g. Janko Tortič je bil imenovan za poslanika in opolnomočenega ministra, dodeljen na službo v predsedstvo vlade.
Rok za vpis na zagrebško vseučilišče zopet podaljšan. Rok za vpis na zagrebško vseučilišče je bil podaljšan do 15 novembra. Doslej je vpisanih že okoli 5200 slušateljev. Prosvetni minister dr. Bu-dak je odredil, kako morajo vseučiliščniki pozdravljati. Slušatelji (ne da bi se odkrili) in slušateljice pozdravljajo z dviganjem desne roke. Ko jim oseba, ki so jo pozdravili, reče »Za dom«, mu odgovore »spremni«.
Z vsem premoženjem bivšega Sokola odsedaj razpolaga samo ministrstvo za korporacije.
Novi veliki župan dr. Gvozdir. Namesto od-stopivšega dosedanjega velikega župana velike žujie Gore dr. Mirka Jerca je bil imenovan za velikega župana dr. Petar Gvozdic, odvetuik iz Sremske Mitrovice.
Mišek in Netopir
Mišku ni kazalo, da bi 6e upiral. Vzpodbodel ®e konja in zdirjal jx> cesti. Neizprosni tolovaj pa mu je sledil.
Trop stražnikov se je oziral za bežečima. »Saj to je vendar Netopir!« so ugibali. »Da. Netopir je! Vrečico z denarjem je vrgel svojemu pajdašu; zdaj bežita 6kupaj.«
»Oni drugi je vendar Mišek!« je pojasnjeval neki stražnik, ki je Miška spoznal.
Za Miškom pa se je jx>dil Netopir. S samokresom je meril nanj in kričal:
»Vzpodbodi konja! Požuri se, sicer ti prevrtam hrbet!«
Stražniki so pričeli streljati za bežečima. Toda niso smeh z mesta, dokler ne pride načelnik. Obvestili so ga.
»Brž, lan t je! Brž za njima'« je vpil Anzelj ves polen in razburjen. Stražniki so skočili na konje in se pognali za pobegom.
»Primojdunaj, to je dan, ki sem ga že dolgo pričakoval!« je pihal Anzelj od jeze. »Ako razbojnik danes na večer ne bo visel na vislicah, naj bom garjav kakor pes! Permej!« se je dušal.
KULTURNI OBZORNIK
Otvoritev razstave Sedeja in Z. Kalina
V	nedeljo je bila otvoritev umetniške razstave slikarja Maksima Sedeja in kiparja Zdenka Kajna. Otvoritve se je udeleži) zastopnik generala Orlanda in zastopnik Visokega komisarja Narodno galerijo je zastopal predsednik dr. Windi-scher ter ravnatelj I. Zorman, ljubljansko občino ravnatelj Mestnega muzeja dr. Pretnar, univerzo rektor dr. Milko Kos, organizacije umetnikov, ki so v veliki večini prisostvovali otvoritvi, sta predstavljala St. Kregar kot predsednik Neodvisnih ter iv. Vavpotič, kot predsednik Lade. Bilo Je tudi več umetnost ljubečega občinstva ter zastopnikov tiska.
Otvoritveni govor je imel predsednik Kluba slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša Šan-t e 1, ki je predstavil oba umetnika s temi besedami:
»Cim del j traja krvavo obračunavanje na bojiščih, tem večje mora biti naše zadoščenje, ko nam je dano, da v središču Slovenije še gojimo slovensko kulturo. Z globoko hvaležnostjo spremljamo delo naših umetnikov, ki s svojim tihim, a vendar vsakomur razumljivim jezikom govore vsem onim. ki nas hočejo razumeti: Še živimo In to naše življenje je vredno, da ga živimo. Olep-iujemo ga z najlepšim cvetjem, ki mu ga moremo pokloniti — s cvetjem našega plemenitega kulturnega dela.
Gospoda, danes mi je čast predstaviti Vam dva odlična člana DSLU, obenem člaua kluba Neodvisnih, kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja. Imena teh dveh umetnikov, s katerih delom se naša organizacija z vso pravico ponaša, so večini Slovencev dobro znana, a Sedejevo ime je postalo znano tudi v mednarodnem svetu, odkar ga je doletela čast. da nas je zastopal na razstavi Biennale v Benetkah, poprej pa tudi na razstavah v Rimu. Saarbriickenu in Metzu. Pri nas je začel svojo umetniško kariero kot grafik in ilustrator. Sjjominjam na ciklus njegovih lesorezov »Predmestje« ter na ilustracije Mrzelove knjige »Bog v Trbovljah«. Lovrenčičeve »Pastir z belo ptico« in Maga.jnove »Pravljice o Vidu«. Najbolj priljubljena so pa postala njegova olja, iz katerih odseva umetnikova tiha, čustvena duša in s katerimi je uvedel v naši umetnosti nov slog figuralne kompozicije. 30 slik iz daljše dobe njegovega umetniškega delovanja in kolekcija grafičnih del Vam bo nudila dokaj izčrpen vpogled v delovanje tega našega produktivnega mojstra.
Zdenko Kalin se je, kakor njegov brat Boris posvetil kiparstvu in se je med Slovenci uveljavil kot eden naših navidnejših zastopnikov plastične umetnosti. Njegov veliki prirojeni dar združen z že znano Kalinovsko marljivostjo in s temeljitim znanjem mu daje sjx>sobnost, da se loti upodabljanja človeškega lika z ono popolnostjo, ki pričara s pomočjo vestnega opazovanja zunanjosti pred našimi očmi upodobijenčevo notranjost ali kakor pravimo, njegovo dušo. Tako ie postal Zdenko Kalin eden naših prvih kiparjev-jiortretistov ter se v tem svojstvu predstavlja danes z 22 uspelimi kipi.
V	prepričanju, da bodo dela obeh razstavljalcev zbudila ne le pri Vas. ki ste danes navzoči pri otvoritvi, temveč pri našem umetnost ljubečem obanstvu snloh zasluženo priznanje in občudovanje, uporabljam to priložnost, da obema tovari-
šema v imenu DSLU izrečem svoje iskrene čestitke.«
Nato je predsednik kluba Neodvisnih prof. Stane Kregar ob tej priliki, ko razstavljata dva čl^ana njegovega kluba kolektivno razstavo, spregovoril par besed, deloma načelnih o klubu samem, deloma je podal obrise obeh razstavljalcev. O klubu samem je rekel, da »mu nikoli ni manjkalo drznosti, s kalero so stopili na nova pota, še vsa neuglajena in hrapava«, ter jih »nobena zapreka ni mogla zavesti na stranpot, zakaj poslušni utripom srca in intuicije je šel vsak izmed njih svoja osebnostna, čisto samosvoja pota vendarle pa trdna in sigurna.« Sedeja označi s temi besedami: »Njegova pot začenja s temnimi barvami ateljeja, s problematiko luči v prostoru in kompozicijo starih mojstrov. Z vsakim novim delom pa raste pri njeni vrednota barve, preproste linije in jasnega prostora. Barva je sprva naslonjena predvsem na čustveno stran, dosega pa vedno večjo prostost in čisto slikarsko kvaliteto. Barve so utesnjene na predmete, barvne lise zgoščeno v večje barvne ploskve. Toda pri vsem tem ne učinkujejo barvne ploskve le kot dekoracija. ampak ohranjajo v sebi vedno nove fluidno stanje ki predmete v Sedejevih slikah poveže v celoto in daje prostoru trdnost. Krog njegove družine ki jo ujKKlablja vedno znova in znova, preprostost domačega stanovanja daje Sedejevim slikam polnost liričnega občutja, prinaša novo romantiko, ki ni vezana ne na dramatične zgodbe, ne na velike geste, ampak na preprosto življenje.' To lirično občutje, ta n«va poezija preprostosti ne f)ozna izumetničenih lini\ Zato se zdi včasih celo, da je risba zanemarjen^. Toda motreč celoto, nam je jasno, da so pot|ebne Sedejevim slikam prav te linije in nič drugiične, zakaj prav te imajo v sebi ono drhtenje, ki o/ikriva utripe srca, prav te so obenem z barvo itositeljice one poezije, ki jo more dati slikam onL ki sledi diklatu srra. Osnovni značaj Sedejevegn dela ostaja, začenši od najstarejših njegovih de) do najnovejših, vedno isti. To je znak osebnoltnega stila, ki ei ga je ustvaril Sedej in nihče mu ne more tega ovreči.«
Kiparja Zdenka Kalina pa je označil: »Njegovo delo jp v svojih začetkih oprto na arhaično umetniško ustvarjanje. V svojih prvih plastikah gre po poti poenostavljanja, po poti čistega volumna. Toda preveliko poenostavljenje more zavesti do shematičnosti in dekorativnosti. Zdenko Kalin se je temu spretno izognil z večjim naslonom na realnost posebno s pridnim, vestnim študijem človeške glave. Vrsta portretov, ki jih razstavlja, nam potrjuje, da postaja plastičnost njegovih glav vedno bolj življenjska, obenem pa vedno bogateljša. Vedno pa so to posamezni detajli podrejeni spretno celoti, kar je znak velike umetnosti.« Ko je tudi on v imenu svojega kluba čestital tovarišem, je predsednik prof. Santel pro-| glasil razstavo za odprto.
Nalo so si gostje ogledali razstavljene slike. Sedej je napolnil v?>e tri sobe s svojimi deli ter dal tako prvo kolektivno razstavo svojih del ter je lahko zasledovati razvoj njegovega čopiča. Vmes pa je Zdenko Kalin razstavil svoje plastike, med katerimi so odlikuje predvsem mnogo portretov znanih ljubljanskih osebnosti, pa tudi velikih kulturnih delavcev, kakor Zupančiča, Gradnika in drugih. Razstavo priporočamo v obisk.
Ivan Mrak: »Slavnostni finala«
Že pred leti je Ivan Mrak v okviru »Slovenske scene mladih« uprizoril »Čajkovskega«, ki smo ga sedaj nekoliko predelanega videli kot »Slavnostni finale«. To, da je Mrak predelal svojega »Čajkovskega« priča, da se sam zaveda, kako potrebne so take predelave. Prepričan sem, da ima Mrak poleg tega, da je velik igralec, tudi osnove dobrega dramatika.
. Nemogoče je namreč, da bi si dramatik lahko ustvaril pravilen odnos do svojega dela. Če tega ne vidi uprizorjenega. Drama je za oder, ne za branje! Uprizorjeno delo omogoča avtorju kritičen odnos do lastnega dela (!) in mu obenem kaže razvojno [jot. l udi v svojem gledališču si Mrak onemogoča pravilni kritični odnos avtorja do svojih del s tem, da je kot režiser vedno obenem tudi nosilec glavne vloge. Posledice tega so vidne na vsaki uprizoritvi: tempo često zastane, dogajanje se mučno zavleče, kar gledalca dekoncentrira in ga prične utrujati. Nemogoče je dati z diletantskimi igralci dobro predstavo, če kreira režiser glavno vlogo in je tako že dovolj zaposlen s samim seboj. — Kot pri vseh dosedanjih uprizorjenih Mrakovih dramah, se tudi v tej kažejo stalne hibe: konflikt je samo bežno, nejasno nakazan, vsa tragika je premalo iskrena, premalo iz dna trpeče duše zajeta, preveč je narejenosti in jjo-ze. Mrakova dela se nam zde ipreveč osebna, da bi na« mogla zanimati, da celo preveč egocen-trična, da bi nas mogla zagrabiti, kaj še. da bi nas v času, ko je človeška |>ozornos< usmerjena na mnogo bolj življenjske in človečanske probleme in tragedije, mogla ganiti. Prave, doživete tragike ne more nikoli nadomestiti rleka-denčna bolestnost, ki je danes po 50. letih le še neduhovita jjoza! Dekadenčna bolestnost. de-golit de Ia vie in deziluzija ne morejo ogreti ne ganiti.
Kar se igralske plati uprizoritve tiče, moram omeniti res prepričevalno, doživeto in pol-nokrvno igro Ivana Mraka, kj se visoko dviga nad ostalimi, ki spričo njegove močne igre navidez še bolj potonejo. Približala se mu je edino gdč. T. Rajnerjeva s pravo francosko fineso kot Me. Mele. M. Dolinar je zanimiv, ciničen lik Silotija podal s precejšnjim smislom in občutjem. Od ostalih je (pokazala največ talenta Tina Leon v težki vlogi Jevgenije Aleksandrov-ne. — Z zrelejšimi igralei bi Mrak vsekakor dosegel, da bi vsi gledalci vztrajali v dvorani do konca (predstave.	—nin—
Misijonski koledar za loto 1942
Kot prvi slovenskih koledarskih zbornikov je izšel Misijonski koledar za leto 1942 z izredno lepo naslovno jiodobo trpeče Kristusove glave ter z geslom na prvi strani: Bog je ljubezeni Prav to geslo je treba v današnjem činu še vse bolj poudarjati ter vedno in vedno znova vpiti v svet, ki tone v krvi ter prizadeva muke božji ljubezni. Na drugi strani je slika Nj. Vel. Kralja in cesarja ter opis kraljeve družine, na tretji pa seznam praznikov in narodnih dni, kakor so zapovedani v Ljubljanski pokrajini. Nato sledi koledarski del na lepo in pomenljivo He-
koriranem ozemlju ter z mnogimi misijonskimi jiodobami. Uvodni članek Obilni ribji lov je napisal urednik Ladislav Lenček CM. S. Darina je napisala za Koledar večino misijonskih pesmi, pa tudi nekaj člankov, kakor Misijonska roža itd. Dr. Ignacij Lenček se spominja obletnice sv. Frančiška Ksaverija, zavetnika indijskih misijonarjev, kajti minilo je 400 let, kar se je odpeljal v Indijo ta veliki misijonar. Dr. Germovnik CM., se spominja sv. Vincenca Pav-Ijanskega, ustanovitelja misijonske družbe. Ure-nik pa se spominja 100 letnice odhoda slovenskega Fr. Ksaverja, dr. Tgnacija Knobleharja. v Afriške misijone. Stanislav Boljka, CM., daje splošen pregled misijonstva v zadnjih letih, kakor ga je povzel po dr. Freitagu. Ljubezen: Bog, Kristus. Cerkev, je izvirni naslov načelnega članka Ladislava Lenčka, ki otvarja čti-vo v zunanji ureditvi lista Katoliških misijo-nov. Glavni članek je napisal Jože Mejač, CM., pod naslovom Skrb za bolnike v misijonih. Uni-
verzitetni profesor dr. Lambert Ehrlich je na osnovi znanstvenega gradiva napisal članek o položaju žene med pogani v raznih delih sveta, predvsem v zamorskem in mohamedanskem svetu. Jan, CM., priobčuje članke o borbi proti epidemijam, ki se jc udeležujejo misijonarji (gobavost, opij itd.). Fr. Sodja, CM., opisuje misijonski zdravniški zavod v Wiirzburgu. Isti opisuje lakoto, potrese in vojsko v misijonskih deželah. Dr. V. Fajdiga načenja vprašanje Katoliških misijonov in modernega socialnega problema ter kaže na njihovo socialno delo, ki ga delajo iz ljubezni in žanjejo z njim tudi velike uspehe. Zanimiv je tudi članek p. V. Kopatina: Kaj je Cerkev storila za sužnje?. — Ob straneh teh tehtnih člankov jc mnogo misijonskega drobiža in zanimivosti. Kratka storijca in nekaj smešnic zaključuje koledar, ki ga je izdala Misijonska družba sv. Vincencija Pavljanskega v Ljnbljani ter ima namen, razširjati sveto vero ter uveljavljati tudi slovenski delež pri prido-
Jesen v obnavljajočem se Belgradu
Beograd, v oktobru.
Jesen j« prišla v deželo... Narava se pripravlja na zimsko spanje. Vse postaja otožno, mrko, sivo. Listje rumeni. Veter, ki potegne preko vlažnih streh, zanese zvenelo listje po zraku. Počasi se vali dim iz tovarniških in hišnih dimnikov in sili k tlom. Nebo je prevlečeno s težkimi, sivimi oblaki. Droben dež rosi izpod sivine in moči v mrak zavite ulice. Narava lega k počitku.
Drugače človek. Zanj ni počitka v življenju. Delo in zopet delo. — Vse sile je narod "»P«'' Belgradu se več ne pozna, kaj je pretrpel. Ulice in ceste so očiščene, jame, ki so jih povzročile bombe, so zatrpane, promet se zopet normalno razvija. Ruševine hiS so mestni dclavci že skoraj povsod popolnoma odstranili. No mestih, kjer so še pred kratkim ležale razvaline in kamenje, sedaj že zidajo nove palače in hiše. Bclgrad »e obnavlja.
Občina je ukrenila mnogo učinkovitih ukrepov, da se mesto popravi in uredi. Trg okoli Kneževega spomenika, kjer so bombe podrle skoraj vse male hiše, sedaj urejajo v prostoren in odprt trg, Ostanke zidovja so popolnoma odstranili, ves obširen prostor lepo zravnali, cestno križišče razširili in regulirali, tako da je iz prejšnjega ozkega trga nastal pravi velemestni trg. Hodnike so asfaltirali, dočim cestišče tlakujejo z lesenimi kockami. Prav tako so uredili tudi tramvajski promet. Tramvajski progi 3 in 6 nc vozita več okoli Kneževega spomenika, ampak zavijeta po Poincarejevi ulici na prejšnji tir. Zaradi novega reda v tem delu mesta ne bo take gneče in zmede na tramvajskem postajališču ob Spomeniku, kakor je bila do sedaj.
Pri letalskem napadu na Belgrad je bilo poškodovano tudi Narodno gledališče, belgrajska opera. Del gledališča je pogorel. Obnovitvena dela so pričeli pretekli mesec in bo gledališče popolnoma popravljeno do konca decembra t. 1. Gledališče bo dobilo tudi novo fasado, vendar pa bistveno ne bo spremenjeno Tako bo dobil ves prostor okoli Kneževega spomenika čisto drugo obliko, ludi belgrajski nebotičnik »Albanija« pride sedaj bolj do izraza. Vse okoli stoječe hiše so bile namreč pri letalskem napadu uničene, le nebotičnik je ostal. Ker v bližnji okolici ni nobenih večjih hiš, se sedaj še bolj ponosno dviguje v nebo kakor prej.
Tudi na Slaviji grade nove palače. Znana belgrajska tvrdka Mitič & brat je zopet začela svojo
palačo na vogalu Slavije in Kralja Milana ulice ralača bo še višja od sedanjega nebotičnika »Albanije«, ki ima 14 nadstropij. Opremljena bo z najnovejšimi pridobitvami moderne tehnike. Z vrb« palače bo najlepši in najobširnejši razgled po Belgradu in okolici. Središče mesta se prenaša na Slavijo in bo ta del eden najlepših mestnih četrti Belgrada. Seveda pa Terazijc ne bodo izgubile svoje veličastnosti in živahnosti. Ta trg ie in ostan« eno od najvažnejših središč mesta. Lahko cel« trdimo, da kljub novemu središču na Slaviji ne bc izgubil svojega značaja, tako da bo Belgrad v bodoče imel prav za prav dve središči: Terazije i* Slavijo. Ulica Kralja Milana pa bo glavna prometna žila prestolnice.
Tudi ministrske palače so v glavnem že precej popravili Streho poslopja Glavne kontrole s« prekrili z novo opeko, palačo Državnega sveta pa ravnokar popravljajo. Poslopje Glavne pošte j« bilo hitro popravljeno, ker je bilo zelo malo poškodovano.
Zvezo z Zcmunom vzdržuje Belgrad sedaj po pontonskem mostu, ki je razdeljen na tri dele, za pešce ob straneh, za vozovni promet pa po sredi. Vsak dnn opoldne srednji del mostu, ki jc premakljiv, odprejo, da gre lahko promet z iadjami tudi po zgornjem delu Save.
500 m više od prejšnjega visečega mostu grade sedaj nov betonski most. S posebnimi pripravami za gradnje mostov zabijajo v dno Save močne pilote, na katerih bodo gradili nov most. S tem mostom bo zveza proti Zemunu bolj pripravna, ker bo most držal čez Savo bliže glavnega kolodvora, kakor prejšnji.
Ker je glavni kolodvor pri bombardiranju precej trpel, tako, da za promet ni uporaben, »o na prostoru med poškodovanim poslopjem in staro poštno zgradbo postavili novo kolodvorsko stavbo, v glavnem iz opeke in lesenih tramov. Sedaj, ko je vsa stavba ometana z rumenkasto barvo, je videti prav lična.
Kljub razmeram, kljub slabim časom, ki jih preživlja Belgrad, vendar živi in dela. Stavbe rastejo iz tal, kupčije se sklepajo, pridne roke imajo vedno dosti dela. In če je dela, jc ludi jela! Kljub vsemu hudemu bomo preživeli, kar moramo. Še pridejo boljši časi!
Reorganizacija francoske trgovske mornarice
Revija »Le vie del Monde* piše o tem vprašanju sledeče: »Začeli so se kazati prvi znaki postopnega zboljševanja francoske mornarice, ki je doživela bude udarce v vojni, zlasti pa po vojaškem zlomu lanskega leta. Izboljševanje napreduje seveda v kaj skromnem obsegu, v kolikor sedanje razmere zadržujejo veliki vzgon za gradnjo velikih trgovskih parnikov: pristanišča na zahodni atlantski obali so zasedena, angleška blokada je razširjena tudi na Francijo, prav tako pa omejujejo delovanje francoske mornarice tudi pogoji iz premirja, tako da francoske tovorne ladje lahko prevažajo le življenjske potrebščine iz Severne Afrike, Francoske Indokine, Dakarja in Antilov. Pa tudi to so že velike naloge, če upoštevamo, da je francoska trgovska mornarica v vojni mnogo ladij izgubila, da je Anglija konfiscirala 200.000 ton francoskega trgovskega ladjevja, nekaj pa še pozneje Zedinjene države. Mnogo dela bo še treba, dokler ne bodo nadomeščene stare izgube. Nekaj novih parnikov so že začeli graditi. Velik uspeh je že vpis velike ladje »Philippc Pčtain« v register tovornih ladij. Ta parnik bo opravljal promet med Francijo in Indokino.
Kakor vsa gospodarska področja, bo morala tudi trgovska mornarica delati po navodilih državnih oblasti. Država skuša čim bolj zmanjšati dobičke paroplovnih družb. V največji francoski paro-plovni družbi »Compagnie Generale Transatlanti-que«, katere upravni svet šteje 11 članov, mora 8 članov imenovati finančni minister v soglasju z mornariškim ministrom. Tudi drugo večje družbe, kakor na primer »Messaggeries Maritimes« so pod strogim državnim nadzorstvom, ki imenuje predsednika in večino članov upravnega eveta. To sistematično nadzorstvo nad privatno trgovsko mornarico opravljajo državne oblasti iz prepričanja, da bo imela po končani vojni francoska mornarica na skrbi velik del pomorskega prometa med Evropo ter afriškimi in azijskimi pokrajinami. Zato je tudi v ladjedelnicah povečan delovni teden, ki znaša sedaj 45, prej pa samo 40 ur.
Filatelistova sreča
Iz Osla j»oročajo o nenavadni zgodbi nekega zbiratelja znamk, ki je na lahek način Prišel v posest redkih in dragocenih znamk. Norveška pošta je na zadnjo izda jo norveških znamk dala natisniti črko V kot znak zmage. Ta zbiratelj znamk je prišel na neko pošto, da bi si kupil znamko za 20 erov in je na veliko začudenje zagledal, da je črka V na tej znam-
ki narobe natisnjena. Takoj je pokupil vse znamke z narobe obrnjeno črko V. Ko se je to razvedelo, so turii drugi filatelisti hoteli kupiti te znamke, ki jih je mož takoj ocenil na 100 kron vsako. Za štirinajst kron! ki jih je dal za znamke, je v kratkem času zaslužil 7000 l<ron. Zadnje dni je ccna znamkam še poskočila, tako da je postal siromašni zbiralec znamk kar čez noč bogat mož.
Ničnost zakona zaradi pobarvanih ustnic
^ta 1770 je izdal senat v Frankfurtu ob Meni naslednji proglas: »Če katera žen«ka prevara katerega koli podanika našega mesta s preverljivimi sredstvi — kakor belo ali rdeče barvilo (ruž), razne dišeče vode, umetni zobje, lažni lacje, volneni ali svileni vložki, stezniki ali podobno — bo morala v prognanstvo paradi čarovništva, zakon pa sc lahko pred sodiščem proglasi za ničen in neveljaven.«
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob IS. in 19. uri. ob nedeljah ia »razumih pa ob 10-30. 15.. 17. In n. url
Monnmentaino J^odovinsko filmsko delo
Most vzdihlfajev
Paoln Barbara. Mariella Lotti, Elli Parvo KINO UNION TEL. 22-21
Monumentalni velefitm o znameniti vstaji in Jn-naSki borbi Burov za svobodo
OH M KRitGER
Gisala Uhlen, Emil Jannlnus, Gustav Griindsren«. KINO MATICA ■ TEL. 22-4t
Amadeo Naz;,ari, Mario Ferrari
Pilot Lucljan Serra
Odličen letalski film, odlikovan nn beneški rai-stavi. — Predstave v torek ob 15., 17. in 10. nrt K l N O SLOGA - TEL. 2 7. i 0
bivanju zemlje za Kristusa, Odrešenika vseh
ljudi (str. 128, cena 6 lir).
♦
Velikonjcva »Zbiralna leča« je izšla. Zbirka je skupek šaljivk iz otroškega življenja, če izvzamemo nekaj malih spominov iz zadnjega časa. O. Globočnik je opremil naslovno stran s sliko domačega »cirkusa«. Knjiga bo letos kot nalašč za Miklavževo ali božično darilo. Daljše poročilo prinesemo pozneje.
Harkov - srce ukrajinskega bogastva
V nedeljskih listih smo brali, da so nemške čete zasedle Harkov. Harkov je važno ukrajinsko mesto v Donskem bazenu, kjer je osredotočena velikanska ruska industrija; v porečju reke Donca prideljujejo mnogo žita, goje sladkorno peso, tu so doma krasni konji, razvita sladkorna in tobačna industrija. V tem prostoru torej leži mesto Harkov, ki je bilo nekaj časa tudi ciavno mesto Ukrajine. Harkov ie nastal iz združitve dveh mest: Lopana ln Harkovke. Zaradi neposredno bližine Donskega basena z ogromnimi ležišči premoga, revirjev železne in manganove rude v Krivem Rogu in nekoliko oddaljenejšega, obsežnega in zelo rodovitnega črnomorskega področja na jugu je zrasel Harkov v najpomembnejše ukrajinsko gospodarsko središče. Leži tudi na progi, ki vodi iz Moskve proti Sebastopolu na Krinni. Harkov ima tudi lastno veliko letališče. Harkov je danes veliko, delovno kolonialno mesto, polno veliki! modernih skladišč, poslopij, tu je eden najstarejših evropskih neliotičnikov, trideset metrov visok in je v njem sedež pokrajinske vlade. Pre-
bivalcev ima že nad pol milijona (38% Ukrajincev. 35% Rusov. 21% Judov). Harkov je sedež ukraj. sovjetske vlade in osrednje statistične uj>rave, upravni sedež velikih železnih trustov (trust »Juž-no jeklo«) ler premogovnih rudnikov Donskega bazena. ima veliko borzo, je sedež tujih konzulatov, iz nekdanje univerze je tu komunistični institut za narodno izobrazbo (10.000 slušateljev), ima medicinski institut, Pasteurjev institut, poljedelsko visoko šolo. meteorološki observatorij, botanični in zoološki vrt, dve veliki knjižnici (državno in znanstveno; v prvi je 570.000, v drugi pa 370.000 knjig). V mestu je tudi ukrajinski muzej Markov ima tudi novo gledališče (takoimenovano »aktivno« gledališče). Sicer pa je v Harkovu razvita strojna in kovinska industrija, elektrotehnična industrija, tekstilna industrija. Industrija mila itd. Znani so letni sejmi za živino, žilo. konje in volno. Harkov je bil ustanovljen 1. 1650 kot kozaška naselbina in je imel do 1. 1835 vojaško upravo. Mod svetovno vojno so ca zasedle nemške čete 8. 1 1918.
CORA
TORINO • 1S35
CORA-CORA
1'aparlUvo dl gusto moderno, SI prende con s*lz.
aparltlv modernega okusa. PtJ« mm ■ ■•davico.
SCIATICA
II Dottore DE FERRARI darA informazioni milla eura del Dottore MUNA-Rl DI TREVISO per l' artritismo e reumatiomo a chi ne avesse interes-se, ricevendo
dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso Hlotel Union a Lnbiana
dal 16 Ottobre 194lflCIX
Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa la reu-matizm« po metodi dr. MUNARI-JA iz TRE VISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo aprejemal
od do 13. fn od 15. do 17. v Hotelu Union ▼ Ljubljani
od 1«. oktobra 1941 dati«
Prva partija
25
Torej tukajle je to v krajevnem časopisu: Katastrofa v jami Kristini. Stanko se hrepenč naklanja. da bi mu ne ušla niti beseda; zakaj tudi on je nekako udeležen pri tej nezgodi in ima pravico do tega, da bi bilo vse podrobno in resnično popisano. Vobče je tu vse prav popisano, priznava Stanko: Kmalu po izmeni partije... detonacija v novem rovu... vest »e je bliskoma raznesla. Prav. Žrtve so... to so pač dali v časopis iz ravnateljstva. Takoj so se pričela reševalna dela... in tukajle: »Na delo v hudo poškodovanem in posebno nevarnem severnem odseku so se prvi prostovoljno javili tile rudarji —c Stanku je začelo biti srce, moral je za nekaj časa pustiti čitanje. »... prvi so se prostovoljno javili tile rudarji: josef Adam, Josef Falta, Jan Martinek, František Ma-tula, V. Pulpan in Antonin Suchanck, ki so se takoj odpeljali na pomoč zasutim tovarišem. Reševalna dela v aetonacijskem prostoru se nadaljujejo vso noč...« Stanko čita iznova: »... prvi so se prostovoljno javili tile rudarji: Josef Adam, Josef Falta, Jan Martinek...« Izpustili so gospoda Ilansena in paznika An-dresa; to so menda storili nalašč, ampak prav to ni, se spotika nad tem Stanko. In njega imenujejo V. Pulpan! Stanku to strašno mrzi, vse veselje mu je pokvarjeno; potem je z nožem naredil luknjo tam, kjer je bila tista neumna črka V., tako da se ne da nič prebrati, in odleglo mu je. Zdaj je to dobro. »Prvi so se prostovoljno javili tile rudarji« Prijatelj, to ni kar tako; prvi in prostovoljno — to je skoraj tako, kakor če bi se reklo, izmed vseh naj-pogumnejši. In takoj so se odpeljali na pomoč zasutim tovarišem Na posebno nevarnem delu. Tukaj je to, prijatelj in vsak to lahko bere. Stanko zna to že na pamet, pa vendar bere še
in še. Recite, kar hočete, ampak to je kakor nekaj slavnega, časopisi so polni tega. In Stanko čuti že kar v laseh, kako ga ta slava mra/i.
Niti pozajtrkovati ne utegne, že hiti vesel k Adamu. »Poglejte, tukaj,« kaže ves udihan. »Tole morate prebrati!« Adam počasi vstaja — dolgo traja, preden se cel naravnal Briše si roke ob hlače. »Kaj je tam?« vpraša in si ogleduje časopis od zgoraj navzdol.
»Tale članek!«
Adam upira resne, vpadle oči na papir in giblje počasi ustnice, kakor bi molil. Stanko ne more vzdržati in bere z njim iznova; že davno je najmanj desetkrat ponovil sam pri sebi, da »so se prvi prostovoljno javili tile rudarji,« toda Adam še zmeraj giblje z ustnicami in pazljivo bere do nekod sredi članka. Zdaj je obtičal in prenehal gibati z usti. Njegove vpadle oči so se vrnile za košček nazaj in čitajo počasi, počasi dalje. Zdaj menda že več ne bere, samo nepremično zre v časopis.
»Torej, kaj pravite?« je rekel Stanko nestrpno.
»No... lepo,« pravi Adam in neprestano strmi na ta list papirja.
»To bo partija gledala,« se napihne Stanko.
Adam nič; njegov dolgi obraz je negiben, kakor maska, Adam samo gleda in počasi mežika. »Na, vzemi,« se slednjič oglasi, podaja Stanku časopis in se obrača k svoji gredici. »Morda ... morda lahko pokažeš ... Mariji,« tlači iz sebe in se pripogiblje k svojim nočnim vijolicam.
»Ali nočete pokazati sami?« se obotavlja Stanko.
»Ah, ne. Jaz... Čemu jaz?« momlja Adam in se še bolj pripogiblje. »Jaz imam od gline umazane roke...«
Stanko gre v belo kuhinjico. Zraven je vse tiho, le kanarček včasih čivkne in 6koči s ko-liča na količ. Stanku se je čisto malo ustavilo srce, ko je potrkal na steklena vrata. »Naprej!«
ija. Uk<
in zre zmedeno na Stanka, — menda "je čakala, da pride nekdo drugi.
»Tukaj... bi lahko prečitali... tole,« kaže Stanko v časopisu Kako je to, da ima vselej tako raskav in godrnjav glas. kadar nagovori Marijo! Marija bere časopis in išče —. »Tukajle ta članek,« mrmra Stanko in kaže s prstom; pri tem slučajno dotakne njene roke in brž potegne svojo nazaj. Marija bere. Zdajle se ji skloniti čez ramo in čitati to z njo še enkrat! Kako bi ga neki njeni lasje ščegetali po licu, kako bi zadišalo po milu in polti! In slišal bi, kako tiho in globoko dih«. »Prvi so se prostovoljno javili tile rudarji...« Stanko stopica in zre na Marijino sklonjeno glavo in na ramena, na kanarčka nad njeno glavo, na bele zastorč-ke„ na Marijino belo posteljo, na Marijine bele roke. Mrači se od same zadrege in se mora od-kašljati, in sam se je ustrašil, kako je to ra-skavo in prisiljeno zagrgralo. Marija bere, prsti se ji tresejo, lahna rdečica jo obliva od obraza do vratne izreze; tudi ona bere nekako dolgo in nepremično. Zdaj dviga glavo, oči ji žare, in nekaj trepeče v njih in se razliva, — debela solza; in okrog na pol odprtih ust je videti lahne trzaje.
»Ali smem... smem to spraviti?« vpraša tresoči se glas.
»Prinesel vam bom nazaj,« je dejal Stanko. »Moram ... moram pokazati še tovarišem.« Zdaj šele se domisli, da bi lahko kupil ta časopis še enkrat, a prepozno je. »Prinesem,« ponavlja še nevljudneje in ne ve, kaj bi še rekel. Odpre vrata in že je zunaj ter se jezi sam na sebe. Ti prismoda, zakaj ji nisi pus*il časopisa?!
Adam obrača svoj dolgi obraz nanj. »Pokažem še partiji,« pravi Stanko, da bi nekaj rekel.
»Počakaj,« pravi Adam, si briše roke ob
hlače in gre v malo kolnico, kjer ima najrazličnejše orodje. Kmalu se vrne z debelim modrim svinčnikom. »Pokaži!« momlja. »To bi bilo treba podčrtati, da bodo našli.«
Adam je razgrnil časopis po klopi, počepnil kakor otrok in pozorno riše debel moder okvir okoli članka, ki poroča o nesreči na Kristini. Zdaj gleda na to resno in zadovoljno. Skrbno popravlja še en vogaL
»Tako, zdaj jim to lahko pokažeš.«
XVIII.
Najprej k Pepku, Pepek stanuje tamle v najemu pri Tomševih. Stanko pomoli glavo v njegov brlog in skoraj bi se zadušil, tako ostro diši po otrocih in bedi. Ančka sedi na stolici in krmi z žličko smrkavo dete; drugo, še bolj smrkavo, sedi na tleh in se resno igra s kuhalnico.
»Pepka ni doma?«
»Še spi,«
Na postelji v kotu je zaškripalo. Pepek dviga ježasto glavo. »Kaj? Kaj je?«
»Nekaj sem ti prinesel.«
»Počakaj zunaj, pridem precej.«
Pepek gre pred vrata v hlačah in srajci in zeha. »Zdravo, Stanko! Kaj pa imaš?«
»Tole preberi I« kaže Stanko.
Pepek zeha in se praska po kosmatih prsih. »Jaz si danes še nisem kupil časopisa. Tak pokaži!« Nato je hitro prebral. »No, in kaj?«
»Kaj praviš na to?«
»Kakšne komedije delajo s tem,« pravi Falta zaničljivo. »Ko bi rajši plačali nagrado!«
»Kakšno nagrado?«
>No, za to naporno delo, prijatelj — to se ne plačuje od ure.<
»Ali nočeš pokazati Ančki? Da si v časopisu?«
Pepek spet tako jezno trza z glavo, kakor da bi ga davila srajca. »Čemu pa! Ženska figo razume.« Pepek se mrači. »Tukaj pravijo: nevarni del! Njim se to lahko govori! Poslati jih tja, te junake, ha!«
Umrla nam je naša nad vse ljubljena mati, stara mati
in tašča, gospa
Mapgitpi.Wupzbscli-TannenbBPg
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 29. oktobra ob 8. uri zjutraj izpred mrliške veže Splošne bolnišnice, odkoder se prepelje v Preddcor pri Kranju, kjer se isti dan položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana - Preddvor, dne 27. oktobra 1941.
Globoko žalujoči: Norbert, Herald, Maksimilijan in Jussy, otroci — ter ostalo sorodstva

Inserirajte v „Slovencu"!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Kana«
Zahvala
za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti. Pevcem za ganljivo petje. Za poklonjeno cvetje in tople izraze iskrenega in globokega sočustvovanja ob priliki nenadomestljive izgube moje predrage, srčno dobro, nepozabne žene in zlate mamice izrekam svojo najiskre-nejšo zahvalol Žalujoči
Anton Pauli z rodbino
Sveta maša zadušnica bo v četrtek, dne oktobra ob sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Petra V Ljubljani.
Vedno zmaguje
Gospod glavni ravnatelj nikdar ne izgubi. Vedno igra samo s svojimi nameščencu
Naroiite ..Sloveniev koledar"!
B Poizvedbe |
za živali:
2000 lir nagrade
dobi, kdor polzve ln sporoči podpisanemu, kje se nahaja par konj, ukradenih v noči od preteklega torka na sredo na Selih pri Dol. Toplicah. Kobila (uksa je srednje velikosti, stara 4 leta in Ima na čelu belo liso. Konj bram je star 5 let, ozkih kopit, močnega vratu tn repa, na vrhu plečet ima nekoliko belih dlak. - Jožef Turk, posestnik, Sela št. 11 pri Dol. Toplicah.	o
Kupujte 1 pri I
naših inserentih
| SUižte B
Dobe t
Dobra stalna služba!
Iščem mlajšo, samostojno, spretno kuharico k dvema osebama. Pismene ponudbe na upravo »Si.« pod »Poštena« 12290. (b
Posestva
Stavbene parcele
na Dolenjski cesti, prt Laverci, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12285.	(p
Prelepo knjigo Noblove nagrajenke Grazie Deledde
MARIANN0 SIRCO
v kateri fe opisana vroča ljubezen bogate Sardinke in sardinskega razbojnika Simona, dobite ▼ vseh knjigarnah in t trafikah. —
Kupite jo, stane le 5 lir!
Dne 1. novembra bo izSla že nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«!
Prodam
j lepo tablo za obešanje pušk. Primožič, Albanska št. 23.	<1
[Kimlmcl
Kupim velik, rabljen
štedilnik
| Ponudbe pod: »Uporaben« j št. 12178 na upravo »Slo-| venca«.	I
~~ Želod
po lir 1.50 do 1.60 kilogram kupuje Ralek, Ljubljana, Wolfova ulica 12, i dvorišče.	j |
Najina zlata, nadvse skrbna druga mati - teta in sestra
Micika Marinko
nas je danes, v nedeljo zvečer na praznik Kristusa Kralja, povsem nepričakovano zapustila — Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 28. oktobra ob pol petih popoldne z Žal - kapele sv. Nikolaja - na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki ste jo poznali v življenju, spominjajte se jo v molitvil V Ljubljani, dne 26. oktobra 1941.
Globoko žalujoči: Nečakinji Ivica in Marta, brat z otroci, pečak Janez z družino — in ostalo sorodstvo.
Dolarske hijene

Ko je spoznal, zakaj je stari Rackley izrabil njegov nastop, je sam prišel semkaj in vse priznal vašemu nečaku. Ponudil mu je tudi svojo pomoč v upanju, da bosta skupaj vendarle mogla razkrinkati Rackleya. Pri tem sta oba pila žganje. Palmer ni navajen toliko piti in je za mizo zaspal. Ko ga je naslednje jutro zbudil Charley, ni bil veg Franck Palmer, ampak proti svoji volji Jonnes Grill 1«
»Presneta 6mola!« se muza stric Paddy. »Jon-ny se ga pa je tisto noč moral res pošteno na-lesti, da mu je prišla taka traparija na misel!«
»Prav gotovo,« pokima Ellen. Težak kamen se ji je že odvalil iz srca. »Sedaj samo pomislite, kaj je mogel Palmer početi. V resnici bi bilo najbolj enostavno, če bi takoj odšel na policijo in tam vse povedal. Njega samega ne bi mogli hudo kaznovati. Dobil bi malenkostno kazen in zanj bi bilo vse opravljeno. Toda v tem primeru bi stari Rackley dosegel to, kar je hotel. Tudi za vašega nečaka bi bil položaj kočljiv, saj bi mu lahko očitali, da je kar na lepem pobegnil samo zato, da se odtegne odgovornosti za polom družbe.«
»Ali hočete s tem reči, Ellen Counter, da je Palmer postopal tako samo zato, ker se je čutil odgovornega in dolžnega rešiti Jonnyja, družbo in...«
»Ne, ne, saj ne maram niS olepšavati!« mu vskoči Ellen Counter. »Vendar morate vedeti, da je Rackleyev agent Francku grozil, da ca bodo zaprli v norišnico, če se bo Rackleyu postavil po robu. Palmer je to grožnjo po pravici vzel čisto za res. Saj se ne bi mogel braniti. 5e bi ca na lepem odpeljalo več Rack!eyevih plačancev Bog zna kam iz New Yorka. Zaprli bi ca lahko v norišnioo. če bi tam trdil naprej vse to, kar
je vedel, bi ga gotovo vsi imeli za norca. Prav zaradi tega se je odločil, da bo rajši počakal, kako se bodo razvijali dogodki. Poleg tega se je pa čutil tudi odgovornega in je skušal storiti čim več, da bi rešil Grillovo družbo. Občutek krivde ga je prvič nagnal v to hišo. Isti občutek ga je zadržal nato v njej, saj je hotel popraviti povzročeno škodo. Pri tem si ni niti najmanj mislil, kaj vse si bo nakopal na glavo, še manj pa, kako se bo vse to končalo. Imel je le voljo rešiti Grillovo družbo in jo neoškodovano obvarovati za pravega Grilla. Če bi hotel kot pustolovec le oslepariti Grilla, bi v razmeroma kratkem času že lahko poneveril ogromne zneske. Nič težkega ne bi bilo, da bi poneverjene vsote nakazal raznim bankam in izginil!« Ellen Counter stopi hitro k pisalni mizi in se vrne z debelim zvezkom. »Tu notri je vpisan vsak dolar, ki ga je izdal. Kupčije, ki jih je izpeljal za Grillovo družin), pa so vse točno popisane v knjigovodstvu Grillove družbe. Vsi njegovi zasebni izdatki pa so do zadnje malenkosti napisani v tem zvezku!«
Izzivajoče položi zvezek pred strica Paddy-ja na mizo. Stric Paddv se smehlja, »če vas človek poslu ša, Ellen Counter, potem mora tega presnetega Palmerja kar občudovati... Da, da! Res, vse kaže, da je vzor poštenosti in vestnosti!«
Ellen ga pogleda žalostno. »Zadeva je vse preveč resna, gospod Mees, in ni prav, da se še norčujete!«
Ta očitek zmede strica Paddyja tako, da celo zardi. kar se mu zgodi le redkokdaj v življenju. Seže po zvezek in začne listati po njem. Medtem premišljuje, kaj bi ji odgovoril. »No. saj se nisem hotel norčevati! Toda zakaj mi ni Palmer zaupal?« Videti mu je, da je užaljen in da ga grize, ker se je pustil toliko časa vleči za nos. »Prav gotovo mu ni manjkalo priložnosti, da bi mi lahko vse zaupal ...«
»Na to je Palmer marsikdaj mislil, gospod
Mees! Če pa tega ni storil, ni krivo pomanjkanje zaupanja do vas. — Vedel je namreč, da Rackleyjevi agenti tudi vas opazujejo. Upravičeno je sklepal, da Rackley nekaj sluti Vedel je, da bi že najneznatnejši znaki razdora med vami in njim povzročili usodne dogodke, ki bi jih sprožil Racklev. Poleg tega ga je zadrževalo še nekaj drugega. Spočetka bi policija ne mogla kaj posebnega očitati Francku. Sedaj pa bi zaradi nadaljevanja njegove vloge upravičeno sklepala, da je imel slabe namene. Tudi je zagrešil več prestopkov, za katere so določene hujše kazni. Tako mu na primer ni ostalo drugega, kakor da se je navadil ponarejati Grillov podpis. Vedno bolj je bil v kaši in če je spočetka nakopal nase le majhno krivdo, bi ga kasneje lahko obtožili že ponarejanja podpisov in ne vem še česa vsega. Vsi taki prestopki pa se kaznujejo z ječo, gospod Mees!«
Stricu Paddyju je kar všeč, ko posluša, kako odkrito in vneto zagovarja Ellen Palmerja. Iz vsake besede, iz vsake njene kretnje in vsakega pogleda razbere stric Paddy jasno, kako zelo ima Ellen Palmerja rada in kako pošteno se poteguje zanj. Prav zaradi te ljubezni, ki je vzdržala tako hudo preizkušnjo — saj je Ellen vedela, kakšno krivdo »i je njen dragi nakopal na glavo — prav zaradi te ljubezni občuduje Paddy Mees malo Ellen Counter. Zato postane nehote popustljiv in je pripravljen Palmerju marsikaj odpustiti.
»Hm prav imate!« Stric Paddy napravi nekaj korakov po sobi in premišlja. »To ie res nerodno! Seveda, v ječo pride, če policija le malenkost izvoha!«
»To se ne sme zgoditi!« vzklikne Ellen odločno.
Začuden jo pogleda Paddy: »In zakaj ne?«
»Ker tega ni zaslužil, gospod Mees!« Ellen še naprej junaško brani Palmerja do zadnjega. »Nič drugega ni zakrivil, kakor le to. da se je dal od starega Rackleyja potegniti za nos...
Vse drugo je storil samo zato, da bi koristil Grillu! Kazen, ki jo vsekakor zasluži, je že zdavnaj prestal. Saj to življenje, ki ga je imel zadnje tedne, ni bilo drugega, kot samo trpljenje. Ali mislite, da mu je bilo lahko, ko je. moral igrati Gizelinega zaročenca in pri tem izrabljati njeno zaupanje? Ali mislite, da se je pri tem zabaval, ko ga je bilo vsako minuto strah, kdaj ga bo kdo nagovoril, ki Grilla prav dobro pozna! — Še misliti si ne morete vseh strahov, ki jih je prestal Franck zadnje tedne!«
Ellen Counter je stricu Paddyju vedno bolj všeč. Kar smehlja se, ko jo gleda, kako stoji pred njim ogorčena z rdečimi lici in kako odločno, čeprav zaljubljeno, zagovarja Palmerja, kakor ve in zna. Ne ostane mu drugega, kakor da odneha Stopi k Elleni in ji položi obe roki na rami. Dobrohotno se smeje, ko pravi: »Res, nora je vsa ta zgodba, ki si jo je privoščil vaš Palmer!« Veselo mežika- Elleni in ji nagajivo grozi: »Najhujše pa je to, gospodična bllen, da ste sedaj še vi do ušes zaljubljeni vanj!«
Očitajoče ga pogleda Ellen. »Ne razumem vas, kako se mu morete smejati, gospod Mees!« Stric Paddv jo potreplja po rami. »Saj se ne smejem njemu... Toda prav sedaj, ko sva govorila. mi je prišlo nekaj čudovitega na misel!«
»Kaj pa, gospod Mees?« , , »No. no, o tem sedaj ne bom govoril! V tako kočljivi zadevi, kakor je ta, ne sme človek storiti ničesar, ne da bi temeljito premislil. Poleg tega imamo pa še dovolj časa. Najnujnejše je doseženo Poroka je preložena. Pal-merjeva bolezen je dosegla svoj namen, štiri in dvajsetega septembra se vrne Jonny! Kar počakajmo, gospodična Ellen! Počakajmo!«
S je	*a Ellen začudeno gleda
Stric Paddv molči, gubanči čelo in napeto premišljuje. Končno se zjasni njegov obraz. Na lice se mu prikrade smehljaj, nazadnje pa se glasno in prisrčno zasmeje.
Za UiHfsfcs tiskarne v Ljubljani: Joži Kramar«
Izdajatelj: Inž. Jože Sedja
Urednik: Viktor Centit