SV. Z91.
V Lltibllanl, v sredo, 20. decembra 1911.
Leto XXXIX.
s= t/eija po pošti: =
H celo leto naprej . S 2B-— ti pol leta „ . „ 13'— p četrt leta „ . „ 6-50 ta en meseo „ . „ 2*20 u Nemčijo celoletno „ 29'— !i ostalo Inozemstvo „ 35'—
p Ljubljani na dom:
K 24'—
" V " 2'—
I opravi prejeman mtseEno K 1*£0
[a celo leiO naprej ta pol leta p četrt leta ja en meseo
Inserati:
Enostolpna petltrrsta(72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . « . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ la večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki notice:
raoatolpna petttvrsta (72 mm) 30 vtnaflev.
: Izhaja :=£
vsak dan, Isvzemi! oedelje li praznike, ob 5. ari popoldne,
Orednlitvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opramlfitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. (L Tta ivstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št 26.51L — Upravnlškega telefoni it 188.
Današnja številka obsega S strani.
Vlada le Juooslovani.
Govor poslanca E. Jarca v proračun-ki razpravi po stenograf. zapisniku.)
Visoka zbornica! Enomu izmed, aanjšinskih poročovavcov sc je včeraj ljubilo, napasti katoliško cerkev na lačin, ki se ne da označiti. (Čujte! Čuj-e!) Pri tem ga je podpiral poznati po-lanec Lurya-Zenker s klici, ki spadajo j iravzaprav v beznico. (Pfuj!-klici.) Na- j proti takemu pobalinstvu, ki se kato-iške cerkve sicer niti od daleč ne mo-e dotakniti, ki pa. žali čustvo, večine e zbornice in ogromne večine avstrij-kega prebivalstva, ne moremo storiti Iruzega, kakor take napade odločno avrniti. (Odobravanje.) Najbolj Zalotilo je pa, da predsedstvo, ki ima ob Irugih prilikah jako razvit posluh, ta-tc neverjetne izraze ignorira in da se mi ni zdelo potrebno, jih grajati. (Odo-iravanje.) Prehajam k stvari sami.
fa.ionalverband ra laška fakulteta, učitelji in uradniki.
V proračunskem odseku je izjavil iden voditeljev češkega naroda, da laže položaj prijazno lice. Po mojem nnenju pa kaže položaj smešno in res-lo stran. Za p vo skrbi prostovoljno lajvečja vladna stranka. Spominjamo e že prav živo. kako so nabirali letos marca meseca v zbornici podpise za bor romarjev, ki naj bi ponesel laškemu narodu laško fakulteto kot piruh ' flim. (Veselost.) V novi zbornici pa je lenadoma obmolknil glas miroljubne lastirske piščali in zbor romarjev se je zpremenil v zbor vojnikov. (Veselost.) sta stranka, ki se jc potegovala takrat za opravičeno zahtevo velikega itali-anskegg. kulturnega naroda«, se boju-e sedaj v bojnem nakitju obstrukcije a »svete pravice nemškega naroda«, "o je pravcata tragikomedra.
Kot burko v dveh de:anjih bi pa iznačil način, kakor jo ravnal »Na'io-lal verband« s predlogom Pacher-Wald-ler. Nemški narod je očito v veliki no-arnosti, ker se je učiteljstvo izreklo ,a pasivno rezi-tenco in noče več go-lelovati v nemških obrambnih organi-;acijah. Da se ohrani ta važna opora >brambenemu delu, je zagledal beli lan omenjeni predlog, zbudil živ oi-nev v nemško-nacionalnem časopisju, jritrjevanjo povsod in navdušeno "veselje. To je prvo dejanje. D ugo se vrši iva dni pozneje. Za kulisami se od-grajo zanimivi dogodki. Rodi se pre-
pričanje: če bo predlog sprejet, gremo mi in z nami Hochenburgor. In gospodje, ki bi bili prej skoraj železo požirali, se izpremenc čez noč v krotka jagnjeta (Prav dobro!) in navdušeni predlog se izpremeni v krotko resolucijo.
Satira je pa tretja slika, s katero nas je osrečila vladna stan dard-stran-ka. Gospodje se gotovo spominjate, kako vpitje je zagnalo iiemško-nacional-no Časopisje, ko smo mi zahtevali prvo čitanjc te predloge. Takrat jc bila regulacija uradniških plač najnujnejša stvar — in danes?
Kar sem izvoljen v odsek za državne uslužbence, sem bil v dveh sejah, pa moram reči, da me jc sram, kar se tam počne s službeno pvagmatiko. (Pritrjevanje.) Z železničarji se ravna drugače, ker se jih vse boji. V rokah imajo grozno orožje, pasivno rezisten-co, ki lahko ustavi trgovino in nromet. Če so pa par aktov reši štirinajst dni pozneje ali prej, vsled tega Avstrija doslej ni propadla in tudi ne bo v bodoče. Ker pasivna rezistenca ocl ic strani ni nevarna, je mogoče, di, sc uganja v odseku demagoštVo najhujše vrste. Gospodje poslanci smatrajo za svojo dolžnost, da brez ozira na posledice licitirajo navzgor. To velja o plačah, o uvrstitvi v skupine in o disciplinarnem postopanju. Vsi pa. vemo prav dobro, da to ne pomenja druzega, kakor uradništvu sinati pesek v oči in da opravljajo Člani odseka prazno delo, ke" bodo prisi'jeni, če sploh hočejo doseči službeno pragmatiko, udati se gosposki zbornici ali pa že prej vladi, ker spadajo k njeni večini.
Pol fični kartel.
To je smešna plat položaja. Prehajam pa k resni. (Poslanec Sod lak: Morda k žalostni!) Gospod kolega, Vi so bodete drugače izrazili, ko bodete culi, kar hočem povedati. Resna plat položaju v zbornici je politični kartel, ki se je osnoval. Ali ima ta kartel, osnovan s pomočjo raznih mešetarjev z vladne klopi in z desne strani, hvalevredni namen, da razdeli produkcijo in pospeši delo v zbornici? Ne, gosp "vije! Ta politični kartel nima druzega namena, kakor da podraži orodukcijo, da napravi na korist karteljranim i*'r-mam nove dolgove in jih mod nje porazdeli. (Odobravanje.) Čudim se v tem ozi u zlasti vedenju stranke, ki ie bila doslej z nami v odkritem prijateljstvu. Gospodje! Vaši kolegi iz Češke, zastopniki industrije, dobe milijone za telefon, za vagone. Drugi dobe vodne ceste, ki za češke agrarce pač nimajo po-
sebnega pomena. Kljub temu ste, l^Aor se zdi, z razdelitvijo tega karleja Mdo-voljni, četudi je letos kmetijstvo zašlo v hudo stisko. Ravno na Češkem je suša mnogo škodovala in kuga uničila mnogo živine. Kljub temu ste pač glasovali za. predlog Korošcev za 3 milijone proti bedi, •obenem pa proti predlogu za 12 milijonov proti dapekoraciji. Obžalujem, da veljajo več vezane roke, kakor solidarnost agrarcev. (Poslanec Korošec: Češki agrarci bodo glasovali z nami, to treba popraviti.) Bomo videli in vesel bom, če me bodo iz Snvla jzpreobrnili v Pavla!
Poli ični kartel in vlada.
Pri tej kartelni tvorbi zvene besede finančnega ministra kot ironija. On pravi sicer: »Parlament in vlada sta enako odgovorna vs, red v državnem gospodarstvu. Trelia pa je, da nismo samo zastopniki ljudstva, ampak tudi njegovi voditelji, da ga obvarujemo pred tistimi katastrofami, ki so zvezane z neredom v državnih financah.« Par trenotkov pozneje pa ic izjavil: »Če je započela vlada živahne gospodarsko investicijsko politiko, izpolnjuje s tem namene zbornice« — reete, tega političnega kartela! — »in svoje do-broumevane dolžnosti!« Ne dolžnosti, ampak koristi! Tako je postal finančni minister proti lastnemu prepričanju blagajnik tega kartela in nastopil pet na poševni ploskvi, ki se o njej ne ve, kako daleč vodi! (Pritrjevanje.)
Gospoda! Odkod vse to?. Vzrok ta, da je ta politični kartel za vlado življenjsko vprašanje. Da so oh-ani na površju, ga rabi vlada, kakor bo porabila učiteljske plače za. priprego, da prodre z davčnimi predlogami. Kako 80 naj pokrijejo druge ljudske potrebe, zlasti socialno zavarovanje, če nanje vlada sploh resno misli, to je ne briga, ker stoji na stališču: za menoj potop! Da le danes živim, naj to jutri, kar hoče!
Molk ministrov.
Ministrstvo velikih mož ki sedi tu na vladni klopi, so imenovali ministrstvo kapacitet. Vendar pa jih, ce izvzamem ministrskega, predsednika, finančnega ministra ln. govor železniškega ministra v odseku, še nismo čuli in ne videli njih dejanj. Gotovo bi nas vse zanimajo, čuti program poljedelskega in zlasti trgovskega ministra, ki jc baje precej kapitalistično navdahnjen. Ali, gospoda, iniciative, vodilnih idej čakamo zaman z vladne klopi! Zdi se, kakor da čakajo gospodje na naše iniciativne predloge, da potem v »mislu karteliranih strank sestavijo • ve,j pro-
gram. Tu se kažv, kako ta politični zistem, ki razločuje mecl odločilnimi in manj vrednimi osebami in narodi, do-slednoskvari tudi najboljšega strokovnjaka. Posledice tega zistema pa nebo nosila vlada, ampak država in njeni narodi.	i
»Ugodni« računski zaključki.
Gospoda! Ne zakrivam si, da smo Jugoslovani trenotno za vlado »quan-tite negligeable«. Drugače bi ne bilo pri nas tako »ugodnih« računskih zaključkov — prihrankov — kakor jih je zadnjič navedel dr. Laginja. Zdi so. mi, da. poznajo gospodje, ki sede v vladi, naše razmere in naše kraje komaj iz spalnega voza (Veselost!), drugače bi ne bilo mogoče, da bi tako škandalozno ravnali z dalmatinskimi železnicami in z vprašanjem reciproci-tete zagrebškega vseučilišča. Ta vlada nima poguma, nasloviti pismo naravnost na Zagreb, da ne bi pristavila: via Budimpešta. (Veselost.) Politična kravja kupčija velja, tej vladi več kakor važne gospodarske naloge. Tisti pa, ki vsled tega trpe. največ, so naše južne pokrajine. (Prav dobro!) Dovolite, gospoda, da to podrobno dokažem.
Poljedelski ministri.
Gospodom gotovo ni znano, da imamo od leta 1868 že 25. poljedelske^ ga ministra. (Čujte! Čujte!) Tem petindvajsetim možem, ki naj bi zastopali koristi avstrijskega kmeta, je bilo usojeno le kratko politično življenje, enemu povprek le eno leto 9 mesecev, in če odštejemo Falkenha.yna, ki je bil minister 15 let 10 mesecev, celo le nekaj več kakor leto dni. Med njimi je bilo 9 začasnih vodit.el'jev. Posledica je, da po iniciativi vlade naše kmetiji stvo ni napredovalo. Če so bili med temi ministri tudi mož.jio, ki so imeli srce za. kmeta, vendar niso mogli ministrstvu vtisniti pečat svoje osebnosti, ker je prehitro potekel njih čas iu padli so, kakor pade pred časom drevo, predno je rodilo sad. Drugi pa so bili vzeti iz drugega, delokroga ali pa ministri za silo, ki niso imeli najpreprostejšega pojma o kmetijstvu. (Prav res!) Zato pa je kmetijski proračun s svojimi 37 milijoni pravih izdatkov a' proračunu treh milijard najbolj bc-raški. (Čujte! Čujte!) Kar bodo dobili sedaj železmičarji in, uradniki, znaša mnogo več, kakor ves proračun kmetijskega. ministrstva! (Medklici.)
Kmet — jedro države.
Zdi se, da gospodje ne vedo, kaj pomenja. kmečki stan za, Avstrijo. Že
Josip Lavtižar:
v ti® D deželaii.
i. Skozi Belfjjo v Ostende.
Kdor se je privadil izbornim jedilom, ne mara. dosti za, kislo mleko in za črn kruh. Prav tako ne diši meša-nec ali poštni vlak popotniku, ki se je seznanil z nagliči. Zato se tudi jaz nisem zadovoljil s komisnim vlakom, temveč sem zahteval hitrejšo in finej-h vožnjo, kar je za velike daljave ne samo dobro, ampak tudi potrebno. In zato me je železni konj nesel iz Pariza, kakor da bi imel peruti.
Hiteli smo mimo mesta St. Denis, kjer počivajo trupla francoskih kraljev, potem pa naprej ob reki Oise proti Pikardiji. V .St. Quentinu se je dvigala velikanska cerkev nad druga poslopja, lleprav brez stolpa, videlo sc je vendar njeno zidovje kakor hrib nad dolino.
Na postaji Quevy so nam pregledovali popotno prtljago, da. ne bi zanesli kaj prepovedanega v Belgijo. Spodobilo bi se bilo kako kosilo, ker je že davno odzvonilo poldne, toda mesto tega smo morali odpirati kofre, da
brskali po njih sitni pregledniki. Okoli popotnikov je hodil slep mož, ki je prosil miloščino ter vedno ponavljal, »s'il vous plait« (ako vam je drago). Še večje sočutje je vzbujal s tem, ker je imel pri sebi črnega pudeljna, ki se je postavljal na zadnji nogi ter se s prikla-njanjem kuštrave glave zahvaljeval, darovalcem. Če ima vedno tako dober dohodek, kakor ga je imel revež to not, zasluži lahko deset frankov na dan, da. ne ve kdaj.
Že na Francoskem, še bolj pa na belgijskem ozemlju se je vrstila tovarna za tovarno ter se povsod kadilo iz dimnikov. Ko smo prišli v Mons, bili srno a- kredišču bogatih premogovnikov. Poslopja, ki se nahajajo blizu tovarn, so vsa očrnela vsled dima.
Vlak je pihal mimo zgodovinsko važnih krajev. Kdo še ni slišal o veliki vojski pri W a t e r 1 o o (Belle Al lia n -ce)? Ke - nismo bili daleč proč, spominjal sem se kritičnega 18. junija 1815, ko je na omenjenem bojnem polju za vselej otemnela Napoleonova zvezda. Vsa francoska vojska se je razkropila in tudi Napoleon sam je moral tako hiteti, da je izgubil klobuk, sabljo in listnico v divjem begu- Hotel sc je peljati v Ameriko, toda ang'oške križar-ke ga niso pustile naprej in iti je moral v pregnanstvo, na skalnati otok
sv. Helone v Allanškem morju. Tukaj je razmišljeval o svojem drznem življenju ter umrl 5. maja 1821, star šele 53 let.
Ob takih spominih smo dospeli v prestolnico Belgije, v B r u s e 1 j, ki je toliko imeniten, da mu pravijo »un pe-til Pariš« (mali Pariz). In po pravici. Meri se lahko v. vsakim svetovnim mestom bodisi glede ponosnih stavb iu. prostornih bulvardov ali glede bogatih izložb ter vsakovrstnih zabav. Skozi mesto teče voda Senne, ki pa tujec ne ve za njo, ker je vsa obokana. Glavna, jezika sta francoski in fla.mski; nemščina. se sliši le se,m in tja. Lega Bru-sel.ja je jako prijazna, ker se nahaja nekaj delov na vzvišenem kraju, nekaj pa na nižjem, odtod imeni »Vlile hau-t.e« (gorenje mesto) in »Vilic basse« (spodnje mesto).
Izmed cerkva imenujem veliko gotsko baziliko s tremi ladjami, posvečeno mestni zavetnici sveti Guduli. Mnogo stopnjic pelje proti glavnemu vhodu, ob čegar st aneh stojita dva zvonika iz rezanega kamna brez streh. Drugo znamenito poslopje je gotska mestna hiša, iz 15. stoletja z 90 m visokim stolpom. Da bivaš v zelo bogatem mestu, ti ka.že tudi borza, sloneča na stebrov ju ter okinčana s kupolo, a zno-
traj podobna templju, v katerem se da-i ruje zlatemu teletu. Nad vse čudovita, pa je justična palača, ki jo prištevajo največjim zgradbam ne le Bruselj a, temveč vse Evrope. Ako povem, da jo 180 m dolga. 170 m široka, njena kupola. 122 m visoka, ter da se je potrošilo za vse to 54 milijonov Irankov, imaš približen pojm o stavbi. Če bi ne vedel, da živimo v 20. stoletju, mislil bi, da je sezidal kak babilonski kralj i o kolosalno poslopje.
i.Mnogo mnogo lepega se vidi v Bru-selju, toda naj zadostujejo ti kratki podatki. Omenim samo še pomnik, ki so ga postavili v bližini kraljevega gradu prvemu jeruzalemskemu kralju Gottfriedu Bouillonskemiv Ime toga romantiškega viteza je združeno s prvo križarsko vojsko, ki je štela 600.000 borilcev ter jo je peljal ravno on leta 10'J6 proti Palestini. Pri obleganju Jeruzalema je imel pa samo še 20.000 pešcev in 1500 konjikov; tako zelo se je zmanjšalo število križarjev. Kljub te-, mu je Gottfried s to malo peščico premagal Turke ter jim vzel Jeruzalem. Kristijani so ga izklicali za kralja, on sam l>a se. je imenoval le »varuha božjega groba«. Omenjeni pomnik nam kaže junaka na konju in z zastavo v roki. Pravijo, da. le Gottfried prav na tem kraju, kjer stoji sedaj njegov kip,
Goe'he je dejal, da je kmečki stan fizično jedro vir moči vsaki državi. O tem pričajo številke. Čim več imamo v Avstriji industrije, tem bolj pada število porodov. Leta 1884 je znašalo še 40-2 na tisoč ljudi, leta 1906 samo 34 9. Nedavno smo čitali v dunajskih listih, da je število šolskih otrok na Dunaju v enem letu padlo za 2000. V Nemčiji se je dokazalo, da je na kmetih mnogo več ljudi sposobnih za vojaštvo, kakor po mestih. (Čujte! Čujte!) O tem se je v Nemčiji mnogo razpravljalo in na Angleškem so leta 1903 ustanovili posebno komisijo, ki preiskuje, kako propada telesna moč prebivalstva. V Av-st iji bi prišli s podrobnimi preiskavami do istega zaključka.
Melioracije.
Človek bi mislil, da ravno kmetijsko ministrstvo stori vse za povzdigo kmetijstva z ozirom na njegovo važnost za državo. Reči pa moram, da je v tem oziru malo ministrstev tako zaostalih. (Prav res!) Agrarne stranke vseh narodnosti iso vložile pred par dnevi skupen predlog radi ustanovitve sekcije za melioracije v kmetijskem ministrstvu. Kako važne so melioracije, ni treba dokazovati. Tedne smo debatirali v zbornici, kaj se naj stori, da se povzdigne število živine. Najkrajša pot in najvažnejša so melioracije. Vzgled naj to dokaže. Preračunih so, da bo le ljubljansko barje, ko bo osušeno, če se bo primerno obdelovalo, lahko pridelalo toliko sena, kakor vsa kranjska dežela. (Čujte! Čujte!) To pomenja silen napredek v živinoreji. Kako pa je pri nas s pospeševanjem melioracij? To je oddelek v ministrstvu, ki je najbolj zanemarjen. (Prav res!) V istem oddelku je na Ogrskem 50 tehnikov, v pruskem kmetijskem ministrstvu — .ker drugače tako radi posnemamo Prusko, naj bi jo tudi v dobrem! — je 106 višjih, večinama tehničnih, in 237 srednjih uradnikov, porazdeljenih deloma na 47 melioracijskih stavbenih u adov. Pri nas pa sta v tem oddelku cela dva konceptna uradnika, en tehnični konzulent in dva inženirja. Četudi se odtod odločuje vsako leto o stavbah za 60 milijonov kron, ki jih je vrh tega treba še odobriti. (Pritrjevanje. — Poslanec Brenčič: V delavskem ministrstvu so pa inženirji, ki nimajo nič dela!) Prav res! Uradniki ministrstva Za javna dela so mi povedali, da se gospodje tam kar tepo za akte in da je marsikdo že ponosen, če reši vsak dan po en akt. Pri železniški stavbeni direkciji pa imamo polno inženirjev, ki nimajo dela, ker država sedaj ne gradi nobene železnice. Enako so gospodje doslej lahko spali pri direkciji vodnih cesit. Tu pa, kjer bi se dalo kaj storiti proti draginji je pa premalo delavnih moči. In zakaj ? Ker je poljedelsko ministrstvo pastorek naše vlade. (Odobravanje.)
(Konec.)
Državni zbor.
Dunaj, 19. decembra.
Italijanska fakulteta.
Začetkom seje je zahteval dr. Korošec, naj se povabita v sejo finančni minister in minister za javna dela, da pojasnita, kako hoče vlada pokriti izdatke za vodne ceste. Načelnik dr. Korytowski odgovori, da finančni minister že itak pride v odsek, ministra za javna dela pa hoče še povabiti. Nato je odsek nadaljeval razpravo o italijanski fakulteti.
navduševal ljudstvo na boj zoper Turke.
Dva dni sem hodil po Bruselju ter obiskal tudi svetovno razstavo, ki je bila prirejena v parku Bcys de la Cam-bre ob severni strani mesta. Za njen obisk se je delala vsa mogoča reklama. Po ulicah so vodili Arabci celo kamele, ki so nosile na hrbtu vabila. Čudovita je bila posebno večerna razsvetljava, ko so trgi kar " reli vsled bengalične luči. Da se o aki priliki izkoriščajo tujci na razne načine, je samoumevno. Jed in pijača sta dražja, por-cije na manjše. Dela se torej s podvojenim pritiskom. Častno izvzamem samo kruh, ki ga brezplačno ješ, kolikor hočeš. Na mizi so nameč razpoložene dolge štruce (v Parizu sem videl en meter dolge), ki jim režeš kose v poljubni velikosti. Lahko opomnim tudi to da je kruh okusnejši kakor pri nas. Izredno draga so bila stanovanja; pri-prosta sobica me je s'ala 13 frankov za dvakratno prenočevanje. Popotnik bi imel neskaljeno veselje, ako bi ga ne grenili veliki računi. Ne ostane drugega kako • da se zapiše tudi odiranje med popotne stroške. Kot posebnost belježim da jo belgijski nikeljski denar preluknjan skozi sredo.
Dr. Steinwender izjavi, da je vedno zagovarjal italijansko zahtevo in ni predrugačil svojega mnenja. V podrobni razpravi hoče predlagati kot sedež italijanske fakultete mesto na
Primorskem.
Češki socialni demokrat - T U š a r priporoča, naj se fakulteta ustanovi v Trstu. Ako so Italijani zadovoljni z drugim krajem, bodo socialni demo-kratje glasovali za ta kraj. Govornik zagovarja češke šole na Dunaju in ustanovitev druge češke univerze v Brnu.
Vodne ceste.
Med tem je prišel v odsek finančni minister vitez Zale ski, ki jc odgovarjal na vprašanje dr. Korošca. Res je, da je vlada razpisala dela za vodno cesto od šleske meje do Visle in že oddala okoli 12 kilomajtrov. Delo se bode še letos pričelo. V zmislu zakona z dne 11.junija 1901, ki v § 1. določa zgradbo kajjlala od šleske meje do Visle in dalje clo Dnjestra, je vlada razpisala in oddala dela, ki bi se bila morala začeti že leta 1904. V 8 8. tega zakona je za imenovano progo določenih 250 milijonov, ocl teh je na razpolago še 117 milijonov. S tem kreditom je vlada zadnja leta uravnala Labo, Moldavo, Vislo pri Krakovu in več drugih rek. Za prvo gališko progo je bilo določenih 30 milijonov, izdanih je že 54 milijonov za priprave in odkup zemljišč. Vlada je torej bila opravičena dela pričeti.
Poslanec M a r c k h 1 vpraša ministra, koliko bodo prispevale dotične dežele in kje hoče vlada dobiti potrebne kredite.
Finančni minister odgovori, da je gališki deželni zbor leta 1904 sklenU zakon, da bode dežela prispevala 125 odstotkov. Od dovoljenih 250 milijonov je na razpolago še 117, od teh za Galicijo 30 milijonov. Zakon iz leta 1901 določa, da vlacla leta 1912 zahteva od parlamenta nove kredite. "Vlada pa je danes predložila zbornici načrt zakona, s katerim zahteva nove kredite za nadaljna dela.
Poslanec Wolf odločno graja, da je vlada začela dela rrvno v Galiciji, dasiravno je zakon iz leta 1901 neiz-vršljiv. Krivično je, cla je vlada pričela dela v Galiciji in hoče druge dežele odpraviti s kompenzacijami.
Gališki posVmec A n g e r m a n n je izjavil, da Poljaki zahtevajo izvršitev zakona iz leta 1901. V istem zmislu govorita gališka poslanca D i a m a n d in dr. R o s n e r.
Dr. Kramar naglaša, da je zgradba gališkega kanala zakonito opravičena in se more delo nadaljevati. Govornik se trudi zagovarjati »iunct'm« med kanali in planinsko (bohinjsko) železnico.
Tega pa nihče ne more dokazati, ker ni res. Govorili so pač tedaj o tem nekateri poslanci, toda sklepa ni nobenega. Zato mo-ajo poslanci iz južnih dežel odločno zanikati »iunetim« in zahtevati kompenzacije, ako bode vlada nadaljevala zgradbo kanalov.
Malik graja vlado, ker je šele danes predložila načrt zakona, s katerim zahteva nove kredite in tako v zadnjem trenutku neprijetno iznena-dila zbornico.
Dr. A d 1 e r zavrača Malika, češ, da bode zbornica tudi o tem še sklepala. kaj se bode ali ne bode gradilo na Moravskem, Niže-Avstrijskem in v Šleziji. Nato je načelnik zaključil sejo. S tem je odloženo clo spomladi tudi vprašanje italijanske fakultete.
Železnica pelje iz Bruselja ves čas v zapadni smeri proti morskemu kopališču O s t e n d e. Ko nam je izginil iz oči grad Lacken, odprla se je nepregledna planota ter nas spremljala do morja. Slovo sem dal francoskemu nosi janju ter poslušal mehko flamsko govorico, ki pravzaprav ni drugega kakor neko germansko narečje. Značilni so za to ravnino mnogoštevilni mlini na veter, ki sc vidijo s svojimi velikanskimi lopatami daleč na okoli. Pri mestu Gent smo premostili reko Schelde, ki izvira na severnem Francoskem in se izteka blizu Antvverpena v Severno morje. Poleg reke Schelde vodita še posebej dva vodna kanala iz Genta proti morju, tako da je Gent v posredni zvezi ž njim. Mesto Briigge, kjer smo imeli kratko pomudo, kaže v stavbah popolni nizozemski značaj. Dandanes je že vsako mesto prikrojeno po novodobnem okusu, da bi lahko trdili: Vsa mesta so si podobna. V zapadnem delu Belgije pa se vidi šc veliko starinskih hiš. ki so značilne za to kraje. Posebno tipičen vtis dela mesto Briigge, ki ga je modemi napredek t prav malo spremenil.
Pred nami je morje!
Zbornica
je danes končala prvo branje vladnih predlog, ki po načrtu zvišujejo davek od žganja, pive itd. ter določajo nove, višje prispevke deželam. Namen je, da finančni odsek med zasedanjem deželnih zborov, če mogoče, pripravi svoje poročilo.
Dalje je zbornica danes tudi končala draginjsko razpravo o predlogih draginjskega odseka. O teh p edlogili poročam pozneje. V draginj ski razpravi je danes govoril tudi
poslanec Demšar,
ki je izvajal:
Že štiri leta sem se vršijo vse debate v parlamentu več ali manj v znamenju draginje. Javnost je izrekla, da je uspeh teh razprav prav malenkosten. Resnica je, da je draginja vseh potrebščin večja kot p ed štirimi leti, k tej pa se je pridružila še huda draginja denarja. Prisilili smo vlado, da je govorila. Na vladnih klopeh se je veliko govorilo o uvozu mesa, žalibog se je pa za pridelovanje mesa silno malo naredilo. Ministrski predsednik je v svojem govoru povdarjal, da bo vlacla vse storila za izboljšanje produkcije. Kaj pa pomeni izboljšanje produkcije? Ali morda znižanje vozni-ne na železnicah za živila? S tem je vlada pomagala samo prekupčiji, ne produ cent, ne konsument nima nič od tega.. Ne samo to! Po novem letu nam že vlada obeta zvišanje voznih cen. Seveda bo pri tem največ oškodovan srednji stan, vladi pa bo to malo pomagalo v primeri z velikanskim primanjkljajem. Če vlada hoče, da bpdo take naprave, kakor znižanje voznih cen, kaj koristile, se mou« to zgoditi pod gotovim nadzorstvom. Pri tem se podcenjuje važnost kmetijskih zadrug. Te so poklicane, da posredujejo med producentom in konsumentom. Drugače še bolj važne naredbe v korist ljudstva nimajo nobenega pomena. Mi smo bili in smo mnenja, da jc v Avstriji, ki nima nič govoriti na svetovnem trgu, edina pomoč zoper draginjo v tem, da se dela za izboljšanje kmetijskega pridelovanja. V to svrho pa je potrebno skunno delo vseh zastopnikov kmetijstva. Zadnji doarodki so pa pokazali, da ta edinost ne drži. V odseku za državne nastaviience so sklenili 28 milijonov za uslužbence; mi jim to privoščimo; za uradnike predlagajo okoli 100 milijonov. Ko pa naš tovariš dr. Korošec predlaga 12 milijonov za po-vzdieo živinoreje, celo mnog' kmečki zastopniki niso glasovali za ta predlog. Vstal je celo kmečki zastopnik in imenoval tak nredlog »demagogijo«. Odločno protestiram zoper *ako govorjenje. Mi se bomo trdno držali načela, da se je mocroče le z delom za po-vzditro kmeti istva vojskovati zoper draginjo. (Pritrjevanje.)
Podržav^ienje delpn'skih ži°'ezn*e.
Dolenjski naši po«lanci (Jarc. dr. Šusteršič, Hladnik in Jaklič) so vložili v državnem zboru predlog, naj se dolenjska železnica podržavi. Kakor znano, je večino ^lavinskega kapitala, prevzela država (5 milijonov kron1), manjši del pa interesentje (1.200.000 K), dežela pa je prevzela za prioritetne obligacije v znesku 14 milijonov kron poroštvo za 4odstotno obrestovanje. Doslej je dežela, ki nabira v ta namen poseben zaklad, sice • morala v posameznih letih nekaj dop^čati, je pa dobila dotične svote v letih z ugodnejšim uspehom vse povrnjene. Finančni uspeli dolenjskih železnic sc ne more, zlasti če primerjamo druge lokalne železnice v naši državi, imenovati neugoden. Dohodki so n. pr. znašali v osebnem prometu:
Leta 1900 — 321685 (2401 K na km), leta 1905 — 372.719 K (2802 Iv na km), leta 1909 — 475.491 K (3092 K na kilometer;
v tovornem prometu pa: leta 1900 — 962.556 (7184 K na km), leta 1905 — 1,002.783 (7539 K na km), leta 1909 — 1.469557 (9558 K na km); vsi dohodki pa:
1. 1900 — 1.288.651 (9617 K na km), leta 1905 — 1,382.287 (10.392 K na km), leta 1909 — 1,951.700 (12.694 K na km.
Obratni stroški, ki jih mora povrniti družba državni železnici, pa:
leta 1900 — 769.598 (5742 K na km), leta 1905 — 704.958 K (5300 K na km), leta 1909 — 1,377.930 K (8963 K na km). Prebitek je znašal: leta 1900 — 519.053 K. leta 1905 — 621.033 K, leta 1909 — 689.250 K. Dejstvo, da so dolenjske železnice privatna last, je največ vzrok različnim pomanjkljivostim. Družba pač noče ničesar investirati, ne za boljše vozove, ne za nove postaje, ne za hitrejšo vožnjo, ker pričakuje, da prevzame država železnico v doglednem času. Nujno je na postalo to vprašanje, ker
se spomladi začne graditi železi; Novo mesto - Metlika kot podaljša proge Ljubljana-Novo me^to in bi promet na vsej progi ovi an, ako pravočasno ne izvrše nujno potrej poprave. Zato je jako umesten pr log, vložen v seji 20. decembra, ki glasi:
Vlada se poživlja, naj stori ta vse potrebno za podržavljenje dole skih železnic in stvar tako pospeši, bodo dolenjske železnice že podržav ne, ko se otvori. belokranjska železni
Interpelacija.
Poslanci M a n d i č, S p i n č i č tovariši so danes vložili inte 'pelac na železniško ministnstvo zaradi j nemčevanja pri upravi južne železn na progi št. Peter - Reka. Napisi postajah so nemški, istotako tiske np. Interpelacija tudi graja pošto] nje načelnika na postaji Matulje-Oi tija.
Delo zbornice pred Božičem.
Seniorski konvent poslanske zh niče je sklenil, naj se še pred Božiči razpravlja o predlogih draginjsko odseka, ki ' > tičejo državne podpi glede na stanovanjsko skrb in kmečke produkcije. Ostalih šest pri logov počaka zasedanja po Božiču. I ši se še pred Božičem poročilo odse državnih uslužbencev glede na deli ce po državnih obratih, o pogodber uradnikih, nadalje poročilo sociali političnega odseka o ženskem delu rudnikih, poročilo justičnega odseka konzularnem sodstvu in o konvencij s Srbijo in, Bolgarijo, predloga o u( rabi preostankov kumulativnih sin niških blagajn, izdelana imuniteti poročila, poročilo železniškega odšel o zaračunanju železniških zgradb poročila odseka za uime. Vlada in i stopniki nekaterih večjih strank so zavzemali tudi za to, da bi priče zbornica že zdaj prvo branje brambn predlog, a večina je ugovarjala. Pre sednik je zato izjavil, cla postavi pr branje brambnili predlog na dim red prve zbornične seje po božiču počitnicah, ki se skliče najbrže ko cem februarja, ker zborujejo januar in februarja deželni zbori.
Službena prapmatfks srednješolsk'! učiteljev.
Zastopniki profesorskih organiz cij so se danes predstavili naučnen ministru Hussareku in zahtevali, c naj se skliče enketa,. ki naj se posv tuje o zakon-kom načrtu pragnrati za srednješolske učitelje, p -edno zakonski načrt predloži zbornici. N učni minister je izjavil, cla je pred'oj že izdelana, a da zgolj iz upravnih ra logov še ne more ničesar izjaviti o p drobnostih. Naarlaša zgolj da hoče p svetiti v prvi vrsti posebno pozorno slabemu gmotnemu stanju suplento Zahtevo, cla naj se skliče ekspertiza, ] mora odkloniti, ker bi ostala enke b ezuspešna. ker je postava že izde! na. Srednješolski profesorji bodo ime priliko, da zavzamejo nasproti pre logi svoje stališče, ko se postavni n Črt predloži javnosti.
Parlamentarna zveza duhovnikov
je zborovala dopoldne. Predsedoval poslanec Stojan. Zveza je zavzela st iišče glede na regulacijo kongrue. I temeljiti razpravi se je objavila sled ča ra^p ava: Da se onemogočijo mori bitna nesporazumljenja med duhovšč no, obvešča parlamentarna zveza di hovnikov, da je glede na ureditev koi grue pravočasno storila potrebne kon ke, ker smalra za svojo dolžnost, d nadalje deluje v tem smislu in ne h prej mirovala, dokler se ne dosež uspeh. Upa se, da se doseže uspeh i se zanaša zveza, da večje stranke prec loge ne bodo odklanjale, ke" gre v pn vrsti za to, cla se urede dohodki mt terielno slabšega dela duhovščine, l deluje v pastirstvu.
Brambne zadeve.
Uradni brzojav objavlja izjavo m< rodajnih vojaških krogov, da se ne nt merava izpremeniti brambna predlog tako, da bi morali podčastniki sftiži še tretje leto, in sicer zato ne, ker vo. na uprava za to ne raznolaga z zadost nimi denarnimi sredstvi in ker je voj na uprava glede na proračunske za hteve vezana do leta 1915. Upa pa, d. bodo parlamentarni zastopniki naši pot, po kateri bi se? izboljšalo stanj podčastnikom. V dunajskih parlamer tarnih krogih se trdi, da se predloS predloga o vojaških novincih mesec marca in da bo zahtevala vojna upre va 30.000 rekrutov več. Nadalje se parlamentarnih krogih tudi trdi, da i izdelala vojna uprava glede na rešite podčastniškega vprnišanja novo pred logo. Po tej predlogi bi dobili po-dčast niki, ki bi služili čez aktivno služben dobo, sledeče odpravnine: po štiril službenih letih 1000 K, po šestih 250( po sedmih 2750 in po osmih službenil
1 tih 3000 K. Zvišati nameravajo tudi latno pokojnine podčastnikom, in cer clo 1800 K. Preosnova bi stala 10 ) 12 milijonov kron. Novi budimpe-1 anski list »Pester Presse«, kate ega avni urednik je nvnisteriaini tajnik jžef Veszi, objavlja z Dunaja poročl-, ki potrja. da izdeluje vojno ministr-vo predlogo glede na podčastnike, a predloga se predloži zbornicama ot peta brambna predloga. Conrad pl. I otzendorf je moral odstopiti zaradi p ašanja podčastnikov; padel je, a »dčastniško vprašanje je ostalo. »Peter Presse« poroča, da računa vojna prava na 30.000 poklicnih podč^stni-ov. Odpustili bi jih vsako leto 3000.
Glabinski in Bilinski.
Načelnik »Poljskega kola« v gaH-kem deželnem zboru, dr. Globinski, je aznanil klubovemu podpredsedniku, a odstopi. Za načelnika »Poljs1 ega ola« v gališkem deželnem zboru bo zvoljen Bilinski.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Turki odstopili Angležem Solum.
Turčija je odstopila Angležem So-um, ki leži zahodno od Cyrenajike. Idstop je sultan tako iz. edel, da je od-topil solumsko zemljo Egipai. Pouče-ii krogi sodijo, da zgrade Angleži tu rdnjavo. »Daily Graphic« piše ob tej iriliki: Upamo, da angleški vojaki So-uma tudi po vojski ne zapuste. Mi po-rebujemo v Solumu pristanišče za lašo mornarico, da nevtralizira To-iruk in cla se vzdrži mo nariško rav-lotežje v vzhodnem Sredozemskem norju. Laški poslanec de Marinis izjav-ja v »Resto de Carlino«, da sta že pred eti sklenili Italija in Anglija še neob-avljeno pogodbo, po kateri pripadaj šolum Angleški. Če je de Marinijeva zjiva. istinita, je to pogodbo sklenila talija z Anglijo zato, da ta ne bi na-itopila proti aneksiji Tripolisa. Če se >a de Marinijeva izjava ne potrdi, je It: lija, kakor izjavlja posl. Cirmeni v Stampi«, lahko zelo iznenadena, ker lii se sodilo, da se hoče Angleška okoristiti v svojem brezmejnem egoizmu iz vojske, ki jo vodi Italija. A to še ni vse, kar dobe Angleži od Turčije. »Jen-ni Gazetta« namreč poroča, da jc pred-Jlagala angleška vlada londonskemu turškemu poslaniku, naj se zopet prično že tri mesece prekinjena pogajanja o bagdadski železnici. Angleži hočejo graditi železniško progo Bagdad —Bassora, česar Turčija pred vojsko ni hotela dovoliti, a sodijo, da stori to Kdaj zato, da si pridobi naklonjenost Angleške.
Italijani v Turčiji.
Veliko Lahov, ki živo že dolgo vrsto let v Turčiji, je prosilo, naj se jim podeli turško državljanstvo. Gre za laške železniške uradnike, ki bi radi zopet kmalu delali službo, a. turška vlada izjavlja., da reši njih prošnje šele, ko bo končana vojska.
Francozi prekršili nevtralnost.
Iz Tunisa se poroča, da je od 1. do 16. decembra prekoračilo 978 veljblo-dov tuniško mejo. Veljblodi so nosili orožje in strelivo. Laški diplomatični krogi so zato zelo vznevoljeni. Francoska saharska policija je zasedla dne 27. novembra oazo Dianet, da čuva varnost v zahodni Afriki kakor tudi Alžir in Tunis.
Francozi znnrli posredovalnico za nabavo aviatikov za turško armado.
V Bois les Ducu je zaprla francos-ka vlada posredovalnico »Aviatic«, ki je sprejemala aviatike, ki so nameravali vstopiti v turško armado,
Zanimiv spomin.
(K francosko - španskim pogajanjem za Maroko.)
Zdaj se Francija pogaja za Maroko s Španijo, ki hoče tudi svoj kos imeti. Da si Španija sploh upa ves severni Maroko zase zahtevati, to je pripisovati dejstvu, da stoji za njo Anglija, ki jo z vsemi silami podpira. Ker se bo Francija morala udati — saj stoji z Anglijo v prijateljskem razmerju in so ji ima zahvaliti, da je morala Nemčija protek-torat Francije v Maroku priznati — bo francoska posest v Afriki veliko manjša, kakor je »la grande nation« sanjala.
Zakaj Anglija Španijo tako podpira?
Te dni so izšli neki spomini na rajnega laškega državnika Crispija. V njih se med drugim pripoveduje, da je Cri-spi leta 1890. angleškemu min. predsedniku lord Salisbury-ju pisal, da se boji, da se ne bi Franci.a po Tunisu polastila tudi Tripolisa. Francija da to namerava. Italiji je veliko na tem, da to prepreči in Tripolis hitro zasedo.
Kaj je Salisbury odgovoril?
Odpisal je Crispiju, da se bodo razmere v sredozemskem morju kmalu iz-premenile. Zato pa cla je nujno potreb-
no, da Italija Tripolis zasede. Egipt mora ostati angleški ali pa sultanov. Sredozemsko morje ne sme postati izključno francosko.
To je načelo angleške politike, ki jo vodi tudi glede Maroka. Itailija se ima za Tripolis zahvaliti Angliji, Španci pa se imajo zahvaliti Angliji za severni Maroko. Dobro je biti z Anglijo prijatelj, če človek nima prevelikih želj in aspiracij, kakor n. pr. Francija., ki je svoječase mislila na to, da bo zavladala nad celo severno Afriko. Toda Anglež je plen modro razdelil . . .
PRED ZASEDANJEM DELEGACIJ.
Člani ogrske delegacije bodo imeli predposvetovanje v petek ob 6. uri zvečer. Predsednik ogrske delegacije postane poslanec Maylender. Vladni delegati nameravajo politiki zunanjega ministra Aehrenthala izreči zaupnico.
SMEŠNA IGRAČA V OGRSKI ZBORNICI.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je poslanec Geza, Polonyi zelo nagajal predsedniku. Ko jc hotel predsednik zakllučitl sejo in je prej predlagal spored za bodočo sejo, je Polonyi zahteval, naj se dožene, če je zbornica sklepčna. Ker ni bila, je moral predsednik šstrkat suspendovati sejo. Po!onyi se je igral tako od 4. clo 6. Ko je končno došlo dovolj vladnih poslancev, je za-mogel predsednik dati na glasovanje vspored bodoče seje in zaključiti sejo. Poslanec Justh izjavlja, da bo opozicija takoj obstruirala, ko se prične razprava o brambnih predlogih.
NAPOVEDANA OBSTRUKCIJA V BO-SENSKO - HERCEGOVSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Mohamedanska poslanca Amavto-Vič in Karamelunedovič, ki sta bila izključena iz seje za 24 ur, se nista hotela, odstraniti in sta prenočila v zboro-valnici bosensko-liercegovskega deželnega zbora,. Druščino so jima delali ostali mohamedanski poslanci. Zboro-valno dvorano sta šele zapustila dne 19. t. m. opoldne, ko je potekla 24urna iz-ključilna doba. Arnavtovič in Kara-mehmedovič napovedujeta obstrukcijo.
AKCIJA VELEVLASTI ZA MIR MED LAHI IN TURKI.
Pariz, 20. decembra. Tu se trdovratno vzdržujejo govorice, da prično v najkrajšem času velevlasti posredovati. za mir med Turčijo in Italijo. Evropski kabineti neprenehoma medsebojno občujejo o tej zadevi. Zadnje laške zmage so napravile v Carigradu precejšen vtis. Turški ministri, se spri-jaznjujejo z mislijo, da. se ne bo mogla vzdržati sultanova suvereniteta v Tri-politaniji. Tudi italijanska vlada je za mir, ker trpi vslecl vojske laška trgovina. v Turčiji. Trdi se, da bodo obsegali mirovni predlogi določbo, da obdrži sultan kot kalif cluhovsko oblast v Tri-politaniji in da plača Italija Turčiji veliko denarno odškodnino. Sodijo, da se sklene mir že januarja.
PERZIJA ODKLONILA RUSKI ULTIMAT.
Iz Peterburga se poroča, da je odklonila perzijska zbornica predloge vlade, glasom katerih naj bi sc bil rešil spor z Rusijo mirnim potom. Rusija je vse pripravila, da prično ruski vojaki prodirati dne 21. t. m. proti Teheranu. Znani Amerikanec Morgan Shuster objavlja v »New York American« oster napad na. angleško-rusko politiko nasproti Perziji. Izvaja: Perzija mora izginiti, tako sta sklenili angleška in ruska vlada. Usmrčenje se bo točno izvedlo. Videla bomo, kako premišljeno bodo zadušili stari narod. Moji rojaki na j ohranijo v svojem spominu to žaloigro, da ne pozabijo nanjo, kadar čujejo sladke besede o visokih smotrih evropske civilizacije. Evropa napolnjuje ke-lih trpljenja islama, a dan osvete ni več daleč.
Dnevne novice.
-f Glasilu »Učiteljske tiskarne« ni
prav, da ga s tem imenom nazivljamo. Nam je sicer žal, a stvar odgovarja fak-tu. List stoiji celo v uredniškem oziru pod nadzorstvom gg. učiteljev, ki imajo v »Učiteljski tiskarni!« govoriti. To vemo pozitivno. Da pa »Učiteljska tiskarna« list tudi financiclno vzdržuje, tega menda nc bo nobeden tajil; saj obstoja velik dolg, kakor jc pokazala obravnava pred sodiščem. — Kar so pa tiče tlistih »pridig«, ki jih je glasilo »Učiteljske tiskarne« priobčevalo, trdi slednje, da so originalne in baje iz leta 1859; priobčene pa da so brez »bistvene izpremembe«. Tega, čisto odkrito rečeno, ne verjamemo. Koliko takih »pridig« kroži okoli, ki so pa izvečina apo-krifne. Sicer pa tudi če bi bile avtentične, je imelo glasilo »Učiteljske tiskarne«, ko jih je priobčilo, namen versko
resnico pekla z onimi vulgarnimi besedami in predstavami smešiti. Stvar je gotovo tudi zavita in kaže pobalinsko mišljenje od strani prirejevalca. Glasilo »Učiteljske tiskarne« kaže s tem le, da je slejkoprej protiversko in da ga pošten človek ne more in ne sme podpirati.
-f Kako daleč sega sodnijska moč.
Pri nekem sodišču na Gorenjskem je bil zaslišan pred par dnevi pristaš Slovenske ljudske stranke, ki je imel na suknjiču pripet orlovski znak. G. sodnik je dotičniku ukazal, da mora odstraniti orlovski znak. Seveda se je naš pristaš pokoril sodniku, česar mu pa po našem prepričanju ric bi bilo treba. Ta slučaj pa objavljamo za adi tega, da bode naše ljudstvo vedelo, koliko si kak liberalen sodnik dovoli. Svetujemo našim pristašem, da se taki slučaji, če bi se kje kak pripetil, na-tiocia^soj •oltueuzuu n.v^rupo.m nutos-
bodomo, da se to sodnikovo postopanje osvetli v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, kjer bodo naši poslanci še več drugih slučajev navedli, kako so dotični g. sodnik o naših pristaših, zlasti o »Orlih« izven sodišča zlasti po gostilnah izraža. S tem si pač ne bo pridobil slovesa nepristranskega sodnika.
-f- Dopolnilne volitve za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani so razpisane. 31. decembra U)ll izstopi naslednjih dvanajst člano^riz trgovske in obrtniške zbornice, in sicer iz trgovinskega odseka: iz 1. kategorije: nihče; iz 2. kategorije: Urban Horvat, Viktor Rohrmann in Feliks Urbane; iz 3. kategorije: Fran Zoreč, Fran Šubelj in Pavel Velkavrh; iz obrtnega odseka: iz 1. kategorije: Andrej Gassmer: iz 2. kategorije: Vinko Majdič, Ivan Rako-vec, Ivan Schrey in Filip Supančič; iz 3. kategorije: Josip Globelnik; iz i. kategorije: nihče. Volilski imeniki bodo od 21. decembra 1911 do vštetega 3. januarja 1912 javno razpoloženi, in sicer v Ljubljani pri mestnem magistratu, na deželi pa. pri c. kr. davčnih uradih. Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled. — Volilski imeniki so po trgovinskem odseku in po obrtnem odseku in v teh po posameznih volilnih kategorijah urejeni in obsegajo volilne upravičence dotičnega davčnega okraja, oziroma mestne občine Ljubljana. Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v vo-lilskem imeniku one kategorije, v kateri plačujejo višji davek. V zmislu § 4 volilnega, reda. jim je na voljo, do dne 3. januarja 1912 pri c. kr. volilni komisiji podati izjavo, da hočejo hiti uvrščeni v kakšno drugo pristoječo jim volilno kategorijo. — Ugovori zoper vo-lilske imenike (tudi poprave naslovov) se morejo med časom, ko so imeniki javno razpoloženi, ustno ali pismeno vložiti pri c. kr. volilni komisiji za trgovsko iu obrtniško zbornico v Ljubljani. Ugovorom, je priložiti utemeljujoča jih dokazila. Posebro se opozarja, da je v prid javnih itrgovskih družb, upravičenih za volitev, da dado namesto v imenikih vsled nedostatka drugih podatkov morda označene firme vpisati i>o § .'j. volilnega, reda za volitev upravičene javno družabnike, vpisane v trgovinskem registru. Isto velja za družbe z omejeno zavezo v zmislu zakona z dne 6. marca 1906, drž. zak. št. 58, glede. za. volitev upravičenih poslovodij, vpisanih v trgovinskem registru. Na ugovore, vložene po 3. januarju 1912, se ne bode oziralo. Dnevi in ure dopolnilnih volitev in podrobnosti so bodo naznanile pozneje, ko se razpošiljajo izkaznice in glasovnice.
+ Nekoliko več dostojnosti in nekoliko menj domišljavosti bi bilo glasilu jugoslovan. soc. demokracije nujno nasvetovati. Danes na primer piše glede na. pastirske liste prevzv. g. knezo-škofa proti protikatoliškemu časopisju, da bi nameni g. knezošlcofa imeli vspeh, ako bi »prihajali na Slovenskem sami idioti na svet, ki se zadovoljujejo Z »Domoljubom« in »Bogoljubom«. — »Domoljub« je list, ki zagovarja načela S. L. S. in zlasti interese kmečkega stanu, »Bogoljub« pa je nabožen list. Ali mar »Zarja« pristaše S. L. S. in religiozne ljudi kar sumarično prišteva med »idiote«? »Domoljub« prinaša, kakor je splošno znano, neprimerno boljše članke, kakor na primer »Zarja« in »Bogoljub« menda tudi ne more biti tako slab samo zato, ker goji versko življenje. Če bi šli iskat, idiotov, smo prepričani, da bi jih med našim vernim, zdravim in poštenim, pa tudi brihtnim ljudstvom najmenj našli, pač pa več v krogih, kjer se goji vse kaj drugega kakor krščansko življenje. Zato svetujemo gospodom jugoslovanskim sodru-gom, naj bodo s takimi psovkami v bodoče previdni. Saj vedo za nekega Nje-guša, ki j ebil kvalificiran za intelektualno in moralno manjvredno bitje, pa je igral v jugoslovanski socialni demokraciji precejšnjo vlogo,
r-f Po krtlvici napada danes glasilo
slovenske socialne demokracije go.po-sko zbornico. Mi smo zadnji, ki bi to institucijo branili, tudi ne soglašamo v marsikateri točki s poročilom bud-getne komisije gosposke zbornice, ki je te dni beli dan zagledalo in zaradi katerega »Zarja« po naših lordih s cepcem udriha, toda v eni in sicer v glavni točki ima gosposka zbornica popolnoma prav, namreč, ko izraža naj-resnejše pomisleke proti sedanjemu sistemu zadolževanja. Vlada je prišla zopet s posojilom 150 milijonov kron pred zbornico in to zato, ker hoče Čehom in Poljakom njihovo večinsko službo plačati kar s 310 milijoni pod pretvezo nekakšnih kanalov. Poročilo gosposkozbornične budgetne komisije graja prav ta sistem, s katerim vlada večinske parlamentarne stranke z investicijskimi predlogami naravnost kupuje. Poročilo gosposkozbornične komisije — sestavil ga je znani finančnik Plcner — poudarja tudi, da so upravni stroški v . adnjih desetih letih narastli za 500 milijonov kron, dohodki pa le za. 400 milijonov. Da je v gosposki z bo: niči veliko članov, ki na tem pogubnem sistemu niso nedolžni, to ne zmanjša dejstva, da so pomisleki budgetne komisije gosposke, izbornico vsega uvaževanja vredni.
—	Zrakoplov nad Gorico kroži se-< da j vsaki dan okrog pol 4. ure popoli dne. Danes (19. t. m.), se je zopet dvignil nad mestom kakih 500 do 600 m visoko. Plul je veličastno preko mesta proti Brdom in italijanski meji, nato se je obrnil proti severu ter se preko Svete Gore vrnil nacl Gorico nazaj na Roje. Kljub veliki višini je dobro razlo* čiti ropotanje motorja. Zrakoplov je v višini podoben velikanskemu orlu.
—	Umrl je v Gradcu v 48. letu svoje starosti g. dr. Emanuel Jagon d i c , okrožni zdravnik v Tržiču. Truplo prepeljejo v Tržič.
—	Požar v Starisnšici pri Košani. V noči 17. do 18. t. m. je pogorelo vse, hiša in gospod, poslopje Tomažetov-cu na Starisušici pri Košani. Blago in orodje so rešili sosedje. Pravijo, tla je zažgal berač, ki .je skrivoma prišel na oder prenočit. Pogorelec jo res usmiljen nja vreden; pred petimi leti mu jo zgorelo gospodarsko poslopje, komaj si ga je zdelal, mu je pa, pogorelo vse. Zava-i rovalnina nc dosega niti tretjine škode. Usmiljeni ljudje, darujte kaj ubogemu pogorelcu. Župni urad v Košani, 18. dc. cembra 1911.
—	»Tiskovno društvo v Kranju«, ki je dobilo tiskarsko koncesijo in prevzame Lampretovo tiskarno v Kranju, je na svojem ustanovnem občnem zboru dne IS. t. m. izvolilo v odbor tc-lo gospode: Anton Iv obla r. Rajko Maren-čič, Matija Mrak, Ivan Podlesnik, Valentin Sitar, Alojzij Šareč in Ivan Za-bret. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni gospodje: Anton Sušnik, Peter Bohinjec in Blaž Zabret. Prvi dan jc žo društvu pristopilo 22 ustanovnikov in mnogo članov. To društvo je za Gorenjsko velikega pomena, ker bo širilo potom tiska luč pravo prosvete.
—	Slovenec Turk, Sarajevski listi poročajo: »Neki Ivan Zidar, kancelist pri okrožnem sodišču v Sarajevu, rodom štajerski Slovenec, je te dni prestopil v turško vero. Zidar, ki je bil večkrat pijan, je živel vedno v prepiru s svojo ženo in jej že večkrat grozil, da jo bo zapustil in prestopil v izlam ter se potem poročil z bogato turško vdovo. Pri prestopu je. dobil ime Jusuf-effendi-Zidar. Novi izpreohrnjenec je gotovo v pijanosti pozabil, da prepoveduje tuška vera zavživanje alkoholnih pijač.«
—	Odlikovanje. Članom v spomeniški svet c. kr. centralne komisije na Dunaju sta imenovana kot, zastopnika Kranjske knez Ilugo Windischgraetz, c. kr. kemornik in kakor smo žc poročali ravnatelj dežeilnega muzeja profesor clr. Josip Mantuani. Po novi uredbi stoji na čelu spomeniškega negovanja »spomeniški svet« sestajajoč iz zastopnikov vseh kronovin. Za tem svetom je strokovno osobje c. kr. centralne komisije (znanstveno izobraženi umetnostni zgodovinarji, tehniki in juristi); potem pa po krortovinah razdeljeni negovate-lji spomenikov in dopisujoči člani.
—	Slovenski združeni tedni b'ok« koledar in zapisnik. Dosedaj bili smo prisiljeni take koledarje kupovati in imeti v naših uradih in hišah v tujih jezikih. Sedaj pa jo izšel tak koledar v slovenskem jeziku ter priporočamo vsakemu dobremu Slovencu cla odvrne tuje koledarje in si kupi tega. Dobiva se v slovanski knjigarni Josipa Gorenjec v Trstu in vseh slovenskih knjigarnah in popirnih trgovinah.
—	Kmečki oderuhi. Pitanje prašičev ni bilo še nikdar tako drago; otrobi so bili poleti po 17 K 100 kg. Kmetovalci bodo pokrmiU v svojo škodo Sito, ker
I pa jc proveč blaga, imajo praSiči
vkljub temu nizke cene. Po'»m pa vpijejo o »kmečkih oderuhih«!
—	Klefarslii tečaj v Metliki. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek dne 22. in torek dne 23. januarja dvodnevni k 1 c t a r s k i tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroio vina. ,0 umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina. O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju pokvar enega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi va'ami v kleli. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 10. januarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija). Pristop k praktičnim demonstracijam so bode dovolil le omejenemu številu udeležencev.
—	Imenovale. Namestniški tajnik Franc Lašič v Trstu je imenovan za okrajnega glava-ja in okrajni komisar dr. Viljem Baltič na za namestniškega tajnika v Primorju.
—	Promocija. Jutri dne 2
bo promoviral v veliki dvorani du ij-skega. vseučilišča doktorjem filozofije g. Ernest Sch\vei iz Gorice.
—	Živinorejska zadruga v Košani je priredila v šol. poslopju javno predavanje o živinoreji. Prav poljudno in praktično je govoril g. dr. Lampert, okrajni živinozdravnik v Postojni.
—	Letina na Kranjskem. Po uradnih podatkih smo letos na Kranjskem pridelala: pšenice 252.800, rži 98.800, ječ-mena 74.200, ovsa 117.900, turščico 116.900, ajde 45.200, prosa 41.300, sočiv-ja 24.200, krompirja 1,443.400, pese (I) 200.000, repe (II) 383.200, korenja (I) 158.600, zelja 156.800, detelje 757.400, krm. zmesi (1) 38.700, krm. zmesi (II) 78.600, mrve 1 432.600 meterskili stotov In 226.000 hI vina. Ta števila so zaokrožena na 100. Števila do 50 niso upoštevana, nad 50 so šteta za 100.
—	V Kranju se dobe umetniške božične in novoletne razglednice akade-mičnega slikarja Vavpotiča v knjigarni »Ilirija«.
„Slovenska straža" potrebuje združene naše podpore, da more vršiti uspešno svojo lepo nalogo: delo za obmejne Slovence. Podpiramo jo pa najlažje na ta način, da kupujemo blago, ki je nji v korist oziroma po nji v korist obmejnim Slovencem na prodaj. Tu je v prvi vrsti Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavni pridatek je najizbor-nejše blago te vrste, in kava, ki smo ji pridejali tega kavnega pridatka je najboljša. Zato se je pa tudi Kolinska kavna pi-imes v korist obmejnim Slovencem našim gospodinjam že splošno priljubila in vdomačila v vsaki slovenski hiši. Tudi mi jo prav toplo priporočamo kot najizbornejše blago te vrste in kot edino domače blago te vrste, od katerega imajo korist tudi obmejni Slovenci. Gospodinje, kupujte samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem!
Kjer se ustanavlja tamburaški
Ebor, je najvažnejše vprašanje, kje naj se naročijo tamburice. Znano je, da slaba glasbila več škodujejo kot koristi j.o. Prepričali smo se, da imajo tamburice, ki se [prodajajo v korist »Slovenski Straž i«, zelo čist zvok in se lahko drsajo. Priporočamo jih vsem onim, ki želo imeti dobra in trpežna glasbila. Naročila sprejema Ivan Vrečko, Katoliška tiskarna, Ljubljana.
SPOR V DALMATINSKEM BRŽAV-NOZBORSKEM KLUBU.
Tz jugoslovanskih krogov poročajo: Ob priliki volitev delegatov v poslanski zbornici so zahtevali mlajši . člani »Dalmatinskega kluba«, da so mora kot zastopnika Dalmacije v delegaciji kandidirati voditelja dalmatinskih realistov dr. Jožefa Smodlaka. Tej zahtevi pa se je uprl klubov načelnik dr. Ivčevič. Ker se je bilo vsled nastopa dr. Ivčeviča bati razdora, so dalmatinski liberalci opustili kandidaturo Smo-dlake. V hrvatsko-slovenskih krogih smatrajo Smodlakin padec kot zname-n'e za to, da so konservativni člani kluba uvideli, da nima dalmatinsko kraljestvo ničesar pričakovati od rabu-listične politike dr. Smodlake.
Minske voiiive.
—	Na Trati v Poljanski dolini je
kljub vsemu liberalnemu nasilju in agitaciji v vseh treh razredih in v vseh podobčinah zmagala S. L. S.
+ Občanske volitve na Planini pri Vipavi so se vršile dne 18. decembra. Zmaga'« je z veliko večino S. L. S.
—	Pri rb"!n Hh vol Ivah v Črnem Vrbu nad Idr. jo je zmagala S. L. S. na celi č.ti.
'+ Občinski odbor občine Drašiči
je dne 15. t. m. v svoji soji soglasno izrekel zaupnico poslancem S. L. S. zlasti njenemu načelniku dr. Ivanu Šustorši-ču, kakor tudi zastopniku tukajšnjega ljudstva g. E. Jarcu za trud in požrtvovalno delovanje. Zlasli se mu tem potom izreka najtoplejša zahvala za izpo-slovnno podporo za tukajšnje ljudstvo, prizadeto po toči dne 20. julija 1910 in 18. maja 1911. — Županstvo v Drašičih, dne 17. decembra 1911. — Anton Bajuk, župan.
—	Od Device Marije v Polju. Kakor strela iz jasnega je zadel vevško liberalce grozni polom, ki so ga doživeli pri zadnjih občinskih volitvah v Polju. Da si vsaj nekoliko ohlade ranjeno srce, so vložili pritožbo zoper volitve. Zadnje volitve so se vršilo ob silnem zanimanju cele občine. Ze par tednov poprej so vevški liberalci v »Narodu« in »Jutru« razganjali klerikalno temo v Polju. Povdariti moramo, da se jc volivni boj vršil zgolj, v znamenju osebnih in krajevnih nasprotstev. Zato tudi ne smemo volivnega izida presojati s po-litiškega vidika. Saj liberalci sami zase pri nas niti v poštev ne pridejo, še manj rdečkarji. Dva do tri ducate za-bavljačev šc vendar ni politična stranka, najmanj na »liberalna stranka pri Dev. Mariji v Polju«. Sicer se pa ti možakarji sami sramujejo svoje-galihemalnoga i m e n a in pravijo, da so lc »neodvisni kmetje«. Ze vedo, zakaj! Tistih 406 glasov, ki so jih dobili v vseh treh razredih takozvani »liberalni kandidati«, nasproti 894 našim glasovom, ne gre proglasiti za liberalne. Take slave in časti naši liberalci ne zaslužijo, ko so vendar dosedaj vsake politične volitve, posebno pa Še zadnje državnozborske sijajno dokazale, da je razen ene desetine vsa poljska občina v taboru S. L. S. Pa tudi v drugem oziru so zadnje volitve poučne, kajti pokazale so, da hočejo liberalci z vso silo napraviti v občini razdor in ga izrabiti zase. Danes, ko leži po vsem Slovenskem lažnjivi liberalizem strt na tleh, razkrinkan kot protikmečka in protidelavska stranka, si upajo liberalci le še v kalnem ribariti. Dr/ bi bilo več uspeha, so si tudi poljski liberalčki izposodili tisto, drugod že davno obrabljeno in raztrgano larfo: biti hočejo odslej »neodvisna kmečka stranka v Polju«. To pa, to! Ampak liberalni modrijani, na ta trnek boste vjeli kvečjemu kakega kalina. »Pravite, da ste kmečka stranka, kako pa to, da »Narod« in »Jutro«, ki sta vendar vaš dnevni evangelij, venomer udrihata po kmetu, češ, da je kmet največji oderuh, da je edinole on kriv vse draginje. Zakaj potem berete, razširjate in celo pišete v tisti »Narod«, ki je pred nekaj leti naše okoliške kmete, ko so hoteli podražiti mleko za 4 v, pital z najrazličnejšimi priimki in celo Ljubljančane šunlal k bojkotu. Zavedni možje! Razni predsodki nas ne smejo ovirati, da bi se strnili v močno vrsto, ki jo predvsem zahtevata naš strankarski ponos in pa kmečka stanovska korist. Liberalno zdražbarje bo pa treba zapoditi, da jih bo za vedno minulo veselje kaliti mir v poljski občini.
—	Županska voJ.i'ev v Materiji. — Najmlajši ž.ipan v Avstriji. Včeraj je bil izvoljen za župana materijske občine v Istri Božidar Kastelic, sin bivšega župana Kastelica. Novi mate-rijski župan je najmlajši župan v celi Avstriji, ker ne šteje niti še 24 let.
Sfaferske novice.
š Slovenski župan v važni slovenski občini. Na Pesnici nad Mariborom, kjer so se Slovenci več kiot leto dni borili z nemškutarji, je bil v nedeljo, dne 17. t .m. izvoljen za župana vnet Slovenec, veleposestnik gospod Leopold Su-panič.
š Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v samostanu šolskih sester sestra Margareta Kossek. — Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je umrl nagle smrti posestnik Pavel Richter. Padel je pol tretji meter raz hlev in je bil pri priči mrtev.
š Oče umoril sina! Piše se nam iz Dolenjevasi pri Brežicah: Gostilničar Štefan Zorko v Dolenjivasi je prišel v prepir s svojim sinom, ko se jc ta vrnil z dela domov. V prepiru je zagrabil oče kuhinjski nož ter ž njim zaklal svojega sina.
š Vsled nenrevidnos'i smrtno ranil brata. Iz Brežič se nam poroča: Pred kratkim sta bila zaposlena brata Jože in Mihael Pšeničnik v Zupelevcu v nekem gozdu s podiranjem dreves. Jožo jc zamahnil s sekiro tako neprevidno, da jc z vso močoj zadel brata po glavi, ki je hotel potegniti sekiro z debla. Mihael se je takoj zgrudil in obležal nezavesten. Ima precej globoko rano na glavi in tudi lobanjo poškodovano. Ko je brat videl, kakšno nesrečo jc povzro-
čil, jo takoj tekel po pomoč. Prišli so z vozom in odpeljali smrtno ranjenega Mihaela v brežiško bolnico, Dvomijo, da bi okreval.'
š C. kr. poštni in brzojavni nrad v Celju bo v nedeljo, dno 24. in 31. decembra zaradi božičnega prometa odprt.
š V Žalcu pri Celju bodo postavili elektrarno. I^aprava bo stala 50.000 K in bo za trg in okolico velikega pomena.
š Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant dr. Marko Ipavic je prestavljen iz Slovenjegradca k na-mestniiji v Gradec.
Koroške novice.
-t- Obrojen zaradi ponareanja podpisov. Preteklo soboto se je vršila v Celovcu porotna obravnava proti nadučitelju Martinjaku. Nadučitelj Martinjak je služboval v Medgorjah pri Celovcu, kier jc že težko plačeval svoje dolgove, nato je prišel za nadučitelja na Brdo v Ziljsko dolino, kjer jo osnoval čebelarsko društvo in druge stvari. Ker ni mogel izhajati s plačo, je priskrbel svoji ženi koncesijo za malo trgovino in gostilnico in bi moral vsled dolgov napovedati krido, a tega ni eto-ril, ampak je zbežal v inozemstvo. Ponaredil je podpisa svojih bratov in dobil na menico 4000 kron posojila od učiteljske hranilnice koroških nemških učiteljev ter 4000 K na menico, na kateri jc ponaredil podpis bratov ter svoje žene in mu je priča potrdila avtentičnost podpisa, od »Sudmarkische Volks-bank« v Gradcu. Kasiral je udnino čebelarskega društva na Brdu, ognjegas-cev na Brdu ter denar, ki bi ga imel odposlati deželni zavarovalnici protii požarom v Celovec, pa ga ni odposlal, ampak porabil za se. Martinjak ni tajil in izjavil, da ga je beda privedla do tega koraka. Vsled tega ga je porotno sodišče obsodilo samo na tri mesece ostre ječe. Nadučitelj Martinjak je nemškonacionalnega mišljenja, a se je hlinil tudi Slovencem. Obravnavi je prisostvovalo veliko učiteljskih kolegov.
Kdor hoče svoji ženi, hčeri ali sorodnici ter znanki za god ali za Božič kaj res lepega, koristnega in trajnega podariti, naj kupi »Slovensko kuharico", ki Je tudi na zunaj elegantno opremljena! — Cena vezani knjigi 6 kron.	k
Milanske novice.
lj Predavanje v Ljudskem Domu o
bolniškem vprašanju in preganjanju katoličanov na Ruskem se je vršilo včeraj zvečer pri veliki udeležbi ljudstva. Slike, ki so pojasnjevale predavanje, so bile jako krasne in so vzbujale splošno pozornost. Govornik dr. Lenart je pojasnjeval zgodovino poljsko - ruskih razmer, kratko, v kolikor je dovoljeval čas. Potem je prešel na verske razmere v holmski deželi in v Podlesju, pripovedoval, kako se je odpravila cerkvena unija v teh krajih in kako je vlacla preganjala tekom zadnjih 40 let katoličane, ki niso marali sprejeti pravoslavne vere. Potem je govoril o tolerančnem ukazu in o njegovih posledicah, kako so »uporniki« trumoma začeli prestopati v katoliško cerkev. Sedaj bi vlada rada te ljudi zopet prisilila, da bi se vrnili nazaj v pravoslavje iri je v Ul namen naredila cel načrt novih represij. Poljski državni poslanci, ki so po časnikih zvedeli o tem predavanju, so poslali udeležencem sledeči telegram: »Bratom Slovencem, ki se tako plemenito zavzemajo za naše nesrečno ljudstvo in protestirajo zoper nova nasilja in sveže krivice, katere nam namerava prizadeti ruska vlada z oddelitvijo holmske dežele, pošiljajo podpisani poslanci bratske pozdrave in iz globine srca izvirajoče izraze hvaležnosti in zahvale. Grof Skarbetz, prof. dr. Glambinski, D (.as, prof. dr. Busek. Zamorski, Gall, Debski, Levicki, Tertil. Občinstvo je sprejelo te pozdrave z burnim ploskanjem in sklenilo poslati Poljakom izraze sočustva z nesrečnim ljudštvom in želje, da bi se kmalu končala doba teh nesreč in mu prišla boljša usocla.
lj Samega sebe je vol:l dr. Tavčar za župana; to dejstvo stoji in jc liberalcem zelo neprijetno. Zalo nam zdaj očitajo »neokusnost«, ker smo to kon-statirali. Dr. Tavčarja pa skušajo opravičiti s tem, da so tudi županski kandidati ostalih strank razun iz enega samega zastopnika obstoječe social-nodemok •aške stranke sami sebe volili. To pa je Čisto nekaj drugega. Kandidati opozicijo so vedeli, da ne bodo izvoljeni in so sami sebe volili zato, da se pri rezultatu pokaže vsa moč in v.-e število, ki ga more manjšinska stranka združiti na svojega kandidata. To
je popolnoma pravilno ili v takem p iožaju splošen pa lamentaren uzi Dr. Tavčar pa je član večii občinskega sveta in če je moral vol sam sebe, da dobi potrebni minimu 23 glasov, je s tem podan dokaz, kal slaba je liberalna večina, ki more na ta način p iti do župana, da župi sam sebe voli. Ne gre torej za očiti dr. Tavčarju, ampak za to zaninu dejstvo, da moia županski kandid večine sam sebi izroči zaupanje in sp sobnost za župana, ker zaupanje nj govih tovarišev iz večine ne zadostuj da bi župan postal. Večinska strank ki rabi za izvolitev svojega župansk ga kandidata glasu kandidata sam ga, je malo manj kakor v manjšir Gospodje liberalni žurnalisd naj se z to nikari ne razburjajo zavoljo našej »okusa«, šlo se je za nekaj čisto dri gega: p vo dejanje liberalne večine bilo žalostno in dokaz njene velike sli bosti. To srno pribili.
lj Umetniške razglednice za Boi in Novo leto, prekrasno delo akademij nega slikarja g. Vavpotiča, se prodaji jo v naslednjih prodajalnah: Prodaja na Kat. tisk. društva (Ničman), Kop tarjeve ulice. — Trafika šoukal, Pre škofijo. — Trgovina gospe Angele čc! novar v Kolodvorskih ulicah. — Traf ka Fran a šterkovic na Dunajski ces v FrSIicbcvl hiši. — Trgovina s popi jem Gajšek na Sv. Pe*ra cesti. — Trgi vina s popirjem Iglič na Mesinem trgi — Prodajalna Ivane Fojkar na Bolon slu cesti. — Trafika Elsner v Kojti'ni jevih ulicah. Doslej se je razpečalo ž 18.000 teh umetniških razgledni) Splošna sodba je, da so t razglednice najlepše raz g 1 e d n i c e , kar smo jih d o s 1 e Slovenci imeli. Kupujte jih.
lj K odhodu gosp. Kende iz Ljubljani Mestna občina je pred štirimi tedni vložil proti restavraterju hotela Tivoli Keni drugo tožbo za plačilo najemščine, ob enem je zahtevala razveljavljenje pogodbi Uspeh tega koraka je*ta: Mestna občina j dosegla razveljavljenje pogodbe, ki je bil tako sijajna, da mestni občini Kenda nit vinarja najemščine ni plaval. Mestna ob čina je povrh morala kupiti od Kende re stavracijsko barako v Lattermannoven drevoredu za 6000 K, razven tega zahtev Kenda še 4000 K odškodnine. Za Švicariji bodo sedaj iskali novega najemnika, a ol strahovitih stavbinskih napakah bo mes( na občina s to Hribarjevo Švicarijo vedn< le škodo imela. Koliko vsot je bilo ž doslej brez koristi zabitih v to stavbo! P< mestu se razširjajo govorice; da je Kend; zapustil na pivu pri žalski pivovarni li tisoč kron dolga. Nam se skoro neverjetni zdi, da bi Kenda tako proslavil Hribarje spomin, zato bomo lojalno priobčili o ten vsako pojasnilo. Prav pa je, da se te govo rice pojasnijo, že z ozirom na delničarji žalske pivovarne. — Kakor nam poročaji iz Sofije, je g. Kenda že v Sofiji, kjer ji otvoril velik >Hotel Tivoli«, za katereg; so mu poslale pohištvo razne dunajski tvrdke. Na hotelu je tudi z velikimi črka mi citati »Ivan Kenda, Laibach«.
ij Naš slavni magistrat in ces'e (Paralel a.) Tam v zapuščenem šent peterskem predmestju vodi preko trg; Tabor in nameravanega parka, ki gi menda še prihodnji župan ne bo dovr šil od Vrhovčeve ulice do Radeckega ceste na pol začeta ulica po jarkih, ska lah, večinoma pa po blatu, v kterega si udiraš do kolen, če hočeš seveda riski rati pot ondi čez. Posebno ob hlevi pred mitnico, kjer je vse razvoženo oi ondotnega izvoščeka, ni ob sdabem vre menu mogoče preko blata. Magistrat j< dal odpreti dotično pot s tem, da je ži zaznamoval črto, in deloma začel s po sipanjem nove ceste, ki je že splošno v rabi in hodi po nji na stotine šolskih otrok vsak dan. — Tam zadaj za jezuitskim kolegijem pa je zgradil mestni nadinženir svojo vilo. Za kolegijem od Elizabetne ceste do vile tega magistralnega uslužbenca se je zgradila cesta s" trotoarjem takoj, dasi služi dotična pot edino le dotičnomu magistratnemu uslužbencu. Ali naj tako upravo cest šo kritikujemo? Šolski otroci naj potonejo v blatu, samo da se magistratnemu nadinženirju ne oniažejo čevlji!
lj Za vse enaka mera! »Jutro« toži, da ni zmagalo njegovo mnenje, kdo jc gospodar šol. telovadnic v Ljubljani) in da Sokol I. in Solc-ol II. ne moreta več telovaditi v telovadnicah mestnili ljudskih šol. To jc le pravično! Kakoi se ni pustilo telovaditi v ljudskih še lah naših in soc. demokraških telovad cev, tako se dosledno ne sme pustiti Sokolov, ki ravno tako kot drugi obm bijo telovadno orodje, ki je napravlje no iz denarja vseh mestnih davl opla čevalcev. Zato pa enake pravice za vso Časi so minuli, ko so pristaši liberalni stranke imeli večje pravice kot drugi Liberalci se sicer težko navadijo ni to, pa se bodo morali!
lj Iz vojaške službe. Ma or Kare Brunncr je transferiran od domobrar.

skega pešpolka št. 27 v Ljubljani k domobranskemu pešpolku št. 4 v Celovec.
lj Imenovanje. Asistenta v ljubljanski c. kr. tobačni tovarni Gustav Kraus in Karel Hladky v Ljubljani sta bila imenovana za oficiala.
lj Vlom v »Union«. Včeraj ponoči je bil izvršen vlom v »Unionovo« kavarno. Storilci so razbili mnogo kame-nitih plošč, a kljub silnemu ropotu, katerega je povzročalo razbijanje takih pl'ošč, jih ni nihče čul. Vlomilci so mislili, da bodo dobili v kavarniški blagajni kak zaklad, pa so se zmotili. Dasi so odprli več omar, so dobili le za dve kroni soldov.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v četrtek ni predstave; zato pa se poje v petek zvečer prvič v sezoni Bizetova opera v štirih dejanjih »Carmen«. — Za božične praznike je določen tale repertoire: v nedeljo se sploh ne sme igrati; v ponedeljek popoldne burka »Nebesa na zemlji«, zvečer »Carmen«; v torek popoldne opereta »Grof Luksemburški« in zvečer prvič Shakespearova burkasta veseloigra »Vesele ženske vindzorske«.
lj Odborova seja »Matice Slovenske« se vrši danes ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. Potrditev zapisnika. 3. Vsebina, obseg in honori-ranje publikacij za 1. 1911. 4. Program za 1. 1912. 5. »Matica« ob 50 letnici svojega obstanka. (Beferat g. Milčinskega.)
Razne stvari.
Sodnijsko poslopje pognano z dina-mitom v zrak. V Jeringlonu (Ne\vada) je bilo pognano z dinamitom v zrak novo sodno poslsopje. Policija sodi, da je povzročila napad tista delavska organizacija, ki je nedavno izvedla bombni napad v Los Angelosu.
Pet oseb vozil v zraku. Inženir Sa-blatnigg je dne 19. t. m. v Dunajskem Novem Mestu s svojim avtobiplanom vozil po zraku 5 potnikov in sicer 20 metrov visoko deset minut. Sablatnigg je s to vožnjo dosegel svetovni rekord, ker je vozil francoski aviatik Buffon po zraku 17 minut 28 sekund le štiri potnike.
Samoumor profesorja češkega vseučilišča v Pragi. Dne 19. t. m. se je ustrelil v Pragi profesor češkega vseučilišča dr. Ladislav Pic, ki se je zelo zavzemal za avtentičnost kralj edvor-skega rokopisa. Kritiki so ga zato ostro napadali, kar ga je tako bolelo, da se <]e usmrtil.
Velikansk vlom na Sedmograškem. Vlomilci odnesli 640.000 K. V banki Patria v Balaczfalvi so vlomili v soboto ponoči grški vlomilci. Vdrli so v tri Wertheimerce. Odnesli so vrednostnih papirjev, ki so vredni 600.000 kron in denarja 40.000 kron. Vlomilce je policija aretovala. Izpovedali so, cla stanuje njih glavar v Carigradu.
Strašna avtomobilska nesreča. V Diiss&ldorfu sta zadela dne 18. t. m. dva avtomobila. En avtomobil se je popolnoma razbil, lastnica avtomobila, neka Hirth iz Essena, je mrtva, zelo ranjen je trgovec Gulden iz Essena. Šoferja, ki je povzročil nesrečo, so zaprli.
Panika na sladkornem trgu. Iz Prage poročajo. Cene sladkorju na inozemskih trgih silovito padajo.'V Hamburgu in Magdeburgo so padle za staro blago 40, za novo pa za 20 fenigov.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA S. L. S.
Gorica, 20. decembra. Danes so se vršile tu volitve v okrajni šolski svet goriške okolice. Izmed okrogl 300 volilnih upravičencev jih jc prišlo volit 275. Zmagala je lista S. L. S. in je izvoljenih vseh 8 kandidatov naše stranke. Dobili so od 153—141 glasov. Liberalci, ki so bili zmage v tej korporac-iji, v kateri so doslej vedno neomejeno vladali, popolnoma sfigurni, so pa združili na svoje kandidate 125—131 glasov. Propali so vsi njeni kandidati, med njimi tudi Anton Klančič, ki je svojčas k liberalcem uskočil. Liberalci so silno poparjeni. Komandi liberalnega učiteljstva v goriški okolici je s te strani odklenkalo.
HRVAŠKI SABOR BO SKLICAN.
Zagreb, 20. decembra. Glasom informacij tukajšnjih političnih krogov se ne bodo vršile nove volitve, ampak bode sklican sabor. Baje sc sabor sestane začetkom februarja.
DELEGACIJI.
Dunaj, 20. decembra. Na povabilo baroria Fuchsa so sc zbrali vsi avstrijski delegati h konferenci. Za predsednika delegacije je bil z vsemi, tudi s socialnodemokraškimi glasovi izvoljen poslanec Dobernig. Nato se je vršilo izžreban je delegatov za posamezne odseke. V bosanski odsek jc prišel poslanec
Spinčič, v finančni Cingrija, v odsek za
zunanje zadeve Spinčič, za načelnika vojaškega odseka je določen dr. Korošec.
POSLANSKA IN GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 20. decembra. Danes se vrši zadnja seja poslanske zbornice v tem ^.sedanju. Gosposka zbornica zboruje danes in jutri, da reši od poslanske zbornice sklenjene postave.
Dunaj, 20. decembra. Zbornica je v današnji seji naglo rešila več manjših predlog, med njimi poročilo odseka za državne uslužbence glede izboljšanja plač in razmer državnih delavcev in pogodbenih nastavljencev ter poročilo socialnopoliličnega odseka glede prepovedi nočnega dela žensk in otrok v rudnikih. Rešilo se je tudi več imunitetnih zadev in so izročili med drugimi sodišču poslanca Malika, kljub temu, da je slednji prvotno zagrozil, da bo z obstrukcijo to preprečil. (Malika toži župan Ornig.)
INTERPELACIJA ZARADI GOSPODA BEZJAKA.
Dunaj, 20. decembra. Poslanec Ussai in tovariši so vložili v parlamentu interpelacijo zaradi imenovanja gospoda Bezjaka za ravnatelja na goriški gimnaziji.
VIHARNI PRIZORI V FRANCOSKI ZBORNICI. — JAURES MEČE VLADI V OBRAZ NEPRIJETNE RESNICE.
Pariz, 20. decembra. V seji poslanske zbornice je Jaurčs, voditelj socialistov vzbudil s svojim govorom glede maroške pogodbe splošno senzacijo in izzval burne proteste od strani večine zbornice, ki se je čutila žaljena v svojem narodnem ponosu. ,Taur6s je ugovore večine z veliko spretnostjo pobijal. Dejal je nekako: Francija je protekto-rat nad Marokom drago plačala. Najprej je Avstrija izjavila, da francosko-nemške pogodbe glede Maroka ne prizna, ako ji Francija ne dovoli
v e 1 i k e g a u g o d n e g a p o s o ji 1 a v
Parizu. (Minister za zunanje zadeve de Selves živahno ugovarja, istotakb ministrski predsednik Caillaux. Jaures odgovarja. Caillaux izjavi, da vprašanje posojiila za Avstrijo z maroško pogodbo ni v nobeni zvezi. Na desnici vpijejo: Morebiti pa ste morali dovoliti drugo kompenzacijo?) Jaurčs nadaljuje: Francija je Nemčijo neprevidno izzivala. Ne Bismarck ne trije cesarji niso hoteli preventivne vojske proti Franciji. Nemška diplomacija je korektno postopala. (Burni ugovori.) Francija je leta 1890 sklenila trajno pogodbo z Italijo, češ, jaz vzamem Maroko, ti pa Tripolis! (Vsa zbornica razburjena protestira. Caillaux ugovarja.) Jaures: Ker ste algeziraško pogodbo raztrgali, morate zdaj trpeti, da se Italija vgnjezdi v Tripolisu in da Rusija ter Anglija anektujeti Perzijo! (Velikansko razburjenje.)
LAHI SO NA »MARTHO WASHING-TON« RES STRELJALI. New York, 20. decembra. Kapitan semkaj priplulega parnika Austro-Americane »Martha Washington« je izjavil, da so italijanske bojne ladje parnik blizu Krfa res obstreljevale, ker so ga smatrale za turško vojno lacljo. Italijanske bojne ladje so »Martho« ob streljevale 10 minut in oddale 50 strelov, toda niso ladje niti enkrat zadeli. Pač pa. se je potnikov polastila uprav grozovita in nepopisna panika. Iz izjave kapitana je razvidno, da je družba na mig naše vlade prvotno vest o obstreljevanju naravnost utajila.
VELIKE PVODNJI V ZGORNJI ITALIJI.
Milan, 20. decembra. V Zgornji Italiji so nastopile povsod velike povodnji. Več ljudi je mrtvih.
NESRE6A NA MORJU.
Pariz, 20. decembra. Ribiška ludja »St. Joseph« se je potopila. 4 možjo so utonili.
ŠTRAJKOVSKI NEMIRI.
London, 20. decembra. V Dundeeju so štrajkujoči vozniki vprizorili velike izgrede. Moralo je posredovati vojaštvo.
RAZMERE V FRANCOSKI MORNARICI.
Toulon, 20. decembra. Tu so prišli vnovič na sled atentatu. V mornariški šoli 90 namreč našli eksplozivne snovi v neposredni bližini zalog za strelivo. Prefekt je ukazal preiskavo.
Mnenje g. dr. S o f r o n i e f f a,
Sofija.
Gosp. J. Se rr a v ali o!
T r s t.
Vaše Serravallovo Kina-vino z železom mi je znano že več let nazaj po dobrih uspehih, ki sc jih z njim doseže tam, kjer je treba obuditi tek in povrniti rekonvalesccntom moči. Še sedaj imam slučajev, ki to potrjujejo in nikdar ne zamudim prilike posluževati se njegovih obnavljajočih moči.
Sofija, 21. oktobra 1908.
Dr. M. S o f r o n i c f f.
ČARIKOV ODSTOI?
Peterburg, 20. decembra. Ruski poslanik v Carigradu Čarikov bo, kakor se tu govori, moral odstopiti, ker je na lastno roko (?) izprožil dardanclsko vprašanje ob nepravem času. Za njegovega naslednika imenujejo poslanika v Bclgraclu Hartwiga.
ŠKANDAL V PETERBURŠKEM MESTNEM GLAVARSTVU.
Peterburg, 20. decembra. V peter-burškem mestnem glavarstvu so aretirali pisarniškega ravnatelja, državnega svetnika Nikiforova in pisarniškega uradnika Kališa, ker so zasledili da sta se pustila podkupovati.
VELIK POŽAR V BELOVARU.
Belovar, 20. decembra. Tu jc ogenj uničil poslopje 1. belovarskega mlina na par. Stropi vseh štirih nadstropjih so se podrli. Ogenj se je tudi sosednih hiš lotil. Nevarnost je, da se razširi na ves mestni del, v katerem je mlin zgrajen. Škoda znaša 1,300.000 kron.
SAMOUMOR.
MiJdling, 20. decembra. Tu se je vrgla pod tržaški brzovlak soproga nekega dunajskega gledališkega korista, Amalija Scheller. Bila je takoj mrtva.
3741
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest o izgubi našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Šelekar-ja
trgovec in posestnik
ki je danes dne 19. decembra 1911 ob pol 2. uri ponoči po kratki mučni bolezni v 45. leto njegove dobe previden s svetotajstvi za umirajoče, v ljubljanski deželni bolnici, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega nam rajnega se prepelje dne 21. decembra 1911, iz Ljubljane v Šmartno pri Litiji. Pogreb se vrši ob 10. uri dopoldne iz Šmar-tenske dekanijske cerkve na ondotno župno pokopališče.
Sv. mašo zadušnice se bodo darovale v dekanijski cevkvi v Šmartnem pri Litiji.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Šmartno pri Litiji-Ljuhljann, due 19. decembra 1911.
Darinka
hčerka. Pofjrelmo podjetje
Antonija Šelekar
soproga. ..Konkordia- v Rjubljani.
V bližini LJubljane se takoj proda dobro obrestuj oča	3743
lepa hiša
ki je pripravna za vsako vinsko kakor tudi špecerijsko trgovino se radi družinskih razmer.
Več pove koncesijonirana pisarna Peter Mateliča, Ljubljana, Škofja ul. 10.
Razglas
o dopolnilnih oolitoah o trgoiisko in obrtniško zbornico o Ljubljani.
Z razglasom c. kr. deželne vlade v Ljubljani * dne 16. oktobra 1911, št. 27.049 (uradni list časopisa „Laibacher Zeitung" št. 241 ox 1911) sm se odredile dopolnilne volitve za trgovsko in obrtniško zbornico v Lubljani.
31. decembra izstopi naslednjih dvanajst članotf trgovBke in obrtniško zbornice in sicer:
Iz trgovinskega odseka:
iz 1. kategorije: nihče; iz 2. kategorije! Urban Horvat, Viktor Rohrmann in Poliks Urbane: iz 3. kategorije: Franc Zoreč, Fran Šubelj in Pavel Velkavrh;
iz obrtnega odseka:
iz 1. kategorije: Andrej Gasstier; iz 2. kategorije: Vinko Majdič, Ivan Rakovec, Ivan Schre.v in Filip Supančič: iz :!. kategorije: Josip Globelnik; iz 4. kategorije: nihče.
Po § 8 zakona z dne 29. junija t8f>8, drž. zak. št. 85. oziroma po § 7 volilnoga reda z dne 23. oktobra 1905, dež. zak. št. 13, postavljena c. kr. volilna komisija naznanja, da bodo po § 8 volilnega reda sestavljeni voitlskt Imeniki od 21. deoembra 1911 do vštetega 3. januarja 1912 javno razpoloženi in 6icei v Ljubljani pri mestnem magistratu, na deželi p« pri c. kr. davčnih uradih. Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled.
Volilski imeniki so po trgovinskem odseku in po obrtnem odseku in v teh po posameznih volilnih kategorijah urejeni in obsegajo volilne upravi-čenco dotičnega davčuega okraja, oziroma mestne občine Ljubljana.
Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku one kategorije, v kateri plačujejo višji davek. V zmislu g 4 volilnega reda jim jo na voljo, do 3. januarja 1912 pri c. k. volilni komisiji podati izjavo, da hočejo biti uvrščeni v kakšno drugo pristojočo jim volilno kategorijo.
Ugovori zoper volilske imenike (tudi popravo naslovov) so morejo med časom, ko so imeniki javno razpoloženi, ustmeno ali pismeno vložiti pri c. kr. volilni komisiji. Ugovorom je priložiti utemeljujoča jih dokazila.
Posebno se opozarja, da je v prid javnih trgovskih drnžb, upravičenih za volitev, da dado namesto v imenikih vsled nedostatka drugih podatkov morda označone firme vpisati po § 5 volilnoga reda za volitev upravičene javne družabnike, vpisane v trgovinskem registru, isto velja za dražbe z omejeno zavezo v zmislu zakona z dne H. marca 1900, drž. zak. št. 58 glede za volitev upravičenih poslovodij, vpisanih v trgovinskem registru.
Na ugovore, vložene po 3. januarju 191 i!, se ne bode oziralo.
O pravočasno vloženih ugovorih odloča c. kr. volilna komisija po § 7, odst. 7 volilnega reda končno veljavno.
Dnevi in ure dopolnilnih volitev in podrobnost! se bodo naznanilo pozneje, ko se razpošljejo izkaznice in glasovnice.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1911.
C. kr. uoliina komisija za frga«s!sa iif obrtniško zbornico o Limjani.
Predsednik: deželne vlade svetnik Knlavics I. r.
Lastnik iste naj jo ponudi na občinski urad Tržišče, Dolenjsko.	3676
Razpošiljam pristna bela briška (rebulo) vina, do mača črna in istrska od 60 1 naprej. Franko postaja Gorica po pov zetju. Vzorci na razpo lago. Cene zmerne, Rudolf Trpin, Podgora pri Gorici. 3727
Iščem za tako| • v
3688
lulifls Klemene (Jaorovi dediči),
mesar, Ljubljana.
80 sežnjev, ob državni cesti na Prini-skovem, po 22 kron, 200 sežnjev pa ob državni cesti v Zgornji Kokri, proda po 16 kron	37^
France Brolih
posestnik in trgovec
Tupaliče nad Kranjem.
ŽELEZNE PEČI
vsako vrste, posebno pravo Musgravo-jeve izvirne irske trajno grelno peči, štedilnike, ognjišča za.ve-like kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamno dele dobavlja po najnižjih conah trgovina z železnino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433
Velika božična prodaja
pod znatno reducirano okazijsko ceno!
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice. Velikanska izbera koiuhovinastih jopic in paletov za dame, mikado (sako) z različno kožuhovinasto podlago ter mestnih 372i	in potnih kožuhov za gospode.
Angleško skladiščo oblek O. Bernatovič, Ljubljana Mestni trg 5. mi7h7fm^l^ a življenska zavarovalnica
IN l^vj^l^lvlolvn na dunaju |tj aspernplatz I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Blavni zastopstvo ZS tako ifl
hUM: eraecc l„ scliniledsasse 40. Glavni zastopnik za RranjsHa: cirii Giobočnik, Ljabijana, EUsiDetna costa 4.
Kako ie v Tri
Vojaški pobožaj v Tripolisu opisuje izvirno poročilo nekega nemškega vojaškega korespondenta takole.:
Vroča želja Italijanov pokazati Kak večji vojaški vspeli v Tripoilisu. se je izpolnila, Z velikim naporom in mnogimi žrtvami so končno zavzeli Ain Zaro in Zanzur v oazi.. Toda predno so to podjetje pričeli, so morali imeti v Tripolisu koncentriranih 50.000 vojakov.
Koncem novembra so se konečno Čutili dovolj močne, da pričnejo uspešno akcijo. V nedeljo 25. novembra sta začela prodirati dva regimenta proti vzhodu, podpirana od pijonirjev in ar-tiljerije. Teren, ki sta ga zavzela, je že prejšnje tri dni obssr.eljavala mornarica. Brez posebne ovire so prišli Italijani do južno ležeče vasi Henni, kjer je bilo nekaj turško artiljerije, ki je takoj pričela z ognjem. Boja so se udeležili tudi domačini in zvečer so Italijani šele napredovali za par sto korakov. Ker so se pa bali, da bi ne bili čez noč od dveh strani Dapadend, so se umaknili na prejšnje postojanke. Ta dan prelita kri je bila zastonj žrtvovana.
Drugo jutro se je boj nadaljeval. Po vročem boju so Italijani zasedli trdnjavico Kasr Henni, ki so jo takoj utrdili. Toda Turki so jo začeli obstreljevati in v par urah še tisto razdejali, kar so pustili Italijani. Slednji se niso mogli dolgo vzdržati in so zapustili ka-stel. Uspeh drugega, dne je bil zelo malenkosten.
Tretji daji se jo nadaljevala ista igra. Zlasti je prodiralo levo krilo laškega kordona. Lahe je podpirala tudi mornarica. Na obeli straneh so se hrabro bojevali. Bili so se za vas Henni, katero so Italijani ob desetih zasedli. Napredovali so ta cban za. 300 do 600 m na vzhodnem krilu. Na jugu so Italijani zasedli zapuščeni fort Mesri in se ustavili krog 1500 m pred robom oaze.
Oba prihodnja dneva se je boj vršil na levem krilu. Tudi na morju so se pomaknili Italijani za pol kilometra proti vzhodu in l: decembra so se nahajali v sredini med robom tripoliške Daze in 12 km od obrežja oddaljenim ciljem Ain Zaro. Takoj sc je pričelo nameščanje čet čisto zahodno od mesta pri Gergarišu in obenem vzhodno pri Beblu; torej za hrbtom Arabfcev, ki so
se nahajali na levem krilu. O počenja-
nju sovražnika jih je podučeval velik balon.
Dno decembra se je pričelo prodiranje obeh kolon hkrati. Turki so pa že preje Ain Zaro zapustili, ker je. stalo proti njim, ki štejejo le 2500 mož, 25 tisoč Italijanov, kar jo polovica v Tripolisu navzoče laške vojske. Kljub toj desetkratni premoči, so rabili Italijani cel teden, da so zasedli Ain Zaro. Kaj bo šele v bodočnosti? Uplenili so sedem nerabnih turških topov, ki so jih v tri-umfu prepeljali v Tripolis.
Kljub temu vspehu niso Italijani s strategičnega ozira veliko na boljšem, ker bodo morali skrbeti za municijo v boju proti arabskim četašem, kar pa povzroča veliko težav. Na obeh straneh Tripolisa ležeči oazi pa, odkoder Turki še vedno lahko vznemirjajo Italijane, še vedno niso zavzeti. In vsled tega nastane vprašanje ali se more smatrati zavzet.je Ain Žare za vspeh ali ne? O izgubah se ne more govoriti. Vendar pa je znano, da je osem laških častnikov, med temi en polkovnik, za boj nezmožnih. In če bodo Italijani še prodirali proti vzhodu, se bodo morali boriti za vsak vrt, za vsako hišo. Za Turke pa je položaj isti kot je bil, le Arabci so še bolj divji in vsi poizkusi Italijanov, da bi jih podkupili, so ostali brezvspešni. Vsled tega. piše nemški vojaški poročevalec, da Lahi ne morejo upati na na-dalnje prodiranje pred prihodnjo pomladjo.
II koncu pa še pristavlja:
»Še eno besedo, kot mož, ki je prisostvoval trem kolonijskim vojnam in ki stanuje že skorej celo desetletje med Arabci. Če bi se Turčija odpovedala Tripolitaniji — o ostalih afriških provincah niti no govorim — Italija še vedno ne bo celo desetletje imela miru, ker sc bo	boriti z domačimi rodo-
vi. Na m^m notranjosti dežele sc niti misliti ne more.«
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke »Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni Slovenske Straže" v Ljubljani.
Potnih Srečko
SlomSkoua
ulica 2? u Mnbljanl
Destilacija sadnih vonjav in izdelovanje naravnih sokov
priporoča:
3707
»SADNI ,.SADNI »SADNI „ SADNI
GROG" GROG" GROG" GROG"
izborno brezalkoholno zgoščavo. e prijetne vonjave, izbornega okusa, e gorka zimska pijača.
je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva.
„SADN1 GROG" obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav.
je idejalna pijača za mladino in odrasle, se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. stane 1 kg, t. j. 25 porcij K 2 80, pri večjih odjemalcih znaten popust.
,,SADNI „SADNI ,.SADNI
GROG" GROG" GROG"
Za božična in novoletna darila
priporoča
3711
drožerfja, LJubljana, Židovska ulica
vsakovrstne fotograf čne sparate in potrebščine z\ fotografe, dalje n8j-f nejše pasfume, m la itd. po najnižjih cen^h. Vedno sveže b'ago.
r3=
Szslslhi solidna.
mm' ^
iVftiV Mu./vft*- ,.:„•. vr, i:
Zmerne essss.
* Mm P^ M in inpeiišlteja blass
Marije Terezije cesta št. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrslneqa pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žlmnice, modroce iz morske tr.ve, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hote ov.
□
sel
Magdalene Pleivveisove
Žena, kateri manjka potrebne gospodinjske izobrazbe, nc bo znala umno voditi domačega gospodinjstva.
Ker je pa od pravilnega gospodinjstva v prvi vrsti odvisna sreča in blagostanje družine, je za vsako slovensko ženo in deklico sveta dolžnost, da si pridobi tozadevno strokovno izobrazbo.
K tej izobrazbi bo pripomogla v obilni meri poljudno ter praktično sestavljena knjiga, ki uvaja naše žene m dekleta v vse panoge gospodinjstva in ki je pred kratkem izšla pod naslovom:
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila.
Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2 20, vezana K 2 80.
Šesti natis priredila S. Al. Felicita KsUsSek, šolska sestra in učiteljica ,Gospodinjske šole".
To je najboljša slovenska kuhinjska knjiga, ki je za dcklico, ki se hoče šele privaditi kuhanja in za kuharico, ki se želi povspeti na vrhunec kuhinjske umetnosti, enake neprecenljive vrednosti, obe bodeta namreč na podlagi te knjige lahko dosegli svoj namen. Slovenska žena, ki hoče biti dobra žene in gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati.
^Slovenska kuharica", ki je prirejena za najobsežnejše, pa tudi za skromno gospodinjstvo, poučuje, kako je treba jedila pripravljati, da so okusna, obenem pa daje tudi navodila, koliko se lahko v kuhinji prihrani, če se vsa živila popolnoma in pravilno porabijo. Popolna izraba živil je pa v času splošne draginje naravnost življenjska potreba.
Ta dragocena knjiga ima kljub svoji obširnosti zelo nizko ceno, in sicer:
Velika izdaja (nad 600 strani, z 18 večbarvnimi tabelami) K 5'20, vezana K 6 —.
Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3 —, vezana K 3 60.
Zunanji nastop in lepo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli »Knjigo o lepem vedenju", ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v .vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje.
Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna.
Spisal Urbanus., Velja K 3'—, elegantno vezana K 4'
teta tri teie so vsaHa poAj, še bolj na vse tri stepaj najtesnejše božično darilo, s Mm nrrsio razveselili poseko naše ženstvo.
Medved Anton, Poezije. II. del. K A'—, vez. K 540.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. K 1—, vez. K 3-20.
Spillmann I., Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.) Dva dela. K 3-80, vez. K 5 40. Sienkiewicz Henrik, Quo vadiš? Roman iz
Neronove dobe. Vez. K 5 50. Wallace Ludvig, Ben Hur. Roman iz Kristusovih časov. Vez. K 4 50. Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. K 320, vez. K 4 30. Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. K 150, vez. K 210.
Druge za darilo primerne knjige:
Dickens Charles, Povest o dveh mestih.
K 5 50, vez. K 6 50.
Sheehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja. K 4 20, vez. K 5"80.
Dostojevski j, Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3—, vez. K 4-20.
Bourget Pavel, Razporoka. Roman. K 2--, vez. K 3 —.
Champol, Mož Simone. Roman. K 1 90, vez. K 3 -.
Haggard Rider, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. K 220, vez. K 3 20.
Ušeničnik dr. Aleš, Socijologija. K 8 50, vez K 10-80.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Polilina
do Prešerna. K 2 -, vez.- K 2'80.
—	II. del. Doba narodnega probujenia. K 6'20 vez. K 7-20.
Verne Jules, Kapitm Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Vez. K 440.
Alešovec, Zbrani spisi. Kako sem se jaz likal. Trije zvezki po K 120, vez. po K 2'-.
—	Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. K 1*80, vez. K 2-60.
Katoliška Bukvarna y Ljubljani.