Danes na 5. strani: Čudne RAZMERE v elektrogospodarstvu Sobota, 27. julija 1963 Št. 29, leto XXI V OKVIRU PROBLEM, 0 KATEREM SE PREMALO POGOVARJAMO: Pred dnevi je na republiški gospodarski zbornici predstavnik enega izmed domačih »trustoi>« takole potarnal: "S kadrom, ki ga imamo, lahko zdržimo še tri, kvečjemu štiri leta. Vsak nadaljnji razvoj, pa je odvisen od tega, kako bomo rešili ta problem in ne, kot bi morda kdo mislil, predvsem z novimi stroji.« Tako je potarnal in nehote potrdil tolikokrat proklamira.no resnico, da postaja kadrovski problem, če mu že lahko tako rečemo, eno izmed najnujnejših vprašanj v nadaljnjem razvoju gospodarstva nasploh. Če pa bi nekoliko bolj prisluhnili mnenju gospodarskih organizacij, bi pravzaprav lahko ugotovili, da je ta problem rešljiv samo, če bodo delovne organizacije dobile večja sredstva za financiranje izobraževanja. Pravijo, da je kadrovski problem predvsem problem finančnih sredstev, da bi bilo zato treba spremeniti instrument, ki odreja delovnim kolektivom odstotek neobdavčenih sredstev za tovrstno dejavnost. Ali z drugimi besedami povedano: namesto enega odstotka na neto osebne dohodke bi morala delovnim kolektivom ostati dva za lastno izobraževalno dejavnost in vzgojo delavcev. Toda, ali lahko tudi v resnici kadrovski problem in strokovno izobraževanje pojmujemo samo kot problem materialnih sredstev? Če bi analizirali nekatere podatke o materialni bazi strokovno izobraževalne dejavnosti, bi lahko prišli do malce nelogičnega zaključka, namreč da je sredstev premalo in preveč. Kot po eni, strani nekaterim gospodarskim organizacijam primanjkuje sredstev za njihovo razvito PREMALO IN PREVEC SREDSTEV izobraževalno dejavnost, za smotrno in učinkovito »investiranje v kadre«, tako ostaja po drugi strani del teh sredstev — povsem neizkoriščen. V minulem letu je tako ob dobrih dveh in pol milijardah planiranih sredstev zamrznilo brez pravega vzroka več kot 25 "/o teh sredstev. In tudi letos nakazujejo nekateri indikatorji, da bo spet ostala neizkoriščena dobra četrtina. Toliko, če pri tem povsem spregledamo tiste desetine milijonov, ki so bili sicer namenjeni za strokovno izobraževanje, izgubili pa so se v precej sumljivih kanalih. In če potemtakem sredstva ostajajo neizkoriščena, potem bržčas res ne bi mogli kadrovskega problema označevati samo kot materialni problem. Dokaj zgovorno potrjujejo to že podatki, koliko so si gospodarske organizacije v 'Sloveniji razvile lastno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje na delovnih mestih. Tako je zdaj po podatkih republiške gospodarske zbornice — če povsem odmislimo pojma dobro in slabo — le 94 izobraževalnih centrov za izobraževanje in izpopolnjevanje na delovnih mestih, še vedno je precej strok, ki tovrstne dejavnosti sploh nimajo, čeprav pri tem urbi et orbi razglašajo svoj kadrovski problem. Spričo tega je dvomljiva tista teza, ki jo vsiljujejo v mnogih gospodarskih organizacijah, češ da so samo preskromno odmerjena materialna sredstva kriva za kadrovski problem slovenskega gospodarstva. Kaj pa, če bi se namesto tega vendarle vprašali, ali v gospodarskih organizacijah sploh imamo svojo kadrovsko ■ politiko, ali je vendarle že vsaj za večino, če že ne za vse delovne kolektive značilno spoznanje, da je eden izmed elementov gospodarjenja tudi gospodarjenje s kadri, I Kljub opozarjanju, čeprav takšni ali drugačni podatki, da je kadrovski problem gospodarstva vsaj tako pereč kot modernizacija proizvodnih postopkov, večja specializacija, večja intenzivnost dela, medsebojno sodelovanje ali kdo bi vedel še kaj 'vse, pa to prepričanje v zavesti le ni tako močno zakoreninjeno, da o pravem spoznanju skorajda ne kaže govoriti. Kako bi sicer..., ja, kako bi sicer še vedno morali nekam poparjeno ugotavljati, da naložen dinar v investicije še vedno daje — samo dinar dohodka. Zato se tudi nehote vsiljuje misel, da je problem strokovnih delavcev še vedno predvsem problem mentalitete upravno-tehničnih vodstev gospodarskih organizacij, problem mentalitete samoupravnih organov. S tem‘pa seveda še ni rečeno, da v mnogih gospodarskih organizacijah res ne zmanjkuje sredstev za strokovno izobraževanje in reševanje kadrovskih problemov, čeprav pri tem posegajo bodisi v sklad skupne porabe, bodisi v sredstva za osebne dohodke. Tudi ne kaže zanikovati, da dobršen del strokovnega šolstva nima zagotovljene materialne baze za normalen razvoj. Zato tudi ne kaže že a priori zavračati misli o stabilnejšem načinu financiranja izobraževalne dejavnosti in o višini sredstev, ki jih bomo b bodoče namenili za to dejavnost. Upravičenost zahtev po spremenjenem odstotku, ki ostaja gospodarstvu za financiranje izobraževalne dejavnosti, bo sicer treba temeljito pretresti, dokumentirati. A naj že bo tako ali drugače, samo to pa bo še vedno premalo. Sprememba v odstotku sama po sebi še ne zagotavlja, da bodo sredstva tudi smotrno naložena, da se ne bodo navsezadnje zamrznjene stotine milijonov samo Podvojile — pri tem pa bomo vnovič pritiskali na spremembo instrumentov. Funkcionalnost sistema strokovnega izobraževanja in rešitev kadrovskega problema je namreč za zdaj še vedno odvisna predvsem od tega, koliko bodo. gospodarske organizacije spremenile staro mentaliteto in si vendarle že izoblikovale svojo kadrovsko politiko, pri tem pa izkoristile vse tiste možnosti, ki jim jih zakonski Predpisi dajejo. BOJAN SAMARIN INTENZIVNOST DELA Nekaj besed bi rad napisal o temi, ki jo pri nas premalo obravnavamo, to je o izkoriščanju delovnega časa v produkcijskem procesu v najširšem pomenu. To vprašanje smo sicer res začeli zadnji čas pogosteje omenjati, vendar večidel enostransko. Izkoriščanje delovnega časa moramo namreč obravnavati z dveh vidikov — z ekstenzivnega in z intenzivnega. Kakor je mogoče iz večine dosedanjih razprav razbrati, je bila usmerjena naša pozornost doslej skoraj izključno samo na ekstenzivno izkoriščanje delovnega časa, to je na zamude, zastoje strojev in ljudi ter na pravočasni konec dela. Imam občutek: doslej smo se v nekakšnem strahu, da se ne bi komu zameriti, izogibali govoriti o drugi, marsikje celo pomembnejši strani izkoriščanja delovnega časa, to je o intenzivnosti dela v času, ki ga delavec prebije pri stroju ali za delovno mizo, pa čeprav brez vsakršnih zamud, bodisi na začetku ali koncu dela oziroma brez zastojev med samim delom. Ko poudarjam pomembnost vprašanja o intenzivnosti dela, ga moram hkrati tudi natančneje opredeliti, da ne bi bilo nepotrebnega nesporazuma. Z intenzivnostjo dela mislim na povsem določeno hitrost, s katero je treba opravljati delovne operacije (sestavljene iz posameznih gibov) ob premagovanju odpora, ki ga delovna naloga zahteva. Razumljivo je, da je hitrost opravljanja delovne operacije manjša pri večji sili, ki jo je treba premagovati, in obratno. Bistvo zastavljenega vprašanja o intenzivnosti dela je prav v določeni hitrosti opravljanja delovnih operacij. To pomeni, da ne gre za poljubno hitrost, tako, kakršno si predstavljata po svoje izvajalec delovne operacije ali pa organizator produkcijskega procesa. Prav to vprašanje, s kolikšno brzino je treba opravljati delo, je ključno vprašanje, ob katerem se spopadata neposredno na delovnem mestu klasični normirec in delavec, v vsaki gospodarski organizaciji pa napredne subjektivne sile z nazadnjaškimi, kolikor to vprašanje seveda sploh postavljajo. Ko smo si na jasnem glede osnovnega vprašanja, da je nam- reč treba delovno hitrost določiti, se postavljata novi vprašanji, kolikšna naj bo ta hitrost in kako jo vključiti v delovne operacije: odgovorov 'na obe vprašanji je po vsej verjetnosti več. Omenil bom samo tisto, kar poznam iz prakse našega podjetja in ki smo ga povzeli po ustrezni ameriški literaturi. (R. Barnes, Motion and time study). Amerikanci pravijo, da je normalna hitrost dela tista, ki je enaka hoji po ravnem brez obremenitve 3 milje na uro (to je 4827 m). Po tej normalni hitrosti so potem izračunani časi za posamezne vrste osnovnih delovnih gibov, iz katerih je mogoče sestaviti vsako delovno operacijo. Časi za osnovne gibe, 'ki so izračunani s korekcijami za doVtine in obremenitve, se imenujejo standardni časi. Izbrano hitrost dela vnesemo v delovno operacijo tako, da jo razbijemo na osnovne gibe in zanje uporabimo standardne čase. Na kratko povedano, vsota standardnih časov za posamezne gibe je skupaj z dodatnimi časi časovno izražena delovna naloga. Pri tem pa se najprej vsiljuje ,novo vprašanje, ki je z raznih vidikov izredno pomembno, to je, ali je hitrost dela, ki so jo vzeli za osnovo pri določanju standardnih časov Amerikanci, ustrezna. Osem ur hoje po 5 km na uro je kar precejšnja obremenitev. Čeravno je to vprašanje eno temeljnih, se mu je vendarle mogoče izogniti z ustrezno tarifno politiko: če nastavimo normalno postavko zaslužka npr. na 80 % standardnega časa, dajemo 25 premijo za 100 °/o doseganje časa in pri tem ne zahtevamo za vsako ceno, da bi delavec dosegel standardni čas. Bolj kot to zgolj matematično vprašanje, s katerim vplivamo na intenzivnost dela s pomočjo ustreznega nagrajevanja, je važno vprašanje, ali je sploh umestno zahtevati tako brzino dela, ki je po mojem mnenju dokaj nad tisto, ki smo je pri nas vajeni. To vprašanje je tolikanj pomembnejše, ker je treba pri vsakem povečevanju intenzivnosti dela pričakovati odpor konservativnih sil. Ta odpor pa vedno spremljajo razne teorije o izkoriščanju dela, preveliki obremenitvi in podobno, čeprav je vsakomur znano, da gredo plodovi boljšega in zato seveda tudi bolj intenzivnega dela, po odbitku družbenih dajatevj samemu delavcu. Da bi tudi ta vprašanja razčistili, kar je sicer izredno pomembno, ker nekaterih družbenih teorij — pa čeprav so spontane — ne gre podcenjevati, moramo predvsem upoštevati, da je- tudi intenzivnost dela družbeno gospodarski odnos* ne pa absolutna količina. Zraven tega moramo seveda tudi upoštevati, da je intenzivnost dela taka kot sicer vsak družbeno gospodarski odnos, z objektivnega vidika »določena, nujna in od volje ljudi neodvisna« količina, če si pomagamo s teoretičnimi argumenti. To pa pomeni, bolj po domače povedano, da je sleherni producent prisiljen na tako intenzivnost dela, kakršna se je formirala po konkurenčnem boju v svetovnem sistemu družbenega gospodarjenja v najširšem smislu ali' pa v bolj ali manj omejeni družbeni oziroma delovni skupnosti v ožjem pomenu, če noče zniževati svojega tekočega ali perspektivnega življenjskega standarda pod svetovno povprečje (pri predpostavki enake smotrnosti vlaganja denarnih sredstev seveda). V vsa- (Nadaljevanje na 3, strani) RAZGOVOR Z VEVŠKIMI PAPIRNlCARJI Boljši amortizacijski režim bo rešil več vprašanj Zvezni družbeni plan predvideva, da bodo že letos spremenjeni predpisi o amortizaciji, medtem ko naj bi ustreznejši režim oblikovanja in uporabe amortizacijskih sredstev uvedli z novim letom. Vevški papirničarji si veliko obetajo od napovedanih sprememb, predvsem, seveda, večje možnosti za modernizacijo proizvodnje, ki je zanje kategorični imperativ glede na zaostreno konkurenco doma in na Svetovnih tržiščih. Pomisleke, da bi znatnejše povečanje amortiza- cije utegnilo slabo vplivati na cene in na družbene' sklade, zavračajo z. argumenti iz sedanjega poslovanja in gospodarjenja, ki nam jih obrazložil direktor tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode Albin Vengust. _V štirih izmenah delate, stroji se. vam hitro trošijo. Ali ste jih s sedanjo amortizacijo lahko obnavljali? Poglejte tovarno, pa vam bo jasno. Skoraj sami stari stroj L B S s rVsfsN Avgust Karikatura: Milan Maver Če niso fizično dotrajani, so pa tehnološko. Najprej blokada ■amortizacije, potem dvajset do petindvajsetletna amortizacijska doba za vse stroje, če stojijo ali tečejo 24 ur skupaj, zaostrena konkurenca doma in na svetovnem tržišču pa nas priganja, da proizvodnjo moderniziramo. i - Doma menda še nimate resnejših konkurentov? Trenutno. Zaradi večje proizvodne tradicije. Toda v zadnjih letih je zraslo več tovarn, ki imajo moderne ’ stroje. Kaj pomenijo moderni stroji ob ustrezni delovni rutini, pa vidimo v lastni tovarni. Z novim papirnim strojem več in bolje proizvajamo kakor z drugimi tremi, ki so stari od trideset do osemdeset let. Papir je tako rekoč brezhiben, če delavci vestno nadzorujejo stroj, kaj več ni potrebno, ker samo kontrolne naprave signalizirajo vse nepravilnosti. Zato mu streže tudi manj ljudi kakor starim. Lahko vam s številkami dokažemo, da je novi stroj najbolj rentabilen. V kolikšnem času pa zastarijo stroji v papirni industriji? Mislite tehnološko? Povprečno v osmih do desetih letih, papirna Industrija se namreč ■v svetu hitro razvija. Torej trikrat hitreje kot se vam zberejo sredstva za nove stroje. In pri tem naj bi enakovredno konkurirali inozemskim papirničarjem? Ob dosedanjem amortizacijskem režimu je to docela nemogoče. Naši proizvodni stro- • ški so tako veliki, da ne bi v PROBLEM JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE VIJAKOV IN PERSPEKTIVE NJENE INTEGRACIJE Nad šolskim centrom za blagovni nromet v Brežicah se zgrinjajo temni oblaki. Cela kopica jih je. Ni sredstev, ki bi zagotovila trdno materialno bazo za V?aj soliden, da ne rečemo dober pouk in vzgojo, ni primerne opreme, ponazoril, učil in učnih pripomočkov, predavateljev pa je samo toliko, da jih ne bi bilo dovolj niti za nepopolno podeželj-sko osemletko. Tudi o njihovi strokovni usposobljenosti je veliko pomislekov. Pravijo — in bržčas imajo tudi povsem prav — da so en ekonomist, dva učitelja in en predmetni učitelj odločno premalo za šolo. Po vrhu vsegq pa je zdaj začela stokati nad tem šolskim bremenom še brežiška komuna, češ da so po spremembah okrajnih meja ustanoviteljske pravice, pravzaprav dolžnosti postale zanjo pretežko breme. Celjani pa mislijo, da so iz te zadrege našli izhod. Ce bo kdo vprašal, zakaj ravno Celjani, temu pač ne bo težko odgovoriti. Brežice so zdaj v celjskem okraju in tako so tam po novem »najbolj kompetentni«, da najdejo rešitev. Sicer pa je njihov predlog tak, da bi naj kar treščilo v brežiški šolski center za blagovni promet. Z drugimi besedami: predlagajo, naj bi šolski služitelj enkrat za vselej zaklenil vrata v obe. šolski stavbi in v internat, mladina pa naj bi šla v Celje ali v Ljubljano. Pravijo namreč, da imajo tako v celjskem kot v ljubljanskem šolskem centru za blagovni promet še prosta mesta. In kot kaže, je tiho soglasje k temu celjskemu predlogu izrekla tudi Ljubljana. Problem bi naj bil torej rešen in s tem konec nevihte nad brežiškim šolskim centrom za blagovni promet. STARA PRAKSA ŠENI DOBRA PRAKSA A preden se ta predlog uresniči, bi se morda vendarle kazalo še nekaj malega vprašati. Res. celjski argumenti,' da brežiški center za blagovni promet ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za sodoben in kvaleteten učnovzgojni proces, so vsekakor prepričljivi. Samo... samo, koliko'so si pa v Celju prizadevali, da bi take pogoje šolskemu centru tudi zagotovili? Pomislekov k temu celjskemu predlogu pa je še več. Brežice imajo navsezadnje precejšnje naravno zaledje, ki . sega razmeroma globoko v prejšnji celjski in novomeški okraj. Teoretično bi sicer res bilo možno prešolati mladino v Celje in Ljubljano, praktično pa komajda verjetno. Preprosto zaradi tega, ker bi to — sicer je treba priznati, bistveno razbremenilo občinski in okrajni proračun — precej obremenilo družinske proračune kaj lahko toliko, da bi sčasoma splahnel dotok mladine s tega območja v poklic trgovskih delavcev. In tudi če bi prezrli, hote ali nehote, to je zdaj vseeno, tovrstne pomisleke, bi bilo bržčas pred vsako ukinitvijo dobro razmisliti tudi o nekaterih oštevilčenih podatkih-kakšne so sedanje potrebe naravnega zaledja sedanje brežiške šole za blagovni promet po trgovskih delavcih? Perspektivi je ime pospešen razvoj terciarnih dejavnosti in tja sodi tudi trgovina, zato: koliko delavcev za trgovino bo potrebnih recimo v prihodnjih sedmih, da ne govorimo o prihodnjih štirinajstih letih? O tem pa celjski predlog, statistika in plani molčijo. Ali lahko kdo zavoljo tega zagotovo reče, da brežiškega 'centra za blagovni promet ni treba? In ali more kdo zagotovo trditi, da čez leto, dve ne bo treba šole na novo ustanavljati?.. Slednjič bi kazalo razmisliti še o nečem. Zadnja leta namreč postajajo šolske zmogljivosti čedalje resnejši problem spričo naraščajočega 'dotoka mladine z osemletk. Še posebej za strokovno šolstvo to velja. Število mladine, ki ne more prav zaradi teh preskromnih zmogljivosti nadaljevati šolanja in strokovnega usposabljanja niti se zaposliti, narašča, čedalje več mladine ostaja doma, še posebej na'nerazvitih območjih. Statistike tudi izpričujejo, da se te razmere vsaj še nekaj let ne bodo bistveno izboljšale. In če s tega širšega družbenega vidika ocenjujemo celjski predlog, potem si je treba priznati, da je v sedanjem času sleherno zapiranje šolskih vrat ukrep precej dvomljive družbene vrednosti. Menda prav ti pomisleki ob celjskem predlogu vzbu-* . jajo, kar priznajmo, ne povsem neosnovano misel, da so bili dobršni botri temu-sklepu tudi lokalistični interesi ir. tista stara praksa, da je pomenila sprememba politično teritorialnih meja tudi začetek ali konec številnih zavodov. Samo, da je vprašanje, če je vselej stara praksa tudi. dobra praksa. Po tej logiki bi namreč morali priznavati v republiki samo štiri naravna središča in zato vanje skoncentrirati prav vse, kar'se pač skoncentrirati da. Zato bi bržčas kazalo o vsem res nekoliko trezneje razmisliti. Ne samo, da šele temeljita preučitev sedanjih in perspektivnih potreb lahko zagotovi dokončen odgovor o ukinitvi brežiškega centra za blagovni promet, marveč se naravnost ponujajo nekatere druge rešitve. Ena izmed njih je specializacija šole. Sedanje šole za blagovni promet namreč ne usposabljajo zadosti trgovske delavce za nakup in prodajo kmetijskih pridelkov, kmetijskih strojev in orodij, sploh za manipulacijo s surovinami za kmetijstvo. Čedalje bolj je tudi očita potreba po strokovno usposobljenih skladiščnikih in manipulantih v kmetijskih zadrugah, saj pogosto zgnijejo ali kako drugače spuhte v zrak debeli milijoni prav zaradi njihove laične strokovnosti. Specializacija v tej smeri pa bi brežiškemu centru bistveno razširila zaledje, če upoštevamo sedanje profile kadrov, ki jih vzgajajo tovrstne šole, celo na vso republiko. Morda pa bi temeljita analiza potreb razkrila še kako drugo inačico. Težko je o tem izreči dokončno sodbo. Nekaj pa je vendarle gotovo, namreč, da je celjski predlog za ukinitev brežiškega šolskega centra za blagovni promet precej dvomljive vrednosti. S. B, Prodajni servis Ljubljana — Cigaletova ulica ZADNJE MODNE NOVOSTI ZA SPOMLAD IN POLETJE SI OGLEJTE V MODNI HlSl POSLEDICE SLABE INVESTICIJSKE POLITIKE Zelo ugodna konjunktura in veliko povpraševanje po vijakih v letih 1959 in 1960 je vzbudilo skoraj pri vseh proizvajalcih teh izdelkov žeho no razširitvi, zlasti še. ker je bila lahko dosegljiva investicijska oprema iz vzhodnih držav. Tako so v navedenem času močno povečale svoje zmogljivosti tovarne P. Drapšin v Novem Sadu, Tovarna verig Lesce in ponovno Tovarna vijakov Knin, pri novem investiranju pa so uspeli še Fav-ro v Kladovem, Metalac Mrko-njič grad, Pobeda Goražde in Gvoždar Valjevo. To breznačrtno investiranje se je maščevalo takoj naslednja leta, zlasti lani in letos, ko so bile izkoriščene tehnične zmogljivosti za proizvodnjo vijakov komaj s 50,3 %>, za proizvodnjo matic pa celo samo s 40,7 °/o. To sicer še ne pomeni popolne zadovoljitve trga po vijačnem blagu, ker še vedno primanjkuje najbolj kvalitetnih vijakov (trdnost nad 50 kg/m2) in vijakov nekaterih posebnih vrst, kaže pa na vse preveliko razliko med zmogljivostmi in izkoriščenostjo. Hiperprodukci j a vijakov in matic je zlasti lani trdo udarila proizvajalce. Kopičile so se za-'loge, bili so prisiljeni, če so hoteli sploh kaj prodajati, na razne popuste in odstopanje v korist kupcem in v-lastno škodo. Cene na domačem trgu so va-rirale tudi za 16 do 20 °/o, doho- dek je bil minimalen, pri izvozu pa so morali proizvajalci iti tudi pod lastno ceno. Kljub modernim tehnološkim postopkom večine proizvajalcev ti s cenami namreč nikakor ne morejo priti na čisto, ker proizvodnjo enostavno močno podra-žuje slaba izkoriščenost zmogljivosti in drobnjakarsko proizvodnja pri posameznem proizvajalcu — saj vsak proizvaja skoraj vse. To zahteva veliko dragega orodja, komplicirano pripravljanje tehnične dokumentacije, nabavo vrste sorazmerno majhnih količin izdelavnega materiala itd. Pri takem stanju seveda ni mogoče doseči stroškov in tudi, ne skrajšati dobavnih rokov. Opisana situacija sama je prisilila proizvajalca, da so pričeli resno razmišljati o odpravi težav. Kaj kmalu jim je postalo jasno, da je to možno le s sodelovanjem vseh proizvajalcev vijakov, če vskladijo svoje težnje in interese v primerni integracijski obliki. Prešli so k dejstvom. Ustanovili so tri koordinacijske odbore, in sicer: glavni koordinacijski odbor, v katerem sodelujejo vsi glavni direktorji prizadetih podjetij. Ta odbor ima nalogo analizirati proizvodnjo zmogljivosti te stroke, možnost in smotrnost nadaljnjih investicij za rekonstrukcije in razširitev ter povezovati delo in vsklajevati odločitve drugih dveh odborov: drugi koordinacijski odbor, sestavljen iz gospodarskih strokovnjakov, analizira tržišče, proučuje možnosti plasmaja izdelkov na domačem in tujem trgu, cene in uvoz reprodukcijskega materiala in opreme; tretji bdbor, odbor za tehnično sodelovanje, pa skrbi za vsklajev^1"'- -•~'1-.r.rra orograma in razvoj proizvajalcev. Že pr vt ov-a.,Ri teh odborov so dali trdne orientacije in ugotovitve: Sedanje zmogljivosti so predemenzionirane tudi za 100 °/o potrebe. Odstotek izrabe kapacitet je daleč pod povprečjem razvitih dežel. S sedanjim proizvodnim programom so domače potrebe več kot krite; proizvodnjo je mogoče povečati le; če se podjetja usmerijo na izvoz. V ta namen pa je treba proučevati zunanji trg, za kar pa podjetja nimajo niti ustreznega strokovnega kadra. V večini primerov proizvajalci ne vedo niti za cene vijačnega blaga na zunanjih trgih in celo podjetja, ki niso daleč vsaksebi, so si v cenah kaj različna. Nekateri tuji posredniki tako nevednost spretno izkoriščajo v svojo korist. Iz navedenih ugotovitev so lahko izhajali samo naslednji sklepi: — nobenih novih investicij za razširitev zmogljivosti. Vsako investicijo mora predhodno po- trditi pristojni koordinacijski odbor; — prenehati je treba z drobnjakarsko proizvodnjo. Proizvodnjo je treba poenostaviti, posamezna podjetja morajo pričeti proizvajati večje serije, specializirati se morajo za posamezne vrste proizvodov. V ta namen so določili posamezna podjetja za nosilce skupine za proizvodnjo posameznih vrst in dimenzij vijakov in matic. Nosilec skupine, potencialni proizvajalec določenih izdelkov, je iniciator za nadaljnje povezovanje in delitev dela skupine. Tako bo posameznemu proizvajalcu olajšana nabava materiala (manj vrst, večje količine), veliko manj bo treba dokumentacije, ki pa bo zato bolj precizna, manj bo treba orodij, manj tehnoloških postopkov itd. Januarja 1964 prenehajo dokončno tudi z izdelavo eolskega navoja za domači trg. V pripravi pa je tudi več predlogov o enotnem nastopu na domačem trgu — enotni rabati, premije, plačilni pogoji, način dobave itd. — in tudi na zunanjem trgu (katalogi, ceniki). Nakazana situacija pa terja od proizvajalcev še več — in tega se ti tudi zavedajo. Terja od njih stalno obliko sodelovanja, zato bo po vsej verjetnosti prišlo do poslovnega združenja. BRANKO PRAPROTNIK dipl. econ. x. . Kadar na jeseniškem trgu ni povpraševanja Foto: M. ŠPAROVEC m = Ker je naša občina na spisku uradno ugotovljenih gospodarsko premalo razvitih politično teritorialnih enot, nam je družba finančno zagotovila, da smo si lahko z njeno pomočjo zgradili v občinskem središču novo tovarno konfekcije. Ko je bila tovarna zgrajena, so se sestali naši občinski možje in v razpravi »po prvi točki dnevnega reda« sklenili, da se bodo v razpravi »po drugi točki dnevnega reda« dogovorili, kako naj bi jo imenovali. Bilo je več predlogov. Predsednik občinske skupščine je v svojem referatu dejal, da bi bilo najbolje, če bi imelo konfekcijsko podjetje naslednjo firmo: Tovarna konfekcije Srednja vas. Načelnik gospodarskega odseka je ugovarjal: »Ime podjetja ne bi smelo biti opis-no-krajevno. Moralo bi povedati vse tisto, kar je v zdajšnjem razvoju našega gospodarstva najvažnejše. Zato predlagam, naj se podjetje imenuje: Tovarna konfekcije ,Konkurent'.« S tem imenom pa se ni strinjal direktor novega podjetja. Svoje stališče je pojasnil takole: »Če bi bilo na naši firmi napisano: ,Konkurent‘, bi bilo jasno, da smo konkurenčno sposobni. Toda, tovariši, vprašam vas, ali lahko rečete, da smo res? Ker smo nova tovarna, je nujno, Aa nas še nekaj časa sanirate, če bi rekli ,Konkurent‘, potem adijo sanacije, saj ne bi imeli moralne moči, da jih zahtevamo: Predlagam, da podjetje imenujemo: Tovarna konfekcije ,Vi nam, mi vam'.« In so se sporekli, da je bilo veselje; ko so popili vso reprezentančno zalogo občinske kave, je predsednik skupščine lllllllllIlllllllllllllllllIllllllllllllllllllilllM kompromisno ugotovil, da je sploh napak, če občinska skupščina samoiniciativno krsti novo tovarno; po zakonu bi morali objaviti razpis in... Ker so se vsi navzoči strinjali z našo zakonodajo in s tem tudi z njegovo ugotovitvijo, so naslednjega dne res objavili razpis in čez mesec dni so odprli tri anonimne kuverte in prebrali naslednje predloge: Tovarna konfekcije Srednja vas. Tovarna konfekcije »Konkurent«. Tovarna konfekcije »Vi nam, mi vam«. SV,W' '-' 4 -i ' SAMO ZAVOLJO IMENA Bilo je očitno, da so za svoj razpis ' vzbudili interes le prejšnjim predlaga-. teljem. Ker pa so imeli preveč neposreden interes in so bili skregani, da bi lahko govorili o kakršnemkoli kompromisu, so se odločili, da bodo poprosili družbeni organ, ki se ukvarja s planiranjem napredka gospodarstva, naj jim bo arbiter. Omenjeni organ je arbitražno vlogo sprejel in povabil sprte tovariše, naj obiščejo njegov inštitut, ki proučuje probleme poimenovanja gospodarskih organizacij. Illlllllilllll!lllllll!l!lllllllllllllllllllll!l!lllll!!llllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllll!lllllj!i Naši tovariši so se povabilu odzvali g in ko so v inštitutu zvedeli; za kaj gre, g so rekli: »Radi bi vam ustregli, toda zdaj se g ukvarjamo z akcijsko nalogo, ki nima g nobene zveze z vašo novo tovarno. Ugo- g tavljamo namreč, kako bi imenovali vse g številne nove tovarne ivernih plošč. Teh g pa je toliko, da smo morali mobilizirati g za to nalogo vse naše sile. Počakajte ne- g kaj mesecev, pa boste prišli na vrsto.« Naši predstavniki niso hoteli čakati■ g Pravzaprav, niso mogli. Gre namreč z° % to, da tovarna, ki nima imena, sploh ne g more prodajati svojih izdelkov. Zato so g vztrajali pri svoji prošnji, naj jim in- g štitut takoj pomaga. »V redu,« je dejal direktor inštituta« g če je že tako, da nujno potrebujete g ime, vam lahko ustrežemo, toda le s g pogojem, da si izberete enega, ki 9a j imamo na zalogi. Vse te firme pa so na- g menjene tovarnam ivernih plošč. Toda, g kaj za to; odločite se za enega izmed g teh, saj je akcija za graditev konfekcij- g skih tovarn že vendar končana.« Ker druge možnosti res ni bilo, so se g tovariši iz naše občine odločili, da bodo g preusmerili proizvodnjo konfekcijske g tovarne in začeli v njej izdelovati iver- g ke ter jo bodo imenovali: Tovarna ivernih plošč »Napredek«. g »Zakaj ne bi tudi mi,« so rekli, »SM g s časom naprej.«' g Potem je naša občina poprosila skup- j nost, naj nam pri tej preusmeritvi Pr0' g izvodnje denarno pomaga, in ker smo g uradno priznana gospodarsko slabo raz- jj vita občina, smo pomoč tudi dobili. Zdaj rekonstruiramo našo novo tp* g varno konfekcije v tovarno ivernih g plošč. Ne vemo še, komu jih bomo Pr0~ j dajali, sicer pa, saj tega ne vedo tudi v 0 drugih občinah, ki takšne tovarne Qra~ g dijo. g Firmo pa le imamo! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI^^^^^^^ ... ti tito,ti. ti . .. til 'tiltf Noč pod arkadami na ljubljanskem trgu. Foto: M. ŠPAROVEC IZKUŠNJE MENGEŠKE OPEKARNE S »POENOSTAVLJENIM« NAGRAJEVANJEM Brez pričako- vanih rezultatov Mengeška opekarna zdaj že dve leti posluje kot samostojna ekonomska enota podjetja »Slovenija ceste«. Nagrajevanje po kompleksnem učinku (po uspehu posameznika, njegove enote in podjetja kot celote) pa delavcem mengeške opekarne ni bilo dovolj razumljivo, ker ne vedo natančno, kako se po teh treh osnovah oblikuje njihov osebni dohodek. Tako so ukinili malo,-ne vsa individualna merila dela in jih zamenjali s skupinskimi. Ob tem pa so kategorizirali de-iovna mesta po težavnosti in zahtevnosti. Tako so izločili enega izmed osnov in delitev osebnih dohodkov »poenostavili«. Pri tom so pričakovali, da bodo no-vi ceniki ter drugi normativi to-hkanj spodbudno vplivali na kolektiv, da se bodo vsi delavci ehako prizadevali za čimvečji skupni učinek in hkrati tudi enako zaslužili. Glede na te okoliščine sta proizvajalni svet in kolektiv ekonomske enote opekarna Mengeš omenjeno spremembo tudi potrdila. ‘ Prvi .mesec obračunavanja po hovem je res opozoril na boljše Proizvodne uspehe. Vendar tudi ha — prepire. Pokazalo se je, da ki delavci pri istem delu oziroma znotraj iste delovne skupine tidi čimveč in tudi enako zaslugi, vendar pa niso bili priprav-ieni, da bi vsi enako delali. Za-*° so delavci, ki so morali več kclati namesto drugih, predlaga-1 za stalni del osebnega dohod-ta (približno 70% povprečnega bohodka), naj bi spet vpeljali siara merila, torej individualno torme. Med tem razpravljanjem minil naslednji mesec, ko je Prišlo do stagnacije v proizvodni. Tako so se sami lahko prebičali, da so s prevelikim idealom glasovali za »poenostav-Icho« nagrajevanje. Spet so VPeljali prejšnja, bolj spodbudna berila dela in produktivnost sPet narašča. Skladno z njo pa !le Šibij e jo tudi osebni dohodki. azen tega je gibljivi del oseb-6ga dohodka spet odvisen od oženega dela vsakega posa-^hika. -mC DELOVNE ENOTE V BEOGRAJSKEM PODJETJU »FRANJO KLUZ« PLODNE SPREMEMBE • Spremenjena delovna organizacija: namesto vsestranosti specializacija • Dnevna evidenca planirane in dosežene realizacije Ni dovolj, če naprednejše oblike gospodarjenja, delitve in samoupravljanja samo proglašamo, pri tem pa ničesar ne spremenimo v organizaciji proizvodnje in v proizvodnih odnosih. Zaradi tega — poleg vrste drugih vzrokov — imamo precej primerov nezadovoljivega razvoja delovnih enot in ponekod opažamo celo nazadovanje. Tam, kjer so mislili tudi o pogojih, je stanje povsem drugačno. Uspehi so vse večji. Kolektiv beograjskega konfekcijskega podjetja »Franjo Kluz« potrjuje to s svojim primerom. POSLOVNE CELICE Vsebina je bila od začetka jasna: ustvariti delovne (ekonomske) enote kot organizirane družbeno-ekonomske celice znotraj podjetja. Pred tremi leti in pol v podjetju »Franjo Kluz« niso vedeli, da bo ustroj delovnih enot tak, kakršen je sedaj. Tedaj, leta 1960, je bil samo začetek, in nič ni bilo naprej določeno, nespremenljivo. Nasprotno, organizacijske oblike so bile v nenehnem razvoju, izboljšavah. Začeli so s 14 proizvajalnimi delovnimi enotami. Razen tega je imela uprava štiri enote, pomožne službe pa dve enoti. Toda že po enem letu so šli korak naprej — k specializaciji. Zato, da vsaka delovna enota ne dela vsega, da si med seboj delijo delo, da vsaka enota zase tvori samostojno proizvajalno — organizacijsko celoto. Od 14 proizvajalnih delovnih enot so prešli na sedem. Od teh je npr. krojenje ena delovna enota, izdelava jopičev in kompletnih oblek je delo druge delovne enote, šivanje hlač vseh vrst kot posebnega izdelka pa delo- tretje enote. In tako do sedme delovne enote, v kateri so vsi proizvajalci, ki delajo skrajšani delovni čas (žene pred in po 'porodu, rekonvalescenti itd.). Tako imajo dvojno korist: delavci. z zmanjšano delovno sposobnostjo delajo otroške obleke, in, zbrani v eni enoti, ne zavirajo »verige« v delovnih enotah s polnim delovnim časom. V pripravah za izpopolnitev tehnološkega procesa proizvodnje so preuredili in prilagodili tudi delovne prostore. Izkazalo se je, da to ni tako nepomembno. Vsaka delovna enota je dobila svoje delovne prostore, postala je bolj homogena. Vse to je privedlo do splošne težnje za modernizacijo opreme in sodobno organizacijo dela. Najprej so ročno likalnico zamenjali s parno, nato pa so uvedli verižni sistem — trak od krojenega do končnega izdelka. Ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta so vse delovne , enote popolnoma zamenjale stare in raznovrstne tipe strojev z novimi. Za mnoge de- lovne operacije, ki so jih prej opravljali ročno, imajo sedaj specialne stroje: za šivanje gumbov in gumbnic, obrobij an j e itd. Niti upravne delavne enote niso zaostale — knjigovodstvo je na primer povsem mehanizirano. Taka aktivnost delovnih enot, usmerjena k boljši organizaciji skupnega dela, k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti, jim je dala poslovno fiziognomijo, postale sp v organizacijskem ustroju podjetja poslovne celice. To pa ni edina pozitivna stran. To se nanaša tudi na evidenco, ki jim je prilagojena. Vsaka delovna enota — in v njenem okviru, vsak »trak« — ima dnevni pregled planirane in dosežene proizvodnje (po izdel-, kih in količinsko). Tako se takoj zve o prekoračenju, zaostanku, prihranku itd. To pa omogoča pravočasno intervencijo, pravočasno pomoč tam, kjer se zatakne, vsakodnevno borbo za boljše rezultate. Tudi delitev pomaga k pozitivnemu delovanju delovnih enot. V podjetju »Franjo Kluz« ni več govora o plačah. Celo ne o osebnem dohodku samo za izpolnitev norme. Osebni dohodki se ne delijo samo na podlagi fizičnega obsega proizvodnje, marveč tudi po drugih delovnih rezultatih. Za izdelano se izplačajo osebni dohodki samo, če so izdelki že v skladišču, pripravljeni za trg, za realizacijo. Med delovnimi enotami ni enakosti pri delitvi stimulativnega dela sredstev za osebne dohodke. Večji prihranki v poslovnih stroških prinesejo tudi večji dohodek delovni enoti. To velja tudi za razlike v dohodkih posameznika: vsakemu po delu. VSE NITI VODIJO K IZBOLJŠANJU ŽIVLJENJSKIH POGOJEV Modernizacija organizacije dela in gospodarjenja, evidence in delitve ni bila brezplodna. To potrjujejo nekateri podatki. Storilnost stalno narašča. Za izdelavo suknjiča je bilo porabljeno 1960. leta 8,10 ure, lani 6,30 ure, za letbs pa je predvideno 5,30 ure. Poraba časa za izdelavo ženskega zimskega plašča je zmanjšana od 5,70 do 3,92 ure. In tako pri vseh izdelkih. Kljub tako občutnemu znižanju izdelavnega časa pa so delavci prekoračili norme: leta 1961 za 13 %, lani pa 'celo za 15 %. Bolje so delali. Bolje so - tudi zaslužili. Neto osebni dohodki kvalificiranih delavcev so se zvišali leta 1962 v primerjavi z letom 1961 za 19 odstotkov, nekvalificiranih pa za 30 %, pri čemer so se dohodki teh delavcev dvignili -nad 15.000 dinarjev mesečno. Pri delitvi sredstev me*-delovnimi enotami in znotraj njih je sprejeto stimulativno načelo: boljše delo — večji dohodki. Za prvo tromesečje tega leta pripada od stimulativnega dela za delitev delovni enoti krojenja 10 %, medtem ko je delovna enota izdelave suknjičev imela po x svojih rezultatih pravico do 8,04 %, delovna enota izdelave plaščev pa 6,81 %. Tako velja tudi za posameznike — delavci pri enakem delu ne dosegajo enakih osebnih dohodkov. V podjetju »Franjo Kluz« menijo, da za take odnose niso pomembni samo tehnološki prijemi. Delovne enote imajo tudi vedno večje pravice (ta proces še ni končan, se še razvija). Odpravili so pregled delavcev pri izhodu, odpravili so denarne kazni za disciplinske prekrške — ker je postalo to odveč za tiste, ki sami skrbijo in odločajo o celotnem poslovanju. Vse te niti so vtkane v osnovo: zboljšanje življenjskih pogojev. To, kar je že doslej doseženo, ni malo: dohodki so se precej povečali, imajo brezplačen obrok (zajtrk za prvo in večerjo za drugo izmeno), skrajšuje se delovni čas — najprej je bil uveden 45-urni delovni teden, sedaj pa 42-urni. To je samo del doseženega. Spremembe so bile plodne. DJ. RANISAVLJEVIC (Iz Rada) Boljši amortizacijski režim bo rešil več vprašanj (Nadaljevanje s 1. strani) tujini našli kupca, če ne bi znižali cen. Če je modernizacija tovarne za vas tako rekoč življenjske važnosti, zakaj se niste bolj posluževali kreditov. Olj sedanji nevsklajenosti med amortizacijsko dobo in kreditnimi roki? Ali veste, da moramo kredite vrniti v dveh do osmih letih? Največ tretjino amortizacije lahko uporabimo za anuitete, ostale kreditne obveznosti pa poravnamo s sredstvi iz poslovnega sklada, Kako to vpliva na naše cene/ si lahko mislite. Kalkulacije so do skrajnosti napete, čeprav se, kolikor je le mogoče, izogibamo kreditov. Gospodarno bi bilo, da bi anuitete odplačevali zgolj z amortizacijo, v tem primeru bi našo tovarno res lahko hitro obnovili. Počasna amortizacija in kratkoročno kreditiranje slabo vplivata tako na modernizacijo kot na cene. Toda previsoka amortizacijska stopnja bi prav tako slabo vplivala na cene. Ta pomislek ni zrasel v moji glavi, ampak v glavah nekaterih naših ekonomistov. Previsoka amortizacija? Mi se tega ne bojimo, saj je sklepe delovnih kolektivov, kolikor bodo sami odločali o amortizacijskih stopnjah, mogoče nadzirati in tudi preprečiti eventualne nepravilnosti, Pa misli-.te, da bi veliko podjetij v tem grešilo? Saj vedo, da je amortizacija sestavni del cene.. Samo za tišta, ki imajo konjunktura! položaj, bi bil ta pomislek morda umesten. Kakšno amortizacijo si želite, funkcionalno ali pospešeno ekonomsko? Predvsem takšno, ki nam rte bo otežkočala poslovnosti in dobrega gospodarjenja. Prav gotovo vam ni neznan pomislek, da bi znatnejše povečanje amortizacije morda okrnilo družbene sklade. Kaj sodite vi o tem? Povečana amortizacija bi zmanjšala dohodek in analogno tudi družbene dajatve, ki se procentualno plačujejo od dohodka. Skladi, ki služijo za zadovoljevanje skiipnih potreb v občini, republiki in zvezi bi bili prizadeti. Po našem mnenju pa to ne bi škodovalo družbeni skupnosti. Če se bo gc spodarstv.o lahko obnavljalo z amortizacijo, se podjetja ne bodo več tako množičnp zatekala po kredite, ki jih dobivamo iz skupnih skladov. Zakaj naj bi potem ostali tolikšni skladi kot doslej? Pozabljate, da iz teh sredstev dobivate tudi izvozne premije. Če se zmanjšajo zvezni prispevki... Omenil sem že, da nam proizvodne stroške povečujeta zastarelost strojev in tehnologije, prav tako sem omenil vpliv ne-sinhroniziranosti med kreditnimi roki in amortizacijskimi pogoji na cene. Že če bi to dvoje zadovoljivo rešili, ne bi bili več v izvozu tako odvisni od družbenih regresov. Vrhu tega pa naše cene zelo bremenijo tudi velike družbene obveznosti. Razpolagate s številčnimi dokazi? Glejte, lani smo za skupne potrebe odvedli milijardo 650 milijonov, celoletna amortizacija pa je znašala komaj 252 milijonov. Kdo lahko zanika velik vpliv družbenih dajatev na našo konkurenčnost in na prime? Zato trdimo, da povečana amortizacija in zmanjšani skupni skladi ne bi prizadeli družbe. Nasprotno, končalo bi se »dajanje denarja izv naše vreče« v skupno in potem spet nazaj v »našo«. Tako je s sredstvi za obnovo (samo, da dobimo nazaj obremenjena z velikimi obrestmi) in tako je tudi s primi. Potemtakem sodite, da bi z ustreznejšim oblikovanjem amortizacije lahko rešili več vprašanj? Vsekakor, seveda s pogojem, da bo zares ustreznejša za gospodarske organizacije. Ne več instrument, ki je predvsem skrbel za zadovoljive družbene sklade, ampak instrument, ki nam bo olajšal gospodarjenje in nas čimbolj osamosvojil. tem primeru pa bo, o tem smo v vevški papirnici prepričani, na razpolago celo več sredste-za skupne potrebe, ki jih zares moramo skupno nositi. MARIOLA KOBAL eri Glasilo Republiškega sveta ZSu ia Slovenijo izdaja CZ P L1ud ska pravica, v Ljubljani Lisi ie ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odeovorni urednik VINKO FRINKAUS Naslov uredništva tn uprave Ljubljana Kopita neva ul 2 Poštni predal 313-VI • telefon uredništva 33-722 in 36-672 • prave 33-722 In .37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna številka stane 21) din - Naročnina te- četrtletna '>50 polletna 500 m letna r000 din - Rokopi sov ne vračamo - Poštnina pla Aana v gotovini - Ti^k in kil '*»ii CZ P »Ljudska oravica-Ljubljana INTENZIVNOST DELA (Nadaljevanje s 1. strani) kem primeru pa je sleherni producent prisiljen na neko minimalno intenzivnost dela, da bi lahko s prodajno ceno kril stroške enostavne reprodukcije. Intenzivnost dela ni potemtakem količina, ki bi si jo lahko izmišljali, temveč se formira ne-lodvisno od naših želja na blagovnem trgu. Ker je ta količina za nas že dana, si moramo prizadevati, da jo v primerjavi z inozemsko industrijo dosežemo, sicer zapademo neizbežnim gospodarskim posledicam — če predpostavimo enake druge pogoje. Ker so v našem družbenem sistemu socialistični producenti lastniki produkcijskih sredstev, odpade očitek izkoriščanja dela, saj gre, če zanemarimo nekatere manj stimulativne instrumente delitve, korist od povečane intenzivnosti dela ljudem 'samim. Rečemo celo lahko, in v primeru našega podjetja to drži, da je ustrezna — in ne majhna — intenzivnost dela že danes pogoj obstoja in nadaljnjega razvoja marsikaterega podjetja. Pritisk na zniževanje prodajnih cen in v zvezi z njimi lastne cene je namreč že na domačem trgu tolikšen, da se ustrezni intenziv- nosti dela ni več mogoče izogibati. V zvezi z intenzivnostjo dela se pri nas pojavljajo nekatere »teorije«, ki pravijo, da se na porabi dela ne izplača varčevati, ker je pri nas tako še poceni in ker pomeni v skupnih stroških komaj kakih 10 %. Tako površno modrovanje se je tako zakoreninilo v naših vrstah, da še nisem slišal poštenega ugovora nanj. Bolj kot zniževanje lastne cene izdelkov z zniževanjem stroškpv za delo, ki ga dosežemo s povečano intenzivnostjo dela na enoto izdelka, je skoraj na splošno važno zniževanje stroškov za nove investicije ob povečanem obsegu proizvodnje. Ker je to vprašanje prav v našem gospodarstvu izcedno pereče (preobsežno investiranje nam-, reč in v zvezi s-tem izredno visoki stroški zaradi prevelikih kapacitet), je ..taka »teorija« o nizki ceni dela izredno škodljiva. V našem podjetju smo npr. v štirih letih povečali obseg proizvodnje za 100 %, od tega velik del na račun večje intenzivnosti dela, ker je pač taka^ tehnologija, ne da bi nam bilo zato treba investirati večja sredstva. Po čistem računu bi mo- rali pri polnem izkoriščanju kapacitet investirati najmanj 500 milijonov dinarjev za 100% povečanje obsega proizvodnje. Kje dobiti ta sredstva in od kod jih vračati pri sedanjih cenah, bi bilo osnovno vprašanje takega gospodarskega računa. V zvezi z vsem doslej povedanim bi bilo prav, če bi si tudi družbeno politične sile prizadevale ob vprašanju intenzivnosti dela najprej ugotoviti, bodisi na splošno ali pa v primeru posamezne gospodarske organizacije, kolikšna je dosežena intenzivnost dela, ne pa že kar začenjati z ugotovitvijo, da nam pri nadaljnjem razvoju našega gospodarstva ne gre za povečanje delovnih naporov, temveč za tehnični razvoj. Najprej morama vsi skupaj doseči objektivno družbeno, formirano intenzivnost dela, šele potem lahko govorimo, da delovnih naporov ne bomo več povečevali. Ker pa se mi zdi, da pretežna večina gospodarskih organizacij take intenzivnosti dela še ni dosegla, je tolikanj pomembneje poudarjati najprej to vprašanje. (Nadaljevanje prihodnjič) ZVONIMIR TANKO Tovarna ROG, Ljubljana IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN jmimiiiiiiiiiiirainifflmniniifflniiniiiniinHiiiiiiiimniiininnraniiinnniiininimifflnmiiiiiuniiniiiinininnniniiinnimnmffliraiiiminHiininmiifflnmninnniTnTnniniiiminii Na dnevnem redu: statuti • KAMNIK: Doslej so pripravljene šele - teze za statut V večini delovnih kolektivov v kamniški občini imajo doslej pripravljene v glavnem le — teze za statute. Na občinskem sindikalnem svetu menijo, da bo izdelava statutov sedaj po zaključenih volitvah poglavitna akcija sindikatov v kamniških kolektivih. Hkrati ob tem pa menijo, da bo potrebno preiti od dosedanjega zelo načelnega obravnavanja k bolj konkretnemu in poglobljenemu delu ter razpravi. F. S. • PTUJ: še vedno odlašanje Pred dnevi je bila v Ptuju ustanovna skupščina strokovnih odborov sindikata rudarstva in metalurgije pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj. V razpravo so bile izrečene kritične pripombe glede izdelave osnutkov statutov gospodarskih organizacij. V več kot polovici gospodarskih organizacij ptujske občine še sploh niso pričeli z delom niti še niso izvolili ustreznih komisij. Razen 9 članskega odbora so udeleženci izvolili tudi 5-člansko komisijo za pomoč pri izdelavi statutov. M. F. • STEKLARNA HRASTNIK: MLADINA IZMENJUJE IZKUŠNJE IN PREDLAGA Mladina izmenjuje izkušnje in predlaga Tovarniški komite mladinske organizacije v Steklarni Hrastnik je med prvimi na področju hrastniške občine pričel seznanjati svoje članstvo z vsebino osnutka statuta delovne organizacije. Hkrati ob tem pa mladinska organizacija izmenjuje izkušnje o statutu in posameznih rešitvah v njem s člani aktivov mladine v Tovarni kemičnih izdelkov in hrastniških obratov rudnika Trbovlje-Hrastnik. Mladina v hrastniški steklarni obravnava predvsem troje vprašanj v osnutku statuta, in sicer: člene, ki govore o planiranju kadrov oziroma izobraževanju, člene, ki govore o delovnih razmerjih in o disciplini. Po zaključeni obravnavi statuta bo mladinska organi-tj zacija predlagala dopolnitve in sploh izrekla svoje mnenje 1 o posameznih poglavjih in členih osnutka statuta. -k s # GORNJA RADGONA: Osnutek že dopolnjujejo § Komisija za pomoč pri izdelavi statutov delovnih or- E S ganizacij, osnovana pri Občinskem sindikalnem svetu v j 1 Gornji Radgoni, je pred dnevi ugotavljala, kako poteka E H to delo. Udeleženci razprave so ugotovili, da so doslej 1 E sestavili osnutke šele v štirih delovnih organizacijah. Naj- jf E dlje so s pripravami v zdravilišču Radenci. Tu so o 1 s osnutku statuta razpravljali člani delovnega kolektiva, g 1 komisija za izdelavo statuta pa pri dopolnjevanju osnutka m 1 že upošteva njihove predloge, mnenja in pripombe. Dobro potekajo priprave za izdelavo osnutkov tudi v jj S ELRADU, Avtoremontu, Gradbenem podjetju in MODI. gj 1 O osnutku pa bodo v teh dneh razpravljali kolektivi Kme- g §§ tijskega kombinata Gornja Radgona, Zdravstvenega doma jj gg in Opekarne. jj Občinski sindikalni svet je sklenil, da bo v septembru g jj priredil seminar, na katerem naj bi udeleženci izmenjali jj jj mnenja o posameznih vprašanjih, ki naj bi jih obravna- jj jj vali v statutih delovnih organizacij. -r | • KAMNIK: r. g Petnajst ali osem svetov? Priprave na dokončno oblikovanje občinskega statuta, jj jj še bolj pa priprave na imenovanje novih svetov občinske g 1 skupščine, so vzbudile precej razprav o tem, koliko in g 1 kakšne svete naj bi imeli pri občinski skupščini. Občinska skupščina v Kamniku je imela doslej pet- jj g najst svetov. Ti organi so se bolj ali manj uveljavili na g jj svojem področju dela. Nekateri tudi kadrovsko niso bili g g najbolje izbrani. Uveljavili so se zlasti tisti sveti, ki jim g jj je občinski ljudski odbor dal v reševanje konkretne na- jj jj loge. Zlasti velja to za svet za šolstvo, svet za zdravstvo, jj g ' svet za družbeni plan in finance itd., medtem ko so ne- g jj kateri sveti, na primer svet za telesno vzgojo, obstajali g jj le zgolj formalno. jj Ob teh ugotovitvah se je porodil predlog, naj bi se več g 1 svetov združilo v en svet. Na primer: združili naj bi svet g jj za šolstvo, za prosveto in kulturo in svet za telesno kul- g jj turo in svet za telesno vzgojo, dalje svet za zdravstvo s j E svetom za socialno varstvo itd. Osnutek novega občinskega g g statuta predvideva samo osem svetov pri občinski skup- g jj ščini, In kot kažejo priprave za imenovanje teh organov, g g jih bo res osem! g Postavlja se vprašanje, ali je bil ta predlog dovolj jj jg proučen, ali res kaže zaradi nedelavnosti nekaterih dose- g E dan jih svetov te pomembne družbene organe tako skrčiti? g jj Ali pa bi bilo bolje podrobneje proučiti njihove pristoj- jj g nosti in naloge posameznega s,veta ter se domeniti o po- g jg moči, ki bi jo občinska skupščina morala nuditi tem or- 1 g ganom pri njihovem delu? F. S. iPilllllll!lllllllllllllllllll!lllll!l!lllll!llll]l!II!!il!!l!'IIIIIIIIIllllllllll!l!!llll!lllllllll!ll!lilll!!lll!l!lll!!!lllllll!ll!llllllllllll!!lllllilllllll!llllllllllilll!lllll!llllllllll!illl!!III!IIIIIIIIMIIIIIIIIIM , a? y Vsakdanji prizor v počitniških dneh v naših pristaniščih • ZIDANI MOST: Več kot polovica se jih vozi na delo Železniška postaja Zidani most je najožje železniško vozlišče v naši državi. Železničarji te postaje delajo v izredno težkih pogojih. Pomislimo, da ima osebna postaja samo 3 tire, tovorna pa s kurilnico 6 tirov in na njih je dnevno okoli 120 vlakov vseh vrst. Koliko pa je premikov. Največjo skrb za reden promet ima kurilnica, ki je podružnica sekcije za vleko. Ljubljana. Kurilnica Zidani most ima še svoje delovne enote v Trbovljah, Brežicah in Sevnici. Nova kurilnica ima vse moderne naprave, kakor centralno kurjavo, kar omogoča lažje delo tudi v delavnicah. V delavnicah je 45 kvalificiranih delavcev, mehanikov in kotlarjev ter kovačev in strojnih ključavničarjev. Ti popravljajo lokomotive, opravljajo trimesečne preglede lokomotiv. Vse delovno osebje šteje 280 uslužbencev, med njimi je kar 118 strojevodij in kurjačev. Ti imajo v oskrbi 26 lokomotiv za daljše vožnje javnega prometa in 6 premikalk. , Delo otežkoča dejstvo, da ni na razpolago dovolj stanovanj in se uslužbenci — 60 % — vozijo v službo iz Litije, Celja in Brežic ter od drugod. To vprašanje je vedno znova postavljeno pred odločujoče osebe, toda ni videti, da bi ga v kratkem rešili. Koliko delovne moči potrošijo uslužbenci z vsakodnevnimi prevozi, pa še s hojo v gorska naselja! Zato bo potrebno čimprej pričeti z gradnjo stanovanj. KO • LOKA PRI ZIDANEM MOSTU: Ali je to prav? Čuvaj odjavnih vlakov v Loki pri Zidanem mostu, tovariš Julijan Ernesti, je imel vsa leta doslej poleg čuvajnice, kjer stanuje, v zakupu dve parceli. Zemljo je obdeloval, gojil nova drevesa do letošnje pomladi, Sedaj pa je brez zemlje. Letošnjo pomlad je, kot pravi, nadzornik proge zemljo, ki jo je on prej obdeloval, razdelil sekcij skim progovnim delavcem. Če bi ti zemljo obdelovali sami, bi bilo še kar razumljivo. Toda ne obdelujejo je, temveč jo dajejo v podnajem kmetom iz Rašice in Loke. Vprašujem se, ali je to prav, in predvsem, ali je prav, da to stori nekdo na lastno pest. KO • KARTONAŽNA TOVARNA V LJUBLJANI: Posebna delavnica in stalni inštruktor za vajence Kartonažna tovarna v Ljubljani skrbi za podmladek. Devetindvajset vajencev ima na industrijski kovinarski šoli in seveda zanje plačuje šolnino in jim daje nagrade, čeprav prihajajo samo ob počitnicah prakticirat v tovarno. Osemintrideset jih je poslala v grafično šolo šolskega centra za tisk in papir. Ti pa se praktično vseskozi usposabljajo v tovarni. Že dalj časa v kolektivu ugotavljajo, da se 'mojstri zaradi številnih drugih obveznosti ne morejo sistematično ukvarjati s praktično vzgojo vajencev in da praksa ni najbolje usklajena s teoretičnim poukom. Problem bo jeseni rešen. Vajenci dobijo lastno večjo delavnico in zraven še predavalnico ter posebnega inštruktorja za praktično delo. Da je izobraževalni center v tem podjetju dobro zasnovan, se pozna tudi v strokovnem izpopolnjevanju ostalih članov kolektiva. Ključavničarji so si v tečaju centra izpopolnili znanje o papirju in tekstilnih cevkah, izsekovalci in stavci so po isti poti povečali svojo strokovnost, pa še vozniki, viličarji, poan-terke ... . Zlasti uspešno je bilo izobraževanje organov delavskega upravljanja. Razgovorov o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov, pa o proizvodnih stroških in delitvi dohodka ter pravicah in dolžnostih samoupravljavcev so se že prvič razen povabljenih 40 do 50 članov ude- ležili še mnogi drugi. Zbralo se je dvakrat več ljudi, kakor so pričakovali organizatorji seminarja. Seveda so za naslednji razgovor tudi tem »nepovabljenim« poslali vabila. Kako jih je seminar zanimal, lahko presodite po tem, da so prihajali v izobraževalni center spraševat, zakaj jih niso povabili, če jim je slučajno pozabila administratorka poslati obvestila. Referat za izobraževanje je šele lani začel preraščati v center, vendar ta že opravičuje svoj obstoj in uspešno izpolnjuje pričakovanja in želje delovnega kolektiva. K • BELSAD, ČRNOMELJ: Znašli so se v težavah Delovni kolektiv prehranske industrije BELSAD v Črnomlju si prizadeva čim bolje uresničevati svoj proizvodni program. Toda ob tem se jim marsikdaj kaj zatakne. Trenutno ovirajo njihovo proizvodnjo nedokončana dela pri uvoženih LUWA napravah za proizvodnjo sadnih koncentratov. Manjkajo jim naprave in tudi investicijska sredstva v znesku nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Kolektiv upa, da se bo vendarle nekdo znašel, ki jim bo pomagal, kajti v nasprotnem primeru bodo dosedanje investicije — ostale neizkoriščene, za njih pa bo potrebno plačevati anuitete. V. D. • RUDNIK TRBOVLJE- HRASTNIK: Za četrtino manjša poraba lesa V rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik so pričeli med prvimi pri nas pred devetimi leti uporabljati na odkopih kovinske stojke. V prvem letu so uporabljali pri jamskih delih sprva 200, potlej pa 1200 stojk. Sedaj jih uporabljajo že nad 5000. Z uporabo jeklenih stojk so zmanjšali potrošnjo jamskega lesa za četrtino na tisoč ton odkopanega premoga. Razen tega, da zagotavljajo jeklene stojke večjo varnost za rudarje, so z njihovo uporabo tudi precej prihranili pri materialnih stroških. 7 dni v sindikatih RIBNICA NA DOLENJSKEM. — V sindikalnih podružnicah delovnih kolektivov na področju ribniške občine v teh dneh razpravljajo o uvajanju 42-urnega tednika. Med članstvom vzbujajo te razprave precejšnje zanimanje. Hkrati ob zanimanju za drugačen, torej skrajšan delovni čas, pa marsikje ugotavljajo, da ne bo mogoče -preiti na krajši delovni teden tako hitro, kot si nekateri obetajo. Po mnenju predstavnikov sindikalnih podružnic delavcev iz podjetij v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in drugod bo namreč potrebno poprej razčleniti, kako so izkoriščene obstoječe zmogljivosti, kakšne so notranje rezerve, kakšna je organizacija dela in kakšna naj bi bila. Kako je s kadri, z notranjo delitvijo dohodkov itd., in se šele na osnovi tako obsežnih vsestranskih analiz odločiti za takšen ukrep. Sindikalni odborniki prav tako menijo, da ob tem ne bi smeli prezreti rekreacije in oddiha zaposlenih, dalje da je potrebno ob tem razmišljati o ustanavljanju raznih servisov za razbremenitev zaposlenih žena in snovanju drugih obratov, pri čemer naj bi sodelovale tudi krajevne skupnosti. —V. JESENICE. — Na pod-* ročju občinskega sindikalnega sveta Jesenice so bili pred dnevi ustanovni zbori posameznih strokovnih odborov sindikatov. Tako je bil izvoljen občinski odbor sindikata storitvenih dejavnosti in sindikata družbenih dejavnosti. Udeleženci so na ustanovnih konferencah predvsem razpravljali o dosedanjih pomanjkljivostih in bodočih nalogah. Iz razprave je bilo mogoče razbrati, naj bi v bodoče posvetili na tem področju še več pozornosti turizmu, razvoju trgovine, gostinstva obrti in ostalih dejavnosti, ob vsem tem pa naj ne hi prezrli skrbi za rekreacijo zaposlenih. Udeleženci so tudi razpravljali, kako je uveljavljeno v posameznih delovnih organizacijah načelo delitve dohodka po delu. Ugotovili so, da marsikje osebni dohodki zaostajajo za rastjo produktivnosti, oziroma da v posameznih delovnih organizacijah še niso uveljavili potrebnih objektivnih meril za delitev po delu. Na obeh ustanovnih konferencah so udeleženci tudi razpravljali, kako poteka izdelovanje osnutkov statutov delovnih organizacij-Menili so, da Je sestava statutov najboljša priložnost za razprave o samoupravljanju načel delitve po delu, decentralizaciji samoupravljanja in podobno. Izrečeno je bilo mnenje, naj v delovnih organizacijah ne odlašajo z izdelavo osnutkov statutov, kajti čas je zelo kratko odmerjen. ............Hlinili.........................imillllllllllllllllllllllllll...........................................Illllllllllllllllllllllllllllli.lili.IH.Illllllllllllllllllllllllllllllllllll.Hilli.II..........................................IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.. OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE O GOSPODARJENJU • OCENE_ • KAMNIK: Kupci prepočasi poravnavajo svoje obveznosti V petih letošnjih mesecih so kolektivi v občini Kamnik izpolnili letni plan celotnega dohodka s 45,2%. Na mesec so torej delovni kolektivi izpolnili 9 »/o letnega plana. Ta podatek kaže, da bo polletni plan izpolnjen in morda celo presežen. Konec maja so dosegli in presegli polletni proizvodni načrt x po vrednosti v Tovarni kovanega orodja, v Titanu, V Modeli tu in v Rudniku kaolina. V manjšem zaostanku pri izpolnjevanju plana družbenega bruto proizvoda sta podjetje Kamnik in živilska industrija, ki je svoje obveznosti planirala na obseg proizvodnje v novem obratu. Ta pa bo k povečanju proizvodnje prispeval šele v drugi polovici leta. Zelo razveseljiva je ugotovitev, da se je vrednost fakturi«-rane realizacije v petih mesecih povečala za 31,9 ®/o v primerjavi z istim obdobjem lani, medtem ko plan predvideva povečanje za 9,8 %. Manj razveseljiva je ugotovitev (o tem so veliko razpravljali tudi na zadnji seji občinske skupščine), da kupci ne poravnavajo sproti svojih obveznosti. Medtem ko je bilo v prvem četrtletju neplačane le 8,3 % zaračunane proizvodnje, so kupci v petih mesecih (konec maja) dolgovali 20,9 % vrednosti že prevzetega blaga. To pa ni majhna vrednost, saj pomeni ta odstotek skoraj poldrugo milijardo dinarjev. Zaradi tega so na občinski skupščini priporočili delovnim kolektivom, naj se močneje zavzamejo za izterjavo dolgov, ker bodo sicer nekateri prišli, če ne prej, pa konec leta, v precejšnje težave. Bistveno se je, z razliko od prvega četrtletja, spremenilo stanje na področju izvoza v kamniški občini. K temu so pripomogla prizadevanja tudi nekaterih manjših kolektivov. Tako so na primer v tovarni usnja v petih mesecih presegli svoje obveznosti za več kot 14 milijonov deviznih dinarjev, podobno v Tovarni kovanega orodja itd. Kaže, da bodo morali v drugem polletju krepko poprijeti zlasti v Svilanitu, kjer so v petih mesecih zaostali za 14 milijonov dinarjev za predvidenimi izvoznimi nalogami. Tudi gibanje osebnih dohodkov zaposlenih v kamniški občini je ugodno, čeprav mesečno povprečje še vedno zaostaja za 2,5 odstotka za predvidenim povprečjem, ki naj bi bilo letos 32.500 dinarjev na zaposlenega. Precejšen premik je napravljen zlasti v skupinah z nižjimi osebnimi dohodki. Zelo se je zmanjšalo število zaposlenih, ki so imeli doslej osebne dohodke od 15 do 20 tisoč dinarjev. Letos prejema od 30 do 40 tisoč dinarjev mesečnih dohorkov kar 44 odstotkov več kot lani v istem času. Po mnenju občinske skupščine si bodo morali nekateri kolektivi še bolj prizadevati, da bodo vskladili osebne prejemke zaposlenih s proizvodnimi in gospodarskimi uspehi. Kaže, da v nekaterih kolektivih prav ta nevsklajenost močno vpliva na fluktuacijo delavcev in ta — na produktivnost. , F. S. • ŠKOFJA LOKA: Zaostanek nekaterih se pozna Industrija, ki je v letu 1962 dosegla nekaj nad 9 milijard dinarjev plačane realizacije, je za leto 1963 planirala 35-odstotno povečanje, s čimer naj bi z 2,5 milijarde ustvarila v letošnjem letu že 55 odstotkov celotnega bruto produkta v občini. Tako visok odstotek povišanja se je dozdeval marsikomu nerealen, zlasti še, ker prva dva meseca v letu nista izkazala zadovoljivih rezultatov. Vendar pa se je stanje že v marcu pričelo popravljati tako, da je konec junija znašala dosežena plačana realizacija že 50,8 % letno planirane. Vse panoge pa k temu rezultatu niso prispevale svojega deleža. Tako je tekstilna industrija izpolnila plan s 55,3 %, pri čemer prednjači Gorenjska predilnica z 58,9 % izpolnitve plana, elektroindustrija je izpolnila plan s 47,2 %, lesna industrija pa le s 45,9 %. Od posameznih podjetij dosega v proizvodnji, realizaciji in izvozu najboljše rezultate Gorenjska predilnica. Tako je kljub temu, da oskrba s surovinami ni najboljša (zlasti glede sintetičnih vlaken, ki jih dobavlja Viskoza 'Ložnica), uspela doseči letni plan proizvodnje s 55 %, plan realizacije z 58,9%, plan izvoza pa z 58 %. Zadovolji^® rezultate so dosegla tudi P° jetja »Odeja«, LTH, HLIP p*s. njica, lesna industrija ca« ter »Marmor« Hotavlje. N koliko slabši so rezultati v Is®" Železniki, celo pod lanskole mi dosežki pa j d tovarna » šir«. Čeprav so posamezna P0 ki bi jih lahko nepretrgoma oprav-lali, če bi imeli dovolj ljudi. »Izposodi-le bi se jih torej morali pri drugih elektrarnah pa tudi drugpd: na primer v fetalni, Elektromontaži, Jugoturbini... »etudi bi to uredili, pa težav še ni ko-bec. Ljudje bi morali delati v nadurah, J1 kar so potrebna posebna dovoljenja. «a2en tega bi, glede na druga podjetja občini, preveč zaslužili... Delovne ;rSanizacije elektrogospodarstva nam- imajo že zdaj (predvsem zavoljo se-tava zaposlenih, ki so zvečine .visokokvalificirani delavci) visoko povprečje sebnih dohodkov. Če bi delali v nad-Lrah, bi pri osebnih dohodkih torej še odskočili. Od tod do političnih pro-(ernov v občini ni več daleč ... j' »To, kar sem povedal, pa še ni vse,« u Vključil inženir Berdajs. »Pojdite v ,«tero koli elektrarno, pa boste izvedeli, b se jim hitrejše opravljanje remont-lb del sploh ne izplača ...« problem, ki i sem Satii: je m ga m...« premišljujem:. Če je res vse tako, kot slišal, gre predvsem za dvoje. Or- azacije remontnih del ne , izboljšajo cioh"1’ ker bi sicer elektrarne z osebnimi (visokimi glede na občinska tj^/Trečja) ustvarjale nepotrebne poli-ne£e. Probleme. Razen tega pa verjetno kg3! ni prav v sistemu delitve dohod-s6 y Elektrogospodarstvu, če pravijo, da »kolektivom ne splača pohiteti z re-bti, torej bolje gospodariti, born' vPrašanji, ki so hkrati tudi -ki, sem se odpravil v Velenje in ha!Lanj. Prav Šoštanjska elektrarna je ena tistih, kjer so se remontna V 5® nePredvideno zavlekla; žal, ravno da ( U’ k° i® prišlo 'do trikratnega izpa-bcvV.,dvGh elektrarnah in na enem dalj-kratk-11^ ki je povzročil, da je pred e» r, tn pol Hrvatske in Slovenije za Sošta=b ostalo brez elektrike. Če bi v ka ®bju dotlej končali z remontom (za- šit, stiii ;®ga Pa se je zaradi zamude inozem-dobavitelja), bi bili obratovno j- Ul um uui, ipravljeni in bi lahko vskočili. , rod; ljena°da *0 mimogrede. Tovariša Rav-sekretarja občinskega komiteja o v- v Velenju, sem pobaral, kaj meni gosT°kih osebnih dohodkih v elektro-ČajQ0darstvu, ki menda že zdaj povzročen.. Politične probleme. Njegov odgo- »v toej Predvolilnem razdobju, pa tudi So vse družbeno politične organi- zacije v komuni vložile precej truda, da so ljudem pojasnile, da v elektrogospodarstvu veljajo drugačne ekonomske zakonitosti kot v drugih gospodarskih panogah in tudi predloge delovnih organizacij elektrogospodarstva, kako bi razmere uredili. Bolj kot za primerjavo osebnih dohodkov v elektrogospodarstvu in izven njega, za kar ni realnih skupnih imenovalcev, pa gre za razmerja v osebnih dohodkih za enaka oziroma zelo podobna delovna mesta, ki terjajo približno enako znanje in pomenijo tudi ustrezno enako odgovornost. Glede tega pa je na primer med TE Šoštanj, velenjskim rudnikom, tovarno »Gorenje« itd. nekaj kričečih neskladij, ki jih sedanje razmere v elektrogospodarstvu ne morejo upravičiti. Kolikor vem, kolektiv TE Šoštanj o tem že razpravlja in pripravlja spremembo meril delitve. K vsemu temu bi dodal samo še tole: če je potreben remont v elektrarni in bi ga bilo treba zavoljo zagotovljene preskrbe z energijo opraviti čim hitreje, torej tudi z nadurami, gotovo nihče v komuni iz tega ne bi delal političnih problemov.« Tovariš Adolf Ošlovnik, predsednik delavskega sveta v TE Šoštanj, pravi, da so že pred letom dni vpeljali 45-urni delovnik. Obenem so sklenili, da nadur — razen v resnično izjemnih primerih — ne bodo dovoljevali. Tako zdaj opravijo največ do 150 nadur mesečno, prej pa so jih tudi do 4000 in več, ob čemer je bil delovni dan še daljši. »Razumeli boste, da bi zelo težko zahtevali dovoljenje za nadure, če pa delamo le 45 ur tedensko. Zato pa si pomagamo drugače. Kadar pride izredno delo in so potrebne nadure, naši ljudje delajo dan in noč. Ko pa je delo končano, dobijo namesto nadur kakšen dan dopusta. To je sicer v nasprotju s predpisi, ampak...« »Čaka, kdaj ga bodo zaprli!« Ostane torej še drugo vprašanje: kako je s stimulacijo za delovne organizacije elektrogospodarstva? ' »Je sploh ni in zato žongliramo!« mi je odgovoril inženir Arno Svetlin, tehnični vodja elektrarne Šoštanj. »Kar poglejte: vsako pospeševanje remontnih del (o tem navzlic vsemu precej razmišljamo) pomeni za nas dodatne stroške: nadure, drage zunanje sodelavce itd. Delitev dohodka v elektrogospodarstvu nas ne spodbuja k pospeševanju dela. Zal je tako, da se termoelektrarnam, še bolj hidrocentralam dosti bolj izplača, če remontna dela planiramo na čim-daljše obdobje (»kolikor se pač dd!«) in če jih opravljamo sami. Vzrok je preprost: v elektrogospodarstvu še vedno veljajo sloviti normativi, zoper katere se borimo že deset let. Namesto da bi bil sistem delitve dohodka tak, da bi v času, ko se najbolj trudimo, ko ljudje garajo noč in dan, lahko ustvarjali tudi več sredstev, plačujemo penale. Normativi namreč točno predpisujejo porabo toplotne energije pri ustrezni obtež- bi (proizvodnji). Ob remontu, čeprav stojimo le delno, se normalni normativi porabe premoga itd. seveda spremenijo — mi pa vseeno plačujemo penale. Proizvodnja se ob remontu zmanjša ali pa je sploh ni; naš dohodek pa se oblikuje od količine proizvedene^ energije. Ustvarjati si torej moranib rezervo pri osebnih dohodkih.’ Pri tem pa' žongliramo, delamo finančne prekrške, ampak .... Po delitvi dohodka, ki velja v gospodarstvu, imamo proizvajalci električne energije normirand vse: 'splošne poslovne in proizvodne stroške in tudi število zaposlenih. Pa tudi glede vsega drugega (veliko vzdrževanje in remont) velja normativ: nam pripada 1,1% vrednosti osnovni sredstev. Ždaj pa se poskusite vživeti v našo kožo. Glede na naša interna merila delitve izplačujemo delavcem osebne dohodke, ki ji hna primer izraža indeks 100. Le 40% od tega nam pripada na osnovi normativov za priznane proizvodne stroške. Okoli 10 % dobimo- za tako imenovano obratovno pripravljenost. Ostalo pa regresiramo iz sredstev za investicijsko vzdrževanje... Če sami, brez večje zunanje pomoči, opravimo remontna dela, imamo nižje stroške. Koliko sredstev nam pripada za investicijsko vzdrževanje, odreja normativ. Če porabimo manj, je tisto naše vse dotlej, dokler normativov v jugoslovanskem merilu ne popravijo, da smo prikrajšani. Za naše podjetje pa je že tako znano, da smo najbolj ekonomična termoelektrarna v.državi. Zato pa imajo nekatere enako velike in tehnično skoraj enako opremljene elektrarne, na primer TE Kolubara, dovoljen do 10% višji normativ porabe premoga kpt pri nas, ker — če bi njihovo poslovanje preračunali po merilih, ki veljajo za nas — ne bi-ustvarjale zadostnih sredstev. Povedal pa bi samo še tole: na nekem posvetovanju, na katerem šmo 'se zbrali predstavniki elektrogospodarstva iz vse države in še mnogi drugi, je računovodja »Dfavskih elektrarn« javno vprašal, kdaj ga bodo zaprli, ker iz sredstev za investicijsko vzdrževanje »regresira« sredstva za osebne dohodke ih tako dela finančne prekrške. Odgovora ni dobil. S to »kislo« anekdoto sem hotel povedati, da so naši problemi še predobro znani, ampak" tudi zamotani tako, da ni jasno, kje naj bi se jih lotili, čeprav jih bo treba razvozlati čimprej,« je zaključil inženir Svetlin. Še zmeraj štrena Vse to, kar sem doslej zvedel, pa vendarle še vedno pomeni enkratno ali pa tudi že potencirano posledico osnovne slabosti našega elektrogospodarstva: politike enotnih cen in neekonomskih odnosov znotraj elektrogospodarstva. Gre torej zato, kar že več let zaman predlagajo strokovnjaki Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, da bi v elektrogospodarstvo vpeljali enake zakonitosti kot v druge gospodarske panoge, torej pogodbene odnose in ekonomske cene. Takrat bi se elektrogospodarska, podjetja bolj trudila za_ povečan odjem energije (s spodbudnejšo politiko tarif), za čimvečjo obratovno pripravljenost, nagle remonte, solidno vzdrževanje prenosnih naprav, za čim-nižje redukcije itd. Za vse to in še drugo se kolektivi elektrogospodarstva sicer tudi zdaj trudijo. Toda poslej, ko. bi prevzeli tudi večjo odgovornost za nemoteno pfeškrbb' z ' eTektriSflo 'energijo (in odjemalcem plačali tudi pogodbeno kazen, če bi po njihovi krivdi prišlo do izpada energije), bo nedvomno odpadla dostikrat izražena mentaliteta: kaj pa nam pomeni, če proizvedemo in prodamo na leto kak milijon več ali manj energije. En milijon kWh sicer pomeni toliko energije, da z njo elektropL.vž v Štorah štiri dni obratuje, toda v slovenskem elektrogospodarstvu pomeni to le 0,3% celoletne proizvodnje. Zakaj bi', se za takšno malenkost trudili...? . Toda industriji in drugim gospodarskim panogam ni vseeno, če zavoljo »objektivnih« Vzrokov — elektrogospodarstvo je klasičen primer, kako je prav vse »objektivno« — nastopi bojazen fki se včasih tudi uresniči), da' ne bo dovolj električne energije. Vsak manjkajoči kilovat energije pomeni precej dinarjev izgubljenega narodnega dohodka; iz katerega so bila i:o?v vložena tudi sredstva za izgraditev naše energetske osnove. To pa pomeni, da težko pričakovani novi zakon o elektrogospodarstvu sani po sebi ne bo ure Žil sod.ihjč^zmode In nespodbudnosti pri delitvi "dohodka v elektrogospodarstvu, če Uidžlžolektivi te gospodarske dejavnosti ne bodo imeli drugačnih odnosov do' svojih odjemalcev. Ne gre torej samo za besede kuj naj bi se spremenilo«, poč pa tudi za trdno voljo in namen. >ka; se mora spremeniti«. M. GOVEKAR RAZVITO ŠE BOLJ RAZVITI Samo intenzivne oblike strokovnega izobraževanja pod odkriljem delavskih univerz so preteklo sezono zajele 14.300 slušateljev t. p im i| § Pl m - Z enim delom svojega vzgojno izobraževalnega programa posegajo delavske in ljudske univerze tudi na področje strokovnega izobraževanja. Že Resolucija Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju izpred dobrih dveh let, prav tako tudi temeljni zakon o financiranju izobraževanja, pa sta povsem konkretno opredelila vlogo ■ delavskih univerz v sistemu strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Le-to pa je pravzaprav treba takole označiti: zapolniti vrzel, ki nastaja med rednimi šolskimi oblikami strokovnega izobraževanja in strokovnim izpopolnjevanjem in uposabljanjem na delovnih mestih. S tem pa so delavske in ljudske univerze vsaj na področju strokovnega izobraževanja dobile svoj globlji reson d’etre, če lahko tako rečemo. Vendar pa je tako začrtana programska usmerjenost naložila tovrstnim institucijam vrsto zahtevnih in družbeno izredno odgovornih nalog. To je namreč po eni strani pomenilo uveljaviti predvsem večjo kvaliteto v strokovnem izobraževanju, prehod od občasnih oblik izobraževanja- v kontinuiran vzgojno izobraževalni proces, specifičnost v programski usmerjenost, ki je odvisna predvsem od posebnosti družbeno-ekonomskega razvoja neposrednega zaledja delavskih univerz, po drugi strani pa temeljito in načrtno zasledovanje potreb po izobraževanju in prožno programsko politiko. S tega aspekta — čeprav je morda obdobje še vedno nekoliko prekratko — pa je treba tudi ocenjevati njihovo dosedanjo dejavnost na področju strokovnega izobraževanja. Rezultati pravkar minule izobraževalne sezone ne pričajo samo o tem, da je večina delavskih in ljudskih univerz doumela to svoje poslanstvo v sistemu strokovnega izobraževanja, temveč (ja so v dobršni meri — kdaj v večji in kdaj v manjši meri je pač odvisno od povsem specifičnih pogojev, v katerih delujejo posamezne ustanove — svojo nalogo tudi uspešno opravile. Čeprav težave — te so navsezadnje že stare, od kadrov do prostorov, učnih pripomočkov, tako da ne kaže o njih znova izgubljati besed — pa je za minulo sezono značilen predvsem porast kvalitete učnovzgojnega procesa, ki ga posredujejo delavske univerze na področju strokovnega izobraževanja. To v bistvu dokaj zgovorno potrjujeta dva podatka: v primerjavi s prejšnjo sezono so porasle za skoraj četrtino intenzivne oblike izobraževanja, v katerih se je izobraževalo več kot 14.300 slušateljev. Značilno je tudi to, da so delavske in ljudske univerze v pravkar minuli izobraževalni sezoni dobro tretjino vseh izobraževalnih oblik posvetile strokovnemu izobraževanju in izpopolnjevanju na delovnih mestih. In za marsikatero tovrstno ustanovo že velja, da se je razvila v nekakšno občinsko izobraževalno središče, ki na osnovi analiziranih potreb po znanjih omogoča izobraževanje tako posameznim interesentom kot tudi delovnim organizacijam s svojimi uslu-gamj in strokovno pomočjo pomaga reševati njihove kadrovske probleme. Seveda pa s tem še ni rečeno, da ne bodo morale v prihodnje delavske in ljudske univerze že doslej razvito dejavnost še bolj razviti, da so na področju strokovnega izobraževanja s sedanjimi programi zadostile že vsem potrebam. Osnovna usmeritev bo nedvomno ostala tudi v prihodnje nespremenjena, v konkretnih programih pa bodo morale delavske univerze že v prihodnji sezoni še razširiti svojo dejavnost. V podrobnostih bodo sicer morale programe pripraviti delavske univerze same in njihovi upravni odbori, a kljub temu in ker pač počasi stopamo na prag nove sezone, vendarle kaze opozoriti na nekatere naloge, ki so . predvsem skupne vsem delavskim in 'ljudskim univerzam. 2e prejšnje sezone izpričujejo, da poklicno izobraževanje skozi redne šolske oblike in oddelke za odrasle postopoma prevzemajo šole same. V krajih, kjer tega ni, a so potrebe tudi po tovrstnem izobraževanju, bodo morale delavske univerze še naprej nastopati kot organizatorji. Sicer pa je naloga delavskih univerz, da organizirajo take oblike strokovnega izobraževanja, v katerih bodo pripravljale kandidate za študij na šolah, jim za časa' študija nudile potrebno instruktažo ali pomoč pri študiju v kateri drugi obliki. Doslej je bila ta pomoč v glavnem omejena le na pripravo kandidatov, ki so se nameravali vpisati na univerzo brez potrebne predizobrazbe. Tako pomoč pa bo v prihodnje treba razširiti na vsa. področja, od višjih in visokih šol do strokovnih in poklicnih šol. Predvsem naj bi se razširila na ves čas študija in naj bi ne ostala samo pri pripravah za vpis. Posebno skrbno pa bodo morale v prihodnje delavske univerze proučiti, v kolikšni meri lahko pomagajo mladini med šestnajstim in osemnajstim’ letom, ki zaradi preskromnih šolskih kapacitet ne more nadaljevati študija niti se zaposliti. Zlasti na podeželju in gospodarsko manj razvitih področjih bo ta naloga še posebno pomembna. Zato tudi predlog, da bi naj delavske univerze v šolah za življenje uvedle tudi del strokovnega izobraževanja, .bodisi kot program politehnične vzgoje .ali na kmetijskih področjih kot programom iz kmetijstva. S tem bi tej mladini ne le olajšali kasnejši prehod v redne šolske oblike izobraževanja ali v zaposlitev, temveč si sploh zagotovili vzgojo in družben vpliv nanjo v času, ko tega najbolj potrebuje. Povsem brez izkušenj pa so delavske univerze pri razvijanju tistih izobraževalnih oblik, ki bi omogočale kontinuirano in stopnjevano izpopolnjevanje v posameznih vedah oziroma veščinah. Na primer večstopenjski tečaji iz matematike, fizike, kemije... skratka za tista znanja, ki jih številni posamezniki potrebujejo na svojih delovnih mestih. Med najpomembnejšimi nalogami delavskih univerz v tej in vseh prihodnjih sezonah pa je nedvomno še večja usmeritev k gospodarskim organizacijam. Nekatere izkušnje pričajo, da je lahko pomoč delavskih univerz zelo uspešna bodisi pri programiranju, ugotavljanju potreb po znanjih, pri planiranju izobraževanja bodisi pri neposredni organizaciji vzgojno izobraževalne dejavnosti v izobraževalnih centrih. Še posebej velja to za manjša podjetja. Marsikje bodo morale nrav delavske univerze prevzeti zanje organizacijo strokovnega izobraževanja. Nalog na pragu nove sezone je tako veliko. Rezultati minulega obdobja pa vendarle dajejo dovolj realno osnovo za optimizem. Seveda s pristavkom, če bodo delavske univerze uspešno rešile tudi nekaj, lahko bi rekli internih nalog. O teh je bilo že veliko govora, zato ne kaže znova izgubljati besed. Morda le v toliko, da spomnimo nanje. Najprej: kontinuirano analiziranje potreb in smotrno načrtovanje izobraževanja, studiozna priprava programov. Potlej: preverjanje rezultatov izobraževanja že med samim vzgojno izobraževalnim procesom in zato tudi v praksi, na delovnih mestih. In slednjič: še bolj razviti vzgojo in izobraževanje lastnega predavateljskega kadra. S. B.y V nedeljo popoldne 11 Sili & Foto Milan Šparovec IZBIRATI POKLICE - NE ŠOLE Velik naval na strokovne šole in pičlo zanimanje za šole, ki izobražujejo za poklice'v celjskem okraju Za uvod. — Svet za šolstvo v celjskem okraju je letos že večkrat razpravljal o tem, kam z letošnjimi, abiturienti osemletk. Govorili smo o tem problemu zato, ker menimo, da bo letos tudi pri nas aktualno vprašanje: kako vso mladino usmeriti na različne šole druge stopnje, oziroma na delovna. mesta, kjer se bo. lahko priučevala? V 'okraj u imamo le nekaj strokovnih šol, ki bodo letos lahko sprejele le toliko in toliko (koliko?) novih dijakov. Ram pa z' ostalimi? Sicer pa, saj to ni le naš problem, to je obče slovenski, kolikor mi je znano. — Tako meni o tem vprašanju predsednik okrajnega Sveta za šolstvo, tovariš Bogataj. Koliko je to res obče slovenski problem, na to smo skušali najti odgovor že v eni naših prejšnjih številk, koliko pa je ta problem značilen za celjski okraj, tega pa z gotovostjo nihče ne more trditi, saj še pred tednoma niso imeli zbranih podatkov, koliko učencev je v letošnjem letu uspešno dokončalo osemletko, koliko jih zapušča .osemletko z nedokončano obveznostjo, kolikšne so letos zmogljivosti šol drugih stopenj, kakšne so potrebe po novih kadrih v industriji, v gostinstvu, sploh v storitveni dejavnosti, itd? Vsakršno tarnanje o tem, da ne morejo mladine vključiti v šole oziroma v uk, je skorajda odveč. Res je namreč nekaj drugega. Prišlo nam je že v navado, da pričnemo tarnati brž ko spoznamo, da so polne vse strokovne šole (ekonomska, učiteljišče, tehnična, admini- strativna ...) in gimnazija, pri tem pa se ne ozremo malo dlje, da bi videli, kakšno je stanje na primer na kmetijskih šolah, rudarski, v gradbenih ... Zdaj pa vprašanje: Če je značilen naval na strokovne šole, pa je morda v celjskem okraju enako tudi s šolami, ki izobražujejo za poklice? — Po analizi, ki smo jo napravili na Okrajni gospodarski zbornici, — pravi njen predstavnik Franc Mavec — je razvidno, da bi bilo mpgoče to »preobilje« mladine po končani osnovnošolski obveznosti omiliti (kolikor problem seveda sploh obstoja), če bi dosegli, da bi vse delovne organizacije sprejele v uk mladince, ali pa jih štipendirale na strokovnih šolah. Da je tu vrsta-takoimeno-vanih »skritih rezerv«, o tem pa se prepričamo, če pogledamo samo nekaj primerov: • Kmetijsko izobraževalni centri imajo pri nas poklicne šole za živinorejce in poljedelce, - odpirajo pa novo šolo za sadjarje. Kljub temu, da so na terenu ogromne potrebe, pa prihajamo do neskladja. V sedmih od osemnajstih kmetijskih organizacijah,v okraju, kolikor smo jih uspeli z anketo zajeti, bi samp v letošnjem letu moralo imeti na voljo 200 novih poklicnih delavcev, vendar pa imajo na šolah le 15 mladincev, štipendistov. Bržkone stanje tudi pri ostalih enajstih kmetijskih organizacijah ni dosti boljše. In še podatek: na osnovi 7-letnega plana bi samo omenjenih sedem anketiranih organizacij potrebovalo več kot 900 na novo usposobljenih poklicnih delavcev. > mmmamšmmMsmxmmssm E :>>:> •tv * OCBKB J KRITI KB I v.v-h-^ /mformacijbM DUHOVITA ZBADLJIVKA ITALIJANSKI FILM »STOJ, ZUPAN!« Med filmi, ki jih pravkar Ija kot prometnik na rimskih in mestni prometnik brez vsa-vrtijo v ljubljanskih kinema- ulicah. Pri tem s svojo priza- kršnih družbeno političnih am-tografih, je italijanska komič- devnostjo na eni in popustlji- bicij, ki se mora prilagoditi na zbadljivka »Stoj, župan« vostjo na drugi strani zabrede željam skorumpiranih in pe-spet prinesla nekaj izbranih, v najrazličnejše ■ nevšečnosti, tičnih oblastnikov, ker ne želi, duhovito prepletajočih se dia- sproži vrsto resnih konfliktov da ga povsem uničijo in mu logov, ob katerih se gledalec pri predstojnikih in v družini, onemogočijo mirno življenje lahko prisrčno nasmeje in Njegova ponesrečena dejanja preprostega meščana, hkrati začuti kritično ost na sprožijo vrsto družbeno poli- vgda w film osM M , račun sodobnega italijanskega ticnih sporov, ki razburkajo____.n hrerirm?™ družbenega dogajanja. Glavni celo predvolilno agitacijo in U^Tn\em žlvTs svoio smo- junak Otello je Preprost in po- Otello postane nehote najbolj -sčenoJjo in vitalno duhovito šten rimski meščan, brez po- popularna osebnost mesta . Alberto Sordi, ob njem klica in večjih ambicij. Njego- Vname se boj med monarhisti J vittorio de Sirn ve sposobnosti so se omejile in republikanci in Otello, ki je ■7amm je 0bemn mnlžl in razvile med vojno in še to zdaj strasten pristaš monarhi- . 91 igralcema izbral B~ samo do stopnje narednika, po stov že sanjari o časti župana “ ustrezno vsebino dog°a~-vojm pa je životaril v brez- mesta. Seveda se njegovi gra- . s tem v glavnem za- delju m posmehu svoje okoli- dovi v oblakih podrejo ob pr- " ce. Končno najde župan zapo- vih resnejših opozorilih na- f\ovl1 ' usPeh hotnega slitev tudi zanj in Otello se sprotnikov in Otello je spet aela- bolj ali manj spretno uveljav- samo majhen, preprost meščan I. B. ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene • Toliko kmetijstvo. No, pa ni z mladino tako samo v kmetijstvu, podobno je tudi z industrijo. Industrija je postavila na primer šolskemu centru v Štorah zahtevo po 220 kovinarjih. Vprašanje pa je, če jih bo toliko sploh uspela dobiti, ker je mladina v svojih željah osredotočena predvsem v strokovne šole. Prav. tako ni zanimanja za rudarstvo. Samo v Velenju bi letos sprejeli v šolo 200 novih kandidatov, pa jih gotovo ne bodo dobili dovolj, kljub temu, da sprejemajo tudi take, ki osnovne šole njso uspešno dokončali. • Prav tako kritično stanje je tudi v gostinstvu in turizmu. V celjskem okraju je nekaj nad 400 gostinskih obratov, mladina pa se lahko izuči za vse dejavnosti le v 22. Se večje neskladje je v tem, da niti tisti gostinski obrati, ki bi lahko sprejeli v uk učence, tega ne delajo pogosto, čeprav so potrebe ogromne. (Ker ni bilo moč dobiti kadra, je bila pred tedni zaprta edina kavarna v Celju.) • Podobno je stanje tudi v trgovini. Iz vsega tega sledi, da bi problem pravzaprav morali zastaviti drugače. Kaj ne gre po vsem tem celo za no_ manjkanje^ mladine, predvsem pa tiste, ki bi uspešno dokončala vseh osem u„,-redov? Možno je seveda tudi drugo. Namreč, da obravnavajo še naprej zase strokovne šole in gimnazijo in posebej poklicne šole. Tu se za razliko od prvih vodstva šol drugih večkrat vprašujejo: šolo zapreti, ali pa ...? Bo že res, da so v celjskem okraju te šole doslej obravnavali ločeno, kajti če tega ne bi bilo, potlej ne bi prihajalo do takih anomalij, kot sem jih že omenjal. Tako pa je samo lani ekonomska šola morala zavrniti za dva razreda kandidatov, še več tehnična šola, nekaj manj učiteljišče, gimnazija pa je imela kar osem paralelk... poklicne šole (kmetijska, rudarska, gradbena itd.) pa čakajo v negotovosti na prosilce in to kljub ugodnostim (učenci sprejemajo nagrade za svoje delo). Mladine manjka predvsem zato, mi pripovedujejo na upravah teh šol, ker jih zastarela miselnost odvrača od teh poklicev; sam pa bi pri tem še pridal: premalo storimo za to, da bi se mladina seznanila s tako-imenovanimi »nepopularnimi poklici«, odvrača pa jih tudi nestimulativnost teh strok, nizek družbeni standard (stanovanja!), nestimulativnost nagrajevanja itd. Vse to je tesno povezano med seboj in dokler ne bodo vsaj v grobem rešeni ti problemi, se tako stanje kot trenutno je — verjetno ne bo izboljšalo. Zato si postavimo vprašanje: Kakšna bo letošnja šolska orientacija v celjskem okraju? Analiza, ki jo je napravila ideološka komisija pri Občinskem odboru SZDL (o tem smo že pisali) ,kaže, da so v okraju še ogromne potrebe, tako po tistih, ki naj bi prišli iz srednje, višje in visoke strokovne šole, kot po onih, ki naj bi jih dale šole, ki izobražujejo za poklice. Tako pa je sedaj v industriji zaposlenih le nekaj nad 30 % takih, ki imajo za svoje delovno mesto odgovarjajočo izobrazbo, v trgovini je teh 38 °/», v kmetijstvu le 25% itd. * Samo primer: Pred leti so se pokazale velike potrebe po ekonomistih, ki bi imeli vsaj srednjo strokovno izobrazbo. Akcija je uspela. Danes prihajajo novi kadri iz redne šole, potlej iz večerne (kjer se izobražujejo predvsem tisti, ki delovna mesta že zasedajo, nimajo Pa zanje ustrezne izobrazbe), različne tečaje prirejajo delavske univerze na terenu, nekaj kadra da vsako leto tudi Dopisna ekonomska šola v Ljubija11^ Vse te šole dajejo nove kadre, pa vendar po besedah podpredsednice okraj« in poslanke v Zvezni kulturno prosvetni zbor, tovarišice Stiftarjeve, potreo še zdaleč niso zadovoljene. Letos je kom čalo šolanje na redni ekonomski soi_ četvero močnih zadnjih letnikov. Čeprav dijaki niso bili vsi štipendijsko vezani, pa so vsi brez težav dobili zaposh' tev.Na šolo pa vedno prihajajo prosn]^ iz delovnih organizacij, če ni morda kf' teri ostal brez zaposlitve, kajti pri nji bi ga takoj zaposlili. Potrebujejo ga- ker so potrebe, bodp letos ponovno šali najmanj štiri nove letnike. Tod’ ali bodo vsi tisti, ki ta kader potrebuj jo, s tem, da ga bodo štipendirali, že 1 začetku njihovega študija pokazali, k iko ga potrebujejo? Venomer bi m treba sodelovati z gospodarstvorn družbenimi službami in z njimi vski j e vati potrebe. rj Če je analiza, ki so jo napravili P občinskem odboru SZDL odkrila, kak^ ne so vsaj v grobem dejanske PotI'eva in trenutno stanje, pa je na primer ne druga anketa, ki ni bila tako pripravljena, pokazala, da bi v nasl njih petih letih potrebovali le nekaj ^ set novih ekonomistov. In takim P°%u nim analizam so tudi v celjskem okna večkrat nasedali. ' jjj Podobno, kot je stanje na ekonom-šoli, je tudi na tehnični, pa učitelj in administrativni. . ,ve. V poklicnih šolah pa je stanje bis .jj no drugačno. V rudarstvu ni moč o mladih ljudi, isto velja za gradbenk’ g Jpa, za kmetijstvo. Spomnimo se, 5 e, primerov, ki jih je tovariš -Mavec n del v začetku. r -0]e, , Mladina pa prihaja v mesta, v^no-prihaja iz agrarnih področij in se žično vpispje na ekonomsko nično (čeprav doma nimajo povsod, samo tja ne, kjer bi jin 0(j. potrebovali. Njihove želje so frru|t>e-Eno pa šo samo želje in drugo dr ne potrebe. Pri vsem tem bi Pre° na-poklicno usmerjanje lahko velllcm0ral' pravilo, seveda pa bi obenem n zaskrbeti, da bi se izboljšalo' koimenovanih nestimulativnih s to Koga zdaj zadolžiti, da bo 0r- uskladil? Samo ena institucija, e ganizacija, bo pri tem uspela Kaj ^gd napraviti. Treba bi bilo poveza j,)e-vsemi, ki' se danes srečujejo s 9jadihe: mom zaposlovanja in šolanja na t>i Seveda pa reševati tega problem .uje, smeli- brez tistega, ki kader P° (v kajti potem je problem res nei goSt° preteklosti pa smo vendarle to V delali). , ,„l0 olai' V celjskem okraju bo tako “ ravi-šano, ker je ideološka komisija la analizo, na kateri bi se dm° B jahk° Vsaj v grobem so podane Potrectanje • •' vidimo, kakšno je trenutno Ne, Celjani pri reševanju tega Pl ,jeva res niso čisto na začetku. Le ,nerCiv bi ga morali in pa seveda P problemu pogledati v oči. vpi' Za to gre. JANEZ gov° / Willy Kerze, lastnik tovarne gradbehe-ga materiala »STABILATOR«, je nejevoljno namršil obrvi. »Prokleto, bedaste krave! Se sploh veš za dan, ko jo je Meiners iztaknil?« »Poslušaj, no.i. 20. aprila 1945... na Furerjev rojstni dan.« »In kdo ga je takrat videl na obronku gozda zadnjikrat?« »Bennicken!« »Potem je treba vprašat predvsem Ben-nickena!« »Poklical sem Bennickena; danes zjutraj. Prisegel je, da je bil Meiners resnično mrtev.« Kerze je vstal. S težkimi, medvedjimi koraki je pričel hoditi gor in dol po ročno vezeni preprogi. »No, vidiš! In še vedno trdiš, da si ga bil videl?« Schulz je brezmočno dvignil ramena. 16 »Razen tega, zakaj si ravno midva razbijava glavi? Je bil eden izmed naju zadnji pri Meinersu?« »Ne, Bennicken!« »In ta je bil tudi zadnji pri mrtvi punci!« Schulz je odrinil prazni kozarec. »IVJrt-vo dekle pusti iz igre.« »Lepo, torej jo pustiva ob strani! Pa ti si vendar tisto noč spal. Ti sploh veš samo to, da jo je dekle izkupilo. In jaz vem čisto točno: Ko sem odšel od nje, je bila še čila kot riba v vodi.« Schulz je segel po oglatem kozarcu. »Vse to je že pisalo v protokolu...« »Vidiš,« je rekel Kerze in si oddahnil. »V protokolu našega komandanta je stalo tudi črno na belem, kdo je takrat imenoval Meinersa za morilca.« »Bennicken!« »No torej, zopet Bennicken!« »Toda jaz sem takrat poslal Meinersa na morišče! In to mi še danes gre na živce.« Kerze ga je gledal od strani. Kaj res še edini’ Schulz ne ve, kako je pravzaprav umrl Meiners? Morišče... je rekel, nedolžni, dobro-' hotni bedak... Vendar je bilo videti, da Schulzu zadostuje že tisto malo, kar je vedel o smrti dekleta in Meinersovi usmrtitvi. Bled, upadel obraz si je podprl z rokama in strmel preko kozarca v prazno. Mislil je na ono noč in na ono usodno jutro pred petnajstimi leti. Ponovno je videl pred seboj zapuščeno, majhno kmečko posestvo na robu Steinwiesena in obe begunki; čedna mati in kot žarek čista hči, skoraj še otrok. Eden zadnjih dni vojne; že tostran Odre. Umikali so se od Varšave sem. Sovjetski oklepniki so pritiskali iz vseh strani... i In tam, na Steinwiesenu je stala torej tista zapuščena kmetija, v kateri je je čez noč utaborila Schulzeva skupina ... Hirsch je organiziral iz oskrbovalnega taborišča, ki je bilo prazno, zaboj vina in Schulzevo krdelo si ga je nalivalo do grla, saj je zdaj vedelo, da ni več kaj rešiti. In mati in hči, nič manj razdvojeni, sta se mu pridružili. Pa kako sta sodelovali! Zadnje, kar je videl on, Schulz, ko je proti polnoči na smrt utrujen zadel ob past, je bila mati v Hirschovih rokah. In zgoraj na senu Gisenius in Bennicken pri ta mali... ' Potem je vstalo jutro, jutro 20. aprila... Nekdo iz čete je našel v senu na skednju mrtvo dekle. In mladi Meiners je kričal na Bennickena: »Pasja svinja, prekleti, ti si jo ubil!« Njihov komandant je napisal takrat izčrpen zapisnik. Vsakdo v Schulzevi sku- Tovariši 17 pini je dobil v njem svoje — on, Schulz ker se ni brigal za svoje ljudi, Hirsch zaradi matere in ostali, vključno z Willy-jem Kerzejem vred, zaradi dekleta. Kajti mladi Meiners je vztrajal, da so jo Gisenius, Kerze in Frammler posilili, Bennicken pa umoril... Koj za tem so napadli Rusi. In Schulz je poslal še vedno besnečega Meinersa z Prav z Bennickenom na morišče... Četrt ure pozneje je ruska artilerija prekrila vse. — Meinersa in Bennickena z njunim orožjem in senik, v katerem je ležalo mrtvo dekle. Samo Bennicken, se je kot vselej, vrnil. Schulz si je z roko obrisal vroče čelo. Nakar je znova potegnil kozarec, ki ga je Kerze napolnil in ga na dušek izpraznil. »Upam, da razumeš, kakšne bi bile posledice za nas, če je Meiners v resnici ne bi bil skupil...« je slišal govoriti Kerze-ja. »Če bi nenadoma, po petnajstih letih hotel igrati tožnika svoji nekdanji skupini.« Schulz še vedno ni povsem razumel; ko so se odprla vrata in je stopila v bar neka deklica. Nekaj trenutkov se mu je zdelo, da sanja. Bilo' je dekle od včeraj... Karin Kerze je imela nad vse lepo postavo. Visoko, z ravno primernimi oblinami na pravih mestih. Na čelo so ji padali drzni, svetli čopki las. Ko jo je Schulz pogledal, je zaigral na njenem obrazu porogljiv nasmešek. »Ste prišli k očetu, da bi me zatožili?« Kerze se je vzravnal. »Zakaj bi te pa naj tožil? Od kod se vidva sploh poznata?« Schulz se je neugodno presedal na svojem stolu. Ravno tega je še manjkalo... Karin se mu je prizanesljivo smehlja- , la. »Samo nikar se ne sramujte! Mirno povejte po resnici.« In potem, ko je Schulz še vedno molčal, se je obrnila k očetu: »Včeraj me je srečal pri Martinu Hir-schu.« Kerze je strmel v svojo hčer. »Kaj? Kako si prišla k Martinu Hir-schu?« »Oče, kaj pa imaš proti svojemu staremu tovarišu Hirschu?« Karin je stopila po kozarec in sedla na klop. Dvignila je noge, kot mačka previdno in obenem s sproščenimi kremplji pripravljenimi za skok. »Hirsch je vendar spoštovanja vreden mož! In poleg tega...' kaj ni bil mamin najboljši prijatelj... potem, ko si tako malo lepo ravnal z njo?« Kerzejev obraz je pordel. Schulz se je dvignil. Kerze mu je ponudil desnico: »Ljubi moj Schulz, prepričan sem, da sva si povedala vse, kar si je treba reči v tem trenutku. Zdaj te naj moj šofer zapelje na bencinsko črpalko, da boš točno ob dvanajstih na otvoritvi sejma. In, glavo pokonci, stari mladenič! Gisenius ima gotovo prav! In hvala bodi tvojemu stvarniku, da nisi tako mrtev, kot je Meiners.« »Škandal,« je stokal Kerze, ko se je nekaj minut kasneje sprehajal s Karin vzdolž vijugastega kopalnega bazena. »In zdaj še pričenjaš nekaj z Martinom Hir-schem...« Karin je nudila poleg modro obloženega bazena barvno neobrano, moderno, graciozno podobo manekenke s kakega modnega zvezka: dolge noge v nebesno modrih, cevastih hlačah; prsi v ognjeno-vdečem puloverju — slika za moške, pa ne ravno za očete... Tovariši 18 »Oče, poizkusim lahko vse razložiti. Tvoj prijatelj Hirsch ...« »Hirsch ni moj prijatelj! Kvečjemu, moj tovariš. Toda ti si moja hči — in vedeš se nemogoče. V zadnjem času si delam s teboj tolikšne skrbi...« »Te si delam namreč tudi sama. In uspeh ni ravno razveseljiv.« »Karin, vselej sem bil zelo potrpežljiv in prizanesljiv. Vse preveč! Nekoč si morala, zapustiti tukajšnji licej. Molčimo, zakaj. Potem šem te poslal v enega izmed najboljših in najdražjih internatov v Švico. Zopet si frčala. Vzrok: med poukom si se v hotelu sestala z nekim moškim.« »Misliš, da je posebno hudo, ker se je zgodilo v času pouka?« »Prosim, ne bodi zdaj nesramna! Dobro, ne bom ti delal očitkov. Zrasla si brez matere. Jaz se nisem utegnil zate dovolj brigati. Če pa boš tako nadaljevala, mi ne bo preostalo ničesar drugega, kot da te ponovno vtaknem v internat.« »Mar si domišljaš, da žive dekleta v internatu kot nune?« Kerze je požrl stavek. Brez besed je strmel v prozorno čisto vodo v bazenu. Končno je rekel: »Zdaj pa je konec s tvojimi zgodbicami z moškimi! Zdaj je konec.« »Vendar oče...« Karin nasmeh je slepil. »Nobenih zgodbic z moškimi nimam. Sem samo žrtev razmer. In tvoj del pri tem ni majhen. Nisi spravil na svet le poželenja vredne hčere — si tudi njen oče, katerega denar le še veča mojo privlač-v nost...« »Zato je to, kar ti nameravam predlagati, toliko bolj važno in neobhodno potrebno.« »In kaj je to, oče?« »Dobra poroka.« Tovarna Tomos vam je pripravila nove serije svojih popularnih Colibrijev. Ob novih, ugodnejših kreditnih pogojih, ki jih letos nudijo komunalne banke, lahko tudi vi postanete lastnik Colibrija. Izkoristite torej ugodno priložnost! Vsa pojasnila slede nakupa lahko dobite v Tomosovih lastnih prodajalnah in pri vseh Tomosovih trgovskih zastopnikih. I tovarna MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER COLIBRI T-ll »Smem vprašati, kaj smatraš ti pod dobro poroko?« »Moža, ki ga boš imela rada ...« »Potem se omožim z Martinom Hir-schem« »Hirschem? Noben Martin Hirsch ne bo Prišel v mojo družino! Izključeno! Vsaka nadaljnja beseda je odveč! V mislih imam tudi nekoga povsem drugega. Mislim... višji vladni svetnik Bartosch.« Karin je izbruhnila v doneč smeh. »Bojim se, da to ne bo možno.« »In zakaj ne, pri vragu?« Karin je bila videti kot zadovoljna jhačka, ki prede, in spregovorila je z uničujočo kratkostjo: »Ker višji vladni svetnik Bartosch ne mara za ženske.« Kerze je z grqzo strmel v svojo hči. Kjer je menil, da bo videl ljubke cvetlice ie našel: strupeni gomolj. »Prismojena si! Pomisli, da se ti tu izmuzne edinstvena priložnost! Morda si iahko v nekaj letih soproga ministra...« »In če ljubim Martina Hirscha?« »Ne gre! Zdaj je še edina možnost, da spremeniš svoje življenje... s tem, da se omožiš.« Kerze je pogledal na Uro. Čez pol ure oo slovesna otvoritev sejma. Ravno je še slišal, ko je Karin dejala: "Če me boš silil, naj se omožim z Barto-schem, pojdem od hiše.« »Kam pa nameravaš?« »K Martinu Hirschu! Mami je pomagal, ko je zbežala od tebe, ker si ji življenje spremenil v pekel.« »No, dobro« je odvrnil Kerze. »Svobodna si in lahko delaš in počneš kar te le volja. Na izbiro imaš: Bartosch, svoj bančni račun in vse siceršne ugodnosti, ali *°Pet penzionat, tokrat pa z minimalnim denarjem za tvojo lastno uporabo. Sicer dobenega feniga več — tudi, ko boš imela enaindvajset let.« Tovariši 19 * v Težko dihaje in s trdimi koraki se je vrnil v hišo. Slovesna otvoritev sejma gradbenega materiala 1960 je bila v srednjem od treh na novo zgrajenih razstavnih prostorov — v veliki hali iz betona, kovine in stekla, katere notranjost so pregrajevale plošče iz umetnih snovi podjetja STABILATOR. Povsod so plapolale zastave, zastave, zastave. Kerze je stopil v zadnjo, za interne pogovore namenjeno in urejeno sobo svojega razstavnega oddelka. Z enim samim pogledom je ugotovil, da je sekretarka vse pripravila za majhen sprejem, ki ga je nameraval prirediti po oficielni otvoritvi prijateljem in starim tovarišem: peneče vino za sladokusce, konjak za normalne pivce, žitno žganje in višnjevec za močne pivce. Zraven pa cigare in cigarete vseh vrst. Kerze si je ravno hotel natočiti konjak — potreboval je okrepčila po pogovoru s hčerjo — ko je advokat Gisenius pomolil glavo skozi vrata. Z razprostrtimi rokami se je približal Kerzeju. »Willy, tvoj ček za preko trideset tisoč je že pri pravem človeku. Videl boš: velikodušnost in zaupanje se poplačata. Zaslutil sem že pri tovariših v stranki...« »Zaslutil? Kaj pa?« Gisenius je s prsti otipaval Kerzejev ovratnik. »Zvezni križec za zasluge!« je pošepetal. »Ne uide ti, toliko kot gotovo« Kerzeja je presunilo. Sekundo dolgo ga je vznemirjal nek spomin. 20. april 1945 ... Kaj ni Gisenius tisti, ki je bil pri dekletu prvi? In kaj ni bil Giseniusov domislek, da so zaupali bedastega Meinersa krepkim Bennickenovim rokam? Sence preteklosti... Takoj jih je pregnal nemir, ki je pri-najal z okolice razstavišča. Kerze je stresel Giseniusovo roko. »Kakšno pijačo ti smem ponuditi? Gisenius je zmajal z glavo. »Zdaj prav ničesar. Hvala. Ti veš, da storim za starega tovariša vse, toda reči moram, da mi je v tej zadevi zelo pomagal tudi višji vladni svetnik Bartosch. On bo idealni zet zate.« »Če Karin hoče ...« »Ta je vendar mož z veliko bodočnostjo, z velikimi sposobnostmi.. .« Kerze se je previdno ozrl. Nato je zašepetal: »Pravijo, da mu ni za ženske.« Gisenius je kot vohljajoči lovski pes dvignil glavo: »Willy, kdo ti je to načve-kal?« »Karin!« »Mar ni tega preprosto potegnila iz zraka, da bi se ji ne bilo treba možiti z Bartoschem?« »Če pa je res — bo škandal.« »Ko bo dobro omožena, se je tega najmanj bati.« Ko je Martin Hirsch prišel v oddelek, se je Gisenius takoj spet posvetil svojim običajnim dolžnostim. Kerze je nekam brezmočno stal pred ogledalom in si popravljal kravato za svečano priložnost. Martina Hirscha, ki je stal pri vratih velik, vitek in kot'vselej eleganten, je zadel uničujoči pogled. Toda videti je bilo, da Hirsch takorelcoč s strokovnjaškim pogledom prepoznava ves položaj. »Dobro, da si prišel,« je pričel Kerze. Od jeze mu je zardel obraz. »Moram na štiri oči govoriti s tabo.« »Na štiri oči? O Schulzevi zgodbi in o od mrtvih vstalega Meinersa? Že do vratu mi sega!« »Ne, ne zaradi Meinersa, zaradi Karin! Da si se zdaj lotil celo še moje hčere, je od sile! Kaj si pravzaprav misliš pri tem, lovariš' 20 Ko Schulz preseneti mojo Karin ponoči v tvoji spalnici?« »Počasi, počasi. Če tako točno veš, da je bila tam, potem gotovo tudi veš, kako je prišla tjakaj. Na Kerzejevem širokem čelu so se širile žile. »Kako bi že prišla? Naravno, ti si si jo pripeljal! Med drugim, ni treba, da si izmišljaš kakršnekoli zgodbice, Karin je vse priznala.« »Zanimivo. Še bolj bi me zanimalo, ka; Ije priznala. Kajti, zgodilo se ni nič.« »Lažeš. Uničiti me hočeš. Moj zakon s! že uničil! Zdaj naj še moj otrok to ver verjame!« 1 Hirsch se je naslonil na vratni podboj. Izžareval je nekaj malomarnega, arogantnega, kar je robustnega Kerzeja le še bolj dražilo. Hirsch je bil v resnici mož bleščeče zunanjosti. Nič čudnega, če c-ekle. kakršna je Karin, poreče da, če ji pomig; samo z malim prstkom. »Zvodnik si. Rojen zvodnik,« je deja! Kerze. »Če pa moje hčere ne boš pusti! pri miru, bom poskrbel, da te b.odo pognali z direktorskega mesta pri ,Treh kronah1.« Močne, temne Hirschove obrvi so se posmehljivo usločile. »Ah, ne ... Zdaj pa ti bom nekaj povedal, in sicer na kratko in jasno: s tvojo hčerjo nimam ničesar — in tudi v bodoče ne nameravam pričeti z njo. Čeprav se mi smili. Ubogi črv, zrasel brez starševske ljubezni. Pri tem tudi luksuzni, švicarski internat ne pomaga. Dekleta, kakršna je Karin, potrebujejo dom.-- »To je pa že preveč! Ravno ti me boš učil, kako naj vzgajam svojo -hči! Če bi ne bilo preveč resno, bi se smejal! Torej, moja zadnja beseda: roko vstran od Karin — ali odfrčiš s svoje službe.« V duhu časa Končala se je nogometna sezona in znašli smo se v tako imenovani — mrtvi sezoni. Gledalci ji tako pravijo, medtem ko se je pravo garaško delo za klubske funkcionarje in nekatere nogometaše šele pričelo. Prvi imajo to nalogo, da od prvega julija naprej nabirajo za svoje klube nove nogometaše, da jih love po strehah in jih zasledujejo na sprehodih, da jim na plažah govore o ugodnostih, če le stegnejo roko in nekaj nevažnega podpišejo in tako dalje... Drugod spet so se nogometni funkcionarji prelevili v stražnike in čuvajo svoje igralce, lahko rečem, tudi za ceno življenja... Kako? Pač po metodi — znajdi se. Pa vse to samih nogometašev ne moti preveč. Pred novimi gospodarji žonglirajo na travnatem terenu, najvnetejši navijači pa sede na bližnjem griču in zdaleč opazujejo novinca ter glasno komentirajo: — Tega je treba pritegniti! Odlična levica! Prepočasi teče. Itd_ Govore o tistih, ki pred komisijo kažejo svoje znanje, ker v nogometu pač ni papirjev, ki bi dokazovali, da si strokovnjak, čeprav v resnici nisi. Tu je pač treba vse pokazati. Lepo. Le nekaj me moti. Medtem ko klubski funkcionarji love nogometaše po strehah in plažah, ko oprezujejo za njimi po cele tedne, pa do danes še nisem slišal, da bi kak kadrovik napravil tri korake in skušal v podjetje pritegniti strokovnjaka, ki bi lahko napravil resnično kaj koristnega. Ne. Gre pač še vedno po metodi: če bo prišel. ga bomo morda že vzeli. Pa naj še kdo reče, da v nogometu stvari ne gredo s časom. Publika v ogledalu Robu igrišča se je približal starejši možakar. Z »izbranim« besednim zakladom in z nekoliko opletajočim jezikom je začel sramotiti mladince, ki so igrali. Nekoliko pozneje so kratkohlačniki v vrsti prikotalili na tribune pločevinaste sode in začeli s palicami razbijati po njih. Z roba igrišča so zatulile sirene. V mestu so bili alarmirani gasilci, ker so mislili, da gre za požar. Smo bili na tekmi v džungli? Ne. To smo doživeli na eni izmed košarkarskih tekem v Domžalah. Lahko bi bilo tudi kje drugje. Ne bi bilo večjih razlik. Na primer v Ljubljani. Na zadnji tekmi zvezne košarkarske lige. Napovedovalec kriči v mikrofon: »Samo belo-črne navijače, je slišati. Ali se jim bomo dali?« Odgovor s tribun: »Seljaci, seljaci...« In spet odgovor belo-črnih: »Videli še bomo v Karlovcu.-« To je naša publika. Publika,' ki se razburja, če se igralec obnaša nešportno. Publika, ki prav ničesar ne pripomore, da bi se igralci vedli bolj športno. Žal ta publika ne vidi sama sebe v ogledalu. Če bi se, bi videla tudi svoje vedenje. Kako neki bi sprejeli gledalca v gledališču, ki bi igralca, s katerim ni zadovoljen, sprejel z besedami: »Zgini z odra. kmet, če ne te bom na r---- « sf ŠI L O "W" T Litostroju so sedaj ugo-eL J tovili, da so nekam ne-»/ načrtno trošili sredstva, W ki so bila namenjena za rekreacijo. Takole, pravijo, če bi napravili neko analizo in v njej skušali ugotoviti, koliko zaposlenih je bilo aktivnih v 12 sekcijah našega športnega društva, bi bržkone lahko ugotovili, da se je ta številka zlasti v zadnjem čosu vse bolj zniževala in pristala gotovo nekje na številki tri sto. In sredstva, ki so bila namenjena za rekreacijo in ki naj bi jih trošilo 3500 zaposlenih (saj so bila vsem tem tudi namenjena), so šla v večini za izdatke le-teh 300 športnikov, ki so se udeleževali teh ali onih tekmovanj. • No,: pa to še ni vse. Da za rekreacijo iščejo novih poti, ter-jao od njih tudi same proizvodne spremembe. Pred meseci so poskusno pričeli delati s krajšim delovnim časom, kar pomeni, da imajo tri sobote v mesecu proste, so pa obenem skrajšali tudi aktivni odmor od pol na četrt ure. Tudi ta sprememba je zahtevala, da se rekreacija prilagodi tem razmeram. • V kolektivu je 3500 zaposlenih, od teh se jih 800 vozi. Tudi ti terjajo (ali bi vsaj morali) svoje. Tudi njim bi se bilo treba prilagoditi in najti stik z njimi. • Itd.... Vse te spremembe, te nove zahteve in prilagoditve, silijo li-tostrojčane, da razmišljajo o novih načinih dela. Sicer pravijo, da so to obliko dela že našli, čeprav je v praksi še niso preizkusili, vendar so prepričani, da bodo z njo tudi tam uspeli. Zdaj pa prihajamo v nasprotje: Se pred letom smo govorili o razvitosti litostrojske rekreacije kot o nečem posebnem in dajali smo jo z zgled drugim kolektivom. Danes bi morali to hvalo nekoliko ublažiti. Res, lepo je bilo videti vse polno ljudi, ki sp med delovnim odmorom tekali za žogami, igrali badminton, balinali, kegljali... Vse lepo in prav bi lahko rekli, le to ni v redu, da tisti, ki so vse to počenjali, pravzaprav niso vedeli, zakaj to delajo. To ni bila zavestna akcija, marveč spontana. Med tema pa je velika razlika. Zdaj pravijo litostrojčani: zastavili bomo drugače. Kako? Preden si odgovorimo na to vprašanje, si najdimo odgovor na prejšnje: V čem pa so bile napakfe, da smo videli le zunanji blišč? Venceslav Kožuh predsednik sindikata: — V čem so bile napake? Predvsem v tem, da je množičnost čedalje bolj izpodrivala »neka« kvaliteta. Ta mentaliteta se je pri nas ustvarila zaradi tega, ker so nekateri posamezniki stremeli, le za tem, da bi čimveč tekmovali in so tako gojili nekakšen tekmovalni šport. Tam seveda ni bilo prostora za tiste, ki so se šele želeli nečesa naučiti. In še preden smo se dobro zavedli, smo že lahko ugotovili, da v nekaterih sekcijah našega športnega društva aktivno dela le peščica posameznikov (nogomet, rokomet, judo, dviganje uteži itd.). Zdaj pa logično. Ker je le peščica nekaj delala, je le peščica trošila tudi sredstva, namensko dana za celoten kolektiv — za rekreacijo. Koliko jih je bilo aktivnih, vprašate? Malo, nekaj sto, morda tri sto; kolektiv pa šteje 3500, in tega bi se bilo treba zavedati. Zakaj da se nismo? Kot kulisa so bila tista srečanja, ki ste jih že omenili v času aktivnega odmora. Vse to je dajalo videz nekega širokega dela. V resnici pa tega ni bilo. Kot da bi se vse izrodilo. Poglejmo samo naše vsakoletne igre. Kaj je postalo iz teh iger? Nekaj manj kot pretepanje na posameznih tekmah, zmagati za vsako ceno. Iz prvih res prijateljskih srečanj smo prišli do takih izpadov, do teh skrajnosti, čeprav smo tedaj, ko smo tekmovanje ustanavljali, hoteli čisto nekaj drugega: Cim več Maketa planjave oddiha REKREACIJA NA RAZPOTJU zaposlenih vključiti v ta tekmovanja, neglede na rezultate, Vsemu temu je bilo seveda treba napraviti konec. 2,300.000 dinarjev, kolikor smo lani dali v kolektivu za rekreacijo, je bilo namenjenih 3500 zaposlenim in ne tristotim. Glavno vodilo za prihodnje je torej množičnost. Zato imamo spet organizatorja rekreacije, zato smo iz dvanajstih sekcij našega športnega društva izdvojili štiri (nogomet, rokomet, judo in dvigalce uteži) in jih priključili društvom na terenu, ki imajo nalogo gojiti tudi kvaliteten šport. Nam ta v kolektivu ni potreben. Čeprav je res, da 2,300.000 dinarjev ni veliko za neko resnično organizirano, načrtno delo na področju rekreacije, pa sem trdno prepričan, da bi lahko kljub varčevanju kolektivu dobili za rekreacijo večja sredstva, seveda s pogojem, da bi ta sredstva tudi pravilno in koristno porabili. Sredstev za načrtno rekreacijo ne bomo varčevali, ker smo njeno vrednost že spoznali. — Povrnimo se zdaj k tistim vprašanjem, ki sem si jih uvodoma že postavil. Kaj pa skrajšan delavnik in skrajšan aktiven odmor med delovnim časom? Kako bo z organizacijo rekreacije v prihodnje? Marjan Prosen član komisije za rekreacijo pri sindikatu — Po mnenju komisije za rekreacijo, ki dela pri sindikatu, nam prav proste sobote nudijo velike možnosti, da razvijemo rekreacijo. Kaj je boljšega kot izleti v naravo. S tem smo že pričeli — planinci in kegljači so pripravili nekaj takih izletov ob sobotah in nedeljah v Iški Vintgar, na jaso v bližini Medna itd. Čeprav so bili še pred leti zelo v časteh tako imenova- ni sindikalni izleti, pa danes take izlete raje opuščamo. Ljudje se pač ne zadovoljujejo več le s tem, da se nekam peljejo, hočejo se na teh izletih tudi razvedriti. Naši člani kolektiva, ki so že napravili nekaj izletov ob sobotah in nedeljah, si ne morejo več misliti izleta, da ne bi vzeli s seboj bar’ mtona ali žoge ali kaj podobnega ... Tam potlej igrajo in teka.io za žogo, vlečejo vrvi, skačejo v vrečah ... No, tudi vse to je neke vrste rekreacija, Seveda pa je treba imeti za to na voljo športne rekvizite in prav zaradi tega smo pri našem centru ustanovili nekak servis, ki za take izlete našim članom kolektiva izposoja te-, športne pripomočke. To je-že ena oblika. Da bi še bolj razmahnili vso dejavnost, bi radi čimprej uredili v bližini tovarne »planjavo oddiha«, kot smo jo imenovali. Načrti zanjo so že pripravljeni... samo, žal, preveč je načrtov in premalo sredstev, tako da s tem za letos verjetno ne bo nič. Prepričan pa sem, da smo veliko napravili ali vsaj dali možnost za večji razmah rekreaciji že s tem, ker smo naše športno društvo spremnih v center. Zamenjava imen sicer, ne pomeni dosti ali sploh nič, je pa namen, ki naj bi ga center odigral, toliko večjega pomena. Njegovo fiziognomijo sicer še nismo izoblikovali, obstoji pa nekaj predlogov, ki bodo bržkone kar sprejemljivi. Bojan Štine predsednik komisije za rekreacijo in mojster v jeklolivarni: — Sprva smo si center zamislili nekako takole: Imel, ali bolje, razvijal naj bi štiri oblike dela: 1. v okviru centra naj bi se organizirala medobratna tekmovanja; 2. razvijala naj bi se rekreacija v procesu proizvodnje; 3. razvijali naj bi rekreacijske oblike izven delovnega časa (sobota, nedelja, dopust); 4. ukvarjali naj bi se tudi z rehabilitacijo invalidov. Organizator rekreacije ali referent za rekreacijo, kakorkoli mu že rečemo, pa bi v tem centru sprejel mesto sekretarja. Za zdaj sicer še ne vemo, kako bomo razvili vse oblike dela, ker smo trenutno prepričani le v uspeh tiste rekreacije, ki naj bi jo razvijali izven delovnega časa (sobota, nedelja), tako, da priključimo še dopust. Tudi tu bržkone ne bo težav, ker imamo nekaj svojih počitniških domov v hribih in tudi ob morju. Treba bi bilo sedaj vso stvar le organizacijsko povezati. Vsiljuje pa se seveda vpraša-nie> kako bomo razvijali rekreacijo v procesu proizvodnje, v času aktivnega odmora. Četrt ure, kolikor po novem traja ta odmor, je odločno premalo, da bi lahko pričeli s kakršno koli aktivnostjo. Ne vemo še, ,kako bomo napravili z invalidi, kako bo z medobratnimi tekmovanji, da ne bodo spet zašli, kot se nam je že zgodilo. Obstajajo različne variante in prepričan sem, da bomo za vsako izmed njih že našli neko obliko, ki bo sprejemljiva. Ven-^aii_ P? ie Po mojem mnenju treba imeti pred očmi venomer dva vzroka, ki bosta še naprej veliki oviri pri' delu. Treba je računati z zastarelo miselnostjo nekaterih (žal, ne tako redkih) in pa s tistimi, ki se vsak dan prevažajo od daleč na delo in se potlej takoj ob dveh vračajo na svoje domove. Teh pa je v kolektivu zaposlenih kar 800. Kako vključiti tudi te, ki se vključiti nočejo, pa zanje vemo, da so na delovnih mestih najslabši. Imajo največ bolezenskih in neupravičenih izostankov, večkrat se poškodujejo... in kako napraviti s tistimi, ki se vozarijo. Bržkone slednjega problema ne bomo rešili prej, dokler tistim, ki se vozijo, ne bomo omogočili stanovanja nekje v bližini tovarne. To pa v nekaj letih še ne bo mogoče. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so te probleme reševali drugod, kajti nikjer ni rečeno, da si s temi izkušnjami ne bi smeli pomagati. Lucijan Skok organizator rekreacije: — Žal, sem še premalo časa v kolektivu, da bi lahko odgovoril že o nekih izkušnjah. Zato bi rezimiral le nekaj vtisov, ki sem si jih »nabral«, ko sem pred dnevi gledal, kako imajo organizirano rekreacijo v železarni v Sisku. Videl sem ogromno igrišč za odbojko (najmanj petnajst), veliko igrišč za balinanje, ruskih kegljišč, ki so raz- treseni med ogromnimi zgradbami... V železarni v Sisku imajo nastavljene kar štiri organizatorje rekreacije, pomagajo pa si še s honorarci iz visoke šole za telesno kulturo iz Zagreba, tako s predavatelji kakor tudi s študenti, ki so se odločili za smer rekreacije ... In' zaradi tega se ne smemo čuditi, če imajo stvari resnično idealno urejene. Sam bržkone pri svojem delu ne bom mogel iti v tako širino, a izkušnje, ki sem jih videl drugod, bom skušal prenesti tudi v Litostroj. Tako. Prelistavam beležnico in na misel mi je prišlo še eno vprašanje, na katero še nisem dobil odgovora. Kaj pa statut delovne organizacije? Bo v njem kaj prostora za rekreacijo? Bržkone je res, da od tega, koliko bodo pri tem uspeli tisti, ki delajo na- tem področju — zavisijo tudi rezultati... Tega, litostroj-čanov nisem vprašal. Vem pa, da danes, ko so našli za rekrea-, cijo nova pota, mislijo tudi na tu. JANEZ GOVC Športne igre slovenskih papirničarjev Radeče, prijazno mestece ob Savi s Tovarno dokumentnega in kart-nega papirja in z nekaterimi drugimi manjšimi kolektivi, je bilo prizorišče letošnjih športnih iger slovenskih papirničarjev. Letošnjih športnih iger se je udeležilo več ko 300 članov kolektivov slovenske papirne industrije, in sicer iz Vidma-Krškega, Vevč, Količevega iri Radeč ter Industrijskega biroja. Pomerili so se v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, atletiki, plavanju, kegljanju in Streljanju. Posebej pa se je 80 športnic kosalo v streljanju, atletiki, namiznem tenisu in odbojki. V nogometu so bili najboljši Radečani, ki so zasluženo premagali moštva iz Vidma-Krškega s 5:1, Količevega s 5:1, In-dustrijsk. biroja z 12:0, neodločeno pa so igrali z nogometaši iz Vevč (5:5). V odbojki so zmagali športniki iz Industrijskega biroja, drugo mesto pa si delita moštvi iz Radeč in Vidma-Krškega. V namiznem tenisu so bili najuspešnejši tekmovalci iz Vidma-Krškega. V atletiki je z minimalno razliko v točkah zmagala ekipa iz Vevč, v plavanju pa so bili najuspešnejši predstavniki iz Vidma-Krškega. V šahu in v kegljanju so bili najboljši tekmovalci iz Količevega, medtem ko so zmagovalci v streljanju papirničarji iz Vidma -Krškega. V tekmovanju športnic pa so bile najuspešnejše domačinke. Zmagale so v odbojki in atletiki, v namiznem tenisu in streljanju pa so bile tretje. Letošnje športne igre slovenskih papirničarjev, ki so bile že XII. po vrsti, so bile odlično pripravljene, tekmovar nje pa je spremljalo precejšnje število domačinov in gostov. 'Ob začetku iger so izročili v Radečah namenu tudi novi športni stadion z nogometnim igriščem, atletsko stezo in tribuno. — 'Največ zaslug za dograditev stadiona ima prav kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja, ki je dal tudi pobudo za gradnjo, samo gradnjo pa so podprle tudi druge radeške delovne organizacije. —k— I v nogometu, šahu, kegljanju in streljanju. No- Jeseniški kovinarji v Zasavju Rudniški odbor sindikata rudarjev Rudnika rjavega premoga Trbov-Ije-Hrastnik je pred nedavnim povabil v goste člane sindikalnih podružnic Železarne Jesenice. Rudarji so se pomerili , k^g i. No gometno srečanje se je 5 končalo neodločeno (l:l)> g prav tako dvoboj v stre- g ljanju (971:971), v keg- j ljanju pa so bili uspeš- J nejši rudarji (495:425), ki J so zmagali tudi v šahu g (7:3). Po tekmovanju so si g člani obeh delovnih ko- g lektivov izmenjali mne- g n ja p delu sindikalnih g podružnic. Dogovorjeno g je, da se bodo trbovelj- j ski rudarji in jeseniški g železarji redno srečavali g na športnem polju, iz- J menoma v Trbovljah in j na Jesenicah. —k— g lllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniililllllllllllllllllllll1111111111111 I ‘*ax'xxv*fy? Letošnjega avgusta V jeseniški komuni Bilo je prvega avgusta pred dvaindvajsetimi leti! V senci Mežaklje sta padla jeseniška partizana - Ferdo KOREN in Viktor ARZENŠEK! Bila sta med prvimi, ki sta se v poletju 1941 odločila za neizprosen boj z okupatorjem, z narodnimi izdajalci, s fašističnimi hordami... Svet pod Mežakljo, Pancami, svet Julijcev in Karavank je oživel kot takrat, ko so se ob praznovanju delavskega praznika zbirali možje in žene z rdečimi nageljni v gumbnicah na tihih jasah k pogovorom o vsakdanjih brigah; svet jeseniških plavžarjev in martinarjev je oživel v dneh, ko je bil okupator najbolj prepričan, da je pokoril pol Evrope, da je njegova despotska zmaga zagotovljena. Prvi streli so odjeknili v skalah, prvi žrtvi sta padli z« svobodo, za mirnejše življenje domačij! Spomin na njiju je vsakoletna svečana smotra dela in gospodarskih uspehov jeseniške komune - občinski praznik komune pod Karavankami. Letošnji 1. avgust, praznik občine Jesenice, predstavlja drugo leto uveljavitve sproščenega gospodarskega sistema, ki predpostavlja nekdanji administraciji trezno presojo upravljavca, samostojnega gospodarja, ki samozavestno in odgovorno izpolnjuje številne obveznosti iz načrtovanja svoje komune. Zdajšnji pregled jeseniškega gospodarstva temelji na primerjavah s številkami iz minulega obdobja prejšnjega ljudskega odbora, saj so bile te primerjave v času predvolilnih razgovorov neštetokrat omenjane kot ilustracija, kot pregled napredka komune. Vrednost proizvodnje je dosegala v minulih štirih letih letno 9-odstotno stopnjo porasta; od nekdanjih 34milijard dinarjev (leta 1958!) je dosegla komuna lani 48 milijard dinarjev v vrednosti družbenega bruto proizvoda. Indeksi posameznih gospodarskih dejavnosti so v tem času presenetljivo hitro naraščali. Tako v gradbeništvu, kjer je indeks 218 (v primerjavi z letom 1958, ko je bil 100!), v gozdarstvu 214, v kmetijski proizvodnji celo 263, v gostinstvu 238, v obrti 236, skratka vsa področja dejavnosti so v tem času več ko podvojila proizvodnjo, kar je ugodno vplivalo na povečevanje narodnega dohodka, ki je v lanskem letu presegel 12 milijard dinarjev. V jeseniški komuni živi in dela 26.000 ljudi; na obsežnem področju je komaj 1000 občanov, ki se ukvar- _ jajo s kmetijsko in živinorejsko pro- izvodnjo, v delovnih organizacijah pa je zaposlenih malone 11.200 delavk in delavcev, kar kaže na izrazito delavsko obeležje komune, zibelke plavžarskih Veščin. Ob nenehnem izpopolnjevanju zmogljivosti gospodarskih organizacij, ki vsako leto investirajo znatna sredstva v opremo in sploh modernizacijo svojih proizvodnih zmogljivosti, daje komuna precejšnja sredstva za oblikovanje družbenega standarda. Jesenice, nekdaj sivo železarsko naselje, je danes mesto stolpnic, zelenic, trgovin in asfalta. 212 stanovanjskih enot, kolikor jih dograde Jesenice letno, naglo spreminja klasično silhueto mesta z visokimi dimniki v nov profil delavskega naselja. Hkrati s stanovanjsko gradnjo dopolnjujejo mestno- podobo komunalni objekti, brez katerih si ne moremo zamišljati - nadaljnjega razvoja družbenega standarda. Za primer se zadržimo ob šolstvu, temelju rasti novih, industriji in gospodarstvu potrebnih kadrov: v komuni je zdaj 13 osnovnih šol s 120 oddelki, 12-oddelčha gimnazija, 3 strokovne šole, 3 šolski vrtci, kar omogoča redno šolanje in pot do poklica 4500 mladim Jeseničanom in otrokom bližnjih vasi in našel j. Občinski praznik Jesenic je letos razveseljiv pregled gospodarstva komune, saj vsebuje že tudi vizualne rezultate dolgoletnih pogovarjanj o Mikavnosti gornjesavske doline Obronki Julijskih Alp in Karavank ponujajo bogato prgišče lepot in mikov, ki so zlat ključ za razvoj turizma v jeseniški komuni kot donosne gospodarske dejavnosti. Naravnim lepotam dodaja komuna leto za letom vrsto novih objektov, turističnih postojank in poti, ki približujejo gorski svet obiskovalcu ter mu omogočajo bivanje v njem. Investicije za razvoj turizma so gospodarsko utemeljene, so rezultat številnih posvetovanj, strokovnih presoj in analiz. Tako je v središču pozornosti gradnja žičnic iz Krme, ki bi bile zanimive ne le za Kranjsko goro, pač pa tudi za bližnjo Mojstrano in za oddaljenejši Bled. Če zanemarimo maloobmejni promet, ki ga pa ne prezirata domači , turizem in domača trgovina, so smučišča na Vitrancu ali skakalnice pod Poncami mamljiv ma- rekonstrukciji Železarne, zaznamuje x gnet za domače goste iz oddaljenej-pomembno uveljavitev turizma kot ših krajev ter seveda za tuje turiste, gospodarske dejavnosti, kaže na ugla- ki se vselej radi vračajo v gostoljubnost poti pri oblikovanju družbe- ben svet Zgornjesavske doline. Vse-nega in osebnega standarda občanov. kakor pa zdajšnji čas razjasnjuje Martuljkova skupina. potrebo čimhitrejše priprave načrtov za novogradnje, za povečanje gostinskih zmogljivosti, dopolnitev mreže starih klasičnih hotelov s sodobnejšimi moteli, z izpeljavo stranskih cesta ter z novimi gradnjami bencinskih črpalk. Misel utemeljuje upanje komune, da ima ta del Slovenije pravzaprav dve sezoni in bržkone so občani vse doslej malce predpostavljali zimsko sezono letni: ne gre le za izgradnjo sankaške proge na Vitrancu in dograditev pionirske vlečnice, niti samo za ureditev vitranških smučin, kjer so že lani dobro poprijele mladinske delovne brigade, pač pa gre in mora iti tilidi za organizacijo campingov, ki jih je tam okoli odločno premalo, za organizacijo primerne vodniške službe, za organizacijo lovskega in sploh gorskega turizma. Ob tej domnevi trkajo na občinska vrata Krajevnih skupnosti Rateče, Kranjska gora in Mojstrana, komuna pa obenem odgovarja z opozorilom, da lahko tudi z manjšimi 'investicijami posamezna turistična društva dosežejo primerne uspehe, zlasti še, če se pri svoji dejavnosti oprejo na pomoč vaščanov, prebivalcev tega ali onega naselja. Pozornost vzbuja na primer Mojstrana, kjer domačini vsako leto belijo pročelja svojih domačij, skrbe za cvetje na oknih ter za posute steze okoli hiš. Izgled takšnega bivališča ljudi je vselej vabljiv in četudi brez kdo ve kakšnih investicij kraj, ki lahko zadrži tujega obiskovalca. Semkaj še razmišljanje o propagandi, ki je malce pomanjkljiva! Poznamo nekaj značilnih slovenskih turističnih lepakov z motivi Bleda, Planice in skakalnice, Vitranca in žičnice, Bohinja in že skoraj smo pri piki. Bržčas pa bodo morala turistična društva s pomočjo Turistične zveže in prizadetega sveta pri občinski skupščini globlje poseči v zakladnico propagandnih sredstev, ki. niso samo lepaki in razni vodiči ter informatorji, ampak tudi razni okusni spominčki, folklorni elementi, urejenost gostišč. Dobra in izvirna propaganda b6 pravzaprav priznanje planinskemu društvu, ki uspeva z razširitvijo domov in koč ter planinskih domov v Julijcih in Karavankah, je lahko priznanje organizatorjem zimfekega in letnega turizma. Poglavje c pripovedi o turizmu so delavski domovi oddiha in delavska rekreativna središča. Mimo njih ne sme kronika, saj so domovi od- diha našli svoj življenjski prostor v Kranjski gori, v Ratečah, v Mojstrani, nad Jesenicami zrcalo rekreacijski dejavnosti jeseniških delavcev pa je nedvomno visoka športna kultura jeseniških in kranjskogorskih hoke-jašev, smučarjev, odbojkašic, šahi-stov, kegljačev, balinarjev na ledu... Za nadaljnji razvoj teh športnih panog komuna ne štedi: umetno drsališče na Jesenicah ali Zagmajnica v Kranjski gori z igriščem za hokej, kegljiščem in baliniščem, nazorno pričajo o skrbi občine in gospodarskih organizacij komune za nemoteno športno dejavnost svojih delavcev in občanov. Turizem in rekreacija v naravi nista namenjena le zdravemu človeku. Prav v svetu alpskih vrhov predstavlja gorsko podnebje odlično zdravilo za ljudi, ki jih "zmifguje taksna ali drugačna bolezen, Utrujenost. Srečanje z Gozdom Martuljkom ter s tamkajšnjim klimatskim zdraviliščem in mladinskim okrevališčem »France Rozman«, ki sta namenjena zdravljenju. Tjakaj zaidejo, ljudje iz vseh naših republik. Stacionarij razpolaga z lepo urejenimi'ambulantnimi prostori ter s kapaciteto 170 postelj v oddelku za odrasle in 120 postelj v oddelku za otroke. Komfortna urejenost nudi okrevancem vse ugodje od televizijskega programa ter lastne kino aparature pa do organiziranih izletov v bližnjo okolico. V . organizaciji zdravilišča Gozd Martuljk je še gostišče »Špik« s 33 ležišči. Leži ob železniški postaji; njegov senčnati vrt razgrinja pogled na Martuljkovo skupino, znane vrhove' iz številnih upodobljenih motivov. Z zmernimi penzionskimi cenami —od 1400 do 1600 din — in z gostoljubnostjo delovnega kolektiva predstavlja »Špik« prijetno ognjišče, ki je lahko udobno in domače slehernemu obiskovalcu. Pogovori o turizmu so doslej malce zaostajali ob uresničevanju silovitejših, gigantskih gradenj — pomislimo samo na dolgoletna razmišljanja o rekonstrukciji Železarne — vendar postajao že zadnji dve leti oprijemljivejši ob ugotavljanju vsega, kar naj pospeši nadaljnji razvoj turistične dejavnosti na Gorenjske^., v Zgornjesavski dolini. In vendar je turizem prav tu med gorskimi vrhovi, v naročju idiličnih planinskih pobočij, pomembna gospodarska dejavnost, ki je ne kaže niti za trenutek zanemariti. I -X'^XV.XXXXXXX\»XXX>XXXVXXXXWXVS^.VX\XXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' -XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXX : Sodobno urejen trgovski lokal trgovske hiše Rožca Od turizma in gostinstva do trgovine Nekdanje trgovsko podjetje — zdaj beleži kot stransko dejavnost le še trgovino z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo — je postalo z združitvijo z manjšimi gostinskimi obrati močno gostinsko podjetje z obrati »-Triglav-«, »Korotan«, Kolodvorska restavracija, »Dalmacija«, »Pri Hermanu« in »Zelenica« v Žirovnici — z enotnim naslovom »Gorenjka«. Pomanjkljiva investicijska sredstva onemogočajo hitrejšo realizacijo načrtov podjetja — gradnja poslovne zgradbe na Plavžu, ureditev primerne slaščičarne-kavarne — ki jih pravzaprav narekuje turistično uveljavljanje Jesenic kot mikavnega središča Gorenjske, vendar pa upornost delovnega kolektiva vsaj s skromnimi sredstvi iz leta v leto izboljšuje svoje poslovanje, svoje obrate pa približuje zdajšnjemu okusu ter zahtevam potrošnikov. Prenovljeno gostišče »Dalmacija«, preurejena restavracija »Triglav«, novo gostišče »Pod Kepo« v Mojstrani — so legitimacija dejavnosti kolektiva, ki vsa razpoložljiva sredstva vlaga v boljšo funkcionalnost svojih obratov skladno z namenskim razvojem turizma v lastni komuni. PREDHODNIK NOVE INDUSTRIJSKE PEKARNE V LESCAH K naslovu sodi zdajšnje podjetje »Parne pekarne in slaščičarna« Jesenice, ki s svojimi tremi pekovskimi ter slaščičarskim obratom komaj zadovoljuje- povpraševanje prebivalcev. 145 ton raznega kruha, 300.000 kosov raznih rogljičev in žemljic, za skoraj poldrugi milijon raznih slaščic, predstavlja mesečno proizvodnjo podjetja, ki je rezultat popolnega izkoriščanja strojnega parka in sploh kapacitet razmeroma zastarelih obratov. NAPREDEK TRGOVINSKEGA POSLOVANJA Sodobno urejeni trgovski lokali v mestu in na Javorniku pa v Hrušici kažejo na prizadevanje trgovske hiše »Rožca«, da približa blago potrošniku. Prizadevanje kolektiva pa malce zastane ob nameri, da podjetje približa potrošnikovim potrebam in okusu še svoje lokale v ostalih naseljih komune — Žirovnici, Dobravi, Planini, Gozdu Martuljku, Podkorenu, Ratečah — kjer je promet živ diagram, saj ob domači kupni moči prebivalcev vpliva na povečevanje potrošnje še uveljavitev turizma, predvsem pa maloobmejnega prometa, ki beleži mesečno na tisoče mejnih prehodov iz . italijanske ali avstrijske strani. POTROŠNIK HOČE SODOBNO TRGOVINO Naslov je načelo trgovskega podjetja »Delikatesa«, ki ob svoji deseti obletnici obstoja beleži v 13 lokalih 480 milijonov dinarjev prometa. Delež k prometu dajejo modernizirani lokali na Dovjem, v Mojstrani, na Jesenicah, pričakovanje še večjega prometa v prihodnje, pa namera kolektiva, da zgradi trgovski paviljon pod Mežakljo, preuredi lokale na Blejski Dobravi, v Žirovnici ter na Stari Savi na Jesenicah. PRESKRBA Z VSAKDANJIM BLAGOM Mesarsko podjetje Jesenice odlikuje skrbnost za založenost domačega trga in njegova udeležba pri izvozu. Založenost trga oskrbuje pod- jetje z lastno proizvodnjo — odkup, klanje in prodaja — ki predstavlja z letošnjim planom 700 milijonov v skupnem dohodku. BRIGA ZA ZUNANJI VIDEZ MESTA Ocenjevanje zelepic, parkov in nasadov, čistoče Jesenic in urejenosti mesta, je vezano na naslov Komunalnega podjetja, ki raste skladno z rastjo ter z zahtevami naselja. Program podjetja je sicer zrcalo sredstvom, ki jih komuna dodeljuje komunalnemu skladu, dopolnjuje pa ga tudi notranja organizacija podjetja in uvajanje mehanizacije, kar omogoča delovnemu kolektivu oblikovanje boljšega dohodka. V ZADOVOLJSTVO OBČANOV Obrtno podjetje. »Komunalni servis« je pravzaprav nova zvrst dejavnosti, ki razbremenjuje predvsem zaposleno ženo ter omogoča brez-skrbnejše počutje z zmanjševanjem brig za pranje perila, kemično čiščenje, za pobiranje zank na nogavicah ... Komunalni servis s svojimi obrati ter z »Damskim salonom« predstavlja pomembno pridobitev mesta, s pristopnimi cenami pa uve* ljavlja ' funkcionalnost delovnemu človeku potrebne delovne organizacije. K občanu, samostojnemu upravljavcu Skladno z osnutkom statuta jeseniške komune velja zdajšnja skrb občinskega ljudskega odbora organizaciji krajevnih skupnosti, v katerih lahko občani povsem neposredno organizirajo, upravljajo in vodijo številne komunalne, gospodarske, zdravstvene, socialne in druge dejavnosti za zadovoljevanje potreb, želja in upravičenih zahtev svojih gospodinjstev, svojega naselja. Dejavnost krajevnih skupnosti omogoča komuna z vsakoletnim razdeljevanjem sredstev iz proračuna za potrebe posameznih področij. V ilustracijo nekaj številk iz letošnjega predloga: — 5 odstotkov od posebnih nedeljivih dohodkov kot odvod krajevnim skladom — 15,155.000 din; — za komunalno dejavnost — 20,000.000 din. Skupno torej 35 milijonov 155.000 dinarjev, ki dopolnjujejo ostale dohodke krajevnih skupnosti kot n. pr. dohodek od servisnih storitev (realizacija glede na plan!)— preko 41 milijonov, dohodki turističnih društev — preko 24 milijonov, lastni dohodki — preko 5 milijonov, kar nappsled zaokroža 106 milijonov dinarjev sredstev, s katerimi razpolagajo Krajevne skupnosti. Z nameravanim povečanjem servisne dejavnosti ter z - večjim prometom, s povečano menjavo deviz in z vrednostjo prostovoljnega dela občanov, bo' znašal letošnji celotni dohodek krajevnih skupnosti in enakovrednih stanovanjskih skupnosti blizu 120 milijonov dinarjev, ki jih bodo skupnosti lahko uporabile za: nadaljnje ustanavljanje prepotrebnih servisov, za manjše komunalne ureditve cest, parkov, vrtov, za popravilo javnih zgradb in za ureditev otroških igrišč. Odgovorna presoja občana kot člana skupnosti o trošenju razpoložljivih sredstev ja povezana z njegovo pripravljenostjo, da tudi1" sam s prostovoljnim, delam ali 's samoprispevkom scdžlu j e pri oblikovanju družbenega standarda njegove neposredne okolice, njegove skupnosti. Pot do poklica in zaposlitve Zavod za zaposlovanje delavcev Jesenice je specializirana družbenoekonomska služba za območje komune, regulator pri usklajevanju potreb in razvoju personalnega ter materialnega dela proizvajalnih sil: — spremlja zaposlenost in potrebe gospodarstva in javnih služb ter predlaga ukrepe za zaposlovanje delavcev, zlasti v zvezi z lokacijo gospodarskih objektov in razdelitvijo investicij, popolnejšim izkoriščanjem zmogljivosti gospodarskih organizacij, odpiranjem novih obratov, z razvijanjem dejavnosti, ki zaposlujejo večje število delavcev; — posreduje pri zaposlovanju delavcev glede na njihovo sposobnost in strokovno izobrazbo ter potrebe organizacij, ki so v skladu z družbenimi plani in planiranim povečanjem produktivnosti dela; — pomaga mladini in odraslim pri izbiri jpoklica, ki ustreza njihovemu nagnjenju in zmožnostim ter potrebam gospodarstva in javnih služb; — škrbi za strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih; — odloča o pravicah delavcev med začasno brezposelnostjo; — skrbi za sprejem in nastanitev tistih, ki iščejo zaposlitev. ZA IZOBRAZBO DELOVNIH LJUDI Delavska univerza Jesenice je bila ustanovljena leta 1959 kot izobraževalno-vzgojna ustanova, namenjena izobraževanju odraslih. Delo pri Zavodu je razdeljeno na tri sektorje: družbeno-ekonomski, splošni in strokovni; razen teh je pri Zavodu še tehnični servis, ki skrbi za ponazorila in propagando, in v nameri za aranžerstvo. Družbeno izobraževanje je v pretekli izobraževalni sezoni zajelo v 33 seminarjih in 88 predavanjih skupno 5735 ljudi. Oddelek za strokovno izobraževanje je. v svojih izobraževalnih oblikah zajel kadre iz gospodarstva ter 1 jih usposabljal za administrativno-ekonomske posle v raznih tečajih, na Ekonomski srednji šoli in Administrativni šoli. Za izpopolnjevanje in usposabljanje na delovnem mestu so bili izvedeni tečaji za polkvalifi-kacijo in seminarji higienskega minimuma. V 19 seminarjih in tečajih ter 2 šolah je oddelek zajel skupno 546 ljudi, ki so prisostvovali 3168 uram neuka. Oddelek za splošno izobraževanje ima mnogo širši radius, saj prireja predavanja na Jesenicah še v 9 krajih komune. Izvedeni sta bili 102 predavanji s področja zdravstva, znanosti, tehnike, kulture, umet-' nosti, filmske in obrambne vzgoje. Oddelek organizira tudi tečaje tujih jezikov, šole za starše in sole za življenje. PRIMERNO DELOVNO MESTO ZA INVALIDE Železarna ni le največja gospodarska organizacija na Jesenicah, pač pa v Sloveniji, ki zaposluje največje število moške delovne sile. Karakteristika njene proizvodnje je težko delo, naporno in terja zdravega, povsem sposobnega človeka. Razumljivo je, da je odstotek invalidnih oseb iz preteklosti precejšen; dodajmo mu še žensko delovno silo, ki na Jesenicah le težko najde primerno zaposlitev, pa doumemo nepogrešljivo vlogo Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih oseb/ ki je bil ustanovljen na Jesenicah leta 1959. Zavod je doslej organiziral tri dejavnosti: Šivalnica — ki izdeluje vse vrste zimske in letne otroške konfekcije, zaščitne halje in obleke ter opravlja tudi posamezne storitve. S 25 milijoni letne proizvodnje izgotovljenih izdelkov pa ta obrat zavoda ni najbolj smotrno urejen. Obrtniški način proizvodnje — ukrpjeno blago izdela krojač ali šivilja od prvega uboda do poslednjega šiva — zmanjšuje dohodek, povečuje proizvodne stroške, hromi proizvodnjo. Zategadelj je upravičena misel Zavoda, da z morebitno združitvijo vseh podobnih obrtniških organizacij na Jesenicah ustanovi močnejše podjetje, ki bi bilo lahko organizirano na principih industrijske proizvodnje. Takšna organizacija bi lahko izdelovala vsa zaščitna oblačila za potrebe komune ter v zadovoljstvo občanov opravljala drobne storitve posameznim interesentom. Knjigoveznica — je leto dni mlajši obrat zavoda kot Šivalnica. Za zdaj opravlja le najnujnejša dela — prevezave, vezava raznih revij, uradnih listov., brožiranje in razmnoževanje — S_ katerimi dosega poldrugi milijon letne proizvodnje, kar spet ne ustreza smotrnemu go-' spodarjenju, kar opozarja na uresničljivost zamisli zavoda, da postane Knjigoveznica obrat Gorenjskega tiska, saj si bi edinole s tem lahko uredila svojo gospodarsko računico. Kovinska galanterija — z letos planirano proizvodnjo v. 75 milijonov dinarjev, je kot obrat zavoda rentabilna gospodarska organizacija, v kateri je zaposlenih 60 deklet in žena. Alfa, beta, gama, delta in vijaki vseh dimenzij za montažo salonitnih in drugih streh ter konstrukcij, zglobni vijaki, ve-troklini, zidni vložki in ostali izdelki kovinske galanterije so proizvodi obrata, po katerih je na domačem trgu precejšnje povpraševanje. Svoj, ašortiman izdelkov obrat še dppolnjuje z raznimi proizvodi za potrebe domače industrije. V polletju je kolektiv obrata že dosegel 90 odstotkov planirane proizvodnje, kar opravičuje namen, da zaposli še blizu 50 oseb ter načrtuje 300 milijonov dinarjev realizacije v naslednjem letu. Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb je pomembna organizacija; z dvema svojima obratoma komaj odpira pot članom svojega kolektiva ter ob tem naporu pričakuje razumevanje in pomoč sorodnih dejavnosti v komuni, z organizacijo tretjega obrata pa je zavod našel primerno dejavnost za osebe, ki so v njegovi oskrbi, hkrati pa je s takšno proizvodnjo kot je galanterijska, njegova proizvodna dejavnost dopolnilo industrijski dejavnosti. Skrb za zdravje občanov Zelja in zahteva občanov temelji na odločitvi Občinskega ljudskega odbora Jesenice, da koncentrira razne oblike zdravstvene pomoči na enem mestu, v poslopju novega Zdravstvenega doma, ki je zdaj v izgradnji. S tem bo odpravljeno ' utrudljivo romanje od raztresenih ambplant, pacienti ne bodo izgubljali časa, zdravniško osebje pa bo lahko delalo v sodobnejših prostorih s sodobnejšimi medicinskimi pripomočki. Zdravstveni dom na Jesenicah je bil ustanovljen že leta 1955. Takrat je imel tri splošne ambulante, proti-tuberkulozni dispanzer, higiensko postajo in zobno ambulanto. Čez štiri leta je svoje zmogljivosti dopolnil še z dispanzerjem za žene in s posvetovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori, z dispanzerjem za otroke in s posvetovalnicami na Dobravi, Jesenicah, Koroški Beli, Žirovnici, Planini pod Golico, Hrušici, Mojstrani in Kranjski gori, za varstvo šolskih otrok pa je Zdravstveni dom organiziral šolski ambulanti na Jesenicah in v Kranjski gori. Razmeroma izpopolnjeno omrežje ambulant, dispanzerjev ter posvetovalnic. Zdravstvenega doma pa je hromilo pomanjkanje ustreznejših prostorov, predvsem pa pomanjkljivo organizirana specialistična zdravniška služba. Program nadaljnjega razvoja zdravstvene službe pa' terja takšno razporeditev ambulant v komuni, da imajo občani in kjerkoli so že, čim bližje do svojega zdravnika. Tako ostajajo v servisno Obrtne delavnice, likalnica* pralnica, kuhinja, kurilnica,. vratarnica, obrat družbene prehrane, ekonomija in uprava. Posteljni fond bolnice je, 258 postelj: 59 na kirur-• gičnem, 97 na internem, 63 na ginekološkem in 39 na otroškem oddelku. Koncem lanskega leta je začela bolnica z adaptacijo nekdanje' stanovanjske zgradbe, ki jo bo do letošnje jeseni preuredila v otroški oddelek, v oddelek za medicinsko rehabilitacijo, transfuzijo, lekarno in v delavsko menzo. V tem poslopju pa že posluje piedicinska šola in uprava. Adaptacija nekdanje stanovanjske zgradbe je nekakšen uvod v adaptacijo glavne bolniške stavbe, V kolikor bodo na razpolago potrebna sredstva, saj je bila bolnica grajena za posteljni fond 120-tih ležišč in je zdajšnja funkcionalnost prostorov dokaj minimalna ter številne pomanjkljivosti zavirajo nemoteno poslovanje posameznih oddelkov. S skrbjo za zdravje občana in z izgrajevanjem solidne osnove za uspešno terapijo je povezana dejavnost Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki obsega področji dveh komun, jeseniške in radovljiške. Komunalna — pravzaprav in-terkomunalna — skupnost zavarovancev je sprejela akt o ustanovitvi Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, ki je začel redno •poslovati z letošnjim januarjem. Komunalni zavod za socialno zavarovanje obravnava 22,142 aktivnih ■zavarovancev in 5295 upokojencev na območju dveh občin, kjer je vseh Novogradnja zdravstvenega doma na Jesenicah, ki ga gradi Gradbeno podjetje Sava Jesenice Kranjski gori ambulanti za splošno zdravstveno in za zobozdravstveno pomoč, tako tudi v Mojstrani in v Žirovnici, na Jesenicah pa se združujejo vse ambulante ter sploh vse zdravniške službe v novem poslopju zdravstvenega doma, ki bo lahko ob svoji kurativni dejavnosti opravljal tudi. funkcijo preventive, ki je nepogrešljiv spremljevalec skrbi1 za zdravje občana. Hkrati z Zdravstvenim domom na Jesenicah opravlja svoje delo v. tem kotu Gorenjske še Splošna bolnica, v katero se zatekajo predvsem bolniki iz jeseniške in radovljiške občine ter iz drugih delov Gorenjske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije. Splošna bolnica ima štiri bolniške /oddelke, štiri specialistične ambulante ž vsemi pomožnimi in tehničnimi enotami: lekarna, rentgen, laboratorij, fizioterapija, transfuzija, zavarovancev blizu 55.000. Za uveljavljanje zakonitih pravic zavarovancev skrbi več oddelkov: za zdravstveno varstvo, invalidsko-pokojninski oddelek, oddelek za dodeljevanje otroškega dodatka, ,l' nančni in splošni oddelek ter P0-družnica zavoda v Radovljici. Lani je bilo potrošenih za potrebe invalidskega in pokoj ninskeSa zavarovanja 572 milijonov dinarjev samo za področje jeseniške komun®’ skoraj tolikšna vsota pa je bila plačana v radovljiški komuni. otroške dodatke je izplačal zavod obeh komunah 330 milijonov. Dohodki zavo.da presegajo milijard dinarjev za 547 milijonov, takšni s^ tudi njegovi izdatki. Teh nekaj zna čilnih številk vsekakor opozarja n gospodarsko moč komune, predvsen^ pa na njeno skrb' za zdravje delo nega človeka ter za njegovo počutj na delovnem mestu. XXXXXxV je podjetje ujelo v uho za-tev° časa, ki je terjal izgradnjo v hitrejšem ritmu, z vse večjimi “htevami. Tej terjatvi je sledilo z iom: v letu 1954 je podjetje reali-lsr?^° 70 milijonov, čez dve leti že leta 1959 se je približalo 350, edlan§kim je preseglo 750, a lani je ob prehodu na plačano realizacijo, kar je v marsikaterem podjetju občutno vplivalo na dohodek, doseglo isti dohodek kot leta 1961, letos pa njegov 480-članski delovrii kolektiv trezno zastavlja, da doseže poldrugo milijardo v skupnem dohodku. •Skladno z dohodkom so rasle tudi vrednosti osnovnih sredstev podjetja, predvsem mehanizacije, brez katerih ni in ne more biti za-vidliiveišega uspeha v gradbeniški industriji. Lanska vrednost mehanizacije — za ilustracijo — je bila 65 milijonov, letošnja pa 150 milijonov dinarjev! * - Semkaj sodi še druga skladnost, ki je omembe vredna: briga delovnega kolektiva za svoje člane in Za njihov osebni stgndard. Do zdaj je podjetje zgradilo 3 zidane samske domove, s 310 ležišči, 20 družinskih stanovanj in še mali dom oddiha v Bohinju. V tej skrbi se zrcali stalnost članov kolektiva in njihova produktivnost, ki je v primerjavi z lanskim letom porasla za 8,5 odstotkov. Razumljivo, delež pri tem uspehu ima tudi organizacija šestih ekonomskih enot z oreani samoupravljanja, vendar pa kolektiv presoja v korist stalne delovne sile, ki je nedvomno dosti bolj zainteresirana za uspehe podjetja, za njegovo produktivnost. Od tod tudi misel kolektiva, ki s presojo o sposobnostih svojih članov vodi podjetje v specializacijo. Specializacija Splošnega gradbenega podjetja »Sava« je v izgradnji objektov družbenega standarda v jeseniški komuni. Semkaj sodi uveljavljanje gradnje stanovanj za tržišče, doslednejše uveljavljanje tipizacije in gradbenih elementov, zmanjševanje gradbenih stroškov v korist potrošnika in ne naposled nadaljnje večanje produktivnosti ter uporne j še približevanje gradbenih stori W časovnemu minimumu. Del svojih kapacitet pa seveda prepušča podjetje še vnaprej raznim gradnjam industrijskega in komunalnega obeležja. Oboje, skratka splošna dejavnost podjetja, pa je imperativ gradbene politike komune, ki mora biti povsem usklajena z zmogljivostjo kolektiva, saj je od te usklajenosti v precejšnji meri odvisna pravočasna realizacija družbenega plana komune in Jesenic. Ugodna polletna realizacija ^esno galanterijski obrat Jesenice sen posegel z rekonstrukcijo pre-cijat*V rezhltat: polletna realiza-t0| haze, da bo visoko presegel le-».. J1 proizvodni program, ki je v z letom 1958, ko je za-brpe~«veu 36 milijonov, na poti, da °dstfe 110 milijonov ob komaj 25 otnem večjem številu delavcev! ftje eležka je pravzaprav najpri-nu, neiša čestitka kolektivu, ki praz-nico °h .občinskem prazniku 15-let-Prj" svojega podjetja; hkrati pa je ki ”anie lesno-galanterijski stroki, °hra .UVeliavljanjem umetne obrti bil; folklorne elemente, ki so ia .ln so iskano blago na domačem QUjem tržišču. r*6p.1°1sec*anje gospodarjenje delov-P0(W.lektiva je tudi porok, da bo begi t]e doseglo ob koncu ustvarje-sedemletnega plana realizacijo ce^^dJjo.nov rner --ju.iuv letne proizvodnje, o Voia r §ovori načrt nadaljnjega raz- a Podjetja. Obrt na poti v industrijo ski^r,rtP° Podjetje »Cokla« na Blej-lOo ?Pravi predstavlja s svojimi Vem ‘^joni letne realizacije storit-sebn0 erX*s za manjše usluge ,— policah Oljarskim obratom na Jedjo ® T in perspektivno proizvpd-ejeno na izdelavo raznih za-kov a sredstev za delo, predpasniku8*1?1^ Plezalk iz usnja, lesa, - ua m plastične mase. s namerava do-vealizacijo 200 milijonov, • --uia + omogoča domiselna proiz-■*Ug°slov - - Povpraševanje domačega, Sedenp^t^-e Je zdaj na pol poti: sečj , ®tnim planom namerava d( >j7 Osnova proizvodnjo lahke konfekcije aja nilav?° upadanje povpraševa-kh ošnikov P° krojaških sto-opozarja delovni kolektiv podjetja »Kroj« na Jesenicah na možnost organizacije lastnega obrata za proizvodnjo lahke konfekcije. Takšen obrat bi omogočil kolektivu smotrno planiranje" proizvodnje, s porastom potrošnje pa sigurne j še formiranje lastnega dohodka. Cilj: specializacija proizvodnje Do letos se je zadruga poleg kmetijstva- ukvarjala tudi z gozdarstvom in predelavo lesa. V preteklem letu je imela 130 zaposlenih in je dosegla 526 milijonov realizacije. Zaradi enotnega gospodarjenja pa je zadruga oddala gozdarsko dejavnost GG Bled, lesno predelavo pa LIP Bled. Zdaj je Kmetijska zadruga Jesenice samo kmetijska. V načrtu ima organizacijo lastnega kmetijskega obrata na področju Žirovnice, ki že razpolaga s 50 ha z odkupom pridobljene obdelovalne zemlje. Zal so parcele majhne in raztresene in .je strojna obdelava otežkočena. Že v jeseni pa bo zadruga pričela z arondacijo Zemlje in bo po programu arondirala leta 1970 120 ha obdelovalne površine na enem samem kompleksu. Istočasno bo zadruga izpopolnjevala strojni park in zgradila gospodarska poslopja. Njena proizvodnja bo služila predvsem za preskrbo jeseniškega trga s krompirjem, čebulo in drugimi vrtninami. Poleg tega gradi zadruga kokošjo farmo: investicija je 623 milijonov dinarjev. Zgrajenih bo 20 objektov za kokoši z ustreznimi stranskimi objekti. Ko bo farma v obratu, bo proizvedla letno 24 milijonov jajc, 178 ton kokošjega mesa in 2500 ton gnoja. Letna realizacija: 650 milijonov. Celotna proizvodnja bo vezana na druge perutninarske obrate v Sloveniji, ki bodo dobavljali reprodukcijski material in prevzemali proizvode. V sodelovanju s kmeti-zadružniki si zadruga prizadeva povečati predvsem proizvode, ki se pojavljajo kot tržni viški: meso, mleko in čebulo. Gradbeno podjetje Nova Gorica gradi na Jesenicah nove stanovanjske bloke Posebno spodbudno za kmete je pitanje mlade govedi. V letu 1962 je bilo spitanih preko 100 živali. V letošnjem letu bo to število znatno preseženo, Ob izvorih električne energije Podjetje Elektrarna Moste — Moste pri Žirovnici, ima štiri proizvodne obrate: hidroelektrarne Moste, Imenovane elektrarne so povezane z daljnovodi 10, 35 in 110 kV z omrežjem elektrogospodarstva — podjetje je član Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, s katero posluje, ji prodaja svojo proizvodnjo — ter tako oskrbuje industrijo in malo potrošnjo z električno, energijo. Letno daje potrošnji 80 milijonov kWh, doslej od leta 1945 že 900 milijonov kWh! Podjetje oskrbuje lastne prenosne transformatorske in razdelilne postaje; trenutno povečuje zmogljivost prenosa električne energije s povečavo transformatorske postaje 110/39 kV v Mostah za 31,5 M V A, predvsem za potrebe jeseniške Železarne ter za skorajšnje potrebe elektrificirane železniške proge z Betonska pregrada s hišico jezovnega čuvaja HE Moste Završnica v Mostah, Kranjska gora v Kranjski gori in Savica v Bohinju. Elektrarni Moste in Savica sta prva izvora električne energije, zgrajena po načrtih domačih strokovnjakov ter opremljena s pretežno doma izdelano opremo. Elektrarna »Savica« obratuje od leta 1949, elektrarna »Moste« pa od 1. 1952. Elektrarna »Moste« še ni povsem dograjena. Manjka IV. agregat, ki bo obratoval kot prečrpovalni agregat: prečrpaval bo vodo iz bazena v Mostah v bazen HE Završnice pod Stolom, ki jo bo potlej lahko ob večjem padcu izkoriščal v času največjih istočasnih dnevnih potreb. Takšno nalogo opravlja tudi HE Moste z akumulacijo vode v bazenu, ki sega od Kavčk do Javornika. napajalno, postajo v Žirovnici za odsek proge Jesenice—Kranj. Nagel razvoj gospodarskih organizacij in vse večja potrošnja električne energije narekuje 61-članske-mu delovnemu kolektivu projektiranje novih izvorov: Radovna pod Radovljico na reki Savi je doslej še neizkoriščena možnost! Izvor električne energije je vsekakor pomemben člen v verigi proizvajalcev v jeseniški komuni (tudi v radovljiški!), saj omogoča s solidno proizvodnjo električne energije nemoteno proizvodnjo industrije ter hkrati zadovoljuje vsakdanje potrebe številnih potrošnikov v gorenjskem kotu. Na poti do potrošniških središč Elektro Žirovnica je delovni kolektiv, ki oskrbuje področju jeseniške 'in radovljiške komune zadostne količine električne energije na poti od izvora do potrošnje, vzdržuje električno omrežje, projektira in gradi nove objekte. Pred vojno je bil malone edini vir električne energije HE Završnica, ki danes zadovoljuje komaj eno petino celotnega odjema, pri čemer ni upoštevana Železarna kot potrošnik. Takoj po vojni je bila posameznikova potrošnja na Gorenjskem — 369 kWh, predlanskim že 1150 kWh, kar je enako srednjeevropski potrošnji električne energi je, ‘ obenem pa opozarja na 12-odstoten porast letne potrošnje. Industrija potrebuje danes v primerjavi z letom 1957 petkrat več električne energije; število odjemalcev pa je naraslo od takratnih 8600 na zdajšnjih 16.119. Naglo povečevanje potrošnje električne energije zahteva intenzivne gradnje električnega omrežja, daljnovodov, razdelilnih in napajalnih (krajevnih) transformatorskih postaj. Elektro-Žirovnica je v desetih letih zgradilo in rekonstruiralo za 750 milijonov dinarjev vrednosti elektroprenosnih naprav, hkrati pa je zgradilo za razne investitorje še za približno 400 milijonov dinarjev elektro-naprav. Tekoča vzdrževalna dela veljajo kolektiv svojih 200 milijonov. Uspeh kolektiva, ki je štel ob rojstvu pred desetimi leti 70, zdaj šteje 108 članov, je tesno vezan na razumno sodelovanje podjetja z jeseniškim in radovljiškim občinskim ljudskim odborom. Milijardo in 164 milijonov dinarjev predstavlja letno prodana električna energija potrošnikom (97 milijonov kWh!), 468 milijonov pa ostala realizacija raznih gradenj ter storitev. Osnutek 7-letnega plana razgrinja tudi pred podjetjem Elektro Žirovnica odgovorne naloge: potrošnja električne energije se bo povečala za 100 odstotkov pri odjemu malood jemalcev, enako pri industriji, kar terja nove izvore energije, novo omrežje s 110" kV vodom, vezanim na glavni sistem. Omembe vredna je potrošnja turističnih objektov: razvoj turizma poudarja gradnje žičnic! Električne mehanizme, ki jim dobavlja električno energijo Žirovnica — Komna, Vitranc, Pokljuka, Vršič — bodo skoraj izpopolnili novi tam na Voglu in Triglavskem pogorju... Dva razmeroma maloštevilna delovna kolektiva — prvi ob izvoru električne energije, drugi na njeni dolgi ter zamotani poti do potrošnika — hitita z izpolnjevanjem delovnih obveznosti .tudi z oblikovanjem osebnega standarda svojih članov: Elektrarna Moste je doslej zgradila 31 stanovanj, Elektro-Zirov-nica pa 35, s čimer sta obe delovni organizaciji dokaj zadovoljivo rešili stanovanjsko negotovost svojih delavcev. *xxvx\\> XXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXvxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvx\x\xxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxvxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxvxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxNX>Ž