Listek, Črtice iz življenja slavnih mož. (Nabral in prevel Vrhovski.) I. Ruski car Peter Veliki je bil po bilki poltavski g Švedi, katere je sijajno premagal, kaj dobre volje. Ko so pripeljali pred njega Svedske ujetnike, dal si je prinesti kozarec vina, ter napil iim, reko<5: »Na zdravje rBojim učiteliem v umnem vojskovanju!« Vodja Švedov Reri3chield si drzne vprašati, kdo da so tisti učitelji? »Vi gogpoda«, odvrne car, »vi Svedski generali«. — »Ali to pa ni lepo od VaSega Veličanstva«, očita Renachield, >da 8te svojim učiteljem za njih trud le — ječo naložili za plafiilo !< II. Bivgi predsednik Združenih držav v Ameriki, Andrej Johnson (f 1. 1875) se je bil v svoji mladosti izučil krojaStva. Še le kot mladi krojaSki mojster se je sam izučil brati in pisati. Nedolgo potem je bil vsled svojega navduSenja za prostost in blaginjo Jjudstva izvoljen za poslanca v zbornico, kjer se je z vso vnemo potegoval za blaginjo nižjih stanov. To nekaterim pletaenitašem ni ugajalo in eden mu je celo opona8al: »Gospod Johnson, kaj boste tako goreč, saj Se ni dolgo, ko ste moje nogovice šivali.« Johnson ga ostro po- gleda, potern pa mirno odvrne: »No, ali tedaj VaSe nogovice niso dobro seSite?« Gromovito ploskanje je pritrjevalo od strani obrtnikov in delavcev tem modrim besedam in Johnson postal je sedaj Se bolj priljubljen pri Ijudstvu, katero ga je pozneje celo za predsednika ljudovlade izvolilo. III. Iz živlienja velikega kneza ruskega Konstantina pripoveduje se naslednja dogodba: Ko je bil on Se le dvanajst let star, Sel je nekoč s takratnim vcjnim ministrom k ladijgstaii, ogledat si veliko novo vojno ladijo, »Knez Menčikov« imenovano. Ko se Hprehajata po ladiji, prigodi se, da v tem trenutku pade neki mornarski učenec v morje. Takoj za njim skoči v vodo neki mornar, kateremu se posreči, reSiti Janta iz vode. Mladi princ je bil tega tako vesel, da stisne reSitelju roko, rekoč: »Jaz te imenujem od sedaj za častnika.« Tein besedam mladega carjeviča se minister začudi in je v veliki zadregi, dobro vedoč, da imenovanie častnikov v Rusiji pripada jedino le carju. Ko je car to zvedel, dal je poklicati sina ter ga skara za to. Ali mladi carjevič ne more tega razumeti ter ves nevoljen reče: »Dobro! Ker tedaj VaSe Veličanstvo ne dovoli, da bi bil ta srčen mornar povikšan za častnika, tedaj tudi jaz nočem biti za admirala« RekSi odpaSe svoj meč ter ga položi pred carja. Car se nasmeje tem besedam in dovoli, da se je sinu imenovana želja izpolnila. IV. Ruski car Aleksander I. potujoč po južnih pokrajih svojih, je nekoč se odtegnil od svojega spremstva ter doSel k neki koči, pred katero je sedela stara ženica. Ta videvSi cara po vojaški opravljenega, vpraža ga, je li morda on od carove atraže in ji znabiti on donese denar, kojega ji pošlje njen sin. Caru se je dopadla prostosrčnost slarke, vpra3a jo, kdo in kje je njen sin? Starka pripoveduje, da je že nad trideset Iet udova, da živi le ob tem, kar ji požlje nje sin Iran, kateri služi na carjevem dvoru. Ta ji poslje vsako leto po dvajset rubljev iu letos je 8e le polovico tega poslal, obetaje, da drugo poSlje po katerem carovih služabnikov. »VeS kaj, starka«, svetuje car, »vpraSaj za denar gospoda, ki ti ga jaz sedaj pokažem.« Med tem se približa spremstvo in car pokaže starki na Orlova, rekoč: »Ta gospod ima tvoj denar« Orlov, ki o tem ni nič vedel, se je čudil, ko ga žena vpraSa po svojera denarju. Car, smejoč se, mu pove vse, ter ukaže, naj izplača starki Sestdeset rubljev. Starka videvSi toliko denarja, se ga brani vzeti. »Zakaj nočeS tega deaarja?« jo vpraSa car. Zato, ker se bojim, da ni prav zaslužen«, odgovori žena. »Vem dobro, da ima moj Ivan na leto le osemdeset rubljev, zato ni mogoče, da bi si bil od tega toliko prihranil« PoStenje starke je zelo dopadlo carju. Pove ženi, kdo da je in dostavi, da odslej ji bode sin Ivan pošiljal vsako leto večjo podporo, ker se mu bode zviSala plača. V. Pruski kralj Friderik II. je imel pogosto pri svoji mizi znanega brezbožneža Voltaire-ja kot gosta. Ta je najraje govoril brezbožno in pchujsljivo ter kvasil proti veri in Bogu. Nekoč se je ravno napeljala govorica o večnosti in nebesih, na kar Voltaire o8abno reče: »Kar se mene tiče, jaz ne maram za nebesa, temveč bi ondi svoj pripravljeni sedež le rad prodal.« Na te besede se oglasi neki moder pa bogat mož, rekoč: >Dragi gospod! Mi vsi tukaj smo pod pruskim jfraljem, kjer velja postava, ako hoče kdo kaj prodati, mora se prej izkazati, da |e on v resnici lastnik tega. Ako morete vi v resnici spričati, da je jeden sedež v nebesih vas in ga prodaste, kupim ga jaz in če dam celo svoje premcženje zanj!« Brezbožnež je na to umclknil, dobro vedoč, da so ga te besede zadele do živega. VI. Kralj Ljudevit IX. je dobil za spomin ogromno veliko repo, katera je rastla na zemljisfiu, kjer je on svoja mlada leta preživel. Kralj je daroval zanjo sto cekinov. — Ko je o tem zvedel neki plemenitaS, sklenil je pokloniti v dar kralju najlepšega svojega arabskega konja, meneč, da zi taksno dariio bo gotovo dobil kraljevsko odmeno. Kralj je konja sprejel, nato pa cdprl svojo zakladnico in vzel iz nje ono repo rekoč: »Verjemite mi, gospod, da ie ta repa mene stala sto cekinov, pa vendar jo Vam dam kot v zabvalo za VaSega konja.« PlemenitaS se ie poklonil, vzel repo in jo nesel domov. Do stnrti potem ni mogel pozabiti na to »kraljevsko darilo.« VII. Grci Adam R9vicky, državni kancelar za časa cesarja Franca I., je rad govoril slovaSki s svojimi rojaki, ako so prisli k njemu s kako prošnjo. Nekoč pride deputacija od priprostih kmetov, katera izroči kancelarju pisano prošDjo in eden od njih jo razjasnuje rekoč: »Naj bi blagovolil preblagorodni gospod k a n c e 1 i s t (pisar) to proSDjo podpirati.« Revicky smejoč se, pove proSnjiku ljubeznivo: »Moj ciragi! VaSa prošnja zdi se mi opravičena in skuSal jo bodem pavoljno reSiti, ali povedati Vam moram, da jaz nisem kan< elist, nego kancelar!« >No, ni veliko na tem«, odvrne prostoduSno kmet, »gospod so videti ie mladi, ako iim Bog zdravje da, lahko da kedaj 8e postanejo celo k a n c e 1 i s t.« VIII. Ogrski kralj Matej (Matjaž?) se je nekoč mudil v mestu Gemer, kjer so mu mestjani napravili velike pcjedine. Kakornavadno ob takih slovesnostih se je tudi tukaj napivalo na zdravje kralju, na domovino in posamezne plemenitaSe, )e samo na kmetsko ljudstvo se ni nibče spomnil. To kralju, ki je bil veliki prijatelj ljudstva, ni bilo po volji. A!i vendar ne pokaže nobene nevolje, temveč kmalu po pojedini povabi vse družbo na izlet v vinograd. Oadi da sebi in vsem drugim prinesti motike ter začno kopati, da je vsem znoj tekel po obrazih. Kmalu ga jame go* spoda prositi, naj odieniajo od težkega dela, on pa jih modro pouči, rekofi: »Vidite, gospoda, kako težko je delo ubogega kmeta. Se li torej ne spodobi, kadar njegove pridelke uživamo, da se spomnimo tudi onib, ki so ga nam tudi pridelali?« Smešničar. Dokaz. Čevljarski učenec (mojstrovi ženi): >Gospa, gospa; ste-li čuli Sum t veži! Mojster je padel.« — Gospa: »Za božjo voljOi pa vendar ni padel po stopnicah?!« — Učenec: »Ba3 po stopnicah, kajti iz nebes 81 ni padel ni jeden mojster!«