126. številka.
Ljubljana, v petek 2. junija 1905.
XXXVIII. leto.
Ish* a v§ak dac zvečer,  izimSi nedelje in praznike, ter ve\Ja po pošti prejeman aa avslro-ograka deiele aa vae leto 26 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en me se«  1 K SO h.   Za LJubljano ■ poSujanJem  na dom za vae vi« 24 K,  za pol leta  12 K, za četrt leta 6 K, za en meiea 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za tbo leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko Teč, kolikor anaSa poštnina. — Sa c&ročb* brez istodobne vpošiyatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petlt-vrste po 12 h, Če se ae oznanilo tiska  enkrat, po 10 h, če ae dvakrat,  in  po 8 h, če ae   tiska trikrat ali   večkrat. — Dopial •« isrole" frank ovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah it. b,  tu aicer uredništvo v I. nadstropja, upravništva pa v pritličja. — Upravnietvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije*
oznanila, t J. administrativna stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Nemško-nacijonalna slav-nost v Domžalah.
Včeraj, 1. junija, je nemško na-cijonalno pevsko društvo »Andre&s Jcfsr« v D mtalah praznovalo raz-
a društvene zaBtave. Nemci sicer dibo nastopali s stojo zastavo javno, ampak so jo morali na vczu skrbno zavito prepeljati na vrt Antona Klein-lercberja, kjer je bila vsa slavncsfc, Bkrbno z&đelaaa s hrastovimi vejami na eni strani vrt*. N^raci so s pla-v^sTii in frackfurtsrskimi znamenji po vasi in hodili sprejemat svoje goste na kolodvor. To bi že ne bilo razburilo Slovencev, ker so
rali Nemci vsled tega požreti le
_:am kako bodtčo besedo. Ko je pa ljudstvo opazilo pri nekaterih do-a tretjega viaka samokrese, katere so prav ostentativno
:aii, da jih jo moral vsak videti, zavrela je zlasti starejšim možem k:..   A zgodilo se še ni nič.   Ko se
pa okoli polpetih popoldne začulo hajlanje z vrta in ko so zapeli Nemci »Die \Vacht am R h e i n«, is bila bliskovo vsa množica pokonci ia demonstrirati s prepevanjem
*nsklh pesmi. Kamniška godba, :r:d katero so nosili velikansko slc-vensko trebojnico, je priigraje »Hej *ni« prišla pred vrt, obilna množica pa, ki je naraščala vsak trenu« je istočasno prepevala cmanjeno m. Na zshte vanje okr. komisarja   Lazzarinija   se je mo-
i godba odstraniti in od* stran it i zastava, namreč slov. zastava, ljudstvo je pa ostalo in pelo slovanske pesmi. Zahtevalo je, da se mersjo tudi frankfurtar-ske zastave odstraniti z vrta, temu pa komisar Lazzarini nikakor ni ugodil. Župan JaneŽič bi bil lahko naredil konec vsem demonstracijam in preprečil vsako nezgodo, če bi bil dal odstraniti tudi frankfurtarske zastave, a »slovenski« župan je bra-
nil frankfurtarco in na poziv nekega gospoda, naj te izzivajoče zastave uktže sneti, zabrusil temu v obraz: »Vi ste en trotel!«
Žandarmerija je ljudstvo razganjala in grozila z rabo orožja, to pa seveda vsled ukaza Lazzarinije-vega, ki je letal od Nemcev do Slovencev in spet k Nemcem in pri-šedši do orežaikov izdal strogi ukaz: »Jetzt aber nur mit aller Strenge vergehen!« Orožniki so sicer delali lojalno — vsaj nekateri — a povelju se niso smeli upirati in pojali ljudi narazen. Nekaj ljudstva je šlo petem na drugo stran vrta, kjer so se videle frankfurtarioe. Na klice »Aboug 8rabi!« in »Zastave doli!« so prišli Nemci in nem-8 ur j i k ograji, potegnili samokrese in grozili ljudem, neki nemčurček :z Kamnika pa je & vojen* u znanou Slovencu, ki je prišel blizu ograje, zaklical po slovensko: »Će ne greš proč, te na mestu ubijem!« Drug Nemec je na ograji stoječ zamahnil z velikansko gor-jačo z vso silo, prav kakor se pobija steklega psa, po nekem Slovencu in bi ga bil, če ne ubil. pa vsej težko poškodoval, če bi se ta ne bil pravočasno umaknil. A ne dovolj tega. Nemoi so izza varnega plota začeli metati kamne in zadeli več oseb, največ deklet. Tedaj pa je jeza popadla ljudi in vrgli so tudi nekaj kamnov na vrt. »Jetzt aber rur m't aller Strenge vor-gehen!« Zdaj bo orožniki pregnali ljudi spet na drugo stran, kjer so prej bili. Tukaj se je medtem zbralo vse polno Slovenk iz Domžal in ia Stoba, ki so odločno zahtevale, da se odstranijo frankfurtarice. A odgovor so bili bajoneti in pu škina kopita. Domžalski župan jt igral žalostno vlogo in videlo se mi je, kako je priklenjen v nemške ve rige Ttrolcev. Mesto da bi posredoval na kak nečin, padle so na Slovence besede »barabe«. Kdo jih je izustil,
ali on ali žandarmerija, ni znano. Padle so.
Ker je bilo ljudstva vedno več, ker je razburjenje naraščalo in ker je vsa množica pela slovanske pesmi ter vedno odločneje zahtevala odstranjenje f r ankf ur t ar ic, poslal je komisar Lazzarini po žandarmerijo v Ljubljano. Ta je prišla z osmim vlakrm Ko je ljudstvo videlo to, polastilo sega je neizmerno razburjenje. Orožniki so s podvojenimi močmi razganjali ljudi in rabili orožje. Pri tem je bilo mnogo Slovencev ranjenih z bajon eti. Pripoveduje se tudi o nekem smrtnem slučaju, ali natančnega se še nič ne ve. Orcžniki so suvali z bajonetom in lili s kopitom, kamor so zadeli. Hlače in suknje so strgali skoro vsem ljudem. Tukaj so se odlikovala naša slovenska dekleta, ki so junaški nastavljala svoje prsi orožju in kliaala: »Le dajte nas, tu smo, če mora teči slovenska kri za privandrane nemške tirolske pijavke!«
Povabljeni Nemci so se mislili odpeljati s posebnim vlak^nr ob polu 9. uri zvečer. Zastraženi od orožni kov so se pedali proti kolodvoru. Množica jih je izžvižgala in kl:'cala gromoviti »Aboug!« Nemci so kazali samokrese, grozili z njimi in psovali, ali drugače niso ničesar storili. Cim pa so bili v vagonib, se je stvar koj zasukala; zd*j s d imeli namreč pogum in začeli so metati karane na Slovence. Kamne so prinesli seboj nalašč za ta nsmen. Ljudstvo je v svoji razburjenosti hotelo vdreti na peron. A zdaj je komisar Lazzarini ukazal streljati — na Slovence. Žandarmerija je trikrat ustrelila. Kroglje so žvižgale okrog glava in tekla je kri. Dva človeka sta bila obstreljena, dva popolnoma nedolžna človeka. Orožniki so se noviČ zagnali
na Slovence, zdaj z bajoneti. En orožnik je bil posebno divji. Prvi človek, na katerega je planil, se mu je izognil, iBtotako drugi in tretji, četrtemu je pa orožnik zabodel bajonet v stegno s tako silo, da mu Je stegio popolnoma prebodel in je bajonet na drugi strani ven pogledal. Ko je ranjenec jeČaje vsled strašne rane šepal proti kolodvoru, ga je orožnik s puškinim kopitom udaril po hrbtu s tako silo, da se je takoj zgrudil na tla in si zlomil prebodeno nogo. Ta nesrečnik se zove Josip Sede j. je črko:Uvec in doma iz Trnovskega predmestja.
Orožniki so jo jako fino zasukali, da bi prikrili svojo krivdo. Kar naenkrat so vso krivdo zvalili na Sedeja; ker jo že na pol ubit, naj bo on vsega kriv. Zavlekli so ga na orožniško postajo, od koder so ga hoteli prepeljati v Ljubljano na vozu, na kakršnem se vozijo teleta. Usmiljeni ljudje so poskrbeli za boljši voz.
Preiskava bo dognala, kar zatrjujejo očividci d* je Ssdej povse nedolžen in le žrtev surovega žandarja in pa o germanskega birokrata.
Ljubljanska žandarmerija je stopila v vlak in se z Nemci peljala v Ljubljano, domači žandarji pa so tekli proti Dunajski cesti, čez katero jc imel iti vlak in kjer se je bilo zbralo mnogo ljudi. Orožniki so rai-? gnali ljudi, da je vlak mogel oditi. Pri naskokih orožnikov na narod sta bili dvema orožnikoma čeladi pokleftani. V Ljubljani je pričakalo nemški vlak osem žandarjev s komisarjem Panizzo, a ni jim bilo treba intervenirati.
Omeniti se mora še, da je pri tej pangermanski izzivajoči slavnosti sodelovala c. kr. vojaška godba. Za kako Slovenko narodno slavnosi ni vo-
jaške godbe nikdar dobiti, pri pan-germauskih slavnostih je pa vedno zraven. Šef generalnega itaba fcm. Beck je svoj čas v Beljaku lastnoročno trgal frankfurtarske zastave, češ, da so prusofilske, v Domžalah pa je vojaška godba v znamenju in v senci f ran kf urter i c. S pridnim sviranjem razvnemala nemške izzivače.
To je v naglici napravljena, a verna slika dogodkov v slovenskih Domžalah. Jasno nam priča, kako se uradno pospešujejo in ščitijo nemškeprovokacije na slovenskih tleh. Tisti dan, ko se je izvedelo, da se je prepovedala ustanovitev slovenske sokolske zveze, ko se je izvedelo, da je prepovedan sokolski shod na Dunaju, tisti dan se je pod varstvom oblasti uprizorila v popolnoma slovenskem kraja skrajno predrzna nemška provokacija. In kar je najlepše, je to, daje komisarček Lazz arini ukazal odstraniti slovensko zastavo, vsenemških f r an k f u rt ar ic pa ni dal odstraniti niti tedaj, ko se je to zahtevalo, niti tedaj, k o je videl, da s tem hipoma napravi mir, niti tedaj, ko je vedel, da zna sicer teči kri! A morda ne zadene komisarja Lazzarinija vsa krivda. Kamniški okrajni glavar se je namreč osebno udeležil nemške slavnosti. V službi je bil komisar i T- * z z ar i n i in zato je on odgovoren ca »33 nečuveno postopanje javne o bas t i, ali c krajni glavar je neprenehom hcdil iz družbe na vrtu zbranih Vsenemcev in dajal komisarju različna naroČila.
Radovedni smo, kako bodo zdaj lagali nemški listi. Poznamo jih skoz in skoz. Značilno je, da so ljubljanski Nemci že sinoči raznašali po Ljubljani lai, da so   v Domžalah Slovenci
Iz življenja.
Mara Ivanovna Tavčar.
„Kaj pa je tebe treba bilo . . Drsganova Anica je bila rojena v porodišnici, kjer se že z rojstvom otrokovim začne gorje, beda, revščina. Mati jo je pustila in odšla v svet. Tako je prišla Anica v roke dobrodušni ienici, ki jo je po skromnih očeh vzgajala, dokler ni dorasla, da si je sama prislužila za potrebo.
Živeli ste dolgo vrsto let v predmestju stolnega mesta, a se naposled Preselili na deželo.
Anica je bilo lepo dekle, modrih sentimentalnih oči, plavih kodravih las, bujnih prsi — in dobre duše. tye sovrstnicd so jo zavidale, se jezile, da se domači fantje ozirajo za &jo, za tujko. Ko pa so izvedele, da Anica ni nikdar poznala svojih staršev, bo jo naravnost in očitno zasmehovale. Anica se navidezno ni zmedla za taka poniževanja, a v srcu jo j* bolelo, peklo. Kaj more ona za to, te je mlada, lepa, da se fantje ozirajo *• njo? Kaj, če jo je mati pustila? Anici so enostavno potekali dnevi.
Dan za dnem je posedala za šivalnim strojem, izrabljala svoje moči, mislila na usodo, koja jo proganja že od libeli . .. stroj pa je monotono drdral.
Anica si je želela lepega življenja, da, takega, ki je vredno, da se ga živi. Sanjarila je o bodočnosti in zdelo se ji je, da bode jasna lepa! Fata morgana!
Nekoč je prišel v ta kraj mlad umetnik ter se nastanil nasproti Ani-činega doma. Kaj kmalu je opazil kodravo glavico, ki je bila napol skrita za ovetočimi nageljni in rožmarinom. Trajalo ni dolgo in vzljubila sta se. V tihih, mirnih jesenskih večerih sta se sprehajala po gozdu, kjer se ni nikamor videlo. Govoril ji je lepo, ona je poslušala.
»Ej, Anica, ti nisi torej vedela, da sem te ljubil, predno sem te poznal.'? Vedel sem le, da biva v tem kraju dekle z modrimi, sentimentalnimi očmi, vedel sem, da je to dekle tako čisto, da bi je ne mogel omadeževati najrahlejši dih hudobnega sveta
— vedel sem to in te ljubil. Sladko moje dekle, ti, ki si polno življenja, željno poljubov, valujočih gradi — jaz vem, da me ljubil! Vedi, da boda najino življenje samo ena dolga pot
— na njej nama bodo dehtele roie
in tulipani, krizanteme in mirte . . .« — Obljubljal, prisegal, rotil ji je ljubezen, kakor mnogo mladih fantov, ki se zavedajo samo današnjega dne.
O bodočnosti, eksistenci malo po-mišljajo, saj živijo sfdanjosti, momentu. Morda res tako ljubijo, kakor zatrjujejo v hipni razburjenosti svojim ljubicam, čez par dni pa se jih ognejo na potu. Saj tudi cvetočo rožo veselo jo ljubkajoč pripnemo na prsi, ko pa ovene, jo vržemo proč, da padejo listi raztreseni v blato, ali pa jih veter raznese na vse strani in kraje .. •
V Aničino dušo je prišlo novo življenje. Ljubila je, bila je srečna, saj do sedaj ji nihče ni rekel stiskajoč ji roko: tvoj prijatelj sem. In, da nima človek od zibeli do mladeniških let drugega, kakor misel, da je v na-potje vsem, da lanj ni mikavnosti življenja, ej, ali ni preseneten, ko pride iz puščave, z debelim kamenjem posute poti na gladko, ki ga vodi na cvetoče, jasne poljane? Tu steguje roke po razkošju, prelestnosti evetja in bogastva. Napiti, naužiti se hode trudna duša — krasote do življenja.
Priilo je tako, moralo je priti. Odiel je v temno noč pojoč melodijo vigilij.
Začetkoma se Anica ni zavedala svojega greha, toda sad je dozorel in ž njim gorje. Saj kamor krene, povsod brei domovja, brez svojcev in ljudje bodo s prstom kazali za njo, češ, mati taka, hči taka .. . Psovali jo bedo: vlačuga, nesramnica. Ali ljudje ne vedo, da ga je ljubila, in da ji je prisegal, rotil . . . Saj se je iz ljubezni pregrešila, se ni prodajala. Kaj more za to, če jo je pustil v nesreči, da jo je varal, se ji lagal.
V največji bedi in revščini zapuščena, zasramovana od vseh, še od onega, ki ji je nasui v življenje to gorje — je proplakala dneve in noči. V borni, vlažni podzemeljski sobici je dala Življenje svojemu otroku. Pisala je Josipu, naj skrbi za otroka, ona je slabotna, ne more delati, preživljati sebe, skrbeti za otroka. Dobila je odgovor:
Ti nisi poznala niti očeta uiti matere, a tvoj otrok, če Že hočeš, naj poina vsaj mater, ali pa stori tako, kakor je storila tvoja mati. Mene pusti v miru. Kar si zakrivila, trpi — sama.
Anioa je zaplakala, pritisnila svoje dete na srce in ga a solzami polju-bovala.
»Sinček moj, ti ne poznaš more-čih skrbi trpljenja, pomanjkanja svoje
mat: re. Jaz ne morem živet*", tebe ne pustim na svetu, saj v hladnih valovih dobiva — rešenje« Znova je zaihtela, poljubljala otroka, ga zavila, vzela v naročje in šla v brezzvezd-nato noč.
Tako privlačno, tako vabljivo so šumeli valovi, kakor bi hranili na dnu najlepše zaklade, bogastvo, razkošje. Anica se je opotekala do drevesa in poslušala . . .
Dete je zaplakalo, ona se je vzdra« mila iz obupnih m'sli.
»Kaj Bem hotela? Utopiti se s svojim otrokom? Ali sem mati ? Proč od tu, proč, da me ne premaga obup v trenotku.«
Hitela je domov.
»Odpusti mi večni Bog, a daj mi moči, da pozabim na kupo, ii koje sem pila gorje. In ti moje dete, kar sem v ljubezni zakrivila, bodem v ljubezni poravnala. S podvojeno močjo bodem skrbela za tebe, za tvoj blagor. Naj me svet preganja, naj me preklinja, samo da tebi prizanese, saj ti si nedolžna stvar. Ščitila te bodem pred hudobnim svetom, pred demoni in ko bodeč srečno ti, bodem srečna tudi — jaz a In zasnivala je sanje o zopetni bodočnosti.
prvi streljali, potem dele or o in i k i. Poznamo to podlo metodo de iz kaainake afere, a to pot se da še laglje dokazati, da Nemci lažejo.
Nekateri udeleženi orožniki so namreč pred popolnoma zanesljivo pričo povedali, da Slovenci niso ne enkrat ustrelili, da torej Nemci lažejo. _
Vojna na Daljnem Vztokn.
Poročilo admirala Toga.
Peto poročilo admirala Toga, ki ga je poslal 30. maja, se glasi:
Ko so se 28. t. m. ostanki ruskega brodovja pri otoku Liaucourt vdali, smo prenehali z zasledovanjem; koj nato pa smo opazili na jugozapadu obrežno oklopnico „Admiral UŠakov."
Odposlali smo takoj proti omenjeni ladji oklopni križarki „Yvate" in „Yakumo". Ker se Rusi niso hoteli ndati, smo „Admirala Ušakova" potopili. Še ostalo posadko 300 mož smo rešili.
Ob petih popoldne ste četrta divizija in druga torpedna rlotila napadli oklopno križarko rD m it rij Donskoj." Drugo jutro smo našli križarko na obrežju korejskega otoka U r 1 e u n g, kjer je obtičala na skali.
Torpedni rušilec „SadJanami II." je zvečer 29. t. m. ujel južno od otoka Urleung ruskega torpednega ruŠilca „ B j e d o v i u, na č egar krovu je bil Rožestvenski in še neki drugi admiral, oba ranjena, in 8 0 mož; vsi so bili proglašeni za ujetnike. Križarka „Citoze" je na potu na sever potopila neko rusko tor-pedovko. Tudi križarka „M i i t a k a" in torpedovka „Murakum o" sta po-greznila nekega ruskega torpednega rušilca.
Po izpovedbah ujetnikov je uspeh pomorske bitke dne 2T. in 28. maja ta-le: -Knjaz Snvorov", „Imperator Aleksander III.6*, „Borodino", -Dimitrij Donskoju, Admiral Nahimov", „Vladimir Monomah-, „ZemČugu, „Admiral Ušakov", ena pomožna križarka in dve torpedovki — potopljeni; „Imperator Nikolaj L", -Orel**, „Admiral Apraksin", „Admiral Senjavin" in torpedni rusilec „Bjedovi- — ujeti. Potopili sta se tudi ladji -Oslablja- in „Navarin.w
O usodi križarke „Almazu ni ničesar znauega. Naše brodovje ni mnogo trpelo. Vseh naših izgub na moštvu še ni mogoče dognati. Izgube naše prve divizije znašajo okoli 400 mož. 27. t. m. je bil lahko ranjen admiral        Jj- ^m
„ ; »vojen-T šestem poročilu pravi Togo:
Potrjuje se, da ste se potopili ruski vojni ladji „Oslablja" in „Navarin".
Tudi vest, da se je 28. t. m. potopil rSisoj Veliki", se potrjuje.
Kolikor je doslej dognano, se je Rusom potopilo šest oklopnic, pet kri-žark, ena obrežna oklopnica, transportni
ladji „KamČatka" in „Jatiš" in tri torpedovke.
Zajeti ste dve veliki oklopnici, dve obrežni oklopnici in torpedovka „Bjedovi."
Rusi so torej izgubili v celem 22 ladij v skupnem obsegu 153.411 ton.
Rusko poročilo.
»Ruskoje Slovo« priobčuje tole poročilo v Vladivostok dospele kri-žatke »Almaz«:
Ob prvem spopadu 27. maja je oklopnica »Imperator Nikolaj I « prva jela streljati na japonske križarke, ki so se nato umaknile. Rusko brodovje je nato plulo naprej proti severu v štirih kolonah. Admiral Rožestvenski je ladje formiral v bojno vrsto in pričel bitko. Japonci so poskušali obkoliti rusko brodovje. Oklopnica »Knjaz Suvorov« se je borila z vso obupno9tjo. Na krovu te ladje je petkrat izbruhnil ogenj, a je bil vedno pogašen. Izborno so se tudi bile ladje »Navarin«, »Senjavin«, »Apraksin« in »Ušakov«, ki so tega dne ostale nepoškodovane.
NajljutejŠi boj se je pričel ob 1. uri popoldne in je trajal pozno v noč. Potopili ste se pomožni križarki »Rus« in »Ural«; njih posadke so se rešile na druge ladje. »Imperator Ni kolaj I« je obtičal na skali, »Orel«, čigar dimniki in jambori so bili od-streljeni, je bil v plamenu, križarka »Avrora« je bila takisto zadeta in je izgubila svoje jambore. Dve ladji tipa »Borodino« ste se nagnili na stran, a ste se še držali na površju.
V tem času se potopile tudi tri japonske ladje.
Ob zahodu solnca je bil odbit prvi napad japonskih torpedovk. Kaže se, da Japonci pretiravajo svojo zmago. Parnik »Iaoire« je bil navsoČ pri bitki.
Admiral N e b o g a t o v je bil ujet, ker je »Imperator Nikolaj I.« obtičal na skali. Admiral Rožestvenski je dal v bitki v soboto zvečer signal »Nehajte streljati, sovražnik se u m i če!«
Torpedni napadi so se pričeli ponoči. Morje je bilo silno viharno, zbog tega so se tudi potopile vse poškodovane ladje.
Poveljnik križarke »Almaz« je še videl, d« ste se potopili ena japonska križarka in ena topničarka.
Ladje, ki so se rešile v Vladivostok.
»Rus« poroča iz Vladivostoka: Križarka »Almaz« je dospela v zal''" Zolotoj rog 2P ~— SJfcori Ivežer. /je iz daljave se je videlo, da so dimniki poškodovani in deloma odstre-ljeni jambori. Na salutne strele »Al-maza« je odgovarjala admiralska ladja »Rosija«. Na obrežju je bila /brana velikanska množica ljudi, ki ju ladjo pozdravila z »ura« klici.
30. maja ob 11. uri dopoldne je dospela v Vladivostok torpedovka »Grozni«. Njen poveljnik poroča, da se je »Grozni« boril več ur z neko
veliko japonsko torpedovko, ki ga je aaaledovala; končno se je posrečilo japonsko torpedovko potopiti. Na »Groznem«, ki je ostal nepoškodovan, je bilo ubitih pet mol.
Kasneje so še dospeli v Vladivostok križarka »Izumrud«, torpedovka »Grozjateljni« in torpedni ruŠileo »Bravi«, na čigar krova je bilo 197 mol in Štirje častniki a oklopnica »Oslablja«.
Uporni ruski pomorščaki.
11 Petrograda se poroča: Vesti o upornosti moštva zlasti na ladjah »Nikolaj«, »Orel« in »Apraksin« so vzbudile v tukajšnjih vojaških in vladnih krogih največje vznemirjenje. Posadke so častnike prisilile, da so razobesili belo zastavo in se vdali. Mašinisti so takoj po prvem strelu ustavili svoje delo. Drugega častnika na oklopnici »Orel«, ki je hotel ladjo razstreliti v zrak, so uporniki prijeli, ga stepli in ranili.
Ujeti ruski častniki.
Kakor poročajo iz Tokija, je cesar pooblastil admirala Toga, da sme na častno besedo izpustiti častnike z ladij »Orel«, »Nikolaj I«, »Apraksin« in »Senjavin«, in sicer z ozirom na to, ker so se sami prostovoljno vdali.
Admiral Nebogatov sme poročati o bitki.
Japonski cesar je dovolil ujetemu admiralu Nebogatovu, da sme o pomorski bitki poročati carju in mu po Blati izkaz v bitki ubitih, potopljenih in ujetih Rusov.
Parlamentarni položaj.
Dunaj 31. maja. V vodilnih parlamentarnih krogih so prepričani, da v pobinkoštnem zasedanju poslanska zbornica ne dožene proračuna; niti odsek najbrže ne izvrši tega dela. Ker pa 30. junija poteče sedanji pr: računski provizorij, bo treba misliti < a novega, ki se bo raz-tegal do konca tekočega leta ter se dognal parlamentarno, za kar pa je 14Inevno zasedanje prekratko, ker je treba prvega branja, obravnavanja v odseku, drugega in tretjega branja. — Ako nastopijo v ogrskem državnem zboru redne razmere, česar pa ni pričakovat?, dobi avstrijska po-slansia zbornica kot prvo točko v rešitev carinsko in trgovinsko po godbo z Nemčijo. Ostali čas bodo izpolnile manjša predloge in odsekov* poročila. — Prekoračeni krediti pri gradnji alpskih železnic ne pridejo na vrsto, ker ima vlada že izkustva, da ni dobro zavleči zasedanja na mesec juli.
Novi   deželnozborski volilni red za Češko.
Praga 1. junija. Med konzervativnimi in ustavovernimi* veleposestniki se je doseglo sporazumljenje glede vladnega zakonskega načrta o spremembi volilnega reda za češki deželni zbor.   Dosedaj so tvorili ve-
leposestniki samo eno volilno skupino, tako, da so si uBtavovarni veleposestniki morali svoje mandate vsakikrat posebej pridobiti potom kompromisa. V naprej se razdeli veleposestvo v pet okrajev ter se trije mandati zagotove konzervativnim, dva mandata pa uitavovernemu velepoaestvu.
Kriza na Ogrskem,
Budapešta 1. junija. Češko radikalni poslanec Klofač obiskuje v družbi praškega odvetnika Sobot k e radikalne poslance neodvisne stranke. Vodi ju okoli poslanec P o-lonyi. Včeraj je bil Klofač u na čast banket, pri katerem je Klofač v napitnioi pozival k madjarsko-češki prijateljski zvezi. Poudarjal je, da je češki narod naklonjen madjarskemu boju ter si prizadeva, pospeševati ta boj z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. — Nekdo je vprašal poslanca Polo-nyja, kakšni dogovori se vrše s Klofačem. Odgovoril je, da so bili razgovori zelo zanimivi, vendar se je Klofač u dalo razumeti, da se neodvisna stranka s tako malo češko frakcijo ne more pogajati, pač pa bi stopila neodvisna stranka rada v zvezo s češkim narodnim svetem, ki zastopa ves češki narod, da se dogovore o sredstvih in potih, kako je pobijati sknpna sovražnika Čehov in Madjarov, absolutizem in nemštvo.
Budapešta 1. junija. »Magvar Urlap« poroča, daje Fejervarv-jevo ministrstvo že sestavljeno in da proglasi uradni list še ta teden odstop Tiszovega in imenovanje novega ministrstva. Grof Tisza pojde ža jutri na Dunaj v avdijenco k cesarju.
Dogodki v Macedoniji.
Solon 31. maja. Blizu vasi Ma-losoica je bila bitka med turškim vojaštvom in bolgarsko četo načelnika Sandalinskega. Bolgari so se junaško borili ter so izgubili štiri mrtve, štiri ranjene pa so vzeli s seboj. Mad ubitimi je tudi tajnik organizacije, NedelČev. — P« Y««i Stojacovc so neznani -ki ubil Bolgare.
Nemiri na Rusfcem
Petrograd 1. junij* "ele^ski j zbori v Erivanu in Tiii.zu so sklenili, da zahtevajo ed p e t r o -gradske vlade avtonomijo za Kavkaz. Ako se tej zahtevi ne ugodi, lahko pride v Kavk^.;^ do splošne v^Jo."
Moskva 1. junija. V Rigi seje izvršil napad z bombo na policijskega načelnika Jareckega. Ja-reski je težko ranjen. O napadalcih ni sledu.
Atentat na španskega kralja.
Pariz, 1. junija. Španski kralj Alfonz XIII., ki je na obisku v Parizu, se je vračal sinoči po polnoči v spremstvu predsednika Loubeta od operne predstave. Njuna voza je sprem-
ljala na obeh straneh močna eskor« kirasirjev. V Rue de Rivoli je nekd| iz množice vrgel bombo, ki se je ti| za kraljevim vozom razpočiia. Kirasirl ska stotnika, ki sta jezdila vsak nI eni strani kraljevega voza, sta padla M konj, ker sta bila oba konja zadeta o| kosov bombe. Ranjena pa sta bila l| lahko. Kralj ni bil prav nič zadet. Kal zen obeh stotnikov je bilo zadetih ;.3 osem oseb. — Napadalca so prijeli tel je baje španski anarhist, ki je nalaga s tem namenom prišel v Pariz. ^ Pariz, 1. junija. Bomba je hiM vržena iz neke hiše, kjer se je tak 3 vršila hišna preiskava. Občinstvo \M prirejalo kralju živahne ovacije. Kralji je ostal dobre volje ter se Šalil. — Nag isti poti, po kateri se je kralj peljali so našli še eno bombo, ki se ni hotel;! razpočiti. p]
Občni zbor odvetniškeH zbornice kranjske.
sr oi
Dne 31. pret. m. popoldne se j-11 vršil letni občni zbor kranjskih odv ^. nikov po prijavljenem  dnevnem re< p<
I. Predsednik dr. Majaron konštatiral sklepčnost in pozdravil na vzoče kolege. V svojem nadaljnem voru je najprej omenjal, da je zborni izgubila v preteklem letu dva Ij Člana. Koncem lanskega leta je gospoc dr. Ahazhizh v Ljubljani resigniral™ na svojo advokaturo, a obdrže ga vi kolegi še nadalje v najboljšem spomimifi (Pritrjevanje.) Januarja meseca pa oi umrl g. kolega Brunner v Koče gj in predsednik prosi navzoče, da ft vznak soŽalja dvignejo s sedež ~ (Se zgodi.) *
Predsednik potem prečita pismo, * katerem g. odvetnik dr. Munda i. ji znanja, da se radi starosti koncem te. U meseca odpove odvetništvu, da ne m> n prevzeti nobene funkcije več in se sedaj poslavlja od vseh svojih 1 ju kolegov. Predsednik pripomni k tem " Tako se bo ločil iz naših vrst mož, i. p je skoraj 40 let dika našega stanu ki si je za zbornico pridobil vel zaslug. Imenovan je bil odvetnikon min. razpisom od 13. septembra 18 za Radoljico. Ko se je kom em 1. l.^TO.B preselil v Ljubljano, je bil potem p pretrgoma Član odbora in Član di> u plinarnega sveta, zadnjih T let ti:d:| predsednik disc. sveta. To je najbol * dokaz, kaklno zaupanje je užival svojih koleetb, katerih je bila do" vrsta z aziičnisi političnim prepričanj'. To trajno zaupanje yZ je bilo po\ -opravičeno v dejstvi, da je gospoc Munda rw-L. Izpolnjeval vestno . dolžnosti in nad vse varoval dostojan>;vo 1 svojega stanu, posebno pa Še kot funk-1 cijonar se odlikoval po objektivnosti in I kolegijalnost]. Ako se torej sedaj 1-čiB od nas, stori to lahko v neprecenljivi z { vesti, da med svojimi kolegi ni imel nik-1 dar nobenga osebnega nasprotnika Zaslu-1 žil je v polni meri „otiuni cum diguitate- f in mi želimo, da bi ga užival še dolgo ■ vrsto let. Od njega se poslavljamo i zagotovilom, da ga bomo ohranili vedno ■ v najboljšem spominu kot ljubega kole j., j in dičnega Člana naše zbornice. ^Obeno, I glasno pritrjevanje.) — Pa še driuoB dejstvo — nadaljeval je predsednik J je tu, katerega se moramo danes z ve- J seljem in ponosom spominjati. Gosp kolega dr. Anton PfetTerer bo čez I nekaj dni praznoval 40letni jubilej s> jega odvetništva.   Imenovan je bil
Koristka.
Povest.
(Dalje.)
„Rajse, kakor pa da bi posnemal tvoj zgled. Kakšni so bili časih tvoji nazori. Najhujši si bil med revolucionarji, vse si hotel uničiti, zdaj pa, ko te je smrt enkrat malo zlasala, zdaj pa hočeš iti med filistre. Jaz te že vidim, kako boš kmetskim fajmoštrom pisaril ponižna pisma, naj ti poverijo prebar-vanje starih svetnikov. In naposled se boš Še oženil in z zakonito urejenim pomnoževanjem Človeštva grenil sebi življenje in povečeval splošno bedo."
rNe prijatelj, tega pa ne doživiš," je s poudarkom rekel Jaklič. „Res, da Bem se med boleznijo nekoliko izpre-menil. Tistih nazorov, zaradi katerih smo se tolikokrat in tako burno prepirali, nisem več. Danes sem tvojih nazorov, danes verjamem kakor ti, da je mogoče izpremeniti sedanjo uredbo Človeške družbe, ali na drugačen način, kakor delate Vi."
Z drugega konca podstrešja se je zdaj oglasil lirični pesnik, ki je doslej molče ležal na svoji postelji in zijal v strop. Z globoko melanholijo je vzdihnil:
„Polovica kranjske klobase bi mi bila ljubša, kakor vse  te  bedarije o
človeštvu in o socialnih pravicah in krivicah. Ko sem vaju poslušal, mi je bilo tako pri srcu, kakor zdravemu človeku, kadar ga zapro v norišnico."
Ta materialistična izjava liričnega pesnika je družbo spomnila, da mora tudi večerjati in je naredila konec vsem razpravam.
Po dolgih tednih je bilo pri Roz-manki pod streho ta večer zopet veselo življenje. Prvič po dolgih tednih so prijatelji zopet videli polne čaše vina in se radovali in smejali in prepirali kakor v najlepših dneh ter z veselimi upanji gledali v prihodnjost.
Med Šumnim početjem ni nihče zapazil, da je bil Jaklič naenkrat umolknil in pazno poslušal petje, ki se je slišalo iz prvega nadstropja. Sladko in vabljivo je donela pikantna operetna arija, ki jo je pela Olga v svoji sobi in v Jakličevem srcu je kar zavrelo, ko jc koj nato slišal preprosto domačo pesemeo.
„Zavriskaj zapoj, da bom vedla da s' moj" je zdaj zaorila tudi družba pod streho, ko je začula Olgino pesem, Jaklič pa je stisnil zobe in zadušil divje valovanje svojih čuvstev. Spadal je med tiste ponosne ljudi, ki se ne ganejo, tudi Če vidijo, da je šla sreča njihovega življenja v nič.
IX.
Gledališka sezona je bila končana. Ravnatelj Mondheim se je sicer pošteno trudil, pregovoriti Olgo, naj gre ž njim, ali ves njegov trud je bil brezuspešen. Instinktivno je ©Iga Čutila, da bi v tujini bila veliko na slabšem kakor v Ljubljani, zlasti ker je uvidevala, da nima čisto nič talenta za dramatično umetnost in da bo pri gledališču vedno samo koristka. Sama si je rekla, da bo v Ljubljani lahko še nekaj let tudi kot koristka imela ugodno pozicijo, drugod pa bi od prvega dne ne bila nič na boljšem, kakor druge koristke.
„A kaj potem? Kaj, ko odevete lepota?" je vpraševala gospodična plem. Falkenburg, ko je od Olge jemala slovo.
„Na to ne mislim! Uživati hočem sedanjost; sedaj, dokler sem mlada, hočem zadostovati svojim željam; kaj bo na starost, mi je vseeno. In če bom morala po hišah krožnike pomivati, me tudi ne bo bolelo, kakor bi me sedaj bolelo, Če bi morala zopet nazaj v bedo."
„Olga, Olga," je vzdihovala plem. Falkenburg", pomisli, da je Ljubljana majhna in da je tu malo lahkomiselnih ljudi, ki se dajo žepe izprazniti. Sploh delaš ti z moškimi preveč brezobzirno —"
„Praznim moškim žepe, dokler je
kaj v njih," se je Olga prešerno smejala in poljubila Šminkane ustnice stare igralke. „Na svidenje, če ne na tem, pa na onem svetu."
Vlak je oddrdral. Stara igralka je solznih oči pošiljala iz kupeja zadnje pozdrave. Olga pa jih je s solnčnojas-nim smehljajem vračala, dokler niso izginili zadnji vagoni. Potem se je lahkega srca vrnila v mesto. Njej niti slovo od zveste Falkenburg ni bilo težko, kaj še od drugih igralk in I igralcev. Niti pojmila ni, kako da so se tako težko ločili, ker ni imela smisla, da more kdo kakega Človeka resnično rad imeti. Olga je ljubila le samo sebe in nikogar drugega na svetu.
Lahkih korakov se je vračala v mesto. Pri hoji se je njena vitka dasi polna postava koketno zibala. Koder je Šla, je vzbujala zanimanje. Moški so jo z jasnimi pogledi pozdravljali od daleč in se občuduje ozirali za njo, ženske so jo zavistno motrile in Če so še tako slabo o njej sodile in jo še tako neusmiljeno opravljale, priznati so ji mo rale vendar, da je lepa kakor spomladanski dan.
Tu in tam se je Olga ustavila in pokramljala s kakim znanim gospodom nalašč, da bi ljudi jezila in jih izzivala. Če je zapazila, da jo kdo zavida
ali sovraži, ji je to bilo največje z~ doščenje.
Doma je izvedela  veliko novi Jaklič je  zapustil hišo. Kar neuad je odpovedal stanovanje in se iz Rozmanka je izvedela  od Sodarja je Jaklič najel v mestu atelje  češ, da mora imeti primerno stanovanje, Če boČC kaj zaslužiti.
Olga je  prej  vedno nagovarjala svojo mater,  naj Jakliča  in njegov, tovariše odpravi iz hiše, ko pa je zda Čula, da se je njena Želja izpolnila, j je obšla globoka nevolja. Sama ni ve dela zakaj. Izogibala se je Jakliču tak. skrbno, da je po več tednov ni videl nikdar ni govorila  Ž  njim  in  ga niti pogledala ni, a vendar jo je zdaj jezil da je odšel.
„In kaj pravijo njegovi tovariši, je vprašala Olga svojo mater in legi* na zofo.
..Vesele se; Čim več zasluži Jaklič, toliko bolje se jim godi. Ko je bil Jak liČ bolan, so zanj skrbeli, zdaj, ko K zdrav, skrbi on zanje. Rekla Bem mu že večkrat, da je prijateljem Že trikra* povrnil, kar so zanj storili, a vendar plačuje zanje vse. Kdo ve, kje dobiva denar 1*
(Dalje prih.)
t* fcili. razpisom od 6. maja 1865 odvet-lo»^°nl v MaDUainJ a zaprisežen je bil tukajšnjem deželo o m sodišču dne ■ jooifa lS6r>., tako da dne 13. junija r* Koteče 40 let, odkar faktično izvršuje a Ijvetništvo. Tudi g. dr. Pfetierer, vse-s Iransko visokospoŠtovani mož, je dika o* Kaseta stanu, tudi on ima za poslopje naše zbornice prav posebnih žalno-. Do 1. 1898., torej nad 30 let, je jI redno Član odbora in disciplinarnega veta, in od 1. 1888. do 1. 1898. je bil redsednik zbornice in obenem pred-ednik disciplinarnega sveta, vedno a5ten in vesten zastopnik naših inte-esov. Da on Še danes ne stoji na čelu borniee, tega, kakor znano, gotovo iso krive njegove lastnosti, ki ga diči jo ot osebo, prav posebno pa še kot na-j l^a kolego. Naš starosta je, ki od m lekdaj uživa vse naše spoštovanje. Zdaj o praznoval preredki 401etni jubilej, [islim, da današnji občni zbor iz potega srea pozdravlja ta jubilej (soglasno ritrjevanje' in izrecno naroča odboru, aj v imenu vse zbornice na primeren aČin gospodu jubilarju izreče najpre-cnejše Čestitke in ga zagotovi ne-majne kolegijalne vdanosti. (Občno dobravanje.)
Nato  so  bili  imenovani zapisni-em r. dr. Vodušek, overovateljema a gg. drja. Ravnihar in Kokalj.
^Konec prih.)
V Ljubljani, 2. junija.
— Graditelji Sinossmavro-ga spomina. Nismo še doživeli •dnejsega atentata na čast in po-e  velikega   moža,  kakor je bil tentat, ki so ga storili klerikalci na asi in poštenje umrlega Strossmavra.
vo je bil Strossmaver eden najveČ-ih in najslavnejših mož zadnjega sto-etja. Sto in stokrat se je Čulo, da so ajvecji možje zadnjega polstoletja Jladstone, Bismarck in >trossmayer.
slavo si je pridobil s svojim delo-anjem,s svojim zgodovinsko znamenitim astopom proti papeževi nezmotljivosti a vatikanskem koncilu, z ustanovitvijo domiselnih znanstvenih in kultur -zavodov, s svojimi velikodušnimi odporami narodnih nekonf^sijonalnih aprav in s svojim odločnim v-nJasn*oto-aujem vsemu klerikalizmu, kulture emu
;! *''----cu        " •  ?»naver je l*xx >«'•'1
- iohovnik .....rmi nasprotnik kie- i
■u-        - ' . itii je  ? itisni! oši, *e f klerikalca drLal   na  delu, da | grdi  čast in poštenje Škofa Stross-iayra, da predstavi tega vzorno zna-ainega in rodoljubnega vladiko kot ;rnega klerikalca. To je tako intamno, pa se mora dostojnemu Človeku studiti, tudi se tudi vsem spodobnim Hrvatom n spletsko -Jedinstvo" se je ogorčeno glasilo proti takemu početju kranjskih derikaleev in zahtevalo, naj se Slovenki klerikalni poslanci odpovedo -Slo vencu" ali  pa  naj   hrvatski poslanci zstopijo iz lepega kluba. „Slovenca" je to seveda razkaČilo. Tako že dolgo i bil moralično oklofutan, kakor zdaj,
0 se je dvignilo proti njegovemu početju -Jedinstvo". To  „Jedinstvo" je
arodnonapredni stranki že davno na-protno in že dolgo let našega lista n e jbiva.  O   „Slovenčevem" grdenju trossmavrovega  spomina  torej -Jedinstvo" ni izvedelo iz našega lista, izvedelo je to drugod in sicer najbrž od rvatskih   poslancev,  ki  so že čije časa  ogorčeni  nad „Slovencem". Sicer ne verjamemo, da bi se  že zdaj ) zgodilo, kar zahteva „Jedinstvo" ali astop „Jedinstva" je vsekako karakte-ističen pojav in dokaz, da so že naj
1 L>ervativnejši Hrvatje siti klerikalnih orcev,
— Klerikalna nesramnost.
Razkrili smo škandalozno postopanje gotovih duhovnikov iz novomeške oko-Kce zlasti glede miliarije. Prizadete ljudi je to speklo in kuhali so maščevanje. Tožiti se seveda ne upajo, ker je vse resnica. Pač pa so se spravili ca moža, ki ga imajo na sumu, da nam časih kaj piše. Zdaj, čez nekaj tednov, so ga v „Slovencu" in v „Dolenjskih Kovicah" napadli in ga obrekujejo prav po farško. Podtikajo mu celo dopise, katerih ni pisal in s katerimi ni v nobeni zvezi. Dotični gospod nam ni pisal *te o Ogrinovem Tonetu s Tunjic in o pogrebu gospe Milerjeve, ne o farški hranilnici v Kandiji; niti ene besedice * teh zadevah. Tudi je laž, kar trdita omenjeni klerikalni cunji, da smo do-tienega gospoda za njegove dopise o *iliariji dobro plačevali. Dotični gospod
ni nikdar niti krajcarja zahteval in ni nikdar niti krajcarja dobil za svoj trud. Pisal je zastonj, pisal iz dobrega namena, da ljudstvu pomaga, pisal, ker so ga ljudje za to prosili. Seveda, tega katoliški duhovnik sploh ne razume, da se kdo za ljudstvo trudi, ne da bi od tega kaj imel.
— Napisi na novi železnici Ounaj'Trst Iz našega uvodnega članka z dne 26. maja povzema celovški „Mir" glavne misli in dostavlja: „Nova Železnica bo tekla skozinskoz po slov. zemlji, po naših tleh, a naš rod in jezik naj bi se na tak nezaslišan način preziral! Ne! To bi bilo vendar že nekoliko prevečl Ako je državna železnica napravila na progi Beljak-Pontabelj tudi slovenske napise, je pač edino le pametno, ako jih napravi tudi na novi železnici, ako hoče ostati dosledna, ako se noče vdati nemško - nacijonalnemu kričaštvu. Sramota bi pač bila tudi za nas koroške Slovence, ako bi hoteli prenašati tako preziranje s strani naprave, katera se hoče vzdrževati z našim denarjem. S krvavimi Žulji slov. naroda se gradi nova železnica, slov. narod jo bo vzdrževal v veliki meri s svojimi doneski, a zato naj bi isti ne imel pravice, da bi se njegov jezik rabil na nji! Od Trsta pa do Celovca mora imeti slovenščina svoje mesto na novi železnici povsod! To je naša neomajljiva zahteva! Sram bi nas moralo biti, ako bi bilo drugače! Na noge torej, koroški Slovenci, pokoncu, naše slov. občine in drugi zastopi, in zahtevajte, odločno zahtevajte, da se upošteva na novi železnici jezik ljudstva, po katerega tleh bo tekla nova železnica! Ravno tako pa upamo, da bodo tudi slov. državni poslanci storili svojo dolžnost in povedali vladi, da Slovenec nikakor ni voljan pripustiti, da bi se zaničeval njegov jezik pri napravah c. kr. vlade!"
— Imenovanja šn prestav-ijenja v poštni službi« [meno« vani so^bili: pomožna nrad-vca Te-regija/Hisiin^er za poštarino v B^4i-*freŠi; poštna up?s >it-);ica Marija L i 1 e k v Pjdnartu za pošta-* 10 v J svorr; i hr c ,  Marija i kič
:     .. ;vah v'. c i  «a prstno
pomoini rad-r*K ' «■> z 'j j /. n . ;5t« >edi-jentoni v Trstu 10, odpraviisljica Eiiia Hofer za poštni uradnico v Mjfcovanu in E i vir p. de F a bris za Tržič. Prestavljeni so bili: po-štarica Vincencija Debavc iz Železnikov v Grahovo na Goriškem, peštn^ uradnica Tek!*. Jašovoc iz Kočevja v Ljubljano; Alojzija Ber-let iz B3vca v Kočevje in poštna upraviteljica Hermenegilda Kokalj iz Javoroika v Podnart.
— Izlet pevskega zbora „Giasbene Matice" na Gorenjsko prihodnjo nedeljo, dne 4. junija, se vrši ob vsakem vremenu in je zasnovan za cel dan. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 5. uri. Vozni listki do Žirovnice. Odbor prosi, da bi se vsi, ki so se prijavili za izlet, izključno posluževali le tega vlaka, ker sicer zamude počastitev Prešernovega doma na Vrbi. Tam se bodo peli trije zbori in bo nagovor, nato fotografiranje izletnikov krogPre-šernovehiše. — Zajtrek bo že v Žirovnici v Čopovi gostilni takoj po prihodu vlaka. Obed je naročen v Begunjah pri gosp. Avseniku ob 1. uri za vse pevce in pevke in njih rodbinske člane in prijatelje, ki so se zglasili, to je za 84 oseb. Kuvert po 1 K 60 h. Za ta skupni obed dobe vsi priglašenci posebne listke. Popoldne je v gostilni g. Avsenika prosta zabava s petjem in plesom. — Povratek v Ljubljano Čez Lesce ob 7. uri 45 minut, prihod v Ljubljano ob 9. uri 5 min.
— %a pisatelja Podrav-s&ega so darovali nadalje tile 66. gospodje in dame: Mela Kokalj, poštna aBp. pri Sv. Luciji ob Sodi, zbirko 31 K 30 vin., in sicer >6 da rovali: AninkaGerželj, učiteljica, Julij Peter, nadinženir, Neimenovan, Josip K o n d a , kovaški mojster, Dinko D i n Če v i ć, potnik, Gustav Zerbs, stavbni uradnik, Anton Mikuž, gostilničar, po 1 K. Mela Kobalj, poštna asp, Ign, Kovačić, veleposestnik, Joief Bi lek, inženir, po 2 K, Lacijan Ko-vačič, o. kr. poštar. 5 K in več dru (rih skupaj 1 K 30 vin.; Andrej Kape, nad učitelj v Smledniku, 2 K, Fran Anderwald, trgovski knjigovodja, 2 K, Janko Kocjan, odvetniški aolioitator v Ljubljani, 2 K, Pavel Loiar, trgovec v Ljubljani,
2 K in Mirko Čeanik, del. uradnik v Ljubljani, 1 K. — Iskrena la-hvala!
— Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnici došli so v zadnjem času naslednji zneski kot prispevki ustanovnikov in društve-nikov, oziroma kot darila: iz okrajnega glavarstva radovljiškega 1308 K 20 h. (K tej vsoti so prispevali glavni ravnatelj Karel Lukmann 200 K, jekiarnica v Beli peči ter stavbna pod vzetja G. Ceconi, A. vitez Pischof in Rella & Ko. po 100 K, nadinženir Luner 50 K, ravnatelj Trappen 40 K i. t. d.), iz okrajega glavarstva litijskega 154 K. (K tej vsoti so prispevali kot podporniki občinski zastop v Zagorju, predilnica bombaža Schvvarz in Zublin in g. dr. Odendall v Litiji), in od „Društva zdravnikov na Kranj 8 k eni" 100 K kot prvi ustanovni obrok.
— Zabavni večer na Glin-cah v salonu Traunove restavracije prirede gojenci ljubljanske dramatične šole v nedeljo 4. t. m. ob 7. zvečer.
— Kmetska zabitost. Poročali smo v petkovi številki preteklega tedna o rojstvu Antikrista, namreč, da ga bo po mnenju bab rodila stara baba cspriiioa v babilonskem stolpu. V nekaterih vaseh okrog Vrhnike pa tem babam ne verjamejo, ker so popolnoma prepričanj kar ho jih njih o6etje že u5ili, da pride Antikrist, ko se bo pisalo 2000 ne v babilonskem stolpu, mar* ve6 na — Vrhniki na dan. Tam bo imel tudi prvo pridigo po prvem maševanju. Zmedel bode ves svet. In šakaj pride na Vrhniki na svet? Zato, ker imajo tam tudi C3rkev narobe. Vse cerkve po svetu so beje obrnene proti solnčnenau vzhodu, le v; h o.:'-k a farna cerkev gleda pr«Hi zahodu in dela s tem iijemo. — Ša 95 let imajo Vrhni6mi do onega 6»sa. Ti ubogo zabito kmetsko ljudstvo.
— Ponesrečenec. Poro6*li smo že, da sa pogreša J Jako-minc is Brezovice. S^le sedaj, 6es 15 dni, so ga našii iskajoei moijo mrtvega v rovu, po katerem ttče voda. Prc-nspil se je žganja, žel najbrž pit vodo tir ob'eial
— Požar. Včeraj popoldne je gorelo^ v Jaršah pri Mengšu po domače „pri Čelendru" in „pri Janezku-. Po gorelo je vse in so živino komaj rešili. Na lice mesta sta došli domžalska in mengeška požarna bramba.
— Turistom, ki i^/ejo čez Plsfjinco no Krim, sa nudi priliko, da si ogledajo na Planinci Čudno in veliko jamo, ki je neizmerno velika in dolgi. Nekateri trdije, da je po pol km. do'gosti ozek rov, ki vodi poldtugo uro pod zemljo. Jama je interesantna in jo priporo6amo izletnikom. Na Pi*ninci je tudi vele-stara cerkvic:*. Sezidal jo je baje gref Auersperg, kot izpolnitev obljube, ki jo je naredil za srečni izid borbs z medvedom. — Na Krim se pride najlažje, če se p* lje do postaje Preaerje ia potuje skozi Podpeč na Pianinoo in skozi to vas na cilj Pot se viečo l?i in pol ure.
— Nesreča. Dne 31. maja popoldne je sel posestnik Jože Krč, po domače „Andrejček" iz Suhe pri Pre-dosljah (pri Kranju) na polje orat. Vzel je s seboj puško, da bi vrane streljal. Pri oranju je nastavil nabito puško z napetim petelinom v plug tako, da je bila cev puške proti njemu obrnjena. Pri oranju se je puška sprožila in strel mu je v pravem pomenu besede odtrgal pol glave, tako da so možgani okrog raztreseni ležali.
— Kadilnikova koča na vrhu Golice se elovesno otvori v nedeljo, dne 18. junija. Slav-nest se pri6ne cb enajstih dopoldne, tako da pridejo pr&vodasao tudi tisti izletniki, ki odpotujejo iz Ljubljane s prvim zjutranjim (planinskim) vlakom. Prireditev in nadzorovanje ve selice je prevzel damski komite, na čelu mu goapa Minka OgorelSeva iz Ljubljane Koča bo opremljena z V3em potrebnim; za pijačo in čaj in za inrz'a jedila bo akrbljeno; kuhal se bo tudi golad. Ker se vrši otvoritev v najlepšem pomladanskem času, ko bode Golica vb* v ovetju, naj ne zamudi nobeden prijatelj pla ninstva udeležiti se krasnega izleta.
— Dopolnilna državno-zboraka volitev za Maribor. „Nemško društvo" v Mariboru je sprejelo na svojem shodu 30. m. m. enoglasno kandidaturo „večnega študenta" Wastiana. Nadalje je društvo pozvalo občinski svet, naj odločno nastopi, da izpraznjeno notarsko službo v Mariboru Čimpreje zopet nastopi nemški notar. — Drugi dan po shodu pa se je oglasilo v graških listih mariborsko obrtno društvo, ki pravi, daje k „velikemuu shodu nemškega društva, pri katerem se je postavil Wastian za kandidata, prišlo le 15 oseb, a še med temi jih je bilo več od zunaj.
— Stari denar najden. V Sevnioi to nafili delavci pri kopanju neke kleti glinasto posodo, v kateri
je bilo nad 1000 raznih arebrnjakov iz 16 stoletja, kakor denar cesarja Makaimiljana I, Ferdinanda I. in raznih flkofov. Denar je gotovo nekdo v oni dobi zakopal pred Torki.
— Tržaška podružnica „Slovenskega plan. društva" priredi v nedeljo, dne 4. junija t. 1., celodnevni zabavni društveni izlet na Artviia Slivje.
— „Vesna" na Dunaju priredi avoj IV. redni občni zbor dne 3 junija t. 1. pri Riohterju III., Renn-weg št. 3 ob 8. uri zvečer.
— Za Mariborom še Dunaj. V dunajskem občinskem zastopu je predlagal dr. Krumpholz, naj se dovolijo na mestnem ozemlju (zidovih, plotovih itd) le objave v nemškem jeziku.
— Umrl je v Kraljevem Gradcu podpolkovnik Angelo vitez Jedina, ki je služil mnogo let pri štajerskem pešpolku št. 87 ter je bil a slovenskimi fanti tudi na Kreti kot stotnik.
— Hitra smrt. Fr. Oblak, poseatnik iz Brezovice je bil zelo božjasten. Šel je v Ljubljano po zdravniško pomoč. Tu pa se zgrudi v Kolodvorski ulici naenkrat na tla. Kmalu |e umrl.
— Ptiček v kletki. 171etni pekovski vajenec Avguštin Šimenc, ki je rojen v Ljubljani in pristojen v Kamnik, se je u6il pri različnih mojstrih, toda vsled predolgih rok ni imel nikjer obstanka. Povsod, kjer so ga spodili iz pouka, ali odkoder je sam ušel, jih je pozneje hodil še vedno »pozlravljat«. Policija ga je sicer iskala, toda pobalin je imel dolgo časa srečo, a slednjič se vendar ujel Ko je v sredo ponoči po Tržaški cesti patroloval policijski stražnik Franc Klanšičar, je začui v hiši št. 4 vpitje. Ko je šel takoj pogledat, kaj je, mu je neki gospod s pekovskim mojstrom g. Okornem oddal S menca, ker je bil vlomil v Okornovo skladišče in si nabral 30 kg moke. Pobalin je že preje pokradel Okor u obleko, ogoljufal v Šiški neko žensko za 18 K, izvršil nekaj tatvin pri svojem bivšem učnem mojstru g. Sžcparju in je tudi sumljiv vloma, o katerem smo Že poročali, da je dni« 31. maja Iv&nu Rojcu nekdo vlomil na Martinovi cesti št. 19 v st&novanje in mu ukradel uro z verižico in nekaj denarja. Š.meno je bii i kljub svoji mladosti zaradi tatvine že trikrat predkaznuv&n in ga vsekako šaks še izredno lepa bodočnost.
— Čuden slučaj se je dogodil včeraj v hiši št. 24 na Rimski cesti Zvečer se je bil namreč v hlevu odpel Paichljev konj in prišel na dvorišče, kjer ga je kočijaž Fran Z&bret prijel, baš ko je zaigrala na vrtu g. Zajca godba, ki je konja prestrašila. Postal je divji in zgrabil Zabreta za desoo roko, ga vrgel na tla, nanj z obema sprednjima nogama pokleknil in ga gr-zel daije. Izpustil ga je šeJe, ko ga je kočijaž zgrabil za smrček. Letal je nekaj časa še po dvorišču, a so ga slednjič le ujeli in ga dejali zopet v hlev, kjer je moral godbo dalje poslušati. Kcčsjaž ja znatno poškodovan.
— Bojevita ženska je ko-čarieva žena Marija OmovČeva iz Spodnje Šiške št. 4 Hodila je večkrat žet travo na prostor nemškega športnega društva za Bežigradom, kjer jo je 24. pr. m. zasačil društveni sluga Jožef Štarkelj in jo hotel od-podiii. Kjčarica se pa n&repenči in se oborožena s srpom zažene proti Štarklju. Ko ji je ta isbil z neko palico srp iz rok, začela ga je razburjena kočarioa ometavati s kamenjem tako, da se je sluga spustil v neg, Siškarica pa za njim. In letelo je kamenje vanj, kakor v sv. Sttf&na toliko časa, dokler ni ubogi sluga prisopihal v varnost. Pred sodiščem Ši-škarioa pač ne bode imela takega poguma,
— V materinem naročju
je umrla včeraj enoletna hčerka zidarjere žene Rozalije Letnarjeve iz Suhp.dola. Mati jo je bila prinesla v bolnišnico, a je dekletoe v njen&m naročju umrlo že pred sprejemno sobo. Otročičkovo truplo je mati potem sama prenesla v mrtvašnico k S r. Krištofu.
— Trpinčenje živali. Danes je policijski stražnik Kurent zasačil posestnika Frana Perkota iz '/jdenske vaei, ko je v Ljubljano pripeljal šest telet, ki so bila tako trdo povezana, da se niso mogla nikamor ganiti. Na teletih je bila mreža, na tej vreča sena, na vreči pa sta sedela Perko in neki mesar. So pač nekateri ljudje brei Brca.
— Poškodoval se je v sredo na južni železniei skladiščni delaveo Fran Lavrih. Pribijal je neki obroč, a kladivo mu je padlo iz rok na desno piščal in ga znatno poškodovalo.
— Poneveril je hlapec Alojzij Kaplan svoji gospodinji nekaj denarja in ae hotel t njim odpeljati domov. Pred odhodom ga je pa prijela roka pravica in odvedla v lapor.
— Delavsko gibanje. Včeraj bo je odpeljalo a južnega kolodvora
v Ameriko 40 Hrvatov in 10 Crno-ftoroev, nazaj se je pa pripeljalo 8 Slovencev V Heb je šlo 18 KoČe-varjev, v Inomost 30 Hrvatov, v Me-ran pa 37.
— Cirkus Zavatta pride v Ljubljano 6 t m. in bode imel že 7. predstavo.
— Hrvatske novice. — Zlato v Bosni. V Miloševcu so delavci pri kopanju temelja za novo cerkev našli 4 do 5 kg čistega zlata. Prodali so zlato v vasi kilo za 100 K. Tudi v neki gori blizu Modrica so našli domačini zlato, a orožniki so jim ga konfiskovali in shranili pri sodišču v Gradačcu. — Zagrebško gledališče je imelo v mesecu maju 14.980 kron kosmatih dohodkov. — Velika nesreča na bosanski železnici. Med postajama Ivan in Rastelica na progi Sarajevo—Mostar, je na ovinku opustila zavora, vsled česar je padlo z vlaka 12 delavcev. Šest jih je obležalo mrtvih, dva sta nevarno ranjena, štirje pa so lahko ranjeni.
*   Najnovejše   novice. —
Raztrgana cesarska zastava. V poletnem vojaškem taborišču za bu-dapeštansko garnizijo v Piliš Čabi je neki rezervist raztrgal cesarsko zastavo. Dasi je polkovnik takoj sredi noči za-povedal celemu polku nastopiti, niso mogli krivca najti.
— Angleški časnikarji v Pragi so predmet tako presrčnim ovacijam, da nemško Časopisje že piše o angleško-češki prijateljski zvezi.
— Grof K egl e vi c h, ki je padel v dvoboju, je zapustil celo svoje premoženje gledališčni igralki liki Lanczv in njenima dvema otrokoma.
— Morilki. V Hamburgu so zaprli dve ženski, Schweder in Hessen-berg, ki sta pomorili sedem v oskrbo sprejetih otrok.
— Metropolit Inoken|t v Bel gradu je umrl.
i        i   ■     iii — ^— t-------------------~--
Teieionska in brzejavra poročila,
Dunaj 2. junija. Ogrski ministrski predsednik Tisza je prišel davi sem in je bil danes celo uro v avdijenci pri cesarju. Tisza zahteva na vsak način, naj mu cesar dovoli, da odstopi.
Dunaj 2. junija. Tisza je odklonil vsako pojasnilo glede vsebine in uspeha današnje njegove avdi-jence.
Zagreb 2 junija V Sarajevu je bil včeraj močan, devet sekund trajajoč potres. Bržčas so ga čutili po vsem slovanskem jugu, kajti došla so poročila, da so čutili potres v Kotoru in v Zadru v Dalmaciji in pa popolnoma na drugem koncu hrvatskega ozemlja, namreč v Zemunu
Kotor 2. junija. Crna gora in Kotorski okraj sta včeraj silno trpela vsled potresa. V Crni gori je vse polno hiš hudo poškod-vanih is je bilo mnogo ljudi ranjer h. V občini Spi ca v kotor?kem o1 raju je večina hiš tako | afik ma, da ni mogoče v njih bivc*^ V občini Brčka v kotorskem okraju kampirajo ljudje pod milim nebom, ker jim je potres vse hiše porušil.
Belgrad 2. junija. Srbski metropolit Inokentij je umrl. Volitev novega metropolita bo šele Čez tri mesece.
Pariz 2. junija. Policija je našla včeraj šo dve bombi, ki nista bili eksplodirali. Eno je našla na Placa de 1 Opere tik policijskega urada, drugo v Rue Rivoli blizu piramide Sodi se, da so jih imeli anarhisti pripravljene, a da ni bilo prilike, jih vreči.
Pariz 2. junija. Za španskim kraljem je prišlo vse polno španskih anarhistov v Pariz. Policija je aretovala že 72 sumljivih Špancev, ki so znani kot anarhisti.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 2. junija. Vojna se nadaljuje za vsako ceno. Car je ukazal, da odide četrto brodovje takoj, ko bo pripravljeno, v Azijo, in je odredil, d a s e organizira peto brodovje.
London 2. junija. V bitki pri Cuzimi so Rusi iz gubi li po sodbi Japoncev 6 do 9 tisoč mož. Japoncev je bilo ubitih le 113, ranjenih pa 62 4.
Poslano*)
Ljudje govore včasih stokrat več kot je resnica. Tako se je poročalo, da je ueka ljubosumna žena prišla iskat svojega moža v gostilno in da ga je tam našla na postelji. To je resnica, žena je res prišla iskat moža, in mož je res ležal na postelji, ali ležal je tam vsled pijanosti. Gostilničarka ga je zaprla, ker je imel pri sebi precej denarja, ki bi mu ga bil lahko kdo iz maknil. Kdor govori kaj drugega, naj bo pripravljen, da ga postavimo pred sodišče.
1776 Prizadete osebe.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dim. borze bi. maja 1905.
% o 4°
4«; / o
* 1 c
Naložbeni papirji.
majeva renta .... srebrna renta .... ■▼str. kronska renti .
„   »lata „ ogrska kronska  „   . .
„ alata „ . . posojilo dežele Kranj.-k«
i1 - \ posojilo mesta Spljtt VJt'U      n        n     Z»*ar . 4ViVj bos.-herc. žel. pos. 1802 4° . češka dež. banka k. o.
4°;
ž. o.
4l/s° c ist pisma gal. d. hip. b.
4* 1 •/• Pfežt-   kom-   k' l'
L 10°0 pr.......
zast. pisma Innerst. hr.
B      „     ogrske cen. dež. hr. .... .
i1, 0 s. pis. ogr. hip. ban. .
obl.  ogr.  lokalnih  že- j j
leznic d. dr.....J 100*—
obl. češke in d. banke
107 65 100-50J
lOO-Boj 10010
4!
s i o
100-75 99'—i
4°/0 prior. dol. Žel.....|| 9?*50
!• " prior. Trst-Poreč lok. žel.
*c „ juž. žel. kup. Vi 4* B« g avst. pos. za žel. p. o.
Srečbr.
Srečke od 1. 18601 , .   . . B . 1864 ....
p     tizekf ..... zem kred. I. »misije
: . . u- .
B ogr. hip. banke . . a    srbske a frs. 100 —
turške.....
srečke .   . .
Denar Ria^ra
10060 100-80
100-40 100-60
100-50 100*70
119*30 120-—
97 90 98-10
11795 11815
99-50 101'—
10060 101 60
100—! 100-—
101*60! 10260 10015; 100-60 100-15' 10070 101 20   102 20
108 65 101-50
10150 101 05
101*— 101-75
100' —
323 60 101-95
160-80 298-— 171 75 314 — 313 40 281 50 133 — 144 75 27 50 495-— 83-50 97- — 72 30 69*60 3875 68'— 81 bO 651*—
e67 75 1658 - • 664 50l 66ri£0 7^2" — i 784 — «4C —; 246 50 6f 0 - j 867'— 533 50  634 EO
S21 60 ICO 95
158 80 295—i 169 75; 307-—j 307*—j 276 50 1C6 25 143 75, 2650 485- — 78'-89'— 66*— 57-60 37-75 64'— 7.V— 642
88-50 666 75 1648 —
Sasilika
Kreditne s    •   ■ .
tnomoške »   •  • •
KrakOTBkn B   •  . .
Ljubljanske „    .   . -
A.t»t. rud. križa „ . . . Ogr. n s ■ • • • Sudolfore s    .   . .
Salebnrfcke „   .  . .
Dunajske kom.   B    .   . .
D«Ixtlce. Južne železnice .... Državne Železnice    .   . . A.Tsir.-ogrske bančne delnice Arstr. kreditne banke   . • Ogrske      m        ■       • • ŽiTnostenske        „      . • Premogokop ▼ Mostu (Brnx) AJpuiske montac ....
Praske žel. indr. dr.....2672 ~ 2682—
Sima-Muraovi......i 656 25  657 25
Trbov^Bke prem. družbe . . j 282-— 284 — A.* jtr. orožne tovr. družbe . . 615*— 618 — Češke sladkorne družba .  .  ,   170-    174 —
C. kr. eekir              .... 1132 1137
20 franki . ..... 1911 1913
20 marke....... 23'48 2356
SoTereignt...... 23*96 24 04
Harke......... 117*27 11747
Lažki bankovei ...... 95 55 96*75
Rublji......... 253 25 *64-~
Dolarji.........j    4*34 6-—
Žitno cene v Budimpešti-
Dne 31. maja 1906. Term C11.
Pšenica za maj   .   .   .   . „
Bš s oktober .   .   . „
Koruza   B julij    .   .   .   . M
Oves     „ maj   .   .   .   . „ „        „ oktober .   .   . „
Efakttf.
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
Clite* u*d morjem 3G6-i.    Srednji sraćnl t*ak 73G-G mm
100 kg. K 1636
100 100
100 100
13*24 14-74 11-30 11*32
£5	Čas opazovanja	jStanje i baro-! metra v mm	e s E-* Xj	Vetrovi	Nebo
31.	9. 2 7.	737 2	171	sr svzhod	pol. oblač.
1 e	7.7}. 2. pup	737 9 737 1	127 25 0	brezvetr. Br. jug	jasno jasno
n	9. zv.	737 2	17*	brezvetr.	del. oblač.
2. t*	a. pop.	738 1 737 5	140 22 2	brezvetr. sr.szahod	jasno nevihta
Srednja temperatura sobote in nedelje: 17 5° in 18 5°, normale: 16 0° in 161°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm.
1782
se takoj sprejme pri
Ivanu Trlller, ključarju
na Bledu, Gorenjsko.
Kontoristinja
samostojna, zanesljiva v delu in vešča slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme.
Natančneje se izve v upravništvu rtSlov. Naroda". 1783-1
„Pluto"
(prepeličar) rumenkaste barve, belih prs, srednje velik, 2 leti star, se od nedelje pogreša. Imel je torbo, pasjo marko št. 442 in na ovratniku zarisano ime „Drenik11. i^qq—i
Kdur za psa zve,  je prošen, naj odredi, da se žival dostavi gospodarju.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vi«! 4 pari Mamo 5 14.
Za naročitev zadostuje dolgost.
1788 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Nengajajoče rad zamenjam.
Varuj ženo!
_ Za VBako rodovino važno i'ilustrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki raz-1 i pošilja b prepisi veo tisočev aahvalnih pisem tajno aa ' 90 h v avstr. znamkah, gospa A. HADPA 6 Berolin S. W 220,
laiideDBtr»rj8© &C
«84!
Vojaški koncert
■ se vrši
jutri, v soboto, 3. junija t. 1.
v hotela .Južni kolodvor".
Začetek ob 8. uri zvečer,
K obisku vljudno vabi udani
1544 -5
TTV'TTTTTT
Ces. kr. avstrijsKe   rd£    državne železnice
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
X25"^rcd. is ^7"ozrxeg-a. xed.su.
Veljaven od dne 1. junija J»05. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pouoči osobri vlak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selathal v Aussep, Solnograd, čes Klein-Reirling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijiae are, Hcb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak f Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-zensfesie, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. raar.}, Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran zens'este, Iuomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni vos I. in II razreda). — PROGA V. NOVO MESTO f IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak}* Novo mesto, Stražo, Toplice, Xočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ** Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri im zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubijana direkt. voz 1, D. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, JCelovec, Beljak Ob 7. uri 1*2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Linc-Ljub-ljana direktni vez 1. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Paril-, Ženevo, Čarih, Brcgena, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, &mohor, Pontabel. — Ob 4. ur' 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, (Beljaka, Celovca, Monako\ega, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla.— Ob 8. uri OB m zvečer osobni2 vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, .Maca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od[ Incmcsfa in Solnograda. — < >b &. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija d 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobri vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz traže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. rvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popol ;e, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo   ob   nedeljah   in   praznikih PRIHOD  V LJUBLJANO drž.  kol. IZ KAMNIKA.
Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjuti.j, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas ?e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER & k«.
trgovina železnim in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga 3496-27
poljedelskih strojev in orodja.
Hlev
za 4 ali 6 konj v mestu ter podstrešje za krmo, se odda takoj v najem.
VeČ se izve v Florijanskih ulicah Št. 24, I. nadstr. 1737—2
118»
Vabilo
na
občni zbor
„Olrajne posiijiloice v Ljutomeru"
IKer občni zbor, ki je bil določen na 28. dan maja t. 1. zarad nezadost j nega  števila zadružnikov ni bil sklep-I čen, se bode vršil drugi občni zbor
v četrtek, dne 8. junija t. I.
ob 8. uri dopoldne
v Fran Jožefovi šoli v Ljutomeru
z istim dnevnim redom in sicer:
1. Poročilo načelnika;
2. Poročilo nadzorstva o računu za leto 1904 in odobrenje istega;
3. Izločitev udov.
4. Razni predlogi.
Pri tem zboru se bode v smislu § 35. al. 2 društvenih pravil veljavno sklepalo tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru, 2\K maja 1905.
1773 Načelstto«
Prodajalka
vajena Špecerijske trgovine in razpečj vanja tobaka,  želi vstopiti v mestu d na deželi s 1. avgustom v kako trgovi-Naslov pove uprav. „S1. Na:
Išče se
prodajalk
mešane stroke za rilijalko na dež., vešča slovenskega in nemškega je . stara od 30—40 let. Kavcije zrn fej imajo prednost. Plača po dogovoru.
Kje — pove upravništvo „Sloj Naroda-'. i:
Vabilo
i
Posojilnice za Stari tr< Lož in sosedstvo
ki se bo vršil
dne 18. junija 1905 ]|
popoldan ob 4. uri
v gostilni gospoda Ivana Eenčr; Starem trgu.
>*J*< >lt 1 :i>:
Sklepanje glede prenovitve posojil:.■> hiše.
177 J
Odbor.
Milostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsa dan sveže žganih raznih kav
Prvo ljubljanske
15.=C
velike pražarne za kavo?
Novo!     Dunajska Novo! splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaruje
vsote po 50, IOO, 150, 200, 250, 300, 400 kron mmmmmmmmmmm^m^ ki se izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti -mmmmmb.
J/0    v teku 24 ur "9|
donašatelju   polične knjižice.
.    Mesečne premije so jako nizke. —
Natančnejša pojasnila daje:
Glavno zastopstvo za kranjsko »Dunajske splošne vzajemn družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov"
v KRANJU.
Podzastopniki z mesečno plačo In provizijo ae iščejo za mi
okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, R:. Ijica, Novo mesto in Skofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi
Dober in trajen zaslužek za častito duhovščino, gg. učitelje na de š občinske tajnike i. t. d. ^
4fa6 a
3Francovo žganje
prodajajo samo v oblastveno varovanih steklenicah, kr kršno kaže poleg stoječa podoba Na etiketi, kapici in na zamašku mora imeti vtisnjeno vpisano varstveni znamko, ker le potem imate jamstvo, da ste dobili edin pristno, po učinku in dobroti staroslavno Francovo žganje Brazay. Zavračajte druge izdelke kot nadomestilo za Francovo žganje Brazay. Naprodaj povsod
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoii, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanj&ujočimi se vplačili.
Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka vPrag-1, R«z. fondi: 31,865.38680 K. Izplačano odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vseskozi slovansko • narodno upravo. 5
V m pojasnila daj«:
Seneralni zastop v Ljubljani! ftegar pisarne so v laatnej bandnej hifii
nUean fttev. 121.
64
Zavaruje poslopja in premičnine proi' požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder" poslaje
Dovoljajo iz čistega dobička izdatno podpore v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik£Dr. Ivan Tavčar.
Lastuina in tlak .Narodne tiskarne*.