Microsoft Word - Kocijan2001-3.DOC

OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU MAKSA VESELKA Gregor Kocijan ------------------------------------ KOCIJAN, Gregor: Maks Veselko celebrates his life jubilee. Knjižnica, Ljubljana, 45(2001)3, xx-xx Bibliotekarja, romanista in prevajalca Maksa Veselka sem poznal le na videz; vedel sem, kdo je in s čim se ukvarja, osebno pa sva se spoznala šele, ko je na Pedagoški akademiji postal višji predavatelj in sva se seveda vse pogosteje srečevala ter se menila o vse mogočem. Ko ga še nisem osebno poznal in sem ga videval bodisi v NUK-u ali na cesti, sem dobil vtis, da gre za sila resnega in precej nedostopnega človeka, čeprav je izseval svojevrstno prijaznost, medtem ko je bila uglajenost njegov "zaščitni znak". Toda ko sva se spoznala, se mi je za opisanim videzom razkril več kot ljubezniv, prijeten, k humorju nagnjen in zelo duhovit sogovornik in kolega, s katerim se je dalo še in še prijetno pokramljati in od katerega si se marsikaj naučil: življenjskih izkušenj mu ni manjkalo. Taka podoba Maksa mi je ostala, s tem da se potem, ko je odšel z akademije (zdaj fakultete), nisva več pogosteje srečevala. To je ena plat, druga pa je zaznamovana s strokovnostjo. Natančnost in obsežno znanje sta dve značilnosti, ki si ju v stiku z njim lahko takoj opazil. Tisto, kar ti je povedal bodisi kot romanist in lingvist nasploh ali kot bibliotekar, je držalo. Strokovna zanesljivost je vedno razblinila vsakršne dvome, čeprav si ni nikoli povsem zaprl vrat, marveč te je dobrohotno opozoril na morebitno relativnost posameznih dejstev in opredelitev. Mislim, da Maks Veselko 1 kot človek in strokovnjak zapušča nepozaben vtis, o čemer bi marsikaj lepega lahko povedali tako kolegi in kolegice, s katerimi je skupaj služboval, kot študentje, s katerimi je znal neverjetno prepričljivo komunicirati, spodbujati njihovo zavzetost in jih pritegniti z zanimivim in tehtnim razlaganjem ali bolje - pripovedovanjem. Maks je človek, na katerega se spomniš ob blagih, prijetnih in razveseljivih trenutkih. 1 Rodil se je 30. oktobra 1926 v Ljubljani; po osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo (do 1944), v sedmem razredu so ga Nemci zaprli in internirali. Po osvoboditvi je bil do 1947 pri vojakih, nato je končal 8. razred z maturo in se vpisal na ljubljansko romanistiko, kjer je 1952 diplomiral. Tri šolska leta (1952-1955) je poučeval italijanščino na koprski gimnaziji, potem pa so ga prestavili v NUK, kjer je služboval do jeseni 1981, ko se je zaposlil na ljubljanski Pedagoški akademiji kot višji predavatelj za nekaj bibliotekarskih predmetov in tam ostal do upokojitve 1988 (tu je kot zunanji sodelavec predaval že od 1969). Kakšne vse dolžnosti in strokovna dela je opravljal v NUK-u, je kolega Jože Munda pregledno popisal v Slovenskem biografskem leksikonu, zato tega ne bi ponavljal, pač pa je treba povedati, da je do konca šolskega leta 1990/91 še (pogodbeno) predaval na Bibliotekarskem oddelku FF.