um UOEVL, it. * Ljghljttia, iMMMMltlj^k Z&» Jedrnat ja 1944 UREDNIŠTVO, UPRAVA IN IN8ERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PTJCdNUEVA UL. 5 TELEFON 8T. 31-22, 31-23. 31-24, 81-25 k* ti-«. PONEDE1JSKA IZDAJA -JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJKA IZDAJA »JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAAA S URE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO Sowjetangrifie in harten Kampfen abgewiesen Erbiftertes Ringen ostlich des Pleskau-Sees nnd an der Naroa-Front — Sowjetbandcn erlitten schvvere Verluste — 13 Sovvjet-flugzcuge beim Terrorangriii aui Helsinki abgeschossen — Bei Net-tuno in einem Monat 5721 Gefangene eingebracht Ans dem Fuhrerhauptquartler, 27. Febr. DNB. Das Oberkornmando der vVehrmaoht gibt bekannt: ZvviSchen Emjepr and Kriwoi Rog, sud-Uch der Beresina, nordiich Rogatechevv und siidostbch VVitebsk vviesen unsere Truppen Angriffe der Sowjets In ram Teli harten Kampfen ah. Ortliche Einbruche wurden berelnigt oder abgeriegelt. Im riickwartigen Gebiet de« mlttleren Frontu hsrhn.it t s zersprengten Sieherung«*-truppen zusamen mit der franzosi&chen Freiwilligenieg1on starkere bolschevvisti-* hi- Banden, fiigten thnen hohe blutige Veriuste zu and brachten umfangreiche Beute ein 43 Bandenlager mit Uber 1000 Funkem and Versorgungseinrichtungen wairden zerstort. Im Nordabschnitt der Front setzten slch unsere Truppen m einlgen Abschniften weiter planmiissig ab. Heftige feindllche Angriffe ostlich des Pleskau-Sees und an der Narvva-Front schelterten in erbitterten Kampfen. In der vergangenen Nar h t griffen sovvje-tteche Terrorflieger erneut die finnlsehe Hauptstadt an. Es entstanden Seliaden in den Wohngebieten nnd Verloate unter der Bevolkerag. Finnische FlakartUlerie nnd deuteche Nachtjager vernichteten 13 feindllche Flugzeage. Im Landekopf von Nettuno braohen mehrere fedndliche Angriffe in unserem zusamen gefassten Abuehrfeuer zusammen. Fenikampfartillerie beschoss die Hiifen von Anzio nnd Nettuno sowie weitere feindliche I^andeplatie. In der Zeit vom 24. Januar Ms 24. Februar wurden bei den Kampfen im Lande* kopf von Nettuno 5721 Gefangene elnge-bracht, 212 Panzer vernfchtet und ueitere 21 be\vegungsunf:ihlg gesohossen, fiinf Panzer mirden erbeutet, tiber 40 Geschtl-tzo vernichtet oder erbeutet. An der italienischen Sli d front verlief der Tag ohne besondere Ereignisse. Sicherungsfahrzeuge elnes deutschen <*e-leit«* wehrten fn der vergangenen Nacht im Secgebiet von Le Havre wiederholte Angriffe britischer Schnellboote ab <»nd schossen zwed da v on in Brand- F4nes drr Boote tvurde ln smkendem Zustand zuroek. gelassen. Das Geleit errelehte unbescha-digt selnen Bestimmungshafen. Poljska znova na Zagreb, 26 febr. HrvaŠki tfek se bavi s podaljšanjem garancijske pogodbe med Anglijo ?n Poljsko ter nanaša, da iz izjav Edena In Churchilla jasno izhaja, da je Anglija žrtvovala Poljsko in da popušča v vsem sovjetskim zahtevam Bukarešta. 26. febr Ves rumunski tisk obravnava podreditev angleške poHrike pod politiko Moskve ter ugotavlja, da se je Anali ia odpcvedala osnovnim nače'orn angleške politike ter kršila obveznost nasproti zavezniškim narodom Neskrupulozen način, s katerim je Churchill žrtvoval Poljsko ne dopušča nobenih iluzij o podred'tvi angleške politike vplivu Moskve. Edin! močni argument Rus^j nasprot; žrtveniku je v angleških ustih nemška voja:ka moč Toda pravičen mir v Evropi bo mogoče sklenit- sele potem, ko bo Anglija rudi javno priznala to resnico Stockholm. 26. feb. Diplomatski sotrud-nik »Nevvs Chroniclea* piše k odklonitvi poljske vlade, da bi sprejela sovjetske mejne načrte, da je upanje za ureditev spora zelo majhno, posebno še, če pol-uradni komentar v listu »Djenrrk Polski« res predstavlja naziranie poljske izselje-niške vlade. V tem članku da je zelo malo hvaležnosti za »nesebične in ne-utrudljive napore Churchilla in Edena« za premostitev sov j etsko-pol j skega prepada. Švica hsče tudi po vojni čuvati strogo nevtralnost Bern, 26. febr. Jutranj'ki objavljajo tole uradno sporočilo o včerajšnji seji Zveznega sveta: »Na svoji seji z clne 25. oktobra je Zvezni svet vzel na znanje prechicdno poročilo o zadržanju švicarske k pomožn m in obnovitvenim akc j:m v povojni dobi. V okvirju striktne nevtraLnostne poltike na- ' #e dežele je odobril proučitev on:h ukrepov, ki bi bili sposobni preskrbeti prebivalstvu, posebno naših sosednjih držav, v danem trenutku takojšnje in obsežne olajšave, kakor tudi strni te v v ta namen vseh pomožnih sredstev in dobro mišljenih stremljenj, da bi tako dsli poln uspeh pričakovanim naporom švicarskega naroda pri izvečJbi pomoči.< Listi to sporočilo v splošnem pozdravljajo. »Neue Ziircher Zeitung« naglasa Ja imajo predvideni ukrepi strogo človečan-tfki značaj in da jih ne smemo zamenjata z onimj obnovitvenimi stremljenji, ki gredo za tem, da se švicarske gospodarske panoge zopet vklopijo v mednarodni gospodarski promet. V političnem pogledu je treba v uradnem sporočilu objavljena stremljenja in strogo nevtralnost razlagati tako da švicarski zveza podvzema' svoje napore v popolni neodvisnosti :n jih torej ne veže na noben način na povojne načrte vojskujočih se držav. Nove kršitve švicarske nevtralnosti Bem. 26 febr Postaja Beromunster poroča o nad.iJinjih kršitvah švicarske nevtralnosti po anglo-amer^kih letalih Uradno je b!lc s tem v zvezi .sporočeno: V prv-h popoldanskih urah dne 25. februarja so prelete'a zavezm ka 'etala ponovno švicarski zračni prostor na severu in severovzhodu V teku teh mejnih kršitev sta bila dva stirimotcma ameri;ka bombnka za- j držana od švicar«k;h obrambnih letal. Prvo ! ameri&o letalo je posadka, potem ko je bih pozvana, naj pristane, zapustila s padali Drugo j ameriško letalo je bilo prsiljeno pristati. Posadki obeh letal sta bil: internirani. Angleškoindijska divizija pred uničenjem Tokio, 26. febr. Kakor poroča agencija. >Domeic, je sedma diviz:ja angleško:ndij-ake armade pred popolnim uničenjem, vshodno od Mayuškega gorovja, kjer je popolnoma obkoljena od Japoncev, skoraj brez hrane in streliva. Orožje je večinom.3 uničeno ter šteje samo še polovico moštva Cez SO odst. oklopnikov je neka prostovoljska enota z junaškim napadom razbila. Divizija je bila pognana v sedanji položaj ter so vse njene oskrbovalne zveze odrezane, tako da se zaloge ž vil in streliva nagibajo h koncu. Razen tega so bile od 21. februarja dalje vrste angleškoindij-ske armade s stalno naraščajočo intenzivnostjo japonskih napadov dec:m rane. Ker sovražniku zaradi ogromnih materialnih izgub ne preostaja nobeno upanje vec, da b: se rešil, je sedjj ves svoj trud osredotočil na to, da reši s prevoznimi letali vsaj visoke častnike in ranjence. Istočasno se sovražnik trudi, da z gverilskimi operacjami nekoliko olajša japonski pmsk, toda te operacije so se izkazale za neučinkovite proti trdnemu objemu Japoncev. Samo vprašanje časa je- kdaj bo sedme divizije konec. Tokio, 26 febr. V petek je japonsko protiletalsko topništvo sestrelilo od 80 sovražnih letal, ki so v dveh valovih napadla japonske postojanke pn Wewaku (Nova Gul-neja). osem. Ostala sovražna letala so se pognala v beg. Strogi ukrepi japoos&e vlade Tokio. 26. febr. Nove stroge ukrepe ki bolo globoko vplivali na življenje slehernega Japonca, je v petek sklenila nova iaponska vlada. Po teh sklepih bodo zaprli vse luksuzne lokale, hiše z geifiami in zatoavne lokale Izvedena bo obširna razširitve mobilizacije dijakov m učencev za službo oboroževanja.. Tudi ženska delovna služba bo zeJo oove-6ma. Potovanja bodo omejena in novi ukrepi m zboljšanje letalske zaščite s no energijo izvedeni. Vae vladne ob-bote izvedlo tenrtju *^remftmho načela dopustov in prazmkov. Ta vladni sklep poudarja resnost sedanjega položaja. Vse, kar ima narod, se mora uporabiti v službi totalne vojne za poraz Zedinjenih držav in Anglije. 28 sovražnikovih letal sestreljenih pri Rabaulu Tokio, 26. febr. Od 21. februarja so japonske vojne sile sestrelile 28 izmed ^35 napadajočih letal, s katerimi je sovražnik v teh dneh napadal Raba-ul Napadi so bili brezuspešni in sovražnik pregnan, ne da bi pr.zadel japonskim postojankam ka_ ki-šnokoli škodo. Zatemnitev je strofo obvezna od 18.30 do 5. ure Volilni manever Roesevelta Madrid, 26. febr. EFE poroča iz \Vash"ng-tona: Sklep ameriškega senata, pri katerem je odločilno vpliva! predvsem vodja demokratske večine senator Barkley. ki je Rcoaevelta zeto ostro napadel, zna imeti daljnosežne posledice glede na prihodnje volitve ce bi ne obstajal ■*im. da Bark'cv dela posredno v korist Roo*o-velta. Tako-šnja ponovna izvolitev Barkfeva po njegovem odstopu dovoljuje brez nadaljnjega naziranie, da ?re za dobro pripravljen volilni manever, ki naj ljudstvu dokaže, da se mora Roosevelt pri neupravičenih zahtevah tudi sam ukloniti lastni strank!. Barklev, ki ga imenujejo že za možnega novega podpredsednika, priha'a iz južnih krajev in ve, da so predvsem tam republikanci pridobil' na vplivu Ali bo ta manevcT zadostoval da bi ljudstvo prepričali da Rocseveltove diktatorske odredbe nisc mogoče, bo pokazala bodočnost. K izmenjavi predsednika argentinske republike Madrid, 26 febr. Dopisnik »Arribe« v Buenos Airesu javlja, da vlada po otoj-wl ostavke prelseclnika Ramireza v mestu mir. General Farell je najprej odpustil polejskega šefa polkovnika Emilija Rami-reza in ga nadomestil s polkovnikom Ve-lasquo ter zamenjal policijskega direktorja s polkovnikom Lagosom. Dopisnik podčrtava, da je genral Ram i rez zgoij iz zdravstvenih razi gov odstopil kot p ed-sednik in se mora general Farell slično kakor svoječasno Castellio smatrati le kot delegat državnega prelsednika. V B .enos Airesu prevladuje vtis, dasi tisk ne prl-občuje ni kakih komentarjev, da pomena ta izmenjava ojačenje nar dnegi argentinskega duha. Ne verjamejo, ca bi zaradi tega nsstala kaka izprememba v mednarodnih odnosih. 01 govorni argentinski politiki so že dalje časa izseli obiko 'ia e. ki bi najbolje ustrezala sedanjim okol šci-nam. Osebne izmenjave so se bile "izvijale v m j več jem redu in disc'p1 ni Madrid, 26. febr. Po vestih iz Buenos Airesa je sedaj tuli o "stopil argentinski mornai-iški minister Suevro. Kanada In Sredazemlfe Ženeva, 25. febr. Kakor javlja dopisnik Usta »M^nchester Guardian«, je igral v kanadski notranji politiki v zadnjem času getovo vlogo primer vrhovnega poveljnika kanadske vojske v Angliji generalnega poročnika Mac Waughtona, ki je baje iz zdravstvenih razlogov podal ostavko Nihče namreč ne verjame, da je Mac Naughton odstopil iz zdravstvenih razlogov, temveč pravijo, da je prešlo med njim in angiešk'm vrhovnim poveljnikom do dokajšTvjih sporov, posebno zastran vključ> tve kanadske vojske v vojne nacrte v Sredozemlju. Da bi končal ta ugibanja je pred nekaj dnevi predložil ministrski predsednik Mackenzie King na neki konferenci zastopnikov vseh kanadskih strank zaupne Istine in dru5^a poročila angleškega vodnega ministrstvi o četah, ki jim je poveljeval Mac Naughton. Priobčiti pa niso smeli teh listin in poročil, ker se tfčejo, kakor je bil poudari Mackenzie King. vseh vlad narodov ki se bor jo z Anerlo-amer'čani. ter obstoji nevarnost, da se kaj izda. S'cer pa je vprašanje, ali bi sploh kaj koristilo, če bi se cela zadeva dola javnosti v presojo. V pomirienje javnost' je kanadski minister za narodno obrambo iziivil. da ne nameravajo razpustiti k^n^.dskih čet v Ansrliji ki Hm le poveljeval Mac Naughton, ter porazdeliti na posamezna ang^ke polke. Vsekakor pa so vključili dve diviziji v 5. angleško armado. Kz'Trztfme&a pričakovanja Stockholm, 26. febr. DNB Končno je postalo očitno, posebno sedaj, ko je morala angleška vojaška misija zap'is-itd Turci,© praznih rok, da se niso izpo nila optimistična pri čak ovan ja po konferenci v Kairu m sledečih ankar3kih razgovorih, č tamo v angleškem konservativnem tedniku »Truth«. Čeprav zavezniški voditelji ne pričakujejo od Turčije, da stomd v vojno, so vendar upali, da jim bo TuWyia dila na razr>ol~go oporišča iti letališča »za bližnji napad na Evropo«. Hišni starešine protiletalske zaščite v stan a van.»s V- ih hišah, uradni in obratni vodje protileta'ske zaščite v uradih zavodih in podjetjih. Ia«tnrki in poslovodje gostinskih obratov, trgovin in obratov so dolžni ep- zoriti vse o znaku letalskega alarma in napotiti ljudi v zaklonišča. Sovjetski napadi v 1 MlLsJ M boph odbiti Uspešna borba proti tolovajem na Balkana Berlin, 26 febr. Tudi ob sedanjem neugodnem vremenu uspešno napreduje borba proti tolovajem na Balkanu, ivomun sti so izgubili 23. februarja na zapadnem Balkanu ponovno 140 padlih in 3»evilne ujet-a/ke Skladišča živil, municije in orožja so bila zaplenjena Pcleg tega so zavzele neruske čete v naskoku po sovražn ku močno zasedene kraje Siliko, K ptol m Vetovo. Pn tem so izgubile tolpe prav tako mnogo padlih in ranjenih. V borbi prot tolpam severno od Save je bilo te dni severnovzhodno od Požege iztrganih sovražniku več krajev. Komunisti 80 izgubili 80 padlih. Razen tega so bila zaplenjena skladišča živil in ročnega strel-°f&a orožja. Tudi v Liki je pr slo na p°d->**yu prt Briniii do bojev s tolpami, pr-eenror bo bili takisto uničeni številni komunisti. Eaajjajuspetoeflh nemfldh akcij na ne-prenodnih ozemljih Albanije je bila usmerja* P«ott nkm^ii tolpam* * ■» ogražale neko prometno zvezo. Tolpe so bile vrž3ne n eaj m razpršene. Posebno težko je bilo čiščenje doline Sušice, kjer sta :bene::i dež in sneg težkočala opazovir.la Sovražn k je izgub 1 nad sto padlih in številne ujetnike. Istočasno so nemške Čete zaplenili cokajšnje količine mun cije. Zagreb, 26. febr. Pri čiščenju v raznita del h države so imeli tolovaji 124 mrtvih in 40 ranjenih. V Dalmaciji se je predalo oblastem 175 tolovajev. Stockholm, 26 febr Pod dvokokmskmi naslovom »Zastrupijevalna drma v glavnem stanu Jose Broz-Tita« prinaša »Afton-bladet« vest, po kateri je bil »podpredsednik« tolp M osa Pijade v Jajcu zastrupljen. Kakor javljajo iz Zagreba, je podlegel posledicam zastrupitve, Sofija, 26. febr. V četrtek je saaledovaia policija v ulici Bregamtca v Sofiji dva ilegalca, Enega so ustremi, drugemu pa je. " 1» Ml Ogorčeni top vzhodno od Pekovskega jesen in na iU Sronti — Sovjetske t3lpe utrpele težke tegobe — Med terortetUbdns napadom na Helsinki 13 sovjetskih letal Pfili j Hinili — Pri Nettnnu 5*721 ujetnikov v enem meseen FGhrerjev glavni stan, 27. febr. DNB. Vrhovno povelj ništvo oboroženih sil objavlja: Med Dnjeprom In Krivim Rogom, južno od Berezine, severno od Rogačeva in jnžnovzhodno od Vitebska so odbile naše čete v deloma hudih bojih sovjetske napade. Krajevni vdori so bili očiščeni in zajezeni. V ozadju srednjega odseka bojišča so zaščitne Čete skupno s francosko prostovoljsko legijo razpršile močnejša boljše-viike tolpe, jim prizadele velike krvave izgube in dovedle številen plen. 43 taborišč tolp s vec kot 1000 bunkerji in oskrbovalnimi napravami je bilo razrušenih. V severnem odseku boi'šf-a so se naše čete v nekaterih odsekih dalje načrtno odmaknile. Siloviti sovražnikovi napadi vzhodno od Pekovskega jezera in na nar-viškem bojišča so se v ogorčenih bojih Izjalovili. V pretekli noči so sovjetski tcrortetV-nl letalci ponovno napadli finsko prestolnico. Nastala je škoda v stanovanjskih okrajih in izgube med prebivalstvom. Finsko protiletalsko topništvo in nemški nočni lovci so uničili 13 sovražnikovih letal. Na p red most ju N« t tuna Jt propadlo vet* sovražnikovih napadov v našem strnjenem obrambnem ognju. Daljnostreino topništvo je obstreljevalo loki Anzio in Nettuno ter nadaljna sovražnikova izkrcevališča. Od 24. januarja do 24. februarja je bilo v bojih na predmostju Nettuno dovedenih 5.721 ujetnikov, uničenih 212 oklopnikov, nadaljnj'h 21 onesposobljenih za gibanje, zaplenjenih 5 oklopnikov in uničenih ali zaplenjenih nad 40 topov. Na italijanskem južnem bojišču je potekel dan rrez posebn'h dogodkov. Zaščitne ladje nekejra nemškega konvoja so odbile v pretekli nori na morja pred Le Havrcm penovne nanade angleških brTih čolnov in s streli dva zažgale. FriCT! teh Čolnov se jc ob odhodu Je po-I tapljal. Konvoj je nepoškodovan dosegel I svojo namembno luko. Ncizpremenjen položaj v bltld na vzhoda Berlin, 26. febr. DNB. Na vzhodnem bojišču je ostal 25. februarja položaj v bistvenem ne zpremenjen in je odjuga ponovno otežkocev.ia velikopotezne eperacije. Novi sovražnikovi sunki južno od Krivega Roga, severno vzhodno cd Kirovgrada. jui-no od Pr pjeta in zapadno od Kričeva so bili zgolj krajevnega pomena. Glavni dogodek je bil uć-nkovit obrambni uspeh, ki so ga dosegi: n Si grenadirji južno od Berezine in severno od Rogaćeva, kjer je bilo ponovno tež šče zimsite bitke. Na področju pri Berezin so boljševik! preložili svoje napade ponovno d lje prot zapadu in jugozapadu. Po siloviti lopiuski prpravi so s strnjenjem močnih sil napadli na ozkena področju. Po prvih valov h strelcev, ki so p rop cli v obrambnem ognju, so na^kakrval: nadaljnji valovi, ki jim je končno uspelo prodret- v črto nemških oporišč, procrlj sovražnik pa je bil prestrežen in zajezen. Tudi boljšav ški sunk . podvz^ti istočasno v sosedu h odsekih, so ostali broz-uspeSnSe tež_i so b.li sovražnikovi napadi severno od R^gačeva, kjer je združ l pa ozkem bojišču tri diviz.je, da bi pod vzel s poiporo močnega topn škega ognja in ae-prestanih letalskih napadov odloč lni poiz-kus prodora Mimogrede je sovražniku uspelo vdreti na nekater h mestih v nemško glavno bojno črto, nemški grenad rji p_ so v protisunku vrgli sovražnika na njegove izhod ščne postojanke. B61j3ev*ki so imeli na očiščenih vcierih nad 1500 mrtv h In težko ranjenih. Tudi razbremenilni napadi v sosedn h odsekih so se izjalovili. Zvečer je b la po teh težkih nojih nemška glavna bojna črta povsou zopet v nemšk. posesti. Ostali boji v srednjem odseku bojitča =?o se crncev-di na obrambo sovražn ko*lh preseneti ji vib napadov, na prot sunke za zajezitev vdrlih sovražnikovih s-1 in na krajevne protinapade za očiščenje ah zo-ženje starih vdorov. Na severu vzhodnega bojišča je bi bolj-ševiški pritisk v splošnem si -botnejS: Kakor prejšnje dni. Vsi napa predrli lovsko zaščito in razT>r:ili skleniene odc'e'ke bombniko\\ ki so se nato razdelili v nosamezne skupine in *-m m več ospelo zbrati se ponovno v večje oddelke. Nekatere teh r-zrr-"en:h skupin BO udvrgfe bomhc na s^po srečo Žgalj delu oxldclko\-. ki so j.h neprestano na^^fLil; ncm'iii leve '"'i nišlci. jc uspelo rrodreri do cil.icv, tićnek pa ie bil zaradi stalnih napadov nem ke letil&ke obrambe b;stvcnc zmanišm. Enako kakor podnevi se je nenvka leta'ska obramba tud-" ponoči uprla rngle:k m ter ri-stičnim oddelkom, ki so prodirali proti AugS> burgu Tudi Angležem so nemško protMetal-sko tonn".rvo in nnčn; lovci prizadeli hude izgube. Kakor prejšnjega dne ie tudi fdfcrit Bte-vUd ststrcCtev sovražničovth letal preseglo sto tico. Skupno je bilo uničen:h 106 angleških in amervkih letal, med njimi 102 šiirimotoma bom-bnika. Strašne številka Žertcva 26. febr. Imeti moramo pred očmi. piše svarilno »Manchester Guardian«, kaj pomeni, če je Anglija po Churchilovih lastnih podatfc h :zgubila doslej okoli 50000 leta'cev. To so strašne številke, ki so š-e hujše, če j»h primt-TJamo z izgubami, ki j'h je imela An« ija ▼ drutr'h vojnah, ki so zavzemale od'ieno mesto v angleških zgodov:nsicih knjigah. V burki vojni je na primer Anglija izgubila na bojišču 5750 mož, 16.0013 pa jih je podleglo ranam ali pa boleznin. Rešeni umetnostni zakladi Nemške vojaške oblasti so spravile na varno italijanske umetnostne zaklade pred anglo-ameriškim barbarstvom MUan, 26- febr. Z nemške strani je bil ob j_ vi jen pregled varnostnih ukrepov, ki so jih podvzel. nemška vojska in oddelki SS za rešitev italijansk-h umetnin edinstvenega zgodovinskega in umetnostnozgo-dovinskega pomena, ki so bile z vojno ogrožene. Ital janska vlada je že pred izbruhom vojne 1. 1940 v veliki mer. spravila na varno v majhne kraje umetnine \z muzejev in cerkva v Rimu. Benetkah, M lanu, Neaplju in štev.lnin drugih večjih mest. Za-r d Badoglijevega izdajstva ni več bil možen pregled v teh umetnostnih zakladih, ker so biie gotove ital janske osebnosti odgovorne zanje, deloma na zasedenem južnoitalijanskem ozemlju, deloma pa so zavoljo dogodkov dne 25. jul.ja izginile n jih ni bilo mogoče najti. Obstojala je torej nevarnost, da bodo shranjeni umetnost-n. zakladi postali blago brez gospe da rja in bo~E> izpostavljeni sovražnikovemu bombardiranju. Da bi pa sedaj te umetnostne zaklade spravil na varno, so nemške oblasti v tesnem sodelovanju z razumi vojaškimi in civilnimi italijanskim; oblastna, po premaganju izrednih težav in trudov pod vzele energične ukrepe. v sedaj razrušenem samostanu Monte Caasino niso bili zgolj dragoceni arhivi -n samostanske zbirke, kakor je bilo sele seri, j slučajno ugotovljeno, temveč tudi del edinstvenih umetn ških zakladov neapeljskih muzejev, znameniti bronasti kipi iz pimpejev, dragocene slike, inkunabli s-n rokoma. Umetniški zakladi neapeljskih muzejev in arhivov so bil: prvotno spravljeni v samostan Monte Caasino za čas vojne, vse to pa je bilo pravočasno s tovornimi avtomobili vojska prepeljano v Vatikan. V Vatikanu je seiaj več tsoč umet-nis kh zakladov iz najrazličnejših delov Italije Tudi je nemška vojaka sprav la ▼ Rim lz raznih gradov in manjših krajev raztresene umetnostno zaklade, med drugim is dveh gradov pn Urbinu aflike T'zt-ana, Tlntoretta in Raffaela ter anaoi zlati zaklad cerkve av. Marka lz nih italljanslviJh mestih in kraj;h najdragocenejši zgodvinski spomen ki. Tudi za zavarovanje spomenikov in umetnostnih za-kla*^ov druge vrste- posebno oniih, ki so last cerkve, so bili sporazumno z italijanskim* oblastmi izdani najboljši možni varnostni ukrepi. Pridobitev ozemlja pri Nettittta Berlin, 26. febr. DNj3. v deanom odseku preimootja pri Nettunu so dovedli 25. februarja uspešni nemški sunki do prkx>-bitve važnega ozemlja južnozapat. no od Aprilije, kjer je nasprotnik odgovoril z zelo močn-m topniškim ognjem in je 3imo v tem odseku izstrelil 25 000 iz*.t..lk^v. Prav tako javljajo tudi od Gassina in južno od tu o močnem topniškem nidlegov.Jnem ognju. Na juznoitalijonskem bo^Uču je potekel Jan mirneje. Hudi nemiri v Tarentu Rim, 25. febr. Kakor javlja J-Stefani«, je značilen za kaos, ki vlada v zasedenih južnoitalijanskih ozemljih, ineklent, ki g» tudi Angleži javljajo. v mestu Tare..tu je prišlo pred nedavnim do velikih iieniirov. Ogromna množica se je zbraila prod po-al op jem prefekta, postavljenega od angloameričkih oblasti, in glasno protestirala proti prefektovemu zadržanju, ki ga je množica dolžila za neprestano dvganje cen. Pri teh nemirih so se slišali samo sramotilni klici na račun prefekta. Mu žica mu je očitala, da ni nastopil proti si par-skim uradnikom, pri katerih so n šli v tajnih skladišča h velike količine živil. P Jtreo v Rumonip " 28. febr. Bukaroaka potraana J»n*K da je bil včeraj ro-•kopanja v gorovju Vrantaar. Tudi žarišče velikega potioaa v Runami )| i Strmu 2 »SLOVENSKI NAROD«, S%rr. t Konranističao hujskanje ¥ Angliji Znanj tednik »Dm Reich« Js v svoji številki z dne IS. t m. objavil aariimiv prikaz o bujskajocera početju komunističnega organa »D«ai|y Worker« v Sngkatfcj poli tiki Po ćianku posnemamo: Komunistična stranka v Angliji doli v l Ja v javnosti neuspeh za neuspehom, kar pa seveda ne pomeni, da te neuspehe interesenti v Moskvi aii drugje beležilo kot taktne Po nekaterih znamenjih bi mogli reći nasprotno, kajti obstoji umetnost, da se neuspehi nalašč izzivajo ori čemer prihaja do izraza namera, da se pretehta nasprotnikova moć ali njegova slabost. Ta zvijača ae je na primer posrečila angleškim komunistom z njihovimi predlogi za združitev z angleško delavsko stranko (Labour Pany>. ki so jih navzlic vsem odklonitvam ponavljali Na zunaj je ostala moč laburistov popolnoma nedotaknjena kar je treba v glavnem pripisati vplivu delavskih sindikatov Dotok v te sindikate se je med vojno povečal tako da je na zadnjem letnem kongresu število članov, ki se je povzpelo na 6 in pol milijona, skoraj doseglo najvišje »tanje iz leta 1926. Delavska stranka sama Iteje 2.5 milijona članov, vendar pa rudi • tem številom prekaša komuniste štiri-desetkrat. kajti Število vpisanih komuni stov dosega komaj 60—70 tisoč. Navzlic temu pa razvijajo angleški komunisti že nekaj let izredno propagandno delavnost ki s svojim načinom in svojimi uspeh: neti nevoljo angleških soctali^ov 2e ponovno Bo socialist; očitali komunistom, da njihova stranka prav gotovo ne zmore z lastnimi dohodki tako visokih propagandnih izdatkov in da torei preiemajo denar b Moskve Harrv PoMitt tajnik komunistične stranke, je ta očitek pred kratkim zavrnil češ da niso komunisti že leto dni prejeli »niti kopejke iz Moskve«. To je morda res. ker si s kone^kami v Angliji ni mogoče pomagati, pač pa s funti Izjemo v sicer tako velikopotezno razvito propagandni delavnosti komunistov predstavlja njihov glavni organ »Dnilv \vorker«. ki se zdi kot pastorček. saj se* s svo1o današnlo naklado, ki ne dosega niti ion.OOO izvodov, ne da niti od daleč primerjati z dvemilijon^ko naklado laburi Stičnega glavnega organa »Dnilv Herald« Imeti pa fe treba pred očmi precefŽnlo konservativnost angleških čitateliev in ogromni vnfiv že usidranih čnsn'kar^kih podietij. Obole trna za posledico, dn ored-etavlja izdajanje noveea lista v A^cdiii več let zelo tvegano podležie. »Dailv Wor-ker« Je bil u^anovljen leta 1930 Izhala torej 13 let. Njegova sedanla naklada od- >ja približno nasladi, ki jo kf »Daiij Herald« po U letih obstoja. Z* politični razvoj j* zanimiva okolnost dn k* komunistični organ začel no številu naročnikov rasti sele 1. 1936, dalje kar si moramo razlagati v zvezi s špansko državljansko vojno in uradno angleško zaščito španskih rdečkarjev.Od tedaj dalje je sovjetski veleposlanik v Londonu Majski do svojega odhoda krnsko leto skrbno čuval list, vendar tudi to ni moglo preprečiti, da ne bi bil leta 1940. spričo naraščajoče nevarnosti in vazi ie v Anglijo komunistični organ prepovedan in ni smel izhajati še celo leto po sklenitvi zavezništva v Sovjetsko unijo. Ko se je list leta 1942. spet pojavil, je pokazal staro lice. ki se je zaradi uradnega »razpusta« komin teme le v toliko spremenil, da je z glave lista izginil sovjetski znak srpa in kladiva, prav tako pa tudi podnaslov: »Organ komunistične stranke Velike Britanije — Sekcija komunistične interna-cionale«. »Daily Worker« zalaga in tiska družba z omejeno zavezo »Keable Press« v Londonu. Kot lastnik je naveden neki Artur Homer Glavno uredništvo lista je v rokah Williama Rusta in Philipa Bolso-veria Vsa ta imena so značilno ne-ang leska Bo I sov er je znan po svojem preišnjem delovanju v Moskvi, kier je sodeloval pr> angleško pisanem boliševiškem listu »Dailv News«. Dnevne politične reportaže prispeva Frank Pitcairn. kar je psevdonim za Clauda Cockburna ki se ie med špansko državljansko vojno mudil v rdeči Španiji in ki le še orej izdajal -a lansko boHševiški bek*o*?-afiran' tednik »The Waek«. Kot parlamentarni reporter se podpisuje Gerald WoJf?on. č:gar ime ne dopušča nobenega dvoma o niegovem rodu. Na zunanirh poročevalcih list ni bogat, ima na svojega posebnega poročevalca v Alžiru. Huiskaioče. pisan ie »Dailv Workerja« daie t.orvjem v vladi povod, da mu zelo gledajo na prste. Še Po ukirvieniu dveletne prepovedi izhajanja le bil nlegov izvoz dolge mesece prepovedan Ko pa je bih ta omeiitev na pr-:ti~k Moskve od-tranTena v avgustu 1p43. ie anghšk- informacijsko ministrstvo izdalo zannen ukaz. po katerem 1e bilo vsem angfeslefni in v Anffliii delv^očim inozemskim poreče volrem prenovedano navajanje »Dailv vVo^kerja« Zunanji povod za to *e dala okolnost. da ie list na lastno nest »odstavil« polivko b^imnsko vlado \rr-^d»r si teke in slične stvar? pod sea&Htn Moskve lahko še dalje po mili volji dovoljuje. v gostilno« pa marsikod is prostora ne dobiš. In 5osne si kljub visokim cenam privošči-o. kar nudita kuhinja ta klet. Oblak javnih lokalov Je ob aobotah ta nedeljah varljiv. Velika večina Ljubljančanov živi svoje skromno, ma ložah tevno Življenje, vdano v usodo tn ceneč srečo, da je vsaj sa silo preskrbljeno in da v mestu in nad nJim ne razsajajo vojne grozote. tiala nedelj sita krtmhn Ljubljana ktimsfe in nređafa znamke Ljubljana, 27. februarja. Za Slovo nem hoče februar nekoliko ponagajati z vremenom. Imeli smo ob koncu tedna krasne, jasne in sončne dni. kakršnih smo sicer letošnjo zimo že navajeni toda v soboto proti večeru Je barometer padal in napovedoval naglo spremembo. Mraz, ki je v nočj na soboto potisnil živo srebro celo na 10* C pod ničlo. Je v noči na nedeljo znamo popustil in smo imeli v zgodnjih urah ooledico. vrh tega je padlo nekaj drobnega ^nega. Kma- S knjižnega trga: Ročni obzornik Drobna knjižica, ki je izšla pod tem naslovom pred časom v samozaložbi avtorja, se je izkazala za tako praktično in priročno v vsakem pogledu, da je zbudila zasluženo pozornost v vseh krogih. Saj najde v tem »Ročnem obzorniku«« vsakdo prav vse, kar se potrebuje v dnevnih dogajanjih, tako da nadomešča v malem cel leksikon. Veliko povpraševanje dokazuje, da je ta knjižica nastala res iz potreb časa Spričo splošnega zanimanja se je avtor sedaj odločil izdati ponatis posameznih poglavij tako, da bo s tem še bolj ustreženo onim, ki jim je »Ročni obzornik« priročno pomagalo za posamezna področja Prvi del bo obsegal slovensko slovstvo ter važnejše zgodovinske in zemljepisne podatke, drugi pa pravopisna pravila s tujimi izrazi in rekli. Ker bosta oba dela izredno poceni bo s tem prav posebno ustreženo zlasti dijaštvu, ki si danes ne more nabaviti dragih knjig Pobuda založništva »Ročnega obzornika« zasluži za to vse priznanje lu pa se je ozračje spet bolj ogrelo in namesto poledice so se ljubljanske ceste in ulice zablatile. nebo pa je bilo ves dan sivo. puščobno. Za sprehode torej poslovilna nedelja letošnjega »prestopnega« februarja rti bila nai'dealnejša. niti promenada ni bila dopoldne tako živahna kakor ponavadi. Zato pa so se tem bolj napolnili gledališča in lavni lokali. Ce bi po sobotnih in , nedeljskih obiskih naših javnih lokalov j presojali vojno življenje v našem mestu. 2e nekaj tednov se Ljubljana močno zanima za pretiskane znamke ki se dado že zdaj dobro prodati in jim bo cena še znatno narasla Kadar so take znamke naprodaj, se ljudje uvrščajo pred glavno pošto in rade volje potrpi j o, samo da dobe svoj željeni delež. Prodajajo le tisti, ki potrebujejo denar, ali pa taki, ki »nimajo živcev in potrpljenja...« Kupčija s pretiskanim: znamkami se počasi bliža svojemu višku Ze so prišle na vrsto cele serije pretiskanih znamk, katerih je 53 in predstavljaio res lepo. originalno in zgodovinsko znamenito zbirko Ljubljanske pokrajine. Tiskane so slovensko, nemško in italijansko. Ze posamezne znamke se po lepoti in pomenu uvrščajo med izredne filatelistične prmerke in imajo temu primerno svoio veljavo, celotne serije pa še tem bolj. Nu, kar se pretiskanih znamk tiče. ve danes pač že skoraj vsak ljubljanski novorojenček, koliko so vredne. ^Filatelija me ne zanima.« reče no navadi tisti šnekulant. ki malobržr.o vtakne v listnico mri a č'steri ra-^reto opeko na boleče ude ter piti razne čaje. Nekaj mi je o tem nam'gnila žena. ko 1e oni večer prišla domov in mi je javljala: ^Poš^ne znamke se bodo menda -podražile, ljudje kar oble?a;o poštne urade.« >Ta je bosa. Znamke re ne morejo podražiti. Ce je znamka za 5 lir. bo vedno za 5 lir. Morda so povišali pristojbine za poštne pošlike. Pa« bi moralo biti v časopis lh. Ničesar ni?em črtal, dasi zdaj preberem vse do za m je črke« »Kakšni pa so tisti ljudje?« »K-ikšni? Staro, mlado, moški, ženske, prav vsake vrste, rečem ti, gotovo se bodo znamke podražile.« »Prosim te vendar, saj si hodila v šolo! Daj si dopovedati, da so znamke državne vrednotni ce in se ne mere i o podražiti. Povšajo se lahke poštne pristoj-b'ne tako. da bi človek moral prilepiti MESTNA PUPILARNO VARNA! HRANILNICA LJUBLJANSKA IZPLAČUJE >A VTSTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZ1TNI ODDELEK HRANILNICI, TEKOČI RAČUNI. — ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMCI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Ob vsakem alarmu vzemite s scbpj v zaklon'šče pttISapc 'n poteblči-ne, ki jih bo:te v resnsm primera potrebovali. Pri tena bas Le tudi lahko ugotovili, ali je sploh za \se ljudi, op e^io in prtljago v zaklonišču zadosti prostora, zraka, vode, sedežev, leis.sc itd. Od opere do operete . Ljubljana, 17. februarja. ▼ okviru nouniniiiime in sistematičnega akrtetva n duševno okrepčilo in plemenito razvedrilo pripadnikom nemške oborožene sile fe bila sinoči, v soboto zvečer, v veliki dvorani hotela Union na visokem umetniškem nivoju stoječa glasbena prireditev pod naslovom »Od opere do operete«. Organizirala jo je ljubljanska radijska oddajna postaja, ki jo je tud! v celoti prenašala, sodelovali pa so veliki radijski orkester pod vodstvom d -rigenta Draga M. Slianca, sopranistki Krenija Vidalljeva in Draga Sokova ter operni solisti Draso Čuden, Vekoslpv Janko. Janez LipuSček in Friderik Lupša. Na sporedu koncertnega večera so bile orkestralne in pevske točke iz kla^'čnih opernih in operetnih del* Mozart Rozini. Dvofak. Bizet. Puccin.1. Lortzin?, Do-nizetti. Smetana, Zeller. Strauss in Le-har. Orkester ie pol ep samostoin'h točk, ki j-'h ie izvaial. spremi i al tudi vse soliste. Tako celotni orkester, kakor njegov dirigent ter obe pevki in vsi pevci so bili od publike toplo in močno akla-m*rani. z zadovltstvom in už'tkom pa so posUišalj ra leni koncert klas"čne oneme in oneretne glasbe tudi tisoči radijskih poslušalcev ob svoiih spreiemnik'h. namesto ene dve znamki iste vrednosti ...« »Torej: je le podražitev...« »Da, toda ne podražitev znamk, razumi vendar!« »Malo si že popustil. Zdaj razodeni samo še to, zakaj se ljudje tepo in prerivajo pred poštn;nv uradi, pa bova skupaj in bo obveljala moja.« »žena, kaj me dražiš.« »Nič te ne draž:m. Ljudje prltirkaio, k*ar gotovo nekaj pomeni. Ti, ki si ueen, boš seveda svojo gonil, ampak množic, ki oblegajo pošto in ki jih ti s postelje ne vid:š. mi ne boš utajil.« »2e. že, ljuba žena, toda .. .* Tako sva gonila vsr.k svojo in bi se bila lahko prepirala do polnoči. Mene je stvar grizla in pekla in zdi se mi, da mi ie revma Farno zato odTegla, ker sem se razkačil. Otekline so mi splahnele, kakor bi bil odrezal. In to še tisto noč. Danes sem čil in zdrav stop1*! na ulico. Precej ob izhodu na levo je pri naš poštni urnd. Začudil sem se: Vre črno ljudi, knkor čebele pred panjem. Prvi drže z?, kljuko, tepo se s;cer ne, ampak daleč menda niso od tega. »Ha,« si mislim. »Je le žena imela prrv.« »Vrrga je imela prav.« se popravsm takoj, »znamke se ne morejo podražiti.« Stcp'jn previdno h gruči. Pa nisem stopil na pravem koncu, kajti decet glasov z vseh strani me poučuje: »Tsfco ne gre, tako bi vsak, le zadaj v vrsto! Pa bi bili prej pr:š!i.« »Oprostite, prosim saj jaz ...« »Nič ne bo, škoda besedi, kar zadaj se zvrst:te,« me poučujejo nič kaj prijazno. »Saj se bom. samo povejte mi, kaj se tu dobi. česa čakate, kaj predajajo?« »Znamke!« »Poš^e znamke?« »I kakšne pa?« me nekdo vprašuje. »Ampak zakaj? Kam pa hočete pisati, saj pošta sploh nikamor ne gre. Zrkai pa prav zdaj hočete vsi pisati,« poskušam krotko navezati razgovor. Bučen smeh med množico: »O.'ej, ta je pa z iure padel. O r.e ta je še za luno!« Nekdo dvigne aktovko in me cplazi ž njo po glavi, drugi mi da z zlobno redečim obrazom krepak prijateljski sunek med rebra. V taki družb: se ni dobro dol-eo muditi, ljudje so podivjali. Na srečo je vogal sosedne h še blizu. Smuknem tja, za menoj pa krohot, h'hitanje, cvi-len'e. da me je bilo sram in me je cblj.la rdečic?-. Prav vesel sem. da sem se rešiL Kakršni so bili. bi jim tudi ne bil mogel dopovedati, da se znamke nikoli ne po-ciraže. Ču^en svet! Ko sem se vrrč"! r1r^-mov, ie b:la gruča še večja. Bili so drugi, toda nisem jih več nagovarjal, kaj bi dražil sršene! Nepojmljivo pa mi je, krm in kako svet toliko piše. Zatemnitev od 18.30 da «• DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA IN OPERA Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto. Sprejem v novootvorjeno operno baletno šoAo bo v nedeljo 5. marci du^oiuiie ob 10. Sprejemali bodo dečke in deklice od 10 do 14. leta. Pouk bo brezplačen. Plačevala »e bo samo semestralna vp sa n po 60 Jlr. Vodja sole bo aef baleta ing. Golo v.n Rc-tlektanti naj prinesejo k sprejemu la;»ke poletne, oziroma kopaine obieke. telovadne copate in dijaška knjižico s seboj. Otroci se boco moraL p^/Uvrcči zdravniškemu pregledu, ki bo ugotovil, če so z~r vsi veno sposobn. za plesalsk poklic m majhnemu pregledu njihovih sp^buosti za ples Premiera Foersterjeve donuiče opere »Gorenjski siavcekc je predvidena za prihodnji teden. Teden v gledališču z Le Anzsngruber „Slaba vest" Prepričljiv uspeh D. SadnJkove in M. Dolničarja Novi talenti se uveljavljajo na našem opernem odru. Krietovi in Baukartovl je sledila v soboto na debutm poti gdč- Dragica Sadnlkova. gojen a pevske 6 le p.otf g. Milofia BriSnika. Izbrala si je vi go pastirja Lela v >Snegurocia«. Vloga je precej problematična, saj združuje Lel v sebi prvine bajeslovne m človečke sredine, pravičnosti m realističnega okolja. Njegova duša kipi k božanskemu, njegovo srce teži k človeškemu. Lel je v sUkaliSču bo. fcanske oblasti in beren le jakoga carstva. Sadmkova je s samozavestjo, ki je pri de-butantih običajno ne srečujemo, pa tudi z znanjem to hladn m povdarkom upoštevala ▼ svoji kreaciji oba navedena elementa: njena zunanja poja\Tiost se je skianjala v pravljičnost. premilcala pa se je tudi od časa do časa stvarnosti berendejsite patri-Jarbadnosti In bila simpatična znan lica onih človeških čustev, ki neodoljivo, ve-kotrajno v^burkavajo človeška srca. Za debut je bila njena stvaritev nenavadno ustrezna. Njena izrazna sredstva so bil« tehtno premerjena tn smiselno Izčrpana, Kakor je igralsko zadovoljila, tako se je tuda njen temni altovsko barviti mezz^ •opran v zne menit ih Le lovih spevih druge predsklepne in aklenne s'lke Izvrstno ob. nesel. Opažajo se lepi sadovi n en? vzt?aj-zm. smotrne pevske vzgoje in dokaj vlscke stopnje soUdne glasbene lsobrazbe. Njen glas je v vseh legah prev 'arno uravnovešen, mirno, toda a* gumo Izražen Poje Ispo. lahkotno v vseh legnh, biagozvocno ta razločno Upeti je, da se ne bo olđa'tila od našega odna, snj iJnUJansta opstm tste moči krvavo potrebuje. Seveda bo po-tzeboo še nadaJjnje šolanje, ki naj vtisne njenemu glasu tisti zvok in isto Izo.liko-vanost, ki sta za prodoane umetiios ne uspehe nujno potrebna. Nedvomno pa ji Lo prineslo smotrno Izpopolnjevanje še nadaljnjih uspehov na poti njen h umetnostnih stremljenj. Deležna je bila iskrene p »hvale m Številnih šopkov. V operno ospredje stopa a čil mi, mladostno izpiozenimi koraki borit on ist Mi. ko Dolručar. Opozo.il je nase ze s svojimi številnimi doselanjimi uspešnimi igralskimi ter soiistifci ir.terprefacijami v raznih opernih umetninah. V smislu pripo oč. ljivih Pltemacij v posameznih vknejlh vlogah, ki jih gledališko vodstvo v zadnjem času v operi hvalevredno uvaja, je nastopil Mirko Domičar pri sobotni predstavi »Sneguročke« kot nosilec bar:t nske vloge bogatega trgovca M sgirja. O odlikah njegovega baritonskega materijala, ki se je pozitivno olrazoi tudi to pot, smo spregovorili že ob njegovem Gal bi v »M., tvih očeh«. S svojim skrbno šokmlm gla om je obvladal partne težave tn se prožno p ila-godil potrebi ubranega glasovnega sozvočja s »Sncgurčko« K. Viđalijeve. Dočim se je Popovljev Misgir r&zživljai v epskem razkošju in zunanjem blesku, je obrnil Dolni car svoj pogled na vznotsr tn s boorimJ zajetni doživljal M'sgirjevo usodo. S to svojo stvaritvijo si je Delničar zagotovil pogoje nadaJjnls umetnostne rasti ln potrebnega upoštevanja. Naj omenimo ob sobotni predsteivi >Sne-guroOto« se jssslssss» rOo Franje Goio- bove, ki je pravljični pojav iz onostranstva pevslco ter igralsko odlično izgralda. Za dirigentslum pultom pa je prevzel mesto po pokojnem M- Stritofu dirigent A. Neffat, ki je z preizlcušeno mojs-rsko roko vodil orkester, so7iste ta zbor ter povezal njikovo sodelovanje v skladno izva^ajočo celoto. V Drami se nizalo ljudske igTe. Ce so umetnostno podane, je upravičenost njho-vega vprlzai-janja tem tehtnejša in tem bolj priporočljiva. Anzeng.-ucer v svojih številnih oArskth delih vztiajno neutrulno stika in šari po duži, srcu in vesti kmečkega človeka, ki si ga og'eduje z vseh njegovih sončnih in senčnih stjani. V »Slabi vesti« se je lotil bogatega kmeta, Id je doživel v mladosti nraven spodrsljaj pa je pripravljen spokoriti se zanj. Neogiben nauk te ljučske igre je: M o al-na spozs.ba ae more popraviti le s sveti:m etičnim dejanjem in notranjo katarzo. Na zadnje se vse srečno in dobro izteče. Mladi par prinaša temu kmečkemu veljaku notranji mir, vrača mu vero v Življenje. V torek je bila premiera, Ugajala je. Rež ral je M. Skrbdnšek, ki je vtisnil vpri-zoritvi pecat zdrave kmečkosti in vedre lomacnostL Oprl se je na A. Benkovičev prevod, pa tudi po svojem prev. arku primerno pilil in stružil Kaže se tudi strem, ljenje po ustreztiem >ponašenju« anzen-gruberskega alpskega okolja, kolikor to dopuščajo tehnične možnosti. Igralci ter igralke ae poslužujejo atfdi2araneg|a narečja Rež ser se m omejL na običajne režiserske nsicge, temveč je hotel okrepiti zunanje učinke s pove arkom et ene črte. Id se vije skozi vsa sUn dejanja. Nosilka vodilne ženske vloge je bila Vida Juvanova. Vse svoje stvarjaine spos bno. sti je spretno podredila nalogam, ki jih terja vloga Gabrove Lizike. I^otila se je s svojim zrelim umetnostnim okusom in pri lemom. Naravnog sitan** preprosto« vedre ta pošteno kmečko dekle je njena LiiikJ.. Preveva jo zanos zmigujooe mlaioti. V vrsti ostalih ženskih vlog se uveljavljata še Reza Polonce Juvanove k: je na tej svoji Nagodetovi veliki dekli po>Jčita3a poteze udanosti in patriarhalne navezanosti peštenih poslov na svoje dob:e gespo arje, in Leniča Rak ar jeva, ki je uprav p.Šasten »Untver*, ki razsaja po Pustem vrhu, neizprosna krotilka s%Fojega meža in ob:h sinov. Teža predstave sloni na čvrstih OesarjOfc vih ramah, ki mnogo in zanesljivo prenesejo. # jegov Nagode je samonvesten, veljaven kmetski gospolar, ki ga pa gloda črv pekoče vesti. To njegovo ranljivo toč'dela z redko fineso in lo*»:ko, ki je pri filmu tako važna. Foleg tega inva pos€"ben dnr optičnega mišljenja, kar je za vsnke^a filmskega avtorja bistvene važnosti. Ce zabeležimo Še. da je režiser f:lma Geza Bolvarv in nosilec glavne vloge Heinr eh George, potem vidi vsakdo na prvi pogled, da so se tu osredotočili filmski stvaritelji prvega reda in bi bil že res pravi čudež, ako bi ti »kanoni« dali kaj man j vrednega od sebe. — Dejanje filma se odigrava v Bolgariji tik po prvi svetovni vojni in 17 let pozneje. Motiv: krvna osveta in izredna zvestoba in pokorščina sluJnbnika. Dei^n-'e je dramatiko vzorno zgrajeno, znnle4ek in stopnjevanje je tako odično Izpeljano^ da prevzame slehernega gledalca. Cenrav komu nrvorrta na prvi prt;'ed na zunaj snov n«? prija, toda čim se prčne deianie razvijati ga film zgrabi in potegne za seboj. To pa je slej ko prej zasluga in odli'ca avtorja, ki zra iz na videz nes^m-natienega motiva Izoblikovati snov za film. ki ie poslal slager -e-/.:;e. George 16 V tej vlogi izredno moč~n in na v'šku svoie igralske umetnosti. Najmf-eneiši je Vriot.-*nl-6 ZLOžIvJI^ STOLE za vrt in zaklonišče, kakor tudi vsakovrsten rezan ln te» n lea. iobte v ikladiaču zadruge »Marad« v 2ivlnozdravn.akl ulld (za Cukramo). Z?ma se sicer Viža h konen — potrebe oa ostajajo in se vecaja Zato darujte Zimski pomočil • Izpoved bivšega r^epriSeateš«* feocntsi2ist2, ki je ćeset let sLv&l ta delal v Sovjetski Rusiji ter se vrnil kot «e,zprosen Let., 1938. torej leto dn preo prtčetkom tedanje vojne ie bua napisanu \ v to *n/ig» •Izdani socializem« fDer verrster*e Soztalis. mus). S jen m tor je nemški uozdaiski mženjet k:irel Albrechi k je bil detet tet Uvel in deloval v Sovjetski Rimi* Po rodu ic iz I 'uri 'eruber<\a kjer fe bil n>eeo\ oče i*kti\n. ofi.ir Albrecht te bil l& let -t. t. ko je ob začetku prve svetovne \.o ne odšel k vo'/i'om Ostal ie potem frontnt neho'ni bnrec vse dr konca voim Petkrat «c bil ran>en dvakrat od tc«a 'cžko Dosegel je nr.jv sir odlikovanja za hrabrost in večkrat nanr^dovai t?ni ie Albrecht nadaljeval tn h^n^a' tvore gozdarske studije toda v takrat n h k-o tičnih razmerth je zaman skil zanosi tve Za padel ie zato-'em lafe demagoški komun s'ičn> prona^and m *udi sam postat r-repnčan komu nisi. Kot tak je z veselfem oorahd pr t ko ki so mu io nudili takratni nem?k< komunisučn eksponenti n ie leta 1924 nohcmil v Sovet skn >m' to. Ostal t tam kakor rečeno deset let ter se povznet na nafvtšie gospodarske a\ poJ:*t:xne polr zaje \Tazndn'ndustri}o Doživilali in dcušnre v teh detet h letih so v Albrechtu temelj't o ubili vero v možnost ur<>mčenja komuni ra in n.fihove žrtve so bi!e zaman kajti njihova muk polna pot ni vod I a v boljši svpt marveč v kaos. v pognbo. v pronast. Tem brezkoristnim tem brezsmi^elnirn žrtvovancem v spomin m^r^m pokazati, zakaj ie bila njihova pot n^načna. Še dane? vem oreonč^n da ie h;ia re-voTucija v Rusiji potrebna in "eizbe^na g*..p=^j priffc]^ car:1'*i^np^a režima kmete '."moz^avpjec* fevdalizem rletavafvo iz koriščajoči n^-tniqir>^? k^ni*',h*7Pm n*-it!^k rež?ma s svojo J5aoRtalo»f1o ;r* IcMnmHlo je dv=il -l°hemi panrpdek nprrd° iznod^e-d-1 ^hd;^n in ori4i~kM l,"d','° ^^o^:"e v bedo. O tem co mi rivfriov'd**v^»i t^to pH^o^' kakor fti^i 5?ob-*»5o,"» ni"^' IfllO je V zaporm O^TI epm c-pr^n^l n**™?* b ke^a aric+ol<-pta in vjjftofregB carsko ruskega oficirja 77-l*»tn«»»»n z^d^^gs rar tez-n Mnvdella k? <*o ea rvrvTiHe. k^> sva bila m^o^o t^d^ov cV^n^^ zanrta od^'odlT nekega večera agent: GPU in ga ustrelili. 1 j Tudi ta od!«čni mož iz na1 višjih *!oiev tarega ruskega carstva ie v ;č:cled svoje mirti izpovedal, da mora os+at: pret-klost preteklost, ker je b;la ruskega naroda nevredna in neznosna Toda kakor je revolucija Kerenskega klavrno iz£ini!a v pe?ku tako tudi bo!jše-Vlska reveluciia ni i/p^lnila upanja ru-kli narodov, marveč JSh ic stra^po izdala N.-sv; l .i rod carizmoni Jt stenOo ab-solptn« suženjstvo pod b [JBev zmom Zelo skromne življenjske razmere širokih ljud -'h slojev pred letom 1917 je zamenjala permanentna lakota pr> prevratu Izkoriščanju delavcev in kmetov v prednji Rusiii je sledilo v bofjšrviškf Ru iji neusmiljeno izkoriščanje \-sch pc strah'*^em do-poti/mu. kakršnega zgodovina človeštva ni še nikdar videla. N^do^toine metode caristične Ohrane so zamenia!e metode Ceke m GPU. ki b:jejo v obraz slehernemu č'oveškcmu dostoiansrvu Bol^evi« sen ni princ«el rešitve, ni prinesel sor»?-li ma marveč je pahnil nared V najg!. b 'c b«*iio. še danes sem prepričan, da ie borba proti socialnim krivicam v večini dežel Evrope in po svetu potrebna in nezadržna. Gorje pa narodom sveta, če naj ta borba v svojih posledicah postavi r>a mesto današnjega dn:žabnej?a reda b. Hševizem! In gorje narodom, katerih m adina ce priznava h kremelJFkna diktatorjem n se bori proti vladam lastnih držav na korist Moskve. To mladinu polne laeaiuv. te napeljane borce za svobodo je treoa reJiti Njim Je treba pokazati, kdo »o v resnici tttti kre-meijski zapeijivci ki tih vabijo \ bataljone oboroženih upornikov in v mednarodne brigade. Prav zaradi tega moram govoriti Mo ram poročati. da ie boljšev ška praksa marksističnega komunizma mnogo strai-nejša od \scga. kar na kapitalizmu odkla n,;?mo in pobijamo. Tudi meni je znano, da je treba v dntv graditve novega sveta prenašati trdote in pomanjkanje, Zaradi tega tuc> prostovoljno prenašane trdote sovjetskega življenja in beda narodov SSSR. ki .-em j^ pošteno delil, niso mogle seme po sebi omajati moje vere v boljše viško rešitev Kar pa je mojo vero uničilo, je bilo jasno in ne-ovr/no spoznanje, da dogajan'e v 21 letih b'djševitke vlade ne predstavlja porodnih krčev boljše dobe. marveč obupen smrtni boj za življenje nesposobne?« in neplodnega sistema. Dokaz za točnost tega mojega grenkega spoznanja dajejo dej stva. o katerih bom poročal. Nobena sprememba taktike. nobena sprememba metod, nobena zameniava I ludi nobeno spreobrnjenje Stalina na njegovi dosedanji peti nobene žrtve idsaji stov ne morejo zlo boljševizma spremeniti v dobro za človeštvo. Premnogi, ki to vedo. molče. M^če diplomatski zastopniki Sovjetske uniie v inozemstvu, molče tudi po večini vsi. ki jim ie uspelo pobegniti iz SSSR. Vsi se boje maščevalne roke GPU. Toda eden mora govoriti. Ce me bo ta izpoved, to odkrito svarilo socialističnim tovarišem po vsem svetu •nalo živ!:enje. če me zadene maščevanje GPU potem nai moja smrt potrdi resnico, za katero se borim- Curih. v letu 1233. K. L Albrecht 9 ovsed najdeš »partijo Z razpadom bivše jugoslovanske vojske so avtomatično prenehale delovati in obstojati vse legalne politične stranke in z njimi mnoge druge organizacije Prenehala pa ni komunistična stranka ali — kakor jo komunisti sami imenujejo — komunistična »partija« (KP). Ona kot izrazilo izven narodna organizacija in kot ek-spozituza kcniinterne ni bila prav nič vezana na državo. Ker je že do takrat delovala ilegalno podtalno, je računala, da je nastopil zdaj za njo le še ugodnejši čas. Vrgla se je na delo z vsem svojim agi-tacijskim aparatom ter skušala v nastali duhovni zmedi uničiti še vse ono. kar je v ljudeh ostalo še pozitivnega. Sprva se še sama ni znašla ter je na vse strani samo rušila in uničevala, ko pa se je začela • vojna s Sovjetsko Rusijo, je dobila od kominterne iz Moskve jasno odrejen pra-vec. Dana ji je bila naloga, da na tleh bivše Jugoslavije pripravi in ob primernem čast izvede komunistično revolucijo. Obznem naj bi z ustvarjanjem nereda indirektno podprla Sovjetsko unijo. Prikrivanje oravih voditeljev KP in OF Na delo se je vrgla tudi komunistična partija v naših kiajih. Osrednja o^eba komunističnega gilanja pri nas je bil takrat in ie tudi še danes Edvard Kardelj. Predsedniki part.je in drugi njeni vidni funk cior.arji so bili sicer mnogokrat drugi ljudje, toda glavno in odločilno besedo je vedno imel Kardelj. Tudi ko je bil Kidrič v začetku OF predsednik »vrhovnega plenuma*, je bij resnični komandant Kardelj Trenja ki so nastaiala v vodstvu, so znali vedno znova zadušiti, če ni šlo z lepa pa z grda. Vodstvo komunistične partiie je bilo po polnem.i neznano še tudi potem, ko so že vsi vedeli, da je ona edini odločilni činitelj v OF Celo organiz'rani partijci niso smeli vedeti, kdo je v strankinem vod tvu. Ta »konspiracija« se je zd:la komunistom potrebna zato. da bi se lažje skrivali za krinko OF ter slepili ljudi, kakor da ie OF res nekaka snlcšna narodna stvar. Na vsa vprašanja glede vodstva, so vedno od-govarjali, da so osebe sedaj postranska stvar in da se bodo v?e te zadeve reševale in pojasnile »po osvoboditvi« Do takrat naj počivajo tudi vsi notranji spori. Videli smo, da so na žalost komunistični manevri v marsikaterem pogledu uroeii in da se je dal precejšnji del našega ljudstva po njih res preslepiti. Partija ščiti partijce Ze jeeeni l 1941 so se komunisti lotili formiranja oboroženih oddelkov* na Dolenjskem Dobrodošli so iim bili vsi. ki so se dali v nje zapeljati, s^mo bivših aktivnih oficinev niso marali. Zdeli 'so se jim premalo zanesliivi in bali so se. da bi ovirali izključni komunistični vpliv na oborožene skupine. Kar se je oficiijev vendarle izgubilo k njim takrat so drug za drusim brez slo z lepa na s silo K^mind^ntJ oborožen b ikupin in tem skt?P;nar* prffl-Uenl polit-komrarji so riiH km»Hi irk'fri^o k«™-ni-ti svunn *n vr'fvaH na *vo*e me,«*™ ter Ta spreohraea'i h komtm'zmn One glede katerih so efaros* da h' J Posrečilo, 90 T^*in9 pobijali na naibolj ri- skantne podvige, kdor pa se je vendarle Še vrnil, je dobil potem skrivaj kroglo v tilnik ali pa sc ga obtožili »sabotaže«, ga obscdiii in likvidirali. Vloga političnih komis^r^ev Pri spreobračanju nekomunrstov h komunizmu je igrala glavno vlogo že stara preizkušena institucija političnih komisarjev. Položaji teh komisarjev odgovarjajo točno »vojaškim« položajem. Vsakemu poveljniku kake edinice je po činu enak no-litkomitar dotične edinice. Odznaki komisarjev so enaki kakor odznaki komandantov, samo v rdeči peterokraki zvezdi nad položajnim znakom je iz belega sukanca všito znamenje srpa in kladiva. V pfrvem začetku sta bili namesto srpa in kladiva všiti črki OF, ki pa sta kmalu odpadli ker je itak postalo že javno znano da so priitkomisarji izraziti eksponenti komur iiiične partije. Naloga političnega komisarja obstoja po navodilih vodstva KP v tem. da ima skrbeti za »pravilno politično izobrazbo pripadnikov oboroženih skupin, za dobro bojno moralo in za preprečevanje vsake pro-tikomuni^-tične opozicije«. Zato vodi vso propagando izključno politični komisar. Vsa*k dan mora prirediti »pol.tično uro«. On skrbi za razširjanje komunistične literature, on pa hrani tudi b'a^jno sv je edinice ter nadzoruje pove'.inika in ostale funkcionarje pri svojem oddeiku. Iz zanesljivih komunistov tega cddcika mora sestaviti v njem posebno partijsko edini-c°. ki pa nr'ra ostati strogo tajna. Njeni člani obveščajo pelitkomisarja o vsem. kaj se v oddelku dogaja in govori Tako drže vso edinico poj nepreitanim teror jem. Edini £ospo;Jar v OF Danes komunistična partija nič več ne prikriva, da je ona de.*an%~ki sospedar v celotni OF in posebej tudi v oboroženih oddelkih. Nič več ne trdijo komunisti, ds so politični komisarji nekaki eksponenti OF, temveč cinično priznavajo, da so predstavniki k^murvetične stranke Prav tal'o so vca pove! miška me^ta v oborržemh od-de'kih v rokah partije. Vsi poveltruki od četnih komar.d:r.T?v navzgor so izkl'učno komunist', pa tudi nad devetdeset od-tof kov četnih konnnd.rjev in podoficir?ev je organirirnih partijcev. Le tu in tam se najde med njimi kak novinec ki pa mu ie bilo to mesto podeljeno, samo za to da bi ga čim nrej pridobili za komunizem Prav tako vodijo zloglasno VOS. komuni stične »policijo«, -amo zanesljivi komunisti Glavni Činitelj v tej rabeliski ustanov-je. kakor je javna tainost. Kidričeva žena Tudi vse druee po'c**.ie. ki ima;o kakr šen koli resničen vpliv, smejo zavzemati samo partijci Kar ie v raznih odborih in komisijah nekomunističnega opravlja ?amo pomožne posle Dn so blagajne oboroženih edinic v »vari-tvu« politko^nisarjev ^mo že omedli toda tudi drugod ie tako. Ves denar OF opravljajo in z njim raz-P'i!^?a'o izključno komunisti. Naibolj se ie pckaza'a ab^oHrrna oblast r>arti4e pri tak-* zvpnih •volttvatl« Samo oartiia ie sme!^ delati prona^and^ srmo ona izdalati voline lepake in lenake. samr ona nostgvliati k^"~didatp Tn tako q0 bil ^>izA.rol;»=»ni ry Pudck? voli? nravi narrrfn; za-ton^iki!« Tem »noslancem« ie bil kar 'akoi postivlien tudi predsednik prav tako cta~ pan^iifr JStncTent R-^Han Oc^l^i'k iz Novega mect^ Nalo^g '>d05lar«,p,v'« je bi la le ta. da so glasovali za predložen-* iim resolucrje Nihče se ni smel niti vzdHSa+1 gla^ovan^a kai .-eTe da bi - glasoval proti Prav tako klaverno vlogo iffraio člnni famoznega »vrhovnega p^enur .3 OF* V ko likor niso stari preizkušeni komunist. sr le lutke v njihovih rokah Besede in vpliva nimajo nikakeea temveč ?e njihova prva dolžnost in njihova edina oravica d3 nritriuieJo pred'osorn svodih komunlstr^mili gospodarjev v k^Tikor ti srjlot matrajo za potrebno da lih o Čem obve Na ta nać_n se je dosegio sodelov.nje ja .--ne In za-sebne dobrodelnosti. V učitelj sču In na Ledini Odbor je prevzel skrb za pribcžmk,: iz poaiTnniiilJh krajev LjubijansRc pokrajine kuic»:r tudi za povratnike z raznih tabor s^ .n za.pcrov, ki st; po krivdj komun.s^ov niso nicgl vrnit n svoje dom ve. S tem je razbremenil mestno ot^mo. ki je prvotno skt t>^la za vse te Žrtve komuniaUcnega uru-čevanja. Po slanju dne 25. januarja 1.1. je bilo ItevUo pr bežnlkjv le malo v~.Sje r>I .^tev'J9 ^vrstnikov. i oninc veČino med njuni .majo odrasli moški, le kak h 10 odstotkov je žensk in otrok Med povrat n ki je tndi J 66 Srbov in Ci-no^orcev ter celo 12 Grk,, v in 2 Aib nca. Povratnik- stanujejo v učiteljišču, pribeža.ki pa so v glavnem nastanjen: v csnovn: soli na Ledin , nekaj jih je pa tud na učiteljica ter v bivši S:r-necevi vil. v Peruskovj ulici. Prehrana v javnih kuhinjah Hidno □objvajo oskrbovanci v javnih ku-hfnj h, dobra p.iovica v Delavskem domu, malo manj ko pa ena četrtina v LjU :sk kuhinji m v Delavsk. zbora.ci- nekaj pa tudi v 2oIezničarski menz . Stroški za prehrano znašajo 6.15 Lir dnevno za vsakega oskrbov nca. Oskrbovancein uaje odbor po možnosti tudi raine dodatke, zlasti jabolka, Zapzsleni oskrbovanci morajo sami no-s ti stroike za prehrano. Odbor je takoj po svoji ustanovitvi reSU vpražanje posode n jedJaega pribora tautc, a je s 6kcf:j>:ko dobrodelno pisarno oro skrbel mestn: fizikat. Njegov« zdrav- niki so v času v treh mcmcft isvfis S/o ordi-oscij za oskibovance V 281 ^^m rifa m na potih tx,lr.-ke v boln co Od 17 ianua»|s ti deiue v osnovni na Led-n^ pcsehna bolniški postaja Sovenakefif R* 1 "°" htaja nia nnmcmo urejeno orcii ac ^fbo z IS postdjami Zdravnico n Orciawo siui- bc opiavlj:i osebic K.dečeea križa OAkm je vsaj de'oma prskrbel oskrbnwan-Cem s'arenia^e in odeja, vendar pa lih da.ee :v d- v.V n sc akciia :e sadaljnje SoK «0 defomi ppiciufjenc / Irvnim pojffsd N ^rat-keni Iv mestni občina dobavni taks leliScs trn v-e gnalatce v canovn' ir-' na Ledini OdSor strem tud Z* enako ureditvijo stanovanjskih prostorov na uČitcIJiaču, V okviru snio>ne Milene ic bila ure-en« nrnln ca in BuJSlnicfl -a uč:teVii:ču S tem je ofTK-^Hvenr. vs i oajnujnij^e nranie osel'nt'ia nerla Posebej sta nastavlja* tud, dve bapnlti kol perici Pisarna v šoli na Ledini V osnovni ;oli na Let.l:n: ic ,,dK'.r uredM rxv sebno dnevno sobo za chiske. bfanjc Kd Ns uporabo so vs' dnevniki n tednki Uprave Časopisov so sle v tem pogledu txlboru /eio na reko. Upravne oos^e opravlja pisarna ▼ oenovni šoli na Ledini. Osebie »o dali brezplačno iS raspobuto mesros občina Zavod za slnO ca varovan je Skd jfcka dcbrodehai pšssnm Sio> renski Rdeč kri \o mestni odb«ir 1'okra ;m-skcc.T polpomeja zavmla Tisama vod- evidenco oskrbovance^, razdeljuje nakssfls za prehrano, n.dzorujc prostere in pcsr^nuie pr vseh radevah. k se nana:a o n3 povratnike in pri-bežnike PsarnHkf DO^reb&ctne ie dski doslej brezplačno na razpolago k:uto :ai a tovarna Bona i:. Denarna STf 'tva za p-e-ierbo pc vrstnikov in pribežnikov daje Pokrsjhisks uprava DUCOOI Pokrajinskess pndpornegi zavc-da CK1K>- za zimsko pomoč je na odredbo g. pre^identa do-loč3 v ta namen 1 milijon Kr. Vsi za delo sposobni d"la,!o Odbor jc deloma aklbd tud; za hc.^unce. ki bivajo izven Ljubi anc. Po njegovih navodilih je Pokrajinski podpern- savod podpiral podporne akcije v Novem mestu in v LoflStcn. Pripomniti je. da je ikrb za prlbeinSce, ki bivajo na področju civraja L uhlja- i oki lica, prevzel srcsk: načel;ik iz sredstev Z ni-ke pomoči Za sedaj ni potrebe po BStsnOvItvi posebnih zbirališč za te Dribežnifce Stanovanje m prehrana sta organizirana po kmečkih hišah. V sodelovanju s Kmečke, p-sarno je odhor ukrenil vse potrebno za zaposlitev /:i psem redu. Ne samo, da jim daje pospravljanje primerno opravilo, ampak navadijo se tudi na red, ki je vsakomur neobho Ino potreben. Navad no pazijo v tem oziru matere samo mx device; dečkom pa streže mati in j m morajo streči sestrice, kar je popolnoma napačno. Ako se vedno sučemo okrog teh malih mo-žičkov in jim strežerno, jim šiloma vcepimo tisto nesimpatično »moško vzvišenost, ki se ie neiznebe nikoli več. Streči j-m mora najprej mati, nato sestre, potem žena in hčere. Ako slučajno ni nobene izmed njih v brzini, pa se vedejo taki moški, kakor da so brez nog in brez rok. Zato naj tud: dečk' delajo v nisi isto. kar delajo deklice: ne bo jim v škodo in ne v sramoto Tudi fant mora znat) pospravi iati, pometati, svoio obutev obleko in perilo v redu držati ter končno truli kako malenkost zajeti. Potem izgine t sta moška nesamo-stojnost 'n nerodnost ki spravlja moža v skrajni obup. ako si mora sam prinesti na mizo skodelico kave. ali če se mu odtrga pri suknji gumb. pa ni takoj žena blizu, da bi mu ga prisila. Tudi dečki — frospopk4 In kmetiškl — naj bi vadili svoie roke. da ne ostanejo okorni in naporna t!|s vi vse svoje Živ'jen ie Skrb matere jo nredvsem. da jih v otvr,5ki dobi navaja tudi k vsem hišnim opravilom. Maya vrsta železalskSh vez v Nemčiji Uafverzatoi va^n za prevaa ljući, ras8|cncev in • fclaga Uprava nemških državnih železnic je na iziedno praktičen način rešila vprašanje pomanjkanja železniških vozov, ki se je v vojnam času pojavilo v vedno večji meri Vojne razmere so imele za posledico, da je bila gradnja železniških vagonov zmanjšana, ker se je moraJ civilni potniški promet na korist prometa za vojno važnih tovorov omejiti. Dočim je bilo vsako leto zgrajenih na tisoče in tisoče tovornih vagonov, so hi!i za civilni potniški promet na razpolago le vozovi, zgrajeni že v mirni dobi Spričo splošno povečanega prometa pa se je stopnjevala tudi obraba, tako da je nastala neobhodna potreba, da se vozni park obnovi. Pri potrebi splošno štednje se je tudi pri gradnji novih vagonov gledalo na to. da se prihrani na eni strani čimveč dragocenega materijala, na drugi strani pa na to, da se zgrade vagoni tako. da bodo uporabni za vse možne potrebe vojnega časa. Tako je nastala docela nova vrsta železniškega voza ki lahko služi tako za prevoz blaga, kakor za prevoz ljudi, a se lahko preuredi tud: za druge vojne potrebe. Nova vrsta vagona ima obliko velikega pokritega tovornega voza. ki pa ima dvojne stene, tako da je dobro zaščiten proti mrazu Vrata so na čelni strani, okna pa se lahko tudi hermetično zapirajo. Urejena je tudi parna In električna kurjava ter električna razsvetljava Klopi so prirejene tflko ds se dado sklopiti. *e se potrebuje vaemn za natovr.rianl* blacra * pveurediti v ležišč« kadar sinejo ti vagoni za prevoz Hudi plasti volkov ra daljših orog-ah V takem vasronu je lahko 33 noreli nri fercer sn —*—■• —mmi o^^onn —i nrt- Ijago in za spravljanje orožja. Poscbuo prU mernl so ti vagoni tudi za prevoz ranjen« ev in ker se dajo segrevati, so posebno dobrodošli za prevoz krompirja in rasnega drugega blaga ki sicer v zimskem času lahko zmrzne Nove vozove grade sedaj v serijah In jih bodo kmalu lahko uporabljali na vseh nemških železnicah. Drobne najmivrsti Prva Kavarna na zapuuu se je ustanovila L 1G15 v Benetkah, v Parizu 1. 1672, na Dunaju 163S. Dotlej se kava v zapadnem ua-iu. Evrope sploh m uživala. Industrija svile v Italiji je etara 7C0 let. Pred vojno se je vzgojilo za 60 mlijonov kilogramov sviloprej*. danes sc jih vzgoji še mnogo več. Največ neviht na svetu je na ctoku Javi, najmanj ali skoraj nič pa v okolici severnega in južnega tečaja. Največ kratkovidnih ljudi so našteli v Neračiji: 200 izmed 1.000 ljudi mora nosit, očala. Vzhodno morje koristi toliko ar 6e ved kakor da bi bilo srednje rodovitno polje! Hektar one površine, ki pride v poštev za ribolov, daje povprečno 250 kg rib na leto. Neka boln ška blagajna je dognala na ^ podlagi 7 letnih opazov nj da so pr oa, delku za abstinente ptacal: 4, pr. Odmiku za zmerne pivce pa 13 deLcvaih dni osebo Ln leto. Dnevna potreba vode. (voda kava. luna, »«dje itd ) znača pr odraslem človeku naj-vee 2000 do 30CC gramov, to je 2 do 3 ltre. Pr*vttoma srce 4 krat udari, ko človek S Strup 4 »SLOVENSKI NAROD«,P«*meniti je še. da je bilo že več desetletij sem v bistriškem področju zelo lepo razvito umno čebelarstvo. Nad Reško dolino čutimo že dih bližajoče se pomladi. Kmetovalci se pridno pripravljajo na bližnja dela z mnogimi uni na dobro letino in plodne sadove svojega marljivega dela. Pazite na svoje oči! Največji zaklad človeka so oči Zato ie potrebno, da na zdravje oči posebno pazimo Za-nikrnost in neprevidnost v tem pogledu sta pogosto vzrok, da človek :zgubi vid. Najškodljivejša je očem neprava svetloba V tem je tudi vzrok mnogih očesn h bolezni Vpliv premočne svetlobe škoduje očesu Zaradi tega nikdar ne glejmo z nezasenčen m' očmi v sončno svetlobo, v svetle luč al- v kak drug zelo bleščeč predmet kakor n. pr. sneg na soncu. Kolikokrat se je že zgodilo, da so oslepeli ljudje, ker so z nezasenčenimi očmi prehitro pogledali v sonce Prevel ka svetloba jim je oropala vid Če se oko polagoma pr-pravi. da gleda močno svetlobo, prenese tudi to brez škode Oko je treba le pripraviti m ker se pri ostri svetlobi zelo utrudi, se mora večkrat zapirati, da si odpočije. Očesu pa prav tako škoduje premajhna svetloba Gotovo ne prija očesu trajna enakomerna svet'oba. kakor rud ne prehira izpremem ba svetlobe Če h"tro in dolgo čitamo, posebno majhen tisk. se oko mnogo bolj utrudi nego pri pisanju. Pn pisanju namreč oko večkrat pogleda v daljavo in se pri tem od poč je Vidu tudi škoduje predolgo opazovanje z daljnoge-di in povečalnimi stekli, posebno če se to god: piS premočni ali pa preslabi razsvetljavi Pri takem opazovanju si moramo oko večkrat spočiti. Očem škoduje čitanje in šivanje pri slabi luči. utripajoči ali mali sveči Ne smemo gledati zelo majhnih, nedoločenih ali preostro ri- sanih predmetov Očesu rudi 3codu;ejo dolgotrajna ročna dela v temn'h barvah. Če se dela pri luči. naj bo svetilka vedno tafcc v soko. da se nahaja plamen nad očmi. da ne pogleda ok0 ravno v luč. če dvgnemo pogled od dela. Utri-panje luči je očesu zelo sked jivo ker se pri tem vedno izmenjava močnejša in slabša svetloba. Zjutraj in donoMne se (ko mnogo manj utrudi kakor popoldne in zvečer. Zelo s'abo je, če človek spi v temn! sobi z obratom obrnjen proti oknu Ko se človek prebudi padejo dnevni svetlobni žarki prehitro v oči. Očem koduje tudi slab zrak. močan veter, pr h in dim. Kdor ima občutij ve oči. mora posebno paziti, da se ravna po vseh pravilih, ki jih zahteva negovanje oči. LJubljana pred loo let" V knjigi »Das Kon greich Illvrien« — Ein Taschenbuch ftir Reisende — Liibach, 1896.« najdemo med drugim na strani 30 do 31 o naši Ljubljani sledeče zammive podatke: Mesto je 'melo Šest predmestij, eno katedralno in šest drugih katolišk h cerkva, 2 hospitala, 953 hiš in 12.000 prebivalcev. Od prosvetnih zavodov je orheiijen licej s tremi fakultetami in sicer teološko, medicinsko !n f lozofsko pod tremi direktorji s šestimi profesorji in dvema suplentoma Knjigarne pa je imela Ljubljana 3. NetuUmie ljubljanske znamenitosti; Ljubljanski grajski rog V stari Ljubijam so imeli vsak dan koncert na grada Grajski rog so bile prav za prav nekake orgle O ljubljanskih znamenitostih v starih čas h ne vemo mnogo. Nedvcmno pa tudi stara Ljubljana ni bila brez znamenitosti. Dovolj je, da prečitamo Valvasorjeve opise Ljubljane in sprevideli bomo, da so se Ljubljančani v starih časih lahko ponašali z marsičem. Valvasor se je štel med Ljubljančane, saj se je rodil v Ljubljani, zato je bil posebno ponosen na svoje rojstno mesto. Vendar ni preveč bahato poveličeval svojeoa rojstnega kraja, zato smemo verjeti njegovim opisom. Valvasor je seveda predvsem opisoval znamenita mestna poslopja, saj se sleherno mesto najbolj ponaša s svojimi stavbami, ki jih nekatere prištevajo med pomembne kulturne s pomeni Ke; taksne stavbe ne izgub jo svojega pomena, čeprav minejo že cele dobe in so se stan stavbni slogi že zdavnaj preživeli; zato Ima Ljuo.jana še zdaj mnoge znamenitosti med poslopji, ki jih je omenjal že Valvasor v 17 stoletju. Vse tedanje znamenitosti se nam seveda ne zdijo zdaj več tako znamenite, kakor so se zdele Valvasorju. Mnoga poslopja izza Valvasorjeve dobe so dandanes zaščitena, to se pravi, da jih ne smejo prezidavati ln ne podirati ter da jth varujemo pod nadzorstvom strokovnjakov in oblasti v nj hovi prvot-nosti. V ta namen deluje spomeniški urad. V starih časih je pa imela Ljubljana tudi mnoge znamenitosti, ki jih že nma več mnogo m ki s* jih ne moremo već do-bro zamisliti kljub dobrim Valvasorjevim opceom Mnoge nekdanje ljubljanske zna-:.temto«tl so že dolgo pozabljene Tako mnogi meščani zdaj več ne vedo. da so se v starih časih razprostirali na zahodu od sedanje Vegove ulice proti T voli j u veliki krasno urejeni plemiški vrtov. Ostanek teh vrtov je sedanji, že zelo m<-*io skrčeni nunski vrt. Velika znamemte-srt stare Ljubljane je bil seveda grad, ki ga Valvasor obširno op suje Ni pa bilo znamenito le poslopje samo na sebi; znamenit je bil tudi tako imenovani stolp piskačev s svojim zunanjim lesenim hodnikom. Na tem hodniku, »balkonu«, so se zbirali poklcn m«?*ni godci vsak dan ob lepem vremenu dopoldne, da so razvedrili odlične meščane z nekakšnim promenadnir" k—iertom. so bile nekakšne fanfare in lahko si nis-limo, da so tedanji meščan, k so imeli velik prmsel za slovesn« st pokušah to godbo s posebno vzneseno?* io fWb- n*1 Gradu, ki je bila tako močna, da so io dobro slišali v malem mestu ob vznožju Gradu, na Starem 'n Mestnem treru. se je glasila Ob veselih časih, k»*t* v <*asu vo-fn. žalovanja za umrlimi odličnik* — člani cesarskega doma — in grozeče ka?e Je utihnila in mesto je imelo spoko^ *>o lise. Prav tako niso isrrali oh velik-* io2 nem pos1"" ko bili nrep -»dani vsi plesi *n zabavne prireditve. Grad je pa imel se neko znamenitost, ki so bile o nji sodbe deljene; iz starih zapisov ni bilo mogoče dolgo posneti kakšen Je bil prav za prav grajski >rog* kakor so krstili neki instrument, ki je bil shranjen ▼ godčevskem stolpu Dolgo so mislili, da gre sa rog navadne oblike, le da Je bil posebno lepo okrasen ter um*t- nSko izdelan. Da je bil instrument znamenit, sprevidlmo iz Valvasorjevega opi sa Navadnega instrumenta bi p č Val vasor ne pr števal med ljubljanske zna menitosti. Ta »rog« je podaril Ljubljani škttf Tom-iž Hren 1. 1608 Valvasor pravi, da se je ta »rog« ki so ga hranil« v stolpu glasil »zvečer«, ko se poslavljati dan m noč včasih pa tudi zjutraj po četrt ure ln slišijo ga še precej daleč z meti. Rog se oglaša tudi. k" je pri ljubljanskih gospodih kakšna slovesnost (pr »mestnih očetih« i in ko spremljajo domov po broni tvi žup "a mestnega sodnTra bH-?ralnika ali oskrbnika za obubožane mešane« Zgodovinar Vrhovee pravi, dn se mu ni ■'delo na tem »roo eol^'n^ppv P ♦■rokovnik se 1e r>q u5tel ka-'t: s o^prnvilom 1*» 'mpl e*»le tri tpdnc* dela Z"a*o se ie obrnil s pismeno nT*ršn-'o na me-stne svetov"Tce. naj prima Vnelo kM k no^o^eni vsoti, al- na1 p^ač^in vs*H zani do^er nr? mizar+u ki ie nn niem sfnovai tn m*pi<°ma1 hr*no tri te*ne ko l posedat na Gra-i ro.«**n; Nv*»tov*Tc« »o n*^ orošnli in premaknili Se 18 goldl-nari^v »- torro -r. n^č r*»mMrPvn da n* Bo za m» tprr«vr>' rn *re»'*V~ fro^lo TMI'fbf^! me-h*»T> Ano n^^V»»i/-» rvrer1»rn T*olr5r»q a*vf*la on 1rr»»M y £Wtftl A«»!»m povsod V VKCIHI ?▼»#»«♦*»» Tr>x*~> rt a to f~no*i organe raisrrmln"-vr> T»k»1 sp *^ hi!»* "mnent srtei b»kSna -rrmm*m-to«f Valv«srw-*»i *n v^Hetno "fe. da se je glas srkala slikal >^ale^ tz mesta«. 70 letnica avtomobila Ođ prve nkofije brez konj44 se je motorno vozilo, brez katerega danes ne bi mogli več izhajati, naglo razvilo Kako se Je avtomobil razvijal do današnje aerodinamične oblike Današnja mladina ob pogledu na avtomobil najbrž niti ne pomisli, da je to prometne sredstvo stare šele dobrega pol stoletja. Avtomobil se je zelo hitro razvijal in v njegovem razvoju se najlepše zrcali stopnja tehnike v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja in v prvih sedanjega stoletja. Ko se je začel razvijati avtomobil, se ljudem ni niti sanjalo, da se začenja doba motorizacije, ki bo znatno spremenila ves način življenja. Začel se je razvijnti motor, ki danes poganja milijone vozil in — letal Vsekakor se s pojavom avtomobila začenja nova doba tehnike in civilizacije, pa tudi no^ doba vojn Kočija brez konj Prvi avtomobili so bili prav za prav kočije brez konj. Po obliki se niso "prav nič razlikoval od sedanjih kočij, le ojes za vprege konj niso imeli. Prve poskusne vožnje s takšno čudno kočijo je delal v Parizu leta 1863.. torej pred 70 leti, J. J. E. Lenoir. Napravil je izlet iz Pariza v Joinville. Njegov »avtomobn« je bil podoben zapravljivčku, s kakršnimi se bahato vozijo ob nedeljah pri nas okoliški kmetje. Tudi kolesa niso bila nič drugačna kakor pri navadnem vozu — lesena z železnimi obroči. Kočija brez konj je imela le en Das erste Automobil. Auf dem Rucksitz der Erf.nder Daimler. — Prvi avtomobil. Na zadnjem sedežu izumitelj Dainvier sedež z naslonjalom. Vožnja ni bila posebno prijetna. Trajala je tri ure in vozilo, ki «ja je poganjal motor na svetlin plin. se je premetavalo po cestah, da so vozniku šklepetali zobje. Tudi vozilo S. Marcusa, ki je na Dunaju delal prvi poskuse s pravim avtomobilom — motor tega vozila je namreč pogr.njal bencin — ni bil po obliki mnogo drugačen od Lenoirove kočije. To je bila še vedno kočija brez konj. Genialna zamisel je bila, da je Marcus izbral namesto svetilnega plina bencin, toda novo vozilo tedaj ni imelo posebnih izgledov za bodočnost: bencin je bil še silno drag. Tedaj so bencin prodaiali samo v lekarnah in liter je velial okrog 50 lir v današnji vrednosti. Vendar to Marcusa ni ovralo pri njegovih poskusih, bolj mu je »š!a na živce« dunaiska policija, ki mu ni hoiela dovoMt; vožnje podnevi na cesti, ker ?e je zbiralo preveč radovednih ljudi. Žito ie moral rlol^*T po=kuce ponoči v oddal;e^em delu Prn+ra. Toda tudi trm ga je nrecra,-!4a1n pol:c:ia. češ da mu ne more dovoliti hmna n-> kraju, ki je bil namenjen le za romantične id;le. »Blazna« brzlaa — 18 hm na uto Marcus je delal svoje poskuse L 1864. To "so pa bili res le poskusi. Prava zgodovina avtomobila se začenja, ko se je ćez c em let. leta 1872., pojavilo ime avtomobila, ki ie danes splošno znano — Daimler & Benz Tls'ega leta sta bivši trgovski pomočnik Otto in n:egov tovariš Langen, lastnika tovarne »Gasmotorenfa-brik Deutz A. G.«, zaposlila v svojem pod-:etju izkušenega tehnika Gottiieba Da:m-:eria. Da mler je po petletnem delu leta 1877. s kons^rukteriem Mavbachom sestavil prvi št^ritpktni bencin-ki motor. Toda minilo je še devet let, preden je bil ta motor vc+avl^en pod kjaela bahaške visoke kočije Tudi ta tfmmka. ki sta se ukvarjala s poceuno vnemo s svoiim motoriem fer deHla tud- no^^či <;ta se zdela policiji sumlrva Domnevala ie namreč, da sta oonare^evalra de^ar^a in večkrat ^u je pre~en^':la s svor'mi otr^k4 ori nnmem nfNčopm deTu Num mofor ie bil raz?4av-Hen na parfški razstavi in vozilo io vzbu-dlo splošno cen7acH0. k^r ie razumljivo. cai je vozilo z »blazno« brzino 18 km na uro. Prva svto^oSIVsa dirka Da ?e ^e D"3:m?er'"ev vozilo razvilo do popohaejŠ"ejffs avtomobila, ki ie b!1 Hm:l rra franro-cVr«n tovarnar?a T evassoris da bi izde- IfK^ral O ;r-T-p \Tn-rr*vrf>, J^rtri^i r>a SjjjTprie- v*h patentov v Prancftl ^e na bila vdova no n^rvrroT.prr, ,^^4*14^1^, Sarszlnu Da'm^er 'o oV»-s t pvp«'«ni ;n vdovo, in si- na motornem čolnu V5 ea ie malo nre^ *em sestavil To zbrani** ie vod;lo do t-^kona k* fe oroo^o^H ucrrtf^š^n izdelo-v^n^e ter izT>or>o^p:evran^e nov^h vozil. D-»:m!efiev av+omobil ie bil «rirer *e ko-č'ia. vf^^r ze nrorei 'Tmomolpien Namesto korla 1e ime^a ta kočMa zabrnček z moforipm. v ozadju pa dva oblaz'niena <^df»?a k^ iu le b^l« mo«?oče pokriti ob ^e**u z zfnWHvo streho Medtem ko ee 1e D^im^er udei^+voval v Franciii ^e Carl Rp^z deim v Nemčiji. Ze leta 1883. se ie vozil po Mannheimu v svojem tr;kole*u. ki ga 1e nr^snial bencin VŽiganie le bilo že električno. To vozilo je bilo v Nemčiji proglašeno za prvi avtomobil na svetu. IznajcLte jA na delu Hkrati so se udej^tvovau lucu drugi ix-najditelji. Tako je a pr. v Anftiiii Butuer izdeloval svoje trikolesne »peaocykae*. Ta vozila so bila tudi zelo nerodna ter preprosta — zgolj sedež, nameščen nad motorjem in tremi koiesi. V Franciji se je medtem ukvarjal A. Peugeot s »kvadritvkiotne ter se prevažal v spremstvu svojega pri-jaielja Lemaitra z njim po Nizzu To vozilo je bilo na št_r.h koles.h priirjeno odrišče, ki se je pod njim kazalo več strojnih delov. Na tej podlagi je pa biLa postavljena klop za dva potnika. V ospredju so bile nameščene vidno cevi hladilnika. Edino, kar se ni spremen.lo pn avtomobilu do danes, je bila trobenta, kakršne še danes uporabljajo na motocikl ih. S tem vozilom je leta 1891. prevozil Peugeot 1200 km dolgo pot iz Pariza v Brest in nazaj s povprenčo hitrostjo 15 km na uro. Da se je pa lahko vozil tako daleč, je moral najprej poskrbeti, da ga je na vsakih 100 km poti čakal človek s posodo bencina. Vozilo namreč ni imelo tako velikega rezerv ar jn, da bi lahko vzelo dovolj bencina s seboj za dolgo pot, bencinskih Črpalk pa seveda tedaj tudi ie n: bilo ob cestah. Medtem ko je imelo novo vozilo v Evropi mnogo nasprotnikov, so v Ameriki mnogo prej spoznali niesov pomen. Čeprav ga niso iznašli. V Evropi ie bil avtomobil predmet šal — celo tehniki in znanstven ki so se norčevali iz njega — v Ameriki so pa novo vozilo navdušeno sprejeli in ga skušali čim bolj izpopolniti ter ga razširiti med ljudstvom. Ch. E. Durve je najprej razkazoval svol trikolesni avtomobil v cirkusu. To vozilo je postalo v Amerki tako populimo, da ie navduši o Forda v njegovi izredni delavnosti; leto dni pozneje ie Ford sestavil za svoie potrebe v Detroitu svoj štirikolesni avlornobiL Lepa gospodična Mercedes Ime avtomobila Mercedes izvira od lepo Jeliinkove hčere. E. Jeiiinek, av^uoogrski generalni konzul v'N^zzi, je videl v Franciji prve avtomobilske dirke. Bil je podjeten mož in spoznal je, da ima avtomobil velik pomen za širše plasti prebivalstva. Ni se pomišljal opustiti diplomatsko karijero, da se je posvetil poslovnemu življenju. Ni pa bil tehnik, a prav zaradi tega je v tisti dobi lahko dajal tennikom naloge, ki so se iim zdele nemogoče. Ena takšnih nalog je bila sestava njegovega voza, ki je bil narejen v začetku tega stoletja in je dobil ime po Jellinkovi hčeri — »Mercedes«. Ime je bilo elegantno, vozilo pa za današnje pojme vražje neele-gantno. Imelo je sicer spredaj nekakšen zaboj, podoben poštnemu nabiralniku, opremljen z dvema petrolejskima svetilkama, dal.je blatnike in stopnico, a na sedež h (vozilo je imelo dva sedeža) se ljudje n'so posebno dobro počutili Motor je imel šest konjskih sil. Moramo vedeti, da so dotlej imeli še vsi »avtomobili« ledena kolega z že!ezn:mi obroči in — ubopre kosti! Sele v začetku tega stoletja so se iz-najditelv spomnili že pol stoletja st-re :. r»a:dbe Thom^ona, ki ie delal nefedai n^-sknse z gumijevimi cevmi na koler'h. Spomnil: so se tudi. da je že nred 30 leti živ'nozdravn'k DunlOf) iznašel za kolo svojega s;na gum;;evo n^evmaMko Fr~'o Michelin s*a se okoristila s tem izumom prva. a prvi cum'■^a^t,. obroči so bili 7e!o ne'rpezni. tako da ie blo mogoče prepeljati se le nekai kilometrov, dokler pač pnevmatika ni počila. Iz^o^ševsnje in rrodcrnizsc'ja avtO^iobJa ncg-0 n^p eiu^ V začetku tega stoietja aviomoua tudi začenja dobivati svojo pravo obliko. Konstruktorji so si sicer preJvesm pr.zadevali, da bi imela njihova vozilu čim lažje motorje; tako je Da.mler stremel za lem, da bi sestavil tako lahek motor, kakršnega bi bilo mogoče vstaviti v gotove — kočije. Mislil je pač, da se bodo motorizirane kočije zelo lahko razš.riie ter da bodo ljudje raje kupovali same motorje kakor celoten nov voz Mavbach je pa spoznal, da bencinski motor zahteva posebno obliko vozila in je bil prav za prav prvi konstrukter pravega avtomobila Tako se je avtomobil začel o&amosvajati. čeprav so bili predvojni avtomobili še vedno malo podobni kočijam. Zlasti so se zdeli nerodni Fordovi avtomobili, ki so se pa vendar zaradi svoje cenenosti zelo širili po svetu Naglo se je začel avtomobil preobražati po prvi svetovni vojni. Predvsem se je odlikoval »Mercedes«, ki si je pridobil prvo mesto pri tekmovanju na italijanski cesti Scappa Florio. Začela se je tekma za svetovnimi rekordi v hitrosti avtomobilske vožnie. Konstrukterji so r>ri tem iskah čim primernejšo obliko vozila, da b! bil zračni odpor med vožnjo manjši ter da bi b:la konstrukcija v splošnem čim bolj smotrna. Avtomobil tvrdke Sunbeam »Zlata puščica« je dosegel ?e le+a 1929. hitrost 300 km na uro. Leta 1935 je Campbell dosegel na cesti pri Da v ton Beachu skoraj 500 km na uro Pozornost so zbudili pred vojno tudi Opelovi avtomob:li iz leta 1928 na pogon z raketami. Vzpodbudo k oblikovanju avtomobilov v ob1:ki torpeda, aerodinam'čne oblke. ic dal nemški letalski konstrukter dr. E Rump'er. ki je konstruiral že leta 1929. avtomobil v obliki kaplje. Prvi. v pravem pomenu besede aerodinamični avtomob'1 1e na skonstruiral Jarav Njegov avtomobil ie vozil pri trikrat do štirikrat man5*em zračnem odporu kakor navadni dotedanji avtomobili. Stev. 9 •SLOVENSKI NAROD«. Stari Grki so kot izrazit filozofski narod 2e zgod j premelje vali o svetovnem redu, njegovem bistvu, izvoru m cilju ter cuso prezrli ckIuosov med tem vescljstvo zajema j"Oam redom in rciom, ki ga od države p.itav.jeae norme zasledujejo; a tem v zvez. sc že v petem stoletju pred Kristusom razvrščali države po njihovem značaju in skušali doznati nastanek držav. Hcrodot, doma iz Halikarnasa v Mai-Azij , je živel v letih 500—424 pred Kr Imenujemo ga očeta zgodovine. Bil je prijatelj Perikleja in Scfokleja ter dober "poznavalec sof.st.čne šele. Iz znanstvenega zajiimanja opisuje v obliki razgovora rreh zarota kov vrtine in slabost; vl^de samodržca, viaje izvoljenega kolegija najtK^j-ših mož in vlade ljudstva. Le malo mlajša grika f lozofa prmagu-rr.s in Dem^kr^t^K sta trdila, da nastane država s pogodbo. Po Protagoru ljudje ne živijo že po naravi v družbi nego vlada prvotno naravna moč pesamezn ka in se šele zbog spoznanja, da je vsak sam zase preslab, ijuoje zavežejo, oa bodo drug drugega nterese spoštovali (teorija o družben pog.^dbi). Demokritos enako trdi, da je država združenje, ki nastane s pogodbo ter je naperjen- proti premoči močnejših in prot. nevednosti bedakov. Sokrates, njun sodebn.k, že odlično povlarja, da se mora državna oblast izvrševati v korist vladanih, ne pa v korist vladajočih. Pia.ton (427 347 pred Krist.) je izhajal ite najstarejšega atenskega plemstva. B:l Jt Sokratov učenec in filozof idealizma (nauk o -dejan, ki dej nrko eksistirajo in so pra-podobe pejmov). izmed njegovih spisov so Za cržavoslovje najvažnejš. d alogi »Pitata« (država) »Nomoi« (zakoni) in »Polt-Ukos* (državnik). Po »polite ji« je država človek na ve Liko. naat-ne pa država zavoljo potrebe medsebojne p "moč. in naj v ta namen sestoji iz treh med sabo hierarhično vre jenih skupin državljanov: Stan poij^elcev* obrtnikov in trgovcev skrbi.za pno zvajanje, pridelovanje Ln sploh za pridobivanje materijalnih družabnemu življenju potrebnih dobi in. Temu prehranjevalnemu stanu pripada sicet velika večina državljanov, zključen pa je iz političnega ž. v!jenja ter velja za njega sk!a:ao njegovemu pr.d:bitven.:nu ude jstvo vanju tuu: le navadnemu družabnemu sož tjj ustrezajoča morala. Nad tem stanom stoji vladajoč; razred, ki ga sestavljata stan vladarjev (arhoates) in stan čuvarjev {fi-l-kes). Sta.au vladarjev pripada vrhovno vodstvo celote n pa skrb za vzgajanje stanu čuvarjev. Ker le filozofsko znanje ;n na tako znanje se oplr joca osebna vrlost usp x^a.biji za gospostvo, morajo biti vladarji filozofi, ki se izb rajo 'z stanu čuvarjev m menjaje izdajo zakone, ved:jo vrhovno upravo in vrže vrhovni nadzor. Stan čuvarjev sestavljajo uradn'k" in voj-šeaki; oni pomagajo arhontom pri njihovem poslovanju in izvršujejo njihove odredbe. Kakcr pri st nu vladarjev je tudi pri stanu čuvarjev treba poki ene izobrazbe za \~oj3kovodje Ln upravne uradnike in pa oj-mikanja od tretjega stanu. Platon je torej zoper občo vojaško dolžnost in zoper isvo-l.tev uradn.štva, m-rveč za pc^eben voji-ški in uradniški stan po poki cu. Ta družabna elita se izbira po uspehih javne telesne in duševne vzgoje. Da se izločujejo iz prdcb tnega vrveža- nimajo vladarji ln čuvarji ne osebne fc stnine, ne lastne rod-b ne: lastn na in žene so skupne, a za otroke, ki ne smejo vedeti za svoje rod telje. s&rbijo državna zavetišča in skupna vzgajal šca, odvisni ctroci vladajočih s t. nov ln pa potomci neprimernih roditeljev se zpo-st vijo ali pa navzdol v tretji stan potisnejo. V zakonih, ki so bili izdan; Sele po njegovi smrti, je omilil svoje politične na^s.Tc, ker je država vend rle iz tal zrasla orga-maria zveza, k: gkboko korenini v preteklosti in v verskih nazorih sedanjosti, na kar se je ozirati. V ta namen bodi ustava mešana ter naj iz bivš h n sedanjih višjih ur dnikov sestavljen vrhovni zbor modrijanov čuva red v državi, a čuvarji zakoni (romofJakes) in iz razneternh imov.nskin razredov izvoljea svet vodij.- državo, pod njimi pa so raznotera duhovn'ška, upravru in sodna oblastva ter predstojniki vzgojn h in naučnih zavodov. V mislih ima Platon tudi v tem spisu le malo agrarno državo V. M.: Feeesfnfca Da ne bi kdo česa napačno razumel, moram že v začetku povedati, da je s svojo nedoumljivo širokogrudnost jo in ne-prekosljivo mikavnostjo očarala vse, tudi tiste, ki jo na tihem smrtno sovražijo, grmeč v onemogli jezi in bolečini. Pred leti. ko se je prvič pojavila na cesti, je že osvojila naklonienost moškega in ženskega sveta, zlasti prvega, ne slede na starost, v prvi vrsti seveda mlajših Ljubezen se ie proti vsem pričakovanjem in pravilom večala in v posledniem času je skoraida dosegla višek. Danes ga ni več človeka, ki je ne bi poznal in ne bi bil na lastni koži okusil sladkosti in koristi, pa tudi strupenosti njenega omame polnega telesa... In kadar gre po cesti, lepa in ponosna, a obenem pohotna in nezmerna, jo zlasti mešk: požiralo z očmi in padejo po nji ter se, če je potrebno, srdito bore za trohico njene naklonjenosti, da le Časih komaj uide njihovi vsiljivosti Nnišibkeiš: pa seveda ostane in žalostno gleda za njo. kako se oddrljuie v spremstvu srečnih izvoljenih. . S solzami v očeh zre za n10 zjutrai. ko iz^rinia v hladni megli, čez dan. ko jo oblivajo topli sončni |£**rj2 zvečer, ko se vtaplia v zapeljivo skrivnost teme... Ona pa se je*v najnovejšem času vidno postarala, da je boli podobna globoko razočarani devici, kakor pa utrujeni in življenja siti pocestnici Prei je rada. Če ie le mogla, prijazno ugodila vsem. Sedaj pa postaja zmeraj bolj muhasta, skorajda sitna. Temu ali onemu vnetemu in staremu oboževalcu, ki jo zvesto obletava z vrečo ljubeznijo že od početka, marsikaterikrat z določenim številom semlj skih posestev, ki k- kor obrti ne smejo biti preobsežna; z izseljevanjem ali priseljevanjem se izravnajo razlike med štev.lom posestev .n številom kmetijskih rodbin. Zakoni naj bodo nespremenljivi, a obrt in umetnost, k; kažejo preveliko razg banest, se naj omejujeta. Tud: »drtaviiika« pripisujejo Platonu. Pc »državniku« viaoa popolni državi kralj, k; ga odlikuje znanje in na to znanje oprta nravnost. Taka kraljevska umetnost pa je lastnost velike osebnost:, ne pa množice. Pravi kralj pa je tudi nad vojskovxrji ljudskimi voditelji m uradn ki ter celo n.*-. zakoni, to^a. ker n. pravdi kraljev tudi m popolne drž ve in so zategadelj zakom po trebni Najboljši posnetek popolne držav? je zakonita monarhija, njej se bkža ar.ato-kratija, petem sledi zakonita demoKraciia Slabe so pa nez konite demokratke, §r slabše oligarhije, a najslabše nezakonite tiranije. Aristoteles (384 do 322 pred Kr >. srn grškega telesnega zdrava ka na makedonskem dvoru, je bil Platonov učenec, :n vzgojitelj Aleks ndra Vehkega. Slavi zlasti kot filozof; po njegovih nazorih pretvarja obliku ječ. prncip mrtvo snov v kak predmet in jej s tem opomore do dejansKega b:tj. . V zvezi s svojo filozof jo pa se kajpada tč bavti le z prirodoslovn.mi vedanu. maivoč eDako kaor Pl ton tudi z državoslovn m: vprašanji. Na podlagi op sov o ureditvi 15S držav (ohrani) se je le oP s atenske države; je se^tav.l obrežno delo o državi sploh »politiko«, k; sestoji ;z S knjig. Po Ansto telu je človek že po naravi politično, io j* državno bitje, ki ne more ž.veti brez države. Več roJbin sest vlja vas. več vas: pa državo. Država je že popolna družba, ki ie zarad: življenja nastala in ima namen in mcžuost popolnega sam odo vol jstv 3 (av.ar keia) ter se vzdržuje zavcijo popolnega življenja (ekonomsko ZTdovolj.vega in nravstveno popoinega življenja) Aristotelov nauk torej nasprotuje nazoru filozofa Pro-tag-ora. Dasi je tedaj država že po človcšk narav potrebna, pa se vendar morejo v okviru človeške volje z dogovorom določit sredstva za dosego namena, ki ga ima država. Ustava države je njena ureditev glede na oblasti m zlasti g*eđe na najvišjo oblast. Pravilne sc one ustave, k: merijo nt* občo kor st. ne pa na korist vladajočih a obč-3 korist zahteva da se upoštevata tako enakost po štev.lu kakor tudi enakost po vrednosti. Pravilnih državnih oblik je po številu oseb, ki jim najvišja državna oblast pr pada, troje: to so kraljestva (bazilje vlade kraljev). aristokratije (vladf najboljših) in polite je (vlade državljanov v občo Avo- rst). Izrodki teh treh državnih oblik pa sc tiranija, oligarhija in demokratija. ki zasledujejo le korist monaiha al: bogatinov ah ubožcev, ne pa obče blaginje. Monarhija (samoJrštvo) je po Anstoteiu skupen izr z za kraljestvo in za tiranijo. Poleg teh sest enostavnih državnih obl k pr.zna Aristoteles tudi možnost mešanih državnih ustav. Za vršenje državne oblasti skrbi pc Aristotelu troje drža\n»h organov: a. organ za posvetov-nje o skupnih zadevah (zlasti za posvetovanje in sklepanje o zakonih o vojn. in miru o vojaških zvezah, o dajanju računa in o kazni smrti odvzema imevine -n izgona); b. raznotera upravna oblastva, ki predvsem s poveljevanjem skrbe za vzdrževanje dobrega reda; c. razna sodišča, ki sodijo o računski odgovornosti, o zločinih zoper občo blaginjo, o zločin h zoper drž vo. o prizivih za-sebn kov proti uradnim kaznim, o zasebnih to2b h, o umorih in o zadevah med uici ali med tujcem m aoraaćmom. Arstotel pa nikakor ne zahteva stroge ločitve in me-sebejne neodvisnost: teh -t--h vrst državnih organov ter pripiše najvišjo oblast org nu za posvetovanje in sklepanje o skupnih zadevah. Aristoteles tudi že razi kuje med ustavo ki je temelj države, in zakoni, ki so izdan: na temelju ustave. Ker čezmerno sline alt čezmerno bogate osebe ali osebe izredno plemen tega rodu rade postanejo objestneži in zlobneži v velikem, a so čezmerno uboge ali Čezmerno ne ugod: in mu jo zagode, da ga potem razjeda nepotolažljiva ljubosumnost in mu ranjeni ponos ne da spati.. Marsikomu je že vzela srčni mir in zaradi nje je moral marsikatero molče požreti, prosit: odpuščanja svojo ženo in se opra v; če vati zaradi zamude pred strogem predstojnikom ... Marsikateri dijak pa ie moral za kazen v kot, ali pa je celo preje! nezadostno oceno___ Tudi mene je pred nekaj leti vjela v svoje umetniško razpredene mreže strašne kakor neboglienim muircnm prašne pajčevine Zaljubil sem se bil na prvi pogled in od tedai sem njen nemočen suženj . • Dan za dnem sem zvesto šel z njo z doma, in če mi ie kdaj pred nosom ušla v objemu srečnejših tekmecev, sem ji ponižno sledil, škripajoč z zobmi in obljubljajoč za kazen muke kakršmh ne trpe niti pogubljene duše v najbolj globokem in izpostavljenem krogu Dantejevega pekla .. Opoldne pa. ali zvečer, ko sem b:l namenjen domov. ?em lo skesano čakal in ko sem io od daleč zagledal, so v«e grožnje in hude misli izgorele v čistem plamenu nesebične ljubezni... In ^ sem bil srečen, da sem smel z nio v družbi neštetih drug;h fanatičnih ljubčkov. ne meneč se za ljubosumne in sovražne poglede ne-kafer|h... Tako se Je nadaljevalo dan za dnem. roecec za mesecem leto Z9 ]?*om Wene sladkosti sem delil z dru^m- in ča^h se J? 1e, zazdelo, da sem 1e «!t. tako sit da 1J snloh pe bom več oo^edo! 5^'h os ™ me fc^nadt* k-c in nenr-HV^;Jv* Jelia STiJS81* ncn^^o — str**, rta b' morala b.ti m&lB ?ti ^ hm v*a*UlliUT Tnw 1e^nf"Vr,e Wnh7-Tno zavil vrat k 7aT4^mu ■ • CuA auKUur oastl Ko ta n nog. a katerimi sem ^kel, bi glave ne u»el več .. .< tudi Ko je bil sprejet, mu je rekla sestra, naj se vieže ter mu pokazala posteljo. Sestm je odšla in M. ha Grča, ki zaradi svoje plasijlvosti ni imel s svojim imenom ničesar skupnega, je gledal nekaj, časa posteljo, potem pa se je zdeval vanjo. Popoldne je prišel zdravnik, da pregleda bolnike in ranjence. Mimo vseh pcotelj je šel in priSel končno do M.ne Grče, kjer je začuden obstal: >No. sliSite. kako pa vi ležite?« MIha. ki je ležal v postelji tako. da je imel noge na blazini, a glavo tam, kjer tmai- dni*"1 ljudje noge. je menil: „Petrinka" V povesti >Petrmka<, piše esejist dr. Trn* Debeljak (»Slovenec«, 10 t m->, je podal pisatelj Ivan MatiOii*, ki je prejel letošnjo Prešernovo nagrado mesta Ljubljane, »zdravo podobo Notranjske ui nje folklorno bogastvo v taki močni in optimistični podobi, da je , nes dvakrat pomembna: pomembna kot močno, s kleno besedo svojsko pripovedovanje, ter kot osvežujoče delo. ki prinaša v razkrajano podeželje novega zdravega duha. polnega spoštovanja pred zdravo tradicijo ln življenjsko plodnost jo,« Povest »Petrinka< je izšla med letoAnJiml Vodnikovimi knjigami. Dobite jo z Vodnikovo pratiko za leto 1944. vred ra Ur 25.50 v p'sarni Vodnikove družbe. (Narodna tiskarna) aH v knjigarni Tiskovne zadruge, flelenburgova 3.. czir v knjigarni Učiteljske tiskarne. Frančiškanska 6. 2$ milijonov poštnih pošiljk na dan Ogromno delo, Id ga opravljalo poštni uslužbenci v vsjnetn času — Prvi proč tki vojne poste pred 450 leti Marsikdo se vč~«!h jezi na posto- čez. Kako so počasni. Pes bi lahko prišel v enem dnevu, pa potrebuje navadna dop sn ca po več dni Tak nezadovoljnež pa prav gotovo mč ne pomish. kako ogromeD promet mora opr viti poštna uprava dan za dnem, da zadosti vsem potrebam, predvsem pa, da vzdržuje stalno in neprekinjeno zvezo med fronto in zaledjem Po.eg tega je treba še upe Ste vat. slno povečan promet zaradi potreb vojnega gospodarstva. Kdor pegleda samo malo za pos*r.e line in v ozadje ogromnega poštnega ap-i-rata ta mora nepristransko priznati, da izvršu e požtna uprava v vojnem času talno ogromno delo. da si nepoučen človek ne more niti predstavljati. Razum i j vo 'e, ds je glavni peštni promet, kar se tiče pisemskih in paketnih pošiljk usmerjen predvsem na fronto n s fronte v zaledje. Tako zvam vojna pošta predstavlja posen- no organ zaci jo. «u. noč m dan skrbi za to, da pre emajo svojci poročila od vojakov na front; in bore na vseh frontah obvestila n pošiljke od svojih ljudi v domovini Prvič se omenja ustanova vojne pošte že 1 1496 Seveda pa se takratna ureditev vojne pošte ne more primerjati z da:ra? ...« »Meni ne. pač pa tebi!« je zadonel njen zvonki glas iz daha ve razlivajoč se po prostoru in me ranil v uho Na to še topot naglo se oddaljujočih korakov... Postal sem se nekaj trenutkov strastno srkajoč mrzli večerni zrak. in preizkusil modro preudariti in potegniti kai koristnega iz zmešnjave pcJivjanih misli, a ni mi uspelo Spomnil sem se nj«=\ ki ie vsega kriva, in sem si trmasto zaželel, da bi bilo vse to le sanje. Poiem se,.> odhitel da mi ne uide. PotrpežHivo sem jo čakal dobre pol ure in nič oametnesa se ni hotelo vkresati v mojih možganih Opr-1 ~em le da 1e ne čakam sam. Se ena p ena moška po--tava si Je dalate v sencj ^ zidu . .. Potem jepritv n ,:. ... ob*ta!s pred r Or ,trani Cf? ne«r?imno v*- r. nje kakor pač ^mern* zveče? a nft -robce Mubosumnom n« več oovzročMa v meni iJenr negnternosl Čvrsto ^m *he*r\ r%* r^-inio stoof^en ce^ne isienifee ^er rhrugpd ni bHo prostora če-nrav ir =>nrevr>dnik oriiazno orisovarial: ^Ooffooda n-prei. le naprei. .« Na to smo zdlviali v črno noč proti zapadnemu nred^ Stran g Značaj ženske ~ po nosu Tudi po načinu drže dežnika se da presajati »nafti Poznali so jih že Rimljani pred Zooo leti Z vsemi pametnimi in nespametnimi stvarmi se ugonabljajo ljudje po svetu. Tako se je našel tudi ueki italijanski list, ki se je prav resno pečai z vprašanjem i-žen-skega nosa«. Dovolite, drage Čitateljice, da vam v zabavo na kratko zabeležimo, kaj pisec dotičnega italijanskega lista sklepa iz oblike ženskih nosov. Devojke s ploščatimi nosovi so dobre gospodinje, zelo štedljive in delavne, do smrti zveste možu in rade nekoliko ljubosumne. Devojke s šiljastim' nosovi so vesele, udobnost ljubeče, izpremenlilve volje, imajo rade živahne kretnje, mika jih sport, a so tudi maščevalne in sebične. Elegantni ženski nos pomeni, da je njegova lastnica trmasta, toda iskrena, rada se razburi, a je vedno zvesta. Ženska z debelim koncem nosa ljubi udobnost, je nestanovitna in zelo ljubezniva: rada ima bučno družbo, željna je senzacij, hrepeni po glasbi in ni dobra gospodinja. Te ženske so često nadarjene s umetniškimi sposobnostmi V svojem »znanstvenem preiskovanju« prihaja omenjeni italijanski pisec na to, da presoja ženske po tem, kako katera drži dežnik, Ženska, ki ima dežnik razpet Se potem, ko je nehalo deževati, je dobra gospodinja. One ki zvijajo dežnik, dokler se še cedi voda iz njega, so neredne, brezbrižne in zmedene. One, ki ga nikdar ne zvijejo, ne bodo bogate, a če bodo imele kdaj denar, ga bodo hitro zapravile, ženske, ki nosijo dežnik pod pazduho, so veselega značaja: one, ki ga uporabljajo kot palico, so poštene, zveste ljubimke in neoporečne, d oči m so one, ki ga vlečejo po tleh za seboj, obdarjene s protinaravnim: nagnjenji. Pa ni treba vsega baš tako točno vzeti, kakor pravi italijanski list. Razmotrivanje glede držanja dežnikov bi mu še najlažje verjel L Zafcs* prinaša podkev srečo? Skoro v vseh deželah na svetu smatrajo IJj : i je podkev za znak, ki por.ieni in prinaša srečo. E-cIgo so se učenjak; truoih*, oa najdejo razlog temu verovanju, a se niso megli zeJiniti, ali se sreča prp:suje podkvi zaradi kovine ali zaradi oblike. Naposled pa so prišli do ugotovitve, da sta oba ta čin tclja, kovina, in oblika, bila izvor praznoverja o podkvi. Stari Rimljani in Grki so verovali, da tim železo prinaša mnogo več sreče, kakor Itaka drug, kovina. Njegova čvrstost, velika upotreba v bitki in doma. je pripomogla k temu, da so železu prip'sovali zaslužno važnost. To veliko zaupanje napram na-veoenim svojstvom je čo\ ečUo stopnjema do tega- d- so začeli verjeti tudi v druga dobra svojstva železa, Tudi Arabci so v srednjem veku bili silno za ve rov ni v železo. Ako jih je nenadno napadla burja ali nevihta, so začeli kričati: >železo!« misleč, da že sama beseda ■utegne strahovat vremensko nezgodo. Tudi pri Sk^ndinavcih se je smatral za nositelja sreče, kdor je našel komad železa. Nasprotno pa se je med južnimi narod?, osobito pri mohamedancih, smatralo za srečen simbol vse. kar je imelo obliko pohi-meseca, ki jim pomeni istoteliko kakor kristjanom križ. In končno je oblika podkve podaljšana oblika polumeseca. Na ta način se je praznoverstvo v srečo podkve razširilo najbolj med azijatskimi narodi. Najočitnejši dokaz za to dajejo Kitajci, ki grobove urejajo tako, da imajo grobovi kakor tudi celo pokopališče obliko podkve, kajti Kitajci verujejo, da duše umrlih na drugem svetu ne bi imele miru, ako grob ne bi bil urejen pravilno, to se pravi v obliki srečne podkve. Treba je končno upoštevati, da tudi konja smatramo za srečo-nosno ž val, ki izvira iz voznikovega ali jezdečevega zaupanja do živalce, ki je pametna in pridna. Torej pri praznovernem oboževanju podkve igrajo vlogo tri stvari: železo kot koristna in čvrsta kovina, oblkz polumeseca rn zaupanje v konja. Arabski ideal lepe žene *>epota Arabk je zelo kratkotrajna — Poroče se že z 12. letom, a s 29 loti so že babice in starke Pojem ženske lepote je silno svojeglaven, ker imajo vsake oci svojega mojstra, Vsaj pii nas v Evropi je tako. Pri Arabcih je pa to čisto drugače in veljajo pri njih za žensko lepoto gotova stara pravila, ki so nekake dogme za Arabce: Evo, kaj pravijo arabski učenjaki: Za soprogo si izberi žensko visoko, niti debelo, niti suho. Njeni črni iesje naj bodo slični perju samca noja, čelo naj bo visoko, obrvi gonte in v obliki loka. Njene oči naj bodo črne in kakor pri gazeli podaljšane napram sencem. Nos naj bo dolg in tenek z velikimi nozdrvi. Usta morajo biti majhna, zobje ,kakor biseri nanizani na podlagi korala, ustnice tenke in rdeče, vat bel, dolg in čvrst, rame široke, prsi čvrste in visoke. Biti mora vedno ljubezniva in jasnega obraza. Naj nikdar ne jezi moža, ne sosedov in njen jezik naj bo kratek. Potrebno je, da je razumna, temeljita, gospodinjska in da rada zardi. Ako najdeš takšno žensko, pomeni največjo srečo: toda, ako te ne mara in zapusti, vedi. da je to tvoja smrt. S tako lepoto bi mogel biti tudi Evropejec popolnoma zadovoljen. Samo arabska žen- ska lepota ne traja dolgo časa. Vroče arabsko sonce in tamošnje podnebje povzročata, da Arabkinja prehitro ostara. Vrh tega mora Arabkinja še težko delati. Zato je povsem umljivo, da tamošnje mladenke že s 25 letom izgledajo kot starke. Ker je mladost v Arabiji tako kratke dobe, zato jo uživajo hitro in strastno, kar je že v naravi orijentalca Kakor noč v puščavi proide v dan brez prehoda, tako tam tudi starost pride nenadoma. Nekemu potniku se je pripetilo nekoč naslednje: Ob puščavi je naletel na zgrban-čeno starko, poleg katere se je igrala deca Na potnikovo vprašanje, koliko je stara, je pokazala na deco, češ to so meji vnuki in vnukinje. Po daljšem razgovarianju je šele povedala, da je stara — 26 let. Torej 26 letna babica! Pri nas se v taki starosti silno mnogo mladenk šele poroči. V Arabiji je čisto vsakdanja stvar, da se poročijo 12-letne deklice in imajo otroke. Zato pač tudi 261etne stare mamice niso redkost. Seveda pomaga tudi tako hitra poroka k temu, da mladostna svežost arabske ženske s takšno hitrostjo zvene. Kafra je prišel človek do obleke N'icemurnost, ča*»uhlepnost in nagon po lepotičenju so napotili pračJoveka, da se je začel oblačiti Kaj je privedlo pračlovoka, Id je živel gol, do tega, da se je pričel cbočiti: Sramežljivost gotovo ne. Vzrok pivih poizkusa iv oblačenja je bil nedvomno le v nečd-iiieiT.ot.ti pra človeka. Lovec, ki je v letni ragi prijatelj, oženi se, da bos prenehal s tvojim nesrečnim popivanjem. Metod: Ali misliš, da bi se potem premam gal? Ciril: Ti ne, ali tvoja žena bi te prema*-govala. Vem lz Izkušnje. SV1NJKA IN REPEK Svoje dni so otroci v šoli drugače govorili kakor dandanes. Ce je kdo v zvezek napravil packo, so packi rekli >svinjkac, vejici pa »repek«. Pa je prišla v hribovsko šolo mlada učiteljica in je otrokom razložila da se po novem >svinjki< reče »madež«, >repku« pa »vejica«. Naslednji dan vpraša malo Miciko: Zakaj te včeraj nI bilo v šolo? Klali smo, se odreže razumna Micika, pa sem madež za vejico držala. Križanka št. 9 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. drevo, 4. bojazljrvec, 13. hišni bog starih Rrmljanov, 16. domača žival, 18. pritok Drave, 19. blejski je znan vsem Slovencem, 20. jedilni list, 21. gradbeni niaterial, 23. mesto ob Volgi, 25. musli-manska sveta knjiga 26. velikan, orjak, 28. vzgojno in povračilno sredstvo, 29. planinska ptica, 31. zli duh, 33. huda bolezen, 34. mesto v Južni Srbiji, 36. grška črka 38. čoln, 39. slovenski pesnik in pisatelj (»Vdova rioslinka«), 40. dva samoglasnika, 41. podre i ni veznik, 43. predlog, 45. pripacLnk slovanskega naroda, 46. lovslca potrebščina, 48. vzporeden, 52. nepokorščina, revolta. 53. reka v Italiji,' 54. okrajšan veznik, 55. medmet, 56- reka v Španiji, 57. hrib, vzpetina, 59. pobesnel, divjaški, 63- del laije, 65. spojina kisika in železa, 67. podredni veznik, 69. pritok Donave, 70. dva samoglasnika, 71. mesto na južnem Tirolskem, 73. hišni bog starih Rimljanov, 76. rimsko število, 77. velikan, orjak, 78. umetnin--, 80. maloštevilen, negost, 82. vinska posoda, 83. marš* hoja 85- spo In ji del Njemena; nekdanje prusko, sedaj litvanako mesno, S7. gosposka soba. 88. sere nada. uspavanka, 90. pripadnik evropskega naroda, 92. drevo in sad, 93. glasbeni znak, 94. azijska visoka planota., 96. brez obleke, 97. zdravilo. 98. pogan, nevernik, 99. industrijska rastlina- Navpično; 1. del telesa, 2 bodeča lastli-na, 3. konec boja brez zmage in poraza, 5. kratica za označbo časa, 6. pripadnik slovanskega naroda, 7. vrsto žganja, 8. mesto v Abcsiniji, 9. razvoj, zaporednost dogodkov, 10. vscučili^ko mesto v Angliji, 11. kratica za druZabni naziv, 12. Luthrov nasprotnik (fon.), 13. otok v DodekaneSkem otočju, 14. letopis, 15 naval na. banke, 17. propagandno sredstvo, 20. vlažen, namočen, 22. angleška kolonija v Afriki, 24. Preg'jeva tragedija, 25. obrtnik, 27. besedica, s ka. tero tvorimo presežni k. 29. prenašal ec sporočil, 30. kraj ob Dravi pod Pohorjem, železniška postaja, 32. svojilni zaimek, 34. velike količine tekočine, 35 mesto ob Ja Iranu, 37. reka v Rusiji, 40- oseba iz znane Gotovce ve opere, 42- vrsta jedi, 43. idol, poganski bog. 44. menjalno sredstvo. 45. nesporazumi, prepiri, 47. predplačilo, 48. vrtnina, 49. otok v Jadranskem morju, 50. svetopisemska oseba, 51. reka v Angliji, 52. otok v Zuiderskem jezeru, 58. del voza, 60. reka v Armeniji, 61. svetopisemska nvsto 62. hlapljiva, v zdravilstvu uporabljana tekočina, 64. osebni zaimek, 66. rastlina grenkega okusa, 68. mesto v Nemčiji, 71. fenicanskl malik, 72. del vrča, posode, 74. brez glasu, tiho, 75. ner"BS"et!jen, črnikast, 77. taksna znam ki ca, 78. stoptala, ded hoje, 79. ..pel. vabilo, 81. turski reformator 82. mrtvaški oier, 83. gaafiti Žejo, 84. žensko ime, 86- po. ložaj, 87. ZEČimba, 88. glasbeni pojem, 89. vodni pojav, 91. kositer, 93. p^vdlog, 95). nfkalnica. Rešitev križanke fct. 8. Vodoravno: l. stava, 6. stanica, 13. lovor. 18. pedel, 19. Telemah, 20. upori, 21. omara, 22. ave, 23. kazen, 24. Jemen, 25. je, 27. et. 28. Atili, 29. Lada, 31. kris, 33. zamere, 36. izaro, 38. posoda, 42. voda, 43. oni, 44. sobe, 45. barake, 47. vrele, 49. ramena, 51. nisi, 53. opat. 55. mamut, 59 da, 61. IV. 62. krovi. 66. omika, 67. oko. 69. rabin, 70. Kozak, 71. Hanibal, 74 Agica, 75. Arezo, 76. Opatija. 77. kurat. Navpično: l. spoj, 2. temena. 3. Adam, 4. vere, 5. Alan, 6. staja 7. te, 8. Ala. 9. Neva, 10. ime. 11. ca, 12. ahati, 13. luka, 14. opat, 15 vozilo, 16. orel, 17. Rina. 26, Edi, 27- Ero. 29. leden, 30. Aaori, 31. krilo, 32. sport. 33. zob, 34. leva, 35. rok, 37. Ane, 39. oba, 40. sem, 41. aga, 46. remize, 47. vsa. 48. epi, 50. novica, 52. Idaho, 54, A vala, 55. moka, 56. Amor, 57. ukaz, 58, tako. 60. Skit, 62. krak, 63. ragu, 64. Obir, 65. inat, 67. ona, 68. obi, 72. ap. 73. aj. Zlogovnica št« 9 a — a — ad — av — av — bar — be — bit — bor — če — če — dakt — de — di — di — dom — e — e — fen — go — i — i — ja — ja — kat — le — V — li — H — lu — maž — mo — ne — nek — nT — ni — no — pa — ple — ra — re — n — ri — rup — sa — sa — sč — stra— mik — tar — te — te — tek — ter — to — to — rr — v a — van — ve — ve — \i — vo — zar. Iz teh zlogov sestavi 21 besed s pomenom: 1. slovenski dobrotvor (u. 1912); 2 vas v Savinjski dolini; 3. samouk (tuj.); 4. predpustni dan; 5. božanska p'jača (grš ): 6 zemljina; 7. gorovje nad Kvarnerom; 8. mesto na Pou-Jcem; 9. glavno mesto evropske države; 10. mesto v Stari Srbiji; 11. 'zumrl nared; 12 mesto v Ar-memji; 13. starodavno mesto v Mezoptamiji; 14 slovenski lek^koeraf* (u 1923); 15 pritok srbske Mora ve (cigarete); 16 grška pokrajina; 17 sodni zagovora k (tuj.); 18 mesto v zagrebški okolici: 19 pritok Rodana; 20 neverni apostol; 21 turški naslev. Prve in nato zadnje črke. oboje brane navzdol, povedo dva na^a reka Rešitev zlogovnice št. 8 1. čevljar, 2 avtomobil 3 svitanje. 4. ir-hovina, 5 rrimostje. 6 orhideje. 7 nosorožec, 8 efendi 9 Jesenice. 10. Ontario 11 vrata, 12. veronauk 13 egalite. 14 Čemšenik 15. neon. 16 Oplenac. 17. Smetana. 18. Tatre, 19. Ilirija. 20 nahod. »Časi tonejo v večnost in ▼ tihih se staramo letih.« SehrifUetter • Crejojje: Kcdott Ostan, — Fttr »Narodna A« G.« als Dracfcsteito - »Narodno tiskarno d. d.« kot ttekarnarja: Vaiai Praa Jeraa. * FOr den insermtesteU verantwortlici» - Za lnseratoi oddelek odgovarja;