*f* Slavka Burnik Dne 4. decembra je nenadoma preminula dobra gospa Slavka Burnikova, upraviteljica državnc pomožne šole v Mariboru. Rojena je bila v lepi Idriji 6. junija 1882. ieta. Svoja otroška leta je preživela v rojstnem kraju. Šolala se je na meščanski šoli, višji dekliški šoli in učiteljišču v Ljubljani, kjer je polažila maturo leta 1903. Izpit za strokovno učiteljico je položila leta 1923. Za svoje življenjsko delo si je izbrala enega izmed najtežjih, a najlepših poklicev. to je učiteljski poklic. Službovala je dve leti v svojera rojstnem kraju v Idriji, 6 lct v 7Areh, 10 let — tudi med vojno — v Postojni, od leta 1921. dalje pa v Mariboru, ves čas na pomožni šoli, zadnjih 9 let kot upraviteljica. Dobra Slavka je bila vsa prežeta narodnega duha. Ko je tujec zasedel njeno toliko ljubljeno ožjo domovino, je morala oditi, kajti tam ji ni bilo več mogoče vzdržati. Preselila se je v Maribor in tu skupno z ostalimi prosvetnimi pionirji povojnega Maribora pomagala orati trdo ledino za nacionalno utrditev naše severne meje. Bila je dobra, plemenita žena. Ni ji bilo dano. ustvariti si lastno družino, zato pa je bila dobrotniea in mati mnogim, pomoči potrebnim otrokom. — Posvetila se je v Mariboru vzgoji najbednejše, to je slabonadarjene dece, kateri usoda in narava nista dali vseh tistih sposobnostih, ki jih imajo zdravi ljudje. S kako vnemo in prav z materinsko ljubeznijo jim je pripravljala izdatne vsakoletne bažičnice in skrbela za pogostitev pri sklepnih šolskih obhajilih. Pokojna Slavka je bila odlična članica CMD, kjer je zavzemala vodilna mesta. Pri vsem njenem načrtnem socialnem in nacionalnem delu jc bila skrajno požrtvovalna in iniciativna, obenem pa tudi konsekventna narodna delavka. Za javno delo jc vedno rada dala vse svoje sile na razpolago, pri narodnih in drugih prireditvah Slavka Burnikova nikdar ni manjkala. Pokojna Slavka je bila odlična tovarišica in prijetna družabnica. Kjer je bila ona, tam jc bila domačnost doma. Ko se je zadnje leto v službi že nahajala na prepotrebnem bolezenskem dopustu, radi oslabelega srca, je še vedno imela polno skrbi za osirotelo mladino, toda kljub vsej tej skrbi in še skrbi za lastno zdravje je ni zapustilo njeno veselo razpaloženje in večkrat celo šegavost. In usoda? Ko bi morala Slavka stopiti v toliko zasluženi pokoj in gledati sadove svojega dela, jo je tako naglo Bog poklical k sebi! Kako globoko nas je pretresla ta novica in to tembolj, ker smo jo vedro in razpoloženo še dan poprej imeli v svoji sredini. Poleg njenih dragih svojcev globoko objokujejo njeno tako naglo in prerano smrt vsi hvaležni rcvni otročiči, ki jim je bila tako dobra mati, vsi tovariii(ice) in prijatelji(ice), ki so izgubili svojo prijetno družabnico, CMD in ostala nacionalna društva, ki so izgubila odlično sodelavko. Ostala nam bo vscm v častnem spominu. Slavka Burnikova naj mirno spi v Ljubljani, v lepi slovenski zemlji, katcro je ljubila goreče in za katero se je vsa žrtvovala. I. C.