Gospod Benda.*) (GJas s Koroškega.) Odkar smo dobili za deželnega nadzornika g. Bendo, se je položaj med Slovenci in Nemci poostril. Benda je prišel na krmiilo po volji znanega župana celovškega, Metnitza. Vihar, ki je bil prihrumel iz krogov srednješolskih učiteljev, so sicer pomirili celovški germanski duhovi, ali nam učiteljem-Slovencem je ta gospod že dovolj škodoval in njegova oseba nam bo zatorej predmet še marsikaterega; razmotrivanja. Benda je sluga tistegai Metnitza. ki je dirigiral tudi prejšnjega deželnega predsednika Heina. To ni morda kakšna skrivnost, ki jo podajamo tu javnosti, o ne: o tem čivkajo pri nas že vrabci po strehah. Ker so združeni Volksratovci postavili Bendo h krmilu, se je moral mož preseliti v Metnitzevo hišo, saj bi sicer mogel imeti tudi kakšno samostojno misel. Tako pa G. Metnitz kar pozvcnčka Bendi, pa sedlata junaka germansko kljuse. Gcspoda Bende se slovenski učiteljl sploh ogibljejo. Sicer je član deželnega šolskega sveta in bi moral kakor uradnik brez Volksratovega vpliva odgovarjati posetnikom. A Benda molči, če slučajno ne ve podati pravilnega odgovora. On molči in se smeje! Zatorej mu Nemci to lastnost visoko vpoštevajo in pravijo, da je Benda mil in prijazen. Svest si svoje moči — »Bei uns vergibt alle Stellen der Volksrat, auch die niedrigste Dieiierstelle« — predlaga Volksrat imenik vseh nemčurjev in pa tudi imena »črnih SIovericev« Bendi. Seveda slovenskemu učitelju nič ne pomaga, če je izvrstno kvalificiran in če ima več službenih let. Celovški gospodje in gospodične že letajo potem tako dolgo, da zasedlajo slovenske kraje nemški učitelji ali strastnl nemčurji. Ker se ti ne morejo sklicevati na nobene duševne vrline, so sploh Ie * Primerjaj jEdmost« št. 83 z dne 25. f. m. Uredništvo. nemški -— agitatorji. Mečejo se s strastjo v boj zuper mirne Slovence. To si še nekateri prostaški nemškutarji štejejo v posebno zaslugo. Tako imamo v Koroškl Turčiji precei nemčurskih in nemških učiteliev, kateri so pijančki. Seveda je plača Ie borna; zato si duševna reva srka idealov iz žganja. Za to zlo ponuja Benda nemčurjem zdravtlo: Nemški »Zweigyereini« naj bi osnovali takoimenovane častne svete. (Ehrenrat.) Nemški učitelji so v tej zadevi že na nogah. V Beljaku menda je učitelj Brugger izstopil iz učiteljskega društva, ker ga niso izvolili v tak Ehrenrat. Kako okrajni šolski nadzorniki vzgajajo v nemškem duhu, to bomo še pozneje ožigosali. Slovenskim značajnim učiteljem delajo vsemožne zapreke. In kako znajo nemčurji lagati, ko gre za njihove namene! Pri neki kompetenci se je izrazil Barczajev sluga proti učitelju-kompetentu, da krajevni šolski sveti ne miarajo slovenskih učiteljev. Splošno so bili taki izreki za časa Heinove vlade običajni. Tisti Barczajev siuga se je nalagal, da ie krajni šolski svet v L. protestkal proti učitelju Slnvencu. Prizadeti učitelj pa ie v tem slučaju vprašal načelnika in slovenskega župnika tega kraja, če je to resnično? Krajni šolski svet je samo dtodal opazko. da nima nič proti nobenemu kompetentu. Benda pa je v tem slučaju nadučiteljsko mesto oddal učitelju, ki mu ne borrn očitali posebi.e — sposobnosti, pač pa k( nstatiramo, da ima za celih sedem službenih let maiij, nego prosilec Slovenec.