Ust delavcev v vzgojnoizobraževalnlh zavodih
Ljubljana, 21. junija 1974 - številka 12
Skupne naloge
Šolstvu, vzgoja in izobraževanje mladega rodu so naša skupna skrb. Vsi se zavedamo tega. Razumljivo pa je, da posamezne naloge in zadolžitve nosijo posamezne ustanove. Tako izobraževalna skupnost SR Slovenije že več let usklajuje in načrtuje jinančni, s tem posredno pa tudi materialni in deloma vsebinski
razmah našega vzgojnoizobraževalnega sistema.
/
Letošnje letu, ko prehajamo na samoupravno dogovarjanje tudi na finančnem področju, sočasno pa bolj kot kdajkoli v povojnih letih poudarjamo pomen vzgoje in izobrazbe za dobro samoupravno družbo, se pri vsakdanjem praktičnem poslovanju često znajdemo v nepredvidenih težavah. Ne samo šole in posamezniki - še težje naloge so pred republiškimi ustanovami, kot je npr. izobraževalna skupnost.
Vodstvo njenega izvršnega odbora je sredi maja prevzel Jože Deberšek. Po svojem dosedanjem delu ima dovolj prosvetne kot tudi družbeno upravne prakse, kot človek pa je predan boju za napredek našega šolstva. Poprosili smo ga, naj napiše za naš list nekaj misli o sedanjem stanju in prihodnjih nalogah.
Izobraževalna skupnost SRS in seveda s tem celotno področje vzgoje in izobraževanja je pred velikimi nalogami. Gre za uresničitev zahtev, ki so jih postavili kongresi ZK in za ves proces prilagajanja in preoblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti ustavnim določilom. Pri tem seveda ne gre samo za oiganizacijsko prerazporeditev, marveč za globoke vsebinske premike.
Letos je bil začet proces družbenega in samoupravnega dogovarjanja med področjem vzgoje in izobraževanja ter drugimi področji združenega dela. Kljub uspehu, ki je bil dosežen, nosi novi sistem v sebi vse začetne slabosti in težave. Precej teh težav izvira iz naše nepripravljenosti in neustrezne organiziranosti, sistem pa vsebuje še vse preveč proračunskih elementov. Zato je temeljna naloga vseh samoupravnih interesnih skupnosti za področje vzgoje in izobraževanja (od temeljnih do republiške!, da se vsebinsko in organizacijsko preoblikujejo, da vzpostavijo pristen in živ stik med vsemi področji združenega dela. Za področje srednjega, višjega in visokega šolstva je treba še v letu 1974 ustanoviti in vzpostaviti usmerjene oziroma posebne izobraževalne skupnosti, in sicer tako, da ne bodo samo nosilke dogovarjanja za zbiranje in razdeljevanje denarja, marveč bodo sposobne razreševati tudi vsebinske probleme svojega področja; republiška izobraževalna skupnost bo le skupni načrtovalec in usklajevalec za celotno področje vzgoje in izobraževanja.
Tako preoblikovane interesne skupnosti bodo laže razreševale tudi težaven materialni položaj. Neurejenost materialnih vprašanj odpira vrsto problemov, ki delavce na tem področju odmikajo od njihovih vsebinskih nalog. Zato mora biti naša nenehna skrb, da ta vprašanja uredimo.
JOŽE DEBERŠEK
V
Je denar edini ključ?
|®!imo odpreti skrivnosti narave — in jih obvladati.
Želj1110 °^Pret' 81-06 človeka - in ga vzljubiti.
PotrmK0 °dpreti čas — in najti svoje mesto v sedanjosti.
tudi V7t n-° nam ie znanje> potrebno nam je čustvo; potrebno nam je spoznanje. Za pridobivanje vsega tega sta poleg sposobnosti nujna sre5e trainost in potrpežljivost. Nam pa se mudi! Naš čas drvi in bojimo se, da bomo zaostali, padli v pozabo, preden smo se naužili Havade*3 ■s.mo “blesteli v časti. Hitro! Hitro ključ — en sam edini ključ, ki bo odpiral vsa vrata! Pa četudi bo potvorjen; čeprav bo Imel” *n bomo mi kriminalci. A dosegli bomo, po čemer hlepimo!
Prejg bonio položaj, privilegije; uživali bomo lahko vse znane lepote narave; častili nas bodo, se nas bhli - in mogoče celo ljubih.
Kai -?1110 “gotovih, da čustva niso pristna, bo čas že minil - in morda mi z njim. m kiji *
Dovorf ~ ? mi ga ne utegnemo iskati! Mudi se n Ja - v* tC ** č'm l^ko plačam ta univerzalni ključ
ugotovih, da čustva niso pristna, bo čas že minil oča za trajno, pošteno zadovoljstvo, srečo, trdno tovarištvo ah ljubezen?
a mi ga ne utegnemo iskati! Mudi se nam!
denar?
lahko’ klaJeno S Pnvede c
^pri J na nied seboj.
Racionalno — modro
vselej usklajena s potrebami naše družbene stvarnosti. Na drugi strani pa moramo priznati, da tudi družba od vzgoj-noizobraževalnih ustanov mnogo več zahteva, kot jim je pripravljena dati. Če pogledamo en sarp podatek: nagrajevanje osnovnega in srednjega šolstva je na 68 in 67 mestu — od 76 grupacij, v katere so razdeljene
delovne organizacije glede na dohodke pogojno nekvalificiranega delavca. (Celo tekstilna industrija, kije med najslabše plačanimi panogami, je pred srednjimi šolami.) Nujno je torej modro usklajevanje tako dela znotraj vzgojnoizobraževalnlh ustanov kot tudi na relaciji družba—šolstvo.
Izobraževalna skupnost SR
Slovenije je na svojih zadnjih dveh sejah (v časovnem presledku te len dni) temeljito obravnavala sedanje stanje ter po svojih najboljših močeh skušala uskladiti potrebe terena in politične nuje po naprednem šolstvu s pomanjkljivimi denarnimi sredstvi. Na novo izvoljeni predsednik izvršnega odbora JOŽE DEBERŠEK je poudaril, da se
zaveda, da prevzema to dolžnost v izredno težkem obdobju. Upa, da ne bomo vseh moči porabili za iskanje denarja, ampak da nam bo ostalo časa in moči tudi za vzgojno izobraževalna prizadevanja, za uresničevanje dokumentov Zveze komunistov in ustavnih določil, pričakujem in prosim vse samoupravne organe izobraževalne skupnosti
SR Slovenije in strokovne službe, da sodelujejo, sam pa obljubljam, da bom storil vse, kar je mogoče," je dejal.
OSNOVA
- MATERIALNI TEMELJI Na seji so pregledali sklepni račun izobraževalne skupnosti
(Nadaljevanje na str. 2)
Pot k enakopravnosti Racionalno — modro
II
Minule dni (19. in 20. junija) je bilo v Velenju dvodnevno medrepubliško posvetovanje o usmerjenem izobraževanju. Predsednik stalne konference
ustanov za proučevanje in napredek vzgoje in izobraževanje v SFRJ Boris Lipužič je v uvodnem referatu poudaril: ,JNova koncepcija usmerjenega izobraževanja zahteva bistvene spremembe v program&i strukturi izobraževanja sploh, od osnovne šole do visokega šolstva.
Udeleženci posvetovanja — predstavniki republiških izobraževalnih zavodov, strokovnjaki ter vodja slovenske delegacije v
zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ Marko Bulc so v svojih razpravah podprli nujnost poenotenja srednjega šolstva, njegovo smotrno usmerjanje k povezavi s proizvodnjo in medsebojno povezanost v zvezi. To bo sočasno pomenilo načrtno in znanstveno preprečevanje razlik med panogami izobraževanja (torej tudi med poklici) ter bo posredno vodilo k družbeni in socialni enakopravnosti mladih ljudi. Natančneje bomo o strokovnem delu posvetovanja poročali prihodnjič.
N. M.
Pod drugo streho
Ustanovljena je republiška, sindikalna konferenca višjega in visokega šolstva ter znanosti
Že leta 1971 - ob tretjem kongresu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bila glasno povedana misel o boljši organiziranosti delavcev iz področja visokošolske dejavnosti in znanosti - zato da bi ti delavci lahko skupaj obravnavali in reševali svoje posebne probleme. Pri republiškem odboru Sindikata delavcev družbe-,nih dejavnosti Slovenije se je oblikoval poseben izvršni odbor za znanost in visoko šolstvo, ki se je s svojim delom zavzemal za to, da bi imeli delavci s tega področja ustrezen položaj v naši družbi, vplival na pravilno vrednotenje dela, sodeloval pri obravnavi perečih družbenih dogajanj, pomagal ustvarjati socialno varnost delovnih ljudi itn.
Obravnaval je predloge zakonov, osnutke statutov in druge pomembne dokumente. Sodeloval je pri novi organiziranosti sindikatov in pripravi konference delavcev s svojega področja, skupaj z univerzitetnim komitejem ZKS pa organiziral samostojni univerzitetni konferenci v Ljubljani in Mariboru.
Nadrobno poročilo o delu tega odbora je podal na ustanovni konferenci višjega in visokega šolstva ter Znanosti (6. junija) predsednik dosedanjega izvršnega odbora MITJA ZUPAN-ClC.
Naloge ostajajo, porajajo se nove, vseh pa se je treba lotiti znova in z boljšimi organizacijskimi prijemi in oblikami. To so razlogi za številne organizacijske spremembe, kijih doživljajo sedaj tudi slovenski sindikati. Ustanavljanje konferenc je le prva stopnja nove organiziranosti, nadaljnja pot pa bo vodila k ustanavljanju samostojnih sindikatov za posamezna področja dejavnosti, organizacij, ki bodo bliže svojim članom v osnovnih organizacijah. Pred nedavnim je bila ustanovljena konferenca na področju vzgoje in izobraževanja, zaradi posebne problematike pa so delavci s področja višjega in visokega šolstva ter znanosti ustanovili svojo konferenco. Sestavlja jo 40 delegatov, ki so jih izvolili v osnovnih organizacijah visokih in višjih šol ter v znanstvenih
oziroma raziskovalnih zavodih. Za predsednika konference so izvolili Mitjo Zupančiča s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za podpredsednika Francija Pivca z mariborskega združenja visokošolskih zavodov, za sekretarja pa imenovali Slavka Pevca, strokovnega sodelavca Sindikata delavcev družbenih dejavnosti.
Izmed številnih nalog, s katerimi se bo ukvarjala prihodnja konferenca, naštejmo le nekatere: spodbujala bo ustanavljanje interesnih skupnosti, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, prizadevala si bo za uveljavitev svobodne menjave dela na področju visokega šolstva in znanosti, ukvarjala se bo z reformo šolstva, sodelovala bo z drugimi sindikati oziroma konferencami, neposredno povezovala raziskovalce in znanstvenike s proizvodnjo in proizvodnimi procesi itn.
V razpravi, ki je zadevala predvsem organizacijska vprašanja, se je izoblikovalo mnenje, da sta obe ustanovljeni konferenci s področja šolstva po svoji dejavnosti tako sorodni, da bi bilo prav, če bi se združili v eno samo konferenco.
Precej časa so obravnavali poslovnik. Ker je bil njegov osnutek pripravljen za vse konference enako, ga bo treba temeljito obdelati in dopolniti. To nalogo je dobilo predsedstvo, ki bo v sodelovanju z vodstvom mariborske in ljubljanske konference poslovnik dopolnilo in razmislilo o tem, kako organizirano vključiti v na novo ustanovljeno republiško konferenco tudi mariborsko in ljub-, Ijansko. Več pripomb je zadevalo izrazje, in sicer sam naslov konference. Predlagali so, naj bi besedo „znanost“ nadomestih z ..raziskovalna dejavnost". Gre namreč za to, da je veliko delavcev, ki delajo na raziskovalnem področju v tovarnah in drugod; prav bi bilo, da bi tudi te vključili v novo konferenco.
Opozorjeno je bilo tudi na to, da bi se morali člani te konference čimbolj povezovati z raziskovalnimi inštituti in delovnimi organizacijami. MARJANA KUNEJ
Ne samo akcija šole!
Minuli teden so se pri zavodu za šolstvo SR Slovenije zbrali vsi ravnatelji srednjih šol in dijaških domov k razpravi o uvajanju novih predmetov: samoupravljanje in temelji marksizma.
Svetovalka direktorja Renata Mejak nam je dala nekaj osnovnih pojasnil: — Akcija za uvedbo teh dveh predmetov poteka v zveznem merilu že precej časa. Osnovni namen je, da bi učenci srednjih šol dobili enako vzgojo in izobrazbo s področja družboslovja in marksizma. Kljub uvajanju novih predmetov pa ostaja marksizem še vedno temeljno vodilo pri podaja-' nju drage učne snovi. Zavod za šolstvo si prizadeva, da bi se število učnih ur ne zvišalo kljub temu, da je namenjeno za prve
in drage letnike 105 ur predavanj in razprav o samoupravljanju, za drage in tretje letnike pa 70 ur spoznavanja marksizma.
Predmete bi poučevali predvsem filozofi in sociologi, pa tudi zgodovinarji in tisti, ki so doslej predavali o ..družbeni ureditvi SFRJ“. Vendar pa predvsem predmet .samoupravljanje" ni mišljen ozko šolsko — uresničitev bi bila prepuščena vsemu delu in življenju v šoli. Še več: predavanja in razprave naj vi vodili tudi družbeni delavci, samoupravljavci. Gre za
tesno povezanost teorije s Pri tem bi lahko veliko
prakso.
pomagale tudi dijaške samoupravne skupnosti. Potem uspeh gotovo ne bo izostal!
(Nadaljevanje s 1. str.) za leto 1973 ter sprejeli finančni načrt za to leto. „Po šolali prejemamo 90 % dvanajstine. Junij je, pa še ne vemo, koliko denaija bodo imele šole,“ je dejal Miran Hasl v razpravi. Predlagal je, da izvršni odbor na prvi seji kot celoto obravnava temo „Kriza vzgoje in izobraževanja v letu 1974.“ Jeseni se namreč izteče tudi rok o dokvalifikaciji. Učitelje z neustrezno izobrazbo bi morali odpustiti. Kaj potem? Vprašanja slovenskega šolstva ne bomo rešili, dokler ne bomo imeli dovolj dobrih učiteljev.
Vsak finančni načrt — tako tudi lanski - je predvideval nekaj presežka. S tem naj bi obnovili srednje šole. Bil pa je preusmerjen v pokrivanje razlik osebnih dohodkov in je tako dobesedno podrl vzgojnoizobra-ževalne načrte republiške kot tudi temeljnih in posebnih izobraževalnih skupnosti. Finančni načrt za tekoče leto pa je bil izdelan potem, ko je bil program dela že obravnavan in sprejet (in često celo razširjen) obravnavan in v temeljnih organizacijah združenega dela našega gospodarstva. Zdaj je treba uskladiti to dvoje: delovni in finančni načrt. Na temelju pogovorov z delavci v tovarnah in podjetjih bi morali razširiti mnoge dejavnosti, pospeševati podiplomski študij — v resnici pa ta trenutek izobraževalna skupnost nima denarja niti za 6% revalorizacijo osebnih dohodkov iz prvega trimesečja (kolikor znaša v gospodarstvu po ugotovitvah SDK). Zamrznitev šolstva na sedanji stopnji je tako rekoč tudi pfotipolitično dejanje, saj oba kongresa Zveze komunistov izrecno naglašata široko odpiranje vrat vsem, ki žele študirati.
Skupščina je na seji pod NUJNO sprejela sklep, daje treba zagotoviti dodaten denar za odpiranje novih oddelkov, za usklajevanje osebnih dohodkpv ter za ustrezno ovrednotenje (in obračunavanje) materialnih izdatkov šol.
Na predlog Franceta Galiča je skupščina sklenila, da štiri točke, ki so v finančnem načrtu navedene kot „Izpad neodložljivih obveznosti republiške izobraževalne skupnosti" prikažejo v finančnem načrtu kot dodaten primanjkljaj. (Pod te točke sodi: revalorizacija sredstev za materialne stroške, novi oddelki ter izboljšana kadrovska zasedba, sistemizacija delovnih mest na višjih in visokih šolah, redno usklajevanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev.) Kar zadeva osebne dohodke, je izobraževalna skupnost kot sopodpisnica družbenega dogovora dolžna, da ga dosledno upošteva.
Tako je izobraževalna skupnost SR Slovenije na seji spre-
jela odprt finančni načrt ter izglasovala amandma: ..Vrednost točke za prvo trimesečje 1974 je 10,09 dinarja. Vrednost točke za naslednja trimesečja 1974 bo določena v zvezi s členom 32 glede na porast osebnih dohodkov v gospodarstvu. Akontacijo bo izobraževalna skupnost SR Slovenije zagotavljala v skladu z razpoložljivimi sredstvi." Temeljne izobraževalne skupnosti si prizadevajo, da bi osebne dohodke valorizirale (nekaterim se je to že posrečilo).
V boj za pridobivanje sredstev našemu šolstvu je odločno stopila tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva. Majda Poljanšek, članica izvršnega odbora republiške konference je poročala o skupnem prizadevanju vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi se povečana sredstva v gospodarstvu (ki so dokazana) tudi v resnici prelivala v sklade družbenih dejavnosti. Zahtevati je treba od občinskih štabov, da se družbeni dogovori izvajajo. Tako je možno računati, da bo tudi za šolstvo priteklo iz gospodarstva več denaija, kot smo predvideli. Da bi ga le!
JE SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE PROSJAČENJE?
V razpravi je postajala vse jasnejša podoba našega sedanjega samoupravnega dogovarjanja. Dogaja se na primer tole: delegat na seji zatrdi, da bo njegova občina odštela določen delež za vzgojo in izobraževanje — občina pa tega deleža potem ne nakaže. Predstavniki šolstva so hodili po podjetjih in se z delavci dogovarjali o vsebinskem načrtu. Mnenja so bila povsem enotna. Ko je treba odšteti denar, pa se nekje zatakne. Morda je napačno, da se za vzgojo in izobraževanje izloča delež od dobička, ne pa od bruto osebnih dohodkov vseh delovnih ljudi. Saj šolstvo vendar ni razkošje! Koliko ljudi zgublja čas in moči z neprestanim medsebojnim prepričevanjem. Kar smo se dogovorili in podpisali, mora veljati. „Če Služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da so se osebni dohodki v gospodarstvu dvignili, naj se dvignejo v vseh panogah, kot je sklenjeno. Tu ni kaj razpravljati," je pribil Norbert Jedlovč-nik. „To, kar smo s težavo dosegli, da se bodo odročni kraji lahko dogovarjali in usklajevali z razvitimi, zdaj sami demantiramo. Mislim, da je to dejstvo eno najbolj kritičnih v vsem povojnem razvoju našega šolstva," ga je dopolnil Mladen Tancer.
DIJAŠKI DOMOVI IZ PAPIRJA
jaških domov (kolikšne so potrebe, smo že poročali). Že to jesen bi potrebovali 3000 postelj za dijake. Prav tako za študente minula štiri leta ni bilo možnosti, da bi postavili kakšno posteljo več. Med tem časom pa je Zveza mladine Slovenije imela že tri seje problemske konference o dijaških domovih, kjer so govorili prav o perečem problemu — pomanjkanju prostora. Za vsako akcijo je treba postaviti odbor, določiti (ali izvoliti) odgovornega ter s pooblastili tudi omogočiti izvajanje načrta. Dijaške domove pa v letošnjih počitnicah v resnici lahko postavimo samo iz popisanega papirja, iz referatov, ko-referatov in razprav na temo „Vsi naši otroci imajo enako pravico do šolanja".
Člani izobraževalne skupnosti so se ustavili tudi ob vprašanju regresiranja oskrbnine v dijaških domovih. Stavek: „Ob-čine morajo prispevati. Nanje je treba napraviti moralni in politični pritisk!" je izzval odmev: „Kdo bo izvajal „pritisk“? Ni mogoče, da to počno posamezni dijaški domovi ali celo posamezni dijaki. Izobraževalna skupnost naj bo tista, ki bo usmerjala in tudi zahtevala denar!" Na splošno pa so se člani izobraževalne skupnosti zedinili, naj se vprašanje dijaških domov reši zakonito.
Če upoštevamo, da se je letos osip znižal in da bo torej priliv v srednje šole večji, je razumljivo, da mora nek osrednji forum skrbeti za to, da bodo skladno fastli: število štipendij, zmogljivosti šol ter dijaških in študentskih domov.
KLJUČ JE DENAR
Za letošnje leto je bila. dogovorjena akcija za srednje šolstvo in preureditev ter dograditev di-
Ni denarja. Ni ključa za odpiranje novih oddelkov, ki so v mnogih primerih nujni. Kdo pa je odgovoren, da odloči, katera šola naj zares odpre nove oddelke? Na seji so ugotovili, da samovoljno ustanavljanje šol (srednjih) presega pojem demokracije in samoiniciative, zmanjšuje že tako premajhno število učnih moči ter znižuje raven učnega uspeha. Gre za nenačrtno trošenje sredstev. Tam, kjer so novi oddelki zares potrebni tudi našemu gospodarstvu, pa se potem zgodi, da izobraževal-. na skupnost ne more jamčiti sredstev za novo sistematizirana mesta. To je boloče že v srednjem šolstvu, še bolj pa v višjem in visokem, saj si tako zapiramo pot do strokovnjakom.
Izobraževalna skupnost SR Slovenije se ne čuti krivo,daje prišlo do anomalije slovenskega šolstva vseh stopenj. Sklep: Naj se samoupravne organizacije in komisije postavijo v bran, kadar gre za odpiranje enakih ne nujno potrebnih šol. S samo ekstenzivnostjo kvalitete ne bomo pridobili.
Posebno ostra je bila razpra-
va ob ugotovitvi, da ni denaij za sistematizacijo novih mest univerzi. „Ni malomarnost fifc kultet, da sistemizacija še ni p<si vsem izvedena. Mnogi visoki/« šolski učitelji morajo šele doip torirati," je izjavila dr. Majihi Štrobl. Dalje so tu višje šole o kot npr. v Mariboru — ki posti si poma prehajajo k dmgi stopnjo Naj vse to zdaj zavremo, ker hi denaija? Izobraževalna skuUi nost je sprejela sklep, da naj vo sokošolski zavodi sistemiziraj si mesta, ki so že v postopku. P(Č' stopkov za odpiranje novit? mest pa naj ne začenja)/« dokler finančno vprašanje ni t;/< šeno.	^
PERMANENTNO l IZOBRAŽEVANJE UČNEGA a KADRA	j,
Od sredstev, kar jih prejmej o šole, je 1 % namenjen perrniž nentnemu izobraževanju. To J« lahko precej — lahko pa je zel* v malo; odvisno od tega, v kak*« nih razmerah šola dela in v kH terem koncu repubhke je. A Dejansko izkoriščanje sre^ štev za permanentno izobra#s< vanje je kaj različno: ponekod odtekajo celo v tako imenovat2' pedagoški turizem, so pa tik ^ šole, ki dodajajo še iz drugih 'in rov, pa ne zmorejo kriti str4 P škov. Navzoči so predlagali, 9*^ izvršni odbor izobraževali1 ^ skupnosti obdela pojem penfl*u nentnega izobraževanja v celo) ^ Kaj bomo pod tem naslovojj^ nudili prosvetnim delavcemn Vse akcije morajo biti smotri*^ in enotno načrtovane. Izjava , 2 bazi naj se stvari uredijo," :a presplošna, da bi kaj povedal četudi jo često izgovarjamo. $ šole, ki ne morejo svojim pf4 svetnim delavcem odobriti št11 dijskega dopusta - ker bi ta d?' pust zavoljo odsotnosti« učitelj’ v resnici plačali otroci! V kofl;
nem izračunu pade vse nanj1 Tudi ogromne razdalje m2 5
Tudi ogromne razdalje -šolo in krajem seminarja (“‘ 100 km) požirajo čas in derrt' I Tisti, ki načrtuje tečaje in sen!' | narje, mora računati tudi s teij Pojavil se je celo predlog, da * , se ta 1 % za permanentno ( braževanje odvajal organi^ _ torju permanentnega izobraž; vanja, pa naj on izpelje tudi i’ nančno plat; vendar se o tef j niso zedinili.
RACIONALNO ' - MODRO - NAČRTNO J Naj pregledamo katerok0 2-področje naše vzgoje in izobtjj ^ ževanja — v razpravi članov # ^ braževalne skupnosti priden1 ^ do enotnih sklepov: velike ( sede in kampanjsko delo n3* tt ne bo pripomoglo k napredk1 ^
Vsa vprašanja je treba rešev3 v
složno, načrtno, modro in r' v cionalno. Zavedati se moraflk da šola pač tudi stane in da m j nih potreb ne moremo krit* j idejami.	r
NEŽA MAURER	,
Štipendijska politika in vsakdanje življenje
j
N. M.
Z novo štipendijsko politiko, ki je zaobsežena v „Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji" želijo podpisniki doseči enotnost štipendij, s tem pa glavni namen: čimbolj izenačiti materialne možnosti za izobraževanje. Doslej se je pri podeljevanju štipendij rado dogajalo, da so prevladovaa socialna merila ali pa predvsem kadrovska. Ne samo prvo ne drugo ni dobro za študenta (ah dijaka) in za vso družbo.
V Sloveniji se naj odslej združujejo sredstva za štipendije na ravni občin ter se po potrebi tudi solidarnostno prehvajo. Take enotne štipendije naj bi mladino čimprej vključile v i usmerjeno izobraževanje, jo povezalo s temeljnimi organizacijami združenega dela ter jo med študijem navajale na prihodnje delo. Novi način štipendiranja pa naj bi posebej spodbujal k napoprečnemu uspehu in hitremu študiju. Sedanjih
šest ali celo sedem let visokošolskega študija je velikanska škoda za naše gospodarstvo.
Ob združenih sredstvih za štipendiranje bo treba postopoma odpravljati oblike drobnih podpor, kot so bile: socialni dodatki, podpore in podobno. Uvajamo torej enoten način štipendiranja. Ob tem računamo tudi z odmiranjem študentskih posojil. Povzročala so tako imenovani „prosti tek" delovne sile: —ali so bila nekakšna potuha nizkem uspehu (zahteva za štipendijo je 7,6 točke)
— ali pa popolna svoboda za nadpoprečno nadarjene, ki so kasneje lahko odšli tudi čez mejo.
obraževalnih zavodov SR Slovenije. Ker ima izobraževalna skupnost precejšnje zadolžitve, so samoupravni sporazum na zadnji seji (14. junija) sicer sprejeli, vendar bodo dodali svoje pripombe.
Razprava je osvetlila nekatere enostranskosti:
— Po grobem izračunu znese 0,5 % od bruto osebnih dohodkov, kolikor bomo odvajali za štipendije, okrog 13,5 milijarde dinarjev. To je dvakrat več, kot je doslej bilo namenjeno za štipendije. Glede števila štipendistov ni natančnih podatkov; je približno 15.000 srednješolcev, 8000 višješolcev in 4000 visokošolcev. Nikjer ni rečeno, da moramo ves zbrani denar
saj se študentje po pravici bfl j ko pritožujejo nad zastarel^ ) učnimi pripomočki, da o la®' i ratorijskih (razen nekaterih)f i
govonmo.
Okrog 2000 študentov 0 j biva posojila. Ta bodo čez j; r mesece usahnila. Zdaj je	(
takoj ukrepati, doslej, i modro, da ne bodo prišh	■!
ljudje v zagato in ostali brez ^ J
naga.
Takoj je tudi treba °P:
i4
dehti, kako bo z denaijeifl , /
sklad Borisa Kraigherja (ki ' zadnja leta znižal od 100 5 [ pendij na 60); kako bo s Ji jj / vim skladom, je v Uradne111 j
stu SFRJ že določeno.
•tri4
Treba je nadvse hitro ul\, i
Samoupravni sporazum so podpisali:	samoupravne inte-
resne skupnosti, skupščine občin, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza skupnosti študentov, Gospodarska zbornica, skupnosti in združenja vzgojnoiz-
tudi takoj razdeliti - saj so zelo potrebne rezerve! Nastaja pa vendarle vprašanje: šole so natrpane, dijaški in študentski domovi tudi - mladi ljudje pa so tu in tudi štipendije imajo — kam bomo z njimi? Kdo in kje jih bo učil? In s kakšnimi učili,
in.ua jv uau.av hihv	■
pati: pripraviti gradivo, r3^jj * sati pogoje za sprejem	t
Upajmo, da se bo smoter u0®, i vora uresničil, da bodo efl°| / štipendije bolj spodbujal® .jj > jake in študente — ter jih v0®.,, i k usmerjenemu izobraževa™
N. M.
Most čez dve stoletji
iaII Pišemo leto 1974 in prebi->t tiramo dokumetne, napisane in t iizclane leta 1774: fotokopije i pstafth listin in orumenele papir-ki opominjajo na podobo ^preteklosti, hkrati pa dajejo po-Wvod za razmišljanje - in iskanje le obraza sedanjosti. Razstava v ^slovenskem šolskem muzeju, pnj odprta letošnjega 5. junija. Most div: pmi avstrijski šolski zakon ko\za nižje šole, izšel leta 1774 - v ij '‘Obdobju terezijansko-jožefin-rtf reform se imenuje Splošna ■ P1 sokka naredba. Pravijo mu mej-ovi nik v razvoju našega šolstva, saj jaJ<7e prvič zakonodajno uveljavil li t formalno obvezno osnovno šo-anio. „Krivec“ zanj je Blaž Ku-^ordej, ki je že dve leti prej po-0^ Strino predlagal najvišjemu avsirijskemu državnemu vod-5tVu, da je treba na Slovenskem ^ ^Sanizirati slovenske šole.
j ^ernljiška in cerkvena gosposka ° l ^sprotujeta, kajti Jzobraže-Z v! Vanie širokih množic ni korist-vzdrževanje šol in uči-‘fjlstva je treba preveč denarja. Manjka učiteljev, ki bi znali neti nemško. Prava sreča za sloven-zitski narod, da je bilo tako, šol-k0 ska vrata so ostala za germani-vai) Zacijo le priprta. Sole za otroke tu4 vseh družbenih razredov se raz-b.sraščajo, učitelji, usposobljeni str4 Po novi, na Dmajporojeni Fel-> Vlb}ngerjevi metodi, govore pove-al*1 l,}i slovensko in tako tudi po-rrotučujejo: v trivialkah, normal-lot gah, glavnih in strokovnih šo-v0, Denar za financiranje nor-;iti rnalk jemljejo iz sklada, v kate-tttf rern je povečini razlaščeno je-4 >! Zjudsko premoženje. Idrijski ru-
“ • 'fr se še posebej izkažejo: IŽU’
,.S'
pfO
Štu
i do'----------------------------------
tel
sami zberejo denar za nemoteno delovanje svoje glavne šole.
Kmečko prebivalstvo se upre pouku v nemščini, učenci ne razumejo tujega jezika, od 236 učiteljev jih je le 94 nemškega rodu.
Ravnatelj slovenskega šolskega muzeja France Ostanek je v svojem uvodnem govoru takole opredelil obdobje, ki ga prikazuje razstava: „Čas, zajet v tej razstavi (1774 — 1805), je bil odločilen za razvoj slovenskega jezika in pomeni prelomnico v splošnem položaju slovenskega prebivalstva v Avstriji, ki se je pričelo zavedati svoje narodnosti. Zaradi narodnostnega prebujenja se slovenska inteligenca ni več vtapljala v nemškem kulturnem krogu - njen naprednejši del je deloval v korist in napredek lastnega naroda.
Literatura, razstavljena v šolskem muzeju: Splošna šolska naredba - dokument ki je osredje razstave, letna šolska poročila, Kumerdejev šolski predlog, učbeniki, ki so jih prevedli v slovenščino Emanuel Torres, Janez Edling, Blaž Kumerdej in drugi, izbor nekaterih dvojezičnih šolskih knjig - vse to so dragocenosti, ki jih je zapustila preteklost današnjemu času.
O „mostu“ med preteklim in sedanjim, o današnjem času in naši šoli, je na razstavi spregovoril pokrovitelj te razstave podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. Avguštin Lah: „Pogled
rtf grejem za sedem najboljših matematikov
Delali, tekmovali, zmagali _________
te Ve raciicionalno tekmovan dJ°Va Poznanja, v katerer, mri16 u<ženci od 5. do 8. e osnovnih šol, je tudi 3 *	lepe dosežke. Rt
ikfl' 2f lV° ie Prav to, da se u, i fe Zvrstnih tekmovanj v ti' Več učencev s podeže sti v.!n da si ti učencipridob tih n° »ec priznanj - tudi ^ tel ^ tem ie dosežen m lkl niTOVania ~ spodbuditi
^ vTZ Za-ta Predmet Pri ' Vai učencih. Letos je so<
ti DriL,n.a občinskih tekmovt jeh fno 3500 učencev. . uk„a tudi številka 338 -ren,le,. ^ ie namreč udel teh - l ega tekmovanja; Piiz ie dobilo zlato '
DJ'in le dobilo zlato 1 jelo ^ najboljših pa e posebno nagrade
bohSn t Posebno nagrad iso tekmovalca Helen , p' 2 osnovne šole I
KoreT? Liubliana in ^ Ljubljani °Snovne šole j

uče«""" sta prejela pr
) * Kendah Pa drugo nagrat „ hanp '°snovna šola A.
d ia» (osTVViCa)’ Edm°‘
'osnovna šola Preži)
» Fte2,‘';'"u Celie> ti štJl.l,'0snovna šola
& tepubliška sekt
5 profi. Puouška sekr, t AZt0 in Kulturo E ^ v soboto 15. ju ! Z sprejem v kh
4 nahrt1-^tematiko, PHn k,-h znanstven
t z«pieLL°V™em
.jji morejo1™’ brez h dii) tura Z tl 8°spodar. 1J ne J, posveta, cele be-e, blle namenjene ede republiške „
Razveseljivo je, da je na naših šolah danes toliko učencev, ki tekmujejo za priznanje, ki nosi ime po znanem matematiku slovenskega rodu Juriju Vegi. Učiteljev matematike v naših šolah zelo primanjkuje; zato ker želimo dobiti več učiteljev, še posebno podpiramo ta tekmovanja, ki jih organizira vsako leto Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Želim, da bi se tudi kdo od vas sedmih najboljših, ki ste se uvrstili v tekmovanju matematične vede na tej stopnji v sam vrh, odločil za učiteljski poklic
-	da bi to vedo razširjali in prenašali na mlade rodove. “
Republiška sekretarka za prosveto in kulturo se je zahvalila tudi učiteljem - mentorjem; čeprav so bili zelo obremenjeni z delom, so žrtvovali marsikatero uro svojega prostega časa za delo v interesnih krožkih ter za pripravo in organizacijo tekmovanj. Uspehi učencev so tudi njihovi uspehi Iskrenim čestitkam - tudi tistim, ki jih ni bilo na sprejemu
-	se je pridružila želja, da bi učitelji še naprej tako požrtvovalno delali in izbirali naše najboljše matematike.
V imenu organizatorja -Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je čestital nagrajencem predsednik republiške tekmovalne komisije prof. Franc Galič in jim izročil poleg priznanj tudi nagrade: knjigo Matematika (Od zlatega reza do teorije množic), prvima nagrajencema pa še spominsko publikacijo Ivana Vidova, ki je izšla ob 100-letnici rojstva našega velikega matematika Josipa Plemlja. Vsi nagrajenci so prejeli še posebna darila republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
MARJANA KUNEJ
200 let nazaj nas spodbuja, da razmišljamo, kako drugačen je naš čas, naše življenje, naša šola. To so sadovi revolucije, osvoboditve in reform. Koreninice tega pa segajo v tiste čase, ko je nastala Splošna šolska naredba.11
Ko je govoril o začetkih sedanje reforme celotnega vzgoj-noizobraževalnega sistema, je dr. A. Lah poudaril: „Namen te reforme je prilagoditi vzgojo in izobraževanje samoupravnim odnosom in izredni dinamiki presnavljanja vseh strani družbenega življenja. Zasnovati moramo poklicno izobraževanje, usposabljanje za nova področja dela, razviti izobraževanje ob delu in za delo na vseh stopnjah tega sistema.
Želimo izobraževalni sistem, ki bo pravičen, enakopraven in odprt za vse občane, ki bo spodbujal in dvigal sposobne, razvijal ustvarjalnost in kulturo dela, krepil znanost in sprejemal njene nove dosežke. Izobraževalno mrežo moramo razplesti po vsej naši republiki, upoštevaje pri tem vlogo kulturnih središč in preuvrščanja, ki nastajajo v gospodarski in socialni strukturi republike.
Imamo že temeljne in snujemo posebne vzgojne izobraževalne skupnosti, katerih prva naloga je uresničiti nove družbenoekonomske odnose na tem področju."
Dr. Avguštin Lah je nadalje izrazil prepričanje, da bodo te napredne družbene akcije uspele, ker jih podpira delavski razred in široka fronta prosvet-
nih delavcev, učencev in študentov. Veliko je bilo zgrajenega z denarjem, zbranim z referendumsko izglasovanimi prispevki iz dela občanov. V prihodnje bo na načelih lastne odločitve zasnovano tudi financiranje usmerjenega izobraževanja. V prihodnosti bodo torej ustvarjene možnosti za razvoj, oviralo pa nas bo najbrž pomanjkanje prosvetnih in znanstvenih delavcev, ozko grlo bo snovanje novih izboljšanih učnih programov in izdajanje knjig, v katerih bomo zbrali znanstvene osnove, študijsko gradivo, metodične in druge napotke. V znanosti in šolstvu uvajamo skupinske oblike dela, družbeno načrtovanje in odgovornost samoupravnih dejavnikov. To je tudi torišče odmiranja države, elitizma in privilegijev. 3eveda moramo vztrajati pri načrtih, da bo vse, kar gradimo, nova kakovostna razvojna stopnja." Tak je most čez dve stoletji razvoja v našem šolstvu, med prvim šolskim predpisom in snovanjem te bogate stavbe izobraževanja na osnovi samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in dokumentov, ki jih sprejemajo naši najširši organi po široki razpravi in novi verifikaciji po delegatskem sistemu," je končal svoj govor Avguštin Lah.
Čestital je prireditelju in se zahvalil za trud in znanje, ki so ga tudi na tej razpravi pokazali strokovni delavci slovenskega šolskega muzeja.
MARJANA KUNEJ
V VSAKI ULICI VRTEC?
V sarajevskih vzgojno-varstvenih zavodih je sedaj 300 predšolskih otrok. Z denarjem, ki ga ima mesto, bi lahko pridobili vsako leto prostor za 120 do 130 otrok, potrebovali pa bi ga veliko več.
Pred nedavnim je predsednik mestne skupščine inž. Dane Maljkovič predlagal, naj bi v mestu bolje poskrbeli za otroško varstvo. Na sestanku mestne konference Zveze komunistov je poudaril, da v mestni skupščini že dalj časa razmišljajo, da bi v vsaki ulici, v vsakem mestnem predelu izrabili po eno stanovanje za otroško varstvo. To ne bi bila klasična oblika vrtca; v vsakem takem stanovanju bi skrbela za otroke po ena ženska. Tako bi bilo lahko — po Markovičevem mnenju poskrbljeno za več kot 2000 sarajevskih otrok.
Pomanjkanje prostora v vrtcih je velik problem za zaposlene žene. Tudi oskrbnina je precejšnja - zato marsikatera mati izostane z dela prav zaradi nege otroka.
Očitno je, da so mestu nujno potrebni novi vrtci, predlog predsednika mestne skupščine pa je zqudil veliko zanimanja.
UČENJE ob delu
Eden največjih jugoslovanskih industrijsko prehrambenih kombinatov v Vrbasu, ki nenehno povečuje proizvodnjo in produktivnost, posveča posebno pozornost strokovnemu usposabljanju zaposlenih. Organi upravljanja v desetih TOZD kombinata „Vrbas“ dajejo vsako leto več denarja za izobraževanje članov kolektiva.
Od leta 1960, ko je bil v kombinatu ustanovljen center za strokovno izobraževanje kadrov, je bilo v tem centru 285 tečajev in seminarjev, srednje in višje šole pa je obiskovalo 8000 delavcev. Izpit za priučenega specializiranega delavca sta opravila 902 delavca, za kvalificiranega 704, za visoko kvalificirane delavce pa se je usposobilo 422 udeležencev. Sočasno se je 4.335 delavcev pripravljalo za nova delovna mesta ali pa so se izobraževali ob svojem delu v tovarni.
Srednje, višje in visoKe šole je obiskovalo približno 300 delavcev iz neposredne proizvodnje, ki so imeli že delovne izkušnje. Kljub vsakodnevni osemurni zaposlitvi so se udeleževali predavanj in vaj ter uspešno opravili izpite. Seminarje, na katerih so delavci pridobih temeljno znanje o prehrani, je končalo 500 delavcev iz Krneksa, tovarne mesne industrije in iz Vitala, tovarne olj in rastlinskih masti.
Zaradi svoje razvejane dejavnosti je Center za strokovno izobraževanje v kombinatu prerastel v pomembno vzgojno-izobraževalno ustanovo. Prav zaradi tega centra je med 5.100 delavci, zaposlenimi v podjetju Vrbas, največ kvalificiranih in visoko kvalificiranih, ki so končali srednjo, višjo in visoko šolo in so usposobljeni za delo v tej panogi industrije.
Stroške strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih je prevzel kombinat. Tako bo tudi v pnhodnje.
VSAK PETI SE ŠOLA
Na svetu so porabili v zadnjih 25 letih za izobraževanje več denarja ter izdali več knjig in časopisov kot v vsej zgodovini človeštva pred tem. Število tistih, ki se šolajo, je začelo naraščati leta 1950. Od tedaj pa do danes seje število ljudi, ki se šolajo, povečalo za trikrat; sedaj se šola približno 650 milijonov. To pomeni, da se šola vsak peti zemljan.
PORTRETI
BREZ BESED
Sola naj pomaga šoli
Blizu skupaj so ljubljanske mestne šole in šola na Vrhovcih — vendar so med materialnimi razmerami takšne razlike, da si jih komaj predstavljamo. Navajam iz poročila osnovne šole Vrhovci: „Sedaj imamo dva polna turnusa, in sicer vsakič deset oddelkov v devetih prostorih. Sem je vključena avla, ki rabi vsa leta za telesno vzgojo vsem učencem ter tehnična delavnica, ki jo zaradi nuje uporabljamo tudi za ostale predmete. Trenutno situacijo rešujemo tako, da izkoristimo vse ure telesne vzgoje na razredni stopnji tako, da je v teh urah pouk predmetne stopnje v oddelkih 2., 3. in 4. razreda."
Šola nima prostora za knjižnico (ne za pionirsko ne za strokovno), kletne prostore so pre-uredih za podaljšano bivanje; v dveh sobicah, ki merita okrog 25 kv. m, pa je našlo varstvo 63 predšolskih otrok. Šola je na zunaj nova - saj so jo projektirali pred šestnajstimi leti — a je povsem natrpana.
Krivca za to natrpanost ni -ker prebivalstvo okolišev Vrhovci, Brdo, Kozarje pač mnogo hitreje narašča (predvsem priseljevanje), kot je sploh bilo mogoče predvideti. Gotovo pa je nekdo kriv, da se za priseljene otroke takoj ne dogradi ali ne zgradi še ena šola. Zakaj ne? Starši so tu, delajo, prispevajo svoj delež k našemu narodnemu dohodku - za njihove
otroke pa bomo zgradili šolo čez pet let. Ah pa čez tri. Že čez eno leto bo pozno.
Tako je. Šola Vrhovci ima okrog 700 otrok na 1594 kv. m. Normativ na šolskega otroka pa znaša 20 kv. m. Prihodnje leto si bodo pomagali tako, da bodo prevažali otroke v mestne šole: na šolo „Toneta Tomšiča" en oddelek 3. razreda, en oddelek 3. razreda na Ledino, en oddelek 5. razreda pa na šolo „Majda Vrhovnik". Te šole imajo enoizmenski pouk. Vrhovcem pa resno grozi tretja izmena!
Ravnateljica osnovne šole Vrhovci je naglasila: „Ne pritožujemo se in ne nergamo. Želimo pa, da bi tiste šole, ki imajo možnost sprejeti otroke, to tudi z veseljem naredile. Želimo več tople solidarnosti med vodstvi šol in njihovimi kolektivi — otroci so pred ustavo enakopravni. Ce ni možnosti za to, jih moramo s svojo iznajdljivostjo in sodelovanjem ustvariti! Kako naj zahtevamo enake učne uspehe od vseh otrok v Sloveniji, če so že na razdalji petih kilometrov petkratne razlike."
Zaverovanost v krivice, ki se nam dogajajo (pa naj bodo resnične ali ne), nas često napravijo slepe in gluhe za mnogo težavnejše delovne in življenjske razmere celo stanovskih tovarišev.
N. Maurer
/------------------------------------------
Naknadni razpis prostih delovnih mest___________________________________________
Vse šole in vzgojnoizobraževalne ustanove obveščamo, da izide NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST v naši zadnji, 13. številki letošnjega šolskega leta dne 5. julija 1974.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Prosvetnega delavca

Najboljši so v Dolu
Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana in ljubljanska mestna telesnokultuma skupnost sta skupaj z mestnim centrom šolskih športnih društev pripravili tekmovanje, ki se ga je v tem šolskem letu udeležilo kar 13 šolskih športnih društev z območja ljubljanske temeljne izobraževalna skupnosti. V prostorih Magistrata je bila pred dnevi slovesnost ob koncu tekmovanj za šolsko športno društvo, ki se najbolj odlikuje po organizacijski in samoupravni dejavnosti. Med drugim so opozorili tudi na to, da bo treba na tem področju še precej prizadevanja, da bo prihodnje šolsko leto tekmovalo še več šolskih športnih društev. Na območju
ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti je namreč 43 osnovnih šol, prav na vseh pa so ustanovili šolsko športno društvo. Tekmovanja se je udeležilo v letošnjem šolskem letu le 13 šolskih športnih društev (šest več kot lani).
Ob koncu slovesnosti je pokale, diplome in priznanja podelil predstavnikom vseh sode-lujočili šolskih športnih društev naš znani športnik Ivo Daneu. Največ uspeha na letošnjem tekmovanju so imeli osnovnošolci naslednjih šol: Franc Ravbar iz Dola, Vito Kraigher, Bičevje, Miran Jarc, Vič, Prežihov Voranc, Boris Kidrič, Tone Tomšič, France Bevk itd.
Kam po uspešno končani osnovni šoli. Poti je več, cilj samo eden. Poklicno usmeijevalne službe v posameznih šolah so tudi v letošnjem šolskem letu opravile pomembno delo pri usmeijanju mladih v poklice. Ugotavljajo, da se odloča za tehniške poklice vsako leto več deklet. Foto: M. Garbajs
V parku ob preurejeni šoli in internatu posebne osnovne šole v Slovenski Bistrici preživljajo šolarji ob igri in zabavi svoj prosti čas. Foto: T. Urbas
Uresničitev želja In potreb
Prostori posebne osnovne šole v Slovenskih Konjicah so že nekaj let neprimerni in pretesni. Prav zdaj pa so se v Slovenskih Konjicah pospešeno lotili gradnje nove osemrazredne posebne osnovne šole. V tem kraju nameravajo zgraditi tudi nov vzgojnovarstveni zavod, v katerem naj bi našlo prostor 120 predšolskih otrok. Obe zgradbi bosta namreč montažni. V Slovenskih Konjicah upajo, da bosta že do jeseni nared. Po sedanjih predvidevanjih bodo za obe zgradbi potrebo-
vali okoli šest milijonov din. Podoben vzgojnovarstveni zavod, kot ga bodo zgradili v Slovenskih Konjicah, nameravajo zgraditi tudi v Zrečah.
Načrte za organizirano varstvo in vzgojo najmlajših bodo pomagale uresničiti tudi delovne organizacije v občini, ki so se že v samoupravnih sporazumih odločile za povečan delež. Tako bodo delovne organizacije v občini Slovenske Konjice samo letos zbrale okoli dva milijona dinarjev.
šmarjeta:
Odličja za najmlajše
Župančičeve bralne značke, prva odličja za najmlajše, so podelili prejšnji teden učencem osnovne šole v Šmarjeti: basist Ladko Korošec, pisateljica Mimi Malenšek in pesnica Vida Brest. Slavja najmlajših učencev so se udeležil i poleg učencev in učiteljev ter gostov tudi številni starši.
V osnovni šoli „29. oktober" v Šmarjeti so sprejeli v podmladek Rdečega križa kar 54 prvošolcev, krajevna organizacija Rdečega križa v Šmarjeti pa je sprejela kar 31 osnovnošolcev, učencev osmih razredov, v krajevno organizacijo Rdečega križu.
Ilirska Bistrica:
Nova šola v Podgradu
Praznovanja občinskega praznika ilirskobistriške občine in slavnostne seje skupščine občine (4. junija) se je med številnimi gosti in povabljenimi udeležila tudi članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšičeva. Orisala je spomine na obdobje NOB v teh krajih in še posebno na dogodke pred 32. leti. Četrti junij, ko je okupator požgal kar osem brkinskih vasi in je nečloveško znesel nad' prebival-
stvom, je še posebno zapisan v spominu prebivalstva teh krajev.
Slavje ob praznovanju občinskega praznika v Ilirski Bistrici se je končalo v Podgradu, kjer je Vida Tomšičeva, potem ko so jo na slavnostni seji proglasili za častnega občana občine, položila temeljni kamen za novo osnovno šolo, ki bo letošnjo jesen že sprejela učence.
Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje
Od načrtov k delanjem
Že pred približno sedmimi leti, ko so začeli graditi v Kočevju novo osnovno šolo, je bilo slišati pripombe, da potrebuje šola tudi telovadnico. Vendar so nekateri opravičevali šolo brez telovadnice, češ da bo v najkrajšem času zgrajena nova telovadnica pri gimnaziji v Kočevju.’Osnovna šola in gimnazija sta ostali brez telovadnice, v domu telesne kulture v Kočevju pa je že več let stiska s prostori in časom, kajti dom telesne kulture uporablja za ure šolske telesne vzgoje kar 1.548 osnovnošolcev, učenci posebne osnovne šole, dijaki gimnazije, učenci centra poklicnih šol in še nekateri drugi. Tudi v šolskem športnem društvu osnovne šole v Kočevju je precej športnikov, ki posebno pozimi, v edini telovadnici v Kočevju, ne morejo dobiti prostora za vadbo.
„Zdaj se nam na tem področju obetajo boljši časi,“ pravi tajnica temeljne izobraževalne skupnosti v Kočevju DANICA KAPLANOVA, „kajti po odločitvi za samoprispevek bodo prav kmalu začeli graditi novo osnovno šolo v Kočevju v Gaju, telovadnico, zaprt plavalni bazen z vsemi potrebnimi prostori. Kočevska krajevna skupnost je že naročila vso potrebno dokumentacijo in upamo, da se bodo del pri gradnji plavalnega bazena in telovadnice kaj kmalu lotili. Tak je bil namreč tudi eden izmed številnih sprejetih sklepov na sestanku predstavnikov interesnih in drugih skupnosti. Upamo, da bo vse to na-
red že letos, kajti če'bodo z gradnjo odlašali, bodo storitve še dražje.
En odstotek od neto osebnih dohodkov in dva odstotka od katastrskega dohodka kmetijskih površin plačujemo vsi zaposleni in kmetje v kočevski občini že od prvega junija letos. Do konca maja leta 1979 bomo zbrali s samoprispevkom približno 14.500.000 din. Dobro tretjino zbranega denarja bomo potrebovali za gradnjo pokritega bazena in telovadnice, drug denar pa bodo porabile posamezne krajevne skupnosti za komunalno ureditev.
Zgradba, v kateri bosta bazen in telovadnica, bo merila 36 x 40 metrov. Telovadnici smo namenili 16x36 metrov prostora, pokritemu bazenu pa 10x25 metrov, garderobam, kopalnicam, tušem in morda celo savnam pa je namenjenih 8x35 metrov pokritega prostora.
Žal se iz samoprispevka še ni zbralo toliko denarja, da bi lahko začeli graditi, kot to zahtevajo bančni predpisi. Investitor, krajevna skupnost Kočevje, je že zaprosila republiško izobraževalno skupnost in ljubljansko banko ter izvajalca del za ustrezno premostitveno posojilo. Upajo, da pri tem ne bo ovir, sicer pa jim bodo pomagala domača podjetja. Sklep, da bomo imeli v Kočevju že letos novo telovadnico in pokrit plavalni bazen, je že sprejet. Od nas je odvisno, kako bomo te sklepe uresničili."
TONE URBAS
Ljubljana:
»Miha« najprej v osnovnih šolah
Občinska konferenca Zveze mladine Bežigrad v Ljubljani se je odločila za akcijo, ki so ji dali ime „Miha“. Njen namen je, da bi ob koncu šolskega leta učenci pustili vse šolske knjige v šoli za »naslednike". Tako bi sleherno jesen vsakega učenca pričakal zajeten zavoj knjig.
S to akcijo želijo že pri naj-mlajših doseči zavest solidarnosti, odpraviti nekatere socialne razlike, predvsem pa naj bi v
učencih zbudili zavest, da je treba na knjige, ki jih bodo za njimi uporabljali še drugi, skrbno paziti.
Na sestanku predsednikov mladinskih aktivov in mentorjev na posameznih bežigrajskih osnovnih šolah so. to zamisel in akcijo podprii. Uresničevati jo bodo začeli najprej v osnovnih šolah, kasneje pa jo bodo razširili tudi na srednje šole.
Kočevje:
Baza-20 ponovno oživela
Učenci sedmih razredov združenih osnovnih šol Novo mesto so letošnji dan mladosti proslavili z izletom na Bazo-20. Mladinski aktivi so imeli na
Rogu svoje redne letne konference, zbranim učencem pa je o dogajanjih med zadnjo vojno na partizanskem Rogu pripovedoval Pavle Ureeorič.
Morda še niste vedeli...
—	da so imeli lani prosvetni delavci na območju temeljne izobri ževalne skupnosti Kočevje poleg rednega izobraževanja organizira tudi ciklus predavanj idejno-političnega izobraževanja;
—	da je bilo teh predavanj šest in da so bila dopolnjena z obra' navo posameznih tem po interesnih skupinah;
—	da se je teh predavanj udeležila velika večina prosvetnih d« lavcev s tega območja;
—	da je bilo v malo šolo vključenih 320 predšolskih otrok;
—	da je bilo pred vstopom v šolo testiranih 344 otrok;
—	da je bdo kasneje iz raznih vzrokov odklonjenih kar 42 otrok
—	da je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti obravn* val zahtevo Slavističnega društva Slovenije, da se otrokom občin1 Kočevje, ki obiskujejo šolo v Čabru in Plešcih, omogoči šolanje' slovenskem jeziku;
—	da je Slavistično društvo Slovenije za rešitev predlagalo V različice;
—	da je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti o vsd treh zavzeto razpravljal, vendar se jim predlogi, da bi slovenska otroke vozili v šolo Osilnico ali Travo, v Osilnici obnovili popoln11 osemletko ali pa v hrvatski šoli v Čabru zaposlili učitelja sloven skega jezika, niso zdeli sprejemljivi;
—	da izvršni odbor meni, da bi bilo najbolj preprosto zaposli11 slovenskega učitelja v osnovni šoli. v Čabru — toda učiteljev n> dovolj niti za podružnične šole v kočevski občini;
—	da bi bila po mnenju članov izvršnega odbora najbolj smotrn! uvedba dvojezičnega šolstva v vsej dolini od Čabra do Broda n! Kolpi;
—	da se s tem predlogom Slavistično društvo Slovenije sploh n* strinja;
—	da pričakujejo končno rešitev od skupščine občine Kočevp in Delnice ter od pristojnih republiških organov;
—	da si temeljna izobraževalna skupnost in vodstva šole velik11 prizadevajo, da bi še bolj pomagali tistim, ki še študirajo;
—	da si prosvetni delavci kar najbolj prizadevajo uspešno in do sledno izvajati idejnost pouka pri vseh predmetih;
—	da bodo prosvetni delavcih kočevski občini tudi v prihodn| posvečali veliko skrbi nadarjenim učencem pri poklicnem usmerja nju;
—	da bodo zato izpopolnili šolsko svetovalno službo in da bodc na celotnem območju temeljne izobraževalne skupnosti Kočevj' pripravili vrsto strokovnih pogovorov oziroma seminarjev, ki bod« namenjeni samo staršem šoloobveznih otrok.
Na rob
Pomen športa v šolah
Že več kot deset let je minilo od takrat, ko so odšli prvi učenci v šolo v naravi. To šolo obiskujejo generacije šoloobveznih otrok vsako leto. Njena vrednost je dokazana, vendar pa so se že letos pojavili dvomi in poskusi, da bi dosedanji obseg šol v naravi in šolskih športnih društev zmanjšali. Vzrok? Pomanjkanje denarja!
Samo nekaj številk pa zgovorno potrjuje, da je denar v te namene dobro naložen. Skoraj 30.000 učencev petih razredov osnovnih šol se je lani udeležilo smučarskih tečajev, šole v naravi na morju pa kar 22.000 učencev ali 96 odstotkov vseh četrtošolcev. Med njimi jih je bila dobra polovica neplavalcev, vendar se je po končani šoli v naravi kar 93 odstotkov neplavalcev naučilo plavati...
Pomembnost šole v naravi vedno bolj spoznavajo tudi vodstva šol in mnoge temeljne izobraževalne skupnosti; to potrjuje tudi letošnji dolg seznam osnovnih šol, ki so se odločile za šolo v naravi. Pri tem imajo seveda nekatere šole težave — saj že primanjkuje primernih prostorov za šole v naravi na slovenski obali. Če je taka šola v oddaljenih krajih ob obali ali
celo na otokih, je potrebno za' njo tudi več denarja. Temelju* izobraževalne skupnosti in vod stva šol si sicer prizadevajo & enačiti prevelike razlike, vendai se jim to le malokrat posreči.
Pomena športa in športnd1 društev v šolah smo se pri n3* začeli zavedati nekoliko pozno-nismo pa še toliko zamudili, d3 ne bi bilo mogoče v prihodnjih letih zamujeno nadomestiti. Bfi' sede, izrečene na izvršnem od; boru telesnokultume skupnost' Slovenije, kjer so poudarili, d3 je treba telesni vzgoji v šolah posvetiti izjemno pozornost, s3 pomemben porok za utesni' čitev. Ureditev financiranja šol' skih športnih društev bo zah#' valo nedvomno še veliko del®’ Lahko rečemo, da je s pobudnici jo je dal izvršni odbor telesfl0 kulturne skupnosti Slovenije t1 sestanek s predstavniki iz vrš-nega odbora republiške izobr3' ževalne skupnosti, narejen & prvi korak. Temu bodo prav gP' tovo sledili še drugi. Že zdavn3) je jasno, da denar, namenjen šo-alm v naravi ali pa dejavnosti# šolskih športnih društev, ne # smel biti ovira, kot je bil do daj.
Tone Urbas
Podzemelj:
Prijetno presenečenje
Sredi aprila so v vasici Podzemelj v Beli krajini pričakali predstavnike podjetja »Jugoteh-nika" iz Ljubljane učenci tamkajšnje osnovne šole. Stoletna šola je bila.okrašena z zelenjem in zastavami, kajti v goste so prišli predstavniki »Jugoteh-nike", ki so prevzeli patronat nad osnovno šolo v Podzemlju.
Slovesnosti so se udeležili nekdanji kurirji, taborniki odre-
da Bičkova skala iz Ljubija1# ter številni starši, učitelji # učenci, ki so pripravili bog3t enourni kulturni program.
Komaj dober mesec dni P° prevzemu patronata nad šolo Podzemlju je povabil delovf kolektiv „Jugotehnike“ učen3 osmega razreda na obisk v Ljn3' Ijano, kjer so jih pričakali p#^ stavniki »Jugotehnike" in Pl0 nirji osnovne šole »To11 Čufar".
5ATI RA
U
H MOR
SKUPINSKA SLIKA
I
! Osamljeni grm
!
J
P
t
1'
Tako mu pravim sedaj, po zadnjem srečanju pri Zlati kaplji. A ^	& to le sama zase, kadar pomislim nanj. Saj ga imam še zmeraj
rada, našega Cirila, in ponosna sem nanj.
V šoli ni bil osamljen in tudi na grm ni spominjal, čeprav je bil b Posebnež, ker se je imel za umetnika. s
Zaljubjen je bil v Tit ko, ampak to še ni bila posebnost. V Titko so bili zaljubljeni skoraj vsi, vsak drugi pa prav gotovo. Posebnost je bila v tem, da ji je pisal pesmi. Šel je mimo njene klopi in položil nanjo list, iztrgan iz zvezka, in Titka ga je prebrala in spravila v torbico. Pesmi je morala prebrati prijateljicam, šele s tem so dobile pravo vrednost in tudi Titki dvignile cene.
,JVajbrž niso nič posebnega," je imela navado reči, „toda fant očitno zares trpi. “
Seveda je trpel. Najprej zaradi pesmi, ki jih je pošiljal časopisom, a so vse obležale v predalih nerazumevajočih urednikov,... če jih niso vrgli kar v koš. In potlej zaradi Titke, ki se je spogledovala z vsemi od kraja in za Cirila ni kazala nič več in nič manj razumevanja kakor za druge.
„Če imam pa vse rada, “ se je branila.
Usoda pesmi je bila povezana z usodo Cirilove ljubezni. Če bi pesmi natisnili in bi šle v svet in ponesle s seboj slavo o Titkini lepoti, bi se deklica gotovo zavedala, komu se odreka, ko se obeša drugim na komolce. Objava na stenčasu je bila premalo, VELIKE STOPINJE so bile namenjene samo nam, ki smo že tako poznali oboje, Titkino mičnost in Cirilovo bolečino.
Ciril je že na zunaj kazal, da ni čisto vsakdanji človek. Nosil je za spoznanje daljše lase kot drugi fantje (pa ne tolikšnih kot današnja mladina, dolgi lasje pri mladih moških danes nimajo nič opraviti z umetnostjo), nosil je dolge lase in ob svečanostih črno pentljo pod vratom. Umetnosti smo priznavali nekaj svoboščin in posebnih pravic, sicer bi bili proglasili Cirila še za buržuja, kar je bil takrat hud očitek.
Ne vem, zakaj sem bila prepričana, da bo prišel tudi na srečanje po petindvajsetih letih tak, z dolgimi lasmi in s pentljo pod vratom. In da bo stopil mimo Titkinega vogala pri mizi in da bo položil prednjo list s pesmijo.
V resnici je bil še najbolj podoben trgovskemu potniku za kozmetiko. Lase je imel pristrižene ravno prav, da je lahko zadovoljil mlajše in starejše, nosil je temno modro obleko, hlače je imel skrbno zlikane in kravato pisano in robček v naprsnem žepu prav tak in prenašal je veliko črno aktovko, ki se odpira kot kovček.
Vsak čas jo bo položil na mizo in nam razkazal robo, sem si rekla.	v
A je postavi aktovko pod mizo, k nogam, kakor bi bil v njej zaklad... ali pa tempirana bomba.
Ne vem, če je še koga mučila radovednost, kaj nosi s seboj, mene je. In ker nikoli ne varčujem z besedami, sem ga kar vprašala:
„Le kaj si naložil, Ciril? Videti je težko ...“
.JVekaj pesmi, "je z narejeno skromnostjo povedal Ciril.
Pomislila sem na cekar, poln lističev, iztrganih iz zvezkov, in sem se začudila:
„Še zmeraj toliko pišeš? “
„Malo, “ je skromno rekel Ciril. „Eno samo knjižico sem izdal. “
..Knjižico? “ smo se začudili.
In nas je bilo kar sram. Ampak taka je usoda podeželskega učitelja. Ne bere vsegfi. Izidejo pesmi njegovega tovariša, prijatelja in sošolca, pa zanje še ve ne.
„Eno samo," je z narejeno skromnostjo znova poudaril Ciril. ..Mislil sem na koncu ... toda če Mihaela že sprašuje..."
Položil je aktovko na mizo in jo odprl, pa so se usule iz nje knjižice...
„ ... za vsakega eno imam. “
.. .prave knjižice s Cirilovim imenom in s sliko na notranji strani ovitka.
OSAMLJENI GRM
Tak je bil naslov.
In posvetilo! Ciril je napisal posvetila sam, za vsakega posebej.
Knjižice je razdelil med nas kakor župnik molitvenike v cerkvi za križev pot. Stavim, da ne veste, kaj je to križev pot! Jaz sega le medlo spominjam izpred vojnih let, ko me je teta vodila k vsem mogočim pobožnostim. Ampak ko sem sprejela iz Cirilovih rok knjižico, so se mi tista leta vrnila v spomin, da sem začutila v nosu celo vonj po kadilu.
MIHAELI V SPOMIN. . .
... je bilo s skrbno Cirilovo pisavo izpisano na prvi strani.
In potlej naslov:
OSAMLJEN GRM . In pod naslovom:
IZDALA KMETIJSKA ZADRUGA V MALEM LOGU OB DESETLETNICI GRADITVE ZADR UŽNEGA DOMA
Nekaj minut ni bilo slišati nič drugega kakor listanje in mrmranje. Tudi sama sem knjižico hlastno prelistala. Prebrati vsega ne moreš, če stoji pesnik zraven tebe in čaka na prvo sodbo.
Pesmi so bile razdeljene na štiri razdelke. Najprej so bile DELOVNE, za njimi PRAZNIČNE, sledilo so LJUBEZENSKE in prav na koncu RAZNE.
Seveda smo bili vsi presenečeni... in hvaležni... in ponosni. Koliko pa je razredov, ki se lahko pohvalijo, da imajo pesnika. Pravega pesnika mislim, ki zmore dokazati to s knjižico in ki ustvarja s tako lahkoto.
,JVajlaže pišem, kaddar se vozim, “ je rekel. ,Na poti sem je nastalo tole... o.našem srečanju."
Iz žepa je potegnil beležnico ... torej ni več pisal na liste, iztrgane iz zvezka ... in nam prebral pesem o žuborečem potočku, ki se je prelil v umirjeno reko, o sivih laseh in o življenjskih izkušnjah. Kar spreletelo nas je ob njegovih verzih . .. zares nismo več mladi in morebiti je že določeno, kje nam bodo izkopali jamo.
Pesmi v knjižici seveda ni, ker je najnovejša. Tudi zapomnila si je nisem, kaj pa ostane stari učiteljici v spominu. Zato so tudi tile moji zapiski revnejši za zadnjo Cirilovo pesem, kar je zares škoda. MIHAELA SRŠENOVA
Spoštovana tovarišica.
ne zaradi vas, zaradi vaših učencev vam pišem pismo in zaradi nfih bi rad, da ga tudi preberete. Kar sem namreč doživel, je nekaj tako enkratnega, tako nenavadnega, da še danes nisem prišel do sape.
Niste vedeli zame, da sem v šoli, še manj, da sem z majhno skupino učencev v sosednjem razredu, ki ga od vašega ločijo samo slabo zaprta vrata in improviziran šolski oder. V mojem razredu je bila popolna tišina, otroci so namreč reševali testne naloge iz matematike. Sprva nisem bil pozoren na besede, ki so prihajale iz vašega razreda, toda vaš glas je bil vedno višji in ostrejši, prehajal je v beganje in na koncu vpitje, ki mu v naši šoli nikoli ni bilo mesta. _aš glas me je vznemiril, stopil sem bliže vrat in po vašem vprašanju ,tKaj dobimo z obhodi po krogu? “ takoj vedel, kje sem. Zdrznil sem se ob nestrpnosti, ki jo je bilo čutiti iz vašega vprašanja °ziroma še bolj iz čakanja na odgovor, ki ste ga zahtevali od učenca. Če ni odgovoril z besedami, ki ste si jih zamislili, ste vpijoč Ponavljali besedico „dobimo" toliko časa, da je učenec nazadnje ^darle odgovoril po vaši želji. Kaj menite, da ne bi dobili odgo-na ljubeznivo vprašanje? Kaj ne bi bilo dovolj, če bi vam čenec povedal samo glavne misli in bi potem, ko bi videl, da ve in sf0']^1 ie nieS0V odgovor pravilen, poskusil odgovoriti še v lepem N*vku? Morda boste ugovarjali, da za to ni časa. Toda, ali niste nogo več časa izgubili s tem, da je moral učenec odgovor po-°viti, da je odgovor v zboru dvakrat ponovil ves razred, da ste isto Prašanje postavili še drugim učencem, vsi so odgovor morali po-Ai*’ za k°nec & p zboru spet ves razred.
^ Neprijetno presenečen sem bil ob tem poslušanju in, priznam, sem si vas predstavljal staro, nestrpno in jezno na vse, še posebej živ!eZno m Matematiko, ki vam zadnja leta pred upokojitvijo greni in ,enie' Okušal sem vas razumeti in najti opravičilo za vaše vpitje panesMiselno vtepanje obhodov po krogu v glave osemletnih otrok, raz ^ Vam °b tei PtiHki povem, da definicije niso za učence 2. Dor nikier P^dpisune, nikjer zahtevane, nikjer predlagane, hi v°ti /e> če se otrok na krogu znajde, prav nič pa ni potrebno, da varn°ta- t0 tU£^ mtančno opisati. Če v razredu najdete učenca, ki te kaj takega pove, naj mu bo, na noben način pa ne zahtevamo zof- . vsek otrok, kajti to, kar mu dajemo v 2. razredu, so samo miši1™6 informacije; ob praktičnem delu o teh stvareh lahko raz-M Ha noben način pa ne sme o tem filozofirati. reda6<Z 0dm°rom sem hotel stopiti do vas, pa mi je korak iz raz-niti mavil° dekletce, ki ni prišlo ničesar ne povedati ne vprašati, U(K m ničesar prineslo ali prišlo iskat. Na vprašanje, kaj želi, so mi niedC'?eiali’ du N prišla klečat. Klečat v sosednji razred! Klečat jeoft,- Worom', Klečat v razred, v katerem je tisti trenutek peda-svetovalec iz zavoda za šolstvo v Ljubljani! Klečat k drugemu na&- Skratka kup neznank, za katere sem bil prepričan, da jih iskn že davno vec ne pozna, kaj šele uporablja. Nisem raz-val> čemu taka kazen, dekletce sem posadil v klop, naj odsedi
pogled skozi šolsko okno
svoje klečanje. Ker je bil glavni odmor, so učenci seveda malicali, le to dekletce je ostalo brez malice. Bilo je pač kaznovano in bi moralo klečati. Pa ni otrok to nič ganilo, mirno so jedli vsak svoj kos kruha in slanino, ki je bila naJcrožniku. Ker je kuharica vedela, da sem v razredu, je poslala malico tudi meni, pa je malico dobilo dekletce od mene.
Ko sem to uredil, sem hotel stopiti do vas. Zagledal sem vas med ' otroki pred straniščem, kjer ste prav neljubeznivo porivali učence sem ter tja in jih skušali spraviti v nekakšen „vaš“ red. Ze sem hotel stopiti do vas, pa mi je noga zastala, bili ste mladi, drobceni in majhni, kar zgubili ste se med svojimi učenci. V tistem trenutku ste me zagledali in hitro smuknili v razred ter za seboj zaloputnili vrata. Začutil sem, da je vaš beg tudi v zvezi z dekletcem, ki naj bi klečalo v mojem razredu, zato nisem stopil za vami, čeprav me je zares mikalo. In tako sem se vrnil v razred, otroci so naprej reševali testne naloge, dekletcu sem dal v roke berilo, da se ne bi dolgočasilo, sam pa ostal s tremi vprašanji in iskal nanje odgovore:
1.	vprašanje: Čemu kriče zahtevati od otrok stvari, ki jih ne predpisujeta ne učni načrt in ne vzorec časovne razporeditve učne snovi? Ali delate to namenoma, da bi otrokom priskutili novo matematiko, ali pa želite s tem, da otroci ne dojamejo smisla obhodov po krogu, pokazati zgrešenost modernizacije pouka matematike? Zakaj silite otroke ponavljati brezsmiselne stavke, ki ne pomagajo ne k razvoju logičnega mišljenja in ne k razumevanju obhodov po krogu? Ali ni škoda časa?
2.	vprašanje: Kako morete svojega učenca kaznovati s klečanjem, in to leta 1974? Kaj se vam je čas ustavil? So vas tako učili na pedagoški akademiji? In če ste sami kot otrok morali klečati, ali se vam to ni upiralo, vas ni to žalilo do dna otroške duše? Kaj niste takrat sami pri sebi rekli, da kot učiteljica tega nikoli ne bi naredili? Kaj menite, da si s tem pridobivate simpatije in ljubezen učencev? Učitelj je lahko samo tisti in tak človek, ki ima ojroke rad, jih ceni in spoštuje, vzame take, kakršni so, z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi stranmi, človek ki ga imajo tudi otroci lahko radi, ga spoštujejo in cenijo. Nobena druga stvar ni za učitelja tako pomembna kot prav ljubezen do otrok. Zla učitelja, ki ima otroke rad, bodo otroci naredili vse, se tudi učili! Kar pobrskajte nekoliko po svojem spominu, pa poskusite presoditi, zakaj so bili nekateri
vaši učitelji dobri, drugi pa ne. Zakaj ste za nekatere vedno naredili naloge, bili vedno pripravljeni, nikoli niste prišli z opravičilom; pri drugem vam pa ni bilo niti malo nerodno, če vas je dobil brez naloge, če ste se teden za tednom opravičevali, da ne znate. Prvi vas je imel rad, tudi vi ste ga imeli radi, zato mu kaj takega niste mogli narediti, drugi pa vam ni pokazal, da vas ima rad, zato niste čutili do njega nobenih obveznosti. Tako, vidite tovarišica, otroke je treba imeti rad, zato ne smemo med njimi izvajati nikakršnega nasilja, otroci niso objekt za izživljanje učiteljev, ki jim doma ali v službi ne gre vse po sreči, otroci so subjekti, vsak zase osebnost, vsak od njih z osnovno človečansko pravico, da jih vzamemo take, kot so, z njihove dobre in slabe strani. Predvsem pa imajo pravico pričakovati od odraslih, da gledajo in iščejo v njih tisto, kar je v njih dobrega in lepega, da na to dobro gradijo njihovo osebnost.
In še 3. vprašanje: Kako, da vi mladi, ne spreminjate šole, kake da vi mladi uporabljate stare preživele metode, to mi je povsem nerazumljivo. Človek bi pričakoval, da mladi učitelji prinašajo novega duha v šolo, nove metode, nove oblike, predvsem pa nove odnose učitelj-učenec. Računam namreč, da ste ob slabi vzgoji, ki ste je bili deležni v stari šoli, tisočkrat ugotovili, kakšen bi moral biti učitelj, kako bi moral učiti, in tisočkrat pri sebi tudi dejali, kakšen učitelj boste. In sedaj, ko imate vso to možnost, - nič od tega! Kako to? Kaj se vam je tako zamerilo? Nizke plače, neupoštevanje družbe ali kaj? Vse to bi morali vedeti prej, preden ste se odločili za učiteljski poklic.
To naj upošteva tudi učiteljica, ki je v pismu še nisem omenil. Mislim na učiteljico, h kateri ste poslali deklico klečat. Očitno je, da se z vašo metodo strinja in najbrž si medsebojno tako pomagata: vi učence v njen razred - ona pa svoje učence v vaš razred. Kaj neki bi dejal tov. ravnatelj, če bi vedel za vajino početje? Pa morda še kdo drug, recimo starši, oče in mati te deklice? Pa naj bo že kdorkoli, za vaju bi moralo biti važno samo mnenje, ki ga ima o vama to drobno dekletce. Ste prepričani, da misli o vas samo dobro? Ali pa vam je morda vseeno, kaj otrok o učitelju misli, saj otrok je pač otrok. Kako zelo se motite! Dokler ne bomo v učiteljih spremenili odnosov do učencev, toliko časa se v naši šoli ne bo spremenilo prav nič, pa naj še taki strokovnjaki delajo še tako nove in moderne učne načrte, naj bodo še tako prežeti z idejnostjo. Vse to bo ostalo le mrtva črka na papirju, v šoli se ne bo premaknilo niti za ped, z novo matematiko vred ne. Pa mi zato ni žal matematike in ne učnih načrtov in učbenikov, žal mi je edino in samo otrok, ki si sami niso izmislili šole, pa morajo hoditi vanjo in ji biti prepuščeni na milost in nemilost.
Tako tovarišica (in vaša kolegica v 3. razredu), stresel sem se ir,, laže mi je pri srcu. Verjemite, ni težko narediti koraka do otroka, stopite z visokega učiteljskega piedestala, vživite se v otrokovo dušo, iščite v otrocih tisto, kar je v njih lepega, dobrega in vrednega, potrudite se in ločite v učni snovi tisto, kar naj otroci vedo za vselej, od tistega, kar lahko vsak hip, najdejo v vsakem reklamnem koledarčku.
FRANCE DEMŠAR - efde
pod reflektoriem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Šola - avtobus' mladosti In znanja
Lastno hotenja se morajo strniti v končni cilj; cilj, ki je v tebi, cilj, ki ti ga narekuje družba v kateri živiš, in življenje, ki ga iz dneva v dan raziskuješ. V obdobju, v kakršnem živimo, je prav lahko iz dneva v dan delati velike napake v ekonomiki življenja. Nobenega dvoma pa ni, da je človek primoran zavzeti do narave, kolikor je le mogoče, pošten odnos. Znanost je postala neizprosno vsakdanji del našega življenja, postala je „povečevalnik“, skozi katerega gledamo vse - skoraj vse. Pisana raznolikost človeške idejnosti kljub vsemu ostaja in vse manj je časa, da bi jo približali končnemu cilju. Celo v šoli je vedno manj časa in vse več učne snovi
Biologija ima velik vpliv pri vzgoji za življenje - zdravo življenje. Najrazličnejših tem pogovora (alkoholizem, narkomanija ...!) ni nujno vplesti v učni program. O vsem sodobnem (aktualnem!) je mogoče govoriti nenačrtno, ob robu vsega dela v šoli.
Profesor JOŽE DRAŠLER poučuje biologijo na pedagoški gimnaziji v Ljubljani Bilo je obdobje, ko se je „ogreval“ za
študij medicine, pozneje za študij veterine, toda.. . Življenju se je potrebno prilagoditi ali biti vsaj dovolj resen ob sprejemanju pomembnih odločitev. Če ti nagaja sluh, če tvoje socialne razmere niso bile najbolj rožnate - narediš nekakšen kompromis s samim seboj.
Za vsem tem ostaja triindvajset let poučevanja: Brežice, Postojna, Ljubljana. Najprej si mlad, pozneje odraslo možat in dokler živiš z mladimi, nikoli star. Šola je kakor avtobus mladosti in znanja. Nikoli in nikjer ne smeš zamuditi odhoda. Ves čas moraš biti prisoten. In tako odpade možnost, da bi te karkoli presenetilo. Seveda pa vse to ne pomeni, da mora dandanes prosvetni delavec tudi mi-‘ šiiti tako, kot misli njegov dijak. Razumeti pa le mora, da misli mlad človek v teh življenjskih razmerah drugače, kot je mislila pred več leti njegova generacija. Potruditi se tudi mora, da lastnega pogleda na svet in življenje mlademu človeku ne vsiljuje.
V isti sapi bi lahko omenili, da se pot do avtoritete dandanes kljub vsemu ni prav nič spremenila. O tem še vedno odločata vestnost, kvaliteta dela in čut za odgovornost. Nikoli ni bilo mogoče pridobiti avtoritete z redovalnico.
/
„Ocenjevanje je moja Ahilova peta. Laže in bolj sproščeno bi delal, če bi ne bil ves čas pod nekakšnim pritiskom, da moram zelo pomembne odločitve prenesti v pet številk; te številke so mi zoprne," pravi profesor Drašler.
„ Učni program je na naši šoli prav tak kot na vseh drugih gimnazijah v Sloveniji. Kdor bi mislil, da imamo zaradi tega, ker šolamo tudi prihodnje prosvetne delavce, kakšne posebne dolžnosti pri obravnavanju snovi, bi se motil Sicer pa je to zadeva posameznika; tudi moralna dolžnost človeka naravoslovca, ki želi kar najbolj pristno posredovati dosežke biologije. Sproti vključujemo v-pouk aktualne probleme.
Televizija je mnoge probleme s tega področja zelo približala dijakom. To velja tudi za literaturo in novinarsko pisanje, ki pa pogosto ni objektivno. Mi pa v učnem procesu želimo izluščiti resnico od dodanega. Najslabša kombinacija je tista,
,,Brez dvoma je moderni pouk zelo povezan z materialnimi vprašanji. Vemo, da moderna učna sredstva niso poceni Pomembno je, da imajo vsi dijaki v razredu enake možnosti za delo (vsi enake mikroskope!).
Profesor biologije Jože Drašler — Foto: S. Teršek
kjer je malo resnice in prav toliko laži! Ljudje bi morali biti toliko izobraženi, da bi znali sami presoditi, kaj je resnica in kaj senzacionalnost. .. “
V splošnih prizadevanjih po ..modernosti" želimo, da bi bile moderne tudi šole - da bi imele sodoben pouk Tradicionalnost dela je lahko opravičilo za nekakovostno delo. Modemi pouk je lahko geslo in je lahko stvarnost, ki povzroča socialno razlikovanje med mladimi
Na naši šoli imamo skoraj vsa potrebna učila - sodobna. Potrebovali pa bi ustreznejše delovne prostore: kabinete, laboratorije.
Kaj si predstavljam pod pojmom ..moderni pouk"? Moderni pouk pomeni tudi eksperimentiranje. Dijak naj sam eksperimentira. Te možnosti na naši šoli so. Pomembno je skupinsko delo. Dijaki delajo pri vajah v skupini po trije ali štirje;
pri mikro skopiran ju samo dva. Po opravljeni vaji imajo pogovor v svoji skupinici, pozneje pa sledi glavna - skupna obravnava. Različna mnenja se takrat pod 'strokovnim vodstvom uravnavajo, da lahko pride do pravilne rešitve.
Za potrebe pouka biologije ima vodstvo naše šole veliko razumevanja. Na voljo imamo vso literaturo s tega področja, udeležujemo se seminarjev. Seveda moram omeniti, da pri nas poteka eksperiment za uvajanje novega učnega programa biologije. Letos ga končujemo v prvem letniku.
Najpomembnejše v novem učnem programu bilogije je — manj faktografije. Dijaka navajamo na sprotno, natančno opazovanje in merjenje. Z lastnimi opazovanji pride do sklepov, ki so seveda lahko pravilni ali pa tudi ne. Nujno pa je, da pridemo pozneje v pogovoru do skupne - pravilne rešitve.
Za novo obliko dela bo potreben laborant, ki bo pripravljal material za eksperimente, ki bo tudi sodeloval pri poizkusih v učilnici in gradivo pozneje pospravljal. Profesor bo nekakšen oblikovalec dela v razredu ..."
Katerim poglavjem biologije je namenjen največji del dijakove pozornosti? V prvem semestru prvega letnika so za dijake uvodna poglavja biologije na moč zanimiva. Pozneje v istem letniku obravnavajo sistematiko živalskega in rastlinskega sveta.
V drugem letniku obravnavajo nauk o človeku — so-matologijo, s, primerjalno anatomijo. Za mladega človeka je to na sploh zanimivo poglavje biologije. V tretjem letniku so menda za mlade najzanimivejša poglavja o ekologiji, o kateri se je v zadnjem obdobju precej razpisalo časopisje. Seveda je televizija pri tem naredila še več. Mlade zanimata tudi genetika in evolucija. Zdi se le, da bi bila lahko evolucija v gimnaziji obravnavana drugače. Ne bi smela biti zgolj ali povečini
kopija snovi, obravnavana v osmem razredu osnovne šole.
„ V novem (eksperimentalnem!) programu biologije gre za povsem drugačen koncept dela
Dijaki se seznanijo z nekdanjimi gledanji na biološke probleme pa tudi s tem, kako se v znanosti rešujejo problemi Potrebno je priti do določenih podatkov. Na temelju teh je zasnovan znanstvenikov miselni proces - oblikovanje hipoteze.
Z njo se znanstvenik seveda ne sme zadovoljiti. Išče nove napovedi in jih z eksperimenti ponovno preverja.. Hipoteza tako pridobiva ali izgublja na veljavi.
■ Potrebno jo je popravljati ali celo zavreči in oblikovati novo.
Dijaki se seznanijo z vprašanji in odgovori: pd kod pestrost živega sveta, nastanek življenja.. ,. In še to: pri obravnavanju spolne vzgoje gre za precej sproščena vprašanja in prav take odgovore profesorjev.
Na naši šoli so vprašanja s tega področja obravnavana še v dodatnih mladinskih urah. Na šolo prihaja medicinska sestra, ki se strokovno ukvarja s temi vprašanji in jih pojasnjuje dijakom. Toda zdi se mi, da pogosto dijak vprašanja s področja spolne vzgoje laže postavlja nekomu, ki ga ne pozna tako, kot ga pozna profesor.
Velika škoda je, da pouka biologije v četrtem letniku ni Vsi, ki nadaljujejo študij na medicini, agronomiji, kemiji:. ., potrebujejo poprejšnje znanje biologije. Faktografsko znanje hitro izhlapi! Ob testiranju kandidatov za vpis na medicinsko fakulteto smo ugotovili izredno pomanjkljivo, znanje s področja biologije in tudi kemije..."
Vrnimo se h končnem cilju. Pravilen odnos do narave. Razumsko iskanje razlag za probleme v življenju, uporaba resne literature, ki posreduje samo resnico, in primerna kritičnost. Prav v tem pa bi morala narediti šola odločnejši korak naprej.
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
j
PIŠE:
Dr. ANA KRANJC
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Programirano učenje v funkciji neformalnega izobraževanja odraslih VzlofnolzobmžeM procesih
-------------------------------------------------------- z mladino. Iste potrebe pa
čutijo tudi odrasli.
njegovega vrednostnega odnosa do sveta in družbenega okolja ter v razvijanje nekaterih osnovnih navad in spretnosti, nujno potrebnih za uveljavljanje resničnega znanja. Take smotre Liže dosežemo v redni šoli v
Naše življenje postaja iz dneva v dan bolj celostno, vsi občutimo to težo. Življenjska . zven se zvišuje, povečale pa so se tudi potrebe po bolj intenzivnem duhovnem razvoju. Te zadovoljujemo na najrazličnejše načine, najpogosteje v raznih oblikah neformalnega izobraževanja.
Opravljamo številne družbene vloge, pri' svoji dejavnosti se ne moremo več zanašati samo na intuicijo ali preneseno izročilo in tradicijo. Od nas se zahteva že sistematično pripravljanje in popolno znanje. Izobraževanje nas ne pripravlja več samo za delo. Prav tako pomembno je, da se usposablja-mo (vzgajamo in izobražujemo) za zahtevne funkcije družbene angažiranosti, samoupravljanja v najširšem pomenu besede, naše družinske dolžnosti
zahtevajo od nas del itrokov-nega znanja. Niti * svojimi konjički se ne moremo več ukvarjati, če ne vemo o njih veliko.
Ni pa vedno znanje tisto, ki se od nas zahteva. Razširjeno poklicno znanje in vsestransko zajeta splošna izobrazba nam omogočata samo to, da o nekem pojavu nekaj vemo, ne zagotavljata pa še, da bomo temu primerno tudi ravnali ali da smo za tako ravnanje res usposobljeni. Potrebne so nam še razvite sposobnosti in nekatere osebnostne značilnosti. O samoupravljanju lahko vse vemo, zato pa še nismo tudi v resnici postali samoupravljavci.
Nekateri vzgojno-izobraže-valni procesi bi morali biti primemo usmerjeni v razvijanje osebnosti, človekove zavesti,
Odrasli bi si sami teže zastavili nek vzgojni smoter, ker se ne poznajo dovolj in ne vedo, kaj vse jim še manjka. Mnogo bolj se zavedajo nekaterih drugih potreb, kot pa tega, da znajo premalo. Marsikatera pot neformalnega izobraževanja bo pri zasledovanju vzgojnih smotrov odpovedala. Pomanjkanje namena in zavesti o smotrn bo onemogočalo sistematična prizadevanja tudi na vzgojnem področju. Običajni učni pripomočki, namenjeni učiteljevem delu, ne bodo veliko pomagali. Kandidat bo še vedno odvisen predvsem od svojih naporov, od svoje premajhne zmogljivosti. Več bi si lahko obetali od primemo pripravljenega programiranega učenja, ki naj bi zapolnilo praznino. Vodilno vlogo v učnem procesu bo imelo prav neživo gradivo. (4)
Prek tega pride učenec v posreden stik z avtorjem -pedagogom ali andragogom.
Programiran učbenik ali kako drugo gradivo naj bi v takih primerih poleg običajnih poglavij vsebovalo še program za pripravljalno fazo, ko se oseba šele zave, kaj potrebuje in kaj mora vedeti; to pa je pozneje postavljeno za smoter celotnega programiranega gradiva. Premalo je, da bi učenec spoznal samo namen nekega programa. Predelovati naj bi ga začel šele potem, ko bo spoznal, kakšno znanje mu manjka, in mu bo jasen smisel njegovih prizadevanj.
Pripravljalna faza osveščanja se je zdela avtorjem programiranih učbenikov vedno premalo determinirana in eksaktna. Priporočali so, naj bi „se z učenci prej pogovoril učitelj", „naj bi bil program čim bliže potrebam družbe in posameznika". Tako je ostajal prvi del programiranega učenja zanemarjen, pri vzgojnih prizadevanjih pa tega ne smemo dopustiti.
Drugi del programiranih gradiv vsebuje nova spoznanja,
učenje v ožjem pomenu besede. Osvajanje, število ponavljanj, velikost posameznih enot, vse naj bo usklajeno glede na naravo obravnavanega gradiva.
Prvi dve fazi se dopolnita v tretji - preverjanju. Samo del preverjanja je ugotavljanje uspešno osvojenih informacij, znanja, nadaljuje naj se še z dispozicijami za lastno preverjanje (avtonomno preverjanje) spremenjenih stališč, • navad, pogledov, nekaterih značilnosti osebnosti in drugega, če je bilo vse to zajeto v vzgojno-izobra-ževalnem smotru programiranega gradiva.
Nočem pa trditi, da bi lahko s programiranim učenjem povsem izpodrinil oseben odnos med andragogom in osebo, ki se uči. V nekaterih primerih bo učitelj nenadomestljiv, pa če bi si še tako želeli drugače. Nakazala sem nekaj novih možnosti za programirano učenje, posebno za programirano učenje na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Zavedati pa se moramo, da s tem še niso izčrpane vse potrebe. Nekaj jih na ta način ne moremo zadovoljiti.
POVZETEK
Enostranska funkcija, da je bilo programirano učenje posvečeno predvsem izobraževanju, skoraj nič pa vzgojnim smotrom, je doslej omejevala uporabnost te metode. Tak splošen očitek velja za šolsko in zunajšolsko izobraževanje.
Programirano učenje se je razvijalo kot dopolnilo k učiteljevemu delu v razredu. Danes ga želimo prenesti tudi na področje neformalnega izobraževanja odraslih. Kako naj se prilagaja taki zahtevi? Kaj mora novega vsebovati, da bosta samoizobraževanje in samovzgoja po programirani poti kakovostna in učinkovita? * 1 2 3 4
Pripombe:
(1)	Vlado Andrilovič:	Osnovno
opče obrazovanje odraslih > programirana nastava
(2)	Ana Krajev:	An Empirical
insight into the integration of conespondence and auido (radio) education
(3)	Ilija Mrmak: Društvena suština > funkcija samovastipanja u formiranju odrasle ličnosti
(4)	Nekateri avtorji navajajo, da j® kar 30 % neživih virov planiranja, programiranja in usmerjanja samoizobraževanja in samo-vzgoje ali neformalnega izobraževanja izven institucij.
RADIO IN ŠOLA
\ _____ _____
Naimlajši novinarji potujejo v Budvo
Tradicionalno je že postalo potovanje najmlajših novinarjev na	vsakoletno	desetdnevno
letovanje. Ta letovanja so postala za vse mlade dopisnike in	sodelavce	Pionirskega
tednika na rtv Ljubljana najbolj zanimiv in privlačen del počitnic. Vse leto dopisujejo, zbirajo točke, kajti to je neke vrste tekmovanje, in ob koncu leta izbere uredništvo najboljše. Izbira je vsako leto težka, vedno se je težko odločiti za najboljše. Vsako leto je namreč mladih sodelavcev Pionirskega tednika kar okoli 300 in vsaj 100 od teh jih piše zelo redno, skorajda bi lahko rekli, da nam pošljejo tedensko vsaj eno pismo. Na uredniški mizi se kopičijo pisma, vsak dan jih prispe precejšen kup. Veliko dela in časa je potrebno, da vsa ta pisma temeljito preberemo, jih ocenimo s točkami od ena do pet in vpišemo točke v posebno knjigo dopisnikov, kjer točke sproti seštevamo. Najhuje je to, da lahko le malo teh pisem objavimo, kajti Pionirski tednik je dolg samo 30 minut in od teh minut jih je le nekaj določenih za branje pisem. Skorajda vsi prispevki mladih novinarjev pa so zanimivi in bi zaslužili, da jih preberemo: Tako tisti, ki so jih pisali Učenci nižjih razredov, in so neverjetno prisrčni in „posrečeni“ kot tisti iz višjih razredov, ki so včasih že pravi literarni sestavki in bi se lahko kosali z marsikatero reportažo poklicnih novinarjev. Težko je potem že ocenjevati in uporabiti nekako enako merilo za dopisnike iz nižjih in dopisnike iz višjih razredov. Samo nekaj lahko zatrdno rečemo: da so dekleta bolj pridna in vestna za pisanje kot fantje.
Razlika je morda samo v tem, da nam piše veliko posa-
meznikov, veliko pa sodelujejo z nami tudi novinarski krožki. Tako prihajajo iz posameznih šol redno na mizo uredništva Pionirskega tednika nabite ovojnice, v katerih je tudi po 30 in še več pisem. Vse te sodelavce literarnih in novinarskih krožkov na šolah štejemo za naše redne dopisnike. Veliko sestavkov pa dobimo tudi v literarnih šolskih glasilih, ki nam jih šolarji redno pošiljajo. Zelo nam je žal, da lahko le malokdaj objavimo prispevke iz šolskih glasil, čeprav so vsi po vrsti dobri in bi bili vredni objave. Tolažimo se pač s tem, da so ti prispevki že bili objavljeni in so jih tako mladi bralci že lahko prebirali.
V vseh jugoslovanskih radijskih postajah imajo približno take oddaje za otroke, kot je naš Pionirski tednik in tudi na drugih uredništvih imajo veliko otrok sodelavcev. Zato so se domenila vsa ta uredništva, da bodo vsako leto organizirala skupaj letovanje najboljših jugoslovanskih pionirjev - novinarjev iz vseh radijskih postaj. Vsako leto prevzame organizacijo druga radijska postaja in tako je letovanje vsako leto v drugi republiki v drugem kraju - vsaka radijska postaja se sama odloči, kje bo organizirala srečanje najmlajših pionirjev - novinarjev.
- Zanimiva so ta srečanja in veliko so že lahko videli mladi novinarji. Bili so v Vojvodini, na Kosmetu, ogledali so si naš Portorož, pa Makarsko riviero, videli so Pulj in še marsikaj. Letos pa se bodo zbrali v Budvi in tam preživeli deset počitniških dni. Letošnje letovanje je organizirala sarajevska mladinska redakcija in odločili so se za Budvo. Za mlade sodelavce bo gotovo zelo zanimivo in privlačno, saj bodo potovali z letalom.
Ogledali si bodo črnogorsko primorje — kajti na vsakem takem letovanju organizirajo tudi precej izletov in ogledov — pa še srečali in spoznali bodo mladinske novinarje in mlade do-
pisnike iz vse Jugoslavije. Pogovori in srečanja na teh letovanjih so vedno zanimivi in ostanejo mladim udeležencem še
dolgo v spominu. Tudi poštarji imajo po njih vedno več dela.
Letos potuje v Budvo pet slovenskih novinarjev, natančneje povedano novinark, ki dopisujejo v Pionirski tednik že več
let. Pravzaprav je samo Marija Marko iz Marije Reke, to je majhne vasi nad Preboldom, šele letos začela dopisovati, Ma-
rija je šestošolka in ker je bila več let bolna, mora med šolskim letom stanovati v Preboldu, kajti pot do doma bi bila zanjo preveč naporna. Samo ob petkih popoldne gre domov. Dolgčas ji je. v dolini, dolgčas po mali kmetiji, po ovčkah, po starših in po poljih, ki so vse-naokoli njihove hiše. Kljub bolezni in kljub temu daje Marija sama v dolini in jo precej preganja dolgčas, je njen učni uspeh vsa leta zelo lep. Učitelji v šoli Prebold so bili menda še bolj veseli tega nagradnega letovanja za Marijo kot pa ona sama. Za dopisovanje jo je navdušila njena sošolka Marlenka, ki pa je naša dopisnica že več kot štiri leta.
Marlenka Žolnir je prijateljica Pionirskega tednika že odkar obiskuje šolo, kajti ko je ona komaj znala pisati, sta bili njeni sestri že naši redni sodelavki; vsako leto sta potovali na nagradna letovanja. Damjana in Manca sta bili vedno med najboljšimi, natančneje povedano, vedno sta tekmovali med seboj za prvo in drugo mesto. Največkrat je zmagala starejša Damjana, ki je bila sploh dolgo let naša najboljša sodelavka. Zdaj Damjana končuje že tretji lemik gimnazije, vendar na Pionirski tednik ni pozabila in marsikatero njeno pismo prispe na naš naslov. Tako je Marlenka skorajda morala biti vsaj tako redna in vestna, kot sta bili njeni sestri. Zato ni nič čudnega, če je Marlenka v letošnjem tekmovanju nabrala največ točk in to skorajda dvakrat toliko kot vsi za njo. Tako bo Marlenka letos potovala v Budvo med najboljše mlade novinarje, vendar ji bo morda malce dolgčas, kajti prvič bo potovala samo ena izmed Žolnirjevih mladih novinark.
k
. Prva naša redna dopisnica iz Starega trga ob Kolpi je bila Albinca Vidmar. Kar šest let je bila med najboljšimi mladimi novinarkami in čeprav je bila Albinca doma na majhni kmetiji v Deskovi vasi in ni prav ni-
kamor potovala in nikamor odhajala, je znala svoja drobna vsakdanja doživetja napisati tako, da so bila vedno ocenjena z največjim številom točk. Albinca je zdaj že srednješolka v Novem mestu, vsako leto se nas večkrat spomni, in kar je za nas še veliko več vredno — za dopisovanje je navdušila svoji prijateljici Vesno Kavšek in Tatjano Kapš, ki sta letos med najboljšimi petimi mladimi novinarji in sta nagrajeni že tretjič.
V Starem trgu ob Kolpi imamo sploh veliko dobrih sodelavcev — njihova pisma so precej redni sestavki v Pionirskih tednikih.
Naša peta nagrajenka je sedmošolka Barbka Močivnik iz Šentjerneja na Dolenjskem. Barbka je že večkrat potovala z nami in tudi letos se je uvrstila med pet najboljših. To je za Barbko veliko priznanje pred j vsem zato, ker ima tudi na šoli zelo veliko nalog in funkcij in so ji sošolci zaupali kar precej odgovornosti. Tudi za nas je pripravila celoten Pionirski tednik iz Šentjerneja. Pomagali so ji sicet tovariši profesorji in sošolci, vendar je največ naredila le Barbka. In ker je to težko delo in je pri njem treba pokazati precej znanja, iznajdljivosti in sposobnosti, si je Barbka prav s tem delom dokončno izborila mesto med najboljšimi. Čeprav je na tihem to priznanje morda celo pričakovala, je bila ob obvestilu neznansko srečna in je komaj komaj zadrževala solze.
V uredništvu nam je bilo najbolj hudo izbrati samo pet nagrajencev, ko dobro vemo, da bi si jih nagradno letovanje zaslužilo veliko več. Toda, žal, je iz leta v leto tako: le nekaj jih je srečnih, veliko več pa razočaranih. Šolarjem pomeni sodelovanje z našim Pionirskim tednikom veliko in so veseli vsakega objavljenega sestavka, kajti tudi to je veliko priznanje, dokaz, da znajo pisati in da bodo kasneje, čez leta, morda postali dobri novinarji.
T.P.
Bogdan in Miran Bricelj iz Jesenic sta bila pet let med nagrajenci Pionirskega tednika. Med lanskimi počitnicami sta povabila k sebi Damjana Plesca iz Ljubljane in še zdaj jih veže veliko prijateljstvo.
* + + + +
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
V Ljubljani nov dijaški dom
Že veliko smo pisali o šolanju mladih ljudi za vojaške stro-Kovnjake in starešine. Šolsko eto se izteka in spet smo se od-ločili;
Ljubljana in z njo Slovenija s*a dobili novo pedagoško ustanovo. Pravzaprav je ustanova delovala že prej. To je Vojaški dijaški dom Franc Rozman Sta-ne> zgrajen v idealnem okolju, I13 prostoru za Bežigradom, ki |e ,v Slavnem rezerviran za razne s°lske zgradbe. Nekaj jih že rj0ji> zgradili pa bodo še nove. g ed njimi je tudi najmodernej-a vojaška gimnazija v Jugosla-I j1- Do 31. avgusta prihodnjega e|a mora biti pripravljena spre-Ip1 pod streho prve učence. °da, o tem pozneje
Najprej o na gradbi dijaškega “Lrog 100 jih je tlvajo, imajo na Jemi ležišči, ob ’ na omarica z lučji Po tri mize z ^anje ali pisanj 1Zo je v steno v a luč. Po dve s „ Predprostor, °mare za oblačik
za ue > dijaki z; učilnice,
prostori za približno deset ali nekaj več učencev.
Zelo dobro je poskrbljeno za dejavnosti v prostem času. V vsakem od štirih nadstropij je televizijska soba, v kateri lahko poslušajo tudi glasbo po radiu ali z gramofona. Pripravljeni so že tudi prostori za fotografsko in filmsko dejavnost, za tehniko, šah, dramsko poustvarjalnost, glasbo in likovno ustvaijalnost ter druge dejavnosti. Dom se lahko pohvali s telovadnico, v kateri bodo dijaki vadili različne športe, med njimi tudi borilne. Med skupnimi prostori je predvidena knjižnica z deset tisoč knjigami in čitalnico. Prostor je že urejen, ni pa še knjig. Posebno lepo je urejena kuhinja. Jedilnica je prijetna, hrano si jemljejo dijaki sami, torej po načelu samopostrežbe. Tudi jedilnico lahko primeijamo samo z najbolj urejenimi komercialnimi samopostrežnimi restavracijami v Ljubljani. V njej je še točilnica — ko bo delovala, bodo dijaki lahko dobili v njej brezalkoholne pijače in manjše prigrižke. Načrtovalci doma so mislili tudi na obiskovalce. To so seveda predvsem starši gojencev. Prostor za obiske je blizu vhoda, za sprejemnim prostorom z recep-
torjem vojakom — Slovencem, ki prijazno odgovarja na vprašanja obiskovalcev in jih usmerja. Zapišimo še to, da je krajevna skupnost v Šiški, ki nosi ime po narodnem heroju Francu Rozmanu Stanetu, darovala domu z istim imenom fotografijo tega legendarnega partizanskega vojskovodje. Fotografija je blizu glavnega vhoda. Kakovostne reprodukcije slik najbolj znanih mojstrov, ki so izobešene v večini prostorov, izredno poživijo notranjost zgradbe. Hkrati s tem si gojenci ostrijo tudi umetniški okus. Dom bo imel tudi notranje strelišče z gibljivimi tarčami, v katere bodo gojenci streljali z zračnim orožjem.
V začetku smo obljubili še zapis o prihodnji vojaški gimnaziji. Zdaj je tako: v gimnaziji v Mostah je letos končal šolanje prvi „čisti“ vojaški letnik. Prihodnje leto bo to drugi letnik, ko pa bodo ti dijaki v tretjem letniku, bodo imeli pouk že „doma“. Dijaki višjih letnikov so bili doslej in bodo prihodnje leto še razdeljeni med dijake „civilnih“ razredov. Torej - ko bo vojaška gimnazija zgrajena, bosta izobraževanje in vzgoja dijakov, ki so se odločili za vojaški poklic, potekala v vojaških pedagoških ustanovah.
Novo gimnazijsko poslopje bo imelo tri trakte; v vsakem bo
kabinetni pouk za predmete, ki strokovno sodijo v isto skupino.
V	vsakem bo po devet učilnic.
V	prvem traktu bo pouk vojno-tehničnih predmetov, v drugem naravoslovno matematičnih, v tretjem humanističnih. Vsaka učilnica bo imela 90 kvadratnih metrov površine. Trakti bodo postavljeni tako, da bo pred njimi nastal velik polkrog, ki ga že zdaj imenujejo amfiteater. V njem bodo predavalnice ter dvorana za kulturne in*druge prireditve. Nad temi prostori bodo upravni, ki so pač potrebni za vsakdanje vodenje. Posebno razveseljivo je, da bo imela gimnazija pokrit olimpijski plavalni bazen, ob njej pa bo še vrsta zunanjih športnih objektov. Vse to ni namenjeno le gimnaziji; pač pa tudi vojakom in mladini drugih, vsaj bližnjih šol. Gre torej za nov športni center v Ljubljani.
Ob ::oncu ne bo odveč zapisati še nekaj besed o ghvnem, to se pravi o ljudeh, ki delajo v tej ustanovi. V domu in v gimnaziji zaposlijo samo najboljše strokovnjake, torej profesoije z izostrenim pedagoškim čutom. Dijaki vojaške gimnazije oziro-
ma gojenci doma postanejo lahko samo najboljši dijaki osemletk. Najvažnejši je uspeh; vsaj dober mora biti v zadnjih treh letih — ocene iz matematike, fizike in kemije ne smejo biti manjše od „dobro“. Tudi telesno in duševno zdravje morata ustrezati. O tem se prepriča posebna strokovna skupina. Odločajo tudi moralnopolitične lastnosti. Po takih merilih lahko pričakujemo, da osipa iz vojaške gimnazije skoraj ne bo, kar je pri tolikšnih naložbah družb’ v vzgojo vojaških strokovnjakov edinole prav. Obetamo pa si lahko še nekaj: morda vsaj delen vpogled v to, kakšno je psihofizično zdravstveno stanje naše (seveda le moške) mladine.
Spoštovani bralci! Zdaj ko se šolsko leto izteka in je za nami serija člankov, ki smo jih napisali pod glavni naslov ARMADA SMO VSI - namenjeni so bili našim prosvetnim delavcem, da bi spoznali, kakšne so oblike zunajšolske obrambne vzgoje, vas prosimo: Pišite nam ah ste bili s prispevki zadovoljni, česa ste v njih pogrešali in kakšni naj bi bili tovrstni prispevki v prihodnjem letu. Za vsako misel vam bomo iskreno hvaležni!
J. H.
IzberiteMedNovi m i Knjigam i
Poezija, proza, esej______________________________________________
Petim knjigam domačih avtorjev, ki jih je izdala Cankarjeva založba pred nedavnim - Gregorja Strniše „Oko,‘‘ Milana Jesiha ..Legende", Vitomila Zupana ,.Klement", Dušana Moravca „Slo-vensko gledališče Cankarjeve dobe" in Angelosa Baša ..Savinjski splavarji" - je~kar težko poiskati skupni imenovalec. Dve knjigi poezije, roman in dvoje esejističnih del so napisali avtorji različnih generacij in stilnih usmeritev. Skupno pri teh delih pa je - kot je pojasnil na tiskovni konferenci urednik Tone Pavček, da je izbrala založba tisto od del, ki predstavlja v določenem trenutku resnično ustvarjalno moč posameznih avtorjev. To merilo tudi odloča pri natisu knjig, ki izidejo pri tej založbi.
Pesniška zbirka Gregorja Strniše „OKO“ pomeni vrh dosedanje ustvarjalnosti tega avtorja. Avtor je v svojih pesmih zavzet raziskovalec, celo več - prodrl je v skrivnosti, ki jih je dosedaj samo nakazoval To iskanje, vrtanje v globine poraja gejzirje - novo metaforiko in discipliniranost hkrati. Za zbirko je značilno to, kar najdemo samo pri klasikih: kljub eruptivnosti je dosegel Strniša v svojih pesmih stilno čistost in filozofski tok pripovedi ujel v logično gradnjo. Zbirka je razdeljena na cikle, ki logično prehajajo iz ene faze v drugo in se sklenejo v čudovit lok pesniške izpovedi.
..LEGENDE" Milana Jesiha niso več samo pesniški eksperiment. To je poezija mlajše generacije, toda prenovljena, dospela na višjo raven kakovostno, vsebinsko in oblikovno. Verz nastaja iz igre, postane komunikativen in si odpira poti v nove prostore. Veliko število tujk opravičuje avtor z željo po mističnosti in eksotiki. To pa je še dediščina preteklega eksperimentiranja.
..KLEMENT", roman Vitomila Zupana, prihaja med slovenske bralce s precejšnjo zamudo, saj ga je avtor napisal že v letih 1941/42, izšel pa naj bi leta 1947. Če bi izšel ob pravem času, bi spremenil podobo slovenske proze pred vojno in po njej — bila bi precej manj provincialna in ne tako enoplastna Klement ima vse značilnosti modernega romana, glavni junak je odtujen času, svetu in ljudem. Čeprav je sredi sveta in išče v njem smisel, se v tem svetu ne znajde in nazadnje tragično konča. Zgodba je razgibana, resničnost in sanje se prepletajo in razkrivajo junakov notranji svet.
Knjiga Dušana Moravca ..Slovensko gledališče Cankarjeve dobe" obravnava razgibano razdobje slovenske gledališke zgodovine med leti 1892 in 1918. To je beletristično napisana pripoved o dogodkih in ljudeh, ki so ustvarjali podobo slovenskega gledališča. V šestih poglavjih se zvrstijo problemi in krize našega gledališča, ki je živelo ob Cankarju — osebnosti, ki je bila osredje tedanjega gledališkega življenja Sam v gledališču ni neposredno sodeloval, pa vendar mu je dal odločilen pečat. To je izrazito protislovna doba -čas, ko smo imeli največjega dramatika, na odru pa so prevladovale Govekarjeve priredbe. Doba protislovij, nasprotij in sporov. Razmere so natančno proučene, marsikatere strani gledališkega življenja so nanovo odkrite, knjiga pa je zelo aktualna tudi spričo tega, kar se dogaja v zadnjih letih v slovenskem gledališču.
Podoben način pisanja najdemo v knjigi Angelosa Baša „Sa-vinjski splavarji". V njej obravnava avtor način življenja savinjskih splavarjev in njihovih gospodarjev ali ..družbene skupine, ki se je občasno ukvarjala s splavarsko dejavnostjo in imela od nje neke koristi". Ob tem so ugotovljene še vse prvine, ki so sodile k splavarski dejavnosti, in razložene iz okolja, iz katerega so izvirale.
' Avtor - etnolog, opredeljuje svoje vedo kot vedno o zgodovini načina življenja posameznih narodov. Pri tej opredelitvi pomeni „način življenja" razmerje vseh družbenih skupin, ki sestavljajo kak narod, od danih kulturnih prvin kakor tudi vplive, ki jih je imelo zadevno razmerje na življenje teh družbenih skupin.
M. K.
Kristina Brenkova:
Kruh upanja
Drobna knjiga je to - a saj se vrednosti knjig ne merijo po obsegu. Kdor bi hotel kaj izvedeti o predanem delu ilegalcev med našo vojno, kdor bi hotel kaj izvedeti o Prežihovem Vorancu, tem trdnem in odločnem pisatelju ter o Kristini Brenkovi, 'prefinjeni in tenko čutečni pisateljici, pa le naj seže po knjigi. Vsakomur bo knjiga povedala svoje: osnovnošolcem bo osvetljevala skrivnostne in nevarne zgodbe iz okupirane Ljubljane; srednješolcem bo pripovedovala o notranji rasti človeka, kar ni odvisno samo od dobrega pač pa tudi od preizkušenj, samoobvladanja, dela za druge, za skupnost; odraslim bo knjižica pričevanje o spoznanju — morda v ihti vsakdanjih dni tu in tam pozabljenem - da je naša svoboda zrasla iz poštenja, predanosti, iskrenosti in žrtvovanja večine naših ljudi.
„Kruh upanja" je pisan v obliki dnevniških zapiskov, kar daje knjigi tako domač in topel nadih ter občutek popolne resničnosti. Tega nimajo vse knjige - zato je ta toliko dragocenejša. Na prvi strani je posvetilo: ..Prežihovemu Vorancu ob osemdesetletnici" — čeprav je pisatelj že 23 let pokopan. Razumljivo - prvi stavek pravi: „Dragi Prežihov Vomca, čez hribe in doline, tja na hotuljski britof ti pošiljam zvest spomin in pozdrave od nas vseh, ki še beremo, kar si napisal in od vseh, ki bodo še brali tvoje knjige. “ ■Pisateljica Kristina Brenkova je bila med vojno Vorančeva kurirka v okupirani Ljubljani (Knjižica „Kruh upanja" je izšla pri PARTIZANSKI KNJIGI.)
N. M.
Pouk in učenje z računainikom___________________
Tak je naslov strokovne monografije (v originalu: Nastava i učenje uz pomoč kompjutora), ki jo je napisal mag. Nikša-Nikola Doljan. V tem svojem delu, opremljenem z ustreznimi skicami tabelami in fotografijami, si avtor prizadeva na strokoven, obenem pa tudi na poljuden način razložiti pedagogom in andragogogom problematiko pouka in učenja z računalniki; poleg tega nakaže tudi pomen in vlogo modeme tehnologije, ki jo bo ta imela v bližnji prihodnosti v človekovem življenju. Avtor je knjigo opremil z bogatim seznamom domače in tuje strokovne literature ter z imenskim in stvarnim kazalom. Knjiga (215 strani, latinica!), ki jo je v knjižni zbirki Nastavne teme kot 20. po vrsti izdal Pedagoško-književni zbor v Zagrebu, stane 45 din. Priporočamo!
V. T Arhar
Bogo Grafenauer:
Boj za staro pravdo na Slovenskem
Dan pred slovesnim sklepom mnogih proslav, razstav in prireditev v zvezi s 500-letnico kmečkih uporov je DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE dala v prodajo knjigo ,JBoj za staro pravdo na Slovenskem".
To je znanstveno, preudarno, na temelju številnih že znanih in še številnejših na novo odkritih virov napisana študija o večstoletnem krvavem boju za pravico. Kljub zgodovinsko hladnemu slogu je v knjigi zbranega toliko življenja, ki se ne pusti pohoditi, kot v malokateri dramatično pisani povesti.
Avtor je poudaril, da so novi viri pokazali in dokazali, kako so naši kmečki upori daleč od naključja. Akcija je bila trdno in natančno načrtovana tako pri nas kot na hrvaški in ogrski strani meje. Če se zavemo, da so kmečke vstaje združile pri nas naenkrat do 80.000 mož, potem si šele lahko predstavljamo obsežnost in moč zatiranega ljudstva.
Knjiga izpričuje, kot je na tiskovni konferenci dejal pisatelj Miško Kranjec, da ima narod svojo trdno zgodovino tudi, če nima svojih kraljev in cesarjev. Potrjuje moč naših prednikov, ki so 500 let po naselitvi preživeli pretežno v bojih in uporih — zdaj zaradi vere, zdaj zaradi posvetne gospode.
„Boj za staro pravdo na Slovenskem" je več kot dragocena knjiga za vsakogar, ki uči zgodovino - in za tiste, ki jih rast našega naroda zanima.
Draško ščekič:
Priče o domovini
Knjiga, ki je sestavljena kot berilo o spoznavanju domovine, je izšla v Sarajevu. Zasnovana je v obliki 5 7 reportaž o jugoslovanskih gorah, rekah in jezerih, krajih, letoviščih in industrijskih središčih ter o dogodkih iz jugoslovanske zgodovine. V izboru so zastopane vse naše pokrajine, med njimi Slovenija s štirimi sestavki. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi bile obravnavane na tako malo prostora vse zanimivosti Jugoslavije ali da bi bila vsa berila na isti višini, podatki pa vedno iz druge roke. Vendar se knjiga odlikuje po pripovedni sočnosti, zato ni čudno, da je izšla že v devetih izdajah -tri od teh so v cirilici oz. v več kot dvesto tisoč izvodih. Našemu bralcu bo hkrati vir in zgled priprav za ure domoznanskega pouka. Manj zadovoljiva je le tehnična izvedba ilustracij.
R. Rožek
Vojan Tihomir Arhar:
Kresnice________________________________________________
Pri Kurirčkovi knjižnici je izšla najnovejša zbirka pesmi za najmlajše Kresnice Vojana Tihomirja Arharja. Poznamo ga po njegovi prvi samostojni zbirki pesmi za najmlajše CAPLJACI, ki je izšla 1972. leta v nakladi 4000 izvodov in bila takoj razprodana.
Treba je povedati, da sodeluje avtor že več let pri Cicibanu, Kurirčku, Mladem rodu v Celovcu in tržaškem Galebu. Zvedeli smo, da pripravlja novo zbirko pesmi - spet za najmlajše.
Tudi to zbirko odlikuje značilna neposredna preprostost, ki je hkrati najboljše priporočilo. Štirivrstične pesmi so brez filozofije in brez naukov - saj jih ne potrebujejo. So le drobne, iskrive lučke -kresnice iz živalskega sveta, gledanega z otroškim očesom. Prav zato so nadčasovne, vedno žive in vedno znova dobrodošle.
Ljubka oprema Jelke Reichmanove je sveže dopolnilo, ki se dobro prilega k besedilu.
Cena posameznega uvoda zbirke, ki je pred nedavnim ušla v nakladi 20.000 iz vodov, je 20 din.
Zbirko toplo priporočamo staršem in vzgojnovarstvenim ustanovam!
T.D.
100 let ljubljanskega učiteljišča
Zbornik_________________________________________________
V počastitev visokega jubileja ljubljanskega učiteljišča je izšel ZBORNIK, ki ga je izdala in založila gimnazija pedagoške smeri v Ljubljani Uredil in pripravil ga je Venčeslav Čopič.
Publikacija zajema ves razvoj stoletne poti našega učitelja in prikaže njegov pomemben delež - prispevek h kulturi, napredku in ne nazadnje k oblikovanju narodne zavesti.
Novi vidiki
Na pobudo pedagoških delavcev je izšla nova edicija zavoda zo šolstvo SRS. Zajela bo priročno literaturo za učnovzgojno prakso, zbrano bo gradivo v priročnikih. Zajeli bodo vsebino temeljnih seminarjev in s tem dodali svoj delež k sistemu permanentnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev od predšolskih in šolskih zavodov do izobraževanja odraslih. Strnjene aktualne teme s praktično uporabo bodo pripomogle k modernizaciji pouka.
Doslej sta izšla dva priročnika: PROBLEMI SODOBNEGA SVETA - v njem je povzeto gradivo seminarja za učitelje zgodovine (sodobna dogajanja doma in po svetu) in POHOD ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE. Septembra bo izšel priročnik, ki bo obravnaval teme iz nove ustavne ureditve.
Celotna prva zbirka (10 zvezkov) stane v prednaročilu 300,00 din. Cene posameznih zvezkov bodo različne. Naročila za posamezne zvezke ali za celotno zbirko sprejema: Dopisna delavska univerza v L j upijani, Parmova 39, p. p. 106.
Vsem vzgojnoizobraževalnim ustanovam in učiteljem priporočamo, da zbirko pravočasno naročijo!
Učnih metod se je treba naučiti
Učenje je umetnost. Marsikateri šolski neuspeh otrok in mladine od osnovne šole do visokih šol moremo pripisati žalostni resnici, da se ljudje — posebno mladi — preprosto ne znajo prav učiti. Te osnovne umetnosti, tako potrebne današnjemu človeku, ob vse vedno bolj poudarjeni potrebi po permanentnem izobraževanju, se žal ljudje praviloma tudi v šoli ne nauče. Zategadelj so dela, kot je knjiga Harryja Maddoxa KAKO NAJ SE UČIM? - izdala jo je Dopisna delavska univerza v Ljubljani - še bolj dragocena Avtor obravnava v svojem delu vse, kar neposredno ali posredno vpliva na učinkovitost našega učenja — od tehnike samega učenja in načrtovanja smotrnega umika do fizičnega okolja ter telesnega in duševnega zdravja človeka, ki se uči. S skicami in grafikoni obsegajočo knjižico KAKO NAJ SE UČIM? priporočamo zlasti učiteljem in razrednikom osnovnih šol, dijakom gimnazij in srednjih strokovnih šol, slušateljem višjih in visokih šol ter vsem odraslim, ki so bodisi na svojo pobudo bodisi zaradi potrebe po dodatnem strokovnem izobraževanju na delovnem mestu vključeni v učni proces. Knjiga stane 30 din.
V. T. Arhar
Nove strokovne knjige__________________________________
1.	VValter Neunzig - Peter Sorger: Učimo se matematike I. Priročnik za učitelje. 2. ponatis. Ljubljana, Zavod za šolstvo SR Slovenije 1974.
2.	Zbornik za historiju školstva i prosvjete 7. Zagreb, Hrvatski školski muzej, Pedagoški muzej u Beogradu i Slovenski šolski muzej Ljubljana 1973.
3.	Milan Ratkovič: Kompleksno planiranje rada u srednjim ško-lama. Zagreb, Zavod za unapredivanje stručnog obrazovanja SR Hrvatske 1974.
4.	I. N. Nazimov: Profesionalna orijentacija i izbor zanimanja u socialističkom društvu. Beograd, Udruženje za profesionalni! orijentaciju SRS 1974.
OZELENELI AFORIZMI
ZELENI PLAN: Zdaj ko listje vse bolj pokriva drevje, bomo spet odkrivali zvezde z odmikanjem vej.
Orati ali pokati z bičem - to je zdaj vprašanje kmečkega Hamleta.
Tudi po žarkih malih zvezdic se zna sprehajati velik režiser.
Ti si otok. Jaz sem otrok na otoku. Prosim, dajte mi plavalnega učitelja!
IVAN CIMERMAN
(
Epi(kiio)grami
KLITI ALI KUKATI
Kdor ruši barikade, ne misli na parade,
vesoljno misel v mravljinje buče vtika, sveta, ljudi, stvari, vizij se le dotika, deveta vas mu je, če klije - KUKA. Vendar pa vsak zbezljani bikec, še zrel ne bo za štrikec, če skače prost, lahko odkrije nov dih, ki skriva literarne čarovnije.
SLONI V PESMIH
Za pesem vem, ki je ušla,
in skriva se očem bedakov,
ker v poeziji dobe je raztrganec duha,
ki kakor prazen voz za volom ropota
in plete lovor za zijalo — srako.
Za pesem vem, ki je ostala še devica, ker slon ji je dokazoval pomen: kaj pesem skriva, kaj med verzi je novica, se bralec vpraša, kadar išče topel zven. IVAN CIMERMAN
Letošnja prva številka revije Vzgoja in izobraževanje_____________________________________________
Pred kratkim smo dobili v roke letošnjo prvo številko revije za teoretična in praktična vprašanja vzgojnoizobraževalnega dela, ki prinaša zopet bogato bero najrazličnejših prispevkov, razprav in Praktičnih napotkov za delo ter bo dobrodošla vsakemu pedagoškemu delavcu.
Uvodnik je tokrat prispeval Roman Albreht, ki pod naslovom Pota in stranpota boja za enakopravni položaj delavca v združenem [ delu razčlenjuje to aktualno problematiko.
Učitelj geografskega pouka bodo prav gotovo veseli prispevka i Jakoba Medveda. Avtor razpravlja o marksističnem izobraževanju i Pri pouku geografije. Med drugim jasno poudarja, da bomo krizo \ geografije kot vzgojnoizobraževalnega predmeta lako rešili le ta-■ krat, če bomo metodološki in didaktični koncept geografije dosledno oblikovali na načelih marksizma kot našega znanstvenega in filozofskega sistema.
Vladimir Meula razpravlja o Poskusu osvetlitve idejne ustreznosti tekstovnega dela učbenikov za tuje jezike (s posebnim pogledom na MAP ONE).
Čas je hitrejši, je naslov prispevka Leopolda Suhodolčana, ki nas seznanja z dobrimi in slabimi stranmi tekmovanja za bralno značko ter še posebej omenja veliko vlogo šolskih knjižnic v vzgojnoizobra-Zevalnem procesu.
Poklicno usmerjanje v osnovni šoli postaja vedno bolj nepogrešljiv sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa. O tem piše Jože Trček, ki pod naslovom Poklicno usmerjanje v osnovni šoli razčlenjuje to problematiko, ob koncu pa daje tudi konkretne predloge za izboljšanje tako pomembne komponente v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Velimir Batič pod naslovom Literatura o NOB in revoluciji v osnovnošolskih berilih in knjigah za obvezno branje razpravlja o tej zanimivi problematiki
Zelo koristen in dragocen je prispevek Irene Levičriikove. Avto-rica nam v prispevku Kadrovska politika v vzgojnovarstveni dejavnosti govori o kadrovskem stanju v vzgojnovarstvenih zavodih, podaja pregled razmerja med številom oddelkov in številom strokovnega kadra v vzgojnovarstvenih zavodih, daje pregled vpisa učenk v vzgojiteljske šole, govori o predvidenem številu diplomantk v naslednjih letih ter podaja načrt razvoja otroškega varstva za časovno razdobje 1973/1975.
Andragoški kadri v delovnih organizacijah je prispevek Ivana Kejžarja. Ta prispevek je dokaj zanimiv in bo dobrodošel predvsem delavcem, ki se ukvarjajo z andragoškim izobraževanjem.
Ana Tomič je tokrat prispevala nekaj misli o evaluacijskem kon-ceptu modernizacije osnovnošolske matematike. Bralci bodo prav gotovo z zanimanjem sledili omenjeni razpravi, saj se bodo seznanili s sprotnim spremljanjem nove matematike v osnovni šoli.
Dokaj zanimiv je tudi prispevek Janka Plemenitaša, ki pod naslovom Šolsko delo učencev in izobrazbena raven njihovih staršev arializira to dokaj zanimivo problematiko.
Idejnost, športni dan. ekskurzija je prispevek Silva Faturja. Avtor podaja nekaj izhodiščnih stališč, nato govori o poteku športnega dne, o ekskurziji po poteh tolminskega punta ter ob koncu razčlenjuje pri tem dosežene učno-vzgojne dosežke.
Leopoldina Plut govori o množičnih komunikacijskih sredstvih v Izobraževanju odraslih.
Tudi tokrat zasledimo v reviji zelo bogate in dragocene infor-ntacije. V rubriki Kronika se bodo bralci seznanili s sklepi zveznega Posvetovanja o vzgoji mladine in o odnosih med spoloma.
V rubriki Izobraževanje v svetu razpravlja Jože Glonar o izobraževanju na Poljskem, Marjan Lah govori o švedskem delta projektu, zasledimo tudi razpravo o Izkušnjah z reedukacijo disleksije v ^SšR ter prispevek Vlada Vodovnika, ki govori o šolskem športu, ki se uveljavlja v svetu in pri nas.
Revija prinaša tudi tokrat novosti o potrjevanju učbenikov in ueil, iz knjižnice zavoda in iz kartoteke v dokumentaciji zavoda. DRAGO NOVAK
k najstarejših gjovenskih listov
PEDAGOŠKI - PEDAGOGIŠKI
Prvi izraz se mi zdi tako ču-en, da ga kar videti in slišati ne ^orem. Pedagoški jc menda le naraven pridevnik iz pedagoga, a lz pedagogika bo menda peda-')?šRki prav. Če pa kdo venele pedagoško čuti, pa menda
tudi „loško“ (namreč logiško) misli! Kaj porečete, jezikoslovci? !
Popotnik 1900 str. 95
PRVI ŠOLSKI KINEMATOGRAF: so odprli 4.12. na Dunaju m Franc Jožefovi realki. Prva predstava je obsegala celo vrsto slik iz kulturne zgodovine, obrt-nije, fizike in zemljepisja.
Sedemdeset let Janka Prislana
Janko Pristan, ki praznuje letos 70-letnico, je priznan slovenski šolnik, šolski vrtnar in sadjar ter kultumo-prosvetni delavec. Zaslovel je med obema vojnama, posebno po intenzivnem kulturno-prosvetnem in gospodarskem delu na Kozjanskem, po osvoboditvi pa kot šolski organizator v letih obnove, svetovalec za šolske vrtove na celjskem območju, dolgoletni tajnik Hortikulturnega društva v Celju in kot sodelavec pri gradnji znane hudinjske šole, pri kateri se je posebno izkazal pri ureditvi znanega hu-dinjskega šolskega vrta.
Kako je potekala njegova življenjska pot?
Rodil se je v majhni kmečki družini v Braslovčah dne 24. aprila 1904, študiral je v Celju in Mariboru, služboval v Pertoči v Prekmurju in v Pilštanju na Kozjanskem in v Petrovčah. Med okupacijo se je kmalu vključil v NOB, po osvoboditvi pa je služboval v Petrovčah, v Šoštanju, v Strmcu in Vojniku, dokler ni postal leta 1959 pomočnik ravnatelja na osnovni šoli na Hudinji in bil po več kot 40-letni učiteljski službi upokojen. Svoj čas izpolnjuje kot mentor za šolske vrtove in lepši videz Celja pri Hotikultumem društvu ter kot funkcionar Olepševalnega in turističnega društva v Celju. Pravkar pripravlja III. cvetlično razstavo v Celju, ki bo letos od 30. avgusta do 2. septembra v našem lepem mestu ob Savinji.
Kako je bilo v dobi službovanja na Kozjanskem? Najprej je uredil zanemarjeno šolsko poslopje in ustvaril iz njega prijeten kulturni dom za mladino in odrasle. Druga njegova naloga je bila urediti šolski vrt, ki je postal vzor vrtov za druge šole daleč naokrog. Leta 1929 je ustanovil podružnico sadjar-sko-vrtnarskega društva, s katerim je lahko intenzivneje vplival na gospodarsko pomoč kmečkim posestvom v šolskem okolišu. V dveh podružničnih drevesnicah je ob praktičnem sodelovanju šolske mladine vzgojil več kot 2.000 sadnih sadik za članstvo, organiziral je vrsto strokovnih tečajev, demonstra-
Uspeh je naravnost nepričakovan. Stroški niso ravno majhni, okoli 400, kron. To je enkrat pravo sredstvo, da se mladino odtrže od pocestnih kinematografov, ki. se takorekoč na noben način nočejo vdati potrebam izobrazbe, ampak vedno le predstavljajo svoje krvave, fantastične drame. Morda bo to pomagalo.
Učiteljski tovariš 1912 št. 52 str. 4
cij, poučnih ekskurzij za članstvo, a tudi sam je mnogo predaval, učil, razlagal in pomagal ljudem na njihovih posestvecih pri gojitvi sadnega drevja. Organiziral je obvezno čiščenje in škropljenje sadnega drevja v svojem šolskem okolišu, kar je bilo za tisto dobo pravcato pionirsko delo. Na njegovo pobudo so zgradili sadno sušilnico tipa „dr. Stojkovič", ki rabi prebivalcem in članom KZ Lesično-Dr ensko rebro še danes, gradili gnojnične jame, nakupovali moderne stroje za obdelovanje zemlje, sodeloval je pri gradnji ceste Lesično-Virštanj, njegova je bila pobuda, da so ustanovili leta 1932 mlekarsko zadrugo, katere tajnik in blagajnik je bil, vodil pa je tudi organizacijo trgovine z mlečnimi izdelki. Veliko moči je žrtvoval tudi gasilski organizaciji na Kozjanskem, kjer je bil več let funkcionar. Vplival je tudi na modernizacijo gasilstva na Pišta-nju in v drugih krajih kozjanskega območja. Ob vsem tem je bil Janko Prislan zgleden učitelj in šolski upravitelj in pri šolskem delu zgled drugim učiteljem na šoli in v okraju, a tudi priljubljen mentor oraslim ljudem, ki jim je pomagal ob vsaki priložnosti.
Na službenem mestu v Petrovčah se je intenzivno posvetil delu za razmah sadjarstva in je poživil delo podružnice sa-djarsko-vrtnarskega društva, pri katerem se je pod njegovim vodstvom povečalo število članstva od 23 na 258. Tudi tu je zgradil sadno sušilnico. Žal je nemška okupacija njegova nadaljnja prizadevanja povsem za-vrla.
Posebno pomembne akcije po osvoboditvi?
Služboval je po odhodu iz Petrovč kot učitelj matematike na nižjih gimnazijah i’ Šoštanju, v Ljubnem, v Strmcu in Vojniku, pa tudi na večerni gimnaziji za pripadnike JLA, LM in TNZ. V vseh krajih je krepko poprijel za delo pri organizaciji kmetijskega zadružništva, šolske hranilniške službe in modernizaciji šolskih vrtov. Požrtvovalno je bilo njegovo delo za pomoč opustošeni Gornji Savinjski dolini in Kozjanskemu. Dne 28. oktobra 1954 je s člani društva podružnice ŠVD posadil v požgani Bočni 50, na Ljubnem pa 30 sadnih dreves. Dne 4. novembra i. I. so. pripeljali na Kozjansko mnogo, materiala, gospodinjske opreme in poljskega orodja, posadili pa so 120 sadnih dreves.
Za svoje požrtvovalno delo je bil Janko Prislan odlikovan, prejel pa je tudi več priznanj. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo zdravih let!
ALBIN PODJA VORŠEK
Zelo različno so učenci naših šol proslavili dan mladosti. Iz Preske, Pirnič, Topola, Polhovega Gradca, Dobrove in Hotjula so se — kljub nepretrganemu dopoldanskemu dežju - zbrali v hribovski vasici Belo pri Katerini in priredili lep kulturni spored. Počastili so odkritje spominske plošče narodnemu heroju Liziki Jančar -Majdi, kije padla v tej vasici. Foto in tekst: N. M.
VZGOJA,VARSTVO
V juniju - praznik in razstava_
Že tretje leto mineva, odkar imamo v Slovenj Gradcu lep na novo zgrajen vrtec. Vsako leto v juniju priredimo v prostorih tega vrtca razstavo otroških izdelkov in risb. V juniju jo priredimo zato, ker ravno takrat praznuje občina Slovenj Gradec svoj občinski praznik.
Na tej razstavi pokažemo ljudem, kaj vse lahko ustvari otroška domišljija pod vodstvom vzgojiteljic. Ta razstava privablja vsako leto več obiskovalcev, ki si ogledujejo razstavljene izdelke z občudovanjem in veseljem. Tudi staršem otrok, ki obiskujejo vrtec, je v veselje in ponos, ko zagledajo med izdelki in risbami delo svojih otrok.
Na razstavi prikažemo izdelke iz odpadnega, industrijskega in naravnega materiala, na slovesnosti ob odprtju razstave pa otroci vsako leto razveselijo obiskovalce s prijetnim in pestrim programom.
IVANKA MLAČNIK
Urejena igrišča za malčke_____________________________
V zadnjem letu je posvečena posebna skrb urejanju primernih igrišč ob vseh vzgojnovarstvenih zavodih od Mute, Vuzenice, Radelj do Podvelke. Najlepše je doslej urejeno otroško igrišče pri vrtcu v Radljah, saj so pomagali tudi starši in delovne organizacije. Tako je nastalo igrišče, polno raznih rekvizitov, od pravih brunaric do toboganov. Mnogo je lesenih, skrbno pripravljenih igrač za skupinske igre, za to si je veliko prizadevala Tonka Modic, dipl. inž. gozdarstva. Igrišče pripravljajo tudi že pri vrtcu na Muti. Tudi tu so pri delu pomagali starši, delovne organizacije in krajevna skupnost. Takšna igrišča so razmeroma poceni, estetsko kar najbolj prijetna, pri otrocih pa sproščajo nešteto domišljije in možnosti za ustvarjalno in prijetno igro. Samo igrišče v Radljah cenijo najmanj na vrednost 50 tisoč dinarjev, naredili pa so ga tako rekoč zastonj!
Če se združita razumevanje in veliko volje — tam ni pomanjkanja.	kw
Hrvatini:
Prijetno in prisrčno
Ob podelitvi Kosovelovih značk in nagrad sta osnovnošolce v Hrvatinih pri Kopru obiskala slovenska književnika Miško Kranjec in Neža Maurer. S šolarji sta se dalj časa zadržala v prijetnem in prisrčnem pogovoru, kakršnih si šolarji še že-
lijo, saj je bilo to zanje resnično doživetje.
Tistim, ki so tekmovali za Kosovelovo bralno značko, je zlate in srebrne značke ter pohvale podelil pisatelj Miško Kranjec potem, ko so se učenci predstavili s številnimi deklamacijami iz tekmovalnega programa. Na tem srečanju sta se zbranim predstavila s svojimi deli tudi učenca osnovne šole v Hrvatinih Mirjam Požeš in Darij Olenik.	T. U.
^Pontini na pedagoško delo med bolnimi otroki v Klinični bolnišnici
Stisk roke... * *
viškem želežniškem prelazu so se igrali otroci in preizkušc n?.,e junaštvo... Zmagala je smrt. Težka kolesa so Tonija poti bei na r°b tračnic. V agoniji je ležal negiben, spokojen. Ležal. fJ/Š0! Pod belo rjuho. Na njegovem deškem truplu ni bilo ni (fP^ttnjšega sledu poškodbe. Edini znak tragedije je bila v povo. ezana glava.
ob 0gosto sem stala ob njegovi postelji. Srce mi je stiskala žalo *idi nanj, ob misli na njegovo mamomojo sosedo, s katei /"asli skupaj.
deAK°^no Tonijevo srce je umolknilo. Ostal je le boleč spomin t
*a> ostala je le nema bolečina...
p jf Tučko sva prišli na otroški kirurški oddelek. Preoblekli sva s Sunih »dopetači" z razcefranimi gumbinicami in robom bre nied°V' Neprijetno mi je bilo ob misli, da moram tako neurejen otroke, vendar ni bilo drugega izhoda.
m^PiU sva na hodnik. Naproti nama je pritekla deklica. Zalil delnf UsmiVenje. Ne, tega ne bom prenesla. Ni mogoče, ne bor bila l ta.k° Prizadetimi otroki! Najraje bi bila zbežala. Sabina j skoraj brez nosu ...
ostrogi/ nakazana odprtina med navpičnima nosnicama je bit vklesana v njen iznakaženi obraz. Vdrte oči in rdeče obroi
Ijene, razpotegnjene veke. Ponujala nama je roki. Roki? To nista bili roki. Njeni „štrclji“ rok brez prstov sta iskali stisk najinih dlani. Streslo me je ob dotiku z njo. Najraje bi bila skrila svoj obraz v dlani in brezglasno zajokala, zakričala. Tako ranjena sem bila ob pogledu na iznakaženo, bolno deklico, polno življenja! Z veliko težavo sem premagala bolečino in „ob vladala" svoj obraz. Napol omotična sem počasi stegnila roki k Sabini in izdavila: „Jaz sem tovarišica Rajka, kdo si pa ti? “ Spoznali sva se. „Kaj bomo delali, tovarišica? “ me je zvedavo vprašala neučakana deklica. Pozdravili sva otroke po sobah in sestre, potem pa...
Prvo srečanje je bilo negotovo, nezaupljivo. Le kako se bom vključila v to okolje, kako se bom znašla - je vrtalo in spraševalo v meni. Spoznala sem se s sestrami. Drugi obisk je bil že prijetnejši. Pripravljeni program me je navdajal z občutkom gotovosti, otrokom pa je zbujal zadovoljstvo. Udobneje sem se počutila v svoji halji, ki je bila sešita zame.
S šolarji smo utrjevali učno snov, resnemu debi je vedno sledil družabni. S predšolskimi otroki sem obravnavala predvsem vsebino iz področja intelektualne in estetske vzgoje. Otroci so radi sodelovali in bili izredno hvaležni za vse, kar sem jim dajala. Naša srečanja so postajala čedalje prijetnejša.
Nepotešena želja do poklica ortopedagoga ali specialnega pedagoga me je spodbujala pri delu z bolnimi otroki in me osrečevala pri spoznavanju tega dela.
Hotela sem pomagati otrokom, jim potešiti bolečine in olajšati domotožje. Želela sem jim ustvariti nekaj lepih trenutkov v bolnišnici.
Ob praksi dijakinj vzgojiteljske šole, katerim sem bila mentorica enajst let, sem se spoznavala z dekleti. Večkrat so me navduševale pri različnih vzgojnih nalogah. Čas je med nami stkal čvrste vezi.
Minilo je deset, petnajst, dvajset let... Zanesli so me spomini, nepozabni spomini na skupno delovanje. Vpletel se je spomin na nekdanjo dijakinjo vzgojiteljske šole Lučko Jankovič-Potočnik, ki je sedaj uspešna ortopedagoginja. Z njo sem prestala svoj prvi ognjeni krst - srečanje s kirurškim otroškim oddelkom ...
Vrnila sem se v sedanjost - 29. maja ob reprizi odprtja novega pediatričnega oddelka v kliničnem centru. Na srečanju nekdanjih sodelavcev in v navzočnosti predstavnikov vseh prosvetnih, medicinskih in družbenopolitičnih ustanov sem se nenehno vračala z mislimi na preteklost, na začetek učnovzgojnega dela.
Na slovesnost me je povabila sedanja učiteljica na kliniki Veljka Kokalj, ki se je zadnja leta veliko prizadevala, da bi bil ta šolski oddelek v novem kliničnem centru čim bolje opremljen. Skupaj s svojimi sodelavkami, tudi vzgojiteljicami, je pridno zbirala učne pripomočke, opremljala učilnice, skrbela za različne materiale, uredila knjižnico, in še in še bi lahko naštevali...	1
Na ta dan nas je primarij oddelka dr. Pavel Kornhauser podrobno seznanil z razvojem te dejavnosti. Ogledali smo si sodobno opremljene prostore za učenje, igro in delo predšolskega in šolskega otroka.
Današnja modernizacija kliničnega centra je zgovoren dokaz ogromnega napredka, še posebno, če so nam živo v spominu skromni začetki te dejavnosti.
Medicinskim in prosvetnim delavcem želim še veliko uspehov na njihovem področju vzajemnega dela, hkrati pa želim izraziti tudi priznanje družbi, ki skrbi ne le za izboljšanje učnovzgojnega procesa v šoli in predšolskih zavodih, ampak si prizadeva tudi za hospitaliziranega otroka v zdravstveni ustanovi.
RAJKA BAZELJ
Izid nagradnega natečaja matične Natečaj za vpis v študijskem knjižnice Piran _________________ letu 1974/75______________
Že tretjič je matična knjiž- krajev. Zanimivo je, da so neka-nica v Piranu razpisala nagradni teri udeleženci natečaja izrazili natečaj za najboljši spis na svoje misli ne le v prozi, marveč teme: MOJE MESTO PIRAN, tudi v poeziji. Iz italijanske šole SLOVENSKA OBALA, KUL- v Sečovljah so prejeli celo spise TURNE ZNAMENITOSTI Pl- v italijanskem istrskem narečju. RANA, MORJE IN POMOR- Podelitev knjig za najboljši STVO PRI NAS, SOŽITJE spis je potekala hkrati s sloves-MLAD1H DVEH NARODNO- notjo ob odprtju ,,Mladinskega STI jn POLETNI VRVEŽ NA Ex Tempore 74“ v Mestni gale-NAŠI OBALI.	riji. 19 učencev osnovnih in
Uprava je prejela mnogo spi- srednjih šol je prejelo dragocene sov, ki so individualno obravna- knjižne nagrade, ki so bile vali izbrano snov, vsak iz svo- usklajene z naslovi obdelanih jega vidika. To so bili razni do- tem: Stane Bernik,,Koper, Izo-življaji, novelice, spomini na la, Piran" in Vladimir Kolar in zgodovinsko preteklost, opazo- Giuseppe Bufalari „Jadran -vanja okolice, slike, prizori na morje miru", piranski obali v poletju ter opisi LUDOVIKA KALAN
Mladinski Ex tempore Piran 74________________________
V piranski Mestni galeriji je bila 29. maja odprta razstava otroških likovnih del.
Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, zlasti mladine. Uvodni govor je imel predsednik upravnega odbora Janez Le-nassi, ki je s toplimi besedami pozdravil navzoče. Nato je spregovoril predsednik odbora za galerijsko in muzejsko dejavnost pri kulturni skupnosti Koper, Izola, Piran — Črtomir Kolenc.
Občudovali smo izdelke otrok od drugega leta dalje, učencev osemletke in dijakov srednjih šol. Risbe so bile skrbno izdelane v najrazličnejših tehnikah. Na njih so bili motivi Pirana, obale, morja, okolice in krajev Slovenije, za-
Novi člani v Zvezi komunistov
27. maja je občinska konferenca ZKS Vič-Rudnik organizirala sprejem novih članov v Zvezo komunistov.
Sprejetih je bilo 125 mladih, predvsem srednješolcev, pa tudi nekaj delavcev iz proizvodnje in prosvetnih delavcev. Svečanost je potekala v dvorani tehniške šole za elektro stroko v Ljubljani, začel pa jo je kratek nastop viškega otroškega pevskega zbora. Sledila je deklamacija, nastopili sta folklorna skupina osnovne šole Vič-Rudnik in baletna skupina iste šole.
Po kratkem kulturnem programu so podelili izkaznice novim članom ZK, jih je podelil sekretar občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik tov. Perovšek. Pred podelitvijo pa je vsem na novo sprejetim dejal še naslednje: „Z vstopom v to organizacijo si nalagate še večjo odgovornost pred članstvom ZK in drugimi, kot ste jo imeli 'do sedaj. Žrtvovati boste morali marsikdaj poslednji prosti čas za družbeno dejavnost, za boj za boljše družbene odnose. Prav je, da ste optimisti, saj ste še mladi in imate še dovolj elana. Vendar vam vnaprej povem, da ne smete izgubiti volje že ob prvem neuspehu."
Po podelitvi je pozdravil nove člane še Franc Šali, član CK ZKS, potem pa so prebrali pozdravno pismo X. kongresu ZKJ.
JANEZ TOPOVŠEK
mejstva in bližnje Italije. Predloženih je bilo 360 risb, razstavljenih pa več kot 150.
V petčlanski žiriji so bili profesorji:	Avgust Černigoj in
Giulio Montenero, oba iz Trsta in prof. Milovan Kranjc iz Ljubljane ter kiparja Jože Pohlen iz Kopra in Janez Lenassi iz Pirana.
Predsednik Črtomir Kolenc je podelil 31 knjižnih nagrad in 8 diplom.
LUDOVIKA KALAN
Samopomoč-tovarištvo in solidarnost
Delo na .letošnji skupščini Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije je bilo izredno uspešno, saj so poverjeniki, ki so prišli iz naše ožje domovine z drugimi čjani Samopomoči nakazali več predlogov, kako to človekoljubno organizacijo med prosvetnimi delavci še dalje širiti in jo utrjevati. Ob tej ugotovitvi je vendarle res, da pesti Samopomoč skrb, kako pridobiti v to organizacijo še več prosvetnih delavcev, ki še niso njeni člani. Slišali smo, da narekuje članstvo v Samopomoči trezna presoja, zdrav razum, resnično, stvarno tovarištvo, humanost, čut socialnosti in pomoč bližnjim v najtežjih dneh preizkušnje. Samopomoč šteje sedaj 2585 tovarišev in tovarišic. Število članov je torej treba povečati. Navzoči, ki so prišli tokrat na-skupščino v številu, ki ga že leta ne pomnimo, so počastili spomin na 62 tovarišev, ki so se od nas poslovili v preteklem letu. Letna skupščina je sklenila, da se dvigne posmrtnina z letom 1975 na din 2000, letna članarina na 80 din, sprejeli pa so tudi sklep, da bo prihodnja skupščina v Maribom. Prizadevanja Samopomoči spremljata pozorno prosvetni delavec" in Sindikat delavcev družbenih dejavnosti, ki ceni družbeno-vzgojni položaj te organizacije. Samopomoč kliče v svoje vrste poverjenike, poziva pa tudi vodstva naših šolskih ustanov, da ji tovariško pomagajo. Koristno, vsem prosvetnim delavcem namenjeno ustanovo, ki ima tudi svoj socialni sklad ea brezobrestna posojila, bo vodil še naprej prof. Rado Torkar.
V. D.
Univerza v Ljubljani je 15. junija 1.1. objavila v DELU, LJUBLJANSKEM DNEVNIKU in MARIBORSKEM VEČERU natečaj za vpis študentov v študijsko leto 1974/75 na filozofsko fakulteto, na pravno fakulteto, na ekonomsko fakulteto, na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, na fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, na fakulteto za elektrotehniko, na fakulteto za strojništvo, na medicinsko fakulteto, na biotehniško fakulteto in na fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Prijavo je treba oddati v tajništvu fakultet do 10. julija leta 1974.
Naš jutrišnji dan______________________________________
V Kozjem je bila osrednja slovesnost - dan prosvetnih delavcev občine Šmarje pri Jelšah. V nabito polni dvorani novega gasilskega doma je spregovoril zbranim Franc Šetinc, sekretar komiteja CK ZKS.
,JV5i smo bili komunisti pred vojno, ko smo sanjali o tem svetu, in smo bili pri nastajanju tega sveta — in danes smo znova strnjeni v delegatskih vrstah, zastopamo množice naših zavednih ljudi, ki jih ne moti „rožljanje“ za cono B, kot jo imenuje peščica italijanske svojati", je v uvodnih besedah poudaril Franc Šetinc.
„Ne poznamo cone B, za nas je ni," je dejal tovariš Tito političnemu aktivu v Sarajevu, poznamo samo ozemlje SR Slovenije, ki pa je sestavni del naše širše bratske skupnosti SER Jugoslavije."
V drugem delu svojega govora je Franc Šetinc orisal vlogo vzgoje in izobraževanja ob novi šolsld reformi. Odpraviti moramo socialne razlike že v predšolski vzgoji, o tem je prepozno govoriti v srednji ali celo višji šoli. Omogočiti bo treba nadaljnji študij tudi mladim iz neposredne proizvodnje; to je še posebno pomembno na nerazvitih območjih, kjer se z izgradnjo tovarn šele oblikuje proletariat.
In kakšen mora biti današnji učitelj?
Današnji učitelj mora biti kritičen, samostojen, misleč človek.
Današnji učitelj naj bo pobudnik vsega naprednega v kraju, kjer živi in dela. V teh dneh, ko smo sprejeli v članstvo ZK blizu 500 novih prosvetnih delavcev ko smo besede, zapisane v ustavi, pričeli spreminjati v prakso, je prva dolžnost slehernega prosvetnega delavca: bojevati se proti reakcionarnim, protisocialističnim in protihu-manističnim težnjam.
Današnji učitelj se mora bojevati proti klikarstvu (tudi v prosvetnih vrstah se pojavljajo različne „kultume klike", ki zlorabljajo svoje poslanstvo v drugačne namene), bojevati priti tem in takim pojavom predvsem zato, ker ovirajo naše delovanje, naša prizadevanja za osvobajanje človeka in dela, za vedno višjo stopnjo družbenoekonomskih odnosov in na njih utemeljeno najširšo vzgojno-izobraževalno politiko.
Sleherna organizacija združenega dela in krajevna skupnost se bosta lahko naslonili na dosežke dosedanjega delovanja družbenih skupnosti le če jim bomo pri tem najtesneje pomagali mi — prosvetni delavci.
MILIC A MEKINDA
Zvezno gimnazijsko tekmovanje iz fizike
K poročilu o republiškem gimnazijskem tekmovanju iz fizike z dne 11. maja dodajamo: Zveznega tekmovanja v Kranju dne. 26. maja se je udeležilo 51 finalistov iz Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije. Od slovenskih udeležencev so bili iz I. gimnazije v Ljubljani štirje, iz Nove Gorice in iz II. mariborske gimnazije po trije, pd eden pa iz I. mariborske in II. ljubljanske gimnazije. Dijaki so tekmovali v treh skupinah: iz mehanike in kalorike, iz elektrike in magnetizma ter iz optike in atomike.
Edini dijakinji med vsemi nagrajenci sta se uvrstili v pivo skupino: Bojana Zalar in Mirjam Cvetic, obe iz gimnazije M. Zidanška v Maribom. Najboljši uspeh na tekmovanju je dosegel Rajko Javornik iz Nove Gorice, v drugi skupini. V tretji skupini je samo eden od dijakov zbral več kot 50 odstotkov dosegljivih točk.
Podrobnejše poročilo bo objavljeno v Obzorniku za matematiko in fiziko.
J. RUPNIK	*
Invalid - tvoj tovariš
Konferenca za rehabilitacijo invalidov Slovenije je skupaj z invalidskimi in humanitarnimi organizacijami, sekretariatom za prosveto in kulturo ter zavodom za šolstvo SR Slovenije razpisala ob letošnjem dnevu invalidov nagrade na naslovno temo za učence 8. razredov osnovnih šol. Komisija, pod vodstvom prof. Frančka Bohan-ca, je prejela iz 120 šol 420 nalog. Ugotovila je, da je to že izbor iz mnogo večjega števila nalog, ki so ga v prvi fazi opravile šole same, kar dokazuje široko zanimanje mladine za to
problematiko. Komisija je dalje ugotovila, da učenci niso pisali le deklarativno, marveč tudi doživeto-. Udeležbo in dobre rezultate so pokazale šole iz vse Slovenije, kar je organizatorje spodbudilo, da uvedejo nagradno tekmovanje še za naprej — vsako leto ob dnevu invalidov. Te dni je prejelo nagrade po 500 din 20 učencev oziroma učenk. Ob podelitvi je nastopila mladina iz Zavoda za slepe in slabovidno mladino v Ljubljani s krajšim kulturnim programom.
R. R.
prosvetni delavec
/--------------------------------------- “''N
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor -Glavna in odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VlI.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
V____________—--------—----------------------—^
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD,
Rožna dolina, Skapinova 2 Ljubljana
razpisuje delovni mesti:
— dveh vzgojiteljic
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola Nastop dela 1.9.1974. * 1 2
Zbor delovne skupnosti
VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VRTEC Trbovlje,Gimnazijska c.
razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta
1.	pedagoškega vodje
2.	treh vzgojiteljic
Pogoji: pod 1 kot za ravnatelja, pod 2 srednja vzgojiteljska šola Stanovanja ni!
Razpis velja 15 dni po objavi. Nastop službe 1. septembra 1974.
ZGP MLADINSKA KNJIGA, TOZD TRGOVINA,
Ljubljana, Titova št. 3.
razpisuje prosto delovno mesto
1.	šefa knjigarne, Ljubljana, Titova 33 ter o b j a v 1 j a prosto delovno mesto:
2.	pomočnika šefa nabavno prodajne službe za knjigo
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:! pod 1. visoka ali višja šola z dveletno oziroma štiriletno prakso na podobnem delovnem mestu z znanjem nemščine ali angleščine;
pod 2. visoka ali višja izobrazba
Rok prijave je 15 dni, kandidati naj pošljejo svoje vloge s kratkim ; opisom dosedanjega dela in življenjepisom na naslov:
Splošno kadrovska služba Mladinske knjige TOZD trgovina, Ljubljana, Titova 3 — soba 12.
Svet delovne skupnosti
OSNOVNE ŠOLE FRANA KRANJCA CELJE-POLULE
razpisuje za šolsko leto 1974/75 prosto delovno mesto — učitelja za oddelek podaljšanega bivanja — PRU ali U. Razpis velja 15 dni po objavi. Stanovanja ni. »
OSNOVNA ŠOLA DOBROVA PRI LJUBLJANI
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen delovni čas:
—	pedagoga za delo v šolski svetovalni službi
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja
—	vzgojiteljice v otroškem vrtcu.
Kandidati, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoj, da imajo ustrezne moralno-politične lastnosti.
Prijave pošljite v 15. dneh po objavi,
Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze. Nastop dela 1. septembra 1974.
OSNOVNA ŠOLA DANILE KUMAR LJUBLJANA - BEŽIGRAD
-
razpisuje za šolsko leto 1974/75 za nedoločen čas prosti delovni mesti:
—	učitelja telesne vzgoje — moški, PRU ali P
-	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB, U ali PRU
Svet delovne skupnosti
VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA HRASTNIK
razpisuje prosta delovna mesta:
— 3 vzgojiteljic za nedoločen čas.
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola.
Rok prijave 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA DUŠANA JEREBA SLOVENSKE KONJICE
razpisuje delovno mesto — učitelja v oddelku PB (I. razred), za določen čas.
Nastop zaposlitve 1. septembra 1974.
Kandidat mora izponjevati pogoje za učitelja razrednega pouka. Stanovanja ni.
Osebni dohodki po pravilniku.
Rok prijave poteče 14 dni po objavi razpisa.
Komisija za sistemizacijo delovnih mest, kadrovske in stanovanjske zadeve na
OSNOVNI ŠOLI TRNOVO razpisuje prosti delovni mesti
—	učitelja za matematiko — PRU ali P za nedoločen čas
-	učitelja za tehnični pouk - PRU ali absolvent PA, za nedoločen čas
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev tudi ustrezne moral' no politične lastnosti.
Prijave pošljite na upravo šole Ljubljana, Karunova 14/a
OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ-TITO DOMŽALE
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja 4. razreda za nedoločen čas.
Pogoj: U ali PRU razrednega pouka z znanjem MOM.
-	učitelja 3. razreda za šolsko leto 1974/75.
Pogoj: U ali PRU, razrednega pouka z znanjem MOM.
—	učitelja 1. razreda za šolsko leto 1974/75.
Pogoj: U ali PRU razrednega pouka z znanjem MOM.
-	učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas.
Pogoj: PRU ali P z dokončano PA ali filozofsko fakulteto smef• slovenski jezik - knjižničarstvo.
Stanovanj ni!
ŠOLSKE DELAVNICE TEHNIŠKIH ŠOL V LJUBLJANI, GorU-pova 6
razpisujejo naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja praktičnega pouka avtomehanične stroke za poln delov' ni čas za eno leto.
-	učitelja praktičnega pouka za modelno mizarstvo za poln delov' ni čas za nedoločen čas.
Pogoji:
Kandidati za razpisana prosta delovna mesta so lahko učitelji pr^' tičnega pouka oziroma tisti, ki so poleg poklicne šole končali s ustrezno tehniško šolo in imajo najmanj 5 let praktičnega dela 11 ustreznem delovnem mestu.
Prijave z dokumenti sprejema uprava zavoda. Nastop službe 1. sep' tembra 1974. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
-----------------------------------------------------i