ANNALES • Ser. hist. nal. 11 2001 • 2 (25) pregledni članek UDK 502.7(497.4-14) prejeto: 16. 4. 2001 SEČOVELJSKE SOLINE V MEDNARODNEM NARAVOVARSTVENEM KONTEKSTU Andrej SOVINC inštitut za biodiverzitetne Študije, Znanstveno raziskovalno srediSče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1(5 E-mail: andrej .sovinc@gue>t.arne5,s i IZVLEČEK Sečoveijske soline (in z njimi povezane Strunjanske soline) so v javnosti poznane kot eden izmed biserov naravne dediščine v Sloveniji. Sodobna dognanja o ogroženosti morskih solin v Sredozemlju pa kažejo, da imajo v mednarodnem pogledu Še večji naravovarstveni potencial kot redek in ogrožen habitat. V prispevku je prikazana umeščenost Sečoveljskih solin v globalni okvir zavarovanih območij in stanja morskih solin v Sredozemlju, analiziran pa je tudi njihov ornitološki pomen ter vrednost, ki jo imajo kot območje redkih in ogroženih habitatov. V mednarodnem naravovarstvenem merilu so Sečoveijske soline najpomembnejše predvsem kot eden zadnjih habitatov ie vrste v Sredozemlju, imajo pa tudi neprecenljivo vrednost v krajinskem, kulturnem, tehničnem in etnološkem pomenu. Ključne besede: Sečoveijske soline, mokri šče, varstvo narave, Slovenija LE SALINE DI SICGOLE iN UN CONTESTO INTERNAZIONALE DI TUTELA DELL AMBIENTE SlNTESl Le saline di Sicciole (e le connesse satine di Strugnano) sono ben note alVopinione pubblica come una delle perle del patrimonio naturale sloveno. Cli attuali accertamenti sui fattori che minacciano te saline ne! Mediterráneo dimostrano quanto esse abbiano, nell'ottica internazionale, un potenziale ancora maggiore se viste come habitat raro e minacciato. Nell'articolo viene presen tato l'inserimento delle saline di Sicciole nella comice globale delle aree protetle nonché la situazione attuale delle saline me.diterranee. Viene inoltre analizzato il loro signifícalo ornrtologico e il valore di área comprendente habitat rarí e minacciati. Secón do le stime intemazionali nell'ambito del la tutela deU'ambiente, le saline di Sicciole rappresentano uno dei pochi habitat di questo tipo rimasd nel Mediterráneo e pe/tanto hanno un valore naturale, cultúrale, técnico ed etnologíco inestimabile. Parole chíave: saline di Sicciole, zona umida, tutela dell'ambiente, Slovenia 318 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Andrej SOViNGSEČOVElJSKE SOUNÏ V MEDNARODNEM NARAVOVARSTVENEM KONTEKSTU. 2S3-260 UVOD Sečoveljske soline (in z njimi povezane Strunjanske soline) so v javnosti poznane kot eden izmed biserov naravne dediščine v Sloveniji. Veliko zaslug za osvešča-nje javnosti o pomembnosti solin v naravovarstvenem pogledu imajo ornitologi, ki so z raziskavami favne ptic in publiciranjem svojih izsledkov (npr. Gregori, 1976; Geister & Sere, 1977; Šrnuc, 1980; Skornik et al, 1990; Lipej et al., 1997, Makovec et al., 1998) 2e pred desetletji zahtevali zakonsko zavarovanje območja. Sečovelj-skih solin se še iz tistih časov drži pridih mednarodno pomembnega območja zaradi ptic, ki tam gnezdijo, prezimujejo, letujejo ali se ustavljajo na selitvi. Sodobna dognanja o ogroženosti morskih solin v Sredozemlju pa kažejo, da imajo v mednarodnem pogledu še večji naravovarstveni potencial kot redek in ogrožen habitat V prispevku je prikazana umeščenost Sečoveljskih solin v globalni okvir zavarovanih območij in stanja morskih solin v Sredozemlju, analiziran pa je tudi njihov ornitološki pomen ter vrednost, ki jo imajo kot območje redkih in ogroženih habitatov. MEDNARODNI OKVIR - ZAVAROVANA OBMOČJA Zavarovana območja oziroma naravni parki veljajo za najbolj učinkovito orodje varovanja biodiverzitete in situ (McNeelv & Miller, 1984). lUCN-ova definicija zavarovanega območja, ki za-obsega vse omenjene varstvene kategorije, je naslednja (IUCN, 1994a, t>): "Območje kopnega ali morja> namenjeno zavarovanju in ohranitvi biolske raznovrstnosti, naravnih in pripadajočih kulturnih virov z upravljanjem na podlagi pravnega zavarovanja ali drugih učinkovitih sredstev". Mednarodni sistem razvrščanja zavarovanih območij (IUCN, 1994a, b) temelji na ciljih upravljanja (management objectives). Na osnovi teh varstvenih ciljev se zavarovana območja delijo na šest varstvenih kategorij, ki so prikazane v tabeli 1. Tab, 1: Razdelitev zavarovanih območjih po varstvenih kategorijah. Tab. 1: Classifica t ion of protected areas according to the protected area management categories. Kategorija 1 Strogi naravni rezervat/naravno območje Kategorija II Narodni park Kategorija 111 Naravni spomenik Kategorija IV Zavarovani habifati določenih rastlinskih in živalskih vrst Kategorija V Zavarovana krajina in morje Kategorija VI Zavarovana območja naravnih virov IUCN-ova klasifikacija torej razvršča zavarovana območja glede na njihove značilnosti in cilje upravljanja. Pri tem rti prav nič pomembno, kako posamezna država poimenuje svoja zavarovana območja: tako so npr. angleški narodni parki po načinu upravljanja in stopnji človekovega vpliva bolj podobni našim regijskim parkom. Med zavarovana območja sodijo tako tista, ki so razglašena po nacionalni klasifikaciji (npr. v Sloveniji Zakon o ohranjanju narave (ZON, 1999) določa kot zavarovana območja naslednje varstvene kategorije: naravni spomenik, naravni rezervat, upravljani naravni rezervat, krajinski park, regijski park in narodni park), kot tudi tista, ki so razglašena po mednarodnih dogovorih. Mednje sodijo npr. mednarodne konvencije (Ramsarska konvencija, Konvencija o svetovni dediščini, Barcelonska konvencija, Predpisi Evropske zveze (Smernice za varstvo ptičev in Smernice FFH) ali zavarovana območja v okviru UNESCO (biosferni rezervati). Sodobna naravovarstvena stroka priporoča, da naj bi bila zavarovana območja čim večja oziroma celovita, s čimer se zmanjšuje tveganje, da bi vrste izginile ali izumrle, in povečuje zastopanost različnih ekosistemov in vrst (IUCN, 1994a, b). STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANIH OBMOČJIH V SVETU IN V EVROPI Po podatkih Svetovnega centra za ohranitev narave (World Conservation Monitoríng Center (WCMC), 1994) je na Zemlji 30.361 zavarovanih območij, ki pokrivajo 13.245.527 km2 ali 8,84% zemeljske površine. Največja zavarovana območja na svetu so Greenland National Park (972.000 km2; velikost skoraj 50 Sloveniji), Northern Wildlife Management Zone, Savdska Arabija (640.000 km2), G rea t Barrier Reef Marine Park, Avstralija (344.800 km2). Cape Churchill Wildlife Management Area, Kanada (137.072 km2) in Qiang Tang Nature Reserve, Kitajska (247.120 km2), isti vir navaja za Evropo 9.335 zavarovanih območij s površino 612.674 km2 (12,1 % površja Evrope). Najmanjša zavarovana območja, t.i. mikro-rezervatl (npr. rastišča posameznih rastlin), ne presegajo vsega nekaj m2. Okoli 59% zavarovanih območij na svetu obsega manj kot 1.000 ha, po podatkih VVCMC (1994) pa je povprečna velikost posameznega zavarovanega območja 893 ha (podatki so izračunani na osnovi 8.055 zavarovanih območij, za katere je poznana digitalna skica meja območja). Tabela 2 prikazuje število, površino in delež posameznih kategorij zavarovanih območij v svetovnem merilu (VVCMC, 1994). 254 ANNALES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 • 2 (25) Andrei SOViNC . SF.COVCLISKt SOLINE V MEDNARODNEM NARAVOVARSTVENEM KONTEKSTU, 253-260 Tab. 2: Število, površina in delež posameznih kategorij zavarovanih območij v svetovnem merilu (WCMC, i 994). Tab. 2: Number, surface area and share of separate categories of protected areas to the world scale (WCMC, 1994). Varstvena kategorija po IUCN la Ib II III IV V VI Število 516 77 218 457 5,332 2,659 76 KmJ 77.600 6.700 79.871 1.630 84.391 349.433 12.976 % 1,53 0,13 1,53 0,03 1,66 6,90 0,25 SEČOVELJSKE SOLINE - ZAVAROVANO OBMOČJE Krajinski park Sečoveijske soline Zavarovano območje Sečoveljskib solin je občina Piran feta 1989 razglasila za krajinski park (po iUCN-ovi kategorizaciji upravijalska kategorija V, v katero sodi skoraj polovica zavarovanih območij v Evropi) s štirimi naravnimi rezervati (Stojbe, Ornitološki rezervat Curto-Picchetto, Ob rudniku in Stare soline s halofitmm travnikom; Uradne objave SO Piran, št. 5/90). Območje meri 835 ha. To je torej skoraj enako velikosti povprečnega zavarovanega območja v svetovnem merilu. Z drugimi besedami: Krajinski park Sečoveijske soline (Fontanigge in Lera} torej sploh ne sodi med zelo majhna zavarovana območja, še posebej, ker ga obkroža kompleks aktivne pridelave soli na Len, ki skupaj z morjem v Piranskem zalivu tvori "mimo" območje ali hiažilno cono pred agresivnimi vplivi iz okolice. Podrobnejši pregled varstvenih prizadevanj za zavarovanje in ohranitev Sečoveljskih solin podaja Križan (1999). Pred kratkim je bila sprejeta Uredba o Krajinskem parku Sečoveijske soline, ki uvršča to območje med parke državnega pomena (Ur. list RS 29, 20. 4. 2001). Uredba deli območje na tri cone z različnim varstvenim režimom, vendar ne opredeljuje vplivnega območja (s posebnimi pravili pa predpisuje posege zunaj parka na način, ki ne poslabšuje kakovosti vode v zavarovanem območju). Uredba tudi ne obravnava območja polotoka Seča, ki je po občinskem odloku sodilo v okvir krajinskega parka, prav tako pa so izločeni letališče in objekti Droge - Začimba. Po novi Uredbi bo upravljanje parka, nadzor, monitoring, informacijsko-vzgojne dejavnosti prenešeno na koncesionarja, ki bo moral zagotoviti tudi nadaljevanje opravljanja solinarske dejavnosti. Poleg zavarovanja v nacionalnem merilu, ki Sečoveijske soline razglaša za krajinski park flUCN-ova kategorija V), pa so soline tudi na seznamu nekaterih mednarodnih varstvenih instrumentov, ki obravnavajo zavarovana območja mednarodnega pomena. Sečoveijske soline - ramsarska lokaliteta Sečoveijske soline so uvrščene na Seznam mokrišč mednarodnega pomena, ki je sestavni del ti. Konvencije o mokriščih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsarska konvencija) (Sovine, 1999). Sečoveijske soline so bile do pred kratkim (ieta 2000 so se jim pridružile še Škocjanske jame, kot prvo evropsko podzemno mokrišče mednarodnega pomena) edina slovenska lokaliteta na tem Seznamu, kamor so bile uvrščene ob sprejemu Slovenije med podpisnice te Konvencije (1993). Novembra 2000 je bilo 123 držav podpisnic Ramsarske konvencije in med njimi so tudi vse evropske države. Na Seznamu mokrišč mednarodnega pomena je bilo takrat 1039 lokafitet. Ramsarska konvencija ima izdelana posebna merila, po katerih se mokrišče uvrsti na Seznam mokrišč mednarodnega pomena. Merila so naslednja: - značilno ali enkratno mokrišče v biogeografski regiji, - mokrišče, kije pomembno za rastlinstvo ali živalstvo, - mokrišče, kjer se pojavlja določen delež populacije močvirskih ptic v biogeografski regiji, in - mokrišče, ki je posebnega pomena za ribja favno. Sečoveijske soline - Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA) in njihov pomen v nacionalnem «mitološkem merilu Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA) je projekt, ki ga vodi mednarodna organizacija za varstvo ptic BirdLife International. IBA so osnova za države Evropske skupnosti, ki so po t.i. Smernici Evropske unije za varstvo ptičev (smernice EU imajo v posameznih državah status zakona!) dolžne razglašati ti. SPA-Spectai Protected Areas (Posebna zavarovana območja) pod varstvom Smernice za varstvo ptičev. Ornitološko pomembna območja veljajo tudi za območja, ki bodo ob primernem upravljanju in varstvu ohranila večji del populacij evropskih ptic in so pomembna pri celovitem pristopu ohranjanja biotske pestrosti. V Sečoveljskih solinah ne gnezdi nobena izmed tistih vrst ptic, ki so deležne globalne (svetovne) varstvene pozornosti (Tucker & Healh, 1994), kljub temu pa so uvrščena med t.i. Mednarodno pomembna območja za ptice (Polak, 2000). Na seznam IBA-jev jih po ornitoloških merilih uvrščata predvsem dve vrsti galebov, ki se tu (preletna oziroma negriezdeča populacija!) pojavljata v številu, ki presega 1% biogeografske populacije vodnih ptic, ki se združujejo v jate. Ti vrsti sta rumenonogi Larus cachinnans in črnogiavi galeb L. melanocephalus. ANNALES • Ser. hist. nat. -11 2001 • 2 (25) Andrej SOV1MC: SFČOVEUSKE SOLINE V MEDNARODNEM N AR A VOVARST VtM EM KONTEKSTU, 253 260 Sečoveljske soline - potencialna lokalitefa omrežja Natura 2000 Sečoveljske soline so morda v naravovarstvenih krogih najbolj poznane po pticah, v globalnem pogledu pa so morda še pomembnejše predvsem zaradi habitata: morske soline, posebej takšne, kjer proizvodnja poteka tudi še na tradicionalen način (SI. 1), sodijo po merilih MedVVet (iniciative za varstvo mediteranskih mokrišč, ki deluje pod pokroviteljstvom Ramsarske konvencije) za enega najbolj ogroženih habitatov v Sredozemlju (MedVVet, 1996). Delež mokrijč v Sredozemlju se je drastično znižal, po zbranih podatkih se je v tem stoletju delež mokrišč v nekaterih sredozemskih državah, npr. v Grčiji, Italiji in Španiji, znižal za več kot 60% (Barbier er al., 1997). Evropska skupnost, ki se ji bo Slovenija predvidoma pridružila že v naslednjem krogt! širitve, je poleg že omenjenih Smernic za varstvo ptic sprejela tudi t.i. smernice FFH. Te obvezujejo države Skupnosti, da poleg že omenjenih SPA (katerih pomembna osnova so IBA) razglašajo tudi Posebna območja varstva (SAC-Special Areas of Conservation): omrežje obeh posebnih območij (torej SPA in SAC) se imenuje Matura 2000. Posebna območja varstva se razglašajo na podlagi seznamov ogroženih vrst in habitatov, ki so pripeti kot Dodatki k smernicam FFH Med njimi je tudi Dodatek, ki določa habitatne tipe in izloča t i. "prednostne habitafe", ki naj bi čimprej postali SAC oziroma del omrežja Natura 2000. V Se-čoveijskth solinah najdemo vsaj dva prednostna hahi-tatna tipa (lagune, sredozemska začasna vodišča), zraven pa je še cela vrsta drugih liabitatnih tipov iz omenjenega dodatka. Sečoveljske soline - Posebno varstveno območje v sredozemskem okviru (SPAMI) Sečoveljske soline Izpolnjujejo tudi pogoje za razglasitev Mediterranean Sea Specially Protected Areas (po novem: Specially Protected Areas of Mediterranean Importance - SPAMI) pod pokroviteljstvom Barcelonske konvencije, ki naj bi ohranili reprezentančna obalna in morska območja, ogrožene habitate in tiste, kjer živijo ogrožene in endemične vrste, ter območja s posebnim znanstvenim, estetskim, kulturnim ali Izobraževalnim pomenom. SI. J: Soline so čedalje bolj ogrožen habitat v Sredozemlju. Od 90 sredozemskih solin SO Sečoveljske edine ob vzhodnem fadranu, kjer proizvodnja še poteka na tradicionalen način. (Fofo: T. Makovec) Fig. 1: Salt-pans are one of the most endangered habitats in the Mediterranean. Of the 90 salt-pans in the Mediterranean, the Sečovlje pans are the only ones along the Eastern Adriatic where salt is still produced in traditional way. (Pliotv: T. Makovec) 256 ANNAl.ES • Ser. hist. nat. 11 2001 • 2 (25) Andrej SGVtNC. SfČOVELlSKE SOUltt V MSDNARODNfFM NARAVOVARSIVENfM KONTEKSTU, 253-26(1 NARAVOVARSTVENI POTENCIAL SEČOVELJSKIH (IN STRUNJANSKIH) SOLIN Omitološki pomen v mednarodnem in nacionalnem okviru Že pri pregledu meril, ki uvrščajo Sečoveljske soline med Mednarodno pomembna območja /a ptice (IBA), je bilo ugotovljeno, da sta v mednarodnem pogledu najpomembnejši vrsti ptic na solinah rumenonogi in črnoglavi gaieb. Zanimivo je, da v "domačih" ornitoloških krogih tem dverri vrstam ne posvečamo posebne pozornosti; nista v aktualnem Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Bračko et al., 1994; črnoglavi galeb sploh ne gn€?zdi v Sloveniji;, rumenonogi galeb zaradi svoje številnosti in prehranjevanja na neuglednih smetiščih velja za "mrhovinarja", vedenje o črnoglavih galebih, ki množično letujejo na obeh omenjenih solinah in se ustavljajo na preletu, pa šele v zadnjem času prodira v zavesi naravovarstvenikov (predvsem po zaslugi mlajše generacije slovenskih ornitologov, ki je ta fenomen predstavila javnosti). Mnogo bolj pomembno vlogo imajo Sečoveljske soline v nacionalnem ornitološkem pomenu, kot gnezdišče cele vrste v Sloveniji redkih in ogroženih vrst ptic. Tako gnezdi tu nekaj vrst ptic. ki drugje v Sloveniji sploh ne gnezdijo ali pa le na posameznih lokalitetah ozi-oma imajo tu v nacionalnem merilu najpomembnejše gnezditvene populacije (npr. polojnik, rumenonogi galeb, mala čigra, navadna ¿igra, beločeli deževniki. So pa te vrste razširjene in številnejše v širši okolici, npr. drugje v Sredozemlju, in tako neka; deset "slovenskih" osebkov bistveno ne dopolnjuje slike njihove globalne razširjenosti ali pojavljanja. V ornitološkem pogledu so Sečoveljske soline pomembnejše v preletnem in prezimovalnem obdobju. Omenimo le nekatere skupine ptic, ki tu prezimujejo ali se ustavijo na preletu: slapniki, pomiki, kormorani, čaplje, r,u:e, pobrežniki, galebi ... Za mnoge izmed vrst je tu edino ali najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji (Sovine, 1994; Makovec ei al.. 1998). Skupno število registriranih vrst ptic v Sečoveljskih solinah (254 vrst; Makovec et al., 1998) ni bistveno manjše kot v mnogo obsežnejšem območju Beneške lagune (F. Perco, ustno), res pa je, da se nekatere vrste tu pojavljajo mnogo redkeje in v mnogo manjšem številu kot v bližnjih (a skupno mnogo obsežnejših) lagunah med izlivoma rek Soče in Pada. V splošnem so morske soline pomembne za eno-celične organizme, vodne in kopenske rastline, vodne nevretenčarje, ribe, žuželke in druge skupine. Podatke o favni, flori ¡n habitatih (ki v tem prispevku niso podrobneje analizirani) v Sečoveljskih solinah povzema Pulak (2000). Morske soline - ogroženi habitat v Sredozemlju in na slovenski obali V 18 sredozemskih državah je bilo registriranih 168 solin, od katerih jih 90 še deluje, 64 je opuščenih, namembnost 11 nekdanjih solin je spremenjena, za 3 pa ni podatkov (Sadoui et al., 1998). Isti vir navaja, da obsegajo soline v Sredozemlju od 1 do 12.000 ha in da je tri četrtine sredozemskih solin v Španiji, Grčiji, Italiji, Franciji in na Portugalskem. Samo redke izmed njih so zavarovane, in tudi v tem je ena od posebnosti Sečoveljskih solin. Sadoui et al. (1998} jih uvrščajo tudi med edine soline ob vzhodni obali Jadranskega morja, kjer proizvodnja še poteka na tradicionalen način. Opuščanje proizvodnje soli se je najprej pričelo v manjših solinah (v tridesetih letih 20. Stoletja), ki niso bile več sposobne preživetja na tržišču v boju z. velikimi in moderniziranimi solinami; proces opuščanja rabe pa se je še posebej pospešil med letoma 1950 in 1990 (Sadoui et al., 1998). Najbolj očitni spremembi v proizvodnji soli se kažeta v spreminjanju polj z različnimi stopnjami slanosti v ogromne kristalizacijske bazene s povečano produkcijo soli in v spremembi načina iz periodične žetve soli v stalno pobiranje soli (Petanidou, 1997). Poleg omenjenih tehnoloških sprememb, ki ogrožajo tudi biodiverzitetno, etnološko in kulturno vrednost solin, je treba omeniti še večjo stopnjo mehanizacije in s tem povezano opuščanje sistema preplavitve solinskih polj, intenzivno in agresivno marikuituro, predvsem pa razvoj množičnega turizma in z njim povezane infrastrukture (hotelski kompleksi, letališča, ...). Okoli 40% sredozemskih solin je bilo opuščenih ali predrugačenih v zadnjih 50 letih (Walmsfey, 1997). Soline so območja z bogato biodiverziteto, kar je posledica dejstva, da gre za zelo produktivne ekosi-steme (mokrišča), pri čemer je jasno, da je visoka biodiverzitetna vrednost tudi in predvsem posledica človekovega poseganja, ki je omogočilo kroženje vode v sistemu. Hkrati veljajo soline tudi za območja, kjer so vplivi motenj s strani človeka razmeroma majhni ali omejeni in kjer so ekološke razmere kljub nepredvidljivemu sredozemskemu podnebju dokaj stabilne. Prepletanje plitvih lagun, polojev in solnih polj, prepreženih z nasipi, in različna stopnja slanosti vode v bazenih v povezavi s sredozemskim podnebjem ponujajo ohlapno povezano omrežje različnih ekoloških razmer. Raznovrstnost habilatov in bogastvo njihovih rastlinskih in živalskih vrst je močno odvisno od velikosti solin, kar je povezano tudi z njihovo izoliranostjo, vodnim režimom in stopnjo slanosti (SI. 2). Soline so torej edinstveni habitat, ki se razlikuje od sladkovodnih, morskih ali brakičnih mokrišč drugje ob morski obali. Njihova posebnost je tudi v dejstvu, da gre za izrazito antropogeno preoblikovano območje, ki za svoj obstoj kot tudi za obstoj biodiverzitete potrebuje človekovo poseganje oziroma sodelovanje. ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Andrej 50WNC: SEČOVHJS« SOUNÍ V MEDNARODNEM NARAVOVARSTVENEM KONTEKSTU, 2SJ-Z60 S/. 2: Trstišče namaka reka Dragonja, hkrati pa je izpostavljeno plimovanju, (Foto: T. Makovec). Fig. 2: The reed-heds are constantly watered by Ibe Dragonja river as well as exposed to tides. (Photo: T. Makovec). Solinski habitati so med najbolj ogroženimi in tudi najredkejšimi mokrišči. Samo pet driav v Sredozemlju se lahko pohvali z več kot desetimi solinami! V Sloveniji za zdaj se imamo Sečoveljske in Strunjanske soline. Predvsem usoda slednjih je zaradi njihove majhnosti še posebej vprašljiva. Tudi nad prihodnostjo Sečoveljskih solin se zbirajo temni oblaki, ki bi lahko odnesli žetev soli za vedno! V boju za njihovo ohranitev bodo morali sodelovati vsi, od predstavnikov države do občine in lokalne skupnosti, od gospodarskih do nevladnih organizacij. Sečoveljske in Strunjanske soline - vmesno območje med drugimi jadranskimi mokrišči Strunjanske in Sečoveljske soline so.....skupaj s Škocjanskim zatokom - prvo obalno mokrišče, s katerim se srečajo seleče se močvirne in druge ptice s sever-nomorskih obal, ko preletijo celinsko Evropo. Del teh ptic nadaljuje svojo pot ob verigi podobnih habitatov v Beneški laguni, druge pa se selijo vzdolž vzhodne jadranske obale. Zanjo je značilno, da so v pretežno skalnati geološki osnovi obalna mokrisča razmeroma redka in tudi močno degradirana. Kot. primer lahko vzamemo pivo naslednje obalno mokrišče - izliv reke Mirne pri Novigradu. Številne melioracije in drugi posegi < preteklosti so močvirne habítate tega območja močno skrčili. Ptice, kot najbolj očitno mobilna bitja, so bila tu uporabljena Se kot opazen primer povezave med podobnimi habitati Povezava med podobnim! habitati (ti. koridorji) je zelo pomembna tudi za druge vrste. ZAKLJUČEK S prispevkom sem želel osvetliti mednarodni pomen ohranitve Sečoveljskih in z njimi povezanih Strunjan-skih solin. Pri tem je Se posebej pomembno, da se pričnemo zavedati, da glavni argument naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev solin niso le ptičje vrste (kot velja to v zavesti širše javnosti} al druge živalske in rastlinske vrste. V mednarodnem naravovarstvenem merilu so naše soline najpomembnejše predvsem kot eden zadnjih habitatov te vrste v Sredozemlju! Seveda pa imajo tudi neprecenljivo vrednost v krajinskem, kulturnem, tehničnem in etnološkem pomenu. 258 ANNALES • Ser. hist. nal. 11 2001 • 2 (25) Andrej SOVINO SLCOVCLISKC SOLIN? V MEDNARODNEM NARAVOVARSTVENEM KONTEKSTU, 253 260 SEČOVLJE SALT-PANS JN THE INTERNATIONAL CONSERVATIONIST CONTEXT Andrej SOVINC Institute of Biodivp.rjiiy Studiš::, Science ¿nd Rosearc h Cemre of the Republic of Slovenia Kope;, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1C E-mail: andrej.sovinc@guest.arnes.si SUMMARY Sečoveljske soline (Sečovlje salt-pans) have been designated not only ¿is ¿i Landscape Park and a Rarnsar Site but have also met the criteria to be proclaimed an Important Bird Area Once Slovenia becomes CN, Gland, Switzerland and Cam bridge, UK Križan, B. (1999): Sečoveljske soline - Ramsarska loka-liteta v Sloveniji. V: Sovine, A. (ur.): Ramsaiska konvencija in slovenska mokrišča. Nacionalni odbor RS za ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu ?a okolje in prostor. Ljubljana. Lipej, L. T. Makovec & I. Škornik (1997): Možnosti sonaravnega gospodarjenja s Sečoveljskimi solinami. Študija. Ornitološko društvo Ixobrycbus, Koper, 53 str. Makovec, T., I. Škornik & L. Lipej (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco, 13/14, 5-48. McNeely, J. & K. Miller (eds.) (1984): National Parks, Conservation and Development. Smithsonian, Washington MedVVet and Convention on Wetlands (1996): A Strategy for Mediterranean Wetlands. Thessaloniki, Greece. Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Sečoveljske soj/ne (1989): Uradne objave SO Piran, št. 5/90. Petanidou, T. (1997): European Saltworks al the Tres-hold otthe 21lh Century, importance, Threats, Remedes. In: Marin, C. (ed.): Nature and Workmanship. Artificial Wetiands in the Mediterranean Coast. INSULA, c/o UNESCO, Paris, France, pp. 17-24. Polak, S. (ed.) (2000): Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Monografija DOPPS, 1, pp. 65-74. Sadoul, N., J. Walmsley & J. Charpentier (1998): Salinas and nature conservation. Conservation of Mediterranean Wetlands no. 9. Tour du Valat, Aries, Sovine, A, (1994): Zimski ornitoloSki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Andrej SOVfNC: SEČOVELJSKE SOLNE V MEDNARODNEM NARAVOVARSTVENEM KONTEKSTU, 253-200 Sovine, A. (ur.)(1999): Ramsarska konvencija in slovenska mokrišca. Nacionalni odbor RS za ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, Ljubljana. Šmuc, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Škornik, L, M. Miklavec & T. Makovec (1990): Fav-nistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave, 16, 49-99. Tucker, G. M. & M. F. Heath (1994): Birds in Europe: Their conservation status. EBirdLife Conservation Series No. 3. BirdLife International, Cambridge, UK. Walmsley, J. G. (1997): Mediterranean Salinas. Distribution, Salt Production & Conservation. In: Marin, C. (ed.J: Nature and Workmanship. Artificial Wetlands in the Mediterranean Coast. INSULA, c/o UNESCO, Paris, Prance, pp. 25-28. VVCMC (1994): United Nation List of National Parks and Protected Areas. IUCN. Gland, Switzerland and Cambridge, UK. ZON-Zakon o ohranjanju narave, (1999): Uradni list RS, st. 56/99. 260