Dne 26. 8.1975 je razširjeni politični aktiv OZD Avtotehne razprav-'ial o akciji stabilizacijskih ukrepov v našem podjetju. Po izčrpnih poročilih in predlogih vseh predstavnikov t02D, DSSS, predstavništev in DRUŽBENOPOLITIČNIH organizacij je bila izbrana koordinacijska komisija za sestavo sklepov razprave. Delavski svet OZD pa je dne 4. 9.1975 na svo-ji seji te sklepe potrdil in jih sprejel. Da bodo vsi člani Avtotehne seznanjeni s sklepi in jih bodo v celoti izvajali, kontrolirali itd., jih objavljamo v našem Glasilu: j; Vključitev delovne °'9fni«cije v družbene aKcijo za opredelitev Položaja zastopniških oelovnih organizacij novem družbenoekono slZadolžuie se dir< s i? ^0ZD' da v sodelovat La*rokovnimi službami pc zamejo potrebno za usk Stabilizacija in naši zaključki ditev pogodb najkasneje do 31. 12. 1975. Do tega roka so dolžni predložiti delavskim svetom TOZD poročilo o rezultatih svojega dela, na podlagi katerega naj delavski sveti odločijo o selekciji vseh poslov z inozemskimi principali. 2. Do 31. 12. 1975 naj TOZD v neposrednem kontaktu z inozemskimi principali raziščejo možnosti povečanja izvoza iz SFRJ in vezave ter razširitve zastopniških poslov na mednarodno proizvodno kooperacijo, v katero bi se vključile jugoslovanske proizvodne organizacije združenega dela. Direktorji TOZD so dolžni poročati o podvzetih ukrepih in doseženih rezultatih najkasneje do 31. 12. 1975. 3. TOZD naj proučijo možnost razširitve zastopniške dejavnosti v skladu s potrebami proizvajalnih in drugih OZD z vključevanjem novih principalov v svoje zastopniške programe, vključno domače proizvajalce za dopolnjevanje svojih zastopniških asortimanov. 4. Zadolžujejo se vse TOZD za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju de- la in sredstev na področju notranje trgovinske dejavnosti. TOZD so dolžne določiti usklajen predlog sporazuma, v katerem naj bo na podlagi ekonomske analize določen najustreznejši način sodelovanja in povezovanja. Predlog samoupravnega sporazuma naj bo izdelan najkasneje do 31. 10. 1975. 5. Zadolžuje se TOZD notranje trgovine da do 30. 11. 1975 analizira možnosti in izdela program maksimalne razširitve notranje trgovinskega poslovanja vključno z razširitvijo na področju detajlnih trgovin (blagovnice). 6. Izboljšati je organizacijo poslovanja konsignacijskih skladišč s tem, da se ekonomsko bolj izkoristijo poslovni prostori, poskrbi za večjo založenost k kurantnimi deli in boljšo povezavo s servisnimi enotami. Vsi direktorji TOZD zastopniške dejavnosti so dolžni poročati o rezultatih najkasneje do 31. 12. 1975. 7. TOZD naj analizirajo stanje zalog blaga v skladiščih. Delavski sveti TOZD naj obravnavajo stanje zalog in sprejmejo na podlagi predhodne ekonomske analize ustrezne sklepe najkasneje do 31. 10. 1975. 8. Direktorji TOZD naj skupno z vodji servisov pre-analizirajo obstoječo kritično situacijo v servisni dejavnosti in sicer na nivoju delovne ustrezne predloge v zvezi z dosegom potrebe produktivnosti in rentabilnosti. Delavski sveti TOZD naj ob-bravnavajo predloge do 30. 9. 1975. 9. Gospodarsko računski sektor naj v največji možni meri pospeši razčiščevanje in izterjavo starih terjatev. Po potrebi naj se angažirajo zunanji sodelavci. Direktor gosp. rač. sektorja naj do 30. 9. 1975 poroča o storjenih ukrepih in točnem stanju vseh terjatev TOZD oz. podjetja. Gosp. rač. sektor naj delavskemu svetu podjetja do nadaljnjega enkrat mesečno poroča o rezultatih dela na tem področju. V poročilu naj bodo zajeti tudi mesečni stroški za delo zunanjih sodelavcev. 10. Direktorji TOZD in vodje predstavništev naj do 30. 9. 1975 preanalizirajo stopnjo storilnosti predstavništev in (Nadaljevanje na 2. strani) Med zasedanjem DS Namesto uvodnika Tako kot po vseh OZD in TOZD te dni razpravljajo o stabilizacijskih akcijah, sprejemajo sklepe, ki jim bodo služili za izhodišča in smernice za dosego cilja, tako tudi v našem podjetju ne držimo križem rok. Če je temu tako, potem ta številka »Glasila« ne objavlja slučajno sprejete sklepe za realizacijo stabilizacije pri nas. V uredništvu stremimo zatem, da je vsak član našega kolektiva informiran o nalogah, ki stojijo pred nami. Ni pa to vse. Potrebno je nekaj več — da vsakdo teh sklepov samo ne prečita, temveč da točno ve, kaj se konkretno nanaša na njegovo delo, da točno ve, na kaj in kje mora paziti, da bodo drugi izvršili svoje naloge, spoštovali roke in osebno odgovarjali za eventuelne neizvršitve, ekonomičnost, delovna disciplina, izkoriščanja zmogljivosti, varčevanje z materialom in energijo, kvaliteta dela, poslovnost in ne nazadnje boljša notranja organiziranost. Nobenega ne moremo obdelovati samega zase, vse je povezano in neločljivo. Če sem dobro informiran, ste razpravljali o akcijskih programih za stabilizacijo po vseh TOZD, vsaj tako je bilo slišati na razširitvenem političnem aktivu, se pravi, da jih dobro poznate in zato lahko mirno napišem: premalo so konkretni. Kot da nimamo planskih številk in drugih pokazateljev, ki nam omogočajo določati meje, do kam moramo in ali lahko gremo, da dosežemo stabilizacijski uspeh. Prepričan sem, da sklepi, ki jih je sprejel DS podjetja, ne bodo formalnost, ampak da jih bomo po TOZD še bolj obdelali in konkretizirali. Zavedamo se, da moramo biti za izvedbo programa dosledni, ne priznavajmo nobenih odstopanj in zahtevamo popolno suverenost in odgovornost vsakega posameznika. Stabilizacija je družbena akcija, ki nima trenutnega značaja, je akcija, ki nas mora pripraviti do tega, da se bomo obnašali tako kot bi se sicer morali že leta nazaj. To namreč ni, kot je nekdo lepo dejal, nevihta, pred katero se skriješ pod kap, ko pa mine pa nadaljuješ isto pot. Star pregovor pravi: »Če seješ globoko, žanješ visoko.« Savo Žigon Kaj je odgovornost V vsaki TOZD si moramo prizadevati, da postavimo smotrno organizacijo dela. Pri tem moramo upoštevati pravila moderne organizacije, ki naj predvsem zagotavlja tako delitev dela, ki omogoča: 1. enotnost, jasnost in preglednost 2. točen vpogled v stvari in njihove medsebojne odnose 3. predvidevanja, planiranja in pripravo dela 4. specializacijo in delitev dela 5. povezovanje dela 6. standardizacijo 7. računsko merjenje rezultatov 8. stimuliranje 9. skladnost dejavnosti in prilagodljivosti spremembe 10. instruiranje in informiranje 11. kontrolo. Osnovni pogoji za dobro organizacijo odgovornosti so zlasti: a) na vsak organ ali delavca je treba prenesti povsem določeno in jasno opredeljeno pristojnost b) odgovornost mora biti vedno povezana s pooblastili c) vsak delavec sme sprejemati navodila predvsem z enega mesta d) spori o pristojnosti so pomembni, ker se sicer zamegljuje odgovornost. 1. Glede individualnega poslovodnega organa določa člen 129/V ustave SRS, da predpisuje zakon, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas za katerega je bil imenovan in da lahko to razrešitev predlagata tudi skupščina občine, oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija. Kot odgovornost individualnega poslovodnega organa in osnova za postopek so najpogostejši naslednji primeri: a) kadar s svojim delom hujše prekrši ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo OZD ali TOZD ali njeno orgovornost, statut in druge splošne akte, kadar neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov upravljanja ali ravna očitno v nasprotju z njimi; b) kadar s svojim nevestnim ali nepravilnim delom prizadene OZD TOZD ali družbeni skupnosti večjo škodo ali je zaradi njegovega dela postalo izvrševanje obveznosti otež-kočeno; c) kadar so bili predlogi organom upravljanja neučinkoviti, neustrezni ali škodljivi; d) če ni dosegel zastavljenih smotrov ob letnem ali drugačnem planu in sicer v določenem obdobju mandata. 2. Člani poslovnega kolegijskega organa, vodilni delavci, vodje organizacijskih enot in tisti delavci, ki so odgovorni za določen del delovnega procesa so odgovorni za to, da pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, ki so določene v statutu in splošnih aktih ter sklepih, skrbno in dosledno izvršuje ukrepe, ki jih ti akti določajo in skladno s programi in plani storijo vse, kar je primerno glede na okoliščine. Posebej so dolžni: a) občasno in brez posebnega poziva poročati organom upravljanja o svojem delu ter o delu in položaju organizacijskih enot, ki jih vodijo; b) poročati o motnjah v organizaciji dela, o neizpolnjevanju delovnih nalog, o povzročeni škodi in o drugih okoliščinah, ki ogrožajo redno ali smotrno opravljanje dela organizacije; c) poročati o nepravilnostih in težavah v finančnem poslovanju, izgubah, motnjah in težavah na trgu; d) ukreniti kar je potrebno, da se prepreči kakršnakoli škoda ali se zmanjšajo posledice škodljivega delovanja. 3. Delavci so odgovorni delovni skupnosti za pravilno, pravočasno in smotrno izvajanje ciljev OZD ter konkretnih nalog. Temeljne naloge delovnega mesta so navedene v splošnem aktu o sistemizaciji. 4. Delavci na odgovornih delovnih mestih so osebno odgovorni za predloge, ki jih dajejo organom upravlja- nja ali članom delovne skupnosti in jih morajo podpisati. Predlog, ki ga oblikuje več delavcev, podpišejo tako, da je razvidno, kdo je skupino vodil, v njej sodeloval in v katerem delu. Trenutno je v ospredju politična odgovornost. Za uveljavitev te in drugih oblik odgovornosti so očitno pomembna zlasti naslednja pravila: — vsaka organizirana skupnost mora imeti opredeljene cilje; — organizacija upravljanja se mora ujemati z gospodarskimi ali tehničnimi procesi, ki omogočajo načrtovanje in odgovornost; — pristojnosti organov in delovnih mest morajo biti jasno določene, preprečiti je večtirno odločanje; — predlagatelji odločitev morajo biti znani, njihova odgovornost pa natančno opredeljena; — organi morajo imeti glede pomembnih odločitev predpisane postopke, da se s tem zagotavlja demokratičnost in odgovornost. Problemi materialne odgovornosti (nezaželene posledice — škoda) se prenašajo predvsem v preventivno dejavnost, ki jo predstavljajo: 1. Pravilna izbira delavca za delovno mesto (resno profiliranje kadrov). 2. Organizacija interne kontrole. 3. Ponovno in permanentno izobraževanje. Viri: J. Šinkovec: Temelji samoupravnega odločanja Janez Stana Stabilizacija in naši zaključki j (Nadaljevanje s Istrani) predložijo program dela predstavništev do konca leta 1975. Po potrebi naj se z začasnimi organizacijskimi ukrepi zagotovi ustrezna interna delitev dela v predstavništvih. 11. Nemudoma je pričeti pripravo za čimprejšnji prehod na avtomatično obdelavo podatkov in vključitev v računalniške sisteme na vseh možnih področjih poslovanja. Zadolži se generalnega direktorja da do 30. 9. na podlagi ponudbe ustrezne strokovne organizacije predlaga delavskemu svetu podjetja ustrezne sklepe. 12. Organizira naj se komisija za reorganizacijo internega poslovanja pod vodstvom generalnega direktorja in ob vključitvi direktorjev TOZD ter vodij strokovnih služb, ki naj do 31. 12. 1975 predloži delavskemu svetu podjetja predlog usklajene organizacije internega poslovanja organizacijskih enot v podjetju na naslednjih področjih: — finančno področje, — komercialno področje, — skladiščno področje, — področje komunikacij in — kadrovsko področje. 13. Nujno je organizirati skupne službe v podjetju za opravljanje vseh funkcij predvidenih v samoupravnem sporazumu o združevanju in to najkasneje do 31. 12. 1975. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti kadrovsko zasedbo naslednjih vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mest: — direktor službe za ekonomiko poslovanja, — vodnja carinsko-špedi-terske službe, — pravni svetnik in event. nadaljnjih delovnih mest po predlogu poslovnega sveta generalnega direktorja. Za navedena delovna mesta, v kolikor jih ne bo mogoče zasesti z internim razpisom, ne velja omejitev eksternega zaposlovanja. Zadolži se direktorja splošnega sektorja, da poroča delavskemu svetu podjetja o rezultatih kadrovanja na navedena delovna mesta do 30.10. 1975. 14. Pri zasedbi vseh razpisanih vodilnih in vodstvenih delovnih mest, naj se od kandidatov med ostalimi pogoji za zasedbo delovnega mesta zahteva predložitev programa dela. 15. Poslovni svet generalnega direktorja naj do 30. 9. 1974 posreduje delavskim svetom predlog nove zasedbe prostorov v Ljubljani. Zaradi maksimalnega izkoristka poslovnih prostorov, naj upošteva normative, ki jih je izdelala komisija za izdelavo zasedbe prostorov. 16. Stalna inventurna komisija naj do 15. 9. 1975 predloži delavskemu svetu podjetja izčrpno poročilo o stanju in problematiki v zvezi z zaseženim blagom iz kompenzacij za stare terjatve. 17. Čimprej je preiti na plačevanje po delu v servisih. TOZD II je zadolžen za pripravo osnutka, ki mora biti izdelan do 30. 9. 1975. Pregleden način izplačevanja naj bo predložen poslovnemu svetu generalnega direktorja, ki bo na posebni seji zadevo prediskutiral, predložil samoupravnim organom ter predlagal rešitev podobnega pro- blema tudi v ostalih TOZD, ki imajo v svojem sklopu servisno dejavnost. 18. Po vzoru TOZD je nujno analizirati vse obstoječe pogodbe za energijo, vodo, čuvanje, članarino (splošno vse redne izdelke) in težiti, da se materialni stroški v posameznih enotah ali vsaj v celem podjetju izenačijo s stroški osebnih dohodkov. Analizo o zmanjšanju materialnih stroškov mora podati sektor za ekonomiko samoupravnim organom TOZD in OZD do 30. 10. 1975. 19. Ponovno je pregledati in obravnavati na samoupravnih organih tiste, ki se bavijo s popoldansko obrtjo. Delavski sveti TOZD naj do 30. 9. 1975 obnovijo ali zavrnejo soglasja, ki so bila dana pred časom. III. Razvoj samoupravnih odnosov v podjetju 1. Delati na utrjevanju in razreševanju trajnejše vsebine samoupravnih odnosov, na sprovajanju ustavnih določil in pozitivne zakonodaje — na urejanju notranje zakonodaje, samoupravnih sporazumov in drugih aktov. 2. V vseh TOZD in DSSS naj se najkasneje do 31. 10. 1975 izvršijo volitve delegatov v komisijo delavske kontrole podjetja. Komisija delavske kontrole podjetja se je dolžna konstituirati najkasneje v enem tednu po izvolitvi. Komisija delavske kontrole podjetja naj skupno z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju mesečno obravnava in poroča delavskemu svetu podjetja o ukrepih v zvezi realizacije sprejetih sklepov samoupravnih organov in o stanju v podjetju na drugih področjih iz njene pristojnosti. 3. Zagotoviti je takojšnje formiranje tajništva samoupravnih organov, ki bo zadolženo za uspostavitev sistema rednega delovanja in tehnično izvedbo tekočega funkcioniranja samoupravnih organov ter za uspostavitev sistema kroženja informacij s področja samoupravljanja. Zadolži se direktorja splošnega sektorja, da poroča o stanju oziroma o sprejetih ukrepih delavskemu svetu podjetja do 30. IX. 1975. IV. Izvajanje v maju sprejetega akcijskega programa 1. Zadolžijo se vodilni delavci TOZD in podjetja, da se do 31. XII. 1975 realizirajo vsi še neizvršeni organizacijski ukrepi predvideni z akcijskim programom, sprejetim maja 1975, in sicer: 2. S pravilnikom je urediti uporabo osebnih avtomobilov, ki so v družbeni lasti. Zaradi enotne dokumentacije, preventivnega vzdrževanja in pravilnega odnosa do družbenih sredstev, je uredil centralni vozni park v podjetju in namestiti odgovornega vodjo. 3. Garažiranje v PRH je zmanjšati na minimum, obdržati pa toliko garažnih boksov, kolikor je v družbenem in poslovnem interesu Avto-tehne. 4. S pravilnikom je urediti izplačila kilometrin za lokalne vožnje in obnoviti vse pravice, ki izvirajo iz tega naslova. 5. Sistemsko je rešiti odpise materiala in osnovnih sredstev. 6. Takoj naj se pristopi k izdelavi pravilnika, ki bo re- guliral enotno nabavo sredstev. Do izdelave pravilnika se ustavi vsaka nadaljnja nabava. Zadolžuje se splošni sektor, da pripravi osnutek pravilnika do 31. X. 1975. 7. Uvesti je ure za kontrolo prihajanja na delo. Delovni čas je v doglednem času spremeniti v variabilni delovni čas. 8. Reorganizirati je konferenco sindikata OZD sindikata Avtotehna. 9. Zaradi depozitov in stabilizacije je začasno odstopiti od nakupa avtomatov za kavo do ponovnega pretresanja v letu 1976. 10. Zaradi stabilizacijske politike pri investicijah je odstopiti od gradnje objekta družbene prehrane na Celovški 228 in pristopiti k modernizaciji obstoječih menz in bifejev. Zadolžijo se vodilni delavci TOZD in DSSS, da takoj sprožijo postopke v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri poslovanju posameznih organizacijskih enot in posameznikov (kot npr. najdeno tuje blago v skladišču Valvolina). O ukrepih so dolžni tekoče obveščati delavske svete. Delavski sveti TOZD in podjetja se zadolžijo, da ob koncu poslovnega leta obravnavajo in ocenijo delo vodilnih delavcev TOZD in podjetja ter njihovih poslovodnih organov. Koordinacijski odbor: predsednik: Košak dipl. lur. Miro člani: Mrak Aljoša Per Miljenka Škrbine dipl. oec. Drago Malnar Anton Jenko Stefan Dolenec Julija naša predstavništva Sarajevo Predstavništvo Avtotehna u Sodine. Do 1968. godine ovo Predstavništvo je bilo locirajo u Šenoinoj ulici dok se da-n.as nalazi u ulici Dure Dako-'ca br. 6. Kapacitet prostori-a lznosi 211.62 Rukovodi-oo predstavništva je Braco ^arnokovlija još od samog snutka kao »Adriaimpex« od 1954. godine. Unutar samog predstavni- trol, Union-invest,, Rudnici Kreka-Banoviči, Rudnici že-Ijezne rude Ljubija-Vareš i ostali članovi Rudarsko-meta-lurškog kombinata Zenica, »Šipad« Sarajevo sa 40 šum-sko-industrijskih kombinata, RTV-Sarajevo, sva Autotrans-portna preduzeča i transportna preduzeča ŽTP, kao i mno-gobrojni privatni klijenti. U Sarajevu imamo konsignaciju BOSCH — kubanskih aparata kao i veliki izložbeni prostor za vozila i kučanske aparate. Od ukupnog broja zaposlenih u samom predstavništvu četiri člana su uključena u organizacijo SKJ. Takoder, važno je ovdje pomenuti, da Predstavništvo v Sarajevu je lepo urejeno su još tri radnika izrazila že-Iju, da stupe u članstvo SKJ, te je razmatranje njihovih molbi u toku. Kolektiv predstavništva je jednoglasno usvojio, da su radni sastanci ovog kolektiva svakog utorka u mjesecu, po- čev od 14. sati u prostorijama predstavništva. Na tim sa-stancima, če se razmatrati tekuča pitanja i opča problematika predstavništva. Obavi-ještavamo vas, da smo več održali takva dva sastanka, jedan koncem aprila, a drugi mjeseca maja 1975. godine. Osnovali smo i Sindikalnu podružnicu, i za predsjednika postavili Hasana Krivošiju, za sekretara Čatovič Antoniju i za blagajnika Jasminu Janjič. Braco Samokovlija NOVO KOMERCIALNO VOZILO FIAT 170 IN 190 PREDSTAVLJENO V TORINU IN NA FRANKFURTSKEM AVTOMOBILSKEM SALONU Elegantni orjaki Braco Samokovlija ai'/.a ZaPosleno je i danas i ^'vno radi 11 radnika i to: tozdi Jvan Šurbek, glavni komerc. referent Tozd n jtesan Krivošija. tehn. pro-„ daJni referent t°zd m Oragoljub Zekič, tehn. komercialni referent ntonija Čatovič, komerci-a|ni referent tozd iv jjdhem Čermagič, glavni Komercialni referent an Krecu, serviser fctorna Tomislav Stanek, tehn. ko-Qgs®rcialr|i referent Braco Samokovlija, rukovo-p' ac predstavništva asema Forstinger, inoko-respondent Janjič Jasmina, daktilograf fobejda Muševič, kurir-čistač ništw^ni, ,!udi ovo9 predstav-su a .uk|iučerii i angažovani AvtotaedhnUe.četiri T°ZD či,aV6 nuTiak°der’ ovdje treba pome-oh ',.da ovo predstavništvo ta avl|a poSao na teritoriji či-i iertn-^ ^ Orne Gore Nači njlm diielom Dalmacije, as' največji kupci (klijenti) tnergoinvest, Energope- Konec meseca avgusta je eden največjih proizvajalcev avtomobilov, tovornjakov, letal itd. FIAT S. p. A. predstavil novinarjem nove tovornjake FIAT 170 in FIAT 190. Oba tovornjaka predstavljata prve proizvode združenja industrijskih vozil IVECO (Industrial Vheicles Corporation). To združenje je nastalo v začetku letošnjega leta in sicer so se združila velika imena kot Lancia Veicoli Speciali, Ma-girus Deutz, OM, francoski UNIC in seveda FIAT. Oba modela sta nastala kot tipična evropska tovorna vozila za velike razdalje. 17,2-litr-ski in V 8 diesel motor predstavlja enega najmočnejših motorjev za cestni tovorni promet in razvije pri 2400 obratih v minuti moč 330 KM. Tovornjake opremljajo tudi s 6 valjnimi vrstnimi motorji z .notranjost Fiata 190 Zunanjost in. močjo 260 KM. Oba modela imata medkolensko razdaljo 3,48 m, lahko pa izberete tu-ti med medosnimi razdaljami 4,4 m, 5 m in 5,5 m. Sedemti-soč kilogramov težko vozilo lahko pri tipu 170 obremenimo še z 10 500 kg tovora, pri varianti 190 pa celo z 11 800 kilogrami tovora, tako da skupna teža vozila predstavlja tudi 19 000 kg. Izredno lepo oblikovanje novih tovornjakov pa dopolnjujejo neverjetno udobje in priročnost v notranjosti kabine. Ko ste v kabini, ne čutite, da se vozite pravzaprav v težkem tovornjaku. Vozilo ni hrupno in kabina je odlično izolirana, mehko oblazinjena in izredno prostorna. Prav gotovo predstavljata proizvoda FIAT in OM 170/190 velik dosežek v industriji tovornih vozil. Ker naše podjetje zastopata tovarni vozil FIAT in no zanimiv tudi za nas, saj OM, je novi tovornjak izred-bo povpraševanje transportnih in podobnih podjetij verjetno zelo veliko. J. Jerovec O PRIPRAVAH NA OBRAMBO, ZAŠČITO IN REŠEVANJE LJUDI TER MATERIALNIH DOBRIN V AVTOTEHNI Pripravljenost vseh Obramba domovine je temeljna in nedotakljiva pravica delovnih ljudi, ki so si jo pridobili v boju za svojo narodnostno in socialno osvoboditev. Ta pravica je zapisana tudi v naši ustavi. To pa ne pomeni le pravico do pripravljenosti na oborožen boj, temveč tudi pravico do oblikovanja politike obrambe in izvajanja obrambnih priprav na vseh nivojih od OZD in KS do federacije. Priprava na obrambo ni le začasna in občasna, temveč trajna in nenehna naloga vseh dejavnikov in subjektov naše družbe. Cim bolj bomo sposobni postaviti se v bran naše domovine, tem manjša je verjetnost agresije na nas. Prav zato bomo morali bolj odprto kot kdaj koli doslej reševati problematiko obrambnih priprav tudi pri nas v Avtotehni. Načrti obrambnih priprav bodo najustrezneje pripravljeni le, če bo v pripravi sodelovalo večje število odgovornih ljudi v OZD, zlasti tisti, ki bodo, če bo to potrebno, tudi izvajali te naloge — načrte. Ugotovitve kažejo, da so tudi s področja obrambnih priprav naši delovni ljudje premalo informirani, zato naj bo ena od stalnih nalog odbora za Ljudsko obrambo, da redno obvešča slehernega delavca v Avtotehni o obrambnih pripravah pri nas, zlasti pa še o nalogah vsakega posameznika v okviru skupnih obrambnih priprav. Druga pomembna in stalna naloga odbora za Ljudsko obrambo je obrambna vzgoja delavcev, zlasti pa izvajalcev načrta obrambnih priprav in članov odbora za Ljudsko obrambo. Predavanja z ustreznimi filmi na temo »OZD v razmerah vojne«, naj bi bila za širši krog delovnih ljudi Av-totehne, ne pa le za izvajalce in člane odbora LO, kot je bilo do sedaj. Verjetno bo potrebno še precej dela in naporov vseh odgovornih dejavnikov na podružabljanju obrambnih priprav do takšne stopnje, ko bo vsak naš državljan in delavec vedel svojo nalogo in svoje mesto, bodisi v delovanju svoje OZD v razmerah vojne, bodisi ob reševanju ljudi in materialnih dobrin ob hudih posledicah vojne ali naravne nesreče. Da bi že ta članek služil kot delček informiranja o obrambnih pripravah pri nas v Avtotehni, bom podal nekaj podatkov o obrambnih pripravah pri nas. Najodgovornejši organ za obrambne priprave je delavski svet skupaj z generalnim direktorjem OZD. Odbor za Ljudsko obrambo pa je izvršilni organ delavskega sveta za izvajanje nalog s področja obrambnih priprav. Morda je prav, da pojasnimo, kaj sploh so obrambne priprave. Obrambne priprave so priprave za delovanje OZD v razmerah vojne s sočasno pripravo na zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin v primeru posledic vojne ali hujše naravne nesreče. Pri nas imamo dokaj podrobno izdelan načrt za delovanje OZD v razmerah vojne. V tem načrtu je med ostalimi tudi sistemizacija delovnih mest in seznan delavcev, ki ostanejo v OZD tudi v razmerah vojne. Določena so jedra in izvajalci v vseh pomembnejših oddelkih, ki bodo delovali v OZD. Za pripravo na zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin naše OZD pa imamo osemčlanski štab civilne zaščite. Najodgovornejši za organizacijo in delo štaba civilne zaščite pa je poveljnik civilne zaščite. Za praktično reševanje ljudi in materialnih dobrin imamo specializirane oddelke civilne zaščite. Vsi ti oddelki so strokovno usposobljeni in dokaj dobro opremljeni za izvrševanje svojih nalog. Mobilizacijska vaja je pokazala nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih že ali pa jih bomo odpravili do naslednje praktične vaje oddelkov civilne zaščite v naši OZD. Oba organa — odbor za LO in štab CZ ter poveljnik CZ imenuje (je imenoval) delavski svet in njemu sta tudi odgovorna za svoje delo kot izvršilna organa vsak iz svojega področja dela z razliko, da je za izvajanje nalog na področju CZ odgovoren tudi odbor za LO, ki skrbi za najustreznejše organiziranje CZ — strokovno usposabljanje obveznikov CZ. Ob zaključku tega »delčka informiranja« o obrambni pripravi CZ pričakujemo tudi od vas večje zanimanje za to področje dela, sočasno pa smo pripravljeni dati odgovore na vprašanja. Referent za obr. pripr. in CZ: Franc Kušar Na V. občinskem tekmovanju ekip prve pomoči civilne zaščite je dobila naša ekipa pokal za osvojeno II. mesto. Osnovna organizacija sindikata Osnovna organizacija sindikata deluje v vsaki TOZD. V sindikalnem statutu niso zapisane številke o tem, koliko članov mora biti najmanj v posamezni osnovni organizaciji sindikata ali koliko jih je lahko največ. Politična praksa pa je izoblikovala tudi številčna merila. Spodnja meja je med 8 in 15 člani, zgornja pa večinoma ne presega 250 do 300 članov. Z drugimi besedami: osnovno organizacijo sindikata bomo ustanovili v vsakem delovnem kolektivu, kjer je vsaj 8 do 15 članov. Poglejmo si še primer velike TOZD, ki ima npr.: vseh zaposlenih 200 in to v občini Šiška 70, v občini Center 30, v občini Bežigrad 60 in v občini Vič-Rudnik 40 delavcev. Prej je bila to samo ena osnovna organizacija sindikata, sedaj pa so 4, in sicer v občini šiška 1, občini Center 1, v občini Bežigrad 1 in v občini Vič-Rudnik 1. Seveda so se vse 4 osnovne organizacije povezale v skupno konferenco za celotno TOZD. V omenjenem primeru so se delavci pravilno sindikalno organizirali, ker so upoštevali statutarno določilo, da je treba organizirati več osnovnih organizacij sindikata, če so deli TOZD razmeščeni na več krajih na območju ene ali več občin. Viri: S. Gričar: »Organizacija in delovanje sindika- tov“- Janez Stana Kontrola in sindikat (Se enkrat: Ali ima delavska kontrola v TOZD oziroma delovni organizaciji pravico nadzirati delo sindikata?) Delavci imajo po določbah člena 132. ustave SRS (člen 132. zvezne ustave) pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavijo samoupravno delavsko kontrolo, in sicer neposredno sami ali posredno po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delovne kontrole. Sindikat ima pri uveljavljanju samoupravljanja kot družbenopolitična organizacija posebne ustavno zajamčene pravice in dolžnosti. Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo sicer v ustavi SRS (člen 152) naštete inštitucije: skupščine, družbenopolitične skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. V samoupravnem mehanizmu ima pa sindikat pomembno vlogo pobudnika v razvijanju sistema in obenem važno vlogo pobudnika akcij v primeru, če po njegovi oceni pride do nasprotovanja in kršenja samoupravnih norm-Sindikat kot družbenopolitična organizacija nima sicer v TOZD oziroma OZD pravice odločanja, pač pa ima prek svojega vpliva na članstvo pravico in dolžnost, da prek institucij samoupravljanja vpliva in intervenira v primeru, če smatra, da se kršijo ustavno, zakonsko in samoupravno urejene pravice delavcev. Takšno pravico in dolžnost ima tudi do nove z ustavo predvidene institucije delavske kontrole. Institucija je še mlada in si šele utira pot v življenje. Zato je potrebna pomoč sindikata. Takšno pomoč predvideva sklep št. 3 VIL kongresa ZS Slovenije, kakor tudi resolucija ZS Jugoslavije o nalogah sindikata pri uresničevanju sindikalne kontrole. a) Usposabljanje delavcev za delo v organu sam. del. kontrole (seminarji, priročnik itd.). b) Politična pomoč v akciji proti nasprotnikom uresničevanja delavske kontrole. c) Pomoč pri zbiranju vseh informacij. d) Pomoč delavski kontroli, da odgovorni samoupravni ie poslovodni organi proučijo poročila in predloge delavske kontrole in ukrepajo, v nasprotnem primeru pa v akciji sindikata, da se odgovorni samoupravni in poslovodni organi ter strokovne službe kličejo na odgovornost. e) Kolikor delavci v OZD ali TOZD ne bi ukrepali — intervencija sindikata pri ustreznih organih kontrole in pri družbenopolitičnih skupnostih. Sindikat ima pravico in dolžnost, da kritično spremlja delo delavske kontrole, konkretno opozarja sindikate zvezna resolucija, ki pravi, da naj pazijo zlasti, da ne bi delavska kontrola: 1. prevzela pristojnost drugih organov in služb, 2. da se ne bi njeni posamezni člani obnašali nesamo-upravno, 3. delala površno ali pa nepravočasno reagirala na negativne pojave, 4. se povezovala s posamezniki na vodilnih delovnih mestih, 5. da bi se organizirala kot poseben organ delavskega sveta. Če delavska kontrola oziroma njeni posamezni člani ne delujejo v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jim jih daje ustava (zvezna in republiška), pozitivna zakonodaja in zlasti samoupravna regulativa ter politični dokumenti družbenopoli' tičnih organizacij, zlasti ZS Jugoslavije — oziroma ZS Slovenije, ima sindikat na razpolago več akcijskih sredstev, od katerih so nekatera pravne narave — druga pa sredstva neposredne sindikalne akcije. Viri: Odgovori in vprašanja udeležencev na posvetovanju Bled—Radenci 1974. Janez stana Varstvo sindikalnih funkcionarjev Mednarodna organizacija dela je v zvezi s posebnim varstvom delavskih predstavnikov v podjetjih leta !977 sprejela konvencijo št. 135 in ustrezno priporočilo st-143. Ta konvencija ne zajema samo varstva sindikalnih, temveč tudi vseh drugih delavskih predstavnikov, Konvencija je v popolnem soglasju z našo samoupravno in državno ureditvijo. Varstvo, ki ga na podlagi ustave in pozitivne zakonodaje uživajo vsi samouprav-(jalci brez razlike, je takšno, da ni bila potrebna državna intervencija. V okviru splošne državne intervencije so_ zaščiteni tudi vsi funkcionarji sindikatov. Poleg tega uživajo člani organov sindikalne organizacije posebno varstvo, ki je urejeno v statutih TOZD oziroma delovnih organizacij na podlagi vzorca, ki ga je predpisalo ZS Slovenije. Ta člen, napisan v splošnih samoupravnih aktih se glasi: člani (delegati) organov sindikalne organizacije ne morejo biti klicani na odgovornost za opravljanje nalog, ki izvirajo iz njihovih funkcij v sindikalni organizaciji. Viri: Referati na seminarju Dr. Rudi Kyovsky. Janez Stana Rekli so: Saj je res, da je človek zaverovan v svoje požgane — vendar je hudo pretiravanje, če jih belimo prikazati kot nekaj, kar se samo po sebi nikoli ne pokvari in ne zmoti. Prof. dr. MILOŠ KOBAL, direktor klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani . če nima delavec v sebi žive zavesti, kaj je njegova dolžnost, mu ne more samoupravljanje nie koristiti in tudi družbi ne. JOSIP VIDMAR, predsednik SAZU Temeljni kamen stabilizacijske politike je v eaanjem trenutku v obrzdanju inflacije, v tem, aa upočasnimo rast cen in življenjskih stroškov. MUSTAFA PIJAKIČ, sekretar centralnega sveta ZSJ KOGAR ZANIMA Obveščamo člane kolektiva Avtotehne, da bomo v -l9' Polovici septembra Imeli na zalogi v konsignacij-m skladišču Canon žepne elektronske računske ,r°ie po zelo ugodni ceni. r ,Kauunske operacije: štiri osnovne, koren, procentni UP’ potenciranje, mešane operacije, konstanta pri oženju in deljenju. Deluje na 2 bateriji 1,5 V oziroma ud 0Clu*nim nakuP°m adaptorja boste lahko kalkulator Porabljali tudi s priključkom na omrežno napetost, nami 9 °Pisanega modela imamo na zalogi miniaturni 'zni kalkulator na baterije in z možnostjo priključna omrežno napetost. , edno imamo na zalogi fotoaparate, filmske kamere in Projektor. nalno,0:mac,i«: Ti,ova 36- Ul-nadstropje, št. int. telefo-a M, Celovška 228, št. telefona 54-450. uredniki ureja uredniški odbor: Savo Žigon (glavni nični tiroHnTtAe P9rinc (odgovorni urednik), Leon Jerovec (teh-Ani Smniftišj 1.a?ez Stana, Milan Rebek, Aleksander Kapus, Po sklAnii ’ o ^urai- Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je davka ^ sekretariata za informacije oproščeno prometnega AVTOTEHNA na sejmih Po zaključenih sejmih v Sloveniji je Beograjski sejem priredil na celotnem prostoru specializirano razstavo gradbene tehnike in gradbenih strojev. Udeležil se ga je TOZD III, oddelek BOSCH s svojimi stroji. Prikazan je bil celoten program vseh Boschevih strojev za vrtanje in zbijanje betona ali kamna, agregat in utrjevalna igla za beton. Razstavljali smo na skupni površini 30 kvadratnih metrov, vendar je bil prikaz, kljub majhni površini, a na lepo pripravljenem prostoru, zelo uspešen. Sicer smo bili obkroženi s precej močnimi zastopniki, ki pa so prikazovali predvsem manjša orodja in gradbeno pohištvo. Za sejmom v Beogradu se je TOZD I komercialnih vozil, udeležil Zagrebškega spomladanskega velesejma na že zakupljenem prostoru FIATOM. Želeli smo poudariti zlasti viličarje, saj smo prikazali štiri različne tipe, na željo strankam pa tudi njihovo delovanje. Pred samim sejmom se nam je pripetila manjša nezgoda pri razkladanju viličarjev po krivdi organizatorjeve službe. Podjetje namreč ni upoštevalo vseh varnostnih ukrepov, tako da je manjši viličar zdrknil s kamiona na tla in se poškodoval, vendar ga je naš mehanik usposobil za delovanje v nekaj urah. Iz programa tovornih vozil smo pokazali štiri velike kamione FIAT, ki so bili sicer že prikazani na sejmu avtomobilov v Beogradu, poleg njih pa še dva mala kamiona OM, ki sta pritegnila največ pozornosti že pred samim sejmom kot tudi med razsta- vo. Predvsem moramo pohvaliti tov. Galiča iz Zagrebškega predstavništva za prizadevanje, še posebej pa oba predstavnika EVI iz Italije, ki sta celoten prostor uredila in izpisala vse potrebne informacije. TOZD I se je v letošnjem programu sejmov še enkrat udeležil specializirane razstave, in sicer s programom viličarjev na Mariborskem sejmu transporta in skladiščne opreme v mesecu juniju. Na tem sejmu, ki je trajal kar devet dni, so sodelovala vsa pomembnejša jugoslovanska podjetja. Kljub pomanjkanju organizatorjevih izkušenj je sejem uspel zlasti po komercialni plati, svoj višek pa je sejem dosegel 20. junija, ko so priredili organizatorji tekmovanje viličarjev. V okviru tekmovanja so sodelovali vsi proizvajalci takih vozil, kljub veliki konkurenci pa se je vseeno najbolje odrezal viličar OM, predvsem zaradi okretnosti in funkcionalnosti. Razen sejma Gradbene tehnike in Zagrebškega velesejma spomladi, kjer že imamo postavljen trajni razstavni prostor, nam je vse sejme postavljalo podjetje LIK iz Ljubljane po predlogah projektov naše propagandne službe. Vsi razstavni prostori so bili lično urejeni, morda celo najbolj praktično in estetsko v okviru posameznih razstav, v primerjavi z ostalimi izvajalci aranžerskih del pa celo zelo poceni. Letos se bo po programu naše podjetje predstavilo še na jesenskem Zagrebškem velesejmu s firmo BOSCH, razstavljal bo principal sam, ki bo imela svoj razstavni prostor v hali 10, pred samo halo pa bo še avtobus iste firme. Oktobra bodo vse firme TOZD IV elektronike sodelovale na 104 m2 razstavnega prostora v hali A Gospodarskega razstavišča na Elektroniki 75, na odprtem prostoru bosta avtobusa firm Storno in Bruer § Kjer, za tem firme Canon in Pitney Bovves na Interbiroju v Zagrebu, firme Akai, Canon in Ikegami pa na sejmu optike, fotokino in učil v Beogradu. Firma Akai bo novembra tri dni prikazovala dosežke moderne akustike na nazstavi Interdisc v Zagrebu, ki bo potekala istočasno s prireditvijo Zagreb 75, na tiskovno konferenco pa bodo povabili vse potencialne kupce. To je bil krajši prikaz sodelovanja našega podjetja na sejmih in razstavah po Jugoslaviji. Namen sejma ali pa razstave je, da pokažemo obiskovalcem, predvsem pa kupcem, čim več novosti in jih pridobimo za nakup, obenem pa je vsaka taka prireditev čistega propagandnega značaja, saj se prireditelji kot so npr. Zagreb, Beograd ali Ljubljana lahko pohvalijo z izrednim številom obiskovalcev, vedno več pa se sklepa glede na stroške, ki spremljajo vsako tako prireditev, pa lahko iz propagandnega stališča ugotovimo, da je način reklamiranja proizvodov tujih proizvajalcev najcenejši če upoštevamo, da stroške v glavnem krijemo sami. M. Vrtovec Rezultat solidarnosti — nova šola Bilo je Junija 1974, zemlja se je stresla. Stresla se je na Kozjanskem. Naši delovni ljudje so doživeli težko nesrečo. Podrle ali hudo razpokale so stanovanjske hiše, gospodarski ali drugi javni objekti. Slovenski narod je prizadetim krajem takoj priskočil na pomoč, posebno Ljubljana in njene delovne organizacije. Spomnite se, da smo zbirali sredstva v dveh krogih solidarnosti akcije. Vsi smo prispevali iz svojih osebnih dohodkov. Poleg tega pa je petdeset drugih OZD iz Ljubljane podpisalo samo-moupravni sporazum o posebni pomoči. Konkretno za izgradnjo nove šole, v Ponikvah pri Šentjurju. Dosedanja, sedeminsedemdeset let stara šola, se je namreč podrla. Ko smo v podjetju spontano predlagali, da priskočimo na pomoč, smo to tudi storili, poslali smo deset mešalcev in trideset samokolnic. Dne 10. 10. 1974 pa je DS podjetja sprejel še sklep, da za šolo v Ponikvah prispevamo 50.000 din. Akcije pomoči so stekle, ljudje so se lotili popravil in danes je Kozjansko zaceljeno. Rezultati so tu in eden takih solidarnostnih dosežkov je šola v Ponikvah. Kot predstavnik našega podjetja, pa tudi kot član uredniškega odbora našega glasila sem prisostvoval otvoritvi nove šole 24. 8.1975. Vaščani so nas Ljubljančane lepo sprejeli, ker so se zavedali, da bi brez nesebične pomoči težko reševali probleme, nastale ob potresu. Vedeti moramo, da je občina Šentjur med enajstimi manj razvitimi občinami. Ponikve praznično okrašene. Stari, mladi, posebno slednji ponosni na novo šolo, ki stoji na robu vasi. Je lepa, prostorna in svetla. Ima osem učilnic, moderno telovadnico, vrtec in ostale potrebne prostore. Izdelana je bila po načrtih šole v Sostrem pri Ljubljani, stala pa je din 15,000.00. Otvoritevena svečanost je potekala po programu, kljub dežju, ki nas je vse pregnal v telovadnico. Prav zato so šolarji in pionirji še z večjim zanosom izvedli dobro izbran program. Bilo je lepo, tudi pri partizanskem golažu ob gasilski godbi, kjer smo še posebno občutili gostoljubnost vaščanov in bili ponosni, da smo Ljubljančani. Di smo občani mesta, ki je s svojo akcijo solidarnosti prispevala zelo veliko. Ni naključje, da je tovariš Jože ing. Bučar predsednik IS sk ob. Šentjur v svojem otvoritvenem govoru med drugih dejal: »Šola bo simbol ir potrdilo poznejšim rodoven1 na plemenito dejanje Ljubljane.« Savo Žigon Nova šola v Ponikvah AVTOTEHNA — to smo mi K pisanju tega prispevka me je spodbudil članek v časopisu DELO, goriški tovarni Meblo vsak dvajseti delavec, dopisnik glasila delovne organizacije. To pomeni, da imajo za vsako številko glasila 100 do 120 prispevkov dopisnikov iz vrst kolektiva. Poleg tega je bila v članku opisana zavidljiva kulturno-prosvetna in športna dejavnost delavcev, devet športnih sekcij, razstave likovnih ustvarjalcev, koncerti, gledališke predstave. Novinar v članku piše, da ti podatki potrjujejo, da je samoupravljanje v Meblu krenilo po poti, ki nam jo začrtuje ustava. Če so podatki točni, se bomo gotovo vsi strinjali s tem. Tudi v naši delovni organizaciji imamo dokaj aktivne športne sekcije (nogometaši, rokometaši, košarkarji, šahisti in drugi), imamo lastno glasilo. A medtem, ko se s športnim in kulturnim življenjem vsaj nekoliko lahko pohvalimo, se z dopisovanjem v »Glasilo« res ne moremo. Razen redkih izjem, se imena članov kolektiva — dopisnikov v našem Glasilu ne pojavljajo. Vemo, da je informiranje v samoupravno urejeni delovni organizaciji ustrezno in uspešno le tedaj, če teče v obeh smereh: 1. če so delavci z organiziranimi sredstvi in oblikami informiranja obveščeni o dogajanjih v svoji delovni or-ganizacviji in 2. če delavci, člani kolektiva, obveščajo druge člane kolektiva o svojih spoznanjih, zamislih, delovnih rezultatih, predlogih itd. Za prvo skrbi organizirana informacijska služba (glasilo, informator- ji, cirkularji, okrožnice, sestanki, obvestila ipd.), s katero pri nas sicer še nismo povsem zadovoljni, vendar pa je na resni poti k izboljšanju, drugo pa je odvisno od stopnje samo-upravljavske iniciative, da ne rečemo zavesti delavcev samih. Ustava nam daje v roke veliko stvar — samoupravljanje, od naše zavesti in iniciative pa je odvisno njeno uresničevanje (človek se ob tem vpraša: se sploh zavedamo, kako izjemne instrumente imamo v rokah?). Gradivo za pisanje je neizčrpno. Omenimo le nekaj možnosti: — pisanje o delovnih uspehih, ki niso običajni, — pisanje in poročanje o zanimivih dogodkih (srečanja s strankami, zanimivi obiski, službena potovanja sestanki, ipd.), — primeri uspešnega uresničevanja samoupravnih načel (pobude na sestankih, predlogi in njihovo uveljavljanje, stiki med neposrednimi proizvajalci in vodilnimi delavci, kritika formalizma v samoupravljanju ipd.), — originalne misli, pobude, predlogi, stališča, kritična opažanja itd., — nasveti sodelavcev (sporočanje lastnih izkušenj z različnih področij, npr. delo, razvedrilo, šport, vzgoja, medsebojni odnosi, odnosi s strankami ipd.), — polemika ob stališčih javnosti, kritiki s strani potrošnikov, ukrepih vodstva in sodelavcev ipd. Le z aktivnim izražanjem bodisi v glasilu bodisi drugod (a na javnih mestih, in ne za hrbtom) lahko začutimo, da živimo z delovno organizacijo. Poleg vseh drugih koristi, ki jih imamo od tega (družba, naša zavest) bomo le tako začutili, da smo AVTOTEHNA mi sami! Redžo Avdič V prvi številki našega glasila smo na tretji strani povedali, da bomo naš časopis pošiljali tudi upokojencem na dom. Pri tem smo jih zaprosili, naj se oglasijo s kakim prispevkom, vprašanjem, odnosno, da se oglasijo, če časopis sprejemajo in kakšen se jim zdi. Sicer ena lastovka še ne pomeni pomladi, kot to dostikrat rečemo, je pa razveseljivo, da je nekdo prebil led. In veste, kako ga je? Naša dolgoletna sodelavka Ernestina Čeh, ki je delala v sektorju osebnih vozil. Njenega kratkega pisemca smo se v uredništvu zelo razveselili. Razveselili iz treh razlogov. Prvič, da je njeno pisemce tako prisrčno in da nam da vedeti, kako smo pozabili na naše bivše sodelavce. mi med seboj Drugič, da se je upokojenec prej odzval našemu pozivu za osebne prispevke za »Glasilo«, kar od redno zaposlenih še nismo doživeli. No, in tretjič, da tudi sama poziva ostale upokojence za prispevke ko pravi .. . »V vseh prispevkih oziroma poročilih iščemo posebno imena znanih bivših sodelavcev.« Draga tovarišica Ernestina, prepričan sem, da se strinjate, da Vaše pismo v celoti objavimo, le tako bodo ostali bralci razumeli, kaj smo mislili prej povedati. Cenjeni bralci, takole nam je pisala tovarišica Ernestina Čeh: Uredništvo »Glasila podjetja Avto-tehna« Ljubljana. Zahvaljujem se za poslano prvU številko »Glasila«, ki sem ga kot dol' goletna nameščenka »Avtotehne« pr®' čitala od prve do zadnje strani oziro ma od »prve do zadnje črke«. Prosim in upam, da mi boste ko1 upokojenki Avtotehne pošiljali »Glasi' lo« redno (na dom), saj tako bo tud nam upokojencem možno spremljal! razvoj in uspeh podjetja, kakor tud kulturno in športno delovanje dela^' cev. V vseh prispevkih oziroma poro" čilih »iščemo« posebno imena znanil1 bivših sodelavcev. V pričakovanju druge številke »Glfl' sila« Vas lepo pozdravljam. Ernestina Čeh (lastnoročno) Tovarišica Ernestina, naše uredhi' štvo se Vam prisrčno zahvajuje Z* Vaše pisemce in prepričani smo, d* ne bo edino. Dolžni smo vam še pojasnilo. K®1 je Vaše pismo prisipelo v naše pod' jetje 20. 8. 1975 in je bila redakcijf za drugo številko »Glasila« že v d' skarni, ga objavljamo šele v tej št®' vilki. Hvala za razumevanje. Ker današnja rubrika »Mi med sd boj« pripada besedi upokojencev, s* nam zdi prav, da objavimo informaci' jo naše sindikalne organizacije vsed1 upokojencem in sicer: Kot Vam je verjetno znano, im* naše podjetje v Poreču v »Zeleni Id guni«, šest počitniških prikolic. T* prikolice so tam stalno nameščen® Zato bi lahko v njih izven sezone lah' ko letovali tudi upokojenci. Vaše želje za letovanje v prikd1' cah pošljite kar na uredništvo »Gld sila«. Mi bomo poskrbeli, da dobit* odgovor in napotke, seveda za nd slednjo sezono. Uredništvo: Savo Žigon Letovanje v Zeleni laguni Tokrat bom namesto daljšega poročila o udejstvovanju naših športnikov povedal malo več o naših dopustnikih v prikolicah v avtokampu »Zelena laguna« pri Poreču. Veselo na dopustu. šport rekreacija Rokomet mestna zveza za telesno kulturo Ljubljana, tabor 14 PONOVNO RAZPISUJE tekmovanje v rokometu m^st?0tehVa i® Prijavila eno Oško ekipo. Tekmovanje se 00 Predvidoma pričelo 10.9. 1975. Tekmovanje bo potekalo kakor predhodno po ligaškem sistemu. Za ekipo lahko nastopijo le delavci naše delovne organizacije, če so aktivni rokometaši ali pa ne. Vsaka ekipa bo nastopila dvakrat tedensko. Število igralcev je neomejeno. Igralo se bo dvakrat po 20 minut. Prijavite se lahko do 5. 10. 1975 pri tov. Klemenčič Borisu. — Tudi vse ostale informacije boste dobili pri tov. Klemenčiču v Opel servisu na Celovški 228, ki je tudi vodja rokometne ekipe. Naj dodam še to, da bodo nagrade za predhodno tekmovanje, kjer je Avtotehna zasedla 3. mesto podeljene, ko bodo končane tekme v košarki in malem nogometu. Po končanih omenjenih tekmovanjih bo tudi skupen večer vseh sodelujočih ekip in primerna zakuska. Ker sem bil tudi sam deležen dopusta v naših prikolicah, bom skušal napisati najprej svoje vtise in pripombe. Prikolice so postavljene v glavnem v lepi senci raznih dreves. Vse razen ene imajo spredaj precej velik šotor-baldahin, ki je zelo dobrodošel v večernih urah, ko je v sami prikolici zaradi kuhanja precej vroče in je zelo prijetno večerjati zunaj. Zaradi tega predlagam, da bi bilo zelo koristno dokupiti plinsko-kamping svetilko ali pa napeljati pod baldahin elektriko. Mislim, da to ne bi bil velik strošek. Dalje bi bilo potrebno dokupiti rezervno bombo s plinom in rezervne mrežice za plinske svetilke, ki so v prikolicah. Večina dopustnikov ni vedela, kaj vse spada pod inventar, tako da so si nekateri prinesli s sabo goro stvari, ki jih potem sploh niso uporabljali. Naj bo dovolj pripomb, poglejmo še kaj nas je veselilo in kaj nam je bilo všeč. Sanitarije in voda so zelo blizu; čeprav ni bilo vedno vse, kakor je treba, smo bili zadovoljni. Samopostrežba s precej veliko izbiro in razmeroma nizkimi cenami, nas je najbolj razveselila. Za tiste, ki jih kuha ni veselila, je bila zelo dobrodošla samopostrežna restavracija oddaljena dobrih 50 m, ki je bila za vsak poprečen žep. Plaža je bila zelo lepa, mislim po slikovitosti, škoda le, da kadar si stopil v vodo nekaj metrov od obale, nisi mogel zgrešiti ježevih bodic. V kampu je zelo lepo poskrbljeno tudi za športnike. Mize za namizni tenis, precej igrašč za tenis, nogometno igrašče, igrišča za badminton itd. Izposojevalnice čolnov so bile tudi bogato založene s »pomorsko opremo«. Poskrbljeno je bilo tudi za večerno razvedrilo, ki se je za nekatere lahko zavleklo tudi v zgodnje jutro. V bližnjih hotelih »Albatros« in »Delfin« je bila vsak večer dobra glasba za staro in mlado. Za še bolj mlado pa bližnji disko klub, ki je bil vedno nabito poln dima, glasbe in pisane Na koncu naj povem, da bi se kljub vsemu kar nam je šlo v nos, prav gotovo še enkrat odločil preživeti dopust prav tam v tistem vrvežu Zelene lagune! Med dopustom sem kot član uredniškega odbora izvedel med člani našega kolektiva majhno anketo: 1. Ste bili že kdaj prej na letovanju v naših prikolicah? 2. Kakšno je vaše splošno počutje? 3. Kaj je vam tu najbolj všeč? 4. Kaj vas moti in kaj ni prav? 5. Kakšna se vam zdi lokacija? 6. Predlagate za naslednjo sezono drug kraj? 7. Bi se še enkrat odločili za tako letovanje? 8. Vaše želje in pripombe! Anketiranci, Dobrila Roman, Kastelic Silvo, Kic Franc, Gorenc Staša, Kolovič Ivo in Ogorelc Angelca, so dali odgovore, ki sem jih združil in rezultat tega je pred nami: 1. Od šestih anketiranih, štirje še niso bili v prikolicah, dva pa že. Naj pohvalim TOZD V, ki je tov. Kolo-viča sprejel v svojo prikolico kot borca NOV in očeta treh šoloobveznih otrok. Prikolica TOZD II je bila namreč v tem času polno zasedena. 2. Tovariši, ki so izrali to lokacijo, so dobro izbrali, saj se je pet anketirancev izjasnilo zelo pohvalno in samo eden je dejal, da je slabše kot lani. 3. Predvsem je dopustnikom najbolj všeč senca, bližina trgovine in sanitarij. 4. No, ljudje smo različni, zato so tudi odgovori na to vprašanje raznoliki kot na primer: nekoga moti plaža, drugega neobveščenost, kaj mora jemati s seboj na dopust, zopet tretjega sanitarije. No, upravičena je pripomba, da prikolica št. 3, nima baldahina. 5. Odgovor na to vprašanje je enoten: »Zelo lepa!« 6. Samo dva sta odgovorila, da ne bi prikolic premeščala. Ostali pa bi jih ali v Mali Lošinj, v Poreč ali v Lan-terno. 7. Kot odgovori na peto vprašanje so tudi na to enotni in sicer: »DA«. Pripomniti pa moram, da ima en »DA« od šestih, pripombo — »če bo prikolica v Laterni«. 8. Odgovori vseh so precej izčrpni. V grobem seštevku izgleda rezultat takole: štirje anketiranci so za povečanje kapacitet (novih prikolic). Pet pa jih želi, da se dopolni inventar (nova posoda, ležalniki, rezervna plinska bomba itd.). Na mestu je tudi pripomba, da bi za baldahine kupili plinsko razsvetljavo. Tako, odgovorni so bili odkriti in konkretni, za kar se anketirancem še enkrat lepo zahvaljujem. In zaključek. Tisti, ki odgovarja za prikolice, si mora take stvari prebrati. Zato jih tudi objavljamo (glej Glasilo št. 2) in če sem dobro informiran, je to gospodar zgradb. Pa še drugič kaj! Milan Rebek Razpis Razpisujemo tekmovanje v NAMIZNEM TENISU za faoške in ženske posamezno za pokal Avtotehne. Tekmovanje se bo pričelo v začetku oktobra, o čemer boste vsi prijavljeni pravočasno obveščeni. Ker je to Prvo tovrstno tekmovanje v okviru Avtotehne, bi želeli, ria bi se vsi prijavljeni tekmovanja tudi zagotovo udeležili. s tem bi veliko pripomogli k uspešni izvedbi in 'udi razpoloženje bi bilo veliko boljše. Vsaka neres-n°st naj bi bila izključena, ker ne bi radi, da bi se po-Povilo tekmovanje v šahu! Prijave sprejemata Zvone Krese v Opel servisu po tel. 56-997 ali Milan Rebek po tel. 54-441 int. 70. Tovariš Krese je tudi organizator tekmovanja. čas za prijave je vključno 30. 9.1975. Za prve štiri najuspešnejše tekmovalce so predvideni pokali in diplome. (Tako za ženske, kot tudi za moške udeležence). Razpored tekmovanja in vse propozicije boste lahko Prebrali na vseh oglasnih deskah v Avtotehni pravočasno. Predsednik KZšRIO: Milan Rebek Prankfurt 75 je prinesel zanimive novosti tudi za [Jas’ saj je iz našega zastopniškega programa prika-zal poleg fiatofih tovornjakov 170 In 190 tudi dve novi 'jozili Opel — ascono In manto, ki sta zanimivi tudi Za naše tržišče, saj predstavljata vozila srednjega razreda. Opel je pri svojih novincih precej spremenil zu-nanjost, ascona pa je podobna rekordu, le da je manjša, razlike pa so na maski in na zadnjem delu. ma mnogo več steklenih površin In s tem boljši pre-9'ed Iz vozila. Odbijači so dodatno zaščiteni z gumijastim vložkom po vsej dolžini. Nova ascona je tudi daljša, tako da se bodo potniki na zadnjih sedežih Udobneje vozili. Ascono izdelujejo v treh inačicah: 57 KM v izvedbah 1,21 in 1,61, 71 KM v izvedbi 1,61 ln 85 KM v izvedbi 1,9 litra. Milan Rebek DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! prišli ^ ◄ odšli Malo za šalo - več za hec V našem cajtengu bi lahko odprli »oglasni oddelek« zdravo satiro, ki lahko pokaže na nepravilnosti. Za začetek nekaj primerčkov: »Ugodno prodam dober ducat konzerv in nekaj starih bonov ali zamenjam za staro marelo. • Ponudbe pod — Malica — jesen 1975! »Tistega, ki mi za pet (5) dni ponudi premostitveni kredit 30 starih jurjev — peljem za nagrado še istega dne ob 14.16 v Kora Bar (6 TOZD) na dva deci — barva po izbiri. Ponudbe pod — Bliža se 10. v mesecu! Na relaciji Ljubljana—Salatendorf sem izgubil komplet OPEL meh. ključev. Poštenega najditelja prosim, da mi ključe dostavi na dom. Za nagrado naj obdrži francoza (lahko tudi francozinjo). • Pepe Šraufenciger Lj. — Aufpiksnarska 13 Ugodno prodam parcelo 4000 m2, primerno za vikend, razgledni stolp ali družinsko grobnico. Parcela leži desno od avtoceste Ljubljana—Vrhnika. • Ponudbe pod — Dobro zašodrana! UREDNIŠTVO: Se strinja, tudi to je način sodelovanja, če pelje k razširitvi istega. Sicer pa to ni prispevek BB (Brigitte Bardot), CC (Claudia Cardinale) temveč MM (ni Mariine Monroe). PRIŠLI V MESECU AVGUSTU 1975 1.8.1975 Darja KLEPAČ, DSSS 6. 8.1975 Štefanija VOGRINC, DSSS 12.8.1975 Dragoljub KRDŽIČ, DSSS 15.8.1975 Ida KRIŽNAR, DSSS 11.8. 1975 Miloš PAVLOVIČ, DSSS — Beograd 1.8.1975 Alojz VRŠCAJ, TOZD 1 1.8.1975 Zlatko KLOPČIČ, TOZD 1 1.8.1975 Matej IVANUŠA, TOZD 1 1.8.1975 Ivan PODRŽAJ, TOZD 1 1. 8.1975 Jože JERŠIN, TOZD 2 18.8.1975 Branko TUHTAR, TOZD 1 ODŠLI V MESECU AVGUSTU 1975 10.8.1975 Tatjana BAŠNEC, DSSS 9.8.1975 Franc ALIČ, TOZD 1 15.8.1975 Franc LAMOVŠEK, TOZD 3 14.8.1975 Janez VIDRIH, TOZD 2 — služenje voj. roka 14.8.1975 Milan ČRČEK. TOZD 1 — služenje voj. roka 20. 8. 1975 Feliks NOVAK, TOZD 1 #1.8.1975 Gorazd KRANJC, TOZD 1 31.8.1975 Desanka GOLOB, TOZD 1 Diagnoza št. 9 že tretja je številka zdaj pred nami domišljamo si, v redu je — PRESNETO! Mogoče pa je kdo med nami, da tej ugotovitvi dal bi včto. V mescu dni se marsikaj zgodi, kar lahko v rimi se objavi. Al’če podatkov »pesniku ne dobi, kot brodolomec ostane sam na skali. Sicer sem v času tem bil na dopustu. Za pesem važni, so podatki mi ušli. Vendar v želji, da ne bi kaj izpustu, so poedinci mi, za informacijo bili. Gradiva za vsebino je I cel kompleks. Pišeš lahko o delu, šali al o oslarijah. Je tčma, gospodarstvo al pa seks, vse v ožjih ali širših dimenzijah. Nekdo v hiši baje, ma evidenco. Kdo s kom je seksualno bil unet. A liste, da ne spraviš si v kredenco, sicer razkrinkan boš — ujet. Je bolje, da pečaš se 2 reklamo. Zato pri nas naročajo tud značke. Neveš zakaj je to? Vprašaj mamo! Da veš, za špikat niso to igračke. Ko z morja sem nazaj prišel, vratar me na Celovški vpraša: »Kam pa vi?« Vzgleda res, da red se je začel! Želeti je povsod da taki bi bili. Bolj strog je n hišo gospodar prišel, zato ker jaz, se s časopisom zdaj ukvarjam. S tem tudi tu, bolj strog naj veter bi zavel. To vsi povsod — m tudi jaz pozdravljam- Stabilizacijo je veste — resno vzet! Ker samo z njo, dobimo prave forme, dosledno, z voljo, se moramo zavzet, če hočemo doseči — standardne norme. Za njo načrt je tud potrdil, politični aktiv, enotno, enoglasno! Ne sme med nami bit ga, ki bi zavrnil zato sprejete sklepe — nam mora biti jasno'- I