Tedenske novice. Velika oriovska slavnost v Rajhenburgu. Telovadniodsek Orel v Rajhenburgu priredi ob priliki blagoslovitye nove zastave dne 29. junija ,na praznik sv. Petra inPavla Orlovski tabor. Spored: Ob pol 10. uri dopoldnesprejem gostov iz Ljubljane in Zagreba. Ob 10. uri sv. tnaša s cerkvenim govorom (prof. dr. Medved), po maši tabor. Ob 3. uri popoldne javna telovadba, nastop članov, članic in naraščaja. Po telovadbi prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dekliški tabor na Svetini pri Celju. Na binkoštni pondeljek so imela dekleta laške in celjske dekanije, organizirane v Marijini družbi, Orlici in Dekliški zvezi, krasno »speli tabor na Svetini pri Celju. V procesiji došle mladenke je pred lepo okrašenun slavolokom pozdravila doraači .ka Neža Sevšek. V cerkvi je celjski gospod vikar Jurak v poljudni in krepki besedi pokazal mladini pravo pot do značajnosti. Po službi božji je tajnik Krainc pred cerkvijo pozdravil zborovall r> in zborovalce — nad 1000 ljudi, ter na to v svojern gcnoru opozarjal na duha skupnosti, socijalnega duha, s katerim mdramo zopet preSiniti družbo, ako hočemo, da bo srečna. Anica Mihelčic, Orlica iz Celja je govorila o dekliških organizacijah, posebej o Orlici; Marija Ratej s Svetine: O zgodovini svetinske cerkve; Marija Kač iz Teharij: Cloveško , užbo moramo zopet prešiniti 6 krščanskimi načeli! Anii • M«><lved iz Celja: Dekliška zve«a; Cecilija Laznička iz La&Kega: O žerski bojevitos.ti in tamopremagovanju; N*Ła " *k«rc od St. Lenarta n»d LaSkim: O dekliški poštenosti iu časti; Cecillja Fidler, od St. Jurja ob juž. žel: O srčnosti in značajnostl; Tončka Ropo- tar, Orlica iz Celja: o značajnosti in odločnosti; Roza Krašovec od St. Lenarta nad Laškim: O nevarnostib, ki pretijo dekletom; Marija Hrenko, predsednica Poselske zveze v Celju: časopisje; Pavla Kuntara iz Laškega: K desetletnici laške Marijine družbe. — Dekliškega tabora so se udeležili tudi vvestfalski Slovenci, ki so se ravno pripeljali v domovino. V imenu \vestfallskih Slovencev je pozdavil zborovalke duhovni voditeij "vvestfallskih Slovencev g. Tensundern, in svetiuski rojak Vincenc Tuhtar, predsednik združenih katoliških društev Slovencev v Nemčiji. Koncem zborovan ja je domači gospod župnik Gašparič pozval zbrane mladenke, naj lnisli, ki so jih sliSale na taboru, ponesejo vsaka v svojo župnijo in jih tam tudi uresničijo: V vsaki župniji laške in celjske dekanije se naj v najkrajšem času ustanovi Dekliška zveza, kjer je še ni!  Zupanska zveza poziva svoje člane, naj zanesljivo in naglo sklepajo proteste proti nameravani preložitvi  šolskih počilnic na kmetskih ljudskih šolah od jeseni  na poletje. Te protesle naj pošljejo takoj na Višji šolski  svet v Ljubljani.  «Republikanec« Novačan v Mariboru. V petek, dne 9. t. m. zvečer je hotel dr. Novačan iia tihem zborovati v Mariboru v neki gosilni v Magdalenskem predraestju. Učeni doktor se je zelo razburil, ko je kot poslušalec stopil v sobo, kjer je bilo zbranih kakih 20 brivcev in železničarjev, naš poslanec Žebot. Ker naši niso imeli namena kaliti dr. Novačanu njegovo srečo, se je poslanec Žebot s svojimi kmalu odstranil. Dr. Novačanu sreča ni bila mila. Za njegov tajni sestanek je zvedela po licija in je vseh 20 zborovalcev z Novačanom vred odgnala na policijo, kjer so jih zasliševali do rane jutranje ure. Seveda se bo dr. Novačan sedaj smatral kot velikega «mučenika«. Tudi mi ne odobravamo nastopa po licije. Saj dosedaj še nikjer ni bilo v veljavi, da so se morale seje in zaupni sestanki naznaniti oblasti. Sicer pa se Novačan zelo moti, ako misli, da mu bo naše ljudstvo sledillo ter verjelo njegovim bajkam. On je bil že pri vseh strankah, povsod je iskal sreče. Mož bi rad poslal poslanec in tudi minislrskega sedeža bi se ne branil Ko mu republikanstvo ne bo več prijalo, pa postane zopet kaj druzega. Prav tako! Dr. Novačan se je iz svojh ponesrečenih shodov naučil sledeče, kakor sam pravi v 39. številki «Naše vasi«: 1. Da se vse slovenske slranke, klerikalne, liberalne in samoslojne najdejo v bratskem objemu, ka- dar je treba iti proti republikanski stranki. 2. Da to sto- re, ker se boje republikanskega razpoloženja sloven- skega naroda, ki hoče imeti republikansko stranko. 3. Da se držijo omenjene stranke proti nam le z nasiljeui in lažjo. — Vsakega poštenega Slovenca morajo te No- vačanove besede iz srca razveseliti in najsi bo te ali one stranke. Naše zdravo kmetsko-delavsko ljudstvo je narn reč na vseh dosedanjih Novačanovih shodih enodušno odklonilo njegovo republiko in je s tem pokazalo svo- jo politično zrelost. Slovenci niso Zagorci. Iz -razpolo- ženja slovensko-kmetsko-delavskega naroda je moral  Novačan uvideti, da ni res, da bi hotelo ljudstvo imeti njegovo — republikansko stranko, ter mu nastavljati  ramena ,po katerih bi zlezel v Beograd. To si naj za- pomni gospod Novačan: Naš narod je do grla sit nje- govib demagoških fraz in za to hoče pozitivnega dela, na podlagi gesla: Vse za vero, dom in kmetal  Zora puca — bit če dana. Hrvatski svečeniki, s ka-  terimi smo imeli priliko govoriti, so rekli, da so ob štajersko-hrvatski meji od nas razbiti Novačanovi, o- ziroma Radičevi shodi, kateri so se vršili ob asistenci nekaj stotin hrvatskih republikanskih kmetov, prve dneve zelo vznemirjevalno uplivali na hrvatski narod, ki pa se začenja sedaj polagoma iztreznjevati. Seljaki pravijo, naj imajo Štajerci svoje in mi svoje. Najvaž- nejše pa je dejstvo, da so začeli razmišljati o Radičevi .taktiki ia se vprašujejo: ali je res imel Radič popolno- ma prav, da ni šel s svojimi poslanci v Beograd? Voljo hrvatskega naroda bi morda lahko in še bolj prepriče- valno pokazal sve; \, ako bi v Beogradu aktivno nasto- pil proti srbski nadvladi. Tako pa se drži doma kakor mila Jera in cepeče z nogami kakor razposajen otrok, rekoč: Ne grem, pa ne grem! — Tudi Zagorci že začen- jajo razmišljevati in to so — vesela znamenja. Kako se godi našim vojakom v Kragujevcu? še ni dolgo ,ko so lagali poslanci: Dobnik, Majcen in Brandner, ki so obiskali garnizijo Kragujevac, kako se našiin fantom godi tamkaj dobro in imajo vsega dovolj. Poročilo zgoraj omenjenih je bilo neresnično, kar smo takoj pribili in sedaj se oglašajo naši fantje vojaki, ki trdijo isto. Za danes objavljamo porožilo podoficirjev iz Kragujevca ki se glasi: «Čital sem članek v «Jutra« in se jezil, a danes sem čital članek v vaš^m listu in se razveselil, ker vidim, da ima tudi takih ljudi, ki ljubijo resnico. Nas je podoficirjev Slovencev v Kragujevcu okrog 20, pa je samo eden govoril z imenovanimi gospodi (Majcen, Dobnik in Brandner) in sicer v čisto drugačnem pomenu, kot pa oni pišejo v «Jutru«. Obiskali so nas, «pešački puk« in «Inžinerijo« pri nas, pri artileriji jih pa še bilo ni, ker niso imeli časa, 30 rajši šli gledat konjsko dirko, ki se je priredila tega dne. Vaše vrstice so pa čisto na svojem mestu in resnič- ne, kar lahko potrdi vsak slovenski podoficir, služeč v Kragujevcu, še bolj pa vojaki. Zahvaljujoč se vam za vaše zanimanje za nas vas pozdravljamo. Podpis: pod- oficirji Slovenci v Kragujevcu. Ako hočejo gospodje demokrati in naši sairostojni, da jim še bolj pobijemo njihovo laž o rožnati usodi naiib fantov-vojakov v južni Srbiji, bomo objavili še nekaj znafilnih pisem. Sicer pa nam pišejo fantje: Le naj počakajo li lažnjivi petolizci, ko odslužimo svoj predpisani rok in se vrnemo domov, bomo z demokratsko-samostojnimi lažnjivci obračunali sami. Ako bo izpadel obračun bolj trdo in robato, so si krivi sami: laž se pobija pri vujakih s pestjo! Kaj vse se upa demokratski učiteljl Od Gornje Sv. Kungote nam poročajo: Saj ljudje dolgo molčimo in potrpimo; pa kar je preveč, je preveč. Mislimo na naS^ šolo, ki jo vzdržujemo zato, da bi se naša deca vzgo, jila za poštene ljudi in se tudi vsaj najpolrebnejšeg^ naučiia. Naše učiteijstvo se pa tako vede in tako deluje da so marsikateri starši že sklenili, otrok sploh v šo1q ne več pošiljati; oni pa, ki še hodijo v šolo, pripovedu> jejo, da sede v praznih razredih. Mlajši učitelj se nain^ reč, kjer le najde priliko, odlikuje s svojim bogokletnin govorjenjem; celo pred velikim razpelom pred cerkvi, jo so ga že slišali, kako je zaničljivo izgovarjal najgrj^ hrvaške bogokletne psovke. Znano je tudi, kako je šolskim vodjo vred napadal in sramotil naše najbolj, še može — seveda ne vselej v treznem stanju. Ta čta vek je morebiti dober vzgojitelj svojih psov, za kateif ima očividno več brige nego za deco, a v šolo ne spadaGudimo se saino, da nezadovoljnost ljudstva ni že dc, slej hujše buknila na dan; smo pač pohlevni ljudj^ zato si pa taki gospodje toliko upajo. Toda tudi naSt potrpežljivosti je konec in zato merodajno oblast jaip, no na to opozarjamo. Saj je sedaj tu splošna sodba t^ da je naša šola poprej pod nemškutarskim vodstvon veliko bolj služila svojemu namenu, nego sedaj p©<) «narodnim« učiteljstvom. Predstava v korist Otroške bolnice kraljice Marije. ,\ kratkem se bo vršila v našem gledališču predstava v kori»| Otroške bolnice kraljice Marije, pri kateri nastopijo učencj in učenke naših meščanskib in ljudskih šol s petjem, ra, jalnimi nastopi in igro. Otroci se pod vodstvom našega vrh ga učiteljstva marljivo vadijo. Vsak, ki se spominja la^ ske šolske igre v korist Jugoslovanski Matici v mestnen gledališču, bo gotovo z veseljem pozdravil to lepo priri; ditev naše mariborske mladine. i Odgovor »Pozivu« v «Kmetijskem listu«. V števij]| 21., str. 4, pod naslovom «Poziv« se šolovodja zagorsK pri Kozjem v «brezmejni maščevalnosti in onemogli je zi« na vsa usta peni in po samo njemu dani domišlj» vosti in grdi ošabnosti psuje ljudi izza plota s priirrJd kakor bi ljudje krivi bili, da ima neredno šolo. Vsakegi državljana dolžnost je, da skrbi za ureditev lepe nal države zlasti na obširnem polju šolstva. Ali ne veš Jt nez, kaj je rekel pred par leti v ta namen vzorni i skrbni višji deželni šolski nadzornik. «Šola naj bo učil nica, in ne mučilnica, učitelj naj je otrokov oče in nje govim staršem pomočnik v vzgoji«. Želimo torej ysi da v Jugoslaviji rasto kulturna srca in pamet in i posurovelost in neznanost. Pametnemu dovolj! Pogreb mladega Orla. Dopis iz Hoč. V nedeljo, 1 junija smo ob ogromni udeležbi domačinov pokopi vrlega dijaka 6. gimnazije Alojza Mulec. Pogreba : se med drugimi tudi udeležili zastopniki profesorsk«) zjbora mariborske gimnazije, lepo število dijakov, O iz Maribora, Slivnice in Frama, ter domači Orli in 0 lice. Krsto so nosili Orli. Pogreb je vodil g. profesor ( Medved, spremljan od štirih duhovnikov. Ob odprU grobu so se v ginljivih, v srce segajočih govorih posl vili od rajnkega g. prof. dr. Medved, kot zastopnik m riborske gimnazije, prof. dr. Capuder, kot zastopn Orla, dijak mariborske gimnazije in framski župnik, rajnim izgubi hočka fara enega najboljših svojib ml deničev. Naj mu bo zemljica lahka! Slovesen sprejem novih zvonov bo v soboto, rft 17. t. m. ob 5. uri popoldne pri kapeli g. Pukl v Razvai ju pri Mariboru. Od kapele bodo prepeljani zvonovii slovesni procesiji v cerkev. Slovesno blagoslovljenje t v nedeljo 18. t. m. ob pol 10. uri. Prijatelji sv. Mibae) prisrčno povabljenil Pobožnost pri 8v. Treli kraljik v Slov. gor. V torek, sredo in v četrtek pred praznikom Srca Jezusovega, dl 20., 21. in 22. junija, obhajamo v naši romarski cerkvi tl vesno tridnevnico kot pripravo na praznik Srca Jezusoil ga. Bo vsak dan zjutraj in zvečer pridiga. Vodila jo borf dva čč. ggg. misijonarja iz Celja (Sv. Jožef). Celo noC pr( praznikom bomo pred izpostavljenim sv. Rešnjim TeleM molili in slavili božje Srce, in praznik sam v petek, di 23. junija obhajali z dvojno predpoldansko in popoldansl službo božjo. K pozni službi božji pridejo procesije iz » sednih župnij in se bo pred pozno službo božjo vršila vd častna procesija s sv. Rešnjim Telesom in s podobo boJj ga Srca. CastUci, častilke božjega srca iz Slovenskih f ric, na veselo svidenje ob tridnevnici in na praznik boij ga Srca v naši romarski cerkvi, da bo proslava dostoj božjega Srca, nara pa prekoristna za časni in večni U gorl K5peniški stotnik v Limbušu. V soboto zvečer se oglasil pri občinskem uradu v Limbušu nek cnarednik« tt ne policije in je trdil, da se v gostilni Franca Kučerja f narejajo bankovci. Zahteval je, da mu župan oskrbi ort nika, ki ga spremlja, da zapečati in s seboj v Maribor I nese vso gotovino, ki jo najde v imenovani hiši. Ker se pa ta <narednik« zdel činiteljem sumljiv, ga je oroil spremljal ne samo do Kučerja, ampak do Maribora, kjer I je izročil roki pravice. Toliko drugim v poduk in svarilo Ko kri vskipi vsled nasilja. — Posestnik DopliJ v Lajtersbergu, ki se je že proslavil z odurnim postop* jem proti strankam v svoji hiši, je imel v nedeljo svojimi težaki in viničarji burno razpravo glede služka in dela. Delavci so lepo prišli pred njega prosili, naj jim mezde z^iša, Doplikar je pa enemu pf solil klofuto. Oklofutanemu človeku je kri zavrela,' ylekel je iz žepa — nož, zamahnil — Doplikar je oi skočil in bodež je zadel njegovo bčer v prsa. Rana M ni nevarna. Silna toča in neurje. Iz Pilštanja nam poročajo: binkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne je prihrula sW na nevinta s točo od severo-zapada. Med strašnim ' harjem je nasipalo toče, kakor da bi zapadel vis* sneg. Se drugi dan so bili velikanski kupi toče pod V pom in tam, kjer jo jc voda nanosila skupaj. Obfi' Drenskorebro je trpela silno škodo, posebno v vinotf' dih. V okolici Pristave in Dobležiče je v večini vJJ* gradov uničenega čez polovico pridelka. Trta še bo drugo leto trpela na slabih posledicah. Okolica P* kovo selo, Vinodol in Zdrhost so pa bolj trpele V* strainega nalrva. Menda se je utrgal oblak. Voda j« ° nesla skoro cele njive z nasadi, zasula travnike, razdrapala vinograde, da nekaterih več ne bo mogoče popraviti. Na njivah je največ trpela rž in pšenica. Stari ljudje ne pomnijo takega neurja. Meščanska šola v Brežicab. Vpisovanje učencev in učenk v prvi razred (za šolsko leto 1922-23) se vrši v dneb 28., 29. in 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo učenci, ki so dopolnili 11. leto svoje starosti in so posečali ljudsko šolo skozi pet let z dobrim učnim uspehom. Predložiti imajo zadnje izpričevalo, krstni list ali izpis iz krstne knjige in izkaz o cepljenju koz. — Ravnateljstvo. Takih tatov je malo! V Dubrovniku v Dalmaciji je ukradel neki uzmovič obitelji Caporusi iz stanovanja de¦arno svoto v znesku 190,000 kron. Ukradeni denar je bila •ela imovina, kater oje posedala družina, ki je prišla vsled tatvine v velike življenske stiske in pomanjkanje. Uzmovič, rigeč družinsko bedo, jej je vrnil ukradeni denar po pošti. Kaj tacega se pripeti pač redkokedaj. Boj v planini. Iz občine Stupne blizu Jajca v Bosni se je napotilo le dni 39 težakov na planino Lisina gora, da zgradijo ograjo krog neke livade, ki je služila stupniški iivini za pašo. Ko so dospeli težaki do cillja, so zapazili, da si je ogradil livado in si jo prisvojil neki Pero Koponja s svojima dvema sinovoma Mehom ter Janičem. Težaki so se vrnili v selo iu javili krnetom, kdo si je prilastil njihovo pašo na planini. Kmete je ta kršitev pašnega prava razburila ter so se napotili na planino, da nasilnim potom raz derejo ograjo ter preženejo nasilneže. Pri ograji na planini je došlo najprej do ostrega prerekanja med seljaki in nasilno trojico. Ko so pa začeli kmetje podirati ograjo, so Koponja in njegova dva sinova počenili za drevesa, zagraMli za puške in jih sprožili na goloroke seljake. Pri tej priliki je bil kmet Stojan Trivunovič težko ranjen in je poz¦eje izdihnil, več seljakov pa lahko. Oblasti, obveščene o žalostnem slučaju, so poslale na planino žandarje, ki vo •vse tri nasilneže prijeli in jih predali sodišču. Že zopet so obsodili Nazarena na dve leti ječe. V tGospodarjuc smo že objavili dokaj slučajev, da je obsodilo voj bo sodišče Nazarcne (to je verska sekta, ki noče nositi in rabiti orožja) na večletno ječo. Te dni je sarajevsko vojno *odišee že zopet obsodilo prostaka 33. pešpolka Pajo Činču- ruka iz Gložena pri Novem Sadu. Činčuruk se je branil v svoji garniziji v Sisku orožja in ni hotel priseči. Sodišč^ y Sarajevu mu je prisodilo radi nazarenstvadve leti težke ječe. Činčuruk je sprcjel kazen brez vsake pritožbo.