^ .. ^ J«-« 3 LETO LIN, št. 19 PTUJ, 11. MAJ 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Dobrote enajstii Ptuj je z Dobrotami slovenskih kmetij dobil še eno svojih tradicionalnih in prestižnih prireditev. Letošnja je že en- ajsta in s svojim konceptom predstavljanja slovenskih po- krajin vstopa v drugi krog - po desetih letih se namreč po- novno predstavlja Podravje. V vseh teh letih, odkar razstavo pripravljajo, je opazen velik napredek pri kvaliteti razstavljenih izdelkov in njiho- vi blagovni znamki, ne samo v količini. To pa je bil vses- kozi tudi cilj: da postreže z najboljšim, kar premore slo- vensko podeželje, in pomaga spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti kmetij, ki so s tem pridobile še dodatno možnost za preživetje. Pri zakonodaji sicer ni šlo tako hitro, tisto pa, kar smo sprejeli in kar bo tudi predmet strokovnega posveta letošnje razstave (pravilnik o veterinarsko-sanitar- nih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter od- dajo v promet za javno potrošnjo), pa je bolj omejevalno kot spodbudno, tudi zato so bili nujni popravki. V takih stvareh se sicer radi zgledujemo po sosedih, kjer se znajo prilagajati razmeram, ko pa iščemo rešitve za svoje okolje, se ponavadi zapletemo in delamo bolj v lastno škodo kot korist. Verjetno je v tem grmu potrebno iskati tudi vzrok za to, da Ptuj kot nosilec državne razstave Dobrote slovenskih kmetij še ni uspel odpreti nobene trgovine za prodajo izdel- kov s kmetij (drugje jim je to že uspelo, na primer na Koroškem), v kateri bi imele možnost prodajati vse tržno usmerjene kmetije. Ostalo je zgolj pri poskusih. Tudi to bi bila v nekem smislu nadgradnja razstave, skozi katero se ohranja tudi dediščina domače kuhinje in narodova identi- teta, ki pa je lahko ena od primerjalnih prednosti pri našem vstopanju v EU. Dokler pa dobrote z rmših kmetij ne bodo dobile mesta, ki bi ga \ morale imeti v ^^^^^ C^Vr^dU^ okolju, ne bodo zanimive |\ y tudi ne za tujino. M Marico Herga iz Gabrnika 17 smo "ujeli" pri pripravi orehove potice z biskvitom. Doslej je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij za svoje izdelke (mešani kruh in potico) prejela zfato, srebrno in bronasto priznanje. Foto: IVlajda Goznik HAJDINA / GASILSKO SLAVJE NA FLORJANOVO NEDEUO Da bi rdei petelin iim manjkrat zapel Ze od nekdaj se ljudje radi spomnijo svetnika Floijana, zavetnika gasilcev in tistega, ki naj bi ljudi obvaroval požarov, neurij in pomagal pri rodovitnosti. Do danes ta stari običaj ohranjajo še po mnogih gasilskih društvih na Slovenskem, Floijanova nedelja v maju pa je še posebej slo- vesna. Takšna je bila tudi v občini Hajdina, kje je tamkajšnje PGD Hajdina pripravilo gasilsko slavje s parado. Na sv. Floijana so se sponmili tudi s staro brizgalno iz leta 1913, ki je last hajdinskega gasilskega društva, na njej pa se je popeljal mladenič, oblečen v značilna rdeča Floijanova oblačila. Desetič zapored so v hajdinski fari na Florjanovo nedeljo pripravili krajšo slovesnost, in kot je povedal predsednik PGD Hajdina Franci Vogrinec, so bili pred desetimi leti prvi na širšem ptujskem območju, ki so obudili ta ljudski običaj. Želijo se namreč pokloniti sv. Florja- nu, se mu zahvaliti za to, da jih je med letom obvaroval požarov in neurij, ob tem pa ga zaprositi, da bi nad njimi bdel tudi v pri- hodnje in da bi rdeč petelin po vaseh čim manjkrat zapel. Ga- silcem kar petih prostovoljnih gasilskih društev v zdajšnji občini Hajdina - poleg Hajdine so to še društva iz Hajdoš, Slo- venje vasi, Gerečje vasi in Dražencev - je prisluhnil tudi farni župnik Marjan Fesel in tako iz leta v leto pripravijo sla- vje, vezano na praznično nedeljsko mašo. Organizatorji letošnjega slavja in parade so bili člani PGD Hajdina, udeležilo se ga je blizu 120 gasilcev in le nekaj gasilk iz cele občine, parada pa je na pot krenila izpred hajdinskega ga- silskega doma do farne cerkve sv. Martina. Tam je gasilce in Florjana pričakal praznični sla- volok, slavje pa so s pesmijo obogatili še godbeniki godbe na pihala iz Podlehnika in gasilski moški pevski zbor pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Mašo je vodil župnik Marjan Fesel, gasilcem se je za humano pomoč in skrb zahvalil tudi hajdinski župan Rado Simonič. Sv. Florjanu so se za njegovo pomoč zahvalili vsi gasilci in se mu z dobrimi željami ter name- ni priporočili za v prihodnje, mašo pa so darovali za vse žive in rajne gasilce. Ob tem je bilo čutiti, da sv. Florjan gasilcem resnično veliko pomeni in da bo tradicija tega običaja v občini še dolgo živela. T, Mohorko "Hajdinski" Florjan se je k praznični maši popeljal kar na stari brizgalni iz leta 1913. Foto: TM 2 četrtek, 11. maj 2000 - TEDNIK STROKOVNJAKI SVETUJEJO Oskrba posevkov sladkorne pese 1. REDČENJE Eno prvih opravil v posevkih sladkorne pese po zatiranju ple- velov je redčenje posevkov, ki so bili sejani na korekcijo sklopa. Redčiti pričnemo, ko pesa razvije 4-6 listov, običajno po prvem kul- tiviranju. Osnovno vodilo pri redčenju: v vrsti si dve rastlini ne smeta biti bliže od 18 do 22 cm. Na ta način dosežemo optimalni sklop, to je 80.000 - 100.000 rast- lin na hektar. Redčenje je potreb- no opraviti pravočasno, saj se z vsakim zamujenim dnem zmanjšuje pridelek. Pogosta na- paka je puščanje pregostega sklo- pa, posledica pa je slabša kako- vost kombajniranja. 2. DOGNOJEVANJE Sladkorno peso dognojujemo praviloma samo z dušikom. Ker z njim ne smemo gnojiti na zalogo (obilica padavin, plitva tla) in ker sladkorna pese potrebuje največ dušika v času intenzivne rasti in razvoja (junij, julij), je potrebno količino dušika deliti na dva obroka (vsaj polovica pred setvi- jo, ostalo vnesemo v tla z dogno- jevanjem). Čas dognojevanja lahko prilagajamo vremenu in stanju posevka; običajno pa dog- nojujemo, ko ima pesa 4-6 listov, pred prvim kultiviranjem oz. pra- viloma do konca maja. Poznejša uporaba dušika velikokrat povzroči zmanjšanje vsebnosti sladkorja in zmanjšuje tehno- loško kakovost pridelanih kore- nov. Do^ojujemo z enostavnimi dušikovimi gnojili (KA^ ali z NPK s poudarjenim dušikom po navodilih za gnojenje. - Če nimate analize tal in v kolo- barju redno uporabljate organska gnojila, zadostuje, če peso dpgno- jite z 100 - 150 kg KAN/ha. Ce so da bogato založena z organsko snovjo, lahko dognojevanje tudi izpustite. - Če organskih gnojil ne upo- rabljate, dognojite z 200 - 250 kg K^/ha. Če se sami ne morete odločiti, s kolikšno količino dušika bi peso dognojili, pokličite agronoma TSO, d.d., ki dela na vašem območju. 3. MEDVRSTNO OKOPAVANJE (KULTIVIRANJE) Sladkorna pesa je okopavina, ki v tleh razvije veliko organske mase oziroma v tleh oblikuje glavnino pridelka - korene, ki med razvojem in rastjo zelo in- tenzivno dihajo, zato je nujno, da so tla med vrstami obdelana. Po- sevke sladkorne pese okopavamo strojno z medvrstnimi okopalni- ki (kultivatorji). S tem opravilom preprečujemo zaskorjenost in zrahljamo zgornje plasti tal, kar omogoča hitrejšo in boljšo rast pese, hkrati pa tudi uničujemo plevel med vrstami. Medvrstno okopavanje omogoča: - boljše ukoreninjenje pese in s tem lažje sprejemanje hranil iz tal, - boljšo izmenjavo plinov med tlemi in atmosfero, - enakomerno vpijanje vode oz. padavin, - preprečevanje izgub vode iz tal zaradi evaporacije. Posevek pričnemo strojno oko- pavati, ko so vidne vrste. Pripo- ročamo, da kultivirate vsaj dva- krat. Pri prvem kultiviranju upo- rabite zaščitne diske, da ne poškodujete mladih rastlin. Strojno okopavanje posevkov sladkorne pese ugodno vpliva na njeno rast in razvoj, s tem pa tudi na količino pridelka. Pozitivne učinke lahko pričakujemo predvsem na težkih, zamuljenih ali zaskorjenih tleh. Prav tako je nujno okopavanje med vrstami, če so v posevku pleveli, ki jih s herbicidi ni bilo moč uspešno za- treti. Če pričakujemo v poletnih mesecih sušo (kar je v naših pri- delovalnih razmerah pogosto) ali če je že pomlad sušna, je strojno okopavanje neizbežen ukrep. Strojno okopavanje pa ima lahko tudi negativne posledice zaradi trganja koreninic ali poškodb pese, uničenja herbicid- nega filma in spodbujanja ponov- nega vznika plevelov; na nagnje- nih površinah pa lahko s tem ukrepom v primeru močnejšega dežja pospešujemo erozijo. Kljub temu je na večini posevkov slad- korne pese kultiviranje nujno. Vemo namreč, da so naše njive še vedno polne plevela, veliko tal je težkih, nestruktumih. 4. UPORABA BORA IN MANGANA Bor Bor je mikrohranilo, ki ga slad- korna pesa potrebuje v majhnih količinah (2 kg/ha), vendar ima v rasdini pomembno vlogo. Regu- lira meristemsko aktivnost, zato pri pomanjkanju prihaja do ne- pravilnega deljenja celic. Pri močnejšem pomanjkanju se zmanjša prirast rastiin, zasnove cvetov in plodov so slabše, večina koreninskih dlačic odmere, zato se vse bolj zmanjšuje sprejem vode in hranil iz td. Pomembno vlogo ima tudi pri oploditvi, saj vpliva na vitalnost peloda. Za- dostna prehrana z borom po- spešuje dozorevanje, izboljšuje kakovost pridelka, omogoča nor- malno sintezo klorofila. Rastline so odpornejše na sušo in visoke temperature. Pomanjkanje bora največkrat opazimo na alkalnih, peščenih, suhih tleh. Pogosto je pomanjkanje latentno prisotno, simptomi se pokažejo šele zaradi stresov (suša, stoječa voda). Top- nost borovih spojin narašča s kis- lostjo tal, zato v kislih tleh obsta- ja nevarnost, da se bor spere iz or- nice. Nasprotno pa v alkalnih tleh pogosto prihaja do po- manjkanja bora, ker se bor veže v težko topne kalcijeve borate, kar ga sicer zavaruje pred spiranjem, vendar pa postane tudi težko dos- topen za rastline. Z naraščajočim pH, še posebej s pH nad 7,0 pos- taja dostopnost vseh mikrohranil razen molibdena zmanjšana. Med mladostnim razvojem pese (maj, junij) se predvsem v sušnih razmerah pogosto srečujemo s pomanjkanjem bora. Razlog za pomanjkanje je pogosto tudi apnjenje. Apnenje z vsemi svoji- mi pozitivnimi učinki na struk- turo tal in s tem na vznik lahko pomanjkanje bora še okrepi. Prva znamenja pomanjkanja se pojavi- jo na listnih pecljih v obliki plu- tastih izrastkov. Vrhnja plast lis- tov mrežasto razpoka. Listi imajo zmečkan, nakodran videz. Končni stadij pomanjkanja je bo- lezen, ki jo imenujemo srčna trohnoba korenov. Osrednji listi in glava korena počrnijo in zgni- jejo, srce rastline odmre. Notran- jost korena je suha in se počasi razkraja. V takšnem korenu se naselijo tudi saprofitske glive, kar še posj^ši propadanje posev- ka. Posledica pomanjkanja bora je praviloma vedno manjši pride- lek korenov z nižjo vsebnostjo sladkorja. Kako gnojiti z borom? Ker rastline hranila sprejemajo v glavnem preko korenin, mora- mo zagotoviti primerno založenost tal. V različnih stre- snih razmerah, kot so suša, neu- goden pH tal, obilno apnjenje ..., rastline preko korenin ne dobijo dovolj tega hranila. Takrat lahko s foliarnim gnojenjem relativno hitro in uspešno odpravimo po- manjkanje. Pri tem moramo ve- deti, da sladkorna pese potrebuje bor predvsem v zgodnjih stadijih razvoja in da do sredine julija odvzame glavnino tega hranila. Ko se pojavi končni stadij bolez- ni - trohnoba korena, je za doda- janje bora že prepozno. Pripo- ročamo foliarno gnojenje z enim od gnojil, ki vsebujejo bor. Na trgu jih je več: solubor, topbor, borogreen, bortrac, damisol BB, nutribor, ki poleg 8% bora vsebu- je še mangan, molibden, cink, magnezijev oksid, žveplo in dušik, beetrac, ki poleg 6% bora vsebuje tudi baker, železo, man- gan in cink. Gnojila z borom lahko prvič uporabite skupaj z in- sekticidi proti listnim ušem, dru- gič pa skupaj s fungicidi proti cerkospori. Mangan Mangan je mikrohranilo, ki ga sladkorna pesa potrebuje v zelo majhnih količinah, vendar je za normalno rast in razvoj nujno po- treben. Skupen odvzem mangana pri sladkorni pesi je okrog 1 kg/ha. Večina tal vsebuje zadost- ne količine dostopnega mangana, zaradi tega simptomov po- manjkanja ne srečamo pogosto. Znake pomanjkanja najdemo na tleh, kjer je mangan zaradi viso- kega pH (7,0 ali več) tako močno vezan,^da ni več dostopen za rast- line. Čim višji je pH, čim bolj zračna in suha so da, tam bolj se topnost mangana zmanjšuje, tako da se v skrajnem primeru pojavi pomanjkanje. Znaki pomanjkanja mangana se pričenjo kazati pozno spomladi v obliki majhnih, bledo rumenih peg na listju. Kloroza zajame samo medžilni del listne ploskve, listne žile ostanejo zelene. Simp- tomi se pojavijo predvsem na mlajših listih, rastline dobijo srednje do močno rumeno-zeleno barvo, kar je posledica zmanjšane sinteze klorofila in njegove raz- gradnje. Znaki pomanjkanja pos- topno izginejo na večini zemljišč, kar je verjetno posledica prodi- ranja korenin v globlje plasti tal, kjer rasdine najdejo zadostne količine tega elementa. Pri močnem pomanjkanju rastline zaostajajo v rasti, listno tkivo na območju peg nekrotizira ter pro- pade. Posledica je upočasnjena rast korena, pridelek sladkorja se lahko zmanjša tudi za 30%. Po- manjkanje mangana lahko odpra- vimo z večkratnim gnojenjem rasdin z manganom preko listov v maju in jimiju (mangansulfat, mantrac, beetrac, nutribor), s tem pa preprečimo padec pridelka. Za vsa dodatna vprašanja smo Vam na voljo v Tovarni sladkor- ja, d.d.,natel. 062 741 0 331. Silva Kuharic, univ. dipl. ing. agr., Tovarna sladkorja, oritveni sezoni, ko so se "ekonomci" pošteno nasmejali ob gle- danju Partljičeve komedije Na svidenje nad zvezdami, ki so jo gledališčniki uprizorili v ptujskem gledališču in avli šolskega centra, so lani ponovno prise- gli na Partljičevo komedijo, in sicer Politika, bolezen moja. Igranje na odru ni kar tako. Potrebno je veliko vaj in poguma. Da pa bi bilo vse tako, kot je treba, skrbijo mentorice Silvija Javornik, Breda Vuser in Vesna Emeršič. In tako so letos pripravile igro Ženske v parlamentu, ki jo je po komediji Mire Mi- heliče »Dan žena« priredila profesorica Sil- vija Javornik. Gledališko skupino smo na eni izmed šte- vilnih vaj počastil s svojim obiskom. Ravno so se^pripravljali na ponovno predstavitev igre Ženske v parlamentu. Premierno pred- stavitev so imeli na prireditvi ob štirideset- letnici ekonomske šole, ko so publiko do solz nasmejali, čeprav nekateri moški niso imeli solz zaradi smeha. In zakaj se nekateri niso smejali? »Ce si ženska, si si kdaj, ko ti je kak moški primerek s svojo tipično, ohob nadvlado zagre- nil drugače čudovit dan, zaželela, da bi tisto svetopisemsko »Hrepenela boš po svojem možu, on pa ti bo gospodoval,« obrnila v: »Hrepenel boš po svoji ženi, ona pa ti bo gospodovala«? Ce si moški, si kdaj, ko ti je kak ženski prime- rek, ko si prišel ves zgaran in izčrpan domov in v sebe tlačil malo prismojeno enolončnico, za- brusil, da samo lenariš in na kavču zasmrčiš s časopisom v rokah, pomislil, da bi bilo bolje, če bi praded obdržal tisto rebro in žensk sploh ne bi bilo? Da, praviš ženska, da, praviš moški. Ampak ni se potrebno jeziti. Mi vama prišepnemo, da ni čisto nič narobe. To se dogaja že od takrat, ko je Bog ustvaril Adama in Evo.« Ne bo vam žal, če si boste ogledali to igro, saj bodo kmalu stopili na deske v ptujskem gledališču. V igri nastopajo dijaki Ekonomske šole Ptuj Bernarda Jančar, Tatjana Caf, Nataša Kolbl, Tamara Drevenšek, Anja Tihec, Alenka Feuš, Sašo ,Petek, Sandi Hudžar, Niko Kirič, Luka Šmigoc, Iztok Brlek ter Sanja Pintar in Aleksandra Do- minko. Dijaki so po vaji povedali, da je vzdušje v skupini enkratno in da se z mentoricami odlično razumejo. Vse to pa počnejo zaradi zabave. Sami imajo nekaj izkušenj že iz osnovne šole, najbrž pa ne bodo nadaljevali na odrski deskah, čeprav je življenje oder in mi smo igralci na njem, pa jim bo ta veščina pri njihovem poklicu »ekonomiji« prav prišla. V gledališki skupini bodo vztrajali do konca, nekateri pa so v njej že od samega začetka. Milan Krajnc Pavlica Gledališka skupina po enem od nastopov. Foto: Nini PREJELI SMO Odlagališče odpadkov v Vurberku - ne, hvala! Arhitekti odlagališča odpadkov na Vurberku so opravili imenitno delo: svo- jo deponijo so si zamislili kar na območju grajskega gozda pod Vurberkom, ki bi ga posekali (čez 15 hektarjev) in tja nasadili smeti. Ker tistih, ki opravijo takšen "umazan posel", ponavadi potem ni slišati, temveč nekje potuhnjeno čepijo in preštevajo kupčke denarja, ki so ga dobili za svoje inventivne rešitve, lahko le ugibamo, kaj jih je napeljalo na to, da so si za lokacijo svojega projek- ta izbrali enega najlepših predelov ob Dravskem polju, ki je vodovarstveno območje in leži tik pod grajskim kompleksom. So morebiti metali pikado v mapo regijskega območja severovzhodne Slovenije in se pri tem divje zabava- h? Na protestnem zborovanju konec aprila tega leta so krajani Vurberka in okolice ponovno povedali dvoje: da tu ne želijo imeti smetišča in da ta kraj ni ustrezna lokacija odlagališča. Za to so navedli prepričljive razloge: gre za ne- okrnjeno gozdno področje s starim gradom, na katerem se dogajajo kulturne prireditve, bližino reke Drave (700 metrov!), vodovarstveno območje z ostan- ki rimskega akvadukta, kraj s hidrogeološkimi posebnostmi, povirno območje, bližino obljudenih krajev, regionalno cestno povezavo, ki bi ogrozi- la vse kraje na cesti med Ptujem in Mariborom, ki peljejo čez Vurberk. Ogroženi so ne le Vurberk, temveč tudi okoliški kraji: Krčevina pri Vurber- gu, Grajenščak, Čreta, Grajena, Dvorjane in Duplek. Ne le, da bodo vsi trpeli neznosen smrad in stotine kamionov, ki naj bi vsakodnevno vozili iz ptujske in mariborske smeri na odlagališče smeti na tone odpadkov, na tej "transver- zali" preprosto nihče več ne bo želel živeti, kar bo pomenilo dokončen propad te regije. Toda bitka za in proti regijskemu odlagališču odpadkov na Vurberku je spet razkrila vso bedo majhnih ljudi in lokalnih aparatčikov, ki s pomočjo velikih, v varnem zavetju skritih arhitektov in političnih veljakov odločajo o usodah celih krajev in območij. Prvi v svoji ponižnosti ne vedo, kaj delajo, drugi vedo zelo dobro, pa jim je figo mar. Vedo pa tudi, da prvi ne vedo in da se bodo pus- tili podkupiti ter se ustrašili drugih. Ustrežljivost teh malih ljudi v kombina- ciji z nesramno brezvestnostjo občinskih političnih veljakov se potem z združenimi močmi arogantno upirata glasu ljudstva. Oblast pa seveda deluje na takšen podkupljiv način: enemu kraju so že asfaltirali priključek poti na cesto (seveda v zameno za soglasje), v Grajeni obljubljajo, da bodo zgradili novo šolo (seveda ponovno v zameno za soglasje). Posameznikom obljubljene odškodnine lahko premamijo le največje naivneže. Toda soglasje dobijo le od majhnih, vaških "svetnikov", ki se ustrašijo in pozabijo na voljo vaščanov in krajanov. Takšni lokalni "veljaki" so, denimo, v Grajeni celo tako politično uspešni, da so uspeli odstraniti poštni nabiralnik, tako da zdaj kraj, ki ima status primestne četrti, ne premore niti tega! Res, kakšna groteska: ti mali vaški "svetniki" potem odločajo zadevah proti volji ljudstva! In na ta način to- rej funkcionira ta oblast. Z eno besedo - brezvestno, neodgovorno, podlo. Vendar jim to pot ne bo uspelo. Krajani Vurberka in okolice smo trdno odločeni, da bomo za vsako ceno preprečili brezumno odločitev o tem, da med nami zgradijo smetišče. Za vsako ceno. Navzlic vsem zakulisnim dogo- vorom med velikimi in majhnimi političnimi veljaki, ki si niti ne upajo na piano, temveč nekje tičijo in jih verjetno obliva rdečica od sramu. In imajo čisto prav: sram naj jih bo! mag. Milena Koren, mag. Boris Vezjak Krčevina pri Vurbergu 10 četrtek, 11. maj 2000 - TEDNIK IZŠEL PRIROČNIK ZA STARŠE JUergile pri otrotih Skoraj vsak tretji otrok je alergijo že bolj ali manj izkusil. Zaskrbljeni starši iščejo nasvete in pomoč, pri tem pa ravno delo izpod peresa Andree Schmelz, doktorice medicine, pre- prosto in izredno pregledno odgovarja na vaša vprašanja: Ali lahko alergije preprečimo ? Kakšne so možnosti zdravljenja ? Katere metode zdravljenja so posebej primerne za otroke? Priročnik poskuša v uvodu odgovoriti na vprašanje, kaj je alergija. Beseda izvira iz grščine, njen prvotni pomen je 'reagirati drugače', danes pa se uporablja predvsem v smislu preobčutljivega odzivanja. Alergija je preobčutljivostna re- akcija telesa zaradi pomanjklji- vega imunskega sistema. Zatem se zvrstijo poglavja: Zaščita otroka pred alergijo. Iskanje alergena, Obvladovanje alergij. Uspešno zdravljenje alergij, Alergikov vsakdanjik ter Upo- rabni nasveti: Alergične bole- zenske slike. Nadvse koristno in praktično informacijo pa pri- naša Mali vodnik po knjigi, ki vam bo v pomoč pri hitrem iskanju informacij, če je vaš otrok zbolel za alergijo ali ga želite pred to boleznijo pravoč- asno zaščititi. Napoti vas na od- govore na vprašanja, kaj lahko storite za svojega otroka že od malega, kaj morate storiti pri sumu na alergijo in kaj lahko storite, če otrok že ima alergijo. Knjigo je na napisala zdravni- ca - alergologinja Andrea Schmelz, ki že več let skrbi za otroke, obolele za alergijami z bronhialno astmo, atipičnim dermatitisom in s hiperaktiv- nostjo. Delo je prevedla Nada Jurič, izdala pa založba za me- dicinski program IN OBS Ptuj- ska Gora, kar je za nas prav tako zanimiv podatek. Založba je že izdala veliki priročnik Otroške bolezni in slikovno kuharico za diabetike. Ostanite preprosto zdravi in imejte med nasveti za vsak dan tudi zdravstveni priročnik Alergije pri otrocih. V. K. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 276. NAD Zakon^ družina in duševno zdrtKvie 138. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 66. nad. Analiza prenosa ali transfera - 4. nad. Danes bomo govorili o razščiščevanju. Ko Člani skupine spoznajo, da gre v njihovih reakcijah za prenosne oz. transferne poja- ve, je treba preiti na razčiščevanje. Obstajata dva načina: - ukvarjanje z intimnimi po- drobnostmi Končni cilj analize prenosa je odkriti zgodovinski vir tega fenomena. Eden plodnih načinov zbiranja kazalcev, ki vodijo k podzavestnemu viru, so intimni detajli prenosnih reakcij. Ti detajli vodijo pri članih skupine do oživitve in podoživitve celotnega obsega preteklih čustev, impulzov in fantazij. V praksi to storimo tako, da jih prosimo, da tako dobro, plastično in natančno opišejo svoja prenosna čustva. Žena npr., ki je pri prikazu spoznala, da goji do moža agresijo, naj torej pri postop- ku razčiščevanja odkrije, da želi možu povedati nekaj grdih besed, je nanj jezna, ker se zanjo premalo briga, ali da ga preprosto želi prevarati; - odkrivanje povzročitelja prenosne reakcije Ta metoda razčiščevanja se sestoji, kot pove že naziv, iz razkrivanja sprožilnih dražljajev za prenosno reakci- jo. Raziskujemo, katero ve- denje terapevta ali članov sku- pine je bilo vzrok temu. Če nam posameznik v skupini reče, da mu je nekdo "zoprn", ga pri tem postopku prosimo, da nam opiše, kaj mu je na njem zoprnega. Tudi ta meto- da uspešno pripelje do globljih posegov v prave, zgo- dovinske vire prenosnih reak- cij. Naslednjič pa Še nadaljuje- mo analizo transfera. mag. Bojan Šinko PREJELI SMO Hočemo referen- dum o svoji smrti Tako je ta hip pri nas v Ki- dričevem, da se ljudje sprašuje- mo, komu ali čemu služi usta- va, če nam ne dovoljuje oziro- ma zagotavlja osnovne ustavne pravice, to je pravice do zdrave- ga okolja življenja. Prebujena in ozaveščena Čivilna iniciativa proti gradnji sežigalnice v Ki- dričevem dejansko počne Sizi- fovo delo zoper mogočno "zaščitniško" ustavo, ko se trudi s podpisi somišljenikov in bor- cev proti načrtnemu uničevan- ju živega v tem kraju, dokazati svetu nojev, da se ne gre le pio- nirske igrice, temveč vse tisto, kar pomembni Noji "vidijo" z očmi v pesku, a vendarle nočejo videti. Ni se potrebno vprašati, čemu ne videti dejanskosti, re- sničnosti, kajti interesi skritih glav in onih glavic na površju se zelo razlikujejo. V čem, po čem in zakaj je tudi jasno vsa- kemu Kidričanu. Ko bo, če bo sežigalnica zgrajena, bomo vsi imeli glave pod nebom, saj se v pesku ne da živeti vnedogled, le da bodo oni pravi Noji svoje vratove po zaslugi sežigalnice odvlekli na peščene plaže zdra- vega okolja,^ ostali nojčki pa bomo namesto peska nosljali posledice odločite vza izgrad- njo sežigalnice pod kidriško zasmrajenim in ogrožujočim nebom. Nam pač ne bo ponujen paradiž v denarni ali podobni obliki, da bi si lahko omislili novo in bolj zdravo bivanjsko okolje. Tega majhen kidriški človeček ne bo deležen, pač ča je lahko (celo) ponižno zadovol- jen z morebitnimi neverjetnimi uresničitvami obljub o novih delovnih mestih, cenejšem ali zastonjskem ogrevanju, marsik- do pa je lahko srečen, da bo s tlačansko tihim gobcem in ne- nasprotovanju Nojem sploh obdržal delovno mesto. Seveda če bo ob vseh posledicah, ki jih bo (bi) prinesla postavitev seži- galnice, sploh dolgo in srečen in zdrav užival svoje delovno mesto, kaj šele dočakal penzijo. V Cankarjevih časih smo poz- nali Blatni Dol in blatne ter ponižne Slovenčke; mar imamo zdaj Sežigalni Dol ter samou- ničujoče Kidričane? Nas stro- kovno na visokem nivoju pri- j)ravljena prizadevanja odločujočih Nojev s svojo pre- pametno razlago res tako prev- zamejo, da je verjeti leporečnim utopičnim, a v bistvu črnim obljubam, zavitim v celofan lažnega pretvarjanja in zavajan- ja? Smo tako tihi in prikimava- joči, da si ne upamo oporekati gospodom, kot si to niso upali nekoč naši predniki, ker nas Noji Gospodovi med vrsticami in besedami svojih razlag pre- prečujejo, da tako ali tako najbrž ne vemo, kaj se nam do- poveduje? Ali pa bomo nemara nehali biti tihi in bomo dovolj glasno povedali eno samo sveto dejstvo: ne dovolimo, da trguje- jo z našimi življenji in življenji kasnejših rodov! Ker nam je mnogo več do človeškega zdra- vega življenja kot do trgovanja. Kako nemočen je majhen člo- vek v boju zoper Gospoda(rja); toda tlačani so se vendarle ne- kega pravšnjega trenutka spom- nili, da je v slogi moč. Bo prišel ta trenutek za nas dovolj zgo- daj? Slovenija sprejema (Ki- dričevo pa kima?) kriminalne pogoje zoper človeka, kar lahko razume vsakdo, če pozorno pre- bere Uredbo o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevar- nih odpadkov, oboje objavljeno v Uradnem listu Republike Slo- venije 30.3.2000, veljavnost s 14.4.2000. Predpisani so zasta- reli limiti za emisije komunal- nih sežigalnic v zrak. Stalen nadzor nad emisijami še ne ob- staja, trenutno ni mogoč, šes- turni vzorec se vzame na vna- prej določen dan, v času starta ali ugašanja, ko izhaja največ dioksinov, pa meritve sploh niso mogoče. Verjamem, da bo prevladal zdrav razum kidriškega in oko- liškega človeka, ki bo z glasnim in odločnim NE pokazal svojo hrbtenično bit zase in potomce ter preprečil samomorilsko gradnjo. Se soseda moram vpra- šati, ali smem ob njegovi zemlji postaviti uto, torej naj po tem stoletno pravnem, človeškem in dostojanstvenem vzorcu vpra- šajo vse nas, ali nam smejo pos- taviti sodoben krematorij. Le kdo bi hotel samovoljno v smrt? Sonja Votolen Krvodajalci 25. APRIL - Stanko Potočnik, Stanovno 17, Slavko Dogša, Veliki Brebrovnik 84, Dragan Lukič, M^t Brebrovnik 6, Janko Marin, Bresnica 70, Andreja Prijol, Stanov- no 10, Mayjan Bratec, Sobetinci 8, 23atko Kralj, Desnjak 33, Jurij Trop, Tešnica 5, Marjan Hohnjec, F^tnič 8, Udija Remenič, Kog 93, Radovan Mesarič, Slape 17, Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b, Dušan Meno- ni, Lovrenc na Dr. polju 1, Franc Kr^nc, E^mava 13/a, Marjan Škofič, Formin 7, Vera Inkret, l^aigherjeva 21, Ptuj, Janko Zamuda, Tibold 55, Janez Kužner, Lov- renc na Dr. polju 6, Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Ivan Škvorc, Sodinci 65, Bo- jan Krajnc, Zg. H^ina 7/d, Drago Furek, Draženci 87/a, ^Stanko Pal, Draženska c. 19, Ruj, Ivan Šibila, Apače 250, Bogdan Mohorko, Sela 14/c, Vlado Gregorec, Pod- gorci 41, Slavko Wrbiš, Apače 45, Fraic Šuen, Juršinci 88, Vinko Rep, Podlože 70, Janez Bukovič, Ul, 5. prekomorske 9, Ptuj, Branka Botič, Kraigherjeva 27, Ptuj, Radko Hojak, Volknr^rjeva c, 28, Ruj, Dragica Le- skovar, Cirkovce 60/g, Stanko Munda, Lačaves 0), Željko Cmrečnjak, Ul. 1. m^a 6, Ptuj, i^Mbin Intihar, Gerečja vas 12, Mojz Fric, Destrnik 58, Marica Merkuš, Lancova vas 78, Robert Tibaut, h/tezgovd Vin- cenc l^gync, Bukovci 182, Ivan Bilanovič, Sel^a cesta 11, Ruj, Sašo Dežnnan, Štra- felwa 11, Ruj, Sl^o Princi, Kruhova 11, Kidričevo, Žvko Lazič, Ul. 25. m^a 5, Ruj, Jože KampI, Zg. Hajdina 104/č, JožeTurk, Rujska Caora 103/a, Frančiška Cafuta, Hrenčičeva 1, Ruj, Danilo Preac, Mihovci 17, Danica Anžel, Na postajo 20, Janez Vertič, Ločič 1/b, Franc Sakelšek, Volkmer- jeva 24, Ruj, Franc Greif, Trniče 10, Mirko Tikvič, Gr^enščak 8, Slavko Prelog, Mure- tincf 19, Boris Gorišek, Skrblje 3/a, Marjan Murko, Podvinci 130, Rastislav Vnuk, Gre- goričičev dr, 8, Ptuj, Jože Horvat, Poljska c. 18, C^lotnica,' Roman Sok, Mošksnjci 124, Bojan M^c, Soviče 12, Franci Princi, Sela 28/a, Alojz Janžekovič, Strelci 5, Jože Slodnjak, Moškanjci 37, Jožef Sver^šek, car 54, Marjan tfev^ec, Ž^jak 5, Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a, Darko Komet, Kruhova 9, Kidričevo, Janko CimerrTWi, Šardinje 54/a, Stanko Kostenjevec, Volk- merjeva 30, Ptuj, Jože Grula, Skorba 41/c, Vinko Gorjup, [>agonja v^ 12, Iv^ Rt©, Ul. Wrbiševih 18, Mil1č išče zaposlitev. Doma ima 21-mesečnega sinka, ki se mu s partner- jem zelo posvečata. On je bil tudi tisti, kije poslal prijavnico za našo akcijo, ne da bi Brigita za to vedela, zato je bila toliko bolj presenečena, ko je bila izbrana. Potem pa je še ona poslala pri- javnico zanj. Brigita v prostem času rada pleše, veliko bere, se druži s prija- telji. Pri srcu ji je športni stil obla- čenja, od barv pa prisega na črno. Pomlad je zagotovo čas, ko se je po dolgi zimi potrebno prepustiti v roke kozmetičarki, da koža pri- dobi potrebno svežino. Po uvodnem pogovoru, ki pa ni bil dolg, saj je Brigita bila že večkrat v kozmetičnem salonu, se je kozmetičarka Neda Tokalič po temeljitem čiščenju kože lotila globinskega čiščenja. Celotno nego obraza je opravila s preparati kozmetike Thalgo. Brigita ima mešani tip kože, ki je nagnjen k občutljivi koži, zato je stalna nega še toliko bolj priporočljiva. Na Brigitino željo je frizer Sašo Fenos ohranil dolžino las. S po- sebno tehniko striženja, ki sledi obliki glave in dela celoten viden bolj simpatičen, ji je oblikoval bolj nosljivo frizuro, ki jo je lažje oblikovati. Osnovno barvo las in tehniko striženja je osvežil s pra- meni v vijolični in bordo rdeči barvi v spodnjem delu glave. Vizažist Dani Kolarič je na Brigitin obraz najprej nanesel pu- der v kremi ter ga nato osvežil s pudrom v prahu. Veke je osenčil v rahlo modri barvi, spodnji del oči pa je rahlo obarval v rjavem tonu. Na zgornji del trepalnic je nanesel črno maskaro, notranji del veke pa je obrobil še z belim svinčni- kom, da je povečal oči. Na ustnice je najprej nanesel glos, zatem pa jih je obarval v bordo barvi. Ličnice je poudaril s temno roza barvo. V športnem studiu Olimpic so za Brigito izbrali program Olim- pic. Kot je povedal strokovni vodja študija prof. Vlado Čuš, so posebej zanjo izdelali jedilnik po metodi uravnotežene prehrane, saj želi izgubiti nekaj kilogramov. V program vadbe so ji vključili tudi vaje za krepitev hrbtnih mišic. V modnem studiu Barbare Pla- več so za Brigito izbrali beli športni tridelni Murin komplet iz tekstilne hiše Emona-Merkur v Murkovi ulici v Ptuju. Sestavljajo ga hlače, top in jopa s kratkimi ro- kavi. Bela barva je Brigito, ki ima izrazito žensko postavo in se v glavnem oblači v črno, da bi skrila nekatere pomanjkljivosti na svo- jem telesu, zelo osvežila. Tudi v bodoče naj bi izbirala oblačila v športnem stilu v beli, rumeni, roza, beige in tudi zeleni barvi. Modni strokovnjaki ji posebej pri- poročajo, da se črni barvi izogiba, saj je premlada zanjo. Če pa že, naj bodo v tej barvi spodnja oblačila, nikakor pa ne zgornji deli (bluze, jope, suknjiči). MG Brigita prej... ... Brigita pozneje. Brigita v belem tridelnem Murinem kompletu iz tekstilne hiše Emone-Merkurja v Murkovi v Ptuju. Fotografije: Črtomir Goznik PTUJ / CICIBANOV IZLET NA TURNISCE Some toplo nas pozaravlja Sonce toplo nas pozdravlja, ciciban se na izlet odpravlja. S tem povabilom sta vzgojiteljici Ksenja Stipetič in Tina Žirovnik s pomočnicami Suzano, Vesno in Renato v soboto, 15. aprila, po- peljale v naravo otroke in starše enote Marjetica ptujskega vrtca. Vabilu se je odzvalo kar 83 udeležencev - otrok in njiho- vih sorodnikov. Peš smo se odpravili v skriv- nostni turniški park. Ob igrah na otroškem igrišču, ogledu konjev in sproščenem klepetu v zavetju starega gradu je čas kar prehitro mineval. Ker ima vsak pošten grad skrit kakšen zaklad, smo se tudi mi potrudili in ga poiskali. Po razrešitvi vseh nalog, ki so nas pripeljale do zaklada, smo si ga pošteno razdelili - nagrada za naš trud je bil namreč zaklad v obliki zaboja sočnih jabolk in posladka. Veselja ni bilo konca še na vlaku, s katerim smo se s hajdinske železniške postaje vrnili na Ptuj. Izlet je bil izveden v okviru pro- jekta za zdravo življenje, ki ga v vrtcu Ptuj izvajamo že nekaj časa in obsega celo paleto vsebin - od zdrave prehrane, bivanja na svežem zraku do športnih ak- tivnosti in še bi se kaj našlo. Zado- voljni in prijetno utrujeni otroci in starši ter obljuba, da ta izlet ni bil zadnji, so potrdilo, da teh ak- tivnosti ni nikoli preveč. Vse pre- več je v naši bližini čarobnih kotičkov, ki v lepih dnevih same- vajo, ker zanje preprosto ne vemo ali si ne vzamemo časa. In v vsa- kem se skriva zaklad, samo pois- kati ga moramo. JCS. HAtmfa m MHtfiifk I , ll' zh csnmMMO Hut^avo W / i' m 0m$HS mstMuaH ^ ^ ^ ^jl p^i^usmzh '' ! ■ ■ ■ "Lm-m.. m * * * f * O • mtfOA^iH m 1 'i i I • i ! i - ^UJb j, {^Bl i ' Hfi ZMOCi ^ IM ll^/UiSIMIi | HSftamČHm noihc, »h^Hi m MH riioi H^pHH HVfkUUTHO (»OiACAMO P' BOHOVa 2281 HARHOVCI, UL- ZSS - • 40 • 090 OaMPir PWSHA C^JfA l^r U^ 102 • «0 TEDNIK - Četrtek, 11. maj 2000 13 STRMEC / VODA ZA 54 HALOŠKIH DOMAČIJ Vodo ienimOf ko ie ni Na Habekovem hribu v Strmcu pri Leskovcu je bila v peteli, 5. maja, popoldne slovesnost ob odprtju skoraj 11 km dolgega vodovodnega omrežja, po katerem je končno pritekla pitna voda v 54 haloških domačij na tem območju. Investicija, ki so jo pričeli lani poleti, je veljala blizu 31 milijonov tolarjev; od tega so tretjino, 10 milijonov, zagotovili krajani, tretjino je primaknila občina Videm, preostalo tretjino pa ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Vsekakor so imeli ta dan v Ha- lozah dober razlog za prazno- vanje, kajti z veliko zamudo so vendarle dočakali, da je voda pritekla tudi na breg, na 325 m visoki Strmec. Tako se Haloze počasi, a vžtrajno dvigujejo iz manj razvitosti, saj vendarle pri- dobivajo osnovne civilizacijske dosežke. Sicer za mnogo višjo ceno kot v dolini, saj je posa- mezni priključek veljal okoli 600.000 tolarjev - prispevek po hiši je bil 200.000 tolarjev - pa vendar voda je tu, ne bo je več treba nositi iz grabe. Med okoli 150 domačini in gosti so se slovesnosti udeležili tudi župani nekaterih sosednjih občin ter predstavniki gradbe- nikov in izvajalcev del. Vrvico pred novim vodovodom so sim- bolično prerezali Igor Gardeni- ja z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, videmski žu- pan Franc Kirbiš, predsednik K S Leskovec Jože Zavec in poslanec državnega zbora Alojz Vesenjak. Pipo na vodovodu je svečano odprl mali David in s tem dejanjem postal po svoje ve- lik. Da bi vse prepričal o tekoči vsebini, ki je pritekla iz pipe, je goste in del občinstva, do koder je seveda neslo, veselo poškro- pil. Mnogim je v pomladanski vročini celo prijalo. Na Strmcu so torej kljub neka- terim težavam vodovodni pro- jekt uspešno končali. Videmski župan Franc Kiribiš je ob tem dodal, da želijo vodovod napel- jati tudi v druge haloške vasi na območju KS Leskovec. Pri tem računajo na večje razumevanje države, saj je tudi njen interes, da se razvoj nadaljuje. Žalostno je, da njihovim potrebam ni prisluhnilo ministrstvo za okol- je in prostor, zato njihovo pomoč pričakujejo sedaj in v prihodnje. Haloze so še vedno najslabše razvito območje v občini in le s skupnimi močmi jih bodo lahko dvignili iz zaos- talosti. Poslanec Alojz Vesenjak je ugotovil, da znamo vodo ceniti le takrat, ko je ni, Haložanom pa zaželel, da bi zdravi in vedri os- tajali na teh hribih, da haloške domačije ne bodo več prazne. Igor Gardinija z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pa je Haložane pozval, naj vedno razmišljajo o tem, kako kaj spre- meniti na bolje, pri čemer naj ne čakajo preveč na druge. "Ko je Kristus spremenil vodo v vino, je bilo lepo in prav, ampak recepta pa žal ni pustil. Če bi ga, bi imeli sedaj v Strmcu vino- vod," je dodal v šali. Pa se je ob tradicionalni haloški gostol- jubnosti na koncu izkazalo, da je bilo skoraj tako ... Slovesnost so s kulturnim ut- rinkom popestrili člani mešane- ga pevskega zbora kulturnega društva Leskovec, ki ga^ vodi Srečko Zavec, in učenci OŠ Les- kovec. M. Ozmec Ob Bratuškovi domačiji na Habekovem hribu se je na dan, ko je pritekla voda na breg, zbralo okoli 150 domačinov in gostov Potem ko so gospodje iz Ljubljane, Vidma in Leskovca svečano prerezali vrvico, je mali David vsem prisotnim pokazal, da je v v ceveh voda, in jih veselo poškropil. Foto: M. Ozmec DORNAVA/ PO 50 LETIH PONOVNO PRED MATIČARJA Zlata poroka lakomev Kolarii v soboto, 29. aprila, sta po petdesetih letih zakona po- novno stopila pred matičaija Frančiška in Jože Kolarič iz Polencev. Zlata nevesta Frančiška se je rodila 18. 2. 1927, njen dekliški priimek je Vičar, in je vsa leta bila gospodinja. Ženin Jože se je rodil 19. 4. 1926, nekaj časa je bil zaposlen v Gradisu, potem v tujini, v Avstriji, zdaj pa dela doma na kmetiji. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Marica, Marta in Frančka, ki je že umrla. Da so njuni dnevi živah- nejši, poskrbijo vnukinja in trije vnuki. Zlata prstana sta si ponovno izmenjala pred dornavskim županom Francem Šegulom v baročni dvorani v Dornavi, kjer so jima zapeli člani moškega ok- teta iz Dornave. Cerkvena poro- ka pa je bila tako kot pred pede- setimi leti v cerkvi na Po- lenšaku. Ob tem prijetnem do- godku so jima prišli čestitat mnogi sorodniki, prijatelji in znanci. Vse najlepše tudi v imenu našega uredništva! Tekst in foto: MS Zlatoporočenca Kolarič KIDRIČEVO / ZI7\TA POROKA ZAKONCEV KODRIC Po 50 letih potrdila zvestobo v dvorani občine Kidričevo so v soboto, 6. maja, ob 10. uri op- ravili slovesni obred zlate poroke. Po 50 letih sta svoj DA po- novila Branko in Marija Kodrič iz Stmišča 17 a, ki sta se poročila 6. maja 1950 v Mariboru. Zlati ženin Branko Kodrič je bil rojen leta 1930 v Grdini in je bil obrtnik, zlata nevesta Mari- ja, z dekliškim priimkom Brodnjak, pa je bila rojena leta 1927 v Gradišču in je bila gospo- dinja. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in hčerka, slavje pa jima je olepšalo še 7 vnukov in celo 3 pravnuki. Zlati priči sta bili hčerka Mar- tina Karlovčec in zet Branko Lenič. Obred zlate poroke pa je opravil kidričevski župan Alojz Šprah, ki je ob pomoči Zdenke Frank zlatoporočencema izročil posebno spominsko listino in darilo občine. To, da so vsi sku- paj svečanemu dogodku nazdra- vili, je seveda nekaj povsem običajnega. Še na nmoga zdrava in srečna leta želi zlatoporočencema tudi uredništvo Tednika! Tekst in foto: -ONi Marija in Branko Kodrič po 50 letih še vedno srečna in nasmeja- na. Foto: M. Ozmec VIDEM / POLDRUG KILOMETER ASFALTNE CESTE Uubsttnra ne bo več blatna V Ljubstavi, sredi cvetočih haloških gričev je bilo v soboto, 6. maja, popoldne svečano kot že dolgo ne, saj so odprli 1400 m asfaltne ceste, ki povezuje Majski Vrh z Ljubstavo. Celotna in- vesticija je veljala okoli 20 milijonov; pni 700 m dolg odsek od Majskega Vrha so zgradili že predlani, letos pa so položili še asfalt na 700 m dolgem odseku do Dravinjskega Vrha in Ljubstave. Nekaj nad 100 domačinov in gostov je na slovesnosti v Ljubs- tavi v sončnem pomladnem po- poldnevu pozdravil predsednik krajevne skupnosti Videm Da- nilo Skok. Poudaril je, da bo ta dan zagotovo zapisan v ljudski kroniki, saj so po letih prahu končno dočakali urejeno as- faltno cesto, ki Haloze dviguje iz blata. Za to se je posebej zah- valil vsem krajanom, odboru za gospodarstvo, gradbenemu od- boru in videmskemu županu Francu Kirbišu. Potek akcije in gradnjo nove ceste je predstavil predsednik terenskega odbora Blaž Topolovec in med drugim dejal, da čeprav so od mesta kar precej oddaljeni, so vendarle bliže, saj je vožnja po asfaltni cesti hitrejša in udobnejša. Tudi videmski župan Franc Kirbiš je s ponosom in vidnim veseljem dejal, da je blato iz Ljubstave se- daj za vedno pod asfaltom, da pa jih čaka še veliko dela, saj je v Halozah še veliko neasfaltiranih in prašnih cest. Vrvico čez novo cesto je sim- bolično prerezal pisatelj in pes- nik, sicer častni občan občine Videm France Forštnerič, ki je svojim rojakom namenil tudi nekaj prisrčnih besed: "Veliko- krat sem tam zgoraj, na svojem Majskem Vrhu, ali tukaj v Ljubstavi, med vami, dragi roja- ki. Prej sem se na pokošeni travi pogovarjal s prijateljem, domačinom in mu dejal, da bom sedaj iz svoje pesmi Ljubstava moral črtati blato; pa mi je re- kel: 'Pustite, naj ostane, da bodo vedeli, kako je bilo včasih.' In seveda bo tako ostalo. Kljub temu pa sem zelo vesel, da mi ne bo treba več riniti po blatu. Tudi ceste nas zbližujejo in prav je tako, ceste pomenijo veliko Novo asfaltno cesto, ki se vije med haloške griče, je blagoslovil farni župnik pater Emil Križan in vsem zaželel prijetno in var- no pot. Tudi kulturni program je bil prijetno haloško obarvan, saj so ga prispevali ljudski pevci Svoje rojake je nagovoril tudi častni občan videmske občine, pi- satelj in pesnik France Forštnerič (na desni); ob njem videmski župan Franc Kirbiš ter Danilo Skok, predsednik krajevne skup- nosti Videm, na levi pa Blaž Topolovec, predsednik terenskega odbora Ljubstava - Majski Vrh - Dravinjski Vrh. Foto: M. Ozmec iz Vidma, haloška godca na ustni harmoniki, trio muzikan- tov in recitatorji iz videmske šole. Ob koncu pa je prišla do iz- raza tudi tradicionalna haloška gostoljubnost. Ni ga bilo gosta, ki bi odšel iz Ljubstave lačen in žejen. M. Ozmec 14 četrtek, 11. maj 2000 - TEDNIK ORMOŽ / 20. SEJA OBČINSKEGA SVETA Zdmva pitna voda in boliše ceste I\a ponedeljkovi seji, 8. maja, so ormoški svetniki obravnavali predlog odloka o varstvu pitne vode, odlok o plačilu komunal- ne pristojbine na mejnih prehodih v občini Ormož, pravilnik o spremembi pravilnika o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gos- tinska dejavnost, ter rebalans programa razvoja in vzdrževanja občinskih cest v letu 2000. Obravnavali so tudi program naložb s področja lokalne gospodarske infrastrukture za natečaj za dodelitev sredstev, s katerimi država vzpodbuja razvoj demo- grafsko ogroženih območij, odločali pa so tudi o tem, katere naložbe bodo v prioriteti. Tudi tokrat so obravnavali pre- moženjsko-pravne zadeve - odkup zemljišč, ki jih bodo upora- bili v različne namene. Svetniki so z desetimi amand- maji (devet je bilo županovih) sprejeli predlog odloka, ki določa vodovarstvena območja in ukrepe za zavarovanje dveh zajetij pitne vode: vodarne Ormož na območju Otoka pri Veliki Nedelji in zajetja za vodovod Lahonci. Vodovarst- veno območje je razdeljeno na ne- posredno zaščito črpališč in na tri vodovarstvene cone, odlok pa predpisuje njihov obs^ in nedov- oljene, pogojno dovoljene in dov- oljene dejavnosti na zaščitenih območjih. V notranji vodo varst- veni coni 1, območju najstrožje sanitarne zaščite, ki je opremljeno z opozorilnimi tablami, je prepo- vedan kakršenkoli poseg v pros- tor, ozemlje je urejeno kot trav- nik, park ali gozd. Prepovedana je tudi uporaba gnojil in škropiv. Velja splošna prepoved gradnje, tudi prometnic, in ni dovoljen iz- kop gramoza in peskov. V zunanji vodo varstveni coni 2, območju stroge sanitarne zaščite, je že dov- oljena živinoreja, vendar z največ 10 glavami živine, zagotovljen mora biti varen odvoz odpadnih snovi in odtok odpadnih vod^ obstoječa naselja pa ne smejo povečati svojega obsega. Vplivna vodovarstvena cona 3 pa je območje z blagim režimom zaščite, kjer je predvidena vrsta preventivnih ukrepov, ki naj bi preprečili onesnaženje podtalnice in omejitev, predvsem pri uporabi biocidov. Odlok tudi predvideva, da so lastniki kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki bodo zaradi določil odloka imeli izpad dohodka, upravičeni do povračila v skladu s sanacijskim programom. Precej hude krvi pa je sprožil med svet- niki županov umik amandmaja, ki ga je sprva sam predlagal in go- vori o tem, da so tudi v prehod- nem obdobju do sprejetja sanacij- skega programa lastniki zemljišč upravičeni do povračila izpada dohodka, odkupa zemljišča ali do zamenjave ustreznih nadomest- nih zemljišč. KOMUNALNE PRISTOJBINE NA MEJNIH PREHODIH Odlok o plačilu komunalne pris- tojbine na mejnih prehodih v občini Ormož so sprejeli po eno- faznem postopku. Plačevali jo bodo vsi uporabniki komtmalnih objektov na mejnih prehodih, ki vstopajo ali izstopajo iz države in imajo carinske ali cestninske ob- veznosti ter opravljajo uvozne ali izvozne posle. Izvzeti so uporab- niki z osebnimi avtomobili. Pri vstopu v državo znaša pristojbina 800, pri izstopu pa 500 tolarjev. Zbrana sredstva bodo prihodek občine, ki se bo namensko upo- rabljal za turejanje in vzdrževanje mejnih prehodov in gradnjo ob- jektov gospodarske infrastrukture v občini Ormož. Od uvedbe leta 1992 do lansk^a leta so pristojbino pobirale špedi- cije. Ker pa je bilo plačevanje iz leta v leto bolj neurejeno in ni bilo nikogar, ki bi ga kontroliral (leta 1994 je bilo zbrane takse za 39.826.991 tolarjev, v lanskem letu pa še samo za 13.930.703 to- larjev), je z novim odlokom določeno, da pristojbino pobirajo tako špedicije kot tudi komimalni nadzorniki občine Ormož. Za 24- umo dnevno nadzorovanje izva- janja odloka bo potrebno zaposliti štiri nove komunalne nadzornike. Svetniki so potrdili tudi pravil- nik o spremembi pravilnika o me- rilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Pobudo za spremembo je dala Območna obrtna zbornica Ormož - Sekcija za gostinstvo. V amandmaju k pravilniku je svet- nik Otmar Medik zapisal, da je nedopustno in v neskladju s turis- tičnim razvojem občine, da po 21. uri v Ormožu ni več mogoče dobi- ti hrane. V bodoče bo možno obratovalni čas slaščičarn, okrepčevalnic, barov in vinotočev podždjšati do 23. mre tudi med ted- nom. BISTVENO VEČ ZA MODERNIZA- CIJO CEST Rebalans programa razvoja in vzdrževanja občinskih cest v letu 2000 predvideva bistveno več sredstev za modernizacijo lokal- nih cest in javnih poti v KS Ivanjkovci, Sv. Tomaž, Miklavž pri Ormožu, Kog, Središče ob Dravi in Velika Nedelja. Pre- dračunska vrednost 32.894.250 to- larjev se je povišala na 109.594.445 tolarjev na račim sredstev za demografsko ogrožena področja (39.369.362 tolarjev), zvišanja sredstev občinske^ pro- račima iz 14.847.125 tolarjev na 49.130.634 tolarjev in sredstev KS z 18.047.125 na 21.094.449 tolar- jev. Dodatno je uvrščena v plan modernizacija lokalnih cest La- honci - Mekotnja in Sv. Tomaž - Tmovci I. in II. faza. Nespremen- jena pa so ostala načrtovana sredstva za preplastitve lokalnih cest, zbirnih mestnih in mestnih cest, ceste v naselju Središče ob Dravi in javnih poti (47.316.531 tolarjev), za gradnjo avtobusnih postajališč v Osluševcih in Ivanjkovcih (6.000.000 tolarjev) in pločnikov v Mihovcih, Sre- dišču, Sv. Tomažu, Podgorcih in ob Ljutomerski cesti do obvozni- ce, kjer se bo gradila tudi kolesar- ska steza (42.796.000 tolarjev). SPODBUJANJE DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ Za občino Ormož je predvidenih iz naslova demografsko ogroženih območij 35.000.000 tolarjev. Občinski program naložb v lokal- no gospodarsko infrastrutoro znaša za letošnje leto 119.531.913 tolarjev, od tega za naložbe s po- dročja lokalne oskrbe z vodo 9.937.468 tolarjev in za naložbe s področja lokalnega cesmega omrežja 109.594.445 tolarjev. Programi, s katerimi bodo kan- didiral na natečaj za demografsko o^ožena območja, so razdeljeni v tri prioritetne skupine. V I. so projekti, ki jih sofinancirajo KS iz sredstev krajevnega samoprispev- ka, modernizacije javnih poti Lu- novec, Hermanci II. faz^ Vodran- ci, Vodranci- Godeninci in Zasav- ci. VII. prioriteti je modernizacija lokalnih cest, ki je financirana iz sredstev občinskega proračuna, modernizacija lokalne ceste Sv. Tomaž - Tmovci I. faza, v III. skupino pa sta uvrščena projekta gradnje vodovoda Lahonci in modernizacija lokalne ceste La- honci - Mekotnjak I. faza. S slednjima projektoma se bo občina prijavila na razpis za dode- litev sredstev za demografsko ogrožena območja le v primeru so- financiranja občine Ljutomer. Rezervni projekt v III. fazi pa je modernizacija lokalne ceste Sv. Tomaž - Tmovci II. faza. Na koncu seje so svemiki v okvi- m premoženj sko-pravnih zadev potrdili sklep o n^upu zemljišč, ki jih bodo med drugim potrebo- vali tudi za zamenjavo ob uvedbi odloka o varstvu pitne vode. Zani- mivo je bilo tudi vprašanje svetni- ka Ljuba Lukiča, kdaj lahko v Ivanjkovcih pričakujejo odprtje zdravstvene ambulante. FridI Majda SEDEM (NE)POMEM6NiH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Slovenija ima od sredine prejšnjega tedna novega man- datarja, še vedno pa nima nove vlade. Skupni kandidat SLS - SKD Slovenske ljudke stranke in SDS (Socialdemokratske stran- ke Slovenije) dr. Andrej Bajuk je bil v državnem zboru izvoljen za predsednika vlade v sredo, 3. maja 2000. Odločilna sta bila dva "prebegla" glasova poslan- cev, ki so doslej tvorili levosre- dinski blok v parlamentu. Državni zbor se je torej večin- sko odločil za novo vlado in ne za drugo možnost, ki se je tudi ponuala - za predčasne volitve. Zdaj je nesmiselno razpravljati, ali so poslanci s takšno odločit- vijo podredili "državne interese" svojim "sebičnim" interesom ali ne. Seveda ni mogoče povsem izključiti špekulacij, da so predvsem sebi omogočili nor- malno končanje mandata in pol- no štiriletno prejemanje plače, čemur bi se morali ob predčasnih volitvah odreči. Si- cer pa so tako zagovorniki predčasnih volitev kot tisti, ki so navijali za vzpostavljanje nove vlade, poskušali dokazati, da je edino njihovo početje najboljša rešitev za kolikor toliko normal- no funkcionarje države do voli- tev. Vendar pa zapletom še ni vide- ti konca. V zmagoviti koaliciji Slovenija (v SLS - SKD Sloven- ski ljudski stranki in SDS) ses- tavljanje vlade očitno ne poteka brez zapletov in težav, saj gre kljub nenehno proklamiranim "skupnim" interesom vendarle tudi predvsem za to, kdo in kate- ra stranka bo imela največji vpliv v novi vladi, pa tudi sicer v na novo vzpostavljenem desnem bloku. Del strank, ki že doslej ni podpiral dr. Bajuka, napoveduje nove blokade in neprijetnosti ob glasovanju za člane nove vlade, tako da ni povsem verjetno, da bo Bajukova vlada že ob pr\/em glasovanju v državnem zboru celoti potrjena. To pa po drugi strani pomeni, da se bo novi vla- di ča^vni manevrski prostor za delovanje do jesenskih rednih volitev še dodatno skrčil. Je pa veliko vprašanje, komu takšna taktika bolj ustreza. Ba- juk bo imel v primeru predolgih proceduralnih zapletov s pos- tavljanjem nove vlade dober iz- govor, da je bil onemogočen v delu, to pa je slabše, kot če bi mu opozicija lahko dokazala, da je njegova vlada delovala slabo KJE JE VEČ VRENJA Zmaga dr. Andreja Bajuka je bila za nekatere poslance in li- derje levosredinske scene pre- cejšnje presenečenje, le pred- sednik LDS in dosedanji premier dr. Janez Drnovšek kategorično izjavlja, da je pričakoval tudi takšno možnost. Včasih se zdi, da se levosredinska stran še vedno ne zaveda vseh premikov in posledic, ki so nastale z združevanjem SLS in SKD ter z vzpostavljanjem koalicije Slove- nija. Tako ni znamenj o bolj us- klajenem nastopanju in dogo- varjanju, kaj šele o povezovanju. Predvsem pa ni zaznati pobud in potez, ki bi bile alternativa po- skusom klasične in v marsičem nevarne delitve na dva antagoni- zirana pola v Sloveniji. S tega vi- dika bi celo lahko rekli, daje več vrenja (in dialoga) med pomlad- nimi strankami, kjer zdaj že lahko govorimo, da se čedalje bolj razpoznavno kažeta dve tendenci - bolj umirjena varianta konservativnega političnega de- lovanja dr. Franca Zagožna, no- vega liderja nove združene stranke, in orientacija socialde- mokrata Janeza janše, ki ji je še vedno glavni motiv obračun z nekakšno "kontinuiteto". V obstoječi konstelaciji pred- stavljajo svojevrstno novost in novo širino pogledi dr. Bajuka, ki poudarja, da si bo prizadeval za dialog s politično drugače mislečimi. Dr. Bajuk vsekakor ne nastopa s kakšnimi skrajnostni- mi stališči. Seveda pa je treba upoštevati, daje v Sloveniji pov- sem nov in je veliko vprašanje, kako bodo nanj in na njegovo stališče vplivala soočanja z raz- merami v političnem bloku, ki mu pripada, in širše v Sloveniji. V nekem smislu je dr. Bajuk te dni že moral popravljati svojo širokogrudno ponudbo, ki jo je dal neposredno po izvolitvi za mandatarja za sestavo nove vla- de, da so vrata v njegovo vlado na široko odprta. To so nekateri razumeli tudi kot možnost sode- lovanja tistih, ki ravno ne pripa- dajo zmagovalnim strankam. Pozneje je dr. Bajuk na vprašanje, ali razmišlja, da bi v novi vladi sodelovali tudi nekate- ri dosedanji ministri, odgovoril pritrdilno za ministre SLS, glede ministrov LDS pa je dejal, da bo treba o tem še dobro premisliti. V prvi izjavi o mandatarstvu dr. Andreja Bajuka je tudi predsed- nik združene stranke dr. Franc Zagožen dokaj nedvoumno do- pustil možnost sodelovanja mi- nistrov LDS v novi vladi, vendar pa je to njegovo stališče še isti dan "popravil" predsednik SDS Janez Janša, češ da LDS kaj takšnega tako ali tako odbija. Za dodatno zmedo so poskrbeli tudi nekateri ministri LDS, ki v svojih izjavah o politični prihod- nosti niso ravno kategorično zavrnili možnosti sodelovanja v novi Bajukovi vladi. Še posebej pa je prejšnji petek presenetil predsednik LDS dr. Janez Drnovšek s stališčem, da ne na- sprotuje temu, da bi v Bajukovi vladi sodelovalo vseh deset se- danjih ministrov LDS, ker bi lahko "objektivno naredili več kot katerikoli novi minister". Tudi če gre za ironiziranje celotne za- deve v zvezi z nastajanjem nove vlade, je takšno "koketiranje" LDS z novim mandatarjem ven- darle nenormalno in nenavadno. Vprašanje je, kaj v nastalih raz- merah prinaša LDS in nasploh levosredinski opciji. Ali ne bi bilo zdaj - po vseh zapletih in nedr- ža-votvornih blokadah - najbolj logično, da "čista" vlada prevza- me dolžnosti in odgovornost? KOMU NAJVEČ OBLASTI "Pomladnemu" taboru očitno sploh ne manjka ministrskih kandidatov. Vse zaznavnejše pa postaja dilema, kdo bo v resnici najbolj participiral pri novi oblas- ti. Teza, da naj bi bilo glavno me- rilo za izbiranje ministrskih kan- didatov usposobljenost, ustrez- na strokovnost in izkušenost, v bistvu zgolj prikriva zagate, s ka- terimi se srečujejo mandatar in drugi sestavljala nove sloven- ske vlade. V ozadu je bistveno vprašanje, kdo bo imel v novi vladi večji vpliv: SLS - SKD Slo- venska ljudska stranka ali SDS. Seveda so glede na dosedanje izkušnje z delom v vladi v pred- nosti dosedanji ministri SLS in zlasti Marjan Podobnik, zato ver- jetno niso zgolj plod špekulacij novice, da se mandatar in Janez Janša v novi vladi najbolj otepa- ta ravno Podobnika, ki bi lahko postal nekakšna predsedniška senca. Po drugi strani ni nobena skrivnost, da je dr. Bajuka v Slo- veniji najbolj in najdalje promovi- ral Janez Janša. Lahko bi rekli, da je Janez Janša Bajukov poli- tični oče, ne glede na to, da je dr. Bajuk zadnji hip (ob združitvi) vstopil v novo združeno stranko - naravnost na podpredsedniško pozicijo. Lahko bi celo špekuli- rali, daje tako Janša poskrbel za svojo neposredno zvezo z novo stranko... Mandatar za sestavo nove slo- venske vlade dr. Andrej Bajuk se je rodil 18. oktobra 1943 v ljubljani. V prvih dneh maja 1945 je njegova družina emigri- rala. Skoraj tri leta so živeli v ta- boriščih Spodnje in Zgornje Av- strije, potem pa so odšli v Argen- tino in se naselili v Mendozi. Svojo prvo diplomo iz ekonomi- je je opravljal v Mendozi v Ar- gentini. Na posebnem dvolet- nem mednarodnem programu, ki ga je organizirala univerza v Chicagu, je prvič magistriral, drugič pa na univerzi Berkeley v Kaliforniji, kjer je tudi doktoriral. Nato se je ponovno vrnil v Men- dozo in tam poučeval kot profe- sor na univerzi. Kmalu za tem je odšel v VVashin^on, kjer je do- bro leto delal pri svetovni banki, nato pa se je zaposlil v Medame- riški razvojni banki, kjer je ostal vse do prihoda v Ljubljano pred nekaj meseci. Njegova zadnja pozicija v tej banki je bilo mesto predstavnika za Evropo v Parizu. Jak Koprive LENART / LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA REGISTRIRANA Junija laieteli dela V Lenartu so se minuli četrtek na prvi seji sestali družbeniki lani ustanovljene Lokalne turistične organizacije Slovenske gorice, ki povezuje občine Lenart, Cerkevenjak, Benedikt in Sveta Ana. Družbeniki so tokrat razpravljali o direktoiju nove organizacije za vzpodbujanje turizma, katerega ime pa bo zna- no v prihodnjih štirinajstih dneh. Potem ko so marca letos Lokalno turistično organizacijo Slovenske gorice tudi uradno registrirali, se v Lenartu trenutno ukvarjajo z ime- novanjem direktorja. Na razpis so, kot nam je povedal svetovalec le- narškega župana Avgust Zavmik, prispele tri vloge, družbeniki pa bodo po pregledu vizije razvoja tiu-izma na lenarškem območju, ki so jih pripravili kandidati, o direktorju odločali med dvema izmed treh prij- avljenih. Lokalna tiu-istična organizacija naj bi uradno pričela delati s 1. junijem v prostorih hotela Črni les oziroma v tamkajšnjem turis- tičnoinformativnem centm. Kljub pritiskom s strani lenarške območne obrtne zbomice ostajo družbeniki trenutno le štirje - to so občine usta- noviteljice Lenart, Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana, katerih zastop- niki so njihovi župani. Poleg direktorja bo nova organizacija za vzpod- bujanje turizma na Lenarškem nudila delo še enemu zaposlenemu. Še v letošnjem letu naj bi bil na Lenarškem sprejet tudi odlok o obvezni čla- narini LTO, pričakovati je, da bo v veljavo stopil že po poletnih počit- nicah, dodaja svetovalec lenarškega župana Avgust Zavmik, ki v občini skrbi za področje turizma. AK OD TOD IN TAM KOG • 14. seja sveta KS Osrednja tema seje sveta KS Kog v petek, 5. maja, je bila pošta na Kogu. Svetniki so v svoje vrste povabili tudi direktorja Pošte Maribor G. Zupanca, ki je svetnikom predstavil dve možnosti delovanje pošte v bodoče. Stavba, v kateri je obrato- vala do sedaj, je v denacionalizacijskem postopku, zato obstaja možnost preselitve v prostore krajevne skupnosti ali pa delo- vanje v obliki potujoče pošte. O tem se bodo odločali krajani na zboru, ki bo konec maja. Majda FridI ORMOŽ • Ustanovni občni zbor Združenja pridelovalcev sladkorne pese V četrtek, 11. maja, se bo ob 10. uri v hotelu Jeruzalem v Ormožu pričel ustanovni občni zbor Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. Uvodoma bodo sprejeli sklep o usta- novitvi, potrdili statut in se dogovorili, kdo bo zastopnik novo ustanovljenega združenja. Majda FridI LENART • Vpis za šolsko leto 2000/01 Ljudska univerza v Lenartu in tamkajšnji zavod za izo- braževanje odraslih in mladine vabita k vpisu v programe in teč^e za šolsko leto 2000/2001. Na voljo so programi: trgovec, ekonomski tehnik, cvetličar - vrtnar, osnovna šola za odrasle, kuhar in natakar ter turistični tehnik. Od tečajev v prihodnjem šolskem letu pripravlj^o tečaj nemščine in angleščine za otroke in odrasle, računalništva in Interneta z elektronsko pošto, računovodstva, slikanja na svilo, slikanja na steklo in oblikovan- ja iz gline, šivanja in krojenja ter avto šolo. Konec meseca bodo imeli dan odprtih vrat ter predavanje o ljubezni med partnerje- ma in o ljubezni v družini. ak TEDNIK - Četrtek, 11. maj 2000 _ 75 OD TOD IM TMŠ PTUJ / Z NOVINARSKE KONFERENCE O NOVI LOKACIJI CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI du rfoirafl|o ranslrcnre v sejni sobi mestne občine Ptuj je bila v ponedeljek novinarska konferenca, na kateri so predstavniki skupne občinske uprave, mestne občine Ptuj, občine Duplek in Čistega mesta Ptuj pred- stavili dosedanje aktivnosti za iskanje nove lokacije centra za ravnanje z odpadki v Krčevini pri Vurberku, ob tem pa tudi ho- tenja in želje ter osnovni namen, ki ga želijo s tem projektom doseči. Odgovorili so tudi na najpogos- tejše očitke krajanov Vurberka pri tej gradnji, ki se nanašajo na ne- obveščenost (krajane so dosledno in sprotno obveščali), očitke, da je bilo soglasje za lokacijo doseženo z obljubo po zgraditvi nove šole (odločitev o gradnji je bila spreje- ta že mnogo prej), da avtorica štu- dije ne pozna lokacije za odlaga- lišče (gre za grobo žalitev, saj je sama fotografirala vse lokacije, ki so prišle v izbor), za odlagališče naj bi posekali v 30 letih le deset hektarov zemljišča, nadaljnje tri pa za reciklažni obrat (ne pa 18 ha), grajski gozd, kjer naj bi zgra- dili novo odlagališče, je precej in- tenzivno gozdarsko izrabljen gozd, objekt bo zgrajen vodo tesno s stalnim nadzorom in čistilno na- pravo, zato vodnih virov ne bo mogel ogroziti, promet se bo povečal le za en odstotek v obe smeri dnevno ali za trideset vozil, na slogan "Ne na Vurberku, niti kjerkoli drugje!" pa so na pone- deljkovi novinarski konferenci odgovorili z vprašanjem: "Ali bomo zaradi širšega interesa var- ne odstranitve naših smeti prisil- jeni ukrepati tako, kot nam sicer zakonodaja dovoljuje - upoštevati le stranke v postopku iz 300-metr- skega pasu (teh pa praktično ni), ali pa bo po nedavnih zapletih še mogoče vzpostaviti dialog s sedaj popolnoma novo strukturo ljudi, ki zastopa interese krajanov eno- stransko?" V mestni občini Ptuj so, kot so poudarili, vedno pripravljeni na dialog, vendar dialog z argumenti, in doslej niso krajanom tega območja ničesar skrivali. Takoj, ko so dobili podatke, so jih tudi posredovali naprej. Res pa je, da se z gradnjo mudi, ker bo zdajšnja deponija v Brstju že kmalu polna. Prvotno je bilo načrtovano, da bo obratovala do leta 1999, z uvel- javljanjem ločenega zbiranja od- padkov pa so njeno življenjsko dobo podaljšali. Do konca leta je bila za investicijo deponije v Brstju, ki naj bi sprejel 110.000 m3 odpadkov porabljenih manj kot 400 milijonov tolarjev, za do- končanje oziroma zaprtje zdajšnejga centra do 1. junija leta 2004 pa bodo potrebovali še 130 milijonov tolarjev. Deponija v Brstju je bila zgrajena skladno z evropsko zakonodajo, čeprav Slo- venija takrat še ni imela tovrstnih predpisov, predvsem pa pravilni- ka o odlaganju odpadkov, ki so ga krajani Vurberka in okolice oce- nili kot njim nenaklonjenega. Tudi druge deponije na Sloven- skem bodo kmalu polne. Če bi že danes pričeli načrtne aktivnosti za novo deponijo, bi jih končali čez leto dni. Za zaplete pri zdajšnji iz- biri lokacije dupleški župan krivi ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo na državni ravni za te namene določiti nekaj lokacij ozi- roma območij, ki niso poseljena, šele potem naj bi se pričeli pogo- vori z lokalnimi skupnostmi. Izkušnje iz Cegorja bi nas že mo- rale nekaj naučiti. S ponedeljkove tiskovne konfe- rence o dosedanjih aktivnostih pri gradnji odlagališča je šel tudi po- ziv krajanom, da naj dopustijo opraviti vsaj osnovne raziskave te- rena, ki bodo potrdile ali ovrgle primernost lokacije za nov center za odlaganje ostankov odpadkov v Krčevini pri Vurberku. Tako tudi pričakujejo, da bo civilna iniciati- va Vurberka sprejela dialog z ar- gumenti. MG PTUJ / SREČANJE SOL UNESCA Mtodi MO tn/F Pod geslom "Mir v naših rokah - Ptuj 2000" je od 3. do 8. maja potekalo na Ptuju mednarodno srečanje ASP mreže srednjih šol iz Albanije, Avstrije, Češke, Francije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slove- nije. Iz tujine je prišlo 40 mladih z dvanajstimi mentorji, vsak dan pa se jim v različnih aktivnostih pridružilo še med dvajset in trideset slovenskih gimnazijcev, največ iz ptujske gimnazije. Sodelovali so tudi gimnazijci z Raven na Koroškem, iz Novega mesta in ŠkoQe Loke. Srečanje, ki je imelo za cilj razvi- janje Unescovih načel, ki so tudi načela slovenske vzgoje in izo- braževanja, je vzorno organizirala ptujska ginmazija ob podpori ozi- roma s sponzorstvom Unesca in v sodelovanju ASP mreže sloven- skih srednjih šol. Urada slovenske nacionalne komisije za Unesco in ministrstva za šolstvo in šport, ki ga je na osrednji prireditvi srečanja, ta je potekala v športni dvorani Center 5. maja, predstavl- jal v.d. ministra za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga. Ob tej priložnosti so udeleženci prebrali poslanice miru, v katerih so še posebej pou- darili, da sta mir in svoboda naj- večji vrednoti na svetu. Pozdrav- no brzojavko jim je poslal tudi predsednik države Milan Kučan, ki je bil pokrovitelj srečanja, s pozdravnim sporočilom pa so se oglasili tudi s sedeža Unesca v Pa- rizu. Sicer pa je delo mladih potekalo v obliki delavnic z najraz- ličnejšimi temami, ki so povezane z mirom, kulturo in tudi športom. Šestega maja so udeleženci srečanja obiskali Maribor in Po- horje, v nedeljo pa so v delavnici Marka Klinca spoznavali del dediščine kurentove dežele in oblikovali zaključno poročilo o srečanju. Razšli so se bogatejši za številna spoznanja o solidarnosti, svobodi, harmoniji in razvoju ter v prepričanju, da lahko tudi mladi veliko prispevajo k miru na svetu. MG Utrinek z osrednje prireditve v dvorani Center DRENOVEC / SREČANJE RODBINE LIBER Razvejano družinsko drevo čas se ne ustavi niti za trenu- tek; vedno nas sili naprej in le redko nam dopušča, da bi se ozrli v preteklost. Med tisti- mi, ki jim je to uspelo, je tudi Maks Liber Kasimir iz Ptuja, ki se je odločil, da podrobneje preuči svoje rodbinsko drevo. Kar precej časa in dela je bilo potrebno, a posebej težko ni bilo, saj je potomec znane rodbine Liber iz severne Av- strije. Kmalu je ugotovil, da' je imel njegov dedek Jožef Liber 7 otrok, 3 sinove in 4 hčerke. Ugotovil je tudi, da so sete poročile in dobile priimke Vnuk, Kazimir, Hržen- jak in Kokot. Kot zanimivost vel- ja omeniti, da je znan ptujski sli- kar Alojz Kasimir njegov stric, Luigi Kasimir pa njegov bratra- nec. Po tej ugotovitvi je bilo delo še lažje. Ko je pridobil vsa imena in naslove, ko se je dogovoril tudi za čas in kraj, je sorodnike treh, v nekaj primerih celo štirih genera- cij vljudno povabil v Haloze na prvo srečanje rodbine Liber. Presenečen je bil nad odzivom. saj se jih je na Žurmanovem bregu na turistični kmetiji Ptmgračič v Drenovcu minulo soboto, 6. maja, zbralo kar 70. Prišli so s celjskega, ljubljanskega in mariborskega konca, nekaj iz sosednje Hrvaške, največ pa seveda iz širše ptujske okolice. Pimgračičevi so jim lepo postregli, da niso bili ne lačni in ne žejni, za zabavo pa je vseh 12 ur pridno skrbel trio razigranih ljud- skih godcev Škorci. Dan je minil, kot bi trenil, omagali pa so šele po polnoči. In ko so se razžarjenih in zadovoljnih lic poslavljali, so si obljubili, da se čez dve leti spet snidejo. Morda prav na Žurmano- vem bregu, saj so bila v okolici tega dela Haloz včasih velika po- sestva Kasimir j evih. M. Ozmec Na Žurmanovem bregu se je zbralo kar 70 pripadnikov treh generacij rodbine Liber. Foto: M. Ozmec KIDRIČEVO / 4. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE Z veijo preventivo manj požarov Tudi v Gasilski z^ezi Kidričevo so ocenili svoje aktivnosti v lan- skem letu ter se dogovorili o letošnjem programu dela. V sobo- to, 15. aprila, so se predstavniki vseh osmih gasilskih društev sestali v gasilskem domu Mihovce-Dragonja vas na 4. letnem občnem zboru. Po poročilih predsednika, poveljnika in blagaj- nika so potrdili člana predsedstva iz PGD Apače ter člane po- veljstva iz PGD Starošince in Apače, zaslužnim gasilcem pa so se oddolžili s pisnimi zahvalami. V Gasilski zvezi Kidričevo je po- vezanih 680 gasilcev iz prosto- voljnih gasilskih društev Apače, Kidričevo, Lovrenc, Pleterje, Mi- hovce-Dragonja vas, Starošince, Šikole in Jablane. Kot je povedal predsednik zveze Franc Kacijan, so vsa društva primemo opremlje- na, imajo svoje gasilske domove ali pa si prostore delijo s krajani. S požari lani niso imeli veliko dela, saj so imeli v vseh društvih le 14 gasilskih akcij. Od tega je v 7 pri- merih zagorelo na objektih, 6 je bilo travniških požarov, v enem primeru pa so črpali podtalnico, ki je zalila kletne prostore. Na gasilskih tekmovanjih so lani sodelovali z 38 ekipami, to je z več kot 400 gasilci. Posebej do- bro je uspelo gasilsko tekmovanje v počastitev praznika občine Ki- dričevo v Pleterjah, na katerem so sodelovala vsa gasilska društva. Da je njihov delež na področju varstva pred požari pomemben, priča tui podatek, da so v lan- skem letu realizirali skoraj 14 mi- lijonov prihodkov. V treh gasil- skih društvih Pleterje, Starošince in Apače so ob izdatni pomoči občine Kidričevo lani nabavili nova gasilska vozila, za hitrejše in enostavnejše sporazumevanje pa so lani za operativne člane nabavi- li kar 120 mobilnih telefonskih aparatov. Tudi v letošnjem letu načnujejo vrsto aktivnosti, pri čemer se že v naprej zahvaljujejo svetnikom občine Kidričevo za odobritev finančnih sredstev za požarno varnost. Ob koncu so dokazali, da tudi gasilci dajo nekaj na kulturo, saj so v slavnostnih uniformah ubra- no zapeli Fantje treh vasi, sicer člani gasilskih društev Apače, Lovrenc in Župečja vas. M. Ozmec Gasilski zvezi Kidričevo predseduje Franc Kacijan. Foto: M. Ozmec GRAJENA / ZBOROVALO VINOGRADNISKO-SADJARSKO DRUŠTVO OSREDNJE SLOVENSKE GORICE Žlahtna priznanja vinom iz osrednjih Slovenskih gorii Minuli mesec so se na tretji letni konferenci zbrali člani Društva vinogradnikov in sad- jarjev Osrednje Slovenske go- rice in pregledali opravljeno strokovno in društveno delo v minulem letu. Društvo si je ob svoji ustanovit- vi leta 1997 med cilje zadalo predvsem izobraževanje vino- gradnikov in kletarjev ter promo- cijo območja s kakovostnim vi- nom. Območje, ki ga zajema dništvo na vinorodnem gričevna- tem območju med reko Dravo in Pesnico, je bilo v preteklosti pre- cej v senci drugih vinorodnih območij. S prizadevnim delom društva na področju izobraževan- ja, ko v času sezone organizira predavanja priznanih vinograd- niških in vinarskih strokovnjakov o opravilih v vinogradih, varstvu pred boleznimi vinske trte, pri- pravah na trgatve, prešanje in nego vina, izmenjavo strokovnih izkušenj ter strokovne ekskurzije, je članstvo v kratkem času stro- kovno mnogo pridobilo. V krat- kem obdobju minulih let na tem območju posodabljajo vinograd- ništvo, kakovost vin pa se že ena- kovredno uvršča med kakovosti sosednih območij. Vina tega območja letnika 1998 so bila v povprečju ocenejna s 17,23 točke, letnika 1999 pa so se povzpela že na 17,66 točke. Na ocenjevanje vin 2000 so člani društva poslali 63 vzorcev, od tega se je pri ocenjevanju uvrstilo 62 vzorcev. Prevladovali so vzorci zvrstnih vin - ocenjenih je bilo 20, med sortnimi vini pa 2 šipona, 7 laških razlingov, 1 zeleni silvanec, 3 beli pinoti, 2 sivi pinota, 4 char- donnayji, 1 kerner, 8 renskih riz- lingov, 1 muškat otonel, 7 sauvig- nonov, 5 rumenih muškatov in 1 vzorec modre frankinje. Članom društva je za kakovost vin bilo po- deljenih 62 žlahtnih priznanj, od tega 18 zlatih, 34 srebrnih in 10 bronastih. Društvo se je v minulem letu po- leg izobraževanja na področju vi- nogradništva in kletarjenja, čemur posveča največjo pozor- nost, udeleževalo javnih priredi- tev, kot so razstava Dobrote slo- venskih kmetij, razstava štajer- skega sadja, priredilo pa je tudi za- nimivo in poučno ekskurzijo v so- sedno Avstrijo z ogledom štajer- ske jabolčne in južne štajerske vinske ceste. Društvo poleg strokovnosti kre- pi tudi družabnost, letno konfe- renco pa sta popestrila moški pev- ki zbor Grajena z izbranimi vin- skimi pesmimi in učenci osnovne šole Grajena s skrbno pripravlje- nim kulturnim programom. Miran Glušič Od leve predsednik društva Andrej Rebernišek, predsednik ocenjevalne komisije mag. Anton Vodovnik in član komisije Franjo Jager. Foto: Andrej Polanec 16_ četrtek, 11. maj 2000 - TEDNIK ŠPORT Športne noviie KIKBOKS • Amenika turneja Davorina Cabrovia Davorin Gabrovec je na odprtem prvenstvu Kanade osvojil odlično 3. mesto med 1400 borci iz vsega - sveta. V borbi za finale je žal izgu- bil proti domačinu. Tako je k prvemu mestu v Združenih državah Amerike dodal še eno me- daljo. S turneje po Ameriki se vrača 13. maja. Milan Krajnc Pavlica DVOJNI TRAP m Medna- č rodna tekma s šibrenUo Na olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskem poteka mednarodna tekma Grand prix Slovenije s puško šibrenico v olimpijskih disciplinah trap, dvojni trap in skeet. Izpeljana je že bila discipli- na dvojni trap, kjer je Josip Glas- = novič (Hrvaška) zmagovalec med £ posamezniki z novim hrvaškim re- - kordom 168 zadetkov. Nastopilo je 11 strelcev. Od naših je bila na- jboljša Maja Kraljič na 10. mestu i z 82 zadetki. Izidi: 1. Josip Glasnovič (Hrvaška) 168+4 (126 + 42), 2. Marjan Kovacocy 168 + 3 (125+43), 3. Milan Teren 166 (125+41), 4. Suzana Stefecekova (vsi Slovaška) 159 (125 + 34), 5. Anton Glasnovič 156 (115 + 41), 6. Ivan Kaiinski (oba Hrvaška) 153 (115 + 38) zadetkov itd. Mirko Slemenšek JUDO • Delavni Juršiniani Ta vikend so bili judoisti JK Juršinci ponovno zelo aktivni. Na- jprej so nastopili v soboto za pokal Šiške v Ljubljani, kjer je nastopilo okoli 100 tekmovalcev iz 23 klu- bov. V kategorji do 36 kg je prvo mesto osvojila Klavdija Ljubeč, v kategoriji do 44 kg je drugo mesto pripadlo Martini Hrga in v katego- riji do 60 kilogramov tretje mesto Denisu Brumnu. V nedeljo je bilo v Ljubljani državno prvenstvo po pasih. V ka- tegoriji do 73 kilogramov je pri ru- menih pasih zasedel Kristjan Go- lob peto mesto, enako pa Ale Hor- vat pri plavih pasih. Na mladinskem tekmovanju za pokal Bežigrada je v kategoriji nad 100 kilogramov drugo mesto pri- padlo Damjanu Frasu, v kategoriji nad 78 kilogramov je Martina Fras osvojila tretje mesto, v kategoriji do 60 kilogramov pa Aleš Horvat peto. Danilo Klajnšek ROKOMET • Finale osnovnošoUev v Ormožu Občina Ormož in osnovna šola Ormož sta organizatorja finala državnega prvenstva za učence os- novnih šol. Tekmovanje bo v četr- tek ob 11. uri. V prvem srečanju se bosta pomerila ekipi OŠ Trebnje in OŠ Franceta Prešerna, v drugi pa OŠ Ormož in OŠ Šalek. Danilo Klajnšek HAJDINA • Prvomajska tekmovanja športna zveza Hajdine je med prvomajskimi prazniki pripravila športna tekmovanja v namiznem tenisu, malem nogometu, tenisu in košarki. Cilj tekmovanja je bil, da se ljudje rekreirajo in družijo. V košarki so v igranju trojk v Dražencih nastopile tri ekipe. V malem nogometu za veterane v Hajdošah so nastopile štiri ekipe. Prvo mesto je pripadlo Hajdošam, drugo Slovenji vasi. V tenisu se je pomerilo osem parov. Prvo mesto je pripadlo Mihi in Gašperju Ma- leku, druga pa sta bila Srečko in Marjana Glodež. Namizni tenis je bil v Skorbi. Nastopilo je šestnajst tekmovalcev. Prvo mesto med posamezniki je osvojil Srečko Glo- dež, drugi je bil Marjan Markež. V igri dvojic sta prvo mesto osvojila Glodež in Glažar, druga pa sta bila Markež in Klaneček. Danilo Klajnšek ŠAH m Hitropoteini turnir za maj Na rednem mesečnem hitropo- teznem turnirju Šahovskega društva Ptuj za maj je bila ude- ležba nekoliko skromnejša. Med dvanajstimi sodelujočimi sta odlično igro presenetljivo prikaza- la veterana Viktor Pernat in Janko Bohak, ki sta dosegla po 10 točk. Tretje mesto je zasedel Viktor Na- past z 8 točkami, četrto do peto mesto pa Robert Mihalič in Zlatko Roškar s 7 točkami. Janko Bohak ŠAH • Velikonočni turnir v Spuhlji Na velikonočni ponedeljek so se kot vsako leto zbrali ljubitelji šahovske igre v gostišču "Pri Majdi", kjer je bil odigran tradicio- nalni velikonočni hitropotezni šahovski turnir. Udeležba je bila pestra, kar se je pokazalo tudi pri igri, saj zmagovalec ni bil znan vse do zadnjega kola. Turnirja se je udeležilo 17 igralcev in priigrali so si naslednje uvrstitve: 1. Janko Bo- hak, 2. Dušan Ličina, 3. Boris Žlender, 4. Jože Čič in 5. Franjo Lazar. Za prvo mesto je zmagova- lec tokrat namesto pokala prejel miniaturni klopotec, za drugo in tretje mesto pa sta bila podeljena pokala. Pokal je prejel tudi Franjo Lazar, član ŠS Spuhlja, kot najbol- je uvrščeni član SS Spuhlja. Ivan Kolarič ROKOMET / 1 B SRL V. Nedelja - Afom Krško 32:29 (20:12) VELIKA NEDEUA: Belšak 4, Trofenik, Potočnjak 3, Cvetko 3, Bezjak 2 (1), Šoštarič 6, Planine 4, Kokol, Belec, Poje 6 (1), Špindler, Okreša 4, Kumer, Gaberc. Rokometaši Velike Nedelje, novi prvoligaš, so proti zadnjeuvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici zabeležili pričakovano zmago, kljub temu da so nastopili oslablje- ni. Vzdušje je bilo praznično, saj je v zraku veselje ob ponovni uvrstit- vi v prvi slovenski rokometni raz- red. Svojo premoč so domači poka- zali v prvem polčasu na začetku, ko so zadevali iz vseh možnih po- zicij ter si do odmora priigrali osem zadetkov prednosti. Se pose- bej v tem delu so prikazali, zakaj so postali prvoligaši. V drugem polčasu so domači igrali povsem sproščeno, kar so iz- koristili gostje ter dodobra znižali visoko prednost. Ko pa se je po- novno oglasila godba na pihala iz Središča ob Dravi, so domači zopet dodali malo več resnosti in ni bilo nobenega vprašanja glede končnega zmagovalca. Gledalci so zadnjih nekaj minut pričakali na nogah ter se na koncu skupaj pove- selili s svojimi rokometaši, ki so jim omogočili, da bodo v naslednji sezoni gledali srečanja prve slo- venske rokometne lige. Danilo Klajnšek ORMOŽ - PREDDVOR 20:26 (12:12) Ormož: Šulek, Horvat 3, Gra- bovac 1, Prapotnik 6, Pučko 4, Juršič 2, Antolič, M. Hanželič 1, Kotar 1, Kirič 1, Ivanuša 1, Lus- kovič, D. Hanželič, Dogša. V predzadnjem krogu prvenstva je v dvorani na Hardeku gostovala čvrsta ekipa iz Preddvora na Go- renjskem, ki je bila točko pred domačini. Ti so sicer dobro začeli, sredi prvega polčasa vodili s štiri- mi zadetki prednosti, v nadalje- vanju pa vedno bolj popuščali in gostje so zasluženo zmagali. Nepo- pusdjivi Gorenjci so tekmo vzeli veliko bolj resno od domačinov, zato je bilo zlasti v drugem polčasu na igrišču kar nekaj vroče krvi. Vse to ni bilo potrebno, saj je bila tekma bolj prestižnega značaja in priložnost za kaljenje mlajših igralcev, tega pa domačini niso iz- koristili, saj so večino tekme igrali s standardno postavo, ki pa ji to- krat ni šlo. Očitno v tej ligi večina ekip in igralcev čaka na konec, saj je že nekaj časa znano, da sta se v prvo ligo uvrstila Rudar in Velika Nedelja, izpadla pa bosta Krško in Krim. In prav s Krimom se bodo v zadnjem krogu v Ljubljani pome- rili Ormožani. I.k. ROKOMET / 2. SRL VZHOD Anont Radgona - MRK Ptuj 14:23 /6:13/ MRK PTUJ: Krauthaker, Zadravec 2, Djekič 2, Perčič 3, Kafel 6, Bračič 2, Kac 2, Horvat, Zajšek, Margušič 3, Žuran 3, Berlič, Lužnik. Rokometaši Ptuja so prišli do druge zmage proti Arcontu Radgo- ni veliko lažje, kot so pričakovali. Njihov resni pristop se je videl že v prvem polčasu, ko so si priigrali sedem zadetkov prednosti. V na- daljevanju je bila igra izenačena, vendar pa je bila prednost Ptujčanov iz prvega polčasa preve- lika, da bi lahko rokometaši iz Radgone naredili preobrat in mor- da zmagali ter poiskali srečo v tretjem srečanju. Tako pa se bodo rokometaši MRK Ptuja v soboto ob 2. uri v prvem finalnem srečanju za uvrstitev v 1. B SRL pomerili s Pyramidio v Gorišnici. Danilo Klajnšek KRAS - PVRAMIDIA 18:30 /6:14/ PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 5, M. Šandor 1, Kelenc 2, Osterc 3, Kumer 5,1. Ivančič 4, Žnidarič 3, F. Šandor 2, Žuran, D. Ivančič 3, Cvitanič 1, Strbal. Rokometaši Pyramidie so tudi v drugem polfinalnem srečanju pre- magali ekipo Krasa in se po priča- kovanjih uvrstili v finale. Razlika v kvaliteti in pripravljenosti je bila več kot očitna in ni bilo nobenih dvomov, katera izmed ekip bo zmagala. Gostje so pričeli zelo res- no in si hitro priigrali večje vodstvo - do odhoda na odmor osem zadetkov prednosti. Tudi drugi polčas je bil prak- tično samo formalnost, kljub temu da je trener Pyramidie dal prednost rokometašem, ki drugače ne igrajo veliko. Na koncu so si gostje iz Gorišnice priigrali prednost dvanajstih zadetkov. Danilo Klajnšek KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Dirka po Sloveniji tudi v Ptuju Prihodnji torek, 16. maja, se prične kolesars- ka dirka po Sloveniji. Trajala bo do 21. maja. Razpored etap bo: torek, 16. maj - v Novem mestu posamični kronometer. 1. etapa 17. maja: Čatež - Ra- denci; 2. etapa 18. maja: Radenci - Beltinci; 3. etapa 19. maja: Slovenska Bistrica - Ljubljana; 4. etapa 20. maja: Ribnica - Vršič - Mangart; 5. etapa 21. maja: Nova Gorica - Novo mesto. Ptujčani bomo lahko videli in vzpodbujali naše ko- lesarje dvakrat. Prvič v sredo, 17. maja, od 14.48 do 15.22 ure - prva etapa - čez dravski most in po Ormoški cesti. Naslednji dan, to je v četrtek, 18. maja, bo vozila skozi Ptuj druga etapa. Videti jo bo mogoče od 12.13 do 12.23 ure ob avtobusni postaji, ptujskem hotelu, podvozu, gostilni Lužnik, bencinski črpalki na Ormoški cesti in Super mestu. Od Ptujčanov bodo nastopili Mitja Mahorič, Rado Rogina, Miran Kelner, Matej Marin, Gregor Gazvoda in Marjan Kelner. V pripravljenosti so še Jurij Zafošnik, Boštjan Krevs in Primož Štefančič. Perut- ninini kolesarji so to sezono že pokazali veliko. Hva- ležni bodo Ptujčanom za vsako bodrenje, ki bi jim dalo novega zagona. Roman Zavec PLANINSKI KOTIČEK • OBVISTIIO V poletnem času bo Planinsko društvo Ruj odpi- ralo svoja vrata eno uro pozneje kot do sedaj. Tako bodo uradne ure ob torkih in petkih med 17 in 19 uro. Odbor za informiranje O Po Haloški planinski poti Pred dnevi smo zakorakali v maj, za mnoge najlepši mesec v letu. Pravijo mu mesec ljubez- ni, cvetja, pomladi In še česa, ptujskim planin- cem pa poleg navedenega pomeni še mesec vsakoletnega, zdaj že tradicionalnega pohoda po Haloški planinski poti (HPP), ki ga od leta 1992 prireja Planinsko društvo Ptuj. Seveda tudi letos nismo pozabili nanj, kajti radi bi, da ta pohod preraste v prijetno druženje čim več Rujčanov, okoličanov ter drugih obiskovalcev naše čudovite vinorodne pokrajine, kjer se po do- kaj lahki hoji preko haloških gričkov, poraslih z vi- nogradi, na koncu skupaj poveselimo ob dobri glasbi, domačem narezku ter odlični haloški kaplji- ci. Zato naj začetne vrstice veljajo kot povabilo na letošnji že 9. pohod, ki bo zadnjo soboto v maju, 27. maja. Pohodniki bodo tokrat prehodili prvi od- sek HPP, ki poteka od Borla mimo cerkvice sv. Ane, Švabovega ter Gorenjskega Vrha do Cirku- lan. V Cirkulanah bo svečan zaključek pohoda z družabnim srečanjem. Seveda to prvo povabilo ni- kakor ni tudi dokončno; namreč v naslednjih števil- kah Tednika vas bomo še natančneje in podrobne- je obveščali o poteku pohoda ter vam postregli z informacijami, za katere verjamemo, da bodo pregnale še vaše zadnje dvome o tem, ali se poho- da splača udeležiti, in bomo tako skupaj preživeli pestro in zanimivo zadnjo majsko soboto. Odbor za Informiranje in propagando PD Ptuj O NA DONAČKO GORO v nedeljo, 14. maja, se bomo podali na Donačko goro. Zbor ob 8.00 pred staro pošto. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili. Zaradi koordinacije prevoza zbiramo predhodne prijave v društveni pi- sarni ali po telefonu 777-151. Lahko tudi na tel. št. 775-059, Primož. Cena: prevoz. Domov se vrnemo v zgodnjih po- poldanskih urah oz. glede na želje udeležencev. Namig: morda bomo videli cveteti... Uganite kaj! PT O KAMNIŠKI VRH IN VELIKA PLANINA To bo dvodnevni izlet 20. in 21. maja! Kot zakl- jučni izlet šolskega leta je namenjen predvsem ot- rokom, a če boste s prijavo pohiteli, se nam lahko pridružite. Odhod posebnega avtobusa bo v sobo- to ob 6.15 z avtobusne postaje Ruj. Prvi dan nas bo čakalo 6 ur, drugi dan pa minimalno 2 uri hoje - ostali čas je namenjen igri, raznim dejavnostim, sprehodom ... Zemljevid z vrisano potjo si lahko ogledate v društvenem okencu v Krempljevi ulici nasproti policije. Cena izleta vključuje prevoz z avtobusom in gondolo, en topel obrok, nočitev in fotografijo za spomin. Za mladino znaša 4000 SIT, za odrasle člane 5000 SIT. Prijave s plačili v društveni pisarni do torka, 16. maja. Dodatne infor- macije lahko dobite pri vodji izleta: Primožu Trop (775-059). PT KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Ptuiski kolesarji ponovili lepe uspehe Minulo nedeljo, 7. maja, je bila v Gleisdorfu v Avstriji velika mednarodna cestna kolesarka dirka kategorije elite. Dirkalo je 200 kolesaijev iz 31 ekip, od teh tri profesionalne. Dirka je tradicionalna za pokal Avstrije, dolga 161,4 km. Poleg avstrijske in druge svetovne elite je bilo videti znane kolesarje: Van- dellija, Mauricia, Lončariča, Val- terja Bonča ... Slednja sta Slovenca in uspešno vozita za avstrijska kluba. Zmagal je Avstrijec Riebenbauer Werner, tretji je bil Igor Kranjec, Perutnina-RR. V zaključnem spritnu so mu pomagali Perutnini- ni kolesarji R.Rogina, ki je bil v generalni razvrstitvi, 14., a prvi v kategoriji do 23 let, M. Marin, ge- neralno 17., in M.Mahorič, gene- ralno 19. Miran Kelner se je že v prvem krogu zapletel in padel ter odstopil. Sicer si ptujska ekipa zas- luži pohvale za borbenost. Mlajši mladinci so 4., 5. in 6. maja dirkali na Češkem. V močni konkurenci je nastopila tudi slo- venska reprezentanca. Za Sloveni- jo je kolesaril tudi Ptujčan Aldo Ilešič. Najboljši je bil v drugi etapi - šesti, v tretji pa celo četrti. Starejši mladinci so dirkali na mednarodni dirki v Italiji pri mes- tu Udine. Cestna dirka je bila dol- ga 100 km. nastopilo je 130 kole- sarjev. Zmagal je italijanski kole- sar. Ptujčan Matjaž Finžgar je bil generalno peti in obenem najhit- rejši Slovenec. Drugi Ptujčan Andrej Omulec je bil petnajsti. Roman Zavec KOŠARKA Kadeti v soboto za prvo ligo v soboto, 13. maja, bo ob lo'' zjutraj v športni dvorani Mladika na Ruju kvalifika- cijski turnir za 1. kadetsko košarkarsko ligo. Poleg domačinov, KK Ruj, ki bo gostil ta turnir že drugo leto zapored, bosta sodelova- li ekipi KK Celje in KK Ljuto- mer. V naslednji krog tekmo- vanja napreduje le prvouvrščena ekipa na turnir- ju. Lani nam je za zmago na turnirju zmanjkalo malo znan- ja in športne sreče. Vendar je za nami je uspešna sezona, v kateri smo osvojili 1. mesto v 2. kadetski ligi - vzhod. Kadeti (rojeni 1984 in mlajši) KK Ruj smo se v zadnjih tednih pod vodstvom trenerja Petra Fili- piča zavzeto pripravljali na ta turnir. Za uspeh na turnirju potrebujemo pomoč gledal- cev, zato vas vabimo, da pri- dete v soboto navijat za domačo ekipo. Saj veste: publika je šesti igralec. Tine Ačimovič 20 četrtek, 11. maj 2000 - TEDNIK MARKOVCI / OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU Praznovali so ves teden v prejšnjem Tedniku smo poročali o prireditvah ob prvem prazniku občine Markovci, ki so se vrstile skozi ves teden, od 24. do 30. aprila. Ker jih je bilo zares veli- ko, več kot 30 smo jih našteli, objavlja- mo s praznovanja še nekaj zanimivih fo- tografij - za tiste, ki so na njih sodelovali ali nastopili, pa tudi za zanamce. -OM Najmlajši kopjaši so zagotovilo za nadaljevanje tradicije Otroški živžav je popestril pravljični grad Prireditve ob prvem občinskem prazniku je spremljala v nova oblačila odeta godba na pihala občine Markovci Poleg domačih dobrot, ki so jih razstavili v prostorih OŠ, je pozornost pritegnila tudi razstava lovske družine Slovesne maše so se na Markovo nedeljo udeležili tudi člani sveta z županom Francem Kekcem na čelu. Fotografije: M. Ozmec PTUJ / FESTIVAL FRANCISKOVIH OTROK IN MLADINE Duh ve/e, kjer hoie Lepa sončna sobota, 6. maja, je prinesla na Ptuj veselje, pe- sem in smeh slcoraj 500 mladih, ki so prišli na festival Frančiškovih otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. Zakaj ravno na Ptuj? Zato ker se je pri sv. Juriju na Ptuju pred de- setimi leti zbrala skupinica otroii, katerih starši so želeli živeti tako kot Frančišek - v svetu, a čim bolj pristno v duhu evangelija. Zbirali so se pod vodstvom mladinke Jelke Korošec, da bi na svoj, otrošld način sprejemali bogastvo Frančiškovih idej. Ti otroci, takrat stari od pet do dvanajst let, so zdaj že veliki, nekateri skoraj odrasli, pa so še vedno navdušeni nad svojim vzornikom. Zaradi njihove desete oblet- nice so se zbrali v našem mes- tu Frančiškovi otroci in mla- dostniki iz vse Slovenije od Vipavskega Križa, Nove Štifte na Dolenjskem, Kamnika, Na- zarij, Smartnega ob Paki, Ljubljane, Repenj, Vitanja, Slovenske Bistrice, Laporja, Koroške, Sostra, Maribora, Vidma pri Ptuju, obeh Svetih Trojic v Halozah in Slovens- kih goricah ter vseh treh ptujskih župnij. Ta festival je bil že šesti po vrsti in je pote- kal pod geslom: Tukaj sem, Gospod. Na dvorišču ob samostanu sv. Petra in Pavla so se dopold- ne spoznavali v igrah, ki so jih vodili ptujski skavti, popoldne pa so skupine predstavile svo- je delo v obliki glasbenih točk, igric ..., s katerimi so na zelo raznolike načine sporočali, kako doživljajo svojo mladost, ki je bolj polna veselja in sreče tudi zaradi tega, ker poznajo Frančiška. V popoldanskih urah so se v procesiji in pojoč napotili pro- ti cerkvi sv. Jurija, ki je potem, ko so jo napolnili do zadnjega kotička, kar valovila v mla- dostni razgibanosti. Tu so se Bogu zahvalili za lep dan, preživet skupaj, saj vsako srečanje prinese toliko lepega! Posebej so bili zadovoljni ptujski »prvoborci«, saj je iz majhne skupinice otrok, ki tega niso ne načrtovali in ne slutili, zraslo veliko drevo, ki mu nove mladike vedno znova poganjajo. Duh veje, kjer hoče ..., tudi na Ptuju, Frančiško- vem mestu! D. E. Jaz, Frančiškov otrok, obljubljam, da bom živel tako, kot uči evangelij, pravijo najmlajši PTUJ / VRNITEV ZLATE TRTE Kmalu se en trs zlate trte Na grajskem dvorišču sta v ponedeljek nekaj pred dvanajsto uro Jani Gonz, upokojeni direktor Kletarstva Slovenske gorice - Haloze Kmetijskega kombinata Ptuj, in Ivan Skočir, mestni viničar, posadila trs sorte zlata trta, Id je v Sloveniji že povsem izumrla. Njeno vino letnika 1917 hranijo v ptujski vinski kleti kot najstarejše vino na Slovenskem. Vinska sorta zlata trta zavzema pomembno mesto v madžars- kem in avstrijskem vino- gradništvu, prav tako pa tudi na območju severne Italije. Včasih je bila tudi v slovenskogoriških in haloških vinogradih zastopa- na z okrog desetimi odstotki. Cepljenko zlate trte je Jani Gonz, ki je tudi zakladnik ev- ropskega viteškega reda, prine- sel s Kmetijskega inštituta v Pecsu na Madžarskem. Kot smo izvedeli, bodo v kratkem posa- dili še eno cepljenko zlate trte, in sicer na dvorišču ptujskih vinskih kleti, že prihodnje leto pa naj bi v Halozah s to trto posadili najmanj en ha vinogra- da. Sicer pa je celotni projekt vračanja vinske sorte zlata trta v rokah Kletarstva Slovenske go- rice - Haloze Kmetijskega kom- binata Ptuj. MG Trs zlate trte sta v ponedeljek nekaj pred dvanajsto uro po- sadila Jani Gonc In Ivan Skočir. Foto: Kosi TEDNIK - Četrtek, 11. maj 2000 21 CIRKOVCE / ODKRILI PRAZGODOVINSKO NASELBINO Redka arhitekturna in zgodovinska naidba Med magistralno cesto Slovenska Bistrica - Ptuj in vasjo Cirko- vce so ptujski arheologi na območju, kjer bo ljubljanski Geop- lin zgradil veliko kompresijsko plinsko postajo, našli prazgo- dovinsko naselje iz pr\ega tisočletja pred našim štetjem, pred- rimsko naselbino ob jantarni cesti, od drugih najdb pa kera- mični viček s statev ter ostanke latvic in lončkov. Kot je povedala vodja izkopa- vanj Marija Lubšina Tušek, univ. dipl. arheologinja iz ptujske enote Mariborskega za- voda za varstvo naravne in kul- turne dediščine, je naselbina na mihovških njivah prva zunaj ptujskega mestnega območja. Gre za izredno pomembno najdbo, arhitekturno dediščino, nižinsko naselbino, eno izmed tistih, ki je bila odkrita v zadnjih dveh, treh letih na Štajerskem in tudi v Prekmurju; ostale so bile namreč odkrite na trasah avtocest in avtocestnih križev. Do odkritja naselbine na mi- hovških njivah je prišlo tudi za- radi nove metodologije, ki je bila sprejeta v okviru posegov na tra- sah novih avtomobilskih cest. Najprej so opravili arheološki pregled, zatem arheološko son- diranje, ugotovitve pa so pripel- jale do zaščitnih arheoloških iz- kopavanj. Na tem območju gre za velik poseg v prostor - kom- presorska postaja bo namreč za- jemala kar 12.600 m^. Ob dveh arheologih je občasno na delovišču bilo tudi do 30 de- lavcev. Najdba je presegla priča- kovanja arheologov. "Pričakova- li smo objekt iz rimske dobe, kar nakazujejo rimska cesta in na- jnovejše najdbe v temeljih cir- kovške župne cerkve, odkrili pa smo še starejšo naselbino, ki je tu sploh nismo pričakovali. Za- nimiva je arhitektura, ki je lese- na. Našli smo sledove že enajstih hiš, keramičnih ostalin pa je malo, prav tako tudi drugih (ne- kaj železnih, nekaj bronastih fragmentov, vendar nespozna- vnih). Za natančno datacijo je v tem trenutku še premalo podat- kov. Bomo videli, kaj bo prinesla vsebina naslednjih velikih lis, ki prikrivajo tako rekoč temelje le- senih hiš," je v soboto ob našem obisku arheološkega delovišča povedala vodja izkopavanj Mari- ja Lubšina Tušek. MG Utrinek z delovišča. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / NA OŠ OLGA MEGLIC IZDELALI 20-METRSKO SLIKO Je na/dališa v Evropi? Pred prevozom v sosednjo Avstrijo so v ponedeljek, 7. maja, na osnovni šoli Olge Meglic v Ptuju predstavili javnosti 20 m dolgo in 160 cm visoko oljno sliko, ki so jo izdelali za avstrijski pro- jekt "najdaljše" slike. Poleg značilne vedute mesta Ptuja otroška umemina prikazu- je tudi kulturne in turistične znamenitosti naše okolice: Gor- co. Ptujsko Goro, klopotec, rušo, mlin in strašilo. Z njo predstavljajo slovensko pokraji- no kot delček evropskega nara- voslovno-kulturnega mozaika. Pobudnik in avtor projekta ravnatelj šole Ervin Hojker je bil na izdelek svojih učencev zelo ponosen. Ugotovil je, da žal živimo v svetu, kjer nekaj velja le, če je NAJ. In če je tako, želijo biti NAJ tudi na Olgici. In čep- rav je v omenjeno avstrijsko ak- cijo vključenih kar 33 evropskih držav, so prepričani, da so izde- lali najdaljšo sliko v Evropi. In kdo so avtorji mogočnega oljnega dela, v katerega je vloženih od 500 do 600 ur dela? Gorco sta narisala Anja Vičar in Janja Krajnčič, klopotec Miljan Nojič in Urška Pulko, veduta Ptuja je delo Brine Solina, Maše Sajko in Maše Samojien- ko, avtorica ruse je Manca Križan, mlin sta narisala Iva Zu- panič in Jan Emeršič, Ptujsko Goro Nika Urbančič, strašilo pa Vesna Forštnerič in Biserka Mohorko. Poleg najdaljše slike bodo v Avstrijo potovali tudi vsi avtorji in njihovi mentorji Lea Kralj, Mojca Loboda ter Tomo Kerševan. Da bo predstavitev naše domovine in znamenitosti čimbolj pristna, pa bo za z njimi odpotoval tudi mladinski pevski zbor pod vodstvom Magde Damiš. -OM Mladi avtorji z ravnateljem pred delom najdaljše slike v Evropi. Foto: M. Ozmec 22 četrtek, 11. maj 2000 - TEDNIK ZA KmkfEK €MS Info- glasbene novice! V glasbeni svet se je izredno težko prebiti, saj glasbene založt>e delujejo kot ogromno sito in kot glavni razlog nava- jajo poslovno uspešnost. Po- sebna veja je tako Imenovana neodvisna glasba, v kateri manjše in manj komercialno usmerjene založbe podpirajo tudi nove Izvajalce ter se ne ozirajo toliko za dobičkom kot za kvaliteto nove glasbe. Ameriška pevka WHITNEY HO- USTON je odpela kup uspešnic, vendar prav posebej izstopa po uspešnici I Will Always Love you iz filma Bodyguard - telesni stražar. WHITNEY je zelo prese- netila, saj je v duet dobila britan- skega pevca Georgea Michaela v razgibani ali groovy r&b temi IF I TOLD YOU THAT ttt^ ko- mad v solo verziji najdete tudi na alumu My Love is your Love. Ameriški ženski kvartet DESTI- NY'S CHILD je zaslovel s hitom No No No, pod katerega se je kot producent podpisal Wyclef Jean iz skupine The Fugees. Štiri sladke "čokoladice" vztraja- jo pri atraktivnih r&b ritmih v ko- madu JUMPIN JUMPIN ^iBjeK; ki opeva nočno življenje v disko klubu. Ameriška soul in r&b glasba iz- haja iz cerkva. Mnogi glasbeniki so se v 60. morali odločiti za cer- kveno prepevanje ali za prestop v svet popularne glasbe. Novi ameriški duet MARY MARY pa že napada lestvice z vrhunskim r&b komadom SHACKLES ob katerem se boste lahko sprostili in vas bo s svojo pozitivno energijo popeljal v do- bro voljo. BILLIE PIPER je britanska pev- ka, ki je najstnike navdušila s skladbami, kot so Because We Want To, Girifriend in Honey to the Bee. BILLIE trenutno sodi med najbolj prklvajane na Oto- ku s svojo lahkotno pesmijo DAV AND NIGHT ttt^ Živel pop!. Britanska pevka HEATHER SMALL je seveda osrednja točka odlične skupine M-People. Tenn- nopolta pevka je svojo debitant- sko skladbo naslovila s PROUD )K)K)Kin je lahko zares ponosna na svoj prodorni vokal v tej pri- jetni pop in soul obarvani sklad- bi. CAROLE KINO je izredno teksto- piska in solidna pevka, že v 60. pa je s svojo lepoto navdušila gospoda Neila Sedaka, daje na- pisal pesem Oh Carol. BARRY MANN je v svetu popularne glas- be manj znan, vendar tokrat v duetu blesti s CAROLE KINO v klasični uspešnici YOU'VE LOST THAT LOVINTEELING tttn ki v originalu pripada skupini Rightous Brothers. SARAH BRIGHTMAN je bila nekoč žena producenta Andre- wa Lloyda Webra in smo si jo za- pomnili po nepozabni skladbi Time to Say Goodbye, ki jo je za- pela v duetu s slepim tenoristom Andreom Bocellijem. Pevka s fantastičnim šolanim glasom iz- vaja čudovito uspavanko SCAR- BOROUGH FAIR to boste lahko slišali tudi na albu- mu La Luna. Ameriška najstnica MANDY MOORE se je rodila 10. aprila 1984 in trenutno vlada na neka- terih lestvicah s hitom Candy. Sladka blondinka predstavlja drugo single ploščo I VVANNDA BE WITH YOU ki pa v sebi nima velikega komercialnega pop naboja. BILLIE MYERS se lahko pohvali s super skladbo Kiss the Rain. Ponovno aktivna pevka promo- vira atraktivno ter zabavno pop/rock skladbo AM I HERE YET ki glasbeno sloni na skladbi You Sexy Thing skupine Hot Chocolate. MAXIM je bil do lani član britan- ske provokotivne skupine The Prodigy, ki namerava letos obja- viti novo zgoščenko. MAKI M po- vezuje v komadu CARMEN YUEASY nezdružljive glasbene zvrsti in edina svetla točka v tem komadu je pevka Skin iz skupine Skunk Aninsie, ki blesti z vodilnim vokalom. Ameriški beli raper EMINEM je dvignil veliko prahu s komadom My Name is in albumom The Slim Shady LP. EMINEM ostaja zvest svojemu razpoznavnemu rap "nakladanju" v vročem ko- madu THE REAL SLIM SHADY Producent komada je bil slavni Dr. Dre. V informacijo lju- biteljem Eni nema še, da bo fant izdal 22. maja nov album z nas- lovom The Marshal Mathers LP. David Breznik POPULARHIH 10 / Popularnih 10 1. He wasn't Man Enough - TONI BRAXTON 2. Oops! I did it Again - BRITNEV SPEARS 3. It Only - HANSON 4. Shalala Laia - VENGABOVS 5. Never be the Same Again - MELANIE C. & LISA LOPEZ 6. Be with you - ENRIOUE IGLESIAS 7. it's my Ufe - BON JOVI 8. Manra Told Me Not to Come - TOM JONES & STEREOPHONICS 9. Don't Glve up - CHICANE & BRYAN ADAMS 10. Are you stili Having Fun? - EAGLE EVE GHERRV Lestvico POPULARraH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ruj. m>Mladi dopisniki PREBUDILO ME JE POMLADANSKO SONCE Naveličan dolge zime sem ko- maj čakal pomladi. Dan za dnem so se dnevi daljšali in son- ce je vse bolj sijalo. Nekega jutra mi je topli sončni žarek zasijal na posteljo. Ves len in zaspan sem stopil k oknu. Zunaj se je kazalo lepo toplo jutro. Trava je bila že lepo zelena. Ptice so se začele vračati iz južnih krajev. Prve ptice, ki sem jih opazil, so bile lastovke. Na drevesu pod oknom so žvrgolele. Ker je lep dan, smo z družino odšli nabirat zvončke. Nekateri so bili že lepo razcveteni, nekateri pa so komaj prikukali iz zemlje. Domov smo prinesli zvončke s čebulico, po- tem pa smo jih posadili na vrtu. Kmetje so že začeli pripravljati stroje za prva opravila na polju. Na vrtu so gospodinje začele se- jati prvo solato. Otroci se bomo zdaj lahko igrali zunaj. Tudi ko- lesa bomo pripeljali iz kleti, da bomo lahko kolesarili. Slekli bomo težka zimska oblačila in si oblekli kaj lažjega. Pomlad je moj najljubši letni čas. Tadej Tement, 5. a, OŠ Hajdina POTOVANJE Z VLAKOM Potovanje z vlakom je zabava, vsak se z njim voziti hoče. Konec je starinskih vlakov, danes že vse moderno je, s polno paro dirka se. Cenejši so, hitrejši so, drvijo nekam naokrog. V prihodnosti še hitrejši bodo, drveli bodo po vesolju. Ko pridejo na planet, vidijo, kaj je svet. Miloš Milošič, Misel Križanič, Ino Simenko, 4. a, OŠ Mladika, Ptuj KORANT živi na Ptuju. Ima veliko masko. Kožuh je bele barve. Kurent je zato, ker preganja zimo. Zvonci glasno zvonijo. Jan Emeršič, 1. a, OŠ Kidričevo POMLAD JE POTRKALA NA VRATA Pomlad je zame najlepši leti čas. Iz zemlje začnejo kukati prvi znanilci pomladi, ki po dol- gi zimi razveselijo naše srce. Zelo lepa so spomladanska ju- tra, ko skozi okno posije sonce, zbudi pa me žvrgolenje ptic. Taka spomladanska jutra obeta- jo čudovito preživet spomladan- ski dan. V postelji razmišljam, kako ga bom preživela. Zelo rada rolam, na dvorišču rada opazujem svojega mačka, kako se igra in uživa pomlad. Rada kolesarim in hodim na daljše sprehode. Pomlad je tudi čas za razna spomladanska opravila na vrtu, na polju, v sadovnjaku in vino- gradu. Z družino večkrat zaha- jamo v Haloze, kjer imamo vi- nograd. Neki dan je šel ati režat vinsko trto. Mamica, sestra in jaz pa smo ta čas izkoristile za dolg sprehod po Halozah. Poda- le smo se po neznani haloški poti. Da se ne moremo izgubiti, so nam kazale markacije, ki so nas premljale ves čas poti. Veli- ko smo se pogovarjale. Opazo- vala sem razgiban svet Haloz. Veliko haloške zemlje prekriva- jo vinogradi in vinski hrami. Njiv ni dosti, veliko je pašni- kov, na gosto posejanih s tro- benticami. Ker je haloški svet tako gričevnat, imajo ljudje, ki tu živijo, zelo težaško delo. Večine del ne morejo opravljati s traktorjem kakor na ravnini, ampak nosijo hrano za živino v koših na ramenih. Šli smo mimo napol podrte bajte, pred katero je sedel starček. Grel se je v spomladanskem soncu. Raz- mišljala sem o njem. Verjetno težko čaka svoje otroke, da ga bodo prišli obiskat. Otroci so zagotovo odšli iskat svoj kruh v kraje, kjer je lažje živeti. Sli smo tudi mimo samotne hiše, kjer se je slišal smeh otrok. Razmišljala sem. Kako daleč neki imajo ti otroci do šole? Daleč naokoli ni nobenih drugih otrok, s kateri- mi bi se družili in igrali. Pa ven- dar so srečni. Šle smo tudi mimo ribnika, v katerem so čofotale race. Na griču nad nami smo zagledale naš vikend. Nare- dile smo veliko klobaso okrog griča. Hodile smo približno tri ure. Če bi želeli iti po cesti do vikenda, bi morale prehoditi še kar dobršen del poti. Zato smo se odločile, da gremo rajši po bližnjici, ki je bila zelo zelo strma. Upehane in utrujene smo končno prišle do cilja. Tudi ati je že končal z obrezovanjem vin- ske trte in nas je čakal. Ta poučni in lep spomladan- ski sprehod mi bo dolgo ostal v spominu. Tjaša Sterbal, 5. a, OŠ Gorišnica POLICIST Postal bom policist. Usmerjal bom promet. Pazil bom na red na cesti. Lopove bom kaznoval. Posredoval bom pri prometnih nesrečah. Iskal bom tihotapce z mamili in begunce. Matjaž Cvetko, L a, OŠ Mladika, Ptuj NAŠA DRUŽINA Pri nas smo trije. Jaz, ati in mami. Radi se igramo. Veseli- mo se poletja. Takrat gremo na morje. Jaz imam rad tudi sneg. Mama nima rada snega, ker jo zebe. Ati pa mi naredi bunker. ričevo ABECEDA v prvi razred smo hodili, abecedo se naučili, abecedo moramo znati vsi, sicer smo nepismeni. Če abecede ne poznamo, tudi brati ne znamo, ker črk ne poznamo. Maja Kralj OŠ Juršinci POMLAD NA OBISKU že na začetku lanskega poletja smo se dogovorili z Njenim veličanstvom ga. Pomlad, da prispe letos ponovno na daljši obisk. Zgodilo se je včeraj zju- traj, 20. marca 2000, natanko ob osmi uri in enaintrideset minut. Bila je točna. Vsa obsijana od sonca in sreče, vsa dehteča se je pojavila v našem malem prosto- ru na Zemlji. Pričakala jo je vsa vas. Najdejo se tudi izjeme, ki pač raje častijo ga. Zimo. Prev- zela nas je njena lepota in na- klonjenost naravi. Njej v čast je zapihal vetrc, ki je z vejami bližnjih dreves ustavil pravo plesno predstavo. Iz zemlje so pokukali njeni največji oboževalci zvončki, trobentice, vijolice ... Drevesa so jo počasti- la s prvimi popki, trava je ozele- nela in ptičji zbor je na strehi bližnje stavbe odčivkal svoj sla- vospev. V ljudeh je prebudila radost, veselje in zanimanje za dogajanje v bližnji in daljni okolici v času njenega obiska. Izkoristimo ta čas. Vsak zase naj si izbori njeno pozornost. Prehitro bo prišel dan njenega slovesa. Simona Perša, 5. r., OŠ Vitomarci POGOVOR URŠKE IN ROZAMUNDE Nekega dne Urška sreča Roza- mundo, ki hiti po tobak v Ljubljano. Urška jo ustavi in ji reče: "A si ti tudi ušla Prešernu iz pesmi?" "Ja, ampak Oj- strovrharja sem morala vzeti s sabo," je rekla Rozamunda. "Saj jaz tudi nisem mogla sama uiti, sem tudi tečnobo morala zraven privleči," je dejala Urška. "Veš kaj," je rekla Rozamunda, "imam načrt, kako bi spravili naju in otroke na svobodo in bi oba tečnobneža potegnili za nos!" "Kako pa?" je dejala Urška. "Povem ti! Zvečer moj ni za nobeno rabo, takrat imam priložnost," je dejala Rozamun- da. "Jaz pa zvečer ne morem, imam nočnega stražarja, ki spi i podnevi." "Zmenjeno," reče i Urška. Rozamunda vpraša: "Ja, kako pa bova skupaj prišli?" "Bom te jaz pri železniški progi I počakala," je povedala Urška. In j glej, res sta pobegnili. Pobegnili j sta z vlakom, a le do Portoroža. ! V Portorožu sta se namakali v I sladoledu in plavali na vodnih ! posteljah. Od takrat sta živeli v j miru. i Marko Murko, 7. a, OŠ Kidričevo LUJZEK Dober den vsoki den! Zaj pa na hitro. Vremen je lepo in delo zove. Mica je glih zaj pripelala deteljico m mlode zovce in poleg še malo trove za malega iceka, ki ga je skotnola naša kravica Šeka, ki če dobro je, dovle tudi dosti mleka. Naša Šeka je nas- ploh kravica tiste sorte, ki upoštevle tisto znono resnico, da v soka krava pri gobci doji in mlekeca dovle. Včosik so v naši štalici po tri ali pa celo štiri kra- vice mukale, zavolo krize v živi- noreji, kmetijstvi in držovi nasploh pa nama je z Mico samo še Šeka ostola. Jaz se še kak živo spiinim, kak smo se deca po drugi svetovni vojski na domačem dvoriši drli: "Šeka, daj nam mleka, mati pa fcoj še kruh, da bomo siti do vuh." Ja, to so bli hujdi cajti, Id se zdaj po tejko letih socializma marsiku- mi drgoč vročajo, seveda v kapi- talistični obliki. Kak ste vena čuli, šteli in gle- dali po televiziji, smo kunčno le dobri novega predsednika vlode. Andrej Bajuk naj bi nas reša hujdih muk, pa se jaz bojim, da bo z vsega toga osta samo en vej- kif.. V zvezi s tem mi je pisa Mi- lan iz Haloz, ki tak razmišla in me sprašuje: "Cuj, Lujs, ti si tak brihten in mi razloži, kon vse to pela, da mamo zaj na dveh vodilnih funkcijah v držovi človeka, ki sta se, kak bi reka gospod Rode, šolala med argentinskimi ovčori in nemata pojma o nemških in slovenskih ovčorih. Stric Rode naj bi skrbeja za naše duše, stric Bajuk pa za naše želodce in telo. Kaj misliš ti o tem???" Veš, Milan, mene je tota politi- ka žje tak daleč zmešala, ke sploh več nič ne vem. Ločim pa nemške ovčore od argentinskih in slovenskih. Jaz sen strogo za- pisani med slovenske, saj sen tudi po slovensko zdresirani. Če pa kumi to ne paše, je jegov problem in naj razmišla o svo- jem človeškem in navsezodjo tudi pesjem rodovniki. Tejko o tem, saj de nam skoro sfalilo plača za pisaje. Lepo vas podavljam, bodite delavni in pošteni. Ne mešajte se v borbe za oblast, ker de se vam prehitro zmešalo tak kak rmšim, ki toto politiko furajo. Pa srečno. Vaš po slovensko zdresirani LUJZEK PTUJ / O NEVARNOSTI DROG Droga dosegljiva na vsakem vogalu Na osnovni šoli Olge Meglič je bila v ponedeljek, 8. maja, za- nimiva okrogla miza o nevarnosti drog, Id vse bolj ogrožajo tudi ljudi na širšem ptujskem območju. Kot je povedal vodja varnostnega okoliša policist Silvo Pernat, so s tem želeli starše čim bolj neposredno opozoriti na vse večjo nevarnost uporabe drog pri šolski in srednješolski mladini. Žal odziv ni dal slutiti, da se starši dovolj resno zavedajo nevar- nosti drog, saj jih je na okrogli mizi sodelovalo le 20. Sicer pa so ti zaskrbljeni poslušali podatke o razširjenosti drog med mladimi na ptujskem območju. Krimina- list Tomaž Veler, operativec s Po- licijske postaje Ptuj, je odkrito po- vedal, da je droga dosegljiva že skoraj na vsakem vogalu. Predsta- vil je nekaj konkretnih ugotovitev ter prikazal tudi nekaj praktičnih primerov drog in pripomočkov za njihovo uživanje, ki so jih zasegli na ptujskem območju. Med na- jbolj razširjenimi nedovoljenimi drogami je konoplja ali kanabis, ki jo nekateri vzgojijo kar doma v lončkih z izgovorom, da gre za kakšen čaj, potem pa jo presadijo v naravo, in ko dozori, potrgajo vršičke, jih posušijo in uporabijo. Na ptujskem trgu je cena za vrečko, v kateri je trave za 2jointa, od 1000 do 1500 tolarjev. Starše je opozoril, da tisti, ki začnejo kaditi "travo", skoraj zagotovo poskušajo tudi kakšno od trdih drog, kot je recimo kokain ali heroin. In zah- teve so vse večje, do več droge pa lahko uživalci pridejo le na tri načine: da jo preprodajajo (razpečevalcev je na ptujskem bojda kar precej), da pričnejo krasti ali da se prostituirajo. Na kaj naj bodo starši posebej previdni, je opozoril dr. Robert Oravecz iz bolnišnice v Ormožu. Poleg dovoljenih drog, predvsem alkohola, cigaret in kave, je vse več tudi nedovoljenih drog, predvsem marihuane (trave), ko- noplje, opiatov, kokainskih pripravkov ter sintetičnih drog, predvsem LSD in različnih tabletk, kot so extasy in podobne. Opozoril je na razloge, ki vplivajo na nastanek odvisnoti, pri čemer ne smemo pozabiti na na- jrazličnejša pomirjevala. Ta so le spremenjena oblika izogibanja težavam in ena od raziskav je po- kazala, da nosi več kot polovica žensk v torbici kakšen apaurin ali lexaurin. Dr. Oravecz je predsta- vil tudi proces zdravljenja in reha- bilitacije odvisnikov. Vsekakor je treba vedeti o dro- gah čim več, zato deluje na mi- nistrstvu za notranje zadeve po- sebna brezplačna številka 080- 1200, ki je zagotovljeno ano- nimna, namenjena pa staršem in zasvojencem. M. Ozmec Policist Silvo Pernat ob primerih droge In pripomočkov, ki so jih zasegli kriminalisti na ptujskem območju. - Foto: M. Ozmec SREČANJE OSNOVNOSOLSKE GENERACIJE 1965 35 let zaključka osnovnošolskega izobraževanja v OŠ Mladika člani pripravljalnega odbora generacije, ki je zaključila izobraževanje leta 1965 na OŠ Mladika, vabimo sošolke in sošolce vseh oddelkov, da se nam pridružijo pri obujanju spo- minov na rosna leta. Srečali se bomo v soboto, 3. junija 2000, od 17. ure naprej v gostišču ob ribniku v Podlehniku. Na srečanje vabimo tudi tiste sošolke in sošolce, \<\ so nas zapustili pred zaključkom šolanja in se preselili na OŠ Franca Osojnika (danes OŠ Ljudski vrt). Udeležbo sporočite članom pripravljalnega odbora: Milanu (Mišu) Potočniku, tel. 772-882; Majdi (Lipovšek) Cafuta, tel. 041 528-524; Kristini Šamprl Purg, tel. 775-110, po 20. uri; Anici (Iniki) Kvas Predikaka, tel. 745-223, po 20. uri; Mariji (Jakob) Alič, tel. 772-240, po 18. uri. q Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA • Sklad RS za ljubiteljske kul- turne dejavnosti - območna izpostava Slovenska Bistrica in ZKD Slovenska Bistrica va- bita na drugo medobčinsko revijo mladinskih pevskih zborov Lenarta, Ormoža, Ru- ja in Slovenske Bistrice, ki bo danes, v četrtek, 11. maja, ob 16. uri v avli osnovne šole Slovenska Bistrica. PTUJ • Danes, v četrtek, 11. maja, ob sedemnajstih vabljeni na pravljično uro Čmrij in piščalka v mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pravljično uro so pripravi- le Marjeta Babič (glasbeni del), Sonja Trplan (joga) in Liljana Klemenčič (pripove- dovanje) . PTUJ • V knjižnici Šolskega centra Ptuj bodo nocoj (v četrtek) ob 18. uri predstavili dela bivših dijakov ptujske gimnazije: aforista Milan Fri- dauerja - Fredija in režiserja Sama M. Strelca. PTUJ • V gledališču bodo nocoj (v četrtek) ob 20. uri po- novili domačo predstavo Mar- jetka, str. 89, v režiji Sama M. Strelca. Igrata Mojca Funki in Gojmir Lešnjak Gojc. Nas- lednja ponovitev bo prihodnji teden, 17. maja, ob 20. uri. PTUJ • V okviru spremlja- jočih prireditev letošnje 11. razstave Dobrote slovenskih kmetij bo jutri (v petek) ob 10. uri bo na dvorišču minoritske- ga samostana srečanje otroških folklornih skupin. V nedeljo, 14. maja, bodo ob 12. uri v refektoriju minorits- kega samostana nastopili učenci glasbene šole Karola Pahorja, Ptuj, ob 17. uri pa bo revialni nastop folklornih sku- pin Zveze kulturnih društev Ruj z gosti. SLOVENSKA BISTRICA • V galeriji Grad bo v petek, 12. maja, ob 17. uri odprtje razstave slikarja Božidarja Srdiča iz Celja "Za svojo in pasjo dušo". Odprta bo do 9. junija. SLOVENSKA BISTRICA • Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne de- javnosti in ZKD občine Slo- venska Bistrica vabita na 25. revijo odraslih pevskih zbo- rov in komornih skupin občin Slovenska Bistrica in Oplotni- ca, ki bo v soboto, 13. maja, ob 18. uri v avli OŠ Slovenska Bistrica. Nastopilo bo 15 zbo- rov in skupin. PTUJ • V gledališki kleti bo v soboto, 13. maja, ob 19. uri potopisno predavanje Z dia- pozitivi po Izraelu in Si- najskem polotoku. Predavala bo Janja Rožmarin, organiza- tor pa je Klub ptujskih štu- dentov. DORNAVA • Ljudske pevke iz Dornave, ki delujejo v TED Lukah, pripravljajo v soboto, 13. maja, ob 20. uri koncert v vaško-kulturni dvorani. Kot gostje bodo nastopili ljudski pevci iz Cirkulan. MARIBOR • V ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri bo v ka- zinski dvorani v Mariboru dip- lomski koncert Slovenjebist- ričana - flavtista Martina Beliča. Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA • V dvorani glasbene šole bo v četrtek, 18. maja, ob 19. uri koncert maturantov glasbene šole. PTUJ • V okviru Viktohnovih večerov bo v petek, 19. maja, ob 20. uri v gledališču Ruj nastopilo prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke z gle- dališko igro Alojza Rebule Pi- latova žena. PTUJ • V galeriji Žula 3 v Prešernovi ulici 1 bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo del slikarja Bojama Bema. Na og- led bo do 12. junija. SLOVENSKA BISTRICA • V galeriji "Mimogrede" DPD Svoboda razstavlja grafike Rok Dragič. V galeriji Slomškovega doma je razsta- va slik z naslovom "Naravna in kulturna dediščina". V Čajnici pri babici v Slovenski Bistrici je razstava risb osnov- nošolcev na temo France Prešeren. V Novi KBM na Ti- tovi razstavlja svoja likovna dela Branko Gajšt, v Novi KBM na Partizanski cesti pa Jožica Tomazini. V gostišču GIT Murko so na ogled slike Vasilije Četkoviča - Vaške. OGLJENŠČAK • V gostišču Kalan razstavlja slike in po- barvane steklene predmete Drago Kopše. KINO PTUJ • Do konca tega tedna si lahko ob 19. uri ogla- date film Happy Texas, ob 21. pa Prebujena vest. Od 16. do 21. maja bo ob 19. uh Svet igrač 2, ob 21. pa Nadarjeni gospod Ripley. ČRNA KRONIKA DRZNA ROPARJA SE IŠČEJO v petek, 5. maja, zjutraj okoli 9. ure je bil 43-letni gospodar F.F. v Dobriški vasi pri Oplotnici sam doma. Nenadoma sta vdrla v stanovanjsko hišo dva zamas- kirana roparja, ki sta se pripelja- la z rdečim golfom s celjsko re- gistracijo. Napadla sta gospo- darja, ga pretepla in zvezala, nato pa skrbno preiskala hišo in pobrala vso najdeno zlatnino, vredno okoli 2 milijona tolarjev. Potem sta se z golfom odpeljala in ga okoli kilometer od hiše pustila ter verjetno nadaljevala beg peš. Policisti so pozneje ugotovili, da je bil tisti avto prejšnji večer ukraden v Celju. Gospodarju F.F. je uspelo, da se je sam osvobodili vezi in po- klical policijo. Ker je zaradi udarcev po glavi bil poškodo- van, so ga prepeljali na pregled v mariborsko bolnišnico. Poli- cistom je opisal drzna roparja, visoka od 170 do 175 cm, eden čokat, drugi bolj suhe postave, oba sta nosila temne anorake in maskirni kapi z izrezomn za oči, govorila pa sta slovensko. Poli- cisti so drzna roparja takoj začeli iskati. FF RODILE SO-ČESTITA- MO: Milena Arnuš, Dolič 12, Destrnik - dečka; Tan- ja Marušek, Gomilšakova 16, Ptuj - deklico; Jelka Otorepec, Laporje 105, Slovenska Bistrica - dekli- co; Suzana Vrbanjac, Spuhlja 143, Ptuj - deklico; Lidija Horvat, Pobrežje 92/a - dečl^; Vesna Vido- vič, Ul. kneza Koclja 7, Ptuj - Nejca; Tanja Štager, Bresnica 60, Podgorci - Tjašo; Viktorija Gašparič, Sp. Ključarovci 12/a, Ormož - deklico; Suzana Klinger, Borovci 3/a, Mar- kovci - Teo; Mojca Muršič, Peršonova 31, Ptuj - Nejca; Silva Kosi, Cvedična 19, Ormož - Tea; Alenka Ko- kol, Maistrova 14, Ptuj - Svena; Anica Golob, Lo- peršice 2, Ormož - Moni- ko; Valerija Šohar, Velika Nedelja 9, Ormož - Veroni- ko. POROKE - PTUJ: Robert Marin, Juršinci 53, in Sla- vica Toplak, Kukava 69; Janko Brodnjak in Jelka Fistravec, Bukovci 37/b; Dominik Ivančič in Alen- ka Kaisersberger, Lovrenc na Dravskem polju 19. POROKE - DOLANE: Darko Skok in Tatjana Molnar, Ciril-Metodov drevored 11, Ptuj; Zvonko Arnuš in Tadeja Matjašič, Gorišnica 129; Srečko Pek- lar, Muretinci 39, in Andreja Arnečič, Gradišča 135; Silvo Sok, Trgovišče 4, in Petra Žiher, Zamušani 36/a. UMRLI SO: Ana Marga- reta Funtek, rojena Potočnik, Dravska ul. 4, Ormož, ^li 1926 -1 28. apri- la 2000; Mrija Hudžar, ro- jena Lukačič, Reševa ul. 29, Ptuj, ii^ 1934 - 1 27. ap- rila 2000; Justina Bedrač, Potrčeva c. 50/a, Ptuj, * 1929-t 30. aprila 2000; Ju- lijana Šmigoc, rojena Mla- kar, Mala Varnica 7, ^ 1936 - 1 1. maja 2000; Šte- fan Gregorec, Orežje 178, Ptuj, ^ 1938 - t 2. maja 2000; Neža Kmetec, rojena Podgoršek, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, * 1907 - 1 30. ap- rila 2000; Jožef Bobnarič, Ivanjkovci 14, 1932 -1 3. maja 2000; Jožef Novak, Vintarovci 54/a,1931 -1 3. maja 2000; Matilda Kosi, rojena Horvat, Pršetinci 4, * 1912 - t 2. maja 2000.