PRIMORSKI DNEVNIK -ijS-VEST - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 80 (4854) TRST, torek 4. aprila 1961 I « Ugoden odmev na Zahodu na sovjetski odgovor britanski vladi e$ni stiki med Londonom in Moskvo Postopku za rešitev laoške krize Razi govor britanskega poslanika s Kuznjecovom - Mac Millan je zadovoljen n°m in z vsebino odgovora, «treba pa je pojasniti še nekatere nejasnosti» Jutri začetek razgovorov med Kennedyjem in Mac Millanom $ °%>vo’r 'j,- ?a Zahodu so ugodno sprejeli sovjet-Ud., 1nja, da • brvltansko noto v zvezi z Laosom. Tu 2a ^e.. 1 storjen velik korak naprej v pri-/ reke) fia ltev laoške krize. Ameriški predsed-ie ž ra moskovski odgovor «vzbuja upanje, da Pisnem, !ovori naznačiti pot k nevtralnemu je, ,Laosu^ ^ | vsem sicer ie sol a,h’ vendar 1 1wen ^orak >S odgovor '.«»n«,.-? k »odstranit- eSki Do5iSa .položajaj'. w.Pa ji „pos!anik v m0- fcS sovfetSskobiskal PO-jainist^ga zuna' 5^-evai 3 Kuznjecova ' ^ niega neka- S»,l b°sta 1 P°slar"k iz- ?? vlaal donska 1,1 V oklerada v tesnem P()ra2u ® ne bosta o & Sik {I svob da W 'ki jji, j vladi o po- S glede a.ngJeški po- Sk»„ ritanski ‘foškega » i..0brazložiPoelamk ie Sie' ie v } britansko k tttoi-aiUstavitev na' Svit?1® biti ris°vražnosti Stn, 1° bo Janska m Su^^iia"10^13 nad' , * o t mednaTi ie Preden M ^a°su °dna konfe- je , . Svu°b«-azi0Jžil ^rttanski po-NčH^likn tanes Knz- S*S! spdr^mn °vd^ ?XPt 2v*la naVSke kon- r>bJ LaosU u!.tavitev - . aost; aau; .0 ustaše mo- VS«i.lrs2uCu Pa. bi Se mo-& tiet?ka vlada°ČLle >iti>rit»nski pldpravljena ^ 1*' pti Ir‘eredlog za 4S IS& konbe- "O08 skKz laga’ nai S'°a v p*e Prve dni !*i Lvlada se°? ■ Penhu. p ra- V^ioL^stane ^ri?ja tu‘ 'j SSSe tme obn°- / *T! S« sklio°misiie v S nteren;ean]a med- c> Posveee--poudar- K j* ?adeva Ske vla- KSS prS3*™. s”1 S/tije^ogih drža3150,- ka- St ?°su ’ Je na «♦ ?-v Evro. penita iisč,u. da iSi le , skVani,vlada, in |K ta,Vietska F“me. Se- B&šT ~ nisija za SCSgfv" za okra-Pa n."?’!'. '' de-e se-:or ga ten j med raz- . ndencami v »»/hi | i Is S? videti Jtr«nutka. ko K, o ®« «k]jučuj ^te-,ka°kni s< Lib- »Vtaten’ ki se X J/ Stvu’ • LX.,8°Vo,„.Se bodo ude- ka So- k *Ijj etca 'nutka, !>i 'it»v.a ieVestala ^u-ŠjNiJjlo n '^Pozorila Ve- »hrr- — vpraša- ' at «Sitvi‘ naj bo ^Ki- vpra' 5 j^Wif*ad>k° ti a si3 ,predvi- C$v^S?vS»K S v ^aie^okinf^vske K“'-9kU na°2Vala obe ^0^€Stba°Vitte3- ^U^ovjet^v^ »»s Jik? NteUdaležitfrŽ3vam' 'Vsv. Ta medna- k° bn . Se bo vtai-Preri-3_,k°tni! k.v H °vah,. bstaviie. S;s: laon^!p-v ni ^V^nb^nil nadalinjih ‘ S i ttiea da zPoudarja- '^Vil y, qs i potakajo2govo' i^Vi] ^ J • Sa ?®s na ja. K< ftojFda> ie°; ^a bča »plo*. ’)i in. V t ^^^Satiie je°®H dala’ ■JUT oan Zahr J nosov b>v3hodom ? Zai^nie kaSamfl': *vs^ Dft ^re(^nost.. VuSJ bolitf. hoče i jfSgj* res VnVHP0St-'Vi- - med vm/- Mae hoca Veli-režitev k ^»t *5?Sko1Jv v, La- \up»H-iiveti ljUdV'Vo mjIS: de da bo pozvano naj se priključi zavezništvu z Zahodom». Na‘ vprašanje, ali so razgovori med Veliko Britanijo in ZDA glede odstranitve nesoglasij o sprejemu Kitajske v OZN napredovali, je Mac Millan odgovoril, da gre za zelo zapleteno vprašanje, za katero so številne poti. Omenil je izjavo zunanjega ministra Ho-meja, da sedanja mednarodna stvarnost narekuje sprejem pekinške vlade v OZN. Lord Home je danes popoldne odpotoval iz Londona v New York in Washington, kjer se bo pridružil Mac Mil-lanu, ki bo imel s Kennedy-jem razgovore od 5. aprila dalje. Lord Home je izjavil: »Vedno smo bili mnenja, da je političen sporazum mogoč, kar se tiče laoške krize in da je to edina prava rešitev. Sovjetski odgovor na naše predloge se nam na splošno zdi sprejemljiv, čeprav je glede postopka za ustavitev sovražnosti, za obnovitev delovanja mednarodne komisije in za sklicanje mednarodne konference potrebno še nekaj pojasnil*. Glede ustavitve sovražnosti v Laosu je lord Home izjavil: «Ni mogoče začeti razgovorov pod vojaškim pritiskom Toda nisem mnenja, da ima mo glede tega mi in Rusi različno mnenje*. Dodal je, da se bo o tem razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. O razgovorih s Suvano Fumo je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je zvedel za njegovo stališče. »Princ, je dodal, meni, da je nevtralnost Laosa pravi odgovor na vprašanje*. Zatem je lord Home izjavil, da se bosta Kennedy in Mac Millan razgovarjala v Wa- shmgtonu tudi o gospodarskih vprašanjih, o vseh vprašanjih, ki se tičejo odnosov med obema državama ter o vseh važnejših mednarodnih vpraša- njih. Francoski zunanji minister Couve de Murville, ki se je ob povratku iz Bangkoka u- stavil v Novem Delhiju, je imel danes dveurni razgovor z Nehrujem. Zvečer je odpotoval z letalom v Pariz. Pred odhodom je izjavil, da je mnenja, da sovjetski odgovor r.a britansko noto pušča odprta vrata za nadaljnje razgovore. Dejal je, da je mnenja, da sovjetska nota »ni povsem negativen odgovor*. Rekel je tudi, da sovjetska nota ni jasna, kar se tiče ustavitve sovražnosti. Tudi Nehru je izjavil, da se zdi, da so se možnosti za ustavitev sovražnosti v Laosu izboljšale, ter da je upanje, da bo mogoče doseči premirje istočasno s sestankom mednarodne nadzorstvene komisije. Nehru je govoril v parlamentu in je obsodil dejstvo, da se vprašanja, kakršno je laoško vprašanje, pogosto-ma obravnavajp v senci groženj, pa naj te prihajajo od SEATO ali pa od kake druge skupine. Londonski komentatorji predvidevajo dobo dolgih in zapletenih mednarodnih pogajanj, ki bi utegnila trajati več mesecev. Mnenja so, da bosta Mac Millan in Kennedy med razgovori, ki ju bosta začela te dni, skušala najti sporazum o enotnem stališču. Opazovalci so mnenja, da jima bo to v izboljšanem ozračju mnogo lažje kakor do sedaj, ko je ameriška vlada hotela izsiliti obveznost o-stalih držav SEATO, da bodo vojaško intervenirale v Laosu. Obrambni minister v uporniški laoški vladi general No- savan je davi izjavil, da so sovjetski predlogi »v skladu s stališčem kraljeve vlade: lahko se skoraj reče, da so izraz našega mnenja*. Te izjave kažejo na temeljito spremembo stališča uporniške vlade. Ta je namreč vedno trdila, da bi kakršna koli korist, ki bi jo prinesla konferenca, izginila zaradi možnosti, ki bi jo nudila kitajski vladi za propagando, če bi se ta udeležila konference. Pozneje je minister za informacije v uporniški vladi na tiskovni konferenci izjavil, da njegova vlada ni še dobila uradnega besedila sovjetskega odgovora. Takoj ko bodo dobili besedilo note, se bo vlada sestala pod predsedstvom kralja. Gronchi odpotuje prihodnji četrtek v Južno Ameriko Socialisti pripravljeni podpreti deželno vlado KD-PSDI na Siciliji Ključ za rešitev vladne krize v rokah Milazzovih krščanskih socialcev - Predsednik republike bo obiskal Argentino, Peru, Urugvaj in Brazilijo - Vodstvo KPI bo razpravljalo prihodnji petek o 34. kongresu PSI (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Kakor je bilo že javljeno, bo predsednik republike Gronchi odpotoval prihodnji četrtek v Južno Ameriko: obiskal bo Peru, Argentino, Urugvaj in Brazilijo. Na obisku, ki bo trajal štirinajst dni, ga bo spremljal zunanji minister Segni. Ob tej priliki bodo podpisali razne sporazume kulturnega in socialnoskrb-stvenega značaja. Pred odhodom predsednika republike bo verjetno seja ministrskega sveta. Parlament ne bo zasedal še ves ta teden, vendar pa kljub temu stranke ne mirujejo. Na tapeti je predvsem kriza deželne vlade na Siciliji, ki priteguje nase pozornost vodstev političnih strank. Jutri se namreč sestane deželni parlament, in perspektive so vse prej kot rožnate. Vodstvo KD se ogreva za vladno koalicijo z liberalci it socialdemokrati, ki naj bi jo ifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Protiatomski pohod z veličastnim zborovalce Demonstracije pred ameriškim poslaništvom proti izstrelkom «Polaris» Več demostrantov aretiranih - Veliko število tujih delegacij LONDON, 3. — Protestni pohod proti jedrskemu orožju se je danes zaključil na Trafalgar Squareu, potem ko so udeleženci prehodili nad petdeset tisoč milj pod neprestanim dežjem. Na trg sta prišli dve koloni demonstrantov, ki sta začeli svoj pohod v petek. Ena iz središča za atomska raziskovanja v Aldermasto-nu, drugo pa z ameriškega letalskega oporišča v We-thersfieldu. Kolona, ki je prišla iz Aldermastona, je bila ob prihodu v London dolga šest kilometrov. Med udeleženci je bila tudi skupina 500 Nemcev in številne druge inozemske delegacije. Iz Aldermastona je v petek odkorakalo sedem tisoč demonstrantov in približno ravno toliko iz Wethersfielda. Sproti so se priključevali še drugi demonstranti. Ogromna množica pa je demonstrante čakala na Trafalgar Squaru. Računajo, da se je zbralo nad 150.000 ljudi. Se prej so demonstranti dve uri korakali pred parlamentom. Na čelu kolone, ki je prišla ' iz Wetrehsfielda, je bil atomski znanstvenik prof. Micho-las Kemmer. Tudi pred ameriškim poslaništvom se je zbralo večje število dem onstran tov, ki so protestirali proti ra ketnim izstrelkom «Polaris». Policija je začela demonstrante razganjati. Aretirali so 31 demonstrantov, ki jih bodo jutri postavili pred sodišče. Na Trafalgar Square so se na tribuni med drugimi zbrali številni laburistični poslanci, filozof Russell ter številni predstavniki literature, ter gledališke in filmske umetnosti. Zbrani množici so govorili filozof Bertrand Russell, predsednik gibanja za jedrsko razorožitev kanon'k Collins, glavni tajnik sindikata delavcev v prevozništvu F. Cousins ter predstavniki tujih delegacij, Prebrali so tudi manifest iz Aldermastona, ki zahteva prepoved atomskega in vodikovega orožja. Pri dosedanjih pohodih proti atomskemu orožju ni nikoli bilo toliko tujih delegacij kakor letos. Skupine so prišle iz Francije, Švice, Belgije, Nizozem; ske, Nemčije, ZAR, Izraela) Nigerije, Gane, Južne Afrike in Kanade. Kanonik Collins je v svojem govoru izjavil, da velikonočni pohod postaja sedaj najveličastnejša množična demonstracija, kar jih je kdaj Velika Britanija poznala v tem stoletju, in najbolj znan simbol odpora človeštva proti jedrskemu orožju. Predstavnik sindikatov Cousins je izjavil, da bodo Trade Unioni še po- ......................................................... Kennedy konec maja v Parizu na vabilo generala De Gaulla Skušala bosta ugladiti številna nesoglasja med obema državama Adenauer bo Kennedyja povabil v Bonn ? Ameriški državni tajnik Dean Rusk ob prihodu v Novi Delhi, kjer se Je pogovarjal z Nehrujem o Laosu PARIZ, 3. — Predsedstvo republike je uradno sporočilo, da bo ameriški predsednik Kermedy prišel na uradni obisk v Pariz na vabilo generala de Gaulla. V Parizu bo ostal od 31. maja do 2. junija letos. Spremljala ga bo njegova žena. Predstavnik Bele hiše Salin-ger je izjavil, da ne ve za noben načrt, na podlagi katerega naj bi Kennedy obiskal tudi druge evropske prestolnice, ko bo prišel v Pariz. Za sedaj je na programu samo potovanje v Pariz. Jutri se bo Kennedy vrnil iz Palm Beacha v Washington, kamor bo prišel na razgovore z njim Mac Millan. Imela bosta štiri razgovore: v sredo zjutraj in popoldne, v četrtek zjutraj in v soboto zjutraj. Jutri bo Kennedy govoril pred večjim številom osebnosti ra-ria in televizije. Govoril bo tudi državni tajnik Rusk. Popoldanski pariški tisk posveča mnogo prostora napovedanemu obisku Kennedyja v Parizu. Tisk poudarja, da, če je Kennedy menjal svoj program, je to predvsem iz naslednjih vzrokov: nesoglasja med Parizom in Washingta- nom; potreba določitve skupne zahodne politike, preden se začnejo pogajanja z Vzhodom: spoštovanje, ki ga Kennedy goji do de Gaulla. Kar se tiče nesoglasij med Parizom in Washingtonom, u-gotavljajo, da so se v zadnjem času ta pokazala glede Laosa. Washington je vztrajal pri svojih zaveznikih, naj bi se formalno obvezali, da bodo vojaško intervenirali v Laosu, če bi vojska zakonite vlade še dalje napredovala. Francija pa je odločno zagovarjala zmernost. V Washingtonu ugotavljajo, da se je francosko stališče sicer pokazalo za pozitivno, vendar pa so prišla do izraza nesoglasja, zaradi katerih «bi Sovjetska zveza lahko mislila, da ji bo mogoče razdvojiti zahodne države«. Prav tako kakor se Francija in ZDA ne strinjajo glede Laosa, se ne strinjajo niti glede Konga. Francija odklanja plačevanje prispevkov za stroške varnostnih sil v Kongu. Francija zameri ameriški vladi tudi zaradi tega, ker se ni posvetovala z njo, ko je Stevenson obravnaval vprašanje razorožitve z Gromikom. Končno so znana franco-sko-ameriška nesoglasja glede NATO. Na eni strani odkla- nja ameriška vlada francoske zahteve za ustanovitev direktorja treh, na drugi strani- pa francoska vlada ne dovoljuje, da bi ameriške oborožene sile imele skladišča za jedrsko o-rožje na francoskem ozemlju. Po mnenju opazovalcev bo naloga Kennedyja zelo težavna. Če bi z de Gaullom načel vprašanje direktorija v NATO bi s tem izzval soglasne proteste ostalih zaveznikov v NATO. Razen tega povzroča francoska jedrska politika precejšnja nesoglasja med obema prestolnicama. Američani očitajo Francozom, da z nadaljevanjem jedrskih poizkusov nudijo Sovjetski zvezi izgovore večali borbo za jedrsko roz-orožitev. Ob koncu demonstracije so navzoči počastili z dveminut-nim molkom žrtve iz Hiroši-me in Nagasakija. Nocoj pa je skupina 25 predstavnikov odbora za akcijo proti atomski vojni začelo pohod na poti 550 milj iz Londona v Holy Loch, kjer je ameriško oporišče podmornic, oboroženih z izstrelki «Polaris». Zadnja štiri leta so pohodi proti jedrskemu orožju dosegli izreden uspeh. Spočetka so bili podvrženi zasmehovanju, pozneje sovražni propagandi, letos pa pišejo o pohodu na prvih straneh vsi britanski časopisi in jih ne morejo več ignorirati. ——«»------ Razgovori Rusk-Erlander WASHINGTON, 3. — Predsednik švedske vlade Tage Erlander, ki je na uradnem obisku v ZDA, se je danes pogovarjal petintrideset minut z državnim tajnikom Deanom Ruskom. Obravnavala sta vprašanje Laosa in OZN. Er-lar.der je po razgovoru izjavil, da bo Švedska storila vse, kar ji bo mogoče, da se okrepijo Združeni narodi, ker misli, da bi bila za male narode vsega sveta skoraj katastrofa, če bi se OZN oslabila. Dodal je, da Švedska nima namena umakniti svojih čet iz kontingenta OZN v Kongu. Pozneje je Erlander Je izjavil, da bi morala biti pomoč nerazvitim državam dana preko OZN in drugih mednarodnih organizacij, »ker je to edini varen način, da se onemogoči, da bi ta pomoč veljaia kot sredstvo v sporu med glavnimi velesilami sveta. Ko je govoril o notranjih zadevah Švedske, je izjavil, da je vsekakor pretirano trditi, da bo socialistična vlada Švedske spravila v nevarnost individualno svobodo s svojimi nadaljnjimi ukrepi. Italijanska kmetijska delegacija v FLRJ BEOGRAD, 3. — Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je sprejel danes italijansko kmetijsko delegacijo, ki je pred desetimi dnevi prispela v Jugoslavijo -na vabilo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Italijanski gostje so se želeli čim bolj seznaniti s splošno kmetijsko politiko v Jugoslaviji, z dosedanjim stanjem in njenim perspektivnim razvojem. Doslej so obiskali razna kmetijska posestva in zadruge v Vojvodini in Makedoniji. «» ------ Lord Home obišče Španijo isk, lp ga je napravil v septembru leta 1959 španski zunanji minister Castiella, da bi se zboljšali splošni odnosi med obema državama. «»--------- LONDON, 3. — Moskovski radio je javil, da je Hruščev sprejel vabilo za obisk v Maliju. Predsednik Malija Mobi-do Keita pa je sprejel vabilo za obisk v SZ. od zunaj podpirali Milazzovi krščanski socialci in skupina neodvisnih desničarskih poslancev; po drugi plati pa se socialdemokrati na Siciliji, levo krilo KD in republikanci — na pobudo tajnika krščan-sko-socialne zveze Pignatoneja — potegujejo za deželno vlado KD-PSDI ali pa celo za enobarvno vlado KD, ki bi jo od zunaj podprle ostale stranke in kateri bi tudi socialisti ne bili nasprotni. Skratka: vprašanje, ali bo KD uspelo pridobiti krščanske socialce za dejansko desničarsko rešitev vladne krize na Siciliji, je torej še vedno odprto, ker ti poslednji še vedno odločno nasprotujejo taki vladi, ki bi ne mogla rešiti nobenega vprašanja, ki so krščanskim socialcem pri srcu. Pa tudi PSI skuša s svoje strani poseči v razvoj dogodkov na Siciliji, in še včerajšnja številka socialističnega glasila «Avanti» poudarja s tem v zvezi: «Cen-tristični manever, kakor vsi podobni manevri v tem poslednjem času, ima za osnovo negativno oceno našega kongresa v Milanu... Toaa naš 34. kongres predstavlja velik dogodek, ki je sprostil nove demokratične energije za pohod v levo, ne pa da bi se vrnili k centrizmu ali pa celo za pohod v desno (kakor bi se dejansko zgodilo na Siciliji pod centristično krinko). Novo dejstvo je upor sil levega centra proti gnilemu kompromisu, ki so ga v Rimu sklenili Moro, Malagodi in Tanassi. Treba je le, da krščanski socialci vztra jajo odločno pri tem, da se mora sporazum izvršiti na podlagi demokratičnega programa, pa se o centrizmu ne bo več govorilo«. Očitno je, da PSI ponuja svojo podporo deželni vladi KD-PSI, ki bi jo mogli podpreti tudi krščanski socialci in ki bi zaradi tega ne mogla računati na podporo ne le neodvisnih desničarskih poslan cev, ampak tudi liberalcev. Tako je stališče vodstva PSI: toda kaj pa socialisti na Siciliji? Med socialističnimi deželnimi poslanci, pa tudi v organizaciji, ima večino levica, ki odločno naspro.tuje vsakršni obliki sodelovanja med PSI in KD ter zatrjuje, da je KD na Siciliji «najslabša od vseh KD«. Vsekakor pa drži, da je tudi centristična rešitev vladne krize nemogoča, če je ne podprejo sile levega centra; odklonitev centrizma iz 1 o c o Pa bi spravila v neprijeten položaj vodstvi KD in PSDI, ki sta že dosegli sporazum o tem vprašanju. V bistvu gre torej za različno oceno rezultatov socialističnega kongresa v Milanu: Ssragat, Moro in Malagodi smatrajo, da so ti rezultati negativni in da PSI »ni uporaben demokratično*; po drugi plati pa republikanci in demokristjanska ter socialdemokratska levica zagovarjajo stališče, da je PSI ne le »uporaben*, ampak nujno potreben za politiko levega centra. Spričo tega imajo na Siciliji krščanski socialci ključ za rešitev sedanje vladne krize: če popustijo glede programa, je centristični manever KD-PSDI-PLI mogoč in kriza rešena; če pa ne popustijo, je kriza nerešljiva brez socialistov. V tem primeru ostane le izhod: razpust deželnega parlamenta in razpis splošnih volitev. Po kongresu socialistične stranke pa zasledimo nekate- hiiiii 1111111*11 iiiiiiu n n iiiiiuiiii um iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiKtiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiu Burgiba poziva Mesalija Hadža naj ne ovira pogajanj s Francijo Alžirska vlada je vsak trenutek pripravljena začeti pogajanja, če francoska vlada nedvoumno pojasni svoje stališče ■ Francoski altrasi nadaljujejo akcijo proti pogajanjem TUNIS, 3, — Alžirska vlada pisal skupno z drugimi 25 poje imela davi sejo, na kateri | slanci in senatorji iz Alžira Je razpravljala o bližnjih po- poziv na neposredne razgovo- LONDON, 3. Iz dobro pri pogajanjih o prekinitvi | obveščenih krogov se je zve- jedrskih poizkusov. Francozi pa zamerijo Američanom, ker jim nočejo sporočiti svojih atomskih tajnosti. »France Soir« piše, da bi iz razgovora med Kennedyjem in de Gaullom morali nastati elementi nove politike, in prav zaradi tega bo Kennedy prišel v Pariz. Prihodnji teden se bo Ken-nedy sestal v Washingtonu z Adenauerjem. V Bonnu zatrjujejo. da bo kancler povabil Ken.nedyja. naj obišče tudi Bonn, ko bo konec maja obiskal Pariz. delo, da bo britanski zunanii minister lord Home opravil kratek uradni obisk v Madridu na vabilo Francove vlade. Do obiska bo prišlo ko-nec maja in uradno obvestilo bo objavljeno jutri istočasno v Madridu in Londonu. Po pisanju *Daily Expressa* je obisk v zvezi z diplomatsko avtivnostjo za vstop Španije v »obrambni sistem NA TO*. Toda s tem v zvezi se v Londonu v uradnih krogih poudarja, da to vprašanje ni aktualno, pri čemer se dodaja, da lord Home vrača ob- ga jan jih s Francijo. Minister za informacije Mohamed Ja-zid je nocoj v zvezi s tem izjavil: »Ponavljamo, da smo pripravljeni pogajati se. Pripravljeni smo na ta pogajanja v okviru, kakor je bil določen v uradnih sporočilih od 30. marca. Ko pravimo, da smo pripravljeni, to pomeni sedaj, v sedanjem trenutku. Sedanje stanje stvari, ki nam ne dopušča, da bi 7. aprila bil* v Evianu, pa bi se lahko menjalo. To je naša želja. Samo francoska vlada lahko menja sedanje stanje stvari, ki je nastalo zaradi izjav ministra Joxeja. Naloga francoske vlade je, da pokaže dobro voljo; na naši strani je mnogo dobre volje.« V krogih alžirske vlade poudarjajo, da ta vlada zahteva, da se francoska vlada drži uradnih sporočil, ki sta bili Istočasno objavljeni, in da ne omenja posvetovanj z drugimi ((alžirskimi tendencami«. Voditelj kolaboracionistične-ga gibanja MNA Mešali Hadž je ameriški televizijski družbi «OBS» izjavil, da je poslal pisma Naserju, Burgibi in maroškemu kralju in jih prosi, naj bi posredovali «za zbliža-uje alžirskih nacionalističnih »il«. Dodal je, da njegovo gibanje odklanja sodelovanje s FLN, »pripravljeno pa je sprejeti njeno delegacijo« ali pa poslati svojo delegacijo, «da se išče enotnost vseh alžirskih nacionalistov«. Dodal je, da je predlagal francoski vladi udeležbo MNA na konferenci v Evianu ali pa pogajanja MNA s francoskimi jiredstavniki vzporedno s sestanki v Evianu, toda v kakem drugem mestu Savoje. Tunizijska uradna agencija pa je nocoj javila, da jc Burgiba pozval Hadža, naj zapusti politično pozornico, da ne bi bil «zadnja ovira za osvoboditev Alžirije«, Burgiba dodaja, da je tak korak edino mogoče častno in pošteno dejanje. Predstavnik alžirske vlade Bularuf je prišel danes v Zue-rich, da stopi v stik s švicarskimi oblastmi v zvezi s prekinitvijo priprav za začetek pogajanj v Evianu. Francoski ultrasi pa nadaljujejo svoja teroristična dejanja. Preteklo noč je v Parizu eksplodirala še eno bomba pred stanovanjem bivšega ministra Mitterranda, ki »e zavzema za mir v Alžiriji. Na srečo je bila samo materialna škoda. Skoraj istočasno je v Alžiru eksplodirala bomba pred stanovanjem senatorja Nedafa, Ta je nedavno pod- re med francoskimi in alžirskimi predstavniki ter oporeka pravico drugim gibanjem izven FLN, da bi zastopala interese alžirskega naroda. V dveh dneh so številni atentati v Parizu in v Alžiriji povzročili smrt desetih ljudi, ranjenih pa je bilo šestdeset. Davi je eksplodirala bomba v prostorih tiskarne, kjer se tipkata lista «Le Merdional-France« in »La Marseillaise«. Povzročila pa je samo materialno škodo. V Costantlni so alžirski borci vrgli bombo, ki je povzročila nekaj žrtev. V Parizu pa so izvršili tri napade na policijske postaje. Nocoj so pripadniki alžirske osvobodilne fronte ranili alžirskega izdajalca, ki se je zatekel v neko gostilno. Ko so spet streljali nanj, je strel zakel mladega sina lastnika lokala. Napadalci so zbežali. Nocoj je v Marseillu eksplodiral pred tunizijskim konzu* latom dinamitni naboj, ki pa na srečo ni povzročil človeških žrtev, temveč samo materialno škodo. re značilne novosti tudi v zadržanju KPI nasproti PSI. Ce se je KPI pred kongresom PSI, v neki določeni meri sprijaznila z dejstvom, da so se itolijanski socialisti odločili za avtonomno pot borbe za socializem v Italiji in se postavili celo na čelo te borbe, hkrati pa izdelali tudi avtonomno socialistično strategijo in taktiko, ustrezno svojemu gledanju na borbo za socializem v Italiji — pa sa zdi, da po kongresu v Milanu prevladuje v vodstvu KPI drugačno mnenje, glede odnosov med obema delavskima strankama Se na kongresu PSI je Ingrao, ko je prinesel kongre-sistom pozdrav v imenu KPI, podčrtal potrebo po novih oblikah in prijemih v sodelovanju med obema strankama, po kongresu pa se postopno vračamo k stari taktiki v odnosih med PSI in KPI. Prihodnji petek se bo sestalo vodstvo KPI in Ingrao bo poročal o rezultatih 34. kongresa socialistične stranke, po tem pa bodo določili, kakšen naj bo od sedaj dalje odnos KPI do PSI (spričo dejstva, da se je nekoliko okrepila rotranja opozicija proti politični liniji voditelja PSI Nennija). O tem novem odnosu je moč sklepati že iz članka, ki ga je v poslednji številki revije »Rinascita« objavil Togliatti, in kjer je sprožil napad na »parlamentarno demokracijo«; hkrati pa je Longo, v včerajšnji številki glasila KPI »Unitš« priobčil uvodnik pod značilnim naslovom »Naprej po poti enotnosti«, v katerem izraža prepričanje, da je nedavni kongres PSI zaustavil «nevaren razvoj« politike dosedanjega vodstva in dokazal, »kljub vsemu«, »trdnost razredne zavesti pretežne večine socialistov«. Longo zaključuje, da je prav ta zavest in ta volja, ki «skupno z voljo in akcijo naših tovarišev, dajejo trdno podlago celotnemu delavskemu in demokratičnemu gibanju, vsem njegovim borbenim ciljem in s tem polno veljavnost odločni enotni politiki demokratične alternative, kakršno mi zasledujemo«. V svojem članku Longo sicer ugotavlja »živahno sindikalno dejavnost«, ki je posledica ((razširjenega nezadovoljstva in upora« spričo tako kričeče socialne krivičnosti, hkrati pa mora prav tako ugotoviti, da vse to kljub temu ne vodi do široke fronte na politični ravni, in išče vzroke za tako stanje. Toda namesto da bi te vzroke razčlenil in odgovoril na vprašanje, nam Longo servira tavtologijo: tako stanje je posledica «nezadostne enotnosti, v praktični akciji, med delavci in demokrati vsakršnega u-smerjanja, kljub istovetnosti zahtev, ki jdh veže glede bistvenih bolj perečih vprašanj«. Sicer pa Longo tudi ne more odgovoriti drugače: napaka je v »dioptriji« očal, s katerimi gleda na italijansko družbeno stvarnost. Ta ((dioptrija« se je odlično izkazala v carski Rusiji, a je v Italiji in na evropskem Zapadu povsem neuporabna. A. P. Tito v Maroku Danes se bodo v Rabatu nadaljevali politični razgovori FES, 3. — Predsednik re- čenih narodov. Tito je izjavil, publike FLRJ maršal Tito je prišel danes na poti po Maroku v starodavno maroško mesto Fes, središče intelektualnega in verskega življenja Maroka. Takoj po prihodu je Tito obiskal Medino, znano središče trgovine in obrtništva, in Karamin najsatrejšo versko visoko šolo v Maroku. Več desettisoč prebivalcev mesta in okolice je navdušeno pozdravljalo predsednika Jugoslavije, mnogi obrtniki so predsedniku Titu in njegovi soprogi podarili svoje izdelke. Popoldne se je maršal Tito po ogledu botaničnega vrta vrnil v Ifran, od koder se bo jutri vrnil v Rabat, kjer se bedo nadaljevali maroško-ju-goslovanski politični razgovori, ki so se začeli med Titom in kraljem Hasanom II. in njunimi ožjimi sodelavci v sobaoto popoldne. N večerji, ki jo je v soboto zvečer priredil kralj Hasan II. na čast Titu, je maroški kralj med drugim ugotovil, da je obisk predsednika Tita Afriki pokazal, kako velika je enotnost med Jugoslavijo in afriškimi državami, ki streme po svobodi in napredku. Smisel tega obiska je nova pobuda za Afričane, ki so trdno odločeni osvoboditi se politične in gospodarske odvisnosti in zgraditi enotnost afriške celine. V odgovoru na zdravico je Tito poudaril, da se mednarodni položaj ne more popraviti, dokler se ne odstranijo v prvi vrsti nevarni napori posameznih držav, da s silo rešijo mednarodna vprašanja in preprečijo osvoboditev tla- da je skrajni čas, da preneha vojna v Alžiriji in da se prizna svoboda alžirskemu ljudstvu. Maršal Tito je ostro obsodil kolonialistične interven- cije v Kongu, Laosu, Angoli in drugih državah in poudaril velik pomen, ki ga ima za mir na svetu krepitev sodelovanja in solidarnosti afriških držav in narodov. m Maršal Tito ob prihodu v Casablanco pregleduje skupno s kraljem Hasanom častno stražo Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni (Ob knjigi dr. Janka Jerija ■ Cankarjeva založba, Ljubljana 1961) Knjige s področja zgodovine ne izhajajo vsako leto; še manj pa to velja za knjige, ki obravnavajo komaj preteklo diplomatsko zgodovino. Spričo tega je še pomembnejša knjiga dr. Jerija. ki obravnava desetletni diplomatski boj nove Jugoslavije za njene zahodne meje, za združeno Slovenijo. Trst je le spoznavni znak. Upravičeno zasluži posebno mesto na policah ne samo znanstvenih knjižnic, marveč tudi ljudsko - prosvetnih. Ne samo, ker je slovenski prvenec iz Sodobne diplomatske zgodovine, marveč ker zagrabi ta problem, na nov, svojstven način. V nasprotju s starimi klasičnimi diplomatskimi zgodovinarji avtor sorazmerno izčrpno podaja specifično in kompleksno ozadje: NOB se je končala z našo zmago, vendar se je leta 1944 začel odkrit diplomatski boj. Študij tega desetletnega diplomatskega boja je zahteven. Tržaško vprašanje je namreč takoj preseglo lokalne meje bilateralnega spora med Jugoslavijo in Italijo, saj je silaška politika velesil vtisnila reševanju tega vprašanja dominanten pečat. Mladi znanstveni delavec je študij na univerzi končal z doktoratom znanosti prav z disertacijo o Tržaškem vprašanju. Ko prelistavamo njegovo knjigo (nad 350 strani), delo petih let, seznam le najvažnejše literature obsega sedem strani, moramo ugotoviti: čeprav so arhivi ministrstev še tajni, se prikaz diplomatske strategije in taktike, ki jo z izčrpno dokumentacijo razčlenjuje pisec, v bistvenih potezah ne bo spremenil. V svetovnem merilu so jo že razkrili memoari »velikih« — Churchill, Truman, Eden itd. Memoari Tarchia-nija, knjiga Castra, Andreottija itd. govore o italijanskem stališču, ki ga avtor, in to je prav, prinaša z njihovimi besedami, brez vsake polemike. Za naše stališče vsebuje nekatere še nepri-občene podatke in seveda sistemizacijo vseh najvažnejših publikacij, ki zadevajo naš zahod. Sicer mislim, da mi Jugoslovani lahko rečemo, da smo vodili tako naš partizanski kot naš diplomatski boj z odprtimi kartami. Do tega sklepa prideš, če prebiraš Je-rijevo knjigo in vzporejaš govore maršala Tita, Kardelja, Beblerja. Tu ni skrivnosti ministrskih sej in sestankov. Zakaj pa ne? IV. poglavje: »Jugoslovansko stališče glede revizije meje ...» razloži, da smo zahtevali le strnjeno slovensko - hrvaško etnično ozemlje. — Tito ga je strnil v »tujega nočemo, svojega ne damo« že septembra 1944. Meje je postavila na zahodu naselitev naših ljudi pred 1.300 leti. Opisal in začrtal jih je pred sto leti Kozler, Dalmatinec Ban, Hrvat E. Kvaternik, pri čemer naj zaledje odloča o pripadnosti mest. Italijansko stališče do razmejitve (III. poglavje) ni tako premočrtno. Jasno je le izhodišče; mesta odločajo in ne zaledje. Ali le v izreku. Kje pa je meja mestnega zaledja . . . Trsta, Gorice, Pulja? Od leta 1845 (sardinski štal* jo je po znani literaturi prvi začrtal) dalje slišimo italijanske zahteve »po naravni meji« na Alpah. Ta meja se prevrže v »strateško« po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni italijanska diplomacija nima e-notnega gledanja. Sforza, ki je rapallsko mejo dosegel, jo brani. Se nam prijazni Sal-vemini se težko loči od nje. V italijanski diplomaciji po letu 1945, odločajo ljudje iz leta 1918, nove sile italijanske rezistence so kmalu potisnjene v ozadje. Italija ve, da mora poražena popuščati, zato se sprijazni z Wilsono-vo črto. Operira pa odkrito in prikrito z antikomuni-stičnimi gesli, z obrambo »krščanske civilizacije« itd. Prav tako kakor 1. 1918-1920, straši z notranjim položajem, z »nevarnostjo pred levičarji — desničarji«. Iz prve faze boja, ki jo avtor »Tržaškega vprašanja« konča s podpisom in uveljavitvijo mirovne pogodbe 1947., je važna u-gotovitev, da je Zahod mejo začrtal brez nas; sovjetski predstavniki so privolili v francosko črto in nas še obvestili niso. V drugi fazi diplomatskega boja avtor opisuje, kako sta Zahod - Vzhod iskala guvernerja za Trst; nato sta isto nalogo prepustila Italiji -Jugoslaviji. Eno leto je trajalo to iskanje, vse tja do januarja 1948. Ali kaj, ko je Italija, njen zunanji minister Sforza že 11. 2. 1947. sporočil vsem podpisnicam mirovne pogodbe, »da računa na radikalno revizijo pogodbe«. Taisti Sforza je priznal, da •e je »bal, da bo Beograd privolil v enega naših kandidatov«. V ZDA je za zmernejšim Bvrnesom sprejel vodstvo zunanje politike ostrejši Marshall. Tesnejšo povezavo STO z jugoslovanskim zaledjem so odbijali in so vedno tesneje povezovali cono A STO z Italijo. Ko je zaostrenost med Zahodom in Vzhodom prešla v hladno vojno, je prišlo do Tristranske izjave zahodnih sil 20. 3. 1948: »Ker se ni bilo moči sporazumeti o imenovanju guvernerja, naj pa pride vse ozemlje STO pod Italijo«. V resnici — priča je Eden (»Spraviti v zadrego komuniste«) — je bilo treba okrepiti antilevi-čarski tabor meščanskih strank v Italiji. Jugoslavija je bila, zaradi miru, proti diktatom, za neposredna sporazumevanja z Italijo, za kompromisno rešitev, in to že leta 1946 (srečanje Tito -Togliatti). Naši in italijanski diplomati se sestajajo v New Yorku, Parizu, Rimu itd. Toda Italija šteje tristransko izjavo za »vogelni kamen«, za De Gasperija, italijanskega ministrskega predsednika »pomeni prvo (podčrtal člankar) zadovoljitev italijanskih zahtev«. Nov jugosl. predlog, da bi STO prišlo pod kondominij Jugoslavije in Italije, je Rim prav tako zavrnil. Sele v letih 1949, 1950 se začne v zahodnih prestolnicah počasi in postopoma (z mnogimi pridržki) uveljavljati spoznanje, da pri razpravljanju o tržaškem vprašanju ne bo moč prezreti Jugoslavije, Italija okrepi svoj diplomatski pritisk pri zahodnih velesilah in hoče doseči v coni A STO »enakopraven položaj z Jugoslavijo, ki ga ta ima v coni B.» Zahodna zaveznika prepustita večino sektorjev uprave v coni A uradnikom, ki jih predlaga Rim, ki dobi še mesto »političnega svetovalca i-talijanske vlade«. De Gaspe-ri, ki je po Sforzi že leto dni vodil zunanjo politiko, je o-cenil uspeh kot »prvo praktično aplikacijo« tristranske deklaracije. Naš protest, da morajo zavezniki po mirovni pogodbi sami upravljati STO in nimajo pravice enostransko prenašati mandata na I-talijo, ni zalegel. Vendar so se italijanski vladni krogi zamislili; volitve v STO so namreč prinesle porast anti-aneksionistov. Obdobje september 1952 — september 1953 pomeni višek napetosti v enostranskem reševanju tržaškega vprašanja. Danes vemo, da se je tedaj začel tudi razplet. Sam E-den pravi v svojih spominih, da je prišel do tega, da bi razdelitev STO po obstoječi demarkacijski črti bila edina realna rešitev. Rimski krogi odklonijo te sugestije; pritiskajo na ZDA, ki ponujajo več. Pri parlamentarnih volitvah junija 1953 so ital. sredinske vladne stranke nazadovale. Vlada Pelle, demo-kristjanskega desničarja, se opira na skrajno desnico, problem STO se zaostri, ob jugoslovanski meji se pojavijo italijanske divizije, česar tudi Zahod ne odobrava. Jugoslavija energično opozarja, da ne bo dovolila nikakršnih enostranskih solucij več. Pel-li uspe manever z ratifikacijo pogodbe o Evropski skupnosti, ki jo forsirajo ZDA: 8. oktobra 1953 sta britanska in ameriška vlada privolili da umakneta iz cone A STO svoje čete in prepustita u-pravo Italiji. Ponovni enostranski sklep, ki je udaril v obraz meddržavnemu pravu, diplomatski praksi, je do skrajnosti ogorčil jugoslovansko javnost. Druga faza se konča z naslednjim: ob italijansko - jugoslovanski meji si stojita nasproti dve armadi, vsa Evropa se zgane, tokrat že nam v prid. Tretja faza prinese kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Se eno leto’ trajajo pogajanja — najprej med Jugoslavijo in zahodnimi silami, nato z Italijo, s sredinsko vlado Scelbe, ki je ubrala zmernejšo pot. Reši« tev tržaškega vprašanja (5. 10. 1954) je znana: Mali popravki demarkacijske meje nam v prid niso najvažnejši. Najvažnejše je, da smo dosegli sporazumno, za obe strani sprejemljivo rešitev, ki je zagotovila Slovencem in Italijanom v obeh conah pravice mirnega prijateljskega sožitja. Maloobmejni promet je odprl meje obeh držav, sledila je vrsta sporazumov med obema državama. Tudi strnjena vsebina ne doseže učinka, ker je knji-ga‘dr. Jerija sama, kljub svojim 300 stranem teksta (pri čemer je treba omeniti kartografske in slikovne priloge) — ostalo obsega angleški povzetek, seznam literature, imensko kazalo priloge — pisana zgoščeno. Knjigo je treba brati. Prepustim recenzentom, kolikor bi bilo NEW YORK, 3. — Ekonom-sko-socialni svet OZN je izdal poročilo, ki navaja, da bo prebivalstvo sveta že letos preseglo tri milijarde. Vsako leto naraste prebivalstvo sveta za okrog 50 milijonov, kar je toliko kot vse prebivalstvo Italije. , Omenjeno poročilo obsega s prilogami in razpredelnicami čez 200 strani in pretresa spremembe v socialnih razmerah, ki so se dogodile v letu 1953. Poročilo zatrjuje, da povzroča naraščanje prebivalstva vedno večji razvoj urbanizma, ta pa zopet (zaradi pomanjkanja stanovanj, vzgoje in zaposlitve) .................................... iiiiimimi.................................... milnim............................................ mi..umu..... V zadnjih dneh se je mnogo govorilo o tem, da so hoteli ugrabiti hčerko predsednika Kennedyja. Baje so ugotovili, da se na nekaj takega pripravljajo štirje Kubanci — seveda pristaši Fidela Castra. In tako se morajo v Palm Beachu otroci igrati pred očmi policijskih agentov Poročilo ekonomsko socialnega sveta pri OZN jv Ze v tem letu bo na svetu čez tri milijarde ljudi Najslabše hranjeni so v deželah Daljnega vzhoda ■ SZ najbolj dinamična v socialnem napredku, na področju stanovanj, medicine in bolnišnic Prvi letošnji velik premik turistov Deset tis oči meščano iz mest v hribe in zlasti odšli k morju V mestih, ki so bila precej pusta, je bilo videti samo tuje turiste - Vendar je tudi tujce mikalo predvsem k morju in Danci so se na Rivieri že kopali Med Italijani velja stan rek, da moraš božične praznike preživeti med svojimi, torej doma, velikonočne pa s komerkoli, torej tudi kjerkoli. Iz tega se je rodila tudi tradicija, da si, kdor le zmore, za veliko noč in za velikonočni ponedeljek privošči izlet od doma, posebno ljudje iz mesta v prirodo ali kam v hribe ali na morje. S pospešeno motorizacijo pride to še posebej do izraza in te dni imata prometna in cestna policija polne roke dela. Tako poročajo iz Genove, da je kljub negotovemu vremenu v ponedeljek zapustilo mesto zelo veliko 'meščanov, ki so se odpravili v Ligurske Apenine. Tudi na železniških postajah Principe, Brignole in Sampierdarena so imeli o-gromno dela zaradi navala tistih Genovčanov, ki so hoteli na izlet z vlaki. Na avtomobilski cesti Aurelia so napravili preizkus o gostoti prometa in so pri kilometru 471 zabeležili 60 avtomobilov na minuto. Tudi na Rivieri zahodno od Genove je bil izreden promet. V LoifTnu n. pr. so bili vsi hoteli stoodstotno zasedeni. Kljub temu da vreme ni bilo idealno, so se Danci kopali v morju. Iz Firenc poročajo, da vreme v zgodnjih jutranjih u-rah ni kazalo najlepše. Kljub temu so iz mesta vodile dolge kolone avtomobilov. Cilji Florentincev, ki so svoje mesto prepustili tujim turistom, so bili jadranska obala, San Marino, Bologna in drugi kraji. V mnogih krajih tirenske obale so na hotelih izvesili napise »Vse zasedeno«. Čeprav so bile Firence malone brez domačinov, se je okoli njenih kulturnih in umetniških spomenikov sprehajalo veliko ljudi; bili so to tuji turisti, ki jih je okoli pol- ni Vittorio Gassman se je vrnil iz Nevv Yorka, kjer se je nahajal 'e malo časa; sodeloval je pri neki televizijski oddaji. Na letališču Fiumicino ga Je pričakala 17-letna hči Paola, ki se je rodila v zakonu z Noro Ricci, hčerko Renza Riccija dne gost in droben dež prisilil poiskati si streho. Francoski, nemški in angleški turisti so si poiskali zaščito pred dežjem predvsem v raznih pinakotekah, cerkvah in muzejih. Neapelj je glede vremena imel veliko več sreče kot Firence. Računajo, da je veliko mesto pod Vezuvom zapustilo nad 200.000 meščanov, tako da se je v dopoldanskih urah mesto zdelo skoraj pusto. Le nekaj tujih turistov se je sprehajalo ob obali in si ogledovalo zanimivosti. Ne-apeljčani pa so s katerimkoli razpoložljivim promet, sredstvom odšli na griče Posilipa, na obale Amalfija ali drugam. Mnogi so šli tudi v Pompeje ali na obronke Vezuva. Zgodovinski park v Ca-serti je obiskalo nad 50.000 oseb, ki so prispele sem s posebnimi vlaki ali avtobusi. Milan je letošnjo veliko noč slavil hkrati s svojim tradicionalnim velesejmom. Kljub temu je bilo mesto mnogo manj živo kot ob navadnih dneh, kajti na eni strani so jo Milančani ubrali na podeželje, k jezerom ali na morje, z druge strani pa tudi podeželanov ni bilo na velesejem, oziroma v mesto. Zato je bilo v Milanu mnogo bolj pusto kot ostala leta, kar se je opažalo posebno v mestnem prometu. Le nekaj več turistov je bilo videti ob zna-čilnejših milanskih zgodovinskih spomenikih in muzejih V Palermu in v vsej »Zlati dolini«, kot imenujejo okolico sicilske prestolnice, so imeli čudovito lepo vreme. Mnogi so na velikonočni ponedeljek začeli že z rednim kopanjem v morju, drugi pa so ubrali pot na podeželje, predvsem v hribe, dočim so skoraj vsa mesta na Siciliji polna tujih turistov in onih Italijanov, ki so prišli na sicilski otok za praznike. Za Messino bi mogli reči, da so malone vsi njeni prebivalci zapustili mesto. Ze v zgodnjih jutranjih u-rah velikonočnega ponedeljka so z vsemi motornimi ali drugimi prometnimi vozili zapu- uiiiiiiiaiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||a|l|,|l|llll||||,lll,||M|||||||||||||||||||ll1lll|mi||||||||||||| Dramatično pristajanje dveh letal BOSTON, 3. — Na letali- r Kmalu pa se je izvedelo, da šču v Bostonu je povzročila je težava letala v tem, da nemalo vznemirjenja vest, da | se nočejo spustiti kolesa za se neko letalo s 70 osebami pristajanje. Pilot je sklenil, nahaja v težavah. Najprej ni bilo kakih podrobnosti, vendar so bili na letališče poklicani rešilni avtomobili, medtem ko so začeli gasilci raztresati po pristajališču protipožarno peno, če bi moralo letalo pristati »s trebuhom«. Letalo »Electra« je odletelo iz New Yorka ob 19.10 v nedeljo zvečer in v Bostonu so ga pričakovali ob 20.18. Ob 20.10 pa je pilot sporočil, da ima težave in da bo letal nad letališčem, da porabi gorivo. treba, vsaj nekatera vprašanja, ki jih podaja v »O-pombah« za vsakim posameznim poglavjem, vendarle obdelati v tekstu. Glede kritičnosti podajanja je važno, da avtor na več mestih pove, da nam celotno ozadje še ni znano in pušča vprašanje odprto. Ena izmed osrednjih odlik dela je v tem, da bo knjigo z razumevanjem bral tudi preprost človek. To pa znanstveni vrednosti knjige ni v škodo. I. JUVANČIČ (»Delo«, Ljubljana) da bo pristal »s trebuhom« Dvakrat je letel zelo blizu letališčnega stolpa in tehniki so lahko z daljnogledom ugotovili, da kolesa res niso v redu. Neki predstavnik letalske družbe je izjavil, da bo letalo porabilo dovolj goriva, da lahko poskusi pristanek, kmalu po 22. uri (4.00 po srednjeevropskem času). Nič prijetno pa ni moglo biti za potnike, če so vedeli, da je v preteklem oktobru prav neko letalo »Electra« iste družbe »Eastern Airlines« strmoglavilo pri Bostonu in je pri tem izgubilo življenje 62 o-seb od 72, kolikor jih je bilo na letalu. Vendar se je današnja nezgoda srečno zaključila in letalo je še dobro pristalo na treh kolesih, torej niti ne »na trebuhu«. Skoraj v istem času pa je doživljalo podobno usodo neko letalo družbe »Trans - Ca-nada Airlines« nad letališčem pri Montrealu. Na letalu je bilo 50 oseb. Tudi to letalo je imelo težave s kolesi in pred pristankom je tudi krožilo nad letališčem, da bi po- rabilo gorivo. Letalo je vendar srečno pristalo »s trebuhom«. Ko je drsalo po tleh, je vzdignilo šope isker. Po 250 m se je ustavilo. Takoj so pritekli policijski agentje in gasilci, da bi pomagali, če bi bilo treba. Vendar huje ranjenih ni bilo, razen nekaterih nekoliko obtolčenih. Ko je pilot prejel s tal povelje, naj poskusi pristanek »s trebuhom«, je posadka letala razdelila potnikom blazine in odeje, da bi z njimi oslabili sunek ob dotiku z letališčem; vsem so tudi naročili, naj si z rokami zavarujejo glavo. Ti ukrepi in navodila so bili zelo koristni in so preprečili, da ni bilo huje ranjenih. Pred pristankom je letalo uro in tri četrt krožilo flad Montrealom, da je izčrpalo gorivo. Pilot je tudi izvedel nekaj ostrih zavojev in nenadnih spustov, da bi s tem povzročil, da bi levo kolo prišlo iz trupa, vendar je to bilo zaman. Desno kolo in kolo na sprednjem delu trupa sta prišli ven. Po pristanku se je neka potnica onesvestila zaradi vznemirjenosti, medtem ko so ostali pot- stili Bari še tisti meščani, ki niso odpotovali iz mesta v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj. Tudi na glavnem kolodvoru v Bariju so imeli u-službenci polne roke dela. Meščani so izbrali za cilj svojih tradicionalnih velikonočnih izletov predvsem predele gozdov, področje »trullov« in jame v Castellaniji. Nad sto pa-trol cestne policije nadzoruje cestni promet. Na državni cesti ob jadranski obali so do 11. ure dopoldne zabeležili 12 tisoč avtomobilov proti Fog-gi in 7.000 v smeri Brindi-sija. Tolikšen promet je terjal več nesreč. Tudi iz Bologne je mnogo ljudi odpotovalo za praznike na podeželje. Na »avtostradi sonca« je bila malone nepretrgana kolona avtomobilov proti Firencam, dočim so drugi ubrali pot proti severu, celo proti Gardskemu jezeru. Na jadranski obali in sicer v mestih Rimini, Riccione, Ce-senatico in drugod je veliko italijanskih in tujih turistov. Kar smo rekli za prebivalce drugih italijanskih mest, bi morali ponoviti za prebivalce prestolnice — Rima, od kader je odpotovalo veliko ljudi, dočim se je za praznične dni zgrnilo v Rim veliko italijanskih in tujih turistov. povzroča naraščanje neravnovesne in konflikte v družinski m socialni skupnosti s porastom delinkventnosti in političnega vrenja. Prebivalstvo industrijskih dežel, pravi porodilo, zasluži in potroši vedno več denarja, medtem ko se afriško prebivalstvo komaj vzdržuje, prebivalstvo Latinske Amerike pa ječi pod inflacijo. Nemčija in Italija sta napravili velikanski Ircrak naprej, ZDA in Kanada imajo še naprej najvišje dohodke in najkrajši delovni tednik, prebivalstvo Daljnega vzhoda pa ima še nadalje najnižje povprečje prehrane na svetu. Indija je v preteklem tednu objavila najnovejšo statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo v Indiji konec preteklega leta 438 milijonov prebivalcev, kar je 21-odstotni porast v primeru s prejšnjim desetletjem. Povprečna dolgost človeškega življenja narašča, podčrtava poročilo, toda naraščajoči stroški tudi manjšajo za starost. In tako mora poročilo priti do nič kaj razveseljive ugotovitve: «Dodatna leta, ki jih nove socialne razmere nudijo posameznikom, so leta nesreče.« Iz statistik poročila — piše «New York Times« — se nam SZ kaže kot najbolj dinamična država v socialnem napredku, na področju stanovanj, medicine in bolnišnic. Nihče ni streljal na češkem letalu ERLANGEN, 3. — Ker so med ostanki češkega letala, ki je treščilo pri Niirnbergu, našli neko pištolo, se je začelo domnevati, da je mogoče kdo v letalu streljal. Dr. Alex Neiss, šef zdravniške komisije, ki je pregledala s posebnim rentgenskim aparatom trupla vseh 52 ponesrečencev, je tako možnost izključil. Pablo Casals na poti na Japonsko NEW YORK, 3. Slavni čelist Pablo Casals je z letalom prispel iz Portorica v New York na svoji poti v Tokio, Z njim je žena Marta in njegov japonski učenec Ta-keichiro Hirat. Casals potuje na Japonsko, da bi prisostvoval debutu svojega učenca, ki bo imel štiri koncerte na pobudo radia Tokio. NEW YORK, 3. — Marilyn Monroe se je včeraj zvečer vrnila s Floride z letalom skupaj z bivšim možem Joejem Di Maggio. O svojih nadaljnjih načrtih nista dala ni-kakih izjav. llmrla je žena Carla Ninchija Jemenski kralj AJ® MILAN, 3. — Na kliniki v Monzi, kjer se je nahajala nekaj tednov, je umrla bivša gledališka igralka Derika Raf-jaldini, žena Carla Ninchija. Smrt je nastopila malo za tem, ko se je igralec, ki jo je šel obiskat, vrnil v Milan, kjer je imel nastop. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiii|,lli,l,<>l^l> Zaradi neprevidnosti mu so bili prr- f lijanski spec.au > „ > dic nekega aten* ^ naperjen Pr Avto s tremi oseba"1 je zavozil v je^ Dve osebi sta utonili - Drugi avto I® 250 m globok prepad, potnika sta VARESE, 3. — Avtomobil tipa Opel s švicarsko evidenčno tablico, ki ga je vozil 32-letni Ennio Bartoncelli iz Dormeletta (Novara), je zavozil v jezero Ghirla. V avtomobilu je bil še 27-letni mehanik Giacomo Margaria iz Bielle ter neka ženska, stara približno 40 let. Ko je avto pri prehitevanju na nekem ovinku zavozil preveč proti robu ceste, ga je zagnalo na levo s ceste, tako da je strmoglavil v jezero Bartoncelliju je uspelo rešiti se s plavanjem, medtem ko se je avto pogreznil in potegnil s seboj Margario in žensko, ki sta utonila. Na mesto nesreče so prihiteli gasilci, toda šele pozneje je nekemu potapljaču uspelo avtomobil privezati, da so ga lahko potegnili iz vode, z avtomobilom vred pa tudi o-be trupli. Bartoncelli je še pod vtisom hudega šoka. Ima pa tudi razne hude rane, tako da so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Doslej ga še niso mogli nič zaslišati in tako še ne vedo, kdo je bila ženska, ki se je vozila z njim v avtu. Pozneje so ugotovili, da je ženska 31-letna Angela Poli-nelli, žena Bartoncellija. dl' . da je podrl za^ in natVnba Pot"“V v prepad. Ob vC» .n s* 3o-ie?n!?:J. -..v* letno mladenk^ ,p' v bolnišnico. 'taJ1je da je njuno sim IMPERIA, 3. — Na državni cesti nekoliko naprej od vrha hriba San Bartolomeo je zaradi spolzkih tal nekemu avtomobilu začelo drseti, tako •iiiiiHikiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiutiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiMmiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii) Proces se prične 11. aprila Eichmannova obtožnica za sedem ur čitanfa Domnevajo, da proces ne bo trajal manj kot dva meseca JERUZALEM, 3. — V Jeruzalemu se je izvedelo, da obsega obtožnica proti Adolfu Eichmannu 50.000 besed. Branje obtožnice v hebrejščini bo trajalo sedem ur. Na koncu branja bo generalni prokurator Gideon Hausner komentiral petnajst poglavij obtožnice. Začetek procesa je določen za 11. april, vendar domnevajo, da bo generalni prokurator povzel besedo šele proti 16. aprilu. Prvi dnevi bodo posvečeni vprašanjem postopka, ki jih bo načel branilec, odvetnik Robert Servatius, 13. aprila, ki je posvečen spominu žrtev nacizma, pa ne bo razprave. Mislijo, da proces ne bo trajal manj kot dva meseca in se bo torej končal samo mesec pred volitvami, ki bodo 15. avgusta. Izraelski maščevalci proti častnikom SS JERUZALEM, 3. — Izraelske sodne oblasti se ukvarjajo s primerom tatvine dokumentov, ki so pripadali »Hagannahu« (židovska tajna vojska pred ustanovitvijo države Izrael) in v katerih so podrobnosti o likvidaciji določenega števila častnikov SS po drugi svetovni vojni po članih židovskih brigad. Tednik z veliko naklado »Hao-lam Haze« je objavil te dokumente in zaradi tega se je pričela sodna preiskava. Več članov teh maščevalnih brigad — in med njimi general Haim Laskov, bivši vrhovni poveljnik izraelske vojske — ima sedaj važna mesta v vojski. Tednik »Haolam Ha- naslovom »Lovci in maščevalci«. Letos v Franciji več mrtvih kot lani PARIZ, 3. — Čeprav so o-mejili hitrost avtomobilov na 90 kilometrov na uro, navaja vendar začasni obračun nesreč na cestah Francije od sobote sem 73 smrtnih primerov. Predvideva se torej, da bo dokončno število mrtvih letos znatno večje kot lani, ko je pri cestnih nesrečah za veliko noč (samo v soboto in nedeljo) izgubilo življenje 35 oseb. SANTIAGO (Cile), 3. — V enem izmed najbolj modernih kinematografov v Santia-gu je nastal požar, ki je povzročil pri občinstvu silno paniko. Pri tem sta dve osebi izgubili življenje, 85 pa jih je bilo ranjenih. BOČEN, 3. — V prostorih nekega znanega hotela v Boc-nu se bo 7. aprila pričela razstava tipičnih vin Gornjega Poadižja. niki navdušeno vzklikali pi- ze« je porabil omenjene do-lotu in vsemu osebju letala, jkumente za visio člankov podi Ta avlo dvoživka, ki si upa tudi v vodo, Je vsekakor zanimivo vozilo. Toda policaj ob jezeru v Central Parku v Manhattanu nima mnogo smisla za take zanimivosti, temveč ga mnogo bolj zanima dvojna globa, ki jo bo morala plačati Marlene Virginia Pendelton: najprej zaradi tega, ker je vozila avto po cestah parka, nato pa zaradi tegai ker je z motornim vozilom zapeljala v jezero, ki je rezervirano samo za čolne na vesla Zelo nevaren ukradenim'1® VARAZZE, 3. V zastopnik iz ■dl gust Woche J® sre. _ avto na trgu j^alUjt, Neki tat J avto za svoj pa je, da se J* ^ med ukradenih ie\o , , - -ic* . o*i . i, jalo 20 stekli1 „p nega strupa ea je je bil strup, -»h u -iti' nacistični hieI' v tfj il.. sir*1 neka*j mi«** naPra ‘ ji ^ je v jev. n „nVzr°cl -m« Strup lahko P tudi te >» zunanjem doti*',estil' .j < Ji so takoj ob & veljstva m k' tekle1" dejo nevarne * u IS'0 seveda tudi ta -«» Zaman j* ** vsa dobr« ’* v i ;, i FIRENZE, 3 Y je , . --kraj111 serifu. sienski po—-- ita - n letna Marg st^J, močno bolna h bol^V' pa je se ledvice spra vil tVRO nosi- smrtno nevarn1 . Domači zdr^g zadeval na^., Uj i bi bolnico ki vsa zdravila. y» na razpolag0^ flbrV '• ‘mu® še" po” telefonu j*. Cfjj jega tovariša- „„ii / na univerzit jyeto J. ni. Ta mu pa K' zdravilo, ki ®afflela' 1 * jo radia so * j(, dj ob 23. uri sta dPrV; olici3e J .ik 'i' znravi.o, ; im Sieni sama n .ravil0 /j cestne P-^iiU pot z zaze*-- (laD^| Vozila sta P° 0\, vendar sta O1 . tiw 0'j Toda cilju. ----- so bili zamam|n je^ / zdravilo, a.. J id^ pozno; P° s 1 e umrla. rien'|(t ie ubil o j* »Bil K, J -auf. !>r RIETI, 3. " i, 1 otrok “ otjf, earli, otrok t doma igra* ; je o' nekaj časa PaJel f/ dnečTi^ei:>! zije in ga pet vtakniti- V>V; ku pa se kovinskega že bilo v 5 -man1 v hipu ga Jf j^ati ,^0 v sobi n1'^ videl® ^ vstopila in vesth j t i tleh b? bolni ^ J 4 'A NEW Y°£fe> Benedict, 1eta' -d r" fi gromnega fatl ji j,, fon«, ki j‘J; d * V' žala od * —Ailo r r° .,[ph p°rUS Vj Andrejem *edaJ *. seyu rodila ^dj daU ^ strani i) ti t S t Pobuda skupine parlamentarnih poslancev iz Motise Za Hrvate v Južni Italiji lofica za Tržaški spre (Folo M. Magajna) parlamentarcev naj bi tudi v srednjih šolah poučevali hrva-* Nokaj iz preteklosti hrvaških naseljencev na Garganskem polotoku PiS8l° 0 Hr' v M10,, na polotoku S “»»elbina^ *n 0 raz' S C A|baneev v ■ so V*10 v Sici' «1 zbežali v XV ffi‘a°i«juV7,a‘11.v xv- •"*»» Bu ]°.Pred V*Č kot c«-; 1 Je '.*toletjih r, Sfdai’ *cer so se .Ittliism ! ,Jenia med J «111 m sa-in po- h e> S VM cquaviva Col- L>“»..troCe de' Molise "a polotoku »i! '"‘ko n;>re(fi»VOril0 sv°ie 80 H dom :r»o^^pobaSSo ovino vzlju- C 'anio z drJ0teg0VaIi ln Prebival-- 111 slabo in dobro. -,lUAni .Italiji' bili »C g0sPodarji, Podoba 1!: Naibolj \ Colai NePrimučenika Je ?T“' ■■ ' J.1 'k' « j= Patri0^- npiral ob- bjili150 s° e.**’?"1 Bnrbon-! leta ulovili S ! 1799 na in ob- Sif **<* "ak na Slci,.,' .tik Pred U- a- k Uk^etn ^argai ,L2ab‘t 1 »aš tia 3 rl ih v^uiset &«: Ne moj- "« Se "e - “ tu"*1 os,I?Ukih brva-“t. vVelike kak e še tri, ki Po n ?esta in 1 tov ■ Njiv ekal tisoč CHo vJ70Vl prebival-> jtžik‘ePem čistem bti!’ VJ* j,užnimi Slo- SL**»,fi“ » H- itn. :°‘t|rijstiitai še ohra-o LPjJ?»vedke, ’h Sm,in3>oviKU"a,kih ln ju- ■"•SSi,««- v'bi l! ‘IS*. *&<> u lS»?tv»‘ov n»l{na 2god°-§&»<> ,"a pmotoku cy° s* Ml C? Sloven°d°Vine nas J kupnega' Pa ima' 11 »balah z njimi, naselili na Južne Italije V v u začetkn ““J' v5' in ib novega (,'ki a ° smo Ml: It0>tju, d,'*t »i sm0 kj. “luiet]u, Si 5°venoi «Ul mi fur. dk tak naii se* >1i,.‘s'n° 6k at že 700 ' ki >ak u *d nobenim Ni *. b»« n Sedli zem- P^mskegara2na zaradi k! 2 n?Seljevan-lmperija in bjtj Staj j- . Ja narodov KV>uL*?el» tudi s Ntalj^kre 6,.beneška re- ker j_Z'rez*s in jih te . Je imela — n- v^iii zauPnra v Hr- k. »b nJen a ljud>. ki SOhodnfk°m°rski pro- ‘ V* kraji obalah -, -Ska^cel. .- n3ene k ~^e Vzhodne stvari, ki »4*1 dru*ačne * Hrvatih. ' ***** se je C'kjJ1”2' torijna Pobudo •C. >Pih i,ne « ne- ' lK' Svee levičarskih leta bj,fBra ^v!ado. kakšnih, ki J" ‘eta de-r Usi-' Z* obrnila tu> >viiiJavno vzgojo, S U »lhb° Za Sil' katedri ' I^Ptki u 'anski in ^i^ b^-Nalk V La' 5 .. ^sT'h *t JtviK.^žhi n^.leziitovno v j;;:vaiko'Y'.za »i- .'n sicer ne ^ttV^e;;^,'kupi. j V' ».f "!kJe Vi,. kuWnih. via- S* »a brovin’2 Yeneta :; S» >o rvaSko pred naselitvijo Hrvatov v Italiji samostojno razvijala v svoji samotni alpski dolini. Hrvaški jezik na polotoku Garganu je lep in čist, prav tako kot ga govorijo onstran Jadranskega morja nekje okoli Klisa in drugih dalmatinskih krajev, od koder so pribežali hrvaški begunci v Italijo. Italijanski listi na ]ugu so tudi pisali o «Slavi del Moli-se», zmeraj s simpatijo, saj so to Hrvati s svojim patriotizmom do države t zaslužili. Lepa in pohvalna pa je tudi njihova ljubezen do materinega hrvatskega jezika, ki se ga Hrvati v Italiji, pa četudi pridejo do najvišjega mesta v državni upravi ali pa na prosvetnem področju, ne marajo nikdar odreči. Saj pa tudi imajo svetel -zgled v svojem velikem Nikolaju Negnju na samem pragu smrti pred skoraj dve sto leti. Iz najnovejšega časa je 'slavospev Hrvatom v «Gazzetta dell'Emilfa» z dne 25, avgusta lani. Takoj v začetku obširnega članka se list zavzema za učenje hrvaškega jezika na- srednjih šolah, kjer imajo hrvaške dijake: «Un gruppo di deputati molinesi, su iniciativa delVon. Lapenna, ha chiesto di recente il Ministe-ro della Pubblica Istruzione Vistituzione di due cattedre di cultura letteraria, una slava e una albanese, presso la scuola media di Larino e quella di Termoli. La propo-sta potrebe sembrare strana e ingiustificata se nore si sa-pesse che nel cuore del Molise esistono tuttora tre pae-si che parlano slavo e quat-trn che parlano albanese*. Članek nadalje opisuje, kdaj so prišli Hrvati v te kraje, kako so 3e zadržali v raznih zgodovinskih prilikah, kako so dali italijanskemu ri-sorgimentu svetlo podobo Ne-grija, velikega italijanskega redoljuba in velikega Hrvata, ki je zabičal svojim ljudem pod samimi vislicami: Nemoj-te zabit naš jezik! Morda je v članku spodrsljaj, da so pri- šli Hrvati v Molise tudi z I-stre. Istra je bila res hrvat-ska, toda ni znano, da bi od tam bežali v južno Italijo. Pač pa bo držala trditev, da jih je tam naseljevala beneška republika, da bi imela v neapeljskem kraljestvu svoje prijatelje. Zelo dobro pozna člankar običaie in narodne pesmi garganskih Hrvatov m jih tudi dobro razume. Dobro pozna tudi samo hrvaško narečje, saj zaključuje članek z ugotovitvijo, ki nam je sicer poznana, ki pa je dobro, da znajo tudi Italijani: elnfatti la lingua slava par-Icta dalla colonia molisana risulta perfetta nella pronun-cia. A,bbiamo il caso di nu-merosi slavi italiam che, tro-vandosi a parlare con slavi naturali, ebbero a provoegre Vincredulitd di questi ulti-mi quando rivelavono di es-sere di nazionalitd italiana», (Iz glasila beneških Slovencev «MATAJUR») Iz poročila oddelka za socialne zadeve pri OZN Vsako leto nas je več za45 do 55 milijonov V Italiji; v januarju naravni prirastek prebivalstva 34.000 ljudi ■ Cene stalno naraščajo, industrijska proizvodnja pada Oddelek za socialne zadeve pri OZN je pripravil za Komisijo za socialne zadeve katere sestanki se bodo začeli 17. aprila, podrobno poročilo o socialnem položaju na svetu. Iz tega poročila je razvidno, dn prebivalstvo na svetu narašča vsako leto za 45 do 55 milijonov novih ljudi in da ritem naraščanja teži k nadaljnjemu pospešenju. Indeks naraščanja prebivalstva, ki je pred vojno znašal I odstotek, dosega sedaj 1,6 do 19 odst. Poročilo podaja nato pregled o položaju na najrazličnejših področjih socialnega življenja. Tako ugotavlja, da je v zvezi z naraščanjem števila prebivalstva v gradnjah novih stanovanj bila v letu 1955 (na katero se poročilo v glavnem nanaša) na prvem mestu Sovjetska zveza s 14 novimi stanovanji na vsakih tisoč prebivalcev. Število novih stanovanj v ZDA se giba od 7 do 9 stanovanj na tisoč prebivalcev, evropski rekord Pa pripada Zahodni Nemčiji z 10 stanovanji na tisoč prebivalcev. Sledijo ji Švedska, Nizozemska, Norveška in Francija. Glede plač in mezd je kar se poviškov tiče, na prvem mestu Poljska s 40 odst. v štirih letih. Sledijo ji ostale dežele Vzhodne Evrope, od o-stalih držav izven področja ljudskih demokracij pa je zopet na prvem mestu Zahodna Nemčija z 20 odst. Sledita ji Japonska in Izrael. Poviški od 10 do 15 odst. so bili zabeleženi v Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Švici, Avstriji, Italiji, Norveški, Švedski m Argentini. V ZDA in v Kanadi so bile mezde za okrog 10 osto. višje. Zanimivo pa je da je bila splošna podražitev potrošnega blaga v istem razdobju razmeroma nepomembna razen v Argentini, Boliviji, Braziliji, Cilu, Paragvaju in v Urugvaju Naravnost ogromno pa se je povečala v Evropi prodaja lflllllllllHllllllllflllllllll|f|||||||IUIIIItllllllllllllll|l|||||t||||||||||||t|||||t|||U|||||||||||||l||||||(||||||||||||||||||||i||||||||itt||||||||||||||||i|i||||||ti||||iii|ii|||||i|||t||||t|||||i||||i|||||||i|||||||||t|||||(||f|M||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||t||||||||i||i||||||||i|||t|||||||||||t|||||||Mlllll1ltlltllIllin Vedno več prirodnih sil v službi človeka Sovjetskim znanstvenikom uspelo «nkrotiti» ■ strelo Od laboratorijskih poizkusov do poizkusov «na prostem» - Strele, ki bodo po volji ljudi «vplinjevale» letala in rakete - Praktična uporabnost Kaj vse že ni človek ukroti sebi v korist in službo. Ce bi navedli vse človekove uspehe na tem področju, od udo-mačenja prve divje živali do ukrotitve ogromnih energij jedra v atomskih električnih centralah, bi s tem dejansko nanizali zgodovino človekove- Sovjetskim znanstvenikom je baje uspelo napraviti tudi tako imenovano globularno strelo, s katero bi mogli sestreliti tudi letalo, raketo ali umetni satelit. Na sliki »glava* ali »konica* globularne strele, povzročene v laboratoriju ga napredka od kamene dobe do današnjih dni. Najnovejši uspeh na tem področju je u-krotitev — strele. Kolikokrat nismo v kaki viharni noči trepetali pred tem strahotnim prirodnlm pojavom, proti kateremu malone ni sredstva. Tc nam bodo rade volje potrdili posebno planinci, ki jih je kdaj zajela nevihta v gorah. In ta ogromna sila bo služila človeku, ali točneje mu že služi, pa čeprav trenutno le v začetni poizkusni obliki. Skupini sovjetskih strokovnjakov je namreč uspelo ukrotiti strelo in njeno ogromno rušilno moč podrediti človekovi volji. Resnici na ljubo moramo priznati, da ideja ni nova. Prvi tovrstni poizkusi segajo že v prejšnje stoletje. Leta 1872 je Benjanim Franklin poizkušal «preveriti» silo strele z navadnim znanjem, njegovega ruskega kolego Richmanna pa je »znanstvena radovednost« stala celo življenje, ko je med grmenjem in treskanjem neprevidno stal ob zelo visokem jeklenem drogu, ki ga je dal postaviti v Petrogradu, da bi z njim «lovil» elektriko iz oblakov. Vrnimo se k sovjetskim znanstvenikom. Na tehničnem inštitutu leningrajske politen- nike so izdelali vrsto strojev, ki jih bodo uporabljaji predvsem v rudarstvu in pri gradnjah in katerim bo služila izključno sila — »strele s svojo razmeroma majhno količino e-lektrike«. Zdi se čudno, celo protislovno in vendar je res, da ogromna rušilna moč strele potrebuje dejansko le malo eiektriae, še manj kot je proizvaja običajna avtomobilska baterija. Da pa more tako majhna količina električne sile imeti tolikšno moč, je treba pripisati dejstvu, da se ta količina elektrike sprosti v . tisočinki sekunde, torej v zelo kratkem času. Na osnovi tega principa je sovjetskemu strokovnjaku Levu Jutkinu in njegovim sodelavcem z laningraj-ske politehnike uspelo napraviti vrsto poizkusov v laboratoriju in tudi, kot kaže, v prirodi sami, torej na odprtem. Kot poročajo, je Jutkinu in njegovim sodelavcem z razmeroma neznatnimi sredstvi in pripomočki uspelo povzročati izredno silo, ki pa more trajati le kak trenutek, ki pa ima, hkrati, tolikšno moč, da bi jo v mehaniki mogli meriti z desettisoči kilogramov sunka na kvadratni centimeter. Sodobna tehnika je vsekako zelo razvita, toda vsa tehnična sredstva, kar jih sodobna tehnika pozna, ne zmore tolikšne koncentracije mehanične energije Torek, 4. npr i la lt Mil Radio Trst A V Niansi dostl "o, ki m stoletij .7.00; Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30; Glasbeni utrinki; 11.45; Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željan; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza: Mario Kalin: »Industrija čistoče«; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Mozart:. Sim-lonija imenovana «Ju:piter»; 19 00: Radijdki nšinik za najmlajše; 19.30; Motivi starega Dunaja; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Mercerjem, Morgnanom in Flo Sandon’s; 21.00: Tvorru-ca sanj; 21.30; Koncert sopranistke Sonje Hočevar; 22.00: Sprehodi po antičnih gajih; 22.20: Plesna glasba; 23.00: sodobni italijanski jazz-ansambli. Trst 12 26: »Tretja siran«; 14.20: En* uro v diskoteid; 15.2.0: Orkester Franca Vaiiinesrija; 15.35: »Galeb, in koze«. Koper 7.00: Prenus ....; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Dve rapsodiji Viljema Markoviča in Franje Povia; 12.00: Giasba za vas; 12.4j: Glasba za vas (drugi del); 13.40: V zaoavnem ritmu; 14 00: S popevkami doma in na tujem; 14,30: Sola in življenje »Gluhonemi govore«; 14.50: Deset minut z inladin-sk.m zborom Iz Nove Gorice; Id.40: Zabavna glasba; 16.00: Orkestri Kurt Edelhagen, Ton-ny Osborne, Albert Keisner in Don Cos>a; 16.30: Treija stran; 16.45; Iz opernega sveta (Smetana, V. Dvorak); 17 40: Cha-čha cha z Ninom Kiccom ln Titom Dodriguezom; 18.00; Prenos RL; 19.00: Slovenske skladbe; 19J0; Prenos RL; 22.15: Ritmi z orkestrom Dizzy Gil-lespie«; 22.35: Vivaldi: Odlom- ka iz «Stiri'h sezon«, op. 8; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7;00: Jutranja glasba; 9.00: Klasiki valčkov; 9.30: Jutranji koncert; 12.00: Glasbeno življenje v Ameriki; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.15: Poje Mario Abba-te; 16.00: Program za otroke; 17.20: Vokalna in instrumentalna polifonia cinquecenta; 17.40: Vsakovrstne zanimivosti; 18.00: Poje Lya Corridoni; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Pesmi z vseh morij; 21.00: Trodejanka «Crv v ministrstvu«; 23.00; Poje Jon-ny Dorelli; 23.15: Riccardo Rau-ch.t in njegov orkester. II. program 9 00: Stan motivi za novi dan; 10.00: »Dirigent, prosim« (S pesmijo in orkestrom Ric-carda Valtellimja); 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.00: piogram ob 13.00: 15.00: Kratek simfonični koncert; 15.45: Glasbeni kotiček «Voce del Pa-drone«; 16.00: Program ob štirih; 17 00: Operne arije pojeta Margherlta Carosio in Giuseppe di Stefanu; 17.30: Pregled novih talentov; 18.30: Ceirt ure s ploščami juke-box; 20 30: Dobro srečo s 7 notami; 21.45: Večerna glasba. Slovenija 8.05; Izberite melodijo tedna!; 9.35: Stevan Hristič: Simfonična fantazija za violino in orkester; 9.40: Moški zbor France Prešeren iz Kranja; 10.15: Pred mikrofonom je fagotist lvan Turšič; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Naši operni solisti vam pojo; 11.30: Deset minut iz naše beležnice; 11.40: Popevke se vrstijo; 12.00: Veseli hribovci so prišli s planin; 12.45: Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 13.30; Iz glasbene skicirke orkestra Raphae-le; 14.35: Nekaj opernih uvertur; 15.40: Listi iz domače književnosti — Nada Gaborovič: On kraj ceste; 16.00: Radi jih poslušate; 17.25: Aleksander Glazunov: Sedma simfonija; 18.15: Klavir v ritmu; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 20.00: Poje komorni zbor iz Valparaisa; 20.30: Radijska igra — Shakespeare — Flatter: Horacijevo poročilo Fortinbrasu; 21.29: Demetrij Zebre: Vizija; 21.39: V senci broadwayskih nebotičnikov; 22.15: Komorni koncert slovenskih skladb; 23.05: Za ples in za razpoloženje; 23 25: Po svetu jazza Dvanajsttaktni blues. Ital. III. program 17 00: Kvintet (Hoccherini, Brahms); 18.30: Filmski pregled; 18 45: Skladbi Romana Vlada in Arnolda Sohoenber-ga; 20.00: Vsakovečerni kon- cert (Haydn, Schuman, Proko-fijev); 22.00: Francoska vokalna in instrumentalna glasba od začetkov do XIX. stoletja; 22.50: Prevedene zgodbe; 23.10: Po- slovilni koncert (Schubert). 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00; Dnevnik; 18.15: Simfonični koncert; 19.00: Dogodivščine velikih del; 19.30: Nikoli ni prepozno; 20.30: Dr.evnlk; 21.15: »P. Strahopetec ih Junak« — film Iz serije Karovana; 22.10: Moderato svvlng; 22.50: Sto let avtomobila; 23.15: Dnevnik. Jug. televizija Preno.s tujega televizijskega sporeda. Podrobnih podatkov sicer ni, kar je v poizkusni fazi povsem razumljivo, vendar so poznavalci te panoge znanosti prepričani, da je sovjetskim strokovnjakom uspelo praktično preizkušati posebne kondenzatorje, ki so jih napolnili z električnim nabojem iz atmosfere in ki so mogli ((proizvajati« nad 30 km dolge strele, ki morejo za delec sekunde proizvesti do 2 milijardi in pol kilovatov sile, kar ja 4t)-krat več kot znaša vsa zmogljivost električnih central ZDA. Se več. Načrti sovjetskih znanstvenikov gredo še mnoge dlje. Oni nameravajo to ogromno energijo, ki jo bodo iz atmosfere ujeli in spremenili v mehanično silo, ki se da uporabljati v rudarstvu ali kje diugje, spremeniti tudi v o-brambno orožje. Dva mogočna snopa radijskih valov z visoko frekvenco bi bila z dveh paraboličnih anten usmerjena v isto točko na nebo in bi tu povzročila tako imenovano sferično strelo, to se pravi maso žarečega joniziranega plina, k- more v trenutku uničiti katerokoli letalo, raketo ali umetni satelit. Gre namreč za povzročitev umetne strele, ki v trenutku proizvede vročino od 10 do 15.000 stopinj Celzija, ki more, torej, raketo, letalo ali katerikoli podoben objekt v trenutku raztopiti, ali kot pravijo «vpliniti». Ob teh podatkih se nujno postavlja vprašanje, od kod naj te naprave dobivajo svojo prirodno silo — električno napetost oblakov, ki «daje» prirodno strelo. Približni toda strokovni podatki govore, da imamo na svetu v enem letu okoli 16 milijonov neviht, tako da jih je na vsej zemeljski obli, od trenutka do trenutka, povprečno 1.800. Med temi nevihtami trešči povprečno 44.000 strel na dan. To se pravi, da je «surovin» na pretek. Kaj pa uporabnost vsega tega, mislimo na praktično korist odkritja sovjetskih znanstvenikov? Jutkin, Kapica in ostali sovjetski znanstveniki pravijo, da bi se mogla ta e-nergija izkoriščati na mnogih pedročjih. Seveda bi morali sedaj podrobneje obrazložiti način, kako se bi ta moč dala izkoriščati. Vendar je to praktično nemogoče, ker bi morali tu na drobno razložiti ves proces tako imenovanega «elektrohidravličnega učinka«, ki je osnova koristni uporabnosti iznajdbe sovjetskih znanstvenikov. Dejstvo pa je, da so v Sovjetski zvezi tudi praktično preizkusili Jutkinovo zamisel v tako imenovanem «mlinu za kamenje«. Da bi blok 12 ton železne rude zmleli v prah, potrebujemo z najsodobnejšimi sredstvi, ki porabijo ogromno pogonske sile, najmanj 10 minut. Isti blok pa z «umetno strelo« inž. Leva Jutkina zdrobimo v prah v 3 minutah. Razlika sicer ni kdp ve kakšna, sajt se čas skrči le za 70 odstotkov, kar ni neka revolucionarna razlika, toda pri tem prihranimo veliko na pogonski sili. In to velja že sedaj, ko je ta panoga znanosti šele v svojih začetkih. Sovjetski fizik Artobo-levski je že pred dvema letoma o Jutkinovih poizkusih re kel: ((Smatram, da so Jutkino-vi poizkusi s tehničnega vidika zelo obetajoči. Na račun izkoriščanja njegove metode se bodo mnogi sedanji procesi mehaničnega dela morali temeljito spremeniti. Prepričan sem, da bodo njegove zamisli v sodobni tehniki naletele na široko uporabo«. KULTURA Jugoslovanska pevka v Metropolitanski Operi Biserka Cvejit, nekdanja članica beograjske Opere in sedaj vodilna mezzosopranistka dunajske državne Opere, bo 14. aprila prvič nastopila v Metropolitanski operi v New Yorku. Debutirala bo v vlogi Amneris v Verdijevi open «Aida». Uprava Metropolitanske opere si je že del j časa prizadevala, da bt angažirala ali vsaj pridobila za gostovanje to odlično jugoslovansko pevko, ki je pritegnila pozornost ameriških glasbenih krogov s svojimi uspehi v beo-grajski operi in pa s svojimi številnimi gostovanji v največjih evropskih opernih hišah. Trenutno je — kot že rečeno —- miljenec dunajskega opernega občinstva skupno s še nekaterimi drugimi jugoslovanskimi pevci, ki so stalni člani dunajske državne Opere. Sodba o sodobni poljski književnosti Eden najvidnejših sodobnih poljskih književnikov Jaro-slau> hvaszkieivicz (rojen 1894), ki se je kot predsednik 4veze poljskih pisateljev mudil v Rimu na sestanku Komi’ teja evropskih piscev, je bil nedvomno ena najpomembnejših tega sestanka. Steuilrei novinarji so mu postavili vprašanja. ki so se prvenstveno nanašala na položaj in probleme književnosti v njegovi domovini. Na eno izmed takih vprašanj je Itvaszkiemicz dejal. «Socialistični realizem je sedaj na Poljskem bolj tema diskusije kot pa struja, ki bi dajala pomembna umetniška dela. Kes je namreč težko ustvariti nekaj spontanega in resničnega pod vplivom določene tendence in zunanjega pristopanja k snovi. Toda to ne pomeni, da naša književnost ni angažirana. Že sama njena tradicija je taka, da je morala na en ali drugi način vedno biti solidarna z borbo svojega naroda za svobodo• Velik procvit naše književnosti datira iz dogodkov v oktobru 1956. Tedaj je nastala nenavadno plodna in bujna faza, ki še traja. Odprta so bila vrata vsem formalnim vplivom. Mladi se pri svojem ustvarjanju pogosto navdihujejo ob najnovejših zapadnih literarnih strujah. Drugo vprašanje pa je, kaj bo od tega ostalo kot dejansko vreano. Neuspeh Jonesca v Londonu Po uspehih, ki jih je dosegla Jonescova drama eRhino-serosu so v Londonu z velikim zanimanjem pričakovali uprizoritev njegovega dela «.Jacques». Toda tokrat mu je bila kritika znatno manj naklonjena kot prej. Gledališki kritik «Timesa» meni. da je delo ušaljivo, do neke mere odvratno, vendar pa razumljivo, kljub nespretni in čestokrat nenavadni uporabi asonanc, alteracij m brezveznosti. Jonesco je žalostno neuravnovešen...«. Kritik v «Dady Mai-» Pa pravi, da gre itkončno vendarle za zanimivo čečkanje«. Mi, ki smo v Trstu gledali njegove »Stole«, sc nam tudi te ocene zdijo le nekoliko preugodne. Priznanja madžarskemu skladatelju Beli Bartoku Ob nedavni 80-letnici rojstva velikega madžarskega skladatelja bele Bartoka, ki je umrl 26. septembra 1945 v New Yorku, so bili v madžarskem in svetovnem tisku objavljeni številni članki, posvečeni njegovemu ziuljenju in delu s posebnim poudarkom na njegovem velikem pomenu za razvoj moderne glasbe. Kot zanimivost se poudarja dejstvo, da je ta sve-tovnoznani komponist komponiral samo mimogrede, da pa je njegova glavna dejavnost bila leta in leta posvečena zbiranju narodnih melodij in poučevanju klavirja. Leta 1940 je kot antifašist e-migriral iz Madžarske. Po koncu vojne je bil izvoljen v prvo madžarsko ljudsko skupščino, toda pred povratkom v domovino, za katere prestiž je toliko naredil, ga je v visoki starosti doletela smrt. Adorno obsoja beg od družbene realnosti Znani nemški filozof in muzikolog Theodor W. Adorno, eden najnaprednejših meščanskih mislecev, je imel nedavno v Parizu in Rimu več predavanj o glasbi in filozofiji v katerih je kritiziral tendence sodobnih zapadnih umetnikov, da se izmaknejo času in družbeni realnosti. Adornovo pravo ime je Theodor Wiesengrund, rodil se je leta 1903 v Frankfurtu. V času nacizma je iz Nemčije emigriral v ZDA, od koder se je vrnil leta 1949. Sedaj je ravnatelj frankfurtskega inštituta za socialna raziskovanja. Po svojih muzikoloških in filozofskih delih slavi kot eden najmodernejših zapadnih teoretikov, zaradi česar se njegova dela sproti prevajajo v razve jezike. iiiiiiiiiiiiii're|N||,|u|||,||n||iiiiiiiiiiiiiiia1iiliii'iiiiiiii||||l||i|i||i|l|,|||||||||||||||||lii|l,||||,||||,||l,||,l||t||||||,ntiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||,mi|||,,t,,,l,||||)|||||t|,| OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojimi velikimi napori ste si priborili velik ugled, ki ga pa boste morali danes braniti pred tistimi, ki vam ga ogražajo. Nervoza. BIK (od 214. do 20.5.) Nekoliko boste utrujeni, čemur pa ste sami krivi. Drugič več zmernosti v delu in uživanju. Na vrsti je neprijetno vabilo. Glavobol. DVOJČKA (Od 21.5, do 2:2.6.) V sporu med kolegi boste morali biti sodnik. Pazite, da se ne zamerite, ker bi vas to veliko stalo. Nakazuje se novo, iskreno prijateljstvo. RAK (Od 23 6. do 22.7.) Skrajno previdni bodite, ko boste morali odločati o važnejšem poslu, ki bi terjal tudi strokovno znanje. Majhen nesporazum z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Edino z vso vnemo, kar je premorete, boste speljali do konca delo, ki vam je zelo pri srcu. Napori pa ne bodo zaman. Več razumevanja z domačimi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ponujajo vam sodelovanje pri poslu, ki ni preveč gotov. Preden ponudbo sprejmete, dobro premislite. Prijetno razumevanje v družini. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Ce gre za vaš sloves, se ne zaganjajte preveč. Vsako vsiljevanje bi vam več škodovalo kot koristilo. Velika zadoščenja v družini ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Zelo pozitiven dan. Lotevajte se bolj praktičnih del. ker so najlažja in najbolj donosna. U-poštevajte občutljivost prijateljev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekaj ne bo šlo prav. Verjetno pa bo to le posledica nesporazu- ma. Nepričakovani obiski, ki vam bodo pokvarili dan. Živčni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prevzemajte naše nobenega posla ali naloge, ki bj je ne zmogli. Računajte le s trdnimi Pbgoji, ker se na pesku ne da graditi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svojih načrtih pojdite do konca in naj vas na tej poti nihče ne ustavi. Vsak uspeh bo dobrodošel, posebno ker bo težko dosegljiv. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sicer ste polni iniciativ, ki pa jih raje brzdajte, da se ne zamerite. Danes boste prijetno razpoloženi, kar bo prineslo pomir-jenje v družino. avtomobilov in televizijskih aparatov, medtem ko so začele prodaje na tem področju v ZDA upadati, čeprav so še vedno na zelo visokem nivoju. Mnogo bolj žalostno pa je poročilo glede prehrane na svetu. Tako ugotavlja da nosijo prvenstvo glede pomanjkljive prehrane področja na Daljnem vzhodu, kjer se je proizvodnja na osebo zmanjšala v primerjavi s predvojno. Zmanjšala se je tudi potrošnja mesa, medtem ko se potrošnja ostalih prehrambenih proizvodov dopolnjuje z uvozom. Omeniti je tudi vredno, da so prav ta področja nekoč bila najmočnejši izvoznik. V ostalih deželah proizvodnja zadovoljivo narašča, medtem ko se v nekaterih, e-konomsko najnaprednejših, u-stvarjajo celo znatne zaloge. Dokaj ugodno je zdravstveno stanje, čeprav na primer v tropskih deželah še vedno bo-luje za malarijo okrog 150 milijonov oseb. Zelo velik napredek je bil dosežen v borbi proti otroški paralizi, zlasti v Sovjetski zvezi, kjer so uvedli novo zelo uspešno cepivo. Zabeleženo je bilo tudi nazadovanje kuge in kolere v Indiji, pač pa zaskrblja znatno povečanje spolnih bolezni v raznih, tudi naprednejših državah. Med državami, ki izdajajo največ sredstev na osebo za socialno skrbstvo, je Sovjetska zveza, oziroma njena zvezna država Ukrajina. Zelo visoke postavke za socialno zavarovanje imajo tudi v Izraelu, Zahodni Nemčiji, Franciji, Jugoslaviji, Kanadi in še ponekod. V zvezi s splošnim izboljševanjem socialnega položaja je seveda tudi stanje na področju izobraževanja. Posebno znatni napredek na tem področju je bil zabeležen v Latinski Ameriki, v Afriki in v raznih arabskih državah. Najslabši položaj glede izobraževanja in vzgoje sploh je v A-ziji, kjer samo v dveh deželah vsi otroci obvezno posečajo redne vzgojne programe, delni napredek pa je opazen v Maleziji, Južni Koreji, na Filipinih, v Tajlandiji in v Kambodži. Sedaj pa še skok v naše domače razmere in sicer kar na osnovi podatkov Osrednjega statističnega urada v Rimu o glavnih pojavih družbenega življenja v Italiji v januarju in v februarju letošnjega leta. Na osnovi teh podatkov je bilo konec januarja v Italiji 51.158.000 stalno bivajočih prebivalcev, prisotnih pa jih je bile 49,530.000. Ostali so v tistem času živeli v inozemstvu. V januarju je bilo zabeleženih 35.000 rojstev (živih) in 51.000 mrtvih z naravnim prirastkom 34.000 enot. Porok je bilo v januarju 28.000, kar je za 9,1 odst. več kot v istem mesecu prejšnjega leta. Splošni indeks industrijske proizvodnje, računan na osnovi 100 iz leta 1953, je znašal v januarju 1961 168.3 naprav 165.2 v januarju 1980 in je potemtakem bil za 2,1 odst. nižji kot v prejšnjem mesecu in za 12,8 odst v primerjavi z januarjem 1960. V občinah pokrajinskih središč in v ostalih občinah z nad 20.000 prebivalci je bilo v ja-nuarju zgrajenih 15.000 stanovanj s 96.000 prostori, kar je za 24,1 odst. več glede stanovanj in za 22,9 odst, več glede prostorov v nj(h. Za javna dela je bilo v letu 1960 porabljenih 82.505.00o delovnih dni, oziroma za 6,7 odst. manj kot leta 1959. Vrednost uvoza v januarju 1960 je dosegla 264 milijard lir, izvoz pa 178 milijard lir, s primanjkljajem v trgovski bilanci za 86 milijard lir. V primerjavi z januarjem 1960 se je vrednost uvoza povečala za 20.5 odst., Vrednost izvoza pa za 22,4 odst., primanjkljaj trgovske bilance pa se je povečal za 16.7 odst. Italijanski hoteli so v letošnjem januarju sprejeli 3,397.000 gostov, od katerih 597.000 tu-jih državljanov. V primerjavi z januarjem 1960 se je število vseh gostov povečalo za 14,7 odst., inozemskih gostov pa za 18,9 odst. Državni indeks življenjskih stroškov, računan na osnovi 1 iz leta 1938 je bil v februar ju 1961 69.62 naprav 69,58 v prejšnjem mesecu in 68.07 v primerjavi s februarjem 1960 in je bil potemtakem za 0,1 višji kot v prejšnjem mesecu in za 2,3 odst. višji kot v februarju 1960. Indeks kosmatih dohodkov poročenih delavcev na osnovi 1 iz leta 1938 je bil v februarju letos enak 116,94 v kmetijstvu, 99,26 v industriji, 101,39 v trgovini in 94.68 v prevozih. Račun izdatkov in efektivnih dohodkov državne blagajne izkazuje za razdobje julij-januar finančnega poslovanj* 1960—1961 2,359 milijard lir izdatkov in 2.141 milijard lir dohodkov. V primerjavi z odgovarjajočim razdobjem prejš-njega finančnega poslovanj«, so se povečali tako izdatki kot dohodki. Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 11.9, ob 19. u-ri 13.9, zračni tlak 1012.1, vlage 75 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 4, 19^* Izidor ^ Sonice vzide ob 5.46 In 16.35. Dolžina dneva l£»-vzide ob 21.27 in z3'-0 j. Jutri, SREDAl *• >p Vinko Ganljiva solidarnost prebivalstva z delavci, hi so se zaprli v arzenal Včeraj so delavci z referendumom odločili, da nadaljujejo z zasedbo obeh obratov - Ženica, ki nima nikogar, je darovala pinco delavcu brez svojcev Delavci Tržaškega arzenala In ladjedelnice Sv. Roka v Miljah so preživeli v podjetjih velikonočno nedeljo in ponedeljek. Prebivalstvo jim je med obema prazničnima dnevoma dokazalo svojo solidarnost, saj se je že v nedeljo dopoldne pričela dolga vrsta obiskov sorodnikov, prijateljev, znancev in predstavnikov najrazličnejših organizacij. Vsi so prinesli razne darove ter izrazili svojo solidarnost z delavci, ki so bili prisiljeni pričeti s tako ostro sindikalno borbo. Skupni organizacijski odbor ni mogel napraviti točnega računa, kaj vse je tržaško pre- Delavci Tržaškega arzenala so nam poslali naslednje pismo: Primorskemu dnevniku Delavci Tržaškega arzenala se Vam zahvaljujemo za poslane čestitke in še zlasti za solidarnost Vašega lista. bivalstvo prineslo delavcem, da bi lahko vzdržali v borbi. Prišlo je do ganljivih prizorov, ko smo videli mater, ki je držala malega otroka v naročju, ki se je stegnil skozi debelo železno ograjo in se stisnil k svojemu očetu, ki je že štiri dni zaprt v podjetju. Neka ženica je prišla do železnih vrat ter po mikrofonu sporočila, da naj pride oni delavec, ki nima nikogar. Prijavil se je starejši možak in_ njemu je izročila pinco rekoč, da je ona prav tako sama na svetu. Ta nezadržni tok človečanske solidarnosti se je nadaljeval vso nedeljo in ponedeljek. V nedeljo dopoldne je prišla mladina najrazličnejših političnih strank in je prinesla darove ter izrazila svojo solidarnost. Prišli so predstavniki komunistične, socialistične, socialdemokratske, republikanske mladine, predstavniki študentovskih organizacij ter raznih drugih mladinskih organizacij ter dalj časa razpravljali z delavci. V nedeljo dopoldne je prišla številna delegacija prebivalstva dolinske občine, ki jo je vodil župan in ki je pripeljala večjo količino vina ter razna živila. Na pobudo sindikalnih organizacij so se včeraj dopoldne sestali delavci obeh podjetij na skupščinah, na katerih so razpravljali o nadaljevanju borbe. Tako v Tržaškem arzenalu kot v ladjedelnici Sv. Roka so podrobno proučili položaj, zlasti v zvezi s pozivom ministrstva za delo na sklicanje pogajanj, do katerih naj bi prišlo v četrtek v Rimu. Ta poziv pa stavi ja kot pogoj zahtevo, da se preneha s sindikalno borbo. Na obeh skupščinah so sklenili, da naj se o nadaljevanju zasedbe podjetja izjasnijo vsi delavci s svobodnim glasovanjem. V obeh obratih se je pričelo glasovanje nekaj čez 14. uro in se je v Tržaškem arzenalu zaključilo ob 16.20, dobrih dvajset minut pozneje pa so prinesli glasovnice iz ladjedelnice Sv. Roka, ker so delavci na skupščini sklenili, da bodo zmešali glasovnice obeh podjetij in jih skupno prešteli. Nekaj po tretji url se 'e pred arzenalom zbirala vedno večja množica ljudi, ki so z velikim zanimanjem komentirali ter razpravljali o položaju, ki je nastal v podjetju. Culi so se številni vzkliki, da je treba nadaljevati z borbo. Žene zaposlenih prizadetih delavcev pa so izjavile, da se morajo njih možje vrniti na domove z dvignjenimi glavami. Okrog 17.. ure so se delavci ponovno zbrali na skupščini, na kateri so člani volilne komisije sporočili, da je velika večina na tajnem glasovanju sklenila, da se nadaljuje z zasedbo podjetja. Sklep so prisotni na tej in oni strani železnih vrat sprejeli s ploskanjem in vzkliki. To pomeni, da se bo trda borba delavcev Tržaškega arzenala nadaljevala in da bo po vsej verjetnosti postala vedno bolj ostra, kar zahteva od tržaškega prebivalstva, da svojo solidarnost izrazi tudi v prihodnosti in s tem delavce v njih požrtvovalni borbi podpre. SG iz Trsta na repertoarju «Sterijinega pozorja» Med desetimi gledališči, ki sta jih upravni odbor in umetniška komisija «Sterijinega po-zerja« povabila, da nastopijo na šestih jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu, je tudi Slovensko gledališče iz Trsta. Nastopilo bo z igro Jožeta Javorška KManevria. Natečaj za umetnike Državna federacija vzajemne obrtniške blagajne, ki ima svoj sedež v Rimu, in Državni natečaj 'keramike iz Faenze sta razpisala natečaj za najboljši osnutek keramične plošče z motivom «zdravstvene oskrbe obrtnikov«. Pri natečaju lahko sodelujejo vsi umetniki z italijanskim državljanstvom ter s kakršnokoli usmerjenostjo. Predvidene so naslednje nagrade: 1. nagrada 1.000.000 lir, 2. nagrada 200.000 lir, 3. nagrada 100.000 lir. Plošča bo merila 2 m (višina) x 1 m (osnova). Postavljena bo na sedežu obrtniške federacije v Rimu na osamljenem kovinskem nosilcu na zadnji strani veže, ki je široka 4,25 m, visoka 3,80 m ter dolga 6 m. Vsi tisti, ki se udeležijo natečaja, naj pošljejo barvni osnutek na lepenki ali na platnu v dimenziji 1 x 0,50. Z osnutkom morajo poslati tudi detajl izdelan v keramiki v dimenziji najemanj 0,25 m x 0,50 m. Možno je tudi, da se predloži osnutek v naravni velikosti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Bližnji m daljni velikonočni izleti Tržačane, ki so odšli iz mesta so po ulicah zamenjali tujci Največ domačinov je odšlo v Furlanijo in v jugoslovanske obmejne kraje • Včerajšnja množična izselitev v bližnjo okolico Dež t> nedeljo in oblačno | Avstrijcev. Tudi Furlanija je vreme včeraj sta pokvarila ve- zvabila mnogo Tržačanov na likonočne praznike. Koliko lju-' izlet, predvsem zaradi dobre di se je namenilo na krajše in daljše izlete, a so zaradi slabega vremena ostali doma! Odpotovali so v glavnem le oni, ki so si že vnaprej rezervirali mesta v avtobusih in na vlakih ali pa celo sobe v hotelih. No, teh pa ni bilo malo, saj je bil že v soboto, zlasti pa v nedeljo zjutraj, na glavni postaji precejšnji naval potnikov, kar velja tudi za avtobusno postajo. Za letošnje praznike je zanimiva ugotovitev, da so Tržačani potovali bolj v tople obmorske kraje kot pa v hribe. Izjemo tvorijo seveda smučarji, ki so si izbrali visoke gorske predele, da se še enkrat naužijejo opojne beline. Toda dosti več ljudi smo videli v obmorskih mestecih: Oglej in Gradež sta bila polna turistov, med katerimi je bilo tudi mnogo tujcev, zlasti •laiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiuuiii laaiiaaaaaaiaaaaaiiBaaiiiiiiaiaiaaaiiiaiiiaaaaaaeiaaaaaaniiaa Nekaj podatkov o pokrajinskem proračunu 80 odstotkov dohodkov gre za podporno dejavnost Za pokrajinsko umobolnico in vzdrževanje bolnikov v drugih umobolnicah znašajo izdatki 1155 milijonov lir Pokrajinska uprava je raz- j izdala za svojo podporno de- delila svetovalcem na zadnji seji. pokrajinskega sveta proračun za leto 1961 in v kratkem bodo začeli o njem razpravljati. Proračun predvideva skupno 2.549.886.600 lir izdatkov, vštevši pasivno postavko 200.810.000 lir za gibanje kapitala in 1.999-886.600 lir dohodkov, vštevši 180 milijonov lir za gibanje kapitala Predvideni primanjkljaj znaša 550 milijonov lir, za katere bodo zahtevali kritje od vladnega generalnega komisarja, to je državni prispevek. Od skupnih dohodkov znašajo dejanski dohodki 1 milijardo 779.886.600 lir, to je 152 milijonov 556.827 lir več kot lani. Na gibanje kapitala odpade 180 milijonov, medtem ko lani te postavke sploh ni bilo Ostmek od lanskega obračuna, ki so ga prenesli v aktivo proračuna, znaša 40 milijonov lir, to je 37.371.474 lir manj kot lani. Tako znašajo dohodki 295.185.353 lir več, predvideni državni pri-spevek pa 124.750.000 lir ve^ kot lani, kar znaša skupno z dohodki torej 419.935.353 lir več kot lani. Povečali so se seveda tudi izdatki. Največ bo pokrajina N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sr naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trat javnost, pri čemer nosi pač glavni delež umobolnica pri Sv. Ivanu. Za podobno dejavnost bo pokrajina potrošila 1.423.892.000 lir, to je okrog 80 odst. vseh dejanskih dohodkov. Iz tega se vidi, da je to glavna dejavnost pokrajine. Ti izdatki so se v primeri z lani zvišali za 77.547.000 tir. Izdatki za premoženjska bremena bodo znašali 92.186.000 lir, to je 45.186.103 lire več kot lani, kar pomeni, da se bodo podvojili. Splošni izdatki se bodo zvišali za 85.838.000 lir ter narasli na 371.493.000 lir. Izdatki za zdravstvo in higieno se bodo zvišali za 12 milijonov 547.250 lir in narasli na 138.071.600 lir. Izdatki za javno varnost se bodo znižali za 18.884.000 lir in bodo znašali 9.221.000 lir- Izdatki za javna dela se bodo zvišali za 27.374.000 lir, to je od lanskih 140.775.000 lir na letošnjih 168 milijonov 149.000 lir. Izdatki za javno vzgojo bodo znašali 143.050.000 lir, to je 1.293.000 lir več kot lani. Za poljedelstvo, lov in ribolov bodo izdali samo 3.014.000 lir, to je enako kot lani, kar je edina nespremenjena postavka. Za celih 189.034.000 lir pa se je zvišala pasivna postavka gibanja kapitala, ki je znašala lani samo 11.776.000 lir. Iz proračuna je torej razvidno, da je predviden državni prispevek 550 milijonov lir, kar pomeni, da je odbor letos zahteval 30 milijonov lir manj kot lani, toda 124.750.000 lir več kot je nakazal vladni generalni komisariat za kritje lanskega primanjkljaja, saj je dal samo 425.250.000 lir. Razliko 124.750 000 lir utemeljuje pokrajinski odbor s tem, da je letos po eni strani 295 milijonov 185.827 lir dohodkov več kot lani, po drugi strani pa je 419.935.353 lir izdatkov. To so glavni podatki o proračunu. K podrobnim podat kom se bomo še povrnili ob razpravi o proračunu. Mimogrede naj omenimo le, da znašajo samo izdatki za umobolnico 1 milijardo in 67 milijonov lir, za vzdrževanje bolnikov v drugih umobolnicah 88 milijonov, za nezakonske o-troke 156 milijonov in za defektno deco 71 milijonov. Vsi ti izdatki spadajo v postavko podporne in dobrodelne dejavnosti- J apolid Basilio Yudko, ki stanuje v Ulici Crispi 49. V noči med soboto in nedeljo se je razgovarjal v Drevoredu XX. septembra s trema neznanci, ki jih je malo prej srečal v nekem lokalu. Najprej so se mirno pogovarjali o raznih stvareh, nato pa so prešli na politično diskusijo. Nenadoma sta oba neznanca, katerima verjetno ni bilo po godu politično mnenje Yudka, planila nanj in ga pretepla s pestmi ter ga podrla, nato pa sta zbežala. Yudko je odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dobra dva tedna, ker sta ga neznanca precej pobila po obrazu in mu verjetno prebila nosno kost. Neroden padec Včeraj nekoliko po polnoči je 70-letna Stefania Giunti iz Ul. Negrelli 28 nerodno padla na hodniku svojega stanovanja in si je zlomila desno nogo. Z rešilnim avtom so žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. kuhinje, s katero se ponašajo nekatere furlanske gostilne. Izredno velik je bil promet s sosednimi jugoslovanskimi področji. Res je, da so temu vzrok tudi sorodstvene vezi, ki vježejo prebivalce obmejnih področij, toda kljub temu je bilo med Tržačani, ki so prekoračili mejo zlasti na škofijskem bloku, zelo dosti turistov, ki so napolnili hotele in restavracije od Kopra do Novega grada. Največ Tržačanov pa je seveda ostalo doma. Nedeljsko popoldne so mnogi izkoristili za izlete v bližnjo tržaško okolico, tako da so se vaške gostilne ponekod prav otepale gostov. Zlasti mnogo Tržačanov je bilo v devinsko-sesljan-skem predelu, v vaseh repen-taborske občine, v Bazovici, Borštu, Boljuncu ter v vaseh miljske občine. Ljudje so ta dan zajemali viz velike skle-de», saj so bile gostilne dobro založene z vsemi dobrotami, denarnice gostov pa so bile tudi dobro napolnjene. In tako so bili vsi zadovoljni: gostilničarji, ki so skoraj izpraznili shrambe, in gostje, ki so bili dobro postreženi. V naše mesto pa je v zameno prišlo mnogo tujih turistov. Na obali v pristanišču je oba dneva videti šteuilne avtobuse z evidenčnimi tablicami raznih italijanskih pokrajin, med katerimi pa so bili tudi mnogi iz Avstrije, Nemčije, Švice in seveda iz Jugoslavije. Ni moč točno reči, koliko turistov je bilo ta dva dni v našem mestu, toda vsekakor jih ni bilo malo, saj so bili skoraj vsi mestni hoteli zasedeni. Številni so bili tudi prehodni gosti, namreč oni, ki so potovali v Jugosla- vijo ali iz nje. Tako je na primer prišlo včeraj zjutraj v naše mesto kakih 200 Švicarjev, ki so jih pripeljali Kom-pasovi avtobusi iz Ljubljane. Mimogrede naj omenimo, da je v nedeljo prišlo precej ljudi na Repentabor, kjer so hoteli videti, kako nap redu jejo izkopavanja v stari srenj-ski hiši. Slišali smo, da so nekateri prav grdo pogledali ko so jim pokazali naš včerajšnji dnevnik in v njem člančič pod naslovom «I. aprilu, medtem ko so se drugi na ta račun od srca nasmejali. Toda v zvezi z izleti za praznike in 1. aprilom moramo omeniti še potovanje nekaterih Tržačanov v Pulj, kjer so ho- teli videti ameriškega boksarja Pattersona. V soboto popoldne ob 16. uri je bilo zaradi tega pred puljsko Areno kakih 400 ljudi, ki so čakali boksarja, in med njimi tudi številni dopisniki listov in a-gencij, skupine tujih turistov in seveda naši Tržačani. Lah ko si mislimo, kako debelo so pogledali, ko se je raznesla vest, da je bil prihod Pattersona navadna prvoaprilska potegavščina. Včeraj je bilo vreme malo boljše kot v nedeljo, saj ni bilo dežja. Tudi včeraj je bilo v tržaški okolici precej živahno, najbolj pa v Bazovici, čemur je pripomogel ples, ki so ga organizirali domači fantje ob sodelovanju godbe iz Gropade. Na splošno lahko rečemo da so prazniki kljub slabemu vremenu še kar dobro potekli Glavno zaslugo za to pa imajo žene in gospodinje, ki so pripravile kopico dobrot na pogrnjeno mizo ter s tem ustvarile razpoloženje, ki ga niti oblačno in deževno vreme nista mogla pokvariti. In še najmanj našim kmetom, ki so si dežja prav želeli. Danes začetek geografskega kongresa Nad 600 italijanskih geografov na univerzi Danes dopoldne ob 9.30 se bo na tržaški univerzi začel 16. italijanski geografski kongres, kateremu bo prisostvovalo nad 600 geografov iz vse Italije, Ze včeraj je prišla večina kongresisiov v naše mesto, tako da pričakujejo za danes zjutraj le še nekaj desetin najavljenih udeležencev kongresa, med katerimi so znanstveniki in profesorji, ki poučujejo zemljepis na raznih šolah. Kongresa geografov se bodo udeležili tudi jugoslovanski, ameriški in avstrijski znanstveniki. Po otvoritveni ceremoniji bo danes ob 10.15 imel prvo poročilo prof. Giorgio Roletto, ki bo govoril o temi «Geo-grafske osnove gospodarskih problemov severnega Jadrana«. Ob 11.30 pa bo prav tako na univerzi otvoritev založniške razstave, na kateri sodelujejo razne ustanove in založniška podjetja. Popoldne, in sicer od 14.30 do 16.30, je na sporedu izlet (kongresistov v miramarski grad, ob 17. uri pa bo otvoritev razstave o urbanističnem razvoju Trsta. Razstava, ki jo prireja tržaška občina, bo v dvorani krožka CCA v Ul. S. Carlo 2. Otvoritveni govor bo imel prof. Carlo Schiffrer. Ob 18.30 bo otvoritev razstav v pomorski postaji, in sicer razstave stare kartografije Julijske krajine in Furlanije, fotografske razstave o tržaškem Krasu ter razstavi vojaškega geografskega inštituta in mornariškega hidrografskega inštituta. V sredo bo govdril prof. Giuseppe Morandini, popoldne pa si bodo kongresisti ogledali naš Kras ter končali svoj izlet v jami pri Briščikih. V četrtek bodo govorili tudi tuji znanstveniki, in sicer A-meričan prof. Joseph Velikonja, prof. Herbert Paschinger iz Avstrije ter Jugoslovan prof. Andrija Jutronič. Kongres bo zaključil svoje delo v nedeljo. Požar v stanovanju V nedeljo okrog poldne so se na Korzu vsi spraševali kam hitijo gasilci. Namenjeni so bili v Ulico Cavana, kjer se je iz neke stavbe pred higienskim uradom dvigaj gost dim. V zadnjem nadstropju, kjer stanuje Margerita Križ. man, So se vnele krpe, papir in staro pohištvo. Bila je nevarnost, da bodo plameni zajeli tudi streho in da se bo požar razširil ter povzročil ve liko škodo. Gasilci so imeli o-pravka skoraj dve uri, da so pogasili požar, ker je njihovo delo oviral dim. Vzroki poža. ra niso še znani, zdi se pa, da je nastal zaradi tega, ker je ženska odložila prenosni e-lektrični pekač v shrambo še vroč, potem ko je spekla pecivo. Skoda znaša nad 20.000 lir. «»------- Obvestilo kmetom Vsi kmetje, ki hočejo odstraniti iz svojega hleva govejo živino bolno za tuberkulozo in brucelozo in jo hočejo zamenjati z zdravo z naku- pom z državno podporo, naj „e zglasijo na Kmetijskem inšpektoratu v Ulici Geppa 6 (živinorejski oddelek) do 10. aprila letos, kjer bodo lahko sporočili, koliko in kakšno ži-/mo hočejo kupiti. SPOROČILO ZDRUŽENJA ITALIJA-ZSSR Združenje Italija-ZSSR In Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije v Trstu, Ul. S. Nicolo 11-11, tel. 29403, javljata, da je knjižnica odprta vsak dan od 16.30 do 19.30. Na razpolago so sovjetski dnevniki in revije, glavne revije ostalih socialističnih dežel in knjige (romani, klasiki itd.) v raznih jezikih. Pevski zbor «J. Galus* bo imel 15. aprila 1961 prvi koncert v Avditoriju. V gledališču «Verdi» Štirje baletni več^ potem slede kOflM® V vrsti odličnih dirigentov b° najprej nastopil Antonio Janigf® GRADU ATI0NB^& kadetov): ples D ^ glasba Johann * grafi j a David L in kostumi Ale*' Ko je bil v začetku operne sezone najavljen tudi nastop neke ugledne baletne skupine, se je s precejšnjo gotovostjo računalo na balet markiza de Cuevas. Toda markiz je umrl in njegovega baleta bržkone ne bo več. V gledališče »Verdi« bo tako tudi letos prišel London’s Festival Balalet, ki je gostoval že lani z lepim uspehom. Balet bo nastopil s klasičnimi in modernimi baleti. Na sporedu so: SILFIDE: glasba Chopin, koreografija Mihael Fokin, scene George Kirsta. DON QUIXOTE: glasba Min-kus, koreografija Anton Dolin. THE WITCH BOY (Deček čarovnik): glasba Leonard Salzedo, koreografija Jack Carter, 'scene in kostumi Norman McDowell. Iz tržaških kinematografov «Ben-Hur» v kinu Nazionale Ko so te dni odprli na no-1 sti filmskega občinstva, ki jo bo toplo sprejelo, ne da ot bilo posebno presenečeno. Posebej je vreden omembe tudi Hugh Griffith kot šejk. Seveda je film v barvah, kar daje še večji poudarek tolikim scenam. Gotovo je, da bo film polnil dvorane, kjerkoli ga bodo predvajali vo sezidani kino Nazionale, so za otvoritev izbrali film Ben-Hur, enega izmed kolosov, ki traja skoraj štiri ure. Zamisel je gotovo posrečena in film za priložnost dobro izbran, zlasti še za velikonočni čas. Film Ben-Hur se je Se na lanskem festivalu v Cannesu predstavil z doslej nikoli doseženo legitimacijo: 11 Oscar-jev. Pozneje so film pokazali še na festivalu v Benetkah. Toda tako v Cannesu kot v Benetkah je bilo občinstvo nekoliko razočarano spričo toliko, že dotlej doseženih nagrad. Ne da bi film ne bil dober, vendar ostane gledalcu bolj kot kaj drugega v spominu sijajna dirka big, pomorska bitka in kar je še kaj podobnih prizorov, medtem ko je zgodba sama, že znana tako iz knjige kakor po prvem, še nemem filmu istega imena, dokaj revna. Film nas tako zadržuje pri gledanju, ne da bi napravil na nas kak globlji učinek ali da bi nas pretresel. William Wilder je z režijo tega filma opravil ogromno delo in uspel je prav v razgibanih množičnih prizorih. (Film so delali v rimski Ci-necitta. in tedaj se je o pripravah mnogo pisalo. Med drugim je zanimivo, da so prišli konji za dirke v Rim že šest mesecev prej kot katerikoli igralec. Teh 78 konj je prišlo iz Jugoslavije in Sicilije.) Poleg tega, da je bit film sam nagrajen z Oscar-jem kot najboljši film, je tudi Wilder dobil Oscarja za režijo. Nadalje je prejel O-scarja Čharlton Heston kot najboljši, igralec. Heston je res kot Ben-Hur odlična pojava, vendar ga ne bi hoteli šteti v prvo vrsto filmskih igralcev. Haya Harareet, mlada Izraelka, se je v tem filmu predstavila široki javno- ■iitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii Vrsta prometnih nesreč na velikonočni praznik Avto treščil ob rob ceste in zgorel Pravočasno so se rešili - Šoferju se ni zgodilo nič hudega, njegov sin pa je dobil pretres mozgan - Trčenja avtomobilov in smola motoristov Razen slabega vremena je motilo praznično razpoloženje tuidli veliko število prometnih nesreč, ki so se v nedeljo popoldne kar vrstile ena za drugo, čeprav ni bilo takega prometa kot ob podobnih praznikih. Najhujša nesreča se je zgodila nekoliko po 14. uri na obalni cesti nad Brojmiico. Iz Sealjana je po omenjeni cesti vozil avto 4tMetni Cirillo Ri- voklini iz Ul. Cnistoforo Co-lomibo 12, poleg njega pa ste se peljala tudi njegov 17-let-ni sin Adriano (n 25-letna hči Alberta. Rivoldini je nanado-ma zgubil nadzorstvo nad vo-zitiom, ki je najprej zletelo na skrajno desno stran ceste, zadelo ob rab pločnika, se zavrtelo okrog sebe rn nato zadelo ob rezervoar za vodo, ki je ob levem robu ceste. Oče, kateremu se ai zgo- ................................................... nun Zaradi nedavne epidemije slinavke ne bo razstave goveda na Repentabru Denar, ki so ga v preteklih letih določili za prireditev razstave, naj se letos porabi za pomoč prizadetim živinorejcem Tradicionalne razstave goveje živine, ki bi morala letos biti na Repentabru, ne bo. Vzrok temu je epidemija slinavke-parkljevke, ki je do nedavna razsajala v neposredni bližini repentaborske občine in še razsaja v bližnjih italijanskih pokrajinah, tako da obstaja nevarnost okužbe. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se razstava živine sivorjave pasme lelos ne organizira. Menimo, da je sklep pravilen, kajti kljub dejstvu, da je bila vsa živina cepljena, ni izključeno, da ne bi prišlo do kakega ponovnega izbruha bolezni, kar bi bilo toliko laže zaradi prisotnosti velikega števila glav živine na istem prostoru. Toda v tej zvezi bi radi načeli drugo vprašanje. Za razstavo goveje živine je vsako leto na razpolago določena vsota denarja, ki se giblje — če se ne motimo — od 300 do 400 tisoč lir in ki jo ima v ■___________ ^________________ . .proračunu Pokrajinsko kmetij- z neznanci se skoraj vsakokrat I sk0 nadzornlštvo. Ne vemo, če slabo končajo. O tem se je že obstajajo kakšni nameni za lahko prepričal tudi 42-letni I porabo tega denarja, toda S pestmi sta mu hotela vsiliti svoje politično prepričanje Poulične politične diskusije kljub temu bi predlagali, da se ta vsota porabi za pomoč živinorejcem, ki so bili najbolj prizadeti ob nedavni e-pidemiji slinavke in parkljevke. Znano Je, da je bila delegacija izvoljenih predstavnikov naših ljudi pri vladnem generalnem komisarju, kateremu je med drugim tudi prikazala hud položaj nekaterilt živinorejcev, ki so bili zaradi epidemije zelo prizadeti, Poginilo je namreč nekaj deset glav živine, tako da so živinorejci utrpeli veliko gospo darsko škodo. Vladni generalni komisar 'je odgovoril, da ni nobenega zakona, ki bi omogočil živinorejcem kakšno pomoč, vendar je dejal, da bo skušal kaj storiti, potem ko se bo pomenil z ravnateljem za kmetijstvo dr. Piccolijem. No, prav v tej zvezi smo mnenja, da bi lahko vsoto, ki se ne bo porabila za organizacijo razstave goveje živine, porabili za pomoč kmetovalcem, namreč v obliki, da bi prispevali določen znesek za nakup novih živali. Misli- mo, da bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, ki je doslej vedno pokazalo razumevanje za potrebe živinorejcev, sprejelo ta predlog, ki teži samo za tem, da se priskoči na pomoč hudo prizadetim kmetom. S tem denarjem sicer vprašanje pomoči ne bo rešeno, nekaj pa bi le bilo! Okradli so avto in gostilno Medtem ko je bil 36-letni Gino Renda z Grete štev. 53 skupno s svojo ženo v neki gostilni v Ulici Crispi, so neznanci razbili šipo avtomobila, ki ga je Renda parkiral pred gostilno. Imeli pa so smolo. ker jih je nekdo zapazil in takoj poklical karabinjerje. Pogledali so v torbico, a v njej ni bilo posebne vrednosti, zaradi tega so torbico odvrgli in naglo zbežali, preden so prispeli karabinjerji. Neznanci so obiskali ponoči gostilno Ralza v Ulici Bono-mea in odnesli 33.000 lir v gotovini, nekaj čokolade, dve steklenici likerja ter 8 škatlic cigaret diilo nič hudega, in hči, ki se je le nekoliko poblila ter ranila po čelu, sta takoj stopila iz avtomobila in pomagala Adrianu, da se je tudi On rešil iz vozila, ki je takoj nato začelo goretli. Čeprav so lcma-lu nato prišdl gasilci, je avto popolnoma zgorel. Skraja se je zdelo, da se je tudi Adriano le malo poškodovali, toda njegovo stanje se je hitro poslabšalo jn so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek, ker se je močno udaril v čelo in dobil pretres mož-gan. Tudi Alberto so sprejeli na 2. kirurški oddelek, pa bo okrevala v 10 dneh. Dobro uro za tem se ;}e zgodila prometna nesreča v Nabrežini. Proti Križu je voziil aivto 36-letni Michele Castel-lana iz Ul. Ghirlandaio 12, poleg njega je sedela njegova 32-letna žena Annamaria, na zadnjem sedežu pa 48-let-ni Oliviero Cassano iz Ul. Ca-prin 12. BHzu vojašnice finan-carjev pa je Castellana zadel s svojim vozilom ob avto, ki ga je z nasprotna strani privozila 22-letna Laura Masche iz Ul. Combi 24. Castellanova se je pobila in ranila po čelu in nogah ter so jo sprejeli na 2. kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Njen mož, ki ni hotel ostati v bolnišnici, se je pobil in ranil po čelu, levi roki in prsnem košu. zaradi česar se bo moral zdraviti skoraj tri tedne. Gassano, ki so ga sprejeli na kirurški oddelek, se je pobil po obrazu in se ranil) ustnice ter se bo moral zdraviti 10 dni. Laura pa se je nekoliko pobila in ranila po bradi ter nogah, a ne hudo, saj se je po prvi zdravniški pomoči lahko vrnila domov in bo okrevala v nekaj dneh. Na ovinku blizu ladjedelnice Sv. Roka v Miljah sta tudi trčila dva avtomobila, ki sta se srečala. Vozili sta precej poškodovani, več sreče v ne avtom 36-letni Bruno Vascot-to, Id biva v ribiškem naselju pri Mitjah. Na omenjenem ovinku je zavozil preveč na levo stran, ko je z nasprotne strani privozil avto 25-letni Mario Pazienza iz Ul. Com-merciale 21, poleg katerega se je peljala tudi neka druga oseba. Po trčenju je Vasccot-tov avto treščil še ob obcestni kamen in ga podrl. Pri vsem tem pa se je poškodoval le Vascotto, ki se je pobil in ranil po čelu in levi roki, a ne hudo, saj bo okreval v 10 dneh. Za popravilo svojega avtomobila pa bo i-mel precej stroškov. Zaradi mokre ceste se je v nedeljo ponesrečil s svojim vozilom 47-letni Antonio Piz-ziga od Sv. Magdalene 1908. Z lambreto se je peljal po Miramarskem drevoredu proti mestu. Blizu križišča pred Mi-ramarom je zagledal pred seboj neki avto, ki je nenadoma menjal smer. Da ne bi treščil v avto, je Pizziga krepko krenil, pri tem pa je zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Precej se je pobil in ranil po čelu in v desno sence, zaradi česar so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dobra dva tedna. Prav tako je imel smolo zaradi more ceste tudi 26-letni Klavdij Levic iz Trebč štev. 138. V nedeljo popoldne se je vračal z motorjem domov, pa mu je prav blizu Trebč vozilo zdrsnilo. Padel je in se nekoliko poškodoval. Nekoliko pred polnočjo sta se peljala z motorjem v Rep-nič 23-letni Rudolf Purič iz Repna štev. 15 in 22-letna Ar lojzija Grilanc iz Saleža štev. 4. Na nekem ovinku je Purič zgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste ter treščil v obcestni zid. Pri tem sta se Rudolf in Alojzija nekoliko poškodovala; oba sta se namreč pobila in opraskala po obrazu, zaradi česar so ju sreči pa sta imela šoferja in I sprejeli na opazovalni oddelek potnik, ki se je peljal zraven. I in se bosta morala zdraviti Proti Miljam se je peljal z1 10 dni. «Can-can» Kar precej časa že vrte v kinu Supercinema film Wal-terja Langa «Can - can». Posebnost tega filma je v tem, da je izdelan v tehniki Todd-AO. Pri tem je zelo zanimiv prikaz te tehnike pred začetkom filma. Na več primerih je zelo jasno videti, kako je kamera posnela v globino: od razločnih in večjih prvih planov se slika plastično podaljšuje v ozadje. Isto velja potem za sam film, čeprav pri njem gledalec toliko na to ne pazi in se mu zdi vse kar naravno. Vendar je film še s svojimi barvami prav lepa predstava, vredna ogleda. Toda vse, kar nas pri filmu o-gre je, je prav njegova tehnična plat in štirje simpatični igralci, med katerimi to pot prednjači Shirley MacLaine, ki se je prav dobro spominjamo iz filma »Stanovanje«. To pot pa se nam po kaže v povsem drugačni vlo gi in ne samo kot igralka temveč tudi kot plesalka, ves čas pa zelo prikupna. Poleg nje je še Frank Sinatra in njegov rival Louis Jourdan ter še neminljivi Maurice Che-valier. V sami zgodbi pa ni res nič posebnega in tudi ples »can - can* smo že marsikje videli. Vendar zgodba ves čas prijetno zabava. Zelo lep je baletni vložek na temo Ada ma in Eve. Ker ostali kinematografi niso opremljeni za predvajanje filmov tehnike Todd-AO (tako opremo bo baje v kratkem dobil tudi kino Nazionale), tega filma ne bo mogoče videti v drugih kinematografih; kdor ga hoče torej videti, se mora potruditi prav v kino, ki ga sedaj predvaja. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Kjadin; Picciola, Ul. Oriani 2; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1. (darovi «w pr«wpkvki) Za Zdenka Hrovatina daruje Lučka Batista 500 tir. V spomin pok. Franja Valeti-ča daruje skupina Sentjakobča-no' 1150 lir za Dijaško Matico. ( LJPOMKA PROaVKTA ) Prosvetno društvo Barkovlje Danes, 4. t.m. ob 21. uri odborov« seia. Pod vodstvom M Geoffreya C°rlL jjji Tržaški filharm ^ StBalet nastopi "^*' trtek 6. t.m. P°«* t večere zaporedo pl — ■ •- \S. - V četrtek prične PomL8dnjSa pr**«? '--:!ne glasbe. bo dingih1 * „ f nigro, sodelova ,oneS; L r.istka Maureen lo bo še s f!"ns koncertov, * gu pianista Arthur jaji|jV: Poleg Ant?«« # bodo na dinge®'?* zvrstili še .siedMi Carlo Zecchi, Re?e ^ Laszlo Somogg-lWi Conz, Piero ceuFV’ Strauss, Sergi« bodo t Kot solisti P® j. pil! razen Maure« ,„r Alexis Weissen ra Lympany (turt Suzana (vio^jV in Franco Po prvem kon boJo.(, la ostali kone dili 18. aP,r corila. senberg), 22. apr^C iia®)’j. witz - Mildonia^j, rt (Somogyi), J- jiisj* j«),, Rubinstein), <■ F, 9. maja (Bellu* .»jip*" maja (Strauss - che)- u e 18. maja Pri gledališki ^ sprejemajo abonma. / V četrtek od štirih Pr^flfšl. JV ga London s Na sporedu s0 derni baleti. se p iy Teden pof1 pomladanska iiiharO1 rfi na Tržaškega orkestra. PrVI tonio Janigro, Slovensko v Trst» gostovanji SLOV. GLEDALIScA ,1 M » r J1-' v torek II. apr"8 Ji v sredo 12. aPrl , j tt v Avdi‘°; ROLF LlEB® Šola za^ Prevede,: Sljgf $ Dirigent: J Režiser: ClR'^, . Osebe: Pod^'1" - muščič; Arnolphjjjjva gorin; Agnes_ gogoflUjA va; Horace .da j? Georgette 'AleitsaPd Oronte - M Koristni naslovi in tei. številke Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12, V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17,30. Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. 25-27 - tel. 35-425. Ufnik: od 8,30 do 12 • • • AriFGAT (za okvare); 24-151 Gasilci - 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-024 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica — 93 743 Občinski trošarinskl urad: Ul. del Teatre 4 — tel 35-820 Naziojaie 13 00 Hun* Film l7.°°rt | na^ien .. / gTadamVoscar^^1'' Penice 1600 ‘J mancolor, : Excelsior l6®0 ci», Marilyn (jo Filodrammatice 10r. ,/■ Kanov«, tech ,ja2 f Grattacielo ljubiš«, tecWiW° Ja«, Glen P°Neape® Capltol 16 00 / tcchnlc,°(;0w y Impero 16-®° -poUČ® jA, fj Italia 16 00 ved»<'° m'i‘ f ani«. . Masslmo l6®®teCjin^ h Sčevanje«, „ f f Forest’ .»nO «ZaV(’ t Moderno t*-®YeCnl'lC poljubom*. Gio«, nt'r a Ford, Eva n' / Astra 16®® jjgl * va Oardner- J Astoria 16 ®° ^ jU lechnicolor- Vlttorlo Vene ^ ^ ra«. Šop®'8 d Marconi I*- eri>»' ^ , lechnicolor.«Bapik> ,, Ideale 16 00 its' f- lechnicolor- Drago. «ZaK' 0de<>B ‘cHnlcOl®f' sta«, tec ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob smrti našega dragega moža. očeta in tasta Ivana Grudna kakorkoli stali ob strani in ga spremili na njegovi zadnji noti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku in darovalcem cvetja. Družini GRUDEN in TENCE Sempolaj - Sv. Križ, 4.IV.1961. Slovensko -„^1 Trst priredi v * enodnevni ,,kejs > . Ljfjr mimo CcrknlšKe>ta W lju in 'j Povratek P° < Ljubljana s ^ Ijani. vP**j|i * j Obvestila J Geppa 9-U . dr*i/' Prosvetno prir« yai J c°k» z Opt nod® / 23. VI. I*®* Ja». bolnico «Fr (£en-C° pekami DraS<* noč ¥ ladjedelnici “•kija so delavce arzenala obiskali mladinci različnih organizacij in prinesli darove ter izrazili svojo solidarnost Urejajo pripeljana živila in pripravljajo vse potrebno, da bodo lahko delavke skuhale kosilo 5 t* fc d naPred *«««"* Lm> ZlTava]0 zvi- ’ i “li je°rflev 'n mi kiel n bi ° res P°- kN * .^looih kai več 'td ^ 2aii 31,1 na' *«i *«k„ ' ^dat l ' tudi Oe» * 0 iiunl ° Začel ve' Tnt utvi treh se‘ t °rn«ca' ^ sta na. po-ethi te ,n senat pred edni dokončno A1.. flJe osirjev’ zv‘šanje «» ,potrebno aJh 1 0 U«t to v"d tefia- kako f 1 i,%‘av‘ je ltr®sani« fi'e- iotarn0 rt drzava K^hLtteba vmokric,jo' f pJn ^ednQ sedanjih v u' t, na Hawrodnih ''az- 3 SV Ciso,dobo «. Komisar kmečke obiskal bolne kmete Za velikonočne praznike je komisar Kmečke bolniške blagajne dr. Oliviero Degrandi — kot že lansko leto — obiskal zavarovance, ki so na zdravljenju v tržaški bolniš nici. Dr. Degrandi je zavarovancem voščil zadovoljne praznike z željo, da bi kmalu okrevali ter je vsakemu izročil tudi paket. «»------------ Drevi seja obe. sveta Drevi se bo tržaški občinski svet sestal na seji in nadaljeval s svojim rednim delom. Pričakuje se, da se bo drevi končala razprava o zakonskem načrtu za preureditev konvencij plovnih družb PIN. Na dnevnem redu seje so razne upravne točke, glavni vprašanji, o katerih bo mo. ral občinski svet razpravljati S0 v bližnji prihodnosti, pa sta Pfejeli vino, ki ga Je pripeljalo prebival proračun za leto 1961 in mest- stvo dolinske občine ni regulacijski načrt. """■"■inuiiiMimmiiimiiliiiiiimiiiiiiiiiimiiiMiiiiMmiiiimMiiitimniitllitiiimitiiiiii .. VPRAŠANJA IM ODGOVORI W *«ske ' ^X arlCmKpI' za ka' V 6i>, °blasti dLnt oblika 5 S av0 .°dločnn -i do‘ S «„ zaEovarja-ii! tk "kpšaj p oh poko-VV^ici^ ^vzeti po- SSa k> p natu še Sn‘N»teprastrf zaslužita. ■' iz 1° reb« «kva-b>. fa..sar se iah-prev2e|lzem' Pa če- R sL^i b vse,h °bbk l’ il 6 nV'{° te„ služl‘ za <

gsyežij»se- 2a tem, X 1 Oiu E ustan°ve Z°' slasti ker kit Stl* p0 osrl Franciji \ i(Gv en, e 'točenju bC>va Sullu t ^ 0Sebi' di v de Gaullu edinega »rešitelja« domovine, kar spominja na čase, ko so pri nas kovali v nebo «dučeja». Seveda pa ne smemo pri tem zapleti oči pred dejstvom, da j.; sedanja parlamentarna oblika tudi polna pomanjkljivosti, toda stvari je treba vedno postaviti v njihov zgodovinski okvir ter izbirati tudi po načelu manjšega zla. Senatu je treba priznati, da ne spi. Lani je imel 129 plenarnih javnih sej ter 243 sej stalnih in posebnih senatnih komisij. V istem razdobju je odobril 363 zakonov, od katerih 89 na plenarnih sejah in 274 v komisijah. Senat je razpravljal tudi o eni resoluciji, medtem ko je bilo na dnevnem redu 42 interpelacij in 142 ustnih vprašanj ter 638 vprašanj, na katera so dobili senatorji pismen odgovor. Pri tem je treba še upoštevati, da sta bili lani dve vladni krizi, od katerih je trajala prva kar dva meseca. Sedaj je 249 senatorjev vštevši tiste, ki so imenovani ao smrti. Ti senatorji morajo curaviti enako delo kot poslanci, ki jih je 595 in katerih povprečna starost, je mnogo nžja. Zaradi tega se že vsa ta leta govori o zvišanju števila senatorjev. Nedolgo od tega so v senatu razpravljali o zakonskem načrtu, ki ga je pripravila posebna senatna komisija s spojitvijo vladnega načrta in načrta pokojnega senatorja Sturza. Ta zakonski načrt je piedlagal, naj se poveča število dosmrtnih senatorjev od 5 na 10 (imenuje jih predsednik republike) ter za nadaljnjih sto, ki bi jih izbrali izmed poslancev, ki so bili tri- krat po vrsti izvoljeni, izmed predsednikov parlamenta in drugih parlamentarcev. Levica pa je bila proti takšni rešitvi in tako so na primer socialisti, ki sicer menijo, da je treba zvišati število senatorjev, predlagali, naj se to število poveča za 60, toda s pogojem, da vse neposredno izvolijo volivci. Spričo tega so se tudi druge skupine izrekle proti predlaganemu zakonskemu načrtu in so ga prepustili v razpravo posebni komisiji, kjer bo najbrž zaspal ter vsaj za to parlamentarno obdobje ne pride v poštev zvišanje števila senatorjev. Kar se tiče izvolitve tržaških senatorjev, se je stvar tako zavlekla, ker je bilo treba glede tega sprejeti ustavni zakon, /aradi česar sta mora-ia poslanska zbornica in senat po dvakrat odobriti zakonski predlog, in če pri tem upoštevamo še spreminjevalne predloge, se ne smemo čuditi dolgotrajnemu postopku. Takšen postopek pa je bil potreben, ker bi po normalnem zakonu dobil Trst na podlagi števila prebivalcev le dva senatorja. Zakon je začel veljati v soboto, ko je bil objavljen v Uradnem listu. Da pa se bo ta zakon tudi uresničil, je potreben še nov navaden zakon, ki bo določil vse predpise za izvolitev senatorjev. O tem zakonu razpravlja sedaj posebna komisija, ki ga bo pripravila morda še ta mesec, nakar ga morata odobriti še senat na plenarni seji in seveda poslanska zbornica. Ce pojde vse po sreči, bo ta zakon odobren še pred začetkom poletnih počitnic in bi utegnil; imeti volitve treh senatorjev jeseni. Jutri seja občinskega sveta v Gorici Na dnevnem redu je razprava o dvojezičnosti in slovenskem šolstvu Uzakonitev slovenskih šol je v skladu s točnimi ustavnimi določili Parlament naj sanira stanje, ki traja že 15 let Za sredo 5. t.m. ob 18. uri je sklicana ponovna seja gori-škega občinskega sveta. Ta bo moral pohiteti s svojim delom, saj ga loči samo še teden dni od 13. aprila, ko mu dokončno poteče njegova doba poslovanja. Po tem datumu bo namreč upravljal občinske posle samo občinski upravni odbor, dokler ne bo teh poslov prevzel občinski svet, ki ga bomo izvolili na volitvah dne 28. maja. S 13. aprilom se začenja namreč dnevno obdobje volilne kampanje, ki ne sme imeti nobenega vpliva na poslovanje krajevne uprave. Za jutrišnjo sejo goriškega občinskega sveta pa vlada še posebno zanimanje, ker so na dnevnem redu kar tri resolucije v zvezi z manjšinskim problemom, bodisi da se tičejo uzakonitve slovenskih šol, ali da protestirajo proti kakršni koli obliki uvedbe dvojezičnosti. Po vsej verjetnosti bodo najprej razpravljali o teh resolucijah, ki so bile na vrsti že prejšnji teden, pa je bila takratna seja nenadoma odpovedana, odnosna odložena. Kot znano so slovenski svetovalci v občinskem svetu predložili svojo resolucijo o uzakonitvi slovenskih šol v Italiji. V njej omenjajo, da e pristojna parlamentarna komisija pričela proučevati za-kinski osnutek vlade o uzakonitvi šole s slovenskim učnim jezikom na tržaškem o-zemlju in v goriški pokrajini. Resolucija ugotavlja, da bo tak zakon samo potrdil že obstoječe dejansko stanje, ker take šole s slovenskim učnim jezikom na našem ozemlju že delujejo. Zato, se ugotavlja v omenjeni resoluciji, je uzakonitev šol s slovenskim učnim jezikom v skladu s točnimi ustavnimi določili in v skladu potrebo po potrditvi obstoječega dejanskega stanja. Drugo resolucijo, o istem problemu, je vložil svetovalec KPI dr. Battello v imenu svoje skupine. V njej je rečeno, da je treba pozdraviti vse pobude, ki imajo namen, da bi se okrepili prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Samo v utrditvi teh odnosov si je mogoče zamisliti boljšo prihodnost Gorice. V resoluciji se ugotavlja, da so bili predloženi parlamentu trije zakonski osnutki, komunistični, socialistični in vladni, ki se v bistvu vsi strinjajo, da se slovenski manjšini z zakonom prizna pravica do šol v materinem jeziku. Zato priporoča resolucija, naj občinski svet zahteva od parlamenta, da čimprej sprejme zakon za uzakonitev slovenskih šol, ki bi saniral sedanje stanje na tem področju, ki traja že 15 let. Potem je tu še tretja, fašistična resolucija, ki so jo svetovalci MSI vložili proti u-vedbi dvojezičnosti. Pravzaprav je bila resolucija vložena kot prva, potem ko so tudi goriški misovci izvedeli, da bi morala biti šolska spričeva- la, ki jih bodo izdajali na slovenskih šolah, tudi pri nas dvojezična. Ta novica jih je seveda hudo prestrašila, ker kaj takega nikakor ni v skladu z njihovim geslom «tu se govori samo po italijansko*, ki ga je tako neizprosno izvajal njihov pokojni «mesija» in njegovi črni valpti. Razumljivo je torej zanimanje in pričakovanje, kako se bo občinski svet izrekel o tem vprašanju, zlasti pa kakšno stališče bo zavzela pri tem vprašanju demokrščanska večina v občinskem svetu. To stališče je važno prav sedaj, ko stopamo v neposredno predvolilno obdobje in ko demokristjani računajo tudi na številne glasove slovenskih volivcev, zlasti iz tistih vrst, ki so že glasovali zanje pri zadnjih državnozborskih volitvah. Poleg prvega dela seje, ki bo nedvomno posvečen omenjenim trem resolucijam, pa bodo svetovalci v njenem drugem delu razpravljali o raz- nih drugih problemih upravnega značaja. Med drugim bodo morali odobriti nakup zemljišča verske ustanove Fatebe-nefratelli za ureditev cest v ncvem naselju ob Ul. Fatebe-nefratelli, ki naj bi bilo predvidoma dograjeno v svojem prvem odseku prihodnji mesec. Ureditev cest na tem področju je važna tudi zato, ker se predvideva novo izhodiščno cesto v smeri proti Vidmu, s podaljškom od Ul. Manzoni pieko tega novega naselja m s podvozom pod železnico ter priključkom na Ul. Aquileia nekje v bližini mostu čez Sočo. Na dnevnem redu je tudi okrepitev ulične razsvetljave v Ul. Campagnuzza, Bolivia in della Barca ter raztegnitev ulične razsvetljave v Ul. Mon-te Festa. Na dnevnem redu so še drugi problemi, za katere pa bo nejbrže potrebna še ena ali morda celo dve seji, da bodo ptišli vsi na vrsto. Praznik pomladi brez sonca Dobre kupčije s pirhi in cvetjem vseh vrst Vkljub deževnemu vremenu nad 10.000 Goričanov na družinskih izletih- - Velik obisk po briških Mnogo sedanjih praznikov je tesno povezanih s šegami in navadami naših pradedov, ki so častili svoje bogove in je bilo njihovo življenje tesno povezano z dogajanji v naravi. Takšno je bilo tudi praznovanje zmage boginje pomladi Vesne nad boginjo smrti Morane, ki je bilo v navadi pri starih Slovanih. Danes velja kot praznik pomladi velika noč in navajeni smo, da je za ta praznik narava odeta v prvo cvetje. Tudi letos smo imeli cvetje in sonce že nekaj tednov pred veliko nočjo, zato pa je bilo deževno tako na veliko noč kot v ponedeljek, ki je po navadi določen prvim množičnim izletom. Na ta način je zopet obveljal star pregovor, ki pravi, da če je na cvetno nedeljo lepo in sončno, bo velika nedelja mokra — in narobe. Vendar pa tudi slabo vreme Goričanov ni popolnoma odvrnilo od stare navade. Nasprotno; računajo, da je v teh dveh dneh vsaj 10.000 meščanov vseh slojev in z najrazličnej-sasiilailiiitimiiiuiimiiiiaaiiiiiBiiiimif iiiiiinBilniI,lltiiiiii|il||iiiii|l|l|i,lll||llllliaillil|ll|l||aa||ISilaaijail||lllllllllllllllll|]l,ll|,lllilllill|lil|tilaiiiii, Pismo iz Nove Gorice §lana je povzročila veliko škodo na sadnem drevju Izid nagradnega tekmovanja med kmetijskimi zadrugami ■ Na Goriškem so lani porabili 3940 ton umetnih gnojil - Dve smrtni nesreči v Novi Gorici in pri Mostu na Soči Za današnje «pismo» se | mcrno porabo umetnih gnojil nam je nabralo več predvsem neveselih novic; dve hudi nesreči sta terjali dve življenji, vsak dan več pa je tudi poročil o škodi, ki jo je povzročila slana na sadnem drevju. Nenadna ohladitev v prejšnjem tednu, ko je zapadel sneg skoraj do nižin, je po-vziočila kmetijstvu v Vipavski dolini in v Brdih precejšnjo škodo. Slana je zlasti pri-zaCela breskve, češnje in zgodnje hruške, ki jim je izredno toplo februarsko in marčno sonce prezgodaj odprlo cvetove. Strokovnjaki sicer menijo, da škode po slani, ki je tri dni zaporedoma pobelila nižine, še ni mogoče natančno ugotoviti. Toda v novogoriški zadrugi predvidevajo, da bo pridelek breskev, češenj in hrušk za 60 do 70 odstotkov manjši. Slana je prizadela sadno drevje in vinograde tudi drugod po Vipavski dolini ter kotline okoli Nebla. Vipolž, Dobrovega in Podsabotina v Brdih, kjer menijo, da je uničenega okrog 90 odstotkov cvetja. Pred kratkim pa je tudi komisija okrajne zadružne zveze Gorica ocenila uspehe tekmovanja med zadrugami v okraju, ki ga je ta zveza razpisala jeseni 1959. leta. Zadruge so tekmovale, katera bo zajela v proizvodno sodelovanje največji odstotek obdelovalne zemlje na svojem območju, katera bo dosegla najbolj pri- HimitmiiiiiiiiiiiimimiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiitimtiitiiiiiiim Nenavaden incident v Ločniku S tovornikom se je zaletel v hišo in zavozil naravnost v spalnico Skoro dva milijona škode pri trčenju z avtomobilom, vendar na srečo brez človeških žrtev Pri incidentih na cestah in pri številnih prometnih nesrečah, ki se ob stalnem naraščanju motornega prometa dogajajo vsak dan tudi na cestah v Gorici in njeni neposredni okolici, pride večkrat do nenavadnih situacij. Vendar pa je primer, da težak tovornik po trčenju z avtomobilom zavozi v hišo ob cesti ter skozi steno v spalnico, bolj edinstven kot pa redek. Nekaj takega se je namreč zgodilo v soboto zvečer v Ločniku. Tistega dne okrog 20. ure so stau v Ul. Brigata Re trije avtomobili, ki so vsi odnesli znatno škodo pri tej nenavadni prometni nesreči. Stvari so se razvile takole; z avtom industrialca Vittoria Sabota iz Manzana je njegov šofer 26-letni Luciano Marega iz Ločnika, bil namenjen proti Vidmu. Pri hiši št. 43 v Ul. Brigata Re pa je moral svoje vozilo ustaviti, ker sta bila pred njim dva druga avtomobila, ki sta se ustavila v negotovosti, v katero smer naj bi krenila. Drugi od obeh avtomobilov je v nekem trenutku nenadoma začel drseti nazaj, ker gre tam cesta malo v klanec, Marega se je bal, da avto ne bi trčil v njegovo vozilo in zato je zavozil proti sredi ceste. V tistem trenutku pa je privozil iz smeri od Vidma proti Gorici težak tovornik podjetja Ribi iz Gorice, ki ga je šofiral 30-letni Giuseppe Mo-netti iz Moše. Tovornik se je z vso silo zaletel v Maregov avto in nato še v neki drug avto, ki ga je šofiral 41-letni Guido Maghet, kateri je bil namenjen v Bračan. Tovornik je po trčenju zavozil na levo in se zaletel v hišo št. 46, ki je last Dolores Culot. Pri trčenju se je zrušil del zunanje stene hiše in tovornik je zavozil v spalnico v pritličju. Na srečo ni bilo v spalnici v tistem trenutku nikogar od družine Ro-manzin, ki tam stanuje. Pač pa je tovornik povzročil precej škode na pohištvu. Celotna škoda pri tem incidentu znaša okrog 2 milijona lir, saj je utrpel Maregov avto kakega pol milijona lir škode, tovornik okrog 800.000, drugi avto, v katerega je trčil tovornik, okrog 300.000 in nad 300.000 lir pa je bilo škode na hiši in pohištvu, kamor je tovornik vdrl po trčenju. Povzročena škoda je le delno krita z zavarovalnino. in zaščitnih sredstev, ter katera bo opravila največ storitev za kooperante. Prvo mesto je komisija prisodila Kmetijski zadrugi Dobrovo, Ta zadruga je v letu 1960 uspela zajeti v proizvodno sodelovanje 1024 ha — 69 odst. vseh obdelovalnih površin. Poraba umetnih gnojil na hektar pa je znašala 610 kg. S tem si je zadruga prislužila nov traktor «Ferguson», upravnik zadruge in vodja kmetijske strokovne'službe pa dobita po 100 tisoč din nagrade. Na drugo mesto se je uvrstila Kmetijska zadruga Kojsko, katere upravnik in vodja strokovne službe bosta prejela po 50.000 din. Tretja pa je Kmettjska zadruga Šempeter. Njen upravnik in vodja strokovne službe bosta prejela po 25.000 din nagrade. Po zbranih podatkih je bilo porabljenih v proizvodnem sodelovanju v gospodarskem letu 1959-1960 v okraju 3940 ton umetnih gnojil. Ce prištejemo še porabljena gnojila na družbenih posestvih in prosto predana kmetovalcem, je bilo v tem letu porabljenih v okraju nad 5000 ton umetnih gnojil. Njihova uporaba je zlasti velika na Vipavskem v Brdih, kjer imamo primere, da so celo nevelike vasi lani porabile tudi po pet in več vagonov umetnih gnojil, medtem ko so jih pred vojno le nekaj sto kilogramov. Se vedno majhna poraba u-metnih gnojil pa je v višinskih predelih okraja, kjer kmetovalci še ne zaupajo v njihovo uspešnost pri pospeševanju in večanju pridelka. Omenimo naj še, da se je v torek pripetila v Novi Gorici huda nesreča, ki je terjala življenje 27-letnega Hasana Dizdaroviča, delavca gradbenega podjetja Gorica, njegovega delovnega tovariša Dragomira Ozegoviča pa so piepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, vendar se zdi, da ni huje poškodovan. Nesreča se je pripetila v torek popoldne na Grčni, kjer večja skupina delavcev koplje 3 metre globok jarek za kanalizacijo. Kakor običajno so delavci tudi ta dan kopali jarek, ne da bi slutili nevarnost, ki jim preti, ker niso sprejeli potrebnih varnostnih ukrepov. Kei pa niso z lesom podprli izkepane zemlje niti stene jarka, se je posulo okrog 30 kubičnih metrov zemlje in do vratu zakopala delavca Ozego-viča in Dizdaroviča. Dizdaro-vitu je teža materiala tako stisnila prsni koš, da ga je zadušilo, medtem, ko je Oze-govič imel več sreče in je o-stal pri življenju. Na pomoč so takoj prihiteli pri kopanju kanalizacije zaposleni delavci in gasilci, da so odstranil« zemljo, ki je pritiskala na O-zegoviča. Ko je bil na rešen pa še zemljo z mrtvega Dizdaroviča. Kaže, da bo poklican na odgovornost zaradi nesreče predvsem delovodja Jožko Kovačič, ki je opustil potrebne varnostne ukrepe. Huha nesreča se je pripetila tudi na cesti Most aa S> ci-Kozaršče pri Polancah. Iz Mesta na Soči je šel v četrtek ob 13. uri peš 71-letni Ludvik Bavdaž iz Ciginja, ki je peljal ob sebi kolo. Za njim je privozil tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal Jože Svetičič iz Idrije. Ker je cesta tu zelo strma, je avto vozil največ 10 km na uro. Kako je prišel Bavdaž pod zadaja kolesa prikolice ni ugotovljeno. Domnevajo pa, da m opazil prikolice in je, ko je še! tovornjak mimo, misleč da je cesta prosta, zavil nekoliko proti sredini ceste in piišel pod prikolico. Možno je tudi, da ga je obšla slabost. Bil je na mestu mrtev. J. J. Šimi prometnimi sredstvi zapustilo mesto ter odšlo na daljše ali krajše izlete. Nekateri, ki so odšli že v soboto, so imeli za cilj južno Italijo in celo Sicilijo. Ti so imeli srečo, da so naleteli na lepo vreme, saj je bilo jasno in sončno od Neaplja dalje, dočim je v srednji in severni Italiji dež namakal zemljo in pomladansko cvetje, po vrhovih pa je celo zopet zapadel sneg. V glavnem pa so se goriški turisti prav zaradi slabega vremena ustavili kar v predmestjih ali bližnji okolici. Tako so bile dobro obiskane gostilne na Oslavju in v Brdih, še več pa se jih je usmerilo proti Devinu in Sesljanu, kjer so skupaj s Tržačani in I^rlani popolnoma zasedli obrežne gostilne. Tudi v Gradežu so imeli precej turistov, zlasti iz Avstrije, i so upali, da bodo na jadranski obali uživali spomladansko sonce. Manj izletnikov je odšlo v obeh dneh preko meje, kamor gredo Goričani najrajši ob sončnem vremenu. Vendar pa je bil tudi tam dober obisk, zlasti v novi restavraciji Park hotela in po drugih gostiščih, kamor so sladokusce vabili okusna pečenka, ražniči, čevapčiči, slivgvka in druge dobrote te vrste. V soboto je bil še zadnji naval na mestne trgovine, zlasti na jestvinske, kjer so gospodinje napravile še zadnje nakupe za nedeljo in ponedeljek. Predvsem pa so šle v promet poleg čokoladnih pirhov, s katerimi je bilo poplavljeno vse mesto in so jih samo v Standi prodali čez 10 tisoč, tudi tradicionalne potice in goriške gibanice, ki jih industrijska proizvodnja raznih sladkarij še ni mogla izpodriniti. V nedeljo i se dopoldne pa so imele polne roke dela vse goriške cvetličarke, da so lahko ustregle številnim možem in fantom, ki so hoteli s šopkom cvetja podkrepiti svoja velikonočna voščila Tako je skoro povsod zmanjkalo dalij, vrtnic in tudi drugega cvetja, s katerimi je prišel, vkljub oblačnemu vremenu, žarek sonca v številne goriške družine. Tako je šel praznik pomladi tudi na Goriškem mimo nas in danes se je večina prebivalstva vrnila k svojemu vsakodnevnemu delu, dočim se bodo šolniki in učenci vrnili na delo šele jutri, ko se po osemdnevnem premoru zopet odprejo šolska vrata. «» — Tekmovanje šolarjev v varčevanju Kot smo že javili, je tudi letos goriška Mestna hranilnica organizirala tekmovanje v varčevanju med učenci o-snovnih šol v naši pokrajini. To tekmovanje je že deseto, ki ga je organiziral omenjeni denarni zavod in izkazuje letos še večje uspehe kot lani. Do pred nekaj dnevi se je namreč prijavilo že 211 o-snovnošolskih razredov iz didaktičnih ravnateljstev v Go- Žalosten zaključek trčenja v kamion Srečko Korošec z Vrha je podlegel gostilnah rici, Krminu, Gradiški, Pieri-su in Ronkah. Sprejetih je bilo 210 prijav, ki izkazujejo vse nad 30 odst. vlagateljev v primeri s celotnim številom učencev. Tako je vključenih v tekmovanje letos 15 razredov več kot lani, ko jih je bilo 195. Več razredov je prijavilo vse svoje učence k nagradnemu tekmovanju. Kot najboljši se je izkazal II, šolski okoliš iz Gorice (U-lica Codelli), ki sodeluje s 70 razredi od celotnega števila 72. Sedaj že proučujejo za okenci Mestne hranilnice tisoče novih hranilnih knjižic in po končani kontroli bodo sporočili imena zmagovalcev ter razdelili določene nagrade. S tem v zvezi naj omenimo, da posluje tudi pri Kmečki banki v Ul. Morelli otroško varčevanje. V ta namen daje banka tistim otrokom ali staršem, ki to želijo, lične hranilnike, katerih vsebino potem prenesejo na posebne hranilne knjižice. «»------- Papirnico Timavo bodo povečali Prejšnji teden je bil občni zbor delničarjev delniške družbe «Cartiera del Timavo«, ki že nekaj let obratuje pod Stivanom. Na zborovanju so med drugim sklenili, da bodo povečali kapital te družbe, ki znaša sedaj 2500 milijonov, na 3 milijarde. To povišanje se je izkazalo potrebno zaradi vedno večjega razvoja produkcije v tej tovarni. Predvidevajo, da bodo v kratkem njeno proizvodno zmogljivost podvojili. Omenimo naj še, da je v zvezi z razvojem te tovarne tudi razvoj pristanišča Porto-rosega v Tržiču, saj prihaja večina lesa, ki ga rabi ta tovarna kot surovino prav pre-k( tega pristanišča iz drugih držav, predvsem z evropskega severa. «»------- Prometna nesreča dveh briških mladeničev Med nedeljskimi izletniki, ki so zapustili svoje domove z raznimi prometnimi sredstvi in šli na krajše ali daljše izlete, sta bila tudi 21-letni Marij Krajnik, delavec z Oslavja, Ul. Ossario št. 14, ter 19-letni delavec Emil Terpin iz Stever-jana, Sovenca št. 14. V popoldanskih urah sta se oba mladeniča odpeljala na motociklu do Furlaniji. . Ko sta bila že na povratku, sta okrog 22. ure vozila skozi Šempeter ob Soči. V Ul, Ce-sare Battisti pa je pri vozilu pri prednjem kolesu nenadoma počila zračnica in tako je Krajnik, ki je upravljal vozilo, motor Morini 125, izgubil nad njim kontrolo ter treščil na tla, skupaj s svojim sopotnikom Terpinom, ki je- sedel na zadnjem sedežu. Na njuno klicanje na pomoč, so prišli orožniki iz tega kraja, ki so oba ponesrečenca z avtom Rdečega križa iz Ronk odpeljali v goriško bolnišnico. Tu so zdrivniki ugotovili pri Krajniku precej veliko rano na desnem kolenu in so ga pridržali za 15 dni v bolnišnici na zdravljenju. Bolj srečen je bil Terpin, ki je odnesel samo lažje praske na desnem laktu in bo okreval v treh dneh. V nedeljski številki našega lista smo poročali, kako je v soboto okrog poldne 28-letni delavec Srečko Korošec z Vrha št. 24 s svojim motociklom treščil na križišču pri Ulici Lunga v kamion «Fiat 508», ki ga je vozil Jordan Semolič iz Jamelj št. 17. Pri trčenju je motociklist Korošec odnesel poškodbe na glavi in na nogi. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško bolnišnico NOVA ULICA V GORICI. Pred leti so goriški mestni očetje pomnožili število mestnih ulic s tem, da so enostavno dali isti ulici po dve imeni, za vsak konec po eno. Tako je Ul. Randaccio na enem koncu postala Ul. Bellini, Ul. Oberdan je sedaj cb pokritem trgu Ul. Boccaccio itd. Na naši sliki pa vid'ino. kako nastaja nova ulica, ki bo povezala Ul. Niz-za in Ul. Diaz ter bo znatno razbremenila promet pred bolniško blagajno po Ul. Leopardi in zdravniki so bili mnenja, da bo okreval čez teden dni. Na žalost pa se njihove napovedi niso uresničile in je nesrečni Srečko v nedeljo zvečer podlegel poškodbam. Umrl je okrog polnoči zaradi možganske in srčne kapi. Smrt nesrečnega sovaščana je bolestno odjeknila po vsem Vrhu, kjer so ga domačini cenili in spoštovali. Pri padcu s kolesa si je zlomil ključnico V nedeljo okrog poldne je delal 11-letni Giorgio Pauletti. ki stanuje v Ul. Cappella 58, akrobacije s svojim kolesom v ulici, ki gre s Travnika ob cerkvi sv, Ignacija na Trg 27-marca. Pri svojem kroženju pa je zadel ob nekega drugega dečka, izgubil ravnotežje in telebnil na tla s kolesom vred. Vsega objokanega in potolčenega so dvignili mimoidoči in poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili zlom desne ključnice, zaradi česar so ga pridržali na zdravljenju za tri tedne. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Čilnjtp in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHuinmiimn OD VČERAJ DO DANES KINO v GORICI CORSO. 17.15: «Pustolovski slepar«, Tony Curtis, K. Mal-den; 'ameriški film. VERDI. 17.15: «Resnica», B. Bardot in C. Vanel. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: »Veliki diktator«. C. Chaplin. CENTRALE. 17.00: «Strela z jasnega«, G. Cooper in B. Stanwick; ameriški film. MODERNO. 17.00: «Uporni Quantril», S. Cochran. Cine-mascope v barvah. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 14 stopinj nad ničlo ob 15.40 in naj-nižjo 10,2 stopinje nad ničlo ob 2 ponoči. Dežja je padlo 22,2 mm. Vlage je bilo 93 odst. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Ale-sani, Ul. Carducci št, 12, tel. 22-68. Zopet spremembe na vrhu nogometnega prvenstva A-lige ▼ Četrti zaporedni poraz spravil Inter na tretje mesto lestvice Juventus si je utrdil položaj na čelu - Milan na drugem mestu A LIGA I Z I O 1 'Atalanta-Bologna •Bari-lJdinese •Catania Spal •Fiorentina-Torlno •Juventus-Roma Padova-*Lazio L. R. Vicenza-*Lecco •Milan-Napoli •Sampdoria-Inter 1-1 2-1 1-1 1-1 7-9 2-! )->! 2-1 %-i LESTVICA Juventus 26 17 4 5 56 32 3* Milan 26 15 6 5 57 30 36 Inter 26 15 5 6 61 24 35 Fiorentina 26 12 7 7 39 24 31 Roma 26 12 7 7 40 34 31 Catania 26 12 6 I 3t 33 30 26 12 6 8 36 37 30 26 11 5 10 33 32 27 26 7 11 8 29 29 25 76 9 7 10 33 38 25 8 7 6 6 6 5 6 4 Prihodnje tekme (9.4.1961) Atelanta-Sampdoria, Inter-Bologna, L. R. Vicervza-Juven-tus, Napoli-Lecco, Padova-Bari, Roma-Catania, SipaJ-Lazio, To-rino-Milan, Udinese-Fiorentina. Samp. Padova Atalanta Bologna Vicenza Spal Torino Napoli Lecco Bari Udinese Lazio 26 26 26 26 26 26 26 26 8 10 25 40 24 8 11 29 40 22 9 11 24 32 21 9 11 23 32 21 8 12 22 39 20 9 12 18 30 19 7 13 26 45 19 6 16 25 52 14 B LIGA I Z 1 D 1 Catanzaro-*Alessandria 3-0 1-0 4-0 2-0 3-2 2-0 0-0 3-2 3-2 Venezia Messina Palermo Reggiana S. Monza P. Patria Prato-*Marzotto Geno»-*Novara •Palermo-Brescia •Parma-Como P. Patria-*Sambened. •Triestina-Simmonza •Venezia-Ozo Mantova Reggiana-*Verona LESTVICA Mantova 28 13 9 6 34 20 35 28 15 5 8 38 25 35 28 11 11 6 34 22 33 28 8 17 3 34 22 33 28 12 8 8 50 45 32 28 10 11 7 23 14 31 28 9 10 9 31 28 28 Catanzaro 28 10 8 10 31 29 28 Prato 28 10 8 10 27 30 28 Samben. 28 10 8 10 26 32 28 Novara 28 10 8 10 27 40 28 Parma 28 9 9 10 28 25 27 Brescia 28 9 8 11 33 26 26 Alessandr. 28 9 8 11 31 31 26 Como 28 9 8 11 30 34 26 Triestina 28 7 12 9 18 25 26 28 11 10 7 37 31 25 28 6 10 12 21 36 22 28 6 0 14 25 38 20 28 S 6 17 20 45 16 Prihodnje tekme (9.4.1961) Alessandria-Messina, Catan-zaro-Brescia, Como-Foggia, Ge-noa-Reggiana, Palermo-Sambe-nedettese, Parma-Novara, Pra-to-Triestina, Pro Patria-Marzot-to, Simmenthal Monza - Ozo Mantova, Verona-Venezia. Genoa Verona Foggia Marzotto Športne stave TOTOCALCIO Atalanta-Bologna (1-1) Bari-Udinese (2-1) Catania-Spal (1-1) Fiorentina-Torlno (1-1) Juventuf-Roma (3-0) Lazio-Padova (1-2) Lecco-Lanerossi (0-1) Mllan-Napoli (2-1) Sampdoria Inter (4-2) Triestina-Simmonza (•-•) Venezia-Ozo Mantova (3-2) P Vercelli-Modena (1-0) Cbieti-Marsala (3-8) KVOTE: 13 — 17.159 008 lir 12 — 391.000 lir TOT1P 1. Missano 1 2. Arly X i. Albare 1 2. Calchiope 2 1. Guaiana X 2. i^uasimodo X 1. Tronco X 2. Narcea 2 1. Dan X 2. Frostello X 1. Merano X 2. Oro det R«o 1 Kaže, da je v preteklem kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige vendar prišlo do razčiščenja na vrhu lestvice. Odlična forma Juventusovih igralcev, ki so v poslednjih kolih dosegli mnogo pozitivnih rezultatov, ter končno zasedli prvo mesto, ki si ga bodo po vsej verjetnosti tudi skušali ohraniti, zlom milanskega Interja, ki je doživel že četrti zaporedni poraz in končno prebujenje Milana, ki se je vrinil tik pod vrh, pač nedvoumno kaže razmerje sil, ki se potegujejo za častno mesto. Smemo reči, da je turinska enajstorica povsem upraviče- no na čelu lestvice najboljših. Svoj uspeh je dolgo gradila na trdnih temeljih brez posebnih taktičnih formul, ki so danes posebno v modi v Italiji, katerih neslavni iznajditelji so razni Frossi, Viani ter zadnje čase Španec Her-rera, ki je pravzaprav glavni poraženec skupno s svojim Interjem. To moštvo, ki je še do nedavnega vzbujalo strah in trepet vsem drugim moštvom doma in na tujem, danes ne predstavlja več nič posebnega. Kaj je temu vzrok? Glavna tekma preteklega kola je bila v Genovi, kjer je Inter zabeležil svoj četrti zaporedni poraz. Sampdoria je za vsakogar trdo moštvo ter na svojem terenu še ni okusila poraza, zato je bila tekma odprta vsakemu rezultatu. Genovsko moštvo je bilo vseskozi boljše, čeprav Inter ni igral slabo, kjer je bil Zaglio posebno dober ter naredil kar se je narediti dalo. V vrstah domačinov pa se je posebno odlikoval Brighenti, ki se je svojim «ex» kruto maščeval za nezaupanje, ki ga je bil deležen, ko je igral v njihovih vrstah. Dobro sta mu pomagala Skoglund in Cucchiaroni ter deloma Buffon, ki je bil to pot izredno počasnih refleksov. S tem je milansko moštvo zdrknilo na tretje mesto lestvice, kar pač ne more biti prava pot za dosego prvega mesta. Vodstvo kluba bi pač moralo resno premisliti o tem, da se ponovno vključi v moštvo Ange-lillo, za katerega je Sivori dejal, da se ga je bolj bati kot celega Interja. Na svoji zmagoviti poti je imiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiimiiHiiiiitiiMi Juventus na svojem igrišču pregazil Romo z rezultatom, ki ne dopušča nobenega dvoma. Bilo je absolutno boljše moštvo kjer je bil Sivori pravi stroj ob učinkoviti podpori Charlesa in Bonipertija. Reči smemo, da je to moštvo v sedanjih okoliščinah edino, ki zasluženo vodi na čelu lestvice. Drugo moštvo, ki ostane v borbi za častno mesto, Milan, je sprejel v goste Napoli, ki domuje na dnu lestvice, v upanju, da bo nasprotnike odpravil s teniškim rezultatom. Zgodilo se je, da je najprej dosegel dva gola z Vernazzo in Davidom, nakar je močno pqpustil ter dovolil gostom, da so zmanjšali razliko ter se vrgli v boj za izenačenje. Končalo se je z zaprto borbo za to, da se ohrani rezultat. Na dnu lestvice sameva Laki je izgubil že tretjo ODBOJKA Bor-Julia 3:1 Po dveh porazih so Borove igralke vendarle prišle do u-speha v ženskem prvenstvu v odbojki. Včeraj so nastopile proti tržaški ekipi Julia in jo tudi precej gladko odpravile z rezultatom 3:1 (8:15, 16:14, 15:10, 15:12). S tem uspehom je Bor zasedel tretje mesto v lestvici. Več o srečanju bomo pisali v prihodnjih dneh. od štirih zaporednih tekem na domačem igrišču. To pot je prišla na olimpijski stadion po zmago Padova. Domačini so sicer prevladovali, toda gostje so s svojo običajno zaprto taktiko odbijali vsakršen poskus, da se doseže gol. Rimljani so sicer izenačili, a v 47’ je Rosa dosegel za goste zmagoviti gol. Laziov družabnik je v direktnem spopadu z Udinese dosegel zmago in s tem točke, ki mu dovoljujejo, da se mu je pridružil. Moštvi sta prakticirali previdno igro, kjer je pač zmagalo tisto, ki je znalo bolje predreti nasprotno o-brambo. Med domačimi je bil zlasti dober Virgili, medtem ko Videmčani niso imeli pravega strelca v svojih vrstah, da bi lahko dosegli ugodnejši rezultat. V neprijetni družbi na dnu se je nepričakovano znašel tudi Lecco, ki je dopustil, da mu na lastnem igrišču Lane-rossi odnese obe točki. To je bilo zanj pač nepotrebno, saj si je svoje točke trdo priboril tudi na račun kvalitetnejših nasprotnikov. Zmagoviti gol je dosegel naš znanec iz Trsta Puia. Fiorentina je zadnje čase v izredno slabi formi; njena i-gra je vedno bolj raztrgana in brez jasnih idej, kar je bilo dobro vidno že v tekmi proti Dinamu za pokal pokalov. To pot se je srečala s Torinom in samo napaki tu- umiiiimillillliiiliiliiiilllliiilimitiiiiliiiMtrmiiiiiiitiiititiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiii V srednjetežki kategoriji B. Paret prepustil naslov svetovnega prvaka E. Griffithu American je Kubanca premagal v 13. rundi s k. o. MIAMI BEACH, 3. — Samo leto dni po osvojitvi naslova svetovnega prvaka v srednjetežki kategoriji, se je moral Kubanec Benny «Kid» Paret odpovedati kroni in jo prepustiti Američanu Emilu Griffithu, ki ga je predvčerajšnjim zvečer premagal v 13. rundi s k.o. Borba je bila zelo hitra in boksarja ništa štedila z udarci. V prvih rundah je prevladoval Kubanec, kasneje pa je Američan prešel v napad in je po zaslugi svojih točnih in predvsem ostrih udarcev pre- vzel vajeti v svoje roke. Po deseti rundi se je Paret ponovno opomogel, toda Griffith je v 13. močno zadel z levico nasprotnika v brado in ker je bila priložnost izredna, je udarec ponovil z desnico. To je zadostovalo, da je Pareta spravil do konca sodnikovega štetja na tla. • # # TOURS, 3. — Francoz Jean Guerard je premagal po točkah v desetih rundah evropskega prvaka mušje kategorije Rista Luukkonena. rinskega trenerja se ima zahvaliti, da ni zapustila svojega terena poražena po golu Locatellija, ki ga je izenačil Petris. Catania, do nedavnega še pravo odkritje italijanskega prvenstva, je to pot zatajila. Spal je bil boljše moštvo in bi ničesar ne ukradlo z zmago, čeprav imajo Sicilijanci olajševalno okolnost, da so za celih 25 minut igrali brez poškodovanega Prenno. Končno sta si Atalanta in Bologna razdelili točki, v tekmi ki je bila dovolj zanimiva in borbena. Domači so prvi prešli v vodstvo toda Bologna jih je z golom Pe-ranija dohitela ter dosegla rezultat, ki je za oba zadovoljiv in po prikazani igri gotovo pravičen. gib. Jugoslovansko nogometno prvenstvo v vseh ligah Po nedeljskem spodrsljaju Partizana splitski Hajduk nevzd Tudi v Karlovcu ljubljanski ligaš brez točke - Izdatna zmaga Kladi var ja nad Novo Gorico Tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige se zapleta. Vsaj tako kaže. Partizan se je v nedeljskem derbyju z Beogradom znašel pred nepremostljivo oviro in ker nikakor ni mogel zadeti v cilj več kot enkrat, je okusil grenkost poraza. Posledic danes ni mogoče predvidevati, ker je Partizan še vedno na vodilnem mestu. Toda za njim se je vnela borba za drugo mesto in zakaj ne, tudi za ogrožanje prvega. Hajduk je presenetljivo stopil na plan in se je z nedeljsko zmago nad Sarajevom vsidral na drugo mesto takoj za beograjskim tekmecem. Zagrebški Dinamo je tudi slavil zmago, ki mu je pripomogla do 20 točk, toda količnik v golih je slabši od splitskega «majstora s mora», zaradi česar so Zagrebčani obstali na tretjem mestu. Na četrtem pa je Crvena zvezda, ki nikakor ne more najti pravega razpoloženja na igriščih. V nedeljo je klonila nič manj kot pred lastnimi navijači. In to največje presenečenje dneva je pripravil predzadnji Vardar, ki je zadal Beograjčanom enega najbolj pekočih porazov v zadnjem času. Rijeka je ponovno prišla do zmage, kar pa je bilo že predvideno, ker je prišlo gostovat v Kantrido najslabše moštvo lige Radnički. Z zmago se je tudi zaključilo srečanje med Vojvodino in Ve-ležem, katero so ‘odigrali v Mostarju. ■iiiiiiiiimiiiiliiliiliiiiiiiliiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiniiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiniMiMmimmiimlimiiitniiniiiiinmliillllliiiiliillHimilimiMMHmHHl Nedeljsko presenetljivo kolo prvenstva B lige Brez gola tekma na domačih tleh med Triestino in Simmenthalom Kar štiri zmage gostov na tujih igriščih ■ Venezia dohitela Mantovo na vrhu lestvice TRIESTINA: De Min, Bernard, Brach; Sadar, Frigeri, Degrassi; Mantovani, Secchi, Demenia, Trevisan, Fortu-nato. SIMMENTHAL MONZA: Rigamonti, Ramusani, Adorni; Melonari, Ghioni, Prato; Maselli, Latini, Maschietto, Mae-stri, Campagnoli. SODNIK: Adami iz Rima. Približno 6.000 gledalcev je v nedeljo razočarano zapusti- lo stadion pri Sv. Soboti po zaključeni nogometni tekmi prvenstva B lige Triestina -Simmenthal Monza. Blatno i-grišče, nič golov, slaba igra: to je bilanca nedeljskega srečanja v Trstu. Edini, ki so bili zadovoljni, so bili gostje, ki so odnesli s seboj točko in tako dosegli svoj cilj: ne izgubiti. Na močvirnatem igrišču je Triestina, ki je na vsak način hotela zmagati, preveč zaupala v srečo in kratka podajanja. Toda manjkal ji je človek, ki bi v odločilnem trenutku potisnil žogo v mrežo. Bilo je več priložnosti, da bi Triestina dosegla gol, a vedno je v zadnjem trenutku zmanjkal mož, ki bi znal prelisičiti .odličnega vratarja S. Monze, Rigamontija, ki je večkrat uspešno, pa tudi s pomočjo sreče, rešil svoje svetišče. Zopet se je pokazalo, da ima Triestina dobro obrambo, ki je bila včeraj neprehodna, toda kljub prizadevanju o-brambe in krilske vrste, napad ni znal izrabiti lepih in točnih podajanj. Fortunato, od katerega se je mnogo pričakovalo, se je vse preveč izgubljal v raznih individualnostih, kar pa pri takšnem moštvu, kot je Triestina to ne koristi, posebno pa še, če nasprotnik uporablja verižno obrambo, in pusti v napadu samo enega igralca, Maschietta. Ta na srečo sam ni mogel dosti napraviti, čeprav so mu včasih priskočili na pomoč tudi ostali napadalci. Proti taki hermetično zaprti obrambi, kjer je imel glavno besedo Ghioni, ki si je večkrat pomagal tudi z grobostjo, si neodločni napad Triestine ni mogel in tudi ni znal pomagati. Tržaška obramba, kjer je prednjačil stari Brach, je bila nepremostljiva in je zatrla večino poskusov protinapada hitrih napadalcev Monze, tako da praktično De Min ni imel dela in je resno moral posredovati le enkrat, ko je bila pred njegovimi vrati gneča. Neodločen izid je pravičen, pa čeprav bi Triestina zaslužila zmago, če ne zaradi drugega pa zato, ker je ves čas napadala in gospodarila v sredini igrišča. Triestina je takoj resno začela in že v 8’ je Secchi prisilil Rigamontija k delu, a Monza se ne da ugnati in minuto zatem pa je Maselli za las zgrešil vrata, potem ko je De Min odbil kratko v polje. Takoj nato pa je Mae-stri streljal previsoko. Triestina je tedaj uredila svoje vrste in pričela napadati in v 18’ dosegla prvi kot, ki je izzval lepo parado Rigamontija na zaključni Demeniev strel. V 26’ se je Rigamonti zopet izkazal, ko je bil hitrejši od Demenie, ki je dobil žogo od Mantovanija. V 33’ in 36’ pa je moral posredovati De Min. S tema akcijama so se napadi Monze praktično končali. V 38’ je Trevisan predložil v kazenski prostor Mantovaniju, ki je z glavo streljal in Rigamonti se je rešil v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. V drugem polčasu je bila premoč Triestine še bolj o-čitna in Simmenthalova vrata so bila v resni nevarnosti že v 2’ z Demenio. V 7’ je bil na vrsti Trevisan, v 14’ in 18’ pa je brez uspeha streljal Fortunato. V 22’ je Trevisan, ki je bil eden najboljših na igrišču, zgrešil cilj, pet minut kasneje pa je Mantovani zapravil zrelo priložnost. Blatno igrišče pa je o-pravilo svoje in igralci so se le s težavo vlekli po igrišču v pričakovanju rešitve v obliki trikratnega žvižga sodnika Adamija, ki se ni preveč izkazal. Nedeljsko kolo je prineslo s seboj precej presenečenj. Predvsem so kar štiri moštva šla po obe točki na igrišče nasprotnikov. Med temi je Catanzaro, ki je brez težkoč premagal domačine iz Alessan-drig. Tudi Genoa je bila tokrat izredno uspešna in je po zaslugi Beana spravila kar štiri žoge v mrežo Novare. Tudi Prato se je vrnil bogatejši iz Valdagna, medtem ko je Reggiana imela z nedeljskim gostovanjem v Veroni precejšnjo srečo, ki ji je prinesla celoten izkupiček. Na vrhu, pa čeprav je položaj praktično nespremenjen, je Venezia napravila korak naprej in je prav z zmago nad direktnim tekmecem dosegla Mantovo. Ta tekma je bila zelo napeta in dramatična, če ne zaradi drugega, pa zaradi treh enajstmetrovk, ki so jih strelci spremenili v gole. Klg II ZVEZNA liga Nedeljsko kolo ni prineslo nobenih presenečenj in kot kaže je vprašanje prvih in zadnjih v lestvici že urejeno. Zeljezničar si bo gotovo spravil v žep lovoriko prvega in s tem potni list za prehod meje I. zvezne lige, Triglav iz Ljubljane pa se bo moral posloviti in se preseliti še niže. Ljubljančani, ki so gostovali v Karlovcu, sp v nedeljo dobro kljubovali nasprotnikom in so jih držali skoraj do konca igre v šahu. Tri ninute pred končnim žvižgom pa so Karlovčani le zadeli v cilj in si s tem zagotovili zmago. Zanimivo je, da je Kranjc sredi drugega polčasa zapravil idealno priložnost, ki bi lahko bila tudi odločilne važnosti. Seveda le za zmago, ker ne bi v nobenem primeru zmogla sprememb v lestvici. SLOVENSKA CONSKA LIGA Nedeljsko kolo se je porazno končalo za Novogoričane, katerim so v Celju nasuli pol ducata žog v mrežo. Izdatna zmaga domačinov, ki so se tako prerili do drugega stolčka lestvice, je bila plod znatno boljše igre, medtem ko niso gostje pokazali nič posebnega in jih je obramba domačinov ustavljala že ob robu kazenskega prostora. Maribor je kljub na splošno slabi igri še vedno na vrhu razpredelnice in ima največ možnosti, da se dokoplje do kvalifikacijskih srečanj II. zvezne lige. Lahko se reče, da ni nobena enajstorica slovenske lige v dobri formi in da na splošno prevladuje po igriščih tehnično slab nogomet. Ker pa smo šele v začetku spomladanskega kola je pričakovati, da se bo tehnika igre iz kola v kolo sčasoma izboljšala. O Mariboru smo rekli, da je že na varnem. Za njim pa je precejšnja gneča, saj se za častni stolček borijo Kla-divar, Sobota in Rudar. In vsi trije imajo trenutno po 20 točk. Komu bo uspelo izpod- iiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiitiimiiiiiitiiiiiiitiiiMiiiniiitiiiiii v Športne vesti iz koprskega okraja Izola že nogometni prvak koprske Srečanje zadnjega kola med Tomosom in Izolo bo najbrž le prestižnega značaja V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo spomladanskega dela nogometnega prvenstvu koprskega okraja. Dosegli so naslednje izide: Postojna - Tomos A 3:0, Izola-Tomos B 4:1, Sidro-Pivka 0:1, Tabor - Ilirska Bistrica 6:1. V središču pozornosti je bila tekma v Postojni, kjer so na splošno presenečenje domačini gladko odpravili favorizirano moštvo Tomosa. Postojnčani so zaigrali v velikem stilu in bi lahko zmagali še z višjo razliko. Koprčani so odpovedali na vsej črti, zlasti slab pa je bil napad. Pri Postojni moramo pohvaliti zlasti napadalca čekiča in Lukavca medtem ko se je pri Tomosu odlikovl vratar Krasna, ki je med drugim ubranil tudi e-najstmetrovko. Presenečenje predstavlja tudi zmaga novinca Pivke v Piranu. Sicer so imeli Pirančan; več od igre, toda to ne zmanjšuje uspeha gostov, ki so ohranili kljub močnemu pritisku svojo mrežo nedotaknjeno. Kaže, da v Sidru, kj je lani odlično igral in se stalno držal na vrhu lestvice, letos precej škriplje. Izola je brez težav odpravila Tomos B. Igra je bila slaba. Domačini bi lahko z malo več prizadevnosti zmagali še z višjo razliko. Tabor' je začel spomladanski del prvenstva v odlični formi. Rezultat je že sam po sebi dovolj zgovoren Zaradi poraza Tomosa je piv venstvo že skoraj odločeno. Izola ima tri točke prednosti in ni nobenih praktičnih možnosti, da bi jo kdo dohitel. Zlasti še zato, ker igrajo Izolčani vsa pomembnejša srečanja doma, Tomos pa mora še na vroč? sežansko igrišče. Skoda, da je zaradi tega izgubilo prvenstvo skoraj vsako mikavnost in srečanje zadnjega kola Tomos-Izola bo najbrž le prestižnega pomena. Na lestvici vodi Izola s štirinajstimi točkami pred Tomosom in Taborom, ki imata po enajst točk. riniti tekmece? Ze prihodnje kolo bi nam moralo dati odgovor, pa čeprav ta še ne bi bil dokončen. PLAVANJE V TOKIU Nov ženski svetovni rekord na 100 m met. TOKIO, 3. — V drugem dnevu japonskega plavalnega prvenstva v pokritem bazenu je 17-letna Avstralka Jane An-drevos dosegla nov svetovni rekord na 100 metrov metuljčka s časom 1’08"9. Prejšnji rekord je pripadal od 2. septembra 1959 Ameri. čanki Nancg Ramey, ki ga je dosegla z l’09’’l v Chicagu. «»------ KOŠARKA Tudi v zadnjem dnevu poraz Gmnastice Kot dosledno v vsakem kolu je moška petorka Ginnastice Triestine tudi tokrat prepustila zmago nasprotnikom. Moštvo Libertasa iz Bologne je visoko premagalo Tržačane z 82:55 in s tem zadalo zadnji udarec nasprotnikom, ki se bodo morali posloviti od tega prvenstva. O-stali rezultati zadnjega kola košarkarskega prvenstva moške prve lige so naslednji: Simmenthal-St. Azzurra 87-68 Fon te Levissima-Gira 58-50 Ignis-Virtus 85-76 Lanco-Petrarca 69:66 Lazio-Biella 65:59 x. liga Vardar:C. zvezda Hajiluk:Sarajevo Vojvodina:Velei BeogradiPartlzan RiJeka:Radnički Dinamo:Split H I«1 t' (2 Faiti7.au Hajduk Dinamo C.zvezda Beograd Rijeka Vojvodina Split Sarajevo Velež Vardar Radnički 15 11 * lS\ 15 M V II. liga Zagreb:Lokomotlva ^ (tf KarlovaciTriglav jj tj* Sloboda:Trešn)evka J;, |P ZeljezničariVartekJ ^ |P Borac:Sibenik I™ Celik:Proleter , iti Zeljezničar Bo rac Trcšnjevka Proleter Čelik Zagreb Lokomotiva Sloboda Varteks Šibenik Karlov ac Triglav Kladivar:N. Gorica Sobota:Na(ta Ljubljana:Trigl»v RudartKrim MariboriSlovan IlirijaiOlimp 15 1‘J}?1» 15 s $ a • :0 15 5« ,|5 15! J 15 tiin* ti. * SCIj S * H t * Maribor Kladivar Sobota Rudar Ljubljana Krim Ilirija Nova Gorica Slovan Triglav Olimp Nafta 15 ;;jgi N : Z n b* 15 ViiKl 15 1**2» 1* * J 7 51^ • S j[jS'I lltlll 1,1 limmillllllllllllllllllllllllllllOllllllllllllllllllilllHIIIllllllIMMHIII Nogomet v koprski podzvea Zmaga Tabora iz nad moštvom II. Bič 'a* sam® Domačini so dosegli 6 golov, gostje Pa Tudi mladinci iz Sežane zmagali s . „ tek«10 jP V nedeljo so v Sežani odigrali povratno jD stva koprske podzveze med domačim Taboro čim Partizanom iz Ilirske Bistrice. Tekma s 6:1 v korist domačinov. Pod vodstvom republiškega sodnika Lovka iz Postojne sta enajstorici prišli na igrišče v naslednjih postavah: TABOR: Kovačič; Stopar, Štoka; Delizajmovič, Planin- šček, Kocjan Rešeta, Uršič, Sosič, Cok in Meden. PARTIZAN: Hrabar; Vučkovič, Vinšek; Milivojevič, Rebec, Derenčja; 2nidaršič, Saccomandi, Perkan, Vrh I in Vrh II. Takoj v začetku je kazalo, da bo moštvo Ilirske Bistrice trd oreh za domačine. Ti pa so že v 5’ dosegli prvi gol in so prevzeli vajeti igre v roke. V 13’ je Rešeta dosegel za domačine drugi gol, tretji pa je padel iz enajstmetrovke, katero je sodnik prisodil zaradi grobe igre gostov nad desnim krilom. Planinšč-ku, kateremu so poverili strel iz 11 metrov, ni bilo težko spraviti žogo neubranljivo za hrbet vratarja gostov. Začetek drugega dela Igre ni bil preveč ugoden za goste, ki so bili skoraj na pragu katastrofe. Na srečo je v 16’ Vrh dosegel častni gol. Domačini so po tej hladni prhi ponovno prešli v napad in po premoič na igrišču jim je uspelo priti po Medenu, Sosiču in Planinščku še do treh dosežkov. Ce ocenimo Igro domače e-najstorice lahko trdimo, da so Sežanci na dobri poti, pa čeprav jim še manjka nekaj odločnosti pri zaključnih fazah. V predtekmi so mladinci domačega Tabora premagali mladince iz Ilirske Bistrice z rezultatom 6:0 (2:0). KOSAg£-^ MULHOUSE, 3e Š»‘V rezultati ropskega kosar vjpe 50 c i stva za ženske jf* |( nji: , Avstrl) ... Holandska * M, (23:18) »i.-tcka Švica - Nemčija-Svedska43.4J • Belgija-FrancU* motociKBIŽ^ CESENATICO' 3jtalij^'(> dirki za nasl° san>eZi/ prvaka so v PoS^isle^ft zil 272 km dol>PVj “* -fl trostjo 37.531 njim so se Conti. Coletto. SAH. SARAJEVO.J:h p,^ vanju prekinje jjega - rodnega . saho^ ,e ^ ja v Sarajevu koD M M Puc-Gligoric k Pachman je L0vic ’ J roegSofrevski P. £ Stanje v lest 5 U(1(. 5,5 točk. Pachffl?5 (D rič, Sofrevski i 1 Ko sta se vlekla skozi neki gozd, sta od severa prileteli dve nemški letali in začeli bombardirati njuno bližnjo okolico. Na moč presenečena sta se zaklo-nila pod orjaško bukev in se spraševala, kaj neki letali bombardirata v tej samoti. Letali sta bomDardirali ta del gozda v prepričanju, da je tu še vedno utaborjena neka partizanska brigada, ki je prejšnji dan napadla neko nemško kolono in jo zdesetkala. Toda brigada se je uro pred prihodom letal premaknila drugam, ne da bi sicer vedela, da je bilo taborišče izdano. In zdaj sta letali zaman bombardirali in požigali taborišče m njegovd obližje. Medtem ko sta Nace in Vid vsa skrčena ležala pod bukvijo in začudeno bolščala v to, kar se je dogajalo, so vse naokrog eksplodirale bombe, ki so vrtale lijake, klestile veje in lomile drevje. Vtem sta opazila, da je neka bomba ob razletu razpršila velik plamen. Nato so začele padati številne podobne, zažigalne bombe. V nekaj minutah sta se znašla sredi velikega požara, ki se je naglo širil in uničeval vse, kar je zajel. Kamorkoli sta se ozrla, povsod jima je pogled zadel ob ognjeni obroč, ki se je naglo ožil. Okrog njiju so se rušile od ognja razžrte smreke in bukve, ki so pri padcu dvigale oblake dima, isker, ogorkov in pepela. Zrak je postajal neznosno vroč ter ju vse bolj dušil in jima povzročal omotičnost. Ko sta letali odmetali svoj tovor, sta odleteli nazaj proti severu. «Tu ne moreva več ostati, sicer za gotovo živa zgoriva,» je tedaj rekel Nace. «Poskusiva se izvleči iz tega pekla.» Pobral je veliko smrekovo vejo, ki jo je odkrhnila bomba, in pričel mahati po gorečem grmovju. Tako sta se korakoma prebijala skozi ognjeni obroč. Vid, ki zaradi rane v prsih ni mogel mahati z rokami, je počasi sledil Nacetu, zakrivaje si obraz pred vsiljivimi zublji in pekočimi vzbuhi, ki jih je povzročalo pada- joče drevje, podobno velikanskim plamenicam- Nace je mrzlično iskal vrzeli med gorečim grmovjem, kjer jih pa ni bilo, jih je naredil. Tu pa tam sta se morala umakniti nazaj, ker nista mogla skozi neprehodno goščavo, nato se je Nace na drugem mestu spustil v boj s plameni. Vsa oblita od znoja, zabuhla v obraz, na pol oslepljena od dima in pepela sta se spotikala ob tleče što-rovje, se opotekala čez kupe gorečega dračja, padala, se dvigala in rinila dalje skozi gorečo hosto. Od razbeljenih skal je žehtelo tako, da jima je jemalo sapo in jima mrtvilo čute. Nace je neutrudljivo bil z vejo po zubljih, da bi čimprej utrl pot iz hoste sebi in Vidu, ki je vse bolj pešal. «še malo vzdrži, pa bo dobro,* je rekel čez čas, otepaje se plamena, ki mu je lizal obleko. Postajal je vse bolj zaskrbljen za Vida. Ker je bil vedno zelo tovariški, je bil pripravljen storiti vse za bolnega in onemoglega Vida. Zato se je še z večjo vnemo boril z ognjem, ki ju je obdajal. Nakrat se je pred njima razčesnila velika bukev ter se z bučnim šumenjem in pokanjem zrušila na tla. Tedaj je proti njima buhnil slop ožarkov, dima in pepela. Vsa omotična sta se pognala nazaj. Malo nato se je tik za njima prelomila v štoru od ognja izpodje-dena hoja. Goreče veje so zabučale skozi zrak kakor ognjen plaz. Ena izmed vej je oplazila. Vida po hrbtu in ga podrla tako, da je brezmočno obležal na tleh. Nace Je skočil k njemu, ga potegnil izpod gorečega vejevja in pogasil majhne zublje, ki so mu že načeli obleko. Ker je Vida od dobljenega udarca močno bolel hrbet, mu je moral Nace pomagati pri hoji- Z levico ga je prijel pod pazduho, z desnico pa je gasil ogenj, ki jima je stal na poti. Ker se je Vid vse bolj opiral nanj. Je tudi sam pričel omagovati. Mišice so mu drgetale v silnem naponu; v senceh mu je kljuvala razpaljena kri; vse bolj je čutil vrtoglavico; v grlu ga je davilo in žgalo od dima in razgretega zraka; rdeče podplute oči so ga ščemele; ustnice so mu razpokale od žeje in prigrevice. Od njega je zaudarjalo po ožgani obleki, po tlečem usnju, po osmojenih laseh in obrvih; desna hlačnica mu je pregorela do kolena in noga je bila občutno opečena; čevlji so postali grbasti, desni podplat je bil prežgan tako, da ga je speklo v stopalo, kadar je stopil na tleči ogorek ali na pekoči pepel; usnjena torbica, ki mu je visela ob boku in v kateri je prenašal pošto, je bila vsa zgrbljena; titovka je bila mestoma ožgana in vsa sajasta. Prav tako čadast in ožgan, opraskan in opečen po rokah in obrazu je bil tudi Vid, ki se je le stežka držal na mlahavih nogah. Nace ga je vse pogosteje spodbujal in ga vse bolj podpiral, da ne bi povsem omagal. Končno je hosta postala redkejša in plameni slabotnejši, zrak pa je bil še vedno tako težak in lepek, da je Nace imel občutek, da se giblje v toplem testu. Ves v znoju je hlastno zajemal zrak in čedalje na-porneje vle