CM St. 9. V Gorici, 25. februarja 1887. „So8a" ixhnja vsak petek in velja pr» i»oSti prffjemana alt v Gorfci n& flow po-if[aiifl' W ietn.....f. 4.4ft Pot leta.....„ 2.20 Cetcrt 1rt» . , . . ,. 1.10 Pri ozitamHlt tit tako tudi pri „2>o- aanicah" se piueuje jcauavadno tristop- no vrsto: 8 kr. fie se tiska 1 krat J ;; ;; ;; ;; | ;; 'An vefie Srko po prostoru. Tedaj X Posamezne stevilke se dobivaj po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki nlici Mzu „treb Kron", na starom trgn. in v nnmkl u'k-i tor t Trstu, via Co-•wnio, :$. Doi isi naj pc lilagovoljno pojiljajo tiriHlniStvu „SoLo"v Gorici Via Morcafco 13,1., naiociiina pa oprjivniStvu „SoSo'j^ Via della Croce It, 4, VL Itokopisj so lid vmSajo; dopisi n«j fc blagovoljuo frnnKiiji'jo, — Delnlrrm in drughn wpiomofciibn bo navf^Misti m'*$.», ako«« «gla»(! pri opravnistvo. Velika bcscda v spoiuiii I HAM ERJAVCW, pisaielju slovenskemu. Goriiki odbor, kl |o prevzel nalogo, da bo m-biral radodame doneske m spomenik in ustanovo pre-rano umrlfga profesorja in pisatelja slovenskeg* Fra-tia Mrjavoa, sklent! jo, da to priredi v prostorih go-liske litalniee sijajna beted* z vsiopnioo, katero tifeti dohodek se ob.no v owenjoni nnmen. Via jo dologen dan tej slavnostt, namree 6. niarec t 1.; sestavljen jo vzpored, po katereni so bode vraila, in sodolovatci, kt so h spoltovaoja ia hvalelnosti do raojkoga raola in do njegoytga del* pieuzoli tmnts ulogo, ho pridno ufijo ift pripmvljajo aa oni vote*. Svecooost b> po doiedaojih piipravuli sijajna to vrtdua pinatotji, ka-terenra so priroja; tekmovale bodo v raznovrstnih uloguh nojboljlo ineei izniej naroda tor kagale iiuv-zocemu obfiiuatvu napredek nasega duha in dlaui. Komur sfa dans Ijnbewn do vsiviienilt miilij in razum m to, kae jo lepo in predmet opravifienerau prizna-vanju in obcudavaiija, wti|*l* po union) preprioanji »i-tli vetfer dovolj iibomo hiano svojontu duhn in Intu. 'Ma jo jmaiRMojo zn to sia^itoatoo beaedo voliko in •o t#ko pi'iotkiijii no ic, da bi so ranjkomu 6mt h* kazula in bfaleinotl, atnpak tndi h naiiumu, da so po ptiBtuih veHoiicuh sUii resna bosedt, fasvedrujoda duh.i in povzdigujoc's ga m tronotek v nftdiomske vi-iave, v kroge tuiroclinh vii, ntbolkih hdort, gojiteljio rasioovfsintb umotnij. Dokszi oapredka v narodtii o-raiki, ? i/obraionji dnba in srca, u katero je Fran Erjaveo delal in Iradit se |ve» c.is svojegi zivljonj i, bo oii?Ijajog rir, kt daje Ii?Ijenjo oilabeiiut udum na-lodaegA tefesi tor vzdiiujt? moc dfiujcOiiu, kadar m v nevucnobti, da bi onemogh. Ti dokazi upliv.tjo bin-godojno na vsakterega izobraienega dioyeka, ki jo plemoattcga area, naj po zunaojtb okolisCiuali rojatva in obdevanja piipada kateri koli vrsti. S tega stali-iiSda bo namerovana slavnosl splo§ io vreduosti, pri' itopna vaaktovemu, komur notraisji led ali zunanja juiua buija no brauita bvatiti se s caatiici nzoi'ov iu idej, ki so pudlaga sploint ctoveiki omiki, Dauasigi ielezui ?ek zakoval je v debelo firige najneiiiejlo ^i'te, ki so kedaj narode blaliii. Hait rojaki iu dm-goyi naj pokalejo, da to sotnen omiko no ^akrivajo, temvec da % veseljem pozdrarijajo vsak iirok prodi-rHJoee prosvete. Vtseliei odlofien j% prwtor ˇ dforani gori§ke ^itatnice, katem je najptimernejU in najpripravuejii kr*ij za tako sveiaoost. Prfi siopi na oder Julij pi. Ktetnmayr, natdnien goTornik in spretea igratec, ki je bil dusa nie nutstkateri veselioi iu pi editavi t raz-nib narodoih dntitrih. Govoril uo pod imouom pro* loga all uventa o ranjkera moii besede, katere je zlo-lil slatljencit najboljli prijateij, dika nalemu Parnasn, gradiiki Yikar g. Simon GregordB. Lepgib besedij od ten t tej zadevi st prieak^mli in odbor at mogel na-prositi pFiatojnejiega skladatelja od tega, ki je bil z umriim pisateljem ena duaa in eno sree. Za govor-nikom in pesnikem pokloni dahu. ranjkega avoj dusui proizvod sIoTeoski skladatelj Anton Foerster v Lju-bljani ter zdruii Korosct, (iaricana in Kranjca v slav-ljenji xasluinega sloveaskcga niaza. Umotvor, ki so ho pet pod imenom kaatale, potrjuje in ojiravicujo slavo, katero uiira Foerster med skladateiji; oni, ki tttnejo glasbena pravim in katerim pri^toja sodba o glasbenih izdelkth, m polui hvale o Foetaterjevem dolu, ki ohraui svojo etalao veljava. Tri tej tocki zdraii se Slotenija v slari veUkega pisatelja, kajti pevci, ki bodo izvrSevali drago tocko veseli^aega pro-grama, vzrastls so na raznib tleh sloveaske domovine; a vse vei& isto navdolenje za one s?etinje, katerim je ranjki posvetil stojo moc in svoje iivljenje. Delo-vali bodo pod vodstvom citalni^nega pevovodje pevci iz mesta in z dezefe. Znano je, kako krasae zbore imela je nekda,j gori§ka okolica in dezela, kakorsploli sloTenske pokiajme J marsikaj je u^.e odmrlo in po-zgnbilo se; a mnogo se je tudi ohranilo in na raznin krajih pogtmle so ooto mtadike, ki dajejo najbolje ape ba ^odo4o esse. V me.-uu. gojila to je vodoo u- | metno petje, katero je Tfoiih w trenotek oinsliovAto, a nikdar no utihnilo, \m6 pa prav loporaiWIo leead* nja Iota, ttazlieiio pevsko modi zdrulilo so so v bin* * godejnom napotu, da bi do4fcojno slavilo spotnin iu- 1 rodovega uoitelja. Tokaloi glaibi (potin) pridrolf so glasba ni in-Itrnmente ali godala (godba), ki hofie izkiizati zasln-zono 6ast mo2a, ki jo hodil no ^einlji, a inislil nad 5?omljo v ziftfiuib viiavah vede in vstatrtniko omiko. Gosporiiena Gabiijela ,fi'gH6eva, ufionka slavrno um»»t-nice in u6iteljice Lncilo iJodgomik Tolomei, bo s?ipala na glasovir, spietnljana po svoji noprowlni ufiitoljioi, itovilko I., VL in VII Ovofekovib „L|gflnd m kla-vir". Odlifini izvrlevalki gadbeuogi dula slavnostnag* prograinj. izbrali sto si koao, ki m po syoji vaubini in dovrloni sostavi primorni m najiijajnwjlo konoerte, Iiogondo Antona Dfoifaka, lolbga nkladntAljn, bodo jediui najzanimivojSili to^ok oblirnog* programs, Dvoifak jo zdaj mod vsorai slovanikimi skladiitolji mordti uajvofiji in kofc tak priioan v Rvropi in v A-moriki, Njogova skladbo oudovito idojaltaijojo «lo-vansko narodno gliwbo, Oa juiHemoljiiiij novo opolie m slovausko um«tn.) glatibo j njogovi umotvori so no. precenljivi mori m slo?onsk# skltidattdje, Njtgovo liegondo, katero spadajo mid njegoiro najleplo skladbo m klavir, labtuvajo posiuteloo ssatos. zbmnoga duhn. Kor se morda no bodo sjopofc kindu igealo mod 8lo venoi, jo p,i6 vi'odtio, da bi nikdo no zamudil hipe priltke, ki so nm pomudi pri stovesni bexedi, o k:i* tori govorimo. •Plavaj, ladja moja14 jo mma, skladba, katoro bui» io kedaj sliiilij ali svojo railobo iu carobuoga udinka no zgubi, 6e tudi so ponavlja Io toliko krat, tor kazo s tern, da j« v resnici umcten t^or. Pri tej besedi imela bo pesen ie pos»bea pomen, ker so I njo z^nski zbor kot zast»paik svojega spoia pokioni de-lavuetnu duhu, ki je vodil in bo vodil citatelje slo-venske kujige po zelcnib in oyetofiib livadah poljudne vede, kaketiao je znal Siriti Ie presiinoli Fran Bi-,a-veo. Yeseii nas, da je tudi zmiski zbor, katori je ponos goriSke Sitalnice, aprejel uljudno proinjo dotic-nega odbora, da bi blagovoljno sodeloval pri namoro-vaui besedi. 'L\ pevakim zborotn nastopi izmed 6e-btilk velikega duha gospodiStia Gabrijela Doljako?a iz S.dkaua, ki je pogosto deklamovala pri raznih bese* dah ? splofioo gadovoljnosr, ter bo doklamovala so s?ojo navadno spretuostjo Gorazdovo „Anko*, da so bodo v pesni in v besedi elavile za$luge uzornega pisatelja. Napovodane besedo izredni sij in nenavtdno to-Ijavo z um tnijskega stilii6a povzdigovala bo osma todka navedenoga vzporeda, ki so glaai: JConcertaa parafraxa za klavir o trek jugoslovauskih narodnih peamib iz Kuha6evo zbirke, — zlolila in igra Lu-c i 1 a P o d g o r n i k-T o 1 o m e i*. Ime sh?oe umet-nice znano je dated okrog in slava njeuega itnena sega cez meje naiih dead; mnogi so ulo imeii pri liko postuiati prekrasne gla-*ove, katere zna izvabljati se svojimi prsti iz mrtvib strun, ki dobijo iivtjenje, kadar se jilt dotakue; a veo njih ni imelo §e to pr:-like in ti se bodo gotovo sre6ne iteli, da bodo vedeti iz svoje sku§nje, kako igra na glasovir pri besedah in koucertih mnotnica Luoila Po'lKornik-Tolomei. Nocemo in ue inoremo ua Stroke opisovati izi-ednih muzikal-nih talentov stavljene umetnice. kateri priznava so* gtasna sodba vaeh pristojuili sodnikov in sodoio ptvo mesto med ujenimi vratuicaoii, ako so more v pri-meri i njo govoriti o vrstniealt. iijer je zuaua ostna toSka ErjavSeve besede, pavaad so ofitrpuo rado-vedoi, kako se bo glasila akladba slavne umetnice, katero bo sama igrala. Take 6xsti, kakerSno izkai&e ErjavCevemu duhu. ni izknzala so nobenemu dru§fcvu; zato je doticni odbor po p avioi ponosen na to veli-kodulno pomod slovefi1 sktadatt^ljice in igralke. 0a bo ta tocka popolnoma usti-ezala umetnijskim zabte-vam v sostavi in v izvrsitbi, ni dvoma; da bo pri taki besedi Ie posebe agaj.il.-, skleparao iz tega, ker je 8nov uzeta iz treh jugoslovanskin pesem, ki izra-2ajo finto in Jivljeaje sorodnih nam bratov all nas sa-mih. Mnogi poznavatelji godbe iu pofja priporofiajo se za vstopaice k re^eni besedi. Tudi mox ni iiwel' nik ali poztmvatoy umofcnih umofcvoro?, naj na opuall prmke, ko bo volika umotuica prvifi javno fgralft 9wk ikladbo. Odbor, ki priroja bosodu, no v6f kako bi m jej vridno zabvalii na toj volikl miloaU, (llasboni dot koncortnogii program* no bo kou-can ss navodoiiimi umotvoi i, temvoo bo obtsg&l ie tri toako: „8tovo«, besodo S, Gfogordi«a, uglanbil F, S. vilhar, mo^kl ssbor in samospo? z glaso?irom. „N»zjij v ptani,iski raj I* boiedo S, GmgorfiiSa, uglaibil Anton Mved, moiant zbor, wPobratimfja«, bosedt S, Jonka, uglasbil Ant, Focretor, molkf ibor, Vigina bosodij uzeta jo iz poesy S, Greioroloi, kaf jo po-potuoma primorno, da prijatolj prljatolja opova, &d- njo biwdo so iz Simona Jonka, voljavnop iloY«n-•koga posnika, vrodno, da so pojt'jo o taki ivooani priloinoiti, Napevo dotlfalm b«iodam loitaviH so imenitni slovonski skladatolji; F, S, Vilhar, Nodvod, lfo«r«tor; tako d^ jo vapored * vsako ikvmi hvali vradon. Knako hvalo vredna bo tudi invr&lfcov, k». toro oikrbijo, kakor u«o igoraj poSono, 'forlikl pavcl in povkinjo, podpirani po pnvdh k St. Potia, It. An-drela, Prva^iua, is Bollcana in diugib, Ilvalo vrodno jo fcokmovanjo, i katerim so pripravljajo nirodni povol k raztiih kvajev, da bi po svoje pripomogti, da bi 10 vrodno tail moi, ki iiut voliko sgailugo ia narod stovoiiiki in z.i omiko iplob, tor da se no stralijo v ta naintti ni truda ni stroSkov. Njih priztdovanjo za-¦lutl hvalo vsegft naroda, kor dastijo mola, katoromu jo v«» narod hvalo dollan, Eazuovrstni vzporod konda zvosoioigro v eiioin dejonji, kateri jo naslov Jgmlka«, ki jo jo poslovo-nii V. Brian. V popolnom rnzmorji e druglrai to8-kami naproiono so tudi za igro modi, katere so bile in so 8o gitaloicjiemu odu v kind in pooos, Kdo jo vidol igrati gospo Sirk (Matevfievo) in jo nl obSudo-val ? Njeno sprotnosti opisovati, ni nam troba, ker ni dolgo, odkar je zadnjid nastopila v diialnici, in ujone fposobuoati za gledaliiko igr^ so aploh piiznan;-. Vo-seli nas, da nam bo zopet dana prilika, ob6iulovati njeao nenavadno nadarjenoafc v tej stroki. Xeimeao-vani g. E. lv. je prav dobro znan, kajti menda ni bilo uzo dolgo ves.'lico v citulnici, kateri no bi bil on o-skrbel glediikega dela. Igra v takih rokah igra so, kakor treba, Gospodi5na Pavla Pavliea la g. Fr. Stvoc nastopila sta v ditalnici Ie le zadnja lota; a kot mtadi m )6i, ki se vadito in urifce, odgovarjata po-polnoma zahtevam obdinstva. Tako je vzporod z vseli stranij prav dobro podnrt. Po tej razpravi ni nam troba pooavljati *abifa do slavnega obcinstva, da bi se mnogobrojno ndelo-/iK) tope b(>sede, ki se priptavlja. Spoltovaajo in hvolo^,'iost do mok, ki se slavi; ptemenit namen, v kateri se obrne 6isli dohtdok, ter umetnijska popol-nost poaame^nih toeek govorijo po sebi,* da, kdor ni zaviran, naj no izostane pri tej krasni voliki besedi. BSlovenski jeza, katolisko uarodao-politiduo dmStvo v Brdih, sklenilo je 18. avgusta 1886 proiajo do visokega o. kr. ministerstva notranjih zadev, da bi se loclle tri 2upanije, namre& Biljana, Medana in Dolenje od c. k. okiajnega glavarstva v Gradiidi ter pridruJile o-neuia za okolico goriSko. Proinja glasi se tako le : Visoko c. k. mioisterstvo notranjih zadev! K.atoli§ko'politiLno-uarodno dru§tvo „Stovenski jeza v Brdih sklenilo jevizrednem obL. zboru v Biljani dne 23, novembra 1884. I. in |e v poznejSih zborih, ko je zvedelo §e natanfineje naroda 2elje, tisti sklep potrdilo, da naj se nami-ed odjioSlje preponi^na pro-Snja visokemu c. k. ministerstva, kakerSno prepokor-no podpisani odbor visoko istsam s pri6ujo6im pismoin prav udano predlaga in gorko priporoSa. ProShja so glasi: Visoko c. k. mioisterstvo naj blagovoli odeepiti tri 2upaaije, namreS: Biljano, Medano in Dolenje (ki imajo 1.279 •+• 787 + 2.581 — 4 647 duS) od c, k. okrajnega glavarstva v Gradi&fii ter pridru^iti jih c. k. okrojoerau glavarstvu w Gorici m okoliiw ^.ri^ko, ' soglasji a to proanjo vlozUa se je tadi proinja Da visoko e. k. minioterstvo pravosodj*, da bi se ime-wane Biijana, Hedana in Dolonje v*l «»«ile od e. k. okrajne soduije v Kormwu, ki Stej« Ib\U±«; «IA tor tdraiile te x briakiim obcintmi, spadajocum pod j. k\ okrajno glavarstvo goriiko, t hoto c k. ©krajna»od« uijo za Brda. Ta tskrcna proSaj* opira to na Bledece razloge: 1.) C. k. okrajno glavaratvo v Goricijebli-2jeomonjenim Japanijain od c. k. okraj-nega glavarstva v Gradi&i, in xato bi stalo doticne obciuarje manj potnih stroSkov, kedae bi imeli kak po»e! pri c k. okrajnetn glavarslvn, slasti kadar v Ss-nittenih zadevab Bdejo dispenze pri akofijatvu in gla-varatvu ob ednem. %) Prebivalri imeoovaaih iupanij niawjo, raxen poiitieoib opravkov, a Gtadiieem powbnega ubc>vanja, a z Gorico, ki jo gltfno mefto ?ae dciele, •o pn uia x nnravnegastaliica in zavoljo rainih k a p Si j v vcdni in n«jte*nej»ej tve«. 3*) Omooj 3B« tri iupanijo io skoro Ciato slovtnsk*; toda «, k. okrajno g!»vnrstvo ˇ Gradiici no uraduj* r atavettakem jcuku in prigudi •a, da r.iti odgoror* na da m alovenake ulogo: torej tttdlniupunja, da bi kodaj slovonakim ¦tran-kam slovenaki dopiaovalo, ker ima ˇ avo-jem okraji vtctnoma furUnake prebivake, in te Li-ravno sa to tt lino ozira. Med tern pa apadajo pod c. k. okrojno glavarstvo v Gorici akoo sami Slovcnei, katorim to uie po n»>avnera praTU, a tudi kot veeiui ˇ okraji, no more cdwkati alovensko uradovanje. Na-dojamo m od vitokfg* c k. m nisterstva, da no bo too odkladalo in da izda okas, naj ae u radnje po vioh c. k, okrajoih glavaratvih ˇ doielnih »e-aikib iatega ok raj a, kakor sahfcjva «!an XIX. dri. tem. pestave i doe 31. decembra 1867 (dri. zak, Lt. 142). 4,) Pod c. k, okrajno glavarstvo v Gorici vspadajo io tako do sedaj najvecje briske zjtpanijo: St. Mar-tin Ko;*ku, SI. Foijao in Podgora, ki itejejo 4 075-f-VJ/Ji.") 4-'.* 07S zz 9.328 dui; zato bi bilo iz politic nega » ulimvi dobro in kori^tn•>. prid uiiti v i»to> gla* tarotvo se oiufujene tii ieupamije (brijana, Medana in Dolfnje), da bi biia pot em vsa Brda (se skup-u i m s t c t i 1 o m i 3.9 7 5 dus) o d S o 6 e d o i-talijan»ko meje obldriji pod «n i m po-litionim glatarjem, katori bi ob ci«u kaknga iH'pri6.ikov.inoga napada od zjnaj navduaoval vse SI<»-tonce v Brdih za tkupno poitopanjo, za zedinjeno brambo domovioe. 5.) Politicna raxdoliter BrJ pod dre c. k. okrajni glaTarttvi — pod c. k. okrajoo glararstvo r Gorici in pod e. k. okrajno ghvarstro ˇ Gradiiii — bi znala biti poaebno ob 6isu vojske z ^irrcdento" ˇ veliko nevarnoat in Skodo, ker bi pod e. k. okrajno glavar-fitro ˇ GradiS^i pripudajo6im Slovencem v Brdih ne dohajaii sloTcneki pozivi, ampak italijanski, ne.azum-ljivt. Poli'iicna razoepljenost bi toliko bolj skodovala, ker so Brda zarad arojih visa? strate-giino vaien kraj. Po prirodi so alovenska Brda i prav Tidno lo^ena od furlanske p!anjave, ter zasiu- I iijo, da se kot prirodna eel o t a in trdnja> Tft zdruzijo tadi politicao v edno c. k. okrajno gla* varatTO porisko. 6.) Za volitve poalancev v dezelni zbor goriski dolo6uje dezelna postava, da rolijo sloven skiveliKi posestniki gradi^ke-ga okraja z velikimi posestniki eloven-skimi goriikega okraja. S to postal je uie viaoki dezolni zbor v Gorici priznal, di je treba Slovence gradiikega okraja zediniti se Slorenci goriikega okraja zaradi voliter; in zat6 pondarjamo, da ]e neobhodno poirebno zgora; imenovane tri iupanije zediniti z diugimi Lapan;janii goriikega okrajoegr. glavaratva, dabodoiajimivred tadi v Bkapini kmedkih obSin toIHp posian-C a v deielni, kakor tadi v drzavni zbor. -— Do sedaj je bila volilna pravica za slovenake volilce iz Bid, ki volijo a Fnrlani t Gradi§6i, zelo omejena, rekli bi i-luzoricna ah prazna. 7.) Da bi bilo to tndi pled 6 sole bolj e, menimo, da nam ni treba dosti dokazati; aamo do-stavimo, da nimajo doticne tsi zupanije nobenega svojih zastopnikovr pomnozenem c. k. o-krajnem Rolskem sveta v Gradiddi. katewga bi go-iovo imele t c. k. porauozenem okrajnem aolskem svetu v Gorici. Sklicevaje se na vse naStete razloge, pri&kuje pokorno podpisano druslvo, da visoko c. k. miniater-st?o notranjih zadev blagovoli uslisati zgoraj izraieno prosujo ter izvesti premembo, ki je za blagor ljudsiva in drzave potrebna. Biljana, dnt 13. avgusta 18S6. KatoliSkega politijiaega-narodnega drustva . .Slovenaki jez« odbor. And. Znidar&c" s/r. predsednik; Lovro Juvancifi s/r. podpredsednik; Mihaljko Vaga s/r. tajnik; Jozef Roz-lin p/r. blagajnik; Mihaljko Zamar s/r. odb^rnik; Ja- i nez Sioi6i6 s/r. odbornik; Anton pi. Beja s/r. odbor-mk; Anton Bole F/r. odbornik. ! Dopisi. i Y Gorici, 21. «br. — LiUlnicni plea ˇ ma ekah in ko tnmih puatnG nedeljo 20. febr. spanese! se je izTMtno. Odkritc povemo, da amo ae nekoliko ball te nofotarije, oziraje ae na naie mzmere; a ve-•eliea je &ijajoo dokezria, dm je bila naia jojazen po Tseia neupravicen^. To zopefc jasno kaie, koliko more dobra to!j , spretnosl in de!aTcoat odboroTa: pravib rooz je treba na c;K io premagajo ae rse tezkoco. Takoj po deveti ori prihajali ao ndje in goafi t takeni i'evilut da je bila dvorana ob ', 10. uri tiaeeno pain--*. To ti jn bil kraaen prizor! V lepo oki. cani in It mo rawtf illjeni dvorani mrgolHo jo elegaiitnega m izbraitega obeinatva. Vai aedcii krog obsiruo dvoran^ b h m paint gkdait«v io go»pa% ki so obiudovale mltdirhi, settfjft^o po dToiwni. In kar je o ˇi mo, da je bito pri nz^i^otwm plesa tvnd 50 parovt potom spievidi Tsakdo,, d» y bila dvorana polna. Kuomno je. da .\o> ta veecr gledalea naj bolj zanimale maske, ksjet druge to|>e toalete in krasotice T*d(>le so ae v teci pre tpustu t citalniei pri irsakej to-selici. Bazamno je pa tud»» da ni bilo mngofe T»h mask in ko^tu:tit>r — bilo jib jo izvestno po! stotine — natanenoje opazovati in da se torcj tadi ne more o rjih poroeiti; ?ato pa pniajerao par Crtift le o ue Vatenb iu pfoairao oproa&eiija, akn bi ae n<>.m i> to ponearecilo. Med ncinmi apotam z.ipaztl si najprcj vpaltvn» KtuDJice* v i/virnih atovenskib fiepicab ali ,avbahs in kLUauih tiaSah. Deliio so kolade, gladciee in druge !jultexnj;vosti med obStnsfcvo. V ajih Trstah bila je lepa nnrnarl* v prelepi mornarski obleki. Dalje ubfiii loval at tepe Bosrvjakioio, modrc »!o?eoke iz tiliako ukolite, vttko duktu iz SoSke daline, po-nosno Kuroaico,, Solkanko iz nokdanjih e.ti>ov, pro* bemane ciganko, ognjnvito Napolitanko^ a po!"g nje rezko Btajerko in crnooko Ifcalij.inko. Ho dunes u:fm sumi po uaeah klepeUnjo ttgrde stark tala.^ Co bi imel nje jez»6ek isto s'-ojatvo kakor ve-verJlini zobjo, ki ?odno rustejot j« »bttbttra* lehko mirna vsaj pol leta, zbrnsila ga je oni vo6«i* dovolj. Med mobkimi maakamt imponirat je po ete-gantni nc5i Spanjolec, oSabon in ponosea, kakor se takemu gospodu spodobi. Drugi Spanjol^c, mendt meican, je zabil na oiabnost ipansko in se je po-steno siofensko zabavljal s alovenakimi dekt ti. Iz-redno modro se je rodol diplomat, kt je reievcii b lii za oSeta. Ce si ga nagovoril, zmajal je z rameni ter se prav po „makakoTsko" dalje telebal. — Toda kam bi priali, ako bi hoteli posamezno r 1-vesti vsako maakol Povemo naj So, da je bila veselica zelo zirahnn, da so se vsi prav dobro imeli ter izvrstn? ztbavlj rff. Povsod so govori pohvalno o maskeradi r tit tluiri; a nam j? temu le dodati Seljo, naj bi odbor ne o-pastil v priboduje veseiic te vrste, temuc naj bi po gumno nadaljeval. S tam si pridobi Citalnica maogo prijateljcv. _______ IZ Solkatia, 20. febrnarja. — V nedeljo 13. t. m. vzel je bIovo bivsi nal kaplan c, g. Jozef Godnic od soikanskih farano^ ker ga je prestavila modroat in prcvidnost njego?ih predatojoikwr kot vikarja v bliznji Kronberg. C. g. Godnic, ki je blizu deset let sluzboval kot kaplan v naSej poiteui fart, bil je marljiv in modei* svctovalec v cerkvi in zunitj nje; ni Lado torej, da pri njegovem slovesu so bill vsi navzodi usolzeni. Tistega dne popoldne zbralo se je znpanstvo in odbor nase citalnice, kateri je bil g. vtkar zveat ad, ter bo ga na njegovem stanovauji pozdravili. in se ma zahvalili za vse dobrote, katere je v §asa ayojega slnibovanja delil r dosevnem in t vsakem o-zira. Dne 16. t. m. odpeljil je nai spostovani gospod iupan priljubljenega nam gospoda kaplana (zdaj vi-katja) z velikim spiemstvom ob^inakih stareain in obcinarjeT na doloceni ma kraj v Kronberg, kjer so ga Kromberzani z veseljem in slavno sprejefi. Tezka bila je lo5ttev od prebiagega, nam nLenika; < pa ker nam ga je osoda odvzela, naj pa njegov spo- t min in njegovi nanki ostanejo vedtio med nami. Bog ga zivi Se mnoga leta bt. veri in naroda v korist. \ Odbor nalo c.talnice je ze izvtii odsek. kateri jma nalofo ^rjikibett program za praanoTanje dvaj- setletnice 5italni5nega ob3tanka, ki se bode praznoval meseca maja. Ta dan so poSaati tadi drastvena narodna za-aiava, ki je bila leta 1843 od nasih ocetov kot na rodaih straiarjev narejena. Ta dan se ji priveze lep sviloat trak. Piifiakovati jo torej, da bode jako lepa narodna slavnost; le pogum in dobra volja 6i-talnivnemn odborn, pa pojde. S tern so utrdi n^§o narodna ognjisefc. Odbor citalnice je dulufiil za Erjav-cev spomentk in uatanovo 3 gl.; eicftr tualo vsoto, all star pregovor pravi: Bkaraea na kamen pala^a, zrno do zrna pog-ica*. _______ — St. IzGerOVega, IS. febr. — Sprejmi, draga „SoLt*, dopia tadi iz naiiih krajev in naznani svojim 2itateijeinf da naia ditalnica pridno delnj"t He tudi se ne pile in govori veliko o njoj. Pripravili smo se bili za besedo, katera bi bila imcta biti letoSnji pair; alt 7/ilosfni dogodek, da smo zgubiii nnjboljso roof in podporo svoji citaluici, zakrivil je, da smo moraliT>e8€do odloziti. Dne 6. februnrja bili smo mnngi citalnicarji vender pri veselici, sicor ne pri svoJF, f»mpik pri oni, katero je priredilo na novo ustinovljcno B alno druStvo v Kozani Itofii moramo, da smo ae prav dobro zabavali, posebno nas je ve> selilo krasno petje, katero goji in u6i novi ucitclj, go-pod HrubroalftT Volaric, ki je tudi slovenski ekla-datetj, Prav vezjemu vaistvu, Co so pontuvi k;%k uoznatou bran tam, kjor ni utogoce opnstiti ga, ni So de'> dovrSenti. To ni treba izgovarjati se, da ni donarja all delavoih mo6ij. Takt izgovori in drugi unake vratu so le za to, da «e komu za trenotek uata zamoiijo. — Polovifiarako mpravljeoo coato Skodujejo kmetiji iivi-noreji in g- zdtr^tvu, ker dajcjo povod melinam, ki ttni5ojejo rodovitno pasoike in razdevajo gozde. Ko hka krat sem opazoval razurnne kmete v Logeh in t Scdiu, ki so so pogovarjali, kako so se v zadnjili totib zidilo cesto v Kota. Giavo so stikali ter mujali L njimi iti marsikateri jo zioil: To ne gre! Pa kijI S'ij tndt bliza Tolmina ni bolje. Puglejmo le ceste, ki peljejo na Grahovo, v Tribulo, ali ono, katera veze Sv. Lucjo z drzavno cesto. Povsod se vidi, da 8tro« kovnjaka ni bilo pri tern delo. Odg.)vori mi kedo, da Tolminske cesto ne mo-rejo bi v bo'jSih rokah. Dobro! Zakaj je pa akoioj vsaka cesta, vaako deio le zafioto? in zakaj ui to niti zaceto po »trokovnja§kih nacelih? Slednjrd, zabaj se napravi katera ecata ali katero delco le tako, da bo ne mare reci, da ni srorjeno? Gledalo na) bi so, da ae ta delavce sprejemajo vedno le marljivi ni vat dui goapodarji, ki so reauo tLtidijo, d t bi delo izvrsili dobro in brzo ter prihranili si kak vinarcek za stare doi alt za druzino, in d& se odstranijo zapravljivcki in igaojarcki, ki bo zavolj dolgov navezani na podjetnika, kateri jih lahko odraj-ta s kaktnt kaznenikom sirka ali tudi le z rakijo ait zganjem. Taki deiavei gledajo, da se delo zdaijSa, in vtiled teg.i se koga Tolili. Ako jim je res za blagor njih domovine naj bodo oprezui na vse strani, da so jim ne prtgodt kaj nepricakovanega. Volite take moze, ki so reanidoo sposohni za to; ne pa tiatih, katere Vam bo usilji-Tal g. nebodigatreba, kakor dela ialibog navadno v vseh voliinih zadevah, naj bodo javne ali zasebue, tadi popolno nedolzaega zuacaja. Opreznoati je tem bolj treba, ker se drugod zupani in drugi razumniki zbirajo in pogovarjajo, desar pa tu ni mo-goce do.-ecr. Voliiet naj pokaSejo, dii niso — kimavci, ker nikoli jim ne bo nikdo verjel, <5e tadi so bodo iz govarjali, da so odvisni! Od nekod, 23. febrnarja 1837. — V zadnji sSo5i* pozvd me je dopisuik a Tolminskega, naj na-zaanitn do 1. niarcija t. 1. tmeni onih mo2, kateri bi bili sposobni voljotiim bia v cestui odbor Tolminaki. Muj namen ni bil, vtikati se v te volitve; hotel sem roUlee le opoaowtl m njih doUao&tiia^rafiee, kajU fudi jaz imam prenaiati te2ka bremena, ki nam jib nalaga cestui odbor. Ker me pa onienjeni dopianik j o6itno pozivlja, hodem pokazati, da ne znam samo gtaviti naavetov, terau8 da lahko tudi imenujem mole kateri bi bili apoaobni za ceatni odbor. 1 Molje, Bposobni voditi opravila cestnega odbora, so po mojem mnenji sledefii: a) Goapod Joaip Devetak, zupan v Tolminu in doaedanji oaeelnik ceatnerau odbaru. Vpraaali me bote, zakaj prav njega naavetujem, ko vender ni biio nod ujegovim nacelniitvom pri naSem eeatnem odboru. dozdaj vae tako, kakor bi biio moralo biti; kakor ata editn© dokazala dopianik sToIminakega in novicanied raznimi veattmi ˇ iadnjt ^SoSt*. Glejtet Goapod J. Devetak Ml ft naSelnik ceetnemu odboru vie eeiin 12 let in ti ji pridobil v torn (tarn gotovo mnogo •kuSeuj, o®«« v& m mme n*kdo ©porekati, ker m»t pod njogoffal wMI^Biitrom napravilo ae je v Mien ©kraji faKko topik topoirobnih eeat, On bi bil tedaj t odboru dober aveiovalec; in tocih potro- X Goapod J ©sip IvanSifi, & kr, notar v Tolminu In i«Mn\ poalan©© v velikem poaeatvu, Ta go-ipod nifva zaupanje, labko reeem, prebivalcev eelega Tolmitiskega okraja. On j© v dtnawih zadevah var-ien la debet goapodar, kar ni razvido© Ie iz ojego-va*ft domafiega goapodaratva, temu© tudi iz goape-darutva pri c k, okmjuom iolakem avetu; knjti od-kar je ad ©©enjtnoga avetwalatva, ae jo I nlegovo po»iolj© in i natanonin, ikrboim in bvalevrednim do-Fovanjtm stdanjega g. © kr. ©krajnega glavar-j a (If Ur.) goapodaratvo pri okr. lolakem avetu zdat-n© zboljtalo in nredil©, Ttga gotpoda naavotujemo to-daj tat©, da b© §.:rbel, da w tudi pri ieatnem odboru denawifwe zadov© tako nredijo, kakor pri c. kr. ©krajn§ii lolakeni §v©tn. a) Goapod J©aip Bpehonja. iopan ? Sedlii. T» me! nam j® ssnan kot polfcenjak, jt» v aradi na »kl«da?Bi coiti ad Krada do Broiinja; njemu bode todiu nftjtoi® mogole nadioroTati oala na dotioni ea* •ti, kar pa doaoianjemu odborniku g. Kadtnaru, 2a-Moa ULeginj»kon)u, ni tiko lahko, kor on jo na fkrajai meji om«njono c< «to in je tudi lot inpan in Av6e, kjer je (namesto da bi je poslal AvSki poStar k St. Luciji in r-":o popravil pnmoto avojega Ka-nalskega tovariSa) le^alo ve6 dnij, kakor navadno tudi druga pisma, tako da je doticncmu uradu pro-pozao doSlo v roke. Ta elu^aj zgodit se je preteldi tedeu, ali, kakor sem moral ali&iti, enacili sli-cajov je biio 23 veliko. Da, je redeno istinito, si. uiediii§tvo lahko razvidi iz zavitka, ki sem si ga izprosil od do-ticnega urada ter pii!o2il temu dopisu, Sploh je zna-no, da poafca v Avfiah nima veliko posla; morda hode K.a-nalski postar na ta nacw svojemu kolcga v Avcah, kot dobtemu prijatolju eaega area in enega duba, po* magati k veojemu Sievilu pisein in a tern k gotovejie-mu obstanku poitne poataja v Avi5.ih; pa naj pomiali, da poate ao zarad ubfiinatva, ne zarad poitarjey. Ako bi so to bolj pomislilo, bi ne biio aliiati toliko pri" toleb o naith poitnih ekspeditorjih, Ha noki poiinipoataji poitar zapre avojo urad-nijo, kakor bitro poitni sm odide, dasi ni la pre tokla uradna ura, kakor da potem nima nikdo vcf; poala na poiti; in oo ga ima kdo, naj pa lota po trgu od kr^rao do kremo, da dobi kjo poltarja, M drugi poitaji bil je ekspeditor, ki jo noa vihal, naoemko povzdigoval tor godrnjal vsoloj, ko ja kdo atopil v poitoi urad, wVid*ga alaodja—lej ga h*a-aU nlmal poite v K., kaj uoail aom-lo-per moj iluft, ie no bo koneo tell ijudi itd,** Takl ao bili njogovi pozdravi d*i obdiuatva, ki jo imolo opruviti v poltnem uradu. Oo-bro, da ao temu clovoku alovo dali; morda bo sodaj kaj boljo. Nn trotji poataji ima poitar &mm veliko opnivka, ker je aejem iu mora v itaeuni prodajati ali v krdmi ljudi alu^iti; torej &a kdo na poiti kaj zabtav.i, naj pride drugi krat, 6e tudi jo ono ali v©6 ui* od» daljen od poito. Sejmi ao pa v tent poltnem kraji pogoatni in onaki aWaji prav tftko. Take in onako mitolbo o nalih poitarjib ftlso redko, Jo li pa to viijim uradom znano, kdo vo? Trobalo bi torej nizjim in viljim, da bi bolj pazili, nizji na pisma, viiji na poitne okspeditorje, pa da bi imoli wieaa za oprariSone prito^bo obiinatva, Prodaloek za poitno reLi ima io gmdivu nako* pi^onega; ako no bo to ndoato?alo, numo rait ie katero.___________ M, H» «. kr, poitar a dtlom preoblolen. 4) JDoiidanji odbornik Joiip Kranjo, lupan t »r?-Itndt »a akrajoi mtji nafega okraj«, jo donigrt ifo| oantw • tern, da mn jo ceatni odbor • podporami pripowogil izdflati Itpo ob«inak.» pot do Drelenee, fa kar ao mil l»nko tamoinji obgmarji hvaleini. 0« je oddatjon od v^ake ikkdotno ewto; zato ga no priporoeamo f zopetno tolittf. Meito njfga priporo-lamo, naj ao toll edm zattopnik t Koboiidu; in zato bi bil po naiem nwinji goip. Janoa Gruntar, po domae® Spilk, najipoaobnejli. e) Gotpod Porta n a I Bta*e*z\ ataraiina na Kofarikem* jo w taken kraji, kjer m snideto dvo •kladotni eeati, in atoer ona, ki pelje od S?. Lucyo do ceaarako ceate t Ulenko, in cesta naz Kozaiice do Yrft Meld, katera je iraled postave, aklenjene ? zadnjem zasedaoji deielorga zbora, 8{>rejeta med akla-dovne, Ta moi bode dela na doiicnih ceatah najloie uadzoroval, za kar je po nasern mnenji tudi apoauben. L) Goapod JanezBriSar, lupan ni Grahovem, na aredi akladovne ceate v Baikt dolini, uiiva aplosno zaupanje pri tamoinjih prebivale g) Goapod Lapanja Iran, zemljemerec, ata-nujo^5 ˇ Tolininu, je doma iz ihipanje Pouikve; do-tifini kraji, kakor tudi Ideraka dofina, so mu prav dobro znani; ker se nameravajo t^m prav va&ie cest-ne 6rte ispetjati, ga priporofiamo, da bode a s v oj i* mi tehnicnimi znaoo^timi ceatni odbor pod-pirak On bode naavetoral lahko vae eeatno 6rte in tudi atrokovnjake za vainejSa dela pri vodah, da ae ne pripeti cestnema odboru enaka nesrefia, ka« kor ae mu je pripetila pred osmimi leti na ceatni erti od Hudajuano do Podbrd:, kjer je voda komaj dovrieno ceato tako pokvarila, da je m roogoSc vee" popraviti. Y to ceato se je ziztdalo blizu Y ldinarjev drzavne pod- Politi6ni razgled, vo d i. osem tiao6 go pore in vae to je aplavalo po b) Goapoda Iguacija Kovacica, 2upana pri Sr. Luciji in dezelaega posianca, ne priporocamo; kajti on bo menda kot najvefji davkoplacevalec tega okraja vze tako ud omenjenemu odbora. Mislim, da a tern eem ualuiil dopianika a Tol-minakega, ter priporoSam prav gorko Se enkrat tukaj navedene rooieT da bi ae volili t ceatni odbor. Co izvolite to mo5e, zagotovim Vas, da na5 ceatni odbor bo t dobrih rokab. _______ Od nekOd, 21. febr. — V tretji it. letoanje vSoe>* povedal Bern nekatere nerednosti, ki ae godijo po naiib poitah; oaobito sem omenil dva aludaja, iz Ajdovakega in h Tolminakega okraja. Danea naj do-dam Ie drugib atufiajev iz naiib gorskib krajev, da al. c k. poltoa direkcija zve, kako naii goraki po-itarji obHnatvu streiejo. Videl aem uradno piarao, aano na poato v Jia-nda, adresirano na meki urad t Kanalskih hribih blizu Tolminake meje. Besede: »Po«ta Sv. Lucija bile so prav raalo^no zapiaane; ali pri vaem tem MwMipto* towttm #m» j*M m pit* Cesarsko pismo sklieujo avstrijiko in ogor-sko delegacijo v dan 1. marca t. 1. v Budim* pclto k izrednerau isasedftiiju. Vojni minister predlo^i jima izreden kredit «a vojalke nameno. — Drl&vni zbor razpravlja na6rt aakon* 0 u-varovanji delavcev in bode najbrle Se ta tedon obravnoval nadrt zakona 0 vojnem kreditu dva-najstih milijonov za izredne vojaSke potrebe. Ootem se pretrga zborovauje zanekaj dnij. Pozoruost vseh politikov obrnjena je bilav zadnjem casu na volitve v Nemdiji. Dne U. t. m. volilo se je po vsem NetnSkcm; izid tebvo-Htcv ni §e popolnem znan, a izvestno je, daje Binmark zmagal, ? j voljeni so ve6inoma taki poslanci, kateri pi;volijo v vojnem oziru vse, kar vlada zahteva, osobito takozvani septenat, t. j. Stevilo vojakov in vsoto stroiko^r za 7 let. Pri vsej brezozlmosti, ki je Nemceni nasproti drugim narodnostim prisojena, zmagali so v Al-zaciji in Loreni takozvani protestlerji, to je taki poslanci, ki niso Nemcem veseli j takih je 15. To najbolj kale kak§en dub veje v imenovanih provineijah. Skoro neverjetno je, da se pri ta-kem pritiskn in taki brezozirnosti Francozi f teh qokrajinah morejo ustavljati nasilja.—Sicer pa se ima Bismark mnogo zahvaliti av. o^etu Leonu, da so druge volitve na NemSkem zanj tako ugodno izpadle. Pape^ jo namre6 zebi pod-piral vlado nem§ko po svojeai veiikern uplivu pri katoliski stranki; zato pa misli knez Bismark povsem odnehali od preganjanja nemskih kato-likov, ki je biio ie pred kratkim casom straho- | vito. V deiclnem zboru pruskem predion je radi tega novo cerkveno postavo, ki bi imela odstra-niti neznosne krivice, katolikom dosedaj priza-dete. Sedaj se §e le poka^e, so si Nemci le strasili s francosko vojsko, ali je res kaj na tem. Gotovo je, da se Francozi resno na njo pnprav- Pomenljivo pa je, da so priccli ruski listi drugade pisati 0 tem in 0 bolgarskem prasanji. Do sedaj so se bolj brigali za jug, sedaj pa pravijo, da jim Bolgarija tako in tako ne odide, elavna stvar pa je, da pazijo na Nemdijo, ka-8 . ..:t._i_ ,i..«»Cfu; da bi Francoze Ceno. ^Ko ai ruski listi manj ropotali v tej za-devi, bi mlslili, da so res pravo pot zasiedili; tako pa se lehko doraneva, da pripravljajo le pot Bisinarku, po kateri se pri5ne pomikati na-zaj ter razburjeni NemSiji dokazovati, da bi bila vojna s Francijo brezvspesna in nevarna, za to da je treba zapre6iti jo. Novice 0 italijanski krizi so razliCne. Do dana§njega dne so skoro vsi listi pisali, da se-stavi Depretis novo ministerstvo, ? katcrem bi ''bit-frot''~KoB!Ianr^^iia|Teli^-tadi prejSnji ministri, A danalnje vesti pravijo, da je Depretis zopet poloiil v kraljeve roke nalog, da bi novo ministerstvo sestavil. Kdo bi bil potem po-klican, da novo ministerstvo sestavi, ni poveda-no. Po poro6ilih v razliCnih listlh zdi so pa, da (lnigo ministerstvo skoro ni mo#ofio, ^alostno, kajti r sedanjem ministcrstvu I)i>protis-ovcm bi bil minister za uk in bogogastjo lid Luzzattl. Bolgarsko praSanjo nifi no napredujo. Tur-ika prlzalevanja so bila brez vipeha; Itusija nocc sprejetl predlogov, da bi so sostavilo novo regentitvo, v katerem bi bil Stambulov. Porofta m p% da je dosedanje rogontstvo posrodno all neposrodno osnovalo zaroto proti Oankovu in jednemu ruskemu generalu v Bumenijl, En stot-nik se je zavezal spraviti s pota prvega, drug! malopridnei pa druzega. Rogentstvo pa javlja v svetf da jo zasledilo zaroto proti vladi, da bi imt'lo povod zatimtl vse, kar no ploio tako, kakor ono god©. wmmmmmmmmm Doma<5e in razne vesti, Za Erjavoov spomonik in uitanovo ir* kawulb jt lilo v 8, It, 9B§W 660 gl. M% k% Diiljo 10 darovali: Mitija iila, iiipullc v Eopontabru, 2 gl; Sitar Frane, lupnlk na Hnkovom, 1 gl. $ lanes Feltrin, vikar v Gorenji Trobuii, I gl.; bras odkod in kdo 2 gl.! |akop Fon, vikar v $tr%!i6lh, 1 gl. 50 kr.; Pahot? Stefon, vikav t I'ovmi, SI gl, 1 Joiof Golob, vikar v Podgorl, % gl; Karol Ponoln, du- hovnlk v Tolminu, f gl.j pri zabavnim veSaru wSlov, v Biljani dne 17. febr, «i je nabrato 10 gl. It kr. f v G e r n i 6 a h nabral 4, g. Frane Eodrlc pri ibih teri se ne sme nikako dopustiti, da bi Francoze r0m8ehlt x gl. mu ^l°^%2t^ i\l- voselom vt-ccm derniikih povcov 0 gl. 20 kr., in si* cer ao darovali: Eijaveo loio, 20 kr.; Gigoj Simon 1 gl. j Toldid Ivan 40 kr.; Lojk Tomai 20 kr*; Koaovelov Jozef 20 kr.; Lojk Joief 40 kr. j Uiaj Tone 20 kr.; Koaovel Yal. 1 gl.; Koaovel Ivan 20 kr.; Miha V1616 30 kr.; Kumar Anton 30 kr.J Ko-drid Anton 50 kr.; Koaovel Fr. 40 kr.; Fiier Fr. 30 kr.; Podgornik Jogef 20 kr,; V0I616 Yal. 20 kr.J Plahuta Tinea 20 kr. — Anton mejni grof Obizzi, poaestuik in zemljemerec v Goriei, Kot tretje odpla-cilo 2 gl.; njegovo 2italnieuo deloioo, omenjeno v 4. it, nSo5ea, je odbor prodal in dobil za nio 10 gl* 45 kr. — Dragotin ^agar, deleliti blagajnik in de-narnidar Ijttbljanakega odbora, poalal 30 darove, katere ao dali nasledtiji rodoljubi: Janez Go* gola, e. k. biljeinik, 6 gl.; Frau Ktav, Souvan, v#« letrleo, 10 gl.; Anton Luban, nadueitolj v Komud, 2 gl.: D.r Fran Celeatin v Zagrebu, 5 gl.; Franja Gulieeva rojeoa Mtlenlek v Selini, 5 gl.: Dragotin iagar, deielni blagajoik, 5 gl.; Viktor Eohrman v Ljubljaui 5 gl.; Guetav Spetzler v Leaeah 1 gl. i Anton Koiey, Uovimarof, Hrvat^ko, 6 gl.; Joatp Stritar v Bedu 5 gl.; Ivan Yilbtr v Idubljaai 10 gl.} dr. Gvido Srebre, odvjetnik v Breiicab, 5 gl; Anton Znidariid, zaatopnik banke ,Slavije« na Premu, 1 gL; Fran Kovae iz Iioza 1 gl.; I. Ru^ina iz Pudoba 1 gl.: I. §tritof iz Starega trga 1 gl.; Jakob Pfaoeeki iz Starega trga 50 kr.; Hiako PodkrajSek, uftifcelj v Radoljici, 1 gl.; Franjo Hren, velepoaeatnik v Lju-bljani, 10 gl.; Toma Zupan, profeaor, 5 gl.; Joaip Bezlaj, meicanaki uditelj v Krikem, 1 gl.; Ivan Bn» bar, jrlavni zaatopnik banke sSlaviie*, 10 gl.; dr. Ivan Iav6ar, odvjetnik, 25 gl; dr. Yalenttn Zwnik odvjetnik, 50 gl.; dr. Lovro Poiar v I^ubliani 1 gl., Lovro Bernik, iupnik v Kamuigorici, 1 gl.; Jakob Aljaz\ zupnik na Dobravi, 1 gl.; Ivan Berlie, kaplan v Kamnigorici, I gl.; Mihajl Pesjak, poseatnik. t Kamuigorici, 1 gl.; Adolf Kappiia, poaeataik vKamw-eoriei 1 gl.; dr. Hinko Dolenc v Liubljam 10 ^gl., Iran Levatik v Ljubljani, 10 gl.; Auto? Roachmk, c k. sodoij, adjunkt v pokoji, v Ljubljani, 1 gl. , lefmenovan v lW"i « «»•? dr' Drl0rtSmDt2,Ui8: heim, c. k. okiaj. aodiS6* pristav, vKozjcm 2 rf.. Oton Ploj, notaraki koncipijent v Koziem, 1 gl. v« dohodki inaiajo 204 gl. 50 kr. Po odbmh atroikiU 50 kr. oatane gotov.ne 204 gl. - Andrej Jekie, vitez-dokan v KSboridu, 3 gl ; Anton Pjpan, kaplan Koboridu, Igl.; Anton Manzini, vikarn v Bta--ivau Mui-ovec, vikai'ij v hWf*i a --*-•- Anton frano MariniS, tikarij na Iivku, 1 gl.; Jmij Kokelj, Tikarij na Trnovem, 1 gl.; Ivan Kurinflc, T-.kanj na Serpe. aid, 5 gl.; Josip Golja ml., *ikarij na T^mnera, 2! gl.; Ivan Jarec, yikarij na Libnioji, 1 #.; Aj.ua -.^n«. tikarij ˇ Dreintoi, 2 ri.; Bajmuna Mnkorife, do*** poiUaec, 5 gl.; t Ajdotaeini nafcrai je Augelo Caaagrande 37 gl.t in aicer «o dali: Iran Dugnlm, jupnik, 5 gl.; Anton Lokar, velepoaestaik, 5 gl.; D. Godina, Japan, 5 gl.; Jos. Vidmar, trgGvee, SjgU.A. Caaagrande, trgorec, 5 gl.; Butar 2 gl*, Fr Cibei 1 tj.; F, Jneb 1 gl.; W. Jocbmnnn, poaestnik, 1 gl.; Ant. Bianchi 1 gl.; H. Hohn, tovaraialri yodja, 1 gU I. Volkor 1 gl.; Karol Ballo-gfc 1 gl.; A. Lonajuer 1 d.; A. Spaznpan I gl,; Jan. Laeovig 50 kr.; Jan, Fegac 50 kr.; Anton Ukmar, vikar f Maryinem CeHi. 1 gl.; dr. Franc Sedoj, profcaor bogoallaToim u-dom in pudpirateljem priznaoje in nova moralna mo6. Viaok doatojanatvenik obljubil je, da pride. V Podmelci dobil je atacunar Peter Kokolar dovoljenje, da mqc prodajati tudi koleke (stemplje). To je za naS kraj in okolico vsekako dobra prido-bitev, ker bodemo iraeli odslej koleke pri rokah. Maraika'ero Ta2no oprarilo ae je ne malokrat samo zato zavleklo, ker ni bilo mogo5e o pravem caau dobiti koleka iz 2 uri oddaljenega Tolmina. Torej PodmeI5ani in okoliSanif koleke kupujte pri Petm Kokosarji! Volitev cest. odbora za GoriSko ckolico je bila 17. t m. Zbralo se je 74 zupanoT in podzu-panov da tolisoi t. j. v doiolai dvorani. Iz Lo5oi§ke zupanije ni bilo nikrgar; Serapeterci pa se niao ho-te'.i doleiiti volitve, ker ai nckda med rolilci niso mogli zagotoviti jednega odbornika v Sempetrn. Iz. voljeni ao gg. Fabrts pi. Konrad, zopm Stovo-rjanaki; S i n i g o j Joief, 2apan Dornberaki; K o f o 1 Anton, velepoaestn'k iz Ceponna; Kocjancic Andrej, deS. poslanee in podiapan r pi-lsr-i i: N a-nut Joief stars!, poaeatnik v Standrezi; Fagane 1 Jo2ef, poaeatnik r Oaeku; M o z e t i 6 Anton, zupan Solkanski. Volitev Komenskega cegt odbora je bila jako zivahaa; rolilo se je trikrat. Pri prvi volitn so dobili absolntno *vecino glasov gg. Josip K o v a 6 i 6, zupan Komenski; Sac Anton, pnsestnik v Pliakavici; Stcpanci6 France, zupan Temaiaki in Pip an Josip, poaeatnik v Sketbiei. Pri drugi volitvt prodrl jo sarao Mavhinjski zupan g. P i p a n Janez. Zaradi dreh udov trebalo je oije volitve, pri kteri ata zma-gala {eg. Gruden France, podzupan V Nabreziai, in Stemberger France, posestnik t Branici. Komenski restni odbor ai je izbral predaednikom g. Antona S u ca iz Pliskavice. Cestui odbor za Bol&ki okraj, izroljen dne 16. t. m., je sestavljeo tako le: gg. Matij-a Jo n k o potrjen enoglaaho za naeelnika; Ivan Trebse i\i-pAn Seipeuigki, Ivan Waits eh, zupan CezaoSki, Miha Wallas zupan LoSki, Joief DomevSiik 8ipan Soiki, Antoni Fort, zupan Ternovaki, Frauee 2agar Lupan na Zagi. Gestni odbor Kanateki izroljen 16. %. m. .Josip Humar Japan na Banjsiculi sv. Dnba, Anton Humar zupan Liko^eki, Andrej Konjedic zupan Deakdaki, Stefan Brezavaiek 2upaa Kalaki, Anton G a b r i j e 1 e i 6 inpan Anhowki, Andrej BI a-zic iupan Ajbaki ia Aotou Mad on zupan na Banj-S:c*h sv. Iiovrenca, Z« ptedsedack^ so izToliii g. Jo-sipa Hamtr-ja farina, Banjiic av.Duba, kte:i ja pa volitev odkionii. Zupa«s»TA Kanalsko, R &RJsko in Avako so proti Tohtvi podala rekucs. Sezanski cestui odbor, izroljen sakm-Ie: Gospp Rajmund M » h a r 5 i 5 dez. poslanee in zapm Sezanski prelacdnik; adbormki pa L? Cerne Anton po^atmk t Tmuaju b.it. 10, Grudera Jancz Jnpan Zg«nBkir K »eja n Auinj poscattsik v Zerjab, Muba Atttoa poara'mk v L*>kvi. Pegan Jakob iup.n ˇ Avbarn in Perhavee France posesEntk v Lciec^b Drobne novice. Puntnt u*wk ptUtthtt »»i u-kaj^njt bAgotilnvci hp kutccit, obrjtojed; s |>«tjii in audlM", katertna w > nde^ivl atil. go^p. knez**-undikof in nm«*o diJm-vSfiim'. Pt>.-am»ue tefcke «-vrSilt* so se v wliko vadiivoljnwt navz&jili, talio da je viSji pastir po kottfrnti vc^elfei pohvnlil msisljive sodelovake. — I* n f t uintra fc ivl 1ft in anirje >U som popolaoraa, nkik pojde tako nsprej. Xa Travnfku zbira se snno^o gieilalct*Tr pa iti »fcoro aikngr.rt da bi ga gledali. Tako zaun je stvar sam* ob aebi. — V r e • tne se jc yopet sprijiutnbj bnrja je potibnila, mtaz i poneh;>rin svefan skri^a popmvitt ztdttje diti, kar .j» piej zakrivi!. — Odbor riruabe sv. Mohora odlncil je z ozirtim mi riHlbiiwkc ruzmfre v tlr|iiint 1 pokojuoga puatelja IViiiCA Evjavca za sponitfuiK in j ustaitovo ranjke«?a ioj»o vsoro 5(^0 gold.; bvab?. — Go-jiski vetprani imeli so 15. r. m, v gtedt&k pU?s, pa se jim j«* slabi) obtiescl, ker so vabiti samo Neni-cr (?) in Italijane, Stovvneer pn ne. Pnw jna "-tflji; naj s»e uMjo § 19. dr*wne temeljne postage. C» no-ilejo RiUerjn ^tre6i, naj jim p» or* pHe. — Okrajao glavarntvo goriSko rnzpnplafo jp al»vemskim hi-pauoiu nt'ko n e m s k »* v-abrlo ^I.-de tme vojske, Alt bomo Slovfuti proHtt tn- (*b»zbe? Tudi dobro. — Podohi Fraita Erjavca in Jostpa Hrtbarja do-bijo se po 20 kr. pri {italnKnem Citvaji, N&vnricii okvir a strklnm vred stsrw v Oorict 40 DO kr. 8 t» m dobi hi1 top kiiiR domafii nobi. — Posteva o fi r»i voj»ki izSI» je v drug! popravljeni i«rf«ji in w do-biva pri Jus. Jurikl v 81o?eiij"mgriidei po 12 kr. — Fdip Iladeiltp sn&d je iidajati ?Kn r o a k e bu k y i-cc* v snopicih po 15 kr. — Gori&kemn #Corrie-ru* je pekoCa rana(qnestinne arrfente) i»l»var*»ka dw-Iiov^iua ua Primorskem; nam pa je framason ^i u-pliv in iidovirito praianje. — V bomistjo za pogozdo-vanje Krasa bil je izvoljen v OKolici goriSki Jtwp Pavlica iz Rifemberga, kot namestnik Josip FagaucI iz Oscka. Listnica u red n i ? t va. Uazitim pg. do-pisnikom: Hvala lepa; vse pride o avojem ^u. ZAHVALA. Potrtim sreem izrekava svojo itajsrLne]8o zihvalo vaem znancem, prijattdjero in clovekoijubim sreem, ki so nama o priiiki tuLne smrti in pogreba najinega edinega stiriletoega sinka „Ljubljanski Zvon." 3l»jiBj» ptilika, da u^odno restjo svoja opiavil:; zato so u'jiidito vabljeni, da bi su obilno udeU'zili lc'ostjega >ejina. Zapaostvo r Kanalu, 15. tubrnarja 1S87. St 31jOp. Oznanilo. Itavnatcljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), iiBtanuvljene p» grofu Thnrim v Gorici, naznanja, da bode due 7. m.irca t. I. zaSela javna dra^ba (kant)npro5piiih zastav IV. cetrfc Icta 1885, t j. tEstili, ki so bile zastavljonc oktobra, noverabra in decembra 1885. RnvnateU: 0. LOVISONI. izrazili svoje soeatje in soS-ilj'* z beaeda, t pismib ali z venci na takev preljubega otroka in a sprimt-ljanjem do hladnega groba. PresrSna jim hv.vla. V Gorici, 25. februarja 1887. JANEZ in KAROLIffA VOGBl6. Naznanilo. v Podpisani izdelujem take pinje, kakersae jo bil Svicar Ilitz pripravil na Totminsko. Imam nare-jeni 9 JK^MjolJ^M^ ki drzite \o 50 Iitravr in pa manjii po 35 litrov. Ako bi zelel kdo knptti, obrne na; Be do mene. Podmelci, 15. februarja 1887. Martin Golja, na Travntkii St. 10 \ Gorki. Msi debelo In na drobuo. Piipori/ .jo svojo veliko zalogo vsakovr-afnega s'.ekb, navadnega in finoga, kriitalov, ogicdiil z okvirji in brag njih, razoovntnih Ifp z» nknn, tndi barvanih, po^od a poreehvia, 1 iloviee in za knbinjo za druiina, goatilne, kromo, pivarno, aladkarun, kavurne; kakor tudi namitja in prtprnv zi kuvo, fiaj za 2, 0 ali 12 oieb, obi-Sal ax ubriaalko ab stekta, poreolana in an gleftkega iln, palie in okvirjev podadenib v ata-rem in nowm «!oguf evotilnic vsako vrste za pi'trolej, knioikov, skied in ilio. Velika zaloga drnih steklonie (botelj) za vino, pivo, likerjo iz slavno znane tovarue v Siemeosu; t>bleLenih ateklenic (flaSkonov) od 1 do 50 lilrov. Spi^jeinajo vsakerlno atekfarako deTo tudi na deceit za poslooja in terkve tudi v gotiikcm slogu z barvaoimi sipami, vezanimt se svincem. Imajo zalogo najmenitnejSih tovaren da-najskih in sprejemajo kafero koli naroCilo po to-varniski ceni na posode in priprave za cerkveno rabo, bodisi s eistega srebra, kakor tudi s postebroene kovine, najfineje, n. pr. kelihov, ciborijcv, monatrane, svecnikov, svctilnic, kriSev, altarnilt label, ktizevih potov. Sprejemijo narocila gledl lesteneev (kljoi) v k,.,r....- B fjpiataj^ fcgfco, iU^j g -- •« A v»e po iiajnizjih eenah B9 Zelodene bolezni ELS bitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo zelod5no zdravilo. Izbrati ˇ raziiih ielodcnih bolcmih zdravilo, katero bi r resnict o