8554 AA
60i00200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PFumvASKI DNEVNIK
Leto XXXVII. Št. 141 (10.963)
TRST, torek, 16. junija 1981
PoStnina plačana ? gotovini n	.nn
Abb. poetale I gruppo IjCnU 400 IIP
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
ZA MITTERRANDOVE SOCIALISTE LE ŠE KORAK DO ABSOLUTNE VEČINE V SKUPŠČINI
Enotnost levice in alternativa konservativcem privedla francoske socialiste do pomembne zmage
Nizka udeležba na volitvah - Desnica obdržala le 4 poslance - Dokončno besedo bodo imeli volivci prihodnjo nedeljo
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — «Rožnata plima* in povsem drugačna razmerja moči po izvolitvi socialističnega predsednika so sicer nasplošno obetali, da bo v brazdi nedavne izvolitve potegnil za sabo tudi parlamentarno večino in si tako vsaj za pet let zagotovil vsa ustavna sredstva, ki jih potrebuje za preobrazbo družbe, toda nihče ni pričakoval, da bodo volivci bkrati ovrgli toliko železnih pravil francoskega političnega življenja.
Utegne se celo zgoditi, da bo Fran-cois Mitterrand zbral v svojih rokah takšno oblast, kakršno je po Vojni užival samo še general De Uaulle.
Potolčena desnica bo kljub temu skušala še nekaj dni graditi upe na meteorologiji in halievtiki. Nedelja je bila sončna in topla, prav izjemna v letošnji francoski pogladi, in 14. junija se je povrhu začela uradna ribiška sezona. Topa uradni začetek ribiške sezone *n sončno vreme najbrže nista bila edina vzroka za izredno nizko volilno udeležbo, približno 10 odstot kov slabšo kot na povprečnih skupščinskih volitvah (skoraj treh od oesetih volilnih upravičencev ni bilo na volišča!). Kot kaže, je za radi abstinence tokrat na izgubi Desnica, kar je v francoskih razmerah novost. Poseči moramo do leta 1962, da naletimo na taksno mlačnost volilnega telesa, in takrat se udeležba tudi v drugem krogu ni bistveno popravila.
Odgovor na vprašanje zakaj je toliko Francozov dalo prednost soncu in ribam, se skriva že v pojas uilu, zakaj so volivci nasploh obr-
sqU veljavnost ^^enega^od pravil- REW — Namestnik rimskega državnega pravdnika Giancarlo Ama-PredsedJk ^žave uDva močno av- « * dal	aretirati lastnika zemljišča pri Vermicinu na ka-
ogroženih veljakov, toda njena premoč v razpuščeni skupščini je splah nela — marsikateri volivec ni hotel glasovati za kandidata desnice, ker pač ni bil predstavnik njegove stranke, temveč skupen kandidat u-metno zvarjene «zveze za novo večino*.
Poraženci naukov niso doumeli. Njihovi pozivi so še vedno omejeni na klice volivcem, naj prihodnjo nedeljo ■»popravijo ali vsaj omilijo škodo*, naj «zaustavijo socialistično poplavo*. Gospodarski tisk podobno nadaljuje zastraševalno kampanjo, očitajoč volivcem, da so podobni bolniku, ki skuša pregnati vročino ta ko, da razbije termometer. «Videli se bomo čez dve leti!» je med prvimi povolilnimi razpravami trmasto ponavljal znan akademik, ki je »zaslepljenim* Francozom napovedoval diktaturo socialistične stranke, vodečo k ideološkemu monopolu in gospodarskemu polomu.
Tudi s tem desnica ponavlja še eno od predvolilnih napak: vsebina njene kampanje .je bila namenjena družbenim plastem, za katere se je zdaj pokazalo, da so v sodobni francoski družb', že oslabele. Borza, veliki kapital, zdravniki, odvetniki, profesorji, veleposestniki so edini prisluhnili kandidatom desnice.
Francoske skupščinske volitve, vsaj sodeč po prvem krogu, torej niso bile «volitve upanja in dvoma*, kot so napovedovali predstavniki včerajšnje oblasti. Modre ovojnice iz nedeljskih skrinjic ne dovoljujejo več namigovanja o dvomu, čeprav bodo Francozi 21. junija morali «še dokončati zmago*, kot je dejal veliki poraženec Georges Marchais. A niti tedaj kapital še ne bo na tleh in zato socialisti kljub zanosu že zdaj trezno opozarjajo, da moraš znati «preboleti tudi zmago*. VILKO NOVAK
IZIDI PRVEGA KROGA
PARIZ — Po zmagi socialista Mitterranda m predsedniških volitvah je socialistična stranka v prvem krogu parlamentarnih volitev zabeležila nov uspeh. Združena z levimi radikalci je po dokončnih podatkih iz 488 volilnih okrožij (v treh, Viallisu, Fortuni in Francoski Polineziji bodo glasovali 21. in 28. junija) prejela skoraj devet milijonov in pol glasov ali 37,51 odstotka glasov. Na volitvah leta 1978 je znašal njen odstotek glasov 22,58.
Socialistična stranka je torej odnesla glasove praktično vsem strankam. Komunistična partija je izgubila 4,38 odstotka glasov in je tokrat prejela le nekaj več kot 4 milijone preferenc ali 16,17 odstotka. To je tudi najnižji odstotek te stranke po drugi svetovni vojni. Slabo se je izkazala tudi golistična stranka UNR, ki je sicer ostala druga največja stranka v državi. Prejela je 5.231.269 glasov ali 20,80 odstotka, formacija bivšega predsednika Giscarda D'Estain-ga UDF pa je prejela 4.827.437 glasov ali 19,20 odstotka. Na volitvah leta 1978 so golisii prejeli 22,62 odstotka glasov, pristaši Giscarda pa 21,45 odstotka.
Za prvi krog teh parlamentarnih volitev je značilna zelo nizka stopnja udeležbe na volitvah. Od 36.257.433 volilnih upravičencev jih kar 10.748.633 ali 29,64 odstotka ni prišlo na volišča.
V prvem krogu je bilo izvoljenih 156 kandidatov: 50 kandidatov UNR, 49 socialistov, 46 Giscardovih pristašev, 7 komunistov in 4 pripadniki desničarskih formacij.
ARETACIJA LASTNIKA ZEMLJIŠČA IH SODNI POSTOPEK PROTI DRUGIM OSEBAM
Polemike zaradi neuspešnega reševanja malega Alfreda iz arteškega vodnjaka
Kot že večkrat v preteklosti je na zatožni klopi državni aparat - Mnenje slovenskega jamarja Jožeta Pirnata o težavah reševalnih akcij v ozkih prostorih
teriteto in zato .je približno 56 odstotkov Francozov menilo, da je Pošteno, če ga po enem mesecu ne Dezavuirajo, dali so mu torej proste roke. bodisi tako, da so glasovali za kandidate levice, ali pa Preprosto tako, da so se odločili za »bstinenco. Med 30 odstotki izletnikov so gotovo taki, ki so bili »naveličani* zaporednih volitev, . drugi so podlegli fatalizmu, toda prav tako ne manjka takih, ki so se dokopali do prepričanja, da socialistična vlada navsezadnje »zasluži *anso».
Drugič, kandidati desnice so se •Ded volilno kampanjo lotili povsem napačne taktike. Volivcem niso ponudili nikakršnega lastnega programa. temveč so se zadovoljili zgolj 2 napadi na socialistično predsedniško večino, z izrazito negativno, rušilno kritiko, ki je bila povrhu Pretkana z zastraševanjem. Z eno besedo, kampanja je. bila desničarska v klasičnem pomenu besede, ,n tako je potrjena še ena od fran noskih značilnosti — v tej deželi ni mogoče vladati z ekstremnih porcij, zagotoviti si moraš sredino, vsako pretiravanje pa neizogibno vodi k polomu.
Žrtve take taktike niso bili samo kandidati golistične stranke in gibanja UDF, ki je brez Giscarda samo še hirajoča umetna tvorba, ^krajna desnica ni le ostala brez Poslancev, temveč v drugem krogu ne bo imela niti enega kandidata. Druge manjše desničarske formacije, ki so imele v skupščini doslej ■H sedežev, so obdržale samo še štiri brez kakršnegakoli upanja, da bi si v drugem krogu popravile polo-Jtej Podobno je na zanemarljivo nizkih odstotkih obtičala skrajna levice Ni zgolj anekdota, da ni eden ?d njenih kandidatov v nekem okrožju debil — niti enega glasu ...
Tudi KPF spada med poražence, ki bi mogli vzroke za hud neuspeh tekati v zgrešeni, nesodobni taktiki. D°‘ga leta je KPF kritizirala prav Vsako potezo prejšnje oblasti, slikate podobo francoske družbe v izra-•i o črno-belih barvah, napadala tu-D’ sociaMste s pogosto neobjektivnimi očitki. Francoski državljan, če-Dalie bolj razgledan in izobražen, 2 »c-dprtim oknom v svet*, dogajanja Doma in v tujini presoja st varneje, vidi nj’hove slabe, pa ttidi dobre Frani, in izrazito rušilno kritiko svojo družbe, zlasti če je zavita v prežita Propagandna geste in nedemo-krHtične metode, gtedko zavrača, ker se mu preprosto ne zdi verjetna- Tudi popoln zasuk KPF po porazu ntenesa kandidata Marchaisa na predsedniških volitvah je pri vo-ivcih izzval samo začudenje in čete posmeh. Vodstvo KPF se javno sicer še vedno brani samokritike, J°Da po nedeljskem krogu dejstva bodete v oči: v treh letih je KPF izgubite dva milijona volivcev, torej eno tretjino, od 86 sedežev v parlamentu bo obdržala le kakih 40. Ub poslanski mandat je že v prvem krogu vrsta znanih voditeljev, socialisti so n;ene kandidate prehiteli celo v tradicionalnih »rdečih trditvah* delavskih okrožjih na vseh koncih dežele.
Socialistom je šla na roko tudi Uhiracova zgrešena zamisel o skupnih kandidaturah.: V večini okrožij •te desnica postavila enega samega kandidata, največkrat golista; tako le »icer rešila mandate nekaterih
terem je bil izvrtan arteški vodnjak, kamor je padel mali Alfredo Rampi. Lastnik, profesor Amedeo Pisegna, je obtožen nenamernega umora. Kaže pa, da se sodstvo ne bo omejilo samo na to aretacijo, ampak da namerava uvesti preiskavo tudi proti predstavnikom podjetja, ki je izvrtalo vodnjak. Ni še mano,- ee bodo morali na zatožno klop tudi nekateri od tistih, ki so sodelovali pri reševalni akciji in so bili v teh dneh v središču polemik.
Sicer pa kronika zadnjih dveh dni ne beleži ničesar, če izvzamemo nekaj sestankov o tem, kako bi lahko dvignili Alfredovo truplo na površje. O tem so razpravljali na poseb nem sestanku na notranjem ministr stvu in na koncu so ugotovili, da bo potrebnih še nekaj dni; medtem pa se nadaljujejo polemike o reševalni akciji sami.
Nihče pravzaprav ne očita ničesar reševalcem, ki so delali z vsem srcem in vso zavzetostjo. Na zatožni klopi je tokrat, kot že večkrat v preteklosti, država: v Italiji obstaja zakon o civilni zaščiti, služba pa ne deluje. Načelnika, po upokojitvi prejšnjega, še niso imenovali in sploh ni nobenih organskih reševalnih programov za razne vrste nesreč. Vse je prepuščeno trenutni iznajdljivosti in dobri volji, ki pa — in to se je tudi tokrat izkazalo — ne zadostujeta. Manjkala je tehnologija in manjkala je tudi specifič-
iiiiiiiHitiiiKmiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiimiiiiitiinniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHmtiii
SPADOLINI NADALJUJE SVOJ POSKUS PO ZAČRTANI POTI
Včeraj posvet s Ciampijem in s sindikalnimi voditelji
Jutri in pojutrišnjem dočeni m zaupni» sestanki s strankami, ki naj bi sestavile vlado
RIM — če ne bodo nastopite ne- kot sledi iz številnih izjav vodite-
predvidene in v tem trenutku nepredvidljive komplikacije, se bo vladna kriza iztekla k pozitivni rešitvi po kolesnicah in v času, ki si jih je začrtal poverjeni oredsed-nik. tajnik PRI Giovanni Spadolini. Po koncu tedna, ki ga je izkoristil za oblikovanje vladnega programa, ki' ga bo predložil jutri in v četrtek na ločenih in zaupnih sestankih s »strankami, ki jih namerava po vabiti k sestavi nove vlade,* je včeraj nadaljeval po začrtani poti.
Potem ko je zjutraj Doverjeni predsednik poročal o poteku svojega poskusa državnemu poglavarju Pertiniju, se je popoldne sestal najprej z guvernerjem državne ban ke Ciampi.iem, nato pa z voditelji e-notne sindikalne zveze Lamo, Carni-tijem in Benvenutom. Po ten src čanjih je Spadolini dejal, da mu je Ciampi prikazal poslabšanje inflacijskih teženj in čedalje bolj zaskrb ljujoče primanjkljaje plačilne bilan ce, sindikati pa da so »pokazali velik čut odgovornosti*. Sindikalno sporočilo pa naglaša, da so mu potrdili predloge v 10 točkah glede boja proti inflaciji, od Spadolinija so pa zahtevali nujne in odločne ukrepe za moralizacijo tevnega življenja in za boj proti terorizmu.
»Zaslišanje mnenj* z družbenimi zastopstvi bo mandatar za sestavo vlade zaključil danes, ko se bo se stal s predstavniki združenj indu strijcev, kmetijskih veleposestnikov in trgovcev. Sledili bodo posamezni »zaupni* posveti s strankami o vladnem programu, ki bi se morali zaključiti pojutrišnjem. Če bo dose gel glede tega soglasje, bo Spado lini bržkone sporočil Pertiniju uspe šen zaključek svojega poskusa še v tem tednu, seznam ministrov pa rou bo mogel predložiti prve dni prihodnjega tedna,, po upravnih volitvah.
Najverjetnejša vladna koalicija je,
Ijev političnih sil, petstrankarsko zavezništvo med tako imenovanimi «strankami laične in socialistične demokracije*, to je PSI, PSDI, P R.I in PLI ter krščansko demokracijo. Toda sam Spadolini tega ni nikoli izrecno rekel, zaradi česar je imel tajnik PSDI Longo včeraj za potrebno, da ga posvari, da je taka koalicija «edina možna*, pri čemer se je skliceval tudi na mnenje KD.
JERUZALEM — V Jeruzalemu se je včeraj začel prvi kongres preživelih Židov iz uničevalnih nacističnih taborišč.
na pripravljenost ,saj so na primer jamarje poklicali v Vermicino pravzaprav šele v zadnjem trenutku.
Med številnimi neuspešnimi reševalnimi poskusi so se namreč edino jamarji približali malemu Alfredu, vendar tudi njihov napor je bit zaman, ker ga niso uspeli trdno privezati, da bi ga lahko privlekli iz arteškega studenca. Da bi so podrobneje seznanili s težavami v podobnih jamarskih reševanjih smo se obrnili na enega od organizatorjev slovenske jamarske reševalne službe, Jožeta Pirnata.
Pirnat je že uvodoma poudaril, da ne razpolaga s potrebnimi podatki, da bi lahko ocenjeval delo italijanskih kolegov. Dejal je, da bi bilo treba poznati pravo širino arteškega studenca in to prav do ponesrečenca. Zelo važna je tudi sestava tal: prav od njene trdnosti je v marsičem odvisna tehnika reševanja in seveda tudi uspeh. Pesek in krušljiv kamen bi postopek reševanja še otežili, saj bi bilo tre ba podpreti stene obenem pa bi se povečala tudi nevarnost za reševalce.
30 centimetrov široka odprtina v jamarstvu ni hujša ovira, vendar je v jamah skoraj vedno precej krajša. Reševanje ponesrečenca iz 60 metrov globokega brezna, ki je v nekaterih odsekih celo ožje od 30 centimetrov pa je prav gotovo ena od najvišjih možnih težavnostnih stopenj.
Slovenski jamarji so že reševali ponesrečence skozi tako široke odprtine, vendar nobena ni bila tako dolga in vedno so lahko prišli tudi pod ponesrečenca, da so ga lahko trdno privezali. To pa ni bilo možno pri reševanju malega Alfreda. Težave nastajajo tudi potem ko je ponesrečenec privezan pri vle čenju skozi tako ozko odprtino se lahko zagozdi in podobno.
Jamar Jože Pirnat tudi ni povedal svojega mnenja o celotni reševalni akciji in je le izjavil, da so reševalci prav gotovo napravili vse kar je bilo v njihovih- močeh. Nato pa je dodal, da je pač pri takih zadevah, ob prisotnosti toliko ljudi, tudi več medsebojnih sporov.
Na vprašanje če so jamarji naj primernejši za taka reševanja je odgovoril, da se sicer ne razume dovolj na sodobno tehniko vrtanja, ko pa je treba spuščati ljudi v tako ozka brezna so jamarji nedvomno najbolj primerni. Le izkušen ja mar se zna primemo premikati v tako utesnjenih prostorih pod zemljo, v pomanjkanju svetlooe in ko postaja občutek ujetosti neznosen.
VERCELLI - V bližini Bielle v Piemontu je policija sinoči prijela dva domnevna terorista. Gre za Cesara Mainoja, bivšega člana skupine «22. ottobre* in Marino Premoli, domnevno pripadnico prima linea, ki so ju presenetili oborožena. Oba sta izjavila, da se imata za politična ujetnika.
KONEC PROCESA PRED TRŽAŠKIM POROTNIM S0D1SCEM
PREMILA KAZEN ZA NEOFAŠISTE FRANCA FREDO IN BRATA VENTURA
Fredo in Giovannija Venturo so obsodili na leto in štiri mesece zapora zaradi prevratniške propagande, a so jima kazen oprostili
TRST — Tržaško porotno sodišče je sinoči po štiriurnem posvetu obsodilo nacista Franca Fredo in njegovega pajdaša Giovannija Venturo na leto in štiri mesece zapora zaradi prevratniške propagande prek znane «rdeče knjižice* z naslovom: »Pravica je kot krmilo, kamor ga obrneš, tja gre*, Ventnrovega mlajšega brata Angela pa, ob upoštevanju splošnih olajševalnih okoliščin na osem mesecev zapora. Sodni zbor je obenem odločil, da vsem trem oprosti kazen. Kar se tiče druge obtožbe, za katero so se morali vsi trije zago-
varjati pred tržaškimi porotniki (groba žalitev sodstva), pa jih je sodišče oprostilo, češ da v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje.
S to razsodbo se je v veliko veselje prisotnih tržaških fašističnih pristašev, Frcdove mame in žene ter njegovih zagovornikov (odv. Barbagallo in njegov rimski kolega Mazzucca sta se po prebrani razsodbi vneto objemala in poljubljate) končal enotedenski proces proti dvema od ključnih protagonistov žalostne italijanske zgodovine konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let.
Kaj reči o sinočnji razsodbi?
Javni tožilec dr. Claudio Coassin (za Fredo in Giovannija Venturo je predlagal šest let zapora) je po razsodbi dejal, da je kazen premila in najavil priziv na prizivno porotno sodišče. Dodal je, da je bilo sicer težko pričakovati obtožbo glede na žalitev sodstva, ki naj bi jo vsebovala «rdeča knjižica*, vsekakor pa bi morali sodniki ostreje kaznovati drugo obtožbo — prevratniško propagando.
Taka utemeljitev ne more zadovoljiti. Prisostvovali smo procesu, na katerem so se obravnavali nekateri prvobitni aspekti obdobja, ki se začne z vrsto fašističnih a-tentatov v Venetu, doseže svoj vrh z atentati na vlakih, pokolom na Trgp Fontana in spodletelim Bor-ghesejevim golpejem ter se zaključi (če se je sploh res že zaključil?) z obtožbo Frede in Venture za milanski pokol.
«Rdečo knjižico* sta Freda in Ventura napisala, oziroma odposlal dejansko vsem italijanskim sodnikom in številnim odvetnikom konec novembra 1969, v bistvu dva tedna pred velikim pokolom. Tu se začenja strategija napetosti; »rdeča knjižica* je temeljni kamen teorije o nasprotujočih si ekstremizmih, ki zavede preiskavo o pokolu na levi tir, med anarhiste. Kljub sramotni marčevski razsodbi catanzarskega prizivnega porotnega sodišča, ne more tega zanikati noben demokrat. To je okvir, v katerem se je sukala, v katerem je odigrala svojo veliko vlogo Fredo-va in Venturova «rdeča knjižica*.
Tega okvira v tržaškem procesu ni bilo zaznati, ni prišel do izraza, ga ni bilo! Kot da ne bi bilo Trga Fontana in drugih mrtvih, ki jih je teorija o nasprotujočih si ekstremizmih posejala širom po Italiji v tistih istih letih. Sodniki so vzeli v pretres «rdečo knjižico* le zaradi njene očitne vsebine, ne zaradi njenega realnega, hujskaškega pomena in niti zaradi njenega vpliva. Povezava med tistim, kar sta Freda in Ventura deklarirala v knjižici, in tragično realnostjo tistih črnih, let, je (hote ali nehote) izpadla iz sodne obravnave.
Tako je bil celotni proces hudo okrnjen in takoj po začetku omejen zgolj na pravno plat. V začetku se je osnovno vprašanje, ki se je vleklo skozi branje zapisnikov in zasliševanja prič, glasilo nekako takole: »Sta bila ali nista bila Freda in Ventura avtor in izdajatelj zloglasne knjižice?*. Ob kon-
V UPRAVNEM SVETU ESA NI SLOVENSKEGA ZASTOPNIKA
cu je bilo pomembno ie, «če knjižica res vsebuje elemente, ki žalijo sodstvo in predstavljajo prevratniško propagando*. To pa ni nič drugega, kot golo juridičn vprašanje, ki so ga znali spretni, klepetavi zagovorniki obiti in povoljno rešiti s pomočjo številnih juridičnih trikov.
Zato so sodniki oprostili Fredo in oba Ventura obtožbe žalitve sodstva; zato, domnevamo, tako mila obsodba glede prevratniške propagande.
S tako razsodbo seveda ne moremo biti zadovoljni, kot nismo bili svojčas zadovoljni z drugo calan-zarsko razsodbo. Tržaški sodniki niso uvideli povezave «rdeče knjižice* s tistim, kar je ta knjižica pomenila.
Kljub temu pa moramo omeniti vsaj eno pozitivno plat včerajšnja sodbe: z obsodbo na leto dni in štiri mesece zapora zaradi prevratniške propagande so tržaški porotniki razsodili, da sta Freda in Ventura res avtor in izdajatelj «rdeče knjižice*. Na osnovi tega pravnega spoznanja je upati, da bo zadobil prizivni proces tisti družbeni okvir, ki smo ga te dni na tržaškem procesu pogrešali.
M. K.
Priziv SDGZ na TAR zaradi diskriminacije do Slovencev
Združenje meni, da je dežela kršila zakon 21-1965
TRST — V smislu deželnega zakona št. 21 z dne 18. oktobra so uedftvno obnovili upravni svet deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA. V njem pa ni predstavnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, zaradi tesar je naša strokovna organizacija vložite priziv na deželno upravno sodišče (TAR) z zahtevo po razvelja vitvi postopka.
Člen 6 omenjenega zakona dolo
pravnega sveta nihče ni obrnil na SDGZ, da ga povpraša, koga misli kandidirati v svet. Kot da bi SD GZ ne obstajalo in kot da ne M bila to ena najbolj predstavniških o-brtniških sindikalnih organizacij v Furlaniji - Julijski krajini, kar ji ,ie bilo priznalo samo deželno u-pravno sodišče že leta 1975. Tedaj je šlo za oblikovanje tržaške pokrajinske komisije, za obrtništvo in tudi takrat vanjo ni prišel noben da mora v upravnem sveti j predstavnik SDGZ. Slednje je v!o-ESA biti med drugimi osem zastop j žilo priziv na TAR in upravno sodi-
nikov najbolj predstavniških obrtniških sindikalnih organizacij, ki delujejo v deželnem okviru. In vendar se pred izvolitvijo novega u
TEOKRACIJA V IRANU ŽE TRAGIČNA STVARNOST
Predsednik Banisadr osamljen Vsi se bojijo integralistov
Homeini včeraj preprečil manifestacijo laičnih in naprednih sil
TEHERAN — Danes se bo v iranskem parlamentu nadaljevala razprava o «politični nezmožnosti* predsednika republike Abolhasana Banisadra. Poslanci niso namreč včeraj izčrpali vse argumente orati Banisadru. kljub temu. da jih je predsednik parlamenta Rafsand-žani pozival, naj čimprej rešijo vso zadevo. Islamski republikanski stranki, se kot kaže, ne mudi. Banisadra hoče dokončno pokopati. Šiitski voditelj Mohamed Montaze-ri je včeraj v medžlisu jasno povedal, da je treba proti predsedniku sprožiti sodni postopek, ker delujejo razne skupinice izven zakona (levica in nacionalna fronta) v njegovem imenu.
Samo eden od ducata Banisadru zvestih poslancev je skušal včeraj zagovarjati predsednika, a so mu izklopili mikrofon še predno je spregovoril. Prav tako so včeraj onemogočili laičnim m naprednim silam, da bi s protestno manifestacijo v Teheranu izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi uvajanja ko-ranskega načela v sodstvu, ki določa »zob za zob in oko za oko*, in obenem podprli predsednika Banisadra. Manifestacije niso samo prepovedali, sam ajatulah Homeini .je pozval »islamske brate, naj množično preprečijo manifestacijo brezbožnikov*. Teheranski revolucionarni pravnik Ladževardi pa je zagrozil, da bodo udeležencem
Meje v Evropi so nespremenljive
PRIŠTINA — Geslo »Kosovo republika* in druga gesla, ki jih je sovražnik vzklikal, so del politične platforme, usmerjene na razbitje Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je med drugim poudaril pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo general polkovnik Dane Petkovški, ko je govoril starešinam prištin-ske garnizije.
General Petkovški je opozoril na tri faze, ki jih je sovražnik opredelil glede razbijanja države. Začetno dejanje bi bilo ustanovitev republike Kosovo, nato naj bi se Kosovo odcepilo in pridružilo Albaniji, sklepno dejanje pa predstavlja ustanovitev tako imenovane velike Albanije. Sovražnik je v svojem delovanju hotel ustvarili vtis. še posebej pri neobve.ščenih ljudeh, da gre za vprašanje, ki je docela nepomembno, rešitev pa več kot enostavna, je poudaril general Petkovški.
Tako sedanja ustava SFRJ kot vse povojne ustave dajejo vsem prebivalcem Jugoslavije enake pravice-glede svoboščin, pra-
vic in dolžnosti. Petkovški je poudaril, da zahtev po ustanovitvi kosovske republike niso motivirali resnični socialni ali nacionalni interesi albanske narodnosti. Te zahteve izhajajo iz protirevolucionarnih, sovražnih in separatističnih teženj, ideje o etnično čistem ozemlju, na katerem bi živeli samo Albanci, pa so v bistvu rasistične in fašistične teorije.
V nadaljevanju je Petkovški poudaril, da je jugoslovansko stališče splošno znano: meje na Balkanu, v Evropi in širše so ne spremenljive. To je potrdil tudi sporazurr v Helsinkih. Zatem je Petkovški dejal: «K< gre za resnične interese albanske narodno sti, se spomnimo na besede tovariša Tita med pogovorom z voditelji Kosova leta 1967, da se ta pokrajina ne bi mogla razvijati hitreje, tudi pod pogojem, če bi imela sta tus republike. Republika je kot sestavni del federacije istočasno tudi država, katera državnost izraža suverenost naroda in narodnosti, s tem tudi pravico do samoodločbe in pravico do odcepitve. Te pravice narodov, Jugoslavije, kot proizvod njihove svobodno
izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti v osvobodilni vojni in socialistični revoluciji, so opredeljene tudi v ustavi SFRJ in so izraz zgodovinskih teženj prebivalcev, ki živijo v Jugoslaviji. Iz tega lasno izhaja, da narodnosti ,ne morejo imeti posebne države, saj predstavljajo le dele nekega naroda — naroda, ki se lahko kot celota ali s svojim največjim delom oblikuje kot posebna država. Čeprav temelj državnosti socialističnih republik sloni na suverenosti posameznih narodov, je treba obrnem tudi vedeti, da so tudi državne skup-.osti drugih narodov in narodnosti, ki živijo na njihovem ozemlju. Tako je jasno, da se pravice nekega naroda glede na narodnosti razlikujejo samo glede pravice do posebnega državnega organiziranja. Razredno socialno bistvo jugoslovanske skupnosti je v tem, da SFRJ ni le zvezna država, temveč obenem tudi socialistična, samoupravna demokratična skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, v- kateri le-ti uresničujejo iste samoupravne pravice, svoboščine in dolžnosti kot enakopravni subjekti*, (dd)
sodili kot «božjim sovražnikom*. Ladževardi je tudi pozval »hizbo-ladžse* (islamske škvadriste »Alahove stranke*) naj fizično preprečijo »brezbožno manifestacijo*. Tudi varuhi revolucije so napovedali, da bodo z vsemi sredstvi orepre-čili «protikoranski napad*. Nekdanjega premiera in voditelja nacio-
šče je našemu združenju dala prav.
V zdajšnjem prizivu dolži SDGZ deželno upravo kršitve zakona 21/1965, zlqrabe oblasti in diskriminacije na škodo združen ia ter med drugim diskriminacije d6 slovenske narodnostne skupnosti.. In razsodba TAR glede priziva v zvezi s pokra »insko komisijo za obrtništvo je izrecno poudarila pomen in važnost Slovenskega deželnega gospodarskega združenja e manjšinskem sklopu, in to s sklicevanjem na člen 3 deželnega statuta.
Pccijcva spomenica bratovim ugrabiteljem
TURIN — Po aretaciji Ettora Bondiolija, o katerem menijo, da je sodeloval pri ugrabitvi Roberta Pe-cija in objavi sporočila številka ena. v katerem RB napovedujejo običajni začetek »proletarskega procesa* in obtožujejo Ugrabljenca, da je prepričal svojega brata Pa-trizia, naj se »skesa* ter, da je tudi sam sodeloval s policijo, so preiskave zopet zašle v slepo ulico. Včeraj je Patrizio Peci posredoval časnikarjem spomenico, v kateri odločno zanika vlogo, ki so jo brigadisti naprtili njegovemu bratu v upanju, da bodo tako na kakšen način opravičili nesmiselno in »mafijsko* ugrabitev. Roberto ni ova dil nikogar in ni nikoli sodeloval z oblastmi, piše Patrizio Peci, ki se boji, da bodo brigadisti uesničili grožnjo, da bodo njegovega brata umorili.
Iranski predsednik Banisadr
nalne fronte Bazargana so prisilili, da .je po radiu pozval svoje nekdanje pristaše, naj se ne udeležijo manifestacije.
Po teheranskih ulicah so torej včeraj manifestirali le islamski in-tegralisti, ki so vzklikali Homeiniju in zahtevali Banisadrovo smrt.
RIM — Življenjski stroški so se maja povečali za 1.4 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem, v enem letu pa za 20,5 odstotka. S tem se je draginjska doklada, ki jo bodo delovni ljudje prejemali od
1.	avgusta, že povečala za najmanj 9 točk.
ISLAMABAD — Včeraj so v Islamabadu podpisali sporazum, s katerim bodo ZDA izročile Pakistanu med raznim vojaškim materialom tudi sodobne lovske bombnike «f-16».
NEW DELHJ — Najstarejšemu sinu Indire Gandhi, Rajivu je u-spelo, da .je bil z ogrompo večino izvoljen v indijski parlament Fa.iiv Gandhi bo tako nasledil v »družinskem krogu* tragično preminulega brata Sandjayja.
BRUSELJ — Japonski premier Ženko Suzuki je baje obljubil; da bo omejil izvoz japonskih avtomobilov v države Beneluksa. Glede japonskega izvoza v EGS pa je izrazil svoje »razumevanje* za evropske težave.
RIM — Zaradi celodnevne stavke, ki .jo je napovedal sindikat nadzornikov zračnega prometa ANP CAT, sta letalski družbi Alitalia in ATI odpovedali vse današnje polete na notranjih, mednarodnih in medcelinskih progah.
NA OBČNEM ZBORU NA POMORSKI POSTAJI
Člani Delavske zadruge so po 65 letih prvič volili vodstvo in odobrili bilanco
Poročilo o delovanju je podal novi predsednik Ruggero Rovatti Zelo uspešna bilanca pokazatelj kvalitetnega dela
S SINOČNJE SKUPŠČINE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Včeraj je bil na Pomorski postaji občni zbor Delavske zadruge — Cooperative operaie iz Trsta, Istre in Furlanije Občni zbor je bil zgodovinsko važen, saj so člani zadruge po 56 letih lahko prvič volili upravni svet in odobrili bi lanco. Že sam naziv zadruge, ki nosi podnapis «za Trst,. Istro in Furlanijo* govori v tem, da je za drijga nastala pred vojno, leta 1925 pa je fašizem onemogočil članom, da bi prosto volili svoje vodstvo in odobrili bilanco. Novi deželni zakon pa je to krivico, ki je nastala v mračnih fašističnih letih, izbrisal in tako so lahko člani volili svoj upravni odbor z dopisom, z dvigom rok pa so odobrili bilanco. Prej so te posle opravljale druge inštitucije, oziroma notranje ministrstvo in dežela. Na včerajšnjem občnem zboru delavske zadruge COOP so demokratično spremembo statuta vsi prisotni člani pozdravili z navdušenjem in se spomnili bojev, ki so bili tudi po vojni potrebni, da je do tega prišlo.
Uvodno poročilo je prebral novi predsednik Ruggero Rovatti, iz povedanega .je bilo očitno, da se je zadruga v letu 1980 močno okrepila in zabeležila 40 milijard poslovnega prometa. Močno je okrepila tudi preskrbovalno in prodajno mrežo in danes razpolaga s 16 tisoči kvadratnih metrov prodajnih objektov. Uspehe so zabeležili tudi v sodelovanju z zadrugama DI-SPRAL in luško DISPRAL, to je z zadrugama menza za delavce in diiake. V tem sodelovanju pripravijo dnevno nad 20 tisoč prehrambenih obrokov. Bistvo zadruge je seveda to. da prodaja živila oo zmerpi ceni in hkrati skrbi za kvalitetne proizvode. To dosega z u-činkovito mrežo trgovin, z organiziranim delom, s povezovanjem z drugimi zadrugami in seveda s tem, da v bistvu odpadejo stroški, ki jih morajo zasebniki plačevati raznim posrednikom. Gre skratka za formulo, ki uvel.javl.ja načelo «od proizvajalca do odjemalca* brez številnih posrednikov, ki v trgovini izjemno višajo cene proizvodov. Poročilo nadzornega odbora .je podal Giorgio Spazzapan. Po predstavitvi bilance iz leta 1980 je sledila debata, ki je doprinesla marsikatero zamisel za izboljšanje dela. Vsi pa so poudarili važnost dejstva, da o zadrugi ponovno odločajo njeni člani. Bilanca je bila torej odobrena z ogromno večino.
zabeležili smo le en vzdržan glas.
Uspehu bi le morali pristaviti kritično noto; na včerajšnjem občnem zboru zadruge ni bilo videti slovenskega napisa in ni bilo slišati slovenske besede, kar ni dobro, saj so od nekdaj elani zadruge številni Slovenci in to prisotnost mora neko demokratično združenje upoštevati; konec koncev gre za pravice njenih članov, (am)
Sinoči občni zbor šole Glasbene matice
Sinoči je v Gallusovi dvorani v Ul. Ruggero Manna potekal občni zbor šole Glasbene matice. Občne-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiuiiiiiif	mm,minnii,mi,|,l|l||l(|||f	m!!,,mim^
V DOMU ALBINA BUBNIČA V REPNU
ga zbora se je udeležilo bolj skromno število članov in pedagogov, zaradi tega pa ni bil nič manj pomenljiv, o čemer pričata tajniško in predsedniško poročilo in mestoma zelo živahna razprava. Šola Glasbene matice je nepogrešljiv dejavnik našega kulturnega življenja in nosilec določene vrste vzgoje, ki bi jo bilo treba vsekakor poglobiti. Sinoči so izvolili tudi novi 15-članski odbor, o občnem zboru šole Glasbene matice pa bomo vsekakor še obširno poročali.
Unrava občine Dolina sporoča, da bo danes, 16. t.m., od 7. do 14. ure, zaradi popravil na vodovodnem o-mrežju, prekinjena dobava vode za Lakošče in Domjo.
Vrsta konkretnih zahtev v korist mali industriji
To kategorijo podjetnikov pestijo zlasti pomanjkanje naročil in kvalificirane delovne sile ter «denarna draginja*
Tržaški pokrajini je treba priznati olajšave gospodarskega značaja, ki jih uživa italijanski Jug; del sredstev Krožnega sklada naj bo izrecno namenjen malim in srednjim industrijam; krajevna in javne uprave so dolžne zaupati vsaj del svojih naročil tukajšnjim malim in srednjim proizvodnim obratom; Krožni sklad za gospodarske pobude naj prevzame v svoje breme dsl obresti na posojila, ki jih banke dodeljujejo malim in srednjim industrijskim obratom; država mora prevzeti nase breme socialnih dajatev v okviru teh industrijskih panog; deželna uprava naj finansira tečaje za usposabljanje mlade delovne sile in naj ustanovi poseben center za pomoč mali in srednji industriji.
To so glavne zahteve, ki jih je v svojem poročilu nanizal predsednik Zveze malih in srednjih mdu-strijcev iz tržaške pokrajine prof.
V nedeljo podelili odlikovanja SFRJ 11 bivšim borcem repentabrske občine
Odlikovanja izročil generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj . Po-zdrav župana Pavla Colje in nastop zbora «Srečko Kumar*
Na prisrčni slovesnosti, ki je bila v nedeljo dopoldne v Domu Albina Bubniča v Repnu, je jugoslovanski generalni konzul Štefan Cigoj izročil enajstim bivšim borcem iz repentabrske občine odlikovanja SFRJ za zasluge v borbi proti na-cifašizmu. Priznanja prejme simbolično število borcev, ki so dali svoj neprecenljiv delež, za kar jim Jugoslavija ne bo mogla nikoli izka zati vse svoje hvaležnosti. V tistem prelomnem obdobju so bili postavljeni trdni temelji za trajno prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskim narodom, obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji, pa predstavljata jam stvo za poglabljanje odnosov med državama.
Po začetnem nastopu moškega pevskega zbora »Srečko Kumar*, ki je pod vodstvom Mirka Guština zapel »Bolen mi leži*; »Partizanovo slovo*, »Zdravico* in »Pesem 14. divizije*, je repentabrski župan Pavel Colja pozdravil številne doma-
KLJUB FORMALNI PRELOŽITVI VOLITEV
V mestnih posvetovalnicah so volili svoje predstavnike
Kljub odločitvi deželnega nadzornega odbora, da ponovno odloži volitve upravnih odborov v 3 tržaških družinskih [»svetovalnicah, so da nes tako v posvetovalnici v Rojanu, kot na Rocolu in pri Valmauri odprli volilne sedeže in uporabniki so lahko volili svoje predstavnike. Ti naj bi v bodočih mesecih skupaj z operaterji načrtovali delo v teh pomembnih zdravstveno socialnih strukturah.
V zvezi z zadnjimi dogodki, predvsem pa v zvezi s poskusom ne katerih političnih sil, da bi ponovno zavrle volitve in ustanovitev u-pravnih odborov, pa so operaterji tržaških posvetovalnic izdali protestno poročilo v katerem napovedujejo stavko. V poročilu poudarjajo pravico uporabnikov do izvolitve lastnih predstavnikov ter odločno zahtevajo od dežele in drugih pri stojnih oblasti, da čimprej rešijo številna odprta vprašanja v zvezi z družinskimi posvetovalnicami. De žela je namreč že pred časom odobrila denarno vsoto.ki naj bi omogočila redno plačevanje operaterjev ter nakup potrebnega materiala v posvetovalnicah, obljubljenega zneska pa še ni izplačala. Tako ostaja zdravstveno osebje že od septembra lani brez predvidenega denar neka nakazila za opravljeno službo. Tudi dopolnilni tečaji za operaterje niso stekli, pomanjkanje opreme v sprejemnih uradih in ambulantah pa močno ovira njihovo delo. V družin ski posvetovalnici v Ulici Valmau ra je v zvezi s temi problemi pote kal včeraj sestanek katerega so se udeležili operaterji vseh treh mest nih posvetovalnic, nekateri uporabniki, ter predstavniki zdravstvenega konzorcija, med katerimi predsednik Mgurizio Pessato ter predstavniki nekaterih političnih sil.
Prisotni so sklenili, da podprejo stavko zdravstvenih in socialnih o-peraterjev ter da od deželnega nadzornega odbora zahtevajo, da ne razveljavi volitev v upravne odbore, ki so včeraj potekale v vseh treh mestnih posvetovalnicah. V zvezi s tem bo v sredo, na sedežu tržaškega zdravstvenega konzorci ja sestanek med upravnim odborom konzorcija, operaterji in uporabniki posvetovalnic ter političnimi silami.
Na pobudo »Trieste Consult*
Študija o vplivih sporazuma EGS-Jugoslavija na deželno gospodarstvo
Predsednik družbe »Trieste Con suit* (katere delničarji so Tržaška hranilnica, trgovinska zbornica,
Skupščina konzorcija za prevoze je včeraj potrdila sklep upravne komisije, da podaljša progo avtobusa štev. 51 (Gročana - Pesek -Draga - Bazovica) do Jezera. Podaljšanje proge je zahtevala dolinska občina, ki bo tudi krila stroške.
Na včerajšnjem zasedanju so o-dobrili tudi vrsto sklepov upravnega značaja, muzanje pa je Dovzro-čil predlog demokristjanskega svetovalca Orlanda, ki je predlagal, da bi imeli vsi člani skupščine izkaznice za brezplačno vožnjo na avtobusih.
Zveza industrijcev iz tržaške pokrajine in zavarovalnice Assicura-zioni Generali, Ras, Llovd Adria-tico in Sasa) dr. Picrini je včeraj na posebni tiskovni konferenci orisal program, ki ga družba namerava uresničiti v letošnjem letu.
Prva pobuda po časovnem zaporedju bo organizacija 5. dneva o zavarovalstvu, ki bo 19. junija v okviru skorajšnjega mednarodnega velesejma. Konec junija ali v začetku julija pa bo družba predstavila študijo o vplivih sporazuma EGS - Jugoslavija na gospodarstvo Furlanije - Julijske krajine tudi v luči osimskih sporazumov. Študijo sestavlja ustanova Battelle iz Ženeve v sodelovanju s skupino tukajšnjih raziskovalcev Ob predstavitvi študije bo po vsei verjetnosti organizirana tudi širša okrogla miza o teh vprašanjih. Nadaljnje pobude družbe »Trieste Consult* so 2. vsedržavno srečanje o bančnem in zavarovalskem marketingu (oktobra), 10. srečanje o vzdrževanju in managementu (novembra) in nekateri drugi strokovni posveti. Družba bo razpisala študijsko štipendijo za doktorsko disertacijo na temo «Trst. kontejnerska luka*, poleg publikacije »Trieste Economica* pa bo začela v kratkem izdajati še «Bilten sklepov davčnih komisij v tržaških pokrajini*.
NA SEDEŽU TURISTIČNE USTANOVE V SESUANU
čine in ugledne goste, med katerimi naj omenimo podpredsednika tržaškega ANPI - VZPI Andreja Renar-ja, predsednico Združenja bivših aktivistov Nevo Lukeš, predstavnike i-talijanskih oboroženih sil, delegacijo Zveze borcev obalno - kraške regije z Jožetom Grmekom na čelu in glavnega urednika Primorskega dnevnika Jožeta Korena. V kratkem nagovoru je Colja podčrtal idealno povezavo med bivšimi borci, ki so se borili z orožjem v rokah, in pokojnim časnikarjem Albinom Bubničem, po katerim nosi ime repenski Dom, ki se je na drugačen način boril vse svoje življenje proti fašizmu Tudi prebivalstvo repentabrske občine je množično in enotno pristopilo v NOB in dalo svoj doprinos v borbi proti okupatorju. Ta enotnost je prav tako potrebna da nes, da si zagotovimo in izbojujemo vse naše pravice. Repentabrska občina je dala 73 aktivnih borcev, 19 jih je bilo interniranih in 19 jih .je padlo v borbi za boljši jutri. Zato si želi, da bi ostali borci in aktivisti prejeli zaslužena priznanja.
Na koncu se je v imenu odlikovancev zahvalil predsednik repentabrske sekcije ANPI - VZPI Silvester Škabar, ki je med drugim de jal, da so še danes ponosni na ta kega voditelja in svetli zgled, kot je bil tovariš Tito.	—bs—
Prispevek 19 milijard in pol lir je predviden za ustanovitev in razširitev zdravstveno - psiho - pedagoških ustanov in centrov za preventivno preprečevanje in diagnozo psi hičnih in telesnih prizadetosti; nadalje za oskrbo handikapiranih, za brezplačen sprejem v te ustanove in centre tistih prizadetih, ki so osamljeni in iz revnejših družin. Prispevek predvideva tudi ustanovi tev posebnih tečajev za vzgojo in pripravo handikapiranih na delo.
Avtobus bo vozil tudi na Jezero
Deželni prispevek (19 milijard lir) za handikapirane
Dežela Furlanija - Julijska krajina bo namenila 19 milijard in pol lir za (»moč in oskrbo handikapiranih. Vsoto bodo uporabili v razdobju šestnajstih let. Poleg tega bodo letos porazdelili 600 milijonov lir kot izredno pomoč zasebnim ustanovam, ki delujejo na področju oskrbe psihično in telesno prizadetih oseb.
Drevi bo zasedala skupščina devinsko -nabrežinske občine
SSk naroča svojim svetovalcem, naj se no udeležijo drevišnjo seje
Na sedežu letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu se bo drevi, ob 18.30, sestal devinsko na-brežinski občinski svet Na dnev nem redu ima vrsto upravnih sklepov. Po dogovoru med načelniki svetovalskih skupin in kot nam je sinoči potrdil župan Škerk, se dre vi devinsko-nabrežinski občinski svet ne bo spoprijel s proračunom za letošnie leto. ki ga je odbor že predstavil: občinski svet naj bi predvidoma razpravljal in glasoval o tem dokumentu proti koncu meseca.
V zvezi z drevišnjo sejo je SSk izdala nasledn.je tiskovno poročilo: »Sekcijski odbor SSk za občino Devin - Nabrežina je na včerajšnji seji obširno razpravljal o političnem in o upravnem položaju v občini, zla sti kar zadeva sprejetje, ali zavrnitev. občinskega proračuna. Odo-
bril je delovanje svojih predstavnikov na zadnjih političnih razgovorih s KPI in PSI ter potrdil dokument z dne 8. tega meseca, ki vsebu.je podrobne programske zahteve r.a področju urbanistike, turizma, javnih del, zaščite manjšine, šolstva, kmetijstva, obrtništva itd. Ker sekcijski odbor ni do danes pre.jel nikakršnega odgovora, na roča svojim občinskim svetovalcem. da se današnje občinske seje, na kateri se bo začela razprava o proračunu, ne udeležijo.*
Jutri ob 18. uri se bo na sedežu občinske izpostave na Proseku 220 sestal rajonski svet za zahodni Kras. Izrazil bo svoje mnenje o občinskem proračunu za leto 1981, o pravilniku občinskih rekreatorijev in o spremembi pravilnika trgovine z ribami na debelo.
• Center za vzgojo in zaposlitev — CEO — iz Ul. Franca, ki je vključen v načrtu EGS v okviru programov za vključevanje handikapiranih v delovno razmerje (upravljata ga pokrajinska uprava in CEST), bo danes ob 18. uri odprl urad za se-rigrafijo reklamnih izdelkov. -V . laboratoriju v Ul. Cereria 5 bodo zaposleni trije mladi handikapirani, katerih delo bosta sledila specializirani konzulent in socialni delavec.
P. Florit na sinočnjem rednem let nem občnem zboru kategorije, ki je bil v glavni dvorani trgovinske zbor niče. Skupščine so se udeležili tudi predsednik vsedržavne zveze malih in srednjih industrij (CONFAPI) G. Spinelia. gradbenik Riccesi za pred sednika trgovinske zbornic? Modia-na, odbornik De Carli za deželno vlado, predsednik Tassi za zvezo industrijcev, odbornik Gambassini za tržaškega župana Cecovinija ter predstavniki sindikata CGIL in CI SL.
V svojem poročilu je predsednik Florit obravnaval sedanji položaj v tržaškem gospodarstvu in opozoril na težave, ki so že vsem predobro znane. V tej zvezi je posebej poudaril, da male in srednje industrije močno čutijo konkurenco večjih o bratov, ki delujejo na našem območju, saj jim ti prevzemajo kvalificirano delovno silo, kategoriji malih in srednjih industrij pa ne zagotavljajo naročil kakor se je dogajalo nekoč, ko je v Trstu še cvetela ladje-delska dejavnost. Nadaljnja težava s katero s? manjši podjetniki srečujejo iz dneva v dan, je pomanjkanje kreditov po nižjih obrestnih merah, navadni krediti pa so za radi »denarne draginje* praktično nedosegljivi. Prof. Florit je na kon | cu omenil še zahtevo, naj bi sindikalne organizacije pri obnavljanju ' delovnih pogodb upoštevale dejanske razsežnosti posameznih malin in srednjih industrij.
Glavnemu poročilu je sledila razprava, v katero so posegli podjetnik Vivan. ki je obravnaval probleme gradbeništva, ing. Prešel s posegom o delovni sili. ing. Pines o proble mih kredita, Chelucci o problemih pristanišča ter ing. Cuccagna m prof. Saraval, ki sta pregledala nekatera vprašanja splošnejše gospo darske narave. Po krajšem nastopu odbornika De Carlija, ki je prinesel pozdrav deželne uprave, je vse državni predsednik CONFAPI Spi-nella dejal, da bo organizacija zahtevala od vlade določene kreditne olajšave in ustanovitev posebnega podtajništva za malo in srednjo in dustrijo.
PO NEDELJSKEM NASTOPU OTROŠKIH SKUPIN NA OPČINAH
Revija «Zaplešimo, zapojmo> - dokaz vse večjega zanimanja za folkloro
V nedeljo se je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah zaključilo 4. srečanje otroških folklornih skupin «Zaplešimo, zapojmo*, ki ga pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prirejata KD »Rdeča zvezda» iz Saleža in SKD Tabor z Opčin. Prvi del prireditve je bil, kot smo že poročali, prejšnjo soboto v Zgoniku, kjer je nastopilo samo pet skupin, ker je epidemija nalezljivega ušesnega vnetja zadržala doma vse tri skupine osnovne šole «lvan Grbec* iz Skednja.
Openci so bili srečnejši in nastopilo je vseh deset skupin s skorai 180 otroki, od takih, ki hodijo še v vrtec, pa do učencev nižjih srednjih šol. Nekatere skupine že dalj časa poznamo, saj delujejo že štiri leta, pa čeprav se postava spreminja, druge pa so začele gojiti folklorno dejavnost šele na začetku tega šolskega leta in so doživele včeraj svoj krstni nastop. Med prve spadajo prva in druga skupina SKD
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniminiiiimmuimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiMtiiiuiitiiiii
Z NEDELJSKE PROSLAVE V BAZOVICI
Tabor z Opčin, ki ju vodi Anka Kocjančič in ki sta nam prikazali prisrčen splet belokranjskih plesov, tretja in četrta skupina istega društva, ki ju vodi Stojan Petaros in ki sta zaplesali splet meoljimurskih in splet slavonskih plesov, pa še obe skupini športnega društva Mladina!» iz Križa, ki ju vodi Anka Kocjančič, s prekmurskimi in dolenjskimi plesi. Novi pa sta bili obe skupini osnovne šole <Fran Venturini* iz Boljunca, pod vodstvom Ane Pangerc, ki sta nastopili z živahnima spletoma gorenjskih in belokranjskih plesov, in
On bo pestval, ona bo pela in družina bo vesela.
Igor, Darja in
NATAŠA
da bila bi sreča vedno vaša to iskreno KD Rdeča zvezda vam želi.
Društvo «Lipu» se je poklonilo 40-letnici Osvobodilne fronte
skupini osnovne šole tVirgilU ščefc* iz Nabrežine, ki ju vodi Anka Kocjančič in ki plešejo štajerske in belokranjsKe plese. Poleg folklornih skupin pa so še nastopili kot gostje člani ansambla Zvezde, ki ga vodi Franc Pohajač, z venčkom narodno zabavnih pesmi.
Otroških folklornih skupin, ki delujejo tako v okrilju društev, kot v šolah, je na Tržaškem izredno veliko in kaže, da Uh bo še več. To zanimanje za folkloro je razveseljivo. toda morda bi bilo prav še enkrat natančno razmisliti, kaj naj bi bila otroška folklora. Nekateri spleti so le preveč podobni spletom odraslih skupin, pa tudi izredno bogate noše so res zelo lepe na pogled, toda ali ne bi bile stilizirane primernejše? V našem ljudskem izročilu ie še celo bo gastvo elementov, ki jih širše ob činstvo ne pozna in ki bi bili pri merni za otroške folklorne skupine, kot so razne igrice itd. Zakaj se ne bi potrudili in pogledali, ali jih lahko s pridom uporabimo?
• Jutri, 17. junija, ob 20. uri se
bo sestal miljski občinski svet, ki bo med drugim razpravljal o orga-niku občinskih uslužbencev.
Ansambel Lojzeta Furlana iskreno čestita svoji pevki Darji in možu Igorju rb rojstvu prvorojenke
NATAŠE
»Glavni organizator narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, tiskar Kovačič, ki je na široko razpredel mrežo osvobodilne fronte, je med drugim prišel tudi v Bazovi co, kjer je imel sestanek s somišljeniki OF. To je bil začetek narodnoosvobodilnega gibanja v Bazo vici, ki je potem do zmage vztraja la v tem težkem boju in prispevala davek 15 življenj.* S temi besedami je Milan Pahor, slavnostni govornik na nedeljski proslavi 40. o-bletnice OF v Bazovici, ki jo .je priredilo domače društvo Lipa, podčrtal vlogo te kraške vasi v skupnem boju Slovencev preti okupatorju. V svojem posegu je med drugim o risal kratko zgodovino in pomen narodnoosvobodilnega boja, ki se je pri nas začel sredi pomladi leta 1941, istočasno kot v ostalih slovenskih pokrajinah, ter pripomnil, da se je pri nas OF gradila in raz.vi jala nekoliko drugače kot v drugih krajih Slovenije. Vsekakor pa je zgodovina in spomin na tisto obdobje tudi del današnje stvarnosti in to predvsem, ko sklepamo obračune o uresničenih in neuresničenih vred notah in načrtujemo bodočnost. Iz tega obdobja, ko je med drugim OF vztrajno zasledovala idejno in programsko vez z naprednimi protifa
NADALJUJEJO SE RAZNI PRAZNIKI PO NAŠIH VASEH
Prireditve v Križu, Dolini in Šempolaju v veselem razpoloženju in lepem vremenu
V nedeljo zvečer se je v Križu zaključil že tradicionalni Partizanski praznik, ki ga prireja krajevna sekcija VZPI - ANPI. Prireditelji so bili vsekakor poplačani za ves trud in prizadevnost, ki so ju vložili v organizacijo manifestacije, saj je v vseh treh dneh privabila v Križ veliko število obiskovalcev. Pripravili so pester in bogat kulturno, zabavni program ter poskrbeli za dobro jedačo in pijačo.
Letošnja govornika na Partizan skem prazniku sta bila pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Dušan Košuta in bivši komandant tržaške udarne brigade Riccardo Giacuzzo. Dušan Košuta se je predvsem zaustavil ob važnosti takih manifestacij, na katerih se utrjujejo vezi prijatelj stva, ki morajo biti danes še bolj trdne in nujne spričo družbenih raz mer, v katerih se nahaja italijan ska država. Podčrtal je delež, ki so ga dali primorski Slovenci v boju proti fašizmu in trdnost prijateljstva, ki je v tistih letih vzklilo med obema obmejnima deželama in državama. Te vezi so se v teku let še utrdile, tako da je danes med obema republikama najbolj odprta meja. Pokrajinski tajnik VZPI je še poudaril, da je bilo že veliko sto rjenega, "vendar pa nas dosedanji dosežki ne smejo zadovoljiti; sedanja borba za mir, za napredek in aktivno ustvarjalno sožitje med narodi vsega sveta zahteva od nas vseh še veliko napora, ker samo v kontinuiteti sporočila idealov NOB in odporništva je jamstvo za boljše živl.jenje.
Riccardo Giacuzzo, kot vidni pri padnik italijanske narodnostne skup nosti v Jugoslaviji pa .je predvsem poudaril ,da se mora sodelovanje med obema državama še bolj o-krepiti na vseh področjih družbenega življenja.
V	okviru kulturnega programa so v nedeljo nastopili domača godba na pihala, moški pevski zbor Vesna. ki je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel niz narodnih in par tizanskih pesmi ter baletna skupina ŠD Mladina, ki je izvajala splet do lenjskih, prekmurskih in beiokranj skih plesov.
V	Dolini je bil od sobote do sino či festival komunističnega tiska «Delo in Unita*. Festival je lepo u spel, za kar je bil bogato poplačan trud in prostovoljno delo, ki so ga komunisti dolinske občine vložili v priprave in izpeljavo praznika. Vrhunec je praznik dosegel v nedeljo popoldne, ko se je na prireditvenem prostoru odvijal bogat kulturni pro gram z domačini in gostujočimi sku pinami. Posebno toplo je občinstvo sprejelo folklorno skupino in dekliški zbor. Unije Italijanov iz Ko-
pra. Kulturni program je otvorila godba na pihala Breg. Nato je nastopila italijanska folklorna skupina iz Kopra s šaljivim prizorčkom. Med kulturnim programom je bilo tudi nagrajevanje zmagovalcev in udeležencev turnirja v odbojki, ki se je odvijal v sklopu festivala. Letošnja govornika na prazniku KPI sta bila posl. Antonino Cuffaro in Stojan Spetič. Kulturni program pa je zaključil dekliški zbor Unije I-talijanov iz Kopra. Kulturni program je zaključil dekliški z Dor U-nije Italijanov, ki je pod vodstvom dirigenta Stančiča zapel nekaj ljudskih in umetnih pesmi
Kot je na festivalu Dela v Dolini navada, se je kulturni program odvijal tudi včeraj. Uspešno sta nastopila otroški zbor Jože Rapotec iz Prebenega, ki ga vodi Valter Smotlak in moški zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom I-gnacija Ote. V soboto in nedeljo je številne goste zabaval ansambel Pomlad iz Ricmanj, sinoči pa Veseli godci iz Boljunca.
Festival ZKMI, ki je bil v soboto in v nedeljo v šempolaju, je predvsem potekal v znamenju kulturno - rekreativnih pobud, obenem pa je veljal kot prijeten trenutek v družbenem življenju vseh tistih, še
posebno mladih, ki so prejšnje dni napolnili šempolajski trg. Poleg turnirja v briškoli so organizatorji v soboto pripravili razstavo o boju salvadorskega ljudstva za svobodo. V nedeljo zjutraj je bila na nabre žinskem športnem pravokotniuu nogometna tekma med ekipama ZKMI Devin - Nabrežina ter SSOH iz Buj. S to pobudo so se prijateljske vezi med mladimi iz teh dveh občin še bolj utrdile. Istočasno je bila tekma v skrlah ter ex tempore za o-troke.
V popoldanskih urah je nastopi la folklorna skupina »Rdeča zvezda* iz Saleža, ki se je predstavila z belokranjskimi ter prekmurskimi motivi. Sledila sta priložnostna govora Ivota Širce ter člana vodstva federacije KPI Stelia Spadara. Pro gram je dopolnil nastop kantavtor-ja Sergija Štoke, ki sta ga sprem ljala Boris Devetak ter Aleks Tomšič. Za zabavo in ples sta poskrbela ansambla I. Radoviča in L. Furlana. Po izjavah organizatorjev je razvidno, da je festival predstavljal zelo pomemben dogodek v delovanju devinsko - nabrežinske-ga krožka ZKMI, ki je edino mla dinsko gibanje v širšem teritoriju, ki je uspelo organizirati podobno
pobudo.
nillHIIIMM«IIMIMMlliH«|i|||nM||„HI„M|f|||lumi|||||tm||||||||||||Mn|||H|Mtu|||||||||||||||||||||u||||||||||||||
VČCRAJI MANIFESTACIJO NA TROJ UNITA
V
Solniki zahtevali od občine uvedbo celodnevnega pouka
Pred občinsko palačo je pila včeraj popoldne manifestacija šolnikov, združenih v enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL, ki se že dalj časa zavzemajo za rešitev vprašanja celodnevnega pouka. Ta problem je še posebno pereč za tiste družine, kjer sta oba starša zaposlena. Iz poglobljene anuete, za katero je dal pobudo sindikat FLM, je že pred časom prišla na dan potreba, da bi se v več mestnih četrtih ustanovile šole s celodnevnim poukom.
Po posvetovanju s starši, šolniki, šolskim skrbnikom in sindikalnimi organizacijami, so na številnih šolah (kot kaže tudi za slovensko o-snovno šolo v Nabrežini) že pripravili načrt za nov tip pouka. Povpraševanja je bilo veliko, s strani skrbništva je bil odgovor popolnoma zadovoljiv, manjkal je pristop trža ške občine, ki je po zakonu dolžna, da poskrbi za pomožno osebje in za menzo. Po neustreznih odgovorili
odbornice za šolstvo Boschinijeve so, kot rečeno, včeraj šolniki uprizorili na Trgu Unita manifestaciji in zahtevali srečanje z županom, o ziroma z odbornico za šolstvo. Ker nobenega od njiju ni bilo, jih je sprejela odbornica za zdravstvo Frausinova.
Delegaciji je v naglici povedala, da se je občinski odbor LpT spo prijel s vprašanjem in izrazil u godno mnenje. V prihodnjih dneh pa naj bi »pristojni uradi* izdelali tehnični načrt za uresničitev te zamisli, ki bi zaenkrat zajela štiri o-snovne šole Delegati zveznih sindikatov so to politično razpoložljivost odbora sprejeli na znanje, i stočasno pa napovedali, da bodo čimprej preverili dejansko delo »pri stojnih uradov*. Ker se s prihod njim 30. junijem zaključi rok za vpisovanje osnovošolskih <-trok, ob staja pač bojazen, da bodo »tehnične ovire* preprečile uresničitev te zamisli.
šističnimi silami italijanskega naroda, mora zavest slehernega Slo venca črpati sveže sokove za nadaljnji narodnostni in ružbeni boj.
O boju malega slovenskega naroda proti zatiralcem so spregovorili tudi recitatorji in zbor kulturnega društva Lipa, ki so podali izbor iz partizanske lirike, nekaj utrinkov iz življenja vasi Bazovica ned NOB ter vrsto partizanskih pesmi.
Spored se je zaključil z lastooom učencev bazoviške osnovne it ie Primož Trubar, ki so s svojo ur'c >ož bo izpričali, da so vrednote a > obo dilnega boja žive tudi v najmlaj-ši generaciji. Poleg igrice o domovini so otroci spregovorili o delu in življenju v šoli ter se predstavili tudi s skeči in ljudskimi plesi.
Brez vozniškega dovoljenja ne gre
19-letni Maurizio Maffei iz Ul. Orlandini 22 očitno nima velikega nagnjenja do šoferskega izpita. Policija ga je že večkrat zasačila za volanom brez vozniškega dovoljenja. To se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je izvidnica vozila do Ulici Orlandini. Ker' so fanta prepoznali, so ga agenti povprašali po dovoljenju. Maffei pa ni imel ne vozniškega ne prodnega dovoljenja. Agenti MTriijega pnjtfvm sodstvu, avto pa zaplenili.
V novem pristanišču si je zvil gleženj
Na ortopedskem oddelku so vče-rai ob 15. uri sprejeli 27-letnega delavca Roberta Pipitoneja iz Milj, ki je med delom v novem pristanišču nerodno padel. Zdravniki so mu ugotovili zvin levega gležnja, zdraviti pa se bo moral 15 dni.
Danes ob 20. uri se bo na sedežu občinske izpostave v Stari istrski ulici 43 sestal rajonski svet za Val-mauro - Naselje sv. Sergija; med drugim bo razpravljal o pravilniku občinskih rekreatorijev.
V	nesreči ranjena voznik in pešec
V	Ul. Crispi, v višini številke 13/b je včeraj zjutraj prišio do prometne nesreče, v kateri je Izletni vespist Renato Foncia povozil 71-letnega upokojenca Giorgia Pa-gliara, ki .je nenadoma stopil na cesto z namenom, da bi .jo prekoračil. Fonda ni utegnil zavreti m je upokojenca zbil, pri tem pa je tudi sam padel z vespe in se poškodoval. Pagliara so sp. e jeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti zaradi zloma levega gležnja 30 dni, Fondo na v otroško bolnico «Burlo Garofolo*. Okreval po v 10 dneh.
Ob smrti bivšega odbornika Antona Marca izreka odbor Pogrebnega podpornega društva v Bazovici globoko sožalje družini.
Ob izgubi dragega dedka izrekajo najgloblje sožalje Elizabeti 1» Aleksandru njuni sošolci z učiteljicama.
Učenci II. razreda osnovne šol« P. Trubar in njihovi starši izrekaj« svoji učiteljici Majdi občuteno sožalje ob izgubi ljubljenega očeta.
Ob težki izgubi dragega očeta Franca izrekajo Združenje staršev in učno ter neučno osebje osnovne šole P. Trubar hčerki Majdi in družini iskreno sožalje.
KD Lipa izreka globoko sožalje Majdi in Adrijanu Cijaku ter drnži-ni ob izgubi dtragega očeta oziroma tasta.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila
CARMELA ČEVNJA vd. GORIUP
Pogreb drage pokojnice bo danes, 16. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalujoči brat Stano, sestra Danica, svakinji, nečaki, prijateljica Elvira, prijatelj Bruno in drugo sorodstvo.
žalovanju se pridružuje družina Floridan.
Trst, 16. junija 1981
Zapustil nas je naš dragi
ANTONIO MARC
Pogreb bo danes, 16. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo: žena, sin, hči z družino, sestre, bratje in drugo sorodstvo.
Trst, 16. junija 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Dne 15. junija nas je po kratki, a mučni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
FRANC UPANJE
Pogreb bo jutri, v sredo, 17. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Svetka, hči Majda z možem Adrijanom, vnuka Elizabeta In Aleksander, bratje Jože, Anton, Lojze, Vili, sestri Karla ln Marija ter drugo sorodstvo
Bazovica, Razguri, Sežana, Gorica, 16. junija 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
•f-
—*—
w
20., 21. in 22. junija 1981
ŠAGRA V BOLJUNCU
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE v NABREŽINI
danes, 16. junija, ob 20.30 v dvorani «Igo Gruden* v NABREŽINI
sklepni nastop
Vabljeni!
Gledališča
Razstave
I VSAKO NAROČILO JE DOBRODOŠLO
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE v BOLJUNCU
danes, 16. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu «France Prešeren* v BOLJUNCU
sklepni nastop
Vabljeni!
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Jutri, 17. junija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
ZBOROVSKI VEČER
Sodelujejo solopevci, otroški zbori, dekliški zbor in Tržaški oktet.
Vabljepi!
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V petek, 19. junija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
NASTOP
gojencev srednje glasbene šole »Josip Sla venski« iz Beograda
Vabljeni!
VERDI	|
Danes ob 20.30 (red A) in jutri ob j 20.30 (red B) bosta na sporedu v ' gledališču Verdi recitala, katerih protagonist bo ruski pianist Nikita Magaloff. V prvem delu bo izvajal Ravelove in Beethovnove skladbe, v drugem pa Chopinove. “ Vstopnice za oba recitala v prodaji pri blagajni gledališča.
S P D T *
.	. prireja v dneh.
/SPOTI 26., 27. in 28, junija,.
tridnevni	k	-
izleT
ZA SREDNJEŠOLCE
Vpisovanje na sedežu^Sštft (Ul. sv.	Frančiška	"20/11; tel.
040/767304) še danes', 16. junija.	Izlet	je avtobusni,	stane
pa	20.000	lir (vozna	in	preno-
čišče). Izlet poteka po območju Storžiča, po slovenski transverzali od Preddvora do koče na Dobrči.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 16. junija
JOŠT
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.51 — Luna vzide ob 19.47 in zatone ob 4.40. Jutri, SREDA, 17. junija (JORAZD (
Vreme včeraj: najvišja temperaturi! 29,6 stopinje, najnižja 19,6, ob 18. md 27 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb Pfda, veter 6 km na uro jugozahodnik, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, m<?rje mimo, temperatura morja 29.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
\RODILI SO SE: Manuela Krase-vjeh, Alessio Mauric, Marialisa Bandi. Piero Rizzotti, Susanna Gilotta, Alessandra Verardi.
■ UMRLI SO: 88-letna Orazia Mazza vd. Rizzo, 69-letiii OfOrgio. Cibm, 65 letna Angela Basso por. Zambon, 96-letna Anpa Toby vd. Brivec, 86-let-na Fiorina. Tonet vd. Bado, 62-letni Gino Parigi, 13-letna Manuela Fa-fipa, 78-letni Domernco Favetta.
DNEVNA služba lekarn
(od 8.30 d« 20.30), v Ul. Dante V,1 Istrska ■ ulica 7. 'Ul. Alpi Giulie 2. Ul. S. Cilino 36.
(<M 8.3« do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljuilec: tel. 228-124; Bazovica; tel' 226 165; Opčine: tel. 211(101; Prosek; tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596. Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 21)9 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje; tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nbčna služba od “20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21, ure m praznična od 8. *	20
ure. tel. 68 441.
Ariston 18.00 (v dvorani) — 21.30 (na prostem) «Le strade del sud».
Eden Danes zaprto.
Ritz 17.00—22.15 «La settimana al mare». A. Rizzoli, E. Cannavale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30—20.15 «Ben Hur«. W. Wyllerja.
Fenice Danes zaprto.
Aurora 17.00 «L’aldila*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «11 marito in vacanza«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.30 «Casablanca passage*. A. Quinn.
Moderno 16.30 «Chi tocca il giallo rauore*.:'Jackie Chan.
Lumiere 15.30 «Cuore di leone, pal-palma d’aeciaio*. Jutri isti film ob 16.30.
Mignon 16.30 «1 guerrieri della not-te». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30—22.15 «La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30—22.00 «L’esta-si e langoscia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «Exibition blue*. Prepovedan mladim' pod 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Kil-lerfish: 1’agguato sul fondo».
Valmaura (poletni kino) 21.15 «11 corriere della morte*.
Razna obvestila
V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 20. do 22. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tempere in sicer v nedeljo, 21. junija, ob 9. uri na «Gorici». Vpisovanje uro pred pričetkom.
V	galeriji «Planetario» v, UL Diaz 1 je odprta razstava del slikanja Giu lia Turcata.
V	galeriji «Teatro romano« raz stavlja do 29. junija svoja dela Re nato Furlanetto.
V	galeriji «S. Miehele alia Roton
da» v Ul. S. Miehele 8 — so na o gled do 28. t.m. odtisi neapeljske grafike iz 18. stoletja.
Šolske vesti
Učenci in učiteljstvo osnovne šole France Bevk vljudno vabijo starše in prijatelje za zaključno prireditev, ki bo danes ob 19. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Na osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška 25 bo danes, 16. t.m., ob 10. uri zaključna prireditev s podeljevanjem bralne značke. Vabljeni starši in prijatelji.
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se bodo zaključni izpiti za slušatelje V. letnika začeli v šolskih prostorih danes, 16. junija, ob 15. uri.
Dijaki srednje šole F. Levstik s Proseka vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 17. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
V tržiški ladjedelnici steklo delo za novo ladjo
Dela manjka tako v tej kot v drugih italijanskih ladjedelnicah
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
f Čestitke
ANASTAZIJI PURIČ čestitajo ob njenem 17. rojstnem dnevu in ji želijo vse najboljše mama, papa, nomr in uono.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet na Platak z vzponom na SNJEŽNIK. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, do jutri, 17. junija.
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje Trst priredi 28. junija enodnevni izlet. Program: odhod z avtobusi iz Trsta do Poreča; v Poreču se bomo vkrcali na ladjico, ki nas bo popeljala do Rovinja in nazaj do Poreča s postankom v Limskem zalivu. Za kosilo pečene ribe na ladjici. Cena 32.000 lir-Vpisovanje do 18. junija na sedežu KRUT, Ul. Montecchi 6/IV, telefon 795-136.
Socialistična sekcija Prosek - Kon-tovel organizira 28. junija izlet v Poreč in Rovinj.
EMSSSKKKM
Za šolo K. D. Kajuh darujeta Ema Milkovič (Gropada) 5.000 in Marija Grgič (Padriče 57) 1.000 lir.
,.V spomin na Marijo Nadoh vd. O-ta darujeta Marino in Klavdija Bandi 10.000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina pok. Marije Marc (Pogrjanove) daruje bratra nec Anton Mirošič 10.000 iir /a TP PZ Pinko Tomažič, 10.000 za KD Li pa, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000 za *ŠZ Sloga in 10.000 lir za cerkvene potrebe v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Nandija Košute darujejo za ŠD Vesna: Luči in Jušto 20.000, Adelina z družino
10.000	ter Vojko in Stanko 10.000 lir.
Namešto cvetja na grob Nandija
Košute darujeta Luči in Jušto 10 000 lir za dom Albert Sirk.
V	spomin na mamo Marijo ob 19 obletnici smrti daruje Elvira Tence
20.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Ferdinanda Košute darujeta Elvira in Marko Tence 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa ip 10.000 lir za baletni odsek ŠD Mladina.
MLADENIČA prostega vojaščine z znanjem srbohrvaščine ali' slovenščine zaposli važnu kmetijsko podjetje za delo v lastnih trgovinah. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/631003.
HIŠO, ki ima štiri prostore in je potrebna popravila prodam — Ul. Primo št. 20 Trst. Telefon (040) 568-115.
IŠČEM mini stanovanje ali sobo s kopalnico po možnosti v centru mesta. Telefon (040) 62727 — vprašati po Bertu.
KMETIJSKA zadruga v Trstu sprejme v službo prodajalce/ke in va-jence/ke za svoje trgovine.'Uprava in skladišče III. traversale Est (Industrijska cona) telefon 040/ 817-325.
PRODAM sadike krizantem (goriške bele). Telefon 225-723.
WINDSURF z jadrom 4,2 kv. m zadnjo razpoložljivo desko lahko takoj dvignete pri čupi po vplača-nju 550.000 lir pri openski hranilnici.
PRODAM športni motor benelli 125 k. cm letnik 1972. Cena 400.000 lir. Rajko Devetak, telefon 0481/391-082.
IŠČEMO delovno moč za prodajo v skladišču gradbenega materiala. Ponudbe nasloviti na «Skladišče» — poštni predal 2043, 34016 Opčine.
NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev. Telefonirati v večernih urah na št). 040/54421.
PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne površine, 1200 kvadratnih metrov zemljišča. Informacije: Nova Gorica, tel. 22-872 od 19. ure dalje.
OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov. ki jih predvideva zakon: 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo, interesenti dostaviti občini Devin - 'Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20.
VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večer-nih urah.
DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o; premi jene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-eio 1/1). telefon 833 82.
Vsako naročilo ladjedelniški industriji je dobrodošlo, še posebej ker je na tem področju v vsem svetu v zadnjem času precej krize, še posebej je kriza zajela ladjedelnice v nekaterih evropskih državah in v globoki krizi se nahaja italijansko ladjedelstvo. Večkrat smo v našem listu pisali v kakšnih težavah se nahaja ladjedelnica Italcantieri Tržiču. Sindikati, stranke, krajevne uprave, so skušali najti izhod iz te krize, doslej so bili vsi poizkusi zaman. V številnih italijanskih ladjedelnicah ni dela, veliko ljudi je v dopolnilni blagajni, število zaposlenih se krči, ker ne nadomeščajo tistih, ki se upokojijo.
Prav zaradi tega je vsako naročilo, pa še tako majhno, dobrodošlo. Včeraj so v tržiški ladjedelnici začeli graditi 81.000-tonsko tovorno ladjo za mešani tovor. Naročnik je družba Evans Morr z Bermudskih otokov. Ladja, ki so jo pričeli graditi včeraj v Tržiču je dvojček ladje, ki jo gradijo v ladjedelnici v Benetkah za isto družbo. Nekateri oddelki tržiške ladjedelnice bodo imeli vsaj nekaj časa delo.
Prav v teh dneh pa so zaključili dela na tovorni ladji «Costa Arabi-ca», ki so jo eradili za neko genovsko družbo. To je 27.000-tonska ladja. V teh dneh odpotuje v Benetke na poskusno vožnjo. V Benetkah bodo namestili še nekatere naprave.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TS9T - ULICA F*. FILZI 40 -	»'E? fil-AAO
15. 6. 1981	
Ameriški dolar	1177.—
Funt šterling	2315.—
Irski funt šterling	1800.—
Švicarski frank	565,—
Francoski frank	205.—
Belgijski frank	29,75
Nemška marka	496.-
Avstrijski šiling	69,75
Kanadski dola-	970.—
Holandski Korint	446.—
Danska krona	155,50
Švedska krona	228.-
Norveška krona	198.—
Drahma	18.—
Mali dinar	30.80
Veliki dinar	28,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Obveščamo kandidate, ki so z uspehom opravili zaključni kolokvij letošnjih tečajev, da lahko dvignejo potrdila v Ul. sv. Frančiška 20/IH.
(Uradne ure; od 8. do 13. ure in od 15.30 do 19. ure, razen v soboto)


Smeti iz Doberdoba bodo vozili v upepeljevalnik
Občinska uprava v Doberdobu je pred .kratkim sprejela pomemben sklep o pobiranju in sežiganju odpadkov iz gospodinjstev. Od današnjega dne bedo namreč smeti vozili v upepeljevalnik pri Sovodnjah. To bo nedvomno predstavljalo dodatno finančno breme, vendar je bila taka rešitev skorajda nujna zaradi higienskih in ekoloških razlogov. Občinska uprava nadalje obvešča, da bodo smeti odslej pobirali ob torkih in petkih in ne več ob ponedeljkih.
Odlagališče, kamor so doslej vozili smeti, bo služilo še naprej, vendar samo za odlaganje odpadlega gradbenega materiala.
Zapleti in razpleti gospodarske krize
Splošna triurna stavka industrijskega sektorja na Goriškem za hiter in izreden deželni poseg, ki naj sanira obrate v krizi, je predvsem poudarila'trdno voljo delavcev, (da to svojo zahtevo uresničijo. Pokazala pa je nadalje, da obstaja pri deželni zvezi industrijcev načrt, po katerem naj bi '-se preko razvojne družbe, v kateri bi bili udeleženi zasebni industrijci, dežela in' morda celo sindikati, v ta proces vključili predvsem pordenonski industrijci (Zanussi). Sindikati izražajo bojazen, da bo sanacija' izvedena' samo z javnim denarjem. Pripombe pa
imajo tudi na račun stališča zasebnikov, ki nočejo začeti vse znova, se pravi, ukiniti sedanja podjetja. Sindikati sedijo, da je ta podjetja mogoče sanirati z zamenjavo lastnikov, ki so slabo vodili podjetja, in uvedbo večjega nadzorstva javnih kreditnih zavodov.
O takšni .naravnanosti sta se v sindikatu CG1L izoblikovali dve stališči. Socialistična struja je nasprotovala stavki in zato na zborovanju v Tržiču socialistični župan Blasig ni spregovoril, pač pa komunistični podžupan Padcvan. Socialisti hočejo na takšen način izkazovati solidarnost s svojim deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem iz Pordenona, ki stoji za finančnogo-spodarskimi operacijami zasebnih industrijcev v Pordenonu in njihovo željo po uveljavitvi na Goriškem.
Včeraj 34 stopinj
Koledarskega poletja še ni, 'p; že'pošteno občutinp poletno vročino. Že nekaj dni. Včeraj ob 15. uri je termometer v ljudskem vrtu v Gorici kazal 34 stopinj. Prav gotovo je bihvčerajš-nji doslej !najtoplejši dan. PrOd vročino se doslej razmeroma dobro branimo, ker se hišni zidovi niso še razgreli in je v stanovanjih' in uradih razmeroma hladno. ,	..	' • ..
Ob takšni toploti so se napolnile plaže, nekaj kopalcev se je ohlajalo v mrzli Soči, veliko pa jih je v nedeljo odšlo v gorski svet, kjer je še vedno prijetno hladno.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 244.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna iekarna Al Reden tore,
Uj. Rosselli, tel. 72-340.
1HIIIIIM Hilli HIMIIIMIHHHIMIIHIIIIII MIH H H MIHU 111.1.1111111111111111111 IIIUIItllllMHMIMIIIlllllIlHHHIMIIIllinillllHimHIIHItMiMHIimilltlimMIUHIHIIIHlIlHIIIIMM
SVEČANOST JE BILA V VIPAVSKEM KRIŽU
Tudi Janezu Svetokriškemu
■' .* ,	.	'	"j,	S .
posvečena spominska plošča
, ».■ 2 T samostanu nameravajo uredili spomin-T s ko sobo tega pridigarja in pisatelja
V SOBOTO V DIJAŠKEM DOMU
Pestro zaključno srečanje
*	J	'■	v
‘•	1 ’ . •	L • t V y% t' 'L' •, **• ,. .# " ' - it '
gojencev domske skupnosti
Petje, glasba, recitacije in drugo na prijetni zaključni prireditvi Vodstvo doma je podalo staršem obračun enoletnega delovanja
* ...
N Slovenskem dijaškem domu «Si-mon Gregorčič* je bila v soboto za .^ljuppa,	gojencev. V jedil-
nici doma, ki se pogostoma spremi nja v prireditveno dvorano, se je zbralo številno občinstvo. Prisojni so bili predvsem starši gojencev, ki so imeli pred [prireditvijo srečanje z ravnateljem in vzgojitelji do ma, na katerem so imeli pregled delovanja in življenja domske skupnosti v sezoni, dri se izteka. Poleg tega se je * vodstvo doma posebej sestalo s starši otrok iz Benečije -
iiutHiiiiiiraimiiimiiiiiiiiiiitiittimiiiiitiiiMiiiiiimMitiimniniiinitimiiiiimiiimiimimimimiiiimiiiiu
OB MESTNIM PRAZNIKU
PREDLOG ZA POBRATENJE NOVE GORICE Z GRADIŠČEM
Stiki med mestom Novo Gorico in Gradiščem ob Soči potekajo že precej časa
V soboto, 13. junija, je bil praznik mesta Nove Gorice, v spomin na ta dan leta 1948, ko je prvoborec in politični delavec, zdaj že pokojni Jože Primožič - Miklavž položil temeljni kamen za prvi stanovanjski blok na sedanji Kidričevi ulici 33. Ob tej priliki so pripravili' najrazličnejše prireditve in tekmovanja, med njimi tudi koncert pevskih zborov iz Gradiške in iz Nove Gorice.
Nova Gorica se je zelo hitro razvijala, kar lahko naši bralci z obeh strani meje tudi sami sproti ugotavljajo. Naj poudarimo, da samo območja v novem delu mesta štejejo nad 15 tisoč prebivalcev, širši mestni okoliš Nove Gorice pa ima, kot smo že poročali, približno 25 tisoč prebivalcev. Nove o-bjekte grade na podlagi delnih načrtov, ker Nova Gorijca še nima urbanističnega načrta. Vendar je prihodnja temeljna usmeritev, kar zadeva njen razvoj, jasna. Iz mesta bodo industrijska podjetja preselili v novo industrijsko cono na območju Lijaka pri Ajševici, medtem ko bodo gozdnata območja na Gabrijelu (pod Kekcem), Panovec in tudi Sabotin namenili za naravni park in rekreativne potrebe občanov. Glede novih gradenj naj opozorimo, da bodo kmalu odprli še eno osnovno šolo za okoli 900 učencev. Ob sedanji šoli grade moderno kuhinjo za učence in šolnike, pripravljajo pa se tudi na gradnjo otroških jasli za dojenčke. Prav takih ustanov v mestu, ki je značilno po velikem številu mladih zakonskih parov z dojenčki zelo potrebujejo.
Najmlajše slovenske mesto je teritorialno razdeljeno na 8 krajevnih skupnosti (to .je področnih organov samoupravljanja) v ožjem delu, medtem ko na širšem območju Nove Gorice delujejo nadalj-ne štiri Krajevne skupnosti. Vse t« so povezave v enotnem koordinacijskem organu, to je v Skupnosti krajevnih skupnosti. Na slavnostni seji predsedstva Skupnosti je predsednik Ivan Beguš v svojem poro-
čilu poudaril, «ča je ,Nova Gorica odprto mesto, ki je . pripravljeno sodelovati z vsemi rnesti v Jugoslaviji, pa tudi z mesti v drugih državah. Tako že sodelujemo z Gradiščem ob Soči, in sicer na kulturnem, športnem in družbenopolitičnem področju. To sodelovanje hočemo še poglobiti .in skladno z že sprejetimi sklepi pripravljamo pobratenje obeh mest *
Predlog za pobratenje seveda toplo pozdravljamo, ker kaže na dobro vzdušje in sodelovanje ob meji. Gotovo pa bi bilo koristno, če bi tudi obe sosednji mesti, namreč Nova Gorica in Gorica, še poglobili stike in izkoristili vse možnosti za sodelovanje.
ti so letos še posebno-številni' na katerem so se pomenili o nekaterih problemih predvsem*" V zvezi s prevozom otrok iz Benečije v Gorico, kjer obiskujejo slovenske šole.
Na odru so se najprej predstavili mladi gojenci otroškega pevske ga zbora, ki so pod vodstvom dirigenta Ivana Klanjščka zapeli nekaj pesmi. Sledila sta pozdravna nago vora gojenke in vzgojiteljice. Prisotnim sta na kratko spregovorili o delovanju domske skupnosti v le tošnjem šolskem letu, ko so števil nim običajnim prireditvam in dejavnostim uvedli še novost — hranilnico, nato pa sta predstavili spo red letošnje zaključne prireditve, ki je bila namenjena proslavi 35-letnice delovanja dijaškega doma v Gorici in 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte.
Zatem je bil na sporedu recital pesmi NOB, ob spremljavi glasbe in barvnih diapozitivov. Pred na slednx> točko, nastopom pianistk in violinistov Glasbene šole; je rav natelj Košuta nagradil gojenke, ki so najbolj aktivno sodelovale na letošnjih prireditvah domske skupnosti. Sledil je nastop mladih go-
ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI
vabi na
3. ZAKLJUČNO PRODUKCIJO
ki bo jutri, v sredo, 17. junija, ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3.
iiiiiiiiiMiiuiimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiumiiiniiimiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiuiiiiiiii
VČERAJ OPOLDNE NA K0RZU
KRATKOTRAJNA ZASKRBUENOST ZARADI KOVČKA PRED BANKO
Strokovnjak karabinjerskega oddelka proti terorizmu je kovček pregledal z aparatom in ugotovil, da je bil prazen
Včeraj ob 13.30 so goriški karabinjerji zaprli promet pred hranilnico na Korzu, ker so prejeli telefonsko obvestilo, da je pred vhodom v banko sumljiv majhen rumenkasto-rjav kovček iz kartona. Opazil ga je čuvaj, ki straži pred banko.
Takoj je stekla akcija, da bi ugotovili, kaj je v kovčku. Strokovnjak protiterorističnega oddelka, oblečen v moder kombinezon, se je vlegel na pločnik in z elektronskim aparatom začel analizirati njegovo vsebino. Toplo mu je bilo: zaradi, sočne pripeke, pa tudi zaradi napetosti, ki nujno spremlja takšno delo.
Na vsem lepem pa kovček prileti izza vogala. Brcnil ga je karabinjer, ki .ga je odprl in. ugotovil, da je bil popolnoma prazen. Brcnil ga je, ker mu je odlelo, pa tudi zato,
ker je pri tem mislil, da je brcnil tistega pobalina, ki si je privoščil takšno neslano šalo.
Dogodek bo šel verjetno mimo brez kakršnega koli odmeva. Morda o njem tudi časopisi ne bodo pisali. Najbrž je celo prav, da ne bi pisali, ker res ni vredno dajati zadoščenja tistemu, ki je kovček odložil k vhodnim vratom hranil--niče.
Toda časi so resni in kovčkov, ki so eksplodirali v Italiji, je bilo že veliko. Zato je bolj kot prav, da se s takšnimi stvarmi ne šalimo. Niti ob koncu šolskega leta ne. Slabo pri vsem tem je le to, da imajo nekateri mladi ljudje tako malo fantazije, da mislijo, kako so originalni, če posnemajo druge. In. si domišljajo, da je to zabava.
Janezu Svetokriškemu nameravajo v njegovi rojstni vasi, v Vipavskem Križu, posvetiti posebno sobo v tamkajšnjem samostanu. Tako je v nedeljo, m svečanosti odkritja spominske plošče na pročelju samostanske cerkve, povedal predsednik izvršnega sveta občine Ajdovščina in ravnatelj osnovne šole v Dobravljah Anton Žagar. Tako bo tudi ta «najbolj domač, najbolj izviren in . plodovit pisec» prejšnjih stoletij, talco je napisano na spominski plošči, dobil svojo spominsko sobo. Najbrž je že zadnji čas da se to uredi, treba pa bo zbrati rokopise jn marsikaj drugega kar je pripadalo temu našemu pridigarju, ki je svqje pridige napisal jn zbral v petih knjigah z nasloitom tSacrum promptuarium». Tako bo počaščen tudi ta mož slovenske kulture na katerega se spominja Goriška.
Tudi za to spominsko ploščo so poskrbeli neumorni člani Kluba st prih goričkih študentov, listi 'študenti danes že v osemdesetih letih, ki so nam dali, desetine m desetine kipov in spominskih plošč ljudi, ki so na kateremkoli področju počastili slovenstvo na goričkih tleh.
Na prireditev v Vipavski Kr i je prišlo precej ljudi. Poleg Žagarjevega govora so bili na spe-redu še nastop mešanega zbosti in nastop gledališkega igralca Staneta Raztresena. Ta je dovršeno povedal nekaj iz vsebine pridig Svetokrišicega in sicer tistih o žlahtnikih, o Žnidarjih, o hlapcih in dekletih.
Zahvala za nedeljsko prired.ite o gre seveda vsem članom Kluba starih goričkih študentov in rn-hovemjz predsedniku, sodniku iir. Lužniku. Že sedaj lahko povemo, da bodo ti neumorni šluden: * nekdanjih dni 18. oktobra letos o)f-fcrifi spominsko ploščo Sebastijanu Krelju in sicer na glavnem trgu v Vipatn.
. Mesec in' po! dni se bo zdravil v goriški bolnišnici 24 letni Marto Sossou iz Ul. Brabizzio 33 v Gorici. V* nedeljo zvečer je trčil na Maj-nici s svojim mopedom z avtomobilom, ki ga je šofiral 61-letni Ore-ste Tugut iz Ločnika.
jencev iz- Benečije, ki so v točki »slika iz Benečije* predstavili življenje Slovencev iz Nadiških dolin z besedan^/tamkajšnjih pesnikovi Pester spored je obsegal še nastop harmonikašev Glasbene šo'e. za zaključek pa ni manjkalo sme ha'in i zabave z',«Burko o jezičnem dohtarju*, ki so jo uprizorili dijaki gimnazije • liceja «P?imož T^u bar*. Omenimo n&j še, da šo ol? tej priložnosti pripravili v domskin prostorih tudi razstavo risb in foto grafško razstavo. ,	■■
(NtmtiiiHiiiftuiimiiitiiiimtMiMimM&iitiiiiitiiltHMiimMiMiiitiimfiiMmitMinHmiitiitiiiitiimuiMMiniM
NA OSNOVNI ŠOLI V ULICI V. VENETO
• 1 \‘v V-\ >	•’	'•;
Zaključna prireditev posvečena Franu Levstiku
Prijeten nastop ob zaključku šolskega leta s petjem, deklamacijami in zabavno uprizoritvijo Martina Krpana
Šolsko leto se zopet bliža koncu. Po vseh slovenskih šolah prirejajo v teh dneh zaključne prireditve, ki dejansko pomenijo slovesen zaključek letošnjega šolskega' truda za učence in vzgojitelje, čeprav se bo pouk nadaljeval še kak dan. Včeršj dopoldne je bila taka prireditev na slovehski osnovni šoli v Ul. Vittorio Veneto.
Letošnji zaključni nastop se je nekoliko razlikoval od onih iz prejšnjih let, saj so bile skoraj vse točke namenjene pisatelju Franu Levstiku, katerega 150-letnico rojstva praznujemo letos. Za uvod so vsi učenci skupaj zapeli dve narodni, potem pa so se občinstvu piedsta vili najmlajši, Id so deklamirali nekaj Levstikovih otroških pesmi. Sledile so še druge recitacije, ki jih je pov,e?oval govor o življenju dolenjskega pisatelja in njegovem literarnem delu.
Sledila je uspešna uprizoritev povesti,o Martinu Krpanu: nastopajoči učenci so v pisanih nošah želo samozavestno odigrali vsak svojo vlogo, seveda pod vodstvom učiteljic ki so jih skrbno pripravile za nastop. Za zaključek še nekaj pesmi. ki-- so jih zapeli učenci V3ph razredov, nato pa aplavz staršev in ostalih prisotnih, ki šo se na tak način zahvalili nastopajočim in u-čiteljlcam za prijetno prireditev.
Končno metan v (rilska stanovanja
Danes prično v Tržiču, v vzhodnem delu mesto, vstavljati števce za metan v tiste hiše, v katere so že napeljali cevi. • Doslej so povezali z omrežjem približno 200 stanovanj. V soboto so namreč uradno otvorili metansko omrežje v Tržiču. Tržiška občinska uprava je vložila več milijard lir v to omrežje. Do slej so stvari urejene v vzhodnih predelih mesta, prav v tem času kopljejo jarke v središču in čez leto in pol dni, tako vsaj računajo na občini, bo metanska napeljava
lahko dosegla stanovanja v vsej občini.
V teh dneh bodo torej lahko prvi stanovalci vzhodnega predela Tržiča . pričeli . uporabljati mejan in odstranili bodo dotrajane jeklenke s plinom.
Osa povzročila
prometno nesrečo v Dolu
Včeraj popoldne jo nadležna osa povzročila prometno nesrečo na državni cesti pri Palkišču v Dolu. Osa je skozi odprto okence prišu-mela v avtomobil in pičila šoferko vozila, ki je zaradi tega izgubila oblast nad volanom in zašla s ceste. Ranjene so bile vse tri potnice, - to je šoferka 28-letna Marghe-rita Poletti s Trga Martiri della Liberta 5 iz Gorice ter njeni sestri 20-letna Adelma in 12-letna Arianna, ki bivata v Ul. Blaverna 30. K sreči imajo vse tri le nekaj prask, tako da bodo ozdravele v nekaj dneh.
Kino
iiortca
VERDI 18.00—22.00 «H piccolo Lord«. R. Schrober in A. Uinuess. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 «1 tre deliopera-zione Drago*. B. Lee in J. Sa-xon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «1 mastim della guerra«. •
PRINCIPE 16.00-22.00 «La dove bat-te il sole«.
Noro Gorico in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Prišel je tiger«.
Hongkonški film.
iVOBOE
SVOBODA 18.00-20.00 «Za pest d* larjev«. Italijanski film.
DESKLE Danes zaprto.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET,
V ITALIJANSKI B LIGI
Milan že predčasno v A ligi
Taranto in Monza se ne moreta več rešiti, imena ostalih ekip, ki bodo napredovale ali nazadovale, pa šie niso znana
Dve koli pred iztekom prvenstva B lige si je Milan matematično zagotovil napredovanje v A ligo, Taranto in Monza pa sta obsojena na izpad v C-l ligo. Imena ostalih dveh ekip, ki bosta napredovali in dveh, ki bosta spremljali Monzo in Taranto v nižjo ligo, pa še niso znana.
Kar se tiče napredovanja, imata Genoa in Cesena točko prednosti pred Laziom, ki je v tem kolu nerodno izgubil točko na domačem igrišču, medtem ko sta njegova neposredna nasprotnika slavila zmago na tujem. Lazio je izgubil izredno priložnost, da bi osvojil obe točki dve minuti pred iztekom srečanja, ko je Chiodi zastreljal e-najstmetrovko.
V borbi za obstanek jo je tokrat izkupil Taranto: v tem prvenstvu je drago plačal pet točk pe-nalizacije, ki so mu jih dosodili zaradi nedovoljenih nogometnih stav. Atalanta pa ima, po porazu na domačih tleh z Genoo, le še teoretično možnost za obstanek v ligi, v izredno težkem položaju pa je tudi Vicenza. Nekoliko na boljšem so Varese, Verona in Palermo.
Trener Milana je, kot je bilo sicer že znano, takoj po doseženem napredovanju zapustil ekipo, ki jo bo odslej (verjetno že danes v ♦Mundialitu clubu*) vodil Radiče.
IZIDI 37. KOLA
Atalanta - Genoa	1:2
Catania - Pescara	0:1
Foggia - Cesena	1:3
Lazio - Vicenza	1:1
Lecce - Taranto	1:0
Milan - Monza	1:0
Piša - Bari	1:1
Rirhini - Palermo	1:1
Sampdoria - Spal	2:1
Verona - Varese	0:0
LESTVICA
Milan 50, Genoa in Cesena 46, Lazio 45, Sampdoria 43. Piša in Pescara 39, Rimini in Foggia 36, Bari, Lecce in Catania 35. Spal 34, Palermo in Verona 33, Varese 32, Vicenza 31, Atalanta 30, Taranto 29, Monza 23.
PRIHODNJE KOLO (21.6.)
Bari - Sampdoria; Cesena - Atalanta; Genoa - Rimini; Vicenza -Catania; Monza - Foggia; Palermo - Lecce; Pescara - Milan; Spal-Verona; Taranto - Lazio; Varese -Piša.
BOKS
V SKEDNJI KATEGORIJI
Antuolermo ni uspel
NEW YORK — Brezupen poizkus Vita Antuoferma, da bi ponovno osvojil svetovni naslov srednje boksarske kategorije, se je izja lovil. Italijanski boksar je doživel pravi polom proti Američanu Hag-lerju. Ta je svojega nasprotnika tako zdelal, da so Antuofermovi spremljevalci odločili ob pričetku petega kroga, da ne sme njihov varovanec nadaljevati dvoboja. An-tuofermo je sicer protestiral, da ga je v četrtem krogu Hagler u-daril z glavo, verjetno pa je bila to zanj le sreča, saj bi se sicer srečanje lahko spremenilo v pravo »klanje* (katerega žrtev bi bil seveda sam Antuofermo).
To je torej že drugi dvoboj, ki se je zaključil že po nekaj krogih: dan prej je namreč Spinks zapustil ring v tretjem krogu ter tako potrdil premoč Holmesa v težki kategoriji.
KOLESARSTVO
«GIR()» A MAJERJEV
Zola prvi v Anconi
ANCONA — Mladi Giovanni Zola Je zmagal na šesti etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje. Zola je v zaključnem sprintu premagal dva soubežnika, ki sta ga spremljala v kar 70 kilometrov dolgem pobegu.
VRSTNI PED 6. ETAPE (Civitanova Marche - Ancona)
1.	Zola (Piemont)	3.49 02”
2.	Salvador (Veneto B)	e.č.
3.	Borgini (Lombardija	C)	e.č.
SKUPNA LESTVICA Fedrigo (Piemont)	18.54T3”
Verza (Lombardija B)	po 18”
Kadacki (SZ)	po 55”
Mas (Francija)	po 1’133”
Simon (Francija)	e.č.
GRUISSAN — Belgijec Vanden-broucke je osvojil predetapo mednarodne kolesarske dirke v Gruis-sanu. 2,4 km dolgo progo na kronometer je prevozil v 2’56”3.
Italijan Moser se je uvrstil na 4. mesto, z zaostankom 5 stotink sekunde.
6. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici je osvojil Belgijec
Nulens, pred Nemcem Thurauom. V zmagovalčevem času je prispel na cilj tudi Italijan Amadori.
Na skupni lestvici vodi Švicar Schmuts, pred svojima rojakoma Breuom in Fuchsom ter Italijanom Natalejem.
ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE
Kok za prošnje zapade BO. t.m.
Občinska komisija, ki upravlja tržaško športno palačo sporoča, da bodo morala društva, ki so zainteresirana za uporabo objekta v sezoni 1981-82, predstaviti ustrezno prošnjo na tržaško občino, oddelek XV (Mladina, šport in prosti čas), najkasneje do 30. junija.
NOGOMET
DANES V MILANU
Pričetek turnirja «MundiaIito club
MILAN — Danes se bo v Milanu pričel turnir »Mundialito club», kjer bodo nastopali Inter, Milan, Feyenoord in Penarol. V ekipi Milana bo nastopil tudi sloviti Johann Cruijf, Feyenoord bo ojačil «Ne-apeljčan* Krol, medtem ko ne bo v vrstah Interja Angleža Wood-cocka, ki se je poškodoval. SPORED
19.00	Milan - Feyenoord
21.00	Inter - Penarol
Finale bo na sporedu jutri (19.00 finale za 3. mesto, 22.30 finale za 1. mesto).
	
Davisov pokal	
RIM — V drugem kolu evropske	
skupine Davisovega pokala	so do-
segli naslednje izide:	
Španija - Alžirija	5:0
Monako - Poljska	3:2
Madžarska - Egipt	4:1
Izrael - Jugoslavija	4:1
Nizozemska - Irska	41
Finska - Bolgarija	3:2
SZ - Belgija	4:1
Avstrija - Danska	3:2
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiniiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||l||||||„mi||lim|l,|||ni|,ni|||||t|||||lt||||||||t||||||||JM|||||||||ua|||||||N|||||||||||)
KOTALKANJE
DEŽELNO PRVENSTVO
VELIK USPEH NAŠIH KOTALKARJEV
Kot ekipa so osvojili drugo mesto - Kokoravec brez konkurence Zmagal je tudi par Sossi-Renar - Damjan Kosmač je presenetil
1.	—	1.	Cockney	1
2.	Cavio	X
2.	—	1.	Flamignano	2
2.	Luzzara	X
3.	—	1.	Polacca	1
2.	Bibesco	2
4.	—	1.	Sinforosa	X
2.	Indovina d'Ausa	1
5.	—	1.	Patrick	1
2.	Hico	X
6.	—	1.	Dalsole
2. Zabili	X
KVOTE:
12 — 8.779.200 lir 11 —	450.000 lir
10 —	40.000 lir
Atalanta - Genoa Catania - Pescara Foggia - Cesena Lazio - Vicenza	X
Lecce - Taranto	1
Milan - Monza	1
Piša - Bari	X
Rimini - Palermo	(1.	p.)	X
Rimini - Palermo	(k.	1.)	X
Sampdoria - Spal (1. p.)	1
Sampdoria - Spal	(k.	1.)	1
Verona - Varese	(1.	p.)	X
Verona - Varese	(k.	i.)	X
KVOTE
13 - 13.421.700 lir 12 -	352.800 Ur
Na kotalkališču Poleta na Opči-nas se je v nedeljo zvečer zaključilo deželno prvenstvo za naraščajnike in dvojice v umetnostnem kotalkanju pod okriljem FIHP. Tekmovanje je trajalo dva dni, udeležilo pa se ga je nekaj nad 100 tekmovalcev, članov 21 klubov in društev, ki gojijo kotalkanje v naši deželi in so si priborili pravico do nastopa na prejšnjih pokrajinskih prvenstvih.
Med tekmovalci so bili poleg o-penskega Poleta tudi predstavniki društva O. Župančič iz Štandreža ter Vipave iz Sovodenj. Slovenski tekmovalci so dosegli odlične uspehe, predvsem Polet, ki si je z dvema naraščajnikoma in mladinsko dvojico priboril dve prvi mesti in eno drugo.
Med naraščajnicami — bilo jih je 47 — se tekmovanja ni udeležila Po-letova tekmovalka, ker si je zlomila j roko, od ostalih slovenskih tekmovalk pa je Susanna Černe zasedla 12., Maja Pelerin 18, in Martina Brisco 23. mesto (vse O. Župančič), medtem ko je tekmovalka Vipave Barbara Kovic zasedla 34. mesto. Zanimivo je, da je Černe mnogo bolje obvladala obvezne like, kjer je v skupni lestvici zasedla 7. mesto, Martina Brisco je bila 14., medtem ko je prosti program izpeljala bolje Maja Peterin, ki je s 27. mesta po obveznih likih preskočila kar 9 mest. Dobro se je v prostem programu odrezala tudi Barbara Kovic, ki je bila v obveznih likih komaj 42., potem pa je v skupni oceni zasedla 34. mesto.
Med naraščajniki je tekmovalo 9 tekmovalcev. Tu je bilo že po prvem obveznem liku videti, da pole-tovec Samo Kokoravec ne bo imel konkurence, za naslednja tri mesta pa so se potegovali trije kotalkarji, med njimi tudi Damjan Kosmač, prav tako član «Poleta», ki je v končni oceni obveznih likov zasedel 4. mesto. Toda v prostem programu, kjer je Samo spet potrdil svojo premoč, je Damjan Kosmač zanesljivo osvojil drugo mesto, tako da ga je obdržal tudi v skupni oceni, medtem ko je bil Franko Pahor (Vipava) četrti.
V dvojicah je nastopi) tudi par Ni-koleta Sossi - Mauro Renar (Polet), ki je v mladinski kategoriji zasedel med devetimi pari odlično prvo mesto.
Dve prvi in eno drugo mesto sta Poletu zadostovali, da se je v skupni društveni lestvici povzpel na drugo mesto, takoj za tržaškim Jolly-jem, Vipava in Župančič pa sta si z enakim številom točk delila 9. mesto.
Nedeljsko tekmovanje pomeni torej velik uspeh za slovenske kotalkarje, še posebno pa za člane open skega Poleta. Daleč najboljši je bil prav gotovo Samo Kokoravec, ki so mu bili še lani šibka točka obvezni liki. Letos jih je tako popravil, da je prekosil tudi najboljše naraščaj-nice, čeprav je znano, da so za obvezne like dekleta bolj pripravljena kot pa fantje. S tem je Samo pokazal in dokazal veliko dozo zrelosti, saj so obvezni liki za otroka povsem neinteresantni, rekli bi nujno zlo. In prav s tem, da je v obveznih likih tako napredoval, je mladi, komaj 11 let stari Kokoravec pokazal, kaj zmore. Glede prostega progra ma bi lahko rekli, da je bolje vozil na prejšnjem tekmovanju UISP, kjer je bil bolj miren in sproščen, a tudi v nedeljo je bil daleč najboljši, čeprav z nekoliko spodrsljaji. Samov prosti program vsebuje take like, ki bi po težavnostni stopnji zadostovali tudi za program članov. Tako obvlada dvojni lutz, dvojni flipp. dvojni rittberger — vse v kombinaciji, kar je še posebno težko. Manjka mu še dvojni axel, toda s tem likom se že spoprijema. Toda poleg tega, da obvlada tako težke like, je Samova odlika še v tem, da zna interpretirati glasbeno spremljavo, kar je poseben dar. Popraviti bo moral še stil in prepričani smo, da bomo o njem še mnogo slišali in pisali.
Presenečeni zase predstavlja Damjan Kosmač.’ Leto dni mlajši od Sama kotalka komaj dve leti in po). Toda v tem tako kratkem času je osvojil toliko znanja, da je prav neverjetno. Jasno je, da mu v odnosu do Sama manjkajo prevoženi kilometri, vendar ga odlikuje neravna ele-
ganca, lep športni stil in skladnost gibov. Lahko rečemo, da hodi — o-ziroma kotalka — za Samovimi stopinjami, in to zelo" hitro! Poleg tega že obvlada tudi najtežje like, čeprav z nekoliko negotovosti in ne v kombinaciji. Ima trdno voljo, a še ne dovolj zrelosti, vendar je kljub temu prispel v sam deželni vrh na-raščajniške kategorije.
Še o dvojici Sossi - Renar. Reči moramo, da je Zdenka Hrovatin, ki par trenira, lahko nadvse zadovoljna z uspehom svojih varovancev. Predvsem sta pokazala odličen stil in zahtevne like, sklcJnost gibov in dobro glasbeno interpretacijo. Manjka morda trohica več gotovosti in odločnosti (zlasti pri brzini izvajanja), toda to je samo vprašanje treninga. Par je nedvomno na najboljši poti, da doseže uspehe tudi v državnem merilu, saj sta tako Nikoleta kot Mauro izredno dobra solista.
Na koncu naj še omenimo, da se bodo ,vsi trije, se pravi Samo Kokot1 a vče, 'Dahljan Kosmač in par Sossi - Renar udeležili državnega prvenstva) ki bo letos julija v Rimu oziroma Mantovi.
Zasluga za letošnji uspeh openskih tekmovalcev gre seveda v prvi vrsti trenerju Petru Brlecu, staršem tekmovalcev, ki jih bodrijo in jim sledijo in — jasno — tekmovalcem samim. Tisti, ki so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, pa bodo morali ta mesec izkoristiti do zadnje minute, saj vemo, da je konkurenca v državnem merilu hujša. Toda prepričani smo, da bodo storili vse, da se bodo tudi v Rimu, oziroma Mantovi kar najbolje odrezali.
Za zaključek naj še omenimo, da so po končanem tekmovanju vsi kotalkarji dobili kolajne in pokale, ki so jih poleg FIHP in Poleta darovali: deželni odbor, pokrajinska u-prava, občinska uprava, Tržaška hranilnica, Openska hranilnica in posojilnica, Grandi Motori, zlatarna Malalan, trgovina Start Šport, na-brežinska Tecnomarmi, Letoviščar-ska ustanova. Lloyd Adriatico Assi-curazioni, Lloyd Triestino in Primorski dnevnik. Lep pokalne darovalo tudi ZSŠDI, ki ga je izročil predsednik Boris Simoneta. Polet se darovalcem Iskreno zahva.
ljuje!
(en)
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA V S0V0DNJAH
JUVENTINA V FINALU PREMAGALA PIEDIM0NTE
V boju za tretje mesto Lucinico odpravil Sovodnje - Finalni tekmi so odločile enajstmetrovke
V nedeljo se je v Sovodnjah zaključil nogometni turnir prijateljstva. Prvo mesto je zasedla štan-dreška Juventina, ki je v velikem finalu (po enajstmetrovkah) premagala Piedimonte s 4:3 (Štandrežci so prejeli pokal občine Sovodnje). Drugouvrščeni Piedimonte pa je prejel pokal, ki ga je podarila gostilna Rubijski grad.
Tudi v malem finalu so bile potrebne enajstmetrovke za podelitev tretjega in četrtega mesta. Zmagal je Lucinico s 6:5 in si tako priboril pokal Kmečke banke (kot tretjeu-vrščena ekipa). Domačini pa so zasedli četrto mesto in so dobili pokal Kmečko - delavske posojilnice.
Od petega mesta dalje so se u-vrstile še ekipe: Vodic, Mladosti, Adrie in Caprive. Pokale so podelili ZSŠDI, Primorski dnevnik, tvrdka Klanjšček in Meblo.
Poleg teh nagrad so bila podeljena še druga priznanja: za najmlajšega nogometaša turnirja je bil izbran Paolo Portelli (roj. 6. 6. 1965) iz Ločnika, najstarejši pa je bil Ivo Uršič (1940) od Adrie iz Mirna. Za najboljšega vratarja je bil izbran juventinec Šanson, najboljši strelec pa Persoglia (Lucinico), ki je dal kar pet golov.
JUVENTINA — PIEDIMONTE 4:3
(0:0) (0:0)
JUVENTINA: Šanson, Furlan, Ga-bellini, Adragna, F. Adragna, Bla-son, Nanut, Medeot, Klanjšček, Lauri, Pelicon, Bressan, Tavčar.
PIEDIMONTE:	Bordin, Marchi,
Terpin, Kodermac, Pecorari, Makuc, Bizai, Tesolin, G. Terpin, Tomizza, De Juri.
Tekma se je odvijala na zadovoljivi tehnični ravni, tako da lepih in nevarnih akcij ni manjkalo. Ekipi sta si bili skozi vso tekmo, enakovredni in nobeni ni uspelo premagati nasprotnikovega vratarja. Bodisi Podgorci, kot Štandrežci so nastopili' na tem turnirju z ozjačeno ekipo, kar je brez dvoma dvignilo kvaliteto igre obeh ekip.
Ob koncu tekme je bil rezultat še vedno izenačen 0:0; potrebne so tako bile enajstmetrovke za določitev zmagovalca. Juventinci so tudi ob koncu tekme obdržali boljšo koncentracijo od nasprotnikov in so uspešno izvedli vse enajstmetrovke ter si priborili prvo mesto.
LUCINICO - SOVODNJE 6:5
(1:1) (0:0)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Flo-renin, Zin, Kovic, Petejan, Butko-vič. Sambo, Gomišček, Frandolič, Šuligoj, Vižintin.
LUCINICO: Della Morte, Stanič, Giorgi, Bogar, Zearo, Turrus, Ro-sarelli, Grattoni, Persoglia, Falchi,, Portelli.
STRELCI: Butkovjč, Persoglia.
Tudi v malem finalu su.^ilg^po-trebne enajstmetrovke za podelitev
Mladinska nogometna enajsterica Sovodenj
uspešnejši v jesenskem delu prvenstva. Za «zmajčke» lahko rečemo, da so razočarali; od njih se je pričakovalo, da bodo podobno kot
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
ŽE 14. NASLOV ZA CRVEN0 ZVEZDO
Na cilj letošnjega prvenstvenega tekmovanja je	Budučnost', Rijeka, Partizan, Ve-
jrrva prišla Crvena zvezda, lanskoletni prvak, ki lež in Vojvodina zapirajo krog e-je tako znova potrdila svoja vrednost. Beograjčani najsteric, ki so v zgornjem delu le-morda niso bili najboljša enajsterica, morda niso stvice. Za Titograjčane in Novo-prijcazali najboljšega nogometa, gotovo pa so bili sadčane je taka uvrstitev brez dvo-najbolj uporni, najodločnejši in najbolje so se zna- ma uspeh, kar se ne more trditi šli v razburkanih prvenstvenih vodah, ki priznava- za druga tri moštva, ker so njihovo samo najbolj hrabre. In moštvo Branka Stanko- ve možnosti objektivno večje, tiča je bilo hrabro in čvrsto, saj je bilo V vodstvu Od 11, do H. mesta so Verdar, večji del prvenstva. Tudi v zadnjem	srečanju proti	Olimpija, Sarajevo in željezničar,
večnemu nasprotniku, Partizanu, je	potrdilo svojo	ki so bili (zlasti Ljubljančani)	naj-
visoko vrednost, čeprav ni zmagalo.
Hajduk je zasedel drugo mesto, Radnički iz Niša, ki je tudi v tej sezoni z igro in rezultati dokazal, da je vreden vsega spoštovanja, pa je bil tretji.
Na	splitskem	«festivalu golov* ne preostane drugega kot počakati,	jeseni tudi spomladi posegli v	bor-
(3:3)	bi	Radnički	skoraj pripravil Iz lige je doslej	upadel samo	bo za vrh.
presenečenje in domačinom odvzel Napredak, ki je na žalost kvalitet- ■ O zadnjeuvrščenih Borcu. Zagre-drugo mesto. Prav Radnički in no boljši od Zagreba, Borca in bu in Beogradu smo že vse pove-Hajduk bosta torej zastopala ju- OFK Beograda. Poslavlja se s dali.1 Ob slovesu te sezone želimo, goslovanske barve v pokalu VE- porazom proti Slobodi (2:3), ki je da bi bila nova, bolj čista in sve-FA. Spličani so tudi glavni kan tako osvojila visoko četrto mesto, ža, brez letošnjih pretresov, ker
kar je zanjo res velik uspeh.
Doslej je • znan samo en nov prvoligaš, Osijek, zmagovalec v 2. zvezni nogometni ligi - zahod. Njemu bi se moral pridružiti Teteks, ki vodi v vzhodni ligi, vendar se v tej skupini prvenstvo konča 28. t.m., njegovi najbližji zasledovalci pa so Galenika, Rad in Radnički.
Dinamo je na Maksimira visoko rede, meče še temnejšo senco na premagal zmagovalca pokala mar letošnie itak zelo temno prvenstvo, šala Tita, mostarskega Veleža, na-Zagreb bo to srečanje gotovo izgu šega predstavnika v pokalu pokal-bil s 3:0, vendar bo kot njegov nih prvakov. Reprezentant Marič zmagovalec Beograd ostal v prvi je moral ker petkrat po žogo v boi, ker je Borac doživel poraz v laštno mrežo, Dinamo pa se je s Titogradu. Vendar . . . ni še jasno, 15, mesta, na katerem je bil je-kaj se bo pravzaprav zgodilo, ker šeni, povzpel na peto, kar je go- Radnički .41, Sloboda 36, Dinamo Banjalučani zahtevajo, da Zagreb tovo izreden uspeh, za kar imajo 35, .^Budučnost, Rijeka, Partizan, kaznujejo z odvzemom točk. Ka- zasluge novi trener Blaževič in.no- Vojvodina, Velež 34, Vardar 33, O ko bo odločila nogometna pravica, gometni as, kapetan Zajec ter ra- limpija, Sarajevo, Željezničar 32, ni nikomur znano, ker njene odlo- zigrani »n učinkoviti Abid Kom- Zagreb 30, Borac 29, Beograd 28, čitve niso bile nikdar enake, zato čevič.	Napredak 26.
didati za prvaka v prihodnji sezoni, saj so v spomladanskem delu prvenstva igrali odlično, premagali so Crveno zvezdo, Slobodo in Dinamo, torej ekipe, ki so pri vrhu.
Prekinjena tekma na Karabur-mi med Beogradom in Zagrebom, kjer so Zagrebčani z napadom na sodnika Bracanoviča povzročili ne
samo tako, bo' naš nogomet krenil korak naprej, zlasti ■ v pričakovanju svetovnega prvenstva v Španiji. '	1	\ * ''	1 ! 1 '
IZIDI
C. zvezda - Partizan	1:1
Beograd - 'Magreb,, prek. (0:0) Sarajevo - Riieka	" '
Hajduk - Radnički Napredak - Sloboda Budučnost - Borac v Olimpiia - Vardar Vojvodina - Željezničar Dinamo - Velež
LESTVICA
Crvena zvezda 44, Hajduk 42,
2:1
3:3
2:3
1:0
0:1
3:1
5:2
tretjega in četrtega mesta. Potem ko sta si bila Sovodnje in Lucinico enakovredna nasprotnika skozi vso tekmo (končala se je namreč pri rezultatu 1:1), so bili gostje toč-nejši pri streljanju enajstmetrovk in so tako dobili tretje mesto. Naj omenimo še, da je bila tekma odigrana ob 16. uri, v res neznosnih pogojih zaradi prevelike vročine, kar je nemalo vplivalo na potek i-gre, ki je zaradi tega brez dvoma izgubila na kakovosti.
V soboto sta bili v Sovodnjah 'polfinalni tekmi. Najprej so odigrali derbi med Juventino in Sovodnjami. Zmagali so Štandrežci in se tako uvrstili v veliki finale. Na drugi tekmi pa je Piedimonte nepričakovano premagal Ločnik kar s 3:1, ter si tako priboril vstop v finale za prvo mesto.
SOVODNJE — JUVENTINA 0:2
(0:0)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Petejan, Tomažič, Kovic, Zin, Butko-
vič, Petejan, Gomišček, Frandolič, Šuligoj, Florenin in Sambon.
JUVENTINA: Šanson, Furlan, Ga-bellini, B. Adragna, F. Adragna, Lo-renzon, Devetak, Medeot, Klanjšček, Lauri, Pelicon, Bressan in Nanut.
STRELCI: Klanjšček in Medeot
Tekma je bila v glavnem izenačena, nevarne akcije so se vrstile zdaj pred enimi vrati, zdaj pred drugimi. Zmagali so štandrežci, ki so bili bolj vztrajni prav v končnih trenutkih tekme, ko so domačini začeli popuščati iniciativo nasprotnikom. Oba gola sta padla v zadnjih 15 minutah igre. Najprej je gol dal Klanjšček, potem pa je rezultat zvišal Medeot na 2:0.
PIEDIMONTE — LUCINICO 3:1
(1:0)
PIEDIMONTE: Bordin, Marchi, Terpin, Kodermac, Bandelli, Makuc, Bizai, Tesolin, Terpin, Tomizza, De-iurri, Buzzinelli in Marega.
LUCINICO: Lualdi, Giorgi, Bolter-ri, Bogar, Zearro, Tulus, Lozarelli,
MiimiiiimiimiiiHiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimMiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
| MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR
Ciboni prvo mesto
Zagrebčani zasluženo premagali tržaško Alabardo
Borov mladinski turnir za igralce letnikov 1967 in mlajše, ki je bil v soboto in v nedeljo na stadionu «Prvi maj*, se je končal z zasluženo zmago zagrebške Cibone, ki je v velikem finalu premagala tržaško Alabardo.
V malem finalu za tretje mesto pa je Bor po dokaj izenačenem srečanju premagal Kontovel. Najboljši strelec turnirja je bil Konto-velec Damir Starc (57 točk) pred Anzulovičem (Cibona), ki je zbral tri pike manj.
Po nedeljskih tekmah je sledilo nagrajevanje s kratkim govorov predsednika košarkarske sekcije ŠZ Bor Saše Kosovela, nakar so se udeleženci turnirja zadržali na prigrizku.
FINALE ZA 3. MESTO Bor — Kontovel 76:70 (39:32)
BOR: Kovačič 14, Smotlak 6, Pisani 12, Tavčar 8, Žerjal, Žnideršič, Pupulin 13, Korošec 21, Pieri 2.
KONTOVEL: Daneu 2, Emili 8, Grilanc 14, Piras 2, Pertot 4, Ter-čič 4, Brischia 2, Starc 34.
SODNIKA: Oblak in Jančar.
Srečanje je bilo dokaj izenačeno, borovci pa so vseeno zasluženo zma: gali, saj so pokazali t>ol|šo skupinsko igro, medtem ko je bil pri Kontovelu pobudnik vseh akcij in tudi izraziti strelec Damir Starc.
FINALE ZA 1. MESTO Cibona — Alabarda 84:72 (42:46)
CIBONA: Živkovič 10, Mrkušič, Pavelič, Jezic 24, Rapič 16, Iličič, Turk, Pešič, Krstanovič 11, Rebsej 1, Tarle 4, Anzuolovič 18, Protič.
ALABARDA: Rossi 5, Casali 2, Furlan 5, Margiore 2, Trimboli 22, Mocolo, Bardella 14, Bertuzzi, Gre-gori 20.
SODNIKA: Prašelj in Koren.
Po dokaj zanimivi in kakovostni tekmi je zagrebška Cibona, strla odpor dobrili košarkarjev- Alabarde, med katerimi sta se še posebno izkazala Trimboli in Gregori. Glede tehnične priprave so bili Tržačani celo boljši od gostov. I^e-ti pa so bili glede telesne priprave in predvsem zaradi višine nedvomno v veliki prednosti. Pri Zagrebčanih sta bila še zlasti dobra! Anzu-lovič, ki je bil tudi drugi najboljši strelec turnirja, in Jezič.
VRSTNI RED
1.	Cibona Zagreb
2.	Alabarda Trst
3.	Bor Trst
4.	Kontovel
NAJBOLJŠI STRELCI
Damir Starc (Kontovel) 57; An-zulovič (Cibona) 54.
B. Lakovič
Članski rekreacijski teden ŠK Kras
Tudi letos bo ŠK Kras v okviru praznovanj svoje 20-letnice priredil članski rekreacijski teden, katerega namen je širjenje rekreacije in družabnosti med svojim članstvom. Program je dokaj pester: v četrtek, 18. t.m., ob 20. uri bo v Zgoniku atletski četveroboj za moške in ženske (skok v daljino, skok, v višino, met krogle in tek na 60 metrov); petek, 19. t.m.: pb 20. uri v Samatorci namizni tenis, posamezno moški in ženske; sobota, ob 18. uri: v telovadnici bristaniščnikov na Proseku prijateljsko odbojkarsko srečanje v moški in ženski konkurenci med ŠK kras in TVD Partizan Moste; ponedeljek, 22. t.m.: ob 20. uri v Zgoniku mali nogomet za tričlanske ekipe (plus ena rezerva); torek, ob 20. pri: v Zgoniku počasni tenis za moške in ženske posamezno in balinanje (dvojice); sreda ob 20. uri: v Zgoniku nadaljevanje tekmovanja v počasnem tenisu in tekmovanje v šahu; četrtek ob 20. uri; v Zgoniku nadaljevanje nogometnega turnirja; petek ob 20. uri: v Zgoniku bližan je (dvojice) in rusko kegljanje; sobota ob' 20. uri: v Zgoniku balinanje in 20.30 tek za moške in ženske na krožni poti Zgonik, Salež, Gabrovec, Zgonik.
Nogometne ekipe se morajo prijaviti do 19. t.m., za vsa ostala tekmovanja pa se odvija vpisovanje pol ure pred pričetkom tekmovanj«.	B. S.
JADRANJE
NA RAZNIH REGATAH
Jadralci Sirene se uveljavljajo
Tudi v nedeljo so se jadralci Sirene merili s svojimi sovrstniki na regatnih poljih.
Kadeti so v razredu »optimist* jadrali na področni regati v Tržaškem zalivu, kjer organizacija ni bila najboljša in tudi udeležba je bila skromna. Od 17 jadralcev je bilo kar pet članov Sirene.
Zjutraj je kazalo, da bo regata hitra, saj je pihala lahka burja, ki je že pol ure po startu začela pojenjavati, dokler ni popoldne nastopila bonaca. Tako je bila druga regata razveljavljena zaradi pomanjkanja vetra in je veljala za uvrstitev le prva.
Jadralci Sirene so pokazali, da spadajo med boljše jadralce v Tržaškem zalivu,- saj se stalno uvrščajo med prve na lestvicah.
Na tej regati se je Ariana Bogateč uvrstila na 4’. ‘hifestd, ‘ Peter Sterni na 6., Davorin Starc pa na 7. mesto. Maksi Ferfol.ia in Igor Civardi sta se uvrstila na spodnji del lestvice, ker sta prvič tekmovala, in njuna prva regata je bila zelo naporna, saj je bilo treba zdržati na morju v pripeki, od starta, ki je bil ob desetih zjutraj, do prekinitve ob šestih zvečer. Seveda brez toplega obroka; zdržala pa sta vendarle do konca.
V Lignanu pa je regatiral za Sireno Lorenco Bogateč v razredu »europa*, vendar regatni odbor še ni javil - končne uradne lestvice, neuradno' pa kaže- da je njegova uvrstitev zadovoljiva.
m.P-
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju v Milanu, za igralce pod 16. letom starosti,, je: v 1. -kolu Italijan Piscopo premagal Jugoslovana Zoriča s 6:4 in'1:6.
Grattoni, Persoglia, Falchi, Portelli.
Na drugi polfinalni tekmi je nepričakovano a povsem zasluženo Piedimonte premagal Lucinico. Ekipa iz Podgore je nastopila ojačena z nekaterimi nogometaši in to se je še kako poznalo na včerajšnji tekmi. Lucinico je tudi tokrat, kot prejšnji teden, nastopil z zelo mlado ekipo, ki je že precej naredila, ko je pred osmimi dnevi premagala doberdob-sko Mladost.
AVTOMOBILIZEM
24-URNA DIRKA V LE MANSU
Ickx in Bell zmagala
LE MANS -n- Ickx in Bell (na porscheju) sta zmagovalca 24-urne dirke, ki je veljala za svetovno prvenstvo «endurance». Na drugo mesto sta se uvrstila Schlesser -streiff in Haran na rondeauju.
Ko manjka še dirka do konca tega prvenstva, vodita na skupni lestvici porsche (kategorija preko 2000 ccm) in lancia (kategorija do 2000 ccm).
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 18. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije.
Dnevni red seje:
T. izvolitev referenta
2.	poletni tečaj pri Banih
3.	nastop na srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel, ki bo v Novi Gorici.
OBVESTILA
TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH
V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 20. do 22. junija, prirejala KD F. Prešeren in vaška mladina «TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH«, ki bo v nedeljo, 21. junija, ob 10. uri. Razdeljena bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/ice.
Vpisovanje bo uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici.
• « «
Krožek KRUT
obvešča, da bo letošnja zadnja telovadba danes, 16. junija, kot običajno na stadionu «1, maj«.
» * *
Trenerski aktiv Bora obvešča, da bo seja vseh trenerjev (vseh sekcij) v torek, 23. t.m., ob 19.30 v Borovem športnem centru.
Ker bo govor o dokumentih, ki obravnavajo vsebinsko usmeritev trenerskega dela pri društvu, s# trenerji naprošeni, naj se seje udeležijo v čim večjem številu. * * *
ŠD Vesna
sklicuje jutri, 17. junija, v Ljudskem domu v Križu
REDNI OBČNI ZBOR s prvim sklicanjem ob 20. uri in * drugim sklicanjem ob 20.30, Dnevni red:
1.	poročilo predsednika
2.	' poročilo blagajnika
3.	razprava
4.	izvolitev odbora
5.	’ razno.
• » •
TPK Sirena
obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v soboto, 20. t.m., ob . 20.30 v prostorih PD Barkovije — Ul. 'Cerreto 12. Aljoša Žerjal predvajal lilm «Olimpiada - Moskva 80».
Ekipa Fiamme oro iz Padove je poslala v Vidmu letošnji klubski Italijanski prvuk v moški konkurenci, medtem ko je v ženski zmagala ekipa SN1A iz Milana. Najbolj zanimivo tekmovanje drugega dne je bil prav gotovo skok v višino v ženski konkurenci, kjer sta, ob odsotnosti Slmeonijeve, presenetili mladi Sandra Dlni (1,92) in Donatella Bulfoni (1,90). Med ostalimi dosežki moramo omeniti dober nastop Tržačana Piapana v troskoku (16,40 m) ter Videm-čana Barelle v skoku s palico (5,25 m). Na sliki: Di Giorgio ob svojem Izrednem dosežku, ko Je preskočil višino 230 cm (Foto AP)
ODLOMKI IZ NOVE KNJIGE BRANKA BABIČA-VLADA (2)
GLEDALIŠKI MESEC V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Stiki in sodelovanje s KPlPeto postaja: NewYork
Točke sporazuma, ki je bil sklenjen januarja 1943, in ki odraža sliko in duha odnosov ter cilje nadaljnjega sodelovanja v skupnem boju
Že v pogovorih z Borisom Ki- j proti fašizmu. Če je OF vodila boj dričem v Dolomitih .je bilo v ospre-! za nacionalno osvoboditev Sloven-dju vprašanje dela z Italijani Dej- cev, .je hkrati vodila bitko za no-stvo, da v mestih (Trst, Gorica, ve naprednejše ljudsko-demukratič-Tržič) živi večina italijanskega pre- ! ne družbene odnose s perspektivo bivalstva, da je večina delavstva 'razvoja v socializem, kar je v v teh mestih italijanske narodno-1 končnem smotru vseboval narodnosti, je samo po sebi narekovalo osvobodilni boj jugoslovanskih na potrebo po močnem angažiranju1 rodov pod vodstvom KPJ. To pri-naše partije, da se ta del italijan- j kazati tržaškim delavcem z name skega prebivalstva pridobi za našo nom. da se vključijo v revolucio-politiko. za naš boj, zlasti proleta- j narni boj, je bila ena od osnovnih
fiat glede na njegovo revolucionar no tradicijo in razredno zavest. Boj proti fašizmu, na naprednejše demokratične in enakopravne odnose med narodi, .je politika, ki mora pritegniti vse poštene in demokratične ljudi. Proletariat pa bo šel z nami le na osnovi boja za revolucionarno spremembo družbenih odnosov. Vse to nosi osvobodilni bo.j jugoslovanskih narodov. Za ta boj je treba mobilizirati tudi italijanski del nrebivalstva Julijske krajine. Ko mi je Boris Kidrič govoril o teh stvareh, mi je oosebej naročeval, naj temu vprašaniu no-svetim primerno pozornost. S taksnimi navodili in direktivami, med drugimi, sem konec decembra 1942 zapuščal Dolomite, kier ie tedaj bil cenfra'ni kombe in glavno poveljstvo NOV Slovenije.
Ko sem prišel na Primorsko, so bili v tej smeri že storjeni urvi koraki. že sredi 1941 sta v Trst prišla brata Kovačič in začela postavljati prve organizacije OF pa tudi komunistične partije Slovenije (KPS). Njegova aretacija konec leta je sicer zadala hud udarec začetemu delu, vendar pa osvobodilnega gibanja v Trstu ni bilo mo goče več uničiti.
Februarja 1942 sta prišla v Trst Darko Marušič - Emil (kasneje Biaž) in Albin čotar Karel, da bi obnovila z aretacijami prekinjeno delo. Postavljeni so bili šte viini odbori OF v mestu in po vsej okolici. Vzporedno z organiziranjem odborov OF so se ustanavljale tudi organizacije KPS, ki so bile idejno - politično in organizacijsko jedro osvobodilnega gibaiTa Poleg odborov OF so bile že v drugi polovici 1912 ustanovljene množične organizacije žena in mladine. Kljub terorju fašistične policije, aretaciji nekaj aktivistov, je osvobodilno gibanje v Trstu konec 1942 imelo že svojo množično bazo. Tak razvoj OF in njegovih množičnih organizacij .je narekovalo ootrebn Po čvrstem vodstvu, ki bi vodil osvobodilno gibanje. Zato je bil novembra 1942 ustanovljen mestni ko mite KPS — sekretar Jr'ko Kolo-vič - Nino — in odbor OF.
Delovanje OF je že samo po sebi imelo pozitiven vpliv na italijanske antifašiste, zlasti med delavci. Samo pri tem pa seveda ni moglo ostati. KPS in OF sta se zavedali, da je za uspešen boj proti fašizmu v Trstu nadvse potreb no ustvariti enotno fronto z italijanskimi antifašisti, predvsem na mobilizirati in organizirati tržaški
nalog KPS in OF. To v Trstu ni bila lahka in preprosta naloga glede na posebne razmere, v katerih se je v tem času znašel tržaški proletariat, kakor tudi specifičnosti oblik in vsebine revolucionarnega boja. Nedovoljno poznavanje programa OF, nacionalni problem zadržanost dela italijanskega vod st.va delavskega gibanja v Trstu (KPI) in druga vprašanja je oilo treba premagati pri graditvi enot ne fronte boja proti fašizmu ter za revolucionarno spremembo družbenih odnosov.
Že prej se je KPS posluževala posebnih organizacijskih oblik v tovarnah z ustanavljanjem odborov DE (Delavske Enotnosti). Podobno so delali tudi v Trstu s to razliko. da .je tu bilo predvsem vpra sanje italijanskih delavcev. Vendar že prvi stiki in pogovori z njimi so dali spodbudne rezultate. Že v drugi polovici 1942 sta bili organi zirani dve močni skupini italijan-skih delavcev (Sv. Jakob mesto).
V kratkem ča§u so čiani teh skupin razvili živahno aktivnost. In ravno ti dve skupini sta veliko po menili v kasnejšem razvoju enotnosti tržaških delavcev v boju proti fašizmu. Ko je bil ustanovljen i ne se organizirajo po podjetjih (za
zutn z nami, je bila predvsem po sledica pritiska baze, članstva, ki se je ob aktivnosti naših organizacij znašlo sredi akcije. Ko pa je prišlo do sporazuma o sodelovanju obeh partij, se je stvar tudi v KPI začela premikati.
Po predhodnih temeljitih razgovorih, .je Davilla okrog 20 januarja 1943 prišel k nam na sedež pokrajinskega Komiteta KPS za Slovensko Primorje, da bi se podrobneje pogovorili o sodelovanju obeh partij.
Po nekajdnevnih razgovorih je bil sklenjen sporazum, ki je pomenil pomemben korak v smeri širšega in vsebinsko poglobljenega sodelovanja v duha že sklenjenega sporazuma med vodstvima KPJ in KPI iz leta 1941, da se namreč lahko ustanavljajo organizacije KPJ oziroma KPS in KPH na področju Julijske krajine. Sporazum je bil zanimiv zlasti po tem. ker se v njem teži, da se oblika orga nizacije, metode in vsebine dela KPI prilagodi potrebam trenutka vojne in ustvarijo tesnejše in uspešnejše vezi sodelovanja obeh par tij. Točke sporazuma smo vrgli na papir. Ker dajejo sliko in duha doseženega ter dometa sodelovanja, jih nekatere posebej navajam:
1. KPI v tržaški pokrajini se reorganizira po organizacijskih načelih Komunistične Internacionale. To pomeni:
a)	uvede se strogo razlikovanje med člani, kandidati in simpatizerji :
b)	člani se združujejo v celice, kandidati v kandidatske skupine;
c)	celice in kandidatske skupi-
cije pod njegovim vodstvom se za množično agitacijsko-propagandRO delo (napisane akcije po zidovih, razdeljevanje letakov, ustna agitacija itd.) organizirajo odbori — Comitati del Fronte Nazionale Organizacijo Fronte Nazionale vodijo komunisti (člani partije), zato morajo vsi člani KPI in kandidati vstopiti v to organizacijo in si v njej pridobiti zaupanje množice.
9.	Fronte Nazionale organizira:
a)	razširjanje tiska (letakov, časopisov itd.);
b)	ustno ter vse druge oblike agitacije:
c)	zbiran.je sredstev za potrebe svoje organizacije, za žrtve reakcije in za partizane;
d)	sabotažo v podjetjih, uradih, prometu, zvezah itd.;
e)	oborožene napade na agente režima, ki naj jih vršijo za to posebej organizirane udarne skupine — gruppi d’azione;
f)	rekrutacija v partizane, da se na Krasu organizira' italijanska delavska partizanska četa.
10.	V podjetjih se organizirajo odbori delavskega bratstva (DB)
za tržaško okrožje v italijanščini. OK KPI skrbi za članke in drugi material, PK KPS pa nudi redakcijsko in tehnično pomoč, kakor tudi deloma članke, če bo potrebno.
12. Dokler si OK KPI ne osnuje svo.je tehnike, bo PK KPS izdajal v italijanščini marksistično literaturo in drugi material.
Kot je razvidno iz vsebine sporazuma, je ta težil k usposabljanju in usmerjanju organizacij KPI na aktivno vsakodnevno revolucionarno akcijo in na mobilizacijo množic v boju proti fašizmu. Mnoge stvari je sam čas prinesel in potrdil pravilnost usmeritve neka terih programskih točk. druge dopolnil in po svoje obrnil, kot bomo videli pozneje. Kakorkoli že ie ta sporazum pomenil važno etapo v mobilizaciji italijanskin antifašističnih množic, zlasti italijanskega delavstva Trsta. Tržiča in drugod, ne samo za boj proti fašizmu, temveč za revolucionarno akcijo v smeri spremembe družbenih odnosov, za revolucijo. Razvoj dogodkov je ponovno potrdil, da je zo-
kot množična organizacija dela v- renje revolucionarne zavesti Ijud-
cev. (Kasneje so se ti odbori preimenovali v odbore Delavske enotnosti — DS.)
11. Prične se izdajati list «11 La-voratore* kot komunistično glasilo
skifi množic mogoče le v neposrednem spopadu z sovražniki l.iud-
BRANKO BABIČ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Vsi v skupini — v skupini so predstavniki Romunije, Madžarske,
Dominikanske republike, Mehike,
Venezuele, Kolumbije, Čila, Indonezije, Jamajke, Egipta, Izraela,
Sudana, Sierra Leoneja, Združenih držav Amerike in Jugoslavije se-proveda — smo izredno navdušeni, ker je New York končno postaja enomesečnega gledališkega potovanja po ZDA. Namreč New York z enkratno eksplozijo populacije, a-meriške «nebotičniške» arhitekture na Manhattnu in pa ogromne koncentracije gledališč, ki izdatno presega gostoto drugih velikih ameriških mest oziroma velemest. New York s svojimi avenijami in cestami — vse poimenovane s številkami — ki je edino ameriško velemesto, kjer se promet zaradi izredne gostote zatika, kjer je nemogoče računati na hiter prevoz s taksijem z enega konca na drug konec mesta in kjer je podzemska železnica v nasprotju z visoko avtomatiziranimi podzemskimi vlaki v Wa-shingtonu in San Franciscu tako skrajno divja in zamazana, da ni težko verjeti opozorilom, da se je velja kolikor je le mogoče izogibati v dolgem loku.
Prvo gledališko srečanje je «Evita», znani musical Tima Ricea in Andrevva Lloyda Webberja iz leta 1975, ki s svojo zgodbo o tako rekoč legendarni Eviti Peron polni gledališče in blagajne: izvrstna predstava — režiser Harold Prince je najprej poslavil istoimensko u-spešnico že v Londonu — ki nas | sabljajo celo z dirigentom in nje-
preseneti z domiselno in sodobno scenografijo ter veliko miselno in interpretativno gostoto. Scena je zgolj nakazana s funkcionalnimi e-lementi, tako da so glavna scenografija pravzaprav ljudje oziroma njihova telesa v prostoru, režija pa se kljub uporabi vseh možnih vizualnih in spektaklskih elementov, nikoli ne spušča na raven oboževanja teh istih elementov, ampak jih vse od orkestra do plesa, svetlobe in filmskih projekcij uporablja kot sredstvo za razmeroma prodorne in temeljite osvetlitve zgodbe in pripovedi o Eviti Peron, njenem burnem življenju in nesrečni smrti: «še mlada in lepas> je namreč umrla za rakom.
Tudi drugo gledališko srečanje v New Yorku je srečanje z muzi-calom in treba je priznati, da nas je navdušil drugi primerek te izrazito ameriške gledališke smeri: «Pi-rati iz Penzansa» Gilberta in Sul-livana so bili napisani že leta 1879 kot romantična zgodbica o neustrašenih in hrabrih morskih razbojnikih, ki so s svojimi glavnimi protagonisti vpleteni v ljubezenske zgodbe nekaj parov — ljubezenske težave se na koncu seveda uredijo in vsi so srečni. Predstava ne navdušuje zgolj zaradi izrednih igralcev in plesalcev pač pa zaradi duhovitega stila, ki parodira nič več in nič manj kot stari romantični broadwaysk i uprizoritveni prijem: gusarski junaki so tudi boječi, v svoji razboriti vnemi smešni in se
mestni komite KPS. si je takoj zadal nalogo povezati se s tržaškim vodstvom KPI (komunistične partije Italije), s katerim do tedaj še ni bilo stikov. Delavci, ki so bili organizirani v prei omenjenih skupinah, med katerimi so bili tudi člani KPI. so to povezavo omogočili. Na niihovo zahtevo ie tržaško vodstvo KPI pristalo na povezavo in pogovore s KPS o sodelovanju obeh partij. Glede na to. da so se italijanski delavci že vključevali v osvobodilno gibanje in konkretno sodelovali v akcijah, je decembra 1942 prišlo do prveg' sporazuma o sodelovanju med obema partijama Sporazum .je vseboval dve osnovni točki: enotnost tržaških delavcev v boju proti fašizmu in ustanavljanje skupnih slovensko-italijanskih delavskih odborov po tovarnah"in na terenu’"fv
Sekretar KPI v Trstu je bil tedaj Vihčcnzo, Ivfarcpn K- Dagijla. Bil je hkrati tudi sekretar deželnega vodstva KPI za Julijsko krajino. KPI je bila tedaj maloštevilna, ozko vase zaprta organizacij in po verižnem sistemu organizirana. Širšega stika z množicami, niti delavskimi. ni imela. Zato se je v organizaciji zasidral precejšen oportunizem in čakanje na boljše čase. Korak, ki ga je vodstvo KPI v Tr
proletariat v enotno fronto boja I stu napravilo, ko je šlo v spora
partijce, ki delajo v podjetjih) po rajonih in ulicah (za vse o stale)
d)	celice vodijo rajonski komi te ji (RK), rajonske komiteje mest-j ni komiteji (MK), mestne komiteje pa okrožni komite (OK) za tržaško okrožje.
2.	OK KPI dobiva svoje direktive od CK KPI, dela pa v stalnem kontaktu s Pokrajinskim komitejem KPS (PK KPS); oba foruma si rudita stalno in vsestransko pomoč
3.	PK KPS in tržaški OK KPI si zaradi boljše informiranosti izmenjujeta tisk in vse važnejše dokumente svojih centralnih komitejev: kakor tudi svoj lastni tisk in dokumente (okrožnice itd ).
4.	Izven večjih podjetij se slovenski komunisti v tržaškem okrožju organižiraio V celice KPS, italijanski pa KPI.
5.	V vseh večjih podjetjih se zaradi italijanske večine organizirajo samo celice KPI; slovenski komunisti. zaposleni v teh podjetjih, se priključijo celicam KPI.
fi. Za vodstvo celic KPS in za masovno delo med množicami (OF) ostane v Trstu MK KPS in v okrožju OK KPS. Obe vodstvi organizacij morata vdrževati stalen kontakt in si nuditi medsebojno pomoč.
8. Tržaški OK KPI in organiza-
RADU SIMONITIJU IN MEMORIAM
Fojana, 15. maja 1914 - Ljubljana, 14. maja 1981
Dan pred življenjsko obletnico je umrl. Vedno, ko so odšli, sem se vprašal, kaj pravzaprav pomenijo Kosovelovi verzi:
«0, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka.
Kakor v zelenem, prostranem gozdu!
Samo odmikaš se, samo tih postajaš, samo sam postajaš, sam in neviden.
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo padaš, samo padaš, padaš, padaš
v prepad neskončne modrine».
Zanj prav tako kakor za druge, ki so morda v manjši meri nosili v sebi odmev pokrajine in čustvo ljudi, je obveljala resnica: «ni ga več med nami*.
In odkod in do kam je izmeril pota umetnosti v našem prostoru. Začel jih je čudežno,, ne kot.čudežen otrok,.marveč kot občudovalec in nosilec posebne muze »muzike*. S seboj je,prinesel čut in čud od doma, od očeta, do preproste glasbene govorice, sočne, jedrnate, stvarne, povedne, lirične in. nikolr izpete briške , govorice. Briški prazniki z zvonovi, orglami in petjem so mu »dodali* in »odstirali* moč glasbenega govora, glasbenega načina dojemanja in doživetja življenja. Zaradi tega se je vedno, odkar sem ga srečeval, se z njim pogovarjal ob različnih priložnostih in v raznovrstnih dinamičnih odtenkih, obračal na sočloveka z muzikalno pod-darjeno skorajda posvečeno pozornostjo in sposobnostjo; «intoniral» je sleherno besedo, misel!
Simoniti je in bo ostal zasidran v slovenski in jugoslovanski glasbi na več ravneh hkrati. Poklicno usmerjen v gledališko sfero, v prvi
vrsti mediteranski milje, se v kompoziciji hote, a sproščeno obrača k ljudem, preprostim s preprosto peto in »doživeto izmerjeno* glasbeno mislijo.
Po vojni se angažira s Kosovelovim zborom, ki ponese naš glas in našo glasbo v zahodno Evropo, da prepriča skeptike za balkansko jugoslovansko zvezo z glasbo. Dirigent v gledališču, Operi SNG v Ljubljani, zborovodja omenjenega slavnega zbora Srečko Kosovel in mešanega zbora SF, skladatelj predvsem zborovskih skladb, še vzpodbujevalec pevstva, njega namena in pomena, a nad vsem rahločuten do najmanjših, vendar bistvenih pojavov v življenju, je bil Rado Simoniti.
Rad mi je zaupal »zgodbico*, ki ga je prevzela. Pa naj jo pove kar sam: «Zjutraj sem šel iskat časopis. Na vrhu poštnega predala je bil list papirja, odtrgan iz otroškega šolskega zvezka. Na njem je bil mrtev metuljček, na straneh sta bili mali marjetici. Bilo je spomladi, prav tako kakor sedaj. Metuljček se je prvič posmejal soncu.
Vprašam se, kako da je fantek ali punčka postavila mrtvega metulja «glih» na moj predal. Morda so vedeli, da pišem pesmice. To me je tako pretreslo. Prosil sem Pavleta Oblaka, naj mu napiše besedilo...
Otroci zapojejo tako, da te pretrese v dno duše. Morda je ravno v tem odgovor, kakšna mdWta biti tekst, kakšna melodija, da prevzameta otroško dušo, ta pa nas.*
Ravno ob letošnjem mednarodnem pevskem festivalu v Celju se lahko zamislimo ob Simonitijevem reko na prejšnjem festivalu:
»Zdi se mi, da bo sodobna glasbena ustvarjalnost manifestirala v spoju čiste, plemenite poezije ter čustveno tople, doživete glasbe. Mislim, da smo dolžni ustvarjati takšna dela za mladino.
Mladini smo resnično dolžni dati vse tisto najboljše, kar znamo in kar zmoremo.*
Za Simonitijem ostane nadaljevanje njegove glasbe in njenega sporočila, ki se vračata k ljudem.
MARIJAN GABRIJELČIČ
govo paličico, ironizirana je seveda tudi trpeča ljubezenska zgodba r-z eno besedo sproščen in v preiezu naravnost virtuozen arzenal domislic, ki zaprašeno temo spreminja v sodoben obračun s starim in pa-tetečnim gledališčem.
Posebno doživetje je 0’Neillovo «Dolgega dneva potovanje v noč*, kot ga prikazujejo v »Public The-atre» črnski igralci. Znana mračna tragedija nesrečne družine zaživi ob prepričljivi igri in režiji toliko bolj, ker je avditorij s treh strani izredno blizu igralske ploskve in je zatorej res mogoče razviti prepričljivo »filmsko* igro in kontakt z občinstvom.
Spet se preselimo na Broadway, d si ogledamo še eno od uspešnic in sicer «Amadeusa» Petra Shaffer-ja, ki ga z majhnimi presledki igrajo že leto in pol: podatki govorijo, da so odigrali prejšnjo uspešnico Petra Shafferja na Broadwayu, znano dramo «Equus», čez tisočkrat. Podobne možnosti ima gotovo «A-madeus*. zgodba iz zadnjih dneh slavnega Mozarta oziroma gleda-liš1- pripoved Salierija, Mozartovega največjega nasprotnika, ki je bil umetniško docela neizrazit, sicer pa bolestno ljubosumen na Mozartovo genialnost in je bil po nepreverjenih virih lahko tudi n.e-gov morilec. Predstava je praktično angeška — režija: Peter Hall, glavni igralci: lan McKellen, Tim Curry in Jane Seymour — in izredno močna v poglobljen* askezi, resnično čisti poetičnosti in ne nazadnje po izvrstni igri, ki se harmonično staplja z režijo in obratno.
Ob samem zaključku gledališkega bivanja v New Yorku nam je dano videti še znani «Actors Studio*, kjer je med drugim zrasla cela vrsta znanih filmskih igralcev in kjer še danes v svojem 80. letu vodi vaje tudi njegov ustanovitelj Lee Strasberg. Slednji vodi vajo, bolje analizo prizora iz Ibsenovih «Strahov», z energijo mladeniča in modrostjo in uravnoteženostjo 20 do 30 let mlajšega ustvarjalca: vse to ob prepolni zasedenosti naravnost zanikrne študijske dvoranice, ki so jo zapolnili najavljeni obiskovalci iz vseh koncev in krajev.
V 11. nadstropju nekoliko odročnega predmestnega predela pa imamo za zaključek priložnost videti enodejanko F. Kroetza. kot jo igrajo v «ženskem» gledališču »Inler-art*. Izredno zanimivo delo »Koncert po željah* je monodramska predstava dolga uro in dvajset minut, vendar predstava brez besed, ki v filmsko natančno rekonstruiranem stanovanju na odru prjka-kazuje čas od prihoda neznane ženske domov do odhoda k počitku. Izjemno zanimiva predstava z izjemno zanimivo igro spreminja več kot enourni molk v zgovorno podobo mestnega življenja in človeka v tem mestnem življenju, ki nima večkrat druge možnosti, kot da se z ritualom docela nepomembnih stvari in opravil privaja na osamljenost, ki ga čaka zr domačimi štirimi stenami.
New York in Združene države zapuščamo zadovoljni: skupina je med JANEZ PAVSE
(Nadaljevanje na zadnji strant)
promet, ki danes sloni na
elektomagnetskem sistemu, mora preiti na elektronski.
Tako se bo povečala zmogljivost / telefonske mreže, prišlo bo do hitrejše selekcije številk in boljše kakovosti v prenosu glasa
Slike po telefona Končno se bomo lahko poslužili vseh služb videokomunikarije: podatkov, slik, vsakih informacij, ki jih elektronske centrale lahko sprejemajo in ponovno oddajajo.
Vse to bo znatno pospešilo razvoj elektronike in industrij na tem področja To so načrti, ki zahtevajo visoko tehnologijo in visoke stroške za raziskavo, surovine, delovno silo.
A so tudi neobhodno potrebne Sit \ investicije, ce noče telefon v Italiji ■ml ' zaostati za evropskimi.
P***	Kerjetudiprinaszenapo-
čila bodočnost telefona.
S telefonom okoli sveta. V zadnjih letih so po celem svetu zabeležili, da so se potrebe po komunikaciji znatno povečale.
Le v Evropi je, na primer, kar 11 narodov in 300 milijonov oseb v stalni, tudi vsakdanji, zvezi.
Vse evropske države torej programirajo in delujejo za elektronsko transformacijo telefonskega sistema
I	sp
•» J
fi* w
r< 4
«8.	%
Danes se odloča o bodočnosti. Integrirani telefonski evropski sistem že obstaja in se hvala stalnemu tehnološkemu sistemu nenehno izpopolnjuje. In ta omogoča 13 milijonom italijanskih državljanov, da se pogovarjajo s 110
’ % ' *'
:V..
V
*	. jud
milijoni Evropejci, Toda za ohranitev doseženih rezultatov to še ni dovolj. Telefonski %

PRIMORSKI DNEVNIK 6
15. junija 1981
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
|
\ ■ f4 f j i i >{
Na vseh naših osnovnih šolah so ob zaključku šolskega leta pripravili okusne razstave ročnih del. Na gornji sliki je razstava, ki so jo pripravili na osnovni šoli »Prvi maj 1945» v Zgoniku
___J

V Bazovici so v soboto in nedeljo proslavili 40. obletnico ustanovitve OF
trg*:*
! ZA L*a	Cj
mm
1

. ■ - »h
Tv	:.-- .." :


|
" i. ■
L„ •
Pred kratkim so se.poklonili spominu žrtev v Rižarni nekdanji tečajniki na tolminskem učiteljišču leta 1945
V kulturnem programu so sodelovali tudi otroci bazoviške osnovne šole «Primož Trubar«
:
"srrir *
k
* *«
Po okoliških vaseh so se v pre|šn|ih dneh odyl|ale svečanosti podeljevanja SFR Jugoslavije italijanskim državljanom italijanske in slovenske narodnosti zaradi zaslug v boju za osvoboditev narodov in narodnosti Jugoslavije. Zgoraj del občinstva na svečanosti na Opčinah, v sredi kulturni program med svečanostjo v
Lonjerju, spodaj pa v Repnu
Predstavnika vaške mladine sta položila venec pred spomenik padlim na trgu v Bazovici
Na partizanskem prazniku v Križu je nastopil tudi domači pevski zbor Vesna
iiHH §1 /7

"S ' *
tl - - v
V soboto zvečer so se v restavraciji Furlan na Repentabru zbrali bivši maturanti slovenskega učiteljišča, ki so maturirali pred 25. leti. Večera, ki je potekal v veselem vzdušju, so se udeležili tudi profesorji ter prvi In '	"	sedanji ravnatelj učiteljišča



...	.4.	*J.V,
I	■ • ■	-r"	'.
V nedeljo je bilo na dvorišču openskega Prosvetnega doma 4. srečanje otroških folklornih skupin »Zaplešimo, zapojmo*
V teh dneh so v teku še zadnje zak!|učne šolske prireditve. Gorri|a slika |e bila posneta med zakllučno prireditvijo siednje šole »Simon Gregorčič* v Bol|uncu, spodn|a pa na zakl|učnf prireditvi otroškega vrtca *
Mačkotjah
Na festivalu komunističnega tiska v Dolini je nastopil tudi ženski pevski zbor italijanske narodnostne
skupnosti'Is Kopra

m

n	
	|||S
M	'&iv\ '
	
16. junija 1981
PRIMORSKI DNEVNIK 7
REPENTABRSK1 KAMNOLOMI (4)
S kamnolomsko dejavnostjo se bavi čedalje manj ljudi
Kot sem že amen ji, je trenutno v repentabrski občini še osem aktivnih kamnolomov, od katerih je kar šest v slovenskih rokah (trije v lasti Slovencev, trije pa v najemu občine).
Največji repenski kamnolom stoji na griču, ki je vzhodni sosed Tabora, kjer stoji srednjeveška re-pentabrska cerkev. Domačini pravijo temu kraju «Babce*, kamnolom pa je last inž. Caharije. Sam lastnik mi je povedal, da so na tem kraju pričeli lomiti kamen, koso gradili železniško postajo, ki je sedaj na drugi strani meje. V tej začetni dobi so lomil) manj dragoceno vrsto kamna, ki jo imenujejo »libra*: ta kamen pa ima to prednost, da je skoraj pravokoten sloju, na katerem sloni in ga je tore] mogoče sekati š precejšnjo tehkoto. Potem je libra izginila, prikazali so se bolj strnjeni sloji in končno je prišel na dan dragoceni repenski marmor. Naj še enkrat poudarim, da je kraški kamen marmor v širšem pomenu (kamen, ki ga je mogoče polirati), medtem ko je iz strogo kemičnega vidika »le* kamen, kajti nima kristalne strukture. Danes ga vsj poznajo kot marmor, zato lahko uporabljamo tudi ta izraz.
V podjetju inž,- Caharije dela trenutno deset delavcev, pred časom pa je bilo število zaposlenih veliko večje Leta 1958 je bilo v »Babcah* kar 48 «kavadurjev»: število se je zmanjšalo, ko so novi in učinkovitejši stroji zamenjali človeško delovno silo. Do približno leta 1970 .je podjetje izdelovalo oblikovane bloke, ki so jih prodajali predvsem v Nemčijo Teda.i pa je italijansko tržišče pričelo odkupovati tudi neobdelane bloke, ki so prej le s težavo šli v promet. Tako se je večina tržaških kamno-lfTOcev pritegodila tej novi težnji: danes gredo neobdelani bloki povečini v Verono, kjer jih obdelujejo s sodobnimi stroji.
«Javarji smo, ne pa trgovci!* je še poudaril inž. Caharija in dodal, da slovenski kamnolomi črpajo samo kraški marmor in ne trgujejo z jugoslovanskim in grškim marmorjem, kot to delajo nekatera večja nabrežinska italijanska Podjetja. «To je seveda za nas precejšnja izguba, ker §o jugoslovanski in grški marmorji veliko cenejši,* je še pripomnil inž. Caharija. Nazadnje mi je še omenil nov deželni načrt za kamnolome (PRAE), ki naj bi končno dosegel spravo med lastniki rjav* in ekologijo; po tem načrtu naj bi se namreč spremenili opuščeni kamnolomi v -turistično - športne ob-jetke, ki bi koristili celotnemu prebivalstvu. Tako naj bi na primer opuščeni kamnolom Pitni vrh pri.
1 Šempolaju, ki je last inž. Caha rije, spremenili v »camping* ali tkm zgradili kak športni objekt.
Povsem različno zgodbo ima kamnolom »Petroviča*, ki sem ga že večkrat omenil, saj je bil to prvi in največji repenski kamnolom. Po drugi svetovni vojni ga je izkoriščala tvrdka Cipriani iz Toskane, ki pa je leta 1960 odločila, da preneha z delovanjem. Delavci, ki so bili -tam zaposleni, so zato odlo čili, da se povežejo v zadrugo in samostojno nadaljujejo kamnolomsko dejavnost. Predsednik zadruge je že celih dvajset let Karlo Križman, od začetnih dvanajst članov Pa jih danes dela le še šest; tudi ti so starejši in če ne bo nadomestka, bo dejavnost v tem kamnolomu izhirala. To je dilema ne le Petroviče, pač pa vseh «jav*.
V kamnolomu «ex-Purič» r i je eden od treh družabnikov, ki imajo v najemu kamnolom, dejal, da je pač razumljivo, da se mladi ne marajo ukvarjati s tem poklicem, ki ie znan kot naporen in zdravju škodljiv zaradi vdihava nja prahu, zaradi silikoze.
Najmlajša kamnolomca v repenski občini sta danes brata Mario jn Lojze Škabar, ki sta lastnika in delata v »Branovi javi*. Lojze Škabar me je tudi povedel po vseh repenskih kamnolomih, poleg tega Pa mi je tudi opisal, kako poteka izvlačenje kamnitih blokov.
»Najprej je treba seveda določiti dolžino in širino bloka; nato se s sondo izvrta zaželena globi-
na, nakar je na vrsti žaganje; žage so posebne žice, ki pa ne se-čejo kamen v živo; vmes je ‘namreč pesek in prav ta je pravzaprav tisti, ki reže; spodaj se nato izvrtajo luknje s kompresorjem, vanje se postavi eksploziv, ki blok premakne; nazadnje je treba'blok izvleči, to pa opravijo hidravlični škripci, «vinč* in «žerjav*. V «Bra-novi javi* je «vinč», ki ima vtisnjeno letnico 1886, torej prava zgodovinska zanimivost.
Manjši «javi» sta »Oklada*, ki jo ima v najemu Dušan Guštin, in «Dolgi žleb», kjer dela sani lastnik Karlo Škabar. Veliko drugih, pa leži neizkoriščenih, čeprav še zdaleč niso izčrpane. Če se ne. bodo mladi odločili’ za ta poklic.' čaka tudi ostale prej ali slej' ista usoda. In morda bo kamnolomska dejavnost spet zaspala za več tisočletij, kot se je že zgodilo od rimskih časov do prejšnjega stoletja.
MARKO OBLAK
KONEC .	.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
ALKOHOL JE OTROKU LAHKO SMRTNO NEVAREN
		
LT	A	sil
	'imm	
Mislim, da se še vse prema 16 zavedamo nevarnosti, ki jo predstavlja alkohol za otroka. Zaradi brezskrbnosti staršev pri haja znova in znova do hudih za strupitev. Še vse premalo se za vedamo, da je alkohol strup in to zelo nevaren strup, še posebno če seže po njem otroška ročica.
Medtem ko v večini stanovanj danes zaklepajo zdravila, čistila, razkužila in druge strupe, pa spravljajo na najvišje police o-mar, do kamor otrok ne seže, alkoholne pijače pa so še vedno vsem na razpolago tako, da kar vabijo k pokušnji. Tudi če otroku požirek žgane pijače ne prija, jo zelo rad poskuši, saj s tem, posnema odrasle, ki včasih ka-preveč radi segajo po teh stekle nicah. Pa poskusi požirek iz ene steklenice, pa še iz druge ir. tretje. .. Mlajši ko je otroK manjša količina je zanj nevarna. Za zelo majhnega dojenčka je ne varno že, če alkohol uporablja mo pri negi kože. ker ga koža lahko vsrka v preveliki količini. Zaradi tega so lahko za majhnega otroka smrtno nevarni celo alkoholni obkladki, ki jih ponekod uporabljajo ža zbijanje vročine. Tudi nekatera zdravila in sirupi, ki vsebujejo alkohol, so za majhne otroke lahko nevarni, še ved no je 'veliko staršev, ki ne pozna jo nevarnosti alkohola za otrokov organizem in, nimajo, nič n roti. če ga tudi otrok kdaj pa kdaj «srkne kak požirek*. Nekateri oa cem dajejo otroku mešanico vode in-vina, «da se mu bo popravil ape tit*. Še vedno se dogaa, zlasti v vinorodnih krajih; da skušate starši pomiriti jokajočega dojenčka tako, da: mu. dajo cucelj pomočen v žganju.
Nasploh je alkohol vse preveč zakoreninjen ,v naših navadah in običajih. Pijemo ga na zdravje,
MiliiilinimtoliiiUMiiHtiitiMitHMiimuMiMMiiiiiiinmMMiiiiiHiuiiiHimniMiimiiitHMniiftm...um
KLJUB ZAGOTOVILOM IN OBLJUBAM
Še nerešen problem odlagališča pepela
pijemo ga za žalost in ca veselje. Nobeno praznovanje ne, mi ne, da ne bi bil alkohol na miz;. In, če so pri mizi tudi otroci, ti kaj radi do konca spraznijo koza rec, v katerem je ostalo se za prst ali dva pijače. Starši v svojem veselem razpoloženju se opa zijo ne, da jim tudi otroci pridno pomagajo prazniti kozarec m so to opazijo je lahko že prepozno. Če pride do alkohola zelo majhen otrok, ga moramo nemudoma peljati k zdravniku. Nikakor pa ne smemo opitega otroka položiti v
posteljo, češ «naj se prespi». Majhen otrok se lahko sploh ne 'bo vgč zbudil iz svoje opitosti, saj je alkohol zelo hud strup za življenjsko pomembne organe. Nevarno pa je tudi, če tak, do nezavesti opit otrok, bruha, saj se z izbruhanipami lahko zaduši. Zato takega otroka ne smemo nikakor pustiti samega.
Pa še na nekaj ne smemo poza biti. Zgodnje uživanje alkohola pri otroku je najboljša pot v alkoholizem. Večina odraslih ako holikov se je z alkoholom spo-
znala že v zgodnji mladosti. Na žalost niso redki celo štirinajstletniki, ki pijejo skoraj vsak dan in se celo opijanjajo, ne da bi jim to kdo skušal preprečiti. Nekateri se zgražajo nad njihovim početjem, ne zavedajo pa se, da ti otroci potrebujejo pomoč in to takojšnjo, sicer -bodo posledice strahotne. Alkohol poškoduje sčasoma možgane, jetra, srce, želodec! živce. .. Otroci pa so za škodljive vplive alkohola znatno bolj občutljivi kot odrasli.
dr. R. R.

V Moskvi mednarodno tekmovanje v baletu
MOSKVA - 126 mladih plesalcev iz vsega sveta se v Moskvi udeležuje četrtega mednarodnega tekmovanja v baletu. Na tekmovanje, ki ga prirejajo v sovjetskem glavnem mestu vsaka štiri leta, so tokrat pripustili tudi najmlajše plesalce, od 16 do 19 let starosti, ki nastopajo v posebni kategoriji. žiriji predseduje prvi koreograf *Bolšoja» Juri, Grigoro-vič, med sodniki pa je tudi ena najbolj znanih plesalk vseh časov, sedaj TO-letna . Gtzlina Uia-
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
Živimo v družbi, ki ogromno proizvaja, a zato tudi veliko po rabi. Pri vsem tem pa nam osta jajo kupi raznih odpadkov, s va terimi ne vemo kam. Te težave imajo povsod po svetu, povsod pa se tudi zavedajo važnosti tega vprašanja; ali- botje^ sskofdj povsod. Kajti..v trenutku, ko člo vek pomisli na Trst, se’mu zazdi da odgovdriif krogi mso-napravUi vsega za varnejše okolje n da lini poskrbljeno za stalno in varno odlagališče smeti in. odpadkov, kot bi moralo biti. Človek se nehote vpraša, kaj so 'storili za. či stočo mesta odgovorni ugani, ampak odgovora ne dobi, vsa| pričakovanega ne. O strupenem pepelu, s katerim na Tržaškem ne vedo kam, se je že Veliko go vorilo. Obljub je bilo že 'oliko, a se stvar še vedno ni premaknila nikamor. Poklicali smo tržaškega odbornika De Roto. da hi nam povedal, kaj je mestna uprava sklenila v zvezi s tem in ! - aj bodo izpolntene obljube tržaške prefekture, da bo do začetka :.e ga meseca dobila stalno mesto za odlaganje strupenega pepela. Od bornik De Rota je povedal, da bo mestno županstvo še ta teden iž dalo uradno obrazložitev" o tem problemu in da so dela v teku Povedal je tudi, da se ie ahed nekaj dnevi sestala svetovalska komisija, ki je proučila razne možnosti uporabe odpadkov (ko vine, papir in plastiko bi se dalo spet predelati) in so zato še v teku raziskave, kako in Kje bi le odpadke uporabili. O stalni name stitvi tržaškega smetišča pa De Reta ni mogel še nič povedati.
V Trstu se že dolgo bije boj za čistejše okolje. Mesto ima .ta Pan talejmunu upepeljevalnik, kjer zažigajo veliko večino mestnih smeti. Pepel, ki ostane, je izred no strupen, prepoln je raznih tež kih kovin, organskih hidrokarbu
rov in drugih toksičnih shoyi. Pepel bi morali voziti na odlagališča, ki bi bila ustrezno zavarovana, da ne bi prišlo do zastrupljanja okolja. V Trstu so pa do meseca marca v letošnjem letu vozili pepel prav tja, kjer postane najbolj nevaren — k morju. V Barkovljah se je talko na odlagališču kopičila gora pepela, ki so ‘ jo potem zravnali z zemljo, a je niso Zaščitili, toliko, da ne hi onesnaževala že itak od pristanišča umazanega morja. KPI m Radikalci so predlagali resolucijo proti odlaganju pepela v Barkovljah, ki jo je tržaški svet- odobril 23. marca letos. Vse stranke, razen MSI in LpT, so zanjo glasovale. Tako .je Lista za Trst morala hitro odločiti, kam z odpadki. Tako je pristojni odbornik De Tota že 31. marca potrdil odločitev, po kateri naj bi novo odlagališče strupenega plina postale Trebče.
0	tem, kako so Trebenci dobesedno zastražili vas in da niso nustili tc-vcrn akom z odpadki dostopa na bivše smetišče, je Primorsai dnevnik obširno poročal. Javno so se Trebencem v prid -'javile vse napredne in demokratične rile v Trštu. Prišlo je do 'oonje varna napetosti, pepela niso odvažali nikamor cel teden dni in končno so sprejeli sklep, da ga bedo vozili v industrijsko cono, v bližino bivšega obrata Esso. Ti pa še zdaleč ni najboljša rešitev in tud' ne preveč varna. Da ni stalna, to se ve. Tako kot vemo. da niso bila stalna tudi druga o-dlagališča. a so tam še vedno »stalni* kupi pepela in smeti, ki še vedno onesnažujejo okolje.
Kako se bo problem rešil? Prav gotovo ne z nikoli iipolnjc nimi obljubami in ne z večnim
1	prekladanjem odločitve o tem, kje naj bo zavarovano in ne nevarno mestno smetišče, pa tudi s parolami o »ekološkem boju* ne!
Sede legale in Roma - Direzione Centrale in Trieste Capitale sociale Lire 100.000.000.000 int. versato
IZDAJA KONVERTIBILNIH OBVEZNIC »GENERALI 12% 1981-1988*
Obveščamo delničarje; da v skladu s sklepom izrednega občnega zbora z dne 30. aprila t.l. se začenja emisija obvezniškega posojila konvertibilnega v delnice Generali, trenutno v portfelju družbe v skladu s čl. 2357 Civilnega zakonika, v skupni vrednosti 35 milijard lir. Posojilo sestavlja 7 milijonov obveznic po nominalni vrednosti 5.000 lir vsaka. Dodeljene bodo v opcijo delničarjem, po nominalni vrednosti, v razmerju 70 obveznic za vsakih 245 posedovanih delnic.
Izdani bodo obvezniški certifikati na prinosnika v svežnjih po 70, 350 in 700 obveznic, z vsakoletnimi izplačili v petih zaporednih letih od 1. avgusta 1984 do 1. avgusta 1988; z znižanjem, ob vsakem izplačilu, ene petine začetne nominalne vrednosti vsake vrednotnice.
Delničarji, ki posedujejo najmanj 49 delnic ali mnogokratnike tega števila do največ 196 delnic, bodo lahko podpisali certifikate na prinosnika, ki bodo vsebovali po 14 obveznic in bodo razdeljeni na pet serij, izplačljivih v petih letih od 1. avgusta 1984 do 1. avgusta 1988. Vsakoletna izplačila bodo 1. junija od leta 1984 do leta 1987 z žrebanjem serij.
Namesto izplačila bodo obveznice konvertibilne v delnice v obdobju od leta 1984 do 1988 v razmerju 1 delnica Generali za vsakih 70.000 lir izplačljivega obvezniškega kapitala (kar ustreza 14 obveznicam).
Ostale značilnosti posojila so opisane v pravilniku, ki je na razpolago pri vseh pooblaščenih blagajnah.
Delničarji lahko izvajajo opcijsko pravico v obdobju od 17. junija do 20. julija 1981; po. tem terminu bodo neizkoriščene pravice ponujene na borzi v skladu s III. odst. čl. 2441 Civilnega zakonika.
Operacije se bodo izvajale s kuponom 11 delniških certifikatov no legalnem sedežu družbe v Rimu. ha centralni direkciji družbe v Trstu, na direkcijah v Benetkah iri Milanu ali pri naslednjih pooblaščenih Magajnah Tf
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe;
11.30	Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Četrtkova srečanja;
12.30	Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; Otroci pojo 14:30 Motivi z malega zaslona; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; ‘16.30 Rezervirano za . . .; 17.10 Mi in glasba; Nove plošče; 18.00 Sodobni italijanski deželni avtorji: Stelio Mat-tioni: »Otok*; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30. 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKVV — Nanos 88,6 MHz

•	v Italiji; Banca Agricola Milanese; Banca Antoniano di Padova e Trieste; Banca Čattolica deC Veneto; Bqnca Commerciale Italiana; Banca Credito Agrario Bresciano; Banca d America e d I-talla; Banca del Monte di Bologna e Ravenna; Banca di Legnano; Banca Nazionale deli Agri-coltura; Banca Ngzionale del Lavoro; Banca Piccolo Credito Valtellinese; Banca Popolare di Bergamo; Banca Popolare di Bologna e Ferrora; Banca Popolare di Lecco; Banca Popolare di Milano Banca Popolare di Novara; Banca Popolare di Padova e Treviso; Banca Popolare di Pordenone; Banca Popolare di Sondrio; Banca Popolare di Vicenza; Banca Provinciale Lombarda' Banca S. Paolo - Brescia; Banca C. Steinhauslin & C.; Banca Toscana; Banco Ambrosia-no' Banco di Chiavari e delta Riviera Ligure; Banco di Napoli; Banco di Roma; Banco di Santo Spirito; Banco di Sardegna; Banco di Sicilia; Banco Lariano; Cassa di Risparmio di Genovo e Im-peria; Cassa di Risparmio di Roma; Cassa di Risparmio di Torino; Cassa di Risparmio di Trieste; Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone; Cassa di Risparmio di Venezia; Cassa di Risparmio di Verona, Vicenza e Bellgno; Cassa di Risparmio in Bologna; Credito Bergamasco; Credito Commerciale; Credito Italiano; Credito Lombardo; Credito Romagnolo; Credito Varesino; Creditvvest; Fratelli Ceriana S.p.A. Banca; Istit uto Bancario Italiano; Istituto Bancario San Paolo di Torino; Istituto Centrale di Banche e Banchieri, Itobanca - Societa Italiana di Credito; Monte dei Paschi di Siena;
•	v tujini: Creditanstalt - Bankverein, Dunaj; Banque Bruxelles Lambert, Bruselj; Banque de Nsuflize. Schlamberger, Mallet, Pariz; Banque Rothechild, Pariz; Lazard Freres & Cie, Pariz; Berliner Handelsund Frankfurter Bank, Frankfurt na Maini; Hambros Bank Ltd., London; Samuel Montagu & Co. Ltd., London; Kredietbank S. A, Luxembourgeoise, Luksemburg; Amsterdam -Rotterdam Bank N. V, Amsterdam; Pierson, Heldring & Pierson, Amsterdam; Citibank N. A., New York; Morgan Guaranty Trust Company of New York; The Chase Manhattan Bank N. A., New York; Credit Suisse, Zurich; Societš de Banque Suisse, Ziirich; Union de Banques Suisses, Zu-rich; ter morebitne druge banke, ki poslu|ejo s pooblaščenimi Italijanskimi bankami v smislu zakona.
(Ponudba za opcijo bo objavljena na Uradnem vestniku delniških družb in družb z omejeno zavezo z dne 20. junija 1981).
ASSICURAZIONI GENERALI S.p.A.
S.p.A. costituita nel 1831 a Trieste - Reg. Soc.: Roma 258/21 - Trieste 98 - Impresa autoriz-zata airesercizio delle assicurazioni a norma dell’articolo 65 del RDL 29 aprile 1923, n. 966.
sporeda - pregled dogodkov; 14 05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorska poje: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. .
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 11.30, 12 30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30; 17.30. 18.90, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 8 50 Mura tti mušic; 9.32 Lucianovi dbpis niki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Partizansko življenje; -10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušamo;
11.32	Kim; 12.00 Na prvi strani; 12,05 Glasba po željah; 12 50 Z nami,je. . .; 14.33 Vrstijo se motivi; 15.00 Ljubezenske popevke:
15.33	Prijeten popoldan; 15.45 No-
vališ; 16.15 Plošče; 16 45 Poje zbor Tita Birchebnerja; 17.00 Glasovi naših dni; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash:	17.55 Koledarček; 18 00
Glasbena fantazija; 18.32 Poje Thasa Thomas; 18.45 Klavirske melodije; 19.15 Orkester J. P. Po-sita; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO •
7.00. 8.00, 10.00, 12:00, 13.00, 15.00, 17 00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 10.03, 10.55, 12.03. 15,03, 17.03. 21.03 Informacije o cestnih razmerah; 6.00, 6.54 , 7.25, 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včet*aj v parlamentu; 9.00 in 10,05 Radio anch’io: 1L(X) štiri četrtine; 12 05 Ni bilo to
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Šolska oddaja; Spoznajmo tržišče
13.00	Dan za dnem
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Politična tribuna
14.10	Giuseppe Balsamo, 11. na daljevanje
14.40	Danes V parlamentu
14.50	Zrcalo sveta
15.10	Bert D’Angelo superstar -TV film
16.00	Glasbene meje
16.30	Doktor Who - 1. del TV filma
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Pravljice . .. risanke 17.15 Prazgodovinska dediščina
17.35	Shirab, deček iz Bagdada -18. epizoda
18.00	šolska oddaja: Ludvvig van Beethoven
18.30	Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1
19.05	Programi pristopanja
19.20 Zdravniki ponoči: Talec -2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Nočna izmena - 1. del TV priredbe
21.55 Jaz in alkohol
22.35	Mister fantasy, glasbena od daja - DNEVNIK - Danes v parlamentu
Drugi kanai
12.30	Robinovo gnezdo - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska oddaja: Vzporedna dimenzija
14.00	Popoldan, dr.evna rubrika 14:10 Kingston: Dossier strahu
Senčne igre - TV film
15.25	Šolska oddaja: Sodobne znanstvene raziskave
16.06	Evropski dnevi
17.00	DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan - 2. del 17.05 Mnenje Nahtasa Salvalaggia
17.25	Srečanje z Enzom Bartoluc rijem - Program za mladino
17.30	Kapetan Harlock
18.00	Šolska oddaja: Od mlečnega do modrostnega zoba
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.50	Ulice. San Francisca Grenko vino - TV film Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila 20 40 -Politična tribuna
Tiskovno srečanje s PSI
21.25	»La bambolona*. film z U gom Tognazzi jem Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
17.50	Rock koncert. Al Stewart - in Ben Sodran
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni programi
20.10	šolska oddaja:	Energetski
problemi
20.40	Torkov koncert
14.30 Volk f" f5.05 'Errepiuno, popol-danski -spored; 16 10 Rally: 16,30 Diabolik in Eva Kant, združen* v dobrem in slabem; 17.05 Star gags; 17.10 Mcdri Milan; 18.35 Iro-nik. alias Ernesta Bassignano; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Gledališka dražba; 21 05 Tednik o o perni glasbi; 21.30 Folklorna glas ba; 22.00 Izmišljene zgodbe.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00 12.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7,20 Rekreacija: 7.50 Dobro jutro, o-troril; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za,.,; 12.05 Z našimi opernimi pevci; 12.35 Zna no in priljubljeno: 13.10 Danes smo izbrali: 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Po domače; 14.00 Da nes do 13.: 14.30 Priporočajo; vam . . .; 14.05 V korak z mladi mi; 15 00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio da neš, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak 18.00 Studio ob 17.: 19.00 Sotočje 19.45 Glasbena medigra: 20,35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška: 21 00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi: 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22 05 Rsdiiska igra; 22.42 Glasben; medigra: 23.15 Infor mativna oddate v nemščini in an gleščini; 23.25 Iz naših sporedov 23 30 Tipke in godala.
prejšnje leto?; 12.30 Ul. Asmgo	...	,
Tenda. oddate z občinstvom; 13.2S -AV‘ ledmK Manosu Kočija; 13.35 Master- 14 sn Volk v tehnike
fŽRggflg?
22.25	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.55 Beograd: Tretji kongres sa moupravljavcev 18.20 Poročila
18.25	Kapitan Kuk, slovaška prav ljica
18.35	Ptuj 80. glasbena oddaja
19.00	Pisani svet; Ljubljenci
19.30	Obzornik
19.40	Obramba in samozaščita
20.10	Risanka 20 24 TV nocoj
20 26 Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK in poročilo s tret jega kongresa samouprav Ijavcev
21.30	Vreme
21.35	W. Hohnensee: Bojni tava riš Hans Beimler, nad.
Koper
17.30	Ponovitev filma
19	00 Odprta meja
; 19 30 Otroški 'kotiček
20	15 Stičišče
20 35 Vsi nori, film » - Igrajo; Ferd Allen, Jack Behny, Don Ameche 22 00 Dnevnik danes 22 10 Titova Jugoslavija
23.10	Trnova -pot, nadaljevanka
Zagreb
19.15' Pustolovščina
19.45	Zeleni kabaret 2' or Poročilo s kongresa samo upravljavcev
22.00	Brez omrtvičanja, poljski .* / film
MARJAN TOMŠIČ:
11.
G5TRIGETA
«Ti mene tlačiš in ne jaz tehe!» se je votlo oglasilo iz zemlje. Potepuh ni bil strahopeten, to pa je bilo le Preveč, zato je jezno odgovoril:
-Pridi ven, da te vidim, kajti z duhovi se že ne bom pogovarjal!*
-Takoj pridem,* je odgovorilo od spodaj, -le pokrov še zaprem.*
Zemlja se je potem močno razgrnila in iz temne razpoke je prilezlo čudno bitje: ne mrtvak in ne človek. Nekaj sredinskega. Motovilo je bilo oblečeno po modi prejšnjega stoletja ali morda stoletij, kdo bi to uganil v poltemi. Toliko pa je Marinič le videl, da je imela ta prilika na glavi cilinder, oziroma klobuk, ki je bil na moč podoben cilindru. In dolgi ter ostri škrici so mu štrleli levo ter desno. Oči pa so se žareče in rdeče svetile, tako močno, da ni mogel gledati vanje. Iz čeljusti ie štrlelo dvoje dolgih, snežno belih zob; tudi ta dva čekana sta svetila, kot da bi bila od znotraj razsvetljena.
Z dolgimi, strašansko suhimi rokami in nogami je zakorakal proti Mariniču, se mu zarežal v obraz ter Iztegnil koščeno dlan in se predstavil:
-Vampir, imenovan Tuljak. Pa ti? E, se že spominjam: ti si Marino Boškin, Marinič, imenovan tudi Boškarin. nekateri pa ti pravijo, hihihi, tudi Bogič.*
In je močno stisnil večnemu popotniku Mariniču roko, in sicer tako močno, da se je potepuh skremžil in jezno rekel:
-Kdor moti nočni mir, prida ni. Ti pa vstajaš iz zemlje in vznčmirjaš ljudi, ki bi radi počivali *
-Veš kaj,* se je ustopil predenj vampir Tuljak, -meni se zdi, da si ti tisti, ki vznemirja mir .pokopališki in nikar ne daj, da bi se prepirala še dlje, kajti močno se mi mudi. Ker pa si bil ravno priča mojemu vstajenju, boš šel z mano, ker te tu ne morem pustiti. Hodi!*
Čeprav Mariniču ni bilo prav nič po volji ob tej uri se motoviliti naokoli, je moral ubogati mrtvaka, kajti vampir je imel strašno moč.
-Hodi za mano in ne govori, sicer se nama bo slabo godilo,* je naročal okostnjak, in sta krenila s pokopališča. Spet so dolgo in visoko ter tenko zacvilila vrata britofa, ampak samo enkrat, ker jih nista zaprla za sabo.
-Morda se bo nama mudilo,* je pojasnil Tuljak, -in takrat bo dragocena vsaka sekunda *
Marinič je samo pokimal. Pijanost ga je spet čudežno minila, kot že tolikokrat prej.
Vas pa je spala, globoko potopljena v nezavedanje Težki, črni in sivi oblaki so se podili zgoraj in med njihovimi vrstami se je tu in tam prikazala luna. Tokrat je Marinič ni zanimal, ker je imela druge, pomembnejše opravke.
Vampir in potepuh sta hitela mimo prve hiše. Pri tretji se je Tuljak ustavil, s koščenim prstom med obema
čekanoma je dal Mariniču vedeti, da mora biti tiho. Prisluhnila sta zidovom m dihanju za njimi.
• Dobro,* je zavzdihnil zampir. -Zdaj pa glej, kako naredim, da se prepričam, ali pes spi *
Sklonil se je, pobral slamico in jo vrgel čez streho.
-Tliiink,* je naredilo in pes je planil iz sna ter divje zalajal.
-Vidiš,* je Tuljak učil Boškina, -tako se prepričaš, ali mrcina spi ali pa je odsotna. Kajti ni hujšega za vampirja kot je to, da te zaloti na delu pes čuvar. Kot bi mignil, te raztrga. In gdtovo.*
Prišla sta tako do druge hiše, ki si jo je izbral vampir in tudi tu je vrgel čez streho slamico, da je tam na oni strani reklo: tliiink, in spet zalajal pes.
Selo iii tretji hiši le pes n; oglasil.
-Zdaj pa tiho in glej ter poslušaj, da se boš česa naučil,* je šepetaje naročal mrtvak.
Po prstih sta se dotipala vrat, tu pa se je okostnjak spotaknil ob kamen in njegove spodnje kosti so zaklin-i kale. -Hudirja, kosmata taca in tisoč srkov!* je zaklel. Sapa mu je tenko piskala skozi gola rebra in šumeče vdirala mfmo vretenc.
-Joj, Marinič,* je govoril vampir vedno bolj strastno, -strašansko sem lačen; Že dobre tri tedne nisem ničesar dobil pod zob. Kar tresem se od šibkosti. Sploh ne vem, če bom' vzdržal in pazljivo opravil zakletev žrtve. Veš, če kaj izpustiš, je ne omamiš dovolj in potem se ti zbudi sredi srkanja, kar je želo, zelo nerodno. Potem moraš bežati. Največ vampirjev se ujame, ker jih premaga lakota in izpustijo kako malenkost.*
Sredi veže se je ustavil in porinil potepuha na stol. -Tukaj počakaj,* je naročil in je izginil skozf vrata desno. Potem je bilo nekaj časa vse tiho, nakar se je oglasila nekakšna molitev, najbrž je bilo to vampirjevo zaklinjanje. Potem spet vse tiho. Nazadnje je bilo slišati iz sobe škripanje postelje in stokanje. Žrtva se je gotovo zelo mučila, ni pa se mogla predramiti.
Kar naenkrat se je pred potnim Mariničem pojavil Tuljak, ves zapackan s krvjo po koščeni bredi in rebrih. Oba votla in- čekanasta zoba pa sta mu žarela kot neonski cevki.
-Pridi, pridi,* je zahropel v potepuha, «boš tudi ti malo pil. Je ima dovolj, še preveč. Strašno je nabita s to srčno dobro kapljico. Boš videl, kako je lepa in mlada... Hodi, alo, greva!*
Marinič je zdaj prav zarea trpel, Na britofu se mu ni mogel upreti, zdai pa se mu bo moral, pa če ima Tuljak še takšno moč. Da bi pil človeško kri? On, popotnik, Boškarin izgubljeni?
-Ti kar pojdi in srkaj svoje sokove, jaz imam druge.
Pa pomisli, da petelina že razpenjajo krila in se jim že napenjajo vratovi,*	t
Pa se je rešil. Kajti komaj je izpregovoril o petelinih, že je Tuljak po bliskoma izginil nazaj v sobo. Spet se je Zaslišalo škripanje postelje in ječanje.
Čez čas pa je vse utihnilo in bilo je dolgo tiho. Marinič je že mislil sam oditi, ko so duri zacvilile komaj slišno in se je pojavil vampir. Moral se je strašno nalokati krvi, kajti omamila ga je in govoril je prav zmedeno in pijano:
-Zdaj pa greva, so žile prazne, so njene noge mlahave. So roke njene zaspale, so dihi zastali. Polne so moje kosti.*.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul, Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 100o!oo.
Poštni tekoči račun zo Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	StfOD 8
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Ljubljana
pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšir. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijsk* krajine se naročajo	—'~'
v Italiji pri SPI.
16. junija .1981
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska I
17JT
iTrst
Član italijanske Zveze časopisnih založnikov FiEG
OB UDELEŽBI 1800 DELEGATOV IN COSTOV
DANES V BEOGRADU IKONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE
Kongres označuje začetek 4. desetletja v razvoju samoupravljanja, v katero je jugoslovanska družba vstopila brez tovariša Tita ■ Referat Mike Špiljaka
Marco Donat-Cattin pred sodniki
BEOGRAD — Danes se bo v Beogradu začel 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki se go udeležuje 1800 delegatov in gostov. Kongres bo odprl predsednik pripravljalnega odbora za to veliko srečanje Mika Špiljak, delegate in goste pa bo pozdravil tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov. Tema kongresa, v zvezi s katero je referat pripravil Mika Špiljak ,je »združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbeno-e-konomski razvoj*, v treh kongresnih komisijah pa bodo obravnavali tudi poglavje «odločanje delavcev v združenem delu o ustvarjanju in delitvi dohodka*, potem »samoupravno povezovanje in združevanje na temeljih dohodka — osnovni dejavnik družbene reprodukcije samoupravnega planiranja in razvoja* ter »združeni delavci v delegatskem siste-
mu*. Referate o teh temah bodo prispevali Dušan Bogdanov, dr. Tihomir Vlaškalič in Stane Dolanc.
Tretji kongres označuje začetek 4. desetletja v razvoju samoupravljanja, v katero je jugoslovanska družba vstopila brez tovariša Tita. Njegova zapuščina je na vseh področjih, o katerih bodo spregovorili delegati na kongresu, nedvomno bogata. Tu so rezultati, ki jih ni moč zanikati .čeprav bi na marsikaterem področju lahko dosegli mnogo več. Iz spoznanja, da je še mnogo oaprtih_ vprašanj, je navsezadnje tudi izšla pobuda za sklic omenjenega kongresa. Ekonomske težave so se še bolj zaostrile, pa bo zato sedaj treba poleg trdne opredeljenosti, da je treba stopati naprej po izbrani poti, tudi dokazati, da je to mogoče tudi takrat, ko ne gre vse gladko. Razprave v združenem de-
millliiiiiiiiiiiiiMfiiiiuiiiiiiiiiiiiiitMMiMiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiii im mi i milni um iiiiiiiiiii || iiiiiiudifiiniiiiii
NA TISKOVNI KONFERENCI V VIDMU
Deželno vodstvo PSI o manjšinah v deželi
Socialisti potrdili svojo zavzetost za pravno varstvo slov. manjš ne
lu in sporočila, ki so jih iz delovnih organizacij poslali na kongres (skupno 124) so poleg tega, da opozarjajo na probleme, s katerimi se spopada vsakdanja praksa, poudarila tudi vrsto idej, predlogov in pozitivnih izkušenj, za katere doslej ni bilo slišati. Eden od ciljev kongresa je v določeni meri torej s tem že izpolnjen, (dd)
VIDEM — Deželno vodstvo PSI je včeraj v Vidmu pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je obravnavalo stališče socialistične stranke do pravnega varstva jezikovnih in etničnih manjšin v Furlaniji -Julijski krajini. Na sedežu z novinarji so poleg deželnega tajnika PSI Giannija Brava sodelovali še poslanec Loris Fortuna, predsednik socialistične skupine v deželnem svetu Ermano in predsednik Mondo ope-raio Tiburzio.
V uvodnem poročilu je tajnik Bravo poudaril, da se je socialistična stranka vedno zavzemala za zaščito jezikovnih in etničnih manjšin ter za uresničevanje ustreznih ustavnih načel. Socialisti ocenjujejo uresničevanje manjšinskih pravic kot e-lement demokracije in partecipacije. V Furlaniji - Julijski krajini j še posebej pereče vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine, je poudaril Bravo. Socialistična stranka ;e na pobudo poslanca Fortune že pred časom predstavila v parlamentu zakonski osnutek. Potreben jezikovni in kulturni prostor .ie treba zagotoviti tudi furlanski manjšini, še nosebej z uvajanjem tega jezika v šole.
Deželni svetovalec Ermano je nato obrazložil stališče socialistične stranko v razpravi v deželnem svetu o teh vprašanjih. Poslanec Fortuna pa je analiziral možnosti za sprejem vsedržavnega zakona o jezikovnih in etničnih manjšinah ter se je zaustavil pri' predlogu evropskega poslanca PSI Arfčja.
trajali skoraj štiri ure približno dvakrat več kot je bilo predvideno, kar nekateri ocenjujejo kot slabo znamenje. Posebno pozornost naj bi posvečali Tajvanu in ameriškemu izvozu orožja na ta otok. Ameriška administracija naj bi namrgč nameravala uravnovešati izvoz orožja na Kitajsko in Tajvan. kar ni po godu pekinškim voditeljem.
Iz predvčerajšnjih zdravic je bilo sicer razbrati, da -mata obe državi precej skupnega na mednarodnem področju in da si tudi prizadevata okrepiti gospodarsko in po-
V Belgiji zanimanje za samoupravljanje
BRUSELJ — Nekaj več kot leto dni po odhodu maršala Tita se v Beogradu pričenja tretji kongres samoupravljavcev, ki ima v Jugoslaviji pomen odločilnega dogodka za nadaljnji politični, ekonomski in socialni razvoj, med drugim ugotavlja glasilo belgijskih komunistov «Le drapeau rouge* v uvodu intervjuja z zadrskim delegatom na kongresu samoupravljavcev Stanislavom Marojo,
Novinar belgijskega časnika Guy Ittelet v krajši predstavitvi značilnosti in pomena kongresa samoupravljavcev poudarja, da ima kongres posebno težo za socialistično Jugoslavijo, ki se sooča z določeni? mi težavami, posebej ppi uresničevanju plana »ekonomske stabilizacije*, pa tudi -- kot pravi- .— z nemiri v SAP Kosovo marca in aprila letos. «V Beogradu so te nemire pripisali podtalni akciji nacionalističnih in iredentističnih elementov, ki jih manipulira Albanija ter fašistične skup ne, raztresene v različnih evropskih državah*, pravi v uvodu < «Drapeau rouge*.
Delegat Stanislav Maroja, ki se v Zadru — pobratenem s flamskim mestom Gent — ukvarja s stiki z javnostjo, je v intervjuju omenil dosežke • prvih dveh shodov jugoslovanskih samoupravljavcev. »Prvi, ki je bil leta 1957. torej le nekaj let po vpeljavi sistema samoupravljanja. je prakso samoupravljanja razširil v vsa podjetja. Drugi je bi' leta 1971, omogočil pa je odpravo različnih ovir, ki so motile razvoj samoupravljanja v vsej jugoslo-
Vče.aj se je v turinski sodni dvorani, kjer obravnavajo primer 98 domnevnih čianov prevratniške organizacije prima linea, nepričakovano pojavil, eden izmed njenih bivših voditeljev, Marco Donat-Cattin, katerega sicer niso zasliša 11. Donat - Cattinov vstop v avlo ni izzval nobene reakcije od strani ostalih obtožencev. To je treba verjetno pripisati dejstvu, da je sin demokrščanskega veljaka sicer priznal svojo krivdo, ni pa »ovadil* nobenega bivšega pajdaša. Na sliki (telefoto AP): Donat-Cattin
pred sodniki
BENEŠKI DNEVNIK
PROF. POGORELČEVA V ŠPETRU SLOVENOV
Vztrajati pri narečju lahko služi asimilaciji
Sklepno predavanje na «Beneeamkih kulturnih dnevih*
ČEDAD — Sklepno predavanje na «Benečanskih kulturnih dnevih* v Špetru Slovenov je imela prejšnji petek dr. Breda Pogorelec, profesorica stilistike in sintakse na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Prikazala .je izčrpno in poglobljeno študijo stanja slovenskega jezika v Beneški Sloveniji.
Profesorica Pogorelčeva je poudarila, da je že leta 1974 na podobnem predavanju navedla dvojnost v slovenskem jezikovnem komuniciranju glede na notranje sporazumevanje v okviru ožje skupnosti (narečje) in v zunanjem sporazumevanju (standardni jezik), od tedaj pa se je marsikaj spremenilo, dvojnost se je v Beneški Sloveniji še povečala.
Izčrpno je nato prikazala težave.
......Unm........Illllllllllll.■»■■■■■•■M.Milini.........,111.
MNENJE TREH »MODRECEV*, KI JIH JE IMENOVAL PREDSEDNIK VLADE FORLANI
Framasonska loža P2 je tajna in jo bo treba zato razpustiti
Vendar pa so sedanja zakonska določila neustrezna - 0 «usodi» 500 javnih uslužbencev, ki so na «zloglasnem» Gelfijevem seznamu, bo odločal državni svet
litično sodelovanje. Haig je v svb-	. .	....	____
.jem govoru poudaril, da kljub ste-j vanski družbi*, pravi v intervjuju vilnim političnim razlikam med dr- Maroja in belgijskemu novinarju po-žavama obstaja skupen interes za ! jasnjuje sprejemanje ustavnih do-krepitev varnosti na Daljnem I P°lnil v naslednjih treh letih, vzn°du.	I	BOŽO MAŠANOVIČ
RIM — Odbor treh modrecev, katerim je ministrski predsednik Furlani poveril nalogo, naj ugotovijo pravni položaj skrivne framasenske lože Propaganda 2, je včeraj z o-bjavo uradnega poročila končal svoje delo.
Iz obširnega poročila (45 strani) je mogoče v glavnem potegniti dve bistveni ugotovitvi: loža P2 je bila nedvomno tajna organizacija in .jo je klit tako' tčebh ražbusliH obc-nem pa se sodniki Sandulli, Levi Sandri in Crisafulli niso izreklj gle-
seznamu, ki so ga zaplenili v Gel-lijevi vili v Arezzu. Osemnajsti člen ustave, ki izrecno prepoveduje združevanje v tajne organizacije, namreč ne določa njihovega značaja in seveda niti ne predvideva ustreznih kazni za pripadnike skrivnim organizacijam. V tem pogledu se za konodajalec lahko ozira 'e na zakon o javni varnosti, ki določa, da je treba vse javne in vojaške u-službence. ki so včlanjeni v organizem ie. ki so tudi Ig delno skrivne, odstaviti. Vendar ra je zakon o lavni varnosti iz leta 1931. ustavni
funkcionarje in politike, iti so na
.............................................................................................................
de posledic, ki jih lahko ima prii.ad- i?vm va™stl « leta,193>- twtavm ništvo tajni loži za vse tiste javne i . en .F seveda iz leta 1917. Tri-
' je »modreci* se zato sprašujejo, ali .je sploh mogoče uskladiti zakon z
šni so bili cilji lože in se v njena delovanje sploh niso spuščale.
V svojem poročilu so »modreci* tudi na kratko obnovili zgodovino lože P2, iz katere je tudi mogoče izluščiti razloge, ki so jih prepriča ji, da je bila Gellijeva organizacija tajnega značaja. »Propagandna loža* je v okviru frmasonskega »velikega Orienta* nastala že v prejšnjem stoletju. Združevala je tiste osebe, zlasti politike, ki so morali iz oportunosti tajiti pripadr.ištvo framcsonstvu in so hotele ostati v ozadju. Zanjo je neposredno odgovarjal »veliki mojster*. Po vojni so v okviru reorganizacije framoson-skih lož, ki jih je fašizem prepo-
vedal, ponovno uvedli »propagandno ložo*, ki sta jo vodila «velika mojstra* Gamberini in Salvini. Leta 1970 se je prvič pojavilo tudi ime Licia Gellija v vlogi organizacijskega tajnika. Leta 1974 je »veliki orient* zaradi «anomalij pri njenem delovanju* prvič razpustil ložo, ki so jo nekaj mesecev kasneje zopet reorganizirali le, da so jo tokrat izenačili z ostalimi ložami in so torej-odpravili njen skrivni značaj. Vendar pa je tudi tokrat delovanje Licia Gellija in njegovih sodelavcev precej razburilo ostale framosone, ki so se leta 1970 dokončno odločili, da ukinejo »propagandno* ložo.
PROCES PROTI DISIDENTOM
Beginova vlada izgublja živce
NEVV YORK — Medtem ko se v varnostnem svetu OZN nadaljuje razprava o izraelskem letalskem napadu na iraški jedrski reaktor kaže Beginova vlada že prva znamenja živčnosti. S pomočjo ameriške židovske skupnosti je v New Yorku organizirala v nedeljo manifestacijo v podporo Beginove politike, k.jer so tudi prebrali Begi-novo poslanico «amerLškim prijateljem*. S to potezo skuša Begin prisiliti Reaganovo administracijo, da umakne svoje obtožbe in ol novi dobave letal «f-16*. Tako grobo izsil.jenje bo skoraj gotovo imelo svoje posledice. Vprašljivo pa je samo. ali si lahko Reagan privošči nasprotovanje mogočne in vplivne židovske skupnosti. Kako ie potekala nedeljska manifestacija v New Yorku dovolj zgovorno priča poseg tamkajšnjega župana Ed"war da Kocha, ki je dejal, da je baški predsednik Sadam Husein «no torični bedak*, predstavniki OZN pa »čreda idiotov*.
Izrael je torej ugotovil, da so splavala po vodi vsa njegova prizadevanja, da bi s trditvami o gradnji iraške jedrske bombe opravičil letalski napad Begina še najbolj žuli, da bi lahko za Izrael neugodno glasovanje v varnostnem svetu, negativno vplivalo na rezul tate prihodnjih političnih volitev. Na nekem’ necjeljskem shodu ie »a to ponovno sprožil vprašanje sirskih protiletalskih raket, ko ie izjavil. da jih bo izraelska vojska uničila, če- ne bodo ZDA dosegle njihovega umika.
Obisk Haiga na Kitajskem
PEKING — V kitajskem glavnem mestu so se včeraj nadaljevali pogovori med ameriških državnim sekretarjem Haigom in voditeljem kitajske diplomacije Huang Huo. Včerajšnji popoldanski pogovori so
ustavnimi določili. Zato predlagajo ministrskemu predsedniku, naj parlament odobri ustrezni 'zakonski o-snutek, ki naj bi v praksi uresničil nanotke ustave in podrobneje o-predelil njena določila.
Končni predlog ministrskemu predsedniku, predlog, ki ni obvezujoč. a izredno pomemben, bo ta-j ko moral dati državni svet (in to v teku prihodnjih osmih dneh-, ki bo ! motal ugotoviti, ali so določila zakona o javni varnosti zadostno merilo ali pa je potreben nov zakon. V prvem primeru bo odstavitev vreh javnih funkcionarjev, za 'katere je ugotovljeno, da pripadajo loži P2, postala avtomatična.
Glede tega pa poročilo treh »mo dnecev* postavlja precej novih zaprek. Sandulli, Levi Sandri in Crisafulli menijo namreč, da je nemogoče zagotovo trditi, da so vsi javni uslužbenci (500), ki so na Gelli-jevem seznamu — na katerem je 953 imen — tudi v resnici pripadali loži P2. Za nekatere, je rečeno v poročilu, je pripadništvo dokazano. vendar pa je zavoljo nekaterih anomalij v sestavi seznama, nemogoče to trditi za vseh 500 imen. Obstaja tudi dvom, pravijo trije »modreci*, da je bil seznam manipuliran, možno pa je tudi, da se neka-
•HIIIHIIIIIIMIIIIIIII||ltl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||n|||,u„|„|||,„||„|||||n,|||||||||||||||||||||||)|m|||
ZAČELA SO SE BRUCA KOPRSKA SREČANJA
Praznik italijanske ustvarjalnosti v SFRJ
Pomembna manifestacija bratstva in enotnosti
KOPER — Z nastopom glasbenih in folklornih skupin so se sinoči ob 20. uri na Titovem trgu v Kopru začela druga Koprska srečanja, ki bodo trajala ves teden, njihov namen pa je prikazati ustvarjalnost pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji in 'sodelovanje z večinskim narodom.
Ob otvoritveni slovesnosti sta govorila predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram in predsednik skupnosti Italijanov v Kopru Giovanni Miglioranza. Oba sta poudarila, da gre za pomembno manifestacijo bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in mirnega sožitja na odprti meji.
Na varšavskem vojvodskem sodišču so včeraj prebrali le obtožnico proti skupini pristašev tako imenovane »konfederacije za svobodno Poljsko*, proces pa se bo začel šele danes. Prihod obtožencev je skupinica
simpatizerjev dočakala s transparentom: »Politični procesi so sramota za poljski narod* (Tejefoto AP) tere osebe sploh niso zavedale, kak- Zato so povabili ' sodelovanju ra
...........................................-...............-....-...—.....................-.....................n.......................
NA PROCESU ZARADI TIHOTAPSTVA Z VALUTO
iiiiimiiiiiimiiniiiiiiiia
Sodišče včeraj zaslišalo Bonomija in Minciaronija
MILAN — Proces proti predsed niku denarnega zavoda «Banco Am-brosiano* in njegove finančne družbe «Centrale* Robertu Calviju in 10 upraviteljem omenjene družbe zaradi tihotapstva z valuto se nadaljuje z zasliševanjem obtožencev. Včeraj sta bila na vrsti Carlo Bonomi, sin lastnice enega največ-jih finančnih cesarstev v Italiji Anne Bonomi Bolchini. in rimski gradbenik Aladino Minciaroni predsednik Calvijeve družbe fSparfin* in član upravnega odbora finančne družbe »Centrale*.
Obtožnica jih dolži, da so v letih 1973-1975 z vrsto kupoprodaj delnic zavarovalnic »Toro* in »Cre-dito varesino* med domačimi in tujimi družbami, ki so bile vse pod njihovim nadzorstvom, protizakonito ustvarili v tujini sklade v valuti za okrog 50 milijard lir v današnji vrednosti. Obtoženci se seveda branijo, češ da je šlo za navadne finančne posle in da tuje družbe niso bile njihove.
Corlo Bonomi, predsednik družinske družbe «Invest» in bivši upravitelj tudi v «Centrale», si je včeraj v odgovorih sodnikom predvsem prizadeval ločevati svoje odgovornosti od Calvi.jevih. Trudil se je prikazati kot povsem normalno dejstvo, da .je prodal 2.400.000 delnic »Credito .varesino* Calvijevi finančni družbi, ostalih 900.000 pa neki švicarski banki, ki jih je potem preprodala mnogo dražje družbi »Centrale*. Minciaroni .je pa zagotavljal, da o vseh teh poslih ni vedel prav nič in da so ga imenovali za predsednika »Sparfin* le zato. da so opravičili stroške za avto s šoferjem, ki mu .je bil na razpolago.
Tudi na včerajšnji obravnavi so odvetniki «odličnih» obtožencev zahtevali njihovo izpustitev na začasno svobodo. Po dveh urah posveta jo .je nato sodišče priznalo Bo-nomiju in Cigliani, medtem ko bodo morali Calvi, Tonello in Cap? pugi čakati v zaporu na konec procesa in razsodbo.
PRIMORSKE VESTI
Pomembne pridobitve radia Koper
KOPER — Ob 32-letnici ustanovitve koprske radijske' postaje so v prostorih Radia Koper - Capodistria izročili namenu' novo razdelilnico. Prireditve so se udeležili, razen članov kolektiva tudi predstavniki DO RTV Ljubljana številni družbeni politični delavci Slovenskega Primorja, predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko in drugi.
V	uvodnem nagovoru je direktor Radia Koper Miro Kocjan poudaril, da gre za izredno pridobitev, saj je razdelilnica temeljna tehična in naprava, prek katere tečejo vsi radijski signali, prihajajoči od zunaj in odhajajoči v eter proti drugim oddajnikom v Jugoslaviji, ali v tujini. Tehnologija je najsodobnejša, elektronika. naprave pa so krmiljene z mikroračunalnikom. Stroški za razdelilnico, ki je ena izmed najmodernejših v Jugoslaviji, so znašali 13 milijonov novih dinarjev.
V	nadaljevanju je Miro Kocjan povedal, da je to prva faza posodabljanja študijske tehnike, v naslednjih letih bodo namreč povsem obnovili tudi reprodukcijo obi?h programov in- snemalnjco. dokončno u-sposobili sprejemni1 centel- v Novi
Gorici ter izpopolnili terenska reportažna vozila. Hkrati pripravljajo več novosti na področju oddajniške tehnike.
Novo razdelilnico je izročil namenu predsednik delavskega sveta Radia Koper - Capodistria Oscar Su-doli.	- ,	,
Popoldne so se slovesnosti nadaljevale na oddajniškem centru Beli križ. kjer so izročili' ndmenu tri nove UKV oddajnike, z močjo 2,5 kilovata. oziroma desetkrat močnejše, kot so bili prejšnji. Z novimi oddajniki si bo znatno povečala slišnost Radia Koper v Slovenski Istri, v delu Hrvatske in v ddu zamejstva.
Na Belem križu je bila tudi slavnostna seja delavskega sveta Radia Koper, na kateri je predsednik delavskega sveta Oscar Sudoli izročil priznanja zaslužnim delavcem za desetletno in dvajsetletno delo v kolektivu.
L. O.
Vrhovec v Londonu
LONDON — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki je
prišel včeraj na uradni obisk v Veliko Britanijo, se je popoldne sešel s svojim gostiteljem lordom Carring-tonom. Leta mu je najprej zaželel dobrodošlico, nato pa sta razpravljala o aktualnih mednarodnih problemih. Pogovori se nadaljujejo danes, ko naj bi oba voditelja diplomacij, skupaj 's sodelavci, podrobno proučila in izmenjala stališča o trenutnih mednarodnih političnih in ekonomskih odnosih ter kriznih žariščih v svetu pa tudi o nekaterih vprašanjih glede sodelovanja med državama.
Josip Vrhovec se je včeraj popol dne sešel z britanskim obrambnim ministrom Johnom Nottom, zvečer pa ga je sprejela tudi predsednica britanske vlade Margaret Thatcher.
BERLIN — V vzhodnem Berlinu so predvčerajšnjim prvič neposredno volili svoje delegate v vzhodnonemški parlament. Predstavniki zahodnih zaveznikov (Velike Britanije. Francije in ZDA) so takoj obsodili te valitve, ki naj bi bile v nasprotju s posebnim statutom za Berlin iz leta 1971, ki ga je podpisala tudi ŠZ.
zen kulturnih skupin italijanske narodnosti v Jugoslaviji tudi skupine jlrugih narodnosti, kulturno - umetniške skupine večinskega naroda in goste iz zamejstva.
Ko so združeni pevski zbori iz Umaga, Buj in Kopra zapeli v srbohrvaščini in v italijanščini priljubljeno pesem Jugoslavija, se je začela pestra revija pevskih in folklornih skupin iz Kopra, Umaga, Buj in Pirana, nastopila pa je tudi skupina Ongia iz Milj. Občinstvo, ki je povsem napolnilo glavni koprski trg, je nagradilo izvajalce s številnimi ovacijami.
Popoldne pa so na sedežu skupnosti Italijanov v Kopru Antonio Gramsci odprli tri razstave in sicer razstavo publikacij Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju, slikarske razstave Cesca Dessan-tija in razstavo fotografij prvih Koprskih srečanj, ki so bila lani v decembru.
Otvoritve so se udeležili številni predstavniki koprskega političnega in kulturnega življenja, med njimi predsednik koptske občinske skupščine Mario Abram, sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Sergej Čehovin, predsednik občinske konference socialistične zveze Raul šiškovič in podpredsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Leo Fusilli.
O pomenu tega dogodka je govoril predsednik samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske nerodnosti Ennio Opassi. Poudaril jr zlasti pomen razstave publikacij centra za zgodovinska raziskovanja v Rovinju, ki je samostojno ali s sodelovanjem tržaške ljudske univerze izdal v 12 letih kar 38 obsežnih publikacij. Živo zanimanje prisotnih je vzbudila tudi razstava partizanskih risb in pristaniških motivov Rovinjčana Cesca Dessan-tija. Njegova dela so nastala v
ki nastajajo v sodobni družbi, ko se za sporazumevanje poslužujemo narečij. Dovolj je, da pomislimo na vsaj 40 narečnih govorov, ki ^ jih imamo v sedmih osnovnih narečnih bazah, pa so nam razumljive meje takega sporazumevanje. Zgodovinski, družbeni in kulturni razvoj je pustil v .jeziku rteizbrisne sledi. Toliko bolj je to prišlo do izraza na območjih, kjer je slovenščina prišla v stik z drugimi jeziki: v Beneški Sloveniji .je bila to italijanščina. Izključna obramba narečja bi lahko v takih pogojih služila le asimilaciji, saj ne bi koristila kulturnemu razvoju narečja temveč predvsem radikalizaciji «diglosi.je», ko se ob narečju poslužujemo tujega knjižnega .jezika, ki postopoma izpodriva tudi rabo narečja. To ni hipotetična nevarnost, temveč se z njo soočamo vsak dan. Narečje služi skoraj izključno v družinskem krogu medtem ko je italijanščina v rabi v kulturnih stikih in v odnosih z javnostjo.
Profesorica Pogorelčeva se je ob tem pobliže pomudila pri rabi narečne in knjižne slovenščine v tisku. Za osnovo si je vzela predvsem «Novi Matajur*, ki po njenih besedah igra pomembno vzgojno nalogo. saj bi lahko utrdil in razširil rabo slovenščine s sprejetjem raznih jezikovnih ključev s katerimi bi tudi narečne besede dobile širše razumljivo osnovo. Prav zato so take pobude v tisku spodbudne, saj bi lahko ob istočasnem gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju Beneške Slovenije omogočile tudi homogeni .jezikovni razvoj, da bi jezik prešel ozke družinske in vaške meje in postal razumljiv na vsem ozemlju.
Tragičen obračun požara v Milanu
MILAN — Ena oseba je izgubila življenje, dve pa sta težje ranjeni zaradi požara, ki je izbruhnil včeraj pred zoro v nekem stanovanjskem bloku v Milanu. Iz še nepojasnjenih vzrokov .je pričelo goreti v stanovanju v prvem nadstropju, plameni pa so zajeli tudi stopnišče in tako onemogočili beg stanovalcem. ■ V trenutku panike se je 21-letni Andrea Levisetti pognal skozi okno 7. nadstropja in se ubil. Njegova mati in hišnik Da sta za-dobila hude opekline, ko sta poskušala na varno po gorečih stopnicah.
O Stiki
(Nadaljevanje s 5. strani)
stva. Zmago v revolucionarnem boju je mogoče doseči le s skrajnimi napori in polno mobilizacija ljudskih sil.
Tudi v Gorici .je obstajala povezava z organizacijami KPI. Na teh stikih, ki so jih ustvarile naše organizacije v mestu, smo naprej razvijali sodelovanje. V začetku februarja 1943 sem imel razgovor x nekaterimi italijanskimi tovariši, ki jih je vodil Bruno Borghese -Ugo. Seznanili smo jih z sporazumom, ki smo ga sklenili z italijanskimi tovariši iz Trsta. Strinja-ii so se z njim in pristajali na tako sodelovanje. Gorica na robu Furlanske nižine je bila za nas posebej pomembna: predstavljala je pretok našega vpliva na furlanska delavne množice — delavce, kolone — pri katerih si že čutil vrenje antifašizma pod vplivom tudi našega osvobodilnega boja. Z ita-liianskimi tovariši smo se dogovorili za tesnejše sodelovanje, izmenjave informacij m vskla.ievan.jo naših propagandnih in drugih akcij. Preko Gorice smo ustvarili čvrsta kurirske in druge zveze s Trstom, kar nam .je takrat bilo zelo potrebno.
© Peta postaja
(Nadaljevanje s 5. strani)
sebej navezala nič koliko kontaktov, z-i katere je upati, da se bodo nadaljevali tudi v bodoče, kar pa se tiče povezovanja ameriškega in slovenskega oziroma jugo6lovanske-gi gledališča, mi je bilo mogoče odpreti in nakazati nekaj možnosti: vodja mednarodnega festivala v Baltimoru bi lahko v prihodnji sezoni obiskal enega od naših festivalov; pritegniti velja tiste ameriške gledališke skupine, ki želijo priti v našo deželo in katerih finančna konstrukcija ne bi bila prezahtevna, jugoslovanski festival Sterijino po-
zorje v Novem Sadu pa bo na »Mednarodni simpozij na temo pred-
SJ,™in.™5.S.l""lio “	75T- (S
vabil lepo število zanimivih m w-
kumentarno vrednost.
Prireditve v okviru Koprskih srečanj se bodo nadaljevale jutri, ko bo ob 20. uri nastopila na Titovem trgu skupina La Contrada iz Trsta. Vsega skupaj se bo zvrstilo do konca tedna 20 ansamblov z nad tisoč izvajalci.
L. O.
razitih predstavnikov ameriškega gledališča, ki mi jih je uspelo najti in srečati v ZDA. Vse to pa so nemara dokaj pomembni rezultati: enomesečno gledališko potovanje po ZDA naj bi po možnosti preseglo raven turistične in no-obvezne kulturne avanture.