Ko svetniki
umro od lakote, položimo njihova trupla v zlate krste.
Ruski
pregovor
m

Številka 44 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
3. november 1995
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
Manjšinski kongres v
Beljaških toplicah. Danes, v petek, in jutri je spet kongres Narodne skupnosti v Evropi, ki ga prireja dežela Koroška. Tema kongresa je evropska dimenzija manjšinskega prava. Danes zvečer (ob 18. uri) bodo na to temo razpravljali mdr. dr. Vencelj, mag. Grasser, mag. Grilc in dr. Antoni.
Andrej Wakounig: „Karel Smolle odgovoren izključno manjšinam“
~	— Stran 3
Ziljska lutkovna skupina je lahko ponosna: v sorazmerno kratkem času se je predstavila že z drugo igro. Premiera „Čarobnega pi-skrča“ je bila preteklo nedeljo na Bistrici na Zilji.
Stran 11
Slika: Fera
Žvabek je dobil lepo obnovljeno dvojezično ljudsko šolo. Veselje šolarjev in učiteljev je bilo veliko. Za odprtje so pripravili tudi lep kulturni spored. Na žalost pa jim je župan Skubl zagrenil praznično razpoloženje.
Strani 2/3
POLITIKA
Ali Enotna lista nima linije? Komentar Našega tednika o liniji oz. manjšinskopolitični kontinuiteti Enotne liste in večinskih strank.
Stran 2
KULTURA
Dr. Janko Zerzer bo prihodnji torek, 7. novembra, obhajal svoj 60. življenjski jubilej. Njemu posvečamo čestitko tedna.	Qtr ,
ŠPORT
Dvojni udarec za SAK - najprej izguba kapetana Wölbla, nato nepotreben poraz proti Flavii Solva iz Štajerske.
Stran 15
2
Politika
Politika
3
Janko kulmesch
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
O liniji EL in večinskih strank
Partnerski sporazum med EL in LiF je več pripadnikov naše narodne skupnosti zbegal. Nekje razumljivo, saj je moralo priti do nadvse hitre odločitve, za katero je bilo časa samo nekaj dni. Vendar bi bilo iskanje krivde za to pri EL več ko neresno: da je prišlo do novih državnozborskih volitev ta-korekoč čez noč, tega prav gotovo nista kriva Andrej Wakou-nig ali Karel Smolle, temveč, kakor je znano, v prvi vrsti Schiisslova in Zernattova ÖVP.
Tisti koroški Slovenci-koro-ške Slovenke, ki so zaradi partnerskega sporazuma med EL in LiF zbegani, EL in Karlu Smolleju mdr. tudi očitava-jo, da nimajo linije.
Včeraj da so bili pri Zelenih, predvčerajšnjim da sploh niso kandidirali za državni zbor, danes pa da so se obesili na Heide Schmidt. Skratka, pogrešajo kontinuiteto.
Kako je torej s to linijo oz. kontinuiteto?
Najprej bi bilo prav, da se zamislimo ob manjšinskopoli-tični liniji večinskih strank. O SPÖ vemo, da se sicer vsa desetletja trudi za naše volilne glasove in nas zato tu in tam vabi z lepimi besedami. Ko gre za konkretna dejanja v prid narodne skupnosti, pa je zanjo še vedno merodajno soglasje z ÖVP in Haiderjevjo „F“ in ne z narodno skupnostjo. Tako je bilo včeraj in tako je tudi danes. Če bi danes resno nasprotovala politiki tri-strankarskega pakta, bi se lahko že zdavnaj odločno zavzemala za zadeve, za katere
se koroški Slovenci že leta prizadevamo npr. za otroške vrtce, radio, televizijo, glasbeno šolo in manjšinski mandat. V resnici pa se slej ko prej boji, da pri svojih „domovini zvestih“ volilcih ne bi izpadla kot preveč manjšini naklonjena stranka. Linija oz. kontinuiteta socialdemokratske manjšinske politike je vsekakor dana - na žalost ne ravno v prid narodne skupnosti.
O ÖVP vemo, da je desetletja podpirala zahteve nemš-konacionalnih krogov najmanj tako odkrito kakor FPÖ. Danes tega ne dela več, kar pa ne pomeni, da bi to dokazala tudi z dejanji.
Nasprotno: Zer-natto npr. o rešitvi vprašanja dvojezičnih vrtcev ničesar noče slišati. Prav tako tudi ne o podpori slovenski glasbeni šoli. Pliberški župan Grilc je moral v stranki oddati podpredsedniško mesto, medtem ko njegov suški ÖVP-jevski kolega Skubl preprečuje in odstranjuje dvojezične napise. Kako „resno“ je treba jemati razne Zernattove lepe besede in obljube, pa se je tudi „lepo“ videlo v zadevi Doma v Tinjah: rektorju Kopeinigu je deželni glavar finančno podporo sicer obljubil, ko pa bi jo moral prenakazati, je dal vedeti, da za to ni denarja. Za Tinje ni denarja, zato pa je bilo odobrenih sto milijonov za „anti-Tinje“ v Dobrli vasi. Skratka: Tudi ÖVP ima v manjšinski politiki linijo. Vprašanje je le, ali v našo korist.
O manjšinskopolitični liniji „F“, mislim, ni treba zgubljati dolgih besed, medtem ko so na žalost tudi zeleni dokazali,
da so jim strankarski interesi pomembnejši kakor avtonomija narodnih skupnosti. Leta 1986 so samostojnost in enakopravnost narodnih manjšin zagovarjali, nato pa so spremenili svoje stališče - z utemeljitvijo, da pomeni enakopravno partnerstvo s KEL stranko v stranki in „separatizem“.
O manjšinskopolitični kontinuiteti večinskih strank torej ni dvoma: odklanja enakopravno partnerstvo z narodnimi skupnostmi; namesto partnerstva gradi na primatu stranke in individualnem vključevanju Slovencev v stranke, kar seveda, kakor je znano, pospešuje asimilacijo.
Na drugi strani pa tudi o liniji EL in njenega kandidata Smolleja ne more biti dvoma. Od leta 1965 pa do danes zagovarja EL samostojnost narodnih skupnosti, uresničevanje njihovih pravic in enakopravno partnerstvo z večinskim narodom. Poleg tega ni vezana na noben svetovni nazor. Nikoli ni zapustila teh temeljev - vedno je bila njena skrb, kako najti možnosti za uresničevanje svojih ciljev.
Te možnosti pa so odvisne od raznih političnih danosti, ki se seveda spreminjajo. V politiki (a ne samo v politiki) je pač normalno, da se čas ne ustavlja in da je treba znati upoštevati spreminjajoče se razmere. Razmere se lahko spremenijo v negativno smer, kakor so to dokazali npr. Zeleni, ki so 1986 zagovarjali enakopravno partnerstvo z narodnimi skupnostmi, danes pa ga odklanjajo.
Lahko pa se spremenijo tudi v pozitivno smer. Tak primer je gotovo priložnost, ki jo ima trenutno EL, da kot samostojni partner LiF pride v državni zbor. Poudarjam, kot samostojni partner, odgovoren izključno narodni skupnosti, kar je v partnerski pogodbi tudi črno na belo zapisano.
Koroški Slovenci bi bili,
milo rečeno, politično kratkovidni, če bi pomen tega samostojnega partnerstva zanemarjali ali celo zanikali. Sicer bi zanikali vse to, o čem smo bili doslej trdno prepričani -navsezadnje pa se tudi prvič skregali z lastno manjšinsko-politično kontinuiteto.
Bili bi politično kratkovidni, če bi zanikali pomen
samostojnega
partnerstva.
Za območje stare občine Žva-bek so po zakonu o narodnih skupnostih predvideni dvojezični topografski napisi. Župan Sigfried Skubl (ÖVP) ta zakon že 19 let ignorira in še ni postavil niti ene dvojezične table. Nasprotno: preteklo nedeljo je dal zbrisati dvojezični napis na dvojezični ljudski šoli, ki so ga za odprtje pripravili šolarji in učitelji. Po tem netolerantnem in samovoljnem aktu se je župan oficialno podal na dopust in niti ni prišel na odprtje šole; očitno pri akciji ni imel popolnoma čiste vesti.
Učitelji svojega razočaranja na odprtju niso prikrili, ravnatelj Lenart Katz je v svojem slavnostnem govoru povedal, da se je držal zakonskih predpisov in je v notranjosti šole na šipi pri vhodu s šolarji oblikoval dvojezičen napis „Schule - šola“. Le-tega je nekaj ur pred odprtjem dal od občinskega delavca zbrisati župan Siegfried Skubl in to protizakonito, kakor je prepričan ravnatelj Katz, ki je poudaril, da bi moral biti napis na šoli po zakonu o narodnih skupnostih dvojezičen. V notranjosti šole pa ima vsak ravnatelj sam možnost, da oblikuje
Odstranitev dvojezičnega napisa v ljudski šoli v Žvabeku je sprožila val protestov. So to rezultati prizdevanja za boljše sožitje v deželi.
Po ukazu župana Skubla je mora! občinski delavec zbrisati dvojezični napis „Schule - šola“.
napise po potrebi. To je v podob- vlada. Ravnatelj Katz torej ni sto-nem primeru na ljudski šoli v Žita-	ril ničesar drugega, kot svojčas
ri vasi potrdila Koroška deželna	ravnatelj Kukoviča v Žitari vasi, ki
Škoda je, da politiki podirajo mostove, ki so jih otroci in učitelji že zgradili.
Traudi Rudolf, pevka PIS Žvabek
je nadel znotraj šole dvojezične napise, katere je hotel odstraniti žitrajski občinski svet, vendar je bil od dežele podučen, da so ti napisi v kompetenci vodstva šole.
Na odprtju ljudske šole v Žvabeku je po Skublovem samovoljnem aktu vladala občutna napetost. Ravnatelj Lenart Katz je v svojem govoru postavil pod vprašaj dejansko voljo večinskega naroda do sožitja. Katz: „ O novi kvaliteti sožitja, ki naj bi vla-
dala po preteklem 10. oktobru, ni ničasar čutiti. Očitno mnogi pojmujejo sožitje le kot cesto eno-smernico, v kateri akceptirajo Slovence kot enakopravne le tako dolgo, kakor dolgo so tiho.“ Solopevka Pevsko instrumentalne skupine Žvabek Traudi Rudolf, po rodu iz Labotske doline, je dejala, da naj takih mostov, kot so jih zgradili na ljudski šoli v Žvabeku učitelji in otroci, politiki ne razdirajo. Zastopnik občine Suhe podžupan Karl Pölz pa v svojem govoru z nobeno besedo ni omenil odstranitve dvojezičnega napisa.
Reakcije. Skublov netolerantni akt je sprožil vrsto protestov. Tako je predsednik NSKS Nanti Olip obsodil Skublovo početje kot zrcalo tega, kako si tudi danes na Koroškem še mnogi predstavljajo sožitje. Manjšinska govornica Zelenih Terezija Stoisits je najavila, da bo Skubla tožila zaradi kršenja zakona o narodnih skupnostih, predsednik sosveta dr. Marijan Sturm pa želi sklicati sejo sosveta, na kateri bo o tem vprašanju razpravljal ob navzočnosti župana Skubla.
Silvo Kumer
Wakounig: Carel Smolle je vezan na manjšine“
Predsednik EL o aktualni razpravi na temo, zakaj je Enotna lista sklenila sporazum z Liberalnim forumom.
Naš tednik: Zakaj se je EL odločila za partnerski sporazum z Liberalnim forumom?
Andrej Wakounig: LiF je v
svojem programu postavil človekove in manjšinske pravice na zelo pomembno mesto. Sporazum med EL in LiF pa je takšen, kakršnega z drugimi strankami ne bi bilo mogoče doseči. LiF je edina stranka, ki je sprejela pogoje EL brez nobenega pridržka. Tako se LiF priznava k členu 7, predvsem pa k avtonomiji EL. Kdor se zaveže, da akceptira take pogoje, ne more biti slab partner.
Kaj pomeni avtonomija EL konkretno?
To pomeni, da je naš kandidat Karel Smolle v vseh manjšinskih zadevah zavezan izključno EL in ostalim merodajnim organizacijam avstrijskih narodnosti. Hkrati pa smo se z LiF dogovorili, da manjšinski poslanec tudi v ostalih vprašanjih ni primoran, da soglaša s stališči Liberalnega foruma.
LiF pravi, da je edina stranka, ki jemlje svobodni mandat resno. Kaj pomeni to za EL?
Svobodni mandat je zapisan v avstrijski ustavi in pomeni, da državnozborski poslanec v svojih odločitvah ne bi smel biti vezan na strankarsko disciplino, temveč izključno na svoje lastno prepričanje. Praksa je seveda čisto drugačna. V resnici so stranke za svoje poslance določile klubsko prisilo (Klubzwang). Edina LiF klubske prisile ne pozna. Kar pa
se tiče Karla Smolleja, bi še enkrat poudaril: če bi bil izvoljen v državni zbor, bi moral vse svoje odločitve koordinirati z EL in zagovarjati naše sklepe v državnem zboru.
Znano je, da ima LiF oz. njegova predsednica Heide Schmidt do Cerkve kritično stališče. Primer: njeno stališče o križih v šolah. Kaj pra-
viš k temu kot predsednik
EL?
Glede križev v šolah bi ponovil to, kar je že rekel dr. Hans Peter Haselsteiner, glavni kandidat LiF na koroški deželni listi: LiF ne zahteva snemanja križev v šolah. Vendar to ni bistvena zadeva. Za nas je bistveno, da je Karlu Smolleju zagotovljen svobodni mandat in da od njega nihče ne more zahtevati, da bi tudi v tem vprašanju postopal proti svojemu lastnemu prepričanju. Prav tako je znano, da je naš narod - in tudi Karel Smolle - tesno povezan s Cerkvijo. Sploh pa bi poudaril: Karel Smolle je govornik EL in kot takšen v prvi vrsti manjšinski govornik. Njegova prvenstvena naloga bo, da začne v državnem zboru ponovno tematizirati konkretna manjšinska vprašanja, mdr. vprašanje reforme zakona o narodnih skupnostih, refome avstrijskega ustavnega zakona in vprašanje zajamčenega mandata v zakonodajnih telesih.
Janko Kulmesch
MLADA EL
Vso podporo Karlu Smolleju!
„Kandidat EL Karel Smolle je že od 1986 do 1990 zastopal narodne manjšine v parlamentu. V tem času si je pridobil veliko izkušenj ter velike zasluge v prid celotne narodne skupnosti. Ko je bil državnozborski poslanec na Dunaju, so koroški Slovenci dobili dvojezično Trgovsko akademijo, slovenske televizijske oddaje in še druge zelo pomembne stvari“, tako Mlada EL v izjavi za tisk.
Odbor Mlade EL je soglasno pozdravil kakovostno obliko partnerstva med EL in LiF, ki zagotavlja EL in njenemu kandidatu Karlu Smolleju popolno avtonomijo. Mlada EL pozdravlja odločitev vodstva EL in bo nudila v volilnem boju vso podporo in pomoč.
Es sei eine Zusammenarbeit ohne Augenzwinkern und Schielen. Daß einige Volksgruppenangehörige nun liberal wählen werden, sei nur ein Nebeneffekt, so der zum Kärntner Spitzenkandidaten auf der Landesliste des Liberalen Forums bestimmte Hans-Peter Haselsteiner. Es sei vielmehr ein liberales Zeichen in Bezug auf die Minderheitenpolitik sowie auf die sensiblen Fragen Ausgrenzung und Ausländer. Das LF sage mit diesem Schritt klar, „daß die Volksgruppen in Österreich, die Slowenen in Kärnten, für uns kein Problem sind.“
Kleine Zeitung (28.10.1995)
4
OBRTNA CONA___________
Petjezičen reklamni prospekt
Pliberk. Občina Pliberk je lani kupila 12 ha zemljišč v Drveši vasi pri Pliberku z namenom tam urediti obrtno cono, na kateri se naj bi naselila tudi nova podjetja. Odziva na to ponudbo sploh ni bilo. Niti domača podjetja, ki imajo v Pliberku prostorske težave, kot npr. Liesnig ali Alpe Tour, se doslej niso poslužile ponudbe. Zato bo občina začela reklamno akcijo s pet-jezičnem prospektom, v katerem občina vabi v angleščini, hrvaščini, italijanščini, slovenščini in nemščini. Prospekt so sofinancirale vse tri pliberške banke (Posojilnica, Raiba in Die Kärntner) vsaka po 30.000,- šilingov. Kdaj se bo na obrtni coni naselilo prvo podjetje, ni možno oceniti, tako pliberški župan Raimund Grilc na minuli občinski seji.
PAVLIČEVO SEDLO
Potrebnih je 20 mio. šilingov
Železna Kapla. Na gradnjo ceste na Pavličevo sedlo na z avstrijske strani bo treba še nekaj časa čakati. Pred leti je bil na voljo denar, ampak trase ni bilo. Danes je obratno, je v pogovru z Našim tednikom m potrdil bivši kapelški župan, deželni svetnik Dieter Haller, ki dejal, da bo treba počakati na dražvnozborske volitve. Šele potem bo na Dunaju spet možno govoriti o tem projektu, za katerega potrebujejo 20 mio. šilingov.
SKUPNA REKLAMA
13 občin upa na nove turiste
Šmihel. 13 južnokoroških občin bo izdalo skupni turistični prospekt. V Šmihelu so na minuli občinski seji sklenili, da bodo prispevali 150.000,-. Ta vsota se je zdela nekaterim mandatarjem (Kral-EL, Pototschnig-JUL) previsoka, saj so investicije v primerjavi s pričakovanimi morebitnimi novimi dohodki iz turizma zelo visoke.
Iz naših občin
V nedeljo, 5. novembra 1995, bodo v Šmihelu odprli nov dvojezični občinski otroški vrtec, ki ga bodo vodili v dveh skupinah. Vrtnarica Magda Kotschnig je v zadnjih tednih s svojimi varovanci že pridno vadila za odprtje.	___________________________________________Foto: Fera________
Mnogo novega iz predvojne zgodovine občine Sele
Ali ste npr. vedeli, da sta bila leta 1932 v občinski odbor izvoljena tudi dva komunista? O takih in drugih zgodovinskih zanimivostih je v Selah predaval zgodovinar mag. Hanzi Filipič.
V farnem domu v Selah se je zbralo kar lepo število nad lastno zgodovino zainteresiranih Selanov. Najprej je v imenu organizatorja pozdravil vse navzoče predsednik KPD „Planina“ Martin Dov-jak. Predavatelj je začel razlagati politično situacijo v Selah ob koncu prejšnjega stoletja in pričetku 20. stoletja.V monarhiji so bili vo-lilci razdeljeni na tri tabore. V prvem so bili bogati, ki so lahko plačevali veliko davkov. Drugi in tretji razred sta sestavljala srednji in revnejši sloj. Pri volitvah 1903/04 je poročal tednik „Mir“, da so v Selah v drugem in tretjem razredu zmagali Slovenci popolnoma, v prvem pa so tudi obdržali premoč, čeprav se je pojavlia že nemškonacionalna stranka. Zelo velik konflikt sta imela učitelj in župnik. Župnik je zastopal konservativni slovenski tabor, učitelj pa liberalnega nemškonacional-nega. Iz tega so pogostokrat nastali konflikti.
Pri volitvah 1906 so se močneje pojavile nemškonacionalne struje, ki jih je vodil tedanji učitelj Lulek. Na volitvah 1910 so pridobili spet Nemci, čeprav so Slovenci še obdržali močnejšo ro-
ko. Filipič je v razlaganjih dejal, da so leta 1911 ustanovili Katoliško slovensko izobraževalno društvo „Planina“. Že tedaj se je pojavil privesek, češ da so Sele slovenska oz. samostojna republika. Zadnje volitve v Avstro -Ogrski monarhiji so bile leta 1914, tik po atentatu v Sarajevu.
Plebiscit. O letih 1919 in 1920 se je v Selah že veliko pisalo. Za Filipiča je nesporno dejstvo, da je bil „Abwehrkampf“ v Še-lah samo roparski pohod. Zato je bil jasen rezultat za priključitev k SHS-državi samoumeven, tako predavateljev sklep. V Selah je namreč bilo 96,78% za priključitev k SHS-državi. Za tako odre-zanje pri plebiscitu je Filipič navedel tudi nekaj razlogov. Rezultat je v Selah sprožil veliko razočaranje. V tem času je veliko pisal o Selah in o dogajanjih okoli 10. oktobra 1920 župnik Alojzij Vavti. Nato je prišla prva republika. Na prvih volitvah je bil izvoljen za župana Ivan Jagovc. Tednik „Koroški Sovenec“ piše: „V bodočem, od ljudstva izvoljenem občinskem odboru, bodo sedeli torej sami narodnjaki.“ Tudi pri deželnih in državnih volitvah je
Koroško slovenska stranka (KSS) dobro odrezala. V 1. avstrijski republiki je v Selah zmeraj zmagala Koroško slovenska stranka. Na volitvah 1928 je prišlo do hujših nasprotovanj, kajti KSS ni več zmagala tako jasno. Pojavila se je druga stranka, ki se je imenovala „Kmetska in delavska volilna zveza“.
Občinske volitve 1932 pa so v Sele prinesle še dodatno posebnost. V občinski svet sta namreč bila izvoljena dva poslanca komunistične stranke. Kmalu nato so se začeli pojavljati nacisti. Pravijo, da je bila kovačnica nacistov izobraževalna ustanova za učitelje (Lehrerbildungsanstalt). Pri glasovanju o pristopu Avstrije nemškemu rajhu so bili v Selah trije proti, vsi ostali pa za pristop oz. aneksijo.
Na tej prelomnici je Filipič končal svoje izredno zanimivo predavanje. Nato je še sledila diskusija, pri kateri je predavatelj odgovarjal na razna vprašanja. Vsekakor služijo tovrstna predavanja boljšemu razumevanju lastne zgodovine.
Igor Roblek
Kmetijstvo /Iz naših občin
5
Slovenščina kmalu uradni jezik v Kmetijski zbornici?
Ali sta Zwitter in Domej na minulem občnem zboru napravila odločilni korak za uvedbo slovenščine kot dodatni uradni jezik v Kmetijski zbornici. Bauernbund je gasloval za posebno delovno skupino, ki se bo ukvrajala s tem vprašanjem.
Željo slovenskih kmetov po uvedbi slovenščine kot dodatni uradni jezik v Kmetijski zbornici Domej in Zwitter stalno vnašata v razprave na Kmetijski zbornici. Do minule seje brez uspeha, pretekli ponedeljek pa je Bauernbund kot največja frakcija v Zbornici končno privolila predlogu SJK. Zdaj bo v Zbornici začel delovati poseben delovni odbor s ciljem uvedbe slovenščine kot uradnega jezika v zbornici.
To pa je postalo možno le v okviru pogajanj za povišanje prispevka kmetov (Kammerumlage). Z glasovi Bauernbunda (17 glasov), SJK (2), in neodvisnega svetnika H. M. Menteja je Zbornica sprejela model, s katerim naj bi v letu 1996 dobila 11 do 12 mio. šilingov več prispevkov. Direktor zbornice Ernest Grobla-cher je razlagal svetnikom, da je zbornica porabila že vse rezerve, prodala skoraj vsa zemljišča, izkoristila domala vse možnosti varčevanja in da zdaj brez po-vašanja prispevkov ne more sestaviti izravnanega proračuna. Zadnjič je Zbornica pred 20 leti povišala prispevke.
Primer. Če bo deželni zbor privolil povišanju, potem bo odslej vsak kmet plačal letno 300,- šil, kot osnovni prispevek in dodatno še ustrezni količnik za odmero davka (Hebesatz), ki je odvisen od davčne vrednosti kmetije. Povprečen koroški kmet je doslej plačal npr. 848,- šil. prispevka, po novem pa naj bi plačal 1.148,- šil. Deželni zbor ima seveda možnost, da povišanje odkloni. V tem primeru pa bi moral potem sam skrbeti za financiranje Zbornice, kar pa je v danih budgetarnih razmerah zelo malo verjetno.
Iz predvolilno-političnih razlogov so F-kmetje (10 glasov) in SP kmetje (6 glasov) v Zbornici glasovali proti povišanju. Janko Zwitter je volilno politično taktiziranje teh dveh frakcij kritiziral, ker Zbornico na ta način zlorabljajo za namene svojih strank. Zwitter: „Pri povišanju se gre za to, ali tudi v prihodnje želimo imeti močno stanovsko zastopstvo ali ne. Naš odogovor je jasen DA.“
Mandartarja SJK v Kmetisjki zbornici dipl. inž. Štefan Domej in Janko Zwitter sta dosegla enega izmed svojih ciljec. V zbornici se bo poseben odbor bavil z uvedbo slovenščine kot uradni jezik.
Štefan Domej pa je pozval vse zbornične svetnike, naj jemljejo resno tudi novi delovni odbor in resno pomagajo in sodeljujejo pri izdelavi modela za uporabo slovenščine v okviru Koroške kmetijske zbornice. Njen pred-
sednik Walfried Wutscher (Bauernbund) je v pogovoru z novinarji menil, da je delovno skupino že dalj časa želel inštalirati in da je bila to itak njegova dolgoročna in-tencija.
Silvo Kumer
NA KRATKO
V	Železni Kapli so 2.
novembra postavili novo tablo s krajevnim napisom Bad Eisenkappel. Proti enojezičnim napisom se je izrekla EL.
V	Borovljah bo v petek, 3. novembra, na glavnem trgu spet kmečki trg.
V	Pliberku bo v ponedeljek, 6. novebra, spet tradicionalni Leonardov trg. V soboto, 2. decembra, pa bo ob 14. uri na glavnem trgu mestni kviz ORF med Pliberkom in Beljakom.
V	Globasnici bo občinski odbor ta petek, 3. novembra, od 19. ure naprej med drugim na občinski seji razpravljal o financiranju gradnje gasilskega doma v Globasnici.
Veith-u Bergu, sinu umetnika Wernerja Berga, naj bi v obnovljeni galeriji v Pliberku postavili spominsko tablo za zasluge v občini Pliberk. To je pretekli teden predlagal dipl. inž. Štefan Domej (EL). Njegov predlog je dobil vsestransko privo-lenje, sklep pa bi moral sprejeti občinski odbor.
Obmejni gasilci na skupnih vajah
Šmarjeta/Holmec. Gasilci iz Vogrč so bili že pred leti pionirji, kar se tiče sodelovanja z_ gasilci iz sosednje Slovenije. Že leta sodeljujejo na tekmovanjih in se prijateljsko srečujejo. Vogrijani pa so inicirali tudi medsosedske katastrofske vaje, ki so jih letos izvedli že drugič. V Šmarjeti ob avstrijsko-slovenski meji so pred kratkim zbrali gasilci iz Mežice, Črne, Vogrč, Libuč in Pliberka, prišla pa sta tudi rdeči križ iz Pliberka ter zdravnica dr. Marija Bakondy iz Globasnice. Vaje so potekle pod komando avstrijskega in slovenskega komandanta v popolno zadovoljstvo. Referent za požarne hrambe občine Pliberk Štefan Viso-tschnig je po vajah ugotovil, da je sodelovanje med sosedi zelo dobro in da so gasilci pripravljeni tudi za zares.
Silvo Kumer
Že drugič so
skupno vadili koroški gasilici iz Mežice, Prevalj, Vogrč, Libuč in Pliberka.
6
Rož - Podjuna - Zilja
Karli Miki z Bač ob Baškem jezeru je pred kratkim slavil 60. letnico življenja. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta!
Visoki življenjski jubilej, 80. rojstni dan je v Rožeku praznoval Franc Schuster. Vse najboljše!
V Selah na Zgornjem Kotu praznuje jubilejno oblenico življenja Pepca Oraže. Za ta njen praznik ji iskreno čestitamo ter
želimo vse najboljše tudi še v prihodnje!
40. letnico skupnega življenja te dni obhajata Paula in Karl Kulterer, doma v Rakulah pri Tinjah. Prisrčnim čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT!
Svoj 30. roj st n [ dan je slavil Hubert Kogoj iz Železne Kaple.
ČESTITAMO
Iskreno čestitamo ter želimo vse dobro in lepo tudi še v prihodnje!
Šimej Dlopst iz Vogrč obhaja 84. rojstni dan. Iskreno mu čestitamo ter želimo vse dobro in lepo tudi še v prihodnje!
V Kokjah slavi osebni praznik Dominik Hašej. Iskreno čestitamo in vse najboljše!
Johan Aichholzer z Brda ob Baškem jezeru je pred nedavnim slavil 87. obletnico svojega življenja. Čestitkam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu še na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta!
60. obletnico življenja je praznovala Lizika Kap. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše še v prihodnje!
Svoj 65. rojstni dan je praznovala v Šmihelu Pepca Sadjak. Vsi domači iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga leta!
V	društvu upokojencev Podjuna slavijo naslednji člani osebne praznike: Marija Schiffrer iz Mokrij, Justina Brežjak iz Žitare vasi. Marija Jelen in Karl Sekol iz Dobrle vasi, Jožef Križnik iz Sinče vasi in Elizabeta Golavč-nik iz Podjune. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo. Čestitkam se prdiružuje tudi uredništvo NT!
V	društvu upokojencev Plli-berk obhajajo tile člani osebna slavja: Karl Mert in Herta Kumer z Bistrice, Kristijan Dlopst iz Večne vasi, Karl Wutte iz Breške vasi, Simon Dlopst iz Vogrč, Marta Kreutz z Blata, Cecilija Lunder z Letine, Šiman Pavlič iz Globasnice in Neži Kr-ewalder iz Strpne vasi. Čestitkam ostalih članov društva se priključuje tudi uredništvo NT!
Osebno slavje je pred kratkim praznovala Urši Fera iz Dobrle vasi. Iskreno čestitamo!
Šiman Malle iz Celovca obhaja osebno slavje. Vse najboljše!
Rojstni dan je preed nedavnim praznovala v Strpni vasi Elizabeta Leitgeb. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi še v prihodnje!
Marko Čik iz Libuč je slavil osebni praznik. Iskreno mu čestitamo ter želimo vse najboljše tudi v prihodnje!
V	Selah slavijo osebne praznike Franci Pegrin s Šajde, Katri Magek. Mici Užnik in Franci Mak. Iskreno čestitamo!
Svoj 50. rojstni dan je obhajala v Globasnici Marija Babič. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče!
ČESTITKA TEDNA
60. življenjski jubilej dr. Janka Zerzerja
Njegovi najljubši zgodovinski osebnosti sta papež Janez Pavel XXIII in dr. Joško Tischler, njegovi najljubši slikarji so francoski impresionisti, njegovi najljubši skladatelji Brahms, Mozart, Musorgskij in Šchubert, na vprašanje, kako preživite prosti čas, pa je njegov odgovor: “S kulturno dejavnostjo.” Vendar, kdor slavljenca pozna, njegovo vsestransko prizadevanje in njegove zasluge za organizirano kulturno politično delo naše narodne skupnosti, si ne more predstavljati, da je kulturna dejavnost Janka Zerzerja zgolj konjiček poleg poklica.
Gotovo najbolj znan je kot predsednik Krščanske kulturne zveze. Naslednje leto bo že 25 let, odkar deluje na njenem vrhu. Od leta 1971 do 1983 je bil njen podpredsednik, nato je postal predsednik. Čeprav tega dela ne opravlja glavnopoklicno, je ustvaril več, kakor marsikdo, ki v slovenskih strukturah deluje profesionalno.
Janko Zerzer je bil tudi sopo-budnik Koroških kulturnih dne-vov v Celovcu, poleg tega se je z univ. prof. dr. Erikom Prun-čem zavzemal za skupni znanstveni inštitut in svoj smisel za znanstveno delo dokazal kot eden največjih podpornikov Slovenskega narodopisnega inštituta ‘‘Urban Jarnik”.
Posebno pri srcu je
slavljencu mladina, česar seveda ne omejuje samo na učiteljevanje - do leta 1991 na Slovenski gimnaziji, nato ravnatelj na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru. Prav po njegovi zaslugi je K KZ pričela z nadvse ko-
ristnimi jezikovnimi počitnicami v Novem mestu. Janko Zerzer je bil tisti, ki je leta 1977 v Slovenjem Gradcu dal pobudo za ustanovitev Slovenske glasbene šole na Koroškem. V tej zvezi je še posebej treba poudariti njegove zasluge za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem.
Slavljenec je prav tako človek veščega peresa. Njegovi publicistični prispevki so konstruktivni, odkriti, kritični in izražajo skrb in ljubezen do celotnega slovenskega naroda. Še posebej smo mu lahko hvaležni za priročnik “Dvojezična Koroška”, seznam koroških dvojezičnih krajevnih imen. To dragoceno delo je izdal skupno z dipl. inž. Francem Kattnigom in ga je prišteti k nepogrešljivi literaturi mdr. za časnikarje. Zdaj pripravlja že novo pomembno publikacijo - kulturni vodič po južnem Koroškem - ki bo izšla prihodnje leto.
Nenazadnje pa je Janko Zerzer tudi človek, ki se zaveda, da je treba geslo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru uresničevati, in da odgovorna kulturno politična dejavnost ne zahteva samo smisla za tradicionalne vrednote, ampak tudi čut za zahteve sodobnosti. To je dokazal že kot tajnik NSKS leta 1968, 25 let pozneje pa kot idejni oče referenduma o skupnem zastopstvu. Janko Zerzer je bil tudi med tistimi, ki so se konec 60-ih let odločili za sodelovanje NSKS in KKZ s Slovenijo. Odločitve Zerzerja, Prunča, župnika Lovra Kašlja in zastopnikov mlajše generacije političnih delavcev so bile zgodovinskega
pomena za našo narodno skupnost; če se Zerzer in njegovi somišljeniki ne bi uveljavili, bi razvoj naše narodne skupnosti gotovo šel v drugačno, vsekakor ne pozitivno smer.
Vse tO je slavljenec lahko ustvaril, ker je - mdr. kot dolgoletni predsednik SPD “Kočna” ter aktiven član sveškega moškega zbora in MePZ “Gallus” - tesno povezan s slovenskim ljudstvom. Vrhu tega je sposoben razmišljati politično, pri čemer mu gotovo pomaga njegova akademska izobrazba iz zgodovinskih ved. Ne ustavlja se pri dnevni (manjšinski) politiki, njegovo zanimanje za politiko sega čez ozke koroške meje. V svojem političnem in idejnem nazoru je odprt in če je potrebno, je pripravljen plavati tudi proti toku. To je npr. storil glede slovenske politične emigracije. Začel je podirati zapreke med njo in Slovenijo že v času, ko je bilo to, milo rečeno, tvegano.
Ob 60 letnici, ki jo bo praznoval 7. novembra, želimo Janku Zerzerju obilo osebnega zadovoljstva, ustvarjalne moči in predvsem zdravja.
Ad multos annos!
Janko Kulmesch
V	društvu upokojencev Št. Jakob praznujejo naslednji člani osebne praznike: Franc Schuster iz Rožeka, Jelica Steiner iz Leš in Napi Kraut-zer iz Rožeka. Čestitkam vseh ostalih članov se pridružuje uredništvo NT!
Svoj 78. rojstni dan je v Podgradu slavila Katarina Dovjak. Vsi domači iksreno čestitajo ter želijo vse dobro tudi še v naprej!
V	Rožeku slavi osebni praznik Marta Schellander.
Vse najboljše!
Svoj 40. rojstni dan je v Ločah ob Baškem jezeru slavil Kristijan Wrolich. Za okroglo obletnico mu čestitajo vsi domači ter mu želijo vse lepo in dobro tudi še v naprej!
Pred nedavnim se je Mirku in Aniti Lesjak iz Globasnice rodila hči Jennifer. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mladi Jennifer pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti.
Včeraj je slavila Barbara Grilc iz Libuč 30. rojstni dan. Vse najboljše!
Sturm odstopil
Na predvečer državnega praznika so se dunajski študenti in študentke zbrali v prostorih svojega Kluba v Mondscheingasse. Povod je bil dokaj nerazveseljiv, saj se je stari odbor razšel. Predsednik Saša Sturm je odšel študirat v Gradec.
Preveč študentov / študentk se ni udeležilo tega občnega zbora, sicer pa so navzoči ugotovili predvsem dve stvari. Prva je bila kritika na račun starega odbora, druga stvar pa je bila ta, da je Klub za slovenske študente na Dunaju važna ustanova, saj jim nudi prej ko slej prostore za razna srečanja, podpira različne dejavnosti svojih članov, deluje učinkovito preko svojih krožkov itd. Kratkomalo je za slovensko študentsko sceno na Dunaju krvavo potreben.
Izredni občni zbor je potem izvolil nov odbor, ki pa bo deloval le do srede decembra, saj ima KSŠŠD tedaj redni občni zbor. Do tedaj pa hoče s to ali ono prireditvijo poživiti KSŠŠD. Na čelu novega odbora je Nada Zerzer kot predsednica, ostali člani pa so Marko Gabriel (podpredsednik), Tanja Koren (tajnica), Marjan Gabriel (blagajnik), Darja Sticker (kulturna referentka), Martin Koren (pristojen za knjižnico) in Karli Hren (časnikarski referent).
Rož - Podjuna - Zilja
Nastop MePZ Sele v Rožeku.
Dober večer, sosed iz Slovenije!
Pod tem geslom je letos KD Peter Markovič v Rožeku priredilo jesenski koncert „v znamenju dobrih sosedskih odnosov prek meja do matičnega naroda in medsebojnih med obema narodnima skupnostima v skupni domovini“, kakor je rekel predsednik društva Dl Franc Kattnig.
Železna Kapla - Na pred
Nato je mag. Schuster na svojevrsten, hudomušen način predstavil nastopajoče:	citrarja
Marjana Betona iz Kranja, Mag. Schuster vokalno skupi-je predstavljal no deklet iz nastopajoče. Bukovice pri Škofji Loki in koroške rojake MePZ Šele. Prireditev je bila v telovadnici nove ljudske šole. Obisk je bil presenetljivo dober, čeprav je bilo znano, da ne bo nastopila nobena nemška skupina. Publika je bila, po sestavi rožeške občine, jezikovno mešana, torej res v znamenju dobrega medsebojnega razumevanja.
Marjan Beton je samouk, ljubitelj narodne in folkloristične glasbe, nastopa predvsem na Gorenjskem v lokalih za turiste. Izredno mehke zvoke pričara iz 150 let starih „kitarskih" citer, ki so prava redkost med domačimi glasbili.
Dekleta iz Bukovice so zbudile pozornost s tem, da so predvajale dobro zborovsko literaturo skoraj profesionalno. Pozna se jim, da so uigrana skupina, saj poje verjetno redko katera skupina 26 let nepretrgano v isti zasedbi. Navdušeno je publika sprejela podatek, da ima pevska šesterica skupaj 22 otrok.
večer avstrijskega državnega praznika so tudi v Železni Kapli (v farni dvorani) priredili tradicionalno prireditev „Dober večer sosed". Slavnostni govornik univ. prof. dr. Andrej Moritsch je ob tej priložnosti dejal naslednje: „Tudi po zaslugi takih prireditev, kot je današnja, se je vzdušje na Koroškem izboljšalo, ... in k temu so mnogo prispevala prav slovenska društva!"
Prireditev sama je bila odlična, sa je bil spored pester in vzdušje dobro. Za uvod je recitatorska skupina SPD „Zarja", ki jo vodi župnik Poldej Zunder, dala poslušalcem mnogo v premislek, nato pa je zapel domači MePZ „Zarja" pod vodstvom Gabriela Li-puša. Pozdravnemu govoru župana dr. Petra Haderlappa je sledil zbor upokojencev iz Železne Kaple, navrh pa so navdušili gostje iz Hörzendorfa (Singkreis Hörzendorf), ki so med drugim zapeli tudi kitico v slovenskem jeziku.
Višek koncerta pa je bil prav gotovo nastop ansambla „Drava" iz Borovelj (vodi ga Roman Ver-del). Prepričal je poslušalce tako z globokoumno povezavo kakor tudi z izborom pesmi, predvsem domačih slovenskih pesnikov v lastni priredbi. Bile so to večinoma pesmi s socialno kritično in narodnostno vsebino.
Namen prireditve je bil sicer uresničen, toda ne popolnoma.
Opaziti je namreč bilo, da so gostje iz Hörzendorfa, ki živijo v skorajda popolnoma ponemčenem kraju, bili pripravljeni zapeti vsaj kitico v slovenskem jeziku. Njimi nasproti pa domači zbor upokojencev (Chor der Pensionisten - Ortsgruppe Eisenkappel) niti stavka v slovenskem jeziku ni bil pripravljen zapeti.
Radiše - Tudi na Radišah je prireditev „Dober večer, sosed" na predvečer državnega praznika že tradicionalna, prav tako dober obisk. Misli k prireditvi je tokrat podal namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler ter med drugim izrazil veliko veselje nad slovensko kulturo, predvsem pa nad prireditvami v obliki, ki rodijo pozitivne sadove. Ob robu je obljubil, da bo v prihodnjem proračunu predvidena podpora slovenski glasbeni šoli; v obliki plač dveh učiteljev. Iz pozdravnih besed predsednika SPD „Radiše“ Tomaža Ogrisa pa je bilo slišati med drugim razočaranje nad dejstvom, da v občini Žrelec ob 10. oktobru ni prišlo do skupnih prireditev.
Namen prireditve, ki so jo oblikovali Radiški fantje, MePZ „Radiše“, otroška in mladinska skupina domačega društva SPD „Radiše“, tamburaška skupina Čem-ba z Gradiščanskega in „Vokal-ensamble Völkermarkt“, je bil na Radišah vsekakor dosežen.
8
Pogovor
„Velike paralele med vašo narodno skupnostjo in
našo
Cerkvijo“
Mag. Herwig Sturm je
postal novi škof avstrijske evangeličanske Cerkve. Poznamo pa ga tudi kot velikega prijatelja koroških Slovencev. Pogovor z mag. Sturmom je vodil Janko Kulmesch.
Naš tednik: Kaj bo vodilo Vašega škofovskega delovanja?
Mao. Herwig Sturm: „Bog je ljubezen“, piše v evangeliju. Te besede želim udejanjiti s tem, da se bom trudil za prijazno ozračje v lastni hiši. O človečnosti naj ne bi samo govorili, temveč jo moramo, predevsem še v težkih trenutkih, tudi živeti. Sodelavce želim navduševati in jih razbremenjevati pri ‘njihovem vsakdanjem delu. Cerkev ni v službi same sebe, temveč v službi sveta.
Na katerih osnovah deluje vaša Cerkev?
V evangeličanski Cerkvi je mogoče vse, kar posamezne skupnosti želijo in se v skupni Cerkvi tudi sliši. Vezane se čutimo na sv. pismo in na izpovedi stare Cerkve ter reformacije. V okviru tega lahko evangeličani svobodno odločajo, kaj smatrajo znotraj skupnostih in izven njih kot pomembno in potrebno.
Kaj pomeni to konkretno?
Konkreten primer - vprašanje vloge ženske v naši Cerkvi. Pri nas so ženske že 15 let popolnoma enakopravne, to glede vseh oblik vodenja naših skupnosti. Drugi primer: pri nas škofe volimo; že od reformacije dalje zagovarjamo stališče, da so kristjani svobodni člani družbe in da se morajo v skupnosti zavedati svoje odgovornosti. Kljub temu je vedno manj takih, ki se aktivno udeležujejo našega cerkvenega življenja. Pri nas na Koroškem jih je samo okoli 20%.
Kje so vzroki?
Eden največjih vzrokov je gotovo vedno večja sekularizacija naše družbe. Ljudje so postali bolj samostojni in ne čutijo več potrebe, da bi v cerkvenih skupnostih iskali zavetje. Hrepenenja ljudi so neskončna, naš svet pa je minljiv. Sporočilo za prihodnost mora biti: potrpežljivo vztrajati v tem minljivem svetu in znati v njem stvarno in z vso ljubeznijo živeti naša hrepenenja. Hrepenenja, ki se ne smejo izroditi v strast in nasilje. Pri tem je lahko ravno krščanska vera v veliko pomoč in oporo.
Kako lahko pri tem pomaga krščanska Cerkev?
Cerkve, v kateri odgovorni „voditelji" vozljajo mreže, da bi tako vernike tesneje pritvezale nase, si ne želim. Želim Cerkev, ki prepričuje in ki ne skuša z moraličnim kazalcem siliti k sreči.
Kakšne možnosti vidite za takšno Cerkev?
Možnosti so velike. Naši sodelavci so v glavnem dobri in zavzeti. Zelo pomembno pa je delo z mladino. Mladina si na eni strani
zelo želi svobodo in materialno blagostanje. Na drugi strani pa jo muči strah pred prihodnostjo. Mladina in otroci so nezaščiteni, mnogi od njih zlorabljeni, to v vseh ozirih. Sploh pa bo v prihodnosti verska skupnost skupnost ljudi, ki se bodo mdr. hoteli z veseljem posvetiti nalogam, kot npr. skrbi za bolnike, begunce in varstvo narave.
Vendar to velja tudi za katoliško Cerkev. Obe Cerkvi sedita takorekoč v istem čolnu. Kaj pomeni to za ekumensko gibanje?
Da sedimo katoličani in evangeličani v istem čolnu, o tem ni dvoma. Kljub temu želimo evangeličani vnesti v ekumensko gibanje svoj prispevek. Izhajamo iz globokega prepričanja, da Bog ljudi ljubi in jim zato daje svobodo, med drugim nasproti vsem velikim ustanovam, tudi nasproti
ustanovi Cerkvi. Evangeličanska pobožnost gradi na tesni povezanosti s sv. pismom in na osebnem verskem prepričanju. Katoliška Cerkev je primerljiva s piramido -z vrhom in široko bazo. Naša Cerkev je primerljiva s krogom - s Kristusom v središču. Ta model želimo ohraniti. Poleg tega pomeni zame ekumena tudi poziti-
ven izziv za Cerkve na osnovi ljubeznive medsebojne konkurence.
Kakor vaša Cerkev, se tudi slovenska narodna skupnost zavzema za ohranitev svoje identitete. Kako gledate v tem sklopu na vprašanje multikulturnosti?
Glede identitete in multikulturnosti obstajajo velike paralele
Cerkve, v kateri odgovorni „voditelji“ vozljajo mreže, da bi tako vernike tesneje pritvezale nase, si ne želim.
MAG. HERWIG STURM
Pogovor
9
med vašo narodno skupnostjo in našo Cerkvijo. Pri nas je dolgo časa prevladovalo mnenje: biti evangeličan pomeni ne biti katoličan. Toda dolgoročno se lahko uveljaviš samo, če znaš razviti pozitivno identiteto. Po našem mnenju gre to predvsem s pomočjo izobraževanja. S tem, da se učimo, kaj je pravzaprav zamisel, pomen in naloga naše Cerkve, si osvojimo tudi identiteto in ohranimo samostojnost. Glede multikulturnosti pa to: obe kulturi naj ohranita svojo vrednost in se v medsebojnem dialogu bogatita. Predpogoj za to pa je, da vlada ozračje, ki ne pozna strahu. Za to nosi na Koroškem veliko odgovornost večinski narod. Biti samo za enakopravnost je vsekakor premalo.
Pripisujete potemtakem posebno važnost tudi avtonomnim strukturam manjšine?
Za nas evangeličane so samostojne strukture nekaj samoumevnega. Prav tako pa si ne bi mogli predstavljati, da bi lahko na Koroškem preživeli, če ne bi imeli tesnih stikov s Cerkvijo v Nemčiji.
Kako gledate na vprašanje integracije?
Ena plat medajle so naše izkušnje glede naših članov, ki sodelujejo v katoliških organizacijah. Nevarnost, da se odtujijo naši Cerkvi in navsezadnje ostanejo v katoliški, je velika. Druga, pozitivna plat medajle pa zadeva ekumeno, kjer ni nasprotovanja, temveč je v ospredju sožitje. Sožitje, ki zagotavlja vsaki strani pravico do lastne poti.
Je za Vas načelo priznavanja nekaj pozitivnega?
Če sami ne bi videli potrebe, da moramo obstajati, bi se razpustili brez konfliktov. K verski skupnosti se moramo priznati, tega izziva nam nihče ne more odvzeti. Priznavanje pozitivno vpliva na identiteto.
Za konec še konkretno manjšinsko politično vprašanje: ste za zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru? Takšen mandat je za narodno skupnost zelo važen.
Hvala za pogovor in prisrčne čestitke ob izvolitvi za novega škofa avstrijske evangeličanske Cerkve.
Slovenske zadruge pripravljenje za prihodnje tržne izzive
Člani slovenskega zadružništva na Koroškem so na občnih zborih predstavili poslovne rezultate za leto 1994.
Poroča Hudi Urban
Zadruga-market Železna Kapla,
h kateri spadata poslovalnici v Dobrli vasi in Globasnici, je imela svoj redni občni zbor 17. oktobra 1995, na katerem je predsednik upravnega odbora Vladimir Pruš-nik članom zadruge poročal o poslovanju v letu 1994. Za nadzorni odbor je podal poročilo predsednik nadzornega odbora Feliks Haderlap.
Zadruga-market Železna Kapla je v letu 1994 zaposlovala 22 oseb in je dosegla skupno nad 54 milijonov šilingov prometa. Promet se je zvišal v primerjavi s prejšnjim letom za skoraj 12%.
Letos je uspelo dograditi market poslovalnice v Dobrli vasi, ki medtem že obratuje. Slavnostno odprtje je načrtovano za naslednje leto.
O poslovanju tekočega leta je članom poročal poslovodja Jožko Maloveršnik. Značilnost letošnjega leta je videti v učinkih pristopa k Evropski uniji, ki so privedli do precejšnjega znižanja cen pri kmetijskih proizvodih, kar je vplivalo na zmanjšanje donosov.
V	razpravi je bilo govora o strukturnih spremembah na področju zadružništva („Konsum“, „Raiffeisen WHG“), ker morajo zadruge reagirati na spreminjajoče se predpogoje. Cilj je racionalnejše poslovanje in boljša ponudba in postrežba.
Za ojačitev zadružnih struktur je treba z razširitvijo lastnih sredstev izboljšati finančno strukturo, predvsem je to mogoče z vplačili članov in z namembo letnih dobičkov v lastna sredstva.
Za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu se je poslovodja dipl. trg. J. Habernik zahvalil zadružnikom za vestno poslovanje. Orisal je predvideni razvoj slovenskega zadružništva, ki se more zanesti le samo nase, ker od zunaj ni pričakovati bistvenih podpor pri reorganizaciji poslovanja.
V	Škofičah je bil 20. oktobra 1995 redni občni zbor Zadruge-market Škofiče. Kot sta občnemu zboru poročala predsednik upravnega odbora Herman Jäger in predsednik nadzornega odbora Drago Pörtsch, je uspelo nadalje-
vati uspešno delovanje zadnjih let.
Zadruga-market Škofiče, ki ima poslovalnici v Bilčovsu in v Kot-mari vasi, je poslovno leto 1994 zaključila z zelo pozitivnim rezultatom. Blagovni izkupički so dosegli višino skoraj 35 milijonov šilingov. Pri Zadrugi-market Škofiče je bilo zaposlenih 15 oseb.
Bilančni dobiček v višini nad 350.000 - šil. je bil namenjen za rezervni sklad in s tem krepi lastna sredstva. Občni zbor je sklenil znižanje jamstva članov od desetkratne na enkratno vsoto deleža.
V bodoče so prizadevanja usmerjena na racionalnejše poslovanje in s tem na izboljšanje donosnosti, predvsem v poslovalnicah.
Posojilnica-Bank Podjuna
je 13. oktobra 1995 vabila na redni občni zbor. Na sedežu Posojilnice v Dobrli vasi sta predsednik upravnega odbora Martin Wastl in predsednik nadzornega odbora Jože Golavčnik poročala zbranim članom o uspešnem poslovanju v letu 1994. Posojilnica-Bank Podjuna s poslovalnicami v Škocijanu, Sinči vasi, Velikovcu in Št. Primožu je v letu 1994 povišala bilančno vsoto za 18% na 332 milijonov šilingov.
Uspelo je zvišati obseg danih iz-posojil, ki jih je v skupni višini nad 208 milijonov šil. Hranilne vloge so se povišale za skoraj 50 milijonov šil., lastna sredstva so dosegla višino nad 19 milijonov šil.
Delni obratni uspeh, v katerem so zajeti vsi obratni donosi in vsi obratni stroški, je uspelo povišati za 47%. Bilančni dobiček je dosegel višino skoraj 650.000,- šil.
Predsednik UO Martin Wastl je nadalje poročal o načrtovanih investicijah, ki naj bi v prihodnjih letih poslovne prostore v Dobrli vasi in v Velikovcu prilagodile na velikost, ki je primerna poslovnemu obsegu. Posebno v Velikovcu si želijo čim prej najti primerno rešitev, ki bi tamkajšnji poslovalnici gotovo dala najboljše perspektive.
Posojilnica-Bank Žila, ki
ima svoj sedež v Beljaku in poleg tega še poslovalnici na Ločilu in na Ziljski Bistrici, je imela svoj redni občni zbor 23. 10. 1995.
Za upravni odbor je podal
poročilo predsednik upravnega odbora Martin Wiegele. Razvoj Posojilnice-Bank Žila, ki ima nad 500 članov, je bil zadnja leta v znamenju investicij v poslovna poslopja, ki sedaj odgovarjajo vsem poslovnim potrebam. Kot je povedal, mora za poslovanje biti zagotovljena ustrezna donosnost, ki je v glavnem pogojena z dobrim razmerjem med vlogami in izpo-sojili. Izboljšanje tega razmerja je tudi v bodoče najvažnejša naloga in cilj, ki ga je treba doseči. Posojilnica-Bank Žila zaposluje 5 sodelavcev.
Bilančno vsoto je uspelo v letu 1994 povišati za 6,6% na 206 milijonov šilingov. Skupna izposojila so dosegla višino 86 milijonov šil., vendar je bil razvoj pri izposojilih nadpovprečen, saj so se povišala za 31%.
Na hranilnih knjižicah je bilo naloženih 179 milijonov šil., kar pomeni v primerjavi s prejšnjim letom prirastek za 8,8%. Lastna sredstva Posojilnice-Bank Žila so znašala 11,63 milijonov šil., to je 15,5% od osnove za izračun lastnih sredstev.
Na donosnost Posojilnice je med drugim vplivalo znižanje obrestnih mer, kar je privedlo do negativnega delnega obratnega uspeha. Zaradi tega je tudi prvenstvena naloga izboljšati razmerje med vlogami in izposojili. Kot je poročal poslovodja Johann Warum, je iz številk za poslovno leto 1995 razvidno, da se je delni obratni uspeh znatno izboljšal. Prav tako se je kot načrtovano izboljšalo razmerje med vlogami in izposojili od 43% na približno 60%.
Na dnevnem redu občnega zbora so bile volitve upravnega in nadzornega odbora. Oba odbora sta bila soglasno izvoljena. Za predsednika upravnega odbora je bil potrjen Martin Wiegele, za predsednika nadzornega odbora pa mag. Marjan Gallob.
Za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu je pozdravil občni zbor predsednik upravnega odbora Miha Antonitsch, ki se je odboroma, poslovodstvu in sodelavcem zahvalil za odgovorno delovanje. Dejal je, da je Posojilnica-Bank Žila na pravi poti, vendar naj posebno pri kreditnih poslih upošteva potrebno previdnost.
10
Kultura
Spomini na razdiralno plat letošnjih obletnic, zgodovinsko in osebno obvladovanje polpreteklih dogajanj in upanje na človekovo razsodnost ob literarnem razmišljanju - to so bile glavne teme letošnjega literarnega tedna v Št. Vidu ob Glini.
Rojstvo iz katastrofe
Srečanje etnologov.
Etnološko društvo Slovenije in filozofska fakulteta ljubljanske univerze sta prejšnji teden priredila petdnevni simpozij -Murkovi in Štrekljevi dnevi. Letos je minilo sto let, odkar je slavist in narodopisec Karl Štrekelj začel na graški univerzi izdajati slovenske narodne pesmi, prav tako pa se spominjamo tudi 100-letnice narodopisnega pograma Matije Murka, svetovno priznanega raziskovalca južnoslovanske ljudske epike. Posebno poglavje simpozija je bila slovenska etnografja v zamejstvu. Predavali in razpravljali so dr. Feliks Bister (Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno zgodovino je simpozij sopodprl, tema Bistrovega predavanja pa je bila: „Opisi koroških šeg in navad v dijaškem listu Kres v 50-ih letih“), dr. Herta Maurer-Laus-egger (spregovorila je o vi-deodokumentaciji narečij), medtem ko je dr. Marija Makarovič predstavila delovanje inštituta „Urban Jarnik“.
V okviru simpozija so v etnografskem muzeju priredili tudi obširno razstavo, mdr. etnoloških publikacij, ki sta jih izdala „Urban Jarnik“ in KKZ. Sicer pa je bilo opaziti, da posvečajo v Sloveniji etnološkim raziskavam vedno večjo pozornost.
Njihov pomen so desetletja zanemarjali, še mnogo je neobdelanega - vendar se zadeva obrača na boljše. Zlasti mladina se zaveda, daje treba iskati lastne korenine in jih znanstveno primerno obdelati.
Nastop koroških literatov. Pod tem naslovom so se v sredo, 25. oktobra, na povabilo Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavili ljubljanski publiki koroški pesniki in pisatelji. Na tem večeru, ki je bil v Štihovi dvorani v Cankarjevem domu, so sodelovali Herman Germ, Anton Haderlap, Sonja Wa-kounig, Jani Oswald, Janko Messner in Anita Hudi. Glasbeno pa je večer z zvoki kitare popestril Janez Gregorič. Res, da je bil obisk tega večera skromen, zato pa toliko bolj zgoščen v poslušanju in predvajanju.
Takšna srečanja so zelo potrebna in pomembna, saj tako koroška literarna ustvarjalnost stopa iz svoje anonimnosti.
Piše Alojz Angerer
Odkar je pred petimi leti celovška univerza (dr. R. Kacianka in dr. J. Strutz) prevzela prganizacijo literarnega tedna v Št. Vidu, se je njegovo obzorje razširilo na celotno Koroško in vsakokratna tematika je vsako leto bolj privlačna. Letos so se prireditelji (inštitut Robert Musil pod vodstvom prof. Klausa Amanna, mesto Št. Vid in ORF) lotili literarne obdelave zgodovinskih obletnic tistih dogajanj, ki so bila predvsem za Koroško pomembna in deloma usodna. Pod skupnim imenovalcem „Rojstvo iz katastrofe“ so domači in tuji avtorji tri večere zapored razmišljali o treh tematskih sklopih. Prav vzorno so sodelovali nemško in slovensko pišoči Korošci. Zelo smo obžalovali, da sta oba zastopnika iz Slovenije (Silvija Borovnik naj bi govorila o Perkonigu, Drago Druškovič naj bi primerjal oba koroška avtorja) zaradi bolezni odpovedala.
Literatura izseljenstva.
Pod nazivom „Moje brezdomstvo je svet“ je Jeremy Adler, sin znanega avstrijskega pisatelja H. G. Adlerja, prebral tekste treh pisateljev, ki so živeli kot emigranti v Angliji. Vsak od njih (H. G. Adler, F. B. Steiner in F. Wurm) je po svoje prežvečil boleča osebna doživetja in jih predelal v literarno obliko. „Molčal sem o vojni, a je nisem zamolčal“, je mogoče skupni imenovalec tovrstne izseljenske literature.
Bolj direktno in sproščno je dunajski emigrant Gebirtig obujal „spomine na domovino, ki se imenuje otroštvo“ - ki jih je opisal in bral znani pisatelj Robert Schindel.
Prof. K. P. Liessmann z Dunaja je poskušal pravilno uvrstiti obrambni boj v svetovno zgodovino. Pravica do samoodločitve je bila takrat neuresničljiva in je celo danes težko izvedljiva, ker Evropa nastaja šele v novejšem času, počasi in s hudimi krči, je rekel v uvodnem referatu.
Koroška avtorja o domači zgodovini. Drugi dan je bil posvečen dvema avtorjema, ki sta bila priči političnih bojev na Koroškem in jih opisujeta vsak iz svojega zornega kota: Prežihov Voranc v romanu „Požganica“ in J. F. Perkonig v romanu „Patrioten“. Mag. Andrea Lauritsch, ki obdeluje v disertaciji „Koroški obrambni boj
in plebiscit v nemški literaturi in umetnosti“, je kritično ocenila Vo-rančev pogled na pojme: svoboda, domovina, meja. Značilna je pisateljeva izjava:....vsi trdimo, da
se borimo za domovino.“ Toda Prežihov Voranc je pisal kritično, s pogledom naprej in v prid koroškega kmeta, ki se bori za obstoj na svoji zemlji.
V odsotnosti S. Borovnik iz Dravograda je dr. J. Strutz iz bližnje Podjune izčrpno in polemično obravnaval domačega literata, ki je še danes odločilen za koroško oceno tridesetih let. J. F. Perkonig je sam predelal rokopis (1934-1943) romana o obrambnem boju „Patrioten“ in ga ob izidu leta 1950 imenoval „zgodovinsko sporočilo“. Ostalo je še toliko subjektivno obarvane snovi, da uvrščamo 900 strani obsegajoče delo lahko v okvir celotne „nacionalno navdahnjene konstrukcijske psevdozgodo-vinske in psevdotolerantne“ Per-konigove literature. Dr. Strutz je povsem jasno orisal ambivalenco domoljubnega opusa in njegovega ustvarjalca. Na eni strani poudarja vrednost slovenske kulture na Koroškem in pomembnost dialoga, na drugi strani se čisto zgubi v nemško-nacionalistično propagando ter v proslavljanju nemštva in enotnosti Koroške. Pojem meja ima izključno razdiralni značaj (. . . naj ne bi bilo meja, ker povzročajo sovraštvo!). Tudi razdvojena osebnost je tragični pojav, dvojna kultura ni obogatitev. „V tej deželi imajo mnogi slovensko kri, toda njihova usta govorijo nemško.
.....Ustnice so ga še govorile
(stari jezik), srce pa je komaj še mislilo nanj,“ piše J. F. Perkonig o slovenstvu na Koroškem.
Oba literarna opusa je prof. A. Moritsch ocenil iz vidika koroškega zgodovinarja. Ali je vse to res, kar beremo o obrambnem boju in plebiscitu in kaj je sploh zgodovinska resnica, se vprašuje kritični zgodovinar. Ali je bila prva svetovna vojna res germansko-slovanski obračun? In obrambni boj rojen iz nacionalne zavesti in ljubezni do domovine?
V resnici so bili brambovci brezposelni vojaki, študentje, nacionalisti - brez močne podpore ljudstva. Bilo jih je majhno število. Obrambni boj je končal s porazom Korošcev. Kljub temu je sledil plebiscit in tudi brez obrambnega boja bi Koroška ostala enotna. Toda mnogi Slovenci so glasovali - „izdajalsko“ - za Nemško Avstrijo, zato so bili v očeh koroških nacionalistov „Windische“.
Namesto Druškoviča je večer zaključil Janko Messner s satiričnimi teksti s skupno oznako: „Moje težave s Perkonigom“.
Koroška sedanjost. Prof
Klaus Amann je v svojem razmišljanju o proslavljanju desetega oktobra opravil z nekaterimi miti in zgodbami iz plebiscitnega časa. Dejstvo, da je 10. oktober deželni praznik, ga dvigne v zgodovinski dogodek. Resnični praznik avstrijske države naj bi bil dan konca vojne. Trditve kot: „Karavanke so od Boga postavljena ograda, ki jamči za koroško enotnost“, ali „Bram-
Zbor „Cantus“ iz Zakarpatja ponovno navdušil
Čeprav je bil napovedan koncert profesionalnega zbora „Cantus“ iz Užgoroda (blizu tromeje med Ukrajino, Romunijo in Slovaško) tokrat prav kratkoročno, se je pretekli torek zvečer dvorana kulturnega doma v Št. Primožu le napolnila: dober glas seže pač celo v deveto vas.
Večinoma mladi, navdušeni in simpatični pevci so nam predvajali program, ki je segel od znanih renesančnih pesmi tedanjih mojstrov (Orlando di Lasso, H. L Hassler) do več ali manj sodobnih harmonizacij ljudskih melodij njihove ožje domovine. Posebno
občuteno sta zapeli obe solistki; v njihovem podajanju si lahko resnično začutil nekaj globoko nežnega „ruskega“. Sploh so bili glasovi zboristov v vseh legah vedno sveži in jasni, intonacija vedno prepričljiva in naravna.
Čeprav slišimo iz njihove ožje in širše domovine večkrat precej črnoglede novice, se mi je po koncertu utrdilo mnenje, da lahko tudi za ta del Evrope zremo precej bolj optimistično v bodočnost, saj poznajo tudi tam entu-ziazem in marljivost.
Skratka: enkratno doživetje!
mag. Andrej Feinig
Kultura
11
Doslej 82 maturantov SG iz Bilčovsa
Slovenska gimnazija in SRD Bilka v Bilčovsu sta zaključila leto pobratenja in prijateljstva. Strpnost do drugih, žive vezi med sabo in upanje na boljšo prihodnost so bile misli večera.
Predsednik SPD Bilka mag. Rupert Gasser je v kratkem uvodu začrtal bistvo letošnjih proslav ob obletnicah plebiscita, konca vojne in ustanovitve avstrijske države: strpnost potrebujejo tudi koroški Slovenci. Obljube pri plebiscitu niso bile izpolnjene, nasprotno, začelo se je zatiranje in preganjanje Slovencev pod nacističnim režimom in izgnanstvu. Sledil je prepir za tiste pravice, ki so bile zajamčene v državni pogodbi. Toda strpnost, bistvena človekova lastnost, danes prevladuje in mirno sožitje je skoraj vsakdanje.
Oba domača zbora, moški pod vodstvom M. Laußeggerja in mešani pod vodstvom I. Kosmača, sta nato dokazala, da je v Bilčovsu - poleg Vaščanov - še lepo število predvsem mladih pevcev, ki obvladajo tudi zahtevnejšo zborovsko literaturo.
Dr. Reginald Vospernik, direktor ZG/ZRG za Slovence, je v kratkem pregledu ocenil sodelovanje z letošnjim pobratenim društvom Bilka. Prvi stik je bil podaritev božičnega drevesa in skupna božičnica. Sledilo je nekaj družabnih srečanj do skupnega nastopa pri zaključni akademiji na koncu šolskega leta. Tako so se okrepile prijateljske vezi med gimnazijci in Bilčovščani.
Vmes je 6.a razred gimnazije opravil raziskovalno delo v Bilčovsu, ki je kljub temu, da „so se dijaki / dijakinje lotili letošnjega projekta brez pravega navdušenja“ (Štefen Pinter), lep in dragocen dokument vaške kulture. Poleg zgodovine in vaške kronike so se mladi raziskovalci lotili tudi aktualnih problemov, kot so dvojezičnost, čišče-
nje odplak in biološko kmetovanje. Tudi pogovori z direktorjem ljudske šole, Erichom Užnikom, župnikom L. Kasslom in zastopnikom EL Mihom Zablatnikom so bili zelo poučni. Najbolj zanimivi podatki pa so objavljeni v brošuri „Projekt Bilčovs“ pod naslovom „Doktor in kmet" o ma-urantih/maturantkah v Bilčovsu. V letih 1964-1994 jeh je bilo 82, kar je izredno visoko število za podeželsko občino. Med poklici prevladujejo učitelji in zdravniki. Večina maturantov se je vrnila v domačo občino. Mogoče je to tudi vzrok, da je kultuno življenje Slovencev v Bilčovsu razmeroma zelo razgibano in bogato.
Gimnazijci so v drugem delu proslave Bilčovščanom še ponovili dele šolske akademije: recital „Die schwarze Milch der Führer“ in musical R. Verdela „Prižgimo luč“.
bovci so se borili za domovino. Slovenci so bili izdajalci“, so zastarele in resnični vzrok, da na Koroškem res še ne moremo skupno praznovati desetega oktobra.
Koroški pisatelj Anton Flan je poskusil novo literarno zvrst. Sestavil je tekste iz Vorančevega in Perkonigovega romana v smiselno enoto in tako hotel pokazati, kako sta avtorja le sinova istega obdobja in njuna tematika je podobna.
Nekaj podobno novega je ustvarila Maja Haderlap, ko je intenzivno obdelala roman „Patrioten“. Prebrala je „pripovedni protokol o patriotih“ v obliki „desetih poskusov z J. F. Perkonigom“. Nekaj pri-
merov zgovorno pokaže njeno dojemanje koroške zgodovine: „Berem Perkoniga, ker je vendar neposredna priča: toda moram bežati od njega, ker ne najdem samostojnih misli, samo vojaščino.“ „Kakšna je zgodovinska resnica, ko celo E. Canetti pravi, da jo le s težavo izluščimo, ker nas premagujejo čustva?“
„Nova slovenska država naj bi bila več kot domovina, toda naenkrat se tudi sodobni slovenski pisatelji navdušujejo za vojsko in orožje.“
„Moja babica ni verjela v zveličanje vojakov. Padli ne ustvarjajo miru.“
Na enkraten, jedek način je zaključil Werner Kotier literarni teden s primeri iz neobjavljenega romana o koroški sedanjosti. Simbolika je bila očitna: Grbasti revni kmet sreča palčke, ki mu prinašajo srečo, bogati sosed poskuša isto, pa ga pri tem doleti smrt.
Vzdušje na Koroškem, misli nekaterih vodečih veljakov in skrajnežev, skratka dnevna politika nosi še danes pečat plebiscitnega časa - to so bile ostre besede iz ust nemško govorečega pisatelja. Gotovo so odmevale v koroško javnost in prej ali slej bodo rodile sadove.
ZILJSKA BISTRICA
Mladi lutkarji so navdušili. Milka Kriegl je slučajno zvedela za „Čarobni piskrč“, staro ziljsko pravljico po pripovedi Ane Hebein iz Potoč, Rihard Grilc je napisal besedilo za lutkovno igro in prevzel režijo, sedem mladih Ziljanov in ena mlada Rožan-ka pa so jo preteklo nedeljo predstavili na domačem odru.
Naj kar na začetku zabeležimo: lutkovni igralci Tarina Druml, Veronika Mörtl, Dominik Pipp, Cvetka in Jurij Popotnik, Ajda Sticker ter Julija in Paul Wiegele so igrali korajžno in z velikim navdušenjem. V sorazmerno kratkem času so se igralci ziljske lutkovne skupine „Pikee“ predstavili že z drugo igro. Znali so pritegniti številno, predvsem mlado občinstvo in zato zasluženo želi velik aplavz.
Veliko zaslugo za izredno lep kulturni dogodek v Kulturnemu domu na Bistrici na Zilji pa imata tudi režiser Rihard Grilc in duša ziljske lutkovne skupine „Pikee“ Sabina Zwitter. Njuno delo je neprecenljivega pomena. Hkrati pa dokazuje, da je z dobro voljo mogoče biti uspešen tudi v krajih, o katerih nekateri še danes menijo, da slovenska kulturna dejavnost ni mogoča.
Prav tako velja zahvala Bredi Varl (njene lutke so bile užitek), Ediju Oražeju in njegovemu glasbenemu kolegu Michaelu Totschnigu (muzicirala sta zelo dovršeno), Ani Mlakar (lektoriranje), Jordani Schmidt (gib), mag. Marijanu Pippu (pesmice), Martinu Zwittru in Mirku Lepuschitzu (ton in luč) ter seveda mentorju Tinetu Varlu in K KZ, ki je pomagala pri organizaciji predstave. Navzoč pa je bil tudi bistriški župan Josef Wiesflecker, ki se je izkazal kot velik prijatelj ziljske lutkovne skupine „Pikee“. Občinski Kulturni dom ni bil samo kraj predstave, občina je nudila tudi idealne pogoje za priprave na igro.
Ziljski lutkarski skupini za uspešno premiero „Čarobnega piskrča“ prisrčno čestitamo. Upamo, da se bo še v drugih krajih dvojezične Koroške predstavila in pokazala, kaj vse nekdo zmore, če je vztrajen in dosleden.
-Kuj-

LOŽani z avtobusom in Našim tednikom na
Prevoz z avtobusom v Vogrče in domov organizira Naš tednik.
Cena za prevoz in večerjo (marti-nova goska in ena pijača)
samo 280,-
informacije:
tel: 0463/512528*23 (Nadja Pegrin)
r?°?°TA
MARTINOVANJE
v Vogrče - v gostilno pri „Florijanu“
Pričakuje Vas tudi originalen
KRST VINA
z vinogradniki iz Velike Nedelje.
Za ples igrajo Avsenikovi nasledniki
„GAŠPARJI“
T	PETEK, 3. november Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 4. nov. Od pesmi do pesmi -od srca do srca
T E D	NEDELJA, 5. nov. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (J. Valeško) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
E N	PONED., 6. november Kongres narodnostnih skupnosti.
V	TOREK, 7. november Partnerski magazin
R A	SREDA, 8. november Koroški zbori Večerna 21.04-22.00 Primorski obzornik
D 1	ČETRTEK, 9. november Rož - Podjuna-Žila
U	PETEK, 10. november Kulturna obzorja


5. november '95, 13.30
PONEDELJEK, 6. november 1995
TV SLOVENIJA 1, Ob 16.20
•	„Evropska dimenzija manjšinskega prava“: kongres o narodnih skupnostih - letos v Beljaku
•	Poklon žrtvam nacionalsocializma: Zveza koroških partizanov in predstavniki nekdanjih zavezniških sil ob skupni prireditvi v Št. Rupertu pri Velikovcu
•	Je pa streha s slamco krita: dragoceno obrt nekateri še obvladajo, vendar jarčne slame ni več
•	Kmečke hiše v Karavankah: primeri dediščine hribovskih kmetij pod Košuto
•	Pravilno sajenje in negovanje sadnih dreves: prispevek k ohranitvi kulturne krajine in skoraj pozabljenih vrst sadja
•	Užitek nedotaknjene narave: v turističnem kvizu „Tour 95“ tokrat predstavljamo terme Zreče in Roglo
Sobota, 4. novembra | Sobota, 11. novembra
ŽELEZNA KAPLA
Koncert
dvojezičnega zbora
Kraj: farna dvorana v Železni
Kapli
Čas: ob 19.30 Zbor poje tudi ob 18. uri pri sv. maši v farni cerkvi v Železni Kapli
LOČE
Občni zbor slovenskega prosvetnega društva .jBaško jezero“
Čas: ob 19.30 Kraj: pri Pušniku v Ločah Občni zbor bodo okvirili: Moški pevski zbor društva in učenci glasbene šole
Petek, 10. novembra ■ Nedelja, 19. november
DUNAJ
Glasbeno-literarni večer Nastopajo: ansambel Drava, Borovlje, Marjan Tomšič, Koper, Bertram K. Steiner, Celovec
Čas: ob 17. uri Kraj: Avstrijski teden knjige v Rotovžu, vhod Liechtenfels-gasse
Prireditelj: Mohorjeva založba, Celovec
10., 11. in 12. novembra
PORTOROŽ
Seminar o „STRPNOSTI' Kraj: Portorož Organiziral se bo avtobusni prevoz.
Prijave sprejema in daje ostale informacije Milka Kokot, tel. 0463/514 300-40 Prireditelj: Zveza slovenskih žena
ŠKOCIJAN
Staro in mlado prepeva rado - ljudske pesmi in moderne popevke pojejo skupine iz Škocijana in Vogrč Kraj: v dvorani pod cerkvijo (kapela) v Škocijanu Cas: ob 19. uri Prireditelj: Dekliški zbor KD Škocijan
RAZSTAVE
ŠT. JANŽ V ROŽU
Hanzi Weiss: Fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev (odprtje) Kraj: k&k v Št. Janžu v R. Razstava bo odprta do 30. 12. 1995 v sredah in petkih od 9. do 12. ure in v torkih, četrtkih in v sobotah od 18. do 20. ure
ROŽEK
Rastava: Gustav Januš - Nova dela Kraj: galerija Šikoronja, Rožek
Odprta do 5. novembra
1995, od srede do nedelje od 15. do 18. ure Predstavitev knjige Thomas Zaunschirm in Gustav Januš, Mohorjeva založba, Celovec-4. nov. 95, ob 18. uri
„Približevanja“ -4.11.
1995, ob 19. uri
BOROVLJE
Razstava Foto 3 Johann Schaschl Kraj: Posojilnica-Bank Borovlje
Razstava je odprta do 31. 12. 1995, od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in 13.45 do 16.00
BILCOVSKA JESEN
SPD Bilka v Bilčovsu Vas prisrčno vabi
na glasbeno, literarno in gledališko prireditev v okviru Bilčovške jeseni.
Sobota. 11. november. 19.30. avla ljudske šole v Bilčovsu KONCERT KLASIČNE GLASBE Nastopajo Kristijan Filipič (flavta), Toni Kernjak (klavir), Gabriel Lipuš (bariton) in Margit Fussi (klavir).
Petek. 17. november. 19.30. nostilna Seher v Velinii vasi
DVOJEZIČNO LITERARNO BRANJE
Bereta pesnik in pisatelj Kajetan Kovič ter satirik in pisatelj Žarko Petan Slovenska literata bosta brala v izvirniku in v nemškem prevodu.
Nedelja. 19. november. 14.30. k&k center v St. Janžu
KOMEDIJA Z GLASBO
Feydeau/Fritz:
Pokojna gospejina mama
Igro je podložil z glasbo Gabriel Lipuš, režijsko pa jo je zasnoval Vinko Möderndorfer.
RAZNO
1.
KKDVOGRČE
MARTINOVANJE
sobota, 11. nov., ob 20. uri pri FLORJANU v Vogrčah
Za ples igralo:
GAŠPERJI
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III.
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi Dassler Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT.
RAZNO

Premiera glasbene komedije
POKOJNA GOSPEJINA MAMA
(O. Feydeau/E. Fritz)
v petek. 3. novembra, ob 19.30
v kulturnem domu v Št. Primožu
Ponovitve Musical komedije: v soboto. 4. novembra^ ob 19.30
v kulturnem domu v Št. Primožu
v nedeljo. 5. novembra, ob 19.30
v kulturnem domu v Št. Primožu
v soboto.JS. novembra, ob 20. uri
v k&k v Št. Janžu v Rožu
v nedelio; 19. novembra, ob 14.30
v k&k v Št. Janžu v Rožu
v ponedeljek. 20. nov., ob 19.30 v Mladinskem domu v Celovcu Glasba: Gabriel Lipuš Režija: Vinko Möderndorfer Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
KPD ŠMIHEL. MePZ GOROTAN, EL BISTRICA/ŠMIHEL SLOVENSKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV PLIBERK
vabijo na
VEČER
CIGANSKE GLASBE s skupino ŠUKAR iz Slovenije
Čas: v nedeljo, 12. novembra 1995, ob 19.30
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
Ker je to Martinova nedelja, bomo poskusili vino in mošt ter pečeni kostanj.
Vsi prisrčno vabljeni!
KATOLIŠKI DOM PROSVETE SODALITAS V TINJAH PRIREJA
od nedelje, 5. nov. 1995,18.30, do nedelje, 26. nov. 95,13. uri
DOPUSTNIŠKE DNEVE ZA STAREJŠE LJUDI
Dneve spremila: Majdi Bliiml iz St. Janža
Privoščite si nekaj lepih dni v prijetni družabnosti in sproščenem domačem ozračju. Dopust v Tinjah Vam bo pomagal, da boste ostale dni in tedne lažje preživeli tudi ob spominu na lepe trenutke v Tinjskem domu.
In še nekai: Morda še ne veste, da je dopust v Tinjah zelo ugoden: 80 % Vam plača zavarovalnica.
Pri tem Vam lahko pomaga naš sodelavec Martin Pandel (tel.: 04239/ 2642).
IGRA - GIBALO ŽIVLJENJA Izobraževalni tečaj za igro in animacijo v Mladinskem centru na Rebrci
24725. 11. 1995 „Pot k izviru“
28729730.12. ‘95 „Ustvarjam, torej sem“ 26727. 1. 1996 „Vrtiljak“
Prireditelji: Katoliška prosveta, KKZ.KOM
Vodi: prof. Sten Vilar
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja
KLASIČNE KONCERTE
s Kristijanom Filipičem, Tonijem Kernjakom in Gabrielom Lipušem
KONCERTI BODO:
V petek. 10. novembra, ob 20.00
v farni dvorani v Železni Kapli
v soboto. 11, novembra, ob 19.30
v avli ljudske šole v Bilčovsu
y_nedelio. 12. novembra, ob 19.30
v avli ljudske šole v Zahomcu
Od ponedeljka, 30. oktobra do sobote, 4. novembra
„TEDEN MODERNEGA ANTIKVARIATA“
Slovenske in nemške knjige po znižanih cenah, mdr. posamezni izvodi že razprodanih knjig.
Kje: DRAVA - Naša knjiga, Paulitschgasse 5-7, Celovec
SPD Srce vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 26.11.1995, ob 8.30 v prostorih kulturnega doma v Dobrli vasi.
REFERAT ZA ŽUPNIJSKE SVETE Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
za članice in člane župnijskega sveta
Dan refleksije in pogovora
NALOGE
ŽUPNIJSKEGA SVETA
v nedeljo. 12. novembra, od 9.00 do 17.00 ure
v Regionalnem centru v Št. Jakobu v Rožu
v nedeljo. 19. novembra, od 9.00 do 17.00 ure
v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
PRAKTIČNI TFČA.I:
KUHANJE ŽGANJA
*	preiskava drozge z mikroskopom (prinestite s sabo pokušno količino drozge!)
*	praktično kuhanje žganja - pravilno ločenje cveta
*	bistvene napake žganja
Referenta: dipl. ing. Ulrich Krell in dipl. ing. Klaus Flag-mann (univerza Stuttgart / Hohenheim)
čas: četrtek, 9. november, ob 19. uri
Kraj: v gostilni Podobnik, Bela pri Železni Kapli
PRAKTIČNI TFČA.L
KVALITETNO ŽGANJE
*	Kvaliteta drozge: preiskava (prinesite s sabo vzorce drozge!)
•	razredčenje žganja in filtracija
•	deklaracija in etiketiranje
•	ura vprašanj in odgovorov
Referenta: dipl. ing. Ulrich Krell in dipl. ing. Klaus Hag-mann (univerza Stuttgart / Hohenheim)
Čas: petek, 10. november, od 14. do 18. ure Kraj: Regionalni center Št. Jakob v Rožu
ŠOLANJE POKUŠEVALCEV: PRAKTIČNO ŠOLANJE ZA DEGUSTACIJO ŽGANJA
•	Kaj je kvaliteta pri žganju
•	spoznavanje glavnih sort
•	spoznavanje glavnih napak
Referent: dipl. ing. Klaus Hagmann (univerza Stuttgart / Hohenheim)
Cas: sobota, 11. november, do 9. do 12. ure Kraj: Regionalni center Št. Jakob v Rožu
POZOR: Prijava je nujno potrebna na KIS, tel. 0463/54864
Prireditev podpira Posojil-nica-Bank / Zadruga-market
AKCIJA-
SKUPNO NAROČILO SADNIH DREVES
Na raznih sadjarskih tečajih in v okviru kartiranja KIS za podpore iz EU (ÖPUL - Streuobstförderung) je nastala želja po
skupnem naročanju sadnih dreves. Zaželene so razne vrste jabolk in hrušk, iz katerih se lahko pridelujejo naravni sokovi, mošt, žganje in suho sadje. Sadje mora biti tudi oporno proti škodljivcem. Za kmete je važno, da sadje ustreza predpisom ÖPUL-a. Pri skupnem naročilu je cena vsekakor znatno nižja, kot sicer na trgu.
Seveda drevesa lahko naročite pri Zadrugi Št. Jakob v R , tel. 0 42 35 / 22 11 (Joži Schuttelkopf), pri Zadrugi v Škofičah, tel. (0 42 74) 28 80 (Pitschek Joži) in pri KIS. tel. 0463 / 54 8 64. Seznam sadnih vrst je na voljo pri KIS in v Zadrugah v Št. Jakobu in Škofičah.
© TOKmca
od petka, 3. novembra, od 14. do 18. ure do sobote, 4. novembra, od 9. do 18. ure
Ljudsko slikanje Voditeljica: Erika Malle
v soboto, 4. nov.,od 8.30 do 18.00
Dan duhovnosti za zakonce -rojevanje besede Voditelj: p. dr. Edi Kovač, Ljubljana
v ponedeljek, 6. novembra, od 19.30 do 21.30
Tečaj: Joga
Voditeljica: Krista Demšar, Breška vas
v torek, 7. novembra, ob 19. uri
Kralj otrok - Po sledovih Januša Korczaka Predavateljici: Elisabeth Mai-ritsch in Gerda Trinkl Prireditelji: Živo pisana jadrnica, UBW in Kat. dom SODALITAS
v sredo, 8. novembra, ob 19.30
Dia-predavanje: Propolis Predavatelj: dr. Kurt Kohla
od srede, 8. nov., od 14. ure do sobote, 11. novembra, do 15. ure
Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče Voditelj: Gerhart Weihs, Špital ob Dravi
v četrtek, 9. novembra, ob 19.30
Hema Krška
Predavatelj: dipl. trgovec Sepp Messner, Kolbnitz
v četrtek, 9. novembra, ob 18. uri Slovenščina za napredujoče Kraj: v Celovcu, Waaggasse, pri kapucinih
Voditeljica: Nadja Volavšek, Celovec
Izobraževalna potovanja 1995:
od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V JORDANIJO Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje
od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996
ROMARSKI POLET V IZRAEL Spremljevalca: Dr. Jože Mar-ketz in mag. Klaus Einspieler
MOLITVENI SHOD
za pastoralne poklice
v poned., 13. novembra 1995, ob 19. uri,
v kapeli Doma v Tinjah
Spored:
Premišljevalni rožni venec (žpk. Gotthardt) - Molitvena ura: oblikujejo past. asistentke in vero-učitelji (Božo Hartmann) - Evharistično bogoslužje: vodi Jože Kopeinig - Priložnost za sv. spoved: dekan Silan - Po sv. maši: agapa
Mladi in starejši prisrčno vabljeni!
PODLIGA VZHOD
Vetrinj - Bilčovs	0:0
BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovič 4, Ogris 4, Schaunig 4, Quantschnig 3, Andrejčič 4, Tributsch 4, Kues 4,
Grzič 3, Schriefl 3 (65. Durnig 0), Partl 4;
Vetrinj: 250 gled.; sodnik: Smolle (zelo slab); rdeči karton: Quantschnig (63.)
1. RAZRED D
Šmihel - Sele	1:1 (0:0)
ŠMIHEL: Suschnig 4, Janet 4, H. Motschilnik 4, Al. Gros 4, Krewalder 1, Germadnik 3, Dobnik 3 (75. An. Gros 0), B. Figo 2 (46. Zoher 3), W. Motschilnik 3, Ch. Gros 3, Wicher3;
SELE: Magič 4, A. Mak 4, S. Užnik 4, D. Oraže 3, Božič 3, M. Dovjak 2 (86. R. Roblek 0), M. Mak 4, Bavdek 3, Travnik 4, M. Oraže 3, K. Hribernik 3;
Šmihel: 100 gled.; sodnik: Sivec (povprečen); strelca: W. Motschilnik (73.) oz. Travnik (64.); rdeči karton: Krewalder (58.)
Železna Kapla - Žitara vas 1:3 (1:1) ŽELEZNA KAPLA: Kohlweis 1, Baloh 3, Köck 2, E. Schorli 3, S. Schorli 2, Muharemovič 2, Sporn 2, Lipusch 2, Schurtl 2, Kržan 3, Ošina 2;
Železna Kapla: 200 gled.: sodnik: Rus (dober); strelec: Baloh (20.)
Globasnica - Grebinj 1:3 (1:1)
GLOBASNICA: Smrečnik 3, Tominc 2, P. Sadjak 0 (17. Zanki 3), Tratar 2, Hribar 2, Fera 2, Hren 3, Pasterk 3, Silan 2, Lipuš 2, Szabo 2 (72. L. Sadjak 0);
Globasnica: 150 gled.; sodnik: Almann (slab); strelec: Pasterk (3.); rdeči karton: Tratar (84.)
2. RAZRED F
Sinča vas - Dobrla vas	0:0
DOBRLA VAS: Merlitsch 5, Herburger 5, Grubelnig 5, Zunder 5, Schippel 5, Roger 5, Hudi 5, Jörg 5, Ch. Lesjak 5, Knes 5 (80. Kastrun 0), Kulterer 4 (50. Math 5): Sinča vas: 150 gled.: sodnik: Janesch (odličen)
Rikarja vas - Preitenegg 2:0 (1:0)
BIKARJA VAS: Kaiser 5, R. Weitzer 5, Gomernik 5, Oraže 5, Lipnik 5, Mohar 5 (80. Neibersch 0), Sienč-nik 5 (85. Fera 0), Truschner 5, Urch 5, Starc 5 (87. Tazoll 0), Strasser 5;
Rikarja vas: 120 gled.; sodnik: Kitz (dober); strelca: Urch (15.), Strasser (47.)
Galicija - Žvabek	4:2 (1:0)
ŽVABEK: Haspitz 5, Qrubelnig 3, Wriessnig 4, Lut-nik 3. A. Berchtold 4, Čebul 4, V. Berchtold 4, E. Berchtold 4, Sumper 5, Juvan 4, Kap 4;
Galicija: 100 gled.; sodnik: Schellander (slab); strelec: Sumper (51., 65.); redči karton: Čebul (75.)
PODLIGA VZHOD
1.	Velikovec	14	8	3	3	38:23	27
2.	Možberk	14	8	3	3	25:15	27
3.	Podkrnos	14	7	5	2	37:18	26
4.	Metlova	14	7	3	4	20:15	24
5.	Bilčovs	14	6	5	3	17:14	23
6. Welzenegg		14	5	6	3	20:14	21
7.	Mostič	14	4	7	3	20:17	19
8. Vetrinj		14	4	7	3	19:16	19
9.	ASK	14	5	4	5	18:16	19
10.	Liebenfels	14	3	5	6	22:28	14
11.	Pokrče	14	3	3	8	14:23	12
12.	Buda	14	2	6	6	9:18	12
13.	St. Lenart	14	3	2	9	11:30	11
14.	Klopinj	14	3	1	10	11:34	10
	1.	RAZRED D					
1.	Št. Andraž	14	10	2	2	32:10	32
2.	Frantschach	14	8	2	4	21:14	26
3.	Šmihel	14	7	4	3	22:14	25
4.	Smarjeta	14	6	6	2	12:6	24
5.	Žitara vas	14	7	2	5	21:18	23
6. Železna Kapla		14	5	7	2	18:11	22
7.	St. Pavel	14	5	5	4	20:15	20
8.	Sele	14	4	4	6	16:19	16
9. Grebinj		14	4	4	6	17:21	16
10.	St. Stefan/L.	14	3	6	5	13:13	15
11.	Vovbre	14	3	4	7	17:20	13
12.	Eitweg	14	3	3	8	12:27	12
13.	Labot	14	2	5	7	14:36	11
14.	Globasnica	14	2	4	8	9:20	10
	2.	RAZRED F					
1.	Maria Rojach	14	13	1	0	38:13	40
2.	Galicija	14	10	2	2	37:19	32
3. Rikarja vas		14	9	3	2	31:16	30
4.	Fieichenfels	14	8	3	3	26:16	27
5.	Št. Peter n. V.	14	6	4	4	19:13	22
6.	Žvabek	14	6	3	5	29:27	21
7.	Sinča vas	14	6	3	5	16:16	21
8.	Djekše Mauterndorf	14	5	3	6	24:21	18
9.		14	5	3	6	26:30	18
10. 11.	Tinje Dobrla vas	14 14	5 2	2 5	7 7	30:25 14:27	17 11
12. Waisenberg		14	2	3	9	15:31	9
13.	Preitenegg	14	0	4	10	10:33	4
14. Grabštanj		14	0	3	11	6:34	3
Šport
PODLIGA VZHOD/1. RAZRED D:
Prihodnji krog
Ali Bilčovščani v Vetrinju niso smeli zmagati?
Bilčovs - Trener Hobel je bil še nekaj dni po tekmi proti Vetrinju razkašen nad sodnikom Smollejem, ki je bil vse drugo kakor naklonjen Bilčovščanom. Hobel: „Izgledalo je, kot da ne bi smeli zmagati!“ Kako resničen je ta očitek izpove dejstvo, da na primer Smolle Bilčovščanom ni priznal zadetka, ko je bila žoga že v golu. Menda je bil prej prekršek, katerega pa nihče ni zaznal. Hobel: „Tekma proti Vetrinju je mimo, sedaj polagamo popolno zbranost na zadnjo tekmo v tem letu - proti Možberku!“ Ta tekma je za Bilčovščane predodločilnega pomena, saj bi v primeru poraza zaostajali že za 7 točk - te pa bi bilo vigredi skorajda nemogoče nadoknaditi.
Šmihel, Globasnica, Sele, Železna Kapla - Pred zadnjim letošnjim prvenstvenim krogom je sicer vzdušje v naših ekipah dobro, lahko pa bi bilo bolje. Bolje zato, ker so bili nastopi, predvsem v preteklem krogu, bolj ali manj razočarljivi. Ka-pelčani so doma presenetljivo podlegli Ži-tari vasi z 1:3, prav tako Globašani Gre-binju. Obe ekipi sta namreč računali najmanj s točko. Derbi med Šmihelom in Selami pa se je končal neodločeno (1:1), kar tudi nobeni od ekip ne pride prav v prid. Še najbolj zadovoljni so bili s točko Selani, čeprav bi po poteku tekme bila možna tudi zmaga - toda boljši ena točka, kot nobena...
Podliaa vzhod:
Bilčovs - Možberk (v nedeljo ob 14. uri) - Razen A. Quantschniga (redči karton proti Vetrinju) ima trener Hobel na izbiro celoten kader. V primerjavi s preteklo tekmo bo tokrat postava drugačna, saj je Možberk ekipa, ki sodi med tehnično najboljše v tej ligi. Hobel: „Zato bom moral okrepiti obrambo!“
15. krog (4./5. tl. 95): Pokrče - Velikovec, Liebenfels - Metlova, Bilčovs -Blatograd, Welzenegg - Klopinj, Mostič - ASK, Podkrnos - Vetrinj, Ruda - Št. Lenart:
1.	razred D:
Globasnica - Železna Kapla (v nedeljo ob 14.45) -V Železni Kapli sta se ekipi ločili neodločeno (1:1), prav to je tudi tokrat cilj Globašanov, ki se morajo odpovedati branilcu Traterju (rdeči karton), zato pa pride kapetan G. Sadjak zopet v moštvo. Kapelčani, ki bodo nastopili v popolni postavi, želijo popraviti poraz proti Žitari vasi.
Sele - Žitara vas (v nedeljo ob 14. uri) - Trenerju Radosavljeviču bo zopet na voljo Kelih, ki je manjkal proti Šmihelu. Z malo več sreče pri zaključkih pa se obeta Selanom končno zopet zmaga.
Eitweg - Šmihel - Krewalder (rdeči karton) bo gotovo manjkal, Goričan in A. Gros pa sta vprašljiva.
15. krog (4.,/5.11.95): Globasnica - Železna Kapla, Vovbre - Št. Andraž, St. Stefan/L. - Št. Pavel, Sele - Žitara vas, Grebinj - Frantschach, Labot - Šmar-jeta, Eitweg - Šmihel;
2.	razred F:
Preitenegg - Žvabek - Manjkal bo Čebul.
Dobrla vas - Mauterndorf (v soboto ob 15.30). Reichenfels - Rikarja vas (v nedeljo ob 14. uri).
15. krog,(4./5. 11. 95): Sinča vas : Galicija, Grabštanj - Maria Rojach, Djekše - Št. Peter n. V„ Preitenegg - Žvabek, Dobrla vas - Mauterndorf, Tinje - Waisenberg, Reichenfels - Rikarja vas:
Trener Bošnjak proti Žitari vasi ni bil zadovoljen.
NARAŠČAJ SAK:
Igrišče za center naraščaja Št. Primož
Vigredi bo imel končno tudi center naraščaja SAK/Št. Primož lastno nogometno igrišče. V soboto, 14. oktobra so se namreč zbrali domačini, pod vodstvom Lojzeta Lacha, ter z grabljami, krampi in loparji pričeli z delom na zemljišču „Danice“ blizu kulturnega doma. Ker z enim traktorjem niso zmogli odvaliti številno kamenje, je moral z drugim priti na pomoč še Milan Wuttej. Po napornem kopanju in glajenju je zasejal igrišče vrtnar (golf-igrišč) Hanzej Lach, ki je enako delo opravljal za SAK že na pomožnem igrišču v Grabštanju.
Za jed in pijačo je poskrbel Štefan Boschitz, vodja Zadruge v Dobri! vasi, kuhala pa je Tanja Hobel.
Za postavitev golov in plota za goli pa bo poskrbel Bertej Štarmuž, ki je tudi mnogo prispeval pri gradnji slačilnice v Grabštanju.
Mladi nogometaši centra Št. Primož in posebej njihov trener Peter Stern se že veselijo vigredi, saj bodo imeli končno na voljo primerno okolico za treninge in tekme. Peter Stern: „S tem bo delo bistveno zanimivejše in seveda tudi luštnejše. Prav to mora biti pri najmlajših v ospredju!“
ŠAH________________________
Uspešen protest SŠZ
Šahisti SŠZ/Carimpex I so preteklo soboto slavili prvo zmago v prvenstveni sezoni 1995/96. Čeprav ekipa ni nastopila v najmočnejši postavi -manjkali so M. Kunčič, G. Živ-kovič, D. Lukan in F. Rulitz - so dobili dvoboj proti BSG Raiffeisen Celovec s 4,5:3,5. Zmagala sta A. Hattenberger in novi igralec SŠZ, Idrijčan Boris Mitrovič, remizirali pa so S. Kovač, J. Amrusch, I. Ferm, R. Hede-nik in I. Lukan.
Uspešen je bil tudi protest, ki ga je SŠZ vložila proti WAC zaradi nešportnega obnašanja v prvem krogu, ko je nek igralec WAC svojemu soigralcu povedal potezo. Razsodišče koroške šahovske zveze je v prvi instanci odločilo v prid SŠZ, tako da je Dunja Lukan dobila partijo na peti deski. Rezultat prve tekme se zato glasi 3,5:4,5 (namesto 2,5:5,5).
S serijo visokih zmag je nadaljevalo drugo moštvo SŠZ, saj je tokrat premagalo Možberk kar s 5:0 ter zaseda 1. mesto na lestvici 4. razreda B.
1. mesto zasedajo tudi „Obir-čani“ v 2. razredu D, ki so tokrat odslovili Grabštanj s 5,5:2,5 (zmagali so D. Jakovič, J. Wolle, W. Moser in A. Karner, remizirala pa sta brata Hans Christian in Harald Wolle ter ravnatelj J. Hanschou. Druga ekipa SŠK „Obir" pa je ponovno podlegla, tokrat Velikovcu z 1:4.
So zagrabili za kramp in lopato: (z leve) Peter Štern, Jože Fera. Milan Wutte, Leo Šturm, Samo Wakounig, Stanko Wakounig, Lojze Lach in Franci Polcer. Na sliki manjkajo Jozej in Hanzej Urak, Tilka Wutte in Marjan Kežar.
V
Sport
Dvojni udarec za SAK - poraz in izguba kapetana Wölbla
Trener Kirisits: „Oboje enako boli, toda poškodba Wölbla je prava tragedija. Kljub dolgotrajnem okrevanju, z Wölblom vigredi polno računam!“
Kapetan SAK Kristijan Wölbl je imel težave z levim kolenom že skorajda leto, toda kljub zdravniški pomoči in potrebnim odmorom za okrevanje, bolečine nikoli niso popolnoma izginile. Pogosto je mogel igrati le z injekcijo, tako tudi na tekmi proti Flavii, kjer se je nato pripetila usodna nesreča. V 21. minuti, hkrati, ko je izbil žogo, je začutil hude bolečine v kolenu. „Takoj sem vedel, da je nekaj hudega,“ je v bolnišnici dejal v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM. Dr. Ramšak je na kraju samem takoj ugotovil obseg poškodbe - strgana kita pod kolenom, kar so v bolnišnici potrdili drugi zdravniki. Izkazalo se je tudi, da je imel Wölbl natrgano kito že dolgo prej, kar razlaga njegove bolečine v času prvenstva. Strgana kita pod kolenom je nedvomno ena najtežjih poškodb, ki se lahko pripeti nogometašu. Wölbl pa je imel tudi srečo v nesreči, kajti brez injekcije pred tekmo bi bile bolečine skorajda neizdržne.
Dan po nesreči je sledila operacija, ki je po mnenju odgovornega zdravnika dobro uspela. Sedaj bo Wölbl še nekaj dni v bolnišnici, nato pa bo prejel za najmanj 6 tednov mavec (na celi nogi). Wölbl: „Letošnje leto je mimo, upam pa, da bom že januarja 1996 lahko začel z lahkimi pripravami na vigredni del prvenstva!“ Kristijanu na tem mestu želimo hitro okrevanje!
Kdo ga bo sedaj zamenjal v obrambi, pa je še nejasno. Trener Kirisits: „Proti Vienni bo po vsej verjetnosti igral libera Velik!“ V go-
l/ 21. minuti, na tekmi med SAK in Flavio, se je - verjetno za dalj časa -ukinila kariera kapetana Wölbla, saj sije strgal kito v kolenu. To je na kraju mesta ugotovil že zdravnik dr. Ivan Ramšak, kije storil prvo pomoč.
voru je tudi Peter Hrstič, trenutno pri koroškem ligašu Wietersdorfu vse drugo kakor srečen. Toda „transfer“ Krstiča bi bil izredno kompliciran (v tem času bi bil možen le preko druge države, npr. Slovenije), poleg tega bi ga odgovorni Wieters-dorfa posodili SAK le za zadnje tri jesenske prvenstvene tekme. SAK kaže zanimanje tudi za legionarja Mužeka, ki igra za GAK.
Kirisits je
kljub številnimi izpadi optimističen.
ODBOJKA:
Dob se iz tekme v tekmo stopnjuje
Z ekipo trenerja Nartnika gre zopet navzgor. Po porazu v koroškem derbiju proti Hypo (1:3) ter po tesni in deloma srečni zmagi proti Steyrju (3:1), so se Dobljani v sredo zvečer pokazali z najboljše strani, saj so na tujem premagali Gleisdorf s 3:0. Prva dva niza so jasno dobili, tretjega pa po daljši borbi.
V soboto tekmujejo Dobljani zopet na tujem proti zadnjemu na lestvici - Kagran (ob 19. uri). Martin Micheu: „Kagran letos negativno preseneča, kajti pred sezono nihče ni pričakoval, da v prvih sed-
mih tekmah niti enkrat ne bodo zmagali!" Kljub temu je ekipa trenerja Nartnika pozorna in nasprotnika ne bo podcenjevala, kajti že pogosto je doživel favorit nepričakovano presenečenje. Micheu: „Kagran je močnejši od mesta na tabeli, zato moramo paziti!“
Zvezna liga
1.	Enns
2.	Transver
3.	Hypo
4.	Dob
5.	Steyr
6.	Innsbruck
7.	Gleisdorf
8.	Kagran
Lista poškodovanih se veča
„4 točke,“ to je cilj, ki si ga je zastavil trener Kiristis pred zadnjimi tremi jesenskimi tekmami. Eno želi z ekipo osvojiti v soboto na Dunaju, kar pa bo prav gotovo nadvse težko, saj je nasprotnik prava trdnjava na domačem igrišču. Poleg Wölbla bo tokrat manjkal Pet-schenig (poškodovan) in po vsej verjetnosti tudi Eberhard, ki ima natrgane celice v mišici. Vprašljiva sta tudi Pihorner in Blajs ter legionar Martini. Njega bo tokrat nadomestil Kotri. Kakšen bo način igre? Trener Kirisits: „Podoben, kakor proti Le-obnu - borben in defenziven!“ Na nevarnega napadalca Oerlemansa (legionar iz Nizozemske) bo pazil Alojz Sadjak, ki je že nekaj tednov v izredni formi.
VIENNA-SAK
v soboto, 4.11. '95, na Daunaju (Hohe Warte)
SAKI
Usodna napaka Wuntschka
SAK, tokrat z legionarjem Martinijem v napadu, je tekmo pričel zelo zbrano in previdno, prav tako gostje iz Štajerske. Obe ekipi sta imeli v bistvu isto taktiko: priti do uspeha iz okrepljene obrambe. Tako so bile v t. polčasu priložnosti za zadetek nadvse redke, pravtako v prvih 25. minutah po odmoru. Žal pa je tokrat edina večja napaka v vrstah SAK praktično odločila tekmo v prid Štajercem. Libero Wuntschek, ki je v 21. minuti zamenjal poškodovanega Wölbla, je skušal z dolgo podajo premostiti sredino, kar pa je krepko spodrsnilo. Sledil je hiter protinapad ter vodstvo Flavie. Od tega zadetka se ŠAK dolgo ni ujel ter v tem času prejel še dva nepotrebna zadetka. Ko je Lippusch skrajšal rezultat na 1:3, so igralci ŠAK še enkrat nap-neli vso moč, toda za več kot gol Rihornerja ni zadostovalo.
SAK ■ Flavia 2:3 (0:0)
SAK: Preschern 4, Wölbl 0 (21. Wuntschek 2). A. Sadjak 4, Zanki 4, Susič 4, Blajs 3, Eberhard 3, Šmid 3, M. Sadjak 3, Pihorner 5, Martini 3 (77. Lippusch 0);
Celovški stadion: 800 gled.; sodnik: Most-böck (povprečen); strelci: Lippusch (79.), Pihorner (85.) oz. Ziegler (70.), Holzer (73.), Hribar (77.)
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge.

1. FC Linz	12	8	2	2	28:12	26
2. Lustenau	12	6	4	2	23:11	22
3. FavAC	12	5	5	2	21:13	20
4. Mödling	12	6	2	4	17:12	20
5. Flavia	12	5	5	2	10:9	20
6. Wattens	12	4	7	1	22:14	19
7. Spittal	12	5	3	4	22:19	18
8. Braunau	12	5	3	4	20:18	18
9. Gerasdorf	12	3	8	1	17:10	17
10. Vienna	12	3	5	4	23:21	14
11. Oberwart	12	3	4	5	14:24	13
12. Kufstein	12	2	4	6	11:21	10
13. St. Pölten	12	1	7	4	15:26	10
14. Leoben	12	2	3	7	11:19	9
15. Klingenbach	12	2	3	7	14:26	9
16. SAK	12	2	3	7	12:25	9
NARAŠČAJ SAK
SAK II preti „vroča“ zima
Ekipa trenerja Kreutza ima konec tega tedna odmor (zadnja jesenska prvenstvena tekma je šele 12. novembra - na tujem proti WAC), kljub temu vsi redno in pridno trenirajo. Trener Kreutz: „Po zadnji tekmi bom dal igralcem samo 14 dni odmora, nato pa bomo dvakrat tedensko trenirali, deloma tudi v dvorani. Moja naloga je: približati igralce k prvi ekipi, prav zaradi tega moramo veliko delati, tudi v času, ko imajo drugi odmor!“
SAK II - Trg/Feldk. II	0:0
SAK II: M. Draže 3, Tolmajer 3, M. Blajs 3, Marko Nachbar 3, Razdevšek 3, Sienčnik 3, Kert 3, Mirko Nachbar 2, Mesner 3, Buchwald 3, Mandl 2 (46. Možina 3): Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Wastian (odličen)
2. RAZRED A			
1. Spittal II	11	10 1 0	40:11	31
2. Trg/Feldk. II 11	5 4 2	19:18	19
3. WACH	11	4 2 5	23:24	14
4. SAK II	12	2 2 8	17:27	8
5. VSVII	11	2 1 8	16:35	7
1 Center Mladi SAK Pliberk			
U 14 (jakostna skupina); SAK I : Frant-schach (Niemz); U 10: Žitara vas - SAK 6:4 (Aleksič 4)
■ Centra Celovec in Št. Primož
U 16 (jakostna skupina); SAK - Št. Andraž 2:2 (Woschitz, Kesselbacher); U 14: SAK II -Možberk 1:1 (Samo Lampichler); U 10: SAK lil -Pliberk 0:7; SAK II - Austria 4:7 (Napetschnig 2, Waldhauser, Grilc)
POSOJILNICE-BANK in ZADRUGE-MARKET
Odslej še bližje svojim strankam
V žvabeku so preteklo nedeljo slavnostno odprli	delka Zveze-Bank Marka Krištofa je iz-
nove prostore Posojilnice in Zadruge.	Prazni1 svo^a varčevalnega prašička.

V)
<
-J
o
Predlagam, da podelijo suškem županu Siegfriedu Skublnu za odstranitev dvojezičnega napisa s šole kako posebno odlikovanje, npr. Red za ne-zasluge za spravo, enakopravnost in pravični mir pa za ugled dežele Koroške in republike Avstrije.
Banke V Avstriji se v vedno večji meri združujejo v bančne koncerne, male poslovalnice v obrobnih krajih pa zapirajo, ker so zanje enostavno premalo profitabilne. Temu trendu na južnem Koroškem naše Posojilnice k sreči ne sledijo. Nasprotno: svoje poslanstvo vidijo tudi v tem, da domačinom v obrobnih krajih nudijo bančni servis. Tako je Posojilnica-Bank Pliberk preteklo nedeljo v Žvabeku odprla obnovljeno poslovalnico, katen so pridružili tudi poslovalnico pliberške Zadruge. S tem želijo Žvabečanom pred hišnimi vratmi nuditi, po kar bi sicer morali v daljni Pliberk. V tem duhu so naši zadružniki s svojimi strankami praznovali tudi letošnji teden varčevanja, saj so Posojilnice po vsem južnem Koroškem pripravile svojim strankam poleg lepih daril tudi pokušnje domačih dobrin, prosto po geslu „Ljubezen do banke gre tudi skozi želodec . . .“
Zdaj me pa že Naš tednik cenzurira. Kar stresel sem se, „da me je že zagrabil trdi strah“, ko sem v NT 41 bral, „da me je zgrabil tudi strah“ ob dogodkih okoli 10. oktobra. Upam, da Vas tudi.
Hanzej Fuiko, Goselna vas:
Mislim, da bom po smrti živel naprej, v popolnoma drugi dimenziji, kjer bo ob začetku tema in mir, nato pa življenje. Tamkajšnje življenje pa bo podobno mojim - samo lepim -sanjam na zemlji. Na primer sedeč v družbi pri neki mizi ob pijači in prijetni glasbi, ali sprehajajoč se v zdravi naravi, itd. In še to menim: sanj po smrti nikoli ne bo konec.
Nanti Dovjak, Djekše:
Sem sicer kristjan, toda globlje o tem vprašanju še nisem razmišljal in zaradi tega tudi nimam pravih predstav. Prepričan pa sem, da življenja v zemeljski obliki po smrti ne bo - mogoče v drugi. Mislim pa, da čim starejši človek postaja, tem bolj razmišlja o tej zadevi. Žato bom sam verjetno šele v poznejših letih začel prav razmišljati o tej in podobnih zadevah.
Sonja Starz, Škocijan:
Človek, ko je še mlad, se ne zaveda, ali naj razmišlja o smrti, preveč uživa zemeljsko vsakdanjost. Mislim pa, da ga v starejših letih vedno bolj prizadeva in spremlja misel, da se bo moral nekoč posloviti. Šele potem prav razmišlja o življenju po smrti. Sama ne vem, kako bo življenje po smrti, pač pa v njem vidim upanje na neki lepši, ljubeznivejši in mirnejši svet.
Kako si predstavljate življenje po smrti?
Pripravil Franc Sadjak
Rudolf Čik, Breška vas:
Ko sem bil pred leti težje bolan, sem pravzaprav prvič o tem razmišljal. Do pravega zaključka sicer nisem prišel, pač pa do spoznanja, da po smrti mora nekaj biti. Kaj, pa ne vem. Na tiho pa upam, da bom po smrti zopet srečal znance in prijatelje in se z njimi pogovarjal o dogodkih, za katere, žal pogosto iz malomarnih razlogov, na zemlji ni bilo dovolj časa.
Stanko Trap, Bistrica na Žili:
Življenje po smrti bo odvisno od tega, kako smo na zemlji ljubili. Toda brez napora nič ne gre, kot na primer: če greš na goro, je pot navzgor sicer naporna, toda na vrhu si zadovoljen in uživaš vso lepoto. Bog je pravičen, usmiljen in dober, zato nam ni treba imeti strahu. V kakšni meri bomo po smrti dejansko uživali lepoto, pa je odvisno od življenja na zemlji.
Marija Lien-hard, Libuče:
Po smrti bo dobil vsak svoje plačilo v nebesih, odvisno od tega, kako dober je bil na zemlji. Na primer za morilce ali tiste ljudi, ki na zemlji niso storili nič dobrega, bo plačilo prav gotovo drugačno, kakor za dobre ljudi. V kaki obliki bo plačilo, pa nimam nobenih predstav. Prepričana pa sem, da bo to neminljivo plačilo, ne pa materialno.