233 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
OCENE
Joan Mueller , Clare’s Letters to Agnes. Texts and Sources. St. Bonaventure, New Y ork : The
Franciscan Institute, St. Bonaventure University, 2001. 269 strani.
Poleg nekaterih drugih spisov Klare Asi{ke (Vodilo, Oporoka in pismo namenjeno Ermentrudi iz
Brugesa) so ohranjena tudi {tiri njena pisma, naslovljena na Ne‘o Pra{ko. Ta {tiri pisma imajo zelo velik
pomen pri preu~evanje zgodnjega fran~i{kanskega gibanja, {e posebej pa so nam v veliko pomo~ pri
osvetlitvi zgodovine prvih klaris. Na podlagi teh dokumentov se la‘je preselimo v miselni in duhovni svet
prvih ‘enskih ubo{tvenih redov.
@ivljenje Klare Asi{ke nam je dokaj dobro poznano in dostopno tudi v slovenskem jeziku.
1
 Rodila se
je leta 1193 ali 1194 o~etu Offreducciu di Favarone in materi Ortolani. Navdu{ila se je nad pridigami sv.
Fran~i{ka Asi{kega in se po njegovem zgledu odpovedala svetu in posvetila bogu. Ustanovila je redovno
dru‘bo pri cerkvi sv. Damijana v Assisiju, katero so poimenovali po njej, torej klarise. Ves ~as svojega
‘ivljenja si je prizadevala, da bi dosegla pape‘evo priznanje za njen fran~i{kanski na~in ‘ivljenja. Pape‘evo
odobritev svojega V odila, v katerem je na prvo mesto postavila ubo{tvo, je prejela 9. avgusta 1253, in sicer
dva dni pred svojo smrtjo. V odilo Klare Asi{ke je tudi prvo odobreno V odilo, ki ga je napisala ‘enska.
V tandemu z njo je pri pogajanjih za priznanje, tako Privilegija ubo{tva kot tudi V odila, delovala tudi
Ne‘a Pra{ka (1211–1282). Ne‘a je bila najmlaj{a h~i kralja Otokarja I. PVemysla in kraljice Konstance
Mad‘arske. Popolnoma v skladu s takratnim ~asom je kralj Otokar posku{al z dobrimi porokami svojih
h~era raz{iriti in zavarovati svoje kraljestvo. Nekje med leti 1219 in 1220 je bila Ne‘a zaro~ena s Henrikom
VII., sinom nem{kega cesarja Friderika II. Vendar pa je ta poroka splavala po vodi in pripeljala celo do
~e{ko-avstrijske vojne. Otokarju se prav tako ni uspelo dogovoriti za poroko z angle{kim kraljem Hen-
rikom III. Leta 1231 je za njeno roko zaprosil Friderik II., vendar je Ne‘a njegovo ponudbo zavrnila.
Takrat se je ‘e navdu{evala nad idejami Fran~i{ka in Klare, in ko je v rojstni Pragi postavila bolnico na ~ast
sv. Fran~i{ku, je pozidala {e ‘enski samostan, v katerega je vstopila 11. junija 1234. Po dveh mesecih jo
je pape‘ Gregorij IX. postavil za predstojnico sestrske skupnosti. Ravnala se je po ‘ivljenju sester pri
sv. Damijanu.
Korespondenca med tema dvema ‘enskama nam nazorno ilustrira, kako zelo je bila Ne‘a Pra{ka
(razo~arana nad plemi{kim in bogata{kim na~inom ‘ivljenja, polnim politike in intrig) o~arana nad
Fran~i{kovim in Klarinim idealom ‘ivljenja brez lastnine. Prav zaradi tega jo je zelo cenila in ob~udovala
tudi Klara, ~eprav jo je poznala samo preko pisem in opisov, katere so ji posredovali sli.
Mnogo rokopisov, v katerih je mo~ najti Klarina pisma Ne‘i Pra{ki, je bilo odkritih v raznih arhivih in
knji‘nicah po Evropi (Milan, Bamberg, Wolfenbüttel, Dresden, Berlin, [ibenik) in mnogo znanstvenikov
se je ukvarjalo s preu~evanjem in dokazovanjem avtenti~nosti le-teh (dr. Achille Ratti – kasnej{i pape‘ Pij
XI., Water Seton, dr. Krsto Sto{i}). Leta 1932 je Jan Kapistrán Vysko~il v svoji kriti~ni izdaji Klarinih
{tirih pisem Ne‘i Pra{ki zaklju~il, da je [ibeni{ki rokopis kopija Milanskega, drugi~ da je na nastanek
Bamber{kega najverjetneje vplival [ibeni{ki in tretji~ da je bil Milanski najverjetneje napisan v Pragi ob
pripravah na Ne‘ino kanonizacijo nekje pred letom 1328. V zadnjih tridesetih letih so Klarina pisma iz{la
{e ve~krat in tudi v mnogih jezikih. Tudi v slovenskem prevodu jih lahko beremo.
2
 Latinski tekst v knjigi,
1
 Chiara Augusta Lainati, Sveta Klara Asi{ka in ‘ivljenjepisni podatki o sv. Ne‘i Asi{ki, Ognji{~e, Koper
in Samostan klaris, Nazarje, 1993; Sedulius, @ivljenje Klare Asi{ke v podobah, Kapucinski provincialat,
Ljubljana, 1991
2
 Spisi sv. Fran~i{ka Asi{kega in sv. Klare, Mohorjeva dru‘ba v Celju, Celje, 1982 ; Lothar Hardick,
Duhovnost svete Klare, Nazarje, 1994

234 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
ki jo imamo pred seboj, temelji na izdaji Giovannija M. Boccalija, kateremu je osnova Milanski rokopis,
vendar pa daje avtorica, ko naleti na morebitne razlike, prednost Vysko~ilu.
V endar pa pri~ujo~a knjiga ni zgolj {e ena izdaja Klarinih pisem v latin{~ini, kateri je dodan tudi njihov
prevod, tokrat angle{ki. ^e sku{amo razumeti Klarino uporabo svetopisemskih stavkov, njeno improviza-
cijo Legende sv. Ne‘e iz Rima in njen odnos do Ne‘e Pra{ke, moramo njena pisma vklju~iti v kontekst in
jih preu~iti znotraj drugih so~asnih dokumentov, ki nam razkrivajo nov pogled na Klaro, Ne‘o in njune
sestre. In namen te knjige je ravno to, vklju~itev Klarinih pisem v njihov ~as in jih preu~iti s pomo~jo virov,
ki se skrivajo za njimi.
Prvi del knjige se torej za~ne z latinskim tekstom Klarinih pisem in isto~asnim angle{kim prevodom.
Vendar pa se avtorica ne zadovolji samo s tem. Naslednji korak prvega dela je izdelava obse‘nega
komentarja v obliki opomb, in sicer vsakega pisma posebej. Na podlagi prevoda in opomb je pri{la
avtorica do odkritja treh bistvenih virov, ki so slu‘ili Klari pri pisanju njenih pisem. In v drugem delu
knjige sledi podrobna preu~itev in analiza teh virov. V zadnjem, tretjem, delu knjige pa sledi {e angle{ki
prevod Legende sv. Ne‘e iz Rima.
Prvo Klarino pismo je bilo najverjetneje napisano po Binko{tih, 11. junija 1234, dan po Ne‘inem
vstopu v samostan v Pragi. Klara, vzhi~ena nad novico, da je Ne‘a zavrnila poroko s Friderikom II, si je
za~ela dopisovati s triindvajsetletno Ne‘o. Njeno prvo pismo je slavospev »sveti zamenjavi«. To pomeni
zapustiti zemeljske dobrine (predati jih revnim) in sprejeti nebe{ke. Ko se v svojem pismu navezuje na
Legendo sv. Ne‘e iz Rima, ne poudarja tako mo~no pogum svetnice v smislu mu~eni{tva, temve~ veliko
bolj njeno zvestobo svojemu ‘eninu, Jezusu Kristusu.
Klarino drugo pismo je bilo po vsej verjetnosti napisano med pomladjo 1235 in zimo 1238. Glede
letnic lahko sklepamo na podlagi omembe brata Elija kot vrhovnega predstojnika manj{ih bratov. V teh
letih (1235–1238) je Klara morala odlo~no zagovarjati evangeljsko ubo{tvo proti poskusom cerkvenega
vodstva, da bi omililo strogost reda. Klara se je bala, da pomehku‘enje ne bi zajelo tudi pra{kega samosta-
na, zato je pisala Ne‘i in jo prosila, naj vztraja v zaobljubljenem ubo{tvu. V pismu je od spo{tljivega »vi«,
katerega {e lahko opazimo v prvem pismu, pre{la na prijateljski »ti«.
Klara je verjetno svoje tretje pismo, ki je mojstrsko delo zgodnje fran~i{kanske literature, napisala
poleti 1238. Klara je izvedela, da je Gregorij IX. podelil Ne‘i Privilegij ubo{tva in da ho~e Ne‘a ostati
zvesta v izpolnjevanju najpopolnej{ega ubo{tva, zato ji je vsa vesela takoj pisala pismo, v katerem ji ~estita
za njeno rast v tej kreposti. Proti koncu pisma pa Klara odgovori na Ne‘ino vpra{anje glede posta na
praznike in tudi sicer. Klara se sklicuje na navade v samostanu sv. Damijana in pravi, da naj imajo postne
jedi in trajni post (z izjemo nedelj in bo‘i~a), vendar pa naj ne pozabijo na mlade, {ibke, bolne in zunanje
sestre.
^etrto pismo je Klara napisala leta 1253 tako reko~ na svoji smrtni postelji, skoraj petnajst let za tretjim
pismom. V njem poveli~uje kontemplativno ‘ivljenje in spodbuja k njemu ter se, v slutnji, da bo kmalu
umrla, od Ne‘e in ostalih sester v Pragi poslavlja. Razloge, zakaj se tako dolgo ni javila, v pismi navaja tudi
sama: te‘ave pri odpo{iljanju in dostavljanju po{te ter nevarnosti na cestah (nevarnosti so pretile Evropi
zaradi vdora Tatarov in so res ogro‘ali tudi Fran~i{kove brate na ^e{kem). Obe, Klara in Ne‘a, sta se leta
in leta borili, da bi ostali zvesti na~inu ‘ivljenja, katerega sta spoznali od sv. Fran~i{ka. Ne‘a je bila pri
premagovanju vseh te‘av (pape‘ev pritisk, oslabitev predanosti manj{ih bratov ‘ivljenju brez lastnine in
politi~ni nemiri, ki so resno ogrozili oba samostana) Klari v resni~no podporo in radost. V svojem zadnjem
pismu Klara izkazuje svojo veliko naklonjenost in ljubezen do Ne‘e Pra{ke, svoje ljubljene h~erke.
V prvi tretjini drugega dela knjige z naslovom, Legenda sv. Ne‘e iz Rima kot vir, Joan Mueller preu~i
v kolik{ni meri je Klara v svoja pisma vklju~ila Legendo sv. Ne‘e iz Rima. Zgodba o trdovratni kr{~anski
deklici, kateri je njena zvestoba do Kristusa s~asoma prinesla krono mu~eni{tva, je bila v srednjem veku
zelo popularna in dobro poznana. Zato tudi ne presene~a dejstvo, da so se srednjeve{ke ‘enske pri svojem
pisanju velikokrat navezovale na legendo sv. Ne‘e, za kar najdemo dokaz tudi v pismih Klare Asi{ke. V
svojih {tirih pismih Ne‘i Pra{ki, Klara direktno citira, parafrazira in namiguje na legendo sv. Ne‘e iz Rima.
Avtorica sku{a predvsem odgovoriti na vpra{anje, od kod je bila Klari poznana ta legenda, saj je glede na
ubo{tvo in stro{ke srednjeve{kih rokopisov jasno, da Klara ni imela na razpolago svoje knji‘nice. Zaklju~iti
je mogo~e naslednje, da je Klara zagotovo zelo dobro poznala legendo sv. Ne‘e skozi ljudsko kulturo
(pridige, pesmi in igre, ki so osvetljevale legendo) in skozi vsakoletno praznovanje praznika sv. Ne‘e (od
21. do 28. januarja). Mogo~e pa je poznala Legendo sv. Ne‘e iz Rima tudi iz liturgi~nih tekstov, in sicer iz

235 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Regula breviarii, ki vklju~uje celoten tekst legende. Klara pa je zagotovo predvidevala, da je tudi Ne‘a
Pra{ka seznanjena z legendo svoje lastne svetnice.
Duhovnost Klarinih pisem je prav gotovo primerljiva z duhovnostjo prvih fran~i{kanskih bratov. Ob
primerjavi Klarinih pisem in pisanj prvih bratov pridemo do spoznanja, da je Klara uporabljala svetopi-
semske besedne zveze na enak na~in kot so to po~eli prvi fran~i{kani. In ravno ta primerjava je tema
naslednjega eseja z naslovom, Za~etna fran~i{kanska klima kot vir: Klarina pisma in prvi bratje. S pomo~jo
preu~evanja in prebiranja Klarinih pisem v lu~i drugih fran~i{kanskih virov se veliko la‘je preselimo v
Klarin duhovni in notranji svet. Pri re{evanju te naloge si je avtorica pomagala s preu~evanjem aparature,
ki jo je sestavil Giovanni M. Boccali v Fontes Franciscani. Na dolo~enih mestih pa je dodala {e druge
primerne tekste. Primerjava pisem znotraj fran~i{kanskih virov je predstavljena tako v angle{~ini (v
samem tekstu) kot v latin{~ini (v opombah). Tej primerjavi vsakega pisma posebej pa sledi {e avtori~ina
obrazlo‘itev, s pomo~jo katere la‘je razumemo miselnost Klare Asi{ke (pomen ubo{tva; odnos do priorja
fran~i{kanskega reda; razumevanje biti nevesta, sestra, mati in h~i; dosega duhovne zrelosti).
Vztrajanje, tako Klare Asi{ke kot Ne‘e Pra{ke, na na~inu ‘ivljenje brez lastnine je povzro~ilo na eni
strani ob~udovanje, a na drugi pravne te‘ave tako dr‘ave kot cerkve. Te te‘ave pa so povzro~ile obilico
pisem med pape‘em, Ne‘o in kraljevo dru‘ino PYemysl. Klarina pisma Ne‘i je mogo~e veliko jasneje
razumeti, ~e jih beremo v kontekstu pape‘eve in kraljeve korespondence. Tega pa se loti Joan Mueller v
tretjem eseju, Privilegij ubo{tva kot vir: Klarina pisma med pape‘evo in kraljevo korespondenco.
Knjiga se zaklju~i s prevodom Legende sv. Ne‘e iz Rima, ki je delo Julie Fleming.
Kljub temu, da ‘enske dolgo ~asa niso bile vpisane v zgodovino, so ‘enski glasovi vendarle obstajali.
In ~eprav je bilo teh res da zelo malo, jim je potrebno prisluhniti. No~em pa pri tem poudariti dejstva, da
so le-ti ‘enski, ampak da pomeni njihovo delo zelo pomemben prispevek k osvetlitvi dolo~enih momentov
zgodovine. Tako imajo tudi Klarina pisma velik pomen za zgodovino prvih fran~i{kanov in klaris, ob tem
pa nam omogo~ajo, da se za trenutek preselimo v notranji svet srednjeve{ke ‘enske, tokrat redovnice.
Mojca Kova~i~
Paolo Naldini,  Cerkveni krajepis ali opis mesta in {kofije Justinopolis – ljudsko Koper.
Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Znanstveno – raziskovalno, {kofija Koper, 2001. 343
strani.
V skladu s temeljnimi smotri delovanja Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko in Znanstveno-
raziskovalnega sredi{~a v Kopru je tako v okviru temeljnih kot aplikativnih raziskav zgodovinopisju kot
dominantni humanisti~ni panogi odmerjeno vidno mesto, s tem pa se nenehno ohranja in poudarja speci-
fika ju‘noprimorske regije oziroma Slovenske Istre kot ene izmed najbolj izrazitih in tipi~nih slovenskih
obmejnih obmo~ij, ki ji je skozi zgodovino prepletenost dru‘benega in kulturnega dogajanja oblikovala
posebno podobo. Ta podoba se bodisi v {ir{em kot o‘jem geografskem okviru zrcali v {tevilnih zgodovin-
skih delih, zlasti pa v krajepisih, ki jim sledimo tja od prve polovice XV. pa vse do XVIII. stoletja. Iz
krajepisov prav gotovo lahko razberemo temeljne metodolo{ke usmeritve tedanjega zgodovinopisja ali
bolje, polihistoricizma, ki je navdajalo avtorje z zgodovinsko preteklostjo ter tako dokaj slikovito prikazujejo
tudi na~in uporabe zgodovinskih virov in njihovo interpretacijo. Poleg histori~nih pa krajepisi izdajajo tudi
nekaj sodobnih komponent, ki so mo~no opazne v dana{njem italijanskem, slovenskem, hrva{kem pa tudi
nem{kem zgodovinopisju, namre~ mo~ne tendence po dokazovanju pripadnosti dolo~enih geografskih
obmo~ij, {e posebno Istre kot multikulturne in multietni~ne pokrajine k posamezni nacionalni oziroma
dr‘avni skupnosti. Glede na vpetost ve~jega dela Istre v romanski oziroma italijanski kulturni prostor je
razumljivo, da je ve~ina krajepisov nastajala izpod peresa italijansko govore~ih avtorjev, tako tujcev kot
doma~inov.
Knjiga Stari krajepisi Istre, ki je leta 1999 iz{la v Knji‘nici Annales Majora, je tako prvi~ slovenski
javnosti predstavila izvle~ke iz 12 krajepisov Istre od XV . do za~etka XVIII. stoletja. S to izdajo sicer {e
zdale~ niso bile zapolnjene {tevilne vrzeli istrskega zgodovinopisja, saj v slovenskem prevodu {e niso bili
objavljeni vsi znani krajepisi Istre, vendar se je z njo za~ela uspe{no uresni~evati pobuda Ministrstva za