CENA 149 SIT 5. MAJ ŠTEVILKA 3/XLVIII 1998 Ornament je zločin. (Adolf Loos) Izgublicni v cfru Konoplja na prodajnih policah # Borut Veselko na dieti § Koliko znanosti je proizvedel minister za znanost § Partizanka in domobranec o 27. aprilu # Potresi v Sloveniji nekoč in danes § Gile o beograjski sceni § Zabava in prebava # V sliki in besedi: Dobro vs. Zlo § Minister za okolje zagovarja uničenje krajinskega parka STRAN 2 TfllBUHA 5.5.1998 Ex-trava-ganja Četverica Ljubljančanov je pre-tekli mesec javnosti predstavila koz-metično kolekcijo Extravaganja, ki temelji na industrijski konoplji. Slovenska zakonodaja dopušča gojenje štirih sort industrijske ko-noplje, ki se je v preteklosti že gojila na tem prostoru, in ki jih še danes gojijo na v Jugoslaviji, na Madžar-skem in v Italiji. To so sorte, ki vse-bujejo med 0,1 in 0,3 odstotke ak-tivne snovi THC; pri nas us-pevajoča indijska konoplja -marihuana okoli 5 odstot-kov, mamilo, poznano pod imenom skunk, pa med 15 in 20 odstotki THC-ja. Dva kmetovalca (eden na Do-lenjskem, drugi pa v Prekmurju) sta že lani poskusila s pridelavo industrijske konop-lje, vendar je oba doletelo isto: poli-cisti so jima jo posekali in analizirali vsebnost THC-ja, preiskava pa je pokazala, da ta ni prekoračila dovoljene ravni. Vzrok, zakaj se sorazmerno ma-lo kmetovalcev odloča za dobičko-nosno pridelovanje industrijske ko-noplje, tiči v slovenskem trgu, ki "marihuane" dosedaj ni znal izkori-stiti. Četverica Ljubljančanov pa se je pred letom dni odločila izkoristiti darove narave in je pretekli mesec javnosti predstavila kozmetično ko-lekcijo Extravaganja, ki v povsem temelji na industrijski konoplji. Za začetek so izdelali čistilno mleko, šampon, gel za tuširanje, kremo in masažno olje, svojo ponudbo pa na-meravajo razširiti tudi na druge (mooel kozmetične in prehrambene artikle. "V tujini je tovrstna kozmetika in hrana že zelo razširjena, vsega sku-pajje znanih preko 20.000 artiklov, narejenih iz konoplje. Od mila do čokolade," razlagajo snovalci kolek-cije. "Za razliko od neštetih sorod-nih kolekcij, je osnova vseh naših proizvodov laneno olje, ki se ga za-radi uisoke cene v tujini izogibajo." Poleg lanenega olja v njihovih proi-zvodih najdeno tudi olivno in man-deljevo olje ter podobne snovi, ki jim je dodan ekstrakt konop-lje. Kot pravijo, so vse sestavine naravne, ne uporabljajo živalskih surovin, proizvodov tudi niso testirali na živalih. Kolekcijo so namreč testirali števil-ni prostovoljci, pregle-dali pa so jo tudi na Ministrstvu za zdravstvo, kjer menijo, da je ko-lekcija Extrava-ganja zdravju po-vsem nenevarna. Edini zaplet je bil z logotipom - ko-nopljinim listom -, za katerega so na Ministrstvu za zdravstvo menili, da gre za zavaja-nje potrošnikov, v kolikor bi bil na-tisnjen na embalaži. Zaplet je rešil minister za zdravstvo Jereb, ki je dejal: "Če je lahko na koprivinem šamponu list koprive, je lahko tudi na šamponu iz konoplje konopljin list." Še preden tem pa so natisnili propagandne nalepke s parodijo na cigaretna opozorila: 'Mister za zdravstvo priporoča - Eztravaga-nja', ki bi jih - glede na mnenje mi-nistra - lahko danes spremenili v 'Minister za zdravstvo priporoča'. JUZIJ") Nič več kosil z Veselkom V predzadnji številki Delove pri-loge Vikend magazin smo lahko pre-brali, da se voditelj oddaje Odklop na Kanalu A Borut Veselko, ki vodi na njihovi lestvici popularnosti, ni prikazal na kosilu z nagrajenko in jo je samo pustil ča-kati v eni izmed ljubljanskih resta-vraciji. Bralci so ga iz-brali za najbolj priljubljeno medij-sko osebnost že v prvem mesecu ak-cije (oktobra 1997) in na prvem me-stu je tudi ostal. Z vsemi dosedanji-miizžrebanciježe kosil oziroma ve-čerjal, na kosilo z aprilsko izžreban-ko pa ga ni bilo. "Borut je šel to-krat predaleč, če misli, da se njemu ni potrebno držati dogovora in se nam po nepresta-nem klicarjenju še oglasi ne. Mi smo se prilagodili njegovim terminom, po-tem paje še dva do trikrat prestavil -in na koncu ga ni na spregled. S svo-jim ravnanjem nasje postavil v neu-goden položaj pred našo nagrajenko in s tem tudi pred našimi bralci," je bila ogorčena urednica Vikend maga-zina Bogi Pretnar. Odslej bodo akcijo "kosilo z gongovcem meseca" preki-nili za toliko časa, dokler bo na vrhu lestvice Veselko. "Da bi se sploh lahko kakega do-govora držal, bi se najprej morali dogovoriti z mano," odgovarja Vesel- ko. Dan, ko naj bi se dobili na večer-ji, pravi, je res predlagal sam, ven-dar je bilo to kakšne tri tedne pred tem in potem ga iz Vikend magazina niso več poklicali, da bi potrdili da-tum. "Od takrat naprej sem veliko delal, tudi po kra-jih, kjer mobitel slabo lovi, poleg tega pa ga moram med snemanjem izključiti." Pravi, da je sicer nekaj-krat poklical na Vikend magazin, vendar so imeli zasedeno, pa tudi časa ni imel, da bi utegnil kaj dosti razmišljati o tem. Dan pred dnem, ko so bili dogo-vorjeni za kosilo, so cel dan snema-li Odklop, in ko se je ob enih ponoči vrnil domov, je na telefonski tajnici slišal sporočilo: "Vidimo se ob pe-tih v tej in tej re-stavraciji." Bilo je prepozno. "Čez nekaj dni sem telefo-niral na Vikend magazin in hotel zgladiti nesporazum, a urednica Pretnarjeva ni kazala pripravljeno-sti za pojasnilo, članek pa tudi ne dopušča ugovarjanja. " Odločitev Vi-kend magazina, da bodo prekinili svojo akcijo, dokler bo Veselku pri-padal gong, pa komentira takole: "To lahko razumem tudi tako, da so se pač naveličali enega in istega obraza na vrhu njihove lestvice." Nataša Ručna "Znanstvenost" znanstvenega ministra Leta 1932 rojeni minister za zna-nost in tehnolo-gijo dr. Lojze Ma- rinček, ki je leta 1976 doktoriral v Beogradu, je 7. aprila v svojem in-tervjuju, ki ga je dal Večeru, vehe-mentno zatrdil, da: "Mi namreč ni-smo ministrstvo za socialo, ampak razvoj ... Tisti, ki slabo delajo, naj gredo za profesorje, kajti doktor znanosti še ne pomeni, da je res znanstvenik. Če ni, naj gre v sred-njo šolo, ker pa le nekaj zna." Ven-dar se nam zdi, da so bile njegove besede bolj metanje peska v oči, kajti Marinček, ki je bil od leta 1973 do 1997, torej skoraj četrt stoletja, zaposlen na Biološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, se v svoji znanstveni karieri ni izkazal ravno kot vrhunski (znanstveni) tekmova-lec. Če za kriterij vzamemo izpis iz COBISS-a, ki ga kot mero znanstve-nosti postavlja prav Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je doktor Marinček v svojem življenju sam spisal za samo 79 strani znanstve-nih člankov, čeprav moramo priz-nati, da je večina od teh napisana v angleškem in nemškem jeziku. Ve-čina od 130 bibliografskih enot, ki jih na WWW-strani Ministrstva za znanost in tehnologijo pripisujejo doktor Marinčku, torej spada v "nižje", neznanstvene kategorije COBISS-a: strokovni članek, poljud-ni članek, objavljeno predavanje na znanstveni konferenci, objavljeni povzetek predavanja na znanstveni konferenci, sestavek v enciklopedi-ji, polemika, diskusijski prispevek ... Pri tem je treba še poudariti, da je večino strokovnih člankov Marin-ček napisal v sodelovanju z drugi-mi. Največjo napako pa predstavi-tvena stran Ministrstva za znanost in tehnologijo dela s tem, ko piše, da ima minister "preko 130 biblio-grafskih enot - monografij ..." V COBISS-u, ki prikazuje Marinčkovo bibliografijo, namreč pod rubriko monografije ne zasledimo nobene-ga podatka, če pa bi za monografijo šteli edino njegovo dosedaj obljav-ljeno knjigo Bukovi gozdovi na Slo-uenskem, ki je leta 1987 izšla pri Delavski enotnosti, bi na ministrs-tvu "monografija" še vedno morali pisati v ednini in ne v množini. Tribuna edini pravi ludistični časopis številka 3, letnik XLVIII ob ugodnih vremenskih razmerah se pojavlja na vsakih 14 dni izdaja ŠOU v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana urejuje in odgovarja Danijel Vončina tel.: (061) 131 7010, int. 233, 249; fax: 319 448, emajl: tribuna@sou.uni-lj.si oblika: K.reG® tiska Delo TČR, Dunajska 5, Ljubljana cena: 149 enot Naročniki imajo 10% popust, naročniki študentje 20%; naročnina velja do pisnega preklica. Po mnenju ministrstva za kulturo št.415-1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis TRIBUNA uvršča med publikacije, za katere se plačuje 5% da-vek od prometa proizvodov. Vse pravice pridržane. 3/XLVIII. iibuha STRAN 3 Izgubljeni v cfrn V času tako imenovanih "svinčenih časov" sta študentska radia - v temje prednjačil Ijub-Ijanski Radio študent - tako rekoč nekaj pome-nila. Bila sta edina "druga možnost" uradnemu radijskemu jeziku. Sta v devetdesetih izgubila kompas? Enotnost brez denarja Nedavno so se na Mariborskem radiu štu-dent (Marš) odločili, da bodo v znak protesta -razočarani nad praznimi obljubami potencial-nih fmancerjev - svoj program skrajšali z dva-najstih na šest ur oddajanja. To dejanje, ki so jo imenovali provokacija, je bilo opozorilo javno-sti, da država za razliko od tujine ne podpira neodvisnih medijev. Provokacija je potekala do-kaj simpatično: v pričetku so zavrteli partizan-sko pesem, nadaljevali so z opozorilnimi jingli, vse skupaj pa so obarvali z dvema špikerjema, sočnimi novinarski prispevki ter pogostimi klici javnosti, ki je izrekala podporo radiu. Trenutna situacija na Maršu torej izgleda nekako takole. Finančno stanje se ni nič spre-menilo, še nekaj časa bosta edina fmancerja Marša Mestna občina Maribor (trenutno 190.000 SIT na mesec) in Zavod za odprto družbo, ki bo Maršu letos najverjetneje namenil približno 2 milijona tolarjev. Denar brez enotnosti Če imajo na Maršu težave predvsem z de-narjem (na leto pridobijo nekaj več kot 4 milijo-ne tolarjev), pa denar - če je verjeti besedam Dejana Jelavca, ki je od julija 1996 direktor ljubljanskega Radia študent - za to ustanovo ne predstavlja več bistvenega problema. Po njego-vih navedbah je Radio študent lansko fmančno leto končal s pozitivno razliko med prihodki in odhodki, ta razlika pa je znašala 1.600.000 to-rarjev. Prihodki tega radia so bili lani 64 milijo-nov tolarjev, od tega je šlo za honorarje, plače in prispevke okoli 40 milijonov tolarjev. Četrti- Studio Radia Študent (foto Marko Jamnik) Marš je poskušal s svojo provokacijo opozo-riti na to, da že od svojega začetka delovanja ni-ma sistemskega vira financiranja. Bojan Gol-čar, njegov direktor, je zato zadnje čase vse na-pore usmeril v to, da bi našel ustanovitelja, ki bi zagotovil to, zaradi česar mu takšno mesto tudi pripada: fmančna sredstva. Kot najbolj narav-na se je izkazala možnost, da ustanovitelj Mar-ša postane Študentska organizacije Univeze v Mariboru (ŠOUM). Vendar je ŠOUM zahteval, da postane tudi edini ustanovitelj Marša. Ta je namreč od leta 1994 zavod šestih fizičnih oseb, ki so bili takrat sodelavci Marša, danes pa pri njem sodeluje le še eden. Ustanovitelji pa na ža-lost niso nikdar finančno podprli dejavnosti mariborskega mladinskega radia, razen nekdaj MK ZSMS, na račun katere Marš še danes dobi-va redne dotacije Mestne občine Maribor. no sredstev pridobijo od ustanovitelja, Študent-ske organizacije univerze (ŠOU) v Ljubljani, če-trtino od domačih in tujih fondacij, ki podpirajo neodvisna družbena gibanja, polovico sredstev pa iz naslova svoje tako imenovane dopolnilne dejavnosti - s tem, da proizvajajo reklame za zunanje naročnike. To jim omogoča sodobno urejen produkcijski studio; za opremo tega in še treh studijev, s katerimi razpolagajo, so - po preselitvi v nove, več kot 600 kvadratnih me-trov velike prostore - lani in predlani vložili 100.000 nemških mark sredstev. Če k temu do-damo še podatek, da z RŠ sodeluje več kot 170 bolj ali manj stalnih sodelavcev in da je njegov program od 4. maja v real audio tehniki slišen na internetu, bi lahko rekli, da najboljši časi Radia študent šele prihajajo. Znana zgodba pa je, da ljubljanski RŠ ne funkcionira tako, kot bi moral. Oktobra lani je skupina stalnih sodelavcev začela štrajk, ki je "povzročil" odstop takratnega odgovornega urednika Edmonda Pajka in od takrat se zdi, da se kriza na radiu le še poglablja. Svet radia kot nadzorni organ tega javnega zavoda je najprej sprejel odstop Pajka, ko pa se je ta premislil in ni hotel odstopiti, je bil "odstopljen". Pajk sedaj toži RŠ zaradi tega, ker ga niso odstavili po pra-vilih, in ker je bila zahteva stavkajočih tudi od-stop direktorja Jelovca - kot je znano, pa ti v tem niso uspeli -, je morda tudi zaradi tega na-stala paradoksalna situacija, ko je v pogovoru z nami Jelovac pravzaprav zagovarjal poteze Paj-ka, ki toži institucijo, ki jo sam zastopa in kate-re interese bi moral braniti, takšno ravnanje pa nam je razložil s tem, da je "človek, kije zadol-žen za zaščito zakonitosti. Ne morem zagovarjati potez in odlokov sveta kot organa upravljanja, ee so v nasprotju s statutom in veljavno zakonodajo." Svet Radia študent - v njem so lani sedeli Mladinshi medij ni medij za mlade." Mag. Andrej Fištravec je bil v začetku osemdesetih eden izmed pobudnikov maribor-ske medijske iniciatiue, kije vključeuala inicia-tivno skupino za mladinski radio. V devetdese-tih letihje postal asistent in pozneje profesor sociologije mladine na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Kje, kdaj in zakaj iniciativna skupina Marš? Začetek delovanja pobude za mladinski ra-dio sega v začetek osemdesetih let, ko je ponov-no prenehal z delovanjem Klub mladih v Mari-boru. Ena od reakcij je bila pobuda skupine, imenovane Inkriminalni kolektiv, ki je v Mladi-ni objavila tekst z naslovom Očrt za kritiko me-dijske ponudbe glasbe pri nas. V skladu s tem smo prišli do spoznanja, da mladinska scena v Mariboru nujno potrebuje tudi svoj medij. Ste imeli pobudniki Marš že prej kakšne medij-ske izkušnje: Sam sem bil leto in pol urednik kulturne re-dakcije na Radiu študent, pa tudi nekaj malega odgovorni urednik, sicer pa smo sodelovali predvsem na radiu Maribor, kjer sta bile takrat dve oddaji za mlade - Mladi mladim in Študij in glasba. Kako ste začeli? Decembra 1986 smo pričeli pripravljati te-denske radijsko plesne zvočne delavnice v dvo-rani Štuka, konec maja 1988 pa smo končno prvič oddajali v zdajšnjem Domu ustvarjalnosti na današnji frekvenci 95,9 (ne še redno), s či-mer se je pričelo resno medijsko oddajanje. So-delovalo nas je več kot 60, pripravljali pa smo program 'Lahko noč, Evropa'. Bi lahko na kratko razložil, kaj ti pomeni mla-dinski radio? Če je Marš alternativen me-dij, zakaj potem naziv mladinski? Po eni strani je razlog finančni, saj se je v osemdesetih letih bolj skrbelo za ta segment mladine, po drugi strani pa ne gre za mladin-skost v generacijskem smislu. Mladina se je da-nes postarala, postala senilna, tako da je mladi-na danes socialno-kulturni in ne več biološki konstrukt. Mladinski medij ni medij za mlade. STRAN 4 irai ffl 5.5.1998 Neformalna skupina vs. direkcija Radia Šfudenf 0 Radiu študent Taštanovska: Radio študent ni več študent-ski medij. Že dolgo ne, ker je študentska popu-lacija toliko apatična. Jelovac: Radio študent se od leta 91 prila-gaja novo nastalemu okolju, tako pravnemu kot medijskemu. V obeh primerih se ni najbolje znašel. Drug o drugem Taštanovska: Pridem čisto na človeški rav-ni k njemu, pa se z njim ne da komunicirati. Jelovac: Če je otrok nepotrpežljiv in hoče čokolado takoj zdaj, pride do konflikta. 0 vplivu direktorja na uredniško politiko Taštanovska-. Jelovac ima v rokah resda sa-mo finančno plat, toda če nam on ne zagotovi sredstev za delo, potem tudi program težje teče. Jelovac: Na uredniško politiko vpliva bog, ki se imenuje trg. Jaz na nek način reprezenti-ram tega boga. Sem njegov namestnik, ki lahko pove: fant, to gre, imamo denar na računu, to-rej da. 0 stauki Taštanovska: Mi smo imeli takrat mislili ze-lo idealistično: da bomo ta radio popolnoma spremenili. V skupini nas je bilo veliko, imeli smo energijo, voljo, želje ... Jelovac: Po mojem mnenju je šlo samo za stolčke in denar: vsi so hoteli dobiti mesta glav-nega in resornih urednikov. 0 koderju Taštanovska: Imeli smo blazne spore okrog tega, kako bomo kupili koder, ki nam je crko-val. Koder pa je eden ključnih elementov, da sploh lahko oddajamo Jelovac: To zadevo smo že januarja kupili pod najboljšimi pogoji. Ker je to poslovna skriv-nost, vam lahko povem samo to, da smo jo ku-pili za precej nižjo ceno, kot če bi šli v nakup na vrat na nos. 0 mobitelu Taštanovska: Zaradi javljanja s terena bi akutno rabili mobitel, pa nam ga direktor noče kupiti. Izgovor, da ni finančnih sredstev, je brezmiselen, saj je za to kriv prav direktor, ki je v marketing postavil zelo neizkušeno mlado ekipo, ki se trenutno še lovi in uči. Jelovac: Lahko bi seveda šli mobitel kupit takoj. Ker pa hočemo dobiti GSM aparate pod ugodnimi pogoji, ti pogovori trajajo nekaj časa. Dobili pa bomo takšen GSM aparat, da se bodo lahko novinarji oglasili samo na telefonsko šte-vilko Radia študent. 0 internetu Taštanovska: Internet imamo samo na enem računalniku v desku. Jelovac: Imamo 24 ur interneta on line. Z dveh računalnikov. Zdaj pa je nastal problem, ker to ni možno z vsakega računalnika. predstavniki RŠ Boris Veler kot njegov predsed-nik, Vito Rožej in Miran Kajin, predstavniki us-tanovitelja (ŠOU) Peter Grošelj, Gregor Sakovič in Gregor Knafeljc ter od prvih šestih izvoljeni predstavniki javnosti dr. Iztok Saksida, mag. Borut Brumen in Jure Potokar -, ki sedaj ne de-luje več, ker mu je januarja potekel mandat, no-vega pa še niso izvolili, naj bi zagrešil še nekaj nepravilnosti, zato je bila decembra lani usta-novljena pravno-arbitrarna komisija, ki naj bi preučila zakonitost sklepov sveta in prilagodila akt o ustanovitvi Radia študent in njegov statut obstoječi zakonodaji. Komisija, ki jo sestavljajo pravnica RŠ, pravnica Soroša in pravnice ljub-ljanske študentske organizacije, do sedaj še ni sestavila nobenega sporočila, čeprav se zdi, da je "usoda" RŠ odvisna prav o nje. Ko govorimo o "usodi" RŠ, tukaj seveda ne mislimo na program, ki teče, čeprav si o njem lahko vsak ustvari svoje mnenje, ampak o od-nosih med tako imenovano neformalno skupino radia, ki je nastala iz stavkajočih, in njegovim direktorjem. Predzgodovina tega odnosa je bo-gata, zato se omejimo samo na nekatere bistve-ne točke. Direktor Jelovac zagovarja tezo, da bivša v.d. urednice Klavdija Poropat - ta je, po-tem ko jo je svet RŠ po odstavitvi Pajka potrdil na to mesto, štiri mesece, potem pa brez besed odšla, tako da je RŠ dobra dva meseca oddajal program brez v.d. odgovornega urednika - ni-koli ni imela legalnega statusa, kar navsezadnje kaže tudi to, da je njeno imenovanje zavrnila tudi vlada ŠOU, medtem ko tako imenovana ne-formalna skupina vidi glavni problem v direk-torju Jelovcu. Jelovac tudi poudarja, da Poropa-tova ni imela nobene vizije o delu radia, kar je, po njegovih besedah, izrazila tudi na seji sveta, ko je le-ta odločal o njeni nastavitvi. 0 tem, ka-ko je videla svoje delo v vlogi v.d. odgovorne urednice, smo povprašali tudi Poropatovo, ven-dar ta o svojem delu ni hotela dati nobenih iz-jav. 0 Poropatovi pa je Jelovac izjavil naslednje: "Ni izpolnjevala niti enega od pogojev, ki jih določa statut RŠ. Poleg tega pa ni znala oprav-Ijati niti osnovnih operativnih del, kijih mora urednik obvladati. Primer: sama ni znala izpol-niti niti formularja za honoramo listo." Za mnenje druge strani smo vprašali Tanjo Taštanovsko, študentko tretjega letnika FDV, ki je med drugim lani kandidirala tudi za poslanko Študentskega parlamenta, vanj pa ni bila izvo-ljena, na Radiu študent pa je dosedaj opravljala delo špikerice, novinarke in redaktorice univer-zitetnega programa. Taštanovsko je neformalni zbor sodelavcev konec aprila predlagal za tisto, ki bo opravljala posle odgovorne urednice, sama pa o tem pravi: "Glede tega mora dati soglasje še vlada ŠOU. Vendar ne bom odgovorni ured-nik, tudi v.d. odgouornega ne, ker tega smo ba-je že imeli, tako da bom v bistvu v.d. v.d. odgo-vornega in tja do WD 40". Jelavcu očita, da no-če podpisati pogodbe z ljudmi, ki ustvarjajo pro- gram RŠ: "Direktor noče podpisati pogodbe z nekom, ki mu ni všeč. Tako on dejansko krši za-kon s tem, ko na njegovem radiu delajo Ijudje brez pogodbe." Jelovac ima o tem drugačno mnenje: "Po našem statutu - to oni dobro vedo -se poda zahteva za statusu rednega sodelavca in glede zahtevo, kijo podpiše odgovorni ured-nik, če gre za programske sodelavce, mora di-rektor v določenem roku podpisati pogodbo. To-rej ne more nobeden, preden ne izvolimo odgo-vornega urednika, legalno pridobiti statusa." Še večji problem pa je v tem, da se ne ve, kdo od ti-stih - če sploh kdo, ki so nekdaj že imeli status rednega sodelavca RŠ, je še ohranil ta status. Med stavko je namreč Svet Radia študent zahte-val od direktorja, da razveljavi vse obstoječe po-godbe in dal možnost, da se razrešeni na ta sklep pritožijo. Jelovac: "Svetje naredil napako, kerje vsem prenehal status zaradi konstruktiv-ne nezaupnice. Potem pa sojih poklicali, da se pritožijo. Skupina stavkajočih se je organizira-no pritožila, na enem obrazcu, karje popolno-ma neumno. Pri pritožbije namreč šlo za to, da se vidi, kdo kaj ali zares dela. In tisti, ki se je pritožil, je moral seveda tudi argumentirati svoje reference." Taštanovska: "Direktorje raz-veljavil nalog sveta, suet pa je nalog - kot dru-gostopenjski organ - potem spet potrdil. Zaplet-lo seje, koje direktor ugotovil, navajam, 'daje svet presegel svoja pooblastila s tem, ko mu je naložil, naj razveljavi naše pogodbe'." Pogodbe o statusu rednega sodelavca so to-rej bistvene za (re)organiziranje RŠ, to pa je tu-di eden od najtrših orehov, v katerega bo mora-la zagristi arbitrarno-pravna komisija. Rešitev teh vprašanj pričakujemo z začetkom nasled-njega študijskega leta, še pred konstituiranjem novega študenstkega parlamenta. Eno z drugim Kar se tiče Marša, je odgovor samo edetv. njegovi sodelavci morajo poiskati (so)ustanovi-telja, ki jim bo zagotovil finančna sredstva, s katerimi bo možno delati kvaliteten nekonven-cionalni program. Ljubljanski RŠ pa mora ure-diti formalni status in medsebojna razmerja. Direktor Jelovac pravi, da se je že od začetka spopada "ubral strategijo, ki se imenuje hoja po dveh nogah. Program je naš izdelek in se mora na kakršenkoli način nadaljevati. Soča-sno pa moramo urediti prauno, organizacijsko infinančno plat problema, V tem času pa mora vladati pax romana. Ne bi smelo biti nobenih izsiljevanj glede podpisovanja pogod. Podpiral pa bom vse rešitve, ki bodo omogočile, da ta ra-dio ohrani svoj nekomercialni status nekonven-cionalne medijske organizacije." Taštanovska pravi, da namerava svojo funkcijo - če jo seve-da potrdi vlada ŠOU - opravljati do izvolitve no-vega urednika: "Če uspemo priti med študente injim dati neko usebino, ki bijih mogoče zbudi-la, potem bi bilo to moje življensko poslanstvo." Na koncu si naj dovolimo še majhno pri-pombo: je kdo kdaj pomislil, da bi lahko RŠ in MARŠ ustvarila mrežo nekonvencionalnih ra-dijskih postaj. Družbena gibanja, drugačnost in zavzemanje za človekove pravice namreč niso omejeni le na Ljubljano in Maribor, niti ne na internet, še manj na oba omenjena radia; so stvar celotnega slovenskega prostora. Boštjan Lah, Borut Cerkovnik 3/XLVIII. iibuha STRAN 5 Dan upora proti okupatorju Ob 27. aprilu Dan upora slovenskega naroda proti okupatorju, 27. april, bo, pa če se nekateri še tako napenjajo, ostal pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Nekateri pravijo, da ustanovitveni dan OF ne more biti skupni slovenski praznik, ker da je OF, oziroma za njo skrita KP, že od vsega začetka imela dva cilja: narodnoobrambnega (nekateri seveda tega sploh zanikajo) in revo-lucijo. Dokazujejo pa to s citati iz Kardeljevih pisem, napisanih leta 1943 ali 1944. Toda, vsi vemo, da se je do tedaj zgodilo že mnogo! Razmišljati o zgodovini na način "kako bi bilo, če bi bilo" je brez smisla, saj je življenje neponovljivo, časa ni moč zavrteti nazaj, izbrane poti ni moč nadomestiti z drugo. A kljub temu, razmišljajmo! Denimo: če bi slovenskega upora ne organizirala OF, ampak do takrat vladujoče politične stranke, bi mar ti uporniki mirno dopuščali ovajanje, sodelovanje in pomoč okupatorjem? Vsak upor, upor proti okupatorju pa še prav posebej, se mora, če hoče uspeti, zavarovati pred izdajalci; domači ovaduhi in sodelavci okupatorja so zmeraj največja nevarnost za gibanje. Ali denimo, če bi se bile druge stranke pridru-žile pozivom OF k uporu, mar bi si spričo številčnejših in bolj izkušenih politi-kov peščica komunistov lahko pridobila izključni vpliv? Komunisti so si prido-bili vpliv s tem kar so delali. Zakaj je slovenski narod, ta "dobri, krščanski na-rod" šel za komunisti, ki so jih že pred vojno stigmatizirali z vseh prižnic, vseh polMčnih govornic in v vsem legalnem tisku? Zato, ker so delali, ker so mno-gi z zgledom pokazali, da sta domovina in svoboda vredni življenja. Ali bi OF, če je hotela organizirati upor proti okupatorju, sploh lahko dvignila upor, ne da bi jo obtožili revolucije? Že samo dejstvo, da se je usta-novila, so tedaj - in nekateri to počno še danes - označili za revolucijo. Dobro, pravijo, tako zgodnji upor proti tako močnemu okupatorju je bil nepremišljen, izzval je veliko žrtev; Slovenci bi se bili morali potuhniti, čaka-ti, upreti se tik pred koncem, ko bi sovražnikova moč že opešala. Razmišljaj-mo: bi bilo res manj žrtev? Morebiti bi, če ne bi bilo upora, okupator izselil še več ljudi, posrkal še več mož in fantov v svojo vojsko in jih poslal v grobo-ve ledene ruske fronte, mogoče bi Lebensborn še več slovenskih otrok presa-dil v nemške družine? Tudi ne-upiranje se zmeraj ne obnese. Pomislite na Jude. Pa tudi taktika čakanja na ugoden trenutek se ne obnese zmeraj. Pomi-slite samo na krvavo zadušeno varšavsko vstajo ... Slovenski "prezgodnji" upor pa je dosegel cilj, država je bila obnovljena v prejšnjih mejah, Slovenci smo si spet pridobili tretjino narodnega ozemlja - in se ob koncu vojne uvr-stili med zmagovalce. S tem seveda ne trdim, da je bila OF brezgrešna, da ni bilo napak, zmot in celo zločinov. Vsega je bilo. Saj smo bili samo ljudje, in ljudje zmeraj in v vseh okoliščinah nosimo s sabo svoje dobre in slabe lastnosti; v zmedenih vojnih okoliščinah imajo naše napake - pa celo naše dobre lastnosti! lahko strahovite posledice. Trdim pa, da nam ni šlo predvsem in v prvi vrsti za ob-last. Predvsem se nismo sprijaznili s tem, da bi bili samo manjvreden slovan-ski gnoj, hoteli smo biti svoji na svojem. Če pa že na vsak način iščete revolucijo, potem je ta nemara res v dejs-tvu, da je bil to slovenski upor "malih" ljudi zoper "veliko" politiko, ki se je spajdašila z okupatorji. Politika je ljudi ignorirala. Nihče se ni spomnil, da bi kazalo kaj povprašati slovensko ljudstvo, ki so ga imeli zmeraj na ustih. Pra-vijo, da so pripravJjali upor. Ampak kdaj so in kako o tem obvestili ljudi? OF je bila ilegalna organizacija, ni imela ničesar, pa je vendar znala obvestiti lju-di, kaj hoče. 0 čem pa so ljudi obveščali drugi? V njihovih letakih iz tega ča-sa ni niti besede o boju proti okupatorju, je samo boj proti komunizmu "sku-paj z veliko zaveznico Nemčijo". Ljudje pa so šli z OF, bolje rečeno, soustvar-jali so jo; zato ker jim ni bilo vseeno, zato, ker so vedeli, da o tako pomembni zadevi, kot je svoboda, ne smejo odločati zgolj oni na vrhu. Če hočete, revolucija je bila najbrž v dejstvu, da je bil slovenski upor upor enakopravnih. OF smo bili ženske in moški. Dotlej je veljalo, da je funkcija žensk v vojni zgolj, da obvezujejo rane in pripenjajo šopke na prsa junakov. OF pa je v ženskah videla nič več in nič manj kot ljudi. Obojim, ženskam in moškim, je poverjala enako odgovorne naloge in oboji smo jih enako odgo-vorno opravili. Naenkrat je tu partizanska vojska - vojska, ki je nastala iz nič, vojska, kjer je bilo spati na seniku že veliko udobje, vojska, ki so jo nasprotniki zmer-jali s tolpo razcapancev in ušivcev - ki ponosno, kljubovalno in samozavest-no zapoje: Na Slovenskem smo mi, Slovenci, gospodar! To je sporočilo, ki ga nosi 27. april. Sporočilo, ki bo še dolgo aktualno. Smrtfašizmu, svoboda narodu! Ela Ulrih - Atena, članica ZZB NOV OOMOBBANEC Praznik upora ali razdora? Ob 27. aprilu Tri tedne po tistem, ko so se na Jugoslavijo spravile desetkrat močnejše vojaške sile, jo v enem tednu razbile in si jo razdelile, so se v Vidmarjevi vili pod Rožnikom zbrali vodilni člani KPS, torej poklicni revolucionarji, ki so po-vabili nekaj disidentov tistih strank in društev, ki so v stari Jugoslaviji obvla-dovale slovenski politični prostor, in nekaj kulturnikov, članov Društva prija-teljev Sovjetske zveze. Bilo je 26. aprila popoldne in zvečer. Niso pisali zapisnika, še danes čisto dobro ne vedo, kdo vse je bil zraven ... Ne vemo, kaj so se pogovarjali. Lah-ko samo domnevamo. Šlo je za enega od sestankov, ki so jih imeli, in se šele kasneje spomnili, da bi bilo prav, če bi se ga spominjali. Takrat je že drugo leto veljal pakt med Hitlerjem in Stalinom. Čeprav je bil za prave komuniste neznosen, so ga morali hvaliti kot vrhunec diplomatske veščine. Odkar je bil podpisan, sta partnerja napadla in si razdelila Poljsko, Sovjetska zveza je za-sedla baltske države Litvo, Latvijo in Estonsko ter napadla Finsko in ji odškr-nila del ozemlja. Nemci so zasedli Dansko in Norveško in končno spomladi 1940 napadli in zasedli Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Ob tem je Kidrič na-pisal sledeče: "S porazom francoskega imperializma je znatno slabel tudi njegov mentor in relativni izkoriščevalec angleški imperializem ... je Sovjet-ska zveza ravnala pametno, koje pač okupirala Finsko, del Poljske in na ta način zavzela pozicije, kiji bodo omogočile, da se zahodni imperializem po-tolče med sabo." V resnici so se komunisti znašli v zagati. Najbolj se je to pokazalo v Fran-ciji. Medtem, ko so se druge skupine pripravljale na odpor, se organizirale in se je iz Londona oglašal De Gaulle, so morali sami biti tiho. Prepovedano jim je bilo delati karkoli takega, kar bi lahko vznemirilo nenaravnega zaveznika, Nemce. Tisto leto do napada na Sovjetsko zvezo je pomenilo tako zamudo, da se francoski komunisti do konca vojne niso pobrali, saj jim ni uspelo, kar so sicer poskušali in kar jim je uspelo v Sloveniji, namreč monopolizirati upora proti okupatorju, s tem pa v borbi za oblast izriniti vse druge. Ker vemo, da so bili naši komunisti bolj prevejani kot Stalin, jim lahko ver-jamemo, da pakta med Hitlerjem in Stalinom niso jemali tako zares kot njihov gospodar, in da so računali, da bo nenaravne ljubezni med fašizmom, naciz-mom in komunizmom prej ali slej konec. Na tistem sestanku 26. aprila so se pogovarjali o vsem tem, tudi o zahodnem imperializmu, ki so ga imeli za ena-ko nevarnega kot oba totalitarizma. Domnevamo, da so govorili predvsem o tem, da morajo preprečiti, da jih v času njihovega mirovanja, za katerega pa so molili, da bi bil čim krajši, ne bi prehiteli drugi. Onemogočiti morajo, da bi odpor proti okupatorju organizirala vodstva prejšnjih legalnih političnih strank. Maja 1941 je bila ustanovljena Slovenska legija, kije štela 10.000 nek-danjih slovenskih fantov, nato Sokolska legija s tisoč vojaki in legija redarjev na kongresu Kristusa kralja, ki jih je vodil Ivo Peršuh. Protiimperialistična fronta je ostala samo na papirju. Ob ključnem dogodku, napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija, se ni sestala, ampak je bil CK KPS tisti, ki je istega dne ime-noval poveljstvo partizanske vojske, v katerem so bili izključno komunisti. Ime OF je bila prvič izrečeno sredi julija. Zapisnik sestanka protiimperialistične fronte, ki je bil 15. junija 1941, ne govori o oboroženem boju, a vsebuje zani-mive točke: "Osvoboditev slovenskega narodaje možna samo na ruševinah imperializma, razredni boj..." in ključna 6. točka: "Brez boja proti izdajalski lastni kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi!" In zdaj ima prva država, ki jo imamo Slovenci v svoji zgodovini, med dr-žavnimi prazniki tudi 27. april. Čeprav piše, da gre samo za praznik upora proti okupatorju, dobro vemo, kdo ga praznuje. Ob lanski razpravi v držav-nem zboru, ko je bilo predlagano, da bi ta sumljivi datum zamenjali s čem bolj pozitivnim in resničnim, najbolj sprejemljiv bi bil 15. september, ko je bi-la leta 1947 razglašena priključitev Primorske k Jugoslaviji, so se oglasili za-govorniki 27. aprila: "Res je, daje bilo tisto srečanje dan prej, res je, da ni bilo govora o uporu proti okupatorju, ampak v naših srcihje zapisan kot tak in pustite nam ga! Od partizanščine ste nam pobrali Dan mladosti, Dan vsta-je slovenskega naroda, Dan borca, Obletnico zasedanja AVNOJA, Dan osvo-boditve in še celo rajdo občinskih praznikov. Požagali ste nam jambore, naj-raje bi podrli stebre na poti ob žici okupirane Ljubljane, samo 27. aprilje či-sto naš, za božjo voljo, kaj nimate nobenega srca!" Tako je 27. april ostal in nas bo delil. Vsako leto znova bo dokazoval, da v slovenski državi nismo složni in se nimamo radi. Bog, Narod, Domovina! Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze STRAN 6 5.5.1998 Kako potresna je Slovenija Sredi aprilaje Zgornje Posočje prizadel potres, kije nastal v globini približno 15 kilometrov pod Hudim vrhom, dva kilometra jugozahodno od Lepene. Njegovo moč prehodno ocenjujejo s 5,5 stopnjami po Richterju, hakrati pa ocenjujejo, da je prizadel področje Bovca in Kobarida nekje med 7. in 8. stopnjo po Mercalliju, Bohinjski kot s 6., Ljubljano pa s 5. stopnjo. To področje je že leta 1976 prizadel podoben potres z epicentrom v Furlaniji, le da so ga Ijudje tedaj čutili nekoliko drugače, sajje imel tokratni žarišče neposredno pod njimi inje povzročal tresenje v vertikalni, furlanski paje zaradi oddaljenosti povzročil tresljaje v horizontalni smeri. Večina potresov nastane zaradi premikanja tektonskih plošč; Zemlja je sestavljena iz enajstih velikih in kopice manjših. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, pa se stikajo kar tri geotektonske enote-. Alpe in Dinaridi ter Panonski bazen, ki se med seboj premikajo v različnih smereh. Vsaka izmed teh enot ima določeno poten-cialno energijo zaradi same lege, in ko se plošča premakne, se ta energija spremeni v kinetično energijo valova-nja: nastane izvor valovanja in ti valo-vi povzročijo potres. Seizmologija Pri potresih sta bistveni dve skupi-ni valov: prvi so primarni - longitudi-nalni, potem z zakasnitvijo pridejo se-kundarni oziroma transverzalni, za njimi pa še površinski. Na podlagi za-kasnitve sekundarnih valov je moč razbrati prvi osnovni podatek o potre-su, oddaljenost njegovega episcentra. Na primer: potresni valovi so iz Gor-njega Posočja do observatorija na Go-lovcu potovali približno 10 sekund. Povprečna hitrost valov je 8 km/s in zlahka je bilo izračunati, da je približ-na oddaljenost od žarišča 80 kilome-trov. Izračun smeri dobimo na podlagi zapisa več seizmografov, od katerih eden meri gibanja v smeri sever-jug, drugi vzhod-zahod, tretji pa gibanja gor in dol. Magnitudo, to je jakost po-tresa, pa izračunamo iz različnih sku-pin valov, ključnega pomena za izra-čun pa so amplituda, frekvenca in pe-rioda potresa. Za te izračune potrebu-jejo tudi podatke iz drugih opazoval-nic, saj so podatki iz centralne, golovš-ke - in tudi iz vseh ostalih, ki jih ima-mo v Sloveniji - premalo. Omenjene jakostne stopnje potre-sov stroka vrednoti po različnih lestvi-cah, od katerih sta najbolj znani Rich-terjeva in Mercallijeva, za katero se uporablja tudi oznaka EMS. Razlika med lestvicama je v tem, da Richterje-va "prikazuje" sproščeno energijo; izračunamo jo na podlagi zapisa iz periode in amplitude potresa in to je natančen podatek sproščene energije. Mercallijeva lestvica pa je intenzitetna in klasifici-ra učinke na površini: na naravo, objekte in ljudi. Primerjava med Richterjevo in Mercallijevo lestvi-co je le približna, saj bodo v primeru, če je potres globok, učinki na večjem prostoru manjši ali pa obratno, če je potres plitev. Recimo: potres leta 1982 v Šempetru v Savinjski dolini so čutili na ze-lo majhnem področju, v Šempetru sta bili dve hiši popolnoma porušeni; - nasproten primer pa je po-tres izpred treh let v Ilirski Bistrici, kjer so bile poškodbe sicer minimalne, čutila pa ga je cela Slo-venija. Po ocenah stroke se v svetu vsako leto (za na-tančne podatke je obstoječa svetovna mreža se-izmografov premajhna) dogodi povprečno milijon potresov, kar pomeni približno dva na minuto. Registrirano število potresov je odvisno od števila seizmičnih opazovalnic in občutljivosti merilnih instrumentov, s katerimi te razpolagajo. Vzemimo primer Šempetra v Savinjski dolini: ko so naši seizmologi preteklo leto tam postavili mobilno me-rilno postajo, so v samo petih dneh zabeležili 140 potresov. Skratka, zabeležili so vse tektonske pre-mike na tem območju, tudi tiste najšibkejše, ki jih prebivalci niti niso čutili. Prav tako so podobne meritve pred osmimi leti izvedli v Goriških Brdih, kjer so mobilno postajo namestili kar v dobrovski vinski kleti ter v manj kot mesecu dni registrirali preko štiristo potresov, od katerih pa so jih doma- foto Marko Jamnik čini zaznali komaj petindvajset. Tudi ob zadnjem potresu v Posočju so sodelavci Uprave RS za geo-fiziko namestili več instrumentov, ki so v nasled-njih dneh zabeležili preko 1000 popotresnih sun-kov, večinoma jakosti I ali II po Richterjevi lestvi-ci; pet sunkov pa je imelo moč III stopnje. "Število potresnih opazovalnic v Sloveniji je absolutno premajhno," je potožil Renato Vidrih z Uprave za geofiziko v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Kako tudi ne bi, saj imamo danes v Slo-veniji štiri prenosne in le sedem stalnih opazoval-nic, od katerih je ena analogna, ostale pa so digi-talne. Od digitalnih sta dve vključeni v državno ra-čunalniško mrežo, ostale pa so z osrednjo opazo-valnico na Golovcu povezane s telefonskimi linija-mi. Stalne so v Ljubljani, pri Cerknici, na Vojskem, v Bojancih, v Bistriškem jarku, v Dobrimi na Koz-janskem in na obrobju Krškega polja. "Če bi hote- li imeti solidno državno omrežje, bi potrebovali vsaj petindvajset opazovalnic," meni Vidrih, "saj je, razen Prekmurja, celotno področje Slovenije še kako potresno aktivno." V ZDA imajo na obeh straneh prelomnice Svetega Andreja opazovalnice praktično na vsa-kih nekaj metrov. S tem je določljivost žarišča po-tresa bistveno večja, hkrati pa tak sistem opazo-valnic omogoča zaznavanje vsakega premika in strukture preloma. Podobno, vendar nekoliko manjšo gostoto opazovalnic imajo tudi v italijan-ski Furlaniji, kjer so po katastrofalnem potresu leta 1976 postavili štiri različne mreže observato-rijev. Vse opazovalnice v Furlaniji so popolnoma avtomatizirane in podatke v največ petnajstih minutah posredujejo vsem centrom in medijem. Naši seizmologi zaradi premalo opreme in denarja Ita-lijanom ne morajo konkurirati; so pa dobro povezani z italijanskimi opazo-valnicami, s katerimi tudi izmenjujejo podatke. Zaradi tega na slovenski strani - v Posočju - tudi nimamo tak-šne mreže seizmografov. Opazovanje potresov na Slovenskem Prva potresna opazovalnica na Slovenskem, hkrati pa tudi prva v Av-stro-ogrski monarhiji, je bila postavlje-na kmalu po ljubljanskem potresu 1895. Postavili so jo v pritličju višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani, po-trese pa je začela beležiti 18. septem-bra 1897. To je bila ena izmed prvih opazovalnic v svetu; pred njo so potre-sne opazovalnice delovale le še v Itali-ji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Rusiji in na Japonskem. Ljubljanski observatorij je vodil profesor Albin Belar, ki je sam celo iz-deloval seizmometre in izdajal eno pr-vih strokovnih revij o potresih sploh: Die Erdbebenivarte (Potresna postaja) s prilogo Neueste Erdbeben-Nachrich-ten, v kateri je opisoval vse pomem-bnejše svetovne potrese. Po prvi sve-tovni vojni so Belarja administrativno upokojili, opazovalnico, vse merilne naprave, literaturo in ostalo pa so pre-selili v Beograd. Belar je kasneje v Gorjah nad Bledom Ijubiteljsko nada-ljeval s spremljanjem potresov, za kar je uporabljal prototipe svojih merilnih naprav. V Sloveniji tako od leta 1918 dalje ni bilo uradne opazovalnice po-tresov in šele 1924. leta so se na ljub-ljanski univerzi odločili ustanoviti seiz-mološko opazovalnico. Ta začasna opazovalnica je v okviru Prirodoslov-no-matematične fakultete delovala v kleti ljubljanske univerzitetne zgradbe na Kongresnem trgu vse do konca pet-desetih let, vendar je bila slabo opremljena, njene zapise pa so obdelovali v Beogradu. Po večdeset-letnih prizadevanjih je 1958. leta končno zaživel glavni slovenski observatorij na Golovcu, ki ga da-nes pesti prostorska stiska (na vsakega zaposlene-ga na Upravi RS za geofiziko pride le okoli dva kvadratnega metra uporabne površine). Golovška opazovalnica je od srede šestdesetih let dalje vključena tudi v svetovno mrežo. V tej mreži sode-luje okoli sedem tisoč opazovalnic, po kvaliteti po-datkov pa golovška sodi med boljše v svetu. "Bele-žimo pa ne samo lokalnih potresov; kjerkoli v sve-tu se potres zgodi inje dovolj močan, ga zabeleži-mo tudi pri nas," razlaga Vidrih. "Te podatke po-tem izmenjujemo z evropskimi in svetovnimi cen-tri. Za Sredozemlje, se pravi za naš prostor, je center v Franciji, v Strasbourgu, za svetovne po-trese pa v Neisu v Koloradu v ZDA." 3/XLVIII. UPORABA NA tfl|B||H(8> ~ Rode našel stik z neverujočimi t Nadškof in Ijubljanski metro-polit dr. Franc Rode je po več kot petnajstih letih dela v Papeškem tajništvu za neverujoče in Papeš-kem svetu za dialog z neverujoči-mi v Rimu svojo bogato teoretično izkušnjo končno lahko zlil s prak-so. Projekt Nadškofov prapor, ki ga v letošnjem maju v sodelovanju z rimokatoliško Cerkvijo uvaja Re-publika Slovenija, bo po prepriča-nju najvišjih uradnikov države ne samo preiskus zrelosti Slovenijc med vstopanjem v Evropo, ampak svetal zgled celotnemu zahodnemu svetu. Projekt vodi Urad za vers-tva republike Slovenije, inscenaci-jo pa je, kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, prevzel Matjaž Berger, ki ima na tem področju v Sloveniji prav gotovo največ izku-šenj. Nadškofov prapor, ki ga je posvetil sam papež Janez Pavel II. - "iz radosti ob prisrčnem spreje-mu v Sloveniji" -, bo začel svojo pot v Ljubljani in bo - ko si ga bo-do iz roke v roko podali farani vseh far - prepotoval vso državo in tako sklenil obroč miru in brats-tva. Čeprav so se že oglasili neka-teri iz vrst anarhičnih liberalcev in trdili, navajamo, da "je Nadškofov prapor kronski dokaz militantno-sti slovenske rimokatoliške cerk-ve, ki soji - potem, koji bo država podarila gozdoue - zrasla krila", je gotovo, da so nameni te akcije go-tovo humani. Saj gre vendar zato, da se vero, ki ji po zagotovilih predstavnikov Cerkve pripada sko-raj tri četrtine prebivalcev Sloveni-je, pripelje k ljudem, ne da bi se jim bilo treba mučiti v Cerkev. Pro-jekt Nadškofou prapor s tem po-staja sestavni del slovenske kato-liške sinode. Na tajništvu ljubljanske nadš-kofije so nam zagotovili, da Nadš-kofov prapor ni namenjen samo verujočim, ampak tudi tistim, ki o veri dvomijo in celo zakrknjenim antikristom. Upajo, da bodo zgi-banke, ki jih bodo ob predajanju prapora ene fare drugi delili os-novnošolcem in dijakom - ti bodo imeli takrat šole prost dan, vendar se bodo morali udeležiti predaje, doneralka za inscenacijo ob začetku poti Nadškofouega praporja. ker bi sicer pouk morali nadomeš-čati v dveh sobotah -, padle na plodna tla, saj zgibanke propagira-jo ljubezen in bratstvo med ljudmi. V okviru akcije Nadškofov pra-por bodo potekale tudi spremelje-valne prireditve, ki bodo začinjene z značilnim katoliškim humorjem. Tega se zaveda tudi nadškof Rode, ki je posebej za Tribuna ludu izja-vil: "Civilizacija brez humorja pri-pravlja svoj lastni pogreb. 'Tapra-vf komunistični voditelji so bili popolnoma brez humorja. Kristjan naj se ne jemlje preveč resno. Kristjan se zna nasmejati sam se-bi, ker ve, daje vse milost, saj vse dolguje Bogu. Humorje tipičen sa-mo v krščanski civilizaciji. Veliko humorja, ueliko veselja - toje pra-vo krščansko ozračje." Tribuna ludu bo akcijo, ki se bo 25. maja končala s slavnostjo izročitvijo Nadškofovega prapora nadškofu Rodetu, spremljala na vsakem koraku, iz vseh večjih slo-venskih krajev pa bomo pripravili krajše ali daljše reportaže. Bralcem Tribune ludu se opravičujemo, ker je konec sveta, ki smo ga napoveda-li v prejšnji številki, zaradi višje sile od-padel. Sporočili so nam, da je na dan, ko je bil napovedan, lilo kot iz škafa. Uredništvo Ministrantova pušica Kot uvodna prireditev k Nadškofovemu praporju po vsej Sloveniji že poteka Ministrantova pušica, ki prav-zaprav pomeni svojevrstno slouensko rešitev problema financiranja katoliške Cerkue, zaradi katerega Slove-niji ne bo treba uvajati tako imenovanega cerkvenega davka. Mladi iz vseh koncev Slovenije prinašajo na kup denar in tako izkazujejo svojo pripadnost Cerkvi. Družina nam je prijazno odstopila v objavo svoj članek o dveh neustrašnih ministrantih, za kar seji iskreno zahvaljujemo. Članek povzemamo v celoti. Ministranta s srcem Kar je sveta mati katoliška cer-kev po Slovenskih krajih slabover-nih faranov po krivoverah izgubila, jih je po naši mili deželici tudi z vr-hano mero dobila, in kar so libe-ralnokomunistični Luciferji ter njih pajdaši vernih ji odvzeli, so iskreni fantiči in dekliči, kterim se mini-strantje veli, obilno pridobili. Ka-kor nekdaj apostoli po svetu so na-ši vrli otroci šli na vse kraje Repub-like Slovenije, ministrantovo puši-co nesoč presvetemu gospodu nadškofu dr. Francu Rodetu in sto-teren tolar je bil plačilo njih dela in truda. Popisati vse, koliko so trpeli in koliko prehodili, ni prostora ne časa: samo od dveh izmed njih, foto arhiv Družine Gašperja Bogataja in Magdalene Keber, naj se kaj malega pove. Oba vneta za spreobrnitev nevernikov in pogumna, kakor nekdaj sv. bra-ta Ciril in Metod, sta Muro, Dravo, Savo in Sočo prebredla in srečno na Brezje prišla. Tam sta osem dni in devet noči pred cerkvijo z zvonč-kom žvenkljala in s tem romarje k sebi privabila. Le-ti so kmalu vese-lje dobili do poslanstva prijaznega parčka, jima v pušico stisnili mar-sikateri bankovec ter ju nato za božji lon pazno poslušali, ko jim sta toliko lepega od ljubega nadš-kofa pripovedovati znala in domu prispevši in povedavši, kaj so vide-li in slišali, so svojim domačim srca vneli, da so tudi oni nesebično da-rovali za ministrantovo pušico. STRAN 8 5.5.1998 Moralni lik nosilca Nadškofovega praporja Pet zapovedi, ki zapopadajo dolžnosti do g. nadškofa $ Prva zapoved: Nosilec mora v nadško-fa Rodeta verovati, moliti ga, v njega upati, njega ljubiti. V tej prvi zapovedi je prepovedno: so-vražiti, obupati, ne zaupati ali pa predrzno zaupati v nadškofovo milost. s- fr Druga zapoved: Nosi- lec mora nadškofovo svetno ime posvečevati in s častjo izrekovati. V tej drugi zapo-vedi je prepoveda-no: nadškofovemu imenu nečast dela-ti, posebno z rodetokletstvom (preklinjevanjem) ali kadar njegovo škofovsko besedo ali pači ali pa napačno (na zlo) obrača. ^ Tretja zapoved: Nosilec mora sedem dni pred in po 25. maju, ki je že od nadško-fovega ustoličenja v naš praznik določen, od dela prenehati in počivati in pobožna deja-nja opravljati. V tej tretji zapovedi so prepovedana: vsa hlapčevska dela in vsa druga opravila, katera tem dnevom (posebno 25. ma-ju) ali nečast delajo ali pa 6 njegovo posve-čevanje odvračajo ali zadržujejo. fr Četrta zapoved: Nosilec mora svojega nadškofa ljubiti, spoštovati in mu streči ter mu v telesnih potrebah pomagati. V tej četrti zapovedi je prepovedano: nadškofu nepokoren biti, ali ga v potrebi zapustiti. ft Peta zapoved: Nosilec mora mir in edinost (slogo) imeti z nadškofom. V tej peti zapovedi je prepovedano: kakorkoli g. nadškofu škodovati. Prijavnica za nosilca Nadškofovega praporja Ime, očetovo ime in priimek: Naslov. Potrjena izjava: Da, živim po vseh petih zapovedih, ki zapopadajo dolžnosti do našega g. nadškofa. Podpis:______________ Opomba: Prijavnico, skupaj z odgovori na vprašanja, oddajte osebnemu župniku najkasneje po zadnji nedelj-ski maši. Vprašanja, na katera mora odgovoriti kandidat, ki se poteguje za nosilca Nadškofovega prapor-ja. Med tistimi, ki bodo na navedena vprašanja odgocorili /Jozitivno, bo mešuna državnu-cerk-vena komisija izbrala najustreznejše. Kakšna so razmerja v slovenski Cerkvi (škof, duhovniki, redovniki - redovnice, duhovnik -laik ...)? Kakšen odnos imate do cerkvene hierarhje? Kako doživljate slovenskega duhovnika, re-dovnika, redovnico? Kaj v vaši župniji naredite za pripravo mla-dih na zakon in kaj za zakonce in družine? Kje vidite glavna nasprotja med moderno družbo in Cerkvijo? Kje in kako se lahko vzajemno bogatita in korigirata Cerkev in sodobna kultura? Kako si predstavljate gmotni položaj Cerkve v Sloveniji? Kakšen je in kako naj ga uredimo? Ali naj država prispeva k financiranju Cerk-ve in na kakšen način? Ali v svojem okolju opažate pri ljudeh odpor do Cerkve? Če da, kaj je po Vašem mnenju krivo za to? Ali smo katoličani in še posebej vodstvo Cerkve sami ravnali napačno ali nespretno? Če da, kje? Kako gledate na smiselnost in koristnost, da se verouk (kateheza) kot vzgoja v veri podaja v okviru šole kot neobvezni predmet? Kdaj in kako doživljamo vero kot kopico za-povedi in prepovedi, ne pa kot možnosti uresni-čitve življenja? V čem me krščanstvo utesnjuje oziroma os-vobaja? Katere težave ali ugovore imam v zvezi Cerkvijo v preteklosti in sedanjosti? Kje vidim svoje mesto za služenje v Cerkvi? Ali liturgična znamenja in simboli nagovar-jajo sodobnega človeka? Zakaj je Cerkev večkrat samo bogoslužni servis, duhovnik pa izvrševalec skrivnostnih de-janj? Kako vrednotiti ljudske pobožnosti, da bodo imele smisel in se ohranile? Kje se pojavijo težave pri obnovi bogosluž-nih prostorov in njihove okolice? Kaj vem o tera, kako je Cerkev na Sloven-skem v zgodovini uresničevala poslanstvo služe-nja najbolj potrebnim? 3/XLVIII. STRAN 9 NASE ZIVAll Podlasica Ni zlepa nesramnejše tatice in bolj grdogle-de roparice, kakor je srborita podlasica. Divja pohlepnost in krvoželjnost ji gleda iz vsakega očesa. Nobena manjša četveronožna žival, no-bena ptica ni varna pred njenim zobom. Vse-mu, kar hodi in lazi po zemlji, je napovedala vojno: urni miški, dolgorepi podgani, rovarske-mu krtu, dolgouhemu zajcu je ravno tako ne-varna kakor ptici in njenim jajcem, kakor brez-skrbnim kobilicam, kuščarjem, kačam, žabam in celo ribam in rakom v vodi. Če je hudomu-šna, se zažene tudi v psa in v konja, pa tudi člo-veku skoči za vrat. Ta prežgani in pretkani krvolok lovi največ ponoči, podnevi pa leži v kakšnem duplu, ki pa si ga ni sama naredila, ampak si ga je prilastila od divjega goloba ali pa od veverice. Ko se son-ce pomika na zaton, oživi in gre na lov. Ogledu-je se na vse strani, vedno misleč na moritev. Ti-ho in previdno se priplazi do speče ali pasoče i se živali, lazi okoli nje in ko ujame ugoden hip -skoči in visi preplašeni živali na vratu ... Malo-pridna in krvi željna hudoba je še toliko bolj škodljiva, če živi bliže človeka, kjer ima več pri-ložnosti delati škodo. Skozi majhno luknjo, ki jo je morebiti izglodala podgana, se spak privleče tako hitro, da se mu moraš čuditi. Če le more, se pretihotapi v kurnik ali golobnjak in ne neha moriti, dokler čuti še kaj živega. To je strašen boj in joj! Vse podavi in zakolje, žival pograbi najraje za vrat, ji pregrizne žilo in slastno liže in sreblje vročo kri. Človek ne bi verjel, kako trdoživa je podlasi-ca, zlepa je ni mogoče ubiti. Desetkrat boš mi-slil: no, zdaj si mrtva! pa bo spet oživela. S pre-klano glavo, z razparanim trebuhom in s predr-timi prsmi bo še nate hreščala in puhala. Babjeverni ljudje se podlasice boje, češ da je strupena ali kaj. Fran Erjavec foto Denis Sarkič RADIO MARŠ • 95.9 MHz FM STEREO BESEDA STROKOVNJAKA Kdo je pravoslavec? Spoštovani gospod Izhajam iz tradicionalne slovenske katoliš-ke družine in sem triinštiridestletni cerkveno poročeni zakonski mož in oče petih bogaboje-čih otrok, s svojo družinico pa živim v manjšem gorenjskem kraju. Zato bi vas prosil, da zaradi delikatnosti vsebine pisma samega mojega priimka in naslova v Vašem cenjenem časopisu ne objavite. Sedaj pa k mojemu problemu, spo-štovani gospod Strokovnjak. Kot gorečega krist-jana, ki se, roko na srce, že od malih nog tru-dim delati in živeti po nauku naše presvete Ma-tere Cerkve, me je (prav tako tudi mojo zopet nosečo sopogo) na Jurjevo, ko smo z družinico po večerni molitvi gledali TV dnevnik, presunil prispevek, ki je prikazoval blagoslavljanje konj v vasi Jurjevo, občina Kungota. In sedaj Vas kot kristjan, navajen obredov različnih blagoslovov v naši mali farni cerkvici, sprašujem za mnenje: le kaj ima pri duhovnikovemu obredu blagoslo-va z žegnano vodo opraviti še krmljenje konj s kruhom? Naj mi Bog oprosti, ampak grenak ob-čutek, ki sem ga dobil, je takšen-. pa saj je to od-krit posmeh obredu obhajanja, ker je sveto ho-stijo nadomestil kvašen kruh. Pri tem me muči še vprašanje, ali je slovenski konj morda lahko pravoslavne vere. . S prisrčnimi pozdravi, Jože P.S. Prilagam fotografijo dejanja, ki sem jo izrezal iz časopisa. Odgovor strokovnjaka Spoštovani gospod Jože! S strokovnega vidi-ka je dotična zadeva še veliko bolj grenka in pe-reča, kot ste jo Vi s svojo pošteno slovensko du-šo videli in razumeli. Ne gre samo za norčevanje iz obreda obhajanja, ampak tudi za norčevanje iz pravoslavne, vzhodne cerkve. Slednja namreč za obred obhajanja ne uporablja nekvašenega kruha (ali kot Vi pravite, svete hostije), temveč navaden, kvašen kruh. In katoliški duhovnik ta-ko s tem kruhom ni "obhajal" konja, marveč - v prenesenem pomenu - pravoslavca. Naj Vam za dokaz navedem samo nekaj najosnovnejših zgo-dovinskih dejstev: resda se verski nauk pravo-slavne (vzhodne) cerkve razlikuje od rimske (za-hodne) le v nekaterih točkah - denimo glede priznavanja koncilov, odnosa do celibata ter čaščenja svetnikov in božjih podob -, vendar je do končne ločitve med njima prišlo zaradi nad-vse banalnega vzroka: ali pri bogoslužju upo-rabljati kvašen ali nekvašen kruh. Poslanci pa-peža Leona IX. (zagovornika nekvašenega testa) so 15. julija 1054. leta položili na oltar v cerkvi sv. Sofije bulo, s katero je papež izobčil patriar-ha Kerularija in vzhodno (kvas zagovarjajočo) cerkev. Kerularij je nato izobčil papeža ... Skratka, gospod Jože, odločiti se boste mo-rali po svoji vesti. Mogoče Vam bo pri tem pri-pomogel citat iz ust nadškofa in metropolita ljubljanskega, dr. Franca Rodeta, s katerim tu-di zaključujem ta delikatni primer: "... prav ta-ko pozdravljam tudi pravoslavne brate, ki živi-jo med nami, v prepričanju, da dogodki zadnjih let niso skalili v globinah medsebojnega spošto-vanja in prijateljstva ..." dr. Uhec Možgan STRAN 10 5.5.1998 Proletarske akcije v gibljivih slikah Leta minevajo, a Dan-D - praz-nik (brez) delafvcev), veselo stoji na svoji primarni točki. Ni lepšega kot oditi v kino ali sedeti pred TV spre-jemnikom in gledati gibljive slike o naših alter egih, fiktivnih vizionar-jih, idealistih in utopistih. In ker vla-da pogojno ne počiva, je s prvim ma-jem uvedla nov zakon o cestno pro-metnih predpisih, ki bo naše virtual-no napolnjene denarnice še dodatno olajšal. Zatoje v čast 'Dneva-D...' in zvišanja naših prihodkov čas za ne-posredno akcijo, oziroma re-akcijo. 1. Pravoverna akcija. Film Petra Cattanea Do Nazga (Full Monty) je zadnja prava vroča žemljica, ki je bi-la vsem v dokaz, da je preživljanje v post-industrijskem mestu odvisno od tega, ali si pripravljen iti do kon-ca, do tiste zadnje instance, ko mo-raš naposled adherentno potrditi svoj status proletarca. Postaneš lah-ko zgolj pasivni akter, razgaljen ob-jekt trenutnega vouyerizma. Število žrtev: 'brezmadežni' ponos vseh ak-terjev na odru. 2. Utopijsko-destruktivna akcija. V filmih Kena Loacha je delavec mo-ralni anarhist ali samouničevalni reakcionar. Le-ta je pač tisti, ki mo-ra za vsako ceno znati preživeti. In ker je film prostor fikcije, nič ni re-snično, dovoljeno pa vso. Namon in nauk Loachovega filma Riff-Raff bi lahko preprosto izpeljali iz besed Slovenski prispevek k delavskemu prazniku: folografija s snemanja novcga slovenskega filma 1. maj na Rožniku. Dušana Pirjevca - 'Destrukcija ni preprosto uničenje in samouničenje. Destruirati pomeni: raz-graditi hišo, da se pokažejo njeni temelji...'. Ali kot nam to Loach prezentira na film-skem platnu - zaradi slabe varnosti umre eden od delavcev, njegovi so-borci za preživetje pa uničijo (zažge-jo) objekt na katerem so izvršili svo-je honorarno delo. S tem proletariat ostane zvest prirojenemu statusu, principu daj-dam in usodo zaenkrat še vedno drži v svojih rokah. Število žrtev: lepa količina m2 prenovljene-ga objekta. 3. Direktna akcija. Ko pa akter v namenskem paradoksu postane pravoverni antagonist, žrtve niso iz-ključene. V filmu Blue Collar Paula Schraderja se akcija (olajšanje služ-benega kapitala za nekaj zelencev in zapisnika nečednih poslov) sprevrže v boj za preživetje, ki ni pogojeno s financami. In ko se fikcija sprevrže v stvarnost, ima delavec na izbiro zgolj sledeče - predčasna, dolgoroč-na upokojitev, program za zaščito prič ali delavno mesto nadrejenega. Število žrtev: pogojno samo ena. A ker se vrtimo v svetu fikcije, je za realiste večnamenski izust enega od protagonistov v filmu Hala Hartle-ya 'Simple Men' več kot dobrodošel -obstajajo samo težave in poželenja. Danijel Mežan Če nimaš čina, ce nimaš zaslup za narod in svoje mesto, potem si nisi nic. Vis major sem. Mogoče ima Žoga kljub vsemu prav? Ker je okrogla, kakor Zemlja. Tito je bil hkrati poveljnik Vrhovnih sil in ku-rirček prve čete devetega korpusa. Sporočila med enim in drugim mu je nosil pes Luks. Medtem, ko ga je Hitler lovil s padalci po Drvarju, je Tito že pri-šel s povratno pošto v njegov bunker, ponoči v sa-njah, in mu rekel: "Vem, ti bi bil rad pameten čisto do konca. Srečen ti rojstni dan in Valpurgina noč." Baje, da je Hitler takrat spoznal, da je izgubil vojno. Nekaj sem pa le povedal. Zdaj, ko so skodelice v umivalnem stroju zgo-raj, stojijo tudi krožniki. In 14 številk in šest črk. Ko je Gogolj ponovil predavanje, so ga sami študentje prosili, naj raje neha. In svetloba sonca in oseminšestdeset planetov v najbljižjem sončnem sistemu. Mi, volkovi in mačke, imamo devet planetov -Luna, Mars, Venera, Merkur, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton, kar znese 9. Brž ko bi - pozdravljeni, fran Bibick - vse, kar sem povedal, prečital, bi prišel še doktor Bibik, odobril in malce zmehčal:. "Saj lahko ladja še vedno sveti v temi." Mogoče ne gre za nič bistvenega. Kakšna vrsta razsvetljenih oken v temi, brlivka ali dve pod njo; zajetno bitje umiva cesto in prha vodo iz mogoč-nih nozdrvi. Zajetno bitje je spet oživelo, z vso silo je zače-lo brizgati vodo po tleh, kakor da ni bilo tisto prej še nič v primerjavi s tem. Evo ga, zajetno bitje gre že spet. In je odšlo. Več večjih zajetnih bitij stoji v lužah in oddaja brnečo toploto. V daljavi hrope samotno zajetno bitje. Kakor da bi se ujezilo, je zajetno samotno bit-je nenadoma večkrat zapored zarenčalo, nato pa zarohnelo in izginilo v noči. Toda medtem skoraj ves čas leljivo drsijo po vlažnem asfaltu manj zajetna in v sluhu bolj ploš-čata bitja. Po vlažnem asfaltu. Tedaj je začelo v daljavi neko prav majhno bit-je razgrajati. Mogoče, mogoče, mogoče. Mimo sta šli dve bitji, kakor da bi imeli prope-lerje. Več bitij hiti mimo drugih, še bolj hitrih bitij. Neko bitje je zacvililo. Zdajci. Presunljivo. Veliko, zajetno bitje se mu je s tihim cviležem pridružilo. Bil je Ponedeljek. Manjkalo je še pol ure do Torka. Nastala je ti-šina. Le voda je tekla iz pipe. Nato je vse utihnilo, le glavnik je zveneče tlesknil z zobmi. Vrata so se nekam butnila. Iz daljave je naglo prihajalo bitje, skodelica je v kuhinji padla na tla. Gosta tišina. Še vedno. A bitje že gre, že prihaja. Lahko noč. Lahko noč! Emil Filipčič, Ljubljana, 21.4.1998 Jaz imam teleskope v očeh in vidim daleč v globino zvezdnatega neba. Spat si odšla. Nočna zajetna bitja. S cevjo rohnijo. Ploščata bitja hitijo. 3/XLVIII. nmnut STRAN 11 Večji potresi v Sloveniji Prvi znan potres na področju Slovenije se je dogodil leta 792. Po današnjih merilih je na Kranj-skem dosegel največ VIII. stopnjo po Mercalliju in verjetno ne manjše od VII. stopnje. Naslednji znan potres se je dogodiljanuarja 1985 in v Ljubljani so ga čutili kot potres VI. stopnje. Marca leta 1000 je širše območje Ljubljane prizadel potres, ki so ga bojda čutili po vsej srednji Evropi. 0 tera potresu je bilo napisanega zelo veliko in že dalj časa se strokovnjaki prerekajo o tem, ali je izvor potresa dejansko le okolica Ljubljane (VIII. stopnja) ali pa je približno istočasno nek potres prizadel tudi Flandrijo in Pikardijo. Maja 1201. leta je hud po-tres prizadel Štajersko, njegov epicenter pa naj bi bil v dolini Mure, kjer je do tal porušil celo grad Katsch in še nekatere druge zgradbe v radiju 150 kilometrov (IX. stopnja). Eden največjih potresov v srednjem veku pa se je zgodil 25. januarja 1348. Žarišče je imel v Beljaku. V neštetih potresnih sunkih, ki so trajali dober mesec, in mnogih poža-rih naj bi umrlo 40.000 ljudi (X-XI. stopnja). Ta potres je popolnoma porušil Beljak, čutili pa so ga v najširši okolici: porušil je tolminski grad, oglej-sko katedralo, v Benetkah je poškodoval več zvo-nikov ... Valvasor trdi, da je ta potres porušil 26 mest ter 40 gradov in cerkva na Kranjskem, Ko-roškem in Štajerskem. 26. marca 1511. leta naj bi v razmaku šestih ur področje Slovenije prizadela kar dva potresa z X. stopnjo. Prvi se je zgodil ob treh popoldne in je imel žarišče na področju Idri-je, drugi pa ob devetih zvečer z žariščem v Furla-niji. Prvi naj bi terjal 3.000 življenj, drugi pa kar 12.000. V začetku avgusta istega leta je Čedad pri-zadel vnovičen potres (IX. stopnja), ki je uničil vse, kar ni porušil prejšnji. (V Evropi se večkrat pojavi nekoliko šibkejši potres z zakasnitvijo 120-150 dni.) To je bil najmočnejši in najbolj katastrofalen potres na Slovenskem, katerega posledice so krep-ko občutili dobesedno povsod. Sredi februarja 1690 je močnejši potres prizadel Koroško, žarišče naj bi bilo v CeJovcu, najboJj pa je bil prizadet Be-ljak. Več potresnih sunkov je v dveh dneh čutila tudi praktično vsa Slovenija, v Ljubljani je bil moč-no poškodovan jezuitski kolegij. V osemnajstem stoletju je znanih samo sedem potresov, ki so jih zaznali tudi na Slovenskem, no-beden od njih pa ni bil posebej močan ali katastro-falen. V devetnajstem stoletju je bilo potresov mnogo več: leta 1840 je potres VI. do VII. stopnje prizadel osrednjo Slovenijo, kot šibkejši potres pa so ga čutili povsod. Ocenjujejo ga na 5. stopnjo po Richterju. Pet let kasneje je na istem področju znova nastal potres (VII.-VIII. stopnje po Mercalli-ju). Leta 1856 znova. Marca 1857 je dokaj močan, vendar globok potres (okoli 19 km) prizadel Cer-kljansko. Njegovo intenziteto ocenjujejo s VII. in VIII. stopnjo, moč pa s 5,5 po Richterju. Čutila ga je najširša okolica: od Benetk do otoka Krka, Za-greba in Beljaka. Od leta 1860 do 1890 je bilo na kranjskem sedem omembe vrednih potresov z in-tenzitetami med VI. In VII. stopnjo. Tako imeno-van veliki zagrebški potres je nastal 9. novembra 1880 z žariščem pod obronki Zagrebške gore in Medvednice (IX. stopnja). Čutili so ga v Bologni, Temišvaru, Bratislavi, na južnem Moravskem in Češkem. Poleg Zagreba je hudo prizadel tudi Krš-ko-brežiško področje. V preteklosti so potrese po-vezovali z raznimi optičnimi učinki na nebu, ki so spremljali potres. Videli so denimo tri sonca in po-dobno. Ravno zaradi tega so se jeseni 1883 toliko bolj ustrašili zelenih in rdečih sončnih vzhodov in zahodov, ki jih je povzročil optični efekt finega prahu, vulkanskega pepela, ki ga je z Indonezije razneslo po vsej Evropi. 14. aprila 1895 je močan potres prizadel Ljub-ljano in okolico. S svetovnega stališča ni šlo za mo-čan potres, vendar pa je pomemben predvsem s stališča upoštevanja nasvetov o potresno varni gradnji (VIII.-IX. stopnja, 6,1 po Richterju). Sam potres je močno poškodoval Ljubljano, zahteval 9 življenj, čutili pa so ga celo v Splitu, Firencah in na Dunaju. V naslednjih dveh tednih je bilo še preko sto popotresnih sunkov. Junija 1897 je potres z in-tenziteto VII. vnovič prizadel Ljubljano. Proti kon-cu maja 1905 so močan potres čutili na Notranj-skem in na Dolenjskem (VII. stopnja), v naslednjih letih je bilo več potresov s približno enako močjo. 29. januarja 1917 pa je v Brežicah nastal potres VIII. stopnje, januarja 1926 je potres VII. stopnje ..<•""¦<*. • Stopnje po MCS lestvid Potresna nevamost vi—vii [Z vii H vm m H v8lika '-' """" '......-•¦' 12- stopenjska opisna potresna lestvica MSK, MCS, EMS (Mercallijeva lestvica) Stopnja naziv odziv ljudi poškodbe objektov vpliv na naravo zaznamujejo le seizmografi / lahko nihanje visečih / predmetov, zlasti v visokih nadstropjih lahno tresenje in škripanje / predmetov loputanje in premikanje predmetov odpadanje ometa, poškodbe dimnikov odlomljeni dimniki, manjše razpoke v zidovih I u III neopazen komaj opazen šibek ne zaznajo zaznajo redki zazna manjšina IV zmeren zaznajo mnogi V precej močan prebujanje VI močan prestrašenost VII zelo močan strah VIII rušilen panika K delno uničujoč spl. panika X unicujoc XI katastrofalen XII hudo katastrofalen prizadel Cerknico; maja leta 1939 podobno močan potres Litijo; novembra 1943 je potres z jakostjo VI. stopnje prizadel Slovenske Gorice; januarja 1956 pa nekoliko močnejši potres Ilirskobistriško področje. Maja 1963 je bilo potres VII. stopnje ču-titi vzhodno od Ljubljaje, nadalje je junija 1974 po-tres prizadel Kozjansko (VII. stopnja). Maja 1976 je v Furlaniji nastal katastrofalen potres, ki je močno prizadel tudi Posočje (IX.-X. stopnja). Zadnji po-membnejši potres pred letošnjim velikonočnim se je dogodil leta 1977 na Gorenjskem (VI.-VII. stop-nja). Potresov, ki so imeli intenziteto manjšo od VII. stopnje, razen izjemoma, nismo omenjali. Potresna varnost Seizmologi so za Slovenijo naredili zemljevid potresno nevarnih in ogroženih območji, gradbe-ništvo pa ga mora upoštevati. Problem so seveda zasebne gradnje. Sicer pa celo observatorij na Go-lovcu ni protipotresno grajen. Glede na to, da je bil zgrajen leta 1955 oziroma je bila v te namene samo prenovljena stara hiša, zgrajena kmalu po prvi svetovni vojni, ni potresno varen. Vendar sam objekt stoji na relativno dobri podlagi. Čeprav ima Ljubljana zelo različne podlage: zagotovo je najslabša podlaga Ljubljansko barje, nekoliko boljši je savski prod (Bežigrad), najboljši pa so peščenjaki (pod Rožnikom, Grajskim hribom in Golovcem), vendar pa se pod hribi pojavlja prob-lem plazov. Učinki na slabi podlagi so lahko za eno do več stopenj močnejši kot na dobri podlagi. Vaiovanje pri potresih je samo po sebi približno enako, v različnih tleh pa so različni pospeški. In pospeški so tisti, ki rušijo. Resda bolj zatrese na trdni podlagi, recimo karbonatni, ampak objekti bodo manj poškodovani kot na Barju, kjer površje dobesedno vibrira. večje razpoke v zidovih, posamezna rušenja podiranje delov hiš, delno rušenje rušenje opečnih zgradb, poškodbe močnejših objektov hude poškodbe, rušenja močnejših objektov uničenje vseh objektov vzvalovanje gladine mirujoče vode mestoma razpoke v vlažnih tleh posamezni zdrsi pobočnih zemljin vdori in usadi, spremembe pretokov in gladine vode razpoke v tleh, plazovi, presihanje in pojavljanje novih izvirov velike razpoke v tleh, veliki zemeljski plazovi, poplavljanje prelomi in premiki v tleh, poplave sprememba površja in veliki premiki tal, premeščanje vodnih tokov Poleg ljubljanskega področja so v Sloveniji najbolj ogrožena idrijsko-tolminsko, brežiško-krš-ko, ilirskobistiško in kozjansko področje. Krška nuklearka je, kar zadeva gradbeništvo, varen objekt in ni bojazni, da bi se ob potresu poru-šil ali počil kakšen zid. Edini resnejši problem so in-štalacije, ki pa se ob tresenju samodejno izklopijo in tako ne more priti do požara, ki bi povzročil jedrsko nesrečo. To je tudi edini objekt v Sloveniji, ki je pod stalnim mednarodnim (potresnim) nadzorom. Gradbeniki se vedno radi pohvalijo, da ne ubi-ja potres ampak zgradbe, lahko pa je tudi druga-če, saj je bilo do leta 1950 več kot 50 odstotkov smrtnih žrtev zaradi požarov, ki so nastali zaradi poškodb inštalacij ob potresih. V novejšem času se stvari spreminjajo: inštalacije se izklapljajo. Se-veda pa so velike razlike, kje se potres dogodi. "Potresa v Kaliforniji leta 1989 in pol leta pred tem v Armeniji sta imela približno enake karakte-ristike, magnituda nekaj čez 6 in približno enaka globina. Rezultat: Kalifornija 73 smrtnih žrtev, Armenija 26.000," razlaga Vidrih. Skopski potres leta 1963 je bil za Slovenijo in svet pomemben iz več razlogov. Takrat se je prvič vzpostavila neka mednarodna pomoč, mejnik pa je ta potres pomenil tudi v zakonodaji. Od 1963. leta je tako gradnja v celotni Jugoslaviji postala bistveno varnejša. Podobno je bilo tudi takoj po ljubljanskem potresu (1895). In to ne samo pri novogradnjah, ta-krat so, recimo, ojačili tudi cerkve in podobno. Naj-bolj kritično obdobje za protipotresno gradbeništvo pa je bilo nekaj let po prvi svetovni vojni in od kon-ca druge svetovne vojne do skopskega potresa. Pri nedavnem potresu v Posočju je bilo tudi opaziti, da ljudje po potresu 1976. leta niso primerno sanirali hiš, čeprav so za to dobili zadostna sredstva. Danijel Vončina in Jaka Elikan STRAN 12 TfllBUHA 5.5.1998 Orgazem na počitnicah Srdan Gojkovič - Gile, prvi mož beograjske skupine Električni orgazam in eden izmed tvorcev beograjske novalovske scene iz začetka osemde-setih, je eden redkih še vedno aktivnih glasbeni-kov iz njegove generacije. Kaj se dogaja z beograjsko novovalovsko genera-cijo? Njene vrste se v zadnjem času neusmi-Ijeno redčijo. Zdi se, da je ta generacija najbolj ogrožena, še posebej glede na dejstvo, ko-liko žrtev je doslej padlo. Bobnar Šarla Akrobate in EKV je umrl leta 1992, nato je umrl Milan Mlade- foto Denis Sarkič novic, pa Čavke in še nekateri, ki vam medijsko niso toliko poznani, vendar so bili del te naše beo-grajske ekipe. Govori se, da jih je še veliko iz te ge-neracije, ki so v zelo slabem stanju, kar pomeni, da smrti omenjenih ne bodo ostale osamljene. Po drugi strani pa ravno ta generacija še vedno dela najboljše albume. Od zadnje plošče Električnega Orgazma so minila že skoraj štiri leta. Kajje vzrok temu? Morda to, da v zadnjem času posvečate veliko časa Vladu Divljanu in Old Stars Bandu. Deloma je studijski molk Orgazma res pove-zan z Vlado Divljanom, saj od začetka leta snema-mo album z Old Stars Bandom, ki naj bi izšel pro-ti koncu jeseni. Povedati moram, da trenutno igram kar v treh bendih. Tretji bend, v katerem igram bobne, se imenuje Stoned Rollers Expirien-ce, preigravamo pa rock standarde. Z Orgazmom smo - kar se snemanja tiče - na počitnicah. Kljub temu pa smo koncertno kar aktivni, saj imamo v povprečju štiri nastope mesečno. Ritem sicer ni najhujši, toda še vedno funkcioniramo. Mislim, da je potrebno po osemnajstih letih igranja vzeti ma-lo odmora, se navidezno umakniti s scene. Po vsej verjetnosti bo Električni orgazam posnel novo ploščo šele prihodnjo zimo. Večkrat ste izjavili, da ne pripadate niti under-ground sceni niti mainstreamu. Kljub temu ste bili vedno popularni. Seveda se sam koncept sliši nekoliko čudno. Nekajkrat sem izjavil, da zadnjih nekaj let v Jugo-slaviji sploh ne obstaja več mainstreamovski rock. Edina, ki to morebiti sta, sta Bajaga in Riblja čor-ba. Zadnja leta je bil najpularnejši turbo folk, to je bil nekakšen srbski mainstream. Trenutno pa je popularna dance scena. Omenjate turbo folk. Dejali ste, da sta v času, ko ste vi hodil v gimnazijo, le dva reveža poslu-šala narodnjake, sedaj pa skoraj ni nikogar, kijih ne bi poslušal. Do tega je prišlo predvsem zaradi medijev. Te-levizija je zelo močna stvar. TVje sponzorirala ce-lo vojno. Vprašanje je, ali bi brez televizijske pod-pore prišlo do takšne situacije. Nekateri narodnja-ki so bili zelo vojno usmerjeni. Tega je bilo veliko, sedaj se je položaj nekoliko umiril. Vaša pesem Igra rokenrol cela Jugoslavijaje v filmu Lepa sela lepo gore uporabljena v po-dobni sceni kot Računajte na nas - ko četniki pobijajo muslimane in zažigajo hiše. Res je, da vse skupaj asociira na vojno kot ro-kenrol, toda meni je všeč, kako je režiser filma uporabil to pesem. Drugi del refrena pesmi na-mreč pravi, da se vse okoli tebe iskrivlja in zvija. Če neko stvar preveč zvijaš, poči. To je bil nekak-šen predznak "frke" v Jugoslaviji, čeprav tedaj ni-sem vedel, kaj se bo zgodilo. Vanja Alič, Gregor Cerar God Save (Dairy) Queen Bon vas bo veljal 270 SIT, kupite pajih lahko samo 5 vsak mesec Enako hitro, kot je iz te dežele bežal komuni- zem, se je vanjo vseljeval kulturni feno- men, ki mu pravimo fast-food. Se pra- vi: zelo hitro. Zelo zelo hitro. In izbiral je najboljše lokacije. Dairy Queen, kar po naše, by the way, pomeni nekaj take- ga kot "kraljica mlečnih re- stavracij", se je tako nase- lila v pritličje častitljive stavbe, v kateri sicer do- muje Banka Slovenije, njeni najbližji sosedje, ki si delijo ostale tri vogale križišča Sloven- ske, Cankarjeve in Čo- pove, pa niso nihče drug kot Pošta, Hotel Slon in Nama. Lahko ste prepričani, da tamkaj cene poslovnih prostorov niso nikakršen drobiž. In kraljica ima ogro- men, res ogromen, celo glomazen prostor. V dveh nadstropjih. Pri čemer ne premorejo eksila za kadilce. Prodajajo pač določen kulturni vzorec. Veliko ljudi je, ki jim gre tovrsten tip restavra- cije hudo na živce. Nekateri so pripravljeni v njih videti celo nekakšen simbol ameriškega kulturne- ga imperializma, zgubljanje identitete, etc, etc. Ampak konec koncev vas nihče ne sili, da greste tja, če nočete. V Dairy Queen ni takšne gneče, da bi fast food pomenil, da morate hitro jesti. Pomeni pa, da je hrana hitro pripravljena, večinoma v ne-kakšnih napol futurističnih strojih, spakirana v škatlice in temu primernega sci-fi okusa. To ne pomeni, da je brez okusa. Res pa je, da je ta po-polnoma predvidljiv, večno isti in na smrt dolgočasen. Izbirate lahko med različnimi burgerji z govedi-no in sirom, burgerjem z ribo in burgerjem z ocvr-tim piščancem, štirimi vrstami pice in tremi so-latami. In pomfri, seve-da. Kar je v "dairy" mlečnega, so sladole-di in šejki. Tako so se-stavljeni tudi študent-ski meniji: iz poljub-nega burgerja ali pi-ce, solate in pomfrija. Od pijač premorejo kavo, kokakolo in pivo. Medtem ko jeste, pa lahko v neskončnost opazujete bataljone otrok, najstnic in najstni-kov, za katere se zdi, da jim obisk fast-fooda pomeni ne-kakšen družabni dogodek. Naša ekipa je ocenila, da se lahko, čeprav nam niso dovolili fotografirati njihovih kahlic, Dairy pohvali z za odtenek boljšo hrano od osta-le fast-food konkurence. Odtod tudi ocena, ki bo verjetno razjezila deklarirane nasprotnike to-vrstnih "ustanov". ocena: dobro (7) Zabavišče pri "Lovskem psu" Potem ko so po dolgih letih iz kletnih prostorov Hotela Ilirija pregnali "artistke" iz Ukrajine, so se pred pol leta tam začele odvijati povsem drugačne dejavnosti. Po enoletnih delovnih izkušnjah v Orto baru se je Sandi Kovačevič odločil, da se bo kot šef poskusil tudi sam, in Ijubljanska (predvsem pa ši-šenska) mladež je dobila nov dnevno-nočni klub -Hound Dog. Sandi je - kot zapriseženi rockabilly - Bambi Molesters na koncertu v pesjaku (foto Denis SarkicJ dejavnosti v teh prostorih niso docela zakriti, saj poleg klasičnega plesišča s stebri, kjer vzhodnjaške lepotice ponavadi pokažejo svoje artistične sposob-nosti, in svetlobno kroglo (d la disco sedemdese-tih), ki "straši" izpod stropa, klub še vedno krasijo tudi socrealistični separeji. Lokal je odprt vsak dan od desetih dopoldan do pol petih naslednjega dne, razen v nedeljo, ko se vrata odpro malce kasneje, ob 13. uri. Kot pravi Kovačevič, se je v pol leta zvrstilo že okrog petdeset najrazličnejših domačih in tujih glas-benih skupin. Za pro-gramsko shemo poskr-bi sam, prav tako za primerno obveščanje javnosti. Ob četrtkih se predstavljajo večinoma še neuveljavljeni bendi, ob sobotah pa tam za-godejo malce bolj zna-ne in - predvsem - "žu-rerske" glasbene skupi-ne. Poudariti je treba kulturne večere ob sre-dah (ob 20. uri), kjer se redno pojavljajo mladi literati oziroma razno-razni še ne tako pozna-ni umetniki, ki razstav-ljajo, igrajo, berejo ipd. Vstopnine ni, razen ko izbral ime kluba po istoimenski skladbi Elvisa Pre-sleyja, kar nam lahko služi že kot prvi orientacijski podatek, kam pes taco moli. V stari dobri rokenrol, seveda. Hound Dog je v zelo kratkem času, kljub številnim na novo odprtim nočnim lokalom v Ljub-ljani, pridobil lastno klientelo; tjakaj je presedlalo tudi veliko "ortobarovske" stalne posadke. Sicer pa so obiskovalci šišenskega kluba predvsem mladi, ki prisegajo na dober rokenrol. Ostanki poprejšnje tja zaidejo "dražji" ben-di iz tujine. Večere brez koncertnih dejavnosti za-polnijo preverjeni DJ-ji, povečini člani raznih glas-benih skupin. Po podatkih za šankom zaposlenih "rockabillyjev" se v Hound Dogu največ popije pi-va, Unionovega in Laškega, seveda. Cene pijač so klasične za tovrstne klube, tisti bolj pozorni pa znajo povedati, da so celo za 30 tolarjev cenejše kot v konkurenčnem Ortu. Vanja Alič 3/XLVIH. iiBim STRAN 13 Trov NccKino & |)ino Dong Konfra Hehlor Sfrahola piše Filipčič riše Derganc PONIC se VKRCATA V SII.A INTE- RES5NTN0 PNO Ml DOBRI LJUDJE ^ ?REDEW SOMC& TRIKRAT VZŠLO, feo HBKTOR STRAHOTA PREJEI- ^ASLUŽEMO KASNEJE-.ITEZKO 4E VTAKOl SPOMNIU SEMSE! 1 ZASUJ2ENO VELIKEM MESTU ISKATI JojeKAJC! SE NEDELA. KAl Sl Booo MISLILI LJUDJE NA4TI V SEHU, ZAŽ^ES MESTOf! NIKOLI Hl NE PUSTtŠ ;DA MALjO - H\KDU \/p& ?0HA6,A]- TAH pOKoo ?RAKSO...KAK0^ ^AHo MEHAlOIK. ?RAKS©.2A|-OSTMO PA -pos^JITp: TIST^^A ^ABIl. b\ UAPfiAVO/\ STEVll-KO NEMOQOČEH ©1961 Ali je nemogoče sploh mogoče? Berite v naslednji številki! STRAN 14 5.5.1998 (foto Diego A. Gomez) Na gobec! 16. maj je razglašen za svetovni dan upora proti globalnemu kapita-lizmu in ga praznujejo številne avto-nomne skupine po vsem svetu, ki se jim letos pridružuje tudi Študentska sekcija slovenskega politološkega društva (ŠSSPOD). Študentje in študentke, Člani in članice Študentske sekcije sloven-skega politološkega društva bomo omenjeni praznik slavili, častili, bla-grovali in praznovali ves mesec maj, ki naj bo namenjen politiki, kulturi in veselju. Ves obred užitkovanja smo povedno imenovali Šakom u glavu. Program: - torek, 5. maj, FDV, sejna soba, ob 17.00. Okrogla miza "Kult - KAJ?", organizira KULT - Klub kulturologov FDV; - tudi torek, 5. maj, FDV - X, ob 19.00. Srečanje z beograjskimi štu-dentkami in študenti, predstavniki in predstavnicami osrednjih študent-skih organizacij v ZRJ; - sreda, 6. maj, FDV - F, ob 19.00. Okrogla miza "Nato je bil NATO"; - četrtek, 7. maj, FDV - X. Amnesty International predstavi Splošno de-klaracijo o človekovih pravicah; - torek, 12. maj, FDV - X. Okrogla miza "Globalni kapitalizem - global-ni upor" (ob dnevu upora proti glo-balnemu kapitalizmu - 16 maj); - sreda, 13, maj, FDV - F, ob 19.00. Predstavitev Škratove čitalnice z Me-telkove; - četrtek, 14. maj, FDV - B, ob 19.00. Projekcija Eisensteinovega filma Kri-žarka Potemkin (ob 150. obletnici Komunističnega manifesta); - torek, 19. maj, FDV - X, ob 19.00. Okrogla miza "Politično danes", pos-večena Antoniu Negriju (podpisova-nje peticije za osvoboditev političnih zapornikov v Sloveniji); - sreda, 20. maj, FDV - avla, ob 19.00. Multimedijsko praznovanje 30. obletnice študentskih demon-stracij. Razstava + koncert Janija Kovačiča; - četrtek, 21. maj, pred glavnim vho-dom FDV. Zaključna manifestacija in koncert na prostem. Jelena Aleksič Med nenevarno akademsko igro in terorističnim orožjem Pisava in transcendentalno, Problemi 1-2/1998 Problemi sodijo med najstarejše, najobstojnejše (kljub občasnim dalj-Šim zamikom in uredniškim turbu-lencam niso vse od konca šestdese-tih nikoli prenehali izhajati) in naju-glednejše teoretske revije v Sloveniji. Kljub temu, da se jih zadnja leta po-vsem upravičeno drži sloves publi-kacije, na katero ima največji vpliv in ki na nek način v celoti pripada la-canovskemu krogu, pa njihovo laca-novstvo ni tako zelo ortodoksno, kot nekateri mi-slijo. O tem priča tudi zadnja, te-matska številka z naslovom Pisava in transcenden-talno, ki je v ce-loti posvečena Derridaju in iz-vorom dekon-strukcije. Dekonstruk-cije se drži neka dvojnost: kot je opazil eden nje-nih, ob Derridaju najeminentnejših predstavnikov Paul de Man, so jo dostikrat obtože-vali - na eni strani tega, da je zgolj nekakšna nenevarna akademska igra, na drugi strani pa celo tega, da ni nič drugega kot nekakšno terori-stično orožje. Takšni reakciji sta, če-prav napačni in diametralno nas-protni, simptomatični in na nek na-čin razumljivi. O dekonstrukciji bi bi-lo namreč mogoče reči predvsem to, f/OKIGlNE PRESSES tMVEnSlTAIttES UU Razumnikom in intelektualcem Na koline se peljejo - mimo na-zobčanih protitankovskih traverz in betonskih piramid ob križiščih, mi-mo Trzina ... Jože Snoj, Noetova bajta. Založ-ba Nova revija, Ljubljana 1997. Poln avto jih je - z mlado psičko in njihovim najmlajšim, ki je zdajle zakinkal v košku na zadnjem sedežu - natančno devet. V avtu se mešata duh po otroški kremi in mladem psu. Fantek se, hvala Bogu, ne zbudi, ko z nezmanjšano hitrostjo zdrvijo prek "na cesti zaspalega" srnjaka, vsi os-tali pa se samo nemo razburjajo nad šoferjem, ki je še zmeraj za vse neumnosti ... Bilo muje osemnajst ali devet-najst let, kojihje zagledal na obzor-ju ... Aleš Šteger, Kašmir. Založba No-va revija, Ljubljana 1997. Kot megla so prišli. Megla v Kani Galilejski. / Megla med vpitjem me-dicinskih sester / in kričanjem mate-re, ki ji megla požira / njenega otro-ka, njenega sina na koncu popkovi-ne. / Na koncu dvajsetega stoletja. / Blejanje ovc ni moglo prikriti brne-nja / velikih nožev, ki so želi za zapr-timi vrati. / To so bili kombajni, ko-vinski Kiklopi z očmi, / ki se zlatijo v krvi. / Z očmi, ki so prišle jest krvavo meso na gostijo. Nekje v temi za šipo je vztrajno pel čuk, tu, prav blizu za steno, je nekdo žvenketal s kozico ali pač ne-ko kovinsko posodo... Feri Lainšček, Skarabej in ve-stalka. Založba Franc-Franc, Mur-skaSobota 1997. Nad vzglavjem z napihnjeno per-nico pogrnjene postelje je tiktakala stenska ura s posrebrenim nihalom in velikanskimi težkimi kemblji. Bil je gluh ali blazen, kdor si je k spanju na-mestil ta neusmiljeni mlin, o tem sta pač nemo soglašala, ko sta se potem le za hip spogledala in je brat Matthis s kazalcem ustavil nihalo. Nato sta si v en mah pomagala sleči meniške in nunske cunje in sta se kot premraže-na otročička zakopala v pernico ... Neskončna žalost, vse njene glo-bine so se strjevale, zgoščale, zapol-nile so sleherni trenutek ... Dušan Merc, Sarkofag. ŠOU, Štu-dentska založba, zbirka Beletrina, Ljubljana 1997. Tam na Poljanski še ni mogel umreti, bil je mlad, močan, niso ga še razjedli ne starost, ne slikanje, ne od-govornost za ženo (pa sovraštvo in ljubezen med njima), ne želja po do- movini, ne neskončna vračanja v bol-nišnico; - ko pa je začelo telesu re-snično zmanjkovati moči, ni mogel premakniti niti prsta več, mišice niso imele več energije niti za krče, mož-gani so v lastni tekočini odplavali v nezavedno, ni bilo energije več niti za sanje, njegovo telo se je pomirilo in čakalo na konec ... Ob nekem čudnem pogrebu, ki se je godil ob pol dveh popoldne v ne-dopovedljivi sončni bleščavije pričel šepati tako izrazito, daje to motilo že tudi kamerade v godbi, posebno med igranjem žalnih koračnic ... Rudi Šeligo, Uslišani spomini. Založba Nova revija, Ljubljana 1997. Tam v kleti 'Svobode' so potem po pogrebih godbeniki pili in včasih žlampali. Ni bilo kozarcev v običaj-nem pomenu besede, iz rok v usta, od ust do ust so krožili trije ali štirje pločevinasti pollitrski lončki, v kate-rih je plunkalo težko črno vino plavac po imenu, ki je tedaj veljalo za eno nejmočnejših vin širše domovine. Po-navadi je naročnik pogreba ali držav-ne proslave skotalil cel sod v njihovo klet, in ni ga bilo med pihalci in tro-bilci ter tolkalci, ki bi smel trpeti žejo. Za točnost prepisa jamči Danijel Vončina. da je antiteza vsemu tistemu, kar naj bi bila kritika, če bi vzeli v zakup vse njene tradicionalne vrednote in poj-me. Takšna drža pa je za tradicional-ne, "konstruktivistično" usmerjene humaniste seveda nekaj neznosnega. Pričujoča številka Problemov je izbor nekaterih temeljnih tekstov, ki zavestno zanemarja aktualno podo-bo dekonstrukcije in se vrača k nje-nim izvorom. S takšnim izborom je po pričevanju urednika omenjenega zbornika Uroša Grilca soglašal sam Derrida. "Name-sto etičnih tem," pravi Uroš Grilc, "ki jih Derrida nekaj zadnjih let z neverjetno od-mevnostjo eno za drugo niza v teoretski pro-stor, nas bo za-nimala inavgu-ralna gesta de-konstrukcije, po-goji njenih mož-nosti in pogoji njenih nemožno-sti. Vrnili se bo-mo torej k začet-kom dekonstruk-cije. toda le zato. da bi izpostavili neločljivo vez med zgodnjim in aktualnim Derridajevim delom. Drznemo si trditi, da smo iz množice tekstov, kijihje v treh de-setletjih naplavila silna teoretska produkcija te smeri, izbrali najbolj reprezentativne." V prvem sklopu pričujočega izbo-ra, ki nosi naslov "Idealni objekt", najdemo tekst Vprašanje po izvoru geometrije kot intencionalno-zgodo-vinski problem Edmunda Husserla, ki ga je leta 1939 prvikrat objavil Eugen Fink. Ta tekst je odločilno vplival na Derridaja in njegovo nadaljno teoret-sko pot. Leta 1962 v Parizu objavljeni Derridajev uvod k temu tekstu velja za njegovo prvo pomembnejše delo, sam pa ga je v francoščino tudi preve-del. Husserl tu pisavo postavi za te-melj konstitucije idealnih objektov in jo tako iztrga primežu platonistične sheme, po kateri je pisava omejena zgolj na vlogo reprezentanta govora oziroma njegovega dopolnila. Drugi sklop, Pisava, prinaša dva Derridajeva teksta: Geneza in struk-tura ter fenomenologija, predavanje iz leta 1959, in Forma in hoteti-reči. Opomba k fenomenologiji gouorice iz leta 1967. K temu je dodan še ko-mentar O Derridajevem "Introduc-tion" k Husserlovemu Izvoru geome-trije Rudolfa Berneta. Tretji sklop, Transcendentalno, tvori tekst Rodolpha Gascheja De-konstrukcija kot kritika, v četrtem, Psihoanalizi in kulturi, pa najdemo prispevek z naslovom Dekonstrukci-ja in filozofi (Sama ideja) Geoffreya Benningtona. Založniki Problemov obljublja-jo, da bo v zbirki Analecta v krat-kem izšlo tudi eno od Derridajevih temeljnih, obsežnejših del: O gra-matologiji. Saš Jovanovski XLVIII/3. TfllBUHA STRAN 15 SOUINFORMATOR ŠPORT 7. maj. - tradicionalni tek na grad. Zbiranje prijav na Prešernovem trgu ob 17.00. Start ob 19.30. Med raz-glasitvijo rezultatov rock koncert na Ljubljanskem gradu. 12. maj, K4 - športni žur in predsta-vitev poletnih programov Šou špor-ta. Večer bo, ob obilo zabave, pote-kal v znamenju športnih filmov in predstavitve programov Vročega poletja. Pričetek ob 20.00. 14. maj - Dan Športa na Fakulteti za šport oziroma športni dvorani Kodeljevo. Začetek ob 13.00. Sledi piknik pri gostilni Jovo. 18. - 19. maj - Teden UKL. Ženski promocijski turnir, ulična košarka, finale UKL ... Dvorana Gimnazije Be-žigrad in igrišča Pedagoške fakultete. 21. maj - regata četvercev na Ljub-ljanici. Tekmovanje mad ljubljan-sko in mariborsko Univerzo. Cilj regate ob 17.00 pod Čevljarskih mostom. 12. maj - prvo tekmovanje Šou v kartingu. KULTURA Majske igre - kulturni program 5. maj - otvoritev majskih iger 1998 v Rožni dolini. Začetek ob 14.00. Nastopa: Nino Maureškič - di Kongo 7 maj - od 20.00 do 23.00 koncert na ijubijaiiskem gradu. Nastopajo-. Leteči potepuhi, Saussages, Stratus. 13. maj - ob 21.00 žur na Rožniku. Nastopajoči: Prisluhnimo tišini, Ana Pupedan, Make-up, Big Foot Mama. 20. maj - zaključni koncert in podeli-tev nagrad najboljšim udeležencem majskih iger 1998. Akademski kole-gij, od 16.00 - 22.00. Gostujoči: Spi-rits, Drinkers, Nude in Lucky Cupids. REGIONALNA PISARNA Študentska tržnica 5.. maj - asfaltno igrišče v ŠN Rožna dolina (skozi cel dan bodo na stojni- cah potekale predstvavitve študent- skih klubov in njihovih krajev, poiz- kusili pa boste lahko tudi njihove domače specialitete, žgance, jag- njed, medvedovo kri itd. 09.00: Godba na pihala (Študentski svet stanovalcev) 10.00: Duff (Klub goriških študentov) 10.15: Okarina (Klub ormoških štu- dentov) 11.00: Modna revija (Klub radovljiš- kih študentov) 11.10: Spirits (Klub študentov obči- ne Koper) 11.40: Gledališka predstava (Štu- dentski klub Domžale) 12.10: Skupina XXX (Klub študen- tov občine Piran) 12.25: Vdor s traktorjem (Klub lo- gaških študentov) 12.35: Jebeš bend (Klub ptujskih študentov) 12.55: PadalcifA7M& radovljiških študentov) 13.05: Govorna točka (Klub ajdov- skih študentov) 13.30: Župani slovenskih občin izbi- rajo miss ŠKIS - branjevka 14.50: Pevski zbor (Klub študentov Ilirska Bistrica) 15.05: Je bela cesta (Klub študentov Slovenska Bistrica) 15.35: Trenutek (Ribniški študent- ski klub) 16.00: Topsi (Društvo študentov Brežice) 16.30: Pihalni kvintet (Društvo štu- dentov Brežice) 16.40: Kaoz (Šaleški študentski klub Velenje) 17.10: Folklora in tamburaši (Klub belokranjskih študentov) 17.40: Nude (Klub študentov celjske regije) 18.10: PAZ Vinko Vodopivec (Klub goriških študentov) 18.25: Sašo & kitara (Klub prekmur- skih študentov) 18.50: Himna (Klub kočevskih štu- dentov) 19.00: Opus inus (Klub tržiških štu- dentov) 19.30: Tminski madrigalisti (Klub tolminskih študentov) 19.50: Ante Pupedante (Klub štu- dentov občin Postojna in Pivka) 20.20: Koroška beseda (Klub koroš- kih študentov) 20.30: Anagram (Klub jeseniških študentov) 21.00: Butalci, maske (Notranjski študentski klub) 21.15: Zablujena generacija (Klub idrijskih študentov) 21.50: Holder (Klub posavskih štu- dentov) 22.20: Blind hate (Klub koroških študentov) N A R 0 Č I L N I C A \ Spodaj podpisani se naročam na časopis Tribuna. Ime in priimek: ali Podjetje oziroma ustanova: Naslov: (ulica, hišna številka) Poštna številka in kraj: Naročniki imajo 10% popust, naročniki študentje 20%; naročnina velja do pisnega preklica. Cena posameznega izvoda 149 SIT. TRIBUNA Kersnikova 4 1000 Ljubljana *Navodilo za delo: izreži naročilnico, nalepijo na dopisnico (po želji lahko izbereš tudi razglednico, šeleshamer in podobno), pokrij z znamko mucko in tička in vse skupaj urzi v (lahko tudi najbljižji) kaselc. Pa veliko sreče pri delu. 1&GN Klub študentov Kranj tudi letos organizira Teden mladih. V enem tednu od 8. do 16. maja se bo na uli-cah Kranja zvrstilo več kot 50 prire-ditev za vse okuse. Športne prireditve Organizirano bo tekmovanje v košarki, odbojki, badmintonu, pika-du, frnikolanju, šahu, taroku, go-ju, teku, rolanju seveda pa tudi letos ni-so pozabili na kolesarski spust -dovvnhill po ulicah Kranja in na pro-sto plezanje. Večina športnih tekmo-vanj se bo odvijala na Glavnem trgu. Kolesarski spust oz. dovvnhill bo poleg prostega plezanja najbolj atraktivna športna prireditev Tedna mladih '98. Tudi letos pričakujejo med tekmovalci tako amaterje kot tudi profesionalne kolesarje, ki tek-mujejo v slovenskem pokalu ter v spustih onstran meje. Tudi tokrat bo "dovvnhill" precej trd oreh za vse tekmovalce, saj bo potekal po enaki poti kot pred dvema letoma. To po-meni, da bo štart pri "Globusu", na poti do cilja se bodo morali kolesar-ji spopasti tako z vožnjo po ovirah in slalomom med ovirami kot tudi s skoki čez ovire in vožnjo po stopni-cah. Celotna proga je markirana, poskrbljeno pa je tudi za varnost ko-lesarjev (dodatna zaščita nevarnih delov proge ter strokovna medicin-ska pomoč). "Dovvnhill" bo na spo-redu 16. maja s pričetkom prve vož-nje ob 15 uri ter druge ob 17 uri. Razglasitvi rezultatov ob koncu dru-ge vožnje, bo sledila podelitev na-grad ter zaključni koncert. Vsi neu-strašni kolesarji se lahko prijavijo na dan tekmovanja, uro in pol pred začetkom prve vožnje. Prijavnina bo, vendar le simbolična. Drugi višek športnih prireditev pa bo tekmovanje v prostem pleza-nju, saj pri organizaciji pomaga zna-ni slovenski alpinist Tomo Česen. Od "tradicionalnih" prireditev bo tu 2. Megasrčkov tek (10.5. ob 17 uri). Štartina je ob predprijavi 300 sit in 500 sit na dan tekmova-nja. Prvi trije v posamezni kategori-ji dobijo praktične nagrade in priz-nanje, v absolutni kategoriji pa tudi denarne nagrade v višini od 5000 do 10.000 sit. Torek, 12.5. bo zaznamovan s turnirjem v badmintonu in se bo pri-čel ob 15. uri. Prijavnino 400 sit pla-čate na sedežu kluba, pri čemer ne sprejemajo prijav kategoriziranih igralcev, ki igrajo v A oz. B državni ligi. Naslednji dan pa so vsi zagrize-ni odbojkarji vabljeni na turnir me-šanih trojk (obvezna je predstavnica nežnejšega spola). Število ekip je omejeno (8), zato pohitite s prijava-mi (prijava je 1000 sit za ekipo). Prvi trije bodo ob koncu turnirja prejeli denarne nagrade. Po zmagi na tur-nirju v badmintonu pa se lahko v na- slednjih dveh dneh udeležite še ko-šarkarskega turnira trojk, kjer je pri-javnina na ekipo 1000 sit, prijavi pa se lahko 12 ekip. Zmagovalce čaka lepa denarna nagrada. Koncerti, razstave, delavnice, potopisna predavanja, gledališke predstave in še kaj. Koncerti se bodo odvijali na ve-čih lokacijah. Brezplačnim akustič-nim koncertom boste lahko prisluh-nili na Glavnem trgu, kjer bodo na-stopali Jani Kovačič in prijatelji (11.5. ob 19 uri), Zoran Predin in duo Mar Dijango (13.5. ob 19 uri), Dixiland band Kranj ter bend (16.5. ob 19 uri), ki nima uradnega imena. Gre za glasbenike, ki ustvarjajo svo-jo glasbo z udarci na sode in podob-ne "instrumente". Druga koncertna lokacija je Jazz klub Ragtime, kjer naj omenim tor-kov koncert Samo brez panike. Gre za zasedbo dveh korenjakov, ki preigravajo znane in malo manj znane pesmi na zanimiv rockerski način. Za otvoritveni koncert, rockowa-nje, rock in zaključni koncert lokaci-ja še ni znana, verjetno pa se bodo odvijali na obnovljenem gradu Khisl-stein, kjer so potekali tudi že lani. Na otvoritvenem koncertu se bodo pred-stavili Srečna mladina, Zaklonišče prepeva ter Big Foot Mama. Drugi dan Tedna mladih bodo na rockovva-nju nastopale skupine, ki se še uve-ljavljajo. Tako boste lahko uživali ob zvokih skupine Below, petčlanske post-grunge zasedbe Flegmatiki, Gromska ... Ob koncu Tedna mladih se bosta na gradu Khislstein organi-zirana še dva večja koncerta in sicer se bodo v petek 15.5 na rock koncer-tu predstavili Blind Hate, koprska zasedba Revolver ter prvič se bo v ži-vo predstavila tudi nova zasedba skupine God Scard, ki je v preteklosti nastopala kot predskupina Cannibal Corpse, Immolation, Ugly Kid Joe ... Ob zvokih skupin Lunin žur, Free Spirit, Mojo Hand in Latino Messan-gers na sobotnem zaključnem kon-certu pa se boste lahko počasi poslo-vili od Tedna mladih 98. Poleg koncertov bodo organizi-rane tudi štiri delavnice (lončarska, fotografska, kuharska ter slikarska), ki se bodo odvijale pred cafe galerijo Pungert. Pungert pa bo prizorišče tu-di šestih predavanj z diapozitivi ter razstav. To pa še ni vse, saj ponuja Teden mladih tudi gledališke in lut-kovne predstave. Prijave za vse športne dogodke sprejemajo na Klubu študentov Kranj, Glavni trg 20, 4000 Kranj oz. informacije dobite po telefonu 064/224-334 vsak dan od 9.00 -17.00 ure, sobota od 9.00 - 13.00. Minka Kahrič, Avanturist STRAN 16 HBMM 5.5.1998 Minister za okolje priporoča: Zgradimo hitro cesto preko krajinskega parka Čeprav bo izgradnja hitre ceste Hajdina-Or-mož poplnoma uničila redke in ogrožene žival-ske in rastlinske urste na področju Krajinske-ga parka Šturmovci, minister za okolje dr. Pa-vel Gantar trdi, da bo "del Šturmoucev ostal neokrnjen". Poplavni pas, loko Drave so od leta 1918 dalje - ko so na Dravi zgra.diti pnvo hidroelek-trarno - z regulacijo skrčitt s 84*na današnjih 40 kvadratnih kilometpov. lVJed Mariborom in Ptujem je vsega skupa*j7e še slab kvadratni kilo-meter poplavnega pasu, ostalo je ma.fgl«t 10 odstotkov dravske loke, med Ptujem i'nX)rmo- veniji ne rastejo. Posamezne vrste, ki so dru-god v Sloveniji že praktično izumrle, so na Šturmovcih pogoste: dristavci, vodopivke, vod-na zlatica, ježki, kar tri vrste topolov in tako dalje. Domačini so podrastje topolovih logov odstranili in med topoli začeli kositi travo. Tak način obdelave je edinstven ne samo v Sloveni-ji, pač pa celo v Evropi. Na takih 'gozdnih trav-.nikih' uspevajo številne redke in ogrožene div-je orhideje, edino tu še uspeva včasih pogosto čebelje mačje uho ... Tako raznolika tla in vegetacija pa so tudi vzrok pestri živalski združbi. Tam živi 16 rodov Mali deževnik, dva dni star mladič. VŠturmovcih letno gnezdijo le še dva do trije pari zelo ogroženega malega deževnika, ki si za svoja gnezdišča izbira naravna prodišča, zaradi pomanjkanja le teh pa gnezdi tudi na nadomestnih peščenih njivah. (foto Borut Krajnc) žem pa je ta številka nekoliko večja - 40 odstot-kov, ker je Krajinski park Šturmovci zavarovan z odlokom Občine Ptuj iz leta 1979. V preteklih nekaj stoletjih je Drava pomika-la svojo strugo proti današnji ptujski akumula-ciji in poplavljala Šturmovce ter se vedno znova umikala v svoje številne rokave na Šturmovcih, ki so bili do graditve jezu pri Markovcih najniž-ja planina v Sloveniji (210 metrov nad morjem). Po dograditvi markovškega jeza in nastankom ptujskega akumulacijsega jezera pa so Štur-movci s 400 hektari postali največji slovenski otok, ki ga na eni strani omejuje Dravinja, na drugi pa Drava in akumulacija. Na otoku in ob njem živi 350 vrst rastlin, 234 vrst ptic, 27 vrst kačjih pastirjev ... Mnogo od teh ptičjih vrst in kačjih pastirjev je uvrščenih na Rdeči seznam redkih in ogroženih vrst. Te vrste s tega po-dročja so tudi dobro raziskane. Precej manj pa znanstveniki vedo o sesalcih in ribah, še manj pa o drugih žuželkah, plazilcih ter dvoživkah, ki tudi živijo tam. Dravsko in Ptujsko polje sta bila nekoč po-plavna gozdova, sedaj pa so Šturmovci eden redkih, če ne še edini ohranjen poplavni gozd v Sloveniji. Na sorazmerno majhnem prostoru najdemo tu vsemogoče rastlinske združbe in ekosisteme: suhe travnike, močvirja, mlake, potoke, mrtve rokave, mešana gabrova goz-dišča, neprehodna grmišča, vrbovja, ostanke jelševih gozdov in reki s svojimi bregovi. Na Šturmovcih najdemo topoljubne in bazifilne (rastoče na apnencu) rastline, ki drugje v Slo- kacjih pastirjev, ki iz bogsigavedi katerega razloga nimajo slovenskih imen. Največ jih za-sledimo poleti, mnogi med njimi pa so ogrože-ni. Kačji pastir vrste Ophiogomphus srepenti-nus je eden izmed najbolj ogroženih v Srednji Evropi in na Šturmovcih je njegova edina znana lokaliteta v Sloveniji. Za Šturmovce je značilna tudi velika gnez-ditvena gostota ogroženih ptic. Leta 1992 je tam gnezdilo 173 parov rjavega srakoperja, 61 parov kolibrijev, 42 parov divjih grlic in tudi 37 pojočih drevesnih cip. V zadnjih dvajsetih letih so ornitologi tam našteli 97 vrst ptic, ki so gnezdile; žal pa po letu 1985 niso več opazili 10 izmed najzanimivejših vrst, tako da danes verjetno gnezdi le še 87 vrst. Izginile so sive Osnovnošolci na ekskurziji v Krajinskem parku Šturmovci, kjer spoznavajo še zadnje zaplate neokrnjene narave. (foto Borut Krajnc) čaplje, kvakače, male bobnarice, prlivke, male čigre, rumene pastirice, breguljke, črnočeli srakoperji, rjavoglavi srakoperji in rdeči kalini. Za rjavoglavega srakoperja in dolgonogo prliv-ko je bilo to zadnje gnezdišče na Slovenskem. Druge vrste ptic se pretežno ustavljajo na pre-letih ali pa prezimujejo na Šturmovcih ali Ptuj-skem jezeru, ki skupaj tvorita ornitološko po-membno območje Evrope {Important Bird Areas), njihov pomen pa je opredeljen v Smer-nicah EU za varstvo ptic, ki jih mora kot pri-družena članica spoštovati tudi Slovenija, saj gre za enega od temeljev varovanja narave v EU. Še več, današnja EU in države, ki strmijo k vključitvi vanjo, so se že v zgodnjih devetdese-tih odločile varovati območje Drava-Mura-Do-nava, ki je eden najpestrejših ekosistemov v Evropi. Madžari so njihov celoten del zavaro-valiželeta 1991. Slovenci pa nameravamo zgraditi novo glavno cesto Hajdina-Ormož ravno preko tako pomembnega poplavnega območja. Mariborsko podjetje Urbis je primerjalo vse tri različice ce-ste: dve sta predvidevali prečkanje Šturmovcev, tretja pa naj bi bila rekonstrukcija že obstoječe ceste in bi se izognila krajinskemu parku. Sled-nja varianta je edina sprejemljiva z naravovars-tvenega stališČa. In kot pravijo na Urbisu, tudi edina opravičljiva s stališča posega v prostor in samega prometa, saj je edina, ki se približa Ptuju. Ta varianta pa ni sprejemljiva z vidika emisij hrupa in varovanja podtalnice. Kljub te-mu, da je Upraua za varstvo narave v okviru Ministrstva za okolje in prostor (MOP) za koli-kor toliko sprejemljivo inačico spoznalo re-konsktukcijo obstoječe ceste, so se na MOP-u odločili za inačico, ki prečka Krajinski park Šturmovci. Razlog za to naj bi bil v močnih lo-kalnih interesih treh občin, ki si delijo Šturmov-ce - to so občine Ptuj, Videm in Goričnice - in bi jih bodisi motila modernizacija obstoječe ceste (turizem, športne aktivnosti, bivalni prostor) bodisi želijo izkoriščati številne gramoznice na Šturmovcih. Predstavnikom MOP-a so lokalni oblastniki namreč obljubili, da bodo zaščitili nekajkrat večje področje na levem bregu Drave, kar so strokovne službe MOP-a spoznale za več kot dobro rešitev. "Levi breg Drave so številne regulacije uni-čile ze v taki meri, da renaturacija, ki bi odteh-tala Šturmovce, ni mogoča," razlaga Borut Štumberger, ornitolog in naravovarstvenik, ki si že dalj časa prizadeva za ohranitev Šturmov-cev ter lok Drave in Mure. "Poleg tega bi ob gradnji variante, ki prečka Šturmouce in aku-mulacijo, naleteli na problem, da bo na dru-gem bregu prečkala tudi polja, kijih namakajo s pomočjo kreditov mednarodnih bank, med drugim tudi Evropske banke za obnovo in raz-voj," dodaja. "Jaz svojim strokovnim službam in njiho-vim odločitvam zaupam," trdi minister za oko-Ije in prostor dr. Pavel Gantar, "konec konceu pa vplivni pas take ceste ni ne vem kako velik in del Šturmovcev bo ostal neokrnjen." Ker je ponavadi vplivni pas - področje, ki ga prizadene izgradnja in promet po takšni ce-sti, kot je predvidena na področju Krajinskega parka Šturmovci - širok tri kilometre na vsaki strani cestišča, Šturmovci pa so široki štiri kilo-metre, dolgi pa šest, bo izgradnja in promet hi-tre ceste ta krajinski park in njegove prebivalce popolnoma uničila. Za nameček pa se je v jav-nosti pojavila informacija, da nameravajo pre-ko Šturmovcev speljati še električni daljnovod. Jaka Elikan