gom so pokriti hribi Antola, Carme, Maggiorasca in Penna, Ponekod je tudi pihal močan veter in temperatura je pod ničlo.
Na prelazu Cisa v Apeninih je it' 30 cm snega. Za promet je težko, ker je po testi led. Potrebne so verige na kolesih. Številni tovornjaki s prikolicami so se morali ustaviti na Eerpeptinah, ki vo-
lo mog*-prostora za znat-v smeri
I * ‘t'A

ti v Strunjanski dolini letovi-ki bi implo celo pjpdnost
ki bi implo celo pfpdnost
."Siitsaii«:'
Treba bi bilo le izčistiti morsko /jezeroi, urediti
ičja od pojoto-
iMa
ejavnosti v Kopru, turl-Jiranu. Vmes bi bila Izo-£e tako predvsem indu-l ribiška» Turizem bi se v okviru dgriih piožno-
počitniškim domovom in doma mu turizmu in le postransko ti mu. Koper pa tudi žusterna deloma Ankaran bi dobivali že ko dovolj gostov na službenih podobnih potovanjih, ki se bi z razvojem kopališča in industi naglo množili.
Vse to nas sili, da prične resno misliti na preusmeritev baine gospodarske politike, zli investicijske, in preiti na stri načrtno rajonizaeijo. Odlašanje se utegnilo že v bližnji prihod sti hudo maščevati. Tega mne: je v Kopru in drugod ob naš morju vedno več ljudi, ki misi perspektivno.
To mne-dosedanji
je to poučenim jtimizem «sinte-upravičen. il sprožen tudi potrebno rajoni-torske obale. Po


sarai 11
;
IliiillllipilPii
E m£à
*
ončno	ob	14,30	posrečilo	ladjo
/leči spet na globoko.
Na ladji je nekaj škode. Poško-ovani	so	stroji,	tako da	ladja
ihko vozi	samo	naprej in zelo
}časi.	V dveh stranskih	tankih
M

Dickinson si voodu sredi
zraven
Bližnji in daljni nameni proti kitajskim dipl HHM
C f f• > *
PEKING, decembra. —-1 Po zasedanju kitajskega ljudskega’ kon-gresg in po skupnem sporočilu o njetovetjj delu,, ki ga je še treba analisi rati, vzbuja v Pekingu trenutno največ pozornosti bližnje potovanje visokih kitajskih voditeljev v nekatere afriške in a-zijska dežele. Čeprav o tem potovanju še niso uraano nič sporočili, vendar s popolno gotovostjo menijo, da bo turneja premiera Cu En Laja in zunanjega miniatra Cen Jija trajala skoraj dva meseca.
Prav tako niso nič uradnega sporočili o maršruti, vendar pa so v Pekingu že na voljo informacije, iz kateuh je razvidno, da bosta vodilna kitajska državnika ločeno ali skupaj obiskala Kenijo, ZAR, Alžirijo, Maroko, Gano, Gvinejo in Mali, mogoče tudi Somalijo, Tanganjiko in Zanzibar, povsem verjetno Albanijo in na povratku še Pakistan, Burmo in Cejlon.
Na pot bo prvi šel maršal Cen Ji, je že prispel v Nairobi in se je udeležil proslave ob razglasitvi neodvisnosti Kenije. Od tam bo odpotoval naravnost v Kairo, kjer se bo pridružil Cu En Laju. Le-ta bo domnevno prispel v glavno mesto ZAR v začetku druge dekade decembra. Po nekaterih informacijah je v načrt obiska uvrščen tudi Karači ter odmor v eni izmed evropskih držav. Doslej je najverjetneje — vsaj tako domnevajo v Pekingu — da bi ta država utegnila biti Švica.
Spričo razumljivega splošnega zanimanja za to doslej največjo povojno državniško - diplomatsko aktivnost LR Kitajske, v Pekingu posebno pozorno ugibajo, kateri naj bi bili pogiavitni cilji te obsežne akcije vlade LR Kitajske In s kakšnimi predlogi bosta premier Cu En Laj m maršal Cen Ji obiskala tako veliko število azijskih in afriški^fcžav. V vrsti kombinacij in c^Pnev prevladuje tukaj enotno mnenje, da so politični motivi obiska pomembnejši od vseh drugih, in da je eden izmed najpomembnejših ci-
iMMimudiiMiiiiiiisiiiiiiiiiniiuiiiiiiiitHiiiiiiiiliiiiii
Kozmos XXIII.
MOSKVA, 13. — Danes so v Sovjetski zvezi izstrelili nov satelit za vesoljske raziskave brez posadke, «Kozmos-XXIlI», ki je že v tiru in — kot poročajo — vsi instrumenti funkcionirajo dobro. Pred tem je bil podoben satelit «Kozmos» izstreljen 16. novembra letos.
Ijev kitajskih državnikov'— sondirati teren za no'vo k’ónèertnco azijsko-afriških držav, za katero 3e LR 'kitajska ž« dala pobudo.. Posebno'?; vprašanje je, kolikd so déndanes zreli'pògoji za reaftzà-cijo ideje o novem Bandungu in koliko je sedanj« stanje v kitaj; sko-indijskih odnosih nepremostljiva ovira za realizacijo takšna ideje. Vendar pa drži, da se LR Kitajska vztrajno in sistematično prizadeva za čimprejšnje sklicanje novega Bandunga in da bo ta problem eden izmed prevladujočih med razgovori državnikov ves čas obiska. S tem v zvezi pekinškim opazovalcem ni ušlo niti dejstvo, da so brez kakršnihkoli zapletljajev uredili prelet visokih kitajskih voditeljev preko indijskega ozemlja.
Časovni sovpad tega kitajskega prizadevanja za sklicanje novega Bandunga z že storjenimi koraki za novo konferenco neangaži-ranih držav neogibno daje obisku kitajskih državnikov tudi značaj nasprotne akcije proti pobudi o novem razširjenem zborovanju neangažiranih. To bi pravzaprav lahko označili kot drugo poglavitno politično značilnost velikega potovanja voditetljev LR Kitajskp v države Afrike in Azije. S tem v zvezi je mogoče v Pekingu slišati mnenja, da bosta premier Cu En Laj in maršal Cen Ji odpotovala z dvema variantama predlogov in zahtov. Ena varianta je novi Bandung in kar največja k tajska prip a\-ljenost podpreti reahzacijo te ideje, druga pa — kolikor bi zamisel o novem Bandungu ne žela zaželene podpore — zahteva, da bi bila tudi LR Kitajska navzoča na konferenci neangažiranih držav kot država, ki s pogodbami ni vezana niti za eno vojaško zvezo. Ce predpostavimo, da bi od LR' Kitajske lahko pričakovali celo takšno iniciativo in če pustimo ob strani motive, ki bi jih utegnili botrovati, ostane še zmerom veliko vprašanje, koliko je takšna zamisel sprejemljiva in realistična spričo sedanjih mednarodnih odnosov in v luči vloge, ki jo igra LR Kitajska v teh odnosih.
Na koncu ne moremo obiti niti dejstva, da bosta kitajska državnika odpotovala v azijskpralriške države prav med ostrim konfliktom s partijskim in državnim vodstvom ZŠSR ò vseh važnejših vprašanjih mednarodne politike, Zelo pomemben irt dejali bi lahko tudi kvalitativno nov moment v tem sporu je komaj končani kitajski ljudski kongres, ki je s tribune najvišjega predstavniške-
..................
Raj on izacija
slovenske obale
V Gospodarskem vestniku je objavljen članek z gornjim naslovom. Ker zadeva članek področje, ki nam je zelo blizu, ga tu ponatiskujemo.
Podjetje «Luka Koper» je uradno izjavilo, da se bo pričela spomladi gradnja železniške proge Prešnica—Koper, ki naj bi bila usposobljena za tovorni promet do konca L 1965. Vzporedno s tem se bo dalje razvijalo pristanišče do zmogljivosti dva in pol milijona ton, lahko bi ga v nadaljnjem razvoju še povečali. Izdelani načrti kažejo, da se dodo pristaniška o-bai» in naprave raztegali do sedanjega srednjega rokava Rižanine delte, deloma pa še dalje, in v perspektivi do Ankarana. V zvezi s carine prosto cono, ki bo uveljavljena s 1. januarjem 1964, se bo ruzvila dalje na pristanišče oziroma cono vezana predelovalna industrija. Tudi ta bo zajela precejšnje površine pred vzhodnim delom mesta in Škocjana do Ankarana.
S tem postane Koper pomembno pomorsko mesto in njegova gospodarska osnova bodo pristanišče, promet in z obema povezane dejavnosti. S tem pa neha avtomatično veljati svoječasno propagirana in v precejšnji meri tudi te realizirana zamisel Kopra kot turističnega središča. Pomorske dejavnosti z vsem tistim, kar jih spremlja, izključuje pomembnejši letoviški turizem, ki terja za odmor mir in za kopanje čisto morje. Na to je bilo opozorjeno pred leti tudi v javnosti, brž ko so se pričele kazati realne perspektive koprskega pristanišča. Upoštevanja ni bilo. Se dalje je v odločujočih krogih prevladovalo mnenje, da bo tako ali drugače le r združiti obe dejavnosti, nje je demantiral že razvoj. Ne bomo čim in kako, ker j dovolj znano. C tikov» torej C
2e takrat je ! predlog za nujno zacijo »lovenske tem predlogu naj bi se skoncentrirala vsa pomorska dejavnost (tovorno pristanišče, z njim • zana industrija, Splošna r ' in Piranska ladjedelnica) v L_ Slednja postaja leto za letom •potika za turizem v Portorožu,
Luciji in na Seči.
javnost pa naj bi se i___________
na območju sedanje piranske čine in postopoma razvila č danih možnosti. Te možnosti majhne. Treba si jih je le i očiti.
Portorož še zdaleč zl tako izkoriščen, kot bi ... če. Se vedno je zadosti
za nekaj novih I______ . ...
no razširitev kopališča Lucije in S'
lucijskih solin, kar je že 1 načrtu, bi pridobili nove za hotele in parke ter kopališče, še večje ih so možnosti v Strunjanu. Po : meravani opustitvi solin bi i~~ r........."
L
sedanje morsko okoli peščini ip 1 ve. Pira« sair M L dišče tega turističnega v Strunjanskega do Šeškega ka. Potrebna bi bila samo __ na cesta Strunjan—Piran.
Tako bi dobili ureditev, ki bi najidealnejši način LI—Hišo slovensko morsko obalo : morske dejavnosti v Kopru, stične v Piranu. Vmes bi bila la, ki.'
r- " -k--n „
tu I_____
sti na kimonov zaiiv m- uocravo (središče «Bèlveclere» j s kopališčem pod njo. Vsekakor pa bi morali opustiti nadaljnje izgrajevanje Ankarana in Žusterne. Objekti, kar jih je, bi služili pretežno
)
I
i
l l
J
ga in zakonodajnega telesa LR Kitajske izrekel hude obsodbe na račun sovjetskega vodstva. S tem se je spor iz ideoloških sfer * .prenesel širše na teren konkretne mednarodne politike in nedvomno bodo bistveni vidiki tega spora v tej ali oni obliki prisotni v aktivnosti kitajskih državnikov
V	državah, ki jih bosta obiskala.
Neposredneje rečeno, visoka voditelja LR Kitajske bosta nastopala s pozicij, ki jih zastopa njuna država glede poglavitnih vprašanj mednarodne politike, to pa praktično pomeni nasprotje pozicijam sovjetskega državnega in partijskega vodstva. Gledano s tega vidika zadobi skorajšnji o-bisk vodilnih državnikov LR Kitajske prav tako posebno obeležje.
BRANKO BOGUNOVIC Vsakdanje slike z raznih cest. Ta je z neke ceste blizu Padove. Pri nesreči so se ubile štiri osebe
*»*iiiiiii«iiiii»i(**iiiiii(iiiiimiiiin*|l|,i,^®i,i,,*,,*®IIf ®,®®,l*lllgllllf ll®IIIIIIIIIIII)lllllllll®lllllll|lllll®l®®l®inlllllllliili|ii|iMitMlliiBfil|Biill*#iititfwmtiB#iitiiiitinttttmmiitMjiMiintimtiiimiiiiiif iiiiiiiniiiiniMniitiiiiinnnm
ZIMA SE SKORAJ PO VSEJ EVROPI POŠTENO ČUTI
V	Moskvi so zabeležili 24 stopinj pod ničlo Sneg v Londonu, Pragi, Milanu, Beogradu
V	Gornjem Poadižju je bilo že 14 stopinj pod ničlo, medtem ko je na jugu močno deževje z vetrom
RIM, 13. — Nad Evropo je val mrzlega zraka, ki se bo razširil na ves italijanski polotok in na otoke. Burji, ki že piha nad Tržaškim zalivom, sc bo pridružil še drug veter in temperatura bo še bolj padla. Morebitne padavine s6 bolj verjetne na jadranakem in južnem področju ter na Sardiniji, na Alpah in Apeninih pa bo najbrž sneiilo.
Iz Bogna poročajo, da je že od včeraj tve&vr nad dolino Passiria pihal ledeno mrzel veter s severa in davi so zabeležili najnišjo temperaturo letošnje zime v vsem Gornjem Poadižju: 14 stopinj pod ničlo. Tudi Sarentino in Venosta sta imela nizko temperaturo. V Bocnu je bilo 8 stopinj pod ničlo, medtem ko je bilo na visoki planoti Renon nad mestom (v višini čez 1000 m) manj mrzlo, samo 4 stopinje pod ničlo.
V Milanu se je že prejšnje dni temperatura znižala ln danes se Je pojavil prvi sneg. Sneg je letos prišel prej kot druga leta; v Milanu navadno prvič sneži v bližini zimskega enakonočja, torej proti 20. decembru.
Popoldne je začelo spet snežiti “t ligurskih Apeninih. S sne-liribi Antola, Car-i in Penna. Pone-— močan veter in j pod ničlo.
—i Cisa v Apeninih je i snega. Za promet je težje po cesti led. Potrebne na kolesih, številni to-
aijo v dolino. Na prelazu Cerreto pa je 40 cm snega.
Zaredi zelo razburkanega morja so se morale nekatere velike ribiške ladje iz pristanišča Fano zateči v jugoslovanska pristanišča na drugi strani Jadranskega morji, nekatere pa v Rimini. Temperatura se je znatno znižala.
Tudi v Kalabriji razsajajo nevihte, ki so napravile nekaj škode. Slabo vreme okrog Sicilije, je mnogim ladjam za zvezo med Sicilijo in manjšimi otoki onemogočilo plovbo.
Iz Pescare poročajo, da na področju Abrucov in Molise sneži in da je temperatura padla do 3 slo-Pinj. Deževalo je tudi na področju Vasto, Anio Agnone in vzdolž jadranske obale. Več ribiških čol-niv, ki jih je zalotilo neurje na morju, se je zateklo v pristanišče Vasto.
Iz Pistlecija (Matera) pa poročajo, da dežuje tudi ob jonski o-bali. Y samem Plsticciju se je porušilo več cest, tako da je promet zelo otežkočen. Nefito pokrajinsko cesto je na nekem mestu zasul plaz. Dež in veter sta povzročila prometno nesrečo, ki pa ni imela hudih posledic. Na pokrajinski cesti Pozzitelli-San Basilio je zdrknila neka «giulietta» s 4 osebami s ceste v globo'« prepad. Na srečo se je avto ustavil ob nekem velikem drevesu, tako da potniki niso bili poškodovani. Gasilci in prometna policija so v nekaj lirah potegnili avto zopet na ce-
of n
24
urah so v vseh krajih Jugoslavije zabeležili precejšnje snežne padavine, ki so posebno v Bosni in Hercegovini povzročile tudi prve prometne težave. Na avto cesti «Bratstvo in edinstvo» promet poteka normalno, ker sneg sproti čistijo in na zaledenelih področjih kolovoz posipajo s peskom. Snežna ode. ja je na debelo pokrila tudi ulice in trge glavnega mesta Jugoslavije, kjer je bil promet zaradi spolzkosti cest precej tež»ven. Danes so zabeležili tudi okrog 60 manjših ali večjih prometnih nesreč.
Zaradi slabih vremenskih razmer so bila danes zaprta vsa jugoslovanska letališča. Vzletišča na glav-
nih letališčih v Beogradu in Zagrebu se stalno čistijo snega, toda spuščanje in vzlet letal onemogoča spolzkost vzletišč.
LONDON, 13. — Prvi sneg je padal davi nad Londonom, južno-vzhodno in srednjo Anglijo ter Škotsko. Zaradi ledu po cestah je promet nevaren.
Nad Prago in mnogimi drugimi kraji Moravske in zahodne Češke sneži nepretrgoma že več kot 24 ur.
Radio Moskva je javil, da je preteklo noč termometer pokazal 24 stopinj pod ničlo.
Prevoda dveh mladinskih knjig iz hrvaščine in italijanščine
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiitittmiat
Eksploziv v Bonnu za ustaše ali južnotirolske teroriste?
Potopljene iil nasedle ladje
NEAPELJ, 13. — Velika turbo-cisterna «Mobil Endeavour» (31.0CČ t), ki plove pod angleško zastavo, je preteklo noč nasedla na plitvini pred S. Giovanni a Teduccio. Bila je zasidrana na prostem pred neapeljskim pristaniščem s tovorom 46.000 t nafte. Tovor je naložila v Perzijskem zalivu in namenjen je v neapeljsko pristan'-šče.
Zaradi močnih valov so se vrvi pretrgale in ladjo je zaneslo na pesek v globini 10 m, medtem ko se ladja potaplja 11,28 m. Po poskusih že ponoči in zjutraj se ie končno
dovani so stroji, lahko vozi samo počasi. V dveh so nastale manjše luknje.
HAAG, 13. — Danska trgovska ladja «Gustav» se je potopila pred pristaniščem Travemunde. Trije člani posadke so utonili, dva pa sta se rešila.
BEKA, 13. — Okrog 17 morskih milj južno od Reke blizu otoka Cres se je nocoj potopila 65-ton-ska jadrnica «Dolphin», ki je natovorjena s peskom in kaminom odplula z Reke v Koromačno. Pet-
Edimburški vojvoda je lahko od blizu videl sedem voditeljev Mau-mau v njihovih oblačilih
uginga mungu, notranji minister neodvisne Kenije, je prišel na slovesnost proglasitve neodvisnosti v tradicionalni narodni noši svoje dežele
BONN, 13. — Nemški listi pišejo o 18 kg eksploziva, ki so ga pred dpevi našli v bližini jezu, za katerim se zbira voda za oskrbo Bonna Ko se sprašujejo, kakšnim namenom naj bi eksploziv služil, prihajajo do zanimivih zaključkov.
«General Anzeiger» iz Bonna navaja dve možnosti: eksploziv naj bi bil uporabljen za protestne akcijo proti bližnjemu procesu, ki ga sodišče v nemški prestolnici pripravlja proti 26 ustašem; po drugi verziji pa naj bi bil eksploziv namenjen južnotirolskim teroristom kakor eksploziv, ki so ga že v sredo zaplenili v okolici Stuttgarta.
članska posadka ladje se je rešila. Do nesreče je verjetno prišlo zaradi neurja, ki je ponoči vladalo v Kvarneru. Ladja je bila zgrajena 1. 1910.
NAIROBI, 13. - Med včerajšnjimi slovesnostmi ob proglasitvi neodvisnosti Kenije v Nairobiju je čakalo edimburškega vojvodo to presenečenje, da je imel nenadoma blizu pred seboj sedem «generalov» Mau-mau.
Vojvoda je sedel na častni tribuni na mestnem stadionu skupaj z ministrskim predsednikom Jomom Kenyatto in številnimi drugimi osebami, ko je nenadoma vštopilb sedem Mau-mau s pokrivali iz oslovske kože ter z bodali
za pasom. Baje so se hoteli osebno prepričati, da angleška zastava ne plapola več nad deželo.
Jomo Kenyatta jim je šel naproti in govoril z njimi približno četrt ure. Medtem je vladalo na tribuni precejšnje vznemirjenje, ko je šlo od ust do ust pojasnilo: «To so Mau-mau».
Premier Kenyatta se Je nato vrnil na svoje mesto in obrnil «e je k vojvodi; najbrž mu je ponudil, da mu predstavi te svo-
je povabljence zadnje minute, voj. voda pa je z glavo odkimal in Mau-mau so sedli na sedeže na častni tribuni, ne da bi bili predstavljeni predstavniku angleške kraljice.
Delegacija Mau-mau je bila namenjena k maršalu Kabati in pri-" spela je naravnost z gore Kenia, kjer se je skrivala 11 let. Člani delegacije so izjavili, da so «zadovoljni» in da nimajo namena, vrniti se v gozdove.
Pilot se je ubil z vojaškim letalom
FOGGIA, 13. — Reakcijsko le-talo «T. 33» z vojaškega letališč« v Amendoli je strmoglavilo. Pilot poročnik Carlo' Donati, star -komaj 23 let, je bil takoj mrtev. To se je zgodilo 16 km od Ceri-gnole. Prvi je strmoglavljeno letalo opazil neki kmet, ki se je vračal s poljskega dela. Povedal je, da je slišal najprej močan žvižg nato pa prav tako močan pok. Na kraj nesreče so prišli vojaški m policijski orgamij» Vzroki nesreče trenutno še niso znani. Preiskava se bo takoj začela.
Založba Obzorja v okviru svoje Uroke založniške dejavnosti ni pozabila na mladino in v vsakoletnem programu je. tudi nekaj izdaj za mlade bralce. Tako smo v nekaj letih dobili ie kar lepo zbirko knjig, ki že po svoji posebni in prikupni zunanji obliki (velik format, karto-nirane, z risbami opremljene platnice, čedne ilustracije) ugajajo mladim prijateljem knjig. Je pa v teh knjigah izšlo tudi marsikaj zanimivega za mladino raznih stajosti. Tako lahko ugotovimo, da je tudi ta dejavnost založbe uspešna. Zdaj sta v kratkem razmaku izšli dve knjigi za mlade bralce. Prva «Veliki potepuh» je prevod iz hrvaščine, druga, «Pinokijeva nevesta», pa iz italijanščine. Obe pa sta namenjeni mladim bralcem približno enake starosti: od osmih do Štirinajstih let.
Milivoj Matošec je avtor knjige «Veliki potepuh». Tega avtorja mladi bralci že poznajo, saj je pred približno enim letom pri isti založbi izšla njegova povest «Tiki išče neznanca». In kot v prvi knjigi je tudi v tej avtor posegel v sodobni svet in problematiko mladine, ki je žrtev vojne. «Veliki potepuh» je deček Zvezdan, kateremu so ustaši odpeljali starše in ki je potem, ko je bežal pred fašisti, izgubil še svojega mlajšega bratca. Zato se je pridružil partizanom in postal kurir, dokler ni spet padel ustašem v roke. Toda tudi zdaj se je vse srečno izteklo. Po vojni ga je partizanski komandant vzel k sebi. Toda v Zvezdanu je bilo nekgj, kar ga je gnalo v svet. Predvsem pa želja, da bi našel bratca. Namesto njega pa je našel židovskega dečka Davida, kateremu je umrl ded, medtem ko so mu starše pobili že med vojno. Ta deček je po dedovi smrti ostal sam; iz sobe, kjer sta prebivala z dedom, pa ga je pregnala ženska, ki se je polastila sobe. In tako sta Veliki potepuh — Zvezdan in David blodila okoli, dokler ni Zvezdan odvedel Davida nazaj v mladinski dom k partizanskemu komandantu, sedaj upravniku doma in pri njem ostal tudi sam.
Ta zgodba je napisana lepo, dokaj impresivno in zanimivo, da bo mladim bralcem všeč. Čeprav avtorju ni bilo mogoče skriti, da si je s svojim slogom prizadeval biti moderen pripovednik, zaradi česar pa delo morda prej izgubi kot pa pridobi na vrednosti, pa je vendar ta mladinska povest zaradi svoje vsebine, ideje in globoke humane note, primerno in lepo branje za mladino. Posebno še, ker je zgodba sama lepo razpletena, napisana živahno in predvsem zanimivo, To pa je prvi pogoj za uspeh knjige pri mladih bralcih.
Knjigo je prevedla Zdenka Lovec, ilustracije pa je oskrbel Jože Ciuha.
Docela drugačna pa je knjiga «Pinokijeva nevesta», ki jo je napisal Ugo Scotti Ber ni. Iz predgovora k tej knjigi izvemo, kdo je avtor in kako je prišlo do nastanka te povesti. Ugo Scotti Berni je bil prijatelj Col-
lodija, avtorja znamenite knjige o Ostržku-Pinokiju. Bil je oficir, vendar velik prijatelj leposlovja in je z uspehom objavljal svoje novele in črtice. In tako je tudi spraševal svojega prijatelja Collodlja, če ne namerava nadaljevati zgodbe o Pinoki jenih dogodivščinah. In ker pisatelj na to ni dal določenega odgovora, se je dela lotil Ugo Scotti Berni. Seveda po idejah, ki mu jih je pripovedoval Collodi. Od takrat, ko je delal zapiske po Collodijevi pripovedi, pa do realizacije je poteklo sicer petdeset let. Toda knjiga o nadaljevanju Pinokijevih dogodivščin je vendarle izšla, s posvetilom staremu prijatelju, očetu Ostrž-ka.
Kako bo všeč nadaljevanje opisa pestrih dogodivščin poredne lesene lutke, to bodo presodili mladi bralci sami. Lahko pa ugotovimo, da je pisatelj vendarle uspešno dopolnil Collodijevo delo in to ne samo v zanimivih zgodbicah, temveč tudi v načinu pripovedi in da bo kuijc verjetno prav tako zanimiv mlade bralce kot je delo o Ostržku, ki ga polt
n v na cibo knijna
Ameriška Igralka Angle AmerPke banke v Hollywoodu je del neke televizijske «za vsak
se je slikala na mizi blagajnika kupa denarja. Ta imenitna scena toda pri snemanju sta bila vendar še dva policaja
svet.
Ob slovenskem prevodu Sil Trdinove pa bi se samo vpi a-šali, zakaj uporablja namesto imena «Ostržek» ime «Pinokij» in to v taki slovenski transkripciji? (Prav o takih čudnih oblikah italijanskih imen bi bilo treba spregovoriti kako besedo. Op. ur.). Risbe so delo Janeza Vidica. Same na sebi so kar uspešne, vprašanje pa je., če j* «; njih zadel duha povesti.
Sl. Ru.
«Minerva d’oro — 1963»
RIM. 13. — Danes je Združenje za napredek moralnih in religioznih študij šestič izročilo nagrado «Minerva d’oro» —< Raniero Nicolai za leto 1963. Nagrado so prejeli: Bruno Caglieri, Vincenzo Cappelletti, Luca di Schiena, Renato Fasano, Sisto Favret, Franco Ferrarotti, Renzo Frattarolo, Mario Montesi, Iginio Nembrot, Alberto Righetti, Natalino Sapegno in Luigi Volpicela. Po podelitvi nagrad je odi). Onesti, predsednik CONI, imel predavanje «Človek, šport, priroda, prosti čas kot vzgoja jutrišnjega človeka», za njim pa so predavali š«; sociolog Ferra-rotti, filozof Cappelletti in psihiater Caglieri.
Catherine Spaak
in Capuccl hočeta narazen
RIM, 13. — Belgijska filmska igralka Catherine SPaak je naročila svojemu odvetniku Cn-stellettu. n ai vloži pri predsedniku rimskega sodiiča vlogo za «osebno ločitev» od njenega moža Fabrizia Capuccija. Catherine Spaak zahteva ločitev zaradi «krivde soproga». Istočasno pa je njen mož Capucci vložil drugo vlogo pred sodiščem, s katero zahteva razsodbo o ločitvi zaradi ženine krivde. Obe. vlogi bosta združeni. Catherine Spaak si je obdržala pravico obrazložitve glede odgovornosti svojega moža. Sodnik na bo moral med drugim določiti, komu bodo zaupali njeno hčerko Sabrino, ki ima komaj sedem mesecev, Capucci in Spnakova rta se poročila januarju letos in sicer cintino v Parizu, če* e* mesec pa še cerkinno v' fi'TfUi-is o vinar jem je Capucci ne/sei izjavil, da mora biti hčerka zaupana n-emu in da se je zelo začudil, ko je zvedel, da je tudi Catherine vložila prošnjo za ločitev. Poudaril je, da je vsega kriva ona: dodal je tudi. da ima svojo ženo rad in da j» skušal vse. da bi njun zakon rešil. «Nonno intimno življenje je pokvaril njen uspeh, ker je imela njena lahka kariera slabe posledice na najino družinsko življenje. Neštetokrat sem svojo ženo opozarjal in čakal, da jo bodo njene muhe minile. toda sedaj se je vsemu temu uprlo moje dostojanstvo.» Fabrizio Capucci je star 24, Catherine pa 18 let.
Festival v Cannesu
po novem pravilniku
Generalni sekretar mednarodnega filmskega festivala v Cannesu je izjavil, da bo prihodnji festival od 29. aprila do 13. maja 1964. leta in da bo potekal po novem pravilniku. Tako bodo povabili le 22 držav, ostale države, ki imajo diplomatske odnose s Francijo bodo pozvali, da predložijo festivalskemu komiteju svoje filme, ki morajo biti najboljši filmi leta teh držav. Poseben komite bo izbral med temi filmi najboljše in le-ti bodo lahko potlej enakopravno konkurirali s filmi iz 22 uradno povabljenih držav. Kar zadeva nagrade, bodo prihodnje leto podelili samo «Grand pria», specialno nagrado žirije in dve nagradi za igro. Za veliko festivalsko nagrado bodo konkurirali prav tako tudi kratkome-tražni filmi, ki jim namenjajo ie eno nagrado žirije. Najviija nagrada cannskega festivala tako ne bo več »Zlata palma», temveč «Grand prix».
PO BUTLERJEVEM OBISKU V ZAH. NEMČIJI
Stališča Londona in Bonna skoraj nespremenjena
Uradno sporočilo: razgovori so potekali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju - V bonskih političnih krogih pa izjavljajo, da ni prišlo do nobenih konkretnih zaključkov Butlerjeva zadržanost v vseh najvažnejših vprašanjih
Britanski zunanji minister Bu-tler je svoj obisk v Bonnu in Zahodnem Berlinu zaključil. Razgovori, ki jih je imel z zahodno-nemškim kolegom Schroederjem, kanclerjem Erhardom in predsednikom Luebkejem, so se končali s komunikejem, kjer je rečeno, da je srečanje potekalo v «prisrčnem in prijateljskem vzdušju». Sicer pa je v tem pogledu čuti tudi drugačne komentarje. V bonskih političnih krogih povsem odkrito izjavljajo, da v nekaterih točkah razgovorov ni prišlo niti do konkretnih zaključkov niti do spremembe medsebojno različnih stališč, ki sta jih doslej imeli obe vladi.
Po uradnih izjavah je obisk britanskega ministra imel služiti za «nadaljevanje izmenjave mnenj o najvažnejših zunanjepolitičnih vprašanjih.» Obisk je imel še poseben pomen glede na skorajšnji sestanek ministrskega sveta Skupnega tržišča in Atlantskega pakta, kakor tudi glede na skorajšnje potovanje kanclerja Erharda v London. Edini konkretni zaključek tega obiska je bržkone vsebovan v namenu, da bi se podobni razgovori tudi v bodoče redno nadaljevali. Nekateri bonski politični krogi vidijo v tem željo, da se rednim francosko-zahodnonemškim posvetovanjem, narekovanim z določenim sporazumom, določi nekakšna protiutež v obliki rednih britansko-zahodnonemških sestankov.
Obstaja mnenje, da je britanski zunanji minister izbral Bonn za cilj svojega prvega potovanja v inozemstvo predvsem zaradi tega, ker sta obe vladi bili zainteresirani, da na neki način izkoristita ugodno vzdušje, ki se je ustvarilo potem, ko je v Londonu in Bonnu prišlo do zamenjave vladnih predsednikov. Prihod britanskega ministra v Bonn povezujejo s trditvijo, da med Erhardom in novim britanskim pre-mierom pač ne obstaja več tisto nezaupanje, ki je v času Adenauerja in Macmillana obremenjevalo britansko - zahodnonemške odnose. Toda, dasiravno poudarjajo, da si obe vladi v izboljšanem vzdušju želita vzpostavitve prijateljskih odnosov, si v n!e-katerih bonskih političnih krogih Butlerjev obisk vrhu tega tolmačijo tudi z dejstvom, da je Zvezna nemška republika trenutno pač najvažnejši kontinentalni evropski zaveznik ne samo Wa-shingtona, marveč tudi Londona.
Nekateri politični komentator-
ji so Butlerjev prihod povezovali tudi z določenimi upi, češ da je britanska zunanja politika bila nekako primorana pristati na zahodnonemška zunanjepolitična stališča. Pokazalo pa se je, da novi načelnik Foreign Officea ne misli kdo ve kaj prispevati k večji ubranosti britanske in zahodnonemške zunanje politike.
V pogledu iskanja možnosti za zmanjšanje mednarodne napetosti, kot tudi glede odločenosti za nadaljevanje razgovorov med Vzhodom in Zahodom, obstajajo med britanskimi in zahodnonem-škimi stališči še naprej resne razlike. Bonska vlada pa z dokajšnjimi pridržki ocenjuje načrte in predloge v zvezi z mednarodnim nadzorstvom, s prepovedjo razširitve atomskih poizkusov na dežele, ki doslej te možnosti niso imele, kot tudi v zvezi s sporazumom o nenapadanju med Varšavskim in Atlantskim paktom. Politični opazovalci zatrjujejo, nadalje, da je Butler ob priliki svojih razgovorov v Bonnu «pokazal mnogo večji optimizem» glede možnosti za uspešno reševanje vprašanj med Vzhodom in Zahodom, kot ga je bilo opaziti pri njegovemu kolegu Schroeder-ju. Zvezna republika Nemčija se je tudi trudila, da bi si zagotovila britansko podporo glede mnenja, da bi se morebitno mednarodno nadzorstvo moralo razširiti «od Aljaske globoko v SZ», ne pa veljati samo za del zahodne Evrope ali celo samo za obe nemški državi.
Povsem različna mnenja in stališča vladajo še naprej tudi glede vprašanja multilateralne sile Atlantskega pakta. Zahodnonemška vlada je v tem pogledu edini zainteresirani evropski partner, a minister Butler je, po mnenju dobro obveščenih bonskih krogov, še naprej pokazal veliko zadržnost v odnosu do zahodno-nemških stremljenj, naj bi se takšna multilateralna atomska sila kar najhitreje uresničila.
Razen teh dveh vprašanj, glede katerih obstajajo med britansko in zahodnonemško vlado docela različna stališča, so se v razgovorih dotaknili tudi vprašanja Skupnega tržišča, vprašanja zahodnonemške devizne pomoči Britaniji', kakor tudi berlinskega vprašanja. Razen kar zadeva zahodni Berlin — kjer se je Butler zavzel v smislu že znane običajne zahteve po svobodi pristopnih poti, svobodi berlinskega prebivalstva in prisotnosti zahodnih
čet v Berlinu — pa zahodnonemška vlada ni prejela nobene izrazitejše podpore glede svojih stališč in želja.
Očitno je potemtakem, da je do britansko - zahodnonemškega srečanja prišlo predvsem zaradi tega, ker sta predsednika obeh vlad prišla do zaključka, da so medsebojni odnosi pač vsaj toliko zadovoljivi, da je neobhodno izkoristiti to priložnost, v kolikor bi se na ta način vsaj preprečilo njihovo nadaljnje ohlajevanje. Nikakor pa ni Butlerjev obisk še ustvaril ustreznil, zatovih da se bodo omenjeni odnosi naglo in še pred Erhardovim prihodom v London znatno popravili.
T. G.
VIDKO VREMEC:
so se fašizmu
«Kri ne zataji», bi mogli napisati pod to sliko vidimo sredi slike, je hčerka velikgga filmskega Geraldine, ki je pred kratkim nastopila v Parizu v enem izmed' najboljših gledališč
kajti baletka, ki jo umetnika Chaplina,
Drugi veliki tržaški proces
Fašistične oblasti ..-/ pred začetkom velikega tržaškega procesa sprejele izredne ukrepe, iz Bologne so namenoma premestili v Trst 300 karabinjerjev, vojaštvo in milica 3ta bila v strogi pripravljenosti
Iz Rima je prišlo v Trst posebno sodišče ,ki mu je predsedoval konzul fašistične milice J rmgali Casanova. V njegovem sodnem zboru so bili sami višji oficirji.
Obtožnica je vsebovala težke obtožbe: sRbotaže, teroristične ak. cije, odcepitev Slov, Primorja, propagando, pripravo za oboroženo vstajo, hujskanje za strmoglavljenje fašističnega režima itd. Kazenski zakonik je predvideval za omenjena dejanja v več primerih smrtno kazen.
Dne 2. decembra 1941 se je začel ob 9. uri v sodni dvorani porotnega sodišča veliki proces. Fašistični časopisi so izšli tega
....................................imiiiiiiiiiiihith.mitiiiiiiiiiiiinMflllli.imuni.....„„„„..
ZNAČILNOSTI VSEH DOSEDANJIH «POSTFAŠISTIČNIH» VLAD
Od zrušenja fašizma se je v Rimu
zvrstilo doslej 24 vlad
Začetne «tehnične» se umaknejo «odporniškim», da bi jim sledile «politične» - Poskusi v levo in desno
Po dolgih pogajanjih je Italija dobila novo vlado, vlado Mo-ro-Nenni, ki se je že predstavila parlamentu in ki so jo označili tudi kot vlado «kvalificiranega levega centra», da bi jo razlikovali od drugih vlad «levega centra». Je to že 25. italijanska vlada od padca fašizma in prva vlada, od katere se da pričakovati, da bo zaslužila svoj vzdevek, vlade levega centra». Toda tu ne nameravamo dajati ocene o sedanji vladi, ker bi to bilo preuranjeno, kljub programskemu govoru Alda Mora, pač pa bi se hoteli ob tej «jubilejni» 25. vladi ustaviti pri kratkih značilnostih dosedanjih 24 vlad.
Ob zlomu fašizma 26. julija 1943 je Èmanuel III. imenoval vlado «tehnikov», ki ji je načeloval maršal Badoglio. Ta vlada je bila sestavljena 27, 7. 1943 in je trajala do 22. 4. 1944. in za njo je značilna Badogliova programska beseda «vojna se nadaljuje».
Kralj in ministri so 8. 9. 1943 zbežali iz Rima v Brindisi, da bi ne prišli v roke Nemcem, ko je Italija prešla na stran zaveznikov. V januarju 1944 je kongres antifašističnih strank v
niiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
ZIVINOZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE
Živina v zimskem mrazu
Sedaj je mraz. Na naših vaških napajališčih se čez noč napravi skorja ledu, zaradi česar je voda zjutraj zelo mrzla. Nekateri kar prebijejo led in živino napajajo tamkaj kot običajno. To ni prav! Premrzla voda Živini povzroča prebavne motnje, ki se izražajo z drisko in drugimi nevsečnostimi. Preden živino napajamo zunaj, zlijmo v korito dve, tri vedra vroče vode. Na ta način bo voda manj mrzla in fu zdravje živine neškodljiva. Morda bo kdo .mislil, da sedaj živini škoduje napajanje zunaj zaradi naglega prehoda iz gorkega hleva v mrzlo okolje. To ni res! Živina je sedaj dovolj obrašče-na z dlakoi da ne čuti mraza, ko je zunaj. Sicer pa živina zunaj tudi ne miruje in skakanje povzroča hitrejše kroženje krvi, zaradi česar posameznih živali ne zebe. V teh primerih moramo le paziti na prepih, ker le-ta živini škoduje ne samo pozimi, ampak kadarkoli. V zvezi z napajanjem pa našim kmetovalcem svetujemo, naj ne napajajo šele tedaj, ko se je živina najedla, ampak poprej. Običajno živini ne vržemo v jasli celoten jutranji ali večerni obrok, ker bi ga sicer delno zmetala pod sebe. Da bi do tega ne prišlo, ga razdelimo na tri manjše dele. Živino ženimo na napajanje, ko je pojedla drugi del obroka, a tretji dopolnilni obrok ji dajmo šele po napajanju. Ko pa živino hranimo z zeleno krmo je pametno, da jo napajamo pred krmljenjem. Prašičem damo vodo pred hranjenjem, ko jih krmimo s suhimi snovmi; po hranjenju, ko Jih krmimo z zelenjem.
V sedanjem času smo prenehali z zelenim krmljenjem, ker pač zelene krme zaradi prihoda zime ni več. Da pa ne bi živina ostala popolnoma brez zelenja, oziroma brez sočne krme, ji skoro vsak dan pokladajmo raznovrstno korenje in kjer je to mogoče tudi silirano zeleno krmo. Zlasti je v ta namen primerna koruznica, ki je zelo sla’d-ka (sicer ne preveč hranilna) in se silirana shrani za zimski čas. Kljub vsemu pa silirana koruznica zelo ugodno vpliva na proizvodnjo mleka pri kravah. Le obrok moramo dopolniti z nekoliko dobrega sena ali detelje
ter močnimi krmili. Na splošno pa je silirana krma zelo primerna za sedanji čas in dandanes bi vsaka naša kmetija morala imeti doma primeren silos. Naši kmetovalci naj pomnijo, da bodo z uvedbo silaže, lahko redili več glav živine na isti površini zemlje kot je imajo sedaj.
Poleg silaže pridejo za zim sko krmljenje v poštev razna korenja.
Pravo korenje jè za živino zelo koristno. Poleg tega, da jo osvežuje, je tudi zelo hranilno in vsebuje veliko vitaminov ter provitaminov.
Pri krmljenju z repo moramo biti nekoliko previdni. Kravsm mlekaricam je ne smemo po-kladati dnevno več kot 12 kg, ker bi sicer mleko zadobilo grenak okus.
Na naših kmetijah v zimskem času s pridom uporabljajo za krmljenje živine tudi krmno peso, Glede pese pa naj velja naslednje pojasnilo. Pesni listi so zelo bogati na oksalnl kislini, ki je za našo živino strupena Zlasti je še strupena za prašiče. Marsikateri pogin prašičev, za katerega se ni vedelo vzroka, je treba pripisati pretiranemu krmljenju s pesnimi listi. Prav tako pesni listi škodujejo tudi gčveji živini, seveda v velikih količinah. Poleg pese vsebujejo oksalno kislino tudi listi repe in krompirja in so zaradi tega, seveda ob pretiranem krmljenju, za zdravje živine škodljivi. Pesa (koreni sama po sebi pa ni škodljiva, nasprotno je celo zdravilna, ker preganja gliste iz črevesja in tudi preprečuje vnetje črevesne j
sluznice. Bodisi peso, kakor tuui repo ali korenje pa pokladajmo živini zrezano na tanke koščke. V ta namen je še najbolje, da uporabljamo posebne vrste stroja. Zrezana pesa ali repa se ne bo živini zagolsnila, kar je nevarno, da se zgodi, ko poklada-mo živini tako korenje celo. Živina je namreč nora na take zelene sadeže in jih požira hitro z veliko požrešnostjo. Ponekod ves pridelek pese zrežejo na drobne kose in ga takega posušijo. Na ta način se prepreči, da bi pesa segnila oziroma pričela gniti, kar se zelo rado zgodi. Posušene pesne kose pa ne smemo dati živini nar take. Moramo jih poprej močiti v vodi (za vsako govedo 4—5 kg) vsaj za 12 ur. Tako se masa štirikratno poveča. Posušitev pa ni edini način konserviran.la pese za daljši čas. Zrezane lahko shranimo tudi v silosu, kjer se bodo kosi nekoliko skisali. Med nje pa pomešajmo nekoliko pšeničnih plev. To pa zato. da bodo vsrkale odvečno vlago oziroma mokroto. Pesa sama po sebi nima dosti hranilne vrednosti. Vendar jo živina zelo rada je in je za sedanji čas, ko bi sicer živino krmili samo s suhim zelo osvežujoča. 9e nekaj! Ko živini pokladamo bodisi pesne, kakor tudi repne ali korenove liste jih poprej operimo, To pa zato. ker bi neoprani (pomešani z zemljo) povzročili pri živini drisko. Pa tudi raznovrstno korenje, ki ga sedaj pokladamo, naj bo, iz istih razlogov kot smo jih navedli za pesne ali repne liste, oprano.
Dr. D. R.
Bariju zahteval odstop kralja, medtem je iz Moskve prišel'tudi Togliatti, in nova vlada z demokristjani, socialisti, liberalci m drugimi strankami dobi že politično barvo. Ta vlada, ki ji je načeloval spet Badoglio, zdrži na oblasti od 22. 4. do 18. 6. 1944., ko Badoglia v že osvobojenem Rimu zamenja Iva-noe Bonomi, načelnik odporniškega gibanja v Rimu. V Bono-mijevi vladi sodeluje šest strank odporniškega gibanja in tedaj se prvič pojavi v vladi tudi de Gasperi.	,	’	'
Botiomijeva prva vlada traja do 12. 12. 1944, fcp se razide iz enostavnega razloga, ker so bili liberalči • (Kiinister Soleri) preveč «občutljivi» glede epuracije bivših fašističnih funkcionarjev. V drugi Bonomijevi vladi, ki traja od 12. 12. 1944 do 21. 6. 1945, sta Togliatti in Rodinò podpredsednika vlade, De Gašper! pa prevzame zunanje mi. nistrstvo.
Peta italijanska «postfašistič-na» vlada je že prva povojna vlada, in njen načelnik je Ferruccio Parri. Ta vlada je izrazit odraz odporniškega gibanja Severne Italije ,n sestavljajo jo predstavniki šestih strank odporniškega gibanja. Nenni je podpredsednik vlade. Ker 10. 12. 1945. leta Ferruccio Parri poda zaradi ostavke liberalcev ostavko, se začne vrsta osmih vlad, ki jim načeluje De Gasperi.
Prva De Gasperijeva vlada je začela svoje delovanje 10. 12. 1945 in je trajala do 13. 6. 1948. Padla je zaradi nasprotij med Parrijem in Ku. Ta vlada je značilna tudi zaradi tega, ker je bil v njeni dobi izveden referendum za republiko, . ko so Italijanski volivci dali 12,872.787 glasov za republiko, 10,688.905 Italijanov pa se je še vedno o-predelilo za monarhijo. Koj po preštetju glasov je Umberto zapustil Italijo. 2. junija, na dgn referenduma, pa so bile tudi volitve za ustavodajno skupščino.
13, 7, 1946 se začne druga De Gasperijeva vlada, ki traja do 2. 2, naslednjega ieta. Ob izidu volitev De Gasperi poda ostavko, začasni načelnik države De Nicola pa mu poveri sestavo nove vlade. Vlada je sestavljena iz predstavnikov štirih strank: KD, KPI, PSI in PRI De Gasperi odpotuje v ZDA «po kruh» in ko se vrne najde vlado v krizi; Sarsgat se loči od socialistične stranke. Osmo vlado sestavi spet De Gasperi in ta traja od 2. 2. do 31. 5. 1947. Sestavljajo jo KD, KPI in PSI. Je to «vlada mirovne pogodbe», hkrati pa vlada hujših nasprotij med levico (KPI in PSI) ter krščansko demokracijo. Spor se vedno bolj zaostruje do ostavke in ker Nit-tiju ni uspelo sestaviti vlade, jo spet sestavi De Gasperi, toda prvič brez socialistov in ko-
						
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V zvezi z nekim poslovnim sporazumom so potrebni natančni razgovori. Prijetni načrti za bodoče počitnice.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem delu boste zelo razburljivi, skušajte obvladovati samega sebe. Zadoščenje z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bo. dite vztrajni, zakaj samo tako boste polni novih pobud. Bodite dober svetovalec najmlajšim.
RAK (od 23.6: do 22.7.) Vaši sodelavci vas bodo spodbudili k izboljšani dejavnosti. Bodite previdni z neko preveč vsiljivo osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes boste manj realistični kot sicer, varujte se pred nepremišljenimi odločitvami. Neko srečanje bo v
HOROSKOP
v vas zbudilo spomine na pretekle dni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite večjo pozornost nekaterim doslej zanemarjenim vprašanjem. V vas se bo iznenada porodila simpatija do neke osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zanašajte se na nasvete sodelavca, ki je prežet s preveč razgibano fantazijo. Varujte svoja prijateljstva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite previdni z vsemi poslov-
nimi osebami, ki jih še ne poznate dobro. Svoje skrbi prenašajte sami.	-
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nudila se vam bo priložnost, na osnovi katere boste znali bolje ceniti lastnosti nekega sodelavca. Ne bodite pretirano ljubosumni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skoraj gotovo bo prišlo do spora med vami in nekim družabnikom. Nekdo si bo napačno tolmačil vašo odkritosrčnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobri izgledi za bodočnost, kljub začetnim težavam. Skušajte biti gospodar samega sebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obstajajo možnosti za dober zaslužek. Ne uveljavljajte svoje avtoritete v odnosu do starejših oseb.
munistov. Gre za prvo samo eno-barvno vlado demokristianov, v kateri pa prevzame proračun «tehnik» liberalec Einaudi, zunanjo trgovino pa Merzagora. Namen vlade je, kot pravi De Gasperi, dobiti ustavo in pripraviti prve parlamentarne volitve. V decembru 1947, leta se v vlado vključijo tudi PSDI s Saragatom ter PRi s Pacciar-dijem. Italija se pripravlja na volitve 18. 4. 1948.
Volitve so dale KD absolutno večino 305 poslancev na 375 in De Gasperi sestavi novo vlado, ki traja od 23. 5. 1948 do 27, 1. 1950 in jo sestavljajo KD, PSDI, PRI in liberalci. Je to vlada, v trajanju katere je prišlo* ‘do
atentata na Togliattija in do odobritve atlantske zveze.
Tej vladi je sledila De Gasperijeva 8. vlada, ki je trajala do 26. 7. 1951 in v kateri so ostali vsi, razen liberalcev. Je to «vlada korejske vojne» in prvih «svežih glasov» demokr-ščanske mladine, ki dviga glas proti «stari gardi» Tudi naslednja De Gasperijeva vlada (26. 7. 1951 do 16, 7. 1953) je sestavljena iz KD, PRi in PSDI. V tej vladi je imel precej besede Pella kot proračunski minister, toda v KD se opažajo močna notranja trenja, ko Tessetti očita vodstvu stranke, da
(Nadaljevanje na 6. »frani)
Strelišče na Opčinah, kjer so fašisti ustrelili Tomažiča, Bobeka, Ivančiča, Kosa in Vadnala
Y//M V. rs/
a.uma ■ nam• n. nemo tmuA mm, »«.«. i«an»w.i«i.w,à
La sentenza nel processo dei terroristi
»Tribunale Speciale condanna
...	.........'.«............- ....: II. ■limi
nove imputati a morto, ventitré a 30 anni, pii altri a varie peno, assolvendone quattro
“SrS™: JT.iJa ''• “•=£=
1
««*«& I* MMM pe*
W	»-*<*«, ftOtftft**, a# m m
4 tira* tato « MOMiy * *
<«4»	<*•«< t ««* : U.»	é untila.
• v«*,
***•':'* '|rv- *#<'»	fimi 15 4t rat luti a*«.
tsrjtsss:*mmm ■ *»»«■>.'>»*> *»■
SUI «ki m Assi»
attobtr Mif««!*	«V
***** g-> <*««»>: w<« «* »:•* **«»v •<««•«•-My>: a »>*«•)•' » 4e
............... .**!•.*
....	.... ....... MB
*<«H no minai 4» pmppt*, '*** ***'<* «tminMtt «*•«* •« t, «ibpiMR'MM o ami* tA MWI W M»
tape tal ri
»4 m» <4 ««*>i « a
"»•a «v>; » >»x« tu irtvsoai». IV ♦*»« VMKtal 4M\ «VN» <■ *»»» l»xt* i» ibM w-y-I* «*: «•» «tata, M K.
: rtmepu gl: b ta«v»i I: **
•<**•»* :
«0 «Alti ff ai reciditene !***»> té J4 ó> «hrtiww » tir* 29-000 il
mitot.
ftChx*. Ubi**, À#r*4»t, Or»«« Dtmtmts Ctopw«, *MAr«th, Vatla, favi», Swmc,	o*
« lori	CbMi, bMDW
«V	C«KM*
grasso » mtnvx* «i ?•»■*» wi«i »> s» ras«' (i am. fin-1 »Miti*«*» •» NW ‘	a t»mi«xi«Mi
w ** b«
«tb*;«
m**
*»M «<
Jwtv s»a'i -•*»* ewajAav-r**»
-j
Da BBssupjio al Caos lai Mutuati Bilanci
4d t~m »	4a ttlNM «
«•tu ukurraMiak •
i
■è Matti* B '*:<aft«tt *tta **** : ' »**«> a») aerata «rana*
■ .. . ..........a
a«U'U	«»■*•*<« '
aartUMsf a |
«a««<a amarena **-»** » irba
.. s..,--- —	M««** t* t: ***é «
««rta *• ; «poft* 4> a»ta»a <«>•» *«r* «a»»« a> Wirt aedMf J*
*a >«S**t*W il ta ra*a*tM»MMa art- <«.—saa**> ■**?■
isaa ratea- «i-MMatfa *aa>s>.» tmémt. <*»?>»'' ’
» «re i terra »eatsttata '««»mia ittabMr.
fisi
StUr» rii onerrn /tel I
Tako je tržaški fašistični list «Il Popolo dl Trieste» 15. decembra 1941 na svoji Z. strani objavil obsodbe
dne z naslovi čez vso stran. V javnosti je zavladalo moreče o-zračje. Sodna dvorana je bila natrpana povabljenih fašističnih veljakov, predstavnikov vojaških in civilnih oblasti ter karabinjerjev.
Prvi dan so privedli 60 ukle-njenih obtožencev Posedli so jih na položne klopi v dvignjeni legi, da so bili vidni za izbrano publiko in za člane sodišča. Naslednje dni so obtoženci prihajali pred sodnike prostih rok.
Obtožencev ni zbegal prikaz navidezne moči fašistične justice Med znanci in somišljeniki, ki se niso videli nad leto dni, se je razplel prisrčen razgovor. Na psovke občinstva so dostojanstveno in prezirljivo odgovarjali s po. nosno dvignjeno glavo.
Tringali Casanova je prebral seznam obtožencev. Manjkala sta Edvard Mlekuž in Adolf Uršič, ki sta ležala onemogla v celici zaradi prestanih mu«.
Pred sodiščem so se najprej zvrstili pripadniki intelektualne skupine.
Obtožnica jih je bremenila vsakovrstnih obtožb, predvsem pa nagovarjanj» sonarodnjakov k an. tifašističnemu boju za naroune pravice. Tok temu prvemu d<-procesa so dajali dr. Lavo melj in drugi obtoženci. Prv. ... samozavestno zavračal obtožoe o «zločinski dejavnosti» narodnostne manjšine. Povedal je trpko resnico o prestanem trpljenju naših ljudi. Drugi pa so se v glavnem zavestno zagovarjali zoper skonstruirane obtožbe, ne da bi zanikali svoje poglede na nevzdržno stanje pod fašizmom.
Četrti dan so prišli na vrsto pripadniki komunistične skupine.
Bilo jih je 16, od katerih dva od šotna. Med njimi je Pinko Tomažič zbujal splošno pozornost —
)>il, je miren in nasmejan. Uvodoma je predsednik sodišča izjavil: «Sedaj začenjamo s Tomažičevim procesom. Kaj so zasledovali komunisti, je zlasti razvidno iz skupnega glasila «Delo», ki je pozivaio ljudstvo k odkritemu od. poru in sabotažam itd.» Pred fašističnimi sodniki so komunisti izpovedali svoje politično prepričanje.
Nekateri so poudarjali ideološke razlike, ki so jih ločevale od o-stalih soobtožencev.
Javni tožilec Fallace je skoraj tri dni napadal obtožence z naj-nizkotnejšimi žalitvami na ra čun «strupenih gadov». Na polna usta se je hvalisal, češ da so fašisti pred Moskvo in Leningradom ter bo vprašanje kvečjemu nekaj ur, ko bodò za vselej štrli komunizem.
Poslednji so prišli na vrsto tako imenovani «teroristi» Glavni obtoženec Ivan Ivančič je pogumno in ravnodušno poslušal
hude obtožbe. Na pjegovem telesu in izmučenem obrazu so bili vidni sledovi prestanega mučenja. Sodnikom je odkrito povedal v obraz, da noben človek ne more vedeti za nečloveško trpljenje, ki so mu ga prizadejali med pre iskavo.
Po 12 dneh so končali sodno obravnavo. Fašistično strupeno časopisje je polnilo stolpce * podrobnimi reportažami s procesa. Tudi v inozemstvu so spremljali tako svojstveno sodno inscenacijo. Radio Moskva je poročal o njem. Ameriški kongres je razpravljal o procesu in prav tedaj je skle-

g Y///////A
(j v/ss/Am
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Ital. akvarel; 12.15: podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Vokalni kvarteti; 15.00: Mali koncert; 15.30; «Madeži na soncu», drama:	17.20:	Vatikanski
koncil; ^7.30: Glasbeni kaleido-skop; 18.00: Iz slovenske književnosti; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 19 00: Harmonike; 19.15: Družinski obzornik; 19.30; Lahka glasba; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Zbor «Kras»; 21.00: Veliki orkestri; 21.30: Ples; 22.30: Romantične melodije; 23.00: sodobna simf. glasba.
12.00:	Plošče; „ 12.25; Tretja
stran; 13.15: Eno uro v diskoteki; 1415; B. Marin: «Eugenio il magiaro»; 14.25: Pacchiori in njegov orkester; 14.45:	Dantejev
«Raj».
Koper
8.15: Glasba za dobro jutro; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Ritmi; 14.00; Popevke; 14.30: Kulturni zapiski; 14.40: Zadovoljni Kranjci; 15.30: Zabavna glasba; 16.15:	Pevci;
18.30: Dogodki In odmevi; 16.45: Klasiki; 17.00: Izbtali ste: 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Timi Yuro; 19.30: Prenos RL;
SOBOTA, 14. DECEMBRA 1963
22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Naeionalni program
Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.9ft: Strani iz albuma: 9.10: Rastline m cvetice: 9.15; Pesmi; 10.00; O-cerna antologija; 10.30:	Sola;
11.00; Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25: Motivi v modi; 14.45: Vrema na ital. morjih; 15.15; Likovne umetnosti; 15.30: Ital, pesmi in plesi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja ta bolnike; 18.30: Operna glasba; 17.25; Izžrebanje loterije; 17.30; Simfonični koncert; 20.25; Duo Bud-Travis; 20.35: Skladbe za godala; 21.00: G. Meyerbeer: «Afričanka».
II.	program
7.36: Jutranja giasbe; 8.3S; Mo-dugno; 9.00:	ital. pentagram;
9.15: Ritmi; 9.35: Eno leto v 80 minutah; 10.35; Nove pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.05: Orkestri; 14.05: Pevci; 14.55: Glasbeni kotiček; 15.15; Plošče; 15.35: Koncert; 16.00; Rapsodija; 18.50 in 17.40: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35; Vaši izbranci; 20.35: Donizetti: «Anna Bole-na».
III.	program
18.30: Gospodarstvo; 18.40; Prejeli smo; 19.00: Z. Kodaly; 19.15: Francoska kultura; 19.30: Vsako-večerni koncert; 20.30: Revija; 20.40: Debussyjeve skladbe; 21.20:
Pesmi Alcide Paollni; 21.30: Simf. koncert.
Siovomja
8.10: Napotki za turiste; 6.20: Angleščina; 6.40: Športne prireditve; 8.05; Vedre melodije; 8.56: Radijska šola; 9.25: Slov. glasbeni umetniki; 9.4B: Zabavna glasba; 10.15: Nekaj domačih; 10.35: Kratka matineja; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05; Zabavna glasba; 12.25: Kvintet Borisa Kovačiča; 12.40:	Lepe melodije;
13.30: Glasbeni sejem; 14.35; Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Naši amaterji pojo; 18.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.35; «Pesmi usode», Brahmsa; 18.00; Aktualnosti; 18.10:	Baritonist G.
London; 18.45: Novo v znanosti; 19.05; Glasbene razglednice; 20.00; Iščemo nove talente; 21.00: Sobotni ples; 22.10: Oddaja za izseljence.
Ital. tefevhija
8.30 do 14 39: Sola; 15.15: Nog. tekma Italija-Avstrija; 17.30: Enotni razred; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50; 7 dni v parlamentu; 20.15: Sport; 20.30; Dnevnik; 21.05: «Il giocondo»; 22.15: Knjižne novosti.
DRUGI KANAL
21.05; Dnevnik; 21.15: «Laurence dArabia: mito e realtà»; 22.20: «Dekle v blue jeans»; 23.10: Sport.
nil napovedati vojno državam «osi». Zavladalo je mednarodna zgražanje in ogorčenje nad fašizmom.
Državni tožilec je zahteval 12 smrtnih obsodb in skupno 937 let zaporne Kazni.
i\» uanašnji dan pred 22 leti, t. j, 14. decembra 1941 od 12.35 so razglasili razsodbo: 9 smrtnih obsodb in 960 let zapora.
V italijanski knjigi «Aula IV», v kateri so prikazani vsi procesi pred posebnim sodiščem, navajajo glede drugega tržaškega procesa iz razsodbe naslednje: «Pri zelo obsežni antifašistični akciji šo udeleženi eksponenti raznih političnih ideologij; komunisti, slovenski nacionalisti, teroristi, katoličani, libera.ci... vsi prežeti s protiitalijansko mržnjo in s cilji oborožene vstaje».
«Obtoženci so bili aretirani zaradi različnih nagibov, toda zdru. ženi v enoten proces, da bi ne-usmiljeno zatrli vse režimske nasprotnike Najbolj prizadeti so, seveda, bili komunisti in slovenski nacionalisti, ki so jim naprtili. brez nobenega dokaza, take primere, ki jih m uspela policija r-zvoziati v tekù 10 iet; požig javnih poslopij leta 1931, eksplozija v smodnišnicah v Bologni in Piacenzi, razen specifične prgtMašistične dejavnosti v letih 1939 41.
Nastopil je usodni trenutek, ko je fašistična justica hotela zgledno» obračunati z antifašisti.
Zbrani fašistični veljaki in njihovi pajdaši v sodni dvorani so malone podivjali in huronsko vpili: «Na smrti» «2ivio dučel Na smrt!»
Komunisti so uporno dvignili pest. s proletarskim pozdravom so pokazali prezir do fašistične mržnje.
Naslednjega dne so štiri smrtne obsodbe spremenili v dosmrtno ječo. Potrjena je bila smrtna obsodba za Pinka Tomažiča, Simona Kusa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala in Viktorja Bobka. Izvršitev smrtne kazni so čakali v po. sebnem jetnišken. oddelku.
Narodni heroj Pinko Tomažič je tistega mrzlega decembrskega dne poslednjič pozdravil tovariše, s katerimi je snoval dolga leta plemenite načrte za zmago idealov de ovnega človeka.
Ob slovesu od ljubljenih staršev in svoje' zaročenke Ine iz Branika iim je zapustil občuten izraz tople naklonjenosti, ki jo razodevajo plemenite besede njegovih poslednji., pisem.
Politični testament in pretresljivo izpoved komunista je naphal tik pred smrtjo:
«Ljubil sem nai Krat, morje, naravo, otroke, vie, kar je bilo okrca mene. Mlad sem. V tej Kratki življenjski dobi sem mnogo doživel. Ravno zalo dam svoje življenje bret kakršnega koli obžalovanja, kajti pred menoj )e in bo za menoj žrtvovalo življenj» milijon tovarišev m tovarišic, ki so bili bolj vredni in potrebni za deluvsko gibanje, da bi živeli, kot jaz, /n ko botte analizirali nase delovanje, botte gotovo upototuli mnogo hib m ogromne napake; za-vedajte se, du smo bili zelo šibki m da je bil fašizem močnejši od nas. z vtem tem je bila naša borba po naših močeh neizprosna. Borili ,mo se proti fašizmu m njegovemu kapitalističnemu ukori• ščanju za narodno svobodo ter socializem, in ko boste živeli svobodno v naši svobodni domovini, spomnite se na nas, na vse, lei so pred nami in ki bodo za nami žrtvovali tvoje življenje za dokončno zmago delovnega človeka.'
Zal mi je, da ne morem dati več za dosego zmage, ker lahko dam tamo tvoje življenje.»
Pred puškinimi cevmi na openskem strelišču so ob zon dna 15. decembra 1941 omahnili v smrti Pinko in štirje tovariši.
Pinkov poslednji pozdrav «živel komunizem!» se je razlegal po krafiki zemlji. V mraC-no decembrsko komaj svitajočo se zoro so odjeknili smrtonosni streli. Ljudje na Primorskem so dvignili pesti. Ura maščevanja je odbila. Kraško in vse ostalo ljudstvo Je v slavni NOB tolklo fašizem, njegove krivice in nasilje ter maščevalo žrtve.
Trupla ustreljenih so fašisti skrili, da bi zabrisali sledove svojih zločinov. Njihove grobove so našli šele avgusta 1945 na pokopališču v vasi Villorba blizu Trevisa. Sedaj so posmrtni ostanki Pinka in njegovih tovarišev pokopani na tržaškem pokopališču.
Gornje vrstice so posvečene Plnkovemu spominu in vsem onim, ki so žrtvovali svoje življenje za stvar delovnega človeka. Z željo, da bi v doglednem času s novimi prispevki v polni meri osvetlili pomembne do. godke v polpretekli zgodovini na Primorskem.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 4.8, najnižja 1.9, ob 19. uri 2.9, zračni tlak 1006,6 raste, veter 25 km vzhodni-severovzhodnik, sunki burje 72 km na uro, vlaga 41-odst., nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11.8 stopinje’
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 14. decembra
Vojmir
Sonce vzide ob 7.37 In zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8,43, Luna vzide ob 5,48 in zatone ob 15.33.
Jutri, NEDELJA, 15. decembra
Kristine
Ustanovili bodo šest občinskih delovnih središč za brezposelne
v
Stiri središča bodo za javna dela, dve pa za pogozdovanje - Prošnja na ministrstvo za poimenovanje dveh alle po papežu Janezu XXIII. in Kennedyju
Na sinočnji seji tržaškega občin skega sveta so svetovalci soglasno odobrili sklepe, s katerimi občinska uprava naproša notranje ministrstvo, naj odobri predlog, da se v Trstu imenujeta dve ulici po pokojnem papežu Janezu XXIII. in po pokojnem predsedniku ZDA J. Kennedyju. Kot je znano, določa zakon, da ni mogoče imenovati javnih ulic, trgov, krajev itd. po nobeni umrli osebi, če po njegovi smrti še ni preteklo 10 iet. Hkrati pa je ministrstvo pooblaščeno, da za izredne primere omenjeni zakon razveljavi in izda poseben dekret, s katerim na izrecno prošnjo javne u-prave, dovoljuje, da se imenujejo ulice, trgi, kraji in podobno po umrlih osebnostih, za katere še ni poteklo 10 let po njihovi smrti.
Odbornik dr. Gasparo, ki je predložil v odobritev omenjena dva sklepa, je na kratko orisal lik pokojnega papeža in pokojnega ameriškega predsednika ter izrazil upanje, da bo notranje ministrstvo sprejelo prošnjo občinske uprave in da bo lahko Trst dostojno po-častil spomin dveh zaslužnih pokojnikov.
Med odobritvijo številnih upravnih sklepov, je občinski svet odobril tudi sklep o ustanovitvi šest občinskih delovnih središč za brezposelne delavce (štiri središča za javna dela in dve za pogozdovanje), za katere bo občinska uprava porabila 24.405.000 lir. Del stroška za vzdrževanje teh delovnih središč bo prispevalo ministrstvo za kmetijstvo. Odbornik dr. Gasparo je poudaril, da se bodo omenjena javna dela nanašala predvsem na ureditev in gradnjo novih poljskih cest v okolici, med katerimi sta tudi dve poljski cesti na Kontovelu.
Občinski svet je nadalje sprejel sklep o pristopu tržaške občine v Skupnost jadranskih pristanišč. Svoj čas je občinski svet sprejel novi statut Skupnosti jadranskih pristanišč, v katerem je bilo tudi omenjeno, da lahko postanejo članice te skupnosti vse prizadete krajevne uprave.	Jjte
Pri tajnem glasovanji?*''številnih upravnih sklepov so bili trije sklepi, ki so predvidevali poleg odobritve predlaganih stroškov tudi najetje posojila, kar zadeva posojilo, zavrnjeni, ker niso dobili po zakonu predpisanega števila glasov, in sicer najmanj 31 glasov na 60 izvoljenih svetovalcev. Za zavrnjene sklepe o najetju posojil, ki se nanašajo na nakup dveh tovornjakov za pobiranje smeti za skupno vrednost 16.800.000 lir, na nakup računskih strojev za mehanizacijo računovodskega oddelka1 in na dela za preureditev tekališča na stadionu pri Sv. Soboti, bo moral občinski odbor predložiti v odobritev svetovalcev nove sklepe.
Občinski svet je sinoči odobril tudi sklep o sprejemu federalističnega statuta evropskih občin 1n krajevnih ustanov. Pred glasova-
njem je župan dr. Pranzil obrazložil pomen tega statuta, ki je bil sprejet lani aprila na zasedanju šestih izvršnih odborov evropskih občin na Dunaju, župan je orisal pomen ustanovitve Združene Evrope in izvolitev evropskga parlamenta tudi kot važen prispevek za mir in za mednarodno politično ravnovesje. V razpravi so svetovalci Toloy (TU), Lonza (PSDI), Trauner (PLI) in Lonciari (MSI) v krajši intervenciji izrazili zadovoljstvo svojih skupin za predloženi sklep, komunistični svetovalec Tonel pa je dejal, da bo njegova skupina glasovala proti sklepu, ker gre samo za pristransko združenje enega dela Evrope. Za sklep so glasovale vse skupine, razen komunistov, ki so glasovali proti, socialistični svetovalec dr. Pincherle, pa se je glasovanja vzdržal.
Na seji so komunistični svetovalec inž. Cuffaro in socialistični svetovalec dr. Pincherle, Hreščak in Pittoni predložili županu ločeni resoluciji o položaju v univerzitetnem študentovskem domu, o čemer poročamo posebej. Komunistična svetovalka dr. Weiss pa je predložila županu pismeno vprašanje, v katerem ga naproša, naj posreduje v korist nekaterih beguncev iz bivše cone B, ki jih hočejo izgnati iz taborišč, kjer živijo že nekaj let.
našajo na zgodovinski, socialni, gospodarski in urbanistični pregled mesta, V dveh knjigah so objavljeni tudi podrobni podatki o ostalih okoliških občinah. Zupan dr. Franzil je izrazil založniku Nacciju svoje zadovoljstvo nad tem velikim in zanimivim knjižnim delom.
Sestanek na županstvu o dobavljanju mesa
Včeraj je bil na županstvu sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju dobave mesa mestu, v zvezi z ustanovitvijo mesne tržnice na debelo pri občinski klavnici, kar bi omogočilo dobavo mesa po nižjih cenah.
Sestanka so se poleg župana dr. Franzila udeležili tudi tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach, ravnatelj za prehrano dr^ Bassa, pokrajinski živinozdravnik dr. Scherli, občinski odbornik za prehrano dr. Venier in občinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina.
Župan sprejel založnika Naecija
Skupni krajevni odbor bivših političnih preganjancev in antifašistov ter bivših partizanov bo priredil JUTRI, 15. t. m. ob 16. uri na
strelišču pri Opčinah
SPOMINSKO SVEČANOST
Preložitev postajališča trolejbusov št. 15 in 16
Vodstvo tramvajske službe A-cegata sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem postajališče trolejbusov št. 15 in 16 v -smeri Sv. Vida,
-ki je sedaj na Trgu Vico, prenesli na Trg Sansovino pri kiosku, tako da bo skupno s postajališčem trolejbusnih prog št. 1 in 10. _
iniiiitiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiitiiiiiiMMiMiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiif um um im min Hlinili,nuni,|,m,|,n,,|,na„ im,|,,|||,mm, mn,n,j,,,,,,,,,,!,!, m, ninnili m
ob 22. obletnici mučeniške smrti PINKA TOMAŽIČA, IVANA VADNALA, VIKA BOBKA, SIMONA KOSA in IVANA IVANČIČA
Govorila bosta sanator VITTORIO VIDALI in MILAN BOLCIC. Predsedoval bo MIRKO KAPELJ. Nastopil bo pevski zbor Prosek-Kontovel.
ZARADI PROTIUSTAVNE NAMESTITVE OSMIH ČASTNIKOV V DOM
Uspešen protest študentov z zasedbo študentovskega doma
Po izselitvi oficirjev m zagotovilu rektorata, da bo na njihovo mesto prišlo osem revnih študentov, so študentje dom zapustili okrog 23. ure - Pismeni vprašanji v občinskem svetu
Zupan dr. Franzil je včeraj sprejel založnika Franca Naccija iz Palerma, ki mu je poklonil prve dve-kwigt-^Spcilflwft^ijeyil^. lijanskih občin», ki sta posvečeni
“SS. «83® BHir
čena v osmih letih in bo vsebovala podatke o nastanku, razvoju in sedanjemu stanju v 8000 italijanskih občinah.
Del prve knjige, ki je namenjen tržaški občini, se začne z uvodom tržaškega župana. Nato se nadaljuje vrsta poglavij, ki se na-
iiiHiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiMiiiiHiiiniHiiiiiitiiiiiiimtiiimiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
V LADJEDELNICAH ČRPA
Stavka delavcev iz Tržiča in v mehanični delavnici
Tržiški delavci so šli v pohodu po mestu in se sestali na zborovanju na Trgu Garibaldi
Delavci iz Tržiča, zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, so včeraj zopet stavkali dve uri. Po stavki so se zbrali pred ravnateljstvom ORDA, kjer so ostro protestirali i-n žvižgali. Od tod so odšli v pohodu po mestu vse do Trga Garibaldi, kjer so imeli zborovanje. Na njem so jim spregovorili sindikalni voditelji, ki so poudarili, da bi morala nova vlada levega centra rešiti njihovo vprašanje, saj se borijo proti stalni premestitvi v tržaške ladjedelnice že 11 mesecev.
Včeraj so stavkali tudi delavci v mehanični delavnici ladjedelnice Sv. Marka, ki jih je okrog 85. Od 9. ure do poldne so ostali na delovnih mestih s prekrižanimi rokami, opoldne pa so zapustili delavnico in odšli na sedež FIOM na enotno skupščino, kjer sta jim spregovorila tajnika kovinarjev o-beh sindikalnih organizacij.
Ti delavci se predvsem -pritožujejo zaradi višanja norm in nere-da, ki vlada v oddelku. Predvsem morajo delati na strojih, ki zahtevajo od niih velike napore, tako da dobe le majhne akordne dodatke, po drugi strani pa jim tudi nalagajo dela s plačilom nagrad, ki so manjše od akordnih dodatkov. Nadalje pa zgubljajo mnogo časa za iskanje raznega o-rodja, ki ga dobe v drugih delavnicah ter je tako njihova storilnost manjša in s tem zaslužek nižji.
Delavci so zato naveličani vsega tega v delavnici in so sklenili, protestirati z borbo. Na skupščini so razpravljali o položaju in sklenili, da bodo imenovali komi. si jo delavcev, ki bo skupno z notranjo komisijo ladjedelnice in s sindikalnimi organizacijami izdelala spomenico, v kateri bodo našteli vse te nevšečnosti in navedli svoje predloge za njihovo rešitev. Delavci so nadalje sklenili, da bodo danes zapustili delo že ob 11 30 in da ne bodo opravljali nadur.
in nerodno približala desnico kolesju, ker je hotela potegniti iz stroja zlikano rjuho. Kolesje ji je zmečkalo podlaket ter ji poškodovalo kost in kite. Ponesrečenki so priskočile na pomoč delovne tovarišice ter ji pomagale v avto delodajalca, s katerim so jo potem prepeljali v bolnišnico. Sar-dijevo so nujno sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh.
5 Jutri ob 11. uri bo v dvorani kina «Arcobaleno» javno zborovanje tržaške federacije KPI, na katerem bo govoril tajnik federacije
dr. Sema o temi:	«Komunisti in
vlada Moro-Nenni».
Likalni stroj zmečkal delavki roko
Zobčasta kolesa likalnega stro-ja so razmesarili desno podlaket 57-letni delavki Marii Sardijevi od Banov št. 43. Huda nesreča se je dogodila včeraj okrog 15. ure, ko je Sardijeva delala pri omenjenem stroju in likala rjuhe v čistilnici 29-letnega Michela Turrita pri Banih št. 70, kjer je zaposlena. Nenadoma se je sklonila
Okrog 150 univerzitetnih študentov je včeraj popoldne okrog 16. tire zasedlo prostore študentovskega doma v znak protesta proti samovoljnemu in protiustavnemu u-krepu rektorja tržaške univerze, ki je na lastno pest ln brez natečaja, kot je predpisano, sprejel v študentovski dom 8 častnikov pomorskega inženirskega roda in s tem odvzel možnost sprejema v dom osmim revnim študentom.
študentovske organizacije so že pred časom izrazile svoj protest zaradi tega rektorjevega ukrepa, vendar pa ti protesti, kot tudi opozorila nekaterih svetovalcev v občin-skem svetu, niso prav nič zalegla. Zaradi tega so se študentje odločili za resnejšo obliko borbe in so včeraj dora enostavno, zasedli.: OB 18. uri se je posebna študentovska delegacija, ki jo je vodil predsednik ^tp4gntuv$Jcptjf6k reprezentativnega organa Lucio Ghersi in v kateri so Lucerni»,-ga UGI, Susmel za AGI, Cantoni za GNT, Lovrečič za «Adrio» in Comini za neodvisne. Rektor je delegacijo sicer sprejel, vendar pa ji je izjavil, da ne namerava popustiti pred grožnjo in nasiljem ter je delegaciji zagrozil, da bo pozval varnostne sile, da študente Izženejo Iz doma, če ga ne bodo zapustili prostovoljno do 24, ure.
Tako rektorjevo stališče je predstavnike študentov seveda prisililo k še večji zaostritvi in so sklenili, da bodo nadaljevali z zasedbo doma, tudi če bi to privedlo do spopada z varnostnimi silami.
Medtem je prišla vest o zasedbi študentovskega doma po študentih tudi v občinski svet, kjer je bilo v teku zasedanje sveta in svetovalci KPI in PSI so takoj naslovili na župana pismeni vprašanji v katerih zahtevajo takojšnje županovo posredovanje v podporo upravičenih zahtev študentov.
Pismeno vprašanje, ki ga Je v imenu KPI predložil svetovalec Cuffaro se glasi:
«Gospod župan, prisiljen sem, da se ponovno obračam na vas zaradi zaostritve problema, ki je nastal po samovoljni dodelitvi nekaterih mest v univerzitetnem študentovskem domu naše univerze.
Sporočilo akademskih oblasti, da hočejo odložiti za en mesec vsak sklep glede dodelitve osmih mest častnikom in enemu univerzitetnemu asistentu, je povzročilo upravičeno reakcijo univerzitetnih študentov, ki so v znak protesta zasedli univerzitetni študentovski dom. Njihovo dejanje je popolnoma upravičeno. Študenti so namreč morali nastopiti s to obliko
Včeraj je potoval skozi Trst na Brione, kjer bo osebni gost maršala Tita, angleški brigadni general Mac Lean, ki je bil od 1. 1943 do konca vojne načelnik angleške misije pri glavnem štabu NOV in POJ v osrčju okupirane Jugoslavije. Uglednega gosta je na tržaški postaji pričakal generalni konzul SFRJ v Trstu Rudi Janhuba
.o* I*
NASTAJANJE LEVEGA CENTRA V TRSTU
Včeraj ponoven sestanek glede upravnih programov
Dokument o načelnem političnem sporazumu strank KD, PSI, PSDI in PRI
Skupina študentov v zasedenem domu pred protestnimi lepaki na stenah
borbe potem ko so zaman in na razne načine zahtevali od akademskih oblastij naj bi odstopile od svojega absurdnega in nezakonitega stališča.
Zdi se mi, da je zelo nujno, da vi gospod župan, v tem položaju neposredno posredujete z vso težo svoje avtoritete pri rektorju, da podprete upravičene zahteve študentov in da naročite predstavniku občine v upravnem odboru u-niverze, naj energično protestira zaradi pomanjkanja občutljivosti, ki so jo ob tej zadevi pokazale akademske oblasti*.
Občinski svetovalci PSI Dušan Hreščak, Bruno Pincherle in Arnaldo Pittoni pa so predložili naslednje pismeno vprašanje:'
«Zdaj nam je dospela vest, da je danes popoldne približno 200 univerzitetnih študentov zasedlo univerzitetni študentovski dom v znak protesta proti samovoljnem sklepu rektorja univerze, ki. je dodelil devet mest v domu v nasprotju z jasnimi določbami statuta.
Kakor nam je znano, študenti nočejo prenehati z zasedbo in preti nevarnost spopada z organi javne varnosti.
Prosimo vas, gospod župan, da bi spričo resnega položaja na omenjeni kraj poslali delegacijo občinskega sveta, ki naj bi poskušala posredovan, tn du bi pooblastili odbornika Babilleja, naj takoj posreduje kot predstavnik naše občine na univerzi*.
Okrog 10. ure1 pa se je na povabilo rektorata odpravila na rektorat druga delegacija, v kateri so bili predsednik akademskega sveta Ghersi, dva predstavnika univerzitetne podp>rne ustanove in predstavnik študentovskega doma, in katero je sprejel tajnik dr.
Brunetti. Ta je delegatom pokazal od rektorja podpisani seznam osmih študentov, ki so si pridobili pravico za sprejem v dom, v katerega pa niso bili spréjeti, ker je njihova mesta zasedlo že omenjenih 8 častnikov. Ker pa so častniki medtem študentovski dom že zapustili in so jih skupno z njihovo prtljago odpeljali v vojašnico Beleno v Ul. Rossetti, so štu-dentje okrog 23. ure mirno zapustili dom. še prej pa so v poročilu za tisk izjavili, da je bila ta njihova enotna manifestacija naper-,raa proti, nedopustni odločitvi
Včeraj je bil na županstvu sestanek predstavnikov štirih strank levega centra, ki so razpravljali o upravnih zadevah. O tem sestanku niso izdali nobenega poročila, ker se bodo predstavniki štirih strank ponovno sestali prihodnji teden.
Včeraj smo na kratko omenili, da so politični tajniki štirih strank dosegli sporazum o splošnem dokumentu, v katerega okviru bodo opredelili programski osnutek za občino in pokrajino.
Splošni sporazum, ki so ga že odobrile vse štiri stranke (KD, PSDI, PSI in pRI) izraža najprej zadovoljstvo, da je bil v vsedržavnem okviru dosežen sporazum za sestavo vlade levega centra. V zvezi s tem so stranke sprejele z zadovoljstvom zlasti obveznost, da bodo čimprej ustanovili avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino z odobritvijo volilnega zakona v senatu in z razpisom volitev spomladi.
Stranke se sklicujejo nato na popolno ideološko samostojnost in na različna izročila in izkušnje ter poudarjajo skupno demokratično usmeritev in svoja prizadevanja za italijansko rešitev tržaškega vprašanja. Namen sporazuma je doseči širšo udeležbo ljudskih sil pri upravljanju krajevnih ustanov ter odločno akcijo proti gospodarskim privilegijem, za javno moralo in upravno poštenje. Sporazum tudi poudarja, da stranke zavračajo skrajna nacionalistična stališča in rasistično miselnost, ki so prišli do izraza v Trstu tudi pred kratkim.
Med prvimi obveznostmi, o katerih so razpravljali, je napor za razvoj tržaškega gospodarstva, kar se tiče industrijskih in pristaniških dejavnosti v zvezi s konkurenco tujih pristanišč.
Glede Slovencev pravi dokument:
Kar se tiče politike do slovenske manjšine, se je treba spomniti naukov papeža Janeza XXIII. Ta politika mora pospeševati zlasti razvoj soglasnega in kulturnega sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika, pri čemer je treba dajati pobude za človeški razvoj manjšine ter zaščititi upravičene jezikovne in kulturne potrebe in običaje. Stranke se tudi strinjajo v prepričanju, da bo popolno uveljavljenje demokratične metode ugodno vpli. vaio na pozitivno ocenjevanje vrednot italijanske civilizacije. S tem se bodo ustvarili pogoji za
BOŽIČNA
ln
NOVOLETNA
voščila
s tržaškimi motivi vam nudi:
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška št. 20 Tel. 61-792
prepričano in polno udeležbo državljanov slovenskega jezika v Življenje republike. Stiri stranke so izrazile prepričanje, da se bodo lahko le na ta način odstranili možni razlogi za trenja v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih. Tako bo lahko manjšina sodelovala, da se doseže boljše medsebojno razumevanje različnih izročil in civilizacij.
Dokument pravi nato, da takšna politična usmeritev predpostavlja soodgovornost, ki se bo izražala v podpori štirih strank občinskemu in pokrajinskemu odboru, ter izraža popoln pristanek na rešitve, ki jih nakazuje sporazum za vlado levega centra, kar se tiče valorizacije krajevnih avtonomij. Glede omejitve večine se ravna po vsedržavnem sporazumu. Zato se bo politična osnova v tržaških krajevnih ustanovah strogo omejevala na štiri stranke, ki so podpisale sporazum, ker večina zadostuje sama sebi in je popolnoma samostojna bodisi politično bodisi programsko. Zato o-stajajo izven večine po demokratičnih pravilih na eni strani KPI na drugi strani pa PLI in druge desničarske stranke.
Večina se bo obnašala nasproti manjšini v dostojnih oblikah demokratične dialektike, pri čemer bo poudarjala svoje pravice ter spoštovala pravice opozicije. Takš. no ravnanje ne bo pomenilo razlikovanja med državljani, ki so pred zakonom vsi enaki.
jena _	_________ _________
rektorja, nikakor pa ne proti prizadetim častnikom oz. proti mornarici.
Preden so. se študentje prostovoljno razšli, so p-rišli v dom tudi občinski svetovalci Cuffaro (KPI) Pincherle (PSI), Lonza (PSDI)! Trauner (PLI) in občinski odbornik Babile (KD), ki je obenem tudi predstavnik občine v univerzitetnem upravnem svetu in ki je zagotovil, da bo občina posredovala za pravično ureditev tega spora.
Z V nasprotju s tem, kar smo že prej poročali, je bila veljavnost spominske znamke «Prima Fondazione Balzan», z nominalno vrednostjo 70 lir, podaljšana do 31 .XII. 1964, zamenjati pa jo bo mogoče do 30.VI.1965.
...........................
SPOR ZARADI PRISPEVKOV V POKOJNINSKI SKLAD
Stavka uslužbencev Acegata je bila ponovno odložena
Sindikati čakajo na odgovor upravne komisije v ponedeljek
Stavka uslužbencev Acegata je odložena. Upravna komisija, ki se je sestala predsinočnjim, je začela razpravljati o zahtevah uslužbencev glede dopolnilnega pokojninskega sklada. Upravna komisija je, namreč zvišala del prispevka, ki ga plačujejo uslužbenci, ne da bi se posvetovala z njihovimi sindikalnimi predstavniki. To je zelo razburilo uslužbence, ki so sklenili, da bodo stavkali 12 ur. Spričo sestankà upravne komisije so stavko odložili za 24 ur. Včeraj opoldne se je predsednik upravne komisije odv. Nino Fazzini sestal s sindikalnimi predstavniki in razpravljal z njimi o zadevi. Kaže, da je možnost sporazuma, ker so sindikati še enkrat, odložili stavko in čakajo na dokončni odgovor upravne komisije na delavske zahteve. Ce ne bo ta odgovor zadovoljiv, se lahko pričakuje stavka za torek. Upravna komisija se izgovarja na finančne težave podjetja, toda to ne opravičuje njenega ravnanja, to je, da je hotela odločati o interesih delavcev mimo njihovih predstavnikov in vsiliti svojo odločitev samovoljno.
Podelitev nagrad zaslužnim krvodajalcem
Jutri oh 10. uri bodo v kinu «Fenice» nagradili krvodajalce, ki so v poslednjih letih z velikodušnim duhom altruizma nesebično darovali del krvi tržaškemu centru za transfuzijo v korist bolnikom v bolnišnicah in izven bolnišnic. Ceremonija bo imela še poseben pomen, ker je bila zadnja nagraditev leta 1956 in ker hoče uprava združenih bolnišnic dati simbolično priznanje vsem tem ljudem, ki jim mora biti hvaležno vse prebivalstvo. Nagradili bodo okrog 460 oseb, ki jim podelijo 137 zlatih, 140 srebrnih in 170 bronastih kolajn. Nadalje bodo podelili tudi spričevala za zasluge predstavnikom oboroženih sil (vojske, karabinjerjev, finančnih straž, gasilcev in mestnih redarjev). Za te nagrade so prispevale naslednje ustanove: združene bolnišnice, Tržaška hranilnica, laboratorij Don Baxter, Jadranska pomorska blagajna, Lloyd, zdravniška zbornica, Aquila, CA. Lang, CRDA, združenje julijskih brodarjev.
Ceremoniji bodo prisostvovale oblasti. Vabljeni so tudi vsi krvodajalci in vsi ljudje, ki hočejo s svojo navzočnostjo izkazati krvodajalcem svojo hvaležnost.
Z motorjem v avto
V Ul. Carducci se je na vogalu z Ul. Milano sinoči 24-letni pleskar Bruno Visaccio iz Ul. Catalani 8, ki je bil namenjen proti Trgu Goldoni, z motorjem zaletel v avto, ki ga je z nasprotne smeri privozil 44-letni Omero Bardella iz Ul. R. Gessi 48-1. Bardella je obračal v Ul. Milano. Zaradi sunka se je Visaccio prevrnil in se pobil po zatilju in nosu ter se ranil po kolenih. Verjetno si je zlomil levo stopalo. V bolnišnico so ga pripeljali z zasebnim avtom. Sprejeli so ga na ortopedski od delek s prognozo okrevanja v 20 dneh.
ZVEZA DEMOKRATIČNIH SREDNJEŠOLCEV
priredi danes, 14. decembra ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9
TRADICIONALNO QUIZ — SREČANJE
med blokom Trgovske akademije in Učiteljišča proti bloku Realne ln klasične gimnazije
Po srečanju ples.
Vabljeni vsi srednješolci !
SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na reportažno predavanje
«MOJA POT PO TURČIJI»,
ki ga bo imel fotoreporter Mario Magajna v torek, 17. decembra 1963 ob 21. uri v ^Gre-gorčičevi dvorani» v Ulici Geppa št. 9.
Fotoreporter bo ponazoril predavanje s številnimi barvnimi diapozitivi in slikami.
Osnovna šola na KATINARI
priredi v nedeljo, 15. t. m. ob 16. uri v lastnih prostorih
otroško prireditev
Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine.
Vroča kri v gostilni
Dva vročekrvneža, 25-letni delavec Antonio Cotterli iz Androne Cavana 2 in 38-letni šofer Vincen zo Veccari iz Ul. Monti 12, sta se sinoči sporekla zaradi banalnih razlogov v gostilni «Antica Chiac-chieretta» v Ul. Fornelli 2. Beseda je dala besedo in oba sta se začela pretepati. Na telefonski poziv lastnika lokala so prihiteli karabinjerji s postaje v Ul. S. Giorgio in oba pretepača spremili v bolnišnico. Cotterliju so nudili prvo pomoč zaradi lažjega udarca po levem sencu in bo okreval v 5 dneh, Veccarija pa so sprejeli na otorinološki oddelek zaradi rane na nosu z verjetnim zlomom nosne kosti, udarca na čelu in pijanosti. Zdraviti se bo moral od 5 do 7 dni. Karabinjerji vodijo preiskavo, da bi ugotovili vzroke pretepa.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
13. decembra 1963 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 7 oseb.
Umrli so: 55-letni Romano Salamon, 75-letni Vladimiro Manalgo, 51-letna Elisabetta Cossuttl por. De Pasquale, 59-letna Arabella Tuzzi por Vivi ant, 24-letni Adriano Dollenz, 65-letnl Cristoforo Cagnus, 83-letni Giovanni Calcina.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44: Depan-gher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; Zanetti. Tetta «l’Oro. Ul. Maxzinl 43.
Film «Stavke v Turinu» na sedežu PSI
Mladinska jederaci ja PSI bo priredila danes, 14. t.m. na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 tri zaporedne predstave (ob 18., 19. in ob 21. uri) Gobbetijevega kratko-metražnega filma «Stavke v Turinu» o velikih stavkah turinskih kovinarjev v l. 1962. Film bo v Trstu prvič prikazovan. Vstop samo z vabili, ki jih je mogoče dobiti na sedežu federacije.
Razna obvestila
Planinsko predavanje SPD. V petek, 20. t.m. ob 20.30 priredi SPD predavanje «Slovenska planinska odprava na Kavkaz» z mnogimi barvnimi diapozitivi.
» • »
Tržaški filatelistični klub «L. Košir» ima v nedeljo, 15. t.m. redni sestanek od 10. do 12. ure v Ul. del Montecchi 6. Dospele so vse zadnje novitete. Vabimo vse slovenske filateliste, posebno začetnike, ki želijo urediti svoje zbirke, naj nas obiščejo.
NAROČITE se na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1964
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na št. 37-338
PRIMORSKI
DNEVNIK
Ul. sv. Frančiška 20
Gledališča
VERDI
Danes v okviru proslav 100-let-nice rojstva Pietra Mascagnija prva predstava opere «Mali Marat». Dirigent bo Oliviero De Fabritiis, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Virginia Zeani, Gianni Jala, Giulio Fioravanti, Ugo Savarese, Nicola Rossl-Lemeni. Zborovodja Giorgio Kirsch-ner. Režija Carlo Picchiato.
Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «Gli invasati». Technicolor. dai re Bloom. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Professore a tutto gas». Fred Mac Murray. Technicolor. Siedi barvna slikanica «Fiori di arancio per Paperino».
Fenice 15.30 «La noia». Horst Buch-holz, Catherine Spaak. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00, 18.30, 22.00 «Il gattopardo». Technicolor. Burt Lanca-ster. Claudia Cardinale. Alain De-lon.
Supercinema 16.00 «Universo proibito (sexy)». Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.00 «Obiettivo ragazze». Technicolor. Walter Chiari, Marisa Del Frate, Tony Renls.
Filodrammatico 16.30 «La spada del Cid». Technicolor. R. Corey.
Aurora 16,30 «Il grande safari».
Cristallo 16.00 «Le mani sulla città». Salvo Randone.
Capitol 16.30 «Il leone dl S. Marco». Eastmancolor. Gordon Scott, Gianna Maria Canale.
Garibaldi 16.00 «La schiava di Bagdad». Technicolor. Anna Karin a’ 1
Massimo 16.00 «I tre implacabili*. Technicolor. Jeffrey Home, Cristina Galoni.
Impero 16.00 «Il monaco di Monza».
Moderno 16.30	21.30 Teddy Reno
predstavlja Rito Pavone v reviji: «Non è facile avere diciott’annl». Lucio Flauto ter angleški balet Les Stafford Dancers.
Astoria 16.30 «Il trionfo di Maciste». Technicolor.
Astra 16.30 «100 ragazze e un marinalo».
Vittorio Veneto 16.00 «Fellini 8 Vi». Marcello Mastroianni, Claudia Cardinale.
Abbazia 16.00 «L’arciere delle mille e una notte». Technicolor. Tab Hun-ter, Rossana Podesta’.
Marconi 16.00 «Marco Polo». Technicolor. Rory Calhoum, Yoko Tani.
Ideale 16.00 «La Teresina». Technicolor. Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 «La strada a spirale». Technicolor. Hock Hudson, Buri Ives.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 14. t. m. ob 16. uri barvni film:
La strada a spirale
(Vibasta cesta)
Igrajo: ROCK HUDSON
in BURL IVES
Darovi in prispevki
V	počastitev	spomina	pok.	Mirka
Kosmi n e daruje za Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih: N.N, 5.000 lir.
V	počastitev	spomina	pok.	Mirka
Kosmine darujejo za Dijaško Matico: Marija Kokelj	1.000, Emilija	Rustja
500, Angela ln Karlo Gec 1.000, družina Kolarič 1,000, prosvetno društvo Slavko Škamperle 2.000, Milan Jereb 1.000.
V	počastitev	spomina	pok.	Mirka
Kosmine daruje družina Kodrič 2.000 lir za Glasbeno Matico.
Namesto cvetja na grob Jadrana Dolenca darujeta Silvana Malalan
1.000	ln Milan Jereb 1.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na prerani grob Jadrana Dolenca darujejo . Draščkov)
6.000	lir za Glasbeno Matico.. ^
■ i ;’ c,' ' jMÀaJ ''-"i'
Ob nenadni smrti predsednik» Založništva tržaškega tiska ter Člana predsedstva in dolgoletnega tajnika SKGZ
Mirka Kosmine
je SKGZ prejela včeraj : sožalne brzojavke in pisma naslednjih oseb in organizacij:
VIDA TOMŠIČ
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM (dr. Franci Zwitter)
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE (Stanka Zegadin) TAJNIŠTVO SLOVENSKEGA GO-SPODARSKEGA ZDRUŽENJA
SOŽALJE
Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja izreka ob težki izgubi dragega JADRANA DOLENCA hudo prizadeti materi Ivanki in sorodstvu svoje globoko sožalje.
SOŽALJE
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin izreka težko prizadeti materi Ivanki Dolenc svoje globoko sočustvovanje ob izgubi predragega sina Jadrana.
V najlepših letih svoje mladosti nas je za vedno zapustil naš dragi
JADRAN DOLENC
strojni pomorski častnik
Pogreb dragega Jadrana bo v nedeljo, 15. t. m., ob 15. uri, iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Opčine, 14.XII.1963.
ŽALUJOČA MAMA IN OSTALI SORODNIKI
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zasliševanje obtoženega dr. Stena se bo verjetno zaključilo sredi tedna
, Včeraj je bilo zopet na vrsti vprašanje oddajanja del v privatni zakup zasebnim podjetjem in razne nepravilnosti v tej zvezi
7. včerajšnjim lij, kazenskega sodišča (predsednik Koschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se zasliševanje glavnega obtoženca na procesu
proti 16 osebam, ki so obdolžene številnih prekrškov
zasedanjem koli sprejel. Sklep št. 575/56 se tiče «izplačila honorarjev za poklicne usluge». V tem primeru gre za izplačili honorarjev ' dvema zemljemercema. Dr. Steno je pojasnil, da sO te honorarje izplačali na ukaz predsednika u-pravnega sveta odv. Presce. Ta je vsaj delotna potrdil, da so v določenih primerih najemali zunanjo strokovno delovno silo, To se je dogajalo predvsem v nujnih primerih, ker bi sicer dejavnost združenih bolnišnic trpela določeno škodo. Sodniki so Včeraj sklenili naj uprava bolnišnic posreduje sodišču zapisnik seje z dne 18. julija 1956.
Drugi dogodek v zvezi s to obtožbo pa zadeva sestavo sklepa št. 528/56 s katerim upravni svet odloča o izplačilu honorarjev za poklicne usluge v zvezi z raznimi deli, ki jih je opravila SELAD.
Nato so sodniki prešli k obravnavanju obtožbe št, 24a, ki zadeva sestavo številnih sklepov u-pravnega odbora, ki predvidevajo oddajo opravljanja raznih del v zakup zasednim podjetjem. Gre za 15 takih sklepov iz let 1955, 1956, 1957 in 1960. Sodniki so skrb. no proučili vso priloženo dokumentacijo ter so ugotovili, da obstajajo sicer avtentični prepisi sklepov, ki so vsi pravilno vknji-. ženi, manjka pa vsakršna dokumentacija glede sodelovanja pri zasebni licitaciji večjega števila podjetij V aktih obstajajo samo ponudbe enega samega podjetja, in sicer tistega, ki je potem dela opravilo. V bistvu je obtožnica dolžila Stena, da je skušal oddajati dela posameznim podjetjem s katerimi se je predhodno dogovoril glede cene, ki bi jih podjetja zahtevala od uprave združenih bolnišnic. S tem obtožnica trdi, čeprav indirektno, da je imel generalni tajnik od tega določene koristi.
. v zvezi z znanim škandalom v združenih bolnišnicah, počasi približuje h koncu. S tem nočemo seveda reči, da bo že prihodnji torek ali sredo sedel na zatožni stol namesto dr. Stena drugi glavni obtoženec, se pravi inž. Cisilin, kaiti na tej obravnavi se je že večkrat zgodilo, da se je zasliševanje zataknilo ob navidezno majhnih okoliščinah. Na vsak način so v Ste-novem primeru sodniki prešli, včeraj na obravnavanje obtožbe Št.
25 a. Prihodnji teden pa se bodo morali povrniti še na obtožbo št. 23 a, ki je včeraj niso mogli obravnavati, ker je moral prizadeti odvetnik nenadoma odpotovati. Po tej obtožb; ostanejo še obtožbe 27a in 27b ter 28a,
Lahko se predvideva torej, da se bo zasliševanje bivšega generalnega tajnika združenih bolnišnic zaključilo sredi prihodnjega tedna.
Kot vedno, bodo tudi prihodnji teden 4 obravnave in sicer v torek, sredo, četrtek in petek.
Na včerajšnji obravnavi so sodniki nadaljevali zasliševanje v zvezi z namišljenimi nerednortmi pri sprejemu v službo v združenih bolnišnicah nestalnega tehničnega pomočnika Egona Negnsi-na, nečaka podjetnika Giovannija Negrisina, ki je imel v zakupu razna dela v bolnišnicah. Kot s.no že omenili, obtožnica doizi tj ton a, da je na lastno pest sprejel Egona Negrisina v službo za-tft, da bi nudil določene ugodno-sSh njegovemu stricu Giovanniju hleŽmuiu. v tej zvezi je Steno baje ' lastnoročno pripravil štiri sklepe upravnega odbora, za katere ta sploh ni vedel. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec vprašal obtoženca, če je spadalo v pristojnost generalnega tajnika tudi pripravljanje sklepov. Dr.
Steno, ki ga nobeno vprašanje ne zmede, je takoj odgovoril, da so sklepe sestavljali pristojni urad, a on je le popravljal besedilo.
Sodniki in tožilec so precej časa vztrajali na vprašanju od kod |a. da bo pokrajinski svet nada-in kdaj je uprava bolnišnic pre-ijjeval s svojim delom na redni
ZA STROKOVNI DVIG KMETOVALCEV IN GOSPODINJ
Koristni tečaji v Števerjmu ki jih obiskujejo številni vaščani
Čez nekaj dni se bo zaključil tečaj za gospodinje Razdelili so diplome kmetovalcem
te re je izvedel urad pokrajinskega živinozdravnika.
Namen tega središča je . odbrati, s pomočjo stroge in metodične kontrole mlečne proizvodnje, in preskrbeti naraščaj za krajevno vzrejo mlade živine (telet, telic in junic), ki naj nudi največje jamstvo za proizvodnost . in zdravstvo.
Posebna komisija treh živinorejcev iz Gročane, pod predsedstvom
živinorejskega izvedenca pokra-, .	. . ..	.	...	..
jinskega kmetijskega nadzorništva, I V1 osn°vn> žoh na Valerišču, kjer je pred kratkim obiskala vse va- jjm simpatična učiteljica gospa u5?*^eve zato, da bi izbrala naj- ' dolautti predava o gospodinjstvu,
S» s:s.;..rss„prT.--i *r»*sr- k-;, *
sme. Le te bodo podvržene mlečni ! v zvez’ z gospodinjskimi posli v kontroli.	hiši, Ker obiskujejo tečaj skoraj
Ta pobuda, ki je vzbudila med ’ izključno samo	gospodinje iz i °*eh- Razdelitvi diplom sta priso-
živinorejci Gročane precejšnje za-! kmečkih hiš sc m. tem tečain ! 9tvovala Adrii8n Koršič iz Ste-nimanje in pričakovanje, ima na-	tSdi o 'kokoni *5 j bT f"*«	«*«	IN1PA
-	, , . ,	•	’	„ i Giuseppe Toso. Diplome so pre-
Ou npkfim nnmona errtertrtrlim To. ' . v. —	-
V Steverjanu se žene in dekleta že nekaj .tednov zbirajo v no-
V četrtek zvečer pa so v isti šoli razdelili diplome kmetovalcem, ki so obiskovali kmetijski tečaj v Steverjanu. Zaključil se je 7. marca. Priredili- so ga Fe-derconsorzi, kmetijski konzorcij in pa Zveza neposrednih obdelovalcev. Tečaja se je udeleževalo 20
V torek seja pokrajinskega sveta
Pokrajinska uprava je sporoči-
jela potrebne informacije o osebnosti in preteklosti prosilca (E-gona Negrisina) Obtoženec je odvrnil, da je uprava dobila potreh-ne informacije, toda je praktično izključeno, da bi ta dokumentacija še obstajala. Sodniki so se nadalje zelo zanimali tudi za o-koliščino, da je bil Egone Negri-sin sprejet večkrat v službo, toda med akti ne obstaja niti en dokument, ki bi govoril o odpustu iz službe. Dr. Steno je pojasnil, da je upravni svet odiočal o odpu-
seji v torek, 17. t.m, ob 18. uri v pokrajinski palači na Trgu Vittorio Veneto 4. K že pripravljenemu dnevnemu redu so bile dod i-n“ še nekatere točV.ej med katerimi: vprašanje prostorov v drugem nadstropju poslopja v Ul. Lazza-retto Vecchio 9, namenjenih za uporabo znanstvenega liceja 5 slovenskim učnim jezikom; zahteva komunistične skupine za vklju. čitev v dnevni red resolucije, Ki predvideva Intervencijo vlade in parlamenta v zvezi s katastrpi»
men doseči, poleg vzrejnega izboljšanja živine, tud, gospodarske koristi živinoreje Gročane same in vse pokrajine.
Nezgodi na delu
Včeraj okrog 10.30 sta se dogodili dve nesreči na delu. 52-letni Vittorio Visintin iz Ul. dello Sco-glio 185 se je ponesrečil v tržaškem arzenalu, kjer je zaposlen. Povzpel se je na leseno lestvo v podpalubju št. 1 ladje «Cerni Mo. ritz», kier se je na nekem klinu spotaknil in padel z višine treh metrov. Pri padcu se je udaril v glavo, se pobil po zatilju in hrbtu, zlomil si je drugi zgornji sekalec in ranil po desnem kolenu. V bolnišnico so ga prepeljali z zasebnim avtom. Sprejeli so ga na nevrokirurški 'oddelek s prognozo okrevan;a v enem mesecu.
V tiskarni Villaggio del Fanciullo v Ul. Conconello .16 na Opčinah pa se je ob isti uri ponesrečil 25-letni tiskarski vajenec Giorgio Kaiser, ki je nerodno postavil levo roko med valje tiskarskega stroia. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kier so ga sorejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma zadn:cga členka na prstancu in ran na dia. ni. Okreval bo v 20 dneh.
Iz avtomobila so ukradli 7 dežnih plaščev
100,000 lir škode je utrpel 48-letni Mario Gargiutlo iz Ulice Scom.parini 9, kateremu so pred-sinočnjim tatovi s silo odprli vrata avtomobila TS 217"0, ki ga je pustil v Ul. Battisti in iz notranjosti odnesli sedem dežnih plaščev. Tatvino je Garg'ullo prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia.
„	ss. sr,:
Vidoma v ponedeljek se bodo ve-j Meseca januarja se bo zgM y cen zaključili. Za to priliko bodo steverjanu drugi tečaj za kmeto-pripravile tudi razstavo ročnih de! jValòe, na katerem jih bodo in jedi, ki so se jih naučile pri- | nili praviti. Zaključku bo prisostvoval
kmetijski inšpektor dr. Vianello, ki je poskrbel za tečaj.
sezna-
uporabo umetnih gnojil. Prireditelji tečaja čakajo na odločitev ministrstva za delo, da nakaže potreben denar.
štu in ponovnem sprejemu v služ- v Vaiontu; imenovanje treh čla-
bo na eni in isti seji. Vendar pa so vknjižili samo sprejem, ker bi bilo sicer čudno, če bi bilo razvidno iz dokumentov, da je svet sprejel isti dan protislovne sklepe.
Ko so kolikor toliko razčistili to vprašanje, so sodniki .zaslišal' obtoženca v zvezi z obtožbo, da je sestavil lažen iiklep upravnega sveta, naj bolnišnica naroči nekemu tržaškemu podjetju, da o-preml urad inž. Cisilina. V prvem trenutku bi se moral zagovarjati tudi podjetnik, toda pozneje so ga oprostili. Včeraj je javni tožilec opozoril sodnike, da je že med preiskavo zahteval, naj se oprostita tudi Steno in Cisilin. Izmed toliko obtožb nerednosti in goljufij se je tako vsaj ta u-godno končala za obtoženca.
Naslednja obtožba (št. 22aj zadeva sestavo dveh sklepov upravnega sveta združenih bolnišnic z leta 1956 in ki ju ta baje ni ni-
r.ov nadzornega odbora občin pokrajini za člane pokrajinskega odbora za desetletni program gradnje delavskih hiš itd.
Padec priletne ženske
Predvčera šnj:m popoldne je 76-letna Caterina Starei iz Ul. Pon-dares 5 prišla iz neke gostilne v isti ulici, se spotaknila na pločniku in padla. Pri padcu si je zlo-mila desno nadlaket, toda kljub temu je šla domov. Sele včeraj se_ ie odločila zatefy ye po zdravniško pomoč. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo spreieli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh.
V Grocani ustanovili središče za vzrejo sivo-rjave pasme
Na pobudo pokrajinskega kme- ' je predvčerajšnjim 64-letnemu u-tijskega nadzorništva v Trstu in pokojencu Cesaru Perottiju iz U-s pristankom živinorejcev, je bilo lice De Amicis 7 spodrsnilo na ustanovljeno v Gročani središče mokrem kuhin 'sVem tlaku in je za vzrejo sivo-rjave pasme.	nerodno padel. Sprva je mislil,
Vas Gročana je bila izbrana v , da ne bo hudega, toda včeraj je ta namen ne simo zaradi tega Peroni moral prositi za zdraivni-ker je najbolj primerna za vzre- Jko pomoč, ker bolečine niso hojo, ampak tudi zato, ker živina tele ponehati. Z avtom RK so ga _! ..	!	i	v botànico, kier so
Hud padec v kuhinji
Ko si je hotel umiti noge, se vče
..................mn.................Iii„ii„i„i„„il„,i„i„i„,........
NEKAJ KRATKIH VESTI IZ OBČINE SOVODNJE
Sodno naj se občini Sovodnje in Števerjan čimprej priključita goriški občini
Prvič po vojni italijanska osnovna sola v Sovodnjah - Kdaj telefon na Vrhu in kdaj bo asfaltirana cesta Rubije-Vrh ?
PRED LETNIM OBČNIM ZBOROM CAFO
Nezadovoljstvo občin in potrošnikov glede poslovanja konzorcija za vodovod
CAFO bi moral del dobirka vračati včlanjenim občinam, česar pa ne dela - Negodovanje glede tarifnega sistema za vodo
V zvezi z bližnjim letnim obč- so na marsikaterih občinah župani njenimi občinami. In zaradi tega nim zborom Konzorcija za vzhod- nezadovoljni, Na drugi strani «e so nekatere občine že izrazile na-nofurlanski vodo/od (CAFO), ki govori, da imajo proračuni CAFO mero, da bi se od tega konzoiv bo prihodnji četrtek v Gradiški in precejšen primanjkljaj, Po mne- cija oddaljile, na katerem bodo prisotni vsi žu- nju nekaterih županov je za ta-.j Preceišnje negodovanje pa vzn» pani občin, ki so članice tega kon- ko pasivno stanje kriva slaba u- ia delovanje konzorcija pri potroš-zorcija, smo izvedeli, da vlada v prava, , ki dovoljuje, da so v služ- j nikih. Sistem *arif za vodo je nekaterih občinah precej negodo- bi ali polslužbi pri konzorciju en1 precej zapleten. Po izključnem vanja glede upravljanja tega kon- vodilni inženir in trije do štirje mnenju tehničnega vodstva so zorcija.	geometri, za katere baje potroši vsakemu potrošniku določili ma-
Župani bodo morali razpravljati konzorcij približno en milijon me- ksimalno količino vode za porabo, o proračunih in no današnjega dne sečno. Ako bi te	ljudi izbrisali iz	Vzemimo	en	primer. Nekemu po-
niso še dobili od upravnega sve- plačilnih spiskov,	bi se gospodar-	trošniku	so	.samovoljno	določili
ta, kateremu načeluje bivši žu- sko stanje konzorcija brez dvoma maksimalno porabo 6 kubičnih pan Gradiške Dresaan, potrebnih ; Izboljšalo, kajti za razna dela oi metrov na mesec. Ako dotični po-proračunskih številk. Tako se sko-1 se lahko obrnili	do prostih profe-	rabi tri	ali	pet kubikov	na me-
raj. ne bodo mogli pripraviti na 1 sionalcev, ki bi	zahtevali za po-	sec bo plačal kljub temu	6 kubl-
diskusijo na občnem zboru in bo-'trebno delo le malenkostno, zako- kov. Slučajno porabi dotičm po-do skoraj primorani odobriti z za-lnito odškodnino.	: trošnik v poletnem mesecu 8 ku-
prt'mi očmi predložene proračune. I Namen sedanjega upravnega od- bičnih metrov, ker je pač potr» Govori se tudi, da vse delo kon- bora CAFO je uravnovesiti tarife, boval več vode. Avtomatično mu zorcija vodi vodilni inženir in ne j za vodo v vseh občinah, kjer CA I maksimalno količino dvignejo na predsednik Bressan. Zaradi tega1FO deluje. V nižinskih furlanskih 8 kubikov, kljub temu. da bo v
občinah so do sedaj plačevali vo- j normalnem zimskem mesecu po-do po 35 lir kubični meter, v ta-1 rabil 3 ali 5 kubikov. Plačati pa ko imenovanih goratih občinah kot bo moral celih 8 kubikov Logič-so Sovodnje Doberdob, Zagraj in no je, dn so potrošniki proti takš-Dolenje pa so jo plačevali po 501 nemu sistemu, proti kateremu pa lir. Sedaj nameravajo uravnove-[se zdi, da ni pomoči, siti tarife na 40 lir za kubični f Prav tako so pri CAFO zelo meter. Povemo naj, da prodajajo dragi s stroški za povezavo. Od v goriški občini vodo po 21 lir posamezne družine zahtevajo 25 kubični meter.	j- ali 30 tisoč lir, da bi njeno hišo
Pasiva proračuna CAFO se ne-1 povezali z glavno cevjo. Faktur* gativno kaže tudi pri občinskih | si zelo drage in zaslužki konzon-proračunih. To iz naslednjih raz- cija zelo veliki. Samo v sovodenj-logov: posamezne občine so pro-1 ski občini so morali za napeljavo sile državno upravo za dolgoroč- vode v hiše plačati nad 10.000.000
Sovodenjsko županstvo bo raz7 šanjy, ki muči prebivalce Iz gte-delilo otrokom sovodenjske občine verjana. Sovodenjci morajo ho-okoli 150 božičnih daril. V glav- j diti na preturo v Gradiško. Tja nem bodo razdelili slaščice, ki ] hodijo tudi za davke in druga vsakega otroka najbolj razveselijo, | podobna opravila, Steverjanci pa
V Sovodnjah so odprli italijansko osnovno šolo, prvič po vojni. Pouk se je začel v sredo, šolo pa
za iste .stvari v Krmin. Za oboje sta Gradiška odnosno Krmin oddaljeni mesti. Prebivalci obeh ob-
obiskuje osem otrok Doslej ^o ■ L‘1 n ^ehj°< da bi jih čimprej pri-obiskovali italijansko ’ šolo v be- ključi» občini Gorica, ker imajo
v Gorici zaposlitev in hodijo vanjo tudi za toliko drugih opravil.
Obnova trgovskih obrtnic in dovoljenj za leto 1964
gunskem naselju v Ul. Žara.', f*flr učuje samo ena učiteljica, otrobi 'pa obiskujejo tretji in . četrti raz»,, red. Razen enega otroka, ,ki je, iz popolnoma slovenskega zakona, so vsi otroci iz mešanih, Še največ pa iz italijanskih zakonov. Potljt se vrši v osnovni slovenski soh
v Sovodnjah	Fo'icrajinska zveza trgovcev v
K=r zadeva Vrh naj omenimo,	‘rfS’St 3^
da je pristojno ministrstvo Ištjavezi 2 obnov0 obrtniških in dru. pred dvema jetoma odobrilo zne- i ;h dovoljenj za ]ato 1964. Priza. sek za napeljavo telefona^ ..to> deti naj se ?atii zglasijo med u-vas, da pa dela se., niso vkljuWtj	v njenih uradih
v obsežen načrt *yseb ppdpb*il* jrf n|j prineseJo a geboj «ovolj*. del, ki ji#'-‘izvršujejo postopoma j ^ , ki ga je tršba obnoviti. Ob in po področjih. Vsekakor je za- I tej priliki opozarja, da je treba s.» j.	‘	■	x~‘ ‘poskrbeti za' obnovo pred 31. decembrom 1983.	■	,
Posredovanje 2veze velja za ob-novo občinskih obrtnic, policijskih dovoljenj, davčnih dovoljenj UT1F in za plačilo radijske naročnine. Da bi ne bilo nepotrebnega čakanja, se priporoča, naj prizadeti ne odlašajo do zadnjih dni.
ni v tej vasi okužena po jetiki m prepeljali v bolnišnico, kier brucelozi, kar je bilo dognano z | ga sprejeli na ortopedski oddelek občasnimi pregledi vse živine, ka-j zaradi zloma leve stegnenice.
Zdraviti se bo
stegnenice, moral 3 mesece.
želeno, da se delo izvrši, če je prekoračena -najhujša ovira, ki je bila finančnega značaja.
Za Vrh je važna tudi ureditev ceste iz Rubij do vasi. Vaščani pričakujejo, da jo bo uredila in asfaltirala vojaška oblast, kot je uredila cesto od Petovelj na Sv. Mihael. V tem smislu se je s predstavniki vojaških oblasti raz-govarjal tudi sovodenjski župan.
In ko že govorimo o Sovodnjah, naj se dotaknemo še vprašanja, ki je skoraj na las podobno Vpra-
Vespa trčila v avto
Včeraj dopoldne ob 11.15 je šoferski pripravnik Lorenzo Valenti
UHO «1 KIS» PROSEK
predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni avanturistični film:
«I LANCIERI NERE
UjiiitjiiiilUiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiiiiiiililliiiiiiiiiiiirijiliiiillliliilliiiiiiiiiliiiilii
(ČRNI SU LIČARJI)
■	MEL FERRER, YVONNE FURNEAUX, LETICIA RO-
!	MAN in JEAN CLAUDIO
predvaja danes 14. t. m. ob 18. uri Lux film:
UNO
STRANO
TIPO
(NENAVADEN TIP)
Glavno vlogo Igra In poje ADRIANO CELENTANO ter CLAUDIA MORO, DONATELLA TORRI, NINO TARANTO In ERMINIO MACARIO
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes- 14. t. m. ob 19.30 url film:
LA PARMIGIANA
»
(PARME 2ANKA)
Igrajo:	(Po romanu Bruna Platttja)
CATHERINE SPAAK, NINO MANFREDI in SALVO RANDONE Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
iiiiliMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniitiiiiMiiiiiiimuiiiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiliiiiiilliiiiiiiiiiiiuiiii
PO KONFERENCI ZA OKROGLO MIZO
Zaokroženje in povečanje posesti osnova za boljši razvoj kmetijstva
Briško področje nudi možnosti za boljše izkoriščanje vinogradov In sadovnjakov
V nedavni konferenci «za okro--za pripravo našega kmetijstva na glo mizo», ki jo je organizirala I konkurenco zunanjega tržišča
pokrajinska federacija ANGA za Goriško v dvorani trgovinske zbornice, se je mnogo razpravljalo o kmetijskih problemih na Goriškem posebno glede na Brda, ki so najbolj zainteresirana pri zakonu za zaščito tipičnih vin, ki je stopil pred r.ekaj meseci v veljavo. Take konference so nedvomno koristne in potrebne, še bolj koristni in potrebni pa so ukrepi, ki bi jih morali sprejeti
sklopu skupnega evropskega tržišča. V ta namen je potrebno stalno tehnično izpopolnjevanje :n predvsem racionalna mehanizacija kmetijstva.
V našem časopisu smo že pisali o razvoju kmetijske mehanizacije na Goriškem, ki je še kar zadovoljiva in to se je pokazalo tudi ob nedavnem Andrejevem sejmu v Gorici, ko je bilo na razstavi kmetijskih strojev vedno precej
.........................................minil,nun
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V TRŽIČU
Mladoletni ponočnjaki iz Nabrežine bodo morali plačati globo
Po prepiru dveh zakonskih parov sta bili obsojeni samo ženi
Pri zadnji razpravi pred okrajnim sodnikom v Tržiču je sedelo na zatožni klopi tudi pet mladoletnikov iz devinsko-nabrežinske občine. To so 17-letni V.C., 17-letni A.S., lfi-letni R.S., 19-letni Damijan Pertot in 19-letni Radi-slav Sibella. Obtoženi so bili, da so razgrajali ponoči dne 3. avgusta letos v Nabrežini, Pertot pa poleg tega še, da je opravljal svoje telesne potrebe na javnem prostoru, V.C. pa da je tudi na javnem prostoru preklinjal.
Sodnik je apliciral amnestijo zaradi mladoletnosti v primeru R S. ter obsodil ostale takole: V.C. bo piščal 40 tisoč lir globe in sodne stroške, A.S. 20 tisoč lir globe in sodne stroške ter je kazen zanj pogojna, Damijan Pertot bo plačal 40 tisoč lir globe ter Radislav
Sibella 20 tisoč lir globe in oba še sodne stroške.
Med drugimi sta prišla pred sodnika tudi dva zakonska para iz Tržiča, Ul. Sorgente, lei sta se morala zagovarjati, da sta si med seboj grozila in se zmerjala. Bili so, 66-letna Luigia, in njen mož 89-letni Pietro Cergna ter 48-let-na Rosa in 68-letni Luigi Bruni. Pri razpravi je prišlo zopet do precejšnje napetosti med sprtima družinama. Zadeva se Je zaključila tako, da je sodnik spoznal za krivi in obsodil obe ženi vsako na plačilo 60 tisoč lir globe, oprostil pa je oba moža zaradi pomanjkanja dokazov.
Drž. tož. odv. Sardo; sodnik dr. Finazzer-Fiori. Branilca odv. Boni in Michieli.
vozil avto Fiat 600, last šoferske šole Filipucci, po Korzu Verdi ter se pri Standi ustavil, feer je bilo pred njim preveč drugih vozil. Vtem je za njim privozil neznanec na vespi s št. Go 19958 ter se zaletel v avtomobil, ki je imel pri tem manjše poškodbe na karoseriji. Vespist se je oddaljil, ne da bi dal niti svoje podatke. Mest. na policija je napravila o dogodku zapisnik.
no posojilo za zgraditev vodovodov. Logično je, da morajo občine ta denar vračati v letnih vsotah in da so te vsote precej visoke, kajti prvotni vsoti le treba dodati še obresti, CAFO, ki upravlja vodovod, bi moral gotovi dobiček vračati občinam, da bi te lahko plačale svoje anuitete. V Sovodnjah deluje vodovod že tri leta. Občina Sovodnje mora letno plačevati 408.000 lir anuitete na posojilo za vodovod. V teh treh letih ni CAFO vrnil sovodenjski občini niti lire. Kot s to občino, ravna CAFO tudi z ostalimi včla-
Za zaključek še nekaj. Uprava konzorcija pravi, da je kraška vodovodna mreža v katero so vključene občine Sovodnje, Doberdob, Zagraj, pasivna. Dc sedaj pa ni še nihče izvedel zckaj in po kakšnih računih naj bi bila ta mreža pasivna. Po prizadetih občinah celo menijo, da bi morala biti ta samostojna mreža aktivna.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
iiimHiin, itiiimmiiiiiiiiim,
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Motociklist iz Trsta obsojen Ker je povzročil smrt sopotnice
Prizivna razprava proti občinskemu obhodniku iz Doberdoba ? Oprostitev zaradi prepoznega odpiranja gostilne
Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je moral zagovarjati včeraj 20-letni delavec Gabriele Lonza iz Trsta, Trg S. Tommaso 1, Ki je trenutno v tržaških zaporih zaradi drugih prestopkov. V obtožnici je rečeno, da je kriv nenamernega umora, ker je, ko je vozil motocikel s preveliko hitrostjo, na nekem testnem ovinku, povzročil, da se je vozilo zaletelo v obcestni zid in Je pri tem izgubila življenje 22-letna Nives Košuta iz Sv. Križa pri Trstu št. 98, ki je sedela na' zadnjem sedežu. Obtožnica pravi nadalje, da je Lonza vozil 5 km na uro hitreje, kot pa določajo cestni predpisi za tisti del ceste. Do nesreče je prišlo 22. marca t.l, blizu nabrežin-skih kamnolomov.
Obtoženec Je zanikal, da bi vozil prenaglo in dejal, da je nesrečo zakrivilo dekle z nepredvideno kretnjo. Po zaslišanju prič, marciala karabinjerjev iz Nabrežine in nekega karabinjerja ter Giuseppa Paolina, ki je sedel na zidu ob cesti ter videl, kako je vozil Lonza ter po zaslišanju Corrada Russiniana in Loredane Tretiak, ki so se na drugem motociklu peljali v isto smer kot Lonza, je
obiskovalcev in tudi kupcev, ki so se zanimali za najnovejše tehnične pridobitve na tem področju.
Pri tem pa predstavlja za razvoj strojne cb lelave precejšnjo oviro prevelika razdrobljenost kmetijske posesti, Na 6136 posestev jih odpade kar 5504 na posestva, ki imajo manj od 10 ha površine in od teh 2055 z manj kot en ha zemlje. 5.181 je kmetij, ki imajo povprečno po 3,39 ha obdelovalne zemlje. Iz teh podatkov je razvidno, da so nujno )potrebni primerni ukrepi za zaokroženje zemljiške posesti in njeno povečanje do take mere, da se splača strojno obdelovanje in se nudi primerna življenjska raven družini, ki na tej zemlji živi ter jo obdeluje.
Tako zaokroženje^ je zlasti nujno v Brdih, kjer je morda najbolj očiten beg mladih ljudi z zemlje in v mesta. Tu je še vedno precej take zemlje, kjer bi se dalo s pridom urediti moderne vi-nograde in sadovnjake, ki bj lahko v znatni meri dvignili dohodke tega predela naše dežele. Ce bodo pristojni organi z zaokroženjem in povečanjem kmetijske posesti dvignili življenjski standard kmečkih družin, se bo kot posledica zmanjšal beg z zemlje, ker se bo dohodek iz kmetijskega dela približal onemu, ki ga nudi industrija. V takem primeru bi v gotovih ozirih imelo celo prednost kmetijstvo, ki daje možnost večje svobode in samostojnosti pri delu, ter bi tudi mlademu človeku nudilo več zadoščenja. V tem smislu je na omenjeni konferenci govoril tudi bivši pokrajinski kmetijski nadzornik dr. Marsano, ki je s tem do 17. stoletja imenovalo z lepim v zvezi poudaril potrebo večjega slovenskim imenom Stran. Stav-razvoja zadružništva in ustanovi- ba Je bila med vojno požgana. Po tev konzorcija za skupno vinsko vojni so Jo pričeli obnavljati. Le-
itos je uprava muzeja izvedla obšir-
sodnik spoznal Lonzo za krivega sece zapora in 10.000 lir globe, ter ga obsodil na 7 mesecev za- Fantinato je bil obsojen zaradi
pora in 10 dni pripora, vse skupaj pa pogojno in brez vpisa v kazenski list. Odredili so tudi odvzem voznega dovoljenja za najmanj 12 mesecev.
V prizivni razpravi pa je sodišče delno spremenilo obsodbo o-krajnega sodnika iz Tržiča, ki je v preteklem maju obsodil gostilničarko Marijo Batustella iz Ronk, Ul. Roma 108, na 15.000 lir globe, ker s« ni držala urnika pri odpiranju svojega lokala. Battistello so popolnoma oprostili, ker dejanje ni kaznivo. Branil Jo je odv. Boni.
Delno so spremenili tudi razsodbo sodnika iz Tržiča, ki je obsodil občinskega cbhodnika 40-letne-ga Ivana Gerina iz Doberdoba na 2 meseca pripora in 7.000 lir globe, ker je vozil avto brez šoferskega dovoljenja. Gerin, ki ga je branil odv. Canarini je dosegel pogojno kazen, v ostalem pa jel sodišče potrdilo prvotno obsodbo. *
Sodišče Je potrdilo v celoti ob-1 sodbo, ki jo je izrekel sodnik iz Tržiča v zadevi Livia Fantinata iz Santa Giustina in Colle (Padova), ki je bil cbsojen na 4 me-
razžalitve javnega funkcionarja, ker Je grozil, da bo povozil ne-kega cestnega policista, ki mu je naložil denarno globo.
Državni tožilec Caputi, predsednik sodišča dr. Cenisi, zap. Dai-done.
Kanalizacijska dela v Vi. Angiolina
Goriško županstvo sporoča, da bodo v ponedeljek 16. t.m. začeli kanalizacijska dela v Ul. Angiolina in sicer na odseku od Ul. Pitteri do Ul. Manzoni, Zaradi teh del bo ta del ulice zaprt, dokler dela ne bodo zaključena. Promet se bo v tem času lahko odvijal po Ul. Pitteri in Manzoni.
Goriški muzej, ki je bil ustanovljen leta 1952, ima svoje prostore v gradu, ki je oddaljen kake 4 km od Nove Gorice. Grad in naselje, v katerem se muzej nahaja, se Imenujeta Kromberk. Naselje pa se je
klet za vse briško področje.
na obnovitvena dela v razstavnih prostorih, pričela pa je tudi povsem na novo postavljati zbirke v oddelku ljudske revolucije, v etnografskem oddelku in oddelku za kulturno zgodovino.
Na sliki: Etnografski oddelek, odprto ognjišče — Črnice v Vipavski dolini. (Prva polovica 19. stoletja). Foto Alojz Pavšič.
Razstava slovenskih knjig v klubu «S. Gregoriji»
V klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane) je saono še danes od 18. do 19. ure odprta razstava slovenske knjige. Obiskovalci si lahko ogledajo veliko število najnovejših slovenskih knjig najrazličnejše vsebine, primernih za otroke, mladino in odrasle. Knjige so tudi naprodaj.
VERDI. 16.30. «Mondo nuda». Film J. Marotte. V barvah; mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CORSO. 16.30: «I figli del capitano Grant», M. Chevalier, Hayle Mills in G. Sanders. Barvni film Walt Disneya.
VITTORIA. 17.15: «Il boia di Venezia», L. Barker in G. Madison. Italijanski barvni film v kinema-skopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «L’assalto degli Apaches», C. Downs in C. Wills. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
dežurna lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 5,7 stopinje ob 13.40, najnižjo 0,8 stopinje nad ničlo ob 6.15. Povprečne dnevne vlage je bilo 53 odstotkov.

■Ili
■H
J£|
JSL
C'X'M’.v.v.ViVi'.v.Vc


m
II	élJ
Hft
:M
aàiìiàiÌìÌÌÉÌ^tl^ìé^i/àÌjjiÌ^ìtjm
S SINOČNJEGA IV. REDNEGA OBČNEGA ZBORA
Organizacijsko in agonistično športno združenje Bor vedno močnejše
Finančne težave - Izvolitev novega odbora Izidi slikarskega natečaja s športno tematiko

i®
Ce bi hoteli navesti samo najpomebnejše uspehe, ki jih. je športno združenje Bor doseglo v teku enega leta, bi morali dobesedno ob. javiti obširna poročila, ki sta ju na sinočnjem IV. rednem občnem zboru Bora podala predsednik Dušan Košuta in tajnik Odo Kalan, čas in prostor nam tega ne dovoljujeta, a ker sta oba polna zanimivih podatkov, ju bomo objavili kasneje. Danes naj samo omenimo, s čimer sicer ne bomo odkrili ničesar novega, da je športno združenje
Bor doseglo od zadnjega občnega zbora zavidljive uspehe, se organizacijsko okrepil in predvsem se je je tudi številčno ojačil s pritokom novih svežih sil.
To je podčrtal in se pohvalno izrazil o tem dejstvu Bogo Samsa, ki je občni zbor pozdravil v imenu SKGZ. «Slovenska javnost z za-
tekmovanju. Predsednik Je omenil, da na srečo teh ljudi ni veliko ter je prečital odstavke članka, ki je bil objavljen v glasilu tržaške večinske stranke «Popolo Giuliano», v katerem ožigosa nešportno vedenje vodstev nekaterih klubov.
«Mi pa z naše strani» je zaključi; predsednik svoje poročilo, «si zadamo nalogo, da nadaljujemo po
nimanjem sledi delovanju Bora» je I začrtani poti lojalnih odnosov in rekel Samsa, ki Je pripomnil, da I nastopov naših članov, ker smo takega moralnega vzgajanja mladi- ( prepričani, da bo ugled našega ne ni videti nikjer. «Prav v temu J združenja v vsakem oziru in po-
faktorju je treba dati vse priznanje, še posebno ker Bor izpolnjuje to poslanstvo na najplemenitejši način,» je izjavil predstavnik SKGZ, ki je pohvalil tudi idealizem, ki veje v vrstah Bora. «Skratka» je še dodal «vsi smo ponosni na te fante in dekleta, ki tako častno zastopajo slovensko manjšino v italijanski športni areni. S tem so Borovi zastopniki v največji meri pripomogli rušiti zid, ki je ločeval Italijane od Slovencev». Na koncu je predstavnik SKGZ čestital Boru k doseženim uspehom in voščil še več novih ter je poudaril, da je' slovenska javnost podpirala, podpira in da bo še nadalje podpirala plemenite napore športnega združenja.
Pozdrave občnemu zboru so prinesli še Starec v Imenu PD Bar-kovlje, M. Magajna za PD Cankar, N Škamperle za svetoivansko prosvetno društvo, V. Mijot v imenu RMV, V. Demšar v imenu uprave in gojencev Dijaškega doma ter Igor Kosmina za Mladinsko iniciativo, ki je izjavil, da Bor ne samo dostojno predstavlja slovensko manjšino v Italiji temveč tudi krepi v članih narodno zavest. V imenu Slovenskega planinskega društva sta spregovorila dva:	Rudež
je prinesel pozdrave, Z. Jelinčič pa se Je potegoval za širše stike SPDT - Bor.
Medtem ko je tajnik Bora navedel zanimive podatke o delovanju Bora, blagajničarka pa številke izdatkov in dohodkov, pri čemer je opozorila na ne preveč ugodno finančno stanje, ki se bo z večjo dejavnostjo še poslabšalo, Je predsednik izrazil solidarnost proseškemu nogometnemu klubu Primorje, kateremu hočejo lažnošportni krogi preprečiti nastop na nogometnem
vsod samo pridobil.»
NOVI ODBOR Predsednik — KOŠUTA D. Podpredsednik — KRIŽMAN B. Tajnik — KALAN O. Blagajničarka — KALAN M. Gosnodar — DOUGAN T. Zapisnikar — ŽERJAL Odbornika — FURLANIC In CUPI N
NADZORNI ODBOR CESAR J.
CESAR F.
Dr. GRUDEN I.
Namestnik — MAGAJNA M.
Po pestri diskusiji, med katero se je razpravljalo o težavah, ki tarejo posamezne odseke, se je prešlo na volitve in na poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Jože Cesar. Clan nadzornega odbora je potrdil in pohvalil delo vodstva ter povabil mladino, naj ceni tiho delo ljudi, ki so v odboru, ker pač njihov trud ni vedno viden.
Po razglasitvi rezultatov o volitvah novega odbora, katerega sestav objavljamo posebej, so javili tudi rezultate slikarskega natečaja s športno tematiko, katerega se je udeležilo veliko število nadarjenih mladincev in mladink. Komisija (profesorica Velikonja in slikar J. Cesar) je sestavila naslednjo lestvico:
VIŠJA ŠOLA
1.	ŠKRINJAR RUDI (Odbojka)
2.	Gruden Barbara
3.	Bucik Marjan
4.	Maver Danica
5.	Gruden Barbara NIŽJA ŠOLA
1.	PRELC ALEKSANDRA (Avtomobilska dirka)
2.	Prelc Lilijana
3.	Bensi Nadja
4.	Prelc Aleksandra
5.	Bensi Nadja
6.	Bembič Nada.
Prva dva vsake skupine dobita diplomo, ostali pa pohvalo.
Višješolci so učenci prof. Černigoja, nižje pa prof. Ivanke Škrinjar.
PRED DANAŠNJO TEKMO ITALIJA-AVSTRIJA
Italijanski napad vzbuja resne dvome
Z obrambno taktiko «beli» na igrišču ?
TURIN, 13. Italija in Avstrija se bosta jutri spoprijeli na tu-rinskem občinskem stadionu; je to tretji nastop «plavih» in «belih» v letošnjem letu. Obe prejšnji tekmi sta bili na dunajskem Praterju, kjer sta se zaključili 7 uspehom Fabbrijeve enajstorice. Sedaj pa so Avstrijci prišli v Turin, da po možnosti Italijanom vrnejo milo za drago.
Za to priliko je tehnični komisar «azzurrov» sestavil postavo, ki
je glede sestave napadalne petor-ke, marsikoga začudila. Poleg «resničnega» krila sestavljajo italijanski napad štirje igralci, ki so po svojih vlogah pri klubih prave zveze. Največje presenečenje pa je zbudilo dejstvo, da je Fabbri poveril majico štev. 11 Cor-su. Ta poskus je Fabbri opravičil s tem, da Menichelli ni v formi in da se ne more poslužiti Pascut-tija, ki bi brez diskvalifikacije, ki mu jo je zadala zveza, prav gotovo nastopil v tej vlogi.
ÌS taktičnega vidika je ta sestava napada zaskrbljujoča. Izvedenci se namreč bojijo, da bo hitrost manjša in tudi udarna sila ne bi bila na višku, kar bi prisililo igralce, da zamenjajo maneverske poteze s hitro in učinkovito igro. Ta bojazen je tem večja, ker so Avstrijci odkrili šibko točko Italijanov in poverili vlogo srednjega krilca Skociku, ki po navadi igra kot srednji krilec. Predvidevajo, da bodo beli nastopili z obrambno igro ali da se bodo zadovoljili s pričakovanjem dogodkov na igrišču. Predvsem pa je gotovo, da bo središče igrišča du-
ATLETI BORA JUTRI NA GOSTOVANJU
Odbojkarska šestorka v Piacenzi namiznoteniški igralci v Vicenzi
Danes popoldne ob 14.45 odhod odbojkarjev
Tudi v pretekli tekmi je odbojkarska šestorka Bora doživel/ poraz. Za naše j« odsotnost £veh standardnih igralcev zelo slabi vplivala, kar se jasno odraža v rezultatu. Moramo' pa priznat, absolutno premoč ekipe Robur iz Ravenne, ki je do sedaj, razen enega, nadvladala vjt« nasprotnike z rezultatom 3:0. To pač ni
nič čudneg^, če pomislimo, da--------------------
ima ta ekipa v svojih vrstah ene-
ga člana državne reprezentance in dva igralca juniorske reprezentance.

GORIŠKI NOGOMET
Sovodenjci in Podgorci jutri na domačem igrišču
Juventlna nastopi v Gorici proti ekipi Audax
Sovodenjskl nogometaši bodo Jutri zopet nastopili doma, kjer bodo imeli za nasprotnika ekipo iz Bračana, ki se Je do sedaj v nekaterih tekmah že dobro izkazala. Zato se bodo morali domačini potruditi, če hočejo rešiti obe točki, ki sta Jim tako nujno potrebni za izboljšanje položaja. Za to tekmo naj se javijo eno uro prej pri
trenerju običajni igralci.
Tudi Podgorci bodo igrali doma, kjer se bodo pomerili s svojim direktnim nasprotnikom iz Mariana. Od tega srečanja bo odvisno, če bodo Podgorci zasedli drugo mesto, ali pa se celo prerili do vrha lestvice. Zato bodo gotovo napeli vse sile, da bi to dosegli.
Juventlna iz štandreža pa gostuje jutri v Gorici, kjer bo na igrišču v Ul. Baiamonti odigrala tek-
mo z Audax. Ta ekipa sicer ni na vrhu lestvice, vendar pa je dovolj močan nasprotnik, da ga juventln-cl ne smejo podcenjevati. Predvsem se morajo zavedati, da je treba vseh 90 minut igrati borbeno in disciplinirano, če hočejo doseči uspeh.- Za to tekmo naj se javijo naslednji igralci:
Faganel, Paškulin, Nanut L., Puia, Furlan, Longo, Re, TabaJ, Ferfolja, Comelli, Montico, Batistič, Bizaj in Klavčič.
To je bil za naše igralce drugi poraz v treh tekmah. To nedeljo pa bodo borovci gostovali v Piacenzi. Tamkajšnja ekipa je tudi zelo močna in predvsem borbena, vendar .je za Borovo šestorko bolj dosegljiva. To trdimo na podlagi dosedanjih rezultatov. Liber-tas iz Trsta je namreč zabeležila svojo prvo zmago prav na igrišču, kjer bo jutri nastopil Bor. Zato mislimo, da bi bil tudi za moštvo športnega združenja možen tak podvig. Dve točki več bi vsekakor pripomogli, da bi si Bor izboljšal položaj v lestvici, ki ni prav nič zavidanja . vreden.
Sedaj še dobra' novica: Jurkič bo končno lahko zopet nastopal, pa čeprav njegova prisotnost z vlogo kapetana in igralca v Piacenzi ni stoodstotno gotova. Zaradi poškodbe na nogi namreč ni mogel trenirati že cel mesec. Vsekakor pa upamo, da se bo čim prej ponovno vključil v ekipo.
Jutrišnja tekma bo zadnja v tem letu. Prvenstvo se bo po kratkem odmoru nato spet nadaljevalo januarja. Igralcem Bora želimo, da bi ta prvi del prvenstva italijanske B lige uspešno zaključili in povedli svoje barve ponovno do zmage, ki jo navijači želijo in pričakujejo.
S. R.
• • •
Odhod odbojkarjev v Piacenzo bo danes z vlakom ob 14.45. Igralci naj se zbero na glavni železniški postaji najkasneje do 14.20.
Po katastrofalnem uvodnem nastopu na prvenstvu B lige so Borovi namiznoteniški igralci pred pragom drugega kola tega tekmovanja. Skoro mesec dni je preteklo odkar so morali položiti orožje pred atleti tržaškega kluba Istranov, zdaj pa jih čaka novo, ravno tako težko srečanje s predstavniki CSI iz Vicenze,
Jutrišnji nasprotniki Borove trojke so bili pred petnajstimi dnevi gostje UNI, kateremu so se morali po zelo ostri in enakovredni borbi predati. Tržačani so še enkrat pozitivno zaključili svoj trud, čeprav so se to pot morali zadovoljiti z minimalno zmago. Svoje protivniké so namreč odpravili s petimi zmagami proti štirim, kar dovolj jasno prikazuje razmerje moči.
.Iz tega sledi, da bo nedeljsko gostovanje Borove ekipe v Vicenzi vseprej kot lahko in da bodo morali igralci športnega združenja vložiti vso voljo in zaigrati z vsem svojim srcem, če se bodo hoteli vrniti s častnim rezultatom.
Gledali smo že Borove nasprot-ša #d UNI, nima pa enake rutine
nik
mizi
kako4 ,se kretajo ob zeleni
e kako .se ki d: tehnično je èd UNI. nima
ob
vsa trojka bolj-
Ceprav predvidevamo razmeroma lahko zmago gostujočega kluba, smemo pričakovati resen odpor plavih igralcev in celo pozitiven izid, ki ne bi bil sad kraje ampak logičen ter utemeljen podvig borovcev. Pa čeprav izveden v zelo težkih okoliščinah.
Karel Tomšič, Boris Košuta in Darij Krevatin potujejo jutri v Vicenzo prepričani, da jim bo ta podvig uspel. Mi jim pa voščimo vso srečo.	j_ p.
najske enajstorice zelo dobro zastraženo, kar prav gotovo ne bo preveč ugodno za napad, ki ne bi bil hiter, priseben in prodoren.
Obe reprezentanci bosta predstavili nekoliko spremenjeni postavi. To seveda v primerjavi ž moštvi, ki sta se že spoprijeli med seboj. Prav zaradi tega je nemogoče, kot je že izjavil včeraj zjutraj tehnični komisar Avstrijcev Decker, izreči prognozo ali pa primerjati prejšnje tekme z jutrišnjo. Obstojajo pa tudi faktorji, ki bodo lahko precej pripomogli k živahnosti obeh reprezentanc. Eden od teh je želja po maščevanju Avstrijcev nad Italijani, ki so jih dvakrat premagali na njihovem Praterju, drugi pa želja Italijanov, da bi z lepo igro zabrisali spomin na slab nastop proti sovjetskim nogometašem.
Tekma, ki jo bo vodila belgijska sodnijska trojica, se bo začela ob 15.30. To zaradi tega, da dajo možnost gledalcem, da v čim večjem številu prisostvujejo dvoboju. Zaradi tega bodo drugi del tekme odigrali v luči reflektorjev. Celo tekmo bodo oddajali po TV. Vreme je bilo do danes krasno, pa čeprav je temperatura zelo nizka. Igrišče so prekrili s plastičnim platnom, zaradi česar predvidevajo, da bo sicer suho, a precej trdo.
Na istem boksarskem večeru je Tržačan Romano premagal prav tako po točkah v 6 rundah Patternot-ta iz Liege.
Salvatore Burruni iz Alghera pa se je že v štirih rundah iznebil s k. o. Chilanga Gomeza iz Mexico Cityja.
MELBOURNE, 13. — Ganski boksar Bob Allotey je premagal s teh. ničnim k. o. v sedmi rundi Italijana Prima Zamparinija. Sodnik je dvoboj prekinil zaradi resne poškodbe na očesu Italijana.
SMUČANJE
četkom tekmovanja izgubili nekaj najbolj nadarjenIR atletov. To je tako ošibelo njihovo petorko, da v dosedanjih kolih niso niti enkrat uspeli premagati tekmece.
Na drugi strani pa je Ginnastica, kljub goriškemu spodrsljaju, še vedno med kandidati za končno zmago. Tako velika razlika moči nastopajočih petork je seveda že v naprej jasno nakazala potek tekme, v kateri so morali Salezijanci odigrati podrejeno viogo.
Don Bosco je tako ostal še ved-
iiiiiiiiiiiiiuttiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
V kratkem nogometna tekma reprezentanc
koprske in goriške podzveze
Moštvu Kopra pokal turnirja ob Dnevu republike
Nogometno srečanje med reprezentanco koprske podzveze in izolskim Delamarisom se je končalo z zmago Delamarisa s 6:0 (3:0). Tekma je bila na igrišču v Kopru pred okrog 600 gledalci. Obe moštvi sta igrali borbeno in fair. Izolčani so bili ves čas v premoči, hkrati pa so spretno izkoristili številne nesporazume v obrambi podzvezne reprezentance. V mo-
PRVENSTVO KOŠARKARSKE MOŠKE A LIGE
Premočna Ginnastica za tržaški Don Bosco
Poraz goriške Safog v Anconi
o
Tržaški derby B lige, ki bi še pred letom dni privabil vse poj. no gledalcev in jim obenem nudil vsaj po agonistični plati pravi užitek, je letos predstavljal prav skromen atletski nastop. To predvsem zaradi šibkosti Don Bosca.
Salezijanci so že pred samim za-
štvu premaganca so igrali predvsem igralci Kopra, okrepljeni z igralci, Sidra, Jadrana in Šmarij. Poznalo se je, da moštvo ni u-
VAL DTSERE, 13. — V današnjem veleslalomu za ženske v okviru kriteriuma prvega snega je zrna-, , .	„	,	,	..
gala Američanka Joan Saubert pred g,aseno- Za zmagovalca so dosegli Švicarko Obrechtovo in Francozi- zadetke Kartal 3, Kostič 2 in Janjo Goitschel. Tudi v lestvici kombinacije je prva Američanka, med-terh ko je drugo mesto v rokah Francozinje Famose.
BOKS	
RIM, 13. — Nino Benvenuti je no-	
coj premagal po točkah	v 10 run-
aah Teda Wrigta iz Detroita.	
	
L— ■ 11	1	
mmmm	
Alessandria-Pro Patria	X 1
Catanzaro-Cosenza	1
Padova-Udinese	X 1 2
Palermo-Napoli	X
Potenza-Cagliari	X 2
Prato-Brescla	X 2
S. Monza-Parma	1
Triestina-Foggla	X 1 2
Varese-Lecco	1
Verona-Venezia	1
Anconitana-Pisa	X
Mestrina-Reggiana	2 X
Forli-Livorno	1
! j; g ^ j	1 f 1
1. — prvi	2 12
— drugi	1 2 X
2. — prvi	1 2
— drugi	2 X
3. — prvi	1 2
— drugi	X 1
4. — prvi	1 2
— drugi	1 1
5. — prvi	I
— drugi	2
6. — prvi	2
— drugi	X
nus 1. Iz najboljših igralcev srečanja bodo sestavili reprezentanco, ki se bo v kratkem pomerila z reprezentanco goriške podzveze. Glede na prikazano igro, bodo seveda v reprezentanci koprskega področja pretežno igralci Delamarisa.
* « •
Moštvo Kopra je osvojilo pokal nogometnega turnirja v počastitev Dneva republike. Kakor je znano, se je takrat finalno srečanje Ko-per-Delamaris končalo neodločeno 1:1. Ker podaljška nista prinesla spremembe rezultata, so izvajali enajstmetrovke. Obe ekipi sta bili uspešni po štirikrat. Moštvi sta se dogovorili za nadaljevanje izvajanja kazenskih strelov, toda ker ob dogovorjenem dnevu ni bilo na igrišče igralcev Izole, je pokal pripadel Koprčanom, kakor to predvidevajo propozicije. Po mnenju športne javnosti obalnega področja pa bi bila mnogo bolj pravilna rešitev, če bi odigrali tretjo tekmo, saj šta obe moštvi že zaključili prvenstveno tekmovanje in imata dovolj časa.
* * *
Na republiškem prvenstvu invalidov v Ljubljani so se primorski zastopniki prav dobro odrezali. Največ uspehov so imeli invalidi okraja Koper v streljanju z zračno puško, kjer so osvojili kar tri naslove republiških prvakov (Čehovin, Blažič in Kokoj). Nadalje naj omenimo, ca je Čehovin zasedel v namiznemtenisu v svoji kategoriji tretje mesto. Daneu je bil v svoji kategoriji četrti, Panič pa v svoji kategoriji peti. Lep u-speh so dosegli primorski invalidi tudi v šahu. Med sedmimi ekipami so bili namreč drugi, takoj za Celjem.
» * *
Okrajna zveza za telesno kulturo v Kopru in okrajni odbor SZ
DL pripravljata analize o stanju v društvih Partizan. Posamezna društva Parti ;an, zlasti na podeželju, so zašla namreč v težave zaradi kadrovskih in gmotnih vprašanj. V zvezi s tem bodo organizirali tudi javno tribuno.
no na dnu lestvice in v tem kolu je celo zgubil svojega doslej zvestega spremljevalca videmsko moštvo Virtusa, ki je v tem zadnjem kolu zabeležil svojo prvo zmago* Videmčani so na domačih tleh le uspešno zaključili dvoboj s petorko Recoara in tako poskrbeli za največje presenečenje tega kola.
Morda smo se nekoliko prenaglili v zgornjem stavku: naj večje presenečenje tega kola predstavlja pravzaprav visok poraz goriškega Safoga v Anconi. Soški igralci so šli kot favoriti na tekmo s Sta-muro, a na igrišču so jih domačini povsem preigrali, tako da so se morali Baucon in prijatelji že ob samem začetku odpovedati vsakemu upu do zmage. Domačini so zaigrali svojo najlepšo tekmo. Take igre namreč niso tamkajšnji gledalci že dolgo videli, goričane pa je velik elan nasprotnikov tako zmedel, da so v tem kolu utrpeli najbolj žgoč poraz.
Bilo je pričakovati zèlo ostr borbo tudi na beneškem ig kjer sta se spoprijeli domač torka in košarkarska vrsta ■. . Lignana. Gostje pa so v uvod’ minutah še enkrat odpovedali, ‘th-ko da siloviti napadi v drugem delu tekme niso nikakor dovedli do zaželenega izenačenja pozicij, temveč le omogočili delno zbliža-nje v končnem rezultatu.
Pot bivšega prvoligaša	Trevisa
pelje še vedno navzdol. Njegovi atleti so morali še enkrat kloniti. To pot je zmago odnesla Soja iz Ravenne, ki letos prav častno na-stopa^ na tem prvenstvom in ie žela že celo vrsto nepričakovanih uspehov.
Izidi nedeljskega kola:
Triestina — Don Bosco	69:53
Stamura — Safog	80:56
Soja — Treviso	70:51
Virtus F. — Recoaro	49:43
Reyer — APU Lignano
54:49
I. P,
. m  munii,n,      
Značilnosti povojnih vlad v Italiji
(Nadaljevanje s 3. strani)
je zamudilo priložnost ustvariti «našo» državo, t. j. demo-krščansko Italijo. Prvič pa se takrat omenja tudi možnost «odprtja na levo», torej k Nenniju, hkrati pa parlament odobri volilni zakon tako imenovanih «legge truffa»: 50 odst. plus 1.
- Od 16. 7. do 17. 8. 1953 traja zadnja De Gasperijeva vlada. «Njegov» volilni zakon je odpovedal. KD. PLI, PRI in PSDI so dobili 13.488.813 glasov, leva in desna opozicija pa 13 milijonov 598.888 glasov, kar De Gasperija «moralno ubije». Vladne stranke imajo le majhno večino in De Gasperijeva vlada pade.
Od 17. 8. 1953 do 18. 1. 1954. leta imamo na čelu viade Pel-lo z enobarvno KD vlado. Pel-la ne pride nikamor in sledi mu 18. 1. Fanfani, ki pa zdrži le do 10. 2. 1954. da bi mu sledila Scelbova vlada, ki jo spet sestavljajo tri stranke KD PLI, PSDI. Nasprotja v krščanski demokraciji se razbohotijo, hkrati pa KD doživi udarec s smrtjo De Gasperija. 6. 7. 1955 sestavi svojo prvo od dveh vlad sedanji predsednik republike Segni, ki «potegne» kar do 19. 5. 1957. Ko , Segnijeva vlada pade zaradi odstopitve Saragata, sestavi 18. vlado Zoli, ki vlada od 19. 5. 1957 do 1. 7. 1958. Njegova vlada je zelo «težavna»
zaradi majhne večine v parlamentu. Volitve od 25. maja 1958 še bolj zapletejo problem parlamentarne večine in Fanfani, ki sestavi svojo drugo vlado, zdrži od 1. 7. 1958 do 15. 2, 1959. 22. januarja se vlada v zbornici reši le z enim glasom večine. Fanfani poda kmalu ostavko in odstopi tudi kot predsednik KD.
Tako smo prišli do 20. vlade, ki jo sestavi spet Segni in ki je znana kot. vlada desnega centra», pa čeprav se hkrati že govori o nujnosti levega centra. Tej vladi sledi kratkotrajna, toda zato zelo nevarna Tambroni-jeva vlada, ki je vzdržala od 25. 3. do 26. 7. 1960. Je to vlada, ki so jo vrgle antifašistične sile v Genovi, r Reggio Emiliji in na Sieiliji, ki so hkrati prisilile KD, da spremeni smer. Tam-broniju sledi spet Fanfani, ki spet privabi liberalce, republikance in socialdemokrate. Fanfani sestavi tudi še drugo vlado,,}» traja od 10-3. 1962 do 22. 6. letos. KD sklene na svojem kongresu v Neaplju odprtje v levo. Volitve 28. 4. lefos dajo KPI milijon glasov več, KD pa krepko izgubi in za prehod na «kvalificiran levi center» služi Leonejeva vlada, ki je .trajala od 22. 6. do 5. 11. tj. irilSje bila «administrativna' vlada», da bi prepustila svojo dediščino sedanji vladi Moro-Nenni.
ALOJZ
RAVBAR
l±J
«Prav, Femanda, hvala,» Je dejal Pavel, hvaležen Ji za njeno skrb. Ko se je hotel posloviti, je rekla, naj počaka trenutek, nato je izginila v hišo in se vrnila s košaro, polno pomaranč.
«Nate, vzemite si pomaranč, tovariši. Da se nisem takoj domislila!»
«Nič za to,» je rekel Pavel in pomislil: Mas vale tarde que nunea. Bolje pozno kot nikoli.
Brigadisti so napolnili žepe s pomarančami, se zahvalili darežljivi punci in odšli.
Zavili so proti reki, kakor jim je svetovala Fernanda.
Nekje so se spet ustavili in se razgledovali. Pavel je skozi daljnogled opazoval veliko ujedo, ki Je priletela čez reko, nekaj časa krožila, nato pa negibno obstala na široko razpetih krilih, kakor da bi bila z nevidno nitjo obešena na modrino neba. Iznenada pa se Je spustila na plen.
Tudi to je svojevrstna zaseda, se je nasmehnil lastni domislici in šel dalje na čelu svojih tovarišev, ki so v kratkih razmakih stopali drug za drugim.
Nekaj časa so si krčili pot skozi trnovo podrastje, ki je pokrivalo Šime jalove ledine vzdolž reke. Sonce Je pripekalo tako, da Je od razgretega skalovja žehtela neznosna prigrevica in povzročala omotico.
Pavel je spet začutil žejo. Postal Je pred nekim grmom, obloženim s sadeži, ki so spominjali na glogove jagode tako po
trpkem okusu, kot po modri barvi, nadahnjeni s sivim oprhom. Utrgal je nekaj jagod in začel žvečiti. Skominast sok mu je na
mah pregnal občutek žeje.
Cez čas so spet prišli v kraj, kjer je pred dnevi potekala bitka. Tu je sameval republikanski top z razbitim ustjem; tam je bil prevrnjen oklepni avtomobil z raztreščenim čelnim oklepom. Na desni Je ležal razmesarjen pripadnik Tercia, španske tujske legije; na levi je ležala neznančeva noga, odtrgana nad kolenom. Tu je ležala nerazpočena topovska granata, malo dalje pa razbita italijanska težka strojnica. Tla za bližnjim kamnitim zaklonom so bila postlana z izstreljenimi tulci, nekoliko na levo je stal zakrnel borovec, ves preluknjan in okleščen od rafalov.
Nekje so zavili na neko cesto. Nedaleč pred njim je stala napol porušena in zapuščena venta, gostilna. Od tam je iznenada zapokalo.
«Zasedal V zaklone!» je vzkliknil Pavel, se vrgel na tla in se odplazil za najbližjo skalino, ki je štrlela iz zemlje.
Vtem so si tudi drugi poiskali kritje za redkimi skalinaml in jeli‘odbijati napadalce.
To pa ni tista patrulja, o kateri Je govorila Fernanda, je pomislil Pavel, ko je lovil na muho enega izmed frankistov. Saj jih je več kot deset, je ugotavljal. In Maročani so vmes, Je osupnil.
Frankisti in Maročani, ki jih Je bilo kakih dvajset, so bili dobro zaklonjeni na drugi strani ceste in bolje oboroženi Dve italijanski strojnici sta skušali uničiti Dmitra in Oswalda, ki sta se v naglici zaklonila za nič kaj varno grbino in sekala po fašistih, kolikor je sploh zmogla njuna stara strojnica.
Frankisti, ki so še posebno zagrizeno sovražili interbriga-diste, so besno streljali po Pavlu in tovariših. Še posebno popadljivi pa so bili Maročani. Ti muslimanski mezdniki, ki so jim španske tretjerednice pripenjale na prsi svetinjice Matere božje, so se na vseh bojiščih borili s tisto brezobzirno strastnostjo, ki je lastna vsem plačancem. V posebno naslado pa Jim
je bilo to, da so lovili žive republikance in brigadiste ter jih nato zaklali.
Pavel je videl nekega Maročana, ki se je z nožem med zobmi z mačjo okretnostjo plazil proti njemu. Pomeril je vanj in sprožil. Zadet v glavo je Maver obležal nepremičen. Nato Je Pavel naperil puško v frankista, ki se je na vse grlo drl:
«Mueran cabrones comunistas! Viva general Franco!»
Pavlova krogla mu je za vedno zamašila usta.
Denisa je oplazila v levico svičenka, ki se je odbila od bližnje skale. Otresel je roko in siknil v materinščini :
«Au diable, maudites canailles!»
Nato je škrtaje z zobmi užigal po fašistih, med katerimi je bil najbolj napadalen njihov narednik.
Pavel je pogledal Dmitra, ki je preudarno streljal v kratkih rafalih. Strelivo mu pohaja, je pomislil z naraščajočo zaskrbljenostjo. Nato se je ozrl po drugih tovariših. Tedaj je videl, kako je Gastonu omahnila glava. Padel, ga je boleče spreletelo.
Kmalu nato je padel Ricardo in za njim Denis.
To je opazil tudi narednik. V prepričanju, da bo zdaj lahko razbil ostale brigadiste, Je pozval svoje na juriš.
Toda Pavel in tovariši so jih vrgli nazaj. Med tremi padlimi frankisti je bil tudi narednik. Ker je obležal nedaleč od Pavla, se je le-ta odvlekel Jc njemu, mu vzel brzostrelko in naboje ter njegovo listnico, da bi videl, če ima pri sebi kak dokument, iz katerega bi bilo razvidno iz katere enote so on in njegovi. Pri sebi je imel le civilno osebno izkaznico in nekaj fotografij. Iz podatkov na izkaznici je Pavel ugotovil, da je bil doma iz zaselka Molino in da se je pisal Esteban Azurana. Med fotografijami je bila fotografija nekega dekleta in na njej Je bilo napisano: Mi hermana Fernanda.
Ves prevzet od presenečenja Je Pavel zabolščal v fotografijo. Ne, ni bilo dvoma: to je bila Fernanda in ta narednik je bil njen brat!
zavedla v zasedo, je spozn
Nalagala nas je, psica, in razočaran in togoten hkrati.
KaUknr!,>Je nena(d0ma krlknil * se pognal pokonci.
Kakor en sam je sedmorica navalila na fašiste- toda br«
ÌS"»t» pa Se Dmitatf ' in°Oswal Ko je skočil iz zaklona Rodrigo, da bi odnesel njuno strojnic
Nato1 sn“fasi31«	dVa ^ar°Čana’ S* ubila in odnesla strojnic
Nato so fašisti z vso silo pritisnili na Pavla, Helmuta in B
leslava. Ker jim je grozila obkolitev, so se nazadnje vsi tri spustili v beg. Pri tem je padel Helmut.	J
Ko sta bila na varnem, je Pavel povedal Pollaku kai
nS°VNL Sle,^ji, je at|mel Vanj’ k0 da J® slišal nekaj ne ver j e nega. Naposled Je srdito rekel:	J
«Potemtakem mora to drago plačati, prekleta malopridnih Plačati mora smrt naših tovarišev, Pavel! Ce nočeš z meno pojdem sam na njen dom, da obračunam z njo.»
rov Šla Sta* ?.kl’paf Boleslavu- ki J® stopal prvi, je iz desne e rokava pritekala kri, a se ni zmenil za to. Ves prevzet c hotenja po maščevanju ni niti čutil skeleče rane.
Pavel ni še nikoli občutil tako boleče premaganosti Br« čelade in daljnogleda, ki ju je izgubil med spopadom je hod s pobešeno glavo, z upognjenimi pleči, s spotikajočim se kor: kom. Tako silno ga je zadela smrt tovarišev, da bi se naj ra razjokal. Toda ob misli na deklino, ki je zakrivila njihovo srni mu Je napolnil prsi tolikšen srd, da je v njem utonilo vsak drugo čustvo.
Ko sta se približala Ferdinandinem domu, sta videla kak je zbežala iz njega in se pognala v bližnji oljčni nasad.
«Stoj!» je zavpil Boleslav. «Ustavi se, sicer streljam!»
Punca je začela bežati še hitreje. Tedaj sta oba hkrati dvign la puški, pomerila in sprožila. Begunka je zviška padla na tl in negibna obležala na obrazu.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 6 ■ II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3501) lir, oelolétna 6400 Ur — SETU: v tednu Stritarjeve uUce 3 L telai. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
sr eìstseì	zzsìPstìcjli	rst-A-ma
risTa-af	a» - - —. - tsstt jsrs