Stev. 19.
(C. C. con ta Posla).
V Trstu, petek 29. junija 1923.
c^'aA$^sCIaxA,
Hale novice
Prisega naše mladine ltali|l
2a zaključek šolskega leta . so na tržaških slovenskih okoličanskih šolah Pripravljajo slavnosti, ko bodo šolski •troci pred razvito italijansko zastavo slovesno prisegli zvestobo Italiji. Besedilo prisege, ki bo seveda laška, se v slovenskem preVodu glasi takole: «Pri-scgam pred Bogom vsemogočim in v Njegovem svetem imenu, pred vsemi tistimi, ki so objemajoč trobojnico živeli lri umrli za Domovino, da bom večno zvest Italiji, da bom spoštoval kralja in ustave, po katerih se vlada, da se bom kar najvestneje pokoril zakonom, da b°m varoval svoje življenje čisto in se Neprestano prizadeval, da se povzdig-hem duševno, moralno in gmotno, pri svojem učenju in delu, da bom njej posvečal vsega sebe samega, vse kar 'mam v življenju in smrti!« — Tako kodo prisegali naši otroci.
Dobro ga je ociganil.
Tržaški menjalec Gairinger ima podružnico svoje menjalnice tudi v Be-uetkah. To podružnico je vodil neki Čaprara, toda tako, da je šel dobiček v Njegov žep, izguba pa na rame gospodarja. Ko je prišel Gairinger v Benetke, je našel, da ga. je Caprara osleparil za celih 300.000 lir. Caprara ga je prosil za dva dni odloga, da mu povrne de-■ar, ali ko sta minila ta dva dneva, ni kilo ne denarja ne Caprare, ki je baje pobegnil na Sušak. Gairinger je sleparja ovadil oblasti.
Po Trstu čistijo.
V	zadnjem času je varnostna oblast v Trstu začela, precej odločno pometati Po skrivališčih tiste golazni, ki je nevarna tujemu imetju in zdravju. Oddelki skrivnih policajev preiskujejo vsako noč razne razvpite hiše zlasti po starem mestu in so v enem tednu polovili okoli sto ptičkov in okoli -50 Ptičic, ki jim oblast pristriže peruti in jih potem odpravi v njihove domače •bčine.
Tržaškega sejma letos ne bo.
izvedeli smo iz zanesljivega vira, da letos ne bo tržaškega vzorčnega sejma, ki se je vršil sedaj dve leti po vrsti Pvvi polovici meseca septembra. Vzrok je ta, da bi do septembra ne mogli zopet Primerno urediti sejmišča, ki ga je, ka-k°r znano, letos meseca februarja požar skoraj popolnoma uničil. To javlja-P*0 zlasti tistim našim ljudem, ki so fco,'da mislili na letošnjem sejmu razstaviti svoje pridelke in izdelke.
Izmenjava denarja.
»Istarska Riječ« je te dni pisala, bo še tekom tega meseca ugodno fe-šeno vprašanje izmenjave, tako tla bo izmenjali ves denar po 00%. Tako »Istarska Riječ«. Do konca me-Seca je še 36 ur, zato dvomimo, da se breani^ljo besede1 »Ijstarskc Rijelči«. Mi ga pa morda izmenja uredništvo
»Riječi« ?
Neizmenjane krone
*Tani še nekdo v reški dolini in jih *®<a 1020, nekdo v Trnovem 840, na Otlici 2400, v Podgradu 7200, v Bistrici 650, v Bistrici 4060, v Movražu se ’-v Herpeljah 16.300, nekdo pri Se-ziani 760, nekdo v Istri celo 86.000. ^Poaarjamio zopet poklicane gospo-da ne pozabijo teh revežev. Prvi-ikhat je le Mali list zaropotal, ko smo videli gosposke igre za kulisami, ko se poganjali za izmenjavo ▼ pri-*°g bankam, a zanemarili zadruge in ■•oliko število privatnikov po deželi;
LIST
Tednik za novice in pouk.
Stane: ena številka 20 •totink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan Jiervatin
Ministrski predsednik lahno ranjen. Napadalec ujet
Iz Beograda se poroča 27. t, m.: Danes popoldne ob eni, ko se je ministrski predsednik Nikola Pašie vozil v avtomobilu od seje, ki se je dopoldne vršila v Narodni skupščini, in je avtomobil privozil v ulico Miloša Velikega, je v bližini palače, v kateri je nameščeno ministrstvo za javna dela, skočil k avtomobilu mlad človek, potegnil iz žepa samokres in petkrat ustrelil na ministrskega predsednika. Krogle so. razbile stekla na avtomobilu in ministrski predsednik je bil lahko ranjen na roki in obrazu.
Po napadu je napadalec, neki Milan Rajič, hotel pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo, ker je občinstvo, ki ga je bilo ob tistem času veliko na ulici, udrlo za njim in ravno tako tudi stražniki, ki so potem napadalca komaj obranili, da ga občinstvo ni pobilo v svoji razjarjenosti.
Napadalec rodom is Budimpešte.
Milan Rajič je star 26 let in je bil rojen v Budimpešti, odkoder je njegova rodbina po prevratu zbežala v Jugoslavijo. Nameščen je bil nekaj časa v ministrstvu za zunanje stvari, pa je bil pred kratkim odpuščen.
Kakšen povod je imel Rajič za napad na ministrstega predsednika,
doslej še ni dognano. Domneva se, da je morda storil svoj zločin po navodilih iz Budimpešte, po naročilu madžarske nacijonalistiške organizacije. Drugo mnenje je, da se je hotel maščevati zaradi odpustitve iz državne službe. Tretji menijo, da je Ihotel usmrtiti ministrskega predsednika zaradi njegovega nastopa proti sporazumu z Radičem. Oblasti so uvedle strogo preiskavo glede morebitnih sokrivcev.
Ogorčenje jugoslovenske javnosti.
Napad je bil izvršen skoraj na istem mestu, kjer je bil pred dvema letoma izvršen neuspeli napad na kralja Aleksandra.
V	popoldanski seji Narodne skupščine je predsednik skupščine Ljuba Jovanovič sporočil, da je ministrski predsednik lahno ranjen in da se ni bati hujših posledic. Skupščina je izrazila svoje zadovoljstvo, da je ministrski predsednik ušel smrtni nevarnosti.
Popoldne je kralj obiskal gospoda Pašiča v njegovem stanovanju.
Napad je v vsej jugoslovanski javnosti pobudil veliko ogorčenje in listi zahtevajo, da naj vlada odločno nastopi proti državi nevarnim živ ljem.
aa—
MIHEC
B N
MIHEG: Tam v Rimu zbor zborujejo,
JAKEC
volitve nove kujejo.
To spet prepira bo in jeze, kdo v rimski parlament naj zleze. Kaj treba tega je prepira,
■ ko v Rimu Mussolini komandira: če migne on, vse vtihne in vse se trese, če le kihne!
če bi še enkrat odkrili tak škandal, potem ne bo več samo Mali list nastopil, marveč vse naše ljudstvo. 99% naroda je vendarle več kakor koristi treh oseb. To je naše načelo.
Novo breme.
S 1. julija bodo plačevali zavarovanci proti požarju nov davek. Državna pristojbina, ki je znašala doslej 2%, se zviša na 15%. Vrhu tega bodo vladi plačali od tega skupnega davka še 20% doklade. In vse to tudi za nazaj do 1, jan. 1923.
Proti krivičnemu odbitku. Državnim upokojencem odbijajo vsak mesec eno petino že itak borne plače. Poslanci Banelli. Suvich in G hunta so se zavezali, da pritisnejo na vlado, da prekliče odlok, ki tako zatira revne upokojence. Želimo uspeha!
Obljubljena dežela
se zdi Primorska. Razpisanih je bilo pri nas 65 mest za laške učitelje. Ali veste, koliko prosilcev iz Starihi dežel se je javilo ? Samo 1036 !
Reva med uradniki.
Minuli teden je finančno oblastvo v Trstu upokojilo hkrati 160 uradnikov. Te odslovljene uradnike -— domačine nadomestijo z mladimi uradniki iz starih pokrajin. In kakšne penzije! Omenimo le:	naj višji finan-
čni mndsvetnik s 35 letno službo bo dobival mesečno 400 lir. Posebno pa tiste primorske uradnike, ki še ostanejo v službi, skrbi glas, da jih bo' oblastvo poslalo v južne dežele.
S šibo grozijo I Volivni načrt, ki ga je izdelala vlada, se bo obravnaval v zbornici prve dni v juliju. Socialisti in ljudovci so nasprotni. Fašistovski listi pretijo poslancem, če bi načrt propadel. Rimsko fašistovsko glasilo piše: »Palic nismo zavrgli, samo odložili smo jih in če bo potrebno, jih zopet uporabimo.«
Kaj pa z ljudovci ?
Osebno glasilo don Sturza »H Popoln« piše: »Motijo se, ki mislijo, da se bodo ljudovci vendarle vdali, Boj za proporcionalni volivni red so komaj začeli in ne bodo odnehali, ne v parlamentu, ne v časopisju. Najmanj pa se strašijo raznih pretenj.«
Samozavestno.
Ministrski predsednik je rekel ha nedeljskem zborovanju	tudi tole:
»Naloga, ki teži na mojih ramenih, je ogromna, neizmerna in zahteva od nas dolgo dobo let«. Potemtakem Mussolini ne misli ministrovati le par let.
Registrski uradi
bodo imeli v slovenskem delu Primorske te sedeže: Tržič, Trst, Postojna. — Bistrica, Koper, Pazin, Piran, Volosko, Opatija. — Ajdovščina, Gorica, Gradišče v Furlaniji, Idrija Tolmin, Trbiž.
Tržaški registrski urad bo deloval za občine: Ajvtber, Lokev, Kopriva, Naklo, Dutovlje, Milje, Veliki Repen, Rodik, Povir, Štjak, Dolina, Sežana, Zgonik, Tomaj, Štorje, Skopo. ITradi se otvorijo s 1. julija.
Registrski uradi se pečajo s civilno matico, beležijo pogodbe, dedščine in so kolkovni urad za dotični okraj.
Istrski deželni zbor je zboroval 22. t .m. Izvolil je davčno komisijo, ki bo delovala kot druga instanca v davčnih sporih med davkarijami in davkoplačevalci. Izvolili so kot elana Dominika Benussi-ja in inženirja Narcisa Bearza; namestnika pa sta Artur Sottocorona in inž. Anton Grubissich. Istrani in Bistričani, zabeležite si to komisijo, s katero utegnete imeti še precej stika !
Vulkan Etna
se j© pomiril, škoda, ki jo je povzročilo bljuvanje, je ogromna. Vsa Italija zbira mile dare za poškodo ranče.
Videmski prefekt v soški dolini.
Iz Vidma poročajo laškim listom, da je fašistovski prefekt' Pisenti te dni obiskal razne kraje v soški dolini ter na banjški in trnovski planoti, da je bil v Plavah, Desklah, Kanalu, Avčah, Banj-šicah, Grgarju, Trnovem, Lokvi, čepo-vanu itd. ter da so ga povsod sprejemali •/. velikanskim slavjem, z zastavami in cvetjem. Na nagovore županov da je odgovarjal ob navdušenem odobravanju prebivalstva, da se bo fašistovska vlada ozirala na želje teh krajev, toda mora prenehati rovanje iredentistiških hujskačev. Povsod da je proglašal nedotefc-Ijivost meja Italije in neločljivost do-tičnih krajev od države. Prefektovi govori da so napravljali globok vtisk na prebivalstvo. — Pa se menda vendar, gospod prefekt že ni naučil slovenskega jezika, da ga je naše ljudstvo razumelo?!
Nemška beseda.
Adolf Hitler piše v listu »Vhlki-scher Beobachter« članek o tirolskih Nemcih, ki so Italiji pripadli. Pravi: Najprej treba Nemčijo zediniti od Hamburga do Celovca. Nato je treba 70 milijonsko državo okrepiti, potem se bo vprašanje tirolskih bratov prav kmalu rešilo.
Nabrežinski fašij se je nahajal v zadnjem času v veliki krizi. Tržaški tajnik Morana je ta fVa-šij razpustil im je imenoval odbbr šestih oseb, ki naj v dveh tednih na novo izvede organizacijo, Scopija ni v odboru. Kaj to pomeni ?
Koncert pri Sv. Jakobu v Trst«.
Pri Sv. Jakobu v Trstu živi pevsko društvo «Ilirija», ki je te dni priredilo svoj koncert s sodelovanjem gospodične Anice Čokove. Petje vodi naš dragi Goričan Kumar, ki deluje na glasbenenem polju z nepresegljivo vztrajnostjo v ponos našega naroda.
V letu 1922. so Tržačani zastavili na Montu 216 tisoč reči za 8 milijonov lir. Zastavljeni predmeti so vredni 31 milijonov lir. Pred vojno so ljudje zastavljali, ker jim je hipno zmanjkalo denarja, danes pa zastavljajo v veliki revščini. Tega leta so zastavili dvakrat toliko ko 1921.
Glasbena matica
v	Trstu, največja naša muzikalna šola na Primorskem, je takorekoč propadla. Odpustili so oba najboljša pevska voditelja. Narodno vodstvo je namreč odreklo nadaljno podporo.
Nad 50 mrtvih, 200 ranjenih.
V	ponedeljek je divjala po Zedinjenih državah Severne Amerike silna nevihta. Nad 50 ljudi je bilo mrtvih, okoli 200 pa ranjenih. Mestece Adams Campty v Sev. Dakoti je popolnoma opustošeno.
Državnozborske volitve v jeseni
V	drugi polovici julija bo že znan envi voli vrni red. Za enkrat je vlada predložila zbornici načrt, po katerem se sorazmerni volivni red odpra-
vi	im se vpelje večinski red. Dosedaj je vsaka stranka dobila poslance po številu glasov. Čim več glasov so oddali pri volitvah, tem več poslancev je dotična stranka dobila. Mussolinijev volivni red pa pravi: 535 poslancev bo v zbornici. Tista stranka, ki bo imela pri volitvah največ glasov, magari 1» en glas več kot kakšna druga, dobi 2/3 poslancev, to je 357. Ostanek pa, to je 1/3, ki znaša 178, si razdelijo vse druge stranke. Vladni načrt se rešeta sedaj v poslanski komisiji. V njej je neki protivladen poslanec predložil, maj bi dobila najmočnejša stranka ne 2/3, ampak 3/5, druge stranke skupaj 2/5, to je 321 in 214. Komisija je ta predlog odbila. Z 10 glasovi proti osmim je bil sprejet predlog »vlade.
Čim konča komisija svoje delo. pride predlog pred zbornico. To se zgodi 7. julija. Tam se bo vnel boj. Zdi se, da dobi vladni predlog večino. Nato bo Mussolini razpustil parlament in bo naznanil volitve za oktober ali november.
Kaj bo s »Slovenci? Ali pridemo »Slovenci do zastopnika ali ne?
Vladni načrt pravi, da mora stranka, ki koče kandidirati pristaše, po- i
SKEDENJ.
Minuli četrtek je bil za na.šo šolsko mladino izredno slovesen dan. Več ko 1.50 otrok je prvič pristopilo k božji mizi. Gospod katehet, gospodične učiteljice in gospodje učitelji »o v svoji izredni ljubeznivosti in veliki požrtvovalnosti pripravili mašim otrokom dan nebeškega veselja, kakršnega še ni doživela škedeinjska mladina. Popoldne so se otroci odpeljali s štirimi avtomobili v Dolino, kjrr so priredili veselico.
Sv. LUCIJA na mosta.
Videmski prefekt je prijel gospoda Antona Mikuža za vrat ter- ga je vzdignil z županskega stola. Tudi to treba prenesti 1 Vprašanje je, koga bo prefekt imenoval za gerenta. Mi «mo mnenja, da ni umestno, ko bi iskal gerenta potom kakšne Gazzette di Napol i, marveč naj do novih volitev imenuje domačina, ki pozna maše razmere in ki ne bo trosil denarja za razne avtomobilske vožnje in za pogoste vermouth d' o nore, kakor se, žal, drugod dogaja.
KANAL pri Gorici.
Ni še dolgo tega, odkar je nečeden goriški dopisnik »Edinosti« stavil v najslabšo luč na.šega župana, in žal, je uredništvo lista tistega dopisnika še potrdilo, kar je vsem še v živem spominu. Sedaj so je lotil našega župana gospoda K. Bavdaža pa »Po-polo di Trieste«. Stavi ga v zvezo z nekim nočnim napadom par domačinov proti tukajšnjim fašistom. Prav neokusno je spravljati g. župana v zvezo z napadalci in mu tako čast jemati. Župan Bavdaž je spoštovanja vreden, mož iin bi ga morali ne krivično napadati, ampak podpirati v izvrševanju težkih nalog, ki jih ima naš občinski zastop.
GOBICA.
Glasilo italijanskih' nacionalistov »Lo Voce delVIsonzo«, torej list, ki
staviti listo v vsaj dveh volivni h okrožjih in sicer mora predložena lista imeti več ko 1000 podpisov. Nemci na Tirolskem so samo v enem volivnem okrožju, zato ne morejo predložiti več svoje liste. Samo na en način se rešijo: če se združijo s kako drugo stranko, na pr. s Slovenci.
Glede nas Slovencev je predvidevati štiri možnosti: 1. »Slovani nastopijo samostojno. 2. »Slovani z Nemci postavijo skupno listo. 3. Gotovo je, da bodo fašisti vteknili v svojo listo enega Slovenca, ki bi pod‘pritiskom z raznimi sredstvi mora! zmagati. Tako bi ta stranka hotela pred svetom pokazati, da je pravična do Slovencev, češ, saj še Slovenca kandidiramo. Imenuje se že učitelj Pepi Toroš v Senožečah, uradnik Peternel in učitelj Bandelj prideta šele v drugi vrsti v poštev. 4. Ljudska stranka ponudi v svoji listi eno mesto Slovencem.
Glede kandidatui pravih Slovencev vemo danes gotovega samo to, da je poslanec Šček svojim ožjim prijateljem izjavil, da bi absolutno ne sprejel več morebitne ponudbe. Prav tako je rekel dr. Podgornik. S tem dejstvom že danes računamo. V Istri se še najbolj imenuje dr. Stan-gcr, na Goriškem' pa dr. Besednjak.
no mnenje med tukajšnjimi Lahi je, da je dotični članek narekoval si-gnor Raimondo Gorian con la barba n era e cappello mazziniano, fioricoL tore goriziano. Ali je to res ali ,ni ? To nas ne zanima. Člankar pravi, da vodi vrtojbensko zadrugo un depu-tato jugoslavo del parlamento di Belgrado; zasebno smo izvedeli, da so mislili gospoda Ivana Mermoljo. Ivan Mermolja pa je belgrajski poslanec ravno toliko kolikor je Gorian rimski deputato. Dalje nima Mermolja prav nikakega opravka z zadrugo. Bil je nekdaj tu, vodil je zadrugo, a med vojno se je preselil na Južno Štajersko. Gospa »Voce« naj si vzame k srcu lepi rek: Ta-M, taxi, Momolo !
BOL-OTLICA.
Res je sicer, da smo 880 mctro.v nad morjem in da smo blizu fabrike snega in leda, vendar nas je iznenadilo, da smo imeli sneg 18. majmika, 3. junija in zopet 18. junija. Vidite gospod urednik, da imamo prav dobro letino za sneg. Tako bogati smo na snegu, tla če izve zato ata Mussolini, nas gotovo obdavči za sneg. Vobče imamo štiri .letine: sneg, toča, sodriš, in burja. Naj sprejme tedaj Mali list lušten pozdrav iz krajev, kjer je na leto sedem mesecev zima iri pet mesecev pa mraz.
BARKA.
Iz te vasi smo prejeli tale dopis s podpisom »vaščani«. Pritoževali so se naši sosedje že v tem li.stu, da so prizadeti v šolskem pogledu. Je ponekod zares obžalovanja vredno. Pri nas pa ni tako. V minulih štirih, letih je na Barki šolski napredek povsem izostal. V zadnjem času se je to obrnilo, odkar imamo novega učenika, ki je na šolskem polju zares požrtvovalen.
Dvajset let je načeloval občini in dolgo let je bil predsednik šolskega sveta na. Barki gospod Ambrožič, ki si je pridobil s svojo požrtvovalnostjo zaslug za šolstvo v prid naše-
ga ljudstva. Zato čutijo podpisani dolžnost, da mu izrečejo iskreno javno zahvalo. — Vaščani in šolsko vodstvo.
Iz REŠKE DOLINE.
»Prosim te, Mali list, povej nam, kdo je tisti pisatelj in v katerem listu je zapisal članek o gospodarstvu v bistriškem okraju, katerega sl po-" tem ti omenil in nekoliko posnel ? Tisti pisec pravi, da dobro živimo. Jaz pa mu povem, da smo tu revni trpini. Nimamo dovolj za vsakdanji kruh; posojilnice oblegamo, da nam kaj posodijo, pa zastonj; v trgovinah pa smo do vrata zadolženi. Ni čudo, da je pred kratkim neka ženska, ki ni imela več, kar bi v usta dela, vzela otročiča in ga nesla v županstvo, naj ga občina hrani.To bodi odgovor tistemu piscu in listu, ki poroča o rečeh, o katerih ni poučen«. — Pripomba uredništva: Dotični list je »L’Istria agricola«, ki izhaja v Poreču.
——o-----
Pismo Martina Krpana.
Spoštovani gospod urednik !
Seveda sem jezen na Vas. Zakaj ste pisma tako oklestili, da nimajo ne repa ne glave ? Še Bimfelj mi je pisal, da ga veseli, ker nisem del v pismo, kako so ga oni krat zvrit-njakali, ko je bil šel na Prelože agitirat. Veseli me pa, da so gospod Polici popravili v Vašem listu, da oni ne vritnjakajo, ampak nekdo drugi. Povprašal sem tam po Progar j ah in so rekli, da je res in da imajo tam gori gospoda Policeta radi, posebno kar jih je ženskega spola brez razlike starosti in da tudi taisti gospod ne prizanašajo z ljubeznivostjo nobeni starosti in nobeni, uri tako da so vjarmljeni možje in fantje kar ljubosumni. Pa pustimo Pregarje za enkrat, Vi gospod bi radi, da spet kaj povem. Pa naj bo, ampak nikar mi ne klestite več tako !
Od Herpelj proti Podgradu.
Oni dan sva se vračala z Bimfljem iz Trsta. Na vozu sva se peljala. Voli peljejo počasi in tako sva se gun-cala, pomalem tja mimo omgavoga borovca. Čuj Martine, nekaj cvili tam le, mi pravi Bimfelj. »Skočiva z lojtr-nic doli in zagledavatam žensko. S. predpasnikom si solze bri.še in z levo roko glavo podpira. »Kaj pa je?«, zavpijem. Baba začne še- bolj jokati. Nazadnje sva jo z Bimfljem spravila do tega, da je začela praivti: »Moja hči ima 18 let. Fantov ni in tisti, ki so, se ne marajo ženiti. Jaz, reva, sem ga našla za mojo. Fest fant je bil, meštir je znal in vzela sem ga v hišo, da se bo polagoma privadil in mojo punco vzel. 5 mesecev je bil pri meni, oziroma pri hčeri, in od včeraj ga ni več. Izginil je kot kafra. Bog ve, kam je šel, in nič več ga ne bo nazaj. U-u-u-u ! In je začela še bolj tuliti. Bimfelj jo je začel tolažiti in jo vprašal, odkod da je, pa ni hotela povedati. Na zadnje je rekel, da sem jaz Martin Krpam, njegov prijatelj, in da bom dal v Mali list, ki ga vsi bero in gotovo tudi njen ubežnik. pa se bo zgreval in nazaj prišel. »U-u-u-u ! Ampak on ne zna po naše«, reče baba. »Dobro«, rečem, »bom prosil »Mali list«, naj po laško napravi, da izgubljeni zet pride nazaj. Če pa nazaj ne pride, bomo že drugega vdobili. Tako sva žensko potolažila, da ni več jokala. In šla sva domov.
Pa še ena lepša l
Če ima človek smolo, pa jo ima do doma. Najbrž zato, ker je bil moj prijatelj Bimfelj z mano. Jaz sem malo nagluh, pa bi ne pil sli.šal. Bimfelj pa ima zajčja ušesa in sliši vse, posebno po noči. On se je še bal, da bi ne bil okraden in da me bi prišel ob tiste lirce, ki jih je v Trstu dobil za fašiče. Na križpoti v Slivje in Mrše-Orehek me pocuka za rokav. »Pst, ali nič ne slišiš, nekdo je tam
le za ograjo«. Začutim, kako se u»u roka trese. Na enkrat skočita, dve postavi izza ograje in pa še dve. Prvi dve sta imeli kitle, drugi dve pa ne. To sem v temi razločil. »Perma, ki la,« zapiskata tenka glasova. »T« so ženske«, zašepeče Bimfelj. »Čud« božje, ženski čuvaji !« rečem jaz.
Takrat začne Bimfelj: »Mi omešto,, mi vender fašiči Trij-ešte, mi niente male. Kvešto voz mijo, kvešto voli mijo, kvešto Martin Krpan arniko.« »Beži, beži, Mina ! Martin Krpan je, še v cajtenge nas bo denil.« In frrrr za ograjo nazaj in ona dva ohlačanca z njima. Seveda Bimfelj je bil ves iz sebe. Ne vem, če so mu bile (hlače suhe. Na strmcu proti Orehku se je le oddahnil: »Oh, Martine, san* Bog naju jo reš.il«. »Za sedaj sem ti tudi jaz pomagal«’ pravim. Nisen* mu hotel povedati, kar vem, ker ne maram ljudi opravljati.
■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■o
To oos veseli in nas bodri i
Pravo veselje je Citati pisma, dopisnice, ki prihajajo na uredništvo od vseh strani Primorske: kmet, delavec, obrtnik, pa tudi trgovec, duhovnik, učitelj in uradnik nas bodri k širjenju lista. Najbolj so nam všeč pisma preprostih ljudi, ki se jim po pisanju pozna, da so dovršili kvečjemu ljudsko šolo, a vendar dajejo v pismu izraza svojim čustvom in željam. Evo, kako pišejo ! Tominje, 16. junija. Priporočam se tudi jaz za Mali list, ki tako razločno piše o vseh stvareh. — Tomaj na Krasu: Včeraj, v nedeljo, smo brali več nas o kmetijskem davku in zelo nas je veselilo, kako lepo in po domače nam je Mali list razložil, kako se imamo ravnati. Noben drug list nam ni tako jasno dopovedal kakor «Mali list». Zato vas vsi srčno zahvalimo. — Opčine, 12. VI.: «Iz vsebine lista spoznavam, da je -našemu narodu manjkal ta list. Zavzema sr za narodne koristi proti tistim, ki nam hočejo vzeti mili materinski jezik, za gospodarske koristi proti izkoriščanju, pa tudi za ljudske koristi proti par osebam, ki bi hotele vse monopolizirati, svoje proti ljudske škandale in lumparije skrivati, dn bi ljudstvo v temi ostalo, Opozicijo je treba torej toplo pozdraviti z narodnega, gospodarskega in ljudskega s.tališči.« - Trgovec z dežele: »Priznam vam, da se v tein ali onem ne stri n jam popolnoma z listom, vendar pa moram povedati, da je list -na splošno tako pisan, da ga moram brati in sicer vselej od začetka, do kraja. Imam tu en nemški list, dnevnik, en laški. Edinost in. »Stražo. Pa vendar, ko dobim v roke Mali list, pustim vse- drugo i-n se vržen* ■na Male novice, ki sc berejo tako prijetno kakor se rado posluša, lep venček narodnih pesmi, ker so kratke in včasih neoprane.«
DELAVSKI VESTNIK.
Obupne razmere v Idriji.
Iz Idrije nam pišejo: Pri nas so delavske razmere naravnost obupne in vsak dan se slabšajo. Delavec-rudar zasluži 400 d• 500 lir na mesec in s tern naj preživlja sebe in družino. Se hujše se godi ubogim upokojencem, ki so prava para. Ti prejemajo mesečno okrog 100 lir, pa še od teh so nam odtrgali 20%. človeku se zdi, da nas hočejo kar odreti. Kako naj človek živi ? Pa vdove z otroki, ki prejemajo ce-16 30 do 50 lir ? Ali naj poginejo ? Vlada pravi, da treba zboljšati državno bilanco. To je vse prav in lepo. toda naj jemlje ja tam. kjer se da z lahkoto vzeli: pri ve-leinduslrijalcih in pri milijonarjih:	pri
tistih, ki imajo po več zasebnih razkošnih-avtomobilov, ne pa pri revah, ki motaj« stradati. Na ta način ne pojde, dalje, ker postajajo razmere, od dne do dne hujše. Struna se da navijati do gotove, mere; če jo pa le preveč nateguješ — poči.
Star radar.
ima 67 naročnikov in 163 bravcev, je začela gonjo proti gospodarski zadrugi v Vrtojbi, ki da razpošilja krompir v tujino in se noče pridru-1 mnogo
Kaj nam z dežele pišejo
Otroška veselica v Škednju. — Svetolucijski župan odstavljen. — Krivični napadi na kanalskega župana. — Proti našim izvoznim zadrugam v Vrtojbi. — Zima v poletju. —l Šolstvo na Barki. — Resnica o reški dolini. — Krpan na poti iz Trsta v Podgrad,
žiti zadrugi Goriškega mesta. Sploš-
/
•MALI UST«
Gospodarsko vprašanje reške doline
Želje in zahteve zborovalcev na Premu
Po govoru poslanca Ščeka je dobil fceeedk) kmetijski inženir J. Rustja.
Za sušenje.
S strokovnjaško, a vendar poljudno besedo je priporočal, naj se kmet ne da begati, ampak naj se oklene, mirno dela :	sušite
■Češplje ! Na izvoz svežih češpelj ni misliti, zato pa je večje upainje, da najdemo trg za suhe češplje. Češplje je treba vestno olupiti, kost odvzeti. Upati je na izvoz v tujino, zlasti na Angleško. -Priporočamo vam, da [>ošlje vsaka vas po pai' oseb v Brda, kjer si pridobijo potrebne prakse. —— Lotos gredo češplje v rožiče. Za bodočnost vam priporočam, da škropite češplje z raztopino, ki se napravi iz 1 kg. modre galice in 1 kg. apna na hektoliter vode. Bolj napadem češplje pa treba obrezati. Gospod inženir je priporočal našim kmetovalcem, naj nikar ne obupujejo. V podobnem položaju se je nahajal lani naš vinogradnik; ni vedel kam z vinom. In vendar se je rešil krize, še letos spomladi nismo vedeli kam s •črešnjami; pa kar hkrati so se odprli trgi in Vipavci so mogli ves pridelek oddati. Gospod inženir je govoril še nad tri četrt ure o nalogah naših kmetovalcev; ker pa se ta del govora ni tikal direktno vprašanja češpelj, ga vsled pomanjkanja prostora, objavimo drugič.
Na zborovanju so govorili še g. Žgajnar, gospod Kovačič ml. in starejši, g. Adamič, g. Grahor, g. Fatur.
Posestvo na Prestranku.
H koncu je povzel besedo gospod |>oslanec Lavrenčič. Vlada se lio-če na vstak način odkrižati ogromnih dolgov, zato nalaga nove. davke. Mi si moramo v tem hudem času pomagati kakor moremo in znamo. Na vsak način nam je potrebna varčnost. Med vojsko je naš človek plačal dolgove iti ob velikem dotoku denarja smo pozabili na varčevanje. Preveč smo napravljali na obleki in pijači in plesu. Zdaj moramo stotinko desetkrat obrniti, preden jo porabimo. — Mi poslanci vršimo svojo dolžnost, ne pričakujte pa čudežev v času, ko je vojska tako razdejala vso Evropo.
—	Glede gospodarstva naše dežele bi bilo kaj primerno in koristno, ko bi Se vlada odločila, da opusti v Prestranku kobilarno in bi se doti fino Posestvo porabilo za kmetijsko šolo, združeno z vzorno drevesnico. Vsako teto naj bi se vršili tečaji za kmetovalce vse dežele. Tako bi bilo to Posestvo pravi blagoslov za. naše kraje, v tem oziru sem sestavil s po-
menico in jo predložil vladi. Gospod poslanec je končal z bodrilnimi besedami, ki so jih vsi prisotni glasno odobrili.
Resolucije.
Gospodarji-posestniki reške doline, zbrani na gospodarskem zborovanju v Bi ti n j ah dne 10. junija 1923, se zavedajo, da je rešitev našega ljudstva ne v brezplodnem politiziranju, ampak v gospodarskem napredovanju; zato poživljajo vse posestnike naše dežele, naj se oprimejo kmetijstva po načelih umnega kmetovanja in sploh gospodarstva;
glede vprašanja izmenjave denarjia izražajo svoje globoko obžalovanje, da je del slovenskega časopisja direktno ali indirektno najpre podpiral, potem zagovarjal očitno krivični način izmenjave, pri čemer so banke vse dobile, zadruge in privatniki pa nič;	?
poživljajo vlado, naj čimprej izmenja ves denar, ki je vsled višje sile ostal še neizmenjan to ali onostran meje;
prosijo istrska deželna oblastva, naj se pri nastavljanju potovalnih kmetijskifo učiteljev ozirajo na dejstvo, da morejo za gospodarski napredek bistriškega okraja koristiti samo osebe, ki so vešče slovenskega jezika;
prosijo vlado, naj dovoli nualoob-dačeno žganjekuho za tiste vrste sadja, ki ni porabno kosamo za žganje, kuho;
poživljajo vlado, da naj bi se uporabilo državno posestvo v Prestranku za sedež kmetijske šole, združene z drevesnico in vzornim gospodarstvom ;
izražajo zaupanje, da bo vlada prihodnjo pomlad dovolila uvoz semenskega krompirja iz Gorenjske.
Hapaved kmetijskega davka.
Posestniki, 30. junija poteče zadnji dan roka za napoved. Četudi bi napoved oddali županstvu pet, šest dni kasneje, naj nosi datum 30. junija 1923. Toliko v vednost tudi gg. županom, da eventuelno zatisnejo eno okj zamudnikom; županstva itak odpošljejo napovedi na davkarijo par dni kasneje. Glede napovedi nam piše nas prijatelj iz Rima tele pripombe :
«Rim. 20. VI. gele te dni rešujejo rimska oblastva razne dvome gledč napovedi kmetijskega davka. Mari bi bili izdali zakon par tednov prej, da bi se ljudstvo boljše pripravilo. Evo Vam rešitve nekaj slučajev.
Kako naj kmet napove dohodek od njive, ki je lani toča in suša vzela celotni pridelek ? Ali bo naznanil, koliko bi njiva redno dajala? Ne! Napoved se vrši na podlagi resničnega dohodka leta 1921.-1922. Če prihodka ni bilo, se to pove. V zmislu zakona se zemljišče ne obdavči po tem, kolikor bi lahko dajalo, ampak kolikor je dejanski dalo. — Pa posestnik, ki da svoje zemljišče v najem? Ali naj napove? Ne ! Ker on ne obdeluje. In najemnik? Tudi on ne naznani kme( j iškega dohodka, ker on ni zapopaden v novem zakonu; pač pa ga naznani posebej po starem zakonu o dohodnini iz leta 1877. Tomaž je kupil zemljišče v skrajno zapuščenem stanju. Leta 1921.-1922. ni imel nobenega dohodka; celo več : stroške je imel za obnovo. Zdaj pa začne zemljišče roditi. Kaj naj naznani? Napove :	nobe-
nega dohodka. Obrazloži s par besedami na poli. — Matevž je kupil zemljišča leta 1922. z denarjem, ki ga je vzel na posodo za gotove obresti. Kako naj ta napove? Naznani dohodke, a všteje seve vse obresti. Napiše in dokaže. - Kaj pa živali ? Naznani se le krava, konj, mula, ako «ne» rabi za obdelovanje zemlje ali za vožnjo, ki je v zvezi z obdelovanjem zemlje. Pač pa naznani prašiče, koze in ovce. Vselej pa le do-rastlo žival, nikdar pa ne mlade. — Jože ima različna zemljišča v isti občini in jih ima tudi v drugih občinah.. Kako naj napove? Napravi eno samo napoved za vsa zemljišča in navede v njej vse kraje, kjer se nahajajo zem ljišča. Edino tako je prav, iie pa tako, kakor je torkova «Edinost» v listnici uredništva napačno . raztolmačila nekemu I. K. v Sv. Križu in mora «Mali list-> popravljati za njo.
 o-------
Vprašanja in odgovori.
»Mušice, majhne živalce, vse črno jih je na fižolovem grmu. Bojimo se, da na,m vse uniči pri nas v Štanjelu. Kaj storiti ?«
Tako se glasi vprašanje v pismu. Ker sem to vprašanje že podrobno razjasnil v letošnjem »Gospodarskem listu« (Gorica, Corso Verdi 37.) navedem tukaj samo dva recepta:
1.) Te mušice, pravilno uši, uničimo s tobačnim izvlečkom (ekstraktom) in sicer vzamemo na 50 1 vode 1 kg tobačnega izvlečka in ga z vodo dobro premešamo. V drugih 50 1 vode raztopimo 2 kg zelenega kalijevega mila. nato vseh 100 1 vode premešamo ter s to raztopino škropimo ušive rastline. Škropimo z navadno škropilnico za trte. Tobačni izvleček se dobi pri monopolni upravi v Trstu ali v Gorici, tu pa tam tudi pri kmetijskih organizacijah. Milo se dobi v drogeriji pod imenom »sa-pone molle«. Ker pa je letos zelo težko dobiti tobačni izvleček, podajamo še drug recept.
Pred zaroko.
Za Mali list poslovenila Ivanka Leban Strup.
Havisham je premišljeval. Ce je sle-®»rka, potem jo rakrirrkam; delo je gren-^otežko, ali sad bo sladak. Za žive in za ttirtve se bom mučil, ali resnico moram najti.
^ teh mislih je pregledaval dofilo pošto, ^up pisem in listov; med njimi se za-aveti moder ovitek, tak, kakršnega rabi Sospodična Mary. Odkod ? Srce mu je utripalo, po žilah mu je valovila kri. Da od tam ? Krotil se je, da bi se v strani ne prenaglil, in je pismo previdno od-l>ri. Najprej je pogledal podpis: Mary. O, te modre zavitke, on jih dobro pozna, ne se dal vjeti v zanke, če so tudi njemu ^^tavljene !
Radovednost ga je silila in čital je:
-	Cenjeni gospod, razveselite me ter Pridite nocoj k večerji v mojo hišo ! Z **ajrečjim spoštovanjem Mary N. —
Havisham se je nasmehnil. O, gospodična Mary, morda ste si mene izbrali za Whitovega, naslednika ! O, slabo ste naletela !
Pogledal je na uro. Se je bilo časa k pogrebu in hitro je odšel. Nazaj grede je srečal Burnhama.
— Dragi Bumham, zdaj greva skupaj k večerji. —
— Ali ste vabljeni tudi vi ? —
— Vaša zaročenka mi je poslala povabilo. —
Rurnham je stisnil obrvi, na obrazu se mu je pojavila lahka senca nevolje. Bil je nekoliko ljubosumen; vendar se je nasmehnil in je prijel tovariša za roko. Čutil §e je srečnega in obenem tako polnega nemirnega pričakovanja, da se je moral izgovoriti.
— Svoje zaroke z Mary javnosti še ne bom razglasil, White je komaj umrl. Ljudje imajo dolge jezike in tudi zlobne... —
Havisham je šel zadovoljen, ker mu je bila dana. prilika vohuniti, da se je moglo nagledati njegovo bistro oko. V mi-
slih je imel svoj načrt že gotov. Preizkusil bo s psom. Če je ovitek ostrupljen, žival pogine. '
Jutro naslednjega dne. Havisham vstane mrzličavo kakor vedno, kadar nestrpno pričakuje in se bliža cilju. Stopi k predalčku, ga previdno odpre in vzame iz njega modri ovitek. Ta ovitek je prejel Whi-te od Miss Marry, ga naglo zaprl in pustil mnogo lima še na njem, kmalu nato pa umrl. Naslovljeno na Miss Mary je prišlo pismo na njeno omarico, odkoder ga je on izmaknil- In zdaj ga drži kakor drag denar, gleda, opazuje. Pokliče psa in ga poboža. Žival ga milo gleda in zvesto ter ubogljivo čaka povelja. Havisham ima kos sladkorja, ki ga pes poželjivo liže. Bliskoma nadomesti gospodar sladkor z modrim ovitkom in pes že'liže nehote. Žival se strese, skoči in pade na tla. Mrtev t Mrtev!
Havisham je postal miren, roke se mu ne tresejo več, oči se iskrijo. Sklene roki in sede.
—	Tako je torej umrl White. —
2.) Vzemi W kg. kvasijevega žaganja, kuhaj ga 3 ure v 2, — 5 1 vode, vse skuhaj precedi in zlij v 25 1 vode, v kateri si prej raztopil 1 kg zelenega kalijevega mita. Oboje dobiš v drogeriji in sicer vprašaš za Vi kg »segatura legno Ouassio«, za mil* pa »sapone molle«. Navadno milo ni de-bro. Dobljeno raztopino škropimo z navadno škropilnico, kakor zgoraj.
Letos je na rastlinah zelo mnogo škod* Ijivcev, ki so skoraj vsi opisani v »Gospodarskem listu«, kjer je sploh zelo mnogo dobrega gospodarskega pouka, in zato svetujem vsakemu kmetovalcu, lia »Gospodarski list« naroči in tudi čita.
Ing'. Jos. Rustja.
Splošne cene v državi.
Živina v Adriji: voli živa teža I.a 400 _ 420, II.a 280 — 340, Ill.a 220 — 250; krave I.a 350 — 380, Il.a 275 — 320, Ill.a 200 — 220; teleta 500 — 550. Seno novo v Adriji 25 — 30, v Vidmu višavsko 1. 32 — 38, II. 30; ni-žavsko I. 37, II. 28 do 30, slama 42 — 46. Pšenica v Veroni domača najboljša 114 — 115',' srednja 112 — 113, po-lutrda 108 — 109, inozemska, 120 —-121; rž nova 85 — 88; oves 83 — 85! Moka v Varese (00)	190—195, (0)	173'
do 178; debeli otrobi 58 — 60, drobni 54 — 58. Železo v Milanu: Spada (kose) 2.50, za dleta 2.50. Cunje za papir v Milanu: bele platnene 800 — 980, barvane platnene 380 — 450, bomba-žaste bele 300 — 350, barvane 85 do 100 kvinta!.
Sežanski sejem 22. junija. — Prignanih konj 100 glav; cena 1500-200# lir. Goveje živine 300 glav; živa teža 4.50 do 5 lir. Prašičev 00; cena 150 d« 200 lir. Na stojnicah še precej raznega blaga.
Cene v Trnovem pri Bistrici, 19. junija. Seno navadno 65-70, slama 40-45. Voli 3.60-4.— žive teže, teleta 5.50-6.—. Prašiči 3.— žive vage. Perutnina 15-2* lir komad, jajca 50-60, mleko 1 lira. Drva za kurjavo, sveža 5.50, suha 7 lir za kvintah Oglje 35.
Po čem je lira?
Dne 27. junija si dal ali debil: za 100 dinarjev — 25.05 1. za 160 avstr, kron — 3-3 st., za 100 mark — 1"65 stot. za 100 č. kron — 67.50 1. za 100 šv. frankov — 401’50 1. za 100 fr. frankov 138.25 1. za 1 dolar — 22.35 1. za 1 funt — 103.35 1.
MAŠA POŠTA.
P. v. Postojni. — Na Vaše vprašanje Vam sporočamo tole. Slovanske banke in denarni zavodi v Trstu so ; Živno-stenska banka (češka), Ljubljanska kreditna banka, Tržaška hranilnica i» posojilnica, Trgovska obrtna zadruga. Splošna hranilnica. Natančne naslove dobite v «Vedežu». Vsi drugi so laški, zavodi, torej tudi Banca Commercial« in Banca Adriatica (Jadranska).
TRDI OREHI.
Urejuje Domen. štev. 27. BESEDNA UGANKA. Smodnik, morilec, Judita, najemnina, skalovje, pregovor, korenje.
Po tri zaporedne črke iz teh besedi povedo pregovor.
Strti oreh št' 23 in 24. — H osa, Ajdovščina Ta oreh so strli:
F. Barič — Greta, R. Markon — Soča, A. Caharija — Nabrežina, V. Lulik — Ajdovščina, V. Rust — Sturje, D. Šimoneta — Zgonik, F.	Primožič	—	Novelo, M. Zega	—
Kobdilj, F.	Božič —	Zapuže, F. Brecelj	—
Žapuže, A. Bizjak — Dol. Otlica. M. Sivec
— Podmelec, L. Likar — Dol, D. ŽelS—-Prosek, A.	'Žvokelj	—	Sveto, P. Maslo	—
Pasjak. J.	Trkman	—	Podkraj. A. in	I.
Vodopivec — Koludrovica, D. Rustja — Dobravlje, A. Visintini — Barka, A. Bizjak
— Dol, F. Likar — Otlica, J. Hrabar — Jelšane, A. Skupek — Orehovica, Fr. Princ
— Zagorje, J. Knez — Trnovo. V. Kodrič — Trst, A. Smrdel — Vrdela, L. Čermelj — Pesek, š. Doljak — Samotorca, S. Marer — Boršt.
Izžrebana J. Trkman — Podkraj
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratnd objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
Tisk. S. Spazzal v Trstu.
MALI OGLAS!
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20% popusta.
CDCDDf) zfat0 in brilante plači več kot OlltDnU, vsak drugi: PERT0T, vla S. Francesc o 15 drugo nadstropje.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vi-pavec, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine via Cuaicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Štrancar.
DIDAKTIČNA SOLA (ulica Gatteri 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učence. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični Soli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
os Octova kislina	Žveplo
n—»■ Laneno olje	Modra galica
Jedka voda	Železna galica
ca Sušilec	Smirek
g Poviaka in email	Steklati papir
Oljnate barve	Špaga
i_j Barve v prahu	Ovojni papir
15— Štuk	Papirnate vrečloe
. Čopiči	Metle In krtače
j- Mazilo za vozove	Konoplja
psB Kristalizirana soda	Proso
1 Lug	Oves
, Milo	Kava
. ■ 1 Navadna milnica	Poper
Sveče	Cimet
SE5 Petrolej	Piment
U=s Nočne lučice	Paradižnikova kons
Škrob	Neapeljske testenine
pa Mizarski lim	Mineralna voda
Ultramarin	„Cortioella“
«=c Naftalina	itd. itd.
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. __
Dr. L. Borovička
Trst - via Genova 13, /.
Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
.............v..........
ADRIA-CEVLJE
izdelek Čevljarske zadruge v Mirna t
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via deš Rettori ! Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
Zobozdravnici anMatorij
Egidii Schifflin
zobotehnik
Trst - Via SetlelDDtane št. G. 1.
sprejema od 9*13 in od 15-18
Dr. Ettore D’Osvaldu
Gorica —
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 11-12 in od 3-4-.
IVANMICHEUCICH
Trst via S. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Zobozdravniiki
ambulaforii
via Genova St. 13, prvo nad. TRST Od 9-1, Od 3*7 Govori se slovensko.
□GE
=30EE
Zadružna klet v Bujah
Cantina sociale coop. di Bufe-lstria
ZALOGA V TRSTU
via Gatteri 16.	e
Izvrstna istrska vina v tranzitu: namizna in razkošna. J |	Cene	absolutne konkurence.	|
vk^r. ar	—=BTi-vztt£j
M. KRAINER
najcenejša manufakturna trgovina v Gorici - Via Rastello 31
Blage: bombažasto in volneno vsake barye za moške in za žemshe.
Hlaievlna iz prvih tovarn.
Novice, posorl Oglejte si velikansko zalogo kotenlne za porile. rjnlne, blazine vzmeti in kovtre, brisače in prte. TrliŠ za žimnice.
Dobite pa tudi: zetir za obleke in predpasnike, krminsko hlag* z» srajce.
^ V stop v trgovino je vsakomur prost, ne da bi bil prisiljen kupiti.	Baštali	3^.
Slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice se toplo priporoia
. Prva pralnica in likalnica
v Postojni (Kazarje, poslopje gospe Bajc), katera izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor pranje, likanje zapestnic in ovratnikov na svetlo in čiščenje oblek.
Delo zajamčeno.	Cene	zmerne.
MILO FENDERL
ie najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghirlandalo Si. 1 Tel. 430
Jut
I
Zadružna zveza
===== vpisana zadruga z omejeno zavezo	■■	—
v GORICI, Corso Gius. Verdi št. 32,1 nadstr.
uraduje ob delavnikih od 8. do 12.
Zveza zastopa in varuje koristi pridruženih zadrug, izvršuje nad njimi po zakonu revizijo, daje nasvete in navodila pri ustanavljanju novih zadrug*, skrbi za denarno izravnavo, to je sprejema od zadrug vloge in jim daje posojila, .posreduje po možnosti pri nakupovanju blaga (umetnih gnojil, modre galice, žvepla i. t. d.) in pri prodaji pridelkov, uporablja vsa postavna sredstva v pospeševanje zadružništva in v povzdigo kmetijstva in domače obrti.
■
m
M
■
I.
K
*
a
m-
■
m
KUPUJTE
BS8KESSI&I
pri tej dobro znani tvrdki
T rst - Via T rento št. 8 - Trst
Brzojavni naslov, Zanklfigli
Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben
j||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllll!llllllllllilll!llliimilllllllllHllllllltllllllllllllllllllllllll!illlllllllUIUIin||^
ri zalil v Dobu
§ priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.	§
| Sfer enkrat pri nas kapi. ostane naš stalni odjemalec. J
^llllllllllllllllUHIIIIIIIIHIUtlllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlilllllllllllllllUlllllllllllllllinilUIIIIIIIIIUttUnillBtF
PODRUŽfilCfl
ljubljanske kreditne iianks i igrici
Corso Verdi »Trgovski Dom“
Telefon št. 50.	  Brzojavni	naslov: Ljubljanska banka.
Delniška glavnica in rezerve:
80 MILJONOV
CENTRALA:
LJUBLJANA
Reserva SHS kron 64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metko vic, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4%% Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Lmdb