Pri tržaški založbi Mladika je izšla nova zbirka goriškega pesnika Davida Bandlja Odhod >/21 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 18. DECEMBRA 2012 Št. 296 (20.619) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Prihodnost je (tudi) na filmskem traku Dušan Udovič Morda se Gorica (in z njo mi vsi) često ne zaveda, kaj ima. V Hiši filma na Travniku deluje med drugim specializiran oddelek Dams Videmske univerze, kjer so pravkar predstavili najnovejše aparature za digitalizacijo filmskega traku. Nepoznaval-cem morda vest kot taka ne pove veliko, a gre za pomemben korak, ki utrjuje položaj Gorice kot filmskega in univerzitetnega centra hkrati. Aparatura prihaja iz Berlina, s katerim ima goriški Dams pomembne stike, tako kot jih ima s Parizom, Londonom, Dunajem in drugimi prestižnimi filmskimi centri. Oddelek Dams Videmske univerze v Gorici je v razvoju, medtem ko v drugih krajih Italije nazaduje. V trenutku, ko v javnem in zasebnem sektorju vse tudi na Goriškem šepa, imamo tu uspešno nišo. To so pokazatelji izrednega pomena, ki zlasti veliko povedo o tem, od kje naj Gorica črpa svojo vitalnost in prepoznavnost. Če ne bi imela danes tistih kakih tri tisoč mladih študentov, bi najbrž bila pretežno spalnica za upokojence, z vsem spoštovanjem do te družbene kategorije. Tako kot je dejala rektorica Videmske univerze, prisotnost teh mladih je priložnost, da mesto vidi v prihodnost. Hiša filma, za katero stoji predvsem slovenska družba Transmedia, se za Gorico in, lahko rečemo tudi širše območje, izkazuje kot vitalen resurs, poleg tega pa posrečena sinteza kulture in gospodarstva, ustvarjalnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Čuvajmo in cenimo to pridobitev, takih res nimamo veliko. ITALIJA - Napolitano obžaloval nenaden konec zakonodajne dobe Volitve na obzorju, politična slika nejasna Monti ni še odločil, ali bo kandidiral - Zmeda v desnici RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj obžaloval, da je prišlo do nenadnega konca zakonodajne dobe. Marsikatero začeto delo bo ostalo nedokončano, poleg tega pa je ob bližajočih se volitvah politična slika še nejasna. Med drugim še vedno ni znano, ali bo Monti kandidiral za premierja. Na 22. strani OPČINE - Proslava Aktualen spomin OPČINE - Na openskem strelišču so se s svečanostjo, na kateri je govoril tudi tržaški župan, spomnili obsojenih na smrt in vseh obtožencev na drugem tržaškem procesu. V Prosvetnem domu pa je bila nato na vrsti zaključna predstavitev razstave o italijanskih taboriščih Ko je umrl moj oče. Na 5. strani GORICA - Center odličnosti v Hiši filma Apel k vlaganju v mlade in kakovost GORICA - »Vlagajte v raziskovanje, inovacijo, kakovost in internacionalizacijo. Le tako boste vlagali v mlade, v teritorij. Živimo v državi, ki devet milijard evrov namenja t.i. baby pokojninam, komaj šest milijard pa raziskovanju in univerzi. Država vlaga v preteklost, ne v prihodnost.« Ta apel je včeraj zelo resno izrekla rektorica Videm-ske univerze Cristiana Compagno v me- diateki na goriškem Travniku, kjer so predstavili najnovejšo pridobitev tamkajšnjih univerzitetnih laboratorijev za restavriranje in digitaliziranje filmskih trakov. Laboratoriji so urejeni v pritličju Hiše filma, ki je edinstven primer uspešne sinteze zasebnega in javnega sektorja ter hkrati sinteza kulture in gospodarstva, je poudaril Boris Peric. Na 17. strani UPLINJEVALNIK Bogovič: Italija ne bo dala dovoljenja BRUSELJ, TRST - Slovenska vlada je sprejela zaupne sklepe o vprašanju terminalov v Tržaškem zalivu, je včeraj povedal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Minister je še povedal, da se je o vprašanju terminalov včeraj v Bruslju pogovarjal z italijanskim kolegom Corradom Clinijem in dobil zagotovilo, da Italija ne bo izdala gradbenega dovoljenja za terminal v Žavljah, dokler se celovito ne preuči vplivov vseh treh načrtovanih energetskih objektov v Tržaškem zalivu - ža-veljskega terminala, plinovoda in terminala v morju (off-shore). Tržaški občinski svet pa je sinoči potrdil, da nasprotuje gradnji plinskega terminala v Žavljah. Skupščina je izglasovala novi sklep, ki ga je prejšnji teden že sprejela pristojna občinska komisija. Sklep se je nanašal na novo dokumentacijo španske družbe Gas Natural, ki je prvotnemu projektu priložila tudi načrt za gradnjo elektrovoda. Na 4. strani Pri Povirju prijeli štiri avtocestne tatove Na 3. strani Poplavilo prostore OŠ Avgusta Černigoja Na 6. strani Predstavili poročilo tržaške Karitas Na 6. strani V Tržiču nad stisko s poldrugim milijonom Na 17. strani Trgovski dom: načrt za dvorano pripravljen Na 18. strani 2 agenciji v trstu: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 SISK STUDI018 KARATI www.studio18karati.net Ovodafone" 3 WIND POSLOVALNICA ^ Sisal superEnalotto£) Trst - Križ 470/D Tel. 040 2209120 j 1 2 Torek, 18. decembra 2012 MNENJA, RUBRIKE / DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV - Izjava v podporo civilnim protestom Za strokovno vlado narodne enotnosti LJUBLJANA - V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) so minuli teden sprejeli izjavo v podporo civilnim protestom in drugače javno izraženemu nezadovoljstvu ljudi nad aktualno politiko. Le ta si je državljane Slovenije izbrala za talce in jim ukradla ne le državo, ampak predvsem svobodo, piše v izjavi, v kateri v člani DSP izražajo nasprotovanje vladavini strank. »Protest ljudi in ljudske vstaje niso glas ulice, niso hu-ligansko početje desnih ali levih ekstremi-stov! So glas ponižanih in razžaljenih! Ljudi, ki jim niso bila vzeta le z delom zaslužena sredstva za življenje - pač pa celo za preživetje! Vzeto jim je bilo dostojanstvo! Dostojanstvo njihovih otrok in vnukov,« opozarjajo v DSP. V DSP so spomnili, da po anketah proteste podpira večina in dodali, da je večina zakon, ustava. »Zato je naša dolžnost in pravica, da to svobodo obvarujemo pred pohlepom strank. Pred ošabnostjo stranke, ki si je že v svojem poimenovanju prilasti- la demokracijo kot svojo izključno lastnino in pravico,« piše v izjavi, ki jo podpisuje predsednik DSP Veno Taufer. V DSP opozarjajo, da je kriza finančnih trgov, ki naj bi bila umetno povzročena, zgolj ime za »najbolj brutalno izkoriščanje ljudi«. Sklicevanje na »vitko državo« in varčevanje je po zapisanem le drugo ime za «resetiranje» države, ki temelji na socialni pravičnosti in človekovih pravicah. »Pravicah, ki nam jih ne podeljuje vladajoča elita, ampak do katerih smo upravičeni, ker smo člani planetarne človeške skupnosti in ne le tiste, ki se danes imenuje Evropska skupnost,« menijo v DSP. V imenu slovenski državljanov so v DSP med drugim zapisali, da nočejo živeti v prisilno ideološko razklani, sistemsko skorumpirani državi, ki jo vodijo sebični strankarski interesi in da zahtevajo odstop politikov, ki v imenu strankarskih programov podpirajo plenjenje slovenskega premoženja ter sistematično uničevanje go- Veno Taufer spodarstva in se spogledujejo z vrhom katoliške cerkve. »Četudi verni, Slovenci nikdar nismo bili in ne smemo biti podložni oblasti: pa naj bo svetna ali posvetna,« dodajajo. »Demokracija, za katero danes povzdigujemo glas, je neposredna demokracija, v kateri bomo sami odločali o svoji sedanjosti in prihodnosti! Naši izvoljeni predstavniki lahko govorijo samo in izključno v našem imenu,« so prepričani v DSP. V imenu svobode, enakosti in socialne pravičnosti v DSP zahtevajo, naj vlada v 30 dneh odstopi, čemur naj sledi formiranje prehodne vlade »narodne enotnosti«, kar pomeni strokovno vlado, ki bo hotela in zmogla opravljati svoje naloge v imenu in za blaginjo ljudi. Zahtevajo tudi razpis predčasnih volitev, na katerih bi morale nastopiti nove politične (ne pa ideološke) skupine ali gibanja, ki bodo svojo politiko opravljale izključno v skladu z voljo ljudi. Na DSP zahtevajo še, naj parlament postane resnični »dom demokracije« in naj z »vso zavzetostjo in odgovornostjo opravlja svoje naloge, določeno z ustavo«. LJUBLJANA - Predsednik vlade v odgovorih na poslanska vprašanja Janša: Za socialne zahteve protestnikov in nezadovoljstva je veliko razlogov LJUBLJANA - Zahteve protestnikov po izboljšanju socialnega položaja je možno realizirati samo, če se bomo manj zadolževali, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Janez Janša. Zahteve po pravni in pravični državi pa po njegovih besedah ne bi mogle biti bolj upravičene, a gre za strateški problem, ki ga vlada sama ne more rešiti.Vprašanje poslanke SD Majde Potrata se je nanašalo demonstracije in protestne shode po državi. Spomnila je na zahteve ljudi in reakcije državnih institucij na proteste. Izjave s strani državnih institucij so letele na legitimnost in legalnost protestov, posamezniki pa so preusmerjali pozornost na izgrede, za katere so iskali politične motive, pravi poslanka. Janšo je vprašala, katere ukrepe po demonstracijah in protestih je vlada že sprejela in katere še načrtuje, zanimalo jo je tudi, kako odgovarja na zahteve protestnikov. Janša odgovarja, da je zahteva Janez Janša po odstopu vlade legitimna pravica vsakega državljana, medtem ko je pravica do zamenjave vlade v rokah poslancev, pravica do zamenjave zakonodajne veje oblasti pa je v rokah ljudi. Kar pa se tiče socialnih zahtev protestnikov in njihovega nezadovoljstva, pa je po njegovih besedah ra- zlogov zanj veliko. Kot pravi, je Slovenija od leta 2008 »v nekem šoku«, saj je zmanjkalo denarja, kar »bomo slej kot prej morali razumeti«. Ponovil je, da vlada z ukrepi ne more izvajati politike varčevanja, ampak se trudi, da bi se čim manj zadolževali. Zahteve za izboljšanje socialnega položaja je tako mogoče realizirati le, če se bomo manj zadolževali, pravi Janša in dodaja, da kriza ne bo odpravljena čez noč. Kar pa se tiče zahtev po pravni in pravični državi, pa te po njegovih besedah ne morejo biti bolj upravičene. Gre za strateški problem te družbe, na katerega so opozarjali že v opoziciji, je dejal premier, ki opozarja, da gre za problem, ki ga vlada sama ne more rešiti, ampak spremembe zahtevajo širšo podporo. Poslanka SD je predsedniku vlade očitala, da njegov sleherni nastop v ljudeh vzbudi prepričanje, da niso slišani. Janša odgovarja, da o tem zelo dvomi. »Če pogledamo drugi krog predsedniških volitev, je večina slišala sporočilo,« je dejal. Poslanec Pozitivne Slovenije Ga-špar Gašpar Mišič pa je v svojem vprašanju spomnil na zapise o zaposlovanju bližnjih sorodnikov vplivnih politikov SDS v državni upravi in podjetjih v večinski državni lasti, med drugim tudi Janševe hčerke v podjetju Plinovodi. Janša je ponovil, da so zaposlitve v kabinetih za določen čas in vezane na zaupanje funkcionarjev. Sicer pa ima SDS več kot 30.000 članov in vsak je nekje zaposlen, pravi Janša, ki je poslanca vprašal, ali bi morali biti vsi člani SDS brezposelni. Zavrnil je očitke o nepotizmu pri zaposlitvi svoje hčerke ter pojasnil, da je bila odlična študentka, ki službe ni dobila čez noč, pač pa je imela pri iskanju službe težave zaradi svojega priimka. S prstom je pokazal na zaposlitve otrok nekdanjih predsednikov države in opozoril, da pri tem veljajo dvojna merila. (STA) STALIŠČE DSP odločno proti gradnji uplinjevalnika Člani Društva slovenskih pisateljev (DSP), zbrani na občnem zboru društva, so v sredo, 12. decembra 2012 soglasno podprli naslednja stališča: Društvo slovenskih pisat-leljev v zvezi z napovedanim soglasjem vlade Republike Italije, da izda gradbeno dovoljenje družbi Gas Natural za gradnjo uplinjevalnika v Žavljah, v celoti podpira nasprotovanje naravovarstvenikov, lokalne politike in na tem območju živečih Slovencev, ki z mnogimi tehtnimi argumenti zavračajo gradnjo uplinjevalnika na tej lokaciji. DSP pri tem izhaja iz dovolj argumentiranih ocen, da bi ta gradnja ogrozila nadaljnji razvoj turizma in nekaterih drugih gospodarskih panog na širšem območju uplinjevalnika , torej ne samo na ožjem območju Žavelj in Milj v neposredni soseščini, temveč na celotnem območju severnega Jadrana, vključno z večjim delom slovenske obale in kraškega zaledja. DSP še posebej opozarja na to, da bi ta projekt neposredno ogrozil prizadevanja slovenske manjšine za razvoj na tem območju in njen interes ter potrebo po višji ravni ne le politične, temveč tudi gospodarske subjektivitete. DSP poziva vlado Republike Slovenije, naj končno že izrazi jasno in odločno stališče Slovenije do tega projekta, ki nedvomno ogroža tudi slovensko državno in lokalno strategijo razvoja naše obale in naj se postavi v bran slovenski manjšini, ki utegne biti najbolj prizadeta pri uresničevanju tega projekta, na kar kažejo že prve razlastitve, ki so jim izpostavljeni tako rekoč izključno slovenski lastniki zemljišč. DSP dosedanjega mlačnega odzivanja slovenske vlade v zvezi s tem projektom preprosto ne more razumeti drugače kot izraz hlapčevstva in nepotrebne želje po ugajanju zahodni sosedi, kar zelo zgovorno postavlja na laž običajno hvalisa-nje, kako enakopravni smo znotraj EU in kako o vsem enakopravno soodločamo. DNEVNIK - Reportaža v včerajšnji številki Manjšinske ustanove in navdušeni Ljubljančani LJUBLJANA - Ljubljanski Dnevnik je v včerajšnji številki objavil daljšo reportažo Ervina Hladnika Milharčiča o kriznih žariščih Slovencev v Italiji pred današnjim zasedanjem vladnega omizja o slovenski manjšini, ki ga je v Rimu sklical podtajnik na notranjem ministrstvu Saverio Ruperto. Izhodišče zanimive reportaže z naslovom »Še nikoli ji ni šlo tako dobro in slabo« je nedavni razprodani koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so bili gledalci navdušeni, uslužbenci slovenskih ustanov v Italiji pa so med drugim delili letake in opozarjali obiskovalce na svoj kočljiv položaj. Odgovorni urednik Jurij Paljk v članku opozarja, da je Novi glas edini slovenski tednik, ki izhaja na Goriškem - na obeh straneh meje. Njegov nadaljnji obstoj je zdaj pod vprašajem, čeprav časopis ne stane veliko - 700.000 evrov, od katerih prihaja tretjina iz Slovenije, tretjina iz Italije, »tretjino pa naredimo sami«. Predsednica SCGV Emil Komel Mara Černic (v članku je sicer Marta Černič) razlaga, da pomeni zmanjšanje dohodkov za to ustanovo zmanjšanje števila učiteljev, kot privatni osebek pa center nima nobenih zagotovil. Odgovorni urednik Dušan Udovič pojasnjuje, da je Primorski dnevnik že izhajal v najslabših razmerah, letos sta na vrsti solidarnostna pogodba in omejeno število strani. V stiski so vsi, tudi knjižnica, javna televizija in radio idr, to pot pa problem ni ideološki ali revanšističen, pravi Udovič. Livio Se-molič (SKGZ) govori o zglednem odnosu v pogovorih z vladnimi predstavniki in funkcionarji v Rimu ob podpori vseh političnih sil. Igor Komel pa meni, da je zgodovinski spopad nacionalizmov zamenjal strah pred poglobitvijo krize, ki ima nepredvidljive učinke. Dejavnost Kulturnega doma pa je prav v tem času zacvetela. Pisatelja in režiserja Marka Sosiča pa avtor sprašuje, zakaj so Ljubljančani tako navdušeno ploskali tržaškemu partizanskemu zboru. »Slovenci smo državljani Italije in smo skupaj z njo doživljali velike borbe za varnost na delovnem mestu, pravično plačo, socialno varnost, razporoko in splav, za kopico pravic, ki ste jih vi doživljali kot dane in jih prepustili eroziji. Zdaj nimate izkušenj s tem, kako se jih brani,« meni Sosič. ŠTORJE - Kriminalisti odkrili velik nasad v nekdanji farmi Po piščancih konoplja Osumljenca sta z ukradeno elektriko napajala več naprav za gojenje rastlin - Zaplenili več kilogramov droge SEŽANA - Policisti koprske uprave so novembra izvedeli, da je v Štorjah nekdanja piščančja farma, v kateri naj bi neznanci gojili sadike konoplje. Kriminalisti so ugotovili, da so lastniki objekt dali v najem 35-letniku z Dolenjske, krajani pa so povedali, da se od tam širi močan vonj po marihuani. V decembru so policisti na podlagi odredbe Okrožnega sodišča iz Kopra vstopili v gospodarsko poslopje, prijeli 39 in 35 let stara Dolenjca ter zaplenili več prostorov (na sliki) in opreme za hidro-ponično gojenje (z namakalnim, prezračevalnim, ogrevalnim in svetilnim sistemom) ter pridelavo konoplje. Poseben prostor je bil namenjen sušenju in pakiranju droge. Elektriko pa naj bi osumljenca kradla s pomočjo pomožno speljane napeljave do elektro postajne enote. Policisti so zaplenili 1588 sadik konoplje, ter najmanj osem kilogramov že posušenih rastlinskih vršičkov - mari-huane, pripravljene za prodajo. Posušeni vršički so bili v kartonastih škatlah in PVC zavitkih. Oba osumljenca so priprli, opravili so tudi hišne preiskave na Dolenjskem. Preiskovalci so nato ugotovili, da osumljenca nista sama gojila konoplje, saj so jima pri pridelavi in nadaljnji prodaji droge pomagali še drugi sostorilci, za kate- re pa bremenilne dokaze še zbirajo. S prodajo zaplenjene droge in sadik bi zaslužili najmanj 400.000 evrov, ocenjuje koprska policija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 16. decembra 2012 3 PODBONESEC - Predlagajo Urbane proste cone Župani terskih in beneških obmejnih občin zahtevajo olajšanje davčnih bremen Župani Nadiških in Terskih dolin na srečanju v Podbonescu DEMOKRATSKA STRANKA Primarne volitve za parlament bodo 29. ali 30. decembra TRST - Primarne volitve Demokratske stranke za izvolitev kandidatov za parlamentarne volitve bodo 29. ali 30. decembra. Primarnih volitev se bodo lahko udeležili volilci in volilke, ki so bili vpisani na nedavnih primarnih volitvah levosredinske koalicije za izvolitev premierskega kandidata in vsi tisti, ki so včlanjeni v Demokratsko stranko. Tajnik DS in premierski kandidat levosredinske koalicije Pier Luigi Bersani bo imel na voljo izbiro 10 odstotkov kandidatov, ki se jim ne bo treba za izvolitev v parlament udeležiti primarnih volitev. Doslej pa je za možnost kandidiranja kljub že 15-letni prisotnosti v parlamentu zaprosilo deset oseb. To so Rosy Bindi, Anna Finocchiaro, Cesare Marini, Franco Marini, Giorgio Merlo, Giuseppe Lumia, Mauro Agostini, Maria Pia Garavaglia, Beppe Fioroni, Gianclaudio Bressa. To so nekatere novosti z včerajšnjega zasedanja vodstva stranke v Rimu, ki se je sinoči zavleklo do poznega. Kot nam je potrdil tržaški pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo, ki je bil včeraj v Rimu, bo vsekakor zajamčena izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Na primarnih volitvah lahko kandidirajo vsi, ki so na pokrajinski ravni zbrali dovolj podpisov. Število potrebnih podpisov je vezano na število vpisanih v stranko v posameznih pokrajinah. Kdor želi kandidirati na primarnih volitvah, mora v bistvu zbrati število podpisov, ki bo 3 do 5 odstotkov števila članov DS v pokrajini. Kot smo že poročali, bodo namreč primarne »parlamentarne« volitve potekale na pokrajinski ravni in bodo volilci ter volilke dobili v roke »pokrajinski seznam« kandidatov. Tržaški volilci in vo-lilke bodo izbirali po vsej verjetnosti med osmimi kandidati za poslansko zbornico in za senat, med katerimi bodo štirje moškega in štirje ženskega spola. A.G. PODBONESEC - Na pobudo podboneškega župana Jura Domenisa so se na krajevnem županstvi sestali župani beneških občin Tipana, Bardo, Ahten, Neme, Fojda, Špeter, Dreka, Grmek, Sovodnja, Srednje in Podbo-nesec. Dogovorili so se za predlog o »Urbani prosti coni«, ki naj bi zajemala obmejno območje Terskih in Nadiških dolin. V bistvu gre za to, da se za navedena območja doseže posebnen status, s ciljem davčne razbremenitve za krajevna podjetja. Podboneški župan je že spomladi na srečanju predlagal deželni upravi, da bi se župani udeležili tehničnega omizja, ki bi preučilo vprašanje ustanovitve deželnih Urbanih prostih con. Sedaj so se župani enajstih občin odločili, da deželnu upravi skupaj postavijo zahtevo. Jur Domenis je na podbone-škem srečanju poudaril, da so bili teritoriji obmejnih beneških občin že dovolj penalizirani. Prej zaradi obstoja državne meje, potem še zaradi njenega padca. »Imamo vse pogoje, da lahko koristimo določene olajšave, ki bi vsaj delno lahko olajšalo težak gospodarski položaj teh območij«, je poudari Domenis. Župani so postavili zahtevo, naj jih deželna odbornica Sanda Savino povabi k tehničnemu omizju za pripravo omenjenih con. VIDEM - Uspešno delo obmejne policije Intenziven nadzor na mejah razkrinkal številne kriminalce VIDEM - Po podatkih obmejne policije je bilo v iztekajočem se letu intenzivne aktivnosti nadzorovanja preko-mejnih kriminalnih dejavnosti vključenih preko 700 policistk in policistov videm-skega območja. Za nadzor je bilo uporabljenih kakih 20.000 patrulj, ki so skupno identificirale kaka dva milijona ljudi. V teku policijskih kontrol je bilo zajetih 871 tujcev, ki so se poskušali ilegalno pretihotapiti v državo, sodnim oblastem pa je bilo prijavljenih 1010 ljudi, od katerih je bilo 250 aretiranih. Obtoženi so bili različnih kriminalnih dejanj, od kršenja zakonov o imigraciji do prekupčevanja z mamili. Številni kriminalci so bili zajeti na podlagi mednarodnih tiralic, drugi pa na podlagi sodelovanja obmejnih policij, pri čemer je italijanska tudi v videmski pokrajini uspešno sodelovala s slovensko in avstrijsko. V mrežah kontrol obmejen policije videmske pokrajine se je znašlo vsega. Od desetin psičkov, ki so jih skušali pretihotapiti iz vzhodnih držav, do več Nadzor policije pri Fernetičih tisočev prenosnih telefonov s ponarejeno znamko, otroka brez dokumentov, velikih količin ilegalnih cigaret ali posebnih odpadkov. Policija je uspešno ovirala čezmejna kriminalna dejanja tu- di na letališču v Ronkah in v Tržaškem zalivu. Vsekakor policija opozarja, da se leto še ni izteklo in se bo nazdor na mejah nadaljeval tudi ob povečanjem prometu zaradi praznikov. V RIMU Danes seja vladnega omizja za manjšino RIM - Danes se bo na sedežu notranjega ministrstva sestalo stalno institucionalno omizje za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga vodi pod-tajnik Saverio Ruperto. Na dnevnem redu je odobritev zapisnika, sledila bo obravnava finančnih vprašanj po zaščinem zakonu št. 38. Kot tretja točka so v dnevnem redu napovedana vprašanja manjšinskega šolstva v deželi Furlaniji Julijski krajini, kot četrta pa razprava o vprašanjih volitev predstavnikov manjšine. Napovedana je tudi točka razno, v kateri bo predvidoma govor o še drugih perečih aktualnih vprašanjih manjšine. Vladno omizje je bilo ustanovljeno minulega septembra na podlagi odloka ministrice za notranje zadeve. Annamarie Can-cellieri in se je prvič sestalo 24. septembra. FERNETIČI, POVIR - Med žrtvami Tržačana Kraje na avtocesti, prijeli štiri storilce SEŽANA - Na primorski avtocesti so tatvine na račun avtomobilistov zelo pogoste, ta konec tedna so policisti med Fernetiči in Povirjem zabeležili tri primere. Storilci s prediranjem pnevmatik in drugimi zvijačami silijo voznike, da se na samotnih območjih (ponoči, a tudi podnevi)in navadno v temi ustavijo na odstavnem pasu, tam pa jih oropajo ali na skrito okradejo. V nedeljo sta bila žrtvi tatov Tržačana. Ob 13.05 sta prijavila, da sta se vozila od Fernetičev proti Ljubljani, ko je za njima pripeljal voznik avtomobila škoda octavia in pričel signalizirati z dolgimi lučmi ter dajati znak, da je nekaj narobe. 40-letni voznik se je ustavil na odstavnem pasu, za njim pa je ustavil tudi voznik škode. Tržaški par je izstopil iz vozila in pregledoval avto, izstopil pa je tudi voznik škode, ki se je kmalu vrnil v svoj avto in odpeljal. Ko sta se Tržačana usedla v vozilo, ni bilo več torbice z dokumenti, bančno kartico in 227 evri gotovine. V soboto tik pred poldnevom sta policijo poklicala državljana Švice. Zaustavila sta se na parkirišču za bencinskim servisom Fer-netiči jug, po desetih minutah pa zapustila območje in zapeljala po avtocesti proti Ljubljani. Pred razcepom Gabrk je voznik ustavil na odstavnem pasu, saj je bilo z gumami nekaj narobe. Lotil se je menjave, žena pa je odnesla varnostni trikotnik 30 metrov pred vozilo. Na koncu sta ugotovila, da jima je nekdo iz vozila ukradel moško in žensko torbico, v katerih sta imela dokumente, 3100 švicarskih frankov in bančne kartice. Tatovi pa so imeli v petek na počivališču Povir manj sreče. 47-letni državljan Srbije je policistom nekaj pred 20. uro povedal, da so tatovi predrli pnevmatiko na njegovem vozilu, ga zamotili in mu iz vozila ukradli torbo z denarjem in dokumenti. Ko je zakričal, so zbežali in se porazgubili med parkiranimi tovornjaki. Ukradeno torbico so odvrgli, iz nje pa vzeli denar (100 evrov in 4000 dinarjev). Pri pregledu parkirišča so policisti prijeli štiri tujce, ki so bili na tem, da se odpeljejo z audijem A6. Identificirali so po dva državljana Srbije in Kosova in pri njih našli ukradene predmete, preiskovalni sodnik je odredil sodna pridržanja. JEZIK NA OBROBJU Pred dvema tednoma sem pisala o napačni rabi veznika a in prislova pač pa, ki ju ne smemo uporabljati namesto pro-tivnega veznika ampak, ker imata drugačen pomen. Pri tem pa moramo biti pazljivi, da ne zapademo v ampakovanje, ki je zelo razširjeno posebno v Ljubljani, pomeni pa prepogosto rabo veznika ampak, posebno, kadar raba ni utemeljena. Gre za rabo veznika ampak v stavkih, ki niso pro-tivni. Tak primer sem zasledila prvi dan po zadnjem pisanju o tem problemu. Novinar je zapisal: »...da ima Furlanija Julijska krajina status avtonomne dežele tudi zaradi prisotnosti slovenske manjšine, ampak danes doživljamo žal zelo hude čase.« Članek govori o obisku zaposlenih pri Tondu. Namesto ampak bi morali tukaj zapisati veznike a, toda, vendar. Ampak je obvezen, kadar uvaja novo trditev namesto prej zanikane. To pomeni, da bi bil utemeljen, če bi bilo v prvem delu zapisano: »Furlanija Julijska krajina nima statusa avtonomne dežele zaradi slovenske manjšine, ampak zaradi... « To seveda ni res. Citirani stavek ni nikalen, zato v njem v odvisniku ne more stati protivni veznik ampak. V naslovu omenjenega poročila je tudi Tondova izjava: »Takoj bom posegel v Rimu«. Namesto posegel, ki je pri nas eden najpogosteje zapisanih glagolov, bi bilo bolje uporabiti glagol posredovati, ki v resnici odgovarja ital. in-tervenire, kar je dobesedno stopiti vmes, poseči vmes, torej posredovati. Pri nas (in tudi v Sloveniji) uporabljajo poročevalci ta glagol zelo pogosto v publicističnem pomenu sporočiti, poslati. Zato večkrat beremo: »Policija ni posredovala imena aretiranih« (pravilno: sporočila) ali pa »Podpisniki so posredovali pritožbo oblastem« (pravilno: poslali). V SP iz leta 1962 je posredovati imel samo še svoj prvotni pomen: posredovati med sprtima ali posredovati pri kom za koga. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa sta ljubljanska radio in televizija začela uporabljati posredovanje za sporočanje. Novinarji so se proglasili za nekakšne posrednike, ki prenašajo sporočila poslušalcem. Ko je v tistih letih Janez Gradišnik pisal o tem novem, razširjenem pomenu glagola posredovati, je bil prepričan, da je ta novota modna muha, ki se ne bo uveljavila. Med tremi zgledi, ki jih je takrat zapisal, je tudi tale: »Zdaj vam bomo prebrali sestavek, ki nam ga je posredoval naš stalni dopisnik v Trstu...« In nato ugiblje: Tu »posredovati« očitno po- meni »poslal«, lahko pa bi bilo tudi »napisal«. To novo modno rabo Gradišnik odklanja, »ker nas zavaja v duševno lenobo. Namesto, da bi govoreči izbirali med raznimi besedami, ki se ponujajo ali skušali najti najbolj pravo, izrečejo tisto, ki je prišla sama na jezik, čeprav navadno ne ustreza.« Modna beseda pa se je ohranila, njen novi razširjeni pomen je zabeležen kot publicistični v zadnjem SP. Še več, pri nas je v pravem pomenu sploh ne uporabljamo, zamenjali smo jo z neustreznim glagolom poseči, ki se širi po našem tisku in govoru kot gobe po dežju. Danes mi je zmanjkalo časa, da bi se dotaknila česa novega ali vsaj manjkrat omenjenega. Ker »padeta« kar dva naslednja torka na praznični dan, mi je ostalo le toliko časa, da zaželim vsem bralcem zadovoljne božične praznike in srečno novo leto z manj napakami in večjo zavzetostjo za naš materni jezik. LELJA REHAR SANCIN 4 Torek, 18. decembra 2012 ŠPORT APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Skupščina soglasno izglasovala nov sklep proti uplinjevalniku v Žavljah Občinski svet potrdil, da noče plinskega termi nala SLOVENIJA - Okoljski minister Bogovič Italija ne bo izdala dovoljenja za terminal Slovenska vlada je na zadnji seji sprejela zaupne sklepe o vprašanju terminalov v Tržaškem zalivu, je včeraj v Bruslju povedal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ker so sklepi zaupne narave, minister ni želel razkriti vsebine, dejal je le, da »gredo v smeri varovanja slovenskih interesov«. Ministrstvo je pred dvema mesecema pripravilo gradivo z odzivom za primer nadaljevanja dejavnosti na italijanski strani, je pojasnil minister. To gradivo je vlada sprejela minulo sredo, ta teden pa ga bo obravnaval odbor državnega zbora za zunanjo politiko, a tudi tista seja bo zaprta za javnost. Minister je pojasnil, da o sklepih ne more govoriti, ker so zaupni. Na vprašanje, ali je sam naklonjen tožbi, je ponovil, da se je »Slovenija za zavarovanje svojih interesov pripravila na vsa sredstva«. Minister je še povedal, da se je o vprašanju terminalov včeraj ob robu zasedanja okoljskih ministrov EU v Bruslju pogovarjal z italijanskim kolegom Corradom Clinijem, ter izpostavil, da je zelo vesel njegovih zagotovil. Ta zagotovila gredo namreč po Bogovičevih be- sedah v to smer, da Italija ne bo izdala gradbenega dovoljenja za terminal v Ža-vljah, dokler se celovito ne preuči vplivov vseh treh načrtovanih energetskih objektov v Tržaškem zalivu - žaveljske-ga terminala, plinovoda in terminala v morju (off-shore). Italija naj bi namreč odprla vsa tri okoljska poročila. Poročilo za plinski terminal v Žavljah je bilo končano, za plinovod, ki poteka iz terminala po morski gladini na zahodno stran zaliva, kjer se poveže z italijanskimi plinovodi, ter za off-shore terminal pa še ne. Sedaj torej obstaja po Bogovičevih besedah na italijanski strani zaveza, da se vsa tri okoljska poročila odprejo, da se ponovno obdela poglavje, vezano na vplive teh energetskih objektov z vidika varnosti in prometa, ter tako celovito preuči problem umeščanja teh objektov v plitek Tržaški zaliv. Slovenija je vseskozi zavzemala stališče, da je treba v enem poročilu celovito preučiti skupne vplive vseh treh objektov, ne le vsakega posebej. Italija je po Bogovičevih besedah že leta 2009 tudi Evropski komisiji obljubila, da bo to storila. Tržaški občinski svet je na sinočnji seji potrdil, da nasprotuje gradnji plinskega terminala v Žavljah. Skupščina je namreč izglasovala novi sklep, ki ga je prejšnji petek že sprejela pristojna občinska komisija. Sklep se je nanašal na novo dokumentacijo španske družbe Gas Natural, ki je prvotnemu projektu priložila tudi načrt za gradnjo elektrovoda. Mestna skupščina je po napovedih ponovno izglasovala negativno mnenje glede gradnje plinskega terminala in seveda tudi elek- trovoda. Proti gradnji uplinjevalnika so soglasno glasovali vsi občinski levosredin-ske večine in desnosredinske opozicije. Sklep je uvodoma orisal pristojni tržaški občinski odbornik Umberto Lau-reni. Obnovil je potek dogodkov, vezanih na načrt družbe Gas Natural in razloge za nasprotovanje projektu. Spomnil je tudi na neljubi dogodek na servisni konferenci, ko so zaradi »hudih napak« tudi odstranili deželnega funkcionarja. Odbornik Laureni je nato sprejel nekatere popravke, med temi zahtevo, naj dežela sproži nov postopek za integrirano okoljsko dovoljenje. Nato so številni občinski svetniki v svojih govorili izrazili nasprotovanje uplinjevalni- ku. Marsikdo je tudi ugotovil, da se je moral občinski svet »že spet« sestati glede projekta, ki mu nasprotujejo domala vsi. Sklep tržaškega občinskega sveta je zadeval postopek, ki ga je določilo ministrstvo za gospodarski razvoj in je bil tudi takoj izvršilen. V dokumentu je namreč skupščina izrazila negativno mnenje glede t.i. enotnega dovoljenja, ki bi ga mo- ralo izdati omenjeno ministrstvo. To dovoljenje zadeva tako dokončni načrt za gradnjo plinskega terminala družbe Gas Natural kot tudi »projekt za urbanistično in pristaniško varianto«. Drugače povedano, resor ministra Corrada Passere namerava izdati dovoljenje za gradnjo plinskega terminala v Žavljah in dovoljenje za gradnjo vkopanega elektrovoda med Ža-vljami in Padričami. Sprejeti sklep temu odločno nasprotuje in med drugim ugotavlja, da priloženi dokumenti predvidevajo »pomembne posege« v evropsko zaščitena območja Sic in Zps. Občinski svet je poleg tega včeraj potrdil tudi prejšnji sklep (št. 8 z dne 14. 2. 2012), v katerem je skupščina izražala popolno nasprotovanje dokončnemu načrtu za gradnjo plinskega terminala in omenjenemu projektu o urbanistični varianti. Dalje je tržaška skupščina v sklepu poudarila, da projekt za gradnjo plinskega terminala v Žavljah ni v skladu z veljavnim občinskim splošnim prostorskim načrtom in niti s smernicami, ki jih je nakazal občinski svet za izdelavo novega občinskega regulacijskega načrta, kot je to zapisano v sklepu št. 70 z dne 22. 11. 2011. Sklep občinskega sveta bodo takoj posredovali ministrstvu za gospodarski razvoj, ministrstvu za okolje in ministrstvu za kulturne dobrine ter Deželi Furlaniji-Julijski krajini. Mnenje skupščine bodo tudi posredovali na storitveni konferenci na ministrstvu za gospodarski razvoj in na vseh drugih mestih, kjer bodo zahtevali mnenje Občine Trst. A.G. ENI - Stališče Uplinjevalnik v Žavljah ni potreben Plinski terminal v Žavljah ni potreben, ker sta v Italiji že dva uplinje-valnika. Za dodatno potrebo bi se lahko poslužili 7 plinskih terminalov, ki so aktivni v Španiji in ki so premalo izkoriščeni. To je povedal včeraj pooblaščeni upravitelj in generalni direktor skupine ENI Paolo Scaroni med neko televizijsko oddajo na prvi mreži RAI. Scaroni je na vprašanje o uplinjevalni-ku predlagal alternativno rešitev, in sicer gradnjo podmorskega plinovoda, ki bo povezoval Italijo in španske plinske terminale. Pokrajinski tajnik stranke UDC Roberto Sasco je pozdravil Sca-ronijeve besede in vprašal, kaj nameravata zdaj storiti deželni predsednik Renzo Tondo in minister za gospodarski razvoj Corrado Passera. Samostojno novinarstvo v obmejnem prostoru Medijska kooperativa iz Kopra in Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v sodelovanju z deželnim sindikatom novinarjev Assostampa vabita jutri ob 17.30 na okroglo mizo o vlogi samostojnega novinarstva v obmejnem prostoru v luči preseganja predsodkov. V prostorih Novinarskega krožka (Korzo Italija 13) bodo novinarji Alessandro Martegani, Stefano Lusa, Dušan Udovič, Mauro Missana, Iacopo Venier in Barbara Verdnik odgovarjali na vprašanja Franca Jurija in Maurizia Bekarja. POR FESR 2007- 2013 CILJ: DEŽELNA KONKURENČNOST IN ZAPOSLITEV_ Furlanija Julijska krajina LETNI DOGODEK POR FESR FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Napredek pri izvajanju 2007-2013 Obeti 2014-2020 Predstavitev napredka pri izvajanju Programa POR FESR 2007-2013 in obeti za novo Programsko obdobje 2014-2020. 19. decembra, ob 9.30 Palača Kechler - Videm Trg 20. septembra, 14 NALOŽBA V NASO PRIHODNOST Unlone Europea FESR Mlnlstero dello Sviluppo Economico REGIQNE AUTONQMA FRKLI VfNEZIA GIUUA Za informacije in akreditacije: segreteriaorganizzativa@blumm.pomilio.com - 338 6069810 KOŠARKA TRST Torek, 18. decembra 2012 5 1 OPČINE - Svečanost ob 71 -letnici ustrelitve obsojencev na drugem tržaškem procesu Gospodarska kriza ogroža tudi naše temeljne vrednote Tržaški župan Roberto Cosolini omenil vprašanje strelišča, ki še ni rešeno - V Prosvetnem domu o taboriščih 71-letnico usmrtitve Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomaži-ča in Ivana Vadnala je počastil neobičajen govornik - tržaški župan. Na dobro obiskani nedeljski slovesnosti, ki so jo organizirali VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA in jo je vodila mlada Nina Race, sta govorila župan Roberto Co-solini in novinar Primorskega dnevnika Aljo-ša Fonda. Oba sta svoje misli navezala na današnje izzive, predvsem na gospodarsko krizo, glede perečega vprašanja openskega strelišča pa je župan izrazil željo, da bi imele žrtve dostojnejši (in dostopnejši) spomenik, vendar ni mogel dajati obljub, ker so birokratske ovire velike. Svečanosti, na kateri so bile navzoče delegacije društva TIGR, borčevskih organizacij iz Slovenije in taborniki RMV, sooblikoval pa jo je pevski zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Marka Sancina, je sledila zaključna predstavitev dokumentarne razstave Ko je umrl moj oče v Prosvetnem domu. Tržaški župan je v svojem govoru obnovil zgodbo drugega tržaškega procesa, ki je povezana »z najbolj tragičnimi fazami tržaške polpretekle zgodovine - s preganjanjem, represijo, deportacijami in usmrtitvami v imenu ideološkega in totalitarističnega besa«. Izpostavil je, da vojna kljub vsemu ni premagala vrednot svobode, pravice in miru, zahvaliti pa se moramo tudi tistim, ki so se pogumno borili. Sedanja gospodarska kriza lahko spet ogrozi vrednote, na katerih temeljita omikano sožitje in demokracija: »Zgodovina nas uči, da so trpeči ljudje izpostavljeni sporočilom in geslom tistih, ki vidijo krivca in torej sovražnika med osebami različnih polti, veroizpovedi, kultur in gledanj.« To je po njegovem resna nevarnost, ki se ji morajo zoperstaviti demokra- Govora v celoti na naši spletni strani www.primorski.eu Desno svečanost na openskem strelišču, spodaj polna dvorana Prosvetnega doma med predstavitvijo razstave Ko je umrl moj oče kroma tično zavedni državljani, vsi skupaj pa se moramo spopasti z vzroki te krize, da jo bomo obvladali. Ob koncu je župan obravnaval staro vprašanje spomenika na zaklenjenem strelišču. Občinska uprava se po njegovih besedah zavzema za primerno rešitev, saj se številni slovenski in italijanski antifašisti že dolgo let ogrevajo za ureditev spominskega parka ali vsaj dostojnega spomenika. Ta kraj zasluži večje priznanje in prvi koraki so spod- budni, Občina pa se sooča tudi z birokratskimi zaprekami, je zatrdil župan. Aljoša Fonda je dejal, da so na hitrem in enosmernem procesu izpred 71 let sodili 60 obtožencem iz različnih taborov - nekateri so hoteli komunistično revolucijo, drugi demokracijo. Boj proti zatiralcu jih je v tistem trenutku združil, »kar je prava redkost, če pomislimo na boleče delitve, ki so globoko ranile slovenski narod med vojno in po njej, ko je bilo v imenu ideologije spet prelite veliko krvi«. Danes imajo Slovenci in Italijani druge, skupne probleme, gospodarski in sistemski krizi so najbolj izpostavljeni mladi. Prepogosto pa so ravnodušni, kar je lahko nevarno. Na raznih področjih nočejo prevzeti odgovornosti in so zato sokrivi, da je povprečna starost vodilnih visoka. Fantje, ki se pred 71 leti v neprimerno težjih okoliščinah niso vdali usodi, so nam lahko v navdih, novim izzivom pa moramo biti kos »z znanjem, samozavestjo in kančkom zdravega uporniškega duha«. Vprašanje strelišča letos ni bilo predmet protestov, ob robu proslave pa so predstavniki društva Edinost delili letake, s katerimi so nasprotovali Cosolinijevemu nastopu. »Tržaški župan, ki je prisegel, da bo lojalno spoštoval italijansko ustavo, odreka Slovencem uradno rabo slovenskega imena Trst« piše na letaku. V Prosvetnem domu je predstavitev dokumentarne razstave Ko je umrl moj oče (v prihodnje bo na ogled v drugih vaseh) uvedel novinar Dušan Kalc, nastopili so še glasbenica Marjetka Popovski in MePZ Slovenec-Sla- vec, ki je zapel tudi Guccinijevo pesem Auschwitz. O pričevanjih otrok, ki so bili v italijanskih taboriščih ter o taboriščih samih so govorili Metka in Boris M. Gombač ter Dario Mattiussi. MLADI - Umetnost Že osmič pobuda Artefatto Pod naslovom Soft Power bo v prihajajočem letu 2013 že osmič stekla pobuda Artefatto, ki je namenjena mladim med 17. in 35. letom starosti in katere cilj je ovrednotenje mladih umetniških talentov, v njenem okviru pa bo stekla tudi pobuda Artefatto Kids, namenjena najmlajšim. Letošnja tema želi pokazati na kulturo in umetnost kot na sicer »mehko«, a zaradi njene privlačnosti nič manj pomembno zvrst oblasti. Pobuda tržaških mladinskih rekreacijskih središč, ki so jo predstavili včeraj na tržaškem županstvu in pri kateri sodelujeta tudi občinski odborništvi za šolstvo in kulturo, predvideva mednarodni razpis, na katerega se bo mogoče prijaviti do 7. januarja 2013, že to soboto, 22. decembra, pa bo v rekreacijskem središču Toti med 15.30 in 17.30 potekala delavnica fotografije Photo cards Trieste, medtem ko bo ob 17.30 srečanje z umetniki z naslovom Artefatto mobility, ob 18.15 pa bodo predstavili prenovljeno spletno stran pobude www.artefatto.info, ob 19. uri bo odprta vaja z glasbeno skupino Steel Demons, ob 19.15 pa bodo nastopili plesalci breakdance-ja mladinskih središč, medtem ko bo ob 19.30 koncert skupine Coloured sweat. ULICA PINDEMONTE - Vandalstvo Neznanci oskrunili spomenik Almi Vivoda Neznanci, ki so najverjetneje mladi, so v parku nad Ulico Pindemonte s sprejem črne barve pomazali spomenik miljski antifašistki Almi Vivoda, ki velja za prvo italijansko žensko, padlo v odporniškem gibanju. 28. junija 1943 jo je na tem mestu ustrelil karabinjer. kroma Razbil izložbo in kradel V noči na ponedeljek so policisti prijeli 38-letnega N. B., ki je razbil izložbo trgovine na vogalu med Goldonijevim trgom in Ulico Pellico ter ukradel aparat za menjavo kovancev. Policija je nekaj pred 1. uro najprej prejela klic o tatvini, nato pa še klic v zvezi z moškim, ki je v bližnjem poslopju s težavo vlekel aparat po stopnicah. Policisti so ga ustavili, roko je imel ranjeno, med krajo pa so ga tudi posnele videokamere Občine Trst. Spet gorijo zabojniki V hladnih mesecih se požigalci zabavajo s zažiganjem zabojnikov za smeti, najlažje pa gori papir. Včeraj po 17.30 so z nekajminutnim časovnim razmikom začeli goreti trije zabojniki za papir na ulicah Rossetti in Ginnastica ter pred glavno tržaško bolnišnico. Poleg gasilcev so intervenirali policisti in mestni redarji. Granata na podstrešju Na podstrešju je odkril zaprašeno svetlečo granato in takoj poklical karabi-njerje, ki so obvestili pirotehnike. Zgodilo se je v nedeljo ob 14.30 v zaselku Pi-šolon v miljskih hribih. TRGOVINSKA ZBORNICA - Predpraznično srečanje Voščila ... ob grenki krizi Gostitelj, predsednik Antonio Paoletti, župan Cosolini in pokrajinski odbornik Zollia o ne ravno rožnatih perspektivah za prihodnost »Leto, od katerega se poslavljamo, je bilo za domače gospodarstvo dokaj nehvaležno, v prihodnjem letu pa se žal veliko ne bo spremenilo.« Prihajajočim praznikom navkljub, je bil predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti na sinočnjem tradicionalnem srečanju ob koncu leta, dokaj realističen. Ugotavljal je sicer, da je hujše za nami, vendar da se bomo dokopali do rešitve šele s trdim in skupnim delom. Podobnega mnenja je bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je prepričan, da gre vstopiti v novo leto z vero v tri gesla, se pravi v kohezijo, odgovornost in pa zaupanje. Po njegovem mnenju bomo konec prihodnjega leta le zagledali luč na koncu tunela. Rešitev marsikatere težave pa je pokrajinski odbornik Vittorio Zollia naposled nakazal v skupnem reševanju težav in treznem razmišljanju o prihodnosti. Za nekoliko bolj praznično vzdušje pa so na koncu poskrbeli voščila, kozarec penine in pogrnjena miza. V veži Trgovinske zbornice na Borznem trgu se je zbralo veliko podjetnikov, trgovcev in predstavnikov združenj ter organizacij kroma 6 Torek, 18. decembra 2012 ŠPORT / PROSEK - Nezgoda med vikendom v Osnovni šoli Avgusta Černigoja Grelnik je popustil, voda pa zalila prostore Učenci, učitelji in neučno osebje začasno v prostorih nižje srednje šole - Danes reden pouk Učitelje, učence in neučno osebje Osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku je včeraj zjutraj ob vstopu v šolo čakalo neljubo presenečenje: šola je bila namreč poplavljena, pouk v njej ni bil mogoč, zato so se morali zateči v prostore bližnje podružnice Nižje srednje šole Srečka Kosovela (nekoč NSŠ Frana Levstika), kjer je lahko stekel pouk. Kaj je botrovalo poplavi? Do slednje je prišlo med vikendom, saj v petek, ko se je pouk končal, je bilo vse normalno. Kot nam je povedal predstavnik staršev Igor P. Merku, ki se je pogovarjal z gasilci, je do poplave prišlo zaradi popuščanja grelnika, ki je bil očitno pomanjkljivo pritrjen na zid. Ko so pred časom popravili stavbo, v kateri do-mujeta šola Černigoj in italijanska osnovna šola Venezian, so grelnik v prvem nadstropju namreč pritrdili na star zid, pri tem pa uporabili neprimerne plastične vložke, v katere so potem privili vijake. Kaže, da so vložki popustili in zdrsnili, posledično pa je popustil tudi grelnik in se zvrnil, pri tem pa se je ena od vodnih cevi pretrgala in voda je začela teči v prostor: s prvega nadstropja je našla pot v pritličje in ga poplavila, poleg tega pa je zaradi pronicanja vode v kopalnici v pritličju popustil strop in je na tla zgrmela obloga iz mavčnega kartona. Na prizorišče so prišli gasilci, ki so začeli z odstranjevanjem posledic nezgode, učenci in učitelji ter ostalo osebje pa niso mogli v stavbo. Začasne prostore so jim uredili v dveh učilnicah v bližnji stavbi, kjer deluje proseška podružnica NSŠ Srečka Kosovela (nekoč je tam delovala samostojna NSŠ Frana Levstika), kjer je stekel pouk, ki pa se je končal ob 13.30 brez kosila in popoldanskih dejavnosti. V prostorih nižje srednje šole bodo osnovnošolci ostali tudi danes, tokrat pa naj bi pouk stekel nemoteno, vključno s popoldanskimi dejavnostmi, od 8. ure do 15.30. Kosilo prav tako ni pod vprašajem, saj se bodo učenci lahko poslužili jedilnice v bližnjem Otroškem vrtcu Marjana Štoke. Kako bo v prihodnjih dneh, se še ne ve. Tržaška občinska uprava je že za včeraj napovedala prihod delavcev pristojnega podjetja za popravilo, ali so prišli, pa nam včeraj ni uspelo izvedeti. Včeraj so bili na delu gasilci CERKEV - Predstavili najnovejše poročilo tržaške škofijske Karitas Število potrebnih pomoči narašča KONEC TEDNA Dvodnevni « , , „ predbožični Brez doprinosa prostovoljcev ne gre otok za pešce Tržaška škofijska Karitas sledi skoraj tri tisoč osebam, to število pa se več kot podvoji, če prištejemo vse tiste, ki jim sledijo po posameznih župnijah, kar znaša okoli 3500 ljudi. Tako tržaške katoliške cerkvene ustanove in združenja skrbijo za več kot šest tisoč oseb v stiski, nasploh pa narašča število novih prosilcev za pomoč, pa naj bo ta materialna ali psihološka, v ospredje pa prihaja predvsem pojav zadolženosti družin, medtem ko se pomoči potrebnim posveča - poleg poklicnih operaterjev -veliko število prostovoljcev. To so le nekateri od podatkov, ki so jih posredovali na včerajšnji dopoldanski predstavitvi poročila o delovanju služb tržaške Karitas na sedežu tržaške škofije. O tem so govorili tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, direktor škofijske Karitas Roberto Pasetti in vodja opazovalnice revščine in sredstev Marco Aliotta, ki so opozorili, kako do novega poročila o dejavnostih Karitas prihaja po treh letih (poročilo jemlje v poštev triletje 2009-2011), v katerih se je še vedno trajajoča gospodarska kriza zaostrila, revščina pa še bolj zakoreni-nila (fotografija KROMA je simbolična). Tako se je npr. v zadnjih dveh letih na center za poslušanje Sergio Peschier obrnilo kar sedemdeset odstotkov novih prosilcev, od 864 oseb, ki jim je v lanskem letu sledil omenjeni center, pa je kar 95 odstotkov takih s stalnim bivališčem na Tržaškem. Pri tem vedno bolj izstopata stanovanjska problematika ter pojav zadolženosti družin, ki se obračajo na finančne družbe, povečala se je tudi zahteva po zadostitvi primarnih potreb, medtem ko vedno več ljudi ne more nuditi niti minimalnih jamstev za pridobitev posojila, tako da je naraslo število nepovratnih prispevkov. Podobna slika se kaže v menzah in zavetiščih, ki jih upravlja Karitas: medtem ko je menzo Giorgia Monti v Istrski ulici v letu 2010 koristilo 671 ljudi, se je to število lani povišalo na 819. Vedno v Istrski ulici se v zavetišče Teresia-no zateka vedno več ljudi, vedno manj pa jih zapušča to ustanovo, medtem ko je v zavetišču za matere samohranilke La Madre v Ul. Navali število mladoletnih koristnikov prvič preseglo število odraslih. Za vse to in druge pobude skrbi kar 27 služb in projektov Karitas, ki pri tem svojo dejavnost v okoli petdesetih primerih izvaja v sodelovanju z drugimi dejavniki, kot so npr. Občina in Pokrajina Trst, Dežela FJK, prefektura, kvestura, banke idr. Vse to pa ne bi bilo možno brez dragocenega doprinosa prostovoljcev: le-teh je 167, kar znaša slabih 73 odstotkov vsega osebja Karitas (drugih operaterjev je 42 oz. dobrih 18 odstotkov, medtem ko šest oseb opravlja civilno služenje, štirinajst pa prakso). Kljub krizi, ki vsak dan bolj kaže zobe tudi v naši stvarnosti, pa Karitas gleda tudi naprej, v prihodnost, kar dokazujejo novi načrti, med katerimi so včeraj poudarili predvsem pomen t.i. Emporija solidarnosti oz. trgovine, na katero se bodo lahko obračale osebe, ki so šle skozi Karitasove centre za poslušanje. Potem pri Karitas razmišljajo o krepitvi mreže solidarnosti in karitativ-nosti med škofijsko Karitas in župnijami ter združenji, načrtujejo pa tudi izmenjavo operaterjev in prostovoljcev v sodelovanju z nemško in malteško Karitas v okviru projekta Leonardo, skupaj s škofijskimi Karitas iz Avellina, Firenc in La Spezie pa načrtujejo projekt, namenjen mladim. (iž) Občinski odbor je včeraj odobril uvedbo začasnega otoka za pešce v ulicah Mazzini (med Ul. Roma in Trgom Goldoni), Imbriani (med Korzom Italia in Trgom S. Giovanni) in XXX Ottobre (s prepovedjo parkiranja med Trgom Oberdan in Ul. Milano) v soboto, 22. in nedeljo, 23. t.m., med 10. in 20. uro. Prošnjo v tem smislu je predstavilo združenje trgovcev Confommercio, občinski odbornici za trgovino Elena Pellaschiar in za promet Elena Marchigiani pa sta jo - kot beremo v sporočilu za titk - »navdušeno sprejeli«, saj se zapora ujema z bodočim novim prometnim načrtom. Podobno zaporo so že poskusno uvedli septembra ob evropskem tednu mobilnosti. Občina in trgovci pričakujejo, da bo ukrep blagodejno vplival na božične nakupe. HOMOFOBIJA Kampanja »v PRAVI smeri « do ljubezni Krožek Arcigay-Arcilesbica Ar-cobaleno je s pokroviteljstvom občinske in pokrajinske uprave pobudnik kampanje proti homofobiji in transfobiji, ki so jo trijezično poimenovali »si va DI-RITTI all'amore - going RIGHT to love - v PRAVI smeri do ljubezni«. Na mestne avtobuse bodo namestili fotografije in vsakodnevnega družinskega življenja homoseksualnih parov. S tem želijo občanom pokazati, da take družine obstajajo, doživljajo probleme in srečne trenutke kot vse druge, četudi jih politika še ni bila sposobna priznati. Božično obdobje so izbrali zato, ker je v tem času družina v središču pozornosti, s svojo informativno kampanjo pa želijo premagovati predsodke in nestrpnost do raznolikih družin. Fotografsko kampanjo je zasnoval Antonio Parisi - Anthony s sodelovanjem študentov študentov diplomske smeri za komuniciranje pri tržaški univerzi Giulio Ranieri in Robertom Lillom ter s sodelovanjem članov in članic krožka Arcobaleno, ki so upodobljeni na fotografijah. OPERNO GLEDALIŠČE - V soboto, 22. t.m. Božični koncert Vstop brezplačen, rezervacija mest od danes dalje Ne samo božična drevesca in utripajoče lučke bodo Tržačanom krasili božične praznike: občinska in pokrajinska uprava sta z gledališčem Verdi organizirali koncert, ki se ga bodo 22. decembra ob 17h lahko brezplačno udeležili vsi, ki se bodo pravočasno prijavili pri blagajni opernega gledališča od danes dalje med 8.30 in 12.30 ter med 17h in 19.30. To so na tiskovni konferenci sporočili nadzornik gledališča Claudio Orazi, tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Program bo slonel na popularnih arijah in uverturah, ki so jih spisali Giuseppe Verdi, Georges Bizet, Charles Gounod, Pietro Mascagni, Rug-gero Leoncavallo, Franz Lehar, Umberto Giordano in Giacomo Puccini. Peli bodo trije solisti-sopranistka Mihaela Marcu, tenorist Sergio Escobar in baritonist Igor Golovatenko, ki v teh tednih že vadijo v gledališču za prvo premiero leta 2013, ki bo Verdijev Corsaro-Gusar. Pridružila se jim bo mezzosopranistka Chiara Chialli, soliste in orkester bo dirigiral Paolo J.Carbone. Koncert bo odprla Verdijeva Uvertura k operi Moč usode, sledila bo arija Marguerite iz Fausta, Preludij in baritonistova arija di Pro-venza iz Verdijeve Traviate, dve ariji iz Bizetove Carmen, odlomki iz Puccini-jeve Toske, znameniti Vilja-Lied iz Le-harjeve Vesele vdove, Intermezzo iz Mascagnijeve Cavalleria Rusticana, pa biseri iz Giordanove Andrea Chenier, Leoncavallovih Glumačev, skratka, pisana antologija iz železnega opernega repertoarja, ki se bo zaključila z uverturo iz Verdijevega Nabucca, kot voščilo in uvod v leto 2013, ko bo ves glasbeni svet obhajal 200-letnico rojstva velikega komponista. Pobuda ni samo voščilo občine in pokrajine, temveč tudi korak naprej proti cilju, ki si ga je zastavil Claudio Orazi: da bi operna hiša spet postala to, kar je dolgo bila: priljubljen, gostoljuben in domač center vsem prebivalcem ožje in širše okolice. Katja Kralj Dragi Ivo - Preformansa Snežane Golubovic Kulturno združenje Cizerouno v sodelovanju s tržaško srbsko-pravoslavno versko skupnostjo in Slovenskim klubom vabi na srečanje v poklon Ivu An-driču Dragi Ivo. V veži palače Škulje-vič na Trgu Venezia 1, kjer je nekoč bil sedež konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in pri katerem je bil zaposlen tudi Andrič od leta 1922 do 1923, bo jutri ob 16. uri nastopila srbska umetnica Snežana Golubovič. Njena performansa Dragi Ivo je prvič zaživela v Beogradu oktobra, prvič pa bo srbske meje prekoračila ravno jutri. Gledališčnica in glasbenica se bo zadržala v namišljenem pogovoru z An-dričem, v katerega bo vpletla tudi občinstvo. Vsak se bo namreč lahko vključil v ustvarjalni krog umetnice. Pršut & rdeče vino na Dolgi kroni nad Dolino Pršut in rdeče vino: je tale kombinacija res prava, je vprašanje, na katerega boste lahko našli odgovor jutri ob 19. uri na Dolgi kroni. Na pobudo spletne skupnosti Čibo.si ter v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino Kras, združenjem Onav, deželno službo Turismo FVG in Zadrugo Dolga krona bo jutri zaživel večer okusov, veselja in vonjav, na katerega so vabljeni vsi, ki bi radi ugotovili najboljšo kombinacijo med malvazijo, vitovsko, refoškom in teranom s surovim oziroma kuhanim in pečenim pršutom. Najboljše kombinacije bodo nagradili tako obiskovalci kot strokovna žirija. Vstopnina znaša 5 evrov, zaželena pa je predhodna prijava na info@dol-gakrona.eu ali 333/9857776. Krut: pripoved o »caminu« Krožek KRUT vabi danes popoldne ob 18.15 na društveni sedež v ulici Cicerone 8/b, kjer bo prof. Loredana Kralj predstavila svoj Camino od St.Jen Pied de Port v Franciji do Finisterre v Galiciji na Atlantskem oceanu, ki ga je opravila lansko leto. Pripovedovanje bo dopolnila s slikami in glasbo. Koncert revije Nativitas Deželna revija Nativitas je prejšnji konec tedna zaživela z bogatim sklopom koncertov. ZSKD, ki kot partnerka deželnega zborovskega združenja USCI sodeluje z društvi pri organizaciji večerov, vabi nocoj ob 20.30v cerkev Svete Marije Velike, kjer bosta zbor Jacobus Gallus in zbor cerkve Svete Marije Velike združila moči na koncertu pod geslom Naše mesto o Božiču. Posvet o Gallianu Fogarju Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja prireja danes od 15.30 do 18.30 v državni knjižnici (Trg Papa Giovanni XXIII 6) posvet o zgodovinarju in soustanovitelju Inštituta Gal-lianu Fogarju ob prvi obletnici smrti. Njegov lik in delo bodo osvetlili sin Maurizio ter kolegi zgodovinarji. Knjiga Francesca Russa o prihodnosti Trsta V hotelu NH (bivši hotel Jolly) na tržaškem nabrežju bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Francesca Russa z naslovom Folli, Guerrieri e Cu-stodi del fuoco - Sei storie per la Trieste che cambia. V delu se avtor pogovarja s šestimi osebami o Trstu in prihodnosti mesta, med temi je tudi Benjamin Zidarich. Koncert afriške glasbe V krožku Knulp v Ul. Madonna del Mare 7/a bo drevi ob 21. uri nastopil džez duo Claudio Cojaniz (klavir) - Franco Feruglio (kontrabas). Predstavila bosta Africansongs, spored skladb, ki se navezujejo na afriško glasbeno tradicijo. Costa-Gavrasov Amen Na sedežu krožka Tina Modotti (Ul. Ponziana 14 - 1. nadstr.) bodo drevi ob 20.30 vrteli film Amen režiserja Costa-Gavrasa. / TRST Torek, 18. decembra 2012 7 PALAČA LUISI - Degustacije terana zamejskih in slovenskih vinarjev Teran sredi umetnin Palača Luisi v Ul. San Nicolo (nasproti Expo Mittelschool) je pretekli konec tedna bila odeta v rdeče in senzualne barve terana. V treh nadstropjih lične palače je namreč na dvodnevni prireditvi Teranum in rdeča vina Krasa kraljevala domača rdeča kapljica naših in slovenskih vinarjev. Tako kot lani je pobuda, ki si jo je zamislil Konzorcij vin Kras, privabila veliko obiskovalcev, kljub začetnim težavam zaradi iskanja najprimernejše lokacije. Predsednik Konzorcija pridelovalcev vin Kras Sandi Skerk je včeraj pozitivno ocenil letošnjo izvedbo praznika terana, ki se ga je udeležilo 26 proizvajalcev - 16 iz zamejstva in 10 iz Slovenije. Z njihovimi steklenicami mladega in starejšega terana oz. penine ter do- TRŽAŠKO PRISTANIŠČE - Medletna primerjava Spodbudni rezultati pretovora kontejnerjev in TEU V preteklem koncu tedna so v tržaškem pristanišču dosegli spodbudne rezultate v pre tovoru kontejnerjev, ki so v primerjavi z lanskim letom razmeroma boljši. Lani so pretovorili skupaj 393.195 TEU, medtem ko so se letos številke nekoliko dvignile, in sicer na 394.338 TEU, obeti za prihodnje mesece pa so tudi dobri, tako da načrtujejo, da bodo presegli celo 400 tisoč TEU. November je bil v primerjavi s preteklim letom pozitiven celo na dveh ravneh: zabeležili so namreč 5,76-odstotno rast pretovora kontejnerjev in 7,71-odstotno rast TEU. Opozoriti velja, da se je v prvih 11 mesecih v primerjavi z lanskim letom pretovor kontejnerskih enot povečal za 4,54 odstotka, od TEU pa za 4,65 odstotka. Kot je v komentarju novih rezultatov poudarila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, je bil pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču v letu 2011 za 39,60 odstotka večji kot v primerjalnem obdobju leta 2010, kar je v današnjem kriznem obdobju kar spodbuden podatek. Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj na županstvu sprejel deželnega poveljnika karabinjerjev Luciana Zubanija. Obisk je bil vezan na praznovanje 200-letnice ustanovitve karabinjerjev, ki jo bodo obeležili leta 2014 na državni ravni. Cosolini se je zahvalil za delo, ki ga opravljajo dnevno karabinjerji za skupnost in zagotovil, da bo Občina Trst sodelovala pri praznovanjih. Drevi razmišljanje o migrantih 18. decembra 1990 je Skupščina Združenih narodov sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin; leta 2000 pa ta datum razglasila za mednarodni dan migrantov. Tržaška občinska konzulta mi-grantov (s stalnim bivališčem) bo drevi ob 18. uri v poročni dvorani na Velikem trgu priredila debatno srečanje o potrebah migrantov in hkrati predstavila svoje 10 mesečno delovanje. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki občinske uprave in mestnih združenj, ki bodo prisluhnili težavam, potrebam in željam migrantov, ocenili njihov družbeni doprinos in preverili ali se vključujejo v našo družbo in v kolikšni meri jih ta sprejema. Včeraj danes Danes, TOREK, 18. decembra 2012 TEO Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 22.47 Jutri, SREDA, 19. decembra 2012 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1010,1 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. d] Lekarne Degustacija je privabila številne ljubitelje žlahtnega terana kroma mačega pršuta so v soboto in nedeljo privabili precej sladokuscev, povečini Tržačanov, ki so lahko degustirali in ocenjevali dragocen pridelek. Odlično pa se je teran spajal tudi s kulturo, pravzaprav z razstavo likovnih del Piera Toreselle, Fabia Fonde, Franca Rossa, Adriane Itri, Nadje Moncheri, Marie Battistella, Luigija Broleseja in Luke Široka. Ob samih degustacijah je nedeljski dopoldan obogatilo zanimivo srečanje o dobrih lastnostih terana oz. predstavitvi študije triletnega projekta Agrotur. Beseda je tekla o antocianih, to so pigmenti, ki dajejo teranu barvo in so za človekovo zdravje koristni, predvsem v zvezi z rakastimi obolenji ter boleznimi srca in ožilja. Do sobote, 22. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta' 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta' 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M4 Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E se vi-vessimo tutti insieme?«. CINECITY - 15.30, 18.45, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 20.30, 21.10 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 2D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tutto tutto niente niente«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 22.15 »Colpi di fulmine«; 16.15, 18.15, 20.15 »Sammy 2 - La grande fuga«; 16.05, 20.20 »Scusa mi piace tuo padre«; 18.00, 22.15 »The Grey«; 16.20, 18.25 »Le 5 leggende«; 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«. FELLINI - 16.45, 20.30 »Le 5 leggende«; 18.30, 22.15 »Argo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Tutto tutto nien-te niente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.05, 17.00 »Božičkov vajenec«; 15.40, 20.10 »Čudovit načrt«; 17.00, 19.00, 21.00 »Ho-bit: Nepričakovano potovanje«; 16.15, 17.45, 20.00, 21.20 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 15.00 »Pet legend«; 15.30 »Pet legend 3D«; 17.50 »Skok čez plot«; 18.35 »Skyfall«; 16.20, 21.25 »Zadnji obhod«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Colpi di fulmine«; Dvorana 2: 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 20.00, 22.15 »007 - Skyfall«; Dvorana 3: 11.00, 15.30 »Hotel Transylvania«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 4: 16.45, 18.15 »Sammy 2 - La grande fuga«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.30 »Lo Hobbit: Un viaggio ina-spettato«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Tutto tutto niente niente«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia perfetta«; 17.15 »Sammy«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »Colpi di fulmine«. Prispevki Namesto cvetja na grob Guštota Gerdola darujeta Vera in Aljoša 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na dragega moža in očeta Giorgia Desteja darujejo žena Laura in sinova Michele in Gabriele 100,00 evrov za repentabrsko svetišče. V spomin na Giorgia Desteja darujeta Renata in Emilijo, Repen 137, 100,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Giorgia Desteja daruje Verica Škabar, Repen 29, 20,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Dušana Gu-ština daruje sestra Marija 20,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Stane Milič -Lazar daruje Verica Škabar, Repen 29, 50,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Stane Milič in Dušana Guština daruje Alojz Milič, Repen 49, 20,00 evrov za repentabr-sko svetišče. V spomin na drago Malko Gulič darujejo Nataša, Vinko in Vesna 35,00 evrov za M.P.Z. Tabor z Opčin. V počastitev spomina sosedov Pepija Zigona in Stane Milič daruje Julka Ca-harija-Colja 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor Zgonik in 25,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Avianu. V spomin na drago mamo Marijo Go-mezelj darujejo Nataša, Jadranka in Matej 50,00 evrov za Nonet Primorsko. V spomin na Alenkinega očeta Nerea Bulla darujejo kolegi občine Repen-tabor 105,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Avianu. V spomin na drago sestrično Stano Mi-lič Lazar darujeta Sonja in Stano z družinama 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na drago Vero Košuta daruje hčerka Luciana 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. t Zapustila nas je naša predraga mama, nona in pranona Lidia Emili Zalostno vest sporočata hčerki Tatiana in Alenka z družinama. Pokojnica bo ležala v sredo, 19. decembra od 11.30 v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga. Sledila bo sv. maša ob 14. uri v cerkvi na Proseku. Prosek, 18. decembra 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Zadnji poljubček noni in pranoni Kristina, Laura, Erik in Mateja ter mala Asia in Nejc. Ob izgubi drage mame Lidie izrekamo Alenki in družini iskreno sožalje vsi pri SK Brdina Ob boleči izgubi drage MARIJE EMILI VD. DOLJAK izrekamo iskreno sožalje Mirandi, Žarku in Ivu ter ostalim sorodnikom Maksi, Mirjam in Janko 8 Torek, 18. decembra 2012 ŠPORT / Dragi Erik, napočil je čas, da skripte in zapiske v omaro pospraviš... in življenje polno uspehov se ti začne! Ob uspešno opravljeni diplomi, se pridružujemo čestitki tudi mi, sodelavci iz dijaškega doma. Eriki! Je danes tisti pravi dan, ko vetrc je obrnil stran, ko je številko zavrtel in je kor ves obnemel... Zato v 'crescendu' bomo z njo zapeli skupaj prav srčno: 'Še mnogo, mnogo sončnih let naj ljubi Bog ti da živet!' Vsi pri šentjakobskem zboru (z notografom vred!) Dragi Sergio, naj ti rojstni dan prinese mnogo smeha, sonca in sreče! Vsi pri SKD Slovenec ter Fantovska in dekliška Boršt-Zabrežec ,*j Čestitke M Izleti EN DAN V LJUBLJANI Slov.I.K. In Dijaški dom S. Gregorčiča organizirata v četrtek, 3. januarja, enodnevno srečanje z dijaki Gimnazije Poljane in Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Prevoz iz Gorice in Sežane. Več informacij: www.slovik.org ali tel. 0481.530.412. Prijave zbiramo do danes, 18. decembra, na naslovu in-fo@slovik.org. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko novoletni izlet na Slovaško od 30. decembra do 1. januarja. Ogledali si bomo Bratislavo in njene znamenitosti ter okolico. Ob povratku se bomo ustavili na Dunaju ali pa bi šli preko Madžarske in se ustavili v Szombathely-ju. Informacije: Dušan (+386) 70407923 ali du-san.pavlica@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 23. decembra. fH glasbena Mil matica v? vabi na »Hommage à Debussy« ob 150-letnici rojstva v poklon preminulemu prof. OskarjuKjud.ru nastopajo učenci in diplomiranci Glasbene matice v petek, 21. decembra, ob 20.30 v dvorani Victor de Sabata opernega gledališča Verdi v Trstu Vstop prost Koncert so omogočili: ZKB, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska prosvetna matica ter Sklad Libero in Zora Polojaz Ü3 Obvestila Bela štorklja je razprla krila, košaro upov, sanj pred vaju obložila, malo KAJLO vanjo položila. Vsi se z mamo Tajdo in tatkom Devanom veselimo. Tajrim, Aleksij, Ivo, Marina, Nastja, Matteo, Antonella, Danijel in Petra. En poljubček na vsako stran prejmi za svoj rojstni dan. Vse najboljše MAMA! Nikolaj in Matija. Draga MAMA! Vse, kar te najbolj razveseli, naše srce danes želi! Tvoji Jan, Matjaž in Neža. Danes svojo okroglo obletnico ERIKA slavi. Še mnogo, mnogo let in lepih dni iz srca ji želijo Adriana, Boris in David. Ob okrogli obletnici rojstva čestitajo ERIKI SLAMA Savi, Bruno in Sara z družino. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ V. Šček iz Nabrežine vljudno vabijo na Božični-co, ki bo v četrtek, 20. decembra, ob 17. uri v šolskih prostorih. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. Veseli december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. Zbirališče ob 9.30 v prebeneškem parku. Po toplem čaju in svežemu pecivu, ob 10.00 odhod v smer Kastelec, kjer nas bo čakal prigrizek. Nadaljujemo do Varde, Socerba in Maga-njevca. Povratek zopet v prebeneški park, kjer se bomo okrepčali z lovskim goulashem in razveselil z veselo mu-ziko. Vabljeni v polnem številu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). DELAVNICA ZA STARŠE o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju bo danes, 18. decembra, od 16.30 do 17.30 na Večstopenjski šoli na Vrdeli (Ul. Caravaggio št. 4). Delavnica sodi v sklop projekta Jezik -Lingua. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. KRU.T vabi na predavanje »Camino de Santiago de Compostela - Camino Frances«, ki bo danes, 18. decembra, ob 18.15. Ob fotografijah in glasbi nam bo prof. Loredana Kralj pripovedovala o Jakobovi romarski poti od St. Jean Pied de Port v Franciji do Fi-nisterre v Galiciji na Atlantskem oceanu. Informacije v sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 18. decembra, v svojem sedežu v Doberdobski ulici št. 20/3, ob 20.15 z naslednjim dnevnim redom: sporočila, sprejem zapisnikov, odobritev Splošnega urbanističnega prometnega načrta, resolucije rajonskega sveta. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 18. decembra, ob 20.30 na sedežu na Padričah seja odbora. UČENCI OŠ GRADNIKA NA COLU bomo koledovali na Colu in Poklonu. Obiskali vas bomo danes, 18. decembra, od 9.30 do 12.00. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na zadnje srečanje pred božičnimi prazniki, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. TREBENCI, BOG VAS ŽIVI! Osnovnošolski koledniki Vas bomo obiskali v sredo, 19. decembra, med 10. in 12. uro ter v četrtek, 20. decembra, med 13. in 15. uro. GODBENO DRUŠTVO » N ABREŽINA« vabi na tradicionalni koncert ob zaključku leta nedeljo, 23. decembra 2012, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe Zbor Jacobus Gallus in Societa' Polifónica Santa Maria Maggiore vabita na koncert Naše mesto o Božiču danes ob 20.30 Cerkev Svete Marije Velike v Trstu Nativitas 2012 VADBA JOGE BOLJUNEC V sredo, 19. decembra, bo potekala skupna vadba od 18.00 do 19.30. Sledilo bo družabno srečanje. Spomni se prinesti kaj za pod zob. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org; 3457733569. Urnik urada: pon in čet 9.0013.00; sre 12.30-15.00. KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 347-4437922, r.jurada@gmail.com. OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 22. decembra, v nakupovalnem centru v Miljah pravljica »Rudy, severni jelen z rdečim noskom«. Pravljica bo na vrsti vsako uro od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. ZSKD obvešča, da bodo tržaški uradi ZSKD zaprti v božičnih počitnicah od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 4. januarja. ŽEGNANJE KONJ bo v sredo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu 5. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si aktivna povezava do spletne prijavnice za 44. revijo Primorska poje. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. decembra 2012. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na: info@mladina.it ali tel. št. 3470473606 ali 392-2303152. Prireditve ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: danes, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu; 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbonescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Na-brežini. SL0VENSK0 RDEČI STALNO GLEDALIŠČE ABONMAJSKI SKLOP INFORMATIVNI VEČER NA OKOLJ-SKO TEMATIKO V OBČINI DOLINA (drugi tir Koper-Divača): v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu 19. decembra, ob 20.30. Predavatelji večera: F. Malečkar, A. Wehrenfennig. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Fešto s kavo«. V sredo, 19. decembra, ob 10. uri bomo v Tržaški knjigarni nazdravili z zvestimi obiskovalci! TRŽAŠKI SLOVENISTIKI (Oddelek za pravne, jezikoslovne in prevajalske vede ter Humanistične vede) v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma vljudno vabita na projekcijo filma Ivana Kobilca »Portret slikarke« v sredo, 19. decembra, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi 14). GLASBENA MATICA - ŠOLA MARIJ KOGOJ IN DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prirejata koncert »Božično pričakovanje« v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Vabljeni! GODBENIŠKA ŠOLA GD VIKTOR PARMA prireja božičnico, ki bo v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri v Ljudskem Domu v Trebčah. Toplo vabljeni. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v četrtek, 20. decembra, ob 20.00 v Štalci koncert Srečno. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE SKUPINA »FORTUNATO PAVISI« Ul. Mazzini 30 v Trstu priredi v petek, 21. decembra, ob 20. uri konferenco na temo: »Božič 2012 - Zimski solsticij vstane v osrčju zodiaka, da poživi vesolje.« Predava Dario An-derle. Informacije: 040-280533 ali 339-7809778. GLASBA IN PLES OB PRILIKI PRAZNIKA SV. TREH KRALJEV V soboto, 5. januarja, ob priliki praznika sv. Treh kraljev, Odborništva Socialnih služb Občin Okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo v Društveni gostilni v Ga-brovcu. Kosila se lahko udeležijo osebe nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanja sprejemamo do petka, 21. decembra, do 12. ure: pon-pet 9.0012.00 v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik; pon-pet 8.3010.30 v sedežu Socialne službe Okraja 1.1 v Naselju sv. Mavra št. 124 v Se-sljanu. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« prireja v počastitev pred kratkim preminulega prof. Oskarja Kjudra ter ob 150-letnici rojstva francoskega skladatelja Claudeja Debus-syja slavnostni koncert najboljših učencev in bivših diplomirancev v petek, 21. decembra, ob 20.30, v Mali dvorani Gledališča Verdi v Trstu. Vabljeni! MARKO MANIN v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in kulturnim društvom »J. Pangerc«, vabi na snemanje TV oddaje, ki bo potekala v Dolini v petek, 21. decembra, ob 17.00 uri v cerkvi sv. Urha. Število sedežev je zelo omejeno, zato naprošamo vse zainteresirane, da dvignejo vabilo za vstop v cerkev v mesnici v Dolini in v trafiki v Dolini, ali pa na tel. št. 339-7926704. Poleg Marka Manina in sinfoničnega orkestra in drugih znanih gostov bo nastopil najbolj znani slovenski pevec Oto Pestner. danes, 18. decembra ob 20.30 v Mali dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com OBČINA DOLINA prireja v petek, 21. decembra, ob 20.30 koncert »Božične melodije kot...praznik solidarnosti«. Sodelujejo Pihalni orkester Ricmanje, Otroški pevski zbor Fran Venturini, solisti in zbor Operne Akademije iz Križa, Zbor upokojencev z Brega in zbor 'Pod Latnikom'. Prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na božični koncert Malih kitaristov iz Brega »Božič je že tu« v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Vodi Lorenzo Buono. S Poslovni oglasi KMETIJA OTA V BOLJUNCU nudi vino, ekstra deviško oljčno olje in darilne pakete. Urnik do 31/12: delavniki 10.00-12.00 in 16.00-18.00 Info: 333-5450076/333-8487255 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. 3200265573 ali 329-6055490. IŠČEM DELO kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah. PRODAM peč na drva nordica, za ambient 50 kv.m., rjave barve za 100,00 evrov. Tel. št.: 349-2968720. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148. ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 3294762467. in Osmice OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni! SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW TRENERJEVIH 11 Milan Micussi /16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Drago Gantar /16 3 VPRAŠANJA Rok Zaccaria /10 TA JE PA DOBRA /10 10 Torek, 18. decembra 2012 ŠPORT / DUGONJIC, DVE MEDALJI CARIGRAD - Svetovno prvenstvo v kratkih bazenih v plavanju je Damirja Dugonjica dokončno uvrstilo med najboljše plavalce v 25-metrskih bazenih v Evropi in na svetu. Z novima dvema medaljama, prvima na SP, jih je v dobrem letu dni na evropskih in svetovnih prvenstvih osvojil kar sedem. Ne le Dugonjic. Uspeh slovenske reprezentance je bil veliko širši, saj sta število finalov na pet zaokrožila Anja Čarman in Peter Mankoč, ki je še enkrat potrdil konec kariere, čeprav dopušča možnost, da bi za slovensko štafeto kariero morda podaljšal še za kakšno leto. LIGETY V VELIKEM SLOGU VAL GARDENA - Vodilni v veleslalom-skem seštevku Američan Ted Ligety je s sijajno predstavo deklasiral vso konkurenco v prvi vožnji veleslaloma ter v drugi le še potrdil zmago na progi Gran Risa v Val Gardeni. Ligety je osvojil tretjo veleslalomsko zmago v tej sezoni in 14 v svetovnem pokalu. Naloge se ni ustrašil in jo v velikem slogu več kot odlično opravil, saj je drugouvrščene-ga ugnal za 2,04 sekunde. Danes bo v Madonni di Campiglio nočni slalom, pred koncem leta, 29. januarja, pa alpske smučarje čaka še smuk v Bormiu. ČRNA GORA PREKINILA NIZ NORVEŽANK BEOGRAD - Črnogorska ženska rokometna reprezentanca je prvič v zgodovini osvojila zlato kolajno na evropskem prvenstvu v Srbiji, potem ko je v finalu po dveh podaljških premagala Norveško s 34:31 (28:28, 24:24, 12:11). Ob tem je prekinila izjemen niz Norvežank. Skandinavke so bile v zadnjih osmih letih absolutne gospodarice rokometnih igrišč, saj so kar štirikrat zapored slavile na sklepnih turnirjih stare celine. V tekmi za tretje mesto je Madžarska po podaljšku ugnala Srbijo z 41:38 (33:33, 21:19). ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze (začasno?) ostala brez najnevarnejše tekmice Vonnova se vrača v ZDA COURCHEVEL - Ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn, zmagovalka lanskega skupnega seštevka svetovnega pokala, se je odločila za prekinitev nastopov in se bo vrnila v domovino. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, Vonnova še vedno čuti posledice trebušnih težav, zaradi katerih je bila pred mesecem dni že v bolnišnici. Trener ameriške smučarske reprezentance Alex Hoedlmoser je dejal, da zgoščen urnik tekmovanj Vonnovi preprečuje, da bi se pozdravila. Zato se je odločila za prekinitev nastopov. «Njena vrnitev je odvisna od tega, kako se bo počutila in v kakšnem zdravstvenem stanju bo,» je dejal trener. Predvidoma bi lahko Vonnova prekinitev podaljšala celo do januarja. Zanesljivo bo izpustila tekmi ta teden v Aareju, morda pa tudi naslednji tehnični preizkušnji tik pred novim letom na Semmeringu. «Zdaj gre domov. Ne bomo pritiskali nanjo, vrnila se bo, ko bo sama čutila, da je spet prava. Želimo si, da bi bila spet mo-čna,» je še dejal trener ameriške ekipe. Nedavno je Vonnova razkrila, da se že dlje časa bori tudi z depresijo. Osemindvajset-letna olimpijska prvakinja je povedala, da že vrsto let jemlje antidepresive. Vonnova je bila pred dvema tednoma zelo uspešna na preizkušnjah hitrih disciplin v Lake Louisu, kjer je dosegla tri zmage, manj pa zadnji konec tedna v Franciji, kjer je blestela Tina Maze. Američanka za vodilno slovensko tekmico v skupnem seštevku tekmovanja zdaj zaostaja že 385 točk, zdrsnila pa je tudi na četrto mesto skupnega seštevka svetovnega pokala. Z njenih odhodom se je Tina znebila še vedno najnevarnejše tekmice v boju za skupno zmago, bržkone pa se tega ne veseli. Črnjanka je namreč dokazala, da bi letos lahko premagala Američanko tudi, če bi bila ta v vrhunski formi. To je prišlo do izraza tudi v nedeljo , ko je v francoskem Courchevelu četrič zapored zmagala v veleslalomu, s čimer se je v tej disciplini izenačila z »azzurro« Denise Karbon, ki je štirikrat v nizu slavila med 27. oktobrom 2007 in 5. januarjem 2008 (Sölden, Panorama, Lienz, Špindleruv Mlyn). Črnjanka je s tem še povečala vodstvo v pokalu; po dvanajstih tekmah sezone ima 799 točk, Nemka Maria Höfl-Riesch, tokrat šele 26., jih ima 468 in za Črnjanko zaostaja za 331 točk, tretja je sedaj Zettlova (440 točk). KOŠARKA - AcegasAps »Vrnila se bo, ko bo sama čutila, da je spet prava. Želimo si, da bi bila spet močna,» je Vonnovo vrnitev v ZDA komentiral trener ameriške ekipe Alex Hoedlmoser ansa Mama v pokalu proti Piacenzi V odbojkarski A1-ligi se je končal prvi del. Prvi osem ekip se je uvrstilo v državni pokal, ki bo konec leta. Modena Lorisaja Ma-niaja, ki je pristala na 6. mestu, se bo 26. tega meseca v pokalnem četrtfinalu v gosteh pomerila s Piacenzo, ki je po prvem dleu tretja. Ostali pokalni pari so Trento (1.) - Perugia (8.), Macerata (2.) -Latina (7.), Vibo Valentia (4.) -Cuneo (5.). Polfinalne tekme in finale bodo v Milanu 29. in 30. decembra. Verona, za katero igra tudi Damir Kosmina, na lestvici z 8 točkami deli 10. mesto s Castellano Grotte, na zadnjem mestu pa je s štiri točkami Ravenna. V letošnji ligi ni izpadov. NOGOMETNA A-LIGA Cosmi in Ferrara domov V nogometni A-ligi ima Juventus bo 17. krogu že sedme točk naskoka nad Interjem, poraza v Firencah in Catanii pa sta bila usodna za trenerja Siene Cosmija in Sampdorie Ferraro. Med najzaslužnejšimi za zmago Bologne v Neaplju je tudi Rene Krhin, ki je onesoposo-bil Inlerja, Valter Birsa pa je bil odločilen podajalec pri golu Torina v Genovi. Nedeljski izidi 17. kroga: Catania - Sampdoria 3:1, Chievo - Roma 1-0, Fiorentina - Siena 4:1, Genoa - Torino 1:1, Juventus - Atalanta 3;0, Milan - Pescara 4:1, Parma -Cagliari 4:1, Napoli -Bologna 2:3. Vrstni red: Juventus 41, Inter 34, Napoli in Lazio 33, Fiorenitna 32, Roma 29, Milan 27, Catania 25, Udi-nese in Parma 23, Chievo in Atalanta 21, Bologna 18, Sampdoria 17, Torino in Cagliari 16, Palemro 15, Pescara 14, Genoa 13, Siena 11. (O _Q O "O (O .to »Odvetnika Nicoloja Ghedinija in zaročenko mojega prijatelja. Naj jo čimprej pusti!« (Jadranov trener Andrea Mura na vprašanje, koga ne bi povabil na svoj rojstni dan, Primorski dnevnik, 11. 12.) »Naj da bog; želim si dela v Sloveniji in sodelovanja z vsemi vami,« (Goran Stevanovic na namig, da bi lahko bil selektor slovenske nogometne reprezentance, Ekipa, 14. 12.) »Otroka me kdaj prosita, da bi tekli, vendar ju zamotim z drugimi stvarmi.« (Nekdanja biatlonka Andreja Grašič, Nedelo, 16. 12.) »Nikoli me niso tolikokrat naenkrat poslali v rit.« (Giovanni Stroppa o 'lepih' izkušnjah na klopi Pescare, Sportweek, 15. 12.) »Pri Marvelu bodo ustvarili novo risanko o superjunaku: ni Hulk, ni Spiderman, ni Batman. To bo Ted Ligety.« (Švedski smučar Hans Olsson po twitterju ob Ligetyjevi velesla-lomski velezmagi, 16. 12.) »Če bomo na eni polovici igrišča imeli srce, bomo na drugi polovici sneli zamašek iz koša.« (Trener Matija Jogan na face-booku po porazu miljskih košarkaric na Sardiniji, 16. 12.) Uvrstitev v končnico postaja vse bolj verjetna IZID IN STRELCI - AcegasAps - Prima Veroli 81:67 (Brown 17, Thomas in Meščerjakov 16, Carra 10, Ruzzier 9, Mastrangelo 6, Gandi-ni 3, Filloy in Fall 2, Ondo Mengue. Tonut in Urbani 0.). POTEK TEKME - Tržačani so povedli že v prvi četrtini, nato pa stalno obdržali vodstvo. Čeprav so se nasprotniki nekajkrat približali, ni bil končni izid nikoli v dvomu. SKUPINA - Tudi letos je Dalmassonu uspelo sestaviti ekipo, ki deluje zelo usklajeno, saj si vsakdo prevzeme svoj del odgovornosti. Tokrat ni šlo od rok Filloyu in v prvem delu tudi Thomasu, a sta odlično igrala Brown in Meščerjakov. S tako skupino je preboj v končnico vse bolj verjeten. NASPROTNIK - Veroli igra tačas z osmimi igralci, od the jih ima kar sedem čez dva metra ali le malo manj. Kljub temu so izgubili dvoboj pod košem (35 skokov proti 40), najboljši pa je bil le 172 centimetrov visoki Američan Walker (26 točk in kar 6 skokov), ki je s svojimi hitrimi prodori edini povzročal skrbi tržaški obrambi. OSTALE TEKME - Da je prvenstvo zelo izenačeno, dokazujeta poraza tačas vodilne Pi-stoie (76:59 v Barcelloni) in Bologne (84:75 v Brescii). Vse to je izkoristil vse boljši Scafati, ki je z zmago (63:65) v Veroni dohitel toskansko ekipo na vrhu lestvice. NEAPELJ - Končna razsodba o ponovni vključitvi ali izključitvi neapeljske ekipe v prvenstvo bo, predvidoma, znana danes ali jutri. Potem ko so slišali obe strani, se morajo namreč sodniki le še izreči v prid ali proti prizivu. NASLEDNJA TEKMA - V 12.kolu bo Ace-gasAps igral spet na domačem igrišču proti staremu znancu, tridentinskemu Bitumcalorju. Ekipa je zelo solidna in je v dosedanjih desetih nastopih zbrala pet zmag. Gre torej za neposrednega konkurenta za uvrstitev v končnico. Igralski kader je dober, saj so tu, med drugimi, Američana Umeh in Elder, bivši reprezentančni center Garri, Argentinec Forray in Tržačan Spanghero. Marko Oblak EURO 201 Nemčija brez Nowitzkija BERLIN - Nemški košarkarski superzvezdnik Dirk Nowitzki, član ekipe NBA Dallas Mavericks, je kategorično odpovedal nastop na košarkarskem evropskem prvenstvu leta 2013, ki ga bo gostila Slovenija. Nowitzki to sezono v ligi NBA po operaciji kolena za teličke še ni odigral nobene tekme. PRVAK - Nogometaši brazilskega Corinthiansa so zmagovalci klubskega svetovnega prvenstva. V finalu v Jokohami so južnoameriški prvaki premagali evropskega prvaka Chelsea z 1:0 (0:0) in postali drugi klub po Barceloni z dvema zmagama na tem turnirju. Junak tekme v Jokohami je bil perujski napadalec Paolo Guerrero. Nekdanji nogometaš Bayerna in HSV je edini na tekmi zatresel mrežo. To mu je uspelo v 69. minuti. »ČISTA RASA« - Ni skrivnost, da so v Rusiji navijaška združenja povezana s skrajnimi nacionalističnimi skupinami, ki ne skrivajo svoje proti tujske in rasistične ideologije. Zadnji tovrstni incident se je zgodil s povsem neprimernimi pozivi za odstranitev temnopoltih in ge-jevskih nogometašev iz prvenstva. Privrženci ruskih nogometnih prvakov Zenita iz Sankt Peterburga vodstvo kluba pozivajo, naj oblikuje «rasno čisto» moštvo, v katerem ne sme biti prostora za temnopolte ali geje. POKAL - Osmina finala italijanskega nogometnega pokala, danes ob 21.00 Inter - Verona, jutri ob 15.00 Lazio - Siena, ob 17.30 Udinese - Fiorentina, ob 21.00 Na-poli - Bologna. vprasanja Plavalec Adrie iz Tržiča Rok Zaccaria se pripravlja na italijansko prvenstvo v 50-metrskih bazenih, ki bo 19. in 20. decembra v Riccioneju. Nastopil bo le na 100 metrov hrbtno, čeprav je dosegel kvalifikacijski čas tudi na dvojni razdalji, vendar mu trenutna forma ne omogoča, da bi se izkazal na obeh razdaljah. Zaccaria je seveda pozorno sledil dogajanju v turškem Carigradu, kjer se je v nedeljo zaključilo svetovno prvenstvo v kratkih bazenih. Kdo sta kralj in kraljica tega svetovnega prvenstva? Mislim, da je kralj prvenstva Ryan Lochte. Gre za odličnega plavalca, ki je v mešanih razdaljah pometel s konkurenco, a je dokazal, da je zelo univerzalen. Vse stile odlično obvlada. V štafeti je ravno tako učinkovit in tudi s fizičnega vidika zdrži po več tekem na dan. Na 200 m mešano je dosegel nov svetovni rekord in ostale premagal za več kot 5 metrov. Presenetil me je tudi Rus Vladimir Morozov, ki je še zelo mlad, saj gre za letnika 1992. V prostem slogu je na kratkih razdaljah imel očitno premoč. Na svetovnem prvenstvu ni bilo Francoza Yan-nicka Angela, ki je na državnem prvenstvu na 400 prosto odplaval nov svetovni rekord. Med ženskami gre omeniti komaj 15-let-no Litvanko Ruto Meilutyte, ki bo v prsnem slogu verjetno še dolgo let v ospredju. Slovenija v kratkih bazenih redno dosega vidne rezultate, medtem ko je v velikih bazenih manj uspešna. Čemu? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Morda je le slučaj. V glavnem ima Slovenija vrhunske šprinterje, ki so zelo hitri pri obratih in v podvodnem plavanju. Tako, da so pilili to tehniko in so v kratkih bazenih bolj učinkoviti in kompetitivni na svetovni ravni. Damir Dugonjic je na primer odličen šprinter, njegove fizične značilnosti pa so bolj primerne za kratke bazene. Katera je bistvena razlika med 25-metrskim in 50-metr-skim bazenom? Bistvena razlika je seveda v številu obratov in v razmerju med podvodnim in površinskim plavanjem. V 25-metrskih bazenih so v prednosti tisti, ki imajo zelo hiter obrat in so učinkoviti v podvodnem plavanju. Pod vodo lahko plavaš do 15 metrov, kar pomeni, da na tekmovanju na 100 metrski razdalji si pod vodo za kar 60% razdalje. S fizičnega vidika ni vedno veljavno pravilo, da je nižji plavalec običajno hitrejši in spretnejši pri obratu. Najdejo se tudi izjeme, čeprav princip, da se 180 cm visok plavalec hitreje obrne od 2 m visokega, v glavnem velja. Res je tudi, da nekateri vrhunski plavalci ne tem-pirajo vedno forme na svetovno prvenstvo v kratkih bazenih. Zlasti, ko gre za olimpijsko leto. (I.F.) KOŠARKA Torek, 18. decembra 2012 1 1 BREG JUTRI SKORAJ V POPOLNI POSTAVI Breg bo tekmo 12. kroga, ki je odpadla prejšnji teden zaradi sneženja, igral jutri ob 21.00 v Tržiču. Proti Falconsta-ru bo trener Klemen Kladnik lahko spet raču nal na Marca Grimaldija, ki je »odslužil« dva kroga diskvalifikacij, brat Alberto pa je diskvalificiran še za en krog. Po vsej verjetnosti bo igral tudi Ferfo-glia, še vedno pa ne bo poškodovanega Robbe. Sodniško pravico bosta delila Alberto Dagri iz Gorice in Matteo Roiaz iz Milj. PRVIČ »NA DRUGI STRANI« Minuli vikend je bil za trenerja Jadrana An-dreo Mura dokaj »naporen«. V soboto je prvič v trenerski karieri predaval na trenerskem izobraževanju košarkarskim trenerjem iz naše dežele in se tako pridružil Gerjeviču in Vremcu, ki so se v tej vlogi že preizkusili. Nalogo si je delno delil s trenerjem Servolane Maurom Tranijem, za pomoč pri demonstracijah pa je vprašal svoje varovance. Krstni nastop »na drugi strani« je bil nadvse uspešen, saj sta trenerja dobila kopico pohval. V nedeljo pa je praznoval rojstni dan (vse naj-bojše!) in pa zmago proti trdoživi Padovi. VČASIH PREVEČ GLASNI Fotografija je le naključna, želi pa napovedati temo. Pravimo, da so navijači šesti mož na igrišču, skratka, niso nevidni. Kot zahtevamo dostojno in športno obnašanje igralcev na igrišču, je dobro, da se športno vedemo na tribunah, še posebej zato, ker so tam velikokrat tudi otroci. Navijači, torej, navijajte in »igrajte« kot bi bili na igrišču. Kraganje naj ostane torej izven športnih dvoran. DEŽELNA C-LIGA - Sinoči v Romansu Bor Radenska popustil v zadnjih dveh minutah Romans - Bor Radenska 76:66 (27:19, 39:34, 56:58) Bor Radenska: Bole 7 (1:2, 3:9, 0:1), Favretto 7 (-, 2:7, 1:4), Crevatin 12 (-, 3:3, 2:10), Gersevich, Contento 25 (3:4, 8:11, 2:3), Meden 13 (1:2, 3:8, 2:6), Pertot 2 (-, 1:2, 0:2), Devčič (-, 0:4, 0:1), Kocijančič. Trener Boban Popovič. Borovci se s sinočnje zaostale tekme v Romansu vračajo vnovič premagani. Tja so se podali v nepopolni postavi, s samimi devetimi igralci. Odigrali so dobro tekmo, njihov nastop je bil boljši kot v zadnjih krogih, moštveni duh pa ustrezen, žal pa jim je prav na koncu zmanjkalo moči. Romans je bil v prvih dveh četrtinah boljši, Bor pa mu le ni dovolil, da bi se pre- več oddaljil. V tem delu je posebno dobro igral Daniel Crevatin, ves čas pa je bil odličen Alessio Contento Največ so gostje pokazali v tretji četrtini, ko so tudi povedli, najvišje vodstvo je znašalo 58:52. Zadnja četrtina je bila izjemno izenačena. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Romans pa je končno prednost pridobil le v zadnjih dveh minutah, predvsem z uspešnim izvajanjem prostih metov, medtem ko for-siranje metov se Boru ni obrestovalo. Zadnjo tekmo v starem letu bo Bor Radenska odigral že v četrtek v Gorici proti Goriziani. V dvorani Pina Brumattija se bosta ekipi pomerili od 20.30 dalje. Bor bo lahko računal vsaj še na Fumarolo. Makro Meden kroma Divizija C IZIDI: Caorle - 3P Padova 68:78, Broetto PD - Jadran Franco 71:73, San Vendemiano - Conegliano 71:76, Alba - Pordenone 6 :78 6, Ardita Gorica - Marghera 61:56, Servolana Montebelluna 6O:73, Oderzo - APU 67:72 APU 10 9 1 706:650 18 Pordenone 10 8 2 816:603 16 Montebelluna 10 7 3 710:679 14 Jadran Franco 9 6 3 604:576 12 Broetto Padova 10 6 4 655:606 12 Alba 10 5 5 678:662 10 Marghera 10 5 5 714:716 10 Conegliano 10 5 5 652:654 10 San Vendemiano 10 4 6 660:718 8 Caorle 10 4 6 696:732 8 Oderzo 9 4 5 604:618 8 Ardita 10 3 7 639:673 6 Servolana 10 2 8 585:685 4 3P Padova 10 1 9 590:737 2 PRIHODNJI KROG: Jadran Franco - Alba, Montebelluna - Conegliano, Pordenone - Ardita, 3P Padova - Servolana, APU - Broetto Padova, San Vendemiano - Oderzo DRŽAVNA DIVIZIJA C - Zmaga Jadrana Franco v Padovi Kot v pravljici TOP Prvi del triptiha Jadrana Franco ob koncu leta 2012 je imel srečen konec. Bilo je kot v pravljici z zapletom in srečnim koncem. Jadran Franco je namreč v Padovi po napeti tekmi vknjižil šesto zmago, tretjo v gosteh in se tako približal vodilni trojici. Premagal je prvo ekipo iz Padove, ki slovi po bogatem mladinskem sektorju in številni podpori, kar je dokazovala tudi polna dvorana s približno 500 navijači. Jadran Franco je tekmo začel sijajno, skorajda sanjsko, je pripomnil trener Mura: »Bilo je nerealno. V prvih dvajsetih minutah smo zadevali čisto vse, za dve točki kar 75 %, za tri točke pa skoraj 60 %.« Jadranovci so tako pred odmorom imeli tudi 14 točk prednosti (35:49), igrali pa so v ritmu, ki ga je vzpostavil nasprotnik: »Na koš smo metali kar po dveh podajah, kar ni naš stil igre, skratka, prilagodili smo se ritmu Padove, ki je ves čas nadzorovala potek srečanja. Bili smo v prednost le zato, ker smo res čisto vse zadeli,« je pojasnil Mura. Razmerje sil se je spremenilo v tretji četrtini, ko je Padova z delnim izidom 22:10 nadoknadila zaostanek. Z agresivno in borbeno igro je nadaljevala tudi v zadnjih desetih minutah, medtem ko so jadranovci v tem delu naredili tudi več napak. Predvsem igra v napadu se je skrhala: prevečkrat so se jadranovci odločali za mete iz razdalje, ki pa so bili neuspešni, hkrati pa niso igrali več tako tekoče kot v prvem delu. Padova je tako dve minuti pred koncem povedla na pet točk 71:67. To pa so bile naposled tudi zadnje točke nasprotnikov: sledil je monolog Jadrana v napadu in obrambi. Ban je zadel trojko, z Malalanovimi in Fran-covimi posegi v obrambi, prestreženimi žogami ter prostimi meti so trideset sekund do konca povedli na plus 1 (71:72). Padova je imela še zadnji napad, ki pa ga ni izkoristila: najprej so jo jadranovci zaustavili z osebno napako, nato pa je met Mancinija (18 točk) blokiral Franco. Jadran je tako ohranil prednost, dodatno točko - zadnji prosti met - pa je zadel Daniel Batich, ki je bil z Borutom Banom tudi v nedeljo motor ekipe v napadu. Jadran Franco bo na igrišče stopil ta teden še dvakrat: prvič jutri proti Oderzu, nato pa še v soboto proti Cormonsu. Obakrat se bo tekma na Opčinah začela ob 20.30. Broetto Padova - Jadran Franco 71:73 (21:24, 37:49, 59:59) Jadran Franco: D. Batich 21 (2:4, 5:6, 3:7), Ban 28 (5:9, 7:8, 3:4), De Petris 6 (-, 3:5, -), Slavec 7 (2:2, 1:1, 1:3), M.Batich, Franco 6 (2:11, -, 2:11), Malalan 4 (4:4, -, -), Spigaglia (-, 0:1, 0:1), Bernetič 1 (1:3, 0:2, -), Ridolfi. Trener: Mura. UNDER 19 - Sinoči: Jadran ZKB - Co-droipese 74:56 Zadnji prosti met je hladnokrvno zadel Daniel Batich kroma Kaj pomeni prihod Massimiliana Spigaglie? Jadran Franco je v Padovi prvič igral tudi z Massimilianom Spigaglio, ki se je ekipi ponovno pridružil. Ekipa je z njegovo vrnitvijo bržkone pridobila na tehnični plati in na izkušnjah, kar je marsikdo ob začetku sezone pogrešal. »Matematično« gledano je torej Jadran še bolj popoln kot lani, saj ima v primerjavi z lani, ko so osvojili 3. mesto, igralca več. »Pridobili smo predvsem na izkušnjah. Hkrati upam, da se bo De Petris od njega marsikaj naučil, Franco pa si bo lahko nekoliko oddahnil,« je pristavil Daniel Batich. »Res pa je, da mu nekaj ritma še manjka, vendar ga bo z igranjem počasi ponovno pridobil. Z njim sodimo zdajle med najboljše ekipe, menda smo celo najboljši in torej kandidati za napredovanje. Vendar čisto vsi moramo biti za to, vsi moramo veslati v isto smer. Pridobili smo še nekaj več, zdaj pa ne smemo popustiti,« je še končal Batich, ki je za uspešen prvi del sezone pohvalil odnos čisto vseh igralcev. Vselej bolj previden je trener Andrea Mura, ki še ne enači moči »na papirju« s tisto na igriščem: »Bomo dosegli, kar si bomo zaslužili. Spigaglia sicer ne bo vzel nikomur mesta, ekipi pa bo prav gotovo dal nekaj več. Važno je, da obdržimo složnost, saj bomo le tako še naprej konkurenčni. Motivacija je zdaj gotovo večja.« 57¿ Top scorer: Ban (J) 28, Kos (Br), Šušteršič (k) 24, Batich (J) 21. Državna divizija C: Ban 178, D. Batich 125, De Petris 71, Franco 65, Slavec 58, Malalan 57, Marusič 23, Bernetič 16, M. Batich 8. Deželna C-liga: Meden (B) 176, M. Grimaldi (Br) 152, Cigliani (Br) 134, Kos (Br) 120, Robba (Br) 93, Bole (B) 85, A. Grimaldi (Br) 82, Contento (b) 72, Ma-donia (B) 68, Schillani (Br) 67, Crevatin (B) 65, Favretto (B) 55, Ferfoglia (Br) 52, Devčič (B) 45, Semec (Br) 32, Gallocchio (B) 28, Gori (Br) 26, Crismani (Br) 12. Deželna D-liga: Šušteršič 141, Pao-letic 78, Hrovatin 65, D. Zaccaria 54, Škerl 50, Starc 49, Gantar 25, Bufon 12, Regent 7, Daneu 6, Majovski 5. TOP Prosti meti: Kos (Br) 6:6, Malalan (J) 4:4, Gori (Br) 6:7 (85 %), Šušteršič (K) 9:11 (81,8 %); 2 točki: Ban (J) 7:8 (87 %), Batich (J) 5:6 (83 %); 3 točke: Hrovatin (K) 2:2. FLOP Prosti meti: Franco (J) 2:11 (18 %), Cigliani (Br) 1:4 (25 %); 2 točki: Kon-tovel 13:41 (31 %), Daneu (K) 1:5 (20 %), Šušteršič (K) 3:12 (25 %), Gori (Br) 2:8 (25 %); 3 točke: Paoletic (K) 0:6, Franco (j) 2:11 (18 %). Deželna C-liga izidi: Roraigrande - Collinare 88 :76, Latisana - Goriziana 81:73, Tarcento - Romans 70:72, Venezia Giulia Breg 82:66 UBC - San Daniele 72:69, Ronchi - Cervk nano 65:84, Codroipo - Falconstar 68:74 Roraigrande 12 10 2 1049:920 20 Tarcento 13 8 5 1010:929 16 Romans 12 8 4 945:909 16 Falconstar 11 7 4 799:765 14 Cervignano 12 7 5 893:868 14 Breg 11 7 4 S06:792 14 S.Daniele 12 6 6 867:872 12 Goriziana 12 6 6 902:928 12 Venezia Giulia 12 5 7 878:866 10 Fagagna 12 5 7 890:890 10 UBC 12 5 7 799:813 10 Codroipo 12 5 7 821:870 10 Bor Radenska 12 4 S S09:S54 S Ronchi 11 3 8 807:885 6 Latisana 12 3 9 817:921 6 PRIHODNJI KROG: Romans Latisana, Breg - Codroipese (22.12. ob 20.30), Fagagna - Ronchi, Falconstar - Cervignano, Venezia Giulia - Roraigrande, UBC - Tarcento, Goriziana - Bor Radenska (20.12. ob 20.30) D-LIGA IZIDI: Don Bosco - Santos 59:74, Grado - Monfalcone 63:49, CBU - Colors 59:74, Kontovel - Don Bosco 59:66, Perteole -Basket TS 75:90 Grado 9 9 0 618:498 18 San Vito 9 8 1 668:521 16 Fogliano 9 7 2 654:597 14 Monfalcone 9 6 3 631:541 12 Santos 9 5 4 533:515 10 Basket TS 9 5 4 591:583 10 Kontovel S 3 5 503:499 6 Perteole 8 3 5 555:554 6 Colors 10 2 8 630:660 4 CBU 9 1 8 458:670 2 Don Bosco 9 0 9 489:692 0 PRIHODNJI KROG Monfalcone - Kontovel (22.12. ob 19.00), Santos - Perteole, San Vito -Grado, Fogliano - CBU, Basket TS - Don Bosco Nesporno je: v petek bo konec sveta. Ampak- kateri petek? Izumrli Maji so bili prepričani, da 21. decembra 2012, Margerita Hack pravi, da konec sveta bo, zagotovo na petek, vendar čez približno 5 milijard let, kar je izven našega dometa, tudi če smo in bomo pri dobrem zdravju. Konec sveta konec koncev doživljamo vsak dan: Silvij ima novo prav zaresno zaročenko, francoska nacionalna svetinja Gerard Depardieu zapušča domovino zaradi previsokih davkov, Borut Pahor bo za novega slovenskega predsednika zaprisegel (če Maji nimajo prav) dan za konecm sveta (nikoli se ne ve...), pravi konec sveta pa predstavlja v smučarskem svetu Tina Maze. Za slovensko šam-pionko ni več nobenih mej, rekordi padajo kot dež, svetovni tisk ji namenja naslovnice, tekmice je ne dosegajo. Zakaj tak preobrat? Za športnika je zelo pomembno, da ima razčiščeno čustveno in materialno zaledje, da nima nikakršnih odprtih ran, le tago dosega ustrezne rezultate, kar pa seveda velja za slehernega človeka. Poglejte primer Lindsey Vonn - deset let že jemlje tablete zoper depresijo, ki jo je krotila tudi z zmagami, a za obrazom srečne šam- POGLED Z VEJE Ni vse spred... Marij Čuk pionke se je skrivala obupana in prazna oseba, ki svoje notranjosti ni mogla več prinašati naokrog. In letos je izbruhnilo. Zato je njen učinek na snegu veliko manjši, napake pogostejše. Britanska raziskava je pokazala, da ima vsak enajsti vrhunski športnik težave s psihičnim zdravjem in depresijami, povezanimi s slavo, rezultati, nezaupanjem v lastnem sposobnosti ter neizpolnjenimi željami v profesionalnem in osebnem življenju. Kdor meni, da je življenje vrhunskega športnika lahkotno, se zelo moti. Podrejeno je strogim pravilom in odpovedovanju. Prav zaradi tega lahko še bolj cenimo sijajne rekorde in dosežke, do katerih vodi pot garanja. .Še teže pa je potem ohraniti doseženo. Človeštvo ne rabi muh enodnevnic, ampak cvetje trajnic. Seveda pa ne smemo pozabiti na tisoče ljubiteljev, ki so pravi športni čudež po vsem svetu in brez njih seveda talenti ne bi prišli do izraza. Tako tudi pri nas. V hudi krizi in stiski sta šport in kultura temeljna kamna človekove uzaveščenosti. V tem smislu je bila športna dejavnost vedno obravnavana kot tujek v družbenem tkivu oziroma na njegovem obrobju. Pa ni tako. Pokazalo se je, da je obnašanje na igrišču ali tribuni ogledalo časa in ljudi v njem. Ta podoba danes ni najbolj spodbudna. Je nasilna in fobična. In ni res, da na vse vpliva in da je vzrok krizi spred. Ne le na spred, tudi na zad mora paziti človek, da se izogne pastem in žalosti. Jaz pa sem še kar zadovoljen: Juventus in Breg vodita. In če bo v petek konec sveta, bosta predčasno zmagala v prvenstvu... 12 Torek, 18. decembra 2012 ŠPORT Chantal Zeriali Zdaj je povsem predana jadranju Chantal Zeriali (letnik 1996) je svojo športno pot začela zelo zgodaj. Ko je bila stara šest let se je ukvarjala z jahanjem, ki ga je nato opustila, da bi se posvetila jadranju. »Moji starši so takrat sledili tečaju za izpit za čolne in so mislili, da bi lahko tudi jaz jadrala. Postalo mi je všeč.« Opravila je jadralni tečaj pri Sireni, nakar je prestopila k Čupi, kjer je najprej tekmovala v razredu optimist. Sedaj tekmuje v dvojcu 420 z Ingrid Peric. Na jadrnici je flokist. Dekle iz Trsta bi se želela še izboljšati, da bi se v prihodnji sezoni uvrstila na evropsko prvenstvo. Chantal obiskuje 3. razred biološke smeri na zavodu Jožefa Štefana. Izbrala je to šolo, ker se ji je zdela najbolj zanimiva in ker ji je všeč biologija. Ob tem ima rada še matematiko in italijanščino. Ne rada se uči, a rada hodi v šolo. Ne ve še, kaj bo, ko bo odrastla. Na univerzo se bo vpisala, a ni še izbrala fakultete. (and) ft. • H S « 0 ... da je minilo točno 20 let od ustanovitve Planinske družine Benečije. Društvo je namreč bilo ustanovljeno 2. decembra 1992 s ciljem valorizacije slovenskega jezika in ljudskega izročila Slovencev v Nediških dolinah s kulturno in rekreacijsko športno dejavnostjo, ki je usmerjena v delovanju v gorskem svetu. Prvi predsednik je bil Ezio Gosgnach, od leta 1994 je društvu dolgih štirinajst let predsedoval Igor Tull (na sliki). Štiri leta je bil nato na čelu PD Benečija Giampaolo Della Dora, nakar ga je letos februarja nasledila Luisa Battistig, ki je tako prva ženska, ki vodi to naše zelo pomembno društvo. (lako) CHEERDANCE MILLENIUM - Novoletni plesni festival Pisano in bogato Tradicionalni plesni festival v organizaciji Che-erdance Millenium in s sodelovanjem ZSŠDI je v nedeljo privabil v občinsko telovadnico v Repnu več kot 150 nastopajočih, ki so soustvarili kar devetnajst plesnih, baletnih, country, gimnastičnih in navijaških točk. Pred nabito polno dvorano so stopile poleg vseh članov Cheerdance Millenium - Palčkov, Zajčkov, Strel in Škratov - skupine s tržaškega, goriškega in Slovenije, in sicer SKD Igo Gruden, Ašz Dom, ŠD Konto-vel, ŠKD Vigred, American country dance, SKD Vipava, SKD Škamperle, ŠK Salto iz Kopra. Cheerdance Millenium je priložnost druženja izkoristil tudi za predstavitev novih društvenih dresov za mladinke in člane, ki bodo tako v jubilejni 10. sezoni kluba lahko nastopali in tekmovali v popolnoma novih in svetlikajo-čih se uniformah. Te so nabavili s pomočjo prispevka, ki ga je dodelila Občina Trst - Odborništvo za šport. V okviru Festivala je potekalo tudi zanimivo tekmovanje. Strele in škrati so prejeli nagrado za najlepše kostume, za nabolj simpatično skupino je bila izbrana goriška skupina AŠZ Dom, za najizvirnejšo praznično točk pa je nagrado prejel SK Salto iz Kopra. Organizatorji so praznični popoldan popestrili tudi z loterijo z bogatimi nagradami, za katere so poskrbeli številni sponzorji. i ? \__ bi —i RITMIČNI ODSEK ŠZ BOR - Božična akademija Obroči, žoge in • •• V dvorani Bojana Pavletiča je bilo v nedeljo vse živo. Skoraj 80 ritmičark svetoivanskega in openske-ga oddelka ritmičnega odseka ŠZ Bor je številni publiki prikazalo pridobljeno znanje v prvem delu sezone. Na parterju so se ritmičarke predstavile s sedemnajstimi točkami: nastopile so začetnice, ki so pri Boru najštevilnejše, in vse tekmovalne skupine, ki so pred-novoletni nastop izkoristile tudi za prvo generalko pred tekmovalno sezono. Skupine so v različnih skupinskih sestavah nastopile z obroči, žogami in trakovi, najmlajše pa z rutami. Plesni popoldan so popestrile tudi točke, ki so jih sestavile ritmičarke same, kar je za nastopajoče predstavljalo nov izziv. V letošnji sezoni vodijo treninge Petra Dilli, dr. Branka Vajngerl, Irena in Ivana Cossutta, še vedno pa z njimi sodeluje duša ritmičnega odseka Olga Pavle-tič. Božična akademija je bila za ritmičarke vmesna postaja pred začetkom tekmovalne sezone, ki se bo letos začela v februarju, končala pa konec junija. V državnem prvenstvu Slovenije bodo borovke tekmovale v programu A1 (najkakovostnejši je program A), kjer želijo tudi letos iztržiti čim več. Uvod v letošnjo sezono je bil že spodbuden: članice in kadetinje so se namreč izkazale na Pokalu Slovenije konec novembra. V tem predprazničnem času, so na svoj račun prišli tudi otroci, ki vadijo pri Športni šoli Trst. Na tradicionalni sklepni prireditvi se je na stadionu 1. maja zbralo nekaj manj kot 100 otrok, ki so staršem in prijateljem pokazali, kaj so se v teh mesecih naučili. Uvodoma se je predsednik ŠŠT Maksi Kralj spomnil na Bojana Pavle-tiča, enega od pobudnikov Športne šole, po katerem je tudi poimenovana velika športna dvorana na stadionu 1. maja, ki bi bil nedvomno ponosen na tako veliko število vadečih otrok. Otroci so se predstavili v dveh starostnih skupinah: osnovnošolci so pokazali svoje naučene spretnosti v raznih štafetnih igrah, predšolski otroci pa so se preizkušali v tekalnih igrah, poligonih, zaključili pa so s skupinsko plesno točko. Zaključek je bil primerno slove-ob božični koračnici so se vsi otroci predstavili staršem na mimohodu, sledila pa sta nagrajevanje in družabnost. ODBOJKA Torek, 18. decembra 2012 13 ZAOSTALE TEKME V članskih deželnih ligah bodo kar nekaj tekem odigrali že med tednom. Od naših ekip bo Soča/Val ZBDS s svojimi nastopi v letu 2012 zaključila že danes, ko bo gostovala pri nepremaganem Tržiču. V isti skupini moške C-lige bo jutri v Vidmu svojo zadnjo tekmo letos odigrala Sloga Tabor. Jutri zvečer bo v Sovodnjah (začetek ob 21. uri) tudi zaostali derbi ženske D-li-ge med Govolleyem in Zaletom D, ki so ga prejšnji konec tedna skupaj z ostalimi tekmami v deželnih prvenstvih prestavili zaradi obilnega sneženja. GOVOLLEY NAJMANJ ČETRTI Z zmago proti tržaškemu Riguttiju si je goriški Govolley že zagotovil najmanj četrto mesto in torej vsaj možnost igranja dodatnih tekem za preboj v skupino za napredovanje. Go-ričanke imajo sicer še vedno možnost, da se med najboljše v D-ligi prebijejo neposredno, torej da osvojijo vsaj drugo mesto. Zanje bo odločilen ta teden. Po jutrišnjem slovenskem derbiju z Zaletom D jih namreč v soboto čaka še srečanje z drugouvrščenim Staranzanom, ki ima tri točke več. V GORICI TRENING S PROF. SCHIAVONOM V športnem centru Mirka Špacapana v Gorici sta ŠZ Olympia in Volley Ball Gemona organizirala v jutranjih urah pregledni trening letnikov od 1999 do 2001 pod vodstvom trenerja A2 ligaša iz Padove prof. Luigi Schia- von. Na treningu je bilo 23 odbojkarjev z Goriškega, iz Gu-mina in bližnje Slovenije iz šestih klubov in sicer Olympia, Soča, Val, Fin-cantieri, Vb Gemona In Go-Volley Iz Slovenije. MOŠKA B2-LIGA - Vodilni Trebaseleghe tudi taktično nadigral Slogo Tabor Televita Res pretrd oreh Silvolley Trebaseleghe - Sloga Tabor Televita 3:0 (25:21, 25:18, 25:19) Sloga Tabor Televita: Cettolo 10, Hlede 0, Jerončič 3, Ambrož Peterlin 6, Sirch 5, Stopar 12, Metevž Peterlin (libero), Kante, Privileggi 0, Slavec. Trener Lucio Battisti Kapetan Ambrož Peterlin je takoj po tekmi strnil potek v enem stavku: »Oni so neprimerno boljši od nas, če bi hoteli doseči kaj več, bi morali zaigrati na maksimumu, kar pa nismo!« Silvolley Trebaseleghe je res dobra ekipa, ki zna tudi ob pravilnem trenutku izrabiti vsako napako pri svojih nasprotnikih. Posebno na domačem igrišču je težko premagljiva, zna odlično uveljavljati svoj močan servis, ki je velikokrat spravljal v težave Slogo Tabor Televita, da ni mogla organizirati učinkovitega protinapada. Slogaši so tokrat zaigrali v nekoliko spremenjeni postavi, saj je vlogo libera prevzel Matevž Peterlin, Nicholas Privileggi pa je okrepil sprejem oziroma obrambo v drugi liniji kot menjava za napadalce. Vsi trije seti so bili na začetku sicer izenačeni, do sredine sta si bili ekipi kar enakovredni, nakar so domačini začeli »mleti« in se niso pustili presenetiti. Trener Lucio Battisti: »Od polovice vsakega seta dalje so bili naši nasprotniki bolj konkretni kot mi in so nas v bistvu prisilili, da smo zagrešili napako. Taktično so trenutno boljši od nas, ekipa je povsem zasluženo na lestvici tako visoko in končni rezultat je bil res neizbežen in ga nikakor ne gre jemati tragično. Veliko slabše bi bilo, če bi točke prepustili nasprotnikom, ki so v dometu naših fantov in ki že danes zasedajo slabša mesta na lestvici!« (INKA) ŽENSKA C-LIGA Servis Pordenona nerešljiva uganka Bulloneria Friulana - Zalet C 3:0 (25:22, 25:17, 25:12) Zalet C: Babudri 10, Balzano 3, Bu-kavec 4, Crissani 1, Gridelli 1, Štoka 2, Cvelbar (libero), Spanio 3, Anja Grgič 2, Starec 0. Trener Edi Božič Šesterka iz Pordenona je potrdila, da je prav gotovo najboljša ne samo v tej skupini, v kateri se bo brez težav uvrstila v skupino za napredovanje, ampak glavni kandidat za direktno napredovanje v B ligo. Trener ima na razpolago velik izbor enakovrednih igralk, ki odlično pokrivajo vsa mesta. Zaletovke so se zavedale, da so skoraj pred nemogočo nalogo, žal pa so se v poraz vdale že pred samim začetkom, tako da niso mogle pokazati vsega, kar v resnici zmorejo. Res pa je, da so domačinke zaigrale odlično in svojo moč uveljavile že na servisu, saj so na nasprotno stran mreže pošiljale tako močne začetne udarce, s katerimi bi se enakovredno lahko kosale tudi s kako moško ekipo, s tem pa seveda velikokrat spravile na kolena Zaletov sprejem. Trener Božič je skušal zajeziti to težavo tudi tako, da je v sprejem postavil štiri igralke, a se niti to ni obrestovalo. Naše igralke so bile v bistvu prisiljene, da so stalno zasledovale svoje nasprotnice. Večkrat jim je sicer uspelo izvesti nekaj učinkovitih akcij, Pordenona pa nikoli niso zmogle resneje ogroziti, saj so domače igralke vedno pravočasno strnile svoje vrste in vsilile svojo premoč. (INKA) Kristjan Stopar je bil z 12 točkami top scorer slogašev v Venetu kroma Moška B2-LIGA FerroAlluminio - Castelfranco 0:3, Cordenons - Loreggia 3:1, Valsugana - Montebelluna 1:3, Argentario - Trentino 3;2, Trebaseleghe - Sloga Tabor Televita 3:0, Gemona Prata 0:3, Treviso - Casalserugo 3:0 Prata 9 8 1 24:3 24 Trebaseleghe 9 8 1 24:6 24 Montebelluna 9 7 2 23:7 21 Castelfranco 9 6 3 19:13 17 Cordenons 9 6 3 18:14 17 Sloga Tabor 9 5 4 20:14 17 Trentino 9 5 4 20:15 16 Argentario 9 5 4 17:17 13 Treviso 9 4 5 15:18 11 Casalserugo 9 3 6 13:19 10 Valsugana 9 3 6 11:18 9 Loreggia 9 2 7 10:22 7 Gemona 9 1 8 3:24 3 Ferroalluminio 9 0 9 0:27 0 PRIHODNJI KROG (22.12.) FerroAlluminio - Cordenons, Loreggia -Trebaseleghe, Montebelluna - Gemona, Castelfranco - Argentario, Prata - Sloga Tabor Televita (23.12. ob 18.00), Trentino - Treviso, Casalserugo - Valsugana Moška C-liga SKUPINA C Sloga Tabor - Olympia 0:3, Soča Val ZBDS -VBU 0:3, Fincantieri - Buia 3:0 Fincanteri Buia Olympia VBU Soča Val ZBDS Sloga Tabor 0 18:1 18 2 13:8 12 2 13:8 12 3 11:9 9 5 4:15 3 6 0:18 0 PRIHODNJI KROG VBU - Sloga Tabor (19.2. ob 20.30), Fincantieri - Soča Val ZBDS (18.12. ob 20.30), Buia - Olympia (22.12. ob 20.30) Moška C- LIGA SKUPINA D Club Regione Val Soča msa 0:3, Vivil - Mortegliano 3:0, Volley club - Casarsa 3:1 Vivil 7 7 0 21:5 19 Val Soča Imsa 7 6 1 20:4 19 Casarsa 6 3 3 13:9 10 Volley club 7 3 4 10:13 9 Mortegliano 6 1 5 3:16 3 Club Regione 7 0 7 1:21 0 PRIHODNJI KROG Val Soča Imsa Mortegliano (22.12. ob 20.00), Volley club - Club Regione, Vivil - Casarsa MOŠKA C-LIGA - Val Soča Imsa Mladinci iz Gumina so bili zelo lahek plen Nasprotniku so se preveč prilagodli - Lavrenčič še odsoten Club Regione - Val Soča Imsa 0:3 (16:25, 20:25, 15:25) Val Soča Imsa: Faganel 8, M. Juren 5, Valentinčič 7, Masi 8, Vidotto 5, Černic 1, Magajne 9, Stera 1, Nanut 3, E. Juren 1, Plesničar (libero), Loia-cono. Trener Robert Makuc. Združena ekipa Val/Soča Ima je v nedeljo brez težav odpravila zad-njeuvrščeni Club Regione FVG, ki ga sestavljajo odbojkarji U19. Kljub odsotnosti Luke Lavrenčiča, ki ne bo igral niti na naslednji tekmi, so imeli Makučevi varovanci stalno vajeti igre v svojih rokah. Za osvojitev novih treh točk se jim ni bilo treba veliko naprezati, saj so mladi nasprotniki veliko grešili, tudi naši odbojkarji pa so bili manj zanesljivi kot običajno in so naredili več napak. Mogoče je na njihovo igro vplivalo tudi to, da so igrali v nedeljo, pristop je bil vsekakor tokrat drugačen kot ponavadi. Priložnost za igranje je v nedeljo dobil tudi Erik Juren, ki v tem delu prvenstva še ni stopil na igrišče. TOP 5-7Í Moški: Terpin (Ol) 14, Stopar (ST-B2) 12, Cettolo (ST-B2) 10, Komjanc (Ol) in Magajne (V/S) 9. Ženske: Cernic (Go) 22, Rudez (Zd) 13, Kneipp (Zd) in Bressan (Go) 11, Babudri (Zc) 10. Moška B2-liga: Stopar 150, A. Peterlin 115, Cettolo 91, Sirch 50. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 197, Terpin (Ol) 163, Lavrenčič (V/S) 156, Masi (V/S) 119, Faganel (V/S) 97, Romano (ST) 92, Pav-lovič (Ol) 80, Vogrič (Ol) in Vidotto (V/S) 75, Vizin (Ol) 73 (Val Soča s tekmo več). Ženska C-liga: Babudri 133, Buka-vec 86, Štoka 64, Balzano 52, Gridelli 51, A. Grgič 29. Ženska D-liga: Cernic (Go) 151, Rudez (Z) 127, Bressan (Go) 106, Kneipp (Z) 77, Klobas (Z) 70, Mania (Go) 58, Za-vadlal (Z) 51. Ženska C-liga SKUPINA B Est Volley - Tarcento 3:1, Majanese - S. Andrea 2:3, Azzano Decimo - Fincantieri 0:3, Pordenone - Zalet C 3:0 Pordenone Fincantieri Est Volley S.Andrea Majanese Zalet C Azzano D. Tarcento 10 10 11 9 0 30:2 2 29:9 30 27 11 10 10 10 10 10 3 24:14 23 4 22:16 6 14:21 7 13:22 9 5:27 0 10 4:30 PRIHODNJI KROG:Tarcento - Azzano Decimo, S. Andrea - Est Volley, Zalet C - Majanese (22.12. ob 18.00), Fincantieir - Pordenone V Ženska D-liga skupina A Altura - Fincantieri 3:0, Staranzano - Zalet D 3:1, Ronchi - Coselli 3:0, Rigutti - Govolley Kinemax 0:3 Altura 10 10 0 30:1 30 Staranzano 10 9 1 28:5 27 Govolley 10 8 2 24:10 24 Rigutti 10 5 5 15:18 14 Ronchi 10 3 6 14:22 11 Coselli 10 3 7 10:25 7 Zalet D 10 1 9 12:28 5 Fincantieri 10 1 9 5:29 2 PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Ronchi, Zalet D - Altura (22.12. ob 20.30), Govolley Kinemax - Staranzano (22.12. ob 20.30)Coselli - Rigutti POKRAJINSKA PRVENSTVA - Under 18 ženske na Tržaškem Zalet Barich po najboljši igri letos prepričljivo dobil derbi z Zaletom ZKB 2. ŽENSKA DIVIZIJA V 2. diviziji je prejšnji teden slavila samo naša najmlajša ekipa. V skupini B je namreč Zalet Barich prišel do svoje prve zmage v članskem prvenstvu. S 3:0 (25:20, 25:19, 25:17) je v gosteh premagal zadnjeuvrščeno Omo B. Mlade odboj-karice, ki jih je tokrat vodil Piero De Walderstein, so postregle z zelo dobrim nastopom. Uspešne so bile na servisu, izkazale pa so se tudi v polju. Vsak set je bila na igrišču druga postava, njihova zmaga pa ni bila nikoli pod vprašajem. Zalet oranžne pe je klonil proti izkušeni ekipi Pre-venire A z 1:3 (11:25, 18:25, 27:25, 17:25). Zale-tovke so igrale nezbrano in so v vseh elementih veliko grešile, še posebno pa na servisu. Nasprotnice so bile na mreži boljše od naših od-bojkaric, še posebno učinkovite pa so bile s centra. Pohvalo zasluži Caterina Simeoni, ki je bila konstantna v sprejemu in obrambi. V skupini A je moral Zalet plave priznati premoč Ome A. Nasprotnice so na koncu slavile 3:0 (25:15, 25:13, 25:18), mlade zaletovke pa so igrale premalo borbeno, da bi lahko uspešno kljubovale Omi A. Ko so zašle v težave, so prehitro vrgle puško v koruzo. Vrstni red: Skupina A: Oma A 9, Virtus 6, Roiano Gretta Barcola 4, Olympia 3, Zalet plave 2, Prevenire B 0 (Virtus in Prevenire B s tekmo manj); Skupina B: Prevenire A, Zalet oranžne 6, Zalet Barich 4, S. Andrea 2, Oma B 0 (Prevenire A z eno, S. Andrea z dvema tekmama manj). UNDER18 ŽENSKE Ta teden je bil na vrsti derbi med Zaletom ZKB in Zaletom Barich. Po pričakovanju je slavil slednji, ki je odigral daleč najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Končni rezultat je bil 0:3 (22:25, 17:25, 21:25). Srečanje pa bi bilo verjetno bolj izenačeno, če bi domačinke igrale z običajno postavo. Ker je Irene Kalin še vedno poškodovana, je namreč tolkačica Scharon Costantini igrala na centru, Giorgia Barut, ki je ponavadi libero, pa je prvič letos igrala na krilu. Sicer je bil okrnjen tudi Zalet Barich, pri katerem je namesto Fulvie Gridelli na centru igrala Jasna Vitez. Razlika med ekipama je bila še najbolj očitna v polju, pri zmagoviti Zale-tovi ekipi pa je s prve in druge linije dobro napadala Petra Grgič. Vrstni red: Coselli, Eurovolleyschool 16, Virtus 15, Zalet Barich, S. Sergio 14, Oma 10, Zalet ZKB 9, Olympia in Ricreatori 4, Zalet oranžne 0 (Coselli in Zalet oranžne s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Olympia je prejšnji teden 0:3 (9:25, 24:26, 10:25) izgubila proti višje postavljeni Mossi, kateri se je upirala le v drugem nizu, medtem ko sta bila ostala dva povsem enosmerna. Vrstni red (Gorica): Fincantieri 24, Grado, Sta-ranzano 18, Mossa, Torriana 16, Est Volley 13, Lu-cinico 9, Pieris, Olympia 6, Moraro 3, Millenium 0 (Staranzano s tekmo več, Pieris z eno, Moraro z dvema tekmama manj). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem je v skupini A Sloga Barich v tretjem krogu prišla do svoje prve zmage in prepričljivo odpravila sicer skromni Virtus. Rezultat je bil 0:3 (11:25, 15:25, 20:25). Na igrišču so se zvrstile vse od-bojkarice in vse so dobro opravile svojo nalogo. V skupini B so Kontovelke tudi na povratni tekmi premagale zadnjeuvrščeni Eurovolleyschool in mu v treh se-tih prepustile le 31 točk. Naše odbojkarice so v go-steh slavile 3:0 (25:14, 25:12, 25:5). Precej točk so dosegle že s servisom, igrale so borbeno in zbrano ter so dobro sprejemale in gradile. Po novem letu jih zdaj čakajo tri bolj zahtevne tekme, ki bodo odločilne za preboj v skupino zmagovalcev. Na Goriškem je Val Arcobaleno v gosteh s 3:2 (14:25, 25:22, 19:25, 25:19, 8:15) premagal zadnjeu-vrščeni Villesse. Valovke so igrale dobro in zelo borbeno. Občasno so sicer zaradi padcev zbranosti nasprotnicam prepustile več točk, v odločilnem petem nizu pa so zaigrale zelo zagrizeno in zasluženo slavile. Sočanke pa so morale prejšnji teden najprej priznati premoč prvouščenih Tržičank, ki so zmaglae 3:0 (25:7, 25:6, 25:13). Nato pa so na domačih tleh 1:3 (13:25, 25:22, 19:25, 24:26) klonile proti Torriani. Vrstni red: Skupina A: Rgb 9, Breg 5, Sloga Barich 4, Virtus 0 (Virtus s tekmo več, Breg s tekmo manj). Skupina B: Coselli 9, Oma in Kontovel 6, Eu-rovolleyschool 0 (Coselli in Kontovel s tekmo manj); na Goriškem: Fincantieri 15, Pieris, Torriana in Farra 9, Val Arcobaleno 5, Soča Terranova, Ronchi 3, Villesse 0 (Pieris in Torriana z eno, Val Arcobaleno z dvema tekmama manj). 14 Torek, 18. decembra 2012 ŠPORT / IGRALCI VESNE V SPODNJICAH IN NOGOMETAŠICE NA KMETIJI V CEROVLJAH December je čas koledarjev. V soboto so ga pri Biti v Križi predstavili pri športnem društvu Vesna. Fotograf Giorgio Mesghetz (koledarje oblikoval Oskar Beccia) je poslikal nogometaše Vesne v različnih seksi pozah samo v spodnjicah (na sliki levo Križana Albert Kerpan in Minej Pu-ric). »Našim navijačem in vaščanom smo želeli predstaviti nekaj novega in zabavnega. Tudi nogometaši so se v novih vlogah zelo zabavali,« je dejala odbornica Vesne Sonja Sirk. Koledar 2013 so pred kratkim predstavili tudi pri društvu Sistiana iz Vižovelj. Poslikali so nogometa-šice, ki jih vodi slovenski trener Mario Adamič. Pri Sistia-ni igrajo tudi Slovenke Gaia Mauri, Anja Colja, Cristina Leg-hissa in Brigita Gergolet. Nogometašice so se slikale tudi na kmetiji Andreja Antonič v Cerovljah (na sliki desno). V PODGORI SO SE MOČNO PRESTRAŠILI Lanski vratar Zarje in pred tem Zarje Gaje, Lorenzo Valditara, se je na nedeljski tekmi v Podgori med domačim Piedimon-tejem in tržaškim Roianesejem hudo poškodoval. Vratar tržaške ekipe je že po petih minutah trčil v svojega soigralca in obležal na tleh. Udarec v glavo je bil močan, odprla se je tudi rana. Nemudoma je posredoval navijač domače ekipe Vin-cenzo Gambino, ki je bolničar (in oče domačega nogometaša). Do prihoda rešilca (na sliki BUMBACA)je bil Valditara v nezavesti. »Prebudil se je šele v rešilcu, med potjo v katinarsko bolnišnico, kjer je preživel noč. Naredili so mu vse izvide: pretresa in poškodb možganov na srečo ni bilo. Valditara jo je skupil z osmimi šivi. Domov se bo sicer vrnil šele jutri (danes),« je dejal nogometaš Zarje in njegov prijatelj Daniel Franco, ki je včeraj poklical Valditarovo punco. »Vsi od Zarje mu želimo čimprejšnje okrevanje,« je še dodal Franco. D-LIGA - Negativna serija Krasa Samo, da ne bo počasna agonija Ulpiano Capalbo (Kras) kroma Kras je zadnjič slavil zmago 23. septembra v gosteh proti Sanviteseju. Odtlej so odigrali še dvanajst tekem in kar desetkrat izgubili. Položaj na lestvici je že zelo kočljiv in zaskrbljujoč. Navijači repen-ske ekipe si želijo čimprejšnje reakcije. Bojijo se, da ne bi to bil že začetek dolge agonije, ki bi trajala vse do maja. Da bi to preprečili, bi moral Kras zmagati v soboto proti SandonaJesolu in v nato še za zaostali tekmi 30. decembra proti San Paolu. Kako pa je bilo v nedeljo? Nogometaši Krasa so se v San Bonifaciu pri Ve-roni potrudili. Kljub temu so domov odšli s sklonjenimi glavami (poraz s 3:1) in brez točke v žepu. Rdeče-beli, ki so tokrat nastopili z nekoliko prenovljeno začetno postavo (od prve minute sta igrala nova nakupa Costa in Bravo), so začeli dobro in so povedli v 23. minuti s Capalbom, ki je domačega vratarja premagal z lepim močnim strelom. Vodstvo pa je trajalo le dobrih deset minut, saj so gostitelji izkoristili dva nerodna posega Krasove obrambe. Najprej so v 34. minuti izenačili, nato pa nekaj minut kasneje še po-vedli. Pred odmorom so rdeče-beli od sodnika zahtevali najstrožjo kazen. »Poseg nad Colavetto v kazenskem prostoru ni bil regularen. Sodnikova piščalka pa je ostala nema,« se je po tekmi pritoževal predsednik G oran Kocman. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Domačini so potrdili zmago z golom iz enajstmetrovke v 93. minuti. »Tudi tokrat smo se enakovredno borili z močnimi nasprotniki, ki so pri vrhu lestvice. Sodniki pa nam žal preveč mečejo polena pod noge,« je bil kritičen Kocman. Kras bo v prihodnjem krogu že v soboto v Repnu gostil SandonaJesolo. 1. AL Primorec vse bližji sredini Sovodenjci OK Tudi v 1. AL sta zmagali obe ekipi naših društev. Primorec je na domačem igrišču premagal solidni Pieris (tam igrajo nekdanji Krasov igralec Centazzo, Lar-dieri in Palermo, ex Juventina) in se še dodatno oddaljil od dna lestvice. Igralci trebenskega društva so sicer prvi prejeli zadetek. »Hitro pa nam je uspelo izenačiti in nato še povesti. Fantje so se res potrudili. Zelo dobro so igrali Ronci, Stocca in Laghezza,« jih je pohvalil predsednik Darko Kralj. Pri Primorcu so najeli še enega nogometaša. Trebenski dres bo od nedelje oblekel Ruzzier, ki je doslej igral pri Ponziani, h kateri je odšel Primorčev reški napadalec Kert. Sovodenjci pa so na domačem igrišču premagali Domio. Glede na število ustvarjenih priložnosti je bila zmaga gostiteljev zaslužena, čeprav ni bilo lahko igrati na razmočenem igrišču. Za belo-modre je bil odločilen Vi-sintin, ki je natančno meril žogo v »sedmico«. »Zmaga je še toliko bolj dobrodošla, ker smo igrali z okrnjeno postavo,« je dodal športni vodja Robert Uršič. PROMOCIJSKA LIGA Juventina melje »Harakiri« Vesne Juventina je proti solidnemu Caporiaccu dosegla četrto zaporedno zmago. Nepričakovano pa je na domačem igrišču visoko izgubila kriška Vesna. Premagal jo je predzadnjeuvrščeni Buttrio. »Plavi« so tako zamudili dobro priložnost, da bi obdržali stik z vodilno peterko. Gostje so Vesno nadigrali v prvem polčasu, ko so kar trikrat premagali vratarja Edvina Carlija. »Res ne vem, zakaj smo tokrat igrali tako slabo. Poraz je bil povsem zaslužen, saj ni nič delovalo, kot bi bilo moralo,« je bil oster predsednik Vesne Roberto Vidoni. Pri Juventini so povsem drugačnega razpoloženja. »Zadovoljni smo z nastopi ekipe. V zadnjih štirih krogih smo zbrali prav toliko zmag. Škoda, ker zmagujejo tudi ostale ekipe na vrhu lestvice,« razmišlja športni vodja Ju-ventine Gino Vinti. Edina negativna nota je, da je napadalec Airoldi, ki je v odlični formi, prejel četrti rumeni karton in ga ne bo na nedeljski tekmi proti Muggii v Miljah. Na razpolago pa bo novi nakup Alessandro Predan (letnik 1989), ki so ga pri rdeče-belih registrirali včeraj. Napadalec je doslej igral za Manzanese v elitni ligi. ®V Križu napeto V Križu je bilo po tekmi napeto tako na igrišču, kot pred slačilnicama in za mrežo. Prišlo je do prerekanja med igralci, odborniki in gledalci, ki so sodniški trojki izrekli marsikaj. »Sodnikove izključitve so nekoliko dvignile temperaturo na igrišču in na tribuni. But-triu smo že poslali pismo in se jim opravičili za neprijetne dogodke,« je poudaril predsednik Vesne Roberto Vidoni. 1000. točka Zarje (po nedeljski zmagi) v 32 sezonah igranja v amaterskih prvenstvih (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). ZADNJI KROG V OCEH ... Alexa Sedmaka »Petnajst minut norosti« Odbornik in maser Vesne Alex Sedmak je bil po tekmi proti Buttriu zelo razočaran: »Zaradi poraza in nešpor-tnih dogodkov, ki ne spadajo na in ob nogometna igrišča.« Izgubili ste proti predzadnjemu na lestvici. » Vpvem polčasu smo igrali nezbrano in privoščili smo si petnajst minut norosti. Zgrešili smo vse, kar se je dalo zgrešiti. Igrali smo zelo slabo. V drugem polčasu smo se nekoliko zbudili. Bilo pa je prepozno.« Kaj pa se je zgodilo v Križu med in po tekmi? »V drugem polčasu se je stopnjevala napetost in sodnik je izključil dva naša in enega nasprotnikovega igralca. Po tekmi je prišlo do prerekanja med odborniki, igralci in gledalci. Vse skupaj ni bilo prav nič prijetno. Radoveden sem, kako bo ukrepal sodnik. Mogoče nas čaka denarna kazen.« Razočaranje in presenečenje kroga ... »Razočaranje smo gotovo mi. Nihče ni pričakoval tako slabega nastopa. Kras žal še naprej izgublja. Medtem ko so ostali, če se ne motim, zmagali.« (jng) 13 zmag Brega in prav toliko porazov Krasa. Brežani so zmagovito »trinajstico« dosegli v 14. krogih. Medtem ko je repenska ekipa izgubila trinajst tekem v 17. krogih. 2. IN 3. AL »Hat-trick« v 2. AL Pozitivni krog za ekipe naših društev v 2. AL. Breg je v Dolini znova razveselil svoje navijače in potrdil prvo mesto na lestvici. »Proti Moraru smo igrali dobro. Hitro smo povedli in nato zelo malo tvegali,« je povedal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Drugouvrščeni Turriaco v nedeljo v Vilešu ni igral, tako da ima Breg že deset točk prednosti. V Dolini so najeli novega branilca: Silvio Cok, ki je doslej igral za Primorje. Centrone pa je odšel k Opicini. Slabše je igrala Zarja, ki pa je vseeno premagala Staranzano. »Igrali smo slabo in še dobro, da smo zmagali. Zadeli smo iz enajstmetrovke, ki pa resnici na ljubo je ni bilo,« je priznal športni vodja Robert Kalc. Na tekmi se je poškodoval Kevin Segulin, ki je moral zaradi udarca v glavo poiskati pomoč v bolnišnici. Primorje je na domači Rouni ugnalo solidni SantAndrea San Vito. Nogometaši Primorja so tokrat igrali bolj zbrano kot ponavadi. V 3. AL je Mladost znova ostala praznih rok. »Igrali smo dobro, žal pa smo znova ostali brez točk,« se je skušal tolažiti športni vodja Ezio Bressan. Vratar Cucit je tudi ubranil 11-me-trovko. Gaja je v Zdravščini iztrgala točko Poggiu. Tekma pa je bila vse prej koz zanimiva. Delitev točk je bila pravična. ZARJA JUTRI - Bazovska ekipa bo zaostalo tekmo 13. kroga proti Torreju igrala jutri pri Svetem Sergiju v Trstu. Zaostalo tekmo 14. kroga proti Aquileii pa v nedeljo v Ogleju. V ČETRTEK - Breg in Primor-je bosta zaostalo tekmo 14. kroga igrali že v četrtek. Breg bo proti Roianese-ju igral ob 20.00 na Opčinah, Primor-je pa ob 20.30 v Tržiču proti Romani. D-liga Trissino - Legnago 0:1, Belluno - Sanvitese preložena, Cerea - Real Vicenza 1:1, Giorgione - Clodiense 1:1, Pordenone - Dela Tolle 2:2, San Paolo - Montebelluna 1:1, Sambonifaciese -Kras Repen 3:1, SandonaJesolo - Sacilese 1:2, Tamai - Este 1:0, Union Quinto - Virtus 0:1 Virtus Vecomp 18 11 4 3 37:18 37 Sambonifaciese 18 12 1 5 26:15 37 Delta Porto Tolle 18 10 6 2 36:16 36 Pordenone 18 10 4 4 30:21 34 Real Vicenza 18 8 7 3 32:23 31 Trissino 18 8 5 5 27:23 29 Clodiense 18 8 4 6 17:20 28 Legnago 18 7 5 6 30:26 26 SanDonaJesolo 18 7 5 6 32:28 26 Sacilese 18 7 5 6 24:20 26 Tamai 18 5 8 5 25:22 23 Este 18 6 5 7 26:24 23 San Paolo 17 6 4 7 21:22 22 Giorgione 18 6 4 8 20:25 22 Belluno 17 6 4 7 20:25 22 Montebelluna 18 6 4 8 24:32 22 Cerea 18 4 7 7 16:24 19 Sanvitese 17 2 5 10 15:28 11 Kras Repen 17 2 2 13 13:36 8 Union Quinto 18 1 3 14 12:35 6 PRIHODNJI KROG (22. 12.) Delta Tolle -Belluno, Montebelluna - Trissino, Clodiense -Sambonifaciese, Este - Giorgione, Legnago -Pordenone, Kras Repen - SandonaJesolo, Real Vicenza - Union Quinto, Sacilese - San Paolo, Sanvitese - Cerea, Virtus - Tamai Promocijska liga Isonzo - Pro Romans preložena, Juventina - Caporiacco 3:1, OL3 - Trieste Calcio 1:0, Pro Fagagna - Ponziana 1:0, Reanese - Zaule Rabuiese 1:2, Terzo - Tricesimo 0:2, Valnatisone - Muggia 0:2, Vesna - Buttrio 0:3 Muggia 14 13 0 1 38:8 39 Pro Fagagna 14 11 1 2 22:11 34 Tricesimo 14 9 5 0 25:4 32 OL3 14 9 2 3 29:8 29 Juventina 14 8 2 4 23:14 26 Zaule Rabuiese 14 6 3 5 22:18 21 Vesna 14 6 3 5 16:17 21 Terzo 14 6 3 5 13:14 21 Caporiacco 14 5 3 6 24:26 18 Valnatisone 14 4 2 8 13:21 14 Trieste Calcio 14 4 2 8 10:26 14 Romans Medea 13 4 2 7 12:18 14 Isonzo 13 2 5 6 9:18 11 Reanese 14 3 1 10 19:25 10 Buttrio 14 2 2 10 13:27 8 Ponziana 14 1 0 13 6:39 3 PRIHODNJI KROG (13. 1.) Pro Fagagna - Buttrio, Muggia - Caporiacco, Renese - Ponziana, Terzo -Romans Medea, Juventina - Tricesimo, Isonzo - Trieste Calcio, Valnatisone - Vesna, OL3 - Zaule Rabuiese 1. AMATERSKA LIGA Begliano - Esperia 2:2, Costalunga - Sistiana Duino Aursinia 2:2, Mariano - Isontina neod. Muglia - Gradese 3:0, Primorec - Pieris 2:1, Ronchi - Azzurra 1:0, San Giovanni - Pro Gorizia 3:2, Sovodnje - Domio 1:0 San Giovanni 14 9 2 3 34:18 29 Ronchi 14 7 6 1 15:7 28 Sovodnje 14 7 5 2 15:9 26 Muglia 14 6 6 2 19:16 24 Isontina 13 7 2 4 19:13 23 Costalunga 14 5 5 4 13:12 20 Gradese 14 5 4 5 28:21 19 Mariano 13 5 4 4 21:18 19 Pieris 14 4 6 4 16:13 18 Pro Gorizia 14 5 3 6 19:18 18 Domio 14 4 4 6 18:19 16 Begliano 14 2 7 5 20:22 13 Azzurra 14 3 4 7 15:25 13 Primorec 14 3 4 7 13:24 13 Esperia 14 2 5 7 12:24 11 Sistiana D. 14 0 7 7 10:28 7 PRIHODNJI KROG (13.1.) Azzurra - Domio, Sovodnje - Esperia, San Giovanni - Gradese, Begliano - Isontina, Ronchi - Muglia, Costalunga -Pieris, Primorec - Pro Gorizia, Mariano - Sistiana D. Postave ekip naših društev Sambonifacese - Kras Repen 3:1 (2:1) Krasov strelec: Capalbo v 23. min. Kras: Budicin, La Pasquala, Colavetta, Barbetti, Capalbo (od 85. Božič), Visintin, Costa, Sain (od 75. Russo), Kneževič (od 65. Pastrello), Bravo, Pizzini. Trener: Ristic. Izključen: Ristič. Juventina - Caporiacco 3:1 (2:0) Strelca: 15. Trangoni 11-m, 25. Airoldi; 61. Airoldi Juventina: Esposito, Previti, Beltrame, Zorzut, Sellan, Giannotta, Pantuso (Visintin), Stabile, Airoldi (Bizaj), Trangoni, Satti (Morsut), trener Murra. Vesna - Buttrio 0:3 (0:3) Vesna: Carli, G. Kerpan, Rossone (Mercandel), A. Goran, Avdič, Scocchi, Dragosavljevič, Carrese, Cano, Spinelli, Martini (Furlan), trener Zanuttig. Izključena: 79. Dragosavljevič, 85. Avdič Primorec - Pieris 2:1 (1:1) Strelca: 30. Menichini; 52. Kert Primorec: Barbato, Stocca, Cappai, De Bernardi, Licciulli, M.Di Gregorio, Menichini (G. Lagehzza), F. CLaghezza, Ronci (A. Di Gregorio), Kert, Lanza (R. Castrillon), trener Biloslavo. Sovodnje - Domio 1:0 (0:0) Strelec: 52. Visintin Sovodnje: J. Devetak, Kogoj, Trampus, Vinci, Visintin, Galliussi, Donda (Branodlin), Stergulz, Maurencig, Bernardis (Colella), Flocco, trener Coceani. Breg - Moraro 4:0 (2:0) Strelci: v 12. Moscolin, 24. M. Bertocchi 11-m; 49. Moscolin, 82. Nigris Breg: Giardirri, Lodi (Suttura), Degrassi, Cok, Marturano, Coppola, Daris (Belladonna), M. Bertocchi, Moscolin (Krizmančič), Cigliani, Nigris, trener Cernuta. Zarja - Pro Staranzano 1:0 (1:0) Strelec: v 3. Cermelj iz 11-m Zarja: Rossoni, Markovič (I. Križmančič), Franco, Segulin, Santoro, Yachominou, Aiello, Degrassi (Milič), Colasuonno, Kočič, Cermelj (Bernobi). Trener: Pocecco. Primorje - S. Andrea S. Vito 1:0 (0:0) Strelec: v 80. Pellaschiar Primorje: Zuppin, Emili, Mihic, Ferro, Kovacic (Pellaschiar), Božič, Paoletti (Pauletic), Mescia, Puzzer, Ferluga, Madotto (Zidarich), trener Ravalico. Poggio - Gaja 0:0 Gaja: Klun, Franzo' (Vrse), Rossone, Gargiuolo, Potleca, Missi, Asselti, Candotti, Perlangeli (Favreto), Sbrocchi, Pečar, trener Di Summa. Mladost - Campanelle 0:1 (0:0) Mladost: Cucit, Kobal, Peric, Pecorari, Margotti, Mocchiut, Bressan, Bertoli, Cristofoli (Pahor), Vizintin (Gonni), Kadez. Trener: Soranzio. Izključen: Mocchiut. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 12 golov: Nigris (Breg); 11: Airoldi (Juventina), Nigris (Breg); 10: Cigliani (Breg); 9: Brunetti (Breg); 7: Cano (Vesna), Kočič (Zarja). 3. AMATERSKA LIGA Audax Sanrocchese - Fiumicello 1:2, Aurisina - Lucinico 0:0, CGS - Sagrado 1:1, Chiarbola -Montebello Don Bosco 3:1, Mladost -Campanelle 0:1, Poggio - Gaja 0:0, Villa -Strassoldo 0:5 Sagrado 12 Mont. D. Bosco 12 Cgs 12 Audax Sanrocc. 12 Gaja 12 Aurisina 11 Campanelle 11 Strassoldo 12 Chiarbola 12 Lucinico 12 Poggio 12 Mladost 12 Villa 12 Fiumicello 12 8 2 2 24:5 26 7 3 2 28:14 24 6 4 2 14:11 22 5 5 2 11:5 20 5 6 1 13:13 21 5 4 2 20:14 19 5 3 4 17:14 18 5 2 5 22:16 17 5 0 7 15:25 15 4 1 7 15:17 13 2 4 6 16:22 10 2 3 7 10:16 9 2 3 7 7:22 9 1 2 9 8:26 5 PRIHODNJI KROG (13. 1.) Sagrado -Campanelle, Aurisina - Fiumicello, Villa - Gaja, Chiarbola - Lucinico, Mladost - Montebello Don Bosco, CGS - Poggio, Audax Sanrocchese -Strassoldo 2. AMATERSKA LIGA Breg - Moraro 4:0, Mossa - Aquileia 2:3, Opicina - Romana Monfalcone 2:2, Piedimonte - Roianese neod., Primorje - S.Andrea S. Vito 1:0, San Canzian - Torre 2:0, Villesse - Turriaco neod., Zarja - Pro Staranzano 1:0 Breg 14 13 0 1 49:10 39 Aquiliea 14 9 2 3 30:13 29 Fogliano Turriaco 13 9 2 2 23:7 29 S.Andrea S.Vito 14 8 4 2 16:8 28 Piedimonte 13 6 5 2 20:13 23 San Canzian 14 7 1 6 21:20 22 Roianese 13 5 5 3 22:17 20 Torre 13 5 3 5 12:17 18 Romana 14 4 5 5 12:16 17 Mossa 14 4 5 5 14:19 17 Primorje 14 5 1 8 17:28 16 Zarja 13 4 3 6 20:20 15 Villesse 13 2 3 8 11:20 9 Moraro 14 1 5 8 7:21 8 Opicina 14 2 1 11 9:37 7 Staranzano 14 1 3 10 11:28 6 PRIHODNJI KROG (13. 1 .) San Canzian - Aquileia, Zarja - Turriaco, Breg - Piedimonte, Mossa - Staranzano, Villesse - Roianese, Moraro - Romana, Opicina - S.Andrea S.Vito, Primorje - Torre / ŠPORT Nedelja, 16. decembra 2012 15 Petra Mosetti Pred odbojko tudi nogomet in tenis Petra Mosetti (letnik 1995) obiskuje 4. razred znanstveno tehnološkega liceja Simona Gregorčiča v Gorici. To šolo je izbrala, ker ji je všeč matematika. Ne uči se rada, v šolo pa rada hodi, da se tam druži s prijatelji. O univerzi je že razmišljala. »Rada bi sledila očetovim stopinjam in študirala ekonomijo ali fizioterapijo. Imam še leto časa, tako da se bodo po vsej verjetnosti moje ideje še spremenile.« Dekle iz Gabrij je začela igrati odbojko pri Soči sku- paj s prijateljico za zabavo, ko je bila stara 8 let. »S časom mi je postal ta šport všeč in sem s svojimi uspehi zadovoljna.« Sedaj igra pri Go-volleyju v D-ligi, v ekipi je libero. Svojo športno kariero je sicer začela z nogometom, igrala je tudi tenis. Med svoje najboljše športne uspehe uvršča napredovanje v D-ligo. Želela bi se še dodatno izboljšati v obrambi. »Sanj nimam veliko, rada bi odpravila vse svoje šibke točke in pomagala ekipi, da bi se čimbolje odrezala v tem prvenstvu.« (and) ft. ® £ (P ... da se je pred 30 leti pri Bregu (njen prvi trener je bil Učo Jurkič), začela ukvarjati z odbojko Lajris Žerjal (letnik 1969). Že tri leta pozneje je tako napredovala, da si je prislužila vpoklic v italijansko mladinsko reprezentanco. Krstni nastop z "azzurrami" je opravila leta 1985 na mednarodnem turnirju Citta di Ca-stello v Perugii. Igrala je med drugim za združeni ekipi Friulexport in Mebla in nato v italijanski A2 ligi z rimsko ekipo Tor Sapienza Bit Computers. Leta 1993 je morala zaradi hude poškodbe kolena opustiti igralsko kariero. Nato se je posvetila treniranju mladinskih ekip pri Sokolu. (lako) ATLETIKA - Fabio Ruzzier sklenil nastope v veteranski kategoriji M55 Pet let vladavine Na koprskem stadionu Bonifika se je v okviru 34. Koprskega teka odvijala zadnja letošnja tekma v hitri hoji, veljavna tudi za »Junior Alpe Adria Race Walking Cup«. Na startu raznih kategoriji se je predstavilo 24 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške, med katerimi je svojo zadnjo tekmo kot veteran kategorije M55 opravil tudi naš Fabio Ruzzier. Kljub deževnemu vremenu in močnim vetrom, se je številna skupina tekmovalcev pogumno zagnala po modri stezi leto dni starega stadiona. Seveda je bil lonjerski hitrohodec s svojimi 59 leti daleč najstarejši tekmovalec med vsemi prisotnimi, a se vseeno še ne misli predati kar tako mnogo mlajšim atletom. Na razdalji 3000m je od starta pa do 2700m sicer vodil 43 let mlajši Hrvat Matej Andelič, ki ga je naš atlet pustil da se »kuha« do zadnjega kroga, ko je silovito potegnil, se bolj kot proti njemu boril proti bur- ji in na cilju zmagal v času 15.07:2, medtem ko je 16-letni Hrvat dosegel izid 15.19:0, na tretje mesto pa se je uvrstil še drugi Hrvat Želimir Haubrih v času 15.47:4. Ruzzier je tako na najlepši način končal tekme v kategoriji od 55 do 59 let, v kateri je v 5 letih osvojil 2 zlati in 5 srebrnih kolajn na svetovnih ter 6 zlatih in 4 srebrne kolajne na evropskih prvenstvih, 2 naslova balkanskega prvaka, poleg izboljšanja enega svetovnega ter dveh evropskih rekordov, prestižni pa so bili zanj tudi 3 naslovi deželnega članskega prvaka, kjer je tekmoval z atleti, ki bi lahko bili njegovi vnuki in pa 9 zmag na raznih državnih članskih prvenstvih širom po Evropi. Prehod v starejšo kategorijo M60 mu bo vsekakor prva leta prinesel med veterani lažje delo z nasprotniki, koliko let mu bo še uspelo kljubovati vedno bolj zagrizenim mladim nadebudnim atletom pa bo razkril le čas. Breg pokazal napredek Dom še nepremagan DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Ardita - Breg 58:67 (6:19, 23:41, 41:52) Breg: Bandi, Gelleni 14, Tul, Zobec 18, Baldassi 13, Bole, Crismani 17, Coretti, Gregori 2, Fonda 3, Giacomini. SON: 14. 3 točke: Crismani in Baldassi 1. Trener: Walter Vatovec. Na zadnji tekmi v letošnjem sončnem letu so varovanci trenerja Vatovca pokazali viden napredek in vknjižili drugo zmago (v prvem delu je Ardita zmagala s 24 točkami prednosti). Goriško Ardito so v prvem delu popolnoma nadigrali, tako da so pred odmorom povedli tudi z 20 točkami naskoka. Visoko vodstvo je nato predramilo Goričane, ki so v tretji četrtini prevzeli vajeti igre in zmanjšali zaostanek, vendar vodstva brežanov vselej niso uspeli ogroziti. V zadnjem delu so Crismani in ostali ponovno vzpostavili razmerje sil in brez težav vknjižili pomembni dve točki. Pred tednom dni pa je Breg izgubil proti Team98 (ekipo vodi trener Jadrana Mario Gerjevič, tam igrajo tudi Ušaj, Da-neu in Cettolo) s 52:70. »Mislim, da je na visok poraz vplival predvsem naš pristop: nismo bili prepričani v naše zmožnosti,« je pojasnil pomožni trener Jakomin. igralci združene tržaške ekipe so ves čas vodili in dobro upravljali visoko prednost. Jadran ZKB - Ardita 64:67 Jadran tokrat ni ponovil prepričljive predstave, ki jo je prikazala proti Foglianu. Podcenjevalni odnos je bil odločilen za poraz proti Arditi, ki so jo v prvem delu premagali s 15 točkami: v prvem delu so ja-dranovci tudi vodili, nato pa popustili in dopustili zmago Goričanom. Z individualnimi napadi in slabo igro v obrambi je bil poraz na dlani. Vrstni red: Azzurra* 16, Pallacane-stro Trieste 2004 ** 10, Jadran ZKB*, Don Bosco* in Fogliano * 8, Ardita in Team98 6, Breg 4 (* s tekmo in ** z dvema tekmama manj). DEŽELNO PRVENSTVO U17 Alba - Dom Mark 42:75 (7:25, 17:34, 30:56) Dom Mark: Peteani D., Franzoni 10, Zera 1, Coz 4, Termini 19, Bensa n.v., An-tonello L. 18, Antonello M., Peteani S. 4, Giacomo Crismani kroma Gaggioli 17, Osso 2. Trenerja: Eriberto Del-lisanti in Jan Zavrtanik. Domovci so na najboljši možni način zaključili nastope v deželnem prvenstvu U17 v letu 2012. Antonello in soigralci so namreč v Krminu dosegli šesto zmago v šestih nastopih in ostajajo neporaženi na vrhu lestvice. Tokrat je bila odločilna prva četrtina, ki so jo varovanci trenerske dvojice Dellisanti-Zavrtanik zmagali z delnim izidom 25:7. Nato so se nasprotniki nekoliko približali domovcem s serijo trojk, a sta tokrat odlično razpoložena Termini in Gag-gioli vedno pravočasno odgovorila v napadu. Tako je bil drugi polčas zgolj formalnost, saj so rdeči samo še povečali prednost. (av) DEŽELNO PRVENSTVO U14 Don Bosco - Sokol 36:57 (11:17, 21:28, 28:44) Sokol: Ferfoglia 4, G. Terčon 15, Gras-si 10, Santini, Fabi 4, Monet, Gherlani 16, Coslovich 2, Zavadlav 6, Tercon I. Trener: Patrik Kojanec, Igralci Sokola so z zmago proti Don Boscu nadaljevali pozitivno serijo izidov predvsem po zaslugi dobre obrambe in uspešnega napada. Že v prvi četrtini so gostje povedli in to razliko obdržali do konca polčasa. V drugem delu so še poostrili obrambo, vendar razlike niso uspeli povečati zaradi številnih zgrešenih lahkih metov pod košem. Izkazal se je predvsem Gherlani, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. (Patrik Kojanec) ŠAH - Lepa uspeha Enrico Genzo in Matej Gruden odlična Minuli konec tedna sta bila v Trstu na sedežu društva SST 1904 kar dva turnirja: najprej »gastronomski« kot zadnja etapa maratona v pospešenem šahu, nato pa še mladinski pokrajinski turnir. Na »gastronomskem« (nagrade so bile gastronomske specialitete) turnirju je zmagal Fide mojster Tullio Mocc-hi, na zelo dobro 11.mesto (na 30 prijavljenih) pa se je uvrstil naš mladi ša-hist Enrico Genzo, ki je med drugim ugnal tudi mojstra Severina Stantiča in je bil najboljši mladinec. V skupnem seštevku maratona v pospešenem šahu (12 tekem) pa je Genzo osvojil prvo mesto v mladinski konkurenci. Skupni zmagovalec je bil Tullio Mocchi, ki je osvojil tudi maraton v hitropoteznem šahu. Tu je bil najboljši mladinec Matej Gruden, ki je na končni lestvici pristal celo na 8.mestu med več kot šestdesetimi šahisti. Mladi boljunski šahist pa je v nedeljo dosegel še en prodoren uspeh, saj je zmagal tudi na pokrajin- skem turnirju za kategoriji Under 16 in Under 14. Matej je bil prvi brez poraza (4,5/5) in je seveda pokrajinski prvak kategorije Under 14. Najboljša dva višje kategorije Under 16, Alberto Jurissevich (4/5) in Enrico Genzo (3,5/5) sta se uvrstila na 2.oz.3. mesto. V kategoriji Under 12 je bila najboljša Lejla Juretič (4/5), ki je zaradi Buc-holz količnika prehitela Doberdobca Emila Antonuttija, ki je zbral isto število točk. Pokrajinska prvaka v kategoriji Under 10 pa sta spet naša predstavnika Sebastjan Pieri (5/5) in, kot edina deklica v tej konkurenci, Samantha Car-li (1/5), Na treh turnirjih je nastopilo kar 38 mladih šahistov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Kar 18 izmed teh pa jih je učencev in dijakov slovenskih šol. (Marko Oblak) ODBOJKA - U17 Nihče ni dorasel Olympii V prvenstvu U 17 je za nami četrti krog in Olympia Hlede nadaljuje s svojo zmagovito potjo, saj ji zaenkrat noben nasprotnik ni bil dorasel. Niti trenutno zadnjeuvrščeni Fin-cantieri seveda ni mogel ovirati zmagovite poti goriške ekipe, ki je takoj v prvem setu vzpostavila pravilno razmerje sil na igrišču. Kljub svojim mladim letom so igralci Olympie že ru-tinirani, za sabo imajo osvojitev deželnega naslova U14 pred dvema letoma in nato še 11. mesta na državni ravni, učinkoviti so tudi v članskih deželnih prvenstvih, zato je bolj malo verjetno, da bodo na deželni ravni naleteli na enakovrednega tekmeca. Po lepem uspehu iz prejšnjega kroga je tokrat Sloga Tabor morala priznati premoč tržaškega Cosellija. Prva dva seta sta bila sicer dokaj izenačena, Slogaši so se enakovredno borili, na koncu pa so zagrešili nekaj zaporednih napak, ki so jim preprečile, da bi osvojili vsaj set, kar bi si vsekakor zaslužili. Izidi 4. kola skupine A: Sloga Tabor - Coselli 0:3 (20:25, 21:25, 14:25), Virtus - Ausa Pav 0:3, Olympia Hlede - Fincantieri 3:0 (25:7, 25:20, 25:13) Lestvica: Olympia Hlede A.I. 12, Coselli 9, Ausa Pav 8, Sloga Tabor in Virtus 3, Fincantieri 1. (INKA) pt spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport MLADINSKI NOGOMET Uspešna le združena ekipa Najmlajši Krasa so premagali Roianese - Na Goriškem Juventina in Sovodnje nista iztrgala ene točke NARAŠČAJNIKI Pro Romans Medea - Juventina 3:1 (2:1) Strelec za Juventino: M. Antonini. Juventina: Barone, Falanga (Lut-man), Clancis, Pljuč, Barbiero, De San-tis, De Fornasari, Beltramini (S. Antonini), M. Antonini, Visintin (Gianesini), Forchiassin. Trener: Ledri. Juventina je tokrat uspešno kljubovala solidnemu nasprotniku. Za ekipo iz Štandreža sta bili usodni napaki v obrambi. V drugem delu so imeli rde-če-beli kar nekaj priložnosti za izenačenje. Združena ekipa Romans-Medea je piko na i postavila v zadnjih minutah tekme. Kljub porazu je bil trener Gianfranco Ledri zadovoljen s prikazano igro. NAJMLAJŠI Cormonese - Sovodnje 7:0 (4:0) Sovodnje: Faganel, D. Pavletič, Persolja (Devetak), Piva, N. Pavletič, J. Petejan, Soban (Acconcia), Trevisan, Gergolet, Čavdek, D. Petejan. Trener: Cijan. Igralci Sovodenj so zasluženo zabeležili poraz, ki pa je vseeno previsok. Več kot očitno je, da je dolga jesen terjala svoj davek in če temu dodamo še mladost, neizkušenost in tudi do sedaj osvojeni nivo nogometnega znanja pridemo do trenutne situacije, v kateri se ekipa nahaja. Po- trebno bo »prebiti« psihološki zid, da bi ekipa kdaj skušala prva zadeti na srečanju, saj se v zadnjem času dogaja, da hitro prejme zadetek in se vse skupaj postavi »na« glavo. Tudi tokrat so domači iz nenevarnega strela po-vedli že v 6. minuti. Po prejetem zadetku so se gostje predramili ter naslednjih 20-tih minutah vzpostavili ravnotežje, a je hiter domači protinapad za vodstvo 2:0 spodrezal noge gostov, ki so tako v zadnjih 5. minutah prvega dela omogočili domačim, da so dosegli tri zadetke za visoko vodstvo ob polčasu s 4:0. Trije goli so padli še v drugem polčasu. Roianese - Kras 1:2 Strelca: Miloševič, Caldarola. Kras: Paoli, Urban, Nabergoj, Ghersinich, Feritoia, Covarelli, Ko-cman, Miloševič, Niro, Procassi, Se-gulin, Gregori, Smotlak, Štefančič, Carlassara, Lisjak, Caldarola. Trener: Pahor. Združena ekipa Krasa se je po zmagi proti Roianeseju še dodatno približal vrhu lestvice. Pahorjevi varovanci so se morali sicer pošteno potruditi, saj je tržaška ekipa nudila soliden odpor. Ostali izidi: Esperia - Montebel-lo 1:8, Fani B - Fani A 0:2, Ponziana -Cgs 2:2, TS Calcio - S. Andrea 0:0, Zau-le - Opicina 1:3, Muggia je bila prosta. Vrstni red: S. Andrea 31, TS Calcio 25, Muggia 25, Kras 24, Pon-ziana 23, Opicina 21, Cgs 15, Fani A 10, Roianese 9, Montebello 7, Zaule 7, Fa-ni B 6, Esperia 3. Igralci združene ekipe najmlajših Krasa kroma X jssn)j|pe|!|/v CC O Q_ >LO cc cc 1 III OJ 'S '3-§ i m "S Ssj^l •a -s ^ QJ g ^ g i 03 a» C 0 E in C 03 'O 00 -1 rsi 0 Z 0. ^ E 0 OJ u Ol -a 1- V) 00 0 a> VO iS m vO ni *— > 2 '8 T3 O =3 > N r .s. o -s I 1 1 N 1 1 1J A g IA i «o Si o ! O OJ ! .Si,2 rn -=-¡3 i o^" ^ >u i—i i- S ^ •■S N '"b c -a S § >8 2 3 S 2 > 5 > O g -a n h «J «5 H t? r bi ro C« Hi C M POGl^ A .2 O -d t« 5 N •Si. OJ (s « >w ......... fi .i d cj N G * S-J ž g. S_1 flj r \ w U o ko i ^ e -s - •a "d g, c E o O politiki: Politiki sledim, čeprav ne aktivno. Mislim, da je tako v Italiji kot v Sloveniji preveč korupcije in prepogosto prevladajo osebni interesi. Sovražim antipoliti-i in populizem, ki ne vodita nikamor. Bolj bi bilo treba zaupati mladim politi kom. # O zamejstvu: Biti zamejec je dandanes privilegij, saj dobro poznanje dveh je zikov odpira nove poti, predvsem pri zaposlitvi. Zamejstvo je po naravi preveč zaprto: treba je misliti na mlade, na prihodnost, na Evropo. # O italijanski družbi: Preveč je slabe televizije, pre več je egoizma, ni več občutka za solidarnost in družabnost. # O Sloveniji: Podobno kot velja za Italijo. # O istospolnih zvezah: Vsi bi morah imeti enake pravice. Bolj proble- . _ matično pa je glede posvojitve otrok, kjer gre za kočljivo moralno vprašanje; o tem bi morah razmisliti psihologi, ne pa družba. # O evtanaziji Sem absolutno za. • Facebook ali tvvitter? Facebook uporabljam poredkoma. Svojo stran pogledam približno enkrat tedensko. Najpogosteje ga uporabljam, da se s prijatelji zmenimo za skupno večerjo. iS* .2 £ ,, &.0 n< & S q (D » * <; H št; rt> ¡S T 1—1 S--S, ^ -1 r=* >N O se oo fe Ji > m- -o a- ¿2 cEL>lj' Z -t P O o a | -S i « -d 3 C a & n ; a. o o ^ o- S? s. i: ^ ^ « 3 = S- 3 u 3 = fl 3 O-O S (=• E-E-f g- p °! ^ o S o a- s „ o r v , S P E. 00 C a\ 1—i C« N ca Hi C Lf5 O S ^ ¿i O g •H a i/5 H ( C a >0 C« •0 m > ■M '2 S, P 0 0 Ji v h B bc N -d a J a ti X> ti 1 >N 'S « TJ fl fl 2 V TJ s HH h •9uipf[ sn3 bz |bdo}sbu pbj iq aj^ 'nsbj>i ij jtuja as iq pbj ••• e|edojseu ;q au/|q OAjsmp ojaje>| ez 0 'tSt1"D a I oms iBS 1 ojqop ureu so)0'[ a [isn>j/iaijira os ••• as ¡sasop uijpz 0 'KlAK hoj q8 jb>[ I)I'/oao.ld UIBJOUI 'BUIOp 0UIBd0}sbu ()>J I pil) I)(R>[ '93TUpBAO|9} outzt|q UIBSSjBod riAJS -njp luafoiu y\ 0 'KSoju usazt i pri) )o>j njsijSi bu o>pr) ouisumzBj ojqop sai os tui -bu poi/\i 'o.)p»i3ios o jo as uiju33 riAjsnjp luafoiu y\ 0 -nuids pina[>[:)K(| ut sta -J9S BU »n.T0A0Sp0« Tjd UIBUIT 9ABZ9X 'Ulds pUBlJJOJ TJ^TIJ UIBiBAZT UT UIBJTAJ3S OjqOQ 3U UI33 A 'J3qOp UI9S UI33 /\ 0 BSBUIZ š ^^^^ Bdi>[9 ••• o>| luasApajd uieAjzn t K n .Si F< 5S rotAl ^ is n 2 ■o oj o « >u S rs ^ O ss ¿t i S s : ; 1 « ^ S a s « -d e a a fO o 00 N J2 S' (U C t« M 3 «i o O "" c 00 g X _S S ^ § e I ¡411 J & 4 J' p 3 N ^ N "tt c^-o 3 O I— ^ l-> ¿Ni s v — >(x % $ M o ^ 3 c OJ S E c S. e J ■ S s 3 a n o c -o c ^ -a 00 oj g y S. 5" S c q c ^ 2 a s c | 3 g g. E c. Jp-^ 2 « "g- N -ik « > -M _ 3 C >03 1<.S M C ' i I -8 J ■ = -g21' i .5 -d 2 ■IS-o, J « v > ai A, s 3 11 J-* H H -H H % O I ■o 6. . o ^ s. »1 3 K « fi 5 Si S C s > js 9 > •a c o M 1 o. iv . v-d H .Si, a O < S > -5 = u , g 52 —3 sas «o ri <-> iS _. i« — ! Hi i g s« = , S*« J 5 s 5S i D ft: Si S I P Šl _ ! ti = S * J B S . _j = Z ^ H « E M žSSS R = S hS?" S S s . _ E ! o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - V Hiši filma center odličnosti, ki ga mesto ne dovolj pozna »Vlagajte v univerzo, mladino in inovacijo« »Vlagajte v raziskovanje, inovacijo, kakovost in internacionalizacijo. Le tako boste vlagali v mlade, v prihodnost, v teritorij. To je edina pot iz krize. Živimo v državi, ki devet milijard evrov namenja t.i. baby pokojninam, komaj šest milijard pa raziskovanju in univerzi. Država se ozira po starih in ne po mladih, vlaga v preteklost, ne v prihodnost.« Ta apel je včeraj izrekla rektorica Vi-demske univerze Cristiana Compagno v pokrajinski mediateki na goriškem Travniku, kjer so predstavili najnovejšo pridobitev laboratorijev filmske smeri Dams - La Camera ottica in Crea - za restavriranje in digita-liziranje filmskih trakov. Rektoričine besede so bile naslovljene na predstavnike mestnih oblasti in javnih ustanov - Trgovinske zbornice, Fundacije Goriške hranilnice, Konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola -, ki financirajo univerzitetno prisotnost v Gorici in so bili vsi po vrsti zbrani v me-diateki. Ton, ki ga je uporabila, pa ni bil slučajno zelo resen, saj se mesto morda ne dovolj zaveda, da so v Gorici uresničili center odličnosti, ki je v Evropi cenjen, ker ga ni podobnega. To so edini profesionalni filmski laboratoriji, ki delujejo v okviru neke univerze, zato privabljajo tudi študente iz tujine -iz Pariza, Londona, Frankfurta, Barcelone ... -, ki pridobljeno znanje merijo s prakso. Laboratoriji so urejeni v pritličju Hiše filma, ki je edinstven primer uspešne spojitve zasebnega in javnega ter hkrati spojitev kulture, izobraževanja in gospodarstva, je včeraj poudaril Boris Peric, predsednik uprave družbe KB1909, ki je lastnica nepremičnine, kjer so zbrani vsi ti, ki v Gorici govorijo filmski jezik. Peric je med temi izpostavil Transmedio, ki je k nam prinesla tudi filmsko produkcijo. Poudaril je še ekonomski potencial goriških filmskih sredin, ki mladim in sposobnim zagotavljajo tudi zaposlitev. Z nakupom sofisticiranega skanerja za prepis analogne filmske slike na digitalno podlago in s preureditvijo laboratorijev so v goriški tehnološki park Videmske univerze investirali sto tisoč evrov. Šestdeset tisoč evrov so odšteli za novo napravo, ki so jo po navodilih goriških tehnikov izdelali v Berlinu; strošek za skaner sta si razdelila goriška Trgovinska zbornica in furlanski univerzitetni konzorcij, denar za opremo in obnovo pa je univerza potegnila iz svoje blagajne. V desetih letih so se laboratoriji filmskega Damsa Videmske univerze uveljavili,partnerji v restavratorskih posegih so jim Cineteca Na-zionale v Rimu, Quadriennale iz Rima, muzej filma iz Turina, Biennale iz Benetk, Filmmuseum z Dunaja (včeraj ga je v Gorici zastopal Matteo Lepore) in Slovenska Kinoteka iz Ljubljane. V imenu le-te je vodja programskega oddelka Jurij Meden včeraj povedal, da jim je slovenski režiser in vsestranski filmski delavec Karpo Godina zaupal svoje amaterske, avantgardne in eksperimentalne Rektorica Cristiana Compagno med ogledom goriških laboratorijev (levo); novi filmski skaner (desno), ki je včeraj na digitalno podlago »reševal« edino kopijo dokumentarnega zapisa Giuseppeja Zigaine iz leta 1953 bumbaca Boris Peric in Mauro Pascolini nagovarjata občinstvo v knjižnici pokrajinske mediateke na goriškem Travniku bumbaca filme, njihovo restavriranje pa poteka ravno v goriških laboratorijih. Restavratorski poseg spremlja Karpo Godina sam, ki je bil med občinstvom včerajšnjega dogodka. Dejavnosti Hiše filma in tehnološke pridobitve laboratorijev povečujejo atraktivnost goriškega Damsa, je bilo včeraj povedano: to se kaže v dejstvu, da so za- beležili porast vpisov, medtem ko sorodne univerzitetne smeri doživljajo v Italiji krizo. Direktor goriškega sedeža Videm-ske univerze Mauro Pascolini je tudi omenil iskanje sinergij z Visoko šolo za umetnost novogoriške univerze, ki se je letošnjo jesen priselila v Gorico. »Podpore ne sprašujemo zase, am- pak sprašujemo investicije v teritorij. Krajevne uprave imajo možnost dokazati, da zares verjamejo v mladino,« je še poudarila rektorica Cristiana Compagno in tako zaključila svoj apel: »Bdite nad univerzami, zato da bodo čim bolje opravljale svoje delo in formirale novi vodilni razred, ki nas bo potegnil iz krize.« 17 Petek, 21. decembra 2012 ALPE-JADRAN / APrimorski ~ dnevnik TRŽIČ - Občina Nad stisko s skoraj poldrugim milijonom Za reševanje socialne stiske svojih občanov je tržiška občina od začetka leta porabila 1.344.000 evrov, ki so jih socialno ogroženim družinam in posameznikom izplačali v obliki najrazličnejših prispevkov. Približno eno tretjino celotnega zneska so prejeli tuji državljani, ki bivajo na območju tržiške občine in predstavljajo 17 odstotkov celotnega prebivalstva; občina je 573 tujcem skupno izplačala 437.359 evrov, 1.324 italijanskim državljanom pa 907.105 evrov. Kar zadeva občinske in deželne prispevke za nižanje najemnin, je tujim državljanom šlo 44 odstotkov pomoči od skupnega zneska 580.000 evrov; 104 tuji državljani so poleg tega prejeli 40,7 odstotka denarne pomoči za revnejše družine, ki je skupno znašala 156.842 evra. Italijanski pari po drugi strani predstavljajo večino koristnikov prispevka za številčne družine; prispevek za novorojenčke je prejelo 89 italijanskih državljanov, 52 pa je bilo med prejemniki tujcev. Kar se tiče prispevka, ki ga podeljujejo na podlagi družinske kartice (v ital. »carta famiglia«), je 734 italijanskih družin prejelo 213.764 evrov, medtem ko sta bila 202 tuja državljana deležna skupno 51.235 evrov pomoči. Samo pet tujih državljanov je prejelo pomoč iz deželnega solidarnostnega sklada, medtem ko je bilo med prejemniki 80 italijanskih državljanov. Vse omenjene podatke je zbrala tržiška občinska odbornica za socialo Cristiana Morsolin, potem ko je na to temo vložil svetniško vprašanje občinski svetnik Severne lige Federico Razzini. »Iz podatkov ugotavljam, da priseljenci močno bremenijo socialni sistem. Tujce je 17 odstotkov, prejemajo pa 33 odstotkov socialne pomoči. Končno imamo nekaj številk, o katerih lahko razpravljamo, po drugi strani pa sem pričakoval, da je imelo pristojno odborništvo programsko vizijo o tem, kako porazdeliti med prosilci pomoč,« poudarja Razzini, Morsoli-nova pa mu odgovarja, da je tržiška občina pri delitvi pomoči upoštevala pravilnik, ki ga je občinski svet izglasoval leta 2009. »Za deželne in državne prispevke pa smo se držali deželnih in državni določil; naše socialne službe so preverili, ali so prosilci res potrebni pomoči, njihov status pa je preverjala tudi finančna straža,« pojasnjuje odbornica Cristiana Morsolin. PEVMA - Olje na mostu • •• v • v* Divji prašiči ničesar krivi Goriški gasilci so v nedeljo okrog 8.45 prejeli telefonski klic moškega, ki se je s svojim avtomobilom znašel v težavah. Motor mu je »crknil« sredi pevmskega mosta, iz njega je naprej zakadilo, nato pa se je po cestišču izlilo motorno olje. Gasilci so prihiteli na most in se takoj lotili čiščenja pomazanega cestišča, ki je bilo spolzko in nevarno. Poleg gasilcev so na na kraj prišli tudi policisti, ki so nekaj časa zaprli most prometu. Potem ko so gasilci zaključili čistiti cestišče in odšli, se je med stanovalci sosednjih hiš razširila neresnična vest, da je avtomobil sredi mostu podrl divjega prašiča. Gasilci so potrdili, da je šlo za običajno okvaro motorja, s katero divji prašiči seveda nimajo nikakršne povezave; enostavno tokrat niso ničesar krivi, čeprav naj bi jih nekaj ljudi že opazilo, kako se ravno preko pevmskega mostu odpravljajo na levi breg Soče. Delavci včeraj v Bombijevem predoru bumbaca GORICA - Odprtje v soboto Predor bo »žarel« v dnevni svetlobi Zdi se, da se bodo napovedi tokrat uresničile. Z goriške občine so včeraj sporočili, da bodo v soboto ob 17. uri ponovno odprli Bombijev predor, ki Travnik povezuje z Ulico Giustiniani oziroma z Rafutom. Predor pod grajskim gričem obnavljajo delavci podjetja Edilramon, ki jim je zaupana uresničitev grajske vzpenjače. Tudi včeraj so dela potekala s pospeškom. Mimoidoče je pritegovala predvsem svetloba, ki je sijala iz predora. Na gradbišču so pojasnili, da bo predor dobesedno žarel v dnevni svetlobi po zaslugi 26 žarometov, pritrjenih na obnovljeni svetli strop. Namenjen bo pešcem in kolesarjem, zato bodo še pred sobotnim odprtjem na asfaltu označili kolesarsko pot. Po prepričanju občinskih upraviteljev bo Travnik po zaslugi predora pridobil tako zelo pričakovana parkirna mesta, saj bo na njegovem dnu parkirišče, kjer bo parkiranje brezplačno; poskrbeli bodo tudi, da bo kraj primerno osvetljen, medtem ko bodo danes degradiranemu območju pred travniškim vhodom v predor dali prikupnejši videz s cvetličnimi koriti. 18 Četrtek, 20. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / JAMLJE - Kremenjakova božičnica Ob dvajseti obletnici sebi posvetili koledar Nabito polna vaška dvorana na večeru plesa, glasbe in pesmi V nabito polni dvorani v Jamljah je v nedeljo popoldne potekala tradicionalna božična prireditev v organizaciji domačega društva Kremenjak. Na programu je bilo več točk: nastopili so učenci frajtonari-ce, zaplesala je domača dekliška plesna skupina, predstavili so društveni stenski koledar, nazadnje pa sta dva pevska zbora pričarala lepoto božičnih napevov. Za nekakšno povezovalno nit med raznimi točkami so poskrbeli prav mladi in ne več rosno mla- di harmonikarji, ki se jim že nekaj let posveča učitelj in mentor Andrej Gropajc. Pred publiko so samozavestno stopili Jan Grilanc, Alex Gergolet, Matej Emili, Vanda Vižin-tin, Luciano Černic, Francesco Gorza in Simon Ferfolja. V pozdravnem nagovoru se je predsednica društva Kremenjak Bruna Visintin sprehodila skozi dejavnosti društva. Nekatere so prisotne že od vsega začetka pred skoraj dvajsetimi leti, druge pa so novejše Božična tržnica (zgoraj); polna cerkev (spodaj) bumbaca STANDREZ Izkupiček praznika tudi za nakup šolske opreme V štandreški cerkvi je v nedeljo potekal tradicionalni praznik, ki ga posvečajo miru in prijateljstvu. Priredili so ga združenje sKultura 2001, domača župnija sv.Andreja ter vaška športna in kulturna društva, glavni akterji praznika pa so tudi tokrat bili otroci. Prisotne, ki so napolnili cerkev, je pred začetkom pevskih nastopov pozdravil predsednik združenja sKultura Mar- jan Brescia, ki je pozval starše in otroke k ljubezni. Kulturni program so nato s petjem božičnih pesmi oblikovali otroci slovenske in italijanske sekcije štandreškega vrtca ter osnovne šole Frana Erjavca ter še učenci osnovne šole Ivana Roba iz Vrtojbe. Ob zaključku prireditve so med družabnostjo pred cerkvijo prodajali piškote, ki so jih spekle mamice, dalje izdelke, ki so jih oblikovali otroci, ter božične okraske štandreških žena; del izkupička bodo namenili v dobrodelne namene, del pa bo šel za nakup šolskih potrebščin in opreme. Glasbeniki iz Romjana (levo); občinstvo (zgoraj); mladi harmonikar (desno) bumbaca zazsnove. V ta sklop bi vključili zlasti plesne zvrsti, ki vključujejo domača dekleta. Že petnajst let pa društvo izdaja svoj stenski koledar, ki je bil med Jameljci vedno zelo lepo sprejet. Koledar namreč prinaša fotografije in zapise o društvenem delovanju, pa tudi dokumentacijo zgodovinskega značaja. Letošnji koledar je posvečen dvajseti obletnici društva, prinaša pa fotografije in opise dejavnosti zadnjih dveh let. V svojem nagovoru je predsednica Visintinova poudarila še pomen pohodov od Jamelj do Sel na Krasu, ki so tudi pomagali odpirati in rušiti mejo, in orientacijskih pohodov. Osrednji govornik, športni in kulturni delavec Vili Prinčič, je izpostavil dragoceno vlogo, ki jo društvo Kremenjak opravlja v prid jameljske vaške skupnosti. Ta vloga se kaže na različnih področjih, od prirejanja kulturnih prireditev različne narave, športno-rekreacijskih dogodkov, pa tudi prirejanja spominskih proslav, ki so vezane na sporočilo NOB. Društvo razpolaga tudi z lepim kulturnim domom, ki je poleg društvenim dejavnostim na voljo tudi slovenskim krovnim organizacijam, ki v domu prirejajo občne zbore, posvete in druga zasedanja. Posebno pozornost je govornik namenil tudi letošnjemu koledarju, ki ga je uvrstil med dokumente, ki niso le seznam datumov in svetnikov, temveč spadajo med pomembno arhivsko gradivo, ki bo v prihodnosti postalo predmet raziskovalcev in proučevalcev preteklosti. Na koncu svojega posega je Prinčič v imenu obeh zvez - ZSKD in ZSŠDI - čestital ja-meljskim kulturnikom za opravljeno delo in jim voščil, naj bodo v prihodnosti še naprej tako uspešni. In to kljub krizi, ki neusmiljeno pesti društva in druge organizacije. V drugem delu večera, ki sta ga povezovala Marko Vizintin in Katerina Abra-mi, je s spletom modernih plesov nastopila dekliška skupina, ki jo uspešno vodi Mara Rogelja. Nato je v ospredje prišlo zborovsko petje. Najprej sta oder zasedla zbor Starši ensemble in skupina Romjanski muzikanti, ki ju vodi Silvia Pierotti. Predstavili so se z nizom znamenitih motivov božičnega opusa. Večer je zaključila ženska pevska skupina Stu ledi s Tržaškega, ki jo vodi Katja Lavrenčič. Ta že uveljavljen pevski ansambel se je predstavil z nizom starih slovenskih božičnih pesmi. V zaključnem delu prireditve je pozdravila še do-berdobska podžupanja Luisa Gergolet, ki je ob voščilih društvu izpostavila sledečo misel: denar ima svoj pomen, kultura pa je mnogo pomembnejša! Na koncu je društvo Kremenjak voščilo svojim članom in prijateljem: »Odprimo vrata sreči in jo sprejmimo takšno, kot je: največkrat skromno, a vedno zadovoljno; največkrat nevidno, a vedno toplo, prijazno in nasmejano. Da bi v vaš dom našla vsak dan v letu 2013 odprta vrata!« NOVA GORICA Kriza je zaznavna bolj kot kdajkoli Na novogoriškem Rdečem križu so letos pomagali že več kot 800 socialno ogroženim posameznikom. Prihajajo po osnovna živila, higienske pripomočke, rabljeno obleko, obutev, posteljnino, finančno pomoč ... »Gospodarska kriza, brezposelnost in varčevanje ter s tem povezana nova zakonodaja na področju socialnih prejemkov so mnoge ljudi pahnili na sam rob preživetja. Vsi zaznavamo, da nič ni več tako, kot je bilo. Še toliko bolj to občutimo tisti, ki se dnevno srečujemo s stiskami in nemočjo prizadetih,« pravi sekretar novogoriškega Rdečega križa Aleš Markočič. V organizaciji so včeraj slavili 60. obletnico delovanja. »V teh časih slavje ne bi bilo primerno, primerno pa je, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem prostovoljcem in prostovoljkam in vsem organizacijam, ki dopolnjujejo dejavnosti Rdečega križa pri nudenju pomoči,« je včeraj poudaril predsednik Območnega združenja Rdečega križa Nova Gorica, Dušan Ambrožič. Posebne pozornosti je bil na včerajšnji krajši slovesnosti deležen Anton Leban iz Prvačine, najstarejši prostovoljec novogori-škega Rdečega križa. V organizaciji aktivno sodeluje že od njenega nastanka. Da je delo prostovoljcev za Rdeči križ ključnega pomena, je včeraj poudaril tudi Ambrožič: v njihovi organizaciji je 2.200 aktivnih krvodajalcev, ki 3000-krat letno darujejo kri. Krvodajalstvo in humanitarna pomoč nista edini dejavnosti Rdečega križa, organizacija izvaja tudi tečaje prve pomoči za bodoče voznike, za delovne organizacije, zadnja leta pa so formirali tudi prostovoljne ekipe prve pomoči, ki so usposobljene za intervencije ob večjih elementarnih nesrečah. Pomagajo pa tudi socialno ogroženim posameznikom, letos se jih je pri njih oglasilo že več kot 800. Razdelili so 1040 prehranskih paketov Rdečega križa in vrečk pralnega praška ter več kot 7 ton hrane iz intervencijskih zalog EU. »Vse več ljudi pa prosi za pomoč pri plačilu nujnih stroškov, kot so elektrika, voda, ogrevanje, saj mnogi kljub zaposlitvi ne zaslužijo dovolj, da bi se lahko prebili skozi mesec. A žal so tudi naša sredstva preskromna. Razmere v državi v zadnjem letu so namreč prispevale k temu, da podjetja kot tudi posamezniki na našem območju težko darujejo finančna sredstva,« opozarja Mar-kočič. Do konca oktobra so lahko tudi s pomočjo občin in nekaj donatorjev odobrili finančno pomoč v višini preko 30.000 evrov. Sredstva so porabili za nakup šolskih potrebščin za več kot 120 otrok, plačilo stroškov elektrike, vode, komunale, stanarine, ogrevanja ... S 5.000 evri so sodelovali pri nakupu dvižne invalidske ploščadi, s 5.500 evri pa so pomagali pri obnovi stanovanjske hiše v Šempasu, ki jo je pozimi dobesedno odnesla burja. »Ravno sedaj pa se deli finančno materialna pomoč vsem prizadetim v letošnjih poplavah na Goriškem, ki bodo skupaj prejeli preko 37.000 evrov,« dodaja Markočič. S pomočjo Rdečega križa je letos na Debelem rtiču en teden brezplačno letovalo 16 socialno ogroženih otrok in devet starejših oseb. Katja Munih GORICA - Okoljevarstveniki Upravljanje s Sočo naj se »zbistri« Okoljevarstveno združenje Legambiente zahteva več transparentnosti v upravljanju vodnega bogastva reke Soče. »Pred dnevi se je sestala mešana, slovensko-italijanska, komisija za vodno gospodarstvo, vendar je v javnost prišlo bore malo informaciji o tem srečanju, če že ne nič,« pravijo pri združenju Legambiente, ki so zaradi tega prepričani, da bi treba javno spregovoriti o temah, ki so vezane na okolje in poplavno varnost. »Združenje Legambiente je že julija lanskega leta vložilo parlamentarno vprašanje, s katero smo zahtevali več transparentnosti. Isti mesec smo zaprosili zunanje ministrstvo in zavod za nadzor nad soškim porečjem, naj objavita zapisnike zasedanje mešane komisije na spletni strani www.laboratorioisonzo.it. V pričakovanju na odgovore na naša vprašanja smo prepričani, da bi morale interese oko-ljevarstvenikov in kmetovalcev zagovarjati krajevne uprave. To nalogo bi si nedvomno lahko prevzela pokrajina,« so prepričani pri okoljevarstvenem združenju Legambiente. TRŽIČ - Sklep občinske uprave Pet združenj z novim sedežem Dvorane društvenih sedežev morajo biti na razpolago vsem Pet tržiških združenj - ANMIL, ANMIC, Fogolar Furlan, As-sociazione volontari ospedalieri in Incontri bisiachi - je dobilo nov sedež. Omenjena združenja so se uvrstila na najvišja mesta lestvice, ki jo je občinska uprava pripravila ravno, da bi domačim društvom zagotovila primeren sedež. Tako bosta odslej združenje Fogolar Furlan in društvo Incontri bisiachi sobivala v sobi na Trgu Falcone e Borsellino; združenje AVO bo nastanjeno skupaj z združenjem ADA v Ulici Valentinis; sedež združenja ANMIL bo v Ulici Petrarca, kjer domuje konzorcij taksistov, medtem ko bo AN-MIC razpolagal s prostori v Ulici Pisani. Občinska uprava je tudi odločila, da bodo morala združenja Trullo, VZPI-ANPI in Ami-ci del Fante dati na razpolago dvorane oz. predavalnice svojih društvenih sedežev tudi ostalim društvom iz mesta. »Zadovoljni smo, ker smo se uspeli dogovoriti za sobivanje različnih društev na istih sedežih; to je zelo pomemben rezultat, saj je v sedanjem obdobju krize sodelovanje med društvi še kako potrebno,« pravi tržiška občinska odbornica za kulturo Paola Benes. / GORIŠKI PROSTOR_Torek, 18. decembra 2012 1 9 SOLKAN - Turistična zanimivost ob meji Urbani bivak Kabina na nekdanjem mejnem prehodu Solkan je odstranjena. Za to je poskrbela slovenska država, ki je lastnica tovrstnih montažnih objektov. Ker pa na tistem mestu sredi vozišča še vedno ostaja otok, v njem pa zasidrani jekleni nosilci nadstreška, je območje z vidika prometne varnosti še nevarno. Zaenkrat nadstrešek ostaja na svojem mestu, saj na pristojnem ministrstvu za javno upravo v letošnjem proračunskem letu nimajo predvidenih sredstev za odstranitev. Do 15. januarja pa se mora novogoriška mestna občina uradno opredeliti o predlogu ministrstva glede prenosa lastništva nekdanjih mejnih objektov nanjo, ministrstvo pa sporočiti oceno vrednosti objektov. V zameno zanje bi na ministrstvu radi lastninske pravice za nekatere prostore v občinski stavbi. Župan Matej Arčon se s tem ne strinja. »Če bo ministrstvo objekte prodajalo, kot so tudi že nakazali, smo mi tisti, ki imamo predkupno pravico. Še vedno se torej lahko odločimo, da bi določene objekte kupili,« pravi Vesna Mikuž, direktorica novogoriške občinske uprave. Mimogrede -država je na nekatere druge občine mejne objekte, resda pred nekaj leti, prenesla brezplačno. Po načrtih ministrstva bi se, če do zamenjave z občino ne pride, objekti na mejnih prehodih prodali, za tiste- ga na Erjavčevi pa se zanima Carinska uprava, ki bi rada v njem naredila svoj muzej. Ker je po odhodu obmejnih organov objekt na Erjavčevi večkrat gostil dogodke v izvedbi Kinoate-ljeja in je že postal tovrstna povezovalna točka za obe mesti, smo želeli vedeti, kaj oni menijo o tem. »Za muzej carine nisem vedela, dokler o tem nisem prebrala v časopisu,« pravi Nadja Velušček iz Zavoda Kinoatelje. »Smo se pa v tem času z enako mislečimi povezali v nekakšen konzorcij. Sestavljajo ga Društvo humanistov Goriške, novogoriško društvo arhitektov, Kulturno umetniško društvo Krea ter Ki-noatelje Gorica in Zavod Kinoatelje v Novi Gorici,« našteva. Pripravili so celoletni program vsebin, ki bi gostovale v objektu in ga predložili ministrstvu. »Barbari Poša iz KUD Krea pa se je utrnila še zamisel, da bi objekt postal "urbani bivak". V njem bi bilo moč prespati. Tudi tako, s pomočjo kulture, bi lahko promovirali turizem v Novi Gorici,« pojasnjuje sogovornica. Ideja je vsekakor zanimiva, asketsko urejen »bivak«,v katerem so nekoč uradovali cariniki na meji med vzhodom in zahodom bi bil zagotovo svojevrstna turistična atrakcija. Dopolnjuje pa se tudi z že obstoječimi tremi malimi muzeji na meji: muzej mejnih prehodov ob železniški postaji, stražarski Solkanski prehod brez kabine foto k.m. Prazni objekt na Erjavčevi foto k.m. stolp v Vrtojbi in novi muzej vsem umrlim na meji v Mirnu. Če bi v objektu carinski urad postavil svoj muzej, ideja o bivaku sicer odpade, a vsebine, ki so jih pripravila društva, združena v konzorcij, lahko sobivajo tudi z njim. »Smo za sodelovanje. Pomembno je, da tam ostanejo vsebine, ki mesti povezujejo, ne pa kakšno skladišče,« se je Veluščkova navezala na nedavne poskuse trženja objekta, ki bo že v petek ob 18. uri gostil nov dogodek: Album mesta. Anja Medved iz Zavoda Kinoatelje bo predstavila svoj zadnji dokumentarni video, ki je nastal na podlagi pričevanj Goričanov in Novogoričanov na lanski Ordinaciji spomina. Katja Munih GORICA - Državni knjižnici bo jutri izročen načrt obnove Pritličje je pri koncu, dvorana na začetku GORICA - Za nižanje davčnega pritiska S Trbižem zahtevajo urbano prosto cono Napovedali smo skorajšnji zaključek del v pritličju Trgovskega doma na Verdijevem korzu, kjer po načrtu arhitekta Dimitrija Wal-tritscha nastaja večnamenska dvorana, ki naj bi jo z vsebino napolnili goriški Slovenci. Naključje je naneslo, da premik s slepega tira istočasno doživlja tudi dvorana Trgovskega doma z vhodom iz Petrarcove ulice, ki jo je pred od- GORICA-NOVA GORICA Prižig lučk z otroki Bolj redke so priložnosti neinstitu-cionalnega srečevanja občinskih upraviteljev Gorice in Nove Gorice. Kakor je že desetletna tradicija, pa se bosta župana Matej Arčon in Ettore Romoli danes ob 10.30 na Trgu Evrope - Transalpini udeležila srečanja otrok iz novogoriškega vrtca Kurir-ček in vrtca Ringaraja iz Ulice Brolo v Gorici. Ob tej priložnosti bosta skupaj z malčki prižgala novoletne lučke na drevesu, ki raste na trgu. Načrt obnove t.i. Petrarcove dvorane so izdelali docenti goriškega sedeža arhitekturne fakultete Tržaške univerze pod mentorstvom Giovannija Fraziana, ravnatelja fakultete obritvijo zaščitnega zakona 38/2001 in norme o vračanju Fabianijeve palače prejela v uporabo italijanska državna knjižnica. Jutri ob 10. uri bo v palači prefekture na Travniku uradno izročen knjižnici načrt obnove, ki so ga izdelali docenti goriškega sedeža arhitekturne fakultete Tržaške univerze pod mentorstvom Giovannija Fraziana. »Na osnovi načrta bomo v roku nekaj mesecev objavili razpis za določitev izvajalca del v kletnih prostorih, ki jih bo knjižnica uporabljala za skladiščenje knjig, in v dvorani. Računam, da se bodo začela prihodnje leto. Po Frazianovih zagotovilih dela ni ogromno. Poseg naj bi trajal dobro leto. Lahko predvidevamo, da bomo Petrarcovo dvorano predali v uporabo v letu 2014, vsekakor v času, da se bodo dogodki ob stoletnici začetka prve svetovne vojne dogajali tudi v njej,« razlaga ravnatelj državne knjižnice Marco Menato. Za obnovo in restavratorski poseg je že zagotovljenih 300 tisoč evrov; potrebnih naj bi jih bilo še sto tisoč, ki jih utegnejo naknadno pridobiti. Načrt, ki bo jutri predstavljen, obsega 23 elaboratov, opremljenih z dokumentarnim in fotografskim gradivom. »Gorica in Trbiž imata značilnosti, na podlagi katerih lahko zaprosita za uvedbo urbane proste cone.« V to sta prepričana župana iz Gorice Ettore Romoli in s Trbiža Renato Carlantoni, ki sta se včeraj sestala na goriškem županstvu in napovedala, da bosta v kratkem - verjetno tudi skupaj z občino Manzano - predstavila deželni vladi osnutek zakona za vzpostavitev prostoconske-ga režima. Z uvedbo proste cone bi v Gorici in na Trbižu znižali finančni pritisk na podjetja, predvsem mala in srednja, ki po mnenju obeh županov najbolj občutijo konkurenco iz Slovenije in Avstrije. Poleg Romolija in Carlantonija sta o pobudi spregovorila še goriška občinska odbornica Arianna Bellan in goriški občinski svetnik Ljudstva svobode Fabio Gentile, ki skrbi za negovanje stikov med Gorico in Trbižem. »Z uvedbo urbane proste cone bi v naših krajih uspešneje kljubovali gospodarski krizi, ki jo razlika v finančnem pritisku med Italijo ter Slovenijo in Avstrijo nedvomno povečuje,« poudarja goriški župan Romoli, ki je prepričan, da razlika v finančnem pritisku povzroča pravi »beg« potrošnikov in vedno pogosteje tudi podjetnikov iz Italije v sosednji državi. »V zadnjem letu se je kar 85 ljudi preselilo s Trbiža na Koroško, ker so življenjski stroški v Avstriji nižji kot pri nas. Na Koroškem dobiš stanovanje v najem že za tristo evrov, pri nas jih je treba vsaj 600 - 700. Tako velika razlika je odvisna od davčnega pritiska: pri nas je 55 do 60 odstoten, v Avstriji pa 25 do 30 odsto- Poleg Marca Menata in Giovannija Frazia-na, ravnatelja arhitekturne fakultete, bosta prisotne nagovorila še prefektinja Maria Augusta Marrosu in deželni direktor ministrstva za kulturne in okoljske dobrine Gian-giacomo Martines. »Načrt, ki je bil dolgo pričakovan, bo užival podporo goriške občine, kar zadeva čimprejšnjo izdajo dovoljenj, kar ten,« poudarja župan s Trbiža Car-lantoni in razlaga, da gre za problem, ki je v Kanalski dolini zelo občuten in negativno pogojuje gospodarski razvoj. »Poleg tega je treba nedvomno vzeti v poštev tudi to, da so imeli po padcu meje v Avstriji in Sloveniji na voljo kar nekaj finančne pomoči, v Italiji pa na tovrstne prispevke nismo mogli računati,« poudarja Carlanto-ni, medtem ko Bellanova pojasnjuje, da je do zahteve po uvedbi proste cone prišlo po srečanju na deželi, med katerim so ugotovili, da so se razmere v zadnjih letih zaradi krize še dodatno poslabšale. »Novi kriteriji za uvedbo prostoconskega režima morajo vzeti v poštev težave obmejnih urbanih območij, kjer je čezmejna konkurenca še toliko bolj občutena in huda,« razlaga Bellanova. »Ko so leta 2004 odpravili carinske olajšave, so se nekateri tega izredno veselili, ne da bi vzeli v poštev negativnih posledic takratnih izbir. Zdaj so se izkazali kot upravičeni dvomi tistih, ki so pred osmimi leti opozarjali tudi na negativne posledice ukinitve prostih con. Biti Evropejec ne pomeni zgolj reševati problemov bank, pač pa je treba pomisliti tudi na vsakdanje težave preprostih ljudi,« pravi Fa-bio Gentile. V prihodnjih dneh bosta občini Gorica in Trbiž predstavila deželi svoj osnutek zakona za uvedbo urbanih prostih con, v katerih bi imela podjetja nižji davčni pritisk in bi lahko uživala razne oblike davčnih olajšav; ti ukrepi naj bi pomagali že obstoječim podjetjem, hkrati pa naj bi v prosto cono priklicali nove podjetnike. je zagotovil sam župan Ettore Romoli,« so še sporočili v knjižnici. Če se bodo uresničile Menatove napovedi, bo postopek za obnovo dvorane stopil v živo v februarju; ravno tako februarja pa je napovedana predaja namenu pritličja. Med posegoma v isti stavbi bi torej prišlo do simbolne predaje štafete. GORICA »Praznik potrata« Abrami: 160.000 evrov odločno preveč »Dati na razpolago 160.000 evrov za praznovanje ob koncu leta je v sedanjem obdobju splošne gospodarske krize odločno preveč. Največji ognjemet v deželi, na katerega je posebno ponosen občinski odbornik za kulturo Rodolfo Ziberna, bi lahko prepustili drugim; ravno tako bi lahko pomislili, koliko je umesten tako potrošniški praznik, ki polni žepe v glavnem tujih razstavljavcev in gostincev ter ki županu in njegovi upravi daje veliko vidljivost, čeprav po njem v mestu ostane le velik kup odpadkov in najrazličnejše nesnage.« Tako se sprašuje goriški občinski svetnik Italije vrednot Stefano Abrami, ki je med včerajšnjim zasedanjem občinskega sveta vložil svetniško vprašanje na to temo. Občinske upravitelje je opozoril, da je letos Karitas zaprosilo za pomoč 1600 občanov, kar je nekaj dni po Zibernovih pompoznih izjavah o silvestrskem praznovanju pojasnila občinska odbornica Silvana Romano. »Naj bo jasno. Nikakor ne nasprotujem praznovanju, ne glede na to pa poudarjam, da vsi imajo pravico do praznika. Tudi tisti, ki se konca leta ne uspejo veseliti, ker morajo že naslednji dan poravnati račune za ogrevanje, ker morajo otrokom kupiti šolske potrebščine, ker morajo v market, vendar nimajo dovolj denarja, da bi kupili vse, kar potrebujejo. Zaradi tega bi Osvetljeni Korzo P° moiem mnenju občinska uprava morala nameniti več denarja so-ciali, spodbujanju gospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo delovna mesta, in ne nazadnje tudi kulturi,« poudarja Abra-mi, ki je prepričan, da občina ne izstopa po opreznosti. »Krčili so prispevke na številnih področjih, po drugi strani pa so pozabili vložiti prošnje za šolske gradnje, zelo slabo vodijo javna dela, kar je očitno v še vedno nedokončani Ulici Diaz, v prehitro odprti športni palači Pa-labigot in na Travniku, ki je bil takoj po odprtju potreben popravil,« pravi Abra-mi, ki kot primer nesposobnosti občinske uprave omenja tudi zgodbo o gradnji vzpenjače, ki bo - ni jasno kdaj - povezovala Travnik z goriškim gradom. »Dežela je za gradnjo vzpenjače dala na razpolago dodaten poldrugi milijon evrov; zato občinsko upravo sprašujem, za kolikšno vsoto denarja so se povišali stroški za gradnjo vzpenjače, ki za mesto ni nikakor prioritetnega pomena, pa vendar bo Goričane tudi v prihodnje bremenila zaradi dragega vzdrževanja,« poudarja Stefano Abrami. 20 Četrtek, 20. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / Prošnje za kmečki dizel Trgovinska zbornica od 1. januarja prihodnjega leta ne bo več pristojna za zbiranje prošenj za kmečki dizel, do katerega imajo pravico kmetovalci. Po novem bodo morali kmetje svoje prošnje vlagati v centrih CAA (»Centri di as-sistenza agricola«). Novo otroško središče Fundacija Villa Russiz bo danes ob 11. uri v Koprivnem slovesno odprla novo otroško središče Casa Elvine, v katerem bodo nudili razne oblike pomoči otrokom med 3. in 14. letom starosti, ki imajo težave v družini. Središče bo mogoče obiskati do večernih ur. Domova akademija Športno združenje Dom prireja danes ob 18.45 novoletno akademijo. V goriškem Kulturnem domu bodo nastopile sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerlea-dinga. Gorel motor avtobusa Na hitri cesti med Podnanosom in Razdrtim na odseku Rebrnice je v nedeljo okoli 22. ure zagorelo v motornem delu avtobusa. Romunsko vozilo, ki je prevažalo 60 oseb, so pogasili gasilci. Vozilo ne more nadaljevati vožnje, potnikom so zato do prihoda novega avtobusa priskrbeli namestitev in nočitev. APT ima nov sedež V Ulici An Nasiriyah v Gorici, v bližini železniške postaje, bodo danes predali namenu novi sedež pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Gospel v Novi Gorici V novogoriškem Kulturnem domu bo nocoj ob 20.15 gospel koncert ameriške skupine F.O.C.U.S. Sound of Victory; dogodek sodi v okvir festivala Go-gospel 2012, ki ga prirejata novo-goriški in goriški Kulturni dom. Omenjena skupina skuša tradicionalni gospel preseči s sodobnim pristopom, v ZDA jo uvršajo v glasbeno smer »gospel rock«. Predprodaja vstopnic poteka v novogoriškem Kulturnem domu (tel. 003865-3354016), cena vstopnic znaša 15 evrov (redna), 12 evrov (znižana). Tudi Sabovo pero V galeriji državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo rokopisov, pisem in fotografij iz fonda Anite Pittoni. Na ogled bo tudi njena zbirka peres, eno izmed teh je bilo v lasti pisatelja Umberta Sabe. Pittonijeva je v svojem arhivu hranila tudi rokopise Gianija in Carla Stuparicha ter fotografije in zapise Itala Sveva. Mario Baresi razstavlja V galeriji Dora Bassi v Gorici bo jutri ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Maria Baresija, ki je na svojih platnih naslikal Kras, Sočo, goriški grad in Gra-dež. Violinistka in pianist V deželnem avditoriju v Gorici bo danes ob 20.45 koncert v priredbi kulturnega združenja Lipizer. Nastopila bosta violinistka Elena Graf in pianist Evgenij Sinajskij. UTE išče pevce Zbor goriške Univerze za tretje starostno obdobje UTE išče pevce; za informacije sta na voljo telefonska številka 0481-532101 in naslov elektronske pošte segreteria@universitater-zaetagorizia.191.it. Vegetarijanski prostor Združenji vegetarijance AVI in Vega-nima prirejata niz informativnih srečanj z naslovom »Spazio vegetariano«. Danes ob 18.30 bodo v palači A parka Basaglia v Ulici Vittorio Veneto v Gorici spregovorili o vegetarijanstvu ter psihičnem in energetskem ravnovesju [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. ä Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 29. decembra, ob 20.45 balet Royal Mongolian; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 17. januarja, ob 21. uri »I am not a Penguin«, napisal in nastopa John Peter Sloan; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v sredo, 19. decembra, ob 21. uri »Provando in nome della madre«, nastopajo Erri de Luca, Simone Gan-dolfo, Sara Cianfriglia (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. fl Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00-17.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00. »JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO ANNI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki je na ogled v muzeju Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici; do 13. januarja 2013 s prostim vstopom ob četrtkih in petkih 16.00-19.30, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30 in 16.00-19.30. ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricerca storica Isonzo) vabi v bivšo konjušnico palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici na ogled razstave »L'illusione dell'acciaio. Soldati, el-mi, scudi e corazze sul fronte dell'Ison-zo 1915-1917«; do 30. decembra od torka do nedelje 10.00-13.00, 14.00-19.00; vstop prost, vsako nedeljo ob 16.30 vodeni ogled razstave. DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v galeriji Ars na Travniku v Gorici; po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo v sredo, 19. decembra, ob 18. uri odprtje razstave Maria Baresija; na ogled bo do 20. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00. V GALERIJI ATELIER v EDA centru na Delpinova 18b v Novi Gorici je na ogled razstava slikarke Nine Zuljan in kiparja Claudia Mrakica; do 21. decembra. Več na info@atelier.si, www.atelier.si. SKUPINSKA RAZSTAVA z naslovom »Skozi oči popotnic« v organizaciji fo-tokluba Skupina 75 je na ogled v Ro-tundi SNG v Novi Gorici. Razstavljajo članice Skupine 75 Katerina Pitto-li (»NY Lights«), Tamara Puc (»To-skanske geometrije«) in Slavica Radi-nja (»Začarani gozd«); do 28. decembra od ponedeljka do petka 8.0019.00, ob sobotah 8.00-12.30, ob nedeljah zaprto. Več na www.skupi-na75.it. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIV- CI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v grad Kromberk na ogled razstave z naslovom »Vinko Vo-dopivec 1878-1952. Duhovnik in glas- benik«; do konca leta od ponedeljka do petka 9.00-17.00 ob nedeljah in praznikih 13.00-17.00. Več na www.goriskimuzej.si. V BENEŠKI PALAČI (PALAZZETTO VENETO) v Ul. S. Ambrogio v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »Pre-datori & prede nei Mari del Mesozoi-co«; do 30. decembra ob petkih 15.3018.30, ob sobotah in nedeljah 10.0012.00 in 15.30-18.30 (za šole v jutranjih urah po domeni po tel. 392-9192127 po 15. uri). Informacije na carsi-co@tiscali.it, www.museocarsico.org. V GALERIJI 75 NA BUKOVJU v Šte-verjanu je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupina 75 in Foto kluba Nova Gorica, na ogled so tudi fotografije v sklopu razstave fotografije Nova Gorica 2012 in izbor nagrajenih del Dia Primorska 2012; do konca decembra, urnik po dogovoru na info@skupina75.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-le-tnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. KROŽEK AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »La ditta Fratelli Abuja e il Pelinkovac a Gorizia. Storia di una famiglia gori-ziana attraverso la grafica pubblicita-ria del suo liquore« v lokalu Hic Caffe v Ul. Don Bosco 165 v Gorici; do 7. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. Razstavljajo: Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Košmerl, Roberto Kusterle, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Ra-dovič, Sašo Vrabič; do 13. januarja 2013; več na www.venopilon.com, pi-lonova.galerija@siol.net. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila 2013 ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Sammy 2«; 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia per-fetta«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt. EN DAN V LJUBLJANI - SLOVIK in Dijaški dom Simona Gregorčiča organizirata v četrtek, 3. januarja, enodnevno srečanje z dijaki Gimnazije Poljane in Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Prevoz iz Gorice in Sežane;informacije: www.slo-vik.org ali po tel. 0481-530.412 do torka, 18. decembra, na naslovu in-fo@slovik.org. @ Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja 2013 za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje se bo začelo v januarju ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. in se nadaljevalo do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). Ü3 Obvestila BOŽIČNI IN NOVOLETNI KONCERT pihalnega orkestra Kras bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 18. decembra, ob 20.15 gospel koncert v sklopu niza «Jesenski glasbeni tris«, nastopila bo ameriška skupina FOCUS Sound of Victory. V soboto, 22. decembra, ob 20.15 bosta nastopila Rade Šerbedži-ja in Zapadni kolodvor; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. V KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensemble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Feri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. OBČINSKA LEKARNA V ŠTANDREŽU bo do februarja 2013 poskusno odprta tudi ob ponedeljkih 8.30-12.30, 15.3019.30. DRŽAVNA KNJIŽNICA v sodelovanju s knjigarno UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) prireja dobrodelno pobudo »Podari knjižno darilo državni knjižnici v Gorici«. Knjižni boni so na razpolago v knjigarni Ubik. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. Vpisovanje za silvestrovanje se nadaljuje. Prijave sprejemajo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F:), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. PRAVLJIČNE POČITNICE: Hiša pravljic organizira v Sovodnjah zimski center od 27. decembra do 4. januarja za otroke od 3. do 10. leta. Vsak dan bodo potekale ustvarjalne delavnice: kuharska, glasbena, likovna in zna-stvena. Osnovnošolci pa bodo pisali naloge. Število mest je omejeno; informacije: hisapravljic@gmail.com ali tel. 334-1243766 (Martina Šolc) od 19. do 20. ure. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kul- turni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. UPRAVA OBČINE SOVODNJE obvešča, da bodo njeni uradi dne 24. in 31. decembra odprti samo v dopoldanskem času (do 13.30). H Prireditve OK VAL prireja božični nastop v petek, 21. decembra, ob 16.30 v štandreški telovadnici. »NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: danes, 18. decembra, 15.30-17.00 radio v mestu; ob 17. uri otroška plesno-ustvarjalna animacija; ob 19. uri čajanka v kavarni Rusjan v Eda centru, Mateja Kraševec in Marjana Korošec bosta predavali na temo jezikov ljubezni. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah med 10. in 24. uro; več na www.facebook.com/MestnaObci-naNovaGorica in na www.nova-go-rica.si. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo danes, 18. decembra, ob 17.30 na srečanju v sklopu niza »SOS cervello« psihiater Marco Bertali govoril na temo »Far fiorire il nostro cer-vello«; vstop prost. AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo danes, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: danes, 18. decembra, ob 18.30 srečanje z naslovom »La gentile scelta vegetariana per l'equilibrio psico-emozionale ed ener-getico«; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it. OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: v sredo, 19. decembra, med 16.30 in 18.30 bo predavala sociologinja Gabriella Burba na temo odnosa med šolo in družino; nujna najava, več na www.comu-ne.monfalcone.go.it (news). LITERARNI ČETRTEK z Bralnim klubom (TŠC Nova Gorica) z naslovom »Ko se poezija rodi v razredu« bo v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mo-stovna v Solkanu. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v petek, 21. decembra, ob 17. uri na sedež ANPI, Ul. Valentinis 84 na predstavitev knjige »Accanto alla madre«. Avtorica Clara Scropetta bo spregovorila o pomenu materinstva. Ob tej priložnosti si bodo voščili za praznike. KINOATELJE vabi na predstavitev dokumentarnega videa Anje Medved »Album mesta« v petek, 21. decembra, ob 18. uri na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi ul. med Novo Gorico in Gorico. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Maria Leg-hissa vd. Magris Zottar iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.30, Maria Gua-renghi por. Panizzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Maria Fa-varo por. Blason v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 10.45, Antonio Targato iz bolnišnice v cerkvi, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 18. decembra 2012 21 POEZIJA - Nova knjiga založbe Mladika Zbirka Odhod Davida Bandlja Tik pred decembrskimi prazniki je zagledala luč sveta nova pesniška zbirka goriškega vsestranskega ustvarjalca dr. Davida Bandlja z naslovom Odhod. Že sama smiselno in dovršeno izoblikovana naslovnica nakazuje srčni utrip pesniške zbirke, ki po svoji vsebini in zgradbi poezij po eni strani nadaljuje Bandljevo že začeto in preizkušeno pesniško pot, po drugi pa uvaja tudi nove tematike, lahko bi rekli veliko bolj zemeljske in človeške iskrice, ki jih pesnik na novo podoživlja in občuti. Pesniško zbirko, ki jo je izdala založba Mladika, spremljajo misli Mete Kušar, ki ugotavlja, da je »odhod prastar pesniški motiv /.../, so vrata spremembe, brez katere se ne da postajati individuum«. S to mislijo menim, da je Kušarjeva dojela bistvo pesniške zbirke Odhod, trenutka, ko se človek znajde na določeni točki svoje življenjske poti, kakor da bi moral stopiti na »avtobus za pravo smer« in bi si moral pripraviti prtljago, »vzel vsaj najnujnejše stvari ali pa ne, se usedel na enega izmed prostih sedežev« ter se odpeljal -primer avtobusa iz uvodne poezije, ki ga bralci doživljamo kot odhajanje iz nam domačega kraja, je le metafora nekega nenehnega odhajanja, kakor da bi bili ujeti v vrtinec »kanoničnega vračanja vseh odhodov, ki so in bodo dani«. Bralec se tako skupaj s pesnikom znajde na razpotju, izbira med eno ali drugo opcijo, med tem, da bi stopil na avtobus s pripravljenim kovčkom ali pa tudi ne. Na tej točki, na točki izbire, pa se za trenutek ustavi, pogleda za sabo, pogleda svojo že prehojeno pot, ki je pretkana s spomini, tudi z bolečino, in se spomni na rek iz mladosti, da je odhod pravzaprav izbira, iz katere se ne bo več mogoče vrniti nazaj, ker »je smer naprej, ker je vračanje prepovedano«. Avtobus se tako odpelje, ob koncu poezije pa nas Bandelj spomni, da se kljub vsemu človek postavi v roke šoferju, morda je to metafora za Boga, ki na koncu odloči, ali bi se odpeljal ali pa tudi ne. Ravno uvodna pesniška izpoved z meta-literarnim naslovom »Možni začetek« nakazuje smer, v katero nas Ban-delj namerava pospremiti na svojo življenjsko pot, ki je bila in še bo polna izbir, nenehnega odhajanja, ampak tudi prihajanja, takih trenutkov v življenju, ko bi se človek rad ustavil in enostavno poslušal bivanje svojega telesa, kakor se mu je zgodilo v Londonu, ko se mu zdi izzivalno uleči se »v Hyde Parku in gledati v nebo, umiriti bivanje v urejenem kaosu«. Pesem iz Londona ni pravzaprav niti edina, ki je nastala na raznih potovanjih, takih je kar precej, saj so ravno potovanja tista, ki nas silijo v stalne odhode in prihode. Motiv odhoda pa se v pesniški zbirki tudi nenehno prepleta s številnimi drugimi tematikami, ki so bile že nakazane v prejšnjih dveh Band-ljevih pesniških zbirkah, Klic iz nad-zemlja in Razprti svetovi. Ena od teh je tudi tematika religioznosti, ki se v tej pesniški zbirki sicer jasneje predstavi v ciklu šestih pesmi, ko se v nekem cres-cendu vernik najprej znajde pred sliko »Bog[a] na osliču med palmami in oljkami«, kar se pesniku zdi celo »preveč za človekovo objestnost«. Naslednja slika pa se začne s podobo berača pred vhodom v veleblagovnico, ki prerase v simbol Križanega: »prebodel si me ki smo te z vsakim kovancem dotolkli na les«. Hrepenenje po iskanju pa se izpoje »na vzpetini resnice«, kjer osamljeni raziskovalec išče to, kar je človeku najbolj tuje, a na koncu bo o iskanju pričala le vzpetina. Ista vzpetina se nato poveže še z vprašanjem iskanja smisla, ko se pesnik skoraj sizifovsko loti tega dela, saj »cilja pa ni za smisel se borimo«, a vendar v svojem iskanju še vedno vztraja, saj pravi, da »še skalo mora prevaliti do vrha«, tako da na koncu le ostaja »želja, po cilju menda«. Religiozna tematika pa se ne iz-poje samo s tem ciklom poezij, temveč se še kdaj pojavi v obliki majhnega trenutka, kratkega utrinka, kakor da bi bil na naših poteh vedno prisoten Nekdo, ki nas pri izbirah in odhodih spremlja za roko in v težkih trenutkih tudi vzame v naročje. Na splošno pa so tematike nove Bandljeve pesniške zbirke veliko bolj vsakdanje, človeške, v določenih trenutkih tudi senzualne, ko npr. opazuje pred sabo Marijo, ki spi ali ko mu »je nekajkrat rdeče zadišalo po tvoji koži, (...) in ko si se slekla je bilo kot da bi me pokrila s svilo«. V bistvu se Bandljeve poezije, tako kot verjetno marsikatere pesniške izpovedi, rodijo iz doživetij polnih dvomov, kakor da bi dogodek, slika, motiv, vzbudil v pesniku val čutnih občutij iz vsakdana, ki nato sproži plaz asociacij in razmišljanj. V pesniški zbirki Odhod, ki ga spremljajo začetni citati bolj ali manj znanih pesnikov, so prisotna tudi nekatera meta-literarna razmišljanja na omenjene pesnike, ki jih Bandelj kot primerjalni književnik zelo dobro pozna in o njih razmišlja. Podobno bi lahko citirali še druge pesniške izpovedi, ki pričajo o kraju in prostoru, v katerega je pesnik vpet, ko npr. »z vrha Kapele gleda mejo, ki je ni več«. Bolj ko se bližamo koncu pesniške zbirke, bolj doživljamo nekatere pomembnejše trenutke v pesnikovem življenju, kot sta bila na primer rojstvo prvorojenca Amade-ja in drugorojenke Lucije. Verjetno je ravno najbolj pretresljiva in ganljiva še zadnja pesnikova izpoved, po starem literarnem motivu, da se najlepše rože rodijo iz največje bolečine: gre namreč za ganljiv spomin na pred kratkim preminulo mamo, ki se od ostalih izpovedi razlikuje tudi po obliki, saj gre v bistvu za največji in najdaljši pesniški neprekinjeni val razmišljanj, občutij in misli, ki pesnika prevevajo ob spremljanju umirajoče mame. Z Odhodom je David Bandelj stopil v svojo pesniško, čustveno in človeško zrelost, ko so se nekatere tematike, ki so bile že nakazane, še bolj izkristalizirale, pojavile pa so se spet druge, nove, ki so pač odraz tiste življenjske dobe, v kateri se pesnik sedaj nahaja, in ko ima za sabo že nekatere odhode, kot sam pravi, »ene je sam izbral, nekateri pa so izbrali njega«. In kakor so ti odhodi in prihodi izbrali njega, tako lahko izberejo tudi bralca, ki se bo ob vsakem prebranem verzu zamislil o svoji usodi in o svojih izbirah in ravno v tem je tudi prednost in lepota te pesniške zbirke: da bralca ne pusti ravnodušnega, nasprotno odpira še veliko več vprašanj, kot pa jih avtor sam nakaže. Jadranka Cergol TRST - Budistično tibetansko društvo Koncert bivših kolegov pevke v meniški kuti Budizem ni samo religija, je tudi način življenja, ki se je iz Azije dokaj uspešno razširil na Zahod: k popularizaciji so prispevali tudi športni in filmski zvezdniki, veliko pa je tudi navadnih smrtnikov, ki v Budovi modrosti iščejo smisel življenja. Med temi je tudi Malvina Savio, nekoč članica opernega zbora gledališča Verdi, zdaj pa povsem predana dobrodelni misiji v prid beguncem iz Tibeta, ki so se zatekli v Indijo. Tržaško budistično tibetansko društvo je v sodelovanju s kulturnim društvom NordEst in ob podpori Dežele FJK, tržaške in miljske občine ter Zadružne kraške banke organiziralo dobrodelni koncert, ki je v gledališče Miela privabil polno-številno občinstvo. Bivši kolegi pevke, ki je v meniški halji in z obrito glavo komajda prepoznavna, so se z veseljem odzvali na pobudo ter pripravili zelo mikaven program: gledališka igralca Nicoletta Destradi in Gualtiero Giorgini sta živahno in doživeto recitirala verze Carla De Dolcettija, ki je v tržaško narečje duhovito prevedel in skrajšal vsebino dveh izredno priljubljenih oper, Verdijeve Traviate in Puccinijeve To- Damijan Locatelli ske. Najbolj znane arije, dueti in ter-ceti so zaživeli v interpretaciji treh pevcev, čigar vrline kažejo na zelo dober nivo zbora: tako sopranistka Loredana Pellizzari kot tenorist Massimo Marsi in baritonist Damijan Locatelli so se že večkrat lepo izkazali v manjših solističnih vlogah, tokrat pa so se spoprijeli z zelo zahtevnimi arijami, ki so naporen preizkusni kamen tudi za najbolj izkušene soliste, v pianistki Tamari Ra-žem Locatelli pa so našli izredno zanesljivo oporo in muzikalno spremljavo, ki jim je znatno olajšala delo. Večer je potekal lahkotno, v izmeničnem zaporedju duhovitih verzov in opernih odlomkov, ki so jih pevci podali z dokaj prepričljivim pristopom: sopranistka Loredana Pellizzari lahko računa na glas, ki se brez težav dvigne v višine ter zna mehko niansirati fraze, tenorist Massimo Marsi zna navdušiti občinstvo predvsem z jakim zvenom svojega glasu, ki bi lahko ob bolj občutljivem in barvno razvejanim fra-ziranjem lepše stregel partituri. Baritonist Damijan Locatelli je že večkrat opozoril na lepoto svojega glasu, s časom pa se je žametna barva čedalje obogatila s harmonskimi zvoki ter pridobila tako na jakosti kot na globini. V selekciji iz Travia-te je baritonist zablestel v ariji Di Provenza, lepo se je tudi vključil v dramatični tercet (kjer smo hudo pogrešali zbor) ob koncu tretjega dejanja, Pellizzarijeva pa je z občutkom zapela skrajšano različico arije Ad-dio del passato. Tamara Ražem Locatelli, ki je brezhibno spremljala pevce, se je razživela v drugem delu koncerta s Puccinijevo glasbo, v kateri je našla veliko možnosti za tankočutno, pa tudi strastno muziciranje. Marsi je požel veliko aplavzov z arijo E lu-cean le stelle, Pellizzarijeva je brez težav izpeljala prelepo Vissi d'arte, Locatelli pa se je odlično izkazal v vlogi Scarpie: glas se je tu razširil s suverenostjo zrelega baritonista, manjkal je le kanček zlobe, ki bi liku dodal še večjo prepričljivost. Navdušeni aplavzi so nagradili soliste, pianistko in oba igralca, organizatorji večera pa so se toplo zahvalili oblikovalcem in občinstvu za nesebičen prispevek. Katja Kralj KNJIŽEVNOST - Simpozij na sedežu Hrvaške skupnosti v Trstu v sodelovanju s Skupino 85 Sprejem Tomizze na Hrvaškem Fulvia Tomizzo, ki je večino svojih del napisal v rojstni Istri, je hrvaška javnost sprejela z določeno zamudo, nekontinuirano in se mu morda tudi zaradi tega pozneje »oddolžila« s častnim sprejemom. Tako so menili na srečanju, ki je nedavno potekalo na tržaškem sedežu Hrvatske zajednice, katera je v sodelovanju s Skupino/Gruppo 85 priredila večer, ki je obravnaval zgodovino sprejemanja Tomizze v hrvaškem prostoru. Kot znano, je pisatelj v svojih delih prvenstveno izpostavljal kritična poglavja istrskega dogajanja v preteklem stoletju. V 60-ih letih so tako njegove kot tudi knjige Enza Bettize bile na seznamu v Jugoslaviji prepovedanih del: k temu je botrovala ocena nekega kritika, ki je dejal, da sta avtorja iredentista. Predsodki so bili v Italiji in na Hrvaškem pred tremi desetletji še trdoživi. V drugi polovici 80-ih se pojavijo hrvaški prevodi njegovih del. Ljiljana Avirovic je na srečanju izpostavila, da gre razloge za časovni zamik glede prevodov Tom-izzovih del iskati v samocenzuri in udobnosti hrvaških založnikov ter v tedanji nesposobnosti soočanja s problematikami, ki jih je obravnaval Tomizza. Kakorkoli že, odtlej dalje se je število prevodov večalo in Tomizzo so Hrvatje polagoma polnopravno sprejeli »za svojega«, v Zagrebu z vsemi častmi. S svojimi deli je prodrl v istrsko, kvarnersko in zagrebško javno mnenje, v drugih hrvaških deželah se je pa manj ukoreninil. Na poti sprejemanja se je nekoliko zataknilo na začetku 90-ih let, ko so ga obtožili, da je na strani Srbov. To ni bilo res, prav obratno, je dejala Avirovica in opozorila, da je bil Tomizza v tistih letih član mednarodne komisije: »priznanje hrvaške države je bila tudi njegova zasluga«. Njegov nekdanji prijatelj Milan Rakovac je v svojem značilnem istrskem patchwork jezikovnem slogu obrazložil, kako je bilo Tomizzi tesno pri srcu, ko je v prvi Pogled na udeležence srečanja na sedežu Hrvaške skupnosti vTrstu kroma polovici 90-ih videval v umaških hotelih begunce, ki so se zatekli v Istro z vojnih območij okolice Zadra, Vukovarja in Dubrovnika. Usoda, ki so jo ti doživljali, ga je spominjala na njegove prednike, ki so pred nekaj stoletij zbežali iz Balkanskega polotoka pred Turki. Sredi 90-ih let je Tomizza stopil do Aviroviceve in jo prosil za prevod svojega dela: ko je prevajalka zaman iskala založnika v Zagrebu, ki bi bil pripravljen objaviti knjigo, se je ustrašila, da bi lahko spet zavladalo neza-nimanje za Tomizzo. Kakorkoli že so se kasneje zadeve uredile in do danes je Tomizza najbolj preveden v hrvaščino. Naši sosedje se torej zavedajo nejgovega pomena: mednarodni Forum, ki ga njemu v čast prirejajo, je eden redkih, kateremu niso znižali dotacij. Skratka, na srečanju, ki ga je povezovala Marijana Sutic Pavlice-vich in na katerem je pozdravil predsednik Zajednice Damir Murkovic, so ocenili, da ne morejo biti danes nezadovoljni s sprejemom Tomizze na Hrvaškem. Obžalovali so, da niso odlomki iz njegovih del vključeni v antologije slovenskih, italijanskih in hrvaških šol. Čez nekaj let bo postal klasik, zagotavljajo. (Mch) 22 Torek, 18. decembra 2012 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Monti bo pojasnil, ali bo kandidiral, šele po ostopu Napolitana užalostil nenadni konec zakonodajne dobe ITALIJA - Berlusconi Februarja sodba v primeru »bunga bunga« MILAN - Sojenje bivšemu italijanskemu premier Silviu Berlusconiju v primeru »bunga bunga« se bo verjetno končalo februarja, je včeraj sporočilo sodišče v Milanu. To za Berlusconija ni preveč dobra novica, saj bodo istega meseca v Italiji parlamentarne volitve, na katerih želi ostareli milijarder znova kandidirati. 76-letni Berlusconi je obtožen, da je plačal za spolni odnos z mladoletnico in zlorabil položaj, ko je pritiskal na policijo, naj izpusti dekle, osumljeno kraje, češ da gre za nečakinjo takratnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Sodišče v Milanu je napovedalo, da bo imelo tožilstvo sklepno besedo 28. januarja, Berlusconijeva obramba pa bo imela zaključni govor 4. februarja. Sodišče bo nato v nekaj dneh objavilo sodbo. To pomeni, da se bo proces proti Berlusco-niju končal v zadnjih vzdihljajih predvolilne kampanje. Berlusconi sicer še ni rekel zadnje besede glede kandidature na volitvah, se pa v zadnjem času vse pogosteje pojavlja v medijih. V pogovoru za enega od svojih televizijskih kanalov je napovedal, da bo odpravil nepriljubljeni davek na nepremičnine, uradno pa je tudi objavil, da ima novo spremljevalko - 27-letno Francesco Pascale. Maroška plesalka Karima el Ma-hroug, bolj znana kot Ruby Rubacuori, ki je v središču procesa proti Berlusconiju, se včeraj že tretjič zapored ni udeležila obravnave. Sodnik je naslednjo obravnavo razpisal za 14. januar, Ruby pa je naložil 500 evrov kazni, ker ni prišla na sodišče. Njen odvetnik je povedal, da je 20-letnica na počitnicah v Mehiki, da pa se bo do naslednje obravnave že vrnila. Tako Berlusconi kot Ruby sta zanikala, da bi imela spolni odnos. Bujna mladenka je za različne medije sicer potrdila, da se je udeleževala zabav v Berlusco-nijevi vili in da je od njega dobila denar. Tožilstvo po drugi strani trdi, da je zbralo dovolj dokazov za obsodbo. Bivšemu premieru in medijskemu mogotcu v primeru obsodbe grozi do osem let zapora. Berlusconi je bil sicer že konec oktobra zaradi davčnih utaj na prvi stopnji obsojen na štiri leta zapora. Giorgio Napolitano ansa RIM - Zakonodajna doba se je sicer zaključila le malenkostno predčasno, a je kljub temu šlo za »nenadno pospešitev konca«, ki je predsednika republike Giorgia Napolitana presenetila in užalostila. To je povedal sam državni poglavar v nagovoru, ki ga je imel sinoči na tradicionalni izmenjavi voščil med najvišjimi državnimi predstavniki na Kvirinalu. Napolitano je delovanje tehnične vlade Maria Montija označil za plodno in izrazil upanje, da ne bi v razvneti predvolilni kampanji »požgali« obnovljenega mednarodnega zaupanja v Italijo. Sicer pa je obžaloval, da v predčasno zaključeni zakonodajni dobi ni prišlo do nujno potrebnih reform, začenši z volilno. »To nalogo bo moral opraviti parlament v novi zakonodajni dobi, name pa bo padlo nezaželeno breme imenovanja novega predsednika vlade, kar bom storil na osnovi volilnih izidov,« je dodal državni poglavar, kateremu se mandat izteče letošnjega maja. Kot znano, bo predsednik vlade Monti odstopil takoj po odobritvi zakona o stabilizaciji javnih financ konec tega tedna, kdaj natanko bodo predčasne volitve, pa ni še znano, čeprav je okvirno že določeno, da bodo februarja. Po drugi strani pa ni še niti jasno, katere politične stranke oz. kandidatne liste se bodo pomerile na volilni preizkušnji. Monti se je včeraj sestal z voditeljem Demokratske stranke Pierluigijem Bersani-jem. Nekateri so pričakovali, da bo to priložnost za razčiščenje, ali bo dosedanji premier kandidiral na volitvah in torej na njih postal morebitni glavni Bersanijev tekmec. Toda Monti namerava objaviti svojo odločitev po odstopu vlade. Prav tako ni še jasno, ali bo Silvio Berlusconi premierski kandidat. Bivši premier se je včeraj sestal s prvakom Severne lige Robertom Maronijem in mu ponovno ponudil zavezništvo. Maroni ni sprejel nobene obveze, a že prejšnji teden je dejal, da bi bil pripravljen sprejeti zavezništvo z Ljudstvom svobode le, če Berlusconi ne bo premierski kandidat. Včeraj pa se je skupina pripadnikov pred dvema letoma razpuščenega Nacionalnega zavezništva odločila, da zapusti Ljudstvo svobode in se predstavi s samostojno kandidatno listo. EGIPT - V prvem delu referenduma naj bi 57 % volilcev podprlo ustavo Opozicija poziva na proteste proti referendumu o sporni ustavi KAIRO - Egiptovska opozicija je zaradi domnevnih kršitev na sobotnem prvem delu referenduma o novi ustavi pozvala k množičnim protestom danes. V volilni komisiji so medtem začeli preučevati pritožbe glede domnevnih kršitev na referendumu. Zmago pa so že razglasili islamisti, ki podpirajo predsednika Mohameda Mursija. Končne rezultate referenduma bodo sicer objavili šele po drugem delu referenduma, ki bo v soboto. Hkrati z njimi bodo po navedbah člana vrhovne volilne komisije, sodnika Mohamed El Tambolija, objavili tudi rezultate preiskave domnevnih volilnih kršitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je za časnik Al Ahram še povedal El Tamboli, je komisija prejela pritožbe tako volivcev kot organizacij civilne družbe na račun kršitev. Pri tem naj bi šlo med drugim za odsotnost sodniškega nadzora in nezakonito kampanjo med glasovanjem. Referendum o novi ustavi, ki mu opozicija očita spodkopavanje pravic Mohamed El Baradej kroma žensk in verskih manjšin ter pravice do svobode govora, je v soboto potekal v desetih od skupaj 27 egiptovskih provinc, med drugim v Kairu in Aleksandriji, v preostalih 17 provincah pa bo glasovanje prihajajočo soboto. V dveh delih bo potekal prav zaradi bojkota dela sodnikov, ki so pristojni za izvajanje nadzora. Po mnenju opozicijske koalicije Fronta narodne rešitve so sobotno glasovanje, na katerem se je po trditvah Muslimanske bratovščine za novo ustavo izreklo 57 odstotkov udeležencev, zaznamovale številne nepravilnosti in kršitve. Zato je fronta Egipčane pozvala, naj danes stopijo na ulice in tako ubranijo svoje svoboščine, preprečijo poneverbe in zavrnejo osnutek ustave. Eden od vodij fronte Mohamed El Baradej je ob tem Mursija znova pozval, naj odpove referendum in začne pogovore z opozicijo, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Egipt sicer že tri tedne hromijo protesti za in proti novi ustavi oziroma za in proti Mursiju, kar kaže na globok razkol v egiptovski družbi. Po mnenju številnih analitikov bo odsotnost soglasja glede osnutka ustave Egipt povlekel v dolgotrajen političen konflikt. Če bodo volivci na referendumu novo ustavo odobrili, bo Mursi sklical volitve novega spodnjega doma parlamenta. Do njegove izvolitve pa bo zakonodajno vejo oblasti izvrševal zgodnji dom parlamenta. Če pa bo ustava zavrnjena, bo egiptovski predsednik v treh mesecih sklical volitve skupščine, ki bo imela nalogo spisati nov osnutek temeljnega dokumenta. (STA) JAPONSKA - Bodoči premier Abe ni pripravljen na kompromis s Kitajsko glede spornega otočja Konservativna liberalnodemokratska stranka se po treh letih vrača na oblast TOKIO - Na nedeljskih parlamen-tatnih volitvah na Japonskem je prepričljivo zmagala konservativna liberalnode-mokratska stranka (LDP), ki je bila doslej v opoziciji. Premier Jošihiko Noda je že priznal poraz, njegov najverjetnejši naslednik Šinzo Abe pa je že posvaril Kitajsko, da so sporni otoki v Vzhodnoki-tajskem morju japonski. Volilna udeležba je bila 59,7-od-stotna, glede na izide vzporednih volitev lahko LDP računa na od 275 do 310 sedežev v 480-članskem parlamentu. Pred volitvami je stranki pripadalo le 118 sedežev. Na od 40 do 61 sedežev v parlamentu lahko po izidih vzporednih volitev računa novoustanovljena Stranka za obnovo Japonske nekdanjega tokijskega župana Šintara Išihare, poročajo tuje tiskovne agencije. Demokratska stranka (DPJ) premiera Jošihika Node, ki je doslej vladala s 233 sedeži v parlamentu, pa si jih je tokrat zagotovila zgolj od 55 do 77. Noda je priznal poraz in napovedal odstop z me- Šinzo Abe ansa sta predsednika DPJ. Opravičil se je, da ni dosegel pričakovanih rezultatov in dejal, da se bo vodstvo stranke kmalu začelo pogovarjati o izbiri novega predsednika. Slab rezultat DPJ in ponovni vzpon LDP, ki so ju sicer napovedovale že predvolilne javnomnenjske raziskave, sta v veliki meri posledica razočaranja volivcev nad DPJ, ki je oblast prevzela pred tremi leti. Številni Japonci so od nje veliko pričakovali po gladki zmagi na parlamentarnih volitvah avgusta 2009, s katerimi se je končala več kot polstoletna skoraj neprekinjena vladavina LDP. Najverjetnejši novi japonski premier, predsednik LDP Šinzo Abe je takoj po volitvah zbudil pozornost japonske in mednarodne javnosti z močno zunanjepolitično izjavo. Otoke v Vzhod-nokitajskem morju, ki jih tako Japonska in Kitajska označujeta za svojo last, je namreč označil za nesporno japonsko ozemlje. Po drugi strani je poudaril tudi, da ne namerava slabšati odnosov med Japonsko in Kitajsko. Na Abejeve besede se je odzvala tudi Kitajska, ki je Japonsko in njene politike pozvala, naj ne iščejo sporov s sosednjimi državami. Nova vlada je po mnenju Kitajske za Japonsko priložnost, da preoblikuje zunanjo politiko in spremeni svojo podobo v očeh sosed, kar bo pozitivno vplivalo na ugled celotne regije, je v komentarju zapisala kitajska državna tiskovna agencija Xinhua. Zunanja politika in ekonomska kriza sta sicer zaznamovali tudi predvolilno kampanjo na Japonskem. Abe, ki je premierski stolček že zasedal med letoma 2006 in 2007, je tako še pred volitvami po- udarjal, da bo zunanjo politiko vodil odločneje od sedanjega premiera Node. Obljubil je, da bo japonski diplomaciji, ki se je po njegovem mnenju v sporu okoli otočja v Vzhodnokitajskem morju, ki ga Japonci imenujejo Senkaku, Kitajci pa Diaoyu, znašla na kolenih, povrnil ugled. Poleg tega je Abe v predvolilni kampanji napovedal, da bo oživil japonsko gospodarstvo. Obljubljal je monetarne in fiskalne ukrepe ter ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, s katerimi si bo prizadeval končati večletno deflacijo, upočasniti rast vrednosti japonske valute in pospešiti gospodarsko rast. Novo vlado namreč čakajo težke naloge. Japonsko gospodarstvo nujno potrebuje oživitev, vlada pa se bo morala ukvarjati tudi z brezposelnostjo, starajočim prebivalstvom in nizko rodnostjo, socialnimi problemi ter ozemeljskimi spori s sosednjimi državami. Čaka jo tudi nadaljnje financiranje obsežne obnove po potresu in cunamiju marca 2011. (STA) Eksplozija mine ubila deset deklic v Afganistanu KABUL - V eksploziji protipehotne mine na vzhodu Afganistana je bilo včeraj ubitih deset deklic. Mina je eksplodirala, medtem ko so deklice, stare od devet do enajst let, nabirale dračje za kurjavo. Ena od deklic je po nesreči s sekiro udarila po mini, ta pa je nato eksplodirala. Šlo je sicer za staro mino, še iz časa sovjetske invazije v 80. letih, je povedal predstavnik lokalnih oblasti. Sovjetske sile so se iz Afganistana po desetih letih umaknile leta 1989, odtlej pa so v državi po podatkih ZN uničili 700.000 min in prek 15 milijonov eksplozivnih ostankov. Kljub temu Afganistan ostaja ena od z minami najbolj onesnaženih držav na svetu. Obama v Newtownu: Tega ne moremo več prenašati NEW YORK - Ameriški predsednik Ba-rack Obama je v nedeljo zvečer obiskal mesto Newtown v zvezni državi Connecticut in na spominski slovesnosti za žrtvami petkovega pokola v osnovni šoli Sandy Hook dejal, da takšnega nasilja enostavno ne morejo več prenašati. Obama ni šel v podrobnosti, napovedal pa je, da bo imel v naslednjih dneh pogovore o ukrepih za preprečitev podobnih tragedij. "Odkar sem predsednik, sem moral že štirikrat objemati preživele. Vmes je bila še neskončna vrsta smrtonosnih streljanj po ZDA. Edina krivda žrtev je bila, da so bile na napačnem kraju ob napačnem času. Tega ne moremo več prenašati. Nekaj moramo storiti. Nimamo izbire," je dejal Obama in posebej izpostavil pokole v Aurori v Koloradu, sikhovskem templju v Milwaukeeju, Oregonu in Newtow- Papež sprejel Abasa in pozval k miru na Bližnjem vzhodu VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ob tem pa mednarodno skupnost pozval, naj po priznanju Palestine kot države nečlanice opazovalke v Združenih narodih podvoji prizadevanja za mir in spravo na Bližnjem vzhodu. Palestinskim oblastem je novembra v Generalni skupščini ZN uspelo doseči dvig statusa Palestine v državo nečlanico opazovalko, kar jim je dejansko prineslo priznanje palestinske državnosti. Ta pobuda bo, kot upajo v Vatikanu, mednarodno skupnost spodbudila k prizadevanjem za pravično in dolgoročno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. To so s Svetega sedeža sporočili po srečanju papeža z Abasom, ob tem pa izpostavili, da bo to mogoče doseči le z obnovitvijo pogajanj med sprtima stranema "v dobri veri in ob spoštovanju pravic vseh". (STA) ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 41.458,69 € +7,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 108,13 $ -0,05 ■ EVRO 1,3160 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. decembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 18.12. 14.12. ameriški dolar 1,3160 13081 japonski jen 110,39 109,55 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,222 25,231 danska krona 7,4613 7,4613 britanski funt 0,81200 0,81150 madžarski forint 287,19 283,76 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6963 poljski zlot 4,0890 4,0861 romunski lev 4,4647 4,4720 švedska krona 8,7540 8,7743 švicarski frank 1,2082 1,2089 norveška krona 7,3705 7,3715 hrvaška kuna 7,5335 7,5230 ruski rubel 40,5650 40,2507 turška lira 2,3472 2,3306 avstralski dolar 1,2494 1,2429 braziljski real 2,7501 2,7244 kanadski dolar 1,2990 1,2878 kitajski juan 8,2105 8,1704 indijska rupija 72,2160 71,2800 južnoafriški rand 11,2502 11,3300 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. decembra 2012 23 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Trio T&Friends/Percic 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. decembra 2012) Vodoravno: Katalonec, Goran, Američani, Ivica, Takizava, rabin, Er, Jal, čokolada, deka, aparat, RI, elan, ajanta, T. B., Prešeren, Tiller, F. A., Acireale, Tati, Motorist, T. T., Li, titan, Ivana Suha-dolc, Naomi, Karan, malar, enočlenik, Iranci, lesnina, Katica, CIF, Evgen, Edinho, Enej, Aja, Akra, likof, raka; na sliki: France Prešeren. Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Rescue special operations 16.35 Ieri e og-gi in Tv 16.45 Film: Lo sperone nudo 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Lo spettacolo della natura Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 20.25 Dnevnik Agenparl 12.50 Aktualno: Salus Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.05, 19.30 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 Trieste in di-retta 20.00 Happy Hour 20.30 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport Canale 5 Jt Slovenija 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Don Matteo 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Nan.: Happy Endings 9.10 Film: Il piu bel regalo di Natale (kom., Kan./ZDA, '00) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Film: Lo spettacolo di Natale (kom., ZDA, '11) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Intelligence - Servizi e segreti (akc., It., '09) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Mia and Me 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 22.40 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 23.05 Dnevnik 20.55 Nogomet: Inter - Verona, Tim Cup 23.05 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella pra-teria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: I migliori Volo della nostra vita (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: T. J. Hooker 23.20 Film: Angel Eyes - Occhi d'an-gelo (fant., ZDA, '96, i. Jennifer Lopez) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Odd.: Provato per voi La 7 ^ Tele 4 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.10 Kratki igr. film: Kokoši v mestu 11.25 Nad.: Totalna razprodaja 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Umetni raj 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.5018.30 Risanke 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo 21.00 Pogovor z opozicijo 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Normani - Možje s severa (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.50 Aritmija 15.25 Dok. felj-ton: Dobri stari časi 15.55 Dok. serija: Kulturni vrhovi 16.30 Mostovi - Hidak 17.05 Glasnik 17.40 20.40 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (M), 1. in 2. vožnja, prenos 18.30 Slovenski vodni krog 18.55 Nad.: Mali širni svet 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Glasb. odd.: Muzikajeto 21.30 Film: Le poljub 23.10 Brane Rončel - Izza odra (t Slovenija 3 6.00 8.55, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 8.00 Poročila 8.25 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.00 9. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žeriš-če 21.45 Kronika 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Nautilus 20.30 AS: SP Slalom (m), 1. vožnja, povzetek 20.45 AS: SP Slalom (m), 2. vožnja, neposredni prenos 23.15 Koncert: Muse - Haarp Live from Wembley Stadium LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Saving Hope 23.55 Aktualno: Omnibus Notte 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: 21.35 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 22.35 Glasb. odd.: Boben 23.30 Istra in... 0.00 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.3510.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostra-ni 17.00 Tv prodajno okno 17.30 ŠKL19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Bodimo zdravi! 20.15 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenj- ske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.0017.55 Dok. serija: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.05 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 10.30 Nad.: Zakon brez ljubezni 12.00 Misli zdravo 12.05 Nad.: Human Target 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.40 Nan.: Ko listje pada 16.40 Nan.: Kot ukaže srce 17.00 24UR popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Mentalist 23.25 Nan.: Obdarjen A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0513.50 Nan.: Frasier 9.35 14.20 Nan.: Moja super sestra 10.00 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.05 18.55 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.50 Film: Moj zvesti prijatelj 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Strelec 21.55 Film: Ameriška pita 5 (kom., ZDA) 23.55 Film: Pleme RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Tamara Stanese; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klab-jan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pesem v prozi - 7. nad.; 18.00 Goriška gledanja, pripravlja Aldo Rupel; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In mi-noranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, ones- naženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved -pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 18. decembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 1010 1020 CÄ» ondon „ AMSTERDAM f„3 BERLIN .0ND°nO 3/8 3/6 o " " OBRUSELJ O PARIZ 4/10 5/10 _4/2SL0 ^KHCJLM K0BENHAVN —' < 2/4/ O - - VARŠAVA O 0/2 ŽENEVA 1/7 ° MILAN o-1/2 DUNAJ 2/4 O LJUBLJANA o0/5 BEOGRAD o 2/7 ^RIM Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. J3/16 r 1020 V visokih slojih atmosfere dotekajo vlažni severnozahodni tokovi medtem, ko je ob prizemlju bolj suh zrak. Jutri bodo prevladovali bolj suhi vetrovi v vseh slojih atmosfere. V četrtek zvečer nas ^ j-__bo verjetno dosegla atlantska fronta. Nad severnim Atlantikom ter nad zahodno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega tlaka. Ob šibkih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje razmeroma topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 22.47 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.11 najvišje 32 cm, ob 9.17 najnižje -5 cm, ob 13.37 najvišje 5 cm, ob 20.23 najnižje -29 cm. Jutri: ob 4.10 najvišje 34 cm, ob 11.06 najnižje -13 cm, ob 15.53 najvišje -2 cm, ob 21.25 najnižje -21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .100 Vogel..................60 Kranjska Gora.........45 Krvavec................75 Cerkno................60 Rogla..................80 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...................- Piancavallo............45 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............40 Trbiž...................40 Osojščica..............45 Mokrine...............70 Podklošter............30 Bad Kleinkirchheim . . .30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Akcija v Manufakturi MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil r Obiščite nas, posvetili se V vam bomo. ) (Tlanufaktura|5o kjer je dober nakup praviLo | let manufaktura@manufaktura.si, www.ma n ufa kt u ra.si rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O , GRADEC C -3/3 CELOVEC O -4/4 TOLMEČ O -2/8 TRBIŽ O -3/3 O -5/1 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM o 0/9 ¿Si -1/10 O PORDENON 0/9 „= 2/10 OC TRŽIČ -1/3 O KRANJ o-4/2 S GRADEC PTUJ O CELJE -3/4 MARIBOR O-1/3 M. SOBOTA O 0/4 O N. GORICA ■5/Ä LJUBLJANA -1/3 N. MESTO 0/3 ZAGREB 2/4 O O -1/4 KOČEVJE - o - ČRNOMELJ REKA 2/7 (^NAPOVED ZA DANESS V gorah bo spremenljivo oblačno, po nižinah in ob obali pa povečini pretežno oblačno, po nižinah bo ponoči možna megla. Ob obali bo zjutraj zapihal burin. Na Primorskem bo delno jasno, zapihala bo šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno, po nekaterih nižinah lahko tudi megleno in večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 11 stopinj C. CELOVEC O -4/4 TOLMEČ O -4/7 TRBIŽ O -6/3 O -6/0 KRANJSKA G. C> , V VIDEM o i-^S -3/10 O PORDENON -2/9 ČEDAD O -2/9 O TRŽIČ -2/4 O KRANJ O GRADEC -1/6 o -2/2 S. GRADEC CELJE -2/5 O MARIBOR O 0/5 PTUJ O M. SOBOTA 01/6 T, o LJUBLJANA GORICA f, ° N. GORICA "2/4 N. MESTO 0/4 0/10 A ° s. 0/7 g»™™ O ^ KOČEVJE . O ' PORTOROŽ O - ČRNOMELJ 1/9 REKA 1/7 OPATIJA ZAGREB 1/6 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Jutri in v četrtek bo lepo, po nižinah bodo najnižje temperature pod ničlo, ob obali pa +5 stopinj; najvišje temperature pa bodo okrog 8 stopinj. Ničta izoterma bo na višini pribl. 900 metrov. Jutri bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja, drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod po nižinah bo predvsem dopoldne megleno. V četrtek bo delno jasno, po nekaterih nižinah se bo večji del dneva zadrževala megla. FILMSKI IGRALEC - Zaradi davkov se seli v Belgijo Depardieu se odpoveduje francoskemu državljanstvu PARIZ - Francoski filmski igralec Gerard Depardieu je v odprtem pismu francoskemu premieru Jean-Marcu Ay-raultu užaljeno zabrusil, da vrača francoski potni list. Ayrault je namreč pred dnevi igralčevo odločitev o selitvi v Belgijo, kjer bo plačeval precej nižje davke, označil kot "bedno", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Bedno, pravite, bedno? Kako bedno!" je pismo, naslovljeno na Ayraulta in francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja, ki ga je objavil francoski nedeljski dnevnik Journal du dimanche, pričel Depardieu. Francoskega premiera je v njem spomnil, da je 14 let delal kot tiskar, nato pa kot dramski igralec. Opozoril je, da je vedno plačeval vse davke in prispevke ter državi v 45-le-tni karieri prispeval 145 milijonov evrov in omogočil zaposlitev 80 ljudem. V življenju ni nikogar ubil, niti namerno delal hudega, je poudaril. "Ne prizadevam si za odobravanje, me pa lahko vsaj spoštujete! Ne žalijo vseh, ki zapuščajo Francijo, tako kot mene,"' je zapisal Depardieu. "Kdo ste vi, da me ocenjujete na tak način, vas sprašujem, gospod Ayrault, prvi minister gospoda Hollanda, sprašujem vas, kdo ste?" je vzrojil Depardieu in poudaril, da se ne more sprijazniti z oznako "bedno". "Vračam svoj potni list in kartico socialnega zavarovanja, ki je nisem nikoli uporabil. Ne bomo več imeli skupne domovine, jaz sem pravi Evropejec, državljan sveta, kot mi je venomer zatrjeval oče," je pismo zaključil Depardieu. (STA) Britanska kraljica ob jubileju na seji vlade LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. bo danes kot "opazovalka" sodelovala na predbožični seji vlade. To bo prva udeležba kakega britanskega monarha na vladni seji od viktorijanskih časov, Elizabeta II. pa bo ob tem prejela darilo ob 60. obletnici vladanja. Za kakšno darilo gre, niso razkrili, so pa ministri zanj segli vsak v svoj žep. Elizabeta II. kot poglavarka države sicer na tedenski avdienci v Buc-kinghamski palači sprejema britanskega premiera, drugače pa se ne vmešava v dnevno politiko. Njena vloga je v veliki meri cere-monialna. Kot zadnji monarh se je kake seje britanske vlade udeležila kraljica Viktorija, ki je vladala med letoma 1837 in 1901. (STA)