Izhaia dvakrat na teden in sicer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništva, in sicer fruttano. - Rokopisi se ne vračajo. - Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. - Naročnina za celo leto « kron za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju. Sami krivi. Šef naše vlade vedno in ob vsaki priliki zatrjuje, da se ne godi in ne sme goditi nobenemu avstrijskemu narodu krivica. Vkljub temu doživljamo Slovenci z vsakim dnevom novo zapostavljanje. pa naj si bo že na kateremkoli polju. Nobenega dvoma ni, da se smatra nas na Dunaju za siromake, katerim se sme brez pomisleka biti v obraz. Zato ni čudno, če se Slovenec"T53no obrača navzgor in pesti stiskajoč pripisuje vladi vso odgovornost ■/.a naš bedni položaj. Niti od daleč nam ni namen, zagovarjati ali braniti dr. Körberja. Nasprotno, uverjeni smo, da se še ìli zlepa tako teptalo naših pravic, kakor ravno v dobi „kuratorja narodnih posestij". Vendar pa je treba upoštevati tudi druge vzroke. Na misel nam prihaja duhovita Aškerčeva pesem o možu, kateri na hrbtu v jarku ležeč na ves glas kliče mimoidoče na pomoč, sam pa ne poskusi vstati. Oglejmo se okrog sebe in poglejmo tudi nekoliko k drugim narodom. Pred nekoliko leti je bil prestavljen v Lltonreržice kot namestnik drž. pravdnika nek dr. Low, o katerem so nemški listi prinesli vest, da je Čeh. Koliko je bilo potem krika in vika; vsi listi so hujskali, shod na shod se je prirejal, občine so sklepale proteste in peticije, da preprečijo ta ..napad na nemški narod'1. Notabene: ni se zahteval uradnik, zmožen nemškega jezika, ampak mož nemške narodnosti. In pri nas? V Šoštanju, Konjicah, skratka povsod v naših slovenskih okrajih, se nastavljajo nemški nacijonalci, pri katerih niti vsakikrat niso izključeni dvomi o njih jezikovni kvalifikaciji. Ali pa smo že kdaj slišali o eni sami slovenski občini, da bi bila prosila za slovenskega sodnika, kamo-li protestirala?! Ugovarjalo se bo, da taki protesti itak ne koristijo. Kes, da en sam protest ne bo imel takoj pozitivnega uspeha, ampak gotovo bodo morali tudi zgoraj slišati, če se oglasi volja vsega prebivalstva. Sklicujemo se zopet na uspeh naših sosedov. V Floridsdorfu sodnik dr. Mraz pri zaslišanju neke češke priče ni poklical tolmača, ker sam zmožen češčine. Ni ga bilo menda v Av- .ie Povedali smo te odkrite besede zato, ker smo uverjeni, da si moramo biti v svesti svojih napak, če jih hočemo odpraviti. Samo vzdihovanje ne pomaga nič. krepko moramo sami zastaviti korak in brez kompromisov hoditi svojo pot k cilju. Potem pa bomo videli tudi uspehe in slišali bodo naš glas tudi na Dunaju in v Gradcu. bil radi tega 99 striji nemškega lističa, ki bi ne moža ometaval z blatom. In kako je pri nas: Našim občinam se pošiljajo od oblasti v najugodnejših slučajih dvojezični dopisi. Še nedavno tega sem Čital na uradni deski neke savinske občine samo nemški razglas finančne oblasti. Pa to ni morda poedin slučaj. Od oblasti se pri nas propagira nemški državni jezik, in naše občine se navadno iz strahu pred mogotci v okrajnih glavarstvih ne upajo posluževati svojih zakonito zajamčenih pravic. Kako moremo pričakovati od nemških birokratov pravice in nepristranosti. če se sami ne postavimo na noge? Učiteljstvo je gotovo važen faktor v narodnem življenju. Poglejmo v kraje, kjer tujci ali odpadniki poučujejo slovensko deco. Nemškutarija raste in cvete. Kako je v . trgovina^ niti ne omenjamo, to se je že tolikokrat premlevaìo in Vččinomfl zaman. flKs '"SHBIHBSB \ Povedati moramo enkrat odkrito: Nemec je vedno pred vsem Nemec, S1 o v e n c i pa smo pretankovestni, in v tej svoji t a n k o v e s t n o s t i mnogokrat zapostavljamo narodno dolžnost za stanovsko. To velja o vseh stanovih in slojih. Dokler se ne postavimo sami po robu, ne bomo dosegli ničesar. Zato pa se nam tudi že vsak revni dvojezični pečat podeli kot velika milost, Ta naša potrpežljivost je n. pr. tudi vzrok, da si upa železniška uprava na Savinski progi dosledno nemškutariti. Šulferanjske šole, črvi v našem narodnem telesu. Ni baš dolgo temu. odkar se je novoprero-jeni ured$jk. ..Štajerca" pobahal, daje v nekaterih nemških šoj ■ lovenskega Štajerja letos neobično narastlo št-vilo slovenske dece. Notico je sklenil z „brumno" željo, naj bi še v^č takih zavodov okužilo deželo, nudečih našemu ljudstvu „neizčrp-ljive zaklade božanstvenega jezika". Ne oporekamo, da se je na tej in oni šoli res povzdignilo število. seveda pa, kakor se je poizvedelo, marsikje tudi padlo, kar je poizvabilo naši nemčurski kliki nebrojne množine krokodilovih solz. Poglejmo si betve način, ki dovedel nekaj naše krvi v nemčursko ži >. Te malenkosti navajam zgolj od ene šole. kjer Sem ta mični lov natanko lahko zasledoval. ""y^'1"''*1 '^' Brž, ko se je bližal pričetek šole. je vse učiteljstvo zapustilo svoja gnezda in vzletelo med sela in vasi. Govorili so povsod seveda le izključno slovenski o neprecenljivi važnosti nemščine, obetali za otroke božična darila, namigavali, da smejo otroke brez kazni poljubno doma pridržavati, (mamljiv, a tipičen lim) grdili narodne šole in spletkarili o slovenskem učiteljstvu. Čim malomarnejši so rodoljubi v probuji naroda, čim manj dobi ljudstvo radikalnih časnikov v roke, tem večji je bil plen. Sklicavali so se tudi na „dične" rodoljube, ki tudi pošiljajo svojo deco v nemško šolo uva-žujč njene prednosti. Čujte! In to dejstvo ni LISTEK. Grič z jablano. Prizor iz bitke ob reki Šaho. Naskok na goro Putilov v bitki ob reki Šaho popisuje čividec, oP. Krasno v, v listut „Ruski invalid" tako-le: Grič z eno samo jablano pada strmo proti reki Šaho. Spodaj ilovnate strmine se nahaja brod. Levi breg je peščen, desni jako strm, oba porastla z nizkim vrbovjem. Ravno nasproti griču med vrti in nasadi leži vas Šahotum. Tu se je mudil do večera oddelek generala Novikova, in tu so se zbrali Nišlotski, Vilmanštrandski in Petrovski polk za odločilni naskok na grič, s krvjo napojeni. O mraku je imel general Novikov z 17., 18.. 19. in 20. vzhodno-sibirsko divizijo strelcev, z delom 22. divizije pešcev in 24. bataljonom zbiti sovražnika in vzeti grič. Napočila je noč. Bilo je šele ob 7. uri zvečer, a polumesec je že srebril zemljo in trepetal na krožečih valčkih tihe reke. Tedaj so stopali strelci drug za drugim v dolgi vrsti k reki. Naprej sta šla 19. in 20. polk, njima so sledili desno Nišlotski, Vilmanštrandski in Petrovski. Komaj stopijo v redki gozdiček, se zasliši oglušujoč prasket, in ljudje začno padati tu in tam . . . Nenadoma sede nek strelec težko na zemljo, si sezuje črevelj in si začne odvijati krvave cape . . . „Sik, sssik, iii!" kdo bi mogel našteti vse zvoke žvižgajočih krogelj! Vejice padajo, odbite od krogelj, peščena tla vrše in se praše, ljudje padajo ... ali drugi stopajo vedno naprej . . . Plazijo se skozi nizko grmovje, in luna se leskeče na trepetajočem listju ter ostro nabrušenih bajonetih. Lezejo po strmem bregu nizdol in skačejo v reko; se družijo v temne tolpe in se zopet razhajajo, hite na nizki, peščeni breg. Tu se lahko nekoliko odpočijejo, prislonjeni na strmo goščo. Srca bijejo, tolčejo . . . Zmiraj bolj na gosto padajo možje, a nikdo ne gleda na to. Lete naprej in naprej, nasproti poku, nasproti slepo strelja-jočim puškam. Hite na boj z bodali! „Na baterijo! Hura!" A to ni hura. To je divje, zamolklo kričanje . . . „Na baterijo, naprej, stoj, hura!" kriče strelci, na čelu jim mlad kapitan. Ranjen je na nogi, a tega ne opazi in hiti, za njim vojaki, navzdol po bregu. Kot tropa prestrašenih vrabcev so se razleteli japonski topničarji, le častnik je ostal na svojem mestu. Od več bajonetov zaboden leži na tleh. Plaz strelcev se vali naprej, ostre salve slede bežečim Japoncem. Desno vodi podpolkovnik generalnega štaba, Sapolski, v sivi, visoki papahi in razpetem pale-toti, na prsih red sv. Jurja, oddelek Petrovskega polka. On je štabni šef tega polka, ali ker je vitez svetega Jurija, ga je zgrabila bojevitost. Na čelu svoje čete plane na sovražno baterijo. Streli, salve, kriki, ječanje, zamolkli padci in cepetanje, divji, težek hrum. Japonci beže, in strelci prodirajo za njimi. „Zmaga!" so klicala zmučena srca, „zmaga" so ponavljali ranjenci ob nizkih, sovražnih gorskih topovih ter poljskih kanonih z visokimi kolesi. „Zmaga" mrmrajo umirajoči ter obračajo svoj poslednji pogled navzgor k zvezdnemu nebu; in njih smrt je bila tiha ter mirna. Šest nepoškodovanih poljskih kanonov, pet poškodovanih gorskih topov ter strojna puška, to je bilo dobljeno . . . Kako dolgo je trajal naskok ? Nekaj minut ali ur? Kdo je ranjen, kdo mrtev? Kdo to ve! Tam, daleč za holmom se zbirajo junaki in kopljejo v nemi tišini obkope, da se utrde na dobljeni poziciji. Puške z krvavimi bajoneti so mirno skupaj zložene. morebiti orientalska bajka, ampak pribita resnica. In menite, da taki dokazi ne zaležejo ? O, sigurno! Mi seveda dobimo o takih ,.dičnib rodoljubih" tudi svoja naziranja. a za vabo so le dobri. Takim potom se dobi polnež za nemške šole. ki bi sicer samevale in hirale na sušici. A usodo take prodane dece je seveda pomilovati; ker nevešča jeziku ne more slediti pouku, zaostane torej v naobrazbi daleč za svojimi slovensko šolo pohajajočimi sovrstniki. Pri izredni marljivosti se nauči deca nemški citati in računati, nekaj lepopisja, ducat nemških, nerazume-vanih pesmi, nekaj kop nemških besed, ki jih lomi v božjastni nemščini, in zaničevanje svojega rodu. Nikdar ji ne orišejo v zgodovini našega bednega roda. njegovih slavnih in tužnih dni, le nemštvo in ideja pantrermanizma ji udarja na uho. Pred kolikimi stoletji je Amon Komensky že glasno zahteval pouk v materinščini, ki le edini more vzgajati in danes smo še vedno v srednjem veku ? T tej šoli odrasla mladina ne razume in ne govori dovoljno nemški, in slovenski le toliko, kar sliši od starišev. Taki ljudje pačijo potem milo donečo slovenščino z gorostasnimi germanizmi nehote, pa tudi vedoma, hoteč se ponašati s svojo vedo. V politiki igrajo „napredne deutschfreundliche Slovenen", kakor se rači izražati „Štajerc". Pisec teh vrst je tudi v svojih mladih letih moral pohajati ne sicer šulferajnsko. ampak utrakvistično šolo in še zdaj mu zvene drobtine zgodovinskega pouka po ušesih, ki jih je pa šele pozneje, ko je že davno pohajal mestne šole, začel razumevati. Blebetali smo neumno, kakor v zabavo, tudi nemški očenaš. Saj naš „odkritosrčni prijatelj" Štajerc bi se hitro tudi povspel do trditve, da nemški očenaš več zaleže, ker je Bog tudi nemškega rodu, namreč po mnenju naših nemškutarjev. Kako naj posestujejo taki otroci danes toli potrebnega znanja iz zgodovine in zemljepisja, iz prirodopisja in fizike; kako naj bodo usposobljeni svoje misli pravilno zapisati? Mar nemški? Smeh me grabi, če se spominjam nemških pisem, sadov nemških šol. In vam, starši slovenski, polagam na srce, kako naj pojasnuje nedolžni, nemščine ne razu-meči otrok globoke resnice naše vere, ki jih z j težkočo celo v materinščini doznavamo? Kako se mu naj vcepi v srce versko prepričanje, oblaži njegova duša? Prosim, vprašajte svoje otroke in vprašajte prizadete čast. gg. katehete, ki vidijo svoj trud in napor brezuspešen! Sadovi nemških šol se že kažejo v vsi svoji popolnosti. Nekaj trohic nemščine znajoča, hiti mladina v mesta in v tujino, ker mrzi pošteno delo prostega naroda, se spodtika na njegovih poštenih šegah, le za zlatopenasto udobnostjo drveč, dočim životari na domači grudi sivolasi j oče, tugepolna mati vzdihajoč za nehvaležnimi otroci, ki so jih zapustili na stare dni. A v tujini si pokvari srce, pogubi zdravje in se navadno bolna, praznih rok, mrzoča delo vrača po letih v domovino. A ta, ki je ostala doma, se sramuje slovenskega jezika, ogiblje slovenske družbe in pajdaši z nemškutarji, zatirajoč slovenski živelj. Kje je torej dobiček? Kar je nemščine neobhodno potrebno za vsakdanje življenje, nudi poleg drugih koristnih, dosti važnejših znanosti domača šola. uči ljubiti svoj rod in svojo domačo grudo. Starisi, ne gonite vedoma svojih otrok v pogubo! Jih mar pripravljate za tujino? Pregovor pravi: Ostani v hiši svojega očeta, tu delaj in živi do smrti in spoštuj materin jezik! Celjske in staj. novice. Ženska in moška podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju" vabita še enkrat vse narodno čuteče občinstvo k občnemu zborovanju dne 11. decembra 1904 ob 3. uri popoldne v „Skalno klet". Ker se bodo razpravljale jako važne stvari in ker se ravno pri občnem zborovanju kaže pravi obstoj podružnic, upamo, da ne bode nikogar, ki ve ceniti pomen narodne „Družbe sv. Cirila in Metoda", da bi zamudil priti k zborovanju. Člane same pa opozarjamo, da imajo sploh dolžnost udeležiti se zborovanja. Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo 11. t. m. gledališko predstavo „Brez denarja". Naše pevsko društvo si steka res velikih zaslug, da nam skrbi v dolgi zimski sezoni tako marljivo za razvedrilo in veselje. Treba pa je ta trud tudi priznavati in to za nas velevažno narodno društvo krepko podpirati ter ob enem pokazati njemu in javnosti, kako cenimo njegovo delovanje. Zatoraj naj nikdo ne izostane od nedeljske predstave znane dobre igre „Brez denarja". Nastopi dokaj novih, čilih moči, od katerih smemo pričakovati najlepšega uspeha, poleg tega pa se nam seveda predstavijo tudi naši stari, izkušeni igralci. Igra je povsem novo prirejena in insce-nirana in nam bo nudila mnogo zabave, za kar nam že jamčijo imena spretnega režiserja g. Sal-miča in naših priznanih igralcev. Tudi nudi igra mnogo lepih pevskih točk. Opozarjamo na oznanilo v društvenih vesteh današnje številke. Slovenski župani celjskega okraja!! Nek naroden župan iz Savinske doline nam je pokazal poziv predstojnika c. kr. okrajne sodnije v Celju z dne 30. novembra t. 1. Ta poziv je pisan v nemškem jeziku. aMravno je naslovljen na slovenske župane, kar je čudno in neodpustno postopanje s strani c. kr. urada. Vsi župani in tajniki se vabijo v tem pozivi*k naroku dne 17. decembra v Celje, da bi imel gosp. svetnik dr. Schäftlein spet priliko nekoliko nemškutariti ž njimi. Pogovoriti se hoče ž njimi, kako naj sodniji pomagajo opravljati izvensporne posle v pupilarnih in drugih zadevah. K temu občinski uradi po postavi ne morejo biti prisiljeni, ampak je njih prosta volja take posle opravljati. Kar pa to dobro voljo slovenskih županov mora znatno ohladiti, je neizrekljivo drzno vsiljevanje nemškutarenja s strani c. kr. sodnije nasproti slovenskim občinam ob takih prilikah. Vsi dopisi in pozivi se v tej zadevi vpošiljajo v nemškem jeziku, in kar je naravnost nečuveno, zahteva -se, da tudi župani take vloge nemški rešujejo. Ce se to ne zgodi, grozi se kar s .silo ! Kaj takega slovenski župani ne morejo trpeti in so zaradi tega sklenili k naroku dne 17. decembra ne priti v Celje, da bi nemškutarijo podpirali. Brž ko bodo od njih kaj v slovenskem jeziku želeli, bodo pa prav radi šli tudi c. kr. uradom na roko. Naše poslance pa opozarjamo, naj vendar izposlujejo pri vladi, da naše c. kr. sodnije ne bodo brez potrebe' germanizirale ! Gosji, svetnik dr. Schäftlein n. pr. naj rajši komandira svoje nemškonacijonalne muzikante. ko so preteklo soboto uradni dan mesto da bi bili v uradu, celi dan v Štorah muzicirali. — „Celjsko pevsko društvo" ima svoj občni zbor dne 17. t. m. v „Narodnem domu" z običajnim sporedom. Vsi udje naj pridejo gotovo, ker se imamo pogovoriti to in ono. kar je važno za razvoj društva. — Veliki športni večer se je v četrtek zvečer obnesel kar najlepše. Razen obeh atletov svetskega glasu. gg. Tomaševiča in Bolovskega, sta nastopila tudi naša dva borca in „Sokola" gg. Benčan in Kapus. Vsi štirje so proizvajali začetkom večera zanimive vaje. dviganje masivnih, kovinskih ročk ter izvajanje likov, živi most in drugih; vzbujali so obče strmenje. Nismo vedeli, da imamo med seboj takšne junake. Posebno pozornost pa je budilo tekmovanje med imenovanima dvema rokoborcema. Že njuna heraklejska postava je frapirala, in ko sta se začela boriti, je zavladala napetost, nervozno pričakovanje med občinstvom. Za koga obeh boriteljev bi se zavzelo, oba sta enako simpatična, prvi Jugoslovan, drugi Severoslovan ; tako čuvstvo je prevzemalo gledalce, a medtem se je nudil prizor, ki nam ostane dolgo v spominu. Borca sta se držala objeta z železnimi rokami, mišice so pokale in se natezale. Trikrat sta se spoprijela in šele potem se je junaku Tomaševiču posrečilo, da je po silnem naporu obvladal Bolovskega. Mi smo ploskali in obema čestitali. G. Tomaševič pa hrani še vedno zlat kelih in kliče na boj. Varnost Slovana v celjskih nemških gostilnah. Pretekli torek se je vršila pred celjsko c. kr. okrožno sodnijo zelo žalostna obravnava. Neki obžalovanja vredni hrvatski trgovec je bil zaradi silovitega nastopa zoper nekega nemškega celjskega policaja obsojen na 8 mesecev ječe. Da o tem poročamo, k temu nas sili vzrok, zakaj je prišel obsojeni Hrvat s policajem v dotiko. Ta vzrok je iskati le v divjaški nestrpnosti celjskih odpadnikov nasproti Slovencu ali tudi Hrvatu, če se slednji predrzne v nemški gostilni v svojem materinem jeziku govoriti. Omenjeni Hrvat, ki je bogat in ugleden trgovec, je nekoč, ker ni vedel, kako divjaštvo vlada v celjskih nemških gostilnah, prišel v gostilno „Stadt Wien" brez kakega drugega namena nego vsak gost. Ker je hrvatski govoril, so ga nemški navdušenci takoj napadli in ga hoteli izsuvati iz gostilne. Priletel je tudi policaj in namesto, da bi tujcu izposloval pravico ali ga z lepimi besedami pomiril, postopal je kakor je celjskim policajem že od nekdaj navada so se vzdihi in prošnje. Mesec je obseval vse mogoče reči, ki so bile raztresene po tleh, in moj bojazljivi konj je prhal ter se plašil. Streljanje še ni potihnilo in včasi je zažvižgala posamezna kroglja nad mojo glavo. Na desnem rečnem bregu v vasi Šahotun so se že opažala znamenja, da je bil resen boj. Na blatnih cestah po vasi so ležali jekleni kosci japonskih šrapnelov, s katerimi je sovražnik obsipal vas. Za vasjo je ležal ubit Kitajec, spodnji del obličja mu je bil odtrgan; strašen je bil z navidezno malo glavo, kazal je gornje zobe, kakor bi se režal. Čim dalje sem jezdil, tem določnejše se je zaznavalo bojno polje. V gozdiču za vasjo in pri brodu so ležale razmetane puške, patronske torbe, čevlji, tam krvave cape, srajce, v obupu iztrgane raz telo in temne od sveže krvi, uniforme . . . Visoki, peščeni breg je ves razhojen in obronek k vodi kaže sledove, da so drčali vojaki navzdol. Povsod nered, povsod boj. Grmovje je potlačeno k tlom in zaspana reka vali svoje mirne, nedolžne valove, bleščeč se v mesečini, med trupli naprej. Na bregu moram razjahati. Peš je še straš-nejše korakati po strmem griču navzdol. Že od daleč vleče temna gomila poglede nase. Zdi se, kakor bi mesec posebno pazljivo izlival nanjo svojo milo luč. Nočem tja pogledati, a strmim vseeno na njo, nočem iti naprej, a plezam na vseh štirih z težavo dalje. Gori je trava in koaljan pogažen od tisoč borcev. Kako težko, kako strašno je tukaj! Pogled se obrne od mlakuž krvi in razstre-senih reči proč ter obvisi na truplih padlih vojakov in se dolgo ne more odtrgati od teh dragih mrličev . . . Tukaj, ta mladi vilmanštrandec, v črni uniformi z modrimi naramnimi našivi, leži na hrbtu na obronku. Svetlo-modre oči se svetijo v mesečini in se zde, da strme v daljno dalj . . . Levico je dvignil k prsim, oblitim od krvi. Čudno je videti to polodprto roko v njeni nepremičnosti in mrtvem miru. Nekaj nižje leži star rezervist nišlotskega polka na hrbtu, razprostrtih rok. Nočen veter pregiblje njegovo brado, sence se igrajo na njegovem obličju; zdi se, kakor bi se pregibal bledi, mrtvi obraz. In tu naprej, kjer je gomila že od daleč vlekla moje poglede nase, leže celi skladi mrličev. Nišlotski in Vilmanštrandski so tukaj, kakor so prikorakali v vrstah, pokošeni od vspešne salve, obležali v strašnih legah. Večinoma imajo odprte oči, kakor da so hoteli v smrtnem hipu spoznati na sovražniku, ali ne bo zatrepetal in zbežal. V eni vrsti jih leži nič manj kakor trideset. Tukaj sedi podčastnik, glavo je vrgel nazaj. Pri nogah mu leži vojak na obrazu, z belimi rokami objema puško. Modri in rdeči našivi leže vse navskriž. Nekaj jih je vtaknilo svoje glave v zemljo, drugi so jih dvignili visoko in odprli usta. Bolj na strani še mučnejša slika, pet napol nagih trupel. Smrtno ranjeni si je raztrgal uniformo in hlače s telesa, da si zaveže z;drobljeno nogo, prestreljena prsa. Tako je otrpnil eden. napol slečen. Na griču pod drevesom ni videti nikogar. Ali na južnem obronku leže ruski strelci in Japonci; nekateri od njih mrmrajo nerazumljive besede in ječe. Vidijo se rmenokrižaste čepice, modre hlače z rdečimi robovi in beli črevlji. Koliko jih leži tu? Koliko naših? Mnoge, mnoge je ta grič veljal življenje. Prijatelji in sovražniki leže združeni na bojišču. Luna je zašla, in temna noč je legla na zemljo, ko sem jezdil nazaj od tega griča. Pretresel me je pogled na bojišče takoj po boju, ki sem ga videl prvikrat, zlasti nasproti Slovencu ali sploh Slovanu. V svoji nepremišljenosti in opravičeni razburjenosti se je hrvatski trgovec branil in dejanski uprl policaju, ker ni mogel razumeti njegovega obnašanja, in zato je bil obsojen na tako hudo kazen. Da se je rešil, ker je Hrvat, tudi večmesečnemu preiskovalnemu zaporu, moral je vložiti 15.000 K kavcije. Ta dogodek spet dokazuje, kaka nesreča lahko doleti še tako mirnega človeka, če se ne izogiba nemških gostiln in trgovin v Celju. Če bi se bilo s tem nesrečnežem vljudno postopalo in ga ne žalilo zaradi hrvatske govorice, bi seveda nikomur ne bil nič žilega storil. Vsega je kriva nemška nestrpnost. Varujte se bližine nemških izzivačev in pretepačev! Kažipot je v tisku! Vljudno prosimo vse one, ki nameravajo nam še kak oglas za v Kažipot doposlati, da to nemudoma store, ker drugače oglasa ne moremo sprejeti. Ohčeslovensko obrtno društvo. Celjski magistrat ima gluha ušesa za vse dobre nasvete. Rakusch ji1 še župan, in še vedno je treba nekoga, ki bi magistratu navil ušesa pardon, uro. Naš napredek. Uslužbenec R. G i gl er v železni trgovini „Merkur"' v Celju odide v Bruck, kjer otvori lastno prodajalno. Nemški listi ga hvalijo, da je „strammdeutsch"; zdaj pojde iz Celja, ker gre trgovat na lastno pest, Tako mi napredujemo ! — Graščak je šel med kramarje. V našem mestu otvori trgovino z moko in poljskimi pridelki baron Edmund Euobloch, graščak na Žoneku pri Braslovčah. Ali bo pela „štinkmalnarija" ? Nemčurskim trgovcem v Celju slaba prede, tako tlaba, da jim je sam občinski svet prišel na pomoč. V zadnji svoji seji je namreč prepovedal kranjskim Kočevarjem, krošnjariti po Celju. Mestni očetje so sila trdi Nemci, ki poznajo nemško „Gemeinbürgschaft"', a kadar se gre za njih žep, tedaj je vse proč. Adijo, Koče-varji, Celje vas sicer ljubi, a ima samo preveč lačnih kramarjev, ki tulijo slavo Rakužu. Vrhu tega pa se Celje tako imenitno razvija! Nove hiše rastejo iz tal, kakor mušnice po dežju. A' letovišče sujejo tujci ti pa so večinoma brezposelni postopači. Teh ima Celje vedno več! V celjski davkariji vise trije vzorci za pobotnice. Samo ob sebi se razume, da so vzorci samo nemški, kaj drugega od naše slavne davkarije nismo pričakovali. Manj razumljivo pa je, da je na teh pobotnicah z modrim svinčnikom podčrtana opazka, da se te pobotnice dobivajo pri Fr. Raschu. ( kr. uradi pa vendar niso inseratni zavodi za nemške trgovce! Stari grad nad Celjem bodo popravili. Dežela je dovolila zato 6000 kron, ki se izplačajo v dveh obrokih. Potem bo menda Rakusch sam stoloval tam gori; sove bo imel za družice, čuke pa za botre. Slovenci — prevarani in okradeni. Nemškim Celjanom izplača torej dežela 6000 K za poplavo stare razvaline, — za regulacijo Vo-glajne in drugih vod pa nima denarja. Tu se vidi zopet vsa pristranost graških mogotcev. Dežela ima denar, da popravlja netopirjem nočne luknje, za slovenske davkoplačevalce pa ga nima, temveč pušča, da nam povodnji trgajo zemljo, in nam grozi revščina. Potemtakem smo Slovenci naravnost okradeni in presleparjeni za svoje davke! — Pozor pred budimpeštanskimi tvVd-kami za razprodajo srečk na obroke! Pred kratkim oživotvorjena „Ogrska bančna in menjalniška akcijska družba" v Budimpešti (Ungarische Bank- und Wechselstube - Aktiengesellschaft in Budapest, VIII., Josefsring 16), katere voditelj je Arpad Balog, išče po inseratih v avstrijskem časopisju agente. Odkar je Balog oživo-tvoril omenjeno akcijsko družbo, peča se z raz-pečavanjem srečk v podobi posojil in vložkov (depotov), kar je pa prepovedano po avstrijskem zakonu. Kdor se pusti zaupajoč zagotovljen jem takih tvrd, da so njihova razpečavanja dovoljena, zavesti, da zanje agitira, pride v nevarnost, da ga dohodarstvena sodišča obsodijo v občutne denarne oziroma zoporne kazni. V več časopisih bilo je čitati v septembru in oktobru 1. 1. inserat, s katerim se iščejo agenti, ki hočejo mesečno zaslužiti 200 K in več, v svrho razpečavanja nekih predmetov v veliki množini („Massenartikel"). V to svrho naj bi se obrnili na Leona Essig na Dunaju. Ta inserat je povzročila omenjena bu-bimpeštanska delna družba. Proti pisarni Winter & Nagy je tudi treba biti opreznim. Dovoljeni rudosledbi. C. kr. okrožni rudarski urad v Celju je dovolil g. Antonu Ve-zenšek provizoričnemu jamskemu pazniku v Gaberji št. 53. pri Celju v okraju c. kr. okrožnega rudarskega urada celjskega za dobo enega leta slediti rudo. - C. kr. okrožni rudarski urad v Celju je dovolil g. dr. Ivanu Rudolfu, odvetniku v Konjicah v okraju c. kr. rudarskega urada celjskega, za dobo enega leta slediti rudo. Podelitev častne kolajne. Štajerski namestnik je podelil skladiščnemu pazniku v tovarni za olje na Zidanemmostu Francetu Lipošek, in skladiščnemu delavcu v isti tovarni, Francetu Oberschan, častno kolajno za 4(»letno zvesto službovanje. Okrajni zastop v Ptuju. Nemška komanda se je začela. Zastop, ki so ga rekrutirali štajercijanci, sebi ne le v sramoto, temveč tudi v veliko škodo, je začel delovati. Prvo, kar je storil, je bilo zvišanje doklad na 40 odstotkov. Dohodkov je imel okrajni zastop 19.359 kron, izdatkov 158.522 kron, torej je primanjkljaja 139.163 K. Lepa svota! Ko je eden odbornikov vsled prošnje občin PtujsKa gora, Majšperg in Sv. Bolfenk za prispevek k uravnavi Dravinje predlagal podporo, je bil Ornig proti ter je nekaj govoričil, da bodo dobile občine za uravnavo od dežele podporo. Šele ko se je za podporo zavzel prejšni načelnik okr. zastopa g. Zelenik, se je dovolila. Prejšnjemu slovenskemu zastopu očitajo slabo gospodarstvo, in da je delal dolgove, a to je laž. Odbornik, g. Zelenik je takoj v seji odvrnil v imenu prejšnjega okrajnega zastopa. Ta ni delal dolgov, ampak dolgovi so le v tem, ker vse doklade niso bile plačane, na kar slovenski zastop ni tako silil, ker je vedel, kako huda se — Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijo. - - Koncesijovana od visoke - - - - c. kr. vlade. - - - -Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.. Wienergürtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani. Kolodv. ulica št. 41. druga hiša na levo. Hiša naprodaj. Ob glavni cesti 5 minut od železniške postaje blizu tovarne, posebno pripravna za trgovino in za krčmo. Naslov pove upravništvo tega lista. 518 i Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v - - kratkem času okusno in ceno. - - Hotel ,Balkan'-Trst (449) piazza dela Caserma (Narodni potn) lil -9 3 minute od južn. kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija Dunaja Kuhinja KaVartta Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. - JVigalo. Električna razsvetljava. Kopališča. -Shajališče tujcev.- ^ i S I Božična in novoletna darila. I o IM O O. 03 O) U O) OS >N M O Psi O Q_ prVa narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti V ,Narodnem domu' V Celju K «rar Bogato ilustroVane cctiiKe razpošiljam na zahteVo brezplačno in poštnine prosto. Vsa V mojo stroHo spadajoča deta, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za delo jamčim. -o o on ~s CD Nl< O o< i' o C/5< CD SU I Svoji k svojim! I (493) —5 i (441) 10 Kdor želi biti postrežen z dobrim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo ------: znano tvrdko — Josip Hočevar Kolodvorska ul. 5 Celje Kolodvorska ul. 5 katera izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga. Bogata izber narejenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najfinejših —- zimskih sukenj, ulstrov, pelerin in havelokov. Postrežba točna in solidna! Cene nizke! Zvezna tiskarna Schillerjeve ulice št. 3 CEO E Schillerjeve ulice št. 3 V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bo-lete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice hranilne in zadružne knjižice ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. - - JL