Leto planinskih
obletnic
K pravkar praznovanemu jubileju 100-Ietnice Planinske zveze
Slovenije — svečane akademije v Ljubljani se je udeležilo tudi 32
ptujskih planincev — sovpada letos tudi 40-letnica ustanovitve
Planinskega društva Ptiy in 10-letnica Ilaloške poti. Ta jubileja bo
PD Ptuj praznovalo slovesno med letom, na občnem zboru pa so
slovesnejši del namenili 100-letnici PZS.
V ta namen je pripravil pre-
gled najpomembnejših dogodkov
za planince Janez Janžekovič,
predsednik odbora za kulturo in
izobraževanje pri PD Ptuj. Nato
so številni udeleženci občnega
zbora poslušali izčrpna poročila
o, kot je ocenil predsednik PD
Tone Purg, uspešnem in boga-
tem delu v pretekli sezoni. Za to
so zaslužni člani, ki bodo tudi v
prihodnje delali v glavnem entu-
zijastično, čeprav predvideva
proračun PD za leto 1993 dobrih
920.000 SIT prihodka. Približno
polovico denarja priteče s člana-
rino, nekaj prispevata SO Ptuj in
ptujska turistična zveza, nekaj
donatorji. Kar 50 odstotkov čla-
narine odvede PD Planinski zve-
zi Slovenije, 20 odstotkov denar-
ja porabijo za materialne stro-
ške, 41 odstotkov namenijo izo-
braževanju, 10 odstotkov pa za
izletniške stroške.
Danes ima PD Ptuj 911 čla-
nov, med njimi 35 vodnikov, v
okviru društva deluje tudi 10
skupin na osnovnih in srednjih
šolah, v eni KS in dveh delovnih
organizacijah. Lanskoletni načrt
so presegli, zato so letošnjega
zastavili še smeleje. V koledarju
prireditev, ki so ga na občnem
zboru potrdili, najdemo zapisa-
nih kar 58 različnih aktivnosti,
največ izletov. Gore bodo seve-
da najbolj obiskovali v juliju in
avgustu, ko so na vrsti visoko-
gorski vzponi doma in v tujini,
sicer pa bodo planinarili vse le-
to. 29. maja bo tradicionalni po-
hod po Haloški poti, letos od
Cirkulan do Podlehnika, ki ga
bodo končali s slovesnim pro-
gramom ob 10-letnici poti in
podelitvijo značk tistim, ki so
pot prehodili 3, 5, 7 ali 10-krat.
40. obletnico ustanovitve bo PD
Ptuj praznovalo na dan ustano-
vitve, to je 25. novembra.
Novost v PZS je tudi spre-
menjena članarina. Tako se lah-
ko planinec odloči za 2110 SIT,
ob čemer bo imel več ugodno-
sti, ali za 620 SIT, mladina
plača 250 SIT, popolna novost
pa je članarina za donatorje. To
usmeritev PZS so potrdili tudi
ptujski planinci na svojem obč-
nem zboru.	McZ
Kot nam je v torek povedal dr. Ciril Korpar iz ptujske enote Za-
voda za zdravstveno varstvo, so zadnje analize pitne vode za nitrate
pokazale, da je njena oporečnost na meji dovoljenega. Analize
vzorca s 16. februarja povedo, da je v zajetju Skorba 11,9, v vrtcu
na Potrčevi cesti 10,8 in v gostilni pri Emeršiču 9,8 miligramov
dušika v litru vode. Analize za vzorce s 23. februarja pa kažejo, da
je v zajetju Skorba 11,3, v vrtcu na Potrčevi 12 in v gostišču
Emeršič 9,9 miligramov dušika v litru vode. Dr. Ciril Korpar ocen-
juje, da smo glede na zimske mesece z analizami vode lahko zado-
voljni in opozarja na spoštovanje predpisov iz odloka o zaščiti virov
pitne vode pri pripravi zemlje na pomladansko setev.	jjj
* V soboto bo v dvorani Center občinsko prvenstvo osnovnih
šol v košarki za mlajše učence. Pričelo se bo ob 8.30.
V soboto gredo planinci na Krim. Vodil jih bo Franc Korpar,
^ V nedeljo bo v Mladiki drugo kolo tekmovanja veteranov v
malem nogometu. Tekmovanje bo od 15. do 20. ure.
AU ZUANILCI POMLADI PREHITEVAJO? — FOTO: OZMEC
KURENTI NISO PREGNALI ZIME — FOTO: LOJZE PETROVIČ
eospodapska zveza dpi SLS
Ptujska podružnica slovenske
ljudske stranke je v ponedeljek
organizirala pogovor svojih čla-
nov s poslancem v državnem
zboru, dr. Ludvikom Toplakom.
Na pogovor so povabili predv-
sem obrtnike in podjetnike, ki
bodo v okviru stranke ustanovili
gospodarsko zvezo. Ta bo po-
skušala z organiziranim nasto-
pom in prek poslancev sloven-
ske ljudske stranke doseči ugod-
nejše pogoje gospodarjenja. Si-
noči so obrtniki in podjetniki
navedli vrsto gospodarskih pro-
blemov tega časa, med njimi sta
največja visoka davčna obre-
menjenost neto osebnih dohod-
kov, prispevki so namreč kar
115 odstotni, in finančna nedi-
sciplina. Dr. Ludvik Toplak je
obljubil maksimalno angažira-
nost vseh poslancev stranke,
predvem pri zahtevanju ure-
sničevanja zakona o avtocesti,
ki bi z investiranjem tujega ka-
pitala prinesel oživitev sloven-
skega gospodarstva in pri po-
novnem predlaganju zakona o
obrestni meri. Glede finančne
nediscipline je povdaril,'da je v
parlamentarni proceduri zakon
o meničnem poslovanju. Upniki
bodo torej lahko od dolžnikov
po sprejemu zakona zahtevali
menično jamstvo. Sicer pa je
pogovor v gledališki kleti izzve-
nel v kritiko sedanje slovenske
oblasti, tudi v kritiko slovenskih
krščanskih demokratov, ki da so
sklenili nenačelno koalicijo z
anarholiberalci in komunisti.
JB
OBVESTILO
UPOKOJENCEM
Zveza društev upokojencev
in Društvo upokojencev Ptuj
bo od 1. marca 1993 nudila
svojim članom pomoč pri iz-
polnjevanju napovedi za odme-
ro dohodnine za leto 1992, in
sicer na sedežu Zavoda dru-
štev, Aškerčeva 9, Ptuj.
Na voljo bodo tudi obrazci
/tiskovine/ napovedi
ZDU IN DU PTUJ
Rent-a car
MO]\ACO
■a* 062/796-040 NONSTOP
Koranti iz
Lancove vasi in
srednješolsicega
centra so se udeležili
karnevala v Stuttgartu!
Stanko Rakuš Jb popeljal naše korante na karneval v Nemčijo
UDELEŽENCI KARNEVALA V STUTTGARTU — Foto: Ozmec
2 — doma in po svetu
4. marec 1993 — TEDNIK
Kdo ima od muzeja več
Nekje močno škriplje med
Ormožem in Ptujem, skupne
dejavnosti se ločujejo (zdrav-
stvo, lekarne), inšpekcije bi se
tudi rade, pred dnevi pa je bil
sestanek za zaprtimi vrati
okrog Pokrajinskega muzeja,
ki opravlja delo za obe občini.
Ormoška občina kot soustano-
viteljica muzeja želi spremem-
be ustanovitvenega akta - za
razliko od ptujske občine, ki
je predlagala le aneks k se-
danjemu ustanovitvenemu ak-
tu, s katerim bi zadostili do-
ločbam Zakona o zavodih.
Ker pa še ni zakona o kulturi,
bi bilo prav, da ostane ustano-
vitveni akt nespremenjen. Kot
pa smo lahko izvedeli iz odda-
je Radia Ptuj, bosta občini
vendarle napisali novi ustano-
vitveni akt.
Resnici na ljubo je treba po-
vedati, da ima v tem primeru
nekaj več prednosti ormoška
občina, saj če se odloči, da bo
upravljanje in skrb nad pre-
mično kulturno dediščino zau-
pala kaikšnemu drugemu mu-
zeju ali ustanovila svoj muzej,
muzej v Ptuju ne bo več po-
krajinski, kar mu seveda spre-
minja status v okviru nacional-
nega programa in nastajajoči
mreži muzejev.
Izgubili pa bosta obe občini,
zato je čudno, če že ne kar za-
skrbljujoče, da se tudi na po-
dročju kulture lomijo kopja
dobrih sosedskih odnosov
^med obema občinama.
Ni pa nenavadno. Ptujska in
ormoška občina si enakoprav-
no delita ustanoviteljske pra-
vice dveh kulturnih zavodov,
arhiva in muzeja. Oba zavoda
sta v zadnjem času razpisala
ravnatelja, muzej celo večkrat.
Pa nihče od poslancev ptuj-
skega parlamenta, pa tudi od
komisije za volitve in imeno-
vanja ni slišal, da bi morali
skupščini obeh ustanoviteljic
imenovati oba ravnatelja.
Po besedah Kristine Šam-
perl Purg, v ptujski vladi od-
govorne za kulturo, muzej ni-
ma sveta zavoda, v katerem so
bili po prejšnji zakonodaji tu-
di predstavniki ormoške
občine, tako da zdaj teče vse
mimo in Ormož res ni sodelo-
val pri izbiri in imenovanju
ravnateljev. Res čudno, da
muzej še ni poskrbel za uskla-
ditev aktov z Zakonom o za-
vodih, saj ta velja že od 1.apri-
la 1991. Vendar je še bolj čud-
no, ker ne prejšnja in ne nova
zakonodaja ne izključujeta
pravice do imenovanja ravna-
telja zavoda tudi s strani obeh
ustanoviteljic in da na to nista
opozorila ne muzej ne arhiv"
vsaj na zasedanju skupščine
občine Ptuj. Ko je tekla raz-
prava o tem, tega nismo sli-
šali, bojda pa je ravnatelj arhi-
va opozoril komisijo za volitve
in imenovanja, da bi morala v
postopku o njegovem imeno-
vanju sodelovati tudi ormoška
občina.
Predsednik ormoške vlade
Vili Trofenik pravi, da sta
občini po obstoječi zakonodaji
za kulturo, ki je še vedno v
veljavi enakopravni tudi pri
odločanju o ravnatelju, vendar
ni bilo okrog tega nobenih
uradnih postopkov in usklaje-
vanj, za kar si sicer niso delali
sivih las, ker je zanje osnovni
problem vsebinska spremem-
ba, in ker ta ni bila pripravlje-
na, so potihem menili, da bo
pokrajinski muzej postal me-
stni muzej brez spremembe
imena.
Vili Trofenik je potrdil, da je
bil predsednik ormoške komisi-
je za volitve in imenovanja po-
vabljen, da kot gost sodeluje v
delu ptujske komisije. Ker pa je
to skregano z vsemi zakoni in
poslovniki, so Ormožanci to ka-
tegorično odklonili.
Še vedno velja, da kjer se
prepirata dva ... V tem prime-
ru bosta oškodovani obe ob-
čini. Na republiškem ministr-
stvu pa si bodo zadovoljno
meli roke, da je en muzej
manj, saj bo verjetno ob ljubo-
sumju nacionalnih muzejev v
zadnjem času, ko se v pokra-
jinskih in drugih muzejih
končno nekaj dogaja, te^o
verjeti, da bo nacionalni pro-
gram na široko odprl vrata po-
sameznim zbirkam zgolj me-
stnih ali občinskih muzejev.
Težko pa je tudi verjeti, da
strokovna služba ptujske obči-
ne ne premore enega pravni-
ka, ki bi podučil najprej komi-
sijo za volitve in imenovanja,
zatem pristojni sekretariat in
še poslance parlamenta, kaj
pomenijo soustanoviteljske
pravice, v konkretnem prime-
ru za arhiv in muzej. j^jaV
Proračun s presežkom
Ptiyski izvršni svet je v petek potrdil zaključni račun pro-
računa za prejšnje leto z zaključnimi računi organov in dejav-
nosti, ki izkazuje 1.519.019.661,30 tolarja prihodkov in
1.495.190.243,90 tolarja odhodkov. Sklenil pa je tudi, da se pre-
sežek v znesku 23.829.000,00 tolarjev prenese v proračun za le-
tos in porabi za namene, ki se financirajo iz proračuna. Podrob-
neje bodo o uresničevanju proračuna za 1992. leto razpravljali
na eni prihodnjih sej, ko bodo sprejemali tudi odlok o za-
ključnem računu proračuna.
KAKOVOST NAJ ODLOČI
Razprave okrog izbire projek-
tanta za izdelavo idejnega in iz-
vedbenega projekta za jugovzhod-
ni kompleks ptujskega gradu, ki
zajema obnovo objektov nekdanje
konjušnice in stražnega stolpa s
spodnjo teraso, pa v petek niso
končali. Odločitev so preložili na
prihodnjo sejo. Do takrat pa mo-
rata občinski minister za turizem
Peter Vesenjak in Direkcija za go-
spodarsko infrastrukturo pripra-
viti strokovno oceno vseh treh po-
nudnikov in referenčno oceno
udeležencev javnega poziva, med
katerimi je bila tudi ptujska pro-
jektantska organizacija. Pričaku-
jejo, da bodo bodoči izvajalci po-
nudili naročniku nekatere ugod-
nosti. Ptujski izvršni svet pa bo
tudi vztrajal, da morajo biti idejni
in izvedbeni projekti v skladu z
ureditvenimi načrti, sprejetimi za
kare šestnajst. V nekdanji kon-
jušnici in stražnem stolpu s spod-
njo grajsko teraso bodo muzejska
in gostinska dejavnost ter nekate-
re druge dejavnosti, ki bodo do-
polnjevale ponudbo tega dela
grajskega kompleksa ter ga pove-
zovale z mestom prek grajskega
obzidja na južni strani in Raičeve
ulice na severni strani. Idejni in
izvedbeni projekti bodo dali od-
govor na to, koliko sredstev bo
bodoči najemnik oziroma investi-
tor potreboval, da bo objekte
usposobil. Z naročilom omenje-
nih projektov si občinska vlada
zagotavlja vpliv na oblikovanje
želene kakovosti ponudbe gostin-
skega dela objekta. Izdelan pa bo
tudi projekt za celovito ureditev
JV kompleksa gradu.
VIŠJA NADOMESTILA
ZA UPORABO
STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Izvršni je na zadnji seji tudi
predlagal, da se odlok o spre-
membah in dopolnitvah odloka o
nadomestilu za uporabo stavbne-
ga zemljišča v občini Ptuj, ki se
nanaša na spremenjene višine me-
sečnega nadomestila po posamez-
nih conah, sprejme po hitrem po-
stopku. Osnove za sprejem so v
58., 60. in 61. členu Zakona o
stavbnih zemljiščih, Odloku o na-
domestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Ptuj in v 9. čle-
nu dogovora o usklajevanju meril
za določanje območij, na katerih
se plačuje naodmestilo za upora-
bo stavbnega zemljišča, ter v
Odredbi o valorizaciji zneskov za
odmero davkov po zakonu o dav-
kih občanov za 1993. leto, ki
odreja, da se znesek, določen v
194. členu Zakona o davkih valo-
rizira tako, da znaša 1.784 tolar-
jev na leto. Odmerni postopek pa
se skladno z 194. členom zakona
ustavi, če odmerjeni znesek ne
presega 1.784 tolarjev. Da bi se
odmerni postopek ne zaustavil in
da bi ne nastale motnje pri izva-
janju programa Sklada stavbnih
zemljišč v tem letu, izvršni svet
predlaga skupščini v sprejem no-
vo izhodiščno vrednost nadome-
stil za stanovanjske prostore in
poslovne prostore, za nezazidana
stavbna zemljišča za stanovanjsko
gradnjo in za nezazidana stavbna
zemljišča za poslovno proizvodno
gradnjo, medtem ko se bo nado-
mestilo za hidroenergetske objek-
te le revaloriziralo skladno z in-
deksom za obračun razlik v ceni
gradbenih storitev.	MG
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odtior OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Osnibik ppopačuna sprejet, vendap
želijo poslanci oli števUiab le vselilno
Prvo letošnjo zasedanje sloven-
jebistriškega občinskega parla-
menta je potekalo v znamenju
sprejemanja osnutka proračuna
občine za leto 1993.
V razpravi, ki je trajala skoraj
tri ure, so poslanci želeli izvedeti
kaj več o tem, za katere konkret-
ne projekte bo namenjen denar iz
občinskega proračuna, ki je težak
nekaj več kot 772 milijonov tolar-
jev, vendar trikrat premalo za vse
potrebe.
Tako je poslanec Jože Pečovnik
menil, da je odločno premalo
sredstev za naložbe v kmetijstvu,
da o predvidenih sredstvih za vo-
dovod in ceste, predvsem gozdne,
ne govorimo.
Božo Zorko je menil, da posa-
mezne postavke v občinskem pro-
računu niso vsebinsko dovolj
opredeljene. Njega ne zanimajo
toliko številke, temveč program,
ki mora biti podlaga proračuna.
Danilo Utenkar, podpredsednik
občinske vlade, se je vprašal, če
ima smisel, da občinske poslance
dobesedno zasujejo z goro mate-
rialov, ki jih ne bodo utegnili na-
tančno pregledati.
Milan Kodrič, podpredsednik
skupščine občine, se je dotaknil
dograditve osnovne šole Črešnje-
vec, medtem ko bo po njegovem
poljčanska šola, kjer prav t^o za-
maka, zaradi pomanjkanja sred-
stev izpadla iz programa.
Franc Mali je ob sprejemanju
osnutka občinskega proračuna
nameraval sprva molčati, vendar
se je oglasil v imenu poslanskega
kluba SDP, ker je menil, da pro-
račun kot temeljni akt ni sesta-
vljen tako, kot bi moral biti, saj v
njem niso dovolj jasno definirani
njegovi porabniki.
Janko Kovačič je bil mnenja, da
takšnega proračuna, kot so ga po-
slanci prejeli v skupščinskem mate-
rialu, ne bi sprejemali na tej seji,
ker nimajo pred sabo zaključnega
računa proračuna. Opozoril pa je
še na nevzdržno stanje kulturnih
domov v posameznih krajih.
Danilo Janžič iz Zgornje Ložni-
ce je ob vsej razpravi ugotovil, da
so apetiti pov.sod veliki, denarja
pa žal vse premalo, še posebej za
krajevne skupnosti.
Razpravljalci so govorili tudi o
težavnem položaju gasilstva v ob-
čini, še posebej v mestu Slovenska
Bi.strica, saj z denaijem žal "samo
gasijo" vse tiste nujne potrebe na
tem področju. Ob tem se je posta-
vilo še vprašanje , čigav je novi ga-
silski dom v Slovenski Bistrici.
Razpravo o proračunu so po dol-
gotrajnem govorjenju, ko so med
drugim govorili še o zadolževanju
občine, o denarju, ki naj bi prišel iz
državnega fonda za demografsko
ogrožena območja, in še o čem,
pripeljali h kraju. Osnutek pro-
računa z vsemi pripombami so ven-
darle sprejeli, ob tem pa imenovali
petčlansko komisijo, lu bo izvršne-
mu svetu pomagala uskladiti pro-
račun s pripombami poslancev.
Vida Topolovec
O lastninjeniu H/llekarne odiodajo člani
Prejšnji četrtek so se na obč-
nem zboru specializirane mlekar-
ske zadruge sestali predstavniki
mlekarskih skupnosti. Mlekarska
zadruga je bila ustanovljena juni-
ja lani na osnovi novega Zakona o
zadrugah.
Predsenik upravega odbora za-
druge Jože Lah je v svojem po-
ročilu povedal, da je k novi zadru-
gi pristopilo 90 odstotkov proizva-
jalcem mleka, in da je do konca
leta plačalo članske deleže 1706
članov. Zadruga je morala takoj v
začetku svojega delovanja začeti
reševati številne probleme. Med
njimi na prvem mestu obračun in
plačilo mleka ter lastninske odno-
se. Zaradi nesogla.sij s splošnimi
zadrugami in hranilno kreditno
službo, se je upravni odbor zadru-
ge odločil za sodelovanje s kredit-
no banko Maribor, oziroma njeno
poslovno enoto v Ptuju, kar je
povzročilo znotraj kmetijskega
bančništva precej nejevolje. Da
gre v tem primeru za prekinitev
stoletne tradicije zadružnega hra-
nilništva, je udeležence zbora
opozoril Milan Demšar iz zveze
HKS Slovenije. So pa tudi pred-
satvniki KBM PE Ptuj predstavili
svojo ponudbo kreditiranja kme-
tijske proizvodnje. Gre torej za
bančno konkurenčnost, kar ute-
gne biti dobro tudi za kreditiranje
kmetijske proizvodnje.
Ta čas zbira Mlekarska zadruga
Ptuj izjave svojih članov o tem,
preko katere zadruge želijo la-
stniniti del Mlekarne. Lastninske
zahtevke do 45 odstotnega deleža
Mlekarne so poleg specializirane
zadruge namreč vložile še tri
splošne zadruge: Ptuj, Lovrenc in
Ormož. Na osnovi odločitve veči-
ne proizvajalcev mleka bo o la-
stninjenju mlekarne odločilo slo-
vensko kmetijsko ministrstvo. Še
naprej pa ostaja odprto vprašanje
lastništva hladilne in druge tehni-
ke v zbiralnicah mleka. Le-ta je
sedaj v lasti kmetijske zadruge
Ptuj. Člani specilizirane mlekar-
ske zadruge, ki so istočasno tudi
člani splošne zadruge grozijo, da
bodo v primeru, če problem la-
stništva hladilne tehnike ne bo
rešen, iz splošne zadruge izstopili.
Ultimativen pa je tudi program
dela Mlekarske zadruge, ki med
drugim predvideva tudi nakup in
prodajo telet za pitanje ter trgovi-
no z reprodukcijskim materidom,
v kolikor ne bo prišlo do sporazu-
ma s splošnimi zadrugami. Sicer
pa se člani mlekarske zadruge
zavzemajo za korektne medseboj-
ne zadružne odnose.
Na občnem zboru mlekarske za-
druge pa so podelili tudi več priz-
nanj uspešnim proizv^alcem mleka:
Za največ oddanega mleka so
prejeli priznanja Ivan Beranič iz
Pongerc za 164.945 litrov, Ivan Ma-
jerič iz Spodnjega Velovleka za
158.414 litrov in Janko Čeh iz Pod-
vincev za 140.494 litrov oddanega
mleka v letu 1992.
Za najboljšo kakovost mleka pa
so priznanja prejeli: Jože Plohi iz
Sejanc, Jože Caf z Grajenščaka in
Bernarda Kolar iz Dobrine. Razgla-
sili so še tri najčistejše zbiralnice, s
temi se ponašajo v Muretincih,
Župečji vasi ter Mihovcih pri Veliki
Nedelji.	J. BraČiČ
Nadomesten predlog vladi
Zakaj je tako pomemben zakon, kot je ta, s katerim je vlada zamrznila plače, pripravljan v tajnosti? Za-
kaj vlada ne obvešča sindikatov, kljub temu, da je to obljubila? Zakaj vlada noče posredovati podatkov, kaj
vsebuje po njenem mnenju življenjska košarica? Kaj se dejansko skriva za zakonom, s katerim želi vlada
bojda le preprečiti inflacijo, se sprašujejo v Neodvisnih sindikatih Slovenije in ponujajo nadomestno rešitev
za zajezitev inflacije.
Tudi Neodvisni sindikati Slove-
nije nasprotujejo zamrznitvi plač
in .se bodo pridružili splošni stavki
vseh sindikatov, če ne bo prišlo
do razveljavitve omenjenega za-
kona. Zaenkrat se tudi v Neodvi-
snih sindikatih na stavko že pri-
pravljajo. Zamrznitev plač bi po-
menila tudi zamrznitev pokojnin,
nadomestil, kar bi po njihovem
mnenju utegnilo znižati splošni
standard tudi do 15 odstotkov v
pol leta, sploh pa ob dejstvu, da
vlada ne posreduje podatkov o
življenjski košarici, s čimer se od-
pira vprašanje, ali je prikazana
mesečna inflacija sploh resnična.
V Neodvisnih sindikatih meni-
jo, da bi vlada morala sprejemati
drugačne zakone za ureditev raz-
mer v sloven.skem gospodarstvu.
Državljanom bi poleg politične
morala zagotoviti tudi ekonomsko
demokracijo, kar bi dosegla z ma-
sovnim delničarstvom držav-
ljanov. Zato so predlagali repu-
bliški vladi hiter sprejem zakona
o vlaganju kapitala državljanov
Slovenije. Tako bi s tistim delom
denarja, ki bi povzročal inflacijo,
državljani odkupovali sedanjo
družbeno lastnino.
Predlagajo, da lahko prostovol-
jno vsak zaposlen, brezposelni in
upokojenec vlaga denarna sred-
stva od svojih prejemkov v zame-
no za lastnino v matičnih podjet-
jih in ustanovah. Tudi z majhnimi
zneski, izračun so nastavili na
2000 tolarjev, ki bi jih milijon
državljanov vložilo vsak mesec v
neko podjetje, bi država pridobila
letno 384 milijonov DEM. Ta pre-
dlog vsebuje dalje tudi možnost,
da lahko državljan v zameno za
lastnino neomejeno dokapitalizira
matična podjetja in ustanove od
prihrankov preko individualnih
oseb in da lahko vsak državljan in
državljani Slovenije, ki živijo v tu-
jini, neomejeno vlagajo v podjetja
in ustanove kot tretje osebe. Me-
nijo, da bi se gospodarstvo na ta
način hitro stabiliziralo, lastnina
pa bi prešla v roke tistim, ki so jo
ustvarjali.	McZ
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Američani so se odločili
za humanitarno akcijo, v kate-
ri iz letal odmetavajo tone in
tone hrane ter zdravil. Prvi le-
ti so bili nekaliko manj
uspešni, ker je tovor pogosto
zgrešil cilj za več kilometrov.
Vendar postajajo te humani-
tarne akcije vse učinkovitejše.
Poznavalci hkrati napoveduje-
jo, da si ameriške zračne sile
zbirajo ustrezne podatke za
morebitno vojaško posredo-
vanje. Po drugi strani pa želijo
ZDA s to akcijo prepričati
Alijo Izetbegoviča, da svet še
ni pozabil na BiH, in ga pri-
praviti na vnovična mirovna
pogajanja. Predlog Vancea in
Owna o razdelitvi BiH na 10
območij bo najbrž propadel,
ZDA pa nameravajo poiskati
nove rešitve. Zato potrebujejo
predvsem soglasje in sodelo-
vanje Alije Izetbegoviča.
V sklop ameriških poseganj
v dogajanja v BiH sodi tudi
poziv predsednika Billa Clin-
tona, ki ga je namenil Slobo-
danu Miloševiču in od njega
zahteval, naj ne spodkopava
mirovnih pogajanj. Hkrati ga
je tudi opozoril, naj ne vzpod-
buja spopadov na Kosovu, saj
bo v primeru večjih spopadov
ZDA svoje čete nemudoma
poslala na Kosovo in celo v
Srbijo.
— • —
HRVAŠKA — SLOVENIJA:
Hrvaškemu predsedniku Pranji
Tudmanu je znova uspelo vnesti
popolno zmedo v odnose med
državama. Potem ko se je zavzel
za čimprejšnjo ureditev odno-
sov na meddržavni ravni, je silo-
vito napadel Slovence, češ da so
okupirali Trdinov vrh in bo za-
radi tega sprožih celo madna-
rodni spor. Hrvaški predsednik
je za slabe odnose med država-
ma obtožil slovenske novinarje,
češ da razširijo vsak najmanujši
spor v meddržavnega. Vse bolj
jasno se kaže, da je hrvaškega
predsednika poraz njegove
stranke v Istri še bolj obrnil
proti Sloveniji, s katero si Istra-
ni še naprej prizadevajo imeti
urejene in dobre odnose.
— • —
ČRNA GORA — SRBUA:
Nekdanji veliki zaveznici posta-
jata vse bolj skregani. Črnogor-
sko vodstvo se čuti ogroženo,
hkrati pa tudi domača javnost
pritiska nanj, češ da preveč slepo
sledi Miloševiču. Še največ ugo-
vorov imajo zaradi tega, ker so
Srbi poplnonma zablokirali delo-
vanje jugoslovanskega parlamen-
ta, v katerem bi lahko Črnogorci
prišli do besede. Srbi so ohranili
tudi vse ključne resorje v vladi,
odločanje o novi vladi pa za-
vlačujejo z nenehnim prelagan-
jem sej zveznega parlamenta.
RUSIJA — SRBIJA: Po svetu
je močno odmevala trditev čas-
nika Observer, da so Rusi in
Srbi podpisali tajni sporazum,
po katerem Rusija pošilja obo-
rožitev v Srbijo. Ruski zunanji
minister Andrej Kozirev je spo-
ročilo Observerja takoj zanikal.
Vendar dvomi ostajajo, še pose-
bej zaradi njegovih nastopov na
mednarodni ravni, v katerih je
poudarjal, da Rusija ne podpira
blokade Srbije in da jo medna-
rodna skupnost preostro obsoja.
ITALIJA: Njeno politično
sceno pretresajo številni sodni
procesi proti mafijskim voditel-
jem, v katere so pogosto vplete-
ni tudi župani, poslanci, pa tudi
vladni uradniki. Italijansko de-
lavstvo pa se je v soboto odlo-
čilo za velik protivladni protest.
Demonstriralo je več kot 100 ti-
soč delavcev. Zahtevali so večjo
gospodarsko učinkovitost vlade
Giuliana Amata in celo njegov
odstop. Vendar demonstracije
niso bile naperjene samo proti
njemu, temveč tudi proti sindi-
kalnemu vrhu in Demokratični
stranki levice PDS, nekdanji KP
Italije, ki je vladi preveč pokor-
na. Poleg tega so protestirali tu-
di proti podkupovanju, ki zavze-
ma večino italijanskih državnih
institucij.	Pripravila: dlž
TEDMIK -- marec 1993
poročamo, komentiramo -- 3
od ^^pač__
STRNIŠČK: V nedeljo so se prebivalci te vasi v krajevni skup-
nosti Kidričevo zbrali na sestanku, na katerem so se pogovorili
o organiziranem protestu proti gradnji olimpijskega strelišča na
glinaste golobe. Sekcija Trap Skeet je namreč pri pristojnih
občinskih organih vložila prošnjo za ustrezna dovoljenja, s kate-
rimi bi lahko to strelišče zgradili na odlagališču rdečega blata
kidričevskega Taluma. Na osnovi izkušenj prebivalcev Vičave,
ki so že velikokrat protestirali zaradi neznosnega hrupa s se-
danjega strelišča v Hajdošah, prebivalci Strnišča sklepajo, da se
jim ne obeta nič dobrega. Še posebej se hudujejo na vodstvo ki-
dričevske krajevne skupnosti, saj je to dobilo vabilo na predlo-
kacijsko razpravo, a krajanov, ki jih bo hrup najbolj vznemirjal,
o tem sploh ni obvestilo.
Odločitev za gradnjo strelišča na odlagališču, ob katerem so
nekaj desetletij trpeli zaradi onesnaževanja, pa se jim zdi kri-
vična in moralno vprašljiva.
Na dobro obiskanem zboru so se krajani odločili, da bodo
protestno izjavo poslali vsem, ki so v lokacijski razpravi sodelo-
vali, in vsem, ki lahko vplivajo na odločitev. To so sekretariat za
varstvo okolja in urejanje prostora, izvršni svet, župan, ki je
hkrati tudi poslanec njihove krajevne skupnosti, sekcija Trap
skeet in Zveza lovskih družin ter krajevni skupnosti Lovrenc in
Kidričevo. Napovedujejo, da bodo v kratkem pripravili prote-
stno kresovanje na haldi in s tem opozorili javnost na krivico, ki
se jim bo zgodila.
Prebivalci Strnišča so prepričani, da je halda preblizu njiho-
vega naselja in da bodo posledice hrupa neznosne. Ugovarjali
pa bodo tudi postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja za
strelišče, saj so prepričani da ga brez njihovega mnenja ne more
nihče izdati. Menijo, da strelišče ne more soditi v sanacijo odla-
gališča rdečega blata in se čudijo, da odgovorni računajo na to,
da jih bodo pretentali. Izkoristili bodo vsa sredstva državljanske
nepokorščine, da do gradnje strelišča ne bo prišlo.	dlž
Ogorčeni zaradi načrtov o streliscu, so se v neOeijo popoiane
orebivalci Strnišča zbrali na zboru.(dlž)
TEDNIK
DESTRNIK: Poročali smo že, da si krajani tega kraja prizade-
vajo, da bi dobili novo vodstvo. Vendar so mnenja o načinu vo-
litev deljena. O tem nam je podpredsednik skupščine KS Mar-
jan Zelenik poslal naslednje sporočilo:.
"V letu 1992 je potekel mandat organom KS. Skupščina KS je
mandat s sklepom podalšala za čas dokler se ne izvedejo repu-
bliške volitve (te so bile v decembru lani izvedene) in sprejme
zakon o lokalni samoupravi. V času od junija lani do danes je
bilo prisotnih več izzivanj. V mesecu oktobru lani so neznanci
po krajevni skupnosti izobesili plakate, iz katerih je bilo razbra-
ti zahtevo po volitvah. Tekle so tudi priprave o izpeljavi ne-
zaupnice predsedniku sveta KS. Na jesenski skupščini KS se je
ugotovilo, da organi KS opravljajo svoje naloge dobro, kar tudi
danes potijuje realizacija izvedenih nalog.
Tako smo v januarju letos sklicali posvet predstavnikov
strank, ki aktivno delujejo v KS in praktično pričeli z aktivno-
stmi. Strokovna služba KS je pripravila osnutke spremljevalnih
aktov, ob katerih smo razpravljali na zboru.
V razpravi je bilo podanih precej pripomb, ki smo jih pravno
oblikovali skupaj s pravniki občine Ptuj. Na zadnjem nedeljskem
sestanku predstavnikov strank in organov KS smo uspeli oblikovati
predlog statutarnega sklepa z nekaj variantami, o katerih bo raz-
pravljala in odločala skupščina KS v nedeljo 7. marca.
—	Izoblikoval se je predlog, da bomo volili župana KS. Tega
bodo volili vsi volilni upravičenci KS. Člane sveta pa bodo voli-
le vasi - vsaka vas svojega. Obstaja varianta, da imajo večje vasi
2-3 člane, vendar o tem mora odločati skupščina KS:
Dve stranki sta se zavzemali za liste kandidatov, na katerih bi
bili predlogi kandidatov strankarsko neopredeljeni. Ena stran-
ka pa se je opredeljevala; da mora biti vsaka vas enakopravno
zastopana, in dajo zastopa krajan njene vasi.
—	Skupščina KS bo na svoji seji sprejela rokovnik izvedbe
volitev. Zagotovila potrebna sredstva za izvedbo, imenovala vo-
lilno komisijo, ki bo skrbela za pravilno vodenje predvolilnih in
samih volilnih postopkov.
—	V organih KS ne bi smeli prevladovati interesi in trenja
strank. KS bi morala voditi politiko razvoja kraja in zadovolje-
vanja krajanov v duhu zbliževanja ljudi med seboj v dobrem sta-
rem duhu, kot so se zbliževali ob raznih delih, opravilih in zaba-
vah. Danes pa so ljudje vase zaprti, nervozni in brez časa ter
agresivni.
—	V krajevni skupnosti nam je glavna naloga dokončati lani
pričete modernizacije krajevnih cest, nadalje zagotoviti v do-
ločene predele KS vodovod, tekoče naloge izvajati v prid kraja-
nov in obdržati skupnost v celoti skupaj tudi po sprejemu nove
zakonodaje o lokalni samoupravi. Čeprav po številu krajanov
pogoja ne izpolnjujemo, pa smo po teritoriju veliki - 34 km2 in
malo. V ta namen bomo imeli na volitvah tudi anketo, da bomo
videli mnenje krajanov, ki bo cilj novi samoupravi, da željo kra-
janov zastopa in zagovarja do državnega zbora, kateri je po
ustavi pristojen za uzakonitev".
v
do ^hupečjevasi
y •'■J •■ i	^	% ^ J ^
Smelo zastavljen osnutek
dbčinskega proračuna
Od 578 milijonov tolarjev, kolikor znašajo skupni prihodki pro-
računa občine Ormož za leto 1993, njegov osnutek so občinski po-
slanci sprejeli na zadnjem skupščinskem zasedanju, odpade na te-
koče obveznosti 378 milijonov, 191 pa na investicgski del. Od tega
gre njgveč za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, popravilo cest, za
gradnjo kanalizacije, plinovodnega omrei^a, kmetijsko dejavnost
ter šolstvo in kulturo. Del sredstev za te naložbe bodo zbrali z
občinskimi obveznicami, del jih bodo namenili iz proračuna in iz
sklada stavbnih zemljišč, nekaj jih pričakujejo kot nepovratna
sredstva iz republike, nek^ pa bo združenih sredstev uporabnikov
in tudi sredstev od drugod.
Vendar, kot je posebej pou-
daril predsednik ormoške
občinske vlade Vili Trofenik, je
veliko reči, zlasti okoli možnosti
finansiranja raznih naložb, še
nedorečenih, kljub temu, da so
občinski poslanci sprejeli ta
smelo zastavljeni osnutek pro-
grama investicij v ormoški
občini za leto 1993.
K nekaterim skupnim na-
ložbam, kot so udeležba pri ko-
masacijah, kultura, šolstvo,
zdravstvo, požarna dejavnost in
še kaj, bo nekaj nad 60 milijo-
nov tolarjev prispeval občinski
proračun, za milijon DEM v to-
larski protivrednosti bo tudi
občinskih obveznic, ki pa ne bo-
do prišle v promet v začetku,
kot je bilo prvotno sklenjeno,
temveč proti koncu marca. Pri
nepovratnih republiških sred-
stvih, ki jih bodo vložili v glav-
nem v komunalno dejavnost in
nekaj v kulturno sfero, računajo
na okoli pol milijona DEM v to-
larski protivrednosti, nekaj oko-
li milijon DEM v tolarski proti-
vrednosti pa bi dobili iz naslova
republiških kreditov, združenih
sredstev uporabnikov in drugih
nepovratnih sredstev, kar bodo
investirali v vodooskrbo, kanali-
zacijo, plinovod in nekaj malega
tudi v kulturno dejavnost. Tu so
še sredstva ormoške krajevne
skupnosti, 10 milijonov tolarjev
za izgradnjo telovadnice pri or-
moški osnovni šoli, ki jo name-
ravajo graditi v več fazah. Njena
predračunska vrednost za prvo
fazo znaša 50 milijonov tolarjev.
Za nekakšno železno rezervo
pa si puščajo vračilo za okoli
milijon DEM tolarske proti-
vrednosti, ki jih je občinski pro-
račun lansko leto založil pri na-
peljavi mestnega plinovoda.
Tudi razpravljale! na seji občin-
skega parlamenta so v glavnem
govorili o cestah, vodovodu, ob-
novi kulturnozgodovinskih spo-
menikov, kamor spadata tudi veli-
konedeljska ter cerkev na Jeruza-
lemu, ki jo nameravajo obnoviti s
skupnimi sredstvi ormoške in lju-
tomerske občine. V upravnem po-
gledu spada slednja v pristojnost
ljutomerske občine, v cerkvenem
pa pod velikonedeljsko dekanijo.
Zaskrbljujoče je tudi področje
kmetijstva, je bilo slišati v razpra-
vi, še posebej, ker je kmet čedalje
bolj na tleh, semena in vse ostalo
pa ima tolikšno ceno, ki jo kmet
čedalje težje zmore. Med drugim
so razpravljale! menili, da bi bilo
dobro, če bi v proračunu namenili
del sredstev tudi za dopolnilno
izobraževanje s področja kmetij-
stva na osnovnih šolah, za kar je
kmetijska svetovalna služba že
pripravila programe.
Vida Topolovec
Ob dnevu civilne zaščite sprejem In priznanja
v samostojni in neodvisni Slo-
veniji smo za dan civilne zaščite
določili 1. marec, sicer svetovni
dan civilne zaščite. S tem se vsaj
simbolično vključujemo v pro-
gram varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ki si ga je za-
stavila mednarodna organizacija
civilne zaščite ICDO, čeprav naša
država še ni njena članica.
Ob tej priložnosti so se po do-
movini vrstile različne priložno-
stne svečanosti. Na ljubljanskem
sejmu so odprli razstavo sredstev
za civilno zaščito in reševanje, na
kateri prikazujejo vaje reševanja
izpod ruševin in visokih objektov
ter druge sposobnosti pripadni-
kov civilne zaščite.
Ptujski župan Vojteh Rajher pa
je ob dnevu civilne zaščite v pone-
deljek, 1. marca, v dvorani na ma-
gistratu pripravil sprejem za pred-
stavnike vseh komponent varno-
sti, zaščite in civilne zaščite s ptuj-
skega območja. V pozdravnem
nagovoru je ob prazniku vsem
čestital, ter med drugim opozoril
na pomembnost povezave civilne
zaščite v okviru bodoče ureditve
lokalne samouprave.
Primož Marolt z republiške
uprave za civilno zaščito Slovenije
pa je v slavnostnem govoru pou-
daril, da nam tudi v preteklem le-
tu naravne nesreče niso priza-
našale, saj so v Sloveniji pov-
zročile za prek 24 milijard tolar-
jev materialne škode. Največ ško-
de je povzročila suša, ocenjujejo
da za prek 18 milijard tolarjev, v
glavnem seveda v kmetijstvu. Pre-
večkrat so pustošili požari, mar-
sikje je bila otežena tudi oskrba s
pitno vodo, jeseni pa so trikrat
pustošile še poplave, ki so pov-
zročile skoraj za 4 milijarde tolar-
jev škode. Najbolj prizadete so bi-
le predvsem bolj kmetijsko us-
merjene občine severovzhodne
Slovenije: Ptuj, Murska Sobota,
Šmarje pri Jelšah, Krško, Brežice
in Lendava.
Analize kažejo, da med narav-
nimi nesrečami v Sloveniji najpo-
gosteje grozijo poplave, zemeljski
plazovi, potresi, suše, močni rušil-
ni vetrovi ter požari. Vse te in
ostale naravne nesreče nam letno
vzamejo od 1,5 do 4 odstotke
družbenega proizvoda. Večjih
tehničnih ali tehnoloških nesreč,
torej takih, ki jih povzroča človek
sam, na srečo lani nismo imeli.
Občasno je sicer prihajalo do
manjših onesnaženj našega morja,
pitne vode, do manjših izlitij in
uhajanja nevarnih plinov in te-
kočin ter do pomorov rib v vodo-
tokih. Večkrat pa je prihajalo tudi
do zelo velike onesnaženosti zra-
ka, predvsem v Zasavju in okolici
Šoštanja.
Odgovornejši odnos do našega
okolja in kulturne dediščine, ter
preprečevanje in varstvo pred raz-
nimi naravnimi in drugimi ne-
srečami zato postajata vse bolj
pomembni vprašanji našega ob-
stoja in nadaljnjega razvoja. S
tem pa se povečuje tudi vloga
zaščite in reševanja, torej dejav-
nosti, ki jih opravlja Civilna za-
ščita Slovenije.
Načelnik ptujskega oddelka za
obrambo Janez Mere je med dru-
gim poudaril, da smo na ptujskem
območju poleg naravnih nesreč
imeli veliko dela tudi z begunci iz
{j^ptanka bivše Jugoslavije. Močno
nas je prizadela tudi suša ter
spomladansko in jesensko neurje.
Ob prazniku so podelili tudi tri
visoka priznanja republiškega šta-
ba za Civilno zaščito Slovenije.
Zlato plaketo Civilne zaščite so
izročili Mariji Gnilškovi kot priz-
nanje za življenjsko delo ter iz-
jemne prispevke in večletno aktiv-
nost pri zaščiti in reševanju ljudi.
Zlati znak civilne zaščite je prejel
Center za socialno delo Ptuj kot
priznanje za dolgoletne uspehe
pri razvoju, krepitvi organizirano-
sti in pripravljenosti širšega po-
mena. Srebrni znak CZ pa so iz-
ročili župnijski Karitas sv. Ožbal-
ta na Ptuju kot priznanje za
požrtvovalno delo pri zaščiti in
reševanju ljudi v stiski ter nuden-
ju številnih materialnih in drugih
dobrin ljudem v stiski.
Zlato plaketo Civilne zaščite Slovenije je prejela zavzeta In marlji-
va dolgoletna aktivistka občinske organizacije Rdečega križa v
Ptuju Marija Gnilškova. (Foto: M. Ozmec)
Zbrane predstavnike vseh komponent varnosti In civilne zaščite je
nagovoril Primož Marolt z Uprave za civilno zaščito Slovenije.
(Foto: M. Ozmec)
Proračun občine
in razvoj icmetijstva
Poslanci se bodo na 33. zase-
danju skupščine občine Ptuj sesta-
li 9. marca. Dnevni red tokratne-
ga zasedanja je razmeroma kra-
tek, vendar je v njem nekaj točk,
ki bodo gotovo pritegnile razpra-
vljalce. Med zanimive točke lahko
uvrstimo obravnavo proračuna
občine Ptuj za leto 1993 s progra-
mom dejavnosti, s tem v povezavi
pa tudi imenovanje komisije ki bo
nadzirala porabo proračunskih
sredstev. Poslancem je ostalo pre-
cej dolga še s prejšnjega zasedan-
ja. Tako bodo obravnavah siraie-
gijo razvoja kmetijstva v Sloveniji
ter ocenjevali uresničevanje spre-
jetih usmeritev na kmetijskem po-
dročju v minulem letu. Predstav-
niki kmetijstva pri tem gotovo ne
bodo spregledali sedanjih kri-
tičnih razmer v tej dejavnosti.
Upajmo, da bodo na zasedanju
prisotni predstavniki slovenskega
kmetijskega ministrstva in da bo-
do pripombe poslancev našle od-
mev v ustrezni kmetijski politiki
države.	JB
4 — naši kraji in ljudje
4> marec 1993 — TEDNIK
v ptujski občini že 1000 obrtnikov_
Število obrtnikov v ptujski občini še naprej narašča. Ob koncu de-
cembra prejšnjega leta jih je bilo 973. V teh dneh pa je pričel delati ti-
soči obrtnik.
V	enajstih mesecih za 4,7 odstotka večji izvoz
V enajstih mesecih prejšnjega leta je ptujsko gospodar.stvo izvozilo
za 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju 1991. leta ali za 105,1 milijo-
na ameriških dolarjev izdelkov. Uvoz pa je v tem obdobju znašal 67,2
milijona ameriških dolarjev in se je v primerjavi z letom 1991 povečal
za 26,1 odstotka. Zasebna podjetja so v skupnem izvozu ptujskega go-
spodarstva udeležena le z 0,4 odstotka.
Letos rekordno število krofov
Ptujčani smo februarja pojedh veliko krofov. Največ so jih .spekli v
ptuj.skih pekarnah in slaščičarnah, pekli p jih tudi v gostilnah, re.sta-
vracijah in drugod. Ptujski peki so jih .samo v dneh od 19. do 23. fe-
bruarja spekli 112 tisoč, od tega .so jih .skoraj polovico prodali v Mari-
bor. Lani v teh dneh so jih spekli za skoraj dvajset tisoč manj.
Komisija za proučevanje postopkov lastninjenja
družbene lastnine
Sekretariat za gospodarstvo občine Ptuj je na osnovi poslanske pobu-
de Ivana Jurkoviča na 31. skupni seji skupščinskih zborov pripravil pre-
dlog sklepa o ustanovitvi posebne skupščin.ske komisije za proučevanje
po.stopkov lastninjenja družbene lastnine. Sestavljali jo bodo poslanci.
Največ težav pa ima pripravljalec sklepa v zvezi z njenimi pristojno-
stmi, ker o njih v zakonu skoraj ničesar ne piše.
Na mejnem prehodu v Zavrču bodo postavili
kontejner
Podjetje MULTI - Šped, d.d., želi na mejnem prehodu v Zavrču posta-
vid kontejner za opravljanje informativne dejavnosti za potrebe prevozov
in špedicije. Ptujski izvršni svet s po.stavitvijo soglaša, s tem da mora pod-
jetje zaposhti sedem delavcev iz ptujske občine za nedoločen čas.
Doslej prodali 584 stanovanj
Doslej so v ptujski občini prodali 584 stanovanj. Med občani pa je še
vedno veliko zanimanje za nakup stanovanj. Tedensko jih vloge odda
od pet do šest. Prihodki od kupnin za prodana stanovanja so v letu
1992 znašali nekaj nad 210 milijonov tolarjev, od tega so jih okrog 120
milijonov ponovno usmerili v stanovanjsko gradnjo.
Dr. Božidar Voljč bo obiskal ptujsko bolnišnico
Republiški minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je sprejel vabilo
direktorja ptujske bolnišnice dr. Lojzeta Arka, da v kratkem obišče to
ptujsko zdravstveno ustanovo. Dr. Lojze Arko je repubhškega ministra
na pogovorih v Ljubljani celovito seznanil z bolnišničnimi načrti v tem
letu. Gre predvsem za posodobitev medicin.ske opreme in ureditev nek-
danjega porodnega oddelka za potrebe otroškega oddelka ter ureditev
podpritličja v novi porodnišnici za potrebe fizioterapije. Pri urejanju
teh prostorov naj bi s sredstvi pomagala tudi republika, zato bodo re-
publiškemu zdravstvenemu ministrstvu že v kratkem poslali vlogo za
sofinancirnaje.
V	Agisu imajo novega direktorja
28. februarja je prenehalo delovno razmerje dosedanjemu direktorju
Agisa Jožetu Botolinu. Zamenjal ga je magister Anton Uec, ki ga je
upravni odbor imenoval za vršilca dolžnosti direktorja podjetja za dobo
enega leta.
izlet diabetikov bo 27. marca
Ptuj.sko društvo diabetikov vabi svoje člane na izlet v Ljubljano in
Škofjo Loko, ki bo 27. marca. V Ljubljani si bodo ogledali Cankarjev
dom, škofjeloške znamenitosti pa bodo .spoznali s pomočjo krajevnej^a
vodnika. Cena izleta je 650 tolarjev. Prijave sprejemajo v društveni pi-
sarni na Potrčevi 23, v stavbi ob vhodu v bolnišnico, kjer je tudi tele-
fonska centrala, 10. in 17. marca od 8. do 10. ure in v diabetološki am-
bulanti.
6. marca na ptujski televiziji
Oddaje ptujske televizije so vse bolj priljubljene. Za zdaj si jih
Ptujčani lahko ogledajo le vsakih štirinajst dni. Glede na to, da je do-
godkov v ptujski občini vedno dovolj, ima Tinček Ivanuša tudi vedno
dovolj dela. S kamero je za to .soboto "ujel" več pomembnih dogodkov.
Večji del oddaje pa bo namenjen pustnim prireditvam. Med drugimi
prispevki pa velja omeniti ustanovni zbor Društva izobražencev Vikto-
rina Ptujskega in dan civilne zaščite. Oddaja bo na programu v soboto
na tretjem kanalu z začetkom ob 20. uri, v nedeljo pa jo bodo ponovili
ob desetih.	Pripravila: MG
»nriM ftfl^iimtMiSiKi^f^	HAi«iwiMi4o IHMIAMIMA
Dvom še ostaja
V ponedeljek so se znova sestali bivši Agrotransportovi de-
lavci, ki sestavljajo pogajalsko skupino v okviru Neodvisnih
sindikatov in direktor podjetja dr. Anton Luft. Sestanku so pri-
sostvovali še Janja Švarc, predsednica delavskega sveta, Eliza-
beta Štebih, predstavnica svobodnih sindikatov in pravnik Igor
Ketiš. Nadaljevali so pogovore, ki so jih pričeli v prvi polovici
februarja. Odprti vprašanji s prejšnjega sestanka sta bili
plačilo prispevkov Zavodu za zaposlovanje in odpravnine.
Dr. Anton Luft jim je takoj na
začetku povedal, da je zjutraj iz-
dal nalog za plačilo preostalega
40 odstotnega deleža neiz-
plačanih odpravnin, 40 so dobili
22. februarja, dvajset odstotkov
pa ob koncu lanskega leta. Niso
pa jim še uspeli poravnati tečaj-
ne razlike in obresti, ki znašajo
okrog milijon tolarjev. To bodo
storili brž, ko bo le mogoče.
Odpravnine so bile dogovorjene
v markah, pri dosedanjih izpla-
čilih pa so upoštevali le tolarsko
vrednost. Slavica Lindental je v
imenu nekdanjih delavcev zah-
tevala revizijo izračuna odprav-
nin, ker naj bi bile nepravilno
izračunane. Dr. Luft je zagoto-
vil, da bodo dobili vse, kar jim
po zakonu pripada, ničesar pa
ne z izsiljevanjem. Če so bile
odpravnine napačno izračuna-
ne, bodo to popravili. Poudaril
je tudi, da se v izračun odprav-
nin ni spuščal in da ni nikomur
dajal navodil, kako jih naj
izračunajo. Dogovorili so se, da
bodo revizijo izračuna odprav-
nin opravih v najkrajšem času.
Znova so govorili tudi o za-
dolžnicah, ki naj bi jih dobil le
eden od bivših delavcev, drugi
pa ne. Zato se vprašujejo, kje so
zadolžnice za druge delavce.
Rastko Plohi je v imenu nek-
danjih delavcev Agrotransporta
govoril o njihovi pripravljenosti,
da podjetje rešijo. Predlagal je,
da bi vse, ki so prejeli odpravni-
ne pozvali, naj jih vrnejo, da bo
podjetje lahko poravnalo dolgo-
ve do Zavoda za zaposlovanje.
S tem se bo odpuščenim delav-
cem zvišalo nadomestilo, ki ga
prejemajo na Zavodu za zapo-
slovanje. Odpravninam so se
delavci pripravljeni odreči v za-
meno za lastninske deleže, saj
bodo sedanji in nekdanji delavci
slej kot prej lastniki Agrotran-
sporta. Zato bi bilo bolje, da
nerešena vprašanja rešijo že se-
daj. Poleg tega predlagajo, da bi
bivši in sedaj še zaposleni me-
sečno od svojih prejemkov od-
vajali določeno vsoto denarja,
ki bi ga podjetje uporabljalo za
tekoče pokrivanje stroškov. Tu-
di tako vloženi denar naj bi jim
priznali v obhki lastninskih de-
ležev. O tem bi seveda morali z
vsakim posameznim delavcem
skleniti individualno pogodbo.
Neodvisni sindikat bo še v tem
tednu napisal predlog za delav-
ski svet, v katerem bodo zapisali
vse to, kar so se dogovorili na
ponedeljkovem sestanku. Za-
tem pa naj bi sklicali zbor de-
lavcev. Obljubil pa je tudi stro-
kovno pomoč. Dr. Anton Luft
je na koncu Neodvisni sindikat
pozval, naj vse to izpelje, če je
le zakonito. Povedal je še, da je
imel Agrotransport prvega mar-
ca pet milijonov dolgov, doslej
pa so jih poravnali med 60 in 70
milijoni tolarjev.
Ponedeljkov pogovor je kljub
uspešnemu dogovoru vzbuja
dvom v uspešnost. Rastko Plohi
je povedal, da bo sedaj predlog
veliko težje izpeljati, kot pred
štirinajstimi dnevi, ko še od-
pravnine niso bile izplačane.
MG
Govori se...
...DA je ob milih zimah zad-
njih let korantom zakrnela spo-
sobnost preganjanja ^me. Ta
zmanjšana spo.sobnost se je ma-
ščevala potujočim kosmatincem
iz Centra in Lancove vasi v Nem-
čijo: avtobus je bil kljub njihovi
demonski moči kot hladilnik.
...DA je ta pojav (beri prejšnjo
GS) pogojeval različna raz-
mišljanja. Recimo: zakaj ni us-
pela združitev osebnoprevoz-
niškega podjetja s Komunalo ali
zakaj ne ramišljajo o sodelovanje
z Mirom. Ti dve podjetji namreč
potrebujeta hladna vozila.
...DA je navzdolni podaljšek
države (beri občina Ptuj) v zad-
nji inventuri odpisala 8 (osem)
sedaj ž.e zgodovinskih ikon. Gre
za slike nekdanjega velikega vo-
ditelja. Menda se vsa ta leta in-
venturna komisija ni mogla
odločiti, če je odpis umesten.
Sedaj je jasno, da vstajenja ne
bo, naše vrnitve na Balkan pa
tudi ne.
...DA trgovskočistilna firma
lesnega porekla ni več potrebo-
vala delavskega sveta. Zakaj tu-
di, ko pa direktor absolutno
odloča o vsem, tudi o kadrih.
Ko pa je potrebno imenovati
novega direktorja, pa tako mir-
no pokličejo duhove mrtvih sa-
moupravljalcev, da se izjasnijo.
Seveda v duhu predlagatelja, si-
cer jim ni zagotovljen večni mir
in pokoj.
...DA predsedujoči izvršnik ni
sprejel jeznoritnih stanovalcev,
ki se puntajo proti dragemu
gretju minilukenj (beri stano-
vanj) v ptujskih silosih (beri
blokih). Različne govorice na-
tolcujejo, da zato, da se ne bi
nekaj ur zastonj greli v toplih
mestnohišnih prostorih.
...DA so ptujski računovodje
imeli toliko dela zaradi tega,
ker so pripravljali dve letni bi-
lanci. Eno za potrebe SDK in
drugo za potrebe peskanja oči
delavcev. Peskanje bi lahko
preimenovan tudi v stimulativ-
no bonitetno okrepčilo vodilnih
delavcev.
...DA zobozdravstvenodom-
ska služba koristi peč v Juršin-
cih za krematorij. Tam namreč
kurijo sanitetnobiološke ostan-
ke "proizvodnje" in se dajejo v
nos okoliškim prebivalcem.
...DA eks vodilni eks firme
/mamo Male Plače tožijo našo
novinarko in odgovornega šefa.
Zaradi tega, ker je Tednik trdil,
da v stečaju niso vsi enaki. Naj
ju kar tožijo, saj sta povzročila
resnično zlorabo resnice. Resni-
ca je namreč ta, da morajo
tožniki še danes delati v
službah, delavci pa lahko uživa-
jo na borzi.
...DA da je ptujski Turi-
sttreibminister pozitivno ugoto-
vil, da je jugovzhodni del graj-
skega kompleksa (nekdanja
konjušnica in stražni stolp) ide-
alno mesto za hitro postrežbo
gostov. In tako se bo tudi zgodi-
lo: konjem krmo, stražarjem do-
movine kanone, navadnim pa
picek a la Ptuj. Pizza italiana,
pleskavica serbiana, segedin a
la budapest, šnici a la viena,
vuršt a la frankfurt, hemedeks
usw., pa petičnim turistom.
IjuHe so ob večerih skupnega
dpužeiua pridobivali na samozavesti
13. novembra lanskega leta je
bila v Slovenski Bistrici promo-
cijska predstavitev projekta raz-
voja podeželja "Pohorje - sku-
pen življenski prostor", kjer je
dipl. ing. agronomije Teja Ozi-
mič iz Kmetijskega zavoda Ma-
ribor predstavila pomen in
skupne naloge projekta. Čez
dva tedna so se dokaj množično
srečali krajani Šmartna na Po-
horju, nato krajani na Keblju,
pa v Zgornji Ložnici, na Tinju,
Zgornji Polskavi, na Prelogah -
Vrholah, v Oplotnici in 12. mar-
ca bodo ta druženja sklenili v
Slovenski Bistrici.
Vsak seminarski večer je bil
po svoje zanimiv, saj je ljudem,
ki so se ob teh večerih zbirali
bolj ali manj številčno ob do-
ločeni zgodovinski tematiki,
prof. dr. Jože Koropec predsta-
vil njihov kraj v zgodovini.
Ljudje so na teh večerih posta-
jali samozavestnejši ob spoz-
nanjih, kako je bil njihov kraj v
zgodovini pomemben in kako
prav je, da živijo prav tu na tem
območju in soustvarjajo njegovo
prihodnost.
Na teh seminarskih večerih
pa ljudje le niso bili zgolj pasiv-
ni poslušalci, temveč so ob vsa-
kem takem srečanju izpolnjevali
anketne liste, kjer so zapisali
zbirko potreb in tudi želja v po-
sameznih krajih.
"Podeželani na Pohorju se
ukvarjajo z enim največjih pro-
blemov, to so v prvi vrsti s abe
cestne povezave med posamez-
nimi kraji. Sem sodijo slab
asfah, slaba urejenost cest, pri-
sotna je še problematika vodoo-
skrbe, kanalizacije, slaba elek-
trika, skratka, vrsta eksistenčnih
problemov. Ko bodo ti ure-
sničljivi, potem bomo lahko raz-
mišljali o lepši prihodnosti po-
deželja," pove uvodoma voditel-
jica teh seminarskih večerov Te-
ja Ozimič.
Ob tem se ljudje na Pohorju
zavedajo, da je njihova narava
še vedno tako lepa in neokrnje-
na, da bi lahko bil turizem tista
panoga, s katero bi lahko boga-
tili svojo prihodnost, od turizma
na kmetijah do raznih oblik
športnega turizma, ki bi pripel-
jale na to območje večje število
obiskovalcev.
"Ljudje pri svojih željah za pri-
hodnost pripovedujejo odkrito, da
je na Pohorju veliko opustehh šol,
kjer ni več pouka. Samo preuredi-
ti bi jih bilo potrebno in v njih bi
se lahko odvijale razne drobne
obrti. Če bomo te kmečke ljudi
znali zaposliti tam, kjer so doma,
od koder izvirajo, potem bomo ve-
liko naredili, da zaustavimo izselje-
vanje s Pohorja, kar je med drugim
tudi velik problem. Ljudje so v an-
ketnih listih zapisali, da šcpa tudi
ureditev zdravstvene .službe. Želi-
jo, da bi bil zdravnik dan ali pa dva
v tednu bodisi na Tinju, Šmartnem
ali na Keblju. Ko bomo vse to
predstavili občin.skim in.stitucijam,
bomo, tako vsaj upam, uspeli pri-
dobiti kakšna sredstva za rešitev
najnujnejših problemov, da bomo
kasneje lahko reševali še druge,"
izvemo v nadaljevanju izvajanja
Teje Ozimič.
Podeželani tega dela slovenjebi-
striškega Pohorja so zapisali, kje
jih čevelj žuli na področju prome-
ta, socialne komunikacije, oddiha,
izobraževanja, dela, preskrbe in
razbremenitve na stanovanjskem
področju. Povsod v vseh teh krajih
želijo imeti popolno osemletko,
urejeno otroško varstvo, zaščito
stare kmečke arhitekture, ponov-
no oživitev starih običajev, ^tivno
delovanje kulturnih društev, pro-
store za srečanja krajanov, predv-
sem pa prostore za srečanja mla-
dih ljudi, oživitev konjereje in
ovčereje, starih obrti, več tečajev
kuhanja in šivanja za kmečke
žene, boljšo pre.skrbo prebivalstva
in še veliko drugega.
"Kljub temu, da na podeželju
živi največ kmečkega prebivalstva,
kmet ni edini, ki mora preobhko-
vati podeželje. Tu živijo še drugi
delovni in poklicni profili, zato ni
prav, če ga prepustimo samo kme-
tu. Kmečki človek je sicer zelo
hvaležen za kakršnokoli sopomoč,
kajti tudi naša srečevanja na teh
seminarskih večerih so v prvi fazi
neke vrste pomoč za samopomoč,
vendar je prav, da jih pri njihovih
prizadevanjih podpirajo tudi dru-
gi. Ljudje med sabo izmenjajo iz-
kušnje o v.sem, od dela na kmetiji
do ostalega, kar je pomembno za
njihovo življenje na podeželju,"je
sklenila svoja razmišljanja Teja
Ozimič.	Topolovec
Te/a Ozimič — vodja projekta Pohorja — (VT)
Ob manjši proizvodnji
večji delež trgovine
v petek, 26. februarja, so se
na občnem zboru sestali člani
splošne kmetijske zadruge Ptuj.
Dvorana v Kidričevem je bila
premajhna, zbralo se jih je nam-
reč skoraj 500. Tudi na tem
občnem zboru so ocenili delo
svoje zadruge v letu 1992 in
ugotovili, da je bilo njeno poslo-
vanje kljub težki gospodarski in
za kmetijstvo neugodni politični
situaciji dobro.
Predvsem zaradi suše, pa tudi
zaradi težav v prašičereji in
izločitvi mlekarske dejavnosti je
fizični obseg proizvodnje v KZ
Ptuj v upadanjih povečuje pa se
delež trgovine. Člani splošne za-
druge niso mogli mimo odločitve
Mlekarske zadruge, ki plačevan-
je mleka izvaja prek Kreditne
banke Maribor. Menijo namreč,
da gre za drobitev kmetijskega
denarja in da bi bila v teh težkih
časih nujna večja povezanost
vseh kmetijskih dejavnosti.
Največ pozornosti pa so na
omenjenem občnem zboru na-
menili reorganizaciji zadruge.
Upravni odbor je predlagal de-
litev na sedem področnih za-
drug s skupnim žiro računom in
upravo v Ptuju, področne za-
druge bodo C centralo informa-
cijsko povezane. S tako organi-
zacijo bi približali upravljanje
zadruge njenim članom, obe-
nem pa bi ohranili gospodarsko
moč in ime Kmetijske zadruge
Ptuj, kar je nujno za uspešen
nastop na trgu. Izkušnje pomur-
skega zadružništva, ki se je raz-
delilo v majhne in sedaj neu-
spešne zadruge, je podkrepilo
tako odločitev upravnega odbo-
ra ptujske zadruge. Je pa prišlo
pri tej razpravi do nezadovol-
jstva kmetov z območja Vito-
marcev in Trnovske vasi, ki so
menili, da bodo s tako organiza-
cijo odrinjeni od odločanja in so
zagrozili celo z izstopom iz za-
druge. So pa na hitri seji uprav-
nega odbora in prizadetih kme-
tov našli rešitev v tem, da bodo
imeli tudi kmetje v Trnovski va-
si in Vitomarcih svoji področni
zadrugi, vseh skupaj bo torej
devet: Rogoznica, Hajdina,
Majšperk, Videm, Markovci,
Gorišnica, Juršinci, Vitomarci
in Trnovska vas. Zadeva bo ne-
koHko podražila izvedbo orga-
nizacijskih sprememb, občni
zbor pa je tako odločitev kljub
temu sprejel. Kljub opozorilu
nekaj razpravljalcev, da bi bilo
modro s-spremembami počaka-
ti, saj je v izvajanju zadružnega
zakona še precej nejasnosti in
morda sedanje odločitve niso
ustrezne.
Občni zbor Kmetijske zadruge
Ptuj je poleg reorganizacije za-
druge in potrditve zaključnega
računa za eto 1992 odločal tudi
o kadrovskih zadevah. Dosedan-
jemu v.d. direktorja ing. Stanku
Tomaniču so člani in delavci za-
druge ponovno izkazali zaupanje
in ga imenovali za direktorja. Si-
cer pa po novi zadružjii zakono-
daji delavci zadruge ne bodo več
odločali, saj je prenehalo njihovo
zadružno članstvo.
Prejšnji teden sta bila torej dva
zadružna občna zbora (o zboru
Mlekarske zadruge poročamo po-
sebej). Razprava na obeh zJborih je
pokazala, da je slovensko za-
družništvo v fazi velikih spre-
memb, vendar s precej nejasnim
pogledom v prihodnost. Kmetje
pričakujejo zase ugodnejše odločit-
ve vlade, ki naj prepreči uvoz poce-
ni hrane ali uvede zaščitne carine,
predvsem mlekarji pa telijo hitro
zgladitev političnih in gospodar-
skih nesoglasij s sosednjo
Hrvaško, saj vidijo tam možnosti
prodaje. Postranski opazovalec do-
gajanja znotraj zadružništva pa
dobi ob vsem precej neprijeten
občutek. Težko razumljivi so
predvsem medzadružni špetiri, po-
sebej zaradi tega, ker je bilo tako
na enem kot drugem občnem zbo-
ru videti precej istih obrazov. Ni
torej odveč večkrat ponovljen poziv
posameznih zadružnikov, da je po-
trebno zgladiti nesoglasja med za-
drugami in delati z roko v roki v
skupno korist in zadovoljstvo.
J. Bračič
TEDNIK marec 1993
kultura, izobr.4ževanje -- 5
Piše: Tjaša
Mrgole-Jukič
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
24.	_
VERA V POSMRTNO
ŽIVUENJE
Iz povedanega si moral raz-
brati, da je državo vodil vla-
dar, ki so ga imenovali FARA-
ON. Za ljudstvo je bil faraon,
ne samo vladar, pač pa naj-
močnejši in njaboljši. Faraon
je bil zastopnik bogov.
Ko se je očetu faraonu rodil
sin, je ta sicer živel v raskušju
in izobilju, toda veliko se je
moral tudi naučiti, imel je naj-
boljše učitelje — svečenike,
moral je znati pisati in brati
hieroglife, poznati zgodovino
svojega ljudstva, vero, običaje,
mite, pa tudi lov in vojskovan-
je. Ako so m.orali v vojno je
bil prav faraon prvi. Vseskozi
je moral biti vzor in vzgled
svojemu ljudstvu, kajti on je
bil bog. Kaj to pomeni? Fara-
on je bil tisti, ki je odločal o
bogočastju, bil soodgovoren
za sončni vzhod, za popla-
vljanje Nila, on je v imenu Iju-^
di daroval bogovom. Kot za-
stopnik bogov je prav faraon
skrbel za red na Zemlji. Prav
zato se je on, samo on, faraon,
po smrti združil z bogom in
sam postal bog.
Ostali ljudje so verjeli v po-
smrtno življenje, v onostran-
stvo, vendar so bili "navadni"
smrtniki. Posmrtno življenje
so si predstavljali kakor to tu-
kaj, le da je tam bilo obilo
hrane, pijače in lepih deklet.
Zato pri egipčanih smrt ne
pomeni tako žalostnega do-
godka, saj se vendarle pred-
stavlja samo prehod v drugo
življenje.
Po njihovem prepričanju se
ob rojstvu otroka z njim rodi
tudi duša, več duš, od katerih
je najpomembnejši Ka, ki je
nekakšen dvojnik človeka. Ta
duša spremlja človeka celo
življenje in brez telesa ne mo-
ra obstajati. Ko človek umre,
Ka zapusti telo v obliki ptice.
Za ponovno vstajenje se Ka
mora vrniti v svoje telo, saj
brez njega ne more obstajati.
Iz tega pa sledi, da je potreb-
no telo umrlega tako shraniti,
da bo ostalo nepoškodovano
in ga bo Ka lahko našel. To-
rej, večnega življenja ni, če te-
lo raspade, izgine (npr. utopi-
tev...) Prav tukaj najdeva
vzrok, zakaj so Egipčani tudi
razviti način, kako ohraniti te-
lo nespremenjeno čim dlje
časa (večno). Sistem take ob-
delave mrtvega telesa imenu-
jemo MUMIFICIRANJE ali
BALZAMIRANJE, mrtvo telo
pa MUxMIJA.
Prepričana sera, da si za
mumijo že slišal, pa videl tudi.
Kje? Vsako leto je kakšna za
pusta, to so tiste maske, ki so
po celem teleseu ovite v bele
trakove in so čisto zares po-
dobne pravim mumijam. Veli-
ko ražiseijev je navdušila
egiptovska mitologija, grobni-
ce in mumije. Nast^i so filmi
polni groze, kjer mumije po-
novno oživijo... No tema za
film je že,^ toda vse to je le
fantazija. Čeprav so resnične
mumije stare po več kot 3000
let, jih je popolnoma nemo-
goče ponovno oživeti.
Zakaj sem tako prepričana?
Ker poznam postopek mumi-
ficiranja in pravkar ga boš
spozn^ tudi ti.
Ko je pomemben človek
umrl, .so ga objokovali (poma-
gali so tudi najeti objokovalci),
nato so truplo odnesli k moj-
strom mumificiranja. Obstajale
so tri vrste mumificiranja, lo-
čene po kvaliteti, draqe je se-
veda bilo boljše. Sara posto-
pek rauraificiranja se je skozi
stole^a spreminjal in ispopol-
njeval. Ako si se ob poveda-
nem vprašal, kaj pa revni, ki
niso imeli toliko denarja?
Revne pa so kar brez mumifi-
ciranja pokopali v pesek.
Mojstri mumificiranja so iz
telesa odstranili možgane in
notranje organe in telo natrli s
posebnimi solmi, tako so telo
popolnoma izsušili. Nato so te-
lo ovili v platnene trake na-
močene v posebna olja. Vmes
so ovijali amulete, da bi le ti va-
rovli telo pred zlemi silami.
Končno so mumijo pokrili z
masko, ki je bila podoba umrle-
ga, zato ji rečemo posmrtna
maska. (Se spomniš,. Tutanko-
raonovo posrartno masko smo
že objavili v Tedniku.) Celoten
postopek je trajal 70-72 dni, po-
misli več kot 2 meseca.
Mumificiranje — Balzamiranje In zapiranje mumije v posmrtno
masko.
Fevdalne stanovanjske kulture
v času trajanja razstave "Sre-
čanje z Jutrovim na ptujskem
gradu" je bila predstavitev fev-
dalne stanovanjske kulture v
prvem grajskem nadstropju ne-
koliko okrnjena in prilagojena
konceptu osrednje muzejske
razstave v letu 1992. Zadnjega
januarja 1993 je bila razstava
dokončno zaprta, muzejski de-
lavci pa smo se lotili preurejan-
ja gradiva. Jugovzhodni grajski
trakt je bil zaprt za obiskovalce
že od marca 1990, ko smo
umaknili eksponate zaradi ob-
novitvenih del v tem delu gradu.
Tako so bili muzejski obiskoval-
ci kar precej dolgo prikrajšani
za pomembne dele stalnih graj-
skih zbirk. Od srede februarja
so dvorane v jugovzhodnem
grajskem krilu (jedilnica, graj-
ska pisarna in galerija Herber-
stein) ponovno na ogled v po-
stavitvi, ki je približno takšna,
kot se je naši stalni gostje spo-
minjajo izpred nekaj let.Oba
vzhodna grajska trakta so na
novo postavili oziroma obnovili
Leslieji v zadnji četrtini 17. sto-
letja, da bi služila za najbolj re-
prezentančne namene. V seve-
rovzhodnem traktu so uredili
slavnostno, tako imenovano vi-
teško dvorano, ki sega skozi dve
etaži. Tudi v jugovzhodnem kri-
lu so bili prostori namenjeni
sprejemanju gostov. Imenitnost
soban poudarja štukatura na
stropih, ki je datirana v prvo
četrtino 18. stoletja.Izredno ob-
sežna obnovitvena dela na ce-
lotni osrednji grajski stavbi so
potekala ob koncu prejšnjega in
na začetku tega stoletja.
Leta 1904 so nameščali nove
okenske okvire, vratne podboje
in opaže. Sočasno so polagali
nove pode. Deske v dveh bar-
vah so sestavljali v preproste
kvadrate s temnejšimi robovi.
Te pode so ob koncu šestdese-
tih let prekrili s sodobnim par-
ketom, ki je sicer olajšal čiščen-
je, je pa prostorom odvzel čar
starinskosti. Ob zadnji obnovi,
ki je potekala pod nadzorom
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine iz Maribora,
so mizarji Gradenj po starih
predlogah naredili nove pode,
ki so bistveno izboljšah videz
prostorov.Ob zadnji obnovi so
zidarji v razpokane zidove ju-
govzhodnega trakta pod priti-
skom vbrizgavali beton, zato
smo morah pred pričetkom del
v skrajni vzhodni dvorani, v ta-
ko imenovani "galeriji Herber-
stein", odstraniti s sten poslika-
ne tapete z baročnim cvetličnim
ornamentom. Žal so bile tapete
nameščene neposredno na ste-
no, na hrbtni strani na debelo
obtežene s plastmi ometa in tu-
di na licu precej poškodovane.
Njihova obnova bo precej zah-
tevna, saj gre za velike površine
(okrog 170 m2). Tako zaenkrat
še ni mogoče govoriti o tem,
kdaj bo "galerija Herberstein"
dokončno urejena v staro stan-
je.V postavitvi so nastale tudi
druge manjše spremembe, ker
so nekatere muzealije v resta-
vriranju in smo jih začasno na-
domestiH z drugimi. To velja za
vehko kredenčno omaro iz je-
dilnice iz okrog 1700 in za dve
tapiseriji iz flamske serije z
začetka 17. stoletja.
Obnova vsakega od treh dra-
gocenih eksponatov bo dogo-
dek, ki bo bistveno obogatil mu-
zejske fonde.Viteška dvorana in
kapela bosta ostali zaprti še ne-
kaj mesecev. Ob koncu razstave
turquerij smo viteško dvorano
povsem spraznih, kar je idealna
priložnost za nov oplesk in za
dopolnitev električne napeljave.
Pleskanje tako velike dvorane je
nekoliko zahtevnejše, posled-
njič je bilo to delo opravljeno
leta 1969.Zbirka v prvem graj-
skem nadstropju predstavlja
fevdalno stanovanjsko kulturo.
Pri vodenju obiskovalcev radi
dodamo: "...akor so jo oblikova-
li zadnji grajski lastniki Herber-
steini". To zadnje velja samo na
pol. Herbersteini so prestavljali
kose opreme iz prostora v pro-
stor, kakor so jim narekovale
potrebe. Pri tem .se niso preveč
ozirali na stilno enotnost in
estetiko prostorov. Prav tako je
bila vrsta drobnih predmetov,
steklene in keramične posode
ipd. razstavljena vrh miz, skrinj
in omar. V muzejski zbirki z vi-
sokim številom obiskovalcev, v
kateri mora vladati strog varno-
stni režim, take postavitve niso
mogoče. Večjo preobrazbo je
zbirka v prvem nadstropju doži-
vela konec šestdesetih let, ko je
kustodinja za kulturno zgodovi-
no ga. Marija MirkovičBelaj
muzealije na novo razvrstila in
se pri tem držala dveh načel.
Prvo načelo je bila namembnost
prostorov, ki je razvidna iz sta-
rih inventarjev, drugo pa stilna
enotnost in doslednost v krono-
logiji. Obema ciljema se je zelo
približala, čeprav jo je pri tem
marsikaj oviralo. Pohištvo iz za-
puščine Herbersteinov se le v
manjši količini zaokroža v stilno
enotne skupine, mnogi odhčni
kosi pa so bili že takrat in so še
danes v stanju, ki ni primerno
za razstavljanje.
Postavitev, ki jo je določila ga.
Mirkovič, je strokovno kvalitet-
na, zato se je z manjšimi spre-
membami držimo še danes. Že v
času razstave "Srečanje z Jutro-
vim na ptujskem gradu" smo
obljubljali, da bo večji del gradi-
va z razstave uvrščen v stalne
zbirke. Eksponati, ki so pojasnje-
vali poglavje z naslovom Ple-
miška kultura", so z nekaj izje-
mami razporejeni v ponovno po-
stavljeno zbirko v prvem nad-
stropju. Orožje in bojna oprema
iz poglavja "Spopad dveh svetov"
bosta morala počakati na po-
lepšanje viteške dvorane. Zbirka
upodobitev orientalskih mož in
žena je v izboru še vedno na
ogled v treh dvoranah v grajskem
pritličju, kjer bo ostala, dokler
ne bodo opravljena dela v viteški
dvorani in dokler ne bomo teh
prostorov potrebovali za kakšno
drugo muzejsko predstavitev.Na
ptujskem gradu si je torej spet
mogoče ogledati zbirko fevdalne
stanovanjske kulture, v starem
konceptu in v sveži preobleki.
Obnovljeni so bili prostori v ju-
govzhodnem traktu pa tudi mno-
go eksponatov nam je uspelo ob-
noviti v zadnjih nekaj letih.
Restavriranje je teklo več ali
manj ob pripravah na razstavo
"Srečanje z Jutrovim na ptuj-
skem gradu". Ob tej priložnosti
je bila na novo ovrednotena vrsta
muzealij, s p>omočjo katerih smo
pojasnjevali kulturnozgodovin-
sko ozadje zbirke turquerij. Nova
strokovna spoznanja in opravlje-
ni restavratorski posegi dvigajo
vrednost tudi stalni postavitvi, ki
je ponovno na ogled v jugov-
zhodnem grajskem traktu.
Marjeta Ciglenečki
'Grajska pisarna", postavitev Iz leta 1982. Foto Mlio Koltak
61. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Puetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
MITRAIZEM
Podoben ča.s na.stanka je imel
nedavno odkriti V. mitrej na seve-
rozahodnem robu mesta. Najbolje
ohranjen posvetilni kamen, ki gaje
dal postaviti bogu sonca, neprema-
gljivemu Mitri, njegovi sveti in na-
jodličnejši božji volji, nek Lucij
Vanderij in je časovno natančno
določljiv. Napis navaja, da je bil
postavljen v letu, ko sta bila Sever
in Kvintijan konzula, to pa je bilo
leta 235. Napis nadalje navaja da-
tum (XIIII Kalendas Novembres)-
19. oktober, to pa je bil pri Rimlja-
nih med drugim tudi dan sonca, ki
so ga praznovali z igrami.
Poleg tega je bilo najdenih še
več odlomkov drugih spomenikov
tako fragment stranksega oltaija z
Mitrinim žrtvovanjem bika, odlom-
ki z upodobitvijo Kautopata, Lune,
Sol a itd.
Posebno sta zanimiva plastična
glava s frigijsko čepico in del no-
ge, ki sta pripadala morda istemu
kipu sedeče figure Mithrasa v na-
ravni veliko.sti. Takšnega kipa do-
slej v poetovionskih mitrcjih ni-
smo poznali.
Ob kamnitih najdbah naj ome-
nimo še kultno posodo z vzpenja-
jočo se kačo na ročaju in novce,
ki obsegajo čas med drugim in
četrtim .stoletjem. Glede na to, da
je mitrej nastal pred prihodom le-
gij III. Gemine in V. Makedonske
v šestdesetih letih 3. stoletja, ga
lahko uvr.stimo med svetišča, ki so
bila povezana z delovanjem ilir-
kse carine.
Ob prihodu omenjenih legij, ki
sta prišli po opustitvi Dacije v
Poetoviono (za čas ce.satja Dio-
klecijana sta se vrnili v provinco
Dacia Nova), je nastal v mestu
nov, III. mitrej, ki si ga danes lah-
ko ogledamo na Zg. Bregu. Po
ikonografiji .sodeč, pa bi lahko v
ta čas postavili tudi mitraični spo-
menik iz Vičave.
BIkonosec (Taurofours) Iz I. ptujskega mltreja Je ena redkih pla-
stik s to sceno. Spomenik Je posvečen božjemu prehodu (Transi-
tu). 2. polovica 2. stoletja.
Kulturni križemkražem
PTUJ * V Galeriji sv. Jurija razstavlja akademski slikar Franc Golob.
PTUJ * V Mestni hiši je prodajna razstava fotografij z motivi
Ptuja Lojzeta Petroviča.
PTUJ * Na ptujskem gradu sta na ogled razstavi Porabske ma-
ske in Nakit - magična moč oblike.
PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici pripravljajo razstavo z
delovnim naslovom Na meji resničnega.
PTUJ * V izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta bo
naslednji četrtek za mladinski abonma popoldan in zvečer za iz-
ven predstava Žarka Petana Hamlet v pikantni omaki.
PRIČETEK OBNOVE BISTRIŠKEGA
GRAJSKEGA PARKA
Zveza kulturnih organizacij ob-
čine Sloven.ska Bistrica — odbor
za spomenike, je obvestil javnost,
da bodo v prihodnjih dneh pričeli
s sanacij.slumi deli v bi.striškem
grajskem parku.
Drevesa, ki so na robu svoje
življenske dobe, oziroma neozdra-
vljivo bolna, bodo posekali. Tako
bodo v kratkem v grajskem parku
požagali nad 30 strokovno odka-
zanih poškodovanih dreves. Pri
tem še posebej opozarjajo, da ka-
kršnokoli samovoljno sekanje ni
dovoljeno. Slovenjebi.stričane že-
lijo ob tem opomniti na previd-
nost predvsem v času izvajanja
del in naj se raje izogibajo par-
kovnim površinam.
Po navodihh Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine iz
Maribora, bodo izpraznjene par-
kovne površine skladno s parkov-
nim oblikovanjem na novo pose-
jane, park pa očiščen.
Vida Topolovec
6 iz naših krajev
_4, xMAREC 1993 — TEDNIK
Sposobnost prilagajanja
Le redka so podjetja, ki se v
spremembah zadnjih dveh, treh
let niso srečala s presežnimi de-
lavci. Sposobnost prilagajanja
pa je od podjetja do podjetja ra-
zlična, poti drugačne, odvisne
predvsem od ustreznih strokov-
nih znanj znotraj podjetij sa-
mih. Eno od podjetij, katerega
problem presežnih delavcev se-
ga že v leto 1986, je tudi Talum
iz Kidričevega, ki sodi med
uspešnejša na področju kadrov-
ske sanacije. O tem smo se po-
govarjali z Jožetom Glazerjem,
pomočnikom direktorja za ka-
drovske zadeve v Talumu in
vodjem projektne skupine za
kadrovsko sanacijo podjetij v la-
sti sklada za razvoj pri repu-
bliškem ministrstvu za delo.
PRVI PRESEŽENI
DELAVCI V
ELEKTROLIZI A_
Kdaj je Talum pričel s ka-
drovskim prestrukturiranjem
in kakšen je program reševanja
presežnih delavcev?
Jože Glazer: Talum je pričel s
kadrovskim prestrukturiranjem
leta 1986, ko smo ob projektu
proizvodnje primarnega alumi-
nija uvedli poleg finančnega
podprojekta tudi kadrovski pod-
projekt. Na eni strani smo mo-
rali predvideti potreben kader
za novo elektrolizo, na drugi pa
smo morali že takrat predvideti,
kaj z delavci od elektrolize A, ki
bo prenehala delati, tam pa je
bilo takrat zaposlenih 180 de-
lavcev. SprejeH smo določene
ukrepe: prenehali smo zaposlo-
vati nove delavce, znotraj Talu-
ma smo postopoma ukinjali na-
ročila tujih izvajalcev in jih
prevzemali sami, delavcev, ki so
odhajali z naravno fluktuacijo,
nismo nadomeščali z novimi in
število delavcev v eletrolizi se je
postopoma zmanjševalo. Delav-
ce smo od elektrolize razporeja-
li tudi na druga dela v podjetju,
tja, kjer je bilo to potrebno. Ko
smo elektrolizo A zaprH, je
ostalo le 50 delavcev, ki so bili
takrat prvi presežni delavci,
čeprav tega termina takrat še
nismo uporabljali.
pravili v skladu z obstoječo
zakonodajo pravilnik in meto-
dologijo določanja presežnih
delavcev, načine in oblike reše-
vanja, financiranje, pripravili pa
smo tudi sistem ugotavljanja de-
lovne uspešnosti. Tako smo na-
stavili osnove v času, ko se še
nismo direktno srečevali s pre-
sežnimi delavci.
KAKO NASTAJAJO
SEZNAMI PRESEŽNIH
DELAVCEV_
Kakšni so kriteriji, ki odlo-
čajo o tem, kdo je presežni de-
lavec?
Jože Glazer: Kriterij za do-
ločanje presežnih delavcih v Ta-
lumu je ves čas ocena delovne
uspešnosti, razlika je samo v ti-
stih obratih, kjer gre za popolno
ukinitev dejavnosti, kot je to bil
primer elektrolize A. Tam, kjer
zmanjšujemo število zaposlenih
zaradi zmanjšanja dejavnosti,
pa je edini kriterij ocena delov-
ne uspešnosti.
Kakšen je program kadrov-
skega prestrukturiranja?
Jože Glazer: Zastavili smo si
cilj, da vsakemu delavcu, katerega
delo je v Talumu nepotrebno, po-
skušamo, skupaj z njim, poiskati
vse r""žno.sti, ki obstajajo, da mu
pomagamo reševati njegov eksti-
stečni problem, preden sprejme-
mo tisto najbolj kruto odločitev,
da mu preneha delovne razmerje.
Program smo sprejeli v takrat-
nih samoupravnih organih, z njim
so bili seznanjeni tako sindikat
kot vsi zaposleni. Treba je tudi
povedati, da smo s štiriletnim
programom uvedli tudi neko po-
stopnost, kar nam je dalo mož-
nost, da se tega lotevamo strokov-
no, da poiščemo za vsakega delav-
ca vse možne alternative in zain-
teresiramo tudi vse zaposlene, da
pri reševanju svojega problema
tudi aktivno sodelujejo.
PROGRAM
KADROVSKEGA
PRESTRUKTURIRANJA
USPEŠEN ZA 90
ODSTOTKOV
PRESEŽNIH DELAVCEV
Bili smo med prvimi v Sloveniji,
ki smo osamosvojili vse tiste dele
podjetja, ki niso neposredno veza-
ni na proizvodnjo aluminja, vse ti-
ste dele, ki lahko del svoje dejav-
nosti prodajo tudi na trg. Tako
smo ustanovili sedem podjetih,
sedem družb z omejeno odgovor-
nostjo v 100-odstotni lasti Talu-
ma, v katerih smo zaposlili 400
delavcev, katerih delo je bilo v
Talumu nepotrebno. Druga mož-
nost je tudi ustanovitev zasebnega
podjetja s pomočjo podjetniškega
inkubatorja Alin, takim delavcem
smo nudili strokovno pomoč, Ta-
lum jim je dal v najem prostore in
stroje, ki jih ne potrebuje. Ti novi
podjetniki pa so zaposlih pre-
sežne delavce iz matičnega pod-
jetja. Povezali smo se tudi z
obrtniki iz ptujske občine, jim po-
nudili finančni kredit, oni pa so
zaposlili naše presežne delavce.
Mnogim delavcem smo dokupili
zavarovalno dobo. Denar za vse
nam je uspelo zagotoviti, ker smo
program načrtov^i dolgoročno.
KAKO JE V PODJETJIH
V LASTI SKLADA ZA
RAZVOJ
Kakšna je vaša naloga vo^je
projektne skupine za kadrovsko
sanacijpo podjetij v lasti sklada
za razvoj?
Jože Glazer: Ob tem, ko je
sklad prevzel lastništvo nad 100
podjetji v Sloveniji, je bil v skladu
z dogovorom v vladi tudi sprejet
sklep, da bo pri reševanju pre-
sežnih delavcev v teh podjetjih so-
delovalo tudi mininstrstvo za de-
lo. Ministrica za delo Jožica Pu-
har je oblikovala strokovno skupi-
no, katere naloga je, da aktivno
spremlja problem reševanja pre-
seženih delavcev, da usposablja in
pomaga strokovnim delavcem v
teh 100 podjetjih in bdi nad tem,
da bi ne prihajalo do preveč libe-
ralističnega reševanja problemov
presežnih delavcev, kot so si v
začetnem obdobju predstavljali
tudi predstavniki sklada. Naša na-
loga je bila, da so se v vsakem
podjetju imenovale tričlanske ko-
misije za pripravo in spremljanje
programov reševanja presežnih
delavcev. Naša skupina tudi
usklajuje mnenja med ministr-
stvom in skladom. Pripravili smo
metodologijo, po kateri so bili
pripravljeni programi reševanja
presežnih delavcev. Zdaj redno
skupaj s predstavniki p>odjetij pre-
gledujemo te programe ter daje-
mo strokovna mnenja in pripo-
ročila ministrici za delo.
PRIČAKOVANJA
PODJETIJ V SKLADU
ZA RAZVOJ
Ugotavljam, da so bila pričako-
vanja večine podjetij, ki so šla v
sklad popolnoma nerealna in uto-
pična. Večina direktorjev, pa tudi
zaposlenih, je pričakovala, da bo
država rešila njihove probleme. S
tem, ko bodo stopili v sklad, naj
bi bili avtomatično rešeni vsi nji-
hovi finančni, organizacijski,
tržni, marketinški, pa tudi ka-
drovski problemi. V začetku sem
bil presenečen nad veliko pasiv-
nostjo in nemočjo, ki sta bili pri-
sotni v večini podjetij. Do zdaj
smo pregledali 50 programov, v
neposrednem kontaktu pa smo bi-
li z vsemi sto podjetji. Razdelil bi
jih v tri skupine: tista podjetja, ki
so se problema zavedla že vehko
prej in so se problema presežnih
delavcev lotila pred vstopom v
sklad ter zdaj nadaljujejo; druga
skupina so podjetja, ki so se
srečala s problemom presežnih
delavcev takrat, ko so se odločila,
da stopijo v sklad, vendar so se
relativno hitro organizirala in
pričela reševati probleme pre-
sežnih delavcev, tretja pa so pod-
jetja, ki še danes čakajo na to, kaj
bo odločil upravni odbor, sklad...
Nataša Vodušek
I V obdobju 1990-1992 je imel Talum 1.399 presežnih delavcev. Na druga dela v Talumu jih je bilo i
I razporejenih 93, pomoči pri samostojnem reševanju eksistečnih problemov je bilo deležnih 239 de- I
I lavcem, 268 je Talum dokupil zavarovalno dobo, 419 jih je dobilo zaposlitev v podjetjih katerih |
i ustanovitelj je Talum, 28 v podjetjih prek Alina - podjetniškega inkubatorja, 6 presežnih delavcev
I se je zaposlilo v drugih privatnih podjetjih, za sporazumno skrajšanje odpovednega roka se je
I odločilo 10 delavcev, 128 je dalvcev, ki jim preneha delovno razmerje s šestmesečnim odpovednim I
rokom in dobijo odpravnino, z naravno fluktuacijo in osebnimi dopovedmi pa seje število zaposle-
nih zmanjšalo še za 210 delavcev.
I Leta 1989 je imel Talum zaposlenih 2.850 delavcev, po štiriletnem programu kadrovskega pre-
I strukturiranja jih bi konec leta 1993 1.154, kar je optimalno število za letno proizvodnjo 75.(M)0 ton i
Stanovalci vztrajajo pri bojicotu
1247 podpisnikov bojkota plačevanja novih cen ogrevanja, ki ga izvaja ptujska Komunala, tudi
po sestanku s predstavniki Komunale in ptujskega izvršnega sveta vztraja pri bojkotu novih
cen. ki so kar za 74 odstotkov višje od dosedanjih, o čemer smo obširno poročali.
Sestanek vseh treh strani je bil že prejšnji teden,
vendar ni prinesel nikakršnih rezultatov glede cene
ogrevanja. Komunalo je postavila pred zid država z
odlokom, ki prepoveduje poviševanje cen komunal-
nih storitev nad polovično rast mesečne inflacije. Di-
rektor Komunale Jože Cvetko trdi, da ogrevanje ne
bo mogoče brez sedanjega povišanja cen, saj eno-
stavno ne bodo mogli plačati plina. V trditvi ga je
podprla tudi predstavnica ptujskega izvršnega sveta
Lizika Vidovič, ki je v izvršnem svetu zadolžena za
finance. Izvršni svet je namreč "prevetril" novo ce-
no, kot je povedala Lizika Vidovič, in ugotovil, da je
utemeljena, ni pa dal zanjo soglasja, saj to ni več v
njegovi pristojnosti. Republiška vlada pa je zahtevek
Komunale za podražitev zavrnila.
Prav dejstvo, da je izvršni svet nžizadnje podprl
očitno kršitev odloka, ki prepoveduje poviševanje
cen, ni pa se vživel v vedno težje gmotne razmere
stanovalcev v blokih, je povzročilo še dodatno
ogorčenje odbora stanovalcev, ki naj bi plačevali
po njihovem mnenju neupravičeno visoko ceno
ogrevanja. Odbor, ki zastopa približno polovico
stanovalcev, priključenih na komunalno ogrevan-
je, bo o neupravičeni podražitvi ogrevanja obve-
stil ustrezne republiške službe, stanovalce pa po-
ziva, naj poravnajo morebitne neplačane obvez-
nosti za nazaj, v prihodnje pa plačujejo ogrevanje
po ceni, ki so jo plačevali doslej. Sicer pa so sta-
novalci tako ali tako to svojo voljo že izrazili s
podpisi.	McZ
Studenice naj postanejo lepše
V 13. stoletju so bile Studeni-
ce vas z desetimi kmetijami. Ko
je Zofija Rogaška, hči rogaške-
ga graščaka, postala vdova, se je
odločila, da bo postavila cerkev
in ženski samostan. Odločila se
je za Studenice. V tesni soteski
pod Bočem je med leti 1237 in
1245 bil že za silo postavljen sa-
mostan in kraj poimenovan po
Marijinem milostnem studencu.
Dominikanke v Studenicah so
nato skozi stoletja dogradile
izredno lep samostan s cerkvijo,
vas pa se je razširila v trg.
Studenice so eno izmed po-
membnejših naselij v dolini reke
Dravinje, ki že od pamtiveka po-
plavlja in dela veliko škodo. Dol-
go se je odlašalo o njeni regulaci-
ji, tako da je danes položaj zem-
ljišč v dolini že kritičen. Da bi se
le nekaj storilo, je v letu 1992
začel nastajati PROGRAM
RAZVOJA DRAVINJSKE DO-
LINE. Najprej je ta obravnaval
le regulacijo reke in ureditev
zemljišč, sedaj pa se začenja še
drugi del programa, to je razvoj
krajev. Po posameznih naseljih
se začenjajo seminarski večeri in
prvi je bil na pepelnično sredo
prav v Studenicah.
Pripravila sta ga profesorja
Matija Kovačič in Sunčič z lju-
bljanske Biotehnične fakultete.
Prišli so sicer krajani iz celotne
studeniške krajevne skupnosti,
vendar bo teža programa prav
na trgu Studenice, ki je v žalo-
stnem, razpadajočem stanju,
čeprav se tržani trudijo, da bi
kaj storili za njegovo lepšo po-
dobo. Pri delu jih moti tudi še
nedefinirano lastništvo.
Profesorja sta krajanom ra-
zložila, da so oni glavni nosilev
vsega, zato je treba zbrati njiho-
ve ideje, želje in probleme ter
na tej osnovi graditi program za
urejanje. Tu je potrebno pove-
zati prebivalce že od vsega za-
četka, da bodo potem sodelova-
li tudi pri izvajanju. Zavedati se
morajo, da se je potrebno naslo-
niti predvsem na lastne moči.
"Država bo pomagala, če si bo-
mo pomagali sami, saj celo pogo-
vor pravi, da si najprej pomagaj
sam in bog ti bo tudi pomagal.
Ni mogoče vedno pričakovati po-
moči od zgoraj, ker tudi ta ni
vedno najbolj primerna," je bilo
slišati v uvodnih besedah.
Profesor Matija Kovačič je po-
vedal, da program razvoja po-
deželja išče vzor pri bavarskem,
vendar se od njega precej razliku-
je. Slovenci dajemo prednost raz-
voju gospodarskih aktivnosti in ne
samo obnovi vasi in naselij, zato
govorimo o celostnem razvoju po-
deželja. Da bi bil program razvoja
Studenic uspešnejši, je potrebno
veliko sodelovanja domačinov,
strokovnjaki pa bi jim pri vsem
poskušali samo svetovati.
Da bi bili pri svojem delu čim
bolj uspešni, bi bilo potrebno
ustanoviti društvo za razvoj Stu-
denic. Pomembno je, da bi bili
njegovi člani vsi krajani, saj hi
društvo le tako lahko postalo no-
silec razvoja in bi bdelo nad izva-
janjem programa razvoja podežel-
ja. Za začetek naj bi ustanovili
iniciativni odbor.
Ljudje, ki žive v Studenicah, naj
dajo ^avne pobude strokovnja-
kom in naj ne pričakujejo, da bo-
do vodili delo ljudje iz občine ali
republike, ker se ti z volitvami
menjujejo, domačini pa ostajajo,
je bilo še slišati v razlagi progra-
ma. Prav zato je nujno, da Stude-
ničani sami vzamejo projekt v
svoje roke in tu bi društvo igralo
važno vlogo.
Ob koncu seminarja so ude-
ležence razdelili v delovne skupi-
ne, ki so izpolnjevale anketne li-
stiče. Ti pa bodo osnova strokov-
njakom za izdelavo projektov.
Besedilo in posnetek: VT
Kar še posebej tuli Studeničane:
L Pitna voda, ki izvira sredi trga Studenic, teče po ceveh v Ro-
gaško Slatino in na Hrvaško, doma pa nimajo dovolj zdrave vode.
2.	Boje se, da bi jim vsilili jederske ali druge odpadke, krajani se
temu upirqjo. Ne bodo dovolili, da bi jih pripeljali v kraj.
3.	Neurejena poplavna zemljišča.
4.	Neregulirana Dravinja.
Eden Izmed detajlov Studenic.
Lenarške novice
»Ustanovitve nove
mlekarske zadruge
ne bomo ovirali!«
Kot smo poročali v naši prejš-
nji številki, so lenarški kmetje
imenovali iniciativni odbor za
ustanovitev mlekarske zadruge.
V začetku naj bi se vključilo 51
kmetov in 30 delavcev, ki naj bi
plačali ustanovitveni delež v
vrednosti 3000 tolarjev.
Direktor KZ Lenart Franc
Menciger je ob tem zapletu po-
vedal: "Pri ustanavljanju nove
mlekarske zadruge kmetov ne
bomo ovirali, saj jim to dovolju-
je zakon. Seveda si bodo morali
pridobiti vsa potrebna dovoljen-
ja in se registrirati na pristoj-
nem sodišču. Odtegljaje 1.45 to-
larja od cene za Hter mleka bo-
mo vrnili pri obračunu mleka za
prihodnji mesec. Naša kmetij-
ska zadruga je že izdala pisni
nalog Mariborski mlekarni. V
zvezi z odtegljaji, ki so že pre-
klicani in bodo torej vrnjeni,
moram pojasniti, da je šlo za
iskanje začasne rešitve pri pre-
moščanju stroškov zdravniških
pregledov in nakupa ustreznih
plaščev za odjemalce mleka na
zbirnih postajah. Mi si nismo
neupravičeno prilastili niti to-
larja. Menim, da odtekanje de-
narja iz kmetijstva ni dobro, s
prehodom plačil na Kreditno
banko se bo po vsej verjetnosti
to zgodilo; doslej z našo hranil-
no-kreditno službo ni bilo težav.
Redno smo izplačevali vse ob-
veznosti do kmetov, poskrbeli
smo za odkup in plačilo, smo pa
tudi redki, ki redno odkupuje-
mo živino. Tudi trditve o lastni-
štvu zbiralnic mleka niso točne,
kmetijska zadruga Lenart je v
preteklosti najemala posojila in
zgradila sodobne zbiralnice, ki
ustrezajo vsem predpisom."
Proračun naj bi
znašal 377 milijonov
tolarjev
Lenarški izvršni svet je na
svoji zadnji seji razpravljal o le-
tošnjem občinskem proračunu.
Tajnik lenarškega izvršnega sve-
ta Ivan Jemenšek je povedal, da
je predvidena vrednost pro-
računa 377 milijonov tolarjev,
kar je za občino Lenart kar pre-
cejšnja vsota.
Zahtevkov porabnikov pro-
računskih sredstev je po mnenju
občinskega izvršnega sveta pre-
več in presegajo realne možno-
sti proračuna.
Poleg tega so govorili še o
začasnem financiranju prora-
čunskih potreb v obdobju ja-
nuar-april in o vzdrževanju hi-
drome ioracijskih sistemov v
občini Lenart. Kviz Mladi in
kmetijstvo
Kmetijska svetovalna služba
Lenart in aktiv mladih kmeto-
valcev — Združenje podeželske
mladine iz Lenarta - sta v petek
v kulturnem domu v Cerkvenja-
ku pripravila kviz z naslovom
Mladi in kmetijstvo.
Tekmovali so mladi kmetje iz
sedmih krajevnih skupnosti. Pre-
izkusili so se v poznavanju sad-
jarstva, razvoja podeželja, higien-
skega pridobivanja mleka, skla-
diščenja vrtnin ter bolezni zaradi
škodljivcev na okopavinah. Naj-
bolj je bila podkovana z znanjem
ekipa iz Benedikta, ki je zmaga-
la, drugi so bili mladi iz Cerkven-
jaka, ekipi iz Sv. Trojice in Le-
narta sta imeli izenačeno število
točk tudi še po dodatnih vpra-
šanjih. Šele žreb je določil tret-
jo mesto za ekipo iz Sv. Trojice.
Kviza se je udeležilo veliko
število gledalcev. Pripravili pa
so tudi zanimiv kulturni pro-
gram.
Smetišče je polno
Lenarška občina prav gotovo
sodi v tiste, ki je veliko storila za
odvoz smeti. Zasebno podjetje
Saubermacher — Letnik, d.o.o.,
že od leta 1990 skrbi za reden in
sortiran odvoz odpadkov.
Tako kot mnoge druge občine
v Sloveniji imajo probleme s
smetiščem tudi v občini Lenart.
Vodja komunalnega inšpekto-
rata Maribor, Štefan Oreški, je
povedal, da je sedanje občinsko
odlagališče polno in bodo v krat-
kem morali izdati odločbo o za-
prtju in ustrezni sanaciji. To je
nujno potrebno, saj odlagališče
tudi ne ustreza vodnogospodar-
skim predpisom, ker je v bližini
stare struge reke Pesnice.
Predsednik lenarškega izvrš-
nega sveta Avgust Zavernik, je
dejal, da je po nekaterih podat-
kih na odlagališču v Hrastovcu
še prostor tudi za njegovo širi-
tev. Za novo smetišče trenutno
nimajo ne denarja in ne ustrez-
ne lokacije. Zaenkrat še ne ve-
do, kako bodo rešili probleme z
odlagališčem. Marija Slodnjak
Del smetišča v Hrastovcu je že saniran.
TEDMIK
od tu in tam
Ob 100-letnici slovenske planinske organizacije
Slovenski planinci praznuje-
mo te dni 1(X). obletnico svoje
organizacije. Malo je društev in
organizacij na Slovenskem, ki bi
doživele takšno starost, še manj
je društev, ki bi opravila to-
likšno poslanstvo v zgodovini
slovenskega naroda, kot ga je
opravilo Slovensko planinsko
društvo (SPD) oz. Planinska
zveza Slovenije (od 1. 1948).
Sprehodimo se vsaj v grobem
skozi veličastnih sto let sloven-
ske planinske dejavnosti. Po-
glejmo pa tudi še nazaj v slavno
obdobje gorništva, ko so Slo-
venci že uspešno planinarili,
čeprav še niso imeli lastne pla-
ninske organizacije.
Zanimanje za naravo in gore
se je pri Slovensih pojavilo že v
dobi prosvetljenstva. Janez Val-
vazor omenja v svoji knjigi Sla-
va vojvodine Krajnske leta 1689
zeliščarje, ki so visoko v gorah
nabirali zdravilna zelišča in ko-
renine, prav tako pa omenja tu-
di lovce, kožarje in pastirje, ki
so razvili svojo dejavnost v pla-
ninskem svetu. Zeliščarje, plan-
šarje in lovce je v skale gnal
predvsem poklicni oz. gospo-
darski interes, o planinstvu v
današnjem pomenu takrat še ne
moremo govoriti.
V 18. stol. so se začeli za gor-
ski svet zanimati znanstveniki:
biologi, geologi, petrologi in
drugi naravoslovci. Začenja se
zavestno proučevanje gorske
narave. Človek vstopa tako v
svet, ki ga do tedaj ni poznal in
ki je veljal za kraj bogov in
skrivnosti, do česar je čutil
strah in dolžno spoštovanje.
Človek začenja prihajati v svet,
ki je bil do takrat rezerviran sa-
mo za bogove.
Za prvega, vnetega razisko-
valca naših gora in vseh Vzhod-
nih Alp velja Baltazar Hacquet,
zdravnik in naravoslovec, ki se
je že leta 1777 povzpel ob po-
moči domačinov iz Srednje vasi
v Bohinju prek planine Konj-
ščice in Velega polja na Mali
Triglav. Tako imenovani bohin-
jski pristop je leta 1778 uporabil
tudi Lovrenc Willomitzer, rano-
celnik iz Stare Fužine, ki mu je
uspelo prvemu priti na Triglav
ob pomoči domačinov Luke Ko-
rošca, Štefana Rožiča in Matije
Kosa. Med prve pristopnike na
vrhove naših gora štejemo še
Antona Scopolija (leta 1758 na
Storžiču, leta 1759 na Grintov-
cu), Franza X.Wulfena in Fran-
ca Hohenwarta (leta 1793 na
Planjavi, 1794 na Mangrtu). Bo-
tanik Karel Zois (leta 1756-
1799) pa je dal na svoje stroške
zgraditi zavetišče na Velem pol-
ju in kočo Za jezeram (dolina
Triglavskih jezer), ki sta bili
prvi pravi planinski postojanki
pri nas.
Osrednja postava med znan-
stveniki, botaniki in geologi te-
danjega časa, ki so zahajali v
slovenske gore, je bil Valentin
Stanič (1774-1847), ki je prvi
pristopil na večje število avstrij-
skih in slovenskih gora (Gros-
sglockner, Hocheck, Krn, Pre-
streljenik, Rombon, Mangrt
idr.). V gore je zahajal poleti in
pozimi in ga tako štejemo za
našega prvega zimskega alipni-
sta. Njegove alpinistične podvi-
ge so sodobniki slavili po vsej
Evropi.
Seveda moramo omeniti tudi
domače gorske vodnike, saj
brez njihove pomoči učeni ljubi-
telji narave in znanstveniki ne
bi mogli opraviti velikega dela
pri proučevanju naše gorske na-
rave. Omenil bom le najpo-
membnejše: Antona Kosa iz Bo-
hinja, Antona Tožbarja-Špika iz
Trente, Jožeta in Lovrenca
Škantarja Šesta iz Bohinja, Ja-
neza Piskernika iz Logarske do-
line, Janeza Klinarja Požganca
iz Mojstrane, Antona Ojcinger-
ja iz C^čje vasi, Valentina Urši-
ča iz Kamniške Bistrice, Lo-
vrenca Potočnika in Miha Urši-
ča iz Stahovice, člane družin
Kravanja, Komac in Berginc iz
Trente idr.
Zaradi razvoja gorništva in al-
pskega turizma nastanejo v 19.
stol. prve planinske organizacije
oz. društva. Kot prva je leta
1857 v Londonu nastala an-
gleška planinska organizacija
(Alpine Club). Vanjo so se
vključili številni znanstveniki in
najbolj znani gorniki svojega
časa. Geslo angleških alpinistov
tedaj je bilo: "Where is the will,
there is the way." (Kjer je volja,
tam je pot.) Seveda so ga
upoštevali vsi tedanji in kasnejši
alpinisti, če so hoteli uspeti.
Leta 1862 je bilo ustanovlje-
no avstrijsko planinsko dru-
štvo (Osterreichischer Alpen-
verein), ki je pokrivalo s svojo
dejavnostjo tudi slovenske de-
žele (tedaj v okviru Avstrije).
Leta 1863 so v takratni Av-
striji začeli izdajati prvo planin-
sko glasilo, v katero so pisali tu-
di slovenski planinci, seveda v
nemščini. Leta 1863 sta ustano-
vljeni tudi švicarsko (Schweizer
Alpen Club) in italijansko
(Club Alpino di Torino) planin-
sko društvo. Leta 1864 odpro
Švicarji na vznožju Todija svojo
prvo planinsko kočo, ki je sploh
prva koča, ki jo je postavila ka-
terakoli planinska organizacija.
Funkcija prvih koč je bila dajati
zavetišče pred nočjo in neurjem
ter biti izhodišče za ture. Z na-
raščajočim prometom in vedno
večjo dejavnostjo planinskih or-
ganizacij se je prometni pomen
koč spreminjal iz bivakov v turi-
stične postojanke z oskrbo in
oskrbniškim kadrom.
Za Angleži, Avstrijci, Italijani
in Švicarji so svojo planinsko
organizacijo ustanovili še Nem-
ci (Deutscher Alpenverein,
1869). Leta 1874 je prišlo do
združitve avstrijske in nemške
planinske organizacije. Enotna
DOAV je bila velikonemška na-
cionahstična organizacija, kate-
re vpliv in delovanje sta se poz-
nala tudi na Slovenskem, kjer
so delovale ljubljanska, celjska
in mariborska podružnica DO-
AV. Takrat so tuji planinci na
naših tleh markirali nemške po-
ti in postavljali nemške koče, v
katere Slovenci niso imeli vsto-
pa. Slovenski planinci so bili te-
daj redki in osamljeni. Kljubo-
vali pa so, kjer so le mogli,
nemškim nacionalistom, marki-
rali lastna planinska pota, po-
stavljali zavetišča, plezali prven-
stvene smeri, poudarjali sloven-
ski značaj slovenskih gora ter
pisali o njih članke in knjige v
slovenskem jeziku. Vodilni slo-
venski planinci v tem obdobju
so bili: France Kadilnik, avtor
prvega planinskega potopisa v
slovenskem jeziku (Novice,
1866) pod naslovom Izhod na
Triglav; Ivan Žan, kaplan iz Bo-
hinja, ki je ustanovil prvo slo-
vensko planinsko društvo leta
1872, a je moralo nehati delova-
ti že isto leto ("Triglavski prija-
telji"); dr. Johannes Frischauf,
Slovencem in slovenskim goram
naklonjeni univ. prof.iz Gradca,
ki je deloval v Savinjskih Alpah;
Fran Kocbek, nadučitelj v Gor-
njem gradu in kasnejši načelnik
Savinjske podružnice SPD v
Mozirju; dr. Julius Kugy, vele-
trgovec iz Trsta, planinski pisa-
telj, najbolj znani propagator
Julijskih Alp; dr. Henrik Turna,
alpinist, narodni buditelj, avtor
prvih planinskih zemljevodov
pri nas, in drugi. Vsekakor so ze-
lo pomembni za razvoj sloven-
skega planinstva v tem času tudi
takoimenovani "piparji". To je
bila skupina izobražencev v Lju-
bljani, ki so se dobivali ob nedel-
jah in praznikih, s sabo pa so ob-
vezno nosili pipo, vžigalice in to-
bak. Pogosto so odhajali tudi na
planinske izlete in zelo dobro
poznali slovensko planinsko pro-
blematiko. Na njihovo pobudo je
prišlo do ustanovitve SPD in so
zanj tudi napisali pravila.
(SE NADALJUJE V NASLED-
NJE ŠTEVILKL)
J. JANŽEKOVIČ
Devetnajsta revija oilr>aslili pevskih zlioi*ov eličiiie PtiiJ, li. del, 19. fehi^uai^ja 1993
Prvi je nastopil Mo zbor GD
Ilajdoše, ki ga vodi Jože Derni-
kovič. Zapeli so J.Krajnca: Kdo
domove nam varuje (gasilska)
ter M.Tomca: Teče mi vodica in
Dolenjski furmani. Prva pesem
je bila intonančno še precej ne-
gotova, v prvi kitici se je za tre-
nutek oglasil celo "šujsterbas".
Najbolje je bila zapeta: Teče mi
vodica, medtem ko je Furman-
ska bila izvedena nekam mono-
tono, v preveč enakomernem
tempu in dinamiki, nekoliko
preplaho, zato več živosti ne bi
škodilo prvi, več različnosti pa
ne zadnji pesmi.
Me zbor PD Podlehnik vodi
Marija Feguš. Skladbo J.S.Bacha:
Nun ruhen alle Walder, je zbor
izvajal v originalnem jeziku (mor-
da premalo razumljivo) z lepim
kulturnim zvokom, muzikalno za-
ključenimi frazami in z jasno iz-
peljano zvočno uveljavitvijo posa-
meznih glasovnih skupin, vendar
v dinamičnih viških z morda pre-
malo zvočnega razkošja (barok);
sopran je bil v višinah včasih pre-
surov (piskajoč). A.Nedvieda: Na-
zaj v planinski raj, ta vedno lepa
umetnina, ki sta jo ustvarila dva.
veUka romantika (S.Gregorčič in
A.Nedvied), je plastično podana
lepo oživela iz grl podlehniških
pevcev. Posamezne glasovne sku-
pine so prišle do polnega izraza
tam, kjer je to potrebno, le tempo
"moderato" (zmerno) je bil neko-
liko prehiter (allegretto) in so-
pran zopet tu in tam preoster. Pe-
sem A.Kumra: Dajte mi, dajte, je
bila dobro naštudirana in prav ta-
ko dobro izvedena z jasno dikcijo
in intonacijo. Lep in enovit je bil
začetek tenorjev.
Mo PZ SVOBODA Majšperk
vodi Stanko Vedlin. Najprej so
zapeli Bučarjevo priredbo: Dečva
u hartelcu. Lahka pesmica, ki pa
so jo zapeli brez dinamike in brez
čustva. Izstopal je prvi bas. V
Venturinijevi: Nocoj pa oh nocoj,
solist ni bil glasovno tako razpo-
ložen kakor na lanski reviji, tudi
dihanje ni bilo dovolj enotno in
usklajeno z besedilom (jemat-slo-
vo). Najboljši je bil še Vremškov:
Krajnčičev Juri, čeprav brez pra-
vega humorja in fantovske samo-
všečnosti. Zvok se je gibal v glav-
nem v srednji jakostni stopnji
(mezzoforte). Majšperčane imam
v lepem spominu z lanske revije,
ko so se predstavili z zahtevnim,
vestno naštudiranim in zelo dobro
izvedeniraprogramom.
Me PZ PD France Prešeren
iz Vidma vodi Maks Vaupotič.
Žirovnikovo: Večernica, je
zbor zapel čisto. Ker pa ima zbor
dobro zasedene vse glasovne sku-
pine, bi pesem lahko dinamično
nekoliko razširil, sicer deluje za-
radi enakomernega tempa in ena-
komerne dinamike monotono, tu-
di nežna čustva imajo svoja valo-
vanja. Ko ima vodilno vlogo so-
pran, je spremljava v ostalih gla-
sovih premočna. V Kramolčevi:
Mrzel veter tebe žene, je bariton-
ski solo lepo in muzikalno z na-
ravno lepim glasom zapel barito-
nist Hrga. Njegovemu izvajanju se
je zbor odlično prilagajal in iz
mrmranja prevzel vodilno vlogo
tam, kjer je to potrebno. Lesko-
vaijeva priredba: Žabe, je dobro
prirejena iz moškega za mešani
zbor. Zborovodja je zanesljivo in
domiselno uporabljal posamezne
glasovne skupine. Izvedba je bila
prav dobra, jasna in živahna, le
zadnji "kvak" je zapustil nekoliko
zamegljen vtis.
Mo PZ Komunalno podjetje
Ptuj vodi Jože Dernikovič. Mirko-
vo: Noč trudna, j'e zbor zapel lepo
in kulturno, posebno lepi in meh-
ki so bili vstopi prvih in drugih
basov, vendar kljub nežnemu izra-
zu pesmi, ji malo več dinamike ne
bi škodilo, saj govori pesem med
drugim tudi o "luni sanjavi", in
kot vemo, osvetljuje luna naravo -
in kjer je svetloba, so tudi sence
in takšno naj bi bilo dinamično
razmerje, ki mu zadnje finese
vdihne zborovodja. Lepa je bila
tudi Devova: Čej so tiste stazice,
le predtakti posameznih melo-
dičnih fraz so bili večkrat moč-
nejši od viška posameznih fraz
(noj-zelene trave). Celotna izved-
ba pesmi je bila dobra, le konec
druge kitice je bil intonančno ne-
jasen. E.Adamiča: Zdravica, pa ni
primerna za številčno tako maj-
hen zbor, saj zahteva obsežen
zvok in obsežen glasovni razpon
(tenoiji al, drugi basi pa veliki
C). Zvok Zdravice zahteva za pol-
nozvočnost vsaj 60 pevcev z od-
ličnimi tenorji in prav takšnimi
kontrabasi!
Že PZ SVOBODA Ptuj vodi
Greta Glatz. Skladba J. Haydna:
Pomlad, je bila muzikalno dobro
predstavljena, žal pa je sopran ne-
kako suh in premdo zvočen. Vaj-
ngerlova: Vetru, je bila zelo do-
bro naštudirana v vseh elementih
glasbenega oblikovanja, vendar je
tudi tukaj motil nezveneč in delo-
ma oster sopran, posebno v izpo-
stavljenih višjih legah. Želeti pa
bi bilo tudi izdatnejši drugi alt, ki
daje širino in zvočno polnost ce-
lotnemu zborovskemu zvoku. Pre-
gljeva: Da bi jaz znala, čeprav do-
bro izvedena, ni mogla zakriti
prej naštetih pomanjkljivosti.
Mo PZ PD A.Štrafela Markovci
vodi Janez Bezjak. Temperamen-
ten in polnozvočen zbor, zvokov-
no-glasovno izenačen, je takoj
pritegnil pozornost poslušalcev.
Pevci so svoj spored izvedli zelo
dobro z le manjšimi nedosledno-
stmi. Pri Volaričevi: Eno devo le
bom ljubil, so enotno barvani ba-
ritoni z lepo izpeljano melodijo
mnogo pripomogli k oblikovanju
slušne podobe sldadbe, le sekanje
zadnjih besed (sr-ca-dal) ni več
priporočljivo. Tak je sicer prvo-
ten, orginalen zapis, ki je tipičen
za dobo čitalnic in so ga v tisti do-
bi tako izvajali. Današnja moder-
na interpretacija pa to opušča in
izvaja besede vezano, da ne pre-
trga enovitosti pevne linije. V
Verbičevi: Vasovalec, so tenorji
pri vsaki frazi na koncu prešli v
falzet (razen pri zaključku pe-
smi). Te manire se radi poslužuje-
jo zbori s šibkimi tenorji, Mar-
kovčanom pa to ni potrebno, saj v
zboru v nobenem glasu ni šibke
točke. Vremšakov: Kranjčičev Ju-
ri, je bil dinamično polnokrvno
podan s pravo fantovsko prešer-
nostjo in zanosom.
Me PZ PD Ruda Sever Gorišni-
ca vodi Slavita Cvitanič. Začetno
brenčanje in mrmranje v spiritua-
lu R.Mammela ni bilo dovolj ja-
sno v intonančnm pogledu. Pri
modernejših harmonijah (vsaj ta-
ko je bilo slišati) moramo točno
vedeti, kateri glas ima v do-
ločenem trenutku vodilno vlogo
za predstavitev tonske podobe in
narobe. Ta nedorečenost je izpa-
dla še bolj medlo, ker je bila
skladba programirana neposred-
no po nastopu markovskega zbo-
ra, ki ima poln zborovski zvok.
D.Švare variacije na narodno:
Moj očka so mi rekli, spadajo go-
tovo med najtežje zborovske stva-
ritve. Pesem je bila nedvomno
najtežja na celotni reviji (Lin
Il.del). Težka skladba je bila zelo
natančno izvedena tako v into-
nančnem kakor ritmičnem pogle-
du. Ta dva elementa sta dominan-
tna v skladbi, ki jo je krasila tudi
jasna dikcija. Motiv pri basih "ka-
ko se bom oženil" bi lahko bil gla-
snejši in širši (počasnejši). Morda
bi tudi malo več humorja bilo
skladbi v prid. Zelo dobro je bila
izvedena V.Berdoviča: Lindo.
Skladba sloni predvsem na ritmu
(ples) s pohitevanjem, kar je bilo
odlično izvedeno. Izvedbi teh
dveh pesmi sta bili ne le novost
na reviji, ampak tudi velik pro-
gramski dosežek. Zboru, ki je po-
kazal veliko sposobnost ritmične
raznolikosti, gibčnosti in prilago-
dljivosti agogičnim spremembam,
pa manjka morda le še toplina in
glasovna zvočnost, ki jo dosežemo
le s širokimi, počasnimi melodija-
mi (adagio) in tudi z enostavnimi
narodnimi pesmimi.
Mo PZ TALUM Kidričevo vodi
Ladislav Pulko. Venturinijeva
skladba: Zvezde žarijo pokojno,
je bila dobro podana, lepo in kul-
turno z izenačenim zvokom v vseh
glasovih in občuteno zapetim te-
norskim solom z ubranim uniso-
nom na začetku. Vrabčev: Pom-
ladni pozdrav, je bil v celoti pre-
pričljivo podan, čeprav bi bile po-
samezne melodične linije lahko
nekoliko bolj povezane in pla-
stično izpeljane, konec pa nekoli-
ko izrazitejši. Manjši nepravilno-
sti sta bili pri Mihelčičevi Zdravi-
ci, ki je sicer ob izvrstnih tenorjih,
baritonih in basih zazvenela pol-
nozvočno, motilo pa je izvajanje
takozvanega aspiriranega h, ki ga
uporabljamo samo pri vajah (go-
voril — ne govohohoril), in rahlo
izstopanje drugega tenorja (skoz
nje poglejmo). To so sicer malen-
kosti, vendar motijo poslušalce.
Leskovški oktet PD Leskovec,
ki ga vodi Srečko Zavec, ni nasto-
pil zaradi bolezni v ansamblu.
Me PZ sv.Viktorina Ptuj vodi
Sonja Vinkler. Za skladbo W.A.
Mozarta: Adoramus te, so bili
značilni lep nastavek, jasna izpel-
java vodilnih fraz, lepo zveneči,
kulturni glasovi in dobro zveneč
ppp — le iz tega se razvija zveneč,
ne kričav forte. Pesem E.Ada-
miča: V snegu, je bila izvedena
muzikalno z lepim cerscendom od
mf do ff (kmal bo pomlad prišla,
prišla), z enotno lepo izpeljano
frazo tenorjev (samo moje srce
žalostno bode še) do lepega umir-
jenega zaključka. Na enakem ni-
voju je bila Simonitijeva: Dolga
nočka, temna ti si. Začetek z dve-
ma solistkama, ki ju spremlja
mrmrajoči zbor, uvaja skladbo z
narodno motiviko, jo razširi in
konča z razigranim plesom (ko-
lo), ki se stopnjuje do konca
skladbe. Izvedba vseh treh skladb
je bila na višini.
Opomba: Opisana revija je bi-
la revija odraslih pevskih zborov,
kamor spadajo ženski, moški in
mešani zbori. Mešani zbor Po-
dlehnik in mešani zbor sv. Vikto-
rina Ptuj pa sta imela v svojih
vrstah tudi mlade deklice, ki bo-
do morale do odraslosti še neko-
liko počakati. To omenjam
predvsem zato, ker skladbe za
odrasle glasove niso primerne za
otroke, predvsem zaradi glasov-
nega obsega, ki je razvijajočemu
se glasu več kot škodljiv in rad
zapušča neljube posledice.
Razstava aicademsicega slikarja Franca Goloba
v soboto je ptujska ministrica za kulturo v galeriji sv. Jurija odprla
že šesto razstavo te galerije. Tokrat se na Ptuju prvič predstavlja plodo-
viti ustvarjalec Franc Golob. Po številnih razstavah, ki jih je imel po
Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, se ptujskemu občinstvu predstavlja z
izborom akvarelov in z oljnimi shkami, ki nastajajo šele v zadnjem
času. v dobrem tednu, ki ga je preživel pred postavitvijo razstave na
Ptuju, sta nastali tudi podobi Ptuja. Franc Golob gaje doživel v močnih
barvah, na katere je po njegovi izjavi vpli\;alo tiso&etno življenje mesta.
Pa tudi v njih je sivina...
V Celju rojeni slikar, ki živi sedaj v Novi Gorici, meni, daje prav nje-
govo štajersko poreklo vplivalo na odnos do primorske pokrajine. Ta se
pojavlja na večini njegovih shk. Zanimajo ga prvinski elementi: zrak,
voda, ogenj, zemlja. Intenzivno je pričel slikati šele deset let po diplo-
mi na likovni akademiji, do takrat pa je delal na področju uporabne
grafike in fotografije. Sedaj profesor likovne vzgoje na srednji šoli je
najaktivneje ustvarjal v letih 1988 do 1992. Njegova razstava na Ptuju
bo na ogled mesec dni.	McZ
Franc Golob na Ptuju
PODPORA BOJKOTU NEPLAČEVANJA
POVIŠANE CENE CENTRALNE KURJi^
Občinski svet Neodvisnih Sindikatov Slovenije je na svoji redni
seji razpravljal o neupravičenem povišanju plačevanja centralne
kurjave v občini Ptuj.
Glede na težko finančno stanje naših občanov, delavcev, brezpo-
slenih (članov NSS), v celoti podpiramo neplačevanje povišane ce-
ne za ogrevanje v občini Ptuj. V celoti smo se tudi strinjali, da bo-
mo poskušali vplivati z našimi razpoložljivimi sredstvi na inštituci-
je, katere so odgovorne za povišano ceno ogrevanja.
Občinski svet NSS — Ptuj — predsednik — Marjan Ixnart
8 — zanimivosti
4. marec 1993 TEDNIK
SPREHOD NA
GOLDEN GATE
Po celonočni vožnji sem pri-
spel preko OAKLANDA, ki
predstavlja nekakšno predme-
stje, v San Francisco. Do me-
stnega središča, kjer je še me-
gla ovijala vrhove najvišjih
zgradb, sem prišel čez ogro-
men most, ki povezuje polo-
tok, na katerem se nahaja sre-
dišče mesta, z obalo.
Najprej sem si šel poiskat
prenočišče, saj sem se v mestu
nameraval zadržati nekaj dni.
V vodniku ameriških mladin-
skih domov sem zasledil infor-
macijo, da je v tem mestu
YOUTH HOSTELS urejen v
nekdanji vojaški trdnjavi, ime-
novani FORT MASON, in da
je to blizu ožine GOLDEN
GATE. Takoj sem se odpravil
do hotela, kjer je prenočišče
stalo samo 10 dolarjev.
Trdnjavo so zgradili 1863
kot civilno leseno naselje, na-
to je bila nekaj časa bolnišni-
ca, nakar je prišla pod vojaško
upravo, leta 1972 pa so vse
spremenili v majhen park. Ne-
kaj časa je s trdnjavo upravlja-
la ameriška podružnica Gre-
enpace (zeleni), dokler ni leta
leta 1979 postala AYH (ame-
riški mladinski dom). Za obi-
skovalce je dom odprt celo le-
to in letno prenočuje v njem
okrog 77 tisoč obiskovalcev.
Trdnjava je še sedaj v celoti
lesena, v enakem stilu, kot je
bila /grajena, okrog pa so le-
po urejene zelenice ter spre-
hajalne poti, tako da vse sku-
paj predstavlja majhno zeleno
oazo sredi bučnega mesta.
Ker je na nekoliko višjem po-
dročju, nudi lep razjed na
del, sicer 90 km dolgega zaliva
in tudi na sam GOLDEN GA-
TE. AYH, ki se nahajajo v
vseh turistično zanimivih po-
dročjih ZDA, predvsem pa v
mestih, so si med seboj zelo
rzlični. Nekateri so urejeni v
starih zgradbah, kot npr. ta v
San Franciscu, nekateri v na-
rodnih parkih ali pa so v po-
dobnih objektih, v kakršnih
stanujejo domačini. Veliko jih
je tudi v privatnih hišah.
Opremlcjnost je odvisna od
tega, kako zavzeti so upravi-
telji, in marsikje sem videl
oglas, da naj staro stanovan-
jsko opremo podarijo mladin-
skim domovom. AYH FORT
MASON je imel razen tega,
da se nahaja v leseni trdnjavi,
še to posebnost, da so uprav-
niki vodili posebno evidenco o
obiskovalcih in to .sproti po
mesecih prikazovali na sten-
skih dioramah.
Če samo navedem podatke
o obiskovalcih za letošnje le-
to, je dom januarja obiskalo 5
Jugoslavanov, februaija O,
marca 4, aprila 3, maja 5, juni-
ja O, julija pa sem bil med nji-
mi prvi. Iz Irana, Libanona,
Cipra, Bolgarije letos še ni bi-
lo nikogar, medtem ko so
ostale vzhodnoevrpske države
bolj zastopane kot Jugoslavija.
Dva obiskovalca sta bila celo
iz SZ in 5 s Kitajske, medtem
ko so ostale evropske države
in Japonska vsak mesec zasto-
pane z v več sto obiskovalci.
Ker sem bil s takšno statistiko
seznanjen kar na začetku po-
tovanja, me kasneje marsikje
ni presenečalo začudenje re-
ceptorjev, ko sem jim pokazal
potni list. AYn je razpolagal
tudi s priročno knjižnico, pro-
dajal razno vodniško literatu-
ro, suveniije, zunaj na stezi pa
je bila ogromna oglasna de-
ska, kjer so bili oglasi za na-
kup avtomobilov, iskanje so-
potnikov za potovanje v ra-
zlične smeri in vrsta drugih
zanimivosti. Oglasne deske z
različnimi obvestili se nahaja-
jo v vseh AYH. Po krajšem
oddihu sem se peš odpravil ob
obali proti mostu GOLDEN
GATE. Zgrešiti ga nikakor ni-
sem mogel, saj sta se od vse-
povsod videla ogromna rdeča
stebra in lok. V dopoldan-
skem času sem tako prešel ne-
kaj stanovanjskih sosesk, kijih
sestavljajo privatne hiše. Ta
del mesta je lepo urejen, v do-
poldanskem času pa, kot da je
izumrl. Le kje so znane ulice
San Francisca, po katerih se
preganjajo policaji za lopovi,
sem razmišljal na tem svojem
sprehodu. Če sem želel koga
vprašati za kakšno informaci-
jo, sem se moral kar potruditi,
da sem ga našel. Prešel sem že
kar lep del poti, vendar se mi
je most zdel vedno enako od-
daljen. Ker je bil dan sončen,
časa pa sem tudi imel veliko,
sem pot nadaljeval peš.
Končno sem s strani zagle-
dal cesto, na kateri so bile
stalno kolone vozil, ter ugoto-
vil, da vodi na most. Da sem
našel pešpot, po kateri se pri-
de nanj, sem se moral kar po-
truditi. Pot se začne dvigati
nad okolico že veliko pred
mostom, Ob strani sem videl
najprej nekaj, kar je bilo še
najbolj podobno vojaškim
skladiščem, nato pa me je
spremljal park, poraščen z
neznanim grmovjem in dreve-
si. Na celotni poti nisem sre-
čal nikogar in začel dvomiti,
ali je peš sploh mogoče priti
čez most. Ko sem prišel do
njegovega začetka, sem ugoto-
vil, da je 2,2 km na eno stran
le predaleč, in se zato obrnil
nazaj. Viseči most, ki je
obešen na 91 cm debelo žico
ter ima med stebroma razpon
1280 m, sem si tako kasneje
rajši ogledal iz avtobusa.
V naslednjih dneh sem na-
redil nekaj sprehodov po str-
mih ulicah mesta, kjer pa sem
spoznal tudi njegovo dru-
gačno podobo. Tukaj sem lah-
ko ugotovil, da je za ameriška
mesta zelo značilno, kakšno
prebivalstvo tam živi. Mestni
deli revnih, bogatih, pa tudi
rasnih in nacionalnih skupin
so med seboj ločeni, bolj kot
sem si to lahko predstavljal.
Obisk San Francisca ne bi bil
popoln, če se ne bi popeljal še
s tramvajem. Kako ta prema-
guje strme ulice, je skoraj ne-
verjetno, še posebej pa je za-
nimivo križišče ulic MARI-
LET in POWEL, kjer na
okrogli ploščadi tramvaj kar
ročno obračajo, turisti pa se-
veda to množično opazujejo in
fotografirajo.
San Francisco: Na vogalu ulic Marllet In Pawel. Tramvaj ob rado-
vednih turistih kar ročno obračajo.
O tem, o čemer bom pisal da-
nes, nisem pisal še nikjer, mate-
matični osnutki in dokazi pa
leže v mojih predalih že dobra
štiri leta. Doslej pač ni bilo pri-
ložnosti, da bi jih objavil. Zad-
nja — zelo pozitivna polemika
o radiesteziji v Tedniku je pri-
peljala do nove nadgradnje:
vzpodbudila me je, da o tem
znova pišem, in naj bo prav
Tednik (vidim, da ga berejo tu-
di v inozemstvu) časopis, v ka-
terem se bodo ta moja raz-
mišljanja pojavila prvič, vendar
le kot hipoteze.
MANJKAJOČI ČLEN
- NADZAVEST
Podobno, kot je Mendelejev
prišel po svoji shemi kemijskih
elementov do spoznanja, da
morajo obstajati še drugi ele-
menti, ki do tedaj še nLso bili
znani, sem tudi sam ob temel-
jnih raziskavah zaporedij po-
tenčnih podmnožic in potenč-
nih nadmnožic (kar je moja iz-
virna iznajdba) ter nekaterih
znanih poskusov iz radiestezije
(iskanje skrite ali zakopane
osebe) prišel do spoznanja, da
mora poleg človekove podzave-
sti in zavesti obstajati tudi člo-
vekova nadzavest. Nadzavest si
lahko predstavljamo kot ves
prostor (ki sega tudi v kozmos)
okoli kake osebe in določeno
nadzavestno energijo, ki je v
tem prostoru. Tudi človekova
aura je začetni del človekove
nadzavesti, katere intenzivnost
pa pada z neko višjo potenco,
zato aura v vec^i razdalji ni več
fotografsko zaznavna.
TELEPATIJA
Vzemimo dve osebi. Če so
za to podani določeni pogoji,
sta nameščeni druga v nadza-
vesti druge. Dve takšni osebi
(to je le potreben pogoj) sta
telepatsko povezani. Ta pove-
zava lahko poteka prek zavesti
ali podzavesti. Lahko pa tele-
patsko le prva oseba vpliva na
drugo, druga pa na prvo ne.
Ljudje, ki se ukvarjajo s te-
lepatijo profesionalno, so spo-
sobni sprejeti oddano spo-
ročilo neposredno v .svojo za-
vest, tisti, ki te sposobnosti ni-
majo, pa po svoji nadzavesti v
svojo podzavest, od koder
sprejemajo sporočilo v svojo
To\roof C«	T^iKolo oli
drugih radiestezijskih pripo-
močkov.
Na tak način z lahkoto ra-
zložimo radiestezijsko iskanje
pogrešanih oseb, ko sama po-
grešana oseba ali tisti, ki jo je
kam .skril, odda po svoji nad-
zavesti sporočilo v podzavest
radiestezista. Na tak način
lahko pri razlagi tega pojava
zlahka izključimo vse kozmič-
ne vplive. Ce je iskana oseba
mrtva, ima spremenjeno nad-
zavest ali je sploh nima.
PREPROST^^SKUS
Pri radiesteziji pa je mogoč
tudi prehod iz zavesti v podza-
vest. Vemo: če vzamemo nihalo
in si zamislimo, medtem ko ga
držimo nad mizo, kako kroži v
smeri urinega kazalca, bo čez
nekaj sekund brez naše volje ta-
ko tudi začelo krožiti. Če si med
samim kroženjem zamislimo, da
kroži v na.sprotni smeri, se bo
nihalo samo od sebe ustavilo in
začelo krožiti v nasprotni smeri.
Tak preprost poskus lahko izve-
de tudi vsak nepoznavalec ra-
diestezije. Da gre tu za vpliv za-
vesti na podzavest, je jasno.
RAZLAGA
NERAZLOŽENEGA
V eni od zadnjih številk revije
Aura smo lahko prebrali tudi o
naslednjem zanimivem poskusu,
ki potrjuje zgoraj omenjeni
vpliv zavesti na podzavest: Sku-
pina radie.stezistov je v neki so-
bi na zemljevid neke pokrajine
na slepo (brez predhodnih po-
skusov) vnesla znake za razne
radiestezijske pojave: negativna
sevanja, pozitivna sevanja itd.
Ta zemljevid je dala v roke dru-
gi skupini radiestezistov in se
jim "zlagala", da so ti pojavi že
bili odkriti, druga skupina pa
naj bi šla vse to samo preverit
na teren. Za čuda je druga sku-
pina "odkrila" vse na zemljevid
vrisane pojave natanko na vrisa-
nih mestih. Tu imamo lep pri-
mer, kako sugestija lahko vp iva
na radiestezijo, oziroma kako iz
zavesti (pogled na zemljevid)
prehajajo nekateri pojavi v pod-
zavest, od koder nato vplivajo
na radiestezijske pripomočke.
RADIESTEZIJA
ŠELEBO ZNANOST
Zgoraj opisani primer kaže,
da radiestezija še ni objektivna
znanost in da preživlja zaenkrat
porodne krče. Šele ko bodo
(bomo) ljudje, ki se ukvarjajo s
tem področjem, našli znanstve-
ne modele (težko verjetno, da
popolnoma matematične, kajti
radiestezija spada na področje
psihofizičnih pojavov, kjer si z
ortodoksno matematiko bolj
težko pomagamo), bomo lahko
govorili o radiesteziji kot objek-
tivni znanosti. Do takrat pa mi
ne zamerite, če sem do radieste-
zije pozitivno kritičen, čeprav se
ukvarjam tudi sam z njenimi po-
javi, in to celo z matematičnimi
metodami, ki sem jih pred leti
razvil sam in še do danes niso
zagledale luči sveta (mikrokoz-
mos množic, makrokozmos
množic, kozmos množic). Če
koga od izobraženih bralcev (ne
glede na to, če so bili doslej mo-
ji kritiki) zanimajo ta, doslej ne-
raziskana področja matematič-
nih modelov, za katera sem pre-
pričan, da so uporabna tudi na
področju radiestezije, ga vabim,
da se mi v raziskovanju pri-
druži.
Dr.Adolf Žižek, dipl. inž.
Narodnozabavna Inventura '92
1. NADALJEVANJE
Preko petdeset novih projektov
v narodnozabavni, ljudski in za-
bavni glasbi z vižarskimi skladba-
mi je v letu 1992 v ritmu valčka in
polke izšlo pri naših produkcijskih
hišah. Imeli smo kar nekaj srečanj
v tem stilu, obema Števerjanske-
mu in Ptujskemu festivalu se je
pridružil še festival v Vurberku s
svojo specifično usmeritvijo dolen-
jskega melosa ansamblov s frajto-
narico in večglasnim petjem. Vse
leto je radijski medij v sodelovan-
ju s časopisi oblikoval Lojtrco do-
mačih 92, ob rednih oddajah do-
mači ansambli na slovenski televi-
ziji pa je že peto leto vsake štiri-
najst dni potekal Video meh...
VSE ŽIVLJENJE
SAME ŽELJE
Avseniki so nas v 39 letnem de-
lovanju razveselili s preko 800
melodijami, ki so izšle na preko
120 nosilcih zvoka, in za katere so
sloviti muzikand prejeli 33 zlatih
plošč. Ansambel bratov Avsenik
je prenehal nastopati v živo junija
1990, zaradi močnih bolečin hrb-
tenice niihoveea vodje Slavka Av-
senika. Kralj polke, kot mu radi
porečemo, je odločitev o nadaljni
glasbeni karieri, preložil na izid
dokončnih zdravniških izvidov in
se za sedaj odločil le za delovanje
Slavko Avsenik
s studijskim ansamblom, ki je že
plodenona nemškogovornem po-
dročju, v Sloveniji pa je v začetku
leta 1992 izšla pri Helidonu nova
kaseta z naslovom Vse življenje
same želje.
Moto kasete Vse življenje same
želje je širok in na nek način sim-
boličen in kot tak vsem blizu, .saj
ima vsakdo življenj.ske želje. To
so želje za zdravje in nadaljevanje
glasbene poti, pa čeprav v
manjšem ob.segu. Na kaseti je 12
skladb, izdvojili pa bi prvo polko
Iz Hotemaž v Tupaliče, ki je zani-
miva in tipično gorenjska, polka
O, svet Florijan v be.sedilu Jožice
Kališnik opeva zaščitnika gasil-
cev, pri viži pa je še aktiven, že
pokojni, Franc Košir. Polka Na-
jlepša zrela leta je motivno na-
menjena vsem, ki so že v zrelih le-
tih. Zelo zanimiva skladba je tudi
polka Na kranjskem sejmu, za
polko Zakaj ne bi bih veseli, je
besedilo napisal Marjan Stare, za
urne pete pa .sta še dve instru-
mentalni polki V veseli družbi in
Svatovski pozdrav. Med valčki je
potrebno izpostaviti Romanco za
kitaro, kjer se je kot solist na kita-
ri izkazal sin Grega Av.senik,
skladba pa je zelo uspešna na
nemških lestvicah. Na kaseto pa
sta v našem značilnem zvoku
uvrščena še instrumentalna valč-
ka: Pozno jeseni in Dedek pridi
na ples.	Drago Papler
Včeral-danes-jutri
Zaradi nezasedenosti je bilo
že pred 20 leti dogovorjeno na
nivoju Zavoda za šolstvo SR
Slovenije — OE Maribor, Izo-
braževalne skupnosti Ptuj in ta-
kratnega vodstva dijaškega do-
ma, da se proste kapacitete
uporabljajo za vzgojo učencev
osnovne šole s prilagojenim
programom.
Kljub tej rešitvi je ostajalo 40%
domskih kapacitet vsa leta še
vedno nezasedenih. Občasno so
se zapolnjevale s študenti, delav-
ci, stalnimi stanovalci, brigadir-
ji... V šolskem letu 1979-80 se je
pričela gradnja novega dijaškega
doma v Rabelčji vasi, v nepo-
sredni bližini Centra srednjega
usmerjenega izobraževanja Ptuj.
Temeljni kamen so položili
učenci doma oktobra 1979.
Šolsko leto 1980-81 se je že
pričelo v novo zgrajenem domu,
s takratnim nazivom: Center
srednjega usmerjenega izobra-
ževanja Ptuj — TOZD Dom
učencev.
Ob presehtvi iz Prešernove
ulice v novo stavbo se je za
učence znatno izboljšal bivalni
jrostor. Kapaciteta doma je 240
ežišč, kar pa je bilo preveč za
takratne in je preveč tudi za se-
danje potrebe.
Leta 1980 je bilo v domu za-
poslenih 25 delavcev, od tega 8
vzgojiteljev (3 vzgojitelji za
učence srednjih šol, 5 vzgojitel-
jev za učence osnovne šole s pri-
lagojenim programom). Ostalo
je bil administrativni in tehnični
kader. Dom je imel vsa leta tudi
pedagoškega vodja in ravnatel-
ja. Le-to so sedanji normativi
onemogočli, saj je število učen-
cev prenizko (pedagoški vodja
se priznava na na 20 vzgojnih
skupin).
V šolskem letu 1980-1981 je
bilo v domu 82 učencev srednjih
šol in 56 učencev osnovne šole s
prilagojenim programom.
Dom je obstajal kot TOZD in
začelo se je razmišljati o ponov-
nem samostojnem delovanju do-
ma. Kljub dobremu sodelovanju
s Centrom srednjega usmerjene-
ga izobraževanja je kolektiv težil
k novi organiziranosti, ob kateri
je videl možnost hitrejšega raz-
voja. Kot je razvidno iz opisane
zgodovine doma, je le-ta deloval
večino časa samostojno.
1. januarja 1989 je postal dom
samostojen vzgojno-izobraže-
valni zavod z nazivom Dom
učencev Ptuj.
Kot ravnateljica doma sem
1991 leta predlagala preimeno-
vanje doma v naziv, ki je bil v
veljavi že od leta 1900. Tako se
je 1992 spremenil naziv v Di-
jaški dom Ptuj.
V šoLskem letu 1991-92 je bilo
vpisanih 51 dijakov srednjih šol
in 37 učencev osnovne šole Lju-
devita Pivka.
Kadrovsko smo uredili število
vzgojiteljev in zmanjšali število
delavcev v gospodarsko-uprav-
nem sektorju. To je zahtevala
tudi nova zakonodaja na po-
dročju šolstva.
Glede na nizko število učen-
cev smo začeli sodelovati s šola-
mi, starši in sosesko.
Vzgojno-izobraževalno dejav-
nost v domu smo popestrili z
novimi učno-vzgojnimi načrti
dela in se trudili nuditi učencem
in dijakom prijeten prostor v
vseh pogledih.
V letošnjem šolskem letu je
že sedaj vpisanih 74 dijakov
srednjh šol in 47 učencev osnov-
ne šole Ljudevita Pivka. Preko
zime, ko so težave s prevozi,
pričakujemo še več dijakov.
Odločitev v naš prid oziroma
za življenje v dijaškem domu je
pogostejša zaradi:
—	urejenih štipendij iz zdru-
ženih sredstev (dijak dobi ob
štipendiji dodatek 40%, če sta-
nuje v dijaškem domu),
—	visoke cene mesečnih vo-
zovnic (vlak ali avtobus),
—	izmenskega pouka na šo-
lah (dopoldan, popoldan),
—	upoštevane 4% olajšave
pri odmeri dohodnine za starše.
Prof. Danica Starki
TEDNIK — marec 1993
od tu in tam 9
Z inšpektorji po lenarški
avtobusni postaji
V Lenartu in okolici je vedno več gostinskih lokalov. S Francem Celcem, ki je tržni
inšpektor, s sanitarnim inšpektorjem Dragom Peketom in inšpektoijem za delo Silvom
Ekerjem, smo v skupni akciji pokukali vanje. Za začetek smo obiskali lokale na avtobusni
postaji in igralnico Meteor.
ZANEMARJENA
STRANIŠČA SO
OBČINSKA LAST
Na avtobusni postaji so trije
lokali: Skendi bar, Kava bar as
in Bistro Selinšek-Ploj. Gostje
uporabljajo javna stranišča in
njihovo uporabo morajo tudi
plačati. Morajo pa imeti poseb-
no srečo, da lahko v njih opravi-
jo svoje potrebe. Tudi ob našem
obisku je bilo stanje zelo slabo.
Ne moremo trditi, da niso bili
čisti, saj so bili prostori zado-
voljivo počiščeni. Vendar so bi-
la na moškem WC-ju sneta vra-
ta, manjkal je kotliček za vodo,
nekdo pa je pobral tudi stikala
za luči, iz katerih sedaj visijo
žice električne napeljave. Ob
pripombi inšpektorjev, zakaj
imajo lesene predpražnike pred
školjkami, je delavka povedala,
da le tako lahko poskrbijo, da
stranke ostanejo po opravljeni
potrebi suhe, saj so odtočne ce-
vi zamašene. Občasno morate še
počakati v vrsti, ker imajo za od-
piranje stranišča le eno kljuko.
Lastnica straniščnih prosto-
rov je občina Lenart in prav nji-
hov upravni organ je tudi izdal
obrtna dovoljenja lokalom. La-
stniki omenjenih lokalov so k
temu povedali, da so na občini
že večkrat predlagali temeljit
pogovor o uporabi in vzdrže-
vanju stranišč.
Tudi mi smo o ureditvi stra-
nišč povprašali predsednika iz-
vršnega sveta Avgusta Zaverni-
ka. Odgovoril nam je, da se go-
stinci, vsaj po njegovem veden-
ju, niso želeH pogovarjati o jav-
nih straniščih: "Največkrat se
zatakne prav okrog plačavanja
njihovega vzdrževanja in odpi-
ralnega časa. Ker so v prvi vrsti
namenjena potnikom, morajo
biti odprta ob odhodu prvega
avtobusa, zapro pa jih šele po
22.uri. Vem, da so sedaj v zelo
slabem stanju in problem bomo
morali rešiti v kratkem času. V
nasprotnem primeru bomo mo-
rali lokale zapreti."
———
V lenarški občini imajo tudi
vedno več ljudi, ki so brez
službe. Mnogi obrtniki izko-
riščajo njihovo stisko in jih za-
poslijo "na črno". Kot nam je
povedal inšpektor za delo, Silvo
Eker, se jim to tudi izplača, ker
je veljavni zakon v prid njego-
vim kršiteljem, kazni pa so
smešno nizke.
Prvi tak primer je inšpektor
ugotovil že v Skendi baru, la-
stnika Januzi Jusofa, ki pa ob
našem obisku ni bil dosegljiv,
ker je v Makedoniji. Inšpektor
za delo je povedal, da ima z
njim stalne težave zaradi tega,
ker ne prijavlja delavk, kljub te-
mu, da je za prekršek bil že dva-
krat kaznovan. Tržni inšpektor
je tudi ugotovil, da prodajajo ci-
garete znamke West brez po-
trebne deklaracije. V lokalu
manjka tudi stranišče za zapo-
sleno osebje, ki je pogoj za
obratovanje lokala. Sanitarni in-
špektor Drago Pekete je dodal,
da je občino že opozoril, naj la-
stniku lokala Skendi bar odvza-
me obrtno dovoljenje, vendar
njegovega mnenja niso upošte-
vali. Avgust Zavernik je v zvezi
s tem pojasnil, da bodo lastni-
ku, kohkor bo še naprej kršil za-
kon, morali zares odvzeti
obrtno dovoljenje.
V ostalih dveh bistrojih. Kava
bar As in Selinšek-Ploj, inšpek-
torji niso opazili posebnih ne-
pravilnosti.
Edina dobra plat vseh lokalov
na postaji je, da gostje pijejo iz
čistih kozarcev. V vseh lokalih
je tudi sicer zadovoljivo čisto.
m^imsmfmfmmmmmmmmmim
IGRALNICA METEOR
JE NELEGALNA
Že dalj časa se Lenarčani
razburjajo zaradi igralnice Me-
teor, ki je v neprimernih starih
prostorih. V njej se zbirajo
predvsem mladi, ki igrajo na
igralne avtomate v zelo zakaje-
nih in temnih prostorih. Zani-
mivo je, da je bil lokal ob obi-
sku inšpektorjev zaklenjen z
obešanko in je dajal vtis, da ne
obratuje več. Le dobre pol ure
pozneje pa smo lahko opazili,
da so vrata ponovno odprta.
Tržni inšpektor Franc Celeč
nam je zaupal, da ima sedaj
igralnico v najemu Tomaž
Kranjc, dejavnost pa opravlja
brez obrtnega dovoljenja. Mno-
gi starši se razburjajo prav zara-
di igralnih avtomatov. Opažajo
namreč, da otroci iščejo vse mo-
goče poti, da bi si pridobili de-
nar za potrebne žetone.
Igralne avtomate za poker in
druge igre lahko najdete skoraj v
vseh manjših lokalih, čeprav
9.člen zakona o igrah na srečo
predpisuje, da morajo vsi, ki po-
sedujejo te avtomate, imeti zanje
ustrezno dovoljenje (op.p.- sem
ne spadajo pikado, biljard...).
40. člen o igrah na srečo pa
določa, da lahko avtomate upo-
rabljajo v posebnih — ne v go-
stinskih lokalih. Tako določa
zakon, lenarški izvršni svet pa je
igralne avtomate "legaliziral"
brez soglasja tržnega inšpektor-
ja. Kljub temu, da občina ni
upoštevala predpisov, pa so la-
stniki igralnih avtomatov še do
nedavnega plačevali posebno
občinsko t^so v vrednosti
5.000 tolarjev.(!?)
Po akciji z inšpektorji se ni-
kakor ne moremo znebiti občut-
ka, da pristojne inšpekcijske
službe in lenarška vlada prema-
lo sodelujejo, nekateri pa to s
pridom izkoriščajo. Na škodo
vseh Lenarčank in Lenarčanov,
ki imajo pač samo eno avtobu-
sno postajo in otroke, ki dolgčas
preganjajo v nelegalni igralnici.
Tekst in foto: Marija Slodnjak
Le dobri poznavalci vedo za vhod v igralnico Meteor.
Društvo bo duša Ptuja
V petek zvečer so ptujski krščansko misleči izobraženci in študentje ustanovili društvo izo-
bražencev Viktorina Ptujskega. Njihov dobro obiskani ustanovni zbor sta pozdravila in jim
zaželela uspešno delo tudi mariborski škof dr.Franc Kramberger in ptujski župan Vojteh Raj-
her. Za predsednika društva so izvolili Petra Pribožiča.
Gostitelji srečanja so bih ptuj-
ski minoriti, ki bodo društvu tu-
di nudili prostor za delovanje.
V njihovem imenu ja ustanovni
zbor nagovoril pater Marjan
Vogrin. Osebnost in delo svete-
ga Viktorina Ptujskega - ptuj-
skega škofa in duhovnega pisa-
telja - je predstavil zgodovinar
dr. Janko Bratož. O pomenu
združevanja krščanskih izo-
bražencev je govoril Vinko Ko-
bal, Borut Fekonja je razložil,
kakšna so pravila društva, Mi-
ran Muhič pa je orisal predlog
programa njegovega de ovanja.
Na koncu so sprejeli sklep o
ustanovitvi društva in njegova
pravila. Predsednik je postal Pe-
ter Pribožič. V kulturnem po-
gramu pa so nastopili godalni
kvartet bratov Feguš, flavtistka
Natalija Frajnkovič ter piani-
stka Tanja Kožar.
Društvo ima sedež na Mino-
ritskem trgu L Pripravljalo bo
predvsem predavanja, okrogle
mize in kulturna srečanja. V
njem se bodo povezovali predv-
sem krščanski izobraženci in
študentje, odprti pa bodo tudi
za vse druge. Društvo bo skrbe-
lo za duhovno in kulturno rast
svojih članov in vseh tistih, ka-
terih vrednote temeljijo na
krščanskem etosu.
IM^društ^JT™^
RAVNO PRAVŠNJE
Zgodovinarja profesorja dok-
torja Rajka Bratoža smo pov-
prašali, kaj meni o izboru imena
za društvo ptujskih izobražen-
cev. Takole pravi:
"Če me vprašujete o primer-
nosti imena za društvo, ki naj bi
v glavnem združevalo humani-
stično in kulturno zainteresira-
ne izobražence, lahko samo od-
govorim, da je po mojem mnen-
ju to ime najbolj primerno. Sv.
Viktorin je škof in mučenik, ki
je bil žrtev Dioklecijanovega
preganjanja kristjanov, in je da-
leč najbolj poznan.
Še bolj pomembno kot to pa
je, da je bil prvi latinsko pišoči
razlagalec svetega pisma ter
prvi in edini literarni ustvarjalec
z našega slovenskega območja,
ki ga poznamo iz antike, ter ce'-
lo eden redkih z območja podo-
navsko-balkanskih provinc v
rimskem cesarstvu. Glede na
pomen njegovega dela lahko
rečemo, da gre za osebnost, ki
presega regionalne okvire in je
v nekem smislu sestavni del sve-
tovne krščanske književnosti,
pravzaprav svetovni fenomen.
Tako o sami primernosti imena
društva ne more biti nobenega
dvoma.
Prav je tudi, da se na tak sim-
boličen način osveži spomin in
bolj približa tiste čase, ki so v
naši kulturni zavesti manj
upoštevani in na neki način za-
nemarjeni. Ta priložnost — poi-
menovanje društva — je tudi
eden od momentov, ki bo Vik-
torinov čas otel pozabi in ki bo
to osebnost tudi v slovenskem
kulturnem miljeju nekako reha-
bilitiral in mu dal primerno ce-
no, ki si jo nedvomno zasluži.
Bilo bi prav, da bi v naši kul-
turni srenji prišlo do populari-
zacije te osebnosti in da bi v ne-
kaj letih dobili prevod ohranje-
nih del sv. Viktorina in študijo
o njem, ki jo pripravlja eden od
mladih zgodovinarjev kot dok-
torsko disertacijo. V povezavi z
društvom bi lahko ob 1700-let-
nici smrti, oziroma Viktorinove-
ga delovanja, pripravili strokov-
no serčanje, ki bi to osebnost v
tej sredini postavilo na primer-
no mesto.
POBUDNIKI
USTANOVITVE
DRUŠTVA SO
ZADOVOLJNI
O tem, zakaj so se odločili za
ustanovitev društva s takšnim
imenom in kakšen je njegov
program, je predsednica inicia-
tivnega odbora Božena Čačko-
vič povedala:
"Menim, da je Viktorin še za-
molčan ali da je vse premalo na-
rejeno za njegovo promocijo.
Z^lo malo mest je v Sloveniji, ki
imajo svojega svetnika, ki je ra-
zen tega še duhovni pisatelj,
škof in mučenik. In zaradi tega
smo se odločih, da bi temu
društvu dali tako ime. Viktorina
lahko štejemo kot prvega zna-
nega visokega izobraženca nje-
govega časa.
V šali, ko je nekdo videl, da
ustanavljamo društvo izobražen-
cev, je dejal: "Aha, to je društvo
izobčencev." Ne žeUmo biti več
izobčenci, temveč krščansko mi-
sleči izobraženci, ne obrnjeni sa-
mo k samim sebi, ampak krščan-
sko misleči in obrnjeni navzven.
V samostanu mislimo oblikovati
večere, ki bodo namenjeni vsem,
ki čutijo duhovno lakoto, lakoto
po duhovnosti in kulturi. Me-
nim, da je v zadnjem času, ki nas
utesnjuje in ustrahuje in se ne-
kako čutimo preganjani, po-
membna kultura duha, dialoga,
malih stvari, ki delajo življenje
lepo in da bo ravno kultura ure-
dila te odnose.
Zadovoljna sem z udeležbo go-
stov. Tisti, ki potrebo čutijo so
prišh in to je zagotovilo, da bomo
lahko delovali na Ptuju, da bi po-
stali duša Ptuja. Ptuja, ki so mu
stoletja v preteklosti vdihnila
dušo. Želimo, da bi prebivalcem
Ptuja dali nekaj duhovnosti. Seve-
da, če nam bo to uspelo."
Darja Lukman-Žunec
Fotografiji: Marija Slodnjak
Dr. Rajko Bratož je osvetlil
osebnost In pomen Viktorina
Ptujskega.
Ustanovni zbor je bil dobro obiskan
Planinstvo pomeni mnogim toiiico icot življenje
Dr. Matjaž Kmecl je v knjigi Prlekija — Med griči Slovenskih
goric, ki jo ormoški planinci posvečajo 100-Ictnici Planinske zveze
Slovenije, v prispevku Planinska Prlekija zapisal, da Prieku "kar
je daljno in komaj dosežno, budi in krepi hrepenenje, to pa se zme-
raj spet kar samo iz sebe ukvarja z najlepšim, vanj naslika sanje.
Večja, kot je daljava, manjša dosegljivost, redkejša uresničljivost,
globlja je nostalgija. Ves prieški alpinizem je na veliko podložen z
njo, gospa Meškova je vse to popisala. Medtem ko je močvirnik, ki
je vsaj malo vešč hoje in se mu zdi greh zapeljati z avtom na Po-
kljuko, v enem dnevu na triglavskem vrhu in nazaj, traja to za
Prleka cel dan, da pride do podnoiga. Kako ne boš potem slovesno
hrepenel? Kot je njen pokojni mož, ki seje potem, ko ni več mogel
drugače, sleherno leto po dvakrat z mopedom popeljal na Man-
gart; potem ko ga ni bilo več, so mu otroci pokopali pramenček las
tam gori pod skrivno skalo — da je vsaj malo za zmeraj tam, na
Mangartu in v svojem hrepenenju."
Prleki so v slovensko planin-
sko misel vgradili svoje vekko,
veselo in zvesto srce.
Vse to pisanje dr. Kmecla po-
trjuje tudi število - 330, kolikor
je planincev ormoškega planin-
skega društva, ki so ga poime-
novali po pionirju prleškega
planinstva Maksu Mešku. V to
število niso všteti samo odrasli,
temveč tudi otroci, ki so se s
tem "hrepenenjem " zastrupili
že zelo zgodaj.
V soboto so opravili redni let-
ni občni zbor, ki so se ga kot ved-
no, udeležili v polnem številu.
Ker so v društvu na vse to misli-
li že prej, so občni zbor razdelili
v dva dela, za mlajše in odrasle.
Ob tej priložnosti so Ljubi Fišer
in Tomažu Bolcarju za njuno
uspešno in zaslužno delo pri
vzgoji mlajše generacije planin-
cev podelili bronasti častni znak
Planinske zveze Slovenije.
Hrepenenje po daljnih gor-
skih vršacih, ljubezen do hoje v
lepi in čisti naravi je vtisnilo
svoj pečat tudi pri predsedniku
ormoškega planinskega društva
Slavku Jauševcu, ki je planinam
zapisan že 30 let. Z ženo sta
prehodila številne planinske
transverzale, tako tudi jugoslo-
vansko, kjer sta zapisana pod
zaporedno številko 162 in 163.
Dobila sta srebrni "in bronasti
znak PZ Bosne in Hercegovine,
kar je danes zaradi dogodkov v
tej deželi že skoraj neresnično.
Prehodila sta vse slovenske
transverzale, med drugim sta
dobitnika zlatih čeveljčkov, ki
jih dobijo samo vztrajni pohod-
niki. Slavko je tudi eden izmed
začetnikov ormoške planinske
poti in jo je med prvimi tudi
prehodil. Je tudi vodja sedaj že
stalne odprave ormoškega pi-
halnega orkestra na Triglav.
Vsako leto sodeluje tudi pri or-
ganizaciji še drugih številnih
vzponov na slovenske vršace,
sodeloval pa je tudi pri številnih
mladinskih poletnih taborih, ki
jih ormoško planinsko društvo
organizira vsako leto v drugi al-
pski dolini.
Ob delu, ki so ga planinci
opravili v lanskem letu, je še po-
sebej pohvalil oba planinska ta-
bora, za najmlajše in mladino,
kjer se vsi sodelujoči veliko nau-
čijo o življenju v naravi. S takšno
obliko bodo nadaljevali tudi le-
tos. Nekaj aktivnosti, ki si jih
vsako leto zapišejo in potrdijo na
občnem zboru, so že opravili.
Konec decembra je Tom^ Bol-
car s skupino mlajših planincev
preživel štiri dni na Veliki Plani-
ni, kjer so ob raznih planinskih
veščinah dobili tudi nekaj znanja
iz smučanja, 2. januarja se je sku-
pina 30 planincev odpravila na
Boč, odprto pa je ostalo zimova-
nje mladincev, ki so ga predvide-
vali do konca februarja na Vrheh
v zasavskih hribih. Sedaj, ko je
zapadal sneg, bodo brez dvoma
lahko uresničili tudi to nalogo.
"Na Boč bomo odšli okoli ve-
like noči, kar je že postalo tra-
dicija, 1. maja se bomo srečali
na Jeruzalemu, najmlajši pa bo-
do odšli junija na dvo do trid-
nevni izlet po Pohorju. Potem
so tu že dopusti, ko bomo odšli
s to ali ono skupino v naš viso-
kogorski svet. Septembra bomo
gostje 4. Dneva planincev Po-
dravja, ki ga letos organizirajo
Ptujčani. Našo planinsko dejav-
nost, ki jo sedaj v teh kratkih
besedah težko podrobno opi-
šem, pa bomo sklenili s poho-
dom po ormoški planinski po-
ti", pove med drugim predsed-
nik PD Maks Meško iz Ormoža.
Ko je pogovor nanesel tudi na
ormoško planinsko pot, ki jo
planinci in pohodniki lahko pre-
hodijo v več etapah, možno je
celo prespati na Jeruzalemu, iz-
vem, da jo je v celoti prehodilo
že 175 ljudi, okoli 100 dnevni-
kov pa še kroži naokoli.
Predsednik Planinskega dru-
štva Ormož, Maks Meško, je
med drugim potarnal tudi o
težavah vodniške službe, ki je
na vidiku. Licenco planinskega
vodnika bo odslej težko dobiti.
Zveza jim postavlja stroge po-
goje, ti pa gredo v prid tistim, ki
želijo to službo profesionalizira-
ti. Ormožani, ki vse reči okoli
planinstva opravljajo s srcem in
tistim večnim hrepenenjem po
daljnem, to težko razumejo, saj
je bilo planinstvo pri nas vedno
na ljubiteljski osnovi.
Vida Topolovec
Slavko Jaušovec na eni Izmed svojih planinskih poti.
10 naši kraji in uudje
4. MAREC 1993 — TEDMIK
Več kot 50 priznanj za humanost
v p«tek, 12. 2. so v ptujski Perutnini organizirali tradicional-
no letno srečanje svojih krvodajalcev. Kljub hudim časom se v
tem ptujskem kolektivu povečuje število aktivnih krvodajalcev.
Med 1600-članskim kolektivom jih je bilo v prejšnjem letu že
288. Kri pa so darovali 336-krat. Organizator krvodajalstva
Lojze Cajnko je povedal, da je bilo v letu 1992 dvanajst rednih
krvodajalskih akcij in pet izrednih (tako imenovanih nujnih
klicev), ki predstavljajo petnajst odstotkov vseh odvzemov. S
temi podatki se Perutnina uvršča med aktivnejše, če že ne med
najaktivnejše krvodajalske organizacije v občini.
Občinska organizacija Rdeče- Franc Meglič, Stanko Polič,
ga križa Ptuj je v petek podelila
oriznanja vsem, ki so darovali
cri 5-krat, 10-krat, 15-krat, 20-
krat, 25-krat, 35-krat in 40-krat.
Skupno so podelili več kot 50
priznanj, slovesnosti pa se je
udeležil tudi Bruno Krajnc, ki
je doslej daroval kri že 64-krat.
Rekorder med perutnininimi
krovodajalci pa je že upokojeni
Ivan Gavez, ki se je doslej že
68-krat vpisal med darovalce
krvi.
Priznanja za 5-krat darovano
kri so prejeli: Branko Belšak,
Anica Brmež, Radivoj Dovečar,
Feliks Hvaleč, Alojz Emeršič,
Sonja Plečko, Jelka Kirbiš,
Božidar Kostič, Danilo Krajnc,
Janez Lampret, Marta Lesjak,
Nevenka Maruh, Anica Mlakar,
Olga Plohi, Sandi Roškar in Mi-
lena Štopfer.
Za 10-krat darovano kri so
priznanja prejeli: Franc Began,
Martin Cafuta, Radivoj Do-
večar, Boža Emeršič, Anton Ke-
lenc, Milan Krajnc, Danica Te-
skač, Janez Murko, Stanko Pe-
ter, Dragica Škripač in Ivan
Vindiš.
Za 15-krat darovano kri so
prejeh priznanja: Alojz Geč,
Slavica Jelen, Ivan Kušenič,
Mirko Pukšič, Roman Šegula,
Zlatko Hojnik in Konrad Zem-
Ijarič.
Za 20-krat darovano kri so
priznanja prejeli: Martin Be-
ranič, Martin Cvetko, Maijan
Grabar, Adolf Janžekovič, Ja-
nez Kozel, Ivan Kukpvič, Ja-
nez Potočnik in Jože Žnider.
Srebrno plaketo za 25-krat da-
rovano kri so prejeli: Martin Be-
ranič, Martin Brec, Janez Cigula,
Milan Munda, Marjana Kokol in
Stanko Zagoršek.
Srebrno plaketo za 35-krat
darovno kri sta prejela: Franjo
Bezjak in Milan Herga, za 40-
krat darovano kri pa Vinko Toš
in Valentin Turnšek.
Krvodajalcem se je za njihovo
humano poslanstvo v imenu
bolnikov zahvalila tudi predstoj-
nica transfuzijskega oddelka
ptujske bolnišnice dr. Irena
Maračič. Slovesnosti ob pode-
litvi priznanj zaslužnim krvoda-
jalcem pa sta se udeležila tudi
sekretarka občinske organizaci-
je Rdečega križa Ptuj Vida Mi-
lunič in Milan Slavinec, ki vodi
sekcijo krvodajalcev pri občin-
ski organizaciji RK Ptuj.
Perutninini krvodajalci so lahko zgled drugim — (Foto: L Cajnko)
V UuUtellsId kulturi deluje preko 1.000 ljudi
"Kljub vsem težavam, ljubiteljska kultura v ormoški občini
ni okrnjena. Mogoče je pri nekaterih skupinah opaziti manj
dejavnosti, letos je tako predvsem z gledališkimi skupinami, se
rojevajo nove, tako, da je stanje na področju amaterske kulture
približno takšno, kot vsako leto. Pri ZKO občine Ormož po-
svečamo veliko pozornosti kvaliteti dela. V ta namen smo orga-
nizirali več izobraževanj, še posebej smo se potrudili pri orga-
nizaciji prireditev in srečanj, ki so naša predstavitev navzven,"
pove uvodoma o delovanju ljubiteljske kulture v ormoški občini
Tomaž Bolcar, strokovni delavec pri OZKO, kjer sodeluje pre-
cejšnje število ljudi. Vseh je preko 1.000, kar je za ormoško
občino, ki šteje 18.000 prebivalcev, veliko. Temu številu bi lah-
ko prišteli še množico tistih, ki ne nastopajo na odru, vendar
živijo za ljubiteljsko kulturo in pri vsem pridno pomagajo.
Trenutno deluje v ormoški
občini 8 prosvetnih ali kultur-
no umetniških društev, kot jih
zadnje čase poskušajo enotno
poimenovati pri ZKO Sloveni-
je. Ob njih dela tudi veliko
raznih skupin ali sekcij. Sem
lahko štejemo Pihalni orke-
ster Ormož pa godbo na piha-
la iz Središča ob Dravi in šte-
vilne plesne skupine, kjer ple-
še preko 200 mladih, najšte-
vilčnejša med njimi je plesna
skupina Pandora.
Ko teče pogovor 6 progra-
mu dela, pove Tomaž Bolcar,
da so ga del že uresničili.
Pričeli so z občinsko revijo
folklornih skupin ter skupin
ljudskih pevcev in godcev, na-
daljevali s proslavo ob sloven-
skem kulturnem prazniku,
kjer kot sam pravi, so vzeli
"stvar" v svoje roke. Na po-
dročju kulture v občini delajo
največ in so si potem povsem
normalno, ta praznik vzeli za
svojega. Letos so dali pri-
ložnost, da se predstavi KUD
Kog. Ob slovenskem kultur-
nem prazniku so podelili šte-
vilna priznanja, tudi tistim, ki
aktivno ne sodelujejo pri raz-
nih prireditvah, vendar jih
brez njih ne bi bilo.
V kratkem bo v Ormožu ob-
činsko srečanje lutkovnih sku-
pin, kjer pa je zaradi kadrov-
skih izpadov na tem področju
letos nekoliko slabše. 6. marca
bo drugi festival družinske
kulture. To je povsem nov na-
čin srečanja, lansko leto jim je
prireditev lepo uspela, upajo
pa, da bo tudi letos tako. 25.
marca bo srečanje otroških
folkornih skupin, 23. aprila
občinsko srečanje plesnih sku-
pin, 30. aprila pa občinsko
srečanje pevskih zborov in vo-
kalnih skupin v kulturnem do-
mu Tomaž pri Ormožu. 15.
maja bo občinsko srečanje otro-
ških in mladinskih pevskih
zborov, kjer sodeluje preko
600 mladih pevcev. V progra-
mu OZKO za leto 1993 imajo
tudi 100 letnico delovanja PD
"Simon Gregorčič" iz Velike
Nedelje. V okviru tega pripra-
vljajo več prireditev, o nekate-
rih smo že pisali. Drugo so-
boto v juniju bo potekalo v
Ormožu srečanje odraslih
pevskih zborov severovzhodne
Slovenije, kjer pričakujejo
udeležbo preko 20 zborov.
Ob vsem pa skrbijo pri OZ-
KO Ormož tudi za redna izo-
braževanja. Tako so že izvedli
seminar za mažuretne skupi-
ne, več dirigentov so poslali
na izobraževalne seminarje na
zborovodskem področju, sami
bodo organizir^i plesni in lut-
kovni seminar in opravili po-
svet gledališnikov, za katerega
je med člani dramskih skupin
dokajšno zanimanje.
Vida Topolovec
Hotel Mitra na poti v visoko kategorijo
Da bo v Prešernovi ulici 6 v Ptuju nekoč banka, je predvide-
val že načrt za hotel Zlati noj, ki je predhodnik današnjega ho-
tela Mitra. Do uresničitve prvotnega projekta prihaja sedaj v
drugem letu njegovega delovanja. Direktor Drago Kaučič je po-
vedal, da so Ljubljanski banki, delniški družbi, dali v desetlet-
ni najem okrog 300 m2 prostora. Hotel z banko lahko samo
pridobi in bo izpolnil vse zahteve za visoko kategorijo.
Za turiste imajo na voljo 24
dvoposteljnih sob in štiri apar-
tmaje, ki so jih opremili s tele-
foni in TV aparati. Do aprila,
ko naj bi bila banka odprta,
bodo uredili tudi restavracijo
odprtega tipa s petdesetimi
sedeži. Jedilnik zanjo bodo
pripravljali skupaj z maribor-
sko gostinsko šolo. Za konfe-
renčno dejavnost pa imajo
prostor v drugem nadstropju.
"Z vsem tem, kar smo že na-
redili in kar še bomo, bo hotel
izpolnil vse pogoje, da pridobi
visoko kategorijo. Vse, kar de-
lamo, delamo zato, da bi pri-
dobili čira več turistov. Tre-
nutno poslujemo skladno z
razmerami v slovenskem turiz-
mu. Načrtujemo še ureditev
zimskega vrta, v kletnih pro-
storih pa tudi elitni klub. So-
delovanje z gostinsko šolo
ostaja, v Mitri se bodo tudi v
bodoče izobraževali gostinski
delavci. V hotelu ostaja tudi
V. mitrej, ki bo razstavljen ta-
ko, da bo dostopen vsakemu
obiskovalcu in turistu v hote-
lu. Če smo do sedaj dajali
poudarek sobam in zajtrku,
bomo z odprtjem restavracije
obogatUi ponudbo hrane. Go-
stom trenutno strežemo z zaj-
trkom v hotelski kavarni. V
novi restaraciji pa bodo gostje
lahko izbirali med jedili, kot
naj bi jih pripravljii v vsaki
dobri restavraciji."
Hotel Mitra si počasi, a
vztrajno pridobiva nove goste.
Izpopolnjuje ponudbo, žal pa
mu ne uspeva urediti vprašan-
ja parkirnih prostorov, Z ob-
činsko vlado se o tem že dolgo
pogovarjajo.
Ljubljanska banka, delniška
družba, je že pred prihodom«v
Ptuj razburila duhove, Branko
Brumen, predsednik občin-
skega izvršnega sveta, pravi,
da je odločitev LB, da v Ptuju
odpre samostojno podružnico,
ena od treh največjih pridobi-
tev za gospodarstvo tega ob-
močja poleg carinarnice in za-
varovalnice, Slednja naj bi
pričela delati že v prvem pol-
letju, nekoliko bolj pa se zati-
ka pri projektu carinarnice, O
novi banki pove že veliko po-
datek, da bo imela samostojen
kreditni odbor,	MG
Pričujoča pobuda je nastala
na osnovi razprave o bodočem
konceptu PTUJSKEGA KU-
RENTOV ANJA — KARNE-
VALA, ki jo je organiziral
Center za promocijo turistič-
ne in kulturne ponudbe Ptuja
pred kakšnim mesecem dni.
Razprava je potekala v okviru
že znane ugotovitve: da se jc
dosedanje Kurentovanje idej-
no izčrpalo in da bi bilo po-
trebno, tudi glede na spre-
menjene družbeno-ekonom-
ske razmere, celotno priredi-
tev postaviti na nove, sodob-
nejše temelje.
Izrečenih pa je bilo tudi ne-
kaj tez oz. razmišljanj, ki so
lahko izhodišča za premislek
vsem, ki nam ni vseeno ali bo
do sedaj najznamenitejša slo-
venska pustna prireditev uga-
snila, ali pa bomo našli dovolj
motivov na vseh ravneh dru-
žabnega in družbenega življe-
nja ter zagnali nov ciklus te le-
pe, tradicionalne in ekonomsko
nezanemarljive dejavnosti:
—	dogovoriti se moramo, kaj
delamo: tradicijo?, turizem? ali
nov turistični izdelek?
—	karnevali so bili in so or-
ganizirani iz notranje potrebe
ljudi;
—	pripraviti novo strategijo
za motivacijo vseh ljudi, ki
želijo sodelovati (doživetje
nečesa - česa?);
—	inicirati tiste, ki imajo
latentni interes v iztržku in
profitu ter oblikovati marke-
tinški projekt za vzpodbujanje
finančnega interesa;
—	ustvariti fond mask s ce-
lega sveta (tradicionalnih in
sodobnih) — sistem odkupo-
vanja gradiva;
—	formiranje centra za do-
kumentacijo maske in pusta...
Ker je bila na sestai^u izre-
čena pobuda, da je potrebno
določiti vodjo projekta in nje-
gove kompetence in, ker sem
načeloma soglašala, da sprej-
mem to odgovornost, čutim po-
trebo in dolžnost, da seznanim
javnost s svojimi pogledi na za-
misel o revitalizaciji pustnih
prireditev v ptujski občini.
Preden se sploh lotimo or-
ganizaranja omenjene dejav-
nosti, je potrebno na občinski
ravni (izvršni svet, skupščina
in javnost) s temeljito razpra-
vo opredeliti vzroke oz, potre-
bo za revitalizacijo karneval-
ske dejavnosti.
Za kakršnokoli razpravo pa
si moramo zastaviti nekaj
vprašanj:
I.	KDO JE
ZAINTERESIRAN
ZA TO PODJETJE?
1.	Občinske strukture?
2.	Občani?
3.	Gostinci, trgovci?
4.	Podjetniki?
5.	Kulturne ustanove in de-
lavci v kulturi?
6.	Šole in šolniki?
II.	ZAKAJ, OZIROMA
S KAKŠNIM
INTERESOM?
1, * v tej dejavnosti vidijo
možnost promocije Ptuja?
* razvoj turizma kot gospo-
darske panoge?
*	imajo analize finačnih
učinkov v zvezi s tem?
*	imajo vizijo in projekcijo
razvoja bodoče pustnokarne-
valske dejavnosti?
2.*	ali si sploh želijo orga-
niziranega karnevala na viš-
jem nivoju (ali pa bodo, ker je
to tradicija, tako ali drugače
kaj počeli v pustnem času)?
*	vidijo v tem promocijo se-
be kot meščanov Ptuja in
občanov ptujske občine?
*	vidijo v tem možnost za
lastno podjetništvo?
*	so se vidni občani, uspeš-
ni podjetniki in menangeiji
podjetij pripravljeni aktivno
spoprijeti z nalogami, ki bi jih
zastavUo KARNEVASKO
DRUŠTVO PTUJ?
3.	* ali so kdaj izračunali,
koliko bi lahko zaslužili v
predpustnem in pustnem času,
če bi,,,?
*	ali so pripravljeni oz, vidi-
jo finančni interes za dru-
gačno poslovno načrtovanje,
obnašanje,,,?
4.	* ali so vsa minula leta
opazovali pustno dogajanje in
ob tem razmišljali, česa bi se lo-
tili zaradi dobrega zaslužka, če
bi živeli v kapitalizmu (imajo
nove, izvirne, dobičkonosne ide-
je in dovolj poguma za poslovni
rizik)?
5.	* ali so zadovoljni s kabi-
netnim, parcialnim in priložno-
stnim sodelovanjem v tem seg-
mentu tradicionalne in žive kul-
ture?
*	aH vidijo v tem delu kultur-
ne dediščine izziv za konceptu-
alne spremembe v načrtovanju
svojih dejavnosti (samo za pri-
mer — ZKO in gledališče: med-
narodna šola in festival gleda-
lišča maske; likovne dejavnosti
z delavnicami na temo maske
itd.)?
*	ah premore mesto delavce
v kulturi, ki bi želeli, ki bi znali
in si upali lotiti kulturniškega
podjetništva?
6.	* vidijo v tej dejavnosti
vzgojnoizobraževalne smotre za
šolsko in izvenšolsko zaposlitev
tavajoče mladine (raziskovalne
in projektne naloge, kreativne
delavnice, vzgoja za kulturne
oblike zabave)?
III. KAKO?
V	vseh segmentih pod KDO?
se pogovorimo, razpravljajmo
javno in interno kakšnih mesec
dni po 33. kurentovanju. Izreci-
mo in zapišimo svoje pobude,
zamisli in obljube, kaj namera-
vamo zares narediti. Skratka,
napišimo izhodišča, plane in
načrte ter zapišimo, kdo jih bo
izvajal. Pri tem na pozabimo
izračunati, koliko bi vse to stalo
in predvideti, kje in na kakšne
načine bi pridobili sredstva za
vsako načrtovano akcijo ali de-
javnost.
Nato ustanovimo Karneval-
sko društvo ali kakšno drugo
asociacijo. Ustanovitelj(i) naj
zagotovi(jo) zagonska finančna
sredstva in najame(jo) profesio-
nalno ekipo (team), ki bo pri-
pravila program dela in kon-
kretnih akcij za naslednjih ne-
kaj let. Profesionalna ekipa naj
bo tudi odgovorna za realizacijo
svojih načrtov.
Stvari se lotimo takoj, do-
kler so vtisi z zadnjega kuren-
tovanja še sveži.
V	Ptuju, dne 5. in 22.2.1993
Mira Mijačevič
VREMENSKA NAPOVED ZA LETO 1993
Januar — zelo malo padavin, večinoma suho;
Februar — malo padavin, precej vetrovno;
Marec — lep, jasen, brez bistvenih padavin;
April — precej lep;
Maj — lep in suh mesec;
Junij — malo padavin, večji del meseca lepo in vroče;
Julij — vetrovno, nekaj neviht, .soparno;
Avgust — malo padavin, pretežni del suh;
September — konec meseca padavine, še vedno poletna vročina;
Oktober — mesec obilnih padavin;
November — brez izrazitih padavin;
December — večinoma suho, zelo malo padavin.
Marjan Kokol
TEDNIK marec 1993
mladi dopisniki -- u
Mladi dopisniki ^^ Mladi dopisiiiki ^ Mlad! dopisniki
POKUKALI SMO
PREKO MEJA
NAŠE DOMOVINE
Žc velikokrat smo se po-
govarjali, da se bomo odpel-
jali v sosednjo Avstrijo in si
jo malo bolj podrobno ogle-
dali. Odločili smo se az trid-
nevni dopust ob koncu ted-
na. Sama sem bila zelo ne-
strpna, čeprav sem v Avstriji
že bila, a le po nakupih.
Končno je napočil trenu-
tek, ko smo odrinili proti
Koroški. Vožnja je bila sicer
dolga, ni pa se mi zdela dol-
gočasna. Opazovala sem
Dravsko dolino. Moram pri-
znati, da mi je bila zelo všeč.
Že smo se bližali vasi Sit-
tersdorf, v katero smo bili
namenjeni. Najprej smo si
ogledali okolico. V vasi stoji
stara gotska cerkev, v kateri
opravljajo obrede dvoje-
zično. V bližini je zgrajen
hlev. Zavila sem vanj. Zagle-
dala sem konja. Smela sem
ga pobožati.
Popoldne smo se odpravili
v Železno Kaplo. Ogledali
smo si zanimivo jamo z ime-
nom Obir. Nahaja se v
bližini Železne Kaple na
nadmorski višini 1200 me-
trov. V jami je bilo čudovito,
čeprav precej hladno, saj je
stalna temperatura 8C. Ho-
dili smo po rovih, naravnih
votlinah in dvoranah, z
efektno osvetljenimi kapniki
in ob stalni glasbeni sprem-
ljavi. Doživetje je bilo en-
kratno. Zvečer še dolgo ni-
sem mogla zaspati.
Naslednji dan smo bili na-
menjeni po nakupih. Popol-
dne pa smo si ogledali ar-
heološke izkopanine pri Sve-
ti Hemi. Proti večeru smo si
privoščili še družinski spre-
hod ob jezeru. Nadihali smo
se svežega zraka.
Zadnji dan pa smo obiskah
Minimundus v Celovcu. Vi-
dela sem največje znameni-
tosti s celega sveta. Najbolj
pa mi je bila všeč maketa
operne hiše iz Sydneya v Av-
straliji.
Napočil je čas in morali
smo pospraviti svoje stvari.
Odpeljali smo se preko Lju-
bljane, opazovali Gorenjsko
in že smo se znašli na Štajer-
skem.
Ti trije dnevi so zame minili
kot blisk. Bilo je čudovito.
Sandra Beišak, 6.b
OŠ Gorišnica
^ \	^ ^ ••	^ J- ^
SPOŠTOVANI
BRALCI
Vsi otroci, ki smo iz Ptuja
ali od drugod, si želimo ime-
ti na Ptuju LUNAPARK.
Radi bi imeli nekaj, da se
rezvedrimo in poveselimo.
Otroci si želimo, da bi imeli
LUNAPARK nekje na stAl-
nem prostoru in, da ga ne bi
samo prestavljali iz enega
parkirišča na drugo. Če že
lahko imajo starejši otroci
SUPER LI za zabavo, si lah-
ko tudi mi, mlajši, privo-
ščimo enkrat v letu LUNA-
PARK.
Svetlana in Julija
OŠ Mladika
JOJ, PRESLIŠAL
SEM!
Ob sredah imamo na ur-
niku pet ur. Zadnjo, peto
uro, je slovenščina. Toda
tega dne je morala učitelji-
ca iti domov, zato nam je
naročila, naj pridemo k
slovenščini naslednji dan
ob sedmih. Tisti hip sem
mislil na mojega psa, zato
nisem slišal, kaj je naro-
čila. Doma sem ^edal tele-
vizijo do desetih zvečer.
Preden sem legel v postel-
jo, me je mamica vprašala,
če začnem s poukom ob
sedmih. Odvrnil sem, da
ne. Zjutraj sem se zbudil
ob šestih. Postopal sem po
hiši. V šolo sem se napotil
šele ob sedmih in deset mi-
nut. Odpravil sem se v ra-
zred za zemljepis, da bi se
učil. Naenkrat pride v ra-
zred Tadej, moj sošolec, in
me vpraša, zakaj nisem bil
pri slovenščini. Čudno sem
ga gledal, nakar mi je ra-
zložil, da smo nadomeščali
pouk. Vsa kri mi je stopila
v glavo. Tolažil sem se:
"Kaj ena neopravičena
ura!" Med odmorom sem
videl učitelj ičin jezni
obraz, zato je moj pogum
plahnel in vedno intenziv-
neje sem premišljal, kako
naj se opravičim. Vsi mož-
ni izgovori niti pri meni ni-
so zalegli. Zato sem se sre-
di zemljepisa učil sloven-
ščino, ker sera mislil, da
bom za kazen vprašen.
Končno sem se znašel v ra-
zredu matarinščine. Ko je
stopila učiteljica v razred,
mi je postalo vroče. Vsi ti-
sti, ki smo manjkali, smo
se morali nekako opra-
vičiti. Za kazen, ker nismo
prišli k učni uri, smo dobili
domačo nalogo in tako je
nastal ta spis.
Marko Kunčnik, 6.b
OŠ Markovci
KNJIGA
NAS BOGATI
Človek si želi izboljšati in
olepšati življenje. Na več
načinov lahko uresničimo
svoje sanje, želje in potre-
be. Z delom si pridobiva-
mo razne spretnosti, ki
nam lajšajo življenje. Z
umetnostjo pa si svoje
življenje bogatimo. Pozna-
mo več vrst umetnosti: li-
kovno, glasbeno, kiparsko,
plesno, besedno...
Besedna umetnost je naj-
bolj povezana z našim živ-
ljenjem, ker je s pomočjo
pisateljev in knjige dostop-
na vsem ljudem. Imamo
več vrst pisateljev — umet-
nikov besede. Mene zani-
majo pisatelji otroške in
znanstvene književnosti.
Vsi vemo, da knjiga člove-
ka bogati, pa kljub temu
premalo beremo. Kako le-
po je bilo včasih, ko je dru-
žina sedela ob večerih pri
mizi in poslušala koga, ki je
na glas bral. "Jaz ne vem,
zakaj je tako," pravi moja
stara mama. Zavedam se,
da premalo berem, vendar
me še zmeraj bolj zanima
televizija kot knjiga.
Peter Gegič, 3.b
OŠ B. K. Kidričevo
TURKERIJE
NA GRADU
Naš kulturni dan smo pre-
živeli na Ptuju. Ogledali smo
SI turkerije m spoznali veliko
novega. Po ogledu turkerij
na ptujskem gradu smo obi-
skali tudi viteško dvorano. V
njej smo se srečali s turškim
orožjem, ki so ga Turki upo-
rabljali na svojih bojnih po-
hodih. Imeli so drugačno
orožje, kot ga imajo vojaki
danes. Videli smo sulice, se-
kire, puške, pištole, sablje!
V bojih pa so si pomagaH
tudi z drugimi pripomočki,
ki so jih varovali. Imeli so
oklepe, na glavah čelade, za
razglasitev boja so upora-
bljali posebno trobilo. V naj-
večjo pomoč pa so jim bih
konji, s katerimi so odhajaH
na oddaljena bojišča. Tako
so bili opremljeni turški bo-
jevniki.
Grega Korošec, 3.b
OŠ Kidričevo
KO BI BILA
VELIKA
Ko bi jaz bila velika,
bi se nosila kot se šika.
Kuhalnica me nič ne mika,
le obleka iz butika.
Mamici bi jaz ukazovala,
to bila bi dobra šala.
Ati hodil bi v šolo,
jaz pa k roken — rolu.
Sestrica Milenka pa,
moja svetovalka bi bila.
Polona Kapun
OŠ Trnovska vas l.r.
PADEC S SANMI
Padec s sanmi! Kako pa
je to mogoče, ko snega
skorajda več ne vidimo.
Potrebno je pač izkoristiti
vsak trenutek, ko se nas
muhasta zima vsaj malo
usmili in nam pokloni sne-
ga vsaj za vzorec. Toda —
kje smo že ostali? Aha, pa-
dec s sanmi. Zaradi njega
si lahko zlomiš nogo, roko,
si popraskaš nos, če pa
imaš srečo, se ti ne zgodi
nič.
Ker je v prvem tednu me-
seca januarja zapadel težko
pričakovani sneg, sem se ta-
koj odpravila k babici v Ti-
bolce, saj so tam zelo ugodni
pogoji za sankanje in smu-
čanje. Po telefonu me je po-
khcala sošolka in me obve-
stila, da se nam bo pridru-
žila. Bratranca, sestra, sosed
in jaz smo se s smučmi po-
peljali v Zamušane na dogo-
vorjeno mesto. Žal smo mo-
rali smuči tudi večkrat sneti,
saj je bilo ponekod premalo
snega. Sošolka nas je že
čakala. Ponovno smo si na-
taknili smuči in se odpravili
proti hiši naše babice. Babi-
ca je medtem že pripravila
okusno kosilo. Moram priz-
nati, da nam je vsem zelo
teknilo, saj smo bili že pošte-
no lačni.
Sedaj pa brž na sneg. Do-
govorili smo se, da se bomo
vozili s sanmi. Razvrstili smo
se v skupine. Midve s sošol-
ko, Aleš in Urška ter Dam-
jan in Primož. Žreb je do-
ločil, da se s sošolko spustiva
prvi po bregu navzdol. Drve-
li sva kot blisk. Toda Izgubili
sva oblast nad sanmi. Tudi
zavirati nisva mogli, zato so
naju sani nesle,kamor so sa-
me hotele. In tako sva na
vsem lepem zadele ob ka-
men, ki je štrlel izpod tanke
snežene odeje. Sanke so se
močno odbile, midve pa sva
že frčali po zraku. Vsi so se
nama na vse grlo smejali,
čeprav to ni bilo preveč le-
po. Na srečo so se sani usta-
vile ob prvem drevesu. Zlo-
mila se je le vrhnja deska.
Midve pa sva bili podobni
dvema sneženima možema.
Tedaj sva se začeli smejati
tudi midve. Še sreča, da si
nisva ničesar zlomilie.
Sankali smo se vse do mra-
ka. Sledilo je še veliko pad-
cev. A nobeden ni bil ne-
srečen. Sošolka se je morala
posloviti. Spremljali smo jo
del poti. Ko smo se vračali
proti babičini hiši, smo že
načrtovali, kaj bomo počeli
naslednji dan. Žal pa se je
sneg mnogo prehitro stopil
in našega zimskega veselja je
bilo kmalu konec.
Teja Vernik, 6.c
OŠ Gorišnica
OGLEDALI SMO
SI TISKARNO V
MARIBORU
V ponedeljek, 25. 1. 1993,
smo odšli v mariborsko ti-
skarno. Tam smo si ogledali
potek nastajanja knjige. To-
varna je zelo velika z ob-
sežnimi prostori. Ogledali
smo si razne stroje — velike
in male, ozke in široke. Knji-
ga nastaja takole: Najprej
napišejo rokopis. Najboljši
rokopis je tipkan, odmak-
njen 3 cm od levega roba, z
dvojnim razmikom med vr-
sticami, ki so približno ena-
ko dolge. Na voljo mora biti
več izvodov rokopisa, za av-
torja, oblikovalca in stavca.
Napake rokopisa označujejo
s korekturnimi znamenji.
Nato je na vrsti korektura je-
zika. Zatem pregibajo pole
na več načinov, vsak način
pa nam daje drugačen for-
mat. Največkrat pregibajo
pole tako, da prepognejo po-
lo ob daljši stranici na polo-
vici pod pravim kotom in do-
bijo format. Izbira formata
knjige je odvisna od načina
uporabe. Na podlagi rokopi-
sa lahko avtor približno
izračuna potrebno število
strani knjige, od česar je od-
visna tudi debelina. Zatem
rokopis postavijo ali prene-
sejo na filme in po straneh
na polo. Tako dobimo konč-
no obliko knjige. Nato nare-
dijo montažo za milimetrski
papir in kopije. Sledi strojni
tisk v barvnem knjižnem blo-
ku. To vse skupaj zvežejo in
zašijejo. Šivanje je delo, ki
ga opravljajo stroji. Najprej
vsak zvezek prešijejo skupaj
skozi hrbet. Včasih dajo zra-
ven tudi trakove, ki držijo
zvezke skupaj. Knjige so se-
stavljene iz posameznih li-
stov, ki jih prišijejo z vbodi v
hrbtni rob, tako da šivi okle-
pajo hrbet. Ko so knjige se-
šite, iztisnejo iz njih zrak, ki
je ostal med listi, ter knjigi
tako utrdijo obliko. Pri le-
pljenju knjige je potek enak
kot pri ročni vezavi, le da je
hrbet včasih skoraj raven.
Na linijo pride knjižni blok,
zlepljen v platnico. Nato
knjigo obrežejo. Nekateri
stroji obrezujejo vse robove
hkrati, drugi stroji pa vsak
rob posebej.
T^o je nastala knjiga. Zan-
jo je potreben velik trud in za-
to moramo knjigo tudi čuvati,
saj je naša dobra prijateljica
in učiteljica. Upam, da bomo
še kdaj obiskali tiskamo, saj
je tam zelo zanimivo.
Nuša Podvornik, 5.a
OŠ B. K. Kidričevo
12 — prejeli smo
4. MAREC 1993 — TfSIDNIK
Obisk tajnika
slovenske Karitas
Ob drugi obletnici delovan-
ja župnijske Karitas sv. Ožbal-
ta na Ptuju je v soboto, 20. fe-
bruarja, obiskal to humanitar-
no organizacijo tajnik sloven-
ske Karitas g. Imre Jerebic, ki
vodi tudi materinski dom v
Ljubljani.
Več kot tride.sct delavcev, ki
vsak teden podarjajo s prosto-
voljnim delom svoj čas in po-
zornost pomoči potrebnim, je
prisluhnilo razmišljanju, v kate-
rem je g. Imre Jerebic poudaril,
da je materialna pomoč brez
odprtosti srca pomanjkljiva.
Po pogovoru in zahvalni
maši si je tajnik slovenske Ka-
ritas ogledal srednji prostor
bivših vojaških skladišč, kjer
se zbira in deli materialna po-
moč (poleg pomoči beguncem
po družinah in v zbirnem cen-
tru dobiva pomoč v hrani me-
sečno okrog 650 naših social-
no ogoženih družin, prav to-
likšno število dobiva oblačila,
mnogi pohištvo...). Ogledal si
je tudi prostore svetovalnice
(ob torkih pravni nasveti, ob
četrtkih pomoč v duševni sti-
ski) in knjigarno, ki namenja
izkupiček za Karitas.
V pogovoru z vodstvom žup-
nijske Karitas .sv. Ožbalta je
bil izpostavljen problem zlo-
rab. Glede na to, v kolikšnem
številu dobivajo potrebni po-
moč, so zlorabe zanemarljive.
Vsak primer je potrebno po-
samično reševati. Posploše-
vanje je izraz zaletave neraz-
sodnosti, mnogokrat tudi ne-
voščljivosti ali nepripravljeno-
sti za pomoč.
Glede koordinatorja, ki ga v
drugih krajih, kjer delujejo
Karitas s tolikšno dejavnostjo,
podpira občina, je tajnik slo-
ve n.ske Karitas izrazil pre-
pričanje, da tudi na Ptuju ta
problem ne bo ostal nerešen.
Izrazil je priznanje vsem, ki s
pomočjo ne zapirajo src pred
stisko bližnjih.
p. Karel Gržan
Krvodajalci
NA DAN 9.2.1993
Danica Vaupotič, Jurovci 23/a, Videm; Franc Rodošek, Kun-
gota 109, Kidričevo; Marija Letonja, Žetale 87; Jožica Starčič,
Markovci 26/a; Darinka Ploj, Kraigherjeva 20, Ptuj; Stanislav
Emeršič, Mezgovci 3; Franc Valentan, Apače 89; Zlatko Hoj-
nik, Zamušani 22A), Gorišnica; Danica Zinreich, Klepova ul.,
Ptuj; Ivan Kukovič, Suha Veja 7, Ptuj; Ivan Vindiš, Janežovski
Vrh 21/c, Destrnik.
NA DAN 11.2.1993
Milan Borko, Gomila 22, Kog; Emil Zadravec, Stanetinec
55; Anka Dukarič, Cvetlinska Jazbina; Stane Trstenjak, Ul.B.
Kraigherja 18, Kidričevo; Mirko Golob, Stari Log 25, Prager-
sko; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Janez Požar, Lancova vas
60; Ivan Karo, Vintarovci 19, Destrnik; Alojz Samec, Za-
grebška 115, Ptuj; Alojz Gajser, Stanečka vas 12, Majšperk;
Ivan Babšek, Breg 57, Majšperk; Rajko Janžekovič, Tibolci 59,
Gorišnica; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Janez Čer-
nivec, Podvinci 119; Albin Dončec, Kajuhova 3, Ptuj; Marija
Valič, Moškanjci 22; Martin Krajnčič, Gajevci 28, Gorišnica;
Branko Repič, Videm 24/a; Metka Vajda, Zagojiči 24, Markov-
ci; Vlado Zajko, Nadole 13, Žetale; Franc Mihelač, Volkmerje-
va 5, Ptuj; Miran Eržen, Kardeljeva 73, Maribor; Silvo Munda,
Brstje 6, Ptuj; Branko Notesberg, Radovec Polje 46, Cestica;
Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane; Janez Goričan, Placar
11/a, Destrnik; Jože Lisec, Trubarjeva 6, Ptuj; Duško Brvar,
Planinčeva 17, Miklavž; Branko Težak, Turški Vrh 5, Zavrč;
Slavko Simonič, Brezovci 7, Polenšak; Radovan Petran, Slako-
vič 4; Roman Kružnjak, Formin 39, Gorišnica; Marjan
Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj; Aleksander Zidanšek, Korčetova
3, Maribor; Stanislav Kitak, Prvenci 19, Markovci; Vladimir
Erbus, Brstje 24/a, Ptuj; Nada Simonič, Bezjakova 8, Ptuj;
Slavko Jerebič, Juršinci 3.
imsmmmsmmmsimimismsmmmmimmsm^
NA DAN 12.2.1993
Ivan Kovačič, Polenšak 44/b; Sandi Obran, Moškajnci 65,
Gorišnica; Bojan Učakar, Janeževci 8/b, Desternik; Zlatko
Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b, Vitomarci.
NA DAN 16.2.1993
Janez Horvat, Dornava 38; Milena Čuš, Dornava 91/b; Zinka
Cestnik, Zg. Hajdina 98; Franc Herga, Dornava 129; Lidija
Hrenko, Arbajterjeva 3, Ptuj; Nataša Zver, Janežovski Vrh 37,
Destrnik; Anica Herga, Dornava 129; Darka Jurgec, Gradišča
29/a, Cirkulane; Franc Vindiš, Soviče 18, Videm; Klavdija Bela,
Spuhlja 92, Ptuj; Ivan Breznik, Grajena 17/a, Ptuj; Slava Potrč,
Prerad 48, Polenšak; Štefka Lukavski, Dornava 148; Andreja
Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Francka Žgeč, Kvedrova 4, Ptuj;
Sonja Kolenko, Nova vas 102, Ptuj; Majda Ber, Podvinci 85/a;
Črtomir Rosič, Wilhelmova 4, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci
84/a, Gorišnica; Angela Korošec, Volkinerjeva 9, Ptuj; Angela
Golčman, Dornava 16; Milica Ljubeč, Mezgovci 2/a; Jožica
Meško, Mezgovci 56/a, Dornava; Anica Tili, Podvinci 39A>, Ptuj;
Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Vera Breznik, Lackova 8, Ptuj;
Vinko Kokol, Dornava 87; Andrej Matjašič, Prešernova 2, Ptuj;
Anton Ciglar, Rim.ska pl. 21, Ptuj.
NA DAN 18.2.1993
Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 21; Jožica Petek, Dornava l/a;
Vilko Kramberger, Ul. 5. Prekomorske 1, Ptuj; Majda Zmazek,
Bukovci 87/a; Alojz Pihlar, Dornava 66/a; Suzana Simonič, Dorna-
va l/a; Dragica Fric, Dornava 122; Cecilija Krajnc, Dornava 114/a;
Zvonka Rozman, Hum 27; Romana Jurič, Dornava 115; Anica Go-
lob, Dornava 142/b; Martina Roškar, Strelci 9, Markovci, Majda
Kekec, Borovci 63, Markovci; Ana Muršec, Dornava 126; Milan
lisjak. Nova vas 111/b, Ptuj; Anka Šoštarič, Slomi 12/a, Polenšak;
Marija Vidovič, Dornava 34; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Vinko
Stajnko, Kraigherjeva 20, Ptuj; Anton Mernik Slomi 7, Polenšak;
Irena Petek, Gajevci 16/a, Gorišnica; Vesna Brodnjak, Gorišnica
24/b; Simona Fendre, Iličeva 15, Ptuj; Slavko Vidovič, Dornava 34;
Vera Popušek, Podvinci 13; Feliks Toš, Gabernik 45, Juršinci; Da-
nica Viher, Mezgovci 54/b; Majda Slana, Polenci 27/a, Polenšak;
Lizika Simonič, Dornava l/a; Stanko Draškovič, Cankarjeva 2,
Ptuj; Miran .Mlakar, Marjeta 33/a, Starše; Jože Šegula, Majšperk
46; Andclko Vidovič, Dubrava l^a; Karel Korošec, Gregorčičev
dr. 13, Ptuj; Cvetko Mohorko, Ul.Šercerjeve Brigade.
Komu naj sveti državni svet
in od kod mu njegova svetloba
številne polemike in različ-
na stališča, ki se v javnosti po-
javljajo o vlogi, pomenu in
funkciji Državnega sveta Re-
publike Slovenije, odkrivajo
poleg nerešenih vprašanj tudi
marsikatero prikrito nečed-
nost, na katero je javnost pre-
malo pozorna.
Obstoj drugega doma parla-
menta je utemeljena v razvoju
evrop.skih demokracij, v poseb-
nostih našega razvoja in pozna
ga večina držav pod takšnim ali
drugačnim imenom (senat, lor-
dska zbornica itd.). Pristojnosti
teh "gornjih domov" evropskih
parlamentov so praviloma ne-
primerno širše, kot jih ima dr-
žavni svet Republike Slovenije
(dalje DS), saj večinoma po-
trjujejo vse zakone, brez njiho-
vega pristanka noben zakon
sploh ne more veljati. Naš DS
ima bistveno zožena pooblasti-
la, saj zakonov ne potrjuje, pač
pa jim kve^emu nasprotuje, ko
izglasuje odložni (suspenzivni)
veto. To pa ni posebno prepro-
sto doseči, ker je D S po svoji
sestavi izredno heterogen in so
posamezni interesi zastopani z
enim, širše vzeto s štirimi svet-
niki, ki morajo o svojem pre-
dlogu prepričati 39 drugih svet-
nikov, ki zastopajo drugačne in-
terese. Kljub vsemu in ob vseh
argumentih lahko Državni zbor
(dalje DZ) nato vztraja pri svoji
odl(i5itvi in sporni zakon po-
novno potrdi.
Pooblastila DS so torej ome-
jena, točno določena in razme-
roma skromno odmerjena, upo-
rabo predvidenih ukrepov DS
se lahko doseže le, če še ima
zelo tehtne argumente.
Kljub vsemu vik in krik okrog
D S, Kaj je prestrašilo nasprot-
nike DS? So se naenkrat zave-
dali, da njihova oblast le ni tako
absolutna, kot so mislili, čeprav
so večinoma samo sodelovali
pri oblikovanju ustave in zako-
na o DS?
DS je svojo ustavno pravico
izkoristil na svoji 3. seji in gla-
soval odložni veto za pet od se-
demnajstih obravnavanih zako-
nov. Značilno pa je, da se
omenja le teh pet spornih zako-
nov, nihče pa ne omenja sogla-
snot za 2/3 zakonov, molči se
tudi o tistih predlogih za odloč-
ni veto, ki niso bih sprejeti. Še
bolj je značilo, da se sploh ne
omenjajo razlogi, zaradi katerih
je DS izglasoval svojo odločitev.
Nihče tudi ne omenja, da je iz-
glasovanje suspenzivnega veta
za dva zakona dejansko dosegel
član vlade s svojim arogantnim
in istočasno neargumentiranim
nastopom! Nihče tudi ne omen-
ja argumentcije predlagateljev,
ki se je pojavljala pri teh zako-
nih in se je glasila: res so zakoni
slabi, toda sprejmimo jih, ker so
nujni, saj so le začasni...
Kaj bi se šele zgodilo, če bi
DS uporabil svojo drugo pravi-
co ter zahteval zakonodajni re-
ferendum za sporne zakone, kot
določa ustava Republike Slove-
nije? Na to pravico zaenkrat vsi
pozabljamo in nekateri se zato
lahko tolažijo, da bo Dz pač še
enkrat potrdil sporne zakone,
če je DS tako otročji, da nagaja.
Toda lahko se zgodi, da se
zgodba o nekam zakonu ne bo
končala le s ponovnim glasovan-
jem v DZ, pač pa z referendu-
mom o tem zakonu.
Kljub temu, da DS sploh še ni
uporabil vseh svojih sredstev in
k jub temu, da je nasprotoval le
petim, se pojavlja vihar o vsebi-
ni, vzrokih in razlogih, za rav-
nanje DS pa niti besede!
Očitno se nadaljuje čudna
kontinuiteta našega političnega
obnašanja. Do sedaj smo pred-
pise, zakone in celo ustavo upo-
rabljali le dokler nam ustrezajo.
Ko ni šlo drugače, jih na hitrco
spremenimo in prilagodimo
dnevnim potrebam. To prakso
slovenske zakonodajne oblasti
najlepše ilustrirajo pripetije z
volilno zakonodajo. Znano je,
da se praktično niti dvakrat v
novejši zgodovini Slovenije vo-
litve niso izvedle po istem zako-
nu. Vsekakor je bilo treba volil-
no zakonodajo prilagoditi dnev-
nim potrebam tega ali onega
trenutnega oblastnika. In vsee-
no se je ob lanskih volitvah iz-
kazalo, da pohtične stranke niso
niti toliko natančno prebrale
zanje vitalnih zakonov, za kate-
re so povrhu vsega glasovale, da
bi si po preštetih glasovih znale
izračunati število lastnih poslan-
skih mest.
Še bolj zanimive so pripetije
ob plačah poslancev. Ob vse-
splošnem viharju zaradi previ-
sokih poslanskih plač, je e DS
nastopil proti drugi, neprimer-
no hujši sistemski izkrivljenosti.
Poslanci, vladni in nekateri dru-
gi funkcionarji so si ustvarili po-
seben sistem oblikovanja plač,
ki je neodvisen od sistema za
oblikovanje plač na vseh drugih
področjih javne porabe, npr. v
šolstvu, kulturi, zdravstvu...
Zakonodajna in izvršna oblast
ima sedaj avtonemen sistem
oblikovanja plač in zato bodo
lahko poljubno nižali vse druge
plače, njihove pa ostanejo ob
vseh varčevalnih ukrepih nedo-
takljive. Če se jim zaljubi in če
imajo čas, jih lahko za kakšen
procent znižajo, posledice var-
čevanja na področju javne pora-
be bodo preložene na ramena
drugih.
Nihče me ne bo prepričal, da
oblast ne potrebuje nadzora, tu-
di zakonodajna. Nekatere ele-
mente tega nadzora mora in
more opravljati DS, katerega
obstoj je utemeljen tudi ob naj-
novejših trendih našega družbe-
nega razvoja, ki ga skušajo ne-
kateri uveljaviti.
DS je ostal zadnja družbena
ustanova, kjer je npr. še mogoče
uveljaviti "lokalne interese", to
je interese posameznih občin in
regij. Izgubili smo zbor občin,
občine izgubljajo vse svoje naj-
pomembnejše pristojnosti, zgu-
bljajo finančno suverenost,
predvsem pa se bo njihova fun-
kcija še bistveno bolj zmanjše-
vala z novo zakonodajo. "Emo-
nacentrizem" je vse bolj zmago-
vit na svojem pohodu.
Podobno velja za vsa tista
ključna področja družbenega
življenja, ki so po ukinitvi intere-
snih skupnosti ostala domala
povsem prepuščena izvršni obla-
sti, raznim igricam v vladi, pro-
dornosti posameznih ministrov...
Krog odločanja se je skrčil na
minimalen obseg, marsikje je
ostal v rokah enega človeka.
Prav tu je ustava dodelila DS
njegovo vlogo na naloge. DS
ščiti interese določenih intere-
snih skupin od krajanov v posa-
meznih upravnih enotah, do bo-
dočih lastnikov gospodarskih
dejavnosti in delavcev... pa vse
do tistih dejavnosti, ki smo jih
včasih imenovah družbene de-
javnosti (zdravstvo, znanost,
šolstvo, kultura, socialno skrb-
stvo...). Če zakonodajna oblast
ter vse politične stranke pozabi-
jo na pravice teh skupin, mora
DS zaščititi njihove interese.
Do neke mere imajo torej
prav tisti nasprotniki DS, ki vi-
dijo v njem neko ustanovo, ki
lahko do neke mere omejuje za-
konodajno oblast. Toda to je po
mojem mnenju pozitivno in
skrbijo me pojavi, ki vse bolj za-
govarjajo absolutno suverenost
zakonodajne oblasti.
Podobne zahteve po neomeje-
ni oblasti poznamo iz preteklo-
sti, le utemeljevale so se z dru-
gačno nomenklaturo. Nekdanji
delavski razred se je sedaj za-
menjal z drugimi izrazi, organi-
zacijska struktura družbe pa bi
po takih načelih ostala zelo po-
dobna in podobno nevarna.
Oblast je preveč zapeljiva, da
ne bi potrebovala nadzora. In tu
ne zadostuje le institut volitev
niti ne izgovori o mandatu, ki
naj bi ga poslancu podelilo ljud-
stvo. Velika večina poslancev
DZ je bila namreč ravno tako
posredno izvoljena kot polovica
članov DS, saj so bili izvoljeni
na t. i. republiških listah, o ka-
terih se je med volilno kampani-
jo komajda kaj vedelo, sicer bi
bili volilni rezultati verjetno
drugačni.
V teh nekaj mesecih nove za-
kondajne dobe se je že kar ne-
kajkrat izkazalo, da slovenska
država ob zakonodajnem telesu
(državnemu zboru) potrebuje
joleg sodstva še nek organ, ki
)i imel vsaj delno tudi nadzorno
funkcijo nad zakonodajno pa
tudi izvršno oblastjo. Ustava je
del teh nalog naložila Državne-
mu svetu in upajmo, da jih bo
uspešno opravil. Zoltan Jan
j SVOBODNI SINDIKATI SLOVENIJE
I Območni svet ZSSS Ptuj v razširjeni sestavi je dne 26. 2. |
I	1993, po seminarju Lastninsko preoblikovanje podjetij in vlo- §
I ga sindikatov, ki ga je vodil Inštitut za gospodarsko pravo iz |
I Maribora, sprejel v zvezi s sprejetim Zakonom o zamrznitvi I
: i plač (sprejel Državni zbor na nadaljevalni seji, dne 25.2.1993), I
II	naslednje	|
ZAHTEVE:	|
I	> ^Ki-t.--	' -	sv	v,v s	|
I 1. Predsedstvo ZSSS ukrene vse potrebno, da se intervencij-	1
I ski zakon o zamrznitvi plač v Sloveniji, ki ga je predlagala Via-	i
I da in sprejel Državni zbor, kot demokratični republiki in prav-	i
I ni ter socialni državi, postavi izven pravne veljavnosti.	|
I 2. Od Vlade se zahteva, da se takoj objavi Aneks k Splošni ko-	|
i lektivni pogodbi za gospodarstvo, ki so ga, kljub težkemu social-	i
I nemu stanju in odrekanju dviga izhodiščnih bruto plač na račun	I
\ I življenjskih stroškov (do 3% mesečno) do 30. 6. 1993, kar je sma-	\
i i trati za velik prispevek delavcev na račun socialnega miru, spre-	j
j I jeli podpisniki — GZS in sindikati Slovenije dne 22. 2. 1993.	\
3. Realna plača v Sloveniji glede na vse povedano s strani go-	I
I spodov v Vladi in tudi ostalih strokovnjakov Slovenije na račun	S
stanja v Sloveniji, ob sprejemanju interventnega zakona, je lah-	>
ko maksimalno v razmerju 1 : 6,5 kar pomeni, da je izhodiščna
bruto plača za delavce v prvi skupini (po aneksu) 35.548 SIT,
I za najvišje funkcije v Sloveniji pa 231.062 SIT bruto.	^
I Takšno povprečje je veljalo že v prejšnjem skupščinskem si-	\
I stemu za profesionalne funkcionarje po Zakonu o funkcionar-	|
I jih v državnih organih (Uradni list št. 2/91, stran 74).	j
I 4. Strošek dela (neto plača in vse dajatve za delojemalce in	I
I delodajalce) se mora zmanjšati na račun dajatev organizacij in	|
I delavcev; nesprejemljivo je razmerje stroškov dela napram ne-	|
I to plači, ki za gospodarstvo Slovenije v mesecu novembru 1992
I znaša kar 2.058 - povprečna netto plača v gospodarstvu je bila
I v novembru 1992 36.888 SIT, dajatve organizacij in delavcev	|
I pri tem pa kar 39.041 SIT.
I Za realizacijo takojšnjega zmanjšanja obveznosti organizacij
I sta odgovorni Gospodarska zbornica Slovenije, za delavce pa	i
I ZSSS, ki pri tem sledita volilnim oblubam stranke LDS, v zvezi	\
\ I s tem.	I
ZSSS se pooblašča, da preko svojih organov, sproži mehaniz-	j
I me, proklamiranih ukrepov za ukinitev navedenega intervensij-	i
skega zakona in uresničitev ostalih zahtev; pri tem se zadolžuje	i
člane Sveta ZSSS iz Obomčne organizacije ZSSS Ptuj, da radi-	;
I kalno zastopajo našega delavca.
I	OBMOČNI SVET ZSSS PTUJ	|
Teološki tečaj na Ptuju
Tudi letos bo teološki tečaj na Ptuju ponudil vrsto zanimivih pre-
davanj, ki so izziv k poglabljanju .spoznanj o življenju.Nihče nima
namreč v zakupu resnice. V iščoči odprtosti se ji bližajo tisti, ki .se
ne bojijo širine novih spoznanj.
Tečaj bo, kot vedno, v dvorani sv. Ožbalta, Potrčeva 24 na Ptuju, z
začetkom ob 18. uri po sledečem sporedu:
petek, 5. marca: dr. Tone Stres - MOŽNOSTI IN PREPADI PO-
STOMDERNIZMA
sobota, 6. marca: p. Vinko Škafar - PONUDBA SEKT V SLO-
VENSKEM PROSTORU
nedelja, 7. marca: dr.Silvo Novak - DINAMIKA ISKANJA BOGA
petek, 12. marca: dr. Tone Štrukelj - DUH IN OGENJ
sobota, 13. marca: dr. Marjan Turnšek - J^F SLOMŠEK ŠE AK-
TUALEN ZA NAŠ ČAS?
nedelja, 14. marca: dr. Drago Ocvirk - KRISTJANOVA VLOGA
IN NALOGA V DEMOKRATIČNI SLOVENIJI
Predavanja na teološkem tečaju in pogovori po njih so za Ptuj vsa-
koletna priložnost obogatitve, ki je ne gre zamuditi. Karel Gržan
SEZNAM DAROVALCEV ZA IZGRADNJO
BOLNIŠNICE DO 31.1.1993
1.	Bogomir Kostanjevec, Poljska c. 24, Ptuj - namesto cvetja za
pokojnega Ivana Vobiča 2.000,00
2.	Branko in Zlatka Majerič, Moškanjci 23 - nakazilo sredstev za
dobrodelne namene po umrlem Jožetu Klincu 5.000,00
3.	Albin Šumenjak, Gorišnica 50 - namesto cvetja za Jožeta Klin-
ca 2.000,00
4.	Darinka Žnidarič, Gorišnica 100 - namesto cvetja 3.000,00
5.	Lidija Simonič, Orešje 52, Ptuj - namesto cvetja ob smrti gospe
Mare Novak 3.000,00
6.	Podružnica sindikata KK Ptuj, Osojnik - namesto venca na
grob pokojnega Jožeta Klinca, Gorišnica, 5.000,00
7.	Družina Kolmančič, Gorišnica 49 - namesto cvetja na grob
Jožeta Klinca iz Gorišnice 45 3.000,00
8.	Sonja Purgaj, Murnova 1, Vičava - za umrlega Jožeta Lazarja
2.000,00
9.	Bernarda in Ivan Bezeljak, Rimska 12, Ptuj - za umrlega
Jožeta Lazarja 3.000,00
10.	Kadrovska služba Talum, Tovarniška 10, Kidričevo - namesto
cvetja na grob pokojnega Jožeta Glazerja 8.700,00
11.	Vodstvo Taluma, Tovarniška 18, Kidričevo - prispevek bolnici
namesto darovanega cvetja na grob Jožetu Glazerju 6.000,00
12.	Bojanovi prijatelji, Ptuj - namesto venca na grob pokojne ma-
me dr. Novaka 5.000,00
13.	OŠ Slava Klavora Maribor - prispevek namesto cvetja za
Jožeta Glazerja 5.000,00
14.	Drevenšek - Bračič, Gorišnica 55 - za izgradnjo Splošne bol-
nišnice Ptuj 4.000,00
15.	Miran Kline, Moškanjci - za izgradnjo bolnišnice 9.525,00.
TEDNIK marec 1993
nekoč in danes — 13
»Vedno smo še nekako živeli...«
Na obisk k Mundovim v Vo-
drance 34, predvsem pa k naj-
starejšemu družinskemu članu
Francu, ki je 27. novembra lani
dopolnil 90 let življenja, sem se
odpravljala že dalj časa. V pro-
storni veži njihove hiše, ki bi
bolj sodilo v mestno, kot
kmečko okolje, sem najprej
srečala dva najmlajša radoved-
na drobižka, pravnukinjo in
pravnuka. Nekako jima ni šlo v
račun, da se "obi.sk" bolj zani-
ma za njunega dedka, kot za
njiju. Seveda sta najprej dokaj
glasno protestirala, nato pa se
izgubila na stopnišču, ki vodi v
gornje nadstropje, tako, da sem
se lahko posvetila 90 letnemu
Francu, ki je še vedno čil in do-
bre volje.
Zvedav pogled in nasmejan
obraz ti pove, da se še zanima
za vse, kar se dogaja okoli nje-
ga. Tu in tam potarna, da ga
dajejo leta in je nekaj reči že
pozabil, vendar se še vedno
dobro spominja veliko dogod-
kov iz svoje mladosti.
Tako sva se preselila več kot
sedemdeset let nazaj, v čas raz-
pada Avstro-Ogrske. Pove, da
je bil še ravno dovolj mlad, da
ga niso mobilizirali v vojsko, ta-
ko, da je tudi generala Majstra
in njegov boj za severno mejo
sicer z velikim navdušenjem,
spremljal kar "od doma".
Že od mladih nog se je za-
nimal za tehnične dosežke,
stroje in podobno. Ker je bilo
življenje v tistih časih v teh,
od večjih centrov dokaj oddal-
jenih, krajih težko, si ga je
skušal olajšati. "Kmetje so bili
takrat v veliki meri zadolženi
in tudi revni. Poljski pridelki
so se težje prodajali, denar za
življenje pa si moral kljub vse-
mu imeti, zato sem si rekel, da
se iz vsega moram nekako iz-
vleči. Kupil sem mlatilnico in
z njo v času žetve opravljal
mlačev, za kar sem dobil
predvsem žito, ker je bilo ta-
krat denarja manj. Lahko si
predstavljate, da sem si z mla-
tilnico tako prislužil tudi do
30 meterskih centov pšenice.
Nekaj sem je prodal takoj,
drugo pa kasneje, ko se je nje-
na cena dvignila. Tako sem
čez nekaj let le nekako zlezel
na boljše.
Tudi s prodajo živine so bile
težave. Največ so je pokupili
mešetarji, ki so hodili od hiše
do hiše, vendar to tistega pra-
vega izkupička kmetu le ni da-
lo. Zato sem raje z živino sam
odšel na sejem. Ti pa so bili v
Čakovcu ali Ptuju. Oba kraja
sta zelo oddaljena od Vodran-
cev. Na pot je bilo potrebno ze-
lo zgodaj, že pred svitom. Ko
sera živino prodal, sem se
vračal z vlakom do Središča, od
tu pa sem hodil do doma še de-
belo uro. Vedno si moral iz ta-
kega sejma, predvsem, če si
imel denar, priti domov že pred
nočjo. Moram reči, da smo še
nekako živeli, na kmetiji smo
V krajih okoli Koga je pred
drugo vojno igral veliko vlogo
prof. Jože Kerenčič. Veliko je
imel prav, veliko reči pa je tu-
di "sanjal", je menil Mundov
dedek. Tudi njega so 1942. le-
ta zaprli in ga poslali v Da-
chau, od koder se je vrnil juni-
ja 1945. leta.
Takrat so ljudje mislili, da
bo resnično tako, kot so jim
pripovedovali med vojno, ven-
dar so se žal za mnoge stvari
obrnile povsem drugače. Tako
se spominja prvih povojnih
volitev, ki so bile resnično svo-
bodne, kar za kasnejše ne bi
mogel reči, saj so aktivisti do-
bro pazili, kako so ljudje volili
in kam je padla kroglica. Nad
ljudmi so izvajali tudi represa-
lije. Njegovega soseda Lucija,
s katerim sta bila celo skupaj v
Dachau, so zaprli, ker je javno
povedal, da je na Kogu cerkev
potrebnejša od šole, obe
zgradbi sta bili namreč v zad-
njih dneh druge vojne po-
rušeni. S posebno grenkobo se
spominja Dacahuskih proce-
sov. Ni mogel veijeti, da bi bi-
li ljudje, ki so z njim v tabo-
rišču preživeli tisti težki čas,
hudodelci, kot jih je takrat sli-
kala obsodba. Danes ve, da je
bilo vse to podtaknjeno, kar
ga še posebej boli.
"Povojni čas je bil težaven
tudi za kmeta. Morali smo da-
jati veliko dajatev, primanjko-
valo je vsega, od denarja do
materijala. Doma na kmetiji
sta pri delu že pridno poma-
gala sin in hčerka in nekako
smo preživeli," modruje sogo-
vornik.
Jesen življenja mu lepšajo
dneve ob ženi še sin, h&rka,
vnuki ter pravnuki. Vesel je, da
imajo na kmetiji mladega na-
slednika, še posebej pa je vesel
pravnukov. Rad se zanima za
vse, kar se dogaja okoli njega,
bere vse časopise, ki so pri hiši
in teh ni ravno malo, posluša
radio in gleda televizijo.
Kljub temu, da nekoliko po-
tarna zaradi zdravja, predv-
sem zaradi revme, je še lansko
leto okoli hiše kosil travo.
Upa, da bo to zmogel še letos.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
90 letni Franc Munda iz Vodrancev.
Vojaško sodstvo v Slovenlli mod narodnoosvobodilno
borbo in tako] po osvoboditvi
časopisna vest (glej revijo
7D z dne 27.1.in 3.2.1993), da
je senat Temeljnega sodišča v
Murski Soboti na svoji seji
16.Xn.l992 dovolil obnovo
kazenskega postopka zoper
veleposestnika in industrialca
Josipa Benka iz Murske Sobo-
te, ki je bil leta 1945 s sodbo
vojaškega sodišča JA za Šta-
jersko in Prekmuije v zvezi s
sodbo višjega sodišča JA za
Slovenijo obsojen na smrt in
ustreljen, je vzbudila pri mno-
gih čitalcih zanimanje za delo-
vanje vojaškega sodstva v Slo-
veniji med NOB v letu 1945,
ko so vojaška sodišča še delala
s "polno paro".
Glede na to, da o tozadev-
nih predpisih iz delovanja vo-
jaških sodišč v omenjenem ča-
su mnogi občani, zlasti mlajši,
ne vedo skoraj nič, sem se
odločil, da v tem članku zain-
teresirane vsaj delno sezna-
nim z najvažnejšimi predpisi
in z dejavnostjo teh sodišč. Te
predpise in podatke o vojaš-
kem in civilnem sodstvu med
NOB sem našel v knjigi "Slo-
venski pravniki v narodnoo-
svobodilni borbi", ki jo je leta
1985 izdala Zveza društev
pravnkov Slovenije. Za razu-
mevanje in pravilno ocenje-
vanje tozadevnih predpisov iz
delovanja vojaškega sodstva
med NOB je potrebno poznati
in se vživeti v čas okupacije
Slovenije v letih 1941-1945, ko
se je slovenski narod pod vod-
stvom Osvobodilne fronte
(OF) uprl in bojeval z orož-
jem proti nemškim, italijan-
skim in madžarskim okupator-
jem in v tem boju in uporu iz-
gubil v bojih, zaporih, tabo-
riščih in v ujetništvu skupaj
okoli 46.000 življenj. V okupa-
torskih zaporih je bilo naj-
manj 35.000 Slovencev, v in-
ternaciji in koncentracijskih ta-
boriščih 29.000, okrog 35.000
na prisilenm delu, okrog
80.000 pa nasilno izgnanih iz
okupiranih krajev itd. (glej
članek mag. Zvonka Canjka
"Kronološki prerez okupacije
in kolaboracije na Slovenskem
v letih 1941-1945, objavljen le-
tos v reviji 7D, št. 2-5).
V	tej borbi slovenskega na-
roda, ko je šlo za biti ali ne bi-
ti, so bili najtežji zločini: izda-
ja naroda, pomoč okupatorju,
oviranje osvobodilne dejavno-
sti, vnašanje sovražne propa-
gande proti ciljem narodnoo-
svobodilne borbe, organizi-
ranje sovražnih enot in po-
dobno. Takrat, ko je nastajala
država, se je tudi sodna oblast
izvrševala drugače kot v mir-
nem času.
Skrb za red in borba
proti samovolji
V	vsaki revoluciji in vojni,
zlasti v začetku, je najti dosti
samovoljnosti in oseb, ki si
prigrabijo oblast in same od-
ločajo, kdo je sovražnik revo-
lucije, same odločajo o kaznih
itd. Takih pojavov ni manjkalo
tudi v narodnoosvobodilni
borbi. Priznati pa je treba, da
je politično, oblastno in vo-
jaško vodstvo NOB poskušalo
zajeziti samovoljo in uvesti
red ter tozadevno izdajalo
predpise, ki jih bom prikazal v
nadaljevanju tega članka.
Prvi, tudi na vojaška
sodišča nanašajoči
se dokument
že julija 1941 je vrhovno po-
veljstvo slovenskih partizanov
izdalo t.i. "partizanski zakon", s
katerim je določilo sestavo, de-
lo in naloge partizanskih čet. Ta
dokument pa vsebuje tudi dva
člena, ki govorita o sodišču. Čl.
15 se glasi: "Partizansko sodišče
sestavljajo: a) predsednik, b) 4
porotniki, c) partizanski tožilec.
Predsednika sodišča imenuje
komandant bataljona od slučaja
do slučaja iz vrst poveljnikov ali
političnih komisarjev. Porotnike
volijo partizani dotične edinice,
ki ji okrivljeni partizan pripada.
Partizanskega tožilca imenuje
vrhovno poveljstvo.
Manjše disciplinske pre-
greške kaznujejo poveljniki
sami. V slučaju izdajstva in če
se sodišče ne more sestati pa
mu izreče smrtno obsodbo tu-
di kolektiv pod predsedstvom
političnega komisarja."
Člen 16 pa kot kazni določa:
a) opomin, b) ukor, c) izvrše-
vanje težavnih in neprijetnih
del, č) ustrelitev.
^gmmmimmismmm^mmmm^sm
Važen Odlok
Slovenskega
narodnoosvobodilnega
odbora (SNOG)
Zaradi zagotovitve potrebne
zakonitosti v kazenskem sod-
stvu in predvsem zaradi oprede-
litve glavnih kaznivih dejanj ter
s tem preprečitve samovolje je
SNOG dne 1.X.1941 izdal
Odlok o zaščiti slovenskega na-
roda in njegovega gibanja za
osvoboditev in združitev, ki se
glasi:"V zaščito slovenskega na-
roda in njegovega gibanja za
osvoboditev in združitev je
SNOO sklenil proti narodnim
izdajalcem v sedanjem izred-
nem stanju in da prepreči samo-
voljo nadaljnje izjemne ukrepe:
(SE NADAUUJE)
Mirko Kos tanj evec
lupna va^ bivša ormoške
gasilske Zapa na Humu
1.
Ko se voziš od Ormoža do
Središča, te spremljata vso pot
cerkvica in šola, ki stojita na
320 m visokem, od vseh strani
osamljenem hribu. Hum obda-
jajo lepe vasi, kakor Frankov-
ci, Lopršice, Krčevina, Šalov-
ci, Kitajsko itd. Na to okolico
je navezanih več zgodovinskih
dogodkov, a tudi pripovedka
zna marsikaj povedati. — Ta-
ko pripovedujejo o Krčevinah,
kjer leži danes lepo polje, da
je bila tamkaj velika šuma, v
kateri je imel tolovaj "HAP-
ŠA" s svojimi tovariši biva-
lišče. Od tam je vodil tolovaj,
jahaje na konju "Zelencu",
svojo armado na rop na vse
strani, dokler ga ni ugonobil
oddelek konjenikov, ki je bil
poklican iz Gradca. V šumi,
imenovani "Kravjak" pri "Ap-
nenem mostu", mu je bil konj
"2^1enko" ustreljen. "Hapša"
se je vdal, jemaja slovo od
svojega konja z besedami: "Oj
Zeleno! Ko bi te ne ustrelili,
ne bi naju ulovdi."
Zopet druga povest pravi,
kako so v starih časih hodile
na Krčevino morske deklice
pšenico plet. Gospodinje so
jim nosile jedi in ljudstvo je
živelo v blagostanju in zado-
voljstvu.
Ta zgodovinski hrib in lepo
okolico si je ormoška gasilska
župa izbr^a za svoju župno
vajo.
IL_
NAČRT
Za veliko gasilsko župno va-
jo gasilske župe ormoške, ki
bo v nedeljo dne 27. avgusta
1933 ob 3. uri popoldne na
HUMU. Vaja se izvede pod
načelstvom tov. župnega na-
čelnika Franca Hanželiča in
pod poveljstvom tehn. vodje
in predsednika gas. župe or-
moške, tov. Antona Kolariča.
Namen vaje je tehnična pre-
izkušnja posameznih društev
združenih v gas. župi in med-
sebojno spoznanje.
1. Za vsa društva je vaja ob-
vezna, da se udeležijo vaje ka-
kor je spodaj navedeno, razen
društva Ključarovci in Žero-
vinci, ker nima gas. orodja, za-
to pa mora poslati na vajo svo-
je zastopnike (načelnik).
Vaja je zamišljena tako, da
gori pri cerkvi poslopje g. Pe-
tra Zadravca. Na ta goreči ob-
jekt se izvede koncentriran
napad gas. čet iz vse gas. župe
v obliki verige takole:
1. Od jugovzhodne strani
napadejo požarišče gasilska
društva Središče, Obrež, Lo-
peršice, vsako z eno ročno
brizgalko. Društvo Loperšice
postavi svojo ročno brizgalko
pri mlaki gosp. Zadravca in
razvije 110 m cevi do brizgal-
ke iz Obreža, ki stoji na poti
med goricami na vrhu hriba,
pri njivi zasejani s krompirjem
ter ji dovaja vodo v rezervoar.
Brizgalna društva Obrež odvo-
di vodo po 110 m cevi, napel-
jani po meji med goricami v
rezervoar društva Središče,
katera brizgalna stoji višje na
poti, na križišču meje med go-
ricami. Brizgalna Središče raz-
vije po meji med goricami do
gorečega objekta 80 m cevi ter
brizga vodo od jugovzhodne
strani na streho gorečega ob-
jekta.
Pri mlaki višje, od zgoraj na-
vedene, stoji motorka društva
Loperšice, ki razvije 200 m ce-
vi po meji med goricami proti
cerkvi, ter direktno brizga vo-
do od jugovhodne strani na
goreči objekt.
2.	Od severne strani napa-
dejo požarišče društva Sv. Mi-
klavž in Vitan. Brizgalna
društva Sv. Miklavž se postavi
k mlaki pod goricami, g. Sene-
geija, ter razvije po sadovnja-
ku do poti pod sepno grabico
70 m cevi in dovaja vodo v re-
zervoar brizgalne Vitan, ki
stoji pod to grabico na tej po-
ti, Brizgalna društva Vitan
razvije 80 m cevi do gorečega
objekta in brizga vodo od se-
verne strani na požarišče, od-
nosno od časa do časa brani
hišo g. Potočnika na zahodni
strani, da se ne vžge.
3.	Od zahodne strani napa-
dejo goreči objekt društva Ve-
lika Nedelja, Ivanjkovci, Trgo-
višče, Cvetkovci, Ormož in
Hardek. Vsako društvo z eno
ročno brizgalno, Ormož razen
tega še z motorko.
Brizgalni društva Velika Ne-
delja in Ivanjkovci se postavi-
ta k mlaki g. Zidariča, razvije-
ta vsaka 90 m cevi ter obe do-
vajata vodo v rezervoar briz-
gaJne društva Trgovišče, ki
stoji pri studencu na pašniku
g. Židariča. Društvo Trgovišče
razvije 90 m cevi do brizgalne
Cvetkovci, kateri dovaja vodo
v rezervoar brizgalne, ki stoji
pri mlaki g. Pajtleija (pri
vrbi). Društvo Cvetkovci raz-
vije 120 m cevi ter dovaja vo-
do v mlako pod goricami g.
Zoijane (ob mlaki raste ro-
goz). Pri Maki g. Zorjana sto-
ji motorka iz Ormoža, črpa
vodo iz mlake, katero dovaja
prej navedeno društvo in od-
vaja vodo po progi 290 m na-
peljanih cevi na breg, kjer sto-
jita brizgalni društva Hardek
in Ormož. Zadnje imenovani
brizgalni stojita na cesti pred
hišo Masten-Steiman, razvija-
ta vsaka 150 m cevi ter brizga-
ta vodo od južne strani na go-
reči objekt, odnosno branita
cerkev od severne strani pred
vnetjem. (Se nadaljuje.)
Anton Kace
Zbirateljica značic l/iarija Petrovič
Po dolgem, dolgem času
mi je uspelo napraviti inter-
vju z žensko, saj je bila do-
slej predstavljena le ena in
to reševalka križank, Nuša
Horvat. Tokrat se je oju-
načila sogovornica-zbiratelji-
ca značk Marija Petrovič, se-
stra znanega ptujskega ki-
parja Viktorja Gojkoviča in
hčerka priznanega sloven-
skega preparatorja arhelo-
loških najdb Janeza Gojko-
viča iz Hajdine.
Poiskal sem jo v stanovanju
na Muzejskem trgu 1, kjer živi
s svojo številno družino. V po-
koju je od leta 1990, z njo pa
tudi njen soprog Janez.
Značke je začela zbirati leta
1976. Pri zbiranju so ji poma-
gali njen soprog in vsi štirje
otroci. Na vsakem izletu, na
Madžarskem, v Avstriji, na
Češkem in Italiji, je kupovala
njej zanimive značke, katere
skrbno urejuje njen soprog v
uokvirjenem panoju, kamor
jih pripenja na žametno po-
dlogo. Ta značkarski pano visi
v dnevni sobi, iz katere se vsa-
kodnevno sliši prijetna glasba
sodobnih ritmov in kjer se zbi-
rajo njuni otroci s svojimi pri-
jatelji-cami.
Poseduje veliko starih in za-
nimivih značk iz raznovrstnih
kulturnih, športnih in drugih
panog. Vsa družina ima veliko
veselja do zbiranja. Doslej so
zbrali okoli 3000 značk, kar
vsekakor ni rekord, vendar pa
je zbirko vredno omeniti zato,
ker so vanjo vložili veliko tru-
da, prostega časa, predvsem
pa denarja.
Želi, da bi si s kakšnim dru-
gim zbirateljem izmenjala
značke, saj ima veliko enakih,
rada pa bi si še povečala in iz-
popolnila svojo zbirko. Otroci
pridno razmenjujejo značke s
sošolci, želijo pa, da bi tudi
oni prispevali k zbirki, saj jim
jo bosta starša prepustila v na-
daljnje zbiranje.
Lepo in zanimivo je bilo
kramljati s člani družine,
predvsem pa z materjo Mari-
jo. Bila je zelo zgovorna in za-
to mi tega intervjuja ni bilo
težko napisati.
Mariji želim, da bi se
vključila v ptujsko Filateli-
stično društvo, v katerem se
povezujejo zbiratelji razgled-
nic, kovancev in značk.
Edi Klasinc
pač delali vse sami", se spomin-
ja, za mnoge dokaj odmaknje-
nih časov, Franc Munda.
Bil je tudi med prvimi ra-
dioamaterji na tem območju
ormoške občine. S pokojnim
Joškom Tomažičevim sta od-
šla celo na sejem v Ljubljano,
kjer sta si vsa ta tehnična čuda
temeljito ogledala. Sama sta si
naredila radioamatersko po-
stajo, takšno na slušalke. Z
njo sta imela veliko veselja.
Ko so prišli k nam Nemci, jo
je zakopal v steljnik. Lahko bi
bila počakala današnji čas, če
ne bi ob koncu druge vojne
prišli v te kraje Bolgari in z
živino v steljniku vse pomen-
drali.
14 — NASVETI
4. xvtajr£c 1993 TEDMIK
SlovenOa bi lahko kmalu postala druga Švica...
Franc Jazbinšek je zagotovo eden tistih Slovencev, ki so na
tujem uspeli, saj je kot juvelir, lastnik družinske firme z delav-
nico za izdelavo ekskluzivnih unikatnih nakitov, ter tremi trgo-
vinami za prodajo nakita in zlatarskih izdelkov na območju
Stuttgarta. Svojemu poklicu in poslom je predan z vsem srcem,
vendar še zmeraj najde dovolj časa za uspešno vodenje
Združenja slovenskih poslovnežev, v najbogatejši nemški po-
krajini Badden VViirtenberg. Predsednik tega združenja je vse
od ustanovitve pred tremi leti in v pogovoru ne skriva zadovol-
jstva nad dejstvom, da je do sedaj v združenju včlanjenih že
prek 70 slovenskih poslovnežev s tega območja Nemčije.
TAKOLE PRAVI O TEM;
"Naše združenje smo ustano-
vili predvsem z namenom, da
skoncentriramo umske poten-
ciale, podjetniške in poslovne
izkušnje pri delu v Nemčiji, ter
da vse skupaj prenašamo v našo
domovino Slovenijo. Zelo bomo
zadovoljni, če bomo s tem po-
magali svojim rojakom, prepri-
čan pa sem, da realne možnosti
za to obstajajo."
Kdaj ste pravzaprav zapu-
stili domovino?
"Svoj rojstni kraj — Šentjur
pri Celju, sem zapustil leta 1966.
Kot urarski mojster sem najprej
poskušal srečo v Avstriji. Po
dveh letih sem odšel na Švedsko,
tukaj v Nemčiji pa sem od leta
1970. Moram reči, da sem pričel
iz nič. Kljub svojemu poklicu, ki
je takrat že precej pomenil, pa
tudi obetal, sem moral prijeti za
vsako delo. Tako sem se najprej
preizkušal v ključavničarstvu,
potem sem delal pri firmi
Schaub Lorenz kot prodajni in
kontaktni človek; v letu 1979 pa
se je uveljavil kot samostojni po-
slovnež. Da pa sem dosegel vse
to kar imam danes — in moram
reči da imam kar precej — sem
seveda moral predvsem veliko,
veliko delati, tvegati, potrpeti,
vlagati in se zaradi varčevanja
odreči marsičemu, tudi obiskom
v domovini."
Danes ste lastnik družinske
firme, kar je pri nas še novost;
kaj to pravzaprav pomeni?
"To pomeni, da je v firmi za-
poslenih vseh pet družinskih
članov. Vsi delamo in ustvarja-
mo v odlični družinski harmoni-
ji in se resnično zelo dobro ra-
zumemo. Poleg mene je tukaj še
žena Marija, ki mi je čudovita
življenska in poslovna sopotni-
ca. Vedno, že od vsega začetka,
je nenehno potrjevala moje za-
misli in mi pomagala pri ure-
sničitvi zastavljenih ciljev. Zelo
sem vesel, da imam vso podpo-
ro tudi pri obeh hčerkah, starih
27 in 24 let, ter tudi pri najm-
Ijajšem, šele 18 — letnem sinu.
Vsi so zelo sposobni, delovni in
zagnani, ter polni ustvarjalnosti.
Sicer pa je osnova vsake družin-
ske firme (fammilienbetrieb),
dobro razumevanje med posa-
meznimi družinskimi člani. In
tega je v naši družini resnično
za vzor.
Ker pa vseh postranskih in
servisnih zadev resnično ne
uspemo storiti sami imamo v
firmi zaposlene še štiri zunanje
delavce, s katerimi pravtako
uspešno sodelujemo."
Ali smo Slovenci rojeni za
poslovneže?
"Zagotovo smo, vendar mno-
gi v domovini tega verjetno še
niso uspeli ugotoviti, saj do po-
jave demokracije dokazovanje
na tem področju to enostavno
ni bilo možno. Sedaj imamo za
to vse možnosti, saj smo samo-
stojni in popolnoma enakovred-
ni ostalim evropejcem. Celo ta-
ko bi rekel: slovenski narod ima
morda celo prednost, saj imamo
prirojeno inteligenco in pripra-
vljenost do trdega dela. To sem
med drugim ugotovil tudi na
poslovnih obiskih po Sloveniji.
Samo lani sem jih imel 22 in v
pogovorih sem se v to resnično
prepričal.
Dobro sodelujemo tudi s slo-
venskim vladnim gospodarskim
vrhom, pa tudi v nemški pokra-
jini Badden Wiirtenberg imamo
tesne vezi na tem področju,
predvsem z ministrom za gospo-
darstvo."
Kako blizu smo potemta-
kem Slovenci Evropi?
"Mislim, da se kar hitro pri-
bližujemo o.stalemu razvitemu
svetu na stari celini. Pa še hitre-
je nam bi šlo, če nas ne bi pri
tem ovirala dediščina bivše Ju-
goslavije. Naše gospodarstvo
moramo čimprej ponovno oži-
veti in to s pametnimi potezami
na osnovi nacionalne ekonomi-
je, odprtega in prostega trga ter
zdrave konkurence. Svoj pro-
stov v Evropi, ki nas sicer
pričakuje, bomo našli le kot go-
spodarsko razvita dežela.
Tega se zavedamo tudi v
našem združenju, kjer si priza-
devamo za širjenje dejavnosti.
Zato se pripravljamo tudi na
evropsko srečanje slovenskih
poslovnežev, ki bo morda že
prihodnje leto tukaj v Nemčiji.
S tem bo naš cilj, ta pa je v glav-
nem usmeriti finančna sredstva
in poslovne izkušnje v rodno
Slovenijo, zagotovo še lažje ure-
sničevali. Zavedati pa se je tre-
ba, da Evropa investira samo v
ekološko in ekonomsko zdrava
podjetja in, da bomo to zahte-
vali tudi mi. Ker pa je Slovenija
en sam turistični biser, bomo
prvo mesto zagotovo dali razvo-
ju turizma in turističnega go-
spodarstva. Naš cilj je, da bi v
tem pogledu iz Slovenije kmalu
naredili Švico ali Avstrijo."
Zadnje čase je vse več novic
o tem, da se Nemci otresajo
tujcev. Kako gledajo na Slo-
vence?
"Zaradi svetovne krize je res,
da se je v Nemčiji pojavilo vse
več izjav in ukrepom, ki so
uperjeni proti nekatzerim sku-
pinam tujcev. Vendar moram
reči, da gre predvsem za velik
odpor proti Balkancem. To pa
Slovenci nismo. Enostavno bi
rekel, da se Slovenci razlikuje-
mo od Balkancev po tem da
smo pač Slovenci. To pove do-
volj. Mi smo prilagodljiv, delo-
ven, kulturen in čist narod; v
tem ne zaostajamo za Nemci ni-
ti za mihmeter..."
V tujini ste torej uspeli, ali
razmišljate o vrnitvi v domo-
vino?
"Da, prav to si želim. Sedajle
sem nekje na vrhuncu svoje
življenske kariere, a v tujini. Pa še
ne bom odnehal. O svojih bogatih
življenskih izkušnjah pripravljam
knjigo. Upam, da jo bom uspel iz-
dati še letos, ko praznujem svojo
50-letnico. To bi mi bilo najlepše
darilo. Praznoval bom seveda do-
ma v Šentjurju, kjer imam svojo
hišo in še kaj.
Veste... prepotoval sem ves
svet, doživel veliko lepega, am-
pak, doma, doma je daleč na-
jlepše. In prepričan sem, da se
bom čez kakšno leto za vedno
vrnil domov, še postoril kaj ko-
ristnega dokler bom zmogel in
tu tudi ostal."
Naj ob koncu dodam le še to,
da je Franc Jazbinšek izrazil
željo, da bi se v kratkem srečal
tudi s ptujskimi podjetniki,
predvsem z namenom, da bi jih
kod predsednik Združenja slo-
venskih podjetnikov v najboga-
tejši nemški pokrajini seznanil z
možnostmi obojestranskega po-
slovnega sodelovanja. Svoj
obisk v Sloveniji načrtjuje v prvi
polovici marca. M. Ozmec
Franc Jazbinšek trdi: od Balkancev se enostavno razlikujemo po
tem,da smo SLOVENCU (foto: M. Ozmec)
Ker je Franc Jazbinšek kot član predsedstva slovenskega kultur-
no športnega društva Triglav Iz Stuttgarta ob obisku ptujskih In
lancovskih korantov v Nemčiji storil veliko dobrega, so mu v zah-
valo Izročili košaro dobrot Iz domovine, (foto: M. Ozmec)
Sprejem napovedi za dohodnino za leto 1992
V Tedniku sta bila prejšnji teden objavljena dva članka, ki
vas seznanjata s tem, kako bomo izpolnili in oddali napoved
za dohodnino za leto 1992. Kot je bilo že napisano, bomo tu-
di letos sprejemali napovedi na sedežih krajevnih skupnosti
vse štiri sobote v mesecu marcu od 8. do 13. ure in sicer po
naslednjem razporedu:
—	6. 3. 1993 v KS Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markov-
ci, Gorišnica, Cirkulane, Zavrč, Cirkovce, Juršinci, Leskovec
in na Izpostavi Ptuj za mestne krajevne skupnosti;
—	13. 3. 1993 v KS Žetale, Vitomarci, Videm, Polenšak,
Rogoznica, Podlehnik, Zavrč, Lovrenc, Dornava, Stoperce
in na Izpostavi;
—	20. 3. 1993 v KS Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Mar-
kovci, Gorišnica, Cirkulane, Dolena, Destrnik, Juršinci, Le-
skovec in na Izpostavi;
—	27. 3. 1993 v KS Trnovska vas, Grajena, Videm, Rogoz-
nica, Lovrenc, Ptujska Gora, Cirkovce, Dornava, Podlehnik
in na Izpostavi.
Občane prosimo, da na odjemna mesta prinesejo izpolnje-
ne napovedi. Posebej bi opozorili na vpis enotnih matičnih
številk (EMŠO) za zavezance in njihove vzdrževane družin-
ske člane, upokojence na vpis upokojenskih registerskih šte-
vilk. Zneski naj bodo vpisani čitljivo in brez stotinov. Naj-
bolje je slediti navodilu, ki je priloženo vsakemu kompletu
napovedi.
Povdarili bi radi, da matičarji in tajniki KS niso dolžni iz-
polnjevati napovedi, kot so si lani nekateri to tolmačili. Za
pravilnost in izpolnitev ter oddajo napovedi odgovarja vsak
zavezanec sam, za kar jamči tudi s podpisom.
Neuradno je že znana lestvica za dohodnino in povprečna
letna plača v Republiki Sloveniji za leto 1992.
Povprečna letna bruto plača znaša 612.528 SIT, torej bomo
lahko zniževali osnovo za dohodnino za enega otroka (8%
olajšava) v višini 49.002 SIT, za dva otroka (18%) v višini
110.255 SIT.	Stanislav ZAVEC — vodja Izpostave Ptuj
OPRAVIČILO!
Gospodu Maksu Muršcu se opravičujem, ker sem ga
prekrstil v napačen priimek Muršič.
Z razumevanjem!
Vsi ljubitelji zbiratelji, ki bi želeli, da jih predstavim v
rubriki Ptujski konjičkarji, naj se javijo na naslov: Bdi
Klasinc, Rimska ploščad 3, Ptuj ali na telefon (061)
772-809. Lepo je, da tudi javnost ve, s čim se kdo ljubi-
teljsko ukvarja, saj boste vsi s svojimi zbirkami pristavili
lonček h kulturni dediščini. Pa le korajžo!
Lep pozdrav!
Izboljšajmo kvaliteto
našega mleka I
K pisanju me je spodbudil
članek v 7. številki Tednik^ 18.
februarja; Samo milijon mikro-
organizmov v mililitru. V član-
ku gospod Zupanič opozarja na
dejavnike, ki jih rejci oz. proiz-
vajalci mleka kaj radi pozablja-
jo, čeprav je kv^iteta mleka in
s tem tudi plačilo, odvisno prav
od njih; higiena hleva, higiena
živali in človeka, čiščenje vime-
na in sestav ter čiščenje molzne
opreme in naprav. Mislim, da
se rejci slednjemu premalo po-
svečajo. V svojem sestavku že-
lim podrobneje opisati sam po-
tek čiščenja opreme pri molži v
vrč in čiščenje mlekonodnega
sistema. Opozoriti želim tudi
na hlajenje mleka neposredno
po molži, ki je za kvaliteto mle-
ka tudi zelo pomembna.
PI^JE IN
ČIŠČENJE
MOLZNE OPREME
i. Sistem molže v vrč in
molzni stroj VITREX
a) splakovanje: tzikoj po molži
oplaknemo zunanjo površino
molznega vrča in sesnih čaš s
curkom hladne vode. Molzni vrč
vključimo na vakuum. V vedro z
mlačno vodo pomakamo sesne
čaše: z izmeničnim dviganjem in
spuščanjem dosežemo boljši
učinek spiranja. Ko prenehamo
splakovati, snamamo pokrov in
vodo izlijemo iz vrča.
b)	priprava čistila: v vedru ali
koritu pripravimo raztopino de-
tergenta po navodilih proizva-
jalca. Običajno v vedro tople
vode (približno 60°C) vsujemo
za jogurtov lonček čistilnega
sredstva in pomešamo z leseno
žlico.
c)	čiščenje in razkuževanje:
čistimo na enak način, kot smo
splaknjevali, ponovimo posto-
pek, tokrat s toplim čistilnim
sredstvom. Ko je vrč primerno
poln, izlijemo razstopino nazaj v
korito za pranje in postopek
večkrat ponovimo. S posebno
ščetko sčistimo sesne gume od
znotraj. Prav tako oščetkamo vrč
in pokrov, dokler ne odstranimo
ostankov mleka in nesnago.
Posebaj pozorno očistimo
robove in tesnila.
d)	končno splakovanje: s či-
sto vodo molzno opremo temel-
jito splaknemo. Tako odstrani-
mo ostanke kemičnih sredstev,
ki bi lahko ponagajali pri prede-
lavi mleka.
e)	shranjevanje molzne opre-
me: očiščeno in razkuženo op-
remo obesimo v mlekarnici ta-
ko, da se voda odcedi, oprema
pa posuši. Zavarujemo pa pred
prahom in mrčesom. Opreme
NE puščamo v hlevu.
f)	splakovanje opreme pred
ponovno molžo: pred molžo
oplaknemo opremo z vročo vo-
do, da odstranimo bakterije, ki
so se nabrale na opremi med
molžama.	Pripravila:
Dominika Slanič, ing. agr.
Kmetijska šola Ptuj
Ohladitve ozračja v drugi po-
lovici meseca februarja so za ra-
stlinje v vrtu ugodne, saj je tako
nekoliko zadržana prezgodnja
vegetacija. Je pa zaskrbljujoče
zimsko sušno obdobje, ko že
tretji mesec ni obilnejših pada-
vin, da bi se zemlja dovolj napo-
jila. Vrtičkarje takšno zimsko
sušno -obdobje opozarja na
ukrepe, da bodo z vlago v tleh
ravnali skrajno varčevalno.
Namakanje tal in zalivanje sta
za vrtičkarja problematična, saj
pristopnost ali dovod vode nista
vselej ugodna. Toplota vode iz
vodovodnega omrežja za rastli-
ne ni primerna, pa tudi lastnost
vodovodne vode glede na njeno
trdoto za občutljivejše cvetnice
in vrtnine ne ustrezna. Založe-
nost tal z vlago najuspešneje
ohranjamo z redno in skrbno
obdelavo tal. Vrtno zemljo, ki
smo jo v jeseni aH pozimi globo-
ko prekopali, pred setvijo ali sa-
jenjem le poravnamo. Spomladi
globoko lopatanje po sušni zimi
v vrtu ni priporočljivo, ker ob
obračanju prsti izhlapi še tista
malenkostna zaloga vode. Če
zemlja v jeseni ni bila globoko
prekopana, jo po sušni zimi le
plitveje prekopljemo, da bi tako
zadržali v globljih slojih čimveč
vlage.
Voda izhlapeva iz zbitih tal
skozi talne razpoke in kapilare.
Vrtno zemljo pogostoma, zlasti
pa po močnejših nalivih, plitvo
prekopljemo. Plitvo rahljanje
vrtne povrhnjice je potrebno iz
več razlogov, predvsem pa zara-
di zadrževanja vlage v deh, pre-
prečevanja rasti plevelov, vzpo-
stavljanja večje zračnosti tal na
območju korenin in vnašanja
gnojil bhžje koreninam.
V SADNEM VRTU zgodnejšo
rez opravljamo le na starejšem
sadnem drevju in sadnih vrstah,
ki prično zgodaj pomladi vegeti-
rati. Za mlado sadno drevje ni
priporočljiva niti prezgodnja, še
manj pa prepozna rez. Pri prez-
godnji rezi ne moremo vedno
oceniti uspešnosti prezimitve,
zlasti brstov na mladih pogan-
jkih. Neugodna prezimitev mla-
dik ali pa da so po zmrzali uniče-
ne, bo imelo za posledico pov-
sem drugačno vzgojno rez. S
pozno rezjo drevo slabimo, ker
smo del hranilnih snovi, ki so bi-
le nakopičene preko zime v kore-
ninah in so se že pretočile v veje
do brstov, zavrgli. Za sadne vrste
in sorte, ki imajo prebujno rast.
je pozna rez koristna, za vse
ostale pa je seveda škodljiva.
V	OKRASNEM VRTU ra-
stlin, ki smo jih zavarovali pred
zimsko pozebo, še ne odkriva-
mo. Odkrivanje, rastlin opravi-
mo, ko .se že pričenja vegetacija
in ko preneha obdobje največjih
nihanj med dnevno in nočno
temperaturo. Ob koncu zime
najvišje dnevne temperature
presegajo 15 stopinj C, ponoči
pa zdrsnejo tudi pod -10 stopinj
C, kar pomeni 25 stopinj C tem-
peraturne razlike, ki zlasti na
jrezgodaj razkrite rastline lah-
to vpliva kot šok. Zavarovane
rastline, ne glede na vrsto varo-
vala in način varovanja, prično
nekaj dni prej vegetirati kot ne-
zavarovane rastline, zato mora-
mo na posledice prezgodnjega
ah prepoznega odkrivanja biti
pozorni.
V	ZELENJAVNEM VRTU že
sejemo gladkozrnate sorte vrtne-
ga graha. Sorte gladkozrnatega
graha so za razliko od sort z
oglatim in nagubanim zrnjem
manj občutljive za mraz, v dolgo-
trajnem hladnem in vlažnem vre-
menu pa tudi niso tako podvr-
žene trohnenju.
Vrtno krešo za sprotno rabo
sejemo v lončke in zabojčke.
Postavimo jih na svetlo mesto,
kjer je toplpta 8 do 10 stopinj
C, kar je najprimernejša kalilna
toplota. Z dovolj svetlobe mla-
de rastline ustvarijo več listnega
zelenila in so manj pretegnjene.
Brstični ohrovt je v letošnji
mili zimi dobro prezimil. Če ni
bil posajen na preveč vetrovne
in hladnemu zraku izpostavlje-
ne lege, so brstične glavice osta-
le dovolj čvrste in zelene, ra-
stlinsko steblo pa je obdržalo še
dovolj vegetacijske sposobnosti.
Po obiranju brstičnih glavic ste-
bla še ne zavržemo, z vrhnjih
brstov na kocenu bodo namreč
ob koncu zime še odgnali števil-
ni vršički. Komur so po okusu
krhki in mladi poganjki listnega
ohrovta všeč, je to izvrstna
zgodnja solata, ko na vrtu še
močno primanjkuje druge ze-
lenjave.
Po biokoledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo zaradi lista, 5. in 6. ter
13. in 14. marca, zaradi korenike,
od 1. do 3. ter od 9. do 11. marca,
nadzemnih plodov, 6. in 1. mar-
ca. Rastline, ki jih pridelujemo
zaradi cveta, in zdravilna zaMča
pa od 2. do 5. ter od 11. do 14.
marca. Miran Glušič, ing.agr.
TEDNIK --- marec 1993
šport 17
Želimo osvojiti državno prvenstvo
• Strelska družina dobila z
novim predsednikom nov zagon
in že uvedla nekatere izboljšave
• "Lackovi" strelci že leta po-
segajo po državnih medaljah in
se uvrščajo med najboljše ptuj-
ske športnike • Najboljši na
mednarodna tekmovanja v za-
četku marca, konec meseca dr-
žavno prvenstvo na Ptuju
Pred dobrim mesecem je na-
juspešnejša strelska družina v
občini izvolila novega predsed-
nika, ki je zamenjal dosedanje-
ga Slavka Ivanoviča. To je Stan-
ko Kosi iz Podgorc, lastnik pod-
jetja S&D s sedežem na Ptuju.
"Preprosto so me našli. Sam
sem se nekoč ukvarjal s karate-
jem, s streljanjem nikoli. Ven-
dar vidim v teh strelcih izziv, da
bodo ob mojem dobrem delu
napravili še več kot doslej," je
povedal Stanko Kosi. Zaenkrat
so uvedli nagrajevanje najbolj-
ših, dogovorili so se za skupne
priprave na Osankarici pred
vsemi večjimi tekmovanji,za di-
sciplinirani trening dvakrat te-
densko, za začetek pa so vsi čla-
ni dobili nove trenirke z oznako
družine in mestnim grbom. "Že
na prvem tekmovanju v Ljublja-
ni je nova oprema neverjetno
psihološko učinkovala na naše
strelce in na tekmece. Mislim,
da smo tistikrat zmagali prav
zaradi tega učinka."
Program je Stanko Kosi napi-
sal v potankosti zaenkrat samo
za prve tri mesece. Sedaj imajo
tudi vrsto tekmovanj. "Prizade-
vamo si, da bi organizirali
državno prvenstvo na Ptuju. Ni
Še odločeno, ali v Centru ali v
Mladiki. Tekmovalcem mora
organizator omogočiti 40 strel-
skih mest brez dnevne svetlobe.
Za pomoč bomo zaprosili tudi
ptujski učni center TO. Sicer pa
žalimo, da si tekmovanje ogle-
dajo tudi gledalci, da se bodo
lahko med njimi pokazali spon-
zorji, predvsem pa želimo na
državnem prvenstvu zmagati."
Tako Stanko Kosi o tekmovan-
ju, ki naj bi bilo 24. in 25. mar-
ca. Najboljši strelci pa se bodo
udeležili mednarodnih tekmo-
vanj že v začetku meseca. Tako
bo potoval Janez Štuhec kot
državni reprezentant na Mad-
žarsko že 3. marca, Trstenjak,
Pšajd in Selinšek pa na Slo-
vaško 4. marca.	McZ
Najaktivneiši strelci SD Jožeta Lacka ob dnevu svoje družine. Na skrajni desni novi predsednik Stan-
ko KosL Foto: M.ZupanIč.
Naslov državnih viQ,eprvakov ekip!
starejših dečkov OS LJUDSKI VRT
v soboto in nedeljo je v Čr-
nomlju potekalo državno šahovsko
prvenstvo osnovnih šol za starejše
dečke. Kot regijski prvak se ga je
udeležila ekipa OŠ Ljudski vrt, ki
je osvojila odlično drugo mesto.
Kot je povedala mentorica Tatjana
Vaupotič, so si fantje glede na pri-
kazano igro (8 srečanj so zmag^i z
rezultatom 4 : O oz. 3,5 : 0,5). Za-
služih celo naslov državnih prva-
kov, vendar so v zadnjem srečanju
proti ekipi Dragomerja, za katero
nastopa MK Šoln in Praznik imeli
nekoliko smole (Viki Napa.st je
proti Prazniku popolnoma doblje-
no pozicijo izgubil v časovni stiski
in niso uspeh vsaj remizirati, kar bi
jim zadostovalo za 1. mesto). Sicer
pa so prikazali najboljšo igro saj
je Robi Mihahč osvojil 1. mesto,
na 4. deski z vsemi možnimi
točkami, za kar je prejel po.seben
pokal in kaseto, Gregor Pod-
križnik je osvojil 2. mesto na 1.
deski, enako tudi Miro Mihelič na
3. deski, za kar sta prejela kasete.
Po oceni prisotnih mentorjev, si
vsi štirje zaslužijo glede na prika-
zano igro sodelovanje na držav-
nem prvenstvu posameznikov po
skrajšanem tempu, ki bo od 12.
do 14. marca v Radovljici. Glede
na to, da so vsi štirje tudi člani
Šahovskega društva "LIPA" Ptuj,
bodo ob morebitni odobritvi na-
stopa s strani komisije za pionir-
ski šah pri ŠZ Slovenije, poskušali
najti potrebna finančna sredstva.
Pred tem pa bosta člana ŠD "LI-
PA" Ptuj Gregor Podkrižnik (OŠ
ljudski vrt) in Jurij Cvitanič (OŠ
Gorišnica) nastopila še na regij-
skem prvenstvu posameznikov
kjer, lahko z dobro uvrstitvijo za-
gotovita še kakšno mesto l^uj-
čanom za naslednje leto.
VRSTNI RED
DRŽAVKEGA
PRVENSTVA:
1.	ekma OŠ Dragomer 18 meč točk
2.	OS Ljudski vrt 16,
3.	OŠ Krško 12 itd.
Ptuj, dne 22.2.1993
Silva Razlag
Dobra igra v Ljubljani nI bila dovolj
v osemnajstem kolu prve dr-
žavne moške rokometne lige je
ekipa Kolinske Slovana v Ljublja-
ni s 23:21 premagala ptujsko Dra-
vo in ji t^o prekinila niz zmag.
Ptujčani so se dobro držali ter po-
trdili dobre igre iz minulih kol in
pokalnega tekmovanja, vendar do
zmage zaradi tokrat res pristran-
skega sojenja niso mogli. To velja
za Dravinega "prijatelja", sodnika
Povaleja iz Celja, ki jim je "pravi-
co" podelil tudi prejšnjo sezono v
Murski Soboti in v jesenskem de-
lu v Ajdovščini.
Tekma je bila v prvem polčasu
zelo izenačena, ta del pa so do-
mačini, ki jih vodi Celjan Aleš
Praznik, dobih z 11:10. V drugem
delu so si domačini priigrali sicer
večjo prednost, vendar so se jim
Ptujčani ob bučni podpori svojih
navijačev hitro približali na dva
zadetka razlike, več pa ni šlo. Za-
detke so dosegli: Mikulič 5, Vu-
grinec 4, Novak in Hrnjadovič po
3, Sabo in Neno Potočnjak po 2
ter Alan Potočnjak in Sagadin po
enega, nastopili pa so še Pšajd,
Beišak, Gaberc in Pintarič.
Kakorkoli že, ni se še primeri-
lo, da bi se Ljubljančani bali
Ptujčanov, doslej je bilo vedno le
vprašanje v korist Kolinske Slova-
na. Tokrat pa je v Ptuju res dobra
ekipa, ki si je praktično že zagoto-
vila obstanek v prvi državni ligi,
za uvrstitev v končnico (med
osem najboljših) pa ima še vse
možnosti.
Prihodnje kolo bo na sporedu v
sredo, 10. marca, ko se bo Drava
v ptujski športni dvorani Center
pomerila z Novo Opremo iz Slo-
venj Gradca (19.00).
V pokalnem tekmovanju so Ptuj-
čani potrdili kakovost in Italco iz
Ddbove premagali tudi v gosteh
ter se tako uvrstili v polGnale, kjer
jih najverjetneje čaka Pivovarna
Laško. Najverjetneje zato, ker do
zaključka red^cije še nismo izve-
deli, kaj bo s povratno tekmo Pivo-
varna I^ško — Andor Jadran, ki
so jo Celjani sicer po podaljšku do-
bili, po propozicijah pa bi morale
odločati sedemmetrovke.
VELIKA NEDELJA
VISOKO PREMAGALA
VODILNEGA_
V derbiju vzhodne skupine dru-
ge moške lige so igralci Velike
Nedelje v soboto zvečer v svoji
dvorani brez težav visoko prema-
gali vodilno Krško. Ob polčasu so
vodili že z 12:5, ob koncu pa je bi-
lo 24:15. Krškemu so se tako pri-
bližali na dve točki. Gre pa v bi-
stvu za boljšo pozicijo pred
končnico prvenstva, ki bo v tej ligi
odločila o napredovanju v prvo
državno ligo.
Ormož Invest je gostoval v Cel-
ju in z domačo ekipo izgubil z
20:23, čeprav je bilo ob polčasu
11:10 za Ormožane, ki se bodo v
soboto ob 18. uri v Veliki Nedelji
pomerili z Radgono, Velika Ne-
delja pa v Murski Soboti s Kro-
gom.	l.k.
Prva v akrobatiki
Vsem, ki imate radi šport, se z
njim ukvarjate, ali pa se zanj zani-
mate, še posebej za akrobatiko,
predstavljam perspektivno, mlado
tekmovalko Mirelo Jurič iz Slo-
venske Bistrice.
Vsekekor je ne smemo prezreti,
saj navsezadnje ne pozabimo za-
beležiti vzponov teniških igralcev,
nogometnih klubov, smučarjev
itd. In prav je tako.
Ni pa prav, da se o takšnem
izrednem uspehu, kot ga je dose-
gla Mirela Jurič, komajda kaj kje
zapiše, ali pa sploh ne.
Mirela je stara šele deset let, a
se njena športna pot že vzpenja.
To dejstvo se je potrdilo 13. fe-
bruarja tega leta, ko je bilo v Lo-
gatcu državno prvenstvo za pio-
nirke. Mirela je bila najboljša, do-
segla je prvo mesto. Najprej se je
otroško skromno nasmehnila,
med vožnjo v avtobusu proti do-
mu, pa je tiho smrkala. Od sreče
seveda. In neučakanosti, da se sti-
sne k svojim domačim.
KAKO SE POČUTIŠ PO SI-
JAJNEM USPEHU?
Seveda se počutim dobro, lepo,
vesela sem...
TVOJI DOSEDANJI USPEHI?
Moji uspehi s tekmovanj so:
72., 26., 7., 5., 4., 3., in 1. mesto.
KDAJ SI ZAČELA TRENI-
RATI?
Trenirati sem začela v prvem
razredu, prvič pa sem tekmovala v
drugem razredu.
MENDA SI TUDI VADITEL-
JICA? KOGA "UČIŠ"?
Sem vaditeljica učencev 1. in 2.
razredov, vadimo pa na parterju,
gredi in kozi, se pravi, da jih tre-
niram ritmično gimnastiko in
akrobatiko.
IMAŠ VZORNIKE?
Redno spremljam svetovna in
druga tekmovanja v akrobatiki.
Moja vzornica je LI LU.
KAKO NA TVOJE UDEJ-
STVOVANJE GLEDAJO DO-
MAČI?
Z mano se veselijo mojih na-
predovanj in uspehov.
KAKO TVOJ USPEH
SPREMLJAJO SOŠOLCI?
Zanima jih, kdaj bom tekmova-
la, kako sem bila uspešna, držijo
- X
IMAŠ KAJ PROSTEGA ČASA?
Kljub vsakodnevnemu treningu
imam prosti čas, a manj kot moji
sovrstniki.
KAJ ŽELIŠ DOSEČI NA
ŠPORTNEM PODROČJU?
Rada bi se še izpopolnila, na-
predovala, rada bi bila uspešna...
KDO TI JE NA POTI DO TE-
GA USPEHA POMAGAL?
Največ sta mi in mi še pomaga-
ta tovarišica Natalija Ennis in to-
variš Boris Jurak.
Ja, Mirela, hvala za prvi inter-
vju. Glede na tvoje sposobnosti
jih bo v prihodnosti najbrž še
veliko, še več pa ti želim špor-
tnih uspehov. Sonja Votolen
Alkido tudi v Ptuju
Zaradi velikega zanimanja, ki
so ga povzročili naši seminarji ai-
kida, smo se v KK POETOVIO
odločili, da ustanovimo aikido
sekcijo, ki bo v Ptuju predstavlja-
la to najvišjo oblko goloroke sa-
moobrambe; to atraktivno veščino
japonskih samurajev, neprema-
gljivih vitezov Daljnega vzhoda. V
Sloveniji trenutno delujeta dve
takšni društvi: Aikido klub Branik
Maribor in Ki-aikido klub Lju-
bljana. V Ptuju bo treninge vodil
mojster aikida Silvester Vogrinec
(1. dan). V začetku bomo vadili
vsak torek od 17. do 18.30 v telo-
vadnici OŠ dr.Ljudevita Pivka.
In kaj sploh je AIKIDO? Gre
za vrhun.sko obliko samoobram-
be, ki jo je na podlagi jiu-jitsu
šole Sogaku Takede kreiral Mori-
hei Ueshiba (1883-1969), eden
največjih mojstrov tega stoletja.
Beseda aikido pomeni metodo
za uskladhev duhovne moči s tele-
sno. Umetnost obrambe na način
aikida ni uporaba sile, pač pa
upoštevanje zakona o ravnotežju
in vzvodih. Gibanju nasprotnika se
nenehno prilagajamo. Z aikido
tehnikami napad kontroliramo in
nasprotniku s tem dokažemo, da
je njegova agresija nesmiselna. Fi-
lozofija aikida počiva na globokih
etičnih in humanih vrednotah. Ne
gre samo za učinkovit sistem
obrambe, temveč tudi za dovršeno
metodo samokontrole. Doseči mir
in sproščenost v moderni družbi je
ključ za vitalnost in trajno zdravje,
ki ju aikido brez dvoma zagotavlja.
Aikido se poučuje v skupinah od
20 do 30 ljudi v telovadnicah, ime-
novan DOJO. Vaje trajajo eno
uro, udeleženci pa so razdeljeni
po stopnjah pasu oz. že osvoje-
nem znanju. Po kratki meditaciji
so na vrsti razgibalne vaje, nato
pa učenje novih tehnik, metov in
prijemov, pri čemer se dela po pa-
rih. Aikido je danes še vedno bo-
rilna veščina in ne šport, zato ni-
ma sistema tekmovanj. Tako kot v
drugih borilnih veščinah (karate,
kendo, judo, ipd.) se je tudi v ai-
kidu po smrti njegovega ustanovi-
telja M.Ueshibe, razvilo več ra-
zličnih šol oz. stilov, ki jih prezen-
tirajo posamezni japonski mojstri.
Izvirni ideji aikida je ostal najbolj
zvest Koichi Tohei, ki jo razlaga
na podlagi kozmične KI — ener-
gije. Vodstvo temeljne skupine je
prevzel Ueshibin sin Kissomaru.
Najbolj tradicionalna šola aikida
je zastopana v samurajski obliki
Daito-ryuja, ki ga goji Takeda To-
kimune. Novejši trend predstavlja
Gozo Shioda, ki je v aikido vnesel
športne elemente. Najdlje pa je v
modernizaciji aikida odšel Kenji
Tonuki, ki je svoj stil združil z ne-
katerimi principi juda ter uvedel
sistem tekmovanj. Ostali stli aiki-
da so še Yoseikan-ryu senseia
Mochizukeya, Korindo-ryu Hara-
ya idr.
Aikido se trenutno nahaja na
pomembni prelomnici med tradici-
jo in modernizacijo. Prevladuje pa
težnja, da se aikido čim bolj popu-
larizira, da se njegova praksa poe-
nostavi in približa širšim mno-
žicam, da veščina pri tem ne izgubi
na kvaliteti, humanosti, plemenito-
sti in da se ohrani osnovna ideja.
Državna liga
Po četrtem kolu državne lige
v streljanju z zračno pištolo še
vedno med 13 ekipami vodijo
Ptujčani in med 47 posamezniki
strelec SD Jožeta Lacka Janez
Štuhec. Tokrat so streljali za
malenkost slabše kot v prejšnjih
kolih, vendar rezultati niso
ogrozili skupne uvrstitve. Ekip-
no so bili v četrtem kolu tretji,
)osamezno pa Štuhec tretji,
'šajd mlajši peti in Trstenjak
šesti.
Ekipno po štirih kolih:
1.	Jože Lacko I 6768 krogov
2.	Mrož — Velenje 6741 krogov
3.	Ohmpija I 6710 krogov
11. Jože Lacko II
Posamezno po štirih kolih:
1.	Janez Štuhec, J. Lacko, 2283
2.	Simon Veternik, Mrož, 2271
3.	Robi Krajnc, Olimpija, 2255
4.	Emil Serafin, Olimpija, 2245
5.	Alojz Trstenjak, J. Lacko, 2243
6.	Ludvik Pšajd ml., J. Lacko, 2242
Med članicami ekipno vodi
Olimpija, 4386, pred D. Požene-
lom iz Rečice, 4301, in Jožetom
Lackom, 3995.
OBČINSKO PRVENSTVO
V STRELJANJU
S STANDARDNIM
ZRAČNIM OROŽJEM
Med člani je v streljanju z
zračno puško zmagal Andrej
Pulko, Turnišče, pred Vladom
Lovrenčičem, Jože Lacko, in
Izidorjem Pulkom, Turnišče.
Med mladinci je v streljanju s
puško zmagal Andrej Pulko,
Turnišče, pred Vladom Lo-
vrenčičem, Jože Lacko.
V streljanju s pištolo je med
člani zmagal Janez Štuhec pred
Ludvikom Pšajdom ml. in Aloj-
zom Trstenjakom, vsi Jože Lac-
ko. Med članicami je zmagala
Mateja Rožman, Mip, pred
Majdo Raušl, Juršinci, in Alen-
ko Peteršič, Dornava. Pri mla-
dinkah je zmagala Raušlova
pred Peteršičevo.
OBČINSKO PRVENSTVO
S SERIJSKO ZRAČNO
PUŠKO_
Mlajši mladinci: 1. Aleksander
Zelko, Turnišče, 2. Dejan Šlam-
berger, Turnišče, 3. Robi Vrabl,
Opekar. Ekipno: Turnišče pred
Opekarjem in Dornavo.
Mlajše mladinke: 1. Mojca Gru-
la, Turnišče, 2. Alenka Peteršič,
3.0 Iga Šajanovič, obe Dornava.
Ekipno: Dornava.
Mladinci: 1. Andrej Pulko, Tur-
nišče, 2. Andrej Orešek, Jože
Lacko, 3. Marjan Zupanič, Tur-
nišče.
Člani: 1. Izidor Pulko, Tur-
nišče, 2. Ludvik Pšajd ml., Jože
Lacko, 3. Franc Lubec, Kidričevo.
Ekipno: Mip Ptuj pred Ki-
dričevim, Agisom in Dornavo.
McZ
Seminar Rikuta Koge
Člani KK Poetovio: Gorazd Grula, Janez Cvetko in Liljana Vo-
grinec, so se s trenerjem Silvestrom Vogrincem udeležili seminarja
japonskega .senseija RIKUTA KOGA Shihan (6. dan), ki je gene-
ralni sekretar vseh japonskih inštruktorjev v svetu, kateri delujejo v
okviru SKI (Shotoken karate Internacional) federacije. SKI goji
tradicionalni karate pod vodstvom enega najboljših karateistov
vseh časov HIROKAZU KANAZAWE (9. dan).
Rikuta Koga je glavni strokovni mentor za SKI Slovenijo. Živi in
deluje v Ziirichu. V Rušah je imel tridnevni seminar, od 19. do 21.
2., na katerem je prikazal izpitni program omenjene federacije ter
principe in metode treniranja konona — osnovnih tehnik, kat —
vezanih tehnik in kumiteja — vrste in oblike sparinga ter principe
borb po tradicionalnem sistemu karateja.
Udeleženci seminarja so v nedeljo polagali za mojstrske — DAN
pasove. V prostem času so bili na ogled videofilmi iz SKI prvenstev
in turnirjev. Rikuta Koga pa je dejal, da je že slišal za Ptuj, najsta-
rejše mesto v Sloveniji in da ga želi obikati.
Aikido sekcijo bo vodil mojster S.Vogrinec.
NAMIZNI TENIS — Sedmo kolo prve državne namiznoteniške
lige, v kateri nastopajo tudi igralke ptujskega kluba Petovio,
Ptujčankam ni prineslo sreče. Čeprav so v gosteh pri ljubljanski
Iliriji v začetku celo povedle z 2 : O, so Ljubljančanke tesno zma-
gale s končnim rezultatom 4 : 3. Ptujske igralke so uvrščene na le-
stvici na drugo mesto. Prav tako so izgubili kolo tudi fantje, in si-
cer proti Krškemu z rezultatom 3 : 4, tekma proti Ingradu pa je
odložena.
ODBOJKA — V 15. kolu druge slovenske odbojkarske lige so se
ptujske odbojkarice pomerile z igralkami Mežice. Ptujčanke so
zmagale z rezultatom 3:1.
STREUANJE GLINASTIH GOLOBOV — Ptujčan Igor Rakuša
je zmagal na drugem izbirnem turnirju za sestavo državne repre-
zentance v streljanju na glinaste golobe v trapu in dosegel s 132
zadetki nov državni rekord. Tako bo zastopal Slovenijo na prvi
tekmi svetovnega pokala, ki bo v začetku aprila v Kairu. McZ
18 — pustni utrinki
4, marec 1993 -- TEDNIK
Še nekaj utrinkov
z letošnjih pustnih
prireditev
LukarjI /z Dornave. Bo z njihovo pomočjo oživela pridelava luka
na Ptujskem polju?
Gostovanje v daljni Japonski jih nI utrudilo. Nastopili so tudi v ne-
deljo v Ptuju. Vabijo pa jih tudi ponovno v Ameriko.
Ptujski pihalni orkester je tudi letos poskrbel za izvirno masko.
Če bi bili le krofi merilo, se nam je standard od lani na letos zelo
povečal. Tako je bilo na pustno nedeljo v gostilni Bakhosov hram.
Na pustno nedeljo je bilo veselo tudi na fašenku v Markovcih. Tu-
di tam so si dali duška In na šaljiv način "pometU" z nekaterimi
dogodki.
Robčkov Imam že dovolj, sedaj
bom malo počival, potem pa si
bom znova nadel masko In po-
skakoval...
Skrita za brado In nosom...
Tudi Nemci vedo loj je fašenk
Sredi prejšnjega tedna sta se iz Nemčije vrnili skupini 23 korantov iz Ptuja in Lancove
vasi, ki sta na pustni torek, na povabilo nemških gostite^ev, uspešno nastopili na naj-
večjem karnevalu v pokrajini Badden Wiirtenberg, v Stuttgartu. Med prek 3000 udeleženci
karnevala je bila skupina korantov prava atrakcija, saj je med prek 200 tisoč obiskovalci iz
južne Nemč^e požela občudovanje in izredno veliko zanimanje. Vodje obeh skupin in naši
godci so takoj po karnevalu nastopili tudi na radiu Stuttgart, ki ga posluša prek milijon po-
slušalcev, zvečer pa jih je sprejelo še vodstvo karnevala in jim izročilo spominsko odličje.
Če smo na pustno nedeljo
imeli na ptujskem kurento-
vanju lepo in sončno vreme,
nas je naslednje jutro po te-
meljitih potovalnih predpri-
pravah, na poti skozi Avstri-
jo presenetil pravi snežni
metež. In nekaj podobnega
je bilo tudi v nadaljevanju
celodnevne poti skozi Nem-
čijo, vse tja, do okoli 800 km
oddaljenega središča najbo-
gatejše nemške pokrajine
Badden Wiirtenberg, Stutt-
garta.
Ko smo nekaj po dvajseti
uri zvečer utrujeni, in mnogi
tudi premraženi, s pomočjo
sokrivca za našo pot, rojaka
Stanka Rakuša končno le
prispeli v tople prostore slo-
venskega kulturno športnega
društva Triglav, smo kmalu
pozabili na vse hudo. Pri-
srčna in ravno pravšnja je bi-
la dobrodošlica naših roja-
kov, ki so nam po dobri stari
navadi najprej ponudili
odlično govejo juho z me-
som; po našem okusu seve-
da. Ta je kmalu odtehtala
vse potovalne in druge napo-
re. Koranti in spremljevalci
so okrepčani precej lažje ra-
zložili svojo pustno in drugo
prtljago ter jo pripravili za
nastop naslednjega dne.
Po uspešnem "nudenju
prve duševne pomoči" nam
je v odsotnosti predsednice
Triglava Ane Štuhec, poleg
našega Stanka izrekel dobro-
došlico še član predsedstva
tega društva, sicer uspešen
podjetnik Franc Jazbinšek.
Za gostoljubje pa sta se
našim zdomskim gostiteljem
v imenu vseh iz domovine
zahvalila vodja korantov
skupine Center iz Ptuja Raj-
ko Fajt ter vodja skupine ha-
loških korantov iz Lancove
vasi Stanko Ropič. Po pro-
stem pogovoru se je naš mu-
zikant Tone Širovnik ko-
rajžno znesel nad svojo fraj-
tonerico; nekajkrat smo naz-
dravili z domačim, nato pa
smo se še pred polnočjo od-
pravili v bližnji mladinski
hotel, k počitku.
Na pustni torek nas je zbu-
dilo hladno, s krivcem in
snežno kašo zasoljeno jutro.
Šele takrat smo lahko videli
kako velik je Stuttgart pod
nami, ujet v veliki kotanji
med griči. Kmalu smo zvede-
li, da ima okoli 750.000
prebivalcev in da je precej
močan, predvsem z bazično
industrijo. Med množico lju-
di, ki so hiteli sem ter tja
smo kmalu opazili prve ma-
ske. Tu in tam je že bilo
slišati norčavo laohotanje.
Ko smo se odpravljali do
parkiranega avtobusa, so nas
za nameček presenetili še
napisi na trgovinah, ki so
(tako kot pri nas) oznanjali,
da bodo zaradi fašenskega
karnevala vsi lokali odprti le
do poldneva. Torej nekaj po-
dobnega, kot pri nas v Ptuju.
V prostorih Triglava, na
Filderstrasse 1 smo se Wjub
zadovoljivemu zajtrku še do-
datno okrepčali z mesnimi
dobrotami iz domovine, kajti
vedeli smo, da nas čaka velik
karneval po ožjem mestnem
središču Stuttgarta, in da bo-
mo v povorki hodili vsaj ka-
kih sedem kilometrov. Za
nameček pa smo svoje duše
zavarovali še z lično ureje-
nim lesenim vozičkom, nato-
vorjenim s suhomesnatimi in
tekočimi dobrotami, nekdaj
uspešnih domačih kolin.
Okoli poldneva smo se
polni nestrpnosti odpravili
na startno mesto sredi Stutt-
garta, kjer je kljub ostremu
mrazu bilo že vse pisano in
polno pustnega veselja. Vi-
deli smo različne skupine le-
po odetih in našemljenih lju-
di iz okoliških krajev, a naj-
več je bilo mažoretk, godbe-
nikov in drugih našemljenih
glasbenikov. Predstavnik
vodstva karnevala nam je
dodelil številko 74, kar je
pomenilo, da bomo v povor-
ki 74. skupina, od skupaj na-
stopajočih 80. In potem smo
na istem mestu čakali, da se
je povorka pred nami pre-
maloiila naprej; uro...uro in
pol.„dve... In zmrzovali, da
je kaj. Če sem kdajkoli zavi-
dal korantom, sem takrat za-
gotovo, kajti njihov kožuh bi
takrat zamenjal za karkoli.
Zaradi čakanja in mraza smo
predčasno načeli našo potu-
jočo zalogo in vsi srečni smo
bili, ko se je povorka pred
nami le premaknila.
h nam je pognalo kri po te-
lesu, kajti z leve in desne nas
je množica bučno sprejela.
Hay, hay, ali pa hop, hop.
hop; tudi oj, oj, oj sem slišal
in ne vem kolikokrat bravo,
bravo. Bolj ko se bližamo
glavni ulici, bolj bučno posta-
ja. Od nekod sem slišal napo-
vedovalca: In sedaj, dame in
gospodje — skupina mask ko-
rant iz Slovenije (po prostem
prevodu). In potem aplavzi in
vzkliki navdušenja. Nekaj je
bilo tudi napačnih, saj so nas
nekateri zamenjali za Slovake,
tu in tam pa kdo tudi za Sla-
vonce; vsaj tako je bilo slišati
iz njihovih vsklikov. A s tem si
takrat nismo belili glave, saj
smo na karnevalskih lističih
bili prav lepo zapisani kot
skupina mask — koranti iz
Ptuja v Sloveniji. Povrhu tega
pa sta naši lukarici mimoi-
dočim delili lične barvne raz-
glednice z liki pernatih in ro-
gatih korantov iz Ptuja in Lan-
cove vasi, tako da jih je zman-
jkalo 'še pred koncem karne-
vala. Naši koranti so zagotovo
vse skupaj precej poživeli, saj
so v igro sproti vključevali tu-
di mlade obiskovalce, predv-
sem pa obiskovalke, ki se te-
mu začuda niso upirale. Na-
sprotno, svoje zadovoljstvo so
^asno izraž^e...
Po skoraj dveh urah skakan-
ja po ulicah pustno-norčavega
Stuttgarta so tudi po zaključ-
ku karnevala skupino naših
korantov gledali kot veliko
čudo. In ker so nas prireditelji
vse skupaj povabili na za-
ključno malico s pivom, se te-
mu ni mogel prav nihče upre-
ti. Šele v prostorih Karneval-
skega združenja Stuttgart,
ustanovljenega leta 1897 smo
lahko pobliže videli in tudi
spoznali množico ostalih na-
stopajočih mask in se z njimi
pogovorili o skupnih zadevah.
Kajti nismo skrivali, da priha-
jamo iz mesta, ki ima podo-
ben karneval kot njihov. Tako
so nam med drugim predstavi-
li tudi simpatični par pustnih
princev. To laskavo ime sta si
za letos prislužila simpatična
in svetlolasa princesa Uschi
ter princ Peter Chigbo - prvi
temnopolti princ tega karne-
vala v vsej njegovi zgodovini.
Gospod Walter Jiirgen, vod-
ja enega največjih in najsta-
rejših pustnih karnevalov v
Nemčiji, v Stutgartu je za
Tednik povedal: "Zelo smo
veseli nastopa vaše skupine
mask — korantov. Mislim, da
so letos nastopili že drugič in
vsako leto večje je navdušenje
naših obiskovalcev, ki jih je
bilo letos prek 200.000. Pravi-
te, da ste iz karnevalskega me-
sta v Sloveniji, potem veste
koliko skrbi in truda je po-
trebno za organizacijo takega
karnevala kot je naš, v kate-
rem je nastopilo 80 različnih
skupin s skupaj prek 3.000
udeleženci iz okoliških mest
južne Nemčije. Zanimivo je
tudi to, da jc med nastopa-
jočimi skoraj 80 odstotkov
žensk, ki so očitno bolj za he-
ce, kot moški. Naše združenje
karnevalskih skupin se imenu-
je Mobelvvagen in bo čez 4 le-
ta praznovalo svojo 100 letni-
co. Kljub temu se vsako leto
srečujemo z novimi težavami.
Letos nam je malce zagodel
mraz in sneg, če ne bi bilo za-
gotovo še lepše. Pridite spet
drugo leto in lep pozdrav
vsem v karnevalskem Ptuju!"
M. OZMEC
Korante Iz Ptuja In Lancove vasi so sredi karnevalskega Stuttgarta
z navdušenjem sprejeli
Drugo leto prideva na Ptuj
Walter Jurgen
(foto:
M. OZMEC)
TEDMIK marec 1993
za razvedrilo -- 19
20 — ŠE TO
4. MAREC 1993 — TEMlliMI{
Tudi cestna blokada,
če ne bo šlo drugače
v obrti se težave kopičijo
druga za drugo. Vlada se kar
naprej trudi s sprejemanjem ne-
premišljenih ukrepov, ki vodijo
obrt v pogubo. Najprej so bile
to visoke zamudne obresti in
neurejeno plačevanje njihovih
storitev, 13. februarja pa je sle-
dil nov "udar" z 220-odstotnim
povišanjem cestnih taks. Sled-
nje bi se lahko po mnenju avto-
prevoznikov zvišale le za 92,
največ pa za 96,2 odstotka, če se
upošteva še januarska inflacija,
ki naj bi bila po zatrjevanju vla-
de edini razlog za povišanje tak-
se. Pri tem jih podpirajo tudi v
sekciji avtoprevoznikov pri Go-
spodarski zbornici Slovenije.
Sedaj se je pokazalo, da je v ta-
ko občutnem zvišanju taks skri-
ta tudi inflacija iz zadnjih treh
mesecev leta 1991. Ker je vsaj
za zdaj vlada ostala gluha za
stare in nove obrtniške proble-
me, se bodo avtoprevozniki
odločili za skrajni ukrep, to je
za cestno blokado. Datuma še
niso določili, pripravljajo pa se,
kot da bo do tega prišlo že jutri.
Ivan Novak, predsednik sekcije
avtoprevoznikov pri Obrtni zbor-
nici Ptuj, je povedal, da se zave-
dajo, da gre pri cestni blokadi za
zelo neljub ukrep, ki bo prizadel
tudi nedolžne, vendar iz zdajšnjih
težav ne vidijo drugega izhoda,
kot da .se odločijo za skrajnost.
Gre za vprašanje obstanka. Avto-
prevozniki so v večini o.stali brez
dela, v Ptuju in okolici se skoraj
nič več ne gradi. Redki so tisti, ki
imajo zagotovljeno delo, pa še ti-
sti se morajo dobesedno boriti za
vsak za.služeni tolar, saj jim na-
ročniki ponavadi dela ne plačuje-
jo. Ne glede na to pa morajo
sproti plačevati družbene obvez-
nosti, če ne, jih država kaznuje z
visokimi zamudnimi obrestmi.
Najbolj so po besedah Ivana No-
vaka y ptujski občini prizadeti av-
toprevozniki kiperaši. Na hitro so
izračunali, da bo sedaj zanje stala
registracija okrog 600 do 700 ti-
soč tolarjev, če začenjajo na novo.
Ptujski avtoprevozniki, da bo
težava še večja, še vedno vozijo
po cenah iz petega meseca prejš-
njega leta. Veliko pa je tudi takih,
ki so zaradi pomanjkanja dela
obrt začasno odjavili in čakajo na
boljše čase. Sicer pa bo že pregled
davčnih napovedi pokazal, v
kakšnih razmerah živijo in delajo
ptujski avtoprevoznilu, pa tudi
drugi obrtniki, ki se srečujejo s
podobnimi težavami.
Obrtniki se vedno pogosteje
vprašujejo, kako to, da država
hitro najde oblike in načine, ka-
ko pomagati velikim podjetjem
iz težav, prizadetim po suši in
drugim, le za obrtnike, ki naj bi
povlekli voz gospodarskega raz-
voja, jih ne morejo najti. Ne na-
zadnje pa naj bi delili usodo z
vehkim gospodarstvom. MG
Na ogled prišli le trije!
Tako je bilo v soboto, 20. februarja pred ptujsko mestno hišo.
Manjka občanka, ki pa se nI želela slikati. Od leve proti desni: za-
konca Kovačič, Srečko Lovrenčič, Irena Kosec In Boris Zajko. —
(Foto: Kosi)
Ptujski tuii.stični vodniki, orga-
nizirani v sekcijo pri Društvu turi-
stičnih vodnikov Slovenije, so 20.
februarja, dan pred svetovnim
dnevom turističnih vodnikov, po-
vabili Ptujčane na brezplačen
ogled mesta. Ob dogovorjeni uri
so pred mestno hišo prišli le trije.
Zaposleni v ptujskem pokrajin-
skem muzeju so jih pričakovali
vsaj desetkrat toliko. Irena Kosec,
Srečko Lovrenčič in Boris Zajko
so svoje delo kljub temu opravili.
Zainteresiranim občanom so po-
kazah nekatere znamenitosti v
mestu in zbirke v gradu. Bili so
nadvse zadovoljni.
Skromen odziv na prijazno va-
bilo ptujskih truističnih vodnikov
je dokaz več, da se za vsakim de-
lom v turizmu skriva veliko napo-
rov. Vodniki ne bodo odnehali,
saj se zavedajo, da je turizem ena
od velikih priložno!5ti ptujske
občine, ki je ne kaže izgubiti in
katere ne bo mogoče uresničiti
brez Ptujčanov. Turizem so bili in
ostajajo ljudje.	MG
Uspešno izglasovali
krajevni samoprispevek
Krajani središke krajevne skup-
nosti, ki šteje okoli 2.300 prebi-
valcev, so minulo nedeljo uspešno
izgla.sovali referendum za krajev-
ni samoprispevek. Udeležba na
petih glasovalnih me.stih v Sre-
dišču ob Dravi, Godenincih,
Šalovcih, Grabah in Obrežu je bi-
la 83,44-odslotna. ZA samopri-
spevek se je odločilo 58,89 od.stot-
ka glasovalnih upravičencev, proti
pa jih je bilo 40,26 odstotka.
Najboljša udeležba je bila v
Obrežu — 87.37 odstotka, z naj-
višjim odstotkom ZA — 66,71 —
so se odločili na glasovalnem me-
stu v Središču ob Dravi sledijo
Grabe s 55,56 odstotka, Salovci s
55,51 odstotka, Godeninci s 55 od-
.stotki ter Obrež z 47,18 odstotka.
Samoprispevek, ki ga bodo kra-
jani plačevali za dobo petih let,
od 1. marca 1993 do 1. marca
1998, bodo namensko uporabili
za modernizacijo krajevnih ce.st,
prepla.stitev obstoječih bitogra-
moznih cestišč, izkop jarkov, ure-
ditev odvodnje, za gramoziranje
krajevnih cest in za ureditev
vaških poti. Del sredstev bodo na-
menili tudi za izgradnjo pločnika
ob magistralni cesti v Središču in
avtobusnih postajališč ter za ure-
ditev kanalizacije po vaseh sre-
diške krajevne skupnosti, pa tudi
za izgradnjo komunalne infra-
strukture za potrebe središke
obrtne cone. Z zbranim denarjem
bodo poskušali dograditi in uredi-
ti javno razsvetljavo, vodna zajet-
ja in hudourniške odvodne jarke,
poskrbeli bodo tudi za popravilo
cerkve ter sofinansirali .stroške za
delovanje krajevne .skupnosti.
S samoprispevkom se bo v petih
letih zbralo predvidoma 31 milijo-
nov tolarjev, medtem ko bodo za
uresničitev celotnega referen-
dumskega programa potrebovali
105 milijonov tolarjev. Ostanek
bodo poskušali dobiti po pogod-
bah s krajani, računajo tudi na
sredstva iz fonda za demografsko
ogrožena območja, nekaj pa bi jih
naj prišlo tudi iz občinskega pro-
računa.	Vida Topolovec
Velike težave stanovalcev Malega gradu
Obnova Malega gradu — stavbe na Prešernovi 33 in 35 — se bo
kmalu pričela, v njej pa je od nekdanjih štirinajst še vedno sedem
najmenikov družbenih stanovanj. Večinoma so to starejši ljudje,
trije so stari nad osemdeset let in med njimi je tudi invalidka. Sta-
novalce, ki so ostali v Malem gradu, je sedaj strah, da bo obnova
gradu poslabšala njihove življenjske pogoje, in se želijo čimprej iz-
seliti. Nadomestnih stanovanj zanje direkcija za gospodarsko in-
frastrukturo še ni našla.
Radi bi se izselili, še preden
bodo postavili zidarske odre
in jim zmanjšali vhod na dvo-
rišče. Nadomestni vhod, s ka-
terim so jih predstavniki izva- ^
jalcev Gradisa sesznanili mi-
nuli teden, pa jim ne ustreza.
Skozi njega namreč ne bodo
mogli preseliti pohištva, poleg
tega pa je za starejše ljudi ne-
varen.
Kot kaže, s predstavniki di-
rekcije za gospodarsko infra-
strukturo ne morejo najti
skupne rešitve, s katero bi bili
zadovoljni. Zato smo za odgo-
vore na njihova vprašanja pro-
sili direktorja Slavka Vamber-
gerja.
Bi lahko uredili obnovo
stavbe tako, da ne bi zaprli
glavnega vhoda na dvorišče in
s tem tudi dostopa v stano-
vanja? Rešitev, o kateri so bili
obveščeni, stanovalcem ne
ustreza, saj se bojijo, da bi bii
dostop intervencijskih vozil v
primeru bolezni ali požara
popolnoma onemogočen. Bi
lahko našli ugodnejšo rešitev.
saj v stavbi stanujejo kar tri
stranke, ki so starejše od
osemdeset let ?
S. Vamberger: Kar zadeva
ureditev gradbišča oziroma
vhoda za stanovalce, moram
povedati, da smo se o tem z
njimi pogovarjali in smo izva-
jalca del opozorili, naj pri pri-
pravi gradbišča upošteva po-
trebe sedanjih stanovalcev.
Zadeve mora urediti tako, da
bodo ustrezne za stanovalce in
izvajalce. Ko bo ureditveni
načrt pripravljen, se bomo v
zvezi s tem pogovorili s stano-
valci in izvajalci. Na kak način
bomo vse to uredili težko po-
vem, zagotavljam pa, da bo za
oboje prav.
Bi lahklo našli stanovanja
za zamenjavo in stanovalce
preselili še pred začetkom ob-
novitvenih del?
S. Vamberger: Od vseh štiri-
najstih strank smo problem
preselitve uspešno rešili s sed-
mimi. Objekt B in C sta sedaj
prazna in pripravljena za re-
konstrukcijo, medtem ko je v
objektu A ostalo še sedem
strank, ki jih mislimo odseliti
do konca letošnjega leta. Sta-
novanj na zalogo ni, imajo pa
stanovalci prednost pred dru-
gimi, ker moramo nujno rešiti
njihov problem.
Stanovalci predlagajo, da bi
jim poskušali dodeliti nek-
danja vojaška stanovanj. Lah-
ko to uredite ?
S. Vamberger: Na žalost te-
ga ne moremo narediti, ker
zadevni stanovanjski sklad ni
v našem upravljanju.
Nekateri stanovalci so si na
svoje stroške uredili telefon-
ske priključke. Zanima jih.
ali jim boste stroške preselit-
ve telefona poravnali.
S. Vamberger: S to zahtevo
nisem v celoti seznanjen, ven-
dar menim, da ne bi smelo biti
težav tudi pri plačilu tega
stroška.
Kaj pravijo stanovalci?
Stanovalci Malega gradu so
še posebej opozorili, da z rav-
nanjem in odnosom Direkcije
za gospodarsko infrastrukturo
niso zadovoljni, saj lahko pri-
dejo do odgovornega za stano-
vanjsko področje - Janka Bo-
haka - le takrat, kadar ga v to
prisilijo. Na sestankih o prese-
litvi in ureditvi pogojev bivan-
ja v času rekonstrukcije gradu
pa na direkciji nikoli niso na-
pisali zapisnika, tako da se
stanovalci nimajo na kaj skli-
cevati.
Opozaijajo tudi, da se za
obnovo Malega gradu ve že
zelo dolgo — vsaj od leta
1986, ko je ureditev knjižnice
v Malem gradu prišla v sred-
njeročni načrt tedanje Kultur-
ne skupnosti za obdobje od
1986 do 1990, pripravljalna
dela pa so pričeli leta 1990.
Če bi v resnici imeli prednost
pred drugimi, bi jim morali
stanovanja že najti. Vmes je
bilo namreč zgrajenih nekaj
novih stanovanj. V obnovljene
stavbe na Prešernovi in Can-
kaijevi pa so se, po njihovem
mnenju, preselili ljudje, ki so
imeli dobre zveze na občini in
ne takšni, ki bi takšna stano-
vanja v resnici potrebovali. Iz
izkušenj sklepajo, da jih na di-
rekciji obravnavajo kot manj
vredne stanovalce, ker med
njimi ni pomembnih in vpliv-
nih oseb.
Daija Lukman-Žunec
Vhod, za keterega so stanovalci Malega gradu prepričani, da jim
ga Izvajalec obnovitve ne bi smel vzeti, (dlž)
MODELI BIBIJANE KUNEC V
TRGOVINI MOND V KREMPLJEVI
Evropsko znana kreatorka
usnjenih oblačil Bibgana Klinec,
ki že nekaj let živi in dela v pro-
storih nekdanje osnovne šole na
Humu, s svojimi modeli vse bolj
osvaja tudi Ptujčane. Še ne dolgo
tega so bile njene kreacije sloven-
skemu kupcu težko do.stopne, saj
jih je prodajala le v ekskluzivnih
prodajalnah nekdanje Jugoslavije.
Toliko bolj pa so jih zato poznali
v tujini, kjer je v modi težko pro-
dreti, če v resnici nisi vrhunski
modni u.stvarjalec. Bibijana Kli-
nec ustvarja vrhunske usnjene iz-
delke z navdihom klasike in umet-
nosti, mlado.sti in dopadljivosti.
Njene kreacije bomo odslej
Ptujčani lahko kupovali v trgovini
Mond Adelajde Šuler v Kremplje-
vi 8 (nasproti policijske postaje
Ptuj). Lastnica je povedala, da
imata z Bibijano velike načne. Že
v kratkem bosta organizirah mod-
no revijo, s katero želita bodoče
kupce seznaniti s ponudbo nove
ekskluzivne prodajalne v Ptuju.
Za zdaj pa je želja obeh, da bi so-
delovanje uspelo v njuno in v za-
dovoljstvo kupcev.
V trgovini Mond, ki je odprta
vsak dan do 9. do 12. ure in od 16.
do 19. ure, prodajajo najra-
zličnejša usnjena oblačila za žen-
ske in moške ter različne dodatke.
O založenosti in konkurenčnih
cenah se lahko prepričate ob obi-
sku lepo urejene prodajalne ah pa
po telefonu 775-777.	MG
Usnjena oblačila,ki so prava paša za oči. — (Foto:Kosl)
Ptiisfd atleti uspešni na
di^vnem prvenstvu v dvorani
Na državnem prvenstvu Slo-
venije v dvorani, ki je bilo 27.
februarja v Ljubljani so ptujski
atleti in atletinje dosegli solidne
rezultate. Konkurenca je bila
zelo močna, saj so se zbrali naj-
boljši v članskih in mladinskih
kategorijah. Ptujski atleti nima-
jo primerne športne dvorane,
kjer bi lahko trenirali na podla-
gi iz umetne mase tudi v zim-
skem času. Zato se pripravljajo
za zimsko sezono v improvizira-
nih pogojih, često pa vadijo kar
v mrazu na dotrajanih atletskih
napravah osrednjega stadiona v
Ptuju. Seveda se zaradi tega ne
morejo enakovredno meriti z
atleti iz klubov, ki imajo ustrez-
ne pogoje za trening. Kljub te-
mu so dosegH nekaj dobrih re-
zultatov.
Niko Kokot je med člani v
troskoku zasedel 2. mesto z re-
zultatom 13,30 m. Hedvika Ko-
rošak je med članicami v teku
na 60 m z ovirami zasedla 3.
mesto z zelo dobrim rezultatom
9.13 sekunde. Tekla je v konku-
renci z Brigito Bukovec, ki je
dosegla nov slovenski dvoranski
rekord z rezultatom 8.09 sek. in
potrdila normo za svetovno
dvoransko prvenstvo, ki bo v
Torontu v marcu. Korošakova
je bila tretja tudi v skoku v dal-
javo, skočila je 551 cm. Dvoran-
sko prvenstvo je samo prva eta-
pa priprav na letno sezono, kjer
Hedvika računa na vrhunske re-
zultate v troskoku.
Tanja Rozman je kljub
poškodbi, ki jo je ovirala več
kot mesec dni, zasedla 5. mesto
v sprintu na 60 m z rezultatom
8.22 sekunde.
Andrej Petrovič je med sta-
rejšimi mladinci zasedel dvakrat
5. mesto in to v skoku v višino z
rezultatom 190 cm in v troskoku
s 13,09 m. Posebno vzpodbuden
je rezultat v troskoku, čeprav ni
njegova specialnost in ima še
veliko rezerve v tehnični izvedbi
skokov. Uroš Esih trenira sicer
mnogoboj, vendar je kar dobro
tekmoval in na 60 m dosegel čas
7.80 sek., v skoku v daljavo pa
je bil deseti.
Atleti upajo, da bo ob izgrad-
nji podvoza izvedena tudi re-
konstrukcija atletskega stadio-
na, ki si ga po tolikih letih
u.spešnega dela in odmevnih re-
zultatih v mednarodnem merilu
zagotovo zaslužijo.	CM
Kakovostni vinski vzorci v Juršincih
Ptujsko društvo vinogradnikov in
sadjarjev je pripravilo v tej zimski
izobraževalni sezoni štiri predavan-
ja. Dve predavanji sta bili s po-
dročja sadjarstva, dve pa s po-
dročja vinogradništva in vinarstva.
Pred nedavnim je bilo še zlasti
zanimivo v domu trsničarjev in
drevesničarjev v Juršnicih kjer so
tamkajšnje predavanje magistra
Toneta Vodovnika iz Kmetijskega
zavoda Maribor združili tudi s po-
kušino in ocenjevanjem vzorcev vin
lanskega letnika. V vlogi ocenje-
valcev so bili magister Tone Vo-
dovnik, inženir Franjo Jager, bivši
direktor mariborskega Vinaga in
Janko Matjašič, predsednik
društva vinogradnikov in sadjarjev.
Ocenili so blizu 40 vin.skih vzorcev
in ocene so več kot spodbudne.
Magister Tone Vodovnik je v
imenu ocenjevalne komisije pou-
daril, da niso izločili niti enega
vzorca, večina pa jih je dobila ze-
lo visoke ocene, nekateri tudi več
kot 18 točk. Tudi to je po njego-
vem mnenju dokaz, da so strokov-
na predavanja v zadnjih letih do-
seda svoj cilj.
Čeprav ocenjevanje vinskih vzor-
cev ni imelo nobenega tekmoval-
nega značaja, naj vendarle za-
pišemo, da so biU v Juršincih naj-
bolje ocenjeni vzorci Štefana Gač-
nika iz Bodkovcev, Janeza Druzo-
viča iz Drbetincev, Slavka Vesenja-
ka iz Placarovcev, Simona Toplaka
iz Juršincev, Janka Matjašiča iz
Zagorcev in drugih, ki jih tudi sicer
poznamo kot zelo dobre in
uspešne vinogradnike ter kletarje.
Za dobro vino pač velja tisti znani
rek, da mu je sonce oče, zemlja
mati, kletar pa usoda!	JOS
Del udeležencev predavanja In ocenjevanja vinskih vzorcev pred
trsničarskim domom v Juršincih.
TEDNIK marec 1993
poslovna sporočila -- 21
22 oglasi in poslovna sporočila
4. marec 1993
TEDNIK
TEDNIK marec 1993
oglasi in objave 23
Zlati par Cebek
v soboto, 20. februarja, sta
v poročni dvorani na ptujskem
magistratu stopila pred poo-
blaščenko občinske skupščine
in matičarko zakonca Lovrenc
in Katarina CEBEK, Draženci
76, KS Ilajdina in bila pro-
glašena za zlatoporočenca.
Lovrenc je bil rojen 20. 7.
1918 na Selib v kmečki
družini, izučil se je za zidarja
in je to delo opravljal do upo-
kojitve. Katarina, roj. Lo-
zinšek, 20. 11. 1919 v Dražen-
cih, bila je edinka kmečkih
staršev, delo na kmetiji in go-
spodinjstvo jo je spremljalo
vse življenje. Poročila sta se
20. februarja 1943 na Ptuju.
Rodilo se jima je 7 otrok, ob
zlati poroki jima je čestitalo
14 vnukov in veselita se ob
dveh pravnukih.
Zlatoporočencema tudi na-
še čestitke in dobre želje! ff
Po petdesttih letih zopet pred matičarjem — Foto: Langergolc
Dva zlata para v Ptuju
v poročni dvorani ptujskega
matičnega urada na magistratu
v Ptuju sta bili v soboto, 27. fe-
bruarja, prisrčni slovesnosti
dveh zlatih porok. Prvi zlati par
sta bila Albin in Ljudmila Pla-
nine iz Sesterž 68, KS Majšperk,
drugi pa Franc in Elizabeta Rus
iz Tržca 22, KS Videm pri Ptu-
ju. Nekaj podatkov o zlatopo-
ročencih: Albin Planine je bil
rojen 11.9.1919 v Plajnskem, v
družini je bilo 9 otrok in je po-
magal doma staršem. Aprilska
vojna 1941 ga je zatekla v uni-
formi, padel je v nemško vojno
ujetništvo, kjer je prebil 16 me-
secev. Po vrnitvi se je 23. 2.
1943	v Majšperku poročil z
Ljudmilo Fuks, roj. 24.4.1924,
ki je prav tako izhajala iz števil-
ne kmečke družine v Se-
streržah. Kmalu po poroki je bil
prisilno moboliziran v nemško
vojsko, odkoder pa je decembra
1944	pobegnil. Po vojni se je za-
poslil v tedanji Tovarni strojil v
Majšperku in potem nadaljeval
delo v Konusu do upokojitve.
Ljudmila pa je vse življenje de-
lala doma, skrbela za dom in
družino. Življenje sta dala
osmim otrokom, od katerih jih
7 še živi. Ob zlatem jubileju ji-
ma je čestitalo tudi 14 vnukov.
Franc Rus je bil rojen 11. 5.
1914 v Dravinjskem Vrhu, kjer
je moral že kot otrok služiti pri
kmetih za pastirja. Med vojno je
bil nekaj časa na prisilnem delu
v Avstriji, potem pa je delal v
takratnem Strnišču kot želez-
ničar. Z Elizabeto Skok, roj.
29.10.1921 v Strajni pri Podleh-
niku sta se poročila 27.2.1943.
Ženini starši so v Tržcu kupili
malo posestvo, kjer je družina
živela v skupnem gospodinjstvu.
Po vojni je Franc delal vsa leta
do upokojitve pri upravi cest v
Ptuju. Elizabeta je delala doma,
skrbela za njune tri otroke in
njene onemogle starše. Kljub le-
pemu številu let še oba slavljen-
ca po svojih močeh rada obde-
lujeta ljubljeno žemljico. Ob
zlatem jubileju so jima čestitali
tudi štirje vnuki.	F.F.
Obema zlatima paroma tudi
naše čestitke in dobre želje!
Zlatoporočenca Albin in Ljudmila Planine
Franc In Elizabeta Rus ob razglasitvi za zlatoporočenca — Foto:
Langerholc
Varnostne razmere so slabše
v minulem letu so na območju
Uprave za notranje zadeve v Ma-
riboru zasledili precejšnje slab-
šanje varnostnih razmer, saj so se
poleg - že ustaljenih - ubadali tu-
di z nekaterimi novimi oblikami
varnostne problematike. Kot je
povedal načelnik UNZ, Slavko
Kocmut, na tiskovni konferenci v
petek, 26. februarja, gre predv-
sem za porast prekrškov ob meji s
sosednjo Hrvaško, saj se pojavlja
vse več tihotapcev z blagom in
ljudmi, v glavnem iz afriških in
azij.skih držav. Poleg tega je bilo
na meji odkritih in zaseženih 19
kosov različnega orožja, 6025 ko-
sov različnega streliva in večja ko-
ličina pirotehničnih sredstev (pe-
tard in okrasnih raket). Večina
orožja je bila odkrita na meji s
Hrvaško, večina streliva pa na
meji z Avstrijo. V lanskem letu so
obmejni organi UNZ Maribor za-
vrnili vstop v državo 5.499 tujcem,
od tega 4.494 na meji s Hrvaško,
ostalo na meji z Avstrijo. V istem
obdobju so v lanskem letu zaznali
tudi 2068 ilegalnih prehodov
državne meje, največ ob meji s
Hrvaško. Poleg tega pa so lani ob
meji odkrih kar 11 ilegalnih kana-
lov ter 7 vodičev, oziroma organi-
zatorjev za tihotapljanje oseb čez
državno mejo.
S področja kriminalitete so lani
obravnavali kar 8.830 kaznivih de-
janj, ali za skoraj 25 odstotkov
več kot lani, pri čemer je bila ugo-
tovljena neposredna materialna
škoda v višini za 589 milijonov to-
larjev. Največ kaznivih dejanj je
bilo storjenih na območju Mari-
bora in jPtuja. Precejšen porast -
16 odstotni - pa je zabeležen tudi
na področju gospodarske krimina-
litete. Zaradi suma storitve kazni-
vega dejanja gospodarske krimi-
nalitete so lani ovadili 626 oseb,
od tega 28 prodajalcev, 27 direk-
torjev, 16 gostinskih delavcev, 14
trgovskih poslovodij, itd.
Precej več je tudi prekupčeval-
cev z mamili in uživalcev droge, pa
tudi storilcev velikih tatvin, vlomov
in ropov. Na žalost pa je vse skupaj
začinjeno tudi z vse večjo agresiv-
nostjo in izziljevanjem.
Zaskrbljujoče je tudi stanje na
področju varnosti cestnega pro-
meta. Ocenjujejo, da je promet
postal že pravo nasilje med ljud-
mi, saj je lani na območju UNZ
Maribor v 1.152 prometnih nez-
godah umrlo kar 94 ljudi, ali 21
več kot predlani. S področja
kršitev javnega reda in miru so la-
ni obravnavali 6.334 kaznivih de-
janj, v istem obdobju pa so v ma-
riborski regiji zaznali tudi 445
požarov, v katerih je bilo pov-
zročenih za prek 71 milijonov 2
tolarjev materialne škode. -OM
Poroka - Ptuj: Janez Jere-
nec in Valerija Vajs, Selška
cesta 25, Ptuj.
Umrli so: Marija Saboti,
Mihalovci 51, "1931 - +16.
februarja 1993; Martina Re-
pič, Slavšina 38, M944 -
+ 21. februarja 1993; Franc
Ropič, Šturmovci 27/a,
*1928 - +20. februarja 1993;
Franc Erjavec, Cirkulane 4,
M935 - +19. februarja 1993;
Frančiška Žunkovič, Sestrže
25, ♦1918 - +21. februarja
1993; Jožefa Papež, Dolena
40, *1934 - +20. februarja
1993; Franc Ciglar, Kicar 58,
♦1934 - +21. februarja 1993;
Marija Kramberger, Trnov-
ski Vrh 6, 1929 - +22. fe-
bruarja 1993; Anton Košar,
Sovjak 105, n924 - +19. fe-
bruarja 1993; Jožefa Paj,
Lešje 11, *1915 - +20. fe-
bruarja 1993; Marija Kolma-
niČ, Hajndl 29, "1934 - +25.
februarja 1993; Frančiška
Feguš, Gorišnica 101, *1931
- +23. februarja 1993; Mari-
ja Novak, Breg 52, n916 -
+24. februarja 1993.
Rodile so - čestitamo: Ma-
rija Rižnar, Apače 118,
vrenc - Ix;ona; Danica Jan-
žekovič, Tibolci 59, Gorišni-
ca - deklico; Anka Pušnjak,
Sp. Polskava 36, Pragersko,
Aljaža; Majda Vogrinec, So-
betinci 36/a, Markovci - Sa-
bino; Marija Planine, Sitež 2,
Majšperk - Anjo; Ema Mo-
horko, Arbajterjeva 8, Ptuj -
Majo; Anica Vidovič, Bu-
kovci 143, Markovci - dekli-
co; Brigita Hrga, Moškajnci
74, Gorišnica - deklico; Ivan-
ka Kramberger, Markovci
33/a, - dečka.
Organizatorji 33. tradicionalnega
Kurentovanja TD - TiC Ptuj in Foiiciorno'
društvo Ptuj se zraven sponzorjev, ki
so bili objavljeni že v prejšnji številki
Tednika, zahvaljujejo tudi naslednjin?
sponzorjem:
Vodnemu gospodarstvu Ptuj VGP, podjetju LUSVIT
d.o.o. iz Ptuja in mesarstvu ŽERAK iz Po^ehnika.
Prav tako se zahvaljujemo Zavodu Radio Tednik Ptuj, ki
je omogočila objavo poročila o Kurentovanja in vseh
sponzorjev.
Posebna pohvala gre tudi Komunalnemu podjetju Ptuj in
njihovim delavcem, ki je z dobro organiziranim in učin-
kovitim delom pri montaži karnevalske dekoracije pri-
spevalo k pustenmu vzdušju na Ptuju.
Obveščamo tudi vse bralce Tednika, da je do različnih
številk o udeležbi Korantov v nedeljski povorki prišlo za-
radi tega, ker vsi Koranti, ki so sodelovali v povorki niso
zahtevali plačila honorarja. V uradnem poročilu organi-
zacijskega odbora pa so bili zajeti le tisti, ki so se prijavi-
li in prejeli honorarje. Sodelujočih pa je bilo dejansko
približno 300.
Za organizacijski odbor:	Peter Vesenjak
OBOROŽENA ROPARJA
Na pustni torek, nekaj pred
20. uro sta se pri vratih stano-
vanjske hiše M.K.P. v
Moškanjcih, KS Gorišnica,
pojavila dva neznanca in poz-
vonila. Ko je lastnica odprala
vrata, jo je eden od nepova-
bljenih obiskovalcev vrgel na
tla in ji grozil s pištola. Drugi
nasilnež pa je s potezno puško
udaril it^ijanskega državljana
P.M., ki je začasno bival v hiši
in ga zbil na tla. Potem sta ro-
parja preiskala prostore in iz-
ginila, z njima pa je izginilo za
okoli 200 tisočakov v devizah
in tolarjih.
NAŠEMLJENI
NASILNEŽI_
Pustni torek je bil primeren
dan tudi za podvige, kot je na-
slednji. Pri hiši Mirka J. v
Vurberku 185 so se okoli 9,30
ustavili trije maskiranci. Mi-
sleč, da gre res za pustne
šeme, jih je lastnik povabil v
stanovanje. Tam pa so maski-
rani neznanci s trdimi pred-
meti začeli udrihati lastnika
po glavi in drugih delih telesa,
potem so izginili. 46-letnega
Mirka so prepeljali v ptujsko
bolnišnico, kjer so ugotovili,
da gre le za laqe poškodbe.
ZMIKAVT ZA ZAPAHI
Delavci kriminalistične služ-
be UNZ Maribor so v sredo,
24. februarja privedli k prei-
skovalnemu sodniku 20-letne-
ga Dejana K. iz Kozjaka nad
Pesnico. Fanta so utemeljeno
osumili, da je v zadnjih dveh
letih izvršil najmanj sto tatvin
iz torbic in blagajn. Kraji, kjer
je deloval so bUi predvsem
Maribor, Ptuj in Kidričevo. S
takim početjem naj bi bil pri-
dobil vrednost najmanj 700 ti-
sočakov tolaijev. Kako jih bo
odslužil, bo odločilo sodišče.
ZGORELO
OSTREŠJE HIŠE
V	ponedeljek, 22. februarja
zvečer so plameni zajeli stano-
vanjsko hišo v Stojncih, KS
Markovci, last Rozalije Z.
Zgorelo je ostrešje, ogenj so
omejili in pogasili domači in
okoliški gasilci. Ocenjujejo,
da je škode za 1,2 milijona to-
larjev. Vzrok požara še ugota-
vljajo.
STRELI V ZRAK_
V	Zgornjem Gruškovju, KS
Podlehnik, je v torek 23. fe-
bruarja zvečer pred lokalom
Gregi hrvaški državljan J.Z. v
razigranosti izvlekel pištolo in
začel streljati v zrak. Prišli so
policisti in mu orožje odvzeli.
Napotili so ga k sodniku za
prekrške.
Z AVTOM V JAREK
Po regionalni cesti od Zgor-
njega Leskovca proti Vidmu
pri Ptuju se je v soboto, 27. fe-
bruarja nekaj po 15. uri peljal
z osebnim avtomobilom Franc
Polanec iz Zehnerjeve ul. v
Ptuju. Zunaj naselja Spodnji
Leskovec je v levem ovinku
zapeljal na bankino in nato v
obcestni jarek, kjer se je avto
prevrnil na streho in nato na-
zaj na kolesa. V nezgodi se je
voznik Polanec hudo ranil.
LOKOMOTIVA
SE JE IZTIRILA
Na železniški postaji v Pra-
gerskem je v soboto, 27. fe-
bruarja ob 20,20 strojevodja
Marko T. izpod kolesa loko-
motive izvlekel coklo. Loko-
motiva ni bila zavarovana z
ročno zavoro, zato je začela
drseti naprej, potem je iztirila
na levo stran in obstala, p p