Sezona krosov tako in drugače
Jesen, ko se atletska sezona ze pocasi zak-ljucuje, je cas za izvedbo krosov. Tekmovanja v vseh kategorijah od najmanjslh cicibanov do veterariov so vsakoletni preizkus za tisode te-kacev po vsej Sloveniji. Obcmski krosi so me-rilo za sestavo obcinskih reprezentanc, ki se nato merijo v finalnem krosu.
V sredo 2. oktobra je bilo vet tekmovanj, omenili pa bi le dve izmed njih. Na Brdu so prizadevni clani smucarskega kluba izvedli ob-cinski kros za mlajSe kategorije. Zelo dobra organizacija, veliko Stevilo nastopajocih in le-po vreme so pripomogli, da je bilo tekmovanje na Brdu res prava propaganda za tek v naravi. Pravo nasprotje pa je bil kros v Tivoliju, ki so ga skupno izvedle ZTKO vseh ljubljanskih obcin.
Dopoldne, ko je bil kros za osnovnoSolske kategorije obcine Lj. Center, je bilo na Startu veliko pionirjev in pionirk, na popoldanskem tekmovanju za starejse kategorije vseh ljubljanskih obcin pa je bila udelezba porazna. Na Startu je bilo v Stirih kategorijah (clani, clani-ce, veterani, veteranke) vsega skupaj 33 tek-movalcev. Skoraj neverjetno je, da v nasem mestu ni vet rekreativcev in atletov ali pa se jim tako tekmovanje kot je kros mesta Ljub-ljane ne zdi dovolj privlacno, da bi se ga udelezili. Ne gre pa kriviti le tekatev, ampak tudi organizatorje, ki so zelo povrsno pripravi-li tekmovanje. Otttno je slabo obvejcanje in propaganda o krosu in zelo pomanjkljiva organizacija vzrok, da je udelezba iz leta v leto skromnejSa. Krozna, okoli 600 m dolga proga je bila speljana ob tivolskem bazenu. Ze tu so imeli nastopajoci in nekaj nakljuLnih gledalcev pripombe. Zvone Strle, eden od trenerjev pri SK Brdo, je bil preprican, da bi tekmovanje
bolje uspelo, te bi speljali progo skozi Tivoli do gostilne Cad in nazaj.
Organizator je vsem tekmovalcem razdelil listke, na katere so morali vpisati rojstne po-datke in jih ves cas teka nositi s seboj. Odvec je govoriti, da so bili listki na cilju zmeckani in preznojeni, ker vsi paL niso imeli zepov, ka-mor bi med tekom listke shranili. Sele nekaj minut pred Startom ilanskih kategorij so orga-nizatorji ugotovili in razdelili nastopajocim Startne Stevilke, da so imeli boljSi pregled nad tekmovanjem. Na sreco organizatorjev je bilo na Startu le 15 ilanov, no kljub temu so nastali majhni problemi, ko so najboljSi zadeli po nekaj krogih prehitevati najslabSe za eel krog. Zanima me, kaj bi se zgodilo, ce bi se na Startu pojavilo 100 ali 200 tekacev, saj imajo pravico nastopa vsi delovni ljudje in obdani Ljubljane. Pri tako kratki in ozki progi bi bilo absolutno nemogoce kontrolirati tekmovanje, ker bi po nekaj krogih nastala velika reka tekafiev, v kateri se ne bi vedelo, kdo je prvi in kdo zadnji.
Bilo je Se vec vecjih in manjSih napak, zara-di katerih so bili ze tako maloStevilni tekmo-valci 5e bolj slabe volje. Prva mesta so osvojili clani ljubljanskih atletskih klubov, ki v tako okrnjeni konkurenci res niso imeli dostojnih nasprotnikov. Glede na slabo organizacijo tekmovanja v Tivoliju je udelezba na krosu vedno slabsa in nic cudnega ne bi bilo, ce bi naslednje leto tekmovalo pet ali Sest atletov, ki bi namesto treninga na stadionu tekli v Tivoliju in »pobirali« medalje za prva mesta. Mislim, da bi se morali odgovorni v vseh ljubljanskih ZTKO ob tem resno zamisliti.
Aleš Fevžer