JANEZ UČAKAR
V Ljubljani, pred 41.leti
Pred tem so se vrstili dnevi ogorčenih bojev. Morilsko klanje je bilo zadnje dejanje obupancev - okupatoijev in izdajalcev last-nega naroda. Sledil je panični beg pred silno močjo trpinčenega na-roda in nadčloveške moči parti-zanskih brigad. Potem pa je napo-čil veliki dan... Silna moč in sla po svobodi, je tistega majskega jutra privrela na dan z vso goreč-nosijo še živih trpinov ukleiyene-ga mesta Ljubljane.
Svoboda! Na pragu tega dne, v ruševinah, v mlakah krvi borcev in aktivistov in posledryih tragič-nih žrtev, je LjubJjana planila na dan s cvetjem, s tisočerimi doslej skritimi zastavami. Preštevali so se živi in mrtvi. Veselje? Ni bilo časa za izliv vseh čustev.
Izredno organizirani ilegalci mesta, prežeti z revolucionamimi izkušnjami, so tedaj prevzeli nase vso težo varstva pridobljenih pra-vic, s tem tudi pomanjkanje in vse tegobe, ki jih je vojna pustila za seboj.
Še dolgo po vojni je bilo potreb-no s samodisciplino, z odpovedo-vanjem, z delom brez urnika ure-jevati živ^jerue v mestu. Veliko je bilo storjenega kljub tankim rezi-nam kruha in z drobno odmeije-nimi osnovnimi čJoveškimi potre-bami. Osnovna pn ina tega časa je bilo delo in osebne moralne vred-note.
S tako aktivnostjo vseh oWa-nov, prepojenih z željami po na-predku, je bil v nekaj letih dose-žen nesluten razvoj, tako v znano-sti, vizobraževanju in izboljšanju materialnih dobrin. S tako rastjo in vse hitrejšim razvojem mesta, z vse vetjimi težnjami po udobno-sti na vseh ravneh, se je pokazala tudi kopica novih problemov in deloma tudi že znaki razvrednote-nja moralnih lastnosti, kot so ena-kopravnost vseh delovnih ljudi in morala v medčloveških odnosih.
Naš sistem je bil zasnovan na avnojskih načelih, na samouprav-ljanju in na enakopravnih odno-sih med delovnimi Jjudmi, med narodi in narodnostmi Jugosla-vije.
V  povojnem obdobju smo se oslanjali le na lastne sile,-saj dru-gega izhoda ali opore ni bilo. To-da ostati na takih pozicijah ni bilo mogoče v nedogled. Sledila so za-dolievaiya v tujini, napredek se je navidezno povzpel do zavidljivih razsežnosti. Nismo se vsi zaveda-li, da ta blesteč napredek in boga-tenje ne sloni na sadovih dela. Se-le zadnja leta, ko so nas n^koč »radorami« dajalci posojil pritis-nili z vso težo, je postalo jasno, da so bila dragocena denarna posoji-la neodgovorno vlagana tudi v za-vožene investic;je s simptomatič-nimi znaki grandomanije, name-sto da bi jih uporabili za posodab-ljanje lastnega znanja, lastne pro-izvodnje in lastnega napredka.
Danes nas skrbijo razhajanja, socialno razslojevanje, bogatenje, ki ne izvira iz dela, oblastniško ravnanje in kratenje samouprav-nih pravic delavcev in ustvar-jalcev.
Zaradi tega nas toliko bolj zave-zujejo slepi, ki so bili sprejeti na nedavnih kongresih ZSS, ZSMS in ZKS. iPostaviti se moramo na trdna tla, da brez omahovanja do-kažemo sebi in družbi, da smo sposobni in z vso odločnostjo pri-pravljeni delati in zagotoviti var-nejši in boljši jutrišnji dan.
V  današnji krizi lahko črpamo nauk iz naše bojevite preteklosti, iz njene zmage. Pred narodom, ki ve kaj hoče, ne more biti nobene ovire, ki bi je ne mogel obvladati.