Vrč poln solz.
* JmT e^0^ sta živela mati in sinček. Mati je imela B*,I»J5A sinčka-jedinčka neizrečeno rada. PrisrCno ga yfcg— je Ijubila in nikjer ni mogla biti brez njega. sRPv^ Toda Bog pošlje hudo bolezen, ki je jEfPft med otroki hudo razsajala. Tudi sinčka je na-(Liflti^K padla. da je zbolel na smrt. Tri dni in tri W^mK n°či je Lula, molila in jokala mati pri bolnem MJBBR detelu — pa zaman — umreti je moralo. ^llgfes Mati je ostala sama na božjemu svetu. Neizmerna žalost se je poloti. Ne jč nič, ne pije nič, temveč joka zopet tri dni in tri noH brez prenehanja in vedno in vedno kliče svoje dcte v živ-Ijenje nazaj.
Ko tako sedi zatopljena v globoko žalost že tretjo noč in že ni imela nobene solze več ter je bila izmučena do smrti, se natihoma odpro vrata. Hudo se mati prestraši, kaiti pred njo stopi umrli otrok. Bil je oprav-Ijeti kakor angelček in lep kot božja prikazen. Smeliljal sc je pa tako sladko in milo kakor sama nedolžnost. V rokah je držal vrč, ki pa je bil poln do roba. ln otrok izpregovori: ,,Ljuba mamica, ne plakaj večl Olej, v iem vrču so tvoje soize, katere si pretočila zame. Angel žalosti jih je ulovil v to posodo. Ako potočiš le eno samo solzo še zame, bode vrC prepoln in solze se bodo razlile. Potem pa jaz ne bodem imel miru v grobu in ne rajskega veselja. Zato, Ijuba mamica,
— 151 —
ne plakaj  več  za   svojim   detetom.  Tvojemu  otroku je sedaj dobro, predobro v angelski družbi."
Nato dete izgine, mati pa preneha jokati, da ne bi kalila otroku grobne tišine in rajskega veselja.
Malenšek.