ŠTEV. (NO.) 65. rikanski Slovenec BRXI mSSMW JLTSH 83 ^fERIKI vuiers km vm x« tam — ni tmm n i***m — pa m* a« mam GOlSILQ SLOV. KATOE. DEEAVSTVX V AMERIKI IN URADNO GEXSILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. M0H0EJ2S S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x '(Official Organ of font Slovenian OrganipiUontJ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH— CHICAGO, ILL., SREDA, 5. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 5, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Anglija nastopa popolnoma novo pot v svoji zunanji politiki, povdaril Chamberlain. — Podobna pogodba kakor s Poljsko se sklene tudi z drugimi državami. — Odločilna kriza pride v kratkem. London, Anglija. — Angleška zunanja politika se je temeljito spremenila in vlada prav resno misli s svojo sedanjo katapanjo za ustanovitev zedinjene fronte evropskih držav pod geslom "Ustavimo Hitlerja!" To je z nenavadno odločnostjo zatrdil min. predsednik Chamberlain sam, ko je ta ponedeljek nastopil pred parlamentom. "Nova doba" se je pričela za alngleško zunanjo politiko, je povdaril, v kateri bo Anglija čuvala ne samo svojo lastno neodvisnost, marveč tudi drugih držav, ki bi bile ogrožene od agresivnosti. Te energične besede je izgovoril Chamberlain kot odgovor na izraze dvomov od nekaterih strani, da Anglija ne misli resno, ko je zagotovila svojo vojaško pomoč Poljski. "Priznati moram, da me je osupnilo," je dejal, "da bi mogla biti kaka nesporazum-ljenja, kajti mislil sem, da je jasnO| in razumljivo za vse, ki se potrudijo citati." V angleški izjavi za pomoč ni nikakih pridržkov, je odločno dostavil. Hkrati pa je Chamberlain omenil, da vse te priprave niso nikako znamenje bojaželj-nosti ali pa sovraštva do nemškega naroda. "Nič bolj nisem jaz danes človek, ki bi si želel vojne,kakor sem bil v septembru", je dostavil, "in nimam nobenega namena ali želje,da bi postopal z nemškim' ljudstvom drugače, kakor bi postopa! s svojim lastnim narodom tukaj". Namen Anglije je le, da se prepreči poizkus, gospodovati nad1 svetom s pomočjo sile. Pripomnil je Chamberlain dalje, da se namerava podobna pogodba za medsebojno pomoč kakor s Poljsko skleniti tudi z drugimi državah Pri tem se domneva, da bo prišla za to prva na vrsto Ru-munija. Dočim je poljski zun. minister Beck prispel v Lon don- ta ponedeljek v svrho podpisa pogodbe, se pa poroča iz Rumunije, da namerava isto potovanje nastopiti tudi tamkajšnji zun. minister Ga-fencu, in sicer proti koncu tega meseca. Dve drugi državi, namreč Jugoslavija in Turčija, se nemeravate sicer tudi pritegniti k temu obroču o-krog Nemčije, vendar samo kot nekaki sodelovalki in ne kot pravi članici, dočim se na Rusijo očividno sploh ne računa. Tako se zdaj ob tem novem grupiranju dveh evropskih taborov, fašističnim in protifašističnim, domneva v diplomatskih krogih, da bo tekom par tednov prišlo do kritične odločitve, ali bo prišlo do vojne, ali se bo ohranil mir vsaj v navidezni obliki. Za ohranitev miru pa bo moral popustiti eden od obeh taborov. Oba pa sta šla že tako daleč, da bi popustitev pomenila pravi poraz. Ako namreč zopet odnehate Anglija in Francija, bi bil vsak njun vpliv, ki ste si ZAGONETNA RUSIJA Številne domneve, kaj ima Rusija v načrtu. London, Anglija. — Dočim Anglija mobilizira druge države proti Hitlerjevi agresivnosti, je pa nasprotno kar vse tiho glede Rusije. To obnašanje ene in druge države je tako zagonetno, da obstoje glede njega le domneva in ni nobene prave razlage. Tako trdijo nekateri, da je Anglija tista, ki ne želi medsebojnega sodelovanja obeh držav, češ, da bi si z druženjem s komunisti utegnila nakopati kritiko drugih držav. Drugi pa trdijo nasprotno, namVeč, da Anglija snubi Rusijo, a, da se ta drži proč. A tudi za ta slučaj so ralzlage o vzroku različne. Ena je ta, da se Rusija zdaj nekako maščuje, ker so jo lani pri odločevanju o Če-hoslovaški popolnoma prezrli Druga razlaga pa je, da Rusija čaka na to, da se spopadejo med seboj demokratične in fašistične države, pri čemer bi gledala od strani toliko časa, da se te med seboj docela izčrpajo, na kar bi ona udarila in za se dosegla končno zmago nad obema. Kdo ima prav ? -o- RAZGOVORI V JUGOSLAVIJI Min. predsednik sam se odpravil v Zagreb k Mačku. —o— Zagreb, Jugoslavija. — Kako resen namen ima belgraj-fcka vlada, dai doseže spravo s Hrvati, se razvidi iz tega, ker je zadnjo nedeljo prispel semkaj v hrvaško prestolico sam min. predsednik, D. Cvetko-vič. Obiskal je pri tem voditelja Hrvatov, dr. Mačka, in to je bil prvi slučaj, da je kak min. predsednik šel na obisk h kakemu voditelju opozicije. Imela sta med seboj kratko konferenco, nakar je pozneje dr. M'aček vrnil obisk in odšel na Cvetkovičevo stanovanje. -o--- GARNERJA HOČEJO ZA PREDSED. KANDIDATA Washington, D. C. — Sedanji podpredsednik Garner u-tegne na konvenciji demokratske stranke prihodnje leto kandidirati za predsedniško nominacijo. Konservativci v demokratski stranki so se že zdaj pričeli ozirati za primerno osebo in menijo, da so jo v Gaj-nerju dobili. Ta mož je eden stare garde, ki baje ni bil nikoli posebno vnet za 'no-votarije' New deala in se v raznih slučajih tudi ni strinjal s predsednikom Rooseveltom. Star je 70 let, toda še izredno čvrst. On sam se glede kandidature še ni izrecno izjavil, a, kakor se ugotavlja, mu ideja ni zoprna. IZNAŠLI NOVO EKSPLOZIVNO SNOV Ealtimore, Md. — Društvo ameriških kemikov je objavilo, da se je posrečilo izdelati novo eksplozivno sredstvo, ki po svoji silnosti nič ne zaostaja za nitroglicerinom; prednost pa je v tem, ker je izredno poceni; izdeluje se namreč iz zraka, naravnega plina; in pare. PUEBLČANI NA PRVEMMESTU Mrs. Josephine Meglen, preizkušena veteranka na polju katol. tiska sijajno zmagala. — Dobila je 411,900 glasov. MORDA GOVORI RESNICO Rim, Italija. — Italijansko časopisje je zadnjo nedeljo svarilo Poljsko, naj se ne vplete preveč v zvezo z Anglijo, češ, da je še vsaka država nasedla, ki je iskala varstva pri Angliji. V dokaz navajo listi, kako je Anglija "pomagala" Abesiniji, nato Čehoslovaški in potem španskim republikancem: V vsakem slučaju je varstvo Anglije pripomoglo do popolnega poraza. --o- ČEHOM POVEDANA PRAVA BESEDA Praga. — Bivši predsednik Ilacha je imel v nedeljo po radio Čehom govor, v katerem jih je pozival, naj ohranijo svoje vrste stranjene, da si o-hranijo svoj narodni obstoj. Pri tem jim je Nemce postavil v vzled; sedanja generacija, je dejal, je priča, kako so se Nemci povzpeli iz globokega ponižanja do neizmerne moči in ta brezprimerni dvig so dosegli potom svoje notranje edinosti. ga pridobili nazaj po raona-kovskem dogodku, dokončno strt, kajti nihče bi jima več ,\e mogel zaupati, in diktatorske države bi imele popolnoma prosto pot. Enako pa tudi Hitler in Mussolini vesta, da bi s popuščanjem utegnil za-dobiti njun vpliv pri ljudstvu čak udarec, da bi pomenil ko nec njune slave. Kako se bo torej zapletljaj razrešil, ne da bi obenem prišlo do vojne? ŠPANIJA PRAZNOVALA "DAN MIRU" Madrid, Španija. — Na odredbo nove vlade, pod katero je zopet združena cela Španija, se je zadnjo nedeljo praznoval tukaj "dan miru" in je ob tej priliki Franco tudi uradno proglasil konec vojne, da-si se je vojna v resnici končala že teden dni prej. Po ulicah so se priredile sijajne parade in iz gneče, ki je vladala po mestu, bi se dalo sklepati, da je izšlo na ceste celokupno prebivalstvo, da pokaže veselje, da se mu ni treba več bati napadov in bomb. j -o- NAZIJI UVAJAJO PROHIBICIJO V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Kakor e bilo že poročano, so nazij-ke oblasti podvzele kampanjo med prebivalstvom, zlasti med mladino, da znižajo uživanje alkoholnih pijač, in da judje s tem posnemajo Hit-erja, ki ne pije in ne kadi. Ostalo pa ne bo samo pri be-edni kampanji, marveč, kakor kaže, so se naziji odločili, da polagorria v Nemčiji u-vedejo pravo bivšo amerikan-sko "sušo". Prvi tozadevni zakon je bil že izdan zadnjo nedeljo. V njem se ukazuje izdelovalcem žganih pijač, da znižajo vsebino alkohola s 1. majem. Ako se bo ta odredba obnesla, nameravajo naziji nadaljevati, dokler ne bo Nemčiji nobene druge pijače več kakor brezalkoholno pivo (Amerikancem znani "near i beer"). KRIŽEMJVETA — Bizerte, Tunizija. — Mornarica bivše španske republikanske vlade, 17 ladij po številu, katera se je zadnje tedne pred koncem vojne uma knila semkaj, je bila v nedeljo poslana nazaj v Španijo in oddana nacionalistični vladi. — Budapesta, Ogrska. — Ogrska vlada je izrekla pomi-loščenje vsem, ki so se, bodisi z orožjem, bodisi s propagando upirali ogrskim četam, ko so te zasedale Podkarpatsko Rusijo. Baje se bo, vrnil domov tudi bivši predsednik Vo-losin, ki je zdaj v Jugoslaviji. — Šanghaj, Kitajska. — Po japonskih poročilih so se zadnje .dni vršile bitke na treh frontah v notranji Kitajski in pri vseh treh imajo Japonci zaznamovati pridobitve, dočim so Kitajci izgubili okrog 8,000 Mož. SPOR MED JAPONSKO IN RUSIJO SE PORAVNAL Moskva, Rusija. — Resna nevarnost zapletljaj ev med Japonsko in Rusijo, ki je grozila izbruhniti vsled spoi-a glede ribištva ob sibirski obali, se je za letos odstranila. Zadnjo nedeljo se je namreč na kratko objavilo, da se je med obema državama sklenila nova pogodba za 1939, ki dovoljuje Japoncem ribariti v ruskih vodah. Iz tega ribištva dobiva Japonska enega svojih največjih dohodkov in bi bila zato občutno udarjena, ako bi ji bil odvzet. Iz Jugoslavije Nevaren požar v občini Stoperce, pri katerem si je družina baš še pravočasno rešila golo življenje. — Šent-jernejčani so postali zelo napredni. — Smrtna kosa.— Razne druge novice iz domovine. % V soboto in v ponedeljek so hudo deževale na Chicago bombe v obliki naročnin za list "Amer. Slovenec". Ohaj-čani so kazali hud odpor,prav tako slavni Pennsylvančani in slavni Jolietčani. Toda Puebl-čani se to pot niso pustili poraziti. Nikomur niso ničesar verjeli, ampak le svojemu navdušenemu in požrtovalne-mu delu tekom vse letošnje kampanje, katero jih je tudi privedlo do častne zmage. Mrs. Josephine Meglen, ki je bila večinoma vse skozi na prvem m'estu je prejela vsega skupaj do zaključka lcampaj-nje 411,900 glasov. S tem je izvoljena za Kraljico vseh naročnikov "Amer. Slovenca" in bo deležna glavne kampanjske j nagrade srebrne kupe. Drugo najvišjo .točko v letošnji kampanji je dosegel Rev. Milan SJaje, župnik in Duhovni svetovalec SŽZ. v Lorainu, ki je dobil 266,918 glasov in postal s tem Častni vojvoda. Tretjo najvišjo točko je dosegel pa Rev. M. J. Butala, župnik in Duhovni vodja KSKJ. v Jolietu, 111. ki je dobil 238,950 glasov in s tem postal Častni pribočnik. Vse glavnim zmagovalcem naše iskrene čestitke IPodrobno poročilo o kampanji sledi v eni prih. številk.' Bruselj, Belgija. — Pri splošnih volitvah, ki so se vršile v Belgiji zadnjo nedeljo, je katoliška stranka izkazala znatno pridobitev. Napredovali so tudi konservativci, dočim je nazadovala stranka fašistov. POMLAD V WASHINGTONU Med prvimi drevesi, ki prično spomladi cvesti v Washingtonu, so japonske črešnje, ki so bile pred leti pripeljane z Japonske in vsajene tamkaj. Slika kaže te črešnje v cvetu, med njimi neko dekle, ki občuduje njih lepoto, v ozadju pa kupolo kapitola. Požig v poznih nočnih urah Stoprece, 13. marca. — V Gerdini, občina Stoperce je v nedavni noči po polnoči nastal požar in uničil posestnika in kovača Lampreta Jerneja. Ogenj je prva opazila Lam pretova hči, ki se je zaradi močne svetlobe in prasketanja zbudila. Pogledala je skozi okno in videla, da sta gospodarsko poslopje in hiša v plamenih. Prestrašena je hitro sklicala domače, ki so si mogli rešiti samo golo življenje. Na gašenje zaradi pomanjkanja vode ni bilo misliti. Posestnik Lampret je imel prihranjenega za slabe čase nekaj denarja, aj ga je v splošni zmedi pozabil vzeti s seboj iz goreče hiše. Pozneje pa se je spomnil nanj in planil v gorečo hišo. Toda takoj pri vstopu se je nanj zrušil del ostrešja in ga pokopal pod seboj. Domači so ga še mogli rešiti, vendar pa je dobil hude opekline po vsem životu, saj je vsa obleka na njem zgorela. Naložili so Lampreta takoj na voz in so ga pripeljali v ptujsko bolnišnico. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen, ker je istočasno začela goreti v bližini vinska klet posestnika Novaka Antona ki je seveda prav tako postala žrtev plamenov. Lam-nretova škoda je ocenjena nad 30.000 din, a zavarovan je bil le za 10.000 din. S pri-j zadetim posestnikom sočustvuje vsa okolica, ker je bil zna'n kot varčen in priden gospodar. -o- Napredni Dolenjci Št. Jernej, 14. marca. — Januarja meseca se je ustanovil v Št. Jerneju pripravljalni odbor za ustanovitev "Tujsko prometnega društva", ki je dobilo pred kratkim od bano vine potrjena pravila in se je prejšnji teden tudi res ustanovilo. Poročilo je imel na ustanovnem občnem zboru zastopnik hAajnik "Tujskoprometne zveze", ki ga je presenetila nenavadon živahna udeležba. Soba bi bila kmalu pretesna za vse udeležence. Občni zbor je podal tudi poročila o prvih pripravah za zgraditev sodobnega bazena z dvajsetimi kabinami in prhami za zimsko uporabo. Na,crte izgotavlja strokovnjak banovinski inž. g. Maček. Proračun bo dosegel cirka 150 tisoč dinarjev. Društvo je že storilo potrebne korake, da si zagotovi potrebne zemljo. Prav posrečena je ideja priključitvi kopališča k on j sk olsp ptrtnem u stadionu', za katerega1 izgotavlja tudi banovina načrte, tako da bi yse skupaj tvorilo zaključno tehnično in estetsko celoto. Kopališče bo ležalo tik vasi na južni strani. Poleg kopališča si je nadelo društvo nalogo podpreti z vsemi močmi, akcijo za novo cesto na Gorjance, ki jo je započela občina na banovini. Misli dalje na lastno planinsko kočo na Gorjancih, na ureditev in ustalitev cen in podobno. i Nesreča v jami Rudar Ivan Draksler iz Hrastnika, je bil v rudniku zaposlen pri obsekavanju lesa. Med delom je padel nanj težak tram in ga nevarno poškodoval. . -o--: <, Smrtna kosa Na Kokrici pri Kranju je umrl Franc ,Javh, ugleden ko-larski mojster star 66 let. —• V Novem mestu je umrl Franc Še še k, strojevodja državnih železnic v pokoju. — V Kan-diji pri Novem mestu je umrl usmiljeni brat Metod, zelo priljubljen med dolenjskem prebivalstvom star 43 let. —• V Ljubljani je umrla Jožefa Račič, tobačna vpokojenka. -o- Nesrečen padec Na neki novi stavbi v Mariboru je bil med drugimi zaposlen tudi Simon Adam, 34 letni tesar. Preveč neprevidno je plezal po ozkem okrajku zidu in omahnil šest metrov globoko na betonska tla v kleti, kjer je obležal nezavesten in so pa' morali odpeljati v bolnico. Po železniškem tiru je bežal Na železniški postaji Ilad-žiči v Bosni se je smrtno ponesrečil Tomo Tomaš, oče petih otrok. Tomaš je prišel v Had-žiče po nekem opravku. Ko je svoje opravil, je stopil v gostilno, da je počakal na vlak. Ko je zaslišal da vlak prihaja, je tekel iz gostilne na železniško progo, ki je skoraj poleg gostilne. Dasi je strojevodja dajal znake naj se umakne, se Tomaš ni umaknil. Kljub temu, da je začel vlak počasneje voziti, ga je lokomotivi butnila na tla in kolesa so m,u odrezala glavo. DENARNE ' POŠILJATVE ! nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- | lijo in vse dele sveta po dnev-1 nem kurzu. Prejemniki dobijo ; lenar na dom po pošti. Včeraj i io bile naše cene: [ ZA DINARJE: » Za $ 2.45.............. 100 Din Za $ 4.75.............. 200 Din Za $ 7.00.............. 300 Din Za $11.00.............. 500 Din Za $21.50...............1000 Din Za $42.50..............2000 Din ZA LIRE: < Za $ 6.30.................. 100 lir ' Za $12.00.................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00..................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: j JOHN JERICH ! 1849 W. Cermak Road, ! CHICAGO, ILL. > Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 5. aprila 1939 (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan in Herkuf sta stopala naprej. Tema je bila v predoru in lc počasi so tipaje stopali naprej. Če? trenutek, reče Herkuf: "Ako »e tipi posreči da srečko pridemo in 9c skrijemo v m»!o sobico tronom, l^.hko dobimo Brulgr.4jjjl s» ffcfjnjico." J t* »A, Aroerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov is dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Naročnina: Za pol leta __________________________________ 2.50 Za četrt leta ______________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za celo leto______________$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta ___________________________ 1.75 Posamezna številka____________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________________ For half a year _____________ For three months ____________ „...$5.00 .._ 2.50 ._ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________$6.00 For half year_____________3-00 For three months ___________________ 1.75 Single copy ------------------------------ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo maj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. stvo in njeni komunistični komisarji groze, kako bodo ponižali vsakogar, ki bi se drznil dvigniti prst proti njim, so vedno bolj in bolj tiho, čimbolj se Hitler bliža ruskim mejam. Kdo naj pa potem nastopi proti Hitlerju? Katera roka bo segla proti nevarnemu gadu? Morda računajo na Združene države? Sodelovale bi s tem, da bi zalagale demokratične države z orožjem, letali, itd. Da bi pa Združene države pošiljale svoje vojake v Evropo nad Hitlerja, tako pa menda Amerika še ni na glavo padla. Saj so jo v zadnji sveto,vni vojni dobro oskubli. Težke biljone je Amerika posodila evropskim državam v denarju in blagu, pa kdo kaj vračuje? Smejejo se v evropskih prestolnicah, kadar jim Amerika pošlje svoj račun. Ali naj zopet Amerika s svojim zlatom pita nikdar sito Evropo, da bomo zato doma v Ameriki potem plačevali višje davke? Da bi pa Amerika kedaj poboljšala Evropo, na to pa niti misliti ni. Evropa s svojimi tisočletnimi tradicijami, polnimi sovraštva med narodi in državami, je naravnost neozdravljiva. Iz tega razloga je za Ameriko edino pravo stališče, da se drži od evropskih prepirov proč. To dokler le mogoče in dokler to ne ogroža Amerike in njenih interesov. (Konec prih.) Kdo bo ustavil Hitlerja? O Hitlerjevih izpadih v Evropi tekom zadnjega leta se veliko govori in piše. Združene države, ki so točasno še edina dežela na svetu, kjer vlada za enkrat najbolj popolna politična svoboda, nudijo pribežališče raznim intelektualnim predstavnikom in zagovornikom demokracije. Tu se zbirajo, razmotrivajo pred raznimi skupinami o demokraciji itd. To je vse prav in lepo. Toda vsi ti obiski nimajo drugega cilja, kakor da dvigajo med Amerikanci neko sentimentalnost za obrambo demokracije v Evropi. Mi v Ameriki sprejemamo te obiskovalce prijateljsko, jih poslušamo in z njimi sočustvujemo. To je za enkrat vse kar moremo. Toda pri vseh okoliščinah pa le v marsikomu vstane vprašanje: kaj so ti evropski intelektualci demokracije delali zadnja dvadesetletja v Evropi? Zakaj niso širili demokracije tamkaj ? Zakaj niso s svojimi sposobnostmi zanesli več razumevanja za demokracijo" med one, ki jih je pozneje zajel duh raznih izmov, sovražnih demokraciji? In še več sličnih vprašanj bi se lahko stavilo v tem pogledu. Toda pustimo ta razmišljanja in poglejmo od bližje možnost, kako in na kak način in pa kdo naj sploh zaustavi napredovanje in širjenje Hitlerjevega nazizma v Evropi. To je za enkrat glavno vprašanje. Ko je Hitler zasedel in priključil k Veliki Nemčiji Nemško Avstrijo, to sicer ni bilo prav zapadnim velesilam, to je Franciji in Angliji. Toda mislili so, Avstrijci so Nemci, naj gredo k Rajhu, da bodo Nemci skupaj, morda bo to pomirilo Hitlerja- in nazijske želje. Toda motili so se. Hitlerju je zasedba Avstrije na tak lahek način le še bolj dvignila njegovo poželenje po tujem svetu. Prav kakor dobi lačni lev še večji apetit, če se mu vrže le majhen košček mesa, postane še bolj nestrpen, ko zaduha kri in okusi meso, tako je bilo s Hitlerjem. Na vzhodu je ostal zabit klin v Nemčijo, to je bila Cehoslovaška, ki leži med Šlezijo in Avstrijo, kakor mala riba, ki je že v goltancu * večje ribe. Nemci skoro vse okrog, to ne bo šlo, si je mislil nazijski vodja. To moramo pogoltniti — osvojiti mi. In žal, še preje kakor v dobrem letu so Nemci to tudi napravili. Cehoslovaška je izginila v nemškem žrelu. Dejstvo je, da je ta korak povečal Nemčijo in njeno moč skoro za celo tretjino. Nemčija šteje zdaj blizu 87 milijonov ljpdi. Z okupacijo Češke je prišla v posest največjih tovarn orožja in municije na svetu. Njena armada bo postavila na bojno polje skoro dva miljona nadaljnih mož. Pridobila je obsežna žitna polja in marsikaj drugega. To pa daje misliti zapadnim velesilam. Kajti tako močna Nemčija, kakor je že zdaj, je odločilen faktor na polju ev ropske politike. Kar bo v bodoče zahtevala ta sila, bo morala vsa Evropa upoštevati. Njen gospodarski in politični upliv ne bo ostal samo v njenih mejah. Segal bo dalje v svet, na druge kontinente. Blizu sto milijonov ljudi v sedanji Veliki Nemčiji bo hotelo živeti, napredovati v trgovini in drugače. Priložnosti za tak razvoj jimjne bo nudila Nemčija sama. Ven bodo morali v svet s svojo trgovino, iskali bodo trga za svoje izdelke in če ga ne bodo dobili z lepo, ga bodo iskali s silo. V senci nemških ka-nonov in vojnih letal se bo širila nemška trgovina. Kar ne bodo dobili z lepo, bodo skušali z grda in z močjo. To pa pomeni za narode in države na dragi strani nemškega plota nevarnost, škodo in vojno. Ko je Hitler osvojil Avstrijo in zdaj zasedel Čehoslo-vaško in zavzel Memel in dolg pas ozemlja ob zalivu Lit-vinske, se čuje iz Londona in Pariza, da radi ljubega miru v Evropi se ne uvaja proti Nemčiji izzivalne politike. To se jako lepo sliši, toda iskrena pa ta izjava ni. Proti Hitlerju Angleži in Francozi ne nastopijo, ker se jim zdi, da Slovani niso vredni varstva, ne nobene obrambe. S tem prepričanjem so prodali Cehe in bodo še druge Slovane. Poljaki so sicer slabi Slovani, nekoliko spametovali pa so se v tej igri. Te dni so jim v Parizu in Londonu stavili predlog, da se naj začno boriti proti Hitlerju, pa so Poljaki odgovorili mi smo z vami, vi Angleži in Francozi udarite najprvo, mi bomo pomagali. In gospodje v Londonu in Parizu so ostrmeli in baje zgubili vso korajzo, ustvarjanje kake protinemške fronte v Evropi. Sovjetska Rusija, ki ob v$aki obletnici razkazuje svojo vojsko in letal- SMRTNA KOSA IN DRUGO S SEVERNE MINNESOTE Gilbert, Minn. Že dolgo ni bilo v Amer. Slovencu nikakega dopisa iz tukiajjšnje naselbine, pa še sedaj nimam nič dobrega zai poročati. Bleda žena smrt se je tudi letos že oglasila v iiaši naselbini pri več družinah. Dne 11. februarja je umrl Peter Valent.sin francoskega naroda, Globoko veren mož, je zapustil ženo in družino. — Druga žrtev smrtne kose jc Viljem, 20 letni sin družine Tomšič. Umrl je dne 1. fe-bruarja, potem ko je nad eno leto trpel za boleznijo na ledvicah. — Dne 4. februarja je umrl Mihael Kraker, oče šestih otrok. Bil je globoko veren mož in je veliko pomagal pri fari sv. Jožefa. Nekdanje dni je imel lepo trgovino z mesom in blagom, pod imenom Sa,ri Kembel in Kraker. Mož je v bolezni veliko pretrpel in bil med boleznijo tudi večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče. Njegov pogreb je bil naravnost veličasten. — Dne 19. februarja je umrl Gregor Umalac, oče štirih otrok in sicer je umrl v bolnišnici v Virginiji. Veliko se je mož trudil za vsakdanji kruh v novi domovini. — Dne 20. februarja je umrl Viljem Poik, 17 letni mladenič, kateremu je jetika izpodjedla nit življenja. Staršem sožalje na izgubi ljubljenega sina. — Dne 7. marca je na delu pri družbi WPA umrl Anton Grm, ki je že dalje časa bolehal in je bil med tukajšnjimi rojaki dobro pozna'n. — Dne 17. marca je umH Alojz Čebul star 71 let, doma iz šen-čurske fare na Gorenjskem pri Kranju ter je živel v Ameriki že 35 let. Živel je nekaj let v Clevelandu, O., odkoder je odšel v Ely, Minn, in od tam v Auroro, nakar je prišel v Gilbert. EJnkrat je vsled sil-nega mraza izgubil prste na rokah in nogah ter je tp izgu- bo prenašal dve leti. Potem so nastopile slabe delavske razmere in mož je izgubil delo, da je potem živel v veliki rev-jčini. Sedaj upamo, da mu bo bolje v večni domovini pri Bogu, katerega je imel zelo rad. Bil je tudi naročnik Ame-rikanskega Slovenca ter ga je tudi naročil za svojega brata v stari domovini v Šenčur na Gorenjsko. — Spavaj dragi prijatelj v miru in odpočivaj se od svojega truda. Zapustil je eno hčer in braita Martina v domovini. — Ko človek tako le poklekne ob krsti naših u-mrlib, vidi v hiši okolu mrtvaškega odra vse polno vencev in cvetlic, pa si misli: Ce bi se pol tega denarja obrnilo za naše revne cerkve ali za naše revne ljudi, kolikim bi bilo vsaj nekoliko pomagano, medtem ko rože zgnijejo in jih ni več. Pa tudi bi se lahko dalo za sv. maše. Delavske razmere so tukaj še vedno zelo slabe. Kedaj bo bolje, ne more nihče prerokovati. — Velikonočni prazniki se nam bližajo. Želim vsem cenjenim' naročnikom in čita-teljem, da bi jih preživeli v največjem veselju in zado-voljnosti. Frank Ulčar NAGLA SMRT ROJAKA IN DRUGO Z ELY * Ely, Minn. Fran Delak je dne 14. marca dospel iz rudnika, v katerem je bil zaposlen v preobla-čilnico, se okopal in preoblekel, da se poda domov. Toda, usoda je hotela drugače. Naenkrat mu je postalo slabo in vse prizadevanje sodelavcev, ki so se trudili, da bi mu pomagali, je bilo zaman. V par minutah je izdihnil. Truplo je bilo prepeljano v Fenksi pogrebni zavod in dano v o-skrbo pogrebnika g. Steve Ba-novec, ml. Doma je rojaka Delaka čakala družina, da se kot po navadi vrne k večerji. Ker ga ni bilo ob navadnem času domov, se jih je polastil nemir in slutili so, da se mu je moralo nekaj pripetiti. In res, družina je bila kmalu na to obveščena, da se njih dragi nahaja v mrtvašnici. — Lahko si mislite, kolika žalost je zajela njegovo soprogo, malega sinka in hčerko ter njegovo blizu 80 letno mater Mrs. Ve-koslavo Delak, ko so izvedeli strašno novico. O nenadni smrti sta bili obveščeni tudi njegovi dve sestri Mrs. Škedel v Johnstownu, Pa. in Mrs. Grahek v Milwaukee, Wis., kakor tudi brat Louis v Biwa-bik. Brat in Mrs. Škedel sta prispela na njegov pogreb. Pokojni je bil rojen leta 1888 v Ljubljani. Njegova mati je bila v svojih mladih letih državna babica v črnomaljskem okraju. Leta 1906 se je družina priselila v Ameriko in sicer v Biwabik. Leta 1921 je umrl oče, nakar se je mati s sinom Frankom naselila v Ely, kjer je Frank dobil delo v rudniku. Postavil si je u-dobno stanovanje in se poročil. V zakonu sta se mu naro-dila dva otroka, sinček in hčerka. — Pokojni zapušča enega brata v Beogradu, Jugoslavija, ki je vojaški častnik ter eno sestro učiteljico, ki je vdova po Ivanu De Esta. Umrli je bil član dveh podpornih organizacij. Njegov pogreb se je vršil dne 18. marca iz hiše žalosti East Camp St. v cerkev sv. Antona, od tam pa nal pokopališče v Biwabik. Dne 18. marca je bj'a polo žena k večnemu počitku Marija Cemžar, rojena na Gorenjskem. Omožena je bila s Frankom Čemžarjem in sta bila med prvimi tukajšnjimi naseljenci v železnem okrožju. Nje soprog je umrl pred 33 leti. Prvi naseljenci se ga še gotovo spominjajo. Bil je humorist in je za(to imel vselej veliko družbo okolu sebe. Po poklicu je bil urar in on je tudi sestavil našo stolpno uro, ko je dospela iz Vrčic pri Semiču. — Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 11. SHZ. in dr. Marije Pomagaj Slovensky Narodni Spolok. Zapušča tri sinove; Charley, Joseph in Anton ter hčere Mary, Katarina, Matilda, ki je učiteljica, potem dve ki sta omoženi in sicer Mrs. Peter Kochevar in Mrs. Gardner. V County bolnišnico v Buhl, Minn., je bil 29. marca odpeljan Mr. Frank Heniksman. — Mr. Michael Rom se nahaja v isti bolnišnici že dva meseca. j. -j- KAKO SMO SE IMELI V DOMOVINI Sheboygan, Wis. (Nadaljevanje). — V mojem zadnjem pismu sem pisala, kako so mi možje pripovedovali vsakovrstne reči, spotoma, ko smo šli od. maše. Med drugim mi pravi eden: Oh, ti ne veš, kako smo trpeli v vojni. Bil sem trikrat ranjen. Enkrat sem bil v strašnem ognju, da me je še sedaj groza, ko na to pomislim. Dvanajst nas ;ie bilo skupaj, ko nas je napadel sovražnik. Vse je leža- lo navskriž, eni mrtvi, drugi težko ranjeni. Nikdar ne bom pozabil, kako sem tedaj goreče molil in se priporočal Materi božji ter ji obljubil, da če ostanem živ, postavim lepo kapelico. Bil sem uslišan. — Med takimi in enakimi pogovori pridemo do vasi in kmalu stopamo milno kapelice z lepo Marijino podobo. Tedaj oni zopet povzame besedo in kažoč na kapelico reče: Vidiš, to sem napravil v čast Materi božji., ker sem uverjen. da me takrat ravno ona rešila strašne smrti. Ko prideva z bratom domov, je bilo kosilo že na mi-zj. Popoldne se podava na pokopališče, da obiščem tudi drage umrle. Ko sem pomolila na njih grobovih in sem napravila tudi nekaj fotografskih posnetkov, se podava z bratom v Gabrijele. Imela sem tam za oddati nekaj daril od tukajšnjega rojaka g. Jelenca, katerih so se tam silno razveselili. Po pogovoru, ki je trajal že pozno v noč, sva se z bratom zopet podala domov. — V ponedeljek je celi dan deževalo in brat je pripomnil; Ravno prav da dežuje, saj potrebujemo moče, ob enem se bova pa danes lahko marsikaj pogovorila, ko drugače zavoljo dela ni toliko časa. In smo se zares mnogo pogovorili. — Naslednji dan smo šli z otroci po gobe. Ob tej priliki sem še enkrat obhodila vse znane kraje,kjer rastejo gobe, katere sem nabirala prav tako, kot pred 25 leti. Pa kako so' bile dobre! Ker sem imela več daril za oddati v Mokronog, Trebelno in v Šmarjeto, je rekel brat tisto nedeljo, da gre lahko z menoj, ker.mu »drugače med tednom ni mogoče. Videla sem, da imajo zares silno veliko dela. — V Šmarjeto sem pisala, da naj pridejo po darila. Prišle so takoj, ko so dobile pošto in bile tako vesele, da so od veselja jokale. Posebno mati tukajšnje g. Ribič in njena sesti-a. Prišla je tudi sestra tukajšnje g. Ku-šman, ki je bila tudi od veselja ginjena. Pripovedovale so mi, da so se odpravile od do-iria ob 2 uri zjutraj. Sedem ur so hodile te reve, pa kako so bile vesele, samo da so kaj izvedele od svojih dragih v Ameriki. Istega popoldneva sem se odpravila malo po vasi pogledat. Ko pridem do hiše, s katero smo si nekoliko v sorodstvu, mi predstavijo ta mlado gospodinjo. Slučajno je bila tam tudi njena mati z Šmar-jete. Ko se pogovarjamo to in ono, pripomni ženica, da ima tudi ona sina v Ameriki, pa ne ve če je živ ali ne, ker ji nič ne piše. Že več let se ni oglasil, je potožila ženica; Veste gospa, je začela vsa solzna; noč in dan molim, da bi kaj izvedela' o njem. Vprašam jo, kje in v katerem kraju živi in je šla njena hčerka po neko staro pismo, na katerem je bil naslov.. Kar začudila sem se, ko sem pogledala pismo in naslov. Ja, ji rečem; ta človek pa živi v našem mestu, v Sheboyganu in je tudi blizu -nas ter se večkrat vidimo. Da bi jo videli. Na glas je zaihtela, pa od veselja in rekla, da je sedaj prepričana, da! je njena molitev uslišana, ko je enkrat slišala od sina. Lepo me je prosila, naj jaz sina prosim, da ji kaj piše. Zagotovila sem ji, da bo v par mesecih prejela pismo, nakar se je malo potolažila. Naslednji dan sem šla obiskat mater tukajšnje rojakinje ge. Zavrl. Ker sve dobri prijateljici, sem ji obljubila, da jo obiščem. Ona živi pa v hribih nad Mokronogom. Prijateljica mi je še razložila kod naj hodim, da bom prišla brez težav tje ter mi naročila, naj obiščem med potjo tudi njeno sošolko v Slapšeku in ona mi bo prav gotovo na kak način pokazala pot do njene matere. — Vzela sem s seboj par bratovih otrok, samo da nisem sama tavala po cestah. Okrog poldne smo že bili tam in ko me je ga. Sebanc zagledala, je takoj vedela odkod da sem, ker je dobila pismo od tu. Takoj me je začela iz-praševati kako je sestra in brat, ki oba živita tu v Sheboyganu. Pogovorjale sve se vsakovrstne reči, ko naenkrat sredi pogovora ustane in reče: Prav gotovo ste lačni. Dasi sem še tako ugovarjala da ni sile, ni nič pomagalo. Malo počakajte, je rekla petelinčka zakoljem in ne bo dolgo,ko bo pohan. Skoro sem morala biti huda, da sem ji ubranila. Rečem ji, da ima, vendar tukaj kruh in prav gotovo tudi kislo mleko. Seveda ga imam', pravi ona, pa menda vi ne bote tega jedli. Ko ji rečem, da ra-ie kot petelinčka, mi je kaj hitro prinesla latvicq mleka in ponudila črnega kruha. — O boy, — kako je bilo to dobro, bolje kot še tako okusno pohan petelinček, posebno še v tej vročini, kot je bila omenjeni dan. — Vzela sem še nekaj fotografskih posnetkov, rakar še podamo naprej v hribe. — Kako je bilo tam, pa poročam prihodnjič. Mary Majcen ZA DRUŠTVO ŽEN IN MATER Chicago, III. Žene in matere od sv. Štefana, berite in k srcu si vzemite. Mesečna seja preteklega meseca je bilo zelo slabo obiskana. Zato je moralo več reči ostati nerešenih do prihodnje seje. Ali pa veste,kdaj bo ta prihodnja seja? Naj se vam nič čudno ne zdi, ko tukaj berete, da bo na Veliki Petek zvečer po postni pobož-nosti v cerkvi. Gotovo boste prišle v cerkev v velikem številu. Ker se pobožnost prične že ob sedmi uri, bo končana še 'malo pred osmo. Torej bo dosti časa' za sejo. In seja bo lahko dosti kratka, če boste v velikem številu prišle in hitele s programom. Okoli dvesto članic ima to lepo društvo, pokažite z udeležbo na seji, da niste suhe veje na drevesu materinega društva, ki je poklicano, da podpira tri ogle pri fari sv. Štefana. Na gotovo svidenje! Duhovni vodja. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" Nastopili so torej pot proti skrivnemu predor«, niso pa vedeli, da jih opazuje ogledniki atharijski duhovnik, ki je, ko je zadijji isgiriil v predor, naglo zapustil svoje ofleduško mesto in jo po najkrajši, njemu dobro jnsni poti, uipral proti Atli^ju, da najini prihod soVrasuilss. "Je pa to silno nevarno početje;" nadaljuje Herkuf; "in če se nam ponesreči, pomeni to našo gotovo smrt!" — vratnii, ki so držale iz predora, je stal^ četa močnih vojakov, ©gleduški duhovnik je HVP3J< "Le tiho," je miril poveljnik; "in pripravljeni bodite. Ne pozabite, da je kraljica velela žive pripeljati pred ie, da jih bo dala mučiti." — Ko sta prispela Tarzan in Herkuf do vrat, sta se ustavila in prisluškovala, če bi od one strani ne slišala kakega šundra. Toda, v^ je bilo mirno. Sreda, 5. aprila 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ymwwwwwvwvwwvwwwwwvwwwwwwwvwwwvwmwmwwwwwwvwwwwwwwwv, i Zapadna ; Slovalnska Zveza DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Qolo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narpdnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Z Z J Z Z Z ?f RADOSTNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem gl. uradnikom (cam), kakor tudi celokupnemu članstvu ugledne Zapadne Slovanske Zveze Uredništvo. ^ Z J! Z J! Z Z ?) Bro. Mike Popovich of the 1st Division had made the statement that "He intends to STAY FIRST" and it certainly looks as though he means exactly what he said. Right now the 1st Division is right at the top of the heap and it is still going strong. Bro. Miroslavich is hitting the trail to success right behind Mike and is running a fairly close second. Lagging behind is the 3rd Division, lead by the dynamite twins of our last campaign, Bros. Blatnik and Anton Rupar, who don't seem to be doing much thus far. I'm rather suspicious of these two because I know what they can do and it seems to me that they are hatching something or other which will blast the first two Divisions right out of their lead—a sort of "calm before .the storm." My only advice is to look out so that the first two Divisions don't pile up too much of a lead, or this "diabolical plot" is liable to go Pffft! Tg those lodges which have not as yet selected their Captains, I would like to say that if they have the love and the interest of their Mother, the Western Slavonic Association at heart, and if they would like to do all in their power to promote a successful VICTORY CAMPAIGN, then please select your Captains at once and cooperate with your Division Supervisor in every respect. With my kind regards and best wishes to you all in this great Victory Campaign, Fraternally Yours, LEO JURJOVEC, SR., Supreme Pres. -o- IZ URADA III. GL. NADZORNIKA IN SUPERVISORS III. KAMPANJSKE DIVIZIJE IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. Iz zadnjega poročila priobčeno v "Fraternal Voice" je razvidno, da je prva divizija pod nadzorstvom našega agilnega gl. uradnika, Mike Popovich, na prvem mestu. Drugo častno mesto zavzema 2. divizija pod nadzorstvom našega nadvse priljubljenega 1. gl. podpredsednika, George J. Miroslavich. Tretjo mesto pa zavzema divizija pod nadzorstvom našega agilnega sobrata, Joe Blatnik in njegovega adjutanta, Anton Rupar. Nekoliko čez 2/3 društev spadajoča pod delokrog prve in druge divizije so se danes odzvali povabilu da se aktivno udeleže te velike Zmagoslavne Kampanje, kakor tudi da so izvolili svojega kapitana, kateri bo zastopal njihova društva. Za sedaj mi ni mogoče poročati glede tretje divizije, ker do danes še nisem dobil tozadevno poročilo od strani sobrata Joe Blatnika. (Upam, da dobim to poročilo v doglednem času.) Vsekakor se pa danes zopet obračam na ona društva, katera do danes še niso storila svojo dolžnost, da zavzamejo takoj potrebne korake in priskočijo na pomoč svoji diviziji. Akoravno so gl. nadzorniki posameznih divizij polni navdušenja, polni hrepenenja in sigurnosti da bo njihova divizija odnesla prvo častno nagrado, kako, uprašam vas, kateri do danes morda še prav nič niste storili za blagor in dobrobit ZSZ in tekočo kampanjo, kako vendar morate pričakovati, da bo posamezna divizija dosegla svoj zaželjeni cilj? — Postavite se sami sebe na stopinjo in odgovornost, katero nosijo gl. nadzorniki posameznih divizij. Ali ne mislite, da se jim srce krči v žalosti ko vidijo da vkljub vsemu prizadevanju od strani gl. voditeljev, da vkljub temu da je sveta dolžnost vsakega posameznega društva da sodeluje za najboljši uspeh te kampanje, vkljub temu je tako težko dobiti gotova društva, da bi vsaj po svoji moči kooperirali in pokazali ostalemu članstvu da jim je naša dobra mati, Zapadna Slovanska Zveza v resnici pri srcu. Dobil sem več pisem od uradnikov različnih društev, kateri so jako vneti in kateri so mi obljubili da hočejo svojo dolžnost v tej kampanji v polni meri storiti. Pisma pisana v tem duhu dajo posameznim voditeljem, kakor tudi meni potrebni pogum in navdušenost, katero v polni meri potrebujemo ravno ob času ko se vsi borimo za čast in zmago v tej veliki kampanji. Torej vsi brez izjeme, podajmo si roke in naredimo kar je v naši najboljši moči, da dosežemo to leto zopet 1000 novih članov. Ob koncu te velike kampanje bodete pa zopet lahko z ponosom pogledali v zapisnik, katerega hočem priobčiti v glasilu in kateri bo jasno pokazal delo vsakega posameznega društva in divizije. Krasne diplome so sedaj v tisku in bodo poslane v kratkem tia kapitane, kateri so bili izvoljeni da zastopajo njihovo društvo. Upam da ne bo niti eenga društva, katero ne bi imelo vsaj enega zaslužnega člana ali članico, kateri ne bi bil vreden (na) tega iz-vanrednega poklona in časti od strani glavnega urada ZSZ. Nadaljna poročila glede posameznih divizij kakor tudi posameznih društev vam hočem uradno poročati, kakor hitro dobim tozadevna poročila iz gl. urada. Želeč vam vesele velikonočne praznike, ostajam z bratskim Pozdravom, , LEO JURJOVEC, gl predsednik. Pueblo, Colo. Bral sem poročila od prve in druge kampanjske divizije in videl, kako lepo napredujejo v letošnji kampanji, dočim jaz še vedno čakam odgovorov od nekaterih društev. Imena in naslove novih kampanjskih kapitanov so mi poslala sledeča društva : Št. 54, 38, 14, 8, 37, 44, 6 in 26. Društva, ki mi še niso poslala imen kampanjskih kapitanov so: Št. 15, 25, 30, 34, 9 in 51. Od društva Napredni Slovenci in dr. Bratje Slovani št. 34, Brownsville, Pa., sem dobil moja pisma vrnjena. Omenjena dva društva prosing da mi takoj naznanijo svoje prave naslove in mi pošljejo imena svojih kampanjskih kapitanov. Dokler tega ne napravite, mi ne bo mogoče poslovati z vami. Tretja divizija je sedaj zadnja, pa upam, da bo še pred koncem kampanje na prvem mestu. Zato prosim sedanje kapitane, da greste z menoj na delo. Ima- mo še veliko praznega polja, ki čaka da ga zasadimo z novimi drevesci, to je z novimi člani, ki jih pridobimo za ZSZ. Kako je najlaglje dobiti nove člane pod okrilje naše Zveze, sem že poročal nekaterim kampanjskim kapitanom. To je naša skrivnost, ki je tekom te kampanje ne bomo izdali, je samo za nas, za tretjo kampanjsko divizijo. —- To poletje nameravam obiskati vsaj bližnja društva, spadajoča pod mojo divizijo, če mi bo le mogoče. Rad bi se pobližje spoznal s kampanjskimi kapitani, da se tudi ustmeno pogovorimo, kako bi bolj napredovali. Ko bo naša divizija enkrat na prvem mestu, pomnite, bomo tam tudi ostali in vsi drugi bote daleč za nami. Upam, da bote vse storili v tej kampanji in jaz vam bom za to iskreno hvaležen ter sem pripravljen storiti, za vaša društva in za ZSZ kolikor mi bo največ mogoče. Joe Blatnik, vaš supervisor -O- Imenik lokalnih uradnikov za leto 1939. Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Preds. John Kadunc, 3907 Wynekoop; tajnik John Plutt, 638 Elk Pl.; blagajnik Joseph Težak, 611 E 47th Ave.; ml. nadz. Anthony Jersin, 3951 Vallejo Street. — Vsi v Denverju. 118; mlad. nadz. Joe Terlip, Box 186. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne pri predsedniku. Št. 14. Sloga Slovencev, Spring Glen, Helper, Utah.—Preds. John Potočnik, FROM THE OFFICE OF THE SUPREME PRESIDENT, W.S.A. The Supervisor of the 1st Division, Bro. Mike Popovich, re-Ported that to date 10 lodges out of 15 have sent in the names of their Captains selected for the purposes of this VICTORY CAMPAIGN. From the report recently published by the Supervisor of the 2nd Division, Bro. George J. Miroslavich, I have gathered that least 2/3 of the lodgers in his division have selected their Captain. But so far as the 3rd Division is concerned, I have not as yet heard from its Supervisor, Bro. Joe Blatnik, as to what progress has been made with the subordinate lodges. Since there are still Some lodges which have not selected a Captain, I would appreciate it very much if the individual Supervisors would contact the lodges in their respective Division and urge them to carry out our Request and select a Captain to represent their lodge immediately. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu [ Sr., Box 696, Helper; tajnik Aug. To- polovec, R.F.D. Box 81, Helper, Utah; blag. Joseph L. Rebol, Box 433, Helper, Utah; ml. nadz. Joseph L. Rebol. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Skerljevi dvorani. Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Peter Predovich; tajnik Nick Balic, Slovonian Store; blagajnik George Badovinac; mlad. nadz. Ann Predovich. — Seje se vrše vsakega 24. v mesecu na domu predsednika. No. 16, Western Star lodge, Pueblo, Colo. — President, Joe Blatnik, 2609 E. Evans; Sec'y. Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave.; Treasurer, Joe R. Grebene, 303 Park St.; Juvenile supervisors, Rose Lesar, Frances Grebene, Mr. and Mrs. Joe Blatnik and Anton Rupar. — Meetings are being held every second Wednesday of each month at St. Joseph's Hall at 7:30 P. M. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik George Zadel, Box 175, Firestone; tajnica Angeline Tursick, Box 97; blagajnik Joe Smith, Sr., Box 64; ml. nadz. Joe Smith, Jr., Box 64. — Seje se vrše vsaki tretji torek v mesecu pri Mrs. Frank Marolt. Štev. 20. dr. "Planinke", Leadville, Colo. — Predsednica Angelina Kochevar, 101 Elm St.; tajnica Mary Savo-ren, 422 W. 3rd St.; blagaj. Julia Le-narchie, 324 W. 2nd St. — Seje se vrše vsakega 11. v mesecu v Domu Slov. društev. Štev. 21, dr. North Eagle, Ely, Minn. — . Predsednik Vincent Noyak, Box 492; tajnik in blagajnik Frank Likar, Box 14; ml. nadz. Frances Erzar, Box 631. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Jugoslovanskem Narodnem Domu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah« — Predsednik Anton Mehle, 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Ambrose, 116 N. 6th St.; blagajnik' Tony Bau-dack, N. 6th St.; mlad. nadz. Carman Leonelli, 282 JS. Vine. St. — Seje se vrše vsakega 9. v mesecu v Lake View Club dvorani, Štev, 23. df. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Joseph Kochevar, 19531 Nauinw Ave.; tajnjca Sophie Kefttty, 992 E, 64th St.; blag._ Louis Rozman, 866 E. 76th St. •— Seje sc vrše vsako 2. nedeljo v mesecu na 992 E. 64th St. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Salida, Colo. — Predsednik John Butala, 434 W. 2nd St.; tajnik Jacob Butala, 605 2nd St.; blagajnica Mary Butala, 434 W. 2nd St.; ml. nadz. Mary Ann Butal;*, 60S W. 2nd $t. -r Seje se vrse vsako 2- ne4eljo v mesecu ob 7. uri jveeer pfi obratu tajniku- 1 §t 4r- Nr+ TU' —1 Pre^cfilnira M:i»v ob 7. uri zvečer v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo. — Predsednik Anton Kochevar, 1208 Bcrwind Ave.; tajnik Joseph Spiller, 313 Park; blagajnik Joe Dejak, 1216 Bohmen St.; ml. nadz. Joe Spiller. — Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvate, Utah. — Preds. Frank Costello, 37 Fifth Ave.; Midvale, Utah; tajnik in blagajnik Joseph Percich, 100 Fifth Ave., Midvale, Utah. — Seje se vršijo 10. vsakega meseca v tajnikovih prostorih. Štev. S. dr. Planinski Bratje, Lead- ville, Colo. — Predsednik John Savo-ren, 422 W. 3rd St.; taj. Math Yam-nik, 517 W. 3rd St.; blagajnik Anton Bostjnncic, 700 Elm St.; ml. nadz.: Anton JVf.ihelich, John Savoren, Mary Russ, 143 Elm St. in John Vidmar, 314 W. 3rd St. — Seje se vrše vsakega 11. v mesecu v Domu Slovenskih Društev, 527 Elm St.. Vsi v Leadville, Colo. Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, 715 N, Pine; tajnik' Michael Kapsch, 508 N. Spruce St.; blagajnik Stanko Kukulan, 320 S. 18th St. — Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav. Štev. 7. dr. Sv. Rožnega venca, Denver, Colo. — Predsednica Anna Težak, 611 E. 47th Avenue; tajnica Josephine Maring, 4831 Wash. St.; blag. Frances Jersin, 3951 Vallejo St.; ml. nadz. Frances Jersin. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, v domu Slovenskih društev. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Preds. Frank Crepinsek, R.R. 2, Box 57; tajnik, blagajnik in ml. nadz. John Crepinsek, R.F.D. 2, Box 29; zdravnik Dr. Therss. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku. Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik Anton Dremel, Box 454; tajnik Frank Konte, 112 W. Catlin Ave.; blagajnik Frank Smith, Sr., Prospect Heights; zdravnik Dr. Holmes; mladinski nadzornik Frank Konte. — Seje se vrše vsake prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Dremeljavih prostorih. Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rock vale, Colo. — Preds. Matt Slano-vich. Chandler, Colo.; tajnica in blagajnica Grace Lipersick, Rockvale, Colo.; mlad. nad?, i^att Slanovich. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 11. uri dopoldne na donju tajnice. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kansas. — Pf«4$' JoHfi Jedrnati, Boj* % tajnjk in blagajnik1 Anton Lesjak,' Box **♦ n v fff *r T-- "vipr »»f fflr Frankfort, 111.' ■ n - —TfV ■ -r ■Predsednica Mary Supancic, Thompson ville; tajnica in blagajnica Frances Ambrose, 606 W. Chestnut. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne pri sestri tajnici. Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brook, Pa. — Predsednik« Frank Zor-man, Box 193, Cairnbrook, Pa.; tajnik Louid Rudolph, Box 162, Central City; blagaj. in ml. nadz. Frank Zorman, Jr., Box 193, Cairnbrook. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri so-bratu tajniku. Štev. 27, dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Ka-farle, Box 12; tajnik, blag. in ml. nodz. Louis Markov.ich, Box 214, Davis, W. Va. — Seje se vrše vsako •!. nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 28. dr. Vijolica* Pittsburg, Kansas. — Predsednik Frank Hribar, R. 1; tajnik in blag. Joe Bohorich, R. 1; ml. nadz. John Kozjak, R. 1. •— Vsi v Pittsburg, Kans. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v tajnikovih prostorih. Št. 29. dr; Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Preds. Johana V. Mervar. 7801 Wade Park Ave.; tajnica Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St.; blagajnica Mary1 Butara, 9900 ColumUh Ave.; ml. nadz. Stella Herbut, 1608 E. 32nd St.; zdravnika Dr. Oman in Kern. — Seje se vršijo v Slov. Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 3, vsaki tretji torek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Preds. Paul Tempfer, Box 15, Mohrland, Utah; tajnik ii» blagajnik Dan Miller, Box 132, Hiawatha, Utah; ml. nadz. Charles Lopan. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Charles Lopan-ovih prostorih. Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa. — Preds. Ralph Konchnik, 219 Resse St.; tajnik in blagajnik Frank Vogrin, 2419 N. Main Ave.; ml. nadz. Josephine Vogrin. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne pri sobratu predsedniku. Štev. 32. dr. "Washington", Cleveland, Ohio. — Preds. Antonia Tomle, 14823 Sylvia Ave.; tajnica in blagaj. Anna Zaic, 452 E. 157th St.; ml. nadz. Joseph Tolar, 1237 E. 173rd St. — Zboruje vsaki 3. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravniki so dr. Louis J. Perme, dr. Seigel in dr. Skur. No. 33. Three Star Lodge, Chicago, 111. — Pres. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd PI.; Sec'y. Donald Polden, 2029 W. Coulter St.; Treas., Edward She-mezis, 2225 So. Leavitt St.; Juv. Supervisors Leo Jurjovec and Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI. — Meetings are held every 2nd Wednesday of the monht ,at St. Stephen's Church hall. Štev| 34 dr. "Bratje Slovani", So. Brownsville, Pa.—Preds. Andy Mihel-cic, Box 414, Layberry, Pa.; tajnik, blagajnik in'ml. nadz. Jakob Jakseko-vic, 1519 Sheridan Ave., So. Brownsville, Pa.— Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10, uri dopoldne v tajnikovih prostorih. Štev. 36. dr. "Svoboda", So. Chicago, 111. — Predsednik Candid Grmek, 9537 Ave. M; tajnik Mike Popovich, 9510 Ewing Ave.; blag. Joseph Poropat, 9324 S. Joter Street; dr. zdravnik Dr. J. Sanovich, Cor. 92nd St. & Commercial Ave.; ml. nadz. Candid Grrnek in Mike iPopovich. — Seje se vrše vsaki drugi četrtek ob 8. uri zvečer v Popo-vichevi dvorani. No. 37 Blooming Carnations lodge, Cle Elum, Wash. — President Lauri Aho, Cle Elum; Secretary Selma Jarvi, Box 174, Cle Elum; Treas. Mary Butala, 410 W. 2nd St., Cle Elum; Juvenile Supervisor Selma Jarvi. — Meetings are held every 2nd Thursday of the month at the home of Treasurer Štev. 38. dr. "Solvenska Edinost", Diamondville, Wyo. — Predsednica Frances Krizak, 205 Ruby St., Kem-merer, Wyo.; tajnica in blagajnica Jennie Supon, Box 104, Frontier, Wyo; zdravnika Dr. J. R. Newman in Dr. A. A. Boston, Kemmerer, Wyo.; ml. nadz. prank Hren, Diamondville, Wyo. — Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu v Domu Slovenskih Društev. Štev. 40. dr. "Mi Slovenci", Trinidad, Colo. — Predsednik Joe Softich, 1804 N. Linden Ave.; tajnik Tony Lovrovic, 263 N. Commercial St.; blag. Matt Milosevich, Box 363; ml. nadz. David Lenich. Vsi v Trinidad, Colo, — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku. No. 41 Trail Blazers lodge, Denver, Colo.—Pres. Geo, J. Miroslavich, 3724 Williams St.; Sec'y. John Pckctz, Jr., 4463 Pearl St.; Treas. Joseph Shaball, 4527 Grant St.; Juv. Supervisor, Dr. Harry A. Shier, 4524 Wash. — Meetings are held every 3rd Monday of the month at the Home of Slovenian Societies. Štev. 44. dr. Coloradska roža, Walsenburg, Colo. — Predsednik Dave Millar, 515 W. 7th St.; tajnica Albina Papež, 611 Pine St.; blagajnik Louis Papez, 611 Pine St.; ml. nadz. Antonia Zudar, 809 W. 6th Street; dr. zdravnik Dr. Mathews. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne pri sobratu Frank M. Tonisic, 903 W. 6th St. Štev. 45, dr. Hribski Bratje, Ruth, Nevada. — Predsednica Vera Rajko-vich Box 396; tajnica Zinka Eyre, Box 161; Blagajnik Frank Turk, Box 161. Seje se vrše vsakega 16. v mesecu pri sobratu blagajniku v hišni št. 1094. No. 46 Royal Gorge Circle lodge, Canon City, Colo. — Pres. Julia Skrabec, 412 W. New York Ave.; Secy., Treas. and Juvenile Supervisor Christine Konte, 112 W. Catlin Ave. — Meetings are held every 1st Monday after the 10th of the month at Dre-nel's H»ll, Prospect Heights. Št. 48. dr. Slovenski Sinovi, Vancouver, B. C. — Predsednik John Popovich, 898 E. George St.; tajnica Anna Zitko, 796 Keefer St.; blagajnik John Popovich; ml. nadz- Annie Zitko. —» Sejo se vrše vsako tretjo sobot® v mejecu na