Priloga 28. — Beilage 28. 277 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. Opomnja Anmerkung 9983 27426 53 771/: 37410 62715 62715 100125 SO1/, m 276 Priloga 28- — Beilage 28. Prištevši Izplačilo zastali ke V koncem leta § L - 5 N s Naslovi stroškov letu 1897. 1897 Skupaj Kusgaös-Wuöriken Effective Ausgabe im Hiezu die Rückstände zu Zusammen 1 rž u Ld '»ti Jahre 1897 Ende des 7 i: Jahres 1897 j-cc «K gld. kr. gld. kr. gld. kr. ! A. Eedni— Ordentliche: I Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben — — — — — — 1 B. Izredni — Außerordentliche: II Kreditne operacije — Creditsoperationen 9988 53 — — 9983 53 III Dana posojila v poravnanje nedostatka letnega čistega dobička — Darlehen zur Deckung des Abganges des jährlichen reinen Gewinnes — — 27426 77 V, 27426 77 V, 1 Vsota ad B — Summe ad B . 9983 63 27426 77 Ys 37410 m, 0. Prehajalni — Durchlaufende: 1 Povrneua posojila — Rückersetzte Darlehen .... — — — — — — v Dana posojila — Gegebene Darlehen — — — — — — ! vi VII Začasno naložene glavnice — Zeitweilig angelegte Capitalien Osnovalnim odborom za zgradbe lokalnih železnic v svrho 62715 52 62715 52 naprave načrtov proti vračilu izplačani zneski — Deu Gründungsausschüssen für Local-Eisenbahnbauten behufs Verfassung von Plänen gegen Rückersatz ausgezählte Beträge . Skupaj ad C — Zusammen ad C . 62715 52 62715 52 VIII Skupni stroški ad A, B in 0 — Gesammtausgaben ad A, B und C 72699 05 27426 77 \ 100125 82 V, IX Končna gotovina — Schließlicher Cassarest — — X Vsota vseh stroškov — Summe aller Ausgaben . . . 72699 05 1 / Vri]ogi« 28. — Beilage 28. 275 RechnuiiHMWuss des Garantiefondes der Unterkrainerbahnen für das Jahr 1897. Odštevši zastauke pričetkom leta J 897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. I kr. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897 gld. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 gld. kr. Pokritje znaša torej več — mini j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. j kr. Opomnja Anmerkung io 1.260 1270 42928 1215 1000 — 64 15 45143 46414 25000 2508 89 3684 88 31193 77 62715 62715 52 93909 29 25000 3590 3000 3159(1 — 10S1 684 11 88 396133 274 Priloga 28. — Beilage 28. Računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1897. 11 ;* ■> L j Ji Naslovi prihodkov Kimialims-WuLriken Vplačilo v letu 1897. Effektiver Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen gld. kr. gld. kr. gld. j kr. [ II III IV VI VII VIII IX X XI XII XIII A. Kodni — Ordentliche: zaklada — Jahresbeitrag des Interessen der zeit- Letui donesek deželnega Landesfondes.................. Obresti začasno naloženih glavnic wellig angelegten Capitalien . Obresti obligacij — Obligations-Interessen .... Obresti posojil, danih v poravnanje nedostatka letnega čistega dobička 296.958 gld. — Interessen vom Darlehen zur Deckung des Abganges des jährlichen reinen Gewinnes Pr. 296.958 fl............................... Bazni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A . ti. Izredni — Aufzcrordcntlichc: Kreditne operacije — Crcditsvperativnen................. 0. Prehajala! — Durchlaufende: Prejeta posojila — Erhaltene Darlehen................... Povrnena posojila — Rnckerhaltene Darlehen .... Povračilo začasno naloženih glavnic — Rnckerhaltene zeitweilig angelegte Capitalien.............................. Vračila osnovalnim odborom za zgradbe lokalnih železnic v svrho naprave načrtov izplačanih zneskov ■— Rückersätze der den Gründungsausschüssen für Lvcal-Eisen-bahnbauten behnfs Verfassung von Plänen ausgezahlten Beträge.................................................. Skupaj ad 0 Skupni prihodki ad A, B in C ad A, B und C............................. P ričetu a gotovina — Anfänglicher Cassarest . . Vsota vseh prihodkov — Summe aller Einnahmen Zusammen ad C . Gesammteinnahmen 25000 108 8662 28770 41 241048 1283 33 8693 81 25000 2518 4945 32464 42928 1000 43928 64 72699 0^ 726997)5 63980 67 63930 67624 89 33 42928 63930 67 1000 107859 140323 Priloga 28. — Beilage 28. 273 Št. 12680. Poročilo deželnega odbora, s katerim 86 predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic, razkaz imovine za leto 1897. in proračun za leto 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1897. z raz-kazom njegove imovine in proračun za leto 1899. z nasvetom: Visoki deželni zbor naj blagovoli ti predlogi izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 1. februarja 1899. Z. 1-2680 mit welchem der Rechnungsabschluss des Ga-rantiesondes der Unterkrainerbahnen, die Rach-Weisung des gesamntten Vermögens snr das Jahr 1897 und der Voranschlag snr das Jahr 1899 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt den Rechnungsabschluss des Garantiefondes der Unterkrainerbahnen für das Jahr 1897 mit der Nachweisung seines Vermögens und den Voranschlag für das Jahr 1899 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle diese Vorlagen dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom Knnnischen Kmdesausschusjr. Laibach, am 1. Februar 1899. #tto v. Detela, Landeshauptmann. Murnik» Referent. Oton pl. Detela, deželni glavar. Murnik, poročevalec. Točka — Paragraph Priloga 27. — Beilage 27. 271 Potrebščina — Erfordernis Naslovi A u ti r i k e n Nasvet Antrag * lt°a c s 1899 irr das Jahr 1898 1897 Bedno Ordent- liche Izredno ^ Skupaj Außer- ; g ordent- , ^ liche : säumen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag Dejanski iznos Wirklicher Erfolg goldinarji — Gulden I II III IV J 2 1-11 1—2 Različni dohodki — Verschiedene Einnahmen: Povračila in drugi slučajni dohodki — Ersätze und andere zufällige Einnahmen Užitki od njiv, travnikov in gozdov — Nutznießungen von Äckern, Wiesen und Wäldern................................ Vsota ad IV — Summe ad IV . . Povzetek — Rekapitulation: Pokritje — Bedeckung. Glavna vsota — Hauptsttittine . . 200 200 82 4236 19085 23403 200 282 200 200 Proti potrebščini z — Im Vergleiche mit dem Erfordernisse pr. je primankljaja — zeigt sich ein Abgang Pr................ 10% šolska priklada — 10% Schulnmlagc..................... ostaje tedaj primankljaja — verbleibt sonach ein Abgang Pr. kateri se po smislu člena II. dežel, zakona z dne 18. maja 1898 št. 26 pokrije iz deželnega zaklada — welcher im Sinne des Artikel II. des Landesgesetzes vom 18. Mai 1898 Nr. 26 aus dem Landesfonde zu decken sein wird. 4236 19085 282 23603 300 82 223 84 382 307 3847 19479 382 23708 3847 20155 307 24309 452606 398573 429003 !j 374865 — !i 154589 429003 1 220276 380151 355842 155614 200228 270 Priloga 27. — Beilage 27. scr- Pokritje — Bedeckung [ 'S 1 ! Lc) -g- 07 g Nasvet z Antrag žl leto 1 OQQ tir das Jahr 1 1898 1897 1 CD ‘P -5 §P w > "če cd N- CŽ -bj >o o Naslovi WuöriLen Bedno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag Dejanski iznos Wirklicher Erfolg Qd EH goldinarji —■ Gulden I Obresti glavnic — Kapitals-Interessen 4236 4236 3847 3847 I II Doneski — Beiträge: 1 Aversum učnega zaklada — Siti erf um des Studienfondes 1294 — 1294 1294 1294 2 Od verskega zaklada — Vom Religions- fonde 213 — 213 213 213 3 Od Ljubljanskega škofijstva — Vom Lai- bacher Bisthnm 105 — 105 105 — 4 Od cerkev in kapelic ljubljanske škofije — Von Kirchen und Kapellen der Laibacher Diöcese ' 756 756 756 770 5 Od zapuščin — Von Verlassenschaften . 14000 — 14000 14000 11938 6 Od učiteljske ustanove Janeza Wittreicha za Staicerje — Von der Johann Witt-reich'jdjeit Lehrerstiftnng für Stalzern _ _ 420 422 7 Od Josip Martin-ove učiteljske ustanove za Morovee — Von der Josef Martin’» fchen Lehrerstiftung für Morobitz . . _ 132 3044 8 Državni donesek —Staatszuschuss . . 2172 — 2172 2172 2172 9 Od deželnega odbora v Poreči za šolo v Ostrožnem Brdu — Vorn Landesaus-schusfe in Parenzo für die Schule in Ostrožnobrdo 120 120 100 122 10 Od deželnega odbora v Orade! za šolo v Motniku — Vom Landesausschnsse in Graz für die Schule in Möttnig . . 195 195 . 180 180 11 Od deželnega odbora v Grade! za šolo v St. Gottkardtu — Vom Landesaus-schufse in Graz für die Schule in St. Gotthardt 230 230 107 Vsota ad 11 — Summe ad II . . 19085 — 19085 19479 20155 III Doneski od dežele po prikladi na davke — Beiträge vom Lande mittelst Steuerzusch lägen — — — — — ad III glej na konci kombinacijo — j Siehe am Schlüsse die Combination. Priloga 27. — Beilage ay. 269 sO" -g- g Potrebščina — (f-vf »litmus *S- L) £ Nasvet Antrag ‘t ¥°s c , 1899 ur das Jahr 1898 1897 ! CD 'P o5 "bb o 1 > 'm c3 N- 1 cd >o Naslovi Wuöriken Bedno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche 1 Skupaj Zu- sammen ssflt Iff ft — Dejanski iznos Wirklicher Erfolg Ph Eh goldinarji — Gulden Prenos — Übertrag . . 20716 3000 23716 23675 20016 14 Za namestovanje, in sicer: — Für Sllb- stitutionen, ii. zw.: a) posvetnim učiteljem za pouk vero- uka — Den weltlichen Lehrern für die Erthcilnng des Religionsunterrichtes 450 450 485 500 b) za namestovanje obolelih ali drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke — Für die Substitutionen erkrankter oder sonst verhinderter Lehrer und für Mehrleistungen .... 4600 4600 4500 2668 c) za pouk druzega deželnega jezika — Für den Unterricht in der zweiten Landessprache — — — 1060 — 2 Podpore vsled bolezni in druzih nezgod — Krankenkosten- und __ sonstige Aushilfen 2000 2000 1 16000 15830 Vsota ad III — Summe ad III . .. 27766 3000 30766 45720 39014 IV Pokojnine učiteljskih vdov — Pen- stimm für Lehrerswitwen .... 140 — 140 340 340 V Miloščine — Gnadengaben .... 217 217 217 217 VI Različni troski — Verschiedene Aus- gaben: Popotni in selitveni troski, povračila itd. — Reise- und Übersiedlungskosten, Ersätze it. f. to 800 — 800 800 434 Povzetek — Recapitulation: Potrebščina — Erfordernis: I 1—8 1-12 413256 769 414025 344978 334496 II 1—6 1—2 6658 — 6658 6518 5650 III 1—2 1-14 27766 3000 30766 45720 39014 IV — — 140 — 140 340 340 V — — 217 — 217 217 217 VI — — 800 — 800 800 . 434 Gflavna vsota — Hauptsununc . . 448837 3769 452606 1 398573 380151 . II ! II ' II 268 Priloga 27. — Beilage 27. sCT' Potrebščina — Erfordernis 'S I L 03 O Nasvet za leto iqqq Antrag für das Jahr I8yy 1898 1897 D 'P 4 S’ 5 1 > 1 O 83- 1 ce rZ c2 Naslovi W u ö ri k e n Bedno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag Dejanski iznos Wirklicher Erfolg CU iz; goldinarji — Gulden III Nagrade in podpore — Renumera- tionen und Aushilfen: 1 Nagrade — Remunerationen: 1 Veroučiteljem štirirazrednih šol— Für die Religionslehrer an vicrclassigcn Schulen 3660 —• 3660 3500 3499 2 Odškodnine za vožnje veroueiteljem — Fuhrrcluten für Religionslehrer . . . 3461 —■ 3461 3520 3239 8 7 pomoenim učiteljem v Ljubljani po 400 gld. — Für 7 Anshilfslehrer in Laibach ä 400 fl 2800 2800 2400 2029 4 6 frančiškanom v Novem Mestu — Für 6 Franciskaner in Rudolfswert . . . 1450 — 1450 1050 1048 5 Frančiškanu kot vodji deške šole v No- vem Mestu opravilno doklado — Dem Franciskaner als Leiter der Knabenschule * in Rudolfswert die Functionszulage 50 — 50 50 50 6 Šolskemu slugi v Ljubljani — Für den Schuldiener in Laibach 300 — 300 300 300 7 Šolskemu slugi v Novem Mestu — Für den Schnldiener in Rudolfswert . . 80 — 80 80 80 8 Za vzdrževanje rednih šol za silo — Für die Erhaltung der ordentlichen Nothfchulen 4540 — 4540 5280 4010 9 Za druge šole s tem poukom — Für son- füge Schulen mit diesem Unterrichte . — 1200 1200 1000 1030 10 Za excurrendo-sole — Für Excnrrendo- Schulen . . 2315 — 2315 2635 2460 11 Za pouk v kmetijstvu — Für den land- wirtschaftlichen Unterricht 2000 — 2000 2000 1172 12 Za pouk v ženskih ročnih delih v šoli na Ljubljanskem barji — Für den Unterricht in weiblichen Handarbeiten an der Schule am Laibacher Moraste . . . 60 60 60 60 18 Za druge šole s tem poukom — Für son- füge Schulen mit diesem Unterrichte . — 1800 1800 1800 1039 Odnos — Fürtrag . . 20716 3000 23716 23675 20016 Priloga, 37. — Beilage 37. 267 sCS" Potrebščina — Erfordernis "Iv ’S- S 1 g Nasvet Antrag Zel loto 1QQQ für das Jahr 1898 1897 Naslovi Hi nö rik e n CD I üb O > In CÖ S3- I c5 >o Bedno Ordent- liche Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- säumten Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag Dejanski iznos Wirklicher Erfolg cm !zi H goldinarji — Gulden 1 Prenos — Übertrag . . 348593 — 348593 285064 278697 2 Dopolnilne doklade k plačam — Gehalt- Ergänzungszulagen — — — 1150 1233 3 Osobne doklade — Personalzulagcn . . — — — 1250 1250 4 Službene doklade — Dienstalterszulagen 42874 ' 42874 39124 36199 5 Dopolnilne doklade k službenim dokladam — Dienstalters-Ergünzungszülagen . . — 619 619 509 480 6 Opravilne doklade —• Functionszulagen . 15249 — 15249 14951 13862 7 Dopolnilne doklade k opravilninam — Functions-Ergänzungszulagen . . . 150 150 250 200 8 Stanarine — Quartiergelder: Za Ljubljanske učitelje in učiteljice in za 3 veroučitelje — Für die Lehrer und Lehrerinnen und für 3 Religionslehrer in Laibach 6540 - 6540 2680 2575 Vsota ad 1 — Summe ad I . . 413256 769 414025 344978 334496 11 Dotacije — Dotationen: 1 1 Za ursulinsko šolo v Ljubljani — Für die Ursulinerinnenschule in Laibach . . . 2868 — 2868 2868 2867 2 Verskemu zakladu za eno učiteljico — Dem Religionsfonde für eine Lehrerin 140 — 140 140 140 2 Za šolo šolskih sester v Novem Mestu — Für die Schule der Schulfchwestern in Rudolfswert 1350 _ 1350 1210 1150 3 Za dekliško šolo šolskih sester v Bepnjah — Für die Mädchenschule der Schul-schwesteru in Repnje 500 500 500 500 4 Za dekliško šolo šolskih sester v Trnovem — Für die Mädchenschule der Schnl-schwestern in Doruegg 1000 — 1000 1000 800 5 Za privatno dekliško šolo v Lichtentlmr- novem sirotišči v Ljubljani — für die Privat-Mädchenschule im Lichtenthurn-schen Waisenhause in Laibach . . . 600 600 600 6 Za šolo v Podgrajah isterskemu deželnemu odboru — Für die Schule in Podgraje 200 200 193 dem Jstrianer Landesausschusse . . . - 1 200 Vsota ad II — Summe ad II . . 6658 — 6658 6518 5650 I II II 266 Priloga 27. — Beilage 27. Proračun — Voran schlag normalno-šolskega zaklada za leto 1899. — des Normalschulfondes für das Jahr 1899. Potrebščina — Erfordernis Z K t-2) -g- 8d g Nasvet z Antrag : a leto i ono ür das Jahr lbyj 1898 1897 K Ö S3- Naslovi Bedna Izredna Skupaj Potrjeni proračun Dejanski iznos •p Ji > c5 c5 >o HL u ö r i k e n Ordent- liches Außer- ordentliches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag Wirklicher Erfolg Cm Eh goldinarji ■— Gulden I Aktivitetni užitki učiteljev — Activitatsbczüge der Lehrer. 1 Plače — Gehalte: 1 Šolski okraj Postojinski — Schulbezirk Adelsberg 35530 — 35530 30800 28625 2 Šolski okraj Kočevski — Schulbezirk Gott- schee 36860 — 36860 32686 30437 3 Šolski okraj Krški — Schulbezirk Gurkfeld 34466 — 34446 29030 26614 4 Šolski okraj Kranjski — Schulbezirk Krain- burg 37330 — 37330 30873 28404 5 Šolski okraj Ljubljanski (mesto) — Schul- bezirk Laibach (Stadt) 29960 — 29960 25550 24832 6 Šolski okraj Ljubljanski (okolica) — Schul- bezirk Laibach (Umgebung) .... 34460 ■— 34460 25800 24444 1 Šolski okraj Litijski ■— Schulbezirk Littai 24330 — 24330 20320 17235 8 Šolski okraj Logaški — Schulbezirk Loitsch 26430 — 26430 22870 21478 9 Šolski okraj Badoljiški — Schulbezirk Rad- mannsdorf 25030 — 25030 22260 20025 10 Šolski okraj Novomeški — Schulbezirk Rudolfswert 27533 — 27533 22438 20917 11 Šolski okraj Kamniški — Schulbezirk Stein 24950 — 24950 20163 18713 12 Šolski okraj črnomaljski — Schulbezirk Tschernembl 20563 — 20563 18513 16973 skupaj — zusammen . . 357442 357442 301303 278697 po odštetih prihrankih za 17 pomočnih učiteljev po 100 gld. — abzüglich der Ersparnisse bei 17 Aushilfs-Lehrkräften ä 100 fl 1700 gld. ter 2 % interkalarji — und des 2 % Jntercalares . . 7149 „ 8849 — 8849 16239 — ostaje — verbleiben . . 348593 348593 I 285064 278697 Odnos — Fürtrag . . 348593 — 348593 285064 278697 Priloga 27. — Beilage 27. 265 Št. 876 1. 1899. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga proračun normalno šolskega zaklada za leto 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1899. z nasvetom: Visoki deželni zbor ga izvoli izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 22. januvarija 1899. Oton pl. Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Z. 376 de 1899. Bericht des LlMdesiiusschusses mit der Vorlage des Normalschitlsorrds-Vor-anschlages für das Jahr 1899. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt hiemit den Voranschlag des Normalschulfondes für das Jahr 1899 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle denselben dem Finanzans-schusse zur Überprüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom krainischen Lnndesausschusl'e. Laibach am 22. Jänner 1899. Mio v. Detela, Landeshauptmann. Aranz H'ovse, Referent. Paragraph 264 Priloga 26. — Beilage 26. Pokritje — Kedeckmrg o •p 4 N CM In £ 05 >o EH Naslovi W uö r ik e n Nasvet 2 Antrag a leto 1899 ür das Jahr 1 1898 Eedna Ordent- liches Izvenredno Außer- ordentliche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897 goldinarji — Gulden Drugi dohodki — Sonstige Einnahmen: Takse za blankete — Blanguetten-Taxen Skupna vsota pokritja — Summe der Bedeckung......................... V primeri s potrebščino — Im Vergleiche mit dem Erfordernisse pr.......... se kaže primanjkljaj — zeigt sich ein Abgang pr......................... kateri je pokriti iz deželnega zaklada — welcher aus dem Laudesfonde zu decken ist. 6 6 202310 202804 1110 1110 6 203420 208414 2 203022 203020 6 203115 203109 Priloga 2G. — Beilage 26 263 Proračun — IJoninsrs)fas] deželnega posojilnega zaklada za leto 1899. — des Landesanlehensfondes für das Jahr 1899. Z 'S. 5 1 M "P cd üb O p-l K 1 > 'čo cd SCT' g- 02 ti ti N- cd H Potrebščina — Erfordernis Naslovi W uö rik e n Nasvet za leto * nQQ Antrag für das Jahr 1898 Potrebščina za leto 1897. Erforder- Bedna Ordent- liches fzvenredna Außer- ordentliches Skupaj Potrjeni proračun Zu- sammen Genehmigter Voranschlag nis für das Jahr - 1897 goldinarji — Gulden I Izplačilo glavnice v gotovini povodom rednega izžrebanja — Capitalsbar- zahlung aus Anlass der regelmäßigen Verlosung 62300 — 62300 59900 57600 II — — Izplačilo obresti obligacij deželnega posojila — Zinsenzahlung von den Landes- anlehens-Schuldverschreibungen . 189788 — 139788 142184 1444881 III — — Kazni stroški — Verschiedene Ausgaben 222 222 228 198 IV — — Režijski stroški — Regiekosten: I Deželne komisije — der Landes- commission. 1 Pavšal za uradnega služabnika — Amts- dienerpauschale — 60 60 60 120 2 Pavšal za pisarja — Schreibpauschale — 60 60 60 109 3 Uradne in pisarniške potrebščine —Amts- und Kanzleierfordernisse .... — 30 30 30 48 4 Popotni stroški — Reiseauslageu . . . — 60 60 60 52 II Lokalnih komisij — D er Local- commissionen: 5 Popotni stroški — Reisekosten . . — 400 400 — — Skupaj (pogl. IV pod I in II) — Summe (Cap. IV, Tit. I und II) ... . — 610 610 210 329 V — — Miloščine — Gnadengaben 500 500 500 500 Rekapitulacija — Recapitulation: Ad I 62300 62300 59900 57600 „II 139788 — 139788 142184 144488 „ HI 222 — 222 228 198 „ iv — 610 610 210 329 „ V , — 500 500 500 500 Skupna vsota potrebščine — Gesammt- summe des Erfordernisses .... 202310 1110 203420 203022 203115 263 Priloga 26. — Beilage 26. Razkaz — Nnchweismig skupne irnovine koncem leta 1897. — des gesammtcn Vermögens mit Ende des Jahres 1897. If \s 1, II pr* o Razložba Detail Denarni znesek Geldbetrag Opomnja Anmerkung i za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896 za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897 fl. kr. fl. kr. A. Imovina — Vermögen: V z a s t a n k i h — In Rückständen: l Končni redni zastanki — Schließliche ordent- lichc Rückstände 14077 65 Va 12309 14 2 Končni izredni zastanki — Schließliche außer- ordentliche Rückstände 220 14 211 407s 3 Končni prehajalni zastanki — Schließliche durchlaufende Rückstände 744 57 763 94 4 Skupna imovina — Gesammt-Vermögen . . 15042|36Va 13284 487s B. Dolgovi — Schulden: V zastanki h — In Rück st ä n d e n: 1 Končni redni zastanki — Schließliche ordent- liche Rückstände 11584 — 10428 78 2 Končni izredni zastanki — Schließliche außer- ordentliche Rückstände 34 62 61 96 V glavnicah — In Capitalien: «V Posojilnega zaklada — des Anleh- ensfondes: 3 Neizžrebane posojilne obveznice — An unver- losten Anlehens-Schuldverschreibnngen 3612200 — 3554600 — b) Zemljišč no-odveznega zaklada — des Grundentlastungsfondes: 4 V" glavnici — An Capital 2215 50 1585 50 5 V 5p premiji — An 5 A Prämie . . . 74 02 V, 74 02 Vs 6 V desetini — An Urbarialcapitalien . . . 106 57 Vs 106 57 Vs 7 V obrestih — An Zinsen 1027 647s 1027 6 4 Vs 8 Skupna vsota vseh dolgov — Gesammtsnmme aller Schulden 3627242 367s 3567884 48 Vs 9 V primeri s skupno imovino s — Im Ver- gleiche mit dem Gesammtvermögen pr. 15042 367s 13284 487s 10 se kaže čisti dolg — zeigt sich die reine Schuld mit 3612200 — 3554600 — H kateri se je v primeri z onim leta 1896. —r- 1 welche sich im Vergleiche mit jener des Jahres 1896 pr — — 3612200 — zmanjšal za — vermindert hat um . . 57600 Priloga. 26. — Beilage 26 261 Opomnja Anmerkung 15042 203485 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Pi’oraeunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger , gld. 1 kr. gld. kr. gld. , 1 kr. gld. 1 kr. 260 Priloga 26. — Beilage 26. Poglavje — Capitel Z w 1 > 1 Lu 1 83- 1 C5 1 E-i Naslovi stroškov Zusgaös-Auöriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen gld. kr. gld. kr. gld. kr. O. Prpiajahii — Durchlaufende: VIII Dana predplačila posojilnemu zakladu — Ge- gebene Vorschüsse an den Anlehensfond . 3 82 —■ — — 332 — IX •— — Dana predplačila zemljiško-odveznemu zakladu — Gegebene Vorschüsse an den Grundcnt- lastungsfond 88 48 — — 38 48 Skupaj — Summe ad C . 370 48 370 48 Skupaj — Summe ad A—0 . 205243 06 V2 13284 48 V* 218527 55 Končni ostanek v gotovini — Schließlichcr barer Cassarest — — Glavna svota — Hauptsumme . 205243 1 Priloga 28. — Beilage 2« 259 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s Vergle mit dem V Proračimjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 proračunom ichung oranfchlage Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher niehr — weniger Opomnja Anmerkung gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld- kr. 11400 57600 57600 184 144488 144488 — — 197 75 Vs 232 — 34 247, 11584 202285 75i'2 202320 34 247, 34 62 828 95 870 — 41 05 2215 50 106 57 V« 74 027s 1027 64V, 3458 36 V, 828 95 870 41 05 203114 O L— 203190 75 397, 258 Priloga 26. — Beilage 26. Poglavje — Capitel 3 K > 1 I N- c3 1 Naslovi stroškov Ausgaös-Wuöriken Izplačilo V letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen gld. kr. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I — — Izplačilo izžrebanih deželnih obveznic •— Rück- Zahlung der verlosten Landesaulehens-Obli- gattonen 58800 — 10200 — 69000 — II — — Plačilo obresti obveznic deželnega posojila — Zinsenzahlnng von den Landesanlehcns- Obligationen , . 144444 — 228 — 144672 — III — — Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben . . 196 97 V, — 78 197 75 V, Skupaj — Summe ad A . 203440 97 V, 10428 78 213869 75 V, B. Izredni — Außerordentliche: IV — — Režijski stroški — Regiekosten: I 1—5 Deželne komisije — Der Landescommission 801 61 61 96 863 57 V Izplačevanje glavnice zemljiško-od- veznega dolga — Capitalsrückzahlung der Grnndentlastnngsschnld: I — Po žrebanji obligacij — Durch Verlosung von Obligationen 630 ■— 1585 50 2215 50 n — Po pobotanji glavnic v gotovini — Durch bare Capitalsausgleichung — ; 106 57 V, 106 57V, m 5 °/o premija — 5 % Prämienzahlung . . 74 02V, 74 02 Vs VI Plačevanje obresti — Interessen- Zahlung: 8—9 Upravičencem — An die Berechtigten . . — — 1027 64V, 1027 64V, Skupaj — Summe ad B . 1431 61 2855 70V, 4287 Bl Vs B$riloga 26. — Beilage 26. 257 RechMNgs Abschluss des Landesanlehensfondes für das Jahr 1897. Odštevši zastai) ke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proraeunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. 14077 65 V, 208108 86 V, 203188 79 13% — 5 84 2 — 3 84 14077 65 V, 208114 70 V, 203190 — 75 29% 220 14 220 14 498 332 • 246 57 38 48 744 57 370 48 15042 36 V, 203485 18V, 256 Priloga 26. — Beilage 26. Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1897. Poglavje — Capitel Z Š > -f Cw iz; 1 1 83- 1 1 H Naslovi prihodkov Kinnahms-Wuvriken Vplačilo v letu 1897. Effective!: Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zn Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen ff Id. 1 kr. ffld. kr. ffld- kr. A. Redni — Ordentliche: I I — Dotacija od deželnega zaklada — Dotation vom Landesfonde 204877 38 12309 14 217186 52 1 II — Drugi dohodki — Sonstige Einnahmen . . 5 84 — — 5 84 Skupaj — Summe ad A . 204883 22 12309 14 217192 36 B. Izredni — Auszerordcntliche: II — — Vplačila dežele — Zahlungen des Landes: Doklade k direktnim davkom za zemljiščno odvezo — An Zuschlägen zu den birecten Steuern für die Grundentlastung . . . 8 78 V, 211 40 V, 220 14 Skupaj — Summe ad B . 8 78V, 211 40 V, 220 14 0. Prehajalni — Durchlaufende: III — — Povrnena predplačila posojilnega zaklada — Zurückerhaltene Vorschüsse des Anlehens- sondes 96 — 734 830 — IV — — Povrnena predplačila zemljiško-odveznega za- klada —- Zurückerhaltene Vorschüsse des Grundentlastungsfondes 255 11 29 94 285 05 Skupaj — Summe ad C . 351 11 763 94 1115 05 Skupaj — Summe ad A—0 . 205243 06 V, 13284 OO 218527 55 Pricetm ostanek v gotovim — Anfänglicher barer Cassarest — — Glavna vsota •— Hauptsumme . 205243 06 V, Priloga 26. — Beilage 26. 255 Št. 7977 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1.1897. in proračun za 1. 1899. VMsoki deželni zbor! Deželni odbor si usoja predložiti računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1897. z razkazom njegove imovine, oziroma njegovega dolga, ter proračun za 1. 1899. K računskemu sklepu bodi navedeno sledeče: Skupna redna in izredna potrebščina kakor tudi redno pokritje je mimo proračuna manjša za ... 75 gld. 29 ^ kr. Ako se skupna imovina v znesku .... . . 13.284 gld. 48Va kr. primerja s skupnimi dolgovi v znesku................... 3,567,884 „ 48% se kaže čisti dolg z . . . 3,554.600 gld. — kr. kateri se je proti onemu za leto 1896. z............... 3,612.200 „ — zmanjšal za................ 57.600 gld. — kr. Z ozirom na to nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 15. decembra 1898. Z. 7977 de 1898. womit der Rechnungsabschluss des Landesan-lehenssondes für das Jahr 1897 und der Voranschlag für das Jahr 1899 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss beehrt sich den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes für das Jahr 1897 mit der Nachweisung seines Vermögens, respective'seiner Schulden und den Voranschlag pro 1899 in Vorlage zu bringen. Zum Rechnungsabschlüsse wird Folgendes bemerkt: Das gesummte ordentliche und außerordentliche Erfordernis sowie die ordentliche Bedeckung ist im Entgegenhalte zur Praliminarpofition geringer um................_.____________75 fl. 29 V2 kr. Wird das gesummte Vermögen im Betrage pr. . . . 13.284 fl. 48% kr. mit den Gesammtschnldcn pr. . 3,567.884 „ 48 J/2 „ verglichen, resultiert eine reine Schuld Pr................. . . 3,554.600 fl. — kr. welche sich im Vergleiche zu jener des Jahres 1896 pr. . . . 3,612.200 „ — um....................... 57.600 fl. — kr. vermindert hat. Der Landesausschuss stellt mit Rücksicht auf obige Darstellung den Antrag: Der hohe Landtag wolle diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom Krainischen Landesausl'chusse. Laibach, am 15. December 1898. Oton pl. Detela, Htto v. Detela, deželni glavar. Landeshauptmann. Murnik, Murnik, poročevalec. Referent. 254 Prilog» 25. — Beilage 25 Zaporedna številka Post-Nr. Razložba Detail' Denarni znesek Geldbetrag Opomnja Anmerkung za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896. za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897. gld. ! kr gld. Irr Prenos — Uebertrag . 2763124 77 V- 2763562 32% 27 Most čes Krko na cesti Novo mesto- Zužemperk-Ljubljana — die Brücke über die Gurk an der Straße Rudolfswerth-Seisenberg- Laibach — — 400 — VI. V inventaru: — Im Jnventare: 28 V dež. hiši — Im Landhause 9001 35 9030 40 29 Pri boletnili uradih — Bei den Bolletierungs- ändern 1639 32% 1987 16% 30 V c. kr. višji realki — In der k. k Ober- realschule 9355 01% 9367 31% 31 Pri šolskih deiarnah — Bei den Schul- Werkstätten 1321 44 1321 44 32 Pii c. kr. agrarni komisiji — Bei der k. k. Agrar-Commission 2932 24 318914 33 Skupna imovina — Gesammtvermögen . . 2787374 14% 2788857 78% B. Dolgovi — Schulden: 34 Vsota zastalih rednih in prehajaluih tro- škov — Summe der rückständigen reellen und durchlaufenden Ausgaben 848175 57% 88z953 35 V primeri s skupno imovino pod št. 33 — Im Vergleiche zu dem Gesammtvermögen sub Post-Nr. 33 pr. . 2787374 14% 2788857 78% se kaže čista imovina — zeigt sich das reine Vermögen mit 1939198 57 1905904178% 36 torej proti imovini lanskega leta — daher gegen das Vermögen des Vorjahres . . . 193919857 37 manj za — weniger um 33293 78% Priloga 23. - Beilage 25. 253 1 Denarni znesek Jj ra s Geldbetrag Bazložba za preteklo za tekoče Opomnja >02 leto 1896. leto 1897. e8 -g u Detail für das Vor- für das lau- Anmerkung 1 g A |&£ ža ° jähr 1896. :enbe Jahr 1897. S3 *?*• grid. kr. gld. kr. Prenos — Uebertrag . 1344070 77'A 1363658 32'A IV. V kapitalih — 3n Capitalien: 13 Privatni dolžni pismi kranjskih stanov imenom gledališkega zaklada, in sicer z dne 19. julija 1846 in 5. oktobra 1848 skupaj — Zwei Privatschuldbriefe der Stände Krams nom. des Theaterfondes, und zwar vom 10. Juli 1846 und 5. Oktober 1848, zusammen 19950 14 Raznovrstne obligacije v imenski vrednosti — Diverse Obligationen im Nominalwerte . V. V posestvih — In Realitäten: 856850 — 856850 — 15 Deželna domobranska vojašnica — Land- schaftliche Landwehrkaserne 292348 — 292348 — 16 Stavbišče dvornega poslopja — Baugrund des Burggebäudes 15000 — 15000 — 17 Deželua hiša — Landhaus 30700 — 30700 — jl8 Pogačnikova hiša — Pogačnik'sches Haus . 2000 — 2000 — 19 Savski most in mitniška hiša pri Krškem — Die Savebrücke und das Mauthaus bei Gurkfeld ‘22729 22729 j 20 Savski most v Radečah — Die Savebrücke bei Ratschach 91795 — 91795 ----- 21 Posestvo kranjske kmetijske šole na Grmu — Realität der hämischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden 62690 — 62690 22 Njiva v katastralni občini Primskovo — Der Acker in der Catastralgemeinde Primskau 160 — 160 — 23 Stavbenski paiceli št. 107 katastralne ob- čine kapucinsko predmestje in 450/2 katastralne občine Spodnja Šiška - Die Bauparzellen Nr. 107 Catastralgemeinde Kapuziner-Vorstadt und 450/2 Catastralgemeiiide Unterschischka 9787 9787 24 Baraka na parceli 1204/3 katastralne ob- čine Liberga — Barake auf der Parzelle Nr. 1204/3 Catastralgemeinde Liberga 300 — 300 — 25 Stavbenske parcele št. 133, 139, 123 in 132 katastralne občine Poljansko predmestje — Die Bauparzellen Nr 133 139, 123 und 132 der Catastralgemeinde Po-lana-Vorstadt 14745 14745 26 Most čez Krko na cesti Soteska-Črnomelj —- die Brücke über die Gurk an der Straße Ainödt-Tschernembl — — 800 Odnos — Fürtrag . 2763124 77'A 2763562 32 % 252 Priloga 25. — Beilage 23. Razkaz NackMisMIg skupne imovine konci leta 1897. — Les gefammten Vermögens mit Ende öS M S >03 C« I u II Denarni znesek Geldbetrag Razložba Detail za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896. za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897. S3 St- gld. 1 kr. gld. kr. 1 A. Imovina Vermögen. I. V gotovini in vrednostnih papirjih. — In Barem und in Wertpapieren: Stanje gotovine in vrednostnih papirjev — Stand der Cassabarschaft und der Wertpapiere: a) gotovina deželnega zaklada — Bar-schaft des Landesfondes 8977 96 % 29569 417- b) gotovina splošnih depozitov — Barschaft der allgemeinen Depositen . . . 849 89 907 64'/- c) vrednost papirjev v splošnih depozitih •— Wert der Papiere in den allgemeinen Depositen 95790 90 . 92546 62 2 II. V zastankih: — In Rückständen: Zastali prihodki — Rückständige Einnahmen 736476 14% 667605 007- 3 III. V terjatvah — In Forderungen: Za zgradbo bolnice dano posojilo — Das finden Bau des Krankenhauses gegebene Darlehen 327998 14 375713 4 1 Donesek c. kr. deželne vlade za zgradbo Radeškega mostu — Beitraa der k. k. Landesregierung für den Bau der Ratschacher Brücke 10000 5 Na posestvu „Cursalon“ na Bledu inta-bulovana subvencija — Die am „Cursalon" in Veldes intabulierte Subvention .... 3000 3000 6 Naprednin za nasajanje vinogradov — Die für den Neu-Anbau der Weingärten gegebenen Darlehen 42734 60 70459 60 7 Osnovalnemu odboru Belokranjske železnice izplačani znesek — Der dem Gründungscomite der Weißkrainer Eisenbahn ausbezahlte Betrag 4000 4000 8 Žebljarski zadrugi v Kropi izplačano posojilo — Das der Nagelschmied-Genossenschaft in Kropp ausbezahlte Darlehen 2000 2000 9 Troskov za agraske operacije — Der Ausgaben für agrarische Operationen .... 36382 867, 42691 827- 10 Na posojilih za stavbe šol — An Darlehen für Schulhausbauten 29643 02 31629 74 11 Na posojilih za zgradbo cest — An Darlehen für Straßenbauten 30441 70 7- 27997 39 12 Na posojilu za pazniški hiši — An Darlehen für die Aufseherhäuser 15775 547- 15538 08 7- Odnos — Fürtrag 1344070 77 7- 1363658 32 7- Les Lahres 1897. Opomnja Anmerkung Priloga 25. — Beilage 25. 251 Skupaj Zusammen gld. kr. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. gld. kr. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. gld. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis betragt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. Opomnja Anmerkung 310000 — 60261 08 V, 48878 28 2000 244101 22 4677828 2000 97020 310000 60261 08 Vs 2100 14708107 66524058 V, 145798 519442 15 V, 2526386 58 V, 301685 57 V, 2224701 01 250 Bsrilo4£M 25. — Beilage 25, Poglavje — Capitel 'S & 1 ► Io es vD- Ä- « « & 1 cS >g £ Naslovi troskov Ausgabs -Wubriken Izlacilo V letu 1897. Effective Ausgabe im Jahr- 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr gld. kr. C. Prehajalni troski — Durchlaufende Ausgaben: IX VI Naloženi kapitali — Angelegte Capitalien 310000 — — — XVII Dana predplačila - Gegebene Vorschüsse 60261 08 7, — — XVIII Povrnena posojila — Zurückgezahlte Vorschüsse 48878 28 — — IXIX Poškodovanim po potresu iz nabranih novcev — De» durch das Erdbeben Beschädigten ans den gesammelten Geldern . . 1920 — 80 - |XX Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . . 150011|63 7„ 94089158 */q Svota ad C — Summe ad C . 571071 94169 587, XXI Skupni troski ad A, B in C — Gesammtausgaben ad A, B und C 2193924 25 72 332462 33 XXII Končna gotovina in vrednostni papirji — Schließliche Bar- schaft und Wertpapiere 123028168 XXIII Vsota vseh troskov — Summe aller Ausgaben . 2316947 93 7a iPHIoga 25. — Beilage 23 249 Skupaj Zusammen kr. Odštevši zas tanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. gld. kr. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. 3324912 '/, 69620 78 18389 74 177289 50 7, 2999949 34591 67 V2 31589848'/' 354663 74 V, 157o o Naslovi troskov Ausgabs-Wubriken Izplačilo V letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897 Prištevši Zastanite koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zn Ende des Jahres 1897. g*- kr. gl- kr. A, Povzetek rednih troskov — Recapitulation der ordentlichen Ausgaben. I 1-4 Troski deželnega zbora - Landtagsauslagen 17168 56 16080 56'/- 11 1-13 Upravni troski — Verwaliungsauslagen 66324 947, 329583'/- III 1—3 Troski za deželno posestvo — Auslagen für ten landschafl- lichen Besitz 14662 78 3726 96 IV 1-11 Troski za deželnokulturne namene in za volne zgradbe — Angaben für Landesculturzwecke und für Wasserkanten . 153655 57 23633 937- V 1-3 Troski za favno varnost — Auslagen für die öffentliche Sicherheit 27163 83 y2 2835 65'/- VI 1-5! Troski za zdravstvo — Sanitätsanslagen 30776 207, 3815 47 VII 1-9 Dobrodelne naprave — Wolthäligleitsaustalten 284438 767- 31459 72 VIII 1-9 Troski za pouk, omiko in dobrodelne namene — Ausgaben für Unterrichts-, Bildungs- und WoltKätigkeitszwecke .... 282242 25'/- 72421 49 IX 1-3 Troski za občila — Ausgaben für Communicationsmittel . . 128085 75 28968 027- 1 X — Troski za priprego in vojaške namene — Ausgaben für Vorspann und Militärzwecke 4476 17 V, 18763 767- XI — Troski za pospeševanje kreditovanja za javna dela in podjetja — Ausgaben zur Förderung der Creditsgewährung für öffentliche Arbeiten und Unternehmungen — — 18550 79 XII — Primanklfej deželnega posojilnega zaklada — Abgang des • Landes-Anleheusfondes 204877 38 12309 14 XIII 1-4 Razni troski — Verschiedene Ansgaben 405042 08'/- 2431 39 7, Svota ad A — Summe ad A . 1618914 30 % 238292 74'/- B. Izredni troski — Außerordentliche Ausgaben. XIV Troski po kreditni operaciji — Ausgaben im Wege der Cre- dits-Operalion 71810 — — XV Troski za zgradbo dež. dvorca — Auslagen für den Ban des landschaftl. Burggebändes 3220 8o — — I' Svota ad B — Summe ad B . 3938 95 JPrilogr« 2S. — Beilage 35 247 Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände ;u Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Opomnja Anmerkung Proraeunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — ase a lij Das Erfordernis betragt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 94929 96-/2 24756 96 70173 00-A 61500 — 8673 00-/.. 14523 81 1968 12 12555 69 10000 2555 69 : 2500 - 2500 — — — — — — 5100 3500 — 1600 — 5000 — 3400 - • '' 5000 5000 — — — — — _ 4000 ■— — — 4000 — 5000 — 1000 _ 1000 1000 _ 1000 5000 5000 — 5000 25000 25000 25000 157053 77'/,, 37725 08 119328 69'/,, 106500 — 12828 69-/2 ' 23239 94 6183 64 17056 30 12600 — 4456 30 18550 79 18550 * 18550 79 • [ 217186 52 14077 65'/,, 203108 86-/2 203188 — 79 13 % 4600 20 4580 4000 580 372666 _ 372666 10000 362666 26536 72-/2 5380 89 21155 83'A 27729 — 6573 16 '/, 3670 75-/2 — — 3670 75'/,. 3000 — 670 75'A 407473 48 5400 89 402072 59 44729 — 357343 59 1 246 Priloga 25. — Beilage 25. ‘-S- 1 o 'P CÖ O3 Pw K 1 ► ■1 03 sT> ■g- L O O M- 1 cž >-8 O H Naslovi troskov Ausgabs -Wubriken Izplačilo V letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Priätevsi zastanke koucem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gl- kr. gl- kr. IX 1 Prenos — Uebertrag . . 79379 77 15550 197, 2 Podpore za vzdrževanje in grajenje okrajnih cest — Sub- ventioneu für die Erhaltung und den Neubau der Bezirksstraßen: 1 podpore —■' Subventionen 10105 98 4417 83 2 za cesto Moravče-Vače-Hotič — für die Straße Moräutsch- Watsch-Höttilsch 2000 500 — 3 za cesto Moravče-Krtina-Želodnik — für die Straße Morciutsch-Krtina-Želodnik 1600 — 3500 — 4 za cesto Novo mesto-Lešnica-Št. Peter — für die Straße Rudolfswerth-Wfchnitz-Sl. Peter 5000 — — 5 za preložitev ceste pri Kovoru — für die Straßenumlegung bei Kaier .... 4000 — — 6 za preložitev klanca pri Selih — für die Umlegung der Straßensteilung bei Selo 1000 — — — 7 za cesto Hrib-Sodražica — für die Straße Hrib-Sodrasckitz — — 5000 — 3 Železnice — Eisenbahnen: 1 garancijskemu zakladu dol. železnic — dem Garantiefonde für die Unterkrainer Eisenbahnen 25000 — — - IX 1-3 Skupaj — Zusammen . 128085 75 28968 027, X Troski za priprego in vojaške namene — Ausgaben für Vorspann und Militärzwccke 4476 177, 18763 76% XI Donesek v svrho pospeševanja kreditovanja za javna dela in podjetja — Beitrag behufs Förderung der Cre- ditsgewährung für öffentliche Arbeiten und Uuternehniungen — — 18550 79 XII Primakljej deželnega posojilnega zaklada — Ab- gang des Landes-Anlehensfond'es 2048t1^8 12309 14 XIII Razni troški — Verschiedene Ausgaben: 1 Podpore po ujmah poškodovanim — Unterstützungen für durch Elementarereignisse Beschädigte 4420 — 180 — 2 Kranjski hranilnici delno povračilo posojila 550.000 gld. — Der krainiscken Sparkasse die theilweise Rückzahlung des Dar- lehens pr 550.000 fl 372666 — — — 3 Obresti pasivnih kapitalov — Interessen von Passivcapitalien 25719 037, 817 69 4 Drugi nenadni troški — Sonstige unvorhergesehene Ausgaben 2237 05 1433 70% XIII 1—4 Skupaj — Zusammen . 405042 08% 2431 39% Priloga 25. — Beilage 25 245 Skupaj Zusammen Odštevši zas tanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschlags Opomnja Anmerkung Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 32526 94 2861 26 29665 68 28573 I 1 1092 68 20635 74 1929 49 18706 25 22023 ' 3316 75 21422941 '/, — — 214229 417* 206486 - 7743 417* 9500 3500 60i 0 6000 -1 6000 — — 6000 6000 1576 25 300 1276 25 2000 723 75 50000 — - — 50000 — — — 50000 - 695 338 — 357 — 350 — 7 - 400 — - — 400 — 400 — — — 6i'0 600 600 _ _ 18160 — — — 18160 — 17635 - 525 — 34040 — — 340 40 192 — 148 40 354663 74'/, 8928 75 345734 99'/, 290259 — 55475 99'/, 82283 00'/, 24756 96 57526 04'/- 61500 3973 957, 756 58 — — 756 58 - — 756 58 8U90 38 - — 889038 . ! — 889038 3000 — — 3000 3000 95929 96 % 24756 96 7O173D0 '/, 61500! — 8673 00 % , ' I 1 . 1 ! 1 244 Priloga 25. — Beilage 35. Poglavje — Capitel 'S K 1 ▻ 's a Z A- L O « fr 1 o5 % O H Naslovi troskov Ausgabs - Rubriken Izplačilo V letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld. kr. VIII 1-6 Prenos — Uebertrag 25947 05 7, 6579 88 V, 7 Primankljej učiteljskega pokojninksega zaklada — Abgang des Lehrerpensionsfondes 20000 — 635 74 8 Primankljej normalno-šolskega zaklada — Abgang des Normalschulfondes 203180 55 11048 86 7a 9 Za zgradbe šol — Für Schulbauten: l podpore — Subventionen 6200 — 3300 — 2 posojila — Darlehen 6000 — — — 10 Podpore in doneski za šolske, tehniške, literarne, glas- bene, glediščne, umetniške in humanitarne namene — Unterstützungen und Beiträge für Schul-, technische, Literatur-, Musik-, Theater-, Kunst- und Humanitätszwecke: 1 za izdavanje šolskih knjig —- für den Schnlbucher-Verlag 1576 25 — — 2 ustanovni prispevek za vseučilišče v Ljubljani — Gründungsbeitrag für die Universität in Laibach .... — — 50000 — 3 dunajskemu dijaškemu boln. društvu za pristop ubož- nih dijakov s Kranjskega — dem Wiener „Studenten- Krankenvereine" für den Beitritt mittelloser Studirender aus Krain 338 — 357 — 4 društvu za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljub- liani — Dem Vereine zur Erbauung einer Rettungs- und Erziehungsanstalt in Laibach 400 — — — 5 „Glasbeni Matici“ letno podporo — ver „Glasbena Malica" die jährliche Unterstützung 600 - — — 6 druge podpore — andere Unterstützungen 17660 — 500 7 za napravo relifuega zemljevida vojvodine Kranjske — für die Anfertigung einer Reliefkarte des Herzogthumes Krain 340 40 — — VIII 1-10 Skupaj — Zusammen . 282242 25'/2 1 72421143 IX Troski za občila — Ausgaben für Commuuicatiousnnttcl: 1 Troški za vzdrževanje in grajenje dež. cest in mostov — Ausgaben für die Erhaltung und den Neubau der Landesstraßen und Brücken: 1 vzdrževanje deželnih cest — Erhaltung der Landesstraßen 66732 81 15550 19% 2 za zgradbo mostu čez Savo pri Radečah — für den Bau 1 der Savebrücke bei Ratschach 756 58 3 za zgradbo dež. ceste pri Nemški Loki — Für den Bau 1 der Landesstraße bei Unter-Deutschan 8890 38 4 za preložitev dež. ceste Radna—Mokronog—Velika Loka — für die Umlegung der Landesstraße Radna—Nassenfuß—Groß Lack 3000 — — — IX 1 Odnos — Fürtrag . 7937977 ji 1 15550 19% F*ril<»sa 25 — Beilage 25 243 Skupaj Zusammen Odšteval zastanke pričetkom leta 1 897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Opomnja Anmerkung Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gia. kr. gld. kr. gld. kr. gld. j kr. gld. kr. 313216 48 ‘/I 33893 66 Vo 279322 82 256490 — 22832 82 300 - 300 300 1 _ 382 - — — 382 — 400 — 18 — — - — — 350! — 350 2000 - — — 2000 — 2000 — — — — — — — 400 — 400 — 315898 48 V- 33893 66 % 282004 82 I 259940! — 2206482 8767 16% 342 98 8424 18% 6245 2179 18% 491073% 1487 68 3423 05% 3500 — 76 94% 1000 - — 1000 — 1000 — — — 3205 19 182 75 3022 44 4032 — 1009 56 600 — — — 600 — 600 — — — 180 — — — 180 - 180 — — — 16 — — — 16 — 16 — — — 2620 — — — 2620 - 3000 - 380 — 578 50 — — 578 50 1000 — 421 50 10649 35 847 85 980liö0 9000 — 801 50 32526 94 286126 1 29665|68 28573 — 1092 68 1 242 8*i,il«iga 25. — Beilage 25. S ’S- rA 1 ® ! j« 'bC o O. Naslov — Titel II c” «2 G G 1 -S >g H Naslovi troskov Ausgabs - Mubriken Izlaeilo V letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr gld. kr. Prenos — Uebertrag . 281756 76'/, 31459 72 5 Donesek Elizabetni otroški bolnici — Beitrag für das Eli- sabeth-Kinderspital 300 — — — 6 Morskemu zdravišču v Gradežu — Dem Seehospice.in Grado 382 — — — 7 Ustanova za operaterskega kandidata — Stipendium für einen Operateurs-Kandidaten — — — — 8 Bolnici usmiljenih bratov v Kandiji — Dem Krankenhause der barmh. Brüder in Kandia 2000 — _ 9 Občinam za napravo bolnic — den Gemeinden für die Er- richtung von Spitälern — — • — — VII 1-9 Skupaj — Zusammen . 284438 76'/, 31459 72 VIII Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene — Ausgaben für Unterrichts, Bildungs- und Wohlthätigkcits- Zwcckc: 1 Troški za muzej — Ausgaben für das Museum .... 4442 33 V, 4324 83 2 Polovica troskov za c. kr. višjo realko — Ausgabenhälfte für die k. k. Oberrealschule 3380 18 1530 55'/, 3 Donesek za vzdrževanje višje dekliške šole v Ljubljani — Beitrag zu den Erbaltungskosten für die höhere Töchterschule in Laibach .... 1000 — — — 4 Troški za kranjsko kmetijsko šolo na Grmu — Ausgaben für die krainische landwirtschaftliche Schule in Stauden . . . 3205 19 — — 5 Za obrtne šole in obrtni pouk — für Gewerbeschulen und gewerblichen Unterricht: 1 cesarja Franca Josipa ustanova za obrtne šole na Kranjskem — Kaiser Franz-Josef-Stistung für Gewerbe- schulen in Krain 600 — — — 2 tri štipendije za kranjske učence podkovske šole v Ljubljani — drei Stipendien für in Krain gebürtige Fre- quentanten der Hnfbeschlagschule in Laibach 180 — — — 3 teilnologiškemu obrtnemu muzeju na Dunaju letnino — dem technologischen Gewerbemuseum in Wien die Mitglied- schaftsgebür 16 — — — 4 subvencije obrtnim nadalj. in pripravlj. šolam — Sub- centionen den gewerbl. fortbildungs- und Vorbereitungsschulen 2620 — — 5 podpore mladim umetn kom — Unterstützungen für junge Künstler • 478 — 100 50 6 druge ustanove in podpore za obrtne namene — andere Stipendien und Unterstützungen für Gewerbezwecke .... 10025 35 624 — VIII 1—6 Odnos — Fürtrag . 25947 05 V, 6579 88 V, Rrf'og» 25. — Beilage 25. 241 Primera s proracuuotr Odštevši Vergleichung zastanke Potrebščina mit bem Voransä,läge Skupaj pričetkom leta 1897. za leto 1897. Proračunjena potrebščina za Potrebščina znaša torej več Opomnja Rnfniiimcii Hievon ab die Erfordernis leto 1897. — mani Anmerkung Rückstände zu für bas Veranschlagtes Das Erfordernis Anfang des Jahr 1897. Erfordernis beträgt daher Jahres 1897. für das mehr - Jahr 1897 weniger gld. kr. gld. 1 kr. gld- j kr. gld- kr. gld. kr. 5776 63'/* 933 72 4842 91% 5157 314 08% 25637 06 2445 21 23191 85 I 533 1183 37 36 66 58 71 36 466 1125 66 24385 — 1251 57 1461 25 608 17 853 08 1 34591 67‘L 1 4112 17 . 30479 50% 29542 — 937 50% 65889 06 8097 42’/* 57791 63% 70991 13199 36% 73758 05'/* 4385 72'/* 69372 33 69804 — 431 67 6194 81'/- 3047 41% 3147 40 3435 — 287 60 10111 29 1160 67 8950 62 8037 — 913 62 47714 86 — — 47714 86 15000 — 32714 86 1238 08 1238 08 — — - — — — 99930 85'/- 14841 03 85089 82'/* 83000 — 2089 82% 3845 57 920 32 2925 25 2000 — 925 25 887 50 129 80 757 70 650 — 107 70 146 40 73 20 73 20 73 — — 20 2500 — — — 2500 — 2500 1000 — — — 1000 — 1000 — — 313216 48'/* 33893 66 V* 27932282 256490 — 22832 82 ! 1 240 Priloga 25. — Beilage 25. 2 *g- s 1 D ‘P 35 g) Naslov — Titel 1 g- <33 Q O M- 1 03 >o O H Naslovi troskov Ausgcrbs -Wubriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prišteval zastauke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gl- kr. gl- kr. VI Troški za zdravstvo — Sanitats-Anslagen: 1 Za cepljenje koz — Jmpfungsauslagen 4810 40'/, 966 23 2 Plače okrožnim zdravnikom — Gehalte für die Districts» ärzte . 23262,52 2374 54 3 Pokojnine Pensionen 500 03 33 34 4 Miloščine — Gnadengaben . 1079 19 104 17 5 Kazni troški — Verschiedene Auslagen 1124106 337 19 VI 1—5 Skupaj — Zusammen . 30776 20'/, 3815:47 VII Dobrodelne naprave — Wohlthätigkeitsanstalten: 1 Troški zakladov dobrodelnih naprav — Ausgaben für Wohl- thätigkeits-Anstalten-Fonde: l zaklada bolnice — des Krankenhausfondes • 65817 27'/, 71 78 V, 2 zaklada blaznice — des Jrrenhausfondes 71735 59 2022 46'/, 3 zaklada najdenišnice — des Findelhanssondes .... 3274 75 2920 06 '/, 4 zaklada porodišnice — des Gebärhaussondes 7618 77'/, 2492 bl1/, 5 za zgradbo bolnice posojilo — für den Bau des Kranken- Hauses das Darlehen 47714 86 — — 6 za nakup inventarja v novo bolnico in porodišnico — für den Ankauf des Jnventares in das neue Kranken- und Gebärhaus — — 1238 08 2 Oskrbni troški — Verpslegskosten: 1 bolnicam tujih kronovin — den Spitälern fremder Kron- länder 78296 45 V, 21634 40 2 porodišnicam tujih kronovin — den Gebäranstalten fremder Kronländer 3050 86 794 71 3 blaznicam tujih kronovin — den Irrenanstalten fremder Kronländer 675 — 212 50 4 ljubljanski preskrbovalnim za bedasto žensko osebo — der Laibacher Bersorgungsanstalt für eine blödsinnige Weibsperson 73 20 73 20 3 Za hiralska zaklada letna doneska — den Siechenstiftungs- fanden die Jahresbeiträge: za 50 ustanov po 50 gld. — für 50 Stipendien ä 50 fl. 2500 — — — 1 za cesarja Frana Josipa I. hiralske ustanove — für 2 Kaiser Franz Josef I. Siechenstipendien 1000 — — — VII 1—3 Odnos — Fürtrag . 281756 76'/, 31459 72 Prilog» 25. — Beilage 25 239 Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab tie Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dein Voransckilage Opomnja Anmerkung Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — umuj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gid. kr. gld. 1 kr. gld 1 kr. gld. 1 kr. gld. kr. 20683 56 877 86 19805 70 9910 — 989570 : 571 87 — — 571 87 350 — 22187 54624 52 52 90 54571 62 52300 • 227162 7257 25 7245 28 11 97 — — 1197 5033 86 — — 503386 5000 — 3386 1341 99 — — 1341 99 1250 — 91 99 1500 — — — 1500 — 1500 — — — 13 84 13 84 2000 __ 1986 16 3383 79 — — 3383 79 3420 — 36 21 — — — — — — 800 — 800 — 7493 56 3036 76 4456 80 5000 — 543 20 1898 — 108 — 1790 — 1445 — 346 — 1894 84 894 84 1000 — 1000 ' 2000 — — ~ — 2000 - 2000 — — 200 200 200 986 16 — — 986 16 900 — 86 16 3000 3000: - 3000 4469 43 80 — 438943 3000 '1389 43 200 200 — — — 200 200 — 41545 27 7198 12 3434715 34300 — 47 15 1000 1000 — 1000 _ _ _ 18191 56 Va 677 99 Va 17513 57 20000 — 2486 43 177289 50% 20371 75'/a 156917 75 148575 834275 15480 28 15480 28 15480 28 14519 21 1559 90'/a 12959 30 Va 13119 — 159 69 Va — - — — — - 4591 — 4591 — 29999 49 1559 90'/a 28439 58'/a 33190 — 4750 41% Paraj 238 Priloga 23 — Beilage 23. Poglavje — Capitel 31 ä 1 ► ei Jzj ■>r> g" co G G N- I c5 -M >o H • Naslovi troskov Ausgabs - Wubriken Izplačilo V lutu 1897. Effective Ausgabe int Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld. kr. IV 1—5 Prenos — Fiirlrag . 19802 92 880 64 5 za hidrograiična opazovanja v kotlinah pri Planini, Cirknici, Ložu in Starem Trgu — für hydrographische Be- obachtungen in den Thälern Planina, Zirknitz, Laas und Altenmarkt 571 87 — — 6 Preskrbo vanj e vode — Wasserversorgungen: 1 za vodovod Semič-črnomeij — für die Wasserleitung Semitsch-Tschernembl 50571 73 4052 79 2 za vodovod v Kočevju — für die Wasserleitung in Gottschee 7245 28 11 97 3 za vodovod V Logatcu — für die Wasserleitung in Loitsch 33 86 5000 — 4 za vodovod v Razdrtem — für die Wasserleitung in Präwald 1262 93 79 06 5 za vodovod v Vrhpolju — für die Wasserleitung in Oberfeld 1500 — — — 6 za vodovod v Polhovem gradcu — Für die Wasserleitung in Billichgraz ... 13 84 — — 7 za vodovod v Šmarji — für die Wasserleitung in St. Marein 3376 63 7 16 8 za vodovod v Zabavi — für die Wasserleitung in Zabava — — — — 9 podpore občinam — Unterstützungen den Gemeinden . . 569280 1800 76 10 plače pomožnih inženirjev — Gehalte der Aushilfsingenieure 1678 220 ~ 11 za hidrografični posel — für den hydrographischen Dienst . 894 84 1000 7 Za pogozdovanje Krasa — für die Karstaufforstung . . . 2000 — — — 8 Kranjsko-prim. gozdarskemu društvu — Dem krainisch- küstenländischen Forstvereine 200 — — 9 Nagrade živiaozdravuikom — Remunerationen den Thierärzten 86948 116 68 10 Podpore in posojila— Subventionen und Darlehen: 1 za povzdigo kmetijstva — für die Hebung der Landwirtschaft 3000 — — 2 za govedorejo — für die Viehzucht 436943 100 — 3 za riborejo — für die Fischzucht 200 — — 4 za povzdigo vinarstva — für die Förderung des Weinbaues 31500,99 1004428 5 za povzdigo planinarstva — für die Hebung der Alpen- wirtschaft 1000 — — 11 Za agrarske operacije — Für agrarische Operationen . . . 17870,97 320,59 V2 IV 1-11 — Skupaj —Zusammen . 15365557 23633 93 y2 V Troški za javno varnost — Ausgaben für dieWentlichc Sicherheit- 1 Za žandarmerijo — Fur die Gendarmerie 15480 28 — — 2 Za odgonstvo in odgonske spremljevalce — Für den Schub und für Schubbegleiter . 1168355 'L 2835 65 */2 3 Primankljej dež. prisilne delalnice — Abgang beim Zwangs- Arbeitshausfonde — __ — — V 1-3 — Skupaj — Zusammen . 2716883 ya 2835 65 y. Priloga 25 — Beilage 25. 237 Skupaj Zusammen Odstevši zastauke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dein Veranschlage Opomnja Anmerkung Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gid. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. 1200 1200 1200 114 — 12 — . 102 150 — 48 — 5750 — — 5750 5750 — — — 800 — — — 800 — 800 — — — 14 37 6 87 7 50 7 50 26120 — — 261 20 — — 261 20 622145 — — 6221 45 — — 6221 45 136588 648 86 717 02 300 — 417 02 36 46 36 46 600 563 54 — — — — — — 200 — 200 — 120 - — — 120 — 60 — 60 — 190 88 — — 190 88 — — 190 88 76230 762 30 762 30 700 — 200 — 500 — — — 500 — 151 62 — — 151 62 250 — 98 38 — — — — — — 600 — 600 — 48 43 - — 48 43 — — 48 43 58 90 58 90 58 90 1542 28 — — 1542 28 — — 154228 1321 70 10 13 1311 57 — — 1311 57 24 09 — — 24 09 — 24 09 2068356 877^86 I 19805 70 9910 — 9895 70 236 Priloga 23 — Beilage 25 Poglavje — Capitel Naslov — Titel II wO Ä- G*) « 1 -ö >o o Naslovi troskov Ausgabs - Mubriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe trn Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gl62 46086 16 47575 — 1494 84 2700 — — — 2700 — 2700 — — -- 2109 04 ie — 2093 04 2399 305 96 112 75 16 75 96 96 2442 80 154 70 2288 10 2718 ! - 429 90 714 j - 10 704 704 1 — - 596 33 146 70 449 63 500 50 37 256 53 2295 233 58 1000 766 42 4040 83 — — 4040 83 4041 — — 17 1526 47 64 22 1462 25 1488 — 25 75 2549 76 594 30 1955 46 1500 455 46 2526 — — — 2526 — 2526 - — — 1178 38 766 66 411 72 400 _ 11 72 1894 11 74 92 181949 2027 — 207 81 — — — — — 100 100 — 69620 78 2760 82 66859 96 69774 — 2914 04 4242 34 1636 47 2605 87 2392 I 1 21387 10845 10 V# 2856 41% 7988 69 3389 - 4599 69 1193 63 — — 1193 63 1350 - 156 37 69 56% — — 69 56% 102 — 32 43'- 300 72 45 75 25497 200 — 5497 180 42 — — 18042 180 — - 42 1557 96 — — 1557 96 1558 - - ! 04 1838974 4538 63% 13851 10% 9171 1 — 468010% i 1 1 1 1 1 234 Prilog» 25. — Beilage 25« 1 iS) 1 V 1 Pt Naslov — Titel II K 1 jÄ o e Naslovi troskov Ausgabs-Wubriken Izplačilo letu 1897. Effective A usgabe ini Jahre 1897. Pristev zastani koncet leta 181 Hiezu Rückstand Ende c Jahres 1 ši te n )7. 'te e zu es 397. kr. eld kr. gld. 11 1—2 Prenos — Uebertrag . 4617345 ! 800 33 6 stanarinska doklada — Quartierbeitrag 2450 250 — 3 Aktivitetni užitki deželnih uradnih služabnikov — Sich» vitätsbezüge der landschaftlichen Amtsdiener 2057 79 5125 4 Emolumenti dež, uradnih služabnikov — Emolumente der landschaftlichen Amtsdiener 11275 — — 5 Dnine pomožnih uradnikov — Diurnen der Aushilfsbeamten 2305 30 137 50 6 Bemuneracije in podpore — Remunerationen und Aushilfen 714 — — — 7 Potni troski in dijete — Reisekosten und Diäten: 1 deželnih odbornikov — der Landesausschuss-Beisitzer . . 446 07 150 26 2 deželnih uradnikov — der Landesbeamten 24731 9 22 8 Pokojnine — Pensionen 4008190 31 93 9 Miloščine — Gnadengaben 144973 76 74 10 Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzlei- Erfordernisse: . 1 nepavšalirane — mcht pauschalirte 120918 y„ 1340 57 V, 2 pavšalirane — pauschalirte 2526 — — — 11 Troski za deželni zakonik — Auslagen für das Landes- gesetzblatt 766 66 411 72 12 Drugi troški za upravništvo — Andere Verwaltnngsauslagen 1857 80 3631 13 Troski za odkup hire — Collecturablösungsauslagen , . . - — — — II 1-13 Skupaj — Zusammen . 66324947g 3295 83'/7 III Troški za deželno posestvo — Ausgaben für den land- schaftlichcn Besitz. 1 Za vzdrževanje posestva — Für tie Erhaltung des Besitzes: 1 deželnih poslopij — der landsch. Gebäude 2199 51 204283 2 deželnih mostov čez Savo — der landsch. Savebrücken . . 9202 167, 1642 94 2 Za napravo steklenega hodnika v deželni hiši — für die Herstellung eines Glasganges im Landhause 1193 63 — — 1 3 Davki, priklade in pristojbinski namestek — Steuern. Um- lagen und Gebürenäquivalent: 1 c. kr. davki in priklade — l. s. Steuern und Umlagen . . 6956'/, — — 2 priklade za vodovod, oziroma troški za porabo vode — Wasserleitungsumlage, beziehungsweise Kosten für den Wasser- verbrauch 259 58 41 19 3 pristojbinski namestek od nepremakljivega premoženja — Gebürenäquivalent vom unbeweglichen Vermögen 18042 — — 4 pristojbinski namestek od premakljivega premoženja — Gebürenäquivalent vom beweglichen Vermögen lobt 96 — — III 1-3 Skupaj — Zusammen . 14662 78 3726 96 Priloga 23 — Beilage 25. 233 Skupaj Zusammen Odšteval zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände ;u Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit den, Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis betragt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 14140 6865 7275 7000 275 2563 35 1025 85 1537 50 1550 — 12 50 302 — 145 — 157 — 150 — 7 — 13573 50 7042 98'/, 6530 51V, 6000 — 530 51V, 385 16 105 20 279,96 250 — 29 96 186 06 80 89 105 17 80 — 25 17 1200 600 600 600 837 — 437 — 400 400 — — — 6205'/. 32 25 7a 2980 34 — 4 20 33249 127, 16334 18 16914 94 7, 16064 _ 85094'/, 10433 62 833 62 9600 — 9600 — — 9354 15 60 929415 9290 4 15 10570 81 — 10570 81 10977 — 406 19 5636 94 — — 5636 94 5763 — 126 06 4275 — — — 4275 — 4275 — — — 6703 26 — — 6703 26 7670 — 966 74 46973 89362 46080 16 47575 1494 Opomnja Anmerkung 232 s* HI oca 25. — Beilage 25. n A S 1 ■1 OS *23~ A 1 <3 N- 1 c6 >g Naslovi troškov Ausgabs - Wubriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gia. kr. gld. kr. A. Redni troski — Ordentliche Ausgaben: I Troški deželnega zbora — Landtagsauslagen: 1 Bijete in potni troski za deželne poslance — Diäten und Reisekosten der Landlagsabgeordneten 6865 7275 2 Deželno-zborska pisarna — Landtagskanzlei: 1 plača za stenografe — Auslagen für die Stenographen. . 133103 1232 32 2 plača za dva pomočna strežaia — Auslagen für zwei Aus- hilfsdiener 145 157 — 3 troški za tisk obravnav deželnega zbora — Auslagen für den Druck der Landtagsverhandlungen ........ 7042 98% 6530 51% 4 troški za pohištvo, kurjavo in razsvetljavo — Auslagen für die Einrichtung, Beheizung und Beleuchtung 22440 160 76 5 troški za pisarniške potrebščine — Auslagen für Kanzlei- erfordernisfe 80 89 105 17 3 Nagrade — Remunerationen: 1 nagrade uradnikom — Remunerationen den Beamten . . 850 — 350 2 nagrade za prevajanja — Remunerationen für Uebersetzungen 597 — 240 1 — 4 Troški za slovesno sv. mašo pri otvorjenju deželnega zbora j — Auslagen für das hl. Hochaint bei Eröffnung des Landtages 32 25 Vb 29 80 I 1-4 Skupaj — Zusammen 17168 56 16080 56% II Upravni troški - Verwaltungsauslagen: 1 Deželnega glavarja in deželnih odbornikov opravilnine — Functionsgebüren des Landeshauptmannes und der Landes- ausschuss-Beisitzer 9716 66 716 96 2 Deželnih uradnikov aktivitetni užitki — Activitätsbezüge der 1 pri deželnem tajništvu — beim landschaftlichen S e ere- tariate 9270 78 83 37 2 pri deželnem knjigovodstvu — bei der Landesbuchhaltung 10570 81 — 3 pri deželni bla gaj niči — bei der Landescasse .... 5636 94 — — 4 pri deželnem pomočnem uradu — beim landschaftlichen Hilfsamte 4275 — — — 5 pn deželnem stavbinskem uradu — beim Landesbau- amte 6703 26 — — II 1—2 Odnos — Fürtrag . 46173 45 800 33 231 25. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. gi- 1 kr. gl- i kr. gl- kr. 700 700 140000 140000 50000 — 50000 — — — 366666 67 — — 366666 67 10000 — 10000 567366 67 190000 377366 67* 310600 600 310000 414059 78 353798 69 V, 60261 08'/, 2100 — — 2100 147081|07 — — 147081(07 873840 85 354398 69% 519442 15% 287893418 V„ 73647614'/, 2142458 04 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjeuo pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. gl- kr. Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gl. j kr. Opomnja Anmerkung * Od izvanrednega pokritja . . . gld. je odbiti pri naslovu a., poglavja VI. izkazano pokritje s ... j, 377.366 67 366.666-67 Pravo izredno pokritje je torej gld. Prištevši k temu redno pokritje . „ znaša redno in izredno pokritje 10.700-— 1,245.649-21'/a skupaj gld. 1,256.349-21‘/a Von der außerordentlichen Bedecknng per . .... fl 377.366 67 ist die bei Titel 2 des Capitels VI ausgewiesene Bedeckung per . ... „ 366-666-67 abzuziehen. Die eigentliche außerordentliche Bedeckung beträgt demnach ... fl. und zuzüglich die ordentliche Bedecknng per ...-. „ 10 700'- 1,245 649-21 Va betragen die erbeut-liche und die außerordentliche Bedeckung zusammen fl. 1,256.349-217a 230 Priloga 2S — Beilage 2». 'Z 'S- s 1 o •p 05 Tjd o 3 s 1 1 Ä- 02 g <2 M- I -s 3 o E- Naslovi prihodkov Ginnahms - Wubriken Vplačilo . v letu 1897. Efsectiver Eingang im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gl- 1 kr. gl- kr. B. Izredni prihodki — Außerordentliche Einnahmen. v — Prihodki po kreditni operaciji — Einnahmen in Wegs der Credils-Operalionen 700 — — — VI Prejeta izredna posojila v smislu dotičnih sklepov vi s. dež. zbora — Erhaltene außerordentliche Darlehen im Sinne der diesbezüglichen Beschlüsse des hohen Landtages: 1 V pokritje primanjkljaja — zur Deckung der Abgänge: l pro 1895 140000 — — — 2 „ 1896 50000 — — — 2 I. in II. obrok za zgradbo deželnih hiš dovoljenega 3°/„ državnega posojila — die I. n. II Rate des für den Aufbau der landschaftl. Häuser bewilligten 3°/0 Staatsdarlehens . . . 366666 — — 67 3 V dopolnitev kredita za brezobrestna posojila vinograd- nikom. — Zur Ergänzung des Credites für unverzinsliche Bor- schlisse an Weingärtenbesitzer — — 10000 — Vsota ad B — Summe ad B . . 557366 — 10000 67 C. Prehajalni prihodki. — Durchlaufende Einahmen. VII Povrnene glavnice — Rückerhobene Capitalien .... 170000 — 140600 — VIII — Povrnena predplačila — Zurückerhaltene Vorschüsse ...» 55839 64'/, 358220 13% IX — Prejeta posojila — Erhaltene Darlehen 2100 — — — X — Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . 147081 07 — — XI Svota ad C — Summe ad C 375020 71% 49882013 V, XII Skupni prihodki ad A, B in C — Gesammteinnahmen ad A, B und C 2211329 18 667605 00% XIII — Pri četna gotovina in vrednostni papirji — Anfängliche Bar- schüft und Werthpapiere 105618 75 % Svota vseh prihodkov — Summe aller Einnahmen . . . 2316947 93 % Priloga 23. — Beilage 23 229 Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. 115972 88 34838 73% 81134 20% I 66832 — 14301 20% 682 77 682 77 — — — — — 100 — - 100 — 200 — 100 — 1000 — — 1000 — 1100 100 — 200 — — — 200 — — — 200 — 15193 79 5193 79 10000 — 10000 — — — 8091 16% 5904 35% 2186 81 2200 — 13 19 809 78 809 78 — — — — — — 3950 — — — 3950 — — — 3950 — 3325 61 35 02 3290 59 7000 3709 41 39 14 — — 3 d 14 40 — — 86 76 7 _ 76 107 64 5 22 102 42 200 — 97 58 149548 83 % 47469 67 r 102079 16% 87573 — 14506 16% 1206065 38 » 123964 42 1082100 96 1039765 42335 96 7415682% 16386 00% 57770 82 59644 — 1873 18 7955 62% 4257 35% 3698 27 4067 368 73 14954883% 47469 67 102079 16% 87573 — 14506 16% 1437726 66% 192077 45 1245649 21 % 1191049 — 54600 21% 1 228 Prilog» 25. — Beilage 25. 2 'S- ä 1 0) •p L 'Ä Pt 5 1 > ■f a A 1 eS >g Naslovi prihodkov Einnahms - Wubriken Vplačilo v letu 1897. Effectives Eingang im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld. |: kr. IV Prenos — Uebertrag . 708306 67 45142 27 8 za razne druge vodne zgradbe — für verschiedene andere Wasserbauten — — 682 77 9 c. kr. dež. vlade k plači živinozdravnika v Idriji — der k. k. Landesregierung zum Gehalte des Thierarztes in Idria 100 — — — 10 c. kr. vlade k plači via. potov, učitelja in k podporam za nasajenje vinogradov — der k. k. Regierung zum Ge- halte des Weinbau-Wanderlehrers und zu den Unterstützungen für die Bepflanzung der Weingärten 300 — 700 — 11 c. kr. dež. vlade za iz zežbanje kroparskik učencev v iz- delovanju verig — der k. k. Landesregierung für die Aus- bildung der Lehrlinge aus Kropp in der Kettenfabrikation . . 200 — — — 12 za zgradbo mostu čez Savo pri Radečah — für den Bau der Savebrücke bei Ratschach 11562 71 Vs 3631 07% 13 za zgradbo Bogenšperske, Ahacijeve m Grosupeljske ceste — für den Bau der Wagensberger-, Ahaziberg- und der Großlupper-Straße - 2167 01 5924 15% 14 za popravo ceste v Beli Peči — für die Corrector der Straße in Weißenfels — — 809 78 15 za zgradbo deželne ceste pri Nemški Loki — für den Bau der Landesstraße bei Unterdeutschau 3441 88 508 12 7 Obresti začasno naloženih denarjev — Interessen von zeit- weilig angelegten Geldern 2172 52 1153 09 8 Denarni promet s zlatom — Casfagebarung in Gold . . . 39 14 — — 9 Skupilo za prodani materijal iz dež. hiše — Erlös für das verkaufte Material aus dem Landhause 76 — — — 10 Drugi prejemki — Andere Empfänge 102 42 5 22 IV 1-10 Skupaj — Zusammen . . 90992 35% 58556 48 A. Povzetek rednih prihodkov — Recapitulation der ordentlichen Einnahmen. I) 1 Priklade na davek in deželne naklade — Steuerzuschläge und Landcs-Austagen 1126201 36 79864 02 II 1—7 Prihodki iz deželnega posestva — Einnahmen aus dem landschaftlichen Besitze 58127 47 16029 35% illl 1 Prihodki iz javnih naslovov — Einnahmen aus öffentlichen Titeln 3621 28 4334 34% IV 1-10 Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen 90992 35 V, 58556 48 Vsota ad A — Summe ad A . . 1278942 46% 158784 20 PrilojSH 25. — Beilage 25. 227 Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. 1 kr gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. 1067 97'/2 838 50 229 47 % 180 49 47% ' 8323 37 4547 06 377631 4069 - 292 69 2444 31% — : 244431 % 3200 755 08% 8560 3486 08 507403% _ 5074 03 % 4013 28 — — 401328 3000 1013 28 — 63 — — — 63 — — — :63 10192 67 — — 1019267 11000 — 19267 . 699 99 7, 337 92% 362 07 — — 362 07 • 237 46 — — 237 46 348 — 110 54 50 50 50 . 3559 08 662 91 2896 17 — — 2896 17 1427 32 313 65% 1113 66'/, 1041 72 66% — — — — 10 — 10 — 22490 61% 4046 36 18444 25% 16585 1859 25% 2583 89 2583 89 • — 6265 32 5917 92 347 40 347 40 4000 — — — 4000 — — — 4000 — 2391 93% 2391 93% — — — — — — 535 55 — — 535 55 900 — 864 45 1329 42 712 50 616 92 — — 616 92 — — — — — — 800 — 800 — 35800 — 9000 — 26800 — 26700 100 — 115972 94 34838 73% 81134 20% 66833 — 14301 20% Parm 226 Priloga 25. — Beilage 25. 2 3 4 5 6 vD~ g- Z- C <3 N- 1 ce >o o Naslovi prihodkov Ginnahms - Wubriken Vplačilo V letu 1897. Effectiver Eingang im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. H gl- kr. gl- kr. 1 Razni prihodki — Verschiedene EinnahiDii: Povračila — Ersätze: oskrbnih troskov — der Verpflegskosten 255 67'/, 812 30 2 odgonskih troskov — der Schubkosten 3297 vov, 5025 66'/- 3 posojil za cestne zgradbe — der Darlehen für Straßenbanten 2444 31 '/„ — — 4 vračilo preveč izplačanih zalog za dež. ceste — Ersatz an zuviel ausbezahlten Verlagen für Landesstraßen 6900 46'4 1659 65 0 posojil za šolske zgradbe — der Darlehen für Schulbauten . 4013 28 — — 6 priklade na vodovod — Wasserleitungsumlage — 63 — — 7 troskov za agrarske operaciie — der Auslagen für agrarische Operationen 10192 67 8 miloščine za 2 odg. spremljevalca — der Gnadengabe für 2 Schubführer — — 699 99'4 9 na račun posojila za zgradbo pazniških hiš — auf Rechnung des zum Baue der Aufseher-Wohnhäuser bewilligten Darlehens 237 46 10 vinogradnikom izplačanih posojil — der an Weingärtenbesitzer ausbezahlten Darlehen 50 11 druga povračila — sonstige Ersätze 1131 14 2427 94 Obresti na c. kr. višjo realko vinkulovanih obligacij — Interessen von den auf die f. k. Oberrealschule vinculirten Obligationen 1085 64'4 341 6?'/- — Premija za plinovo razsvetljavo — Gasbeleuchiungsprämie. — — — — ~ Zdravstvena naklada za okrožne zdravnike — Sanitätsumlage für Districtärzte 17803 16'4 4687 45 — Skupilo za bakreni vitrijol — Erlös für das Kupfervitriol . — — 2583 89 1 Doneski — Beiträge: za zgradbo Bistrice pri Bišči — für den Uferschutzbau an der Feistritz bei BišČe 6265 32 2 za uravnavo Kolpe pri Osilnici — für die Regulirung des Kulpaflusses bei Ossilnitz 4000 — — — 3 za zgradbo bregov Ljubljanice pri Bizoviku — für Ufer-schutzbanten an der Laibach bei Wisovik 2391 93'/- — — 4 za uravnavo hudournika „Pišenca“ — für die Regulirung des Wildbaches „Pišenca" 535 55 — — 5 za osuševalna dela v Kočevsko-Ribniški dolini — zu den Kosten für die Entwäffernngsarbeiten im Gottschee-Neifnitzer Thale 1329 42 — — 6 za osuševalna dela v Lučenski dolini — für Meliorationsbauten in Leutscherthale — — — — 7 za vodovod Semiö-Öernomelj — für die Wasserleitung Semitsch-Tschernembl 8896 29'/, 26903 70'/, Odnos — Fürtrag . . 70830 67 45142 27 Priloga a.5 — Beilage 25. 225 Nechlumgs-Michsuls des Landes-Iondes für das Jahr 1897. Skupaj Zusammen Odstevši zastanke pričetkom leta 1 897. Hievon ab die Rückstände zu Ühifaiiij des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. 511622 05 93786 04 '/, 417836 00 v» 470131 52294 99 V» 160974 03 9023 36 151950 67 139634 — 12316 67 437214 69 18663 90 418550 79 350000 68550 79 96254 61 2491 11V» 93763 49 V» 80000 13763 49 V» 1206065 38 123964'42 1 1082100 96 1039765 — 42335 96 50500 83 V, 14743 33'/» 35757 50 35817 59 50 63102 1 — 63102 631 — — 02 13370 68 — — 1337068 12941 - 429 68 100 — 100 50 _ 50 5 — — — 5 — 5 — - — 2807 13 17 72 2789 41 3000 210 59 4463 16 73 49 4389 67 4000 — 389 67 2279 — 1551 46 727 54 3200 — 2472 46 74156 82V» 16386 00 7» 5777082 59644 — 187318 1 7955 62'/» 4257 357» 1 ■ v 369827 1 4067 368 1 73 224 Priloga 25. — Beilage 23, Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1897. n L» Tc O Oh 'S S g 1 * Ä- «D O C N- c6 M >g £ Naslovi prihodkov Ginnahins - Wubriken Vplačilo v letu 1897. Effectiver Eingang im Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr gld. kr. A. Redni prihodki — Ordentliche Einnahmen: I 1 Priklade na davke in deželne naklade — Steuer- Siifdjläßc und Landes-Anflagen: l Priklade na direktni davek — Zuschläge auf die directe Steuer 467358 27 44263 78 2 Priklade na užitnino — Zuschläge auf die Verzehrungssteuer . 151017 34 9956 69 3 Samostojne dež'elne naklade — Selbständige Landes-Auflagen: a) na porabo žganih opojnih tekočin — auf den Ver- brauch von gebrannten geistigen Flüssigkeiten 414987 50 22227119 b) na porabo piva — auf den Verbrauch von Bier . . . 92838 25 3416 36 I 1 Skupaj — Zusammen . . 1126201 36 79864 02 Prihodki iz deželnega posestva — Einnahmen ans dem landschaftlichen Besitz: II 1 Obresti od obligacij — Obligations-Interessen ..... 35756 80 14744 03 7a 2 — Obresti od posojil — Darlehens-Interessen 631 02 — 3 — Najmovine od deželnih hiš — Mietzinse von landschaftlichen Häusern 13162 34 208 34 4 — Najmovina za parceli za Bežigradom — Pachtschilling für die Parzellen bei Bežigrad 100 — — — 5 — Najmovina za ribolovstvo — Fischereipacht — — 5 — 6 — Mostnine — Mautgebühren: 1 mostu čez Savo pri Krškem — der Savebrücke bei Gurkfeld 2751 18 55 95 2 mostu čez Savo pri Radečah — der Savebrücke bei Ratschach 4439 25 2391 7 — Skupilo za prodane trte — Erlös für verkaufte Reben . . 1286 88 992 12 II 1—7 Skupaj — Zusammen . 58127 47 16029 £ CO III Prihodki iz javnih naslovov — Einnahmen aus öffent- lichen Titeln: 1 Doneski za upravne troske — Verwaltungskostenbeiträge . . 3621 28 02 w 34 % Priloga 25. — Beilage 35, 223 Prenos . gld. 44 224 98 gld. 458.247 63 II. Odpadki: 1.) državni donesek za zgradbo Radeškega mostu „ 10000 — 2.) povračila posojil za cestne zgradbe . . . „ 2.4443iy, 3.) povračilo posojila za zgradbo pazniških hiš . „ 23746 4.) odpis dolga gledališkega zaklada .... „ 19.950 — III. Pomnoženje dolgov: 1.) posojilo za dopolnitev kredita za brezobrestna posojila vinogradnikom . „ 10.000 — 2.) I. in II. obrok 3 % drž. posojila . . . „ 366 666 67 skupaj za...................... „ 453.523-42ya Ako se primerja odpadke premoženja s prirastki, se pokaže zgoraj navedeno zvekšanje imovine za gld. 4.724‘201/a Uebertrag . II Abfälle: 1. ) Der Staatsbeitrag für den Bau der Ratschacher Brücke .... 2. ) rückgezahlte Straßenbauvorschüsse .... 3. ) rückgezahltes Darlehen für den Bau der Aufseherhäuser .... 4. ) Abschreibung der Schuld des Theaterfondes III Schuldenvermehrung : 1. ) Das Darlehen zur Ergänzung des Credites für unverzinsliche Reblausvorschüsse . . . 2. ) die I und II Rate des 3%tgen Staatsdarlehens . fl. 44.224-98 fl. 458.247R3 „ 10.000-— „ 2.444-31^2 „ 237-46 „ 19.950"— „ 10.000-„ 366.666-67 Vergleicht man die Vermvgens-abfälle zusammen per................................... mit dem Zuwachse, ergibt sich die ob- 453.523-42ya angeführte Vermögensvermehrung per fl. 4.724-2oya Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dnš 30. decembra 1898. 1. Oton pl. Detela, deželni glavar. Murnik, poročevalec. TJoin fivatiufdjen Lnndesausschusse. Laibach am 30. December 1898. Htto v. Deteta, Landeshauptmann. Murnik, Referent. 222 Priloga 23. — Beilage 23 K poglavju XIII., naslovu 4. Večji troški so pojasneni v letnem poročilu. Omeniti je le, da se je na račun kredita tega naslova izplačalo tudi 418 gl d. 72 kr. za razstavljanje slik na Dunajski jubilejni razstavi. Od kredita 2000 gld. za asanacijo mesta Idrija se je pa izplačalo doslej le 1000 gld. — in se bo glede ostanka prosilo za podaljšanje. B. Izredni troški. K poglavju XV. Vsi troški za zgradbo dež, dvorca imajo posebno pokritje, vsled česar nimajo na gospodarjenje v posameznih računskih letih nobenega vpliva. Capitel XIII. Titel 4. Der Mehraufwand ist im Jahresberichte begründet. Zu erwähnen wäre nur, dass zu Lasten dieses Credites auch ein Betrag per 418 fl. 72 kr. für die Ausstellung verschiedener Photographien in der Wiener-Jubiläumsausstellung zur Auszahlung gelangt ist. Vom Credite per 2000 fl. für die Assanirung der Stadt Jdria ist bisher nur ein Theilbetrag per 1000 ft. verwendet worden, betreffs des Restes wird daher um Verlängerung ersucht werden. B. Außerordentliche Ausgaben. Capitel XV. Alle Ausgaben für den Bau des landschaftlichen Burggebüudes haben eine eigene Bedeckung und sind infolgedessen auf den Wirthschaftsbetrieb in den einzelnen Rechnungsjahren unwirksam. III. Razkaz skupne imovine. Imovina deželnega zaklada se je 1. 1897. zmanjšala za 33.293 gld. 781/2 kr., oziroma zvek-šala za 4724 gld. 20 V2 kr., ako se vpošteva tudi pri imovinskem razkazu vse na končni vspeh gospodarjenja vplivajoče momente, ki se seveda v računu samem ne kažejo, pač pa so zgoraj nadrobno navedeni. To pomnoženje je razvidno iz nastopnega računa: I. Prirastki: 1.) posojilo za zgradbo bol- nice v znesku gld. 47.71486 2.) vinogradnikom izplačana posojila n 27.725 — 3) tirjatve za agrarske operacije ») 6.308 96 4.) posojila za zgradbe šol » 1.986-72 5)2 mostova čez Krko . 1.200 — 6.) večja vrednost inventarja „ 646 09 II. Zmanjšanje dolgov . . » 372.666 — imo vina se je torej pomnožila skupno za.................gld. 458.247 63 * nasprotno pa tako le zmanjšala: I. Primanjkljaj pri gospodarjenju . . . gld. 44.224 98 III. J!acf)uiet|umj bes gestimmten Vermögens. Das Vermögen des Landsfondes hat sich im Jahre 1897 um 33.293 fl. 78V2 kr. vermindert, beziehungsweise um 4724 fl. 2OV2 kr. vermehrt, wenn auch bei der Vermögensnachweisung alle auf den wirthschaftlichen Schlusserfolg Einfluss habende Momente, die zwar aus der Rechnung selbst nicht ersichtlich sind, doch oben de-taillirt angeführt wurden, berücksichtiget werden. Diese Vermehrung wird durch nachstehende Rechnung erwiesen: 1 Zuwächse: 1.) Vorschuss für den Bau des Krankenhauses fl. 47.714-86 2.) Darlehen den Weingärtenbesitzern 27.725 — 3.) Vorschüsse für agrarische Operationen 6.308-96 4.) Darlehen für Schulhausbauten 1.986-72 5.) 2 Brücken über die Gurk . „ 1.200"— 6.) Werterhöhung des Inventars „ 646-09 II. Verminderung der Schulden n 372.666 — Das Vermögen hat sich daher zusammen um.........................fl. 458.247 63 vermehrt, anderseits aber nachstehend vermindert: I. Der aus dem Wirthschaftsbetriebe sich ergebende Abgang . fl. 44.224T8 Odnos . gld. 44.224 98 gld. 458.247 63 Fürtrag . fl. 44.224 98 fl. 458.247"63 Priloga 25. — Beilage 25 221 E poglavju IX., naslovu 1., točki 4. Znesek 3000 gld. se je izplačal na račun iz 1. 1894. podaljšanega kredita 3000 gld. K poglavju IX. naslovu 2., točki 1. Več za 2555 gld. 69 kr., ker so se izplačale nekaterim okrajno-cestnim odborom v pokritje primanjkljajev znatne podpore. K poglavju IX., naslovu 2.. točki 3. in 5. Prihranka kreditov in sicer ad točka 3. v znesku 3400 gld. in ad točka 5. v znesku 1000 gld. sta podaljšana do konci 1. 1898., odnosno se bo za njih daljno podaljšanje še prosilo. K poglavju IX., naslovu 2., točki 6. in 7. Oba izdatka zadevata iz 1. 1895. podaljšana kredita. K poglavju X. Več za 4456 gld. 30 kr., ker je vojaštvo 1. 1897. več priprege rabilo. K poglavje XI. Prošek 18.550 gld. 79 kr. je nastal vsled sklepa vis. dež, zbora z dne 3. marca 1897. 1. in je pokrit z ravno tako visokim še prestajajočim presežkom pri dohodku sam. dež. naklade na žganje. K poglavju XIII., naslovu 1. Prekoračenje je utemeljeno v letnem poročilu. K poglavju XIII., naslovu 2. Kranjski hranilnici se je vrnilo na račun posojila 550.000 gld. poleg anuitete 10 000 gld. še 362.666 gld. iz prejetega I. in II. obroka 3°/0 državnega posojila, tako, da ji je deželni zaklad konci 1. 1897. dolgoval le še 173 824 gld. Toda to vračilo posojila je smatrati le kot začasno, kajti, kakor hitro se prične deželni dvorec graditi, se bo moralo posojilo znova najeti. Ta denarna operacija toraj nima vpliva na gospodarjenje 1. 1897., vsled česar se nanjo pri določevanju vspeha tudi ni oziralo. Capitel IX, Titel 1, Par. 4. Der Betrag per 3000 fl. ist auf Rechnung des aus dem Jahre 1894 verlängerten Credites per 3000 fl. ausbezahlt worden. Capitel IX, Titel 2, Par. 1. Mehr um 2555 fl. 69 fr., weil einige Bezirksstraßenausschüße zur Deckung der Abgänge ergiebige Unterstützungen erhalten haben. Capitel IX, Titel 2, Par. 3 und 5. Die Creditsersparnisse und zwar bei Par. 3 im Betrage per 3400 fl. und bei Par. 5 irrt Betrage per 5000 fl. sind bis Ende 1898 prolongirt, beziehungsweise wird um deren weitere Verlängerung noch eingeschritten werden. Capitel IX, Titel 2, Par. 6 und 7. Beide Ausgabsposten betreffen die aus dem Jahre 1895 prolongirten Credite. Capitel X. Mehr tim 4456 fl. 30 fr., weil das Militär im Jahre . 897 mehr Vorspann benöthigte. Capitel XI Die Ausgabe per 18.550 fl. 79 fr. ist infolge Beschlusses des hohen Landtages vom 3. März 1897 entstanden und wird mit gerade so hohem noch erübrigenden Ueberschusse der bei der selbständigen Landesauflage auf Brantwein erzielten Einnahme gedeckt. Capitel XIII, Titel 1. Die Ueberschreitung wird im Jahresberichte begründet. Capitel XIII, Titel 2. Der krainischen Sparkasse ist auf Rechnung der Schuld Per 550.000 fl. nebst der Annuität per 10.000 fl. noch ein weiterer Betrag per 362.666 fl. aus den erhaltenen zwei Raten des 3 % Staatsdarlehens rückgezahlt worden, wornach ihr der Landesfond mit Schluss des Jahres 1.897 nur noch 173.824 fl.,schuldete. Diese Schuldentilgung ist jedoch nur als eine zeitweilige anzusehen; denn, sobald mit dem Baue des landschaftlichen Burggebäudes begonnen werden wird, ist das Darlehen neuerdings aufzunehmen. Diese Geldoperation hat demnach auf den Wirthschaftsbetrieb des Jahres 1897 keine Wirkung und ist infolgedessen bei der Bestimmung des Wirthschaftserfolges auch nicht berücksichtiget worden. 220 Prilog» 25. — Beilage 25 K poglavju TIH., naslovu 5., točki 4.—6. Za kredite pri tem naslovu velja virement. Pri točki 4. in 5. je prihranka 801 gld. 50 kr., pri točki 6. pa ravno toliko prekoračenja. Krediti so toraj brez prekoračenja docela porabljeni K poglavju VIII., naslovu 6. Prekoračenje je utemeljeno v računskem zaključku normalno š >lskega zaklada. K poglavju VIII., naslovu 9., točki 2. Vsled sklega vis. dež. zbora z dne 28. febru-varija 1898 1. je bilo delni znesek 50 000 gld. od pri poglavju I, naslovu 1,.točki 3. a, izkazanega večjega dohodka 68.550 gld. 79 kr. prihraniti in v posebnem zakladu naložiti. K poglavju VIII., naslovu 9., točki 6. Več za 525 gld., ker se je izplačalo nekaj več dovoljenih, a ne preračunanih podpor. K poglavju VIII., naslovu 9., točki 7. Več za 148 gld. 40 kr., ker je geoplast Ler-getporer 1 1897. več sekcij kranjskega reliefnega zemljevida zgotovil. K poglavju IX., naslovu 1., točki 2. K trošku 756 gld., 58 kr., ki zadeva ekspenzar za neko pravdo glede Radeškega mostu, prispeva občina Radeče Vsi ostali znesek je pa smatrati kot dano posojilo, ki se obrestuje in amortizuje iz mit-niških dohodkov. K poglavju IX., naslovu 1., točka 3. Od večjega troška .... 8890 gld. 38 kr. je odbiti pri poglavju IV., naslovu 6., točki 15. izkazani do- hodek ........................ 3950 „ — „ ostanek....................... 4940 gld. 38 kr. se je izplačal na račun podaljšanega kredita iz 1. 1895. v znesku 3950 „ — „ in prekoračenje kredita, ki znaša 990 gld. 38 kr. se je prevzelo na 1. 1897. Capitel Vlil, Tite! 5, Par. 4-6. Für die Credite bei diesen Titeln gilt das Virement. Bei Par. 4 und 5 ist ein Ersparnis per 801 ff. 50 kr. ausgewiesen, Hingegen aber bei Par. 6 eine ebenso Hohe Ueberschreitung. Die Credite sind daher ganz verbraucht worden. Capitel VIII, Titel 6 Die Ueberschreitung erscheint im Rechnunsabschlusse des Normalschulfondes begründet. Capitel VIII, Titel 9, Par. 2. Infolge Beschlusses des hohen Landtages vom 28. Februar 1898 ist von der bei Capitel I, Titel 1, Par. 3 a ausgewiesenen Mehreinnahme per 68.550 ft. 79 fr. der Theilbetrag per 50.000 fl. abzusondern und in einem eigenen Fonde anzulegen gewesen. Capitel VIII, Titel 9, Par. 6. Mehr um 525 fl., weil einige bewilligten, jedoch nicht präliminirten Unterstützungen ausbezahlt worden sind. Capitel VIII, Titel 9, Par. 7. Mehr um 148 fl. 40 kr., weil der Geoplast Ler-getporer im Jahre 1897 mehrere Seetionen der krainischen Reliefkarte fertigstellte. Capitel IX, Titel 1, Par. 2. Zu den Auslagen per 756 fl. 58 kr., welche das Expensar für eine Rechtsangelegenheit betreffend die Ratschacher-Brücke betreffen, trägt die Gemeinde Ratschach Vs bei, der Restbetrag ist jedoch als ein gegebenes Darlehen, welches aus den Mauteinnahmen verzinst und amortisirt wird, zu betrachten. Capitel IX, Titel 1, Par. 3. Von der Mehrausgabe per . . 8890 fl. 38 kr. ist die bei Capitel IV, Titel 6, Par. 15 verrechnete Einnahme per................. 3950 „ — „ in Abzug zu bringen; der Rest per . 4940 fl. 38 kr. gelangte sodann auf Rechnung des aus dem Jahre 1895 verlängerten Credites per...................................... 3950 „ — „ zur Auszahlung und mit der Creditsüberschreitung per....................... 990 fl. 38 kr. wird das Jahr 1897 belastet. Priloga 25. — Beilage 25. 219 K poglavju 1V°, naslovu 6, točki 1. K večjim troškom bodo svoječasno prispevali država in dotični vdeleženci. K poglavju IV., naslovu 6., točki 6. in 8. Ostanka kreditov 1986 gld. 16 kr. in 800 gld. sta do konci 1. 1898. podaljšana. K poglavju IV., naslovu 10., točki 2. Večjima izdatku .... 1389 gld. 43 kr. stoji nasproti pri poglavju IV. naslovu 1., točki 11. izkazani, v večjem dohodku 2896 gld. 17 kr. zapopadeni delni znesek . ... 1874 „ 86 „ Primerjajo torej večji trosek z večjim dohodkom se pokaže pri tem kreditu prihranek s . . 485 gld. 43 kr' K poglavju IV., naslovu 10., točki 4. O porabi kreditov tega naslova in o dohodkih za vinarstvo se je napravil z ozirom na sklep visokega deželnega zbora z dne 18. janu-arija 1898. 1. računski sklep, ki se s posebnim poročilom predlaga. K poglavju VI., naslovu 2.—5. Večji trošek 1251 gld. 59 kr. je pokrit z večjim dohodkom pri poglavju IV., naslovu 4. K poglavju VIL, naslovu 1., toški 1.-5. Večji, ali manjši trnški pri teh naslovih so v računskih sklepih dotičnih zakladov utemeljeni. Omenja se le, da zadeva pri točki 5 izka za no prekoračenje do konci 1. 1898. podaljšani kredit v znesku 58 609 gld. in da služi v pokritje tega večjega izdatka pri poglavju VI., naslovu L, točki 2. izkazano posojilo. K poglavju VII. naslovu 2., točki 1—3. Prekoračenje dotičnih kreditov utemeljuje dejstvo, da iščejo Kranjci čim dalje bolj zaslužka v tujini, čemur posledica je, da se število v tujih bolnicah zdravljenih Kranjcev tudi znatno po-množuje. K poglavju VIII., naslovu 1. Prekoračenje utemeljuje zadevni računski zaključek. Capitel IV, Titel 6, Par. 1. Zum Mehraufwande werden seinerzeit der Staat und die betreffenden Interessenten beitragen. Capitel IV, Titel 6, Par. 6 und 8. Die Creditreste per 1986 fl. 16 kr. und per 800 fl. sind bis Ende 1898 verlängert. Capitel IV, Titel 10, Par. 2. Der größeren Ausgabe per . . 1389 fl. 43 kr. steht der in der bei Capital IV, Titel 1, Paragraph 11 ausgewiesenen Mehreinnahme per 2896 fl. 17 kr. inbegriffene Theilbetrag per....................... 1874 „ 86 „ entgegen. Im Vergleiche der Mehrausgabe mit der Mehreinnahme zeigt sich bei diesem Credite ein Ersparnis mit . . 485 fl. 43 kr. Capitel IV, Titel 10, Par. 4. Ueber die Verwendung der Credite dieses Titels und über die Einnahmen für den Weinbau ist infolge Beschlusses des hohen Landtages vom 18. Jänner 1898 ein separater Rechnungsabschluss, welcher mit einem besonderen Berichte vorgelegt werden wird, verfasst worden. Capitel VI, Titel 2—5. Der Mehraufwand per 1251 fl. 59 kr. findet die Bedeckung in der Mehreinnahme bei Capitel IV, Titel 4. Capitel VII, Titel 1, Par 1-5. Die Mehr- oder Minderausgaben bei diesem Titel sind in den Rechnungsabschlüssen der betreffenden Fonde begründet. Es wird nur erwähnt, dass die sub Par. 5 ausgewiesene Ueberschreitung den bis Ende 1898 verlängerten Credit im Betrage per 58.609 fl. betrifft und dass die Deckung für diese Mehrausgabe in dem erhaltenen und bei Capitel VI, Titel 1, Par. 2 ansgewiesenen Darlehen sich befindet. Capitel VII, Titel 2, Par. 1-3. Die Ueberschreitung der betreffenden Credite begründet die Thatsache, dass die Anzahl der in fremden Kronländern befindlichen Krainer wächst, weshalb auch die Zahl der in fremden Spitälern Behandelten zunimmt. Capitel VIII, Titel 1. Die Ueberschreitung wird im betreffenden Rechnungsabschlüsse begründet. 218 Priloga 25, — Beilage 23. K poglavju IV., naslovu 3., točki 6. Večjemu izdatku .... 417 gld. 02 kr. stoji nasproti večji dohodek pri poglavju IV., naslovu 6., točki 1. v znesku........................ 347 „ 40 „ prekoračenje znaša torej le . . 69 gld. 62 kr. K poglavju IV., naslovu 3., točki 7. Ostanek kredita 600 gld. je podaljšan do konci 1. 1898. K poglavju IV., naslovu 4., točki 1. Za delno pokritje tega troska se nahaja pri dohodkih poglavja IV., naslova 6.. točke 8. izkazano povračilo v znesku 402 gld. 30 kr. — V pokritje presežka 360 gld. se je pa porabil ravno tolik, v računskem sklepu za 1. 1893. izkazani prihranek dotičnega kredita. K poglavju IV., naslovu 4., točki 2. Več za 500 gld., ker je bil ta znesek, ki je prav za prav le prehajalen, pri dohodkih pač preračunan, pri troških pa popolnoma izpuščen. K poglavju IV., naslovu 4., točki 4. Kredit 600 gld. je podaljšan do konci 1. 1898. K poglavju IV., naslovu 5., točki 2. V delno pokritje večjega troška.......................... 1542 gld. 28 kr. služi večji dohodek pri poglavju IV., naslovu 6, točki 5. v znesku 616 „ 92 , pravi trošek je torej le znesek . 925 gld. 36 kr. K poglavji IV., naslovu 5., točki 3. Izdalo se je 1311 gld. 57 kr., dasi ni bilo v to svrho kaj proračunjenega. pač pa je bil 1. 1896. prihranjen od dotičnega kredita znesek 1199 gld. 21 kr. K poglavju IV., naslovu 5., točki 5. Več za 221 gld. 87 kr., ker se je plačalo 1. 1897. prispevek za hidrografična opazovanja v dveh letih t. j. 1. 1896. in 1897. Capitel IV, Titel 3, Par. 6. Der größeren Ausgabe per . . 417 fl. 02 kr. steht die bei Capital IV, Titel 6, Paragraph 1 ausgewiesene höhere Einnahme per.............................. 347 „ 40 „ entgegen; die Ueberschreitung beträgt demnach nur............................ 69 fl. 62 kr. Capitel IV, Titel 3, Par. 7. Der Rest des Credites per 600 fl. ist bis Ende 1898 verlängert. Capitel IV, Titel 4, Par 1. Zur theilweisen Deckung dieser Ausgabe befindet sich bei Capitel IV, Titel 6, Paragraph 8 ein Rückersatz per 402 fl. 30 fr. Zur Deckung der Ueberschreitung per 360 fl. ist aber ein ebenso hohes im Rechnungsabschlüsse pro 1893 ausgewiesene Creditersparnis verwendet worden. Capitel IV, Titel 4, Par. 2. Mehr um 500 fl., weil dieser Betrag, der an und für sich nur als durchlaufend zu bezeichnen ist, im Präliminare bei den Einnahmen eingestellt wurde, bei den Ausgaben hingegen ausgeblieben ist. Capitel IV, Titel 4, Par 4. Der Credit per 600 fl. ist bis Ende 1898 verlängert. Capitel IV, Titel 5, Par 2. Zur theilweisen Deckung des Aufwandes per............................. 1542 st. 28 fr; dient die bei Capitel IV, Titel 6, Paragraph 5 vorkommende Einnahme im Betrage per............................616 „ 92 „ die eigentliche Ausgabe beträgt daher nur 925 fl. 36 fr. Capitel IV, Titel 5, Par. 3 Es ist. ein Betrag per 1311 fl. 57 fr. beausgabt worden, trotzdem dafür im Präliminare nicht Borsorge getroffen wurde; doch ist im Jahre 1896 von dem betreffenden Credite ein Betrag per 1199 fl. 21 fr. erspart worden. Capitel IV, Titel 5, Par. 5. Mehr um 221 fl. 87 fr., weil im Jahre 1897 der Beitrag für die hydrographischen Beobachtungen in zwei Jahren, das ist im Jahre 1898 und 1897 geleistet worden ist. Priloga 25. — Beilage 25. 217 67 kr., občina Nemška Loka 105 gld. 49 kr., občina Turjak 255 gld. 10 kr., posojilnica v Dobre-polji 150 gld.. občina Podgora 104 gld. 81 kr. in občina Stara Loka 137 gld, — skupaj torej 358.220 gld. 13 Va kr. II. Troski. A. Redni troski. K poglavju I., naslovu 2., točki 3. Več za 530 gld. 5L/z kr. ker je bilo več poročil in obravnav vis deželnega zbora tiskati. K poglavju I., naslovu 10., točki 1. Več za 455 gld. 46 kr., ker se je 1. 1897. potrebovalo več tiskovin in ker so bili nekateri računi, segajoči v 1. 1896. še le proti koncu I. 1897, predloženi. K poglavju III., naslovu 1., točki 1. Več za 213 gld. 87 kr., ker je bilo v domobranski vojašnici nekaj več popravil potrebnih. K poglavju III., naslovu 1., točki 2. Več za 4599 gld, 69 kr,, ker se je izdalo samo za popravilo Krškega mostu za 4210 gld. 57 kr. več, kakor je bilo v to svrho proračunano. Za vzdrževanje Radeškega mostu se je izdalo 76 gld. 32 kr. več; občini Radeče se je pa z ozirom na to, da so bili tudi dohodki razmeroma toliko višji, izplačalo za 312 gld. 80 kr. mimo proračuna več. K poglavju IT., naslovu 3., točki 4. Znesek 261 gld. 20 kr. se je izplačal na račun iz 1. 1896 podaljšanega kredita v znesku 5000 gld. K poglavju IT., naslovu 3., točki 5. Od izdatka................. 6221 gld. 45 kr. je odbiti pri poglavju IV., naslovu 6 , točki 2. izkazani dohodek . 4000 „ — „ ostanek........................ 2221 gld. 45 kr. se je pa izplačal na račun iz 1. 1893. podaljšanega kredita v znesku 2400 gld. lehensfond 1883 fl.; ferner „Glasbena Matica“ 3600 ft., die Landesbeaniten und Diener 3145 ft. 67 kr., die Gemeinde Deutschan 105 ft. 49 kr., die Gemeinde Auersperg 255 fl. 10 kr., die Darlehenscasse Gutenfetd 150 ft., die Gemeinde Podgora 104 ft. 81 kr. und die Gemeinde Altlack 137 fl. — daher zusammen 358.220 fl. 13 1/2 fr II. Rusgaöen. A. Ordentliche Ausgaben. Capitel I, Titel 2, Par. 3., Mehr um 530 ft. 51 V2 kr., weit mehrere Berichte und umfangreiche Verhandlungen des hohen Landtages zu drucken waren. Capitel II, Titel 10, Par. 1. Mehr um 455 ft. 46 kr., weit im Jahre 1897 mehr Druckforten benöthiget und einige noch in das Jahr 1896 zurückgreifende Rechnungen erst gegen Ende 1897 vorgelegt wurden. Capitel III, Titel 1, Par. 1. Mehr um 213 ft. 87 kr., weit in der Landwehrkaserne mehr Reparaturen nothwendig waren. Capitel 111, Titel 1, Par 2. Mehr um 4599 fl. 69 kr., weit bloß für die Reparatur der Gurkfelder Brücke gegenüber dem Voranschläge ein Mehrbetrag per' 4210 fl. 57 kr. verausgabt wurde. Für die Erhaltung der Ratschacher Brücke ist weiters ein Betrag per 76 fl. 32 kr. und der Gemeinde Ratschach mit Rücksicht darauf, dass sich auch die Einnahmen verhältnismäßig höher stellten, ein Betrag per 312 fl. 80 kr. mehr ausbezahlt worden. Capitel IV, Titel 3. Par. 4. Der Betrag per 261 ft. 20 kr. ist auf Rechuung des aus dem Jahre 1896 verlängerten Credite im Betrage per 5000 fl. ausbezahlt worden. Capitel IV, Titel 3, Par. 5. Von der Ausgabe per. . . . 6221 fl. 45 kr. ist die bei Capitel IV, Titel 6, Par. 2 ausgewiesene Einnahme per . . . . 4000 „ — „ abzuschlagen, der Rest per ... . 2221 ft. 45 kr. ist jedoch auf Rechnung des aus dem Jahre 1893 verlängerten Credite per 2400 fl. beausgabt worden. 216 Priloga 23 — Beilage 25, K poglavju IY., naslovu 6., točki 15. Temu večjemu dohodku stoji nasproti tudi večji trošek pri poglavju IX., naslovu 1., točki 3. K poglavju IY., naslovu 7. Manj za 3709 gld. 41 kr., ker se je pri proračunu domnevalo, da se bo I in II. obrok 3 % državnega posojila plodonosno naložil, kar se pa ni zgodilo. Prejeti znesek 366 666 gld. 67 kr. se je marveč porabil v delno povračilo pri kranjski hranilnici najetega posojila 560.000 gld. B. Izredni dohodki. K poglavju YL, naslovu 2. Leta 1897 je prejel deželni zaklad za zgradbe deželnih hiš I. in II. obrok dovoljenega 3 °/0 državnega posojila t. j. znesek 366 666 gld. 67 kr. Ta dohodek pa na gospodarjenje 1 1897. nima vpliva, vsled česar se pri določevanja vspeha za to leto ni vpošteval. K poglavju YL, naslovu 3. Posojilo 10.000 gld. v svrbo zvišanja brezobrestnih posojil vinogradnikom za 1. 1897. se ni najelo 1. 1897, temveč še le v prihodnjem letu; toda ker ima služiti v pokritje rednih troškov, kateri so 1. 1897. uže zaračunjeni, se je moralo isto kot aktivni zastanek pri izrednih dohodkih izkazati. C. Prehajalni dohodki. K poglavju YIII. Deželnemu zakladu dolgujejo: Blaznični zaklad 185.836 gld. 83 kr., muzejni 26.251 gld. 41 kr., prisilne delalnice zaklad 25.711 gld. 68Va kr., gledališki 100 390 gld. 70ya kr., Hold heimov zaklad 1117 gld. 18ya kr.. Saurauov 51 gld. 22Ya kr., požarnostražni 190 gld. 05ya kr., Hočevarjev 1 gld. 12 kr., Dr. Tomanov 172 gld. 96ya kr., Dullerjev 336 gld., hiralski 300 gld. 90 kr., siro-tinski 1523 gld. 77 kr., Elizabetni 301 gld. 20 kr., P. P. Glavarjev 918 gld. 67 kr., učiteljski 416 gld. 10 kr., Wolfov 119 gld. 53ya kr., Kalistrov 14 gld. 64 kr., invalidni 13 gld. 95 kr. in zaklad 3 % državnega posojila 1883 gld., dalje „Glasbena Matica“ 3600 gld., deželni uradniki in služabniki 3145 gld. Capitel IV, Titel 6, Par. 15. Dieser höheren Einnahme steht bei Capitel IX, Titel 1, Paragraph 3 auch eine größere Ausgabe entgegen. Capitel IV, Titel 7. Weniger um 3709 fl. 41 kr., weil beim Präli- miniren angenommen wurde, dass die I und II. Rate des 3 % Staatsdarlehens fruchtbringend angelegt werden wird, was jedoch nicht zutraf. Der erhaltene Betrag per 366.666 fl. 67 kr. ist umsomehr zur theilweisen Rückzahlung des bei der krainijchen Spareasse eonlrahirten Darlehens per 550.000 fl. verwendet worden. B. Außerordentliche Einnahmen. Capitel VI, Titel 2. Im Jahre 1897 hat der Landesfond behufs Wiederherstellung der landschaftlichen Gebäude die I. und II. Rate des bewilligten 3 °/0 Staatsdarlehens, das ist den Betrag per 366.666 fl. 67 kr. erhalten. Diese Einnahme übt jedoch auf den Wirthschaftsbetrieb im Jahre 1897 keinen Einfluß, weshalb dieselbe bei der Bestimmung des Wirtschaftserfolges nicht weiter in Betracht kommt. Capitel VI, Titel 3. Das zur Ergänzung des Credites für unverzinsliche Vorschüsse an Weingärtenbesitzer pro 1897 bewilligte Darlehen per 10.000 fl. ist nicht im Jahre 1897, sondern erst im kommenden Jahre aufgenommen worden; da es jedoch zur Deckung der ordentlichen Ausgaben, die bereits im Jahre 1897 verrechnet werden, zu dienen hat, so musste dasselbe als Aetivrückstand bei den außerordentlichen Einnahmen ausgewiesen werden. C. Durchlaufende Einnahmen. Capitel VIII. Den, Landesfonde schulden: Der Jrrenhausfond 185.836 fl. 83 kr., der Museumsfond 26.251 fl. 41 kr., der Zwangs-Arbeitshausfond 25.711 fl. 6Sya fr., der Theaterfond 100.390 fl. 70ya kr., der Holdheim'sche Fond 11 i7 fl. 18 '/a kr., Saurau'scher Fond 51 fl. 22ya fr., der Feuerwehrfond 190 fl. 5ya kr., Hočevatischer Fond 1 fl. 12 kr., der Dr. Toman'sche Fond 172 fl. 96 ya kr., der Duller'sche Fond 336 fl., der Siechenstiftungsfond 300 fl. 90 kr., der Waisenstiftungsfond 1523 fl. 77 kr., der Elisabethstiftungsfond 301 fl. 20 kr., P. P. Glavar'scher Fond 918 fl. 67 kr., der Lehrerfond 416 fl. 10 kr., der Wolf'sche Fond 119 fl. 53 ya kr., der Kalister'sche Fond 14 fl. 64 kr., der Jn-validenfond 13 fl. 95 kr. und der 3°/aige Staatsdar- ■■ril«tira 25. — Beilage 25. 215 K poglavju III., naslovu 1. Manjši dohodek je pojasnen v računskih zaključkih ustanovnih zakladov. K poglavju IV., naslovu 1., točki 2. Manjšemu dohodku 292 gld. 69 kr. stoji nasproti tudi za 159 gld. 69J/2 kr. manjši trošek pri poglavju V., naslovu 2 K poglavju IV., naslovu 1., točki 3. Manj za 755 gld. 68 Va kr, ker cestni odbori vkljub opominjevanju zapadlih obrokov niso popolnoma poravnali. K poglavju IV., naslovu 1., točki 9. Manjši dohodek 110 gld. 54 kr. je utemeljen v računskem zaključku zaklada deželne prisilne delalnice. K poglavju IV., naslovu 1., točki 11. K večjemu dohodku 2896 gld. 17 kr. spadajo tudi vračila v znesku 1874 gld. 86 kr., ki zadevajo kredit za govedorejo. K poglavju IV., naslovu 6., točki 2. Dohodek 4000 gld. služi v delno pokritje večjega troška pri poglavju IV., naslovu 3., točki 5. K poglavju IV., naslovu 6., točki 4. Vodna zadruga za uravnavo hudournika Pi-šenca v Kranjski gori je plačala od 1. 1897. zapadlega prispevka 900 gld. delni znesek 400 gld. naravnost stavbenemu vodstvu v Beljaku. K poglavju IV., naslovu 6., točki 6. Ker se 1. 1897. z delom še ni pričelo, je tudi prispevek 800 gld. zaostal. K poglavju IV., naslovu 6., točki 9. Manj za 100 gld., ker je živinozdravnik v Idriji še le s 1 julijem 1897. I. službo nastopil. K poglavju IV., naslovu 6., točki 10. Manj za 100 gld., ker se je vinogradnikom v tem razmerju tudi manj podpor dovolilo. Capitel 111, Titel 1. Die geringere Einnahme wird in den Rechnungsabschlüßen der Stiftungsfonde begründet. Capitel IV, Titel 1, Par. 2. Der um 292 fl. 69 kr. geringeren Einnahme steht bei Capitel V, Titel 2 auch eine um 159 fl. 691/2 kr. geringere Ausgabe entgegen. Capitel IV, Titel 1, Par. 3. Weniger um 755 fl. 681/2 kr., weil die Bezirksstraßenausschüsse trotz der Mahnungen die fälligen Raten nicht gänzlich berichtiget haben. Capitel IV, Titel 1, Par. 9. Die geringere Einnahme per 110 fl. 54 kr. erscheint im Rechnungsabschlüsse des Zwangs-Arbeitshansfondes begründet. Capitel IV, Titel 1, Par 11. In der Mehreinnahme per 2896 fl. 17 kr. sind auch die den Credit für die Viehzucht betreffenden Rück-ersätze per 1874 fl. 86 kr. inbegriffen. Capitel IV, Titel 6, Par. 2. Die Einnahme per 4000 fl. dient zur theilweisen Deckung der Mehrausgabe bei Capitel IV, Titel 3, Paragraph 5. Capitel IV, Titel 6, Par. 4. Die Wassergenossenschaft für die Regulirung des Pišenca-Mildbaches in Kronau hat von dem im Jahre 1897 fälligen Beitrage per 900 fl. den Theilbetrag per 400 fl. directe an die Bauleitung in Villach abgeführt. Capitel IV, Titel 6, Par. (i. Nachdem im Jahre 1897 mit der Arbeit noch nicht begonnen wurde, ist auch der Beitrag per 800 fl. ausgeblieben. Capitel IV, Titel 6, Par. 9. Weniger um 100 ft, weil der Thierarzt in Jdria den Dienst erst am 1. Juli 1897 antrat. Capitel IV, Titel 6, Par. 10. Weniger um 100 fl. weil den Weingärtenbesitzern in demselben Verhältnisse auch geringere Unterstützungen bewilliget worden sind. 214 8»» iloga 25. — Beilage 25. Na neugodni uspeh gospodarjenja I. 1897. Dieser ungünstige Wirtschaftserfolg pro 1897 ist zu- vpliva največ za 52.294 gld. 991/2 kr. manjši do- meist dem um 52.294 fl. 99Va kr. geringeren Eingänge hodek pri prikladah na direktni davek. der Zuschläge auf die birectc Steuer zuzuschreiben. L Dohodki. A. Redni dohodki. K poglavju I., naslovu 1., točki 1. Manj za 52 294 gld. 99Va kr., ker se niti pri računskem zaključku za 1 1896., niti pri sestavljanju proračuna za 1 1897. ni oziralo na odpise davkov. Primerjava končnih zastankov 1. 1896. in 1. 1897. kaže jasno, da je bil izkazani zastanek 1. 1896. s 93.786 gld. 04^ kr. previsok. K poglavju I., naslovu 1., točki 2. Večji prihodek se je dosegel vsled zakupa užitnine. Znesek 12 316 gld. 67 kr. sestoji iz čistega dobička 9256 gld. 27 kr. in iz doneska 3060 gld. 40 kr. za upravne troske. K poglavju I., naslovu 1., točki 3. a. Naklade na žganje se je nabralo 1. 1897. za 68.550 gld. 79 kr. več, nego je bilo proračunjeno. Natančneje pojasnilo o tem večjem dohodku in o njegovi porabi v smislu sklepov vis. deželnega zbora z dne 3 marca 1897. 1. in z dne 28. februvarija 1898 1. se nahaja v letnem poročilu, izdatek je pa izkazan pri poglavju VIII, naslovu 9., točki 2. in pri poglavju XI. K poglavju 1., naslovu I., točki 3. h. Večji dohodek 13 763 gld. 49 A kr. je natančneje pojasnen v letnem poročilu. K poglavju II., naslovu 6., točki 1. Manj za 210 gld. 59 kr., ker se Krški most čim dalje manj uporablja. K poglavju II., naslovu 7. Manj za 2472 gld. 46 kr., ker se je oddalo mnogo trt vinogradnikom brezplačno in ker se je deželna trtnica radi neugodnega podnebja slabeje obnesla, kakor se je pričakovalo. I Einnahmen. A. Ordentliche Ginnahmen. Capitel I, Titel 1, Paragraph 1. Weniger um 52.294 fl. 991/2, weil die Steuerabschreibungen weder beim Rechnungsabschlüsse pro 1896, noch bei der Zusaminenstellung des Voranschlages pro 1897 berücksichtiget worden sind. Die Vergleichung der schließlichen Rückstände der Jahre 1896 und 1897 zeigt deutlich, dass der für das Jahr 1896 mit 93.786 fl. 04l/a kr. ausgewiesene Rückstand zu hoch dargestellt wurde. Capitel I, Titel 1, Par 2. Eine größere Einnahme ist durch die Verzehrungssteuer-Pachtung erzielt worden. Der Betrag per 12.316 fl. 67 kr. besteht aus dem reinen Gewinne per 9256 fl. 27 kr. und aus dem Beitrage zu den Verwaltungskosten mit 3060 fl. 40 kr. Capitel I, Titel 1, Par. 3 a Die Branntweinauflage ist im Jahre 1897 gegenüber dem Präliminare in einem Mehrbeträge per 68.550 fl. 79 kr. eingehoben worden. Eine genauere Aufklärung über diese Mehreinnahme und über ihre Verwendung im Sinne der Beschlüsse des hohen Landtages vom 3. März 1897 und vom 28. Februar 1898 ist im Jahresberichte enthalten, die Ausgabe erscheint hingegen bei Capitel VIII, Titel 9, Par. 2 und bei Capitel XI verrechnet. Capitel I, Titel 1, Par. 3, l>. Die höhere Einnahme per 13.763 fl. 49^2 kr. ist im Jahresberichte erläutert. Capitel II, Titel 6, Par. 1. Weniger um 210 ft. 59 kr., weil die Gurkfelder-Brücke immer weniger benützt wird. Capitel II, Titel 7. Weniger um 2472 fl. 46 kr., weil viele Reben unentgeltlich an Weingärtenbesitzer vertheilt wurden und weil die landschaftliche Pepiniere ob ungünstiger Witterungsverhältnisse nicht derart gute Resultate ergeben hat, als man erwartet hatte. Priloga S3. — Beilage 25, 213 Prenos . 83.022 gld. 79 kr. točki 6. in 8., dalje pri poglavju IX., naslovu 2., točki 3. in 5. in pri pogl. XIII., naslovu 4. izkazani zneski znašajoči skupaj .... 9 349 „ 70 1. 1897. niso porabili, pač pa se bodo v poznejših letih docela izplačali, so isti na končni vspeh gospodarjenja 1. 1897. vplivni in se morajo vsled tega k primanj- kljaju, ki se s tem zviša na 92.372 gld. 49 kr. prišteti. Nasprotno je odšteti v vsoti skupnih rednih in izrednih troskov zapopa dene, na račun zadevnih v preteklih letih uže pokritih in neporabljenih, toda podaljšanih kreditov, 1.1897. izdane zneske, ki so zara-čunjeni pri poglavju IV., naslovu 3., točki 4. in S., pri poglavju VIL, naslovu 1., točki 5., pri poglavju IX., naslovu L, točki 3. in 4. ter pri naslovu 2. istega poglavja, točki 6. in 7. Ako se od vsote teh zneskov t. j, od zneska . . . gld. 56 097 51 odbije še pri poglavju IV.. naslovu 6 , točki 2. in 15. izkazana dohodka v skupnem znesku . „ 7 950 — znašajo faktični, deželni zaklad zadevajoči in v prejšnjih letih uže pokriti, toda še le 1. 1897. izdani troški............. 48.147 „ 51 in je pravega primanjkljaja potem le še............... 44 224 gld. 98 kr. ali v primeri s preračunanim primanjkljajem z . . 22.483 „ — vsč za.................... 21.741 gld. 98 kr. Primanjkljaj 44 224 gld. 98 kr. se je pokril z gotovino, ki je bila koncem 1. 1897. v hranilnici plodonosno naložena in ki je znašala 140.600 gld. Uebertrag . 83.022 fl. 79 kr. Titel 2, Par. 3 und 5 und bei Capitel XIII, Titel 4 ausgewiesenen Beträge, zusammen per . 9.349 „ 70 „ im Jahre 1897 zur Verwendung nicht gelangten, in den kommenden Jahren hingegen gänzlich verbraucht werden, so sind dieselben als wirksam zum Wirthschaftserfolge pro 1897 gehörig zu betrachten und demgemäß auch im Jahre 1897 beim Wirthschaftserfolge zu berücksichtigen. Der Abgang würde sich sohin auf........................ 92.372 fl. 49 kr. stellen. Dem entgegen sind die in der Summe der gesammten ordentlichen und außerordentlichen Ausgaben inbegriffenen, auf Rechnung der betreffenden in den Vorjahren bereits bedeckten und nicht verwendeten, jedoch verlängerten Credite, im Jahre 1897 verausgabten Betrüge, welche bei Capitel VI, Titel 3, Par. 4 und 5, bei Capitel VIII, Titel 1, Par. 5, bei Capitel IX, Titel 1, Par. 3 und 4 und bei Titel 2 desselben Capitels unter Par. 6 und 7 verrechnet erscheinen, in Abzug zu bringen. Zieht man von der Summe dieser Beträge per fl. 56.097'51 noch die bei Capitel IV, Titel 6, Par. 2 und 15 ausgewiesenen Einnahmen, zusammen per .... „ 7.950'— ab, so betragen die faktischen, den Landesfond betreffenden und in den Vorjahren bereits bedeckten, jedoch erst im Jahre 1897 vorkommenden Ausgaben . . 48.147 „ 51 „ und es zeigt sich sonach nur ein Abgang per............... 44.224 fl. 98 kr. welcher im Vergleiche mit dem präliminarmäßigen Abgänge per 22.483 „ — „ um........................ 2L741 fl. 98 kr. höher ist. Zur Deckung des Abganges per 44.224 fl. 98 kr. diente die mit Ende 1897 in der Sparkasse fruchtbringend angelegte Barschaft im Betrage per 140.600 fl. 38* 212 Priloga 25. — Beilage 25. Prenos . 2.100 gld, 1,211,017 gld, d) za plačo 1 kane. oficijala v znesku 615 „ 3.) pri pogl, IV. temeljem sklepa z dne 25. februarija 1897. 1. za zvišanje brezobrestnih posojil .... 10.000 „ kateri znesek je bilo pokriti z najetjem enako visokega posojila. Ker toraj ti zneski, ki znašajo skupaj . 12.715 gld. pri proračunu niso bili vpoštevani, jih je po odbitku pri VII. pogl. glasom sklepa z dne 4. februarija 1897. 1. za 200 „ znižane potrebščine blazničnega zaklada, v ostanku.............................. 12.515 „ k gorejšnji skupni potrebščini prišteti. Prava od visokega dež. zbora za 1. 1897. dovoljena potrebščina znaša tedaj skupaj.................. 1,223.532 gld. redno in izredno pokritje pa z ozirom na to, da je smatrati dovoljeno najetje posojila 10.000 gld. kot izredni prihodek,............................ 1,201049 „ Pravi proračunski primanjkljaj je toraj.......................... 22.483 gld. Računski sklep kaže, da je bilo v navedenem računskem letu rednih in izrednih troškov .... 1,339.372 gld. 00y2 kr. ter rednih in izrednih dohodkov ................... 1,256 349 „ 2iya „ primanjkljaja bi bilo torej 83.022 gld. 79 kr Ker se pa od prora-čunjene in tudi uže pokrite potrebščine za 1. 1897. pri poglavju IV., naslovu 3., točki 7., pri naslovu 4., točki 4,, pri naslovu 6., Uebertrag . 2.100 fl. 1,211.017 fl. d) für den Gehalt eines Kanzleioffizials im Betrage per .... 615 „ 3.) bei Capitel IV im Grunde des Beschlusses vom 25. Februar 1897 für die durch Aufnahme eines Darlehens zu deckende Erhöhung der unverzinslichen Reblausvorschüsse mit........... 10.000 „ Da nun diese Beträge zusammen.....................12.715 fl. bei der Feststellung des Voranschlages nicht berücksichtiget, im Rechnungsabschlüsse aber trotzdem als präliminirte Posten ausgewiesen wurden, so sind dieselben abzüglich des vom hohen Landtage beim Jrrenhausfonde reduzirten Erfordernisses per .... 200 „ welche Reduzirung im Präliminare des Landesfondes ebenfalls unberücksichtiget blieb, daher im Restbeträge per.................. 12.515 „ folgerichtig zum obigen Erfordernisse hinzuzurechnen, wornach sich das eigentliche Erfordernis mit.............................. 1,223.532 fl. die ordentliche und außerordentliche Ge-sarnrntbedeckung per . . 1,191.049 sl. aber zuzüglich der bewilligten Darlehens - Ausnahme per................ 10.000 „ mit.......................................... 1,201.049 „ und sonach der richtige präliminarmäßige Abgang mit...................................... 22.483 sl. ergibt. Der Rechnungsabschluss zeigt, dass im Rechnungsjahre 1897 die ordentlichen und die außerordentlichen Ausgaben . . 1,339.372 sl. 00l/2 fr. die ordentlichen und außerordentlichen Einnahmen . . . 1,256.349 „ 21x/2 „ folglich der rechnungsmäßige Abgang ........................... 83.022 fl. 79 fr. betrug. Da jedoch die vom präli-minirten und bereits im Jahre 1897 bedeckten Erfordernisse bei Capitel IV, Titel 3, Par. 7, Titel 4, Par. 4, Titel 6, Par. 6 und 8, ferner bei Capitel IX, Odnos . 83.022 gld. 79 kr. Fürtrag . 83.022 fl. 79 fr. Priloga 25. — Beilage 25. 211 Št. 12.829 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne imo-vine za leto 1897. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep deželnega zaklada in razkaz imovine za leto 1897. z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli to predlogo izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Glede gospodarjenja z deželnim zakladom si pa dovoljuje deželni odbor sledeče omeniti: Pred vsem je potreba proračun tega zaklada za 1. 1897. glede nekaterih poglavij nekoliko pojasniti. odnosno dopolniti. Potrebščina deželnega zaklada za 1. 1897. je bila proračunjena in odobrena s zneskom.......................... . 1,211,017 gld. Poleg tega je pa visoki deželni zbor dovolil za I. 1897. še nastopne, pri gornji potrebščini nevpoštevane kredite in sicer: 1) pri poglavju I. temeljem sklepa z dne 6. marca 1897. 1. za stenografski posel . . 450 gld. 2) pri poglavju II temeljem ravnoistega sklepa: a) za vodjo stenografske pisarne 300 „ k) za plači 2 rač. oficijalov in za osebno doklado rač. oficijala Ivana Kozjeka v skupnem znesku . . 1.267 „ c) za osobno doklado blag. kontrolorja Frana Trtnika v znesku 83 „ Odnos . 2.100 gld. 1,211.017 gld. Z. 12.829 de 1898. Bericht des LaiidesailsschilsseS, mit welchem der Rechnungsabschluss des Landes-fondes und die Rachuieisung des gesammten Vermögens für das Jahr 1897 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt den Rechnungsabschluss des Landesfoudes und die Nachweisung des gesammten Vermögens für das Jahr 1897 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuzuweisen. Betreffs der Gebarung des Landesfondes erlaubt sich der Landesausschuss Folgendes zu erwähnen: Vor Allem wäre der Voranschlag dieses Fondes pro 1897 bezüglich einiger Capitel zu erläutern, beziehungsweise zu ergänzen. Das Erfordernis des Landesfondes pro 1897 wurde prälimiuirt und genehmiget mit dem Betrage Per.....................................1,211.017 fl. Außerdem hat der hohe Landtag für das Jahr 1897 noch folgende, beim obigen Erfordernisse nicht berücksichtigte Credite bewilliget, und zwar: 1. ) bei Capitel 1 im Grunde des Beschlusses vom 6. März 1897 für den Stenographendienst . . . 450 fl. 2. ) bei Capitel II im Grunde desselben Beschlusses: a) für den Stenographenbureau-Vorsteher . . 300 „ b) für die Gehalte zweier Rechnungsoffiziale und für die Persoualzulage des Rechnungsoffizials Johann Kozjek im Ge-sammtbetrage per . . 1.267 „ c) für die Personalzulage des Cassa - Controlors Franz Trtnik im Betrage per .... 83 „ Fürtrag . . . 2.100 fl. 1,211.017 fl. 38 210 Priloga 24. Če deželni odbor še pristavlja, da se je pridružil akciji, oziroma prošnji štajerskega deželnega odbora za nadaljno znižanje cene smodnika, potrebnega za streljanje proti toči, smatra svoje poročilo o delovanju v prospek vinogradarstva dovršeno in prosi, da izvoli visoki deželni zbor isto vzeti na znanje. — Beilage 24. Der Landesausschuss fügt nur noch bei, dass er sich der Action, beziehungsweise der Petition des steiermärkischen Landesansschusses um weitere Ermäßigung des Preises des Schießpulvers, welches zum Wetterschießen benöthiget wird, angeschlossen hat, und erachtet hiermit seinen Bericht über die Thätigkeit zur Förderung des Weinbaues für abgeschlossen mit der Bitte, dass der hohe Landtag denselben zur Kenntnis nehmen wolle. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 30. decembra 1898. Oton pl. Detela, deželni glavar. Vom Krumi sch en Amdemmsschusse. Laibach am 30. December 1898. Kito v. Detela, Landeshauptmann. Franc Povše, poročevalec. Iranz Referent. Priloga 24. — Beilage 24. 209 za cepljenje porabile le najboljše sorte, ker po teh pride med vinogradnike mnogo dobrih trtnih sort. Prav to je pa povod želji izraženi v visokem deželnem zboru, in ker se po Kranjskem večinoma največ trt na zeleno cepi, je toliko bolj potrebno, da se tudi skrbi za to, da se vsako leto, osobito vsaj še nekaj let vzgojujejo z žlahtnimi sortami cepljene trte, katere se imajo potem po vseh vinorodnih krajih razdeliti, tako da za morejo tudi mali, navadno manj zmožni in razumni vinogradniki dobivati izvrstnih cepičev za zeleno po-žlahtnenje trt. Doslej so se v deželni trtnici v Ljubljani izgojevale cepljenke, toda dosedanji uspehi — kar je bilo itak pričakovati vsakemu, ki natančno pozna Ljubljanske klimatične razmere, ki so za trtno vegetacijo manj ugodne, tako da so se cepljenke kaj slabo zaraščale in izzorevale v lesu, -— silijo na to, da se cepljenje tu ne nadaljuje. Toliko bolj nastane potreba, da se vsaj v dveh pokrajinah in sicer na Dolenjskem in na Notranjskem osnujete vsaj dve večji trtnici, ki bi vzgojevale cepljenke. Po proračunu stala bi vsaka taka trtnica približno 2.500 gld. in ker bi prodaja cepljenk, če tudi po znižani ceni, donašala del pokritja za omenjene stroške, zadostovala bi za vsako subvencija letnih 1000 gld. Ako tudi visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo podeli v to svrho za dobo prihodnjih 5 let po 1000 gld. državne podpore, bi isto svoto v to tudi visoki deželni zbor odmenil, deželni odbor pa bi stopil v dogovor z najboljšimi kmetijskimi podružnicami, da jih pridobi za napravo takih trtnic in jim zagotovi za dobo prihodnjih petih let državne in deželne podpore po 1000 gld. vsaki na leto. Podpora pa bi se izplačevala pod pogoji, da bo trtnice nadzoroval deželni odbor, kako in katere ameriške trte se rabijo za podlage in katera trtna plemena za cepljenje. Tudi se imate trtnici podvreči temu, da deželni odbor nadzoruje račune in da na podlagi predloženih računov odobruje ceno, po kateri se imajo cepljenke prodajati kranjskim vinogradnikom, tako da nima pri tem nikakega dobička podružnica, ki napravi tako trtnico in da je tako državna in deželna subvencija povsem opravičena. Zato deželni odbor za trdno pričakuje ugodne rešitve vsaj glede te za dobo prihodnjih petih let omejene podpore. Doslej deželni odbor ni še dobil rešitve na to vlogo. wenn für die Veredlungen nur die besten Sorten verwendet wurden, weil hiedurch unter die weintreibende Bevölkerung viele gute Sorten gelangen. Dies aber ist eben der Wunsch, der im hohen Landtage zum Ausdrucke gebracht wurde, und weil in Krain meistentheils die Grünveredlung Prakticiert wird, so erscheint es mnsonothwendiger, dafür Sorge zu tragen, dass alljährlich, wenigstens noch einige Jahre hindurch mit edlen Sorten veredelte Reben gezogen werden, die hierauf in allen Weinbaugegenden werden zur Vertheilung zu gelangen haben, so dass auch kleinere, gewöhnlich weniger bemittelte und intelligente Weinbauer sich ausgezeichnete Reiser für die Grünveredlnng der Reben werden verschaffen können. Bisher wurden in der landschaftlichen Pepiniere in Laibach Veredlungen produciert, allein die bisherigen Erfolge — was ohnedies zu erwarten war, wenn mau die klimatischen Verhältnisse Laibachs berücksichtiget, die für die Rebenvegetation weniger günstig sind, so dass die veredelten Reben sehr schlecht verwachsen waren und schlecht gereift sind, — drängen dahin, dass die Veredlung hier nicht fortgesetzt werde. Umsomehr entsteht die Nothwendigkeit, dass wenigstens in zwei Landestheilen, nämlich in Unter-und Jnnerkrain zwei größere Rebschulen zur Prodncierung von Veredlungen errichtet werden. Nach dem Voranschläge würden die Kosten für eine jede dieser Rebschulen beiläufig 2500 fl. betragen, und da der Erlös für verkaufte Veredlungen, wenn auch gegen ermäßigten Preis, einen Theil der erwähnten Kosten decken würde, dürfte eine Subvention von je 1000 fl. pro Jahr für jede derselben genügen. Sollte auch das hohe k. k. Ackerbanministerium zu diesem Zwecke auf die Dauer der nächsten fünf Jahre eine Staatssubvention von je 1000 fl. bewilligen, so würde dann den nämlichen Betrag auch der hohe Landtag votieren und der Landesausschnss würde sich sodann mit den besten landwirtschaftlichen Filialen ins Einvernehmen setzen, um sie für die Errichtung von solchen Rebschulen zu gewinnen und denselben aus die Dauer der nächsten fünf Jahre Staats- und Landessubventioncn von je 1000 fl. pro Jahr zuzusichern. Diese Subvention aber würde unter der Bedingung ausbezahlt werden, dass der Landesausschuss das Recht hätte, die Rebschulen zu beaufsichtigen, wie und was für amerikanische Reben als Unterlagen und welche Sorten zum Veredeln gebraucht werden.. Weiters hätten sich die beiden Rebschulen zu unterwerfen, dass der Landesausschuss die Rechnungen controlieren und auf Grundlage der vorgelegten Rechnungen den Preis bestimmen würde, nach welchem die Veredlungen den Weinbauern Krains abzugeben sind, so dass die Filiale, die eine solche Rebschnle errichten wird, hieraus keinen Gewinn ziehen wird und somit die Staats- und Landessubvention vollkommen gerechtfertiget erscheint. Der Landesausschuss erwartet deshalb zuversichtlich eine günstige Erledigung wenigstens bezüglich dieser ans die Dauer der nächsten fünf Jahre eingeschränkten Subvention. Bisher ist dem Landesausschnsse auf diese Eingabe noch keine Erledigung zugekommen. 208 Priloga 24 — Beilage 24 V dopisu z dne 18. marca 1898 je deželni odbor utemeljeval potrebo teh podpor in posebno kazal na to, da moramo delovati na to, da se regeneracija vinogradov tudi kvalitativno zboljša. Na to je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo z ukazom dne 19. novembra 1898 prijavilo, da ne more pritrditi mnenju deželnega odbora ter je utemeljevalo svoj odlok s sledečimi razlogi: Na Kranjskem prevladuje nazor, daje naloga države in dežele, vzgojevati za vinogradnike ne le rezanic, ampak cepljenih ameriških trt. Cesarska vlada pa smatra, da zadosti, ako se vinogradnikom nudi prilika do dobave ameriških trtnih rezanic (kolčev). Le iz tega ozira se da opravičiti vzgojevanje cepljenk, če se hoče s tem oskrbeti vinogradnike z dobrimi trtnimi plemeni. Dalje navaja, da se vinogradniki po Kranjskem skoro edino le zelenega cepljenja trt drže in da je tudi iz tega ozira deloma opravičeno, da se vzgojajo cepljenke. Vendar pa hoče ministerstvo v prvi vrsti skrbeti le za rezanice in v to svrho namerava v Beršlinu pri Novem-mestu napraviti veliko državno trtnico, ki bo merila do 10 oralov, in iz katere se bo vsako leto več sto tisoč ameriških trt (rezanic) zamoglo razdeliti med vinogradnike. Na to se je deželni odbor v dopisu z dne 18. decembra 1898, št. 12796, zopet obrnil na c. kr. deželno vlado s prošnjo, ter utemeljeval svojo prvo prošnjo s tem, da je izjavil, da tudi deželni odbor smatra kot glavno nalogo, da se vinogradnikom nudi dovolj sposobnih ameriških trt (rezanic), a oziraje se na razmere v deželi mora delovati tudi na to, da se vzgojujejo cepljenke in te razširijo osobito med male, revne vinogradnike, ker le tako se bo dalo doseči, da bodo regenerirani vinogradi služili tudi kvalitativno v povzdigo in zboljšanje našega vinarstva. Ker se po Kranjskem doslej žal le domača, manj vredna trtna plemena nahajajo, torej tudi širijo, bati se je, da se ne bo dosegel smoter, ki se mora vsekako v prvi vrsti zasledovati, to je, da zboljšamo kvaliteto naših vin; in dosedanje skušnje kažejo, kako izvrstna sovina iz novih z žlahtnimi sortami cepljenih ameriških trt; mnogo boljša, ker močneja, bogatejša na alkoholu in manj kisla. Ge se posreči cela akcija regeneriranja po vseh vinorodnih deželah, potem bodo nastali časi, ko bo treba kvalitetnih vin, ker le taka se bodo zamogla spraviti na trg. Visoko kmetijsko ministerstvo samo navaja, da priznava prednost cepljenk, osobito iz ozira, če so se In seiner Zuschrift vom 18. März 1898 begründete der Landesausschuss die Nothwendigkeit dieser Unterstützungen mit besonderer Hinweisung darauf, dass man dahin wirken müsse, dass durch die Regenerierung der Weingärten dieselben auch qualitativ verbessert werden. Daraufhin theilte das hohe k. k. Ackerbauministerium mit dem Erlasse vom 19. November 1898 mit, dass es der Anschauung des Landesausschusses nicht beistimmen könne und motivierte seinen Erlass mit nachstehender Auseinandersetzung: In Krain bestehe vielfach die Ansicht, es sei Aufgabe des Staates und des Landes, für die Weinbauer nicht nur Schnittreben, sondern auch veredelte amerikanische Unterlagen zu producieren. — Die kais. Regierung aber ist der Ansicht, dass es genüge, wenn den Weinbauern die Gelegenheit zum Bezüge von amerikanischen Schnittreben (Unterlagsholz) geboten wird. Nur in dieser Richtung ließe sich die Anfertigung von Veredlungen. rechtfertigen, wenn man dadurch den Weinbauern edlere Rebensorten verschaffen wollte. Ferner wird angeführt, dass die Weinbauer in Krain fasst ausschließlich an der Grünveredlung festhalten und dass es auch in dieser Hinsicht nur theilweise gerecht-fcrtiget sei, dass veredelte Reben angefertiget werden. Jedoch aber wolle das Ministerium in erster Linie nur für die Gewinnung von Schnittreben sorgen und zu diesem Zwecke beabsichtige es in Werschlin bei Rudolfswert eine große, staatliche Rebenpflanzstätte im Flächenausmaße von circa 10 Joch zu errichten, aus welcher jährlich mehrere hunderttausend amerikanische Schnittreben an die Weinbauer werden vertheilt werden.können. Der Landesausschuss hat sich nun mit Zuschrift vom 18. December 1898, Z. 12796, abermals an die k. k. Landesregierung gewendet und sein erstes Ansuchen mit der Erklärung begründet, dass es auch der Landesausschuss als Hauptaufgabe ansieht, dass die Weinbauer mit guten amerikanischen Schnittreben hinlänglich versorgt werden. Er müsse jedoch mit Berücksichtigung der Verhältnisse in unserem Lande auch dahin wirken, dass Veredlungen produciert und dieselben hauptsächlich unter die kleinen, dürftigen Weinbauer verbreitet werden, denn nur auf diese Weise werde man erreichen können, dass die regenerierten Weingärten auch qualitativ zur Hebung und Verbesserung unseres Weinbaues dienen werden. Weil aber in Krain bis jetzt leider nur heimische, minderwärtige Rebensorten vorkommen und demnach auch verbreitet werden, so steht es zu befürchten, dass der Hauptzweck, der jedenfalls in erster Linie anzustreben ist, nämlich die Hebung der Qualität unserer Weine nicht erreicht werden wird. Die bisherigen Erfahrungen aber zeigen, wie vorzüglich die von neuen amerikanischen, mit feinen Sorten veredelten Reben erfechsten Weine sind; dieselben sind viel besser, weil sie stärker, alkoholreicher und weniger sauer sind. Wenn die ganze Action der Regenerierung der Weingärten in allen weinbautrcibenden Ländern durchgeführt sein wird, dann wird es an der Zeit sein, für Weine von guter Qualität zu sorgen, denn nur solche werden in den Verkehr gebracht werden können. Das hohe Ackerbauministerium führt selbst an, dass es den Vorzug veredelter Reben anerkennt, namentlich Priloga 24. — Beilage 24. 207 kranjski hranilnici, in sicer na račun deželno-kulturnega zaklada. Visoki deželni zbor naj tudi izvoli odobriti predlog, da se vzgojevanje cepljenk v Ljubljani za naprej opusti in to iz razlogov, ki kažejo, da tu ni pravo podnebje za izzorevanje trtnega lesa. Ohrani se pa trtni matičnjak na Oodellijevem zemljišču ter ondi pridobljene trtne rezalce (kolči) porabijo za brezplačno razdelitev najrevnejšim vinogradnikom. Glede sklepov, oziroma naročil visokega deželnega zbora, sprejetih v VIII. seji dne 8. februarja 1898. 1. poroča deželni odbor, da se je deželni odbor obrnil na c. kr. deželno vlado toliko radi brezobrestnih posojil, kolikor radi podpor privatnim trtnicam, in sicer z vlogo z dne 1. marca 1898, št. 2373. Na to je e. kr. deželna vlada z dopisom dne Z. julija 1898 (dež. odb. št. 7818.) vprašala deželni odbor,' ali bo isti tudi tedaj 50.000 gld. razdelil za brezobrestna posojila vinogradarjem, če se zakon iz leta 1892., drž. zak. št. 61, ne spremeni in če bo vlada vztrajala pri svojem principu, da se imajo državne podpore deliti le kmetijskim zastopom za osnovo in vzdrževanje trtnic, privatnim trtnicam pa, katere imajo smer dobička, se nimajo dovoljevati. Z dopisom dne 20. julija 1898, št. 7818, je deželni odbor prijavil c. kr. deželni vladi, da upoštevaje veliko potrebo vinogradarjev in obilno število prosilcev za posojila hoče deželni odbor vsekako predlagati visokemu deželnemu zboru, da se svota 50.000 gld. porabi v s vrbo podelitve brezobrestnih posojil revnim vinogradnikom, ako se bo c. kr. vlada protivila temu, da bi se iz te s vote delila brezobrestna posojila tudi privatnim trtnicam. Z ozirom na dejstvo pa, da se kaže od leta do leta večja potreba po dobrih ameriških trtnih cepljenkah, bi res kazalo, pospeševati trtnice s tem, da bi se tudi tem delila brezobrestna posojila. Istotako se je deželni odbor izjavil z dopisom dne 30. julija 1898, st. 8686. Navesti mora deželni odbor tudi, da je kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld. posojila na račun deželno-kulturnega zaklada proti 3 % obrestmi v svrho brezobrestnih posojil vinogradarjem; 3 % obresti plačevale se bodo hranilnici iz dohodkov deželno-kulturnega zaklada. Za to naklonjenost vinogradarstvu je deželni odbor slavnoisti zahvalo izrekel. Končno poroča deželni odbor, da se je po nalogu visokega deželnega zbora iz XVII. seje dne 28. februarja 1898 obrnil na c. kr. deželno vlado ter skušal izposlovati državno podporo v svrho podelitve kredita za podpore trtnicam kmetijskih zadrug in kmetijskih podružnic, ki vzgojajo na ameriških podlagah cepljene trte. cnlturfondes bei der Krainischen Spareasse aufzimehmeiiden dreiprocentigen Darlehen zn decken wären. Der hohe Landtag wolle anch den weitern Antrag genehmigen, dass die Produciernng von Veredlungen in Laibach in Hinkunft zu unterbleiben habe, und zwar aus dem Grunde, weil wegen des ungünstigen Klimas die Unterlagen nicht reifen können. Der Schnittweingarten am Codellischen Grunde aber werde beibehalten und sollen die dortselbst gewonnenen Schnittreben an die dürftigsten Weinbauer unentgeltlich vertheilt werden. Anbelangend die in der VIII. Sitzung vom 8. Februar 1898 vom hohen Landtage gefassten Beschlüsse, beziehungsweise Aufträge wird berichtet, dass sich der Landesausschuss mit der Zuschrift vom 1. März 1898, Z. 2373, sowohl bezüglich der unverzinslichen Vorschüsse als auch bezüglich Gewährung von Subventionen an Privatreb-schulen an die k. k. Landesregierung gewendet hat. Hierauf hat die k. k. Landesregierung mit Note vom 3. Juli 1898 (L. A. Z. 7818) den Landesausschuss um Mittheilung ersucht, ob er auch für den Fall den Betrag von 50.000 fl. zur Gewährung von unverzinslichen Vorschüssen an Weingartenbesitzer bewilligen würde, wenn das Gesetz vom Jahre 1892, R. G. Bl. Nr. 61, keine Änderung erfährt und die Regierung an ihrem Principe festhalten wird, dass die staatlichen Beihilfen nur landwirtschaftlichen Corporationen zur Gründung und Erhaltung von Rebschnlen zu Theil werden dürfen, hingegen auf Erwerb berechnete Privat-Rebschulen nicht subventioniert werden. Mit Note vom 20. Juli 1898, Z. 7818, theilte der Landesausschuss der k. k. Landesregierung mit, dass er mit Rücksicht auf die große Nothlage der Weinbauer und die bedeutende Anzahl der Bittsteller um Bewilligung von Vorschüssen dem hohen Landtage jedenfalls beantragen werde, dass die Summe per 50.000 fl. für unverzinsliche Vorschüsse an dürftige Weingartenbesitzer verwendet werde, falls sich die k. k. Regierung dagegen aussprechen sollte, dass aus dieser Summe unverzinsliche Vorschüsse auch an Privat-Rebschulen gewährt würden. In Erwägung der Thatsache jedoch, dass der Bedarf an guten amerikanischen veredelten Reben von Jahr zu Jahr größer wird, würde es sich gewiss empfehlen, and) die Rebschnlen durch Bewilligung von unverzinslichen Vorschüssen zu fördern. In gleichem Sinne äußerte sich der Landesausschuss in seiner Zuschrift vom 30. Juli 1898, Z. 8686. Ferner muss noch erwähnt werden, dass die Krainische Sparcasse behufs Bewilligung von unverzinslichen Vorschüssen an Weingartenbesitzer ein 3 % Darlehen int Betrage von 20.000 fl. für Rechnung des Landesculturfondes bewilliget hat; die 3 % Interessen werden aus den Einnahmen des Landesculturfondes der Sparcasse entrichtet werden. Für dieses Entgegenkommen sprach der Landes-ausschuss derselben seinen Dank aus. Schließlid) berichtet der Landesaussckjuss, dass er sich infolge Auftrages des hohen Landtages in der XVII. Sitzung vom 28. Februar 1898 an die k. k. Landesregierung um Erwirkung einer Staatssnbvention zum Zwecke der Ertheilung eines Credites für Unterstützungen an Rebschnlen der landwirtschaftlichen Genossensd)aften und Landwirtsd)astsfilialen, welche auf amerikanischen Unterlagen veredelte Reben producieren, gewendet hat. 206 Priloga 24. — Beilage 24. strelne postaje v Krškem, Podragi, Eadoviei, Št. Petru in na Trškigori pri Novemmestu. Za Krško se je dovolilo 100 gld., za Podrago 100 gld., za Eadovieo 100 gld., za Št. Peter 50 gld. in vodstvu kmetijske šole na Grmu 100 gld., toraj skupaj 450 gld. iz deželno-kulturnega zaklada. Eazun tega je deželni odbor izposloval pri visokem c. kr. vojnem ministerstvu, daje prepustilo smodnik, kteri se je rabil za streljanje proti toči, po znižani ceni 38 kr. za kilogram. (Št. 7103, 8692, 8693 1. 1898.) Na podlagi tega poročila nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor skleni: V svrho pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem dovolijo se za leto 1899. sledeči zneski iz deželnega zaklada: 1. Za deželni trtni matičnjak na baron Codellijevem svetu..................... 537 gld. 2. za vinarskega potovalnega učitelja 1.450 „ 3. za denarne podpore kmetijskim podružnicam in občinam za uzorne vinograde in vzgoje vanj e cepljenk................... 2.000 „ 4. za brezobrestna posojila posameznim vinogradarjem do najvišjega zneska 200 gld., če c. kr. vlada dovoli enaki znesek,................................... 30.000 „ skupaj . 33.987 gld. Vsled sklepa visokega deželnega zbora v VIII. seji dne 8. februarja 1898. 1. se je deželni odbor obrnil na c. kr. deželno vlado, oziroma visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, katero je ugodilo želji visokega deželnega zbora in odločilo, da se za leto 1899. razdeli državnih brezobrestnih posojil za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov 50.000 gld. Ker je visoki deželni zbor dovolil poleg 30.000 gld., ki se imajo pokriti iz deželnega zaklada, še daljnih 20.000 gld., je deželni odbor za leto 1899. odločil tudi svoto 50.000 gld., tako da je bilo mogoče velik del prošenj za brezobrestna posojila ugodno rešiti. Po mnenju deželnega odbora bo še za prihodnje leto potreba večje svote za brezobrestna posojila, ker se prav sedaj v teh letih vrši regeneracija vinogradov v največji meri. Zato stavi predlog, da se naprosi visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, da tudi za leto 1900. dovoli 50.000 gld. in visoki deželni zbor pa dovoli ■poleg omenjenih 30.000 gld. še nadaljnih 20.000 gld., ki se imajo porabiti v svrho brezobrestnih posojil, pokriti pa s tem, da se najame triodstotno posojilo pri Podraga, Radooica, St. Peter unb am Stadtberge bei Rudolfswert Schi eß st at io neu errichtet worden. Au Subventionen sind für Gurkfeld 100 fl., für Podraga 100 ft., für Radoviča 100 fl., für St. Peter 50 fl. und der Direction der landwirtschaftlichen Schule in Stauden 100 fl., daher zusammen 450 fl. aus dem Landescnltnrfondc bewilliget worden. Außerdem erwirkte der Landesansfchufs beim hohen k. k. Kriegsministerium den Bezug von Pulver, welches zum Wetters Hießen verwendet wurde, zu ermäßigtem Preise von 3.8 kr. per Kilogramm. (ZZ. 7103, 8692, 8693 de 1898.) Auf Grundlage vorstehenden Berichtes beantragt der Landesansfchufs: Der hohe Landtag wolle beschließen: Zur Förderung des Weinbaues in Krain werden für das Jahr 1899 folgende Credite aus dem Landes-fonde bewilliget: 1. Für den landschaftlichen Schnittweingarten am Baron Codellifchen Grunde . 537 fl. 2. für den Weinbau-Wanderlehrer . 1450 „ 3. für Geldunterstützungen an landwirtschaftliche Filialen und Gemeinden für Muster-weingärten und Prodncicrnng von veredelten Reben....................................... 2000 „ 4. für unverzinsliche Vorschüsse an einzelne Weingartcnbesitzer bis znm Höchstbetrage von 200 fl., wenn die k. k. Regierung den gleichen Betrag bewilliget, . . . . . . 30.000 „ Zusammen . 33.987 fl. Im Sinne des hohen Landtagsbefchluffes der VIII. Sitzung vom 8. Februar 1898 hat sich der Landesaus-fchufs an die k. k. Landesregierung, beziehungsweise an das hohe k. k. Ackerbauministerium gewendet, welches dem Wunsche des hohen Landtages entsprochen und bewilliget hat, dass für das Jahr 1899 an unverzinslichen Staats-vorfchiissen für die Regenerierung der durch die Reblaus vernichteten Weingärten der Betrag von 50.000 fl. vertheilt werde. Nachdem der hohe Landtag außer dem ans dem Landesfonde zu deckenden Credite per 30.000 fl. noch einen weitern Betrag von 20.000 fl. bewilliget hatte, bestimmte der Landesansfchufs auch für das Jahr 1899 die Summe von 50.000 fl., so dass ein großer Theil der Gesuche um unverzinsliche Vorschüsse günstig erlediget werden konnte. Nach Ansicht des Landesausschusses wird für das künftige Jahr ebenfalls eine größere Summe für unverzinsliche Vorschüsse benöthiget werden, da eben in den gegenwärtigen Jahren die Wiederherstellung der Weingärten im größten Maßstabe stattfindet. Darum stellt er den Antrag, dass das hohe k. k. Ackerbanministerium ersucht werde, auch für das Jahr 1900 den Betrag von 50.000 fl. zu bewilligen und dass der hohe Landtag außer den erwähnten 30.000 fl. noch weitere 20.000 fl. bewilligen wolle, die zum Zwecke der Gewährung von unverzinslichen Vorschüssen zu verwenden und mit einem auf Rechnung des Landes- Priloga A4. — Beilage A4. 205 le z namenom, da si ogleda razne nasade boljših posestnikov, ki se mnogo bavijo s pomnoževanjem boljših žlahtnih vrst, da se je prepričal, ktere bi še kazalo na Kranjskem vpeljati. Le za potovanje na Dunaj k gori navedenemu shodu mu je dovolil deželni odbor 40 gld. podpore (št. 9606 1. 1898); druge stroške je pokril iz njemu določenega letnega potnega pavšala. Takih informacijskih potovanj je napravil več in sicer meseca: maja: v Gorenje Jezero; julija: v Kadeče, Boštanj, Krško, St. Jernej, Drčo, Novomesto, Metliko, Kadovico, Črnomelj, Semič in Toplice; dalje v Vipavo, St. Vid, Podrago in Goče, (št. 9515 1. 1898); avgusta: v Krško, Žužembreg, Toplice, Novomesto, Št. Peter, Staritrg, na kmetijsko šolo v Gorici in v Plešivico; septembra: v Baden, Vöslau, Gumpoldskirchen in h kmetijskemu shodu na Dunaj, v Maribor, St. Vid, Goče, Erzelj, Slap, Branico, Štanjel in Kobdil, Ustje in Nadaujeselo (št. 10.954 1. 1898.); oktobra: v Novomesto, Smolenovas, Drašiče, Metliko, Črnomelj, Tolsti vrh, Brezovico, Kostanjevico in Krško. (Št. 12132 1. 1898.) Ker se je letos jako pojavila bolezen „grozdna plesnoba“ (Oidiurn Tuekeri), ki je napravila po nekod, osobito po Vipavskem mnogo škode, čeravno so posestniki močno in pravočasno žvepljali, upljival je popotni vinarski učitelj, da podružnice kupijo večjo množino žvepla ter to med svoje člane proti primerni ceni razdele. Iz prijaznosti in gotovo v blagor vseh vinogradnikov je prevzela tudi to akcijo za povzdigo kmetijstva zaslužna c. kr. kmetijska družba v Ljubljani in tako bo vinogradnikom mogoče priti ceneje in do boljšega blaga nego se jim je to do sedaj posrečilo. Z žveplom se je pričelo namreč precejšno sleparstvo, kajti primešavale so se razne snovi, n. pr. mavec, lojevec i. dr. To so toraj snovi, ki nič ne pomagajo, pač pa težo povekšajo. Ob jednem z oddajanjem žvepla je prevzela družba tudi prodajo strojev za žvepljanje. Tudi za streljanje proti toči je vinarski učitelj spodbujal vinogradnike ter pri svojih predavanjih in potom raznih člankov v strokovnih in tudi političnih listih priporočal občinam, da si ustanove povsod strelne postaje. Ker je tako streljanje jako uspešno, si hočejo prihodnje leto povsod omisliti take postaje. Deželni odbor razposlal je tudi posebno okrožnico (navod o streljanju proti toči) na vse občine v vinorodnih krajih in z deželno podporo napravile so se Unterweisungen ertheilt, so oft es sich jemand mit dies oder jenes interesfirte. Außer Landes aber reifte derselbe nur in der Absicht, um die Anlagen bedeutenderer Besitzer, die sich mit der Producierung besserer, edlerer Sorten viel beschäftigen, zu besichtigen und sich zu überzeugen, welche Sorten für Krain am passendsten wären. Als Reisekostenbeitrag nach Wien zum obgenannten Kongresse bewilligte ihm der Landesausschuss einen Betrag von 40 fl. (Z. 9606 de 1898); die übrigen Kosten aber deckte der Wanderlehrer selbst aus seinem Jahres-Reise-pauschale. Derlei Informations-Bereisungen unternahm der Weinbau-Wanderlehrer mehrere, und zwar im Monate: Mai: nach Oberseedorf; Juli: nach Ratschach, Savenstein, Gnrkfeld, St. Bartolmä, Derča, Rudolfswert, Möttling, Radoviza, Cer-nembl, Semič und Töplitz; weiters nach Wippach, St. Veit, Podraga und Goče (Z. 9515 de 1898); August: nach Gnrkfeld, Seisenberg, Töplitz, Rudolfswert, St. Peter, Altenmarkt, in die Ackerbauschule in Görz und nach Plešivica; September: nach Baden, Vöslau, Gumpoldskirchen und zum landwirtschaftlichen Kongresse nach Wien, dann nach Marburg, St. Veit, Goče, Krf es, Slap, Branica, Štanjel und Kobdil, Ustja und Nadaujeselo (Z. 10954 de 1898); October: nach Rudolfswert, Pechdorf, Draschiz, Möttling, Cernembl, Tolstivrh, Bresoviz, Landstraß und Gnrkfeld (Z. 12132 de 1898). Da Heuer die Traubenkrankheit „Oidium Tucheri“ sehr stark aufgetreten ist und in einigen Gegenden, namentlich in Wippach großen Schaden verursacht hat, obwohl die Besitzer fleißig und zeitig geschwefelt hatten, wirkte der Weinbau-Wanderlehrer dahin, dass sich die Filialen eine größere Menge Schwefel angeschafft und denselben gegen einen angemessenen Preis unter ihre Mitglieder vertheilt haben. Aus Gefälligkeit und gewiss zum Wohle sämmtlicher Weinbauer hat auch diese Action die um die Hebung der Landwirtschaft so sehr verdiente k. k. LandwirtschaftsGesellschaft in Laibach übernommen, wodurch die Weingartenbesitzer in den Besitz besserer und billigerer Ware werden gelangen können, als dies bis jetzt der Fall gewesen ist. Mit dem Schwefel wurde nämlich großer Schwindel getrieben, da demfelben verschiedene Stoffe, z. B. Gips, Talg, u. dgl. beigemengt wurden, welche Stoffe keinen Nutzen haben, sondern dadurch nur das Gewicht vergrößert wird. Mit der Abgabe von Schwefel hat die Gesellschaft gleichzeitig auch den Verkauf von Apparaten zum Schwefeln übernommen. Desgleichen hat der Weinbaulehrer die Weinbauer zum Wetterschießen angeeifert und sowohl in seinen Vorträgen als auch durch verschiedene Artikel in Fach- und in politischen Blättern den Gemeinden die Errichtung von Schießstationeu überall anempfohlen. Da sich das Wetterschießen vortrefflich bewährt hat, werden im nächsten Jahre solche Stationen allenthalben errichtet werden. Der Landesansschuss hat auch ein specielles Rundschreiben (Anleitung, betreffend das Wetterschießen) an alle Gemeinden der weinbautreibenden Gegenden erlassen, und es sind mit Hilfe von Landessubventionen in Gurkfeld, 204 Priloga 24. — Beilage 24. sadjarstva, kar bi lahko posebno v nekaterih za sadjarstvo ugodnejših krajih lepe dohodke donašalo.- Tudi je napravil jeseni 1898 v 25 občinah na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem praktične poskuse z umetnimi gnojili z namenom, da se ljudstvo o njih veliki vrednosti osebno in faktično prepriča. V vinorodnih krajih je napravil tri različne poskuse, in sicer v vinogradih, na njivah in na travnikih. Največ predavanj je imel po zimi in spomladi, ker ima takrat ljudstvo največ časa; le malo predavanj je imel po leti. več pa jeseni. Po leti je napravljal večinoma informacijska potovanja. Tudi po leti bi bil imel nekaj predavanj in praktičnih tečajev o zelenem cepljenji, moral je pa v za to najugodnejšem času za en mesec k orožnim vajam v Trst. Spomladanska predavanja so bila združena s praktičnim podukom o suhem cepljenji, vlaganji, nadaljnim oskrbovanji cepljenk ter o pravilnem rezanji trt v vinogradih. Ti praktični tečaji so trajali navadno po celi dan od 8. ure zjutraj naprej, dokler so udeleženci pri učitelju ostali. Da se teh praktičnih tečajev udeleži več odrašenih mladeničev iz dotične občine in da ostanejo pri poučevanju celi dan, ali vsaj dokler se dobro navadijo, prosil je isti deželni odbor, da se da takim posebna nagrada ali odškodnina kakih 40 do 60 kr. Deželni odbor je nakazal v ta namen 100 gld.. porabilo pa se je od tega 96 gld. 31 kr. (Št. 2671 1. 1897.) To je imelo hvaležen uspeh, ker tako se jih je veliko v tem izurilo. Na posebno okrožnico, ktera se je poslala županstvom, je morala občina take določiti in vsak je moral prinesti saboj malo butaro ključev. Vinarski učitelj je imel take tečaje (skupaj 24) po vsem Notranjskem in v Krškem okraju; nekaj tečajev je pa imel g. Boh. Skalicky v Novomeškem, in g. Letina v črnomaljskem okraju. Potovalni učitelj namerava držati tudi v 1899. 1. več enakih cepilnih tečajev o suhem in zelenem cepljenji. Bazun da je vinarski učitelj potoval po deželi povodom naznanjenega predavanja, je večkrat prepotoval razne vinorodne kraje na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in za časa, ko je potoval na Dunaj h kmetijskemu zborovanju in na jubilejsko razstavo, je prepotoval tudi mnogo vinorodnih krajev na Nižjeavstrijskem (Baden, Vöslav, Gumpoldskirchen i. t. d.). To so bila deloma informacijska potovanja, večinoma pa je na takih potovanjih inspiciral nasade podružnic in onih posestnikov, katerim je deželni odbor dovolil denarne podpore, brezobrestna posojila, nagrade in cepljenke iz deželne trtnice. Ob takih prilikah je seveda tudi praktično kazal, za kar se je kdo zanimal. Izven Kranjske je pa potoval Kosten verbunden ist. Auch für die Hebung der Obstzucht war er sehr eingenommen, die besonders in einigen für den Obstbau günstigeren Gegenden sehr einträglich wäre. Im Herbste 1898 machte er in 25 Gemeinden in Unter-, Inner- und Oberkrain auch praktische Versuche mit Kunstdünger zu dem Zwecke, um die Bevölkerung von dem großen Werte desselben persönlich und factisch zu überzeugen. In Weinbaugegendeu veranstaltete er drei verschiedene Versuche mit Kunstdünger, nämlich in den Weingärten, aus den Äckern und Wiesen. Die meisten Vorträge wurden im Winter und im Frühjahre abgehalten, weil damals die Leute am wenigsten beschäftiget sind; wenige Vorträge entfielen auf den Herbst und noch weniger auf den Sommer. Im Sommer unternahm er größtentheils Jnformationsbereisungen. Auch zur Sommerszeit hätte er einige Vorträge und praktische Demonstrationen über das Grünveredeln gehalten, wenn er eben in der günstigsten Jahreszeit nicht die ein-monatliche Waffenübung in Triest mitzumachen hätte. Die Frühjahrsvorträge waren mit praktischem Unterrichte in der Trockenveredlung, der Einschulung, der weiteren Behandlung und regelrechtem Beschneiden der Reben in den Weingärten verbunden. Diese praktischen Curse dauerten in der Regel von 8 Uhr früh an den ganzen Tag hindurch, solange die Theilnehmer beim Lehrer blieben. Um die Theilnahme an diesen praktischen Cursen mehreren erwachsenen Jünglingen aus der betreffenden Gemeinde für die Dauer des ganzen Tages, oder doch bis zur Erlangung der vollen Fertigkeit im Rebveredeln zu ermöglichen, stellte der Wanderlehrer das Ansuchen um Bewilligung einer besondern Remuneration oder Entschädigung an diese Theilnehmer im beiläufigen Ausmaße von 40—60 kr. per Person. Der Landesausschuss bewilligte zu diesem Zwecke 100 fl., wovon 96 fl. 31 kr. verausgabt wurden. (Z. 2671 de 1897.) Der Erfolg war ein sehr guter, da sich viele infolgedessen die erforderliche Fertigkeit aneignen konnten. Infolge eines besondern an die Gemeindeämter gerichteten Circulares musste die Gemeinde die betreffenden Theilnehmer bestimmen, von denen ein jeder eine gewisse Anzahl Schnittreben mitbringen musste. Der Weinbaulehrer veranstaltete solche Curse (im Ganzen 24) in ganz Jnnerkrain und im Gurkfcldcr Bezirke, einige aber wurden auch vom H. Letina im Oernembler, und vom H. Boch. Skalicky im Rudolfswerter Bezirke abgehalten. Der Wanderlehrer beabsichtigt auch im Jahre 1899 mehrere solche Veredlungscurfe über Trocken- und Grünveredlung zu veranstalten. Außer den erwähnten Bereisungen im Lande anlässlich der Abhaltung von Vorträgen wurden durch den Wanderlehrer öfters verschiedene Weingegenden Krams, Steier-marks und Istriens besichtigt. Anlässlich seiner Reise nach Wien zum landwirtschaftlichen Congresse und in die Jubiläums-Ausstellnng bereiste er auch mehrere Weinbangegenden in Niederösterreich (Baden, Vöslau, Gumpoldskirchen re.). Das waren theils Informationsreisen, größtenteils aber inspirierte er die Anlagen der Filialen und jener Besitzer, denen der Landesausschuss Geldunterstützungen/ Remunerationen, unverzinsliche Vorschüsse und veredelte Reben aus der landschaftlichen Rebschule bewilliget hat. Bei solchen Gelegenheiten hat er stets auch demonstrative Priloga 24. — Beilage 24. 203 Leta 1897. se je izdalo toraj za vinarstvo iz deželnega zaklada skupaj 22.619 gld. 61 kr. in sicer delni znesek 4894 gld. 61 kr. definitivno, 17.725 gld. pa kot posojilo, katero se bo svoječasno povračevalo. Posojilo 10.000 gld., ki se je najelo v dopolnitev kredita za dovoljevanje brezobrestnih posojil vinogradnikom, se bo iz sredstev deželno - kulturnega zaklada s 3 % obrestovalo in svoječasno iz vračil sedaj danih na-prednin zopet povračevalo. Vlil. Delovanje vinarskega potovalnega učitelja. Od 1. januvarija do 13. novembra 1898 je imel popotni učitelj za vinarstvo skupaj 34 predavanj. V drugi polovici novembra in do božičnih praznikov je namenil predavati še v 12 občinah in sicer vsako nedeljo in vsak praznik v dveh občinah, namreč dopoldne od '/28. ure naprej v eni, in popoldne od 3. ure naprej v drugi občini. Sestavil si je že tak načrt, predložil istega deželnemu odboru in objavil tudi v „Kmetovalcu“; vsa ta predavanja je pa moral pozneje vsled bolezni odpovedati. Za sedaj odložena predavanja pa bo imel meseca februvarija, marcija in aprila 1899. leta. Predaval je v sledečih občinah: a) V Novomeškem okraju: v Novemmestu (3 nedelje zaporedoma), Mehovem, Dobrničah, Zužembergu in Mirni-Peči; b) v črnomaljskem okraju: v Vinici; c) v Krškem okraju: v Mokronogu, Tržišu, Skoci-janu, pri sv. Trojici, v Bučki, Kaki, Leskovcu, Krškem (5krat, spomladi, po leti in jeseni), na Čatežu ob Savi in v Kadečah; d) v Postojinskem okraju: v Podragi, St. Vidu, (dvakrat), na Kočah, Vrabčah, Planini. Erzelju, Budanjah, v Košani, Nadanjemselu, na Premu in v Vremah. Vseh predavanj se je vdeležilo čez 3000 poslušalcev. Vsako predavanje je trajalo l:/2 do 3 ure. če se je vršilo predavanje na prostem, se je udeležilo po 300 do 400 in tudi še več poslušalcev. Vinogradniki so postali jako ukaželjni, kajti k nekterim predavanjem, kakor n. pr. v Novomesto so prišli po 4 do 6 ur daleč in to 3 nedelje zaporedoma. Predavanje je obsegalo vse točke umnega vino-gradarstva, kletarstva in sadjarstva; nadalje jih je posebno opozarjal na slabo ravnanje s hlevskimi odpadki ter jim priporočal med drugim porabo umetnih gnojil osobito v krajih, kjer je dovažanje hlevščeka z velikimi stroški združeno. Zavzemal se je tudi jako za povzdigo Im Jahre 1897 wurde somit zum Zwecke des Weinbaues ein Gesammtbetrag von 22.619 fl. 61 fr. aus dem Landesfonde verausgabt, und zwar der Theilbetrag von 4894 fl. 61 fr. definitiv, der Rest per 17.725 fl. aber als Vorschuss gegen seinerzeitige Rückzahlung. Das zur Ergänzung des Credites behufs Bewilligung von unverzinslichen Vorschüssen au Weingartenbesitzer aufgenommene Darlehen Per 10.000 fl. wird aus den Mitteln des Landeseulturfondes mit 3 % verzinst und seinerzeit aus den Rückzahlungen der jetzt gewährten Vorschüsse getilgt werden. VIII. Thätigkeit des Weinban-Wanderlehrers. In der Zeitperiode vom 1. Jänner bis 13. November 1898 hat der Weinbau-Wanderlehrer im Ganzen 34 Vorträge abgehalten. In der zweiten Hälfte des Monates November bis zu den Weihnachtsfeiertagen beabsichtigte derselbe noch in 12 Gemeinden, und zwar jeden Sonn- und Feiertag in zwei Gemeinden, nämlich Vormittag von V28 Uhr an in der einen, und Nachmittag von 3 Uhr an in der andern Gemeinde Vorträge zu halten. Derselbe hat schon das bezügliche Programm festgesetzt, dasselbe dem Landesausschusse vorgelegt und auch im „Kmetovalec“ veröffentlicht; diese Vortrüge mussten jedoch später krankheitshalber abgesagt werden. Die für dermalen unterbliebenen Vorträge werden int Februar, März und April 1899 absolviert werden. Der Wanderlehrer hat in nachstehenden Gemeinden Vorträge gehalten: a) Im Bezirfe Rndolfswert: in Rudolfswert (an 3 Sonntagen nacheinander), in Meichan, Döbernik, Seisenberg und Hönigstein; b) int Bezirfe černembl: in Weiniz; c) im Bezirfe Gurffeld: in. Nassenfuß, Tersische, St. Canzian, Hl. Dreifaltigfeit, Bučfa, Arch, Haselbach, Gurffeld (fünfmal, int Frühjahre, Sommer und int Herbste), in Čatež an der Save und in Ratschach; d) im Bezirfe Adelsberg: in Podraga, St. Veit (zweimal), in Goče, Urabče, Planina, Ersel, Budanje, Koschana, Nadanjeselo, Prem und Urem. An diesen Vorträgen betheiligten sich im Ganzen über 3000 Zuhörer. Jeder Vortrag dauerte 1V2—3 Stunden. Beim Abhalten der Vorträge im Freien betheiligten sich an denselben zu 3—400 und noch mehr Zuhörer. Die Weinbauer sind äußerst lernbegierig geworden, denn zu einigen Vorträgen, wie z. B. nach Rudolfswert, famen dieselben zu 4 bis 6 Stunden weit und dies durch drei Sonntage nacheinander. Die Vorträge umfassten den gesammten rationellen Weinbau, die Kellerwirtschaft und Obstzucht. Der Lehrer machte die Zuhörer besonders auf die schlechte Behandlung der Stallabfälle aufmerksam und empfahl ihnen untern anderem den Gebrauch des Kunstdüngers, namentlich in Gegenden, wo die Zufuhr des Stalldüngers mit großen 202 Priloga 24. — Beilage 24. Razkaz — Mchmeisuug skupne imovine konci leta 1897. — des gestimmten Vermögens mit Ende des Jahres 1897. c3 Denarni znesek S> Razložba Detail Geldbetrag Opomnja Anmerkung Ö . o 5t h|L5" za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896 za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897 fl. kr. fl. kr. A. Imovina I. V zastankik - Wermögen. In Rückständen: Zastali redni in izredni dohodki — Rückständige ordentliche und außerordentliche Einnahmen ........................................... II. Y terjatvah Na danih brezobrestnih posojilih unverzinslichen Vorschüssen . In Forderungen: An gegebenen Skupna imovina — Gesammtvermögen B. Dolgovi — Schulden. Zastali redni stroški — Rückständige ordentliche Ausgaben.................................. Dolg kranjski hranilnici — Schuld der frak nischen Sparcasse......................... Zastali prehajalni stroški — Rückständige durchlaufende Ausgaben........................... Skupni dolgovi -—• Gesannntschulden , . . . V primeri s skupno imovino pod zap. št. 3 — Im Vergleiche mit dem Gesammtvermögen sub Post-Nr. 3................................ se kaže čista imovina — zeigt sich ein Reinvermögen pr.................................. torej proti imovini 1. 1896. — daher gegen das Vermögen des Jahres 1896 .................... več za — mehr um............................. 1551 42734 46 60 11692 70459 60 44286 06 7198 7198 44286 I 37087 12 06 82151 72 10044 10000 7294 27338 82151 54812 37087 17725 28 78 72 94 94 ad 8. čista imovina 54.812 gld. 94 kr. je v skupnem premoženju deželnega zaklada konei 1. 1897. zapopadena. — Das Reinvermögen pr. 54.812 fl. 94 kr. ist im Ge-sammtvermogen des Landes-fondes mit Ende des Jahres 1897 inbegriffen. ad 10. Leta 1897. se je iz deželnih sredstev dalo ravno toliko posojil vinogradnikom, za kolikor se pomnožitev imovine razkazuje — Im Jahre 1897 ist aus Landesmitteln ein gerade so hoher Betrag an Weingärtenbesitzer als unverzinslicher Vorschuss beansgabt worden, als derselbe eben als Vermehrung des Vermögens ausgewieseu wird. Priloga 24. — Beilage 21 201 Odštevši zastanke pričetkom Potrebščina za leto Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge • Skupaj Zusammen leta. 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — m en j Die Bedeckung betrügt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung gld. kr. gld. kr. gld. kr. g'ld. kr. gld. kr. 935 435 500 V o 460 — 100 — 360 — 129 26 129 26 ; looo — 100 10 25 40 — — 25 40 1 83 81 83 81 1 63 1 63 / 10 — — — 10 — — — 10 — 350 — — — 350 — — -- 350 — 381 78 — — 381 78 — — 381 78 50 — 50 50 2426 88 535 1891 88 1000 891 88 4775 34347 50 6622 50 10210 ----- ■ 17800 9925 10765 — 1975 — ) 34347 50 6622 50 27725 17800 9925 i 200 Priloga 24. — Beilage 24 Prištevši _ P Vplačilo zastanke .5 g V koncem leta -p- ö £> Z g: r-, Naslovi stroškov letu 1897. 1897. I N- Ausgaös-Hluöriken Effectiver Hiezu die I 03 ‘P 1 1 Eingang im Rückstände zn > Jahre 1897 Ende des c5 "bJD O o m 03 >o O Jahres 1897 p-l £5 H gld. kr. gld. kr. m Podpore vinogradnikom in kmetijskim podružnicam — Unterstützungen an Wcingartcnbcsitzer und landwirtschaftliche Filialen: 1 Na račun doneska iz deželnega zaklada — Auf Rechnung des Landesfoudsbeitrages: 1 Podpore vinogradnikom — Unterstützungen an Weingarten- besitzcr 935 — — — 2 Podpore kmetijskim podružnicam za napravo in vzdrževanje trtnic — Unterstützungen den landwirtschaftlichen Filialen für die Errichtung und Erhaltung der Rebschulen . . 460 3 Za škropilnice, mehove in žveplo, oddano kmetijskim podružnicam — für Spritzen, Blasebälge und fürs Schwefel, versendet an landwirtschaftliche Filialen . . . 129 26 4 Za nakup 1 obulioskopa — für den Ankauf 1 Obnlioskops 25 40 — — 5 Za potovanje dež. vin. potovalnega učitelja v Trient in 1 Bizelj — für die Reifen des landschaftlichen Weinbauwanderlehrers nach Trient und Wisest 83 81 6 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 1 63 — — 1 2 Na račun doneska iz deželnokulturnega zaklada — Auf Rechnung des Beitrages des Landesculturfondes: 1 Podpore vinogradnikom — Unterstützungen an Weingarten- befitzer 10 — — — 2 Podpore kmetijskim podružnicam za napravo in vzdrže- vanje trtnic — Unterstützungen den landwitschaftlichen Filialen für die Errichtung und Erhaltung der Rebschulen 350 _ _ 3 C. kr. kmetijski družbi za prevožnjo bakrenega vitriola — der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft für die Überführung des Kupfer-Vitriols 381 78 _ 4 Društvu za povzdigo avstr, vinarstva na Dunaju podporo — Unterstützung dem Vereine zum Schutze des österr. Weinbaues in Wien 50 — — — Skupaj — Zusammen . 2426 88 — IV Brezobrestna posojila vinogradnikom — Unvcrzins- ltd)c Vorschüsse an Weingartenbcsitzer: 1 60 posestnikom v okraju Postojinskem — 60 Besitzern im Bezirke Adelsberg 2 117 posestnikom v okraju črnomaljskem — 117 Besitzern im Bezirke Tschernembl : 25212 50 9135 3 142 posestnikom v okraju Krškem — 142 Besitzern im Bezirke Gurkfeld • 4 17 posestnikom v okraju Novomeškem — 17 Besitzern im Bezirke Rudolfswert Skupaj — Zusammen . 25212 50 9135 ! Priloga 24. — Beilage 24. 199 Skupaj Zusammen Oclštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zn Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proraeunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — inenj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. j kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. 700 700 700 BOO — 300 400 100 1000 — 1000 1100 100 800 800 800 600 — — — 600 — 600 — — 50 — — — 50 — 50 — — — 1450 1450 1450 436 436 416 22 40 62 375 60 705 70 _ _ 705 70 1108 19 — — 1.108 19 52 92 — — 52 92 704 43 — — 704 43 3900 ' 172 05 36 87 — — 36 87 129 77 — — 129 77 333 30 — — 333 30 68 18 — — 68 18 13 — — — 13 — 40 40 _ 68 09 — — 68 09 4112 67 40 62 4072 05 3900 172 05 198 Priloga 24. — Beilage 24. ! .-y -g- s 1 CD ‘P J* Ü O Z ä 1 > I« o5 -Ö- g c? g Z- 1 c5 >o o H Naslovi stroškov Ausgaös-Wuöriken Vplačilo v letu 1897. Effective!: Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. 1 kr. gld. kr. A. Dohodki — Einnahmen. I Doneski e. kr. deželne vlade — Beiträge der f. k. Landesregierung: 1 k plači dež. vin. potovalnega učitelja —- zu m Gehalte des landschaftl. Weinbauwanderlehrers — — 700 — 2 k podporam za nasaditev vinogradov z ameriškimi trtami —- zu den Unterstützungen für die Neubepflanzung der Weingärten mit amerikanischen Reben 300 — — — Skupaj — Zusammen . 300 700 B. Stroški — Ausgaben. I Plača deželnega vinarskega potovalnega učitelja — Gehalt des landschaftlichen Weinbauwanderlehrers: 1 Letna plača — Jahresgehalt 800 ■— — — 2 Potovalni pavšal — Reisepauschale 600 — — — 3 Uradni pavšal — Kanzleipauschale 25 — 25 — Skupaj — Zusammen . 1425 25 II Stroški za deželno trtnico — Ausgaben für die land- schädliche Rebschule. 1 Najemščina za svet — Pachtschilling für den Grundboden 436 — — — 2 Plačila — Löhne: l Učencem — Den Lehrlingen 378 12 38 10 2 Prisiljencem in korigendom — Den Zwänglingen und Corrigenden 700 50 5 20 3 Nakup trt — Ankauf der Reben 405 69 702 50 4 Nakup orodja — Ankauf der Werkzeuge 51 91 1 01 5 Kolči za trte — Rebpfähle 704 43 —- — 6 "Vezila — Bindemateriale 25 40 11 47 ■ 7 Gnojila ■— Dünger 68 53 61 24 8 Vožnje in pratežnine — Fuhren und Frachtgebühren . . 333 30 — — 9 Tiskovine in papir — Drucksorten und Papier .... 6 48 61 70 10 Inserati •— Jnsertionsgcbühren 13 — — — 11 Nagrade paznikom dež. prisilne delalnice — Remunera- tionen den Aufsehern der Zwangsarbeitsanftalt . . . 40 — — — 12 Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 65 03 3 06 Skupaj — Zusammen . 3228 39 884 28 Priloga 24. — Beilage 24. 197 Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proraeunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — meiij Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger ffM. kr. K'ld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1450 1450 1450 1 4112 67 40 62 4072 05 3900 — 172 05 2426 88 535 — 1891 88 1000 — 891 88 34347 50 6622 50 27725 17800 9925 42337 05 7198 12 35138 93 24150 10988 93 7294 50 7294 50 49631 55 7198 12 42433 43 196 Priloga 24. — Beilage 24. Poglavje —- Capitel 'g K > r~m öS ki ■g- g 5 N- o3 >o O EH Naslovi stroškov Ausgaös-Wuvrrken Vplačilo V letu 1897. Effectiver Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche. I Plača deželnega vinarskega potovalnega učitelja — Gehalt des landschaftlichen Weinbauwanderlehrers 1425 — 25 — II Stroški za deželno trtnico — Ausgaben für die landschaft- liche Rebschule 3228 39 884 28 III Podpore vinogradnikom in kmetijskim podružnicam — Unterstützungen an Wcingartenbesitzer und landwirtschaft- liche Filialen 2426 88 — — IV Brezobrestna posojila vinogradnikom — Unverzinsliche Vor- schösse an Weingartenbesitzer 25212 50 9135 — Skupaj ad A —• Zusammen ad A . 32292 77 10044 28 B. Prehajalni — Durchlaufende. V Deželnemu zakladu vračilo prejetih predplačil — Dem Landesfonde der Rückersatz der erhaltenen Vorschüsse . . — — 7294 50 Skupaj ad A in B — Zusammen ad A und B . 32292 77 17338 78 Glavna svota — Hauptsumme . . . 32292 77 Priloga 24. — Beilage 24, 195 MchnungsMMuss über die Einnahmen und Ausgaben für den Weinbau für das Jahr 1897. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung 1 Proraeunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — menj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1000 1000 1100 100 2279 1551 46 727 54 3200 2472 46 22619 61 — — 22619 61 19850 — 2769 61 791 78 ' 791 78 — — 791 78 26690 39 1551 46 25188 93 24150 988 93 10000 10000 26690 39 1551 46 85138 98 7294 50 7294 50 43984 89 1551 46 42433 43 . . 194 Priloga 24. — Beilage 24. Računski sklep o dohodkih in stroških za vinarstvo za leto 1897. IS ‘-S- S 1 CD "P cd %) O 'S K > cd g- g ti N- cd >o o . Naslovi prihodkov Kinnahms-Wuöriken Vplačilo V letu 1897. Effectiver Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 P-i H gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche. I II III IV Doneski c. kr. deželne vlade — Beiträge der !. f. Landesregierung Skupilo za prodane trte iz dež. trtnice — Erlös für verkaufte Reben aus der landschaftlichen Pepiniere . . . Doneski deželnega zaklada — Beiträge des Landesfondes Doneski deželnokulturnega zaklada — Beiträge des Landes-culturfondes 300 1286 22619 791 88 61 78 700 992 12 Skupaj ad A —■ Zusammen ad A . 24998 27 1692 12 B. Izredni — Außerordentliche. v Prejeto posojilo v dopolnitev kredita za brezobrestna posojila — Erhaltenes Darlehen zur Ergänzung des Credites für unverzinsliche Vorschüsse 10000 Skupaj ad A in B — Zusammen ad A und B . 24998 27 11692 12 6. Prehajalni — Durchlaufende. VI Prejeta predplačila iz deželnega zaklada — Erhaltene Vorschüsse aus dem Landesfonde 7294 50 Skupaj ad A, B in 0 — Zusammen ad A, B und 0 . 32292 77 11692 12 Glavna svota — Hauptsumme . , . 32292 77 Priloga 24. — Beilage 24 193 v državnih uzornih vinogradih. Visoko ministerstvo je dovolilo, da se ta vina smejo porabiti za pokušnjo pri predavanjih o umnem kletarstvu. Na ta način bo mogel govornik faktično prepričati poslušalce, kakšen pridelek se da doseči z umnim kletarjenjem. Letos se je pridelalo v teh nasadih 20 hi vina, največ rizlinga, potem belega burgundeca, rulandeea, traminca, kraljevine in španjola, modre frankinje, portu-galke, žametaste črnine in nekaj drugih vrst; osobito traminec, beli burgundec in rulandec so izredno dobra vina. VIL Pospeševanje vinarstva z deželnimi in državnimi podporami v letu 1897. Po naročilu visokega deželnega zbora v seji z dne 18. januvarija 1898 podaja deželni odbor nadrobni računski zaključek za leto 1897., v katerem se nahajajo tudi vsi izdatki v prospeh vinogradarstva, ki so se pokrili iz deželno-kulturnega zaklada. erfechsten Weine behandelt und aufbewahrt. Das hohe Ministerium hat die Bewilligung ertheilt, dass diese Weine bei Abhaltung von Kellerwirtschafts-Kursen als Kostprobe verbraucht werden dürfen. Dadurch wird dem Vortragenden die Möglichkeit gegeben werden, den Zuhörern den überzeugenden Beweis zu liefern, was für ein Product sich durch rationelle Kellerwirtschaft erzielen läßt. Heuer wurden in diesen Anlagen 20 U Wein gewonnen und zwar meistentheils Riesling, dann weißer Burgunder, Ruländer, Traminer, rother Portugieser (Kraljevina) und Gutedel, Blaufräukisch, blauer Portugieser, blauer Köllner und etliche andere Sorten. Namentlich der Traminer, weißer Burgunder und Ruländer sind besonders gute Weine. VII. Förderung des Weinbaues mit Landes- und Staatssubventionen im Jahre 1897. Über Auftrag des hohen Landtages in der Sitzung vom 18. Jänner 1898 unterbreitet der Landesausschuss den detaillirten Rechnungsabschluss für das Jahr 1897, worin auch sämmtliche zur Förderung des Weinbaues aus dem Landesculturfonde bestrittenen Auslagen vorkommen. 192 Priloga 34. — Beilage 34. Ako se zasadi prihodnje leto namenjeni matičnjak Falls im kommenden Jahre noch der in Werschlin v Bršlinu, bodo obsegali vsi državni nasadi na Kranjskem beabsichtigte Schnittweingarten angelegt werden wird, so 16 3 ha. werden sämmtliche staatliche Rebanlagen in Kram einen Flächeninhalt von 16'3 ha repräsentieren. V. Množina iz državnih nasadov dobljenih in oddanih podlag v letu 1898. V. Gewinnung und Abgabe von Unterlagen aus den staatlichen Nebanlagen im Jahre 1898. 1.) Pridelalo se je v petih zgoraj navedenih nasadih : Ključev............... Korenjakov . . . . 599.600 242.400 od teh: 1. In den fünf obangefnhrten Rebanlagen wurden produciert: Schnittreben............... 599.600 Wurzelreben................ 242.400 hievon a) Kiparije velikoliste . h) Solonis . . . . c) Bupestris montikola ključev . 449.100 korenjakov 175.800 ključev . 70.200 korenjakov 23.900 ključev . 80.300 korenjakov 42.700 2. ) Visoko c. kr. ministerstvo je vposlalo od pod a), h) in c) navedenih vrst 401.600 ključev in 446.200 korenjakov. 3. ) Bazdelilo seje med vinogradnike in podružnice: Schnittreben . 449.100 Wurzelreben . 175.800 Schnittreben . 70.200 Wurzelreben . 23.900 Schnittreben . 80.300 Wnrzelreben . 42.700 2. Das hohe k. k. Ministerium hat von den sub a, b und e angeführten Sorten 401.600 Schnitt- und 446.200 Wurzelreben übermitteln lassen. 3. An Weingartenbesitzerund Filialen wurdewvertheilt: a) großblättrige Riparia- b) Solonis- .... c) Rupestris monticola-. I 1 ključev korenjakov Schnittreben Wurzelreben a) v polit, okraju Postojna 113.900 27.100 a) Im polit. Bezirke Adelsberg 113.900 27.100 h) „ „ „ Krško 77.300 173.000 b) „ „ „ Gurkfeld 77.300 173.000 c) „ „ „ Novomesto 16.500 99.400 c) „ „ „ Rudolfswert 16.500 99.400 d) „ „ „ Črnomelj 163.700 367.300 d) „ „ „ Oernembl 163.700 367.300 Skupaj . 371.400 666.800 Zusammen . 371.400 666.800 4.) Oddalo se je: 4. Abgegeben wurden: ključev korenjakov Schnittreben Wurzelreben a) Proti določeni ceni*) . . 46.300 101.250 a) gegen festgesetzten Preis*) . 46.300 101.250 b) Brezplačno 325.100 565.550 b) unentgeltlich 325.100 565.550 Skupaj . 371.400 666.800 Zusammen . 371.400 666.800 Ostali ključi in korenjaki so se deloma počepih, deloma pa zašolali v državnih trtnicah. V državnih trtnicah se je nadalje pridelalo 4400 cepljenk; od teh se jih je oddalo le 1800 raznim posestnikom, druge pa so se porabile za podsajenje in zasajanje v državnih vzornih vinogradih. Die übrigen Schnitt- und Wurzelrebcn wurden theils veredelt, theils in den staatlichen Rebanlagen eingeschult. In den staatlichen Rebanlagen wurden ferner 4400 Veredlungen produciert; hievon wurden nur 1800 an verschiedene Besitzer abgegeben, die übrigen aber als Unterlagen und zur Anpflanzung in den staatlichen Musterweingärten verwendet. VI. Državne vinske kleti. Da se vinogradarjem tudi umno kletarstvo pokaže, napravili sta se letos dve državni kleti in sicer v Novern-mestu in Št. Vidu nad Vipavo; v Kostanjevici in Dra-šičah sta tudi dve enaki, pa manjši kleti. V teh kletih se napravljajo in shranjujejo vina, katera se pridelajo *) Določena cena znaša za ključe 3 gld. 30 kr. za 1000 kom., za korenjake 7 gld. 30 kr. za 1000 kom. VI. Staatliche Weinkeller. Um mit der Weinbaulehre auch die rationelle Kellerwirtschaft zu vereinigen, wurden Heuer zwei staatliche Weinkeller und zwar in Rudolfswert und in St. Veit bei Wippach errichtet; in Landstraß und Draschiz befinden sich auch zwei solche, jedoch kleinere Keller. In diesen Kellern werden die in den staatlichen Musterweingärten *) Der festgesetzte Preis beträgt für Schnittreben' 3 fl. 30 kr.. Per 1000 Stück, für Wurzelreben 7 fl. 30 kr. per 1000 Stück. Priloga 24. — Beilage 34. 191 več še 150 gld. kot podpora visokega ministerstva za razširjanje matičnjaka, preostane čiste zaloge še 849 gld. 54 kr. Proračun stroškov za matičnjak za leto 1899. (št. 12.492 1. 1898.) kaže, ako se dobljeni ključi po-dare, 537 gld. 50 kr. primanjkljaja. III. Podružnični nasadi. V tem letu se niso napravili nikjer novi podružnični nasadi, marveč le nekateri razširili. Le vipavska vinarska zadruga si je zasadila v St. Vidu nad Vipavo matičnjak v obsegu 1600 m2. Istega je zadruga zase kupila in deželni odbor je dovolil v ta namen 70 gld. podpore. a) V Krškem okrajnem glavarstvu je 6 podružničnih nasadov in sicer v Radečah, Boštanju, Krškem, Sv. Trojici pri Mokronogu, Škocijanu in Št. Jerneju. Posebno omeniti je nasad mokronoške podružnice pri Sv. Trojici. Toliko matičnjak, kolikor trtnica in uzorni vinograd imajo lepo lego; uzorni vinograd je za ondotne razmere jako velik in lepo urejen, tako da služi res tamošnjim vinogradnikom v spodbudo in je zanje pravi uzor. Lepi in v redu so tudi nasadi škocijanske podružnice. h) V okrajnem glavarstvu Novomeškem so 4 in sicer v Novemmestu, Toplicah, Zužembregu in na Čatežu. Najbolje urejen in najbolj obsežen je nasad v Zužembregu. Matičnjak, trtnica in uzorni vinograd je vse skupaj. c) V črnomaljskem okrajnem glavarstvu so 4, namreč v Suhorju, Metliki, Črnomlju in na Vinici. Največji je v Črnomlju. d) V Pos to j inske m^ okrajnem glavarstvu jih je 7, in sicer v občinah St. Vid, Vipava, Er želj, Košana, Nadanjeselo, Prem in Gorenje Jezero pri Ložu. e) V Litijskem okraju je 1 nasad v Sv. Križu pri Litiji. Vseh podružničnih nasadov skupaj je toraj 22, ki so izključno last dotičnih podružnic, samo da dobivajo denarne podpore od dežele in deloma tudi od vlade. Vsi ti nasadi obsegajo 10 ha in 12 a. IV. Državni nasadi. Državnih nasadov, katere ima država j svoji oskrbi, je 5, in sicer v Novemmestu, Drašičah, Črnomlju, Kostanjevici in na Slapu. Ti nasadi merijo 9'3 ha. Ministerium für die Vergrößerung des Schnittweiugarteus bewilligten Subvention per 150 fl. verbleibt somit noch eilt Verlag per 849 fl. 54 kr. Der Voranschlag über die Auslagen für den Schnittweingarten für das Jahr 1899 (Z. 12492 de 1898) zeigt, falls die gewonnenen Schnittrcben unentgeltlich werden abgegeben werden, ein Deficit von 537 fl. 50 kr. III. Rebanlagen der Filialen. In diesem Jahre sind nirgends neue Filial-Reb-aulagen errichtet, sondern einige nur vergrößert worden. Nur die Mppacher Weingenossenschaft hat in St. Veit ob Wippach einen Schnittwcingarten im Ausmaße von 1600 m2 angelegt. Die Genossenschaft hat denselben für sich käuflich erworben und der Landesausschuss bewilligte zu diesem Zwecke eine Subvention Per 70 fl. a) Im politischen Bezirke Gurkfeld bestehen 6 Filial-anlagen und zwar in Ratschach, Savenstein, Gurkfeld, Hl. Dreifaltigkeit bei Nassenfuß, St. Canzian und St. Bartholmä, von denen namentlich die Anlage der Nassenfußcr Filiale in Hl. Dreifaltigkeit erwähnt werden muss. Sowohl der Schnittweingarten als auch die Rebschule und der Musterweingarten haben eine schöne Lage. Der Musterweingarten ist für die dortigen Verhältnisse sehr groß und vortrefflich angelegt, so dass er den dortigen Weinbauern thatsächlich als Muster und zur Aneiferung dient. Schön und sorgfältig bearbeitet sind auch die Anlagen der Filiale zu St. Kantian. b) Im Politischen Bezirke Rudolfs wert sind 4 Anlagen, nämlich in Rudolfswert, Töplitz, Teisenberg und in Čatež. Am besten eingerichtet und den größten Flächeninhalt hat die Anlage in Teisenberg. Dieselbe umfasst einen Schnittweingarten, eine Rebschule und einen Muftcrwcingarten. c) Im politischen Bezirke černembl bestehen 4 Anlagen, nämlich in Suchor, Möttling, černembl und Weiniz. Die größte ist jene in černembl. d) Im politischen Bezirke Adelsberg bestehen 7 Filial-anlagen, und zwar in den Gemeinden St. Veit, Wippach, Ersel, Koschana, Nadanjeselo, Prem und in Oberseedorf bei Laas. e) Im Bezirke Littai existiert eine Anlage in Hl. Kreuz bei Littai. Im Ganzen gibt es somit 22 Filial-Rebanlagen, welche ausschließlich Eigenthum der bezüglichen Filialen sind, die aber vom Lande und theilweise auch von der Regierung subventioniert werden. Diese Anlagen haben einen Gesammtflücheninhalt von 10 ha 12 a. IV. Staatliche Rebanlagen. Staatliche Rebanlagen, welche in der Verwaltung des Staates stehen, gibt es 5, und zwar in Rudolfswert, Draschiz, černembl, Landstraß und in Slap im Gesammt-ausmaße von 9-3 ha. 390 Priloga 24. — Beilage 24 podučeval, do 65 % ; od teh je bilo prav dobro zara-šenih in prav dobro ukoreninjenih 40 %, na ljubljanski trtnici pa komaj 10 %. Cepljenke bo treba izgojevati še nekaj let, to pa le z namenom, da se razširijo po deželi dobre in žlahtne trte, katerih se sedaj še mnogo potrebuje in do katerih na drug način posamezni vinogradarji priti ne morejo. Saj mora biti cilj regeneriranja vinogradov, da pri tem tudi kvaliteto našega vinarstva zboljšamo. Letos se je zglasilo za cepljenke 353 prosilcev, ki zahtevajo skupno 68.950 cepljenk. To število se je v primeri z drugimi leti radi tega tako skrčilo, ker se je že v razglasu dostavilo, da več kot 200 komadov nihče ne dobi; kajti isti so prejšnja leta zahtevali čez 200.000 komadov. Ameriške podlage. Bazun 59.020 cepljenk se je vložilo še 72.500 ključev solonis, riparije portalis in rupestris montikole. Vse podlage so že izkopane in sortirane. Močnejši korenjaki, skupaj 30.200, se bodo porabili prihodnje leto za cepljenje, šibkejši se bodo pa ali še enkrat za-šolali ali pa med revnejše posestnike razdelili. Meseca marcija so se razposlale vse cepljenke, skupaj 16.100, in korenjaki skupaj 109.500, zadnji vsi brezplačno. Bilo je 52 zavojev in 49 zabojev. b) Deželni matic n j a k v Ljubljani. Lansko leto se je dobilo iz tega matičnjaka 25.500 ključev. Spomladi se je isti razširil za 1500 m2 in zasadil s trto solonis, ker te vrste popred ni bilo v ma-tičnjaku. Ta prostor se je rigolal na 70 cm globoko. V pokritje stroškov za rigolanje in zasaditev teh 1500 m2, je dovolilo visoko c. kr. ministerstvo 150 gld. podpore. Ta prostor se je pognojil z dobro razkrojenim kompostom, ves matičnjak pa z umetnimi gnojili. Trte bujno rastejo in nekatere so dosegle visokost 8 metrov. Letos se bo dobilo do 70.000 ključev-podlag in naslednja leta se bo napravilo vsako leto približno 80.000 do 90.000 ključev. c) Stroški za trtnico in matičnjak. Od J. januvarija do 4. decembra 1898. 1. se je izdalo za matičnjak in trtnico skupaj 1849 gld. 66 kr.; nasproti dovoljenemu kreditu v znesku 2549 gld. 20 kr., des Weinbauwanderlehrers steht, und woselbst derselbe zur Zeit der Veredlungen mehrere Tage unterrichtete, 65 % Veredlungen angewachsen sind, wovon 40% tadellos ver-w ach sen und bewurzelt waren; in der Laibacher Rebschule hingegen kaum 10%. Veredelte Reben werden noch durch einige Jahre zu dem Zwecke herangezogen werden müssen, um im Lande gute, edle Reben zu verbreiten, von denen gegentvärtig noch viel benöthiget wird und einzelne Weinbauer sich dieselben auf eine andere Weise nicht zueignen können. Das Endziel der Regenerierung der Weingärten muss ja darin bestehen, dass dadurch die Qualität unseres Weinbaues gehoben wird. Heuer meldeten sich 363 Bittsteller, die im Ganzen 68.950 veredelte Reben beanspruchten. Diese Gesammtzahl hat sich im Vergleiche zu anderen Jahren deshalb so vermindert, weil schon in der bezüglichen Kundmachung erwähnt wurde, dass an keinen Besitzer über 200 Stück Reben verabfolgt werden, denn dieselben haben in den Vorjahren über 200.000 Stück beansprucht. Amerikanische Unterlagen. Außer 59.020 Stück veredelter Reben wurden noch 72.500 Schnittreben der Solonis, Riparia portalis und Rupestris monticola eingeschult. Sämmtliche Unterlagen sind schon ansgcgraben und sortiert. Die stärkeren Wurzelreben, 30.200 an der Zahl, werden im Frühjahre zur Veredlung verwendet werden, die schwächeren aber werden theils nochmals eingeschult, theils unter ärmere Besitzer vertheilt werden. Im Monate März wurden sämmtliche veredelte Reben, nämlich 16.100 Stück, und 109.500 Stück Wurzelreben, letztere unentgeltlich, abgegeben. Die Versendung erfolgte in 52 Paketen und 49 Kisten. b) Landschaftlicher Schnitt Weingarten t it Laibach. Im verflossenen Jahre wurden aus diesem Schnitt-weingarten 25.500 Schnittrebcn gewonnen. Im Frühjahre ist derselbe um 1500 m2 vergrößert und mit Solonis ausgepflanzt worden, welches Sortiment früher int Schnittweingarten nicht vorhanden war. Diese Fläche wurde 70 cm tief rigolt. Zur Deckung der Kosten für das Rigolen und Aussetzen der erwähnten 1500 m2 bewilligte das hohe k. k. Ministerium eine Subvention von 150 fl. Diese Fläche wurde mit Compost, der ganze Schnittweingarten aber mit Kunstdünger gedüngt. Die Reben wachsen üppig und manche Triebe erreichten eine Höhe von 8 m Länge. Heuer werden beiläufig 70.000 Unterlagen, in Zukunft aber jährlich circa 80.000 bis 90.000 Schnittreben gewonnen werden. c) Ausgaben für die P e p i n i e r e und den Schnitt Weingarten. In der Zeit vom 1. Jänner bis 4. December 1898 wurden für den Schnittweingarten und die Pepiniere im Ganzen 1849 fl. 66 kr. verausgabt; gegenüber dem bewilligten Credite per 2549 fl. 20 kr. und der vom hohen Priloga 24. — Beilage 24. 189 59.020 cepljenk. Nacepilo se je 62.700 komadov raznih žlahtnih vrst in sicer za bela vina: rizling, burgundec beli, španjol beli in rudeči, grganja, moškat beli, kraljevina in plaveč; za črna vina: modra frankinja, por-tugalka, negrara (tirolska vrsta), žametasta črnina in nekaj drugih vrst za poskušnjo. V trtnico se je vložilo pa le 59.020, in sicer 40.000 sproti, 19.020 pa 3—4 tedne pozneje, ker se je vložilo 20.700 v mah, ker ni bilo ugodnega vremena za vlaganje; 3.680 se je toraj zavrglo že pred vlaganjem, ker niso ne cepiči ne podlage pognali. Kot podlage so služile riparija veliko-lista in riparija portalis, rupestris montikola in solonis. Solonis bi bila prav priporočljiva podlaga, ima pa to napako, da se kaj težko ukorenini in da cepitev nerada sprejme. Več kot 62.700 ni bilo mogoče nacepiti, ker so primanjkovale delavne moči. Letos so bili skoro sami novinci pri tem delu, kajti vsi korigendi in prisiljenci, ki so prejšnja leta ta dela opravljali, so bili v teku zime 1897/98 izpuščeni. Kar je korigendov, so pa skoro sami taki mladi fantiči, katerih se ni moglo s posebnim uspehom porabiti. Da se vendar neko gotovo število nacepi, se je moralo naročiti eepilce od drugod. Prišla sta dva dobra spretna cepilca iz Krškega, ki sta tu 17'/2 dni cepila ter dobivala vsak po 1 gld. 50 kr. na dan in povrnjene vozne stroške. Skupaj se je izdalo za ta dva 59 gld. 70 kr. Cepilo se je do 10. maja, pozneje ni bilo več mogoče, ker so cepiči in podlage močno odganjale. Pred aprilom pa tudi ni bilo mogoče pričeti, ker je bilo premrzlo za vlaganje in korigendi niso bili še izurjeni v cepljenju. Na dan se je nacepilo 1700 do 2100. Cepljenke in podlage so vlagali prisiljenci in Videnič, ki je stalni delavec v trtnici. Istotako so tudi opravili vsa poletna dela (dvakratno obrezovanje cepičevih korenin, petkratno pletev itd.). Mladi trtni poganjki so se tudi škropili z modro galico. Tudi letos niso uspehi kaj po volj ni kljubu takemu oskrbovanju; to je dokaz, da je škoda denarja, kateri se tu za izgojevanje cepljenk izdaja. Nepovoljnemu uspehu niso samo v tem delu neizvežbane eepilne moči toliko uzrok, marveč podnebje. Predno se spomladi zemlja toliko segreje, da se more pričeti s kakim uspehom z vlaganjem, preide cel april in tako pričnejo cepiči dobro poganjati šele v drugi polovici junija, tedaj v času, ko bi morali biti poganjki vseh že pedenj visoki. Kakšen razloček je med enim in drugim krajem, kaže dejstvo, da se je prijelo v trtnici v Krškem, katero tudi vinarski učitelj nadzoruje in je za časa cepljenja več dnij tam benützt. Im Frühjahre wurden in den Garten bei der Zwangsarbeitsanstalt 59.020 veredelte Reben eingelegt. Veredlungen verschiedener edler Sorten wurden 62.700 ausgeführt, und zwar für weiße Weine: Riesling, weißer Burgunder, weißer und rother Gutedel, Grganja, weißer Muskateler, Kraljevina (rother Portugieser) und Plauez; für schwarze Weine: Blaufränkisch, blauer Portugieser, Negrara (tiroler Sorte), blauer Köllner und versuchsweise einige andere Sortiments. In die Rebschule hingegen wurden nur 59.020 Stück eingelegt, und zwar 40.000 entgegen, 19.020 jedoch 3—4 Wochen später, weil wegen ungünstiger Witterung 20.700 Stück in Moos eingelegt wurden. 3680 Stück wurden demnach schon vor der Einschulung beseitiget, indem weder die Reiser noch die Unterlagen Triebe angesetzt hatten. Als Unterlagen dienten die großblättrige Riparia und Riparia portalis, Rupestris mortti-cola und Solonis. Letztere Sorte wäre als Unterlage sehr zu empfehlen, nur hat sie den Fehler, dass sie sich schlecht bewurzelt und ungern verwächst. Mehr als 62.700 Veredlungen konnten wegen Mangel an Arbeitskräften nicht ausgeführt werden. Heuer wurde fasst durchgehends mit Neulingen gearbeitet, da sämmtliche Corrigenden und Zwänglinge, die in früheren Jahren diese Arbeiten ausgeführt hatten, im Laufe des Winters 1897/98 entlassen worden sind. Überdies konnten die Corrigenden, weil größtentheils noch junge Knaben, mit keinem besondern Erfolge verwendet werden. Um eine bestimmte Anzahl von Veredlungen ausführen zu können, mussten zwei tüchtige Beredter von Gurkfeld bestellt werden, welche hier durch 17-/2 Tage gegen eine Entlohnung von je 1 fl. 50 kr. per Tag und Vergütung der Fahrkosten mit der Veredlung beschäftiget waren. Für diese Arbeiter wurde im Ganzen ein Betrag von 59 fl. 70 kr. verausgabt Die Veredlungen wurden bis zum 10. Mai vorgenommen; später war dies nicht mehr möglich, weil die Reifer und die Unterlagen starke Triebe angesetzt haben. Vor dem Monate April konnte aber mit der Arbeit auch nicht begonnen werden, weil die Witterung für die Einschulung zu kalt war und die Corrigenden noch keine Übung hatten. Täglich wurden 1700—2100 Veredlungen ausgeführt. Die Veredlungen und die Unterlagen wurden von Zwänglingen und von Videnič — ständiger Arbeiter in der Rebschule — eingelegt; ebenso besorgten sie sämmtliche Sommerarbeiten (zweimaliges Entwurzeln der Edelreiser, fünfmaliges Jäten, u. s. to.). Auch wurden die jungen. Rebentriebe mit Vitriollösung bespritzt. Trotz dieser sorgfältigen Behandlung find auch Heuer die Erfolge nicht besonders befriedigend; ein Beweis, dass es Schade ums Geld sei, welches hier behufs Gewinnung von veredelten Reben ausgegeben wird. Die Ursache dieses ungünstigen Erfolges ist nicht so sehr den nicht geschulten Arbeitskräften, sondern vielmehr dem ungünstigen Klima zuzuschreiben. Bevor im Frühjahre die Erde so viel erwärmt wird, um mit Erfolg mit der Einschulung beginnen zu können, vergeht schon der ganze Monat April und die Reiser beginnen erst in der zweiten Hälfte des Monates Juni Triebe anzusetzen, also in einer Zeit, wo dieselben durchwegs schon mindestens eine Spanne hoch sein müßten. Was für ein Unterschied zwischen der einen und der andern Gegend besteht, zeigt am besten die Thatsache, dass in den Rebschule in Gurkfeld, die ebenfalls unter der Leitung. 188 Priloga 24. — Beilage 24. bilo na razpolago dovolj delavnih moči in dobrih podlag in tudi cepljenk. Pa tudi teh se bo v nekaj letih po vsem Kranjskem toliko pridelalo, da jih ne bo treba od drugod naročevati. Posebno pohvalno je omeniti odlok visokega c. kr. poljedelskega ministerstva, po katerem je posneti, da naredi spomladi prihodnjega leta v Bršlinu pri Novem-mestu, kakih 12 oralov ali 7 ha obsegajoči matičnjak, iz katerega se bo dobivalo vsako leto do približno 1 milijon podlag. Ne samo, da bodo vinogradniki dobivali tukaj dovolj in svežih podlag in — kar treba tudi v poštev jemati — tudi ceneje, marveč odstranjena bo s tem nevarnost, ki preti tudi avstrijskemu vinarstvu, da se zanese z ameriškimi trtami jako nevarna bolezen, črna rja — (Black-Rot). Kar se tiče letošnje vinske letine, se mora ista šteti k srednjim. Posebno zadovoljni so bili z letino oni, ki imajo po 4—6 let stare, s cepljenkami zasajene vinograde, kajti ti ne samo, da so jim dobro obrodili, temuč tudi vino iz takih trt je mnogo boljše, bolj polno, ker so trte že bolj aklimatizirane in utrjene. Vina iz novih trt so mnogo boljša od prejšnjih starih. Skoro vsak vinogradnik je letos nekaj pridelal. Nekateri posestniki so pridelali celo do 200 hi iz izključno cepljenih trt. To je pač jako veselo znamenje .za bodočnost. Cena je bila na Dolenjskem od 22 gld. naprej za hektoliter. V Belokrajini pa po 25—30 gld., po Vipavskem in Notranjskem sploh pa od 19 gld. naprej. I. Razširjanje trtne uši. V tekočem letu se je konštatirala trtna uš v občinah Vrhpolje, Ustje in Budanje na Vipavskem, v občini Mirna-PeČ v Novomeškem in v sv. Križu pri Radečah v Krškem okraju. Sedaj je toraj okuženih na vsem Kranjskem 64 občin. Po obsegu je okuženih ali sumljivih 9174 ha t. j. 83 %. Od teh je 3960 ha popolnoma uničenih. Najbolj prizadet je črnomaljski okraj, kajti tu se nahajajo stari vinogradi le še v Semiškem in nekaj v Viniškem kraju. II. Deželni nasadi v Ljubljani. a) Deželna trt ni c a. V tem letu sta se uporabila za vlaganje cepljenk in ključev vrt pri prisilni delavnici in vrt na Codellijevem. •Spomladi se je vložilo na vrt pri prisilni delavnici Es würden jedoch ohne Zweifel noch bei weitem mehrere errichtet werden, wenn genug Arbeitskräfte, gute Unterlagen und Veredlungen vorhanden wären. In einigen Jahren wird auch von diesen letzteren in ganz Krain so viel produeiert werden, dass der Verbrauch ohne Bestellungen von auswärts wird gedeckt werden können. Besonders anerkennend muss der Erlass des hohen k. k. Ackerbauministerinms hervorgehoben werden, wornach im nächsten Frühjahre in Werschlin bei Rudolfswert ein circa 12 Joch oder 7 ha umfassender Schnittweingarten, aus welchem jährlich beiläufig 1 Million Unterlagen werden gewonnen werden, angelegt werden wird. Hiedurch werden die Weinbauer nicht nur frische Unterlagen in hinreichender Menge und — was ebenfalls zu berücksichtigen ist — zu billigerem Preise beziehen können, sondern es wird dadurch auch die Gefahr der Einschleppung der höchst gefährlichen Rebenkrankheit Black-Rot, die auch dem österreichischen Weinbane droht, beseitiget werden. Die heurige Weinfechsung anbelangend, muss dieselbe als eine mittelmäßige bezeichnet werden. Besonders befriedigend, sowohl was die Quantität als auch die Qualität anbelangt, ist die Weinernte dort ausgefallen, wo 4 bis 6 Jahre alte Weingärten mit veredelten Reben bestehen, indem dieser Wein viel besser und gehaltvoller ist, weil die Reben schon mehr aeelimatisiert und vollkräftiger sind. Die Weine von neuen Reben sind bedeutend besser als jene von früheren, alten Reben. Fasst ein jeder Weingartenbesitzer hat heuer mehr oder weniger erfechst; einige sogar bis zu 200 hl von ausschließlich veredelten Reben. Das ist wohl ein erfreuliches Zeichen für die Zukunft. Der Preis schwankte in Unterkam von 22 st. aufwärts per Hektoliter; in Weißkrain hingegen zwischen 25 bis 30 fl., in Wippach und in Jnnerkrain überhaupt von 19 fl. aufwärts. I. Verbreitung der Reblaus. Im laufenden Jahre ist die Reblaus in den Gemeinden Oberfeld, Ustja und Budanje im Wippacherthale, Hönigstein im Rudolfswerter und St. Crueis bei Ratschach int Gurkfelder Bezirke neu eonstatiert worden. Gegenwärtig erscheinen demnach in ganz Krain 64 Gemeinden verseucht. Nach dem Flächeninhalte sind 9174 ha, d. i. 83% Weingärten verseucht, beziehungsweise seuchenverdächtig, wovon 3960 ha vollständig zerstört sind. Am ärgsten betroffen erscheint der Bezirk Tschernembl, woselbst die alten Weingärten nur noch in der Semitscher und theilweise in der Weinizer Gegend vorkommen II. Landes-Rebanlagen in Laibach. a) Landes-R ebschule. In diesem Jahre wurde für die Einschulung der Veredlungen und der Schnittreben der Garten neben der Zwangsarbeitsanstalt und jener am Codellischen Grunde Priloga £4. — Beilage 24. 187 Št, 12831 1. 1898. Poročilo deželnega odbora o pospeševanji vinogradarstva na Kranjskem. Visoki deželni zbor! Z ozirom na dejstvo, da se prav sedaj vrši ob-novljenje po trtni uši uničenih vinogradov z ameriško trto in na važnost in narodno-gospodarski namen tega obnovljenja, katero se dejansko pospešuje s primerno zdatnimi sredstvi tudi od deželnega zastopa, podaja deželni odbor tudi letos visokemu deželnemu zboru posebno poročilo o tem delovanju. Kakor prejšnja leta. seje tudi v letu 1898. mnogo storilo za povzdigo vinogradarstva in to z denarnimi podporami, s podelitvijo brezobrestnih posojil, z vsestranskim teoretičnim in praktičnim podukom, z oddajanjem ameriških korenjakov in ključev, dalje cepljenk itd. Pred petimi leti niso kazali vinogradniki, da bodo tako naglo in v taki meri obnovili svoje vinograde; z zadovoljstvom se mora danes konštatovati, da se je v tem storil velik korak na bolje osobito v nekaterih občinah, in če bodo vinogradniki s tako unemo nadaljevali, se more trdno upati, da bodo v teku nekaterih let skoro vsi, sedaj popolnoma opustošenj ter zapuščeni vinogradi z ameriško trto zasajeni. In kakor kažejo vinogradniki veselje, se bo to tudi uresničilo, kajti nad uspevanjem ameriške trte ne dvomi nihče več, marveč imajo v njo polno zaupanje. To se vidi pri predavanjih potovalnega učitelja, ko ljudstvo po več ur skupaj ostaja in nihče ne ugovarja; nasprotno vedno stavijo razna vprašanja v pojasnilo. Novih nasadov se je letos napravilo prav veliko, osobito v črnomaljskem okraju; pa tudi drugod, koder jih trtna uš še ni uničila ali kjer ta ni še nastopila, ter vinogradi hirajo le vsled starosti ali slabega obdelovanja, je več vinogradnikov napravilo mnogo novih nasadov. Gotovo bi jih napravilo še mnogo več, ko bi Z. 12831 de 1898. betreffend die Förderung des Weinbaues in Kram. Hoher Landtag! In Erwägung der Thatsache, dass eben jetzt die Regenerierung der durch die Reblaus zerstörten Weingärten mit amerikanischen Reben vorgenommen wird und mit Rücksicht auf die volkswirtschaftliche Bedeutung dieser Regeneration, die mit entsprechend bedeutenden Mitteln auch von der Landesvertretung gefördert wird, unterbreitet der Landesausschuss auch heuer dem hohen Landtage einen eigenen Bericht über diese Thätigkeit. Wie in den Vorjahren so ist es auch im Jahre 1898 viel zur Hebung des Weinbaues geschehen, und zwar durch Geldunterstützungcn, durch Bewilligung von unverzinslichen Vorschüssen, durch allseitigen theoretischen und praktischen Unterricht, durch Abgabe von amerikanischen Wurzel- und Schnittreben, veredelten Reben u. s. w. Vor fünf Jahren war von den Weingartcnbesitzern noch nicht zu erwarten, dass sie so schnell und in solchem Maße ihre Weingärten erneuern werden; mit Befriedigung muss es heute constatiert werden, dass in dieser Beziehung namentlich in einigen Gemeinden ein großer Fortschritt gemacht wurde, und wenn die Weinbauer das begonnene Werk mit solchem Eifer fortsetzen werden, so kann man mit Bestimmtheit annehmen, dass im Laufe von wenigen Jahren die meisten, jetzt ganz zerstörten und verlassenen Weingärten mit amerikanischen Reben werden angepflanzt tverden. Und dies wird auch zweifelsohne geschehen, da die Bevölkerung großen Eifer zeigt und am Gedeihen der amerikanischen Rebe niemand mehr zweifelt und selbe volles Vertrauen genießt. Dies sicht man auch bei den Vorträgen des Wanderlehrers, wo die Bevölkerung durch mehrere Stunden ohne Widerrede beisammenbleibt und wiederholt verschiedene Fragen zur Aufklärung gestellt werden. Neuanlagcn sind heuer insbesondere im Cern emitter Bezirke viele errichtet worden. Jedoch auch anderwärts, wo die Reblaus noch nicht aufgetreten ist und die Weingärten nicht zerstört hat, sondern dieselben nur altershalber oder wegen schlechter Bearbeitung im Absterben begriffen sind, haben mehrere Weinbauer viele neue Anlagen angelegt. 186 Priloga 23. — Beilage 23. Razkaz — Nllchtlieisllllg skupne imovine najdenišničnega zaklada koncem 1. 1897. — Les gesummten Vermögens des Findeifondes mit Ende des Lahres 1897. jti Denarni znesek Geldbetrag -2 a g- a a » 1 08 J4 >o © Naslovi troskov Ausgabs-Wubriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. i kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I l Doneski — Beiträge 6 44 — — II 2 — Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- uud Kanzlei- erforderniffe — — — — III 3 1-3 Oskibni stroški za najdence — Findlingsverpflegskosten . . 3530 19 3135 19 IV 4 — Razni stroški — Verschiedene Ausgaben 109 92 — — Vsota ad A — Summe ad A . 3646 55 3135 19 B. Izvenredni — Außerordentliche: V 5 Deželnemu zakladu oddani preostanki — Abfuhren an den 339 49 — — Vsota ad A in B — Summe ad A und B . 3986 04 3135 19 C. Prehajalni — Durchlaufende: VI 6 Izplačani depoziti — Ausgefolgte Depositen — — — — Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und 0 . 1 398604 3135 19 Končni ostanek v gotovini — Schließlicher Casfarest . Glavna vsota vseh stroškov — Hauptsumme aller Ausgaben 3986 04 Priloga 23. — Beilage 23. 183 3lccf)nuiifl.s=fl6|djfu|s des JindeL-Iondes für das Jahr 1897. Skupaj Zusammen Odštevsi zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — mi» lij Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gl. kr. gl- kr. gl. ! kr. gl- kr. gl- kr. 422 164 45 47'/, 124 34 25 97'/« 298 129 20 50 298 63 — 66 20 50 586927s 159227„ 1 427 70 361 — 66 70 6534 307« 3047 417« 3486 89 3435 51 89 7121 23 3206 64 3914 59 3796 — 118 59 712123 3206 64 3914 59 182 Priloga 33. — Beilage 23. Računski sklep najdenišničnega zaklada za 1. 1897. S 'S. S 1 L> J! Hr CL, 'S <5 1 > o3 fr Ä- 82 0 <3 1 03 >o H Naslovi prihodkov Ginnahms - Wuüriken Vplačilo V letu 1897. Effective! Eingang im Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I 1 Obresti — Interessen 298 20 124 25 II 2 — Povračila oskrbnih stroškov — Berpflegskostenvergntungen . — — — — m 3 — Različni prihodki — Verschiedene Einnahmen 73 60 90 87'/, Vsota ad A — Summe ad A . 371 80 21512'/, B. Izvenredni — Außerordentliche: IV 4 Zaloge iz deželnega zaklada — Verlage aus dem Landes- fonde 3614 24 2920 06.'/, Vsota ad A in B — Summe ad A und B . 398604 3135 19 C. Prehajalni — Durchlaufende: v 5 — Depoziti — Depositen — — — Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und 6 . 3986 04 3135 19 Pričetni ostanek v gotovini — Anfänglicher Cafsarest. . . Glavna vsota vseh prihodkov — Hauptsnmme aller Einnahmen 3986 04 Priloga 23. — Beilage 23. 181 Skupaj Odstevši zastanke pričetkom leta 1897. Potrebščina za leto 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dein Voranschläge Opomnja Anmerkung Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več IM M 11. j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Zusammen Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gid. kr. gld. kr. gld- 1 kr. gld. kr. gld. kr. 1386 1386 1386 260 — 20 — 240 — 240 — — — 1 61 — — 1 61 2 — — 39 88 88 22 22 66 66 67 — — 34 179 947, 6812 111 cq 00 93 18 82 '/a 1250 — ' — 1250 — 1250 — — — 7911 99 y2 1482 37 6429 62'/- 5326 — 1103 62 V, 390 15 375 340 35 245 28 28 05 217 23 44 — 173123 1171371 1635 76 10077 95 8740 — 1329 95 230310 y, 2303107a 14016817a 1635,76 2303 IO1/, 2303107, 12381 05 V, 180 ff*riioya 23. - Beilage 38. 5 f Naslovi troskov Ausgabs - Wubriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Poglavje — Capi Naslov — Titel 1 N- 1 1 fH Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld- 1 kr A. Redni — Ordentliche: ! I 1 1-6 Stalne plače, doklade in petletnice — Gehalte, Zulagen und Quinquennien 1386 — — — II 2 — Stalne nagrade — Fixe Remunerationen 240 — 20 — III 3 Ustanove in doneski — Stiftungen und Beiträge .... 161 — — IV 4 — Pokojnine — Pensionen 66 66 22 22 V 5 1-2 Uradne in pisarniške potrebščine — Amis- und Kanzlei- erfordernisie 101 12 10,02/5, VI 6 — Najm ovine — Miethzinse — — 1250 — VII 7 1-7 Stroški režije — Regieauslagen 6871 76% 1040 26 VIII 8 — Podpore za izstopivše porodnice — Den Wöchnerinnen beim Austritte verabfolgte Unterstützungen 357 — 33 — IX 9 1-2 Različni stroški — Verschiedene Ausgaben 216 64 2ö]b4 Vsota ad A — Summe ad A . 9240 79 % 247291 % B. Prehajalni — Durchlaufende: X 10 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse — — — — XI 11 — Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . . — — 2303 10% Vsota stroškov ad B — Summe der Ausgaben ad B . — — 2303107. Vsota ad A in B — Summe ad A und B . 9240 79 % 477602 Končni ostanek v gotovini — Schließlicher Cassarest . — — Glavna vsota — Hauptsumme . '9240 79'/- Priloga 23 — Beilage 23. 179 RechmlngsMMuIs des chebärhausfondes für das Jahr 1897. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokrit je znaša torej več — mn iij Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. j kr. gld. j kr. 107 1245 199 10 55 77 31 317 76 50 55 04 75 928 123 60 73 76 630 5 — 298 118 40 73 1552 42 1 42509 1 112733 711 — 41633 10111 29 1160 67 8950 62 8037 913 62 11663 71 1585 76 10077 95 8748 — 1329 95 50 2303 10% 50 2303 10% 235310% 50 — 2303 10% 14016 81% 1635 76 1238105% Parc, 178 V*rilogr» 23. — Beilage 23. Računski sklep porodišničnega zaklada za leto 1897. Z R- © c6 'Ä (2 iä g- QD cS Ud >o o H Naslovi prihodkov Ginnahms - Wubriken Vplačilo v letu 1897. Effective Eingang im Jahre 1897 g1- kr. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gl. I kr. A. Redni — Ordentliche: I II III 1 2 3 1-2 1—2 Obresti — Interessen....................................... Povrneni oskrbni stroški — Verpflegskostenersätze Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen. . . Vsota ad A — Summe ad A . B. Izvenredni — Außerordentliche: Zaloge iz deželnega zaklada — Verlage aus dem Landesfonde Vsota ad A in B — Summe ad A und B - C. Prehajalni — Durchlaufende: V VI 5 6 Povrnena predplačila — Zurückersetzte Vorschüsse.... Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . Vsota ad C — Summe ad C Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und C Pričetni ostanek v gotovini — Anfänglicher Cassarest. . Glavna vsota — Hauptsumme 75 60 829 50 194142 31 416 50 05 535 I 109952 I 452,90 7618 77'/, 2492 51 8718 29 V, I I 2945J41'/, 60 472 52250 183060'/, 183060'/, 9240 79 'h 9240 79'/. 477602 iPHiogtt 23. — Beilage 23. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897* Hievon ab tote Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s Vergle mit dem V Proräcunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. jroračunom ichung oranschlage Potrebščina znaša torej več — iiiaiij Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 2423 20 189 20 2234 2234 780 60 720 — 720 — 51 — — — 51 — 51 — — 466 76 66 76 400 — 400 — — — 54 — — — 54 1 — — 46 194 32 '/a 81 42 112 90 V, 98 14 90 Va 852.39 V* 12333 729-06 % 661 — 68 06 y2 3487115 166501 1822 14 1555 267 14 48814 20 ys 4489,39 4432481 '/„ 47105 -- 2780 18 >/2 3051092 2339 93 2817099 26019 2151 99 2928 56 % 125 30 2803 26 Va 2259 — 544 26'/a 58 — 16 42 — 68 26 — 90567 06 9156 34 81410 72 81171 239 72 185836 83 185836 83 — — ' 185836 83 185836 83 276403 89 194993 17 81410 72 . 176 S». HI..L» 23. — Beilage 23. Prištevši Izplačilo zastanke v koncem leta letu 1897. 1897. Effective Hiezu die Ausgabe im Rückstände zu Enke des Jahre 1897. Jahres 1897. gl- kr. gl- kr. 2234 189 20 720 — 60 51 — — — 366 64 100 12 — 54 — — 144 42 79 90% 715 15'/, 13724 2845 43 641172 44721 23% 4092 97 28008 08 2502 84 2688 41% 240 15 56 — 2 — 82520 91% 8046 14% g- s L> cd o3 (2 "5 c5 fr *s> g- 8) G G cd >o o H Naslovi troskov Ausgabs -Wubrrken I 1 1—5 II 2 1-2 III 3 1-3 IV 4 1-2 V 5 — VI 6 1-2 VII 7 VIII 8 1—3 IX 9 1-7 X 10 1—3 XI 11 1—4 XII 12 — XIII XIV 13 14 A. Redni — Ordentliche: Stalne plače in mezde — Gehalte und Löhnungen .... Nagrade (stalne) — Remunerationen (fixe)........................ Emolument! — Emolumente......................................... Pokojnine — Pensionen........................................... Ustanovni doneski — Stistungsbeiträge ....... Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzleierfordernisse .... ............................• • Davki in davščine — Steuern und Gaben........................... Vzdrževanje poslopij — Gebäuveerhaltungskosten.................. Stroški režije — Regiekosten................................. Oskrbni stroški za hirajoče umobolne — Berpflegskosten für die siechen Irren . . . ................................... Različni stroški — Verschiedene Ausgaben........................ Računska in druga povračila — Rechnungs- und andere Ersätze......................................................... Vsota ad A — Summe ad A . B. Prehajalni — Durchlaufende: Iz deželnega zaklada za stavbe proti vrnitvi prejeta predplačila — Aus dem Landesfonde für Bauten erhaltene, rückzuersetzende Vorschüsse...................................... Vrneni depoziti in tuji denarji — Zurückbezahlte Depositen und fremde Gelder................................................ Vsota ad B — Summe ad B . Vsota ad A in B — Summe ad A und B . Končni ostanek v gotovini — Schließlicher Cassarest . . . Glavna vsota — Hauptsumme . — 82520 91% 82520 91% 185836 83 185836 83 19388297 '/> Priloga 23. — Beilage 23 175 Wchnungs-Wchlujs des Zrrenhaus-Iondes für das Fahr 1897. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gid. kr gld. kr. gld. kr. gld. j kr. gld. kr. 93 717 14868 144 985 31 37'/° 03 98 V, 30V, 29 144 4286 28 281 05 37 V, 69'/° 80 69'/, 64 573 10581 116 703 26 33'/, 187° 61 64 573 9580 150 1000 1001 33 296 26 33'/° 817= 39 1 1680900'/, 4770 61'/° 12038 39 11367 671 39 73758 05'/, 4385 72'/, 69372 33 69804 431 67 73758 05V, 4385 72'/, 69372 33 69804 — 431 67 90567 06 9156 34 81410 72 81171 — 239 72 — — 90567 06 9156 34 81410 72 174 IPriloga S3. — Beilage 23. Računski sklep blaznienega zaklada za L 1897. Poglavje — Capitel 5 1 ► •S tS 'S 0 A 1 -s >o o H Naslovi prihodkov Ginnahms Wubriken Vplačilo v letu 1897. Effectiver Eingang im Jahre 1897. Priatevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I 1 Obresti — Interessen 63 — 30 31 II 2 — Dohodki od lastnin — Ertrag der Realitäten 548 — 169 37V- III 3 1-3 Povračila oskrbnih stroškov — VerpflegskostenersLtze . . . 9352 81 5515 22 IV 4 — Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen 144 y«% — — V 5 — Računska in druga povračila — Rechnungs- und andere Ersätze 676 53 308 77'/- Vsota ad A — Summe ad A . 10785 32'/- 6023 68 B. Izvenredni — Außerordentliche: VI 6 Zaloge iz deželnega zaklada — Verläge aus dem Landesfonde 71735 59 2022 46% Vsota ad B — Summe ad B . 71735 59 2022 46% Vsota ad A in B — Summe ad A und B . 82520 91'/- 8046 14% C. Prehajalni — Durchlaufende: VII 7 Prejeti depoziti in tuji denarji — Erhaltene Depositen und fremde (Selber . Vsota ad C — Summe ad C . Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und C 82520 91'/- 8046 14% Pričetni ostanek v gotovini — Anfänglicher Cassarest. . . Glavna vsota — Hauptsumme . 82520 91 V, \ IPriBogs» 23. — Beilage 23. 173 Skupaj Zusnlilincii Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebšč za let< 1897 Erforder für da Jahr 18 ina Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranscklage Opomnja Anmerkung 1 nis s 97. Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — atusan Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 17191 31 381 35 16809 96 16975 165 04 175 25 — — 17525 214 — 38 75 150 — — — 150 — 150 — — 820 02 233 36 58666 470 — 11666 723 69% 218 48% 50521 434 — 7121 243,77% 64 77 179 00% 179 — — 00% 875 81 57 60 818 21 900 — 81 79 1 2829 96 % 493 33 2336 63% 2000 — 33663'/,, 16206 44 2711 55 1349489 9400 — 409489 %i ! "5V! 77298 71% 10465 14 66833 57% 54063 — 12770 57% , ' ' j 300 — — 300 300 — — - j 6045 88 604 59 544129 3363 — 2078 29 . ; j ' j ' ■ 5768 94 277 30 549174 2170 — 3321 74 i 128629 80 15507 37% 113122 42% 90618 — 22504 42% 7895 75 5183 49 2712 26 6000 3287 74 i 7 : ' • : ;■ ; 136525 55 20690 86% 115834 68% 96618 — 19216 68% : ’' ' i ? ; 2827 98 2827 98 j : 13654 69% — — 13654 69% • . . , : 3334 16% 664 23% 2669 93 19816 84 664 23% 19152 60% 156342 39 21355 10 134987 29 i ! 172 Prilog» 28. — Beilage 23. Poglavje — Capitel K 1 o es $5 US' g- Q) C5 a ss- 1 c5 >o o Naslovi troskov Ausgabs - Wuöriken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgaben im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I 1—2 1-13 Stalne plače, petletnice, doklade, remuneracije, adjuta, 1-10 mezde in dnevščine —Besoldungen, Quiuquennien, Zulagen, Remunerationen, Adjuten, Löhnungen und Diurnen .... 16711 46 479 85 II 2 1—2 Emolumenti — Emolumente 175 25 — — III 3 — Podpore — Unterstützungen 150 — — — IV 4 1—3 Pokojnine — Pensionen 732 46 87 56 V 5 1—2 Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzlei- erfordernisse 387 84 Ve 33 5 85 VI 6 — Ustanovnine in doneski — Stiftungen und Beiträge . . . 178 98 y2 64 79 VII 7 1—3 Vzdrževanje poslopij — Erhaltung bestehender Gebäude . . /87 50 88 31 VIII 8 1—3 Davki in davščine — Steuern und Gaben 2281 02 Va 048 94 IX 9 — Kurjava in svečava — Beheizung und Beleuchtung .... 14456 75 1749 69 X 10 1-14 Režijski stroški — Regiekosten 69327 69 V2 7971 02 XI 11 — Miloščine — Gnadengaben 300 — — XII 12 1-13 Različni stroški — Verschiedene Ausgaben 4942 1—i 1102 96% XIII 13 — Računska in druga povračila — Rechnungs- und andere Ersätze 5420 64 348 30 Vsota ad A — Summe ad A . 115852 52 Ve 12777 27% B. Izvenredni — Außerordentliche: XIV 14 — Za nakup novega inventarja — Für die Neuanschaffung des Inventars 7895 75 Vsota ad A in B — Summe ad A unb B . . 115852 52 V2 20673 02% C. Prehajalni — Durchlaufende: XV 15 Na povrnitev dana predplačila — Vorschüsse gegen Ersatz . 2827 98 — — XVI 16 Na zaračun dana predplačila — Vorschüsse gegen Verrechnung 13654 69 '/a XVII 17 — Vrnjeni depoziti in tuji denarji — Zurückbezahlte Depositen und fremde Gelder 2582 19 751 97% Vsota ad C — Summe ad C . 19064 86% 751 97% Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und C . 134917 39 21425 — Končni ostanek v gotovini — Schließlicher Cassarest . Glavna vsota — Hauptsumme . 134917 39 Priloga 23 — Beilage 23 171 Nechnung8-A«chtu>8 des Krankenhaus-Iondes für das Zahr 1897. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gid. kr gld. kr. gld. kr. gld. kr. gid. kr. 3304 95 953 60 2351 35 2352 65 3929 82 614 30 3315 52 3310 — 5 52 27 72 2 73 24 99 25 — — 01 53309 14 10485 82 42823 32 19230 — 23593 32 — 30 — — — 30 10 — 9 70 238 02 65 — 173 02 200 — 26 98 5162 06 1 50 5160 56 500 — 4660 56 65972 01 12122 95 5384906 25627 2822206 66889 06 8097 42 Vs 57791 63'/« 70991 13199 36'/« 4193 99 — — 4193 99 — — 4193 99 70083 05 8097 42'/« 61985 62'/« 70991 900537V« 136055 06 20220 37 V« 115834 68'/« 96618 19216 68'/« 2998 47 170 49 2827 98 1 14618 93 964 23'/« 13654 69'/« 2669 93 — — 2669 93 20287 33 1134 72'/« 19152 60'/« 156342 39 21355 10 134987 29 170 Prilosa 23. — Beilage 23. Računski sklep bolnišničnega zaklada za 1. 1897. Prišteval Vplačilo zastanke 35 I V koncem leta Naslovi prihodkov letu 1897. 1897. t3> L GinnaHms - Wubriken Effectives Hiezu die 1 1 irr Eingang im Rückstände zu 05 I 1 Jahre 1897. Ende des V jä 'bc > 'a 03 1 Jahres 1897. Ph H gia. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I 1 — Obresti -— Interessen 2413 70 891 25 1II 2 1-6 Dohodki od lastnin -— Ertrag der Realitäten 787 76 3142 06 III 3 1-5 Ustanovnine in doneski — Stiftungen und Beiträge . . . 24 99 2 73 IV 4 1—2 Povrneni oskrbni stroški — Verplegskostenersätze .... 37285 65 16023 49 v 5 — Volila in darila — Vermächtnisse und Geschenke — 30 — — VI 6 — Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen 238 — — 02 Vil 7 — Računska in druga povračila — Rechnungs- und andere 5126 Ersätze 36 25 70 Vsota ad A — Summe ad A . 45886 76 20085 25 B. Izvenredni — Außerordentliche: VIII 8 1 Zaloge iz deželnega zaklada — Vom Landesfonde erhaltene Verläge 65817 27*/, 71 78 Vs 2 Za nakup novega inventarja — Für die Neuanschaffung des 4193 99 Inventars — — Vsota ad B — Summe ad B . 70011 26'/« 71 78 7« Vsota ad A in B — Summe ad A und B . 115898 02 7, 20157 03 Vs C. Prehajalni — Durchlaufende: IX 9 _ Vrnena predplačila — Nückersätze Vorschüsse 2687 98 310 957 49 47 Vs X 10 — Zaračunjena predplačila — Zurückverrecbnete Vorschüsse . . 13661 45 'In XI 11 — Prejeti depoziti in tuji denarji — Erhaltene Depositen und fremde Gelder 2669 93 — — Vsota ad C — Summe ad C . 19019 36 V« 1267 96 7, Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und C . 134917 39 21425 — Pričetni ostanek v gotovini — Anfänglicher Cassarest. . . Glavna vsota — Hauptsumme . 134917 39 1 Priloga 23 — Beilage 23. 169 Razkaz Nachlveisung skupne imovine porodišničnega zaklada koncem 1. 1897. — des gesammten Vermögens Les Gebährhausfondes mit Ende Les Lahres 1897. J8 7^ S >m T3 J-> m Razložba za preteklo leto 1896. za računsko leto 1897. für d. Rechnungsjahr 1897 Opomnja Anmerkung S -73 $-> A e t arr für das Vor- posamno skupaj |dl -ZA jähr 1896 einzeln zusammen gld. kr. gld. kr. gld. kr. Prenos — Ucbertrag . 71855 10 50500 21425 10 Drž. obligacija št. 162048 z obrestmi v bankovcih — Die Papierrente-Obligation Nr. 162048 2200 2200 li Jednotna državna obligacija št. 164256 z dne 1. februvarija 1891. 1. z obrestmi v bankovcih — Einheitliche Notenrente Nr. 164256 vom 1. Februar 1891 per 400 400 12 4% kronska renta št. 5838 za 3200 k. — 4°/o Kronenrente Nr. 5838 per 3200 Kr. 1600 — 1600 — 12 4% kronska renta št. 10163 za 1200 k. — 4% Kronenrente Nr. 10163 per 1200 Kr. 600 — 600 — 14 Vložna knjižica ljubljanske hranilnice št. 2141 — Einlagebüchel der Laibacher Sparkasse Nr. 2141 54 54 15 Vložna knjižica kranjske hranilnice št. 190468 — Einlagebüchel der train. Sparkasse Nr. 190468 per 30 _ 30 16 5°/o zasebno dolžno pismo Batičevo — 5% Privatschuldbrief der Eheleute Račič . 735 735 — 56119 — III. V lastninah — In Realitäten: 17 Vrednost poslopij in zemljišč — Wert der Gebäude und Grundstücke 635998 14 682058 — 18 Vrednost inventarskih rečij — Wert der 732635 Jnventarial-Gegenstände 45219 75 50577 38 38 19 Skupna imovina — Gesammtvermögen. . 758691 99 810179 38 1 164 Vri loir n 23. — Beilage 23. Razkaz — Nachmessung skupne imovine bolnišničnega zaklada koncem L 1897. — des gefammten Vermögens des Grankenhausfondes mit Ende des Jahres 1897. Denarni znesek cd Ad Geldbetrag 1 Razložba za preteklo za računsko leto 1897. Opomnja r° leto 1896. für d. Rechnungsjahr 1897 a . Anmerkung Retail T3 S-» CD für das Vor- posamno skupaj l| jähr 1896 einzeln zusammen gld. kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. r A. Jmovina — Vermögen: L V zastankih — In Rückständen: 1 Končni zastanki rednik in izvenrednih dohodkov — Schließliche Rückstände der ordentlichen und außerordentlichen Einnahmen 20220 37% 20157 03% 2 Končni prehajalni zastanki — Schließliche 21425 durchlaufende Rückstände - 1134 72% 1267 96% — II. V glavnicah —In Capitalien: 3 7 srečk državne loterije iz leta 1860. po 500 gld. skupaj — 7 Staatslose vom Jahre 1860 per 500 fl., zusammen . . 3500 _ 3500 4 Drž. obligacija št. 120098 z obrestmi v bankovcih — Die Papierrente - Obligation Nr. 120098 34700 34700 5 Drž. obligacija št. 38148 z obrestmi v srebru — Die Silberrente - Obligation Nr. 38148 400 400 6 Drž. obligacija št. 39995 z obrestmi v srebru — Die Sielberrente - Obligation Nr. 39995 8300 8300 7 Drž. obligacija št. 40461 z obrestmi v srebru — Die Silberrente - Obligation Nr. 40461 2000 2000 8 Drž. obligacija št. 46551 z obrestmi v bankovcih — Die Notenrente-Obligation Nr. 46461 1300 1300 9 Drž. obligacija št. 47636 z obrestmi v bankovcih — Die Notenrente - Obligation Nr. 47636 300 — 300 — Odnos — Fürtrag . 71855 10 50500 21425 Priloga 23. — Beilage 23 163 A. Pokritje. II. „Povrnenih oskrbnih stroškov“ je bilo proti proračunu več za ... . 298 gld. — kr., ker je bilo pri večjem številu oskrbovanih oseb tudi več samoplačnikov. III. „Razni prihodki“ znašali so več za..........................118 gld. 73 kr., ker se ti dohodki ne dajo natančno preračunati. B. Potrebščina. V. „Uradne in pisarniške potrebščine“ več za............................18 gld. 82*/a kr. zaradi večje porabe tiskovin. VII. „Stroški režije“ več za 1103 gld. 62ya kr. in sicer največ zaradi večjih stroškov za zdravila, dalje zaradi nakupa novega inventarja in zaradi večje porabe premoga za kurjavo in svečavo; porabilo se je namreč premoga leta 1897. za................................ 704 gld. 03V, kr. več, nego se je preračunalo. VIII. „Podpore za izstopivše porodnice“ več za . .'..........................35 gld. — kr. radi večjega števila porodnic. IX. „Različni stroški“ več za 173 gld. 23 kr., ker so vspehi tega poglavja premenljivi. IV. Najdenišnični zaklad. Skupna redna potrebščina je znašala.................... 3575 gld. 10 kr. pokritje pa................. 427 „ 70 „ torej je bilo primanjkljaja . . 3147 gld. 40 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljaju.............. 3435 „ — „ manjšo potrebščino za ... . 287 gld. 60 kr., ker je bila zaradi manjšega števila najdencev tudi potrebščina manjša. Skupna imovina znaša koncem leta 1897............... 7100 gld. — kr. in se ista proti oni leta 1896. ni niti pomnožila niti zmanjšala, ker ta zaklad druge imovine nima, nego obligacijo v navedeni nominalni vrednosti. Nasvetuje se torej: Visoki deželni zbor blagovoli naj to poročilo izročiti finančnemu odseku v pretresovanje in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dn6 13. decembra 1898. Oton pl. Detela, deželni glavar. Dr. Adolf Schaffer, poročevalec. A. Wedeckrmg. II. „Verpflegskostenersätze“ weisen gegenüber dem Präliminare eine höhere Bedeckung per . 298 fl. — kr. aus, weil bei einer größeren Anzahl der verpflegten Personen auch mehrere selbstzahlende waren. III. „Verschiedene Einnahmen“ betrugen mehr um..................................118 fl. 73 kr., weil diese Einnahmen wegen Veränderlichkeit nicht genau präliminirt werden können. B. Erfordernis. V. „Amts- und Kanzleierfordernisse“ mehr um 18 fl. 82 y2 kr. wegen des größeren Verbrauches der Drucksorten. VII. „Regieauslagen“ mehr um 1.103 fl. 621/2 kr., und zwar meistentheils wegen der größeren Auslagen für Medicaments, dann ivegen Anschaffung des neuen Inventars und wegen des größeren Verbrauches der Steinkohle für die Beheizung und Beleuchtung, denn gegenüber dem Präliminare betrug der Verbrauch der Steinkohle im Jahre 1897 mehr um........................ 704 fl. 03ya kr. VIII. „Unterstützungen an ausgetretene Wöchnerinnen“ mehr um.....................35 fl. — kr. wegen der größeren Anzahl derselben. IX. „Verschiedene Ausgaben“ mehr um..................................173 „ 23 „ weil die Erfolge dieses Capitals veränderlich sind. IV. ftnöefljausfonö. Das ordentliche Gesammterfordernis betrug......................... 3.575 fl. 10 kr. die Bedeckung hingegen.......... 427 „ 70 „ mithin war ein Abgang per ... 3.147 fl. 40 kr., welcher im Entgegenhalte zur Präliminarposition ........................... 3.435 „ — „ ein geringeres Erfordernis .... 287 fl. 60 kr. ausweist, weil bei der geringeren Anzahl der Findlinge auch das Erfordernis geringer war. Das Gesammtvermögen betrug mit Ende des Jahres 1897 ............................... 7.100 fl. — kr. und hat sich dasselbe gegenüber jenem des Jahres 1896 weder vermehrt noch vermindert, weil dieser Fond kein anderes Vermögen besitzt als Obligationen im angeführten Nominalwerte. Es wird daher beantragt: Der hohe Landtag wolle diesen Bericht dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vorn li römischen Lnndesnnsschnffe. Laibach, am 13. December 1898. 0ffo v. Deteta, Landeshauptmann. Dr. Adolf Schaffer, Referent. 162 »»riloga 23 — Beilage 23. 3.) „Doneski občinam za oskrbovanje mirnih blaznih“ manj za...................88 gld. — kr., ker se je preračunalo za 4 mirne v občinski oskrbi se nahajajoče umobolne osebe, bočim se je v letu 1897. prispevalo le za 3 mirne umobolne osebe. XI „Različni stroški“ več za 544 gld. 26ya kr., to pa osobito radi večjih pogrebnih stroškov, in ker so sploh ti stroški premenljivi ter se radi tega ne dajo natančno preračunati. Manjšo potrebščino pa izkazujejo naslednja poglavja: IX. „Stroški režije“ manj za 2780 gld. 18x/2 kr., in sicer: 1. ) „za režijo in hrano“ manj 3172 gld. 01 kr., ker je bilo manj oskrbnih dni, nego se je preračunalo. 2. ) „za zdravila“ več za . 109 gld. 58 kr., ker se je več potrošilo, nego se je pri proračunu mislilo. 3. ) „za druge zdravniške ordinacije“ manj...........................84 gld. 17 kr. radi manjšega števila oskrbovanih oseb. Pri točkah 4. do 6. se je pa tudi prihranilo.........................337 gld. 62 kr. to pa zlasti radi tega, ker se je v deželni blaznici leta 1897. veliko manj premoga porabilo, nego je bilo za časa proračunanja pričakovati. 7.) „Kurjava in razsvetljava v deželni hiralnici “ več za.............. 704 gld. 03ya kr., zaradi večje porabe premoga za kurjavo in razsvetljavo. XII. „Računska in druga povračila“ manj za............................26 gld. — kr., ker so ti stroški premenljivi in se ne dajo natančno proračunati. III. Porodišnični zaklad. Skupna redna potrebščina znašala je.................... 10.077 gld. 95 kr. pokritje pa................... 1127 „ 33 „ torej je bilo primanjkljaja . . 8950 gld. 62 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljaju................. 8037 „ — „ večjo potrebščino za ... . 913 gld. 62 kr. Imovina sestoji: 1. ) iz obligacije v nominalni vrednosti 1800 gld. — kr. 2. ) iz inventarske vrednosti 4883 „ 88 „ skupaj . . 6683 gld. 88 kr. torej je v primeri z ono leta 1896. 6163 „ 66 „ večja za . . 520 gld. 22 kr. K posameznim poglavjem je oznaniti sledeče: 3.) „Beiträge den Gemeinden für die Pflege der ruhigen Irren“ weniger um . . . . 88 fl. — fr., weil die Präliminarposition das Erfordernis für 4 in der Gemeindepflege stehende ruhige Irre umfaßt, während im Jahre 1897 faetisch nur 3 Geisteskranke unterstützt wurden. XL „Verschiedene Ausgaben“ mehr um.................................. 544 fl. 261/2 kr. hauptsächlich wegen der größeren Beerdigungskosten, ferner weil überhaupt diese Auslagen veränderlich sind und deshalb nicht genau prüliminirt werden können. Ein geringeres Erfordernis jedoch weifen nachstehende Capitel aus: IX. „Regiekosten“ weniger um 2780 fl. 18^ kr., und zwar: 1. ) „Für Regie und Verspeisung“ weniger um..................................3172 fl. 01 kr., weil im Vergleiche zur Präliminarposition weniger Verpflegstage verrechnet wurden. 2. ) „Für Medieamente“ mehr . 109 fl. 58 kr., weil im Vergleiche znm Präliminare mehr verausgabt wurde. 3. ) „Für sonstige ärztliche Ordinationen“ weniger um.......................................84 fl. 17 kr. wegen der geringeren Anzahl der verpflegten Personen. Bei den §§ 4, 5 und 6 wurde insgesammt ein Ersparnis per ........ 337 fl. 62 kr. erzielt, und zwar hauptsächlich aus dem Grunde, weil weniger Steinkohle verbraucht wurde, als man bei der Prüliminirung erwartet hatte. 7.) „Beheizung und Beleuchtung im Landessiechen- hause“ mehr um...................... 704 fl. 03y2 kr. wegen des größeren Verbrauches der Steinkohle für die Beheizung und Beleuchtung. XII. „Rechnungs- und andere Ersätze“ weniger um.......................................26 fl. — kr., weil diese Auslagen veränderlich sind und nicht genau präliminirt werden können. III. Zebäihausfond. Das gesummte ordentliche Erfordernis betrug..................... 10.077 sl. 95 kr. die Bedeckung........................ 1.127 „ 33 „ mithin war ein Abgang per . . . 8.950 sl. 62 kr., welcher im Entgegenhalte zur Präliminarposition per.................... 8.037 „ — „ ein höheres Erfordernis per . . . 913 fl. 62 kr. ausweist. Das Vermögen besteht: 1. ) aus der Obligation im Nominalwerte per.......................... 1.800 fl. — kr. 2. ) aus dem Jnventarialwerte per 4.883 „ 88 „ zusammen per . 6.683 fl. 88 kr., welches sich im Vergleiche zu jenem des Jahres 1896 per....................6.163 „ 66 „ um............................." " 520 ft. 22 kr. vermehrt hat. Zn den einzelnen Capiteln wird nachstehendes bemerkt: Priloga 23. — Beilage A3. 161 Prenos . 287.568 gld. 81 kr. 4.) iz inventarske vred- nosti 24.108 „ 87 „ skupaj . . 311.677 gld. 68 kr. znaša po odbitku dolga dežel- nemu zakladu za stavbo bla- znice na Studencu v znesku 185.836 „ 83 „ še 125.840 gld. 85 kr. ter se je v primeri z ono leta 1896. sč 125.778 „ 88 „ pomnožila za............... 61 gld. 97 kr A. Pokritje. Večje pokritje izkazuje poglavje III. „Povračila oskrbnih stroškov“ za . . . 1001 gld. 33x/2 kr., ker se je mnogo več oskrbnin za hirajoče umo-bolne od občin iztirjalo, nego se je pri proraču-nanji pričakovalo, in ker je bilo tudi mnogo blaznih iz ptujih kronovin oskrbovanih. Manjše pokritje pa izkazujeta naslednji poglavji: IV. „Razni prihodki“ za . 33 gld. 8P/a kr, ker se je v letu 1897. prodalo le malo po umo-bolnikih narejene preje. V. „Računska in druga povračila“ za.............................. 296 gld. 39 kr. radi manjšega števila iz tujih zavodov v domačo blaznico prepeljanih oseb, vsled česar se je tudi od občin manj prevoznih stroškov povrnilo. B. Potrebščina. Večjo potrebščino izkazujejo naslednja poglavja: VI. „Uradne in pisarniške potrebščine“ za..............................14 gld. 90l kr. zaradi večje porabe tiskovin v letu 1897. VII. „Davki in davščine“ za 68 gld. 06 A kr. zaradi večje porabe vode. VIII. „Vzdrževanje poslopij“ za 267 gld. 14 kr., ker so se na poslopjih deželne blaznice na Studencu vršile večje poprave ter se je nadalje izplačal tudi na leto 1897. odpadli končni zaslužek za napravo kopališča na Studencu v znesku 112 gld. 69 kr. X. „Oskrbni stroški za hirajoče umobolne“ več za..........................2151 gld. 99 kr. in sicer: 1. ) „za hirajoče umobolne v hiralnici sv. Jožefa“ več za....................710 gld. 49 kr., ker se je preračunalo za 46.350 oskrbnih dnij, dočim jih je bilo zaračunjenih 48.086, torej več za 1736 oskrbnih dnij. 2. ) „za hirajoče umobolne v deželni hiralnici“ več za.................... 1529 gld. 50 kr., ker se je preračunalo za 14.600 oskrbnih dnij, dočim jih je bilo zaračunjenih 18.625, torej več za 4025 oskrbnih dnij. Uebertrag . 287.568 fl. 81 kr. 4.) aus dem Jnventare im Werte per 24.108 „ 87 „ zusammen . . 311.677 fl. 68 kr. besteht, beträgt nach Abschlag der Schulden dem Landesfonde für den Jrrenhausbau in Studenc Per . . 185.836 „ 83 „ noch und hat sich im Vergleiche zu jenem des Jahres 1896 per .... 125.778 „ 88 „ vermehrt um 61 fl. 97 kr. A. WedecKung. Eine höhere Bedeckung weist aus Capitel III, „Ver-pflegskostenersätze" um .... 1001 fl. 33V2 kr., weil mehr Berpflegskosten für die siechen Irren von den Gemeinden eingebracht wurden, als man bei der Präli-minirung erwartet hatte, und weil mehrere Irre aus fremden Kronländern verpflegt wurden. Eine geringere Bedeckung weisen aus nachstehende Capitel: IV. „Verschiedene Einnahmen" um 33 fl. 8I4/2 kr. wegen des geringeren Erlöses für das von den Irren angefertigte Garn. V. „Rechnungs- und andere Ersätze" um.................................... 296 fl. 39 kr. weil weniger Irre aus fremden Anstalten in die heimische Irrenanstalt überstellt und infolge dessen von den Gemeinden weniger Transportkosten vergütet wurden. B. Erfordernis. Ein höheres Erfordernis weisen aus nachstehende Capitel: VI. „Amts- und Kanzleierfordernisse" um....................................14 fl. 90 y2 kr. wegen des größeren Verbrauches der Drucksorten. VII. „Steuern und Gaben" um 68 fl. 0/a kr- Imovina se je pomnožila za 3702 gld. 63 kr., in sicer: a) v vrednosti poslopij za . 46.059 gld. 86 kr. b) v pomnožitvi inventarja za 5.357 „ 63 „ skupaj za..................51417 gld. 49 kr. oziroma po odbitku leta 1897. iz deželnega zaklada prejetega posojila v znesku.........47.714 „ 86 „ le za Z. 12294 de 1898. Bericht des Landesaiisschiisscs, womit die Uechnungsabfchlnjfe des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Findelhausfondes für das Jahr 1897 oorgelegt werden. Hoher Landtag! Die Rechnungsabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Findelhausfondes für das Jahr 1897 nebst deren Vermögens-Nachweisungen mit Ende December des Jahres 1897 werden dem hohen Landtage mit nachstehenden Bemerkungen vorgelegt: I. 3xvanfienf)ausfonD. Das gesammte ordentliche Erfordernis betrug.............. 115.834 fl. 68ya kr. die gesammte ordentliche und außerordentliche Bedeckung hingegen 58.043 „ 05 „ mithin zeigt sich ein Abgang per 57.791 fl. 63ya kr., welcher im Entgegenhalte zum prä- liminirten Abgänge per . . . 70.991 „ — „ ein Ersparnis per .... . 13.199 fl. 36ya kr. ausweist. Das Vermögen hat sich um 3702 fl. 63 kr. vermehrt uno zwar: a) der Realitätenwert um . . . 46.059 fl. 86 kr. b) der Jnventarswert „ . . . 5.357 „ 63 „ zusammen um.........................51.417 fl. 49 kr. eigentlich nach Abzug des im Jahre 1897 aus dem Landesfonde erhaltenen Vorschusses per.....................47.714 „ 86 „ 3.702 gld. 63 kr. nur um 3.702 fl. 63 kr. 30 Priloga 22. — Beilage 22. 155 Po tem uspehu pokaže se torej vkupna stavbna potrebščina za v zadnjem deželnozborskem zasedanji dovoljene zgradbe na Studencu tako-le: 1. ) Za pavšalovana dela pri zgradbi zdravniške hiše vsled ponudbe .... 17.800 gld. 2. ) za napravo 240'0 m dolge ograje okrog hišnega vrta, katera je potrebna z ozirom na lego stavišča zunaj zavoda,............................ 960 „ 3. ) za razširjenje oddelkov za besne vsled ponudbe................... 22.600 „ 4. ) za pomnožitev kopeli . . . 2.000 „ 5. ) za poprave v gosposki hiši . 800 „ 6. ) za napravo telefona v zavodu in zvezo z zdravniškim stanovanjem 500 „ 7. ) za stroške stavbnega vodstva in nepričakovane izdatke pod točkami 1.) do 5.)............................. 1.200 „ skupaj . . 45.860 gld. Ker je deželni odbor potrebo v predstoječem poročilu navedenih zgradeb v deželni blaznici na Studencu povdarjal že v svojem lanskem poročilu in je potrebo priznal tudi že visoki deželni zbor, se nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Za v zadnjem deželnozborskem zasedanji skle-nene zgradbe v deželni blaznici na Studencu dovoli se iz deželnega zaklada kredit v znesku 45.860 gld. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dn6 24. decembra 1898. Oton pl. Detela, deželni glavar. Dr. Schaffer, poročevalec. Diesem Resultate gemäß stellt sich demnach das ge-sammte Bauerfordernis für die in der letzten Session bewilligten Bauherstellungen in Studenc, wie folgt: 1.) Für die pauschalirten Arbeiten zum SBsie des Aerzte-Wohnhauses laut Offert .... 17.800 fL 2. ) für die Herstellung der 240'0 m langen, mit Rücksicht auf die Lage des Bauplatzes außer der Anstalt notwendigen Einfriedung des Hausgartens......................... 960 „ 3. ) für die Erweiterung der Tobhäuser laut Offert................................... 22.600 „ 4. ) für die Vermehrung der Bäder. 2.000 „ 5. ) für die Reparaturen im Herrenhause 800 „ 6. ) für die Einführung des Telefons in die Anstalt und Anschluss des Aerztewohn- hauses an dasselbe............................... 500 „ 7. ) für Bauleitungskosten und unvorhergesehene Auslagen ad 1) bis 5) . . . . 1.200 „ zusammen . . 45.860 st. In Anbetracht der schon im vorjährigen Berichte betonten und der vom hohen Landtage bereits anerkannten Nothwendigkeit der vorangeführten Bauherstellungen in der Landes-Jrrenanstalt Studenc, erlaubt sich der Landesausschuss den Antrag zu stellen: Der hohe Landtag wolle beschließen: Für die in der letzten Landtagssession beschlossenen Bauten in der Landes-Jrrenanstalt in Studenc wird aus dem Landesfonde ein Credit per 45.860 fl. bewilliget. Vom Klinischen Landesansschusse. Laibach am 24. December 1898. Otto v. Detela, Landeshauptmann. Dr. Schaffer, Referent. 154 Priloga 22. — Beilage 22. Vsled tega razpisa je bilo vloženih pet- po-nudeb, in se je v najnižji zahtevalo 43.000 gld. za zgradbo zdravniške hiše ter za razširjenje oddelkov za besne, dočim je od visokega deželnega zbora za navedene zgradbe dovoljena skupna svota znašala le 36.000 gld. Iz uspeha te ponudbene obravnave, kakor tudi iz podrobnega stroškovnika, katerega je pozneje izdelal deželni stavbni urad na podstavi podrobnih načrtov in mer, se je dalo razvideti, da pač ne bo mogoče izhajati s skupno potrebščino 36.000 gld., katera je bila svoječasno določena le na podlagi splošnega proračuna. Vžlic temu odločil se je podpisani deželni odbor za zopetni razpis dela ter se je nadejal, da se, če se za prvo oddajo merodajna kratka stavbna doba spremeni in rok za dovršitev zgradeb od zadnjega oktobra 1898 podaljša do 1. avgusta 1899, dosežejo ugodnejši ponudbeni uspehi in da bo torej mogoče nepokrito večjo potrebščino zmanjšati. To pričakovanje se je v toliko tudi vresni-čilo, ker se je pri drugi ponudbeni obravnavi naj-nižja ponudba za zgradbo zdravniške hiše in oddelka za besne glasila vkup na 41.500 gld, Ker pa je bila med svoto 36 000 gld., dovoljeno od visokega deželnega zbora za omenjene zgradbe, ter med novim ponudbenim uspehom še vedno nepokrita razlika v znesku 5500 gld., se deželni odbor tudi na podstavi te ugodneje ponudbe ni mogel odločiti za oddajo dela. (Št. 7408 1. 1898.) Istotako se deželni odbor ni mogel ozirati na neko posledobno vloženo ponudbo, katera je zadevala le zgradbo zdravniške hiše, čeravno se je ponudba glasila le na znesek 15.950 gld., ter je bila torej nižja, kakor za to stavbo samo dovoljeni kredit v znesku 16.000 gld. (Št. 7721 1. 1898.) Glede na te okolščine, kakor tudi uvaževaje, da je vsled opetovanih razpisov stavbna doba potekla že do srede meseca julija ter na dovršitev zgradeb v letošnjem letu niti misliti ni bilo več, sklenil je deželni odbor, da se nadatjna in zadnja ponudbena obravnava izvrši šele tekom zime. To se je zgodilo ter se na podstavi dne 23. decembra 1898 dognane pismene obravnave po najugodnejši ponudbi pokaže sledeča potrebščina: 1. ) Za zgradbo zdravniške hiše izvzemši ograjo hišnega vrta znesek.................... 17.800 gld. 2. ) za razširjenje obeh oddelkov za besne znesek........................ 22.600 „ torej skupaj........................... 40.400 gld. Stavbe pa se morajo koncem oktobra 1899. 1. za stanovanje pripravne izročiti. Von den fünf im Erfolge der Ausschreibung eingelangten Offerten lautete das niedrigste, die Herstellung des Aerztewohnhauses und die Erweiterung der Tobhäuser umfassende Anbot auf 43.000 fl., während der vom hohen Landtage für die gedachten Bauten bewilligte Gesammt-crebit nur 36.000 fl. betrug. Sowohl aus diesem Offertergebnisse als auch ans dem vom Landesbauamte später auf Grund der Detailpläne und Arbeitsausmaße verfassten specistcierten Kosten-voranschlage konnte entnommen werden, dass mit dem seinerzeit nur auf Grund eines allgemeinen Aeberschlages angenommenen Gesammterfordernisse per 36.000 fl. das Auslangen kaum zu finden sein werde. Trotzdem entschloss sich der gefertigte Landesausschuss zu einer neuerlichen Ausschreibung der Arbeiten, sich hiebe: der Hoffnung hingebend, dass durch Umgangnahme von der für die erste Vergebung maßgebenden kurzen Bauzeit und Verschiebung des Vollendnngstermines der Bauten von Ende October 1898 auf den 1. August 1899 ein günstigeres Offertergebnis sich erzielen und das unbedeckte Mehrerfordernis sich vermindern lasse. Diese Erwartung hat sich denn auch insoweit bestätiget, als die zweite Offertverhandlnng für das Aerztewohnhaus und den Aufbau auf die Tobhüuser ein Mindestanbot von zusammen 41.500 fl. ergab. Nachdem sich jedoch zwischen dem vom hohen Landtage für obgedachte Bauten bewilligten Credite per 36.000 fl. und dem neuen Offertergebnisse noch immer eine unbedeckte Differenz per 5500 fl. ergab, sah sich der Landesausschuss auch auf Grund dieses günstigeren Anbotes nicht in der Lage, die Arbeiten zu vergeben. (Z. 7408 de 1898.) Desgleichen konnte derselbe ein eingelangtes Nachtragsoffert, welches sich nur auf den Ban des Aerztewohnhauses bezog, nicht berücksichtigen, obwohl das Anbot auf den Betrag von 15.950 fl. lautete und daher unter dem für dieses Object allein vorhandenen Credite per 16.000 fl. verblieb. (Z. 7721 de 1898.) Mit Rücksicht auf diese Sachlage, sowie mit Rücksicht darauf, dass infolge der wiederholten Ausschreibungen die Bauzeit bis gegen Mitte Juli vorgeschritten war und an eine Vollendung der Bauten im heurigen Jahre nicht mehr gedacht werden konnte, hat der Landesausschuss beschlossen, erst int Laufe des Winters eine weitere und letzte Offertverhandlnng durchzuführen. Dies ist nun geschehen und erscheint auf Basis der am 23. December 1898 durchgeführten schriftlichen Verhandlung nach dem günstigsten Offerte erforderlich: 1. ) Für den Bau des Aerztewohnhauses exclusive der Einfriedung des Hausgartens der Betrag per........................................ 17.800 fl. 2. ) für die Erweiterung der beiden Tobhäuser der Betrag Per................. 22.600 „ daher zusammen . . 40.400 fl. wobei die Bauten mit Ende October 1899 bewohnbar zu übergeben sind. Priloga 22. — Beilage 22. 153 Št. 13679 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, zadevajoče v minulem zasedanji od visokega deželnega zbora dovoljene zgradbe v deželni blaznici na Studencu. Visoki deželni zbor! V XII. seji dnš 21. februarja 1898 je visoki deželni zbor nastopno sklenil: I. V svrho izvršitve raznih zgradeb in naprav v deželni blaznici na Studencu se iz deželnega zaklada dovolijo nastopni zneski: a) za napravo prvih nadstropij na obeh oddelkih za besne...................... 20.000 gld. b) za zgradbo zdravniške hiše . 16 000 „ c) za pomnožitev kopeli . . . 2.000 „ d) za poprave v gosposki hiši . 800 „ e) za stroške stavbnega vodstva in nepričakovane izdatke pod točkami a) do d)............................. 1,200 „ /) za napravo telefona v zavodu in zvezo z zdravniškim stanovanjem 500 „ II. Za stavišče zdravniške hiše se določa na vzhodu zavoda poleg sedanjega glavnega uhoda ležeči, v priloženem situacijskem načrtu pod št. I. zaznamovani prostor. Izvršuje ta sklep je deželni odbor naj pred naročil deželnemu stavbnemu uradu, da izgotovi za zgradbe pod I. a) in b) potrebne načrte in stroškovnike ter ukrene vse, kar je treba, da se delo čimpreje razpiše in odda. (Št. 2791 1. 1898.) Stavbni urad je izvršil ta nalog, tako da je dne 27. maja 1898, ko se je prej izposlovalo oblastveno dovoljenje za omenjene zgradbe, bilo mogoče razpisati stavbe pötom javne konkurence. (Št. 5061, 6105, 6763 1. 1898.) Z. 13.679 de 1898. Bericht des Lalldesliilsschilsscs, betreffend die in der verflossenen Zession vom hohen Landtage bewilligten Lauherstellungen in der Landcs-Ärrenanstatt in Studenc. H oher Landtag! Der hohe Landtag hat in seiner XII. Sitzung vom 21. Februar 1898 nachfolgenden Beschluss gefasst: I. Behufs Durchführung verschiedener Bauten und Herstellungen in der Landes - Irrenanstalt in Studenc werden aus dem Landesfonde nachfolgende Beträge bewilliget: a) für die Aussetzung eines I. Stockwerkes auf die beiden Tobtrakte.......................... 20.000 fl. b) für den Bau eines Aerztewohn- hanses............................. 16.000 „ c) für die Vermehrung der Bäder . 2.000 „ d) für die Reparaturen im Herrenhause 800 „ e) für Bauleitungskosten und unvorhergesehene Auslagen ad a) bis d) . . . . 1.200 „ f) für die Einführung des Telefons in die Anstalt und Anschluss des Aerzte-Wohnhauses an dasselbe.......... 500 „ II. Als Bauplatz für das Aerztewohnhaus wird der vor dem jetzigen Eingänge im Osten des Anstaltscomplexes gelegene, in der zuliegenden Skizze mit I. bezeichnete Platz bestimmt. In Ausführung dieses Beschlusses hat der Landesausschuss zunächst das Landesbauamt beauftragt, die für die Bauherstellungen ad I. a) und b) nothwendigen Pläne und Kostenvoranschläge auszuarbeiten und alles für die thunlichst rasche Ausschreibung und Vergebung der Arbeiten Erforderliche zu veranlassen. (Z. 2791 de 1898.) Das Bauamt hat diesem Aufträge entsprochen, so dass nach Erwirkung der behördlichen Baubewilligung für die fraglichen Bauten am 27. Mai 1898 zur Ausschreibung derselben im Wege der öffentlichen Concnrrenz geschritten werden konnte. (ZZ. 5061, 6105, 6763 de 1898.) 152 Priloga 31. — Beilage 21. b) od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje njegove alkokolovine v vsej deželi po 1' gld ; 3. 40 % doklado na polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I Naj višje potrjenje. Od deželnega odbora kranjskega. Y Ljubljani dne 20. decembra 1898. Oton pl. Detela, deželni glavar. Murnik, poročevalec. b) von jedem Hektoliter verbrauchten Bieres unabhängig von der Gradhältigkeit desselben im ganzen Lande 1 fl.; 3. ein 40 A iger Zuschlag auf die volle Vorschrei-bung aller dirccten Steuern mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer. II. Der Landcsausschuss wird beauftragt, für den Beschluss sub I die Allerhöchste Genehmigung einzuholen. Vom Krainischen fimitc5iuutsd)usl>. Laibach am 20. December 1898. 0ffo v. Deteta, Landeshauptmann. Murnik, Referent. Priloga Sl — Beilage Sl. 151 Št. 13533 I. 1898. Poročilo deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih pri-klad leta 1899. Visoki deželni zbor! Zaradi rednega deželnega gospodarstva treba je skrbeti za začasno pobiranje deželnih priklad 1. 1899. Že sedaj pa se da dokazati, da bodo deželne potrebščine 1. 1899. viši, nego so bilo one za 1. 1898. Ker torej na znižanje priklad ni misliti, nasvetuje deželni odbor, da se od 1. januvarja 1899 dalje začasno pobirajo vse one priklade, ki so bile predpisane 1. 1898., z edino spremembo, da ima na podlagi zakona z dne 18. maja 1898. 1., dež. zak. št. 26, samostojna desetodstotna doklada na direktne davke za normalno-šolski zaklad odpasti, nasproti pa doklada na direktne davke za deželni zaklad povišati se na 40 %. Deželni odbor stavi torej nujni nasvet: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: I. V pokritje primanjkljejev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. januvarja 1899. 1. dalje do onega časa, ko se priklade za I. 1899. končno veljavno ustanove, sledeče priklade: 1. 40 % doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. samostojne naklade: a) od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač brez razločka na stopinje alkohole vin e po 15 gld. od vsakega hektolitra in od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelnega alkoholometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje; Z. 13533 de 1898. Bericht des Lmdesaiisfchiisses Wegen der provisorischen Einhebung der Landes-mnlagen im Jahre 1899. Hoher Landtag! Behufs ordnungsmäßiger Fortführung des Landeshaushaltes erscheint es nothwendig, für die provisorische Einhebung der Landesumlagen im Jahre 1899 vorznsorgen. Es kann nun schon derzeit der Nachweis erbracht werden, dass die Erfordernisse des Landes im Jahre 1899 gegenüber jenen vom Jahre 1898 sich höher gestalten werden und ist sonach auf eine Ermäßigung der Landesumlagen nicht zu denken. Angesichts dessen stellt der Landesaus-schuss den Antrag, es seien vom 1. Jänner 1899 an alle im Jahre 1898 bewilligten Umlagen provisorisch weiter einzuheben, jedoch mit der Abänderung, dass in Gemäßheit des Gesetzes vom 18. Mai 1898, L. G. B. Nr. 26, der selbständige zehnpercentige Zuschlag auf die directen Steuern für den Normalschulfond zu entfallen habe, dafür aber der Zuschlag auf die directen Stenern für den Landesfond auf 40% zu erhöhen sei. Der Landesausschnss stellt somit den Dringlichkeitsantrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: I. Zur Bedeckung der Abgänge beim Landesfonde sind vom 1. Jänner 1899 an bis zur endgiltigen Feststellung der Landesumlagen pro 1899 nachstehende Umlagen einzuheben: 1. ein 40% iger Zuschlag zur Verzehrungssteuer vou Wein, Wein- und Obstmost und Fleisch; 2. selbständige Auflagen: a) von dem Verbrauche von Liqueuren und allen ver-süssteu geistigen Flüssigkeiten ohne Unterschied der Gradhältigkeit per Hektoliter 15 fl. und von dem Verbrauche aller übrigen gebrannten geistigen Flüssigkeiten nach Graden des lOOtheiligen Alkoholometers vom Hektolitergrad 30 fr.; Sa<t. Veit um Verlegung des Amtssitzes von Sittich nach St. Beit, und 3. die Petition der Stadtgemeinde Weixelburg um Verlegung des GerichTitzes von Sittid) nach Weixelburg. Ad 1. In der Sitzung vom 25. Mai 1898 hat der Gemeindeausschuss in Sittid) tiers dpebene, diese Angelegenheit betreffende Beschlüsse gefasst, tocldjc dahin gehen, vorerst das Justizärar zum Baue des Gerichtsgebäudes in Sittich zu veranlassen. Zu diesem Zwecke wäre die Gemeinde bereit, die erforderlichen Baugründe theils unentgeltlick), theils entgeltlich dein Ärar zu überlassen. Allenfalls wäre die Gemeinde auch bereit, die erforderlichen Gebäude auf eigene Kosten int Dorfe Sittich zu erbauen. Dieser Beschluss dürfte sich im Falle einer Beschwerde kaum aufrecht erhalten lassen. ^ Beschwerden sind jedoch zu erwarten, da gleich bei der Sitzung der Cisterzienfer-Prior als Vertreter des tjüdpten Steuerzahlers dagegen Einsprache erhoben hat. Paral 124 Priloga 12. — Beilage 12. Potrebščina — Erfordernis I ▻ 'i 33 ■g- Š> EH Naslovi Wuöriken Nasvet za leto Antrag für das Jahr 1899. Redna Ordent- liches Izredno Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen 1898. Potijeni proračun Genehmigter Voranschlag Potreb -ščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. goldinarji — Tulden Bazni dohodki — Verschiedene Einnahmen: 1 2 Povračila stroškov za oblačila prisiljenem — An Vergütungen für die an Zwäng-linge ausgefolgte Kleidungsstücke . . . . Drugi prihodki, kakor za prodano staro posteljno slamo, pesek, povračilo oskrbovalne blagajne za prodana drva i. t. d. — An sonstigen Einnahmen, als für verkauftes Lagerstroh, Schottererzeugung, Ersatz der Berpflegscaffe, für verkauftes Brennholz u. s. w.............................. Skupaj pogl. IV. — Summe Cap. IV. . Povzetje — Wecapitulation: Skupaj poglavje — Summe Capitel » n n V) n » » » n n » n i II m iv Skupno pokritje — Gesammtbedeckung . . Proti skupni potrebščini — Im Vergleiche mit dem Gesammterfordernisse pr. . . . je primanjkljej — zeigt sich ein Abgang von 500 500 4000 600 283 4000 5000 7039 4500 4500 5600 7322 86 52200 37800 4500 86 52200 37800 4500 86 50450 37865 5600 86 55335 38913 7322 94586 97098 2512 94586 97098 2512 94001 93859 142 101656 98908 2748 Priloga 12. — Beilage 12. 123 Potrebščina — Erfordernis Z '5- S 1 © J5 'Ä S <5 1 ► o3 vO- g- «> Nasv Antrag 3t za leto für das Jahr 189y' 1898. Potreb- a S3- I a M >o o Naslovi WuZ rik e n Redna Ordent- liches Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag leto 1897. Erfordernis'für das Jahr 1897. pm Z h goldinarji — Gulden I Obresti — Interessen: 1 4 2 % obresti od obligacij enotnega dr- žavnega dolga št. 27695 z dne 1. febr. 1870. 1. glavnice 2050 gld- — 42% Interessen von den einheillichen Staatsschuld- Obligationen Nr. 27695 ddo. 1. Februar 1870, im Betrage von 2050 fl 86 — 86 86 86 II Dohodki tovarniškega zavoda in zaslužki prisiljencev — Ertrag der Fabriksanstalt und Verdienste der Zwänglinge: 1 Skupilo za prodane izdelke — Erlös für 13500 13500 15043 verkaufte Fabrikate 13500 — 2 Privatni zaslužek prisiljencev — Privat- 31100 29700 32584 arbeitslohn der Zwänglinge 31100 — 3 Povračila predplačil — Vorschussrückersätze 6400 — 6400 6000 6396 4 Razni prejemki — Verschiedene Empfänge 100 — 100 150 67 5 Dohodki poljedeljstva — Feldwirtschaft- 1100 1100 1245 ertrag 1100 — Skupaj pogl. II. — Summe Cap. II. . . 52200 — 52200 50450 55335 III Povračila za oskrbovanje, zdravljenje in pokopavanje — Verpflegs-, Heil- und Leichenkostenvergütungen: 1 Za oskrbovanje 230 prisiljencev iz tujih kroDOvin po 45 kr. na dan — Für Verpflegung von 230 fremden Zwänglingen 37780 37780 38875 ä 45 kr. pr. Tag 37780 — 2 Za oskrbovanje domačih priseljencev — 60 Für Verpflegskosten heimischer Zwänglinge. — — — 19 3 Povračila pogiebnih stroškev — An Lei- chenkostenvergüiungen 20 — 20 25 19 Skupaj pogl. III. — Summe Cap. III. . 37800 — 37800 37865 38913 122 Priloga 12 — Beilage 12 Potrebščina — Erfordernis 'S >£> o’ Nasvet za leto 1890. 1898. Potreb- *2- rZ 1 «2 Antrag für das Hahr ščina za 2 K ti ti fr Naslovi Redna Izredna Skupaj Potrjeni proračun leto 1897. Erforder- o Wubriken Ordent- liches Außer- ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag ms für das Jahr 1897. Oh 55 H goldinarji — Gulden XVI Razni stroški — Verschiedene Ausgaben: 1 4 % obresti kranjskemu deželnemu za- kladu od prejetega posojila za stavbo pazniških hiš — 4 % Interessen an den krainischen Landesfond vom aufgenommenen Darlehen für den Bau der AufseherKäuser 616 616 617 631 2 Za razne potrebščine — Für verschiedene 400 493 Erfordernisse 500 — 500 Skupaj pogl. XVI. — Summe Cap. XIV. 1116 — 1116 1017 1124 Povzetje — Recapitulation: Skupaj poglavje — Summe Capitel I 5473 447 — 5473 447 5340 447 5340 523 " " _ ” ” IR 626 626 626 627 — 1 ” IV 16750 — 16750 17010 16483 ” ’ y 400 400 400 400 ” " _ ” ” vi 139 — 139 139 168 _ VII 1600 1600 1500 1819 ” " — ” ” VITI 380 — 380 350 445 „ - „ IX 27100 27100 24800 29322 920 920 920 1286 n 29 29 26 29 ” ” - ”, ” XII 38330 — 38330 38580 38073 „ — „ XIII 1038 — 1038 950 950 „ — „ XIV 2410 2410 1297 1697 „ - „ XV 340 340 457 622 ___ XVI n n w » jv > X 1116 — 1116 1017 1124 Skupna potrebščina — Gesammterfordernis 97098 — 97098 93859 98908 Priloga 12, — Beilage 12 121 Potrebščina — Erfordernis Z A- Š 1 o £ Naslovi M. u b r i k e n Nasvet za leto R„Q Antrag für das Jahr 1898. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. *5 ä 1 ► 4; cS Bedna Ordent- liches Izvenredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag goldinarji —■ Gulden XIV Provizije — Provisionen: 1 Pazniškim vdovam — Den Auf- seherswitwen: 1 Mariji Sedej 200 200 55 55 2 Mariji Krašovic 200 — 200 160 160 3 Elizabeti Mejač 200 — 200 91 91 4 G-ertrudi Kumer 200 ' 200 120 120 5 Luciji Zorman 200 — 200 91 91 6 Mariji Ahčan 200 — 200 120 120 7 Ani Hiti 200 — 200 120 120 2 Paznikom — Den Aufsehern: 1 Franc Bajcu 180 — 180 180 180 2 Emanuel Kovačiču 200 — 200 — 400 3 Silvester Oblaku 360 — 360 360 360 4 Valentin Vrančiču 270 — 270 — — Skupaj pogl. XIV. — Summe Capit. XIV. 2410 — 2410 1297 1697 XV Miloščine — Gnadcngabcn: 1 Zdravnikovi vdovi Mariji Skedl — Der Arztenswitwe Maria Skedl ., . . • . — — — 180 180 2 Prvemu nadpazniku Antonu Štruklju — Dem ersten Oberaufseher 21. Štrukelj 240 — 240 240 240 3 Mariji Ahčan — Der Maria Ahčan . . — — — 30 30 4 Ani Hiti za vzgojo njenih otrok Marije. Franja in Janeza — Der Auna Hiti als Erziehungsbeitrag für ihre Kinder Maria Franz und Johann — — — 7 72 5 Tomazinu Jožefu, bivš. pazniku II. reda, miloščine — Dem Tomazin Josef, gewes. Aufseher II. Klasse die Gnadengabe . . — — — — 100 6 Emanuel Kovačiču bivš. pazniku I. reda miloščine — Dem Emanuel Kovačič, gewes. Aufseher I. Classe die Gnadengabe 100 — 100 — -f- Skupaj pogl. XV. — Summe Cap. XV. 340 — 340 457 622 120 Priloga 12 — Beilage 13. Potrebščina — Erfordernis j Z §-ts» 1 >0- ■g- E Nasvet za leto ioqq Antrag für das Jahr 1898. Potreb- 33 K Naslovi Redna Izredna Skupaj Potijeni proračun leto 1897. Erforder- « 'bJD 1 ► 's 03 1 -S >o Uubriken Ordent- liches Außer- ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag nis für das Jahr 1897. 0-. !2 H goldinarji — Gulden Prenos — Uebertrag . 23600 _ 23600 23600 23175 3 Kurjava — Beheizung 2400 — 2400 2700 2992 4 Svečava — Beleuchtung 1230 — 1230 1200 1234 5 Obleka, perilo in postelje — Kleidung, 6200 6100 6196 Wäsche und Bettzeug 6200 — 6 Monture za izpuščene prisiljence — Los- 500 600 443 gehermonturen 500 — 7 Snaženje in slama za postelje — Reini- 600 600 551 gung und Lagerstroh 600 — 8 Inventarske reči — Jnventarialgegeustände 600 — 600 400 585 9 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben . 800 — 800 800 752 10 Krma in oskrba 2 konj in 2 vola v prisilni delarnici, za podkovanje, za druge potrebščine v hlevu in za popravo voza — Verpflegung und Wartung 2 Pferde und 2 Ochsen der Anstalt, Hufbeschlag und sonstige Erfordernisse im Stalle nebst Wagenreparaturen 400 400 380 421 2 Za prisiljenke v Pankovskem zavodu m za druge po tujih prisilnih d e 1 a 1 n i c a h — Für weibliche Zwängliuge iu Lankowitz und Andere in fremden Zwangs-a r b e i t s h ä u s e r n 2000 2000 2200 1724 Skupaj pogl. XII. — Summe Cap. XII. 38330 — 38330 38580 38073 XIII Pokojnine in vzgojnine — Pcnsioiicii und Erziehiingsbeiträge: 1 Oskrbnikovi vdovi Neži Tekavčič — Der 350 Verwalterswitwe Agnes Tekavčič . . . 438 — 438 350 2 Primariju Dr. Josipu Vošnjaku — Dem 600 600 600 Primarius Dr. Josef Bošnjak .... 600 — Skupaj pogl. XIII. — Summe Cap. XIII. 1038 — 1038 950 950 Priloga IS — Beilage 12. 119 Z 'S- tZ 1 ‘P j» g) Naslov — Titel II g- «2 0 G M- 1 ož >0 0 H' Potrebščina — Erfordernis Naslovi Rubriken Ntisve Antrag ;Ü zt let° , 1899. ur das Jahr 1898. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Redna Ordent- liches Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag goldinarji — Gulden IX Potrebščine za tovarno — Faliriks- ersordcrnissc: 1 To travniško blago — Fabriksmaterialien . 11000 — 11000 9300 12536 2 Inventarske reči — Jnventarialgegenstände 600 — 600 600 874 3 Prisiljencem preostanki zaslužkov — Arbeitsllberverdienste der Zwänglinge . . 5200 — 5200 5100 5377 4 Odstotki upravnemu osobju — Procente des Verwaltungspersonales 1160 — 1160 1100 1235 5 Nagrade in odstotki mojstrom — Re- munerationen und Procente der Werkmeister 1240 — 1240 1200 1390 6 Povračila predplačil — Vorschussrückersätze 6400 — 6400 6000 6396 7 Razni stroški — Verschiedene Ausgaben . 1000 — 1000 1000 825 8 Poljedelstvo — Landwirtschaft .... 500 — 500 500 689 Skupaj pogl. IX. — Summe Cap. IX. . 27100 27100 24800 29322 X Vzdrževanje poslopij — Erhaltung der Gebäude: 1 Vzdrževalni stroški — Conservationskosten 700 — 700 700 1063 2 Zavarovalni stroški — Assecuranzauslagen 60 — 60 60 63 3 Plača dimnikarjeva — Rauchfangkehrer- bestallung 160 — 160 160 160 Skupaj pogl X. — Summe Cap. X . . 920 920 920 1286 XI Davki in davščine — Steuern und Gaben 29 — 29 26 29 XII Režijski stroški — Regiekosten: 1 Za prisiljence v Ljubljanski prisilni delalnici — FürZwäng- linge im Laibacher Zwangsarbeits- Hause: 1 Hrana za prisiljence — Beköstigung der Zwänglinge 23000 — 23000 23000 22727 2 Zdravila in druge zdravniške ordinacije — Medicaments und andere ärztliche Or- dinationen 600 — 600 600 448 Odnos — Fllrtrag . 23600 — 23600 23600 23175 118 iPHloga 12. — Beilage 12. Potrebščina — Erfordernis A- s 1 g- 1» Nasvet za leto isqq Antrag für das Jahr 1898. Potreb - n ä « ti & Naslovi Redna Izredno Skupaj Potijeni proračun leto 1897. C'rforder- ¥ ¥ I > ¥ 1 jö >y Wubriken Ordent- liches Außer- ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Vor-anschlug niš für das Jahr 1897. eu, goldinarji — Gulden V Nagrade in podpore — Rcmiiiiera- 400 400 400 tioncn und Aushilfen: 400 — VI Cerkvene potrebščine — Kirchen- erfordernisse: 1 Stroški za svečavo v kapeli, darilno vino, kadilo i. t. d. — Beleuchtungskosten für die Capelle, Opferwein, Weihrauch u. s. to. 100 100 100 126 2 Za drugo sv. mašo v pozimskem času — Für die zweite hl. Messe in den Wintermonaten 39 — 39 39 42 Skupaj pogl. VI. — Summe Cap. VI. . 139 — 139 139 168 VII Potrebščine za opravo in orožje — Erfordernisse für Montur und Armatur: Porazredna oprava za 2 nadpaznika in 33 paznikov — Kategoriemäßige Montur für 2 Oberaufseher und 33 Aufseher . . 1600 1600 1500 1819 VIII Uradne, pisarniške in učne potrebščine — Amts-, Kanzlei- und Unterrichts- erfordcrnissc: 1 Stalni letni pavšal za pisarniške potreb- ščine — Fixes Jahrespauschale für die Kanzleierfordernisse 140 140 140 140 2 Premer ljive potrebščine za papir, tiskar- ska in kamenopisna dela. i. t. d. — Veränderliche Erfordernisse für Papier, Druck- und lithografischen Arbeiten, u. s. w. 140 140 100 185 3 Šolske potrebščine — Schulerfordernssse . 100 — 100 110 120 Skupaj pogl. VIII. — Summe Capit. VIII. 380 — 380 350 445 Priloga 12. — Beilage i2. 117 Potrebščina — Erfordernis S A- 1 Nasvet za leto iqqq Antrag für das Jahr 1 1898. Potrebščina za K K Naslovi Redna Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Potrjeni proračun leto 1897. Erforder- d> 'P "ho 1 > -% cd 1 cd >o o Wubriken Ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag niš für das Jahr 1897. 0* iz; H goldinarji — Gulden VI Mezde in doklade paznikov — Löh- iiuiigcn nnb Zulagen bei Aufseher: 1 Stalno nameščenim— Den Defi- nitiv-Angestellten: 1 Prvemu nadpazniku mezdo — Dem I. ■ Oberaufseher die Löhnung 600 — 600 600 540 Osobna doklada — Personalzulage . . . 60 — 60 60 30 Stanarinski namestek — Quartieräquivalent — — — — 60 2 Drugemu nadpazniku mezdo — Dem II. Oberaufseher die Löhnung .... 500 — 500 500 450 Osobna doklada — Personalzulage . . . 60 — 60 60 30 Stanarinski namestek — Quartieräquivalent — — — 50 3 15 paznikom I. reda mezda. i. s. — 15 Aufsehern I. Classe die Löhnung u. z.: 5 paznikom I. kategorije mezda po 450 gld. — 5 Aufsehern I. Kategorie die Löhnung zu 450 fl 2250 2250 2250 2025 5 paznikom II. kategorije po 420 gld. — 5 Aufsehern II Kategorie 420 fl. , . 5 paznikom III. kategorije po 390 gld. 2100 — 2100 2100 1950 1950 — 5 Aufsehern III. Kategorie zu 390 fl Stanarinske namestke po 75 gld. — 1950 1950 1755 Quartieräquivalente zu 75 fl 1125 — 1125 1125 1095 4 10 paznikom II. reda mezde, i. s. — 10 Aufsehern II. Classe die Löhnung u. z.: 5 paznikom I. kategorije mezda po 360 gld. — 5 Aufsehern I. Kategorie die Löhnung zu 360 fl . . 1800 1800 1800 1680 5 paznikom II. kategorije po 330 gld. — 5 Aufsehern II. Kategorie zu 330 fl. . Stanarinske namestke po 75 gld. — 1650 — 1650 1650 1284 750 750 688 Quartieräquivalente zu 75 fl 750 — 2 Začasno nastavljenim — Den provisorisch Aufgenommenen: 6 provizoričnim paznikom II. reda ako bi jih treba bilo po 300 gld. — 6 provisorischen Aufsehern II. Classe im Bedarfs- 1800 2400 2586 falle zu 300 fl Stanarinske namestke po 60 gld. — 1800 360 480 515 Quartieräquivalente zu 60 fl 2 pomočna paznika po 90 in 65 kr- na dan 360 460 460 460 — 2 Aushilfsaufseher täglich 90 und 65 kr. Za zunanjo stražo zavoda — Für die 1285 1285 1285 äußere Bewachung der Anstalt .... 1285 — Skupaj pogl. IV. — Summe Capit. IV. 16750 — 16750 17010 16483 116 l*Hlosra 12. — Beilage 12, Proračun — lim il 11 I ff) 1(1 i] zaklada deželne prisilne delalnice za 1. 1899. — des .Bm ang s call Bits Haus so niißs für das Saljr 1899. Poglavje — Capitel 'S ä 1 ► •s as *£> A- 1 O <3 N- 1 cS -2j >o o k- Potrebščina — Erfordernis Naslovi W u b r i k e n Nasvet za leto .. Antrag für das Jahr 1898. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Redna Ordent- liches Izvenredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag goldinarji — Gulden I Letne place, aktivitetne in osobne doklade — Gehalte, Activitäts- und Personalzniagen: 1 Uradno osobje — Amtspersonale: 1 Vodje plača — Gehalt des Directors . . 1583 — 1583 1500 1500 2 Kontrolorja plača — Gehalt des Controlors 1283 — 1283 1200 1200 Kontrolorja osobna doklada — Personal- zulage des Controlers 117 — 117 200 200 3 Duhovnikova plača — Gehalt des Geist- lichen 741 — 741 700 700 Dopolnilna doklada — Gehaltsergänzungs- Zulage 59 — 59 100 100 Duhovnika aktivitetna doklada — Acii- vitätsznlage des Geistlichen 120 — 120 120 120 Osobna doklada — Personalzulage . . . 50 — 50 — — 4 Plača stražnega nadzornika — Gehalt des Wachinspectors 700 — 700 700 700 Stražnega nadzornika osobna doklada — Personalzulage des Wachinspectors . . 120 — 120 120 120 5 Plača učitelju — Gehalt des Lehrers . . 700 — 700 700 700 Skupaj poglavje I. — Summe Capitel I. 5473 — 5473 5340 5340 ill Emolument! — Emolumente: 1 Kurjava — Beheizung 442 — 442 442 510 2 Svečava — Beleuchtung 5 — 5 5 13 Skupaj poglavje II. — Summe Capitel II. 447 — 447 447 523 III Službenine — Bestallungen: Primarju — Dem Primarius 540 540 540 540 o Cerkveniku — Dem Messner .... 36 — 36 36 36 3 Pazniku perilnice — Waschküchen-Aufseher 50 — 50 50 51 Skupaj pogl. III. — Summe Cap. III. 626 626 626 627 Priloga 12. — Beilage 12. 115 Št. 9225 1. 1898. Z. 9225 de 1898. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun zaklada deželne prisilne delalnice za 1. 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga proračun zaklada de želne prisilne delalnice za 1. 1899 z nasvetom: Visoki deželni zbor blagovoli ta proračun iz ročiti finančnemu odseku v pregled poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dnč 24. oktobra 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Adolf Schaffer, poročevalec. Bericht des Laiidesansschusscs, womit der Voranschlag des Iwangsarbeitshaus-foudes für das Jahr 1899 norgelegt wird. Hoher Landtag! Der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1899 wird vom Landesausschusse mit dem Antrage vorgelegt: Der hohe Landtag wolle diesen Voranschlag dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. TJom fimmtfdjen CanöesausfcQufle. Laibach am 24. October 1898. Htto Detela, Landeshauptmann. Dr. Adolf Schaffer, Referent. 114 Priloga 11. — Beilage 11- Zaporedna številka Post-Nr. Denarni znesek Geldbetrag Opomnja Anmerkung Razložba Detail za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896. za tekoče leto 1897. für das lauende Jahr 1897. gld. 1 kr. Lid. 1 kr. B. Dolgovi — Schulden: 11 Končni zastanki — Schließlich? Rückstände: a) redni — ordentliche 3379 17'A 5766 137, b) izvanredni — außerordentliche . . . 2170 67 3467 45 c) prehajalni — durchlaufende .... 47604 397, 45539 347, i Skupaj — Zusammen 53154 24 54772 93 12 Proti imovini pod št. 10 s — 9m Ver- gleiche mit dem Vermögen sub Post-Nr. 10 pr. 212961 41 214065 51 je čiste imovine — zeigt sich ein reines Ver- mögen pr 159807 17 159292 58 13 katere se je proti imovini 1. 1896 s — welches sich im Vergleiche mit dem Vermögen aus dem Jahre 1896 pr — — 159807 17 zmanjšala za — vermindert hat um .f\ 514 59 Priloga 11. — BeiLage 11 113 cd M © O II Eazložba Retail Denarni znesek Geldbetrag za preteklo leto 1896 für das Vorjahr 1896. gld. za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897. Opomnja Anmerkung gld. I kr. Prenos — Uebertrag . 146.478 gld. 35 kr. 8 prištetimi strošk i za rednainizvanredna popravila nove naprave skupaj — Nach Hinzurechnung der ordentlichen und außer-ordentlilichen Conservationskosten und Neuherstellungen zusammen per .... 3.944 „ 15 „• Skupaj — Zusammen ~ ! ! " " . . . Vrednost tovarniškega inventarja za 1.1897. — Wert des Fabriksinventars pro 1897. 8.091 gld. 65% kr. Vrednost režijskega inventarja za leto 1897. —Wert deS Re- gieinventarS pro 1897 7.211 „ 91 „ Skupaj — Zusammen . 15.303 gld. 56% kr. Po odštetem 15% odpisu, določenem z vis. deželno - zbor-skim sklepom z dne 19. sept. 1884. 1. — Nach Abzug der mit h. Laudtagsbeschlusse vom 19. Sept. l884 angeordneten 15% Abschreibung per . . . 2.295 „ 53% „ znaša vrednost obeh inventarjev — beträgt der Wert beider Inventars................... Vrednost servica in tvoriva za leto 1897. — Wert der Service und der Materialen pro 1897 per................ ... . Vrednost zaloge za oskrbovanje prisiljencev — Wert der Materialenvorräthe für die Verpflegung der Zwänglinge................... Vrednost inventarja, namreč: obleke, perila, obutali, posteljske in bolnične oprave za leto 1897 — Wert des Inventars, der Bekleidung, Leibwäsche, Beschuhung, Bett- und Spitalsfournituren pro 1897 . . Skupna imovina — Gesammtvermögen . 37703 29 Vs 152581 61 % 11768 817 54 39189 11% 150422 13008 969 1576 93 1690 8513 90 77'/. 8785 94 212961 214065J51 Post-Nr. 112 Priloga 11. — Beilage 11. Razkaz — 3uicf)ll)Ci|llllfl skupne imovine koncem leta 1897. — des gej'ammtLn Vermögens mit Ende des Saures 1897. Razložba Detail A. Imovina — Vermögen: I. V gotovini — On Barem: Končni ostanek gotovine — Schließlicher Caffarest.................................. II. V zastankih — On Rückständen: Končni zastanki, in sicer — Schließliche Rückstände, nnd zwar: a) redni — ordentliche................ b) prehajalni — dnrchlanfende.... III. V glavnicah — In Capitalien: 4'2 °/0 enotna državna obligacija z dne 1. februvarja 1870. l.št. 27695 4-2 °/o einheitliche Staatsfchnld-Obligation ddto. 1. Fe-brnar 1870, Nr. 27695 . ............... IV. V lastninah On Realitäten: Vrednost poslopij brez prihodkov konec leta 1896. — Wert der nichtrentirenden Realitäten mit Ende des Jahres 1896 per ... . . . 152.581 gld. 61% kr. Po odštetem 4°/0 odpisu, določenem z visokim deželno-zborskim sklepom z dne 19. septembra 1884. 1. - Nach Ab-zng der mit hohem Landtagsbeschlnsse vom 19. September 1884 angeordneten 4°/0 Ab- schreibnng per . . . 6.103 „ 26% « znaša vrednost poslopij konec 1.1897. — beträgt der Realitätenwert mit Ende 1897 146.478 gld. 35 kr. Odnos — Fürtrag . Denarni znesek Geldbetrag za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896. gld. 13037 41% 21861 754 2050 za teko ie leto 1897. für das lan-fende Jahr 1897. gld. 32 56 12978 Opomnja Anmerkung 64 V« 23193 88 966 69 2050 37703 29% 39189 11% f riloga 11. — Beilage 11 111 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s Bergle mit dem B Proraöunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. ororačunom ichung oranschlage Potrebščina znaša torej več — IllCllj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja • Anmerkung gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 5340 5340 — 523 20 600 — 76 80 — — 626 40 626 — — 40 635 30 16483 40 15585 — 898 40 _ _ 400 400 — — 167 48 139 — 28 48 — — 1819 07 1500 — 31907 158 56 445 06 V, 300 145.06 Vg 478 05 29322 14'/- 22660 — 666214 Va — — 1285 59 1520 — 23441 — — 28 73 26 — 273 1942 27 38073 44'/- 39250 — 1176 55 V, 29 18 V« 950 950 — — — 20 1697 25 1697 — — 25 17 50 622 50 623 — — 50 98 31 1123 75 931 — 192 75 3379 17'/- 98908 02'/- 92147 — 6761 02’/, 2170 67 2880 86 2880 86 2170 67 2880 86 — — 2880 86 44002 21 34377 38 ' 360218V, 7292 14'/- 47604 39 «/, 41669 52'/- 53154 24 143458 41 110 Priloga 11. — Beilage 11 O* is) 1 'k- c3 'fcJD O Ch Naslov — Titel hctvaövavH, — liiiooj. Naslovi troškov Ausgabs-WuöriKen Dejanski stroški v letu 1897. Effective Ausgaben im Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. Skupaj Zusammen gld kr. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I 1 1—4 Letne plače, aktivitetne in osobne doklade — Gehalte, Activitäts- und Personalzulagen 5340 — — — 5340 — II 1 1—2 Emolument! — Emolumente 523 20 — — 523 20 III 1 1—3 Službenine — Bestallungen 626 40 — — 626 40 IV 1—2 1—3 Mezde in doklade paznikov — Löhnungen und Zulagen der Aufseher 15843 62 V, 1275 077, 17118 70 v — Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen 375 — 25 — 400 — VI — Cerkvene potrebščine — Kirchenerfordernisse 167 48 — — 167 48 VII — Potrebščina za opravo in orožje — Er- fordernifse für Montur und Armatur . . . 1819 07 — — 1819 07 VIII 1 1—2 Uradne, pisarniške in učne potrebščine — Amts-, Kanzlei- und Unterrichtsersordernisse 528 88 V, 74 74 603 62'/, IX 1-9 Potrebščina za tovarno — Fabrikserfordernisse 29270 93 529 26'/, 29800 197, X 1-3 Vzdrževanje poslopij — Erhaltung der Gebäude 798 84 486 7b 1285, 59 XI — Davki in davščine — Steuern und Gaben . 28 73 — — 28 73 XII 1-2 Režijski stroški — Regiekosten 36789 44'/, 3226 27 40015 717, XIII — Pokojnine — Pensionen 950 — 29 187, 979 18'/, XIV — Provizije — Provisionen 1717 25 — — 1717 25 XV — Milostinje — Gnadengaben 622 50 17 50 640 — XVI 1 1—2 Različni stroški — Verschiedene Ausgaben . 1119,71 102 35 1222 06 Vsota ad A — Summe ad A . 96521 06 '/, 5766 13'/, 102287 20 B. Izvanredni — Außerordentliche: XVII 1 1—4 Poprav^ in prenovljenje — Adaptirungen und Neuherstellungen 1584 08 3467 45 5051 53 Vsota ad B — Summe ad B . 158408 3467 45 5051 53 C Preliajalni — Durchlaufende: XVIII Predplačila — Vorschüsse 37129 82 41249 77 78379 59 XIX Depoziti in tuji lenarji — Depositen und fremde Gelder 6604 75 V, 4289 577, 10894 33 Vsota ad C — Summe ad C . 43734 57 V, 45539 347, 89273 92 Vsota stroškov ad A, B in C — Summe der Ausgaben ad A, B und C .... 141839 72 54772 93 196612 65 Končni ostanek v gotovini — Schließlich er barer Cassarest 12978 54 7, Glavna svota — Hauptsumme . 154818 267, $»6-81 «S» 11. — Beilage 11 109 Rechnungs-AWMjs des VrvangsarbeitHausfonLes für Las Jahr 1897. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab tote Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. gld. ! kr. 35 87 '/8 9836 74 196 66 21861 754 754 22615 Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. gld- 8610 55335 35 V, 38912 59 V, 7321|96% 101656|01 V, Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. gld- kr. 86 43650 37820 6000 87556 34377 7292 38 14% 41669 52'/, 88 143325,54 Pokritje znaša torej več — m en j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. 11685 kr. 10 35% 1092 59% 132l|96 % 14100(01 % Opomnja Anmerkung Paral 108 (Priloga 11. — Beilage 11 Računski sklep zaklada prisilne delalnice za leto 1897. Z cv "So c2 Ha o3 •»o ■g- «2 c8 -td xy o H Naslovi prihodkov Ginncrhms -Uubriken Vplačilo v letu 1897. Effect iv er Eingang im Jahre 1897. gld. I II V VI 1—51—4 1—3 1—2 A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen......................... Dohodki tovarniškega zavoda in zaslužki prisilj encev — Ertrag der Fabrik und Verdienste der Zwänglinge.................. Povračila za oskrbovanje, zdravljenje in pokopavanje prisiljencev — Verpflegs-Heil- und Leichenkostenvergütungen für Zwänglinge................................. Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen . Vsota ad A — Summe ad A . B. Izredni — Außerordentliche .... C. Prehajalni — Durchlaufende - Predplačila — Vorschüsse..................... Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder................................. Vsota ad 0 — Summe ad C . Vsota dohodkov ad A, B in C — Summe der Einnahmen ad A, B und C . . . . Pričeti ostanek gotovine — Anfänglicher Cassarest..................................... Glavna vsota — Hauptsumme . 8610 57124 44 % 35744 68 V, 7368'22 V, 100323 45 V, 34165 7292 Prišteval zastanite koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. kr. Skupaj Zusammen gld. 35 87' 10002 957, 1300465 15040 23193 88 25 147c 41457 39'/, 966 69 121977, 67127 48749 33 7518 62 7g 123517 337' 3513194 7292! 14 7 96669 42424|08 V« 141780 85 13037 417a 154818 26'/z 24160 57 16594142 ■»riloga 11» — Beilage 11 107 Št. 9225 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep zaklada prisilne delalnice za leto 1897. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep zaklada prisilne delalnice z naslednjimi opomnjami: Vsa redna potrebščina za 1897. leto znaša ..................... 98.908 gld. 02% kr. in prištevši izredno potrebščino nasi. XVII., skupaj . . 2.880 „86 „ vse skupaj . 101.788 gld. 88% kr. V primeri s pokritjem 101.656 „ Ob/j „ je potrebščina več za . . . 132 gld. 87 kr. Primera potrebščine s proračunom kaže več potrebščine................. 9 641 „ 88% „ in primera dejanskega pokritja s proračunjenim več dejanskega pokritja za . . 14.100 „ 01% „ torej pokritja več za. . . . 4 458 gld. 13 kr. Imovina se je pomnožila za..................... 7.884 „ 21 „ oziroma vsled odpisa, in sicer; pri posestvih s 4% se . . . 6.103 gld. 261/a kr. pri inventarji s 15% z . 2.295 „ 53% „ skupaj se . 8.398 „80 „ zmanjšala za................ 514 gld. 59 kr. Naposled si deželni odbor usoja nasvetovati: Visoki deželni zbor blagovoli ta računski sklep predložiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dnč 24. oktobra 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Adolf Schaffer, poročevalec. Z. 9225 de 1898. Bericht des Landesailsschuffes, uiomit der Rechnungsabschluss des Zwangsnrbeits-haussondes für das Jahr 1U97 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Der Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshaus-fondes wird mit folgenden Bemerkungen vorgelegt: Das gesummte ordentliche Erfordernis pro 1897 beträgt.......................... 98.908 fl. 02% kr. und nach Hinzurechnung des außerordentlichen Erfordernisses Rubrik XVII, zusammen per .... 2.880 „ 86 „ im Ganzen per . 101.788 fl. 88% kr. Beim Vergleiche mit der ge-sammten Bedeckung Per .... 101.656 „ 01% „ stellt sich das Erforderniss höher um 132 fl. 87 kr. Der Vergleich des Erfordernisses mit dem Voranschläge zeigt ein Mehrerfordernis per 9.641 fl. 88% kr. und der Vergleich der factischen mit der präliminirten Bedeckung eine wirkliche Mehrbedeckung per . . 14.100 „ 01% „ daher ergibt sich combinando eine Mehrbedeckung per................ 4.458 fl. 13 kr. Das Vermögen hat sich gegen das Vorjahr um................... 7.884 „ 21 „ vermehrt, beziehungsweise infolge Abschreibungen, u. zw.: bei den Realitäten mit 4% 6.103 fl. 26% kr. beim Jnventare mit 15% . . 2.295 „ 53% „ zusammen . 8.398 „ 80 „ um.............................. 514 fl. 59 kr. vermindert. Schließlich erlaubt sich der Landesausschuss den Antrag zu stellen: Der hohe Landtag wolle den vorliegenden Rechnungsabschluss dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom liratmfdjßii üaiiöesiiusscsjufjc. Laibach am 24. Oktober 1898. 0ffo 3Mcfa, Landeshauptmann. Ar. Adolf Schaffer, Referent. 106 JPriloga 10. — Beilage IO. Pokritje — Bedeckung 'H- s 1 -s O s» 1 je >o Naslovi Wubriken Redno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmig-ter Voranschlag za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Ph E" goldinarji — Gulden Povzetek — WecapiLuLation: I Vsota ad I — Summe ad I . . . — — — 1100 401 II n n H « » II . . . 1100 — 1100 — 737 III „ „ III - „ „ III . . . 10200 — 10200 10500 10432 IV , IV- „ „ IV. . . — — — — 32 Skupno pokritje — Gesammtbedeckung . 11300 — 11300 11600 11602 Proti skupni potrebščini — Im Vergleiche zum Gesammterfordermfse per . . 11156 600 11756 11541 10958 kaže se za leto 1899 primanjkljej — zeigt sich für das Jahr 1899 ein Abgang per 144 600 456 59 644 ki je pokriti iz deželnega zaklada — der aus dem Laudesfonde zu decken wäre. l*riloga IO. — Beilage IO 105 Pokritje — Bedeckung 'S 'S- rZ 1 -v j« 'hD g- 03 Nasvet za leto -iqqq Antrag für das Jahr 1 1898. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. n H 1 > 's o3 O O S3- 1 os -td >o O Našlo vi Mubriken Redno Ordent- liche Izvenredno Außer- ordent- liche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag CL z H goldinaiji — Gulden I Najmovine — Mietzinse: 1 Dež. nadinženirja Franca Witschla — Vom Landesobringenieur Fran; Witschl. . — — — — 117 2 Friderike Konschegg — Von der Friderike Konschegg — — — — — 3 Jarneja Bolterja — Vom Bartholmä Bolter — — — — 35 4 Josipa Sterle-ta — Josef Sterle . . . — — — — 40 5 Razne stranke za porabo poškodovanih prostorišč v stanovanja za silo. — Verschiedene Partheien für die Benützung der beschädigten Localitäten als Nothwohnungen 209 Vsota ad I — Summe ad I . — 401 II 4°/0 obresti glede glavnice 27.500 gld. prejete za mestni občini ljubljanski prodana redutna poslopja — 4°/0 Zinsen vom für die der Stadtgemeinde Laibach verkauften Redoutengebäude erzielten Kaufschillinge per 27.500 fl 1100 1100 1100 737 III Najmovina za lože — Ertrag der Logciivermictung 10200 10200 10500 10432 IV Različni prihodki — Verschiedene Einnahmen 32 Opomnja k pogl. III. Vsled skušenj letošnjega in lanskega leta deželni odbor pri tem poglavji ni zamogel ustaviti višjega zneska; v prvi vrsti iz tega razloga kaže se tudi primanjkljaj v proračunu za I. 1899. Anmerkung ad Capit. III. Nach den Erfahrungen des heurigen und des vorigen Jahres vermochte der Landesausschuss einen höheren Betrag bei diesem Capitel nicht einzustellen; wesentlich aus diesem Grunde ergab sich auch der Abgang im Voranschläge pro 1899. 104 Priloga IO. — Beilage IO, Potrebščina — Erfordernis S "2. S 1 >c- ■g- Nasvet za leto .qqq Antrag für das Jahr 1898. Potreb- 'S Z « N- Naslovi Redna [zvenredna Außer- ordent- liches Skupaj Potrjeni proračun leto 1897 Erforder- o •P -s % 1 ► ’s c8 05 J4 >o O Wubriken Ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag niš für das Jahr 1897. Ph H goldinaqi — Gulden Povzetek — WecapiLuLation: \ I Vsota ad I — Summe ad I. . . 1590 — 1590 1620 1610 II n »11 n n II. . . 735 — 735 735 1421 III * IH- „ „ IH' - - 87 — 87 86 455 IV * » IV- » « IV. . . 2444 — 2444 2360 1739 V „ n V- „ „ V • . . 660 — 660 660 489 VI n n VI n n VI • * • 5400 — 5400 5400 4257 VII » >, VII - „ „VII. . . 240 600 840 680 987 Skupna potrebščina — Gesammterfordernis 11156 600 11756 11541 10958 Priloga 10. — Beilage 10. 103 Potrebščina — Erfordernis ,t5 g- s 1 «v ¥ to g- «3 Nasvet za leto . „qq Antrag für das Jahr 1 1898. Potreb- 'Z K ► 'öo -a g 1 c8 >o Naslovi Wubriken Bedna Ordent- liches Izredno Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Vor-anschlug leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Ph H goldinarji — Gulden VII Različni stroški — Verschiedene Ausgaben: 1 Za redutne hiše — Für die Redouten-. Häuser: a Za nastavitev vojakov — Für die Militär-bequartierung — 10 b Vodovodna doklada — Wafferumlage: Za hidrant — Für den Hydranten . . . — — — — 3 c Za koleke, Inserate, izpraznenje grebe-ničnih jam, napolnenje vodnih kadis itd. — Für Stempel, Insertionen, das Ausleeren der Mehrungsfäffer, Füllen der Wafferbottiche re 28 2 Gledališče — Theater: a Za koleke, inserate, izpraznenje grebe-ničnih jam, napolnenje vodnih kadij itd. — Für Stempel, Insertionen, das Ausleeren der Mehrungsfäffer, Füllen der Wafferbottiche rc 100 100 40 172 b Za vzdrževanje hišnega brzojava — Für die Instandhaltung der Signalanlage . . 40 — 40 40 40 c Vodovodna doklada — Wafferumlage: «) Vodomer — Waffermeffer 50 — 50 50 50 ß) Hidrant — Hydrant 50 — 50 50 50 d Za kurjavo v gledališču — Beheizung des Theatergebäudes — 600 600 500 516 3 Drugi stroški — Andere Ausgaben. . . — — — — 118 Vsota ad VIII — Summe ad VIII . 240 600 840 680 987 Točka — Paral 102 friloga 10. — Beilage 10, Potrebščina — Erfordernis 2 \S- Ä- 02 Naslovi Wubriken Nasvet za leto Antrag für das Jahr 1899. Redna Ordent- liches Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen 1898. Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag Potrebščina ža leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. goldinarji — Gulden Inventar za oder — Böhneninventar: 1 Za nakup novih dekoracij — Für den Ankauf neuer Dekorationen.............. 2 Za nakup nove hišne oprave — Für die Anschaffung neuer Einrichtungsstücke . . . 3 Za popravo in vzdrževanje inventarija — Für die Reparaturen und Erhaltung des Inventars ............................. Vsota ad V — Summe ad V . Amortizovanje in obrestovanje posojila — Amortisierung und Verzinsuna des Anlehens: Povračilo glavnice — Capitalsrückzahlung 400 130 130 660 400 130 130 660 1252 1252 400 180 80 660 376 113 489 1196 2 4 % % obresti od posojila 100.000 gld. 4 ‘/s % Zinsen vom Darlehen per 100.000 fl. 4148 4148 4204 4257 Vsota ad VI — Summe ad VI . 5400 — 5400 5400 4257 Priloga 10. — Beilage IO, 101 Potrebščina — Erfordernis S Ä- s i vD- »- OD Nasvet za leto iqqq Antrag für das Jahr 1 1898. Potreb- 2 K O <3 M- Naslovi Redna Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Potijeni proračun leto 1897. Erforder- 0 1 do 1 > •% oS 1 CÖ >-§ o Wubriken Ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag nis für das Jahr 1897. CL, Jz; H goldinarji — Gulden III C. kr. davki in doklade — Landes- fürstliche Steuern und Umlagen: 1 Za redutni hiši 4 in 6 — für die Re- doutenhäuser 4 und 6: a C. kr. davki — Landesfürstliche Steuern . b mestna doklada — stävt. Zuschlag . . . 2 Za redutno hišo 1 — Für das Redouten- — — — — 317 gebäude 1: a C. kr. davki — Landesfürstliche Steuern . b mestna doklada — stabt. Zuschlag. . . 3 C. kr. davki za gledališko poslopje — Landesfürstl. Steuern für das Theatergebäude 87 ' 87 86 87 4 Pristojbinski namestek za redutne hiše — Das Gebürenäquivalent für die Re-doutengebäude — — — 51 Vsota ad III — Summe ad III . 87 87 86 455 IV Zavarovanje proti ognju — Feuer-assecuranz: 1 Za redutne hiše — Für die Redouten- gebäude — — — — 18 2 Za novo gledališko poslopje — Für das 1721 neue Theatergebäude 2444 — 2444 2353 3 Za dekoracije in za opravo na odru (izimši pohištvo in rekvizite) — Für Decorationen und Bühneneinrichtung (mit Ausschluss der Möbel und Requisilen) . . — — — — — 4 Za hišico pri gledališkem poslopji — Für das Häuschen neben dem Theater-gebäude 7 — Vsota ad IV — Summe ad IV . 2444 2444 2360 1739 100 Priloga 10» — Beilage 10 Proračun — Voranschlag gledališkega zaklada za leto 1899. — Les Thoaterfondes für das Jahr 1899. Potrebščina — Erfordernis A- s 1 ä Ä- QD Nasvet za leto . „„„ Antrag für das Jahr 1898. Potreb- O es sa- Naslovi Redna [zvenredna Außer- ordent- liches Skupaj Potrjeni proračun leto 1897. Erforder- © 'P cJ *> 1 > 03 -S Ä o Wubriken Ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag ms für das Jahr 1897. CU En goldinarji — Gulden I Plačila — Löhnungen: 1 Plačilo prizorišniku — Gehalt des Bühnen- 600 Meisters 600 — 600 600 2 Plačilo gledališkega sluge, ob enem kur- jača — Löhnung dem Theaterdiener, zugleich Heizer 420 420 420 420 3 Plačilo gledališkemu pomožnemu čuvaju 420 420 420 — Löhnung dem Theaterhilfsaufseher . . 420 — 4 Nagrada stavbinskega urada asistentu za nadzorovanje gledališča pri predstavah — Die Remuneration dem Bau- amtsasststenten für die Theaterinfpection 150 — 150 180 170 Vsota ad I - Summe ad I . 1590 1590 1620 1610 II Vzdrževanje poslopij — Erhaltung der Gebäude: 1 Troski za vzdrževanje redutnih poslopij — Erhaltungskosten der Redoutengebäude . — — — — 58 2 Plačilo dimnikarju za redutna poslopja — Rauchfangkehrerbestallung für die Redoutengebäude : 6 3 Vzdrževanje in snaženje gledališkega poslopja — Erhaltung und Reinigung des Theatergebäudes 700 700 700 1321 4 Plačilo dimnikarju za gledališko poslopje — Rauchfangkehrerbestallung für das Theatergebäude 35 — 35 35 36 Vsota ad II — Summe ad II . 735 735 735 1421 Priloga 10. — Beilage 10 99 öS Z 'P M >00 a a . 'ti r- Ls; L-^ N K Bazložba Detail Denarni znesek Geldbetrag za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896. za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897. gld. gld. Opomnja Anmerkung B. Dolgovi — Schulden: Končni zastanki — Schließliche Rückstände: 10 redni — ordentliche . . . 11 izredni — außerordentliche 12 prehajalni — durchlaufende . 13 Dve 4 % dolžni pismi kranjskih stanov z 19-000 gld. st. den. ali a. v. — Zwei 4°/0 Schuldbriefe der Stände Krains per 19.000 fl. C.M. oder in österr. Währung............................ Skupni dolgovi schulden . . Gesammt- Proti skupni imovini pod št. 9 — Im Vergleiche mit dem Ge-sammtvermögen sub Post - Nr. 9 je končne čiste imovine — zeigt sich das schließliche reine Vermögen per............................. katera se je proti imovini prejšnjega leta — welches sich im Vergleiche zum Vermögen des Vorjahres per........................ zvišala za — vermehrt hat um . 2252 102 182153 19950 — 73 66 75 1013 116 194701 57'/* 74 99 V, 204459 335484 131025 59'/* 73'/* 195832 342347 146515 131025 59'/* 64'/* 33'/, 15489 Ad 13. V računski sklep za leto 1897 ne ustavi se dolg z 19.950 gld. nič več. Dež. odb. 24. aprila 1897 št. 5203. In den Rechnungsabschluss für das Jahr 1897 ist die Passivforderung per 19.950 fl. nicht mehr einzustellen. L. A. 24. April 1897 Z. 5203. Ad 17. Im o vina zvišala se je v letu 1897 za......................gld. 15.489-74 oziroma po prištetem zvišanji pričetnih za- stankov dohodkov s . > 542-24 in znižanji pričetnih zastankov stroškov s > 2.35889 dejansko za . gld. 18.390 87 Omenjeno zvišanje in oziroma znižanje zastankov ne vpliva nikakor na pravo stanje imovine koncem leta 1897. Imovina zvišala se je vsled prodaje redutnih poslopij ter vsled odpisa dolga pod zap. štev. 13. Das Vermögen vermehrte sich im Jahre 1897 um.................fl. 15.489-74 beziehungsweise nach Hinzurechnung der Erhöhung der anfänglichen Ein-nahmenruckstäude um . . „ 542 24 und Verminderung der anfänglichen Ausgabenrück-stände um . . . . „ 2.358-89 thatsächlich um . fl. 18.390-87 Die gedachte Erhöhung und resp. Ver-Minderung der Rückstände übt auf den saclisches Vermögensstand mit Ende 1897 durchaus keinen Einfluss. Das Vermögen erfuhr eine Vermehrung infolge Verkaufes der Redoutengcbäude und infolge Abschreibung der Schuld sub P.-Nr. 13. 98 Priloga 10. — Beilage 10. Razkaz Nllchuieisiiilg skupne imovine konci leta 1897. — Les gesummten Vermögens mit Ende Leg Jahres 1897, g S S >0Q ce s . "■ti >-» o Cr* L-L ti ° N M- Razložba Detail Denarni znesek Geldbetrag za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896. £Tl(l. za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897. gld. Opomnja Anmerkung A. Imovina — Vermögen: I. V gotovini in v vrednostnih papirjih — In Barem und inWerthpapieren: Končni ostanek gotovine — Schließlicher Cassarest . . Hranilna vložna knj. št. 19.356 — Sparcasse - Cinlagebllchel Nr. 19.356 ................... Skupaj ad I. — Summe ad I. II. V zastankih — In Rückständen: Končni zastanki dohodkov, in sicer: — Schließliche Einnahmenrückstände, und zwar: redni — ordentliche.... prehajal ni — durchlaufende . Skupaj ad II. — Summe ad II. III. Vlastninah — In Realitäten: Vrednost poslopij — Werth der Gebäude: Redutnih hiš — der Redouten- häuser..................... Gledališča — des Theatergebäudes ...................... Vrednost inventarskih reči — Jnventarialwerth: v redutnih hišah — in den Redoutenhäusern............ v gledališču — im Theatergebäude ..................... Skupaj ad III. — Summe ad III. Skupna imovina — Gesammt-vermögen....................... 4598 8073 27500 — 80 4598 53 738 72 07 23% 810307, 19400 288843 111 21720 80 46 64 330075 90 335484 737, 30573 80 834 107 237, 941 727, 288843 21988 32 80 31083212 342347 64% Ad 5 & 7. Redutna poslopja so se prodale z dnem 1. majem 1897. I. Die NedoutengebLude wurden mit I. Mai 1897 verkauft. Ad 6 & 8. Dotični vrednosti ustavili sta se v imovinski izkaz v smislu sklepa vis. dež. zbora z dne 11. januvarja 1895.1, vsled katerega odpisati je vsako leto od inventarske vrednosti na obrabljenost 5 %, vrednost poslopij pa nespremenjeno izkazovati. Die diesbezüglichen Werte wurden in die Vermögensnachweisung entsprechend dem Beschlusse des hohen Landtages vom II. Jänner 1895 aufgenommen, wornach vom jeweiligen Jnventarialwerte jährlich 5°/o an Abnützungs -Aequivälent in Abschreibung zu kommen, die Werte der Gebäude hingegen unverändert zur Ausweisung zu gelangen haben. Priloga 10. — Beilage 10 97 Skupaj Zusammen Odštevsi zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — m e »j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1760 150 1610 1620 10 1696 37 275 03 1421 34 735 — 686 34 901 99% 447 20 454 79% 73 — 381 79% 1739 42 — — 1739 42 2096 — 356 58 1619 19 1130 66 488 53 700 — 211 47 4257 05 — — 4257 05 4257 05 — — 720 72% 249 84 470:88% 180 — 290 88% 12694 75 2252 73 10442 02 9661105 780 97 618 30 102 66 515 64 500 15 64 27500 — — — 27500 — — — 27500 — 12218 10 — - 12218 10 12218 10 40336 40 102 66 40233 74 500 — 3973374 95454 24 94311 29 1142 95 1142 95 — — 12218 10 12218 10 12218 10 88778 21% 87842 46 935 75% 935 75% 621100% — — 6211 007, — — 621100% 51177 Vq — — 51 77% — 51 77% 202713 33% 182153 75 20559 58% 1142 95 1941663% 255744 48% 18450914 71235 34'/. 11304 59931 34% Opomnja Anmerkung Ad II. Proti proračunu več za 686 gld. 34 kr. vsled popravil škode po potresu dne 16. julija 1897. I. Gegen Len Voranschlag mehr um 686 fl. 34 kr. infolge Herstellung der durch das Erdbeben vom 15. Juli 1897 verursachten Schäden Ad III. Ker se je prodaja redutnih poslopij zvršila šele z dnem L maja 1897. 1. morala se je do tja plačati odpadla a ne proračunjena davčna vsota. Da der Verkauf der Redoutengebäude erst mit 1. Mai 1897 durchgeführt wurde, musste die bishin entfallende jedoch nicht prälimiuirt gewesene Steuertangente entrichtet werden. Ad VII. V prekoračenem znesku proračuna za 290 gld. 88‘/s kr. obsežen je eks-penzarni zaslužek z 118 gld. 20 kr. pravnega zastopnika o zadevi globe G. Tönnies-a radi zakasnjene gledališke stavbe in razni troški za Inserate, odvažanje snega ter za napravo obleke gledališkim delavcem. In der Präliminar-Neberschreitung um den Betrag per 290 fl. 88Va kr. ist der Expensarbetrag per 118 fl. 20 kr. des Rechtsanwaltes in Angelegenheit des Pönales des G. Tönnies wegen verspäteter Durchführung des Theaterbaues enthalten; desgleichen verschiedene Auslagen für Inserate, Wegräumung des Schnees und für die Anschaffung der Bekleidung für die Theaterdiener. 96 Priloga 10. — Beilage 10. Dglavje — Capitel 3 ä I ► es Ä- g <3 1 05 >| Naslovi troskov Ausgabs-Wubriken Dejanski stroški v letu 1897. Effective Ausgaben itn Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. Ph fzi H gld. kr. gld. kr. I 1 II III IV V VI VII A. Redni — Ordentliche: Mezde — Löhnungen Vzdrževanje poslopij — Erhaltung der Gebäude Davki in priklade — Steuern und Umlagen Zavarovanje proti ognju — Feuerasiecuranz Inventar za oder — Bühuen-Jnventar Obrestovanje posojila — Verzinsung des Anlehens .... Razni troski — Verschiedene Auslagen 1615 900 901 1739 1619 4257 648 18 99'/* 42 19 05 34 145 796 72 19 38'/- Vsota ad A — Summe ad A . 11681 17'/- 1013 57'/- VIII IX X B. Izredni — Außerordentliche: Razni troski, kurjava gledališča — Verschiedene Auslagen, Theaterbeheizung Naložene glavnice — Angelegte Capitalien Plačilo zavarovalnine za gledališče za dobo od 1. oktobra 1897 do tja 1902 — Berichtigung der Feuerassecuranz-Pramie für die Zeit seit 1. October 1897 bishin 1902 für das Theater Vsota ad B — Summe ad B . 501 27500 12218 56 10 116 74 40219 66 116 74 XI XII XIII XIV C. Prehajalni — Durchlaufende: Amortizovanje pri mestni hranilnici najetega posojila — Amortifierung des bei der städtischen Sparcasse aufgenommenen Darlehens • • Deželnemu zakladu povrnena predplačila: — An den Landesfond rückgezahlte Vorschüsse: a) prejetega v poplačilo zavarovalnine za gledališko poslopje za dobo od 1. oktobra 1897 do tja 1902 — Das für die Berichtigung der Feuerassecuranz für das Theatergebäude für die Zeit seit 1. October 1897 bishin 1902 erhaltenen b) prejetih za druge zakladove potrebščine — Für sonstige Fondeserfordernisse erhaltener Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . . Vsota ad C — Summe ad C . 1142 605 6211 51 95 61 00 v, 77'/- 94311 12218 88172 29 10 60'/- 8011 34 194701 99'/- Vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und C 59912 17 V* 195832 31 Končni ostanek gotovine — Schließlicher Caffarest . GHavna vsota — Hauptsumme . 3073 80 62985 97'/, Priloga IO. — Beilage 10. ReHmiigs-AbsDlllss des Weaterfondes für das Jahr 1897. Skupaj Zusammen gid. kr. 582 736 10366 400 255 99 12340 27500 30 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab tote Rückstände zu Ansang des Jahres 1897. gld. 180 333 223 kr. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. gld. 73sj07 I 401 736 10032 400 31 99 50 11602 23 27500 12218 935 6283 51 19488 75 V, 24 77 V, 23 V« 72 23 V« 12218 935 6211 51 75 V, oov« 77 V, 19416 63 V2 59329 17 I 810 30'/2 58518 86 V, Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschlags Proraeunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897. gld. 825 10500 kr. 11325 Potrebščina znaša torej več — mciij Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. 401 88 467 400 31 kr. Opomnja nmerkung 01 50 277 23 Ad I. & IV. Proti dotičnima proračunskima po-stavkoma večji dohodek stanarin in manjši zadevnih obresti, vsled zakasnele prodaje redutnih poslopij. Gegen die bezüglichen Präliminaransätze ein höherer Ertrag der Miethzinse und ein geringerer der betreffenden Interessen, infolge verzögerten Verkaufes der Redoutengebäude. Ad III. Manjši dohodek iz najmovine za lože pokrit je do deleža 67 gld. 50 kr z neproračunjenim zneskom 400 gld. za izredno porabo gledališča pod pogl. IV. Der geringere Ertrag der Logeuver-miethung sindet die Deckung bis auf den Theilbetcag per 67 fl. 50 kr. im nicht-präliminirten Betrage per 400 fl. für die außerordentliche Theaterbenützung sub Capit. IV. Ad V. V znesku 255 gld. 31 kr! obseženo je povračilo z 223 gld. 31 kr. za dobo od 1. oktobra 1892 do 1. oktobra 1897 preveč plačane zavarovalne premije. Im Betrage per 255 fl. 31 kr. ist der Ersatz per 223 fl. 31 kr. an fstr die Zeit seit 1. Oktober 1892 bishin 1897 zu viel geleisteter Assecuranz-Prämie enthalten. 94 Priloga IO. — Beilage IO Računski sklep gledališkega zaklada za leto 1897. Prištevši Dejanski zastanke 2 -S- «- prihodek v koncem leta Naslovi prihodkov letu 1897. 1897 iS) § Ginnahms -Wubriken Effectiver Hiezu die 1 M- Eingang im Rückstände zu O 1 1 Jahre 1897. Ende des •p os ► J8 Jahres 1897. dL TS >o cu Ss E- gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I Najmovina — Mietzinse 582 — — — n Obresti mestne hranilnice ljubljanske ulož. knj. št. 19.356 (izkupilo za redutna poslopja) glavnice 27.500 gld. — Interessen des Einlagebüchels Nr. 19 356 der Laibacher städt. Sparcasie (Kaufschilling für die verkauften Redoutengebäude) im Capitalsbetrage per 27.500 fl 736 99 m Naj mo vine za lože — Ertrag der Logenvermiethung .... 10268 50 97 50 IV Odškodnina za izredno porabo gledišča — Entschädigung für außerordentliche Theaterbenützung 400 — — — v Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen 255 31 — — Vsota ad A — Summe ad A . 11505 81 834 49 B. Izredni — Außerordentliche: VI Povrnene glavnice — Rückerhobene Capitalien 27500 — C. Prehajalni — Durchlaufende: VII Pri mestni hranilnici najeto posojilo — Bei der städtischen Sparcaffe aufgenommenes Darlehen — — — — VIII Iz deželnega zaklada prejeta predplačila: — Vom Landes- fonde erhaltene Vorschüsse: a) v poplačilo zavarovalnine za gledališko poslopje za dobo od 1. oktobra 1897 do 1. oktobra 1902 — zur Berichtigung der Feuerassecuranz für das Theatergebäude für die Zeit seit 1. October 1897 bis 1. October 1902 . . . 12218 10 — — b) za druge zakladove potrebščine — für sonstige Fondes- 935 erforderniffe 75 '/s — — IX Vrnena predplačila — Zurückersetzte Vorschüsse 6176 00 v. 107 23'A X Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder . . 51 77 V, — — Vsota ad C — Summe ad t) . 19381 63'A 107 23 'A Vsota dohodkov ad A, B in C — Summe der Einnahmen 941 72*/, ad A, B unb C 58387 44 V, Pričetni ostanek gotovine — Anfänglicher Caffarest . . . 4598 53 Glavna vsota — Hauptsumm- . 62985 97'A Priloga 10. — Beilage I O, 93 Št. 8439 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlagata računski sklep gledališkega zaklada za leto 1897. in proračun za leto 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga gledališkega zaklada računski sklep za leto 1897. in proračun za leto 1899. z nasvetom: Visoki deželni zbor naj omenjena računa izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dnš 17. oktobra 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Adolf Schaffer, poročevalec. Z. 8439 de 1898. Bericht des Landesailsschilsses, womit der Rechnungsabschluss des Lheaterfondes für das Jahr 1897 und der Voranschlag für das Jahr 1899 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt den Rechnungsabschluss des Theaterfondes für das Jahr 1897 und den Voranschlag für das Jahr 1899 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle dieselben dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. TTom klinischen £anöesausfcQuffe. Laibach am 17. October 1898. Htto Aelela, Landeshauptmann. Ar. Adolf Schaffer. Referent. Točka — Paragraph Pokritje — Bedeckung Nasvet Antrag za leto ür das Jahr 18JJ 1898 Pokritje I za leto Naslovi U it It v t k t n Redno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 goldinarji — Gulden 19. Trivisini'sche Jnvalidenstiftung. Obresti — Interessen 88 88 88 88 Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... — — — — Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 88 — 88 88 88 Erfordernisse pr 88 — 88 88 88 j ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt weder einen Ueberschuss noch Abgang — — — — — j 20. Metelko'sche Jnvalidenstiftung. Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 39 i — 39 39 39 Erfordernisse pr 38 — 38 38 38 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 1 1 , 1 I 21. Laibacher Frauenvereilt Invaliden- Stiftung Nr. I. Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 67 67 67 II 67 Erfordernisse pr 67 — 67 67 67 j ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt ! weder einen Ueberschuss noch Abgang — ! — — — 1 - > 22. Laibachcr Franeuvereiu Invaliden- Stiftung Nr. II. Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 487 — 487 475 437 480 437 Erfordernisse pr 437 — 437 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss Pr. . . . 50 50 38 43 I! li 90 Priloga 9. — Beilage 9. Z Potrebščina — Erfordernis -tu ur- 5 Z L 1 Nasvet Antrag za let0 v ono für das Jahr 18JJ 1898 Potrebščina za Poglavje — bt 1 ▻ 83- a5 M 1š Naslovi H n lit1 k t it Redna Ordent- liches Iff 1 vf g Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 E-i goldinarji — Gulden ig. Trevisini-jeve ustanova za invalide. I — — Ustanove — Stiftungen 88 — 88 88 88 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 88 88 88 88 20. Metelkova ustanova za invalide. I — — Ustanove — Stiftungen •38 — 38 38 38 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 38 38 38 38 2i. Ustanova ljubljanskih gospa za invalide št. 1. - j- I — ' Ustanove — Stiftungen 67 — 67 67 67 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 67 - 6,! 67 67 22. Ustanova ljubljanskih gospa za invalide št II. I — Ustanove — Stiftungen 437 — 437 437 437 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 437 437 437 437 Točka — Paragraph Priloga 9 — Beilage 9. 89 Pokritje — Bedeckung Nasvet za leto Antrag für das. Jahr 1898 Pokritje za leto Naslovi K udri k e it Redno Ordent- Izredno Außer- ordent- Skupaj Zu- Potrjeni proračun Genehmig- 1897 Bedeckung für das liche liche sammen ter Voranschlag Jahr 1897 goldinarji — Gulden 15. Wols'scher Taubstummen-Stiftungsfond. Obresti — Interessen '. . 2615 2615 2533 2487 Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... — — — Skupno pokritje — Summe der Bedeckung. . .F. . Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit,bent 2615 — 2615 2533 2487 Erfordernisse pr 133 - — 133 129 125 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 2482 — 2482 2404 2362 16. Holdheim'scher Täubstummen-Ttiftungsfond. Obresti — Interessen 961 961 959 931 Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen — — — — Skupno pokritje — Summe der Bedeckung 961 — 961 959 931 Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem Erfordernisse pr 960 — 960 959 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss Pr. . . . 1 1 —— 17. Kaiserin Elisabeth Jnvaliden-Stiftungsfond. Obresti — Interessen 441 — 441 438 438 Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen — — — — — Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 441 441 438 370 438 360 Erfordernisse pr 370 — 370 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 71 1 7. 68 78 18. Adelsberger Grotte Jnvalidenstiftnng. Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 39 — 39 39 39 Erfordernisse pr 38 — 38 38 48 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 1 — 1 - 1 gg Priloga 9. — Rcilagc 9. Potrebščina — Erfordernis o 5- c Z 1 I I Nasvet Antrag Zel leto w ono ür das Jahr lbJb 1897 Potrebščina za 1 1 Naslovi Redna Izredna Skupaj Potrjeni proračun leto 1896 Erfinder- Poglavje > jO rt 1 CÖ 1? B n b r i k c it Ordent- liches lil *so z.« Zu- sammen Genehmigter Voranschlag ms für das Jahr 1896 H goldinarji — Gulden iz. Wolf-ov ustanovni zaklad za gluhoneme. I _ __ Ustanove — Stiftungen — -— — — II — — Donesek deželnemu zakladu k upravnim troskom —- Beitrag zu den Verwaltungskosten des Landes-fondes 131 131 127 124 III — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 2 — 2 2 1 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 133 133 129 125 i6. Holdheim-ov ustanovni zaklad za gluhoneme. I Ustanove — Stiftungen 907 — 907 906 910 II — — Donesek deželnemu zakladu k upravnim troskom — Beitrag zu den Verwaltungskosten des Lcindes-fondes 48 48 I- 46 : ni — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 5 — 5 5 2 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 960 960 959 958 17. Cesarice Elizabete ustanova za invalide. I Ustanove — Stiftungen 360 — 360 360 360 II — — Razni troski (za inserate) — Verschiedene Ausgaben (Ins erationskosten) 10 — 10 10 — Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 370 370 370 360 18. Postojinske jame ustanova za invalide. I — — Ustanove — Stiftungen 38 — 38 38 38 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 38 38 38 38 Priloga 9. — Beilage 9. 87 Pokritje — Bedeckung "S 9- '3- tf te) Z j± ö s Nasvet Antrag za leto in- das.Jahr 1808 Pokritje za leto 1 bi p Naslovi Redno Izredno Skupaj Potrjeni 1897 c5 D u ti r i Ji e it Ordent- Außer- ordent- Zu- proračun Genehmig- Bedeckung für das •CÖ ITd O 0 1 *§ liehe liche jammen ter Voranschlag Jahr 1897 Ph £ E-i goldinarji — Gulden 10. Dr. Lovro Tomau'scher Stiftimffssond. I — — Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit bent 343 — 343 343 343 Erfordernisse pr 343 — 343 343 343 ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt weder einen Ueberschuss noch Abgang — — — — — 11. Freiherr v. Lazarini'sche Stistimg. I — — Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 204 — 204 204 204 Erfordernisse Pr 204 — 204 204 204 ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt weder einen Ueberschuss noch fMüqniiq — — — — — 12. Hans Adam Engelshauser'scher Stiftungsfond. I — — Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dein 1142 — 1142 1142 1142 Erfordernisse pr 1177 — 1177 1177 1177 kaže primanjkave z — zeigt einen Abgang pr.. . . 35 - 35 35 35 13. Flödnigg'scher Blinden-Stiftungsfond. I — — Obresti — Interessen 4115 — 4115 4012 3997 II — — Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen — — — — Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 4115 — 4115 4012 3997 Erfordernisse pr 2331 2331 2361 1488 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 1784 1784 1651 2509 14. Jllyrischer Bliilden-Stiftungsfond. I — — Obresti — Interessen 354 354 341 346 II — — Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen — — —• Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 354 — 354 341 346 j Erfordernisse pr 167 — 167 167 27 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 187 187 174 319; 86 Priloga 9. — Beilage 9 ; o 50" A- Potrebščina — Erfordernis II 1 1 Nasvet za leto Antrag für das Jahr^^ 1898 Potrebščina za i 1 N- 1 Naslovi Redna Izredna Skupaj Potrjeni proračun leto 1897 Erfvrder- ■p eS i > jd 8 cö % 11 it b ri k e n Ordent- liches Außer- ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag niš für das Jahr 1897 Ph E-' goldinarji — Gulden io. Dr. Lovro Toman-ov ustanovni zaklad. I Ustanove — Stiftungen 326 326 326 326 II — — Doneski — Beiträge 17 — 17 17 17 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 343 343 343 343 II. Bar. Lazarini-jeva ustanova. I — Ustanove — Stiftungen 194 194 194 194 II — — Doneski — Beiträge 10 — 10 10 10 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 204 204 204 204 12. Hans Adam Engelshauserjev ustanovni zaklad. I Ustanove — Stiftungen 1120 1120 1120 1120 II — — Donesek deželnemu zakladu k upravnim troskom — Beitrag zu den Erhaltungskosten des Landesfvndes 57 — 57 57 57 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 1177 1177 1177 1177 13. Flödnigg-ov ustanovni zaklad za slepe, I — Ustanove — Stiftungen 2100 2100 2100 1277 II — — Doneski — Beiträge 206 — 206 201 200 III — — Potni troski — Reisekosten 20 --- 20 50 11 IV — — Razni troški .— Verschiedene Ausgaben 5 — 5 10 — Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 2331 2331 2361 1488 14, Ilirski ustanovni zaklad za slepe. I — Ustanove — Stiftungen 150 150 150 10 II — — Doneski — Beiträge 17 — 17 17 17 III ■— — Različni troški — Verschiedene Ausgaben — — — — — Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 167 167 !6, 27 j Točk Priloga 9. - Beilage 9. 85 Pokritje — Bedeckung Nasvet za leto yintrncj für bn v o a hr Pokritj e za leto 1897 Naslovi Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag goldinarji — Gulden Skupaj Zu- sammen Redno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche N u b ftltc n 7. P. P. Glavar'scher Armen-Stiftungsfoud. Obresti — Interessen......................... Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen Summe der Bedeckung Skupno pokritje Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem Erfordernisse Pr........................................... kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss Pr. . . . Obresti — Interessen ... .......... Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen Summe der Bedeckung. . Skupno pokritje Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem Erfordernisse pr............................................ ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt weder einen Ueberschuss noch Abgang.......... 9. Josefme Hotschewar'sche Unterstützungs-Süftung. Obresti — Interessen.................................. . . Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem Erfordernisse pr........................................... ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt weder einen Ueberschuss noch Abgang......... 84 Priloga 9. — Beilage 9. Potrebščina — Erfordernis 1 -s. j rZ Z 1 Nasvet za leto QnQ Antrag für das Jahr h 1897 Potrebščina za ! 1 J £>- Naslovi Redna Izredna Skupaj Potrjeni proračun leto 1896 Ersorder- o 'p JS o > 0 1 c5 '8 tl it b r i k e n Ordent- liches Außer- ordent- liches Zu- sammen Genehmigter Voranschlag nis für das Jahr 1896 P-, L b-> goldinarji — Gulden 7. P. P. Glavar-jev zaklad za uboge. I — Ustanove — Stiftungen: 1 — podanikom graščine Lanšpreške — für die Unter- thauen der Herrschaft Landspreis 1022 . 1022 1022 1021 2 — za bolnico v Komendi Št. Peter — für das Armen- spital in Commenda St. Peter 4121 — 4121 4071 3752 Skupaj — Zusammen . 5143 — 5143 5093 4773 II — — Doneski — Beiträge 469 _ 469 459 456 III — — Troski za vzdrževanje bolničnega poslopja — Con- servationskosten des Spitalgebäudes 150 — 150 150 140 IV — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 30 — 30 30 6 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 5792 5792 5732 5375 8. Kalistrov ustanovni zaklad. I Ustanove — Stiftungen 3525 3525 3532 3260 II — — Donesek deželnemu zakladu k upravnim troškom — Beitrag zu den Verwaltungskosten des Landes-fondes 186 186 187 185 III — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 5 — 5 10 1 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 3716 — 3716 3729 3446 g. Josipine Hotschevarjeve podporna ustanova. I — Ustanove — Stiftungen: 1 — v razdelitev mej uboge vdove in sirote Radoljiške mestne občine — zur Vertheilung unter arme Witwen und Waisen der Radmannsdorfer Stadtgemeinde 392 392 392 392 2 ' za napravo zimske obleke 10 ali 12 šolarjem v Radoljici — zur Anschaffung von Winterkleidern für 10 oder 12 Schulkinder in Radmannsdors 230 230 230 230 3 — za oböekoristne potrebščine mestne občine Rado- ljiške — für gemeinützige Zwecke der Stadtgemeinde Radmannsdors 556 — 556 556 556 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 1178 ' 1178 1178 1178 : Priloga 9. — Beilage 9. 83 sTT' Pokritje — Bedeckung ‘S- ti J '1 g Nasvet za leto Antrag für das Jahr ,s' ' 1898 Pokritje za leto O 'P M ▻ N- j cS Naslovi R it li vtke n Redno Ordern- Izredno Außer- Skupaj Zu- Potrjeni proračun Genehmig- 1897 Bedeckung für das Iv ÖD O O 1 S 's liche liche jammert ter Voranschlag Jahr 1897 |2h £ h goldinarji — Gulden 4. Allgemeiner Mädchen-Stiftnitgsfoiid. i I — — Obresti — Interessen Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 1062 — 1062 1062 1062 Erfordernisse pr 1049 — 1049 1049 1049 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss pr. . . . 13 __ 13 13 13 5. Duller'scher Mädchen-Stiftintgsfond. I Obresti — Interessen 606 606- 606 606 11 "— — Razni prihodki (volila in darila) — Verschiedene Ein- nahmen (Vermächtnisse und Geschenke) — — — — 55 Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 606 — 606 606 661 Erfordernisse Pr 530 — 530 530 530 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss Pr. . . . 76 76 ! 76 131 6. Waiscn-Stiftiiilgsfoild. I — — Obresti - Interessen 17147 17147 17145 17140 11 — — Letni donesek deželnega zaklada, dovoljen po vi- i' sokem deželnem zboru v sirotinske namene, v proslavo 501 cd nega vladanja cesarja Franca Jožefa I. — Der vom hohen Landtage für Waisenzwecke anlässlich des 50jährigen Regierungs-Jubiläums Sr. Majestät des Kaiser Franz Josef I. aus dem Landesfonde bewilligte Jahresbeitrag 500 — 500 — III — - - Razni prihodki - Verschiedene Einnahmen 100 — 100 100 259 Skupno pokritje - Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 17747 17747 17245 17399 ' Erfordernisse Pr 17350 17350 17126 16905 kaže presežek oziroma primanjkavo z - zeigt einen Ueberschuss respective Abgang pr 397 397 119 494 Točka — Paragraph 82 Priloga 9. — Beilage 9. Potrebščina — Erfordernis Nasvet Antrag za leto für das Snbi'lbJJ 1898 Potrebščina za Naslovi M it b i' i It c it Redna Ordent- liches Izredna Außer- ordent- liches Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 goldinarji — Gulden 4. Splošni dekliški ustanovni zaklad. I — Ustanove — Stiftungen 1007 , 1007 1007 1007 It — —- Doneski — Beiträge 42 1 — 42 42 42 III ■ — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben — — Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 1049 1049 1049 1049 5. Duller-jev dekliški ustanovni zaklad ; ' / 500 1 — — Ustanove — Stiftungen 500 500 500 TI - — Doneski — Beiträge 30 — 30 ! 30 30 III — Različni troski — Verschiedene Ausgaben ----- Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 530 530 530 530 6. Sirotinski ustanovni zaklad. I — — Ustanove — Stiftungen 14966 14966 14366 14172 II — —, Učnina za sirotinske dečke, ki se gredo učit ro- kodelstva — Lehrgeld für Waisenknaben, die zur Erlehrnung eines Handwerkes an Meister abgegeben werden 500 , 500 500 490 III — — Donesek za vzdrževanje zasebnih šol — Beitrag zu den Erhaltungskosten der Privatschulen: 1 — v deškej sirotišnici ----- itn Knabenwaisenhause . . . 600 — 600 600 600 2 — v dekliški sirotišnici — im Mädchenwaisenhause . . 600 — 600 600 600 3 — Izredni donesek za razširjenje šolskih sob v de- kliški sirotišnici — Außerordentlicher Beitrag zu den Erweiterungskosten der Schulräumlichkeiten im Mäd- chenwaisenhause 3 °/0 donesek deželnemu zakladu k upravnim — — 400 400 IV — — . troskom — 3% Beitrag an den Landesfond zu den Verwaltungsauslagen 514 514 514 514 V — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 170 — 170 146 129 Skupna potrebščina — Summe des Erfordernisses . 17350 17350 17126 16905 Voranschläge der Stiftungsfonde für das Jahr 1899. Pokritje — Bedeckung 'S Z- •1 ‘3- G b2) 1 & G Nasvet Antrag Za let0 1 »qn ür das Jahr 18JJ 1898 Pokritje za leto i CD Y I ▻ K- cö Naslovi K u li r i It c n Redno Ordent- Izredno Außer- ordent- Skupaj Zu- Potrjeni proračun Genehmig- 1897 Bedeckung für das o Gd '8 liehe tidje jaminen ter Voranschlag Jahr 1897 fc E-1 1 goldinarji — Gulden 1. Stndenten-Stiftungsfond. I Obresti — Interessen 39607 _ 39607 38905 39195 II — — Razni dohodki — Verschiedene Einnahmen 130 — 130 110 134 Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 39737 39737 39015 39329 Erfordernisse Pr 39725 39725 38295 1 35292 kaže presežek z — zeigt einen Ueberschuss Pr. . . . 12 12 720 i 4037 2. Lehrer-Stiftmlgsfond. |fj I Obresti — Interessen 920 __ 920 920 920 1 II — — Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... — — — — — Skupno pokritje — Summe der Bedeckung Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem 920 - 920 920 920 Erfordernisse Pr 909 909 909 909 kaže presežek oziroma primankljej z — zeigt einen Ueberschuss respective Abgang pr 11 — 11 H 11 3. Saurau'scher Messcn-Stiftmlgsfond. j I Obresti — Interessen 125 125 125 125 Primera s potrebščino z — Der Vergleich mit dem Erfordernisse pr 125 — 125 125 125 ne kaže niti presežka niti primanjkave — zeigt weder einen Ueberschuss noch Abgang — — I 80 Friloga 9. — Beilage 9. Proračuni ustanovnih zakladov za leto 1899 Priloga 9. — Beilage 9. 79 Skupni znesek Im Ganzen Zaostali troski koncem leta 1897 Čista imovina koncem leta 1897 Reines Vermögen mit Ende des Jahres 1897 Stanje imovine koncem leta 1896 Vermögensstand mit Ende des . Jahres 1896 Pomnoženje Vermehrung Zmanjšanje Verminderung Ivurzna vrednost kapitalov , koncerni. 1897 , Courswert der Capitalien mit Ende des Jahres 1897 Opomnja Anmerkung Ausgaben-Rnckstände mit Ende des Jahres 1897 imovine koncem leta 1897 des Berinllges mit Ende des Jahres 1897 gld. : kr. gld. ! kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. 1960023 62489 19808 10683 951 2137 948 1628 11819 28-/2 01 71'A 72 V, 94 53 41 38'A 19510 243 1163 331 13 25 182 72 88 lA 74 20 90 15 06 1940512 62245 18644 10352 951 2123 948 1602 11637 56>A 12 V, 97 »A 52-/, 94 63 41 85 32 V, 1921212 59882 18671 10274 950 2123 947 1602 11594 95 V* 62-A 921A 31 60 35 17 85 19-A 19299 2362 78 1 1 43 61 50 21V. 34 28 24 13 26 95 1961781 62808 23054 10873 953 2137 950 1632 11843 10 34 37 19 29 28 38 16 2070490 21470 65 V, 2049019 34-/2 2027259 98 2175936'A 2076033 11 2051662 53 24402 55 2027259 98 1882747 2931 89'A 21759 36'A > 78 Priloga 9. - Beilage 9. D $ I i Imena ustanovnih zakladov Jlamcn der Stiftungsfonde Končna blagajnična gotovina Schließliche Cassabnrschaft gld. Zastali dohodki Einnahmen- Rückstände gld- Imenska vrednost kapitalov v av. veljavi Nennwert der Capitalien in ö. SB. gld- kr. J Vrednost posestev in inventarnih reči Geldwert der Realitäten linb Inventar-Gegenstände gld. I kr. Prenesek Uebertrag 15 Wolfov ustanovni zaklad za gluhoneme Wolf'sch er Taubstnmmcn-Stiftllngsfond 16 Holdheimov ustanovni zaklad za gluhoneme . Hvldheim'scher Taubstummen-Stiftungsfond 17 Cesarice Elizabete ustanova za invalide Kaiserin Elisabeth Jnvaliden-StiWngsfond 18 Postojinske jame ustanova za invalide .... Adelsberger Grotte Jnvaliden-Stiftungsfond 19 Trevisinijeva ustanova za invalide................ Trevisini'scher Jnvaliden-Stiftungsfond 20 Metelkova ustanova za invalide................... Metelko'scher Jnvaliden-Stiftungsfond 21 Ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. I Laibacher Frauenverein Jnvaliden-Stiftungsfond Nr. I Ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. II Laibacher Frauenverein Jnvaliden-Stiftungsfond Nr. II Skupaj Summe V primeri k imovini koncem decembra 1896 . Im Vergleiche zu dem Vermögensstande mit Ende Dezember 1896 se kaže zvišanje, oziroma zmanjšanje imovine koncem decembra 1897 ........................... ergibt sich eine Vermögens-Vermehrung, resp. Vermiii-bcriltlß mit Ende 1897 81115 17' . 90 5 37 'I, 8128 68 13394 49 5265 81 29115-47 1348,01 428 71 Vs 131 31 72 54157, 198 82 V, 1908838:04 61141 19380 10552 920 2078 919 1600 11611 31365-07 30722,56 642 51 2017039:65 I 199358888 23450 77 13956 60 13956160 1395660 Priloga 9. — Beilage 9. 77 Nlichwcismg des gestimmten Vermögens bor Stiftungsfonbe mit Enbe des Jahres 1897. Skupni znesek Im Ganzen Zaostali troski koncem leta 1897 Čista imovina koncem leta 1897 Stanje im ovine koncem leta 1896 Pomnoženje Vermehrung Zmanjšanje Verminderung Kürzn a vrednost kapitalov koncem 1.1897 Courswert der Capitalien mit Ende des Jahres 1897 Opomnja Anmerkung Ausgaben-Rückstände mit Ende des Jahres 1897 Reines Vermögen mit Ende des Jahres 1897 Vermögensstand mit Ende des Jahres 1896 imovine koncem leta 1897 des Vermögens mit Ende des Jahres 1897 gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 968571 64 8506 15 960065 49 948214 51'/s 11850 97 Vs — — 969299 52 1 22340 49 556 13 Vs 21784 35 V, 21773 71 10 64 V, — — 22567 05 V, 3033 63 Vs 82 13 2951 50 V, 2951 50 Vs — — — — 3043 28 Vs 25943 03 Vs 490 88 25452 15V, 25439 44 12 71 Vs — — 25801 10 14861 72 V* 866 31 Vs 13995 41 13864 62 V, 130 78V, — — 14889 20 418028 77 4875 38 V, 413153 38 Vs 412595 14 Vs 558 24 — — 426338 52V, 239727 42 Vs 1906 37 237821 05 V, 234061 51 Vs 3759 54 — — 231165 48 91157 43V, 199 63 90957 80 V, 90774 78V, 183 02 — — 90111 31 28244 19 2 98 28241 21 28241 21 — — — — 28608 19 8351 10 179 77 8171 33 8171 33 — — — — 8339 10 4969 25 V, 115 01 4854 24V, 4854 24 — 00V, — — 4947 — 27654 22 Vs 1176 96 26477 26 V, 26511 98 V, — — 34 72 27744 — 98436 96 536 10 97900 86 95391 76 2509 10 — — 99951 98 8703 40 16 90 Vs 8686 49 Vs 8367 19 319 30 V, — — 8975 35 Vs 1960023 28V, 19510 72 1940512 56V, 1921212 95 Vs 19334 33 1929 34 9-61 72 1961781 10 Tek. št. 76 Priloga 9. — Beilage 9, I £ d±: S3- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 I 12 13 14 Imena ustanovnih zakladov Itnmcn bcr Stiftimgssonde Dijaški ustanovni zaklad......................... Studenten-Stiftungsfond Učiteljski ustanovni zaklad...................... Lehrer-Stiftungsfond Grof Saurau-ov ustanovni zaklad za sv. maše Saurau'scher Messen-Stiftungsfond Splošni dekliški ustanovni zaklad .... Allgemeiner Mädchen-Stiftungsfond Dullerjev dekliški ustanovni zaklad Duller'scher Mädchen-Stiftungsfond Sirotinski ustanovni zaklad...................... Waisen-Stiftungsfond P. P. Glavarjev zaklad za uboge.................. P. P. Glavar'scher Armen-Stiftungsfond Kalistrov ustanovni zaklad....................... Kalister'scher Stiftungsfond Josipine Hotschevarjeve podporna ustanova Josefine Hotschewar'sche Unterstützungs-Stiftung Dr. Lovro Tomanov ustanovni zaklad . Dr. Lovro Toman'scher Stiftungsfond Baron Lazarinijeva ustanova...................... Freiherr v. Lazarini'sche Stiftung Hans Adam Engelshauser jev ustanovni zaklad Hans Adam Engelshauser'scher Stiftungsfond Flödniggov ustanovni zaklad za slepe . Flödnigg'scher Blinden-Siftungsfond Ilirski ustanovni zaklad za slepe . . . . Jllhrischer Blinden-Stiftungsfond Odnesek Fürtrag Razkaz skupne imovine ustanovnih zakladov koncem leta 1897. Končna blagajnična gotovina Schließliche Cassabarschaft Zastali dohodki Einncchmen- Rückstände Imenska vrednost kapitalov v av. veljavi Nennwert der Capitalien in ü. W. Vrednost posestev in inventarnih reči Geldwert der Realitäten und Inventar-Gegenstände gld. kr gld. kr gld. kr. gld. kr. 7154 67i/2 15084 O5-/2 946332 91 — — — — 325 49 22015 — — — — — 53 631/2 2980 — — — 226 31 451 72-/2 25265 — — — 56 12-/2 205 60 14600 — — — 590 101/2 5658 241/2 411780 42 — — — — 3108 321/2 222662 50 13956 60 — — 1526 431/2 89631 — — — — — 198 98 28045 21 — — — — 175 10 8176 — — — 34 38 84 371/2 4850 ' — , — — — 271/2 453 95 27200 r— — — 28 051/2 1658 CD O 96750 — — — 23 25 130 15 8550 — — — 8113 171/2 29115 47 1908838 04 13956 60 Priloga 9. — Beilage 9. 75 - Is' ■lil» Ü«: I "1 .® n ® J ^ N- D-i 1^ il Naslovi troškov Ausgabs-Rubriken Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Mnsgabe im Jahre 1897 kr. Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. I kr. Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pri- potiTvWina četkom leta ^oticdscina gld. 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. j kr. za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. : kr. Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proraöunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 gld, I kr. Potrebščina znaša torej več — m c n j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. j kr. Laibacher Fra nemi erein-Änvalidenfond Ar. I A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . B. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A in B — Summe ad A und B.................... Končni blagaj nični ostanek Schließlicher Cassarest . . Skupni troski ausgaben . Gesammt- Laibacher Franeiiverein- 3mmlti>cttfoni> Ar. II A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen . . Razni troski — Verschiedene Ausgaben .................... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapitali — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A. B und C . Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. Skupni Iroški — Gesammt-ausgaben .................... 67 27 20 90 95 10 437 437 — 411 8 61 25 85686 8:95 865181 11 13 20 95 78 41 40 85 11 13 20 95 67 27 20 90 25 15 12025 25 182 06 619 06 15 9510 182 437 437 182:06 61906 41lj61 8 25 182!06 103892 18206 437 41.161 8>25 182 06 856 86 437: 74 Priloga 9. — Berlage 9. Z t i® S' ra ! g3 ‘lITfl ;* -si1'' J ■? >' Is I* -2 LS is. sp § I Ji 8 j« S» £ W Naslovi prihodkov Eilliuchms-Kilbrilreu I Ustanova ljubljanskih gospa št. I. za invalide. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. .. B Prehodni — Durchlaufende: Summe Skupaj ad A in B ad A und B . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Ustanova ljubljanskih gospa št. II. za invalide. A Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen. . . Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapital! — Rück- erhobene Capitalien C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Dejanski dohodek v Prištevši za-I stänke kon- letu 1897 cem 1. 1897 Effeetiv- 1^ KM die Eingang im Mckstande zu Jahre 1897 |c^reg lgg7 gld. I kr. 67 20 2790 gld. [ kr. Skupaj Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Zusainmen gld. , kr. Hievon ab die Rückstände zn Anfang des Jahres 1897 Primera s proračunom — VergleMmg mit dem Voranschläge Pokritje gn ~ za leto 1897 ^°™^° pokritje za leto 1897 Bedeckung far -r()( te Bedeckung für d. Jahr 1897 gld. I kr. j gld. I kr. | gld. i kr. 28' — 95120 __ 27 90 — 95:10 9510 499 01 123 10 198 82 V, 697 83',2 217 70i,2 499 01 198 821/2 8!25 590:26 275:55 865 81 697 83'/, 83| -8 25 21770',2 198|821/2 789 08'/, 217 707s 67 20 27 90 95'10 480 Pokritje znaša torej več — men j j®te Bedeckung betrügt daher mehr — weniger gld. 120 475 513 480 83 -8|25 57138 475 5:13 Priloga 9. — Beilage 9. 73 Prištevši za- Odštevši Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge 1 3| it »1 s| I 1 CD 'P £ s Z K 1 > 1 Ä- tf O' S 1 CÖ Jo o Naslovi troškov AusgabsDlbriken nejansKi trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe itn Jahre 1897 stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 Proraöunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — men j Das Erfordernis beträgt daher tnehr — weniger c gld. 1 kr gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. 18 I _ Fdetslierger Grotte Zn-oatiden-Ztiftungsfond. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . 37 80 37 80 37 80 38 20 Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. 90 Skupni troski — Gesammt-ausgaben 38 70 19 I Trevismi'scher Änvaliden-foiii). A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen . . 87 60 13 90 . 101 50 13 90 87 60 88 40 B. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A in B —■ Summe ad A und B 87 60 1390 101 50 13 90 87 60 Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. 5 37 V, Skupni troski — Gesammt-ausgaben 92971/, 20 Metelko'sche Inoatiden-Stiftmig. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen . . 37 80 37 80 37 80 38 20 I — — Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. 28 Skupni troski — Gesammt-ausgaben 38 08 . 72 Priloga S — Beilage 9. - A Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eingang im Jahre 1897 Prištevši za- Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge ll fs -Z ll Poglavje — Capite 1 1 E> 1 1 1 1 E-« Naslovi prihodkov Eimitchms-Kulirikett Stanke koncem I. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 Proračunjeno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — men j Die Bedeckung betrügt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr gld. kr. gld. kr gld. kr. gld. 1 kr. 1 gld. kr. 18 Postojinske jame ustanovni zaklad za invalide. A. Redni — Ordcntlichc: I — — Obresti — Interessen. . . 37 80 31 04 68 84 29 70 39 14 39 — — 14 Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. 90 Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... 38 70 19 Irevisinijeva ustanova za invalide. A. Redni - Ordcntlichc: I II — Obresti — Interessen . . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... 86 10 54 157. 140 257, 52 37 7, 87 88 88 — ' 12 Skupaj ad A —Summe ad A 86 10 54 1572 1401257, 52 377e 87 88 88 12 B. Prehodni — Durchlaufende: — — _ — — — — — Skupaj ad Am B — Summe ad A und B 86 10 54157a 140 25 V, 52377, 87 88 Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. 6 87 V, .Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... 92 97'/, 20 Metelkova ustanova za invalide. A. Redni — Ordcntlichc: I — — Obresti — Interessen. . . 37 80 29 13 66 93 27 89 39 04 39 — —; 04 Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. — 28 Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... 38 08 Priloga 9. — Beilage 9. 71 a* d" is) I I k Jd m W A ills, sšLs ° l| s» P-CS Naslovi troškov AustznbMllbrilren ; I II m IV- 17 j 1 II Holdheim'scher Taub-ftnmmen-Mftnnggfond. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stipendien. . Doneski — Beiträge . . . Razni troski — Verschiedene Ausgaben ................... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapitali — Angelegte Capitalien............ O. Prehodni — Durchlaufende Skupaj ad A, B in C —■ Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. Skupni troski — Gesammt-ausgaben ....... Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe im Jahre 1897 gld. kr. IPrištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. i kr. 910' — 47s 86-/2 157 4655-/2 959 43-/2 46155-/2 350! 500 Kaiserin Elisabeth-Znvalidenfond. A. Redni — Ordentliche Ustanove — Stiftungen. . Razni troski —Verschiedene Ausgaben..................... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapitali — Angelegte Capitalien............. C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad Ä, B in C Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek - Schließlicher Cassarest . Skupni troski — Gesammt-ausgaben ........ 1809 43-/- 1809 43-/ 690 1117 18V, 1163 74 30 Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Mevon n6 die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. kr. gld. 1 kr. s gld. i kr 910 -94 42 157 100599 350 — 1617 18V, 2973 17 V- 720 Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proračun jena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 gld. kr. 910 47 86-/2 46 55-/, l 57 47 86-/2 80431-/- 852 18 95842-/2 350; -812!87 2120 99V, 690 86 — 22st53-/2l 301120 30 1005 53-st 1005 53-/2 720 86 530 73-/2 360 360 360 910 48 5 — 963 — Potrebščina j znaša torej več — m e uj Das Erfordernis betrügt daher mehr - weniger gld. kr. 44-/2 43 4 87-/2j 360 10 360 — 86 530 73-/2 370 - 331 20 1336 73-A 360 — 976 73-/2 70 Priloga 9. — Beilage 9 i "s. liiä- m i h* 1 I . ®J 11 p \> , 45-21,5 kp! m S s Us 'S I Is I# Naslovi prihodkov Cinnal)ms-Rubrilren Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eingang im Jahre 1897 Prištevši za Stanke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. Skupaj Zusammen gld. kr. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Pokritje za leto 1897 Hievon ab die Bedeckung Rückstände §u ful b,12,LxSn jl Anfang des 18 Jahres 1897 gld.'. I kr gld. Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjeno j Pokritje pokritje za ! znaša torej leto 1897 več — meuj „ -, , , Die Bedeckung veranschlagte goträgt daher Bedeckung für nrehr d. Jahr 1897 | weniger gld gld. I kr. I II 17; I II Holdheim-ova ustanova za gluhoneme. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A B Izredni — Außerordentliche: Povrne ni kapi tali — Rück-erhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinn ahmen . . . . Cesarice Elizabete ustanova za invalide. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrncni kapitali — Nückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni - Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... 995 77'/2 428 71 V: 1384 955 812 87 77 V* 428i71»/s 138449 812 87 1768(64'/, 40 79 428 71'/, 2197136 45331'/ 931 17 V* 964 82'/, 453 31'A 931 17 V, 964 32,82'/, 812 87 1809 43'/, 460 45'/, 131 72'/, 59218 46045'/, 13172'A 592 530 73'A 530 73'/, 991,19 1434'/, 131 72'/, 1122,91'/, 1005 53'/, 453 31'/, 174404'/, 153 96'/, 438 21.1/ 153 96'/, 438j21‘/, 530 73'/, 153(96'/, 96895 433 433 21'/, 5 21'/, Priloga 9. — Beilage 9. 69 L, S § ,iro r SP- IŠ °! s S- Ph Naslovi troškov Ausgnbs-Kubriken Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe im Jahre 1897 Prištevši za-stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. I kr. glcl. I kr. Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld- gld. j kr. Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. kr. Primera s proračunom — SBerfllcidjimn mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 gld. kr. Potrebščina znaša torej več — m en j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. I kr. I II III IV- I II Myrischer Mndeii-Stistuilgsfond. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . Doneski — Beiträge .. . . Razni troski — Verschiedene Ausgaben .................... Skupaj ad A — Stimme ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapital! — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schließlich er Cassarest . Skupni troski —- Gesammt-ausgaben .................... töolfsdjer TlUlbstnmmen-StistmiMoild. A Redni — Ordentliche: Doneski — Beiträge . . . Razni troski — Verschiedene Ausgaben .............. Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapitali — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. Skupni troski — Gesammt-ausgaben ................... 10 05 308 334 36 357 61 119 87 20 120 2124 114 75 2358 2358 90 Vs 10 05 217* 1631 907, 16 907, 124 — I 267, 308 — 351267, 244 22 20 124 119|537, 244 2124 234 28^2 243:8872 1 2602 707, 16 31 11987 119 114:4172 234 287, 10 05 16 90 150 16 139 95 907, 957, 308 166 334(957, 124 35 20 122 2 124 55 2124 119 2368 42 124 139 047, 2 2 35 180 68 Priloga 9. — Berlage 9 II SL Ul äh .c 1 I Si .S,1 «č| ti'oi5 l! ha ® ig g-'o O Iti I o ZN CM H Naslovi prihodkov EiillmlMS-Kulrrllml 15 I II Ilirski ustanovni zaklad za slepe. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A B Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapitali — Rück-erhvbene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Wolfova ustanova za gluhoneme. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapitali — Rnck-erhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eingang tut Jahre 1897 gld. I kr. 333 99 333199 333 99 23 62 357 61 2138 Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. I kr. 13015 130 15 Skupaj Zusammen gld. kr 464 14 464 14 130 15 1348 01 464 14 3486 96 2138 95 100, 119187 2358 82 2358182 134801 1348:01 3486 96 100 119 370683 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld, I kr 117 88 117 88 117 88 99991 -I- 999 91 999 Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 Primera s proračunom — Vergleichung mit bem Voranschläge Proračunjeno pokritje za leto 1897 Pokritje znaša torej |več — rneuj ,,, , iDie Bedeckung SSÄre3^er &. Jahr 1897 | weniger gld. kr. gld. gld. 346 26 346 346|26 2487 05 330 830 — 16 26 1626 2434 — 248705 100 119 2706:92 2434 — 53 05 53 05 Priloga 9. — Beilage S. 67 Z i: jj s Naslovi troškov Attsgalis-Rubriken Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgnbe im Jahre 1897 gl d. I kr. Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. kr Skupaj Zusammen gld. Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Hieran ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. ! kr. Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. Primera s proračunom — Bergleichmig mit dem Bomnschlage Proračunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 gld. I kr. Potrebščina znaša torej več — m en j Das Erfordernis betrügt daher mehr — weniger gld. kr. I II I II III IV- Hans lit mit Eiigelshrniser'-scher Stiftlingsfond. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . Donesek k upravnim troskom —Verwaltungskostenbeitrag .................... Razni trošiti — Verschiedene Ausgaben ................... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapital! — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schtießlicher Cassarest. Skupni troski — Gesammt- ausgaben ................. Flöding'scher Milden-Stiftmigsfoild. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . Doneski — Beiträge .. . . Popotni troski — Reise- Ausgaben ................. Razni troski — Verschiedene Ausgaben .............. Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapitali — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schtießlicher Cassarest. Skupni troski — Gesammt- ausgaben ................. 1120 22 466 710 29 1586 732 67 69 466 675 1142 54 05 1176:96 1196:45 271/, 1176 96 1196[72VS 1320 190 11 88 69 336 25 199 85 1522 57 2200 854 36 4576:93 28j05y2 4604 98 V, 536 10 536 2319 36 1142 54 05 67 57 2373:41 114224 1657 13 390 54 380 -190 69 2058 67 2200 — 85436 570 69 163 04-,2 511303 733|73Va 1120 57 1177 54 05 1231 17 1277 199 13 85 1120 57 1177 2100 197 50 10 148798 2200 691 3IV« 4379129 V, 2357' 822 87 2'85 39 — 10 - 869 02 66 Priloga 9. — Beilage 9. 51 s* Z SB 1 * I I I .©J p! ib u pq Si- P-i ^ Eh Z s Naslovi prihodkov Cittnahms-Rubrilrett Dejanski dohodek v letu 1897 Sffectiti« Eingang im Jahre 1897 gld : kr. Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld 1 kr. Skupaj Zusammen ~gid. 1 kr. Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. I kr. Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld. j kr. Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschlags Proračunjeno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für b. Jahr 1897 gld. I kr. Pokritje znaša torej več — m«-n j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. i kr. 12 I II - - III - Hans Adam Enplshauserjeva ustanova, A. Redni — Cröcntlidjc: Obresti — Interessen. .. Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen. . . Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapital! — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Flödnipva ustanova za slepe, A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen. . . Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapital! — Rück-erhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... 1142 40 453 1596 35 453 1142 1142 40 453 95 1596 35 453 95 5405 54 05 119645 127 V: 453,95 1650:40 1142 40 54 05 453 95 1196 72 Vo 3913 67 1658 90-,2 557257 Vi 1575 49 i/a 3913 67 1658907, 5572 57»/s 157549-,2 691 311/. 69131-/2 4604;981/2 1658901,2 6263,89 1575 491/2 4604 981/, 1196 45 3997 08 3997 08 1142 1142 3938 59 08 3938 — 691 Sli/,, 4688 39 V* 59,08 Priloga^ 9. — Beilage 9. 65 1 II it ZS u ft ZN H ti ‘S 1 'I bi o Pw 3 K 1 > 1 S I 1 1 Eh Naslovi troškov Ausgabs-Rubriken Dejanski trosek v letu 1897 Effeetiv-Ausgabe itn Jahre 1897 Prištevši za stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proraöunj ena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — uieiej Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr gld. kr. gld. kr. 10 Dr. Lovro To man'scher Stiftnngsfond. A. Redni — Ordentliche: I — — Ustanove — Stipendien. . 324 82 -/„ 6 74i/2 33157 5 62-/2 325 94-/2 324 — 1 941/2 n — — Doneski — Beiträge . . . 17 39 — 06 1745 — 29-/2 17 15-/2 17 —- 15-/2 Skupaj ad A — Summe ad A 342 21 V. 6 80-/2 349 02 5 92 343 10 341 2 10 B. Izredni — Außerordentliche: m — - Naloženi kapitali — An g e- legte Capitalien —■ — — — — — — — — — C. Prehodni — Durchlaufende 172 67 172 96-/2 345 63-/2 172 67 172 96-/2 Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . 514 88 V. 179 77 694:65-/2 178/59 516,06-/, Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. — — Skupni troski — Gesammt- ausgaben 514 88 Vs 11 Freiherr v. Laz arini'sch e Stiftung. A. Redni — Ordentliche 194 — — 49 I Ustanove — Stiftungen. . 169 32 104 82-/2 274 14 V. 80 68-/2 193 51 II Doneski — Beiträge . . . 5 091/2 10|l8"/a 15 28 5 09-/2 10 18-/, 10 — — I8-/3 Skupaj — Zusammen . 174 41 -/, 11501 289 42 -/, 85 73 203[69l/2 204 — 30 V, Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. 34 38 Skupni troski — Gesammt- ausgaben 208 79 V. 64 Priloga 9. — Beilage 9. ti ft s: SS- I £56 Naslovi prihodkov Eimml)ms-Kubriken Dejanski dohodek v letu 1897 ©ffectib-Eingang im Jahre 1897 gld. Prištevši zastanite koncem I. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld, 1 kr. Skupaj Zusammen gld- Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. ! kr Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld, 1 kr. Primera s proračunom — Vergleichung mit belli Voranschläge Proraöunjeno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 gld. kr. Pokritje znaša torej več — men j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. ] kr. Dr. Lovro Tomanova ustanova A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . B. Izredni Außerordentliche: Povrnem kapitali — Rückerhobene Capitalien . . . O. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj cul A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetniblagaj nični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge- sammteinnahmen . . . . 11 Baron Lazarinijeva ustanova. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . Začetni blagaj nični ostanek - Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... 34192 175 172 96i/s 517 10 172,96V* 514 88 «/j 175 514j88ya 203 70 09 ‘A 84 87 V, 689:98V: 288 57V, 208 791/s 173 92 173 84 87 Vi 343 172 96Va 516 061/. 203 70 341 2 10 204 Priloga 9. — Beilage 9. 63 § II Z- ti" p st ZN 'P I II III IV. - — Naslovi troškov AusgnbsUttbrllien Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe im Jahre 1897 gld. Prištevši za-stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. 1 kr. Stiftungs- fond. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . Doneski — Beitrüge . . . Razni troski — Berschiedene Ausgaben ................... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapital! — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und G . Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. Skupni troski — Gesammt-ausgaben ................... ÄosesiiieHotscheu>ar'scheUn- terMhullgs-Atiftmig. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen: za uboge vdove in sirote Radoljiške občine — für Witwen und Waisen der Radmannsdorfer Gemeinde za napravo zimske obleke 10 ali 12 šolarjem v Rati olj ici - zur Anschaffung timt Winterkleidern für 10 oder 12 Schulkinder in Radmannsdorf............ za občekoristne potrebščine Radoljiške mestne občine — für gemeinnützige Zwecke der Stadtgemeinde Radmannsdorf . Skupaj — Zusammen. . . B. Prehodni — Durchlaufende: Skupni troski — Gesammt-ausgaben ................. 3259 82 19045 1 18 3451 4970 30 2996 78'/2 11418 53'/, 11418 53 V, 392 230 555 12 1177 12 1177 12 184 99 Vs 184 99 V, _ I 1464 Skupaj Zusammen gld. 3259 82 375 44V, 1 18 Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. 1 kr. 190 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. 3259 82 184 99 Vs 1 18 Primera s proračunom — Bergleichung mit dem Boranschlagc Proračunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 gld. 1 kr. 3523 186 Potrebščina znaša torej več — m eii j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. 263 18 1 00 V, 8 82 3636 44 V* 4970 30 301142 V, 199:63V' 186 186 2:98 1161817 392 190 2518 00 V, 2708 45 V, 230 556198 117898 1112 118010 3445 99 V* 4970 493 30 42 8909 71V- 392 112 1 12 112 230 555,86 3719: 27300l/,j 392 1177|86 1I12 11.78.98 230 554, 1176! — 186 62 Priloga 9. — Beilage 9. Z s af I M ZK! Ä t 1 > i c: £ 2 K 1 K >_ 1 cč m c5 S O O H Naslovi prihodkov EliutnhmsUulirlkett Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eingang im Jahre 1897 gl d. kr. Prištevši za-stanke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. I kr. Skupaj Zusammen gld. kr. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld I kr. Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Veranschlage Proračunjeno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 kr. Pokritje znaša torej več — men j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. Kalistrov ustanovni zaklad, A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A —Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapitali — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Josipine Hotschevar-jeve podporna ustanova, A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . B. Prehajal»! — Durchlaufende: Skupaj — Summe.... Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest ................. Skupni dohodki — Ge-sammteinnahmen . . . . 3787 55 37 3843 5487 49342 982414 1594397, ll418;53y. 1176 1 1177 117742 1525 /2 5313 40 V, 98 56 35 1526 437, 5369 5487 493 757, 40 42 1526 43 7, 198 98 19878 11350 57i/2 1374 1 98 12 137640 16131477. 55;37 1668 847 1668;84'/2 197 197 12 3699 3719 98 19 07 98 3700 5487 40 493 42 3719 9681 1177 86 1176 117898 09 86 Priloga 9. — Beilage 9. 61 3 II :* Is M »1 Poglavje — Capitel II Naslov — Titel I N- 1 H Naslovi troškov Ausgabs-Rubriken Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe itn Jahre 1897 Prištevši za-stanke koncem I. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jähr 1897 Primera s p Vergleichung mit Proračunj ena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jähr 1897 roračunom — dem Voranschläge Potrebščina znaša torej več - men j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. Prenos — Uebertrag . 16308 03 2709 401/a 19017 431/a 2755 01V. 16262 42 16466 — 20358 IV — 3°/0ni donesek k upravnim troskom deželnega za- klada — 3% Beitrag zu den Verwaltungskosten des Landesfondes 512;741/3 514 21 1026 95Va 512 741/a 514 21 514 — 21 v — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 64 73 128 — 192 73 64 — 128 73 164 — 35 27 Skupaj ad A— Summe ad A 16885 50 V, 3351 61V. 20237 12 3331 76 16905 1 36 17144 23864 ß. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapitali — An- gelegte Capitalien.... 713 65 — 713 65 — — 713 65 C. Prehodni — Durchlaufende: 7400 45 1523 77 8924 22 3474 91 5449 31 Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . 24999 60 Va 4875,38V., 29874 99 680667 23068 32 Končni blagajnični ostanek Schließlicher Cassarest . . 590 ioy. Skupni troski — Gestimmt- ausgaben 25589 71 7 P. P Glamr'scher Armen- Ztiftungsfond. A. Redni — Ordentliche: I — — Ustanove — Stiftungen . . 4796 34 296 19 5092 53 319 01 4773 52 5210 — 436 48 II — — Doneski — Beiträge , . . 447 89 V, 456 07 903 96V. 447 89V. 456 07 451 — 507 III — — Stavbe — Baulichkeiten . . 140 31 — — 140 31 — — 140 31 150 — 9 69 IV — — Razni troski — Verschiedene Ausgaben 5 28 — — 5 28 — — 5 28 30 — 24 72 Skupaj ad A — Summe ad A 5389 82 V. 752 26 6142 081/a 766 901/a 5375 18 5841 46582 B. izredni — Außerordentliche: v — — Naloženi kapital! — An- gelegte Capitalien.... 4102 76 — — 4102 76 — — 4102 76 C. Prehodni — Durchlaufende: 1573 02 1154 11 2727 13 736 731/a 1990 391/a Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . 11065 60 Va 1906 37 12971 971/a 1503,64 11468 331/a Končni blagaj nični ostanek — Schließlicher Cassarest. — Skupni troski — Gesammt- ausgaben 11065 601/a 60 Priloga 9 — Beilage 9 Z 5 yc te- Hi sä SH Ph I $ii N- I c6 1 tS ° 'III-h Naslovi prihodkov Emnahms-Rulirilrm B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapital! — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Casfarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . 7 lil P, P. Glavarjev zaklad za uboge. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapitali — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen .... Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proračun] eno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — men] Die Bedeckung betrügt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr gld. kr. gld. kr. gld. kr. 17371 65 V. 5658 24'/2 23029 90 5630 65 17399 25 17228 - ! 171125 680 680 680 5449 31 — — 5449 31 — 5449 31 23500.96 Va 5658 24V. 29159 21 ■ 1 5630 65 2352856 2088,74V, 25589 71 8959 11 10 3108 32 >/a 12067 43V. 10 2945 95V. 10 9121 48 9028 — 93 48 8959 21 3108 32-/2 12067 53-/a 2946 05 V. 9121 48 9028 9348 116 116 116 199039-/2 — — 1990 39>/2 — — 1990 39 Vs 11065 60-/2 3108 32 Va 14173 93 2946 05 Va 11227 87 Va 11065 60 V, Priloga 9. — Beilage S. 59 i g ,što Is -H ŠS- 1 Naslovi troškov AllsgaiisMubrilren Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe im Jahre 1897 gld. I kr Prištevši za' stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. I kr. Skupaj Zusammen gld. i kr. Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld, j kr. Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis s. d. Jahr 1897 gld. ; kr Potrebščina znaša torej več — men j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. I kr. Dnller'scher Miidcheil-Ztiftuilgsfond. A. Redni — SDrbciitlitljc: Ustanove — Stiftungen. . Doneski — Beitrüge . . . Razni troski — Verschiedene Ausgaben .................... Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Naloženi kapital i — Angelegte Capitalien.... C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagaj nični ostanek — Schließlich^ Cassarest. Skupni troski — Gesammt-ausgabeu .................... Waisen-Ltiftungsfond. A Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen . . Učnina za sirotinske dečke, ki se gredo učit rokodelstva — Lehrgeld für Waisenknaben, die zur Erlernung eines Handwerkes au Meister abgegeben werden ....................... Donesek za vzdrževanje štirirazredne zasebne šole — Subvention für die Erhaltung der vierelas-stgen Privatschule: v deškej sirotišnici — im Knabenwaisenhause . . . v dekliški sirotišnici — im Mädcheuwaisenhause. . . Izredni donesek za razširjenje šolskih sob v dekliški sirotišnici — Außerordentlicher Beitrag zu den Erweiterungskosten der Schulräumlichkeiten im Mädchenwaisenhause. . . Odnos — Fürtrag 500: 29 97 Vs 500 30,31p.' 1000 -6029 500! — 29 97 V2 500 30 31V« 500 29 529971/2 430 22 336 530 31V. 960j 191/2 12 V, 101632 14169 81 538 600 600 400 866;31 V 2 1060 766 22 I 1826 51 2066 91p, 242 49 400 16236 529971/2 43022 960 191/2 72 V, 780:71 600 600 800, — 2064 290 981/, 530311/2 336 — 866 31V, 14171 03 490 400: 600 600 400 74 68 529! 14366 500 600 600 400 16308 03 2709 40V, 19017 43'/, 2755 01V» 16262 42 16466 — 1311L 1,31 Vs 194 26 9 32 203 58 58 Priloga 9. — Beilage 9. * 'l I IS s g I •i: , «* ' ll ,® 1 I ig:S D (O Z 2 2, faß1 >o e-o o d I o kiss- pu & eh Naslovi prihodkov Eittnahms-Rubriken Dejanski dohodek v letu 1897 Effeetib-Eingang im Jahre 1897 Prištevši za stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. gld. Skupaj Zusammen gld. J kr. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld j kr. gld Primera s proračunom — Berglcichinui mit dcm SSorau'cSjtoßc Proraöunjeno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — men j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld kr. gld. kr. Quller-jev dekliški ustanovni zaklad, A. Redni Ordentliche: I - - H LI- - — Obresti — Interessen. . . Volila in darila — Vermächtnisse und Geschenke . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A —Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapitali — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Sirotniški ustanovni zaklad. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — oziroma odnos — Summe ad A respective Fürtrag. . . . 606 54 30 80 205 60 81190 ö l 80 205 60 606 54 30 80 584 22 30 54 80 661 336 205 60 866,70 205 60 66110 336 997 10 19:22 205:60 1202 70 1016 32 17128 28 248 37Vs 5642 741/s 15 50 2277102i/s 258:87 J/2 336 20560 997 10 5630 65 17371,651/2 5658.24'/s 23029,90 17140 258 371/s 871 / 563065 1739925 584 7710 17128 So 1237 Vs 158 87'/s 17228 — 17125 Priloga 9. —Milage 9. 57 II Ji ji $ II I r 1 H Naslovi troškov Ausgabs-Rubriken Dejanski trosek v letu 1897 Effectiv-Ausgabe im Jahre 1897 Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Voranschläge Proraöunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — mi eii j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 ltr. gld. kr. gld. I kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. Graf Sanrau'scher Messen- Ltiftnngsfond. A. Redni — Ordentliche: — Ustanove — Stiftungen. . 104 — 10 114 10 — 104 — 104 — Doneski — Beiträge: — k upravnim troskom de- želnega zaklada — zn den Verwaltungskosten des Landesfondes 6 25 6 25 V, 12 501A 6 25 6 25 V, 6 — 251/2 — k troskom za sveto mašo pri o tvorjenji deželnega zbora — zu den Kosten der heit Messe anläßlich der Landtagseröffnung . . . 14 77 14 65 29 42 14 531A 14 88-A 15 — — ii'A Skupaj ad A — Summe ad A 125 02 30 90'A 155 92'A 30 78 V, 125 14 125 14 B. Izredni — Außerordentliche: - Naloženi kapital! — An- gelegte Capitalien.... — C. Prehodni — Durchlaufende: 102 20'/2 51221A 153 43 48 00 V, 105 42-A Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . 227 22i/2 82 13 309 35 ‘A 78,78V, 230 56V2 Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. — Skupni troski — Gestimmt- ausgaben 227 22-A Allgemeiner Mädchen-Siiftuilgsfond. A Redni — Ordentliche: 1 — Ustanove — Stiftungen. . 948 14 448 431A 1396 57 V. 389 63 V, 1006 94 1007 — — 06 — Doneski — Beitrüge .. . . 42 40 42 441A 84 84‘A 42 40 42 441/2 42 — — 44-/2 — Razni troski — Verschie- dene Ausgaben — -— — — — ■ — — - ! — 1 Skupaj adA — Summe ad A 990 54 490 88 148142 432 03-A 1049 88V2 1049 38 V» B. Izredni — Außerordentliche: Naložene glavnice — An- gelegte Capitalien.... — — — — — — — — — — C. Prehodni — Durchlaufende: 139 30 — — 139 30 — — 139 30 Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und G . 1129 84 490 88 1620,72 432 031A 1188 OSp, Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. 226131 Skupni troski — Gesammt- ausgaben 1356 15 1 Priloga 9. — Beilage 9. 1 11 V to 1® It AS Naslovi prihodkov Einnahms-Rubrilren Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eiugang im Jahre 1897 Aid. ! kr. Prištevši za-stänke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. Skupaj Zusammen gld. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. kr. Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld. I kr. Primera s proračunom — Berglcichung mit dem Voranschläge Proračunj eno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 gld. kr. Pokritje znaša torej več — menj Die Bedeckung beträgt daher inehr — weniger gld. II - Gros Saurau-ov ustanovni zaklad za sv. maše. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. .. . 121 B. Izredni — Außerordentliche: Povrnene glavnice — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Splošni dekliški ustanovni zaklad. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen. . . Skupaj ad A — Summe ad A B. Izredni — Außerordentliche: Povrnene glavnice — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Cassirrest. Skupni prihodki ----- Ge-smmnteinnahmen . . . . 105 80 63 V, 175 42»/, 43 Vs 29 V, 105 42’/s 227 22'/, 63'A 280 86 50 29'A 227 22y, 1058 40 451 72 V* 1510 12 V2 448 0Wg 1058 451|727j 1510,12 lA 448 02 ■/, 139 30 139 1197(70 158:45 45l(72i/s 1649 1356115 42'A 448 02 V, 125 125 105 421A 230 56 V. 1062 1062 1062 139 1201 50 30 1062 Priloga 9. — Beilage 9. 55 RechllMlgs-MWifse der Stiftungsfonde für das Jahr 1897. 55 P =4 SI&- 1 „ a eh Naslovi troškov Ansgabs-Kuliriken Dejanski trosek v letu 1897 EffectiV-Ausgabe im Jahre 1897 gld. kr. Prištevši zastanite koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. ' kr. Skupaj Zusammen gid. kr. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. i kr. Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. Primera s proračunom — Bergleichuug mit dem Borainchlage Proraöunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis f. d. Jahr 1897 gld. kr. Potrebščina znaša torej več — men) Das Erfordernis beträgt daher mehr - weniger gld. 2. Htudeiiten-Stlftittlgsfoild. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stipendien. . Doneski .... Beiträge . . . Razni troski — Verschiedene Ansgaben .............. 31887 01 2339 82 84 6546 40 1959 75 20 Skupaj ad A — Summe ad A 34311 B. Izredni — Außerordentliche: Ange- Naloženi kapitali legte Capitalien . 8506 C. Prehodni — Durchlaufende: 11683 36 2ioo: — 38433 41 4299 57 84 20 42817 11683 36 2100 — Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schließlich^ Cassarest. Skupni troski —■ Gesammt-ausgaben .................... 48094 7154 67 st, 8506 55249 96 >/2 Lehrer-Stiftllilgsfond. A. Redni — Ordentliche: Ustanove — Stiftungen. . Doneski — Beiträge . . . Razni troski — Verschiedene Ausgaben .............. 85440 32,12-/= 107 32 Skupaj ad A — Summe ad A 886152-/= B Izredni — Außerordentliche: Ange- Naioženi kapitali legte Capitalien . C. Prehodni — Durchlaufende: 140 496 06 4.16 10 56600 54 92«/. 11 962 64 32 V* 23-/2 03'A 1026 56 912 16 Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Končni blagajnični ostanek — Schließlich er Cassarest . Skupni, troski — Gesammt-ausgaben .................. 1382 58 '/a 138258-/2 556 13-/2 193872 5585 1939 19-A 82 7525 01-A 7525 OI-/2 49075 85 42-A 32 12-/2 444 90 562:45 35848 21-/2 2359 75 84 35215 2340 35292 I6-/2 376051 11683 36 2100 - 52-A 876 32 90 11 877 32 909:01 467 137627 909 2366 19 2312 83-/, 78-/, 75 20 10 11 01 54 Priloga 9. — Beilage 9. Računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1897. Z s s? I p II Naslovi prihodkov Einnahms-Rubriken Dejanski dohodek v letu 1897 Effectiv-Eingang im Jahre 1897 gld kr. Prištevši za-stanke koncem 1. 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. ] kr Skupaj Zusammen gld. I kr. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hietzon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. kr Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld. kr. Primera s proračunom — Vergleichung mit dem Vor-»,schlage Proraöunjeno pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für d. Jahr 1897 gld. kr. Pokritje znaša torej več — men j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. I kr. I II Dijaški ustanovni zaklad. A. Redni — Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A 3911445 14637V2 15052 65 Vs 54167 IO'/* 14972 03 3140 17777Vs 39260182 R 15084 05 V2 B. Izredni Außerordentliche: III- I r II - Povrneni kapital! — Rückerhobene Capitalien . . . C. Prehodni — Durchlaufende: Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetniblagajnični ostanek — Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . Učiteljski ustanovni zaklad. A. Redni - Ordentliche: Obresti — Interessen. . . Razni prihodki — Verschiedene Einnahmen .... Skupaj ad A — Summe ad A B Izredni — Außerordentliche: Povrneni kapital! — Zurückerhobene Capitalien . 4851 2100 74 46212 56 Vä 9036^50 15084,05Vs 55249,06'/, 91632i/s 324 49 916 32 Vs C. Prehodni Durchlaufende: 46626 324 49 54344 88 4851 2100 61296,62 1240 81V 1240 81'/ 467 26 Skupaj ad A, B in C — Summe ad A, B und C . Začetni blagajnični ostanek - Anfänglicher Cassarest. Skupni prihodki — Ge-sammteinnahmen . . . . 1382|58 Va 1382; 58'/, 325'49 170807'/. 43125 1501528 15015 46281 34 321,16 321 321 16 39195 071/2 13452'/,. 39329 60 4851 2100 74 919 65 V: 38797 1101 389071 921 919 65'/* 467 26 1386 91 Vi 921 39807'/, 24:52$ 422 60 34 V, 1 34 V, Priloga 9. — Beilage 9. 53 Št. 9990 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo ustanovnih zakladov računski sklepi za 1. 1897. in proračuni za 1. 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor si usoja v pri gibu visokemu deželnemu zboru predložiti ustanovnih zakladov računske sklepe za leto 1897., izkaz o stanji njihove imovine koncem leta 1897. in proračune za leto 1899. z nasvetom, da se izvolijo izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 1. oktobra 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Adolf Schaffer, poročevalec. Z. 9990 de 1898. Bericht des Krchcsausschiisses, mit welchem die Rechnungsabschlüsse der Stiftnngs-fonde für das Jahr 1897 und die Voranschläge für das Jahr 1899 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss beehrt sich deut hohen Landtage anliegend die Rechnungsabschlüsse der Stiftungssonde für das Jahr 1897, den Ausweis über den Vermögensstand derselben mit Ende 1897 und die Voranschläge für das Jahr 1899 mit dem Antrage vorzulegen, dieselben dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen zu wollen. Wom krailllschell Niltdesausschusse. Laibach am 1. October 1898. Otto Detela, Landeshauptmann. De. Adolf Schaffer, Referent. Priloga 8. — Beilage 8. 51 Pokritje — Bedeckung 2 g. vs w 1 1 Nasvet za leto Antrag für das Jahr 1 1898. 1 Pokritje za leto g Potrjeni proračun Genehmig- te) 1 ■£ Detail A. Imovina — Vermögen: I. V gotovini in zastanki h — ImBarenundRückfländen: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Končni blagajnični ostanek v gotovini — Schließlicher barer Cafsarest..................... Končni zastanki prihodkov — SLließliche Einnahmen-Rückstände II. V glavnicah — In Ca- pitalien: Zasebno 5%no dolžno pismo Cunder Ignacija s 525 gld. — 5°/0iger Privatschuldbries des Ignaz Cunder per 525 fl............. Papirna renta št. 67.851 z dne 1. nov- 1889 — Papierrente Nr. 67.851 vom 1. Nov. 1889 . . Delež srebrne rente št. 83.919 — Antheil der Silberrente Nr. 83,919 Uložna knjižica št. 16.392 (reorganizacija muzeja) — Ein-lage-Vüchel Nr. 16.392 (Mu-seums-Reorganisation) . . . . III. V poslopjih in v inve n-tarskih rečeh — In Getz Luden und Inventarial- gegenständen: Vrednost poslopja deželnega muzeja „Kudolfinum“ — Wert des Landesmuseumsgebäudes „Nudol- finum" ....................... Vrednost inventarskih reči (pohištva) — Wert der Juventarial-gegenstände (innere Einrichtung) . Vrednost muzejskih zbirk — Wert der Museumssammlungen . IV. V drugi imovini — In sonstigem Vermögen: 10 Vrednost Victor Smoletove za- puščine — Wert des Victor Smole'schen Nachlafles . . . . 11 Skupna imovina — Gesammt- vermögen...................... Denarni znesek Geldbetrag za preteklo leto 1896. za tekoie leto 1897. für das Vorjahr 1896. für das laufende Jahr 1897. gld. kr. gld. j kr. 122 24 871 177, 5172 637, 525 — 525 — 1800 — 1800 — — — 25 — 3000 — 6000 — 253690 94 253690 94 14111 42 14111 42 59362 30 59362 30 103413 18 103388 18 436774 on 444197 717, Opomnja Anmerkung Ad 3, 4, 5, 6 in 10. Kurzna vrednost glavnic znašala je konci 1897. leta: Der Courswert der Capitalien betrug mit Ende 1897: a) splošnega premoženja — des allgemeinen Vermögens gl. 8.645'45y2 b) Smoletove zapuščine— des Smole- scheu Nachlasses , „ 95.128-141', Skupaj — Zusammen gl. li 3.773'60 Ad 6. Ta uložna knjižica obsega državne subvencije za reorganizacijo deželnega muzeja za leta 1895, 1996. in 1897 skupaj s ... gl. 6000'— po doštetih dotičnih obrestih z.................„ 258'97 znaša njena skupna vred-______________ nost koncem 1 1897 gl. 6258 97 Dieses Einlagebüchel enthält die Staats-Subvention für die Reorganisierung des Landesmuseums für die Jahre 1895,1896 und 1897 zusammen per . fl. 6000'— nach Hinzurechnung der bezüglichen Interessen per „ 258 97 beträgt dessen Gesammt- rocrt Ende 1897 . . fl. 625897 Ad 7, 8 in 9. Vrednosti dotičnih imovinskih sestankov se v letu 1897. niso nič izpremenile. Muzejske zbirke so se sicer kakor vsako — lako tudi v letu 1897. pomnožile — a njihova vrednost ustavljati je na podlagi dež. odb. ukrepov z dne 5. novembra 1887. leta št. 7102 in z dne 12. septembra 1890. leta, št, 5153 nespremenjeno v občasne računske sklepe. Die Werte der bezüglichen Vermögens-Bestandtheile erfuhren im Jahre 1897 keine Veränderung. Wie alljährlich — vermehrten sich zwar auch im I. 1897 die Musealsammlungen, der Wert derselben ist jedoch im Grunde der L.A.-Erlässe vom 5. November 1887, Z. 7102 und vom 12. September 1890, Z. 5153, in die jeweiligen Rechnungsabschlüsse unverändert einzustellen. Ad 10. Vrednost Viktor Smoletove zapuščine znižala se je proti prejšnjemu letu za 25 gld. vsled glavničnih, v priloženem dotičnem izkazu navedenih sprememb. Der Wert des Smolelchen Nachlasses verminderte sich gegen das Vorjahr um 25 fl., infolge der im angeschlossenen bezüglichen Ausweise angeführten Capita-lien-Beränderungen. Priloga 8. — Beilage 8 45 Odštevši zas tanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagte Erfordernis für das Jahr 1897. Potrebščina znaša torej več — men j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. 2630 2630 40 — 40 — 40 — — — 169 28% 4402 50 854 — 3548 50 50 — 1607 56 2000 — 392 44 112 93 220 107 07 — — 77 50 200 — 122 50 1 48 6 4 52 100 100 600 500 2 47 126 85 250 — 123 15 361 75% 9098 82 6800 — 2298 82 1000 20 — — 3025 50 — — 4025 70 26251 41 220 35 511 89 2907 09 % 26763 30 3127 44% 27125 05% 16251 96% Opomnja Anmerkung Ad III. Prekoračenje dotičnega proračuna za 3548 gld. 50 kr. prouzročila so vsled potresa dnš 15. julija 1897. I. potrebna postala popravila v muzejskem poslopji. — Die Uebersckreitnng ves bezüglichen Voranschlages um 3548 fl. 50 kr. verursachten die infolge des Erdbebens vom 15. Juli 1897 notbwendig gewordenen Reconstructionen im Museums-gebäude. Ad X. Za Smole-tovo zapuščino nakupilo se je 4-2 0/0ne jednotnega državnega dolga srebrne rentne v im. vrednosti 975 gld. za gotovinski znesek 1000 gld. 20 kr. — Kür den Smvletischen Nachlass wurde 4 2 °/0ige Silberrente der einheitlichen Staatsschuld im Nennwerthe per 975 fl. um den Barbetrag per 1000 fl. 20 fr. angekauft. Ad XI. Za leto 1897 priposlana državna subvencija s 3000 gld. za muzejsko reorgenizacijo naložila se je v mestni hranilnici ljubljanski. — Die für das Jahr 1897 eingegangene Staats-Subvention per 3000 fl. für die Museums - Reorganisation wurde in der Laibacher städtischen Sparkasse angelegt. Ad XV. Dejanski trošek z 2922 gld. 84 '/2 kr. in zastanek s 496 gld. 14 kr. zadevata gospodični Balbini Smole-tovi izplačane oziroma dolžne glav-nične obresti. — Die effective Ausgabe per 2922 fl. 84V2 fr. und der Rückstand per 496 fl. 14 fr. betreffen die dem Frl. Balbina Smole ausbezahlten, respective auszubezahlenden Capitals-Jnteressen. Ad XVI. Gotovina z 122 gld. 24 kr. nahajala se je koncem leta 1897. 1 v shranitvi muzejskega vodstva. — Die Barschaft pr. 122 fl. 24 fr. befand sich Ende des Jahres 1897 in der Verwahrung der Museumsleitung. 44 Priloga 8. — Beilage 8. S Z- ts> •p 'g) (S s š o 'S c3 525 g- « « M- -s >o 5 Naslovi troskov Ausgabs-Wuörrken Izplačilo v letu 1897. Effective Ausgabe im Jahre 1897. Prištevši zas tanke koncem leta 1897. Hiezu Lie Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. Skupaj Zusammen gld. kr, I II III VI VII VIII X XI XII XIII XIV A. Redni — Ordentliche: Služnine in letnine — Gehalte und Löhnungen. Nagrade — Remunerationen......................... Vzdrževanje obstoječega poslopja — Erhaltung bestehender Gebäude............................ Huzejke naprave, vzdrževanje in nabiranje starinskih naj deb — Musealanschaffungen, Conservationen und Sammlung von Alterthumsfuuden Uradne in pisarniške potrebščine — Amts- und Kanzlei-Erfordernisse.......................... Potni troski — Reisekosten....................... Davki in davščine — Steuern und Gaben . . Troški za novo umeščenje zbirk v muzeji Rudolfinum-u in uredovanje arhiva — Kosten der Neuausstellungen der Musealsammlungen im Rudolffnum und das Ordnen des Arck)ivs . . Različni troški — Verschiedene Ausgaben . . Skupaj ad A — Summe ad A . B. Izredni — Außerordentliche: Troški za Victor Smoletovo zapuščino — Auslagen für den Victor Smole'schen Nachlass . . Naložene glavnice — Angelegte Capitalien . . Skupaj ad B — Summe ad B . C. Prehajalni — Durchlaufende: Deželnemu zakladu povrnena predplačila za stavbene troške — Dem Landesfonde zurückersetzte Baukosteuvorschüffe..................... Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse . . Dane zaloge proti zaračumbi — Gegebene Ver- läge gegen Verrechnung......................... Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder........................................... Skupaj ad C — Summe ad C . Skupna svota ad A, B in C — Gesammt-Summe ad A, B und 0.................................... Končni blagajnični ostanek v gotovini — Schließlicher barer Cassarest.................. Glavna skupna svota troskov — Hauptsumme der Ausgaben..................................... 2630 40 228 1480 112 77 1 100 113 93 50 48 4784 08 1000 3025 20 50 4025 70 220 2922 84'/* 3143 11952 122 24 19 % 97-/2 12075 21'A 40 4343 65V, 24 100 -15 60 4676 49 V, 26251 496 14 26747 31424 04'A 2630 80 4571 1657 112 77 1 200 129 78'A 93 50 48 9460 57-/2 1000 302550 4025 70 26251 220 41 35 3418 98 V* 29890 74-/2 43377 Priloga 8. — Beilage 8. 43 RechnlmgsMMuss des Wufeumsfondes für das Jahr 1897. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897. Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Veranschlage Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — m en j Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 98 03'/s 314 39 V, 105 209 39 Vs — — 300 300 — — — 342 98 8424 18% 6245 2179 18 Vs — — 12210 100 22 10 — — 88!55 50 38 55 6500 — 441 oi Vs 9249 23 300 — 2449 23 6800 — — — 1000 — — — 3000 — — — 4000 — 330 16 220 35 100 — — — — — 2907 09 V, 430 16 3127 44 Vs 871 17 Vs 16376 67 Vs Opomnja Anmerkung Ad I. V večjem dohodku z 209 gld. 39v2 kr. obsežene so obresti uložne knjižice za muzejsko reorganizacijo, ki nijso bile proračunjene, ker se sedaj še ne smejo uporabljati. — In der Mehreinnahme pr. 209 ft. 39V2 kr. sind die Interessen des Einlagebüchels für die Museums-Organisation enthalten ; dieselben wurden nicht präliminirt, weil sie . vorläufig noch nicht verwendet werden dürfen. Ad III. Vsled utemeljenega prekoračenja do-tičnega proračunskega pi stavka pod troškovnim naslovom štev. III. pokazala se je tudi v isti meri potreba večjega prispevka deželnega zaklada. — Infolge der begründeten Ueberschreitung des bezüglichen Präliminar-Ansatzes auf der Ausgabsrubrik Nr. Ill zeigte sich auch in demselben Maße das Erfordernis eines höheren Landesfondsbeitrages. Ad VI. Znesek 1000 gld. povrnil se je zapuščini za izžrebanih 10 obveznic 4 °/0nega kranjskega deželnega posojila po 100 gld. — Der Betrag per 1000 fl. wurde dem Nachlasse für verloste 10 Stück 4 °/o'8e krainische Landesanlehens-Obligationcn ä per 100 fl. rllckgezahlt. Ad XII. Znesek z 2907 gld. 09‘/2 kr. zadeva gdč. Balbini Smoletovi pripadajoče glavnične obresti. — Der Betrag per 2907 fl. 09'/° kr. betrifft die dem Frl. Balbine Smole zukommenden Eapitals-Jnteressen. 42 Priloga 8. — Beilage 8, Računski sklep muzejskega zaklada za leto 1897. tj "5- rZ 1 V J5 U c§ ti e 1 ► lo cS fr SÖ- ■g- «2 O O S3- 1 05 >g A Naslovi prihodkov Hinnahms - Wubriken Dejanski prihodek v letu 1897. Effectives Eingang int Jahre 1897. Prištevši zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. Skupaj Zusammen gid. kr. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: - 1 Obresti — Interessen 114 97'/- 297 45'/- 412 43 II Doneski od podpornikov muzeja — Beiträge von Gönnern des Museums — — 300 — 300 — m Donesek deželnega zaklada k troškom režije — Beitrag des Landesfondes zu den Regiekosten des Museums 4442 33'/- 4324 83 8767 16'/- IV Ustopnine — Eintrittsgelder 122 10 — — 122 10 v Različni prihodki — Verschiedene Einnahmen . 88 55 — — 88 55 Skupaj ad A — Summe ad A . 4767 96 4922 28'/- 9690 24'/- B. Izredni — Außerordentliche: VI Prihodki iz Viktor Smoletove zapuščine — Einnahmen aus dem Victor Smole'schen Nachlasse 1000 — — 1000 — VII Donesek države za reorganizacijo deželnega muzeja — Staatsbeitrag zu den Reorganisations- kosten des Landesmuseums 3000 — — — 3000 — VIII Povrnene glavnice — Rückerhobene Capitalien . — — — — — — Skupaj ad B — Summe ad B . 4000 — — — 4000 — C. Prehajalni — Durchlaufende: IX Prejeta predplačila — Erhaltene Vorschüsse . . — — — — — — X Povrnena predplačila — Zurückerhaltene Vorschüsse 400 16 150 35 550 51 XI Zaračunjene zaloge — Rückverechnete Verläge . — — 100 — 100 — XII Depoziti in tuji denarji — Depositen und fremde Gelder 2907 09 V, — — 2907 09'/- Skupaj ad C — Summe ad C . 3307 25'/2 250 35 3557 60'/- 'XIII Skupna vsota ad A, B in C — Summe ad A, B und 0 12075 21'/- 5172 63'/- 17247 85 Pričetni blagajnični ostanek v gotovini — Anfänglicher barer Cassarest — — Glavna skupna vsota vseh prihodkov — Haupt- summe aller Einnahmen 12075 217- Priloga 8. — Beilage 8, 41 Št. 9991 I. 1898. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep za leto 1897. in proračun za leto 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga muzejskega zaklada računski sklep za 1. 1897. in njegov proračun za 1. 1899. z nasvetom: Slavni deželni zbor naj omenjena računa izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Računskemu sklepu je dodan izkaz o stanji Viktor Smoletove zapuščine koncem 1897. I. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dnč 24. septembra 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Z. 9991 de 1898. Bericht des Lmdesaiisschnsses, uromit der Nechnungsalifchlufs des Mufemns-Fondes für das Jahr 1897 und der Voranschlag für das Jahr 1899 norgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt den Rechnungsabschluss des Museumsfondes sür das Jahr 1897 und den Voranschlag desselben Fondes pro 1899"mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle dieselben dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Dem Rechnungsabschlüsse ist der Ausweis über den Stand des Victor Smole'schen Nachlasses mit Ende des Jahres 1897 beigeschlossen. Vom Krimschen Canöesausfcljuflc. Laibach am 24. September 1898. Otto Detela, Landeshauptmann. Dr. Ivan Tavčar, Referent. 40 Priloga 7. — Beilage 7. Razkaz — Nachweisuug skupne imovine konci leta 1897 — des gestimmten Vermögens mit Ende des Jahres 1897. 1 1 1 I a II LH Razložba Detail Denarni znesek Geldbetrag Opomnja Anmerkung ■ za preteklo leto 1896. für das Vorjahr 1896 za tekoče leto 1897. für das laufende Jahr 1897 gld. kr. gld. kr. A. Premoženje — Vermögen: I. V gotovini in v zastankih — 3m Laren ititö in lUick ständen: 1 Pričetni gotovinski ostanek — An- sanglicher barer Cassarest — 2 Končni zaStanki dohodkov — schließ- liehe Einahmenrückstände: a) redni — ordentliche 33566 33 23oyy|öy b) izvanredni —: außerordentliche — — 11048 861/2 c) prehajalni — durchlaufende. . . 180 — 60 Skupaj — Zusammen . 33746(33 34708 25 Vs II. V glavnicah — 3n Capitalien: 3 5°,0 obligacija državnega dolga z obrestmi v srebru — 5% Staats- schuldobligation in Silber verzislich Nr. 39441 (Juli) pr 1000 1000 4 5% obligacije državnega dolga z obrestmi v bankovcih — 5"/„ Staats- schuldobligationen in Banknoten ver- zinslich: a) Nr. 25.255 (Februar) pr. . . . 68500 — 68500 — b) Nr. 27.394 (Mai) pr 22000 — 22000 ' c) Nr. 127.705 (August) pr 100 — 100 — Skupaj — Zusammen . 91600 91600 5 Skupno premoženje — Gcsammtmr- mögen ad I & II 125346 33 • 126308 2o V* B. Dolgovi — Schulden: 6 Končni gotovinski ostanek — Schließ- lichee barer Cassarest — — — — 7 Končni zastanki stroškov — Schließ- 1 liehe Ausgabenrückstände: a) redni — ordentliche 30104 26 3413825^2 b) prehajalni — durchlaufende. . . 3642 07 570 — 8 Skupaj — Zusammen . 33746 33 34708 25 V, 9 Y primeri s skupnim premoženjem pod 5 — Im Vergleiche mit dem Gesammtvermögen sub 5 pr 125346 33 126308 25 V. 10 se kaže cisto premoženje z — zeigt sich das reine Vermögen pr 91600 — 91600 Priloga 7. — Beilage 7. 39 Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — innnj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gkl. kr. K- kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 373 33 50 323 33 340 I 1667 248 89 32 23 216 66 217 34 960 15 52 98 907 17 600 307 17 359467 64 24267 91 335199 73 337805 2605 27 6370 91 720 77 5650 14 5658 7 86 46868 411A 4980 37 41888 041/3 42845 — 956 95JA 373 33 50 323 33 340 16 67 248 89 32 23 216 66 217 — — 34 960 15 52 98 907 17 600 — 307 17 414289 33'A 30104 26 384185 071/, 387465 3279 92 V, 3071 10 3071 10 3113 24 570 97 2542 27 6184 34 3642 07 254227 420473 67 Va 33746 33 386727 34xA Opomnja Ä-nmerlumg ad iv. Učiteljeva vdova - Marija Stattin je umrla dne 11. novembra 1897. — Die Lehrerswitwe Maria Stattin ist am 27. November 1897 gestorben. ad VI. Uradoma premeščenih je bilo nekaj učiteljev, katerim so se plačale večje svote selitvenih stroškov. -- Es wurden einige Lehrer exosfo versetzt, denen größere Beträge an Siedlungskosten bezahlt wurden. 38 Priloga 7. — Beilage 7. Poglavje — Capitel Z w > o Z £ I I c3 1 rn Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Dejanski stroški v letu 1897. Effective Ausgaben im Jahre 1897 Prištevši zastanite koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 »Id- kr. gld. kr. IV Pokojnine učiteljskih vdov — Pensionen der Lehrers- Witwen 340 — 33 33 v — — Miloščine — Gnadengabrn 216 66 32 23 • VI — — Različni stroški — Verschiedene Ausgaben: Popotni in selitveni stroški učiteljev, povračila i.t. d.— Reise- und Übersiedlungskosten der Lehrer, Ersätze it. s.w. 433 93 526 22 Povzetek rednih stroškov ad A — Recapitulation der ordentlichen Ansgaben ad A: I 1—8 — Aktivitetni užitki učiteljev— Activitätsbezüge der Lehrer 334496 091/2 24971 541/2 II 1—6 1—2 Uotacije — Dotationen 5650 14 720 77 III 1—2 1-14 Nagrade in podpore — Remunerationen und Aushilfen 39014 25'/2 7854 16 IV — — Pokojnine učiteljskih vdov — Pensionen der Lehrers- Witwen 340 — 33 33 v — — Miloščine — Gnadeugaben 216 66 32 23 VI — — Različni stroški — Verschiedene Ausgaben .... 433 93 526 22 Vsota — Summe ad A 380151 08 34138 251/2 B- Prehajalni — Durchlaufende: VII — — Vrnena predplačila — Znriickbechhlte Vorschüsse . 3071 10 — — VIII — — Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse .... — — —• — IX —• — Vrneni depoziti in tuji denarji — Znrnckbchahlte De- poütcn und fremde Gelder 2543 24 570 — Vsota — Summe ad B 561434 570 Vsota vseh stroškov — Summe aller Ausgaben ad A & B 385765 42 34708 251/2 Končni gotovinski ostanek — Schließlicher barer Cassarest — — ■ > Glavna vsota — Haiiptsnmme 385765 42 Priloga 7. — Beilage 7. 37 Skupaj Zusammen Oclštevši zastanite pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več --- manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. kr. gld. kr. gld. kr. g'lcl. kr. gld. I; kr. 4508 06 838 37 8669 69 3520 149 69 4386 39 1151 09 3235 30 3275 — 39 70 2262 04 166 70 2095 34 2000 — 95 34 1143 95 93 91 1050 04 1050 — — 04 54 24 4 24 50 — 50 — — — 325 — 25 — 300 — 300 — — — 120 — 40 — 80 — 80 — — — 5010 69 731 90 4278 79 4260 — 18 79 1120 _ 60 1060 1000 60 _ 2692 06 267 08 2424 98 2585 — 160 02 2272 — 672 — 1600 e 1600 — — — 75 — 15 — 60 —. 60 .— — — 2176 — 356 1820 — 1800 — 20 — 534 25 90 42 443 83 465 — 21 17 4338 73 V, 228 66 4110 O7-/2 4000 — 110 07 V, 15850 — 240 15610 — 16800 — 1190 — 46868 41-/2 4980 37 41888 O4-/2 42845 — I 956 95-/2 ■' Opomnja Anmerkung ad III/1. Več, ker se je pomožnim katehetom v Ljubljani nekaj večjih nagrad vsled večjega števila učnih ur moralo plačati in ker za kateheta na nemški deški šoli nagrada ni bilaproračunjena. — Mehr, weil den Hilfskatecheten in Laibach für mehrere Unterrichtsstunden höhere Remunerationen bewilliget werden mußten und weil für den Katecheten an der deutschen Knabenschule die Remuneration nicht prüliminirt war. ad III,'3. Več, vsled potrebe 6. pomožnega učitelja — Mehr in Folge nothwendig gewordenen 6. Aushilfslehrers. ad III/8. Nagrada za šolo v Soteski je bila zvekšana od 180 gld. na 250 gld. poöetkom od leta 1897. — Die Remuneration für die Schule in Ainvd wurde ab 1897 von 180 fl. auf 250 fl. erhöht. Dež. odb. št. 9050 in 9745 ex 1897. ad III/9 & 13. Učitelju v Javorju in učiteljici v Sv. Gregoriju so se po-sledobno dovolile nagrade v znesku 60 gld. odnosno 20 gld. iz blagajniških preostankov. — Dem Lehrer in Javorje und der Lehrerin in St. Gregor wurden nachträglich aus den Cassaüberschüssen Remunerationen von GO fl. beziehungsweise 20 fl. bewilliget. Dež. odb, št. 4527 in 6794 ex 1898. Točka — Paragraph 36 Priloga 7. — Beilage 7. Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Nagrade in podpore — Ucmunerationcn und Aushilfen: Nagrade — Remunerationen: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Veroučiteljem štirirazrednih šol —Für die Religionslehrer an vierclasfigen Schulen.......................... Odškodnine za vožnje veroučiteljem — Fuhrreluten für Religionslehrer................................... Za pomožne učitelje v Ljubljani — Für die Aushilfslehrer in Laibach....................................*. Za 6 frančiškanov v Novemmestu — Für 6 Fran- ciscaner in Rudolfswert............................... Frančiškanu kot vodji deške šole v Novemmestu opravilno doklado — Dem Franciscaner als Leiter der Knabenschule in Rudolfswert die Functionszulage Šolskemu slugi v Ljubljani — Für den Schuldiener in Laibach.......................................... Šolskemu slugi v Novemmestu •— Für den Schuldiener in Rudolfswert........................................ Za vzdrževanje rednih šol za silo — Für die Erhaltung ordentlicher Notschulen............................... Za druge šole s tem poukom —• Für sonstige Schulen mit diesem Unterrichte................................ Za excurrendo šole —■ Für Cxcurrendo-Schulen Za pouk v kmetijstvu — Für den landwirtschaftlichen Unterricht............................................ Za pouk v ženskih ročnih delih v šoli na ljubljanskem barji — Für den Unterricht in weiblichen Handarbeiten am Laibacher Moraste............................ Za druge šole s tem poukom — Für sonstige Schulen mit diesem Unterrichte................................... 14 Za namestovanje, in sicer: — Für Substitntionen, u. zw.: a) posvetnim učiteljem za pouk verouka — Den weltlichen Lehrern für die Ertheilung des Religionsunterrichtes .................................... b) za namestovanje obolelih ali drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke — Für Substitutionen erkrankter oder sonst verhinderter Lehrer und für Mehrleistungen.................... Podpore vsled bolezni in d r u z i h nezgod — Krankenkosten- und sonstige Aushilfen: Skupaj — Zusammen ad III Dejanski stroški v letu 1897. Effective Ausgaben im Jahre 1897 Prištevši za-s tanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. kr. gld. kr. 3499 42 1008 64 3238 98 1147 41 2028 74 233 30 1048 15 95 80 50 — 4 24 300 — 25 — 80 — 40 — 4010 41 1000 28 1030 90 2460 08 231 98 1172 — 1100 — 60 — ■ 15 — 1039 — 1137 — 499 50 34 75 2667 97ha 1670 76 15830 — 20 — 39014 25 Va 7854 16 Priloga 7. — Beilage 7. 35 Odštevši zastali k e pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Skupaj ZusamHen Proraöunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung girl- kr. g'lrk kr. gieb kr. gieb kr. gieb kr. 299607 6(?/2 20566 10 279041 5o4 280297 1255 49 V, ad 1/2. Presežek se zravna s prihrankom pod naslovom 1/1 — Das Mehrerfordernis gleicht sich mit 1291 75 54 25 1237 50 1100 137 50 dem Ersparnisse unter dem Titel 1/1 aus. 1270 84 20 84 1250 — 1250 — — — 39020 12-/2 2491 14 36528 98 V, 37112 — 583 Ol1/, 481 62 1 66 479 96 453 — 26 96 15008 03 1121 26 13886 77 14763 — 876 23 212 67 12 66 200 01 250 49 99 2575 — — — 2575 — 2580 — 5 — 359467 64 2426791 335199 73 337805 — 260527 2975 66 108 27 2867 39 2868 61 140 — — — 140 — 140 — — — 1437 50 287 50 1150 — 1150 — — 625 — 125 — 500 — 500 — — 1000 200 — 800 800 192 75 192 75 200 725 637091 720 77 5650 14 5658 — 786 ' 1 Točka 34 Priloga 7. — Beilage 7. jv ‘S- ä 52) -td 1 2 3 4 5 6 7 8 vXT' I N- cS % H Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Dejanski stroški v letu 1897. Effective Ausgäben im Jahre 1897 Prištevši zastani; e koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: — Aktivitetni užitki učiteljev — Ärtivitiitstiestige črv Lehrer: — Plače — Gehalte 278697 08 20910 52‘/s — Dopolnilne doklade k plačam — Gehaltergänzungs- zulagen 1233 40 58 35 — Osobne doklade — Personalzulagen 1250 — 20 84 Službene doklade — Dienstalterszulagen .... 36198 83 2821 29 Vs — Dopolnilne doklade k službenim dokladam — Dienst- altersergänzungszulagen 479 96 1 66 — Opravilne doklade — Functionszulagen .... 13861 74\/2 1146 28V, — Dopolnilne doklade k, opravilnim dokladam — Func- tionsergänzungszülagen 200 08 12 59 — Stanarine --- Qnartiergelder . 2575 — — — Skupaj — Zusammen ad I 334496 09 02 24971|54i/, Dotacije — Dotationen: 1 Za uršulinsko šolo v Ljubljani — Für die Ursuline- rinnenschule in Laibach 2867 39 108 27 2 Verskemu zakladu za eno učiteljico — Dem Reli- * gionsfonde für eine Lehrerin 140 — — — — Za šolo šolskih sester v Novemmestu — Für die Schule der Schulschwestern in Rudolfswert 1150 — 287 50 — Za dekliško šolo šolskih sester v Repnjah — Für die Mädchenschule der Schulschwestern in Reprise . 500 — 125 — — Za dekliško šolo šolskih sester v Trnovem — Für die Mädchenschule der Schulschwestern in Dornegg 800 200 — — Za zasebno dekliško šolo v Lichtenthurnovem siro- tišči — Für die Privatmädchenschule im Lichtenthurn'- scheu Waisenhause — — — — — Za šolo v Pod graj ah isterskemu deželnemu odboru — Für die Schule in Podgraje dein Jstrianer-Landes- ausschusse 192 75 — — Skupaj — Zusammen ad II 5650,14 j 1 720 77 Priloga 7. — Beilage 7. 33 Skupaj Zusammen Odštevši zastari ko pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Opomnja Anmerkung Proraöunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 Pokritje znaša torej več — manj Die Bedeckung betragt daher mehr — weniger kr. gld. kr. gld. ' kr. gld. kr. gld. 1 kr. 5222 27597 170371 330 70 54i/2 20 541/, 1375 3856 28326 7 50 07 78 98 3847 23741 142044 322 20 47-/2 42 5.6V2 3847 20240 156710 182 — 3501 14665 140 20 471/2 58 56'A ! 203521 99 33566 33 169955 66 180979 11023 34 214229 41 Vs 214229 41'/, 206486 7743 4IV2 417751 40i/, 33566 33 384185 07 V, 387465 3279 92V2 180 2542 27 180 — 2542 27 272227 180 2542 27 420473 6.71/2 33746 33 386727 34'/, 32 Priloga 7. — Beilage 7, "o '3- Ö 0 ’P Td o O, Naslov — Titel Ä- C & tt K 1. cž >o O H Naslovi prihodkov Einnahms-Rubriken Dejanski prihodki v letu 1897. Effective Einnahmen im Jahre 1897 Prištevši zastanite koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 »Id- kr. gld. kr. Povzetek rednih prihodkov ad A — Necapi- tulation der ordentlichen Einnahmen ad A: I — Obligacijske obresti — Obligationsinteressen 3847 20 1375 50 II 1-11 Doneski — Beiträge 20154 60 Va 7442 94 m — Doneski ocl dežele po priklati ah na davke — Beiträge vom Lande mittelst Steuerzuschlägen 155613 79 14757 41 IV 1—2 Različni dohodki — Verschiedene Einnahmen . 307 00 x/a 23 54 Vsota — Summe ad A 179922 60 23599'39 B. Izvanredni — Außerordentliche: v — Donesek deželnega zaklada v pokritje primankljeja — Beitrag des Landesfondes jur Deckung des Abganges 203180 55 11048 §5 Vs Vsota — Summe ad A & B 383103 15 34648 257, C. Prehajalni — Durchlaufende: VI — Prejeta predplačila — Erhaltene Vorschüsse — — — — VII — Povrnena predplačila — Zurückerhaltene Vorschüsse . 120 — 60 — VIII Prejeti depoziti in tuji denarji — Erhaltene Depositen und fremde Gelder 2542 27 — — Vsota — Summe ad C 2662 27 60 Vsota vseh prihodkov —■ Summe aller Einnahmen ad A, Bl C 385765 42 34708 25 Vs Pričetni gotovinski ostanek — Anfänglicher barer Cassarest —• — Glavna vsota — Hauptsumme . 385765 42 Priloga 7. — Beilage 7. 31 Rechnungs-Abschluss des Normalschulfondes für das Jahr 1897. Skupaj Zusammen Odštevši zastanite pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897 Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschlags Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 Pokritje znaša torej več -— manj Die Bedeckung betrügt daher mehr — weniger M kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 5222 70 1375 50 3847 20 3847 20 1293160 1293 60 1294 40 425 25 212 62'/2 212 62 l/g 213 — — 87V, 105 — — — 105 — 105 — — — 791 17 V, 32 32'/- 758 85 756 — 2 85 17953 19 2826 86 15126 33 15000 — 126 33 848 95 422 26 426 69 420 — 669 3317 27 3317 27 — 3317 27 2534 — 362 — 2172 — 2172 — 122 34 — — 122 34 100 — 22 34 180 — — — 180 — 180 — — — 26 77 26 77 — — 26 77 27597 54'/- 3856 07 2374147 Vs 20240 350147 Va 170371 20 28326 78 14204442 156710 14665 58 238 37V, 23837V- 100 - 138 37', 92 17 7 98 8419 82 —- 2 19 330 54 V2 7 98 322 56V- 182 — I 10 56' , Opomnja Anmerkung ad III. Pričetni zastanek na du kladi za leto 1897. se je ra čunsko kazal z 28326 gld. 78 kr vsled odpisov na davkih pa je bilo istinito vplačanih le . . 18165 „ 57 „ toraj manj za 10161 gld. 21 kr. — Der rechnungsmäßige anfängliche Rückstand an der Umlage pro 1897 betrug . 28320 fl. 78 fr. in Folge Steuer-nachlässe aber sind factisch nur.... 18165 „ 57 „ mithin um .... 10161 fl. 21 fr. weniger eingegangen. ad II/7. Ta ustanovni donesek je bil stoprav leta 1897. realizovan za dobo od 1 1874. inch 1896. v znesku 3044 gld. 08 kr. — Dieser Stiftungsbeitrag wurde erst im Jahre 1897 für die ZHtperiode vom Jahre 1874 incl: 1896 «sit 3044 fl. 08 fr. realisiert. Točk 30 Priloga 7. — Beilage 7. ''či> Ä- ö is> o 'P CÖ 'S K > Računski sklep normalno-šolskega zaklada za leto 1897. ti N- Naslovi prihodkov Einnahms-Rubriken Dejanski prihodki v . letu 1897. Effective Einnahmen itn Jahre 1897 Prištevši za-stanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 gl d. kr. gld. kr. 3847 20 137550 1293 60 212 62-/- 212 62 V, — — 105 — 770 35 20,82V, 11937 35 6015,84 422 26 42669 3044 08 273 19 2172 362 — 122 34 — — 180 — — ■ 1 26 77 20154 60-/2 7442! 94 15561379 1475741 222 77V- 15 60 84 23 7 94 30700V, 23 54 I II in 1 2 3 4 5 6 8 9 A. Redni — Ordentliche: Obligacijske obresti — Ol>ligationsintere|sen . Doneski — Leitriige: Aversum učnega zaklada — Aversum des Studienfondes Od verskega zaklada — Bom Religionsfonde . Od ljubljanskega škofijstva — Vom Laibacher Bis- thume................................................. Od cerkev in kapelic ljubljanske škofije —; Bon Kirchen und Kapellen der Laibacher Diözese Od zapuščin — Von Verlassenschaften ..... Od učiteljske ustanove Janeza Wittreich — Von der Johann Wittreich'schen Lehrerstiftung................. Od učiteljske ustanove Josipa Martin — Von der Josef Martin'schen Lehrerstiftung..................... Državni donesek — Staatszuschnss......................... Od deželnega odbora v Poreči za šolo v Ostrožnem-brdu — Vom Landesausschusse zu Parenzo für die Schule in Ostroznobrdo................................ Od deželnega odbora v Gradei za šolo v Motniku — Vom Landesausschusse in Graz für die Schule in Möttnig............................................... Od deželnega odbora v Gradei za šolo v St. Gott-hardu — Vom, Landesausschusse in Graz für die Schule in St. Gotthard................................... Skupaj — Zusammen ad II Doneski dežele po prikladah na davke — Beiträge turnt Lande mitteilt Stenerptschtägen.................... Različni dohodki — Verschiedene Einnahmen: Povračila in drugi slučajni dohodki — Ersätze und andere zufällige Einnahmen............................ Užitki od njiv, travnikov in gozdov — Nutznießungen von Äckern, Wiesen und Wäldern.......................... Skupaj — Zusammen ad IV. Priloga 7. — Beilage 7. 29 Št. 10092 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep normalno - šolskega zaklada za 1. 1897. Visoki deželni zbor! V privitim predlaga deželni odbor računski sklep normalno-šolskega zaklada za leto 1897. s predlogom: Slayni deželni zbor blagovoli ga izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 22. septembra 1898. Oton Detela, deželni glavar. Fran Fovš6, poročevalec. Z. 10092 de 1898. Bericht des Amdesausschiiffes, mit welchem der Rechnungsabschluss des Normal-schulfoudes für das Jahr 1897 vorgelegt wird. Hoher Landtag! Beiliegend wird dem hohen Landtage der Rechnungsabschluss des Normalschulfondes für das Jahr 1897 mit dem Antrage vorgelegt: Der hohe Landtag wolle denselben dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Wom krainischen Mndesausschusse. Laibach am 22. September 1898. Otto Detela, Landeshauptmann. Franz Pov8«, Referent. Priloga 6. — Beilage 6« 27 predpisoval, da se vse v pristojnost posredovalnih uradov spadajoče sporne stvari, ako je bilo mogoče jih spraviti pred pristojen posredovalen urad, ne smejo sprejeti pri sodniji, dokler ni dokazano, da se je tožnik poprej poslužil posredovanja urada. Deželni odbor si ne more kaj, da ne bi uva-ževal, da sedanji čas skoraj ni primeren za krepko preustrojbo občinskih posredovalnih uradov. Novi civilni pravdni zakon je ravnokar stopil v veljavo ter se sme z veseljem pritrditi, da je bilo prebivalstvo prijetno iznenadeno s hitrostjo in cenostjo vpeljanega ustnega postopanja. Na Kranjskem se je želja po posredovalnih uradih večinoma pojavila le v takih občinah, ki so od sedeža sodišča zelo oddaljene. Sedaj vpeljani sodni uradni dnevi pa zamorejo ugoditi željam prebivalstva v oddaljenih sodnih občinah. Če bode pravosodna uprava gledala na to, da se sčasoma pcmnožš ti uradni dnevi, se bodo posredovalni uradi kmalo v največ občinah naše dežele lahko pogrešali.“ Trdno se držeč stališča, da bi se uspešno delovanje občinskih posredovalnih uradov moralo omogočiti s temeljito prenaredbo tozadevnega državnega zakona, sklenil je deželni odtor — uva-žujš, da bi se na Kranjskem moglo misliti le na fakultativno vpeljavo občinskih posredovalnih uradov, da pa cd take vpeljave ni pričakovati uspeha, — da za sedaj ne izvrši z deželnozbor-skim sklepom dne 27. februarija 1897. 1. mu danih nalogov. Pri tem je deželni odbor zlasti vodilo tudi uvaževanje, da je skrb visokega deželnega zbora, pretresovati vprašanje, če bi namreč ne kazalo, sprožene akcije na korist občinskim posredovalnim uradom za toliko časa odložiti, dokler se ne izvrši obljubljena preustrojba državnega zakona, ali pa dokler se vsaj ne pokaže, kako bodo novi civilni pravdni zakoni uplivali v tej zadevi. Deželni odbor daje to poročilo visokemu deželnemu zboru na znanje ter konečno nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli to poročilo izročiti upravnemu odseku v posvetovanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 2. avgusta 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Competenz der Vermittlungsämter fallenden Streitsachen, sobald die Möglichkeit gegeben war, solche vor ein zuständiges Vermittlungsamt zu bringen, bei Gericht nicht eher angenommen werden dürfen, bis nicht nachgewiesen wurde, dass der Kläger vorher die Vermittlung des Amtes in Anspruch genommen hatte. Der Landesausschuss kann sich jedoch der Erwägung nicht verschließen, dass die gegenwärtige Zeit kaum geeignet erscheint, mit einer energischen Reform der Gemeindevermittlungsämter vorzugehen. Das neue Civilprozessgesetz ist soeben in Wirksamkeit getreten, und es darf freudig zugestanden werden, dass die Bevölkerung angenehm überrascht wurde durch die Schnelligkeit und Billigkeit des eingeführten mündlichen Verfahrens. In Krain wurde der Wunsch nach Vermittlungsämtern zumeist nur iu solchen Gemeinden rege , welche vom Gerichtssitze weit entfernt sind. Tie jetzt eingeführten gerichtlichen Amtstage sind geeignet, den Wünschen der Bevölkerung in den entlegenen Gerichtsgemeinden nachzukommen. Wenn die Justizverwaltung auf eine allmühlige Vermehrung dieser Amtstage Bedacht nehmen wird, dürften die Vermittlungsämter bald in den meisten Gemeinden des .Landes entbehrlich erscheinen." An dem Standpunkte festhaltend, dass eine erspriess-liche Thätigkeit der Gemeindevermittlungsämter vorerst durch eine radikale Reform des einschlägigen Reichsgesetzes ermöglicht werden müsste, hat der Landesausschuss in der Erwägung, dass in Krain nur eine facultative Einführung der Gemeindevermittlungsämter denkbar wäre, dass aber von einer solchen ein Erfolg nicht zu erwarten ist, beschlossen, die mit dem Landtagsbeschlnsse vom 27. Februar 1897 ihm gewordenen Aufträge vorerst nicht zu vollziehen. Hiebei liess sich derselbe hauptsächlich auch von der Erwägung leiten, dass es Sache des hohen Landtages sei, die Frage in seine Berathung zu ziehen, ob es nämlich nicht angezeigt wäre, die angeregte Aktion zu Gunsten der Gemeindevermittlungsämter solange auszusetzen, bis nicht die in Aussicht gestellte Reform des Reichsgesetzes vollzogen sein wird, oder bis sich nicht wenigstens gezeigt hat, welchen Einfluss die neuen Civilprozessgesetze in dieser Angelegenheit ausüben werden. Indem der Landesausschuss diesen Bericht dem hohen Landtage zur Kenntnis bringt, stellt derselbe den schließlichen Antrag: Der hohe Landtag wolle diesen Bericht dem Ber-waltungsnusschusse zur Vorberathung zuweisen. Vom üramtfdjen Canöcsausscfjufle. Laibach am 2. August 1898. 0ffo AeteLa, Landeshauptmann. Ar. Ivan Jančar, Referent. 26 «*riiogw 6. — Beilage 6 tudi v izročenem področji mogle popolnoma zadostovati. Ravno zarad tega nahajajo se v primerno malo občinah dežele popolnoma sposobne osebe, katere bi se mogle pritegniti za stvarno in namenu primerno vodstvo občinskih posredovalnih uradov. Pa tudi v dogledni bodočnosti se razmere v tem oziru ne bodo bistveno izboljšale, dokler se ne ustanov6 večje glavne občine. Nekateri občinski predstojniki, kadar se jim v kateremkoli oziru prepusti pravosodje, kaj radi šiloma nared e konec vsemu razporu ter radi opirajo svoje razsodbe na kako robato prirodno pravo, katero se nikakor ne more spraviti v soglasje z veljavnim pravom. In tako so se takoj po ustanovitvi prvih občinskih posredovalnih uradov čule pritožbe med ljudstvom o tem, da zaupni možje dajejo pri obravnavah prednost svojim prijateljem ter da posredovalni uradi sploh ne postopajo s primerno nepristranostjo. Pustimo nedoločeno, ali so bile te pritožbe opravičene ali ne; istina pa je, da ljudstvo do posredovalnih uradov ni imelo tistega zaupanja, katero je neizogiben pogoj za uspešno delovanje takih uradov. Pridružilo se je dalje tudi to, da so posredovalni uradi kaj radi prestopali mejo svoje pristojnosti ter se radi umešavali v reči, pri katerih se je sukal prepir za stvarne pravice. Če v takih slučajih zaprošeno sodišče sklenene poravnave ni hotelo podvreči eksekuciji, odprle so se stranki bridko oči in zaupanje v posredovalni urad in njegove „ničeve“ poravnave je bilo popolnem omajano. Istotako so nastale velike težkoče glede kolkovanja, ker so posredovalni uradi po navadi kolkovne predpise le nepopolno uporabljali ali pa jih čisto prezirali. Posledica so bile pristojbinske kazni in pa mržnja do posredovalnega urada. Naj se zakon iz 1869. leta še tako ugodno preustroji, deželni odbor bi svojega mnenja vendar ne mogel izreči v tem smislu, da naj se ta naprava šiloma vpelje po vseh občinah. Vsaka občina bi bila potem primorana, najeti si razmerno razumnega tajnika, s čemer bi se občinsko gospodarstvo v prav mnogih slučajih obremenilo s stroški, katerih bi zmagovati ne moglo. Dalje bi se vsakemu spisu posredovalnega urada na vsak način morala zagotoviti kolkovna prostost, ker drugače ni misliti le na količkaj urejeno uradovanje omenjenih uradov. Ugled posredovalnih uradov je takoj spočetka trpel tudi vsled tega, ker je bilo povabljenim strankam dano na prosto voljo, priti k obravnavi, ali pa ne. Če se hočejo posredovalni uradi z nova oživiti — sedaj bolehajo vsaj na Kranjskem že, odkar so zagledali beli dan — potem bi se moral zakon dopolniti z določilom, po katerem bi mogel urad stranke z denarnimi kaznimi prisiliti, da pridejo k obravnavi. Želeti bi tudi bilo, da bi zakon ständigen, als wie im übertragenen Wirkungskreise vollkommen entsprechen zu können. Aus eben diesem Grunde finden sich in verhältnismäßig wenigen Gemeinden des Landes vollkommen geeignete Persönlichkeiten, welche zur objektiven und sachentsprechenden Leitung der Gemeinde-vermittlungsämter herbeigezogen werden könnten. Es wird auch in absehbarer Zukunst in dieser Beziehung keine wesentliche Besserung eintreten, bis nicht größere Hauptgemeinden gebildet werden. Manche Gemeindevorsteher, sobald ihnen in irgend einer Richtung eine Judicatur überlassen wird, zerhauen sehr gerne gewaltsam den Knoten des Streites und stützen ihre Entscheidungen mit Vorliebe ans ein derbes Naturrecht, welches mit dem geltenden Rechte unmöglich in Einklang gebracht werden kann. Und so sind nach Errichtung der ersten Gemeindevermittlungsämter sofort Klagen unter dem Volke darüber laut geworden, dass die Vertrauensmänner ihre Freunde bei den Verhandlungen bevorzugen, und dass das Vermittlungsamt überhaupt nicht mit der gehörigen Objektivität vorgehe. Es sei dahin gestellt, ob diese Klagen begründet waren over nicht; Thatsache bleibt es, dass das Volk den Vermittlungsämtern nicht mit jenem Zutrauen entgegengekommen ist, welches eine unentbehrliche Voraussetzung für die erspriessliche Thätigkeit solcher Aemter bildet. Hiezu gesellte sich noch der fernere Umstand, dass die Vermittlungsämter die Grenze ihrer Competenz sehr gerne überschritten, und sich mit Vorliebe in Sachen einmengten, bei welchen sich der Streit um dingliche Rechte drehete. Wenn in derlei Fällen der abgeschlossene Vergleich seitens des angerufenen Gerichtes nicht in Execution gesetzt werden wollte, dann gab es bittere Enttäuschungen, welche das Zutrauen in das Vermittlungsamt und dessen „werthlose" Vergleiche vollends erschütterten. Desgleichen ergaben sich große Schwierigkeiten bei der Stempelfrage, da die Vermittlungsämter in der Regel die Stempelvorschriften nur unvollständig oder gar nicht zur Anwendung brachten. Die Folge waren Gebührenstrafen und Abneigung gegen das Vermittlungsamt. Mag nun das Gesetz vom Jahre 1869 noch so günstig reformist werden, so könnte der Landesausschuss sein Gutachten doch nicht dahin abgeben, dass die Institution zwangsweise in allen Gemeinden einzuführen ist. Jede Gemeinde wäre dann verhalten, einen verhältnismäßig intelligenten Seeretär aufzunehmen, wodurch der Gemeindehaushalt in sehr vielen Fällen mit einer un-erschwingbaren Ausgabepost belastet werden würde. Unter allen Umständen müsste weiters die Stempelfreiheit jedem Akte des Vermittlungsamtes gewährleistet werden, da sonst an eine halbwegs geordnete Amtsführung derselben nicht zu denken ist. Das Ansehen der Vermittlungsämter hat von allem Anfange auch darunter gelitten, dass es den vorgeladenen Parteien freistand, zur Verhandlung zu erscheinen, oder nicht. Sollten die Vermittlungsämter neu belebt werden — dermalen sind selbe wenigstens in Krain eine Siech -gebürt — dann müsste das Gesetz durch eine Norm ergänzt werden, der zufolge das Amt die Parteien mit Geldstrafen zum Erscheinen zwingen könnte. Es wäre auch wünschenswerth gesetzlich vorzuschreiben, dass alle in die Priloga 6. — Beilage G. 25 deželnega zbora, v zadnji državnozborski volilni döbi niso več prišle v obravnavo. Ker pa je bila v Naj višjem prestolnem govoru do novoizvoljenega državnega zbora izrecno povdarjana preosnova občinskih posredovalnih uradov kot ena najvažnejših nalog državnega zastopa, se sme misliti, da bo c. kr. vlada omenjene ali pa slične predloge v kratkem zopet predložila državnemu zboru. Kakorkoli znatni stroški pa niti gorenj e-avstrijskim občinam, niti deželi z vpeljavo občinskih posredovalnih uradov niso narastli. Občinski posredovalni uradi so se kljub oviram, ki smo jih navedli v predstoječem dopisu, dobro obnesli ter bomo tukaj vedno gledali na to, da se popolnijo in pospešujejo.“ Ker bi se na Kranjskem za sedaj na kako drugačno kakor na fakultativno vpeljavo občinskih posredovalnih uradov pač ne moglo misliti, usoja si deželni odbor na podlagi poročil deželnih odborov v Bregencu in Lmcu izreči mnenje, da bi vsak poskus na prid občinskih posredovalnih uradov težko imel kaj uspeha, dokler se ne izvršč temeljite preustrojbe navedenega državnega zakona. V razpisu z dne 17. maja 1898, št. 6593, pa je visoko c. kr. pravosodno ministerstvo prijavilo deželnemu odboru, da vlada namerava, kar najbrž mogoče zopet lotiti se dela v korist občinskim posredovalnim uradom, katero se je o svojem času opustilo, posebno ker je prepričana, da bo z nekaterimi prenaredbami zakona iz leta 1869. omogočeno, privesti občinske posredovalne urade do boljšega razvoja. Ob enem je bil deželni odbor pozvan, da naj naznani, katere naredbe se mu po razmerah kranjske dežele najprimernejše zdš, da bi se posredovalni uradi usposobili za izpolnjevanje svoje naloge. Na to je deželni odbor v tej zadevi izrekel nastopno mnenje: „Navzlic temu, da je deželni zakon, s katerim so se posredovalni uradi fakultativno vpeljali, že nekaj desetletij v veljavi, vendar o spomina vredni delavnosti občinskih posredovalnih uradov v tej kronovini ne more biti govora. Ta naprava se ni nikjer trdno ukoreninila in deželnemu odboru ni znana ne ena občina, kjer bi bil posredovalni urad mogel v daljši dobi količkaj znamenito poslovati. Večkrat se je že poskusilo ter deloma strastno agitovalo; toda vsled teh poskusov je bil le tu ali tam ustanovljen kak posredovalen urad. Navdušenje, s katerim so se ustanovljali ti uradi, minulo je v največih slučajih tako rekoč čez noč, urad sam pa je zaspal ter bil pozabljen. Uzroke temu žalostnemu, toda resničnemu pojavu iskati je v mnogoterih okolnostih. V največ okrajih na Kranjskem so občine premajhne, da bi svoji nalogi v samostojnem kakor der letzten Reichsrathswahlperiode nicht mehr zur Verhandlung gelangt. Nachdem jedoch in der Allerhöchsten Thronrede an den neugewählten Reichsrath ausdrücklich auf die Ausgestaltung der Gemeindevermittlungsämter als eilte der wichtigsten Aufgaben der Reichsvertretung hingewiesen wurde, so darf angenommen werden, dass die erwähnten oder ähnliche Vorlagen vvn der k. k. Regierung in Bälde im Reichsrathe wieder eingebracht werden. Irgendwie nennenswerthe Kosten sind weder den o. ö. Gemeinden, noch dem Lande durch Einführung der Gemeindevermittlungsämter nicht erwachsen. Das Institut der Gemeindevermittlungsämter hat sich trotz der ihm entgegenstehenden, im Vorigen hervorgehobenen Hindernisse bewährt, und wird hier dessen Ausgestaltung und Förderung stets im Auge behalten." Da in Krain vorderhand an eine andere, wie nur facultative Einführung der Gemeindevermittlungsämter wohl nicht gedacht werden könnte, so wagt der Landes-ausschnss an der Hand der Berichte der Landesausschüsse in Bregenz und Linz die Meinung auszusprechen, dass vor der Durchführung einschneidender Reformen des mehrgedachten Reichsgesetzes eine Action zu Gunsten der Gemeindevermittlungsämter kaum einen nennenswerthen Erfolg erzielen würde. In der Zuschrift vom 17. Mai 1898, Z. 6593, hat nun das hohe k. k. Justizministerium dem Landesausschusse mitgetheilt, dass die Regierung die seinerzeit fallen gelassene Action zu Gunsten der Gemeindevermittlungsämter ehestens wieder anfzunehinen gedenke, zumal es die Ueberzeugung hat, dass es durch einige Modifica-tiouen des Gesetzes vom Jahre 1869 möglich sein wird, die Gemeindevermittlungsümter zur besseren Entfaltung zu bringen. Zugleich wurde der Landesausschuss aufgefordert, anzugeben, welche Massregeln derselbe nach den Verhältnissen seines Landes als am zweckdienlichsten halten würde, tun die Vermittlungsämter zur Erfüllung ihrer Aufgabe zu befähigen. Hierauf hat der Landesausschuss in dieser Sache die nachfolgende Wohlmeinung abgegeben: „Trotzdem das Landesgesetz, welches die Vermittlungsämter facultativ einführte, schon einige Jahrzehnte in Wirksamkeit steht, kann doch vvn einer nennenswerthen Thätigkeit der Gemeindevermittlungsämter in diesem Kron-lande keine Rede sein. Das Institut hat nirgends feste Wurzel gefasst und es ist dem Landesausschnsse nicht eine Gemeinde bekannt, in welcher das Vermittlungsamt eine bemerkenswerthe Fnnctionirung innerhalb einer längeren Periode auszuüben vermocht Hütte. Es sind schon viele Versuche — zum Theile unter leidenschaftlicher Agitation — unternommen worden; dieselben führten hie und da zur Errichtung des Vermittlungsamtes. Die Begeisterung, welche die Errichtung begleitete, erlosch in den meisten Füllen, so zu sagen über Nacht, das Amt selbst aber verfiel tu Schlaf und Vergessenheit. Die Gründe für diese traurige, aber wahre Erscheinung sind in mancherlei Umständen zu suchen. In den meisten Bezirken von Krain sind die Ortsgemeinden zu klein, um ihrer Aufgabe sowohl int selb- 24 Frilojga 6. — Beilage v Predarlski deželni zbor je tudi opetovano, zadnjikrat dne 19. septembra 1892, sklepal v tej zadevi, kako naj bi se pospešila nameravana pre-ustrojba zadevnega državnega zakona. Sklep z dnš 19. septembra 1892. leta je imel sledečo vsebino: Visoka c. kr. vlada se nujno naprosi, da čim-preje predloži vladno predlogo, s katero se določbe o posredovalnih uradih spremene tako, 1. ) da bodo isti imeli obligatoren značaj na ta način, da se povabila smejo prisilno izvrševati; 2. ) da je vsaka sporna stvar o po znesku določenih denarnih terjatvah v najvišjem znesku 300 gld.. ali pa o premakljivih rečeh, glede katerih se stranke izjavijo, da hočejo za nje sprejeti ali pa plačati svote 300 gld. ne presegajoč, določen denarni znesek, podvržena poravnavnemu poskusu pred posredovalnim uradom, predno se začne sodno postopanje; 3. ) da se posredovalnemu uradu prizna pravica do končno veljavne razsodbe o po znesku določenih denarnih terjatvah do naj višjega zneska 50 gld., ali pa o premičninah, glede katerih se stranke izjavijo, da hočejo za iste sprejeti ali pa plačati svote 50 gld. ne presegajoč, določen denarni znesek; 4. ) poskrbeti, da bodo pred posredovalnim uradom sklenene poravnave, oziroma izrečene razsodbe slično kakor sodnijske poravnave in razsodbe izvršilne. V svojem dopisu z dne 11. maja 1897, štev. 7653, pa je deželni odbor v Linču nastopno sporočil: „Po mnenju deželnega odbora pri fakultativni vpeljavi občinskih posredovalnih uradov skoraj ni misliti na povoljen uspeh. Če se, kakor se je to zgodilo na Gorenje-Avstrijskem, občinam zaukaže volitev zaupnih mož za poravnavne poskuse med spornimi strankami, je vedno še mogoče doseči znatnih uspehov pod tem pogojem, da avtonomna deželna uprava, kakor posebno tudi sodna oblastva in pa duhovščina izdatno in po-spešilno upliva na take urade. Večjih uspehov pa bi zavoljo omejujočih do-ločeb državnega zakona z dne 21. septembra 1869. leta, drž. zak. št. 150, skoraj ne bilo mogoče doseči ; zatorej sta tudi, kar blagovoli slavni deželni odbor posneti iz dotičnih poročil, deželni odbor in deželni zbor v zadnjih letih glavno pozornost obračala na to, napotiti c. kr. vlado do tega, da bi predložila potrebne predloge v svrho primerne prireditve omenjenega državnega zakona. Žalibog da predloge, ki jih je c. kr. vlada predložila v gosposki zbornici državnega zbora in ki so popolnoma odgovarjale vsem željam gornjeavstrijskega Der Vorarlberger Landtag hat auch wiederholt, das letztemal am 19. September 1892, in der Sache Beschlüsse gefasst, durch welche die geplante Reform des einschlägigen Reichsgesetzes beschleuniget werden sollte. Der Beschluss vom 19. September 1892 hatte folgenden Inhalt: Die hohe k. k. Regierung wird dringend ersucht, ehethnnlichst eine Regierungsvorlage einzubringen, in welcher die Bestimmungen über die Vermittlungsämter dahin abgeändert werden, dass dieselben 1. ) mit obligatorischem Charakter in der Art ausgestattet werden, dass Vorladungen zwangsweise vollstreckt werden können; 2. ) jede Streitsache über dem Betrage nach bestimmte Geldforderungen von höchstens 300 st. oder über bewegliche Sachen, bezüglich welcher die Parteien erklären, für dieselben einen die Summe von 300 fl. nicht übersteigenden, bestimmten Geldbetrag annehmen oder leisten zu wollen, vor Einleitung eines gerichtlichen Verfahrens dem Ausgleichsversuche vor dem Vermittleramte unterliegt; 3. ) dem Vermittleramte die endgiltige Rechtsprechung über dem Betrage nach bestimmte Geldforderungen von höchstens 50 fl., oder über bewegliche Sachen, bezüglich welcher die Parteien erklären, für dieselben einen die Summe von 50 fl. nicht übersteigenden, bestimmten Gelobetrag annehmen oder leisten zu wollen, eingeräumt wird; 4. ) Vorsorge getroffen wird, dass vor dem Vermittleramte geschlossene Vergleiche, eventuell erflossene Urtheile gleich den gerichtlichen Vergleichen und Urtheilen execu-tionsfähig seien. In seiner Note vom 11. Mai 1897, Z. 7653, hat anderseitig der Landesausschuss in Linz Folgendes berichtet: „Nach der Ansicht des Landesausschusses dürfte bei facultativer Einführung des Institutes der Gemeindevermittlungsämter auf einen Erfolg nicht zu rechnen sein. Wird, wie dies in Oberösterreich geschehen ist, die Wahl von Vertrauensmännern zum Vergleichsversuche zwischen streitenden Parteien den Gemeinden vorgeschrieben, so kann unter der Voraussetzung einer intensiven, fördernden Einflussnahme von Seite der autonomen Landesverwaltung, sowie insbesondere der Gerichtsbehörden und der Seelsorgegeistlichkeit immerhin ein nennenswerther Erfolg erzielt werden. Größere Erfolge zu erzielen, dürfte unter den beschränkenden Bestimmungen des Reichsgesetzes vom 21. September 1869, Nr. 150, R. G. B. nicht möglich sein, daher auch, wie der löbliche Landesausschuss aus den bezüglichen Berichten entnehmen wolle, Landesausschnss und Landtag in den letzten Jahren das Hauptaugenmerk darauf gerichtet haben, die k. k. Regierung zu bestimmen, die erforderlichen Vorlagen zur entsprechenden Ausgestaltung des erwähnten Reichsgesetzes einzubringen. Leider sind die von der k. k. Regierung im Herrenhause des Reichsrathes eingebrachten Vorlagen, deren Bestimmungen allen Wünschen des o. ö. Landtages Rechnung trugen, in Priloga 6. — Beilage 6» 23 Št. 4884 1. 1897. Poročilo deželnega odbora o poizvedbah, katere so se vršile vsled visokega deželnozborskega sklepa z dnč 27. februarija 1897. 1. glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov. Visoki deželni zbor! Izvršuj6 visoki deželnozborski sklep z dne 27. februarija 1897. 1. obrnil se je deželni odbor, ker so na Gorenje-Avstrijskem in na Predarlskem občinski posredovalni uradi obligatorno vpeljani, najprej do deželnih odborov v Linču in Bregencu s prošnjo, da mu naznanita, ali se je po ondotnem mnenju obligatorna uvedba mirovnih sodišč dobro obnesla. Z dopisom dnč 12. junija 1897, št. 2035, je prijavil deželni odbor v Bregencu, da ondi sicer velja deželni zakon z dne 18. oktobra 1870. leta, zadevajoč posredovalne urade, ki jih je ustanoviti v vsaki občini, da pa ta naprava sama nikjer ne more le količkaj uspešno delovati. Uzrok temu so premnoge pomanjkljivosti in nepopolnosti, ki se nahajajo v omenjenem, v okviru državnega zakona z dne 21. septembra 1869. leta ustanovljenem deželnem zakonu in katerih toliko časa ne bo mogoče odstraniti, dokler se potom državnega zakonodajstva ne preostroji prej navedeni zakon. Izmed nepopolnosti je sosebno navesti to, da posredovalni uradi nimajo obligatornega značaja na ta način, da bi se povabila na stranke mogla prisilno izvrševati; potem to, da pred posredovalnim uradom napravljene poravnave in razsodbe niso izvršilne, itd. Dokler se državni zakon temeljito ne pre-naredi, po mnenju deželnega odbora v Bregencu ni misliti na to, da bi se sicer ta prav narodna naprava mogla kaj povzdigniti. Z. 4884 de 1897. Bericht des LandesailsschMes über die infolge des hohen Landtagsbefchluffes nom 37. Februar 1897, betreffs Einführung der Ge-meindeoermittlungsämter eingeleiteten Erhebungen. Hoher Landtag! In Befolgung des hohen Landtagsbeschlusses vom 27. Februar 1897 hat der Landesausschuss vorerst an die Landesausschüsse in Linz und Bregenz, nachdem in Oberösterreich und Vorarlberg die Gemeindevermittlungs-ämter obligatorisch eingeführt erscheinen, das Ersuchen gestellt, mitzutheilen, ob sich nach wohldortiger Meinung die obligatorische Einführung der Friedensgerichte bewährt habe. Mittelst Note vom 12. Juni 1897, Z. 2035, theilte der Landesausschuss in Bregenz mit, dass dortzulande allerdings das Landesgesetz vom 18. Oktober 1870, betreffend die in jeder Gemeinde zu bestellenden Vermittlungsämter in Kraft steht, dass aber die Institution selbst nirgends eine nennenswerthe Thätigkeit entfallten könne. Der Grund hiefür liegt in einer Reihe von Mängeln und Lücken, die obigem, in dem Rahmen des Reichsgesetzes vom 21. September 1869 geschaffenen Landesgesetze anhaften und auch solange nicht zu beseitigen sind, als nicht im Wege der Reichsgesetzgebung das obzitirte Gesetz einer Reform unterzogen wird. Unter diesen Mängeln sind häuptsächlich hervorzuheben, dass die Vermittlungsämter keinen obligatorischen Charakter haben, in der Weise, dass Vorladungen an die Parteien zwangsweise vollstreckt werden können, daun dass vor dem Vermittlungsamte zustande gekommene Vergleiche und Urtheile nicht executionsfähig sind, rc. Solange erhebliche Reformen an dem Reichsgesetze nicht vorgenommen werden, ist nach Ansicht des Landesausschusses in Bregenz nicht daran zu denken, dass es die sonst sehr volksthümliche Institution zu einem Aufschwünge bringen kann. 22 Priloga 5. — Beilage 5. Št. 1947 1. 1898. Poročilo deželnega odbora glede nakupa umetniške zapuščine domačih slikarjev bratov Šubic. Visokideželni zbor! Umetniška zapuščina bratov Šubic je spravljena v deželnem muzeju, kjer so si jo gospodje deželni poslanci že v zadnjem deželnozborskem zasedanji ogledati mogli. To zapuščino so pregledali izvedenci ter jo cenili na tisoč goldinarjev vrednosti. Opiraje se na to cenitev je deželni odbor vgospodu Valentinu Šubicu, sedanjemu lastniku Šubicove zapuščine, ponudil znesek 1000 gld., če jo prepusti deželnemu muzeju. Ker pa je gospod Valentin Šubic odklonil to ponudbo ter zahteva 1500 gld. kupnine, nasvetuje deželni odbor, da se kupi omenjena zapuščina proti plačilu zadnje navedene kupnine. Brata Šubic sta toliko storila za domačo umetnost, da bi se ne mogla prevzeti odgovornost, če bi se njuna umetniška ostalina, med katero se nahajajo prav znamenita dela, morala prodati izvun naše dežele. Vrh tega je gospod Valentin Šubic zadovoljen s tem, da se izplačilo kupnine enakomerno razdeli na leti 1899. in 1900. Deželni odbor to raj nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da od gospoda Valentina Šubica v Poljanah kupi umetniško zapuščino bratov Šubic za znesek 1500 gld. ter to kupnino v letih 1899 in 1900 v dveh enakih obrokih v izplačilo nakaže iz potrebščine, ki je proračunjena pod naslovom: »Muzejske naprave, vzdrževanje in prazgodovinske najdbe«. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 18. julija 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Z.1947 de 1898. Bericht des Kmdesausschujfes über den Ankauf des künstlerischen Nachlasses der einheimischen Maler Gebrüder Šubic. Hoher Landtag! Der künstlerische Nachlass der Gebrüder Subic befindet sich int Landesmuseum und konnte bereits in der letzten Landtagsperiode von den Herren Abgeordneten in Augenschein genommen werden. Derselbe wurde durch Sachverständige besichtigt und im Werte auf Tausend Gulden geschätzt. Gestützt auf diese Schätzung hat der Landesausschuss dem Herrn Valentin Subic, dem gegenwärtigen Eigenthümer des Subic'schen Nachlasses, für die Abtretung desselben an das Landesmuseum den Betrag: von 1000 fl. angeboten. Nachdem Herr Valentin Subic dieses Anbot zurückgewiesen hat und auf dem Kaufpreise von 1500 fl. besteht, so beantragt der Landesausschuss, den Nachlass gegen Bezahlung des letztgedachten Kaufpreises zu erwerben. Die Gebrüder Subic haben für die heimische Kunst so Großes geleistet, dass es nicht zu verantworten wäre, wenn deren künstlerischer Nachlass, unter dem sich ganz bedeutende Arbeiten befinden, außer Landes verkauft werden sollte. Zudem ist Herr Valentin Subic einverstanden, dass die Bezahlung des Kaufpreises auf die Jahre 1899 und 1900 gleichmäßig vertheilt werde. Der Landesausschnss stellt daher den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuss werde ermächtiget, den künstlerischen Nachlass der Gebrüder 1 sC' -Ö- g ep g K c5 >o o H Pokritje — Bedeckung Naslovi W ir ö r i k e n Nast Antrag set za leto 1Qon für das Jahr 1899 1898 Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 Bedno Ordent- liche Izredno Außer- ordent- liche Skupaj Zu- sammen Potrjeni proračun Genehmigter Voranschlag goldinarji — Gulden I i Globe za gozdne in poljske poškodbe — Strafgelder für Forst- und Feldfrevel . 3300 — 3300 2630 4306 2 Zaradi prestopka zakona ob spuščanji za- sebnih žrebcev — Wegen Uebertretung des Gesetzes bei Verwendung von Privat- Hengsten zum Beschälen — — — — — II Skupila za lovske liste — Jagdkarten- Erlöse 2620 — 2620 2630 2622 Vsota pokritja — Summe der Bedeckung 5920 — 5920 5260 6928 Proti potrebščini — Im Vergleiche zum Erfordernisse 2520 3400 5920 5260 4993 ni prebitka niti primankljaja — zeigt sich weder cin lleberschuss noch ein Abgang 3400 3100 1935 Paragraph 16 Priloga 3. — Beilage 3. Proračun — Tioniii|rl)sm) cleželno-kulturnega zaklada za leto 1899 — des Landesculturfondes für das Jahr 1899. Potrebščina — Erfordernis Nasvet za leto Antrag für das Jahr Potrebščina za leto 1897 Naslovi Bedna fanroteit goldinarji — Gulden Stalni letni donesek zakladu deželne kmetijske šole na Grmu — Beitrag an den Fond der landschaftlichen Landwirtschafts-Schule in Stauden .... Za deželno-kulturne namene — Für Lan-desenlturzwecke........................... Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben. Vsota potrebščine — Summe des Erfordernisses ............................ Priloga 3. — Beilage 3. 15 Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. kr. 450 450 450 Potrebščina za leto 1897 Erfordernis für das Jahr 1897 gld. I kr. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proraeunjena potrebščina za leto 1897 Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 gld- Potrebščina znaša torej več — m en j Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. I kr. 2400 119. 2519 26 2473 ! 2473: 2400 120 2520 2220 2220 4740 253: 253 253 20 4993 Opomnja Anmerkung 14 Priloga 3. — Beilage 3. 5 L °, s Z 5 ! c3 i\ 11 sz Naslovi stroškov Zusgaöen-Hluörrken Izplačilo v letu 1897 Effective Ausgabe im Jahre 1897 Pri števi| zastanke koncem leta 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen gld. j kr. gld. kr. gld. kr. A. Bedni — Ordentliche: I Donesek zakladu dež. kmetijske šole na Grmu — Beitrag an den Fond der landwirtschaftlichen Schule in Stauden 2400 — — — 2400 — II Bazni stroški — Verschiedene Ausgaben 69 26 50 — 119 26 Vsota ad A — Summe ad A . . 2469 26 50 2519 26 B. Izredni — Außerordentliche: III Za deželno-kulturne namene — Für Landesculturzwecke 2333 19 590 75 2923 94 Vsota ad A 'm B — Summe ad A und B . . 2333 19 590 75 2923 94 C. Prehajali!i — Durchlaufende: 17 Dana predplačila — Gegebene Vorschüsse — V Povrnena predplačila dež. zakladu — Zurückbezahlte Vor- schösse dem Landesfonde — — — — — — Vsota ad C — Summe ad C . . Vsota ad A, B in C — Summe ad A. B und C . . 4802 45 640 75 5443 20 Končni ostanek v gotovini — Schließlicher Cassarest 3114 09 Vsota vseh stroškov — Summe aller Ausgaben . . 1 7916 ' ' 54 Priloga 3. — Beilage s 13 NechliungsMschtuss des Landescultur-Fondes für das Jahr 1897. Odštevši zastanke pričetkom leta 1897 Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 Pokritje za leto 1897 Bedeckung für das Jahr 1897 gld. I kr Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proračunjene pokritje za leto 1897 Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897 gld. I kr. Pokritje znaša torej več — m e ii j Die Bedeckung betragt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung kr. 109 1512 1621 4306; 2622 . 6928; 2140 2600 4740 21661 22 21881 500 500 2121 6928! 12 Priloga 3. — Beilage 3 Računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1897. * L S E 1 S hü M Naslovi prihodkov Kinnahms-Muöriken Vplačilo v letu 1897 Effektiver Eingang im Jahre 1897 Prištevši zastanke koncem leta 1897 Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897 Skupaj Zusammen gld. kr. gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: j I Globe za gozdne in poljske poškodbe — Forst- und Feldfrevelstrafbeträge 4415 50 — — 4415 50 II Lovski listi — Jagdkarten 2856 — 1278 — 4134 — m Globe zaradi prestopka zakona ob spuščanji zasebnih žrebcev — Strafgelder wegen Uebertretung des Gesetzes bei Verwendung von Privathengsten zum Beschälen ■— — — — — — Vsota ad A — Summe ad A . 7271 50 1278 8549 50 B. Izredni — Außerordentliche . — — — — — — 0. Prehajalni — Durchlaufende: IV Povrnena predplačila — Zurückbezahlte Vorschüsse . . — — 500 — 500 — v Prejeta predplačila od dež, zaklada — Erhaltene Vorschüsse vom Landesfonde — — — — — — Vsota, ad U — Summe ad 0 . . 500 500 — 1 Skupaj ad A. B in C —- Summe ad A. B und G 7271 50 1778 9049 50 Pričetni ostanek gotovine — Anfänglicher Cassarest . . 645 04 Vsota vseh prihodkov — Summe aller Einnahmen . . 7916 54 Priloga » — Beilage 3. 11 Razkaz — Nachmessung skupne imovine konci leta 1897. — des gesummten Vermögens mit Ende des Jahres 1897. cd Denarni znesek • r-1 CA2 za preteklo za tekoče Ö . Detail leto 1896 leto 1897 für das Vor- für das laufende Anmerkung «S3- jähr 1896 Jahr 1897 fl. j kr. fl. j kr. A. ImoTlna — Vermögen: 1 Končna gotovina — Schließliche Barschaft . . 645 04 3114 09 2 Zaostala vplačila — Schließliche Einnahmen-- Rückstände 1621 — 1278 — 3 Dolžno pismo c. kr. kmetijske podružnice v Krškem z dne 12. marca 1895. 1. — Schuldbrief der k. k. landwirtschaftlichen Filiale in Gurkfeld vom 12. März 1895 500 — 500 — 4 Vsota ad A — Summe ad A . . 2766 04 4892 09 B. Dolgovi — Schulden: 5 Zastala izplačila — Schließliche Ausgaben-Rück- stände 450 — 640 75 6 Proti imovini pod štev. 4 kaže se čiste imovine koncem leta 1897. se •— Im Vergleiche mit dem Vermögen sub Post-Nr. 4 zeigt sich das reine Vermögen mit Ende des Jahres 1897 mit 2316 04 4251 34 katera se je proti imovini prejšnjega leta — welches sich im Vergleiche mit dem Vermögen des Vorjahres — — 2316 04 pomnožila za — vermehrt hat um . . . — . 1935 30 . 10 Priloga 3. — Beilage 3. Prenos 1057 gld. 72 kr. povračilo železniških voznih troskov za bakreni vitrijol . 381 „ 68 „ h) za pokončanje hroščev . . . 862 „ 04 „ i) deželni kmetijski šoli na Grmu za 7 sadnih sadik .... 2 » 50 „ j) slušateljem c. kr. visoke šole za kmetijstvo na Dunaji in c. kr. oenolog. pomolog. učilišča v Klosterneuburgu, podpore skupaj v................ h) učitelju pod Šmarno Goro podporo za obisk čebelarske svetovne razstave v Bruselj u Skupaj . . 130 40 „ -2473 gld. 94 kr. Glede pokritja je opomniti, da.se je mimo proračuna prejelo gozdnih in poljskih glob (naslov I.) za...................... 2166 gld. 50 kr. in za lovske liste (naslov II.) za . 22 „ — „ več. Leta 1897 so politična oblastva na Kranjskem dobila 2095 lovskih listov. Lovcem so jih prodala 874 po 3 gld., t. j. za 2622 gld. zapriseženim lovskim paznikom prezplačno oddala 1064, ostalih 157 pa kot neporabljene vrnila deželnemu odboru. Fürtrag. . 1057 fl. 72 kr. g) der Landwirtschaftgesellschaft in Laibach den Eisenbahnfrachtkostenersatz für das Kupfervitriol . . 381 „ 68 „ h) für die Vertilgung schädlicher Jnsecten......................... 862 „ 04 „ i) der krain. Landwirtschaftschule in Stauden für 7 Stück Obstsetzlinge 2 „ 50 „ j) den Hörern der k. k. Hochschule für Bodencultur in Wien, und der oenolog. pomolog. Lehranstalt in Klosterneuburg die Unterstützungen, zusammen . . . 130 „ —- „ k) dem Lehrer unter dem Groß-Kalenberg für den Besuch der Bienenweltausstellung in Brüssel die Unterstützung Pr................... 40 „ — „ Zusammen. . 2473 fl. 94 kr. Betreffs der Bedeckung ist zu bemerken, dass gegen die Präliminarposition an Forst- und Feldfrevelstrafbeträgen (Rubrik I).......................... 2166 fl. 50 kr. und an Erlös für Jagdkarten (Rubrik II) 22 „ — „ mehr eingegangen sind. Im Jahre 1897 sind 2095 Stück Jagdkarten an die politischen Behörden in Krain ausgefolgt worden; davon wurden an Jagdberechtigte 874 Stück ä 3 fl., d. i. um 2622 fl. verkauft, an das beeidete Jagdanfsichts-personale 1064 Stück unentgeltlich übergeben, während der Rest von 157 Stück an den Landcsausschuss als nicht-verwendet rückübermittelt wurden. Od deželnega odbora Kranjskega. Y Ljubljani dne 15. julija 1898. Mom krainischen Landesauslchusse. Laibach am 15. Juli 1898. Oton Detela, deželni glavar. Otto Deteta, Landeshauptmann. Franc Povše, poročevalec. Iranz Kov8e, Referent. Priloga S. — Beilage 3. 9 Št. 7261 I. 1898. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predlaga računski sklep deželno-kiilturnega zaklada za leto 1897 in proračun za leto 1899. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1897 in njegov proračun za leto 1899 z nasvetom: Visoki deželni zbor naj izvoli omenjeni predlogi izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Glede računskega sklepa se naslednje opomni : Skupna redna in izvenredna potrebščina za leto 1897 znaša 4993 gl d. 20 kr. skupno redno in izvenredno pokritje pa 6928 „ 50 „ torej je pokritje večje za ... . 1935 gld. 30 kr. Mimo proračuna za leto 1897 je dohodkov več 2188 „ 50 „ in stroškov več 253 „ 20 „ torej je dohodkov več za ... . 1935 gld. 30 kr. Izvenredne potrebščine. Naslov' III. V deželno-kulturne namene so se izdali naslednji dovoljeni zneski, in sicer: a), za šolske vrte 340 gld. — kr. b) za sadne in gozdne drevesnice 170 „ 75 „ c) društvo za varstvo avstrijskega vinogradstva v Baden-u pri Dunaji 50 „ 10 „ d) za sirarniee in mlekarstvo . 70 „ - „ e) za trtnice 376 „ 87 „ f) za šolske vodnjake .... 50 „ - „ Odnos . . 1057 gld. 72 kr. Z. 7261 de 1898. Bericht des Landesalisschiisses, womit der Wechnungsaöschluss des ^Landes-culturfondes für das Jahr 1897 und der Woranschlag pro 1899 vorgelegt werden. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt den Rechnungsabschluss des Landescullurfondes für das Jahr 1897 und den Voranschlag desselben Fondes pro 1899 mit dem Antrage vor: Der hohe Landtag wolle diese Vorlagen dem Finanzausschüsse zur Prüfung und Berichterstattung zuweisen. Bezüglich des Rechnungsabschlusses erachtet man folgendes zu bemerken: Das gesammte ordentliche und außerordentliche Er- fordernis pro 1897 beträgt .... 4993 fl. 20 kr. im Vergleiche mit der gesammten Bedeckung per..................... 6928 „ 50 „ zeigt sich eine Mehrbcdeckung per . . 1935 fl. 30 kr. Im Vergleiche mit den Prälimi-uarposten pro 1897 zeigt sich bei der Bedeckung eine Mehreinnahme per. . 2188 „ 50 „ und beim Erfordernisse eine Mehrausgabe per......................... 253 „ 20 „ mithin eine Mehreinnahme von. . . 1935 fl. 30 kr. Außerordentliche Erfordernisse. Rubrik III. Für Landesculturzwecke sind nachstehende Beträge bewilliget und beausgabt worden, u. zw.: aj für Schulgärten 340 fl. — kr. b) für Obst- und Forstschulen . . 170 „ 75 c) dem Vereine zum Schutze des öfters. Weinbaues in Baden bei Wien 50 „ 10 „ d) für Käsereien und Milchwirtschaften 70 „ e) für Rebschulen 876 „ 87 „ f) für Schulbrunnen 50 „ — „ Fürtrag. . 1057 fl. 72 kr. 8 Priloga 2. — Beilage 2. Razkaz — MchweislMg skupne imovine koncem leta 1897. — des gefammtm Vermögens mit Cnöe des Jahres 1897. I s L-L 03 o CS3 N- Razložba Detail' Denarni znesek Geldbetrag za preteklo leto 1895. für das Vorjahr 1895. Rid. za tekoče leto 1896. für das laufende Jahr 1896. gld. Opomnja A n mer I u n Q A. Premoženje — Vermögen: I. Y gotovini in zastankih — Im Baren und in Rückständen: Končni gotovinski ostanek — Schließlicher barer Cassarest . . Končni zastanki dohodkov — Schließliche Einnahnienrückstände: a) redni — ordentliche . . b) izvanredni — außerordentliche ................. Skupaj — Zusammen . II. V glavnicah — In Ca -Pitalien: Imenska vrednost raznih zakladu lastnih obveznic znaša skupaj — Der Nennwert ver« schiedener dem Fonde eigenthümlichen Obligationen beträgt zusammen ...................... Skupino pr emoženj e — Ge-sammt-Vermögen ad I und II B. Dolgovi — Schulden: Končni zastanki troskov — Schließliche Ausgabenrückständer a) redni — ordentliche . . . V primeri s skupnim premoženjem pod točko 4 — Im Vergleiche mit dem Gesammt-Ver- mögen sub Post 4 pr........ se kaže čisto premoženje z — zeigt sich das reine Vermögen von.................... katero se je proti onem lanskega leta zvekšalo ali zmanjšalo za — welches sich gegen jenes des Vorjahres vermehrt oder vermindert hat um............ 970 475 1929 1154 1645 56% 635 74 3375 32050 — 3542528 2404 35425 28 3435 32050 — 30% 35485 30% 2280 3548530% 33020 79 183 77% 3320456% Ad 7 & 8. Ker znašajo skupni troski mimo proračuna manj za . gld. 1892 16 dohodki pa manj. . > 1708-38% se vidi zvekšek čistega premoženja za . gld. 183-77% ktera svota se pokaže primerjaj e pričetim blagajniško gotovino z ... . gld. 970-79 s končno.........-> 1154-56% torej gld. 183 77-/2 Nachdem die Gesammtausgaben gegen den Voranschlag weniger um.................. fl. 1892-16 und die Einnahmen weniger um . . . „ 1708 38% betragen, zeigt sich eine Vermögensvermehrung um..................... „ 183-77% welche sich auch durch den Vergleich des des anfänglichen baren Kassarestes pr. . . fl. 97079 mit dem schließlichen pr. „ 1154-56% daher mit .... fl. 183-77% ergibt. Končno premoženje obstoji iz glavnice .................gld. 32050-— in iz gotovine . . . » 1164 56% skupaj . . gld. 33204 56% Vom schließlichen Vermögen entfallen auf das Stammvermögen fl. 32050,— aber auf die Kassabarschaft ................. „ 115456% sohin im Ganzen . . fl. 33204-56% Priloga 2. — Beilage 2, 7 Skupaj Zusammen gld. kr Odstevši zas tanke pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände zu Anfang des Jahres 1897 gld. kr. Potrebščina za leto 1897. Erfordernis für das Jahr 1897 gld. Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Proraöunjena potrebščina za leto 1897. Veranschlagtes Erfordernis für das Jahr 1897 gld. : kr. Potrebščina znaša torej več — manj Das Erfordernis beträgt daher mehr — weniger gld. Opomnja Anmerkung 18485 62 970597 161494 2459 30 735 — 142 50 1299 59 709 85 309 70% 88% 31 33193 2404 17186 8996 1529 2149 735 142 03 17953 766 97 26% 9643 646 73% 05% 1683 — 153 94% 99 2137 — 12 99 — 872 — 137 — 50 343 200 50 50 30788 84 32681 189216 Ad I & in. Pričetni zastanki so bili vsi reali-zovani tekom leta 1897. — Die anfänglichen Rückstände sind im Fahre 1897 ganz realisirt worden. Ad II. Od pričetnih zastankov 709 gld. 70 Va kr. je bilo 67 gld. 50 kr. vsled zastarelosti odpisanih, ostanek pa realizovan. — Von dem anfänglichen Rückständen per 709 fl. 70 '/, kr. sind 67 fl. 50 kr wegen Verjährung in Ab fall gebracht. Der Rest ist realisirt worden. Ad IV. Od pričetnih zastankov 309 gld. 31 kr. je bilo 25 gld. 3 kr. vsled zastarelosti odpisanih, ostanek pa realizovan — Von den anfänglichen Rück-ständen per 309 fl. 31 kr. wurden 25 fl. 3 kr. wegen Verjährung abgeschrieben, der Rest aber realisirt. 6 Prilog» 2. — Beilage 2. Prištevši Dejanski zastanke S trosek V koncem leta "H- s 'S «) o « Naslovi troskov letu 1897. Effective 1897. Hiezu die 1 Ausgabs - Wubriken Ausgabe im Rückstände zu 03 1 1 Jahre 1897. Ende des 'P -S ▻ 05 Jahres 1897. do 'S >o CL, ČS £ gld. kr. gld. kr. A. Redni — Ordentliche: I Pokojnine učiteljev — Pensionen für Lehrer 17311 46% 1174 15% II Pokojnine učiteljskih vdov in sirot — Pensionen für Lehrers- Witwen und Waisen 9071 50 634 47 III Vzgojnine — Erziehungsbeiträge 1491 23 % 123 70% IV Miloščine — Gnadengaben 2223 39 235 91 v Odpravnine — Abfertigungen 735 — — — VI Pogrebnine — Conductquartale 30 — 112 50 VII Upravni in pisarniški troški — Verwaltungs- und Kanzlei- ersorderniffe 50 — — — VIII Vrneni prihodki — Rückerfetzte Empfänge — — — — Skupaj — Summe ad A . 30912 59 2280 74 Končni blagajnični ostanek — Schließlicher Cassarest. . . 1154 56% Vsota — Im Ganzen . 32067 15% >*rlIoira 2. — Beilage 2. 5 Nechnungs-ÄbWuss des Kramischen Lchrer-Pensronsfondes für Las Suljr 1897. Odštevši zastanke Pokritje Primera s proračunom Vergleichung mit dem Voranschläge Skupaj Zusammen pričetkom leta 1897. Hievon ab die Rückstände ;u Anfang des Jahres 1897. za leto 1897. Bedeckung für das Jahr 1897. Proračunjeno pokritje za leto 1897. Veranschlagte Bedeckung für das Jahr 1897. Pokritje znaša torej več — mt» mi Die Bedeckung beträgt daher mehr — weniger Opomnja Anmerkung gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. 923 923 937 14 1217 7554 99 277, 1217 7554 99 27% 1022 7323 195 231 99 27% Ad V. 1346 10 — — 1346 10 1346 — — 10 Od pričetnih zastankov 475 gld. 1700 475 — 1225 — 30 — 1195 — je bilo vsled popusta . . 230 » 12741 36% 475 12266 36% 10658 1608 36% odpisanih, na ostali dolg . Pa 245 gld. 40 » 20635 74 1929 49 18706 25 22023 3316 75 vplačanih, vsled česar se končni dolg in prištevši zastanke iz leta 1897 z pokaže skupni zastanek . Vom anfänglichen Rückstände per sind in Folge Nachsicht . . 205 gld. 14t0 -> 1645 gld. 475 fl. 230 „ 33377 10% 2404 49 30972 61% 32681 1708 38% abgeschrieben worden, auf die Restschuld 245 fl. eingezahlt, wornach derschließ-liche Rückstand per. . . und nach Hinzurechnung des Zuwachses im Jahre 1897 per ....... . jener von resultirt. 40 „ 205 fl. 1440 fl. 1645 ft. Našli I*HI os* n 2. — Beilage 2. Računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1897 5 š- •p s s Ä- 03 O c3 -td >o £ Naslovi prihodkov Ginnahins -Wubriken Dejanski prihodek v letu 1897. Effecliver Eingang im Jahre 1897. Prišteval zastanke koncem leta 1897. Hiezu die Rückstände zu Ende des Jahres 1897. gld. II III IV V A. Redni — Ordentliche: Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig — Gebarungsüberschuss aus dem Schulbücher-Berlage..................... Šolske globe — Schulstrafgelder.................................... 10 «/o in 2 % pokojninski odtegljeji — 10% und 2 % Pensionsabzüge.................................................. Obresti glavnic — Capitalsinteressen .............................. Povrneni troski — Rückersetzte Ausgaben ....... Skupaj — Summe ad A . B. Izvanredni — Außerordentliche: Dotacijski doneski deželnega zaklada — Dotationsbeiträge des Landesfondes ............................................... Skupaj — Summe ad A und B . Pričetni blagajnični ostanek — Anfänglicher Casfarest . . Vsota — Im Ganzen . 923 1217 7554 1346 55 99 27 %' 10 1645 11096 20000 36'A 1645 635 74 31096 36'A 970 32067 15 V, 2280 74 Priloga 2. — Beilage 2. 3 Št. 5954 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1897. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga na podstavi od c. kr. deželnega šolskega sveta dnš 13. maja 1898. 1. št. 1297, došlih mu podrobnosti sestavljeni računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1897. z nasvetom: Visoki deželni zbor ga blagovoli izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 26. maja 1898. Oton Detela, deželni glavar. Franc Povše, poročevalec. Z. 5954 de 1898. Bericht des Laiidesansschiisscs, mit der Vortage des Vechnnngsnbfchlujses des krai-ntfdjen Lehrer-Penstonsfoiides für das Jahr 1897. Hoher Landtag! Der Landesausschuss legt den auf Grund der ihm vom k. k. Landesschulrathe unterm 13. Mai 1898, Z. 1297, übermittelten Details zusammengestellten Rechnungsabschluss des krainischen Lehrer-Pensionsfondes für das Jahr 1897 mit dem Antrage vor: „ Der hohe Landtag wolle ihn dem Finanzausschüsse zur Überprüfung und Berichterstattung zuweisen. Vom Km mischen ConbesausscfjulTe. Laibach am 26. Mai 1898. 0ffo Deteta, Landeshauptmann. Iranz Uovše. Berichterstatter. 2 Priloga 1. — Beilage 1. do deželnega odbora ter ga naprosilo, skrbeti za to, da bode o tej zadevi izrazil svoje mnenje deželni zbor v smislu § 2. zakona z dne 11. junija 1868. L, št. 59. drž. zak. Razlogi, ki so se navedli pri dotičnih obravnavah v visokem deželnem zboru, in ki dovolj opravičujejo odkazanje vasi Brezova Reber, Selo in Piano občini Ajdovec, opravičujejo tudi odkazanje teh vasi okolišu Žužemperškega okrajnega sodišča Ti razlogi so v kratkem nastopni: Imenovane .tri vasi vfarane in všolane so že sedaj v Ajdovec, tedaj so v glavnem oziru s to občino že združene. Pogled na zemljevid kaže, da so ti kraji nerazmerno bolj oddaljeni od Mirne Peči kakor od Ajdovca. Vrh tega imajo boljša in pripravnejša občila v Ajdovec kakor v Mirno Peč. Zadnje navedeno velja pa še veliko več glede sedežev obeh sodnih okrajev, tako da bi stranke z napominano premembo mej obeh sodnih okrajev veliko prihranile pri času, trudu in troških. Glede na to, da so v to premembo vsa udeležena oblastva že privolila, in da se je tudi med občinama Mirna Peč in Ajdovec o tej zadevi doseglo popolno sporazumljenje, nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: I. Glede sprožene izločitve vasi Brezova, Reber, Selo in Piano iz sodnega okraja Novomeškega ter odkazanja istih _— kot nova davčna občina — sodnemu okraju Žužemperškemu izjavi se deželni zbor na podstavi § 2. zakona z dn6 11. junija 1868. L, št. 59 drž. zak., tako, da je to izločitev odnosno odkazanje v vsakem oziru le želeti in da deželni zbor temu popolnoma pritrdi. II. Deželnemu odboru se naroča, da naznani to izjavo visokemu c, kr. pravosodnemu mini-sterstvu z ozirom na njegov dopis z dnš 14. mar-cija 1898. L, št. 4905. Od deželnega odbora kranjskega, V Ljubljani dne 28. marcija 1898. Oton Detela, deželni glavar. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. mit dem Ansuchen herangetreten, in dieser Angelegenheit das Gutachten des Landtages int Sinne des § 2 des Gesetzes vom 11. Juni 1868, Nr. 59 R. G. B., veranlassen zu wollen. Die in den Verhandlungen des hohen Landtages bereits zur Sprache gekommenen Gründe, welche die Zuweisung der Ortschaften Birkenleiten, Selo und Plano zur Gemeinde Haidowitz vollauf rechtfertigen, rechtfertigen zur gleichen Zeit auch die Zuweisung dieser Ortschaften zum Sprengel des Seisenberger Gerichtsbezirkes. Diese Gründe sind in Kürze folgende: Die drei Ortschaften sind jetzt schon nach Haidowitz eingescharrt und eingeschult, sind also in der Hauptsache schon mit der genannten Gemeinde verbunden. Ein Blick auf die Karte zeigt die unverhältnismäßig größere Entfernung dieser Orte von Hönigstein als von Haidowitz. Zudem sind die Communieationen mit Haidowitz besser und praktikabler als mit Hönigstein. Dieses Letztere gilt in einem noch viel höherem Maße bezüglich der beiden Gerichtsbezirkssitze, so dass die Parteien durch die in Frage kommende Grenzänderung der beiden Gerichtssprengel an Zeit, Mühe und Kosten vieles ersparen würden. Bei dem Umstande, als zu dieser Aenderung alle interessierten Behörden ihre Zustimmung bereits ertheilt haben, und als auch zwischen den Gemeinden Hönigstein und Haidowitz diesbezüglich volles Einverständnis erzielt wurde, stellt der Landesausschuss den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: I. Mit Rücksicht ans die in Anregung gebrachte Ausscheidung der Ortschaften Birkenleiten, Selo und Plano aus dem Gerichtsbezirke Rudolsswerth, und der Zuweisung derselben — als neuer Steuergemeinde — zum Gerichtsbezirke Teisenberg wird seitens des Landtages im Sinne des § 2 des Gesetzes vom 11. Juni 1868, Nr. 59 R. G. B., das Gutachten dahin abgegeben, dass diese Ausscheidung und beziehungsweise Zuweisung in jeder Richtung wünschenswerth erscheint, und der Landtag zur selben seine volle Zustimmung ertheilt. II. Der Landesausschuss wird beauftragt, dieses Gutachten in Entsprechung der Zuschrift des hohen k. k. Justizministeriums vom 14. März 1898, Z. 4905, dem Letzteren bekannt zu geben. Vom ftratiufcljeii £aiiöcsaus|ct)u|]e. Laibach am 28. März 1898. Otto Detela, Landeshauptmann. Dr. I. Uavöar, Referent. Priloga 1. — Beilage 1. 1 Št. 3454 1. 1898. Poročilo deželnega odbora v zadevi izločitve vasi Brezova Reber, Selo in Piano iz sodnega okraja Novomeškega ter odkazajanja istih sodnemu okraju Zužemperškemu. Visoki deželni zbor! Vsled deželnozborskega sklepa z dne 12. fe-bruarija 1897. 1. zvršila in dognalo so pristojna oblastva poizvedbe o sproženi izločitvi vasi Brezova Reber, Selo in Piano iz davčne občine Glo-bodol (selska občina Mirna Peč v sodnem okraju Novomeškem) ter odkazanju istih — kot nova ka-tasterska občina — selski občini Ajdovec v sodnem okraju Žužemperškem. Iz poizvedovalnega spisa se povzame, da ni pri političnem deželnem oblastvu iz javnih ozirov nobenega zadržka proti izločitvi imenovanih treh vasi iz dosedanje občinske zaveze ter odkazanju istih občini Ajdovec in da je v to privolil tudi že deželni odbor na podstavi predpisov § 4. občinskega reda. Predno pa je možno izvršiti premembo mej občin Mirna Peč in Ajdovec, treba je, da se dovoli in zvrši prej še izločitev onih vasi iz sodnega okraja^ Novomeškega ter njih vtelesenje v sodni okraj Žužemperški po visokem c. kr. pravosodnem ministerstvu. Tudi v tem oziru vršile so se poizvedbe ter so v nameravane premembe mej okoliša obeh okrajnih sodišč pritrdila v svojih dotičnih izjavah tako merodajna pravosodna kakor tudi finančna oblastva. Po § 2. zakona z dne 11. junija 1868. 1., št. 59 drž. zak., more pravosodni minister tam, kjer krajevne in prometne razmere to zahtevajo, odkazati občine okolišem drugih okrajnih sodišč ukaznim potom, vendar pa le na podstavi poprej od udeleženega deželnega zbora dobljenega tozadevnega mnenja. Z dopisom z dne 14. marcija 1898.1., št. 4905, obrnilo se je visoko c. kr. pravosodno ministerstvo Z. 3454 de 1898. Bericht des Landesausschusses betreffs der Ausscheidung der Ortschaften Sirken-teiten, Selo und Piano aus dem Nudolfswerther und Zuweisung zum Seisenlierger Gerichtsbezirke. Hoher Landtag! Infolge des Landtagsbeschusses vom 12. Februar 1897 wurden von den competenten Behörden Erhebungen über die angeregte Ausscheidung der Ortschaften Birkenleiten, Selo und Plano aus der Steuergemeinde Tiefenthal (Ortsgemeinde Hönigstein im Gerichtsbezirke Rudolfswerth) und Zuweisung derselben — als neue Catastralgemeinde — zur Ortsgemeinde Haidowitz im Gerichtsbezirke Teisenberg gepflogen und zum Abschlüsse gebracht. Aus dem Erhebungsakte geht vor Allem hervor, dass gegen die Ausscheidung der gedachten drei Ortschaften aus dem bisherigen Gemeindeverbande und Zuweisung derselben zur Gemeinde Haidowitz seitens der politischen Landesstelle aus öffentlichen Rücksichten ein Anstand nicht erhoben und dass auch von Seite des Landesausschusses die im § 4 der Gemeindeordnung vorgeschriebene Bewilligung bereits ertheilt wurde. Bevor jedoch diese Aenderung in den Grenzen der Gemeinden Hönigstein und Haidowitz durchgeführt werden könne, niuss vorerst die Ausscheidung jener Ortschaften aus dem Gerichtsbezirke Rudolfswerth und deren Jncorpori-rung in den Gerichtsbezirk Seisenberg seitens des hohen k. k. Justizministeriums bewilliget und durchgeführt werden. Auch in dieser Beziehung sind Erhebungen gepflogen worden, und es haben sich sowohl die maßgebenden Justizbehörden, wie auch die Fistanzbehördeu zu den in Anregung gebrachten Aenderungen in beit Grenze«, der beiden Bezirksgerichtssprengel zustimmend geäußert Nach § 2 des Gesetzes vom 11. J«m Im Nr. 59 R. G. B., kann der Justizmiuister,, uro die OM-oder Verkehrs-Verhältnisse es erheische«, im IBereAimimgS® Wege Gemeinden andern BezirkSgerichKspMMckn pmifitt, jedoch nur auf Grund eines vorher eiige|ofteit Gutachtens des betheiligten Landtages. Mit der Note vom 14, März 1898, Z. 4905, ist das hohe k. k. Justizministerium an den LandeSauSschuss 550 XXL seja dne 16. maja 1899. — XXL Sitzung ant 16. Mai 1899. Poslanec Povše: Da svoji in svojih tovarišev želji ustrezam, izprosil sem si besedo, da izrekam zahvalo tudi prečastitemu gospodu deželnega glavarja namestniku baronu Liechtenbergu, ki je letos prišel večkrat v poslovanje zaradi bolezni gospoda deželnega glavarja. Tudi gospod baron Liechtenberg je kot namestnik gospoda deželnega glavarja strogo pravilno ravnal v predsedstvu in mu gre za to priznanje in zahvala, katero mu tem potom izrekam. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Liechtenberg: Ich danke dem Herrn Vorredner für feine freund-(id)cn Worte. Ich werde jederzeit bestrebt fein, die Herren zufrieden zu stellen. Deželni glavar: 8 tem sklepam sejo in zasedanje deželnega zbora vojvodine Kranjske. Konec seje ob 7. uri 40 minut zvečer. — Schluss der Sitzung um 7 Ahr 40 Minuten Abends. Založil kranjski deželni odbor. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 549 XXI. seja dne 16. maja 1899. - pragmatike, sklenjene v deželnozborskih sejah dne 13. in 14. februarja 1863. 1. XI. Deželnemu odboru se nalaga, da predloži v prihodnjem zasedanju tabelaričen izkaz deželnih službenikov, bodisi, da so uvrščeni v plačilne razrede ali ne. V izkazu je navesti tudi službena doba in vsi prejemki. XII. Prošnji deželnega kancelijskega adjunkta Franceta Pečnik, da se mu za slučaj umirovljenja odmeri pokojnina na podstavi III. stopnje III. plačilnega razreda, se ne more ustreči.“ Deželni glavar: Rešili smo zadnjo točko dnevnega reda in dospeli h koncu seje in tudi h koncu tekočega zasedanja. Zasedanje je bilo izvanredno dolgo — začelo se je pred novim letom in neha se pred Bin-koštmi. Ako bi hotel sklepčni govor odmeriti p o dolgosti zasedanja, sem uverjen, da bi se vsi gospodje deželni poslanci naveličali, ga poslušati, zato bom pa ravno nasprotno postopal in z ozirom na dolgo zborovanje sklepčni govor prav kratko odmeril. Nečem nič drugega omeniti, kakor z zadoščenjem konštatovati, da se je to dolgotrajno zasedanje vršilo stvarno, mirno in — če se oziramo na druge deželne zbore, rekel bi: „ugledno“. Rešilo se je mnogo važnih predlog in želeti bi le bilo, da bi seme, ki smo je zasejali, prineslo obilo dobrega sadu dragi naši domovini v korist in blagor. Uverjen sem, da govorim iz srca vsem gospodom poslancem oziroma celi zbornici, če se zahvaljujem v imenu zbornice članom raznih odsekov, ki so imeli obilo dela in so izvrstno delovali, oziroma, da se zahvaljujem tudi gospodom načelnikom dotičnih odsekov. Ich beehre mich im Namen des Hauses allen Mitgliedern der Ausschüsse und den betreffenden Obmännern den verbindlichsten Dank auszusprechen für die Thätigkeit und Mühewaltung, welche sie den betreffenden Arbeiten angedeihen ließen. Isto tako sem uverjen, da mi bo visoka zbornica prav toplo pritrdila, če s tega mesta izrečem zahvalo gospodu deželnemu predsedniku ekscelenci baronu Heinu, (Odobravanje. — Beifall) ki je v tako dolgem zborovanju zmirorn trudapolno in z največjo marljivostjo sodeloval in se v obilni meri vdeleževal odsekovih sej, kjer je bilo letos z zakonskimi načrti mnogo poslovanja. Ker smo na koncu zasedanja, nam preostaje le še, da po stari navadi in kakor so vsikdar vsi deželni zbori storili, zborovanje sklenemo tudi mi s tem, da v neomejeni zvestobi in ljubezni do pre-svitlega cesarja (Vsi poslanci vstanejo. — Sämmtliche Abgeordnete erheben sich) iz vsega srca zakličemo: Bog ga ohrani, Bog ga živi! Slava presvitlemu cesarju! Hoch Se. Majestät der Kaiser! (Vsa zbornica zakliče navdušeno trikrat: — Das ganze Haus ruft begeistert dreimal: „Slava!“ „Hoch!") XXL Sitzung am 16. W:ü 1899. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein: Visoka zbornica! Čast mi je, tudi v imenu cesarske vlade Vam toplo zahvalo izrekati za trudapolno delovanje in — smem tudi reči —- za stvarno, mirno in patrijotično delovanje v tem zasedanju. Posebno zahvalo pa izrekam visoki zbornici za to, da je ona sprejela vladno predlogo, s katero se je predložil načrt zakona glede zložbe zemljišč. Indem ich diesen Dank allen Herren Abgeordneten abstatte, verbinde ich damit die Versicherung, dass die Regierung bemüht sein wird, dieses Gesetz derart zu yandhabcn, dass jene Hoffnungen, welche das hohe Haus für die Besserung der Verhältnisse der Landwirtschaft mit diesem Gesetze verbindet, sich auch wirklich realisieren werden. (Odobravanje — Beifall.) Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Prečastiti gospod deželni glavar je v zaključnem govoru že naglašal, da je dolgotrajno naše zasedanje teklo v mirnem tiru in da so se naše debate vršile stvarno in mirno. Zares, ako pogledamo nazaj na naše razprave, si moramo časti-tati, da pri nas ni prišlo do tako burnih prizorov, kakor so se vršili v nekaterih drugih deželnih zborih. Da so pa debate tekle tako stvarno in mirno in da nam je bilo sploh vsem omogočeno tako prijetno sodelovati v tem dolgem zasedanju, v to je v veliki meri pripomogel prečastiti gospod deželni glavar (Klici: — Rufe: — „Živijo!“) s svojim stvarnim in modrim vodstvom razprav, in jaz si dovoljujem v imenu obeh slovenskih klubov izreči mu na tem najprisrčnejšo zahvalo. Abgeordneter Ercellciij Freiherr ti. Schmegel: Der Herr Landeshauptmann hat Sr. Excellenz dem Herrn Landespräsidenten unseren Dank für seine Mitwirkung und Unterstützung bei unseren Verhandlungen ausgesprochen. Der unmittelbare Herr Vorredner hat diesen Dank im Namen der beiden Parteien, die auf der Rechten und in der Mitte des hohen Hauses sitzen, dem Landeshauptmanne für seine sachliche und thatkräftige Führung der Geschäfte zum Ausdrucke gebracht. Es gereicht mir zur angenehmsten Pflicht, mich nach beiden Richtungen den Danksagungen, die zuin Ansdrucke gekommen sind, mit aufrichtiger Befriedigung anschließen zu können (Odobravanje na desni. — Beifall rechts). Ich bitte davon im Namen meiner Gesinnungsgenossen freundlichst Kenntnis nehmen zu wollen. (Odobravanje. — Beifall.) Deželni glavar: Jaz se prav srčno zahvaljujem gospodu poslancu županu Hribarju za dobrotljive njegove besede und danke aus vollem Herzen für die gütigen Worte Sr. Excellenz des Herrn Baron Schwegel unb seinen verehrten Herren Gesinnungsgenossen. Gospod poslanec Povše ima besedo. 548 XXI. seja dnö 16. maja 1899. - hoclnje obdržita 2°/0 oziroma l'/^o/o nagrado od dohodkov prisilne delavnice, ali naj se odnosno njuni prejemki drugače urede in da v prihodnjem zasedanju o tem poroča deželnemu zboru. 13. Stražnemu nadzorniku v prisilni delavnici Francu Pavlovčiču se podeli naslov in značaj oficijala VI. plačilnega razreda. II. Drugim deželnim uradnikom, ki niso uvrščeni v obstoječe plačilne razrede, se uravnajo njihovi prejemki tako: 1. Primarjem medicinskega, kirurgičnega, dermotalogičnega in okulističnega oddelka se zvišajo plače od 1000 na 1200 gld. in aktivitetne doklade od 200 na 250 gld. ter se jim puste dosedanje osebne doklade in tudi šest v pokojnino všte-vnih petletnic po 100 gld. Primariju na okulističnem oddelku se dovoljuje osebna doklada letnih 400 gld., primariju na medicinskem oddelku, ki je ob enem tudi primarij blaznice na Studencu, se zviša dosedanja osebna doklada od 200 na 400 gld. na leto. Primariju na ginekologičnem oddelku, ki je nastavljen provizorično, se dovoljuje nagrada v znesku 400 gld. na leto. 2. Asistentu na kirurgičnem oddelku dr. Ivanu Jenko se dovoljuje osebna doklada letnih 200 gld. 3. Bolniški babici Josipini Knific se zviša plača na 400 gld. na leto z dvema petletnicama po 50 gld., vratarju pri deželni bolnici, kateri je nameščen provizorično, pa na mesečnih 36 gld. 4. Provizorični mašinist v deželni bolnici, Dragotin Verbič, se imenuje definitivnim z dosedanjimi prejemki. 5. Pri deželni blaznici na Studencu naj se ustanovi provizorično drugi hišni zdravnik z letno plačo 800 gld., prostim stanovanjem in 51 gld. pavšala na leto za svečavo in postrežbo. III. Provizoričnemu k ust o zu deželnega muzeja, c. kr. prof. Alfonzu Milliner se dosedanja opravilnina letnih 800 gld. zviša na 1000 gld., — slugi Matiji Kobal pa dosedanja plača letnih 300 gld. na 400 gld. proti temu, da se mu hkrati odtegne osebna doklada letnih 60 gld. IV. Pri deželnih uradih in deželnih zavodih nameščenim slugam se dosedanje letne plače od 360 gld. zvišajo na 450 gld. in aktivitetne doklade 48 gld. na 60 gld., petletnice pa ostanejo v isti izmeri kakor dosedaj. Deželni sluge imajo tudi pravico do uradne obleke, katero so vezani nositi v službi, Provizorično nastavljenemu vratarju v deželni hiši se sedanja mesečna plača 30 gld. zviša na 36 gld. ter obdrži tudi službeno obleko in naturalno stanovanje. XXL Sitzung mn 16. Mni 1899. V. Plače pazniškega osebja deželne prisilne delavnice se zvišajo takole: Prvemu nadpazniku od 600 gld. na 650 gld. drugemu „ „ 500 „ „ 550 „ paznikom I. razr. 1. kateg. od 450 gld. na 500 gld. n ^ » 2. 5? 33 420 33 33 450 33 „ !• ,, 3. 33 33 390 33 „ 420 33 n H- )j 1. 33 33 360 33 33 390 33 n "° ,, 2. 33 33 330 33 33 360 33 in provizoričnim paznikom 33 300 33 33 330 33 VI. Za osebje na kranjski kmetijski šoli na Grmu se določajo sledeči v pokojnino vštevni prejemki: za vodjo: 1400 gld., 1500 gld. in 1600 gld.; za pristava: 1100 gld., 1200 gld. in 1300 gld. za tretjega učitelja: 800 gld., 850 gld. in 900 gld. Tu navedeno učiteljsko osebje stopi na prvo plačilno stopnjo ter se prične uživanje novih plač od 1. januarja t. 1. dalje. Užitek do sedaj zapadlih petletnic ostane vsem trem učiteljem zagotovljen; nasproti pa neha pravica do daljnih petletnic dne 1. januarja 1899. L, ker s tem dnem začno prejemati novo ustanovljeno plačo. Vodja obdrži tudi dosedanjo osebno doklado v znesku 200 gld., ker se mu svoječasno ni dovolila pod pogojem, da odpade, kadar se mu plača zviša. Dalje se zviša letna mezda opravnika od 380 gld. na 450 gld. vrtnarja „ 360 „ „ 400 „ sadjarja „ 360 „ „ 400 „ in hišnika „ 144 „ „ 200 „ Vinščaku se je njegova mezda že s sklepom v letošnjemdeželnozborskem zasedanji zvišala na 360 gld. VII. Pri odmeri pokojnin za vdove je k plačam deželnih služabnikov prištevati tudi v pokojnino vštevne petletnice. Glede primarjev naj se pokojnine vdov oziroma vzgojevalni prispevki odmerijo po III. plačilnem razredu. VIII. V plačilne razrede uvrščeni kakor tudi vsi drugi deželni uradniki in služabniki vživajo novo uravnane prejemke od dne 1. januarja 1899.1. dalje. Kolikor so od tega časa v primeri s sedanjo uravnavo plač premalo prejeli, jim je doplačati dne 1. junija 1899. 1. IX. Deželnemu odboru se za leto 1899 dovoljuje kredit 400 gld. v to svrho, da provizoričnim uradnikom, katerim se s to uravnavo njihovi prejemki niso predrugačili, po razmeri posebno zaslužnega delovanja primerno zviša njih prejemke s podelitvijo nagrad. X. Pri deželnih uradih je takoj uvesti nedeljski počitek, kakor je že uveden pri državnih uradih, ter se deželnemu odboru naroča, da v prihodnjem zasedanju nasvetuje času primerno spremembo službene 547 XXL seja dne 16. maja 1899. — Z ozirom na § 34. deželnega reda nasvetujem, da se, kakor je doslej pri vseh organizacijah bilo običajno, ta točka razpravlja v tajni seji. Posvetovanje o tem, ali se ima kaka stvar razpravljati v tajni seji ali ne, se ima z ozirom na § 34. deželnega reda vršiti v odsotnosti poslušalcev. Prosim torej, da gospodje poslušalci ostavijo galerijo, da se bo potem v tajni seji razpravljalo, ali se ima o tvoriti zopet javna seja ali pa ta točka rešiti v tajni seji. (Javna seja prestane ob 5. uri 30 minut popoldne in se zopet prične ob 7. uri popoldne. — Die öffentliche Sitzung wird um 5 Uhr 30 Minuten unterbrochen und um 7 Uhr Nachmittag wieder aufgenommen.) Deželni glavar: Prosim gospoda poročevalca Višnikarja, da prečita sklepe tajne seje: Poročevalec Višnikar: Visoki deželni zbor je po nasvetu deželnega odbora in po nasvetu finančnega odseka, glede uravnave prejemkov za deželne uradnike in služabnike, sklenil sledeče : (Bere: — Liest:) »I. Po deželnozborskem sklepu dne 17. februarja 1894. I. za deželne uradnike, kateri so uvrščeni v šest plačilnih razredov, določene izmere plač in aktivitetnih doklad se razveljavljajo ter se od 1. januarja 1899. 1. pričenši ustanove po nastopnih določilih: 1. Razkaz prejemkov: T3 L N £ c >o ca V penzijo vštevna plača Aktivi- tetna doklada I. stopnja II. stopnja lil. stopnja E gld. gld gld. gld. I. 3000 3300 3600 400 II. 2000 2200 2400 350 III. 1600 1700 1800 300 IV. 1300 1400 1500 250 V. 1000 1100 1200 200 VI. 800 850 900 150 XXL Strung mn 16. Urn 1899. 2. V višjo plačo kakega plačilnega razreda se pomakne uradnik po vsakih petih službenih letih, ki jih je zadovolilnö izpolnil v dotičnem plačilnem razredu. Ta službena doba se prične, ako ni za posamezne uradnike drugače določeno, za tiste uradnike, ki so bili dne 1. marca 1894. 1. že nameščeni, od tega dneva dalje, za tiste uradnike pa, ki so bili pozneje imenovani ali uvrščeni, od dneva imenovanja oziroma uvrstitve. 3. Deželnim uradnikom nižjih pet razredov, kateri so zadovolilno služili petnajst let v enem in istem plačilnem razredu, se dovoljujejo v pokojnino vštevne starostne doklade in sicer: uradnikom II. in III. razreda po 200 gld., uradnikom nižjih treh razredov pa po 100 gld. na leto. Pod istim pogojem se dovoljujejo uradnikom nižjih treh plačilnih razredov po dvajsetih službenih letih, izpolnjenih v enem in istem plačilnem razredu, starostne doklade nadaljnih 100 gld. vsako leto. Deželni svetnik Matija Zamida, kateremu se plača razmerno zviša, ne dobi starostne doklade ter se uvrsti v prvo stopnjo I. plačilnega razreda. 4. Deželni tajnik Josip Pfeifer, ki ima naslov tajnika I. razreda, se uvrsti iz III. razreda v prvo kot končno stopnjo II. plačilnega razreda. 5. Upravitelju deželnih dobrodelnih zavodov Andreju Kremžarju se podeli naslov in značaj višjega upravitelja ter se uvrsti v III. plačilno stopnjo III. razreda z letno plačo 1800 gld. 6. Deželnemu nadinženirju Franu Witschlu podeli se naslov in značaj deželnega stavbenega svetnika, deželnemu inženirju Antonu Klinarju pa naslov in značaj deželnega nadinženirja. Poslednji se hkrati uvrsti v II. plačilno stopnjo III. razreda. 7. Koncipist Fran Uršič se -s svojimi prejemki premesti iz V. v IV. plačilni razred na drugo stopnjo. 8. Oficijalu pri deželni blagajnici Ferdinandu Omejcu priznajo se prejemki IV. plačilnega razreda, I. plačilne stopnje. 9. Kanclijski oficijal I. razreda Ivan Zupanc premesti se iz V. v IV. plačilni razred na prvo stopnjo z naslovom kanclijskega adjunkta. 10. Oficijal II. razreda pri deželnem knjigovodstvu, Henrik Lindtner, se kot oficijal I. razreda extra statum premesti v V. plačilni razred na prvo stopnjo. 11. Glede uvrščenja deželnih uradnikov v posamezne plačilne razrede in o tem, kedaj je vzeti oziroma zmanjšati petletnice po prejšnjem zistemu in osebne doklade, veljajo sicer dotični sklepi deželnega zbora v seji dne 17. februarja 1894. 1. 12. Deželnemu odboru se nalaga, da presoja vprašanje, ako naj ravnatelj prisilne delavnice Vekoslav Poljanec in kontrolor Albin Peternel še v pri- 546 XXL seja dne 16. maja 1899. Poročevalec dr. Papež: V imenu finančnega odseka se ne morem izreči za predlog gospoda predgovornika, ampak v tendenci celega poročila finančnega odseka, mislim, leži, da se ne morem izreči proti predlogu gospoda poslanca Hribarja. V drugem oziru mislim, da je stvar se že tako temeljito razpravljala, da bi bilo škoda za čas, ako bi hotel še kaj odgovarjati in torej predlagam, naj se predlogi finančnega odseka sprejmejo in si pridržim, glasovati za predlog gospoda poslanca Hribarja. Deželni glavar: Preidimo sedaj na glasovanje, in sicer bomo, ker se gospod poročevalec strinja z dodatnim predlogom gospoda poslanca Hribarja, glasovali o prvem predlogu finančnega odseka z dodatkom gospoda poslanca Hribarja. Gospodje, ki pritrjujejo prvemu odsekovemu predlogu z omenjenim dodatkom vred, izvolijo ustati. (Obvelja. —■ Angenommen.) Prvi predlog finančnega odseka je z dodatkom gospoda poslanca Hribarja sprejet. O ostalih odsekovih predlogih, menim, se lahko skupno glasuje, če visoka zbornica temu pritrjuje. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Ker je visoka zbornica s tem zadovoljna, prosim torej gospode poslance, ki glasujejo za predloge 2—5, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlogi so sprejeti. Sedaj prosim glasovati še o resoluciji gospoda poslanca Božiča. Gospodje, ki jej pritrjujejo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeta in s tem je končana ta točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka: 9. Poročilo finančnega odseka o prošnji občin Št. Vid in Podraga za podporo za napravo dveh kapnic na Nanosu. 1), Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petitionen der Gemeinden St. Veit und Podraga mit Subvention behufs Errichtung von zwei Eisterncn am Nanos. Poročevalec dr. Papež: Občini St. Vid in Podraga prosita podpore za napravo dveh kapnic na Nanosu. Leta 1893. je bila vložena prošnja na deželni zbor za podporo za na- - XXI. Sitzung mu 16. Wni 1899. pravo dveh kalov za živino na Nanosu in se je to utemeljevalo s tem, da imajo posestniki v Št. Vidu in Podragi veliko obširnih planin na Nanosu in da vzdržujejo tam mnogo živine ter da je tudi pet do šest sto ljudi vsako leto na Nanosu, kjer prebivajo o času delanja, ko tam kosijo in žanjejo seno. Potem so si pa posestniki to stvar, ko se jim je bila že podpora dovolila, premislili in so sklenili, da bi bilo priporočljivo napraviti namesto dveh kalov dve kapnici, in sicer, ker bi bili prvič zneski, ki so se dovolili za napravo teh kalov, namreč 260 gld. za vsakega, premajhni, in bi bilo za vsak kal potrebnih 1757 gld., in ker so na drugi strani pa spoznali, da, če bi se še kaj več dodalo, kajti z večjo svoto bi se dali lahko napraviti kapnici, bi se dalo preskrbeti pitne vode tudi za ljudi. V resnici se mora priznati, da je na Nanosu tolika suša, da v poletnem česu leto zaletom trpijo ljudje in živina toliko žejo, da je bistveno za gospodarski obstanek, v kolikor se tiče planinarstva, da se pomanjkanju vode kmalu in kakor hitro mogoče odpomore. Vsaka kapnica bi po načrtih, katere imam tukaj na odru kot priloge dotični prošnji, stala po 3400 gld. in jaz lahko izrečem, da bi to bila mala svota, ako bi v resnici vsaka kapnica tako malo stala; ampak kolikor sem jaz pogledal v načrt in proračun, mislim, da je po teh načrtih mogoče proračunjeno svoto in ne več uporabiti, da se te naprave izvrše. Finančni odsek je torej z ozirom na to, da je, kakor rečeno,v naprava dveh kapnic na Nanosu v politični občini Št. Vid bistvena in prepotrebna za gospodarski obstanek občin Št. Vid in Podraga, v kolikor se tiče planinskega gospodarstva, sklenil, da predlagam: „Deželni zbor naj sklene: Predležeča prošnja občin Št. Vid in Podraga za podporo v napravo dveh kapnic na Nanosu se izroči deželnemu odboru v stvari primerno rešitev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. —- Angenommen.) Sprejeto. Sedaj pride na vrsto točka: t 10. Ustno poročilo finančnega odseka o uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike (k prilogi 69.). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Regelung der Bezüge für die landschaftlichen Beamten und Diener (zur Beilage 69.). 545 XXI. seja dne 16. maja 1899. - nicht ergeben. Ich habe die Hoffnung, dass, wie sehr auch der Ausbau der Bahn nach Johannisthal gewünscht wird, doch mit der größten Vorsicht bei den Voranschlägen vorgegangen wird und ich bin überzeugt, dass es möglich sein wird, einen bedeutend geringeren Kostenvoranschlag als den angegebenen festzustellen und den Bau unter Bedingungen durchzm führen, dass dessen Ertragsfähigkeit sichergestellt erscheint. Dies die eine Bemerkung. Die zweite Bemerkung bezicht sich ans die Eisenbahn, welche von dem unmittelbaren Herrn Vorredner befürwortet wurde. Ich unterstütze den diesbezüglichen Antrag, weil ich thatsächlich für gerechtfertigt halte, dass in dieser Richtung die Fortsetzung der Linie von Görz nach Heidenschaft auf krainischem Boden zum Anschlüsse an die Südbahn geführt wird. Ich glaube aber, dass dies eine Angelegenheit ist, welche besser von staatlichen und militärischen Rücksichten geleitet und wahrscheinlich in dieser Richtung günstiger gelöst werden wird, als ans dem eingeschlagenen Wege, so dass vom Lande dafür kaum eine Unterstützung in Anspruch genommen werden wird. Ich halte jedoch die Ausführungen des Herrn Vorredners im Interesse dieser Bahn für gerechtfertigt, weshalb wir dieser Resolution alle zustimmen können. In diesem Sinne möchte ich bitten, die Anträge sowohl wegen der Bahn nach Johannisthal als den anderen Antrag zu unterstützen. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Izprosil sem si besedo v zadevi nekega predloga, ki je bil prej že a limine odklonjen, in sicer glede predloga gospoda tovariša Lenarčiča, ki je v dolgem, jako interesantnem in poučnem govoru opisoval prednosti ozkotirnih železnic za nekatere kraje in ki je zlasti priporočal, da bi se uvaževalo, ali ne bi kazalo ozkotirno železnico zidati tudi od Trebnja do Tržišča. Meni se zdi ta predlog po izvajanjih gospoda tovariša Lenarčiča vendarle tako važen, da bi iz vsega srca obžaloval, ko bi po kaki pomoti popolnoma izginil iz posvetovanj v tej visoki zbornici, kajti ne dä se tajiti, da so, — kakor se je v prejšnjih časih, ko se je razpravljalo o Belokranjski železnici, od mnogih strani opozarjalo — lokalne železnice z ozkim tirom za nekatere kraje veliko bolj pripravne, veliko bolj rentabel in veliko bolj priporočljive, kakor železnice z normalnim tirom. Vpraša se torej, ali je železnica iz Trebnja do Tržišča taka železnica, da bi se moglo o njej govoriti, ali naj pride v poštev vprašanje gledč ozkega tira. Ko bi kdo mene vprašal, moral bi mu naravnost odgovoriti, da bi bilo morebiti celo priporočljivo, napraviti pri tej železnici ozki tir. Če XXL Sitzung am 16. Mai 1899. bi železnica Trebnje - Mokronog imela kak večji pomen, da bi dalje peljala do Sevnice, ali če bi se v obče tranzitni promet imel po njej vršiti, potem ni dvojbe, da bi kazalo poseči po normalnem tiru. Vsega tega pa pri tej železnici ni, temveč ona ima služiti večinoma le prometu, katerega imamo pričakovati od premoga in od industrij, ki utegnejo ob železnici nastati. Vprašanje, s kakim tirom naj se zgradi ta železnica, je pa za deželo in za deželne finance jako velike važnosti. Ozkotirna železnica bi se dala, kakor je z neovržnimi dati dokazal častiti gospod tovariš Lenarčič, zgraditi z veliko manjšimi troški in bi morebiti niti polovico ali morda celo samč tretjino tega ne stala, kakor normalnotirna železnica. Če bi do tega prišlo, da bi se gradila ozkotirna železnica, potem pa bi deželni prispevek, o katerem se glasi prvi predlog finančnega odseka, da naj se določi z največ 10% troškov in z največ 100.000 gld., znašal veliko manj, kakor 100.000 gld., in to je u vaze vanj a vredno. Če se z ozkotirno železnico po jedni strani glede prometa in povzdige narodnega blagostanja tisto doseže, kakor z normalnotirno, pri tem pa po drugi strani utegne deželi prihraniti 20 do 30.000 gld. ali celo več, tedaj je vsekakor priporočati, da se ta stvar dobro preudari. Zaradi tega je pa tudi obžalovanja vredno, da se je predlog gospoda poslanca Lenarčiča, ki je bil stavljen v najboljši intenciji, a limine odklonil, ker je vselej obžalovati, da se kak predlog, ki ima le količkaj opravičevanja, da pride v razpravo, takoj odkloni, ne da bi se dala prilika, da bi prišel v razpravo. Glede na vse te razloge si jaz dovoljujem, 'ne da bi predlagal spremembo prvega predloga gospoda poročevalca, ampak odstopajoč od misli gospoda poslanca Lenarčiča, ki se je izrekel, da naj bi se deželni prispevek do najvišjega zneska 100.000 gld. določil samo za slučaj, da se železnica zgradi z ozkim tirom, priporočati, da se prvi predlog finančnega odseka sprejme nespremenjeno, k temu pa izvoli sprejeti sledeči dodatni predlog: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru pa se ob jednem naroča opozoriti konzorcij za zgradbo te železnice, da bi morebiti z ozirom na gradbene troške in pa na renta-biliteto železnice kazalo zgraditi jo z ozkim tirom.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo dodatni predlog gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je toraj v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Gospod poročevalec ima besedo. 544 XXL seja dnč 16. maja 1899. - O važnosti te železnice mislim pač ni vredno besede izgubljati. Njena strategična važnost se je na-glašala pri vseh prilikah v vojnem ministerstvu; na glašala se je pa tudi dolžnost vojne uprave, da v tem pogledu nekaj stori, kajti edino, kar se je storilo tekom 30 ali 40 let, je cesta, ki se je leta 1866. gradila po Rebrnicah v Vipavsko dolino. To je bilo prvo, zadnje, pa tudi vse. Da je za premikanje vojaških čet proti Italiji potrebnae druga zveza proti Furlaniji, jasno je kot beli dan V .gospodarskem in prometnem oziru pa je zahteva po tej železnici opravičena že zaradi tega, ker je Vipavska dolina in njena okolica v primeri s Krasom jako gosto obljudena, tako da je ondaj naseljenih do 20.000 duš in more se trditi, da je to pač najbolj gosto naseljeni del kranjske dežele. Glede osebnega prometa je torej dovolj preskrbljeno. Vipavska dolina imenovala se je svoj čas biser sveta, biser kranjske dežele. Danes so razmere kolikor toliko spremenjene, vendar pa upam, da, ko bodo vinogradi regenerirani, povrne se tudi nekdanje blagostanje, da bodo sadni in zelenjadni pridelki, ki so že zdaj na svetovnem trgu, prišli v še večji meri v promet, ko bo železnica zgrajena. Vsled teh razmer ni bilo niti najmanjšega pomisleka, da ne bi se že leznica iz Gorice nadaljevala preko Vipavske doline. In res je lansko leto železniško ministerstvo odposlalo inženirje, naj trasirajo železnico od Ajdovščine proti Postojni in sicer preko Razdrtega in po Pasjem Repu v Vipavsko dolino. Ko pa so prišli do Razdrtega se jim je dal nalog, naj trasirajo drugo progo, ki bi imela predstavljati Vipavsko železnico, namreč progo od Razdrtega mimo tienožeč po pustih neplodnih in nenaseljenih kraških tleh na Dornberg in v Gorico. S tem je bilo vse dosedanje prizadevanje Vipevcev na glavo postavljeno in želja, katero so gojili Vipavci, je bila uničena. Ako bi se gradila ta proga, bil bi to usodepolni udarec za Vipavsko dolino, ker bi potem nikdar več ne smela se nadejati, da pride še kdaj do železniške zveze z drugim svetom, ona bi bila potem popolnoma osamljena, dasiravno v nobenem oziru tega ni zaslužila. V tem slučaju bi se železnica naravnost izognila Vipavski dolini in ako bi si vkljub temu še vedno nadela naslov: „Vipavska železnica“, bila bi gola ironija, kajti železnica, ki bi šla po tistih tleh, ne bi se dotikala Vipavske doline, izvzemši malo progo od Gorice do Dornberga, ki pa ne gre po Kranjskem. Druga hiba te železnice, ki se tiče dežele Kranjske v obče, je ta, da bi se ta proga v obče kranjskih tal ne dotikala, ampak da bi od Razdrtega do Dostopne tekla sicer po kranjskih tleh, drugače pa vedno le po primorskem Krasu. Naglasiti moram še to, da je proga Gorica-Ajdovščina že vzakonjena. Stvar se suče že nekaj let sem in gradnja se je imela že predlanskem začeti, toda vsled intrige, ki je žalibog na škodo Vipavski dolini zmagala, se je končna šta-cija pri prvotno projektevani progi premestila iz Ustja v Ajdovščino. S tem se je dala železnici druga smer, XXI. Sitzung mn 16. Mm 1899. toda v te podrobnosti se nočem dalje spuščati, ker se ne čutim zmožnega, pa tudi ne poklicanega pred-pisavati, kod naj se železnica nadaljuje. Zadošča popolnoma, ako rečem, da naj teče železnica proti Postojini po vipavskih kranjskih tleh, tako da bo vsem težnjam ustreženo in prepričan pač smem biti, da bodo poklicani faktorji se odločili za to, kar bo splošnim koristim in naši deželi najbolj ugajalo. Z ozirom na ta kratka izvajanja si usojam visoko zbornico prositi, da bi gospodje poslanci moj predlog, kakor so ga že preje pismeno podpirali, tudi ustno soglasno sprejeli. Deželni glavar: Resolucija je podprta, ker je podpisana od 34 poslancev. Želi še kdo besede? Gospod poslanec ekscelenca baron Schwcgel ima besedo. Xlißfovimctrr (Emile it j Freiherr von Sch weg el: Ich bitte zu entschuldigen, wenn ich in vorgerückter Stunde das Wort ergreife, um einige Bemerkungen zu der entsponnenen allgemeinen Eisenbahndebatte beizufügen. Ich sehe nt id) hiezu veranlasst hauptsächlich durck) die Ausführungen des geehrten Abgeordneten Pakiž, welcher bezüglich der Unterkrainer Bahn eine Apostelgeschichte erzählt hat (Veselost. — Heiterkeit.), die mir nicht bekannt ist, aber in dem einen Punkte, bezügliä) dessen er sich auf gewisse Abmachungen beruft, eine Richtigstellung erheisd)t. Er hat ausgeführt, dass die Gemeinde Soderschitz einen Beitrag von 2000 fl. der Unterkrainer Bahn gutter der Bedingung garantiert hat, dass die Station Žlebič emdjtet werde. Id) glaube eonstatieren zu sollen, dass diese Darlegung auf einem Irrthum beruht, dass daher der Unter« Imitier Bahn deshalb, als ob sie eine eingegangene Ber-pflid)tung nidjt erfüllte, ein Borwurf nid)t gemacht werden kann. Ich begreife die Wünsche des Herrn Abgeordneten und glaube, dass wenn die Verhandlungen, die im Zuge sind, in ersprießlicher Weise fortgeführt werden und wenn es möglid) sein wird, dass die Unterkrainer Bahn ohne Inanspruchnahme größerer Geldmittel den entsprechenden Beitrag zur Errichtung der Station Žlebič zu leisten im Stande sein wird, den Wünsck)en von Soderschitz und der anliegenden Gemeinden wird Rechnung getragen werden können. Nun möd)te ich mir and) gestatten, einige kurze Bemerkungen bezüglid) der zwei anderen Bahnen, die zur Sprad)e gebracht wurden, beizufügen. Zunäck)st glaube id), dass wir uns vor Uebertreibungen bezüglid) der Kostenanschläge außerordentlid) in Acht nehmen müssen. Es treten später leid)t Erscheinungen zutage, die in der Folge zu Anklagen ausgenützt werden, wenn die prosectierten Bahnen das erwartete Erträgnis 543 XXI. seja dnö 16. maja 1899. - Pa ne le posamezne osebe, ampak tudi cele občine so bile za to naprošene. Tudi pri meni — vem se vsega natančno spominjati — bil je tak gospod apostol — veščalc, kot katerega sem ga takrat spoštoval, kakor ga kot takega še danes spoštujem. Prišel je na moj rojstni dom in ko mi je celo stvar natančno razložil, je pristavil, da, če bo dala občina Sodražica, kjer jaz stanujem, izdatno podporo, bodo takorekoč imeli nekakšen „mušter“ (živahna veselost, — Lebhafte Heiterkeit), s katerim se bodo izkazovali pri drugih občinah. In res sem, ko sem bil v tisti odsek doma pri občini izvoljen, delal na to, da se je dovolila kar mogoče ogromna svota. Obljubili smo 2000 gld., pa ne samo obljubili, ampak tudi dali, plačali (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit). In zakaj to omenjam? Ker bi prosil in želel, go-spöda moja, da bi se pri stranski progi, o kateri je sedaj govor, gledalo na to, da se bodo na pravih mestih napravile vpostaje, katerih bo gotovo več in ne ena sama, v St. Lovrencu ali kje — meni kraj ni znan — in da bi se ne postopalo tako, kakor na primer pri progi Ljubljana-Kočevje, kjer se je najbolj imenitni in najbolj pripravni kraj izpustil (Klici: — Rufe: „Žlebič!“) — prosim govornika ne motiti, kajti jaz imam sedaj besedo (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit) — kraj, kjer se stikajo tri deželne ceste in kjer bi postaja služila osmim občinam in ta kraj je —- Žlebič. (Veselost. — Heiterkeit.) Dovolite, gospod deželni glavar, da še nekaj drugega pojasnim. —- Doli v Št. Lovrencu so premogokopi. Veliki so, pa vendar ne rastejo, ampak izkopavajo in vničujejo se in enkrat, če tudi ne kmalu, bodo zmanjkali ti zakladi; jaz pa zastopam take kraje, kjer je promet za vse čase zagvišan, zagotovljen, kjer je na tisoče in tisoče oralov gozda, ki raste, kolikor se tudi iz njega vzame. Torej, gospöda moja, če se pri novi železnici gleda na to, da bo deželi dala kak dohodek in pripomogla pokrivati izgubo pri glavni progi, prosil bi, da naj se na vsak način dobro premisli, kje naj se napravijo postaje, da bodo v resnici postavljene na primernih krajih. Prečastiti gospod deželni glavar, jaz bom prav kratek, samo še eno opazko hočem napraviti. Pridem si sam sebi naprej tako, kakor Simeon, ko je v templju gospoda pričakoval (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit). Gospoda moja, postaja v Žlebiču nam je bila tukaj spočetka obljubljena, kajti le s tem pogojem, da se nam naredi, dali smo tistih 2000 gld. Zato pa sedaj tudi kakor kak namestnik tistega starega Simeona leta in leta že čakam na to postajo in, gospöda moja, kadar se bo izvršila, bom s Simeonovimi besedami izrekel: „Sedaj pa rad v Gospodu zaspim“ — in s tem sem končal. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Lebhafter Beifall und Händeklatschen). Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Božič ima besedo. - XXL Sitzung atu 16. Wni 1899. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Usojam si danes nastopno predlagati. (Bere: — Liest:) „Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru naroča se predložiti visokemu c. kr. železničnemu ministerstvu utemeljeno vlogo s prošnjo, da bi se že vzakonjena glavnotirna proga Vipavske železnice Gorica-Ajdovščina iz Ustja odnosno iz Ajdovščine po vipavski dolini proti Postojni nadaljevala ter da bi se ta črta sprejela mej one železnice, ki se imajo v bližnji bodočnosti graditi.“ Predlog nosi sledeče podpise: (Bere : — Liest:) „Božič, dr. Ivan Tavčar, Grasselli, Murnik, F. Košak, Perdan, Lenarčič, Schwegel,Kajdiž, Detela, Luckmann, dr. Papež, Klein, Povše, Liechtenberg, Ivan Šubic, F. Ažman, F. Modic, Ulm, Rechbach, Gab. Jelovšek, Schweiger, Loy, Barbo, Žitnik, Iv. Hribar, v. Wurzbach, Pfeifer, Pakiž, A. Kalan, Langer, Schaffer, Lenkh, Višnikar.“ V utemeljenje tega predloga usojam si na kratko naslednje navesti: Zdaj, ko se bliža trenotek, da se bo pričela graditi delna proga Vipavske železnice, to je proga Gorica-Ajdovščina, nastopil je čas, da se začne tudi dežela Kranjska zanimati za to železnico, in to v tisti meri, kakor so se na primorskem Vipavskem zanimali za progo Gorica Ajdovščina. Goriški Slovenci napeli so bili v deželnem zboru in deželnem odboru vse mogoče sile, da bi se ta železnica, ki je za goričke Slovence vitalnega pomena, spravila v življenje; dežela go riška, ki je sama po sebi siromašna, voti-rala je v to svrho 100.000 gld. podpore, četudi je deželni odbor v zadnjem času vsled gotovih homatij to podporo preklical. Pritegnile so se tudi občine, ki so pri tej zgradbi interesirane, da so to podjetje s primernimi zneski podpirale. Na kranjski strani vladala je v tem pogledu izvzemši par peticij, ki so se doposlale vojnemu ministerstvu in izvzemši de-putacijo, ki se je pred par leti podala k ministerstvu, grobna tišina, to pa zaradi tega, ker se je bila do-tični deputaciji izrekla želja, naj bi se kranjski del Vipavske doline ne vmešaval v to vprašanje, dokler ni zagotovljena proga od Gorice do kranjske meje, to je do Ajdovščine, kajti s tem bi se utegnilo to vprašanje le zavleč. Sedaj pa je prišel ta trenutek. Železnica iz Gorice do Ajdovščine je zagotovljena in zgradba njena se bo pričela v kratkem. Prišel je torej čas, da dežela Kranjska poseže v to vprašanje s tisto vnemo, katero so prebivalci goriške strani pri raznih prilikah pokazali in da se zlasti potegne za to, da se železnica iz Ajdovščine po kranjskih tleh preko Razdrtega proti Postojini nadaljuje, in sicer v tisti smeri, ki bi krajevnim pa tudi splošnim koristim dežele Kranjske najbolj ugajala. 542 XXI. seja dne 16. maja 1899. tega premoga, kajti za litje cinka treba dobrega blaga, kolikor so me poučili izreki strokovnjakov. Pred sabo imam relacijo moža, ki zavzema častno mesto v montanistiki in sicer nekega Paul-a, c. kr. svetnika montanističnega, ki se izjavlja da ima Sentjanški premogokop blizu ;200,000.000 m centov dobrega blaga. On pravi: „Kar pa zadeva kvaliteto, kakovost šentjanškega premoga, izjavljam da je to rujavi premog, bogat na smoli in posebno izvrstne kakovosti.“ Istotako se je izjavil strokovnjak Pich, c. kr. minis terski svetnik, ki je bil svoj čas načelnik urada za rudarstvo v Avstriji in ki ceni bogatost ondot-nih premogokopov na 78,500.000 m stotov. Imenuje pa ta izračun, katerega je neki drug rudni inženir napravil, kot jako minimalen. Pred mano je tudi izjava nekega strokovnjaka, ki na podlagi poizvedb še celo pravi, da se tudi ravna, da se bo moglo dve tretjini ondotnih zakladov odpreti, ne da bi se' kopalo pod zemljo in da bo samo za eno tretjino treba štolnov. Toraj tudi dobava ondotnega premoga je taka, da zagotavlja ugodnost v vršitvi tega obrata. Prav zaradi tega imam nado, da smemo na podlagi izjav takih veščaltov računati, da se tu ravna za bogato blago, ki za desetletja zagotavlja bogat promet tej železnici. In bodi mi dovoljeno, eno reči. Nagib, ki mene osebno vodi, da se ogrevam za to železnico, je ta, ker upam, da po njej oživimo promet na glavni progi dolenjskih železnic. Ne da se tajiti, in ne prikrivajmo si tega, da je proga Novomesto - Ljubljana pasivna, ker ima premalo prometa. S tem pa, ako bi se posrečilo doseči železnico do Šentjanža, do teh bogatih rudnikov, je pa upati, da se pomnoži promet na glavni progi in da bo dežela Kranjska, ki je z garancijo prevzela veliko dolžnost in breme, (Poslanec Zelen — Abgeordneter Zelen: „Žalibog!“) pri tem našla svoj račun, ker je nada opravičena, da prav ta stranska železnica utegne živahnejši promet in tudi večje dohodke dovesti glavni dolenjski železnici. In ta nagib je gotovo vreden, da ga upošteva visoka zbornica. Gospod predgovornik nam je v jako zanimivi raz-ložbi pokazal prednost ozkotirne železnice. Jaz sem si že dovolil izraziti s kratkimi besedami, da bi se, ako bi se ravnalo samo za kmetske, pridelke morda pridružil tej misli in glasoval za ozkotirno železnico. Toda iz vseh mojih kratkih besed, in jaz hočem kratek biti, se vidi, da ne mislim na zgradbo te železnice samo iz kmetskih interesov, ampak v nadi, ker upam, da nam premogokop sentjanški obilo posla da na tej železnici, ki bo omogočila, da se bo ta železnica obrestovala. Vendar pa moram reči, da bi tudi ozkotirnost železnice ne imela pravega smisla, kajti, gospoda moja, gospod predgovornik je prav dobro omenil, da se bo premogokop sentjanški imel boriti z veliko trboveljsko premogarsko družbo, ki ima prvič dobro blago, in drugič že ugotovljene svoje odjemalce. In tu bo treba podjetnikom na vsak goldinar gledati, da zamorejo zmoči to težko konkurenco, katera bo pa na korist tudi glavnemu mestu in drugim krajem, ker je premog prvi pogoj vspešne industrije. Ako bi ozkotirna železnica prihajala na - XXL Sitzung mn 16, Mui 1899. glavno železnico, recimo k postaji Trebnje ali v Veliki Loki, treba bi bilo prekladanja. In da to pro-vzroča veliko troškov, mi ne more nihče ugovarjati in drugič pa bi se marsikaj premoga razbilo in trošiti bi bili morda tako veliki, da bi bili odločilni in osodepolni za zmožnost prestajanja konkurence. Pa tudi glede kmetskih pridelkov ni vse eno, ali se prevažajo po normalnem ali pa po ozkem tiru; vsaj vidimo, da so železnice med seboj napravile pogodbo, da gredö avstrijski vagoni naravnost v Nemčijo v času jeseni, ko se celi vagoni jabolk izvažajo iz naše Kranjske v Virtemberg in daljno Prusijo. Na tem, gospoda moja, je silno veliko ležeče. Kedor ve, kako mučno je prevažanje sadja, mora priznati, da že iz tega razloga bi ne bila koristna prometu kmetskih pridelkov ozkotirna železnica. Pa, kakor sem rekel, kedar se bo ravnalo za to, da napravimo železnico, ki se bo imela ozirati le na kmetske pridelke, udal se bom rad priporočilu gospoda predgovornika, da naj se železnica gradi z ozkim tirom. Pri tej železnici pa menim, da je vsekako treba v prvi vrsti gledati na šentjanški premogokop in njegovo blago. In zato je vse storiti, da bo promet olahkočen in konkurenca omogočena temu blagu. Ker bo dežela tedaj tukaj sodelovala in prispevala k napravi te železnice z izdatnim zneskom, bi deželnemu odboru lažje priporočal, da naj, ko bo svoj glas oddajal, kje naj se definitivno izvrši železnica ali dotična trasa, zastavi svojo Lesedo za to, da se kolikor mogoče ozira na glavne kraje ali vasi, da bodo deležni postali dobrote nove prometne zveze, ki naj bo tudi v prospeh tamošnjih krajev. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Pakiž ima besedo. Poslanec Pakiž: Visoki zbor! S posebno gorkim srcem sem svoje dni pozdravil prve nasvete gledč gradnje dolenjskih železnic in z istotako gorkim srcem pozdravljam današnje poročilo in nasvete glede nadaljevanja ali spopolnjenja obstoječe proge, glede železnice v St. Janž, kajti s to stransko progo se bo s časom odprl za glavno progo nov vir dohodkov, ki bo, to je skoraj gotovo pričakovati, zadostoval v pokritje takozvane „izgube“ ali „primanjkljaja“ pri glavni progi. Torej, gospöda moja, kakor sem pa s toplim srcem pozdravljal podjetje dolenjskih železnic, ravno-tako ledeno-mrzlo pa mi postaje pri srcu, če se zrni sl im nekega ncdostatka. Dovolite, prečastiti gospod deželni glavar, da tu napravim neko opazko. Predno se je gradila dolenjska železnica, hodili so po Dolenjskem neki apostoli (veselost. — Heiterkeit), ki so nabirali podpise oziroma obljube, koliko bo eden in drug prispeval, da se nabere nekaj kapitala. 541 XXI. seja dnö 16. maja 1899. - voziti ? V tem oziru se zopet sklicujem na bosansko železnico, ki vozi po 23—30 km v eni uri. Poskusi so pokazali, da bi se dalo voziti tudi s hitrostjo 40 km na uro in še celo pri hitrosti 50 hm ni še bilo glede stabilitete lokomotiv opaziti nikake nevarnosti. To je torej nekoliko podatkov. Sklicujem se še na podatke višjega inženirja Ziffer-ja na Dunaju, ki navaja, da se rabijo na ozkotirnih železnicah v Avstriji lokomotive z 22'7 — 24 ton službene teže, ki zmagujejo pri 36°/00 strmine in na krivinah 60 m radiusa 40—50 ton s hitrostjo 15 hm; pri hitrosti 15 km, pa le 10°/00 strmine zmagujejo 150 — 170 ton tovora in še pri hitrosti 25, Lm in isti strmini zmagujejo 75—100 ton tovora. Ce se pa potem oziramo še na druge okolnosti, ki bi utegnile znižati prehladne troške, imam še nekaj statističnih podatkov, iz katerih je razvidno, da znašajo prehladni troški iz ozkotirnih železnic na normalno - tirne pri polnih vozovih 5—15 krajcarjev od tone, torej 50 — 1 gld. 50 kr. od vagona, za tovore v kosih pa 10—25 kr. od tone. Ne bom visoke zbornice nadlegoval z nadaljnjim podatki, ti podatki pa, katere sem navedel, so bili potrebni v podkrepljenje trditve, da bi bilo vsekako umestno, če se ogrevamo za to prometno zvezo, gledati na to. da jo gradimo kar najcenejše. Pride pa v poštev še druga okolnost. Ugovor, da treba prekladanja od ene proge na drugo, je ničeven, ker je že v projektu računjeno na tako,prekladanje, kajti projekt ima v svojem izvoru od St. Janža do Tržišča ozkotirno priviačnico; tam so glavni tovori, tam se računi na premog in torej bo treba premog iz ozkotirnih vagonov prekladati v normalnotirne vagone, ki bodo od Tržišča dalje do dotične točke dolenjske železnice vozili. Torej če se že mora prekladati, naj se preklada samo enkrat, in naj se, če se je ta trosek uporabil, še ta ugodnost porabi, da se gradi železnica z manjšimi troški. Meni se vidi, da sem s tem utemeljil svoj nazor, ako zahtevam, da štedimo z deželnim denarjem in da, kadar se bo sešel dotični konsorcij ali ona družba, ki bi utegnila za podjetje v toliki meri ogreti se, da spravi skupaj druge troške; tej družbi priskočimo na pomoč, toda ne s tem, da bi se danes izrekli za prispevek v znesku 10 % glavnice za normalnotirno železnico, ampak da se izrečemo za to, da naj se to podjetje, ker je samo po sebi zdravo, koristno in potrebno, podpira z istim zneskom, kakor je tu določeno, namreč s zneskom 100.000 gld., toda brez ozira na to, ali znaša ta svota 10% gradbenih stroškov ali pa tudi več odstotkov. Jaz bi si torej usojal predlagati visoki zbornici nastopno: »1. Dežela Kranjska zagotavlja za zgradbo lokalne železnice od postaje Trebnje ali Velika Loka Dolenjskih železnic čez Mirno - Mokronog v Tržišče ter z dovlačnico do premogovnikov v St. Janžu glavnice do naj višjega zneska 100.000 gld. av. velj. s pogojem, da se gradi kot ozkotirna (76 cm)«. Vse druge predloge finančnega odseka pa odobravam in bom zanje tudi glasoval. - XXL Sitzung NM 16.$M 1899. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Lenarčiča, izvolijo ustati. (Se ne podpre. — Wird nicht unterstützt.) Predlog ni zadosti podprt in torej tudi ne pride v razpravo. Želi še kdo besede? Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Visoka zbornica! Ni mi na razpolaganje tako bogato z velikim trudom nabrano gradivo, kakor gospodu predgovorniku in stavljam se torej samo na popolnoma praktično stališče pri odločitvi tega vprašanja. Gospöda moja, mi imamo tukaj predlog finančnega odseka, da naj se zgradi od trebanjske ali pa od velikološke postaje železnica vozeča skozi Mirno, St. Rupert, Mokronog, Tržišče in od tam do Sentjanških premogokopov. Kot poslancu nastaje mi dolžnost vprašati se, predno dam glas za to, da dežela prispevaj za zgradbo te železnice, ali zasluži ta železnica, da jo dežela podpira. In tu so za me merodajni sledeči momenti, ki so me toliko v deželnem železniškem svetu kakor v deželnem odboru navodili, da sem dal svoj glas za to podporo. Prvi razlog je, da se s tem gotovo pospešuje in tudi podpira poljedelstvo. Kolikorkrat sem imel priliko priti v to lepo dolino, srečaval sem mnogo vozov, kateri so vozili ne le drva, ampak večinoma premog in oglje na železnično postajo. Gospoda moja, izkoriščanje oglja lesnega zmirom kaže veliko pomanjkanje prometnih sredstev, kajti le s tem, da se drva predelajo v oglje, le s tem je mogoče lastniku do-tičnega gozda vsaj deloma izkoristiti svoj gozd. Pa tudi druge pridelke ima ta dolina, ki je ena najbolj rodovitnih dolin dežele Kranjske. Da bo torej železnica v korist, je jasno. Vsaj dobri kmetovalci vedo, kolik del od skupila za kmetske in gozdne pridelke odpade ravno na transportne troške. Gospoda moja, ko bi se ravnalo samo za kmetske pridelke, bi tudi jaz gotovo jako trezno prevdarjal vprašanje ali je spustiti se v to železnico. In morda bi se v tem slučaju, tudi ako bi bil dotični račun ugoden, vendar sprijaznil z nasvetom, da bodi železnica ozkotirna. Ampak kedor je imel priliko, kakor jaz proučiti celo zadevo, mora priznati, da se bo gradila železnica zato, ker imamo nado, da bo vs tem omogočeno izkoriščanje premogokopov v Šentjanžu. Da ondotni premog ni slab v kvaliteti blaga, ki se tam nahaja, je najboljši dokaz, da ga je skozi dve desetletji rabila tamošnja tovarna za litje cinka. Sicer pa mora za nas merodajno biti, ali obečajo ti premogokopi, da je tudi kvantiteta taka, da bi zamogli računati, da bo vsaj za več desetletij železnici zagotovljen promet v velikih množinah. Glede kvalitete sem že prej kratko omenil, da vporaba tega premoga po tovarni za litje cinka vsekako govori jasno o dobroti v kvaliteti 540 XXI. seja dne 16. maja 1899. - Severna Amerika ima 800 km ozkotirnih železnic in sicer progo St. Louis Cincinnati do Toledo ob Brije-jezeru. Mexico je imela 1888. leta 200 km ozkotirnih železnic, Brazilija 7585 km s tirom BOO »n, in 1345 km s tirom B60 m. Argentinija je imela 1891 leta: 4144 Lm s tirom I '00 to, 7680 km s tirom 1676 to, 1043 hm z normalnim tirom. Angleška Ostindija je imela 1892. 1. 8596 milj železnic s tirom B00 to, 11 349 milj s tirom B676 m in 313 s prav ozkim tirom do 0-61w. Tudi prva železnica v Kitajski od Shanghai do Kangvvau je bila grajena s tirom 0'76 to. Japonska ima 3000 km železnic z ozkim tirom B067 to, Algier 884 km s tirom B00 to, Avstralija je imela 1890 leta v južnem delu poleg 1782 km s tirom 1 067 to, tudi 809 km s tirom B60 to. Visoka zbornica naj mi oprosti, ako sem jo s temi podatki nekoliko dalje časa mučil, ali meni se vidi, da je bilo potrebno priti s takimi podatki, da potem ne bo mogel nikdo ugovarjati, kakor da bi bila to kaka nepotrebna novotarija, ako bi tudi v naši deželi upeljali ozkotirno železnico. Skliceval bi se tu lahko na sosedno Štajersko, toda ugovarjalo se mi je, da pri teh železnicah na Štajerskem ni opazovati posebnih gospodarskih uspehov, s čemur pa seveda še ni rečeno, da gospodarski uspehi zaradi tega niso ugodni, ker so železnice ozkotirne, nasprotno, jaz trdim, da ozki tir zabranjuje, da vspehi niso še neugodnejši, kakor se faktično kažejo. Pri tej priliki bi si usojal opozoriti še na prednost ozkotirnih železnic. Te prednosti so: 1 manjši gradbeni troški, ker potrebujejo ozkotirne železnice nekoliko manj sveta, ker treba za nasip manj prekladanja zemlje, ker so za njo objekti cenejši in ker je gornja stavba (Oberbau) vsled manjše obtežbe cenejša, 2. cenejša obratna sredstva, 3. manjša obraba teh sredstev, 4. razmerje med delujočo in mrtvo težo je ugodnejše pri ozkotirnih železnicah kakor pa pri normalnotirnih; 5. ranžiranje je lažje izvršljivo, ker so vozovi lažji, 6. pri ozkotirnih železnicah je rentabiliteta ložje dosegljiva, kakor pa pri normalnotirnih. V prilog normalnemu tiru bi se utegnila na vesti okolnost, da proga sama po sebi ni dolga, in da treba misliti na prehod iz šentjanške železnice na dolenjsko. Ali pri tem je pomisliti, da o tistem prehodu ne bo mnogo govoriti, kajti ni lahko misliti, da bodo vozovi šentjanške železnice tekli po glavni progi, ker bi to jako obtežilo obratna sredstva, ker bi bilo treba potem toliko več vagonov imeti, da bi se mogli dotični vagoni porabljati tudi za promet po glavni progi. Nasprotno, če pride železnica v položaj, da bi se morali porabljati vagoni od glavne - XXL Sitzung ant 16. Mai 1899. proge na tej postranski progi, pa je najemščina od teh vagonov tako visoka, da ne pride nikdar v nikak sklad s tem, kakoršni so stroški prekladanja iz enega vagona v drugega pri postaji, kjer se steka postranska proga v glavno progo. Hočem navesti nekaj kratkih podatkov od družbe »Tramvia Bau Boulette«, ki je zelo zavzeta za svojo 65 km dolgo in 75 cm široko progo. Tam prevažajo lokomotive z 18'5 t. vlake z 50 t., to je 10 do 12 osobnih voz s hitrostjo 25 km na uro in leta 1886/87 se je prepeljalo na tej progi 378.790 oseb in 54.100 ton blaga. Leta 1891 je na kongresu v Hamburgu podal generalni direktor belgijske družbe »Societe generale de chemins de ser economiques» Backer sledeče podatke glede gradbenih troškov za 1 km. Navajam le one podatke, ki se nanašajo na normalnotirne železnice v primeri z železnicami, ki imajo tir 75 cm. Tu moram visoko zbornico zopet mučiti z nekaterimi številkami, pa ne morem drugače. V ravnini računi ta gospod v svojih podatkih za 1 km gradbenih troškov : pri normalnotirnih železnicah 26.000—52.000 mark, pri ozkotirnih železnicah s tirom 75 cm 15.800—25.800 mark. V malo valovitem terenu računi pri normalnotirnih železnicah z 1 km 45.800—66.000 mark, pri ozkotirnih 22.000—26.000 mark. V zelo valovitem terenu: za normalnotirne železnice 60.000—90.000, za ozkotirne 26.000—40.000 mark. V malo hribovitem terenu: za normalnotirne železnice 80.000 — 120.000, za ozkotirne 30.000 do 50.000 mark. V bolj hribovitem terenu : za normalnotirne železnice 110.000—140.000, za ozkotirne 45.800 do 66.000 mark. V gorovitem terenu za normalnotirne železnice 130.000 —160 000, za ozkotirne 60.000—80.000 mark. V zelo gorovitem terenu: za normalnotirno železnico 150.000—200.000, za ozkotirno 65 000 do 120 000 mark. Glede zmožnosti ozkotirnih železnic, premagati tovorni promet, se sklicujem na avstrijskega inženirja Payerja, ki je v nekem takem kongresu poročal o prometu na bosanski železnici, in ta promet mora v nekolikem oziru biti tudi za nas merodajen. V letu 1886 vozili so 3"3 dnevni vlaki ter prevozili 55.540 ton na 1 km. Če bi se hotel zvišati promet, kar je tudi še mogoče, na 12 dnevnih vlakov, potem bi se na podlagi tistih podatkov kakor prej, zvišal promet na 320.600 ton na kilometer na leto. V primeri z »Westbahn«, ki je glavna železnica in je imela 1. 1884 le 293.191 ton na kilometer, se vidi, da bi se mogel promet na 76 cm bosanski železnici tako povekšati, da bi prekašal celo promet na glavni progi »Westbahn«, namreč kolikor je ta glavna proga sploh imela prometa. Nekaj pomisleka bi utegnilo nastati glede vprašanja, ali je mogoče na takih ozkotirnicah tudi hitro 539 XXL seja dne 16. maja 1899. — nico, in kdaj bo dotična družba tirjala oni znesek, katerega misli visoka zbornica danes za to zgradbo dovoliti. Seveda bo taka družba poleg svojih sredstev morala apelirati v prvi vrsti tudi na državno pomoč. Jaz sem popolnoma preverjen, da bo država uvidela koristi take proge in kakor drugod, tudi tu rada prispevala, bodisi z nekim gotovim zneskom, bodisi s tem, da prevzame garancijo prijoritetnih delnic, ki bi se izdale za gradnjo dotične proge. Jedino sredstvo, visoka zbornica, je po mojem mnenju to, da skušamo, če se ogrevamo za železnično progo do St. Janža, kolikor mogoče znižati stroške, ki so pro vzročen! s tako zgradbo. Troške pa moremo znižati le tedaj, ako opustimo namen, graditi normalno-tirno železnico. Predlog sin. odseka se sicer glasi naravnost na gradenj e normalno-tirne železnice, ali če se pomisli, da normalnotirna železnica, kakor je tu projektovana, zahteva za 1 km 60.000 gld. gradbenih troskov, na sproti pa pomisli, da se pri ozkotirni železnici utegnejo troski znižati na polovico ali morda celo na tretjino, potem nastane, gospoda moja, na vsak način opravičeno vprašanje, ali ni upoštevati te okoliščine takrat, ko z deželnim denarjem razpolagamo? Mi nimamo ničesar za proč metati, če ozkotirna železnica, ki bi se v dotičnem kraju gradila, popolnoma zadostuje ter za mnogo let lahko prevozi ves tovorni promet, kolikor ga bo sploh, potem je to nekaka potratnost, ako mečemo denar proč za podjetje, ki bi bilo s previsokimi troški grajeno. Hočem tu opozoriti na drastično prikazen na južni železnici. Naša južna železnica, v katero se vse zaletava, in to po pravici, je v tako neprijetnem položaju, da ne more tarifov znižati z ozirom na kapital, ki je v tej želez niči investiran, če tudi se govori o tem, kako velike dohodke ima južna železnica, vendar vidimo, ako pogledamo kurzne liste, da imajo delnice, ki se imenoma glasijo na 200 gld., v resnici le kurz po 58 gld. To je vsekako neka prikazen, ki opravičuje južno železnico, da se kolikor mogoče drži sedanjega monopolnega položaja in da kolikor mogoče izkorišča to okolnost za se, da more plačati vsaj nekoliko obresti svojim delničarjem. Nikakor nočem biti zagovornik južne železnice v tej zadevi, kajti hiba, ki se je prvotno zgodila, se zdaj ne da več popraviti in tudi ni moj nalog, iskati po sredstvih, s katerimi bi se dalo odpomoči. Kadar pride južna železnica v položaj, da bo imela konkurenta, potem bo pač prisiljena, del glavnice črtati in ostalemu delu zagotoviti večje obrestovanje. Tudi mi pridemo v jednak položaj, ako bi se gradila po predlogu finančnega odseka na tej progi normalnotirna železnica, kajti ta bi bila mnogo predraga. Normalni tir, gospoda moja, ima svoj pomen tam, kjer se gre za velike glavne, rekel bi svetovne proge, in ker imamo na takih progah povsod tir T435 m, je naravno, da je težko se odločiti za kak drug tir, kajti v tem oziru se pač ne bomo postavljali na isto stališče, kakor Rusija, ki ima tako širok tir, da vozovi iz drugih glavnih prog ne morejo vanj. Da pa normalni tir ni povsod tako razširjen in da poleg normalnega tira obstoji še mnogo železnic z drugačnim tirom, zlasti z ozkim XXI. AttjMig mn 16. Mm 1899. tirom, ki sega od širjave V435 m doli do 0‘60 cm in v nekaterih krajih pri raznih industrijskih železnicah tudi še pod to mero, mi bo visoka zbornica dovolila, da v podkrepljenje te svoje trditve navedem nekaj statističnih podatkov. Tako imamo v Angliji štiri različne tire, in sicer poleg normalnega s širjavo 0460, 0597, 0914 in T070 m. V Franciji je bilo leta 1887 zbornici predloženo poročilo, naj se 7000 km projektovanih normalno-tirnih železnic izpelje ozkotirno ; za teh 7000 km zahtevala se je glavnica 2300 milijonov frankov in letnega obrestovanja 143 milijonov, za ozkotirne proge pa bi se bilo potrebovalo samo 700 mil. gradbene glavnice in le 35 milijonov obresti. Leta 1892 je bilo v Franciji med 6186 km lokalnih železnic 2931 km tacih z ozkim tirom, in sicer je navaden v tej deželi ozki tir L00 ali 0 60 m; slednji tir se zlasti naslanja na vojaške železnice, ki so tam kot podlaga vzete in ki imajo tir 0 60 m. V Holandiji je bilo leta 1892 — večinoma mi stoje na razpolago le podatki tega leta — 962 km malih železnic, ki so imele večinoma tir 1/067 m. Belgija je gradila v desetih letih, od 1882 do 1892, skupaj 1049 km železnic, in sicer je bilo tam leta 1892: 898 km s tirom 1'00 m, 15 km z normalnim tirom, 218 km s tirom 1067 m. Zadnje so se gradile s tem tirom zaradi zveze z železnicami v sosedni Holandiji. Norvegija je imela 1892. leta 592 km normalno-tirnih in 970 km ozkotirnih železnic. Svedija je imela 1890. leta 2613 km normalno-tirnih in 5405 km ozkotirnih železnic; širjava tiru se je gibala večinoma okoli 0'89 m. V Rusiji so se zgradile 1893. leta štiri nove črte z 366 km ozkotirno V bpaniji se je leta 1889. predložil körte so m načrt zakona za določitev jedenmeterskega tira pri vseh postranskih črtah. Kortesi se o tem še niso odločili, vlada pa je predložila načrt glede obstoječih in projektovanih 50 črt skupne dolžine 4900 km z 75 cm-tirom. Portugal ima skoro izključno le ozkotirne železnice s tirom BOO m in 0.90 m. Italija ima večjidel normalni tir. Minister Bacca-rini pa je za stranske proge predlagal 3627 km z 0 95 m in 119 km z 0 70 m tirom. Grška ima skoro izključno jedenmeterski tir, le ena črta ima tir z 0 75 m. Švica je imela 1892. leta: 400 km z BOO m, I3'2 km z 0 80 m, 13'6 km z 0 75 m, 540 km z 0'60 m. Avstrija ima v svoji bosanski železnici 579 km s 0-76 m tirom in ta proga je postala glavna proga, ki popolnoma zadošča prometnim potrebam dežele. Ta tir 0 76 m je tudi merodajen za vse nove proge, ki bi se še imele graditi v tej deželi. Ogrska je imela 1892. leta 212 km ozkotirnih železnic in projektovanih je novih železnic 200 km s tirom 0 76 m. 538 XXL seja dne 16. maja 1899. železnici gozdni in kmetijski pridelki. Jaz si ne morem misliti, da bi v tem kraju, kjer industrija dozdaj ni prav za prav nič razvita, imeli tako velikanske zaklade gozdnih in kmetijskih pridelkov, da bi bilo se nadejati tako visokega kosmatega dohodka, ki je tu naveden v znesku 46.0CO gld. Popolnoma priznavam korist in potrebo dotične železnične proge, ki naj bi se gradila, in priznavam to zaradi tega, ker mi je lepa šentruprtska oziroma mokronoška dolina jako pri srcu in ker je ta dolina, rekel bi, jeden izmed najlepših krajev na Kranjskem Vem tudi, da bi se v dotičnem kraju mogla povzdigniti obrt, nastati kaka industrija itd., in zaradi tega z veseljem pozdravljam predlog, naj dežela k zgradbi te železnice prispeva z izdatnim zneskom. Dežela je v tej zadevi v prvi vrsti zaradi tega intercsirana, ker je ob svojem času prevzela jamstvo za dolenjske železnice. Vsako sredstvo, ki je v stanu k temu pripomoči, da bi se rentabilitete dolenjskih železnic sploh oziroma njihov dohodek nekoliko zvišal, moram tu z veseljem pozdravljati, kajti žalostne skušnje zadnjega časa nam kažejo, da je rentabiliteta teh železnic jako na slabem in da mora vsled tega dežela pokrivati primanjkljaje, ki so se izkazali zadnje dve leti. Ce se torej napravi nov vir za tovorni promet dolenjskih železnic, je tak vir le z veseljem pozdravljati in tak vir bi bila železnica, ki je zdaj v razpravi. Jaz pa mislim, da moramo pri tem upoštevati tudi to, da naj bo novo podjetje, ki ima služiti v podkrepljenje že obstoječega podjetja, na tako solidni podlagi, da bo moglo donašati tudi kak dohodek. Če je železniško ministerstvo vzelo za podlago 46.000 gl. kosmatega dohodka in potem izračunalo čisti dohodek na 17.000 gld., potem se mi vidi, da je tu jako optimistično postopalo in sicer iz tega vzroka, ker, kakcr skušnje na drugih železnicah uče, prometni stroški navadno mnogo več znašajo in z ne kako posebno gotovostjo bi se dalo izračunati, da absorbirajo obratni troski 80 % kosmatega dohodka, tukaj pa so se izračunih obratni troski na 70 % kosmatega dohodka. Če torej tukaj vzamemo za podlago za obratne troške 80 % kosmatega dohodka, bi to ne znašalo 29.000 gld., če je prvotna svota 46.000 gld. kosmatega dohodka pravilna, ampak 36.800 gld., tako da bi preostajalo čistega dohodka le 9200 gld., ali 0.65 % obrestovanje glavnice. Toda za naša prometna sredstva rentabiliteta ne more biti jedini pogoj zgradbe, kajti sicer bi morali od vsake ceste zahtevati, naj bi se rentirala. Če mi gradimo, oziroma če se gradi železnica tam doli, potem se bo njen upliv na gospodarskem polju povsod sam pokazal, četudi se njena rentabiliteta kot taka ne izkaže. Bogati naravni zakladi, ki se nahajajo v dotičnem okraju, bodo pristopni svetovnemu prometu, ali nastane pa drugo vprašanje, ali se bodo mogli do tični naravni zakladi z uspehom izkoriščati. V tem oziru nimam nikakih podatkov, ki bi dajali zagotovilo, da bi mogli na to misliti. V železniškem svetu se je razpravljalo o tem, da konkurenčno podjetje, kateremu so razmere v šentjanški dolini jako dobro znane, o njih ne sodi posebno optimistično, oziroma - XXL Sitzung am 16. Mai 1899. se jih gotovo ne boji, sicer bi bilo misliti, da se dotično konkurenčno podjetje samo loti tega podjetja ter skuša na-se pritegniti dotične naravne zaklade. Misliti je torej, če že kaka družba izkorišča premogove zaklade v šentjanški dolini, da bi morala računati s hudo konkurenco, katero bo imela s Trboveljsko družbo. Trboveljska družba kot jako močna družba bo ta boj lahko vodila in cene svojemu premogu tako znižala, da nastane potem vprašanje, ali se bodo mogli naravni zakladi v šentjanški dolini tako izkoriščati, da bo imelo to podjetje kaj uspeha? Glede razvitka industrije ob tej železnici moremo le toliko soditi, da se bo mogla ta industrija le polagoma razvijati, vsaj imamo najlepšo priliko opazovati, kako je bilo to pri dolenjskih železnicah, če bi bile železnice same po sebi tak pogoj za raz-vitek industrije in obrti, bi morali imeti v naši Dolenjski že precej industrije, ali vsaj začetek industrije, toda gospoda moja, tu gre vse le jako počasi. Vsled dolenjskih železnic so se sicer oživotvorile nekatere industrije, nanašajoče se na velike zaklade bukovega lesa v dolenjskem delu naše dežele, toda te industrije so dandanes žalibog v takem stanju, da na njihovo življenje skoro ni misliti, ker se je trg v novejšem času tako poslabšal, da se izvoz bukovega lesa že ne more več imenovati izvoz, ker vse nekako stagnira. Druga industrijska podjetja mi niso znana, ki bi se bila dozdaj napravila ob dolenjskih železnicah. Nočem temu oporekati, da se bodo ob dolenjskih železnicah osnovala še druga industrijska podjetja, ampak le to hočem omeniti, da to potrebuje dolgo časa, da se osnuje. Dandanes ne stoji industrija na tako prijetnem stališču, da bi bilo misliti, da se bo kapital poprijel te stroke, marveč se mora industrija boriti s hudimi nasprotniki, zlasti, ker ne more skoro prav nič računiti na inozemske trgove. Pridemo torej lahko v neprijetni položaj, da bo poleg garancije, katero že plačuje dežela za dolenjske železnice in jo bo morda tudi v bodoče vsaj nekaj časa še plačevala, tudi še kapital približno 100.000 gl., katerega naj bi dežela založila za novo železnično progo, dolgo časa mrtev ležal in da bo morala dežela še obresti tega kapitala trpeti, ker nima svojega denarja, ampak bo morala v to svrho posojilo najeti. Kako si pomagati v tej zagati ? Na eni strani imamo potrebo za železnico, na drugi strani pa lahko rečem, slabe deželne finance, vsaj nam je tudi gospod poročevalec o proračunu deželnega zaklada že toplo na srce polagal, naj ne zapravljamo deželnega denarja in isto tako je gospod poročevalec o melijoračnem zakladu povdarjal, naj ne razsipajmo, ampak da štedimo in štedimo, kjer le mogoče. Seveda je železnica, katero imamo zdaj v razpravi, še nekaka »Zukunftsmusik«, kajti v predlogu, katerega nam podaja deželni odbor, je sicer govor o neki družbi, ki se je že osnovala in ki bo izkoriščala naravne zaklade premoga v šentjanški dolini in gradila železnico, ali te družbe, če se stvar natančno preišče, pa še ni. Zaradi tega je tudi še dalje vprašanje, kdaj se bo taka družba sešla, ki bi mogla graditi želez- XXI. seja dnd 16. maja 1899. 537 Nadaljni bistveni pogoji so navedeni v predlogu, katerega bom v imenu finančnega odseka stavil. Finančni odsek je odobril predloge deželnega odbora kakor so stavljeni v prilogi 63. z dostavkom besede „normalnotirne“ po besedi „lokalne“ v 1. točki predlogov v tiskani prilogi 63. in v nemškem tekstu besede „normalspurigen“ po besedi „ausgehenden“ v isti točki. V imenu finančnega odseka torej stavim predlog: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Dežela Kranjska zagotavlja za zgradbo lokalne normalnotirne železnice od postaje Trebnje ali Velika Loka Dolenjskih železnic čez Mirno-Mokronog v Tržišče ter z dovlačnico do premogovnikov v St. Janžu 10% glavnice, toda le do naj višjega zneska 100.000 gld. av. velj. 2. S tem zneskom vdeležila se bo dežela pri dobavi glavnice v svrho zgradbe navedene lokalne železnice tako, da prevzame glavinskih delnic al pari delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico, za najvišji znesek 100.000 gld. av. velj. v notah. Ta vdeležba pa je odvisna od pogoja, da dobavo ostale od države in dežele nepokrite stavbne glavnice zagotovi bodoči koncesijonar v znesku, ki ga določi državna uprava z izdajo prednostnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in pa glede izhajanja s stavbno glavnico, ki jo določi državna uprava. 3. Dividenda, katera pristoji prednostnim delnicam, se ne sme izmeriti više nego s štirimi odstotki, predno nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja dividende. 4. G lavinske delnice, ki jih prevzame dežela, morajo vživati jednake pravice kakor one, ki jih prevzame država in kakor druge glavinske delnice delničarske družbe, katera se osnuje. 5. Vplačilo za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, se bo zvršilo takrat, kadar se deželni odbor prepriča, da je zgradba lokalne železnice z dovlačnico vred v vsakem oziru popolnoma zagotovljena. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Das Land Krain sichert für den Ausbau einer tooit Treffen oder Großlack der Unterkrainer Bahnen ausgehenden normalspurigen Localbahn über Neudegg-Nas-senfuß nach Tržišče mit der Schleppbahn zu den Kohlenlagern in Johannisthal 10 % des Anlagecapitals, jedoch nur bis zum Höchstbetrage von 100.000 fl. ö. W. 2. Mit diesem Betrage wird sich das Land an der Capitalsbeschaffung zum Zwecke des Ausbaues dieser Localbahn durch Uebernahme von Stammactien al pari der für diese Localbahn zu bildenden Actiengesellschaft im Höchstbetrage von 100.000 fl. ö. W. in Noten bethei-ligcn. Diese Betheiligung ist jedoch an die Bedingung geknüpft, dass die Beschaffung des restlichen, vom Staate und vom Lande nicht gedeckten Bancapitales in dem von XXL Sitzung am 16. Mai 1899. der Staatsverwaltung festzusetzenden Betrage durch Ausgabe von Prioritäts- und Stammactien der zu bildenden Gesellschaft durch den künftigen Concessionär derart sicher-gestellt ist, dass hiefür, sowie für das Auslangen mit dem von der Staatsverwaltung festzusetzenden Baucapitale der künftige Concessionär die Haftung zu übernehmen hat. 3. Die Dividende, welche den auszugebenden Pri-oritätsactien gebührt, darf nicht höher als mit vier Procent bemessen werden, bevor für die Stammactien ein Anspruch auf den Dividcndenbezug eintritt. 4. Die vom Lande zu übernehmenden Stammactien müssen gleiche Rechte mit den vom Staate zu übernehmenden und mit den übrigen Stammactien der zu bildenden Actiengesellschaft genießen. 5. Die Einzahlung auf die vom Lande zu übernehmenden Stammactien wird dann zu erfolgen haben, wenn der Laudcsanssd)uss die Ueberzeugung gewonnen haben wird, dass der Ausbau der Localbahn nebst der Schleppbahn in jeder Hinsicht vollständig sichergestellt ist." Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede ? Gospod poslanec Lenarčič ima besedo. Poslanec Lenarčič : Visoka zbornica! Radostno pozdravljam predlog finančnega odseka glede železnice, ki se ima graditi od Trebnja ali kake druge točke dolenjskih železnic proti Št. Janžu. Načelno je visoka zbornica že lansko leto priznala potrebo take proge s tem, da je dovolila v pokritje troskov za projektovanje te železnice znesek 2000 gld. Generalni projekt se je torej naredil s pomočjo dežele in kakor razlaga deželni odbor, so bili troski proračunjeni na 1,400.000 gld. Železniško ministerstvo, ki je imelo ta generalni projekt v presojo, je zgradbene troske nekoliko reduciralo , tako da so se zdaj naznanili v znesku 1.380.000 gld., če sem prav poučen. Železniško ministerstvo je pri tej priliki tudi kritikovalo rentabi-litetni račun. Meni niso podatki na razpolago, da bi mogel presojati, na kakšni podlagi je konsorcij za zgradbo te železnice sestavil dotični rentabilitetni proračun, vsekako pa se mi vidi, da je takrat jako optimistično to zadevo razmotrival, sicer bi ne bil pri tej priliki izračunil tako visokega kosmatega dohodka v znesku 73.000 gld. Železniško ministerstvo tudi ni bilo tako optimistično, kakor tedanji konsorcij, marveč je kosmati dohodek te proge znižalo na 64.000 gld., pri tem pa upoštevalo, da bi obratni troski utegnili se znižati na 29.000 gld., tako da bi torej preostajalo čistega dohodka 17.000 gld., kar bi v primeri z zgradbeno glavnico kazalo 124% obre-stovanje. Pri tem proračunu se ni upoštevalo, da bi imela železnica ta glavni namen, da bi služila za prevažanje premoga, ampak se je oziralo le na zdaj obstoječe razmere, ko bi bili glavni tovori na tej 536 XXI. seja dne 16. maja 1899. — 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die projektierte Localbah» Trcffcn-Teržiše. Poročevalec dr. Papež: Visoka zbornica ! Gledč že predolgo zaželene lokalne železnice, ki naj bi tekla od trebanjske proge dolenjskih železnic čez Mirno, Mokronog, Tržišče do St. Janža, in katera naj bi bila na progi do Tržišča parna železnica; naprej do St. Janža pa dovlačnica, so se sklenili v seji dnč 3. marca 1897 visokega zbora vže merodajni sklepi, merodajni za nadaljne konkretne predloge, pa tudi merodajni v tem oziru, da je ta zadeva s tistim sklepom pričela svoj tok, ki se ne da brez popolnoma predrugačenih uzrokov ustaviti, še manj pa morda pozabiti. Takih ovirajočih vzrokov pa ne samo ni, marveč je prišlo že dokaj več vzrokov, kateri morajo uplivati na nadaljno izdatno pospeševanje tega nameravanega podjetja. V sklepih z dnč 3. marca 1897 seje sklenilo, da je naša dežela zavezana, da prevzame v pospešitev te železnice glavinskih delnic al pari; — nadalje je deželni zbor takrat sklenil, da pooblašča deželni odbor, da sme izplačati do 2000 gld. iz železničnega zaklada, za stroške presojevanja železničnega načrta in stroškovnika. Ti stroški se potem seveda povrnejo iz stavbenega kapitala. Naročilo se je pa takrat tudi deželnemu odboru ne samo, da mora v prihodnjem zasedanju v tej zadevi poročati o vspehu onega njemu naloženega presojevanja, marveč tudi, da mora predlagati, koliko da naj dežela prispeva. Deželni odbor je potem izvrševal naročene mu naloge glede načrta in proračuna in železniško mi-nisterstvo je z odlokom z dne 17. januvarja 1898 odobrilo načrt normalnotirne železnice. In konečni uspeh delovanja deželnega odbora so takratni predlogi njegovi v prilogi 63. Glavna podlaga teh predlogov je popolna gotovost, da se nahaja v pokrajinah, po katerih se ima izpeljati ta železnica tako, kakor tudi v St. Janžu obilo dobrega, lahko nabavilnega premoga, kateri bi se izvažal zlasti do Ljubljane in preko tega mesta, ter da bi tako podjetje nikakor ne moglo biti pasivno, nasprotno, da je po skrbnem proračunjevanju razvideti,. da bi bili dohodki take železnice dokaj izdatni. Stroški zgradbe so sicer suponirani na 1,300.000 gl. ampak predkoncesijonarji izračunali so tudi renta-biliteto in so izračunali, da bodo znašali kosmati dohodki vže brez vožnje premoga okolo 3440 gld. na kilometer, ali za vso progo okolu 73.000 gld.; obratni stroški so proračunjeni od železniškega mi-nisterstva na 29.000 gld., čisti dohodki bi bili torej 44.000 gld. Železniško ministerstvo je seveda nekako pesimistično bilo in je sodilo, da bodo dohodki kosmati znašali samo 46.000 gld. Ampak železnični svet je vže bil bolj optimističen, pa tudi previden, rekel XXL Sitzung nm 16. Mn 1899. je, da bodo kosmati dohodki znašali več kot 46.000 gld. in manj kot 73.000 gld. To je vže nekaj in vrhu tega pa je železnični svet tudi še izrekel, da zgradbeni stroški cele proge ne bodo znašali 1,300.000 gld., da tudi ne bodo znašali niti celi milijon. Železniški svet je mnenja, da bo ves zgradbeni kapital, v kolikor bo naložen v prioritetnih delnicah, donašal najmanje 4 %. Finančni odsek je pa bil mnenja, da mora ta železnica, ako bo znašal zgradbeni kapital samo en milijon goldinarjev, donašati več nego samo 4% in sicer celega zgradbenega kapitala. Kajti premoga je, glasom mnenja odličnih izvedencev, obilo veliko — delavske moči niso drage, možno je pa tudi, da se bodo kmalo ustanovila ob železnici nova obrtna podjetja, posebno tudi glede na to, da je v železnični pokrajini dokaj stanovitnih dobrih vodnih sil. Da je mogoče izkoriščati n. pr. vodno silo Bistrice, dokazuje pila na turbino v Puščavi, katero je zgradil pred več leti neki tujec iz Grškega. V Mokronogu ustanovil se je pred kratkim rudokop na cink in galmaj; in akoravno je to podjetje še dokaj mlado, imajo tam vže dvajset ltnapov, enega šteigerja, enega inženirja (gospoda Schilerja). Pri St. Rupertu je bil rudokop na železo gospoda kneza Auersperga. Opustil se je bil ta rudokop edino le simptomatično zato, ker se je opustila tovarna na Dvoru ob Krki. Samo na sebi je pa v tem rudokopu neizmerno veliko železne rude. Tovarno, kakor je bila na,Dvom pri Krki bi ne bilo nemogoče ustanoviti v Št. Rupertu zato, ker v se je pred kratkim našlo, da je prav v bližini Št. Ruperta in blizo Homa prav na izobilje veliko premoga. Pa še nekaj se je dognalo, namreč, kar se premoga v Št. Janžu tiče, se je temeljito poskuševalo, je li mogoče napraviti iz Štjanž-kega premoga koks in dognalo se je, da se iz tega premoga napravi tako dobri koks in za isto nabavno ceno, kakor koks iz drugega premoga. Z ozirom na to, da čedalje bolj narašča potrebščina za koks, da toraj tudi narašča cena za koks, je lahko sklepati, da, se bo tudi zaradi tega blaga izplačala železnica v Št. Janž. Umevno je toraj, da se tako podjetje, kakor naj bo omenjena železnica, ne sme in ne more od strani dežele Kranjske zanemariti. Vprašanje, ali naj se ta proga odcepi od Trebnjega ali od Velike loke, ali naj se poniža padec te proge na nekem gotovem kraju, ali naj se minimalni polumer 180 m še več poniža ali naj se kolodvor na Mirni zgradi na levem ali na desnem bregu, — itd. je smatral finančni odsek kot vprašanja, katerih ugodno rešitev je prepustiti konsorciju. Glavna reč je, da se podjetje podpira od strani dežele in da zahteva deželni zbor gotove pogoje za tako podporo in pred vsem pogoj, da se zavaruje dejstvo, da se bo železnična zgradba za določeno zgradbeno glavnico izvršila in da se bodo dohodki v najmanjšem znesku za obrestovanje prioritetnih delnic zavarovali. 535 XXI. seja dne 16. maja 1899. - dermal im neuen Spitale noch Umgang zn nehmen fei, weil dies zn hohe Kosten verursachen würde. Die Gasge-scllschaft ist nicht in der Lage, nur für das Spital ein Gasrohr zu legen, sondern sie will dies erst thun, wenn auch für andere Objecte das Gas eingeführt würde, so im netten Militärspitale it. f. to. Es erübrigt mir daher nur in Bezug ans den zweiten Theil des Berichtes einige Worte zn sagen, welcher von dem finanziellen Theile handelt. In demselben ist ausgeführt, wie viel bereits das Land für das neue Spital geleistet hat, tote oft bereits Nachtragscredite bewilligt tottrben und es wird schließlich zu rechtfertigen versucht, dass neuerdings eine Ueberschreitnug von 18.000 fl. vorgekommen ist. Bei der großen Uuanf-merksamkeit und dem Lärm, welcher mir das Sprechen unmöglich macht, muss ich verzichten eingehender hierüber zu sprechen. Nach den Ausführungen des Landesausschusses ist diese Summe vollkommen gerechtfertigt bis ans einen Betrag von 12.000 fl., bezüglich dessen bemerkt wird, dass er deshalb so hoch sei, weil die Planierungsarbeiten und Gartenanlagen ungewöhnlich hoch waren. Sie waren mit 2000 fl. projcctirt, betrugen aber 11.500 fl. Die Anlagen sind 12 Joch groß und die Planierungsarbeiten umfassen nicht nur die wirkliche Planierung für die Gartenanlagen, sondern auch den ganzen Anshnb für die Kanäle der Be-heizungsanlagen. Es erscheint demnach auch diese Ueberschreitnug gerechtfertigt und ich erlaube mir int Namen des Finanzausschusses folgende Anträge zn stellen (bere — liest): „Der hohe Landtag wolle beschließen: I. Die vom Landesausschusse im Vollznge der Landtagsbeschlüsse vom 11. Februar 1898 verfügten Massnahmen werden genehmigend zur Kenntnis genommen und wird derselbe ermächtiget, beziehnngsweise beauftragt: 1. Die Abmachungen mit Wilhelm Brückner & Eff im Sinne des Berichtes durchzuführen und einerseits auf die ehethnnlichste, kostenlose Behebung der die Firma treffenden Mängel zn bringen, andrerseits unter Einem die von fachmännischer Seite beantragten Ergänzungen der Heizanlagen ec. zn veranlassen; 2. das technische Personale des Landesspitales bor« läufig um eine geeignete, ständige Kraft tu der Person eines tüchtigen Maschinenschlossers mit betn Jahresbeznge von 480 fl. und 80 fl. Quartiergelb zn vermehren, welcher zur llnterstütznng des Maschinisten zn den sich ergebenden Reparaturen und der Handhabung der technischen Installationen heranzuziehen sein wird; 3. für den Fall, dass sich diese Massnahme noch nicht als ausreichend erweisen sollte, ist wenigstens während der Wintermonate noch eine gleich qualificierte Aushilfskraft dem Maschinisten beizustellen; 4. als ständige Oberaufsicht der gesäumten Anlagen des Landes-Spitales und behufs Controlle des Bedienungs-Personales ist ein Organ des Landesbanamtes zu bestellen, welches regelmäßig und in eingehender Weise den Betrieb zu inficieren hat; XXL Sitzung am 16. Mai 1899. 5. die bisher an erlaufenden Kosten der durch das Auftreten des Hansschwammes verursachten Schäden einstweilen auf den Baufond zn übernehmen. II. Der hohe Landtag bewilligt zur Deckung der Ueberschreitnug der Baukosten den erforderlichen Nachtragscredit per 18.000 fl. unter der bestimmten Voraussetzung, dass teilte weiteren Ueberschreitungen außer der durch Beschluss I. vorgesehenen in Znknnft stattflnden werden. III. Der Landesansschnss wird beauftragt, über die Durchführung und den Erfolg vorstehender Beschlüsse unter Vorlage des detaillierten Schlussabrechnungs-Operates über den Spitalsban in der nächsten Session Bericht zn erstatten." Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo, oziroma na glasovanje. Ali želi visoka zbornica, da se o vsakem predlogu posebej glasuje? (Klici! — Rufe: Ne, ne!) Torej prosim gospode, ki pritrjujejo predlogom finančnega odseka, da izvolijo ustali. Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Ker je več predlogov, treba še glasovanja v celoti. Gospodje, ki pritrjujejo predlogom finančnega odseka v celoti, izvolijo ustali. (Obvelja. —- Angenommen.) Predlogi so v celoti sprejeti in s tem je ta točka rešena. Z ozirom na to, ker ni mogoče, da bi ves dnevni red v eni razpravi končali, bomo sedaj sejo prekinili. Naznanjam, da se bo nadaljevala danes ob 3. uri popoludne. Die Fortsetzung der Sitzung findet um 3 Uhr statt. Naznanjam še, da ima finančni odsek četrt ure pred javno sejo tukaj na strelišču sejo. (Seja prestane ob 1. uri popoldne in se zopet nadaljuje ob 3. uri 30 minut popoldne. — Die Sitzung wird um 1 Uhr Nachmittag unterbrochen und um 3 Uhr 30 Minuten Nachmittag wieder aufgenommen.) Deželni glavar: Seja se nadaljuje. Na vrsto pride točka: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nameravani lokalni železnici Trebnje- Tržišče (k prilogi 63.). 534 XXL seja dne 16. maja 1899. - 6. Ustno poročilo upravnega odseka o sa-mostalnem predlogu gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev glede ustanovitve deželnega nadsodišča v Ljubljani. 6. Mündlicher Bericht des Berwaltnugsansschusses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Majaron nnd Genosse», betreffend die Errichtung eines Oberlandesge-richtes in Laibach. Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Predlog, katerega je stavil gospod poslanec dr. Majaron, je posvečen zadevi, s katero se je visoka zbornica že večkrat pečala, in meni kot poročevalcu upravnega odseka ne ostaje v glavni stvari drugega, nego to, da se sklicujem na razloge, katere je naglašal gospod predlagatelj v svojem utemeljevalnem govoru in ki so se že večkrat in pri različnih prilikah razpravljali v tej zbornici. Stvari se od tedaj, ko se je bil leta 1894. storil zadnji sklep, niso bistveno spremenile in v tem pogledu ni moja naloga dostavljati še kaj posebnega. Novo je pač to, da so se od tistega časa izdali novi civilno-pravdni postopniki, s katerimi se je postopanje pri sodiščih bistveno spremenilo in postavilo na takozvano ustno podlago. Vsled tega je nastala potreba, da se pri višjih deželnih sodiščih vrše ustne razprave. Ta sodišča so namreč prizivna sodišča po teh novih zakonskih predpisih in vsled teh se tudi prizivno postopanje ustno vrši pred temi sodišči. Posledica temu je, da imajo stranke, ki so vodile pravdo v prvi stopinji, pravico, da se vdeležijo, če hočejo, tudi razprave v drugi inštanci in čisto naravno je, da stranke rade prihajajo osebno in naravno, da privedejo s seboj pravnega pripomočnika, ki jih je zastopal pri prvi stopinji, ker je samo po sebi nekaj čudnega, od stranke zahtevati, da bi pravdo, ki je dostikrat za gospodarsko eksistenco njeno velikega pomena, v drugi inštanci prepustila popolnoma drugi pravniški roki, ki naravno, brez ozira na jezikovne težkoče, tudi če vse akte še tako natančno preštudira, ne more dobiti tistih informacij, ki so potrebne za uspešno dognanje dotične pravdne stvari. Kakor se je pa v Nemčiji po vpeljavi novih civilnopravdnih postopnikov pokazala potreba, da so se okrožja druge stopinje kolikor mogoče zmanjšala, tako bo brezdvojbeno tudi naša državna uprava, ako hoče zabraniti neznosno podražene pravde, morala skrčiti okrožja višjim deželnim sodiščem in iz tega novega stališča je torej posebno priporočati predlog gospoda poslanca dr. Majarona. Upravni odsek se mu pridružuje in predlaga: „Deželni zbor naj sklene: Visoka deželna vlada se poživlja, da čim preje izposluje ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubija ni.“ XXL Sitzung mn 16. Mm 1899. Deželni glavar: O tvarjam razpravo. Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka : 7. Ustno poročilo finančnega odseka o novi deželni bolnici ter o stavbnih stroških do konca leta 1893. (k prilogi 56.). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend das neue Landesspital nnd den Bau-anfwand bis Ende des Jahres 1898 (zur Beilage 56). Berichterstatter Graf Bardo: Wie ich bereits letzthin in meinem Berichte über den Voranschlag des Kranken-, Irren-, Findel- nnd Gebär-hansfondes hervorgehoben habe, sind die beträchtlichen Kosten für die Beheizung und Beleuchtung des neuen Spitales mit eine Ursache der namhaften Auslagen, welche in dieser Richtung das Land zn tragen hat. Diese Ansicht wurde auch in der Sitzung vom 11. Februar 1898 int hohen Hause ausgesprochen und es kam infolge dessen zu den Beschlüssen, welche die Herren in der gedruckten Beilage 56 ersehen können. In Befolgung der Beschlüsse, welche damals gefasst wurden, hat der Landesansschuss diesen Bericht erstattet; es handelte sich ihm in erster Linie darum, zu untersuchen, was eigentlich die Ursache dieser hohen Beheizungskosten ist. Er musste sich die Frage vorlegen, ob vielleicht die Ausführung der Arbeiten von Seite der betreffenden Firma iticht dem seinerzeitigen Plane entsprochen hat oder ob vielleicht die Mängel in der Ausführung, ivelche vorhanden sind, nicht darauf zurückzuführen seien, dass die Ausführung nicht mit dem Plane übereinstimmte, sondern, dass der Plan mangelhaft verfasst war, endlich ob diese große Menge von Brennstoff eine natürliche Folge der ganzen Anlage sei. Jä) glaube nicht, dass es den Mitgliedern des hohen Hauses erwünscht wäre, wenn ich mich des Längeren darüber auslasten würde, da die Stunde bereits vorgerückt ist nnd wir noch einige wichtige Gegenstände auf der Tagesordnung haben. Ich brauche dies auch deshalb nicht zu thun, weil der Bericht des LandesauZschusses sehr ausführlich ist und im Auszuge Alles enthält, was ans dem Collandierungsprotocolle, ans dem Gutachten des Oberiu-genieurs Beranek und ans dem Gutachten der Staatsingenieure Paulin und Kirchschläger zu entnehmen ist. Ich werde auch diesbezüglich die Anträge des Landesausschnsses der Annahme des hohen Hauses empfehlen, mit Ausnahme des Antrages, welcher von der Einführung eines Gasstranges handelt, diesen aber deshalb nicht, weil ich der Anschauung bin, dass von der Einführung des Gases 533 XXI. seja dnč 16. maja 1899. - stimmen. Der Haupttenor seiner Ausführungen war, dass er für die bäuerliche Bevölkerung das Recht in Anspruch genommen hat, ihre Interessen standesmäßig zu vertreten, wie alle anderen Stände. Ich meine, diesem Grundsätze kann Niemand widersprechen und ich möchte zur Ehre des Landtages von Krain constaticren, dass dieser Grundsatz zu allen Zeiten vom Landtage und allen Parteien anerkannt und niemals angefochten wurde. Wenn dieser Redner das ausgesprochen hat, kann er aber gewiss nicht im Entferntesten damit eine Stellung gegen den Handelsstand haben einnehmen wollen, wie Vermuthungsweise von einigen späteren Rednern ausgesprochen wurde. Im Gegentheile, er hat allen Ständen das gleiche Coalitionsrecht zugestanden und nicht verlangt mehr für den einen, wie für den andern. Dabei ist es aber selbstverständlich und das entspricht auch der ganzen gegenwärtigen socialpolitischen und staatswirtschaftlichen Richtung, der ganzen Auffassung, die man derzeit von den Aufgaben des Staates hat, dass diese Bestrebungen der einzelnen Stände Schranken finden im allgemeinen Wohle und dass der Staat die Aufgabe hat — mag es sich um Cartelle auf der einen oder um landwirtschaftliche Vereinigungen auf der anderen Seite handeln — diesen Standes - Bestrebungen Schranken zu setzen, welche vom Standpunkte der allgemeinen Wohlfahrt nicht überschritten werden dürfen. Ich entspreche einem Wunsche, welcher von Seite einiger Redner, die, um die Debatte nicht zu verlängern, nicht mehr das Wort ergriffen haben, an mich gestellt worden ist, kurz meine Meinung auch über einige Bemerkungen des Collegen aus der Stadt Laibach betreffs der Cartelle auszusprechen, welche er, wie die betreffenden Herren geglaubt haben, ein für allemal in Bausch und Bogen verurtheilt hat. Die Frage der Cartelle ist eine außerordentlich strittige; man hat versucht, auch im codifieato-rischen Wege sie zn fassen, aber es ist bisher nicht gelungen. Wenn ich von meinem bescheidenen Standpunkte etwas in dieser Richtung sagen darf, so ist es das, dass auch ich gegen die großen Cartelle bin; es lässt sich aber nicht leugnen, dass es Momente gibt, wo unter gewissen Beschränkungen ltitb zn gewissen Zeiten eine Cartellierung auf einem Gebiete gerade im Interesse der Allgemeinheit zulässig erscheint. Dies ist oft das einzige Mittel, mit eine zahlreiche Arbeiterschaft nicht beschäftigungslos werden zu lassen, sondern ihr während der schlechten Zeit, wenn nicht den vollen, so doch einen theilweisen Verdienst zu schaffen oder um eine Industrie für die Zeit des schlechten Geschäftsganges nicht zugrunde gehen zn lassen, die nur mit großen Opfern später wieder von vorne anfangen müßte. Dies sind aber nur Ansnahmsfälle; im Großen und Ganzen schließe ich mich der Anschannng an, dass, wenn Cartelle ausbeuterischen Charakters sich bilden, der Staat denselben entgegen zu treten hat. In solchem Sinne war die Sache auch schon Gegenstand eines Gesetzentwurfes, der entweder in Ausarbeitung ist oder dem Reichsrathe gar schon vorgelegt wurde. Eine Bemerkung des Herrn Collegen Lenarčič bezüglich eines Falles, wonach er zu seinem Erstaunen im Ackerbanministerium in Angelegenheit der Gründung einer Erwerbsgenossenschaft keine Daten finden konnte, veranlasst chich zn der Erklärung, dass mich das auch wundert; aber ich möchte annehmen, dass die seit Kurzem bestehende Jnsti- XXI. Sitzung am 16. War 1899. tntion des Landwirtschaftsrathes solcher Natur ist, dass dem Ackerbauministerium gewiss künftig ausgezeichnete Daten zur Verfügung stehen werden, und ich muss sagen, dass das Material, welches seitens des Landwirtschaftsrathes bereits bisher aufgestapelt wurde — ich habe die Ehre, Substitut meines Collegen im Landesausschnsse, des Herrn Poväe zn sein und werde der diesfälligen Zusendungen theilhaftig — so ausgezeichnet ist, dass jeder, der sich für die sociale Seite der landwirtschaftlichen Fragen interessirt, eine Fülle praktisch verwerthbarer Anregungen bekommt. Nun noch einige Bemerkungen bezüglich der Ausführungen des Herrn Dr. Tavčar! Er hat plaidiert für einige Einschränkungen auf diesem Gebiete, zugleich in einer gewissen Züchtung mit dem Vorredner Grafen Barbo darüber polemisierend. In einer Hinsicht gebe ich ihm Recht: mit bloßen Phrasen, mit bloßen idealen Behauptungen ist, wie auf jedem Gebiete, so auch auf social -reformatorischem das Wenigste gethan. Es handelt sich immer darum, die concrete» Fälle ins Auge zu fassen; so auch in Krain. Es handelt sich nicht darum, schlechtweg nach der Schablone Vereine einzuführen, sondern dass man — und in Krain mehr noch als anderswo — die Landesverhältnisse prüft und die Bedingungen festsetzt, bis zu welcher Grenze diese Bewegung unterstützungswürdig und unterstütznngsfähig ist. (Poslanec ekscelenca baron Schwegel: — Abgeordneter Excellenz Baron Schwegel: „Nabasane puške!“) Ganz richtig. Der Herr Vorredner hat unter anderem die „nabasane puške“ vorgebracht. Das ist etwas gewesen, was, tvie Vieles in seiner Rede, einen wahren Kern in sich hat. Die „nabasana puška“ ist aber blos die Umschreibung jener vom Ansschusse in milder Form angedeuteten Uebelstände, welche bei diesen Vereinen bisher zutage getreten sind. Damit glaube ich vom Standpunkte des Berichterstatters, soweit es bei der vorgerückten Zeit und bei einer so langen Debatte zweckdienlich war, auf die Ausführungen der einzelnen Redner reagiert zu haben. Im Uebrigen schließe ich, indem ich nochmals bitte, die Anträge des Ausschusses zum Beschlusse zu erheben. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje, in sicer bomo o vsakem predlogu posebej glasovali, ker je naravno, da bodo nekateri gospodje glasovali samo za jeden ali drug predlog. Gospodje, ki pritrjujejo prvemu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospode, ki se strinjajo z drugim predlogom, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Končno prosim še gospode, ki glasujejo za tretji predlog, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Tudi sprejeto, in s tem je rešena 5. točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka: 532 XXI. seja dne 16. maja 1899. - nosijo posamezni trgovci. Jaz mislim, da bi to še-le škodovalo oni stvari, katero hoče gospod predgovornik obvarovati, kajti, ako bodo konsumna društva ravno tako obdačena, imela bodo tudi pravico, vsakemu prodajati, in nevarnost za trgovce bo potem še večja, ko nasprotno sedaj po zakonu iz leta 1873. konsumna društva smejo le svojim članom prodajati in jaz menim, da skozi to bi prišla njegova ideja iz dežja pod kap. Gospod poslanec Hribar se je tudi spod tikal na mojih opazkah zaradi posojilnic in pravi, da so kasneje ustanovljene bojni zavodi. Jaz moram priznavati, da nisem toliko poučen, da bi mogel strogo soditi, smelo pa trdim, da je želeti, da se povsod ustanovijo Raiffeisenove posojilnice. Nižjeavstrijski deželni zbor je potom deželnega odbora ustanovil 450 takih posojilnic in sicer tudi tam, kjer je veliko hranilnic in na Nižjeavstrijskem ima vsako manjše mesto in vsak trg svojo hranilnico in vendar obstoji v deželi poleg tega še 450 Raiffeisenovih posojilnic in gospod predgovornik bo oprostil, da smelo trdim, da so Raiffeisenove posojilnice tudi v tistem kraju opravičene, kjer obstoje že take posojilnice, katerih blagodejnemu delovanju sem jaz javno priznanje dal. (Poslanec Hribar: — AbgHrdneter Hribar: „Pri nas Raiffeisenovih posojilnic sploh ni!“) Kar jaz govorim, velja o Raiffeisenovih posojilnicah. Kak razloček pa je med Raiffeisenovimi in Schultze - Dclitzschevimi ? To bo najbolj kazalo, da so opravičene povsod, tam tudi, kjer že druge obstoje. Raiffeisenove posojilnice imajo skrbeti za osobni kredit. Zistem ta obstoji v tem, da ni nikdar nobenega dobička in če pa je promet boljši, se pa porabi preostanek za to, da se obrestno merilo zniža. Torej, ako je kaj dobička, porabi se, da se obrestna mera zniža do skrajne mere, ko nasproti Schultze-Delitzscheve imajo pravico do dobička in se vidi, da delijo udom po 8—10 in več procentov. Ves ta dobiček pa ostane pri Raiffeisenovih posojilnicah tistim, ki si izposoj ujejo denar na osobni kredit in zato niso Raiffeisenove posojilnice nobeni bojni zavodi. Potem očita gospod predgovornik, da prodajajo konsumna društva veliko tujega vina. Gospoda moja, to priznavam (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „No vendar!“) in bom tudi razloge povedal. Danes imamo na Kranjskem šele malo pridelka iz vinogradov, kajti od 8000 ha jih je komaj par tisoč regeneriranih in če se še pomisli, da nove trte šele v tretjem ali četrtem letu kaj rodč, vidno je, da bomo šele v nekolikem času prišli do tega, da bo opazka gospoda predgovornika morda na mestu, takrat pa bom jaz prvi, ako bom še imel srečo ali nesrečo biti poslanec, ki bom kot navdušeni zagovornik regeneracije vinogradov in kot logični človek z vso silo deloval na to, da se domači kapljici zagotovi trg. Sicer pa naznanjam, da se že sedaj snuje zadruga, ki bode imela nalogo, domačemu vinu odpreti tudi tuji trg in jaz ravno pričakujem, če se bodo kmetijske zadruge po celi deželi razvile pravilno in na zakoniti podlagi, da bodo ravno one sredstva, ki bodo vplivala, da se bodo domači pridelki sploh XXI. Sitzung am 16. Mai 1899. doma kupovali in da bodo Dolenjci kupovali od Gorenjcev, Gorenjci od Dolenjcev itd., in v tem oziru bomo ravno po zadružništvu to dosegli, da se bo domače blago uveljavilo. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. SmdjtnftnthT tir. Schaffer: Wenn ich am Sck)lusse einer sehr ausführlichen Debatte und eines kleinen parlamentarischen Zwischenfalles nochmals als Berichterstatter zu einigen, nicht zu langen Ausführungen das Wort ergreife, so constatiere td) zunächst vom Standpunkte des Ausschusses mit Befriedigung, dass die Vorsäiläge, beziehungsweise die Anträge desselben von sämmtlichen Rednern bis auf Einen überhaupt nid)t angefochten wurden und dass and) dieser eine Redner (td) Hingegen einen Theil eines Antrages gewendet hat. In dieser Rid)tung habe td) daher als Vertreter der Anträge des Aussd)usses ein verhältnismäßig leichtes Spiel und kann int Gegentheile nur den betreffenden Rednern meinen Dank im Namen des Ausschusses abstatten. Einige Worte habe td) zunächst zu widmen gegenüber den Ausführungen des geehrten ersten Redners von dieser (linken) Seite, der, wie erwähnt, (td) gegen einen Punkt des zweiten Antrages gewendet hat und zwar wesentlid) ans dem Grunde, weil er die Daten des Ausschusses nod) nicht für so stichhältig hält, um auf Grund derselben ein Urtheil abgeben zu können. Id) glaube jedod), diese Daten sind int Großen und Ganzen und wie ich sd)on gesagt habe, besonders dort, wo diese Daten, lueldjc aus zwei verschiedenen Quellen geflossen sind, übereinstimmen, so verlässlich, dass darauf hin ein — id) füge bei — mildes Urtheil, wie es die Ans-sd)nssanträge enthalten, wohl ausgesprod)en werden kann und td) glaube auch, man soll (td) nicht scheuen, dieses Urtheil abzugeben. Was sagt der Anssd)nssantrag? Nid)tS Anderes, als dass gewisse bedenkliche Ersd)einungen vorgekommen sind. Mehr sagt der Antrag nid)t und td) denke, wer ein Freund der fraglichen Institutionen ist, soll sich nidjt scheuen, dies bei Zeiten auszusprechen. Die Erkenntnis des Uebels ist der Anfang der Besserung- Mehr will der zweite Antrag nid)t bedeuten. Gerade der erste. Antrag zeigt ja, dass dieBewegnng als solche nicht vernrtheilt, sondern dass sie im Gegentheile gewünscht wird. Der Antrag 2 ist dann gewissermaßen eine Art Ergänzung und verlangt eine anf-rid)tige Erkenntnis der bestehenden Uebelstände und diese als sold)e zn erkennen ist gerade Sache der Freunde der Genossenschüstcn. Id) gebe mid) daher der Hoffnung hin, dass and) dieser Antrag im Hause, wenn möglid), wie die beiden anderen, einstimmige Annahme finden wird. Wenn id) in id) nod) zu einigen weiteren kurzen Be-merknngen über die Aeußerungen der versd)iedeuen Herren Redner wende, so kann td) selbstverständlich dem ersten Herrn Redner, der von Seite meiner verehrten Parteigenossen gesprod)en hat, fast in Allem vollkommen bei- XXI. seja dne 16. maja 1899. — XXI. Sitzung tun 16. Mm 1899. 531 Poslanec Hribar: To spada sem, gospod deželni glavar, in jaz si besede ne dam odvzeti! (Velik nemir v celi zbornici in na galeriji. — Große Unruhe im ganzen Hause und auf der Gallerie.) Deželni glavar: Ce bi se tako postopalo, prenehala bi vsaka avtoriteta predsednika zbornice. Ta stvar ni prav v nobeni zvezi s predmetom, ki je v razpravi, in jaz... Poslanec Hribar: Jaz bom samo par besed . .. (Burno ugovarjanje na levi in na galeriji. — Stürmischer Widerspruch links und auf der Galleric.) Deželni glavar : O tej aferi nobene besede več! To ni v razpravi in ne na dnevnem redu; tako postopati se pravi zlorabljati prostost govora! Jaz nikakor in na noben način ne dopuščam, da bi se napadal član te zbornice, ki Vas ni napadel in Vam nič žalega storil ni. (Nemir in ropot se nadaljuje. — Fortgesetzte Unruhe und Lärm.) Poslanec Hribar : (Nadaljujč: — Fortfahrend:) Torej ostanem pri predmetu. Konštatujem samo, da jaz o stvari, ki se mi tu podtika, nisem z nobenim človekom, ne v uradu, ne v rodbini, sploh z nobenim človekom pod solncem najmanjše besedice izpregovoril in jaz torej ne morem vedeti, kako je poslanec dr. Zitnilc (Klici na levi: — Rufe links: „To ne spada sem!“) mogel meni očitati, da se to njemu podtika. On rad zavija in jaz ga pozi vijem, ako ima kaj časti v sebi (Burni protestni klici na levi in velik nemir v celi zbornici in na galeriji. — Deželni glavar neprestano zvoni. —- Stürmische Protestrnfe links und große Unruhe und Lärm im ganzen Hanse und auf der Gallerie. — Landeshauptmann gibt unausgesetzt das Glockenzeichen.), ako ima kaj časti v sebi, da povč, kdo mu je ono notico podtikal. Deželni glavar: To je popolna anarhija, to ne spada k stvari (Klici v središču: — Rufe im Centrum: „To spada sem!“), to ne spada sem in jaz ne dopustim nobene besede več v tej zadevi; sicer se pri vsaki točki lahko vsakega poslanca napada. (Odobravanje na levi in na galeriji. — Beifall links und auf der Gallerie) Prosim! Na galeriji mir, če ne, bom ukrenil, da se izprazni! Poslanec dr. Tavčar: Prosim, gospod deželni glavar! Poslušajte to tu-lenje na galeriji! Mladi pobalini pridejo na galerijo in smejo tam razgrajati! Prosim, da galerijo k redu pokličete! Deželni glavar: (Zvoni neprestano. — Läutet unausgesetzt.) Prosim za mir na galeriji! Jaz zahtevam milna galeriji! Poslanec Božič: Dr. Brejc nima pravice na galeriji razsajati. Poslanec dr. Tavčar: Ali pustite, da galerija na poslance doli vpije ? Deželni glavar: Sem uže opetovano galerijo svaril, naj bo mirna, ter tudi zažugal, da bodo sicer poslušalci na galeriji isto ostavili. Poslanec Hribar: Jaz še jedenk rat trdim, da je to, kar sem govoril, spadalo k stvari. Sicer pa sem izgovoril, kar sem hotel povedati! Deželni glavar: Jaz moram to le obžalovati, ker je bilo to nelojalno, ter trdim in konštatujem še enkrat, da to ni spadalo k stvari. (Odobravanje na levi in na galeriji. — Beifall links und auf der Gallerie.) Poslanec dr. Tavčar: To je pa res zadnji čas, da se red napravi s to galerijo! Od takih mladeničev, kakor je dr. Brejc in drugih takih nezrelih fantičkov, ki tičijo na galeriji, se ne damo terorizirati! Spraznite jo enkrat, gospod deželni glavar, da se bo manire naučila! Deželni glavar: Jaz konštatujem, da sem tudi gledč galerije svojo dolžnost storil in s tem je stvar končana. Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gospöda, jaz ne bom dolgo govoril, ampak le faktično moram popravljati nekatere opazke mojega častitega gospoda predgovornika, ki je trdil ali priporočal, da bi finančna oblast morala konsumnim društvom tudi naložiti davčno dolžnost, kakor jo 530 XXL seja dne 16. maja 1899. - posebna cenilna komisija določati, kedo pride v do-tični razred. Plača se pa v prvem razredu 20 kr. od 100 gld., v drugem razredu 40 kr. od 100 gld., v tretjem razredu 50 kr. od 100 gld. in v četrtem razredu 70 kr. od 100 gld. To je torej dokaz, da se hoče tukaj neka zavarovalnica ustanoviti, kajti nič drugače, kakor ta pravila, glasijo se tudi pravila vseh vzajemnih zavarovalnic. Izrečeno je dalje tudi načelo, da, ako blagajnica nima zadosti gotovine, se bo tistim, ki so po nesreči prišli v škodo po ognju, izplačalo le toliko, kolikor bodo blagajnične moči dopuščale. To je pa izrečeno tudi v vseh pravilih vzajemnih zavarovalnic. Ta pravila torej niso nič drugega, nego prepisana pravila vzajemnih zavarovalnic, samo da nekaj manjka, da namreč tukaj ni govora več o pogodbi med tem društvom in tistimi, ki zavarujejo pri njem svoja poslopja, med tem, ko ima vsaka zavarovalnica v svojih pravilih tudi paragraf, kateri določa, da se ima pogodba skleniti. Če je tukaj rečeno, da se ima cenilna komisija prepričati, koliko je poslopje vredno, in če pravila pravijo, da je od 100 gld. plačati toliko in toliko, ni dvojbe, da je to društvo v registru zapisalo, da je, recimo, Janez Brtoncelj zavaroval svoje poslopje s 400 gld., Peter Malič z 800 gld., in da se bo od tega odmeril letni prispevek. Kaj pa bo, gospoda moja, sledilo iz tega? Po pravilih, katera imam pred seboj, vidim, da izhajajo iz neke fabrike pravil, ki je v Ljubljani etablo-vana in ki jih zna jako previdno sestavljati. To je torej poskus za uvedenje prvega društva in temu bodo sledila druga društva, ki se bodo po večjih krajih morebiti po vseh farah ustanovila. Daljši nasledek pa bo, da se bo s tem v prvotnost nazaj zašlo in da utegnejo priti časi, ko pri nas ne bo nobenih rednih zavarovanj več, ampak sama taka podporna društva, ki prvič članom ne bodo dajala toliko garancije, drugič pa tudi državi ne toliko dohodkov, kakor zavarovalna društva. V interesu narodnega gospodarstva je torej, da se ustanavljanju takih zadrug kolikor mogoče konec stori in zato bi si dovolil opozoriti Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika, da eksistuje za takozvana kmetska društva (Bauernvereine), katerih je veliko zlasti na Gornje-avstrijskem in Solnograšlcem, neka naredba ministerstva notranjih zadev, po kateri se ukazuje, da imajo od časa, odkar obstoji zavarovalni departement v mini-sterstvu notranjih zadev, predlagati temu departementu vsakoletne račune. Iz tega se vidi, da so taka društva direktno postavljena pod kontrolo tega zavarovalnega departementa. Na to zaradi tega opozarjam, ker bi morebiti vendar kazalo opozoriti ministerstvo notranjih zadev na gibanje, kakoršno se je tudi v tem oziru pričelo na zadružniškem polju pri nas. Sedaj pa moram še nekoliko besed izpregovoriti v svoje opravičenje. O stvari, o kateri sem govoril, mi je jako težko govoriti, zakaj hitro se dobč ljudje v tej zbornici in še hitreje zunaj te visoke zbornice, ki vsako besedo, katero jaz o zavarovalstvu izpre-govorim, zavijajo tako, ko da bi jo bil izpregovoril iz dobičkarstva, kakor bi jo bil govoril „pro domo - XXL Sitzung am 16. War 1899. sua“. Zato pa izjavljam tukaj, da sem govoril jedino le kot poslanec, kateremu je na tem, da se zdrave narodno-gospodarske razmere ne pogoršujejo in že za naprej odločno odvračam vsako sumničenje, ki bi se v tem oziru za moglo gledč mojih besed izgovoriti. Sicer se pa smatram v zavarovalnih zadevah tudi poklicanega govoriti. Ne rečem, da sem Bog zna kak strokovnjak; toda poslujoč 28 let na tem polju in zanimajoč se za vse odredbe, ki so glede zavarovalstva v Avstriji, na Nemškem in na Ogerskem izšle, reči smem, da imam o teh stvareh vsaj toliko pojma, kakor vsak drug tovariš v tej visokej zbornici; vsekako pa več, kakor možje, ki so sestavili pravila tunjiškega društva. Mislim torej, da sem s tem že naprej odbil ost vsakemu sumničenju. To pa storim zaradi tega, ker se bojim, da se bo že danes tako sumničenje izreklo v nekem listu in da bo potem nek poslanec, ki je poslal dolgo „Poslano“ za sebe v tisti slovenski list, tudi na svojih shodih, ki jih je oznanil, da jih bo prirejal, rohnel proti meni in pripovedoval, kako velik nasprotnik sem koristim prebivalcev po deželi. Omenil sem dotičnega „Poslanega“. Mislim, da mi častiti gospod deželni glavar ne zameri, ako iz njega prečkam kratek stavek: „Morda je pa le res . ..“ — piše ga častiti gospod poslanec Žitnik, ki čuti dolžnost opirati se — „morda je pa le res, kar se mi je zatrjevalo od raznih stranij, da je zlobni članek „Narodov“ z dne 6. maja provzročila kratka notica v „Slovencu“ z dne 4. maja 1.1. glede banke „Slavije“. Jaz samo to konštatujem in to more uredništvo potrditi, da te notice nisem niti pisal niti provzročil in da sem še le 8. maja zvedel, kedo jo je pisal. Vprašal pa sem, ker se je meni podtikala.“ Gospöda moja, če se gospod poslanec dr. Žitnik opira, tedaj ima poseben vzrok za to; ali meni se zdi, da se opral ne bo in da vse to dolgo „Poslano“ ni nič drugega, kakor obsodba iz lastnega peresa za svoje ravnanje v tej zbornici, kajti to „Poslano“ le potrjuje, da je tisto, kar je prerekal, resnično. (Klici na levi: — Rufe links: „To ne spada sem!“) To spada sem zato, ker je v zvezi z očitanjem, ki se je meni v tem oziru delalo. (Velik nemir. —-Große Unruhe.) Deželni glavar: (Pozvoni: — Das Glockenzeichen gebend:) Prosim gospoda govornika, da se drži stvari, kajti to nikakor ne spada v razpravo . . . Poslanec Hribar: To spada k stvari in jaz bom naprej govoril... (Živahno ugovarjanje na levi. — Lebhafter Widerspruch links.) Deželni glavar : (Ponovljeno zvoni: — Wiederholt das Glockenzeichen gebend:) To ne spada sem in o tem ne pustim nobene besede več govoriti, sicer sem primoran gospodu poslancu odvzeti besedo. XXI. seja dne 16. maja 1899. 529 — XXI. Sitzung mn 16. Mm 1899. čenju žganja, je pa vendarle vino artikel, kateri kmetje večkrat potrebujejo. Res je to, toda vprašanje je, koliko je pa takih velikih gospodarjev po deželi, da bi svojim delavcem, ki po leti ob času košnje in žetve najemajo, dajali vina in sploh kake take pijače. Res, da so taki večji gospodarji; toda ti že dandanes dobivajo vino lahko ceneje, kakor bi je plačevali, ko bi je na drobno kupovali v kon-sumnih društvih. Tem kmetskim gospodarjem torej s konsumnimi društvi ne bo pomagano; malemu kmetu pa tudi ne, kajti kolikor jaz vem, le-ta vina za posle in delavce sploh ne potrebuje, ker jih nima. Pri takem malem kmetu delajo člani rodbine sami, in če je že primoran najeti kakega delavca, mu ne da niti vina niti piva, temveč mleka ali vode, in žali bog včasih tudi žganja. Veliki kmetovalci pa so, kakor rečeno, tudi dosedaj že priliko imeli kupovati vino ceneje, kakor pri konsumnih društvih. Če sc pa, gospöda moja, že govori tukaj o prodaji vina in če se že na tako struno brenka, kakor gospod poslanec Povše, namreč, če se pravi, da je ltonsumno društvo deloma opravičeno prodajati vino na drobno zaradi tega, ker gostilničarji vino predrago prodajajo, bi si jaz dovolil opozoriti na neko drugo okolnost. Ali gospod predgovornik resjnisli, da konsumna društva vino ceneje prodajajo? Če bi se kaj takega mislilo, bi bilo to jako velika napaka. V konsumnih društvih, to je res, sc prodajajo cenejša vina; toda vpraša se, kakoršna so ta vina. Alco se kupuje petijot na Tirolskem, je to blago seveda cenejše, zato pa tudi toliko in toliko slabše; tako, da ona višja cena, ki jo gostilničar za svoje pošteno domače blago zahteva, gotovo ni previsoka. Gostilničarji, gospoda moja, so od nekdaj primorani zahtevati višja ceno, to pa zato, ker ljudstvo zahteva, da prodajajo dobro domačo kapljico. Konsumna društva pa tega ne store. Gospöda moja, mi smo v zadnjem času precej storili za regeneracijo vinogradov, ter pričakujemo — in to je naglašal tudi gospod poslanec Povše v debati o pospeševanju vinogradarstva — da bodo regenerirani vinogradi v kratkem času dajali jako lepe dohodke. Toda vprašam vas, kako jih bodo mogli dajati, ako se bodo konsumna društva še nadalje snovala, ki bodo na tujem kupovala slaba vina in jih prodajala za nizko ceno? Mi. moramo vendar pred vsem skrbeti, da se bo mogla domača kapljica prodajati, ako naj se res pomaga domačemu vinogradniku. Se na neko okolnost sta pozabila gospoda poslanca grof Barbo in Povše, ki je gotovo tudi v zvezi s konsumnimi društvi. Pri konsumnem društvu se članom pripoveduje, da se bo koncem leta ves dobiček med nje razdelil in nehote se s tem ljudem da povod,v da jeden ali drugi več kupuje, kakor je potreba. Če kupuje blago pri trgovcu, kupi ga vselej samo toliko, kakor ga neobhodno potrebuje, ako pa sliši pri konsumnem društvu, da, čim več si nakupi, tem večji bo tudi njegov lastni dobiček, potem si bo gotovo včasih tudi kupil kaj blaga, katerega ne potrebuje neobhodno; zlasti velja pa to glede vina. Ob nedeljah, recimo, bi kmet sicer ne šel v gostilno, gre pa v konsumno društvo, popije pol litra, potem še pol in morebiti še več, ker si misli, vsaj boš tako sam dobiček imel. V tem, gospöda moja torej, ker konsumna društva napeljujejo k zapravljanju, je velika nevarnost in na to nevarnost sem hotel jaz opozoriti. Ker pa že govorimo konsumnih društvih, dovolil bi si se c. kr. deželno vlado opozoriti na neko nevarnost, ki po njih preti. C. kr. deželna vlada je sicer v poslednjem času zavzela čisto pravilno stališče nasproti ltonsumnim društvom, zlasti kar se tiče točenja vina in žganja. Ona je namreč izdala neko razsodbo — katero razsodilo je tudi intimovala vsem okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu ljubljanskemu — da se mora vse točenje vina ali žganja smatrati kot obrt, s katero je ravnati po obrtnem redu. Tega stališča ni c. kr. deželna vlada zavzemala vedno in s tem je bržkone dajala sama vzpodbudo, da so se snovala konsumna društva, ker so si ljudje rekli, da za točenje vina in žganja niti ne bodo potrebovali koncesije, češ da je tako točenje itak dovoljeno. Zgodilo se je pa leta 1896, dne 16. aprila, da je trgovsko ministerstvo opozorilo c. kr. deželno vlado „dass Soufitmücreiue, gleichviel ob sic ihre Thätigkeit statutenmäßig nur ans ihre Mitglieder beschränken oder nicht, solche Unternehmungen, zn welchen eine staatliche Bewilligung (Concession) erforderlich ist, gemäß § 92 des Gesetzes vom 9. April 1873, R. G. Bl. Nr. 70, nur auf Grund einer solchen Bewilligung zn betreiben berechtigt sind". Tistega leta in sicer dne 11. avgusta 1896., tedaj pet mesecev pozneje, ko je ta ministerska naredba bila izšla, pa je c. kr. deželna vlada vsejedno razsodila, da ljubljanska konsumna društva (takrat kakor tudi še sedaj smo imeli v Ljubljani samo uradniško in pa delavsko konsumno društvo) vendar niso obvezana za koncesijo prositi in ta praksa je — kakor se mi zdi — prav do poslednjega časa v veljavi ostajala kajti, konsumna društva na deželi so otvarjala gostilne., ne da bi si bila izposlovala obrtnega dovoljenja. Sele v poslednjem času je vlada uvidevši, kakošna nevarnost od tod preti, in da bi se pijančevanje preveč ne širilo, bila izdala odločbo, po kateri vsako konsumno društvo mora imeti koncesijo za točenje vina ali žganja. To je torej tisto pravilno stališče. Sedaj pa je v poslednjem času, če se ne motim, se je o tem poročalo v zadnji seji, ko nisem bil navzoč — neka posebna vrsta zadrug se začela uvajati in jaz hočem o tem izpregovoriti samo zato, da deželno vlado opozorim, kaj da pravzaprav tiči za to novo vrsto zadrug. V rokah imam knjižico „Pravila društva skupne pomoči o nesrečah pri poslopjih in goveji živini tunjiškili faranov“. Ta pravila so zadobila potrjenje dnč 13. februarija 1898. Cisto pravilno je to bilo, kajti v smislu zadružniškega zakona ni moglo nobenega pomisleka biti, da se za ta pravila izda zakonito potrdilo. Toda, kaj pa je pravzaprav to društvo? To društvo ni nič drugega, kakor vzajemna zavarovalnica. V § 21. pravil je namreč izrečeno, da se vplačevanje vrši tako, da so vsa poslopja razdeljena na štiri razrede in da ima 528 XXI. seja dne 16. maja 1899. - povedane in da bi morala država uporabljati vsa mogoča sredstva, da bi se malemu konsumentu v korist preprečevale vse take zveze bogatih trgovcev in velikih industrialcev. V tem oziru se z gospodom tovarišem grofom Barbotom ne strinjava in moje mnenje je njegovemu čisto nasprotno. Zaradi tega mu pa tudi ne morem pritrditi, da naj bi se kmetom ali komurkoli prepuščalo snovati konsumna društva zato, da napravljajo trgovcem konkurenco, češ naj se le-ti sami branijo. Tudi jaz priznavam, da se zadrug ne moremo ubraniti in da ne bomo mogli zabraniti, da bi se tudi zanaprej, kakor dosedaj, ne snovale zadruge in zlasti tudi konsumna društva, če se že ne oziramo na druge vzroke, pa recimo, iz političnih razlogov in sicer v naši kranjski in v širši slovenski domovini. Ali gospoda moja, če sc je temu že nemogoče ubraniti, potem moremo pa tudi in smo opravičeni in dolžni zahtevati v imenu trgovskega stanu, da se takim lconsumnim društvom, ki delajo v resnici le na dobiček, če se ima tudi ta dobiček v malih svoticah razdeliti med člane, v davčnih ozirih ne dajo olajšave, ki bi jim omogočevalc trgovski stan uničevati. To pa je ravno velika napaka, ki se je storila takrat, ko se je zadružniški zakon osnoval, in jaz mislim, da te napake nikdo ne obžaluje bolj kakor trgovski stan in finančni minister, ali če je še ne obžalujeta, da jo bosta obžalovala v kratkem času, kajti če bi se tako, kakor pri nas, tudi drugod, kar pa ne mislim, ker so drugod ljudje bolj previdni, snovala konsumna društva, potem ni dvoj be, da bi se s tem uničilo veliko trgovskih eksistenc, ki državi veliko davka plačujejo in da bi namesto njih stopila konsumna društva, ki ne bodo plačevala nobenih davkov. Torej z davčno-političnega stališča se bodo olajšave, ki so se dovolile, ne da bi se bilo razloček delalo med zadrugami, ki so koristne in neobhodno potrebne, in med zadrugami, ki niso niti koristne niti neobhodno potrebne in imajo le namen ustvarjati konkurenco, silno maščevale. Ako torej puščamo vsakemu stanu pravico, in to pravico mu moramo pustiti, da se organizuje kakor se hoče, in da si snuje tudi konsumna društva, moremo pa tudi zahtevati, da so dotična društva čisto jednako postavljena v konkurenčni boj, kakor posamičniki. Govorilo se je tukaj o trgovskem stanu. Morebiti jeden ali drugi podcenjuje važnost tega stanu. Jaz, gospoda moja, je nikakor ne podcenjujem. Jaz pravim, da je trgovski stan v organizaciji narodov in držav neobhodno potreben in če bi me nič drugega o tem ne poučevalo, poučila bi me zgodovina. Kamorkoli pogledamo, zlasti v one države, ki so si nekdaj bile pridobile veliko moč, vidimo, da so si to moč pridobile deloma res vsled vojnih svojih uspehov, večinoma pa le vsled dobro razvitega in organizovanega trgovskega stanu. Za bojnimi ladjami in vojaškimi četami je bil trgovec navadno tisti pi-jonir, ki je imel skrbeti za boljše blagostanje države in je bil trgovec prvi, ki je prišel v premagane dežele, koder si je mati država skušala pridobiti trdno polje. Ravno odtod pa, ker so države tudi podpirale trgovstvo in je branile, ravno od tod prihaja, da vi- XXI. Sitzung mn 16 Mm 1899. dimo danes pri onih modernih državah, ki umevajo svojo nalogo, kakor n. pr. pri Nemčiji ali Rusiji z njeno velikansko politiko na iztoku, da vse države kolikor mogoče podpirajo trgovski stan in skušajo organizacijo tega stanu povzdigniti ter zabraniti vse, kar bi zamoglo prosto konkurenco oncmogočevati. Jaz torej smatram trgovski stan tudi v naši domovini za silno važen stan in vsled tega se bom vsikdar vsemu protivil, kar bi utegnilo trgovski stan oncmogočevati in njegovo eksistenco spravljati v nevarnost. Ako se je pa, gospoda moja, gledč konsumnih društev zlasti od gospoda Povšeta naglašalo, da če imajo delavci pravico ustanavljati si konsumna društva in si jih tudi res snujejo in se nikdo ni oglasil proti temu, treba je pa vendar nekoliko razlikovati med delavci in med kmetovalci. Delavci morajo vse, kar potrebujejo, kupovati. Živež, obleko, z jedno besedo vse, karkoli potrebujejo, morajo si kupiti. Drugače je pa pri kmetu. Kmet si večinoma svoj živež doma pridela in on je le na maloštevilno trgovsko blago navezan, katero mu omogočuje nekoliko zboljšati si domače prirodne pridelke. Kmet mora pač vso obleko plačevati. Kedor pa to stvar količkaj premisli, bo izprevidel, da se izda za obleko veliko manj, kakor se izda za živež. Zato je pa tukaj primera med kmetovalci in delavci po mojem mnenju popolnoma ponesrečena. Častiti gospod tovariš Povše je tudi naglašal, da so posojilnice jako velike važnosti in je zlasti na to opozarjal, kako veliko so storile za povzdigo narodnega gospodarstva v naši kronovini one posojilnice, ki so bile nekdaj osnovane. Jaz mu v tem oziru popolnoma pritrjujem; samo obžalujem, da se je v zadnjem času ravno proti tem posojilnicam tudi pojavil boj in sicer boj v imenu pristašev one stranke, v katere imenu gospod tovariš Povše danes govori. Če so te posojilnice tako važne in koristne, kakor on priznava, potem ni nobene dvojbe, da je boj proti njim neopravičen in da so, kjer take posojilnice že obstoje, konkurenčne posojilnice, ki se ustanavljajo, samo bojni zavodi, katerih ustanovitev in obstoj je strogo obsojati. Ker se je gospod poslanec Povše že zelo približeval — vsaj iz njegovih besed je to posneti — nazorom, ki so jih izražali poslanci skupine, kateri pripadati imam tudi jaz čast, upam, da bo s svojim uplivom pri častitej katoliškej stranki delal na to, da ne snuje več talcih konkurenčnih posojilnic in tako ublaži gospodarski boj, ki sedaj vihra v naši deželi. Če bo gospod poslanec Povše to storil in če zmaga s svojim uplivom —- kar pa še ni tako gotovo, ker, kakor se vidi, imajo vrh v tej stranki le neki elementi, ki hočejo boj za vsako ceno — tedaj pravim, se bo za mirnejši razvoj v naši kronovini veliko storilo. Se na neko opombo gospoda tovariša poslanca Povšeta se moram ozirati. On je govoril o točenju vina in žganja in je rekel, da tov pravzaprav ne spada v delokrog kmetskih zadrug. Čisto pritrjujem mu v tem oziru; toda on je kasneje dostavil, da če se že proti vi žganjepitju, oziroma 'prodajanju in to- 527 XXI. seja dne 16. maja 1899. — bi se pa moral trgovski stan, ki ima v deželi gotovo pravico do obstanka, uničiti, tega ne moremo priznati. Jaz sem za to, da se dopusti prosta konkurenca. Ali to je ravno napačno, da med konsumnimi društvi in trgovci davkoplačevalci niso enake konkurenčne razmere. Le vzemite, kako lahko je stališče konsumnih društvih glede davčnih in drugih bremen. Torej, če se hočete na to polje podati, morate tudi trgovcu omogočiti, da lahko stopi v konkurenco, z eno besedo postaviti ga morate na tako konkurenčno podlago, kakršno imajo privilegirana konsumna društva. Torej v tem oziru se da mnogo govoriti, konec je pa pač ta, da mi vsi želimo, da se nam ohrani kmetski stan, da smo pa tudi vsi, ali vsaj kolikor nas je liberalcev, prepričani o potrebi, da nam ostane tisti čvrsti trgovski stan, katerega imamo in katerega bi naše ljudstvo že zato ne moglo pogrešati, ker je nekaka inteligenca v tem stanu združena, katero mora vsak narod imeti. Povdarjam torej še enkrat, da mislim, da s predlogi, ki so se danes stavili, cela stvar še ni definitivno rešena in iz tega ozira bom v celoti za nje glasoval, vendar pa mislim, da bo glavna razprava se vršila še le v bodočem zasedanju. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Nikake dvojbe ne more biti dandanes, da čaka jako veliko dela državo na polju socijalnega zakonodajstva in ako se ga hoče država z ono resnobo polotiti, katere je to vprašanje vredno, bodo pretekla še leta in leta, da bo srečno rešeno. Od srečne rešitve tega vprašanja pa je odvisno blagostanje cele vrste državljanov. Jeden del tega socijalnega zakonodajstva bo rešen res s tem, ako za-dobi Najvišje potrdilo — seveda pred vsem zakonodajno potrdilo v državnem zboru — oni zakonski načrt, katerega je omenjal gospod poslanec Povše in ki ima v mislih ustanovitev kmetijskih produktivnih zadrug. Jaz bi ravno tako, kakor on, želel, da bi ta zakonski načrt kmalu zakon postal. Dokler pa ni zakon, toliko časa seveda bodo posamezniki in in-teresovani krogi prizadevali si, da se združujejo prostovoljno, da si sami napravljajo zadruge. V tem oziru torej kmetijske zadruge že sedaj nekako nadomeščajo ono državno organizacijo, ki bo jed enkrat čisto gotovo stopila na njihovo mesto. Ali, gospoda moja, razloček med temi prostovoljnimi zadrugami in onimi, katere namerava poljedelsko ministerstvo, je vendar jako velik. Če se ustanovč zadruge, kakor jih nasvetuje dotični zakonski načrt, stale bodo pod strogo državno kontrolo in jaz na tako strogo državno kontrolo polagam jako veliko važnost. Ne očitajte mi, da morebiti ne mislim liberalno v tem oziru. Ali, gospoda moja, ne pozabite — in to, prosim, vpošte-vajte, če moje besede soditi hočete, —- ne pozabite XXL Sitzung mn 16. Mm 1899. nikdar, da države prva dolžnost je, da vse združbe nadzira in da zlasti take gospodarske zadruge, kjeise lahko veliko premoženja pridobi pa tudi izgubi, v zaščito jemlje in stalno nad njimi čuva. Zadruge, ki v naši deželi obstojč, imajo sicer tudi nadzorstvo, toda to nadzorstvo je prostovoljno. Ono je prišlo iz njih samih. Ono bo torej, to bo vsak priznal, veliko bolj prizanesljivo postopalo proti marsikteri napaki, ki bi se morda utegnila pokazati, kakor bi državna uprava, če bi nadzorstvo izvrševala. Kedor vč, da je taki gospodarski zvezi — vzemimo za primero ono, ki na Kranjskem obstoji — na tem ležeče, da na vse mogoče načine brani to gospodarsko organizacijo, bo priznal, da bo včasih jedno ali celo obe očesi zatisnila, namesto da bi napravila remeduro tam, kjer je neobhodno potrebna. Iz tega ozira se ne proti vi liberalnim načelom, ako se zahteva, naj se v obvarovanje kalamitet in izgube pri narodnem gospodarstvu vpelje povsod pri takih napravah stroga državna kontrola. Mi vidimo celo pri velikih zavodih, kjer je državna kontrola vpeljana, da, če se strogo ne izvršuje, utegne imeti to jako žalostne posledice. Spominjam Vas v tem oziru samo na dogodke v Galiciji, o katerih ste gotovo vsi poučeni, kako je tamkaj velika hranilnica, ker se vladna kontrola ni tako strogo vršila, kakor bi se bila imela vršiti, prišla v veliko nevarnost, da je bilo končno treba deželne in državne pomoči. Iz tega vidite, da, če že pri velikih zavodih, kjer je končno vendar nekoliko več kontrole, kakor pri malih, kjer ima jeden član proti drugemu včasih posebne ozire, bodisi da je iz prijaznosti giroval ali blago na kredit dal, nastanejo pogostokrat take nevarnosti, če se ne vrši zadostna kontrola, je toliko večja nevarnost še le pri manjših zavodih. Zato bi deželni odbor, ki bo v smislu predloga gospoda poročevalca imel v prihodnjem zasedanju poročati o predidočem poizvedovanju, gledč tega poizvedovanja na to opozoril, da naj dobro premisli, če bi morebiti ne kazalo v prihodnjem zasedanju visoki zbornici priporočati, naj se od vlade zahteva strogo državno kontrolo za vse take zadruge in kolikor mogoče izključi privatna kontrola izhajajoča iz zadrug samih. Sedaj si bom pa dovolil nekoliko besed odgovoriti gospodu poslancu grofu Barbotu in gospodu poslancu Povšetu. Spustil se bom tukaj nekoliko bolj v podrobnosti, ker je s splošnega stališča tako že tovariš gospod dr. Tavčar odgovarjal na izvajanja teh dveh gospodov predgovornikov. Rad priznavam, da je stališče, katero zavzema gospod poslanec grof Barbo, idealno; stališče namreč, da naj se, če smejo trgovci prosto konkurenco delati med seboj in če smejo snovati „ringe“ za različno blago, prepušča tudi kmetovalcem kakor vsakemu drugemu stanu, da si ustanavljajo svoja konsumna društva in potemtakem vzamejo trgovino na-se v imenu svojih zadružnikov. Gospoda moja, ne strinjam se pa z gospodom poslancem grofom Barbotom, ker je dejal, da so z liberalnega stališča opravičeni tudi „ringi“ in zveze tovarn in velikih producentov. Jaz nasprotno trdim, da bi vse take zveze morale biti strogo pre- 526 XXI. seja dne 16. maja 1899. —- skrbi podatke, ki so potrebni, če se gre za to, da se osnuje kaka taka pridobitna strogo kmetijska zadruga in če ministerstvo samo še nima takih podatkov, da naj bi vsaj navedlo pota, po katerih bi bilo mogoče doseči to, da se pride do absolutno potrebnih podatkov. Izrekam to le željo, da bi se ministerstvo v bodoče tudi na take okoliščine nekoliko oziralo in da bi, če nima zadosti strokovno izvežbanega osobja na razpolago, to osobje popol-nilo, da bo moglo potem, če se posamezniki nanj obrnejo v svojem ali v imenu zadrug, jim ustreči ne pa njihove prošnje tako popolnoma odbijalo, kakor se je to meni zgodilo. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Čutim se poklicanega, da izpregovorim pri današnji razpravi nekoliko besed. Pred vsem moram naglasiti, da se mi predlog, kakor ga stavi posebni odsek, ne zdi nekaj definitivnega. Vsi ti predlogi merijo na to, da se to vele-važno vprašanje na vse strani preišče in da se končni glavni predlogi stavijo še lev bodočem zasedanju ob roki preiskave, katero bo dognal deželni odbor. In zategadelj moram tudi naglasiti, da se mi posebno ne vidi nekaj definitivnega tisto, kar je obseženo v zadnjem stavku, namreč, da imamo mi namen, taka lconsumna društva, kakoršna danes, v deželi obstojč, financijelno podpirati. Ako bi se kaj takega mislilo, bi jaz to iz cele duše jako trpko obžaloval. Kar se tiče stvari same, imamo tukaj opraviti s samo teorijo, na drugi strani pa opraviti tudi s faktičnimi razmerami, ki so v deželi. Pri vsaki stvari je teorija sama po sebi nekaj lepega, razvitega, soglasnega, ali teorija se pa dostikrat ne dä strinjati s faktičnimi razmerami, na katere naj se uporabi. Priznavam, da je teorija o pridobitnih zadrugah morda posebno lepa, bojim se pa tudi, da se ta teorija v celoti ne bo dala uporabiti na posebne naše razmere v deželi, to se pravi, ako hočemo gospodarsko organizacijo v deželi izvesti, ne smemo tičati v tisti frazi, da je tok časa tak, da zahteva to organizacijo, ampak pristopiti moramo tudi k drugemu vprašanju in to je najbolj važno vprašanje: ali so razmere v naši deželi v resnici take, da zahtevajo tako rešitev tega vprašanja, kakor je nagla-šal gospod poslanec Povše. Po mojem mnenju je stvar, katero smo sprožili, že dandanes rodila dobrih posledic in med najboljše računim to, da je gospod poslanec Povše v tej visoki zbornici moral pripo-znati, da ni želeti, da se pečajo lconsumna društva z vinotočem na drobno in da imajo nekake gostilne v svoji sredi. Že iz tega ozira, da je tako odlični pristaš katoliške stranke odločno moral obsoditi vinotoč v konsumnih društvih, je z veseljem pozdravljati nastop ali korak, katerega je naša stranka storila gledč konsumnih društev. Kar se tiče stvari same, XXI. Sitzung am 16. Mai 1899. ostanem pri tem, da se bo še le drugo leto na drobno o njej razgovarjalo. Dandanes je preiskava, je vsa tvarina še nepopolna, ampak vendar se je toliko dognalo, da so predlogi, katere je stavil gospod poročevalec in za katere smo se v posebnem odseku talcorekoč soglasno izrekli, utemeljeni. Kar se tiče govora gospoda poslanca grofa Barbo — in ravno ta govor me je izvabil, da sem poprosil za besedo — moram njemu nasproti priznati, da je stranka, katero mi v zbornici zastopamo, tudi o tem prepričana, da je gotova gospodarska organizacija, ki se giblje v mejah faktičnih razmer in potreb, v deželi koristna. Proti taki organizaciji nismo nikdar bili in ne bomo nikdar. Glavni vzrok pa, da smo nastopili proti konsumnim društvom, bilo je to, da je ta organizacija, ki se kaže v takih društvih, popolnoma ponesrečena, in da je ta organizacija taka, da kmetu, katerega vsi ljubimo, ne bo prinesla koristi, ampak, da ga bo drvila v pogubo. V detail se ne bom spuščal, vendar pa moram prijatelju Schwei-gerju nekaj jako neprijetnega povedati. Prilično sem dobil — po ovinkih seveda — bilanco njegovega ljubljenega lconsumnega društva v Metliki, ki bo z gotovimi opazkami razglašena in reči moram, da bo vsak, ki se samo površno spozna v takih stvareh, moral pripoznati, da iz te bilance, ki je prva in vestno napravljena, nasproti kriči nekaka nevarnost, nevarnost, ki tiči v vsakem konsumnem društvu in tudi v metliškem. Gospod poslanec grof Barbo se je postavil na liberalno stališče. Vem, da je on liberalec in spoštujem ga kot takega, vendar pa se ne morem popolnoma ž njim strinjati. Liberalnost je sama po sebi lepa reč, vendar pa gotovih načel pameti tudi ne smemo zatajiti. Liberalnost je dobra stvar, pamet pa tudi in ako smo tudi liberalci, vendar ne smemo se postaviti na stališče, kakor pravita gospoda poslanca grof Barbo in Povše, da naj se kmetu vpusti organizacija, ko se dandanes vse organizuje. Če bi bilo to stališče pravo, potem bi morali tudi pustiti, če bi se otroci smeli organizatorično igrati z nabasano puško. To je tisto, v čemer se mi od vas razlikujemo. Mi želimo kmetom vse uspehe, ampak ta organizacija ne sme biti podobna otročji igri, v kateri daste kmetu - otroku nabasano puško da se ž njo igra. In recite, kar hočete, kakor so sedaj lcon-sumna društva organizirana, so ta društva nabasana puška v rokah otrok in videli bote žalostne posledice, lcedar se bo ta puška sprožila, ako ne pridete na druga pota. Pa kakor rečeno, posnel sem iz govora gospoda poslanca Povšeta, da je on danes drugačnega mnenja postal, ker je obsodil vinotoč v konsumnih društvih in zato upam, da se bo dalo neko sporazumljenje doseči, s čemer bo pa tudi doseženo, da bomo kmeta mogli rešiti, mesto da ga tiramo v pogubo. Priznavam, da ima kmet pravico do organizacije, ali ta organizacija — in tukaj sem zopet v nasprotju z gospodom tovarišem grofom Barbo — ne sme tako daleč segati, da bi druge in gotovo tudi potrebne stanove hoteli uničiti. Vsaj imajo vsi stanovi pravico do organizacije in do obstanka. Da 525 XXI. seja dne 16. maja 1899. - kakor tudi glede kmetijskih zadrug s kreditom strogo ravnati in da naj bi kmetijske zadruge blago, katero oddajajo, oddajale proti kolikor mogoče točnemu plačevanju, da se ljudem ne podaja podlaga in prilika, da zadolženje narašča in pride do meje, ko je do-tičniku skoro nemogoče nabrane dolgove poravnati. Očita se tudi — akoravno se pa iz podatkov gospoda poročevalca ne morem prepričati, da bi se res že danes zamogla izreči sodba, ali se res vrši pri prodaji blaga zloraba zadružnih financ—da baje jeden drugemu daje knjižico, tako da tudi nečlani dobivajo dotično blago v društvu. V koliko je trditev utemeljena ali ne, danes nisem v stanu soditi in gospod poročevalec bo sam priznal, da o tem treba še nadaljnih poizvedela, predno bomo mogli reči, ali se zloraba ta res vrši. Toliko gospod poročevalec kakor tudi gospod predgovornik sta priznala veliko važnost tega gibanja in zadružništva in osobito gospod predgovornik je priznaval, da so vsi stanovi opravičeni, združevati se na podlagi državnih zakonov, da si omogočijo eksistenco in olajšajo svoj slabi položaj, svoje itak težavno stanje s tem, da po nizki ceni kupavajo živila. Gospoda moja, priznati se mora, da v celi tej ideji zadružništva leži zdravo jedro in jaz bi le želel, da bi deželni zastop kot varuh vsega dobrega, vseh namer, ki imajo služiti v izboljšanje blagostanja naše krono vine, s treznim očesom zasledoval to gibanje in posegel v to gibanje bodisi indirektno, z denarnimi sredstvi namreč, kakor gospod poročevalec v svojem predlogu navaja, da naj deželni odbor stvar prouči in stavi svoje nasvete glede podpiranja kmetskih zadrug, bodisi da tudi skuša deželni zastop oziroma deželni odbor pospeševati ta razvoj s tem, da daje dotičnim zadrugam priliko dobrega sveta po izvedencih in strokovnjakih, ki bi jih navajali na dobro pot, kakor to dela nižje-avstrijski deželni zbor, oziroma deželni odbor, ki vzdržuje štiri knji go vodstven e uradnike, ki imajo nalogo, celo leto potovati po deželi in nadzirati Raiff-eisenove posojilnice in kmetske zadruge ter jim urejevati knjigovodstvo, kajti od našega priprostega kmeta, obrtnika in rokodelca ne smemo zahtevati, da bi imel knjigovodstvo vse v redu. Ako vidimo, da kaj primanjkuje, posezimo vmes, pomagajmo in dajmo ljudem priliko dobrega sveta in navodila k dobremu in pravilnemu računovodstvu. Ravnajmo se prav po vzgledu kmetijskega ministerstva, ki je priznalo, da je velevažno, da se na pravih tleh vodi celo akcijo. Stroga kontrola pa je absolutno in neobhodno potrebna, da se ohrani celo podjetje v zdravih mejah. Priznavam pa, da so to le stroge kmetijske zadruge, ki se pečajo s kmetskimi sredstvi v olajšavo gospodarstva in z namenom odprodaje produktov, da so to tiste zadruge, katere bi bilo financijelno podpirati, kajti širno polje je dano kmetskim zadrugam glede na velike množine izdelkov, katere si sedaj posamezni ljudje le težko nakupujejo. Mi vidimo, hvala Bogu, da je tukaj pri nas že po kmetijski družbi osnovan zdrav začetek. Pred malo leti, ko sem stavil v kmetijski družbi v odboru predlog, naj se upeljejo umetna gnojila, še v odboru samem nisem XXI. Sitting mn 16. Mm 1899. našel pravega odmeva, danes pa prihaja že po sto vagonov umetnih gnojil v deželo. Kar posameznik ne more, to doseže zadružniška moč, da se zamore kmetovalcu dati blago, ki je potrebuje za izboljšanje polja, za izdatno znižane cene. Istotako je gledč prodaje. Gospoda moja, prekupčija je tista ki marsi-katerikrat precejšen del skupila za razne kmetske pridelke porabi. Ako bi človek hotel cene na sedanjem trgu vzeti za merilo o tem, koliko je kmet dobil za svoje blago, čuditi bi se morali veliki diferenci med skupilom na trgu in ceno, za katero je kmet svoje blago oddal, in tako je še polno drugega, pri katerem bi se dale prihraniti izdatne svote, ki bi prišle v prid poljedeljstvu. Sklepam z željo, da naj se stvar, prevažna za naš gospodarski razvoj in kmetski napredek v naši deželi, v deželnem odboru temeljito proučuje, da bomo v prihodnjem zasedanju imeli priliko v tej velevažni zadevi razpravljati o nasvetih, ki bodo omogočili, da se bo na zdravi podlagi vršilo kmetsko zadružništvo. (Živahno odobravanje na levi. — Lebhafter Beifall links.) Deželni glavar : Gospod poslanec Lenarčič ima besedo. Poslanec Lenarčič: Visoka zbornica! Gospod poročevalec nam je podal tako temeljito poročilo v tej zadevi, da se moram le pridružiti gospodoma predgovornikoma, ki sta se glede tega poročila le pohvalno in laskavo izrekla. Visoka zbornica danes ne stoji na drugem stališču gledč kmetijskih, zlasti pridobitnih zadrug, kakor pred leti, ko se je izrekla za to, da je voljna podpirati take kmetijske pridobitne zadruge. Moj namen ni izrekati kako kritiko v tej zadevi, ampak hočem le opozoriti na neko drugo okolnost, ki se tiče pridobitne zadruge, za katero se jaz kot privatna oseba posebno ogrevam. Oziraje se na naše domače okoliščine imel sem misel osnovati tako pridobitno zadrugo za našo okolico, zadrugo, ki bi bila v zvezi z našo živinorejo oziroma s pridelki iz te živinoreje. Da bi mi pa v tem oziru ne bilo treba plačevati drazih skušenj, ki morejo biti eventualno za tako novo zadrugo potrebne, zato sem se obrnil na razne kraje, da bi dobil podatke, ki so neobhodno potrebni, kadar se sestavlja kalkul o takem podjetju. Med drugim sem se bil obrnil, ko so bili drugi poskusi večinoma spodleteli, direktno na kmetijsko m i nist erst vo, misleč, da je to ministerstvo v prvi vrsti v prijetnem položaju, da mi more dati kake podatke, iz katerih bi mogel posneti, kako je orga-nizovati tako zadrugo, ali ministerstvo mi je potom deželne vlade odgovorilo, da nima nikakoršnih podatkov na razpolago. Jaz mislim, da bi naše strokovno ministerstvo moglo skrbeti za to, da ono pre- 524 XXL seja dne 16. maja 1899. sodbo, toda brez da bi se spuščal v natančno kritiko, pa vendar trdim, da se mi ti podatki, ki so zaradi pomanjkanja časa v naglici bili zbrani, vendar ne zdijo toliko vredni in utemeljeni, da bi se danes zamoglo o sedanjem delovanju ne le soditi, ampak naravnost tudi obsodbo izreči. Gospoda moja, res je, da se večina teh gospodarskih zadrug manj peča z direktnimi predmeti, ki spadajo v takozvano strogo kmetijsko gospodarstvo, ampak da sc pečajo z nakupom živil, celo z manufakturnim blagom in prodajanjem pijače. Gospoda moja, priznavam, da so nekatera poročila že taka, da bi se zamogla sprejeti za substrat, toda predno se pa, in to povdarjam z namenom, izreče obsodba, bi pa vendar želel, da bi deželni odbor vršil tudi preiskavanja, da bi zaslišal tudi dotičnc zadruge, ker sodba in obsodba naj se vedno naslanja na prislovico: Audiatur et altera pars. Kolikor sem imel pa priliko slišati v tej dobi trditev, bila je marsikatera obsodba pretirana, deloma pa naravnost krivična. Gospoda moja, nasvet itak meri na to, da nadaljuj deželni odbor te poizvedbe in jaz mislim, da ne bo le zaupnikov klical, da mu dajo pojasnila o tem, ampak da se bo obrnil tudi na dotična vodstva zadrug naravnost, od katerih si bo izprosil in željo izrekel, da mu podajo natačne podatke, in jaz mislim, če je zadrugam mar za dobro stvar, se bodo radostno odzvale temu pozivu, osobito ker predlog in nasvet gospoda poročevalca sam pravi, da naj za letos deželni odbor blažilno, poučljivo, in informativno ravna in dä dobre svete. Gospod poročevalec pravi, da se večina teh zadrug s konsumom peča in je bil tako lojalen, kakor tudi gospod predgovornik, da to samo po sebi ne more kot nepravilno smatrati, kajti vsi stanovi, gospoda moja, skušajo si pomagati tudi gledč zboljšanja cen za živila. Mi vidimo v glavnih mestih, v katerih je vendar navadno cena za kolo-nijalno blago nižja, kakor na kmetih, v zapuščenih pokrajinah, kajti jasno je, da mora dotičnik tudi vožne troske kolikor mogoče pokriti, razvita mogočna konsumna društva in na tem se ne spotika ne eden ne drug, da imajo delavci svoja konsumna društva in pa naravnost rečem in trdim, da so v nekaterih krajih tovarniški delavci dokaj na boljšem, kakor mali naši kmetje, kajti delavci imajo svoj goldinar ali več na dan, nasprotno pa kmetu, ko pride v jeseni čas, da dobi nekoliko goldinarjev, nič ne ostane, ampak mora srečen biti, da poravna interese pri upniku, oziroma davke pri davkariji. Če si torej drugi stanovi smejo pomagati, mora priznavati vsak trezno in nepristransko sodeč človek, da si smejo pomagati tudi kmetje in jaz rad izjavljam, da je moja želja in idejal, da naj imajo kmetske zadruge za se in da naj jim bo po vzgledu zakonskega načrta omogočeno, da pospešujejo razvoj posebnih pridobitnih, gospodarskih društev po zakonu iz 1. 1873., ki pa deloma ne spadajo v delokrog dotičnih zadrug, ampak v posebna društva, ki na podlagi zakona iz leta 1873. se hočejo združevati, ker želijo olajšati si svoje stanje. Iz poročila gospoda referenta je pa razvidno tudi, da so dotičnilci, ki so poročali, priznavali XXL Sitzung am 16 Mat 1899. v poročilih, da so se cene izdatno znižale in sicer vsaj za 10%, in, gospoda moja, to je, če tudi ne veliko, pa vendar taka svota, ki opravičuje, da se ljudstvo združuje v ta namen, da si pridobi potrebna živila po znižani ceni. V oddelku drugem pa gospod poročevalec tudi navaja in prav ima, ako to izraža, da niso zadruge v to osnovane, da bi sc pečale s točenjem žganja in vina, osobito s točenjem na drobno, torej tako imenovani gostilničarski obrt; tudi jaz sam naravnost smatram, da ne spada to v delokrog kmetijskih zadrug, najmanj pa točenje žganja, o katerem vsi želimo, da bi se kolikor mogoče omejilo, kajti pre-obilo užitje žganja ima slabe posledice za dušni in telesni razvoj naroda in kakor to obsojam, da se toči žganje v malih množicah — en miniature — tako pa ima točenje vina v gotovih mejah svoje opravičenje. Gospoda moja, kateri imate kmetijska posestva v večji meri, dobro veste, da smo dospeli do tistih odno-šajev, da ni mogoče poleti, osobito ob času težkega dela, košnje, rnlačve, žetve, delavcev dobiti, da ne bi se jim dalo pijače, in zakaj, gospoda moja, bi se kmetovalci ne smeli združiti v zadruge, da bi si potem zdravega vina ceno naročali, katero se potem razdeli v večje sodčke po 40 bokalov ali v manjše sodčke, ter si za polovico olajšali troske za pijačo za posle v poletnem težkem času. Istotalco smatram tudi za opravičeno, ako se vino v steklenicah prodaja in odnaša na dom, kajti ne vem, zakaj naj bi ravno kmetje, ki se hočejo okrepčati z vinom, morali hoditi v gostilne, kjer ga za 100% dražje na drobno točijo. Sicer pa bi bila le moja želja, naj bi gostilničarji točili pošteno, pravo, naravno vino in po primernih cenah in če bi tudi štacunarji dajali blago za primerne, poštene in nepretirane cene, potem bo izpodmaknjena prilika za razvoj nadaljnih lconsumnih društev, kajti vsaj jaz smatram, v kolikor opazujem to stvar, da se konsumna društva snujejo ravno v obrambo previsokim cenam, ki se v tem ali onem kraju zahtevajo za živila. Gospoda moja, to je tisto gibanj e, 'kakor se je pred par leti začelo s posojilnicami, ki so se v naših krajih lepo razvile, toliko Raifteisnove kakor Schultz-Delilzscheve. Toda, gospoda moja, danes, po preteku desetletnega obstanka, moramo vsi priznavati, da so te posojilnice neizmerne važnosti in da so zelo pripomogle, da je iz naše dežele nekdanje oderuštvo izginilo, ko so ljudje za časa sile izposojevali kmetom denar po groznih obrestih, po 10, 20 in 30%. In če se vprašam, kedo je to dosegel, gospoda moja, reči moram, da posojilnice, in tu prištevam tudi one, katere so domoljubi pred desetimi leti snovali. Če so te mnogo pripomogle, da imamo sedaj pošteno obrestno mero in da so prejšnji nedostatki in izrastki izginili, tako je tudi upati, da bodo po gospodarskih zadrugah pretirane cene živil izpodmaltnjene, s tem pa tudi izpodmak-njen povod za pečanje gospodarskih zadrug s kolonialnim blagom. Gospod referent je pa iz podatkov, katere je dobil, navajal, da su pri posojilnicah in lconsumnih društvih prekoračuje kredit. Če se to godi, je to res nezakonito in nevarno in nepravilno. Pritrjujem prav rad, da se mora glede posojilnic XXI. seja dnč 16. maja 1899. 523 cenah poslov in delavcev ni mogoče izhajati in skoro ni mogoče govoriti o čisti renti zemljišča. Pač pa vidimo, da v Avstriji, osobito pa v napredni Nemčiji, v Franciji in Belgiji, da se povsod brez razlike mali in večji posestnikijkmetijski združujejo v obrambo, in tako vidimo ravno v drugih državah že velik korak k boljšemu, in kdor ima priliko natančno se poučiti o uspehu te organizacije, mora pritrditi gospodu poročevalcu, ki je sam priznal, da ima zadružništvo zdravo jedro in velik pomen za gospodarski razvoj. Tudi v naši državi in deželi vidimo, da se je ta misel v zadnjem času razvijala. Pred malo leti sem jaz, ki sem se kot jeden prvih v državnem zboru ogreval za kmetijsko zadružništvo, toda vedno na podlagi zdravih zakonitih določil, gojil neko skrb in obhajal me je nekako strah ali sc bo v domovini moji našlo ljudstvo, ki bi imelo zdravo misel za združevanje in večina poslancev izražala se je pri prvi predlogi, ko so tudi rentni domovi prišli na dnevni red, da je to lepa, velika ideja, katero je pa jako težko izvršiti zato, ker bi tudi drugi stanovi morali pripomoči k razbremenjenju kmetijskih domov. Velika večina poslancev je pa bojazen izražala, da naši kmetski stanovi morda še niso zreli za to idejo združevanja. Toda pri drugi priliki, ko je kmetijsko ministerstvo predložilo zakonski načrt za kmetijske zadruge, se je ta bojazen že jako omilila in pri tretjem predlaganji je bila že velika večina poslancev prepričana, da se bo našla v ljudstvu zdrava misel za združevanje. Gospoda moja, tudi pri nas na Kranjskem, kakor vidimo, se je nekako razvila misel za združevanje v skupno obrambo in podpiranje skupnih stanovskih interesov in teženj, in jaz moram odkritosrčno z veseljem pozdravljati to misel, ki se sedaj poraja v našem narodu. Gospoda moja, vsaka reč, tudi najboljša, ima v začetku svoje težkoče in pomanjkljivosti in če zasledujemo v zgodovini, bomo morali priznati, da je največ stvari se v začetku z marsikaterimi hibami porajalo, toda gospoda moja, deželnih oblasti, recimo deželnih zborov in cesarske vlade najlepša naloga pa je, da opazujoč to gibanje, to porajanje, te želje k združevanju, posegajo vmes ter ublažijo in skrbijo, da se to razvijanje vrši na zdravi podlagi in prav to je bilo povod, da je vlada in da je kmetijsko ministerstvo že ponovljeno predložilo državnem zboru dotični zakonski načrt, po katerem naj bi obligatornim potom, tedaj s prisilnostjo vsi davkoplačevalci kmetijski v okrajne zadruge na podlagi zakonito jim odločenih dolžnosti in pravic stopili. Gospoda moja, nekateri govore, da bi bilo bolje, alco bi bile zadruge fakultativne. Jaz sem pa od nekdaj zastopal in zastopam tudi danes načelo, da bodijo zadruge obligatorne, kajti nihče ne more tajiti, da je stvar, za katero se gre, prevažna in da je treba vsestranske pomoči, temeljitega ravnanja in izdatnih sredstev, ako res hočejo zadruge kos biti svoji veliki nalogi. Gospöda moja, če bi pa bili tudi vsi kmetovalci nekako zakonito določeni sodelovati v teh zadrugah, mi mora vsak priznati, da bi bilo tako do- XXI. Sitzung ant 16. Mai 1899. biti dovolj sposobnih mož, ki bi oskrbovali vodstvo takih zadrug in na tem je največ ležeče, da pravi možje vzamejo to nalogo v roke in jo prav vodijo v blagor stvari sami. Pripoznati moramo, da ima prosto zadružništvo lep pomen, da je požrtvovalno, ampak nihče mi ne more ugovarjati, da v takih zadrugah, ki so zakonito ustanovljene in v katerih so vsi kmetovalci zbrani, ki tudi skupaj vsi prinašajo potrebno svoto za vzdrževanje zavoda v dotični zaklad, da bo od takih zadrug veliko več pravih uspehov pričakovati, in smelo trdim, da ravno te na zakoniti, zdravi, stvarni podlagi ustanovljene zadruge bodo omogočile, da se marsikatera pomanjkljivost ne bo več pokazala, ki se danes poraja. Zato si dovoljujem, ne da bi stavil konkreten predlog, izreči iskreno prepričanje in željo, da bi se ta zakonski načrt poljedelskega ministerstva kmalu uresničil, kmalu uvedel v življenje, gotovo dobri stvari v korist in prid. To je upati, da se bo kmalu posrečilo, kajti, kot član avstrijskega kmetijskega sveta, delegiran od deželnega odbora kranjskega, sem ravno pred malo dnevi dobil poročilo, katero je izdelal posebni odsek za kmetijske stvari, za kmetijske zadružnične zadeve postavljeni odsek, ker je ministerstvo istemu podalo vprašanje, kaj sodi avstrijski kmetijski svet o kmetijski zadružni postavi ali zakonu, katerega je vlada že ponovljeno predlagala državnemu zboru v posvet in sklepanje. Referent se je gotovo sporazumno z kmetijskim ministerstvom in drugimi člani avstrijskega kmetijskega sveta, med katere spadati imam tudi jaz čast, posvetoval in izdelal referat, katerega sklep je, da se bo predlagal kmetijskega sveta predlog, da se isti izreče za nujno potrebo, da cesarska vlada izposluje v državnem parlamentu ta zakon, od katerega si vsi kmetijski strokovni krogi obečajo veliko pomoči v zboljšanje sedanjih slabih odnošajev. V tretjem predlogu nam gospod poročevalec predlaga, da bodi nalog deželnemu odboru nadaljevati študije in poizvedbe o celem tem gibanju, o kmetijskem zadružništvu in gospodarskih zadrugah; da tudi potem stavi svoje poročilo in nasvete o svojih poizvedbah ter povdarja, da bi bilo potrebno ozirati se posebno na preudarek, kako bi bilo podpirati te zadruge, da bi pravilno delovale na zdravi podlagi in kako bi jih bilo nadzorovati. Tudi temu predlogu zamoremo radostno pritrditi: vsaj meri na to, da se važna stvar natančno prouči in natančno vse presodi in z hvaležnostjo pozdravljam misel gospoda poročevalca, da bodi nalog deželnemu odboru, tudi preudariti in nasvetovati v prihodnjem zasedanju financijelna sredstva, s katerimi bi bilo pravo kmetijsko zadružništvo podpirati, da bi se uspešno in blagodejno razvijalo. Gospod poročevalec in visoka zbornica mi bosta pa odpustila, ako ne morem že sedaj takoj pritrjevati drugemu predlogu v celoti, kajti gospod poročevalec sicer pravi, daje nabral podatkov ali dat, o katerih sodi, da so zanesljive. Gospoda moja, kolikor sem se mogel kot član tega odseka v kratki razpravi prepričati, priznavam, da so nekateri podatki mogoči kot substrat za 522 XXI. seja dne 16. maja 1899. Dem liberalen Wirtschaftsprincip, der freien Con-cnrreiiz verdankt der Handel feinen Aufschwung und deshalb fehett wir Mich, öäss der Handclsstand dem Liberalismus zuneigt. Es wäre aber eine ganz verfehlte Ansicht, wenn man die liberalen Principien in Bezug auf wirtschaftliche Einrichtungen nur so lange als solche gelten lassen wollte, als sie dem Handelsstande nützen, sic aber sofort als Rückschritt bezeichnen würde, wenn dieselben Principien auch böü der bäuerlichen Bevölkerung zu ihrem Vortheile angewendet werden wollen. Wir sehen, meine Herren, Vereinigungen von Fabrikanten, Speculanten, Händlern, welche sich in sogenannten Ringen zusammenschließen, welche den Zweck haben, den Preis ihrer Producte künstlich in die Höhe zu schrauben, und zwar zu dem Zwecke, um sich selbst zu nützen, ohne Rücksicht, dass den Consumenten dadurch geschadet wird. Ich habe noch nicht gehört, dass solche Vereinigungen — ich weise nur auf die Getreideringe, ans die Ringe der Eisenwerke, der Thomaswcrke hin — ich habe noch nicht gehört, dass solche Vereinigungen als rückschrittlich bezeichnet wurden. Ich bin liberal, v o l l k o m m en liberal u n d nehme keinen A n st a n d , es z n sagen, v b w o h l es heutzutage n n m o d e r n i st, a l s liberal zu gelten. (Pritrjevanje na desni. — Zustimmung rechts.) Aber eben deshalb, weil ich wirklich liberal bin, habe ich die Ansicht, dass das, was dem Einen recht i st, auch dem Anderen billig sein muss (Odobravanje. — Beifall.), dass wenn die Arbeiter und Beamten sich zu Consumvereinen zusammenschließen, dies auch der bäuerlichen Bevölkerung gestattet sein muss. (Klici: Dobro! — Rufe: Bravo!) Aus den sehr interessanten Ausführungen, welche seinerzeit Herr Dr. Tavčar hielt, sowie aus dem eingehenden Berichte des Herrn Berichterstatters entnehme ich jedoch, dass die Consumvereine, wie sie heute in Krain bestehen, den Zweck, welchen sie erreichen sollen, nicht erreichen. Der Zweck soll einzig und allein sein, der landwirtschaftlichen Bevölkerung ein Mittel zu bieten im schweren Kampfe, den sie um ihre Existenz zu kämpfen hat. Dieser Zweck soll nicht nur nicht erreicht werden, sondern es ist auch sogar die Gefahr vorhanden, dass durch die dermaligen Einrichtungen die Mitglieder solcher Genossenschaften ans das Empfindlichste geschädigt werden. Ein Hauptgrund in dieser Richtung läge nebst den Fehlern, welche dabei begangen wurden, darin, dass diese Consumvereine als politisches Kampfmittel gewählt worden sind. Es ist ja auch natürlich: Jede Leidenschaft macht blind, insbesondere die politische Leidenschaft und wenn irgend Etwas nur oder in erster Linie ans politischer Leidenschaft errichtet wird, so übersieht man sehr leicht die Fehler, welche dabei vorkommen. Ich bin nicht in der Lage, über diese Behauptung eiu Urtheil zu fällen, denn ich bin ans eigener Erfahrung darüber nicht informiert. Ich werde mich auch aus keinen Fall in diesen Streit mischen, um etwa die Rolle eines Schiedsrichters spielen zu wollen. Jede Partei hat ihr Programm und handelt darnach. Allein tief bedauern muss ich, wie dieser Kampf auf das wirtschaftliche Gebiet verpflanzt wird, wenn ein Kampsboden gewählt wird, aus - XXL Sitzung am 16. Mai 1899. welchem diejenigen, um d i e g e st r i t t e n wird, die Geschädigten sein müssen. Das Wohl des Landes, welches unser Heimatland i st, u m kein Haar weniger unseres, als das Ihrige, das Wohl der Bevölkerung dieses Landes, sei sie slo v e n isch oder dents ch , l i e gt m i r n u b meinen Parteigenossen viel zu se h r am Herzen, als dass wir nicht mit t i e s st e r Betrübnis erfüllt würden, wenn das s e 16 e d u v ch s olche Kämpfe geschädigt wird. (Klici: — Rufe: Bravo!) Zins diesem Grunde begrüße ich auch die beiden weiteren Anträge des Ausschusses als zweckmäßig und werde für dieselben stimmen, i Odobravanje na desni in v središču. — Beifall rechts und tin Centrum.) Deželni glavar : Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Visoka zbornica! Gospod poročevalec podal nam je tri glavne predloge v zadevi, katero moram pač važno imenovati za narodno-gospodarski razvoj. Priznavam z zadovoljstvom, da je gospod poročevalec odseka stvarno, mirno in trezno razpravljal celo zadevo, kakor vidim iz njegovih besed, iz katerih odseva, da je prepričan o veliki potrebi kmetijskega zadružništva sploh. V prvem predlogu je naravnost izjavil, da so modro urejene in modro upravljane kmetijske zadruge prava sredstva pripomoči kmetijskemu stanu k blagostanju, k boljši eksistenci, za katero se ima danes tako boriti. Gospoda moja, ni ga skoro stanu v širni naši državi, ki bi se tekom zadnjih časov ne bil združeval, morda tudi stanovi, ki bi po svoji posebni inteligenci bili lahko sami zmogli težki nalog vršiti jo. Nasprotno vidimo, da te organizacije pri kmetu primanjkuje. Mi vidimo uradnike, kako se združujejo in skrbijo potom konsumnih društev, da si ceneje nakupijo potrebna živila in da se tako združujejo tudi v svrho medsebojne podpore, oso-bito za časa bolezni, onemoglosti ali nesreče, mi vidimo, da se celo notarji, odvetniki in zdravniki združijo, da se združujejo obrtniki in trgovci. Obrtnikom se je dala zakonitim potom osnova organizacije, da se po svojih strokah družijo. Le kmetovalci avstrijski so bili dozdaj le posamezno organize vani in to v kmetijskih družbah, v katerih so vsaj pričeli svoje interese braniti. Star naroden pregovor pravi: sila uči moliti, in tako je tudi vedno bolj propadajoče kmetijstvo jelo misliti na ozdravljenje slabih odnošajev, odkar je prekomorska konkurenca prisilila kmetijstvo cele Evrope v jako neugoden položaj, kar je imelo za posledice, da pridelki, osobito žito nimajo več take cene, ki je absolutno potrebna v pokritje produkcijskih troskov, kar mi bodo gotovo večji posestniki priznavali, da kdor mora le s tujimi močmi delati in nima na razpolago dobrega sveta, ki obilni sad rodi, da pri današnjih XXL seja dne 16. maja 1899. 521 werden, die Lente dürfen aber nicht mit Formalitäten gequält werden. Dass die Ansübung einer solchen Aufsicht nicht leicht und dass nicht jeder berufen ist, dieselbe auszuüben, hat man vornehmlich in Deutschland erfahren. In Deutschland ist cs derzeit bei der großen Ausbreitung der Vereine so weit gekommen, dass man dort schon eine besondere Bernfsclasse von Beamten kennt, welche speciell im Genosscnschaftsfache thätig sind und sich, wie ich ans verschiedenen Angaben entnommen habe, großer Beliebtheit, und, was für sic noch angenehmer ist, auch guter Bezahlung erfreuen. Wenn wir alle gemachten Wahrnehmungen zusammenfassen, so gewinnen wir — und damit komme ich wieder aus die Verhältnisse in Krain zurück, einen Gcsammt-eindrnck, der in bett Absätzen des zweiten der gestellten Anträge gleichsam seine Formulierung gefunden hat. Die genossenschaftliche Bewegung hat in Krain einen Anlauf genommen, der mit Freude zu begrüßen ist, es bestehen aber zugleich gewisse Uebelständc, deren Beseitigung wir entschieden wünschen müssen. Wir müssen wünschen — das ist wenigstens meine unmaßgebliche Ansicht — dass nicht die Zahl der Consumvereine, wohl aber im größeren Verhältnisse die der eigentlichen wirtschaftlichen Vereine beziehungsweise Genossenschaften zunehme. Wir müssen weiters wünschen, dass die speculativen Momente, die insbesondere im Handel mit Colonialwarcn und Mannfacturwaren gelegen sind, vor allein bei den landwirtschaftlichen Vereinen wegfallen; bei den Consnmvereincn int engeren Sinne ist dies allerdings in gewissem Grade gegeben. Dagegen soll bei sämmtlichen Vereinen der Handel mit Wein und Branntwein und schon gar der wirtshausmäßige Ausschank unterbleiben. Ebenso selbstverständlich ist es, dass, nachdem die Statuten, soiveit ich sie durchsehen konnte, nirgends für den Verkauf an Nichtmitglieder Vorsorgen, auch davon abgesehen werden muss. Daniit glaube ich Ihnen, meine Herren, für die Beurtheilung der Thätigkeit des Ausschusses und der ihm gestellten Ausgabe sowie für Begründung der von mir eingangs gestellten Anträge immerhin beachtenswerte Fingerzeige und brauchbares Materiale geliefert zii haben, und ich erlaube mir nun mit der Einladung zu schließen: es möge dem Landtage gefällig fein, die Anträge des Sonderausschusses znm Beschlusse zu erheben. (Odobravanje. — Beifall) Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. Xligeordneter Graf Üarlw: Wenn ich zu dein in Verhandlung stehenden Gegenstände das Wort ergreife, so geschieht es, um meiner Befriedigung Ausdruck zu geben über die Anträge, ivelche vom Herrn Berichterstatter int Namen des Ausschusses gestellt wurden. Insbesondere gilt dies in Hinsicht auf den Antrag 1, in welchem die Nützlichkeit und Berechtigung der Gründling von bäuerlichen Genossenschaften anerkannt wird. XXL Sitzung ant 16. Mar 1899. Die Frage, welche heute in Verhandlung steht, ist sowohl von den Zeitungen, als von der Bevölkerung vielfach besprochen worden. Sie bildete, den Gegenstand heftiger Beschwerden von Seite einer Partei, welche die Schädlichkeit der dermalen in Krain bestehenden Consumvereine zu wiederholten Malen in Wort und Schrift angeführt hat und welche Frage dadurch vor das hohe Hans gebracht worden ist, dass gegen dieselbe Dem Seite dieser Partei gelegentlich der Berichterstattung über § 3 des Rechenschaftsberichtes ins Feld gezogen worden ist. Ick) habe den sehr interessanten Ausführungen des Herrn Dr. Tavčar, welche er bei dieser Gelegenheit hielt, mit Aufmerksamkeit zugehört und glaube ihn dahin verstanden zu haben, dass er seiner Entrüstung nicht darüber Ansdruck gegeben hat, dass die bäuerliche Bevölkerung überhaupt an die Gründling von Consumvereinen denkt, sondern lediglich darüber, dass bei der Gründung und Leitung solcher Vereine Fehler begangen wurden und Auswüchse stattfinden, welche nicht nur voraussetzen lassen, dass der Zweck, welchen diese Vereine haben sollen, nid)t erreicht wird, sondern sogar das Gegentheil, dass nämlich die Mitglieder solcher Vereinigungen in Zukunft empfindlichen Schädigungen ausgesetzt werden dürften. Soweit ich informiert bin, hat auch die bäuerliche Bevölkeriuig die Ausführungen des genannten Herrn in dieser Weise verstanden und ihnen vollkommen beigestimmt. Durch deii Antrag, welchen Seine Excellenz Baron Schwegel, stellte, wurde es erreicht, dass diese Angelegenheit nicht mir berührt, sondern auch einer ciilgehenden Verhandlung in diesem hohen Hanse zugeführt wurde. Ich war von allem Anfange vollkommen überzeugt, dass die Intentionen sowohl des Herrn Dr. Tavčar, wie Seiner Excellenz gar keine anderen waren, als die, welche heute durch die Anträge des Ausschusses zum Ausdrucke kommen. Allein in gewissen Kreisen der Bevölkerung, welche ja einen besonderen Grund haben, diese Frage mit Eifer zu verfolgen, wurden diese Ansichten missdeutet. Es scheint in diesen Kreisen die Ansicht vorzuherrschen, als ob der Landtag sich dahin anszusprechen habe, dass die Gründung und das Bestehen solcher bäuerlichen Consum-vereine überhaupt zu vernrtheilen sei, dass es nicht angehe, dass die bäuerliche Bevölkerung gleich anderen Ständen an die Gründung von solchen Consumvereinen schreite, welche den Zweck haben, ihren Mitgliedern die Bedürfnisse des alltägliä)en Lebens zu billigen Preisen zu beschaffen. Dieser ganz f a l s ch e n Ans ch a n n n g wird durch den Antrag, welcher sub 1 gestellt wird, entgegengetreten und deshalb spreche ich meine Befriedigung darüber ans. In diesen Kreisen herrscht die Ansicht, dass der bäuerlichen Bevölkerung cs zwar erlaubt sein soll, sick) zn Vereinen ziisammen zu thun, durch ivclck)e sie lediglich den billigeren Einkauf von solchen Gegenständen, solchen Pro-dncten erreichen, welche die Mitglieder zur unmittelbaren Ausübnng ihres Gewerbes, d. i. der Landwirtschaft bc-nöthigen, dass ihnen aber absolut verwehrt sein soll, auch aildcre Artikel, welcher sie, wie jeder andere Mensch, zum Lebensunterhalte bedürfen, sich zu billigeren Preisen zii verschaffen, dies Alles nach dem bekannten S p r i ch w o r t c: „ (J uo d 1 i ce t Jovi, non licet b o v i! “ 520 XXI. seja dne 16. maja 1899. Ich möchte übrigens noch cin paar Worte über die Crc-ditgcwährung, abgesehen von den Erfahrungen, die wir bei uns gehabt haben, im allgemeinen sprechen. Es ist keine Frage, dass bei landwirtschaftlichen Genossenschaften mit der Creditgewährnng überall höchst vorsichtig umzugehen ist nicht nur im Interesse der Mitglieder, sondern auch im Interesse der Institutionen als solcher. Es ist überall die Erfahrung gemacht worden, auch in Deutschland, wo diese Institutionen relativ ungemein weit verbreitet und gut geordnet sind, dass, wenn in einem einzigen Falle cs schief geht, das heißt eine Genossenschaft in finanzielle Unordnung Math, in der betreffenden Gegend die ganze genossenschaftliche Bewegung znm Stillstand gebracht, großes Misstrauen erzeugt und nur mit vieler Mühe die Bevölkerung wieder für die Sache gewonnen wird. Es liegt dies ganz in der Natur der bäuerlichen Bevölkerung, die, wenn sie eine Enttäuschung erfahren hat, nicht leicht zu bewegen ist, denselben Weg wieder zu betreten. Noch ein anderes Moment ist es, das die Creditgewährung bei den landwirtschaftlichen Genossenschaften beeinflußt. Die Creditgebnng sollte bei diesen deshalb eine sehr beschränkte sein, weil dafür eigentlich andere Vereine da sein sollten; dazu bestehen Crcditvereine; Raiffeisen-nnd Schultze-Delitzsch-Vereine. Ein Bild einer richtigen Entwicklung ist das, dass diese Vereine in irgend einer Gegend den Grundstock der ganzen genossenschaftlichen Organisation bilden und dass sich an diese Vereine die landwirtschaftlichen Genossenschaften angliedern Der Credit wird daher von dieser Quelle besorgt, die landwirtschaftlichen Genossenschaften besassen sich aber mit der Creditgewährung nur wenig oder gar nicht, sondern obliegen nur ihren, ich möchte sagen, fachlich-geschäftlichen Verpflichtungen. Dies ist, wie gesagt, das richtige Verhältnis und dahin müssen wir in Kram gii kommen trachten. Ich werde Sie über den größeren oder geringeren Wert beider Vcreinsgrnppen: der Raiffeisen'scheu und Schnitze'schen nicht näher unterhalten. Es ist der Streit darüber so alt, wie die Vereine selbst, das ist ungefähr fünfzig Jahre. 9)Zit der Literatur darüber könnten wir alle Bänke dieses Saales belegen. In Krain liegt die Sache so — es wurde dies hier bereits bei einer anderen Debatte berührt — dass wir gar keine reinen Raiffeisenvereine haben. Ich beklage dies, weil die Raiffeiscnform diejenige ist, welche nach meiner unvorgreiflichen Meinung für Krain die zweckmäßigste wäre Wir haben aber in Krain auch keine reinen Schnitze - Delitzsch - Vereine. Die Posojilnice, deren es sechszig bis siebzig geben inag, haben einen Raiffeisen' schen Beigeschinack. Ich aber würde für die Förderung der wirklichen Raiffeisenvereine plaidieren. Diese Vereine haben überall im Anfange eine gewisse schlechtere Stellung gegenüber den Darlehenscassen nach Schnitze gehabt. Warum? Diese treten ziemlich pompös ans, gewinnen leicht einen bankartigen Charakter, und üben auch einen größeren Reiz auf die Bevölkerung, weil sie Erwerbsgesellschaften sind. Ein Schultze-Delitzsch'scher Verein, er mag noch so solid geführt sein, ist eine Erwerbsgesellschaft, während dies die Raiffeisenvercine nicht sind. Bei diesen gibt es keine Dividenden, alles muss in den Rcservefond kommen, und dieser nmss öffentlichen Zwecken zugeführt werden. Dieser entscheidende Unterschied aber zugunsten der Raiffeisencassen XXL Sitzung am 16. War 1899. ist dem genossenschaftlichen Charakter am besten entsprechend. Eine genossenschaftliche Organisation soll die wirtschaftliche Bedeutung nicht verlieren, allein jeder wohnt zugleich eine gewisse erziehliche Aufgabe inne, und die ist bei den Raiffeisenvereinen ihrer Natur nach besser zu erreichen, als bei den Schultze-Delitz'scheu Vereinen. Es kommt aber noch ein äußerer Umstand dazu, dass nämlich das Gesetz vom Jahre 1889, welches Erleichterungen in fiskalischer Beziehung gewährt, speciell den Raiffeisenvereincn angepasst ist und so bei der Gründung solcher Vereine der Bevölkerung und zunächst den Genossenschaftern größere Vortheile geboten werden können. Soviel über das Capitel der Creditgewährung im Allgemeinen und Besonderen. Der dritte Antrag, den ich vorzulesen die Ehre hatte, bezieht sich daraus, dass der Landesansschnss die Erhebungen fortsetzen und im nächsten Landtage darüber Bericht erstatten soll. Der Landesausschuss wird nach meiner Meinung, wenn er seine Aufgabe gründlich lösen will, seine Erhebungen nicht blos ans die landwirtschaftlichen Consumvereine, sondern auf das ganze Gebiet des Genosscnschaftswcsend in Krain ausdehnen und dem Landtage unter diesen Gesichtspunkten seine Anträge zu stellen haben. Hiebei kommt in erster Linie auch die Aufsichtsfrage in Betracht, eine außerordentlich wichtige Frage, die bei diesem Gegenstände etwas beleuchtet werden muss. Die Aufsichtsfrage ist sehr schwierig aus dein Grunde, weil eine Aufsicht nach dem Gesetze vom Jahre 1873 für Erwerbsund Wirtschafts-Genossenschaften von den politischen Organen direct nicht ausgeübt werden darf, sondern gewisse Voraussetzungen eintreten müssen, damit ans Grund der Gewerbeordnung oder anderer Gesetze eingeschritten werden kann. Nun ist schon von einem Redner bei der ersten Debatte über diesen Gegenstand hervorgehoben worden, dass das Gesetz über die Erwerbs- und Wirtschafts-Genossenschaften sich eingebürgert hat, dass cs viele Vortheile in sich birgt und es nicht leicht, wenn nicht unmöglich ist, int Reichsrathe bezüglich dieses Gesetzes einschneidende Aenderungen durchzusetzen. Immerhin wird der Landesausschuss auch in dieser Richtung seine Studien machen müssen und möglicherweise vielleicht doch zu einem zweckmäßigen Antrage gelangen. Mittlerweile aber — diese Anregung wurde vom Herrn Landespräsidenten gegeben - erscheine es angemessen und nützlich, eine Art provisorischer Aufsicht eintreten zit lassen. Das Land würde sich bereit erklären — wie dies int dritten gestellten Antrage angedeutet ist — unter Umständen Unterstützungen zu geben, nach dem Beispiele anderer Kronländer: seien es verzinsliche oder unverzinsliche Darlehen oder Unterstützungen in Form voit Einlagen oder als Beitrag ztt der ersten Einrichtung. Das Land wird solche Unterstützungen aber eventuell an die Bedingung knüpfen, dass die Vereine, welche eine solche genießen, der Aufsicht eines Laudesbeamten sich unterwerfen müssen. Dieser Beamte muss jedoch — da verweise ich ebenfalls auf die Erfahrungen anderer Länder — sehr geschickt und mit dem Fache ganz vertraut sein; er muss den Vereinen bei der Gründung beistehen, ihnen die Bücher anlegen, und sie überhaupt mit Rath und That unterstützen. Diese Aufsicht darf durchaus keine birokratische, keine Scccatur sein. Auf Ordnung muss allerdings gesehen XXI. seja dne 16. maja 1899. 519 Gurkfeld einen, Krainbnrg fünf, Sitten zwei, Loitsch sieben, Radmannsdorf sechs, Rndolfswerth einen, Stein zwei nnb Tschernembl einen. Nicht ohne Interesse ist vielleicht anch eine Znsam-menstellnng, die ich darüber gemacht habe, wie viele Kaufleute und Wirthe sich a m S itze d er betresse n d en Vereine befinden. Es gibt: ein bis fünf Kaufleute bei siebzehn Vereinen, fünf bis zehn bei zwölf Vereinen, mehr als zehn bei sechs Vereinen. Was die Verkehrsartikel der verschiedenen Vereine und Genossenschaften anbelangt, verkaufen von den Cons n m v e r e i n e n Wehn sechzehn, und zwar die verschiedensten Sorten, vorwiegend Tiroler Wein; Branntwein zwölf, F l e i s ch vierzehn, S p e e e r e i w a r e n und M a n n f a e -turwaren alle und Getreide ein Verein. Wein wird, wie der Natur der Sache und dem Zwecke entspricht, allgemein billiger verkauft, als bei dem Wirte der betreffenden Gegend. Bei neunzehn Vereinen sind Fälle bekannt, too direct oder indirect an Nicht-Mitglieder verkauft wird. An sitzende Gäste in den Loealitäten des Consnmvereines werden Wein und Branntwein bei acht Vereinen verkauft. Was die Verhältnisse bei den l a nd-wirtschaftlich en Genossenschaften anbelangt, befasseil sich nach den vorliegenden Angaben von fünfzehn mit dem Verkaufe von Wein dreizehn, von Bräunt-w ein drei, von Fleisch acht, von Spec er ei-und M a n n f a c t u r w aren vierzehn Vereine; von Getreide und Samen und landwirtschaftlichen Geräth-schaf ten in halbwegs größerem Umfange leider nur drei Vereine. Anch hier sind bei vier Vereinen Fälle bekannt des directen oder inbbeeten Verkaufes an NichtMitglieder. An Sitzgäste wird Wein von neun Vereinen verkauft. Endlich kommen die sogenannten wirtschaftlichen Vereine, von denen ich gesprochen habe, mit ähnlichen Verhältnissen. Alle sechs befassen sich mit We i n s ch a nk; drei verkaufen B r a n n t to e i n, drei Fleisch, fünf S p e c c r e i to a r e u und drei Man u f a c t u rw a r e n. Mit dem Ankaufe von Samen und G er ä t h s ch a f t e n befasst sich leider gar kei-n e r dieser sechs Vereine. Anch hier wird vom Verkaufe an Nicht Mitglieder in fünf Fällen berichtet; der Verkauf in w i r t h s h a u s m ä ß i g e r Weise an stehende und sitzende Gäste findet bei fünf Vereinen statt. A b st rasn n g e n wegen unbefugten Wein- und Branntweinschankes sind sechs vorgekommen und ein Fall ist in Untersuchung. Halb wein wird wenig verkauft und ist nur zu eonstatieren, dass überraschenderweise in einem Falle die Concession zum Halbweinverkaufe ertheilt worden ist. Wenn wir die Urtheile der Bezirks-h an p t m a n n s ch a f t e n über diese Vereine znsammen-fassen, so ergibt sich ungefähr folgendes Bild: Sie anerkennen die Nützlichkeit und Zweckmäßigkeit solcher Vereine wie jeder unbefangene Prüfer, sie sehen sich aber bemüssiget, auf eine Reihe von Uebelständen aufmerksam zu machen. Es lvird hervorgehoben, dass die Vereine hin und wieder der Schauplatz heftiger politischer Kämpfe und Agitationen waren, dass der Verkauf von Wein und XXL Sitzung am 16. Mai 1899. Branntwein für die Bevölkerung den Anreiz zum übermäßigen Genusse und übermäßigen Ausgaben wird; dass ferner, wenn anch nicht in allen Bezirken, aber doch in einigen viele Klagen von Kaufleuten über Schädigung laut werden, dass da und dort die Fassionen zurückgegangen sind u. s. to. Ferner wird über Ueberschrei-tungen des satzungsmäßigen Wirkungskreises geklagt, in welcher Richtung aber, soweit ich die Sache in Erfahrung gebracht habe, eine Besserung eingetreten ist, nachdem von den Bezirkshauptmannschaften neuester Zeit strenge darauf gesehen wird, dass, wenn schon Wein verkauft wird, dies auf Grund von Concessionen geschieht, was eben bisher nicht der Fall war. Thatsächlich haben sich die Fälle des nicht concessionsmäßigen Ausschankes in der letzten Zeit schon ziemlich gemindert. Merkwürdig ist, dass von einer einzigen Genossenschaft angeführt wird, sie wirke ausschließlich in landwirtschaftlicher Richtung, leiste auf diesem Felde sehr Gutes und erfreue sich allgemeiner Beliebtheit. Ein Vorkommnis, das noch hervorgehoben werden mag aus den Berichten der Bezirkshaupimanuschaften, ist das, dass die betreffenden Genossenschafter landwirtschaftliche Pro-bncte gegen Kleidung und andere Sachen eintauschen, was die Bezirkshanptmanuschaft als für die Bevölkerung sehr Vortheilhaft und zweckmäßig bezeichnet. Ich habe noch eine Reihe statistischer Ausweise zusammengestellt insbesondere in Bezug auf Steuer-leistungen und das Quantum von besteuerten Weinen und Brantweiu. Ans diesen Daten, wenn man sie ziffermäßig durchsieht, womit ich Sie aber nicht weiter behelligen will, geht hervor, dass sehr ansehnliche Quantitäten zur Besteuerung und selbstverständlich anch zum Genusse gelangen. Ich komme nun auf ein anderes Gebiet, das ist das Gebiet der Buchführung und der Credit-gewähr u n g. In dieser Richtung hat der Ausschuss, wie auch die Fassling des zweiten Antrages zeigt, den zu verlesen ich die Ehre hatte, sich darauf beschränkt, zu sagen, dass gewisse bedenkliche Anzeichen vorliegen. Nachdem man nämlich ein ganz bestimmtes Urtheil wobl nur nach Prüfung au Ort und Stelle und nach Einsicht der Bücher abgeben kalin, so hat man nur von Anzeichen gesprochen; aber solche liegen nach verschiedenen Richtungen unzweifelhaft vor. Wenn wir die vorliegenden Bilanzen und Jahresabschlüsse näher ansehen unb finden, dass beispielsweise das zwei- bis fünf- und mehrfache der eingezahlten Antheile der Mitglieder cm Credit gewährt sind, so kann man sicherlich mit Bernhigmlg nnb aller Objektivität dies als Anzeichen hinstellen, dass es mit der Kreditgewährung nicht überall gut bestellt sei, wobei ich selbstverständlich" zugebe unb cemtatkre, dass wieder eine Reihe von anderen Bilanzen zeigt, dass mit größter Vorsicht, Genauigkeit nnb kaufmännischer Pünktlichkeit vorgegangen wird. Ebenso ist es mit der Buchführung der Fall. Es gibt eine Reihe von verlässlichen Buchführungen, aber ich habe auch eine Anzahl von BuchauSzügen vor mir, die sich schon nach der äußeren Form, um mich eines vulgären Ausdruckes zu bedienen, als teilte Waschzettel präsentierten; dadurch erhält man aber einen Begriff, wie es da mit der ganzen Buchführung übel bestellt ist. 518 XXI. seja dnä 16. maja 1899. - in Kram günstige Resultate erzielt haben. Im Allgemeinen hat also die zweite, als die der distributiven Genossenschaften bezeichnete Gruppe, nämlich die Credit- und die landwirtschaftlichen Genossenschaften sowie die Consum-vereine, größere Verbreitung gefunden. Ueber verschiedene Nebenformen will ich weiter die Herren mit näheren Details nicht behelligen. Damit eben, dass ich von der Eintheilnng dieser Vereine spreche, sind wir bei dem Gebiete angelangt, welches dem Ausschüsse zu näherer Untersuchung und Prüfung zugewiesen worden ist, das ist das Gebiet der in Krain bestehenden landwirtschaftlichen Genossenschaften und Consumvereine. Der bestellte Sonderausschuss, der die Sache zunächst unter allgemeinen Gesichtspunkten erörterte, war einig in der Anschauung, welche im ersten Antrage, den ich vorzulesen mir erlaubt habe, niedergelegt ist, und die dahin geht, dass diese Institutionen an und für sich und bei Einhaltung gewisser Voraussetzungen als wünschenswert und nothwendig für die Entwicklung der bäuerlichen Bevölkerung und der landwirtschaftlichen Kreise im Allgemeinen anzusehen sind und es unter diesen Voraussetzungen erwünscht sei, wenn von Seite der competenten Faktoren in dieser Richtung fördernd, helfend und unterstützend eingegriffen werde. Der Ausschuss war sich aber auch bewusst, dass er, um dem hohen Hause überhaupt begründete Anträge stellen zu können — wenn schon in so kurzer Zeit eine endgiltige Entscheidung als ausgeschlossen angesehen werden mußte — gewisse Erhebungen machen müßte; erst auf Grund verlässlicher Daten vermochte er seine Meinung abgeben. Der Ausschuss war nun in der Lage, über Erhebungen nach zwei Richtungen zu verfügen: Auf der einen Seite sind durch die Güte des Herrn Landespräsidenten Berichte der Bezirkshanptmannschasten betreffs der in Rede stehenden Frage zur Kenntnis des Ausschusses gelangt und auf der anderen Seite waren dem Ausschüsse zur Verfügung eine Anzahl von Daten, welche durch die Angestellten bei der Landesauflage ans Branntwein und der Verzehrungssteuerpachtung geliefert wurden. Ich glaube, dass diese Daten nach der einen tote der anderen Richtung als keine schlechten angesehen werden können; dieselben haben theils direct amtlichen Charakter, theils können sie jedesfalls als verlässlich bezeichnet werden; insbesondere dann darf man sich erlauben, auf Grund dieser Daten ein sicheres Urtheil zu füllen, wenn die Nachrichten, die von beiden verschiedenen Seiten herrühren, vollkommen übereinstimnien und das ist bei einer großen Reihe von Fällen zu constatieren. Aus Grundlage dieser Daten stellt sich uns folgendes Bild über die Organisation der betreffenden Genossenschaften in Krain dar. Sic erscheinen unter drei Namen als: 1. konsum.no društvo, 2. kmetijsko društvo, und 3. gospodarsko društvo. Was die letztgenannte Form betrifft, so ist sie nur dem Namen nach verschieden und soweit die Statuten aufgelegen sind, gehören diese Vereine bald zu den Con-sumvereinen, bald zu den landwirtschaftlichen Genossenschaften, so dass wir dem Wesen nach eigentlich nur von den zwei Formen zu sprechen haben, die ich schon wiederholt genannt habe. XXI. Sitzung am 16. War 1899. Die Zahl der Vereine ist nicht genau festzusetzen, weil einige noch in der Bildung begriffen sind; man wird aber nicht fehlgehen, wenn man annimmt, dass derzeit 42 bis 44 im Lande bestehen. Der Zweck der Vereine ergibt sich aus den betreffenden Statuten und in dieser Richtung haben wir ebenfalls zwei Typen: eine Type von Statuten, welche den Consumvereineit gemeinsam und bei allen ziemlich egal ist, mit nur unwesentlichen Verschiedenheiten, und eine zweite Type, tvelche den eigentlichen landwirtschaftlichen Genossenschaften eigen ist, gleichfalls mit wenigen Unterschieden im Einzelnen. Die eigentlichen Consumvereine haben nach diesen Statuten den Zweck, den Mitgliedern: „preskrbovati vsako, v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebno blago dobre vrste in po nizkih cenah kakor n. pr.: živila, obleko, orodje, semena“ n. j. tu. Die landwirtschaftlichen Genossenschaften im engeren Sinne haben aber satzungsgemäß die Aufgabe: „zboljšati razmere svojih udov v nravnem — also in sittlicher Beziehung — in gmotnem oziru s tem... Nun wird eine Reihe von landwirtschaftlichen Besorgungen und Vorkehrungen verschiedener Art, aufgezählt, welche die betreffenden Vereine für ihre Mitglieder zu machen sich bereit erklären und ihnen den Charakter rein wirtschaftlicher Genossenschaften geben. Alle die erwähnten Organisationen beiderlei Art haben in Krain, mit einer einzigen Ausnahme ans dem Jahre 1894-, im Jahre 1895 begonnen und sind allmälig Von 1895 bis 1898 gestiegen. Im Jahre 1897 wurden sieben Genossenschaften gebildet, im Jahre 1898 — 22, int Jahre 1899 bisher, soweit mir bekannt ist, 4. Man kann also sagen, dass das Jahr 1898 das Jahr war, in welchem diese Bewegung bei uns die größte Ansdehnnng gewonnen hat. Ich sehe bei meinen Erörterungen ab von drei bis vier Consumvereineu in industriellen Bezirken, welche anderen Charakter haben und sich den Arbeiterconsumvereinen, wie sie anderweitig Vorkommen, anschließen. Die Gruppe der eigentlichen Consumvereine ist die stärkste. Unter den 42—44 Vereinen umfasst diese Gruppe 21 bis 22 Vereine. Es befinden sich solche Vereine in Zirknitz, Altenmarkt, Mariafeld, Kropp, Fara bei Neudorf, Eisnern, Jdria, Ratschach bei Steinbrück, Nie-derdors bei Sagor, Horjul, Loke bei Sagor, Aich, Assling, Neumarktl, — u. zw. hier ztvei — Ober-Kašelj, Gottschee, Gradec bei Littai, Töplitz bei Sagor, Oberlaibach tmb Weißenfels. Die Gruppe der landwirtschaftlichen Vereine im engeren Sinne umfasst 15 Vereine und befinden sich solche Vereine in Reifnitz, Möttling, Gereuth, Dobruine, Struge (Gutenfeld), Kompolje, Sei-senberg, Obergörjach, Schtvarzenberg, Obertnchein, Leskovica bei Oßlitz, Trebija bei Oßlitz, Sairach, Ratschach in Oberkrain und Wurzen. Zur Gruppe der Gospodarska društva gehören die Vereine in Jggdorf, Češnjica bei Selzach, Podgorica (Gntenseld), Dornegg, Mitterdorf und Wippach. Was die V e r t h e i l u n g nachBezirks h a it p t m a it n-schäften betrifft, so ist sie verschieden. Ungefähr die Hälfte hat fünf bis sieben Vereine, andere wieder nur ein bis zwei Vereine. Um sie kurz anzuführen: Umgebung Laibach hat sechs Vereine, Adelsberg zwei, Gottschee vier, XXL seja dne 16. maja 1899. 517 Die genossenschaftliche Organisation der Bevölkerung in Oesterreich ltitb speciell der bäuerlichen Bevölkerung ist verhältnismäßig nicht alten Datums im socialwirtschaftlichen Sinne, wie wir heute gewohnt sind, von diesen Erscheinungen zu sprechen. Man kann sagen: erst seit ein bis zwei Decennien ist eine größere Thätigkeit und sind größere Erfolge zu verzeichnen und doch lässt sich nicht leugnen, dass gerade die landwirtschaftliche Bevölkerung gewiss mit nicht weniger Berechtigung, als andere Bevölkcrungskreise berufen ist, sich mit genossenschaftlichen Organisationen zu befassen und in dieser Form eine Stärkung der wirtschaftlichen Existenz und eine erfolgreiche zukünftige Entwicklung zu suchen, schon deshalb, weil der Landwirt in uicleii Fällen seinem Wohnsitze, seiner Beschäftigung nach von den großen Absatzplätzen und beit Hauptverkehrsadern entfernt ist, weil er nach seiner Lebensweise weniger als andere Stände in der Lage ist, über die Ereignisse eint Weltmärkte persönlich orientiert zu sein und daher eigentlich noch mehr als die andern Stände auf diese Art der wirtschaftlichen Organisation angewiesen ist. Eine getvisse fakultative Zusammenfassung der landwirtschaftlichen Kräfte hat allerdings schon seit vielen Jahren in der Weise stattgefunden, wie wir in den landwirtschaftlichen Gesellschaften und Vereinen, im Zusammenwirken von Landwirten sehen. Die Bestrebungen dieser Gesellschaften sind jedoch in erster Reihe und ihrer Natur nach mehr weniger darauf gerichtet, landwirschaft-liche Kenntnisse zu verbreiten, die landwirtschaftliche Technik zu vervollkommnen und erst in neuester Zeit haben sie in dankenswerter Weise angefangen, theilweise mit Aufgaben sich zu befassen, die eigentlich der genossenschaftlichen Organisation Vorbehalten sind. Eine großartige wirtschaftliche Zusammenfassung der Landwirte der weitesten Kreise ist bei uns in Oesterreich, wie bekannt, seit einer Reihe von Jahren durch die Bildung der Bernfsgenossenschafteu der Landwirte in Aussicht genommen. Diese große Organisation, welche vom allgemein staatlichen Standpunkte die Frage zu lösen berufen gewesen wäre, ist bis jetzt nicht vorwärts gekommen, in den letzten Jahren hauptsächlich aus Gründen, welche auch andere Angelegenheiten nicht vorwärts kommen ließen, weil nämlich die Thätigkeit des ReichsratheS vollkommen unterbunden war. Die Herren wissen, das schon im Jahre 1893 ein Gesetzentwurf vorgelegt wurde und zwar damals in Verbindung mit einem anderen betreffs der Errichtung von Rentengütern; ein modificierter Entwurf wurde dann im Jahre 1896 und der letzte, wenn ich nicht irre, im Jahre 1897 vorgelegt, der sich von den früheren Entwürfen dadurch unterscheidet, dass mehrfache in Fachkreisen geäußerte Wünsche darin Berücksichtigung gefunden und namentlich die Gesetze von 1896 und 1897 einen mehr rahmenartigen Charakter bekommen haben und der Thätigkeit der Landtage bezüglich Errichtung solcher Bernfs-genossenschaften ein erweiterter Spielraum eingeräumt wurde. Ich will in die Details dieser Organisation mich nicht weiter einlassen, nachdem sie ja, wie gesagt, vorläufig noch nicht ins Leben getreten ist und schließlich auch der Competenz des Reichsrathes und nicht der der Landtage unterliegt; aber einige Bemerkungen dürften bei der Wichtigkeit des Gegenstandes dennoch nicht unerwünscht sein. XXL Sitzung ant 16. War 1899. Nach § 2 des Gesetzentwurfes, betreffend die Errichtung von Berufsgenossenschaften der Landwirte, besteht der Zweck dieser Bernfsgenossenschafteu in der Verbesserung der sittlichen und materiellen Verhältnisse der Landwirte durch Pflege des Gemeingeistes, gegenseitiger Belehrung und Unterstützung, Erhaltung und Hebung des Standes-bewusstseins, durch Vertretung der berufsständischen Interessen der Genossen sowie durch Förderung der wirtschaftlichen Interessen derselben. Die Mitglieder derselben sind in der Regel die Eigenthümer der in dem betreffenden Gerichtsbezirke — nach Gerichtsbezirken soll die Organisatian erfolgen — lebenden Landwirte. Der Wirkungskreis ist außerordentlich ausgedehnt und umfasst nach § 11 des betreffenden Gesetzes eine große Anzahl höchst wichtiger für die betreffenden Bevölkernngs-kreise entscheidender Aufgaben, wie Errichtung von genossenschaftlichen Magazinen, Verkauf landwirtschaftlicher Produkte, Anschaffung von landwirtschaftlichen Maschinen, Gründung von Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften, Gründung und Förderung von Darlehenskassen, Mit-wirkung bei Convertiernng von Hypothekardarlehen, Mitwirkung bei Versicherungen, Förderung des landwirtschaftlichen Unterrichtes, Besorgung der Genossenschaftsstatistik, Fürsorge für Sainencontrole rc. rc. Diese Organisation, beziehungsweise die Körperschaften, die nach diesem Gesetze zu errichten wären, haben mit dem Gesetze über Erwerbs- und Wirtschaftsgeuossen-schaften vom Jahre 1873 nichts zu thun; das ist, obwohl es nach der Natur der Sache ziemlich selbstverständlich ist, auch ausdrücklich im Geselle niedergelegt. Dagegen aber war das Gesetz vorn 13. April 1873, R. G. Bl. Nr. 70, wie auf anderen Gebieten, so auch auf dem Gebiete der landwirtschaftlichen Genossenschaften der Ausganspnnkt dafür, dass die L-ache in Fluss kam und eine Anzahl von unter dieses Gesetz fallenden Vereinen errichtet worden sind; bei uns allerdings nicht entfernt in dem Umfange, wie anderwärts, insbesondere in Deutschland, worüber schon bei der ersten Verhandlung über diesen Gegenstand orientierende Daten gebracht wurden, so dass ich mich in dieser Richtung jedes weiteren Excnrses enthalten kann. Es ist weiter nicht zu verkennen, dass das Gesetz von 1870 größere Wirkung ausgeübt hat auf die gewerblichen Kreise; aber immerhin haben die landwirtschaftlichen Kreise davon ebenfalls ziemlichen Gebrauch gemacht, und es wäre nur zu wünschen, dass — immer unter Voraussetzung des richtigen Vorganges bei Gründung und Leitung der Vereine — noch größerer Gebrauch gemacht worden wäre. Die landwirtschaftlichen und überhaupt alle Genossen-schasten ans Basis des Gesetzes von 1873 zerfallen, wie den Herren wohl bekannt ist, in zwei große Gruppen, in die sogenannten Verkaufs-und Abscitzgenossenschasten einerseits und in die sogenannten distributiven Genossenschaften, das sind die Creditvereine und die landwirtschaftlichen Genossenschaften im engeren Sinne anderseits. Was die Verkaufs- und Absatzgenossenschaften betrifft, sind sie weniger verbreitet, speciell in Oesterreich, aber auch anderwärts, weil diese Genossenschaften bezüglich ihrer Einrichtung und ihrer Erfolge an schwierige Voraussetzungen gebunden sind mit einziger Ausnahme etwa der Molkereigenossenschaften, welche speciell in Oesterreich und auch 516 XXI. seja dnö 16. maja 1899. Deželni glavar: Ako nihče ne želi besede, prosim gospode poslance, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 5. Priloga 72. Poročilo posebnega odseka za pretresovanje vprašanja gospodarskih zadrug (konsumnih društev). 5. Beilage 72. Bericht des Sonderausschusses zur Prüfung der Frage der landwirtschaftlichen Genossenschaften (Cousnmvereine). Lerichterftatter jDr. Schaffer: Im Namen des Ausschusses, der zur Prüfung der Frage der landwirtschaftlichen Genossenschaften (Consnm-vereine) vom hohen Hause bestellt wurde, erlaube id) mir, nachstehende Anträge zu stellen (bere — liest): „1. Auf richtiger Grundlage organisierte, den Bedürfnissen der Bevölkerung angepasste und gut geleitete land-wirtsd)aftlid)e Genossenschaften (Erwerbs- und WirtschaftsGenossenschaften, Creditgenosscnsd)aften, Einkauf und Absatz-Genossenschaften 2C) sind als für die bänerlidjc Bevölkerung sehr zweckmäßige und wünschenswerte Einrichtungen anzusehen, geeignet bereit wirtschaftliche Interessen ausgiebig zu fördern und sie verdienen unter den angeführten Vor-aussetzungen allgemeine Unterstützung. 2. Die bisherige Entwicklung des landwirtschaftlichen Genossenschaftswesens in Kram kann im allgemeinen mit Rücksicht ans die hiebei in Betracht kommenden Zwecke und die wirtschastlick)e Hebung und Kräftigung der betheiligten Bevölkerungskreise als eine gedeihliche nicht angesehen werden, und zwar im wesentlichen deshalb nicht: weil schon an sich das Zahlenverhältnis zwischen den vor allen wünschenswerten landwirtschaftlichen Genossenschaften im engeren Sinne und den bloßen Consnmvereinen als kein günstiges angesehen werden kann; weil weiters ans den gemachten Erhebungen hervorgeht, dass nicht nur von Consnmvereinen, sondern selbst von landwirtschaftlichen Genossenschaften ein speculativer Berkehr und Handel in Colonial- und Manufacturwaren im verhältnismäßig bedeutenden Umfange betrieben; sowie — der Kleinverschleiß und der Ausschank von Wein und, was als besonders bedauerlich bezeichnet werden muss, sogar von Brantwein an Steh- und Sitzgäste, überhaupt in gastwirtschaftlicher Weise ausgeübt wird; weil fernerd nach den gesammelten Daten angenommen werden muss, dass der satznngswidrige Verkauf an Nichtmitglieder häufig vorkommt und Anzeichen vorliegen, dass bei der Creditgewährung keineswegs überall das zulässige Mass eingehalten wird und - XXL Sitzung um 16. Wut 1899. die Führung der Rechnungen mehrfach den Grundsätzen einer geordneten kaufmännischen Buchführung nicht ent-spricht. 3. Der Landesausschuss wird beauftragt, die Erhebungen über das landwirtschaftliche Genossenschaftswesen in Strain in ausgedehntem Maße fortzusetzen und über deren Ergebnis, sowie die Mittel zur Beseitigung der wahrgenommenen Uebelständc — dabei insbesondere auch die Ermöglichung einer wirksamen Beaufsichtigung der in Betracht kommenden Vereine und deren finanzielle Unterstützung in Erwägung ziehend — dem Landtage Bericht und Antrag zu erstatten; inzwischen aber im eigenen Wirkungskreise behufs Behebung vorhandener Uebelstände aufklärend nub fördernd eiuzngereifen." Von dem Vorbehalte einer weiteren mündlichen Berichterstattung und Begründung Gebrauch machend erlaube ich mir, folgendes anzuführen: Durch eine gewisse Verkettung der Umstände, auf die hier weiter zurückzukommen ich keinen Anlass habe, hat die Angelegenheit der landwirtschaftlichen Genossenschaften im Lause der letzten Zeit bei uns in Strain eine Art politischen oder — ick) möchte sagen — eine Art parteimäßigen Beigeschmack bekommen. Es ist selbstverständlich, dass von dem Augenblicke an, wo dieser Gegenstand nach dem Beschlusse des hohen Hauses zur Prüfung an den Ausschuss vorwiesen wurde, dieser Gesichtspunkt völlig ausgeschieden werden musste und die Aufgabe des Ausschusses und ebenso seines Berichterstatters nur die sein konnte, diese Angelegenheit fern von allen politischen oder parteimäßigen Momenten, mir nach wirtschaftlichen Gesichtspunkten zu beurtheilen. Unter solchen Gesichtspunkten ist auch allseitig die Debatte im Ausschüsse geführt worden und nur in gleicher Weise kaun id) selbstverständlich hier meine weiteren Ausführungen dem hohen Hanse darlegen. Ich möchte hiebei zugleich der Hoffnung Ausdruck geben, dass bei der ganzen künftigen Ordnung dieser wichtigen Angelegenheit die von mir zuerst berührten politischen Momente außer Spiel bleiben möchten und die weiteren Erhebungen und die ganze weitere Entwicklung dieses für das Land so bedeutsamen Gegenstandes ausschliesslich nach sachlichen Gesichtspunkten erfolgen mögen. Ferner möchte ich diesen Wunsch noch dahin ausdehnen, dass nicht nur politische, sondern auch nationale Gesichtspunkte von diesem Gegenstände nach Thuulichkeit fern gehalten werden und zwar deshalb, weil die Erfahrung gelehrt hat, dass finanzielle und wirtschaftliche Angelegenheiten — nur um solche handelt es sich hier — nur gedeihlich und erfolgreich geführt werden, wenn sie nach finanziellen und wirtscMftlichen Gesichtspunkten geordnet, geleitet und schließlich gelöst werden. Es würde zu weit führen, wenn ich heute an dieser Stelle etwa eine Art historischen Rückblicks auf die Entwicklung des Genossenschaftswesens oder speeicll nur des landwirtschaftlichen Genossenschaftswesens werfen, wenn ich erinnern wollte an die ursprüngliche Form dieser wirtschaftlichen Erscheinung, an die alte Allmende oder was uns Oesterreichern näher liegt, wenn ich erinnern wollte an die alten Hanscommunivnen in der ehemaligen Militärgrenze. Dies wäre jedoch eine mehr akademische Erörterung, während hier die Angelegenheit in actueller Form mit Rücksicht ans die jüngste Vergangenheit, mit Rücksicht auf die gegenwärtigen Verhältnisse zu behandeln ist. 515 XXI. seja dnä 16. maja 1899. - (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati in prosim gospode, ki pritrjujejo stavljenemu nujnemu predlogu, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je enoglasno sprejet. Preidimo k točki: 4 Priloga 64. Tretje branje načrta zakona glede zložbe poljedelskih zemljišč. 4. Beilage 64. Dritte Lesung des Gesetzentwurfes, betreffend die Znsammenlegnng landwirschaft-licher Grundstücke. Poročevalec dr. Tavčar: V imenu odsekovem predlagam, da naj se načrt zakona glede zložbe poljedelskih zemljišč sprejme v tretjem branju. Dostavljam pa, da je mogoče, da se v obširnem materijalu nahajajo še kake tiskovne pomote in bi zato predlagal, da se deželni odbor pooblašča, da jih, če bi jih še kaj našel, sme popraviti. Deželni glavar: Ali se visoka zbornica s tem strinja, da se tiskovne pomote, ki bi se še nahajale v načrtu zakona, popravijo potom deželnega odbora? (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Ker se visoka zbornica s tem strinja, imamo samo še glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se načrt zakona glede zložbe poljedeljskih zemljišč, sprejme v tretjem branju. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Načrt zakona je v celoti sprejet, in s tem je zajedno sprejet predlog pod št. 1, na 5. strani priloge 64. Glasovati nam je še o 2. predlogu, s katerim se deželnemu odboru naroča izposlovanje Naj višjega potrjenja. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je rešena 4. točka dnevnega reda. Ker gospoda poslanca dr. Schafferja, ki je poročevalec k 3. točki, še zmirom ni tukaj, dovoljujem si gospodom poslancem naznaniti, da je gospod ravnatelj kmetijske družbe Pirc tukaj v prvi dvorani priredil malo razstavo gospodinjske šole ter povabil gospode poslance, da si jo ogledajo, ker se gre tu za zavod, katerega dežela podpira. XXI. Sitzung mn 16. Um 1899. V to svrho prekinem sejo za kratek čas. (Seja prestane ob 9. uri 55 minut dopoludne in se zopet nadaljuje ob 10. uri 12 minut dopoldne. — Die Sitzung wird um 9 Uhr 55 Minuten Bormittag unterbrochen und um 10 Uhr 12 Minuten wieder aufgenommen.) Deželni glavar: (Pozvoni. — Das Glockenzeichen gebend.) Nadaljujmo sejo. Ker je gospod poročevalec dr. Schaffer sedaj tukaj, pride na vrsto točka: 3. Priloga 70. Tretje branje načrta zakona o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. 3. Beilage 70. Dritte Lesung des Gesetzentwurfes, betreffend die Bildung eines Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten. Berichterstatter Dr. Schaffer: Ich erlaube mir im Namen des Finanzansschnsses den Antrag zu stellen, dass das Gesetz, betreffend die Bildung eines Fondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Srnin genau nach der Fassung und den Beschlüssen der zweiten Lesung auch in dritter Lesung angenommen werde. Deželni glavar: Konštatujem najprej, da je trideset gospodov poslancev navzočih, torej več, kakor tri četrtinke števila vseh poslancev, in prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu zakonskemu načrtu, izvolijo ustati in obstati, ker moram konštatirati, ali je predlog s kvalificirano večino sprejet. (Zgodi se. — Geschieht.) Načrt zakona je v celoti sprejet in sicer z vsemi glasovi gospodov poslancev proti enemu, in s tem je ob enem sprejet prvi predlog, kakor je tiskan v prilogi 77. Berichterstatter Dr. Schaffer: Es erübrigt noch die Abstimmung über den Antrag des Ausschusses betreffend die Allerhöchste Sanction. Derselbe lautet (bere — liest): „Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zn erwirken." 514 XXI. seja dne 16. maja 1899. - Ich will eine andere Seite der Frage nur streifen nnb hervorheben, dass gesammtstaatliche, strategische Interessen gleichfalls in vorwiegender Weise für die Führung dieser zweiten Bahlinien durch Kram sprechen. Man hat zwar immer hervorragende Strategen angeführt, welche für eine Parallelbahn der gegenwärtigen Pontebabahn sprechen und hat daraus den Schluss abgeleitet, dass diese hervorragenden Männer der Kriegskunst nur für den Predil sprechen, worin aber der Fehlschluss gelegen ist, dass nicht sosehr eine Parallelbahn der Pvn-tebabahn dasjenige ist, was jede Kriegsverwaltnng anzustreben hat, sondern die Erreichung des Jsonzothales an einem geeigneten Punkt, welcher aber durch die Führung der Bahn durch Kram in eminentester Weise entsprochen wird. Wirtschaftliche, wie gesammtstaatliche Verkehrsinteressen jeder Art sprechen demnach vollständig für den Ausbau dieser Linie durch Kram. Eingewendet könnten werden und werden auch eingewendet die höheren Kosten. Ich will nicht bestreiten, dass eine Erhöhung der Kosten in diesem Falle eintreten würde: ich möchte aber bemerken, dass diejenigen, welche den erhöhten Kostenpunkt gegen die Führung der Bahn durch Kram vorbringen, in einem Athem zugestehen, dass sofort auch durch den Ausbau von Nebenlinien, von Loeal-bahnen und anderen derartigen Verbindungen denjenigen Theilen Krams, welche durch die Führung der Bahn über den Predil geschädigt werden, Ersatz geboten werden müsste. Dieser Ersatz, wenn er ernstlich gemeint und geleistet wird, würde den Mehraufwand an Kosten vollständig decken und es würde die Kostenfrage dadurch allein beseitigt erscheinen. Bei großen staatlichen Aufgaben aber, wie die Führung der Staatsbahnen durch die Alpenländer nach Triest als zweite Verbindung eine ist, treten, glaube ich, bis zu einem gewissen Grade die finanziellen Rücksichten etwas in der Hintergrund und muss die Hauptaufgabe in erster Reihe int Auge behalten werden. Die Hauptaufgabe ist die Förderung der wirtschaftlichen Entwicklung der Alpenländer ebenso wie die strategischen Rücksichten, die dabei schwer ins Gewicht fallen. Nur unter diesen Umständen, glaube ich, haben wir eine Pflicht im Interesse des Landes zu erfüllen, wenn wir uns jener Anschauung anschließen, die in der Neichsvertretimg durch eine überwiegende Majorität zum Ansdrucke gebracht wurde und sich dahin zusammenfassen lässt, dass der Ausbau der zweiten Verbindungslinie mit Triest eine staatlich dringende Nothwendigkeit ist, dass dieser Ausbau in der Weise durchzuführen ist,dassdiezweiteVerbmdnngslinieanschließend an die Rndolfsbahn über Klagenfnrt und die Karawanken nach einem entsprechenden Punkte der Tarvis-Laibacher-Bahn zu führen und von dort direct nach Triest zu leiten sei, dass aber auch gleichzeitig dem Ausbau der Tauern-bahn kein Hindernis in den Weg gelegt und dass die Tanern-bahn auch zweckmäßig für die Interessen von Triest dadurch nutzbar gemacht werden soll, dass von Villach die Verbindung zum Anschlüsse tu das Rosen- und Bärenthal durchgeführt wird. Es ist wiederholt die Bemerkung gemacht worden, dass die Führung der Bahn nach Görz einem gewissen Uebelstande dadurch begegnet, weil sie in Görz an die XXL Sitzung am 16. War 1899. Südbahn stösst und dadurch der Verkehr doch wieder durch eine Privatbahn unterbunden wird. Diese Einwendung ist insofern nicht stichhältig, als die Verfechter der Linie über den Predil sich den gleichen Verhältnissen in Görz anschließen müssen. Es ist aber auch zu bedenken, dass von Görz ans seit sehr langer Zeit eine direete Verbindung mit Triest geplant wird, unabhängig von allen anderen Projeeten und dies ans dem Grunde, weil thatsächlich die Führung der Südbahn in Triest betn wachsenden Seeverkehre nicht mehr entspricht und warscheinlich die Maßregel nicht lange mehr wird hint-angehalten werden können, den Anschluss einer Bahn in die Bucht von Mnggia zu führen, den natürlichen Hafen von Triest, in dem der eigentliche Hafenseeverkehr seine ungehinderte Entwicklung finden wird. Alle diese Gründe sprechen nach meiner Ueberzeugung dafür, dass von Seite der betheiligten Länder und Corporations, ebenso wie es von Seite der Reichsvertretnng geschehen ist, bei der Regierung dringend die Nothwendigkeit des Ausbaues der zweiten Verbindungslinie mit Triest in der angedeuteten Richtung hervorgehoben und auf die Erfüllung dieser Wünsche und Bedürfnisse gedrängt werden muss. In diesem Sinne, glaube ich, werden wir einhellig dem eingebrachten Dringlichkeitsantrage umsomehr zustimmen können, als er einerseits ebenso den gesammtstaatlichen und Verkehrs -interessen Oesterreichs und überhaupt den Bedürfnissen Triests nach allen Richtungen Rechnung trägt, anderseits aber die wichtigsten Bedürfnisse Krams nicht unberücksichtigt lässt. Wir müssen im Interesse unseres engeren Vaterlandes ans das Entschiedenste dagegen Verwahrung einlegen, dass eine Linie, welche nach Triest geführt wird, unser Vaterland umgeht (Odobravanje. — Beifall); wir können unmöglich ans diesem großen Verkehre uns ausschließen lassen. Wirst nd das erste und hervorragendste Hinterland von Triest; die Entwicklung unserer Industrie ist die Vorbedingung des Wohlstandes und Fortschrittes indemselben, diese Entwicklung ist nur durch Anbahnung dieser Verkehrslinie möglich. Ans diesen Gründen hoffe und erwarte ich, dass die Regierung die dringendsten Wünsche von Kram nicht überhören und nicht unberücksichtigt lassen wird, dass in nicht ferner Zeit den Schwierigkeiten, mit denen wir thatsächlich im Verkehre gegenwärtig zu kämpfen haben, gründlich und vollständig Abhilfe getroffen wird. In diesem Sinne wollen wir durch den Dringlichkeits-antrag — und dies ist die Aufgabe, die derLcmdesansschnss dadurch erhält — die Angelegenheit bei der Regierung befürworten und für deren Durchführung, soweit es in seiner Kraft steht, zu wirken, ist die Pflicht jedes Abgeordneten des Landes. Ich empfehle in diesem Sinne den Dringlichkeits-antrag. (Odobravanje •— Beifall.) Deželni glavar: Ker se ni nasvetovalo, da bi se nujni predlog izročil kakemu odseku, otvarjam o njem takoj razpravo. Želi še kdo besede? XXI. seja dne 16. maja 1899. 513 bindung mit Triest, welche, sich durch die Alpenländer zieht, eine Nothwendigkeit bildet, ist heute eine allgemeine und die Durchführung hängt thatsächlich nicht mehr von der Ueberzeugung der Nothwendigkeit, sondern von anderen Faktoren, von der Beschaffung der finanziellen Mittel und der diesbezüglichen Entscheidung der Reichsvcrtretung ab. Wenn anerkannt wird, dass in erster Reihe an den Ausbau dieser Verbindung durch die Alpeuländer gedacht werden muss, so fragt es sich thatsächlich, welche Wege in dieser Richtung einzuschlagen sind, um den Interessen des Reiches auf das Entsprechendste zu dienen, ohne die Interessen einzelner Länder zu schädigen. Die zweite Verbindungslinie ist geplant nach zwei Richtungen. Eine Strömung besteht, welche glaubt, dass für Triest die Lösung aller Schwierigkeiten darin ju erblicken sei, dass die Predilbahn in Verbindung mit der Tauernbahn ausgeführt wird. Man glaubt, dass durch diesen Bau Trieft einen besseren Zufluss des Verkehres aus dem Herzen Europas, namentlich ans Süddeutschland finden wird und dadurch jene Schäden werden beseitigt werden, über die man zu klagen das Recht hat, anderseits aber wird, und das von der überwiegenden Mehrzahl der Betheiligten, darauf hingewiesen, dass in erster Reihe und unbedingt Rücksicht zu nehmen sei auf die Entwicklung des internationalen Verkehres aus den ändnstriereichcn Ländern des Reiches und durch die österreichischen Länder, dass erst in zweiter Linie und soweit als thunlich die Heranziehung des Verkehres ans Süddeutschland Berücksichtigung finden soll. Diese Frage ist von andern Landtagen, und in erster Reihe hebe ich hervor, bent dem Landtage des Königreiches Böhmen und von der Delegirten-Versainmlung, die in Prag aus allen betheiligten Länderm sich zusam-inengefunden hat, wiederholt und eingehend erörtert worden, und die Anschauung der bethciligten Kreise ging dahin, dass in erster Reihe der Ausbau der Rudolfsbahn in entsprechender Richtitng dieser zweiten Verkehrslinie maßgebend sein muss. Es ist eilt vielleicht unfruchtbares Bemühen, den Beweis für die eine oder andere Linie blos durch die Einführung von Kürzungen nach Kilometern zu erbringen, die in einer oder der anderen Richtung erzielt werden. Nichtsdestoweniger sei cs mir gestattet, nur ganz kurz einige Ziffern in dieser Richtung anzugeben, welche maßgebend sind für den Beweis, dass der Führung der zweiten Verkehrslinie durch Krain und ans dem Wege, der durch den Dringlichkeitsantrag bezeichnet wird, den in Frage kommenden Interessen bei weitem am besten entsprochen wird. Ich möchte in dieser Richtung nur ganz kurz darauf hinweisen, dass, wenn man Triest als Ausgangspunkt annimmt und anderseits Glandorf als denjenigen Punkt der Rudolfsbahn, an welchen anzuschließen ist im Sinne der Anschauungen jener Kreise, die ich mir erlaubt habe anzuführen, dass in diesem Falle — den gegenwärtigen Verkehr von Triest über Glandorf durch die Rudolfsbahn zur Grundlage genommen — sich durch die Ausführung der in Frage kommenden Linie folgende Ziffern ergeben würden. Die Bahn, welche von Glandorf über den Loibl und Divacca nach Triest führen würde, ergibt eilte Abkürzung des Weges um 85 km gegen jetzt. Die Führung der Bahn Von Glandorf über den Predil nach Triest ergibt eine XXL Sitzung am 16. Mai 1899. Kürzung von 89 km und eilte Bahn, welche von Glandorf über die Karawanken und die Wochcin nach Triest führt, ergibt eine Kürzung von 181 km. Es ist vielleicht auch interessant zu constatiercn dass, wenn inan Wien als Ausgangspunkt betrachtet gegenüber dem Verkehr von Wien über die Südbahn, wie er gegenwärtig besteht, das heißt auf Grundlage des Verkehres von Triest—Laibach-Wien berechnet, sich schon bei der Abkürzung des Weges über die Südbahn und den Loibl eine Kürzung von 18 km ergibt. Wird der Predil dazu genommen, so würde sich die Abkürzung Wien gegenüber auf 22 km, durch die Wochein auf 54 km stellen. Wenn man als Ausgangspunkt Görz, beziehungsweise die verschiedenen Hanptorte, die in Betracht kommen, von Görz aus berechnet, so würde sich nach dein Ausbau der Wochciner - Bahn für Görz eine Abkürzung von 151 km gegenüber Prag, von 141 km gegenüber Wien, von 64 km gegenüber Graz und selbst Laibach gegenüber von 23 km ergeben. Ich wollte diese Zahlen, deren Richtigkeit von keiner Seite mehr bestritten wird, nur anführen, damit einmal festgestellt werde, welche Verhältnisse in Folge der Ausbaues der zweiten Verbindungsbahn eintreten würden; aber dieselben sind allein nicht maßgebend. Bei großem Verkehr ist eine Differenz von 20—30 km oft in anderer Weise einzubringen Was ins Auge zu fassen ist und festgehalten werden muss, sind die Rücksichten wirtschaftlicher Natur aus die Entwicklung der Alpeuländer einerseits und anderseits die Rücksicht auf das gesarnmtstaatliche Interesse. Die Rücksichten wirtschaftlicher Natur habe ich mir bereits erlaubt anzudeuten und ich kann nur beifügen, dass in dieser Richtung insbesondere die Interessen unseres Vaterlandes in allerschwerster Weise ins Gewicht fallen. Würde beim Ausbau dieser Bahn die Strecke Tarvis - Predil -Görz gewählt werden, so würde Krain aus diesem internationalen Verkehr einfach ausgeschaltet und vollständig umgangen werden. Das ganze Savethal würde ans diese Weise, wenn auch durch die Bahn Laibach mit Tarvis verbunden ist, wesentlich in den Vorbedingungen seiner Entwicklung geschädigt und die weitere Ausbildung, die gerade auf diesem Gebiete die beste Vorbedingung findet, unterbunden werden. Anderseits würde thatsächlich durch den Ausbau der Bahn über den Predil den wirtschaftlichen Interessen anderer Gebiete kaum Rechnung getragen werden. Es ist dadurch vielleicht nur einem Vornrtheilc Rechnung getragen, welches auf die vorgefasste Meinung sich stützt, diese Lösung sei die einzig richtige, weil die Predilbahn bereits seit 20 Jahren als einzig in Betracht zu ziehende Linie ins Auge gefasst wird. Allerdings ein wirtschaftliches Interesse, welches aber nicht österreichischer Natur ist, sondern nur beut Verkehre von Süddcutschland zustatten kommt, würde durch den Predil in höherem Maße gefördert als durch eine Bahn, welche Krain durchzieht. Wenn die Predil-Verbindung mit der Tanernbahn ausgeführt wird, so wird einerseits Süddcntschland unter günstigere Verkehrsbedingnngen gestellt, als dies gegenwärtig der Fall ist. Gegen eine derartige Trace sprechen aber speciell österreichische Verkehrs-Interessen, die Interessen des österreichischen Handels und der österreichischen Industrie und auf diese erlaubte ich mir eingangs meiner Rede hinzuweisen. 512 XXI. seja dnä 16. maja 1899. ausgegangen, die zweite Verbindung aus Gründen herzustellen, die ebenso im Interesse des Landes, als insbesondere auch int allgemeinen Interesse der diesseitigen Reichshälfte gelegen sind. Ich möchte ans diese Verhandlungen, die im hohen Landtage geführt wurden, hinweisen und nicht ausführlich, aber doch Einiges zur Begründung der Vortheile dieser Verbindung dem hohen Hause in der letzten Stunde, in der wir noch versammelt sind, vorbringen. Ich möchte ganz kurz darauf hinweisen, dass die zweite Verbindung speicell nothwendig ist mit Rücksicht aus die Hebung des Verkehrs in unserem Haupthafen Triest. Wenn sie bedenken, meine Herren, dass Triest int Laufe der Zeit wegen des Mangels geeigneter Verbindungen theils weil dieselben viel zu spät hergestellt wurden, theils weil dies in unzulänglichem Maße geschah, von der fünften Stelle, welche es in den 50 er Jahren unter allen Handelshäfen des Continents eingenommen hat, heute auf die 17.—18. Stelle gerückt ist, so sagt Ihnen ein derartiger Rückgang alles. Es ist daher auch begreiflich, dass speciell mit Hinblick auf Fiume, welches sich in so glänzender Weise hebt imb die Stellung von Triest immer mehr beeinträchtigt, uns die Pflicht obliegt, für die Hebung des Verkehrs mit dem Hauptemporium des Reiches alle mög-licheit Vorkehrungen zu treffen. Die einzige Bahnverbindung, die gegenwärtig Triest mit der Südbahn hat, reicht zu diesem Zwecke ebensowenig ans, wie für Fiume die Verbindung durch die Südbahn mit St. Peter genügt hat. Fiume hätte seine gegenwärtige Stellung nicht errungen, wenn es nicht durch den Ausbau der zweiten Verbindung mit Karlstadt eine entsprechende Concurrenzlinie erhalten hätte und für den ungarischen Staat die Möglichkeit geboten gewesen wäre, hier außerordentliche Begünstigungen eintreten zu lassen. Alle Herren, welche die Tarifverhältnisse auf der Südbahn kennen, welche die Tarifverhältnisse in ihren staatlichen Beziehungen zu beiden Reichshälften und deren Rückwirkung ans die Südbahn studiert haben, wissen, dass es thatsächlich unmöglich ist, auf normalem Wege besondere Begünstigungen für den Export auf der Linie nach Triest zu erreichen, insolange diese Verhältnisse nicht geändert werden können. Eine Aenderung derselben ist wesentlich abhängig von der Verstaatlichung der Südbahn und diese Verstaatlichung ist, wie die Herren ebenfalls wissen, heute kaum ernstlich ins Auge zu fassen. Es bleibt also vom Standpunkt des Verkehres auf dieser Strecke allein nichts anderes übrig, als so rasch als möglich zum Batie der zweiten Verkehrslinie mit Triest zu schreiten. Man kann nicht voraussetzen, dass diese Verkehrslinie sofort den Verkehr im Hafen von Triest in der Weise beleben wird, dass von Anfang an gleich jene Erfolge eintreten werden, auf die inan rechnen kann; aber solange der internationale Verkehr über Triest nicht in viel größerem Umfange als jetzt stattfindet, ist cs nicht möglich, für Triest jene Frachtbedingungen im Seeverkehr ztt schaffen, welche allein in ihren Rückwirkungen den Attfschwnng des Hafens ermöglichen werden. Diese Rückwirkungen werden erst eintreten mit der Zeit. Dazu müssen die Vorbedingungen geschaffen werden und wären sie vor 30 oder 40 Jahren geschaffen worden, dann XXL Sitzung am 16. Mai 1899. wäre Triest hinter der Concurrenz der Häfen des Mittel-meeres wahrscheinlich nicht so sehr zurückgeblieben, als ich anzudeuten die Ehre hatte. Es ist aber nicht allein der Aufschwung von Triest, der gewiss eine Hauptfrage für den Exportverkehr Oesterreichs ist, der dabei im Auge behalten werden imtss. Viel wichtiger in gewissen Beziehungen ist die Rücksicht auf die Alpenländer im allgemeinen, die im Hinblick auf die Entwicklung, welche die Industrie in der diesseitigen Reichshälfte genommen hat, thatsächlich einen Rückschritt gegen die Sudetcnländcr nachweisen, welcher einzig und allein durch den Mangel entsprechender Verkehrsbeziehungen begründet ist. Wenn Sie die ganze Kette der Alpen, welche das Donangebiet von den südlichen Abhängen trennt, ins Auge fassen und bedenken, dass vom Brenner bis zur Rndolfsbahn die lange weite Kette der Tauern durch gar keinen Schienenweg überspannt ist, während in den alten Zeiten der große Verkehr ans Italien diesen Weg gesucht hat und wenn Sie ins Auge fassen, dass z. B. die Karpathen zwischen Galizien und Ungarn heute schon an fünf Stellen überschient sind und eine günstige Entwicklung des Verkehres zwischen Galizien und Ungarn bewirken und infolge dessen auch eine Rückwirkung auf Fiume üben, dann werden Sie zugestehen, dass es für die Alpenländer ein dringend wirth-schaftliches Interesse ist, diesen Ausbatt durchzuführen. Heute ist diese Erkenntnis in weite Kreise gedrungen und dieselbe wird besonders durch einen Umstand bekräftigt, auf den ich noch hinweisen muss. Sie kennen alle die Bestrebungen, die speciell in Böhmen und Mähren dahin gerichtet sind, die Wasserwege für den großen internationalen Verkehr dienstbar zu machen, beziehungsweise durch den Ausbau der Canäle diese Verkehrswege zti schaffen. An dem Tage, wo diese Verkehrswege, beziehungsweise der Moldau-Donaucanal einerseits, der Donau-Odercanal anderseits ausgebaut sein werden, kommen die Alpenländer ohne Ausbau des Alpenbahnnetzes in eine so außerordentlich schwierige und nachtheilige Lage, dass kaum in absehbarer Zeit auf wirth-schaftlichcm Gebiete eine Abhilfe geschaffen werden könnte. Bedenken Sie, dass die Alpenländer in alten Zeiten den Sitz großer blühender Industrien bildeten, dass die Vorbedingungen für die Entwicklung der Industrie in den Alpcnländcrn außerordentlich günstig sind und dass diese Vorbedingungen besonders günstig sich gestalten bei der Richtung, welche jetzt die Entwicklung der Industrien ins Auge gefasst hat, namentlich durch die Benützung der elektrotechnischen Motoren und dass beim Vorhandensein aller dieser Bedingungen eine Entwicklung der Industrie in diesen Ländern möglich wäre als Ersatz für die großeit Nachtheile gegenüber den andern Ländern, welche durch Boden- und Agricultnrverhältnisse uns vorangehen. Für die Alpenländer ist die Entwicklung der Industrie, Hebung des Handels und Verkehrs eine unumgängliche Nothwendigkeit Es wird aber auch von allen einsichtsvollen Männern heute die Ueberzeugung getheilt, dass es die Pflicht des Staates ist, für den Ausbau dieser Bahnen in den Alpenländern durch Staatsmittel früher vorznsorgen, bevor die Entwicklung der Wasserwege eine Situation für die Alpenländer geschaffen hat, die ich mir früher anzudeuten erlaubte. Die Ueberzeugung, dass eine zweite Ver- 511 XXI. seja dnd 16. maja 1899. - Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XX. deželnozborske seje dne 13. maja 1899.1. 1. Lesung des Protokolles der XX. Laudtags-fttzilNg vom lß. Mai 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XX. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der XX. Sitzunq in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Zeli kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Odpade. Ker gospoda poročevalca k 3. točki dnevnega reda še ni tukaj, naznanjam, da je gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel predložil nujni predlog in prosim gospoda predlagatelja, da ga izvoli prečkati. Abgeordneter Excellenz Freiherr von Schwegel (bere: — liest:) „D r i n g l i ch k e i t s a n t r a g. Die Gefertigten beantragen: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landtag des Herzogthums Krain hält fest an der von ihm wiederholt zum Ansdrucke gebrachten Ueberzeugung von der Nothwendigkeit einer zweiten selbständigen Bahnverbindung von Triest mit dem Hinterlande mit Rücksicht auf die Vortheile, welche aus einer solchen Verbindung ans dem Wege über Krain ebenso für die vitalsten wirthschaftlichen Bedürfnisse des Landes, als für die Förderung der allgemeinen und gesanuntstaatlichen Verkehrsinteressen sich ergeben, und indem der Landtag mit Befriedigung konstatiert, dass er sich in dieser Beziehung mit der überwiegenden Majorität der Reichsvertretung in vollkommener Uebereinstimmung befindet, XXL Sitzung am 16. Mai 1899. erklärt derselbe, dass nach seiner Auffassung die Herstellung dieser zweiten Bahnlinie vor Allem die Verbindung der Rudolfsbahn von Klagenfnrt aus über die Kara-vanken zum Anschluss an einen geeigneten Punkt der Tarvis-Laibacher Bahn in der Strecke zwischen den Stationen Assling und Bischoflack und von diesem Punkte aus zur directen Fortführung durch Krain sobald als möglich sicher-zu stellen sei. Der Landesausschuss wird beauftragt, sich in diesem Sinne ans das Nachdrücklichste bei der hohen Regieruna zu verwenden. Laibach, am 15. Mai 1899. Schwegel, Murnik, Dr. Papež, Detela, Barbo, Langer, Schaffer, Liechtenberg, Rechbach, Ulm, Lenkh, v. Wnrzbach, Lenarčič, Dr. Ivan Tavčar, Loy, Povše, F. Modic, A. Kalan, Pakiž, F. Ažman, Schweiger,^ Božič, Žitnik, Perdan, C. Luckmann, Gabr. Jelovšek, Šubic, Višnikar, Zelen, Jv. Hribar, Pfeifer." Deželni glavar: Ker je nujnost po podpisih gospodov poslancev dovelj podprta, prosim gospoda poslanca ekscelenco barona Schwegel-a, da utemeljuje nujnost tega predloga. Abgeordneter Excellenz Freiherr von Schwegel: Bezüglich der Begründung der Dringlichkeit dieses Antrages habe ich wohl nur sehr wenige Worte beizufügen. Schon in der Debatte über den Landesfond ist hingewiesen worden, dass es nothwendig sein wird, diese für das Land hochwichtige Angelegenheit bei einem passenden Anlasse zur Sprache zu bringen. Wir sind heute zur letzten Sitzung des Landtages wahrscheinlick) angelangt und aus diesem Grunde allein ist die Dringlichkeit der Beschlussfassung des vorliegenden Antrages erklärlich; ich bitte daher, mit Rücksicht auf die dabei in Frage kommenden Interessen des Landes, die Dringlichkeit des Antrages beschließen zu wollen. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki glasujejo za nujnost predloga, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Nujnost je sprejeta. Prosim sedaj gospoda poslanca ekscelenco barona Schwegel-a, da utemeljuje svoj predlog in merito. Abgeordneter Excellenz Freiherr von Schwegel: Hohes Hans! Die Angelegenheit der zweiten Bahnverbindung mit Triest bildete wiederholt den Gegenstand der Verhandlungen des hohen Landtages. Es ist von diesem Landtage vor vielen Jahren schon die erste Anregung 510 510 XXL seja dne 16. maja 1899. - — XXL Sitzung ant 16. Mai 1899. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o novi deželni bolnici ter o stavbnih stroških do konca leta 1898. (k pril. 56.). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend das neue Landesspilal und den Banaufwand bis Ende des Jahres 1898 (zur Beilage 56). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nameravani lokalni železnici Trebnje-Tržišče (k prilogi 63.). 9. Poročilo finančnega odseka o prošnji občin Št. Vid in Podraga za podporo za napravo dveh kapnic na Nanosu. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die pro-jectiei'te Localbahn Treffen-Teržiše. 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petitionen der Gemeinden St. Veit und Podraga um Subvention behufs Errichtung von zwei Cisternen am Nanos. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike (k prilogi 69.). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Regelung der Bezüge für die landschaftlichen Beamten und Diener (zur Beilage 69). Začetek seje ob 9. uri 15 minut dopoldne. Legiiin der Sitzung um 9 Uhr 15 Minuten Uorinittag. Stenografiern zapisnik edenindvajsete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 16 maja 1899. dtito$i'ii]ilibrI|cr $md\t der eimmdMllnzigsten Sitzung des krainifchen Landtages in Laiöach am 16. Mai 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, dr. Danilo Majaron.—• Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XX. deželnozborske seje dnč 13. maja 1899. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 70. Tretje branje načrta zakona o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. A. Priloga 64. Tretje branje načrta zakona gledč zložbe poljedelskih zemljišč. 5. Priloga 72. Poročilo posebnega odseka za pretresovanje vprašanja gospodarskih zadrug (konsumnih društev). 6. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev glede ustanovitve deželnega nadsodišča v Ljubljani. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto v. D e-tela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. Hein und k. k. Landesregierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Dr. Danilo Majaron. — Schriftführer: Landschafts - Secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XX. Landtagssitzung vom 13. Mai 1899. 2. Mittheilungen des Laudtagsprüsidinins. 3. Beilage 70. Dritte Lesung des Gesetzentwurfes, betreffend die Bildung eines Laudcsfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten. 4. Beilage 64. Dritte Lesung des Gesetzentwurfes, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. 5. Beilage 12. Bericht des Sonderausschusses zur Prüfung der Frage der landwirtschaftlichen Genossenschaften (Cousumvereine). 6. Mündlicher Bericht des BerwaliungsausschusseS über den selb-stündigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Majaron und Geitosscn, betreffend die Errichtung eines Oberlandesgerichtes in Laibach. XX. seja dne 13. maja 1899. 507 dobninski davek, katera se jutri na Dunaju snide, je on z ozirom na to, da je član finančnega odseka in bi bil njegov klub, ker je tudi še drugi član, gospod poslanec Hribar, odsoten, v finančnem odseku premalo zastopan, izrekel, da odloži svoj mandat v finančnem odseku in prosil, da se še danes izvoli mesto njega kak drug gospod poslanec članom finančnega odseka. Ta želja je opravičena in jaz mislim, da visoka zbornica temu pritrjuje, da se volitev takoj sedaj izvrši. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Ker je visoka zbornica s tem zadovoljna, prekinem v svrho, da se gospodje dogovorijo o volitvi in pripravijo listke, sejo za par minut. (Klici : — Rufe: „Ni treba! Imamo listke že pripravljene!“) Torej prosim listke oddati. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim gospoda poslanca Jelovška in barona Liechtenberga, da izvolita prevzeti skrutinij. (Po kratkem odmoru. — Nach einer kurzen Pause.) Gospod poslanec Jelovšek ima besedo, da naznani izid volitve. XX. Sitzung tun 13. Mai 1899. Poslanec Jelovšek : Oddanih je bilo 22 listkov in je soglasno izvoljen članom finančnega odseka gospod poslanec Šubic. Deželni glavar: Torej je gospod poslanec Šubic izvoljen članom finančnega odseka. Prihodnja seja je v torek in sicer ob 9. uri dopoldne, ker moramo končati. Na dnevni red pridejo sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznaniti mi je še, da ima finančni odsek sejo danes popoldne ob 5. uri in v ponedeljek dopoldne ob 10 uri. Upravni odsek ima sejo v torek ob 3/4 na devet, torej četrt ure pred javno sejo. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri 25 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr 25 Minuten nachmittags. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic. 506 XX. seja. dne 13. maja 1899. - mena pa ni imel, kakor pravijo ti ljudje, če je količkaj možganov imel. Če se pomisli, da ima vsak član plačati 1 gld. na leto in da je za zavarovanje poslopij, ki so razdeljena v štiri razrede, pa plačati in sicer v 1. razredu 20 kr. od 100 gld., v 2. razredu 40 kr. od 100 gld., v 3. razredu 50 kr. od 100 gld. in v 4. razredu 70 kr. od 100 gld., vidi se, da se pri tako malem številu 499 duš ne more nikdar veliko denarja nabrati. Recimo, da bi pri prvi nesreči bilo škode 100 gld., reklo bi se, toliko in toliko imamo, več ne moremo dati. Kar se pa tiče tiste stare navade, da si v slučaju nesreče sosedje drug drugemu pomagajo, se pa to pri nas povsod! po kmetih redno godi. Ko je na primer na Breznici gorelo, so iz treh fara tja. vozili živeža, lesa itd., kar so imeli. To je v naši deželi splošna navada in jaz mislim, v Tujnicah tudi. Ampak jaz bi pa rad, da bi se ljudje odpravili od misli, da so ta pravila dobra za zavarovanje — in oni sodijo, da so dobra — in zato je treba, da se ta prošnja ne usliši. To se pa samo po sebi razume, da se bo društvu, katero sta oba gospoda predgovornika priznala kot dobro, razjasnilo, zakaj se ni moglo ozirati na prošnjo. Ne morem pa pritrditi predlogu, da bi se ta stvar, ki je popolnoma nova v naši deželi, prepustila naravnost deželnemu odboru, petim gospodom, da bi določili, ali bi bilo za tako društvo sploh kaj dati in koliko bi mu bilo dati. Tu je treba preiskav, in zato mislim, da je popolnoma prav, da pride stvar, kadar se bodo pravila prena-redila, ali tako tolmačila, kakor mi hočemo, zopet pred deželni zbor, ki bo potem sklepal, koliko in ali se ima društvu dati podpore. Torej jaz bi le hotel, da si deželni zbor sam pridrži to stvar, ki je principijelne važnosti, kajti popolnoma preverjen sem, da bodo tudi na drugih krajih, opozorjeni po poročilih, ki jih bodo prinesli listi o današnji razpravi, ljudje začeli misliti, ali bi stvar ne bila tudi zanje dobra in morda bi bila tudi res bolj uva-ževanja vredna pri kaki fari z 2000 do 3000 duš, ne pa pri tako mali fari, v kateri je pričakovati tako malo podpornih in častnih članov. Z ozirom na to torej, ker se bo ravno to doseglo, če se stvar deželnemu zboru prepusti, kakor pa deželnemu odboru, bi jaz priporočal, da se sprejme predlog finančnega odseku. Deželni glavar: Gospod poslanec Kovše ima besedo za faktični popravek. Poslanec Povše: Da bi se mi ne očitalo, da sem lahkomišljeno stavil predlog, da naj deželni odbor vrši, kar bi se moralo deželnemu zboru prepustiti, faktično popravljam, da deželni odbor vsako leto več tisočakov razdeljuje podpor po ognju poškodovanim, . ko se tukaj ravna samo za nekoliko goldinarjev in jaz torej mislim, da se mi ne more očitati, da sem s svojim predlogom hotel deželnemu zboru kratiti pravico, odločevati v tej zadevi. Sicer bo pa morda še prilika, o tej stvari obširneje govoriti. XX. Srhnng mn 13. Mill 1899. Deželni glavar: Ima gospod poročevalec še kaj omeniti ? Poročevalec ces. svetnik Murnik: Ne! Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride zadnja točka: c) podpornega društva slušateljev na c. kr. višji kmetijski šoli na Dunaju za podporo. c) des UnterstützungsVereines für Hörer an der k. k. Hochschule für Bodencultur in Wien um Subvention. Poročevalec ces. svetnik Murnik : Podporno društvo slušateljev na c. kr. višji kmetijski šoli na Dunaju se je tudi letos obrnilo do deželnega zbora s prošnjo, v kateri omenja, da že 25 let jako uspešno deluje in da je v preteklem letu moralo 119 dijakom od 352 inskribiranih dati podpore in sicer je dalo 5838 mark za jed in 2811 gld. v denarjih. Na tej šoli je jako veliko potrebnih dijakov, ker so to navadno sinovi manj premožnih starišev, in da jim je omogočeno nadaljno obiskovanje šole, oziroma omogočeno, da morejo svoje študije končati, je treba, da se podpirajo in društveni odbor dela po svojej moči na to, da bi ta svoj namen izvršil. Deželni zbor dovoljuje že leto in leto temu društvu podporo iz deželnokulturnega zaklada in vsled tega tudi za letos predlagam : „Deželni zbor naj sklene: Podpornemu dijaškemu društvu na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju se podeli iz deželnokulturnega zaklada 30 gld. podpore.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je dnevni red končan. Prosim sedaj še za nekoliko trenutkov potrpljenja. Ker gospod poslanec dr. Majaron danes,- odpotuje, ker je član. lcontingentne komisije za pri- XX. seja dne 13. maja 1899. XX Sitzung mit 13. Mat 1899. 505 svrho vršitve prve pomoči, ako društvo popravi svoja pravila v smislu rednega zavarovanja proti požaru.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Povšeta, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort. Abgeordneter Excellenz Ireiherr von Schwegel: Den Ausführungen des geehrten Herrn Vorredners gegenüber bin ich gerne bereit zu constatiren, dass Hilfsvereine im Allgemeinen gewiss eine höchst ersprießliche und wohlthätige Wirkung ausüben können und dass wir zur Förderung von solchen Vereinen gewiss unsere Unterstützung zu ertheilen berufen sind; aber im vorliegenden Falle steht die Sache doch anders. Im Finanzausschüsse ist dieser Gegenstand sehr eingehend besprochen worden und wurde auch die Eingabe, mit welcher dieses Gesuch an den Landtag geleitet wurde, verlesen. Daraus geht nun jener Umstand hervor, der den Finanzausschuss bestimmt, ja gezwungen hat, in der Weise vorzugehen, wie es der Herr Berichterstatter beantragt hat. Aus der Eingabe ist ersichtlich, dass die Einwohner der Ortschaft, wo dieser Verein gegründet wurde, ausdrücklich erklären, sie würden dem Vereine später beitreten, sobald sic von den Verpflichtungen, die sie anderen Versicherungsgesellschaften gegenüber eingegangen sind, befreit werden. Ans der Eingabe ist klar ersichtlich, dass die Mitglieder dort geworben werden, ich will nicht sagen, unter dem Vorwände, sondern in der Meinung, dass sie, statt ihre Häuser zu versichern, besser thun, einfach dem Htlfsvereine beizutreten. Das ist eine directe Action gegen die Häuserversicherung, eine Action, bezüglich welcher der hohe Landtag sich wiederholt schon dahin ausgesprochen hat, es sei dringend wünschenswert, eher eine Zwangsversicherung einzuführen, als irgend etwas zu dulden, wodurch das Versicherungswesen geschädigt würde. Ich spreche mich hier weder für eine private noch für Landesversicherungen, sondern für das Princip des Versicherungswesens aus und glaube, dass alle ohne Ausnahme hier einverstanden sind, dass dahin gewirkt werden muss, dass die ländliche Bevölkerung ausgiebiger, wie bisher an den Wohlthaten des Versicherungswesens theilnehme. Da nun Mitglieder zu diesem Vereine nicht unter dem Vorwände, aber doch unter der möglichen Aussicht geworben werden, dadurch von der Versicherung sich zu befreien, und in dessen Schutz allein die Garantie gegen Schaden durch Feuer ec. zu gewinnen, so hat sich der Finanzausschuss gegen eine Unterstützung ausgesprochen. Es unterliegt aber gewiss gar keinem Anstande, dass der Landesausschuss bei Erledigung dieser Eingabe diese Gründe ausdrücklich hervorhebt und betont, dass der Landesansschüss den Verein nur deshalb nicht unterstützen konnte, weil er nicht dazu beitragen kann und darf, dass irgend jemand eine bestehende Versicherung löse, dass der Landesansschüss vielmehr dringend wünschen muss, dass das Versicherungswesen in viel weitere Kreise dringe, als es bisher der Fall sei. In dieser Weise wird vielleicht auch den Anschauungen des Herrn Vorredners Rechnung getragen. Aber der Antrag des Ausschusses, so wie er vorgebracht wurde, verdient vom Standpunkte der Förderung der Versicherung gewiss die allgemeine Unterstützung des hohen Hauses. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gospod predgovornik je sam priznal, da je misel ali jedro takega društva, oziroma niegovih pravil, jako zdrava in vredna uvaževanja in nasvetuje, da reši deželni odbor prošnjo s tem, da navede vzroke, zakaj je visoka zbornica ni uslišala. Moj predlog je le v toliko spreminjajoč, da naj se ne navede samo vzroke, zakaj se prošnja ni uslišala, ampak da se prosilcem tudi pove, kaj naj bo njih smoter ter pravi: Društvo, ti boš dobilo podporo, ako spremeniš dotični paragraf v svojih pravilih, ki je škodljiv, ker ti ne boš vseh škod z lastnimi močmi moglo pokriti, in svetuje se ti od deželnega odbora, da ljudstvo navajaš na vsestransko zavarovanje, da bodo vsi pristopili rednemu zavarovanju proti požaru, priznavajoč pa tvojo dobro misel, tvoj dober namen, je pa deželni odbor pripravljen, ti podeliti primerno nagrado, ako boš predložilo primerno spremenjeni Statut, iz katerega bo razvidno, da se je dotična škodljiva misel izbrisala iz Statuta; in ko bo deželni odbor videl, da se je izbrisala, in se bo prepričal o vsestranski vrednosti podjetja, potem boš dobilo nagrado. Torej mislim, da je moj predlog popolnoma dopusten, ker je meni le na tem m ari, da se ljudstvo pouči, kajti to bo vsak priznal o Tujničanih, da ti ljudje niso mogli na vse posledice posameznih paragrafov dotičnih pravil natačno misliti. Ge jim bo pa deželni odbor dal dober svet, bodo temu sledili in potem naj bodo pa tudi vredni podpore iz deželno-kulturnega zaklada. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec ? Poročevalec ces. svetnik Murnik: Jaz sem že v poročilu, katero sem napravil v imenu finančnega odseka, sam vse to povedal, kar je gospod predgovornik rekel, da je stvar dobra, ampak pravila so taka, da za tiste ljudi slabša ne morejo biti. Se bolj kvarna so pa vtem, ker so jih ljudje napačno razumeli. Tisti gospod, ali kdo je bil, ki je pravila sestavil, je imel gotovo dober namen, ampak tega na- 504 XX. seja cine 13. maja 1899. — XX. Kihung mit 13. Mili 1899. Društvu je pristopilo doslej 62 posestnikov in pravijo, da bodo tudi vsi drugi pristopili, kadar bodo prosti pri drugih zavarovalnicah. Tedaj ti društveni ki si mislijo stvar tako, da bodo prav za prav imeli svojo zavarovalnico in to v dveh oddelkih, eno za poslopja in za druge nesreče, eno pa za živino. Razdeljeni so udje v razne ude, v častne, podporne ude, pravi udje pa morejo biti le farani tujniški. Ako pomislimo, da šteje fara 499 duš, si moremo misliti, da Bog ve koliko udov ne more nikdar pri tem društvu biti. Ko bi ti ljudje ne tolmačili pravil tako, da si imajo tudi pri nesreči po ognji pomagati in da se jim ni treba drugod zavarovati, potem bi bilo popolnoma prav, ako bi rekli, da si hočejo v nesreči s svojimi močmi pomagati. Reči se pa ne more, da bi bila to pravila, kakor so pravila kakšne zavarovalnice, zaradi tega, ker se škode le v toliko vračajo, kakor je denarja na razpolaganje. Kdor ni zadovoljen, se pritoži lahko na občinski zbor in ta pravi, toliko je denarja, če niste zadovoljni, če ga nečete, pa nič ne dobite in izstopite iz društva. Sicer je pa stvar sama na sebi jako dobra, ker si ljudje hočejo tudi nekaj iz svojih sredstev pomagati, in ko bi to ne bilo, da hočejo ljudje odstopiti od zavarovalnic, bi bilo tako društvo gotovo tudi podpore vredno, in tudi mi bi bili lahko s tem zadovoljni, če bi nam ne bilo nič več treba dovoljevati podpor tistim, ki so po ognju bili poškodovani, ker bi si ljudje potem lahko sami pomagali. Pa ker je stvar vse drugačna in je po mojem mnenju nepriporočljivo in nepravilno, da si društveniki tako pravila tolmačijo, zato se finančni odsek za to društvo ne more ogrevati in ne more priporočati, da bi se mu kaj podpore dovolilo, ker bi se ljudje le utrdili v misli, da so Bog ve kaj dobrega ustanovili s svojim društvom, oziroma s tolmačenjem teh pravil. Zato predlagam : „Deželni zbor naj sklene: Prošnja društva skupne pomoči o nesrečah pri poslopjih in goveji živini Tujniški h faranov“ za podporo se ne usliši." Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše : Gospod poročevalec je priznaval sam, da imajo pravila te družbe marsikaj zdravega, v narodnogospodarskem oziru važnega jedra v sebi, vendar pa pravi, da imajo tudi določila v pravilih, ki so nevarna, ker hočejo v svoj delokrog vzeli tudi redno zavarovanje proti požaru. Gospoda moja ! Visoka zbornica doslej še ni imej a prilike baviti se z enakim društvom in jaz mislim, da je to prvo društvo na Kranjskem, ki si je stavilo za nalog takozvano medsebojno pomoč, kajti za nič drugega se tukaj ne gre. Tukaj vidimo v zakonito dovoljenih pravilih opisano nekaj, kar se — rekel bi, že od pamliveka vidi v našem narodu. Ako sosed pogori, je lepa navada med našim narodom, da mu sosedje pomagajo k zopetni zgradbi doma in gospodarskih poslopij in to z delom, z vožnjo in z blagom, da mu dajo iz svojega gozda les za stavbo, z eno besedo, prvo pomoč, katero misel vidimo tudi v pravilih tega društva v Tajnicah. Rad priznavam in ne tajim, da dotični odstavek ni pravilen, ki pravi, da bodo oni sami vse zavarovanje proti požaru vršili. S temi sredstvi, ki jih imajo, se ne da to doseči, vendar je pa misel lepa. Njih namen strogo po pravilih ni, da bi vse zavarovanje proti požarom, ujmam, plazovom, živinskim boleznim mogli pokrivati, ker to bi zahtevalo tako goroslasno velike premije na leto, da toliko ne zmorejo, pač pa je po pravilih dopustno, da nabirajo deloma prostovoljne doneske, deloma od članov dogovorjene letne zneske. Iz teh zneskov se nabirajoči 1 fond pa ima služiti, da, če kdo ponesreči, bodisi 'n. pr. da mu je strela ubila živino na paši v planinah," da mu dajo, kolikor je mogoče, iz nabranega fonda, ki je disponibel, in da mu je za prvi čas nesreče vsaj nekoliko pomagano. Ta misel je jako lepa in vredna, da se goji in, kakor sem že prej rekel, da že dolgo, od pradedov še živi v ljudstvu, bi bilo prav, ako bi se občine združevale in nabirale sredstva, iz katerih bi se občanu v prvi sili, ko je nesreča najbolj občutna, tudi denarno moglo nekoliko pomagati. Na tem principu sloni tudi cela uprava takozvanega avstrijskega, vse narodnosti obsegajočega pomožnega društva, ki je izračunilo, da bi se, če bi pristopile vse občine na Avstrijskem z zneskom 5 gld. in posamezniki le z malimi prispevki na leto, nabral več stotisočev znašajoč zaklad, iz katerega bi osrednji odbor na Dunaju v prvi sili ponesrečencem mogel dajati podpore ali prihajati jim na pomoč. Če v predležečem slučaju dejanje prosilcev ni popolno, je lahko razumljivo. Kdor pozna Tajnice, ve, da tam ne živi ljud, ki bi bil popolnoma vešč presoditi to, kar se mu nudi. Misel sama po sebi je lepa in vredna, da se razširi, in zato bi prosil visoko zbornico, da bi pritrdila predlogu, da se prošnja naravnost ne odkloni, ampak izroči deželnemu odboru v rešitev. Deželni odbor naj bi pa potem ljudem tudi nekako poučljivo rešil celo to zadevo in navedel tisto, kar najde v Statutih nepravilnega in svaril, da naj ne odstopijo od rednega zavarovanja, ampak da tudi nadalje zavarovanje vršijo in započeto svoje delo pa vršijo strogo v zmislu prve pomoči in da jim prijavi, da imajo v slučaju pre-membe pravil pričakovali primerno podporo. Kak majhen znesek bi se dal vzeti morda iz deželnokul-turnega zaklada. Kakor rečeno, ideja je jako lepa in vredna, da bi se razširila in zato upam, da bo visoka zbornica pritrdila mojemu predlogu, da se prošnja izroči deželnemu odboru v primerno poučno rešitev in primerno nagrado iz deželnokulturnega zaklada. Predlog se glasi : „Deželni zbor naj sklene: Prošnja društva v Tunjicah se izroči deželnemu odboru v primerno rešitev in podelitev podpore v 503 XX seja dne 13. maja 1899. — Planino, ki pa vkljub dani obljubi načrtov ni izvršil. Edini pogoj, od katerega se je bila odvisna napravila podpora, so bili načrti in proračun in da bi se bil izpolnil ta pogoj, dala je občina Planina izdelati letos po inženirju Bloudeku pravilen načrt, kakor ga deželni stavbni urad zahteva, ledino, kar bi se proti temu načrtu morebiti dalo ugovarjati in česar se je mimogrede dotaknil gospod referent, je to, da so načrti morda nekoliko predragi, kajti vsaka kapnica je na 7000 gld. proručunjena. Kolikor je pa meni znano iz ust strokovnjaka, deželnega inženirja, da se ta številka znatno reducirati in isti uspeh doseči na jednostavnejši način. Da se pa to doseže, za to ni treba takega nasveta, kakor se je stavil od finančnega odseka, po katerem naj se načrti pre-ustroje in švoječasno, Bog ve kedaj, še - le stavijo primerni nasveti. Jaz mislim, da bi bilo čisto ustreženo tej zahtevi, ako visoka zbornica sklene, da naj deželni odbor elaborat izroči deželnemu stavbnemu uradu, ki naj poroča o stvari in na podlagi tega poročila naj deželni odbor potem kar sam primerno podporo dovoli. ! . Z ozirom na to si usojam predlagati in na- prositi častite gospode tovariše v tej zbornici, da glasujejo za naslednji predlog, ki se glasi: „Deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Planina pri Vipavi za podporo za napravo sedem kapnic odstopi se sklicevaje se na sklep z dne 2. maja 1893 deželnemu odboru z naročilom, da po deželnem stavbinskem uradu priložene načrte pregleda ter iz dovoljenega kredita primerno podporo dovoli.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog ni zadosti podprt in toraj tudi. ni v razpravi. Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Gospod poročevalec? Poslanec dr. Papež : Jaz sem popolnoma prepričan, da gospod poslanec Božič čuti potrebo prebivalcev tistih krajev, o katerih sem jaz govoril, in bi le želel, da bi imeli takšen zaklad, da bi se moglo tamošnjim krajen: vstreči, kajti žalibog skušnja kaže, da je tako v deželnem zboru,1 da, če je okraj večji, se mu nič ne dovoli in manjšim se že še dovoli, ker kredit tako daleč sega. Večjim krajem se k večjemu le deloma kaj dovoli. Postavim vodovod, ta se vendar ne more odrezkoma1 delati. Prej, kakor drugod, bi se dalo tisti pokrajini pomagati, kajti toru bi bilo 7'kapnic za narediti. Možno je, da se ena v najpotrebnejšem kraju naredi. To bi stalo, ako bi se po Hraskyju šlo, 7000 gld. Ge bi se. držali pa .onih tip, katere so1' že leta 1892. imeli v deželnem, odboru, bi bilo XX Sitzung mit 13. Mat 1899. še vedno ceneje. Poglavitno je betonirana jama, in potem naj bo že krita ali ne, veliko boljše je, kakor sedanje luže in v 7 oddelkih takorekoč skupno načrtani glavni načrt ta bi se dal prej napraviti. Jaz se ne morem izogibati misli, ki mi hodi po glavi, da se spominjam na Am hruški vodovod, da namreč ne bi deželni inženir prišel in rekel, tu je treba vodovoda. Doživeli smo že čudno prikazen, da .je enkrat stavbni urad rekel: napravimo vodovod, potem zopet, ne vodovoda, ampak kapnice in drugo leto zopet ne kapnice, ampak vodovod in potem se bojim, da se ne bo tudi tukaj vreme spremenilo in da ne bomo drugo leto slišali predlagati vodovod. Tedaj bi gospodu poslancu Božiču priporočal, da naj ljudje ostanejo pri svojih željah in načinu izpeljave, torej pri kapnicah in da delajo na to, da se napravi eno leto ena kapnica, drugo leto druga i. t. d. in tako bo vsaj nekoliko pomagamo. V drugem mislim, da naj bi gospod poslanec Božič svoj predlog preustrojil tako, da prva točka izostane, namreč naročilo, da naj stavbni urad načrte prenaredi v cenejše, ker je to itak že v predlogu finančnega odseka obseženo. Deželni glavar: Predlog gospoda poslanca Božiča ni bil v razpravi, ker ni bil podprt in torej tudi ne pride na glasovanje. Prosim torej glasovati o predlogu finančnega odseka. Gospodje, ki mu pritrjujejo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Daljna točka je : b) društva skupne pomoči v nesrečah v Tujnicah za podporo; h) des Vereines zur gemeinsamen Hilfeleistung bei Unglücksfällen in Theinitz um Subvention. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! „Društvo skupne pomoči v nesrečah pri poslopjih in goveji živini tuj niških faranov “ se je obrnilo do deželnega zbora za podelitev podpore. To društvo ima od c. kr. deželne vlade potrjena pravila in ima namen, da si udje v nesrečah, ki nastanejo pri poslopjih katerega društvenika vsled požarja, viharja, povodnji ter — kar se večkrat zgodi — vsled plaza eden drugemu, to je, da po nesreči zadetemu vsi udje pomagajo, da si svoja poškodovana poslopja zopet popravi in zavolj nesreče ne zabrede v dolgove in sicer, dokler društvena blagajna nima denarja, z dovažanjem stavbene stvari, ročnim delom i. t. d., kadar je pa v blagajni denar, pa z denarno podporo. Pri goveji živini pa ima ud pravico odškodnino zahtevati le v slučaju, • če : je od strele ubita. XX. seja dne 13. maja 1899. — XX Klhuug mu 13. Mni 1899. 505 2. ) sich mit der hohen !. k. Regierung behufs Zusicherung eines 50°/o Beitrages zn den Kosten der Durchführung des Wasserversorgnngsprojectes in das Einvernehmen zu setzen; 3. ) mit den Interessenten in das Einvernehmen zu treten behufs Sicherung a) ihrer 20 °/o Beitragleistung zur Durchführung des Wasserversorgungspro-jeetes, b) der Kosten der Erhaltung desselben, c) der Deckung der jährlichen Regiekosten; 4. ) erst dann eine bezügliche, tut Punkte 1 umschriebene Vorlage dem hohen Landtage vorzulegen, wenn nicht nur der Staatsbeitrag in Aussicht gestellt ist, sondern insbesondere die tut Punkte 3 nominirten Beiträge der Interessenten seitens derselben in rechtsverbindender Form zugesichert erscheinen." Ich bitte, diesett Antrag anzunehmen. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu finančnega odseka, izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: n) županstva v Planini pri Vipavi za podporo za napravo vodnjakov; 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes Planina bei Wip-pctcE) mit Subvention behufs Errichtung von Cisternen. Poročevalec dr. Papež: Občina Planina pri Vipavi je vložila letos zopet prošnjo za deželno in državno podporo za napravo kapnic in kolikor se gre za deželno podporo, imam tukaj danes poročati. Jaz sem rekel, da jo ta prošnja letos zopet vložena, ker je bila ena prvih prošenj že leta 1893. vložena in, naglašati moram tudi to, — ugodno rešena v deželnem zboru, v kolikor je bilo primerno po takratnem stanju tega vprašanja. V danes predležeči prošnji pravijo prosilci, da imajo vodo za pitje in kuho edino le v obpotnih lužah, da je voda onesnažena, gnjusna in nezdrava, da kadar usahnejo te luže, morajo iskati in voziti vodo iz reke Vipave, ki je pa tudi nesnažna, in nazadnje pravijo, da je treba napraviti sedem kapnic, s katerimi bi bilo, ako so dovelj izdatno narejene, po-magano tamošnjemu prebivalstvu. Edina težka stvar je tukaj v tej zadevi le ta, da bi vsaka kapnica, to je enkrat gotovo, stala 7320 gld., ako bi se načrta — recimo svoječasnega inženirja držali, to je gospoda Kraškega, in da bi torej vseh sedem kapnic stalo 51.240 gld. Te kapnice se morajo seveda tako izdelati, kakor ne samo deželni stavbni urad predpisuje, ampak tudi poljedelsko ministerstvo, kajti poljedelsko ministerstvo pravi: Predno ti dovolim toliko in toliko podpore, moram imeti te in te naprave in priprave, toliko mora biti za živino preskrbljeno, materija! in filter se določa in potem drago postane. Faktično je pa vendar to, da kjer sami ljudje napravljajo kapnice pametno, da jih to stane 200 do 300 gld. in vendar je boljše ko nič, in boljše, kakor te luže, o katerih govori prošnja. Omenjam samo to, da je prošnji priložen načrt, izdelan od inženirja Bloudeka. Ti načrti so prav dobri in praktično izdelani, kolikor mislim, da nekaj razumem o tej reči; potem je tudi proračun priležeč, iz katerega je razvidno, da bi se moralo večinoma kopati v skalo, trebalo bi pa tudi veliko betona, ker so tam kraška tla in se drugače nabrana voda hitro pogubi v globočino. Finančni odsek je bil z ozirom na vse te razmere tega mnenja, da ta prošnja ne spada med one prošnje, o katerih sem imel v zadnjem sčasu večkrat čast poročati in načeloma priporočati, da se preko njih prestopi na dnevni red, marveč to je prošnja velike pokrajine, katera prav hudo trpi na pomanjkanju pitne vode, tako hudo kakor Suha Krajina, o kateri smo prej slišali gospoda poročevalca viteza Langerja govoriti. Želeti je, da bi se taka prošnja vendar ne zavlekla in da bi se prosilcem kmalu ugodilo. Leta 1893. se jim je že deloma ugodilo, in če bi se to letos zopet ponovilo, kar se je leta 1893. sklenilo, bi bilo to nekako smešno, in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se izroči predležeča prošnja občine Planina, okraj Postojna, za podporo v napravo sedem kapnic z naročilom, da preustroji pri-ležeči predragi načrt kapnic v cenejše načrte ter z ozirom na pričakovani amelijoracijski zakon svoje-časno stavi primerne nasvete.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec Božič ima besedo. Poslance Božic: Na izvajanja, katera nam je podal častiti gospod referent, bi bil pričakoval, da bo prišel s čisto drugim predlogom, kakor ga je v resnici stavil. On je priznal potrebo pitne vode za ta kraj, katero potrebo je pa tudi že leta 1893. dne 2. maja deželni zbor tako eklatantno priznal, da je naročil takrat deželnemu odboru, naj na podlagi načrtov in proračuna, ki se imata napraviti, kar naravnost dovoli primerno podporo za napravo vodnjakov na Planini. Deželni odbor je v resnici deloma ustregel temu naročilu ter leta 1896. poslal gospoda Kraškega na 501 XX. seja due 13. maja 1899. — (59°/o Umlage auf die birccten Steuern durch 65 Jahre zu leisten gehabt, »ach welcher Zeit eine ständige Umlage für Erhaltung und Regiekosten von 39 °/» geblieben wäre. Dies wurde der Bevölkerung auseinandergesetzt und dieselbe hat einfach erklärt, sie zahle nichts. Gleichzeitig war die Meinung unter der Bevölkerung verbreitet, es wäre viel besser, wenn man von der Wasserleitung absehen und Cisternen bauen würde, denn Cisternen sind ohnedies einige vorhanden, welche ganz gut funetioniren. Auch die Cisterne des Herrn Pfarrers fnnetionirt sehr gut, — (allerdings wesentlich darum, weil sie ein Segeldach als Sammelfläche zur Seite hat.) Wenn Cisternen gebaut würden, dann wären die Gemeinden bereit, Handlangerdienste beizustellen, Erde wegzuführen, überhaupt zu einigen Naturalleistungen. Darüber wurde ein Protokoll an Ort und Stelle aufgenommen, worauf der Landesausschuss an die Regierung in diesem Sinne berichtete. Das Ministerium stellte sich jedoch dem Cisternenbaue von allem Anfange sehr skeptisch gegenüber, indem es richtig ans den Mangel von Wasserableitungsflächen hinwies, die das Wasser für die Cisternen auffangen sollen. Es seien lauter Strohdächer vorhanden, welche dazu nicht geeignet wären, und was den Boden betreffe, sei er unter der Humus-schichte karstsörmig, so dass das Wasser in die Tiefe abfließt. Im Übrigen erklärte sich das Ministerium gerade nicht ablehnend gegen die Cisternen, wollte aber nur fallweise, nicht principiell, Unterstützung zusichern. Trotzdem hat sich der Landesausschuss infolge einer Resolution des Landtages bewogen gefühlt, einen Hydrotechniker in die Gegend zu schicken, um eine Wasserversorgungsanlage mittelst Cisternen zu studiren. Und thatsächlich wurde ein Project vorgelegt, wonach ein Cisternensystem dort hätte durchgeführt werden könne». Jedoch die Kosten der Durchführung erwiesen sich als nicht geringer, als die einer Wasserleitung, sie wurden mit 154.000 fl veranschlagt und durch das Bauamt ans 100.000 fl. restringirt. Es war also kein Unterschied gegenüber einer Wasserleitung. Da aber die Bevölkerung sich jo sehr für Cisternen ausgesprochen hatte und der Landesausschnss dem Beschlusse des Landtages vorgehen wollte, so ist man damit an die Bevölkerung herangetreten in der Hoffnung, das Ministerium werde schließlich bereit sein, auch da eine Staatsunterstützung von 50 °/o zuzusichern. Da sprach sich aber die Bevölkerung gegen Cisternen ebenso aus, wie gegen dieWasser-leitung. Sie erklärte gar nichts zahlen zu wollen, sie war plötzlich mit Cisternen auch nicht einverstanden, indem das Wasser ans den Cisternen, wie man meinte, doch nicht so gut sei, wie ans der Wasserleitung. Das Facit war schließlich, dass der Staat 50°/», das Land 30°/o zu zahlen bereit war, die Bevölkerung selbst aber zu gar keiner Leistung sich verstehen wollte. Selbstverständlich ist das Gesetz bezüglich der Wasserleitung annllirt worden, und wir stehen jetzt ans demselben Standpunkte, wie vor 10 Jahren. Man könnte füglich sagen, die Sache sei nun erledigt. Man könnte der hohen Regierung und dem Landesausschüsse für ihr Entgegenkommen den Dank ansprechen und die Geschichte ad acta legen, wenn nicht alle Parteien des Landtages diese Angelegenheit immer protegirt hätten. XX. Sitzung um 13. Mai 1899. In dieser Sache sind meiner Ansicht nach Fehler begangen worden. Erstens wurde ein zu nmfagreiches Project gemacht. Es hätte an dem ursprünglichen, kleineren Projecte. festgehalten werden sollen, um dann im Laufe der Jahre das weitergehende anzuschließen; denn ganz Dürrenkrain ans einmal mit Nutzwasser zu versorgen, ist unmöglich. Dasselbe hat eine Tiefe von 20 und eine Länge von 50 km. Der zweite Fehler, der bei den meisten Unternehmungen begangen wird, welche von Seite des Landes und des Staates unterstützt werden, liegt darin, dass man den verkehrten Weg bei der Fiuancirung derselben macht: man wendet sich zuerst an den Staat, dann an den Landtag und zuletzt an die Interessenten Der richtige Weg wäre, zuerst ein fertiges Project zu schaffen, mit diesem an die Interessenten heranzutreten und diesen zu erklären, es sei anzunehmen, dass der Staat so viel, das Land so viel beisteuern werde, dass daher eine bestimmte Quote aus die Interessenten entfalle. Die Interessenten wären darnach zu fragen, ob sie damit einverstanden seien oder nicht. Wenn sie sich rechtsbindend verpflichten, für den Fall, als der Staat und das Land so und so viel Procent beisteuern, die restlichen Procente zu zahlen, dann werde der Landesausschuss an den Staat herantreten und nach dessen Zusicherung der Beisteuer an den Landtag. Dieser hätte dann end-giltig zu beschließen, und darauf könnte unmittelbar an die Durchführung des Werkes geschritten werden. Wird aber der umgekehrte Weg eingeschlagen, so sagt die Bevölkerung einfach: Ihr habt 70 oder 80°/o zugesichert, gebt noch den Rest. Wäre man auf diese Weise gleich im Anfange an die Bevölkerung von Dürrenkrain mit dem Ansinnen herangetreten, zum Beitrag von 20°/» der Kosten von 110.000 fl. sich rechtsverbindlich zu verpflichten, dann bestünde heute bereits die Wasserleitung. Die Wasserversorgung eines Theiles von Dürrenkrain ist der ausgesprochene Wunsch aller Parteien des Landtages, ich möchte daher die Sache nicht als vollkommen ad acta gelegt betrachtet sehen, sondern zu dem ursprünglichen Projecte zurückgreifen, wonach nur acht Ortschaften von Dürrenkrain, die ich bereits genannt habe, mit Wasser versorgt werden würden, und zwar auf Grund des Projectes, welches in der VII. Sitzung vom 4. November 1890 vorgelegt wurde und einen Bankostenanfwand von 30.000 fl. bis 35.000 fl. präliminirt. Dieser Ansicht hat sich auch der Finanzausschuss angeschlossen und infolgedessen werde ich im Namen des Finanzausschusses den Antrag stellen, dass ans dieses ursprüngliche Project zurückgegriffen werde, jedoch mit einzelnen näheren Präcisirnngen. Der Antrag lautet: (bore': — liest:) „Der Landtag wolle bejchließen: Der Landesansschuss wird beauftragt: 1.) zur Wasserversorgung der in der Gemeinde Ambrus gelegenen Ortschaften Ambrus, .Primsdorf, Kal, Kamnivrh und in der Gemeinde Groß-Globoko gelegenen Ortschaften: Grintovec,. Knrelovec, Mali- und Velik-Koren das dem hohen Landtage in der VII. Sitzung des 4 November 1890 vorgelegte Wasserversorgungsprojekt mit einem Kostenaufwande von 30—35.000 fl. als Grundlage anzunehmen; 500 XX. seja due 13. maja 1899. — XX. Slhnng n Ul 13. Mni 1899. Troske za popravo te cestne proge bo plačal deželni zaklad in okrajni cestni odbor Novomeški, vsak polovico, in se ima izvršiti to popravilo tekom prihodnjega leta. Ako sem prav poučen, ima cestni odbor Novomeški že 2000 gld. pripravljenih v to svrho. Lastnik hiše št. 8 v Kandiji pa bo prezidal letos hišo in jo za 2 metra nazaj pomaknil in prepustil dotični svet deželi za razširjenje te deželne ceste, za kar bo seveda treba že letos dotičnemu lastniku plačati odkupnino. Na deželo spadajoči del troškov te poprave bi se morebiti dal pokriti za vzdrževanje deželne ceste; z ozirom na to bi bilo morebiti po mojem mnenju mogoče že letos pričeti s popravo te ceste in jo v prihodnjem letu izvršiti, ako bi cestni odbor Novomeški v tem in v prihodnjem letu preskrbel na njega spadajoči del troškov. Seveda bo deželni odbor v tem oziru stopil v dogovor s cestnim odborom Novomeškim. Glede tretjega dela, ki bi se po nasvetu deželnega odbora imel tudi popraviti, ki pa odpade po predlogu finančnega odseka, bi pa jaz željo izrekel, da bi se tudi na to progo ozir jemalo in da bi se proga od mostu čez Težko vodo do tja, kjer se odcepi cesta na Šmihel, v popravo vzela. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec? Poročevalec dr. Papež: Jaz se pridružujem željam gospoda poslanca Pfeiferja, ker to ni v nobenem protislovju z željami, izraženimi po večini finančnega odseka. Deželni glavar; Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o preskrbljenju Suhe Krajine s pitno vodo (k prilogi 43.). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Versorgung non Diirren-krain mit Trinkwasser (zur Beilage 43). ZZcrichterstatter Miller von Langer: Ich habe, meine Herren, über den Bericht des Landesausschusses betreffend die Versorgung von Dürren-krain mit Trinkwasser zu berichten. Diese Angelegenheit ist, wie die Herren wissen, keine ganz neue, sie zieht sich bereits seit dem Jahre 1889 und hat mm ihren Abschluss gefunden, und zwar einen vollkommen negativen Abschluss. Es ist der merkwürdige Fall eingetreten, dass trotz des größten Entgegenkommens seitens des Staates, sowie des Landes eine Wasserleitung, die die Bevölkerung sehnlichst wünscht und um welche sie unzähligemale petitionirt hat, daran gescheitert ist, dass die Bevölkerung schließlich gesagt hat, sie wolle keine Wasserleitung Der Sachverhalt ist folgender. Im Jahre 1890 wurde vom Landtage ein Beschluss gefasst, wonach der Landesausschuss beauftragt wurde, bezüglich der Wasserleitung von Ambrus mit der Regierung sich ins Einvernehmen zu setzen bezüglich der Unterstützung seitens des Staates. Der Landesausschuss ist diesem Aufträge nachgekommen, und im Jahre 1893 kam endlich die Entscheidung, wonach sich die Regierung int Principe einverstanden erklärt hat, die Sache so viel als möglich aus dem Meliorationsfonde zu unterstützen. Der Landesausschuss legte hierauf dem Hause einen Gesetzentwurf vor, wonach ein Wasserleitungsproject zur Annahme empfohlen wurde, welches sich bezog ans die Gemeinde Ambrus mit den Ortschaften Ambrus, Primsdorf, Kal, Kamnivrh und die Gemeinde Groß-Glvboko mit den Ortschaften Grintovec, Kurelovee, Mali- und Velik-Koren mit einer Bevölkerungsauzahl von 1120 Köpfen. Die Kosten der durchzuführenden Wasserleitung waren mit 30.000 fl. beziffert. Wäre damals die Sache sofort in Angriff genommen worden, nachdem der Landtag sich damit einverstanden erklärt hatte, so wäre dieses sich im engeren Rahmen bewegende Projekt durchgeführt worden, und ich bin überzeugt, dass die Wasserleitung schon bestehen würde. Nun sprach aber das Ministerium den Wunsch aus, die Sache nicht in so engem Rahmen zu belassen, sondern man möge das Project im größeren Maßstabe durchführen und auch weitere Gegenden in die Wasserversorgung einbeziehen. Dementsprechend hat der Landes-ausschuss eine neue Vorlage an den Landtag gemacht mit einem neuen Wasserversorgungsprojecte, welches weitere Ziele verfolgt hat, dessen Kosten aber mit 80.000 fl. veranschlagt waren. Gleichzeitig hat aber auch das Ackerbauministerium den Wunsch ausgesprochen, dass nicht das eine Project mit 30.000 fl. zuerst durchgeführt werde und dann das erweiterte, sondern, dass im Interesse vielleicht der größeren Billigkeit und Raschheit der Durchführung beide Projekte auf einmal reali-sirt werde», also ein zusammengezogenes Project mit dem Voranschläge von 110.000 fl. Dazu hat der Staat 50°/o in Aussicht gestellt, das Land 30°/». Die Interessenten hätten ‘20 °/o zahlen sollen. Der Landtag hat das Gesetz beschlossen und nun handelte es sich darum, die Bevölkerung zur Zahlung der 20°/» zu bewegen, das ist 22.000 fl. Weitn die Interessenten die 22.000 fl. von der Laibacher Sparkasse aufgenommen hätten, was zugesichert war, und zwar zu dem geringen Pereentsatze von 3°/» Verzinsung und sts°/o Amortisation, so hätten sie 770 ft jährlich zu zahlen gehabt durch 65 Jahre, nach welcher Zeit das Capital amortisirt gewesen wäre. Da aber zu den 770 sl. noch die Erhaltung der Wasserleitung und die Regiekosten hinzugekommen wären, so hätte die Bevölkerung im Ganzen jährlich 1770 fl., entsprechend einer 499 XX seja dne 13. maja 1899. - Poročevalec dr. Papež : Odkar se je dolenjska železnica otvorila, se je obrat tudi oživel po dolenjski cesti, ki pelje skozi Kandijo in to oživljenje obrata je dalo povod prošnji posestnikov v Kandiji, lcoja je došla leta 1896. na deželni zbor. V tej prošnji je povedano, da je deželna cesta preozka za sedaj živejši, obilnejši obrat, in v resnici je bilo to tako, kajti kdor pozna tamošen okraj, ta je moral takoj pritrditi, da ima prošnja vse dobre razloge, kajti pri mitniški hiši št. 8 v Kandiji je cesta samo 4 m široka in mali mostič črez Težko vodo pod bolnico ima samo 31/2 m širine, tako da dva vozova se nista mogla srečati. Vrh tega pa je pri sejmih stalo veliko voz pred gostilnami v Kandiji na tej deželni cesti in ta kraj je bil včasih prometu skoro zaprt. Vsled tega se je leta 1896. prošnja tako rešila v deželnem zboru, da se ima od deželnega odbora poslati nek izvedenec, da preiskuje tamošnje razmere. Deželni stavbni urad ni imel na razpolaganje svojih moči in zalo je naročil nekega drugega izvedenca, da je tam stvari preiskava! in napravil načrt. Ta gospod je pa sicer lep ali drag načrt napravil, da bi poprava ceste v dolžini 400 m■ Stala nad 33.000 gld. in vsled tega je deželni odbor naročil svojemu stavbnemu uradu oziroma inženirju Klinarju, da je šel zopet v Kandijo in natanko pregledal faktične razmere in potem popravil dragi načrt inženerja Walke, kajti Walka se je pisal tisti inženir, in gospod Klinar je predložil deželnemu odboru načrt, ki je 20.000 gld. cenejši in najmanj ravno tako praktičen, kakor načrt inženirja Walke, če ne bolj praktičen. S tem načrtom je pa še vendar deželni inženir, kakor tudi Walka, segel čez mero, ktero so si dali prosilci v prej omenjeni prošnji leta 1896., kajti v prošnji se prosi le za popravo ceste od starega mostu do mostu črez Težko vodo in za popravo tega mostu. Temu nasproti sta pa oba inženirja, Klinar in Walka, segla naprej in načrt naredila za popravo ceste od mostu črez Težko vodo pa do onega kraja, kjer od deželne ceste pelje okrajna cesta proti Šmihelu. Finančni odsek je presojal ta drugi načrt inženirja Klinarja in od strani manjšine sc je pač povdarjalo, da bi bilo to dobro, če bi se tudi tista druga proga, ki pelje ad mostu čez Težko vodo proti bolnici, popravilu, pa z ozirom na previsoke troske in z ozirom na to, da ni tako nujna poprava one proge in je potreba veliko večja, da se popravi proga od erarienega mostu do mostu čez Težko vodo, je finančni odsek sklenil za sedaj samo to progo potrditi; in to tembolj, ker je, kakor sem prej omenil, dotična prošnja posestnikov v Kandiji samo tako daleč segla, kakor je sedaj finančni odsek načrtni. Potrebščina bi bila za to prvo progo od era-ričnega mostu naprej za slavbinske reči samo 4601 gld. 63 kr. in potem za odkup sveta 1098 gld. 37 kr. Glede odkupa sveta je najpoglavitnejši oni odkup, ki sega na hišo, ktero sem prej omenil, namreč na hišo št. 8. Tam bi bilo treba dva metra odvzeti, naprej pa je treba tudi nekakih obcestnih vrtov obrezati, ker drugače bi cesta ne dobila potrebne najmanjše širine. Pričakovati je, da bo posestnik prej omenjene hiše št. 8. prezidal to hišo in XX. Sitzung nut 13. Mai 1899. kadar vloži svojo prošnjo na politično oblast, da se mu dovoli stavbna prememba, bo odstopil 2 m od te stavbne parcele deželi v s vrbo poprave te ceste. Ako bo stavil predrag zahtevek, potem mislim, da ni izključeno, da se ga prisili potom razlastitve. Dotični Klinarjev načrt je tukaj pred mano na odru in če žele slavni gospodje, je na razpolago. Druga stavbinska reč je razširjenje mostu čez Težko vodo in sicer zato, ker je, kakor sem prej omenil, ta most samo 31/ž m širok in ga bo treba na obe plati razširiti. Potrebščina za rekonstrukcijo znaša 2500 gld., cela potrebščina znaša torej sedaj po restringiranem sklepu finančnega odseka 8200 gld. Po cestnem zakonu imel bo polovico plačati deželni zaklad in polovico Cestni okraj Novomeški. Vsled tega in z ozirom na vse te nazore in razloge imam čast predlagati v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Glede na to, da gre zahtevek posestnikov v Kandiji pri Novemmestu v peticiji z dne 13. prosinca 1896 št. 2474 edino le na uravnavo deželne cestne proge od starega eraričnega mostu čez Krko do mosta čez Težko vodo in tudi na popravo tega mostu, izreka deželni zbor: Predležeči načrt deželnega stavbenega urada o uravnavi deželne cestne proge v Kandiji pri Novemmestu s proračunom vred se v prvem in drugem delu projektovane poprave odobri, v tretjem delu projektovane poprave pa odkloni; in sicer se odobri prvi del projektovane poprave, to je od starega eraričnega mostu čez Krko do mostu čez potok Težka voda v potrebščini............... 5.700 gld. in v drugem delu projektovane poprave, to je rekonstrukcija mostu čez potok Težka voda v potrebščini............... 2.500 „ skupaj . 8.200 gld. Deželni odbor se pooblašča izvršiti ta odobreni oddelek načrta s pogojem, da lastnik hiše št. 8 v Kandiji povodom prezidanja te hiše odstopi načr-tani del dotične stavbinske parcele deželi za prora-čunjeno ceno v s vrbo izvršitve tega načrta. Ta uravnava ceste izvršiti je leta 1900. Stroške te uravnave pokriti je iz deželnega zaklada in iz okrajnega cestnega zaklada Novomeškega od vsakega po 4.100 gld.; ter je dotični na deželo spadajoči del stroškov po možnosti pokriti iz rednega kredita za vzdržavanje deželnih cest; glede primanjkljaja je svoječasno poročati deželnemu zboru.“ Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede ? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Visoki zbor! Danes se ravna zato, da.se deželna cesta od starega mostu črez Krko v Kandiji preko mostu čez Težko vodo primerno razširi. 498 XX. seja dne 13. maja 1899. — XX Siffung illll 13. Mul 1899. fei, hat von Fall zn Fall der Landtag mit zwei Mittheilen der Stimmen der anwesenden Abgeordneten zn bestimmen. 8 io. Od posojil dovoljenih iz zaklada za melioracije in javna dela na Kranjskem ne sme se zahtevati višje kakor 4°/o obrestno merilo; v katerih slučajih se bode zahtevalo nižje obrestno merilo ali dovolilo brezobrestno posojilo, določa od slučaja do slučaja deželni zbor z dvema tretjinama glasov navzočih poslancev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode poslance, da zasedejo svoje prostore. Ker se tukaj gre za sklep, ki se mora storiti s kvalificirano večino, je treba konštatirati, da so tri četrtinlte gospodov poslancev navzoče in da se je sklep storil z dvema tretjinama navzočih poslancev. Navzočih bi moralo biti 98 gospodov poslancev, pa jih je več. Prosim torej glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati in obstati, da se bode moglo konštatovati razmerje glasov. (Zgodi se. — Geschieht.) Konštatujem, da je § 10. sprejet z vsemi glasovi proti enemu in s kvalificirano večino v smislu § 38. deželnega reda. Berichterstatter Dr. Schaffer: Hiemit ist der § 10 endgiltig angenommen. (Ruft die §§ 11, 12 und 13 in deutscher und slo-venischer Sprache auf und werden dieselben ohne Debatte angenommen. — Skliče H 11., 19. in 13. v nemškem in slovenskem jeziku, ki obveljajo brez razgovora.) Eingang und Titel des Gesetzes lauten: (bere : — liest:) „Über Antrag des Landtages Meines Herzog-thumes Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt: Na predlog deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:“ (Obvelja. -- Angenommen) „G e s e tz vom................................................. wirksam für das Herzogthum Strain, betreffend die Bildung eines Fondcs für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Strahl. Zakon z dne............................................... veljaven za vojvodino Kranjsko, o ustanovitvi zaklada za melioracije in javna dela na Kranjskem.“ (Obvelja. — Angenommen.) Wir haben nun noch über die Resolutionen abzustimmen. Eine weitere Begründung derselben halte ich nicht für nothwendig, nachdem im Berichte des Finanzausschusses bezüglich jeder einzelnen Resolution die Gründe, welche für bereit Fassung im Ausschüsse maßgebend waren, ausführlich dargelegt sind. Ich mache noch darauf aufmerksam, dass die Resolutionen 1.) und 2.) im Connexe mit einander stehen in der Art, dass wenn die Begünstigungen der Resolution 1) nicht gewährt werden, das ganze Gesetz nicht zustande kommen soll. Soll ich die Resolutionen vorlesen? (Klici: „Ne!“ — Rufe: „Nein I") Ich schlage also vor, dass über die Resolutionen 1.) und 2.) zusammen abgestimmt werden soll, weil zwischen beiden ein junctim — möchte ich sagen — besteht und beantrage die Annahmen der beiden Resolutionen. (Obvelja. — Angenommen.) Die Resolution 3.) betrifft eine Petition bezüglich Befreiung der Obligationen von der Rentensteuer, welche aber mit dem Gesetze und der Sancttonirung desselben in keinem Zusammenhange steht. Ich beantrage deren Annahme. (Obvelja. — Angenommen.) Die Resolution 4.) betrifft den Auftrag an den Landesausschnss, alle Vorarbeiten zu machen, alle Verfügungen zu entwerfen, die Dienstesinstructionen vorzubereiten und dieses gesummte Material dem Landtage zur Genehmigung vorzulegen. Ich beantrage deren Annahme. (Obvelja. — Angenommen.) Die 5. und letzte Resolution geht dahin, dass die commission, welche im Sinne des Landtagsbeschlusses vom 3. März 1897 gewählt wurde, als permanenter finanzieller Beirath des Landesausschusses auch für die Zukunft weiter zn fungiren hat. Ich bitte auch diese Resolution annehmen zu wollen. (Obvelja. — Angenommen.) Mit Rücksicht darauf, dass es zweckmäßig ist, bezüglich der Congruenz der bei dem Texte und behufs etwaiger kleinerer Stilisirungen noch eine vollständige Ordnung des Textes in beiden Sprachen vorzunehmen, bin ich der Ansicht, dass die dritte Lesung erst in der nächsten Sitzung vorgenommen werde. Deželni glavar : Torej se bo tretje branje vršilo v prihodnji seji. Na vrsto pride točka : 5. Ustno poročilo finančnega odseka o popravi deželne ceste Novomesto-Žužemperk-Ljubljana v vasi Kan-dija (k prilogi 62.i. 5. Mündlicher Bericht des b i n a nz a n s s ch n ffe s, betreffend die Correction der Rndolfs-wert-Seisenberg - Laibacher Landesstraffe in Kaudia (zur Beilage 62); 497 XX. seja dne 13. maja 1899. - selbst, dass der Landtag das Ausmaß der Interessen festsetzt und dass dies für alle Anlehen ohne Unterschied zu gelten hat, bis der Landtag Anlaß findet, ein anderes Jnteressenausmaß festzusetzen, welches ebenfalls wieder für die gesummten in Zukunft folgenden Anlehen zu gelten hat Anderseits kann aber ein gewisses Zuviel nicht schaden, und wenn der geehrte Herr Vorredner die Güte hat, seine Anträge zu formulieren, so bin ich für meine Person nicht dagegen, dass man einen solchen Zusatz aufnimmt, der die Sache noch mehr verdeutlicht, wiewohl ich, wie gesagt, darüber beruhigt bin, dass auch ohne diesen Zusatz ein gleiches Ausmaß des Zinsfußes für alle Anlehen zu gelten hat, bis der Landtag wieder ein anderes Ausmaß festsetzt. Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. K. k. Lander.Präsident Kreelleuz Freiherr n. Kein: Ich muss aufrichtig gestehen, dass ich den § 10 ebenso aufgefasst habe, wie der geehrte Abgeordnete Grasselli, nämlich dahingehend, dass der Landtag bei jeweiliger Gewährung eines Darlehens auch gleichzeitig ausspricht, zu welchem Zinsfüße das Darlehen oder ob es unverzinslich gegeben wird, je nachdem die Zeitverhältnisse eine Änderung im Zinsfüße erheischen, oder je nachdem die Bedürftigkeit der einzelnen und die Wichtigkeit des Unternehmens, für die Darlehensgewährung und für die einzelnen Modalitäten derselben einen bestimmten Anhaltspunkt und Motive abgibt. Wenn nun also der hohe Landtag anderer Meinung sein sollte, wenn er glaubt, dass nicht für jeden einzelnen Fall der Zinsfuß zu fixiren ist, dann möchte ich glauben, dass § lü anders stylisirt werden müsste. Mir erscheint es aber nicht unbillig, an dieser Auffassung festzuhalten. Ich würde es sogar für praktisch ansehen, eine Latitude offen zu lassen; um in einzelnen Fällen Erleichterungen gegenüber einzelnen Gemeinden oder Privaten bezüglich der Verzinsung zu gewähren. Nachdem dies aber eine reine Landesangelegenheit ist, so liegt es mir ferne, irgend eine weitere Bemerkung machen zu wollen, nur bezüglich der Interpretation muss ich bitten, dass über den § 10 vollständige Klarheit geschaffen werde. Gleichzeitig mochte ich an den hohen Landtag die Bitte richten, bei eventueller Styltsirung des 8 io nicht zu vergessen, dass ans diesem Fonde auch unverzinsliche Darlehen gegeben werden sollen, wenn den gesetzlichen Bestimmungen über die Gewährung von Vorschüssen zur Herstellung der Weingärten Rechnung getragen werden soll. Diese Darlehen sind schon ex lege unverzinslich, infolgedessen muss, nachdem diese Darlehen in Zukunft aus dem Meliorationsfonde gegeben werden sollen, im § 10 darauf Rücksicht genommen werden, dass auch unverzinsliche Darlehen gewährt werden. Im Übrigen liegt es mir vollkommen ferne, in irgend einer Weise die Beschlußfassung des Landtages beeinflußen zu wollen. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort. XX. Sitzung am 13. Mai 1899. Abgeordneter üreellenz Freiherr o. Schwegel: Ich möchte mir den Antrag zu stellen erlauben, die Sitzung auf 10 Minuten zu unterbrechen, damit der Finazansschnss bezüglich der Formulirung des in Verhandlung stehenden Paragraphen einen Beschluss fasse, eventuell neue Anträge zu stellen in die Lage gesetzt werde. Poslanec Grasselli: Prosim! — Jaz se popolnoma skladam s predlogom gospoda predgovornika in samo konštatujem, da je po mojem okusu že zadostovalo, da se je ta stvar tukaj izrekla in da je gospod poročevalec s svojega mesta nekako oficijelno interpretiral ta paragraf. Vendar pa mislim, da je v sedanjih odno-šajih bolje, da se odsek še jedenkrat sestane in posvetuje, ali bi ne kazalo, ta paragraf nekoliko izpremeniti. Deželni glavar: Vstrezam želji gospoda poslanca barona Schwegla in prekinem sejo za 10 minut. Prosim gospode člane finančnega odseka, da se snidejo v posvetovanje. (Seja prestane ob 12. uri 8 minut in se nadaljuje ob 12. uri 43 minut popoldne. — Die Sitzung wird UM 12 Uhr 8 Minuten unterbrochen und um 12 Uhr 43 Minuten Nachmittag wieder aufgenommen.) Deželni glavar: (pozvoni: — das Glockenzeichen gebend3 Seja se nadaljuje. Berichterstatter Dr. Schalter: Hoher Landtag! Der Finanzausschuss hat über eine neue Fassung des § 10 berathen und ist hiebei zu dem Ergebnisse gekommen, im Großen und Ganzen die Fassung des alten Gesetzes im § 14 anzurathen. Hienach soll es also nicht ausgeschlossen sein, dass der Landtag von Fall zu Fall auch minder verzinsliche Darlehen und selbstverständlich auch unverzinsliche bewilligt. Wohl aber schien es dem Finanzausschüsse zweckmässig zu sein, die Bewilligung joweit gehender Begünstigungen an eine gewisse Cautel zu knüpfen, dass nämlich ein Abgehen von der Regel des Zinsfußes vorn Landtage nur in gualisicirter Abstimmung beschlossen werden kann. Von dieser Anschauung geleitet, lautet nun die Fassung, welche ich im Namen des Finanzausschusses für § 10 zu beantragen mir gestatte, folgendermaßen: (bere: — liest:) „§ io- Von den aus dem Fonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Kram gewährten Darlehen darf eilt höherer als 4°/o Zinsfuß nicht gefordert werden; infoferne in einzelnen Fällen ein niederer Zinsfuß zu fordern oder ein unverzinsliches Darlehen zu gewähren 72* 496 XX. seja due 13. maja 1899. — XX. JüityUUg still 13. Msti 189!). roštveni zaklad doseže vsoto 500.000 gld., porabiti za nepovratne prispevke v namene, ki so označeni v § 1.“ Zuin 3. Absätze des § 6 erlaube ich mir tut Auftrage des Finanzausschusses eine kleine Abänderung dahin zu beantragen, dass nach den Eingangs-Worten des Absatzes 3 „Ans dem Jnteressenerträgnisse der verfügbaren Capitalien" eingeschaltet werden die Worte: „insoweit dieses nicht zur Deckung der Zinsen und Amortisation des Anlehens gemäß § 7 zu dienen hat," Im slovenischen Texte kommt die Einschaltung in in der ersten Zeile des 3. Absatzes nach den Worten: „Iz obresti od razpoložnih glavnic.“ Die einzuschaltenden Worte lauten: „v kolikor nimajo služiti za pokritje obrestij I in amortizacije posojila v smislu § 7.“ Diese Einschaltung ist deshalb nothwendig, um einen möglichen Widerspruch mit dem folgenden § 7 zu vermeiden, wo auch davon die Rede ist, dass die Interessen von den verfügbaren Capitalien für den Hanptfond, für den Meliorationsfond selbst, insoweit es sich um Zinsen und Amortisation handelt, zu haften haben. Es wäre zwar auch ohne die Einschaltung anzunehmen, dass die Haftung für Zinsen und Amortisation voraus geht; um aber jeden Widerspruch zu vermeiden, wird die von mir bereits vorgelesene Einschaltung vorgeschlagen. Ich beantrage sohin, § 6 mit dem verlesenen Zwischensätze anzunehmen. Deželni glavar: Želi kdo besede P (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospodje, ki hočejo glasovati za § 6. z dostavkom, kakor ga je predlagal gospod poročevalec, da izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Dr. Schaffer: (Ruft die §§ 7, 8 und 9 in deutscher und slowenischer Sprache auf und werden dieselben ohne Debatte angenommen. — Skliče §§ 7., 8. in 9. v nemškem in slovenskem jeziku, ki obveljajo brez razgovora.) § 10 lautet: (bere: - liest:) „§ m. Die Bestimmung des Zinsfußes für die aus dem „Fonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Krain" gewährten Darlehen steht dem Landtage zu. § 10. Določevati obrestno merilo za posojila, ki se dovoljujejo iz „zaklada za melioracije in javna dela na Kranjskem“, pristoji deželnemu zboru.“ Deželni glavar : Gospod poslanec Grasselli ima besedo. Poslanec Grasselli: Po mojem mnenju dopušča besedilo § 10. nekoliko različno interpretacijo. Po mojem mnenju ni popolnoma jasno, ali bodi tukaj izrečeno, da se določa obrestno merilo za posojilo od slučaja do slučaja, ali se določa obrestno merilo za posojila zmi-rom tako, da velja za vsa posojila, ki so v kakem času iz tega zaklada dovoljena. Tudi besedili slovensko in nemško se v tem oziru ne skladata popolnoma. Slovensko besedilo namreč bi samo še bolj potrjevalo moje mnenje, ker se glasi: „ ... za posojila, ki se dovoljujejo iz zaklada . . .“, torej za posojila, ki se sproti dovoljujejo. Nemško besedilo pa se glasi ne popolnoma slično s slovenskim, ker slove : „Die Bestimmung des Zinsfußes für die aus dem „Fonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Krain" gewährten Darlehen." Jaz sem se zaradi tega oglasil, ker mislim, da pravilno je vsekako to, da se obrestna mera določi vselej za vsa posojila, ki so iz tega zaklada dovoljena, in da mora torej jedino le vsakokratna konstelacija na denarnem sejmu biti merodajna za določevanje obrestnega merila. Iz odsekovega poročila, oziroma iz poročila gospoda poročevalca je razvidno, da je to nagib. Meni se pa vidi, da je mogoče to določilo tudi tako obračati, da bi se lehko rnomen-tanna konstelacija v deželnem zboru iz strankarskih ali drugih ozirov porabila za to, da se za kako posamezno posojilo v jednem zasedanju dosežejo veliko ugodnejši pogoji, kakor pa za druga posojila, a jaz mislim, da prvo načelo mora to biti, da se iz tega zaklada vsem meri z jednako mero in da se nikakor ne porabi kak slučaj za to, da se — recimo — kaki stranki, ali kaki skupini poslancev, ali kaki občini izkaže kaka posebna usluga. Če je to moje naziranje — upam, da me bo gospod poročevalec poučil — če je moje naziranje pravilno, potem bi jaz za potrebno smatral, da se neko določilo doda, ki bi izključevalo tako razlaganje v bodočih časih in po mojem mnenju bi se glasil ta pristavek nekako tako: „Obrestna mera, ktero določi deželni zbor za posojila iz tega zaklada, velja vselej za vsa posojila, katera so iz tega zaklada kedaj dovoljena“ — „der vom Landtage bestimmte Zinsfuß für U. s. w." — nisem zapisal, pa blizu tako bi se imelo glasiti nemško besedilo - „ . . . hat immer für alle aus diesem Fonde jeweilig gewährten Darlehen zu gelten." Berichterstatter Dr. Schaffer: Die Ursachen, warum § 10 gegenüber dem ursprünglichen Entwürfe geändert worden ist, haben die Herren aus Dem Motivenbcrichte entnommen: man wollte eine gewisse Möglichkeit der Veränderung des Zinsfußes angesichts des Geldmarktes vorbehalten. Was aber die Befürchtungen betrifft, die der Herr Vorredner ausgesprochen hat, so kann ich dieselben auch nach dem Wortlaute, wie er jetzt vorliegt, nicht theilen, weil nach diesem Wortlaute ausgeschlossen ist die Annahme, dass der Landtag vom Fall zu Fall die Interessen zu bestimmen sich entschließen könnte. Es versteht sich von XX. seja dne 13. maja 1899. XX. öitjung um 13. Mai 1899. 495 „§ 4. Außerdem fließen in den „Fond für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Kram": 1. ) alle Beiträge, welche der Landtag für Zwecke der Landescultur (Wasserbauten, Wildbachbauungen, Meliorationen und Trockenlegungen von Grundstücken, Wässerversorgungsanlagen, Hebung der Landwirtschaft, der Rinder- und Pferdezucht, der Fichzucht, des Weinbaues, der Alpenwirtschaft 2c.), für die Errichtung und Erhaltung von Districts- und Gemeindespitälern, für die Herstellung und Erhaltung von Bezirksstraßen und Brücken und für alle sonstigen öffentlichen Arbeiten, welche das Land nicht selbst durchführt, aus dem Landes-foude bewilligt; 2. ) alle aus dem Landessonde bisher zum Zwecke der Regenerirung von Weingärten, für Schulbauten, für Straßenherstellungen und für Errichtung von Spitälern ausbezahlten unverzinslichen und verzinslichen Darlehen; 3. ) alle jene Beitrüge, welche der Landtag noch besonders diesem Fonde zuweist; 4. ) jene Beiträge, welche zu den vorerwähnten Zwecken seitens der f. f. Regierung dem Laude Kram gewährt werden, sowie die Darlehen, die dem Lande Kram im Sinne des § 7 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, aus dem staatlichen Meli-orationsfonde allenfalls bewilligt werden. 8 4. V „zaklad za melioracije in javna dela na Kranjskem“ se stekajo tudi: 1. ) vsi doneski, lci jih dovoljuje deželni zbor za deželno kulturo (za vodne stavbe, zagradbo hudournikov, izboljšavo in osuševanje zemljišč, naprave za preslcrbovanje vode, kmetijstvo, govedorejo m konjerejo, ribarstvo, vinstvo, planšarstvo itd.), za ustanovitev in vzdrževanje okrožnih in občinskih bolnic, za napravo in vzdrževanje okrajnih cest in mostov in za vsa druga javna dela, ki jih dežela ne izvršuje sama; 2. ) vsa brezobrestna in obrestna posojila, ki so bila dozdaj izplačana iz deželnega zaklada za obnovitev vinogradov, za šolske stavbe, za ceste in za ustanovitev bolnic; 3. ) vsi tisti doneski, ki jih deželni zbor še posebej odkaže temu zakladu; 4. ) tisti doneski, ki jih c. kr. vlada dodeljuje deželi Kranjski v prej navedene namene, in pa posojila, ki se morebiti dovolijo deželi Kranjski v zmislu § 7. zakona z dne 30. junija 1884. 1., drž. zak. št. 116, iz državnega melioracijskega zaklada.“ (Obvelja. — Angenommen.) Deželni glavar: Predlagal bi, ker je popolnoma nepotrebno, da bi se vsi paragrafi, katere imajo gospodje itak tiskane pred seboj, čitali, da se samo skličejo paragrafi in gospodje, ki bi hoteli govoriti, naj se pri dotičnem paragrafu k besedi oglasijo. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Berichterstatter Dr. Schaffer: Ich werde mich also nach dem Vorschlage des Herrn Landeshauptmannes halten und die Ziffern der einzelnen Paragraphe aufrufen; nur jene,Paragraphen, bei denen ich namens des Ausschusses Änderungen zu beantragen habe, werde ich ausdrücklich verlesen. (Ruft § 5 in deutscher und slovenischer Sprache auf, worauf derselbe ohne Debatte angenommen wird. — Skliče § 5 v nemškem in slovenskem jeziku, ki obvelja brez razgovora.) § 6 lautet (bere: — liest:) „§ 6. Von dem Erlöse des nach § 3 aufzunehmenden Anlehens darf ein Driftheil für nicht rückzahlbare Unterstützungen und Beitragsleistungen verwendet werden, die beiden andern Mittheile aber dürfen nur für unverzinsliche und verzinsliche Darlehen verausgabt werden, welche beut Fonde derart in Raten rückzuzahlen sind, dass sie in der Regel längstens in 20 Jahren vollständig getilgt sind; nur ganz ausnahmsweise darf die Rückzahlungsfrist verlängert werden, doch niemals über die Dauer von 50 Jahren. Das rückgezahlte Capital darf sofort wieder zur Gewährung von Darlehen verwendet werden. rius dem Jnteressenerträgnisse der verfügbaren Capitalien, sowie aus den rückgezahlten unverzinslichen und verzinslichen Darlehen, die aus dem Landesfonde für die Regenerirung der Weingärten, für Schul- und Spitalbauten, für Straßenherstcllimgen u. s. w gewährt worden sind, dann aus den Beiträgen, welche der Landtag dem „Fonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Kram" noch besonders zuweist i§ 4, Absatz 3), wird ein Garantiefond gebildet, dessen Zinsenertrag vor allem für die Verzinsung und Amortisation des Anlehens des „Fondes für Meliorationen lind öffentliche Arbeiten in Kram" verwendet wird. Was nach Erfüllung dieser Verpflichtungen erübrigt, darf, sobald der Garantiefoud die Summe von 500.000 fl. erreicht hat, zu nichtrückzahlbaren Beiträgen für die tut § 1 angeführten Zwecke verwendet werden. § 6. Posojila, najetega po § 3. se sme ena tretjina porabiti za nepovratne podpore in prispevke, dve tretjini pa se smeta potrošiti samo Za brezobrestna in obrestna posojila. Posojila se morajo zakladu povrniti v takih obrokih, da so praviloma poplačana najkasneje v 20 letih. Le izjemoma se sme povračilni rok podaljšati, toda nikoli ne nad dobo 50 let. Vrnjena glavnica se sme takoj zopet izposoditi. Iz obresti od razpoložnih glavnic in pa iz vrnjenih brezobrestnih in obrestnih posojil, ki so se iz deželnega zaklada dodelila za obnovitev vinogradov, za stavbo šol in bolnic, za napravo cest itd., potem iz doneskov, katere deželni zbor še posebej odkaže „zakladu za melioracije in javna dela na Kranjskem“ (§ 4., odst. 3.), se ustanovi poroštveni zaklad, katerega obresti se pred vsem porabijo za obrestovanje in amortize»vanje posojila „zaklada za melioracije in javna dela na Kranjskem“. Kar preostane po pokritju teh obvez, se sme, kadar po- XX seja (lue 13. maja 1899. — XX. Kihung ant 13. Mat 1899. 491 ebenso großer Bedeutung als diejenigen, welche billiges Geld zur Förderung dieser Zwecke schaffen. Diese Grundsätze wollte und musste ich eingangs der Debatte über diesen Gegenstand, dessen Bedeutung ich ebenso hoch anschlage, als der Herr Berichterstatter, zum Ausdrucke bringen und den Wunsch daran knüpfen, dass der Meliorationsfond in diesem Sinne wirklich zur Förderung der wirtschaftlichen Zwecke, zur Lösung der Aufgaben, die wir uns gestellt haben, dienen möge, jetzt und in die ferne Zukunft. (Odobravanje. — Beifall.) Deželni glavar: Želi še kdo besede v splošni razpravi ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da prestopi v nadrobno razpravo. Berichterstatter Dr. Schaffer: Vorerst bitte ich zur Kenntnis zu nehmen, dass sich im deutschen Lexte des Gesetzes zwei Druckfehler eingeschlichen haben. Im § 1 heißt es im Punkte 2.) zweite Zeile: „Bedeckung"; es muss aber selbstverständlich lauten: „Bedeckung". Ferner ist im § 2 in der ersten Zeile statt „Meliorationen" zu setzen: „Meliorationen." Ich schreite nun an die Verlesung der einzelnen Paragraphen: (bere: — liest:) „§ 1. Zur Ausführung von Meliorationen und anderen öffentlichen Arbeiten in Kram wird der „Fond für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Kram" gebildet. Die Mittel dieses Fondes dürfen verwendet werden: 1. ) für solche Beiträge oder Darlehen, welche im Sinne des § 4 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, aus Landesmitteln bewilligt werden; 2. ) für Darlehen an Gemeinden und Genossenschaften behufs Bedeckung der Kosten, welche dieselben für die Ausführung der unter 1.) bezeichneten Arbeiten zu übernehmen haben; 3. ) für die Bewilligung von Beiträgen, sowie unverzinslichen und verzinslichen Darlehen an Straßen-bezirke, Sanitätsdistricte, Gemeinden, Genossenschaften und Private zum Zwecke der Ausführung solcher Arbeiten, die aus Rücksicht der Landescultur, aus Verkehrs-, Sauitäts- oder sonstigen öffentlichen Rücksichten für wichtig anerkannt werden. § 1. Za izvedbo melioracij in drugih javnih del na Kranjskem se ustanavlja „zaklad za melioracije in javna dela na Kranjskem“. Sredstva tega zaklada se smejo rabiti: 1.) za take prispevke ali posojila, ki se v zmislu § 4. zakona z dne 30. junija 1884. L, drž. zak. št. 116, dovoljujejo iz deželnih sredstev; 2. ) za posojila občinam in zadrugam v pokritje stroškov, ki jih morajo prevzeti za izvršitev pod 1.) označenih del; 3. ) za dovoljevanje prispevkov ter brezobrestnih in obrestnih posojil cestnim okrajem, zdravstvenim okrožjem, občinam, zadrugam in zasebnikom za izvršitev takih del, ki se spoznajo za važna iz ozira na deželno kulturo, na promet, zdravstvo ali iz kakih drugih javnih ozirov.“ (Obvelja. — Angenommen.) „§ 2. Der „Fond für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Kram" wird vom Laudesausschusse verwaltet. Derselbe hat dem Landtage die jährlichen Voranschläge sowie die Rechnungsabschlüsse und eine Nachweisung über den Stand und die Verwaltung dieses Fondes zur Prüfung und Genehmigung vorzulegen. Für den Fall der Errichtung einer unter Aufsicht des Landesausschusses und der Controle des Landtages stehenden Landescreditanstalt, übergeht der Fond in die Verwaltung dieser Anstalt als eine besondere Abtheilung derselben und sind über ihn abgesonderte Bücher und Rechnungen zu führen. § 2. „Zaklad za melioracije in javna dela na Kranjskem“ upravlja deželni odbor. Le-ta mora deželnemu zboru predlagati v pretres in odobritev letne proračune, računske sklepe in pa razkaz o stanju in upravi tega zaklada. Ko bi se ustanovil deželni kreditni zavod, ki bi bil pod nadzorstven deželnega odbora in pod kontrolo deželnega zbora, preide zaklad v upravo tega kreditnega .zavoda kot poseben oddelek, o katerem bo zase voditi knjige in račune.“ (Obvelja. — Angenommen.) „§ 3. Für die ständige Dotation des Fondes wird unter dem Titel: „Anlehen des Fondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Kram" ein mit höchstens 4°/o verzinsliches und innerhalb längstens 50 Jahren rückzahlbares Anlehen von 2,000.000 fl. aufgenommen. Der Landcsausschuss ist ermächtigt, dieses Anlehen entweder selbst aufzunehmen oder dessen Aufnahme durch ein Creditinstitut mittels der Überweisung der Ver-zinsungs- und Tilgungsannuitäten an dieses letztere durchzuführen zu lassen. § 3. Za stalno zalaganje zaklada se najrne posojilo 2,000.000 gld., ki se bo imenovalo: „Posojilo zaklada za melioracije in javna dela na Kranjskem.“ Obresti od tega posojila smejo znašati največ 4°/o, in posojilo se mora vrniti najkesneje v 50 letih. Deželni odbor sme sam najeti to posojilo ali pa poveriti kak kreditni zavod, da izvede najem z odkazom obrestnih in odplačilnih anuitet.“ (Obvelja. — Angenommen.) XX. seja dne 13. maja 1899. — XX. Sitzung nut 13. Mai 1899. 493 das wir aufnehmen wollen. Es handelt sich thatsächlich um die Aufnahme eines Landesanlehens zu bestimmten Zwecken unter möglichst günstigen finanziellen Bedingungen. Das ist der erste Theil der Aufgabe, welche der Meliorationssond bei seiner Constituirung zu lösen haben wird. Diese Aufgabe kann nur erfüllt werden, wie ich bereits gesagt habe, durch die weitgehendste Unterstützung und Begünstigung seitens des Staates und durch jene Einrichtungen, die durch die Statuten festgesetzt werden, welche später im Einvernehmen des Landesausschusses mit der hohen Regierung, soweit es erforderlich ist, ausgearbeitet und dem Landtage in der nächsten Session zur Genehmigung vorgelegt werden svllen. Wenn ich aber aus der einen Seite auf die finanzielle Bedeutung der Frage hinzuweisen mir erlaubt habe und betonte, was in dieser Richtung wünschenswert sei, kann ich nicht umhin, sehr ernstlich auch jene zweite Seite hervorzuheben, welche schon vom Herrn Berichterstatter in ausgezeichneter Weise vorgebracht wurde, aber nicht genug vft wiederholt werden kann, das ist die Frage der Gebarung des Meliorationsfondes und jene Zwecke, welche mit der Schaffung des Fondes vom Standpunkte, ich möchte sagen, des sparsamen Haushaltes, den wir einzuführen beabsichtigen, im Auge behalten werden müssen. Schon wiederholt in dieser Session und insbesondere bei der Verhandlung über den Landesfond ist darauf verwiesen worden, wie dringend nothwendig es sei, in unserem Haushalte größere Sparsamkeit, rot gewissen Sinne eine größere Ordnung einzuführen. Der Herr Berichterstatter des Landesfondes hat bereits auf den Meliorationsfond und auf die heutige Debatte hingewiesen und erklärt, dass auch nach seiner Ansicht in dieser Schaffung eine wesentliche Vorbedingung für die Reform auf dem Finanzgebiete und für die finanzielle Wirtschaft des Landesfondes, die wir brauchen, gelegen sei. Ich sage, es handelt sich mit die Durchführung jenes Grundsatzes, den wir alle für richtig anerkennen müssen und anerkennen, um die Durchführung der größten Sparsamkeit in unserem Haushalte. In welcher Weise soll nun der Meliorationsfond diesem Zwecke dienen? Indem wir, wie aus dem Berichte des Antragstellers und auch aus den Ausführungen des Herrn Berichterstatters hervorgeht, indem wir uns in Zukunft bezüglich gewisser Bewilligungen auf eine Summe beschränken müssen, deren Überschreitung unter Umständen sehr bedenklich erscheinen könnte, werden wir uns selbst jene Grenze setzen, deren Überschreitung bis jetzt leider nicht hintangehalten werden konnte. Wenn wir vor 3 oder 4 Jahren schon festgestellt haben, dass die Mittel des Landes für gewisse Zwecke größere Ausgaben nicht erlauben, und wenn wir trotzdem seither diesen Beschluss wiederholt vergessen haben, und daran, wenn die Verhältnisse unverändert fort bestünden, in Zukunft gewiss noch häufig vergessen würden und müssten, so werden wir in der Organisation des Meliorations-fondcs vielleicht einen Damm finden, wie der Herr Berichterstatter gesagt hat, den die Strömung einer zu großen Generosität nicht zu durchbrechen in der Lage sein wird. Nicht dass wir etwa die Unterstützungen, die verzinslichen und unverzinslichen Darlehen, welche im In- teresse der Förderung jener Zwecke gelegen sind, für welche der Meliorationsfond geschaffen wird, in Zukunft einschränken sollen. Gewiss nicht, dies schwebt Niemanden vor Auge, der mit der Frage sich beschäftigt hat. Aber in der Überschreitung dieser Grenze liegü die Gefahr, und diese zu beseitigen muss unser Wunsch und Streben sein. Dies aber wird am leichtesten dann erreicht werden, wenn die ganze Verwaltung geregelt wird. Ich möchte z. B. bloß darauf hinweisen, dass die Ersätze von verzinslichen und unverzinslichen Vorschüssen in einer solchen Weise geregelt werden sollen, dass diese Frage, welche der Landesausschuss bei dem Standpunkte, den er oft einnehmen muss, nicht gründlich ordnen kann, int Wege der geregelten Verwaltung eine günstige Lösung finden wird. Es wird, wie schon betont wurde, nothwendig sein, wenn nicht ein eigenes Creditinstitut, wie es im § 2 des Gesetzes ins Äuge gefasst wird, geschaffen werden sollte, wenigstens eine derartige Verwaltungseinrichtung zu treffen, dass die Agenden des Meliorationsfondes nicht mit den übrigen Agenden des Landesausschusses vermengt werden, und dass vielleicht eine selbständige Einrichtung auch durch Zuziehung anderer Kräfte außerhalb der jetzt zur Verfügung stehenden getroffen wird, um diese Verwaltung in streng geschäftsmäßiger Weise zu führen. Wenn aus diese Art einerseits billiges Geld geschaffen, anderseits Einhalt gethan wird den Ausgaben, die wir nicht unter allen Ümständen als vollständig gerechtfertigt ansehen müssen, wird die Function des Meliorationsfondes in nicht ferner Zeit sich als sehr ersprießlich erweisen, sie wird besonders ersprießlich werden in dem Momente, wo es gelingt den Garantiefond auf die präliminirte Höhe von 500.000 fl. zu bringen und wo das Virement zwischen den Darlehen und dem Rückströmen derselben so geregelt sein wird, dass das Land fortdauernd in gleicher und ergiebigerer Weise, als bisher, den Unternehmungen, denen der Meliorationsfond dienen soll, seine Unterstützung zu leisten in die Lage kommen wird. Ich möchte also den Ausführungen des Herrn Berichterstatters nur meinerseits entgegenhalten die ernste Warnung, aus dem Meliorationsfonde nicht etwa eine Quelle für ungeregelte, unbeschränkte Ausgaben zu schaffen, welche nur so lange anhalten kann, bis das aufzunehmende Anlehen erschöpft sein wird, aber durch die Lasten, die mit dem Anlehen verbunden sein werden, eine dauernd schwere Beinträchtigung jeder weiteren Action für das Land bilden würde. Sollte, was ich nicht hoffe und nicht wünsche, und wogegen wir gewiss mit aller Energie eintreten werden, dieser Fond zu rasch und in einer Weise verwendet werden, die bei den vorhandenen Geldmitteln vft nahe gelegen ist, weil die Bedürfnisse größer find als die Mittel, so bitte ich zu bedenken, dass nach Erschöpfung dieses Fondes, ohne dass für dessen Regenerirung, möchte ich sagen, entsprechende Vorsorge getroffen ist, das Land einerseits mit einer bedeutend größeren Schuld belastet sein wird, als dies heute der Fall ist und anderseits für gewisse Ausgaben unter allen Umständen wird aufkommen müssen. Deshalb Sparsamkeit, deshalb Strenge, deshalb ernste Geschäftsführung! Dies sind, Voraussetzungen von XX. seja dne 13. maja 1899. — XX. Sitzung tun 13. Mai 1899. 41)2 Anordnungen, die getroffen werden müssen bei Ausgabe des Anlehens, bei dessen Verwaltung, bei der Organi-sirnng der ganzen Gebarung re.; kurz, es bleibt'noch sehr viel zu thun übrig und wahrlich nicht nur in quantitativer Beziehung. Ich glaube mich nicht ztl irren, wenn ich behaupte, dass neben der Beschließnng des vorliegenden Gesetzes alle anderen Maßregeln der Durchführung, die noch Gegenstand der Genehmigung des hohen Hauses sein werden, für das Gedeihen und Gelingen des Unternehmens mindestens ebenso wichtig sein werden. Dies sind ein paar allgemeine Bemerkungen, die ich mir erlaubt habe, auch an dieser Stelle dem hohen Hause vorzutragen. Es handelt sich, wie gesagt, um eine hochwichtige Angelegenheit, und ich glaube mit voller Beruhigung aussprechen zu können, dass unter sämmtlichen Mitgliedern des hohen Landtages bezüglich dieses Umstandes keine Meinungsverschiedenheit besteht, sowie auch kein Meinungsdissens herrschen wird betreffs des weitern Umstandes, dass das angestrebte Ziel sobald als möglich im Interesse der Finanzen des Landes, im Interesse der Wohlfahrt der betheiligten Bevölkerungskreise erreicht werden soll. In diesem Sinne beehre ich mich das hohe Hans einzuladen, den vorliegenden Gesetzentwurf zur Grundlage der Specialdebatte zu nehmen und beantrage: „Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Der vorliegende Gesetzentwurf wird verfassungsmäßig genehmigt. 2. ) Der Landesausschnss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken. Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Priloženi načrt zakona se ustavno odobri. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da mu izprosi Najvišje potrdilo.“ Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ? Der Herr Abgeordnete Excellenz Baron Schwegel hat das Wort. Abgeordneter Ercellenz Are ih err n. Schwegel: Den ausführlichen Darlegungen des Herrn Berichterstatters hätte ich eigentlich wenig beizufügen; dieselben sind nach allen Richtungen hin als erschöpfend zu bezeichnen. Nichtsdestoweniger sei es mir gestattet, in kurzem zu dieser Angelegenheit noch einige Bemerkungen beizufügen; in erster Reihe deshalb, weil diese Angelegenheit, die vor zwei Jahren zuerst angeregt wurde, vielfach eine Deutung gesunden hat, als ob an der Durchführung dieser Aufgabe die Lösung aller jener Schwierigkeiten zu erwarten sei, mit denen wir auf finanziellem Gebiete zu kämpfen haben. Ich möchte der Meinung entgegentreten, als handle es sich um ein Geheimmittel, das wir gefunden haben und das uns aus der Finanznoth, in die wir zu gerathen befürchten, rettest soll. Es ist eine volle Klarheit der Situation ebenso nothwendig da, wo man die Schwierigkeiten der Finanzlage zu überwinden hat, als auch da, wo man Hoffntmgen und Erwartungen ausspricht, deren Erfüllung von Umständen abhängig ist, die sich im ersten Augenblicke vielleicht der Betrachtung entziehen. Aus diesem' Grunde möchte ich warnen, von diesem Meliorationsfonde Erfolge zu erwarten, die nicht im natürlichen Laufe der Dinge gelegen sind, Erfolge, die uns im Wege künstlicher Überraschungen über die Schwierigkeiten, in denen wir uns befinden, hinweg helfen sollen, sondern nur jene Erfolge sind zu erwarten, die eintreten werden, wenn wir mit vollem Ernste diese Aufgabe zur Durchführung übernehmen. Was streben wir an? In erster Reihe war der Zweck der Schaffung eines Meliorationsfondes darin gelegen, dass wir zur Förderung vieler Ausgaben, die das Land auf wirtschaftlichem Gebiete zu lösen hat, uns billiges Geld zu verschaffen. Nachdem die hohe Regierung im Jahre 1894 durch die Schaffung des Gesetzes für Localbahnen einen Weg angedeutet hat, auf welchem zur Förderung dieser wirtschaftlichen Ausgabe ein billiges Geld leichter gefunden werden kann, als es früher der Fall war, so lag der Gedanke nahe, dieselben Grundsätze, welche bezüglich der Ausgabe von Eisenbahnobligationen maßgebend waren, dieselben Erleichterungen, die für diese Eisenbahntitres von Seite der Regierung gewährt wurden, auch für jene Obligationen der Schnldtitres in Anspruch zu nehmen, durch welche für die Bedeckung der wirtschaftlichen Bedürfnisse vorgesorgt werden soll. Die Erleichterungen auf diesem Gebiete sind ziemlich weitgehend. Seit der Schaffung des Gesetzes vom Jahre 1894 sind auch Ausblicke gemacht worden auf itoch weitergehende Erleichterungen, die von Seite der Interessenten in Anspruch genommen werden sollen. Wenn wir also in erster Reihe an dem Standpunkte festhalten müssen, dass es sich darum handelt, für die Bedeckung unserer landwirtschaftlichen Bedürfnisse billiges Geld zu schaffen, so werden wir die Durchführung des Gesetzes davon abhängig machen, dass die weitgehendsten Begünstigungen von «Leite des Staates in dieser Richtung uns gewährt werden. lim nicht in der Specialdebatte und bei der Verhandlung über die beantragten Resolutionen das Wort ergreifen zu müssen, erlaube ich mir schon bei diesem Anlasse darauf hinzuweisen, dass die Resolutionsanträge, welche von Seite des Finanzausschusses dem hohen Hause unterbreitet werden, keine geringere oder vielleicht in gewissem Sinne eher eine höhere Bedeutung haben, als das vorliegende Gesetz, indem von den Bedingungen, welche in diesen Resolutionen zum Ausdrucke gelangen, die Durchführung des ganzen Gesetzes abhängig gemacht wird. Ich kann 'also nur dringend wünschet! und an die Regierung die Bitte stellen, für die zur Begründung des Meliorationsfondes auszugebenden Thcilschuld-verschreibnngen die weitgehendsten Begünstigungen eintreten zu lassen, und ich möchte speciell sogar jenem Wunsche Ausdruck geben, der sich auf die Befreiung von der Rentensteuer bezieht, weil für Institutionen dieser Art, wie Hypothekenbanken und andere Institute, welche nicht auf Erwerb angewiesen sind, eine derartige, nicht zu unterschätzende Befreiung im höchsten Grade erwünscht ist und auf die Vergebung der Titres unter günstigen Bedingungen bedeutenden Einfluss ausübt. Dies ist die finanzielle Seite der Frage vom Standpunkte der Emission der Titres für das Anlehen, XX. seja dne 13. maja 1899. — auf welchem die ganze.Einrichtung aufgebaut ist, auch zur Wahrheit zu machen, alle fälligen Gelder sammt Zinsen und Zinseszinsen stricte einzusammeln und alle bezüglichen Capitalien im Garantiefunde aufzuspeichern. Zu diesem Zwecke — es wäre heute verfrüht auf die künftige Organisation im Detail einzugehen — wird selbstverständlich das zu schaffende Landescreditinstitut, welchen: seinerzeit die ganze Action übertragen werden soll oder inzwischen die zu errichtende Verwaltung des Meliorationssondes nach meiner Meinung, ohne den Beschlüssen des Landesansschusses oder des Landtages irgend vorgreifen zu wollen, so einzurichten sein, dass bie Gebarung dieses Fondes von der Landeskassa und der Landesbuchhaltung vollständig getrennt wird. Nur dann kann das Princip der stricten, kaufmännischen, correcten Geschäftsführung eingehalten werden. Auf welche Weise werden wir das Geld beschaffen? Wie die Herren aus den Bestimmungen des Gesetzes entnehmen, sind zwei Alternativen in Aussicht gestellt. Die eine Alternative geht dahin, dass die betreffenden Schuldscheine, respective Obligationen vom Lande direct ausgegeben werden; die zweite Alternative ist die, dass wir uns der Vermittlung eines Ereditinstitutes bedienen, und in beiden Fällen ist zweierlei denkbar: entweder dass sofort die ganze Summe beschafft und das nicht verwendete Capital mittlerweile anderweitig fructisicirt wird, um einen Entgang an Zinsen zu vermeiden, oder dass — was wahrscheinlicherer Weife geschehen wird — nur ratenweise das Geld beschafft beziehungsweise Schuldverschreibungen ausgegeben werden. Das heißt, so viel jeweilig factischer Bedarf vorhanden ist. Es wäre heute verfrüht, in dieser Richtung schon eine bestimmte Meinung ansznsprechen. Welcher Vorgang zu wählen ist, wird davon abhängen, wie in dem gegebenen Zeitpunkte, da mit der Realisirung thatsächlich vorgegangen werden soll, die Verhältnisse des Geldmarktes und noch andere Umstände beschaffen sein werden. Wenn ich aber auch hier sagen dürfte, was mir besonders wünschenswert schiene, so hielte ich es für eine besonders günstige Art, diesen Fond aufzubringen: wenn es gelänge, die betreffenden Papiere ganz im Lande zu placiren. Ich denke da beispielsweise an eine Gesammtaction aller Sparkassen im Lande; wenn es möglich wäre, ohne auswärtige Hilfe in Anspruch zu nehmen, bei verschiedenen Sparkassen, eventuell anderen Fanden im Lande sämmtliche Schuldverschreibungen anzubringen, so wäre dies ein Weg, auf welchem wir voraussichtlich den höchsten Curs erreichen könnten. Auch über die Cursfrage lässt sich eine bestimmte Prognose nicht aussprechen. Dass wir in der nächsten Zeit den Paricurs kaum erreichen würden, müssen wir uns offen eingesteheu. Aber in dem Momente, wo die Papiere factisch zur Vergebung kommen, sind vielleicht wieder andere Verhältnisse. In dieser Richtung lässt sich eine bestimmte Voraussage nicht machen, und ich kann nur wiederholen, dass nach meiner. Meinung diese Titres am Vortheilhaftesten und zu den höchsten Kursen verwertet werden könnten, wenn es gelänge, in der angedeuteten Weise dieselben im Lande unterzubringen. Meine Herren ! Es sind auch gewisse Befürchtungen in: Finanzausschüsse ausgesprochen worden, dahingehend, dass die Jnsccnirung dieser Angelegenheit mancherlei Fatalitäten für die Gebarung mit dem Landesfonde XX. Sitzung am 13. Mar 1899. 4'ji und die Führung der Landeskassa verursachen könnte, vornehmlich in der Richtung, dass die Landeskassa bisher nicht genöthigt war, die ganzen oft erwähnten 110.000 fl. sofort bereit zu halten, sondern nur nach Maßgabe der factischen Ausgaben das Geld beschaffte, während künftig der gef am inte Betrag ohne Verzug an den Meliorationsfond abzuführen sein wird. Es tauchte also die Befürchtung auf, dass der Landesfond resp. die Landeskasse nicht alle erforderlichen Mittel bereit haben werde. Ich glaube nicht, dass das eintreten wird; jedenfalls aber könnte es nur bei der ersten Dotirung des Fondes geschehen, denn künftig kann ja immer rechtzeitig im voraus Borsorge getroffen werden. Ich kann mir übrigens noch einen anderen Ausweg denken; ich halte es für zulässig, dass der Landesfond — ich nehme meinetwegen die Einzahlungstermine vom 1. April und 1. October — wenn er das Geld nicht an: 1. April abführt, dasselbe inzwischen verzinst. Ich glaube nicht, dass dies selbst die stricteste Solidität beeinträchtigen würde, Aber sei dem, wie ihm wolle, auch bei der factischen Abführung der Quote wird auf die Dauer ein Anstand sich nicht ergeben. Wie ich schon früher betont habe und auch aus dem Gesetze hervorgeht, ist eines der wichtigsten Momente die Ansammlung des Garantiefondes. Nach der Construction, wie das Gesetz von den: Antragsteller vorgeschlagen wurde und auch wie es nach den vorgenommenen Veränderungen gedacht ist, dürfte dieser Garantiefond in nicht sehr ferner Zeit immerhin eine ansehnliche Höhe erreicht haben. Wenn Sie bedenken, dass die Ausgabe der Schuldscheine, was das wahrscheinlichste ist, nur vor sich gehen wird nach dem wirklichen Bedürfe; dass, wie es im ersten gedruckten Motivenberichte heißt, 200.000 fl. im ersten Jahre verwendet werden, während umgekehrt von Seite des Landes aus den oft angeführten 110.000 fl. einerseits die 80.000 fl. und weiters, was für die Amortisation nothwendig ist, unter allen Umständen geleistet werden muss — so werden wir in der Lage sein, von diesen Zuschüssen in: «sinne des Gesetzes dem Amortisationsfonde im ersten Jahre beispielsweise 70.000 fl. zuzuführen. Im zweiten Jahre werden wir nicht so viel, vielleicht aber, wenn die Verwendung successive erfolgt, 50.000 fl., in: dritten Jahre 30.000 fl. dem Fonde zuführen können; das wäre in drei Jahren 150.000 fl. Bedenken Sie weiters, dass eine andere Bestimmung da ist, vermöge welcher dem Garantiefonde bei der Rückzahlung alle diejenigen Darlehen zufließen, die für Weingärten und verschiedene andere Zwecke gegeben wurden. Ich habe etwas nachgerechnet und gefunden, dass diese Summen kaum weniger als 100.000 fl. werden. Nehmen Sie weiters an, dass der Garantiefond in absolut strictester Weise verwaltet werden soll, dass die Beträge verzinst werden und die Zinsen wieder Zinsen tragen — dann ist die von mir ausgesprochene Erwartung nicht sanguinisch, dass in nicht allzu ferner Zeit bei richtiger Gebarung und Organistrung der Garantiefond die erforderliche Höhe erreicht haben wird. Noch eins ist gut zu beachten. Wenn wir das Gesetz beschließen, haben wir erst die Grundlage geschaffen, aber sehr viel wird noch von der Ausführung abhängen. Das Gesetz, bildet nur das Fundament, alles übrige wird bestehen aus verschiedenen Verfügungen und 490 XX. seja dne 13. maja 1899. — XX. Sitzung tim 13. Mili 1899. Deželni glavar: Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu, da se samo-stalni predlog gospoda poslanca dr. Majarona izroči upravnemu odseku, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 4. Priloga 70. Poročilo finančnega odseka o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela (k prilogi 48.). 4. Berlage 70. Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bildung eines Landesfondes fits Meliorationen und öffentliche Arbeiten (zur Beilage 48). Berichterstatter Dr. Schaffer: Betreffend den Gesetzentwurf, welcher gegenwärtig der Verhandlung des hohen Hanfes unterliegt, sind diesem bereits drei Motivenberichte unterbreitet worden: zunächst einer, wie er in der gedruckten Beilage 48 niedergelegt ist; sodann hat der Antragsteller bei der mündlichen Begründung seines Antrages eine Reihe von weiteren Motiven für denselben vorgebracht und endlich liegt ein dritter Motivenbericht im Berichte des Finanzausschusses vor. Wenn ich mir trotzdem erlauben will, noch einige ganz kurze einleitende Bemerkungen auch von dieser Stelle beizufügen, so möge die Entschuldigung darin gefunden werden, dass wir ja bei diesem Gesetzentwürfe es in der That mit einer außerordentlich wichtigen Angelegenheit zu thun haben, einer Angelegenheit, welche vielleicht als die wichtigste bezeichnet werden kann, die in der gegenwärtigen Session des Landtages zur Erledigung zu kommen hat. iste ist wichtig nach der finanziellen und ebenso nach der wirtschaftlichen toeite; sie ist wichtig nach der finanziellen todte, nachdem es sich vermöge der Höhe der aufzubringenden Summe um eine verhältnismäßig außerordentlich hohe Leistung handelt und durch die Aufnahme dieses Darlehens auf die dauernde Ordnung der Landesstnanzen Mnfluss genommen werden soll; sie ist aber auch wichtig nach der wirtschaftlichen Seite, indem durch die Action, welche auf Grundlage dieses Gesetzentwurfes einzuleiten ist, den weitesten Kreisen der Bevölkerung auf dem großen Gebiete der Landescnltur und auf anderen bedeutsamen Gebieten des öffentlichen Lebens Unterstützung, ■ Förderung, Hebung gebracht werden soll. Was wollen wir, meine Herren, eigentlich mit diesem Gesetzentwürfe und den daran zu knüpfenden Verfügungen erreichen? Wir wollen einerseits eine gcwiße Stabilität, eine gewiße Ordnung in das Landesbudget bringen; wir wollen auf der Basis, wie sie sich allmächtig ausgebildet hat, ans Basis einer schon in den früheren Berichten mit ungefähr 110.000 fl. geschätzten Summe ein für allemal die Beiträge des Landes in dieser Richtung fairen, ohne aber ans der anderen Seite die Möglichkeit auszuschließen, der Bevölkerung in wirklich dringenden und nothwendigen Angelegenheiten der in Frage kommenden Gebiete schon in naher Zukunft Hilfe und Erleichterung bringen zu können. Die Hilfe, welche gebracht werden soll, wird sich, und ich glaube dies auch an dieser Stelle betonen §n müssen, nur auf wirklich dringende Fälle zil erstrecken haben; es kann das nicht oft genug wiederholt werden. Dadurch, dass man ein großes Capital aufnimmt, beziehungsweise ansammelt, soll keineswegs etwa eine Vermehrung der Unternehmungen, eine Begünstigung minder wichtiger Projecte stattfinden, sondern es soll nach jeder Richtung eine stricte Ordnung geschaffen werden, und wie ich bereits angedeutet habe, nach reiflicher Prüfung irgendeine Anlage oder dergleichen zur factischen Ausführung kommen. Was das Vorgehen hiebei betrifft, so wird der Landtag sich vor allem selbst, ich möchte sagen, eine gewisse Zurückhaltung aufzuerlegen haben in dem Sinne, dass weder er glauben noch in der Bevölkerung die Meinung aufkommen lassen darf: jetzt sei viel Geld da, nun könne man alles unterstützen. Der Landtag soll sich vielmehr an die gefasste Grenze halten, und über die 110.000 fl. nicht viel hinausgehen; es soll, damit gleichsam ein Damm gegen jene Versuchungen zu weitgehenden Bewilligungen gezogen werden, denen der Landtag oft schon ausgesetzt war und wahrscheinlich auch weiterhin ausgesetzt sein wird. Was wäre eigentlich die ideale Lösung des vorliegenden Projectes? Wenn tote die bezüglichen Bestimmungen des Gesetzes ins Auge fassen, so läge eine solche Lösung darin, dass wir den Verbrauch des aufzunehmenden Capitals in einer Art und Weise eintheilen, dass mittlerweile der Garantiefond und die übrigen zur Verfügung stehenden Mittel so groß geworden sind, dass nach Aufbrauchung des Capitals für alles, was für Verzinsung und Amortisation zu leisten kommt — neben den 80.000 fl., die ja auch weiterhin in Betracht zu nehmen sind — vollkommen vorgesorgt sein wird. Selbstverständlich aber lässt sich heute hierüber noch nichts in Ziffern bestimmen. Wie lange wird der Verbrauch des Capitals dauern? Im Finanzausschüsse waren die Meinungen hierüber getheilt. Im Allgemeinen hat man geglaubt: Dies werde sich etwa 10 bis 12 Jahre hinausziehen. Als sehr wahrscheinlich möchte ich jedoch annehmen, dass, wenn das Aufbrauchen des Capitals sich in der That so lange hinausziehen würde, der Garantiefond innerhalb dieser Zeit die erforderliche Höhe erreicht haben wird. Wenn dies in Wahrheit gelänge, so könnten wir sagen: wir haben die gestellte Aufgabe in der allerpraktischesten Weise gelöst. Damit das geschehe, ist jedoch noch etwas anderes nothwendig: es muss die Gebarung — auch das ist schon öfter gesagt worden, kann aber nicht oft genug wiederholt werden — es muss die Gebarung mit diesem Fonde eine absolut genaue und geschäftsmäßige sein. In Geldsachen hört bekanntlich die Gemüthlichkeit überall auf und so muss es auch bei diesem Fonde der Fall fein, das heißt:, alle Verpflichtungen, die von Gemeinden, Korporationen oder sonst Jemand in Bezug auf den Fond übernommen, müssen auch auf das pünklichste eingehalten werden. Rur so ist es möglich, das Princip, XX. seja dne 13. maja 1899. — XX. Sitzung am 13. Mai 1899. 489 tei'ih se ustno in javno razpravlja, li katerim prihajajo osebno stranke, zastopniki in eventueino tudi priče. V takih okolnostih torej z gospodarskega, gmotnega stališča ni vse jedno, kje ima nadsodišče svoj sedež ali koliko pota in stroškov imajo stranke, da pridejo pred prizivno sodišče. Naravno je, da bi moral biti sedež nadsodišča kolikor moči v središču njegovega krajevnega območja. Deželno nadsodišče v Gradcu, pod katero spadajo kronovine kranjska, koroška in štajerska, pa leži skoraj na periferiji svojega ozemlja in po tem se ravnajo tudi distance, zlasti za nas Kranjce. Zategadelj se je pričakovalo, da pri eventuvalnih premembah povodom civilno-pravdne reforme moralo bi nadsodišče priti zlasti z ozirom na Slovence v naravno središče, v Ljubljano. Ta nada se ni izpolnila. In še neka druga nada se ni izpolnila. Mislili smo Slovenci, da bo novi civilni proces moral napraviti konec šikaniranju slovenskega jezika v sodnih dvoranah. Kajti: ali obstoja kako jednako pravnostim načelo ali ne, ali obstojajo kake jezikovne nared be ali ne — že ono živo, fundamentally načelo ustnosti in neposrednosti, s čegar izvrševanjem stoji in pade vrednost novega civilnega procesa, že to načelo samo na sebi zahteva, da mora sodnik s slovensko stranko občevati slovenski, da mora za slovenske stranke biti razpravni jezik slovenski, naj se že razprava vrši na nižjih ali višjih instancah, na tem ali drugem kraju, kjer je slovenski jezik v deželi navaden jezik. Toda, kaj smo dočakali ? Dočakali smo lani dne 23. junija, pri prvi priliki, ko se je vršila prizivna razprava na višjem sodišču graškem, da se je slovenskim strankam prepovedalo slovenski govoriti, da se je slovenski jezik sploh izključil kot razpravni jezik. Ta „principiis obsta“ graškega nadsodišča je znan, saj že dolgo ni nobena krivica takšne in tako pravične reakcije občutila v našem narodu, kakor ravno ta dogodek! In pri tem je imel ves narod zavest, da je takšno kršenje ravnopravnosti slovenske samo in jedi no le v Gradcu in nikjer kakor v tistem Gradcu mogoče, kamor se predsednik istega nadsodišča pri belem dnevu ni upal prikazati! Najboljši dokaz za to, da je sedež nadsodišča odločil, je to, da je nadsodišče v Trstu, katero ima glede jezikovne kvalifikacije vse druge težave, začelo brez najmanjšega pomisleka slovenski razpravljati in še danes razpravlja. Nikdar se torej ni tako jasno in drastično pokazalo, da v Gradcu za slovenski jezik — in bodisi tudi v sodni dvorani — ni pravice, kakor se kaže že sedaj v vseh onih pogledih, katere smo že razložili v znani interpelaciji. Iz tega razloga, ki pa ni političen — kajti tiče se garancij za zanesljivo pravosodje —- in pa zaradi oddaljenosti graškega nadsodišča opravičeni smo znova in še posebej, da se potega m o za nadsodišče v Ljubljani. Cestitemu upravnemu odseku, ki se bo, kakor upam, bavil s tem našim predlogom, prepuščam, da nasvetuje primeren obseg za ljubljansko nadsodišče,. ako se mu to vidi potrebno. Vpoštevati bo prejšnje alternative, kakor tudi najnovejšo alternativo, ki je nastala vsled novega civilnega procesa in zlasti novega prizivnega postopanja. V ekonomičnem interesu ljudstva in strank ni, če so dandanes območja nadsodišč preobsežna. Zato je na vse strani praktičen nasvet, ki gre na to, da naj se nadsodišče ljubljansko ustanovi za Kranjsko, za Spodnji Štajer, to je za ozemlje celjskega in mariborskega okrožnega sodišča, in pa za Koroško. To bi bilo potem nadsodišče za 1,303.134 prebivalcev iz takih sodnih okrajev, v katerih Slovenci kompaktno stanujejo in v katerih se sodne razprave največ izključno, sicer pa večjidel ali vsaj deloma vrše v slovenskem jeziku. Pri graškem nadsodišču bi pa še ostali sodni okraji z 836.722 prebivalci. Vzlic tej delitvi bi ljubljansko, odnosno graško nadsodišče bilo še vedno močnejše nego dalmatinsko, ki ima samo 524.107 prebivalcev, ali primorsko s 695.853 prebivalci. Priporoča se torej na vse strani ta alternativa, za katero je lansko leto okrajni zastop celjski in za njim tudi shod odvetnikov in notarjev peticijoniral pri visoki vladi. Proti njej se pač ugovarja, da bi se podrlo načelo deželnih individual i tet, ako bi se spodnji Štajer, torej del kronovine štajerske postavil pod nadsodišče v Ljubljani. Toda ta ugovor nima faktične podlage; kajti o .razdelitvi kake dežele more biti le tedaj govor, če ima izločenje kakega teritorija posledice pri politični administraciji in zlasti pri ustavi in zakonodaj s tv u. O vsem tem pa ne more biti nikakega govora, če se postavijo spodnještajerski sodni okraji pod nadsodišče s sedežem v Ljubljani. Jasno je, da taka uredba nima nobenega upliva na samostojnost štajerske dežele kakor administrativne celote. Šicer pa imamo prav blizu vzglede, ki kažejo, da hodi sodna uprava že sedaj svoja praktična pota, ne da bi s tem jemala deželam njih historično individuvalnost. Sodna okraja sežanski in komenski ležita v deželi goriški; — vendar pa ne spadata pod kak sodni dvor goriški, nego pod deželno sodišče v Trstu. Ravnotako spadajo pod deželno sodišče tržaško sodni okraji Podgrad, Voloska, Koper in Piran, akoravno leže v Istri in v območju deželnega zbora istrskega. Že ti praecedensi torej kažejo, da se državna uprava ne drži tako strogo deželne individuvalnosti, kakor se hoče poudarjati. Izvedljivost tretje alternative je jasna tudi nasproti takim nestvarnim pomislekom in ker ta alternativa odgovarja ekonomičnim in pravosodnim interesom ne samo kranjske dežele, temveč tudi naj večjega dela slovenskega naroda, zato mislim, da bi jo naj častiti upravni odsek naj prvo uvaževal, ako se bo sploh izjavil glede obsega ljubljanskega nadsodišča. Visoka zbornica pa ostane le zvesta svojim tradicijam in se le pridruži vsem neštevilnim policijam, katere so kranjski in izvenkranjski javni zastopi ter drugi pristopni faktorji odposlali zadnji čas visoki vladi, ako sprejme predlog, ki sem ga za nadsodišče v Ljubljani s svojimi častitimi tovariši stavil in ob kratkem utemeljil. V formalnem oziru le še predlagam, da se predlog izroči upravnemu odseku v pretresanje in poročanje. (Živahno odobravanje. — Lebhafter Beifall. 488 XX. seja dne 13. maja 1899. — Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XIX deželno-zborske seje dne 12. maja 1899.1. 1. Lesung des Protokolles der XIX. Land-tagssihnng vom 12. Mai 1899. Tajnik Pfeifer : (Bere zapisnik XIX. seje v slovenskem jeziku. — Liest das Protokoll der XIX. Sitzung in slovenischer Sprache.) Deželni glavar : Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Odpade. Preidimo torej takoj k točki: 3. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev glede ustanovitve deželnega nadsodišča v Ljubljani. 3. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Dr. Majaron und Genossen, betreffend die Errichtung eines Oberlandesgerichtes in Laibach. Poslanec dr. Majaron. Visoka zbornica! Z vprašanjem nadsodišča v Ljubljani se godi nekako tako, kakor z našim vseučiliškim vprašanjem. Tudi za nadsodišča v Ljubljani prosimo in se potegujemo že celih petdeset, let. Bočim pa je zares oživotvorjenje vseučilišča bilo zavisno od tehtnih, stvarnih pogojev, se ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani niso protivili nikdar bistveni momenti, in le čuditi se je, da naše vlade tekom toliko časa vendarle niso izpolnile mnogokrat, od raznih kompetentnih faktorjev, večkrat tudi v ne-brojnih narodnih peticijah izražene želje po nadso-dišču v našem deželnem stolnem mestu! XX. Sitzung mn 13. Mm 1899. Takšno prošnjo je predložil mestni magistrat ljubljanski že leta 1849., ko se je čulo, da se ima tedanje apelacijsko sodišče v Celovcu razcepiti na tri dele, tako da Koroška in Kranjska ostane pri nadsodišču v Celovcu, Štajerska da dobi svoje nad-sodišče v Gradcu, Primorje pa svoje v Trstu. Razlogi magistratov! so bili vse prej nego narodne ali politične naravi. Ljubljančane je le bolelo, da bi ravno njih stolno mesto, uprav dežela Kranjska ne imela dobrote svojega nadsodišča. Vzlic temu pa se je apelacijsko sodišče v Celovcu leta 1850. razdelilo tako, kakor sem omenjal, torej tako, da naša krono-vina ni dobila svojega nadsodišča. Tudi pri organizaciji leta 1854. je naša dežela odšla s praznimi rokami, kajti tedaj so bili Kranjsko in Koroško postavili pod nadsodišče v Gradcu. In pri tern je ostalo do današnjega dne. Ne bom sedaj, gospoda moja, na široko razkladal, v katerih časih in oblikah se je v zadnjih desetletjih ponavljala zahteva po nadsodišču v Ljubljani. Iz lokalnega in kranjskega vprašanja je postalo slovensko vprašanje. In sicer v dvojnem pm-menu. Prvič so Slovenci sploh čedalje bolj zahtevali, da se za njih pokrajine ustanovi nadsodišče v njihovem naravnem središču, to je v Ljubljani. Drugič se je ta zahteva čedalje glasneje podkrep-Ijala s tem, da bi jedino le nadsodišče v Ljubljani dajalo garancije za popolno jednakopravnost slovenskega jezika v sodnih uradih. Tako vidimo, da so Slovenci že začetkom 60. let poudarjali, da bi bilo najbolje, ako bi se dežele: Kranjska, Koroška, Štajerska in Primorska z j c d i n i 1 e pod jedno nadsodišče v Ljubljani, ker je to središče teh kronovin, ker bi s tem država si mnogo prihranila in ker bi se tako združilo dovolj slovenščine zmožnih nadsvetnikov. Sploh je opažati, da je bilo vprašanje zastran nadsodišča ljubljanskega vedno v najtesnejši zvezi z vprašanjem narodne naše jednakopravnosti. Kadar je bil boj zanjo pri sodiščih najbolj akuten, tedaj se je tudi gotovo poudarjalo, da bi bil mir, ki ga daje zvrševanje pravice, zagotovljen, ako bi se slovenski sodni okraji postavili pod jedno ,nadsodišče in to v Ljubljani. Ker kršenje ravnopravnosti slovenskega odnosno hrvatskega jezika ni hotelo prenehati niti v področju tržaškega nadsodišča, zato so leta 1890. v Ljubljani zbrani slovenski in istrsko-hrvatski državni in deželni poslanci postavili v svoj program tudi točko, da je zahtevati, naj se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče za slovenske in istrsko-hrvatske pokrajine. Na podlagi tega programa je ta visoka zbornica sklenila v svoji seji dne 15. novembra 1890 resolucijo, da se visoka vlada naprosi, naj izposluje deželno nadsodišče v Ljubljani za slovensko Štajersko, slovensko Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom. Ta resolucija 'se je ponovila v seji dne 9. aprila 1892. Ako danes stojimo zopet pred tem vprašanjem, konslatirati nam je v prvi vrsti prevaro, katero smo doživeli. Od mnogih strani se je pričakovalo, da se ob jednem s civilno-pravdno reformo z viši tudi preme m ba glede krajevnih obsegov in sedežev nekaterih deželnih nadsodišč. Kajti deželna nadsodišča so po novem tudi prizivna sodišča, sodišča torej, na ka- Stenografien! zapisnik dvajsete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 13. maja 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: G. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonav. Jeglič, Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XIX. deželnozborske seje dne 12. maja 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. S. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev gledd ustanovitve deželnega nadsodišča v Ljubljani. 4. Priloga 70. Poročilo finančnega odseka o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela (k prilogi 48.). 5. Ustno poročilo finančnega odseka o popravi deželne ceste Novomesto-Žužemperk-Ljubljana v vasi Kandija (k prilogi 62.). 6. Ustno poročilo finančnega odseka o preskrbljenju Suhe Krajine s pitno vodo (k prilogi 43.). 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva v Planini pri Vipavi za podporo za napravo vodnjakov; b) društva skupne pomoči v nesrečah v Tajnicah za podporo; c) podpornega društva slušateljev na c. kr. višji kmetijski šoli na Dunaju za podporo. Seja se začne oI> 10. uri 30 minut dopoldne. der zwanzigsten Sitzung des hiüiiisien lauiftiips in Laibach am 13. Mai 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela. — Regierungsvertreter: K. !. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und k. f. Landcsregierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonav. Jeglič, Ivan H rib a r, Dr. Ivan Tavčar. — Schriftführer: Landschafts-secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XIX. Landtagssitzung vom 12. Mai 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Dr. Majaron und Genossen, betreffend die Errichtung eines Oberlandesgerichtes in Laibach. 4. Beilage 70. Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bildung eines Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten (zur Beilage 48). 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Correction der Rudolfswert-Seisenberg-Laibacher Landesstraße in Kandia (zur Beilage 62). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Versorgung von Dürrenkram mit Trinkwasser (zur Beilage 43). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes Planina bei Wippach um Subvention behufs Errichtung von Cisternen; b) des Vereines zur gemeinsamen Hilfeleistung bei Unglücks-fällen in Theinitz um Subvention; c) des Unterstützungsvereines für Hörer an der k. k. Hochschule für Bodencnltur in Wien um Subvention. Geginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag. 486 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. V tem slučaju bi moral po sedanjem zakonu plačati sin 437 gld. 50 kr. pristojbine. —- Po novem zakonu pa samo 100 gld., torej 337 gld. 50 kr. manj. Mislim, da sem z ozirom na čas dovolj pojasnil in da je visoka zbornica prepričana o veliki dobroti te nove davčne novele ter da bo nujnost, da se ta novela prej ko mogoče v veljavnost spravi, pri poznala s tem, da bo glasovala za predlog upravnega odseka, ki se glasi: «Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da se s posebno vlogo obrne na c. kr. finančno ministerstvo, katero naj skrbi za nujno uveljavenje novele k pristojbinskemu zakonu, po katerem se imajo olajšati pristojbine osobito pri podedovanju, oziroma prevzetja kmetskih posestev.» Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand von den Herren zu diesem Antrage das Wort zu ergreifen ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Konec seje ob 2. uri 15 minut popoludne. — S Nachdem dies nicht der Fall ist, ersuche ich diejenigen Herren, die dem Antrage zustimmen wollen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. Deželni glavar: (Prevzame predsedstvo. — Den Vorsitz übernehmend.) Ker je zadnja točka jako važna in bo razprava o njej bržkone dolga, predlagam, da bi se za danes odstavila iz dnevnega reda. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Torej se ta točka za danes odstavi in pride kot prva točka na dnevni red jutrišnje seje. Razun tega pridejo na dnevni red še sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Prihodnja seja bo torej jutri ob 10. uri dopoludne. Naznaniti mi je še, da ima finančni odsek sejo danes ob 1/2 5. uri popoludne. Sklepam sejo. itfs der Sitzung um 2 Uhr 15 Minuten Nachmittag. Založil deželni odbor kranjski. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung mn 12. Mai 1899. 485 Landeshaupkmann-Stellverkrrkrr Freiherr von Liechtenverg: Wünscht jemand von den Herren zu diesem Antrage das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, ersuche ich diejenigen Herren, die dem Antrage zustimmen wollen, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. Da der Herr Berichterstatter zu Punkt 6 jetzt anwesend ist, so kommen wir nun zurück zu Punkt: 6. Ustno poročilo upravnega odseka o samo stalnem predlogu gospoda po-slanca Franc Povšeta glede olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev (k prilogi 49.). 6. Mündlicher Bericht des VerMaltungsausschuffes über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Franz Povše, betreffend die Gebüren-begünstigungen bei Uebernahme von kleinen und mittleren Besitzungen (zur Beilage 49.). Poročevalec Jelovšek: Visoka zbornica! V seji dne 7. aprila t. 1. izročil se je visoki zbornici samostalni predlog poslanca gospoda Povšeta in tovarišev, zadevajoč olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev, ki se glasi: «C. kr. vlada se pozivlje: 1. ) Da skrbi za uveljavo zakona, katerega je predložila državnemu zboru o pristojbinah pri prepisu malih in srednjih posestev, če treba tudi potom § 14. 2. ) Ta zakon ozira naj se na razmere dejanske vrednosti prevzetega posestva po odbitih dolgovih in drugih obveznostih, katere so vknjižene na dotičnem posestvu.» Gospod predlagatelj je v XII. seji dne 25. aprila jako obširno utemeljeval ta svoj samostalni predlog in brezdvombeno bo ta zakon, ako bo sprejet, veliko koristil malim in srednjim posestnikom. Dandanes je itak ubogi kmet preobložen z raznimi davki, raznimi stroški, katerim se ne more izogniti. Delavci so od dne do dne bolj dragi, to pa, kar ima za prodati, pa je od dne do dne ceneje. Mali posestniki nahajajo se večinoma v velikih denarnih stiskah, ker je le malo posestev, ki niso zadolžena in bi ne morala plačevati obresti. Gospoda slavna! Pritrdili mi boste, da navadno ravno tedaj, ko tak mali posestnik prevzame posestvo, nahaja se v največjih denarnih stiskah. Načrt zakona, katerega je c. kr. vlada predložila državnemu zboru, pa bo zdatno olajšal breme takim revežem. Ta dobrota prišla bo kmetu v korist tedaj, ko bo v najhujši stiski, ko ima polno izplačil in ko mu gre navadno najbolj trda za denar. Vsled novele k pristojbinskemu zakonu prosta so pristojbin vsa kmetska posestva, katerih vrednost ne znaša nad 2500 gl d. Ker je ravno v naši revni deželi veliko število posestev, ki ne presegajo te vrednostne meje, jasno je, da je ravno za nas važno, da se ta zakon prej ko mogoče uveljavi. Dosedaj vračunal se je živež za stariše 15 krat, po novem načrtu samo 5 krat in za posestva, vredna nad 2500 gld. do 5000 gld., plačalo se bo samo 3/4°/0 pristojbine. Po novi pristojbinski noveli odpade sploh tako-imenovana 25 °/0 vojna priklada in bo torej ta zakon, ako se uveljavi, koristil ne samo malim posestnikom, ampak tudi drugim, ki bodo kako zemljišče podedovali, prevzeli ali kupili. V letu 1896. znašal je imobilarni promet med živimi na Kranjskem v 9153 slučajih vrednost 7,573.720 gld. Vsled smrti pa se je v 1269ih slučajih v cenjeni vrednosti 2,011.100 gld. premenilo posestvo. V celem letu 1896. bilo je torej na Kranjskem 10.422 slučajev, ki so bili podvrženi pristojbini. V ravno tej dobi znašala je na Kranjskem vrednost izgovorjenega živeža za stariše in druge, kateri se je zaračunil 1 Škrat 439.672 gld. Po noveli za pristojbino pa bi znašal samo 146.557 gld. Dovolite mi, da v večje pojasnilo navedem nekaj slučajev, ki bodo še bolje pokazali veliko olajšavo te predloge. 1. Posestnik A prepusti svojemu sinu pasterku kmetsko posestvo vredno 4000 gld. — Sin prevzame 2000 gld. vknjiženih dolgov ter plača v gotovini 500 gld., ostalih 1500 gld. pa mu oče podari. V tem slučaju bi po sedanjem zakonu plačal prejemnik posestva 78 gld. 75 kr. pristojbine, po novem zakonu pa samo 38 gld. 75 kr., torej celih 40 gld. manj. A tudi pri nekmetskih posestvih bodo znatne olajšave. Na primer 2. Oče podari sinu nekmetsko posestvo vredno 4000 gld. Po sedanjem zakonu bi moral plačati pristojbine 125 gld., po novem zakonu pa samo 90 gld., torej olajšave 35 gld. Kako velika dobrota pa je ta novela za tiste, kadar otroci od starišev prejemajo posestva, naj pokaže sledeči slučaj: 3. Oče prepusti svojemu sinu hišo vredno 2500 gld., obleko in opravo v vrednosti 250 gld., tirjatve in obresti 201 gld. 89 kr., skupno torej premoženja 2951 gld. 89 kr. — Od tega se je odračunilo za pogreb 120 gld., vlcnjiženi dolgovi 1430 gld., drugi dolgovi 89 gld., skupaj 1639 gld. V tem slučaju bi moral plačati po sedanjem zakonu skupno 104 gld. 48 kr. — Po novem zakonu pa samo 16 gld. 50 kr., torej olajšave 87 gld. 98 kr. Oče A prepusti svojemu sinu kmetsko posestvo j za znesek 10.000 gld. Sin se zaveže 4000 gld. dolga I in očetu 6000 gld. v teku jednega leta izplačati. 484 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. Berichterstatter Bim: (Bere: — Liest:) ‘§ I- Die zwischen der alten und neuen Gurkbrücke in Kandia bei Rudolfswert aufzulassende, 1110 m lange Strecke der Agramer Reichsstraße wird in die Kategorie der Landesstraßen eingereiht. § 1. Med starim in novim mostom čez Krko v Kandiji pri Novem mestu za opustitev odločena, 111‘O m dolga proga Zagrebške državne ceste se uvrsti med deželne ceste.» (Obvelja. — Angenommen.) «§ 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt. § 2. Izvršitev tega zakona je naročena Mojemu ministru za notranje stvari.» (Obvelja. — Angenommen.) «Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthumes Krain finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgesetzes vom 28. Juli 1899, L. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt: Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zale. št. 17, tako:» (Obvelja. — Angenommen.) «Gesetz vom............................................, wirksam für das Herzogthum Krain, betreffend die Einreihung der aufzulassenden, 111'0 m langen Strecke der Agramer Reichsstraße in Kandia bei Rudolfswert in die Kategorie der Landesstraßen. Zakon z dne.......................................... veljaven za vojvodino Kranjsko, o uvrstitvi za opustitev odločene 111'O m dolge proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem mestu med deželne ceste.» (Obvelja. — Angenommen.) Ich beantrage noch die dritte Lesung. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtvnbrrg: Wünscht jemand der Herren das Wort? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, bitte ich jene Herren, welche diesem Antrage zustimmen, sich von den Sitzen zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen, somit das Gesetz in dritter Lesung erledigt. Es erübrigt noch die Abstimmung über den zweiten Antrag des Ausschusses, betreffend die Erwirkung der Allerhöchsten Sanction. Wünscht zu diesem Antrage jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, bitte ich jene Herren, welche diesen Antrag annehmen, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.) Dieser Antrag ist angenommen. Nun kommt Punkt: 11. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Ivana Šubica o ustanovitvi deželne obrtne komisije (k prilogi 58.). 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Ivan Šubic inbetreff der Errichtung einer Landes - Gewerbecommission (zur Beilage 58). Poročevalec dr. Tavčar: Gospod poslanec Subic je stavil v jedni zadnjih sej obširen predlog, ki meri na to, da naj se skliče ali imenuje posebna deželna obrtna komisija. Najvažnejši del tega predloga je ta, ki razloži, kak namen ima deželna obrtna komisija. Namen je, da razširja in vpeljuje nove, priznane pripomočke in metode; da oživot varja učne kurze za obrtnike, prireja razstave in preskrbuje obrtnikom razna delavska sredstva; da se pospešuje gospodarska organizacija malega obrta s snovanjem zadrug in končno, da se vpliva na dajanje kredita za male obrtnike. To je glavno jedro tega predloga in upravni odsek, kateremu se je cela zadeva v posvetovanje od kazala, je mnenja, da je s tem predlogom sprožena jako zdrava in koristna misel. Seveda predlog je razširjen še v različne točke, katere bo pa šele treba upoštevati takrat, ko bo deželna obrtna komisija že osnovana in bo napravljen postopnik za njeno delovanje. Upravni odsek se nahaja v popolnem soglasju z gospodom predlagateljem, da je deželni zastop poklican ozirati se tudi na malega obrtnika, glede katerega se je doslej jako malo storilo. Ker je torej pričakovati posebno iz namenov, katere sem prej naglasil, da bo v resnici deželna obrtna komisija uspešno delovala za tistega velikega trpina v naši deželi, ki se mu pravi mali obrtnik, in ker smo se tudi ozirali na to, da stoje težnje, ki jih zasleduje predlog gospoda poslanca Šubica, v soglasju z težnjami, ki jih zasleduje trgovinsko mini-sterstvo in ker imamo glede take komisije vzgled na Češkem, je torej upravni odsek mnenja, da je temu predlogu celoma pritrditi in zato stavim predlog: «Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da v zmislu stavljenega nasveta, držeč se v njem izrečenih načel in navodil, sestavi deželno obrtno komisijo.» XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 483 stvar podpirala pri ustanovitvi, oziroma pri zgradbi dotičnega poslopja in se deželni zaklad za letos tudi ne bo s tem obtežil, ker se je skoro težko nadejati, da bi se stvar zaradi zgradbe novega poslopja za to šolo za letos tako daleč dognala, da bi se zidalo. Ge bi se pa to zgodilo, kar bi bilo jako potrebno z ozirom na razmere glede šolskih prostorov za sedanjo strokovno šolo v Ljubljani, bo pa deželni odbor vendar imel priliko z ozirom na ta sklep, izreči se, v koliko bi bilo mogoče zgradbo podpirati, oziroma koliko na leto prispevati k troskom za obrestovanje dotičnega posojila, ki bi se najelo za zgradbo te šole. Graditi ima poslopje tista občina, kjer se šola nahaja, torej mestna občina Ljubljanska. Deželni zbor je pa tudi za sedanjo strokovno šolo, kteri je morala mestna občina Ljubljanska že takrat, ko so jo ustanoviti sklenili, na leto 750 gld. podpore dajati in vlada je lanskega in predlanskega leta se tudi bavila s tem in hotela dognati, koliko bi bilo vsem tem faktorjem mogoče prispevati. Kranjska hranilnica, ki tudi že sedaj prispeva za strokovno šolo, se je izrekla, da bo za stanovanja na leto dajala 1500 gld. Deželnemu odboru pa ni bilo mogoče izreči se za gotov prispevek, ker ne ve, koliko bo zgradba stala, kajti enkrat se sliši 150.000 gld., enkrat 200.000 gld. in vedeti se pa tudi mora, kaka šola se bo napravila. Ako se bodo vsi oddelki sprejeli, je samo po sebi umevno, da bo poslopje moralo veliko biti. — Dobro pa bo na vsak način in tudi boljše, ako se posebno poslopje napravi, kajti, če se ne motim, imajo strokovne šole 32 prostorov v najemu. Finančni odsek je priznal, da so ti nasveti utemeljeni in jaz torej visoki zbornici priporočam, da bi tudi tema dvema sklepoma izvolila pritrditi. Predlagam torej: «Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) Dežela Kranjska bode gradnjo šole mehanično-tehniške smeri za delovodje v Ljubljani s strokovnimi šolami odnosno specijalnimi tečaji za strojne ključavničarje, za monterje, kurjače kotlov, strežnike pri strojih, vodje lokomotiv, za elektrotehnike, stavbne mizarje in mizarje za pohištvo, za strugarje, rezbarje, modelerje in podobarje posebno cerkvene smeri, za umetno vezenje in šivanje čipk, potem za stavbno obrt pospeševala ali z dovolitvijo enkratnega prispevka ali pa primernega letnega doneska. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da se obrne vnovič do visoke učne uprave radi kolikor mogoče hitre definitivne odločbe v zadevi ustanovitve gori navedenih obrtnih šol.» Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechkenberg: Wünscht jemand von den Herren zu diesen Anträgen das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, ersuche ich diejenigen Herren, die den Anträgen zustimmen wollen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Die Anträge sind angenommen. Wir kommen zu Punkt: 10. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve za opustitev odločene proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem mestu med deželne ceste (k prilogi 71.). 10. Mündlicher Bericht des Verin a ltn ngsausschuss es, betreffend die Einreihung der aufzulassenden Agramer Reichsstraßenstrecke in Kundin bei Rudolfswert in die Kategorie der Landes-straßen (zur Beilage 71). Berichterstatter Hint: Hohes Haus! Wie den Herren bekannt ist, wurde in Rudolfswert über die Gurk eine neue Brücke eiserner Construction gebaut. Die alte Brücke hölzerner Construction ist dadurch natürlich vollkommen belanglos geworden. Von der alten Brücke führt jedoch die Landesstraße von Rudolfswert via Seisenberg nach Laibach. Durch die Auflassung der Reichsstraße zwischen der alten und neuen Brücke hat demgemäß diese Landesstraße ihre Fortsetzung verloren, wodurch es dringend geboten ist, diesen Theil der Reichsstraße in die Reihe der Landesstraßen zu übernehmen. Der Landesausschuss schlägt nun in seinem Berichte die Einreihung dieses Theiles der Reichsstraße von 111 m in die Kategorie der Landesstraßen dem hohen Landtage vor und beantragt gleichzeitig einen Gesetzentwurf. Namens des Verwaltungsausfchusses stelle ich sohin folgenden Antrag: (bere: — liest:) «Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Dem anruhenden Gesetzentwürfe werde die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt; 2. ) der Landesausschuss werde beauftragt, dem angenommenen Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) Priležečemu načrtu zakona se ustavno pritrdi; 2. ) deželnemu odboru se naroča, da izposluje sprejetemu zakonskemu načrtu Najvišje potrjenje.» Ich beantrage das Eingehen in die Specialdebatte. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand in der Generaldebatte das Wort? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Wenn nicht, nehme ich an, dass das hohe Haus in die Specialdebatte einzugehen gewillt ist. Ich bitte den Herrn Berichterstatter den § 1 zu verlesen. 482 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. Wir kommen zu Punkt: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o vpeljavi popotnega pouka za lončarstvo (k prilogi 67.). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Einführung des Wanderunterrichtes für die Thonindustrie (zur Beilage 67). Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Finančni odsek je razpravljal o poročilu deželnega odbora glede upeljave popotnega pouka za lončarstvo na Kranjskem in je pritrdil utemeljevanju nasveta, katerega je stavil deželni odbor. Tukaj se ne gre za to, da bi se stvar rešila v tem oziru, da bi deželni zbor sklepal, ali je potreba, da se skuša naše lončarstvo in keramika na Kranjskem povzdigniti, kajti o tem se je v deželnem zboru že obravnavalo in on je takrat temu pritrdil in na podlagi tistih sklepov se je tudi deželni odbor obrnil potom deželne vlade do ministerstva za uk in bogočastje, da bi se uvedel tudi ta pouk v lončarstvu v deželi Kranjski. Ministerstvo je tudi odredilo preiskave, ki so se obširno vršile na celem Kranjskem po krajih, kjer je lončarstvo doma in poročilo doti enega strokovnjaka, vodje bivše keramične šole v Tečnu, Lotha, se je tudi od vlade predložilo deželnemu odboru in trgovinski zbornici in oba ta lokalna faktorja sta se izrekla za tista načela, kakor so v tistem poročilu izražena in kakor sta jih strokovnjaka, dr. Bauer in prof. Hertle, izrekla. Njih izrek je šel na to, daje potrebno, da se na Kranjskem upelje pouk v lončarstvu, da se primitivne stvari odstranijo, na kterih še ta obrtnija na Kranjskem stoji. Pri preiskavi se je pa tudi našlo, da so nekteri lončarji jako spretni in da si sami napravljajo jako lepe modele, akoravno niso sami risarskih, oziroma strokovnih šol obiskovali. Iz tega se da sklepati, da imajo ti ljudje jako mnogo talenta za to stroko in da je pričakovati, da bodo tudi v marsičem napredovali, ako bo uveden popotovalen pouk v lončarstvu. Pozneje naj bi se pa ustanovila šola. Ali z dopisom 12. decembra 1898 se je ministerstvo izreklo, da take šole ne more na državne troške ustanoviti, ampak da mora nje ustanovitev biti skrb lokalnih faktorjev in da bi jo pa država podpirala. Ali za šolo se danes ne gre, o tem se bo šele pozneje govorilo, mogoče pa je in želeti, da se bo mnenje pri osrednji vladi, oziroma pri na-učnem ministerstvu, še predrugačilo in da se nam bo vendar tako potrebna šola na Kranjskem dovolila. Preiskave, kako naj bi se ta pouk uredil, so se deloma že vršile in se bodo tekom prihodnjih tednov gotovo končale. Potem se bo predložilo ces. kr. vladi poročilo in nadejati se je, da se bo potovalni pouk morda že letos pričel, in to se posebno lahko zaradi tega trdi, ker se deželna vlada, oziroma naučno ministerstvo, jako zanima za to stvar. Nasvetujem torej tisto, kar deželni odbor: «Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da za troške za prostore, materijal i. t. d., ki so spojeni z vpeljavo popotnega pouka v lončarskem obrtu, dovoljuje udeleženim občinam podpore iz deželnega zaklada.» Omeniti mi je pri tem predlogu le še toliko, da se tukaj prav za prav ne gre za obtežitev deželnega zaklada, ker se bodo ti troški pokrili iz onega kredita, ki je za obrtni pouk sploh od deželnega zbora dovoljen. Priporočam torej, da se sprejme ta predlog. Landeshauxtmann-Skellvrrtrekrr Freiherr von Lirchtrnberg: Wünscht jemand das Wort? (Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.) Dies ist nicht der Fall, ich ersuche daher diejenigen Herren, die mit diesem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. Wir gelangen zu Punkt: 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede ustanovitve šole mehanično - tehniške smeri za delovodje in za stavbni obrt (k prilogi 68.). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Errichtung einer Werkmeister-schule mechanisch-technischer Richtung und für Baugewerbe (zur Beilage 68). Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor I Finančni odsek je obravnaval o poročilu deželnega odbora glede ustanovitve šole me-hanično-tehnične smeri za delovodje in za stavbni obrt. Deželni odbor se je pečal s to stvarjo že večkrat, prvikrat 1. 1890. in potem zopet 1. 1893. in pa 1. 1897. Sklepi popolnih so se 1. 1897. in so ravno tisti, kakor se danes bero v nasvetu deželnega odbora, kterega stavlja o tej stvari visoki zbornici. Povod, da se je to poročilo napravilo, pa je dala mestna občina Ljubljanska, kteri je deželna vlada prijavila nek ukaz ministerstva za uk in bogočastje, v kterem se tudi govori o stavbnih obrtih. Tudi o tem je deželni zbor že sklepal in se je izrekel, da bi bilo jako umestno, ako bi se taka šola za stavbne obrte na Kranjskem ustanovila. Pozdraviti je torej prav toplo namero visoke vlade, da se hoče tudi na Kranjskem na te obrte ozirati in jim pomagati k boljšemu uspehu. Tukaj se ne gre za to, da bi deželni zbor sklenil, ali naj se ustanovi ta ali ona šola, ker so sklepi že tu, ampak le za to, da se izreče, kako hoče visoka zbornica, da bi se ta XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 481 Ferner beantragt der Verwaltungsausschuss folgende Resolution: (bere: — liest:) <-2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, in der nächsten Session zu berichten, inwieferne und mit welchem Kostenaufwands eine entsprechende Regulierung der Landesstraße zwischen Littai und St. Martin durch Abgrabung und Tieferleguug eines Theiles dieser Strecke ausgeführt werden könnte.» Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg: Wünscht jemand von den Herren zu diesen Anträgen das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Dies ist nicht der Fall, ich ersuche daher diejenigen Herren, die mit den Anträgen einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.) Die Anträge sind angenommen. Da der Berichterstatter für Punkt 6 der Tagesordnung momentan nicht anwesend ist, wird dieser Gegenstand später zur Verhandlung gelangen und wir übergehen daher gleich auf Punkt: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Matija Terkmana, posestnika na Strmcu pri (rn eni vrhu, za podporo za napravo kapnice; 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Matthias Terkman, Besitzers in Strmec bei Schwarzenberg, um Subvention behufs Errichtung einer Regencisterne. Poročevalec dr. Papež: Visoki zbor! Matija Terkman, posestnik v Strmcu št. 1, poleg Crnegavrha nad Idrijo, prosi podpore za napravo kapnice. On omenja, da bi bil rad popravil slabo kapnico pri svoji hiši, pa inženir mu je rekel, da naj tega iz zdravstvenih ozirov zaradi bližine hleva ne stori. Prisiljen je torej, napraviti popolnoma novo kapnico in prosi podpore v ta namen. Navaja, da bi služila kapnica tudi za javni blagor, ker vozijo ljudje iz Crnegavrha tam mimo v Ajdovščino ali še dalje namenjene tramove, žaganice in drva in da je tam tudi za vinske kupce iz Vipave postajališče, kjer se oddihavajo ljudje in živina. Vendar je pa ta-le prošnja, akoravno je priporočana od štirih občinskih starešinstev, samo prošnja posameznika in v zmislu sklepa, katerega smo v eni zadnjih sej sklenili, predlagam: «Deželni zbor naj sklene: Preko te prošnje preide se na dnevni red.» Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenderg Wünscht jemand von den Herren zu diesem Antrage das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall, ersuche ich diejenigen Herren, die dem Antrage zustimmen wollen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. Nun kommt der Punkt 7: b) županstva v Hrenovkah za podporo za napravo vodovoda v vaseh Bukovje in Gorenje; h) des Gemeindeamtes in Hrenowiz um Subvention behufs Errichtung einer Wasserleitung in den Ortschaften Bukovje und Gorenje. Poročevalec dr. Papež: Županstvo v Hrenovicah prosi za podporo za napravo vodovoda v vaseh Bukovje in Gorenje. Ta prošnja ima priloge, ki so jako temeljito izdelane od inženirja Wagenführer) a, namreč načrt, tehnično poročilo in proračun. Iz teh prilog je razvidno, da bodo štiri vasi od vodovoda imele veliko korist in drugič, da bi vodovod ne stal preveč, kajti troški ne presegajo zneska 6000 gld., vsaj po Wagenfiihrerju ne. Posebno znamenito je to, da je tudi že deželni odbor samo za preiskovanje vrelca v tamošnjem kraju izdal do zdaj 500 gld., in ako se pri štejejo še troški inženirja Hraskega, ki je enkrat potoval v dotične kraje, znašajo ti troški skupaj 563 gld. Takrat se je dobra voda bila našla, in iz tistega kraja, kjer je voda, bi bilo napraviti vodovod, ki bi ustrezal štirim vasem. Vsekako je torej ta prošnja tako inštruirana in tudi tako važna iz javnega stališča, da je treba izročiti jo deželnemu odboru, in finančni odsek je torej sklenil predlagati: «Deželni zbor naj sklene: Prošnja županstva občine Hrenovice, okraj Postojna, za podporo v s vrbo zgradbe vodovoda izroči se z vsemi prilogami deželnemu odboru z naročilom, da se pri deželnem stavbnem uradu pregleda tej prošnji priležeči celi operat podjetnika Wagenführerja ter da potem deželnemu zboru v tej zadevi poroča v prihodnjem zasedanji, oziroma stavi primerne nasvete.» Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenderg: Wünscht jemand von den Herren zu diesem Antrage das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Dies ist nicht der Fall, und ich ersuche diejenigen Herren, die mit dem Antrage einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. 480 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. Infolge dieser Wahrnehmung ließ die Gemeinde St. Martin ein Project für die Umlegung dieser Straße anfertigen, welches sie sammt dem an den hohen Landtag gerichteten diesbezüglichen Gesuche dem Landesausschusse überreicht hat. Ich glaube, die Vorlesung dieses 4 Seiten langen Gesuches unterlassen, und nur kurz den Inhalt desselben vortragen zu dürfen. Im Gesuche werden zunächst die bereits erwähnte Schwierigkeit des Verkehres auf der Strecke zwischen St. Martin und Littai, und die daraus entstehenden Nachtheile geschildert. Ferner enthält das Gesuch die Beschreibung der pro-jectierten Straße, welche auch im Berichte des Landesausschusses erscheint, und den nicht ganz glücklich gewählten Hinweis auf die Umlegung der Straße über den Wagensberg, für welche der hohe Landtag eine sehr bedeutende Summe bewilligte und welche so vorzüglich ausgeführt wurde, dass die schwersten Lastwägen dort verkehren könnten, wenn überhaupt welche verkehren würden. (Veselost. — Heiterkeit.) Infolge dieses Gesuches beauftragte der Landesausschuss den betheiligten Littaier Bezirksstraßenausschuss, seine Meinung inbetreff dieser Umlegung bekanntzugeben. Der Bezirksstraßenausschuss äußerte sich nun dahin, dass von dieser Umlegung vorläufig abzusehen sei, da der Bezirksstraßenausschuss nicht die erforderlichen Mittel, wohl aber Schulden hat; auch hätte diese Umlegung keine Bedeutung, solange die Straße vom Fuße des Wagensberges gegen St. Martin nicht umgelegt wird. Dagegen ist der Landesausschuss der Meinung, dass die Strecke von St. Martin nach Littai, in welche bei St. Martin die Moräutsch-Littaier und die Laibach-Wessnitzer Bezirksstraßen einmünden, für den Verkehr weit wichtiger sei, als die Straße über den Wagensberg, und erachtet, dass wegen der auf dieser Strecke vorkommenden beträchtlichen Steigungen eine Abhilfe im Interesse des Verkehres geboten erscheine. Der Landesausschuss befürwortet das von der Gemeinde St. Martin vorgelegte Project als die einfachste, rationellste und billigste Lösung der Umlegungsfrage, vertagt jedoch die Ausführung der Umlegung, unter Berücksichtigung der finanziellen Lage des Bezirksstraßenausschusses, in das Jahr 1901, weil sich bis dahin die finanzielle Lage des Bezirksstraßenausschusses gebessert haben könnte. Der Verwaltungsausschuss nun hat keinen Grund zu zweifeln, dass das von der Gemeinde St. Martin vorgelegte Project die einfachste und wenigst kostspielige Lösung der Umlegungssrage sei; der Verwaltungsausschuss zweifelt jedoch, dass eine solche Umlegung überhaupt nothwendig und gerechtfertigt sei. Die Umlegung wird weder durch den Zustand der vorhandenen Straße, noch durch die finanzielle Lage der betheiligten Factoren, und ebensowenig durch den großen Verkehr oder durch die geringen Kosten der Umlegung gerechtfertigt. Das Fahren auf der Straße zwischen St. Martin und Littai ist infolge der ans einem Theile dieser Strecke vorhandenen Steigungen bei ungünstiger Witterung etwas schwierig, aber durchaus nicht unmöglich, und thatsächlich gibt es in unserem Berglande weit steilere Straßen, auf welchen der Verkehr nicht geringer ist, als auf der Straße zwischen St. Martin und Littai, und an deren Umlegung niemand denkt. Jnbetreff der finanziellen Lage der betheiligten Factoren möchte ich mir zu bemerken erlauben, dass der Littaier Bezirksstraßenausschuss kein Geld, jedoch Schulden hat. Dem Lande und einem großen Theil der Steuerzahler geht es ungefähr ebenso. (Veselost. —- Heiterkeit.) Angesichts einer derartigen Uebereinstimmung der betheiligten Factoren verbietet sich jede größere Ausgabe für nicht unbedingt nothwendige oder doch hervorragend nützliche Zwecke von selbst oder sollte sich doch verbieten. Der Verkehr zwischen St. Martin und Littai ist so, wie er sich aus einigen nicht bedeutenden Ortschaften entwickeln kann, nämlich nicht bedeutend. Die Kosten der Umlegung endlich sind keineswegs gering, sondern ganz unverhältnismäßig groß. Die Entfernung des Bahnhofes in Littai von der Ortschaft St. Martin beträgt auf der vorhandenen Straße ungefähr eine halbe Stunde Fußweges, und der Gesammt-aufwand, welchen die Umlegung erfordern würde, beträgt 12.000 fl. Um welchen Betrag dieser Voranschlag überschritten würde, falls die Umlegung ausgeführt würde, ist aus dem Berichte des Landesausschusses nicht ersichtlich (veselost — Heiterkeit), kann jedoch auf Grund der bisherigen Erfahrungen ungefähr berechnet werden. Zu allen diesen Thatsachen, welche gegen die projectierte Umlegung sprechen: dem zwar nicht tadellosen, jedoch brauchbaren Zustande der vorhandenen Straße, der finanziellen Lage aller betheiligten Factoren, dem nicht bedeutenden Verkehre auf dieser Straße und den unverhältnismäßig bedeutenden Kosten der Umlegung, kommt noch der Umstand, dass die neue Straße ungefähr doppelt so lang wäre, als die gegenwärtige, und dass daher einerseits der Vortheil des bequemeren Fahrens durch die Verdoppelung der Länge des Weges sehr eingeschränkt würde, und dass anderseits die Erhaltungskosten für die neue Straße mindestens doppelt so groß wären, als für die alte. Aus diesen Gründen glaubt der Verwaltungsausschuss die Annahme des vorliegenden Gesetzentwurfes dem hohen Landtage nicht empfehlen zu können. Da jedoch eine Erleichterung des Verkehres zwischen St. Martin und Littai, infoferne dieselbe mit einem angemessenen Kostenaufwande bewerkstelligt werden kann, immerhin wünschenswert ist, so könnten die steilen Stellen durch Tieferlegung eines Theiles der Straße derartig verbessert werden, dass von einer nennenswerten Schwierigkeit des Fahrens nicht mehr die Rede sein könnte. Dadurch würden die unverhältnismäßig hohen Kosten der Umlegung vermieden, die kürzeste Verbindung zwischen St. Martin und Littai bliebe erhalten, und, was keineswegs zu unterschätzen ist, die regelmäßig wiederkehrenden Reparaturskosten für diese Strecke wären nicht größer, als bisher. Der Verwaltungsausschuss stellt sohin den Antrag: (bere : — liest:) < 1.) Der hohe Landtag wolle über den Gesetzentwurf, betreffend die Umlegung der Littai-Pluskaer Landesstraße in der Strecke zwischen Littai und St. Martin, zur Tagesordnung übergehen.» XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 479 ni v nobenem pravem razmerju s pristojbino, katera bi se imela plačevati kranjski obrtni družbi. Na to sta se zjedinili vasi Planina in Plavški Rovt, katerima se je tudi županstvo na Jesenicah pridružilo, v prošnji, naj bi se cela rudniška cesta od Jesenic do Betelovega mostu uvrstila med okrajne ceste, vsled česar bi odpadli pomisleki glede občinske ceste, ki bi vodila na Plavški Rovt, kajti potem bi postala rudniška cesta javna okrajna cesta in bi nikdo več ne mogel po njej vožnjo ovirati ali pristojbino pobirati. Tej prošnji pridružila se je tudi kranjska obrtna družba sama z vlogo z dne 21. marca 1897. L, v kateri se je zavezala, da odstopi njej lastno, z velikimi troški narejeno, dobro vzdrževano cesto in sicer od tam, kjer se odcepi od državne ceste za Jesenicami in drži skozi Planino do Betelovega mostu v skupni dolžini 5050 m, pri največji širjavi 4 m brezplačno kot javno im o vin o pod tem pogojem, da se uvrsti med okrajne ceste in da jo bo okrajni cestni odbor vzdrževal vedno v dobrem stanju. 8 tem je bila stvar nekako rešena, kajti županstvo na Jesenicah je prošnjo podpiralo. Ni bil pa zadovoljen cestni odbor Kranjskogorski, ki je v seji z dne 23. oktobra 1897 odločno se izrekel proti uvrstitvi rudniške ceste med okrajne ceste, češ da ta rudniška cesta zaradi malenkostnega prometa ne zasluži toliko ozira, da bi se med okrajne ceste uvrstila. Ako pa pomislimo, da to cesto rabijo ne le Stanovniki vasi Planina in Plavški Rovt, ki morajo za to težko pristojbino plačevati, ampak tudi tuji lesni trgovci, in sicer v veliki meri, ter da prihajajo tudi turisti; ako končno še upoštevamo, da bo ta cesta nekak prehod otvorila na Koroško preko Koroške Bele in da se bo ta promet morebiti ali skoraj gotovo še bolj povišal takrat, ko bo občinska cesta na Plavški Rovt izgotovljena, mislil je deželni odbor, da sme tudi proti volji cestnega odbora Kranjskogorskega predlagati uvrstitev te ceste med okrajne ceste. Tembolj je opravičena ta domneva, ako se pomisli, da Kranjskogorski cestni odbor nima skoraj nič okrajnih cest in kar je najvažnejše, da v tem cestnem okraju 3/4 cestne priklade plačuje kranjska obrtna družba, torej da bo tudi nadalje skoraj sama vzdrževala to cesto in da bodo prebivalci tamošnjega okraja le v jako majhni meri prispevali k vzdrževanju te ceste. Omeniti je treba potem še, da ni morebiti brez vsega pomena to, da je vas Planina postala samostalna fara in, kakor končno naglasim, da je sedaj cestni odbor, in sicer v seji z dne 17. aprila letošnjega leta opustil svoje nasprotno stališče in se izrekel tudi za uvrstitev rudniške, kranjski obrtni družbi lastne ceste med okrajne ceste Kranjskogorskega cestnega okraja in vsled tega si usojam predlagati vimenu upravnega odseka: «Deželni zbor skleni: 1. ) V cestnem okraju Kranjska Gora se nahajajoča, okroglo 5 fon dolga in sedaj kranjski obrtnijski družbi lastna zasebna rudniška cesta, ki se za Jesenicami od državne ceste odcepi in drži skozi Planino do Betelovega mostu, se uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Okrajnemu cestnemu odboru v Kranjski Gori se naroča, da prevzame imenovano cesto takoj v svojo neposredno oskrbo in da stori v sporazumljenju s kranjsko obrtnijsko družbo potrebne korake v ta namen, da se vpiše ta cesta kot javna imovina. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene.» Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati, in sicer najprej o prvo prečitanih dveh predlogih upravnega odseka, ki se tičeta podpore za vas Plavški Rovt. Gospodje, ki pritrjujejo tema predlogoma, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj prosim glasovati še o ostalih treh predlogih upravnega odseka, ki se tičejo uvrstitve dotične ceste med okrajne ceste. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Landeshauxtmarm-Strllvrrlreter Freiherr von Liechtvnberg: (Prevzame predsedništvo. — Den Vorsitz übernehmend.) Wir kommen nun zu Punkt: 5. Ustno poročilo upravnega odseka o projektu in načrtu zakona glede preložitve deželnev ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim (k prilogi 66.). 5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über das Project und den Gesetzentwurf, betreffend die Umlegung der Littai - Pluskaier Landesstraße zwischen Littai und St. Martin (zur Beilage 66). Berichkerstatker Freiherr vor: Wurxbach: In Beilage 66 legt der Landesausschuss ein Project, betreffend die Umlegung der Littai-Pluskaier Landesstraße zwischen Littai und St. Martin, sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe vor. Jnbetreff dieses Umlegungsprojectes berichtet der Landesausschuss Folgendes: Die Gemeinde St. Martin hat wahrgenommen, dass sich auf der Strecke zwischen St. Martin und Littai ein ungemein reger Verkehr entwickelt, welcher jedoch wegen der ans dieser Straße vorkommenden steilen Stellen, namentlich bei der Verfrachtung von Gütern, in überaus empfindlicher Weise behindert wird, wodurch weite Kreise der Bevölkerung und insbesondere die in der Gemeinde St. Martin vorfindlichen Kaufleute und Gewerbsleute schwer betroffen erscheinen. 478 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. osušenje ljubljanskega barja, v toliko popolniti, da bi se s tem osušen jem združila zložba v zmislu druzega odstavka § 1. predloženega zakonskega načrta. O do-tičnih svojih sklepih naj poroča deželni odbor v bodočem zasedanji.» Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec dr. Tavčar: Kar se tiče tretjega branja, prosim, da bi se izvršilo šele v zadnji seji, ker je mogoče, da bo popraviti še kako tiskovno pomoto, v desetih minutah je tako vse pri kraju. Deželni glavar: Torej se bo tretje branje zakonskega načrta vršilo v zadnji seji. Na vrsto pride sedaj točka: 4. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve podpore vasi Plavški Rovt pri Jesenicah za napravo nove občinske ceste in glede uvrstitve sedanje zasebne, od Jesenic na Planino držeče rudniške ceste med okrajne ceste (k prilogi 60.). 4. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Gewährung einer Unterstützung an die Ortschaft Hohenthal bei Assling behufs Herstellung einer neuen Geineindestraße und betreffend die Einreihung der von Assling nach Alpen führenden dermaligen Priv at-Erzstraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 60.). Poročevalec Božič: Visoki zbor! Vas Plavški Rovt nad Jesenicami vložila je dne 8. junija 1896 prošnjo na deželni zbor, da bi se dovolila izdatna podpora za zgradbo nove občinske poti, ki bi se odcepila pri km V5 od rudniške, kranjski obrtni družbi lastne ceste, in ki drži potem dalje na Planino in v Sv. Križ. Prosilci utemeljujejo prošnjo s tem, da ima sedanja stara občinska pot na nekaterih mestih do 50 °/0 strmine, da imajo posestniki na Plavškem Rovtu precej dobro obdelanega sveta in da morejo le z velikim naporom vozove speljavati na višino in da je teh posestnikov komaj 13, da torej niso v stanu, sami brez podpore zgradbe izvršiti. Ta prošnja je bila potem rešena v XIX. seji dne 11. julija 1898 in sicer je takrat deželni zbor naročil deželnemu odboru, da vse potrebno ukrene v ugodno rešitev. Deželni odbor je potem pred vsem naročil županstvu na Jesenicah, da o potrebi te ceste poroča in naznani tudi troške, ki bi bili v to svrho potrebni. Županstvo na Jesenicah je temu naročilu ustreglo in je zlasti na-glašalo, daje cesta nujno potrebna, kar trdi tudi deželni stavbni urad. Po načrtu, katerega so prosilci tej prošnji priložili, odcepila bi se ta nova občinska pot od rudniške, kranjski obrtni družbi lastne ceste pri takoimenovam žrjavovi žagi in bi potem držala na Plavški Rovt. Širjava bi po načrtu znašala poprečno 4 m, dolžina pa 1080 m. Troške zgradbe cenilo je županstvo prvotno samo na 3584 gld., v poznejši vlogi z dne 22. oktobra 1897 je pa predložilo od strokovnjaka izdelani podrobni troškovni prevdarek in pokazalo se je, da bodo troški dokaj višji in da bodo znašali z vštetimi troški za odkup sveta in za napravo novega mostu čez Jeseniški potok vred 5688 gld. 80 kr. Ta svota ni pretirana, ako se v poštev jemlje tamošnji bregovih svet in da bo tudi podporno zidovje provzročilo dokaj troškov. Ker ima sedanja občinska pot do 50 % strmine, nikakor ne odgovarja naj skromnejšim zahtevam, ki se morejo stavIjati do cest, in ker bo zgradba združena z razmeroma velikimi troški, katerih 13 posestnikov zmoči ne more, in ker se je pridružila tej prošnji tudi občina Jeseniška, ki se je izrekla, da je tudi ona pripravljena pod gotovimi pogoji kaj prispevati, predlagal je deželni odbor, kateremu se je tudi upravni odsek pridružil, naslednje: «Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) Vasi Plavški Rovt v občini Jesenice se za napravo občinske ceste, ki bi se od rudniške ceste odcepila in držala na Plavški Rovt, dovoli podpora 1000 gld. iz deželnega zaklada pod tem pogojem, da podpira to gradnjo tudi občina Jeseniška tako izdatno, da bo nje izvršitev zagotovljena. 2. ) Deželni odbor se pooblašča, da nakazuje to podporo v izplačevanje po napredku gradnje. Zgradba te ceste je pa v najtesnejši zvezi z nastopno zadevo. V uvodu svojega poročila sem naglašal, da se bo ta nova cesta odcepila od rudniške, kranjski obrtni družbi lastne ceste, torej od privatne ceste, in držala potem na Plavški Rovt. Iz tega je že razvidno, da ne bi imela ta cesta sama po sebi nobenega pomena, ako ne bi kranjska obrtna družba dovolila vožnje po jednem delu rudniške ceste v dolžini 1050 m in bi morala torej v proti vnem slučaju vas Plavški Rovt, oziroma Jeseniška občina izdelati še enkrat večjo cesto poleg že obstoječe rudniške ceste na Jesenice. Kranjska obrtna družba se je pa izrekla na dotično vprašanje, da je pripravljena, jeden del te privatne ceste odstopiti, vendar pa s tem pogojem, da bi ji dotični posestniki na Plavškem Rovtu za to ali odstopili lov, kakor ga je odstopila vas Planina, ali pa da bi od vsakega voza plačali 40 kr. pristojbine ali mitnine, kakor to stori vas Planina. V dotični seji so se odborniki izrekli proti temu ker menijo, da lovska zakupnina, ki znaša 35 gld., XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 477 glasujoči imeti toliko zemljišč v rokah, da odpade na tista zemljišča najmanj dve tretjini katasterskega čistega donosa, da se je potem bati, da bi se pri nas le preveč lahko dobila tista polovica lastnikov, ki je potrebna za vložbo provokacije. Odsek je bil mnenja, da bodo ravno mali posestniki, kjer bodo krajne razmere take, da bi bilo od zložbe pričakovati dobrih vspehov, da bodo tedaj posebno taki mali lastniki, ki imajo svoja zemljišča popolnoma razkosana, ker so jih morda v različnih časih kupili, se oklenili misli, da je tu dana prilika zemljišča okrožiti potom komasacije in bodo potem strastno posegli po zložbah, posebno tedaj, če se ljudstvo o namenu tega zakona ne bo zadostno poučilo. Odsek se je bal, če bi večina malih posestnikov zahtevala potom provokacije uvedbo zložbenega postopanja, da bo dostikrat polovica tistih posestnikov taka, da niti jedna tretjina dotičnih zemljišč ne bo njihova last, in da potem, če bi bila provokacija vložena od takih posestnikov, ne bo mogoče doseči po § 98. potrebne večine. V tem pogledu je zastopnik cesarske vlade naglašal —■ in tu se moramo pred vsem zanesti na tiste skušnje, na katere se sklicuje cesarska vlada, ki je pri takih podjetjih že udeležena, dočim mi takih skušenj dozdaj še nimamo — da drugod v tem oziru ni bilo nobenih zaprek. Naglašal je, in to po vsej pravici, da se mora takoj od pričetka gledati na to, da bo operat na tak način izdelan, da bo mogoče že iz operata samega se prepričati o koristi nameravane zložbe in naglašalo se je dalje, da bo v tem pogledu dobro delo več izdalo, kakor oj stri predpisi. Odsek se je vsled tega podvrgel nazorom vlade, tembolj, ker se je tudi pri dotični enketi cula izjava vladnega zastopnika, da stoji vlada na tem stališču, da se dotični predpis državnega zakona ne da predrugačiti niti na boljše niti na ložje. Videli smo, da se je v enketi nasvetovala malenkostna sprememba § 66. tako, da naj bi se reklo, da postavi deželna komisija krajnega komisarja, da izvrši potrebna osnovna dela, ter naredi zložbeni načrt tedaj, kadar zahteva krajnega komisarja vsaj večina lastnikov — državni zakon zahteva namreč le polovico lastnikov, dočim je enketa zahtevala en glas več, toda ostalo je pri določilu državnega zakona, tako da bo torej to določilo deželnega zakona soglasno z državnim zakonom. Ker vlada te male spremembe ni hotela sprejeti, je bilo tem manj pričakovati, da bi sprejela tako spremembo, kakor jo je nasvetoval odsek prvotno, spremembo torej, ki bi bila vložbo provokacije bistveno otežkočila in poostrila in tem manj je bilo torej pričakovati, da bi zakon, ako bi se bil sprejel odsekov nasvet, zadobil Najvišje potrjenje. Pri teh razmerah in ker odsek zavzema stališče, da je načrt zakona sicer dober in da obeta mnogo uspeha, ako tisti, ki ljudstvo tako radi v gospodarskih zadevah poučujejo, to stvar tudi resno v roke vzamejo in torej ljudstvo poučijo, da je od tega zakona pričakovati obilo dobrih sadov vsaj za gotove pokrajine — zategadelj, pravim, je odsek se umaknil od svojega zahtevka ter predložil tako besedilo, kakoršno je najti v prvotnem vladnem načrtu zakona. Predlagam torej, da visoka zbornica sprejme § 66. tako, kakor je tiskan v prilogi, samo, kakor sem že prej omenil, s to spremembo, da se v tretji vrsti po besedah: «poljedelskih zemljišč» in v nemškem tekstu po besedah: «landwirtschaftlichen Grundstücke» vejica izpusti. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, ki pritrjujejo § 66. s spremembo, katero je nasvetoval gospod poročevalec, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec dr. Tavčar: (Skliče §§ 67. do 98., ki obveljajo brez razgovora. — Ruft die §§ 67 bis 98 auf, welche ohne Debatte angenommen werden.) § 99! Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. K. k. Landesprästdrnt E.vrellen) Freiherr von Hein: Ich erlaube mir auf einen Druckfehler im ersten Alinea in der 4. Zeile aufmerksam zu machen. Es heißt im 1. Alinea (bere — liest): . . . «Catastralreinertrages ihrer in der Zusammenlegung einbezogenen Grundstücke»; es muss aber lauten: «ihrer in die Zusammenlegung einbezogenen Grundstücke». Poročevalec dr. Tavčar: Ta pomota se je poprej prezrla in predlagam torej, da se v četrti vrsti nemškega besedila popravi beseda «der» v «die» in sprejme ta paragraf še s to spremembo. Deželni glavar: Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec dr. Tavčar: (Skliče §§ 100. do 131., ki s prečitanim naslovom in uvodom načrtanega zakona vred obveljajo brez razgovora. — Ruft die §§ 100 bis 131 auf, welche sammt dem verlesenen Titel und Eingang des Gesetzentwurfes ohne Debatte angenommen werden.) 8 tem je torej sprejet 1. odsekov predlog. Sedaj predlagam, da se sprejme še drugi predlog, v katerem se deželnemu odboru naroča, da pridobi zakonskemu načrtu Najvišje potrjenje. (Obvelja. — Angenommen.) Dalje predlagam, da se sprejme še nastopna resolucija: «Deželnemu odboru se nalaga, premišljati o tem, bi li ne kazalo, deželne zakone, s kojimi se zaukazuje 476 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. wird Sorge tragen müssen, um den diesfälligen Aufgaben und den Anforderungen der Bevölkerung in jeder Richtung entsprechen zu können. Ich kann nur nochmals bitten, dieses so wichtige Gesetz auch in Zukunft nicht aus dem Auge zu lassen und werde mich sehr freuen, wenn man nach Jahren einmal wird sagen können, unser heutiges Werk habe dem Lande wirklich Vortheil und Segen gebracht. (Odobravanje. — Beifall.) Deželni glavar: Želi še kdo besede v splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec dr. Tavčar: Predno preidemo v nadrobno razpravo, prosim, da se popravijo sledeče tiskovne pomote, ki so se vrinile, ker se je predloga v naglici tiskala in ki se niso mogle v pravem času odstraniti: V § 3. nemškega teksta, v prvem odstavku, 7. vrsta je beseda «zweitem» premeniti v «zweiten»; — v drugem odstavku, na koncu točke 7., je namestu pike vriniti nadpičje. V § 4. nemškega teksta je v 12., oziroma 13. vrsti «Abrut-schungen» ločiti praviloma -Abru-tschungen». V § 5. slovenskega teksta v 12. vrsti je namestu «pod» vriniti «s». V § 17. nemškega teksta, v 3. oziroma 4. vrsti, je «Theillung» pravilno pisati «Theilung». V § 19. nemškega teksta, v tretjem odstavku, 3. vrsta, je beseda «Landcommissäre» premeniti v -Local-commissäre». V § 23. nemškega teksta v 3. vrsti je «Greminal-sitzungen- spremeniti v «Gremialsitzungen». V § 32. v slovenskem tekstu, 2. vrsta, je po besedi «fevdnih» vriniti vejica; — v nemškem tekstu, 5. vrsta je namestu «unmittelbar» vriniti «mittelbar». V § 33., nemški, v 2. vrsti, je besedo «herschende» pravilno pisati -herrschende». V § 34., nemški, v drugem odstavku, 9. vrsta, je namestu «zunächt» pisati -zunächst». V § 39., nemški, četrti odstavek, v 1. vrsti, je po besedi «dieselben» vriniti besedo -Bestimmungen». V § 41., slovenski, v prvem odstavku, 8. oziroma 9. vrsta, je namesto «trettjinama» pisati pravilno «tretjinama». V § 52., slovenski, v 2. vrsti, je po besedi «interesentov» vriniti vejica; — dalje je v 4. vrsti po besedi «da» vriniti vejica. V § 54., nemški, 2. vrsta,je «Augenschein» spremeniti v «Augenscheine». V § 66., slovenski, v 3. vrsti, je po besedi «zemljišč» izbrisati vejica. V § 79., nemški, 10. vrsta, je namesto -Aber» pisati «Ueber». V § 80., slovenski, v tretji vrsti, je izbrisati številka «3». V § 93., nemški, v četrtem odstavku, 4. vrsta, je po besedi «Betrages» izbrisati vejica. V § 95., slovenski, v drugem odstavku, 4. vrsta, je po besedi «občinah» izbrisati vejica; — v nemškem tekstu, v 1. vrsti, je po besedi «ist» izbrisati vejica, beseda «dem» pa je spremeniti v «den». V § 96., slovenski, v 2. vrsti, je izbrisati besedo «potem». V § 99., nemški, je v drugem odstavku, 2. vrsta, beseda «Termin» spremeniti v «Termine»; v tretjem odstavku, v predzadnji vrsti, je po besedi «berufenden» vriniti vejico. V § 102., slovenski, v prvem odstavku, v 7. vrsti, je po besedi «da» vriniti vejico. V § 111., nemški, v drugem odstavku, 4. vrsta, je § «109» spremeniti v «106». V § 122., slovenski, v predzadnji vrsti, je izbrisati besedo «zaporedoma». Te pomote torej prosim popraviti. Sicer pa prosim dovoljenja, da mi ni treba vsakega paragrafa šele prečkati, ampak da ga samo imenujem in gospodje, ki žele govoriti, naj se pa pri dotičnem paragrafu oglasijo. Deželni glavar: Ali so gospodje poslanci zadovoljni s tem načinom poročanja? (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Ker gospodje pritrjujejo, bo torej gospod poročevalec samo imenoval vsak paragraf, ne da bi ga čital. Prosim, gospod poročevalec! Poročevalec dr. Tavčar: (Skliče § 1. do 65., ki obveljajo brez razgovora. — Rust die § 1 bis 65 auf, welche ohne Debatte angenommen werden.) Pri paragrafu 66. moram še bolj natanko razložiti, zakaj je odsek od že preje omenjenega svojega nasveta odstopil ter se potem zadovoljil z besedilom, kakor je tu zdaj tiskano. Odsek je bil namreč s pričetka tega mnenja, daje tudi na Kranjskem pričakovati vseh tistih težlcoč, ki so se proti zložbam pokazale v drugih deželah, kjer je komasacijsko postopanje že jako razvito in razširjeno. Nadalje je bil odsek mnenja, da je brez-dvojbeno pričakovati, da bo uvedba postopanja imela gotove posledice v tem pogledu, da bo stala precej denarja, kar je po sebi umevno. Kdor si napravi nekako skico, kako da se bo postopanje dognalo, mora gotovo priznati, da bodo morali tudi udeleženci doprinesti nekaj žrtev, četudi bosta država in dežela k do-tičnim troskom prispevali. Odsek je bil s početka mnenja, da treba postopanje tako kakor na Nemškem urediti, tako torej, da se ne bi moglo pripetiti, da bi se postopanje dognalo, žrtve doprinesle, končno pa da bi vse to v vodo padlo. Odsek je bil posebno mnenja, da je med § 66. in poznejšim § 98., ki predpisuje, koliko glasov se mora združiti pri glasovanju o zložbenem načrtu, prehuda razlika. Odsek je bil namreč te misli, da, če treba tam dveh tretjin vseh lastnikov pri glasovanju in če morajo ti za operat XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 475 toliko zemljišča, da bi dajala vsaj polovico čistega ka-tasterskega donosa. Cesarska vlada stoji namreč na stališču, da je po dotičnem državnem zakonu meja, v kateri se mora gibati deželni zakon, ozko črtana na ta način, da predpisuje državni zakon, da ima polovica vseh lastnikov za zložbo pripravnih zemljišč pravico vložiti veljavno provokacijo. Z ozirom na ta pojasnila je odsek odstopil od nameravane spremembe, ker se mu je zdelo neprimerno, da bi se zaradi tega morda celi zakon, od katerega je mnogo koristi pričakovati, postavil v nevarnost, da ne bi dobil Naj višjega potrdila. V ostalem se sklicujem, kakor rečeno, na tiskano poročilo. Omeniti mi je dalje, da je bil odsek soglasen v mnenju, da je od tega zakona pričakovati dobrega uspeha in da je prejkone popolnoma krivično mnenje, ki se je tu in tam izrazilo, češ, da bi bilo najbolje, ako se preko tega zakonskega načrta preide na dnevni red. Bil pa je odsek nadalje tudi prepričanja, da treba, ako hočemo blagotvorno delovanje na tem polju vpeljati, podati nekak vzor za komasacije po celi deželi. V tem pogledu se je odseku videlo, da bi bilo najprimernejše osuševanje ljubljanskega barja spraviti v dotiko in zvezo z zložbo v smislu drugega odstavka § 1. predloženega zakonskega načrta, kajti tu so razmere take, da je pričakovati velikih vspehov od zložeb zlasti v zvezi z osuševanjem, ki je po deželnih zakonih že sklenjeno. Zategadelj stavi odsek primerno resolucijo, s katero se pozivlje deželni odbor, naj razmotriva vprašanje, ali ne bi kazalo zakone glede osuševanja ljubljanskega barja tako popolnih, da bi se z osuševanjem združila tudi zložba zemljišč, ter potem, ako bi se pokazalo, da je to izvršljivo, eventualno predloži dotični zakonski načrt. Po teh opazkah priporočam visoki zbornici, da prestopi v podrobno razpravo o načrtu zakona v prilogi št. 64. in predlagam: «Visoka zbornica skleni: 1. ) Pridejanemu načrtu zakona se ustavno pritrdi; 2. ) deželnemu odboru se naroča, da sklenjenemu zakonu izposluje Najvišje potrjenje. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1.) Dem beiliegenden Gesetzentwürfe wird die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt; 2.1 der Landesausschnss wird beauftragt, für das beschlossene Gesetz die Allerhöchste Sanction zu erwirken.» Dalje predlagam še sledečo resolucijo: «Deželnemu odboru se nalaga, premišljati o tem, bi li ne kazalo, deželne zakone, s kojimi se zaukazuje osušenje ljubljanskega barja, v toliko popolnih, da bi se s tem osušenjem združila zložba v zmislu druzega odstavka § 1. predloženega zakonskega načrta. O do-tičnih svojih sklepih naj poroča deželni odbor v bodočem zasedanji.» Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Zeli kdo besede? Der Herr Abgeordnete v. Lenkh hat das Wort. Abgeordneter von Lenk h: Ich kann es als Antragsteller heute nicht unterlassen, meiner aufrichtigen Genugthuung und Freude darüber Ausdruck zu geben, dass wir, Dank der Fürsorge und dem Entgegenkommen der hohen Regierung, schon jetzt in der Lage sind, an die Berathung dieses so wichtigen Gesetzes zu schreiten. Ebenso gebe ich der Freude darüber Ausdruck, dass der Specialausschuss, der in den letzten Wochen mit diesem Gesetze sich befasst hat, fast übereinstimmend nicht nur die Nützlichkeit desselben, sondern auch dessen Ausführbarkeit anerkannt und dasselbe ohne wesentliche Aenderung acceptirt hat. Meine Hoffnung, dass dieses Gesetz im Lande sich immer mehr zu einem segensreichen gestalten wird und dass auch die kommenden Generationen so recht den Nutzen desselben fühlen werden, diese Hoffnung schöpfe ich in erster Linie daraus, dass Oesterreich — wir können es mit Stolz betonen — ein noch viel größeres Reformwerk einer gedeihlichen, ja glänzenden Lösung zugeführt hat — ich meine die österreichische Grundentlastung, die Befreiung des Bauernstandes, die Herstellung des vollen individuellen Eigenthums. Der Erfolg dieses Werkes ist ein unleugbarer und wird nicht nur hier, sondern auch im Auslande in seiner vollen Tragweite gewürdigt, so dass ich glaube, dass alle diejenigen, welche damals vielleicht nicht nur in ihren Empfindungen, sondern — um es offen zu sagen — auch in ihren wohlerworbenen Rechten verletzt waren, dies heute als fait accompli hinnehmen, das vieles besser geniacht hat und das eine Voraussetzung war der weiteren befreienden Gesetze, zu welchen ich insbesondere auch das Com-massatiousgesktz zähle. Das Commassationsgesetz ist ja int Wesen nichts anderes, als die Befreiung von der letzten Fessel, die wir ans dem Mittelalter überkommen haben, nämlich dem Flurzwauge, der de facto heute noch besteht und drückend genug auf die Bewirtschaftung des größeren, mittleren und kleineren Besitzes einwirkt. Die Bedeutung dieses Gesetzes wird heute schon in ländlichen Kreisen voll und ganz erkannt; doch ist da begreiflicherweise noch manches Vorurtheil, manche Schwierigkeit zu überwinden. Es mag das Gesetz auch noch in inancher Richtung des Ausbaues bedürfen; aber die Vor-urtheile werden immer mehr schwinden, wenn mau in der Lage sein wird, auf concrete Beispiele Hinweisen zu können, auf wirklich durchgeführte Operationen. Die hohe Regierung hat in anderen Ländern, so in Niederösterreich und Mähren, in wirklich großmüthiger Weise die ersten Commassationen durch Beistellung der besten technischen Kräfte und materielle Unterstützung gefördert. Dasselbe steht auch hier zu erwarten. Wenn wir dann ein solches Demonstrationsobject geschaffen haben werden, auf welchem nicht allein die Bewirtung durchgeführt und die einzelnen Parcellen und Felder bequem zugänglich gemacht sein werden, sondern wo man überdies die gesammten Fortschritte der Culturtechnik zur Anwenditng gebracht, wo man wirkliche Meliorationen wird geschaffen haben — dann wird es leicht sein, die Bevölkerung auf solche Objecte hinzuweisen, und ich zweifle nicht, dass dann eine Provocation auf die andere folgen wird. Es dürfte uns baittt nur an technischen Kräften fehlen, an fähigem Nachwuchs, für den das Land 474 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. početka zavarovanje pri poselskik bolniških blagajnicak uvedi fakultativno, ne pa obligatorno. To je bil materijal, ki ga je odsek za letno poročilo imel na razpolaganje pri razpravi o vprašanju gledč bolniškega zavarovanja poslov, in ta materija! utegne morebiti tudi visoko zbornico nekoliko orientirati o stvari. Iz tega gradiva sama ob sebi resultirajo vprašanja, o katerih se je bilo odseku dorazumeti. Odsek je bil j edin o tem, da deželni zbor nikakor ne sme kar odkloniti vse stvari, nego da mora pripo-znati umestnost nekega daljnega razvoja bolniškega zavarovanja, umestnost enega koraka naprej na potu, po katerem se je država postopila zboljšanja občili socijalnih razmer. Odsek je torej načelno za razširjenje bolniškega zavarovanja. Izbirati nam je mej uredbo bolniškega zavarovanja tistih delavskih krogov, katerim to zavarovanje dozdaj ni pristopno ali vsaj ne pristopno pod enakimi pogoji, kakor obrtnim delavcem, izbirati nam je ■— pravim — med uredbo tega zavarovanja, potom deželnega in med njega uredbo potom državnega zakonodajstva, z drugimi besedami: izbirati med deželno, oziroma občinsko poselsko bolniško blagajnico. Ne da se tajiti, da gre morda v marsičem prednost poselskim blagajnicam, lcakoršne so solnogradske ali dolenje-avstrijske, vendar je v odseku za letno poročilo prevladalo mnenje, da na Kranjskem vsaj za zdaj še ne moremo nanje misliti. V omenjenih dveh deželah so se jih oklenili zlasti zaradi tega, ker so po vsi pravici menili, da je bolje držati se že obstoječih naprav, nego ustvarjati nove. Kavno ta razlog govori pa pri nas za to, da se bolniškemu zavarovanju poslov in kmetskih delavcev prilagodijo obstoječe okrajne bolniške blagaj-nice, baš zaradi tega, ker že obstoje, akopram jih mnogokdo ni vesel in akopram je želeti, da se njih neokretna uredba primerno preustroji. Vrhu tega je premisliti, da nam po deželi ne dostaje bolnic, pa da bi ravno brezplačno oskrbovanje zavarovanih poslov v bolnicah iz humanitarnih obzirov najbolj ugajalo poslom ter zajedno najbolj razbremenilo gospodarje. Odsek za letno poročilo se je moral tembolj odločiti za bolniško zavarovanje poslov pri državnih bolniških blagajnicah, ker po njegovih mislih nikakor ne gre, da se bolniško zavarovanje poslov in kmetskih delavcev pri nas že zdaj proglasi obligatornim ali prisilnim. Istotako kakor v drugih deželah, moramo tudi pri nas trditi in vsak, kdor pozna gospodarski položaj naše dežele, mora za resnično pripoznati, da velika večina naših kmetskih gospodarjev ne zmore visocih premij, katere je plačevati obligatornim bolniškim blagajnicam. Res je, da privrženci vseobčega bolniškega zavarovanja obetajo znižanje premij, če se krog zavarovancev razširi — po sistemu velikih številk, ki ima gotovo svoj prav, — toda malo verjetno je, da bi se premije skrčile v toliki meri, da jih bode mogel nositi naš navadni kmet s svojimi posli, kateri se bodo itak le prekmalu vzdramili in po znanih izgledih skušali svoje breme zvaliti na ramena gospodarjeva. Zato je bil odsek za letno poročilo soglasno mnenja, da se je za zdaj omejiti na fakultativno bolniško zavarovanje poslov in kmetskih delavcev in to za fakultativno zavarovanje pri bolniških blagajnicah po državnem zakonu o bolniškem zavarovanju delavcev, kateri zakon bi bilo primerno popolnih. Kedar se to zgodi, treba bode seveda izpremeniti poselski red kranjski. Oprt na navedene razloge zatorej odsek za letno poročilo predlaga: «Deželni zbor skleni: 1. ) Deželni zbor vojvodine Kranjske smatra za primerno razmeram dežele Kranjske, da se zakon s 30. marca 1888, drž. zak. št. 33., glede bolniškega zavarovanja delavcev tako popolni, t. j. krog tistih osob, katere so po § 3., odstavku 2. in 3. tega zakona upravičene za pristop k bolniškemu zavarovanju, tako razširi, da bodo tudi osobe, katere imajo posle, s svojimi posli vred upravičene pristopiti k bolniškemu zavarovanju po načinu določenem v zakonu o bolniškem zavarovanju; če se napominani državni zakon tako izpremeni, bode potom deželnega zakonodajstva one gospodarje, ki se poslužujejo te pravice, za slučaj bolezni svojih poslov oprostiti odgovornosti, oziroma povračilne dolžnosti, ki jih sicer zadeva. 2. ) Deželnemu odboru kranjskemu se naroča, da ta sklep oznani c. kr. ministerstvu za notranje stvari in deželnemu odboru sleskemu.» Usojam se priporočati visoki zbornici, da blagovoli pritrditi tema predlogoma odseka za letno poročilo. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogoma odseka za letno poročilo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj prestopimo k točki: 12. Priloga 64. Poročilo posebnega odseka o načrtu zakona glede zložbe poljedelskih zemljišč (k prilogi 46.). 12. Beilage 64. Bericht des Specialansschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke (zur Beilage 46). Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! V imenu posebnega odseka za posvetovanje o načrtu zakona o zložbi poljedelskih zemljišč se mi je pri tej točki dnevnega reda sklicevati najprej na tiskano poročilo, k oj emu odsek nima ničesar posebnega dodati. Omeniti pa moram vendar, da je odsek potem, ko je bilo to poročilo že tiskano, se znova posvetoval o § 66. in pri tej priliki z ozirom na pojasnila, katera mu je dal zastopnik cesarske vlade, odstopil od nasvetovane spremembe tega paragrafa v tem smislu, da bi morala večina provokantov imeti XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX, Sitzung mn 12. Mm 1899. 473 blagajnico v svrho podpiranja poslov in dninarjev, kateri zbole. Dovoljeno je pa, da se več občin združi in skupno ustanovi tako blagajnico. Pripominam, da je tukaj ustanovitev bolniških blagajnic občinam naložena imperativno, dočim je ubožni zakon iz 1874. leta — kakor sem gori naglašal — občinam le dajal pravico snovati bolniške blagajnice. Vsak posel, bodisi moškega ali ženskega spola, ki služi v vojvodini solnogradski, razen deželnega stolnega mesta, in isto tako vsak dninar in vsaka dninarica mora v občinsko bolniško podporno blagajnico plačevati mesečne prispevke, kateri znašajo za moške posle 16 kr. in za ženske posle 12 kr. na mesec, za dninarja pa 20 kr. in za dninarico 15 kr. na mesec. Istotako mora tudi vsak gospodar v vojvodini solnogradski zvunaj deželnega stolnega mesta prispevati v občinsko bolniško podporno blagajnico, in sicer za moške posle po 4 kr. in za ženske po 3 kr. na mesec. Zato je gospodar oproščen vsacega plačila, če mu kateri posel zboli. Ce občinska podporna blagajnica ne more izhajati z omenjenimi prispevki, s prihranki in drugimi dohodki, mora občina, oziroma morajo občine, katere so si ustanovile blagajnico, če ni drugače, vsako leto nedostatek proti povračilu brezobrestno posoditi. V nekaterih slučajih je deželni odbor, ki nadzira ustanovitev in upravo vsake take blagajnice, opravičen občinski bolniški podporni blagajnici priskočiti s posojilom, katero se v obzira vrednih primerljajih tudi odpusti. Gospodar jamči za vplačilo prispevkov svojih poslov v blagajnico in je upravičen jih poslom pri mezdi odtegniti. Dninarji so dolžni sami prispevke v blagajnico vplačevati. Vsi prispevki v občinsko bolniško podporno blagajnico mogö izterjati se upravnim potem. Opravila posamičnih občinskih bolniških podpornih blagajnic vodi posebno svetovalstvo, sestoječe iz najmanj treh členov. To svetovalstvo določa, ali je zbolele posle in dninarje zdraviti doma, ali jih je oddati v bolnico, in skrbeti mu je za to, da se ustanove bolnice, kjer je potreba. Vsak posel in vsak dninar, ki zboli, ima, če je redno vplačal svoj prispevek, pravico na polno brezplačno oskrbovanje, toda k večjemu le za 60 dni. K oskrbovanju pripada zdravniška pomoč, zdravila, stanovanje, hrana in postrežba. Gospodar ima pa vendar pravico, svojega bolnega posla, če je ta zadovoljen, doma imeti, ali ga na svoje stroške v kako bolnico dati; če ga pa neče doma imeti, mora v treh dneh, ko posel zboli, bolnika zglasiti pri upravnem sveto-valstvu. To je v kratkih potezah podoba občinskih bolniških podpornih blagajnic solnogradskih. Te blagajnice, katere so izprva imele hude nasprotnike, so se zdaj na Solnogradskem popolnoma udomačile in večina občinskih zastopov solnogradskih se je na vprašanje ondotnega deželnega odbora izjavila za nadaljni obstanek teh blagajnic, pa zoper zavarovanje poljedelskih in gozdarskih delavcev pri državnih bolniških blagajnicah, češ, da bi to zavarovanje preveč obremenilo gospodarje. Kakor kaže, prijajo te solnogradske občinske bolniške podporne blagajnice tudi deželnemu zboru sle-skemu in deželnemu odboru dolenjeavstrij sitemu, kar je lahko umevno, ker se nahaja na Dolenjem Avstrijskem razen Dunaja, ki ima svojo mestno poselsko bolniško blagajnico, ltacih 20 poselsltih bolniških blagajnic, s katerimi je občinstvu popolnem ustreženo. Letno vplačilo gospodarja je prilično zmerno in znaša 1 gld., V/2 gld., 2 do 3 gld. k večjemu, zato gospodarju ni treba plačevati oskrbnih troškov v bolnici, če posla vanjo odda, niti ne zdravnika in zdravil, če bolnega posla doma obdrži. Istotako je na Slesltem več občin pripravljenih ustanoviti take poselske bolniške blagajnice. Deželni odbor dolenjeavstrijski je hotel zvedeti mnenje okrajnih glavarstev, župnih uradov in občinskih zastopov o splošnem uvedenji poselsltih bolniških blagajnic na Dolenjem Avstrijskem in je v to svrho razposlal vprašalne pole. Ne morem se spuščati v podrobnosti vseh šest vprašanj, ki so bila stavljena, nego samo to navajam, da se je izreklo 71 % vprašanih oblastev za ustanovitev poselsltih bolniških blagajnic in samo 29°/0 proti nji. Poselske bolniške blagajnice dolenj eavstrij ske se bistveno razlikujejo od državnih okrajnih bolniških blagajnic. V državne bolniške blagajnice plačujeta delavec in gospodar, in sicer delavec večji prispevek; v poselske bolniške blagajnice dolenjeavstrij ske prispeva samo gospodar. Zato treba omeniti, da so mnogi odgovori na vprašalnih polah deželnega odbora dolenjeavstrijsitega zahtevali, naj tudi posli , oziroma kmetski delavci, prispevajo k bolniškim blagajni cam, ne samo gospodarji, t. j. naj se uredi poselslta bolniška blagajnica glede prispevkov tako, kakor so urejene obligatorne bolniške blagajnice obrtnih delavcev in solnogradske bolniške podporne blagajnice za posle. Ali bodi pristop k poselskim bolniškim blagajnicam obligatoren ali fakultativen, o tem so bila mnenja vprašanih oblastev različna. Mnoga so izrazila željo, naj se poselske bolniške blagajnice osnujejo tako, da se bodo sčasoma razvile v zavode, ki bodo negovali tudi starostno presltrbovanje poslov. Pogosto pa so se v odgovorih ostro napadale zavarovalnice za slučaj nezgod in okrajne — sploh obligatorne bolniške blagajnice, katere so po tem takem tudi na Dolenjem Avstrijskem po deželi skrajno nepriljubljene in to zaradi kompliciranega birokratskega aparata in zaradi silno visocih premij. Poleg teh vprašalnih pol se je deželni odbor dolenjeavstrij ski posvetoval o stvari tudi s praktičnimi kmetskimi gospodarji in večina teh gospodarjev je priporočala bolniško zavarovanje kmetskih poslov in delavcev pri okrajnih bolniških blagajnicah v zmislu § 3. državnega zakona o bolniškem zavarovanji delavcev, toda s pristavkom, da mora,]o delavci in posli tudi sami prispevati. Zavarovanje kmetskih delavcev in poslov naj bi bilo obligatorno, pristop malih kmetskih gospodarjev in njihovih družin pa fakultativen. Končno ne smem prezreti, da je tudi c. kr. dolenj eavstrijsko namestništvo deželnemu odboru dolenje-avstrijskemu razodelo svoje nazore o stvari. Ono odo-bruje namero ustanovitve poselskih bolniških blagajnic ter ji pripisuje važen socialnopolitičen pomen; za združenje kmetskih delavcev s pravimi posli se namestništvo ne more ogreti; vrhu tega nasvetuje, da se vsaj iz 472 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. nice utegne biti tudi v teh besedah, vendar jih je —-vsaj pri nas — potrditi le cum grano salis: pri nas se prepričanje o dobrotah bolniškega zavarovanja med kmetskim ljudstvom menda pač ni še tako globoko vkoreninilo, da bi to prepričanje j edino provzročalo faktično vrvenje kmetskega stanovništva v mesta in zlasti v industrijalne kraje. Pri nas tudi ni bilo še slišati, da so kmetski gospodarji tako vneti za bolniško zavarovanje, kakor baje na Gorenjem Avstrijskem. Ekspert z Gorenjeavstrijskega je pri omenjeni enketi namreč jako toplo priporočal razširjenje obligatornega bolniškega zavarovanja na posle, in v dokaz te potrebe je navajal, da so na Gorenjem Avstrijskem že zdaj mnogi gospodarji prostovoljno vpisali svoje posle pri okrajnih bolniških blagajnica.h in zanje plačujejo določene prispevke. Samo ob sebi se umeje, da so imeli vsi eksperti pri enketi v mislih obligatorno bolniško zavarovanje, kakršno v prvi vrsti ustanavlja državni zakon s 30. marca 1888. 1. Večina ekspertov se je tudi izrekla za uredbo razširjenega bolniškega zavarovanja potom državnega zakonodaj st va, in le posamični eksperti so zavzemali stališče, da ostani uredba bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev pa poslov pridržana deželnemu zakonodajstvu. Ni se čuditi, da so bili eksperti pri enketi tako soglasno zavzeti za razširjenje bolniškega zavarovanja. Vlada je bila na enketo povabila samo zastopnike tistih krogov, ki so že v kakšni zvezi z obstoječim bolniškim zavarovanjem delavcev; eksperti so bili vzeti iz raznih vrst delavcev, kateri po zakonu spadajo pod obligatorno bolniško zavarovanje , dalje izmed do ti čn ih delodajalcev, izmed uradnikov bolniških blagaj nie in zavarovalnic za slučaj nezgod, izmed strokovnih veščakov in naposled izmed zdravnikov pa lekarnikov. Umevno je, da so vsi ti sloji složni glede razširjenja zavarovanja, pa da se niso upirali raztezanju zavarovalne dolžnosti; nekateri, namreč v prvi vrsti delavci, morajo že iz «principa» biti za razširjenje bolniškega zavarovanja in ti so tudi krepko naglašali ta princip; drugi bi se bili tudi lahko sklicevali na kakšen «princip», pa se rajši niso, nego so le navajali vse polno najlepših razlogov za svoje nazore. Tistih, katerih se najbolj tiče razširjenje bolniškega zavarovanja, tistih namreč, kateri naj se na novo pritegnejo bolniškemu zavarovanju, tistih ni bilo zraven, tisti niso mogli izreči svojega mnenja, ker jih nihče za njihovo mnenje — vprašal ni! Zato gre vsa čast in hvala tistim deželnim odborom, kateri so se uprli raztezanju zavarovalne dolžnosti na vrat na nos in vlado energično pozvali, naj opusti razširjenje bolniškega zavarovanja na poljedelske in gozdarske delavce pa na posle toliko časa, dokler svojega stališča v tem vprašanju ne označijo deželni zbori, v katerih kompetenco po obstoječih zakonih spadajo določila glede bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev in pa glede poslov sploh. Kateri deželni odbori so se na ta način potegnili za pravice deželnih zastopov, ne vem; posnel sem nekemu dopisu deželnega odbora dolenj eavstrij skega na ministerstvo za notranje stvari z 28. januarja 1899., št. 1736 — temu dopisu sem posnel le toliko, da je več deželnih odborov to storilo in daje deželni odbor dolenj eavstrij ski se njim pridružil. Kar se tiče konkretnega vprašanja glede bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev, dotaknili so se ga trije deželni odbori: solnogradski, tirolski in dolenjeavstrijski. Tirolskemu deželnemu odboru ugaja sicer razširjenje bolniškega zavarovanja na poljedelske in gozdarske delavce, zajedno pa tirolski deželni odbor naglaša težave, s katerimi se bode boriti uredbi tacega zavarovanja; ostala dva deželna odbora sta naravnost zoper razširjenje bolniškega zavarovanja na poljedelske in gozdarske delavce. Med deželnimi zastopi so se — kolikor sem se mogel poučiti — bavili z razširjenjem bolniškega zavarovanja trije deželni zbori, namreč solnogradski, sleski in gališki. Poslednja dva sta razpravljala stvar le v obče, ne da bi se bila izrekla niti pro niti contra razširjenje bolniškega zavarovanja glede poslov in kmetskih delavcev, vendar je videti, da utegne deželni zbor sleski zavzeti tisto stališče, kakor solnogradski, ki se je izrekel proti bolniškemu zavarovanju poljedelskih in gozdarskih delavcev, kakor tudi domačih poslov pri državnih bolniških blagajnicah. Glede vojvodine solnogradske je to tudi popolnem naravno. Iz početka sem dejal, da deželno zakonodajstvo še nikjer ni uredilo bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev, oziroma poslov, kar je v veljavi državni zakon s 30. marca 1888. L, drž. zak. št. 33. To je istina. Vojvodina solnogradska pa je že prej imela zakonitim potom urejeno skrb za bolne posle in dninarje, torej vsaj za en del poljedelskih in gozdarskih delavcev. Dotični, zdaj veljavni deželni zakon solnogradski je sicer res z 29. novembra 1888. L, torej nekoliko mesecev mlajši, nego državni zakon o bolniškem zavarovanji delavcev, toda ta deželni zakon je le nekoliko izpremenil «deželni zakon z 22. februarja 1886. L, št. 20., s katerim se določa ustanovitev občinskih bolniških podpornih blagajnic za posle in dninarje vojvodine solnogradske.» Pa tudi že pred tem zakonom so obstajale na Solnogradskem občinske bolniške blagajnice na podstavi «Ubožnega zakona za vojvodino Solnogradsko z 30. decembra 1874. L, dež. zak. št. 7. ex 1875.» Ta zakon je dal občinam pravico snovati bolniške blagajnice; kjer se je pa osnovala taka blagaj-nica, tam so morali vanjo vplačevati prispevke posli, delavci itd., izkratka vsi ljudje, ki so služili ali delali v občini, če niso bili dolžni vplačevati v druge bolniške blagajnice. Na mesto teh določil ubožnega zakona je stopil deželni zakon z 22. februarja 1886., oziroma oni z 29. novembra 1888. leta. Da visoka zbornica zve, kako so urejene solnogradske «občinske bolniške podporne blagajnice za posle in dninarje», treba da iz zakona navedem glavna določila. Deželni zakon z 20. decembra 1888.1. določa v § 1., da je vsaki občini vojvodine solnogradske izvzemši deželno stolno mesto, ustanoviti bolniško podporno XIX. seja dne 12. maja 1899, — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 471 Deželni glavar: Na vrsto pride sedaj: Ustno poročilo odseka za letno poročilo o marg. št. 5. § 11. letnega poročila. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsans-schusses über Marg.-Nr. 5 des § 11 des Rechenschaftsberichtes. Poročevalec Grasselli: Visoka zbornica! Od vsega letnega poročila torej je še preostala § 11. marg. št. 5., katera je v marsikaterem oziru zanimiva. Iz te marg. št. smo zvedeli, daje deželni odbor sleslci pozval deželni odbor kranjski, naj mu oznani svoje mnenje o bolniških blagajnicah za posle ali pa naj provocira deželnega zastopa kranjskega sklep o ti stvari. Deželni zbor sleslci je namreč vlani povodom razprave o izpremembi poselskega reda za Sleslco naročil svojemu deželnemu odboru, naj predloži deželnemu zboru zakonski načrt o bolniških blagajnicah za posle. Deželni zbor sleslci se je z izpre-membo poselskega reda bavil že celo vrsto let in v teh letih zavrgel tri ali štiri načrte poselskega reda, ki jih je bil predložil deželni odbor. To bodi mimogrede v tolažbo povedano našemu velecenjenemu deželnemu odboru, ki iz tega lahko izprevidi, da imajo tudi drugi deželni odbori svoje križe in težave s sitnostjo tovarišev deželnih poslancev, katerim nikoli ni moči ustreči! Poleg nekaterih lcompetenčnih vprašanj in poleg poselskih spričeval se je sukal boj zaradi poselskega reda v deželnem zboru sleslcem najbolj okoli določil glede skrbi za bolne posle. Vsi sleslci poslanci so na-glašali važnost te stvari, toda nekateri so jo razmotri-vali bolj s stališča gospodarja in so se zaradi tega na pr. poganjali za to, da se skrajša doba štirih tednov, za katerih mora gospodar tudi na Sleslcem kakor pri nas preskrbovati bolnega hlapca ali bolno deklo na štirinajst dni; drugi so zavzemali stališče poslov, katero stališče se seveda bolj približuje nazorom, ki jih zastopa moderna socijalna politika. Naposled je dobil deželni odbor sleslci kakor rečeno nalog, predložiti zakonski načrt o bolniških blagajnicah za posle, in deželni odbor sleslci je najprej vprašal c. kr. vlado, ali bi ne hotela predlagati tako izpremembo državnega zakona o bolniškem zavarovanji delavcev, da bi se zavarovali posli kar pri obstoječih okrajnih bolniških blagajnicah. Odgovor ministerstva za notranje stvari na to vprašanje je doslovno natisnen v letnem poročilu pod marginalno številko, s katero se baš bavimo. Ministerstvo je izreklo, da je pripravljeno državni zakon o bolniškem zavarovanji delavcev tako dopolniti, da se razširi krog tistih osob, katere so upravičene pristopiti bolniškemu zavarovanju, če bi tako razširjenje ustrezalo željam in potrebam ne le Sleske, nego tudi drugih dežela. Vsled tega je želel deželni odbor sleski zvedeti tudi mnenje deželnega odbora, eventualno deželnega zbora kranjskega. Velecenjeni naš deželni odbor je žal svojo luč postavil pod polovnik, zavil se je v gost molk in deželnemu zboru pustil popolnoma prosto roko zadeti pravo v ti kočljivi stvari. Odsek za letno poročilo se je kar čudil, da ga je doletela čast, reševati tako imeniten nalog in si je bil popolnoma v svesti svoje dolžnosti, da po slabih svojih močeh skuša opravičiti laskavo zaupanje, katero je vanj stavil deželni odbor. Pred vsem je opomniti, da spada uredba skrbi za bolne posle in špecijelno uredba bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev v področje deželnega zalconodajstva. Državni zakon s 30. marca 1888. L, št. 33., tičoč se bolniškega zavarovanja delavcev, poslov sploh nikjer v misel ne jemlje, izrecno pa določa (§ 3.), da je bolniško zavarovanje poljedelskih in gozdarskih delavcev urediti s posebnimi deželnimi zakoni. Dejanski deželno zakonodajstvo od tistihmal še nikjer ni uredilo bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev, cesarska vlada pa je sama postavila na razgovor vprašanje, ali bi ne kazalo, razširiti obligatorno ali prisilno bolniško zavarovanje tudi na take osebe, katere dozdaj niso podvržene dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni. Leta 1897. je namreč zborovala na Dunaj! enketa, katero je sklicalo ministerstvo za notranje stvari zaradi preosnove zakona o bolniškem zavarovanji delavcev, in prvo vprašanje, o katerem se je bilo posvetovati enketi, merilo je na to, kakšne želje imajo interesovani krogi glede razširjenja bolniškega zavarovanja. Enketa se je shajala v skupinah, in sicer je bilo 'takih skupin sedem. Prva skupina je sestajala iz zastopnikov Moravske in Sleske; druga iz zastopnikov Cešlce; tretja iz zastopnikov Ga-lišlce in Bukovine; četrta iz zastopnikov Gorenje Avstrijske, Solnogradslce, Tirolske in Predarlslce; peta iz zastopnikov Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorske in Dalmacije; šesta iz zastopnikov knapovskih blagajnic in sedma iz zastopnikov dolenjeavstrijslcih. Ogromna večina vseh ekspertov pri ti enketi se je izrekla za razširjenje bolniškega zavarovanja na vse tiste, ki proti mezdi ali plači delajo («welche gegen Lohn oder Gehalt arbeiten»). Torej so med temi zapopa-deni tudi poljedelski in gozdarski delavci in pa posebno domači posli. Pri ti priliki omenim, da se je v enketi število poljedelskega in gozdarskega delavstva cislit-vanskega cenilo na 6l/a milijona oseb, izmed katerih jih pripada 800.000 domači služinčadi ali poslom v ožjem pomenu. Torej večina ekspertov vseh skupin se je izrekla za to, da se tudi posli pritegnejo splošnemu prisilnemu zavarovanju za slučaj bolezni. Samo dva eksperta, oba iz Dolenje Avstrijske (župan Wimmer iz Scheibsa in pa Jax, posestnik rudnikov v Waidhofen a. d. Ybbs), sta ugovarjala razširjenju bolniškega zavarovanja na kmetske posle ali poljedelske delavce; dva eksperta, eden iz Tirolske in pa kranjski, naš gospod tovariš Klein, sta se potezala za bolniško zavarovanje samo domače služinčadi. Dva eksperta, eden s Češkega in eden s Štajerskega, sta trdila, da je vzrok pomanjkanja poljedelskih delavcev in sploh poslov na kmetih to, da kmetsko ljudstvo sili v mesta k obrtnim in industrijalnim podjetjem, ker hoče biti deležno dobrot bolniškega zavarovanja. Nekoliko res- 470 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. Ich stehe auf dem Standpunkte, dass das hohe Haus über diesen Gegenstand Beschlüsse gefasst hat, die heute feststehen und in deren Durchführung der Landesausschuss die bekannte öffentliche Ausschreibung veranlasst hat. Wir haben im Landtage wiederholt nachdrücklich dem Wunsche Ausdruck gegeben und den Beschluss gefasst, dass über eine gewisse Summe zum Baue der Burg nicht hinausgegangen werden soll. Es sind die Landesfinanzen, welche uns diese Rücksicht auferlegen; anderseits ist es aber ebenso richtig und nicht zu verkennen, dass ein solcher Bau in würdiger Weise ausgeführt werden muss, und ich kann den Anschauungen des geehrten Collegen Grasselli in dieser Richtung nur beipflichten. Ich hoffe, es wird möglich sein, innerhalb der Grenzen, die wir festgestellt haben, auch den Bau in entsprechender und würdiger Weise durchzuführen. Was aber mich speciell zu meinen Bemerkungen veranlasst, ist der Umstand, dass diese Angelegenheit sich denn doch etwas über Gebür verschleppt. (Klici na desnici: — Rufe rechts: Sehr richtig!) Wir haben in dieser Richtung unsere Beschlüsse schon vor sehr langer Zeit gefasst; die Schwierigkeiten, mit denen der Landesausschuss zu kämpfen und die er nicht verschuldet hat, sind bekannt, ich hoffe aber, dieselben sind heute überwunden, und ich glaube, es muss nun ernstlich an die Arbeit gegangen und diese Frage endgiltig entschieden werden. Da wird es sich nun darum handeln, ob die Ausschreibung jenen Erfolg erzielen wird, den der Landesausschuss davon erwartet oder nicht. Wird der Erfolg eintreten, wird innerhalb der budgetären Grenze, die wir bestimmt haben, die Durchführung sichergestellt, dann unterliegt es keinem Anstande, an den Bau sofort heranzutreten, und ich hoffe, es wird, nachdem die Pläne von allen Sachverständigen und auch von anderen Kreisen eingehend geprüft, begutachtet und approbirt worden sind, auch ein entsprechendes, für das Land würdiges Resultat erreicht werden. Es ist aber auch die Möglichkeit nicht ausgeschlossen, dass diese Ausschreibung von dem gewünschten Erfolge nicht begleitet sein wird, und nur für diesen Fall möchte ich dem verehrten Landesausschusse eine kurze Anregung auszusprechen mir erlauben, die vielleicht auch vom hohen Hause getheilt werden wird. Wir haben wiederholt auch schon die Frage erörtert, ob es sich nicht empfehlen würde, das Landhaus auszubauen und dort in einer geringere finanzielle Mittel in Anspruch nehmenden Weise die nothwendigen Ubicationen sowohl für den Landtag wie für den Landesausschuss und die landschaftlichen Aemter zu beschaffen. Ich kann nicht als Sachverständiger sprechen, möchte aber betonen, dass von Seite der competenten Herren erklärt wird, dass dies möglich ist, und dass ein ganz entsprechender, wenn auch nicht monumentaler Bau, der ja dort auch nicht solche Anforderungen zu stellen hat, wie hier, mit bedeutend geringeren Mitteln ausgeführt werden könnte. Ich werde es bedauern, wenn der historische Platz, auf dem die Burg stand, nicht ausgenützt werden könnte zur Durchführung des Planes, welchen wir beschlossen haben. Wenn aber unüberwindliche Finanzschwierigkeiten im Wege stehen, muss man darüber hinweggehen; dann erlaube ich mir aber dem Landesausschusse die Anregung nahezulegen, wenn schon den großen historischen und Kunstrücksichten auf dem Congressplatze nicht Rechnung getragen werden kann, ob der Landesausschuss nicht mit einem Antrage an den Landtag herantreten wollte, welcher den Ausbau des Landhauses in entsprechender Form zum Gegenstände hätte. Eines steht für uns fest: eine höhere Ausgabe, als die, die wir beschlossen haben, darf nicht gemacht werden, wobei ich aber nicht ängstlich um ein paar tausend Gulden hin und her feilschen will. Eine Ueberschreitung in mäßigen Grenzen wird ja ebenso gerechtfertigt werden müssen, wie vielleicht ein Ersparnis zu erzielen ist. Sollte es aber nicht möglich sein, den Bau so auszuführen, so müssen wir an eine andere Form denken. Wir sind verpflichtet, den Ausbau der landschaftlichen Gebäude durchzuführen. Der Staat hat uns zu diesem Zwecke ein 3% Anlehen im Betrage von 550.000 fl. bewilligt, es ist das absolute Bedürfnis dafür in jeder Beziehung vorhanden, sowohl bezüglich der Unterbringung des Landesausschusses und der landschaftlichen Aemter, als bezüglich des Landtages, welcher in entsprechenden Räumen zu tagen gewiss auch den Anspruch erheben darf. Aus allen diesen Gründen erlaube ich mir, wenn Finanzrücksichten maßgebend sein müssten, die Anregung des Baues des Landhauses dem Landesausschusse in dem Sinne nahezulegen, dass auf dieser Grundlage wenigstens so rasch als möglich eine entsprechende Lösung dieser Frage, die sich etwas zu sehr verzettelt, angebahnt und durchgeführt werde. (Odobravanje na desni. — Beifall rechts.) Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Košak: Jaz se strinjam s poročilom gospoda poslanca Murnika in z gospodom baron Sohweglom, ki nasvetuje, da se stvar preveč ne zavleče. Deželni odbor naj bi torej zgradbe preveč ne odkladal in skrbel, da se rok napravi morda na dve leti. Sicer pa le še enkrat predlagam, da se marg. št. 17. vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Iz marg. št. 18. je razvidno, koliko se je prejelo 1. 1897. iz naklade na žganje in sicer čistih 418.550 gld. 79 kr. Prosim, da se to vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Dalje predlagam, da se vzame na znanje točka 19. (Obvelja. — Angenommen.) Istotako naj se vzame na znanje marg. št. 20. (Obvelja. — Angenommen.) Končno pa imamo še na koncu § 11. statistični izkaz, iz katerega je razvidno, koliko so razni okraji plačali naklade na žganje in koliko odpade naklade in žganja na vsakega prebivalca. Prosim, da se še ta izkaz na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) 8 tem bi bil torej končan § 11. izvzemši marg« št. 5. XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 469 urad mnenja, da se ne doseže pri oddaji zgradbe svote, katero je imel deželni zbor pred očmi. Stavbni urad je poročal na to, in predložil proračun. Odstranili so se nekateri okraski, ki so bili v Hraskyjevem načrtu, več stvari, ki so drage, ker so iz celega kamna in drugega materijala, celo na ključavnice se je šlo, vendar se je pa mislilo, če se že zida in da dežela tako veliko svoto, da mora vendar zgradba svojemu namenu primerna biti. Stavbni urad je tudi predlagal, da se neke stopnice odpravijo. Ene stopnice smo odpravili , ker so se izvedenci in deželni stavbni urad za to izrekli. Da bi se pa odpravile tudi krasne stopnice -Prachtstiege», pri katerih bi se 8000 gld. prihranilo, za to se pa deželni odbor vendar ni mogel odločiti, ker so te stopnice po mnenju strokovnjakov v resnici jako lepe. A ko bi se te stopnice odstranile, hi se prihranilo 8000 gld. in bi se tudi še nekoliko sob dobilo na tistem mestu. Deželni odbor je tedaj zgradbo razpisal. Razpisano je vse, kar je narejeno in narejenih je pa tudi jako veliko podrobnih načrtov, katere je omenil gospod poslanec dr. Papež, veliko popolnih podrobnih načrtov, tako da se bodo gospodje podjetniki lahko o vsem potrebnem prepričali. Razpisale so se pa te reči le pod tem pogojem, da se res oddajo dela le, če se. doseže to, kar je zahteval deželni zbor, sicer pa ne, in v poslednjem slučaju bo deželni odbor s posebnim poročilom stopil pred deželni zbor, v katerem bo povedano, da se dela za zaželjene svote niso mogla oddati in se bo nasvetovalo, kaj naj bi se tam ali tam še skrčilo. Kar se tiče okraskov, se je pa že toliko skrčilo, da se tu ne bo dalo več posebno dosti prihraniti. O temeljnem risu, o manzardah govoriti, mislim, da bi tukaj ne bilo na pravem mestu, ker nimamo načrta pred očmi; eden bo verjel, da je tako, drugi, da je tako, torej stala bi oseba proti osebi, ali trditev proti trditvi, ampak le to prosim na znanje vzeti, da se je vse odstranilo, kar je bilo mogoče, in da se je na podnebske razmere tudi oziralo. Realko je zidal arhitekt iz Dunaja, ampak ljudje se niso ozirali na tukajšnje razmere, pri nekdanji Tavčarjevi hiši je bilo ravno tako, bili to tuji gospodje, ki so mislili, da zidajo na Dunaju in vsled tega se je moralo pozneje veliko popravljati. Pa jaz sem popolnoma prepričan, da naš stavbni urad vse to ve in se bo popolnoma na to oziral. Edina nejasna stvar, katere nikdo danes ne more popolnoma razjasniti, je, kaj je s temeljem. Kopalo se je že na več straneh, ampak se ne pride na pravi, dobri temelj, in tako izvedenci — ne jaz — sodijo, da je ta svet tak, kakor pri realki, namreč da se bo moralo, če ne vseskozi, pa vsaj na več krajih delati s piloti. To je edino, kar je nejasno, druge stvari so pa popolnoma jasne in deželni odbor bo pa le tedaj oddal zgradbo, kadar se bo popolnoma uveril, da se ne prekorači od deželnega zbora dovoljena svota in jaz torej mislim, da je bilo, če visoka zbornica še stoji na dotičnem svojem sklepu, popolnoma pravilno ravnano od deželnega odbora, da je zgradbo razpisal. Trajala bo tri leta in jaz se prav nič ne bojim, da bo od de-.žalnega zbora dovoljena svota prekoračena. Slučajno sem govoril s tremi gospodi, ki so ponudniki, in rekli so, da bo tekom teh treh let materijal postal dokaj cenejši in torej jaz mislim, da je od strani deželnega odbora vse popolnoma previdno ravnano bilo in da bomo še precej nižje cene dosegli, kakor so v razpisu navedene. Prosim visoko zbornico, da bi blagovolila ta pojasnila na znanje vzeti. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Papež ima besedo. Poslanec dr. Papež: Kratko opazko nasproti gospodu predgovorniku moram napraviti. On pravi, da se to ne bo prekoračilo, kar se je določilo od deželnega odbora za zgradbo. Ta številka se ne bo prekoračila, pravi. Jaz sem popolnoma preverjen, da ne, ampak ob enem je gospod predgovornik rekel, vsaj jaz sem to posnel, da utegne ostati pri Hraskyjevih načrtih; če pa ostane pri Hraskyjevih načrtih in se ne sme prekoračiti potrebščina, katera je razpisana, potem si bo izbiral podjetnik materijal in bo ta slabši. To je posledica. Plani, načrti Hraskyja so v resnici lepi. Jaz sem to ob svojem času v finančnem odseku priznal, da so izredno lepi in tudi v zbornici sem to priznal, ampak jaz sem se, predno sem poročal v finančnem odseku, razgovarjal z nekim tujim nad-inženirjem, ki je izdeloval in nadzoroval tudi zgradbe parlamentov v drugih deželah, in tisti mi je rekel, Hraskyjevi načrti so izredno lepi, krasni, ampak predragi in je tudi povedal pomisleke glede arhitekture, glede rizalitov, potem pa glede dohodov, hodnikov za občinstvo do zbornice in za poslance do zbornice, in pravi, da se tangirata dohoda v enem mestu. Razun tega je rekel, da je koridor preozek, da so stopnice preozke. Te pomisleke, katere je prej omenjeni nad-inženir povedal, je slišal nek odličen član finančnega odseka, ki mene sedaj posluša; ta je bil zraven, ko je nadinženir izrazil pomisleke in zato prosim deželni odbor, naj te pomisleke vendar upošteva kot resne in naj gleda na to, da se razmerje med planom, dokler ni restringiran, in med nasproti planu prenizko napravljenim trošlcovnikom —■ ne bo obrnilo v škodo deželi. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel ima besedo. Abgeordneter Excellenz Freiherr v. Schwegel: Die durch den Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses angeregte Debatte, den Bau der landschaftlichen Burg betreffend, zwingt mich, und ich bitte dies zu entschuldigen, auch zu einigen ganz kurzen Bemerkungen über diesen Gegenstand. Ich werde mich natürlich in eine bautechnische Discussion dieses Gegenstandes umsoweniger einlassen, als derselbe nicht einmal, sondern wiederholt in diesem hohen Hause erörtert und eingehend besprochen worden ist. 468 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. in bolj drago zidalo, kakor je praktično treba, ako-ravno še vedno lahko ostane monumentalna stavba. Opomnim le še to, da manzard ni treba. Lepo je, če so, če jih pa ni, se jih tudi ne pogreša. To se da tako prirediti, da tudi ne bo grdo. Ce so pa man-zarde, je prvič veliko dražje, ker se sploh narede in drugič, ker se potem težko streha z opeko krije. To bo tudi v tem slučaju težko. Pa v proračunu je rečeno, da se bo streha s škrli krila. Jaz sem proti šlcrlom, kakor sem sploh proti škrlom, kar se tiče stavb v Ljubljani; to naj se opusti, ker so škrli glede na naglo premenjavo temperature v Ljubljani nepraktični. Ako se manzarde odpravijo, se utegne streha kriti z opeko, bodisi z navadno ali z -Falzziegel-, ali s črno opeko, vse eno bo prav elegantno krito, in jaz priporočam deželnemu odboru, da bi se tudi na to oziral. Opominjam le to, da tista dela, ki niso razpisana, bi stala po proračunu 67.500 gld. in to je ravno prenizko. Pri centralni kurjavi so troški proračunjeni na 14.201 gld. To je, mislim, prav za prav naprava sama, kar je mašinelno; če so cevi zraven, ne vem, ali strokovnjak mi je rekel, da bo to stalo 20.000 gld. najmanj. Potem imamo še notranjo opravo — Möbellieferung, Tapezirung — 10.000 gld. Tu je rekel strokovnjak, da bo to prej več znašalo kakor 20.000 gld., kakor pa pod 20.000 gld. Potem pa imamo limito, katerega smo stavili, namreč na svoto 375.000 gld., že prekoračen, kajti vse to bo stalo več kakor 396.000 gld. Te opazke sem hotel storiti, ne da bi morebiti komu kaj očital, ampak jaz le opozarjam na to, da je treba Hraskyjeve načrte prenarediti, predno se more narediti zanesljivi -Vorausmaß». Ako bi se letos začelo delati tam do takozvane -Sockelhöhe», bi to samo po sebi na eni strani ne bilo v nevarnost prenaredbi načrta, ampak na vsak način je treba, če se kaj zida, da se temeljni ris prenaredi. Ako se ne prenaredi, se tudi temelj ne more povsem pravilno izkopati. In zato bi jaz priporočal deželnemu odboru, da, če mogoče, to stvar še nekako premisli in recimo za eno leto kasneje se odloči, ker še ni stavbna pogodba sklenjena. In ker je gotovo, da bo letos materijal dražji in tudi drugo leto morebiti, zato tudi na te razmere glede materijala prosim se ozirati. Deželni glavar: Gospod poslanec Grasselli ima besedo. Poslanec Grasselli: Visoka zbornica! Gotovo nihče ne more ugovarjati načelu, katero zagovarja gospod predgovornik, da treba povsod in torej tudi pri zgradbi deželnega dvorca šte-diti. To načelo je popolnoma opravičeno in tudi jaz je zagovarjam z vso odločnostjo. Gospod predgovornik se je pa posebno upiral arhitektonski ornamentiki, ki je v misel vzeta pri tej novi zgradbi, in je grajal, da je projektant preveč okraskov nakopičil, o čemur je pač meni težko soditi, kakor tudi ne vem, ali imajo drugi gospodje deželni poslanci kaj več pojma o načrtih, kakor jaz, ki jih nisem videl. Torej v principu ima gospod predgovornik popolnoma prav in preverjen sem, da mu bodo vsi drugi gospodje poslanci pritrdili, vendar pa moram jaz na-glašati, da naj se deželni odbor ne uda preveč temu svarilnemu glasu, katerega je sedaj izpustil gospod poslanec dr. Papež, ampak po mojih mislih je dolžnost deželnega zastopa, da postavi poslopje, katero odgovarja ne le zahtevam estetike, ampak tudi važnosti namena, za katerega se postavi, in naposled tudi interesom deželnega stolnega mesta. Želim torej, da deželni odbor uvažuje pomisleke, ki jih je v tej smeri izgovoril gospod predgovornik, vendar pa upam, da ga te besede ne zapeljejo tako daleč, da bi nam namesto morebiti preobloženega dvorca postavil kako kasarno. Daljni odgovor prepuščam gospodu poročevalcu v deželnem odboru, ker jaz o detajlu nisem poučen. Deželni glavar: Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Visoka zbornica! Že lanskega leta sem o celi stvari moral nekoliko besed spregovoriti zaradi tega, ker se je stavila do deželnega odbora glede zgradbe deželnega dvorca neka interpelacija. Vzrok, zakaj se že takrat zgradba ni razpisala, sem že takrat navedel in, če se ne motim, tudi že letos, ko se je šlo za nek vodovod. Prav natanko se na vse podrobnosti ne spominjam , ker nisem pričakoval, da bo pri letnem poročilu tudi deželni dvorec prišel na dnevni red, vendar se je pa zgradba razpisala, ker je deželni zbor popolnoma določeno sklenil, kaj mora deželni odbor storiti. Ko bi tako določeno ne bilo, bi bil moral deželni odbor poročati deželnemu zboru, kaj da je v tej stvari naredil. Naročilo se je deželnemu odboru, da se morajo izvedenci povprašati in ti so se povprašali in se je tudi oziralo na marsikatero opazko, katero so ti izvedenci napravili. Načrt Hraskyjev so pa vsi pohvalili od prvega do zadnjega, še celo taki od njih, o katerih se je mislilo, da bi sami radi načrte napravili. Načrt, kakor gaje napravil deželni inženir, sedanji profesor na visoki tehniški šoli gospod Hrasky, je tedaj od izvedencev bil sojen tako, da vstreza popolnoma tistim zahtevam, katere je deželni zbor v svojem sklepu na tako poslopje stavil. Ko se je pa prišlo k računu, ko se je pregledal preudarek troškov po načrtu Hraskyjeve m, se je pa našlo, da je ta račun pomanjkljiv in da ne vstreza zahtevam deželnega zbora in tedaj se je moral za nekaj čez 50.000 gld. skrčiti, tako da bi po tem računu cela zgradba stala 382.000 gld. V tej svoti so pa tudi obseženi troški za električno razsvetljavo, akoravno razsvetljava po mojem mnenju ne spada med zgradbene troške. Po teh posvetovanjih gospodov izvedencev je dobil, ko je gospod lirasky tudi naredil svoj popis zgradbe in troškovnik, deželni stavbni urad naročilo, da naj pregleda celo to stvar z ozirom na opazke gospodov izvedencev in da naj poroča o celi stvari, in ob enem se je reklo, da deželni odbor nikakor ne more razpisati zgradbe, če bi bil stavbni XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 467 Poročevalec Košak; Nimam k temu ničesa omeniti, ampak samo vprašam, če to, kar je gospod predgovornik govoril, spada pod to številko? — Sicer pa še enkrat predlagam, da se marg. št. 4. vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Dalje imamo marg. št. 5. (Bere marg. št. 5. do 15., ki se brez razgovora na znanje vzamejo. — Liest die Marg. Nr. 5 bis 15, welche ohne Debatte znr Kenntnis genommen werden.) Iz marg. št. 16. je razvidno, da so leta 1897. zavarovalnice vplačale gasilno - stražnemu zakladu 6658 gld. 321/a kr., tako da je njegova imovina na-rastla na 12.522 gld. 16*/g kr. in dalje je razvidno, koliko se je raznim gasilnim društvom dalo podpore, dočim to lansko leto ni bilo razvidno. Drugega nimam omeniti in prosim, da se ta točka vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) V marg. št. 17. se poroča, kako se je razdelilo 3 °/o državno posojilo. Pri tej priliki sem pooblaščen od odseka, vprašati deželni odbor: 1. ) zakaj se je zgradba deželnega dvorca tako zakasnila in 2. ) po kakih načrtih se bo gradil deželni dvorec? Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Papež ima besedo. Poslanec dr. Papež: Visoki zbor! Ker sem imel v zadnjih letih referat o deželnem dvorcu in ker se je takrat in vsled teh referatov občinstvo tudi zelo zanimalo ne samo kedaj, ampak tudi kako bo zidan in koliko bo stal deželni dvorec (Klici: —• Rufe: «Je že razpisana zgradba!») in ker so Hraskyjevi načrti bili predragi, je vendar naravno, da poprimem besedo, da se nekaj spravi v javnost, kar je morebiti še želeti. Jaz sem sicer vmes-klic slišal, da je zgradba že razpisana, ampak ravno zato si usojam sine ira et studio mnenje svoje izreči, ker je tukaj na pravem mestu. Razpisana so stavbna dela, to so prava zidarska dela večinoma, to je umevno, kajti druga dela: za centralno kurjavo, slikarije itd. pridejo kasneje za razpisati. Kolikor sem jaz seštel -— ne vem, če prav -— znaša potrebščina, kar je razpisano, 323.000 gld., ampak jaz imam en pomislek, to je tisti, katerega sem izrazil že predlansko leto, namreč Hraskyjevi načrti so bili predragi in deloma je bila potreba nastala, jih popraviti, ker v nekaterih važnih delih niso potrebi prav odgovarjali. Kar se tiče tega, da so bili predragi, se je želelo, da bi se vse prena-redilo, zlasti predrage fasade v judovski stezi in v gosposkih ulicah. Potreba se je tudi pokazala, pregraditi stopnice, ki so bile v meri pomanjkljive in potem se je izrekel pomislek, da se dohod občinstva in dohod poslancev v zbornico na enem mestu dotikata, kar bi ne smelo biti po načelu parlamentarnih stavb, kjer morata dohoda biti izolirana. Jaz ne vem, koliko se je temu ugodilo v stavbnem uradu, koliko se je oziralo na to, ampak toliko sem poizvedel, da se od Hrasky-jevega načrta nobena pičica ni spremenila in da se noben drug načrt ni naredil, ne pičica načrta. Jaz tudi toliko vem , če se hoče pravi načrtni izmer (Vorausmaß) narediti ■— to je poseben predmet pri izpitih za stavbne mojstre — je treba prej vse narisati. Dokler ni narisano na papirju, se nima podlage, da bi se s cirkeljnem merilo, koliko je to in to dolgo, in izmerila' kubična potrebščina itd. Torej to je že pomanjkljivo, akoravno bi se moralo sklepati, da se to sproti riše, ampak če se sproti riše, potem še podjetnik kaj drugega nariše, in potem ne vem, kako bo šlo pri ko-lavdaciji. Na drugi strani mi je tudi znano, da se je proračun res restringiral, in to je dobro, in kolikor je meni znano, bi se dal še bolj restringirati. Jaz mislim, da bi mi vendar ne smeli gledati na to, da se postavi kaka monumentalna stavba, in ako bi se tudi postavila, vendar ni treba toliko — recimo kiparskega dela (Steinmetzarbeiten, Bildhauerarbeiten). Jaz sem videl te načrte in videl, da je v hodnikih posebno veliko preobloženo s kiparskimi deli in to veliko stane, gradivo in delo in v tem oziru bi opozoril, ne da bi stavil posebnega predloga, deželni odbor, da bi to še enkrat pomislil, vsaj je tudi kolikor toliko sam svoj strokovnjak, da ve, če je kaj preobloženo, da toliko ni treba kiparskih del, da se to restringira morebiti še celo na polovico. Kakor je poslopje znotraj preobloženo, tako je preobloženo tudi zunaj, in vsa ta dela so obdržana tudi v proračunu in niso v proračunu restringirana. Kiparska dela znašajo, mislim, vsega skupaj nad 50.000 gld. — «Bildhauer und Steinmetzarbeiten» kakor sem bral; to je predrago. Dalje se je reklo že takrat, ko sem imel zadnji referat v finančnem odseku — to sem omenil v pričo Hraskyja pri seji, predno je všel — da naj se rizaliti proti kongresnemu trgu opuste, kajti ti so za vsakega arhitekta potrebni samo takrat, kadar je predolga, predolgočasna fronta; ta fronta proti kongresnemu trgu pa ni predolga, ker je v rizalitik ravno toliko okenj, kakor v stranski fasadi, namreč po dva o kuj a. Od merodajnih stranij sem slišal, da to ni lepo. Ce se to ne preriše, ostane pa še temeljni ris stari. Temeljni ris pa ne sme ostati, če se to prizna, da pridejo proč rizaliti in da se stopnice prenarede; in te stopnice se bodo gotovo prenaredile. Torej ni mogoče, da bi se zgradba sedaj razpisala, in jaz mislim, da je to nezrela reč. Bolje bi bilo še počakati. Kakor sem včeraj v prostem pogovoru z nekim arhitektom rekel, ne najdem velike analogije z zgradbo j usti čn e palače v Ljubljani, ki je tudi dolgočasna in zavlečena. Pri deželnem dvorcu je vse razpisano , pri justični palači pa samo kuhinja, in kadar bo ta dodelana, se bodo tam skuhali načrti za jetnišnico, in ko bo ta dodelana se bo mislilo morebiti na druge oddelke. Vlekla se bo ta zgradba, justične palače, tukaj pa je vse razpisano, in jaz le mislim, da je stvar nezrela. Jaz bi le priporočal deželnemu odboru, da ravna več po svoji glavi, kakor po glavi stavbnega urada, kajti noben tehnik ne bo pustil to, da bi se bolj lično 466 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung mn 12. Mai 1899. Deželni glavar: Gospod poslanec Zelen ima besedo. Poslanec Zelen: Visoki deželni zbor! Pogozdovanje Krasa je brez-dvombeno ena najplemenitejik državnih naprav. Osobito dosti sveta se je pogozdilo na Krasu preko južne železnice na tisti njeni strani, od kjer burja piha, da se bo sčasoma, v borevem nasadu zavetje za snežne zamete naredilo. Uprava južne železnice mora biti hvaležna za to ne le c. kr. državni vladi, ker je ta na državne stroške te borove nasade napravila, nego i dotičnim soseskam, koje so prepustile v namen teh nasadov svoj večinoma težko pogreši) i vi spašniški svet. Tudi drugod od Postojne naprej proti Reki, Pulju, Trstu in Gorici se vidijo tu pa tam z borovci nasajeni deli kraških spašnikov, kar je za krsni Kras jako znamenito in pohvale vredno za pogozditelje. Mej drugimi so i tržani senožeški v letu 1897. pripustili c. kr. agrarni komisiji dve pašniški parceli v pogozdovanje. Sprva so se taisti upirali pogozdovanju svojih spašnikov češ, da bi jih pogozdovanje zadrževalo v njih pesniških navadah in pravicah, in tudi radi tega, zakaj da gozdno nadzorstvo zadržuje individualno razdelitev njihovih gozdov, kateri se pod administracijo občine gospodarijo z ozirom na gozdne predpise. Imel sem priliko pred par leti tamo pri nas z merodajno osebo o gozdnih razdelitvah se snideti, koja mi je, vsled mojega pojasnila o gospodarstvu naših gozdov, obljubila, da se bodo naši gozdovi individualno razdelili, a pred, da moramo nekoliko pašniškega sveta v pogozditev prepustiti. Na podlagi te obljube so se potem po mojem pri-zadetju pašniško upravičeni tržani pogozditvi več hektarov pašniškega sveta udali, koja se je i meseca aprila 1. 1897. izvršila. A vidi se i pri teh nasadih, da se osebje gozdnega nadzorstva pri pogozdovanju kolikor toliko rado izogiblje pravega kraškega kamenitega sveta, kajti ostalo je na eni parceli do tri hektare kamenitega sveta mej pogozdenim ne pogozdenega. Ker sem bil svoječasno voditelj pogozdovanju Krasa, imam neovrgljive skušnje, da se vsak, tudi najbolj kam eni t svet da pogozditi; zato sem se že lansko zimo tukaj v Ljubljani na merodajno mesto podal ter ondi pripomnil, da bi se na omenjeni parceli še ostali, ne pogozdeni svet pogozdil. Povedal sem tamo i, da so postali upravičenci spašnikov nevoljni, ker se jim je le dobri spašniški ne pa i kraški svet pogozdil. In obljubilo se mi je na tem merodajnem kraju, da se bo še ostali svet na parceli št. 1344 pomladi leta 1898. pogozdil, kar se pa i letos zgodilo ni, akoravno sem i svoje skromne moči za čas dosaditve na razpolago dal in akoravno dotični še ne pogozdeni kameniti svet obupajoči vtis provzroča na potovalce, koji od Razdrtega proti Senožečam po državni cesti pridejo. Tudi od obljubljene razdelitve gozdov ni do danes še nikakega znamenja, akoravno so v obeh gozdih Loža in Brda skoro vsem drugim upravičencem, okoli 30 občin na številu, njih gozdni deli individualno razdeljeni. Da so pa senožeški upravičenci pogozdenih spašnikov, ker niso hoteli sveta za pogozditev, kakor že povedano, pripustiti, res nekaj slutili, se je v preteklem letu pokazalo. Vsak živinorejec ve, da je govedina v poletnem času v vročini nemirna, in da se ne da ukrotiti, ker ji nagajajo brencelj ni ali obadi in muhe; pri nas pravimo, da živina «bezla». Radi tega bezlanja je več živine v vročini lanskega leta v nezagrajene borove nasade prišlo. Dotični gozdni čuvaj je bil vselej koj zraven, ne da bi varoval škodo v nasadih, ker živina, kar je strokovno dognano, borovca ne prime, ker isti po smoli diši, ampak da se pokaže pridnega in zvestega čuvaja je dotične živinorejce pri c. kr. okrajnem glavarstvu ovadil in ovadeni so bili od 5 do 10 gld. globe in še posebej za gozdno škodo obsojeni, eni celo do 12 gld., med njimi taki, ki nimajo radi revščine in slabih letin sleherni dan kaj v lonec za hrano dati. Skoro vsi so se do visoke c. kr. deželne vlade pritožili, katera je v svojej previdnosti, kar je vse hvale vredno, vsem kazen na polovico reducirala, kar je pa še vedno trdo dotičnike zadelo, ker so morali i gozdno škodo, katere pa ni bilo, plačati. Odkritosrčno povem, da nisem nasproten pogozdovanju Krasa, kajti bil sem prvi ali vsaj med prvimi, ki sem velikokrat za to plemenito napravo svoje skromno pero v tačasnem edinem slovenskem listu «Novice» z veseljem zastavil, in sem še vedno izrečni prijatelj pogozdenju Krasa; a pogozdeva naj se pravi kraški kameniti ne pa travniški rodovitni svet, katerega živinorejec težko pogreša in rad za pašo porabi. Po vsem povedanem se končno še obračam do ekscelence visokorodnega gospoda deželnega predsed nika, da bi blagovolil ob priliki blagohotno ozir jemati na sledeče: 1. ) naj bi se živinorejci, ako njihova goveda nezagrajene meje c. kr. gozdnih pogozdovalnih nasadov prestopi tako drakonično ne bi kaznovali kakor do-sedaj, in naj prestopnik le tisto gozdno škodo plača, koja je bila v nasadih po njegovih govedih v istini provzročena in 2. ) naj vpliva na agrarno komisijo, da se obljubljena individualna razdelitev še ostalih senožeških gozdov «Loža» in «Brda» kmalu izvrši. Na prečastitega gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detela pa stavim sledeči poziv, da naj bi kot predsednik krašlce pogozdovalne komisije ob svojem času izvolil na pogozdovalno komisijo vplivati, da se tudi ostali kameniti svet na parceli št. 1344, katasterske občine Senožeške, dopogozdi. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, —• gospod poročevalec ? XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 465 Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XVIII. deželno-zborske seje dne 10. maja 1899.1. 1. Lesung des Protokolles der XVIII. Landtagssitzung vom 10. Mai 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XVIII. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der XVIII. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Gospod vitez Langer se je oglasil k besedi k zapisniku. Abgeordneter Ritter von Langer: Ich möchte einige Worte bezüglich der en bloc Annahme sprechen. Meiner Ansicht nach ist die en bloc-An-nahme einer Vorlage ein abgekürztes Verfahren, welches in der Geschäftsordnung nicht begründet ist und nur dann gehandhabt werden kann, wenn das Haus ausnahmslos dazu seine Zustimmung gibt. Wenn nur ein einziges Mitglied die Zustimmung nicht gibt, so steht dasselbe auf dem Standpunkte der Geschäftsordnung und widerspricht daher dem Vorgänge außerhalb derselben. Es ist absolut nicht möglich, dass eine en bloc-Annahme durch einen Majoritätsbeschluss erfolge, denn könnte dies geschehen, so wäre der Fall möglich, dass eine jeweilige Majorität in der Lage ist, eine Specialdebatte vollkommen unmöglich zu machen. Dann wäre es der jeweiligen Minorität unmöglich, Ab-änderungsantrüge vorzubringen, was jedenfalls nicht im Sinne der Geschäftsordnung wäre. Ich stelle daher an den Herrn Vorsitzenden die Bitte, die en bloc-Annahme nur in einem solchen Falle zu gestatten, wenn der einstimmige Ausspruch des Hauses dafür vorhanden ist. Deželni glavar: Strinjam se popolnoma z nazorom gospoda poslanca viteza Langerja in mislim, da sem doslej vedno tako ravnal, ker sem zmiraj vprašal: «Ali ni ugovora —», in ako bi se bil, ko se je predlagalo, da naj se zakonski načrt en bloc sprejme, kdo oglasil in temu ugovarjal, bi gotovo ne bil dopustil glasovanja en bloc, tako pa pač nisem mogel misliti, da hoče kdo ugovarjati, ako so gospodje vsi ustali, ko sem rekel, da naj gospodje poslanci, ki za to glasujejo, izvolijo ustati. V prihodnji seji bom pa vedno konštatiral, če je bil predlog, naj se pritrdi načrtu zakona «en bloc», enoglasno sprejet. Vprašam sedaj, ali želi kdo kak popravek v prej prečitanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik potrjen. 2. Naznanila deželnozborskcga predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar : Naznanjam, da si je gospod poslanec Luckmann izprosil dopust za današnjo sejo, ker se mora udeležiti posvetovanja pri c. kr. železniškem ministerstvu. Dalje je prosil za dopust gospod poslanec Loy in istotako gospod poslanec župan Hribar, ki si je izprosil dopusta do prihodnje srede. Gospod poslanec Lenarčič se je oglasil za besedo k dnevnemu redu. Poslanec Lenarčič: Ker imamo pod točko 12. obravnavati jako obširen zakonski načrt in je pričakovati, da se bo debata dalje časa sukala, morebiti kaki dve uri, bi si usojal predlagati, da bi se po 3. točki takoj prestopilo na 12. točko dnevnega reda. Deželni glavar: Ako ni nobenega ugovora, smatram, da se visoka zbornica s tem strinja. (Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.) Torej se bo sedaj obravnavala tretja točka in potem pa pride takoj na vrsto 12. točka dnevnega reda. 3. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 11.: Različne stvari. 3. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichts-ausschnsses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über § 11: Verschiedenes. Poročevalec Košak: Visoka zbornica! Cast mi je, v imenu odseka za letno poročilo poročati o § 11. letnega poročila izvzemši marg. št. 5. (Bere marg. št. 1. do 3., ki se brez ugovora na znanje vzamejo. — Liest die Marg. Nr. 1 bis 3, die ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Marg. št. 4. govori o shranitvi starih katastralnih listin, map in parcelnih zapisnikov v deželnem muzeju in prosim, da se vzame na znanje. 464 XIX. seja dne 12. maja 1899. — XIX. Sitzung am 12. Mai 1899. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gosp. poslanca Ivana Šubica o ustanovitvi deželne obrtne komisije (k prilogi 58.). 12. Priloga 64. Poročilo posebnega odseka o načrtu zakona glede zložbe poljedelskih zemljišč (k prilogi 46.). 13. Priloga 70. Poročilo finančnega odseka o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela (k prilogi 48.). Začetek seje ob 10. uri 25 minut dopoldne. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über bett selbstständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Ivan Subic inbetreff der Errichtung einer Landes-Gewerbecommission (zur Beilage 58). 12. Beilage 64. Bericht des Specialausschuffes über den Gesetzentwurf, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke (zur Beilage 46). 13. Beilage 70. Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bildung eines Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten (zur Beilage 48). Seginn der Sitzung um 10 Uhr 25 Minuten Vormittag. devetnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 13. maja 1899. Navzoči: Prvosednilt: Deželni glavar Oton pl. Detela in deželnega glavarja namestnik baron Leopold Liechten berg. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor Hein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Ivan Hribar, Alojzij Loy, Karol Luckmann. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XVIII. deželnozborske seje dne 10. maja 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 11.: Različne stvari. 4. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve podpore vasi klavski Rovt pri Jesenicah za napravo nove občinske ceste in glede uvrstitve sedanje zasebne, od Jesenic na Planino držeče rudniške ceste, med okrajne ceste (k prilogi 60.). 5. Ustno poročilo upravnega odseka o projektu in načrtu zakona glede preložitve deželne ceste Litija - Pluskava med Litijo in Šmartnem (k prilogi 66.). 6. Ustno .poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gosp. poslanca Franc Povšeta glede olajšave pristojbin pri pode-dovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev (k prilogi 49.). 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Matija Terkmana, posestnika na Strmcu pri Črnemvrhu, za podporo za napravo kapnice; b) županstva v Hrenovicab za podporo za napravo vodovoda v vaseh Bukovje in Gorenje. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o vpeljavi popotnega pouka za lončarstvo (k prilogi 67.). 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede ustanovitve šole meha-nieno-tehniške smeri za delovodje in za stavbni obrt (k prilogi 68.). 10. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve za opustitev odločene proge Zagrebške državne ceste v ICandiji pri Novem-mestu med deželne ceste (k prilogi 71.). Stenograpluffa Jkirlit der neunzehnten Sitzung des Kraintschen Landtages in Laibach am 12. Mai 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela und Landeshauptinaon-Stellvertreter Leopold Freiherr von Liech tend erg. — Regierungsvertreter: K. f. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und k. k. Landesregierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von : Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Ivan Hribar, Alois Loy, Karl Luckmann. — Schriftführer: Landschafts-secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XVIII. Landtagssitzung vom 10. Mai 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinins. 3. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsbcrichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über § 11: Verschiedenes. 4. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschusses, betreffend die Gewährung einer Unterstützung an die Ortschaft Hohenthal bei Assling behufs Herstellung einer neuen Gcmcindestraßc und betreffend die Einreihung der von Assling nach Alpen führenden dermaligen Privat-Erzstraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 60). 5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschnsses über das Project und den Gesetzentwurf, betreffend die Umlegung der Littai-Plus-kaier Landesstraße zwischen Littai und St. Martin (zur Beilage 66). 6. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschusses über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Franz Povse, betreffend die Gebüren-begünstigtmgen bei Uebernahme von kleinen und mittleren Besitzungen (zur Beilage 4n). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, u. zw.: a) des Matthias Terkman, Besitzers in Strmec bei Schwarzenberg, um Subvention behufs Errichtung einer Regencisterne; b) des Gemeindeamtes in Hrenowiz um Subvention behufs Errichtung einer Wasserleitung in den Ortschaften Bukovje und Gorenje. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Einführung des Wanderunterrichtes für die Thonindustrie (zur Beilage 67). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Errichtung einer Werkmeisterschule mechanisch-technischer Richtung und für Baugewerbe (zur Beilage 68). 10. Mündlicher Bericht des Berwaltuitgsansschusses, betreffend die Einreihung der aufzulassenden Agramer Reichsstraßenstrecke in Kandia bei Rndolfswert in die Kategorie der Landesstraßen (zur Beilage 71). 461 XVIII. seja dne 10. maja 1899. - - XVIII. Sitzung am 10. Mm 1899. 461 odbor denarno podporo in ker sta torej obe poročili finančnega značaja, predlagam, da se izročita finančnemu odseku. odsek ima ravnotako sejo v petek ob polu 10. uri dopoldne tukaj. Gospod poslanec dr. Papež ima še besedo. Deželni glavar: Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in torej se prilogi 67. in 68. izročita finančnemu odseku. Prihodnja seja bo v petek, dnč 12. t. m., ob 10. uri dopoldne in sicer pridejo na dnevni red v prvi vrsti danes nerešene točke, potem pa še sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje: — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung:) Poslanec dr. Papež: Došlo mi je od ravnatelja kmetijsko-kemičnega preskušališča dr. Kramarja sledeče pismo: (Bere: — Liest:) „Usojam si Vas uljudno prositi, ako blagoizvolite povabiti gospode deželne poslance, da si ogledajo kemično preskušališče ter se osebno prepričajo o delovanju zavoda.“ Gospod dr. Kramar mi je rekel, da je pripravljen, da gospodom to razkaže tudi v večernih urah, če ne utegnejo priti dopoldne ali popoldne, in da je v zavodu vsak dan od 7. do 9. ure zvečer. Naznanjam, da ima danes popoldne odsek za konzumna društva sejo, ampak ne ob 4. uri, kakor sem že bil naznanil, temveč šele ob polu 5. uri. Finančni odsek ima sejo v petek, dne 12. t. m., ob polu 10. uri dopoldne tukaj na strelišču in upravni Deželni glavar: Torej prosim to na znanje vzeti. Sklepam sejo. Konec seje ob 3. uri 15 minut popoldne. — Schluss der Sitzung mn 3 Uhr 15 Minuten Nach mittag. Založil kranjski deželni odbor. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 460 XVIII. seja dne 10. maja 1899. Deželni glavar: Glasovati nam je v prvi vrsti o odložilnem predlogu gospoda poslanca župnika Ažmana, ki predlaga, da se prestopi o poročilu upravnega odseka na dnevni red. Gospodje poslanci, ki so za ta predlog, izvolijo ustati. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim, da gospodje obstoje, da mi bo mogoče šteti. — Za predlog gospoda Ažmana glasuje petnajst gospodov poslancev. Prosim za nasprotno glasovanje in prosim gospode, ki so proti predlogu gospoda Ažmana, da izvolijo ustati. (Zgodi se. — Geschieht.) Dvajset gospodov glasuje proti. Torej je predlog gospoda poslanca župnika Ažmana padel. Sedaj pride še druga resolucija gospoda poslanca župnika Ažmana. Prosim gospoda poslanca, da mi jo izroči spisano. Poslanec Ažman : Umaknem predlog. Deželni glavar: Ker je gospod poslanec župnik Ažman svoj predlog umaknil, pride torej na vrsto resolucija gospoda poslanca ekscelence barona Schwegl-a, ki se glasi: (Bere: — Siest:) „Der Landesausschuss wird beauftragt, aufmerksam darüber zu wachen, dass jene Grundbesitzer der Gemeinde Veldes, welche nicht int Rayon des Cnrortes Veldes ansässig sind, in keinerlei Weise zu Beitragsleistungen irgend welcher Art lediglich zu Zwecken des Cnrortes herangezogen werden." Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in sedaj nam je še glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se preide v nadrobno razpravo zakonskega načrta. Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Torej prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1. Abgeordneter Freiherr v. Liechtenberg: Ich bitte, Herr Landeshauptmann! Ich beantrage die en-bloc Annahme des Gesetzes. — XVIII. Sitzung mit 10. Wut 1899. Deželni glavar: Predlog je, da se načrt zakona sprejme en-bloc. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Treba je še glasovanja o celoti in torej prosim gospode, ki pritrjujejo zakonskemu načrtu v celoti, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen) Zakonski načrt je v celoti sprejet in s tem je rešena 9. točka dnevnega reda. Z ozirom na pozno uro bomo za danes sejo končali. Došel mi je še samostalni predlog gospoda poslanca dr. Majarona. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga izvoli prečkati. Tajnik Pfeifer: (Bere: — Liest:) „Samostalni predlog poslanca dr. D. Majarona in tovarišev. Visoki deželni zbor blagovoli na podlagi § 19. deželnega reda skleniti: Visoka c. kr. deželna vlada se prosi, da čim preje izposluje ustanovitev c. kr. višjega deželnega sodišča v Ljubljani. V Ljubljani 9. maja 1899. Dr. D. Majaron, Grasselli, Iv. Hribar, Povše, Pakiž, A. Kalan, F. Ažman, F. Modic, Fr. Višnikar, Božič, Murnik, Lenarčič, Dr. Ivan Tavčar, Šubic, Pfeifer, Klein, Perdan, Žitnik, Schweiger, Zelen, Detela, Dr. Papež, Gabr. Jelovšek, Kajdiž.“ Deželni glavar: Utemeljevanje tega samostalnega predloga bom postavil na dnevni red ene prihodnjih sej. Gospod poslanec dr. Papež se je oglasil k besedi. Poslanec dr. Papež : Upravnemu odseku sta se izročili prilogi 67. in 68. deželnega odbora. Priloga 67. je poročilo o vpeljavi popotnega pouka za lončarstvo in o tem je predlog deželnega odbora za podporo, in priloga 68. je poročilo o ustanovitvi šole mehanično-tehniške smeri za delovodje in za stavbni obrt. Tudi tukaj predlaga deželni XVIII. seja dne 10. maja 1899. 459 treba za povzdigo tega zdravišča kaj storiti. Da se za to zdravišče in njegovo povzdigo kaj stori, to je živa potreba; razdružitev občine pa v narodnem oziru gotovo ne bo nič škodovala. Ta zadeva je bila prišla že lansko leto v razpravo in takrat je deželni odbor svoj predlog ravno tako podpiral, kakor danes, ali kdo je takrat ta predlog vrgel ? Lansko leto je razdružitvi nasprotoval Njega ekscelenca baron Schwegel in če za tem grmom tiči tisti pohlepni nemški zajec, kakor misli gospod poslanec Ažman, potem jaz jako dvomim, da bi se bil lansko leto Njega ekscelenca, ki je še dosti bistra glava in včasi jako dobro vidi, kaj utegne nemštvu koristiti, temu projektu upiral, če je res, da je mogoče na Gorenjskem s tem nekaj nemštva rešiti. Na drugi strani moram pa še nekaj omeniti. Jaz sem se bil vsled lanskega sklepa podal na lice mesta in tu sem imel priliko seznaniti se s sedanjim zastopom blejske občine. Reči moram, da je sedanji zastop sestavljen iz vrlih in poštenih mož, ampak prvi vtis, katerega sem od njega dobil, je bil ta, da od tega zastopa ni pričakovati, da bi podpiral interese zdravišča. Videl sem na eni strani sobe, kjer se je zborovalo, neko senco, o kateri se mi je pozneje povedalo, da je to župan blejske občine. V seji ni imel ta župan nobene besede, ampak glavno besedo so imeli blejski župnik in pa dva kapelama, ali če se ne motim, je bil jeden izmed teh kmet iz Bohinjske Bele, jeden pa domači kapelam Ti možje, ki so vsi vsaj tako narodni, kot je gospod župnik Ažman, so imeli pri dotični razpravi prvo besedo. Vsi trije pa so soglasno zahtevali razdružitev, niti jeden ni bil nasprotnik razdružitve, pač pa so bili proti temu, da bi se sedanja občina Bled razdražila samo v dve občini, marveč so zahtevali, da naj se z ozirom na to, da pri sedanjih razmerah ne more še dalje ostati, razdraži v tri občine, to je: Bled, Bohinjsko Belo in Ribno. Za to razdružitev so bili vsi, niti jednemu pa ni prišlo na um, da bi pretila zaradi tega kaka nevarnost v narodnem oziru. Iz tega je razvidno, koliko je vreden tisti argument proti razdružitvi, katerega gospod poslanec Ažman lansko leto še ni poznal, ampak ga je šele danes spravil na površje. In zakaj ga je spravil še-le danes na površje ? Gospöda moja, stvar je popolnoma jasna: spravil ga je še-le danes na dan, ker je prišla med tem časom blejska občina v roke tej (levi — linken) stranki, ali prav za prav v roke blejskega župnika. Ker gospod poslanec Ažman, dasiravno je dostikrat kakor jagnje oblečen, v svojem srcu strasten strankar, čuti, da bi bila j edina posledica razdružitve ta, kar pa tudi še ni gotovo, da pride njegova stranka ob gospodarstvo v tej občini, je vsled tega privlekel narodnostno vprašanje na dan. Nevarnost v narodnem oziru za Bled ne eksistuje, ker je obsolutno izključeno, da bi novi občini po razdružitvi sedanje občine imeli samo po dva volilna razreda. Meni so v zadnjih dneh došla pisma od vrlih narodnih mož, ki so vsaj toliko narodnega prepričanja, kakor gospod župnik Ažman, in ti možje prosijo za božjo voljo, da naj se vendar napravi konec dosedanji selcaturi, sicer mora XVIII. Sitzung mn 10. M ni 1899. Bled poginiti, ako ostane še nadalje taka uprava, kakor je sedanja. To je gotovo resnično in jaz bi nič druzega ne želel, kakor to, da se gospodje podaste na Bled, kadar bo imel občinski zastop svoje posvetovanje in tedaj boste videli, kaj preti Bledu, ako ga pustite v rokah takega občinskega zastopa, kakoršnega ima dandanes. Zategadelj bi mislil, da je razdružitev sedanje blejske občine dovoliti brez ozira na narodno vprašanje tembolj, ker je končno mogoče spremeniti tudi volilni red, ako bi bili tujci tako nasilni, da bi hoteli občino vladati, do katere nevarnosti pa ne pride, ako bo občina Bled tudi nadalje imela v svoji sredi toliko zavednih mož, kakor jih ima dandanes. Se nekaj moram naglašati. Razdružitve sedanje občine ne zahtevamo poslanci v tej visoki zbornici, ampak zahtevajo jo odlični interesente in dobri narodni možje iz blejske občine, ki neprestano naglašajo, da taka uprava, kakor jo imajo dandanes, pomenja smrt za zdravišče. Če hočete torej blejsko zdravišče spremeniti v priprosto, umazano gorsko vas, potem bodite proti razdruženju občine. Nelcon-sekventno pa postopate vendar vsi, ki ste sedaj proti razdružitvi, kajti jaz sem prepričan, da bi gospod župnik Ažman ne imel poguma se upirati razdružitvi te velike občine, ako bi deželni odbor ^predlagal, naj se razdruži v tri samostojne občine. Če bi bila torej razdružitev v tri občine brez nevarnosti v narodnem oziru, potem se gotovo lahko trdi, da tudi razdružitev v dve občini ne pomenja nobene nevarnosti v tem pogledu. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. ßrvidjifvstrtttcv Freiherr v. liech dach. Die Bedenken des Herrn Abgeordneten Ažman sind durch die übrigen Herren Redner so ausführlich widerlegt worden, dass mir gar niä)s weiter übrig bleibt; nur möchte id) auf die Bemerkung Sr. Excellenz des Herrn Baron Sd)wegel, dass sich ein Irrtum im Berichte des Verwaltungsausschusses eingeschlichen hat, erwidern, dass, wenn ein Irrthum besteht, dieser aus der Zusd)rift der Landesregierung an den Landesanssä)uss herstammt, wo cs heißt (bere — liest): „Curort Veldes, welcher nad) dem mit dem h. ä. Erlasse vom 3. December 1886, Z. 10.170, mitgetheilten Cnrregulativ ans den Ortschaften Auriz, Schalkendorf, Seebach, Veldes und Račič besteht." Auf Grund dieser Note habe ich den Bericht verfasst. Was die beantragte Resolution betrifft, kann id) natürlich nichts dagegen einwenden, wenn der Landesanssd)uss darauf adstet, dass die Functionen der Gemeinde mit dem Functionen des Curortes nid)t verwechselt werden. Ich beantrage sohin nochmals, dass in die Special-debatte eingegangen werde. 458 XVIII. seja dne 10. maja 1899. kommen, und das ist, dass der sehr geehrte Abgeordnete ÄZman dieser sachlichen Frage auch einen nationalen Beigeschmack gegeben hat. V utemeljevanje tega vprašanja se gospod poslanec župnik Ažman sklicuje na to, da bo občina Bled v bodočnosti imela le dva volilna razreda. V tem oziru si usojam citirati dotični paragraf občinskega volilnega reda. Ta paragraf se glasi: (Bere: — Liest:) „Po le-tem popisu naj se naredč voleči razdelki ------“ Mi sedaj rečemo: volilni razredi. — „Po navadi naj se napravijo po trije voleči razdelki. Dva voleča razdelka je smeti napraviti le včasi in sicer tedaj, kadar bi v kaki občini bilo malo volilcev in med njimi po davkih malo razločka.“ Jaz pa mislim, da bo tudi v bodoči občini Bled število volilcev jako veliko in da bo tudi velik razloček med različnimi davkoplačevalci in da se bodo tudi v bodoče nahajali v tej občini trije volilni razredi. To je bila prva suppozicija, katero je naredil gospod poslanec župnik Ažman, da bo ta občina imela le dva razreda. To, jaz mislim, da ne bo, ampak tudi v bodoče bodo trije volilni razredi. Potem je rekel, ako bo imela ta občina le dva razdelka, da bo občina v nemških rokah. Ne vem, ali je to obžalovati ali ne, nečem se spuščati v razpravo tega vprašanja, ampak to povdarjam, da se mi zdi, da morajo stvarni argumenti gospoda poslanca župnika Ažmana na jako slabih nogah stati, ako se mu je potrebno zdelo, iz tega stvarnega vprašanja napraviti tudi narodno vprašanje, in s tem končam. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: Na izvajanje gospoda poslanca ekscelence barona Schweglja in ekscelence gospoda deželnega predsednika usojam si le nekaj kratkega opomniti. Razvideti je že danes, da, če bi se silili podobčini Ribno in Bela, da bi morali skupaj tvoriti novo samostojno občino, da imamo tukaj pričakovati vednih prepirov in nasprotij, kajti Beljani so odločno rekli, da ne marajo z Ribnjani na noben način skupaj biti in da raje tudi naprej ostanejo pri Bledu. Ta misel prebivalcev ondotne občine se mora vendar uvaževati in zato se ne smemo prenagliti v tako važnih zadevah, kajti sicer namesto sedanjega stanja zopet dobimo preporno stanje prihodnje leto. Sicer pa, ako bo vsaka podobčina samostojna, bi vendar ne bile tako majhne te občine. Vsaj imamo veliko manjših občin v radoljškem okraju, na primer Pred trg, ki šteje komaj tri sto, in Lancovo, ki šteje komaj štiri sto prebivalcev. Torej bi podobčina Ribno z osem sto in Bela s sedem sto prebivalci lahko tvorili vsaka svojo samostojno občino. Pa na to ne meri moj predlog, ampak jaz mislim, da bi ljudje, ako bi vedeli, - XVIII, Srhu lig ant 10. Wat 1899. za kaj se grč, tudi za naprej ostali skupaj. Naj bi se torej še enkrat apelovalo na občine. Na izvajanja gospoda deželnega predsednika v zadevi dražjega mesa, dražjih jedil in dražjih plačil za delavce pa moram reči, da nisem v prvi vrsti mislil na naše kmete, ki žalibog res ne dobijo mnogokrat mesa na mizo, pod tako dragimi okoliščinami še celo ne. Mislil sem v prvi vrsti na nas, ki meso rabimo, in tukaj moram reči, da je za nas gospodarje to velika težava, posebno za duhovnike in župnike. Jaz moram dajati gospodu kapelami hrano za 157'/2 gld. in, pomislite, še od tega so mi pri zadnji fasiji odtegnili 46 gld. Tedaj, da bi jaz moral kapelana vzdrževati za 110 gld. pri tako visokih cenah, kakor jih ima meso na Bledu, je nekako težko. To le per parenthesin omenjam in sem hotel samo reči, da sem v prvi vrsti na nas mislil, ki rabimo meso. So pa še drugi ljudje, ki je po leti rabijo. To, sam priznavam, na razdružitev ali spojitev občin nima tolikega upliva. Samo toliko sem hotel reči, da zdravišče okrog ležečim krajem ni v posebno korist. Kar se pa tiče nevarnosti v narodnem oziru za Bled, ostanem jaz pri prvi trditvi vkljub temu, da mi gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel to zavrača. Slišali smo ravno danes, da je nemški narod jako ekspanziven; in če ga le blizu pustite, bo dobil oblast v roko, posebno, ker smo mi tako krotki, da se takoj tujcem udarno. Torej vzdržujem prvo resolucijo, naj se za sedaj odkloni razdružitev. Če pa to ne obvelja, predlagam drugo resolucijo: „Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da še enkrat poizveduje mnenje prizadetih občin in o tem v prihodnjem zasedanju poroča.“ Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Kot poročevalec v deželnem odboru bodi mi dovoljeno, da izpregovorim tudi jaz v tej zadevi nekoliko besed. Vprašanja gledč razdružitve občine Bled ne bom spravljal v dotiko niti z onim poželjenjem mesa, po katerem je zdihoval gospod poslanec Ažman, niti z onim, koje je oblastvo srečno preprečilo, tako da sedaj na Bledu ni videti več nobene Eve, dasiravno Eva, ki je bila Bogu in ljudem mila, ni nosila dru-zega, nego figovo pero. (Veselost. — Heiterkeit.) Jaz sem to le zategadelj omenil, ker se mi zdi, da je nevredno proti vprašanju, ki je sedaj v razpravi, postopati s tako malenkostnimi ugovori, kakor se je tu ravnokar zgodilo. Gospoda moja! Tu se gre v istini v prvi vrsti za to, da se zdravišče Bled dvigne in tega mnenja smo bili še nedavno vsi, ko smo sklepali zdraviški zakon. Pri tisti priliki pripoznavali smo vsi, da je XVIII. seja dne 10. maja 1899. 457 auf einem leicht practicable» Fusswege ab, so dass jedenfalls die Distanz von Vellach nach Reifen als eine kürzere und günstigere anzusehen ist, als int Winter, wo die Com-munication etwas beschwerlicher ist, und letzteres Moment wird sich vielleicht bei der beantragten Konstituierung der Gemeinden immerhin ungünstig geltend machen. Aber ans diesem Grunde allein dem gegenwärtigen Gesetze zu widerstreben, das scheint mir denn doch nicht gerechtfertigt, toeil ja ans den Kreisen der Interessenten selbst diesem Momente keine so hochwichtige Bedeutung beigelegt wird, und weil in Krain in hundert und hiuidert anderen Fällen, wo wir nette Gemeinden im Wege der Trennung einzelner Ortschaften von alten Gemeinden zusammengelegt haben, ganz dieselben Verhältnisse herrschen und weil schließlich durch was immer für eine Theilung nie vermieden werden kann, dass der eine Theil einer Gemeinde, wo das Bürgermeisteramt seinen Sitz nicht hat, gewisse Kommunications-hindernisse zu überwinden hat, um zum Gemeindeamte zu gelangen, und nur um das kann es sich hier handeln. Ich weise nur hin auf die Verhältnisse von Auersperg, die in der letzten Sitzung eine so eingehende Erörterung gefnnden haben, in welcher Gemeinde es einzelne Theile gibt, von denen man vier Stunden Weges zum Gemeindevorsteher zurückzulegen hat, während von Vellach nach Reifen das Maximum eine Stunde ist. Dieses Verhältuiss ist richtig, aber von Ausschlag gebender Bedeutung kann nur sein, dass dem Kurorte Veldes jette Organisation gegeben wird, welche für sein Blühen itnb Gedeihen nothwendig ist, dass er befreit werde vor dem Ballaste, den er gegenwärtig in der Administration mitschleppen muss und der ihm verursacht wird durch die Theilnahme der Gemeinden, die im Kurorte kein Interesse haben. In dieser Beziehung möchte ich gerade aus den Argumenten des Herrn Abgeordneten Ažman das Gegentheil dessen ableiten, was er daraus gefolgert hat. Er selbst sagt, diese Gemeinden habeit absolut kein Interesse am Kurorte, sie haben sogar Schaden, und zwar sei dieser Schaden moralischer und materieller Natur. Was zunächst den moralischen Schaden betrifft, so will ich zuerst mit wenig Worten auf denselben zurückkommen ; denn ich stelle die Moral höher, als die materiellen Interessen. Ich bedauere selbst, dass in Veldes Fälle vorgekommen sind, die sich mit unsern Begriffen von Zucht und Sitte nicht vereinbaren lassen. Es sind infolge dessen auch die schärfsten Maßregelt! seitens der Bezirkshauptmannschaft und der Landesregierung getroffen worden, damit jenen exotischen Gewächsen, die aus der Anstalt Rückli sich im Walde zeigen, (veselost. — Heiterkeit.) ein gewisser Damm entgegengesetzt werde. Denn so weit darf die Rückkehr zu einer natürlichen Lebensweise nicht gehen, dass die Kinder nach Hanse kommen und erzählen, sie hätten die Eva im Walde begegnet (živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit). In dieser Richtung wird aber die Trennung der Gemeinde Veldes von bett Nachbargemeinden, oder das Zusammenbleiben in einem gemeinschaftlichen Admiuistra-tionskörper absolut ohne Einfluss sein. (Pritrjevanje. — Zustimmung.) Also vom moralischen Standpunkte, glaube ich, ist das Gesetz enschieden nicht zu verurtheileu. Vom moralischen Standpunkte aus kaun man nur verurtheileu die Hans- oder Waldorduung, luie man sie nennen will, - XVIII. Sitzung ant 10. Mai 1899. die in der Anstalt Rückli eine Zeit lang geherrscht hat, und gegen welche, wie der Herr Abgeordnete Ažman zugeben wird, von Seite der Behörde mit einer gewissen Energie eingeschritten wurde, was sogar zu Eonslicten mit einzelnen Personen führte, welche die Vorführung durch die Gendarmerie zur Strasamtshandluug und zur Begutachtung des unbekleideten Zustandes, in dem sie sich befanden, übel aufgenommen haben. (Burna veselost. — Stürmische Heiterkeit.) Ich wiederhole also, vom moralischen Standpunkte ist gegen den Gesetzentwurf nichts einzuwenden. Was nun den sachlichen, materiellen Standpunkt betrifft, so besteht der Schaden, den die umliegenden Gemeinden durch den Kurort erleiden sollen, in den erhöhten Ansprüchen an. die Arbeitskraft, und infolge dessen in den höheren Löhnen, welche gezahlt werden müssen. Ich gebe zu, dass die Taglöhue in der Umgebung von Veldes gestiegen sind, ich glaube aber, dass dieses Moment ans die Annahme oder Ablehnung des Gesetzentwurfes von keinem Einflüsse sein kaun. Denn ob die Gemeinden beisammen bleiben oder getrennt werden, der Taglohn in den Nachbargemeinden wird deshalb nicht steigen und nicht sinken. Auf der anderen Seite aber wundert es mich, dass der geehrte Herr Abgeordnete Ažman dieses Moment besonders bedauernd hervorgehoben hat; deutlich muss sagen, id) stehe auf einem vielleicht mehr socialistischen Standpunkte, ich begrüße bog Steigen des Taglohnes im Interesse der arbeitenden Kreise immer als etwas, was in unsere modernen Verhältnisse paßt. Dass dadurch der einzelne Landwirth mitunter härter getroffen wird, wenn er ans Arbeitskräfte angewiesen ist, ist wohl rick)tig, aber id) glaube, er findet dafür den entsprechenden Ersatz in der günstigeren Ver-werthnng der eigenen Produete, und soviel mir aus der Umgebung von Veldes bekannt ist, die in erster Linie die Obstzud)t betreibt und dafür sehr gut qnalificirt ist, werden die Produete aus den Obstgarten in Veldes sehr gut verkauft. In dieser Erhöhung des Preises der Produete der Landwirthschaft, des Obstes, der Milch, der Butter u. s. to., ist ein Ersatz zu finden für das Steigen der Taglöhne. Dasselbe gilt vom Gemüse, dass tu Veldes sehr stark con-sumirt wird. Was sid) weiters nicht leugnen lässt, ist die Erhöhung der Fleisd)preise. Die bäiterlid)e Bevölkerung wird aber, glaube ich, dadurch nicht getroffen, denn soviel id) weiss, isst, und id) sage leider, der Bauer in Krain so zu sagen nur alle heiligen Zeiten ein Stück Fleisch, sonst sieht er es leider nidjt auf seinem Tische. Wenn es nun in Veldes zu einer Erhöhung der Fleischpreise, die sid) nicht in Abrede stellen lässt, gekommen ist, und aus den Argumenten des Herrn Abgeordneten Ažman gefolgert würde, dass der kleine Grundwirth darunter leidet, dann muss id) sagen, ist denn dock) der Segen dieses Kurortes ein größerer, bettn id) bitte, mir eine andere Gegend in Krain zu zeigen, wo für den Bauer die Fleischpreise überhaupt empfindlich sind, wo der Bauer an diese Preise denkt. Denn was er uid)t int eigenen Hause an Fleisch erzeugt, das bekommt er, das möchte id) kühn behaupten, im Jahre vielleicht zwei- oder dreimal ans den Tisch, sonst lebt er nur von dem, was er int eigenen Hofe hat. Id) glaube also, dass sad)lick)e Momente nickst dagegen sprechen, beut Wunsche der Gemeinden Rechnung zu tragen; ich möchte jebod) schließlich noch ans eines zurück- 456 XVIII. seja dne 10. maja 1899. halten, erscheint bei der Stimmung, die dort in allen Kreisen herrscht, heute thatsächlich nicht ausführbar. Es würden sich für den Fremdenverkehr, wie für andere Rücksichten Schwierigkeiten ergeben, die zu beklagen wären. Es handelt sich thatsächlich nur um die Constitniernng der Ortsgemeinde Veldes, die mit 1500 Einwohnern als selbständige Gemeinde zu bilden wäre. Die Besorgnisse, die der Herr Vorredner in der Richtung ausgesprochen hat, dass eine Entnationalisierung der Gemeinde Veldes zu befürchten sei, sind — ich muss es aufrichtig gestehen — so unbegründet, so ohne jede Berechtigung, dass ich darüber weiter kein Wort verlieren will. Kein Mensch kann dies glauben und der Grund, warum dies vorgebracht wurde, liegt in dem Ausfalle der letzten Gemeindewahlen. Diese sind offenbar der einzige Grund, daran haben aber die wenigen Deutschen von Veldes keinen Antheil, weder nach der einen, noch nach der anderen Richtung. In dieser Richtung sind also die Besorgnisse, die wachgerufen werden wollten, vollständig unbegründet. Andere Besorgnisse aber wirthschaftlicher Natur habe ich selbst bei verschiedenen Anlässen hervorgehoben, und ich gestehe, dass denselben die größte Beachtung geschenkt werden muss. Im Berichte des Landesansschusses hat sich ein Irrthum eingeschlichen, der darin besteht, dass die zukünftige Gemeinde Veldes mit dem Kurorte Veldes als identisch aufgefasst wird. Dies ist nicht der Fall, dagegen muss mit aller Entschiedenheit Einsprache erhoben werden. Nicht alle Einwohner der zukünftigen Gemeinde Veldes, wie sie geplant ist, gehören auch zum Kurorte; im Gegentheile der Ort Retschitz, um den es sich handelt, fällt nur mit zwei bis drei Häusern in den Rayon des Kurortes, und die Bewohner von Retschitz sträuben sich dagegen, dass ihnen, die nicht zum Kurorte gehören, später Lasten auferlegt werden könnten, die zwar vom Standpunkte des Kurortes gerechtfertigt sein mögen, aber für die Besitzer, die nicht znm Kurorte gehören, eine unerträgliche Belastung bilden. Dies ist der einzige Grund, der die Bewohner von Retschitz zwingt, den Wunsch ausznsprechen, nicht mit dem Kurorte verschmolzen zu werden. Es besteht aber auch nicht im entferntesten die Absicht, die politische Gemeinde Veldes und den Kurort zu verschmelzen, und in dieser Richtung müssen die Standpunkte von allem Anfange sehr genau auseinander gehalten werden. Ich glaube, dass den Besorgnissen der Einwohner von Retschitz ohne große Schwierigkeit auf legalem Boden Rechnung getragen werden kann von dem Momente an, als der Landesansschnss darüber wacht, dass thatsächlich keinerlei Auflagen, die nur den Kurort betreffen, ausgedehnt werden auf diejenigen Besitzer von Retschitz, die in den Kurort nicht einbezogen sind. Ich werde mir demnach erlauben, eine Resolution zu beantragen, welche diesem Wunsche in folgender Form Ansdruck gibt: (bere: — liest:) „Der Landesausschnss wird beauftragt, aufmerksam darüber zu wachen, dass jene Grundbesitzer der Gemeinde Veldes, welche nicht im Rayon des Kurortes Veldes ansässig sind, in keinerlei Weise zn Beitragsleistungen irgend welcher Art lediglich zu Zwecken des Kurortes herangezogen werden." - XVIII. Sitzung am 10. Mai 1899. Es ist das eigentlich selbstverständlich, es kann der Kurort als solcher auch keinerlei Leistungen von den Mitgliedern der Gemeinde beanspruchen, die nur den einen specifischen Zweck der Förderung der Knrortsinteressen haben. Der Kurort bezieht auch seine Einnahmen ans anderen Quellen. Diejenige», die dort Wohnungen miethen, haben die Kurtaxe zn bezahlen und daraus sammeln sich die Einnahmen, welche zur Förderung des Kurortes bestimmt sind. Es ist dies selbstverständlich, um aber die Besorgnisse zu zerstreuen, die nach mancher Richtung znm Ansdrucke gelangen, und um dem LandeSausschnsse zu empfehlen, darüber zu wachen, dass nicht vielleicht ans Unachtsamkeit eine Vermengung derartiger Leistungen stattfinde, würde ich das hohe Hans bitten, die Resolution anzunehmen. Ich muss aber betonen, dass diejenigen, denen die Verhältnisse bekannt sind, zustimmen werden, dass, wenn der Fremdenverkehr in Veldes nicht ernstlich gefördert werden soll, es wünschenswerth erscheint, diese Trennung, soweit sie die künftige Gemeinde Veldes betrifft, in der Weise vorzunehmen, wie sie im Berichte des Verwaltungsausschusses beantragt wird. In diesem Sinne werde ich für die Annahme des Antrages des Verwaltungsausschusses stimmen. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca ekscelence barona Schwegel-a, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta, je toraj v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod deželni predsednik ima besedo. A. k. Landroprilsidritt Lrccllcnj Freiherr von Hein: Aus den Ausführungen des Herrn Berichterstatters, aus den früheren Berichten des Landesausschusses und aus den administrativen Acten, die dem Verwaltnngsausschnsse vorgelegen waren, ist zu entnehmen, dass die Frage der Trennung der Gemeinde Veldes in zwei, eventuell drei Gemeinden immerhin eine Aufgabe ist, die nicht leicht in zwcckmäßgcr Weise gelöst werden kann. Die Regierung tritt dem vorliegenden Gesetzentwürfe nicht entgegen, nachdem derselbe sich jenen Ausführungen anschließt, welche die Regierung in ihrem Schreiben vom 22. Jänner 1896 zum Ausdrucke gebracht hat Gleichwohl möchte ich heute schon glauben, dass diese Theilung zu einer vollen Befriedigung aller Interessenten nicht führen wird und dass wir vielleicht in nicht ferner Zukunft wieder ein anderes Project werden in Berathung ziehen müssen, weil ich gewissen Argumenten, welche der Herr Abgeordnete Ažman vorgebracht hat, eine Bedeutung nicht vollkommen absprechen kann. Die Lage der hier in Betracht kommenden Steuer-gemeinden ist allerdings eine derartige, dass die Zuweisung der Wocheincr-Vellach zur Gemeinde Reifen und Zellach mit gewissen Kommunicationshindernissen verbunden ist; das lässt sich nicht in Abrede stellen. Im Sommer, soweit mir die Verhältnisse bekannt sind, auch schon im Frühjahre, wo die Wege besser sind, spielt sich meist der Verkehr XVIII. seja dne 10. maja 1899. 455 da bi bila ta podobčina umaknila svojo lani vloženo prošnjo. Slednjič, gospoda moja, pa pride še zelo važen pomislek, na katerega poprej nismo mislili. Kakor hitro izločimo vnanje vasi iz Bleda, potem ima nova občina Bled le 1400 prebivalcev, brez Rečice celo le 1100. V tem slučaju bi bila skoraj gotovo le dva volilna razreda in tu preti velika nevarnost v narodnem oziru. — V prvem volilnem razredu bi bili v večini posestniki gradičev, ki so večinoma Nemci; tudi virilisti so razu n enega vsi Nemci. Nevarnost je torej, da postane ta tako oslabljena nova občina Bled nemška postojanka. — In če bi se to tudi v par letih ne zgodilo, zgodi se gotovo v nekaterih letih. In tukaj je dolžnost slovenskega naroda, da povzdigne svoj glas, da ne pusti iz rok našega krasnega Bleda. Tu ne pridejo v poštev samo želje in koristi kake selske občine, tu je prizadet celi narod, in mislim, da je dolžnost poslancev obeh narodnih strank, varovati narodno last in nikakor ne pustiti, da se našega Bleda polaste Nemci. — Če je Blejska občina tudi slovenska, če ima tudi slovenskega župana, bo vendar vedela zastopati svoje koristi in bo znala postreči tujcem in sprejemati tudi visoke goste, kakor je postavim leta 1883. kmetski župan Tester sprejel cesarja in pozneje prejšnji župan Peternel v narodni noši in slovenski besedi mini-sterskega predsednika Badenija. Gospoda moja! Jaz bi ne mogel prenašati očitanja, da smo prelepi naš Bled zgubili na Nemce, in zato še o pravem času svarim, da se tukaj ne prenaglimo, da varujemo našo itak malo posest zgube in škode v narodnem oziru. Vsaj je škode dovolj, da ob mejah zgubljamo vedno več tal na Nemce, Lahe in Mažare; vsaj je že škode dovolj, da je Nemec in Žid posestnik Blejske grajščine in Blejskega jezera — ali hočemo še v sredini naše dežele zgubiti in v nevarnost postaviti naš divni Bled! Toraj pravim: Le kdor želi nemško občino Bled, naj glasuje za razdružitev; mi pa, ki sedimo na tej strani zbornice, in upam tudi gospodje v središču, bodemo glasovali zoper razdružitev. Torej predlagam: „Nameravana razdružitev selske občine Bled v političnem okraju Radeljskem se odkloni.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca župnika Ažmana, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Se. Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schweael hat das Wort. XUgcovtmrtrv (Lmllntj Freiherr von Schwege!: Die Angelegenheit der Theilung der Gemeinde Veldes steht nid)t zum erstenmale auf der Tagesordnung Als ich im vorigen Jahre im Ausschüsse Anlass zu einer sehr XVIII. Sitzung NM 10. Mni 1899. eingehenden Debatte gab, habe ich selbst und nicht ohne Nachdruck den Standpunkt vertreten, dass bei dieser Theilung verschiedene Gesichtspunkte übersehen worden sind, die im rein wirtschaftlichen Interesse volle Beachtttng verdienen. Es ist infolgedessen in der vorigen Session beschlossen worden, diesen Gegenstand nochmals an Ort itnd Stelle selbst zu prüfen und auf Grundlage der bei diesem Anlasse gewonnenen Erfahrungen an den Landtag mit neuen Anträgen heranzutreten. Eine Besprechung dieser Angelegenheit hat ans Veranlassung des Landesausschusses im vorigen Sommer thatsächlich auch stattgefunden und sind zu derselben die Vertreter aller betheiligten Ortschaften eingeladen worden. Wenn auch ein formeller Beschluss bei diesem Anlasse nicht zustande gekommen ist, so kann ich doch constaticren, da ich diesen Verhandlungen persönlich beigewohnt habe, dass die Anschauung aller Betheiligten ohne Ausnahme dahin ging, dass die Trennung eine Nothwendigkeit sei. Dies ist eine Thatsache, der Niemand widersprechen kann, ivas auch jenes Mitglied des Landesausschusses, welches diese Verhandlungen leitete, gewiss jeden Moment zu bestätigen in der Lage sein wird. Welche waren nun die Schwierigkeiten, die sich früher und bis zu einem gewissen Grade auch heute noch der beabsichtigten Theilung der Gemeinde in den Weg legen? Die Schwierigkeiten, die von vielen Seiten hervorgehoben werden, bestehen darin oder wurden darin erblickt, dass die Bedürfnisse des Curortes Veldes von den Bedürfnissen der ländlichen Bevölkerung, des Restes der Gemeinde, in vielen Punkten sich unterscheiden und dass die Bewohner der Gemeinde Veldes allerdings nicht auf eine Weise, die streng genommen erlaubt wäre, aber im Laufe der Geschäfte sich von selbst ergibt, häufig zu Leistungen herangezogen werden, die nur dem Curortc als solchem zum Vortheile gereichen und den übrigen Einwohnern der Gemeinde keinen Vortheil bieten. Der Wunsch war allgemein — es lässt sich das nicht leugnen — dass womöglich, wie dies auch der Herr Vorredner entwickelt hat, drei Gemeinden gebildet werden. Die Schwierigkeiten einer derartigen Dreitheilung aber sind im Berichte des Ausschusses hervorgehoben worden und lassen sich nicht ganz leugnen. Die Catastral-Gemeinde Selo zur Ortschaft Kuplenik gehörig, zu theilen, ist eine Angelegenheit, die Kosten und Schwierigkeiten verursacht, und die von diesem Standpunkte allein nicht angerathen werden kann, abgesehen davon, dass die beiden dadurä) entstehenden Uit tergemeinden thatsächlich doch in ihrer Leistungsfähigkeit beschränkt werden. Ich werde mid) jedoch auf die Frage, ob Reifen mit Wocheiner-Bellach zu einer Gemeinde vereinigt werden soll oder nicht, nid)t einlassen. Ich glaube, aus den gedad)ten zwei Gründen, die der Ausschuss gewürdigt hat, lässt sick) int gegenwärtigen Augenblicke leider eine andere Losung nicht finden. Ick) möchte mid) nur kurz mit der Frage Veldes besd)äftigen. Veldes als Curort hat das lebhafteste Interesse, den Fremdenverkehr zu fördern; als Curort lebt es wesentlich vom Fremdenverkehre, und wenn dagegen irgend etwas eingeleitet wird, worüber man in Veldes gegenwärtig Ursache zu klagen zn haben scheint, so ist dies gewiss im Interesse des Ortes und Landes zu bedauern. Alle Ortschaften, die die gegenwärtige Gemeinde bilden, zusammen zu 454 XVIII. seja dne 10. maja 1899. 2. der Landesausschuss werde beauftragt, dem angenommenen Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken." Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: Častiti gospodje zborovalci! Kot zastopnik kmetskih občin Radoljiškega okraja si štejem v dolžnost, da pri tej zadevi označim svoje stališče in navedem svoje pomisleke. Izjavljam precej iz začetka, da se ne strinjam s predlogom upravnega odseka, ki je identičen s predlogom deželnega odbora, ter da bom stavil nasprotni predlog. Če se vprašamo, zakaj naj bi se sedanja Blejska občina delila, se nam odgovarja, da je taka delitev potrebna za razvitek in povzdigo Blejskega zdravišča! Gospöda moja! Gotovo smo vse stranke te visoke zbornice v tem edine, da naj se našemu, zares krasnemu, svetovnoznanemu Bledu, kolikor mogoče pomaga, da se krepi, razcvita, povzdigne in da vsestransko napreduje. Res je tudi, da se je Bled že v zadnjih desetih letih zelo povzdignil in olepšal. Gradovi in gradiči rastejo ob bregovih prijaznega in vabljivega jezera in pripoznati se mora, da se od strani zdravišltega odbora vse stori, da se gostom, ki vedno v večjih množinah prihajajo, bivanje na Bledu naredi prijetno in zadovoljno. — In če bi Bled dobil še zaželjeno Bohinjsko železnico, rastel in raz-cvital bi se še hitreje, tako da bi kmalu dohitel druga večja zdravišča, ali pa bi jih še prekosil. In te težnje, te namere za razvitek zdravišča so res posebne in drugačne, kakor navadnih kmetskih krajev, in umevno je, da Bled v ožjem pomenu besede, to so vasi okolu jezera, želi biti sam zase in otresti se vnanjih vasi, ki so od jezera oddaljene pol ure, celo uro ali še več. Te vnanje vasi oziroma podobčine pa tudi žele odcepiti se od Bleda, ker po pravici mislijo, da so oškodovane, ker morajo včasih prispevati za naprave, ki koristijo le Bledu. Pripoznati se mora nadalje, da vasi okoli Bleda, ne le one sedaj še spadajoče v to občino, ampak tudi sosedne občine in vasi, na primer bližnja Gorjanska, nimajo posebnega dobička od Bleda, ampak v mnogih ozirih še celo škodo. Tako postavim moramo prebivalci v Blejski okolici ravno zavoljo zdravišča in tujih gostov meso silno drago plačevati (dražje, kot je v Ljubljani), iz tega vzroka so tudi delavci po leti silno dragi ali pa jih še dobiti ni; v Gorjanski občini so se ljudje že mnogokrat pritoževali, da jim letovičarji pohodijo travo, ker hodijo tam, kjer ni poti ne steze. Tudi v nravnem oziru so se že slišale večkrat pritožbe, da Riickljivi pacijenti v Adamovi noši letajo okrog. Jaz sam sem srečal takega Ada-movca v Gorjanskih hribih in pred dvema letoma je XVIII. Sitzung am 10. Mai 1899. moralo okrajno glavarstvo v tej zadevi poseči vmes, da se je zabranilo daljno pohujšanje. Interesi, težnje Bleda so res različne od onih v Blejski okolici in je toraj umevno, da si obojni želč razdružitve in da 80 v tem pomenu hodile že več let prošnje na deželni odbor. Kljub temu pa je vendar še opravičeno vprašanje: ali bi se povzdiga Blejskega zdravišča ne dala drugače doseči, kakor z razdružitvijo? In tu mnogi merodajni možje v Blejski občini sami mislijo, da bi se Bled lahko razvijal, če tudi vnanje vasi in podobčine zraven ostanejo. To naj bi se doseglo s tem, da se za letoviške stvari osnuje posebni gospodarski odsek, kakor že sedaj posamezne podobčine svoje premoženje opravljajo pri takih odsekih. In to bi se zgodilo v okviru sedanjega občinskega reda. Nadalje je treba še nekaj druzega pomisliti. Pri takih važnih stvareh, kakor je razdelitev Blejske občine, je treba pomisliti tudi na posledice, ki bi nastale iz take razdružitve. Kakor hitro bi namreč obveljala predlagana razdružitev v tej obliki, kakor jo predlaga upravni odsek, — potem bi precej nastale diference in nasprotja med novo občino Ribno, ki se misli ustanoviti. Bohinjska Bela je pismeno in pri obravnavi 16. avgusta tudi z besedo izjavila, da noče nikakor in na noben način priti v Ribno. Ta podobčina prosi in izjavlja, da če se sedanja Blejska občina mora razdeliti, naj se razdeli na tri samostojne občine, namreč: Bled, Ribno in Bohinjska Bela. — Ako bi pa to ne bilo mogoče, in ako se iz sedajne občine Blejske izloči nova samostojna občina Ribno, da potem Bela še naprej raje ostane pri Bledu, kakor da bi spadala k občini Ribno. In ta pomislek je vsekako vreden uvaževanja. Na po-pirju je res lahko deliti občino s približno tri tisoči prebivalcev, kar jih sedanja občina Bled ima. Tedaj če ima občina tri tisoč, je matematična delitev na vsako stran 1500, — kakor tudi upravni odsek predlaga. Ali v resnici pa to ne gre tako lahko. Taki delitvi so namreč nasproti krajevne razmere. Če denete skupaj Ribno in Bohinjsko Belo, tedaj bodo morali Belani (ali nasprotno Ribnjani) hoditi skozi drugo tujo občino, namreč novo Blejsko. Sploh iz Bele v Ribno ni naravnostne cestne zveze in se bo moralo z vozom hoditi na Bled in potem še-le naprej v Ribno; po zimi pa tudi za pešce ni druge poti. Ta odgovor, da bi bile občine potem premajhne, tudi ne velja, ker imamo ravno v radolskem glavarstvu dve občini Lancevo in Predtrg, ki štejeta po tri in štiri sto duš. — Tukaj pa bi Ribno štelo še vedno osem sto, in Bohinjska Bela sedem sto, in bi prva plačevala davka blizu 1700 gld., druga pa 1500 gld. Tudi ta težkoča, da bi se morala potem katasterska občina Selo deliti, kar bi provzročevalo mnogo dela in stroškov, bi ne bila taka zapreka, ker Belani hočejo nositi te stroške. Ako se izločijo podobčine Ribno, Selo in Bohinjska Bela, potem ima enako pravico odločiti se tudi podobčina Rečica, ki res tudi prosi take izločitve in priklopitve k Gorjanski občini. Vsaj meni ni znano, 453 XVIII. seja dnč 10. maja 1899. - der um den See gelegenen Ortschaften und der vom See entfernter gelegenen Ortschaften ganz verschieden sind. Die um den See gelegenen Ortschaften, welche zum Curorte Beides gehören, haben einen lebhaften Fremdenverkehr, und genießen die Vortheile desselben, während die vom See entfernten Ortschaften vom Fremdenverkehre nicht berührt werden, jedoch die mit dem Fremdenverkehre verbundenen höheren Gemeindeumlagen tragen müssen. Die künftige Gemeinde Veldes hätte 1415 Einwohner mit einer Steuerschuldigkeit von 11.293 fl. 16 kr., die Gemeinde Reifen 1429 Einwohner mit der Steucrschul-digkeit von 6269 fl 83 kr. Diese beiden Gemeinden wären daher groß genug, dass sie den ihnen obliegenden Aufgaben der Gemeindeverwaltung nachkommen könnten. In der Sitzung vom 19. Jänner 1894 hat der hohe Landtag diese beiden Gesuche dem Landesausschusse zur entsprechenden Erhebung und Berichterstattung abgetreten. Noch vor Einleitung der diesbezüglichen Erhebungen haben nun die Insassen von Wocheiner-Vellach, Knplenik, Slamnik und Oberne sowohl an den Landesansschnss, als an die Landesregierung am 27. April 1894 Gesuche überreicht, worin sie gegen den Beschluss des Gemeiudcaus-schnsses von Veldes Einsprache erheben und eine Drei-theilung der Gemeinde Veldes beantragen. Es sollen nach diesem Antrage die Ortschaften Anritz, Schalkendorf, Veldes, Retschitz und Seebach die eine, die Ortschaften Reifen, Wodeschitz, Koreitcn und Zellach die zweite und Wocheiner-Vellach, Knplenik, Slamnik und Oberne die dritte Ortsgemeinde bilden. Als Grund dieser Einsprache geben sie an, dass sie, falls nur zwei neue Gemeinden gebildet werden, bei Erhaltung der Gemeindestraßen und Brücken, bei den Schulumlagen wie überhaupt bei den Gemeindcnmlagen viel höher belastet werden, als bisher, weil sie ferner befürchten, bei den Ausschußwahlen stets majorisicrt zu werden, dass der Sitz des Gemeindevorstehers voraussichtlich in dem für sie entlegenen Orte Reifen sein wird, den sie nur auf schlechten Feldwegen, die zur Regen- und Winterszeit gar nicht passierbar sind, erreichen und in letzteren Falle nur über Veldes dorthin gelangen können. Schließlich bitten sie, falls die Dreitheilung nicht durchführbar wäre, bei der Gemeinde Veldes sie zu belassen, da sie unter keinen Umständen mit Reifen, Koreiten, Wodeschitz und Zellach vereinigt werden wollen. Bei den diesbezüglich gepflogenen Erhebungen wurde nun konstatiert, dass es sich in dieser Angelegenheit in erster Linie um die Trennung des Curortes Veldes, welcher nach dem Erlasse der Landesregierung vom 3. December 1886, Zahl 10.170 aus den Ortschaften Auritz, Schalkendorf, Seebach, Veldes und Retschitz besteht, ans dem gegenwärtigen Gemeinde-verbände, handelt. Die erwähnte wesentliche Jntcressenverschiedenheit beider Theile rechtfertigt nicht nur das Theilungsbcgchren, sondern es erscheint auch die geplante Ausscheidung mit Rücksicht auf die Hebung des Fremdenverkehrs als dringend nothwendig. Auch unterliegt es keinem Zweifel, dass die künftige Gemeinde Veldes mit 1415 Einwohnern, 289 Wahlberechtigten und der Steuervorschreibung von 11.293 fl. 16 kr., den ihr obliegenden Aufgaben der Gemeindeverwaltung wird nachkommen können. Auch hat die hohe - XVIII. Sitzung am 10. Wut 1899. Landesregierung, sowie die k. k. Finanzdirection gegen die gedachte Ausscheidung, respective Constitnierung der Gemeinde Veldes keinen Anstand erhoben. Bezüglich der übrig gebliebenen Ortschaften der gegenwärtigen Gemeinde Veldes war, wie früher erwähnt, die Stimmung vorherrschend, diese Ortschaften zu einer Gemeinde zu vereinigen, während gegenwärtig eine Dreitheilnng der Gemeinde Veldes angestrebt wird und zwar: die Gemeinde Veldes mit den Katastral-Gemeinden Veldes, Schalkendorf und Retschitz, die Gemeinde Wocheiner-Vellach mit den Ortschaften Wocheiner Vellach, Slamnik, Oberne und Knplenik, und die Gemeinde Reifen mit den Ortschaften Reifen, Wodeschitz, Koreiten und Zellach. Diese Dreitheilung stößt jedoch auf bedeutende Schwierigkeiten. Die Ortschaft Knplenik, welche nach Wocheiner-Vellach eingepfarrt und eingeschult ist, liegt in der Katastral-Gemeindc Zellach, welche der Gemeinde Reifen einverleibt werden soll. Die Repartition der Gcmeindeumlagen auf die in einer anderen Katastral- und Ortsgemcinde gelegene Ortschaft ist steuerämtlich nicht durchführbar, weshalb die Ortschaft Knplenik zu einer eigenen Katastral-Gemeinde umgebildet werden soll. Die dadurch bedingte Theilung der Katastral-Gemeinde Zellach in zwei Theile hätte jedoch die Umarbeitung sowohl des Katasters, als auch des Grundbuches der Katastral-Gemeinde Zellach mit nicht unbedeutenden Kosten zur nothwendigen Folge. Auch müsste zu diesem Zwecke die Zustimmung der Justizbehörden eingeholt werden. Dadurch, sowie durch die vorhergehende Feststellung der Grenzen der neuen Katastral-Gemeinde Knplenik, welche nach den gepflogenen Verhandlungen Streitigkeiten begegnen und ohne Entscheidung nicht durchführbar sein dürfte, wäre die dringliche Ausscheidung und Constitnierung der neuen Ortsgemeinde Veldes in unabsehbare Ferne gerückt. In der Sitzung von 17. Februar 1898 wurde mit Rücksicht auf das neuerliche Gesuch der Insassen von Wo-chciner-Vellach und auf das Gesuch der Ortschaft Retschitz um Einreihung dieser Ortschaft zur Gemeinde Görjach, dem Landesansschnsfe der Auftrag ertheilt, den Referenten des Landesausschusses zu dem Zwecke an Ort und Stelle abzusenden, um die Frage der Theilung der Ortsgemcinde Veldes im Einvernehmen mit den Interessenten einer gedeihlichen Lösung zuzuführen. Diese Verhandlungen haben jedoch zu keinem Resultate geführt. Mit Rücksicht auf die obwaltenden Umstände und die dringende Nothwendigkeit der Konstituierung des Curortes Veldes als selbständige Gemeinde, kann gegenwärtig nur die erwähnte Zwcitheilung berücksichtiget werden, wobei es, falls sich bei geklärten Verhältnissen die Nothwendigkeit ergeben würde, den einzelnen Fractionen nicht ubeommen bleibt, eilte andere Gruppierung anzustreben. Der Verwaltnngsausschuss hat sich aus diesen Gründen dem Antrage des Landesausschusfes angeschlossen und ich stelle daher im Namen des VerwÄtungsausschusses den Antrag: (bere : — liest:) „Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Dem anruhenden Gesetzentwürfe werde die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt; 452 XVIII. seja dne 10. maja 1899. ne glede na oddaljenost od sedeža občinskega urada pobirale vročnine k večemu po 10 kr. od vsake vročbe, oziroma da, ako treba, v to svrho v prihodnjem zasedanju nasvetuje primerno premembo tarifa o občinskih taksah z dne 3. decembra 1868., dež. zale. št. 17. (Obvelja. — Angenommen.) VIII. Deželni zbor priznava, da je reorganizacija neeraričnih pošt na deželi in zboljšanje gmotnega stanja in preskrbljevanja poštarjev in poštnih upraviteljev nujno potrebna, ter opozarja c. kr. vlado na to, da o tem oziru pričeto akcijo nadaljuje in sedanje neznosne razmere čim preje mogoče odpravi. Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Liechtenberg: Wünscht Jemand der Herren zu dieser Resolution das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Da dies nicht der Fall ist, bitte ich abzustimmen und ersuche die Herren, die dieser Resolution zustimmen wollen, sich zu erheben. (Obvelja. — Angenommen) Angenommen und hiemit ist der Voranschlag des Landesfondes in allen seinen Theilen erledigt. Da der Punkt: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega delavskega stavbenega društva za podporo v svrho pokritja upravnih stroškov; 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Arbeiter-Bauvereines in Laibach um Subvention znr Deckung der Verwaltungskosten; bereits beim Landesfonde seine Erledigung gefunden hat, kommen wir nunmehr zu Punkt: b) o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvanredno podporo 1500 gld. b) des dramatischen Vereines in Laibach um Bewilligung einer außerordentlichen Subvention per 1500 sl. Poročevalec Hribar : Slovensko dramatično društvo, kateremu je visoki deželni zbor pred nedavnim odbil prošnjo, da bi se mu brezplačno prepustile lože v deželnem gledališču, je vložilo novo prošnjo, da bi se mu do- - XVIII. Sitzung mu 10. Um 1899. volila podpora 1500 gld. Razlogi so znani visoki zbornici in zato bi bilo odveč, ko bi vas hotel mučiti s čitanjem te prošnje. Finančni odsek bi bil rad ustregel opravičeni želji, toda glede na razmere deželnih financ, katere hočemo ravno letos urediti z ustanovitvijo melijoračnega fonda, ni mogoče iz deželnega zaklada dovoliti 1500 gld. podpore in sicer toliko časa ne, dokler se pri VIII. poglavju deželnega zaklada ne odpre pri kakem drugem kreditu mogočnost takim opravičenim željam ustrezati. Vsled tega ne morem drugače, kakor v imenu finančnega odseka predlagati: „Deželni zbor naj sklene: Preko prošnje „Slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani“ preide se na dnevni red.“ Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Liechtenberg: Wünscht Jemand von den Herren zu diesem Antrage das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Dies ist nicht der Fall, und ersuche ich diejenigen Herren, welche mit dem Antrage einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Antrag ist angenommen. Deželni glavar: (Prevzame predsedništvo. — Den Vorsitz übernehmend.) Na vrsto pride sedaj točka : 9. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 53.). 9. Mündlicher Bericht des BerwallnugSans -schufses, betreffend die Theilung der Örtsge-meinde Beides tu die selbständigen Gemeinden Beides und Reifen (zur Beilage 53). Berichterstatter Freiherr von Ilechbach: Der Gemeindeausschuss von Veldes hat in der Sitzung vom 3. December 1893 den fast einstimmigen Beschluss gefasst, um die Theilung der Gemeinde Veldes in zwei selbständige Gemeinden anzusuchen, und zwar so, dass die künftige Gemeinde Veldes aus den Katastral-Ge-meinden Veldes, Schalkendorf und Retschitz, die künftige Gemeinde Reifen aus den Katastra!-Gemeinden Reifen, Vcllach und Wocheiner-Vellach gebildet wird. Infolge dieses Beschlusses haben sowohl die Inwohner der künftigen Gemeinde Veldes als auch die der künftigen Gemeinde Reifen Gesuche an den hohen Landtag eingebracht und ihre Gesuche damit motiviert, dass die Interessen 451 XVIII. seja dne 10. maja 1899. 3.) zu uravnavo Potočnikovega grabna 600 v 4.) za uravnavo hudournika „Kirch- graben“ 300 5.) za iztrebljenje požiralnikov v Dobrniški dolini 1.000 6.) za osuševanje doline Struge . 540 7.) za vodovod v Polhovem Gradcu 2.000 V 8.) „ „ „ Zabavi .... 800 r, 9.) „ „ „Juršičah . . . 2.100 •n 10.) „ „ „ Mozlju .... 1.375 5? 11. ) „ „ Metuljah . . . 12. ) „ „ „ Ilirski Bistrici in 1.295 ?5 T rnovem 348 13.) za razne male vodovode in vodnjake 2.260 14.) za pospeševanje ustanovljanja sadjarskih in kmetijskih produktivnih zadrug 1.900 15.) za nove stavbe v blaznici na Studencu 40.000 v 16.) za ustanove povodom prazno- vanja petdesetletnega vladanja Njeg. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. . . . 3.000 17.) za šolo na Grmu 2.608 18. ) „ podpore za šolske stavbe 19. ) „ zgradbo okrajne ceste Vo- 3.800 J? dice - Sp. Brnik 500 20.) za zgradbo ceste Moravče- Krtina-Želodnik 3.400 21.) za preložitev ceste pri Ko vor u 1.000 ?? 22.) na račun kredita 16.000 gld. za okrajne ceste iz leta 1898.: a) za most čez reko pri Ostrožnem Brdu............ 2.000 gld. b) za napravo mostov čez Mirno................. 1.450 „ c) za zgradbo ceste Kostanj evica-Zameško . . . 300 „ skupaj . . 3.750 ,, 23.) za asanacijo mesta Idrija . . 1.000 „ 24.) okrajnemu cestnemu odboru vrhniškemu za nadaljevanje občinske poti od Male Ligojne do državne ceste 600 „ (Predlogi obveljajo brez debate. — Die Anträge werden ohne Debatte angenommen.) Končno predlaga finančni odsek še nastopne resolucije: „L Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1899 poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5 % od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih rema-nencah presega znesek 100.000 gld. Ta dohodek izračuni se od konsuma 1,531.058-71 litrov navadnega in 29.966-65 litrov poslajenega žganja na podlagi naklade 18 kr. od hektoliterske stopinje navadnega in 6 gld. od hektolitra poslajenega žganja. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osebe, katere se odlikujejo po posebni spret- XVIII. Sitzung mn 10. Mm 1899. nosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi računski oficijal II. vrste Hinko Lindtner. Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da smč prav kakor lani plodonosno naložiti del tega zneska. (Obvelja. — Angenommen.) II. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželnozborskega zasedanja. (Obvelja. — Angenommen.) III. Pri deželnem knjigovodstvu vpelje se za vse fonde z 31. dnem decembra 1899 strogo zaključevanje knjig po solnčnem letu. Tega dne in potem 31. decembra vsacega nastopnega leta bodo se torej vsi za leto 1899 oziroma za dotično potekajoče leto dovoljeni in v tem letu neporabljeni krediti — iz-vzemši onih za tekoče gospodarstvo — plodonosno naložili; naložena glavnica pa se bo porabljala za izdatke na račun teh kreditov, ki — ako v treh letih niso porabljeni in ako jih deželni zbor ni izrečno podaljšal — zapadejo na korist deželnej blagajnici, oziroma na korist dotičnih fondov. — Računski sklepi bodo vsled te preuredbe obsezali že za leto 1899. v dohodkih le rubrike: o dejanskem prometu, o pro-računjenih zneskih in pa o primerjavi proračuna z dejanskim prometom; v izdatkih pa rubrike: o dejanskem prometu, o proračunjenih zneskih, o podaljšanih kreditih in o primerjavi proračuna z dejanskim prometom. (Obvelja. — Angenommen) IV. Deželni odbor se pooblašča, da — če za to nastane potreba — za dotacijo deželne blagajnice najame proti ne višjim kot 4-5 % nim obrestim na račun kredita, ki se mu je v ta namen dovolil v seji deželnega zbora dnč 11. februarija 1896. leta in ki doslej še ni porabljen, svoto 50.000 gld. (Obvelja. — Angenommen.) V. Deželni odbor se pooblašča, da poleg 20.000 gld., katere se mu je v seji dne 28. marcija 1899 za dovoljevanje brezobrestnih posojil vinogradnikom dovolilo najeti proti 3 % nim obrestim na račun deželno-kulturnega zaklada, najame proti jednakim ali vsaj ne višjim ko 4 % nim obrestim v isti namen drugih 20.000 gld. proti svoječasnemu vračilu iz deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. Ko bi se ta zaklad pa že letos ustanovil, sme deželni odbor to svoto pokriti iz tega zaklada. (Obvelja. — Angenommen.) VI. C. kr. deželna vlada se poživlja vkreniti, da se distančne razkaznice (tabele) v posameznih političnih okrajih pregledajo in po dejanskih razmerah in po obstoječih občilih primerno popravijo. (Obvelja. — Angenommen.) VII. Deželnemu odboru se naroča, da vpliva na to, da bodo občine na deželi pri vročbah za stranke 450 XVIII. seja dnd 10. maja 1899. - Pokritje predlagam pri poglavju L, da se sprejme v znesku 56.435 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri II. poglavju predlagam, da se sprejme pokritje redno v znesku 3742 gld., izredno v znesku 3000 gld. in skupno v znesku 6742 gld. (Obvelja. - - Angenommen.) Pri poglavju III. predlagam, da se sprejme pokritje redno v znesku 46.305 gld., izredno v znesku 50.800 gld. in skupno v znesku 97.105 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Končno pri poglavju IV. predlagam, da se sprejme potrebščina izredna v znesku 15.000 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Sedaj prosim še glasovati o skupni svoti pokritja in predlagam, da se skupno pokritje sprejme in sicer redno v znesku 106.482 gld., izredno v znesku 68.800 gld. in skupno v znesku 175.282 gld. (Obvelja. — Angenommen.) V imenu finančnega odseka predlagam sedaj : „Visoki deželni zbor skleni: I. Deželnega zaklada skupna potrebščina za leto 1899............ 1,463.734 gld. in skupno pokritje.................... 175.282 „ tedaj nedostatek.................... 1,288.452 gld. se odobri. II. V pokritje tega nedostatka pobira naj se v letu 1899: 1. ) 40 % na priklada na užitnino od vina, vin- skega in sadnega mošta ter od mesa s proračunjenim prihodkom............................. 145.756 gld. 2. ) Samostojna deželna naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin od hektolitra 15 gld. in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od hektoliterske stopinje 30 kr.; prihodek te naklade se proračuna s . . . . 415.000 gld. Naklada ad 2 se bode pobirala le do uveljavljenja zvišanega državnega davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zvekšan državni davek na žganje. 3. ) Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 1 gld. od hektolitra s prihodkom 90.000 gld. 4. ) 40 % na priklada na vse direktne davke z državnimi prikladami vred izvzemši doklade na osobni dohodninski davek. Ta dohodek se proračuna s . . 590.967 gld. 5. ) Na mesto doklade na osobni dohodninski davek se proračuna državni prispevek s 38.612 gld. kot na kranjsko deželo odpadli delež od zneska 3,000.000 gld., ki se bo pri novem osobnem davku več nabral. III. Nedostatek 8127 gld. pokrije naj se iz bla-gajnične gotovine. IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom ad II. Naj višje pritrjenje.“ XVIII. Sitzung ant 10. Mal 1899. „Der hohe Landtag wolle beschließen: I. Das Gesämmterfordernis für das Jahr 1899 des Landesfondes mit dem Betrage von . . 1,463.734 fl. nnd die Gesammtbedeckung von . . . . 175.282 „ woraus sich ein Abgang von .... 1,288.452 fl. ergibt, wird genehmigt. II. Zur Bedeckung dieses Abganges sind im Jahre 1899 einzuheben: 1. ) Ein 40 % iger Zuschlag zur Verzehrungssteuer von Wein, Wein- nnd Obstmost, sowie vont Fleisch mit dem präliminirten Ertrage per .... 145.756 fl. 2. ) Eine selbständige Landesauflage auf den Ver- brauch von Liqueuren und allen versüßten geistigen Flüssigkeiten vom Hektoliter 15 fl. und vom Verbrauch anderer geistigen Flüssigkeiten vom Hektolitergrad 30 kr. mit dem präliminirten Ertrage per................. 415.000 fl. Die Auflage ad 2 wird nur bis zum Jnslebentreten der erhöhten staatlichen Brantweinsteuer eingehoben und wird deren Einhebung gleichzeitig mit der Erhöhung der staatlichen Brautweinsteuer eingestellt. 3. ) Eine selbständige Landesauflage ans den Bier- verbranch mit 1 fl. per Hektoliter — mit dem Ertrage per......................................... 90.000 fl. 4) Ein 40 % igei- Zuschlag auf alle directen Steuern sammt den Staatszuschlägen mit Ausnahme des Zuschlages zur Personal-Einkommensteuer. Dieser Ertrag wird präliminirt mit . 590.967 fl. 5.) Der an Stelle des Zuschlages zur Persoual-Eiu-kommensteuer zu tretende Staatsbeitrag wird mit 38.612 fl. als der auf das Land Krain entfallenden Tangente vom Betrage per 3,000.000 fl., welcher bei der neuen Personal-Einkommensteuer mehr eingehoben wird, präliminirt. III. Das Deficit von 8.127 fl. ist ans den Cassabeständen zu decken. IV. Der Landesansschuss wird beauftragt, für die Beschlüsse sub II. die Allerhöchste Genehmigung zu erwirken." (Vsi predlogi obveljajo brez debate. — Sämmtliche Anträge werden ohne Debatte angenommen.) Predlagam, da se vsi ti predlogi sprejmejo tudi v tretjem branju. (Obvelja. — Angenommen.) Dalje predlagam v imenu finančnega odseka: „V. Pri 5. točki 5. naslova v IV. poglavji, pri 18. in 19. točki 6. naslova istega poglavja, pri 6. in 7. naslovu VII. poglavja ter pri 5., 6. in 7. točki 6. naslova VIII. poglavja potrebščine dovoli se deželnemu odboru virement. VI. Naslednje navedeni v proračunu prejšnjih let že pokriti krediti se do konca leta 1899. podaljšajo, in sicer: 1. ) za uravnavo Mirne v ostanku 17.786 gld. 2. ) „ „ Ljubljanice pri Zadvoru................................... 4.000 „ XVIII. seja dnä 10. maja 1899. - plačno porabo za okrajno cesto. Sicer so pa le-te tako urejene, da jih vsakdo lahko odpre in zapre, in prilično tako, kakor jih vidimo n. pr. na planinah na Gorenjskem, Zgornjem Stajarskem in Koroškem na okrajnih, deželnih in celo na državnih cestah. Če je mogoče, da se želji gospoda poslanca ustreže, bi to tudi mene jako veselilo, samo presangviničnih mtd v tem oziru ne smemo gojiti. Kar se tiče prve resolucije, katero je stavil častiti gospod poslanec župnik Kajdiž, mi je znano poleg tega, kar je že gospod deželni glavar pojasnil, da je bilo letos v proračun postavljenih za napravo Vodiško - Brniške ceste 4000 gld., kakor tudi, da je cestni odbor, kakor je poročal načelnik gospod Močnik, postavil isto svoto v proračun za prihodnje leto. Na vsak način bi se s tem cesta dodelala. Seveda je cestni odbor to šele sklenil, ker mu je deželni odbor naročil, da mora 5% naklado postaviti v proračun. Res je pa, da Kamničani in Mengšani nimajo nič kaj veselja do te ceste, zlasti poslednji naglašajo, da bo ta cesta od trga Mengša odvrnila promet ter ga nagnila na Vodice. Zaradi tega nasprotujejo Mengšani in kolikor toliko so tudi načelnika kamniškega cestnega odbora pridobili, da je dovolil svoto, ki je bila namenjena za to cesto, porabiti v druge namene. V tem oziru ne bo pomagalo drugega, kakor da deželni odbor strogo na noge stopi in se s c. kr. deželno vlado dogovori, da se take uporabe denarja za druge namene z dovoljenjem okrajnega glavarstva zabranijo. Če se ne bo strogo postopalo, sem prepričan, da se cesta še ne bo v kratkem dovršila. Cesta je pa velikega pomena za zgorenje kraje zaradi zveze z Ljubljano in za posestnike, ki imajo svoja zemljišča ob tej cesti. Sedaj, ko se je cesta razširila, je še slabše po njej voziti, kakor prej. Prej je bila vtrjena, sedaj pa, ako se ne posuje, posestniki niti do svojih zemljišč ne morejo prihajati; zatorej je neobhodno potrebno, da deželni odbor strogo postopa. Jako simpatičen mi je tudi drugi predlog častitega gospoda poslanca župnika Kajdiža gledč klanca med Povodjem in Šmartnim. To je jeden najhujših klancev, kolikor jih je v deželi, kajti tako silno je nagnjen, da kdor ga od daleč vidi, si ne more misliti, kako bo mogoče, voz gori speljati. Po dogovoru z jako zaslužnim načelnikom cestnega odbora ljubljanskega je sedaj načrt narejen in cestni odbor ljubljanski je tudi pripravljen storiti svojo dolžnost; toda, bojim se, da bo zopet kamniški cestni odbor nasprotoval in zato ne bo kazalo drugače, kakor da deželni odbor, ako visoka zbornica sprejme predlog gospoda poslanca župnika Kajdiža, da naj se iz deželnega zaklada izplača 500 gld. podpore za odpravo tega klanca, obvesti oba ta cestna odbora, da sta primorana k odstranitvi tega klanca, kajti ako se cestna odbora samo „opozorita“, da odstranita klanec, je malo upanja, da bi se sporazumljenje doseglo med cestnim odborom ljubljanskim, ki je voljan, in med cestnim odborom kamniškim, ki ni voljan. Jaz torej tudi drugo resolucijo gospoda poslanca župnika Kajdiža priporočam visoki zbornici v sprejem. XVIII. Silztmg ant 10. Mat 1899. 449 Landeshauptmann-Steil tierlrrlrr Freiherr v. Lirchtenberg: Wir werden nunmehr zur Abstimmung übergehen und ich ersuche daher den Herrn Berichterstatter, die gestellten Anträge nochmals zu verlesen. Poročevalec Hribar: Resolucija gospoda poslanca Modica se glasi: (Bere: — Liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da okrajna cesta čez Orehek in Prestranek, ki veže državni cesti na Trst in Reko, na grajskem dvorišču v Prestraneku ne bo zaprta.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje je predlagal gospod poslanec župnik Kajdiž nastopno: (Bere: — Liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, eventuvalno uporablja določila cestnega zakona proti kamniškemu cestnemu odboru, da se še tekom tega leta dodela cesta Vodice-Brnik.“ (Obvelja. — Angenommen.) Drugi predlog gospoda poslanca župnika Kajdiža se glasi: (Bere: — Liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da opozori okrajne cestne odbore ljubljanskega in kamniškega na od-stranjenje klancev med Šmartnim in Povodjem in da 500 gld. podpore iz cestnega zaklada.“ (Obvelja. — Angenommen.) Končno prosim še enkrat, da se sprejme pri poglavju IX. potrebščina v znesku 106.500 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri poglavju X. predlagam, da se redna potrebščina sprejme v znesku 14.050 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri poglavju XI. predlagam, da se sprejme potrebščina redna v znesku 202.304 gld., izredna v znesku 1110 gld. in skupna v znesku 203.414 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri poglavju XII. se ne predlaga ničesar in pri poglavju XIII. predlagam, da se potrebščina redna v znesku 22.500 gld., izredna v znesku 2000 gld. in skupna sprejme v znesku 24.500 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Sedaj prosim še, da bi se glasovalo o skupni svoti potrebščine. Skupna potrebščina pri vseh poglavjih znaša redna 1,270.096 gld., izredna 197.638 gld. in skupna 1,463.734 gld. in prosim, da se odobri. (Obvelja. — Angenommen.) Sedaj prehajam k pokritju. 448 XVIII. seja dne 10. maja 1899. „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, eventuelno uporablja določila cestnega zakona proti kamniškemu cestnemu odboru, da se še tekom tega leta dodela cesta Vodice-Brnik.“ Deželni glavar : Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Kajdiža, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. fnnbrsljnutitminm-Stclltintvrtcv Freiherr v. Liechteiilierg: (Prevzame predsedništvo. — Den Vorsitz übernehmend.) . Der Herr Landeshauptmann Otto von Detela hat das Wort. Deželni glavar: (Iz poslanskega sedeža. — Vom Abgeordnetensitze ans.) Jako obžalujem, da moramo danes, to — lahko rečem — morsko kačo, ki se že deset let vleče po zapisnikih deželnega zbora, zopet na dnevni red spravljati. Vse se je storilo, kar je bilo le mogoče, da bi se bila stvar do konca privedla, ampak v kamniškem okraju se od vseh strani delajo zapreke. Deželni odbor je s pritrditvijo deželne vlade naložil cestnemu okraju 5% priklado, od katere bi bilo moralo pri davkariji v Kamniku ostati 3000 gld. v blagajnici za to cesto in ko smo hoteli letos ta znesek nakazati, smo v največje osupnjenje slišali, da je v blagajnici samo 670 gld. in da je drugi denar že vzdignil cestni^ odbor in sicer z dovoljenjem okrajnega glavarstva. Če se tako dela, da se deželnemu odboru ne samo nič na roko ne gre, ampak očitno ravna stvari sami v kvar, potem je seveda nemogoče, da bi mogla zadeva napredovati. Torej namesto 3000 gld. je bilo v blagajnici pri davkariji 670 gld.! Mi smo povprašali in odgovorilo se nam je, da je cestni odbor denar za druge namene porabil, ker ni vedel, da tega ne sme. Ako je deželna vlada pritrdila sklepu deželnega odbora glede prisilne naklade in je davkarija vzlic temu, da se denar ni smel vzdigniti, ga vendar izplačala, potem mora deželni odbor vsako odgovornost odkloniti, ako cesta, ki je po deželnem zakonu uvrščena med okrajne ceste, še ni dograjena. Deželni odbor bo letos zopet svojo dolžnost storil, sklenil prisilno naklado in zopet deželno vlado naprosil, da temu pritrdi in potem se pač nadjam, da bo deželna vlada strogo zaukazala, da se denar ne bo zopet z dovoljenjem okrajnega glavarstva v druge namene porabil. XVIII. Sitzung mu 10 Mm 1899. Laiideshallptnianil-Ztkllvertrrter Freiherr ti. Liechteiilierg: Wünscht noch Jemand der Herren zn sprechen? Der Herr Abgeordnete Kajdiž hat das Wort. Poslanec Kajdiž: Pri tej priliki sem lani omenil tudi klanec med Šmartnim in Povodjem. To je tudi stara reč. Kolikor vem, so načrti že narejeni in ljubljanski cestni okraj je pripravljen izvršiti stvar, v kolikor spada pod njega, ali zopet je kamniški okraj, ki zadevo ovira. Ali je kaj odgovoril, o tem mi ni znano. Lani se je stavil predlog, da naj ga deželni odbor na ta dva klanca opozori in ker do letos ni nič storil, predlagam torej: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da opozori okrajne cestne odbore Ljubljanskega in Kamniškega na od-stranjenje klancev med Šmartnim in Povodjem in dä 500 gld. podpore iz cestnega zaklada.“ Laitdeghanptmaiin-Steüvrrtrrter Freiherr unit Liechtenberg: Ich ersuche die Herren, welche den Antrag des Herrn Abgeordneten Kajdiž unterstützen wollen, sich zu erheben. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Der Antrag ist genügend unterstützt und steht daher in der Debatte. Wünscht noch jemand das Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Nachdem dies nicht der Fall ist, so hat der Herr Berichterstatter das Wort. Poročevalec Hribar : Razni govorniki so se oglasili pri tem poglavju. Ne bom jim obširno odgovarjal, temveč samo s par besedami se hočem ozirati na njihove želje. Ako kdo, si gotovo jaz želim, da bi Belokranjska železnica kar najhitreje stekla, ker sem prepričan, ako steče, da bo to zelo pripomoglo Dolenjski železnici do večjih dohodkov in deželo odbremenilo glede zaveze, katero je prevzela za rentabiliteto Dolenjskih železnic. Vendar pa, kakor je razvidno iz besed gospoda poslanca cesarskega svetnika Murnika, ne moremo še posebno trdne nade gojiti, da se to vprašanje v kratkem reši, ker je treba veliko poizvedeb in gledč finančnega programa natančnih dogovorov. Želim pa, in zlasti gospodu tovarišu Pfeiferju bi privoščil, da učaka veselje, da ta železnica v kratkem steče. Glede resolucije gospoda poslanca Modica imam pripomniti, da so mi jako dobro znane zapreke, o katerih govori; zdi se mi pa, da jih bo težko odpraviti, ker je cesta med točkama, kjer se zapira, last cesarskega erarja, kateri jo le prepušča v brez- 447 XVIII. seja dn6 10. maja 1899. - cesto. Meni se je že dvakrat pripetilo, da sem moral, ko sem konje sam vodil, stopiti z voza in v dežju tu tiste hlode odpirati. Torej to je res velika ne-dostatnost in zadnji čas je, da se odpravi. To samo iz tega prihaja, ker so dotični služabniki leni. Na tem kraju pa je dosti prometa. Tam gre državna cesta iz Postojne v Trst na eni in na onostran pa iz Postojne v Reko in okrajna cesta gre iz ene teh dveh cest na drugo. Torej priporočujem, da bi visoka zbornica resolucijo gospoda predlagatelja enoglasno vzprejela. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Prečastiti gospod tovariš Pfeifer je želel, da bi Belokrajinska železnica pri slavnem deželnem zboru oziroma deželnem odboru in železniškem svetu popolnoma ne zaspala, zato se je zopet spominjal nekaterih sklepov visokega deželnega zbora in je omenil, da se je s tem vprašanjem akademično bavil tudi državni zbor in da se je tam naglašalo, da bi vendar že vlada enkrat med one načrte, ki se imajo kmalu izvršiti, sprejela tudi Belokrajinsko železnico. Gospodje tovariši so gotovo vsi jako dobro poučeni o Belokrajinski železnici, ker se je o njej že večkrat obravnavalo, zakaj pa stvar doslej ni zopet prišla na dnevni red, je pa že marsikomu morda prišlo iz spomina. Načrta sta dva izgotovljena, eden za ozkotirno in eden za normalnotirno železnico, tudi pre-vdarek troškov je izdelan, ampak ko je stvar v deželnem železniškem svetu prišla v razpravo, se je zaradi financiranja, zaradi udeležbe dežele in občin, oziroma drugih interesentov morala vsaj za nekoliko časa ad acta položiti in bo zato, ker so vsi izprevideli, da bi morala, če se hoče ta železnica v resnici graditi, dežela vsako leto doplačevati precejšnjo svoto k prometnim troškom, ali pa enkrat za vselej dati vsaj 20 % prispevek; 20% od 3,000.000 gl d., je pa precej veliko in 10% pa bi morali dati oni, ki so v prvi vrsti prizadeti, namreč Črnomaljski okraj, in to je tudi precejšnja svota. Častiti gospodje kolegi v železniškem svetu niso bili tega mnenja, kakor je bil poročevalec, da bi bilo mogoče deželi v tistem času ali tudi v sedanjem času toliko žrtvovati za to železnico, in ta žrtev bi ne bila enkratna, ampak vsako leto bi bilo treba doplačevati, če se prav spominjam, 15—20.000 gld. Omenil sem to posebno zaradi tega, da bi ne ostalo v zapisnikih deželnega zbora, kakor da bi se mi za Belokrajinsko železnico ne zanimali in sodili, da je to jako čudno, ako se trdi, da bo deželna garancija za dolenjsko železnico dokaj olajšana, ko bi se ta železnica zgradila. Jaz sem popolnoma preverjen, ako se za Belokrajinsko železnico napravi posebna akcijska družba, ki bi to železnico zgradila, da bi garancija dežele za Dolenjsko železnico bila XVIII. Srtznng ant 10. Wm 1899. zelo olajšana, bojim se pa prav nič za Dolenjske železnice, da bi dežela kedaj morala kaj doplačevati, in torej to ne more biti argument zato, da bi se Beloltrajinska železnica zaradi garancije, katero je dežela po dobrem prevdarku sklenila za Dolenjske železnice, morala zidati. Govorili smo, da je druga železnica potrebna za našo Dolenjsko in da je potrebno, da bi po vsej moči delali na to, da bi kaka večja industrija prišla na Dolenjsko in kakor hitro to dosežemo, da enega ali drugega podjetnega moža privabimo, in jaz upam, ker se je v slavnem zboru jako veliko o industriji, o narodnem gospodarstvu govorilo, da se nam bo posrečilo najti kakega moža, ki bo v resnici kaj vstvaril, potem ne le Dolenjska železnica ne bo garancije potrebovala, ampak tudi glavinske delnice bodo prišle do svojih obresti. Belokraj inska železnica bi tedaj koristiti imela le Belikrajini, Črnomaljskemu političnemu okraju. Jaz kot poročevalec v teh stvareh bom zopet porabil v letošnjem letu priliko, da se ta stvar zopet spravi v deželni železniški svet, ampak glede na prispevek pravih udeležencev —- in pravi udeleženci so samo prebivalci v Črnomaljskem okraju, ne pa tisti, ki imajo precej daleč svoja posestva — bi bilo še le takrat mogoče sklepati o prispevkih za gradnjo železnice, ko bo nova črta pregledana in če bi se našlo, da bi se troški s to novo progo izdatno znižali, bo morda mogoče, če bodo deželne finance mogle to prenašati, da bo stvar prišla tudi pred deželni zbor, da se isti končno odloči. Želeti bi pa le bilo, da oni gospodje, ki so v državnem zboru, gledajo na to, da bo mogel zopet funkcij ovirati in da pripravijo vlado, da se z večjo svoto udeleži pri tej železnici. To prosim, da se dobrohotno izvoli vzeti na znanje. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec ICajdiž ima besedo. Poslanec Kajdiž: Leta 1894. je visoki deželni zbor dovolil prispevek 2000 gld. za progo okrajne ceste Vodice-Brnik. Od tega je sedaj preteklo pet let in kaj se je pa zgodilo in dovršilo v tem času? Marljivi kranjski cestni odbor je toliko storil, da je cesta, v kolikor spada v njegovo področje, porabna, kamniški cestni odbor pa ni nič storil, tako da je cesta popolnoma neporabna. Ljudje pravijo da so preje po občinski poti saj mogli voziti, sedaj pa radi na-vožene zemlje ne morejo zlasti v slabem vremenu. Vsled tega se je lansko leto v 17. seji dne 28. febru-arija stavil predlog, da naj deželni odbor zakonitim potom postopa proti kamniškemu cestnemu odboru. To je, kar je hvalevredno, tudi storil, ali vkljub temu se letos zopet ni nič zgodilo. Torej si usojam lanski predlog še enkrat ponoviti: 446 XVIII. seja dne 10. maja 1899. — opozoriti na cesto od Moravč preko Turna na Čatež. Dotični zakon je bil vsprejet že dne 15. februvarija 1895. Sklenjenih je bilo že več resolucij, ena tudi letos na predlog gospoda poslanca dr. Žitnika. Ali stvar vendar ne pride dalje. Vsa ta cesta, ki bi bila okroglo 4 km dolga, bi stala samo 10.540 gld. Da stvar ne pride dalje, je v prvi vrsti krivo to, da se gre za dve občini, ki ležita na periferiji obeh prizadetih cestnih okrajev. Cestni odbor litijski oziroma načelnik se ne briga za to cesto, ker bi nekoliko odvrnila promet od Litije in ga nagnila proti Veliki Loki, in ravnotako se trebanjski cestni odbor za njo ne briga. Jaz bi prosil častitega gospoda deželnega glavarja kot poročevalca, da naj se z deželnim inženirjem na licu mesta prepriča, ali je mogoča kaka korektura. Po mojih mislih je vsaka korektura odveč in vsak krajcar za tako korekturo stran vržen. Že v tedanjem poročilu upravnega odseka je navedeno, da bi tudi po korekturi ceste znašala strmina do 10%. Sedanja strmina znaša do 20% in na kratki progi 4 km je 39 klancev. Take ceste ni več na Kranjskem. Moja prošnja je torej, da bi se gospod deželni glavar kot referent o cestnih zadevah sam prepričal o stanju te ceste in da bi se potem potrebno ukrenilo. Deželni glavar. Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Visoki zbor! Nadaljevanje dolenjske železnice preko Belekrajine je deželni zbor potrebno spoznal leta 1894. ter dovolil 4000 gld. deželnega prispevka za trošlce pripravljalnih del. Tudi državni zbor se je bavil s tem vprašanjem ter vsprejel več" resolucij leta 1894., 1895. in 1896., da se nadaljuje zgradba dolenjskih železnic preko Belekrajine' in tudi meseca decembra leta 1898. je izrekel državni zbor v posebni resoluciji, da naj vlada podpira zgradbo belo-krajinske železnice ter jo sprejme med one železnice, ki bi se gradile leta 1899. Nadejam se, da so izdelani potrebni načrti, prevdarek troskov, da vlada na podlagi teh operatov vsprejme belokrajinsko železnico v svoj program leta 1899. — Pri tej priliki izrečem prošnjo, da bi vlada pri financiranju te železnice z ozirom na sedanje neugodne finančne razmere, v katerih se nahaja naša dežela vsled potresa, trsne uši in drugih nezgod izdatno prispevala z državnimi novci za zgradbo belokrajinske železnice. Če primerjamo severne dežele z južnimi kronovinami našega cesarstva, vidimo, da so one gosto prepre-žene z železnicami, tedaj je želja opravičena, da se bo država vendar enkrat ozirala na našo deželo, oziroma Belolcrajino. Če se nadaljuje zgradba dolenjske železnice preko Belekrajine, se bo promet na dolenjski železnici pomnožil, s tem pa pomnožili tudi dohodki ter olajšala deželna garancija glede dolenjske železnice, XVIII. Sitzung mu 10. Mm 1899. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Modic ima besedo. Poslanec Modic: Visoka zbornica! Pred kratkimi tedni je bilo čitati v nekem ljubljanskem listu, da sta na okrajni cesti, ki pelje čez Orehek in Prestranek, na svetu, ki pripada k c. kr. žrebarstvu v Prestranku, na dveh straneh napravljena dva droga. Ta drogova hlapci zapirajo, kadar gonijo žrebeta na napajališče. Seveda imajo hlapci nalog, da potem, ko konje v hlev od-ženo, droga zopet odpirajo. To se pa navadno ne zgodi, ampak droga ostaneta zaprta; in tako je tudi okrajna cesta zaprta potnikom, ki vozijo na Orehek ali na Reško cesto ali pa na kolodvor v Prestranek. Vsled tega so se čule že mnoge pritožbe. Voznik mora vstajati z voza, da gre droge odpirati, kar je v dežju in v snegu gotovo neprijetno. Pa tudi nevarno je, ker voznik mora, ako je sam, konje pu-' stiti na cesti brez nadzorstva, vin lahko se zgodi, da se konji splašijo in uidejo. Se hujše bi bilo v tem slučaju po noči, ako bi bile ženske ali celo otroci na vozu. Na mitnicah je vsaj mitničar, da droge odpira, pa tudi že o mitnicah se je veliko pisalo in po zbornicah govorilo, da ovirajo promet; v koliko večji meri je oviran torej promet na omenjeni okrajni cesti v Prestranku, kjer ni nobenega človeka za odpirati cesto in nikakor ne gre, da je cesta torej na ta način večkrat zaprta. Ker je splošna želja, da se ta nedostatelc odpravi, zato predlagam: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da okrajna cesta čez Orehek in Prestranek, ki veže državni cesti na Trst in Reko, na grajskem dvorišču v Prestranku ne bo zaprta.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Modica, izvolijo ustati. (Se podpre, — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec Zelen ima besedo. Poslanec Zelen: Kakor je gospod predlagatelj omenil, je tam na tisti okrajni cesti res velik nedostatek. Zgoraj nad cesto so konjski hlevi podružničnega dvornega kobil arstva, pod cesto pa ltalovi in iz hleva gredö žrebeta na kalove. Cesta teče ravno med hlevi in med kalovi in na obeh krajih so hlodi, da zapirajo 445 XVIII. seja dne 10. maja 1899. — leti v tej visoki zbornici o slabem stanju naših cest. Leta 1889. se je sklenil cestni zakon, po katerem se je velik del važnih okrajnih cest prevzel v deželno oskrb ali so postale deželne ceste. Od takrat so se naše cestne razmere v mnogem oziru izboljšale. Vidimo pa tudi iz proračuna, koliko je to deželo stalo. Za letošnje leto proračunjena je potrebščina na 100.650 gld., pokritja je pa samo 6493 gld., tako da znaša letošnja potrebščina za naša občila okroglo 100.000 gld. Iz tega je razvidno, koliko je dežela storila za izboljšanje svojih občil, morebiti več kakor je bilo v resnici potrebno. Alco pa dežela tako skrbi za svoja občila, ima pravico zahtevati, da se tudi javna oblastva ozirajo na ta občila in da posebno pri službenih potovanjih uvažujejo nove cestne zveze in da se ne ravnajo po starih distancah, ki so bile izkazane že pred morebiti 50 leti. Z novimi cestami se je olajšal promet in večkrat mnogo okrajšale cestne zveze. Jaz ne bom imenoval nikakega okraja, ali znani so mi okraji, kjer se danes še računa po starih cestah, ki ne obstoje več in po katerih se sploh več ne vozi. Okrajna glavarstva imajo tako zvane distančne razkaznice ali tabele. V finančnem odseku se je povdarjalo, da je potrebno, da se tudi te razkaznice ali tabele popravijo po faktičnih razmerah, po dejansko obstoječih občilih. Meni je znano, da so tu in tam po teh tabelah izkazane distance, ki so naravnost neverjetne. Jaz s svojo resolucijo ne nameravam tega, da bi se na pr. vse cestne zveze med posameznimi kraji pregledale in premerile, ampak le to, da se kričeče nepravilnosti in krivice odpravijo. Vsak okrajni glavar ali okrajni sodnik prav dobro ve, če količkaj časa živi v kakem kraju, katere distance so nepravilne, in jaz mislim torej, da naj bi se to, kar je res vidno kričeče in kar se da z malimi troški lahko odpraviti, tudi k malo popravi. In zato prosim, da se blagovoli vsprejeti do-tična resolucija finančnega odseka pod št. VI. Daljna resolucija zadeva vročnine občin. Na Kranjskem imajo občine po zakonu ali tarifu o občinskih taksah z dne 3. decembra 1868 pravico pobirati pristojbine za vročbe, v prvi vrsti sodne vročbe, in sicer pri daljavi do 4 km 5—10 lcr., nad 4 km pa 11—21 kr. Sodne vročbene pristojbine znašajo 171 /2 kr. in sicer pri daljavah od 3 8 km navzgor. Meni se ne zdi pravično, da se delajo te razlike, kajti oni prebivalci, ki so bližje sedežu sodnega urada, bližje sedežu občinskega urada, imajo že itak druge ugodnosti in ni pravično, da oddaljenejši prebivalci plačajo večjo pristojbino. Moja misel, katero sem ob svojem času tudi v justičnem odseku na Dunaju zagovarjal, je, da se vročnina brez razlike na daljavo določi na 10 kr. To se hoče vpeljati tudi na Štajerskem in na Koroškem. Ravno v letošnjem zasedanju so se v Gradcu in v Celovcu predložili zakonski načrti, po katerih naj bi občine imele pravico zahtevati po 10 kr. za vsako vročbo ne glede na daljavo. S tem bodo imele občine, ki prevzamejo vročbe za sodnijo, tudi neke dohodke in mislim, da bodo vsaj deloma mogle odškodovati občinske sluge. Da bi pa občine, ki imajo že itak XVIII. Sitzung ant 10. Mat 1899. velika bremena, obtežili še s tem, da bi od njih zahtevali, da morajo popolnoma brezplačno vročati sodne spise, mislim, da ni pravično. Na Kranjskem imajo županstva sedaj pravico, pobirati take takse, ako to občinski odbor sklene in deželni odbor temu pritrdi. Dotična tarifa je tudi v drugem oziru pomanjkljiva in sedanjemu času neprimerna. Jaz menim, da bo deželnemu odboru dana prilika, da študira to tarifo tudi v drugem oziru. V marsičem bi se dala popraviti in popolniti sedanjim razmeram primerno. Ako sc vročnina določi na 10 kr. ne glede na daljave, se s tem tudi poštni pristojbini približamo. Na ta način naj bi se toraj določila pristojbina za vse kraje jednalco. Končno tretja resolucija zadeva reorganizacij o neeraričnih pošt. Gospöda moja, znano je, kako so se naše pošte na deželi v poslednjih 30—40 letih razvile, kaj so bile pošte takrat in kaj so danes. Delo pri poštah se je neprimerno pomnožilo. Opozarjam, da se je med tem časom uvedla poštna hranilnica, da imajo pošte po davčni in justični reformi mnogo več dostavljevanja kakor prej, da imajo mnogo opraviti tudi z efektnim obratom, ki se je tudi velikansko razvil v poslednjih letih. Naši poštarji imajo neprimerno večjo odgovornost, več dela kakor nekdaj, ali tiste pravice in plače kakor preje. Prizadevajo si že mnoga leta, da bi si izboljšali svoje gmotno stanje in da bi se njihove pravne razmere zagotovile. Danes nimajo nikakih pravic do starostnih doklad, do pokojnine itd. Akcija, katera meri na to, da se te razmere kolikor mogoče izj boljšajo, se vrši že mnoga leta in jaz opozarjam na to, da se je leta 1893. na Dunaju sešel veliki tako-zvani „Parteitag“ avstrijskih poštarjev. Takrat se je precej obečalo ali do danes se ni nič znatnega storilo. Ugovarjati bi se mi utegnilo to, da se za naše pošte še vedno oglašajo prosilci. To je res. Tudi za državne urade se najdejo in tudi za druge službe ne primanjkuje prosilcev, ki si hočejo eksistenco zagotoviti, ali ne manjka pa tudi nezadovoljnežev. Povdarjam, da so se državnim uradnikom v poslednjih 25 letih plače dvakrat izboljšale, pri poštarjih pa je vse pri starem. Samo delo se je v veliko večji meri pomnožilo, kakor pri uradništvu. Da so pošte, posebno večje pošte preobložene, dokazuje najbolje to, da se je osobje pri onih neeraričnih poštah, ki so se podržavile, pomnožilo v več slučajih za trikrat. Opozarjam na pošte v Tržiču, v Šentpetru in v Novemmestu, kjer sta bila prej dva elcspeditorja, danes jih je pa 8—12 oseb ondukaj. Tudi na postranski posluželt se ne moremo ozirati, posebno ne pri večjih poštah na deželi. Poštarji so tako vpreženi od jutra do večera, da se ne morejo baviti z drugimi stvarmi, ako hočejo sami opravljati službo. Jaz torej mislim, da bi bilo pravično, ako visoki deželni zbor izreče, da pripozna potrebo reorganizacije neeraričnih pošt in v tem smislu se je v finančnem odseku stavila resolucija pod št. VIII. Ker smo že pri občilih, bi si usojal še gospoda deželnega glavarja kot referenta o cestnih zadevah 444 XVIII. seja dnä 10. maja 1899. — Diejenigen Herren, welche dem Antrage des Herrn Abgeordneten Kalan ihre Zustimmung ertheilen wollen, bitte ich mit „Ja" die übrigen mit „Nein" zu stimmen. Tajnik Pfeifer: (Bere: — Liest:) Gospod Franc Ažman. Ažman: „Da“. Herr Graf Anton Barbo. Barbo: „Nein". Gospod Ivan Božič. Božič: „Ne“. Gospod Oton pl. Detela. Detela: S tega mesta se po tem žalostnem prepiru vzdržujem glasovanja. (Klici v središču: — Rufe im Centrum: „Dobro! dobro!“) Gospod Peter Grasselli. Grasselli: „Ne“. Gospod Ivan Hribar. Hribar: „Ne“. Gospod knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič. (Odsoten. — Abwesend.) Gospod Gabriel Jelovšek. Jelovšek: „Da“. Gospod Tomaž Kajdiž. Kajdiž: „Da“. Gospod Andrej Kalan. Kalan: „Da“. Gospod Anton Klein. Klein: „Ne“. Gospod Franc Košak. Košak: „Da“. Herr Franz Langer Ritter v. Podgoro. Ritter v. Langer: „Nein". Gospod Josip Lenarčič. Lenarčič: „Ne“. Herr Felix v. Lenkh. v. Lenkh: „Nein". Herr Leopold Freiherr v. Liechtenberg: Freiherr v. Liechtenberg: „Nein". Herr Alois Loy. Loy: „Nein". Herr Karl Luckmann. Luckmann: „Nein". Gospod dr. Danilo Majaron. (Odsoten. — Abwesend.) Gospod Franc Modic. Modic: „Da“. Gospod Ivan Murnik. Murnik: „Ne“. Gospod Primož Pakiž. Pakiž: „Da“. Gospod dr. Franc Papež. Dr. Papež: „Da“. Gospod Ivan Perdan. Perdan: „Ne“. Gospod Viljem Pfeifer. Pfeifer: „Da“, XVIII. Sitzung am 10. War 1899. Gospod Franc Povše. Povše: „Da“. Herr Friedrich Freiherr v Rcchbach. Freiherr V. Rechbach: „Nein". Herr Dr. Adolf Schaffer. Dr. Schaffern „Nein". Gospod Ivan Šubic. Šubic: „Ne“. Excellenz Herr Josef Freiherr v. Schwcgel. Freiherr v. Schwcgel: „Nein". Gospod Franc Schweiger. Schweiger: „Da“. Gospod dr. Ivan Tavčar. Dr. Tavčar: „Ne“. Herr Anton Ulm. Ulm: „Nein". Gospod Franc Višnikar. Višnikar: „Ne“. Herr Alfons Freiherr v. Wurzbach Freiher v. Wurzbach: „Nein". Gospod Jožef Zelen. Zelen: „Da“. Gospod dr. Ignacij Žitnik. Dr. Žitnik: „Da“. Glasovalo je 34 gospodov poslancev, dva sta odsotna, eden se je glasovanja vzdržal. Z „da“ je glasovalo 13 gospodov poslancev, z „ne“ 21. Deželni glavar: Torej je predlog gospoda poslanca kanonika Kalana odklonjen. Glasovati nam je torej o predlogu finančnega odseka, da se pod poglavjem VIII. sprejme potrebščina v znesku 546.495 gld. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Hribar: Pri poglavju IX. predlagam, da se sprejme potrebščina redna v znesku 99.550 gld., izredna v znesku 6.950 gld. in skupna v znesku 106.500 gld. Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec Višnikar ima besedo. Poslanec Višnikar: Visoka zbornica! Ker sem jaz v finančnem odseku stavil resolucije pod številkami VI., VIL in VIII., zadevajoče distančne razkaznice, vročnine in organizacijo neeraričnih pošt, dovoljeno mi bodi, da te resolucije na kratko utemeljim. Znano je visoki zbornici, koliko pritožb se je čulo še pred desetimi 443 XVIII. seja dne 1Ö. maja 1899. — stranke in kje niso, kje so odločni pristaši naše in kje Vaše stranke in kje so prikriti ali polupristaši Vaši in kje polupristaši naši. Jedne stvari še ne morem zamolčati, ki je pre-značilna tudi za ton, ki se je vsled strastnosti nekaterih gospodov poslancev uvedel v to visoko zbornico in o katerem bi želel, da bi za vekomaj iz te zbornice izginil. Častiti gospod poslanec kanonik Kalan je porabil priliko, ko je skozi odprta vrata slučajno prišel v dvorano pes, katerega je bržkone kak častiti poslušalec na galeriji pripeljal s saboj, da je med govorom gospoda tovariša dr. Tavčarja vsklilcnil, daje morda ta pes tudi liberalec. (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan : „Prosim, Višnilcar je to začel!“). Torej, gospdda moja, ne vem, kako je mislil te besede, morebiti ni nič slabega mislil, ampak če je s tem hotel narodno stranko žaliti, moram jaz odločno proti temu prote-stovati. (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: „Prosim, jaz sem samo reagiral na besede Višnikar-jeve!“) Tedaj prepuščam gospodu tovarišu Višnikarju, da na to odgovori. Njega jaz nisem slišal, zato se morem ozirati le na to, kar sem slišal in kar bo obseženo v stenografičnem zapisniku; gospoda poslanca Višni-karja pa, mislim, ni nobeden slišal. Prosil bi pa, da se ne rabi v tej visoki zbornici takih trivijalnih klicev, ker bi utegnilo to jednega ali drugega žaliti. Končno pa še posebno hvalo izrekam častitemu gospodu tovarišu Pakižu, ki se je s svojo izjavo danes pokazal kot prijorja te (leve — linken) stranke da je na koncu te neprijetne debate, ko je vse bilo razburjeno, tako dobro umelv nekoliko veselosti spraviti v to visoko zbornico. Želel bi le, da bi gospod poslanec Pakiž vselej, kadar bi imeli kako razburljivo debato, poprijel besedo, da nas zopet v dobro voljo spravi, (živahna veselost in odobravanje v središču. — Lebhafte Heiterkeit und Beifall im Centrum.) Deželni glavar: Gospod poslanec Višnikar ima besedo. Poslanec Višnikar: Ker se je moja oseba nekoliko v zvezo spravila z dotičnim medklicem, moram pripomniti, da sem gospodu poslancu kanoniku Kalanu nasproti v šali, tiho in mirno omenil nekaj o psu, ki se je v zbornico priplazil, da pa zbornici nasproti nisem ničesar omenil. Deželni glavar: Gospod poslanec Pakiž ima besedo za faktični popravek. Poslanec Pakiž: Gospod poročevalec, poslanec in župan ljubljanski Hribar je poprej rekel, da samo na eno uho ne sliši. Pri mojem govoru pa ni ne na eno, ne na drugo uho slišal. Jaz mislim, da to ni bila od mene XVIII. Sitzung mu 10. Wni 1899. nobena šaloigra, ampak popolnoma primerna in umestna opazka, ako sem priporočal, da v prihodnje takih stvari ne bi bilo treba v zbornico spravljati, ki provzročajo samo dolge debate in drugega nič, kakor da stranka stranki meče polena pod noge, namestu da bi se stvar bila na pravem mestu primerno rešila in mirno in zlepa poravnala. Torej jaz mislim, da se mi ne more očitati, da bi bil jaz provzročil kako šaloigro. Deželni glavar: Preidimo sedaj na glasovanje in prosim gospoda poročevalca, da prečita stavljene resolucije. Poročevalec Hribar: Najprej pride na glasovanje resolucija, katero je stavil gospod poslanec Grasselli. Resolucija slove tako-le: (Bere: — Liest:) „Visoka vlada se pozivlje, da sedanji spodnji gimnazij v Ljubljani razširi v višji gimnazij, in deželnemu odboru se naroča, da to željo deželnega zbora takoj oznani cesarski vladi.“ (Obvelja. — Angenommen) Resolucija gospoda poslanca dr. Majarona slove tako-le: (Bere: — Liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da deželni vse-učiliški ustanovi podeljuje in nakazuje doktorjem, ne da bi od njih zahteval dokaza, da so dobili „ve-niam legendi“ na kaki avstrijski univerzi“. (Obvelja. — Angenommen.) Potem je predlagal gospod poslanec kanonik Kalan sledeče: (Bere: — Liest:) „Deželni zbor naj sklene: Društvu „Naša Straža“ v Ljubljani se naj dovoli 1000 gld. podpore za 1. 1899.“ Poslanec Kalan: Prosim besede! Predlagam o tem predlogu glasovanje po imenih. Poročevalec Hribar: To je najboljši dokaz, da je to komedija. Deželni glavar: Gospod poslanec kanonik Kalan predlaga glasovanje po imenih. Prosim gospoda zapisnikarja, da izvoli prečitati imenik gospodov poslancev. Gospode poslance, ki glasujejo za predlog gospoda poslanca Kalana, prosim, da glasujejo z „da“, drugi z „ne“. 05 442 XVIII. seja dne 10. maja 1899. in katero jako žalostno občuti visokopostavljeni gospod v naši kronovini izza zadnjih dopolnilih volitev v občinski svet. In kaj se namerava s tem društvom? Nič drugega, kakor prestige dotične osebe povzdigniti in zanesti tisti nesrečni gospodarski boj, ki razsaja v naši kronovini, tudi izvan te kronovine v obmejne pokrajine. To je danes namen društva „Naša straža“, po sedanji njegovi uredbi. Častiti gospod poslanec kanonik Kalan je zagotavljal in za njim je tudi gospod poslanec dr. Majaron tisto dejal, da se „Naša straža“ bo z veseljem preosno-vala, ako se to zahteva, in da se hoče obema strankama dati vse garancije za uspešno delovanje vtem društvu. Častiti gospod poslanec kanonik Kalan je posebno naglašal, da je glasilo, kateremu je on urednik, takoj dalo zadostilo narodni stranki, ko je lojalno preklicalo žaljenja nasproti našej stranki. Gospod poslanec Kalan pa ni omenil dogodka, ki se je vršil pri zborovanju, ko se je volil odbor. Naša stranka, narodna stranka, užaljena po tem, kar se je bilo govorilo, zlasti, da se je tudi meni čisto po krivici očitalo, kakor da bi bil nalašč sklical zborovanje občinskega sveta takrat, ko je „Naša straža“ zborovala, je sklenila zahtevati zadoščenje in je pooblastila jednega svojih pristašev, naj to pri zborovanju spravi v razgovor. In ko je ta zadeva res prišla na razgovor, kaj se je tedaj zgodilo? Dvignil se je mož, ki stoji sedaj na čelu „Naše straže“ in z nekim tonom, za kateri nimam pravega izraza — je izjavil tako novo in občutno žaljenje za narodno sträko, da nam je takoj jasno postalo, da nam od takrat naprej ni mogoče sodelovati pri takem društvu. Potem je pač „Slovenec“ pricapljal s pojasnilom, da hoče dati vsako zadoščenje, da bi tako vsaj na zunaj pokazal, češ, poglejte, kako smo spravljivi. Modro pa je zamolčal, kar se je prej v zboru zgodilo. Ako torej, gospoda, res mislite odkritosrčno in Vam ne gre za čisto in golo komedijo, skrbite za to, da se „Naša straža“ preosnuje. Jaz sam sem bil med tistimi, ki so spočetka simpatično pozdravili ustanovitev tega društva, kateremu sem tudi med prvimi pristopil kot uStanovnik in jaz mislim, da mi nikdo ne more očitati, da nisem vselej imel naklonjenega srca in odprte roke, kadar se je šlo za to, da pomagamo obmejnim našim bratom. Take, kakoršna je „Naša straža“ sedaj, pa tudi jaz ne morem več podpirati in se ne smatram več za člana odbora, v kateri sem bil izvoljen, ne da bi se bilo pred tem stopilo o tej izvolitvi z_ mano v kak dogovor. Častiti gospod poslanec kanonik Kalan je stavil predlog, da se društvu „Naša straža“ dovoli že letos prispevek 1000 gld. Meni je ta predlog simpatičen ali prav za prav bi bil simpatičen, ko bi bila „Naša straža“ že tako reorganizovana, da bi nam bila dana mogočnost k skupnemu delovanju. Tako pa, kakor stvari danes stoje, se ne morem za podporo ogrevati, ker ne morem biti prepričan, da bi deželni zbor imel nalogo, podpirati društvo, ki je bojno društvo proti narodni stranki. Dalje pa je treba tudi pomisliti, da bi bilo jako težko, letos vstreči želji gospoda poslanca kanonika XVIII. Sitzung am 10. War 1899. Kalana. Prihodnje leto bo to pač lahko, kajti prihodnje leto, ali prav za prav 1. 1901., bo odpadla iz proračuna svota 2000 gld. za pariško razstavo, in ako se do tedaj razmere pri „Naši straži“ tako izpremene, kakor bi želel, da bi se izpremenile, potem bom gotovo jaz prvi, ki bom glasoval za to, da se temu društvu dovoli večja in izdatnejša podpora. Opozarjal bi pri tej priliki še na nekaj. Včeraj smo sklenili resolucijo, v kateri smo deželnemu odboru naročili, naj uvažuje, ali bi ne kazalo popolnoma odpraviti poslanske dijete. (Obrnjen k levici: — zur Sittfeu gcmciibct:) Gospoda moja, priporočam Vam, da glasujete prihodnje leto za ta predlog. Potem bom pa z velikim veseljem izrekel se za to, da se vse, kar se na dijetah prihrani, da za namene, ki bi utegnili narodu koristiti in med drugimi tudi za „Našo stražo“. Priporočam častitemu gospodu poslancu kanoniku Kalanu, da naj se prihodnje leto zavzame za to stvar. Z združenimi močmi se bo lahko dosegel tak sklep, in potem bomo s tistimi 7000 gld., ki se bodo prihranili, lahko precej dobrega storili. Sedaj moram še nekoliko odgovoriti častitemu gospodu tovarišu Povšetu. Gospod poslanec Povše je takoj spočetka svojega govora dejal, da se v finančnem odseku zaradi tega ni oglasil, da bi bil za društvo „Naša straža“ predlagal višjo podporo, ker je bil ton, v katerem je gospod poslanec Murnik poročal, tak, da je takoj izprevidel, da ne bo ničesa opravil. Vso čast gospodu poslancu Povšetu. Imam ga za moža izrednih zmožnosti in sposobnosti, tega pa vendar nisem vedel, da on že po tonu sodi, kaj prav za prav poročevalec misli in kak predlog hoče staviti. Sicer se mi pa zdi, da je bila to le bolj fraza kar na lahko tja vržena, da bi se bil opravičeval zaradi svojega takratnega molčanja, kakor pa da bi temu izgovoru bilo res kaj posebne vrednosti pripisovati, kajti da bi bil že iz tona, v katerem je poročevalec poročal, mogel posneti usodo predloga, ki ga je hotel staviti, za takega veščaka tonologfije tovariša gospoda Povšeta vendar ne morem smatrati. Sicer pa gospod poslanec pravi, da ni takrat hotel provzročiti nepotrebne debate. Gospoda moja, kdor pozna gostobesednost gospoda poslanca Povšeta v finančnem odseku, ki tako rad na dolgo in široko govori de lana caprina (Živahna veselost v središču. — Lebhafte Heiterkeit int Centrum), tisti se bo čisto gotoro jako čudil, da o stvari, katero danes za tako važno smatra, takrat niti besedice ni hotel izpregovoriti. Gospod poslanec Povše je tudi čutil potrebo, opozoriti na to, da je v načelstvu „Naše straže“ zastopana klerikalna stranka samo po jednem članu, drugi pa da so pripadniki narodne stranke. Gospöda moja, na to mu je že gospod tovariš dr. Tavčar odgovoril. Jaz bi ga samo prosil, naj bi v prihodnje gospod poslanec Povše kot prijatelj in kot tovariš naš, ki sedimo tu v središču, raj še bolj odkritosrčno govoril. On pač dobro ve, kakošni so v načelstvu „Naše straže“ tisti pristaši narodne stranke, katere bi nam hotel prišiti. (Poslanec Povše: — Abgeordneter Povše: „V Vašem klubu je!“) V tem oziru so računi sklenjeni in bilanca je jasno pokazala, kje so pristaši narodne XVIII. seja dne 10. maja 1899. 441 njega časa v spomin pokličem odlok, kateri je c. kr. namestništvo tržaško izdalo na zahtevo slovenskih prebivalcev tržaških, da bi se jim v Trstu ustanovila slovenska ljudska šola? Dolgo vrsto let' že se je zastonj čakalo na izpolnitev te več kot opravičene želje; končno pa je pri capljalo c. kr. namestništvo z odločbo, s katero se je popolnoma postavilo na stališče, na katerem stoji tržaški municipij, namreč, da imajo Slovenci slovenske ljudske šole v okolici tržaškega mesta; torej n. pr. v Bazovici, to je 12 km. daleč od Trsta, na Opčinah to je 10 km. daleč in na Proseku, kamor je tudi kacih 10 km. od Trsta. Na ta način, pravi c. kr. namestništvo, da je za slovenske Tržačane zadosti dobro preskrbljeno s slovenskimi šolami. Torej tržaški Slovenci naj bi iz Trsta pošiljali svoje otroke v okoličanske šole, samo da se jim odreči zamore pravica do slovenskih šol v Trstu. Reči moram, da se tukaj že vse preneha. Dokler se bo tako vladalo v naši državi, tako dolgo se ne bo dosegel notranji mir, ki je državi tako potreben; toliko časa pa tudi Slovan ne bo imel povoda, da bi jednako svojedobnim Rimljanom mogel s ponosom naglašati: Divis austriacus sum, kar bi značilo toliko, ko da ima iste pravice kakor vsak drug, ki živi v tej državi. Aalibog pa teh jednakih pravic Slovani ne uživamo in o tem se lahko tudi prepričamo, če pogledamo na Koroško. O žalostnem položaju slovenskih naših bratovnaKoroškemjegovoril že častiti gospod poslanec Kalan in jaz vsem doti čnim njegovim besedam popolnoma pritrjujem. Deluje se tam nasproti slovenskemu prebivalstvu uprav z brutalno silo — z brutalnostjo ne toliko od strani vlade, kajti ona dela v zaslepljenosti, katero sem že omenjal včeraj in danes — kolikor od strani nemških sodeželanov in če je g. poslanec kanonik Kalan citiral prej izrek dr. Steinwenderja, je to najboljši dokaz za to. Gospoda moja! Jaz o nemški civili-zatorični misiji nikdar nisem imel posebno dobrih pojmov. Nemci povsodi nastopajo s silo, z brutalno silo. Že prvi časa krščanstva nam to dokazujejo in zlasti njih nastop v naših deželah, dokazujejo nam to pa tudi one lepe dežele na Nemškem, kjer je davno že popolnoma izginil slovanski jezik, kjer se pa imena velikih mest, gora in rek v sedaj čisto nemških krajih še vedno nazivljejo s slovanskimi imeni. Da je v teh deželah izginila vsaka druga sled, da so tam nekdaj prebivali Slovani, vse to zakrivil je tuji meč, nemški meč, in gospoda moja, tista brutalnost, ki je že od nekdaj nemškemu življu prirojena v boju z drugimi narodi, tista brutalnost se kaže tudi še dandanes in se kaže najbolje na Koroškem. Tam vidite, da kruti nemški sosedje slovenskemu prebivalstvu odrekajo najprimitivnejše pogoje za narodni obstanek in vsako pravico, posluževati se svojega jezika. In vladni organi jih pri tem podpirajo! To je silno velika zaslepljenost, na katero še jedenk rat opozarjam državno upravo. Nilcaka sreča ni za Avstrijo, gospoda moja, če se širi nemški živelj; hudo se bo to jedenkrat maščevalo in jaz mislim in bojim se, da bodo prelcasno to spoznali tisti, ki se danes še tako trdovratno zapirajo bolj- - XVIII. Sitzung ant 10. Mat 1899. šemu spoznanju. Pred vsem sem prepričan, da prejasna dinastija pride do tega spoznanja in da gotovo pride čas, ko bo obžalovala in se nemilo spominjala nazaj na tiste upravnike in državnike, ki so širili nemštvo, namesto da bi bili pravično ravnali nasproti vsem narodom avstrijskim. Ker že govorim o tem, da se s Slovani v naši državi ne postopa tako, kakor bi se imelo in ker že govorim o nemškem življu in o postopanju tega življa nasproti nam Slovanom, naj mi bo dovoljena še mala reminiscenca. V jedni zadnjih sej je častiti gospod poslanec Luckmann, ki sedaj tam zadaj izza stebra gleda v dvorano, mestni občini ljubljanski očital, da je preveč radikalno slovenska. Očital jej je posebno slovenske napise na nemških šolah. Gospoda moja, v boju narodov velja načelo: oko za oko, zob za zob. Nemci nam tako radi očitajo, da smo se vsega od njih naučili. Jaz pa pravim, da smo se premalo od njih naučili, ker se nismo naučili tiste brezobzirnosti, katero oni kažejo nasproti nam. Nemške občine Gradec, Celovec in Solnograd so sklenile, da nobenega Slovana ne vzamejo več v mestno službo; mi Slovenci tako daleč doslej še dospeli nismo. In če je častiti gospod poslanec Luckmann opozarjal občinski svet ljubljanski, da je glede napisov preveč radikalen, pravim Vam, gospoda, da občinski svet ljubljanski čaka že celo vrsto let, kdaj bo kranjska hranilnica, ki je močna postala iz denarjev slovenskega kmeta, na svojem poslopju poleg napisa v nemškem jeziku napravila tudi slovenski napis. (Klici: — Rufe: „Dobro, dobro!“) Dokler torej gospodje, ki pravijo, da so naši učitelji, ne postanejo naši učitelji tudi v pravičnosti, naj ne pričakujejo, da se bomo od njih mogli take pravičnosti naučiti. Sedaj moram pa tudi preiti k besedam, ki so se slišale danes tukaj v visoki zbornici glede društva „Naša straža“. Ako uvažujete besede, katere sem izpregovoril o stanju naših slovenskih bratov v obmejnih kronovinah, bo vsakemu jasno, da se nikdar zadosti dobro ne moremo organizovati, da se uspešno v obrambo postavimo nemškemu nasilstvu in vtrdimo naše granice. Častiti gospod poslanec kanonik Kalan misli, da se bo to zgodilo s pomočjo društva „Naša straža“ in tudi jaz sem spočetka imel to misel. Z veseljem sem pozdravil poročilo, katero sem prvič dobil od državnega poslanca Robiča, ki je bil začetnik „Naše straže“. Z veseljem sem sodeloval pri posvetovanjih, ki so jih v tem oziru imeli slovenski državni in deželni poslanci. Toda kmalu sem izprevidel, da stvar vendar ni taka, kakor sem si bil mislil, da bo. Izprevidel sem, da se tukaj ne gre za društvo, ki naj bi v resnici služilo v obrambo Slovencev v obmejnih pokrajinah in ki bi se bilo ustanovilo samo s takim namenom, ampak prišel sem do prepričanja, in tega prepričanja mi danes nikdo ne omaja, dokler se društvo popolnoma ne reorganizuje, da ima tovariš gospod dr. Tavčar popolnoma prav. Samo v tem se ne strinjam ž njim, da bi tu šlo morebiti za okrepče-vanje klerikalne stranke na Slovenskem. Tu gre za nekaj ožjega, za okrepčanje nekega diktatorstva, ki se je vpeljalo na Slovenskem od neke gotove osebe 440 XVIII. seja dne 10. maja 1899. - on to pričakuje — ki jo je izzval. (Posl. Kalan: — Abgeordneter Kalan: „Ni res!“). V tem oziru popolnoma pritrjujem tovarišu gospodu dr. Tavčarju, ki je rekel, da je bilo vse to čista in gola komedija (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: „Nobena komedija! Protestiram proti temu!“). Gospoda tovariša kanonika Kalana bi prosil, ako hoče vmes govoriti, da stopi na to stran, da mu bom mogel odgovarjati. Omenil sem mu sicer že zadnjič, da na levo uho ne slišim, na to uho sem namreč že trideset let gluh, toda v „Slovencu“ se je ta moja opomnja zlorabila ter izkoriščala proti meni, češ, da nalašč nisem hotel slišati njega in njegovih klicev, ker so prihajali z leve strani visoke zbornice. Zato ga prosim, da naj, če hoče lojalno postopati, stopi na to stran, da ga bom slišal in potem sem pripravljen, mu na vsak klic takoj odgovoriti. (Veselost v središču. — Heiterkeit im Centrum). Torej jaz popolnoma pritrjujem gospodu tovarišu dr. Tavčarju, ki je vse to, kar je gospod poslanec kanonik Kalan danes s svojim predlogom nameraval, imenoval komedijo. Gospoda moja, to res ni nič drugega bilo, kakor komedija in to komedijo je častiti gospod poslanec Kalan uprizoril kot nekako benefico svojo, ker pričakuje, da bo od te benefične predstave imel vsaj to korist, da bo koval iz nje politični kapital. (Pritrjevanje v središču in ugovori na levi. — Zustimmung im Centrum und Einsprache links ) To je pravi pomen njegovega govora in jaz bom v teku svojega odgovora to še posebej dokazal. Dokazal bom, kako bi se bil gospod poslanec kanonik Kalan na pravem mestu lahko oglasil s svojim predlogom in da mu ni bilo potrebno, danes še bolj razburjati žalibog itak že v tem zasedanju in po zadnjih občinskih volitvah preveč razburjene strasti med obema narodnima strankama. (Odobravanje v središču. — Beifall im Centrum.) Gospoda moja, ako pa bom sedaj gospod poslancu kanoniku Kalanu odgovarjal glede predloga, katerega je danes stavil, moram se vsaj z nekoliko opazkami ozirati tudi na njegova izvajanja glede stanja sloven sitega naroda v obmejnih pokrajinah, katerim opazkam moram v polnem obsegu pritrjevati. Mnogo je pripovedoval gospod poslanec kanonik Kalan v svojem govoru povsem žalostno resničnega, kar moramo mi Slovenci obeh strank te visoke zbornice iz vsega srca obžalovati. Res je pred vsem, da se našim slovenskim bratom na Stajarskem tako slabo godi, da se mora človek kar čuditi, kako je to mogoče pri narodu, ki predstavlja tretjino vsega prebivalstva v deželi. Ne morem razumeti, kako se morejo najti ljudje, ki so že do take meje izgubili ves pravni čut, da iz samega nasprotstva do tega naroda odbijajo vsak še tako pameten predlog njegovih poslancev; ne morem razumeti, kako se morejo najti ljudje, ki so zadušili v sebi tudi najmanjšo iskrico pravnega čuta tako celo, da hočejo zastopnikom tega naroda za-braniti, da v deželnem zboru govore slovenski in da se jim rogajo in jih smešijo, ako se vzlic temu poslužujejo slovenščine; ne morem končno pa tudi razumeti, kako je mogla tako daleč dospeti politična strast, da se tretjini prebivalstva krasne te kronovine XVIII, Sitzung am 10. Mai 1899. odreče jedna sama meščanska šola, v tem, ko jih ima dvotretjinska večina celih 19. To so, gospoda moja, talce razmere, ki res v nebo kriče in jaz mislim, da nebo za ta klic ne bo ostalo gluho, ampak da bo jedenkrat Nemesis hudo zadela tiste, ki sedaj tako kruto in krivično postopajo proti slovenskemu prebivalstvu te dežele. Kar se tiče razmer na Primorskem, gospoda moja, nam častiti gospod poslanec kanonik Kalan ni povedal nič novega. Govorilo se je v visoki zbornici že večkrat o teh razmerah in tu bi zlasti opozoril na govore ožjih mojih somišljenikov, ki so z mano vred v prejšnjih letih pri proračunskih razpravah opozarjali, kako brezpraven je tam slovenski živelj. Če človek pogleda na Primorsko, zdi se mu, kakor da bi to ne bila dežela, ki spada k državi, v katerej živimo mi. Spominjam Vas samo jednega dogodka izza zadnjih dni, ki pa v bengalični luči osvetljuje položaj ubogega slovenskega in hrvatskega naroda v Istri, ki osvetljuje tudi v bengalični luči, kako lahkomiseljni in brezmočni so tisti krogi, ki bi imeli čast Avstrije varovati in ki bi vendar imeli čuvati državni interes ob obalih jadranskega morja. Zgodilo se je, da so se lansko leto po povabilu tržaškega župana sešli župani laških istrskih občin, da protests ej o proti neki elementarni pravici, katero je hotela vlada dati hrvatskemu narodu. Slo se je za ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu, torej v mestu, katerega prebivalstvo je po večini hrvatsko in katerega okolica je popolnoma hrvatska. Zupani laških istrskih občin so se torej zbrali, da prote-stujejo proti temu, kar je vlada nameravala, da prote-stujejo proti pravičnemu postopanju vlade nasproti istrskim Hrvatom vsled njihove dolgoletne in vedno ponavljajoče se zahteve, in ko je vlada prepovedala, da bi se v spomin na ta dan v tržaški municipalni palači vzidala plošča, zgodilo se je, da je o tej stvari župan tržaški pisal — ne mislite, gospoda moja, da našemu ministerskemu predsedniku, o ne, ampak pisal je — predsedniku laškega parlamenta v Rimu. (Klici: — Rufe: „Čujte!“) In, gospoda moja, ta predsednik mu je odgovoril in odgovoril tako, da mora stid obliti vsakega rodoljuba avstrijskega, če pomisli, da je pismo bilo namenjeno ljudem, ki bi morali vedeti, da žive pod perotmi avstrijskega orla. In, gospöda moja, ali mislite, da je vlada kaj storila proti temu? Kaj še! Ona marveč pusti, da gre vse naprej kakor dosedaj, ona pusti brezmejno gospodstvo laškemu življu, pusti, da se z nogami tepta avstrijska čast, in pusti, da se nadalje širi laški irredentizem. Jaz pravim, stid mora obliti vsakega avstrijskega rodoljuba, ko vidi, da merodajni faktorji, ki bi morali zastopati in čuvati avstrijsko državno misel, nimajo toliko moči, da bi prehod pridobili tej državni misli. Ali se bodete gospodje potem čudili, ko vidite tako malomočnost državnih organov, da samoupravna telesa, ki so s pomočjo vladnih organov prišla do moči, slovenskemu prebivalstvu vsako pravico odrekajo ? Mislim, da se temu čuditi ni potreba. Vsaj kaj naj pa rečem, če že govorim o razmerah v Istri in na Primorskem sploh, ako si iz posled- XVIII. seja dne 10. maja 1899. XVIII. „Sitzung mu 10. Um 1899. 439 je malo vredna, kajti če se bo tako postopalo, nikdar ne pridemo skupaj in bomo svetu vedno kazali, kako lepo edini smo v edini deželi, v kateri so Slovenci v večini zastopani. In če je kdo naš sovražnik, srno mu danes gotovo veliko veselje napravili. To šem hotel omeniti le zaradi tega, ker se mi čudno zdi, kako se more meni sploh kaj predbacivati gledč rešitve te prošnje. Jaz bi le želel, da bi vsi poslanci bili tako objektivni, kakor jaz, kajti jaz ne gledam ne na levo ne na desno, ne na nemško ne na slovensko, ne na liberalno in ne na klerikalno stvar, ne na to občino in ne na ono, ampak jaz pri sklepanju o prošnjah za podpore vselej glasujem za tisto, kar se je v odseku sklenilo, če tudi prej nisem bil mnenja, da je prošnja utemeljena. Prošnje so se v resnici vse razen prošenj dramatičnega društva meni izročile in to je bilo popolnoma pravilno. Če pa to gospodom ni všeč, naj jih pa drugo leto drugemu izročijo. Cel kup prošenj prebrati, potem pa 15.000 gld. razdeliti, to ni prijetna stvar. Da niso vsi predlogi taki, kakor sem jih jaz stavil n. pr. v klubu, si lahko mislite. Jaz sem marsikateri drug predlog stavil, ampak tukaj v zbornici sem vselej za tisto glasoval, kar se je bilo sklenilo, akoravno bi bil marsikateri-krat rad kaj iz svojega žepa dal, alco bi se ne bilo to ali ono sklenilo. Reklo sc je, da je prošnja društva „Naše straže“ prepozno na dnevni red prišla. To ni res, ampak ravno tako pozno kakor prošnja dijaške kuhinje v Kranju, dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani i. t. d. To je popolnoma vse jedno. Dne 5. maja se je ta prošnja obravnavala in ravno tisti dan tudi prošnja družbe sv. Cirila in Metoda, podpornega društva za visokošolce „Radogoj“ in še marsikatera druga prošnja tako n. pr. tudi prošnja „Glasbene Matice“. Takrat je bilo še popolnoma zadosti denarja, če se je tudi tisti dan le okoli 2000 gld. razdelilo izvzemši „Glasbeno Matico“. Opozarjam Vas pa vendar-le še na poročilo na strani 12. priloge, kjer berete, koliko prošenj je bilo odbitih, od katerih so pa nekatere tudi popolnoma opravičene. Ali odbiti smo jih morali, ker ni bilo denarja. Le berite, še celo prošnje kmetskih podružnic so iz raznih razlogov odbite in vendar veste, da sem jaz predsednik kmetijske družbe in se torej moram tudi za podružnice potezati. Jaz bi le prosil, naj bi gospodje delali na to, da se vse bolj ublaži in lepo dela, če hočete, da bomo svetu pokazali, da smo narod, s katerim se mora računati. Ce bomo pa tako delali, nas nikdo ne bo hotel vpo-števati, kakor zaslužimo, in ne bo nikdo z nami računal. Poslanec Kalan: Prosim besede (Klici v središču: — Rufe im Centrum: „Je že dvakrat govoril!“) za faktičen popravek! — Nikar se ne bojte! So gospodje, ki pazijo. — Faktično popravljam nasproti g. poslancu dr. Tavčarju to, češ da je bil namen naših somišljenikov, gospode od liberalne stranke žaliti in odvračevati od društva „Naša straža“. In sicer popravljam to zaradi tega, ker smo mi v „Slovencu“ naravnost izjavili, da smo pripravljeni vse pogoje glede osnove vzpre-jeti, katere nam naznani ona stranka, in konštatiram, da v tistem pogledu nismo dobili nobenega odgovora. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! Odgovoriti moram na tri predloge, ki so se bili stavili tekom dosedanje, precej obširne debate. Prvi predlog je resolucija gospoda poslanca Grassellija glede razširjenja nižje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo. Njegova ekscelenca gospod deželni predsednik je že izjavil, da po njegovem mnenju, dasi-ravno mu ni bilo mogoče povedati bolj natančnejega, ker ga veže uradna tajnost, je ta resolucija brezpomembna zaradi tega, ker se utegne bržkone želji, katero je izrazil gospod poslanec Grasselli, brez tega vstreči. Tudi jaz imam poročila, da je stvar v najboljšem tiru in da se bo torej gotovo v kratkem želji gospoda poslanca Grassellija vstreglo. Vendar se pa držim načela, da „superflua non nocent“, in zato nimam ničesar proti temu, da se resolucija gospoda poslanca Grassellija sprejme. Druga resolucija gospoda poslanca dr. Majarona tiče se ustanov, katere je lansko leto bil ustanovil deželni zbor za one mlade učenjake slovenske narodnosti, ki se hočejo posvetiti kari j eri profesorovanja na vseučilišču. Ta resolucija je zlasti zaradi tega opravičena, ker je po mojem mnenju deželni odbor napačno tolmačil besedilo lanskega deželnozborskega sklepa. V tem sklepu se namreč pravi, da se imata za one pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo habilitovati se na modroslovni ali pravoslovni fakulteti kakega avstrijskega vseučilišča za privatne docente, razpisati dve ustanovi po 800 gld. S tem sklepom torej ni rečeno, da bi se moralo od reflek-tantov zahtevati, da imajo že veniam legendi, marveč ako ima kdo voljo, se habilitovati za privatnega docenta, iz tega še ne sledi, da bo dobil tudi zmožnost, izvrševati to voljo. Častiti g. tovariš dr. Majaron je torej čisto prav storil, da je stavil to resolucijo, po kateri se bo, ako jo bo visoki deželni zbor sprejel, deželnemu odboru naročilo, kako se ima lanski deželnozborski sklep tolmačiti. Po teh kratkih besedah pa mi bodi dovoljeno, da se nekoliko obširneje ozrem na debato in na one nazore, katere smo slišali razvijati v tej debati, ki jo je provzročil častiti g. poslanec kanonik Kalan. Dejal sem prej na neko opombo g. tovariša ces. svetnika Murnika, ker je on vso to debato imenoval „predstavo“, da je ta predstava benefica Kalanova in gospoda moja, rekel sem to po vsej pravici. Res je bila to neka predstava, neka tragikomična predstava, ki nam ne dela nikalcoršne časti in nikomur ne koristi, kakor morebiti tistemu — vsaj 438 XVIII. seja dne 10. maja 1899. sem vedel, kako težko je šlo, in se je za delavsko stavbeno društvo podpora od 400 gld. morala skrčiti na 165 gld. in, ko se je reklo, da je s temi 100 gld. izpolnjena svota 15.000 gld., sem molčal, ker sem videl, da ni mogoče več doseči in osobito tudi, k cista načelnika narodnih slovenskih klubov molčala in se nista potrudila, da bi naprošena po društvenem tajništvu v pravem času uplivala na referenta o do-tični prošnji, da bi se stvar poprej spravila na dnevni red, ko je bilo iz kredita 15.000 gld. še dovolj sredstev na razpolago. Sedaj pa, ko imamo prihranka vsled včerajšnjega prenurejenega sklepa, da se dijete ne bodo povišale, bom glasoval z vsem prepričanjem za znesek 1000 gld., kakor se spodobi glede takega društva. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Pakiž ima besedo. Poslanec Pakiž: Visoka zbornica! Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz spregovoril par besed v tej prežalostni zadevi. (Pristopivšemu poslancu dr. Tavčarju: — Zinn herantretenden Abgeordneten Dr. Tavčar gewendet:) Le bližje gospod doktor, bom čisto pri stvari ostal in stvarno govoril (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit) gospoda moja! Take obravnave, kakor današnja, so gotovo obžalovanja vredne, obžalovanja vredne zlasti, ker bi se take stvari dale v finančnem odseku zlepa poravnati, kar se pa včasih neče, samo da to potem v zborniciprovzroči borbe. Gospod poslanec dr.Tavčar je rekel, da bo glasoval za podporo samo, če klerikalna stranka ne bo pri društvu, kakor da bi bili klerikalci res tako nekakšni črni zmaji. Jaz pripadam klerikalni stranki, pa se tega nikakor ne sramujem, če tudi nas ima gospod poslanec dr. Tavčar za črne zmaje, sebe pa nekakšno čuti v popolnoma nedolžni beli obleki (Posl. dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Kakor’ Jangelj!“), ne samo kakor angel j, kakor kak prijor. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Dobro, jaz nimam nič proti temu, ampak, gospoda moja, to žaljenje ene in druge stranke ni umestno. Pri vsaki stranki, pri eni, kakor pri drugi se nahajajo pomanjkljivosti, ali teh pomanjkljivostij naj bi ena drugi ne očitala in jaz bi le želel, da bi g. poslanec dr. Tavčar nikdar več naše stranke ne napadel. Poglejte gospoda moja, če bi se bilo v finančnem odseku namesto teh malovrednih 100 gld. podpore dovolilo 300 do 400 gld., ki bi gotovo ne bili proč vrženi, pa bi ne imeli današnje žalostne debate, katera gotovo tudi vsaj toliko stane, in s tem končam. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Papež ima besedo, XVIII. Sitzung mu 10 Wni 1899. Poslanec dr. Papež: Jaz sem prosil za besedo v kratko pojasnilo glede neke opazke gospoda poslanca Povšeta. On je rekel, da načelnika obeh slovenskih klubov — gospod poslanec Hribar mu bo morebiti sam odgovarjal — nista skrbela, da bi bila stvar prej prišla v finančnem odseku in vsled tega tudi v deželnem zboru v razpravo kakor še-le sedaj. Gospöda moja, v prvi seji dne 28. decembra 1898 je prišla prva peticija „Naše straže“ na deželni zbor in od deželnega zbora v mojo roko, da sem pri prvi seji razdeljeval tudi to peticijo dotičnim referentom, ki so se oglasili, da bi bili radi reference. Referatje so se pa oddeljevali še le potem, ko je bila druga seja deželnega zbora, namreč dne 14. marca letos. Prej se niso referati nobenemu oddeljevali. Takrat sem sklical sejo v tej zbornici v sobi zraven te zbornice. Bili so vsi člani zraven, tudi gospod poslanec Povše in takrat sem vprašal, komu se podeli referat o eni ali drugi zadevi in tako tudi o prošnji „Naše straže“. In takrat, ko sem izrečno vprašal, komu naj stvar izročim, seje reklo Murniku. In jaz sem prošnjo njemu izročil, ker se ni nobeden proti temu oglasil. Znano je vsem članom visoke zbornice, da eksistira pri nas v finančnem odseku in v deželnem zboru takoimenovani „Murnikov koš“ in v ta koš pridejo prošnje, katere so tudi velevažne, ampak kot peticije za p odpor o od enega ali drugega društva pride vse to v roke gospoda poslanca Murnika, kije potem tako preobložen, da dobi kakih 40—50 prošenj za reševati. In tiste pa potem predlaga v finančnem odseku v eni ali v dveh sejah. Če se ne motim, smo imeli letos dvakrat to priložnost eno za drugo. Torej jaz moram izreči, da jaz nisem kriv, da se ni moglo prej reserirati o prošnji „Naše straže“, namreč, da bi bil jaz kriv kot predsednik, akoravno nimam pri enakem številu glasov glasovati. Ampak da bi bil jaz kot član finančnega odseka mogel kaj predlagati ali povedati, da je umestna kaka večja podpora in da bi bil jaz v tem slučaju gospoda poslanca dr. Schafferja, kije načelnikov namestnik, lahko prosil, da bi prevzel predsedstvo, tega nisem storil, toliko sem jaz kriv. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Jaz za svojo osebo v resnici kot poslanec obžalujem, da smo danes Slovenci tako čudno predstavo dali v tej zbornici. In ta predstava je gotovo popolnoma nepotrebna bila (Poslanec Hribar: —• Abgeordneter Hribar : „Benefica Kalanova!“) od začetka do konca zaradi tega, ker bi se bila vsa stvar lahko z lepa poravnala in ni bilo treba, da si stranki tako nasproti stojita kakor danes. Gospoda moja, tako ravnanje nas bo moralo vedno bolj oddaljevati in obljuba: „Prihodnje leto bomo pa z Vami glasovali“, XVIII. seja dne 10. maja 1899. 437 molčal.“ Torej gre se prejkonc zopet za komedijo, kakor takrat, ko smo tukaj sklepali o podpori za slovensko in nemško gledališče, za komedijo, ki ima samo ta namen, nož potisniti v prsi naši stranki posebno pri obmejnih Slovencih. Da je ta namen istinit in da je res, da hočete ta namen doseči, o tem sem se prepričal, ko sem slišal besede g. posl. kanonika Kalana in prijatelja Povšeta! Kar se tiče „Naše straže“, opozarjam le na jedno. Zastopniki obeh strank in tudi jaz, smo bili poklicani, da napravimo statut. Ali zakaj pa gospodje, pozabite povedati, kaj se je potem zgodilo in kako ste, ko je župan Hribar slučajno — ne vem, kako je prišlo, da je stvar prezrl — sklical zborovanje občinskega sveta na tisti dan, za katerega je bil napovedan občni zbor naše straže, napadali v glasilu g. poslanca kanonika Kalana, čegar govor se je danes sladkih besed kar cedil, njega in našo stranko! In sedaj naj bi se ponižali in osmešili pred vsem svetom, in sedaj naj bi na tak način klečeplazili pred „Našo stražo“, da bi si vsak pošten človek moral misliti, da narodna stranka ni za nič drugega na svetu, kakor da vse požre, kar jej klerikalci v zobe vržejo. Torej jaz stojim na tem stališču, da so razmere v tem društvu nezdrave. Želim, da se spremene, ampak dosedaj še nisem videl nobenega znamenja, da se hočejo spremeniti. Župan Hribar je samega sebe zatajil — vso čast mu zato — in je vzlic napadom, ki bi jih nobeden ne bil pogoltnil, vsaj jaz ne, kajti moja narava je drugačna, pristopil k društvu! To je njegova stvar. Mi drugi pa smo v tistem nesrečnem dnevniku, ki tovarišu dr. Majaronu tako v želodcu leži, izrazili željo, da naj se popravi, kar se je grešilo, ali čuli smo pri seji in iz glasila g. poslanca kanonika Kalana samo zasmehljive besede. Popravilo se ni nič in dokler se ne popravi, stojim kot mož, ki gledam na svojo čast, na stališču, da se ne smemo tako daleč ponižati, da bi klečeplazili pred „Našo stražo“, kakor hoče gospod poslanec Kalan. (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: „Mi smo naravnost izjavili, da smo za vse žrtve pripravljeni samo zaradi dobre stvari in na tisto niste nobene besede spregovorili!“ — Poročevalec Hribar: — Berichterstatter Hribar: „Ali ima g. poslanec Kalan besedo?“ — Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: „Ali ste Vi deželni glavar?“ — Poročevalec Hribar: — Berichterstatter Hribar: „Ne, jaz sem samo gospoda deželnega glavarja opozoril!“ — Smeh in nemir med poslanci vsled psa, ki je prišel v zbornico. — Gelächter itnb Unruhe unter den Abgeordneten infolge Eindringens eines Hundes in den Saal. — Poslanec Višnilcar [Kalanu]: Abgeordneter Bkšuikar [zn Kalan gewendet]: „Ali je liberalec ali klerikalec?“ — Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: „Liberalec je, ker nima nobene vere!“) — To se ne ve, ali je liberalec — psov je povsodi dosti in jaz poznam klerikalne in liberalne pse, mislim pa, da bi se taki dovtipi ne smeli uganjati v tej zbornici. Kar se tiče opazk g. poslanca dra. Majarona, mi bo verjel, ali pa tudi ne, da mi je jako neprijetno, ž njim polemizirati, neprijetno zlasti zategadelj, | - XVIII. Sitzung ant 10. Mat 1899. ker je v pričetku svojega govora nekaj razkril, kar sem že poprej vedel, namreč da stoji v javnem življenju na tem stališču, da ne išče ne liberalcev, ne klerikalcev, da ni niti krop, niti voda. Jaz mu želim vso srečo za njegovo bodočnost, če misli, da bo s tem kaj dosegel. (Poslanec dr. Majaron: — Abgeordneter Dr. Majaron: „Bom pa doma ostal!“) Morda bo res moral doma ostati! Konštatujem pa, da so bili časi, ko on ni prisegal na to, da je Slovenec poklican v svet stopiti s programom, ki prav za prav nič ne pomeni. Na drugi strani smo čuli tudi sklicevanje, katero smo dostikrat čitali v glasilu nekega deželnega uradnika, sklicevanje na tisti program z leta toliko in toliko ! Ko je g. poslanec dr. Majaron tisto govoril, sem imel občutek, kakor da bi bil odprl stran tega lista in nekaj citiral iz tega lista. Torej, kakor hitro je on na tem stališču, je meni kot nekdanjemu prijatelju njegovemu nemogoče ž njim dalje polemizirati. Omenjam pa le nekaj. Poklicali ste res nekaj oseb v odbor — in tukaj ne mislim na dra. Majarona, katerega bi, čeravno ni več lažiliberalec, poluliberalcem vsaj za nekaj časa še vedno prišteval — ampak na druge, ki niti poluliberalci niso, ampak popolnoma vaši privrženci, ki ste jih pa potem dali na rovaš naši stranki, češ, to so vaši privrženci. To je bilo tisto sramotno postopanje, ki je moralo vsakega žaliti in iz katerega se je moralo videti, da so gospodje namenoma tako delali in postopali, ker so hoteli žaliti in odriniti iz društva celo stranko, ki ima, hvala Bogu, še nekaj pomena v tej kronovini, vsaj še za nekaj časa. —■ Pri tem pa moram na ironično opazko g. poslanca dra. Majarona, da so gospodje pri „Naši straži“, ki bodo radi odstopili, če bi jaz hotel vstopiti, odgovoriti, da se jaz nerad potiskam v ospredje in da imam že še nekoliko dela, da mi ni treba pri „Naši straži“ pabrkovati. Torej taka opazka je bila po mojem mnenju neumestna. Sicer pa, kakor sem prej rekel, danes glasujem za predlog finančnega odseka, ako bom pa prihodnje leto videl, da se je „Naša straža“ korenito tako spokorila, kakor katoliški duhovnik od grešnika zahteva kes in pokoro na vse strani, potem je mogoče, da bom prihodnje leto tudi glasoval za višjo podporo. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gosp. predgovorniku moram kar najodločnejše ugovarjati in protestujem proti sumničenju, da sem vedorna in namenoma molčal takrat, ko se je v finančnem odseku o tej zadevi poročalo. Ako bi bil g. poslanec dr. Tavčar tudi član finančnega odseka bi do te trditve ne bil mogel priti. Jaz sem že prej rekel, da se je vedno trdilo, da je za vsa društva samo 15.000 gld. za podpore na razpolago. In ker 436 XVIII. seja dne 10. maja 1899. še nikdar nisem slišal, da bi se bil od katere strani imenoval klerikalec. Torej v načelstvu sedi le eden gospod, pripadajoč tej stranki, in dva druga, ki nista pri tej stranki; torej se ne more reči, da to društvo deluje v vri d ali prospeh takoimenovane klerikalne stranke. Želeti bi le bilo, da bi vsi faktorji podpirali to društvo, ker je njegova naloga res vzvišena in sila in potreba naših obmejnih bratov pa taka, da bi morali vsi, ki smo Slovenci, pozabiti na razlike, ali je kdo tega ali onega mišljenja, in se vsi skupno združiti v obrambo ozemlja slovenskega. (Živahno odobravanje na levi. — Lebhafter Beifall links.) Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Majaron ima besedo. Poslanec dr. Majaron: Visoka zbornica! Meni je jako žal, da moram označiti svoje stališče nasproti mojemu tovarišu v klubu, gospodu dr. Tavčarju, ali moja politična preteklost in reputacija zahtevata, da sem se oglasil k besedi in sicer samo za faktični popravek. Jaz nisem bil med osnovatelji „Naše straže“, pač pa so bili med osnovatelji tega društva državni poslanci slovenski in pravila tega društva so se ustanovila po vzajemnem sodelovanju državnih poslancev in zastopnikov obeh slovenskih strank na Kranjskem, med katerimi se je nahajal tudi gospod dr. Tavčar. Pravila tega društva so torej taka, kakoršna so po vzajemnosti vseh slovenskih zastopnikov nastala. Na podlagi teh pravil sem se jaz vpisal pri društvu in, dasi se nisem udeležil volitve, bil voljen v odbor. V tem odboru sem našel 60 najboljših slovenskih mož iz raznih slovenskih pokrajin, pri katerih nisem iskal niti liberalizma, niti klerikalizma, ker tega sploh ne iščem, ampak samo može, ki so prepričani, daje namen društva popolnoma jasen, in ki vidijo velikanske nevarnosti, ki pretijo slovenski zemlji ob mejah. Zato niti trenutek nisem pomišljal sprejeti volitev. Kar se je potem godilo, kako so celo stvar pokvarili slovenski časopisi, osobito dnevnika ljubljanska, za to jaz ne morem biti odgovoren. Jaz društva ne bom sodil po tem, kakor se je slikalo v „Slov. Narodu“ ali v „Slovencu“, ampak po tem, kakšno podlago da ima in kako hoče delovati. Jaz do danes v društvu, dasi sem v odboru in načelstvu, nisem videl klerikalnih tendenc, ampak sem le videl tendenco, da hoče na gospodarskem polju pomagati izvenlcranjskim Slovencem, kjer ne vprašajo in nočejo ničesar vedeti o liberalizmu in klerikalizmu, marveč le kot Slovenci od nas pričakujejo pomoči, katero smo jim mi kot Slovenci dati dolžni. Meni pa očitati, da sem klerikalec zato, ker sem pri „Naši straži“, zoper to se moram odločno zavarovati. Sicer pa, sumničite me, kakor hočete, jaz se držim programa slovenskega shoda z dne 29. novembra 1894. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „To je Koblarjev program!“) Prosim, — to je program narodne stranke, - XVIII. Sitzung mit 10. Mni 1899. ki je bil sprejet na shodu 800 zaupnih mož slovenskih, katerega se je vdeležil tudi gospod dr. Tavčar, tisti program, ki je bil soglasno sprejet kot podlaga našemu delovanju in delovanju našega kluba. Na podlagi tega programa sem jaz kandidiral v deželni zbor, tega programa se držim še dandanes. In naj se išče liberalizem ali klerikalizem v našem programu, jaz imam čisto vest, dokler se ga držim; čisto nič me ne tangira, ako me kdo v dotilco spravlja s klerikalizmom, s katerim nisem v'nobeni zvezi. Osobito sem popolnoma miren, ako se iz tega, da sem član načelništva „Naše straže“, hoče sklepati, da jaz za klerikalizem reklamo delam. Jaz obžalujem, dajeta prepir nastal, ali eno bi prosil gospoda dr. Tavčarja, naj sedaj počaka in z drugimi vred dela na to, da se tisto, kar se je v prvih dneh pokvarilo, popravi, kar se lahko zgodi pri občnem zboru, in jaz sem popolnoma prepričan, da bodo pravi klerikalci prav radi odstopili prostor gospodu dr. Tavčarju, ako hoče društvu pristopiti in v njem delovati. Sicer pa, moja gospoda, še eno besedo k predmetu in beseda je ta, da je svota 100 gld. res jako majhna in bagatelna. Društvo „Naša straža“ ima velikanske naloge in teh se ne more lotiti s podporo 100 gld. Res je delovanje tega društva do sedaj še skromno, to pa zaradi tega, ker je tudi dohodkov jako malo. Ako hočete društvu in s tem tudi obmejnim Slovencem res pomagati, potem bodite toliko rodoljubni — moram reči — in dajte v to svrho svoto, ki bo imponirala zvunanjim rojakom in ki, čeravno ne bo materijelno mnogo koristila, bo pa vsaj njihov moralni pogum povzdignila, ker bodo videli, da imajo lepo zaslombo v tem jedinem zastopu slovenskem, katerega naj reprezentuje deželni zbor kranjski. Gospode tovariše prosim, naj pozabijo to, kar jih je žalilo, oziroma utegnilo žaliti, ter glasujejo za predlog gospoda poslanca Kalana. Vse drugo, pa mislim, se da lahko popraviti, ako je na obeh straneh dobra volja, katero jaz obema želim. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Častitim gospodom moram vendar le nekoliko odgovoriti. Kar se tiče besed g. poslanca kanonika Kalana in častitega spravoljubnega gospoda Povšeta, moram reči, da ostanem na svojem stališču. Ta dva gospoda me nista mogla prepričati o tem, da je to stališče napačno, in posebno prijatelj Povše, če ga smem tako imenovati, me je le še bolj prepričal, da se je cela stvar sprožila samo v namenu, ker se je hotela provzročiti nekaka reklama za klerikalno stranko v tej zbornici. Če tako zgovoren gospod, kakor gospod poslanec Povše, v finančnem odseku molči — in kedaj on molči, kadar se čuti poklicanega govoriti, ima to svoj pomen, in gospod Povše ne sme potem reči: „Videl sem, da ni bilo nič opraviti in zato sem XVIII. seja dne 10. maja 1899. XVIII. Sitzung am 10. War 1899. 435 dela nobena reklama za tako imenovano klerikalno stranko, zaradi tega ne, ker klerikalna stranka, ako tudi sodeluje v tem društvu, nima nobenega dobička od tega in bi bila tista reklama, katero bi hotela pri tem iskati, le jako problematična, kajti sotrudniki imajo samo dela, skrbi in troskov. To je, gospoda moja, tista reklama, katero si naša stranka pri tem društvu išče in drugega nič, saj drugega tudi ne moremo ničesar iskati in dobiti pri takem društvu, ki ni za središče, ampak za obmejne Slovence namenjeno. Torej iz tega ozira, da bt trebalo vodstvo društva iztrgati iz rok klerikalni stranki, je ta razlog poslanca dr. Tavčarja, da ne glasuje za moj predlog, po mojih mislih neutemeljen. Kakšno pa je to vodstvo? Ali je res klerikalno, ali imajo res klerikalci v njem odločilno besedo? Saj so to menda vendar narodnjaki, dr. Dečko v Cel ji, ali je to klerikalec, in dr. Gregorin v Trstu, Laginja, Spinčic, dr. Trinajstič, dr. Ferjančič, dr. Majaron, Hribar; če te med klerikalce prištevate, potem moramo sami sebi le čestitati in potem je stvar seveda vsa drugačna. Torej v tem oziru ni treba kake reorganizacije glede vodstva, ker društvo res ni strankarsko, ampak stoji popolnoma nad strankami, in ker stoji nad strankami, ravno zato treba, da je vse stranke podpirajo — brez pridržka in predsodka. Kar se pa tiče besede gospoda poslanca Murnika, pravi on, da sta bili dve prošnji vloženi. To je res; namreč takrat, ko je deželni zbor pred novim letom bil sklican za jeden dan, vložil je pripravljalni odbor prošnjo, ki je bila jako hitro sestavljena. To je tista prošnja, o kateri se nekako ne posebno laskavo izraža gospod poslanec Murnik. Drugo prošnjo pa je stalno voljeni odbor vložil in ta je utemeljena, kakor sam pospod poslanec priznava. On pravi, da se v finančnem odseku o prošnji ni govorilo. Meni pa je znano, da je tajnik društva „Naša straža“ osebno prišel v zbornico in je obema klubovima načelnikoma prošnjo priporočal in jaz torej mislim, da je bil finančni odsek opozorjen na to stvar, ali vsaj načelnika dotičnega kluba. Jaz sem bil zadržan in nisem mogel zraven biti, sicer bi bil gotovo opozoril gospode na to prošnjo, ampak jaz sem mislil, da je samo po sebi umevno, da se nasproti društvu, ki ima tak namen, ne bo nastopalo tako bagatelno, kakor s kakim zasebnim obskurnim društvom, ki nima nobenega pomena. Potem gospod poslanec Murnik skrbi za sredstvo. Vsaj se ta podpora lahko vzame iz deželnega zaklada, saj smo vendar ravnokar črtali 4000 gld., naj se od tam vzame četrtina in to bo popolnoma zadostovalo. In, gospoda moja, jaz naravnost rečem, da poglaviten vzrok, zakaj smo sprožili misel, da naj dijetno vprašanje ostane pri starem, je bil ravno ta, ker se je reklo, kaj bodo vendar ljudje rekli, ako sami sebe tako dobro preskrbimo, potem pa za taka vprašanja, kakor so podpore društvu „Naša straža“ ali delavskemu stavbnemu društvu, ki tako lepo deluje, damo samo bagatelnih par krajcarjev s tem argumentom, da nimamo več denarja na razpolago. V tem oziru vzdržujem svoj predlog in prosim slovenske gospode tovariše, da ga podpirajo. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec Kovše ima besedo. Poslanec Povše: Jaz bi se ne bil oglasil k besedi, ako bi mi ne bil gospod poslanec Murnik dal povoda k temu; tu najdem dolžnost, da spregovorim par kratkih besed. Gospod poslanec Murnik, ki je poročal o prošnji društva „Naša straža“, trdi, da v finančnem odseku ni bilo odpora proti predlogu glede podpore 100 gld. Jaz nimam navade, da bi dražil, to mi ni lastno, ampak gospod predgovornik Murnik bo pač priznaval, da je bil način in ton, v katerem je poročal o tej prošnji, tak, da sem iz njega, potem iz trditve, da je kredit 15.000 gld., ki je za razna društa, za razne prošnje in namene določen, že porabljen, in ker se za delavsko stavbeno društvo, za katero prekoristn.o društvo sem se z vsem prepričanjem ogreval, ravno iz tega vzroka ni dovolilo več kakor samo 165 gld., videl, da bi bil ves moj trud brezuspešen, in ker sem bil sam v odseku, videč, da se nimam na podporo nobenega tovariša zanašati, zato sem mirno poslušal, ko se je predlagalo 100 gld. in nisem stavil nobenih brez-vspešnih protipredlogov. Reči pa moram, da so razlogi, katere je navedel gospod poslanec kanonik Kalan za višjo podporo, popolnoma istiniti, in obžalujem le, da se tukaj loči, kdo dela v društvu, ali klerikalni, ali liberalni Slovenci, ampak jaz menim, bodisi klerikalec, bodisi liberalec, dovolj je, da je Slovenec in da izvršuje, rekel bi, sveto delo. (Odobravanje. — Beifall.) Gospoda moja, le poglejmo, kako Siidmarka dela. Kol s kolom, klin s klinom, in ako se slovensko ljudstvo v bran postavi, je to veliko manj, kakor Siidmarka, ki v naš svet prodira in potujčuje slovensko mladež, ko Slovencem nikdar na um ne pride, da bi prekoračili meje svoje domovine in sploh tja šli, kjer so Nemci, ter skušali raz-naroditi jih. Gospoda moja in tudi vi nemški gospodje poslanci priznavati morate, da slovensko prebivalstvo, akoravno ga je v naši deželi 95 %, nikdar ne posega, da bi hotelo raztujčiti nemško prebivalstvo kočevsko; stoletja že živi tam, ima vse pravice in nikdar še niste slišali v tej zbornici predloga, da bi se v njihovih šolah uvedla slovenščina, da bi se tako potujči! ondi živeči nemški rod, kateremu gre po pravici in -ustavi, da ostane naseljen kot nemški narod v tej kronovini Gospodu poslancu dr. Tavčarju pa ne morem neoporckano pustiti trditev, da zaradi tega ne more glasovati za višjo podporo, ker društvo le služi v to, da nekako deluje za klcrikalstvo. Gospoda moja, najbolje se zrcali društvo v načelstvu, in tam je le jeden član, ki pripada takoimenovani klerikalni stranki. Eden član sedi v vašem klubu, drugi član, ki je v načelstvu, sedi v mestnem občinskem svetu in tudi 434 XVIII. seja dne 10. maja 1899. — XVIII. Srlzmrg mn 10. Mm 1899. (Živahno odobravanje na levi. —Lebhafter Beifall links.) Deželni glavar : Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca kanonika Kalana, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! S prečastitim gospodom predgovornikom se v marsičem popolnoma strinjam, strinjam pred vsem tudi v tem, da se obmejnim Slovencem ne godi posebno dobro in da se jim velike krivice gode, katerih pa seveda ne bomo odpravili niti s 100 gld., niti s 1000 gld. Javno pa moram izraziti mnenje, da bi jaz, alco bi bile razmere drugačne, z veseljem glasoval za Kalanov predlog, da pa dandanes ne morem zanj glasovati. Vzroki so gospodu kanoniku dobro znani. Društvo „Naša straža“ — in če bo galerija desetkrat kričala in piskala, prosim gosp. deželnega glavarja, da jej da popolno svobodo — se ne postavim na drugo stališče in me čisto nič ne briga, ako bo kdo ugovarjal — društvo „Naša straža“ se od prvega pričetka ni postavilo na pravo podlago. Ko se je ideja bila sprožila, so bili vsi Slovenci obeh strank vneti zanjo in so mislili, da se bo ustanovilo dobro in koristno društvo, ki bo stalo popolnoma nad strankami, kakor svoj čas društvo sv. Cirila in Metoda. Ali takoj, ko se je društvo osnovalo, gospoda moja, polastili so se tega društva znani klerikalni elementi, ki so ga izkoristili ne toliko v podporo obmejnim bratom Slovencem, ampak v lastno reklamo. In dandanes je položaj v resnici tak, da društvo nima nobenega druzega namena, nego delati reklamo tistemu pretiranemu, nezdravemu in vsemu Slovenstvu najbolj škodljivemu klerikalstem, ki na Kranjskem sedaj tako bujno c vet.e. Torej če podpiramo to društvo, podpiramo s tem samo tisto nezdravo klerikalstem, prdti kateremu bom vsikdar zavzet in dokler se društvo ne postavi na popolnoma objektivno podlago, dokler se korenito ne preosnuje in ne vzame iz rok ti stranki, toliko časa jaz vsaj za svojo osebo ne bom mogel podpirati društva in zato tudi danes nisem pri volji, častiti klerikalni stranki reklamo delati in zategadel bom glasoval za odsekov predlog. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Slavnemu zboru predloženi sta bili dve prošnji društva „Naše straže“, ena 28. decembra lanskega leta in druga pa 18. aprila letos. Najbrž se je druga vložila zato, ker je bila prva tako suhoparna, da tisti, ki ne ve, kaj je „Naša straža“, bi sploh ne mogel soditi, ali je prošnja utemeljena. V drugi prošnji je pa stvar vse bolj razložena in prosilci polagajo posebno važnost v tem oddelku, kjer pravijo, da vsak začetek je težak in da društvo potrebuje denarja posebno prvi čas za podpiranje in organizacijske namene. Če se tedaj pomisli, za kaj prav za prav prosijo ti gospodje, ki so prošnjo podpisali, sem jaz mnenja, da se nazadnje o svoti 100 gld. ne more tako čudno soditi, kakor je sodil gospod predgovornik kanonik Kalan; žal pa mi je, da se o teh dveh prošnjah, o katerih sem jaz poročal, v finančnem odseku ni govorilo, in ker se ni govorilo, se mi je zdelo, da so vsi gospodje s to podporo zadovoljni in torej sem se danes res začudil, ko se je gospod član finančnega odseka oglasil in tako ostro sodbo delal o drugih članih finančnega odseka. Ko bi se bil v finančnem odseku kdo oglasil in bi bil morda razložil, kake druge potrebe ima še to društvo „Naša straža“ in da pričakuje iz deželnih denarjev večjo podporo, ker si samo iz lastnih moči ne more pomagati, ampak da je mora dežela izdatneje podpirati, kakor je finančni odsek nameraval, bi se bilo morda lahko enemu ali drugemu društvu nekoliko podpore odtegnilo, da bi se temu društvu več dalo. Finančni odsek je pa v jako sitnem položaju, ker ne sme deželnemu zboru več podpor predlagati, kakor 15.000 gld. Tu je že precej stara navada. Lanskega leta nismo celih 15.000 gld. porabili, temveč nekaj manj, letos smo pa še nekemu drugemu društvu, za katero se je v finančnem odseku jeden gospodov članov posebno zanimal in katerega prošnjo za podporo je jako toplo priporočal, dovolili nekaj podpore, toda dati smo mu mogli namesto nameravanih 400 gld. samo 165 gld. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Saj je še to bilo preveč!“) Torej jaz z ozirom na to, da sklep glede tistih 15.000 gld. obstoji za celo dobo tega deželnega zbora, ne bi mogel glasovati za 1000 gld. za „Našo stražo“ zaradi tega, ker ne vem, kateremu društvu naj bi se kaj odtegnilo, in ker bi se torej tisti sklep, če se ne motim iz leta 1896, prej moral prenarcditi, predno bi se „Naši straži“ mogla dovoliti taka podpora. Z jedno besedo obžalujem pa, da se v finančnem odseku o tej stvari ni nič razgovarjalo in se je kar hitro ta nasvet sprejel. Toliko sem hotel v imenu finančnega odseka stvar razjasniti. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec kanonik Kalan ima besedo. Poslanec Kalan: Jaz bi pač ne hotel obširno polemizirati proti gospodu poslancu dr. Tavčarju, zakaj moje in njegovo stališče je jasno iz prejšnjih časov, pač bi pa vendar rekel, da se z društvom „Naša straža“ ne XVIII. seja dne 10. maja 1899. 433 silo, na lastno samopomoč. Zato pa je treba, da se postavijo z lastnimi močmi in samopomočjo celega slovenskega naroda na stražo proti nečuvenemu na-silstvu narodnih svojih nasprotnikov. In dete bolečin slovenske domovine, Koroška, kako se tam godi našim rojakom, o tem pač ni treba govoriti. To je jasno, da na Koroškem slovenski narod leto za letom izgubiva na svoji meji in od desetletja do desetletja se proti jugu širi nemški element. V prejšnjih časih se je to polagoma godilo, dokler ni bilo šolstvo tako razširjeno kakor sedaj, sedaj pa nam pripovedujejo koroški slovenski rojaki, da odkar je uvedeno šolstvo po Koroškem po novem zakonu in odkar se na njih šolah skrbi, da so povsod! nastavljeni učitelji nemško - nacijonalnega duha, od tistih mal jezikovna meja, ki se je poprej za eno četrtino ure pomaknila v petdesetih letih, za toliko sedaj pomakne v desetih letih. — In, gospoda moja, kar je posebno značilno in za koroške razmere posebno jasno, je pa debata, ki se je v zadnjem zasedanju vršila glede šolstva v koroškem deželnem zboru. — Tam so zastopniki slovenskega naroda popolnoma skromno, — kajti tam se niti slovenski ne upajo govoriti, ampak nemški govore, tako daleč so prišli, — skromno zahtevali, da naj bi vendar večina deželnega zbora in deželni šolski svet skrbela, da bi se vsaj v najnižjih razredih ljudskih šol otroci, ki nobenega drugega jezika ne razumejo kakor slovenskega, v domačem jeziku poučevali. Toda ta glas slovenskih zastopnikov koroških je ostal glas vpijočega v puščavi in drugega ni izvabil, kakor nekoliko smešenja, zaničevanja in kar je najbolj značilno, tisto, kar je dr. Steinwender kot poročevalec za šolstvo pri tisti priliki izpregovoril. On pravi: „O koroških Slovencih ne bom govoril, ali so enakopravni ali ne, oni niso narod. Ta kos naroda, ki je z našo deželo tako tesno združen, ima druge potrebe, kakor celoten narod.“ To, gospoda moja, so najbolj značilne besede iz ust narodnega nasprotnika, ki jasno gleda dejanske razmere in ki. pravi, da Slovenci koroški niso narod in da, akoprav obsegajo eno tretjino prebivalstva, vendar ž njimi ni tako ravnati kakor s celotnim narodom, ampak kakor s kosom naroda, ki je popolnoma izgubljen in ki ima popolnoma druge potrebe, kakor potrebe celotnega naroda, namreč, kakor je Steinwender hotel reči, potrebe, da se otroci naučijo nemški in da tam potem ti jezikovni Nemcem neprijetni prepiri na Koroškem izginejo. Gospoda moja! Nas v središču to neposredno ne tangira, vendar kolikor bolj se utesnijo naše meje, toliko bolj se potem tudi v središču moram bati, da konečno tudi na nas ne pride vrsta, in ako se govori že javno, da Slovenci na Koroškem niso narod, in da niso narod na Štajerskem in ne na Primorskem, — kje pa potem ostane slovenski narod ? Zaradi tega torej, ker ste, gospoda, Slovenci enih misli z menoj, da obmejnim bratom Slovencem na parlamentarnem potu ni pomoči, ker tam, kjer nastopajo kot manjšina, se njih najbolj primitivnim zahtevam ne ugodi, za kar so klasične priče Poreč, Trst, Gorica, Celovec in XVIII. Sitzung um 10. Mn 1899. Gradec, zato je pa potreba, da si slovenski narod na mejah sam pomaga in se svojim nasprotnikom v obrambo postavi, zato mu je pa potreba sredstev in iz te ideje-je prišla misel, naj se osnuje, kakor so Nemci si osnovali „Südmarko,“ in sicer ne s tem namenom, da bi branili svojo narodno posest, v čemer bi jim mi ničesar ne ugovarjali, ampak s tem namenom, da bi prodirali v tujo posest, torej da naj se tudi pri nas osnuje neko obrambno društvo, toda le s tem namenom, da brani, kar je našega, pri tem pa popolnoma pusti, kar je našega soseda, kajti, kakor mi svoje spoštujemo, tako spoštujemo tudi tisto, kar vemo, da je sosedovo. V tem oziru se Slovencem ne more ničesar očitati, oni so popolnoma pravični in če imajo kako napako, je napaka to, da so prekrotki in prepohlevni, ko branijo svoje pravice. (Pritrjevanje na levi — Zustimmung links.) Društvo tako se je osnovalo in namen društva je torej očiten in jasen in vsak mora izprevideti, da je prepotrebno to društvo, prepotrebno ne le, da obstoji po imenu, ampak da živi in da dela. In v tem društvu, v vodstvu tega društva so odličnjaki, voditelji celega slovenskega naroda iz vseh pokrajin zastopani; brez razločka političnih strank združili so se tukaj v skupen namen proti skupnemu sovražniku in zaradi tega pravim, pa se mi je jako čudno zdelo, da se je društvu toliko potrebnemu kakor je „Naša straža“, dovolila bagatelna svota 1.00 gld. kakor kakemu beraču. Gospoda moja, to bi bilo nedostojno zastopa slovenskega, kakor je naš kranjski deželni zbor, ako bi stopali s tako bagatelo v javnost, kajti s tem bi se le osmešili in bi se morali zlasti pred obmejnimi Slovenci sramovati. Ako večina sprejme to svoto, se to pravi, da ona sama bagatelizira to društvo, da mu ne pripisuje nobene važnosti, in ako je enkrat po takem faktorju društvo tako markirano, potem pač ne smemo ugodnih uspehov iskati pri delovanju tega društva in ako deželni zbor dovoli samo 100 gld., s tem pokaže svojo vnemarnost nasproti društvu, zlasti pa tudi nasproti obmejnim Slovencem, glede katerih smo vsi Slovenci na Kranjskem brez ozira stranke jedini, da je njih stanje obupno. Zato Vas pa poživljeni vse slovenske poslance, da bodimo tudi glede podpore obmejnim Slovencem vsi jedini in pokažimo, da ima večina slovenskih zastopnikov smisel za najvitalnejše potrebe naših rojakov na mejah in da hoče našim rojakom, kolikor jej je mogoče po slabih močeh, dati sredstva, da se branijo proti nasilstvu narodnih nasprotnikov. 100 gld., gospoda moja, ki so tukaj postavljeni v proračun, niti za prah ne zadostuje, s katerim bi se vrabci pognali iz prosa na mejah naše domovine, nikar pa da bi. se § terni 100 gld. res v gospodarskem oziru kaj storilo in kaka last rešila in ohranila slovenskemu narodu. Ti razlogi, gospoda moja, so popolnoma jasni in jaz mislim, da vsak, ki ima tukaj skupno dobro slovenskega naroda pred očmi, mi bo pritrdil, ako stavim sledeči predlog: „Deželni zbor naj sklene: Društvu „Naša straža“ v Ljubljani se naj dovoli 1000 gld. podpore za 1. 1899.“ 432 XVIII. seja dne 10. maja 1899. poročevalca za prihodnje leto, da naj v finančnem odseku stavi predlog, da se bo družbi sv. Cirila in'Metoda z ozirom na važnost njenega delovanja, na potrebo njenega delovanja in na veliko uspešnost, katero kaže njeno delovanje, od deželnega zbora dovolila večja svota podpore. Pač pa moram reči, da me je nekako rudečica obšla, ko sem bral, da ima društvo „Naša straža“ dobiti samo 100 gld. podpore. Društvo „Naša straža,“ katero letos prvič stopi pred deželni zbor s prošnjo za podporo, ima, kakor pravila pravijo, svoj sedež v Ljubljani in se razteza po deželah in kraljestvih zastopanih v državnem zboru in društvo to ni politično, namen pa mu je podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih pokrajinah. Imenuje se to društvo „Naša straža“. Jako primerno društvo je to, alco pomislimo, kako da so meje slovenske, za katere je to društvo prav posebno namenjeno, dandanes popolnoma brez vsake straže, da so popolnoma prepuščene vsakemu navalu naših narodnih nasprotnikov in da se tega naši narodni nasprotniki na vseh mejah prav pridno poslužujejo. Ker najdejo meje naše slovenske domovine brez straže, prodirajo dalje in tako vidimo, da naš narod na' mejah leto za letom nazaduje in se umika močnejši sili svojih narodnih nasprotnikov. Kratek in površen pogled na jezikovne meje nasvpopolnoma in docela o tem prepriča. Poglejmo na Štajersko in na opis jezikovnih meja Slovanstva. Državni poslanec Robič je naravnost rekel, da v Mariborskem okraju, katerega on zastopa v državnem zboru, gre stvar z ozirom na silno in vsestransko delovanje društva nemškega „Schulvereinn“ in „Südmarke“ tako nazaj, da, ako se v tem oziru od slovenske strani kaj uspešnega ne stori, da je on gotovo zadnji Slovenec, katerega bodo iz tega okraja poslali v državni zbor. Te besede so tako značilne za ondotne razmere, da pač boljših dokazov ne potrebujemo. Drastično slikajo obupni položaj naših bratov na Štajerskem, in zato je potrebno, da od naše strani ondi postavimo stražo, ki naj da Slovencem sredstev, da bodo mogli braniti svojo zemljo, dedščino svojih očetov, in ohraniti jo v oni lasti, v kateri, je bila v prejšnjih časih. Kako, gospoda moja, je na Štajerskem treba samopomoči straže našega naroda, kažejo dogodki izza zasedanja deželnega zbora štajerskega. Morda se kateremu izmed gospodov čudno zdi slišati take pritožbe, čudno zdi, češ, vsaj imajo Slovenci na Štajerskem svoje zakonite pravice in svoje javne parlamentarne zaklope — teh naj sc poslužujejo, tam naj iščejo svojih pravic — da, gospoda moja, ako bi bili Nemci na Štajerskem tako objektivni, tako pravični nasproti Slovencem, kakor smo Slovenci na Kranjskem objektivni in pravični nasproti Nemcem, bi to imelo veljavo in resničnost, toda, gospoda moja, sc spominjate, kaj se je slovenskim deželnim poslancem štajerskim v tem zasedanji deželnega zbora zgodilo? Prosili so „samo za eno meščansko šolo, katerih imajo nemški Štajerci,če sc ne motim, devetnajst, toda ta gotovo za eno tretjino prebivalstva preopra-- - XVIII. Kiju N g mn 10. Mm 1899. vičena in preskromna zahteva ni našla milosti pri prešernih gospodih v nemškem Gradcu. Ako Slovenci na Štajerskem vidijo, da niti z najmanjšimi in za njihov narod najbolj vitalnimi predlogi ne proderejo, potem je edino, kar morejo storiti, po mojem mnenji le to, da se omejijo na lastno samopomoč, da se branijo s svojimi močmi in ker so v tem oziru zlasti vezani na podporo iz središča, je to središče tudi dolžno jim stati na strani in jih podpirati v tem obupnem boju za pravično stvar, za narodni obstanek. Enako potrebna je „Naša straža“ na Primorskem. Tudi ondi so za Slovence v zadnjih letih nastopile tako težke, naravnost moram reči, neznosne razmere, da nekako kričijo proti Dunaju, da se konečno vendar že uravna ta stvar tako, da bi bila pravična in uravnana ta stvar, kakor je to potrebno za prebivalstvo slovensko, ki je na Primorskem v ogromni večini. Kakor na Dunaju, tako , gospöda moja, je tudi na Primorskem parlamentarno življenje popolnoma ob veljavo prišlo. V Gorici so nekaj časa abstinirali laški poslanci, sedaj abstinirajo slovenski poslanci. Seveda je povod abstiniranja pri enih veliko drugačen kakor pri drugih. V Istri m or a j o v deželnem zboru biti odsotni slovanski poslanci in sicer zaradi tega, ker jim ne pustijo v domačem slovenskem in hrvat-skem jeziku v zbornici govoriti. Jaz konštatiram, da je v Istri ogromna večina slovenskega in hrvat-skega naroda in le pičla ena tretjina Italijanov, in vendar zastopniki Slovanov v istrskem deželnem zboru ne smejo slovenski in hrvatski govoriti. Ako bi to poskusili in ako bi se tako daleč osokolili, morajo izpostavljeni biti najhujšim napadom iz galerije, pluvanju, kričanju, metanju polen iz galerije na poslance (Klici na levi — Rufe lints: „Žalostno, škandal!“) in ako ne morejo italijanski poslanci galerije dobiti za svoje namene, tedaj sami opravljajo te posle, ki so pač nečastni za olikane gospode, kar se je pa žalibog v istrskem zboru v letošnjem zasedanju zgodilo, in ko so naši rojaki, istrski deželni poslanci, morali izstopiti iz deželnega zbora in jih je deželni glavar povabil, da zopet vstopijo, poslal jim je to vabilo, v italijanskem jeziku in ko mu ta vabila vrnejo, češ, da sta dva oziroma trije jeziki enakopravni v deželi, in da jim torej gre, da se jih povabi v domačem jeziku, tedaj izjavi deželni glavar v deželnem zboru, da je italijanski jezik v istrskem deželnem zastopu oficijelen in da je on torej popolnoma korektno postopal, ako jih je vabil samo v italijanskem jeziku. (Poslanec Povše — Abgeordneter Povše: Lepa korektnost!) Takti se godi, gospoda moja, v Istri Slovanom, tako se v Istri godi Slovanom pred očmi visoke vlade, katera v drugih kronovinah na vsako najmanjšo krivico pazi, zlasti ako le od daleč čuti, da se recimo nemškemu narodu godi dozdevna krivica in precej prihiti, če ne drugače, brzojavno in telefonično na pomoč. Tam se pa nobena najmanjša prilika ne porabi, da se onim elementom, ki ne skrivajo svojega nepatrijotičnega postopanja, dajejo vse pravice in zato je tudi tam nemogoče, da bi istrski Slovani parlamentarnim potom kaj opravili in zato so navezani tudi tam na lastno XVIII. seja dne 10. maja 1899. 431 ki bodo inavgurirali ljubljansko vseučilišče. Mi smo že v prvi seji vlado poživljali, naj določi ustanove za odgojo docentov na bodoči ljubljanski univerzi ravno tako, kakor za docente na bodoči moravski univerzi, in tako je čisto naravno in pravilno, da ustanove na ta način razpisujemo, kakor sem si usodil označiti. Pa tudi če bi vseučiliška ideja, gospoda moja, postala žrtev kake intrige ali zaslepljenosti, bomo mi s temi ustanovami, tako upam, veliko dosegli za našo ožjo domovino. Gospoda moja! Že večkrat se je v tej visoki zbornici povdarjalo, kake velike naloge ima Avstrija na jugu, zlasti pa še naša ožja domovina! Taki gorki akcenti so se slišali tukaj tudi v včerajšnji seji. Nihče ne bo tajil, da je naša ožja domovina jako zanimiva in da je ta narodič, dasi ga tako nazivljejo le v posmeh, jako zanimiv narodič. To pa je faktično naša kronovina in naš narodič po svoji geogralični in etnografični legi. Gospoda moja! Še dandanes se na naših tleh pozna rimska cesta, ki je v prejšnjih časih vezala sever z zapadom in jugom. Isti posredovalni nalog ima še dandanes naša ožja domovina. In narod, ki tu stanuje, je v nekako težavnem, na drugi strani pa jako ugodnem položaju v tem oziru, da lahko lepo in veliko misijo izpolnuje za Avstrijo v njenem stremljenju na jug in na vztok. Zategadelj bi človek mislil, da bodo naši državniki, ki vedno govorijo, da gravituje Avstrija na jug in vztok, tudi skrbeli za to, da se v tej naši ožji domovini prej ko mogoče zasadi veliki in visoko plapolajoči vseučiliški prapor. Tega bi lahko pričakovali od naših državnikov, ker je le s pomočjo visoke kulture mogoče tiste obširne naloge izpolnjevati, katere ima Avstrija v obče in naša ožja domovina posebej po svoji ge-ografični legi. Avstrijski državniki bi bili že davno lahko spoznali, da ni bolj pripravnega mesta za vseučilišče, kakor je naše deželno stolno mesto. Ali dobro, gospoda moja, naj še nekaj časa vlada zaslepljenost, naj se še nekaj časa odlaša rešitev tega vprašanja po našem smislu. Dotične ustanove bodo izpolnile drug namen. Pomagale bodo našemu narodu, da bo s prosveto uveljavil svojo resistenco in da se bo z večjo kulturo ojačil v tisti misiji, katero pač ima po vseh svojih okolnostih. Mi dobro vemo, kako je z našim znanstvenim naraščajem in kako malo gmotnih pogojev mu je danih, da bi prišel do širšega svetovnega obzorja, ki je naši inteligenci potrebno, alco hoče izpolniti višje kulturne naloge naše ožje domovine. S tema ustanovama bomo dosegli, da se bosta vsaj dva rojaka naše ožje domovine vsako leto mogla z znanstvom temeljiteje baviti in si zlasti s potovanjem po tujem pridobiti širše obzorje. V desetih letih bomo imeli že več takih rojakov, od katerih smemo pričakovati, da bodo s kolikor toliko temeljitejšo znanstveno podlago mogli služiti javnim nalogam naše ožje in širše domovine. Zategadelj mislim, da moramo, če tudi ne bi imeli v mislih bodoče naše univerze, glede na gmotni položaj naše mladine skrbeti za to, da se more ta mladina, ko dovrši svoje študije, še - XVIII. Sitzung am 10. Mai 1899. nadalje gibati po znanstveni poti ter si tako pridobiti za kulturni in gospodarski boj ono solidno orožje, kakeršno more dati le dobra in prava kultura. Tudi menim, da, dokler bo naš deželni zbor stal na tistem lepem niveauju na katerega se je postavil baš z vseučiliškim vprašanjem in z dejanskim reševanjem tega vprašanja, bo tudi skrbel za to, da ti dve ustanovi ne izgineta iz deželnega proračuna, temveč bo skušal ti ustanovi še razširiti, da bo potem te dobrote deležnih še več naših mladih rojakov. Zategadelj pa mislim, da se glede podeljevanja teh ustanov ni postavljati na preveč tesnosrčno stališče, ampak da moramo ne glede na to, ali so naši mladi rojaki že doccntjc, ali ne, jim omogočiti znanstveno proučevanje težkih problemov današnjega časa. Po teh opazkah si torej usojam predlagati, da bi visoka zbornica sklenila naslednje: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da deželni vseučiliški ustanovi podeljuje in nakazuje doktorjem, ne da bi od njih zahteval dokaza, da so dobili „veniam legendi“ na kaki avstrijski univerzi.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Majarona, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Zeli še kdo besede? Gospod poslanec kanonik Kalan ima besedo. Poslanec Kalan: Visoka zbornica! V poglavju VIII. pri naslovu 10. v točki 17. je za razne dobrodelne namene določen kredit 15.000 gld. Gospod poročevalec je tukaj raz-predelil natanko, za kakšne namene se je svota razdelila, namreč za podpore dramatičnemu društvu, „Theater-Verehrn“ itd. Glede podpore, katera se je za gledališče dovolilo, danes ne govorim, ker sem o tej stvari že v letošnjem zasedanju obširneje govoril, pač pa me je srce bolelo, ko vidim, da za drugo točko, za podporo nemškemu „Theater-Vereinn“ v znesku 5000 gld. pride podpora društvu sv. Cirila in Metrda samo v znesku 1000 gld. Kdor pozna delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, kdor pozna razsežnost tega delovanja, uspešnost tega delovanja in potrebo tega delovanja, ta bo gotovo spoznal, da je za družbo, ki je omejena samo na dobrodelne darove svojih udov, znesek 1000 gld. pač majhen, zlasti, alco se s prejšnjim zneskom primerja, tako, da mora slovenskega rodoljuba res srce boleti, ako vidi, da se je za to društvo v primeri s prej omenjenim „Theater-Vereinom“ določila tako majhna svota podpore. Sicer pa v tem oziru letos še ne stavim nobenega konkretnega predloga, pač pa bi prosil gospoda 430 XVIII. seja dne 10. maja 1899. - finančnega odseka je v včerajšnji seji sam naglasaI, da še ne zadostuje, ako sc stavi kaka resolucija, ampak da jo je treba toliko časa ponavljati, da prodere. Jaz mislim, da je to res potrebno; spominja nas to na stari izrek: Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo! Potrebo razširjenja nižjega gimnazija je gospod predlagatelj kanonik Kalan že lani od vseh strani obširno razložil, da temu utemeljevanju ni treba dodati nobene besede več. Potreba je za vsakega, kdor stvar sodi s popolnoma stvarnega stališča, jasna in vsak mora pripoznati, da je utemeljena in nujna, zatorej se nadejam, da bo visoka zbornica pritrdila mojemu predlogu, da naj se ponovi lanska resolucija in nekoliko, recimo, razširi. Resolucija, katero bi jaz predlagal in priporočal visoki zbornici, slove: „Visoka vlada se pozivlje, da sedanji spodnji gimnazij v Ljubljani razširi v višji gimnazij, in deželnemu odboru se naroča, da to željo deželnega zbora takoj oznani cesarski vladi.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Grassellija, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi.^ Zeli še kdo besede ? Gospod deželni predsednik ima besedo. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein : Visoka zbornica! Naznaniti smem visoki zbornici, da se je o tej stvari, to je o razširjenji nižje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo deželni šolski svet že posvetoval in da je tudi poročal o tej stvari visokemu ministerstvu za uk in bogočastje. iMeni ni dopuščeno, tukaj razkladati, kar je deželni šolski svet v tej zadevi sklenil, ker to je stvar uradne tajnosti, zagotavljati pa smem, da je po mojem mnenju ta stvar na najboljšem potu (Klici: — Rufe: „Dobro, dobro!“) in da se je pri sestavljanju načrta za novo zgradbo za nižjo gimnazijo oziralo na razširjenje. Ta načrt še ni potrjen, ampak jaz mislim, da ne bo nobenega zadržka, da se pri tej zgradbi ne bo že oziralo na razširjenje nižje gimnazije v višjo gimnazijo. Mislim torej, da te resolucije v tej zadevi ni več treba. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec dr. Majaron ima besedo. Poslanec dr. Majaron: Visoka zbornica! Usodil sem si besedo izprositi k VIII. poglavju, 17. točki. Iz deželnozborskega letnega poročila raz vidim namreč, da sta se naši vse- XVIII. Sitzung am 10 Mat 1899. učiliški ustanovi podelili dvema jako nadarjenima mladima doktorjema gg. Ivanu Zolgerju in Ivanu Regnu. Razvidim pa tudi iz tega poročila, da sc ti ustanovi še nista nakazali v izplačilo, ampak deželni odbor je sporočil omenjenima štipendistoma, da se jima bosta ustanovi izplačali še-lc tedaj, ko bosta dokazala, da sta dobila „veniam legendi“ na kaki avstrijski univerzi. Ta pogoj, ki se nahaja v dotičnem dekretu deželnega odbora, se ne zlaga niti z besedami, niti s smislom, pa tudi ne z namenom dotičnega deželno-zborskega sklepa. Po besedah našega sklepa z dne 28. februarija 1. 1. sta se ustanovi po 800 gld. določili v ta namen, da se podeljujeta tistim, ki bi bili voljni habilitovati sena kaki modroslovni ali pravo-slovni fakulteti. Naši ustanovi torej nimata namena podpirati privatne docente, ampak namen podpirati tiste, ki se hočejo pripravljati za vseučiliško docenturo, z eno besedo ustanovi sta namenjeni za odgojitev privatnih docentov. Istotako ima tudi država dvojne podpore, namreč ustanove za odgojo vseučilišlcih docentov, potem pa še posebej izjemne podpore za tiste, ki so že privatni docentjc na kaki avstrijski univerzi. Tako moramo tudi mi ločiti. Država razpisuje ustanove za tiste, ki hočejo svoje vseučiliške študije popolniti in poglobiti, vzlasti pa takozvane potovalne štipendije, da s tem omogočuje mladim doktorjem, ki hočejo nastopiti vseučiliško karijero, popolnitev njihovih študij na kaki inozemski univerzi ali biblijoteki. Na ta način pospešuje država docentovslci naraščaj, drugo pa, kar stori država v tem oziru, je to, da podpira izjemoma tudi privatne docente, ako so potrebni. Tudi naši dve ustanovi ne moreta imeti drugega namena, kakor da se omogoči mladim doktorjem nadaljevati, oziroma popolniti svoje vseučiliške študije, da se tako kvalifikujejo za vseučiliško karijero, odnosno za to, da kdaj nastopijo učiteljska mesta na bodoči ljubljanski univerzi. Zategadelj se mi ne vidi vsebina deželnozborskega dekreta pravilna, vsled česar si bom usojal predlagati neko naročilo deželnemu odboru. Ob jed ne m bi se zlasti priporočalo, da bi deželni odbor ti ustanovi podeljeval vsako leto kakemu drugemu refiektantu, nadalje tudi, da bi se zahtevalo od prositcljev, naj predložč program, po katerem mislijo popolniti svoje študije. Tudi naj bi se ustanovi ne nakazali v izplačilo takoj v polnem znesku, ampak začetkom leta samo s polovico. Tekom leta naj bi se od štipendista zahtevalo, da poroča, kaj je, recimo v pol letu opravil, s čim se je bavil in kako je ustanovo izkoriščal; koncem leta, ko ustanova poide, pa naj bi poslal deželnemu odboru poročilo, iz katerega bi se le-ta prepričal, kak vspeh da je imela štipendija. Sploh pa bi se bilo držati tistih določil, ki so merodajna za državo, ko podeljuje štipendije, oziroma ko zahteva račun glede uspeha dotičnih štipendij. V tem oziru ne bom stavil nobene resolucije, ampak hotel sem deželnemu odboru le nasvetovati, naj bi blagovolil ozirati se na način, katerega se pri tem drži c. kr. vlada. Tako bomo pomagali — in to je bil naš namen — državi, da dobi zadostno število slovenščine zmožnih docentov, XVIII. seja dne 10. maja 1899. 429 Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XVII. deželnozborske seje dne 9. maja 1899. 1 1. Lesung des Protokolles der XVII. Landtags-fitznng vom.9. Mai 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XVII. seje v slovenskem jeziku. - Liest das Protokoll der XVII. Sitzung iu slovenischer Sprache.) Deželni glavar: Zeli kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagshräsidinins. Odpade. 3. Priloga 67. Poročilo deželnega odbora o vpeljavi popotnega pouka za lončarstvo. 4. Beilage 67. Bericht des Landesansfchusfes, bes treffend die Einführung des Wandcruntcr-richtes für die Thonindustrie. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Bcr-waltnngsansschnssc zugewiesen.) 4. Priloga 68. Poročilo deželnega odbora glede ustanovitve šole mehanično-teh-niške smeri za delovodje in za stavbni obrt. 4. Beilage 68. Bericht des Landesansschnfses, betreffend die Errichtung einer Wcrkmcisterfchule uicchuttisch-tcchttischer Richtung und für Baugewerbe. (Izroči sc upravnemu odseku. — Wird dem BerwaltnngSansschnsse zugewiesen.) 5. Priloga 69. Poročilo deželnega odbora o uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike. - XVIII. Strung mu 10. Mm 1899. 5. Beilage 69. Bericht des Landesansfchnsfts, betreffend die Regelung der Bezüge der Landcs-beamlen und Diener. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) ©. Priloga 71. Poročilo deželnega odbora o uvrstitvi opuščene Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novemmestu med deželne ceste. ti. Beilage 71. Bericht des Landesilttsfchufses, betreffend die Einreihung der anfzntafsendcn Agramer Reichsstraszeustreckc in Kundin bei Rndolfswert in die Kategorie der Landes- straszcn. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Bcr-waltnngsansschnsse zugewiesen.) Na vrsto pride: 7. Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1899. (k prilogi 39.) 7. Beilage 65. Bericht des Landesansschttssts Über den Voranschlag des Landesfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 39.) Poročevalec Hribar: Pri včerajšnem posvetovanju o proračunu deželnega zaklada prišli smo do VII. poglavja, pri katerem predlagam, da se sprejme potrebščina redna v znesku 250.225 gld., izredna v znesku 13.610 gld. in skupna v znesku 263.835 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri VIII. poglavju predlagam, da se sprejme potrebščina redna v znesku 483.764 gld., izredna v znesku 62.731 gld. in skupna v znesku 546.495 gld. Deželni glavar: Gospod poslanec Grasselli ima besedo. Poslanec Grasselli: Visoka zbornica! Se jednega mrliča bi rad izkopal, ki počiva v stenograflčnih zapisnikih o lanskem zasedanju, namreč resolucijo, ki je bila sprejeta v XVII. seji dne 28. februarija. Ta resolucija je slovela: „Visoka vlada se pozivlje, da sedanji spodnji gimnazij v Ljubljani razširi v višji gimnazij.“ Gospod poročevalec finančnega odseka je lansko leto tej resoluciji dodal nekoliko besed, v katerih je izrekel trdno nädejo, da se bo na to zeljo gotovo ozirala visoka vlada in potemtakem je bilo pričakovati, da se bo nekaj zgodilo. Ali nobeno znamenje ne kaže, da bi bila odtistihmal visoka vlada kaj ukrenila glede razširjenja malega gimnazija ljubljanskega v veliki gimnazij. Gospod poročevalec 428 XVIII. seja dne 10. maja 1899. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 11.: Različne stvari. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalncm predlogu gospoda poslanca Franc Povšeta glede olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev (k prilogi 49.) 12. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve podpore vasi Plavški Rovt pri Jesenicah za napravo nove občinske ceste in glede uvrstitve sedanje zasebne, od Jesenic na Planino držeče rudniške ceste, med okrajne ceste (k prilogi 60.) 13. Ustno poročilo upravnega odseka o projektu in načrtu zakona glede preložitve deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim (k prilogi 66.) XVIII. Sitting mn 10. Mm 1899. 10. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsansschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über §11: Verschiedenes- 11. Mündlicher Bericht des Verwallnngsausschnsfes über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Franz Povšc, betreffend die Gebührenbegünstigungcn bei Uebernahme von kleinen und mittleren Besitzungen (zur Beilage 49.) 12. Mündlicher Bericht des Verwaltuugsausschufses, betreffend die Gewährung einer Unterstützung an die Ortschaft Hohenthal bei Assling behufs Herstellung einer neuen Gcmcindestrnße nub betreffend die Einreihung der von Assling nach Alpen führenden dermaligen Privat-Erzstraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (znr Beilage 60.) 13. Mündlicher Bericht des V.rwaltnngsanslchnsses über das Project und den Gesetzentwurf, betreffend die Umlegung der Littai-Pluskaier Landesstraße zwischen Liltai und St. Martin lznr Beilage 66. i Začetek seje ob 10. uri 20 minut dopoldne. ßcijiuu brr Sitzung mn K) Ulji' 20 Mililitru Vormittag. der achtzehnten Sitzung iifii km'mi sil) en Landtages in Laiöach Stenograficni zapisnik osemnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 10. maja 1899. Navzoči: Prvoscdnik: Deželni glavar Oton pl. Detela in deželnega glavarja namestnik baron Leopold Liechtenberg. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H e i n in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. —Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XVII. deželnozbovske seje dne 9. maja 1899. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 67. poročilo deželnega odbora o vpeljavi popotnega pouka za lončarstvo. 4. Priloga 68. Poročilo deželnega odbora glede ustanovitve šole mchanično-tehniške smeri za delovodje in za stavbni obrt. 5. Priloga 69. Poročilo deželnega odbora o uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike. 6. Priloga 71. Poročilo deželnega odbora o uvrstitvi opuščene Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novemmestu med deželne ceste. 7. Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1899. (k prilogi 39.) 8. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega delavskega stavbnega društva za podporo v svrho pokritja upravnih stroškov; b) o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvan-redno podporo 1500 gld. 9. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 53.) ctm 10. Mcri 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto v. D e-tcln nub Landeshauptmann-Stellvertreter Leopold Freiherr v. Liechtenberg. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. Hei n und k. k. Landesregierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer. Tngesordmma: 1. Lesung des Protokolles der XVII. Landtagssitzung vom 9. Mai 1899. 2. Mittheilungen des Laudtagspriisidiuius. 3. Beilage 67. Bericht des Lnndcsausschusses, betreffend die Einführung des Wanderunterrichtes für die Thonindustrie. 4. Beilage 68. Bericht des Lnndesansschusses, betreffend die Errichtung einer Werknieisterschnle mechanisch-technischer Richtung und für Baugewerbe. 5. Beilage 69. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Regelung der Bezüge der Landesbeamten und Diener. 6. Beilage 71. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Einreihung der aufzulassenden Agramer Reichsstraßenstrecke in Kan-dia bei Rndolfswert in die Kategorie der Landesstraßen. 7. Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 39.) 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des flovenischeu Arbeiter-Bauvereines in Laibach um Subvention zur Deckung der Verwaltungskosten; b) des dramatischen Vereines in Laibach um Bewilligung einer außerordentlichen Subvention per 1500 fl. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusscs, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reifen (zur Beilage 53). 426 XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung (litt 9. Mm 1899. sami najboljše gradivo podali, ker so jim vse do-tične razmere povse znane. Na drugi strani pa sem tudi prepričan, da se našim okrožnim zdravnikom ni bati konkurence, ktero je naglašal gospod referent v deželnem odboru. Na deželi smo srečni, če imamo jednega zdravnika, v mestih pa to nobene vloge ne igra. Okrajni zdravniki na sedežih okrajnih glavarstev pa imajo itak že toliko uradnega posla, da se ne morejo posvečevati še privatni praksi; če pa bodo izvrševali tudi privatno prakso, se bodo držali tarifa za okrožne zdravnike, drugače jih ljudstvo ne bo klicalo. Okrožni zdravniki bodo gotovo cenejše delali, kakor okrajni zdravniki in s tem svojemu poslu odgovarjali. Prosim torej, da visoka zbornica mojo resolucijo sprejme. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Hribar: Glede želje gospoda poslanca Grassellija nimam ničesa dostaviti; ona je, kakor je tudi gospod poročevalec deželnega odbora priznal, čisto opravičena in ker se deželni odbor že peča s sestavo novele k zdravstvenemu zakonu, upam, da se bo tudi vstreglo želji gospoda poslanca Grassellija. Glede resolucije gospoda poslanca Božiča pa moram priznavati, da je stvar jako kočljiva, kajti da bi deželni odbor dogovorno z deželno vlado imel določiti, kakošna bodi pristojbina za obisk zdravnika v privatni praksi, tako naročilo se mi pač zdi nekako predaleč segajoče. Vsekako je treba, da tukaj deželni odbor pred vsem zasliši zdravniško zbornico, kajti da bi on sam z deželno vlado določil pristojbine za privatno prakso, bi bilo pač težko, ker bi se s tem preveč vtikal v privatne razmere zdravnikov. Priznavam pa, da ima gospod predlagatelj najboljše intencije, ker je istina, da res obstoje taki nedostatki in neskladja, kakor jih je gospod poslanec Božič v svojem govoru navajal. Zato si dovoljujem predlagati, da se vstreže intencijam gospoda predlagatelja in da ima resolucija vendar obliko, da bi tudi jaz mogel zanjo glasovati in jo sploh priporočati visoki zbornici v sprejem, da naj bi se sprejela s sledečim besedilom: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da prouči vprašanje, kako naj bi se vredila tarifa za obiskovanje bolnikov v privatni praksi, pri čemer naj se načelno izreče, da bi bilo želeti, da se tarifa kakor tudi kilometrina tako uredi, da se na zdravnikovem sedežu ali v njega neposredni bližini stanujoče na korist zdravnikovemu sedežu najoddaljenejšim krajem obremeni.“ Poslanec Božič: Jaz se strinjam s tem. Deželni glavar: Ker se gospod predlagatelj strinja s premembo, katero predlaga gospod poročevalec, se bo torej glasovalo o resoluciji, kakor jo je ravnokar prečital gospod poročevalec. Gospodje, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Hribar: Dalje je stavil še v splošni razpravi gospod poslanec Luckmann sledečo resolucijo, o kateri naj bi se tudi takoj glasovalo. (Bere: — Liest:) „Der Landtag wolle beschließen: Der Landesausschnss wird beauftragt, die Tabelle II der Beilage 65 mit den Details der einzelnen Steuerkategorien, zuzüglich der Extra-Ordinarien und Kriegszuschläge ergänzen beziehungsweise richtig stellen zu lassen und die richtig gestellte Tabelle, welche sämmtliche vom Lande geleistete Staatssteuern zu ersehen ermöglichet, in der nächsten Session vorzulegen." Deželni glavar: Gospodje, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj nam je glasovati še o predlogu finančnega odseka, da se v poglavju VI. sprejme potrebščina v znesku 34.152 gl d. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Ker je ura že pozna, bomo za danes sklenili, in se bo razprava nadaljevala v jutrišnji seji. Na dnevni red pridejo razun danes ne rešenih točk še sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznaniti mi je, da ima upravni odsek sejo jutri ob 1/210. uri dopoldne in sicer tukaj na strelišču, odsek za konsumna društva pa jutri popoldne ob 4. uri v deželnem dvorcu. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne. Sklepam sejo. Konec seje ob 3. uri popoldne. — Schluss tim- Sitzung um Z Whir lluchnuttag. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic. XVII. seja due 9. maja 1899. XVII. Sitzung mn 9. Mai 1899. 425 biva zdravnike, zdravila in postrežbo zastonj, siromašni kmet — in takih je v izobilju — kteremu se ne more ravno dati ubožni list, pa je izpostavljen vsem nezgodam. Ako zadene takega kmeta bolezen in je od zdravnikovega sedeža bolj oddaljen, se mora naravnost bati klicati zdravnika v hišo, kajti to po-menja čestokrat katastrofo za gospodarja, ako mora za 5, 6, 8 ali 10 vizit plačati 50—100 gld. To ni mala rubrika v njegovem gospodarstvu, in vsled tega se mnogokrat pripeti, da iz strahu pred temi prevelikimi izdatki, iz strahu, da ne bi svoje družine v pogubo pahnil, samega sebe ali kakega člana svoje rodbine v prezgodnji grob pogrezne. Posledica takim razmeram je ta, da se naše ljudstvo ne poslužuje dobrote in blaginje izvirajoče iz zdravstvenega zakona v tako obilni meri, kakor bi se jo posluževalo, ako ne bi v zdravstvu vladale take razmere. Uredba tarife je torej potrebna že sama po sebi, še potrebnejša pa iz drugih ozirov. Mesta, kjer prebivajo večinoma imovitejši ljudje, imajo zdravnika blizu in tudi jako po ceni, tako da si meščan za tisto svoto, ktero mora kmet pri oddaljenosti recimo le 5 km. plačati zdravniku za jedno vizito, lahko nabavi špecijalista, pa mu še vedno nekaj ostane. Na istem srečnem stališču se nahajajo na deželi ljudje, ki stanujejo na sedežu zdravnika; slabeje se godi onim, ki so od zdravnikovega sedeža bolj oddaljeni, najslabejše pa onim, ki stanujejo ob periferiji, recimo 3 — 4 ure oddaljeni od zdravnikovega sedeža. Ti siromaki morajo plačati zdravniku po 5—8 gld., nasproti pa imajo domačini zdravnika takorekoč zastonj. Ako prištejemo nadalje še pota, ko prihajajo ljudje po zdravnika in zdravila, potem moremo pač priznati, da je zdravstvo za te dele našega ljudstva silno draga stvar. Prepad, ki zija med prebivalstvom na sedežu zdravnikovem in bližnji okolici in med prebivalstvom ob periferiji, je tako velik, da treba vsekako na to gledati, da se izravna. Jasno je, da prebivalstvo za to nima nobene zasluge, ako stanuje na sedežu zdravnikovem, z druge strani pa tudi ne zadene nikogar zaradi tega nobena krivda, da mora stanovati na periferiji; in torej taka razlika glede troskov za zdravljenje nikakor ne more biti opravičena. Težavno pa je vprašanje, kako to izvršiti, da ne bodo nezadovoljni ne zdravniki, ne prebivalstvo? Jaz mislim, da naj bi se v tem oziru tako ukrenilo, da bi se prebivalstvo na sedežu in v bližnji okolici zdravnikovega sedeža pri tarifi nekoliko obremenilo, nasprotno pa da bi se bolj oddaljeno prebivalstvo, ki bo še vedno v veliki meri prizadeto, nekoliko razbremenilo. Vsled tega si usojam staviti nastopno resolucijo: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru naroča se izdati tekom letošnjega leta dogovorno z deželno politično oblastjo dopolnilo k službenemu navodilu za deželne okrožne zdravnike, ki obsegaj tarifo za obiskovanje bolnikov v privatni praksi, pri čemer se je pred vsem ozirati na to, da se tarifa kakor tudi kilometrina tako uredi, da se na zdravnikovem sedežu ali v njega neposredni bližini stanujoče na korist zdravnikovemu sedežu najoddaljenejšim krajem obremeni.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Dr. Schaffer: Die Klagen, die der Herr Vorredner zum Gegenstände seiner Auseinandersetzungen gemacht hat, sind theilweise auch mir nicht unbekannt. Sie gipfeln darin, dass in der Privatpraxis seitens der Distriktsärzte zu hohe Honorare verlangt werden. Ich möchte diese Klagen int großen und ganzen als vereinzelt ansehen, denn es gibt eine große Anzahl von Distriktsärztcn, betreffs deren mir solche Klagen nicht zu Ohren gekommen find. Ich finde das vom Herrn Vorredner angeregte Begehren bezweislich und als im Interesse der Bevölkerung gelegen, dass auch in dieser Richtung Abhilfe geschaffen werde und dies bezweckt eben die beantragte Resolution. Es wird selbstverständlich die Pflicht des Landesausschusses sein, dieser Resolution seine Aufmerksamkeit zuzuwenden, umsomehr, als sie in der That einen wichtigen Gegenstand behandelt. Ich möchte aber den Herrn Antragsteller und den hohen Landtag schon bei dieser Gelegenheit aufmerksam machen, dass hier eine schwierige Frage in Angriff genommen werden soll. Hier handelt es sich nicht um die Stellung der Distrikts-ärzte in ihrer amtlichen Eigenschaft, sondern in ihrer Eigenschaft als Privatärzte, in welcher sie nicht anders gestellt sein sollen, als die, übrigen Ärzte, mit denen sie an Orten, wo mehrere Ärzte, wie staatliche Bezirksärzte oder Privatärzte sich befinden, im Eoncurenzkampfe begriffen sind. Man muss auch dieses Moment ins Auge fassen. Ob der Versuch gelingen wird, einen Tarif in befriedigender Weise, so dass er den Wünschen der Ärzte und der Bevölkerung entspricht, zustande zu bringen, das muss dahinstehen. Der Versuch muss nach dem Antrage des Herrn Colleger: Božic gemacht werden, er verdient es' auch, mit dem redlichsten Eifer in Angriff genommen zu werden. Ob er aber gelingt, möchte ich heute als eine ausgemachte Sache nicht ansehen. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Božič ima besedo. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Jaz sem v svojem govoru že sam naglašal, da bo težavno to zadevo urediti, vendar pa mislim na drugi strani, da se bo vsestranskemu sodelovanju deželnega odbora, deželne vlade, zdravstvenih zastopov pa tudi zdravnikov samih posrečilo to vprašanje povoljno rešiti. Jaz sem govoril z zdravniki samimi, ki so mi priporočali, da naj pri dani priliki to vprašanje sprožim v deželnem zboru in vsled tega mislim, da ne bom naletel na odpor, ker bodo zdravstveni zastopi in zdravniki 424 XVII. seja dne 9. maja 1899. — gentoMtgen Session einzubringen. Aber beim besten Willen sind wir angesichts anderer außerordentlich dringender Angelegenheiten und angesichts so vieler Aufträge, wie sic in jeder Session seitens des Landtages, an den Landesansschuss ergehen und auch in dieser Session schon wieder ertheilt wurden, bedauerlicher Weise nicht dazu gekommen, die Novelle in dieser Session vorzulegen ; ich glaube aber mit Bestimmtheit versichern zu können, dass dies gewiss in der nächsten Session geschehen wird. Bei dieser Gelegenheit sei es mir jedoch gestattet, anknüpfend an die weiteren Ausführungen des Herrn Vorredners über ben Gegenstand selbst Einiges zu bemerken. Die Wünsche, die bei dieser Gelegenheit von Seite der Distriktsärzte geäußert wurden und bei der Ärztekammer Unterstützung fanden, haben sich hauptsächlich nach drei Richtungen bewegt. Es wurde zunächst in finanzieller Richtung ein bestimmtes Verlangen gestellt, dahin gehend, dass bei Commissions-, beziehungsweise die.Kilometergelder erhöht werden von 9 kr. auf 15 kr., wie sie schon ursprünglich bemessen waren; seither sind sie jedoch wieder auf 9 kr. heruntergesetzt worden. Dies war der concretefte Wunsch und diesem wurde auch bereits durch eine separate Verfügung entsprochen. (Odobravanje. — Beifall.) In dieser Richtung ist also die Hinausschiebung der Vorlage einer Novelle nicht nachtheilig gewesen, da das Hauptbegehren erfüllt wurde und die Distriktsärzte bereits seit 1. Jänner 1898 wieder ihre Taxe mit 15 kr. verrechnen können. Das zweite Petit, welches in dem betreffenden Gesuche gestellt worden ist, war dahin gerichtet, es mögen gesetzliche Bestimmungen getroffen werden, wodurch ine Stellung der Distriktsärzte verbessert würde. In dieser Richtung kann ich mich dem Herrn Vorredner nicht ganz anschließen, dass es sich nämlich blos „um eine Titulatur handelt, sondern die Stellung der Ärzte soll dem Wesen nach geändert werden. Die Distriktsärzte wünschen Landesbeamtc mit allen Rechten und Pflichten derselben zu werden und aus ihren jetzigen Stellung, die eigentlich die Stellung von Gemeindeärzten ist, herauskommen. Es handelt sich also um eine principiell wichtige Sache. Heute heißen sie Distriktsärzte, weil wir nicht gemeindeweise Sanitätsdiftrikke errichtet haben; aber nach der Wesenheit und Tendenz, die bei Schaffung des Sanitätsgesetzes vom Jahre 1888 maßgebend war, sollen sie wie oben angedeutet den Charakter von Gemeindeärzten haben. In dieser Richtung, glaube ich, wird es einer sehr reiflichen Erwägung bedürfen, ob wir ohne weiters so weit gehen können, die bestehenden 40 Distriktsärzte sofort zu Landesbeamten zu machen und dieselben mit den Gehalten, Rechten und Pflichten der Landesbeamten unter dieselben einzureihen. Dies wäre eine gänzliche ttmwandlung in Bezug auf die organisatorische Gestaltung des Sanitätsdienstes. Diese Frage wird übrigens in der Novelle, die int nächsten Jahre kommen wird, gelöst werden müssen, scheint aber wie hervorgehoben außerordentlich schwierig und bedarf einer eingehenden Prüfung, bevor sie mit einiger Bertthigung entschieden werden kann. Der dritte Theil der Beschwerden lässt sich dahin zusammenfassen: cs solle Vorsorge getroffen werden für - XVII. Sitzung tun 9. Mai 1899. den Fall des Urlaubes oder einer sonstigen,; aus Krankheit oder einer andern Ursache eintretenden Verhinde-, rung. Dies ist ursprünglich im Sanitätsgesetze übersehen worden. Ich halte dieses Verlangen für berechtigt, demselben wird nach meiner Meinung in der zu schaffenden Novelle in entschieden befriedigender Weise entsprochen werden müssen. Auch hier kann ich beifügen, dass in der Praxis ein Ausweg gefunden wurde, indem in den vielen Fällen eine Beihilfe theils von den Distrikten, theils von . dem Landesfonde gegeben wurde. Aber int Gesetze besteht diesfalls eine Lücke und wird es nothwendig sein, die Distriktsärzte tut Falle der Erkrankung nicht schlechter zu stellen, als die anderen Beamten und sie nicht ztt zwingen, wenn sie Urlaub nehmen, aus eigenem Geld Substituten zu zahlen. Mit diesen kurzen Bemerkungen schließe ich, indem ich wiederhole, dass in der nächsten Session die Vorlage I eines Sanitätsgesetzes erfolgen wird, das noch in Bezug auf eine Reihe anderer Punkte Verbesserungen enthalten wird, die sich durch die Erfahrung als nothwendig erwiesen haben. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Božič ima besedo. Poslanec Božič: Visoki deželni zbor! Do 1. 1888. obstojala je med občinami, oziroma med deželno vlado in okrožnimi zdravniki neka službena pogodba, vsled katere je bilo skrbljeno ne le za zdravljenje ubožcev, ampak je bila ustanovljena tudi neka tarifa, ktere se je bilo zdravnikom držati v privatni praksi. S tem se je hotel zdravnikom z jedne strani zagotoviti stalen dohodek, na drugi strani pa se je hotelo prebivalstvo zavarovati pred pretiranimi zahtevki zdravnikov. Vsled te razmere ni bilo čuti od nobene strani pritožb. Pri snovanju novega zakona, naročilo pri tretjem čitanju se je . nekdo iz te visoke zbornice oglasil, ter predlagal naj se ustanovi poleg tarife .za zdravljenje ubožcev tudi tarifa za privatno prakso. Dotični poročevalec pa se je takrat temu predlogu uprl z motivacijo, da bodo okrožni zdravniki svoje z.ahtevke v privatni praksi gotovo prilagodili sedanji tarifi za zdravljenje ubožcev, ako pa bi se pokazala kaka malomarnost, bo deželni odbor dogovorno s političnim deželnim oblastvom lahko dodal kako dopolnilno službeno navodilo. Jaz vem iz lastne skušnje, in slišal sem v tem pogledu jako temeljite pritožbe iz sredine imovitejšega kmetskega prebivalstva, kakor tudi iz sredine siromakov in sicer često uprav kričeče slučaje, ki naravnost ironizujejo človekoljubni namen zdravstvenega zakona. Cul sem nebroj očitanj proti zdravniškemu stanu in dasiravno lahko zagotavljam, da sem jaz jeden največjih prijateljev zdravnikov kot takih, menim pa vendar, da sem opravičen grajati nedostatke, kjer jih vidim, in v interesu zdravstva in zdravnikov samih zatirati plevel na tej njivi. (Poslanec Jelovšek: — Abgeordneter Jelovšek: „Tako je!“) Siromak n. pr. je dandanes po novem zakonu precej dobro preskrbljen, on do-? XVII. seja due 9. maja 1899. — XVII. Sitzung um 9. Mai 1899. 423 Resolucija gospoda poslanca Ažmana se glasi: (bere: — liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, sklepe deželnega zbora iz XV. seje dne 5. marca 1897 kolikor mogoče hitro in točno izvršiti in o tem poročati v prihodnjem zasedanju.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje je gospod poslanec Grasselli predlagal sledečo resolucijo: (bere: —- liest:) „Deželnemu odboru bodi naročeno, da se resno bavi z ustanovitvijo konjske bolnice v Ljubljani in deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju konkretne predloge v to svrho stavi.“ (Obvelja. — Angenommen.) Resolucija gospoda poslanca Šubica se glasi: (bere: — liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, delovati na to, da pride projekt vodovoda mesta Kranj in njegove severo-vzhodne okolice zanesljivo v teku prihodnjega zasedanja deželnega zbora v poročanje in obravnavo.“ (Obvelja. — Angenommen.) K resoluciji gospoda poslanca Povšeta bi si dovolil samo amendement staviti, da bi se jej dostavile besede: „katerega naj plača iz kredita za pospeševanje ustanovitve produktivnih zadrug.“ Poslanec Povše: Se strinjam s tem. Poročevalec Hribar: Torej predlagam, da se sprejme resolucija gospoda poslanca Povšeta s sledečim besedilom: (bere: — liest:) „Deželnemu odboru se naroča, da prosi c. kr. kmetijsko ministerstvo. da namesti državnega mlekarskega popotnega učitelja; ob enem pa naj deželni odbor skrbi tudi za namestitev praktičnega sirar-skega veščaka za našo deželo, katerega naj plača iz kredita za pospeševanje ustanovitve produktivnih zadrug.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje predlagam, da se pri poglavju V. sprejme potrebščina v znesku 31.981 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri poglavju VI. predlagam, da se sprejme potrebščina redna v znesku 33.852 gld., izredna v znesku 300 gld. in skupna v znesku 34.152 gld. Deželni glavar: Gospod poslanec Grasselli ima besedo. Poslanec Grasselli: Visoka zbornica! Deželnemu zboru je iz druzih razprav znano, da ima dežela z okrožnimi zdravniki svoje težave in da se osobje, kateremu je poverjeno zdravstvo po deželi, prvič rado menjava, in znano je tudi deželnemu zboru, da to osebje nikakor ni zadovoljno s svojini položajem. Zdravniška zbornica kranjska se je za okrožne zdravnike potegnila in je izročila deželnemu odboru prošnjo, da naj bi se uredile nekatere stvari, ki se tičejo osobnih razmer okrožnih zdravnikov. Te želje so merile v prvi vrsti na tc, da bi se izdelala službena pragmatika za okrožne zdravnike in v drugi vrsti na to, da bi se uredila plačila, ako mora imeti okrožni zdravnik v slučaju bolezni ali dopusta namestnika. Deželni odbor je to vlogo zdravniške zbornice kranjske rešil in obljubil, da bo to stvar uvaževal, kadar predloži deželnemu zboru novelo k zdravstvenemu zakonu. Zdravniška zbornica je res toplo se potegnila — lahko rečem ognjevito se je potegnila za okrožne zdravnike tako, da je po mojem mnenju celo nekoliko predaleč segla. Zdravniška zbornica je namreč deželni odbor pozvala, naj skliče enketo in je takorekoč program te enkete predpisala ter deželnemu odboru tudi priporočila, iz katerih zastopnikov naj sestoji enketa in s čim naj se bavi oziroma kaj naj sklene, in glavna želja okrožnih zdravnikov ali vsaj zdravniške zbornice je bila ta, da se imenujejo okrožni zdravniki deželnimi uradniki in da se jim, kar je seveda tudi imenitna stvar, primerno urede njihove plače. Tej želji, da bi bili okrožni zdravniki imenovani deželnimi uradniki, deželni zbor ne bo mogel lahko in z lepa ustreči, vendar je pa več stvari, katerih uredbo je želeti, in več stvari, v katerih bi se okrožnim zdravnikom in zdravniški zbornici kranjski dalo ustreči. Pripoznavam, da bi to najprimernejše bilo, kedar se bavi deželni zbor z novelo zdravstvenega zakona, o katerem se je že večkrat reklo, da je prava ironija na avtonomijo dežele in da potrebuje tudi v tem oziru izdatne remedure. Namen, zakaj sem poprijel besedo, je bil le ta, da prosim deželni odbor, naj gradivo, ki je potrebno, da se predloži novela k zdravstvenemu zakonu, nekoliko bolj hitro zbira in se požuri, da čim preje ustreže želji zdravniške zbornice in okrožnih zdravnikov ter predloži novelo k zdravstvenemu zakonu. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Ar. Schaffer: Gegenüber den Ausführungen des Herrn Abgeordneten der Stadt Laibach habe ich als Referent des Landesausschnsses einige Bemerkungen zu machen. Die Angelegenheit, welche der Herr Vorredner zur Sprache gebracht hat, ist ursprünglich durch die Eingabe einer Anzahl von Distriktsärzten in Fluss gekommen und wie er richtig bemerkt hat, von der Ärztekammer unterstützt worden. Die Abhilfe für die vorgebrachten Beschwerden — in welchem Umfange lässt sich heute noch nicht bestimmen — wird zu suchen sein in einer Novelle zu dem bestehenden Sanitätsgesetze vom April 1888. Ich bekenne es offen, dass der Landesausschuss die Absicht gehabt hat, diese Novelle schon in der ge- 422 XVII. seja dne 9. maja 1899. -— XVII. Sitzung mit 9. Mai 1899. z nalogom, da ga reši, če mogoče, še za to zasedanje. Na ponovljeno vprašanje dotičnega inženirja sem dobil odgovor, da ni mogoče stvari tako hitro rešiti, ker se ravna za projekt, ki bo stal 302.000 gld. Vsekako je projekt v delu in se je nadjati, da bo v prihodnjem zasedanju deželni odbor prišel s konkretnimi predlogi pred visoko zbornico. Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Deželni odbor je za vodovod na Raki vstavil v proračun za 1899 svoto 3360 gld. Z ozirom na to je županstvo na Raki že sklenilo pogodbo z Wagenführerjem, ki bi imel že letos delo pričeti. Vsled tega pa, da je finančni odsek zmanjšal teh 3360 gld. za 1000 gld., je pa na moje obžalovanje ta pogodba nekako iluzorična postala, tako da se je bati, da je ves vodovod po vodi splaval. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! Resoluciji gospoda poslanca Jelovška nimam ničesa pripomniti in jo priporočam v sprejem. Gospod poslanec župnik Ažman pa je stavil čisto nedolžno resolucijo, katero zaradi tega tudi predlagam, da se sprejme. Nedolžna pa je zaradi tega, ker je pojasnil že gospod referent v deželnem odboru in je tudi meni znano, da na Kranjskem ni prav za prav nobene posojilnice, ki bi bila ustanovljena po Raiffeisenovih principih (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Leider!") in deželni zbor je pa s svojimi sklepi I. 1897. imel v namenu, podpirati le take posojilnice. Ker že govorim o posojilnicah, naj pri tej priliki izrečem neko bojazen. Naše posojilnice se preveč spuščajo v hipotekarni kredit in ko sem zadnjič gledal nek izkaz o posojilnicah in o kranjskih posojilnicah posebej, videl sem v svoje veliko začudenje, da je jako veliko denarja zabitega v hipotekarnem kreditu. Kdor pozna svojstvo posojilnic, bo na prvi pogled izprevidel, kako velike nevarnosti tiče v tem, in deželni odbor, ko bo vsled poziva gospoda poslanca župnika Ažmana, ako se njegova resolucija sprejme, se posvetoval, kaj naj stori v pospeševanje Raiffeisenovih posojilnic, naj svojo pozornost posveti temu jako žalostnemu in iz narodnogospodarskega stališča neopravičenemu pojavu in naj nasvetuje primerne predloge, kako bi se eventu-valni nevarnosti prišlo v okom s tem, da se bodo posojilnice pravočasno varovale in se svarile, da naj ne delajo na tak način glede hipotekarnega kredita. Častiti gospod poslanec Grasselli pa je ponovil resolucijo, ki se je bila že lansko leto od visoke zbornice sprejela in jaz jej moram le pritrditi, ker je res v interesu dotičnih krogov, ki so lansko leto mene pozvali, da sem stavil jednaki predlog, da se resolucija letos zopet ponovi. Gospod poslanec Šubic je stavil resolucijo, o kateri je sam rekel, da nič gotovega ne predlaga, ampak samo priporoča deželnemu odboru kranjski vodovod. Ker resolucija ne involvuje nobene spremembe v proračunu, nimam ničesar proti njej in priporočam, da se sprejme. Istotako priporočam resolucijo častitega gospoda tovariša Povšeta, ki meri na to, ako se prav spominjam in sem dobro slišal, da naj se praktični sirarski veščalc, katerega bode deželni odbor namestil, plača iz kredita, ki je namenjen za ustanovitev produktivnih zadrug. Torej priporočam tudi to resolucijo. Gospod poslanec Pfeifer je pa dejal, da je s tem, da.se je iz proračuna črtala svota 1000 gld., Raški vodovod nekako pokopan. Že v.finančnem odseku sem, držeč se poročila deželnega odbora, omenjal, da letos sploh ni treba nobenega zneska za to stvar v proračun postaviti, ker mora prej z vlado dogovorjeno biti glede prispevka, in kakor se imam prijaznosti njegove ekscelence gospoda deželnega predsednika zahvaliti, sem danes izvedel, da res z vlado zaradi Raškega vodovoda ni še nič dogovorjenega, dasiravno finančni odsek ni delil tega mojega mnenja, da se še nič ni bilo dogovorilo. Pa če bi že bilo tudi kaj končno dognano med vlado in deželnim odborom, bi vendar s tem, da se je letos črtala svota 1000 gld., vodovod ne bil onemogočen, ker bo deželni odbor oziroma finančni odsek sam teh 1000 gld., ki se letos črtajo, itak prihodnje leto postavil v proračun. Po teh besedah torej priporočam, da se preide na glasovanje in sicer najprej o mojem predlogu, da se sprejme v tem poglavju potrebščina 131.097 gld. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu, da se pod poglavjem IV. sprejme potrebščina v znesku 131.097 gld., izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da izvoli sedaj prečitati razne resolucije, ki so se stavile pri tem poglavju. Poročevalec Hribar: Resolucija gospoda poslanca Jelovšeka se glasi: (bere: — liest:) „Deželni zbor naj sklene: Deželni odbor naj zanesljivo tekom letošnjega poletja odpošlje deželnega inženirja v Horjul in Dobrovo, da preišče ondotne vodne razmere in izdela načrt, po katerem bi se izvršilo osuševanje ondotnih njiv in travnikov.“ (Obvelja. — Angenommen.) 421 XVII. seja' dne 9> maja 1899. — „Deželni zbor naj 'sklene: i Deželnemu odboru se naroča,1 delovati na to, da pride • projekt - vodovoda mesta Kranj in njegove severno-vzhodne okolice zanesljivo v teku prihodnjega zasedanja' deželnega zbora v poročanje in obravnavo.“ Deželni glavar: Gospodje,- ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Šubica, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: V IV. poglavju pod naslovom 9. nasvetuje, finančni odsek visoki zbornici svoto 1000 gld. za pospeševanje planinarstva in istotako pod naslovom 9. tega poglavja pa svoto 2000 gld. za pospeševanje kmetijskih produktivnih zadrug. Nihče ne more ugovarjati, da so kmetijske produktivne zadruge prepotrebne in da je dolžnost dežele oziroma njenega zastopa, da podpira te zadruge na pravi podlagi. Ge doslej deluje v deželi kranjski lepo število talco-zvanih mlekarskih in sirarskih zadrug, katere imajo že sedaj lepe uspehe izkazali in kdor upošteva, da je živinoreja, rekel bi, za Gorenjsko in Notranjsko, sploh za velik del dežele edina panoga še, katera zamore kmetovalcu pomagati, da izhaja v težkih odnošajih, mora priznavati, da je akcija pospeševanja živinoreje in osobito sirarskih zadrug vredna pozornosti visoke zbornice in jaz se le zahvaljujem, da je visoka zbornica naklonjena tej panogi, toda tukaj se zopet brez pravega vodstva vrši veliko delo in osobito bi bilo tu na mestu, ko bi posebni vešči mož pohajal celo deželo, osobito v kraje, kjer se nahaja za to že teren, ter bi poučeval ljudi in jim svetoval, kako naj zadruge ustanavljajo. Menda ne bom iz šole govoril, ako rečem, da je tej misli tudi visoko c. kr. poljedelsko ministerštvo naklonjeno, in da je dotični ‘ sekcijski šef sam mene vprašal, ali mi je znana oseba, ki bi bila usposobljena, da bi dotičnik kot mlekarski inštruktor potoval po Kranjskem in Primorskem. Visoki vladi je sedaj taka oseba že znana, mož, ki je. že dejansko dokazal svojo spretnost in sposobnost, idejaloa: moč, katera bi res izvrstno mogla vršiti poučevanje v mlekarstvu in sirarstvu. Gospoda moja, vsaka nova naprava ima svoje težko če in gotovo priprosto ljudstvo v oddaljenih hribih nima nobene osebe na-razpolaganje, ki bi ga zamogla poučevati in je doslej k večjemu iz časopisa zajemalo navodila za ustanovitev zadruge. Ako bi tem ljudem bil na razpolaganje mož popolnoma vešč v tej stroki, bi bila to silno velika olajšava za ustanovitev zadrug in pa potem tudi njih vzdrževanja. Ker je torej ministerštvo naklonjeno tej ideji, umestno je, da tudi deželni zastop haš smatra' to kot potrebno in naroči deželnemu odboru, da poprosi ministerštvo za'namestitev mlekarskega popotnega učitelja, ki bi potoval v deželi XVII. K ih,mg MI, 9. Mm 1899. Kranjski in, ako bo ministerštvo ž njim disponiralo, tudi na Primorskem vršil ta nauk. Ob enem pa bi bilo v veliko korist, da bi dežela sama tudi imela veščega- sirarja, ki ne hi bil toliko učitelj, ampak bolj vešč sirar, ki bi praktično izvrševal to, kar je inštruktor uvedel in izpeljal. Kmetijski družbi se je posrečilo najti izšolanca kmetijske šole naše in ga s pomočjo dežele poslati v Šlezijo, kjer si je pridobil potrebno jako popolno teoretično in praktično znanje. Te dni bo šel še v Švico. Ta mož naj bi se torej, to bi bilo prav, namestil v deželi, da bo recimo en teden ostajal pri vsaki novoustanovljeni sirarski zadrugi in učil dotične ljudi, kako imajo vse pravilno napravljati, da bo tudi takoj v začetku produktivna zadruga popolnoma sposobna, izdelke spravljati na trg ali v prodajo. Menim, da mi ni treba več dalje govoriti, ampak stavim samo še sledečo resolucijo, katero priporočam visoki zbornici v sprejem: „Deželnemu odboru se naroča, da prosi c. kr. kmetijsko ministerštvo, da namesti državnega mlekarskega popotnega učitelja; ob enem pa naj deželni odbor skrbi tudi za namestitev praktičnega sirarskega veščaka za našo deželo.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Povšeta, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec Povše se je še enkrat oglasil k besedi. Poslanec Povše: Od dveh gospodov predgovornikov sta se stavila predloga, glede katerih mi kot poročevalcu v deželnem odboru bodi dovoljenih par besed. Gospod poslanec Grasselli je omenil konjsko bolnico. Iz aktov se je lahko prepričal, da- se je deželni odbor obrnil do kmetijske družbe, s katero je želel dognati .vse potrebno, da bi mogel staviti svoj konkretni predlog. Kmetijska družba poseduje na Poljanskem kmetijskem vrtu vse priprave za ustanovitev tako bolnice. Le združeno s kmetijsko družbo bi bila omogočena ustanovitev, ali pa po njej, kajti ako bi jo dežela sama ustanovila, to bi gotovo preveč stalo in nam tudi sredstev nedostaje. Pri kmetijski družbi se je pa stvar že razpravljala in volil se je posebni odsek, ki ima nalogo, proučiti to stvar. Sedaj čaka deželni odbor odgovora kmetijske družbe, od katere se nadja, da bo stvar pospeševala!, kakor se je ; sodelovanja nadjati tudi od mestnega magistrata. Vsekako je upati, da bo v prihodnjem zasedanju mogoče vso i stvar visoki zbornici natančno razjasniti. Gospod zastopnik mesta Kranjskega pa je omenil vodovod za Kranj in okolico. Deželni odbor je dotični načrt takoj, ko mu je došel od inženirja Wagenführerja, izročil deželnemu stavbnemu uradu 420 XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung nut 9. Mut 1899. znanje vzeti. Dostavljam še, da se bo o tem visokemu zboru v prihodnjem zasedanju jako obširno poročilo predložilo in do tistega časa se bodo tudi že vse tiste prošnje rešile, katere so utemeljene. Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: Oglasil sem se k besedi le za kratek popravek. Ce res v zvezi kranjskih hranilnic stoječe posojilnice niso posojilnice po Raiffeisenovem zistemu, potem mislim, da bi bila zlasti stvar dežele, da jih na to stališče pripravi in zato se je ravno deželnemu odboru naložilo, da naredi in izdela tako navodilo. Ravnotako bo potem dežela, ako jih podpira, dovolj vzroka in povoda imela, jih nadzorovati in ako se kje kak nedostatek dobi, se bo lahko popravil. Kakor druge dežele delajo, mislim, bi lahko tudi Kranjska storila. Kar se pa tiče tiste hranilnice, o kateri je gospod poslanec Murnik govoril, sem jo precej uganil, — mislim vsaj, da je njegova opazka na našo (Gorjansko) posojilnico letela — omenjam pa, da tisto, kar je dala v dobre namene, ni vzela iz čistega dobička, ampak porabila se je nagrada tajnika in pa kar tajnik ni hotel sprejeti za stanovanje. Da se je pa tako hitro okrepila, pride od tod, ker je dobila od kranjske hranilnice 60 gld. podpore k ustanovnim troškom in 600 gld. brezobrestnega posojila na 4 leta. Mislili smo, da to, kar je prej kranjska hranilnica storila, bo potem dežela delala. Ker se pa to ni zgodilo, je nekaka stagnacija prišla med naše hranilnice. Kranjska hranilnica ne da nič več, dežela pa tudi nič ni storila. Torej mislim, da bi bila dolžnost dežele, tako zadružno organizacijo po svojej moči podpirati. Sicer pa omenjam, da je naša posojilnica svoj delokrog omejila le zgolj na Gorjansko občino in take posojilnice je imel menda vendar Raiffeisen v mislih. Torej le še enkrat izrekam željo, da se v tej reči kaj zgodi, kajti kmetu se gotovo s tem pomaga. Pri nas smo že mnogo kmetij rešili, ki bi se bile sicer prodale, na boben pa še nobene nismo pripravili. Žato še enkrat prav toplo priporočam, da deželni odbor vsaj do prihodnjega zasedanja stori, kar mu je bilo naročeno. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Grasselli ima besedo. Poslanec Grasselli: Visoka zbornica! Finančni odsek je lani predlagal pri razpravi o letnem proračunu nastopno re- S0lUcii0: (bere: - K,St:) „Deželnemu odboru se naroča, da pretresa vprašanje, kako bi se dala na primeren način in brez velikih troskov za deželni zaklad ustanoviti v Ljubljani konjska bolnica in da poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji.“ Krogi, katerih se stvar tiče, so to resolucijo, ki je bila sprejeta dne 27. februarija 1898 v XVII. seji, radostno pozdravili, ali obžalovali so, da se v tej zadevi doslej ni nič zgodilo. Meni je pač znano, da je deželni odbor to resolucijo naznanil c. kr. kmetijski družbi in ž njo stopil v dogovor, ali od tistih mal o njej ni bilo nič več čuti. Interesovani krogi pa povdarjajo nujno potrebo take bolnice in so me naravnost pozvali, da to stvar vnovič tukaj sprožim. Prepričan sem sicer, da bi bil deželni odbor še dalje vršil svojo nalogo, ampak da stvar po kaki nesreči ne zaspi, usojarn si torej predlagati nastopno resolucijo : „Deželnemu odboru bodi naročeno, da se resno bavi z ustanovitvijo konjske bolnice v Ljubljani in deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju konkretne predloge v to svrho stavi.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Grassellija, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede P Gospod poslanec Šubic ima besedo. Poslanec Šubic: Med mnogobrojnimi projekti za napeljavo pitne vode, ki se kupičijo pri deželnem stavbnem uradu, se nahaja tudi popolnoma dovršen in detajliran projekt za vodovod, kateri naj bi z dobro pitno vodo preskrbel celo vrsto gorenjskih kmetskih občin, ki sedaj nimajo nobene pitne vode in tudi mesto Kranj, ki je navezano na dostikrat umazano savsko vodo. Po poročilih, katera so mi došla iz deželnega stavbnega urada, je projekt popolnoma dovršen, vsestransko utemeljen in tehnično popolnoma razvit, in tudi gospod referent o deželni kulturi mi je zatrjeval, da je projekt utemeljen in potreben. Pred nami pa projekt še ne leži in dasiravno mi nikakor ne pride na misel, da bi stavil kak meritorični predlog, vendar menim, da bi z ozirom na razsežne kmetske gorenjske kraje, ki so pri tej stvari prizadeti, in z ozirom na mesto Kranj, ki vsestransko tako lepo procvita, ne bilo pretirano, ako izrečem željo v tem zmislu, da bi deželni odbor projekt, ki je že na mizi deželnega stavbnega urada, če le mogoče v prihodnjem zasedanju spravil na dnevni red visoke zbornice, ker je za mesto Kranj in druge interesovane kraje vprašanje silno pereče in je potrebno, da se čim preje razjasni. Predlagam torej in priporočam, da bi visoka zbornica zanjo glasovala, nastopno resolucijo: XVII. seja due 9. maja 1899. XVII. Sitzung mu 9. Mai 1899. 419 da je njegova dolžnost, da nas o tem pouči, kake zapreke so nastale ali kaki vzroki so prišli, da se ni moglo sklepom ugoditi. Tedaj do danes nimamo na to nobenega odgovora in zatorej mislim, da je moje vprašanje opravičeno, kaj se je v tem pogledu zgodilo ali kaj se namerava storiti? Kakor sem poizvedel, je v zvezi kranjskih hranilnic okolu 50 posojilnic. Gospoda moja, verjemite mi, da imajo take majhne posojilnice od začetka velike težave pri ustanovitvi, pa tudi nektere že obstoječe se morajo boriti z velikimi težkočami zaradi dobave denarja in torej bi bilo pač opravičeno, da bi dežela pripomogla, kakor je bilo sklenjeno, k ustanovitvi in pospeševanju takih hranilnic. Ni treba, da bi tukaj šele koristi R.aiffei-senovih posojilnic razpravljal, ker so že tako znane. Koristi in potrebe takih posojilnic je priznala država, ker je tak zakon sprejela. Koristi in potrebe takih posojilnic so spoznale skoraj vse dežele avstrijske, kakor smo pri dotičnem poročilu poizvedeli. Postavim sosednja dežela Štajerska je ravno letos sklenila, da naj se posojilnicam ustanovljenim po Raiffeisenovein sistemu dovoli do 200 gld. brezobrestnega posojila za ustanovne troske in pa do 3000 gld. posojila na obresti po 3°/o. Korist in potrebo takih posojilnic je spoznala naša dežela sama, ker smo v dotični seji vsi skupaj glasovali za podporo takim posojilnicam. Tedaj je res opravičeno vprašanje, kaj se je zgodilo za podporo teh posojilnic. Ge je namreč potreba očitna, zato je tudi treba, da se kaj stori v tem pogledu. Zatorej predlagam visoki zbornici sledečo resolucijo: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, sklepe deželnega zbora iz XV. seje dne 5. marca 1897 kolikor mogoče hitro in točno izvršiti in o tem poročati v prihodnjem zasedanju.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca župnika Ažmana, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Kakor je prečastiti gospod predgovornik omenjal, sklepalo se je dne 5. marca 1897 v visokem zboru o takozvanih Raiffeisenovih posojilnicah. Naloga deželnega odbora je bila, da je toliko, kolikor mu je bilo doslej mogoče, poizvedoval, ali obstoje takozvane Raiffeisenove posojilnice na Kranjskem. Kolikor je bilo doslej mogoče- se prepričati, se pa ni našla nobena posojilnica, ki bi bila popolnoma po Raiffeisenovem sistemu urejena, temveč naše posojilnice, ali, kakor se tudi imenujejo, posojilnice in hranilnice so prav za prav le neka zmes RalTeisenovih in Schultze-Delitzsch-evih posojilnic. Z eno besedo, posojilnice te in one vrste ravnajo v svojem poslu tako, kakor da bi Raiffeisenovega zistema sploh ne poznale. One p osoj ujej o ne le na osebni kredit in ne omejujejo svojega delovanja samo na dotične občine, ampak delujejo tudi čez meje svoje občine ali fare in dajejo denar tudi na hipotekarni kredit, na kar po mojem mnenju Raiffeisen gotovo nikdar ni mislil. Torej v tem tiči največ vzroka, da deželni odbor tistih malih podpor, katere je visoka zbornica sklenila, ni razdelil med tiste prositelje, ki so se bili nanj obrnili za podporo. Med temi se je, kakor se spominjam, nahajala tudi neka posojilnica, ki je po kratkem obstanku že v tako dobrem stanu, da je iz svojega dobička mogla nekoliko razdeliti že v dobrodelne namene. Torej tam bi se bili prenaglili, alco bi bili za ustanovitev dali kako podporo, zakaj če je dotična posojilnica po tako kratkem času svojega poslovanja mogla že sama dajati darila, potreba njena gotovo ni bila tako nujna. Omeniti je, da je zaveza kranjskih posojilnic deželnemu odboru izročila jako lep in zanimiv sestavek o delovanju, premoženju itd. teh posojilnic, vendar pa še ni bilo mogoče, vsaj glede nekaterih ne, osebno se prepričati, ali je to, kar se o njih sodi, tudi resnično. To se bo pa gotovo tekom tega leta zgodilo in potem se bo tudi lahko želji gospoda predgovornika ustreglo in v prihodnjem zasedanju podalo visokemu zboru obširneje poročilo, iz katerega bo razvidno, zakaj deželni odbor ni vsega izvršil, kar mu je bilo naročeno in zakaj se je izvršitev dotičnega sklepa zakasnila. Jaz sam sem za svojo osebo jako simpatično pozdravil ustanovitev Raiffeisenovih posojilnic v naši deželi in sem se s posebno vnemo potezal v deželnem odboru za pospeševanje te stvari in stavil vse drugačne predloge, kakor so leta 1897. prišli pred visoko zbornico. Jaz sem še vedno na tistem stališču, kakor takrat, ali skoraj bi rekel, da mi gospodje poslanci ne bodo preveč radi sledili na tem potu, če mi pa bodo sledili, sem mnenja, da bo to morda dobro uplivalo, da se bodo v resnici tudi pri nas ustanavljale posojilnice po Raiffeisenovem zistemu, ker dosedanje skušnje, ki so jih s temi posojilnicami napravili na Štajerskem in drugod, nam kažejo, da so Raiffeisenove posojilnice v resnici prav potrebne in koristne, dočim se o drugih hranilnicah in posojilnicah ne more vedno tisto trditi. Nasprotno bi jas trdil, so druge posojilnice v narodno-gospodarskem oziru mnogokrat marsikateremu na k var. žito bom jaz v deželnem odboru ponovil tista načela, katera sem leta 1897. ali 1896. zastopal, da se bo deželni odbor davil posebno s temi vprašanji, ali in kako bi se prav za prav Raiffeisenove posojilnice mogle ustanavljati in sploh kako bi se M le posojilnice propaganda delala. Ker so te posojilnice res dobre, bi bila dolžnost dežele, is svojih sredstev podpirati njih ustanovitve. Rasnega denarja ima deželni odbor na razpolaganje, pa seveda bi moral deželni zbor temu pritrditi, da se dotični denarji smejo tudi pri takih posojilnicah nalagati. Torej bi jaz prosil, da bi častiti gospod predgovornik in visoka zbornica to, kar sem sedaj povedal, blagohotno izvolila na 418 XVII. seja dne 9. maja 1899. - nirja, koji naj to vodno zadevo študira in še v teku tega leta izdela osuševalne načrte.“ Enaka resolucija se je sprejela glede slične prošnje županstva na Dobrovi in posestnikov iz vasi Brezje. Stavljam torej vprašanje, v koliko je deželni odbor izvršil v teh dveh ozirih mu dani nalog, oziroma kdaj ga misli izvršiti. Deželni glavar: Gospod poslanec deželni odbornik Povše ima besedo. Poslanec Povše: Na to vprašanje gospoda predgovornika osojam si sledeče pojasniti. Dotičnega akta nimam pri roki, spominjam se pa stvari prav dobro in pravim, da se častiti gospod predgovornik sam lahko prepriča o tem, da je ta zadeva na moji mizi v predalcu, kjer so shranjene najnujnejše stvari. Takoj, ko je visoka zbornica dala deželnemu odboru dotično nalogo glede Horjulske in Dobravske doline, je deželni stavbni urad dobil od deželnega odbora nalog, da gre tedanji hidrotehnik Plrasky pregledat ondotne razmere, da prouči vse potrebščine in potem napravi svoje poročilo, na podlagi kterega bi se deželnemu stavbnemu uradu potem dala naloga za izvršitev načrtov. Hrasky je potem poročal, da je stvari pregledal, da pa bo z ozirom na velik obseg del, ki bodo potrebna, se tukaj ravnalo za jako velik projekt, kterega deželni stavbni urad ni v stanu izvršiti in stavil je vsled tega nasvet, kteremu se je pridružil tudi načelnik stavbnega urada, da naj se stvar izroči inženerju Wagenführerju, in sicer proti honorarju 21/ž°/o cele potrebščine. Gospod inženir se je izjavil, da bodo troški projekta znašali nad 100.000 gld. Sam honorar bi bil torej znašal 2500 gld. Visoka zbornica pa deželnemu odboru ni dala na razpolago tega kredita. Nadalje je pa deželni odbor tudi uvaževal, da bi privaten inžener bil vse potrebno storil, da bi s.e bila pa tudi nepotrebna zemljišča priklopila in da bi bil nastavil projekt, ki bi ne bil izvedljiv. Zato je bil deželni odbor mnenja, da naj se stvar napravi po deželnem inženerju in kakor sem že prej omenil, je gospodu poslancu na razpolaganje, da se prepriča, da je to ena prvih zadev, ki se imajo izvršiti in ko bo letos meseca junija stopil v službo inženerski pristav, bo gotovo mogoče odposlati ga na lice mesta, da bo potem do prihodnjega zasedanja mogel deželni odbor popolnoma izvršiti nalogo, ki se mu je bila od deželnega zbora dala. Deželni glavar: Gospod poslanec Jelovšek ima besedo. Poslanec Jelovšek: Zadovoljujem se s tem pojasnilom in ker je upanje, da se bo junija meseca nastavil nov inženir XVII. Sitzung ant 9. Mni 1899. in se bo potem morda vendar za te vasi lahko izvršilo, kar se je bilo že zdavno obljubilo, stavljam sledeči predlog: „Deželni zbor naj sklene: Deželni odbor naj zanesljivo tekom letošnjega poletja odpošlje deželnega inženirja v Horjul in Dobrovo, da preišče ondotne vodne razmere in izdela načrt, po katerem bi se izvršilo osuševanje ondotnih njiv in travnikov.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Jelovška, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede P. Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: K IV. pogl. 5. točki bi jaz rad nekoliko omenil in stavil kratko vprašanje na deželni odbor. V XV. seji 1. 1897. dne 5. marca je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se tako glasi: „Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Deželnemu odboru se naroča, da izda navodilo o ustanovitvi in oskrbovanji hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu. 2. ) V delno pokritje stroškov ustanovitve in prve oprave hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu sme deželni odbor po svoji previdnosti dovoljevati prispevke po 60 do 100 gld. 3. ) Ustanovilni prispevek sme pa se dovoliti le pod tem pogojem, če se društvo podvrže višjemu nadzorstvu deželnega odbora, katero more le - ta izvrševati po posebnem odposlancu ali pa po zvezi posojilnic. 4. ) Zvezi kranjskih hranilnic in posojilnic po sistemu Raiffeisenovem v Ljubljani se dovoli za ustanovitev in pospešitev njenih namenov podpora v znesku 300 gld. 5. ) V te pod točko 2 in 4 navedene namene se deželnemu odboru za leto 1897 dovoli kredit 1200 gld.“ Od tega, gospoda moja, je preteklo že več ko dve leti in je torej opravičeno vprašanje, kaj se je o tej stvari zgodilo. Že lani sem pogrešal kakega poročila o tej stvari, ali reklo se je, da pride neko posebno poročilo. Ali tega poročila smo čakali dozdaj zastonj. Zatorej bi danes vprašal, kako ta reč stoji, ali se je izdalo tisto navodilo, ktero je tukaj priporočeno deželnemu odboru in koliko se je dalo podpore zvezi kranjskih hranilnic, ali posameznim hranilnicam, ktero se v naši deželi zrni raj bolj množijo, Deželni odbor ima gotovo nalogo in dolžnost, da tiste sklepe, ktero deželni zbor sklene, tudi po mogočnosti izvršuje, če jih pa izvršiti ne more, mislim, XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung atu 9. Mai 1899. 417 glašal, da je pred vsem treba izvedbe ravnoprav-nosti, da se pridobi moči, ki se sedaj tratijo v političnih bojih za tekmovanje na narodnogospodarskem polji. Ker se je pa očitalo, da meri predlog gospoda poslanca Lenarčiča predaleč in da se ne da opravičevati z avstrijskega stališča, moram pri tej priliki poseči nazaj na neke v tej zbornici izgovorjene besede. Če se je dejalo „Gott sei Dank", da pri nas še ni potrebe po učenju ruskega jezika, — moram pa jaz vzklikniti, da leider preveč tičimo v nemščini in da to utegne biti šc jako usodno za državo. Gospoda moja! Nemčija je začela v poslednjem času grandijozno kolonijalno politiko; zlasti na iztočnih obalih Afrike in Azije, kamor je posebno pozornost obrnila in kjer si išče novih tržišč. Prepričan sem, da bo vsled svoje žilavosti in brezobzirnosti tudi reusovala in da si bo nova pristanišča in nove zemlje pridobila za oddajo svojih obrtnih izdelkov. Zdi se mi pa tudi, da čim bolj se bo njena moč širila v Aziji in Afriki, tem bolje bo čutila, da jej je pot iz Hamburga in Brem predolga tj e kaj in tem preje si bo začela iskati bližjega pota do morja. Ta bližji pot pa pelje po deželah, koder stanujemo mi, po „dednih deželah“ v Trst — k jadranskemu morju. Zato že prežijo na Nemškem in se javno oglašajo možje, ki trdijo, da si bo morala Nemčija tudi te kraje priboriti in jaz že s strahom vidim čase pred saboj, ko se bodo k tem nazorom priznavali tudi nemški državniki; jaz vidim čase pred seboj, ko nam bo iz sedanjega zaveznika nastal ljut nasprotnik, ki si bo z jeklom in železom hotel proklestiti pot do jadranskega morja. Kdo, gospoda moja, bo pa takrat najboljša opora za državo, po kateri vodi pot proti Adriji P Ne Nemci, ne nemški jezik, kajti takrat bo takih vitezov, kakor Schönerer in Wolf, vstajala cela množica, ampak slovansko prebivalstvo. Zato pa pravim — in te besede govorim tudi na Vašo adreso, gospoda od desne strani te zbornice — da se bo, če boste preveč delovali za širjenje nemškega jezika po teh krajih na škodo slovenskemu jeziku, bojim se, jedenkrat to na škodo Avstrije jako hudo maščevalo. (Burno odobravanje in ploskanje v središču, na levi in na galeriji. — Stürmischer Beifall und Händeklatschen im Centrum, links und ans der Gallerte.) Sedaj pa predlagam, kakor sem že spočetka storil, da se preide v nadrobno razpravo. Deželni glavar: Smatram, da je visoka zbornica s tem zadovoljna in prosim gospoda poročevalca, da preide v nadrobno razpravo. Poslanec Hribar: Predno se spustim v podrobno razpravo, dovoljujem si naznaniti visoki zbornici, da je finančni odsek svoj prvotni sklep, da je pod naslovom 1. poglavja I. zvišati dijete deželnih poslancev, premeni!, da ga je preklical. Finančni odsek je prvič posvetujoč se o tem predlogu bil tega mnenja, da poslanci, zlasti oni z dežele, nikakor ne morejo izhajati s se- danjimi dijetami, da bi mogli pokrivati resnične izdatke in zato se je bil zjedinil soglasno na to, da se dijete primerno zvišajo. Vendar pa je finančni odsek kasneje prišel do prepričanja, da poslancem ne more biti toliko do tega, da bi svoje izdatke zares z dijetami pokrivali, kakor do izvrševanja svojih dolžnosti v korist deželi, in nekateri gospodje v finančnem odseku so bili celo mnenja, da bi bilo morebiti pametneje, ako bi se poslancem ne izplačevale sploh nikakoršne dijete, temveč bi vsak poslanec vršil svoje dolžnosti samo iz svojega prepričanja na korist deželi. Vendar se pa finančni odsek danes še ni mogel zjediniti na to, da bi predlagal črtanje dijet, ker se mu je zdelo, da je treba v tem oziru še poizvedovanj in vsestranskega pretehtanja in zatorej stavljam le, ob jednem priporočajoč, da se za povišanje dijet ustanovljeni znesek 4000 gld. črta iz proračuna, sledečo resolucijo: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča uvaževati in v bodočem zasedanji poročati, če bi ne kazalo sploh odpraviti dijete za deželne poslance.“ Sicer pa predlagam, da se odobri potrebščina pri poglavju I. in sicer redna v znesku 16.814 gld. Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi; — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji finančnega odseka in ob enem predlogu, da se pri poglavju I. sprejme potrebščina v znesku 16.814 gld., izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Poročevalec Hribar: Pri II. poglavju predlagam, da se po nasvetu finančnega odseka sprejme potrebščina in sicer redna v znesku 71.315 gld., izredna v znesku 10.650 gld, in skupna v znesku 81.965 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri poglavju III. predlagam, da se potrdi potrebščina in sicer redna z zneskom 8.98! gld, (Obvelja. — Angenommen) Dalje predlagam, da se pri poglavja IV. potrdi potrebščina redna v znesku 36,521 gld,, itoedaa v znesku 94.575 in skupna v znesku 131,09? gld, Deželni glavar; Gospod poslanec Jelovšek ima besedo. Poslanec Jelovšek; V V. seji dne 6, februarij» 1897 je sklenit deželni zbor sledeto resolucijo: „Prošnja občine Horjul in posestnikov vasi V miom;, Zaklane m Podolniee ter Lesnega brda se izroči deželnemu odboru z naročilom, da isti gotovo še tekoče leto pošlje v imenovane vasi svojega inže- 416 XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung mit 9. Mat 1899. trebi odpomogla. (Živahno odobravanje v središču in na levi. — Lebhafter Beifall im Centrum und links.) Njegova ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel se je na politično polje spustil zlasti s tem, da je tovarišu gospodu Lenarčiču očital, da se predlog, po katerem naj bi se na naših realkah vpeljalo učenje ruskega jezika, ne strinja z avstrijskimi nazori. Proti temu očitanju moram kar najodločneje protestovati. Ravno tako se strinja to učenje z avstrijskimi nazori, kakor se strinja ž njimi učenje angleškega, francoskega ali italijanskega jezika. Gospoda moja! Mi v naši državi nimamo ruske irredente. Taka irredenta je nemogoča. Pač pa imamo italijansko irredento. Veliko nevarnejše je torej učenje italijanskega, kakor pa ruskega jezika, če se to že hoče s političnega stališča presojati. Imamo pa, gospoda moja, še drugo veliko bolj nevarno irredento, in to je nemška irredenta. (Živahno odobravanje v središču, na levi in na galeriji. — Lebhafter Beifall tut Centrum, links und anf der Gallerie.) Gospoda moja, vprašam Vas, če o tej irredenti govorim, ali je s stališča avstrijske državne misli srečno bilo, da se je Avstrija v teku časa uravnavala na podlagi, katero zagovarja ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel še danes, ali je srečno bilo, da se je tako skrbno gojila nemščina? Po mojem mnenji to ni bilo srečno, kajti če bi ne bil nemški jezik se smatral za vez, ki naj bi vezala vse narode te države, za ono vez, za katero ga nekateri, žal, še vedno smatrajo, bi nemška irredenta nikakor ne mogla toliko opravili, kakor utegne v bodočnosti še opraviti. Sicer je pa tudi trditev, da je nemški jezik vez, ki ima vezati avstrijske narode, nesrečna. Trditev ta je pred vsem anahronistična, kajti nemški jezik že davno ni več taka vez. Jaz smatram vso državo kot celoto. Pa pojdite n. pr. na Ogrsko, ki neče ničesar vedeti o tej vezi. Pač bi ondi lepo pogledali — zlasti v parlamentu — onega, ki bi tako trditev izustil. Vrjemite mi, da bi se vsula nanj grozna toča ne samo besed, temveč morda še kaj druzega. (Veselost v središču in na levi. — Heiterkeit im Centrum und links). Gospoda moja, isto velja za Hrvatsko; isto velja pa tudi za Dalmacijo, ki je še v zvezi z našo državno polovico in pošilja zastopnike svoje v državni zbor. Isto velja za Galicijo, kjer nemški jezik tudi nima nikakoršne veljave kot vez, ki bi imela vezati Galicijo z Avstrijo. Prepotoval sem Galicijo, zanimal sem se za razmere ondi in reči moram, da če bi si z ruščino in s poljščino, kolikor sem je zmožen, ne bil vedel pomagati, da bi se mi bilo — izvzemši velike hotele v večjih mestih, prebito slabo godilo z nemškim jezikom. Torej je popolnoma neresnična trditev, da bi nemški jezik moral biti vez, ki naj bi vezala vse avstrijske narode. Ne nemški jezik je tista vez; ta vez je marveč dinastični čut, to je ljubezen do vladarja, katerega mi ne smatramo za nemškega vladarja, kakor se je letos jedenkrat bilo pri neki predstavi v tukajšnjem gledališči povdar-jalo, ampak mi ga smatramo kot avstrijskega vladarja, ki vse narode svoje jednako ljubi in ki jim bode — kajti okoliščine bodo Njegove državnike prisilile, da mu to svetujejo — dal jednakoprav-nost, ki jih bo srečne storila. Torej v tem jaz na- hajam vez, ki veže avstrijske narode, ne pa v nemškem jeziku. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Welche Sprache soll denn die Vermittlungssprache sein?"). Ako torej njegova ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel trdi, da Slovani nimajo nobene pravice, za-se posebno jezikovno vez zahtevati, pa jaz mislim — in s tem bom tudi odgovoril na interpelacijo, ki je bila le, jaz mislim, prijateljsko izrečena od gospoda poslanca dr. Schafferja, ne da bi se bil ofici-jelno oglasil k besedi - da Slovani imajo vsekako pravico zahtevati za-se, da se jim omogoči preskrbeti si jezikovno vez med seboj, kajti jaz mislim, da bo tudi gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel sam moral priznati, da je jako smešno videti, če pridejo Slovani med se ter začno — sicer ne tudi jaz, ker znam več slovanskih jezikov tako, da se morem v njih sporazumeti — govoriti nemški. Meni se zdi; da je to nekako čudno in da imamo torej čisto prav, ako hrepenimo po tem, da si, kakor so si Italijani za književni jezik izbrali Florentinsko narečje, ki se na pr. od Ligurškega, Savojskega ali Sicilijanskega narečja grozno razlikuje, tudi mi Slovani, ako že nimamo jednega pismenega jezika, vsaj jeden slovanski jezik prilastimo, ki nam bo vez. Zato dajem prav tovarišu gospodu Lenarčiču, ker le s tega stališča smatram, da je umevati njegov predlog. Res je pa tudi, da imajo na Balkanu in v Rusiji, ki se vsled zdrave trgovinske in velikoindustrijske politike tako lepo razvija, tehniki veliko polje in jaz mislim, da se nam z našimi tehniki ne bo vedno tako slabo godilo, kakor sedaj, ko jih niti od drugod ne moremo dobiti, na pr. Čehov, dasiravno se Čehi s takim veseljem posvečujejo tehniškim študijam. Mesto Ljubljansko, dežela in deželna vlada potrebujejo sedaj tehnikov, pa jih ne morejo dobiti. Čas pa bo prišel, ker se tudi Slovenci čedalje bolj posvečujejo realističnim študijam, ko bomo imeli zadosti tehničnih moči in ko si bodo morali naši tehnično izobraženi ljudje zunaj dežele iskati dela in zaslužka. Tak čas mora priti in častiti gospod tovariš Lenarčič, ki ne misli od danes na jutri, ampak dalje, je na teh premisah stavil svoj predlog glede vpeljave učenja ruskega jezika na naših realkah. Takrat, ko bomo imeli tehnikov, katere v deželi ne bomo več potrebovali, ti tehniki morda nikjer ne bodo imeli odprto tako lepo polje delavnosti, kakor ravno na Balkanu in v Rusiji, ki bo z daljnim iztokom zvezana z železnico. Žato bi ne bilo odveč, ko bi se slovenski učenci na realkah učili ruskega jezika ; ali ker nam je hrvatski jezik bližji in praktično za nas pomenljivejši, zato sem glasoval za hrvatski jezik in tudi zagovarjal hrvatski jezik. Sedaj bom pa končal. Par besedi, katere je gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel koncem svojega govora izrekel, me je v dno srca speklo; toda priznati moram, da so bile opravičene. Španija in Avstrija! Žalostno zares, ako se v narodnem gospodarstvu Avstrija imenuje poleg Španije, kjer je slaba in napačna uprava zakrivila popolno državno in narodnogospodarsko propalost! Žato pa želim, da bi pri nas državna uprava v pravem času še krenila na boljša pota. Želim to in zato sem prej na- XVII. seja due 9. maja 1899. — XVII. Sitzung tun 9. Mtu 1899. 415 severom države, moralo bi se pred vsem ozirati na Moravsko in Češko, kateri deželi imata v našej državi najbolj razvito veliko industrijo. To se da pa le doseči z železnico Karavanško, ki bi tekla po naši deželi, bodisi že skozi Bohinj ali čez Škofjoloko in naprej proti Trstu. Ako se torej napravi Predelska železnica, vidim jaz sledečo perspektivo: Nemčija s svojo zdravo trgovsko politiko bo takoj, — ker so ondi skoro vse železnice v državnej upravi — vpeljala diferencialne tarife za Hamburg in za Breme in kdor ve, koliko je Nemčija za Hamburg storila in kako je to mesto povzdignila na stopinjo, da obeta kmalu postati najvažnejše trgovinsko pristanišče v Evropi, bo priznal, da se je bati, da bo Nemška vlada vse mogoče storila, da promet južne Nemčije od Trsta odvrne in ga priveže na Hamburg in na Breme. Mi bomo pa potem imeli veliko investicijo v železnici čez Predel, investicijo, v katerej bo kapital mrtev ležal. Nasledek za našo državo bo seveda precejšen moraličen maček. Ako je torej kaj opravičeno, je opravičeno gotovo to, da zahtevamo z vso odločnostjo in složno vse stranke v tej visoki zbornici od vlade, da opusti nesrečno misel, katero, kakor se zdi, res hoče izvesti južni Nemčiji v korist, in se poprime one trgovske politike, katero želita Češka in Moravska in katero zahtevamo tudi mi in poslanci naših sosednih dežel. (Poslanec eksc. baron Schwegel: — Abgeordneter Exe. Freiherr v. Schwege!: „Bravo!") Pozdravljam torej besede njega ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla, s katerimi nam je naznanil, da bo o tej stvari imela še zbornica razpravljati. Sedaj moram pa nekoliko prestopiti tudi na politični del današnje razprave in sicer oziraje se na govore gospodov predgovornikov Lenarčiča, Šubica in njega ekscelence barona Schwegla. Ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel je, ozirajoč se na besede gospoda poslanca Lenarčiča, pred vsem naglašal, da realke nimajo namena, da bi se na njih jezikovno usposabljali in poučevali učenci. Deloma je to res, kolikor ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel misli na učenje starih, klasičnih jezikov, s katerimi se celo na gimnaziji veliko preveč mučijo dijaki na škodo realnih predmetov, ker dandanes obsegajo realni predmeti toliko tvarine, da se v kratkih urah, ki so zanje določene, dijaki niti vsaj količkaj ne morejo uglobiti v to tvarino. Popolnoma prav pa v tej stvari njegova ekscelenca vendar nima. Nasprotno, realke so bile tudi s tem namenom vstvarjene, da se jezikovno uspo-sobljajo dijaki in sicer na nekoliko zdravejši podlagi, kakor v gimnazijah, namreč, da se usposob-ljajo za življenje, in to je po mojem mnenju veliko vredno, pa naj se že o humanitarni izobrazbi govori kolikor navdušeno se hoče. V življenji je veliko vredno, da zamorejo dijaki praktično uporabiti to, česar so se v šoli učili. Ravno zato se na realkah poučujejo moderni jeziki, pri nas francoščina in laščina, drugod pa francoščina in. angleščina. Mesto dveh mrtvih jezikov — grščine in latinščine — se torej tukaj učita dva živa jezika. Potemtakem so realke torej zavodi, kjer se ima tudi gojiti jezikovni pouk. Vpraša se sedaj, kakošna uredba jezikovnega pouka je za realke prikladna ? Priznali mi bodete, da imajo posamezne dežele v naši državi čisto drugačne predpogoje za rešitev tega vprašanja. Kar na Češkem morebiti ugaja ali na Poljskem, to morda pri nas ne ugaja. Čehom ni treba učiti se italijanščine in zato so uvedli v realke francoščino in angleščino. Pri nas je italijanščina potrebna in zato se na realki pri nas italijanščina tudi poučuje. Ali, gospoda moja, res pa je in tega ne more nihče tajiti, da je pri nas tudi učenje hrvatskega jezika neobhodno potrebno. Jaz sem bil med tistimi poslanci, ki so zadnjič zagovarjali hrvatski jezik in tudi zanj glasovali nasproti predlogu gospoda tovariša Lenarčiča, ki je govoril za ruski jezik, in sicer sem že takrat povedal, da glasujem za hrvatski jezik iz praktičnih razlogov, da bi mi pa sicer bolje ugajal ruski jezik, ker daje učencu večji obzor in ga njegovo znanje usposablja za širše polje delavnosti. Vendar pa nam je bližje hrvatski jezik in zakaj, gospoda moja ? Ne rečem sicer — in v tem oziru dajem prav ekscelenci gospodu poslancu baronu Schweglu — da bi naša industrija, ako bomo hrvatski znali, imela več upanja, da bo na Balkanski poluotok izvažala sv.oje izdelke, ker je to odvisno čisto od drugih predpogojev. Toda to ne odločuje glede učenja hrvatskega jezika, pač pa druga okolnost, ki seje zadnjič od mene in od obeh gospodov predgovornikov te (središča in leve — des Centrums und der rechten) strani pov-darjala. Nikakor ne morem torej pritrditi gospodu poslancu ekscelenco baronu Schweglu, ki je dejal, da tisti, ki ima kaj na Balkanu opraviti — in Slovencev gre veliko na Balkanski poluotok — ne bi mogel s hrvatski in jezikom izhajati. Navajal je tudi hrvatski in srbski jezik, češ, da sta to različna jezika. Hrvatski in srbski jezik, gospoda moja, sta si popolnoma jednaka. Jedina razlika je v pisavi, ker Srbi pišejo s cirilico, Hrvati pa z latinico. Pa tudi Bolgarski jezik je tako soroden tema jezikoma, da vsak Bolgar srbski odnosno hrvatski jezik prav lahko razume. So celo kraji — in ko sem potoval po Balkanu, prišel sem va-nje, -- po katerih se govori jezik, o katerem je na prvi pogled težko izreči sodbo, je-li bolgarski ali srbski. Vsak izmed Vas je gotovo že čital, da si nekatere kraje na balkanskem polu toku prisvajajo Srbi in Bolgari, zlasti v Macedoniji, ravno glede na jezik, ki se tam govori. Razlika med temi jeziki je tako majhna, da kdor zna jednega, bo prav lahko razumeval tudi drugega in občeval v njem ne le z inteligenco, temveč tudi s pri prosti mi ljudmi. Ali, gospoda moja, kakor sem dejal, v praktičnem oziru je za nas Slovence velikega pomena hrvatski jezik, ker vidimo, da nam je prihodnjost v narodnogospodarskem oziru bolj proti jugu odprta, odkar je Avstrija okupovala Bosno in Hercegovino — in pri tem menda ne bo ostalo, ampak iskala si bo najbrž pota proti egejskemu morju — išče veliko Slovencev dela in zaslužka v teh deželah. Brez znanja hrvatskega jezika pa je tam absolutno nemogoče izhajati. Že zato je učenje hrvatskega jezika na realkah neobhodno potrebno in zato bo vlada, ako priporoči dotični zakonski načrt v Najvišjo sankcijo, le jako dolgo gojeni in goreče čuteni po- 414 XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. SitzlMg am 9. Mai 1899. rencijalnimi tarifi skuša izvoz industrijskih izdelkov na najpripravnejši način spraviti do morja, moram reči, da ti nesrečni narodnostni prepiri, katerim konec postaviti v naši državni polovici vlada ali nima moči ali pa ne volje, zavirajo vsako zdravo delovanje na narodnogospodarskem polju, ledina prava rešitev bi pač bila, da se jedenkrat v tej državni polovici že uveljavi popolna ravnopravnost, ker le ta je pogoj za zdrav razvoj države, za srečno življenje vseh avstrijskih narodov. (Živahno pritrjevanje v središču in na levi. — Lebhafte Zustimmung im Centrum und links.) Toda, gospoda moja, ako vzamemo v poštev besede, ki so danes padle v tej visoki zbornici, mislim in zdi se mi, da imamo še jako daleč do onega trenotka, ko bo obče priznano, da je neobhodno potrebna avstrijskim narodom ravnopravnost. V tem me potrjujejo besede ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla, potrjuje me pa tudi obnašanje častitih gospodov poslancev te (desne — rechten) strani ob priliki, ko smo se posvetovali o realčnem zakonu. Kaj smo mi takrat zahtevali, ko smo imeli realčni zakon v obravnavi, in kaj je zahteval nasvet deželnega odbora, s katerim nam je bil predložen načrt realčnega zakona v posvetovanje ? Nič drugega, kakor to, da se realka, ki že v Ljubljani obstoji, in realke, ki bi se v bodočnosti še utegnile na Kranjskem ustanoviti, postavijo na oni zdravi pedago-gični temelj, ki daje poroštvo za učne uspehe. Mi smo zahtevali, da se na realki da slovenskemu učnemu jeziku več prostora, da se bodo slovenski dijaki v lastnem jeziku poučevali, kakor je to deloma že mogoče na naših gimnazijah. Ako je ka-košen postulat opravičen, gotovo je opravičen ta postulat in jaz mislim, da v nobeni stvari gospodom poslancem te (desne — rechten) strani ni še bilo laglje pridružiti se strankama iz središča in levice, kakor v tem resnično opravičenem vprašanju. (Poslanec Jelovšek: — Abgeordneter Jelovšek: „To je res!“) Vendar pa tega niso storili in to mi dokazuje, da v jednem delu prebivalstva naše dežele — sicer v minimalnem, pa glede na njega število vsled krivično prikrojenega volilnega reda vendar po precejšnjem številu poslancev zastopanem delu prebivalstva te dežele — ni prodrlo še prepričanje, da je treba pravičnosti nasproti vsem sodeželanom, temveč da pri njem velja še vedno mnenje, da sme manjšina še vedno prikrajševati večini njene pravice. Pa še neke druge besede njegove ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla, ki jih je danes izpregovoril, me o tem prepričujejo. On se je namreč spomnil sklepa iz leta 1897., kateri je visoka zbornica 'storila vsled njegovega predloga, namreč, da se — ker je mislil na to, da bo jedenkrat treba ozdraviti deželno gospodarstvo, ustanovi poseben fond, iz katerega bi bilo mogoče dotične denarne transakcije podpirati. On obžaluje, da se je ta fond lansko leto bil namenil v drug namen; obžaluje to, ker pravi, da namen, za kateri je bil lansko leto odločen ta fond, ima pred vsem izvrševati država. Gospoda moja, to je pač resnično in v tem mu popolnoma pritrjujem. O o tičih predlanski sklep je bil namreč razveljavljen zato, ker se je iz fonda 70.000 gld. vzelo 50.000 gld. kot prispevek, ki se je državi ponudil za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in sklenilo se je nadalje, ne več nalagati takega posebnega fonda zato, ker se je videlo, da so deželne potrebščine tako narastle, da bi v prihodnjih letih ne bilo mogoče nič več vanj dajati. Videli pa smo, kako so postopali takrat gg. poslanci od veleposestva. Namesto da bi bili z navdušenjem in pravim prepričanjem tudi svoj glas povzdignili za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, kakor smo mi želeli, so pa ti gospodje pod vsemi mogočnimi pretvezami ugovarjali in navajali svoje pomisleke, samo da bi se ti pomisleki slišali na Dunaju, češ, da visoka zbornica v tem vprašanju ni bila jedina. (Poslanec grof Barbo: — Abgeordneter Graf Barbo: „Ganz falsch!" — Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Nur mit Rücksicht auf die finanzielle Seite!") Tudi sicer, prosim, glede jezikovne uredbe so se culi isto-taki pomisleki z Vaše strani in gospodje se niste hoteli pridružiti našemu predlogu. To je dokaz, ker ga v jezikovnem vprašanju gospodje z desnice niso hoteli podpirati, dasiravno sami priznavajo, da bi bila ustanovitev vseučilišča v Ljubljani velike važnosti za deželno stolno mesto in za deželo, da še vedno niso prišli na ono stališče, katero povdarjam jaz, da bi jedino privedlo do sreče in boljšega blagostanja Avstrijo, to je do stališča, da je izvesti jednakoprav-nost. Ker torej gospodje takrat niso hoteli glasovati za naš predlog, zato je naravno, da pri osrednji vladi ne bo imel tiste veljave, kakor če bi se bil soglasno sprejel in zato je naravno, da se bomo imeli tudi dalje časa boriti, da dosežemo ta svoj cilj. Dosegli ga pa bomo, o tem sem prepričan, ako se bode visoka zbornica zavedala svoje dolžnosti in ne bo samo naglašala, kako veliko važnost na to polaga, temveč to tudi dejansko pokazala z materijelnimi žrtvami. Iz vsega srca bi torej želel, da bi se pri nas narodnogospodarske razmere tako premenile, da bi vsaj približno mogli primerjati našo državo drugim naprednim državam. To se pa ne bo še tako kmalu zgodilo in zlasti v naši deželi bo razvoj obrti in industrije zaostajal, ako se uresniči bojazen njegove ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla, da nova železnična zveza s Trstom morda ne bo peljala skozi našo deželo. In o tej stvari si bodem dovolil nekoliko obširneje izpregovoriti. Gita se po časnikih in dobro poučene osobe pripovedujejo, da je sedanji želez-nični minister zelo naklonjen zvezi s Trstom preko Predela po Soški dolini. Komu pa ima ta zveza služiti? Navaja sc — in to naglašajo zlasti vsi tisti, ki gore za to zvezo — da bo na la način južna Nemčija z jadranskim morjem zvezana in da bo veliko prometa, ki ga daje južna Nemčija, kjer je obrt zelo razvita, se obrnilo temu proti morju. Meni se zde, gospoda moja, te premise neopravičene. Meni se zdi, da slonijo na glinastih nogah. Meni se zdi taka politika, ki se v trgovskem oziru na druge države ozira, skrajno kvarna. Vsaka država mora gledati, da se njena trgovina, njena obrt razvije, da se njenim izdelkom izstop napravi do pristanišč: Ako ima tedaj Trst dobiti drugo železnično zvezo s 413 XVII. seja due 9. maja 1899. - njim z njegovo ekscelenco gospodom poslancem baronom Schweglom, ki je isto naglašal. Vsaj sem ravno tem nazorom dal izraza v svojem tiskanem poročilu. Vendar bi še pristavil — in na to opozarjam tudi v tiskanem poročilu — da so taki izdatki pri rednih naslovih, ki se bodo od leta do leta množili in ki se morajo množiti že po naravi stvari same. Za pokritje tacih večjih izdatkov pa bo dežela morala zopet zmerno zvišati svojo priklado, ako se jej na drug način ne zagotovi kak dohodek, in ker vidimo, da nimamo nobenega drugega vira, zato sem naglašal v poročilu, da je potrebno, da deželni odbor kranjski v zvezi z drugimi deželnimi odbori stori vse potrebne korake za preodkaz realnih davkov deželam. Da je ta preodkaz realnih davkov za ozdravljenje deželnih financ in rednega deželnega gospodarstva postulat neobhodne potrebnosti, so vsi gospodje predgovorniki priznavali in mora tudi vsakdo priznati, kdor ve, kako velike naloge so prisojene deželam, naloge, katerih ne morejo izvršiti brez državne pomoči. Njegova ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel je pa — kakor sem tudi jaz storil v tiskanem poročilu -— vnovič opozarjal, kako slabo se nam bo godilo, ko izgubimo ves dohodek iz naklade na žganje. Res stojimo pred eventualiteto, da izgubimo kakih 200.000—250,000 gld. Potem bodo pa gospodje poslanci morali prinesti od deželnozborskega zasedanja domov svojini volilcem jako neljubo darilo. Darilo bo to, katero bo deželni zastop napravilo jako nepopularen; kajti najmanj za 20°/o, lorej od 40°/o na 60°/o bo v tem slučaji treba priklade zvišati. Da se pa to ne zgodi, sem jaz naglašal v poročilu že lani in letos zopet, da mora biti skrb deželnega odbora, z vlado se pogajati in jej na srce polagati, da bo dežela se izkrvavela, ako se ne določi tak nadomestek za naklado na žgane opojne tekočine, kakoršen je bil njen dohodek v poslednjem letu, predno je dežela izgubila pravico pobirati to naklado. Ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel je ravno to naglašal in jaz deželnemu odboru le priporočam, da bi se na to oziral in takoj stopil z vlado v dogovor ter jej naslikal stanje deželnih financ in pa bodočnost, katera čaka deželo, ako bo vlada preosorno proti njej postopala in se pokazala pretrdega srca. Častiti gospod poslanec Povše je glede pre-odkaza realnih davkov deželam opozarjal, da se je leta 1897. na Dunaju vršila enketa, katere se je udeležil tudi odposlanec deželnega odbora Kranjskega in da se je pri tej enketi sprejela resolucija, s katero se je vlada pozvala, da odkaže realne davke deželam. Meni je bilo znano, da se je vršila ta enketa in znano tudi, da se je sprejela resolucija, katero je prečastiti gospod predgovornik imel prijaznost prečitati. Da sem pa jaz stavil lansko leto predlog, da se deželnemu odboru naroči, da mora vsejedno pri vladi posredovati glede te stvari, in da tudi letos tako veliko važnost na to polagam, je izvor v tem, ker imam skušnjo, da resolucija sama na sebi, ako se jedenkrat oznani na pristojnem mestu, nima uspeha, ampak da je potem vlado treba dosledno leto za letom na to opozarjati tako XVII. Sitzung mn 9. Mui 1899. dolgo, dokler želji ni zadoščeno. Če torej deželni odbor Kranjski pridobi tudi ostale deželne odbore naše državne polovice, da vsi skupaj pošljejo pred-stavko na ministerstvo, mislim, da bo s tem že precej veliko storjenega in da se s tem v resnici že približamo trenutku, ko bo dežela deležna postala preodkaza realnih davkov. Pač častiti gospod tovariš ekscelenca baron Schwegel misli, da je to stvar daljne bodočnosti. Tudi jaz sem naglašal v svojem poročilu, da je treba še veliko pogajanj in poizvedovanj in da je še precej daleč do ustavo-pravne rešitve tega vprašanja. Da bi bilo pa do tja tako daleč, kakor misli gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel, ako se vsi deželni odbori resno za to stvar zavzamejo, tega mnenja pa nisem. Nasprotno mislim, da bo država primorana — in sicer vsaj v doglednem času primorana — skrbeti za to, da se deželam olajšajo velika bremena, ki jih imajo nositi. častiti gospod poslanec Luckmann je opozoril pred vsem na to, da se mu zdi, da tabela, ki sem jo podal o davkih na 3. strani tiskanega poročila, ni po vsem pravilna. Jaz mu v tem oziru odgovarjam, da je posneta od leta 1882. naprej, kjer je izkaz po vseh rubrikah natančen, iz stenografičnih zapisnikov in sicer po davčnih vrstah, kakor so bile podlaga v pokritje deželnih izdatkov. Številke pred letom 1882. pa mi je podalo deželno knjigovodstvo, katero je povedalo, da natančnejih številk nima na razpolaganje, pač pa zatrdilo, da so te številke bile za podlago služile proračunom. Moral sem se torej zanašati, da so številke, katere sem prejel od deželnega knjigovodstva, tudi pravilne. Ker je pa mogoče, da to ni res in ker se o njih resničnosti nisem sam prepričati mogel iz stenografičnih zapisnikov, ker teh številk tam ne nahajamo, nimam ničesar proti resoluciji gospoda poslanca Luckmana, temveč pozdravljam le nasvet, da bi se deželnemu odboru naročilo, da te številke, ako so nepravilne, da popraviti, ako so pa pravilne, da da o njih potrebna pojasnila. Popolnoma se pa strinjam z izvajanjem gospodov predgovornikov častitega tovariša Luckmanna in ekscelence barona Schwegla glede industrije v naši državi in glede tega, da ravno novi davek po davčni reformi in sicer obrturina, pri podjetjih, ki imajo polagati javne račune, jako opovira snovanje velikih obrtnij. Prav žal mi je, in vsakemu pravemu avstrijskemu rodoljubu mora biti žal, ko vidi, da se dandanes, v času, ko vidimo, kako druge države jedna proti drugi tekmuje, da bi svojim obrtnim izdelkom nova tržišča pridobila in kako se trudijo svojo obrt povzdigniti, v naši državi za to ni česa ne stori, temveč da v naši državi nesrečna trgovinska in davčna politika celo zamoriti skuša vsako inicijativo za snovanje velikih industrij. (Odobravanje. — Beifall.) Ako pogledamo na Ogrsko, ki je od leta 1866. sem samostojna, ako pogledamo, kako velike olajšave dovoljuje ona za snovanje velikih Industrijelnih podjetij, kako tam država sama inicijativo poprijema, kako velike davčne olajšave in oprostitve dovoljuje za nekatere stroke na cele vrste let, ako vidimo, kako previdno in pametno Ogrska skrbi za to, da se po-polnjujejo želcznične mreže v deželi, kako z dife- 412 XVII. seja dne 9. maja 1899. - izkazuje proračun ? To je prišlo od todi, ker je visoka zbornica v nekem nebjagem trenutku sklenila konverzijo prejšnjega zemljiško-odveznega dolga in najetje novega dolga. Takrat se je konverzija plavži bel napravila s tem, da se je naglašalo, da bo skozi sedem let država imela prispevati z velikim doneskom, in da se bo ves ta donesek porabil v občekoristne namene, ki bodo narodno gospodarstvo zelo povzdignili in gospod poročevalec, ki je takrat o tej stvari govoril, je še dostavil, da bode, kadar bo potekel ta čas. visoka zbornica na jeden-krat morala omejiti vse te večje izdatke, katere bo mogoče napravljati 6—7 let in da bo takrat pač za deželo čisto drug položaj, ker se bo morala omejiti v svojih izdatkih. — No, gospoda moja, kako pa je v resnici bilo ? Večji izdatki vsled prispevka države so res prišli v navado v onih letih; ko je pa prišel čas za to, da je dežela morala v proračun postaviti brez protitežja svoto 203.000 gld. za anuviteto novega zemljiškoodveznega dolga, tedaj ni bilo nobenega poslanca, ki bi bil imel toliko poguma, da bi bil rekel, da se mora sedaj prenehati s pregorečim delovanjem v prospeh deželne kulture. In to bi bil neobhodno potreben predlog, ko bi se bilo hotelo deželne finance tako ozdraviti, da ne bi bili naprej naraščali ti izdatki. To pa se ni zgodilo in zato iščemo sedaj drug način, da uredimo deželno gospodarstvo, pred vsem z melijorač-nim zakladom, in da sedanje čezmerne izdatke privedemo na pravo mero. Reči pa moram, da, ko bi naša dežela bolj bogata bila, ko bi več dohodkov imela, bi bil jaz zadnji, ki bi hotel take izdatke za deželno kulturo omejiti. Ker pa dežela, žal! nima na razpolago večjih dohodkov, zato moramo biti jako previdni in zahvaljujem se gospodom tovarišem, ki v tem oziru mojim nazorom pritrjujejo. Reklo se je, da izdatki za deželno kulturo niso neproduktivni. Jaz temu popolnoma pritrjujem, da niso neproduktivni; ali ti izdatki tudi niso inves-tični izdatki. Ge torej dolgove napravimo — in za melijoračni fond bo se najel nov dolg — moramo pred očmi imeti, da je pred vsem poiskati pokritja za anuvitete tega dolga, ali pa da moramo iz investicij , skrbeti za to pokritje. Melijoračni fond ne bo iz takih investicij dobival dohodkov, toda mi imamo v tistih 80.000 gld., katere je dne 11. kehrn arij a 1896 določila visoka zbornica kot vsakoletni najvišji znesek, ki se more izdajati za nekatere občekoristne namene v deželi, ono svoto, ki bo pomagala pokriti obresti in amortizacijo amelijo-račnega fonda. Zato pa bo, kadar bo melijoračni fond ves izdan, treba, da se dežela jako omeji v svojih izdatkih, ako na drug način ne preskrbi, da bo dobivala večje dohodke za take izdatke. In v tem oziru je, kakor je njegova ekscelenca gospod poslanec baron Schwege! naglašal, v garancijskem fondu, ki se predlaga, poleg melijoračnega fonda, preskrbljeno. Ne smemo pa misliti, da.so izdatki poslednjih let, katerih kljubu temu, da država ni več prispevala znanih letnih 127.ÖOO gld., katere smo od nje 'vsako leto dobivali vsled konverzije zemljiško-obveznega dolga, nismo omejili, bili inves-tični izdatki. Bili so pač. produktivni, ne pa inVes- - XVII. Sitzung am 9. Mai 1899. lični. Ge bi bili investični, bi morali imeti tudi že med dohodki pokritje vsaj za obresti; tega pokritja pa nimamo, kakor je čisto pravilno naglašal častiti gospod tovariš Luckmann, temveč jedini dohodek je tistih 16.000 gld., ki nam jih donaša domobranska vojašnica. Zato torej, gospoda moja, tudi ne morem pritrditi nazoru gospoda poslanca Povšeta, češ, da izdatki za zemljiško kulturo niso preveliki, kolikor smo jih dosedaj izdali, ampak da bi morebiti dežela še iz svojih dohodkov mogla dalje prenašati take izdatke. Jaz namreč trdim, da smo v tem oziru dospeli že do neprekoračljive meje. Častiti gospod predgovornik Povše je sicer naglašal, da se bodo sedaj, ko se je toliko storilo za regeneracijo vinogradov, v dotičnih delih dežele dohodki jako pomnožili, in pravi, da bo potem mogoče dotičnim posestnikom priklade nalagati na korist drugim delom dežele. (Poslanec Povše: — Abgeordneter Podse: „Tega nisem rekel!“) Jaz tega ne morem umeti, kajti priklada mora za vse davkoplačevalce jednaka biti m da bi mogli za del dežele — pa naj vržejo vinogradi še take lepe dohodke — napraviti posebno priklado na korist drugim delom, je absolutno izključeno. Potemtakem je nada, ki jo morebiti goji gospod poslanec Povše, popolnoma iluzorna. (Poslanec Povše: — Abgeordneter Podse: „40°/o bodo nesli, sedaj pa nič !“) 40°/o bodo nosili priklade na davke, ko bodo vinogradi regenerovani. Ge tako misli gospod poslanec Povše, je druga stvar; ampak on se je izrazil drugače. Moral bi bil reči, da se bo podlaga za priklade nekoliko povišala. To pa sem jaz že sam v poročilu naglašal. Dostavljam pa le še to, da bo ta dohodek iz priklad jako minimalen. Torej se v tern oziru ne udajmo ni kakim iluzijam, kajti to ne bo tolik dohodek, da bi si bogve koliko denarja iz njega smeli obetati. (Poslanec Povše: — Abgeordneter Podse: „10.000 hektarov!“) Častiti gospod poslanec Povše se je spodtikal na opomnji na 5. strani tiskanega poročila, kjer priporočam, da iz ozirov na zagotovljenje obstoja melijoračnega zaklada in na njegov namen ž njim kolikor mogoče varčno postopamo. Priznavam, da je dotični pasus po pomoti notri ostal, kajti finančni odsek ni sprejel nasveta, da se sme iz .melijoračnega zaklada dovoljevati samo 10°/o nevračljive podpore in 10°/o obrestnih ali brezobrestnih posojil, dasiravno sem sam bil že s svojim predlogom stal na širšem temelju, kajti po njegovem besedilu bi za pokritje prispevkov, katere bi dežela dajala, na podlagi državnega zakona z dne, 30. junija 1884, prispevki bili neomejeni. Torej ker priznavam, da je to po pomoti ostalo v poročilu, ker se je stvar pozneje ko je bilo poročilo že tiskano, v finančnem odseku obravnavala, se mi ne zdi potrebno, dalje častitemu gospodu poslancu Povšetu v tem oziru odgovarjati-.- 1 :-- Gospod poslanec Povše'je pa tudi' opozarjal na-toy. da ne bo mogoče na neposrednje davke novih bremen nakladati, češ, da so ta bremena za deželo, za okrajfe, za zdravstvena okrožja in občine že tako, velika, da. bi davkoplačevalci še večjih bremen. ne. mogli prenašati. V tem oziru se,, kakor vsakdo v tej',visoki' zbornici, tudi jaz . strinjam z XVII. seja. dne 9. maja 1899. XVII. Sitzung mit 9. Mai 1899. 411 Bon diesem Gesichtspunkte müssen Sprachen beurtheilt werden, nicht der nationale Standpunkt, sondern das wirtschaftliche Interesse muss dabei ins Auge gefast werden. Vom Standpunkte der österreichischen Interessen kann, lute ich mir erlaubte auszuführen, ein solcher Antrag unmöglich gestellt werden, vom Standpunkte der wirtschaftlichen Interessen ist er aber absolut auch nicht berechtigt und ich glaube nicht, dass ein einziger Manu im Lande gefunden werden kann, der die Kenntnis des Russischen zur Anbahnung von Handelsbeziehungen mit Rußland braucht. Sie haben auch auf den Balkan hingewiesen und die kroatische Sprache als obligaten Gegenstand ausgenommen. Vom Standpunkte des Verkehrs haben Sie Unrecht, vom Standpunkte des Verkehrs ist dies nicht nothwendig, vom Standpunkte des Verkehrs können Sic mit dem Kroatischen weniger auskommen, als mit dem Serbischen oder Bulgarischen. Sie werden sagen, der Unterschied ist gering; er ist aber größer, als Sic glauben und jedenfalls größer, als der geringe Unterschied zwischen dem Kroatischen und Slovenischen. Fragen Sic übrigens Kaufleute in Belgrad oder Sofia, ob ihnen z. B. die mangelhafte Kenntnis der deutschen Sprache ein Hindernis, ein wesentliches Hindernis für die Anknüpfung ihrer Handelsbeziehungen mit Deutschland, bietet. Sehen Sie nach Deutschland, dort wird das Kroatische nicht als obligater Gegenstand behandelt; wir haben aber tief zu beklagen die deutsche Concnrrenz in Belgrad und Sofia und wir sind doch die nächsten Nachbarn. Die Hindernisse liegen anderswo, nicht in den sprachlichen Verhältnissen, sie liegen in der mangelhaften wirtschaftlichen Förderung im allgemeinen, im Mangel an Förderung wesentlich durch den Staat Das sind Dinge, welche im Interesse des Landes ans das nachdrücklichste zu beklagen sind. Handel und Industrie sollen frei werden von den schweren Banden, mit denen sie in Österreich belastet sind. Auf diesem Gebiete soll es keine nationale Frage geben, da müssen alle vereint arbeiten, dann nur, wenn wir alle vereint sind, können wir jene Vortheile erreichen, die wir heute, weil wir sie uicht besitzen, so sehr beklagen. Ist es nicht ein entsetzlicher Anblick? In dem Momente, wo die ganze Welt auf wirtschaftlichem Gebiete so kolossale Fortschritte nach allen Richtungen macht, nach rechts und links, nach Süd und Nord, in einem solchen Moment gehen wir zurück. Spanien und Österreich sind die letzten geworden. (Klici: — Rufe: Leider!) Ich wünsche innigst, dass es besser werde! (Živahno odobravanje in ploskanje na desni. — Lebhafter Beifall und Händeklatschen rechts.) Deželni glavar: Želi še kdo besede v splošni razpravi ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo. Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! Iz vseh strani, od koder so se gospodje tovariši oglašali k proračunu, se je na-glašalo, da se — ako ne popolnoma — pa vsaj večinoma strinjajo z mojim tiskanim poročilom. Meni je to v neko zadovoljstvo, ker to tiskano poročilo ne izraža nikakoršnih drugih nazorov, kakor one, katere sem jaz zastopal ves čas, odkar sem člen te visoke zbornice. Kdor čita lansko moje poročilo, videl bo, da se nazori, ki se nahajajo letos v mojem poročilu, strogo krijejo z onimi, katere sem izrazil lanskega leta in kdor je morebiti prelistoval stenografične zapisnike prejšnjih let, videl je, da sem takoj pri vstopu v to visoko zbornico opozarjal na to, da je treba skrbeti za nove vire dohodkov in da sem to stališče dosledno zastopal do današnjega dne. Jaz torej smatram za neko priznanje, ako se je od vseh strani naglašalo, da so nazori, katere sem letos podal v tiskanem poročilu, pravilni in ako se jeden ali drug gospodov predgovornikov tem nazorom pridružuje in priporoča največjo varčnost v deželnem gospodarstvu. Ge sedaj odgovarjam posameznim gospodom govornikom, bom to storil kolikor mogoče kratko, zato, ker je debata z večine gibala se strogo v mejah tega poročila in pa v okviru, ki je predpisan v gospodarskem oziru pri debati o proračunu. Častiti gospod prvi predgovornik Povše je s početka svojega govora omenil, da bi bil jaz moral apel glede varčnosti napraviti na vse deželne poslance. Kdor je čital moje poročilo in kdor pomisli natančneje, v kakošnej zvezi se nahaja oni apel, priznati bode moral, da velja to poročilo za vse poslance, da je torej tudi apel glede varčnosti veljal poslancem jedne, kakor druge skupine. Ako je tedaj gospod poslanec Povše opozoril na to, da bi bil jaz moral napraviti apel na vse skupine, sklepam iz tega le, da se čuti skupina, kateri ima on čast pripadati, nekoliko bolj zadeto z besedami, ki sem jih podal v tiskanem poročilu, kakor ostali dve skupini te visoke zbornice. In res je gospod tovariš Povše v svojem govoru potem naglašal, da je bil jako moder tisti sklep, ki je privel deželni zbor kranjski do večjih izdatkov za zemljiško kulturo in jednake stvari, ter je naglašal, da bi ne kazalo, da bi se ti izdatki v bodoče omejevali. Gospoda moja! V svojem lanskem poročilu sem dejal, da je dežela Kranjska jako veliko zanemarila na polju deželne kulture in da bi nikdar zadosti storiti ne mogli, pa naj bi izdajali še take velike svote, da bi vse to dohiteli, kar smo v desetletjih zamudili. Kakor se vidi, nisem torej protivnik takih izdatkov. Ge sem pa letos vendar opozoril, da so preveliki izdatki nedopustni, storil sem to zato, ker moramo, pa naj imamo še tako dobro voljo in še tako vneto srce za napredek dežele, vendar misliti, da se moramo s svojimi izdatki gibati v gotovem okviru, ako nočemo, da bi, kar po jedni strani damo ljudstvu, morali mu po drugi strani veliko več odvzeti s tem, da bi bili primorani naložiti mu nove priklade. Pred tem pa svarim in v duhu že vidim razmere, kakoršne morajo nastati, ako odslej ne bomo previdnejši v svojih izdatkih; v duhu vidim čas, ko bo prebivalstvo te dežele naša sedanja pregoreča prizadevanja — ne blagoslavljalo, temveč obsojalo. Kako pa je, gospoda moja, prišlo, da smo dospeli do tako visokih izdatkov, kakor jih letos 410 XVil. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung N»I 9. MlN 1899. dann werden Sic die Zwecke der Realschule ernstlich gefährden. Die Realschulen sind in erster Reihe keine Sprachschulen und in der kurzen Zeit, in der der Jüngling in der Realschule für das praktische Leben ausgebildet werden soll auf allen Gebieten der realen Wissenschaften, ist es unmöglich, ihm 4 bis 5 lebende Sprachen in der Weise beizubringen, dass er im praktischen Leben daraus Nutzen zieht. Ich hätte daher ans rein objektiven, rein aus paedagogischen Gründen nie empfohlen, eine Erweiterung des Sprachunterrichtes in diesem Maße vorzunehmen und ich bin der Überzeugung, dass der Sprachunterricht, sowie er für die Realschulen gegenwärtig besteht und geplant ist mit der Erlernung der beiden Landessprachen unter Berücksichtigung des Italienischen und Französischen, unseren wirklichen realen Bedürfnissen vollkommen entspricht. Der geehrte zweite Herr Vorredner darf sich aber nicht wundern, wenn seine Anträge — ich will voraussetzen, wie er selbst gesagt hat — missverstanden und in einer Weise dargelegt wurden, als ob denselben ein den österreichischen Anschauungen sehr abträglicher politischer Gedanke innewohnte. Er hat die Gründe, die er für den Unterricht der russischen Sprache an der Realschule vorbrachte, nach zwei Richtungen entwickelt. Nach der einen Richtung, indem er darlegte, es sei für die verschiedenen slavischen Volksstämme des Reiches wünschenswert, auf Erlernung einer slavischen Vermittlnngssprache, die nach seiner Ansicht nur die russische sein könne, hinzuarbeiten. Dies ist ein, rein politischer Geoanke, der nach meiner Ansicht in Österreich keinerlei Berechtigungen hat; gegen diesen politischen Gedanken muss sich in Österreich jeder mehr oder weniger entschieden aus-sprechcn. Die Vermittlnngssprache in der Monarchie war seit Jahrhunderten die deutsche, sie ist es heute noch, sic ist eine Nothwendigkeit; denn es ist nicht zu übersehen, dass in diesem Staate verschiedene Volksstämme leben, die dank dieser Cultursprache eine bedeutende Entwicklung genommen haben, deren Zusammenleben nur dank dieser Vermittlungssprache die Möglichkeit ihrer Entwicklung und der Förderung der staatlichen Interessen bietet. (Odobravanje na diesni. — Beifall rechts. — Ugovori na levi. — Widerspruch links.) Darin kann aber Niemand auch nur im entferntesten eine Schädigung der Ausbildung der nationalen Sprache, eine Beeinträchtigung der national berechtigten Ansprüche erblicken Wenn Sie aber verlangen, dass die österreichischen Slaven die russische Sprache als Vermittlnngs-sprachc, als Verkehrssprache untereinander lernen sollen, dann wundern Sie sich nicht, dass an anderen Orten diese Anschauung missverstanden werden muss, sie kann nicht als eine österreichische bezeichnet werden (Ugovori na levi — Widersprüche links), sie muss als eine nicht österreichische direkt verurtheilt werden! (Odobravanje na desni. — Beifall rechts.) Auf der anderen Seite wurde der materielle Vortheil und die Nothwendigkeit hervorgehoben, das Russische mit Rücksicht auf den Verkehr als Verkehrssprache für Handel und Industrie zu pflegen. Ich folge dem geehrten Vorredner gern auf dieses Gebiet und wenn er in der Lage ist, den Beweis zu erbringen, dass für die Förderung von Handel und Industrie in Kram die Kenntnis des Russischen von Nutzen ist, so werde ich der Erste sein, der mit Vergnügen zustimmt, man möge das Russische erlernen. Ich habe es selbst gelernt und es auch vielen Leuten empfohlen, die es brauchen können. An der Realschule sollen aber vor allem Leute herangebildet werden, die in Kram auf praktischem Gebiete' für Handel und Industrie und als Techniker wirken sollen. Sie wissen, welch' großen Bedarf an technischen Kräften wir im Lande haben. Ich glaube nicht, dass für die Ausbildung solcher Kräfte die Kenntnis des Russischen irgend etwas nutzen wird. Aber der geehrte Vorredner hat den Gedanken entwickelt, dass wir im Weltverkehre mit den Ländern tut Norden und Süden, Osten und Westen heute leider in die Zwangslage gekommen sind, nur in den Balkanländern und gegen Osten unsere Zukunft zu erblicken. Er möge mich entschuldigen, aber diese seine Anschauung kann ick) nicht für richtig halten. Dass von Kram aus vom Standpunkte der Industrie und des Handels eilt Verkehr gegen Rußland sich entwickeln wird, wird Niemand behaupten, der nur im Geringsten die realen Verkehrsverhältnisse ins Auge fasst. Ein Bahnverkehr in dieser Richtung ist vollständig ausgeschlossen und ein Verkehr zur See gegen Odessa begegnet vom industriellen Standpunkte und mit Rücksicht auf die zu bekämpfende Concurrenz in höherem Grade Schwierigkeiten, als in jeder anderen Richtung. Sie unterschätzen die russiche Industrie. Diese ist sehr mächtig und wir sind von Kram aus über Ödessa in Rußland zu concurriren absolut nicht im Stande. Schauen Sie sich den wirklichen Export genauer an und wenn Sie finden, dass wir von Kram aus über Triest nach dieser Richtung viel exportiren, dann bin ich tut Unrecht. Wo wir aus Österreich nach Odessa exportiren können und müssen, das ist der Weg über die Donau. Es wird gewiss eine sehr wichtige Aufgabe des Staates sein, dafür zu sorgen, dass dieser Weg freigelassen und so geschützt wird, als es Noth thut, um unsern Verkehr nach Rußland entsprechend zu entwickeln und zu heben. Ich habe für den Verkehr mit Rußland bei verschiedenen Anlässen auf das wärmste mich eingesetzt, er ist wünschenswert, aber nur nicht speciell für Kram, weil dieses nach seiner geographischen Lage und in wirtschaftlicher Beziehung nicht in der Lage ist, nach dieser Richtung zu concurriren. (Medklici v središči. — Zwischenrufe im Centrum.) Sie sagen, das Russische werde auch von der Kriegsverwaltung gepflegt. Glauben Sie wirklich, dass dies ein Moment ist, das für Ihre Anschauung spricht? (Veselost na desni. — Heiterkeit rechts ) Ich glaube, dies wäre ein Argument für die gegentheilige Ansicht, ich möchte aber in dieser Richtung nichts weiter sagen. Dass aber die Kenntnis der Sprache des Landes, mit dem man Verkehr treibt, nothwendig ist, ist vollkommen klar und wenn Deutschland so großen Werth aus Rußland und die Kenntnis des Russischen legt, so finde ich das natürlich, geradeso wie wir das Italienische lernen, weil wir nach Italien verkehren. Ebenso gut wird derjenige mit Vortheil das Spanische betreiben, der nach Südamerika arbeitet. 409 XVII. seja dne 9. maja 1899. — Diese Angelegenheit ist heute eine Landesangelegenheit in dem Sinne, dass, wie ihnen bekannt ist,'Bestrebungen vorherrschen, welche diesen Verkehr über die zweite Verbindung mit Triest von Kram direct ausschalten wollen. (Klici: — Stufe: „Leider!") Bedenken Sie die Konsequenzen, die daraus entstehen würden, und Sie müssen sich sagen, dass die Industrie von einem Schlage bedroht ist, den sie aus das schwerste empfinden würde. Wir müssen demnach im Interesse des Landes, im Interesse der Förderung von Handel und Industrie im Lande mit allem Ernst darauf bestehen, dass bezüglich dieser zweiten Verbindung der Monarchie mit Triest in keiner Weise Krain umgangen werde. Es wird sich, glaube ich, noch Gelegenheit bieten, dem hohen Hanse diesbezüglich einen ganz bestimmten Beschlussantrag vorzulegen, und es wird möglich sein, dieser Anschauung in unzweideutiger Weise Ausdruck zu gebeil. (Klici v središču: — Rufe im Centrum: „Dobro!“) Nichts dcstoweniger aber erachtete ich es schon bei diesem Anlasse für nothwendig, darauf hinzuweisen, dass ans dem Gebiete der Förderung von Handel und Industrie allgemeine Laudesinteressen ans dem Spiele stehen, denen wir ebenfalls entsprechende Aufmerksamkeit und vollste Unterstützung gewähren müssen. Wenn wir auf diese Weise unterstützt durch die Antrüge, die bezüglich des Meliorationsfondes zur Verhandlung kommen werden, uns eine entsprechende Reserve bei den Ausgaben in Zukunft auferlegen muffen, wenn wir anderseits wirklich alle Mittel im Auge behalten, welche irgendwie nach einer Richtung, sei es Handel, Industrie oder die Landwirtschaft, fördern, dann wird die Krise, in der wir uns befinden, vielleicht ziemlich leicht überwunden werden. Ich möchte aber speziell noch auf einen Punkt aufmerksam machen, bezüglich dessen bei der Debatte über den Landesfond ich im Vorjahre mit bem Herrn Berichterstatter mich iiu Widerspruch befand und den ich heute deshalb erwähnen will, weil ich glaube, dass die Anschauungen, die er heute vertritt, vielleicht denjenigen nicht so ferne stehen, die ich zu vertreten die Ehre hatte. Dieser Punkt betrifft die Schaffung eines Garantiefondes. Sie werden aus den Verhandlungen über den Meliorationsfond entnehmen, dass die «Schaffung eines Garantiefondes innerhalb des Meliorationsfondes die Voraussetzung für die Betheilung der Landesangehörigen mit nicht rückzahlbaren Unterstützungen bietet. Wenn ivir den Garantiefond von 500.000 fl. aufgebracht haben werden, so sollen nach den Bestimmungen, die für den Meliorationsfond in Aussicht gestellt sind, die Erträgnisse desselben und Alles, was unter diesem Titel in Zukunft einlangt, ohne weiteres für nicht rückzahlbare Unterstützungen verwendet werden; das wäre nun eine Quelle der Unterstützungen, die außerordentlich wichtig und ersprießlich wäre und wenn wir in den Zeiten des Überflusses — möcht' ich sagen — an der Schaffung dieses Garantiefondes gearbeitet hätten, so wären wir schon heute ziemlich weit in dieser Sache, wir hätten im ersten Jahre bereits eine Summe von 70.000 fl. und im zweiten vielleicht nicht weniger erspart, was eine ernste und wirksame Grundlage gebildet hätte. XV II. SItutitg nui 9. Mal 1899. Sie haben darüber anders beschlossen. Ich war nicht der Meinung, dass Sie so hohe Beträge für Zwecke widmen sollen, die Aufgabe des Staates sind, wo dieser verpflichtet ist, wenn er diese Zwecke zu fördern als seine Aufgabe erachtet, mit seinen Mitteln dies zu bewerkstelligen, train ist leider nicht so reich, dass es dem Staate auf diesem Gebiete hilfreich entgegen kommen könnte. Wir müssen eher die Hilfe des'Staates in vielen Angelegenheiten in Anspruch nehmen und es wäre nach meiner Ansicht wünschenswert und ersprießlich gewesen, wenn e§- möglich gewesen wäre, diese Reserven zu schaffen, mit denen wir in den Zeiten der Noth nach vielen Richtungen unterstützend einzutreten in der Lage gewesen wären. Ich will damit keine Recriminationen verbinden, aber es wird vielleicht der Moment kommen, wo es möglich sein wird, auch in dieser Richtung eine Reme-dur eintreten zu lassen und diesen Fond so bald als möglich in seiner ursprünglich geplanten Gänze herzustellen. An dem Tage, wo der Fond hergestellt sein wird, glaube ich, dass er für die Sanirung der Landesfinanzen ans Grundlage der Anträge des Herrn Berichterstatters, die in dieser Landtagssession werden vorgebracht werden, wesentlich und förderlich wirken wird. In diesem Sinne glaube ich, wie ich eingangs meiner kurzen Ausführungen zu bemerken die Ehre hatte, mich mit dem Ausführungen des Herrn Berichterstatters und den Anschauungen, die er bezüglich des Landesfondes vertritt, vollständig einverstanden erklären zu können. Ich kann aber nicht meine kurzen Ausführungen schließen, ohne doch auf die Rede zu reagiren, die von Seite des vorletzten Herrn Redners auf ein anderes Gebiet abschweifend gehalten wurde. Es ist von seiner Seite der Versuch unternommen worden,, diejenigen Vorwürfe zu entkräften, die ihm in der Öffentlichkeit wegen seiner Anträge, die er anlässlich der Realschuldebatte gestellt hat, gemacht worden sind. Ich glaube, dass man bei der Debatte über das Realschulgesetz zwischen den realen Forderungen und zwischen denjenigen Forderungen, die in dieses Gebiet nicht einznbeziehen sind, hätte unterscheiden müssen. Die Realschule ist nach meiner Ansicht keine Sprachschule und wenn man die Realschule als nothwendige Ergänzung der Mittelschulen eingeführt hat, so war vielleicht das philologische Interesse, d. h. das Interesse, die philologischen Studien zum Vortheile der Realien einzuschränken, das wesentliche Motiv, welches die Gründung von Realschulen empfohlen hat. Es sollten allerdings an den Realschulen auch Sprachen betrieben werden, aber nur die modernen und mit der Aufgabe, dass sich die Studierenden dieselben für den praktischen Gebrauch im Leben anzueignen vermögen. — Unser Realschulgesetz, welches in dieser Hinsicht neben den Landessprachen auch die Kenntnis des Italienischen und Französischen ins Auge fasst, entspricht nach meiner Anschauung allen realen Bedürfnissen vollständig. Wenn Sie aber die Kenntnis der Sprachen, welche in der Realschule erworben werden sollen, so weit ausdehnen, dass neben diesen obligaten Gegenständen noch weitere obligate Sprachfächer eingeführt und dazu auch noch nicht obligate Sprachen cnltivirt werden sollen 408 XV11. seja dne 9. maja 1899. — XVII. 5n tiling KM 9. M ni 1899. später nicht den Vorwurf machen müssen, in leichtsinniger oder verschwenderischer Weise, wie es int Berichte steht, vorgegangen zn sein. Allerdings ist es aber unsere Aufgabe, beizeiten daran zu denken, welche Hilfsmittel wir suchen müssen, um eventuell aus den Verlegenheiten, die uns bevorstehen, uns zu retten, beziehungsweise jene Mittel, die wir jetzt schon anzuwenden haben und die wir bis zu einem gewissen Grade auch in Zukunft gebrauchen müssen, ausfindig zu machen. Der Landesausschuss ist int vorigen Jahre beauftragt worden, Anträge in dieser Richtung an den Landtag zu stellen. Ich gestehe nun ohne weiters ein, dass es viel leichter ist, solche Aufträge zu ertheilen, als sie durchzuführen, und es gehört vielleicht sehr viel dazu, um unter den gegenwärtigen Verhältnissen neue Ein-nahmsguellen für das Land zu entdecken. Wenn von den Realsteuern gesprochen wird, die dem Lande abgetreten werden können, so ist dies eine Forderung, die vollkommen gerechtfertigt ist, eine Forderung, die von allen Seiten erhoben wird, die aber vorläufig an einer Schwierigkeit scheitert und scheitern muss, dass nämlich solange der Staat bezüglich der Personaleinkommensteuer den nothwendigen Ertrag nicht vollkommen sichergestellt hat, er im Interesse der Staatsfinanzen sich nicht wird entschließen können, ein solches Opfer zu bringen. Der Zukunft muss dies vorbebalten bleiben und ich Haffe, die Zukunft wird in dieser Richtung eine entsprechende Änderung, herbeiführen. So nahe ist aber diese Zukunft in Österreich nicht,- weil die Erfahrung in anderen Ländern, wo derselbe Gang der Dinge sich vollzogen hat, beweist, wie lange es braucht, bis derartige seit Jahrzehnten und Jahrhunderten herrührende Einrichtungen, beziehungsweise Fi-nanzsystemc eine Änderung erfahren können. Nichts destoweniger sind ein paar Aufgaben doch vielleicht als solche zu bezeichnen, welche von Seite des Landesausschusses vollkommen ernst und nachdrücklich gefördert werden sollen und von welchen ich mir über-haupt für die Landesfinanzen unter Umständen wenigstens nicht zu unterschätzende Erfolge verspreche. In erster Reihe möchte ich darauf Hinweisen, dass ich glaube, dass von Seite des Landes doch ernstlich gegen jenen bescheidenen Antheil, ben man uns als Überschuss unserer Branntweinsteuer zuwenden will, Einsprache erhoben (Pritrjevanju — Zustimmung) und in ernsthaftester Weise an die Regierung das Verlangen gestellt werden soll, dass Kram, welches ans dieser Grundlage allein sein ganzes Finanzsystem auszubauen gezwungen ist, — nicht freiwillig, sondern weil es keine anderen Mittel hat — dieser Vortheile durch die neue Brantweinsteuer tticht ohne weiteres so empfindlich verlustig werde. Vorstellungen in dieser Richtung wären das erste, auf jede Weise auf das nachdrücklichste zu fördernde Bemühen des Landesausschusses und aller derjenigen, welche an den öffentlichen Angelegenheiten theilzunehmen berufen sind. Eine zweite Angelegenheit, die aber theilweise auch damit in Verbindung gebracht werden könnte und die der erste Redner in der Debatte angedeutet hat, die auch durch Beschluss des Laitdtages vor zwei Jahren als Auftrag dem Landesausschusse zugewiesen wurde, betrifft die Pachtung der staatlichen Ver- zehrungssteuer. Wir stehen, wenn die neue Branntweinsteuer eingeführt wird, was nur eine Frage kurzer Zeit ist, uicht blos der Gefahr gegenüber, dass unsere Einnahmen sich reduciren, sondern wir haben auch zu besorgen, dass ein zahlreiches Personal, welches jetzt in unseren Diensten steht und aus das sorgfältigste bei der Einhebung der Landesabgaben auf gebrannte Flüssigkeiten seinen Pflichten obliegt, keine Beschäftigung finden wird und wir vielleicht in gewisser Weise die Versorgung derselben auf uns werden nehmen müssen. Aber abgesehen davon wird auch die Pachtung der einzelnen Bezirke in der Praxis, wie sie jetzt erfolgt, dann für das Land kaum ersprießlich sein, weil es thatsächlich nicht möglich sein wird, ein größeres Personal unter diesen Bedingungen noch zu erhalten. Es müssten daher nach meiner Ansicht unsere Bemühungen dahin gerichtet sein, mit dem Staate ein Abkommen zu treffen bezüglich Übernahme der Einhebung dieser Verzehrungssteuer, und zwar speciell unter Hinweis daraus, dass durch den Entgang der Branntweinsteuer uns empfindlicher Schaden zugefügt werde, der nur auf diese Weise gut gemacht werden könnte. Ich glaube, dieser Erwägung kann sich der Staat nicht verschließen, und wir können dies nicht blos als Bitte, sondern im gewissen Sinne als berechtigte Forderung vorbringen. (Pritrjevanje. — Zustimmung.) Dies wäre eine zweite Angelegenheit, welche nach meiner Ansicht ernstlich und nachdrücklich verfolgt werden müsste. Was wir für die Hebung der Landescultur und die Landwirtschaft thun, ist gewiss in hohem Grade wünschenswert und nothwendig. Ich würde aber glauben, dass wir uns wesentlich vor Augen halten müssen die Unterscheidung derjenigen Angelegenheiten, welche tut allgemeinen Interesse gelegen sind, von jenen, welche die Interessen einzelner Fractionen, von Gemeinden und Privaten betreffen; in diesem Sinne wird es auch in Zukunft möglich sent, den landwirtschaftlichen Interessen die volle nothwendige Aufmerksamkeit, wie bisher, zuzuwenden und die Landwirtschaft in keiner Weise zu verkürzen, dagegen kann nicht genug betont werden, welches unendliche Interesse für uns die Hebung von Industrie und Handel hat. Täuschen wir uns nicht: In der Concurrenz auf dem landwirtschaftlichen Gebiete begegnen wir Gegnern, mit denen wir den Kampf nur außerordentlich schwer bestehen werden. Die Bedingungen, unter denen wir aus dem Gebiete von Handel und Industrie Erfolge erreichen könnten, würden für unser Land günstiger sein, als für alle anderen. Ich stimme den Ausführungen des geehrten Collegen Luckmann bezüglich der Leiden, mit denen unsere Industrie zu kämpfen hat, der Schwierigkeiten, die zu überwinden sind, und der nothwendigen Unterstützung, die sie beanspruchen kann, bei, möchte aber speciell noch auf einen Umstand hinweisen, für den auch das allgemeine Landesinteresse spricht und wofür wir uns einsetzen müssen. Handel und Industrie im Lande werden sich wesentlich entwickeln, wenn die Verbindung nach jenen Gegenden, wo Industrie und Handel ihren Absatz zu suchen haben, günstiger gestaltet wird, und hier kommt eine Frage in Betracht, die ich kurz streifen will, die i Frage der zweiten Bahnverbindung mit Triest. XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung still 9. Mai 1899. 407 Abgeordneter Excellenz Areiyerr v. Schwege 1: Ich bin in der angenehmen Lage, mich mit den Ausführungen des Herrn Berichterstatters über das vorliegende Landesbudget wesentlich und vollständig einverstanden zu erklären. Er vertritt genau denselben Standpunkt, den ich auch schon bei einem andern Anlasse vertreten habe, als ich der Meinung Ausdruck gab, dass die stricteste Sparsamkeit das erste und wichtigste Mittel ist, welches wir bezüglich unserer Landesverwal-tnng tni Auge behalten müssen. Es ist von verschiedenen todten heute und auch schon früher darauf hingewiesen worden, dass die Lage unserer Landesfinanzen eine ernste ist und dass in keiner Weise die Gefahren übersehen und unterschätzt werden dürfen, denen wir entgegengehen, wenn wir nicht bei Zeiten eine entsprechende Sanirung durchführen. Das Bild, welches uns der Berichterstatter von dieser Finanzlage entworfen hat, ist wirklich ein düsteres und sein menetekel, das er vorführt, ist vollständig berechtigt und wäre einzig und allein schon in bent Augenblicke berechtigt, als man sich der Erkenntnis nicht ver-schliesst, dass an dem Tage, wo die Haupteinnahme, auf welcher unser Landesbudget beruht, wie der unmittelbare Vorredner mit Recht hervorgehoben hat, die Einnahme ans dem Brantweine uns geschmälert würde, wir in eine sehr schwierige Situation gerathen müssten. Denn nach der von Seite der Regierung in Aussicht gestellten Auftheilung dieser Einnahme unter die Länder, würde auf uns eine trat 200.000 fl. geringere Einnahme entfallen als heute, wo wir dieselbe mit 415.000 fl. prälimiuirt haben. Das wird wohl jeder zugeben müssen, dass eine solche Schmälerung der Einnahmen eine höchst ernste Frage ist. Die Möglichkeit, ja die Wahrscheinlichkeit, mit dieser Eventualität zu rechnen, liegt so nahe, dass sich derselben Niemand verschließen wird; sie liegt deshalb so nahe, weil wir eigentlich in dem allerkürzesten Zeitraume schon mit dem diesbezüglichen Gesetze rechnen müssten, das uns zwingen wird, ernstlich Vorsorge für den Ausfall zu treffen, der uns droht. 200.000 fl. umgerechnet auf die Landesumlage, die jetzt nahezu die einzige Grundlage unserer Bedeckung bildet, bedeutet eine so namhafte Erhöhung, dass ich mit allen Herren, welche dieselbe von vornherein per-horresciren, vollkommen einverstanden bin. Wir können also nicht umhin, der Frage, wie wir den eventuellen Ftnanzschwierigkeiten begegnen werden, bei Zeiten mit der größten Aufmerksamkeit näher zu treten und alles ! zu versuchen, um rechtzeitig den Gefahren, die »ns drohen, zu begegnen. Von Seite des Herrn Berichterstatters ist in seinem Berichte darauf hingewiesen worden, dass ein Theil I dieser Gefahren, die uns bedrohen, durch die Schaffung des Meliorationsfondes zu beseitigen sei. Auch ich theile die Ansicht, dass, wenn dieser Meliorationsfond auf gesunder Grundlage geschaffen und namentlich wenn derselbe in der strengsten Weise gehandhabt wird, uns ein wesentlicher Vortheil daraus erwachsen kann. Dieser Vortheil wird aber wesentlich darin gelegen sein, dass wir dadurch gezwungen sein werden, uns eine gewisse Reserve aufzuerlegen in der Bewilligung der Mittel, über welche wir heute — gestehen wir es aufrichtig — in sehr großmüthiger Weise verfügen. Es ist von Seite des ersten Herrn Redners in der Debatte darauf hingewiesen worden, dass die Ausgaben zur Förderung der Landescultur nicht verringert werden dürfen und dass wir noch größeren Projecten entgegensehen, die außerordentliche Ausgaben von uns erheischen werden. Ich zweifle nicht daran, dass dem so ist; aber nichts destoweniger möchte ich Sie fragen, ob Sic nicht mit mir einverstanden sind, dass wir bei der Bewilligung von vielen derartigen, die Landescultur fördernden Ansprüchen, die an uns herangetreten sind, mit viel größerer Sparsamkeit und ohne Schädigung der wirklichen wirtschaftlichen Interessen hätten vorgehen können. Ich glaube, dass wir unbedingt in dieser'Richtung mit größerer Vorsicht in Zukunft werden operiren müssen, und wenn auf die Anträge, die beim Meliora-tionsfonde zur Sprache kommen werden, bereits von Seite des ersten Herrn Redners hingewiesen wurde, so glaube ich, dass, wenn dieselben sich nicht stricte mit den Antrügen, die zur Verhandlung kommen, decken, nichts destoweniger die Auffassung vollkommen gerechtfertigt ist, dass wir in Bezug auf Beiträge zu unverzinslichen, nicht rückzahlbaren Anlehen uns eine sehr wesentliche und ernste Beschränkung werden auferlegen müssen. Wir widmen, wie auch schon int Berichte des Berichterstatters hervorgehoben wurde,für derartige Zwecke jährlich eine bestimmte Summe, die vor wenigen Jahren sixirt wurde. Nichts destoweniger wissen Sie alle, dass, obwohl wir erst vor kurzer Zeit diesen Beschluss gefasst haben und wie oft auch daran erinnert wurde, dass an diesem Beschlusse festzuhalten sei, wir nichts destoweniger nur allzu leicht die gezogene Grenze überschreiten. Es wird Ihnen vielleicht nicht entgangen sein — wenigstens in der öffentlichen Meinung wurde dies wiederholt schon hervorgehoben — dass mancherlei Bewilligung dieser Art, die vielleicht auf dem steinigen Boden des Karstes gerechtfertigt war, auf anderen Gebieten sich nicht rechtfertigen lässt, und ich möchte auf einen Schaden hinweisen, den wir dadurch hervorrufen, dass wir mit diesen Bewilligungen zu gutmüthig vorgehen, das ist der Schaden, dass wir jede Initiative der Gemeinden, ja, ich möchte sagen, bald schon jede Initiative der einzelnen Individuen beeinträchtigen, indem ich darauf hinweise, wie dies auch der Herr Berichterstatter in seinem Berichte thut, dass jetzt schon rein für individuelle Unterneh-MUngen, bte„ den Privatmann treffen, die aber in keiner Weise die Öffentlichkeit mimfftrat, die Unterstützung des Landes in Anspruch genommen ivirb. Wohiu um das führen, wenn wir alle Gemeindestraßen hauen, wenn wir jeden Brunnen graben, warum sollten wir nicht auch für die Verköstigung der ganzen Bevölkerung sorgen? (Veselost — Heiterkeit.) Es ist wahrscheinlich das Eine wie das Andere im Interesse der Betreffenden gelegen. Ich frage aber, wer wird das zahlen? Wollen wir die Landesniulagen ins Unendliche steigern? Ich sage: nein! Aber wir stehen vor der Eventualität, ohne Erhöhung derselben unter den gegenwärtigen Verhältnissen das Auskommen nicht zu sin den. Ich kaun also in dieser Richtung den Ausführungen des Herrn Berichterstatters nur wärmstens beistimmen und das hohe Haus auf das dringendste bitten, in dieser Richtung mit größter Sparsamkeit, mit rigorosester Strenge in Zukunft vorzugehen, damit wir uns 406 XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitzung um 9. Mat 1899. ligenci, zlasti naši tehnično izobraženi inteligenci, potem pa naši industriji in naši trgovini izhod iz dežele in izhod iz države. Kam pa naj se v tej zadevi obrnemo? Sever s svojo Nemčijo nam je zaprt. Tum imajo v obilici izobraženega ljudstva in tam cvete industrija in trgovina v taki meri, da moramo Nemčijo le zavidati. Torej na sever izdelki naše industrije ne bodo mogli izhajati in tje tudi ne bo mogla izhajati naša inteligenca. Kako pa je s Francijo na zahodu ? Tudi v Francijo ni upati, da bi naša inteligenca hodila, da bi naša trgovina oziroma industrija oddajala svoje izdelke. O Angleški sploh ne govorim. Prejšnje čase nam je bil vsaj jug odprt, ali v novejšem času, odkar je Nemčija s svojo zdravo gospodarsko poliliko nastopila na tem trgu in podrla tla hegemoniji angleški, zdaj je tam za nas mnogo težavnejša konkurenca. Prej smo se imeli boriti z angleško konkurenco, z angleškimi proizvodi, ki pa so bili vsaj primeroma jako dragi. Zdaj pa se imamo boriti z nemškimi proizvodi, ki so mnogo cenejši in ki z uspehom konkurirajo z angleškimi proizvodi. Vendar pa si ne morem misliti stvari tako, kakor da bi mi morali ostati v deželi. Industrija potrebuje izhoda in v deželi sami torej ne moremo ostati. Vsaj smo to videli v zadnjem dasu, ko je tuja konkurenca nas oziroma našo in-čustrijo s svojimi izdelki za izvoz potisnila nazaj v domačo deželo, da je vsled tega mnogo industrijskih podjetij domačih podleglo in da so bili podjetniki primorani ustanoviti razne kartele v obrambo svoje samostojnosti. H kartelom se kmalu ne odloči kako podjetje, ker izgubi s tem svojo samostalnost v razpolaganju s svojimi sredstvi, in le sila primora koga, da se izreče za kartel. Ostane nam torej le še jug, to je balkanski polotok in izhod, namreč Rusija. Tu pa nam je treba slovanskega občevalnega jezika. Če iščem kako službo, treba mi je znati jezik dotičnega podjetnika, oziroma jezik do-tične dežele, v kteri iščem to službo. Če iščem zvezo za industrijske izdelke, ali če iščem trgovinske zveze, je ravno tako potrebno, da se poslužujem dotičnega deželnega kot občevalnega jezika, kajti potem imam veliko lažje stališče in smatrajo me nekako za sorodnika, za domačinca, ako govorim v jeziku, kterega govori tisti, s kojim iščem zveze. Ugovor, da naši učni zavodi pač ne morejo imeti namena, da bi se ljudje pripravljali za inozemstvo, ta ugovor bi istotako veljal tudi za francoski in angleški jezik. In vendar imamo francoščino in angleščino na naših realčnih zavodih upeljano kot obligatni predmet, dočim je moj nedolžni predlog meril le nato, da se ruščina kot neobligaten predmet poučuje na našem domačem zavodu. Potrebo znanja ruskega jezika je uvidela tudi naša vojna uprava, ktera je, kakor je že zadnjič ob priliki, ko se je razpravljal načrt realskega zakona, omenil častiti gospod kanonik Kalan, pri armadi vpeljala učenje tega jezika. Da pa ni predlog, kterega sem jaz stavil, tudi v drugem oziru tako gOrostasen, kakor se je pisalo po vsem oficijoznem časopisju, gospoda moja, zalo vam hočem samo klasično pričo, nemško „ Kölnische Zeitung“ navesti. Dotični časopis govori na dolgo in široko o potrebi ruskega jezika za Nemčijo, govori o vojni upravi nemški, ktera tako silno želi, da bi se njeni pristaši učili ruskega jezika, govori dalje tudi še o potrebi ruskega jezika glede na industrijo in glede na trgovino in pravi med drugim sledeče: (bere : — liest:) „Manches würde besser stehen, weint das Rits-fische w e n i g st e n s fakultativ auf R e a l -G y m n a s i e n n n d R e a l s ch n l e n g e l e h r t w ü rd e, und hievon würden im Frieden Kaufleute und Industrielle ebenso Nutzen ziehen können, wie die Intendantur, die Armeeverwaltung und die Osficiere." Dolga je še ta razprava glede učenja tega jezika in' če so oficijozni listi konsekventni, potem bi morali tudi soditi, da je „Kölnische Zeitung" ein Schwärmer, dem es nur mit eine aufdringliche panslavistische Demonstration zu thun war." Mnogo umestneje bi bilo po mojem mnenju to, ako bi ti stražitelji našega avstrijskega patriotizma naj prvo pred svojim pragom pometli. (Živahno odobravanje v središču in na levi. — Lebhafter Beifall im Centrum und links.) Tam bi nahajali iredentističnih smetij v izobilju in kedar bodo tam dobro pometli, potem bom tudi jaz z velikim veseljem vskliknil: „Gott sei Dank." Deželni glavar: Želi še kdo besede o splošni razpravi ? Gospod poslanec Šubic ima besedo. Poslanec Šubic: Visoka zbornica! Ker se je debata zasukala na zadnjo debato o realčnem zakonu, pri kteri sem bil jaz poročevalec, moram spregovoriti par kratkih besed, kajti tudi meni, takratnemu poročevalcu, se je nekako ravno tako godilo, kakor gospodu tovarišu predgovorniku Lenarčiču. Poročila o govoru poročevalca so bila taka, da se jim je človek res moral čudom čuditi, ko jih je čital. Med drugim se je poročevalcu očitalo v nemških listih, da je vse, kar je gororil, bilo „ein Heller Unsinn". Gospoda moja, in kaj je govoril poročevalec? Govoril je popolnoma mirno in stvarno in držal se je jedino le pedagogičnega stališča ter oso-bito povdarjal kakor avstrijski pedagog, da je od nekdaj stal na stališču, da se ima pred vsem gojiti v šoli patrijotizem in ljubezen do prejasne dinastije in potem — rekel je poročevalec — dolgo nič ne pride in naposled še le strokovno delovanje, in da se patrijotizem najlažje goji in vceplja mladini v materinem jeziku. Te nazore je zastopal poročevalec pri dotični razpravi, potem pa je moral čitati, da je bilo vse „eilt Heller Unsinn". Čestitam stranki, ktera ima take poročevalce v svoji sredi ! Deželni glavar: Žrli še kdo besede? Der Herr Abgeordnete Excellenz Baron Schwege! hat das Wort. 405 XVII. seja dne 9. maja 1899. — svoti 415.000 gl d. Reči se mora, da prav za prav vzdržuje alkohol naše gospodarstvo v deželi, ona tvarina, ki nosi v ljudstvo toliko zlo, ona tvarina, katero je hotel deželni zbor s svojim sklepom, ko je sklenil naklado, omejiti v konzumu, katera tvarina pa vzlic temu ima toliko privlačne sile v sebi, da se vzlic visoki nakladi, skoraj bi rekel, pomno-žuje in svoje gorje deli med prebivalstvo. Namen te naklade je takrat torej bil, da se omeji žganjepitje, ali pri tem je pa upoštevati to, da se pri prodaji oziroma pri podrobnem izločevanji žganja uporabljajo razna sredstva, ki omogo-čujejo, da tudi iz manjše množine naraste večja množina. V obče se mora reči, da se dober namen, dobro delo že na zemlji poplačuje. Deželni zbor je imel, ko je upeljal naklado na žganje, dober namen, omejiti žganjepitje, in ta dober namen se mu je jako dobro izplačal, ker do sedaj ta naklada donaša deželi tako obilnih dohodkov. V podrobnosti proračuna se torej ne morem spuščati tukaj pri generalni razpravi, ampak o podrobnostih se izreči bo prilika dana v specijalni razpravi. Kdor hoče delati izdatke in mi to hočemo, ta mora skrbeti tudi za pokritje in vsled tega mora tudi pritrditi nakladi, s katero je jedino mogoče nedostalke oziroma potrebščine pokrivati. Toliko v obče glede proračuna. Preiti mi je pa pri teni še tudi na drugo polje. Malo povoda je treba, gospoda moja, da se napolnijo predali na senzacionalne prizore prežečih, lačnih izraelskih in drugih časopisov, kakor smo to zadnji čas imeli priliko videti. Moje nedolžne, stvarne opazke glede učenja ruskega jezika, oziroma glede poučevanja ruskega jezika kot neobligatnega predmeta na naši ljubljanski realki, dale so po zaslu-ženji njegove ekscelence gospoda deželnega predsednika, ki je s svojim tedanjim malicijoznim nasmehom in s svojim „©oft set Dank" zasukal 'jih popolnoma po nepotrebnem na politično polje, kajti od moje strani ni bilo namena provzročiti kako politično demonstracijo, povod, da se je v vsem izraelskem časopisju od „Fremdenblatta“ doli do priloge Graškega „Tagblatta“ vzbudil krik in vik o panslavizmu v tej zbornici in o slovanski irredenti. Nemška prislovica, na lctero se jaz glede tega časopisja pri tej priliki spominjam, pravi: „Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen". (Odobravanje v središču in na levici. — Beifall im Centrum und links.) Repliciral zadnjič nisem na izvajanja ekscelence gospoda deželnega predsednika, ker sem bik mnenja, da bo ta zadeva ostala, med nami in se ne bo v javnosti takoj zasukala na politično polje. Danes pa še čutim primoranega replicirati na to in sicer ne zaradi tega, da bi se hotel opravičevati glede očitanja, da bi bil hotel S svojim predlogom uprizoriti politično demonstracijo, kajti da bi v tej zadevi odgovarjal, smatram pod svojo častjo. Dokler se je odgovor njegove ekscelence gospoda deželnega predsednika pečal s tem, kaj on smatra kot atribut slovanskega omikanca, češ, da on pozna mnogo visoko omikanih Slovanov, ki niso vešči ruskega jezika, bil je ta. odgovor popolnoma na stvarni podlagi in v tej’ zadevi 'gospodu' dežel- XVII. KltzlMg tun 9. lini 1899. n emu predsedniku ne morem ničesar drugega odgovoriti, kakor da se mi umevno zdi, da se mu kot rojenemu Nemcu vsekakor ne more usiljevati prijazno naziranje slovenskih teženj. Privatno mnenje gospoda deželnega predsednika o tem, kterega Slovana on smatra kot omikanega in kterega ne, mora biti nam Slovencem nemerodajno. Jaz pa upam, da pridejo tudi oni časi, ko nam Slovanom v medsebojnem občevanji ne bo več treba posluževati se nemškega panslavističnega jezika. Če imajo drugi veliki narodi svoj centralni občevalni jezik in v tem jeziku svojo bogato literaturo, jim to iz vsega srca privoščimo in radi se tudi mi zaletavamo v ta bogat zaklad, da tam popolnimo svoje znanje, ktero nam je, če smo mi vešči do-tičnega jezika, lahko pristopno. Z vsakim novim jezikom, kterega si kdo prisvoji, odpre se dot.ičniku nov svet in sklicujem se tu na besede Karola V., v čigar državi solnce ni zašlo in ki je rekel: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Zakaj bi pa mi Slovani ne prišli enkrat do tega, da bi bili deležni dobrote nekega splošnega, vsem omikancem lahko pristopnega slovanskega jezika, v kterem bi se spi-sovale knjige stalne vrednosti in kteri jezik bi nam služil v medsebojnem občevanji. Slovanski narodni deli so separatistični in vsak del velikega slovanskega roda piše sedaj tako rekoč le zase, in še tako izborne knjige enega ali drugega teh plemen ne pridejo, vsaj v originalu ne do občne veljave med vsemi slovanskimi narodi, ampak le v nemških ali francoskih prestavah. V originalu se berejo le redkokedaj in to je tudi jako naravno. Ge je knjiga zabavnega zadržaja, se od čitatelja, ki se s tako knjigo bavi, ne more zahtevati, da bi se mučil z jezikovnimi težkočami, če je pa knjiga strokovna, je vsaka beseda pomembna in tedaj je treba dobro vešč biti dotičnega jezika, ako jo hočemo razumeti. Odtod pride, da je tako malo zanimanja za nam najbližje stoječe, slovanske literature. Ti vzroki so torej iz enega stališča oni, ki provzročujejo naše želje, po poučevanji slovanskih jezikov. Zakaj sem pa zadnjič jaz bil navedel ravno potrebo učenja ruskega jezika ? Gospoda moja, to je jako naravno. Ako se oziramo na to, da je ruski jezik nam jako blizu soroden, ako se oziramo na blagoglasnost tega jezika, na obilo in razširno literaturo, ako se končno oziramo na to, da nad 82 milijonov ljudij govori ta jezik, potem .je čisto naravna naša želja po učenju tega svetovnega jezika. Nikakor nečem s tem svojim predlogom ugovarjati krasoti drugih slovanskih jezikov in zlasti krasoti nam najbližjih jugoslovanskih jezikov, ki so nam tako pri srcu in kteri h učenje se je tudi v visoki zbornici kot potrebno poudarjalo; ali vzlic tej krasoti ni misliti, da bi ti nam najsorodniši jeziki postali nekaki svetovni jeziki, ki bi služili kot. medsebojni občevalni jeziki za vse Slovane. in volapiika menda se pa vendar ne bomo učili, ako hočemo Slovani med seboj občevati. Drugi razlog, ki me je privedel do tega, da sem prišel tedaj s svojim predlogom pred visoko zbornico.,' bil je ta, da je treba omogočiti naši inte- 404 XVII. seja dne 9. maja 1899. — XVII. Sitz IM g ant 9. Mai 1899. Steuern zurückgibt, den man den Industriellen so grausam abgenommen hat. Alle Concnrrenz ist sonst unmöglich, denn der gewandteste Kaufmann im Ausland wird die österreichischen Prodncte nicht absetzen können, wenn dieselben wesentlich theuerer prodncirt sind, als von den Eoncurrenten in jedem andern Lande. Ich habe schon bemerkt, dass wir diese Verhältnisse nicht ändern können. Aber durch die Ausführung des Gesetzes wird auch eine schädliche Wirkung auf unsere Finanzen hervorgebracht, indem unsere Industrie eher abnehmen als zunehmen wird und ich komme zu dem Schlüße, dass etwas geschehen muss, damit das Land nicht Finanzcalamitatcn entgegengeht. In dieser Richtung kann ich dem Herrn Vorredner nur zustimmen, dass anzustreben wäre vom Staate die Überlassung der directcn Steuern an die Länder zu erreichen. Nachdem unsere Steuerbasis nicht gestiegen ist, bildet für unser Landesbndget die Brantweinsteuer die Haupteinnahme. Gott sei es geklagt, der Konsum von Brantwcin ist fortwährend gestiegen, so dass wir eine Bedeckung für die Landesbedürfnisse finden konnten. Wir haben uns dadurch geholfen und weiter gefrettet. Wenn uns nun diese Steuer genommen wird, wenn sich der Staat dieser Einnahme bemächtigt, so wird unsere Lage eine sehr traurige werden und das Land in weitere Schulden kommen, anstatt dass cs die bestehenden Schulden abzuzahlen vermöchte, die heute schon bestehen. Wir müssen also, wie der Herr Vorredner angedeutet hat, uns der allergrößten Sparsamkeit befleißen. Anderseits möchte ich mir an den Landesansschuss die Bitte gestatten, den Bericht, den der Herr Referent mit so großem Fleiße zusammengestellt hat, beziiglich der Tabelle II bis zur nächsten Session richtigstellen zu lassen. Es ist sehr zu beklagen, dass wir in unseren Land-tagsprotocollen ans der früheren Zeit bezüglich der Steuerleistungen der einzelnen Kategorien der Steuerträger keine Informationen finden. Wohl wurde vor wenigen Jahren erreicht, dass der Landesausschuss uns in seinem Jahresberichte die genauen Details der eingegangenen Steuern bekannt gibt, und es ist für mich immer eines der interessantesten Kapitel, wenn ich den Jahresbericht in die Hand bekomme, die Änderungen in den Steuerleistungen einzusehen. Aber ans der Vergangenheit fehlt jeder Anhaltspunkt, und wenn unsere Nachfolger den vorliegenden Bericht erhalten werden, würden sie dieselben für richtig halten und daraus unrichtige Schlüsse ziehen in Bezug auf die Zeit seit dem Jahre 1863 bis 1882. Ich erlaube mir daher folgende Resolution zu beantragen: (bere: — liest:) „Der Landtag wolle beschließen: Der Landesansschuss wird beauftragt, die Tabelle II der Beilage 65 mit den Details der einzelnen Stenercategorien, zuzüglich der Extra-Ordinarien lind Kriegszuschläge ergänzen beziehungsweise richtigstellen zu lassen und die richtig gestellte Tabelle, welche sämmtliche von: Lande geleistete Staatssteuern zu ersehen ermöglichet, in der nächsten Session vorzulegen." Ich glaube, damit wird ein richtiger Anhaltspunkt für die Berathung jedes Landesbudgets geboten werden, und von nun an werden wir in bei1 Lage sein, die genauen Daten auch aus den Berichten des Landesausschusses zu entnehmen. Im Allgemeinen können wir nichts anderes thun als: Sparen so viel als möglich, bei jeder Gelegenheit untersuchen, ob bei den productiven Auslagen ein directer oder indirecter Nutzen für die Einnahmen des Landes zu erwarten ist. Wo dies nicht der Fall wäre, da müssen wir uns klar darüber sein, dass die Mittel des Landes uns nicht gestatten, solche Auslagen zu votiren, wie wir es bisher zuweilen gethan haben. (Pritrjevanje na desni. — Zustimmung rechts.) Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Luckmanna, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Gospod poslanec Lenarčič ima besedo. Poslanec Lenarčič: Visoka zbornica! Proračun deželnega zaklada obsega prav obširno polje, on se dotika našega gospodarskega življenja in on se dotika tudi našega duševnega življenja. Umestno je toraj, da se pri tej priliki izreče kritika glede samouprave dežele, kakor tudi glede postopanja raznih centralnih oblastev napram posameznikom. Gospoda predgovornika sta že glede deželne samouprave izrekla svojo kritiko in pri podrobni razpravi bo še prilika dana, se oglasiti še za jeden ali drugi predmet, katerega nam navaja deželni odbor oziroma finančni odsek s svojim poročilom. Deželni odbor predlagal nam je tukaj za 20.600 gld. više potrebščino kakor pa lansko leto in je predlagal, da naj bi se naklada na pivo povišala, da bi se tako pokril ta nedostatek v deželnem proračunu. Finančni odsek je pa po informacijah, katere je dobil od strani c. kr. deželne vlade, stopil na drugo stališče, in je odklonil povišanje naklade na pivo in je želel, da se končni nedostatek v deželnem proračunu v znesku 12.127 gld. pokrije iz bla-gajničnih preostankov. Ne morem soditi, ali ima deželna blagajnica kaj takih preostankov na razpolaganje, in to tudi ni moja briga, ampak s tem naj se peča finančni odsek, ki je imel itak priliko, informirati se o vseh podrobnostih. V obče mi je omeniti, da je silna radodarnost, s katero podpiramo razne naprave v deželi, pojavila, kakor je že finančni odsek omenil, neko razsipnost, katero je sicer častiti gospod tovariš Povše kritikoval in omenil, da ni razsipna, vendar se pa v tem pogledu lahko tako imenuje, ker se hoče v kratki dobi popolniti in storiti jako mnogo tistega, kar se je poprej zamudilo v desetletjih in celo stoletjih. Z ozirom na vse to se more reči, da je deželni proračun v obče ugoden. Seveda grešimo v tej zadevi zlasti na deželno naklado na žganje, katero je deželni odbor v svojem poročilu predlagal s 408.000 gld., katero pa je finančni odsek na podlagi dat iz prejšnih let za 7000 gld. zvišal in katero toraj predlaga v skupni 403 XVII. seja tine 9. maja 1899. — 'Es hieß immer, wir werden diesen Beitrag pro-düetiven Ansgaben znwendcn und in dieser Richtung mächte ich den Ernst der Situation, den der Herr Referent ohnedies in seinem Berichte betont hat, noch näher beleuchtet. Sehen wir einmal zurück und fragen wir uns: Wo sind denn die Erträgnisse dieser productiven Investitionen beim Landcsfonde ersichtlich? Da muss ich aufrichtig sagen — ich laße mich gerne belehren — dass ich außer der Einnahme aus der Landwehr-Kaserne, bei den Landeseinnahmen keinen direkten Nutzen ans irgend einer früheren Investition finde. Die Einnahmen sind nirgends gestiegen. Nun müssten aber unsere Investitionen wenigstens bei den Steuerleistnngen ersichtbarsein. Der Herr Referent hat sub 2 eine Tabelle geliefert, welche ich — ich muss zugeben, er konnte sie nicht richtig zusammenstellen, weil die Daten in den Landtagsprotokollen fehlen — welche ich nicht als ganz richtig anerkennen kann; ich werde noch darauf zurückkommen. In dieser Tabelle sehen wir, dass die Steuer-leistungen sich wohl innerhalb einzelner Kategorien verschoben haben, aber die Gesammtsnmme der Staatssteuern, welche uns als Basis für die Umlagen dient, hat sich eher vermindert. Die productiven Investitionen werden vielleicht in Zukunft einen Nutzen für die Landes-Budgetirung aufweifen, aber bis setzt ist davon leider nichts zu ersehen. Wenn wir die vorliegende Steueriabelle betrachten, so könnte man vielleicht dadurch getäuscht werden und zu der Ansicht gelangen, dass die Steuern seit 1863 successive gestiegen sind. Ich muss aber darauf aufmerksam machen, dass die vorliegende Tabelle nicht richtig ist und nicht richtig sein kann. ' Der Herr Referent hat bereits bemerkt, dass bis zu den 80 er Jahren nur das Ordinärium zur Grundlage der Umlagenberechnnng aufgenommen wurde, nicht aber das Extraordinarinm, welches früher iüOu/o, resp. 70°/o ausmachte, wozu noch der Kriegszuschlag mit 25°/o kam. Erst seit dem Jahre 1882 wurden auf Vorschrift der Regierung alle Staatssteuern zur Basis der Um-lagen genommen. Ich habe bis zum Jahre 1881 zurück-geblättert und gefunden, dass wir im Jahre 1881 den Beschluss gefasst haben, die Gesammtsteuern per 1,408 000 fl, zur Basis der Umlagenberechnnng zu nehmen. Damals hat die Grundsteuer allein 863.600 fl. betragen. Die Grundsteuer wurde jedoch erst int Jahre 1881/1882 ermäßigt, es kann also die Ziffer, welche in der Tabelle II in irgend einem Jähre für die gesanunten Staatssteuern, wie z. S3, im Jahre 1875, mit 735,ü00 fl ober tut Jahre 1877 mit 866.000 fl. für das Ordi-näriüm allein, nicht richtig sein, weil, wie ich bereits bemerkt, bis zum Jahre 1881 die Grundsteuer allein 863 000 fl. betragen hat, worauf solche sehr ermässigt wurde. Wir sehen jedoch anderseits, dass dieser Ausfall der Grundsteuer theilweise gedeckt ist durch Erhöhung der Erwerbs- und Einkommensteuer, insbesondere finden wir die Steuer von den der öffentlichen Rechnungslegung unterliegenden Gesellschaften pro 1899 prält-miiiirt mit 327.276 fl., das ist jedenfalls eine sehr bedeutende Veränderung. Ich muss diese Steuer als eine sehr drückende, nahezu als. eine Capitals-Confis-cation bezeichnen, nicht wegen der Höhe des Procent- XV II. Sitzung am 9. Mai 1899. sätz'es von 101/2°/o, denn darüber ließe sich reden, sondern wegen des Umstandes, dass Gesellschaften, welche ohne Nutzen oder gar mit Verlusten arbeiten, davon hart betroffen werden und hauptsächlich wegen der Handhabung des Gesetzes und Willkür bei Festsetzung der Höhe des zu versteuernden Reinertrages, so werden z. B. alle Reservefonde ans früherer Zeit, welche vom Grnndertrage oder vom Hansbcsitze herrühren, seiner Zeit von den Grund- und Gebändezinsstenern betroffen waren, nun der neuen Erwerbsteuer unterzogen, das neue Gesetz also rückwirkend gemacht. Es werden zu dem Reinerträgnisse zugerechnet und der Steuer unterworfen nicht bloss die bezahlten Grund- und Gebäudestenern, sondern auch die vielen Gebühren und Stempel, alle Nmschreib-gebühren, welche Lasten, gleich den bezahlten Erwerbs-stcuern als ein Reinerträgnis besteuert würden. Die Ausführung des Gesetzes ist so crudel, dass ich sagen muss, es gibt kein Land auf der Welt, wo die der öffentlichen Rechnungslegung unterliegenden Gesellschaften. so belastet und überlastet werden wie in Österreich. Nicht genug damit, dass man den Ertrag einer Gesellschaft so enorm hoch besteuert, besteht noch die ungeheuerliche Anomalie, dass eine zweite Gesellschaft, welche allenfalls A'ctien dieser erst besteuerten Gesellschaft besitzt, nochmals die ebenso hohe Steuer bezahlen muss und so weiter, dazu muss die Couponsteuer entrichtet werden und überdies muss noch der einzelne Actionär endlich die Personaleinkommensteuer zahlen. „Es ist hier im diesen hohen Hause nicht der Platz eilte Änderung zu beantragen und wird dies noch an anderer Stelle geschehen, denn es kann so nicht bleiben. Sie finden die bedenklichen Klagen über diese Ungerechtigkeiten bei jedem Rechenschaftsberichte, so z. B. der Südbahn, der Buschtiehrader-Bahn, jeder Industrie-Gesellschaft že. Ich besorge, dass diese Besteuerung auf jede Industrie im Reiche und auch auf Nengründnngen schädlich zurückwirken wird; so dass neue Industrien nicht entstehen werden. Wer eine Industrie im Lande gründen will, muss mehr oder weniger darauf bedacht sein, auch für das Ausland arbeiten und concurriren zn können, denn nur vom Absätze im Jnlande abzuhängen ist keine gesunde Basis. Wie soll man jedoch im Auslande concurriren können, wenn man so unendlich viel höher mit Steuern belastet ist, welche man doch auf die Gestehungskosten der erzeugten Waren rechnen muss. Vergleichen wir die Stenern gegen den deutschen oder italienischen Eouenr-rattett — von den Engländern, die in Bezug auf Stenern so glücklich behandelt werden, will ich gär nicht reden — da wird es sich jeder überlegen, sein Geld in einer Industrie anzulegen, welche exportiren muss. Auf einer Seite macht matt in Österreich Gesetze, welche die Industrie so ungeheuer belasten, nahezu umbringen, und auf der anderen Seite will man durch kleinliche Mittel helfen, den Export begünstigen, indem man ein paar Kaufleute erziehen lässt und eventuell snbvcnlionirt oder einige Cvusularagenten beauftragt, etwas zu thun, eine Expartbank projektirt oder indem man bei. dieser oder jener Fracht für den Export ganz geringe Ermäj-sigungen macht. Däs.ist rein vergebliches Bemühen, und es wird nicht anders zu helfen sein, als dass man auf das exportirte Gut bett darauf entfallenden Antheil der 402 X VII. seja di(ie 9. maja 1899,. — Navajam, da je nižjeavstrijski deželni odbor povabil vse deželne odbore širne Avstrije, da so odposlali svoje odposlance deželne odbornike in dne 10. novembra 1897 se je na Dunaju v nižjeavstrijski deželni hiši vršil tak shod vseh deželnih odborov cele Avstrije. Pri dotičnem shodu se je ravnalo glede personalnega dohodninskega davka in tudi glede prepuščanja realnih davkov deželi. Visoko finančno ministerstvo je bilo zastopano po sek. šefu Ma'yer-ju in ta je imel priliko slišati izraze raznih deželnih odborov in vsi so se soglasno izjavili, da je absolutno in neobhodno potrebno, da se deželam prepusti realni davek, kajti bremena, ktera morajo razne kronovine nositi, so od leta do leta večja ih neznosnejša, tako da jih deželam ni več mogoče prenašati. In prav zastopnik češkega naroda dr. Herold povdarjal je z vso odločnostjo potrebo, da se država spomni, da bo ona le tedaj dobro stala, ko bodo njeni udi imele krepkejše odnosa je. In ravno o češkem kraljestvu, ko človek vozeč se po železnici vidi na stotine velikih tovarn, o deželi, ki je tako bogata in ki ima toliko obrtnije, se sme trditi, da imajo jako nepovoljno deželno gospodarstvo, kajti vzlic 49 ali 50°/o ni deželni zakladi imajo v proračunu U/s milijona primanjkljaja ali deficita, kterega bodo s posebnim posojilom pokrili. Ge se je takim bogatim deželam tako težko boriti, toliko bolj naši kronovini, ki ima veliko popolniti in storiti, kar je bilo prej zamujenega in ktera mora ob enem, ker nima velikih drugih virov, večinoma napraviti naklade le na direktni davek in na užitnino, ki pa delujoče stanove tako težko zadenejo. Z dovoljenjem prečastitega gospoda deželnega glavarja si pa usojam prebrati resolucijo, ki se je na dotičnem shodu na Dunaju vspričo zastopnika vis. ces. kr. finančnega ministerstva sklenila in ki se glasi: (bere: — liest:) „Zbrani odposlanci deželnih odborov izjavljajo, da z ozirom na vedno naraščajoče troške za deželne potrebščine, osobito na polju ljudske omike, zdravstvenih naprav, prometnih sredstev, oskrbovanja siromakov je nujno potrebno, da država deželam za saniranje deželnih financ in za zmaganje ogromnih nalog, ktere imajo dežele izvrševati, pride v pomoč z državnimi podporami. Absolutno potrebno je, da ces. državna vlada obljubo glede prepustitve realnih davkov deželam kmalu izpolni.“ Upanje je, da taka soglasna resolucija ali sklep vseh deželnih odborov avstrijskih bo našel ugodno rešitev pri finančnem ministerstvu sedanjem, lctero je, kakor prejšnje, se tudi izjavilo v parlamentu, da priznava absolutno potrebo, da se deželam pride v pomoč glede uredbe finančnih razmer in saniranje njih deželnih financ. Sedanji finančni minister je tudi to izjavil. On sicer je priliko porabil in tudi v drugej priliki, ko je priznal, da se bo vsaj del realnih davkov prepustil deželam. Ko se mu je namreč poklonila deputacija učiteljev avstrijskih, ktera je imela namen, da bi se učiteljstvo podržavilo, kakor bi bilo tudi najbolj umestno in kar je gospod referent tudi lansko leto povdar- X V \l ÄYIM mn 9. Hm Stojal, ker le vlacha komandira, dežele pa plačujejo, in ker bi bilo torej opravičeno, da bi za ljudsko, šolstvo država skrbela, ker je, ona. v prvi vrsti poklicana izomikavati svoje narode, je rekel finančni minister, da iz avtonomnih načel se ni nacijah, da bi se ljudsko šolstvo podržavilo, ker po teh intencijah veljaj, da si dežele same urejajo svoje ljudsko šolstvo, Ge je pa to načelo pravo, pa naj država skrbi, da bodo tudi res dežele po svojej smeri urejevale ljudsko šolstvo. (Odobravanje na levi. —-Beifall links.) Upati je torej, da se to posreči in zato naj bodi deželnega odbora in vseh poslancev vestna dolžnost, ne odnehati in, ko se zopet povrnejo redni parlamentarni odnošaji, z vso silo delovati na to, da se deželam odkažejo realni davki, ker bo le s tem olahkočeno naše breme in stanje. Še eno sredstvo bi bilo, ktero bi v tej debati navedel, da bi se namreč deželnemu odboru tudi posrečilo izposlovati od finančne uprave, da bi se naklada užitninska pobirala od dežele in ne le potom javnih dražb, ampak da bi se z deželo napravila v tem oziru pogodba. In kolikor sem imel priliko se o tej stvari poučiti, lahko rečem, da imam nado, da se posreči ta dogovor med finančno upravo in deželo in da bo potem deželni odbor, ki ima že precej dobro razvito in poučeno osobje za pobiranje naklade, tudi državno užitnino proti posebnemu pavšalu pobiral. In tudi tukaj upam, da bo v tem najti novi vir dohodkov. Naše finančno stanje je res tako, da je povsod treba gledati, kje bi se našel kak nov vir, da zmoremo svoje naloge in da se nam ne bo treba omejiti na polju šolske izomike, kmetijstva in obrtnijstva. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi. — Lebhafter Beifall nnd Händeklatschen links.) Deželni glavar: Dalje ima besedo gospod poslanec Luckmann. Abgeordneter Luckmann: Hoher Landtag! Ich muss es anerkennen, dass der Herr Referent uns mit großem Fleiße eine Zusammenstellung über das Landesbudget gegeben hat, die sehr instructiv ist und über die lange Zeit seit, Beginn des verfassungsmäßigen Lebens in Kram eine Übersicht gestattet. Wer dieselbe studirt, wird finden, dass die Worte, welche der Herr Vorredner ausgesprochen hat, sehr begründet sind und dass wir mit allem Ernste die finanzielle Situation berücksichtigen müssen. Seit 30 Jahren sind die Ausgaben nahezu auf das fünffache, von 300.000 ft. auf l,300.u00 fl. gestiegen, und damit ist es noch nicht genug, in früheren Jahren war die Abtragung der Grundentlastuugsschuld die Hauptauslage und das Land wäre dann bis 1897 und 1898 nach den damaligen Voranschlägen Schulden frei gewesen. Es wurde jedoch die Grundentlastungsschuld prolongirt und eine Schuld von 3ffs Millionen neu eontrahiert und das Land hat noch einen großen Staatsbeitrag für die Grundentlastung durch 5 oder 6 Jahre erhalten. 401 XVII. seja dne 9. maja 1899. — računi naši res silovito, je pač kriv v nekterih zadevah prehitri tempo. Gospod poročevalec je lani v svojem poročilu opravičeno očital cesarski vladi prejšnjih let, ne sedanji, da se je premalo za kro-novino Kranjsko zgodilo in jaz rečem, da ne grešim, ako praviri), da se je iz amelijoračnega zaklada državnega, ki obstoji sedaj 10 let, v primeri silno malo denarjev dalo ali porabilo za deželo Kranjsko. Dežela je morala, ako je hotela v teh časih, ko se vse naglo vrši in takorekoč stvar za stvarjo drvi, lotiti se del, ki so bila potrebna, to storiti s podvojeno silo, kajti nihče ne more oporekali, da je dežela Kranjska v marsikterem oziru glede obrtnije in kmetijstva nekoliko zaostala. Tako so bremena silno naraščala: v malo letih se je sezidala bolnica, ki je deželo stala 700.000 gld. in ne veliko poprej so jo zadeli troski tudi za umobolnico. In če seštejemo troske za te stvari, vidimo, da znašajo že ti troski nad 1,000.000. Gospoda moja, mi vidimo, kako naraščajo troski za ljudsko šolstvo in iz letošnjih in lanskih tabel, ktere nam je podal častiti gospod poročevalec, vidimo, kako hitro in grozno naraščajo v malo letih izdatki, ki so se na tem polju v lOletju podvojili. Marsikaj zamujenega je moral torej sedanji rod popolnih in nadomestiti in od todi tudi izhaja, da imamo tako naraščajoč budget. Ali številke, ktere sem si navesti dovolil glede deželne kulture, oziroma svole, ki so se dejansko porabile za deželno kulturo samo za izboljšanje kmetijstva, odštevši od teh svot velika posojila, lctera se bodo deželnemu zakladu povrnila in so omogočila, da bo ljudstvo zopet prišlo do novih virov dohodkov in do naklade, te številke, vsaj jaz to smatram, ti izdatki za deželno kulturo niso bili toliki, da bi se smelo trditi, da ta panoga narodnega gospodarstva absorbira veliko preveč. (Odobravanje na levi. — Beifall links.) Gospod referent je v svojem poročilu tudi navajal melijoracijski zaklad in rad pošteno in lojalno priznavam, da je on s tem svojim nasvetom pokazal, da mu je m ari prospeh na tem polju. Toda sam navaja, da nikakor in pod nikakimi pogoji ne sme biti dopuščeno, da se bodo iz lega ameli-joracijskega zaklada sploh dajale višje kakor 10 odstotno podpore. Gospoda moja, jaz moram odkritosrčno reči, da to določilo bi se mi zdelo krivično j in jaz upam trdno, da visoka zbornica, ko se bo posvetovala o ustanovitvi amelijoracijskega zaklada, temu načelu ne bo pritrdila, kajti doslej smo imeli veliko večjih projektov, za ktere je dežela dala po 30 in celo 40°/o prispevka. Brez števila je še projektov za dobavo pitne vode na suhem Krasu, kjer morajo ljudje po ure in ure daleč hoditi po vodo. Naj navajam Suho Krajino na Dolenjskem. Kedor je tam videl razmere, priznati mora, da bolj ubožne in vode bolj potrebne pokrajine ni kmalu, kakor je Suha Krajina, ktere ime samo že dovolj zaznačuje pomanjkanje vode. In tako je dosti tudi drugih krajev, ki bodo s tisto opravičenostjo prišli pred deželni zbor zahtevajoč podporo, da se izvršijo tam izboljševalna dela. Zato pa naj se tukaj vsaj pusti neka latitude, da se ne odkine že za naprej vsaka nada. Seveda s tem ni rečeno, da bi interesentje XVII. Kihung tim 9. Mat 1899. ne imeli prispevati nič, ampak na vsak način morajo interesentje sami tudi prispevati, kajti ako bi dežela in država vse storili, potem bi vsak prišel in zahteval, da se mu izvrši izboljševaljna naprava. Na vsak način pa ne bo mogoče dajati iz amelijoracijskega zaklada tudi podpore po 40 ali 25°/o, ako bi deželni zastop videl, da se ravna za nujno, silno potrebno in opravičeno dobavo pitne vode. Gospoda moja, novih virov je gospod poslanec Hribar lansko leto priporočal, da naj išče deželni odbor. Toda kamor se človek obrne, vidi, kako težavno bo najti novih virov, kajti na užil-nino, na živila, na meso, na vino, na pivo nakladati še daljnih naklad res ne gre, kajti upoštevati moramo, da so v ogromnem številu ljudje, ki so zadeti po teh nakladah, ravno najneimovitejši in tudi užitninski davek je že dovolj trd. Izprožila se je tudi misel petrolej pritegniti, da bi služil tudi deželi v obdačenje. Pa tudi to je absolutno neopravičeno in izključeno, kajti to luč rabi najrevnejši človek. In zato ni misliti, da bi ta predmet bil podlaga za kako naklado. (Pritrjevanje na levi. — Zustimmung links.) Opozarja se tudi na žganje. Gospoda moja, glede žganja smo, kakor tudi gospod poročevalec pravi, dosegli že skrajni vrhunec in morda se bomo morali začeti pomikati nazaj, kar bo za nas sicer v finančnem oziru hud izpadek, kar moramo iz ide-jalnega stališča pa le želeti. Vsaj jaz mislim, da je bilo v intenci ji deželnega zbora, ko se je izrekel za obdačenje žganja za 30°/o, ne le dobičkarija, ampak tudi etičen moment, da se v ljudstvu kolikor mogoče omeji žganjepitje, ki mu, kakor se vidi pri asentnih komisijah, toliko škoduje na duhu in na telesu. In kakor bi obžalovali izpadek v finančnem oziru, tako bi ta izpadek morali pozdraviti, ako bi bil dokaz, da se je ljudstvo obvarovalo od te kuge. Gospoda moja, nakladati na druge stvari zopet večjo naklado, osobito na direktni davek, na zemljiški in hišni davek tudi ne bo šlo. Vzemimo le, koliko je deželne naklade in potem računi mo, da žali bog imamo silno malo obrtnije, osobito velike obrtnije, o kteri bi veliko dohodkov prišlo in, kedor živi na kmetih, mora priznavati, da so silno velike občinske potrebščine, naklade na direktni davek, hišni in obrtni davek. Kedor pozna številke, kako so naše občine obremenjene z nakladami v pokritje občinskih potrebščin, ki vedno naraščajo, kedor ve, kako vedno hujša postajajo bremena za siromake, ko sem jaz, poročevalec v tem oziru, videl ravno včeraj, da ima neka občina postavljenega za svoje ubožce v proračun celih 700 gld. med tem ko znašajo vse druge njene potrebščine le 300 gld., mora se vprašati, kako se pokrivajo troski. Gospoda moja, večinoma le z naklado na direktni davek. Vsled tega trdim, da je misel še bolj obdačiti direktni davek, izključena. Častiti gospod poročevalec pa (udi navaja nek vir novih dohodkov in pravi, da je le obžalovati, da deželni odbor ni še doslej izvršil naročila, ktero mu je bil deželni zbor dal lansko leto, namreč, da bi se izposlovalo od visoke vlade, da bi prepustila deželi realni davek. Gospoda moja, če se to ni for-melno izvršilo, je pa deželni odbor, akoravno nisem poklican ga opravičevati to delovanje tudi storil. 400 XVII. seja dne 9. maja 1899. — Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! Glede na to, da je tiskano poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada na mizah visoke zbornice, predlagam, da se o njem preide takoj v podrobno razpravo. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Gospod poslanec Povšu ima besedo. Poslanec Povše: Visoka zbornica ! Iz prošnje m si le kratek čas, da govorim o proračunu kot o važni stvari za deželno gospodarstvo in razvijem nektera načela, ktera zastopam s svojega stališča porazumno tudi s svojimi somišljeniki. Podal je častili gospod poročevalec jako zanimivo, obsežno, z veliko marljivostjo sestavljeno poročilo, ki jasno kaže položaj našega finančnega stanja. Hvaležen mu moram biti za to temeljito delo, ampak bodi mi pa tudi dovoljeno, da, če tudi priznavam to delo kot ugodno in stvari vsestransko pojasnujoče, da napravim nektere opazke k temu poročilu. Častiti gospod poročevalec navaja na strani 5, da je treba vpeljati naj večjo varčnost v deželnem gospodarstvu in da je treba tudi dosedanjo skrajno razsipnost in potrato nekako omejiti. In ta potrata, navaja osobito, da se v IV. poglavju za deželne kulturne namene vrši. Deloma kot poročevalec deželne kulture v deželnem odboru, deloma pa tudi kot zastopnik kmetskih skupin menim, da sem opravičen, ako vendar to trdoto besed nekoliko omilim. Gospod poročevalec deželnega budgeta tudi govori o molzni kravi, da so poslanci, ki nekako preveč predrzno stopajo do deželnega zaklada in ga hočejo izkoriščati v s vrh o svojih volilcev, torej za povzdigo blagostanja svojih volilcev. Gospoda moja, apel k varčnosti, k modremu gospodarjenju z deželnim imetjem je povsem opravičen, toda veljaj ta apel vsem poslancem vseh skupin in ako velja vsem poslancem, bom gotovo tudi jaz to misel kot zdravo, kot pravo priznaval. Hvaležno priznavam kot zastopnik kmetskih interesov, da je visoka zbornica osobito v zadnjih letih res veliko storila v prospeh deželne kulture, toda, gospoda moja, jaz menim, da je to morala storili in vršiti, ako je jej mari bilo, da se glavna davčna moč te kronovine v takem stanu ohrani, da bo mogla prenašati vse, kar se jej naklada. Res je, da poleg za vodovodne naprave se je izdala tudi velika svota za obnovljen j e vinogradov in zastopniki vinorodnih krajev morajo hvaležni biti zastopu dežele Kranjske, da je umel potrebo, da se je glede na veliko katastrofo, ktera je zadela vinorodne naše kraje po trtni uši, res v zvišenem smislu akcija pričela v zopetno obnovljenje opustošenih vinogradov. Rekel sem že prej, da je absolutna potreba, da se je ta akcija vršila, kajti žalostni so bili odnošaji ljudstva v naših vinorodnih krajih, ko se je na stotine, na tisoče ljudij izselilo iz Dolenjske, osobito iz Bele krajine in priznati se mora, da ne lahkomišljeno izselilo, XVII. Sitzung. MN 9. Mat 1899. kajti le ljudje, ki so bili od prevelike bede in siromaštva pregnani, so šli v prekomorski svet iskat si kruha. In radostno moram priznavati, da so na tisoče in tisoče goldinarjev poslali domov v poravnanje dolgov, in ako se sedaj posreči regeneracija vinogradov, bodo tudi ti kraji zopet imeli prvi pogoj, da bo ljudstvu omogočena eksistenca. (Odobravanje na levi — Beifall links.) Gospoda moja, jaz imenujem ta izdatek jako praktičen in moder in rečem, da je to bil eden najbolj modrih činov, ki se je storil v zadnjih letih, kajti omogočeno je bilo s tem sto in sto rodbinam ustrajati na rodni zemlji. Toda tudi dežela in država sla napravili pri tem dober račun kajti po filokseri uničeni vinogradi niso bili predmeti obda-čenja, ker se je zanje davek odpisal in znano je, da so ravno iz vinogradov bile predpisane precej velike svote. S tem, da se izvršuje in da se je deloma posrečila regeneracija, bomo v malo letih prišli do tega, da bo v dotičnih krajih davčna moč zopet precejšna postala in potem bodo ti izdatki bogato povrnem državi in osobito deželi, ker je dežela večinoma le obrešti izgubila, ko se jej bo kapital po teku lOletja moral vrniti. Gospodje, ki živite v vinorodnih krajih, in tudi drugi, ki imate priliko se o tern prepričati, vidite, kako bogato rode z a meri-kanskimi trtami ponovljeni vinogradi in, ako Bog da, bodo v malo letih prestani nasledki hudega udarca in upati je, da se potem dotičnemu ljudstvu zopet vrne blagostanje in da se bo potem tam, kjer je bila največja potreba, da se je vršila rešilna akcija, zopet pobirala naklada in s stem popravilo deželno gospodarstvo ter našlo sredstvo, da bo mogoče podpirati tudi druge dele dežele. V naši deželi je pa tudi ogromna večina prebivalstva, ki se s poljedelstvom peča in le malo obrtnije, osobito velike obrtnije imamo v deželi. Torej velja pri nas, da ogromna sila vendar sloni na kmetskem, na poljedeljskem stanu. Naše kmetijstvo je sploh malo in zato tudi vidimo, da je veliko naših kmetovalcev, ki se postransko pečajo z malo obrtnijo ali z malim rokodelstvom ali z malo trgovino. Po sklepu visoke zbornice z dne 11. februarija 1896 ima se vsako leto v proračun postaviti po 10.000 gld. za vodne zgradbe in zboljšanje zemljišč, po 20.000 gld. pa za naprave za dobavo vode. Večje svote so v proračun postavljene za ceste in zgradbe šol, toda te svote že spadajo več ali manj v tako vrsto, iz ktere koristi pripadajo vsem stanovom bivajočim v deželi. Gospoda moja, ako je dežela morala dosedaj podpirati prospeh in razvoj kmetijstva in hoče tudi nadalje vršiti to s tem, da je namenjena posebni melijoračni zaklad ustanoviti, je to prav. Vsaj treba ogromno število prebivalstva podpirati, da postane zmožno prenašati nova bremena. V malo letih, kakor pravi gospod poročevalec v svojem poročilu, so se naši izdatki pomnožili za 400°/o. —- Mi smo morali vsi priznati, da je bilo treba urediti plače ljudskim učiteljem. Dolžnost naša bo ozirati se tudi na razmere deželnih uradnikov in uslužbencev, da se jim plače uravnajo, kakor jim gre. Le sama ta dva izdatka sta tolika, da absorbirata nad 70.000 gld. več potrebščine. Gospoda moja, ako naraščajo letni XVII. seja dne 9. maja 1899. - Deželno obrtno komisijo si. mislim sestavljeno iz 9, rednih, svoj posej brezplačno opravljajočih, členov s. triletno funkcijsko dobo., in sicer iz zastopnikov deželnega odbora, trgovske in obrtne zbornice in zastopnika deželnega stolnega mesta Ljub-, Ijane, kot največjega središča raznovrstnih malih obetov, in naposled iz jed nega zastopnika prvega našega obrtnega učnega zavoda v Ljubljani. To poslednjo zahtevo moram malo podrobneje očrtati, kajti na prvi pogled bi se morebiti komu nekako čudno zdelo, da stavi jam jaz tak predlog. Zastopnik, oziroma ravnatelj prvega obrtnega učnega zavoda v deželi naj bi toraj imel sedež v deželni obrtni komisiji in njemu naj bi bilo poverjeno vodstvo tehnične strani cele akcije. To pa iz treh važnih vzrokov: Prvič deluje na takem zavodu strokovno izobraženo učiteljstvo in je zbranih toliko pripomočkov za označeni namen, kakor se jih ne nahaja nikjer v deželi. Obrtna komisija bi si morala za svoje delovanje potrebna sredstva, knjige, predloge i. t. d. stoprav za drag denar nakupiti, ko bi ne posegla po ravnokar imenovanem naravnem viru. Drugič je jedna najvažnejših nalog obrtnih šol in tudi ljubljanskega zavoda pospeševanje malega obrta; glavno delo ravnateljevo obstoji v tem, da odgovarja in svetuje na mnogobrojna vprašanja, ki mu dohajajo iz vseh krajev dežele od malih obrtnikov; ta vpraša za novo metodo, oni za najboljše vire, kje se dobi orodje, kje podloge, kje blago i. t. d.; tretji se zanima za naslove, četrti želi načrtov i. t. d. To je jako razširjena in važna stran ravnateljevega delovanja, in ker vedno narašča, kaže, da se obrtnik bolj in bolj zaveda, da je mnogo inteligence med tem stanom, ki se trudi in poti, da bi izboljšal svoj materijalni položaj. Tretjič pa bi označena akcija privabila obrtnemu zavodu vedno širših poznavateljev ter obratno ugodno vplivalo na razvoj obrtnega pouka; to vzvratno delovanje pa bi bilo končno seveda zopet v interesu obrtnega stanu samega. Da je torej jeden člen učiteljskega zbora obrtnih zavodov med členi obrtne komisije, je povsem naravno in potrebno. Glede števila členov sploh pa ne stojim na stališču, da bi se ne dalo povečati ali zmanjšati; moj predlog meri samo na to, da dobi vsa stvar konkretno obliko; če bi se pozneje želelo spremeniti število členov ali poklicati druge faktorje v deželno obrtno komisijo, bi temu nikakor ne ugovarjal. Druga določila mojega načrta so samo formalnega pomena in mislim, da se tu ni treba ž njimi podrobneje pečati. Gospoda moja! Naša dežela že od nekdaj z radodarno in bogato roko podpira kmetijski stan. V letošnjem proračunu je ustavljena ogromna svota 130.537 gl d. za direktno in indirektno pospeševanje kmetijstva, vinarstva in živinoreje na Kranjskem. Tej velikanski svoti nasproti stoji skromni znesek 9000 gld., ki se nahaja v deželnem proračunu kot prispevek za obrtno akcijo naše kronovine. Jaz nikakor ne protestiram proti navedeni silni svoti okroglih 130 000 gld., katere žrtvuje naša kronovina za svc-. jega kmeta, saj sem tudi jaz, kakor večina mojih XVII. Sitzung UM 9. Mui 1899. 399 gospodov tovarišev, izšel iz kmetskega stanu, in saj je znano, da se kmetski stan že od nekdaj imenuje steber države. A, gospoda moja, država ima več stebrov, in med ravno tako važne stebre spada obrtni stan, ki s svojo pridnostjo, žilavostjo in s svojim napredkom istotako intenzivno podpira človeško družbo, kakor kmet; obrtni stan, ki tvori večinoma naseljen v mestih in trgih, jedro zdravega, krepkega meščanstva, katero s kmetom vred državo vzdržuje in ščiti. Kmetu dajemo od leta do leta, kar je kmetovega; dajmo jedenkrat tudi obrtniku, kar je obrtnikovega, in dežela naj se moralno in materijalno s svojimi sredstvi bolje ozira na obrtni stan, nego je to storila do sedaj! Deželna obrtna komisija bo imela nalogo popraviti, kar je zamujenega v tem oziru in zidati dalje na polju obrtne politike. Pričakujem obilne in izdatne podpore od visoke vlade, ki z izredno požrtvovalnostjo in spretnostjo vodi osrednjo akcijo za pospeševanje malega obrta, pričakujem pa tudi vsestranske pomoči lokalnih faktorjev, ki so poklicani skrbeti za razvoj naše obrtni je in za prospeh malega obrtnika. Ako se vsi ti faktorji združijo v skupno, trajno in vestno delovanje, smemo upati, da se bodo časi za našega obrtnika vendar jeli boljšati in jasniti! V formalnem oziru pa nasvetujem, da se moj predlog izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu, da se izroči samostalni predlog gospoda poslanca Šubica upravnemu odseku, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Ker ravno sedaj še nekoliko finančni odsek zboruje, bo treba sejo za kratek čas prekiniti. Potem pa pride na vrsto poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada. (Seja prestane ob 10. uri 40 minut dopoldne in se nadaljuje ob 10. uri 50 minut dopoldne. — Die Sitzung wird um 10 Uhr 40 Minuten Vormittag unterbrochen und um 10 Uhr 50 Minuten Vormittag wieder aufgenommen.) Deželni glavar: (pozvoni. — das Glockenzeichen gebend) Nadaljujmo sejo. Sedaj pride na vrsto točka : 5. Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1899. (k prilogi 39.). 5. Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lan-desfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 39.). 398 XVII. seja dne 9. maja 1899. — Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XVI. deželno-zborske seje dne 5. maja 1899. 1. 1. Lesung des Protokolles der XVI. Land-tagssitznng vom 5. Alai 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XVI. seje v nemškem jeziku. —-— Liest das Protokoll der XVI. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Odpade, ker nimam ničesar naznaniti. Prestopimo sedaj na 3. točko dnevnega reda, to je : 3. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora o preložitvi deželne ceste Pluska-Litija na progi Šmartno-Litija. 3. Beilage 66. Bericht des Landesautzschusses, betreffend die Umlegung der Pluska-Littaier Landesstraße in der Strecke St. Martin - Littai. - (Izroči se tipravrtemii odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Daljna točka je: 4. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Šubica in tovarišev o ustanovitvi deželne obrtnekomisije (k prilogi 58.). 4. Begründung des selbständigen Eintrages des Herrn Abgeordneten Ivan Snbic und Genossen, betreffend die Errichtung einer Gewerbeeommission (zur Beilage 58). Prosim gospoda poslanca Šubica, da poprime besedo. XVII. Kihung tim 9. Mar 1899. Poslance Šubic: Visoka zbornica! V jedni zadnjih sej sem si dovolil staviti predlog, da se aktivira deželna obrtna komisija, kateri bode naloga, da skrbi za razvoj, podporo in povzdigo kranjskega malega obrta; danes pa mi je dana naloga, da utemeljim ta predlog in stavim o njem primerne nasvete. Gospoda moja. Tožba, da propada mali obrtnik in da podlega v težkem boju za obstanek, se razlega danes od jednega do druzega konca države in tudi v naši ožji domovini so razmere obrtnega stanu toliko žalostne ih obupne, da se vsak rodoljub in prijatelj obrtnega stanu s strahom ozira v bodočnost. Beda malega obrtnika je postaja prislovična, in odveč bi bilo, ko bi hotel v tej visoki zbornici obširneje razlagati tužno stališče, katero zavzema danes obrtni stan, vsak izmej gospodov tovarišev je predobro pozna in lahko si v tem oziru prihranim čas, ki nam že itak ni v obilni meri na razpolaganje. Vprašanje po asanaciji obrtnega stanu postaja od dne do dne nujnejše in važnejše. Osrednja vlada sama je osnovala posebno akcijo za pospeševanje malega obrta in poročilo o delovanju dotične institucije v letu 1898 je ravnokar zagledalo beli dan. Poleg države tekmujejo posamične trgovinske in obrtne zbornice, kakor tudi razne kronovine, da v pravem spoznanju svoje naloge na razne načine podpirajo malega obrtnika sredi svojih mej. Tako se odlikujejo trgovske zbornice v Pragi, Reichen-bergu in v Lvovu, in v najnovejšem času je češki deželni zbor sklenil osnovati posebno deželno komisijo za pospeševanje malega obrta. Podobno komisijo si dovoljujem nasvetovati tudi za naše kranjske razmere. Svoj načrt sem imel izdelan že prej, nego sem dobil prva poročila o dotičnih obravnavah češkega deželnega zbora, in tudi natanko ne vem, v koliko se soglaša z načrtom, ki je bil sprejet v imenovani zbornici. Zdi se mi pa, da je treba osobito pri nas pri naših skromnih sredstvih in razmerah naj prvo povdarjati, da bi Se morala deželna obrtna komisija, katera naj pospešuje naš mali obrt, v prvi vrsti naslanjati rta osrednjo močno akcijo c. kr. trgovinskega liilliistbrštVa. Nadaljna njena naloga pa bi bila : Pospeševanje malega obrta z razširjevanjem in vpeljevanjem novih, pripoznanih delavskih pripomočkov in metod, z oživptvarjanjem učnih kurzov za obrtnike, s .prirejanjem obrtnih razstav in preskrbovanjem raznih delavskih sredslev; s pospeševanjem gospodarske organizacije malega obrta in z vplivanjem na dajanje kredita malemu obrtniku. To bi bila glavna naloga prihodnje deželne obrtne komisije. Okvir je širok ih velik in nikdkor se ne upam trditi, da ga bode mogoče takoj v polnem obsegu spraviti v življenje. Vendar pa bodem zadovoljen, če se posreči izpeljati vsaj nekatere točke tega programa in vsaj deloma pomagati našemu obrtniku. Pričetek bo morebiti skromen in majhen, a titerjert sehr, da more po ustrajnem, razumnem delu akcija blagodejno vplivati in roditi obilnega sadu. Stenografični zapisnik sedemnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 9. maja 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: G. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bona v. Jeglič. — Zapisnikar: Deželni tajnik .Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XVI. deželnozborske seje dne 5. maja 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste Pluska-Litija na progi Šmartno-Litija. 4. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Šubica in tovarišev o ustanovitvi deželne obrtne komisije (k prilogi 58.). 5. Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1899. (k prilogi 39.). 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega delavskega stavbnega društva za podporo v svrho pokritja upravnih stroškov; b) o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za iz-vanredno podporo 1500 gld. 7. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 53.). 8. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 11.: Različne stvari. Seja se začne ol) 10. uri 15 minut dopoldne. der stebenzehnte» Äihuikg des hftintsšen landslips in Laibach am 9. Mar 1899. Airmeserrde: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela. — Regierungsvertreter: K. f. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und f. f. Landesregiernngssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonav. Jeglič. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XVI. Landtagssitzung vom 5. Mai 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 66. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Umlegung der Pluska-Littaier Landesstraße in der Strecke St. Martin-Littai. 4. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Šubic und Genossen, betreffend die Errichtung einer Gewerbecommission (zur Beilage 58). 5. Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 39). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Arbeiter-Bauvereines in Laibach um Subvention zur Deckung der Verwaltungskosten; b) des dramatischen Vereines in Laibach um Bewilligung einer außerordentlichen Subvention per 1500 fl. 7. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reifen (zur Beilage 53). 8. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über §11: Verschiedenes. Äeginu der Sitzung um 10 Mljr 15 Minuten Vormittag. 396 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Šubica, ki je natiskan v prilogi 58. Kot druga točka pa pride proračun deželnega zaklada, katerega treba prej rešiti, kakor to, kar je danes izostalo. Potem pa pridejo na dnevni red točke 10. b, 10. c, 11. in 12. današnjega dnevnega reda. Mislim, da bo to za prihodnjo sejo popolnoma zadosti. Naznaniti mi je še, da ima. finančni odsek sejo danes popoludne ob pol 5. uri, in komasacijski odsek v ponedeljek dne 8. t. m. ob 4. uri popoludne. Drugi odseki nimajo sej. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri 30 minut popoludne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr 30 Minulrn Nachmittag. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. XVI. seja dne 5. maja 1899. - Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec dr. Papež: Ne! Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalj nji točki: b) slovenskega delavskega stavbnega društva za podporo v svrlio pokritja upravnih stroškov; b) des slovenischen Arbeiter-Bauvereines in Laibach mn Subvention zur Deckung der Verwaltnttgskosten; in c) o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvanredno podporo 1500 gld.; c) des dramatischen Vereines in Laibach um Bewilligung einer außerordentlichen Subvention per 1500 ft., odpadeta, ker se finančni odsek o njih še ni posvetoval. Torej pride na vrsto: d) občine Planina pri Vipavi za podporo za zgradbo nove občinske poti od vasi Dolenje do Britih. d) der Gemeinde Planina bei Wippach um Subvention behufs Errichtung eines neuen Gemeindeweqes von der Ortschaft Dolenje bis Britich. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Občini Planina pri Vipavi dovolilo se je 1. 1890. za zgradbo nove občinske poti od državne ceste do vasi iz kredita za cestne zgradbe prispevek XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 395 1000 gld. Proračun je bil sestavljen na 8723 gld. 66 kr. ali pomnožil se je na nekoliko čez 10.000 gld. Ljudje so omenjenih 1000 gld. porabili za umetna dela in se pri zgradbi te 2500 m dolge ceste, od katere je sedaj polovica zgrajena, zadolžili za 616 gld., razun tega so pa imeli še 2500 delavskih dnin in 375 dnevnih voznikov, kar je v denarjih 3625 gld. vredno. Torej so dosedaj za to cesto izdali 5241 gld. Potrebujejo pa še v denarji najmanj 2200 gld. Ker so pa naredili razne druge potrebne stvari in je trtna uš uničila njih vinograde, ki so jim bili glavni vir dohodkov, zato sami ne morejo teh troskov zmagovati. Stara pot tam je pa taka, da potrebujejo tri, štiri do pet parov pri-prege, ako hočejo katero stvar v svojo vas spraviti. Tudi trošiti za napravo ceste ne zadenejo vseh občanov, ampak samo en del, namreč vasi Britih, Gorenja vas, Kobali in Dolenja vas, med tem ko vzdržuje drugi del, ki ne bo te poti rabil, občinsko pot iz Dolenj v vasi Bačarje, Uštini, Strancarji in Marci v izmeri 3650 m. Vseh potov pa imajo občani v Planini vzdrževati 15.040 m. Oni v svoji prošnji pravijo, da so res tam tudi okrajne, deželne in državne ceste, za katere morajo naklade plačevati, katerih pa oni prav za prav nič ne rabijo in zato prosijo, da se jim za izvršitev omenjene ceste še nekoliko podpore dovoli. Finančni odsek je priznaval, da je prošnja popolnoma utemeljena in da si ta občina nikakor ne more drugače pomagati, kakor če bi se jej zopet nekoliko podpore dovolilo, kajti gotovo se bo morala zopet za nad 1000 gld. zadolžiti, tako da bo potem za to cesto imela čez 1600 gld. dolga. To je pa za tako malo občino jako veliko, posebno če se pomisli, da imajo vzdrževati čez 15.000 m drugih potov in z ozirom na to nasvetujem v imenu finančnega odseka ter priporočam visoki zbornici prav toplo v sprejem sledeči predlog: «Deželni zbor naj sklene: Občini Planina pri Vipavi dovoljuje se za preložitev ceste, katera bi od državne ceste vodila v občino, še 1000 gld. podpore, katero je izplačati iz kredita za cestne zgradbe v onih rokih, katere bode deželni odbor za primerne spoznal.» Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. —- Angenommen.) Sprejeto. Glede na pozno uro bomo za danes končali. (Klici: — Ruse: «Dobro, dobro!») Prihodnja seja je v torek dne 9. t. m. ob 10. uri dopoludne, in sicer pride na dnevni red kot prva točka 394 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. fache, das Geld aus einem Sacke zu nehmen und in den anderen Sack zu geben, der Erfolg wird dadurch nicht gebessert; da jedoch das Unternehmen bereits besteht, so wollen wir nur die weiteren Erfolge abwarten. Was das Gas betrifft, so musste die Fabrik seinerzeit der Stadtgemeinde Laibach das Gas um die Gestehungskosten liefern. Nachdem dies aufgehört hat, infolge Vertragskündigung seitens der Stadtgemeinde, so ist die Fabrik in der Lage, das Gas billiger abzugeben; übrigens hat sie auch Abschreibungen gemacht. Nachdem die Verpflichtung der Lieferung des billigeren Gases für die Gemeinde aufgehört hat, kann die Fabrik den Privatconsumenten das Gas billiger geben. Bezüglich des Fremdenverkehres theile ich die Ansicht des Herrn Bürgermeisters und glaube, dass die Laibacher es mit Freude begrüßen würden, wenn er sich bemühen will, in Laibach ein modernes Hotel zu errichten, nur glaube ich, dass die Gemeinde nicht ein solches Unternehmen selbst machen und noch weniger die Verwaltung führen kann. Anderseits muss ich bemerken, dass es ein Unterschied ist, wenn die Deutschen int Auslande keine deutschen Aufschriften sinden, als wenn dies in Laibach der Fall ist, wo so viele Deutsche wohnen, welche sich durch das Vorgehen der Gemeinde sicherlich gekränkt fühlen müssen. Ich wünsche, dass meine Besorgnisse bezüglich der finanziellen Gebarung der Gemeinde unbegründet sein mögen, und wir wollen die Resultate abwarten. Ich schließe, und nach Verlauf von ein paar Jahren, verehrter Herr Bürgermeister, wollen wir darüber und bezüglich des Elektricitätswerkes wieder sprechen. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Višnikar: Ne! Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogom finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Predlagam tretje branje. Deželni glavar: Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Gospodje, ki pritrjujejo predlogom finančnega odseka v celoti, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljnja točka je: 10. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) o prošnji posestnikov iz vasi Lob-ček, občina Zalina, za podporo za zgradbo vodnjaka; 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) der Insassen aus der Ortschaft Lobček, Gemeinde Schaln«, mit Subvention behufs Errichtung eines Brunnens; Poročevalec dr. Papež: Visoka zbornica! Posestniki iz vasi Lobček, občina Žalina, prosijo za podporo za napravo vodnjaka. V prošnji pravijo, da so imeli skoz 40 let na koncu vasi neko mlako, katera je služila za napajanje goveje živine in da so tam tudi perilo prali in deloma rabili to vodo tudi za kuhanje. V zadnjem času pa se jim je sila zgodila od sosedov Zagradčanov, ki so prihruli na ta prostor in izkopali globok jarek, tako da je mlaka iztekla. Tožili so svoje sosede, pa stvar je zanje neugodno izpadla, kajti izgubili so v civilni pravdi celi zahtevek, vrh tega pa so morali plačati 275 gld. sodnijskih troškov. Sedaj morajo vodo eno uro daleč voziti na svoj hrib. Ker se tukaj gre le za rekonstrukcijo mlake, ali prav za prav, kajti mlaka bi se pač sedaj zopet ne napravila, ker je to preprimitivno, samo za nabiralnik za napajanje živine, katere imajo prosilci povprek leto za letom, in sicer 60 glav goveje živine, 50 prešičev, mislim, da je to le naprava, ki bi veliko manj stala, kakor vodnjak po pripoznanih tipih, katere ima deželni odbor v registraturi. Mislim torej, da se bo deželni odbor na to oziral, da je tem ljudem napajališče prepotrebno in glede na to je finančni odsek sklenil, da predlagam: «Deželni zbor naj sklene: Predležeča prošnja posestnikov iz vasi Lobček, okraj Litija, za podporo v s vrbo naprave vaškega napajališča se izroča deželnemu odboru v rešitev.» Deželni glavar: Gospod poslanec Košak ima besedo. Poslanec Košak: Tukaj se gre za dobavo vode za kraj, ki je vode res nujno potreben. Ta vas leži na hribu in ima celo uro do vode. Imeli so jo prej v bližini v neki luži na koncu vasi, pa prišli so sosedi, ki so lužo zasuli in posledica je bila, da je pri tej priliki bil en človek ubit. Sedaj torej nimajo nobene vode, in prosil bi zato, da bi deželni zbor naročil deželnemu odboru poskrbeti, da pride inženir, ki itak večkrat potuje na deželno cesto proti Krki, ob taki priliki bržkomogoče v vas Lobček, da bo prav kmalu dobila vodnjak. XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung um 5. Mai 1899. 393 kraj, kakor pa kam, kjer ni videti nobenega napredka in kjer žive ljudje še s predpotopnimi nazori. Dalje mora skrbljeno biti za prijetno bivanje, kajti le tedaj bo tujca, ki je kedaj bil v kakem kraju, mikalo, da pride še drugič tja in da se bo mogel o kraju tudi pohvalno izreči nasproti prijateljem in znancem, ki tudi hodijo vsako leto na taka potovanja. Zato je pred vsem treba skrbeti za dobra prenočevališča, za dobre hotele. Tudi v tem oziru se trudi mestna občina Ljubljanska. Pač ne more nič storiti iz lastnih sredstev, zato pa je občinski svet incijativo poprijel, da se tudi v tem oziru kaj stori. Pa tudi tlak, ki bo imel za nasledek večjo snažnost, je nekaj, kar bo dobro upli-valo glede tujskega prometa. Vsega tega je treba, da se privabijo tujci. Častiti gospod poslanec Luckmann pa je drugega mnenja. On misli, da so nemški napisi po deželi tisto sredstvo, katero bo tujce vabilo k nam. V tem oziru se on silno moti. Ne nemški napisi, ne jezikovne uredbe, ampak udobnost življenja in krasota prirode je tisto, kar privablja tujce. Ce bi napisi odločevali, potem bi noben Nemec ne hotel potovati v Italijo, ali napraviti izlet na Ogrsko, na Balkanski polotok, v Zagreb, v Beli-grad. Pa vendar potuje vsako leto že jako veliko Nemcev v te kraje. Gospoda moja, na Nemškem so pa tudi posebna podjetništva. — jed no v Lipskem, drugo v Berolinu — ki vsako leto podvzemajo velike skupne izlete v dežele, kjer ne najdete nobenega nemškega napisa, kjer so napisi, ki jih izletniki večinoma še čitati ne znajo, namreč na — Rusko. Do Urala, na Kavkaz, na Krim potujejo Nemci vsako poletje v celih jatah. Seveda je pa tam, kamor pridejo, preskrbljeno za dobra prenočevališča, za dobre hotele. Torej nikar ne mislite, gospoda moja, da bo Ljubljana, ako bomo povsod napravili nemške napise, in da bo dežela naša, ako jej damo nemški natir in jo z nemško barvo prebarvamo, privabila tujcev. To ni resnica. O tem sem se prepričal sam, ko je pred par leti bil tukaj nek vladni svetnik iz Halle in sem ga vodil po naši deželi. Rekel mi je: «Kako lepo je pri vas! Kaj takega bi si nikdar ne bil mislil. Pripovedoval bom to tudi drugim in verjemite mi, da bodo, mesto samo na Tirolsko, prihajali moji rojaki tudi k vam na Kranjsko». Našel je, da so naši ljudje po-strežljivi in nič ga ni jezilo, da, znajoč samo nemški jezik, se ni mogel mnogokrat pogovoriti z njimi v svojem materinem jeziku. Govorilo se je tudi, da je po potresu več Nemcev odšlo iz Ljubljane zaradi radikalizma pri občinskej upravi. Gospoda moja, to je bajka, ki se je čitala po nemških listih, ki pa ni resnična. Res je, da je nekoliko bojazljivih, strahopetih ljudi odšlo takrat iz Ljubljane in da se niso več vrnili; toda teh ljudi in rodbin je bilo tako malo, da o tem še govoriti ni vredno. To pa niso bili samo Nemci, temveč bilo je tudi Slovencev med njimi! Res pa je, in to dokazujejo poizvedovanja mestnega magistrata in štetje, ki se je pred nekolikim časom v poskušnjo izvršilo, da se prebivalstvo našega mesta rapidno množi in da nasproti 30.000 prebivalcev, katere smo imeli po poslednjem ljudskem štetju, ima Ljubljana sedaj že približno I 38.000 prebivalcev, seveda z Vodmatom, ki se je ' vtelovil, ki pa ni dal več kakor 3500 prebivalcev. ! Iz tega je torej razvidno, da je neresnično, da delovanje občinskega sveta odganja tujce in da bi se zaradi tega morebiti ljudje iz Ljubljane izseljevali; temveč vidno je, da tujci celo uvažujejo delovanje občinskega sveta, ki je namerjeno na rast mesta. Ako, gospoda moja, še nekoliko besed izprego-vorim, storil bom to, da raztresem nekatere trditve, ki so se slišale v poslednjem času. Tem trditvam sicer ne pripisujem velike važnosti, ker so bile izrečene v strankarskih glasilih za časa dopolnilnih volitev. Rado se je namreč agitovalo s tem, da bo mestna občina Ljubljanska v kratkem morala povišati priklade, in sicer tako povišati, da bodo še jedenkrat tako visoke, kakor danes. Gospoda moja, to je naj večja zlobnost, katero si morem misliti. V današnjem poročilu in v aktih, katere je občinski svet odstopil deželnemu odboru v presojo in pretresanje, je jasno dokazano, da se ni treba bati, da bi se v doglednem času priklade zvišale, da! jaz celo pravim, da jih morebiti sploh ne bo treba zvišati, ker bodo tiste naprave, katere je mestna občina Ljubljanska z investicijo posojil ustvarila v kratkem času brez bremen prešle v last mestne občine. Ko pride ta srečni čas, pa ne bo več treba misliti na zvišanje priklad, temveč mogoče jih bo morebiti celo znižati. Torej jaz le zagotavljam, kakor se je deželni odbor sam po svojem referentu prepričal in kakor se je v finančnem odseku celo pohvalno omenilo, da je mestna uprava solidna, vzorna; da se jej ničesa ne more očitati, da je vsak krajcar na svojem mestu in da nikdar denar ne leži mrtev v mestnih blagajnicah. Sklicujem se v tem oziru na gospoda referenta v deželnem odboru, sklicujem se na deželni odbor, katerega sem kot župan ljubljanski prosil, naj da večkrat izvršiti nadzorstvo nad mestnim gospodarstvom. S temi besedami sklepam, priporočajoč, da sprejmete predlog finančnega odseka. (Odobravanje v središči. — Beifall im Centrum.) Deželni glavar: Zeli kdo besede? Gospod poslanec Luckmann ima besedo. Abgeordneter Luckmann: Ich möchte dem Zeugnisse, welches sich der Herr Bürgermeister ausgestellt hat, nicht entgegentreten, aber doch ein Paar Worte erwidern bezüglich des elektrischen Werkes. Ich würde glücklich sein, wenn in ein Paar Jahren der Herr Bürgermeister fände, dass meine Befürchtungen unbegründet waren. Ich glaube es aber nicht. Jede neue Sache gefällt ja im Anfange und wird von vielen Leuten eingeführt, aber ich habe von vielen gehört, dass sie, als es zum Zahlen kam, erklärten, dass es ihre Mittel nicht erlauben, die elektrische Beleuchtung weiter zu führen. Die Gemeindeverwaltung begünstigt das Elektricitätswerk, indem sie einen weit höheren Betrag für die Stadtbeleuchtung einstellt, als solcher in früherer Zeit nöthig war und das Plus dem elektrischen Betriebe creditirt, die Beleuchtung ist jedoch nicht besser geworden, und es ist eine Geschmacks- 392 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Silutng tun 5. Mat 1899. se priklada za male obrtnike in hišne posestnike prav nič ne povišala, temveč da bi se pustila pri dotedanjih 6 »/o, in da bi se zvišala samo za večje davkoplačevalce. Tudi cesarska vlada je pritrdila temu stališču občin skega sveta Ljubljanskega; toda naš veleslavni deželni odbor pa temu ni pritrdil, menda zato, ker še ni prispel na stališče modernega socijalnega davčnega zakonodaj stva, temveč ima še vedno predpotopne nazore, da morajo vsi ljudje plačevati jednakomerno davke, naj si imajo več premoženja ali manj. Tako se je tedaj zgodilo, gospoda moja, da so hišni posestniki in mali obrtniki po krivdi deželnega odbora obremenjeni z večjo priklado, kakor jim jo je bil namenil občinski svet Ljubljanski. Gospoda moja! Očital je častiti gospod predgovornik tudi glede elektrarne — in to je ravno tisti konjič, katerega gospod poslanec Luckmann tako rad jaha, in katerega je že svoje dni kot član finančnega odseka bil zajahal, ko je mestna občina Ljubljanska bila prvič sklenila električno napravo — da je tukaj občinski svet ravnal zapravljivo, češ, da ni bilo treba elektrarne ustanavljati. Kdor dandanes vidi, kako električna luč v Ljubljani funkcijonuje in kakošne komoditete so se ž njo ustvarile zlasti tudi v privatnih stanovanjih — kdor dalje ve, kako se Ljubljanski prebivalci dan za dnevom jeden za drugim priglašajo, da se jim vpelje električna luč v stanovanja, kdor premisli, kako važna in kako velikega pomena je električna luč tudi iz higijeničnih ozirov, ta bo pritrdil, da občinski svet ni napačno ravnal, ko je sklenil vpeljavo elektrike v Ljubljani. Da ni napačno ravnal, ampak da je ravnal v interesu prebivalstva Ljubljanskega, pa sledi tudi od todi, ker je plinova družba, takoj ko je občina oživotvorila svojo elektrarno, ceno plina, ki je do takrat bila silno visoka, in ki je, kakor nekateri trde, ki v tem oziru poznajo razmere v drugih mestih, tudi danes vedno še previsoka, znižala za celo tretjino. Dokler ni bilo mestne elektrarne, je plinova družba izrabljala svoje konsumente tako, da jim je kubični meter plina računila po 21 kr., med tem ko je lansko leto, ko se je bila vpeljala elektrika, znižala ceno kubičnemu metru na 14 kr! Gospoda moja, indirektni ta dobiček za Ljubljansko prebivalstvo mora tukaj tudi priti v poštev in jaz se le čudim, da častiti gospod poslanec Luckmann, kateremu moram dati spričevalo, da ima sicer skrb in srce za dobro Ljubljanskega prebivalstva, tega ni uvaževal, ko je občinskemu svetu Ljubljanskemu, ker je napravil elektrarno, očital zapravljivost. Ad vocem: zapravljivost! Ali je res to zapravljivost, ako se je napravila elektrarna, o kateri že danes vemo, da bo mestni občini donašala dobiček ? V prvem letu je občinski svet računil, da bo pri mestni elektrarni 12- do 15.000 gld. izgube zato, ker takrat, ko se je dne 1. januarija 1898 elektrarna otvorila, ni bilo niti jedno stanovanje priklopljeno na električno mrežo. Šele v teku leta so se pričele izvrševati inštalacije, pa ne zadosti hitro, ker je dotična tvrdka, ki je imela v prvem letu izvrševati inštalacije, imela premalo personala in vendar je namesto pričakovanih 12- do 15.000 gld. bilo koncem 1. 1898. izgube samo 8000 gld. Torej nenavadno dobro se je elektrarna takoj v prvem letu obnesla. Kako pa je letos? Letos je proračun sestavljen na podlagi znižane cene električnega toka od 4 na 3 */2 krajcarja in na podlagi tistih rabatov, ki se večjim konsumentom dovoljujejo in pri vsem tem, da se bo 200.000 gld. vnovič investovalo in da smo jako previdno preračunavali, kajti računilo se ni nič več, kakor da bo letos 1200 žarnic več priklopljenih kakor 1. 1898., rezultuje iz proračuna vendar, da bo pri elektrarni 1. 1899. samo 2000 gld. izgube. Jaz Vas pa zagotavljam, da je že danes z inštalacijami po privatnih stanovanjih toliko opraviti, da štirje inštalaterji ne morejo dela zadosti hitro zmagovati, in da se od dne do dne oglaša toliko novih abonentov, da mestna občina že letos ne bo imela ne le nobene izgube, temveč da bo imela še celo dobiček, če tudi ne velik, ampak vendar dobiček. In, gospoda moja, če bo letos mesto pri elektrarni imelo že dobička, je temveč dobička pričakovati, da bo imelo takrat, kadar se bo otvorila električna cestna železnica, katera se bo čisto gotovo prihodnje leto dogradila, ker so pogajanja že tako daleč dospela, da bo že v začetku junija meseca imel občinski svet odločiti se glede oddaje koncesije. Takrat se bo rentabiliteta elektrarne še veliko bolj povišala. Torej, gospoda moja, jaz odvračam očitanje, da je občinski svet razsipno, potratno, zapravljivo ravnal, ko je sklenil napravo elektrarne, temveč trdim z vsem prepričanjem, da bo elektrarna v veliko korist Ljubljanskemu prebivalstvu in v korist mestnim financam, in da je to tako podjetje, kakor vojašnica, vodovod in druge naprave, ki se dobro rentujejo in donašajo mestni občini lep dobiček. Častiti gospod predgovornik, kateri sicer, ker na Gorenjskem stanuje, jako dobro ve, kako velik pomen ima promet, kateri provzročajo tujci, je danes nekako smešil prizadevanja mestne občine, da bi nekoliko več tujskega prometa v Ljubljano pritegnila. Jaz se morem temu le čuditi, ker vsakdo, ki količkaj pozna razmere — in on jih v tem oziru gotovo dobro pozna — bo pritrdil, da dežele, kamor se poleti priseli mnogo tujcev — bogatih tujcev, ki lahko kaj denarja pustijo-v deželi — v narodnogospodarskem oziru najbolje napredujejo. Srečne so take dežele, ki imajo po prirodi tako privabljivo silo, da tujci tja prihajajo, se oddihat in živet v svežem zraku. Gotovo pa med te dežele spada tudi dežela Kranjska. Kdor na Gorenjskem vidi vse naravne krasote, ne more se jim prečuditi, kdor je bil kedaj v Postojinski jami, ne more zadosti laskavo in navdušeno se izraziti o prirodnih čudih, ki jih je videl pod zemljo, in, gospoda, kdor pride v Ljubljano samo iti si lep poletni dan ogleda okolico, bo čisto gotovo priznal, da ima Ljubljana tako srečno lego, da so vsi predpogoji dani pritegniti nekoliko tujskega prometa nase. Ljubljana s svojo lego sredi dežele, od. koder je nedaleč na Gorenjsko, v Postojno, na obali Jadranskega morja, v Trst in na Reko, do Cirkniškega jezera, je gotovo tako srečno izhodišče za izlete, kakršno se najde redkokje. Samo da se dosedaj za privabljenje tujcev nič storilo ni. Kaj pa je v tem oziru pred vsem potrebno? Da je mesto urejeno moderno, kajti dandanes bo vsak tujec raje šel v tak XVI. seja dne 5. maja 1899. —- XVI. Sitzung am 5. Mal 1899. 391 um zu ihrem Vergnügen hieher zu kommen. Wer nicht Herkommen muss, meidet Laibach, und wir sehen, dass jetzt, wo die Schädeil des Erdbebens theilweise sanirt und genügend Wohnungen vorhanden sind, sehr viele von den Deutschen, die damals fortgezogen sind, nicht zurückkommen, weil sie es hier nicht angenehm finden. Das ist übrigens eilt Punkt, über den wir schon oft genug gesprochen haben; mir thut es leid, dass ich ihn leise gestreift habe. Ich musste jedoch erklären, dass unsere Partei mit der ganzen Vorlage nicht einverstanden ist, wir können unsere Opposition jedoch nicht dadurch zum Ausdrucke bringen, dass wir den vorliegenden Anträgen die Zustimmung verweigern, weil wir die Stadtgemeinde schädigen würden, was uns ferne liegt; die Gemeinde müsste theueres Geld in Anspruch nehmen und könnte finanziell nicht in Ordnung kommen. Deshalb geben wir unsere Zustimmung, trotzdem wir in mancher Hinsicht eine radirale Aenderung in der finanziellen Gebarung seitens der verehrlicheu Gemeindevertretung anstreben, vor allem in der Richtung, dass sie ein bisschen mehr berücksichtigen möge, was die Stadt leisten kann im Verhältnisse zu dem, was sie unternimmt. Diese wenigen Bemerkungen vorzubringen war der Zweck, zu dem ich mir das Wort erbeten habe, wir werden aber für die Ausschussanträge stimmen. (Klici na desni: — Rufe rechts: Bravo!) Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Na besede častitega gospoda predgovornika bom, visoka zbornica, dovolil si, kratko replikovati. A ko ■on danes naglaša, da Ljubljana pred 20. leti ni imela nič dolgov in nič pri klade, je to, kakor je deloma sam priznal, anahronizem. Na 20 let, gospoda moja, danes se nazaj ozirati, ko je leta 1895. Ljubljano deloma razdejal potres, ki je vse razmere temeljito pre-menil, je vendar nekako preveč. Ljubljana pred 20. leti res ni imela dolgov, zato pa tudi ni imela tistih dohodkov, katere ima sedaj iz svojih investicij in če gospod predgovornik pripoveduje o dolgovih, katere je v tem času najela, bi moral pred vsem opozarjati tudi na to, kaltošne investicije so se z najetimi posojili naredile. Gospoda moja, če pregledate poročilo, kakor je pred vami, bodete jzprevideli, da mestna občina Ljubljanska takih dolgov, ki bi jo težili, razun onih, ki so se morali napraviti po potresu, nima; temveč da so se posojila najela le v namen, da se ustvarijo investicije. Te investicije pa niso za občino nikakošno breme, temveč le velika korist, kajti iz njih ima mestna •občina vsako leto velike svote dobička. Gospod predgovornik je predober finančnik, kakor da bi mu bilo treba na um klicati, da se taki dolgovi, ki se dobro uporabijo, ne smejo nikomur očitati; zato se le čudim, da je danes vendar izrekel neka očitanja. Ako on dalje pravi, da pred 20. leti mesto Ljubljansko ni imelo nobene priklade, ima čisto prav; vsaj bi pa tudi dandanes ne imelo takih priklad kakor jih sedaj pobira, ko bi bila visoka zbornica svoje dni nasproti mestni občini Ljubljanski postopala z nekoliko večjo benevolenco, kakor jo je v resnici pokazala. Mestna občina Ljubljanska je pobirala 10 °/0 priklado za šolstvo in s temi 10% je tako dobro izhajala, da je — poleg tega, da so bili njeni učitelji veliko bolje plačani, kakor vsi drugi učitelji po deželi — ostalo jej še veliko več, kakor polovica dohodkov iz priklade, ki so se v druge namene porabljati zamegli. Ko je pa deželni zbor potem sklenil, da mora mestna občina, kateri se je odvzela skrb za plačevanje svojih učiteljev, prispevati s tistimi procenti za potrebščine vsega šolstva, je čisto naravno, da je, ko je izgubila to priklado, morala naložiti drugo priklado za pokrivanje tistih potrebščin, katere je prej pokrivala iz 10 % šolske priklade. Priklada torej se mestni občini Ljubljanski ne more očitati, ampak, ako komu, bil bi jo gospod predgovornik moral očitati deloma tudi samemu sebi, ker je takrat glasoval za zakon, po katerem se je mestni občini odvzelo pobiranje 10 % priklade za svoje ljudsko šolstvo. Očita se pa mestni občini morebiti sedanja višja priklada. Te višje priklade pa bi gotovo ne bilo, ko bi ne bili leta 1895. imeli potresa. Ako pa misli kdo, da je mestna občina Ljubljanska po letu 1895. mogla in smela gospodariti, kakor do takrat, pravim, da je tak človek nazadnjak in jaz le obžalujem, da moram deloma izreči to očitanje tudi nasproti gospodu poslancu Luckmannu, katerega sem doslej imel za veliko bolj naprednega moža, kakor se je pokazal v tej debati. Ako bi bila mestna občina imela ostati pri prejšnjem načinu gospodarstva, bi ne bila prav nič mislila na razširjenje ulic, ki je pa vendar bilo že silno potrebno. Ulice, kakor so se razširile, se pa niso razširile s par krajcarji ali goldinarji, ampak tu je bilo treba veliko tisočakov — na stotine tisočakov — v roke vzeti. Občinski svet Ljubljanski, uvidevajoč, v kakih razmerah je mesto in da je takorekoč previdnost sama nekako mu v roko potisnila nadaljnjo usodo njegovo, njega razširjavo in napredek, si je bil v svesti, da mora storiti vse, kolikor se da storiti — ne da bi se preveč obremenila davčna zmožnost Ljubljanskega prebivalstva — da se mesto modernizuje, da postane vredno imena «deželno stolno mesto». Mislim. da bi se vsakdo občinskemu svetu bil moral smejati in da bi bila zgodovina morala slabo o njem soditi, ko bi bil tedaj sklenil, da naj se ostane pri tistih ozkih ulicah in pri onem načinu zazidavanja, kakor je bil v navadi do tedaj. Mestni občini Ljubljanski se torej ne more očitati, ako si je .najela posojila za taka večja javna dela, ki so se izvršila v interesu napredka mesta in v korist njegovega prebivalstva. Da se pa to ni moglo zgoditi brez zvišanja priklad, bo vsakdo, mislim, lahko sam izračunil, ne da bi mu bilo to še potreba posebej dokazovati. Ali, gospoda moja, te priklade se niso tako naložile, kakor bi bil želel občinski svet Ljubljanski, in kakor se je njemu zdelo, da bi bilo jedino pravično in v zmislu socijalnega davčnega zakonodaj st va. Občinski svet Ljubljanski je hotel namreč varovati siromaka, malega obrtnika in pred vsem hišne posestnike, ki so po potresu 1. 1895. zares prišli v velike kala-mitete. On je torej nameraval stvar urediti tako, da bi 390 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung ant 5. Mat 1899. c) 65.000 fl. für den Bau des städtischen Armenhauses; d) 20.000 fl. für den Bau eines Volksbades; e) l 20.000 fl. für die Pflasterung von Straßen, Gassen und Plätzen; f) 175.000 fl. für die Anlage neuer Straßen, Gassen und Plätze; g) 200.000 fl. für die Vergrößerung des Elektricitätswerkes. 2. ) Dieses Anlehen muss in fünfzig Jahren mit halbjährigen gleichen decursiven Annuitäten zurückgezahlt werden und darf der Percentsatz für die Verzinsung nicht mehr als 4'5°/o und für die Amortisirung nicht weniger als 0-54°/o betragen. 3. ) Es ist gestattet, dass Ersparungen, die nach Vollendung einer der vorstehend unter a) bis g) angeführten Herstellungen und Arbeiten als thatsächlich erzielt anzusehen sind, zur Deckung eines bei einem anderen dieser Posten etwa eingetretenen Abganges verwendet werden. 4. ) Der Landesausschuss wird beauftragt, diesen Beschlüssen die Allerhöchste Sanction zu erwirken.» Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Der Herr Abgeordnete Luckmann hat das Wort. Abgeordneter Xn du nanu: Wenn man auch mit der finanziellen Gebarung des Gemeinderathes nicht einverstanden ist, kann man doch nicht umhin, btefen Antrag, geradeso wie den Antrag bezüglich der unmittelbar vorhergehenden Vorlage, anzunehmen; man ist gewissermaßen in einer Zwangslage, da das Geld bereits ausgegeben ist. Man kann ja beispielsweise die Genehmigung zu einem Hauskaufe nicht verweigern, der schon vor neun Jahren erfolgt ist, für den die Gemeinde aber erst heute für gut befunden hat, die Genehmigung einzuholen. Auf mich macht es auch einen peinlichen Eindruck, wenn man Darlehen bewilligen soll für Auslageit, die schon geschehen sind, und für welche nachträglich der Landtag gewissermaßen die Verantwortung zu tragen hätte. Wir können jedoch die Genehmigung nicht verweigern, denn wir dürfen die vereheliche Stadtgemeinde Laibach nicht in Verlegenheit bringen. Ich möchte jedoch einige Bedenken geltend machen, und dazu zählt in erster Reihe die Besorgnis, dass die gegenwärtige Gemeindevertretung etwas gar zu feurig für den Fortschritt eingenommen ist; ich fürchte, dass sie über die Mittel der Stadt Anschaffungen macht und zu sehr dem Fortschritte huldigt. Ich bin etwas über 20 Jahre Mitglied des hohen Landtages und erinnere mich, dass vor ungefähr 20 Jahren Laibach keine Schulden und keine Umlagen hatte, ja die Stadt hatte sogar weniger als keine Umlagen; denn es bestand nur eine 10%ige Schulumlage, dagegen hatte man für den Normalschulfond gar keine Umlage, da Laibach seine Schulerfordernisse selbst deckte; die Umlage von 18% zum Normalschulfonde mussten alle bezahlen mit Ausnahme der Steuerträger von Laibach, diese zahlten nur 10 % Schulumlage und keine Normalschulumlage, folglich hatten sie im Vergleiche zu anderen Steuerträgern im Lande weniger als gar keine Gemeindeumlage. Seitdem haben sich die Verhältnisse geändert. Heute hat die Stadtgemeinde außer der Schuld aus dem Lotterie-anlehen noch zwei Millionen und einige hunderttausend Gulden Schulden. Man hat sehr viel gesprochen von productiven Anlagen. Ich muss anerkennen, dass beispielsweise die Ausgaben für die Wasserleitung, für die Kaserne und das Schlachthaus nothwendig und productiv waren. Viele andere Auslagen waren jedoch weniger nothwendig, und insbesondere betrachte ich die Errichtung eines Elektricitätswerkes um circa 650.000 fl. als wenig überlegt und geradezu als ein Unglück für die Gemeindefinanzen, was ich auch seinerzeit beim Einbringen des Projectes gesagt habe. Man sieht nicht nur bei anderen Städten, dass diese Beleuchtungsart die theuerste ist, sondern Lailach hat auch noch die theuerste Kohle von allen Städten Oesterreichs. Es ist daher eine Verschwendung, anstatt die Kohle direct zu verwenden, sie erst umzuwandeln in Dampf und diesen in Elektricität, welche weitgeleitet und nie voll ausgenützt wird. Das wird sich noch bitter rächen. Das Geld ist nun einmal ausgegeben, man kann dagegen nichts mehr thun, man muss die Bewilligung ertheilen; wir haben seinerzeit davor gewarnt und uns gegen die Verantwortung verwahrt. Nun ist jedoch zwischen den Zeilen des Berichtes zu lesen, dass noch große Dinge projectiert sind; cs heißt in der Vorlage, man werde mit 800.000 fl. nicht auskommen, die Stadtgemeinde werde noch größere Bedürfnisse haben. Ich muss anerkennen, dass das Erdbeben außerordentliche Bedürfnisse mit sich gebracht hat, aber ich glaube doch, es muss ein bisschen gebremst werden. Ich möchte darauf Hinweisen, dass die Steuerkraft der Stadtgemeinde nicht gestiegen ist. Die Hoffnung, dass Handel und Gewerbe aufblühen werden, hat sich bisher nicht bewahrheitet. Nach meinen über 30 Jahre reichenden Erfahrungen fühle ich, dass weder Handel noch Industrie int Gebiete der Stadt Laibach fortgeschritten sind, letztere ist im Gegentheile eher zurückgegangen, was wohl damit zusammenhängt, dass Laibach die theuerste Kohle von allen Städten in Oesterreich haben dürfte. Handel und Industrie der Stadt sind im Rückgänge; wenn Sie mir nicht glauben, so werden Sie doch den Steuerausweisen Glauben schenken, nach welchen die Steuern in der Stadt nicht gestiegen sind. Die Hauszinssteuer ist leider seit betn Erdbeben stark zurückgegangen, was nur insoferne zur Sache gehört, als dadurch ebenfalls die Umlagenbasis zurückgegangen ist. Es muss daher daran gedacht werden, wie weit das Können der Steuerträger reicht und wie wird man die steigenden Auslagen und Schulden decken? Man spricht immer vom Fremdenverkehre. Ja, dieser steigt leider in Laibach auch nicht und gibt auch nicht viel zu verdienen. Der Fremdenverkehr kann aber auch nicht steigen, wenn die Gemeindevertretung so exclusiv radical vorgeht, wie bisher. Welche Fremden sollen uns denn aufsuchen? Ein Italiener oder ein Deutscher wird sich nicht angezogen fühlen, wenn Sie so unduldsam sind, dass Sie z. B. den 8000 Deutschen in Laibach nicht einmal gönnen, dass auf den deutschen Schulen, die ihnen von der Regierung abgerungen wurden, eine deutsche Aufschrift existire. Wenn die Gemeindevertretung so unduldsam ist, dann darf man nicht glauben, dass sich die Deutschen angezogen fühlen. XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung out 5. Mai 1899. 389 se bo tam tudi nahajala dvorana za javne shode raznih društev in končno več stanovanj, katera se bodo dala v najem. Kakor nam je g. župan v finančnem odseku pojasnil, se bodo v omenjeni dvorani vršila v kratkem tudi predavanja o higijeniji, katera bodo obče pristopna. Neslo bo to poslopje po proračunu na leto 2150 gld. Za obrestovanje in anuitete pa bo treba 6400 gld. Seveda se stvar ne bo izplačevala, ampak zgradba je tako obče koristna, da jej ni ugovarjati. Dalje se bo za osemrazredno dekliško šolo in župnišče pri sv. Jakobu potrebovalo 100.000 gld. Da je ta zgradba nujna in potrebna, je obče znano. Samo troški šole so proračunjeni na okroglo 100.000 gld. Za župnišče pa se bo potrebovalo, kakor je razložil g. župan ljubljanski, kakih 30.000 gld., ker bodo prispevali pri tem župnišču tudi drugi faktorji. Finančni odsek je torej pripoznal, da so tudi te zgradbe, kakor sploh znano, v Ljubljani potrebne. Dalje se namerava zgraditi mestna ubožnica in ljudska ko pel j. Troški ubožne hiše so proračunjeni na 65.000 gld., troški ljudske kopelji pa na 20.000 gld. Ubožnica se namerava graditi v Vodmatu, in priredil se bo tudi vrt, na katerem bo ubožcem dana prilika delati. Ljudska kopelj, za katero je tudi že načrt gotov, se bo zidala na voglu med Prečnimi in Kolodvorskimi ulicami. Za kopanje s perilom vred se misli računiti samo 5 kr. za osebo, tako da bode ta kopelj tudi vsakemu ubožnemu meščanu pristopna. Taka kopelj je gotovo hvalevredna naprava in jo je tudi iz zdravstvenih razlogov pozdravljati. Dalje se namerava izdati za tlakanj e mestnih cest, ulic in trgov 120.000 gld. Površje znaša 23.810 m2 in ako se računi po 5 gld. 1 m2, znaša potrebščina 119.050 gld. ali okroglo 120.000 gld. Povdarjalo se je v finančnem odseku, da je tlakovanje mestnih cest, ulic in trgov posebno v Ljubljani velika potreba, ker je znano, da imamo silno veliko dežja. Kaki tlak se napravi, še ni določeno, namreč ali bo iz portirja, granita ali asfalta, to je še stvar razprave v mestnem zastopu. Na vsak način pa je gotovo, da je tlakovanje potrebno, kajti takoj se č ujej o pritožbe, ako se mora po mestu gaziti blato. Dalje se nameravajo napraviti tudi nove ceste, ulice in trgi, in sicer v prvi vrsti ulica od frančiškanske cerkve proti kolodvoru. Gotovo so te ulice neobhodno potrebne, posebno, ako se ozira na to, da se v kratkem prične v tistem kraju zidati justična palača. Potem je ravno v tistem kraju potrebna raz-širjatev Dolgih ulic in naprava vzporednih ulic, tako tudi podaljšanje Hilšerjevih ulic pri poslopju deželne vlade. Za to podaljšanje je mestna občina nasproti vladi že vezana. Dalje se hočejo tudi napraviti ulice za pešce od škofove pristave proti novi infanterijski vojašnici in naposled podolžne in prečne ulice na Prulah. Tudi tam je neobhodno potrebno, da se napravijo nove ulice. Vse te nove ulice, bodo stale s kanalizacijo vred po proračunu okoli 175.000 gld. Končno se hoče izdati za razširjenje elektrarne okroglih 200.000 gld. Za elektrarno se je izdalo 444.200 gld. Posojila pa je bilo za to dovoljenega samo 413.000 gld., tako da se je več izdalo za 31.200 gld. To investicijo je gotovo odobravati in raz- širjenje elektrarne se je izkazalo potrebno, ker se napravlja vedno več inštalacij. Tudi dva stroja ne zadostujeta več, ampak namerava se napraviti še tretji stroj za 350 do 400 konjskih sil. Potem se položi še en kabel in uredi akumulatorska baterija. Nadalje se bo tudi precej sile rabilo za električno železnico, katero se namerava že prihodnje leto oživotvoriti. Račun elektrarne je precej ugoden. Primanjkljaj se je lansko leto pokazal samo z 8000 gld., za letos pa je pro-računjen na 2216 gld. Ako se pomisli, da je prvo leto gotovo najneugodnejše za take naprave, se mora pritrditi, da je v obče elektrarna precej nesla in da je ta naprava bila potrebna in koristna. Ti sklepi občinskega sveta so se, kakor sem že prej omenil, storili z veliko večino in so bili pravilno razglašeni. Pritožil se ni nihče proti temu, in jaz mislim, da je zastop stolnega mesta v prvi vrsti poklican presojati, katere naprave so v mestu v resnici potrebne. Omenjam še, da ima mesto razun loterijskega posojila dolg 2,110.000 gld., ali med temi 2,110.000 gld. se nahaja 1,000.000, ki zadeva regulacijske namene in podpore po potresu poškodovanim, tako da torej preostaje še 1,110.000 gld. Od tega zneska spada pa 429.000 gld. na topničarsko vojašnico, na elektrarno 410 000 gld., na dolenjsko železnico, šole in mesarski most 126 000 gld., kar znaša vse skupaj 1,035.000 gld. Od leta 1901 bo sicer mesto imelo več plačevati kakih 25- do 35.000 gld., vendar je finančni odsek priznaval, daje finančno stanje mesta ljubljanskega precej ugodno, da je po letošnjem proračunu prebitka 49.800 gld. in da bo tedaj mesto tudi pozneje moglo izhajati brez povišanja priklad, ako tudi pride do višjega plačila 25- do 35.000 gld., katero sem prej omenil. Po teh opazkah mi je čast predlagati v imenu finančnega odseka: «Visoki deželni zbor skleni : 1. ) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoli najeti posojilo v znesku 800.000 gld., in sicer: a) 120.000 za gradnjo Mestnega doma; b) 100.000 gld. za gradnjo osemrazredne slovenske dekliške šole in župnišča pri sv. Jakobu; c) 65.000 gld. za gradnjo mestne ubožnice; d) 20.000 gld. za gradnjo ljudske kopeli; e) 120.000 gld. za tlakovanje cest, ulic in trgov; f) 175.000 gld. za napravo novih cest, ulic in trgov; g) 200.000 gld. za povečanje elektrarne. 2. ) To posojilo se mora vrniti v petdesetih letih s poluletnimi, jednakimi dekurzivnimi anuitetami ter obrestna mera za obrestovanje ne sme znašati več nego 4'5 % in za amortizovanje ne manj nego 0-54°/o- 3. ) Se dovoli, da se prihranke, ki se bodo po dovrši tv i katere gori pod a) do g) navedenih naprav in del dejansko dosegli, porabi v pokritje primanjkljaja, ki bi se morebiti pokazal pri kateri drugi teh točk. 4. ) Deželnemu odboru se naroča, da izposluje tem sklepom Najvišje potrjenje. 1.) Der Landeshauptstadt Laibach wird die Aufnahme eines Anlehens von 800.000 fl. bewilligt, und zwar: a) 120.000 fl. für den Bau des «Mestni dom»; b) 100.000 fl. für den Bau der achtclafsigen slovenischeu Mädchenschule uud des Psarrhofes zu St. Jakob; 388 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung um 5. Mai 1899. Ker obstoji predlog finančnega odseka iz več točk, treba je še glasovanja v celoti. Gospodje, ki glasujejo za vse te predloge v celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj nam je še glasovati o resoluciji gospoda poslanca Pfeiferja, ki se glasi: «Deželni zbor skleni: Z ozirom na to, da vasi- Vinavas, Pristava, Mihovec, Konec, Koroška vas, Jurnavas in Grm stroške priklopljenja k vodovodu za Novo mesto in okolico s 60.000 gld., pa tudi vsakoletnih obratnih stroškov s 1450 gld. sedaj ne zmagajo, se deželnemu odboru naroča, da po deželnem inženirju preišče razmere v ondotnih vaseh, da potem izdela načrte, kako bi se dotični kraji preskrbeli s pitno vodo.» Gospodje, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je sedma točka dnevnega reda rešena. Na vrsto pride točka: 8. Ustno poročilo finančnega odseka glede najetja posojila v znesku 32.000 gld. za mestno občino ljubljansko v s vrli o delnega pokritja neke kupnine (k prilogi 55.). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme timt 32.000 sl. für die Stadtgemeinde Laibach behufs theilweiser Deckung eines Kanfschil-linges (zur Beilage 55). Poročevalec Višnikar: Visoki deželni zbor! Mestna občina Ljubljanska prosi, da se jej dovoli najetje posojila v znesku 32.000 gld. Mestna občina je bila že dne 11. oktobra 1890 soglasno sklenila, da nakupi Galletovo hišo na Mestnem trgu za 48.000 gld. 16.000 gld. je že plačala iz loterijskega posojila, kar je bilo že odobreno, in sedaj gre še za to, kako pokriti ostanek 32.000 gld. Za ta ostanek je prevzela mestna občina dve terjatvi mestne hranilnice ljubljanske v'znesku 12.000 in 20.000 gld. •— Takrat se najetje tega posojila ni odobrilo in šele letos je dne 28. februarija sklenil občinski svet, da se prosi visoki deželni zbor, da se posojilo v tem znesku odobri. Dotični sklep se je pravilno razglasil in proti njemu ni bilo nikakega ugovora. Stvar je v meritoričnem oziru že dognana, in mesto je prevzelo hišo. Torej danes nič drugega ne kaže, kakor da se sklepu mestnega zastopa pritrdi, in finančni odsek torej predlaga: «Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1.) Stolnemu mestu Ljubljani se dovoljuje v delno pokritje kupnine v znesku 48.000 gld. za nakup Gal-letove hiše na Mestnem trgu št. 2 najetje posojila v znesku 32.000 gld., oziroma se pritrjuje, da je mestna občina ljubljanska za pokritje ostale kupnine v znesku 32.000 gld. prevzela v svojo plačilno obljubo terjatvi mestne hranilnice v Ljubljani iz zadolžnic z dne 6. in 23. decembra 1890. 1. v znesku 12.000 gld. in 20.000 gld. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1) Der Landeshauptstadt Laibach wird zur theilweisen Begleichung des Kaufschillinges per 48.000 fl. für den Ankauf des Galle'schen Hauses, Rathhausplatz Nr. 2, die Aufnahme eines Darlehens per 32.000 fl. bewilligt, beziehungsweise der Uebernahme der Forderungen der städtischen Sparcasfe in Laibach aus den Schuldscheinen vom 6. und 23. December 1890 per 12.000 fl. und 20.000 fl. in das Zahlnngsversprechen der Stadtgemeinde Laibach zur Deckung des Kaufschillingsrestes per 32.000 fl. die Zustimmung ertheilt.» «2.) Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Naj višje potrjenje. 2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Beschlusse die Allerhöchste Sanction zu erwirken.» Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogoma finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljnja točka je: 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede najetja posojila v znesku 800.000 gld. za deželno stolno mesto Ljubljano (k prilogi 54.). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme eines Anlehens timt 800.000 fl. für die Landeshauptstadt Laibach (zur Beilage 54). Poročevalec Višnikar: Dalje mi je poročati o prošnji deželnega stolnega mesta Ljubljane za najetje posojila v znesku 800.000 gld. Kakor je razvidno in natančno razloženo v prilogi deželnega odbora št. 54., rabi mestni zästop to posojilo za potrebščine, katere so navedene v tej prilogi. Dotični sklep občinskega sveta z dne 24. j an u arij a t. 1. storil se je s kvalificirano večino glasov in se je pravilno razglasil. Mesto bo potrebovalo prvič za Mestni dom 120.000 gld. Kakor znano, je Mestni dom že pod streho. Ondi se namerava nastaniti 30 mož varnostne straže in 20 mož prostovoljne gasilne straže, dalje vse shrambe za prostovoljno gasilno društvo, shrambe in delav-; nice za vodovod in elektrarno in potem postaja rešil-i nega društva, katero se hoče ustanoviti. Razun tega XVI. seja dne .5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 387 Poslanec Povše: Visoki zbor! Gospod predgovornik zahteva pojasnila od poročevalca deželnoodborskega v nekterih zadevah, stvareh, za katere se ravno sedaj razprava vrši v ti visoki zbornici. Kot poslanec novomeškega okraja umevno je, da je izrazil željo, da bi bile tudi nadaljnje vasi občine Stopiče in Podgrad deležne dobrote dobre, zdrave pitne vode. Deželni odbor je gotovo v tem pogledu storil svojo dolžnost, ker je deželnemu stavbnemu uradu naročil, da glede projekta stvar tako uravna in izdela, da bo v bodočnosti omogočeno priklopiti na ta vodovod tudi te vasi. Gospod poslanec pa je iz poročila deželnega odbora se moral gotovo prepričati, da pa nikdar ni mogoče preskrbeti gorenjih vasi takozvane Podgrajske pokrajine s tem vodovodom, kajti le stroji, ki bodo vodo črpali in vzdigovali v 350 m višje ležeče vasi, provzročili bi tako ogromne stroške, da bi daleko presegali vse predpisane davke dotičnih vasi. Ako je deželni odbor tudi vedel, kako malo so hotele dotične občine za vodovod prispevati, ko se je prepričati mogel iz njih izjav, da so se izrekle, da ne dajo čisto nič ali pa da hočejo ženerozno prispevati 2%, ko celo najubožneje kraške občine prevzamejo 20 do 25 °/0 troskov od potrebščine za napravo vode. Jasno mora biti gospodu predgovorniku tovarišu prijatelju Pfeiferju, da je deželnemu odboru bilo naravnost odkazano, kaj ima storiti, namreč da za sedaj ni nadaljevati, ampak po sklepu deželnega zbora z leta 1897. staviti svoje konkretne predloge. Bodi s tem torej to vprašanje rešeno. Gospod poslanec je tudi omenil, da ne bi bilo samo vzeti v skrb dotičnih mlinarjev, ampak tudi podgrajsko prebivalstvo, da ne bodo, če bo voda odvzeta, morali zato še dalje v mlin nositi, kakor doslej. Gospod poslanec in vsi prebivalci morejo biti pomirjeni , da bo deželni odbor vestno, natančno in nadrobno vse proučil in se zavedal dolžnosti, da varuje > vse prebivalstvo, ki ima kak interes v dotičnem okraju. Gospodu poslancu pa bodi v pojasnilo povedano sledeče : Kakor je že gospod referent pri poročevalčevi mizi naznanil, se je izmerila voda po dolgotrajni suši po zimi, ko ni bilo snega, katerega je zdaj v lepem Majniku le preveč, torej v dobi, o kateri se sme trditi, da je voda imela svoj minimum, in izmerilo se je, da prihaja iz dotičnega studenca v sekundi 34 litrov vode in potem je še vsa Težka voda, od katere se mora vzeti, da bo dajala v sekundi 220 litrov najmanj. Ako je gospod poslanec to zasledoval, je lahko videl, da bo v sekundi 4-6 litra, torej nekaj nad 41/2 1 na sekundo zadostovalo za oskrbovanje vseh prebivalcev, ki imajo tega vodovoda deležni postati. Ako vzamemo 220 litrov kot minimum, ki ga bo dala Težka voda, moramo priznati, da se poslužujem domačega izreka, da je 41/2 1 pri 220 1 kakor kaplja v morju. Gotovo pa ima tudi pri prav izvrstnih mehaničnih napravah množina 4 1/2 1 nekaj efekta. Toda pri naših mlinih, o kterih se sme trditi, da izkoriščajo komaj 20 °/0 prave vodne sile, se mora reči in mora gospod poslanec priznati, da teh 41/2 1 pri 220 1 ni upoštevati. Bodi pa gospodu poslancu in volilnem njegovim v popolno pomnjenje povedana druga tehnično dognana stvar, da bosta oba mlina imela veliko več vode, kakor jo imata danes, kajti deželni hidrotehnik je natanko preiskal «latvico» dotičnega potoka in ko je pri izvirniku izmeril vodo, potem pa pri prvem in drugem mlinu, je že pri prvem mlinu našel, da je vode veliko manj kakor pri izvirniku in še manj pa iz drugega mlina, in sicer zato, ker se nahajajo v potoku požiralniki. Vsaj se vidijo popolni vrtinci, ki jemljejo vodo v zemljo in našel je tudi inžener, da se voda izgublja v kamenito ozemlje. V projektu je pa za to poskrbljeno, da se bodo požiralniki zadelali s kamenjem in šlo se bo stvari na sled, napravile se bodo podloge betonirane ali iz cementa, tako da smemo z mirnostjo računiti, da bo potem šlo še več vode na mlin kakor doslej. Iz teh ozirov mislim, da je gospod poslanec Pfeifer lahko popolnoma pomirjen in da bo lahko ljudstvu pojasnil, da je za mlinarsko obrt preskrbljeno in sploh da ne bo nič trpelo škode. V drugem oziru pa le priporočam, da visoka zbornica nespremenjeno sprejme predlog deželnega odbora, oziroma predlog, ki je zdaj stavljen po gospodu poročevalcu finančnega odseka. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Berichterstatter Ritter Von Langer: Der Herr Landesausschussbeisitzer Podse hat auf die Bedenken des Herrn Abgeordneten Pfeifer in so ausführlicher und sachlicher Weise erwidert, dass ich glaube, nicht mehr nöthig zu haben, darauf weiter einzugehen, da ich eben nur das wiederholen müsste, was der Herr Landes-j ausschussreferent in technischer Beziehung so richtig dargelegt hat. Was jedoch die Resolution des Herrn Abgeordneten Pfeifer betrifft, so halte ich dieselbe für berechtigt, da es ja thatsächlich in der dortigen Gegend nothwendig wäre, eine oder die andere Cisterne zu errichten. Ich habe daher die Ehre, die Resolution Pfeifer zu unterstützen. Im übrigen kann ich nur nochmals die Herren ersuchen, die Anträge des Finanzausschusses anzunehmen, um endlich dieses Werk zur Ausführung zu bringen, ein Werk, welches zum wirtschaftlichen und gesundheitlichen Segen der Stadt Rudolfswert und ihrer Umgebung gereichen wird. Deželni glavar: Prosim torej glasovati. Ker je gospod poročevalec predloge prebral in ker jili ima visoka zbornica tiskane pred sabo, menim, da ne bo treba o vsakem posebej glasovati. (Klici: — Rufe: «Ni treba!») Prosim torej gospode, ki pritrjujejo vsem šestim predlogom finančnega odseka, da izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 386 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. Tedaj ne bodem ponavljal teh razlogov, ampak opozarjati hočem visoko zbornico na peticijo, ki jo je vložila šmikel-stopiška občina pri poljedelskem mini-sterstvu ter prosila, da se vasi Stopiče, Plemberg, Dolenja in Gorenja Težka voda — tako imenovana druga ali stopiška skupina — potem vasi Vinavas, Pristava, Mehovec, Konec, Koroška Vas, Grm, J urna Vas — tako imenovana tretja ali vinavaška skupina — spravijo v zvezo z glavnim novomeškim vodovodom. Poleg drugih razlogov navajajo v prošnji, da se pečajo z živinorejo, osobito odkar jim je nesrečna trtna uš uničila vinograde, da pogostoma oh času suše primanjkuje vode, tako da morajo prodati svojo živino pod vrednostjo. Ker je vprašanje naprave vodovoda za Novo mesto in okolico, oziroma razširjenje tega vodovoda na drugo in tretjo skupino (Stopiče-Vinavas), velike važnosti, podal sem se v ondotne kraje, da tam poizvedujem o tej zadevi. Morebiti ustreženi visoki zbornici, ako povem, kar sem tam čul. Ljudje druge skupine bi sicer želeli vodovod, boje se pa stroškov naprave, oziroma vzdrževanja, kar hi jim nalagalo novih naklad, ko imajo že sedanjih dovolj. V novomeško skupino spadajoče vasi: Beršlin, Kandija, Žabja Vas, Smihelj, Jedinščina, Gotna Vas in Germošnjice — kakor je povdarjal gospod poročevalec — ne bodo zadeli nobeni stroški, ker je vseh 22 °/0 prispevka udeležencev te skupine prevzela požrtvovalna novomeška občina, tako, da po besedah gospoda predgovornika bodo omenjene vasi proste 22°/0 prispevka. V skrbeh so ljudje radi mlinov, da ne bi mogli mlini toliko mleti, kakor dosedaj ali da bi morebiti prenehal delovati kak mlin, če bi se zmanjšala vodna sila vsled vodovoda, zlasti ob hudi suši. Prebivalcem župnije Podgrad mlava žita že sedaj prizadeva mnogo sitnosti, ker morajo ljudje nositi žito 11/2 ure daleč v mlin; če bi pa morda kak mlin, in sicer kateri naj-bližnjih, bolj počasi mlel, bi ljudje, ki potrebujejo te mline, še več časa zgubili, ker bi morali dve uri ali pa še dalje v druge mline nositi žito, ali toliko dalje čakati na mletev; tedaj prosijo, da se jim da nadomestilo za slučaj, če bi mlava bila otežkočena ali prikrajšana vsled pomanjšanja vodne sile pri ostalih mlinih. Mlinarje je lahko odškodovati, ako mlini vsled pomanjšanja vodne sile ne bi mogli toliko mleti kakor dosedaj; gospodarji pa, ki nosijo žito v take mline, menijo, da bi tudi njim šla odškodnina, oziroma nadomestilo za slučaj prikrajšane mletve. Bojazen, da se utegne zmanjšati vodna sila ter s tem prikrajšati mletev, nastala je iz neke nezaupnosti, katero imajo ljudje večkrat do kakšne nove naprave, in iz slovenskega besedila priloge 52. na strani 2., kjer se bere: «da odpadejo drage vodne zgradbe (nabiralnik za vodo, jez, kanal za dovajanje vode itd.), kakor tudi da se znižajo odkupnine za mline, odškodnine za vodno silo itd., če se upelje vršba z motorjem» (t. j., če se opusti vršba z vodno silo). Po nemškem besedilu pa: «Infolge Wegfalles der kostspieligen Wasserbauten (Sammelteich, Wehr, Werkscanal ic.) sowie Vermeidung von Mühlen-Einlösungen und Wasserkrastentschädigung» . . . odpadejo drage vodne zgradbe ter odkupnine za mline in odškodnine za vodno silo, med tem ko po slovenskem besedilu ne odpadejo odkupnine in odškodnine za mline in vodno silo, ampak se znižajo, kar je gotovo velik razloček, tako da po nemškem besedilu — ako prav razumem — ne bo treba plačati nobene odškodnine ne za mline ne za vodno silo. Z ozirom na to razliko med slovenskim in nemškim besedilom prosim današnjega gospoda poročevalca, oziroma gospoda referenta v deželnem odboru, pojasnila, katero besedilo je pravo? Ali se bo zmanjšala vodna sila? Od tega odgovora je potem odvisno, če treba staviti kak predlog za slučaj pomanjšane vodne sile, oziroma prikrajšane mletve, da se odškoduje prizadete udeležence. — Po današnjem nasvetu torej dobi vodovod skupina Novo mesto, Beršlin, Kandija, Žabja vas, Šmihel, Jedinščina, Gotna Vas, Germošnjice; za Stopiško ali drugo skupščino prihrani se prostor za morebitno svoje-časno zvezo s prvo skupino. Kar se tiče tretje skupine—-Vinavaške, ta sicer tudi želi, da bi se iz glavnega vodovoda napeljala postranska cev preko državne ceste do bližine Koroške vasi; ako pa to sedaj ne bi bilo mogoče radi prevelikih stroškov, ki bi znašali, in sicer 60.000 gld. za napravo in pa 1450 gld. vsako leto za obrat, prosi ta skupina, da bi se ji napravili vodnjaki in napajališča v Podgrajski župniji. V obližju vasi Konec se nahaja voda, živa ali neživa se ne ve — z imenom «v groti». Iz «gr o te» bi se utegnilo pridobiti dovolj vode, pitne in napajalne, za vasi Vinavas, Konec in morebiti tudi Grm. Za vasi Pristava in Mehovec bi se utegnila voda pridobiti v vasi Pristava, kjer je že sedaj ob cesti obokan prostor, kjer se nekoliko vode nahaja. Tudi v gozdu blizo Pristave dobiti je včasih vode — utegnilo bi se tu še več vode najti, če bi se glo-bočje preiskavah). Za vasi Koroška vas in Jurnavas ni znanih nobenih krajev, kjer bi se sumilo, da bi se utegnila voda najti; pomagalo bi se le z vodnjaki. Ker se tedaj nahaja v ondotnih krajih nekaj vode, ki jo je treba spraviti na dan, stavim sledečo resolucijo: «Deželni zbor skleni: V ozirom na to, da vasi Vinavas, Pristava, Mihovec, Konec, Koroška vas, Jurnavas in Grm stroške priklopljenja k vodovodu za Novo mesto in okolico s 60.000 gld., pa tudi vsakoletnih obratnih stroškov s 1450 gld. sedaj ne zmagajo, se deželnemu odboru naroča, da po deželnem inženirju preišče razmere v ondotnih vaseh, da potem izdela načrte, kako bi se dotični kraji preskrbeli s pitno vodo.» Sicer pa glasujem za današnje predloge. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Pfeiferja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec Povše ima besedo. 385 XVI. seja dne 5. maja 1899. — geben. Das Bauamt hat nun einen technisch außerordentlich gründlichen Bericht geliefert und ist zu folgenden Grund-überzengungen gelangt. Die Ausführung des Projectes Hrasky ist möglich, der Turbiuenbetrieb, der Wasserbetrieb ist auch möglich, jedoch ist derselbe im Verhältnisse zu einem Motoreubetriebe sehr theuer, indem zur Sicherung ein Wasserteich gebaut werden müsste, in welchem das Wasser gesammelt würde, um von da aus der Turbine und dann den unten liegenden Mühlen zugeführt zu werden. Das Bauamt hat ausgerechnet, dass, falls statt des Wasserbetriebes der Motorenbetrieb eingesetzt würde, in welchem Falle man absehen könnte von Mühleueiulösungen, von Wasserkraftentschüdigungeu, von einer großen Gruud-ablösung, die ganze Anlage um volle 37.000 fl. billiger kommen, demnach nur 150.000 fl. kosten würde. Dieser Bericht wurde vom Landesausschusse au das Ministerium geschickt, welches im Prineip mit dem Projeete einverstanden war und sich weiters bereit erklärte, statt der 40 %, zu welchen das Ministerium gleich anfangs bereit war, 48 % beizusteuern, falls der Motoreubetrieb in Anwendung käme. Allerdings haben die Motorenbetriebe den Nachtheil, dass die Regiekosten, welche aus die Interessenten fallen, größer werden. Dieselben würden sich um 800 fl. jährlich vergrößern. Nun sind vom Ackerbanmiuisterium außer Rudolfswert noch mehrere Ortschaften einbezogen worden, und zwar Werschlin, Kandia, Froschdorf, St. Michael, Jedin-sciua, Gotendorf und Tschermoschnitz. Das Ackerbaumiui-sterium hat in Hinblick auf die übrigen Ortschaften aber vor allem ausdrücklich verlangt, dass vor Einbeziehung derselben dahin zu trachten sei, dass sie sich mit dem Anschlüsse einverstanden erklären. Das Einverständnis der Ortschaften Stopite und Plemberg war nicht zu erreichen, auch nicht das Einverständnis, die Jnteressentenbeiträge zu leisten. Da jedoch anzunehmen war, dass sich jene Ortschaften vielleicht einmal in späterer Zeit dazu entschließen, hat das Ackerbanmiuisterium verlangt, dass die Maschiueu-lnge derart eingerichtet werden soll, dass eine Anknppelung zur weitere» Wasserversorgung möglich sei. Doch würde eine derartige Erweiterung der Wasserleitung 25.000 fl. kosten. Was aber die anderen Ortschaften betrifft, nämlich die zwei Stunden entfernten Ortschaften Karndorf und Weiudorf, so wünschen sie gar nicht die Wasserleitung, erklären auch keine Jnteressentenbeiträge zu leisten, sie wünschen vielmehr einige Cisterneu oder so etwas dergleichen. Die Beisteuer zu den jährlichen Regiekosten würde für sie ungefähr 1400 fl. betragen, eine Summe, die nicht erreichbar ist. Ich erwähne diese Ortschaften nur aus dem Grunde, weil sie in den Arten vorkommen. Dagegen haben sich die in der Vorlage genannten Ortschaften nicht nur mit der Wasserversorgung einverstanden erklärt, sondern auch Jn-teresseuteubeiträge zu leisten, und eben, als die Verhandlungen diesfalls gepflogen wurden, hat die Stadtgemeinde Rudolfswert au ben Landesausschuss eine Eingabe gerichtet, in welcher sie erklärt, dass sie gern bereit fei, sämmtliche 22 % jgen Jnteressentenbeiträge auf sich zu nehmen. Dadurch ist der Beitrag der Interessenten seitens Rudolfswert und Umgebung durch Rudolfswert selbst gesichert, umsomehr als in der Gemeiudesitzuug vom 28. April der einhellige XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. Beschluss gefasst wurde, dass die Stadt die vollen auf die Interessenten entfallenden 22% übernimmt. Die Jnter-esseuteubeiträge sind auf diese Weise nicht nur zweifellos gesichert, sondern durch die Opferwilligkeit der Stadt Rudolfswert auch der Beweis erbracht, wie sehr es im vitalsten Interesse der Stadt liegt, zu einer Wasserversorgung zu gelangen. In diesem Sinne stelle ich folgenden Antrag: (bere: — liegt:) «Der Landtag wolle beschließen: 1. ) Der Ban der Wasserleitung für Rudolfswert, Werschlin, Kandia, Froschdorf, St. Michael, Jedinscina, Gotendorf und Tschermoschnitz wird als ein aus Laudes-mittelu zu unterstützendes Unternehmen unter der Voraussetzung erklärt, dass zu den auf 155.000 fl. veranschlagten Kosten der Staat 48 %, das Land 30 % und die betheiligten Gemeinden 22% beitragen. 2. ) Das hiezu von Professor Hrasky verfasste Project wird mit der principiellen Abänderung genehmigt, dass von der hierin beantragten Ausnützung der Wasserkraft des Schwerenbaches für den Pumpenbetrieb Umgang genommen und die entfallenden Turbinen durch Benzin-Motoren ersetzt werden. 3. ) Bei der Anssührung des Maschinenhauses ist auf ben allfälligen Anschluss der Wasserleitung für die Ortschaften Stopice, Plemberg, Ober- und Unter-Schwerenbach Rücksicht zu nehmen und Raum für die Aufstellung der hiezu nothwendigen Pumpeu-Garnitureu zu reserviren. 4. ) Von der Ausdehnung der WasserversorgungsAnlage auf die Ortschaften Weiudorf, Pristava, Michovec, Kouec, Karndorf, Jurudorf und Germ ist dermalen abzusehen. 5. ) Unter allen Umständen behält sich jedoch das Land auf die Vergebung und Ausführung der Arbeiten, Beistellung der Bauleitung, sowie die seinerzeitige Erhaltung und den Betrieb der Anlage, einvernehmlich mit der k. k. Landesregierung die weitgehendste Einflussnahme vor. 6. ) Da es sich um kein aus Landesmitteln auszuführendes, sondern um ein seitens des Landes zu unterstützendes Unternehmen handelt, wird von einem bezüglichen Landesgesetze Umgang genommen.» Ich ersuche die Herren, die Anträge des Finauzaus-schnsses anzunehmen. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Visoka zbornica! Presltvbovanje Novega mesta in okolice z dobro pitno vodo razpravljalo se je že večkrat v tej visoki zbornici ter naglašala potreba, da se zvrši to podjetje, kakor hitro mogoče, iz narodnogospodarskih in zdravstvenih ozirov. Gospod poročevalec skliceval se je danes na sejo deželnega zbora z dne 2. marcija 1897, v kateri se je sklenila naprava vodovoda za Novo mesto in okolico, ter ob jednem povdarjal potrebo tega vodovoda, katero tudi jaz rad priznavam. 384 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung n m 5. Mal 1899. 1. ) für einen Ausfluss aus dem Waschzimmer ...................■ . . . 12 fl. — kr. 2. ) für die Regenerationsarbeit int Weingarten in Stadtberg............... 224 » — » 3. ) für die Umwandlung eines ehemaligen Hundestalles in eine Gerüthe- kammer................................150 - — » 4. ) für einen Auslaufplatz für das Jungvieh..............................80 » —■ » 5. ) für den Stallbau . . . . , 2142 » 32 * in Summe . . . 2608 fl. 32 kr. Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj nam je še glasovati o I. in II. resoluciji finančnega odseka. Ali se želi, da se resoluciji še enkrat prečitata? (Klici: — Rnfe: «Ni treba!») Ker ne, prosim torej glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji I., izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Gospodje, ki pritrjujejo resoluciji II., izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Je tudi sprejeta in s tem je rešena 6. točka dnevnega reda. Daljna točka je: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o nameravanem vodovodu za Novomesto in okolico (k prilogi 52.). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die projectirte Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung (zur Beilage 52). Berichterstatter Ritter von Langer: Ueber die Frage der Dringlichkeit der Wasserleitung und der Wasserversorgung von Rudolfswert und Umgebung halte ich mich zu sprechen für enthoben, indem es ohnehin allgemein nicht nur in Kram, sondern auch in außerhalb Krams stehenden Kreisen bekannt ist, in welcher Calamität in dieser Richtung sich die dortige Bevölkerung befindet. Dank der Gewogenheit der hohen Regierung, dank der Objectivitüt seitens des Landesansschusses sind wir nun in der Lage, diese Frage der Lösnng entgegenzubringen. Wir stehen heute conform der in Berathung stehenden Vorlage auf der Grundlage des Landtagsbeschlusses vom 2. März 1897, welcher in dieser Richtung ausschlaggebend ist und bestimmt, dass das Land zu sä mmt lich en Kosten der projeetirteu Wasserleitung von Rudolfswert und Umgebung unter der Bedingung 30% beisteuert, dass der Staat 40 % zuschießt Ein Gegenantrag oder vielmehr ein Amendement, dahingehend, dass das Land nur 30% der damals in Aussicht genommenen Bausumme von 120.000 fl. beisteuern möge, wurde abgelehnt und damit nochmals bekräftigt, dass es sich um 30% nicht von 120.000 fl , sondern um 30% der säm m tlichen Kosten des Baues der projeetirten Wasserleitung dem Landtage handelte. Auf Grundlage dieses Beschlusses stehen wir und danach hat der Landesausschuss sein Vorgehen eingerichtet. Der Landesausschuss hat sich vor allem an die hohe Regierung gewendet, um von ihr die Zusicherung eines Beitrages zu erhallen, und anderseits, um von ihr die Zustimmung zu dem vorliegenden Projeele zu erreichen. Damit komme ich nun auf den technischen und finanziellen Theil der Vorlage zu sprechen. Das Ackerbauministerium hat auf die Eingabe des Landesausschusses hin einige Ergänzungen verlangt, insbesondere über die Berechnung der Baukosten, ferner begehrte es, dass mehr Viehtränken eingesetzt werden, weiters dass die Wasserleitung ausgedehnt werde gegen den Bahnhof und dass die Lagen um denselben ebenso auch der Ort Werschlin in die Wasserversorgung einbezogen werden, welche früher nicht einbezogen waren. Darauf hat der Landesausschuss den ehemaligen Landesingenieur, den jetzigen Professor Hrasky, der das ursprüngliche Project gemacht hat, ersucht, ein neues Project zu liefern, d. h. eine Umarbeitung des früheren Projectes. Damals ist die Frage neuerlich tientilirt worden, ob genügend Wasser vorhanden sei, welche Frage allerdings bei einer Wasserleitung etwas Beklemmendes hat. Ich muss gleich zur Aufklärung bemerken, dass es sich nie darum gehandelt hat, ob genügend Nutzwasser vorhanden ist, indem die Nutzwasserquelle eine Stärke von 34% 1 per Secunde ausweist, was für eine Bevölkerung von 35.000 Menschen genügen würde, während thatsächlich hier für Rudolfswert und Umgebung nur 4'6 1 per Secunde in Anspruch genommen wird. Es hat sich bei der Frage um die Ergiebigkeit der Quelle vielmehr darum gehandelt, ob der Wasser be trieb , der Turbinenbetrieb, eingeführt werden kann oder nicht. Von den Sachverständigen wurde berechnet, dass der Turbinenbetrieb bei einem Quantum von 210 Secundenliter eingeführt werden kann, thatsächlich aber hat das Wasserqnantum der Quelle, welche benützt werden soll, eine Secundenquantitüt von durchschnittlich 217 1. Denn bei der ersten Messung ergab sich eine Quantität von 230 1 und bei der zweiten Messung, die bei der allergrößten Dürre vorgenommen wurde, wie sie höchst selten vorkommt, nämlich jetzt nach dem schnee-und niederschlaglosen Winter, eine Quantität von 202 1. Das Project des Professors Hrasky — das frühere wollte ich nur anführen, um über die Wasserquantitätsfrage hinauszukommen — lautete auf einen Kostenaufwand von 187.000 fl. Dem Laudesausschusse ist es nun aufgefallen, dass, wenn auch einige Ortschaften einbezogen und mehr Viehtränken projectirt wurden, eine solche Differenz vorhanden sein könne, zwischen dem 1. und 2. Project, und er hat daher dem Bauamte diese Arbeit zur Revision über- XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung mn 5. Mm 1899. 383 rechnet. Es erscheint sohin das Erfordernis des Capitels II mit . . . . . . . . ................1160 fl begründet, und ich bitte nun um die Annahme dieses Betrages. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel III -Betriebskosten für die einzelnen Wirtschaftszweige». Titel 1 «Weinbau». Die früher erwähnten 214 fl. für die Erzeugung des petiotisirten Weines waren früher immer in diesem Titel enthalten. Nachdem nun aber dieser Betrag in das Capitel II eingesetzt wurde, so muss er hier in Abzug gebracht werden. Dies ist in der Vorlage des Landes-ausschusfes nicht geschehen, und infolgedessen hat der Finanzausschuss die entsprechende Correctur vorgenommen, so dass § a des Titels 1 nicht mit 1380 fl., sondern bloß mit 1166 fl. einzusetzen ist. Infolgedessen beträgt das gesammte Erfordernis des Titels 1 statt 2804 fl. bloß 2590 fl. Dabei muss ich noch bemerken, dass ein nicht verwendeter Credit vom vorigen Jahre für Rigolen der Weingärten per 224 fl. prolong!rt werden soll, welchen Antrag ich jedoch am Schlüsse stellen werde. Jetzt beantrage ich Titel 1 mit......................................... 2590 fl. zu bewilligen. (Obvelja. — Angenommen.) Im Titel 2 -Ackerbau» ist der Betrag von 1045 fl. in § a als nicht begründet angesehen und bloß 945 fl. eingesetzt worden. Demnach wird das Gesammterfordernis des Titel 2 vom Ausschüsse statt mit 1284 fl. bloß mit............................................1184 ft.' beantragt. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 3................................... 189 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 4....................................310 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 5 .................................. 340 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 6 -Viehzucht». Hier muss ich Aufklärung geben über den zu bauenden Stall. Im vorigen Jahre sind 3000 fl. bewilligt worden für den Bau eines Stalles, und zwar gemäß dem Beschlusse der Enquete, wonach der Rübenkeller in einen Stall umzuwandeln sei. Bezüglich dessen wurde ein Plan gemacht und dem Landtage vorgelegt. Auf den Antrag des Abgeordneten Lenarčič wurde dann beschlosfeu, dass die Kosten der Bau-führung nochmals revidirt werden mögen, um mit einer billigeren Summe das Anslangen zu finden. Bei dieser Gelegenheit hat nun der dazu beauftragte Landesingenieur den dortigen Keller genauer angesehen und gefunden, dass einzelne Pfeiler des inneren Mauerwerkes geborsten und mit Eisen zusammengehalten sind. Er sprach sich deshalb dahin ans, dass man lieber den oberen Theil des Gebäudes, einen früheren Schupfen, zu einem Stalle adaptiren möge, da diesfalls die Kosten nicht größer sein würden, als bei Adaptirung des Kellers. Voriges Jahr ist die Düngerstätte gebaut worden, und infolgedessen ist noch ein Credit von 2142 fl. 32 kr. für den Stall übrig geblieben. Zudem müsste noch ein Schupfen gebaut werden, und infolgedessen ist auch im Capitel V ein Betrag von 300 st. eingesetzt worden. Nach dem Voranschlags des Ingenieurs tvürde aber kein neuer Schupfen aufgebaut, sondern der bestehende und dann leere Stall in einen Schupfen umgewandelt werden, was an Kosten ungefähr 300 fl. ausmacht. Ich mache hier den Laudesausschuss jetzt schon aufmerksam, dass, wenn der Stall in einen Schupfen umgewandelt werden soll, die Gerüthe, welche hinein gestellt werden, infolge der bestehenden Feuchtigkeit und des nicht genügend bestehenden Durchzuges der Luft und der daraus hervorgehenden Dumpfigkeit des Locales leicht werden Schaden erleiden können und daher in diesem Sinne Vorsorge getroffen werden soll, auf dass nicht binnen zwei Jahren der Antrag kommt, einen neuen Schupfen zu bauen. (Veselost — Heiterkeit.) Ich beantrage sohin die Annahme des gesamiuten Titels 6 mit............................... 770 fl. und des gesummten Capitels III mit . . . 5383 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IV................................ 200 fl. (Obvelja. —• Angenommen.) Capitel V................................. 448 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel VI................................ 327 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel VII .............................. 220 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Ich schreite nun zur Bedeckung. Die Bedeckung der Schule und der Wirtschaft macht aus . . 13.020 fl. Ich beantrage die Genehmigung. (Obvelja. — Angenommen.) Demnach greife ich nun zu meinem ursprünglichen Antrage zurück, welcher nach Abstrich der Remuneration von 50 fl. für den dritten Lehrer gemäß des Antrages Barbo lautet (bere — liest): -Der Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Standen für das Jahr 1899 mit einem Gesammt- erfordernisse von ............................. 15.970 fl. einer Gesamintbedeckung von.................... 13.020 fl. daher einem aus dem Landesfonde zu deckenden Gesammtabgange von.............................. 2.950 fl. wird genehmigt.» Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meld et sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Ritter von Tanger: Endlich stelle ich noch bezüglich mehrerer im Jahre 1898 nicht verwendeter Credite folgenden Antrag: (bere: — liest:) «III Folgende für das Jahr 1898 bewilligte, jedoch nicht verwendete Credite werden für das Jahr 1899 verlängert: 382 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung n m 5. ill ni 1899. da je to njegova dolžnost in da je sploh čudno, kako se morejo na zavodu, kjer se nahajajo kmetijski docenti čebeloreje, ki spada v strokovno znanje, izročiti učitelju za ljudsko-šolske predmete. (Poslanec Lenarčič: — Abgeordneter Lenarčič: «Kedo bo pa poročila pisal?!») Cebeloreja je panoga, ki je osobito v deželi kranjski velike važnosti, in le obžalovati je, da se je dosed aj tako malo skrbelo za to panogo, katero sta deželni zbor in ministerstvo določila kot obligated predmet. Zato prosim, da se tistih 36 gld. za čebelnjak dovoli. Jaz smatram, da je oskrbovanje čebelnjaka za strokovne učitelje le nekako razvedrilo. (Klici: — Rufe: Nagrada je že sklenjena!) Ker je nagrada že sklenjena bila, predlagam, da se sklep reasumira. Deželni glavar: Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. Abgeordneter Graf Barbo: Auf die Ausführungen des geehrten Herrn Vorredners gehe ich den ersten Theil meines Antrages, betreffend die Streichung der 36 fl., zurück, halte jedoch den zweiten Theil meines Antrages, welcher sich auf die Streichung der Remuneration von 50 fl. bezieht, aufrecht. Was seine Ausführungen betrifft, dass in erster Linie die Direction für diese schlechte Gebarung verantwortlich ist, muss ich ihm eiuestheils Recht geben, indem natürlich die Direction für alle Zweige der Wirtschaft die Verantwortung trägt, anderseits aber glaube ich doch, dass in erster Reihe derjenige verantwortlich zu machen ist, welcher die Remuneration bekommen hat. Wenn er nicht fähig ist, die Bienenzucht zu führen, soll er die Remuneration nicht annehmen, nimmt er sie aber an, so traut er sich die Fähigkeit zu, die Zucht zu führen, und ist dann hiefür verantwortlich. Ich beantrage die Streichung der Remuneration von 50 fl. für den dritten Lehrer. (Klici v središču: — Rufe int Centrum: «Dobro!») Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca grofa Barbo, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt. Opozarjam sedaj, da se je remuneracija 50 gld. za oskrbovanje čebelnjaka že sprejela pod poglavjem III., ker je pa bil ta nov predlog stavljen, smatram, da hoče visoka zbornica reasumirati dotični sklep. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Prosim torej gospode poslance, ki pritrjujejo predlogu gospoda poslanca grofa Barbo, da se izbriše nagrada tretjemu učitelju za oskrbovanje čebelnjaka v znesku 50 gld., da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in torej se zniža potrebščina pri III. poglavju od 422 na 372 gld. Sedaj nam je glasovati še o predlogu gospoda poročevalca, da se skupna potrebščina pri poglavju šestem potrdi v znesku 418 gld. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Kitter von Longer: Capitel VII. «Einrichtung»..............130 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel VIII. -Erhaltung der Gebäude» . 285 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IX. «Regieausgaben» bitte ich mit 50 fl. weniger als die Vorlage des Landesausschusses vorschlügt, also mit..................................... 400 fl. zu genehmigen. (Obvelja. •— Angenommen.) Nun komme ich zu dem zweiten Theile «Wirtschaft». Im Capitel I wird Titel 5 «die Löhnung des Winzers» mit.................................... 240 fl. vom Landesausschusfe präliminirt. Der Finanzausschuss hat aber im Hinblick darauf, dass der Winzer in Stauden ebensoviel oder noch mehr zu thun hat, als der Gärtner, jedenfalls einen der wichtigsten Zweige der dortigen Landwirtschaft führt und dabei die Zöglinge mehr zu beaufsichtigen hat, als der Schaffner und der Gärtner, den Antrag gestellt, seine Löhnung auf 360 fl. jährlich zu erhöhen, da ja der Gärtner auch so viel, ja der Schaffner sogar 380 fl. bezieht. Ich beantrage sohin, das Erfordernis des Capitels 1 mit........................... 1500 fl. zu genehmigen. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Ne ugovarjam temu, da se vincarju ali vinščaku plača poviša, poročam pa le, ker so tudi vsi drugi deželni uslužbenci prosili za zboljšanje plač, da je deželni odbor, ko je uredil plače svojih uslužbencev ter jih primerno zvišal, gotovo se tudi oziral na vincarja, o katerem je znano, da svoji nalogi zadostuje. Toliko v vednost. Deželni glavar: Ako nihče več ne želi besede (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), prosim gospode, ki potrjujejo potrebščino pri poglavju I. v znesku 1500 gld., da izvolijo obsedeti. (Obvelja. •— Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Ritter von Langer: Capitel II betrifft die -Ausgaben für die Dienerschaft und die Arbeiter». Hier erscheint eine Erhöhung gegen früher aus dem Grunde, weil die Buchhaltung verlangt hat, dass die Kosten per 214 fl. für die Erzeugung von petiotisirtem Wein, welchen die Dienerschaft und die Arbeiter trinken, in dieses Capitel eingesetzt werden. Dabei ist eine Erhöhung der Dienstbotenlöhne mit 46 fl. eiuge- XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 381 Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Ritter von Langer: Capitel IV «Stipendien».................. 1200 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel V «Schulansflüge»....................130 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Im Capitel VI «Lehrmittel-- beantragt der Finanz-ausschnss im Titel 1 statt 100 fl. bloß 50 fl., also ist für die ersten drei Titel statt 210 ft. bloß . . . 160 fl. einzustellen. (Obvelja. —- Angenommen.) Im Titel 4 wurden dem allgemeinen Wunsche entsprechend eingestellt: für eine Milchcentrifuge ....... 100 fl. I für einen Milchkühlapparat........................ 46 fl für ein Butyrometer............................... 46 fl. Im vorigen Jahre wurden diese Ansätze nicht bewilligt; meiner persönlichen Ansicht nach wären sie auch nicht nothwendig. Aber da hiemit einem allgemeinen Wunsche entsprochen wird, so wurden hiefür...............192 fl. eingesetzt. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 5 bleibt unverändert............... 30 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Ich komme nun zu einer auffallenden Post, so klein sie ist. Es sind nämlich im Titel 6 eingestellt 36 fl. zum Ankaufe von 12 Bienenstöcken. Die Zahl der Bienenstöcke in Standen war 12 Stück. Nachdem aber die Bienenzucht sehr wichtig ist und unter Umständen auch sehr schwierig — in Stauden scheint sie schwierig zu sein — so wurde dem dritten Lehrer für den außerordentlichen Unterricht und die Besorgung des Bienenhauses extra eine Remuneration von 50 fl. gegeben. (Poslanec grof Barbo: — Abgeordneter Graf Barbo: «Ein Scandal!») Diese Remuneration hat er jedenfalls genauer angesehen als die Bienen. (Veselost. — Heiterkeit.) Denn nachdem es mir aufgefallen war, dass bei einer Anzahl von 12 Stöcken 12 neue angeschafft werden sollen, habe ich den Act ausgehoben und gefunden, dass 12 Bienenstöcke zugrunde gegangen sind, und zwar zu jener Zeit, wo alle anderen Bienenstöcke voll Honig sind und verkauft werden, nämlich Anfangs September. Wenn eine Faubrut auftritt, so ist es möglich, dass Bienenstöcke zugrunde gehen, dies kommt aber nicht im September, sondern im Juni vor. In einem solchen Falle wird ein fleißiger Bienenwirt den ersten kranken Stock eliminiral, um der Ansteckung Einhalt zu thun. Woher kommt es nun, das diese Stöcke zugrunde gegangen sind? Einfach daher, weil nicht aufgemerkt wurde, zwischen den einzelnen Trachten die Bienen zu füttern. Es kommt selten vor, dass eine Tracht in die andere fließt, das ist wahrscheinlich nicht beachtet worden. Im September ist vielleicht ein kalter Regen eingetreten, man hat gedacht, die Bienen sind gescheidte Thiere, die wissen sich selbst zu helfen, hat sie nicht gefüttert, und so sind die armen Bienen verhungert. Ich will die Post von 36 fl. nicht streichen, denn die Bienenzucht soll ja gelehrt werden, ich habe nur den crassen Fall erwähnen wollen, dass man 12 Bienenstöcke einfach zugrunde gehen lässt. So etwas kommt gewiss selten vor. Nebenbei bemerkt, waren die Bienen unter Conto «Viehzucht» eingesetzt. Ich bitte also das Erfordernis für Titel 6 per 36 fl. und sohin das Gesammterfordernis des Capitels VI mit..........................................418 fl. zu genehmigen. Deželni glavar: Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. Abgeordneter Graf Barbo: In Anbetracht der scandalösen Zustünde, welche an der landwirtschaftlichen Schule in Stauden in Betreff der Bienenzucht zu herrschen scheinen, bin ich dafür, dass die Post von 36 fl. für die Anschaffung von 2 Bienenstöcken gestrichen wird, weil nicht vorauszusehen ist, dass hier eine Aenderung eintreten und dass von Seite des Anstaltslehrers, welcher noch eine Remuneration von 50 fl. bezieht, in dieser Richtung besser vorgegangen werden wird. Ich beantrage sohin die Streichung sowohl der Post per 36 fl., als auch der Remuneration per 50 fl., damit das hohe Haus seiner Anschauung Ausdruck gebe, dass dies scaudalöse Zustünde sind. (Klici v središču: — Rufe im Centrum: «Dobro!») Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Rad priznavam ogorčenost gospoda predgovornika. Bodi mu pa zagotovilo, da ni nič manj ogorčen bil deželni odbor, ko je dobil to poročilo, in referent je takoj vse storil in vodstvu po domače dal razumeti, da ono n es me odvračati krivde res nedostojnega oskrbovanja čebelnjaka na dotičnega učitelja, ki dobiva 50 gld. doklade v svrho tega oskrbovanja, ampak da odgovornost zadene vodstvo. In, gospoda moja, tisti izmed nas, ki smo kmetovalci, vemo, da je čebelarija neka priljubljena, postranska stvar, opravilo, ki nekako blaži celi posel. In zato je deželni odbor dal razumeti, kako more vodja tako malomarno paziti na izvršitev čebeloreje, ki je na zavodu učni predmet. Zato bi pa prosil gospoda predlagatelja, da umakne svoj predlog glede izbrisa zneska 36 gld. Pridružujem se pa onemu predlogu zaradi izbrisa 50 gld. Omenjam, da deželni odbor sam teh 36 gld. ni hotel vodstvu dovoliti brez deželnega zbora, ker je hotel, da po tako nesrečnem poskusu glede prvega čebelnjaka visoka zbornica sama o tej stvari razsodi. Vodstvo se je namreč ponudilo, da bo ono vzelo čebelnjak v svojo oskrb. Deželni odbor je nato rekel, da se to samo po sebi razume in 380 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo in pripominjam, da so v razpravi tudi resolucije, katere je gospod poročevalec že preči tal. Zeli torej kdo besede? Gospod Lenarčič ima besedo. Poslanec Lenarčič: Visoka zbornica! Glede proračuna Grmske šole mi ni ničesar omeniti, kajti tiste želje, katere smo vsako leto gojili, da se bo vendar enkrat posrečilo videti gospodarstvo aktivno, ne vem, ali se nam bodo kedaj uresničile ali ne. Povod, da sem se oglasil k besedi, mi je dalo samo to, ker je v resoluciji, kakor jo predlaga finančni odsek, bilo rečeno, da se smatra potrebnim, da bi bili učenci tudi tehnično izobraženi. Ne vem, kaj je mislil gospod poročevalec v tej zadevi, ko je vzprejel ta izraz v resolucijo, kajti če se zahtevajo za učence na Grmski šoli izvršene normalke kot podlaga za vzprejem, potem ne vem, kje naj bi si bili učenci tiste tehnične nauke pridobili, katere zahteva gospod poročevalec za vzprejemni izpit. Glede vzpre-jemnih izpitov pa mislim, da s tem tudi ne bomo na bolje prišli, kajti ako se bo pri vzprejemnih izpitih strogo postopalo, potem mislim, da se ni nadjati takega števila učencev, da bi se šola saj v taki množini po-polnila, da bi se pouk izplačal. Pa če bi tudi izpiti ne bili tako težavni, bi se vendar več ali manj učenci odvračevali. Če se bodo izpiti pa strogo vršili, potem se je res bati manjšega obiska. Jaz bi torej ne polagal posebne važnosti na te vzprejemne izpite in bi mislil, da bi bila, dokler se razmere v obče ne izpremene v tem pogledu, da bo korist take šole med ljudmi splošno spoznana, prevelika strogost pri vzprejemu odveč. Če se pa predlog finančnega odseka sprejme, pa mislim, da naj bi vsekako izostal tisti pasus, ki govori o tehnični izobrazbi. Berichterstatter Ritter von Langer: Der Ausdruck «technisch» ist nicht gemeint im Sinne der Gegenstände, welche in einer höheren Lehranstalt Vorkommen, sondern ich mache in der Volksschule einen Unterschied zwischen technischen und nicht technischen Gegenständen. Gegenstände, wie: Geographie, Rechnen, Zeichnen re., sind technische (realistische) Gegenstände im Gegensatze zn den Philologischen Gegenständen. Nachdem aber in der Schule in Stauden hauptsächlich die ersteren Gegenstände als Grundlage der weiteren Ausbildung nothwendig sind, habe ich den Ausdruck «technisch» gebraucht, bin also nicht über den Rahmen der Volksschule hinausgegangen, sondern habe mich innerhalb dieses Rahmens gehalten, nur habe ich zwischen den technischen und philologischen Gegenständen einen Unterschied gemacht, damit das Programm in diesem Sinne den Bedürfnissen der Schule angepasst werde. Was die Befürchtung des Herrn Abgeordneten Lenarčič betrifft, dass dadurch weniger Schüler eintreten werden, mache ich darauf aufmerksam, dass, nachdem die Schule bereits über 20 Jahre — ich glaube 25 Jahre — im Lande existirt, endlich doch dazu geschritten werden sollte, den Statuten entsprechend zu handeln. Bisher wurde von den statutarischen Bestimmungen Umgang genommen, um den Leuten den Eintritt zu erleichtern, aber schließlich nach 25 Jahren muss man entweder die Statuten wirklich ausführen oder abändern. Wollen wir sie abändern, so muss diesfalls ein Antrag gestellt werden; vorderhand liegt aber ein solcher nicht vor. Ich möchte ferner darauf aufmerksam machen, dass die Aufstellung eines Programmes in der Hand des Landes-nusschnsses liegt. Dieser wird sehr gut wissen, wie das Programm aufzustellen ist, und er wird über den Rahmen der allgemeinen — ich habe gesagt der durchschnittlichen — Volksschulbilduug auch für Istrien nicht hinausgehen. Infolgedessen würden, wenn die Aufnahmsprüfung auf Grund des aufgestellten Programmes stattfinden sollte, die Aufnahmen wahrscheinlich ebenso häufig sein wie bisher; man würde aber wenigstens das erreichen, dass einerseits statutarisch vorgegangen wird und anderseits die Leute, bevor sie eintreten, sich vorbereiten, nicht aber total kenntnis-los zur Prüfung kommen. In diesem Sinne möchte ich die Antrüge des Finanzausschusses aufrecht erhalten. Deželni glavar: Zeli še kdo besede o splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prestopimo torej v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca! Berichterstatter Kitter v. Langer: Hohes Haus! Wie immer, ist der Voranschlag in zwei Hauptgruppen getheilt, in die «Schule» und in die «Wirtschaft-. Ich werde zuerst das Erfordernis der Schule besprechen. Capitel I schließt mit einem Erfordernisse von 2944 fl. Es sind dies die Gehalte. Ich beantrage die Genehmigung. (Obvelja. — Angenommen.) Capitelll «Personal- und Quinquennalzulagen» 853 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel III «Remunerationen- weist im Titel 5 für den Gesangsunterricht.................. 72 jt. auf. Ich muss dies erwähnen, da hier gleichzeitig eine Petition zur Erledigung kommt. Es wurde eine Petition überreicht, nach welcher der Gesangslehrer, der bisher 72 fl. bezieht, es anstrebt, 10 fl. monatlich, also 120 fl. pro anno, zu bekommen. Diese Petition wird motivirt und unterstützt von der Direction der Schule damit, dass, seitdem in der Schule gesungen wird, das Renommee derselben außerordentlich gestiegen ist. (Veselost — Heiterkeit.) Hätten wir das früher gewusst, so hätten wir einfach ein paar Musikanten hingestellt. (Ponovljena veselost. — Erneute Heiterkeit.) Doch Scherz beiseite muss ich sagen, dass, wenn der Gesangslehrer 120 fl. verlangt, während der geistliche Lehrer, der Thierarzt und der Lehrer für Forstwirtschaft jeder nur 100 fl. bekommen, dies eine Anomalie wäre. Ich beantrage daher die vollkommene Ablehnung der Petition und die Einstellung des Capitels III mit dem Gesammterfordernisse von 422 fl. XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung tun 5. Mar 1899. 379 (Klic na desni: — Ruf rechts: Sehr richtig!) Die väterliche Wirtschaft wird für sie eine trostlose, der junge Mann wendet sich von ihr und meistens überhaupt von der Landwirtschaft ab. Es ist eine alte Erfahrungsregel, ja nicht nur das, es ist ein alter Grundsatz, dass der wirtschaftliche Fortschritt überhaupt den empfänglichsten Boden im wohlhabenden Mittelstände findet, wie überhaupt jeder Fortschritt, und zwar aus dem Grunde, weil beim wohlhabenden Mittelstand Arbeitstüchtigkeit und materielle Mittel, sich gegenseitig unterstützend, gepaart sind. Dies übertragen auf unseren Fall, also aus den wohlhabenden Bauernstand, der eben den Mittelstand dieser Classe bildet, von der ich spreche, müssen wir jedenfalls den Hebel des Fortschrittes bei dieser, bei dem wohlhabenden Mittelstände des Bauernhauses, ansetzen, um da jenen landwirtschaftlichen Fortschritt zu erzielen, welcher Zweck dieser Schule ist. Infolgedessen möge der Landesausschnss bei Verleihung der Stipendien und bei Aufnahme der Schüler in diesem Sinne vorgehen. Ich weiß, der Herr Landesansschussreferent hat bereits auf den Lippen das Wort: das thun wir ja ohnedies nach Möglichkeit. (Veselost —- Heiterkeit.) Aber der Landesausschuss ist leider nicht in der Lage, über alle Verhältnisse der einzelnen Petenten informirt zu sein. Ans den Zeugnissen lassen sich diese nicht entnehmen, und ebenso ist die Schutdirection von Stauden nicht in der Lage, in jedem Falle Aufklärung zu geben. Es wäre infolgedessen angezeigt, wenn der Landesausschuss sich an eine sichere Stelle um Information wenden würde, bevor eine Entscheidung gefällt wird, so z. B. an die Bezirkshauptmannschaften, welche in der Lage sind, über die Familien- und sonstigen Verhältnisse Auskunft zu geben und auch mitzutheilen, ob Aussicht vorhanden ist, dass der Betreffende wirklich für den väterlichen Besitz erzogen wird. Wenn die Bezirks-Hauptmannschaften die Auskunft gegeben haben, steht es dann dem Landesausschusse frei, seine Wahl zu treffen. Dieser Anschauung hat sich der Finanzausschuss angeschlossen und in dieser Richtung folgenden Antrag gestellt: (bere: — liest:) «Der Landtag wolle beschließen: I. Nachdem es im Sinne des Zweckes der landwirtschaftlichen Schule in Stauden gelegen ist, bei Aufnahme von Zöglingen und insbesondere bei Verleihungen von Landesstipendien das Hauptaugenmerk darauf zu richten, dass vorzüglich solchen Petenten die Aufnahme gewährt, beziehungsweise ein Landesstipendium verliehen werde, dessen Familien- und sonstigen Verhältnisse seine bleibende Rückkehr ans den väterlichen Besitz, wo die erworbenen landwirtschaftlichen Kenntnisse Verwertung finden sollen, voraussetzen lassen, wird der Landesausschnss beauftragt, die einlangenden Gesuche zu seiner Information und Dauach-achtung an die betreffenden k. k. Bezirkshauptmannschaften mit dem Ersuchen zu leiten, im obigen Sinne über die Gesuchsteller Aeußerungen abzugeben, beziehungsweise Anträge zu stellen.» Ich komme nun auf einen zweiten Punkt, das sind die Aufnahmsprüfungen. Statutarisch ist bestimmt, dass zur Aufnahme eines Zöglinges die absolvirte Volksschule nothwendig ist. Nun gibt es aber mehrere Arten von Volksschulen, einclassige und mehrclassige, und es ist klar, dass Schüler der einclassigen Volksschule nicht denselben Bildungsgrad besitzen, wie die Schüler der mehrclassige», und dass meistentheils die Schüler der einclassigen Volksschule technisch vollkommen ungebildet in die Anstalt kommen. Ich bitte zu bedenken, da alle diese verschiedenen Bildungsgrade in einem Jahrgange vereinigt werden, wie ungemein schwierig sich der Unterricht gestaltet. Die Statuten bestimmen nun, dass eine Aufnahmsprüfung stattfinden muss. Nachdem aber für diese kein Programm existirt, so ist sie nach und nach zu einer einfachen Formalität heruntergesunken, und es ist eigentlich diese Prüfung mehr die Jnsormation des Lehrers über das, was die eintretenden Schüler nicht kennen, als eine Anf-nahmsprüfung im wahren Sinne des Wortes. Auch ist noch nie jemand zurückgewiesen worden. Es wäre demnach im Interesse einer gleichförmig technischen Vorbildung der aufzunehmenden Schüler wünschenswert, wenn der Landesausschuss ein Programm für die Aufnnhmsprüfung ausarbeiten würde; dieses Programm müsste aber auch mit angemessener Strenge gehandhabt und die Ausnahmsprüfung in diesem Sinne durchgeführt werden. Diejenigen, welche diesen Anforderungen nicht entsprechen, wären zurückzuweisen. Natürlich müsste man bei Aufstellung dieses Programmes einen durchschnittlichen technischen Bildungsgrad zur Grundlage nehmen. Auch wäre in Anbetracht dessen, dass jährlich mehrere Jstrianer in die Schule eintreten, was wir ja gern sehen, darauf Rücksicht zu nehmen, dass dieselben kroatische Volksschulen besuchen, was ihnen den Eintritt nicht erschweren möge. In dieser Richtung hat nun der Finanzausschuss folgenden Antrag zur Annahme empfohlen: (bere: — liegt:) «II. Der Landesausschuss wird beauftragt zu verfügen, dass die Aufnahmsprüfungen zur Aufnahme in die landwirtschaftliche Schule in Stauden (Punkt e des §5 der Statuten) mit angemessener Strenge vorgenommen werden, und jeder Petent mit ungenügender Vorbildung als den statutarischen I Aufnahmserfordernissen nicht entsprechend zurückgewiesen werde. Zu diesem Zwecke wird der Landesausschuss des weitern beauftragt, über die bei der Aufnahmsprüfung zu stellenden Anforderungen ein Programm zu entwerfen, wobei nicht so sehr auf sprachliche als vielmehr auf technische Vorbildung Rücksicht genommen werden soll.» Wenn ich schließlich auf die Vorlage selbst eingehe, so schließt dieselbe mit einem Abgänge von 3000 fl., welcher aus betn Landesfonde zu decken ist, mit einem Gesammt-erfordernisse von «Schule» und «Wirtschaft- per 16.020 fl. und einer Gesammtbedeckung von 13.020 fl. Demnach ist der materielle Antrag des Finanzausschusses folgender: (bere: — liest:) «Der Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden für das Jahr 1899 mit einem Gesammt- erfordernisse von ............................... 16.020 fl. einer Gesammtbedeckung von.................... 13.020 » daher einem aus dein Landesfonde zu deckenden_______________ Gesammtabgange von................................ 3.000 ft. wird genehmigt.» Ich bitte die Herren, in die Specialdebatte einzugehen. 378 XVI. seja dne 5. maja 1899. —- XVI. Sitzung tun 5. M ni 1899. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu gospoda poslanca j Pakiža, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je padel. Seda) torej prosim glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se prestopi v nadrobno razpravo zakonskega načrta. Gospodje, ki se s tem predlogom strinjajo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in torej prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1. Poročevalec Božič: (Bere: — Liest:) § 1. Iz davčnih občin Turjak. Osolnik, Selo in Krvava Peč obstoječa selska občina Turjak v političnem okraju Kočevskem razdruži se v dve samostojni selski občini, ter se ustanovi iz davčnih občin Turjak in Osolnik samostojna selska občina Turjak, iz davčnih občin Selo in Krvava Peč pa samostojna selska občina Rob. § I- Die aus den Steuergemeinden Auersperg, Osolnik, Selo und Blutigensiein bestehende Ortsgemeinde Auersperg im politischen Bezirke Gottschee wird in zwei selbständige Ortsgemeinden getheilt, und aus den Steuergemeinden Auersperg und Osolnik die selbständige Ortsgemeinde Auersperg, aus den Steuergemeinden Selo und Blutigenstein aber die selbständige Ortsgemeinde Rob constituirt. (Obvelja. — Angenommen.) § 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, da izvrši ta zakon. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist Mein Minister des Innern beauftragt. (Obvelja. — Angenommen.) Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthums Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt: (Obvelja. — Angenommen.) veljaven za vojvodino Kranjsko, o razdružitvi selske občine Turjak v samostojni selski občini Turjak in Rob. wirksam für das Herzogthum Strain, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Auersperg in die selbständigen Ortsgemeinden Auersperg und Rob. (Obvelja. — Angenommen.) Predlagam tretje branje. Deželni glavar: Gospodje, ki pritrjujejo zakonskemu načrtu v celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Načrt zakona je v celoti sprejet in s tem je ob enem sprejet prvi predlog upravnega odseka. Sedaj nam je še glasovati o drugem odsekovem predlogu, s katerim se deželnemu odboru naroča, da načrtu izposluje Najvišje potrjenje, in prosim gospode poslance, ki pritrjujejo temu predlogu, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je 5. točka dnevnega reda rešena. Na vrsto-pride točka: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1899. (k prilogi 33.). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der krainischen land-wirtschastlichen Schule in Stauden für das Jahr 1899 (zur Beilage 33). Berichterstatter Ritter von Tanger: Hohes Haus! Ich habe die Ehre, über den Voranschlag der landwirtschaftlichen Schule in Stauden zu referiren. Bevor ich auf die einzelnen Positionen dieses Voranschlages eingehe, muss ich mir einige allgemeine Bemerkungen erlauben über Erscheinungen, welche mit Rücksicht auf den Zweck dieser Anstalt unsere Aufmerksamkeit jedenfalls in Anspruch nehmen sollen. Der Zweck der Anstalt ist der, den landwirtschaftlichen Fortschritt im Lande zu fördern, somit landwirtschaftlich gebildete Bauern zu erziehen, welche womöglich aus den väterlichen Besitz zurückkehren, um dort ihre Kenntnisse weiter zu bethätigen, denn diese sind es, welche dann als Pionniere der Landwirtschaft das nachahmungswürdige Beispiel ihrer Umgebung bilden sollen. Leider hat das Land in dieser Richtung keine besonderen Erfolge zu verzeichnen. Es sind nach dem mir vorliegenden Ausweise seit dem Bestände der landwirtschaftlichen Schule im Lande nur 47 Zöglinge thatsächlich auf dem väterlichen, respective auf dem eigenen Boden landwirtschaftlich thätig. Die übrigen sind zum größten Theile der Landwirtschaft entfremdet. Nun müssen wir in dieser Richtung nach der Ursache fragen. Stellen Sie sich einmal vor: Es werden Söhne von . armen Bauern aufgenommen, deren Wirtschaften armselig, belastet und aller materiellen Mittel bar sind. Diese jungen Leute werden nun landwirtschaftlich erzogen an einer Anstalt, welche, wenn nicht glänzend, so doch gut dotirt, gut eingerichtet ist und alle möglichen Behelfe hat. Diese Leute kommen dann zurück auf ihren väterlichen Besitz, sie wissen sehr gut, was nothwendig ist, sie haben es ja gelernt, sie wissen, das müsste reformirt werden, jenes müsste geschehen. Wo sollen sie aber die materiellen Mittel dazu hernehmen? XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung mn 5. Mm 1899. 377 kajti znano je, da so ravno v tistih okrajih, koder trta ne raste, zemljiški davki razmeroma nizko cenjeni, nasprotno pa ne vem, kaj bi z ozirom na to dejstvo morali še-le trditi poslanci iz vinorodnih krajev, kjer je trtna uš uničila vse pridelke v vinogradih, troški za obdelovanje pa vedno rastejo in živeti morajo ljudje vendar tudi. Jaz mislim torej, da gospod poslanec Pakiž tu ni prave strune zadel. Končno se je gospod poslanec Pakiž postavil v protislovje s prosilci samimi, posebej pa še s pritožniki. Prvotni prosilci prosijo za izločitev davčne občine Turjak iz sedanje zveže in ustanovitev samostojne občine; potem se je občinski odbor odločil za to, da naj se razdraži sedanja občina Turjak na dva dela, tako da se dve in dve davčni občini združita v samostojni selski občini. 8 to delitvijo je bila večina občinskega zastopa zadovoljna, zlasti pa posestniki iz davčnih občin Krvava Peč in Selo, katere hoče gospod poslanec Pakiž vsekako osamiti s svojim predlogom. Ti posestniki ne trdijo in tudi niso nikdar trdili, da imajo pravico do katerih ustanov, in tudi niso trdili, da so prešibki, da ne bi mogli nositi upravnih trošlcov nove občine, in če tega one ne trdijo, je tem manj bil k taki trditvi upravičen gospod poslanec Pakiž, kajti sami bodo dotični posestniki pač bolje poznali svoje razmere, kakor jih pozna gospod poslanec Pakiž, dasi nočem trditi, da jih on kot dolgoletni njihov poslanec prav dobro ne pozna. Kar se tiče izvajanj gospoda poslanca Višnikarja, se jim moram tembolj pridružiti, ker so dokazala, da se upravni troški, katerim I so pritožitelji ugovarjali in katerim ugovorom se je pridružil tudi gospod poslanec Pakiž, ne bodo kar podvojili. Da bi se troški vsled razdružitve sedanje občine podvojili, pa tudi sicer ni res. Vzemimo le 'to obširno sedanjo občino — in malokatera je tako obsežna kakor ta — in pomislimo, da imajo ljudje 4 do 4 V2 ure hoda do sedeža županstva, in računimo potem, koliko imajo zamude časa, pa tudi troškov, kajti brez nič se vendar ne potuje sem in nazaj! Končno moram še na to opozoriti, da v takih občinah zahtevajo odborniki, kar je tudi pravično, da se jim povrnejo gotovi izdatki, katere imajo, kadar gredo k sejam občinskega odbora. Pri takih prilikah zamudijo odborniki celi dan, potem pa se še je in pije, in vse to trpi občinska blagajnica. Pri majhnih občinah se kaj tacega ne godi, s čemur je že samo po sebi precej prihranjeno občinski blagajni«. Za svojo osebo, pa tudi v imenu upravnega odseka se moram torej izreči proti predlogu gospoda poslanca Pakiža, vzdržujem pa predlog upravnega odseka v polnem obsegu in predlagam v formalnem oziru, da visoka zbornica preide o tem predlogu v specijalno debato. Poslanec Pakiž: Prosim besede za faktični popravek! Deželni glavar: Gospod poslanec Pakiž ima besedo za faktični popravek. Poslanec Pakiž: Gospod poročevalec mi je očital, da sem zašel v protislovje sam s seboj. Gospoda moja, če sem trdil, da ima Turjaška podobčina ustanove, hišo za ostarele bolnike in potem tudi še druge dohodke, to še ni protislovje, ker tega nisem trdil, da je podobčina Turjak dolžna za celo občino skrbeti. Ustanove se imajo rabiti tako,, kakor je v ustanovnem pismu določeno. Torej tu nisem ravnal v protislovju, in potem, če sem trdil, da so tamošnja zemljišča večinoma v zadnjem razredu, s tem nisem trdil, da so bila pri urejevanju zemljiškega davka previsoko cenjena, akoravno je zemlja slaba v zadnjem razredu. V protislovju je veliko bolj gospod poročevalec s seboj, če trdi, da so v vinskih krajih, kjer je takoimenovana vedna trtna uš na potovanju , veliko višje cenjena. Jaz lahko rečem kot ud deželne komisije, da je vsa kranjska dežela v zemljiškem davku previsoko cenjena, in s tem sem končal. Poročevalec Božič: Na zadnje opomnje gospoda poslanca Pakiža imam samo na kratko odgovoriti. On je v resnici, — vsaj kakor sem ga jaz razumel — nekaj trdil, čemur sem jaz prej ugovarjal. V ostalem pa ne razumem postopanja gospoda poslanca Pakiža, da se danes tako ogreva proti razdružitvi občine Turjak, ker je vendar v odseku, ko se je o tem vprašanju vršila razprava, odločno govoril za predlog, kakor ga zdaj stavi upravni odsek in zanj tudi brez vsakega pomisleka glasoval. (Klici: — Rufe: «Cujte!» — Poslanec Pakiž ugovarja. — Widerspruch seitens des Abgeordneten Pakiž.) V upravnem odseku sta bili glede tega vprašanje dve mnenji, kakor sta bili tudi v občinskem odboru Turjaškem pri dotični seji. Jedna stran je glasovala za izločitev samo davčne občine Turjak iz sedanje zveze, druga stran pa je glasovala za izločitev davčnih občin Selo in Krvava Peč kot jedne skupine, davčnih občin Turjak in Osolnik pa kot druge skupine, in za to drugo delitev je gospod poslanec Pakiž v upravnem odseku glasoval in jo celo toplo priporočal (Poslanec Pakiž ugovarja —- Abgeordneter Pakiž widerspricht), danes pa jej nasprotuje, in meni se le čudno zdi, kako da je mogel tako naglo, od jedne seje do druge, svoje prepričanje menjati. Deželni glavar: Gospod poslanec Pakiž je stavil spreminjalni predlog, ki se glasi: «Iz davčnih občin Turjak, Osolnik, Selo in Krvava Peč obstoječa selska občina Turjak v političnem okraju Kočevskem razdraži se v dve samostojni selski občini, ter se ustanovi iz davčne občine Turjak samostojna selska občina Turjak in iz davčnih občin Osolnik, Selo in Krvava Peč pa samostojna selska občina Rob.» Ge bi se ta predlog sprejel, odpadla bi daljnja razprava o načrtu zakona. Prosim torej glasovati. 376 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. občina Turjak za samostojno občino nekoliko premajhna. Razdelitev ne prejudicira ničesar glede prihodnje uredbe farnih, šolskih in davčnih občin, katera ureditev je pa jako težavna, tako, da ne kaže čakati, da se vse to uredi, in potem šele občino razdeliti. Jaz mislim, da se bodo tisti vplivni možje, ki so sedaj proti vsaki razdelitvi, ko bodo videli, da je stvar resna, sprijaznili s tem in da bodo težili po tem, kar je izvedljivo. Gospod poslanec Pakiž je omenjal revščino teh občin Selo in Krvava Peč. Jaz rad priznam, da niso bogate občine. Dalje je ugovarjal, da ima Turjak ustanovo in torej lažje skrbi za svoje reveže, kakor druge občine. Toda jaz dvomim, je li to pravično, da ena vas skrbi za druge tri občine in ali bi ne bilo bolje pravično, ako same skrbijo za svoje reveže. (Poslanec Pakiž: — Abgeordneter Pakiž: Jeden za drugega, Bog za vse.) Omenjal je, da plačujeta ti dve občini, ki bosta tvorili prihodnjo občino Rob, samo 1367 gld. 82 kr. direktnega davka, da plačujeta tedaj premalo davka in da sta pri klasifikaciji prišle v zadnji razred. Menije to ravno dokaz (Poslanec Pakiž: — Abgeordneter Pakiž: Revščine!), da je to pravično in da nimajo razmerno visokih davkov, ako so v zadnjem razredu. To ravno govori za to, da bodo vendar zmagali troške za samostojno upravo, kajti glede na svoto davka imajo razmerno veliko zemlje. Na drugi strani pa moram povdarjati, da ravno ti dve podobčini želita skoro brez izjeme razdelitev. Ako se ugovarja, da bosta ti dve občini premajhni, bi jaz opozoril gospoda tovariša zastopnika kočevskega okraja na male občine v ribniškem okraju. V ribniškem okraju, ki je njemu ravno tako znan kakor meni, imamo šest občin, ki so še veliko manjše. Od teh štejejo: Dane 509, Gora 360, Jurjeviča 729, Velike Poljane 422, Sušje 509 in Struga 946 prebivalcev. Tukaj imate šest občin, ki skupaj štejejo samo 3475 prebivalcev. (Poslanec Pakiž: — Abgeordneter Pakiž: Pa je imovito ljudstvo!) Imovito ljudstvo, pravi gospod Pakiž, posebno na Gori, ki je vendar najubožnejša občina v celem okraju. Pri Strugah mislim, da se tudi ne more govoriti o imovitosti. Opozarjam gospoda poslanca Pakiža na Velike Poljane, ki štejejo 422 prebivalcev, tedaj trikrat manj kakor jih bo imela prihodnja občina Rob, in priznati mi mora gospod tovariš, da je ravno občina Velike Poljane izborno oskrbovana. Velike Poljane so v malo letih dobile šolo, sedaj bodo zidali župnišče, so dobili svojo faro in napravili so si tudi vodovod. Jaz poznam Velike Poljane jako dobro in moram reči, da je ta občina v vsakem obziru izvrstno oskrbovana, akoravno šteje samo 422 duš. Povdarja se v neki pritožbi tudi, da bo težava pozneje županske naredbe in rešitve oklicevati, ker bo občina spadala pod dve fari, jaz bi le vprašal dotičnike, kako se to sedaj godi? Občina Turjak spada pod tri fare in jaz sem radoveden, kako zdaj objavlja svoje oklice. Pri Robu bi še omenil, da je sosedna občina Lužarje ravno tako hribovska občina, kakor Rob. Ta občina šteje samo 1106 duš, tedaj tudi menj, kakor jih bo imela občina Rob. Po-vdarjajo se večkrat upravni troški pri malih občinah. Jaz priznavam, da so upravni troški pri dveh občinah naravno nekoliko večji, kakor pri eni občini, vendar kaže praksa, skušnja, da so večkrat tudi male občine jako dobro urejene in da imajo razmerno malo troškov. Ozirati se moramo, ako že gledamo na troške, pa tudi na daljna pota k sedežu županstva. Gotovo so to izdatni troški za občane, ako morajo tri do štiri ure hoditi do župana, ko bi sicer morda lahko prišli v eni uri. Pri hribovskih občinah posebno ne moremo vasi tako koncentrirati, da bi štele veliko prebivalstva in plačevale veliko davkov. Ozirati se moramo ne teren, na razmere kraja itd. Ker tedaj razdružitev te občine ustreza ogromni večini prebivalstva, ker je že gospod poročevalec obširno in temeljito to razdelitev opravičil, bom glasoval za predlagani načrt zakona v nadi, da se s časom pomirijo tudi duhovi okolo Roba in da bodo spoznali, da je bila razdružitev koristna. In s tem sklepam. Deželni glavar: Zeli še kdo besede o splošni razpravi ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Božič: Visoka zbornica! Gospod poslanec tovariš Pakiž mi je očital, da sem v svojem poročilu glede razdelitve dosedanje občine Turjak luč in temo krivično razdelil. Zlasti je naglašal eno temno stran, ktero bi bil jaz zamolčal, namreč siromaštvo davčnih občin Selo, Osolnik in Krvava Peč nasproti bogatstvu in blagostanju davčne občine Turjak. Dobro vem, da je davčna občina Turjak kot taka gotovo močna in bogata, kajti v tej davčni občini se nahaja en veleposestnik, ki sam več premore, nego vse tri ostale davčne občine, ali da bi bili v davčni občini Turjak drugi posestniki za se kot taki imoviti, tega gospod poslanec in tovariš Pakiž gotovo ne bo trdil, zlasti zaradi tega ne, ker običava pri vsaki priliki naglašati veliko siromaštvo svojega okraja. Naglašal je, da ima občina Turjak neko ubožno ustanovo, ubožno hišo i. t. d., da je torej preskrbljeno za siromake cele razsežne občine. To je morebiti res, vendar pa moram opomniti, da se je gospod tovariš poslanec Pakiž, ko je to naglašal s svojim predlogom, postavil s seboj v veliko protislovje. On je namreč predlagal, naj se davčna občina Turjak izloči iz sedanje zveze ter ustanovi kot samostojna občina. Ako se to izvrši, bo nova selska občina Turjak seveda tudi dotično svojo imovino, ubožni zaklad, ubožno hišo i. t. d. za-se pridržala, ne pa delila s celo sedanjo občino. Po drugi strani govori proti njegovemu predlogu tudi to, da so ustanove, oziroma ubožna hiša, last podobčine, oziroma davčne občine in da ima s to imovino gospodariti gospodarski odbor podobčine Turjak, in gotovo je, da se podpore iz tega premoženja, ki so namenjene Turjačanom, niso delile po celi obširni občini, ker bi se bila s tem Turjačanom krivica godila. Nadalje je naglašal gospod poslanec Pakiž, da so ostale tri davčne občine še vedno jako siromašne, četudi se združijo vse tri v eno občino in da so zemljiški dohodki previsoko cenjeni. Jaz mislim, da se je s tem zopet postavil v protislovje z dejanskimi razmerami, XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 375 Še nekaj mi je omeniti. Tisti strašanski hrib, na katerem leži, kakor je gospod poročevalec omenil, vas Rob, v resnici ni tako strašansko visok, ampak vas Rob stoji v nižavi in le cerkev, župnišče in šolsko poslopje so na hribu, pa visočina ni tako strašanska. Gospodu poročevalcu se tudi strašno lahko vidi, da se bodo pozneje razmetale šolske in farne občine, tako nekakšno, kakor da bi se kvarte igrale. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) To se meni prav čudno zdi. Ampak pomislite vendar, gospoda moja, vasi pod-občine Osolnik so tako v bližini Krvave Peči in Sela, da bi se lahko tja kako kroglo vrglo. Ali bi torej ne bila velika krivica, ako se Osolnik ne priklopi tema dvema podobčinama? Torej bi visoki zbornici prav toplo priporočal, da glasuje za moj predlog, o katerem imam upanje, da bo enoglasno sprejet (Odobravanje na levi — Beifall links). Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Pakiža, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec Višnikar ima besedo. Poslanec Višnikar: Kot poslanec Turjaške občine si štejem v dolžnost, da tudi jaz spregovorim nekoliko o tej zadevi in to tem bolj, ker se je že pred menoj oglasil tovariš in sozastopnik te občine, gospod poslanec Pakiž. Resnica je, da je pri takih zadevah slišati dva zvona, da se resnica prav spozna. Jaz se v lokalnih vprašanjih navadno strinjam z gospodom tovarišem Pakižem in obžalujem, da mu danes ne morem v vsem pritrditi. Moje načelo je, da se taka vprašanja presojajo in razsojajo samo iz gospodarskega stališča. Gospoda moja, mi smo vsi prepričani, da vsem ne bomo ustregli, ako razdružitev zavržemo ali jo pa tako ali tako sklenemo; ako je pa to nemogoče, naj se obrnemo na tisto stran, kjer je ogromna večina ljudstva. Že gospod poročevalec je na široko razkladal, kako razsežna je Turjaška občina, in da je ud enega kraja, od Ložke meje do drugega kraja, do meje okraja Ljubljanske okolice proti Pijavi Gorici, 4 do 5 ur hoda. Meni ni znano, ako se v deželi še take občine nahajajo, izvzemši morda tiste občine pri gorenjskih planinah, na kterih pa pač županov ne moremo imeti. Načelno vprašanje delitve te občine tedaj ne more biti težko, v tem smo lahko vsi j edini. Težavnejše je vprašanje, kako naj se občina deli. — Glavni ugovori proti razdelitvi sedanje občine Turjak so farne razmere, šolske razmere in pa večji upravni trošiti. Ti razlogi ali ugovori so po mojem mnenji neopravičeni, ali vsaj ne tako opravičeni, da bi se moglo nanje ozirati. Občina Turjak šteje zdaj 2942 ali okrog blizu 3000 prebivalcev. Glavni kraji te občine so trg Turjak in vasi Rašica in Male Lašiče ob deželni cesti med Ljubljano in Vel. Lašičarni, druge manj važne vasi, ktere bi bilo še omeniti, so Vel. Osolnik, Selo in Krvava Peč. Opozicija proti nameravani razdružitvi imenovane občine se koncentrira na Robu in bližnji okolici. Že gospod poročevalec je omenil, da je v dotičnih vaseh, na Robu in v Doij-šaltih največ občinskih zastopnikov, in naravno je, da se tamošnji posestniki upirajo razdružitvi. Jaz bi Dolj-šakovcem delal krivico, ako bi trdil, da jim je razdružitev ugodna, in prav rad priznavam, da jim ne bo prijetno, ako pridejo pod Turjak in bodo morali k županu hoditi ali na Rašico ali na Turjak. Rašica bi bila zanje pač nekoliko ugodnejša. Vendar bi pa gospode pritožnike opozoril na to, česar mi tudi gospod poslanec Pakiž ne bo ugovarjal, da je od Doljšakov ravno tako daleč na Turjak, kakor od Turjaka do Doljšakov, in bližje pa, kakor od Turjaka do sedanjega sedeža županovega na Podhojnem hribu; za vasi na desni strani ceste proti Ljubljani od Turjaka je precej dalje na Rob, kakor bo pozneje za Vel. Osolnik in Doljšalte do župana na Turjaku ali v Rašico. Ako je res taka razburjenost na Robu, kakor se v pritožbi trdi, naj gospoda premislijo, da mora že nad 30 let veliko večji del občine hoditi k županu na Podboj ni hrib in ako je v mali vasi, ki šteje komaj 60 prebivalcev, taka razburjenost, tem večja razburjenost mora biti v vaseh, ki štejejo nad 1000 prebivalcev. Jaz mislim, vprašanje je tukaj to, ali se nam je ozirati bolj na 60 prebivalcev, ali, če vzamemo še V el. Osolnik, na 240 prebivalcev, ali pa na 800 do 1000 prebivalcev. Jaz mislim, da je to vprašanje odločilno. Že gospod poročevalec je omenil, da bi se morebiti sčasorn vasi DoljSalti in Vel. Osolnik lahko odločile iz davčne občine Osolnik in priklopile davčni občini Selo. Jaz bi imel tako prizadevanje popolnoma za opravičeno in bi ga rad podpiral. Glede Roba pa omenjam, da se ljudem pač ne godi krivica, ker ostane tam vse pri starem. Občina Rob se ustanovi iz celili davčnih občin Selo in Krvava Peč. Tam bodo imeli eno faro, eno šolo, eno občino in, ako smemo po svetem pismu govoriti, eno čredo in enega pastirja. Te davčne občine bodo imele eno faro in eno šolo in ako že ne moremo vsem ustreči, bodo ljudje zadovoljni vsaj v teh krajih. Naj večje težave dela Osolnik, ki spada v dve fari in dve šoli. To bode tudi v prihodnje ostalo, tako da se torej v tem oziru ne bo ničesar spremenilo na slabše -— in peius. —- Na Turjaku se bo kmalu šola ustanovila in bo tudi v tem oziru vsaj za del podobčine Osolnik ugodnejše postalo. Ako se v pritožbah govori o gravitaciji proti Robu, moram pač temu ugovarjati. Skozi celo davčno občino Turjak vodi deželna cesta. Ob deželni cesti se nahajajo Velike Lašiče, ktere so središče okraja in sedež raznih uradov. Naravno je torej, da gravituje vse proti deželni cesti in proti železnici in ne proti Robu. Na Rob gravitira samo Selo in Krvava Peč in ti dve podobčini pa ravno želita razdružitev. Ako se trdi, da kraji ob deželniv cesti gravitujejo proti Robu, bi se tudi lahko trdilo, da Šiška, Dravlje in St. Vid gravi tujejo na Šmarno goro. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: Kadar gredo na božjo pot, že.) Male Lašiče so prav blizo Vel. Lašič in prav lahko je mogoče, da se s časom odcepijo od Turjaka in priklopijo Vel. Lašičam. Tedaj bi bila pač 374 XVI. seja dne 5. maja 1899. —- XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. vaseh v še veliko večji meri, nego v Velikem Osolniku in Dolšanih, kajti pri teh se gre le za to, ali imajo V4 ure bližje do sedeža županstva na Turjaku ali na Robu. Ako se čutite ti dve vasi toliko prizadeti, se bo njihovim težnjam lahko odpomoglo pri prihodnji ureditvi katastra tako, da se vasi Dolšake in Veliki Osolnik pridružita davčni občini Selo in bota potem obe spadali pod županstvo na Robu. Ker boste torej selska občina Turjak, obstoječa iz davčnih občin Turjak in Osolnik, in selska občina Rob, obstoječa iz davčnih občin Selo in Krvava Peč, po davčni moči kakor tudi glede prebivalstva dovelj krepki, kajti selska občina Turjak bo imela po nameravani delitvi še vedno 1709 duš in bo plačevala 2041 gl d. 61 kr. direktnega davka, selska občina Rob pa bo štela 1233 duš in plačevala 1367 gld. 82 kr. direktnega davka, in ker napominana razdružitev nikakor ne prejudicira prihodnji ureditvi lcatasterskih, šolskih in farnih razmer, usojam si v imenu upravnega odseka predlagati: «Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) Priloženemu načrtu zakona se ustavno pritrdi. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da načrtu izposluje Najvišje potrjenje. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Dem beiliegenden Gesetzentwürfe wird die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt. 2. ) Der Landesausschuss wird beauftragt, demselben die Allerhöchste Sanction zu erwirken.» Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Gospod poslanec Pakiž ima besedo. Poslanec Pakiž: Visoki zbor! Ravnokar smo culi poročilo gospoda poročevalca o razdružitvi občine Turjaške. Mislim, da so vsi gospodje enega mnenja z menoj, da je gospod poročevalec v nekakšni posebni svetlobi prinesel svoje poročilo, pa gospoda moja, ta svetloba je bila po mojem mnenju od ene strani vendar nekako temna in kdor hoče izvedeti resnico, mora slišati dva zvona. Občina Turjaška obstoji iz štirih podobčin, ter leži — v tem oziru pritrjujem gospodu poročevalcu — na deželni cesti in v ravnini blizu turjaške graščine. Pa gospod poročevalec ni omenil tistih dobrot, kakršne ima podobčina Turjak. Namreč podobčina Turjak ima nekakšne stare ustanove od bivših starih gospodov grofov za bolne ostarele in ima svojo hišo za take ostarele. Druge vasi pa nimajo drugega, kakor samo revščino. Vzemimo vasi Selo in Krvava Peč. Ležita v hribovju, pa drugega nimata, kakor revščino in pa, kakor je že gospod poročevalec omenil, davka kakih 3 200 do 1300 gld. Ali žalibog, od česa plačujejo ta davek? Drugega nimajo, kakor zemljišča in ta so z davki obložena in — po svojem prepričanju lahko trdim — preobložena. V prvi vrsti že z direktnim1 davkom. Imel sem čast — prečastiti gospod deželni glavar naj mi dovoli, da smem to omeniti — iz kolovoza, mislim, nikakor ne bom prestopil — torej imel sem čast, zastopati ravno tisto ljudstvo, kot ud cenilne komisije, kot ud komiteja, kot ud komisije za klasificiranje in potem tudi kot ud komisije za reklamacije. Gospoda moja, udje komisije so spoznali preobremenjen]" e in so zemljišča postavili v naj zadnje razrede. Kjer so zemljišča v najzadnjih razredih, morete si misliti, da je tam kraj slab, da je zemlja slaba, da je prihodek slab. Ob času žetve, ko se poljski pridelki spravljajo, se pogostoma zgodi, da gospodinja vpraša moža: Ti gospodar, moke ni, žita ni, denarja ni — preskrbi živeža za družino. Sedaj pa, gospoda moja, preidem na to, kar sem prej omenil, da gospod poročevalec ni vsega na beli dan prinesel. Njegov namen, oziroma namen večine upravnega odseka je, da se sedanja selska občina Turjak razdeli v dve samostojni občini, v katerih eno naj bi spadali podobčini Krvava Peč in Selo, v drugo pa Osolnik in Turjak. O podobčinah Selo in Krvava Peč sem prej omenil, da sta silno ubožni. Kjer je pa občina ali podobčina ubožna, so seveda tudi ljudje siromaki. S čem bi pa ljudje odslej preskrbovali svoje bolnike, ki si sedaj po občini okrog ljudi iščejo svoj živež? Ker doma ni nobenih pridelkov, ker je obilo davka, ki se že tako težko plačuje, in vrhu temu še doklad, kako pa bodo ljudje skrbeli še za svoje bolnike in ubožce? Dokler je bila vsa občina skupaj, je že še šlo. Drug je drugemu pomagal, oziroma podobčina Turjak, kije najbolj bogata, je vsem skupaj pomagala. Sedaj pa, gospoda moja, hočete oddeliti in združiti ravno naj siromašne] ši podobčini! Osolnik ima še nekaj močnega jedra za plačevanje, pa ravno to podobčino hočete priklopiti bogati Turjaški podobčini! Ali je to pravično, gospoda moja? Po mojem mnenju nikakor ne. Jaz sem zastopnik tamošnjega ljudstva, kakor sem poprej omenil, in sicer — verjemite mi — ne da bi se hotel bahariti, kajti ljudstvo zastopati je križ čez križ, ampak jaz sem to ljudstvo zmiraj zastopal po vesti in vednosti, ga zastopam in ga bom vselej zastopal do konca svojega zastopstva in zato bom stavil predlog, kako naj bi se delitev obstoječe Turjaške občine izvršila. Prosil bi pa prej še visokorodnega gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona Kleina, da naj bo vendar toliko dobrohoten in milostljiv nasproti siromakom trpinom v Selu in Krvavi Peči, da ne bo priporočal delitve občine na tak način, kakor jo je večina upravnega odseka sklenila. Proti temu se pa po mojem prepričanju ne morem izreči, da naj bi se podobčina Turjak ne prenaredila v samostojno občino in vsled tega se drznem nasproti nasvetu upravnega odseka staviti sledeči predlog: «Visoki deželni zbor naj sklene : Iz davčnih občin Turjak, Osolnik, Selo in Krvava Peč obstoječa selska občina Turjak v političnem okraju Kočevskem razdraži se v dve samostojni selski občini, ter se ustanovi iz davčne občine Turjak samostojna selska občina Turjak in iz davčnih občin Osolnik, Selo in Krvava Peč pa samostojno selsko občino Rob.» XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 373 bi voice iz Krvave Peči in Sela jako neugodno, ako bi se sedež županstva premestil recimo na Turjak, ravno tako pa tudi za davčno občino Turjak, ako bi se sedež županstva slučajno premestil v Krvavo Peč ali Selo. Davčna občina Turjak se razprostira večinoma proti nižavi ob deželni cesti proti Velikim Laščam, kjer se nahajajo okrajno sodišče in drugi uradi. Prebivalci iz Turjaka imajo bližje do Lasič nego do Podhojnega hriba. Seveda umestnejši sedež županstva bi bil na Rašici, a tega pri sedanjih razmerah ni doseči. Občinski odbor je v seji dne 3. marcija sklepal o razdružitvi sedanje občine Turjak. Pri tej priliki se je 10 odbornikov izreklo za to, da se davčna občina Turjak izloči iz sedanje občinske zveze, ter ustanovi kot samostojna občina Turjak, 12 odbornikov, torej večina, pa je bila za to, da naj se občina z ozirom na terenske razmere razpolovi tako, da se ustanovi iz davčnih občin Turjak in Osolnik jedna občina, iz davčnih občin Krvava Peč in Selo pa druga samostojna občina — Rob. Za to delitev so glasovali tudi vsi občinski odborniki iz davčnih občin Krvava Peč in Selo, kar je popolnoma naravno, kajti ni mogoče misliti si, da bi prebivalci iz daljnih vasij ne glasovali za to, da bi imeli sedež županstva nekoliko bližje nego doslej. Načelnega na-sprotstva pri tem ni bilo, ampak šlo se je le za razdelitev občine na en ali drug način. Obveljal je predlog, da se občina Turjak razpolovi. Dne 14. aprila 1898. vložilo pa je osem oseb pri deželnem odboru pritožbo proti sklepu občinskega odbora z dne 3. marcija; to pritožbo je podpisalo poleg treh drugih posestnikov pet občinskih odbornikov, ki so bili pri sklepu občinskega odbora ostali v manjšini. V tej pritožbi se trdi, da se dotični sklep ni pravilno napravil, da niso bili vsi odborniki o seji pravilno obveščeni, priznava se pa, da je sedanja občina res velika in obširna, mislijo pa pritožniki zajedno, da bi se z delitvijo upravni troški podvojili. Nadalje naglašajo neugodne katasterske, šolske in farne razmere, in končno to, da se nahaja na Robu šola in župnija in da sploh ves promet teži proti Robu. Temu nasproti treba pripomniti, da leži vas Rob na visokem hribu, in da šteje samo 96 prebivalcev. Se bolj oddaljen za vasi v nižavi je kot sedež županstva Podhojni hrib z 68 prebivalci. Davčna občina Osolnik je najmanjša ter šteje samo 550 duš. K tej občini spadajočim vasem, katere gravitujejo proti Turjaku, oziroma proti Rašici in Velikim Laščam, leži Rob tako-rekoč za hrbtom. To velja osobito glede vasij Javorje, Mali Osolnik, Podlog in Sernjak. Glede Dolšakov in Velikega Osolnika bi bilo omeniti, da bi se tema vasema lahko pri prihodnji ureditvi katasterskih razmer ustreglo na ta način, da se priklopita davčni občini Selo, ker že njihova naravna lega kaže na to, da treba to davčno občino zaokrožiti. Glavni kraji sedanje občine Turjak so: trg Turjak z 263 prebivalci, vas Rašica z 222 prebivalci, vas Male Lašče z 227 prebivalci, vas Selo s 185 prebivalci, vas Veliki Osolnik s 184 prebivalci, vas Krvava Peč s 154 prebivalci. Vsi ti kraji, izvzemši Veliki Osolnik, so za razdelitev v napominanem smislu in pritožniki v svoji pritožbi izrecno priznavajo, da so odborniki in namestniki iz davčnih občin Krvava Peč in Selo glasovali za razdelitev v dve polovici. Zadevajoč pritožbo z dne 14. aprila 1898. 1. proti sklepu občinskega odbora z dne 3. marcija 1898. 1. je le toliko omeniti, da to za rešitev tega vprašanja ni nobene važnosti, kajti deželni zastop na ta sklep, pa naj je tudi v najpravilnejši obliki storjen, ni vezan. Po tem sklepu v zvezi s prvotno peticijo je le dokazano mnenje in želja ogromne večine prebivalstva sedanje občine Turjak. Razdružitvi sedanje občine Turjak tudi c. kr. deželna vlada ne ugovarja. Z dopisom z dne 7. julija 1. 1898., št. 8504. je ona namreč izjavila, da ne ugovarja razdružitvi v dve samostojni občini, ker se sedanja občinska zveza z 42 vasmi ne bo mogla trajno vzdržati. Vendar pa tudi nameravana razdružitev ne bo trajno zadoščala, ter se bo prej ali slej moralo gledati na to, da se spremeni tudi sedanji obseg katasterskih, šolskih in farnih občin. Temu nasproti je treba nagla-šati, da res obstoje nedostatki tako glede katasterskih, kakor tudi glede šolskih in farnih občin. Znano je pa, da provzroča delitev katasterskih občin mnogo težav, še več pa delitev farnih občin. Vendar pa treba pred očmi imeti, da te razmere že tudi sedaj obstoje, in da razdružitev občine Turjak nikakor ne vpliva na razmerje glede všolanja, vfaranja in katastra in na prihodnjo uredbo teh razmer. Vasi Rašica in Male Lašče sta všolani v Velike Lašče in poslednja vas je tudi tja vfarana, vas Rašica pa je vfarana v Skoči j an v ljubljanskem političnem okraju. Istotalco spadata vasi Mali Osolnik in Javorje pod župnijo Skocijan, všolana pa je cela davčna občina Osolnik na Rob. Znano je, da v zimskem času šola na Robu ne zadošča, zlasti pa, da je tedaj pouk otrok iz Krvave Peči in iz Sela tako pomanjkljiv, da se je začelo misliti na ustanovitev samostojne šole na Turjaku, a nič manj ne bo treba misliti tudi na ustanovitev šole za vasi Selo in Krvava Peč, s čemur bodo ti pomisleki proti razdružitvi občine Turjak odpadli. Končno je omeniti še peticije, katero so posestniki iz vasij: Dolšake, Veliki Osolnik in Rob izročili deželnemu zboru dne 21. aprila t. L, v kateri ugovarjajo vsaki razdružitvi občine Turjak. Ta peticija se sklicuje na že preje navedene razloge, torej na neugodne katasterske razmere, na šolske in farne razmere, zlasti pa se naglasa, da teži promet iz davčne občine Osolnik na Rob. Iz te peticije je razvidno, da se razdružitvi upirajo v prvi vrsti le prebivalci tistih vasij, ki so v neposredni bližini sedanjega sedeža županstva. Opomniti moram, da se nahaja največ občinskih odbornikov v tej okolici, tako n. pr. ima vas Dolšake z 59 prebivalci 4 občinske odbornike, vas Rašica pa, ki šteje 222 prebivalcev, pa nima niti jednega samega. Omenil sem že, da bi bilo za Veliki Osolnik in Dolšake ugodnejše, ako bi ti vasi ostali v sedanji zvezi, odnosno, ako bi se davčni občini Osolnik pridružili še davčni občini Krvava Peč ali Selo, tako, da bi potem vse te tri davčne občine tvorile jed n o samo selslco občino, toda to stališče bi bilo presebično, kajti nedostatki, ki se tu nahajajo , obstoje po drugih 372 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. cestnem okraju Cerkniškem, oziroma v novo ustanovljeni, v ta okraj spadajoči selski občini Rakek. Ker so torej nastale drugačne razmere, se glede rešitve vprašanja ni moglo smatrati Logaški okrajni cestni odbor edino merodajnim faktorjem in je moral deželni odbor v tem oziru zaslišati tudi okrajni cestni odbor Cerkniški. Ko sta se med tem časom oba novoizvoljena okrajna cestna odbora, katerih opravilna doba je tudi že potekla, konstituirala, naročilo se jima je, da v ta namen brez odloga odredita seji, da se posvetujeta in sklepata glede uvrstitve ceste Rakek-Ivanje Selo-Laze-Martinj Hrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste in da povesta svoje mnenje o potrebi projekte van e, na 47.000 gld. proračunjene poprave te ceste. Sedanji Logaški okrajni cestni odbor se je v svoji seji z dne 2. marcija t. 1. tako, kakor oni pred njim, prav odločno izrekel za uvrstitev vse proge med okrajne ceste. Poleg tega je okrajni cestni odbor na predlog enega člana sklenil, da je pri deželnem odboru vložiti prošnjo radi uvrstitve od Laz do državne ceste pri Planini držeče občinske ceste med okrajne ceste. Temu sklepu pritrdil je prej omenjeni član cestnega odbora s pristavkom, da naj se v slučaju, ako se uvrsti med okrajne ceste občinska cesta Dolenji Logatec-Laze-Rakek, potem uvrsti med okrajne ceste tudi zadnje navedena cesta. Cerkniški okrajni cestni odbor bavil se je s to zadevo v svoji seji z dne 3. marcija t. 1. in se je z večino glasov izrekel tako proti popravi, kakor tudi proti uvrstitvi večkrat omenjene ceste med okrajne ceste, in sicer med drugim s to motivacijo, da je ta cesta, od časa izločitve sedanjega sodnega okraja Cerkniškega iz Logaškega sodnega okraja, za Cerkniški okraj brez vsakega pomena. Vas Ivanje Selo, na katero bi se moralo ozirati, ima zvezo z Rakekom po občinski cesti, ter je okrajni cestni odbor pripravljen, dovoliti tej podobčini za vzdrževanje te zvezne proge podporo iz okrajnega cestnega zaklada. Od stroškov 9450 gld. cele 141/s km dolge ceste odpade delno na progo Logaško 8'6 km, kar bi stalo 6600 add. in na progo, spadajočo pod okraj Cerknico, pa 5'9 km pa 2850 gld. Ce bi se izvršila projekte van a, na 47.000 gld. proračun) ena poprava, bi bila potem cesta 15'2 km dolga, odnosno dolžina Logaške delne proge znašala bi 9'3 km, Cerkniške pa 5-9 km ter bi morala v pokritje navedene potrebščine prispevati oba okrajna cestna zaklada, in sicer Logaški delni znesek 28.300 gld., Cerkniški pa delni znesek 18.700 gld. Ti veliki stroški niso v nikakem pravem razmerju s prometom, ki se bo na tej cesti nahajal. Cerkniški del 5'9 km pa sploh ni za upoštevati, ker ni tam take potrebe za okrajno cesto, kar dotični cestni odbor sam pripozna. Upravni odsek predlaga: t Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1.) Od občinske ceste, ki se nahaja zdaj v cestnih okrajih Cerknica in Logatec in drži od Rakeka čez Ivanje Selo, Laze, Martinj Hrib do Dolenjega Logatca, se delna, v cestnem okraju Logaškem se nahajajoča, okoli 8'6 km dolga proga med Lazami in Dolenjim Logatcem uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Logaškemu okrajnemu cestnemu odboru se v pokritje troskov za pripravo pod 1. imenovane ceste v dobro stanje dovoli podpora 1000 gld. iz kredita za cestne namene. 3. ) Logaškemu okrajnemu cestnemu odboru se naroča, da prevzame ad 1. imenovano cesto v svojo neposredno oskrbo in da skrbi za to, da se pripravi ta cesta v dobro vozno stanje. 4. ) Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene.» Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 5. Priloga 61. Poročilo upravnega odseka o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob (k prilogi 34.) ter o prošnji občine Turjak, da se razdružitev opusti. 5. Beilage 61. Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Auersperg in die selbständigen Ortsgemeinden Auersperg und Rob (zur Beilage 34) und über die Petition der Gemeinde Auersperg, dass die Theilung unterbleiben möge. Poročevalec Božič: Visoka zbornica! Sedanja selska občina Turjak v Kočevskem političnem okraju obstoji iz štirih davčnih občin: Turjak, Osolnik, Selo in Krvava Peč. Cela občina šteje 2942 prebivalcev, plačuje 3409 gld. 43 kr. direktnega davka in obstoji iz 42 vasij. Občina je torej zelo razsežna. Trg Turjak in drugih k davčni občini Turjak pripadajočih vasij je že 12. januarija 1897 vložilo pri deželnem odboru prošnjo, da bi se davčna občina Turjak izločila iz sedanje krajne občine ter ustanovila kot samostojna selska občina Turjak. Prosilci se sklicujejo na veliko razsežnost in na neugodne terenske in prometne razmere sedanje občine ter povdarjajo, da je bila davčna občina Turjak do leta 1866. samostojna občina. Prošnjo je podpisal tudi že mnogoletni župan na Podhojnem hribu. Kako razsežna je sedanja občina, razvidno je iz tega, da je od Bukovice pri Krvavi Peči do Velikega Lečnika pri Turjaku 41/2 ure hoda, do Turjaka pa 4 ure. Iz tega sledi, da bi bilo za pre- XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 371 Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XV. deželnozTborske seje dne 2. maja 1899. 1. 1. Lesung des Protokolles der XV. Landtagssitzung vom 2. Mai 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XV. seje v slovenskem jeziku. — Liest das Protokoll der XV. Sitzung in slovenischer Sprache.) Deželni glavar: Zeli kdo gospodov kak popravek v ravnokar pre-čitanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželnozkorskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Deželni glavar: Naznanjam, da se je gospod poslanec kanonik Kalan upravičil, da se zaradi službenih zadržkov ne more udeležiti današnje seje. Točka: 3. Priloga 63. Poročilo deželnega odbora o nameravani lokalni železnici Trebn j e-Tržišče. 3. Beilage 63. Bericht des Landesausschusses, betreffend die projektierte Localbahn Treffen-Teržiše. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Daljnja točka je: 4. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Rakek-Ivanj e-selo - Laze - Martinjilirib - Dolenji Logatec med okrajne ceste (k prilogi 57.). 4. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses, betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Rakek - Eibenschnss - Lase - Martinihrib - Unterloitsch in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 57). Poročevalec Jelovšek: Visoka zbornica! V imenu upravnega odseka mi je čast poročati o prilogi št. 57. deželnega odbora, glede uvrstitve občinske ceste Rakek-Ivanj e Selo-Laze-Martinj Hrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste. Občini Planina in Dolenji Logatec sta s pritrjevanjem okrajnega cestnega odbora že dne 24. novembra 1891 prosili, da bi se nekdanja državna cesta, ki pelje od Dol. Logatca do Laz in potem črez Ivanje Selo na Rakek, uvrstila med okrajne ceste. Ta pot, katero že mnogo desetletij nasipa po zimi edino le sneg, postala je tako zapuščena, da v istini ni za nobeno rabo. Nekdaj široka državna cesta je sedaj na posameznih mestih komaj L70 m široka in žlebu podobno izvožena. Vidi se, kako Strle skale deloma vsporedno s cestiščem do 30 cm naravnost ali pa poševno čez cesto. O gramozu, ki je te skale pokrival, ni sledu več. Po takej cesti v resnici ni mogoče voziti. Cestni odbor Logaški omenja v svojem poročilu, da je ta cesta potrebna Logatcu, Lazam, I vanj emu Selu in okolici tako živo, kakor človeku oko in ribi voda. Dne 20. decembra 1895 prosil je Logaški cestni odbor, da bi se ta cesta deloma popravila in preložila ter potem uvrstila med okrajne ceste. Troški bi znašali 47.000 gld. Visoki deželni zbor je dne 16. januarija 1896 sklenil, to prošnjo izročiti deželnemu odboru, da to zadevo preišče in da poizve, koliko bi stala imenovana cesta, ako se na stari progi brez preložitve popravi. Cestni odbor Logaški, uvažujoč potrebo te ceste, hotel je bolj na tihem preskrbeti potrebni denar, ter je radi tega vže 2. decembra 1897 razposlal občinam razglase, da se bo v letu 1898. pobirala 18% naklada za vzdržavanje okrajnih in deželnih cest. Zamolčal pa je, da se misli znesek 650 gld. in preostanek prejšnjega leta v znesku 800 gld. porabiti v to, da se poprej imenovana občinska pot popravi. V seji 29. januarija 1898 pa je cestni odbor šele faktično sklenil 18 % naklado, ter zavračal vse pritožbe zoper to naklado, kakor zamujene. Tako ravnanje je pa povzročilo upor raznih občin in 24. februarija 1898 imel sem čast visoki zbornici poročati o neki taki pritožbi občin Gorenji Logatec, Rovte in Hotederšica. Razmere so pa danes druge. Med tem časom so se vsled odredbe c. kr. justič-nega ministerstva poleg selske občine Zilce v sodnem okraju Lož izločile tudi katasterski občini Rakek in Unec iz selske občine Planina in potemtakem tudi iz sodnega okraja Logaškega ter odkazale okolišu sodnega okraja Cerknica. Vsled tega spremenila sta se tudi okoliša obeh cestnih skladovnih okrajev z ozirom na njiju obseg, tako da se nahaja zdaj od obstoječe, okoli 14'5 km dolge ceste okoli 8'6 km v sodnem in cestnem okraju Logaškem, 5'9 km pa v sodnem in 370 XVI. seja dne 5. maja 1899. — XVI. Sitzung am 5. Mai 1899. 11. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 53.). 12. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 11.: Različne stvari. Začetek seje ob 10. uri 25 minut dopoldne. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reifen (zur Beilage 53). 12. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar über § 11: Verschiedenes. Seginn brr Sitzung um 10 Uhr 25 Minuten Vormittag. Stenografien! zapisnik šestnajste seje deželnega štora kranjskega v Ljubljani dne 5. maja 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Andrej Kalan, dr. Danilo Majaron. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1 Branje zapisnika XV. deželnozborske seje dne 2. maja 1899. I. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 63. Poročilo deželnega odbora o nameravani lokalni železnici Trebnje-Tržišče. 4. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Kakek-Ivanjeselo-Laze-Martinjihrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste (k prilogi 57.). 5. Priloga 61. Poročilo upravnega odseka o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Eob (k prilogi 34.) ter o prošnji občine Turjak, da se razdružitev opusti. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1899. (k prilogi 33.). 7. Ustno poročilo finančnega odseka o nameravanem vodovodu za Novomesto in okolico (k prilogi 52.). 8. Ustno poročilo finančnega odsoka glede najetja posojila v znesku 32.000 gld. za mestno občino ljubljansko v svrho delnega pokritja neke kupnine (k prilogi 55.). 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede najetja posojila v znesku 800.000 gld. za deželno stolno mesto Ljubljano (k prilogi 54.). 10. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) o prošnji posestnikov iz vasi Lobček, občina Žalina, za podporo za zgradbo vodnjaka; h) slovenskega delavskega stavbnega društva za podporo v svrho pokritja upravnih stroškov; c) o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvanredno podporo 1500 gld.; d) občine Planina pri Vipavi za podporo za zgradbo nove občinske poti od vasi Dolenje do Britih. der sechzehnten Sitzung des krainifchen Landtages in Laibach am 5. Mai 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und k. k. Landes-regierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Andreas Kalan, Dr. Danilo Majaron. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XV. Landtagssitzung vom 2. Mai 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 6.3. Bericht des Landcsausschusses, betreffend die projec-tierte Localbahn Treffen-Terzise. 4. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschnsses, betreffend die Einreihung der Gerneindestraße Rakek-Eibenschuss-Lase-Martin-hrib-Unterloitsch in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 57). 5. Beilage 61. Bericht des Verwaltnngsansschnsses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Auersperg in die selbständigen Orts-gemeinden Auersperg und Rob (zur Beilage 34) und über die Petition der Gemeinde Auersperg, dass die Theilung unterbleiben möge. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden für das Jahr 1899 (zur Beilage 33). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die projectierte Wasserleitung für Rndolfswcrt und Umgebung (zur Beilage 52). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme von 32.000 fl. für die Stadtgemeindc Laibach behufs theilweiser Deckung eines Kaufschillings (zur Beilage 55). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme eines Anlehens von 800.000 ft. für die Landeshauptstadt Laibach (zur Beilage 54). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, u. zw.: a) der Insassen aus der Ortschaft Lobcek, Gemeinde Schalna, um Subvention behufs Errichtung eines Brunnens; b) des slovenischen Arbeiter-Bauvereines in Laibach um Subvention zur Deckung der Verwaltungskosten; c) des dramatischen Vereines in Laibach um Bewilligung einer außerordentlichen Subvention per 1500 fl.; d) der Gemeinde Planina bei Wippach um Subvention behttfs Errichtung eines neuen Gemeindeweges.von der Ortschaft Dolenje bis Britich. 368 XV. seja dne 2. maja 1899. XV. Sitzung mn 2. Mm 1899. Deželni glavar : Gospod poslanec baron Liechtenberg predlaga, da se načrt zakona en bloc sprejme. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. S tem je rešen ob enem tudi prvi odsekov predlog. Drugi predlog se glasi na to, da se deželnemu odboru da naročilo, izposlovati načrtu zakona Najvišje potrjenje. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Treba sedaj še glasovati o celoti in prosim gospode poslance, ki ravnokar en bloc sprejetemu načrtu zakona pritrjujejo tudi v celoti, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sedaj nam je glasovati še o resoluciji gospoda poslanca Murnika, ki se glasi: „Deželnemu odboru se naroča, da prevdarja, ali bi ne bilo mogoče § 2. in § 8. zakona z dne 4. aprila 1882, dež. zak. št. 9, tako vrediti, da bi se lovske karte ložje kakor doslej izdajale tudi tujim, ne na Kranjskem stanujočim osebam.“ Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tej resoluciji, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Resolucija je sprejeta in s tem je rešena 9. točka dnevnega reda. Zadnji dve točki se preložita na dnevni red prihodnje seje, ker je sedaj prepozno in ker imajo danes popoldne še nekateri odseki sejo. Prihodnja seja je v petek, dne 5. t. m., ob 10. uri dopoldne in sicer pridejo razun danes odstavljenih dveh točk na dnevni red še sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Gospod poslanec dr. Papež ima še besedo, ker je glede neke točke, ki Se je danes odkazala upravnemu odseku, določiti neka sprememba. Poslanec dr. Papež: V šesti seji se je prošnja županstva Smihel-Stopiče, da se odkupi hiša št. 8 v Kandiji za raz-širjavo deželne ceste, izročila finančnemu odseku. Danes pa je bila priloga 62., poročilo deželnega odbora, s katerim se predložita projekta o popravi deželne ceste Novomesto-Žužemberk-Ljubljana v vasi Kandiji, ki se tiče ravno tiste cestne proge, izročena upravnemu odseku. Jaz bi si usojal predlagati, da se tudi ta priloga izroči finančnemu odseku. Deželni glavar : Gospod poslanec dr. Papež predlaga, da se priloga 62. namesto upravnemu odseku, izroči finančnemu odseku, ker se je temu bila v neki prejšnji seji izročila neka ravnoisto stvar zadevajoča točka. Če nihče ne ugovarja, smatram, da se visoka zbornica strinja s tem predlogom. (Pritrjevanje. — Zustimmung.) Torej se priloga 62. izroča finančnemu odseku. Naznanjam, da ima odsek za letno poročilo sejo danes popoldne ob 4. uri, in sicer tukaj na strelišču. Dalje naznanjam, da ima finančni odsek sejo jutri v sredo ob 4. uri popoldne in sicer bo na dnevnem redu proračun deželnega zaklada. Gospode deželne odbornike prosim še na znanje vzeti, da je danes popoldne točno ob 4. uri seja deželnega odbora. Sklepam sejo. Konec seje ob 1. uri 55 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 55 Minuten Uuchmiting. Založil kranjski deželni odbor. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani. XV. seja dne 2. maja 1899. 367 dächtiger ein Wild erlegt hat, in bessert Besitze er sich befindet, sc> bleibt es sich gleich, ob derselbe eine Jagdkarte hat oder nicht. Ich mochte also nochmals dem hohen Hanse empfehlen, die Vorlage an den Ausschuss zurückzuweisen. Deželni glavar: Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik : Slavni deželni zbor! Iz določil zakona z dne 17. aprila 1884, dež. zak. št. 9, je popolnoma jasno razvideti, da se želji gospoda poslanca Luckmana nikakor ne more ustreči, da bi občine ali drugi za-stopi izdajali lovske karte tujim gostom. Ker pa je zakon, katerega je upravni odsek predložil in ki je zdaj v obravnavi, vendar tolike važnosti, in ker se je od več strani izrekla želja, da bi prišel v veljavo, sem jaz mnenja, da ni dobro zaradi tega nedostatka, katerega je omenjal gospod poslanec Luclcmann, zakonski načrt zopet vrniti upravnemu odseku, ker bi ta odsek morda v tako kratkem času ne mogel dobiti tistih podatkov, ki so z ozirom na §§ 2 in 8 zakona z dne 17. aprila 1884 potrebni, kajti po mojem mnenju bo treba precej poz ved eb o tem, ali se more zakon tako prenarediti, kakor želi gospod poslanec Luclcmann. Alcoravno se mora priznati, da je ob svojem času na ta zakon uplival nekoliko tudi tiska lični moment, drugače bi deželni zbor zakona najbrže ne bil sklenil, a ko bi bil mnenja, da mu na tem dohodku deželnega kulturnega zaklada nič ni ležeče, sem pa jaz vendarle mnenja, da je deželni zbor te dohodke takrat precenil in mislil, da bodo večji, nego se je pozneje pokazalo, ker to pač vsakdo ve, naj je lovec, ali pa ne, da hodi mnogo ljudi na lov, ki nimajo lovskih kart, pa bi jih morali imeti. Želja po lovskih kartah je posebno od strani tujih gostov velika in mogoče je torej, da tisti, ki povabijo tujce na lov, pridejo v zadrego, kadar tujci nimajo kranjskih lovskih kart. Umestno bi bilo torej, da bi se zakon nekoliko prenaredil, toda omenjena paragrafa obstoječega lovskega zakona se v tem zasedanju ne moreta tako hitro prenarediti na ta način, da bi se predstoječi načrt zakona kar vrnil upravnemu odseku, ker bi odsek najbrže prišel do sklepa, da v tako kratkem času ne more dobiti potrebnih podatkov, da bi na njihovi podlagi mogel potem poročati, ali je sprememba zakona, ki bi ustregla želji gospoda poslanca Luckmanna, mogoča, ali ne. Vsled tega jaz priporočam, da slavni deželni zbor sprejme sledeči nasvet, ki bo morda za sedaj zadoščal: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da prevdarja, ali bi ne bilo mogoče § 2 in 8 zakona z dne 7. aprila 1882., dež. zak. št. 9, tako vrediti, da bi se lovske karte ložje, kakor doslej izdajale tudi tujim, ne na Kranjskem stanujočim osebam.“ XV. Sitzung atu 2. Mn 1899. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog, gospoda poslanca Murnika, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je toraj v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Scvidjtcvftnttcv litim: Auf die Ausführungen des Herrn Abgeordneten Luckmann habe ich nur zu erwiedern, dass ich im Princip gegen dieselben nichts einzuwenden finde, dagegen kann ich mich mit dem Antrage ans Zurückweisung der Vorlage durchaus nicht einverstanden erklären. Was den Antrag des Herrn Abgeordneten Ritter v. Langer betrifft, so ist derselbe gegenstandslos geworden, da ihn der Antragsteller auf Grund der Ausführungen *»i". Excellenz des Herrn Landespräsidenten zurückgezogen hat. Endlich hat auch der Abgeordnete Mnrnik in die Debatte eingegriffen, seine Ausführungen haben aber auf die Vorlage, die ich zu vertreten habe, keinen Bezug, da die betreffenden Bestimmungen in dem Gesetze gar nicht vorkommen Ich bitte sohin das hohe Hans, in die Specialdebatte einzugehen, diese selbst aber auf die nächste Sitzung zu verschieben. (Ugovor. — Widerspruch.) Deželni glavar: Najprej pride na vrsto predlog gospoda poslanca Luckmanna, ki predlaga, da se načrt zakona vrne upravnemu odseku. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je odklonjen. Abgeordneter Freiherr ti. Lieehtenberg: Herr Landeshauptmann, ich bitte ums Wort. Landeshauptmann: Der Herr Abgeordnete Baron Liechtcnberg hat das Wort. Abgeordneter Freiherr v. Liechteuberg: Ich beantrage die en bloc - Annahme des Jagdkarten-Gesetzes. (Klici: — Rufe: „Bravo! Dobro!“) 53 366 XV. seja dne 2. maja 1899. Luckmann:—Abgeordneter Lnckmcimi: „Würde auch nicht schaden." — Veselost. — Heiterkeit.) Das gleiche gilt bezüglich jener Personen, welche ciit Eigeuthnnisdelict begangen haben, nach deren Ab-strasnng ein Zeitrannt von fünf Jahren noch nicht verflossen ist. In dieser Hinsicht gebe ich cs ans, den Herrn Lnekniann zu bekehren, da ich mich gegenüber seinen Ausführungen bezüglich der Wilddiebe in einem solchen Gegensatze befinde, dass ich lediglich an die Einsicht des hohen Hauses appellieren muss. In lit. f) ist endlich vorgesehen die Verweigerung der Ausstellung einer Jagdkarte an Leute, welche wegen Vergehens gegen die Sicherheit des Lebens bereits einmal zur Abstrafung gekommen sind. Auch da halte ich es unbedingt für sehr zweckmäßig, den Bestimmungen des Waffenpatentes gleichzeitig Rechnung zu tragen, um solchen Personen, welche durch leichtsinnige Gebarttng mit Feuerwaffen oder sonst sich der Gefährdung eines Menschenlebens schuldig gemacht haben, die Ausübung der Jagd durch Verweigerung der Jagdkarte unmöglich zu machen; denn nirgends ist es so gefährlich mit leichtsinnigen Individuen in eine nähere, mitunter unfreundliche Berührung zu kommen, als auf der Jagd, den dort ist vor allem die Möglichkeit geboten, durch unvorsichtige Hantierung mit denn Feuerwaffe den nächsten Jäger oder einen unschuldigen Treiber tun das Leben zu bringen oder körperlich schwer zu beschädigen. Endlich ist noch in lit. g) bestimmt, dass denjenigen eine solche Karte nicht ausgefolgt werden darf, welche sich einer absichtlichen Uebertretnng des Wildschongesetzes schuldig gemacht haben oder wegen Uebertretnng dieses Gesetzes wiederholt abgestraft tvurden. Auch dies ist eine Bestimmung, die einer Vertheidigung nicht bedarf. Bezüglich dieser Bestimmung wird auch Herr Lnckmann wenigstens mit sich reden lassen und den Standpunkt, der rein ans Vermehrung der Einnahmen gerichtet ist, vielleicht in Einklang bringen mit gewissen gesunden Grundsätze», welche bisher immer der Gesetzgebung zu Grunde gelegt worden sind. Ich wiederhole nochmals und glaube die Herren überzeugt zu haben, dass im Vervrdnnngswege eine Aenderung der gegenwärtigen Gebarung mit den Jagdkarten nicht eintreten kann. Laildeghaiiptmann: Der Herr Abgeordnete Ritter von Langer hat das Wort. Xbgeordnetrr Ritter von Langer: Da der Herr Rcgicrnngsvertretcr erklärt hat, dass es zitsolge den gesetzlichen Bestimmnngcn nicht möglich sei, im Verordnnngswcge eine Verfügung zu treffen, so ziehe ich meinen Antrag, wonach der Landesansschnss beauftragt werden sollte, mit der Regierung sich diesbezüglich ins Einvernehmen zu setzen, zurück. In Anbetracht der vorgerückten Stunde jedoch und mit Rücksicht darauf, dass Nachmittag verschiedene Aus-schüssc ziemlich früh zusammentreten, möchte ich mir er- XV. Sitzung ant 2. War 1899. landen den Antrag zu stellen, dass die Verhandlung abgebrochen und in der nächsten Sitzung fortgesetzt werde. (Ugovor. — Widerspruch). Deželni glavar: Jaz mislim, da naj bi se splošna razprava sedaj končala, in nadrobna razprava se potem lahko v prihodnji seji nadaljuje, če bo sploh prišlo do nadrobne razprave, ker se gre v prvi vrsti za to, ali se ima stvar vrniti upravnemu odseku, ali ne. Äligeordneter Lilckmaim: Ich bitte ums Wort zn einer faktischen Berichtigung. Latidtohaiiptmanil: Der Herr Abgeordnete Luckmanu hat das Wort zu einer faktischen Berichtigung. XbijrorimvtiT ßitduttantt: Ich erlaube mir zu einer faktischen Vcrichtignng das Wort zu ergreifen, nachdem ich bereits zweimal in dieser Sache gesprochen habe, welche nicht im Verhältnisse zu der langen Debatte steht, die sich darüber entsponnen hat. Ich möchte blos berichtigend bemerken, dass die Jagdkarte weder zur Ausübung der Jagd, noch zum Waffcu-tragen berechtiget, sondern nichts ist, als eine Quittung über die Gebühr oder Lnxusstetter von 3 oder 1 Gulden und dem entfallenden Stempel. Den Uebelständcn, die Seine Excellenz der Herr Landespräsident angeführt hat, kann die Regierung vollständig vorbeugen durch strengere Handhabung des Waffenpatentes. Der Waffenpass ist ja die Hauptsache. Es kann einer zehn Jagdkarten nehmen, deshalb darf er doch keine Waffen tragen, wenn cs die politische Behörde nicht erlaubt. Die Jagdkarte an und für fid) hat gar keinen Zweck, als den einer Steuer-quittnng und kann deren Ausfolgnng an Jedermann keinen Schaden anrichten. Die Vorschriften des § 8, welche Se. Excellenz der Herr Landespräsident uns vorgelesen hat, sind ein Grund mehr, die ganze Vorlage an den Ausschuss zurückzuweisen, damit er angemessene Aenderungen des Gesetzes vornehme, eventuell überflüssige Vorschriften des Gesetzes beseitige, welche nur als Decorum für eine neue Steuer gedient haben, deren Nutzen für die Jagd seinerzeit behauptet wurde. Seit dem Jahre 1884 sehen wir jedoch, dass dieser Nutzen gleich Null ist. Es hat sick) feit der Einführung des Gesetzes bezüglich der Jagdausübung nichts geändert, als dass eine Steuer dafür eingeführt wurde, welche wir ja beibehalten und deren Entrichtung wirerleichtern wollen. Alles andere, was Seine Excellenz vorgebracht hat, lässt sich leicht durch eine strengere Ansübung des Waffenpatentes erreichen Mit einer Einladung zur Jagd kann sich leicht Jedermann ausweisen und dann eine Jagdkarte erwerben, wenn es nicht möglich ist, zu erheben, wo ein etwa Vor- XV. seja dne 2. maja 1899. 365 einem Jagdreviere, auch nicht zum Waffentragen. Ich hätte nicht das geringste Bedenken, wenn auch jeder Wildschütze eine Karte bekommen könnte (veselost — Heiterkeit). Er kann auch diese Steuer haben, wenn er will. Non ölet. Warum soll nicht jeder, welcher jagen will, seinen Obolus zu Gunsten des Landes beitragen können? Einen anderen Zweck hat ja die Karte nicht, als den Empfang der Steuer zu quittieren. Der Betreffende erwirbt mit der Karte kein Recht, keine Legitimation, und wenn er ans fremdem Terrain jagt, so ist er trotz der Jagdkarte gerade so strafbar, wie derjenige, welcher dies ohne Jagdkarte thut; zum Waffentragen berechtiget die Karte auch nicht. Da es sich dem Lande nur darum handelt, Geld einzunehmen, glaube ich, wäre es das beste, die Borlage an den Verwaltnngsansschnss zurückzuweisen. Derselbe wird die Sache jedenfalls gründlicher dnrch-berathen können, als wenn man jetzt int hohen Hanse irgend einen Antrag concipieren wollte. Deželni glavar: Seine Excellenz der Herr Landespräsident hat das Wort. it. It. Laiidtgpriilideilt Excellenz Freiherr von Hein : Die Anschauungen, denen der Herr Abgeordnete Lnckmann Ausdruck gegeben hat, nöthigen mich, nochmals auf den Gegenstand zurückzukommen und ihm zu repli-cteren. Nachdem mir mittlerweile das Landesgesetz vom Jahre 1884-, und zwar das Stück Nr. V zugekommen ist, kann ich sofort die diesbezügliche Bestimmung verlesen. In einer Richtung gehört hierher § 8, welcher ausdrücklich sagt: „Bei Ausstellung einer Jagdkarte ist zu erwägen:" und jetzt werden sub a) bis g) eine Reihe von Fällen aufgezählt, in welchen die Jagdkarte absolut nicht ausgefertigt werden darf. Wenn also die Anschauungen des Herrn Abgeordneten Lnckmann irgendwie Berücksichtigung finden sollen, so müsste dieser Paragraph unbedingt geändert werden, dies kann jedoch nur im Gesetzgebnngs-iinb nicht int Verordnnngswege geschehen. Weiter heißt es int § 2 desselben Gesetzes: (bere: — liest:) „Zur Aufstellung der Jagdkarte ist die politische Behörde erster Instanz, in bereit Amtsgebiet der Bewerber um eine Jagdkarte seinen jeweiligen Aufenthaltsort hat, berufen, und können Jagdkarten auch an fremde, in Kram nicht wohnhafte Personen von vorgenannter Behörde ertheilt werden." Den einzelnen Behörden steht nicht das Recht zu, ihre Competenz an eine andere Behörde zu übertragen, wenn nicht wieder in einem Gesetze ausdrücklich bestimmt wird, dass es der betreffenden Behörde überlassen ist, eine andere Behörde zur Ausübung der ihr zustehenden Befugnisse zu delegieren. Es wäre also unbedingt nothwendig, das Gesetz in den §§ 2 und 8 abzuändern, wenn den Auschannngen des Herrn Abgeordneten Lnckmann beigepflichtet werden soll. Herr Lnckmann stellt sich, und da möchte ich seine Auschannngen in merito bekämpfen, auf den rein siscalischen XV. Sitzung am 2. Mai 1899. Standpunkt. Ihm ist es lediglich darum zu thun, dem Landesfonde eine größere Einnahme zuzuführen, und um diesen löblichen Zweck zu erreichen, greift er zu dem, wie ich glaube, gefährlichen Mittel, die Jagdkarte jederman auszufolgen, der nur immer den entsprechenden Betrag für den Landesfond erlegen will. Wie gefährlich es aber wäre, diesen Weg zu gehen, das wird am besten klarwerden, wenn ich jene Bestimmnngen des § 8 des Gesetzes dem hohen Hanse in Erinuernng bringe, welche davon sprechen, wem eine solche Jagdkarte zu verweigern ist. Dies tritt in erster Linie bei denjenigen ein, welche nicht ihre Berechtigung zur Ansübnng der Jagd nachweisen. In dieser Beziehung nimmt der Herr Abgeordnete Lnckmann einen ungemein liberalen Standpunkt ein, er würde sogar die Wilddiebe freudigst begrüßen (veselost — Heiterkeit.), wenn sie sich nur bereit erkläre n würden, eine Jagdkarte zu lösen. Er meint, das hätte keine Eon-seqnenzen. Ich bin entgegengesetzter Meinung. Im praktischen Leben hätte es wohl gewisse Conseqnenzen; denn wenn der Wilddieb 3 fl. für die Jagdkarte und 1 fl. für den Stempel entrichtet hätte, so würde er sich gegenüber den Anfsichtsorganen, wenn sie ihn in einem' Waldrevier oder auf der Landstraße beanständen, jedenfalls mit einer Jagdkarte legitimieren. Auch wenn ein Wilddieb mit einem Stücke Wild, das er verborgen unter dem Mantel oder in der Tasche trägt, ans einer Landstraße von der Gendarmerie oder irgend einem beeideten Wach-organe controliert wird, so wird er unbedingt die Jagdkarte vorweisen und schwer zu beanständen sein, weil über die Provenienz des Wildes, welches er trägt, man ihn kaum zu irgend einer Auskunft wird verhalten können. Man wird sich lediglich damit begnügen müssen, sein Nationale anfznnehmen und inzwischen wird er sammt dem Wilde das Weite suchen. Der zweite Punkt, der int § 8 betreffs der Verweigerung der Jagdkarte erwähnt wird, bezieht sich darauf, dass Minderjährigen eine Jagdkarte nicht ansgestellt werden soll, wenn nicht die Väter ihre Zustimmnng geben. Auch dies, glaube ich, ist eine sehr gute Vorsichtsmaßregel, indem auch der väterlichen Gewalt eine gewisse Rechnung getragen wird und nicht der erstbeste Bursche zur Behörde mn eine Jagdkarte kommen kann. Es wäre gewiss nicht zweckmäßig, wenn die Behörde auch einem Minderjährigen die Karte gegen den Willen der Eltern ausfolgen müsste. Es heißt weiter int § 8: (bere: — liest:) „Den im Taglohne stehenden Arbeitern und den ans wohlthätigen Anstalten oder ans Gemeindemitteln nnterstützten Armen." Ich glaube, diese Bestimmniig spricht so deutlich für sich selbst, dass ich es mir erlassen kann, dieselbe noch besonders zu vertheidigen. Ferner kann die Jagdkarte verweigert werden den „Geisteskranken und Trunkenbolden." Ich glaube, selbst der Herr Abgeordnete Lnckmann wird zugestehen, dass es denn doch sehr zweckmäßig ist, solchen Leuten eine Jagdkarte nicht auszustellen (Poslanec 364 XV. seja dne 2. maja 1899. — Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Luckmanna, izvolijo listati. (Se podpre. — Wird unterstützt) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Zeli še kdo besede? Der Herr Abgeordnete Ritter V. Langer hat das Wort. Abgeordneter Hitler v. Langer: Ich gebe dem Herrn Vorredner zn, dass die Ausgabe von Jagdkarten möglichst erleichtert werden soll, und er hat auch triftige Gründe angeführt, welche es nothwendig erscheinen lassen, das Jagen ohne Jagdkarte zn verhindern. Ich theile auch seine Ansicht, dass es zweckmäßig wäre, zn diesem Behufe an die Gemeinden Jagdkarten hinanszngcben. Es könnte aber vielleicht auch durch einen anderen Modus die vom Herrn Lnckmann beantragte Zurückweisung an den Verwattnngsanssehnss angesichts des Umstandes, dass wir in der Session bereits vorgeschritten sind, vermieden werden, wenn der Landesans-schuss aufgefordert würde, an die Regierung heranzutreten dass sie im Berordnnugswege veranlasse, dass die Bczirks-hauptmannschasten einzelne Jagdkarten an die ihnen unterstehenden Gemeindevorständc abgeben, n. zw. in der Weise, dass die Gemeindevorstände die Jagdkarten bei den Bezirkshauptmannschaften kaufen, sic während des Jahres an die Jagdgäste, welche ans einige Tage kommen, abgeben und den Rest am Ende des Jahres zurückstellen, worauf sie den darauf entfallenden Betrag von den Bezirkshanpt-mannschaften wieder zurück erhielten. Ich glaube, dies ginge ganz gut, ohne das Gesetz zu ändern und ohne dass wir den Gesetzentwurf an den Berwaltnngsansschnss zurückschicken. Ich stelle daher den Antrag (bere — liest): „Der Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuss wird aufgefordert, sich mit der Regierung ins Einvernehmen zn setzen, auf dass dieselbe die Erleichterung des Bezuges der Jagdkarten im Berordnnugswege regelt." Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca vit. Langerja, izvolijo vstati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Zeli še kdo besede? Seine Excellenz der Herr Landespräsident hat das Wort. &. k. Landespriisident (Emllcttj Freiherr von Hein: Bezüglich des Antrages des Herrn Abgeordneten Ritter von Langer muss ich sogleich erklären, dass int Berordnnugswege eine derartige Regelung der jetzt in Discussion stehenden Frage ausgeschlossen ist. Denn nach XV. Sitzung ant 2. Wut 1899. dem Landcsgcsetze vom Jahre 1884, das mir leider nicht zur Hand ist — sonst würde ich den Wortlaut dem hohen Landtage zur Kenntnis bringen — hat die Bczirkshanpt-mannschaft unmittelbar die Jagdkarte dem betreffenden Jagdkartenwerber auszustellen und ihre Aufgabe ist cs, zu prüfen, ob der Betreffende auch jenen gesetzlichen Bestimmungen entspricht, von denen die Ausstellung der Jagdkarten abhängig ist. Es kann also die Bezirkshanpt-mannschaft den einzelnen Gemeindevorstehern nicht quasi einen Verlag von Jagdkarten übermitteln und auch nicht die Gemeindevorstände beauftragen oder berechtigen, in ihrem Namen dergleichen Karten auszustellen, weil eben das Gesetz von ihr selbst die Prüfung aller jener llnv stände verlangt, welche in Erwägung gezogen werden müssen, wenn dem einzelnen Jägdkartenwerber auch wirklich eine Jagdkarte ansgefolgt werden soll Im Verordnungs-wegc lässt sich diese Frage also nicht regeln. Dies könnte nur in der Weise geschehen, dass eine diesbezügliche Bestimmung des Landesgesetzes vom Jahre 1884 — wenn ich mich recht erinnere, ist es § 8 — einer Modificierung unterzogen würde. Ich habe leider, wie erwähnt, das Landesgesetz nicht zur Hand, sonst würde ich durch das Verlesen des Wortlautes die Frage sogleich vollkommen klarstellen. Wenn aber der hohe Landtag dem Gedankengange des Herrn Abgeordneten Lnckmann folgend und die Argumente des Herrn Abgeordneten Ritter von Langer erwägend sich mit der Idee befreundet, eine Erleichterung bei Ausstellung von Jagdkarten eintreten zu lassen, dann bitte ich entschieden, cs möge dies im Wege der Gesetzgebung geschehe», weil wenn auch Landesregierung und Lande'sausschnss noch sosehr eines Sinnes und eines Herzens sein sollten, sich eine solche Maßregel int Ber-ordnnngswege nicht durchführen lässt Die Erleichterung in der Ausstellung der Jagdkarten ist jedenfalls ein Moment, welches beim Ertrage des Jagdkartenverkanses eine gewisse Rolle spielt, und cs ließe sich unter Umständen wohl ein geeigneter Modus sindcn. Ob aber dies im Augenblicke bei der Berathung des hohen Hauses durch eine Einschaltung in dem Gesetzentwürfe einen concreten, entsprechenden Ansdruck finden könnte, erscheint mir ebenfalls zweifelhaft und müsste wohl der Weg betreten werden, den Herr Abgeordneter Lnckmann in seinem Antrage angedeutet hat. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Der Herr Abgeordnete Lnckmann hat das Wort Abgeordneter Lnckmann: Seine Excellenz haben erklärt, dass rücksichtlich der Jagdkarten gewisse Vorsichten zn beachten sind und dass die Behörden zu prüfen haben, ob der Betreffende berechtiget sei, eine Jagdkarte zn erhalten oder nicht. In dieser Richtung bin ich anderer Ansicht. Ich glaube, wir alle haben seit dem Jahre 1884 die Erfahrung gemacht, dass die Jagdkarten keinen anderen Zweck haben, als eine Luxussteuerentrichtnng zn quittieren. Die Jagdkarten berechtigen ja gar nicht zur Jagdansübung in irgend 363 XV. seja dne 2. maja 1899. — Jahre über 1000 unentgeltliche Jagdkarten abgegeben und im selben Verhältnisse fallen die entgeltlichen Jagdkarten. Aus dieser Umgehung des Jagdkartengesetzes entspringt dem Lande ein materieller Schaden von jährlich circa 1000 fl. Woher kommt jedoch die Möglichkeit der Umgehung des Jagdkartcngcsetzes? Aus dem einfachen Grunde, weil namentlich in Unterkrain sich Jagdgesellschaften bilden, ans welchen ein scheinbar alleiniger Pächter der Behörde vorgeführt wird und derselbe seine Jagdgenossen als Heger nominiert, die somit alle das Bene der unentgeltlichen Karten genießen. Um dieser Stcnernmgchnng zu steuern, hat der Landesansschnss, ans die Resolution vom 4. Februar 1897 gestützt, sich bewogen gefühlt, eine Novelle znm bestehenden Jagdkartengesetze in Vorlage zu bringen. Darnach sollen wie bisher für jede Jagdkarte 6 Kronen entrichtet, für das Jagdanfsichtspersvnale aber nicht, wie bisher, unentgeltliche Jagdkarten abgegeben werden, sondern solche mit niedrigerem Tarife, mit) zwar ist derselbe mit 2 Kronen in Aussicht genommen; dadurch wird verhütet, dass das Jagdkartengesetz, was seine» materiellen Effect betrifft, umgangen wird. Was nun die Schaffung von Jagdgastkarten betrifft, so führen wir damit nichts Neues ein, sondern treffen eine Vorkehrung, die sich in unseren Nachbarländern bewährt hat und eine vollkommen billige genannt werden kann, indem von dem Gaste, der, um etwaige Jagdans-flüge mitzumachen, sich in ein Jagdgebiet begeben hat, doch nicht gefordert werden kann, dass er sich für diese wenigen Tage eine Jahreskarte kauft. Es wird dadurch, namentlich was Oberkrain betrifft, der Fremdenverkehr mitgcfördert. Der Verwaltungsansschuss hat jedoch einige Abänderungen an dem vom Landesansschnsse beantragten Gesetze vorgenommen, und zwar in der Richtung, dass die Jagdgastkarten nicht, wie es in der Vorlage heißt, eine Krone kosten und eine Giltigkeitsdauer von zwei Wochen haben, sondern 2 Kronen mit einer Giltigkeitsdaner von 15 Tagen, wornach nun der § 3 eine dementsprechende Fassung erhält, worüber in der Specialdebatte verhandelt werden soll. Eine zweite Aenderung ist im Artikel II vorgeschlagen, dahingehend, dass das gegenwärtige Gesetz mit 1. Jänner 1900 in Wirksamkeit tritt und sämmtliche bisher ausgestellten Jagdkarten mit diesem Tage ihre Giltigkeit verlieren. Ich stelle daher den Antrag (bere — liest): „Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Dem anruhenden Gesetzentwürfe werde die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt. 2. Der Landesansschnss werde beauftragt, dem angenommenen Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken." Ich bitte die Herren, in die Spccialdebatte einzugehen. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Der Herr Abgeordnete Luckmann hat das Wort. XV. Sitzung ant 2. Mai 1899. Abgeordneter Luckmann: Hoher Landtag! Ein Wunsch, welchen der hohe Landtag ausgedrückt hat, dahingehend, Erleichterungen bei der Entrichtung dieser Steuer einzuführen, findet im vorliegenden Gesetze keine Berücksichtigung. Ich war zur Zeit des Beschlusses dieses Gesetzes der Ansicht, und bin es nach den seitherigen Erfahrungen auch heute noch, dass das Jagdkartengesetz keinen anderen Zweck hat als den, zn Gunsten des Landescultnrfondes eine Lnxusstener einzu-führcn. Dieser Zweck wird aber in höherem Maße erreicht, wenn man es den Jägern erleichtert die Staun- zu entrichten ; dies ist jedoch heute mit vielen Umständen und Schwierigkeiten verbunden Denken Sie sich einmal, verehrte Herren, Sie werden von einem Freunde zur Jagd eingeladen und Sic kommen am Abende vor der Jagd bei Ihrem Freunde an. Bor Allem fragt er Sie: „Haben Sic eine Jagdkarte?" Sie entgegnen: „Nein." Wie ist diese nun zn bekommen? Da muss, man oft weit, z. B. nach Radmannsdorf it. zw. in den Amts-stnnden gehen, mit die Karte ansuchen, sich entsprechend ausweisen. Da entschließt sich wohl Manchen vor die Alternative gestellt, entweder der Jagd ferne zu bleiben oder das Gesetz zu umgehen, ohne Karte auf die Jagd zu gehen, da er doch nach der Jagd den Ort sofort wieder verlässt. Würde dagegen die Sache erleichtert und könnten die paar Kronen für den Stempel und die Gebühr ohne Umstände loco entrichtet werden, so würde Jeder gerne die Karte nehmen, mit sich keiner Gefahr auszusetzen, da cs aber nmständlich ist, eine solche Karte zu erlangen, so wird Mancher gewissermaßen gezwungen, das Gesetz zn umgehen. Ich habe gehofft, der Ausschuss werde in dieser Hinsicht irgend einen Antrag stellen. Nun finde ich aber, trotzdem der Landtag den Wunsch nach Erleichterungen geäußert hat, int Entwürfe nichts als die Bestimmung, dass Jagdkarten von den zuständigen Behörden ansgestellt werden müssen. Wer sind aber die zuständigen Behörden? Sicherlich die Bezirkshauptmannschaften. Die Sache wird so wie bisher bleiben, dass man nämlich nur sehr nmständlich zn einer Jagdkarte gelangen kann und oft erst später, als man sie braucht, so dass man an der betreffenden Jagd vielleicht nicht theilnehmen kann. Ich glaube, es wäre sehr leicht der Sache abzuhelfen, wenn man den Bürgermeistern einige Karten in Commission geben würde, welche dieselben als verrechenbare Druckforte zu führen und am Ende des Jahres dem Landcs-ausschusse zurückzustellen oder den entfallenden Erlös abzuliefern hätten. In diesem Falle würden die Karte» von den Jagdgästen sicherlich gelöst werden. Diese Aenderung jedoch jetzt in Form eines Antrages sofort zn codificicren, ist nicht leicht möglich. Ich möchte mir deshalb erlauben den Antrag zu stellen: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Dieser Gesetzentwurf wird an den Verwaltnngs-ausschuss mit der Bitte zurückgewiesen, dem Auftrage des Landtages betreffs Erleichterungen bei der Erlangung von Jagdkarten int Gesetzentwürfe Rechnung zn tragen, sei es durch Ausgabe von Karten an die Bürgermeister gegen Verrechnung oder auf andere praktische Weise." 362 XV. seja dne 2. maja 1899. Deželni glavar: Želi še kdo besede o splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Lrrichtrrstattrr tlim: Nach den Ausführungen Seiner Excellenz des Herrn Landespräsidenten hätte der vorliegende Gesetzentwurf leider keine Aussicht, die Merhöchste Sanction zu erlangen, da die hohe Regierung der Ansicht ist, dass diese Gesetz-ergänzung in die Kompetenz des Ncichsrathes gehört. Ich kann diese Mittheilung nur mit Bedauern zur Kenntnis nehmen, muss aber als Berichterstatter des Verwaltnngs-ausschusscs dem hohen Hanse empfehlen, in die Specialdebatte einzugehen, indem ich der Hoffnung Ausdruck gebe, dass der von uns angestrebte Zweck durch Annahme des Gesetzes erreicht werden dürfte. Insbesondere empfehle ich aber die vorgeschlagene Resolution der Annahme des hohen Hauses, nachdem in derselben die Wunsche vieler Industriellen zum Ausdrucke kommen. Ich bitte also nochmals, in die Specialdebatte einzugehen und beantrage die en bloc- Annahme des Gesetzes. Deželni glavar: Glasovati nam je o predlogu gospoda poročevalca, da se prestopi v nadrobno razpravo. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje predlaga gospod poročevalec, da se pred-ležeči zakonski načrt sprejme en bloc. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je sprejet prvi predlog upravnega odseka. Sedaj nam je glasovati o drugem predlogu: „Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu načrtu izposluje Najvišje potrdilo,“ Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Sedaj nam je glasovati še o resoluciji, katero je stavil gospod poročevalec v imenu upravnega odseka. Gospodje, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, - XV. Sitzung am 2. Mai 1899. Akoravno se je zakonski načrt sprejel en bloc, treba je po opravilnem redu vendar glasovanja v celoti, in torej prosim gospode, ki pritrjujejo načrtu zakona v celoti, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen) Načrt zakona je v celoti sprejet in s tem je ta točka dnevnega reda rešena. Na vrsto pride točka: 9 Priloga 59. Poročilo upravnega odseka z načrtom zakona, s katerim se prenareja določilo glede oproščenja od plačevanja pristojbine za lovske karte (k prilogi 14.). 9 Beilage 59. Bericht des Vcrwaltnngsansschnsses mit dem Entwürfe eines Gesetzes, betreffend die Abänderung der gesetzlichen Bestimmung über die Befreiung von der Entrichtung der Jagd-kartengebnr (zur Beilage 14). £krid)trv|tnttrr Ulm: In der Sitzung vom 4. Februar 1897 hat der hohe Landtag folgende vom Finanzausschüsse beantragte Resolution angenommen: „Der Landesausschuss wird beauftragt, eine Aenderung des Gesetzes vom 24. Juni 1889 in der nächsten Session zur Vorlage zu bringen, wornach von der Befreiung der Entrichtung der Taxe für Jagdkarten des zum Schutze der Jagdreviere aufgestellten Anf-sichtspersonales Abgang genommen werde, dagegen an dasselbe Jagdkarten zu der auf 1 fl. ermäßigten Taxe abgegeben werden; ebenso Jagdgastkarten zn entsprechend ermäßigtem Preise für den Fall eines nicht über acht Tage ausgedehnten Gebrauches derselben gestattet werden; außerdem in Erwägung zn ziehen, wie der Bezug der Jagdkarten bei Zahlung der vollen Taxe möglichst erleichtert werde." Die Absicht des Landtages bei Annahme dieser Resolution ging dahin, einerseits Umgehungen des Jagdkartengesetzes', also Umgehungen eines Stcnergesetzes zn verhindern, anderseits den Bezug von Jagdkarten seitens der Jagdgäste durch Einführung von Jagdgastkarten conform anderen Ländern einzuführen. Was den ersten Punkt betrifft, so wissen die Herren aus den jährlichen Ausweisen, dass die Anzahl der unentgeltlichen Jagdkarten d. i. der Jagdkarten für das Jagdschutzpersonale eine unverhältnismäßige ist gegenüber der Anzahl der entgeltlich abgegebenen Karten. So wurden im Jahre 1897 in Srnin unentgeltliche Jagdkarten 1064 Stück, dagegen entgeltliche nur 874 Stück abgegeben. Dieses Mißverhältnis springt ganz besonders in die Angen, wenn man berücksichtigt, dass nach Ausweis der Bezirkshauptmannschaften Krams über die nöthige Anzahl des Jagd- und Forstschntzpcrsonalcs nur circa 800 Heger als nothwendig bezeichnet" worden sind, demnach müssten nach der Intention des Jagdkartengesetzes eigentlich nur 800 Heger für unentgeltliche Jagdkarten in Aussicht genommen sein. Thatsälich werden aber schon durch mehrere 361 XV. seja dne 2. maja 1899. bet hohe Landtag im Verwaltungswege Maßregeln beschließt, um die nutzbringende Verwendung des Wassers zu fördern; denn cs handelt sich um kein neue Grundsätze schaffendes Gesetz, sondern lediglich um eine den heutigen Zeitverhältnissen angepaßte Vervollständigung der geltenden Bestimmungen, daher ausschließlich um eine Ergänzung des bestehenden Landesgesetzes. Ich stelle daher im Namen des Verwaltnngsans-schnsses den Antrag: (bere: — liest:) „Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Dem beiliegenden Gesetzentwürfe wird die vcr-fassuugsinäßigc Zustimmung ertheilt. 2 Der Landesansschnss wird beauftragt, für den angenommenen Gesetzentwurf die Allerhöchste Sanction zu erwirken." Außerdem hat der Verwaltnngsansschuss mit Rücksicht ans die Ansführnngen seiner Excellenz des Herrn Landespräsidenten, die derselbe im Ausschüsse zum Ansdrucke brachte, folgende Resolution beschlossen (bete: — liest:) „Falls die kaiserlich königliche Regierung wider Erwarten ans dem Standpunkte, dass die vorliegende Wasser-rcchtSangclegenheit durch die Landesgesetzgebnng nicht geregelt werden dürfe, beharr!, wird hochderselben ans das Allernachdrücklichstc nahe gelegt, diese Angelegenheit im Wege der Reichsgesetzgebnng der gedeihlichen und baldigsten Erledigung zuführen zn wollen." Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Gospod deželni predsednik ima besedo. K. h. Lllndespriijidciit (Sredini) Freiherr v. Hrin: Hoher Landtag! Es sei mir gestattet, gegenüber den Ausführungen des Herrn Referenten den Standpunkt zu präcisieren und zu begründen, welchen die Regierung gegenüber dem vorliegenden Gesetzentwürfe einnimmt, und insbesondere jene Momente hervorzuheben, welche es der Regierung unmöglich machen, diesem Gesetzentwürfe die Zustimmung zu ertheilen, nachdem die Kompetenzfrage, welche im Berichte des Landesausschusses bereits in Erörterung gezogen und als zweifelhaft hingestellt wurde, sich eigentlich als eine zweifelhafte nicht mehr darstellt, sondern bei genauer Betrachtung der Bestimmungen sich in der Weise löst, dass hier nicht die Cvmpetenz der Landesgesetzgebung, sondern die der Reichsgesetzgebnng eintritt. 8 15 lit. b des Reichsgesetzes von 30. Mai 1869, Reichsgesetzblatt Nr. 93, notmitt auch für jene Fälle, in welchen die Bestimmungen des § 365 des a. b. Gb. Enteignungsrechte zugestehen, also weitergehend als dieser Paragraph des bürgerlichen Gesetzbuches die Möglichkeit der Begründung von Zwangsscrvitnten und der Enteignung von Grund und Boden zum Zwecke der Herstellung von Wasserleitungen und der zu diesen Leitungen erforderlichen Werke und Anlagen. Es ist daher die Bestimmung des — XV. Sitzung am 2, Wut 1899. § 15 des erwähnten Reichsgesetzes mit Rücksicht auf den Artikel V des Staatsgrundgesetzes vom 21. December 1867 und die grundlegende Bestimmung für die Enteignung des 8 365 a. b. Gb. als eine Ausnahmsbestiminung anzusehen und infolge dessen nicht extensiv, sondern strict zu interprctiren. Hieraus ergibt sich aber, dass die Enteignung zu Gunsten von Wasserleitungen allerdings als zulässig erklärt wurde, daraus aber keineswegs gefolgert werden kann, dass die Zulässigkeit dieser Expropriation auch zu Gunsten anderer Leitungen aus dieser Gesetzesstelle abgeleitet werden dürfe, und um dergleichen andere Leitungen handelt es sich int vorliegenden Gesetzentwürfe. Nicht mehr die Weiterleitnng des Wassers, sondern die Uebertragnng einer elektrischen Kraft ist der Gegenstand dieses Gesetzentwurfes. Infolge dessen muss die Regierung auf dem Standpunkte stehen, dass die Znerkennung des Enteignungsrechtes für die letzterwähnten Leitnngsanlagen über den im § 15 lit. b des Reichswasserrechtsgesetzes festgestellten Rahmen hinausgeht, und daher nur im Wege eines Reichsgesetzes statnirt werden kann. Aber auch abgesehen hievon ist es wohl klar, dass die vorliegende Frage auf Grund des Wasserrechtsgesetzes und im Rahmen der diesbezüglichen Gesetzgebung überhaupt nicht gelöst werden kann, weil, wie auch der Herr Berichterstatter zugestehen muss, es sich nicht um Weiterleitung des Wassers selbst handelt, sondern, um ganz etwas anderes, um die Weiterleitung eines durch die Wasserkraft gewonnenen Productes Der Herr Berichterstatter hat heute selbst erklärt, dass statt des Wassers die in elektrische Kraft umgewandelte Wasserkraft weitergcleitet werden soll, also ein durch Wasserkraft erzeugtes Product. Es kann daher durchaus nicht mehr zweifelhaft erscheinen, dass die Frage, die hier in Verhandlung kommt, im Rahmen des Wafferrcchts-gesctzes, also auf Grund der Landesgesetzgebnng nicht gelöst werden kann. Ich muss demnach erklären, dass die Regierung der Anschauung ist, der vorliegende Gesetzentwurf überschreite die Cvmpetenz des Landtages und die Regelung der gewiss sehr wichtigen Frage gehöre in die Cvmpetenz der Reichsgesetzgebnng. Gleichzeitig möchte ich aber beifügen, dass die Regierung die Frage der elektrischen Fernleitungen und insbesondere auch die Einräumung des Expropriationsrcchtes für diese Zwecke bereits seit längerer Zeit in ernstliche Erwägung gezogen hat, und dass zu hoffen ist, dass bei der großen Wichtigkeit, welche der immer mehr fortschreitenden Elektrotechnik unbedingt innewohnt, im Wege der Reichsgesetzgebung alle derzeit bestehenden Uebelstaude werden beseitiget werden. In diesem Sinne, glaube ich, wird die Regierung der in zweiter Linie beantragten Resolution gewiss die größte Beachtung schenken und bestrebt sein, den Wünschen des hohen Landtages im Wege der Reichsgesetzgebnng gerecht zu werden. Ich bitte also im Namen der Regierung, über diesen Gesetzentwurf, dem die Regierung principiell entgegentreten muss, nicht in die Spccialdebatte einzugehen, verbinde aber damit die Zusicherung, dass die Regierung gewiss der vorgeschlagenen Resolution die gebührende Beachtung und Würdigung schenken wird. 360 XV. seja dne 2. maja 1899. Sodevce, Dečina, Dolenje, Zgornje in Srednje Radence. Koristila bi tudi Hrvatom, ki hodijo na sejme v Črnomelj. Sedanja kozja pot ima 30% padca in je tako-rekoč nerabljiva za vožnjo. Po novi cesti bi se pre-važevalo obilo lesa, kmetijskih pridelkov itd. Ta pot bi bila tudi velikega strategičnega pomena in bi zelo veliko koristila vsem petnajsterim prej naštetim vasem. Jaz sem torej preverjen, da je potrebna in jo najtopleje priporočam deželnemu odboru. Gospod poslanec Schweiger je vže danes popisal, kako slaba cesta da je in da morajo po tej slabi cesti voziti iz Kolpe vodo 300 metrov visoko. Koliko pa se da najedenkrat po takej cesti peljati, to nam je povedal tudi ta gospod. Upravni odsek predlaga: „Deželni zbor skleni: Prošnja županstva Starega trga pri Poljanah da bi deželni odbor poslal na lice mesta svojega inženirja, se izroči deželnemu odboru, da potrebno ukrene.“ Deželni glavar Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 8. Ustno poročilo upravnega odseka z načrtom zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov (k prilogi 29). S. Mündlicher Bericht des Verwaltttugsausschilsses , unter Vorlage eines Gesetzentwurfes, betreffend die Enteignung zum Zwecke der Herstellung und des Betriebes bon elektrischen Fernleitungen (zur Beilage 29). Berichterstatter Ulm: Hohes Hans! Dem Aufträge, welchen der hohe Landtag in der Sitzung vom 24. Februar 1898 gegeben hat, dahingehend, einen Gesetzentwurf betreffend die Enteignung zum Zwecke der Herstellung und des Betriebes von elektrischen Fernleitungen vorzulegen, ist der LaudcS-ansfä)nfs nachgekommen und hat einen Bericht und gleichzeitig einen diesbezüglichen Gesetzentwurf in der Beilage Nr. 29 auf den Tisch des hohen Hauses niederlegt. Ich habe die Ehre im Namen des Verwaltungsausschnsses über diesen Bericht zu referiren. Der Bericht des Landesausschnsses zerfällt in zwei Theile, u. zw. wird im 1. Theile die Zweckmäßigkeit dieses Gesetzes, im 2. Theile die Competenzfrage behandelt. - XV, Sitzung am 2. Mai 1899. Was nun den 1. Theil betrifft, so unterliegt es seit der Erlassung des Rcichgesetzes vom 30. Mai 1869, R. G Bl. N. 93, und im Hinblicke auf das Landesgesetz vom 15. Mai 1872 keinem Zweifel, dass die Elektrotechnik einen großen und gedeihlichen Anfchwung genommen hat. Dass, dies mit großer Freude zu begrüßen und für unsere Volkswirtschaft, für deren fortschrittliehe Entwicklung wir stets Sorge tragen müssen, von weitgehender Bedeutung ist, geht aus dem Berichte des Landesansschusses klar hervor und ergibt sick) durch Schaffung dieses Gesetzes die Möglichkeit, unsere Wasserkräfte uid)t nur zu Beleuchtuugszweckeu, sondern ganz besonders zur elektrischen Kraftübertragung vollends auszunützen. Dass viele Wasserkräfte im Lande Krain heute noch brachliegen, muss ich zu meinem Bedauern constatiereu und wäre dies jedenfalls nicht der Fall, ivcnn die Elektrotechnik zur Zeit jener Gesetzgebung auf der hohen Stufe gestanden wäre, die sie heute erreicht hat. Nachdem uns das Wohl des ganzen Landes, mithin glicht nur des Montanwesens und der Großindustriellen, sondern auch ganz besonders das Wohl der Kleinindn-striellen und des Gewerbes am Herzen liegt, so begrüßen wir die geplante Gesetzesergänzung umsomehr, weil sich dadurch den Letzteren eine neue billige Kraft durch Anbringung von Elektromotoren und durch den elektrischen Strom erschließt, wodurä) ihnen die Möglichkeit geboten wird, mit der sie arg bedrängenden Coucurrenz leidjtei' Schritt zu halten. Keinem Zweifel unterliegt cs auch, dass durch solche Fernleitungen, seien sie ober- oder unterirdisch, die Grundbesitzer weniger belastet werden, als dies durch Rinnsale oder andere Wasserleitungsanlagen der Fall ist. Noch weitgehender ist die Completierung dieses Gesetzes dadurch, dass nicht nur neue Unternehmungen entstehen, sondern auch manche fremde Industrielle in unserem Lande sich ansässig machen würden, wodurch das Land an Wohlstand nur gewinnen kann. Betreffend den zweiten Theil des Landesansschnss-berichtes handelt es sich darum, obderhoheLandtag über diese Completierung beschließen kann oder nicht, ohne aus dem Rahmen des Reichgesetzes vom 30. Mai 1869, R G- Bl. Nr. 93, zu treten. Im § 15 dieses Gesetzes sind Zwangsservituten, um die nutzbringende Berwcndnng des Wassers zu fördern, eingeräumt, jedoch bezieht sich dieses Gesetz nur auf das Wasser, welches über fremden Grund und Boden geleitet werden kann. Nachdem es sich hier um elektrische Fernleitungen durch Wasserkraft, also das Landescultnrwesen fördernde Bestimmungen handelt, bei welchen ans diesem Gebiete den Landtagen die volle Gesetzgebungsgewalt eingeräumt ist, so ist, glaube id), der Landtag competent, eine diesbe-zügliä)e Ergänzung zn beschließen. Es ist auch kein Zweifel, dass, wenn zu jener Zeit die Elektrotechnik ans dieser Höhe gestanden wäre, der Gesetzgeber dieselbe in das Gesetz eingezogen hätte; denn es handelt sick) im engeren Sinne mit nichts anderes, als dass statt des Wassers die in elektrische Kraft umgewandelte Wasserkraft über fremde Grundstücke geleitet wird. Es kann daher gewiss nicht gegen den § 15 des Reichsgesetzes vom 30. Mai 1869, Nr. 93, verstoßen, wenn 359 XV. seja dne 2. maja 1899. - predlog, da se reče, da je to nujno potrebno, zakaj samo s tem predlogom ne more deželni odbor ničesar storiti. Torej menim, da se sedaj glasuje najprej o predlogu finančnega odseka in sicer se ta predlog glasi: „Gledč na to, da je glasom kemične analize g. profesorja Belar-ja z dne 5. novembra 1897 voda v Poljanski dolini poleg Staregatrga olcr. Črnomelj in sicer voda v potoku pri Dolu prav dobra pitna voda in z ozirom na to, da vse strokovne podatke v zadevi dotičnega vodovoda ima baje vže nabrane gosp. prof. Hrasky v Pragi, nadalje z ozirom na to, da se je njemu obljubilo plačilo 400 gld. za bržčasno izdelovanje načrta in duplo, proračun in tehniška poročila za ta vodovod, se deželnemu odboru naroča, da potrebno ukrene, da se le-ti operati še letos pošljejo deželnemu odboru v nadaljno uradovanje.“ Ta predlog pride torej najprej na glasovanje in prosim gospode poslance, ki hočejo zanj glasovati, da izvolijo ustati. (Obvelja. — »[»genommen.) Sprejeto. Sedaj pride na glasovanje dodatni predlog gospoda poslanca župnika Schweigerja: „zgradba vodovoda v Staremtrgu pri Poljanah se prizna nujno potrebnim.“ Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog nima večine; s tem je torej ta točka rešena. Daljna točka je: d) Franc Pirkerja v Ribnici za doplačilo povodom zgradbe ceste Sodražica-Lo-škipotok. d) des Franz Pirker ut Reifniz um Bewilligung einer Entschädigung anlässlich des Straßenbaues S odersch itz-Laserb ach. Poročevalec dr. Papež. Franc Pirker iz Ribnice štev. 31. je vložil „Bittgesuch um eine Unterstützung". V tej prošnji prosi, da bi se mu doplačalo nekaj zato, ker je pri izdelovanju znane ceste imel baje izgubo. On pravi v prošnji, da je 2000 m ' kamna in 1000 ?n3 prsti bilo več za prevažati, kakor je bilo v proračunu zaraču-njeno in da je vsled tega 5136 gld. izgube imel. Iz podaktov je razvideti, da to podjetje ni bilo podjetje deželnega odbora, marveč cestnega odbora ribniškega in da je deželni odbor na neko poprejšnjo prošnjo že odklonil dotični zahtevek za doplačanje, ker je vsakega podjetnika lastna 'skrb, če je pri njegovem podjetju kaj dobička ali izgube. Ob enem je razvideti, da je cestni odbor ribniški v neki seji pač pritrdil, da ima Pirker nekaj izgube, pa ne 5136 gld., - XV. Sitzung mu 2. Mm 1899. kakor on pravi, ampak 2135 gld. in da bo cestni odbor na to delal, ker je sam v denarnih zadregah, da bo izposloval pri višjih oblastih kaj podpore in tam toplo priporočal dotično prošnjo. V kolikor se tiče deželnega zbora oziroma prošnje Pirkerja na deželni zbor, je finančni odsek pri obravnavanju te prošnje bil tega mnenja, da se tej prošnji nikakor ne more ugoditi in v imenu finančnega odseka torej predlagam: „Preko te prošnje preide se na dnevni red.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, iz vol jo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Starem trgu pri Poljanah za trasiranje okrajne ceste od Starega trga do Kolpe po deželnem inženirju. 7. Mündlicher Bericht des Berwaltnugsansschnsses über die Petition des Gemeindeamtes Alten-markt bei Pölland nm Traciernng der Bezirks-strasze von Altenmarkt bis znr Kulpa dnrch einen Landesingenienr. Poročevalec Jelovšek: V XII. seji dne 11. februvarja 1895 odstopil je visoki deželni odbor prošnjo županstva v Starem trgu in prošnjo okrajnega cestnega odbora v Črnomlju za napravo ceste iz Starega trga do broda ob Kolpi, deželnemu odboru v primerno rešitev. Županstvo, ki čaka težko napravo te ceste, najelo je nekega Kolačina, ki je bil sicer nekdaj geometer, da njim napravi načrt in troškovnik, za kar so imeli stroškov 136 gld. Vsled prošnje imenovanega županstva, da naj deželni odbor pregleda to cesto, prišel je deželni inženir gospod Klinar na lice mesta, kateri je konstatiral, da je načrt tako slabo narejen, da sploh ni za rabo. Ker je imela presoja omenjenega projekta tak izid, prosilo je županstvo, naj bi deželni odbor dal izdelati nov projekt po kakem uradnem tehniku. Ker dežela ni imela v tem času na razpolago nobenega inženirja, ni mogla spolniti te prošnje. Županstvo, prisiljeno po nujni potrebi te ceste, obrača se zopet s prošnjo do visokega deželnega zbora, da naroči deželnemu odboru, da odpošlje isti prej ko mogoče v Stari trg svojega inženirja. Prošnja se utemeljuje s tem, da bi vezala dve sosedni občini Stari trg in občino Badence. To cesto rabile bi Vasi Stari trg, Kot, Prelesje, Deskova, Kovače, Modle, Badence, Spodnje, Zgornje in Srednje 358 XV. seja dne 2. maja 1899. Poslanec Pfeifer: Visoki zbor! Glede ovire, zaradi katere je — kakor je gospod predgovornik naglašal — obtičala ta vodovodna zadeva, se jaz ne bom spuščal v daljšo razpravo, ker so to stvar že gospodje predgovorniki pojasnili. Jaz sem se k besedi oglasil samo zato, da izrečem, da se pridružujem prošnji županstva občine Staritrg za preskrbovanje z dobro pitno vodo kot njen zastopnik v državnem zboru. Prva dva govornika sta naglašala neizogibno potrebo vodovoda za ondotne kraje iz zdravstvenih in gospodarskih ozirov. Jaz temu tudi pritrdim in ne bom ponavljal, kar sta gospoda predgovornika že povedala. Če so v prejšnjih časih hodili prebivalci ondotne občine v Črnomelj, Semič, Kočevje, nahajali so tam tudi slabo vodo. Dokler torej tam še ni bilo vodovodov, so se nekoliko tolažili s tem, da niso sami, ki imajo slabo vodo, ampak sedaj pa, ko so imenovani sosedje preskrbljeni z zdravo pitno vodo, je prizadevanje občine Staritrg še bolj umestno, utemeljeno in pereče postalo. Zato bom pa jaz to prizadevanje toliko časa podpiral — če bo treba v državnem zboru, — da bo ta prošnja uslišana. Sicer pa glasujem za nasvet, kakor sta ga stavila gospod poročevalec in gospod poslanec Schweiger. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec ? Poročevalec dr. Papež: Iz odgovora prečastitega gospoda poslanca in referenta v deželnem odboru Povšeta je razvideti v obče potrdilo onih podatkov, katere sem jaz navajal, namreč, da ni deželni odbor kriv temu, da se je ta stvar od 1. 1894. naprej zavlekla, namreč do zadene krivda deželnega hidrotehnika, ki je bil takrat imel nalog, izdelati dotične načrte. To, kar najbolj govori proti hitri rešitvi te zadeve, je žalibog to, kar nimamo v aktih in kar smo slišali od gospoda referenta v deželnem odboru, namreč da je baje gospod Hrasky rekel, da bo izdelanje vseh teh vodovodov v Poljanski dolini stalo najbrž 140.000 gld. in sicer je to stvar, katera mora pri vsakem provzročiti velike skrbi v prvi vrsti zato, ker je po navadi Hraskv-jevi bila vsaka svota v prvem prevdarku premajhna. To smo izvedeli pri načrtu vodovoda za Suho Krajino itd. Drugič pa se moramo vendar vprašati, ali bi se dalo pomagati dotičnim prebivalcem s tem, da bi se le deloma kaj izvršilo v preskrbovanje s pitno vodo, „deloma“ pravim zato, ker je v aktu rečeno, da je gospod Hrasky tega mnenja, da se da izdelati več vodovodov na južnem delu Poljanske doline iz Hriba pri Brezovici. Jaz mislim torej, da bo to cel zistem vodovodov in če bi ti preveč stali, mogoče je, da bo prišel sedanji hidrotehnik na to idejo, da XV. Strung ant 2. W:ii 1899. je treba napraviti kapnice ali vodnjake. Mogoče, da bo prišel na to idejo, kakor Hrasky v Suhi Krajini, da bodo kapnice dobre, samo preveč jih ni dobro napraviti — bojim se tudi, da pozneje zopet pride deželni inženir in se izreče zopet za vodovod in ne za kapnice, kajti to špano so že vlekli pri stavbnem uradu, ampak jaz mislim, da se s to svoto 140.000 gld. ne bomo dali prestrašiti, ker prvič stvari nimamo črno na belem in drugič pa, ker ni proračun preiskan po deželnem hidrotehniku sedanjem, ki je pokazal, da zna cenejše proračune delati, in potem ne preostaje drugega, kakor upanje, da se bo morebiti kak palijativ našel za tisti kraj, ki največ trpi zaradi pomanjkanja pitne vode. Kar se tiče prvega odstavka predloga gospoda poslanca Schweigerja: „Visoka zbornica skleni: Zgradba vodovoda v Starem Trgu pri Poljanah se prizna nujno potrebnim“, jaz mislim, da se proti temu delu resolucije nobeden ne more izreči, kajti to se je že večkrat izreklo, posebno predlansko leto, ko sem imel čast v imenu finančnega odseka priporočati visokemu deželnemu zboru, da naj se izreče za kraje na lcraških tleh in takrat se je visoka zbornica izrekla za celo vrsto takih krajev. Jaz bi torej priporočal gospodu poslancu Schweiger ju, če bi on predlagal k svoji prvi resoluciji, da se posebej o njej glasuje, kar se pa tiče poznejšega stavka, namreč: „Deželnemu odboru se naroča, da se pri zgradbi vodovodov v prvi vrsti ozira na ta vodovod in njega izvršitev pospešuje kar in kolikor mogoče hitro“, je to seveda nekak prejudic za vrsto, če je že kaka vrsta določena pri deželnem odboru, kako se ima prijeti v roke eno ali drugo delo, da se prične izdelovanje enega ali drugega vodovoda in zato, ker bi se ta vrsta preobrnila z njegovim predlogom v tem zmislu, da bi se potem, če bi se to sprejelo, morala stvar za Staritrg najprej izvršiti, zato mislim, da jaz ne morem priporočati, da bi se ta predlog sprejel. Priporočam torej, da naj gospod poslanec Schweiger predlaga, da se prvi stavek njegove resolucije da v posebno glasovanje, drugi stavek pa v drugo posebno glasovanje, ali naj ga pa umakne. Deželni glavar: Gospod poslanec župnik Schweiger ima besedo. Poslanec Schweiger: Po tem pojasnilu bo stvar taka: Vzdržujem prvi oddelek svoje resolucije, ki se glasi „zgradba vodovoda v Staremtrgu pri Poljanah se prizna nujno potrebnim“, drugi oddelek pa umaknem (Klici: — Rufe: „Dobro, dobro!“) Deželni glavar: Ker ta predlog ne nadomestuje predloga finančnega odseka, se mora na vsaki način glasovati o predlogu finančnega odseka, in predlog gospoda poslanca župnika Schweigerja je smatrati potem kot dodatni XV. seja dne 2. maja 1899. 357 Poslanec ces. svetnik Murnik: Visoka zbornica ! Okolnost, da je častiti gospod poslanec Schweiger prebral neko pismo, katero se mi zdi bolj privatno in ne namenjeno, da bi se tukaj v visokem deželnem zboru preči tal o, mi pa vendar daje povod, da se tudi jaz bavim s to stvarjo, ker se omenja tudi v visokem deželnem zboru že tolikokrat obravnavani deželni dvorec. Predno pa omenjam to, kar se deželnega dvorca tiče, moram pa tudi še nekoliko drugih besed spregovoriti. Prečastiti gospod poslanec župnik Schweiger je jako lepo govoril in prigovarjal svojim tovarišem, naj bi vendar bržlcomogoče tem ljudem pripravili vode in da naj bi se vsa stvar na prvo mesto djala. On pravi, da tam nimajo vode, da morajo ob suši daleč po vodo hoditi in voziti iz brega in v breg, da je deželni zbor priznal važnost in potrebo tega vodovoda in da so zaradi slabe vode že pogostoma se porajale razne bolezni. Priznal je celo, da je deželni odbor, kar se tiče tega vodovoda storil svojo dolžnost, seveda pa misli, da ima tisti list, katerega je Hrasky ljudem pisal, vendarle tudi nekoliko resnice v sebi, tako da se da iz tega sklepati, da vendar misli, da deželni odbor glede tega vodovoda ni to storil, kar bi bil moral storiti z ozirom na to, da je deželni zbor priznal važnost tega vodovoda. Če mi ta govor gospoda poslanca Schweigerja natisnemo ter izbrišemo Staritrg in Kolpo in postavimo notri ime kakega drugega kraja, recimo Šenčur ali kak notranjski kraj, je stvar ravno tista. Deželni zbor je priznal važnost že nekaterih vodovodov na Krasu in na Gorenjskem, kjer so tudi že bolezni nastale vsled slabe vode in morajo ljudje pa celo po 3 do 4 ure daleč hoditi po vodo in ne le za-se, ampak tudi za živino, kar je še hujše. Vse to torej velja o raznih vodovodih na raznih krajih naše lepe dežele. Ako bi mi torej konsekventno ravnali in se na vse tiste kraje ozirali, o katerih je deželni zbor priznal, da so vode nujno potrebni, bi morali enake sklepe, kakor ga hoče gospod poslanec Schweiger provzročiti, tudi glede vseh teh krajev ponoviti. Vsiljuje se pa vprašanje, kje najti tisti urad, ki bi vse to kar najhitreje — z eno besedo — še letos izvršil. Jaz mislim, da bode ta debata in ti razni napadi vendar enkrat vzdramili deželni odbor, da bo z odkritim poročilom prišel pred deželni zbor, da vse tisto, kar se je v enem letu ali v teku let v deželnem zboru glede vodovodov sklenilo, deželni stavbni urad ne more izvršiti, da je to popolnoma nemogoče, in da se mora, ako se hoče, da se vse to hitro izvrši, inženirstvo pri deželnem stavbnem uradu ne podvojiti, ampak potrojiti ali početveriti. To pa bi zopet provzročilo večje trošite in sprijazniti bi se morali s tem, da moramo, ako naj se vse tisto hitro izvrši, kar hoče deželni zbor in vsak poslanec, pomnožiti doklado. Kadar pa pridemo s tem, da rečemo: dovolili ste to in to, sedaj pa morate tudi konsekvenco prevzeti in povišati priklado, takrat pa pravite, kakor da bi bili vsi eniv in tisti: povišanja priltlade pa ne moremo dovoliti. Če se reče, to in to in to, kar XV. Strung ant 2. Mat 1899. se je v deželnem zboru sklenilo, naredite, to ni zadosti, ampak za to je treba denarja in mora se izpolniti konsekvenca ter povišati priklada. Jaz bi torej z ozirom na to, kar je častiti gospod poslanec in deželni odbornik Povše omenil, priporočal, da gospodje poslanci ne glasujejo za nasvet gospoda župnika Schweigerja, kajti če bi se njegov predlog sprejel, moral bi marsikateri že zagotovljeni vodovod zaostati, kajti o tem sem popolnoma preverjen, da gospodje niso za to, da bi se zaradi vodovodov in cesta inženirstvo pri deželnem odboru pomnožilo, in ker sem popolnoma preverjen, da gospodje ne bodo glasovali za to, da bi se priklada povišala, torej se ta stvar ne more izvršiti takrat, kakor si gospod poslanec Schweiger želi. Kar se pa tiče očitanja, o katerem bi bil sodil, da bi bilo bolje, da bi se ne bilo slišalo v javni seji, pa moram omeniti, da sem v lanskem zasedanju, če se ne motim, na interpelacijo gospoda poslanca dr. Papeža odgovoril, da bo Hrasky celi operat, katerega je imel izvršiti kot deželni inženir — ne kot profesor na visoki tehnični šoli v Pragi — poslal — ne vem, ali je stalo v telegramu: v štirinajstih dneh, ali do konca meseca januarija, da ga bomo pa na vsak način imeli meseca februarja v rokah. To se pa ni zgodilo, tudi ne pozneje, in šele v počitnicah sem imel priliko z g. Hrasky-jem govoriti. Razložil sem mu svoje sitno stanje glede zgradbe deželnega dvorca, ker je on že vse naredil in bi bil torej vendarle tudi to lahko izvršil, namreč popis cele zgradbe in troškovnik. On je obljubil, da bo to brž naredil, in potem je — v Ljubljani še — tudi res nekaj naredil, pa bržkone z nepopolnoma izurjenimi močmi, kajti ko se je stvar v stavbnem uradu pregledala, ni bila taka, da bi se bila mogla rabiti, ker je bil načrt v marsičem pomanjkljiv in se je našlo, da je marsikaj izpuščenega in da bi bil prevdarek moral za blizu 30.000 gld. višji biti, kakor ga je g. Hrasky sestavil. Deželni odbor je bil sklenil, da bo dal gospodu Hrasky-ju, kar je on računal, ali ko se je to izvedelo, se je ta sklep moral opustiti in se je sklenilo, da se ne izvrši, dokler se ne bo natančno vedelo, koliko je poznejše delo, katero je gospod Hrasky kot profesor napravil, vredno. To pa danes še ni dognano in zato tudi deželni odbor g. Hrasltega želji ni mogel ustreči. Brž ko bo stvar dognana, kar se pa mora seveda zgoditi po stavbnem uradu, se bo tudi tej želji ustreglo in se bo gospodu Hrasky-ju izplačalo, akoravno bi bil svoje delo lahko popolnoma izvršil še kot deželni inženir, in bi bil v tem slučaju že tedaj, še predno je odšel na svoje novo mesto, dobil svojo nagrado, kajti le o nagradi je govor, kakoršne se izplačujejo vsakemu inženirju za taka dela. Mislim torej, da sem postopanje deželnega odbora opravičil in prosim, da se to na znanje vzame. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. 356 XV. seja dne 2. maja 1899. Poslanec Povše: Ker je častiti gospod predgovornik od deželnega odbora si izprosil ali želel pojasnila glede tega projekta, imanl čast, mu sledeče odgovoriti. Stvar nikar, gospoda moja, ni zaspala in ne štejte mi v zlo odkritosrčne besede, gospoda moja, če bi povsod v lcronovini Kranjski hoteli razmere pitne vode popolnoma korektno zboljšati, bi pač deželo Kranjsko ogromnih troskov na milijone svote zadelo ; ako bi hotela dežela Kranjska vsem vasem in vsem prebivalcem dobiti zdrave pitne vode, kajti to priznavamo, ne le ta kraj, sto in sto drugih krajev je, ki imajo na razpolago le slabo, nezdravo pitno vodo, ki provzroča razne epidemične bolezni. Toda, gospdda moja, zakaj se je pričela akcija dobave vode? In ravno gospoda referenta, kije na poročevalčevem mestu, opozarjam, da je on bil tisti, ki je lansko leto povdarjal osobito, deželni odbor naj vrši svoje delo v tem zmislu, da v prvi vrsti upošteva one kraje, ki hudo pomanjkanje trpijo sploh na vodi. Dejansko je bila torej namenjena v prvi vrsti akcija za takozvano kraško ozemlje, v katerem vaščani morajo po leti ob suši po cele ure daleč po vodo. Ako torej ni deželnemu odboru lahko bilo, s posebnim „ekstratempo“ pospeševati zadevo glede dobave vode za Staritrg in siliti deželni stavbni urad, izdelati načrte, je deloma tudi povod, ker v prvi vrsti se ne more reči, da je tam grozno pomanjkanje vode. Pojdite na Kras, na Suho krajino, gospoda moja, tam boste videli, da morajo ljudje po tri, štiri ure daleč po vodo, tam se mora reči, da so dejansko to kraji, v katerih so predpogoji dani onega pričetega delovanja za pri dobavo pitne vode. Sicer je pa deželni odbor tudi v tem oziru glede Poljanske doline svojo dolžnost storil. On se je pogodil s projektantom gospodom Hrasky-jem, da izdela natančne projekte, katere izdelavah mu je lahko, ker je vse potrebne predpoizvedbe na lici mesta izvršil in on je stavil ponudbo, da se zaveže do konca decembra lanskega leta izdelati natančen projekt, kakor ga vlada zahteva, kadar določa državno podporo, in sicer do konca decembra proti honorarju 400 gld. Deželni odbor je torej vse storil, ako pa projektant ni držal svoje besede, je to krivda njegova, ne pa krivda deželnega odbora. Ker pa projektant piše, da zato ni stvari izvršil, ker mu deželni odbor zadržuje zasluženo plačilo, moram obžalovati, da je iz njegovega peresa kaj takega prišlo. Kajti glede Novomeškega vodovoda je on še kot uradnik napravil načrte in mi je drago, gospoda moja, da to lahko izgovorim, da takrat, ko se je prvič razpravljalo o Novomeškem vodovodu, sem bil jaz tisti, ki je rekel: ta projekt bo gotovo dražji, kakor 117.000 gld. in Hrasky je rekel, da je to gotovo skrajna meja in da več ne bo stal. Ko je pa ministerstvo dobilo projekt v pregled in presojo, je bilo toliko pomanjkljivosti in nedostatkov navedlo, da je bilo projekt treba predelavah in mislim, da je Hrasky kot odlični tehnik storil le dolžnost, da je dopolnil svoj operat, katerega je kot uradnik zasnoval. Dosedaj pa tudi - XV. Sitzung ant 2. Mn 1899. ni dal računa in deželni odbor je moral smatrati, da je gospod profesor Hrasky imel pred očmi „noblesse oblige“, tembolj, ker je deželni odbor videl, da so prvotno na 117.000 gld. proračunjeni trošiti narasti! na 187.000 gld. in če vzamemo še troške vodopravne, za odkup mlinov itd., bi bil ta projekt tudi na 200.000 gld. prišel. Toliko glede Novomeškega vodovoda, glede deželnega dvorca bo pa morebiti tovariš gospod ces. svetnik Murnik lahko pojasnil, zakaj se mu honorar ni izplačal; z eno besedo, jaz mislim, da sem opravičen, da v imenu gospodov tovarišev v deželnem odboru in v imenu prečastitega gospoda deželnega glavarja zavračam sumničenje, kakor da bi deželni odbor ne bil plačal gospodu Kraškemu, kar mu gre. Glede Vipavskega vodovoda se je bil tudi zavezal, da izvrši projekt do 31. decembra lanskega leta, ker smo vedeli, da bo januarija meseca zasedanje deželnega zbora in navzlic ponovljenim prošnjam ni bilo nič pomagano, in vendar je res važno, da se na podlagi izdelanega operata deželni zbor odloči v stvari. Za to delo je od dežele dobil popolni honorar 1750 gld. ako pa drugih 1750 gld. od vlade oziroma od mi-nisterstva še ni dobil, je to jasno, kajti on je z mi-nisterstvom pogodbo sklenil, da se izplača državni prispevek takrat, kadar bo operat predložen. Takrat ni dvoma, da mu bo ministerstvo še tisto uro pri-poznalo dotično nagrado. Zato, mislim, je moja dolžnost, tukaj braniti čast deželnega odbora, da deželni odbor nikakor nima krivde, ako projekt za Staritrg ni tukaj, ampak kriv je le projektant sam, kakor glede Vipavskega vodovoda. On naj to stori, kar je obljubil in kar je z ministerstvom pogodil in potem, kadar predloži operat, bo dobil od ministerstva operat plačan. Dokler pa ni natančen operat tukaj, se deželnemu odboru ni mogoče natančno izraziti o celi stvari, upati pa je vsekakor, da bo današnja debata povod, da bo deželni odbor dosegel od projektanta, da svoje delo izvrši; misel pa, katero je izrazil častiti gospod predgovornik, da bi se mu odvzelo izdelovanje načrta, bo jako težko izvršiti. Jaz pa tudi mislim, da odlični mož, kakor je gospod profesor Hrasky, tega ne bo pustil, ampak da bo izvršil, kar je pričel. Vsekako je deželni stavbni urad tako preobložen, da bi se v teku prihodnjih dveh let ne mogel lotiti tega projekta. Ponavljam pa, da to ni mal projekt, ampak po besedah, ki mi jih je gospod Hrasky kot referentu na vprašanje, koliko bo stvar stala, izustil, bo projekt stal najmanj 140.000 gld. Če pa vidimo tukaj 140.000 gld. tam 100.000 gld. in tam zopet 300.000 gld. potem je jasno, gospoda moja, da mora deželni odbor se premisliti, katero delo naj požuri oziroma smatra nujnejšim. Na vsak način se deželni odbor ne bo branil, na sklepe visoke zbornice se ozirati in ako je visoka zbornica prepričana, da je to kraj, na katerega naj se v prvi vrsti ozir jemlje, se bo deželni odbor udal in bo gotovo dotični sklep izvršil. Deželni glavar: Gospod poslanec ces. svetnik Murnik ima besedo. XV. seja dne 2. maja 1899. 355 staviti predlog v imenu finančnega odseka, ampak slišal sem le toliko, da je Hraslcy rekel, da bodo ti vodovodi stali 140.000 gld. Jaz tega ne verjamem, da bi bilo to prav izračunjeno, če je to rekel, kajti po lastnem njegovem poročilu se da odpomagati z malimi vodovodi v severnem delu Poljanske doline in vseh naenkrat ni treba, ampak kjer je naj večja potreba, se naj napravijo na en ali drug način. Finančni odsek je bil s tem, kar sem sedaj o gradivu poročal, pri kraju in je bil tega mnenja, da se mora vendar kaj poskusiti doseči od Hraslcega, vsaj toliko, da pove, ali mu je sploh z ozirom na službo, na profesorska opravila, mogoče to izdelati ali ne in zato v imenu finančnega odseka predlagani: „Deželni zbor naj sklene: Glede na to, da je glasom kemične analize gospoda profesorja Belar-ja z dne 5. novembra 1897 voda v Poljanski dolini poleg Starega trga okraj Črnomelj in sicer voda v potoku pri Dolu prav dobra pitna voda in z ozirom na to, da vse strokovne podatke v zadevi dotičnega vodovoda ima baje vže nabrane gosp. prof. Hraslcy v Pragi, nadalje z ozirom na to, da se je njemu obljubilo plačilo 400 gld. za bržčasno izdelovanje načrta in duplo, proračun in tehn. poročila za ta vodovod, se deželnemu odboru naroča, da potrebno ukrene, da se le-ti operati še letos pošljejo deželnemu odboru v na-daljno uradovanje.“ Deželni glavar : Zeli kdo besede? Gospod poslanec župnik Schweiger ima besedo. Poslanec Schweiger: Visoka zbornica! Strinjam se s predlogom finančnega odseka, da se prošnja občine Staritrg pri Poljanah izroči deželnemu odboru v daljno poslovanje. Vendar pa hočem par besed spregovoriti v prilog tej prošnji in visoko zbornico poprositi, naj kolikor mogoče pomore in pospeši, da bodo dotični prošnji ki tudi dobili zdravo pitno vodo. Gospod referent je že precej obširno razložil, kaj vse je deželni odbor ukrenil o tej stvari in tudi- visoka zbornica je sama priznala opravičenost one prošnje ker jej je pritrdila in jo izročila deželnemu odboru, da jo tudi izvrši. Kdor pozna tamošnje kraje, kakor jih jaz poznam, bo priznal, da je dotičnim prebivalcem res potrebno, da se jim preskrbi zdrava pitna voda, kajti tukaj imam zapisane one vasi, katerim gre za to, da se jim opomore v tem nedostatku. To so vasi Staritrg, Močile, Deskovavas, Kovačavas, Paka, Pred-grad, Jelenjavas — to so vasi spadajoče k občini Staritrg — potem pa vasi občine Podgora in sicer vasi Dolenja in Gorenja Podgora in Zagozdac, ki vse skupaj štejejo nad 2000 duš. V slučaju kakšne suše imajo ljudje res zelo težavno in mučno do vode in potem, ker je tudi zmanjkuje, si jo pa morajo XV. Sitzung mn 2. Mn 1899. voziti iz Kolpe. Kdor pozna tisto pot od Kolpe v hrib do teh vasi, kakor postavim v Staritrg, ki leži 300 m višje kakor Kolpa, si lahko misli, koliko muke je to za ljudi in živino in toliko več, ker je padec tako strašno velik, da morejo ljudje le kakšen par vederc peljati iz doline gori v svoje vasi. Gospod referent je opomnil tudi političnih oblasti, katere se zavzemajo za to, da se tem ljudem do potrebne pitne vode pomore, zlasti ker se tako pogosto porajajo razne bolezni, posebno legar in jaz opomnim samo na neke besede tistega uradnega dopisa: „ist im vorliegenden Falle die schleunige Abhilfe im eminenten Interesse des Landes und des Staates gelegen." Tedaj tako povdarja politična oblast potrebo, da pravi: „schleunige Abhilfe trn eminenten Interesse des Landes und des Staates gelegen". Jaz rad priznam, da je deželni odbor storil svojo dolžnost in izvršil, kar mu je bilo dosedaj mogoče, vendar je pa nekako vse zaspalo, kaka zavira je prišla v olcom, da stvar sedaj ne gre naprej — nekaj tiči, neka zavora je. Gospod referent je rekel, da se bo znabiti še danes dalo v visoki zbornici izvedeti, kje je tista zavora. Jaz sem v položaju, povedati, kje tiči tista zavora. Z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja bom prebral kratko pismo gospoda profesorja Kraškega, ki se tako glasi: (Bere: — Liest:) „Velečastiti gospod župan! Ker mi deželni odbor dosedaj ni poravnal računov za načrte Novomeškega vodovoda in deželnega dvorca še od meseca novembra lanskega leta, nisem v stanu, druga dela zanj izvrševati.“ Jaz ne dvomim, da bi to ne bilo resnično, ker podpis profesorja Kraškega nam jamči za istinitost, vendar pa bi prosil deželni odbor za kako pojasnilo o tem, dalje pa tudi, da eventuvalno premisli, ali ne bi kazalo, dotičnemu gospodu delo odvzeti in če mogoče izročiti kakemu domačemu inženirju dotični načrt. Tedaj dalje ne govorim, ampak priporočam do-tično prošnjo in si usojam staviti nastopno resolucijo: „Deželni zbor naj sklene: Zgradba vodovoda v Starcmtrgu pri Poljanah se prizna nujno potrebni. Deželnemu odboru se naroča, da se pri zgradbi vodovoda v prvi vrsti ozira na ta vodovod in njega izvršitev pospešuje kar in kolikor mogoče hitro.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca župnika Schweigerja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Zeli še kdo besede? Gospod poslanec Povše ima besedo. 354 XV. seja dne 2. maja 1899. XV. Sitzung atu 2. Mi 1899. c) županstva v Starem trgu pri Poljanah za pospešitev zgradbe vodovoda; c) des Gemeindeamtes ÄÜeumarkt bei Pölland um Förderung der Errichtung der Wasserleitung. Poročevalec dr. Papež: Visoki deželni zbor! Leta 1894. in sicer dne 14. junija prosilo je županstvo občine Staritrg, da naj se deželni hidrotehnik poda J:udi v dolino Poljansko pri Starem trgu okraja Črnomaljskega, in sicer da bi ne prišel nalašč zato, ampak povodom potovanja, kadar gre v Mozelj zaradi nekega vodovoda poizvedavat krajevne razmere. Na to prošnjo, v kateri je županstvo tudi naglašalo, da ljudem hudo pomanjkuje pitna voda in da vsled tega veliko trpijo pod epidemičnimi boleznimi, je dobil deželni stavbni urad od deželnega odbora naročilo, da se izreče deželni stavbni urad z ozirom na strokovne razmere in seveda tudi na to, koliko razpolaga s svojim službenim časom. Deželni stavbni urad je dne 28. novembra tistega leta, to je 1. 1894., obvestil svojega inženirja, hidrotehnika Kraškega, da naj se poda na lice mesta povodom potovanja v Mozelj, kakor je bilo želj eno v prošnji. To se je zgodilo 1. 1894. in nadalje nič več; in 1. 1895. smo imeli potres, in takrat se tudi ni nič zgodilo, ker je potres pretresel tudi deželni stavbni urad, ki je veliko drugega v Ljubljani imel popraviti. L. 1896. je pa deželna vlada okrajnemu glavarstvu dopisala dne 5. januarija. Ta dopis je velezanimiv in dokazuje, da so prosilci imeli dokaj povoda, prositi za deželno pomoč’ v preskrbitev pitne vode. Tu se pravi, da je žalibog znano dejstvo, da nalezljive bolezni in posebno legar v tamošnjem kraju leto za letom gostuje kot stalni gost in da je temu vzrok posebno pomanjkanje dobre pitne vode, ob enem pa deželna vlada naroča okrajnemu glavarstvu, da naj se vprašanje o preskrbovanju pitne vode, katero je nekako zaspalo, zopet probudi in pospešuje. Potem je, morebiti slučajno tudi zopet županstvo pisalo na okrajno glavarstvo in ponovilo svojo prošnjo, ki zmirom kulmunira v tem, naj bi deželni inženir, kadar ima kaj drugega tam o kolu opraviti, pregledal, kar je treba tudi tam in okrajno glavarstvo se je takoj zavzelo za to prošnjo in je hitro poslalo deželnemu odboru to prošnjo in tudi temu deželnemu odboru poslalo svoje stvarno poročilo, kakor se mora priznati, da je takratni okrajni glavar Orešek ne le v tej, ampak tudi v drugih zadevah zmirom jako zavzet bil za oskrbovanje s pitno vodo v krajih, kjer je bila potrebna. V tem dopisu pravi okrajno glavarstvo: „Dieschleunige Abhilfe ist im eminenten Interesse des Landes nnd des Staates gelegen" in prosi deželni odbor, da bi še v tistem letu prišel inženir, toda takrat, ko se bo Črnomaljski vodovod gradil. Torej v tem oziru se je spremenil predlog prosilcev, ker je bilo takrat znano, da se je Črnomaljski vodovod že kot gotovo podjetje pričel. Na to je dne 19. junija 1896. deželni odbor odgovoril glavarstvu, vda bo inženir prišel povodom gradbe vodovoda Črnomaljskega. To se je zgodilo junija meseca 1896. Potem v tistem.letu ni bilo nič. Dne 25. marca 1897. je okrajno glavarstvo poročalo o tifusu, da za tifusom hudo umirajo ljudje in je urgi-ralo to stvar in nato je deželni stavbni urad dne 30. marca 1897 poročal, da se bodo informacije vršile in da se bo tehnično poročilo posebej predložilo. Dne 4. maja 1897 pod številkov 7414 poroča okrajno glavarstvo, da bo zgradba Črnomaljskega vodovoda sedaj kmalu končana. To delo se je med tem časom seveda že skoraj izdelalo in deželni hidrotehnik vendar še vedno ni bil doli in glavarstvo urgira to stvar in se zopet sklicuje na to, da legar tam hudo mori ljudstvo. Deželni odbor je nato urgiral deželni stavbni urad. Deželni stavbni urad je dne 12. maja 1897 poročal, da bo šel inženir v prvi polovici junija 1897 doli na lice mesta in da se bo tam delo pričelo. O tem je bilo okrajno glavarstvo tudi obveščeno, da bo prišel vendar doli inženir in res je bil dne 22. ali 23. junija doli, vsaj v svojem poročilu z dne 26. junija 1897 pravi, da je bil tam doli. V tem svojem poročilu pravi deželni inženir, da je po njegovem mnenju preskrbovanje s pitno vodo v tamošnjem okraju v Poljanah pri Staremtrgu na dvojni način mogoče in sicer na severnem delu Poljanske doline bi se dali napraviti mali vodovodi iz hriba Spaha pri Brezovici iz naravno gravitacijsko silo, v južnem delu te doline Poljanske pa bi se dala dvigati voda z lastno vodno silo Dolskega potoka. Potem pravi, da bo še tisto poletje, namreč 1897 1., mogoče detajlne poizvedbe napraviti. Potem je predlagal dne 9. septembra 1897 pod štev. 10.365 deželni hidrotehnik, da je vse preiskal na lici mesta in da mora prej voda kemično preiskana biti, predno se prične izdelavati načrt. Vsled tega se je voda v Ljubljani na realki analizirala in profesor Belar je 6. novembra 1897 predložil natančno kemično analizo in vspeh te analize se je na koncu dotičnega poročila glasil: „sehr gutes Trinkwasser", izvrstna pitna voda. Eno leto potem, kajti od tega je zopet eno leto prešlo, se je županstvo v Staremtrgu britko pritožilo, da se ni še v tej zadevi drugega nič izvršilo. Ta pritožba in prošnja seje potem deželnemu stavbnemu uradu poslala, da se zadeva izvrši, deželni stavbni urad je pa do sedaj drugače storil, kakor prej. Deželni stavbni urad je to-le vrnil deželnemu odboru in je rekel: nazaj z ozirom na to, da se je profesorju Kraškemu obljubilo 400 gold, zato, da izdela sedaj v Pragi načrt, proračun in tehnično poročilo, načrt seveda in duplo. Iz te kratke opombe deželnega stavbnega urada sem pa razvid el, da se je Kraškemu sploh dovolilo ali obljubilo 400 gld. v prej navedeni namen. Potem so bile moje poizvedbe samo še ustmene, ker v aktih ni bilo več najti, in poizvedel sem, da je bil Hrasky tudi kasneje urgiran, da je pa pač obljubil, da pošlje načrte, da jih pa še ni poslal (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr.Schaffer: „Zakaj ne?“). Menije popolnoma uganjka, še sumiti ne morem, morebiti pa bom kako pojasnilo dobil v visoki zbornici, ko bom končal in imel čast XV. seja dne 2. maja 1899. 353 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva - občine Dole za podporo za popravo stare Vrhniške ceste od Idrijske do Rovtarske meje; 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen und zwar: a) des Gemeindeamtes Dole um Subvention behufs Herstellung der alten Oberlaibacher Straße von der Jdrianer bis zur Ge-reuther-Grenze. Poročevalec Modic: Visoki zbor ! Občina Dole v Idrijskem okraju prosi podpore za popravo občinske poti od Idrijske do Rovtarske meje. To je namreč del. ceste, stare in zapuščene zvane „Vrhniške ceste“, in utemeljuje prošnjo nastopno : Občina je majhna in silno občuti breme za popravljanje občinskih cest sploh, ker v ta namen ima 5 % doklade na davke. Tudi to cesto od Idrijske do Rovtarske meje je občina vedno redno popravljala, alit vzlic temu se je vdrlo in posulo nekoliko škarp, k a ere je treba popraviti, ker postale so nevarne za promet. Sklenil je tudi tamošnji občinski odbor, napo-minano cesto dobro in temeljito popraviti in dobro posuti. Gramoz in drugi materij al za popravo jim bo pa težko dobivati in bo vse delo stalo čez 600 gld. Natančnejših podatkov v prošnji ne povedo. Navedeni pa vendar ne zadostujejo, da bi se sploh mogla kakova podpora nasvetovati. Prilog tudi ni nikakoršnih iz katerih bi se zamoglo kaj natančnejšega poizvedeti o važnosti te ceste ali o prometu. Zatorej nasvetujem v imenu finančnega odseka : „Deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Dole v Idrijskem okraju odstopi se deželnemu odboru v primerno rešitev.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Daljna točka je: b) županstva v Št. Jerneju, da bi se članom cenilnih komisij osebne doho-darine izposlovale dnevščine; - XV. Sitzung mn 2. Wni 1899. b) des Gemeindeamtes St. Bartlmä um Erwirkung von Diäten an die Mitglieder der Personaleinkommensteuer - Schätzungscommissionen. Poročevalec Hribar: Županstvo v St. Jerneju je predložilo sledečo prošnjo : „V novinah je bilo čitati, da se je od raznih strank v državnem zboru nasvetovalo, da naj bi se udom za cenilne komisije za odmerjenje obrtne in osebne dohodarine dajala odškodnina za njih poslovanje. Ker ni mogoče zahtevati, da bi dotični udje več dni brezplačno poslovali, je opravičen gornji nasvet. Vsakemu je na tem ležeče, da se mu davek ne odmeri kar površno, ampak da se presodijo natančno njegove razmere. Za natančno delovanje treba je pri velikem številu davkoplačevalcev, da se udje že prej poučč o razmerah posameznih obdačencev in da imajo pri skupnem posvetovanju v komisiji tudi dovelj časa vse prebirati, dogovarjati se in pravično razsoditi, da se odmeri kakor postava zahteva, davek le od čistega dohodka in da ni na škodo narodnemu premoženju. Kranjska dežela je že itak previsoko obdačena, treba je paziti, da tudi pri teh novih davkih ne bo zopet neprimerno obložena. Da je pa pravično odmerjenje mogoče, naj■ se čas delovanja za komisije ne določi samo na kratek čas, ampak za toliko časa, da bo mogoče udom natančno presoditi dohodke in stroške posameznikov, ter odmeriti davek, kakor postava zahteva. Za čas, katerega udje potrebujejo za poslovanje, naj se jih primerno odškoduje. Udano podpisano županstvo prosi toraj, visoki deželni zbor blagovoli posredovati pri visoki vladi, visoko ista naj razven potnine izplača udom cenilnih komisij primerno dnino. Finančni odsek, posvetovavši se o tej prošnji, je izprevidel, da je opravičena in zato predlaga: „Deželni zbor naj sklene: Prošnja županstva v St. Jerneju odstopi se priporočilno c. kr. deželnej vladi.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjuje predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka : 352 XV. seja dne 2. maja 1899. XV. Satzung mn 2. Mm 1899. Finančni odsek tedaj stavi sledeče nasvete: „Deželni zbor naj sklene: 1. Proračun normalno šolskega zaklada za leto 1899. s potrebčino.............. 454.891 gld. in s pokritjem ...................... 23.937 „ tedaj s primankljajem................ 430.954 gld se odobruje. Primanldjaj je v smislu zakona dne 18. maja 1898., dež. zak. št. 26 pokriti iz deželnega zaklada. (Obvelja. — Angenommen) 2. V poglavju III. „potrebščine“ se dovoljuje c. kr. deželnemu šolskemu svetu virement po dogovoru z deželnim odborom. (Obvelja. — Angenommen.) 3. Potrebščine normalno-šolskega zaklada za leto 1898., katere bi utegnile nastati vsled pravo-krepnik naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom ter bi presegale proračun, je pokriti iz blagajniških preostankov iz leta 1898. (Obvelja. — Angenommen.) 4. Tistim učiteljem in učiteljicam, kateri so pri regulaciji učiteljskih plač leta 1898. manj prejeli, kakor znašajo prejšnje plače z v XI. deželnozborski seji dne 25. februarja 1897 dovoljenimi draginjskimi dokladami in podporami vred, je v smislu deželno-zborskega sklepa dne 26. februarja 1898 1. posle-dobno izplačati, kar so premalo dobili.“ (Obvelja. — Angenommen) Dalje predlaga finančni odsek, še sledeči dve resoluciji: „1. Visoka c. kr. vlada se opetovano poživlja, da za vspešneje nadzorovanje šolstva čim preje imenuje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in eventuvalno predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8. junija 1892, št. 92, za Gališko.“ Pri tej resoluciji omenjam, da se je že večkrat sklenila in da seje povdarjalo, da en deželni šolski nadzornik dandanes ne more več zadostovati, kakor pred 30 leti, ker se je število šol ogromno pomnožilo. Prosim torej, da se tudi letos vzprcjme ta resolucija. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tej resoluciji finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar : Dalje predlagam v imenu finančnega odseka še sledečo resolucijo : II. Deželnemu odboru se vnovič nalaga, da se poganja s c. kr. vlado za to, da s primernim zneskom prispeva k ogromnim stroškom, katere mora nositi dežela za ljudsko šolstvo. Slična resolucija bila se je že vzprejela dne 25. februar! j a 1897. Lansko leto v seji 28. februarija 1898. se je pa pri razpravi o proračunu deželnega zaklada vzprejela resolucija, ki se glasi : „C. kr. vlada se poživlja, da deželi Kranjske j glede na to, da so davkoplačevalci že tako obremenjeni, da jim nikakor ni mogoče nalagati novih davčnih bremen k pokritju vedno rastočih troškov za ljudsko šolstvo iz dohodka osobne dohodnine tako dolgo, dokler se jej ne odkažejo realni davki, prispeva v večjej meri, ko doslej. Deželnemu odboru se pa naroča, da sporazumno z deželnimi odbori drugih kraljestev in dežel deluje pri c. kr. vladi na to, da se deželam kar naj prej e mogoče odkažejo za pokrivanje njihovih potrebščin realni davki.“ Tej resoluciji nikakor ne nasprotuje danes predlagana. Naposled je vse jedno ali država na en ali na drug način v večji meri kakor dosedaj prispeva za šolstvo, kajti v primeri s potrebščino skoro pol milijona je donesek države 2172 gld. tako neznaten, da se ne more reči, da nosi država kako breme za naše ljudsko šolstvo. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Prosim, da se vsi ti predlogi sprejmejo tudi v tretjem branji. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki so sedaj o posameznih delih finančnega odseka glasovali, izvolijo v smislu § 43. opravilnega reda glasovati o celoti. Gospodje, ki pritrjujejo ravnokar v drugem branju sprejetim predlogom finančnega odseka o celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlogi finančnega odseka so v celoti sprejeti in s tem je rešena 5. točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka: 351 XV. seja dne 2. maja 1899. - Poročevalec Višnikar: Dalje predlagam glede prošnje učitelja Jožefa Križnarja sledeče: „Deželni zbor naj sklene: Prošnji učitelja Josipa Križnar v Metliki za priznanje draginjske doklade sc ne ugodi.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Vse nagrade in podpore znašajo torej in sicer redne potrebščine 28.171 gld., izredne pa 3000 gld., torej skupaj 31.171 gld., ali 405 gld. več kakor predlaga deželni odbor. Preidem k IV. poglavju, kjer se pokojnine učiteljskih vdov neizpremenjene nasvetujejo v znesku 140 gld. To je namreč pokojnina za udovo Katarino Stupar, ki je edina, ki se plačuje iz tega zaklada. Predlagam, da se ta znesek 140 gld. odobri. (Obvelja. — Angenommen.) Pri V. poglavju „miloščine“ imamo rešiti prošnjo Ane Adamič. Prositeljica je dobivala dosedaj miloščino letnih 60 gld. Z ozirom na to, da se prosilka res nahaja v veliki revščini, da je bolna in da si ničesar ne more prislužiti, predlaga finančni odsek, da se jej miloščina nekoliko zviša, namreč na letnih 72 gld. tako, da bo dobivala torej 6 gld. na mesec in sicer se dovoli ta miloščina za pet let. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Učiteljski siroti Ani Adamič na Vrhniki se dovoljuje miloščina letnih 72 gld. za pet let, to je za leta 1899. do incl. 1903. iz deželnega zaklada.“ Miloščine se tedaj zvišajo od 217 gld. na 229 gld. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich. Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. XV. Sitzung mn 2. Mui 1899. Poročevalec Višnikar: Različni troški, to so popotveni in selitveni troški, povračila itd.se predlagajo neizpremenjeno v znesku 800 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Vsa potrebščina redna in izredna znaša torej 454.891 gld. ali 56.318 gld. več kakor prejšnje leto. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki v celoti glasujejo za potrebščino 454.891 gld., izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Preidimo k pokritju! Obresti glavnic predlaga deželni odbor v znesku 4236 gld. Tukaj predlaga finančni odsek tudi neko izpremembo. Lansko leto je visoki deželni zbor sklenil, da se morajo za slučaj, ako bi doneski od zapuščin znašali nad 20.000 gld., to svoto presezajoči zneski kapitalizirati kot premoženje normalnega šolskega zaklada. Lansko leto je dohodek od zapuščin znašal 40.856 gld. 90 kr., ker se je prejelo samo iz Bornove zapuščine 29.720 gld. Preostaje torej znesek 20.856 gld. 90 gld., ki se mora v smislu deželnozborskega sklepa kapitalizirati. Znesek 9732 gld. naložil se je v hranilnici že lansko leto, in letos v začetku meseca aprila pa ostanek 11.424 gld. 90 kr. Vslcd tega se obresti od kapitala, kateri se je zvišal za nad 20.000 gld., tudi zvišajo za 334 gld. Finančni odsek torej predlaga, da se kot redni dohodek obresti j glavnic vzprejme znesek 4570 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri pokritju glede doneskov v poglavju II. ne predlaga finančni odsek nikake izpremembe in prosim, da se tukaj navedene svote vzprejmcjo neizpremenjene v skupnem znesku 19.085 gld. V IV. poglavju se različni dohodki pri prvem naslovu „povračila in drugi slučajni dohodki“ povprečno po uspehih prejšnjih let preračunavajo na 200 gld. in pri drugem naslovu „vžitki od njiv, travnikov in gozdov“ na 82 gld. Skupaj torej se preračunavajo različni dohodki na 282 gld. in prosim, da se ta svota odobri. (Obvelja. — Angenommen.) Vse pokritje znaša torej 23.937 gld. in sicer za 334 gld. več kakor po predlogu deželnega odbora. Ako se odšteje to pokritje od potrebščin, znašajočih 454.891 gld. kaže se primankljaj v znesku 430.954 gld., katerega je pokriti iz deželnega zaklada. (Obvelja. — Angenommen.) 350 XV. seja dne 2. maja 1899. Nagrade sedmim pomožnim učiteljem v Ljubljani se predlaga po 400 gld.; torej skupaj 2800 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za nagrade šestim frančiškanom v Novemmestu se predlaga 1450 gld. (Obvelja. — Angenommen) Za opravilne doklade frančiškanom kot vodji deške šole v Novem Mestu se predlaga 50 gld. (Obvelja. — Angenommen) Šolskemu slugi v Ljubljani 300 gld. (Obvelja. — Angenommen.j Šolskemu slugi v Novem Mestu 80 gld. (Obvelja. — Angenommen) Za vzdržavanje rednih šol za silo se predlaga 4540 gld. (Obvelja. — Angenommen) Za druge šole s tem poukom se predlaga 1200 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri § 10. se za ekskurentne šole predlaga mala izprememba, ker se je ustanovila šola v Nomnu v Kamniškem okraju, katera šola se preskrbuje iz Bistrice. Za učitelja se potrebuje 200 gld., za vero-učitelja pa 85 gld., skupaj torej 285 gld. Nasvetuje se torej potrebščina za toliko višja in sicer v znesku 2600 gld. in prosim, da se sprejme ta znesek. (Obvelja. — Angenommen.) Za pouk v kmetijstvu se predlaga nespremenjeno 2000 gld.; za pouk v ženskih ročnih delih v šoli na ljubljanskem barju 60 gld. (Obvelja. — Angenommen) Za druge šole s tem poukom se predlaga nespremenjeno 1800 gld. (Obvelja. — Angenommen) Za nadomestovanje in sicer posvetnim učiteljem za pouk verouka se nasvetuje neizpremenjeno 450 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za namesto vanje obolelih ali drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke se predlaga 4600 gld. Pri tem paragrafu pripomnim, da dobivajo od te svote 4600 gld. provizorični tri učitelji, ki nadome-stujejo okrajne šolske nadzornike, 1060 gld. Predlagam torej, da se neizpremenjeno vzprejme znesek 4600 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za pouk v drugem deželnem jeziku se ne predlaga ničesar. XV. S thu n g ara 2. Mat 1899. Naslov drugi: „Podpore vsled bolezni in drugih nezgod“ se predlaga neizpremenjeno 2000 gld. Pri tem naslovu imamo rešiti dve prošnji in sicer najprej prošnjo učitelja Lorenca Perko v Žireh. On navaja v prošnji, da je imel do uredbe učiteljskih plač draginjsko doklado 50 gld. in da se mu je sedaj pač plača od 450 gld. povišala na 500 gld., da je pa pri tem izgubil draginjsko doklado in da vsled tega ni ničesar pridobil. Povdarja v svoji prošnji neugodne razmere v Žireh, slabo stanje šolskega poslopja in svojo revščino. Po informacijah, ki jih je dobil finančni odsek, je ta učitelj res podpore potreben, ali finančni odsek se tukaj vendar ni mogel odločiti, da bi sedaj, ko smo še le uredili učiteljske plače, zopet dovoljevali učiteljem draginjske doklade. Ako je res kak učitelj po nekrivdi ali nesreči zabredel v dolgove, je mogoče deželnemu šolskemu svetu mu dati podporo iz kredita, ki se nasvetuje pod tem naslovom v znesku 2000 gld. Dalje je druga podobna prošnja učitelja Josipa Križnarja v Metliki, ki ravno tako navaja, da po uredbi učiteljskih plač ni ničesar pridobil, ker je prej imel 50 gld. draginjske doklade in se mu je pa ta sedaj v plačo vračunila. Tudi pri tem učitelju velja tisto kar pri prejšnjem. Omeniti pa moram neko drugo stvar, ki se je izprožila v finančnemu odseku. Deželni zbor je v seji dnč 25. febr. 1897. dovolil podpore vsem učiteljem 2. in 3. vrste po 50 gld., potem pa je sklenil dne 26. februarija 1898., da se morajo dotične podpore v toliko odtegniti, kolikor bi znašale več kakor sedanje plače po novi uredbi. Iz nekaterih krajev se zatrjuje, da so učitelji koncem leta dobili po 12 gld. 50 kr. premalo. Prvega polletja so dobili 25 gld. in za zadnje tri mesece so dobili pri plačah 12 gld. 50 kr. več, za tri mesece julij, avgust in september pa ničesar. Finančni odsek ni mogel preiskati, v koliko so te pritožbe resnične; pa če so resnične, potem bi bilo opravičeno, da se dotičnim učiteljem posledobno doplača teh 12 gld. 50 kr. Kakor je meni znano se to ni povsod, ampak samo v nekaterih krajih zgodilo. Glede tega bom v imenu finančnega odseka pozneje stavil poseben predlog. Glede omenjenih prošenj mi je torej čast v imenu finančnega odseka predlagati sledeče: „Deželni zbor naj sklene: Prošnji učitelja Lovrenca Perko v Žireh za draginjsko doklado se ne ustreza.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. XV. seja dne 2. maja 1899. 349 vajo po 50 gld., drugi mlajši učitelji pa, ki so bili pozneje imenovani, dobivajo pa samo po 40 gld. doklade. Ako bi se vsem v Ljubljani službujočim učiteljem in učiteljicam, uračunši tudi katehete, plačevale službene doklade in sicer učiteljem po 60 gld., učiteljicam po 50 gld., znašal bi ta povišek 870 gld. Finančni odsek je uvaževal to prošnjo in je z ozirom na to, da ni opravičeno, da imajo eni učitelji in med temi tudi mlajši, več kakor drugi, in dalje z ozirom na to, da Ljubljana prispeva res skoro z eno tretjino k vsem potrebščinam za ljudsko šolstvo in da je življenje v Ljubljani naposled vendar dražje kakor na deželi, sklenil predlagati, da se dovolijo definitivnim učiteljem in učiteljicam, ki zdaj manj dobivajo kakor drugi, dopolnilne službene doklade. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Tistim definitivnim učiteljem in učiteljicam na ljubljanskih šolah, kateri dobivajo sedaj službene (starinske) doklade samo po 40 gld., se dovoljujejo dopolnilne službene doklade in sicer učiteljem po 20 gld., učiteljicam po 10 gld., tako, da bodo v prihodnje pri vseh ljudskih učiteljih znašale službene doklade po 60 gld., pri učiteljicah pa po 50 gld. Ako pride do drugačne uredbe petletnic ali službenih doklad, zgubi dotično učiteljstvo pravico do teh dopolnilnih službenih doklad, katere se v pokojnino ne vštevajo.“ Deželni glavar : Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo z predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Potrebščina za dopolnilne doklade k službenim dokladam znaša torej 1489 gld. in prosim, da se ta svota sprejme. (Obvelja. — Angenommen.) Opravilne doklade se predlagajo nepremenjcno v znesku 15.249 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Dopolnilne doklade k opravilnim se predlagajo nespremenjeno v znesku 150 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Stanarina za ljubljanske učitelje in učiteljice in tri veroučitelje se predlaga nespremenjeno v znesku 40 gld. (Obvelja. — Angenommen.) XV. Sitzung mu 2. Um 1899. Vse potrebščine v I. poglavju znašajo torej in sicer kot redne potrebščine 414.254 gld., izredne pa 1639 gld., skupaj tedaj 415.893 gld., tedaj za 1868 gld. več kakor je predlagal deželni odbor. (Obvelja. — Angenommen.) Preidem k dotacijam. Pri dotacijah finančni odsek ne predlaga nikake spremembe, ter le pripomnim, da se nasvetuje dotacija za šolske sestre v Šmihelu pri Novennnestu za 140 gld. večja kakor prejšnje leto, ker se je v jeseni leta 1898. otvoril peti razred. Predlagam torej, da se vse te številke nespremenjeno sprejmejo in sicer za uršulinsko šolo v Ljubljani 2868 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Verskemu zakladu za eno učiteljico 140 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolo šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu 1350 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za dekliško šolo šolskih sester v Repnjah 500 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za dekliško šolo šolskih sester v Trnovem 1000 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za privatno dekliško šolo v Lichtenthurnovem sirotišču v Ljubljani 600 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolo v Podgrajah istrskemu deželnemu odboru 200 gld. (Obvelja. — Angenommen) Skupaj znašajo torej dotacije 6658 gld. Deželni glavar: Sprejeto vsled prejšnjih sklepov. Poročevalec Višnikar: Nagrade in podpore: Nagrade veroučiteljem štirirazrcdnih šol se predlagajo neizpremenjene v znesku 3660 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za odškodnine veroučiteljem se predlaga 120 gl p. več, kakor nasvetuje dež. odbor, in sicer zaradi tega, ker sta se ustanovili dve šoli za silo v Iški vasi in v Skaručni. Potrebščina za Iško vas znaša 34 gld., za Skaručno pa 86 gld., tako da se skupna potrebščina zviša za 120 gld. Torej v imenu finančnega odseka predlagam, da se pod tem naslovom sprejme svota 3581 gld. (Obvelja. — Angenommen) 348 XV. seja dne 2. maja 1899. - Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Preidem k nasvetom deželnega odbora glede posameznih šolskih okrajev. Za šolski okraj Postojin-ski predlaga deželni odbor 33.530 gld., finančni odsek pa 100 gld. več, to je 35.630 gld., ker se je jeden učitelj v tem okraju pomaknil iz IV. v III. plačilni razred. Prosim torej, da se sprejme potrebščina v znesku 35.630 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj Kočevski predlaga deželni odbor 36.860 gld., finančni odsek pa 100 gld. več, ker se je v tem okraju med tem časom jedna provizorična učiteljica nastavila definitivni in je toraj 100 gld. več plače dobila. Finančni odsek torej predlaga 36.960 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj Krški predlaga deželni odbor 34.446 gld., finančni odsek pa za 200 gld. več, torej 34.646 gld., ker sta sc dva učitelja v tem okraju pomaknila v višje razrede, tako da znaša potrebščina 200 gld. več. Prosim, da se imenovana svota 34.646 gld. sprejme. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj Kranjski predlaga deželni odbor 37.330 gld., finančni odsek pa 300 gld. več, ker so se med tem časom, odkar je bil proračun sklenjen, tri učitelji pomaknili, v višje plačilne razrede, tako da se je potrebščina dejansko zvišala za 300 gld. Predlagam torej, da se sprejme skupna svota 37 630 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj ljubljanski (mesto) predlaga kakor deželni odbor tudi finančni odsek 29.960 gld., za šole ljubljanske okolice predlaga deželni odbor 34.460 gld., finančni odsek pa 100 gld. več, ker se je jeden proviz. učitelj imenoval definitivnim in je zato dobil plače 500 gld. Predlagam torej, da se za ta okraj sprejme potrebščina v znesku 34.560 gld. (Obvelja. -— Angenommen.) Za šolski okraj Litijski se predlaga nespremenjeno 24.330 gld. (Obvelja. — Angenommen.) ■ XV. Sitzung mu 2. Mm 1899. Za šolski okraj Logaški se predlaga nespremenjeno 26.430 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj Radovljiški se predlaga nespremenjeno 25.030 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj Novomeški se predlaga nespremenjeno 27.533 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri kamniškem okraju predlaga deželni odbor 24.950 gld. V tem okraju so se bile izvršile nekatere izpremembe, tako da znaša dejansko potrebščina 300 gld. več, kakor jo predlaga deželni odbor. Predlagam torej v imenu finančnega odseka, da se sprejme kot potrebščina znesek 25.250 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Za šolski okraj Črnomelj se predlaga nespremenjeno 20.563 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Vse plače znašajo torej 358.542 gld. ter se povišajo v primeri s proračunom deželnega odbora za 1100 gld. Pripomnim še pri tem, da so se nekateri učitelji in učiteljice v poslednjih mesecih premestili iz jednih krajev v druge, da se pa finančni odsek na te premestitve ne ozira, ker ne bodo vplivale na končno število potrebščine. Učiteljske plače znašajo torej 358.542 gld. in po odštetih prispevkih za 17 pomožnih učiteljev po 100 gld., torej v znesku 1700 gld. in potem po odbitku 2% interlcalarijev v znesku 7171 gld., skupaj tedaj po odbitku 8871 gld. 349.671 gld. ali za 1078 gld. več, kakor po predlogih deželnega odbora. Pod naslovom 2. in 3. za dopolnilne doklade k plačam in za osebne doklade se ne predlaga ničesar. Službena doklada znaša po predlogu deželnega odbora 42.874 gld. Pod tem naslovom se nahaja neka pomota. Učitelja Alojzij Lužnik na Vrhniki in Gustav Specler v Trebnjem ne dobita službenih doklad po 120 gld., ampak po 80 gld., tako da se potrebščina za službeno doklado za 80 gld. zmanjša ter znaša samo 42.794 gld. Predlagam torej v imenu finančnega odseka, da se sprejme potrebščina pod naslovom 4. za službeno doklado v znesku 42.794 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pod naslovom 5. predlaga dež. odbor za dopolnilne doklade k službenim dokladam znesek 619 gld. Pri tem naslovu je rešiti tudi prošnjo učiteljstva ljubljanskih mestnih ljudskih šol, katero prosi, da bi se službene doklade vsem učiteljem zvišale na 60 gld., učiteljicam pa na 50 gld. V prošnji se po-vdarja nedostatek, da ima zdaj več učiteljev po 60 gld. službene doklade, to so namreč tisti učitelji, ki so bili že prej nastavljeni in katere je poprej mesto samo plačevalo, in pa da nekatere učiteljice dobi- XV. seja dne 2. maja 1899. 347 svoje žene tam službo zapustiti. Finančni odsek se je prepričal, da so bile razmere take, da je opravičeno odšel iz Trbovlja, ali tudi tukaj ne more visoki deželni zbor ustrečivprošnji, da bi se mu štela leta, katera je služil na Štajerskem in potem ko je službo prekinil. Morebiti je pa deželni šolski svet v položaju, ako so razmere res take, kakor jih tukaj prosilec pripoveduje, da se mu iz kredita 2000 gld. dä kaka primerna podpora. Finančni odsek torej predlaga, in sicer gledč prve prošnje nadučitelja Valentina Pina: „Deželni zbor naj sklene: Prošnji nadučitelja Valentina Pina za uvrstitev v I. plačilno vrsto se z ozirom na § 3 dež. zakona dne 14. maja 1898, št. 25., ne more ustreči.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslance Božič ima besedo. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Gospod poročevalec finančnega odseka je popolnoma opravičeno našel, da ta visoka zbornica ni kompetentna rešiti prošnjo nadučitelja Pina, marveč da spada ta zadeva v kompetenco deželnega šolskega sveta. Vkljub temu pa vendar mislim, da bi visoka zbornica pri tej prošnji lahko nekaj storila, to namreč, da bi zanjo vložila pri deželnem šolskem svetu priporočilno besedo. Nadučitelj Pin je vreden, da mu visoka zbornica za njegovo izborno 331etno službovanje izreče nekako priznanje. On je bil 1. 1865. dovršil svoje nauke in že 1. 1868. položil učiteljski usposobljenostih izpit. Prosil je potem za definitivno nameščenje, katerega pa ni dobil, ker se je reklo, da je še premlad. Ponovil je potem službujoč v Senožečah 1. 1876. svojo prošnjo, toda bil je komaj šele 1. 1878. definitivno nameščen v Šmartnu pri Litiji. On je bil vedno izboren in vesten učitelj, za kar glasno govore njegova spričevala, ki so prošnji priložena, a kar ga še posebno priporoča, je to, daje okrajni šolski svet v Postojni, ki njegovo delovanje dobro pozna, njega kot jedinega učitelja Postojnskega okraja najtopleje priporočal za uvr-ščenje v prvi plačilni razred. Tej prošnji se ni ugodilo. Navaja, kar posebno zanj govori, da je že 10 do 12 let težko bolan, da pa je vedno opravljal vestno in natančno svojo službo in nikdar ni prosil za dopust, kar bi bil morebiti vsak drug že davno storil. Poleg tega, da vkljub svoji bolezni opravlja službo, mora vzdrževati 77 let staro mater in 80-letnega očeta. Tega, da ni bil pravočasno nameščen stalnim učiteljem, ni on zakrivil in zato je po mojem mnenju dolžnost deželnega zastopa, da pripomore to krivico poravnati. Zlasti pa, ker je bolan in mora zraven tega še svoje stariše vzdržavati, bi bilo gotovo humanno od te visoke zbornice, da to stori. Vslcd tega si usojam predlagati kratek dodatek k predlogu gospoda - XV. Strung mn 2. Um 1899. referenta, da se prošnja sicer odbije, ker ne spada v kompetenco deželnega zbora, da pa se priporočilno odstopi deželnemu šolskemu svetu v primerno rešitev. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec? Poročevalec Višnikar: Jaz moram sicer vzdržavati predlog finančnega odseka, vendar za svojo osebo priznavam, da se je po podatkih prošnje vendar prosilcu nekaka kri viba zgodila in vsekakor je čudno, da je šele po desetih letih, ko je dostal izpit učiteljske zmožnosti, postal definitiven učitelj. Jaz mislim, ako se predlog predgovornika sprejme, da se ne prejudicira v ničemur sklepom deželnega šolskega sveta. Ako bo mogoče, bo prošnji lahko ustregel, ako pa ne, jo bo odklonil. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Najprej bomo glasovali o predlogu upravnega odseka in potem o dodatku gospoda poslanca Božiča. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, da se prošnja nadučitelja Pina odkloni, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Sedaj prosim še glasovati o dodatku gospoda poslanca Božiča: „vendar pa priporočilno odstopa c. kr. deželnemu šolskemu svetu.“ Gospodje, ki pritrjujejo temu dodatnemu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Dalje predlagam v imenu finančnega odseka glede prošnje nadučitelja Franca Grossa v Strekljevcu, za vštetje petih let, katere je služil na Štajerskem, v službeno dobo, sledeče: „Deželni zbor naj sklene: Prošnji nadučitelja Frana Gross za vštetje petih let, katera je služil na Štajerskem, v definitivno službeno dobo, se z ozirom na § 3. dež. zakona z dne 14. maja 1898, št. 25., ne more ustreči,“ 346 XV. seja dne 2. maja 1899. Ako pa prištevamo primankljaju tudi dohodke iz zapuščine, katere mora naposled tudi dežela plačevati in obresti od kapitalov, kar znaša skupaj 18.570 gld. in pri pokojninskem zakladu 1346 gld., se kaže, da nas dejansko stane ljudsko šolstvo 484.588 gld. Bližamo se tedaj potrebščini pol milijona. Prispevki za zgradbo dekliške šole v Ljubljani v znesku 5000 gld. bodo seveda v dveh letih odpadli, ali v tem času se bo pa druga potrebščina zvišala, posebno ako zvišamo pokojnino, kar je neobhodno potrebno. Ako se oziramo na to, da znaša potrebščina deželnega zaklada za vse potrebe dežele 1,450.000 gld., za šole pa okroglih 465.000 gld., se kaže, da pride na potrebščino šol 32 % vseh potreb dežele. Po teh kratkih opazkah predlagam, da se o tem proračunu preide v nadrobno razpsavo. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Zeli kdo besede v splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, smatram, da se visoka zbornica strinja s predlogom gospoda poročevalca, da se prestopi v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca, poročati v nadrobni razpravi. Poročevalec Višnikar: Pri pogl. I. „Aktivitetni užitki učiteljev in učiteljic“ se morajo rešiti tri prošnje, ki so bile vložene. Prva prošnja je županstva v Zagorji ob Savi, katero prosi, da bi se dotični zakon o uredbi učiteljskih plač spremenil tako, da bi učitelji na ljudskih in meščanskih šolah bili plačani kakor državni uradniki XL, X. in IX. čin. reda. Ta prošnja sega jako daleč in jaz dvomim, da je občinski za-stop ali pa g. župan premislil posledice, ki bi nastale, ako bi se hotelo približno temu ustreči. Naši učitelji dobivajo plačo po 500, 600, 700, 800 gld., državni uradniki zadnjega razreda pa po 800, 900 in 1000 gld. Ako bi hoteli plačo učiteljem zvišati na tak način, da bi vsaka učiteljska oseba 300 gld. več dobila, bi to znašalo za 600 učiteljev okroglih 180 000 gld. Dalje bi se ob sebi povišala tudi potrebščina za pokojnino. Ako vzamemo to le v znesku 20.000 gld. bi znašal povišek okroglih 200.000 gld. in ker pridemo že itak kmalu do pol miljona, bi se potrebščina povišala potem na 700.000 gld. Gospöda moja, ako pomislimo, da znaša sedaj 40% naklada na vse direktne davke 591.000 gld. in na užitnine 145.000 gld., tedaj vsega skupaj 736.000 gld., bi potrebščina za ljudsko šolstvo približno absorbirala vso 40 % naklado. Da je to nemogoče, bo vsakdo sprevidel in jaz bi dotične gospode učitelje, ki imajo prvo besedo pri tej zadevi, vendar svaril, da bi ne vzbujali predaleč segajočih nad, ki se ne morejo izpolniti. O tem vprašanju meni finančni odsek, da se ne more XV. Sitzung am 2. War 1899. resno diskutirati, da bi se tako visoko zvišale učiteljske plače, katere smo uredili šele lansko leto. V deseti seji tega zasedanja, dne 11. aprila, se je odstopila peticija slovenskega učiteljskega društva deželnemu odboru, da preiskuje vprašanje, na kak način bi se dale razmere učiteljstva zboljšati, ne da se preveč obremeni deželni zaklad in finančni odsek je mnenja, da se mora ta prošnja tudi odstopiti deželnemu odboru z ozirom na ta sklep. Povdarjalo se je pa, da se na zvišanje plač v obče ne more lahko misliti, da bo pa morda mogoče, nekatere nedostatke uravnati, v posebno da se uredijo pokojninske pristojbine. Čast mi je v imenu finančnega odseka predlagati: „Deželni zbor naj sklene: Prošnja županstva v Zagorju ob Savi se odstopa deželnemu odboru z ozirom na deželnozborski sklep z dne 11. aprila 1899.“ Prosim, da se ta predlog sprejme. Deželni glavar : Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Višnikar: Dalje se mi je poročalo o prošnji učitelja Valentina Pina v Knežaku. Prositelj prosi, da bi se uvrstil iz II. plač. razreda v I. in navaja v svoji prošnji, da je bil šele čez 13 službenih let imenovan definitivnim učiteljem in sicer 10 let po prestanem izpitu učiteljske zmožnosti, tako da se je vsled tega za 10 let pomaknil nazaj. Prošnja je morebiti deloma upravičena, vendar se moramo na to ozirati, da deželni zbor ni kompetenten zato, da bi uvrščeval učitelje v posamezne razrede. Zato pristojen je deželni šolski svet po § 3. zakona z dnč 15. maja 1898, katerega tretji odstavek se glasi: „Z ozirom na izvrstno službovanje in na posebne razmere službenega mesta more se učiteljsko os obje uvrstiti, odnosno premakniti v višjo plačilno vrsto tudi ne glede na službeni čas, vendar pa mora biti od izpraznjenih mest najmanj */5 mest nameščenih po službenem času najprejšnje plačilne vrste.“ Torej tej prošnji se že iz formalnih ozirov ne more ugoditi v visoki zbornici, pač pa je mogoče deželnemu šolskemu svetu, da natančno preišče razmere, ali se je res prosilcu v prejšnjih letih krivica delala in ali je res, da ni po svoji krivdi tako daleč pomaknen, kakor bi ne smel biti po službenih letih. Drugo podobno prošnjo je uložil nadučitelj Fran Gross v Štrekljevcu. Učitelj Gross je služil pet let v Trbovljah na Štajerskem ter je moral po krivdi 345 XV. seja dne 2. maja 1899. - Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XIV. deželnozborske seje dne 28 aprila 1899.1. 1. Lesung des Protokolles der XIV. Landtags-sitzung vom 28. April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XIV. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der XIV. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prcčitanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Deželni glavar: Naznanjam, da se je opravičil gospod poslanec vodja Šubic, da je zadržan, zaradi uradnega opravila udeležiti se današnje seje. Dalje se je opravičil gospod poslanec baron Wurzbach zaradi bolehnosti, da se ne more udeležiti današnje seje. Torej imata oba gospoda poslanca dopust za današnjo sejo. Preidimo na dnevni red. Točka: 3. Priloga 60. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve podpore vasi Plavčki Rovt pri Jesenicah za napravo nove občinske ceste in glede uvrstitve sedanje zasebne, od Jesenic na Planino držeče rudniške ceste med okrajne ceste. 15. Beilage 60. Bericht des Landcsansschnsses, betrcf-send die Gewährung einer Unterstntzng nit die Ortschaft Hohenthal bei Assling behnfs' Herstel-lnilg einer neuen Gemeindestratzc und betreffend die Einreihung der von Assling nach Alpen führenden dernmtigen Privat-Erzstraszc in die Kategorie der Bezirksstraszen. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem 33er» waltnugsausschusse zugewiesen.) XV. Sitzung um 2. Wut 1899. 4. Priloga 62. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predložita projekta o popravi deželne ceste Novomesto-Zužemperk-Ljubljana v vasi Kandiji. 4. Beilage 62. Bericht des L an d es a ns sch n sses, womit die Projekte, betreffend die Correctin' der Rn-dolfswert-Scisenberg - Lnibacher Landesstrasze in Kandia vorgelegt werden. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem BcrwaltuugsauSschusse zugewiesen.) Na vrsto pride točka: 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu normalno - šolskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 27.) in o dotičnih proš njah. 5. Mündlicher Bericht des A-inanzansschnsses über den Normalschulfondsvoranschlag für das ,>ahr 1899 (zur Beilage 27) und über die diesbezüglichen Petitionen. Poročevalec Višnikar: Visoka zbornica! Proračun za normalni šolski zaklad za 1899 nam prvikrat kaže vpliv zakona o regulaciji učiteljskih plač, ki smo ga sklenili lansko leto. Deželni odbor predlaga potrebščino za to leto v znesku 452.606 gld., za 1. 1898. pa je znašala po potrjenem proračunu 398.573 gld., tedaj manj za 54.033 gld., pokritje pa v znesku 23.603 gld., tako da se kaže primanjkljaj v znesku 429.003 gld., do-čim ga je bilo 1.1898. samo 374.865 gld. Primank-ljaj se je tedaj zvišal po proračunu deželnega odbora v tem letu za 54.138 gld. Finančni odsek je potrebščino nekoliko zvišal in sicer za 2285 gld., kar se bo pozneje utemeljevalo, dohodke pa za 334 gld., tako da predlaga višji primankljaj v znesku 1951 gld. Ves primankljaj po predlogih finančnega odseka bo tedaj znašal za tekoče leto 430.954 gld. ali za 56.089 gld. več kakor v prejšnjem letu. Pri posvetovanji zakona o regulaciji učiteljskih plač se je povišek računal okroglo na 52.000 gld. Letos ga je okroglo za 4000 gld. več. Ali pomisliti moramo, da je za letos v proračunu potrebščina za 10 učiteljev več kakor lansko leto, in da se je prihranek pri interkalarijih vzel samo z 2% namesto 3%. Tukaj znaša potrebščina vsled tega 3585 gld. več. Iz tega sledi, da se je pri posvetovanji dotičnega zakona o uredbi učiteljskih plač pravilno in previdno računalo. Iz teh številk je razvidno, da potrebščina za naše šolstvo raste od dne do dne in da se je v poslednjih 30 letih več kakor podvojila. Ako pomislimo, da ima deželni zaklad pokriti 430.959 gld. za normalno-šolski zaklad, za pokojnine pa 22.718 gld., dalje da znaša prispevek pri zgradbah šolskih poslopij na leto 6000 gld. in da se je letos dovolilo za zgradbo dekliške šole v Ljubljani 5000 gld., se kaže, da je faktično pokriti iz deželnega zaklada za to leto 467.672 gld. Druga potrebščina se deloma pokriva iz svojih dohodkov. 344 XV. seja dne 2. maja 1899. - c) županstva v Staremtrgu pri Poljanah za pospešitev zgradbe vodovoda; d) Franc Pirkerja v Ribnici za doplačilo povodom zgradbe ceste Sodražica-Loškipotok. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Staremtrgu pri Poljanah za trasiranje okrajne ceste od Starega trga do Kolpe po deželnem inženirju. 8. Ustno poročilo upravnega odseka z načrtom zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov (k prilogi 29.). 9. Priloga 59. Poročilo finančnega odseka z načrtom zakona’ s katerim se prenareja določilo glede oproščenja od plačevanja pristojbine za lovske karte (k prilogi 14.). 10. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Rakek-Ivanjeselo-Laze-Martinjihrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste (k prilogi 67.). 11. Priloga 61. Poročilo upravnega odseka o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob (k prilogi 54.) ter o prošnji občine Turjak, da se razdružitev opusti. XV. Sitzung ant 2. Mai 1899. c) bcš ©cmcinbcamtcS Altenmarkt Bei Pölland um Förderung der Errichtung der Wasserleitung; d) des Franz Pirker in Reifniz um Bewilligung einer Entschädigung anlässlich des Straßenbaues Soderschitz - Laserbach. 7. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschnsses über die Petition des Gemeindeamtes Altenmarkt bei Pölland um Tracierung der Bezirksstraße von Altenmarkt bis zur Kulpa durch einen Landes-Jngenienr. 8. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschnsses unter Vorlage eines Gesetzentwurfes, betreffend die Enteignung zum Zwecke der Herstellung und des Betriebes von elektrischen Fernleitungen (zur Beilage 29). 9. Beilage 59. Bericht des Verwaltnngsausschnsses mit beut Entwürfe eines Gesetzes, betreffend die Abänderung der gesetzlichen Bestimmung über die Befreiung von der Entrichtung der Jagdkartengebür (zur Beilage 14). 10. Mündlicher Bericht des Verwaltuugsansschnsses, betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Rakck-Eibenschnss-Lase-Martini-hrib-Unterloitsch in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 57). 11. Beilage 61. Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Auersperg in die selbständigen Orts-gemeinden Auersperg und Rob (zur Beilage 34) und über die Petition der Gemeinde Auersperg, dass die Theilung unterbleiben möge. Začetek seje ob 10. uri 20 minut dopoldne. Beginn her Sitzung mit 10 tiijv 20 Minute» Huvmittng. Stenografiern zapisnik petnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 2. maja 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela.— Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H e i n in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura J e g 1 i č, dr. Danilo Majaron, Ivan Šubic, Alfonz baron Wurzbach. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XIV. deželnozborske seje dne 28. aprila 1899. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 60. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve podpore vasi Plavški Rovt pri Jesenicah za napravo nove občinske ceste in glede uvrstitve sedanje zasebne, od Jesenic na Planino držeče rudniške ceste med okrajne ceste. 4. Priloga 62. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predložita projekta o popravi deželne ceste Novomesto-Žužem-perk-Ljubljana v vasi Kandiji. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 27.) in o dotičnih prošnjah. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva občine Dole za podporo za popravo stare Vrhniške ceste od Idrijske ko Rovtarske meje; b) županstva v Št. Jerneju, da bi se članom cenilnih komisij osebne dohodarine izposlovale dnevščine ; der fünfzehnten Sitzung dt§ Kraiui sch k n Landtages m Law ach am 2. Wai 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto v. D e-teta. — Regiernngsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. H c in nnd k. k. Laudesregierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura J e gli č, Dr. Danilo M a j aro n, Johann Šubic, Alfons Freiherr von Wnrzbach. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XIV. Landtagssitzung von, 88. April 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 60. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Gewährung einer Unterstützung an die Ortschaft Hohenthal bei Assling behufs Herstellung einer neuen Gemeindestraße und betreffend die Einreihung der von Assliug nach Alpen führenden damaligen Privat-Erzstraße in die Kategorie der Bezirksstraßen. 4. Beilage 62. Bericht des Landesausschusses, womit die Projects, betreffend die Correctur der Rndolfswcrt- Seisenberg - Laibachcr Landesstraße in Kanina vorgelegt werden. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Norma l-schulfondsvoranschtag für das Jahr 1899 (zur Beilage 27) nnd über die diesbezüglichen Petitionen. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes Dole um Subvention behufs Herstellung der alten Oberlaibacher Straße von der Jdrianer bis zur Gereuther-Grenze; b) des Gemeindeamtes St. Bartlmä um Erwirkung von Diäten an die Mitglieder der Persoualeinkonunensteuer-Schätznngs-commijsionen; i mm jòi viöjj£'4J* • y&eeém ÉégS^S^sig^Éfc'j, 1 «• : ■ ' l'-ff Rlife; ■ XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung mit 28. April 1899. 341 državo, ki mora sodnika plačevati in končno tudi za občine, ki morajo preskrbeti primerne prostore. Ako bi mi torej dosegli tako sodišče za kak kraj, kjer ga ni potreba, bi bilo s tem doseženo samo toliko, da bi se dotični občini naložila gotova bremena. Zategadelj je bil upravni odsek mnenja, da je stvar sicer gotovo vsega upoštevanja vredna in da se na Kranjskem, recimo na Gorenjskem in v Ljubljani, gotovo nahajajo kraji, kjer bi taka sodišča dobro uspevala, da se pa mora deželni zbor pri tej stvari polastiti čisto konkretnega stališča, to se pravi, deželni zbor, če hoče inicijativo poprijeti, ne sme storiti tako splošnega sklepa, da naj se pri nas obrtna sodišča ustanove, ampak on mora imeti čisto jasno podobo o krajih, kjer naj bi se taka sodišča ustanovila. V tem pogledu pa je pred vsem še treba raziskavanj, katera deželni zbor v tem kratkem času, ki ga ima še pred saboj, ne more izvršiti. To bi bila stvar deželnega odbora in šele, če bi bile jedenkrat vse poizvedbe dognane, mogel bi deželni zbor stopiti pred ministerstvo s primernimi konkretnimi nasveti. Ge se pa danes sprejme ta splošna resolucija, bi bilo to le tlesk po vodi. Vlada bo rekla: deželni zbor sam ne ve, kaj hoče, in cela stvar bo zaspala. Upravni odsek pa je bil mnenja, da je stvar uvaževanja vredna in vredna, da se vsestransko preišče. Te poizvedbe in preiskave glede krajev, katere bi bilo nasvetovati, pa naj dožene deželni odbor, in potem se bo vlada pozvala, da v tem in onem kraji ustanovi obrtno sodišče. Glede teh krajev sedaj še ni čas razmišljati, ampak v tem pogledu bo deželnemu odboru treba za mnenje vprašati zastopnike obrtništva, torej v prvi vrsti trgovinsko in obrtnijsko zbornico. 8 tem pa ni rečeno, da je upravni odsek hotel celo stvar odkloniti, ampak njemu je na tem, da se zadeva resno preišče, in potem bo lahko iz zbornice izšel konkretni nasvet, da naj se v tem ali onem kraji ustanovi obrtno sodišče. Torej to je pomen predloga, katerega bom stavil v imenu upravnega odseka, nikakor pa ga ni tako tolmačiti, kakor da bi se bilo hotelo opozicijo napravljati sproženemu vprašanju. V tem smislu torej upravni odsek predlaga nastopno: „Deželni zbor naj sklene: To zadevo odstopiti je deželnemu odboru, da vrši preiskave glede resničnih potreb obrtnih sodišč na Kranjskem, da zasliši pred vsem obrtno in trgovsko zbornico in da končno stavi v bodočem zasedanji v ti zadevi svoje konkretne nasvete.“ Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede P (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je rešen dnevni red današnje seje. Prihodnja seja bo v petek dne 2. maja ob 10. uri dopoldne in sicer s sledečim dnevnim redom : (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznanjam, da ima finančni odsek sejo danes popoldne ob 4. uri, odsek za komasacijo zemljišč ima sejo danes popoldne ob 5. uri, in upravni odsek, kakor sem že zadnjič povedal, v pondeljek dne 1. maja ob 4. uri popoldne. Sklepam sejo. Konec seje ob 1. uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr Nachmittag. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic. 340 XIV. seja dne 28. aprila 1899. — (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: f)\Marije Freyer, vdove muzejskega kustoza, za dovolitev miloščine. f) der Maria Freyer, Musealcustoswitwe, um Bewilligung einer Gnadengabe. Berichterstatter Krcellenz Freiherr v. Schweges: Die Witwe des ehemaligen Custos des Landes-mnseums Heinrich Freyer hat im Jahre 1896 vom hohen Landtage eine Unterstützung von jährlichen 50 fl. erhalten, und zwar in Anerkennung der außerordentlichen Verdienste, welche Custos Freyer im Laufe der Jahre in Bezug auf das Museum, durch naturwissenschaftliche Arbeiten, Landeserforschung u. f. w. sich erworben hat. Diese Subvention wurde der Witwe seinerzeit für drei Jahre bewilligt und diese Zeit nun abgelaufen. Die Dame ist heute 70 Jahre alt und hilfsbedürftig. Ich kann daher im Namen des Finanzausschusses dem hohen Landtage die Bewilligung des gestellten Ansuchens um Erneuerung der Unterstützung nur aufs wärmste empfehlen. Der Antrag des Ausschusses lautet: (bere: — liegt:) „Der Landtag wolle beschließen: Der Frau Marie Freyer, Witwe des ehemaligen Custos des Landesmusenms Heinrich Freyer, wird die bisher genossene Gnadengabe von jährlich 50 fl. auf weitere drei Jahre bewilliget." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 6. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Andreja Kalana glede ustanovitve obrtnih sodišč. 6. Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-ansschuffes über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Andreas Kalan, betreffend die Errichtung von Gewerbe-gerichten. XIV. Sitzung am 28. April 1899. Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Gospod poslanec kanonik Kalan je stavil v jedni zadnjih sej sledeči predlog : (bere: — liest:) „Visoki deželni zbor naj sklene: Visoka vlada se pozivlje, da čim preje vse potrebno ukrene, da se ustanove v naši kronovini potrebna obrtna sodišča v smislu zakona dne 27. novembra 1896, (drž. zak. št. 218).“ Ta predlog je vzel upravni odsek v svoje posvetovanje in v imenu upravnega odseka takoj pričetkom svojega poročila rad naglašam, da smo ga vsi simpatično pozdravljali. Kar se tiče predloga samega, ni bilo najmanjšega nasprotstva proti zdravemu jedru, ki je v njem obseženo. Kjer so obrtna sodišča v resnici potrebna, je brezdvojbeno tudi potrebno, da se ustanove. Na tem stališču stojim tudi jaz kot poročevalec. Na drugi strani se pa mora tudi priznati, da bi se z ustanovitvijo takih sodišč, kjer niso potrebna, noben dober korak ne napravil in v tem pogledu sem mnenja, da se predlog, kakor je stavljen, ne more sprejeti. Treba je, da se za ustanovitev obrtnih sodišč najprej podlaga dobi v zmislu zakona iz leta 1896. samega. Gospoda moja! Vi veste, da o obrtnih sodiščih govori že zakon z leta 1869., ampak na podlagi tega zakona se nikjer na Kranjskem ni ustanovilo niti jedno obrtno sodišče in se tudi bodisi, da ljudje za celo stvar niso vedeli, ali pa da jih v resnici ni bilo potreba, nihče ni oglasil za ustanovitev takih sodišč. Po novem zakonu, gospoda moja, ima deželni zbor dvojno nalogo. Prvič je ustanovitev takih sodišč prepuščena ministers!vu, ki pa mora poprej zaslišati mnenje deželnega zbora. Torej oddaja tega mnenja je jedno delo, katero mora prevzeti deželni zbor. Lahko pa tudi deželni zbor po zakonu sam inicijativo poprime in mislim, da je, če sem gospoda poslanca kanonika Kalana prav umel, to tisto, kar namerava s svojim predlogom. Za ta slučaj so pa že v zakonu samem dane podlage. Deželni zbor namreč lahko brez ozira na to, ali je bil od ministerstva za mnenje vprašan, pri ministerstvu nasvetuje, da se v tem ali onem kraju ustanovi obrtno sodišče, to se pravi, kadar deželni zbor inicijativo poprime, mora sam priti že s konkretnim predlogom in reči, ne sploh, da se mu ustanovitev obrtnih sodišč potrebna zdi, ampak da se mu zdi potrebna ustanovitev obrtnega sodišča za ta in ta kraj, recimo za Ljubljano, za Tržič i. t. d. — Torej odsek je bil mnenja, da stvar ne sme biti tako splošna —• vsaj vemo, kako vlada postopa s takimi splošnimi resolucijami — ampak ta inicijativa mora taka biti, da končno res dovede do uspeha, to se pravi, deželni zbor mora imeti specijalni nasvet za ta ali oni določeni kraj, kjer se mu ustanovitev obrtnega sodišča zdi koristna in dobra. Pomisliti se mora pa tudi, da so obrtna sodišča združena z gotovimi bremeni in sicer za delavce, ki morajo sodnika voliti, za sodnika, ki je pod globo 20 gld. zavezan prihajati k sejam, za Ä'l V. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung um 28. April 1899. 339 trdil deželni stavbeni urad, ker ima ta že načrte, da se voda na boljši način napeljuje v kapnice, kakor raz streh. (Poslanec Božič: — Abgeordneter Boste: „Ne bo mogoče drugače!“) Jaz ne mislim, da so strehe z opeko krite, marveč gotovo so krite s slamo, in to je iz zdravstvenih ozirov manj priporočljivo, da se s takih streh napeljuje voda, kakor pa raz streh iz opeke. Ge so hiše z opeko krite, potem mislim, da deželni stavbni urad ne bo proti temu nič imel, da se bodo žlebovi napravili tako, da prihaja meteorologična voda raz streh. Ako bi imel jaz pooblastilo od finančnega odseka, bi pa vendar v tem upanji, da bodo besede Božičeve kak vzrok, da bo deželni odbor hitreje, kakor navadno take prošnje, to prošnjo rešil, glasoval za predlog gospoda poslanca Božiča. Drugače pa, ker nimam tega pooblastila, pa vzdržujem predlog finančnega odseka. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s spreminjal-nim predlogom gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Torej odpade glasovanje o predlogu finančnega odseka. Na vrsto pride točka: d) posestnika Janeza Avbeljna iz Golj čajev, občina Blagovica, za podporo za napravo vodnjaka ; d) des Besitzers Johann Avbelj von Golcaje, Gemeinde Glogowitz, um Subvention behufs Errichtung eines Brunnens. Poročevalce dr. Papež: Četrta in za danes zadnja točka za preskrbo-vanje pitne vode je prošnja enega posestnika in sicer Janeza Avbeljna, zemljiškega posestnika iz Golj-čajev, občina Blagovica. Iz te prošnje je razvidno, da je v resnici samo prošnja jednega samega posestnika, kteri želi betonirano kapnico, ktero on sam preračunava na 200 gld. Jaz mislim, ako bi še tako po ceni bilo zgraditi tako napravo, vendar ne more visoki deželni zbor sprejeti to načelo, da se iz drugih kakor iz javnih ozirov takim prošnjam ugaja, v kterih se prosi podpore za preskrbo vanje pitne vode, in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Z ozirom na to, da je vže iz vsebine prošnje dokaj razvidno, da se tukaj ne gre za podporo iz javnih zdravstvenih in deželno-kulturnih ozirov, se preide čez to prošnjo na dnevni red.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: e) županstva v Sodražici za podporo za popravo ceste iz Sodražice proti sv. Gregorju ; e) des Gemeindeamtes Soderschitz um Subvention behufs Herstellung der Straße von Soderschitz gegen St. Gregor. Poročevalec dr. Papež: Potem je še prošnja županstva v Sodražici glede podpore za popravo ceste iz Sodražice do sv. Gregorja. Iz predaktov je razvidno, da so dobivali do zdaj že nekaj let prosilci vsako leto 150 gld. za navadno cestno progo, da so jo lani tudi dobili meseca junija in da bi jo letos tudi dobili, ako bi ta prošnja šla po zasedanji deželnega zbora direktno na deželni odbor. Zato tudi ni dvomiti, da se bo ta prošnja ugodno rešila pri deželnem odboru in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da nakaže prosilcem dosedanjo letno podporo 150 gld.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec Pakiž ima besedo. Poslanec Pakiž: Visoki zbor! Besedam gospoda poročevalca imam le prav malo pristaviti in bi prosil le toliko, da bi deželni odbor to stvar kakor hitro mogoče rešil in precej poslal občini Sodražica to podporo, kajti cesta je v jako slabem stanu, v še bolj slabem stanu pa je občinska blagajnica in s tem sem končal. (Veselost. — Heiterkeit.) Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec dr. Papež: Ne! Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. 338 XIV. seja due 28. aprila 1899. — Poslanec Božič: Visoka zbornica! Jaz se načelno popolnoma strinjam s sklepom, katerega je napravil častiti finančni odsek, in ki meri na to, da naj se nadalje dovoljujejo podpore le tistim krajem, kjer vlada prava in večja potreba po pitni vodi, kjer se nahaja večja množina posestnikov, kjer vlada veliko siromaštvo, ali so ljudje vsaj gmotno nezmožni si sami pomagati, in kjer slednjič to zahtevajo javni zdravstveni ali deželnokulturni oziri. Pri vasici Bogo se vse to nahaja v obilni meri. Vas ali prav za prav vasica Bogo leži na visokem griču, šteje po zadnjem ljudskem štetju 20 hiš s 100 prebivalci in ima, kakor je že gospod poročevalec omenjal, 83 glav živine. Ta vasica ima samo en umazan kal, in iz tega kala zajenrije vso potrebščino na pitni vodi za ljudi in za živino; ako pa si hočejo vode za ljudi in živino priskrbeti, kadar pritisne suša, so ti posestniki primorani po 8/4 ure daleč globoko v Rašo z vozovi po vodo. Kal je, kakor sem že omenil, onesnažen in je torej iz zdravstvenih ozirov nedopustno, da bi ljudje uživali vodo iz kala, v kterem se goveda napajajo. Pri tem pa trpe ljudje tudi v deželnokul-turnem oziru, kajti govedoreja se zaradi pomanjkanja vode ne more povspeti na tisto višino, kakor bi bilo želeti, ako je žival žejna in ni vode v zadostni množini pri rokah, kajti ljudje so primorani z vodo slediti, kar pa bi sicer ne bilo treba, ako bi je dovolj imeli pri rokah. Opozoriti pa bi si usojal še na neko okolnost, katere gospod poročevalec finančnega odseka ni omenil, namreč na nevarnost za slučaj požara. Ako bi to na visokem griču stoječo vasico brez tekoče in stoječe vode zadela nesreča požara, bi morala do cela pogoreti, kajti toliko vode pač ni mogoče navoziti, da bi se take nesreče preprečile. Za siromaštvo te vasi pa govori že njeno ime samo zadosti glasno, in narod ni zastonj nadel imena Bogo tej vasi. Razvidno je njeno siromaštvo dalje tudi iz tega, da je to sicer vinorodni kraj, da pa zdaj nima nikakih trt, seveda pa še manj pridelka in se morajo torej prebivalci zadolževati, ako hočejo svoje vinograde regenerirati. V stvarnem oziru je torej ta prošnja vsestransko utemeljena in gotovo je torej, de se mora vasi Bogo iz stvarnih ozirov v prvi vrsti podeliti podpora, ako se sploh more kateremu kraju podeliti. Nikakor pa se ne morem strinjati z načelom, katero izreka finančni odsek v drugem delu svojega sklepa, da naj bi se namreč zbog formalnih pomanjkljivosti kar cela prošnja odklonila. To bi bilo pač ozkosrčno in malenkostno stališče, ako bi se zaradi puhle oblike žrtvovala stvar sama. Končno pa tudi ni ta prošnja tako silno pomanjkljivo utemeljena. Podpisala ali prav za prav podkrižala sta to prošnjo dva občinska odbornika, ki zastopata vasico Bogo v občinskem odboru na Vrabčah, in že ta argument, da je prošnja le podkrižana, da prihaja torej od ljudij, ki stoje na nižji stopinji izobraženja, govori za to, da se proti njim ne sme tako strogo postopati. Podkrižala pa sta samo ta dva moža prošnjo, ker sta bila gotovo prepričana, da smeta omenjeno vasico zastopati tudi na zunanje, in niti na um jima ni padlo, da bi bila naprosila tudi župana občine XIX. Sitzung mit 28. April 1899. Vrabče, da jo podpiše in pritisne na prošnjo občinski pečat. Po mojem mnenju torej nikakor ni umestno, da bi se zaradi tako malenkostne formalne pomanjkljivosti kar cela prošnja brevi manu odklonila in to pri vasi, ki je vode tako potrebna in ki ni ničesar druzega zagrešila nego to, da ima dva analfabeta za svoja zastopnika. Pomiselki proti načrtu pa tudi niso toliko merodajni za odklonitev prošnje. Vzemimo le, koliko načrtov je že bilo tu v obravnavi in noben, pa naj ga je izdelal Wagenführer ali pa kak drug inženir, ni bil tako popolen, da bi deželni hidrotehnik ne bil imel ničesar izpostavljati. Naglašalo se je nadalje, da je prošnja tudi zaradi tega pomanjkljivo inštruirana, ker je projektant pozabil sprejeti v proračun potrebščino za žlebove. Jaz v tem ne najdem take velike pomanjkljivosti, tem manj, ker prosilci sami naglašajo, da se je to le pozabilo, da pa bo stalo okolu 300 gld. Tem manj važna se mi zdi ta pomanjkljivost pri tem načrtu, po katerem se bo voda od streh navajala v kapnico, kajti to bi bilo pač težavno za projektanta naslikati vse hiše, narisati vse žlebove in izkazati, kako se bo voda od streh napeljavala v kapnico. To pomanjkljivost, ako je sploh pomanjkljivost, bo že gotovo odstranil deželni hidrotehnik. Po teh pojasnilih priporočam visoki zbornici, da sprejme protipredlog, katerega si usojam staviti in ki se glasi: „Deželni zbor naj sklene: Prošnja vasi Bogo, občina Vrabče, odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da dovoli iz kredita za vodovodne zgradbe primerno podporo, ter da izposluje v ta namen tudi državno podporo.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec? Poročevalec dr. Papež: Kakor je prečastiti gospod predgovornik videl, sem tudi jaz njegov predlog podpiral s tem, da sem ustal. Iz njegovih besed se razvidi, da je uboga vas Bogo res potrebna preskrbovanja pitne vode in sicer s lem, da se kapnica naredi, kar je naj cenejša naprava od vseh naprav, s katerimi se preskrbuje pitna voda. Iz predloga finančnega odseka pa ni sklepati, da je ta prošnja za vse čase zavržena, kajti ako se sklepu finančnega odseka pritrjuje, potem izvedo prosilci prej, kaj primanjkuje prošnji, kakor pa po deželnem odboru, ki ne bo tako hitro prišel v položaj, stvarno rešiti to prošnjo. Opomnim tudi, kar se nadrobnih navedeb tiče, da pravi gospod poslanec Božič, da želijo posestniki vasi Bogo napeljati vodo s streh, da temu bržkone ne bo pri- XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung am 28. April 1899. 337 Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: h) posestnikov iz Malih Lipljen za podporo za napravo vodovoda; b) der Insassen von Kleinliplein um Subvention behufs Herstellung einer Wasserleitung. Poročevalec dr. Papež: Še manj utemeljena je druga prošnja županstva občine Male Lipljene za podporo, da bi se napravil en vodovod. V tej prošnji je rečeno, da imajo v bližini vasi in sicer J/4 ure oddaljen studenec in da zaradi tega, ker jim je donašanje vode pretežko, želijo napraviti vodovod, potem pa pravijo, da je pregledal nek izvedenec iz Ljubljane od gospoda Kavšeka svet in pa dotične krajevne razmere preiskoval in da je ta izvedenec proračuni!, da bo vodovod k o stal 500 gld. To je vse. Meni in tudi nobenemu drugemu članu finančnega odseka ni bilo znano, da bi bil kteri verodostojen izvedenec v kaki prodajalnici Ljubljanskega mesta, ki bi utegnil že naprej, ne da bi napravil proračun ali načrt, izreči, da bo vodovod iz 1/i ure oddaljenega studenca stal samo 500 ali 600 gld. To ni verjetno, da bi bil takozvan izvedenec napravil kak načrt in proračun. Prošnja je jako površna in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Z ozirom na to, da v predležeči prošnji ni navedenih nobenih okoliščin, katere bi zadostovale za stvarno rešitev te prošnje v deželnem odboru, — nasprotno pa, da je razvideti iz prošnje, da so prosilci očividno v pomoti glede stroškov pravilno in po predpisih poljedelskega ministerstva izdelanega vodovoda — preide se čez to prošnjo na dnevni red.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: c) o prošnji posestnikov vasi Bogo, občina Vrabče, za podporo za napravo kapnic ; c) der Insassen von Bogo, Gemeinde Vrabce, mit Subvention behufs Errichtung von Cisternen. Poročevalec dr. Papež: Tretja prošnja je občinskih zastopnikov vasi Bogo, občine Vrabče pri Vipavi. Ta prošnja je izmed teh, ktere imam pred seboj in kterih sta se dve že rešili, še najbolj utemeljena, vendar primanjkuje še dovolj podatkov, ki bi omogočili to prošnjo stvarno rešiti ali tudi jo deželnemu odboru izročiti z naročilom, da jo reši, kajti v tej prošnji, ki je podpisana od dveh, oziroma ni podpisana, marveč podkrižana od dveh posestnikov: Jožef Mislej, št. 11, in Janez Pavlič št. 5, je rečeno, da prilože načrt in proračun za nek vodovod. V istini je načrt in proračun priložen in ako pogledamo bolj natanko načrt, vidimo, da je izdelan od nekega mazarja „k. k. Straßenmeister". Ali je cestni mojster v stanu tak načrt strokovno izdelati, in ko bi bil tudi zmožen, je ta načrt treba natanko pregledati. Pomanjkljiv je ta načrt tudi z ozirom na to, da kakor prosilci sami v prošnji pravijo, so pozabili žlebove v proračun navesti. Žlebovi bi stali kakih 300 gld. Pozabil pa je ta „Straßenmeister" tudi v pred-ležečih načrtih te žlebove zarisati — jaz jih ne vidim — in je prav jasno, da tudi v načrtu niso narejeni. Iz proračuna je razvidno, da bi to, na kar „Straßenmeister" ni pozabil, stalo 1333 gld., zraven žlebovi bi bilo to potem 1633 gld. Nadalje je povedano, da je vas Bogo pri Štjaku na Hribu, da je oddaljena od vseh potokov in virov in prisiljena po leti, ako si hočejo vodo priskrbeti, v daljni mrzlik, to je 3/4 ure daleč v Raso hoditi po najpotrebnejšo pitno vodo. Nadalje podpirajo prošnjo tudi s tem, da pravijo, da imajo 61 goved, 22 prašičev in zraven navajajo, da je prosilcev 57 duš. To je vse. Ako bi bilo to vse popolnoma istinito, kar je povedano v prošnji in ako bi bil načrt in proračun dokaj dobro izdelan, potem bi se prošnja pač lahko izročila deželnemu odboru, da naj ta izposluje kar je še potrebno, ker bi bilo pričakovati in želi, da se tej prošnji ugodi. Ker je pa, kakor rečeno, pomanjkljiva, predlagam v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Z ozirom na to, da predležeči prošnji pomanj-kujejo potrebni verostojni podatki v zdravstvenem in deželno-kulturnem kakor v tehničnem oziru, se preide čez to prošnjo na dnevni red.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec Božič ima besedo. 336 XIV. seja dne 28. aprila. 1899. — XIV. Sitzung nut 28. April 1899. Deželni glavar: Želi kdo besede'? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo uslati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je rešena 4. točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka : 5. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah in sicer: «) posestnikov v St. Gotardu za podporo za napravo vodovoda ; 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) der Insassen von St. Gotthard um Subvention behufs Errichtung einer Wasserleitung. Poročevalec dr. Papež : V imenu finančnega odseka imam poročati o 4 prošnjah za podpore za preskrbo vanje pitne vode. Vsebina teh prošenj, posebno dveh izmed teh prošenj, je dala povod finančnemu odseku, da je obravnaval o nekem načelnem stališču, kako je postopati že v visoki zbornici nasproti takim prošnjam, posebno z ozirom na to, da so popolnoma nezadostne. (Bere: — Liest:) „Oskrbovanje s pitno vodo za človeka in za domače živali, je v naši, večinoma kraški deželi pereče vprašanje. Da se to vprašanje ugodno reši, je mogoče edino le z združeno pomočjo države, dežele in udeležencev. To načelo se je dejansko priznalo v onih rešitvah, po katerih so se vže podelile bile podpore iz državnih zboljševalnih sredstev in iz deželnega zaklada. Pri vseh teh rešitvah je bil glavni pogoj za podelitev denarnih podpor edino le prava in nujna potreba, večje množine posestnikov, njih gmotna nezmožnost in ob enem še javni zdravstveni in d e že 1 n o-kult ur n i oziri. V katerem obsegu je mogoče deželnemu zboru, oziroma odboru, ugoditi prošnjam za omenjene podpore ali za delovanje deželnega odbora pri ugotovitvi načrtov za vodovode in vodnjake, se je vže skoraj v vsakem zasedanji deželnega zbora v zadnjih sedmih letih dokaj jasno izreklo v slučajih, v katerih so se reševale dotičnc peticije. One peticije, katerim je pomanjkovalo prej omenjenega, glavnega pogoja, n. pr. peticije posameznih posestnikov, peticije vasi ali občin, katere očividno nimajo prehudo trpeti pomanjkovanje pitne vode, marveč katere edino le žele, olajšati si ne-preoddaljeno donašanje vode i. t. d., kakor tudi one peticije krajev in občin, kateri so vsekako prepotrebni pitne vode, katerim peticijam je pa pomanjkovalo vsekako potrebnih stvarnih podatkov, se v deželnem zboru vsled tega dosedaj niso odklonje-vale, marveč izročevale so se deželnemu odboru v primerno rešitev, to se pravi v svrho, da je deželni odbor prosilce opozoril, kaj da je treba takim peticijam priložiti, predno so sploh sposobne, da se zamorejo izročiti deželnemu stavbnemu uradu v pregled v tehničnem in geologičnem oziru i. t. d. Dotični nagibi pri takih rešitvah razvidni so v stenografičnih zapisnikih, kateri se razpošiljajo koncem vsakoletnega zasedanja deželnega zbora skoraj vsem županstvom v deželi; znani so pa oni nagibi tudi vsem onim prosilcem, katerim so vže vročene bile navedene rešitve deželnega odbora, kateri je s tem uradovanjem bil dokaj preobložen. Enake rešitve deželnemu odboru tudi še odslej nalagati, bi bilo nepotrebno, ko je vendar pričakovati, da je občinstvo v veliki večini podučeno, kako se morajo prošnje za podporo v priskrbovanje s pitno vodo sestavljati in opravljati z neobhodno potrebnimi podatki. Zato je finančni odsek sklenil, v onih slučajih, v katerih je očividno, da se iz javnih zdravstvenih in deželno-kulturnih ozirov kaki prošnji za podporo v preskrbovanje s pitno vodo ne more ugoditi, ali pa v onih slučajih, v katerih je dotična prošnja pomanjkljivo sestavljena, predlagati visokemu zboru, da se take prošnje zavrnejo z očitki, kateri so vsaki taki prošnji primerni.“ Prva prošnja, o kteri imam poročati, je prošnja posestnikov iz vasi Št. Gotard, občine Trojana, ki prosijo podpore za napravo vodovoda. V tej prošnji pravijo, da stoji vas na griču, da imajo le en studenec, da imajo le malo vode, da imajo 4 kapnice, ki pa o veliki suši usahnejo in da jim je treba vsled tega voziti po strmem klanci po vodo in z vodo gori. Pravijo tudi v utemeljevanje te prošnje, da bi si utegnili iz nekega drugega studenca napeljati vodo po ceveh, torej napraviti vodovod, in da bi ti troški stali 120 gld. Vas Št. Gotard šteje 12 hiš in koncem prošnje še omenjajo, da imajo štiri dobro obiskovane živinske semnje na leto. To je vsa vsebina in vse utemeljevanje prošnje, ki je podpisana od dolge vrste posestnikov. Primanjkuje pa potrebnih podatkov in tudi niti za navedbo v prošnji, kjer je rečeno, da bo stal vodovod 120 gld. ni povedano, kako se je prišlo do tega, da se je izračunil ta znesek. Torej je to jedna tistih prošenj, ktere sem prej omenil in predlagam v imenu finančnega odseka : „Deželni zbor skleni : Preide se čez prošnjo posestnikov iz vasi Št. Gotard, občine Trojana, za podporo za napravo vodovoda na dnevni red.“ XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung um 28. April 1899. 335 Die Gesammtsumme des Capitels I beträgt daher statt 3.603 fl............................ 4.027 fl. und zwar 3.627 fl. ordentliches und 400 fl. außerordentliches Erfordernis. (Obvelja. — Angenommen.) Die Capitel II, III und IV bleiben unverändert, und zwar: Capitel II Erfordernis......................... l fl. „ m „ 661 „ „IV „ 1.555 „ (Obvelja. — Angenommen.) Beim Capitel V „Regiekosten" ist zu bemerken, dass im Titel 7 für „Beiheizung und Beleuchtung in der Landes-Siechen-Jrrenanstalt" 2.900 fl. präliminirt find. Es soll aber heißen 3.000 fl., da hiefür fls der Gesammtsumme von 18.000 fl. entfällt. Im Ganzen erfordert sohin das Capitel V die Summe von 45.678 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Die Capitel VI und VII bleiben unverändert, und beträgt das Erfordernis bei: Capitel VI............................... 26.197 fl. „ VII..................................2.412 „ (Obvelja. — Angenommen.) In der Recapitulation haben die eben vorgetragenen Änderungen ebenfalls stattzufinden, so dass daher das Gesammterfordernis, und zwar: das ordentliche...........................80.131 fl. das außerordentliche................■ ■ 400 „ das Gesammterfordernis.................... 80.531 fl. beträgt. (Obvelja. — Angenommen.) Hinsichtlich der Bedeckung habe ich nichts zu bemerken, und beantrage ich dieselbe conform dem Voranschläge des Landesausschusses mit . . . 12.802 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Es stellt sich hienach ein Abgang von 67.729 fl. heraus und ich stelle daher den Antrag: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag des Jrrenhausfondes für das Jahr 1899 mit einem Abgänge von 67.729 fl., welcher aus dem Landesfonde zu decken ist, wird genehmiget." Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich). Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Graf Barvo: Ich habe nun die Ehre zn referiren über den Voranschlag des Gebärhausfondes. Die Capitel I bis III bleiben unverändert, und zwar: Capitel I Erfordernis..................... 1.789 fl. „II „ 1.250 „ „ HI „ 2 „ (Obvelja. — Angenommen.) Bei Capitel IV „Regiekosten" hat Titel 7 „Beheizung und Beleuchtung" wieder um 100 fl. höher zu lauten, als präliminirt ist, und zwar aus denselben Gründen, welche ich beim Jrrenyausfonde angeführt habe. Es stellt sich sonach das Erfordernis des Ca- pitels IV auf . . . ..................... 6.308 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Die folgenden Capitel bleiben unverändert, und zwar: Capitel V................................ 316 fl. „VI.................................. 179 „ (Obvelja. — Angenommen.) Die Recapitulation ist selbstverständlich um die Erhöhung im Capitel IV zu verändern und beträgt das Gesammterfordernis statt 9.744 fl. . . . 9.844 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Zur Bedeckung habe ich nichts zu bemerken, und ist dieselbe mit......................... 827 fl. einzustellen. (Obvelja. — Angenommen) Da sich das Gesammterfordernis um 100 fl. erhöht hat, so beträgt der Abgang nicht . . 8.917 fl. sondern..................................9.017 „ Ich beantrage daher: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag des Gebärhausfondes für das Jahr 1899 mit einem Abgänge von 9.017 fl., welcher ans dem Landesfonde zu decken ist, wird genehmiget." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Grat Barvo: Beim Findelhansfonde habe ich weder zum Erfordernisse, noch zur Bedeckung etwas zu bemerken und beantrage ich das Gesammterfordernis mit . 3.598 fl. die Gesammtbedeckung mit.................. 376 „ einzustellen. (Obvelja. — Angenommen.) Ich stelle sohin den Antrag: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag des Findelhausfondes für das Jahr 1899 mit einem Abgänge von 3.222 fl., welcher aus dem Landesfonde zu decken ist, wird genehmiget." 334 XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Kitzung n Ut 28. April 1899. nicht gerechnet wird, indem das Auf- und Abladen die Zwänglinge besorgen und die Zufuhr durch die Anstaltspferde'erfolgt, während beim Spital dies alles verrechnet werden muss. Immerhin ist dieses Plus von 30 kr. per Meter-ceutner nicht vollkommen gerechtfertigt. Ich bemerke hier, dass im Spitale mit Fohusdorfer Kohle geheizt wird, welche theuerer als Trifailer Kohle ist. Die Erfahrung lehrt aber, dass Fohusdorfer Kohle wohl eine stärkere Wärme erzeugt, als Trifailer Kohle, aber nicht so vollständig verbraucht wird, wie letztere, indem sie stark rußt. Es dürfte sich daher empfehlen — und es sind auch bereits Versuche gemacht worden — Trifailer und Fohnsdorfer Kohle zu mischen, lind daraus wird sich jedenfalls ein Ersparnis in den Gesammtkosten der Beheizung ergeben. Ich möchte ferner darauf Hinweisen, dass der Winter von 1898 auf 1899 ausnehmend warm war, so dass jedenfalls Ersparungen an Brennmateriale erzielt wurden, daher das Auskommen mit 18 000 fl. für alle drei Fonde getroffen werden dürfte. Ich beantrage daher, da 4/g von 18.000 fl. 12.000 fl. ausmachen, im Titel 8 statt................. 13.800 fl. bloss ...................................... 12.000 „ einzusetzen. (Obvelja. — Angenommen.) Sn den folgenden Titeln 9 bis 13 werde ich in der Lage sein, Restringirungen zu beantragen, da sich nach dem Erfordernisse pro 1897 gezeigt hat, dass die seinerzeit von der Bauleitung eingesetzten Summen nicht beansprucht werden dürften und das Auskommen mit geringeren Beträgen zu treffen sein wird. Nachdem es auch nicht angeht, gar zu generös zu präliminiren, sondern der Voranschlag möglichst nach dem wirklichen Erfordernisse eingerichtet werden soll, so beantrage ich die Titel 9 bis 13 folgendermaßen einzusetzen, und zwar: Titel 9 statt 550 ft....................... 450 fl. „ 10 „ 150 „....................... 100 „ „ 11 „ HO „....................... 100 „ „ 12 „ 110 „.................. 100 „ „ 13 „ 300 „....................... 200 „ (Obvelja. — Angenommen.) Die übrigen Titel dieses Capitels bleiben unverändert, und zwar: Titel 14 600 fl. „15....................................... 180 „ (Obvelja. — Angenommen.) Das Gesammtersordernis des Capitels V beträgt sohin statt 80.322 fl. bloss........... 77 752 fl. Capitel VI und VII bleiben unverändert, und zwar: Capitel VI ........................... 300 fl. „ VII .........................8.185 „ (Obvelja. — Angenommen.) Gemäß den eben beschlossenen Ansätzen treten in der Recapitulation folgende Änderungen ein. Capitel I „ordentliche Ausgaben" 19.222 fl. „außerordentliche".......................... 96 „ zusammen.................................19.318 fl. Capitel V statt 80.322 fl. ... 77.752 „ Infolgedessen ändert sich auch das Gesammterfor-dernis, und zwar: Ordinarium statt 111.710 fl. nur . . . 109.140 fl. und Extraordinarium ................ 96 „ zusammen............................ 109.236 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Hinsichtlich der Bedeckung habe ich nichts zu bemerken und beantrage sämmtliche Capitel unverändert nach den Anträgen des Landesausschusses anzunehmen. (Obvelja. — Angenommen.) In der Schlussbemerkung sind wieder die Ziffern des Erfordernisses zu ändern, und hat es zu heißen: „Gesammtbcdcckung".................... 39.162 fl. „Im Vergleiche mit dem Gesammterforder-nisse per............................. 109.236 „ ergibt sich ein Gesammtabgang per . . 70.074 fl." Ich beantrage sohin: (bere: — liest:) „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Voranschlag des Krankenhausfondes für das Jahr 1899 mit einem Abgänge von 70.071 fl., welcher aus dem Landesfonde zu 'decken ist, wird genehmiget." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Graf M ar bo : Ich komme nun zum Voranschläge des Jrren-hausfondes. Capitel I des Erfordernisses, Titel 1 bleibt unverändert, und zwar....................... 2.297 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 2 „Remunerationen". Hier habe ich zu bemerken, dass nach den Beschlüssen' des hohen Hauses dem Primarius Dr. Ritter von Bleiweis 200 fl. und ebenso dem Hausarzte Dr. Divjak 200 fl. als außerordentliche Remuneration zugewiesen wurden, so dass Titel 2 nunmehr zu lauten hat: §§ 1 und 2 „ordentliche Remunerationen" . 720 fl. §§ 3 und 4 „außerordentlicheRemunerationen" 400 „ zusammen............................1.120 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 3........................ 51 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 4 „Pensionen". Hier habe ich zu bemerken, dass der Witwe Josefine Premic statt des Erziehnngs-beitrages von 26 fl. ein solcher von 50 fl. bewilligt wurde, so dass sich Titel 4 von 426 fl. auf 450 fl. erhöht. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 5........................... 109 ft. (Obvelja. — Angenommen.) XIV. seja. dne 28. aprila 1899. XIV. Sitzung mn 28. April 1899. 333 Naturgemäß bilden eine sehr hohe Post in der Ausgabenrnbrtk die Kosten für Regie und Verpflegung, sowie die Medicamentenrechnungen. Die Verpflegung findet durch den Orden der barmherzigen Schwestern statt und wurde im vergangenen Jahre die Frage hier besprochen, ob es nicht angezeigt wäre, um in dieser Richtung Ersparnisse zu erzielen, die Verpflegung in eigene Regie zu nehmen. Es wurde auch auf andere Spitäler hingewiesen, in welchen früher ebenfalls die barmherzigen Schwestern die Verpflegung hatten und wo die Verpflegung dann in eigene Regie genommen wurde. Es wurde diesbezüglich dem LandWausschusse in einer Resolution vom 21. Jänner 1898 der Auftrag ertheilt, darüber Studien anzustellen und , Bericht zu erstatten. Der Landesausschuss ist diesem Aufträge insofern nachgekommen, als er sich an sämmtliche Kronländer, welche ähnliche Spitäler haben, wie das unsrige, gewendet und um Aufklärung darüber ersucht hat, welche Erfahrungen sie betreffend der eigenen Regie im Vergleiche zu der früheren Einrichtung der Regie durch die barmherzigen Schwestern gemacht haben. Diese Gutachten sind, wenn ich gut iuformirt bin, rechtzeitig eingelangt, doch war der Landesausschuss noch nicht in der Lage, sich mit dieser Frage eingehend zu befassen. Ich bin aber überzeugt, dass er sein volles Augenmerk auch ferner dieser Frage zuwenden und im nächsten Jahre Vorschläge machen wird. Ich möchte aber bemerken, dass man nicht zu weitgehende Hoffnungen an ein solches Unternehmen knüpfen darf, da die Verpflegsgebühren verquickt sind mit den Gebühren für die Wartung und Pflege der Kranken. Wenn der Orden der barmherzigen Schwestern nicht mehr die Verpflegung auszuüben hätte, so würde er wahrscheinlich eine Taxe für die Krankenpflege verlangen. Dies nur nebenbei. Auch bezüglich der Apotheke wurde eine Resolution gefasst, und auch mit dieser Frage hat sich der Landesausschuss beschäftigt. Nachdem dieselbe aber keine acute ist, da die Verträge mit den Apothekern erst im Jahre 1901 ablaufen, so hat sich der Landesausschuss auch nicht veranlasst gefühlt, einen Bericht zu erstatten, und ist ein solcher für das nächste Jahr zu erwarten. Ich stelle nunmehr an das hohe Haus das Ersuchen, zu den Details übergehen zu dürfen, und bemerke, dass ich für dieselben die Aufmerksamkeit des hohen Landtages möglichst kurz in Anspruch nehmen werde, da ja ein ausführlicher Bericht des Landesans-schusses auf dem Tische des hohen Hauses liegt und sich der Finanzausschuss sehr eingehend mit den einzelnen Details befasst hat. Ich werde daher nur diejenigen Punkte etwas eingehender behandeln, rücksichtlich welcher die Anträge des Finanzausschusses anders lauten, als die des Landesausfchnsfes. (Odobravanje. — Beifall.) Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Iver ne, prestopimo torej v nadrobno razpravo. Ich bitte den Herrn Berichterstatter zn den einzelnen Punkten Bericht zu erstatten. Berichterstatter Graf Marvo: Ich werde hinsichtlich jener Capitel, bezüglich welcher ich keine Änderung vorzuschlagen habe, mich kurz fassen und nur die Summen anführen. Beim Erfordernisse des Krankenhausfondes habe ich im Capitel I einen neuen Titel einzusetzen, das ist Titel 6 „Gnadengabe der Frančiška Jalen", welcher in einer der letzten Sitzungen eine außerordentliche Gnadengabe von 96 fl. bewilligt wurde. Es betragen daher die Ausgaben für Capitel I. im ordentlichen Er- fordernisse ............................. 19.222 fl. tut außerordentlichen Erfordernisse . . 96 „ in Summa..................................19.318 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel II Erfordernis................. 179 fl. I Obvelja. — Angenommen.) Capitel III.......................... 1.200 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IV........................... 2.302 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Bei Capitel V „Regiekosten" habe ich einige Änderungen vorzutragen. Die ersten 4 Titel bleiben unverändert, und zwar Titel 1 mit 50.125 fl., Titel 2 mit 500 fl., Titel 3 mit 12.000 fl. und Titel 4 mit 611 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Bei Titel 5 „Jnventarsanschaffung" werden vom Landesausschusse beantragt 1000 fl.; dies ist eine Erhöhung von 500 fl. gegenüber dem Voranschläge vom Jahre 1898. In dem Berichte des Landesansschnsfes, welcher in der Beilage 37 enthalten ist, wird gar kein Grund für diese Erhöhung angeführt, ebenso wenig in den Anträgen, der Buchhaltung, in welche ich Einsicht genommen habe. Ich glaube daher, dass diese Erhöhung nicht als gerechtfertigt angesehen werden kann und beantrage im Namen des Finanzausschusses Titel 5 so wie im Jahre 1898 nur mit.................... 500 fl. anzusetzen. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 6 und 7 bleiben unverändert, und zwar: Titel 6 mit.............................. 244 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Titel 8 „Beheizung und Beleuchtung". Hier sehen wir vom Landesausschusse die Summe von 13.800 fl. eingesetzt. Der Landesausschuss führt an, dass dies 4/g der gesammten erforderlichen Summe von 19.600 fl. ausmache. Wenn aber die Herren den Bleistift zur Hand nehmen und nachrechnen, so werden Sic finden, dass 4/ii von 19.600 fl. nicht 13 800 fl., sondern 13.066 fl. ausmachen Dieser scheinbare Rechenfehler findet aber seine Begründung darin, dass die Zufuhr der Kohle einzig und allein dem Krankenhausfonde zugeschrieben wurde, während die anderen Fonde davon frei blieben. Nun ist der Finanzansschnss der Ansicht, dass die eingesetzte Summe zu hoch gegriffen ist. In den Voranschlägen für die Wohlthätigkeitsanstalten ist die Kohle mit 1 fl. per Metercentner eingesetzt, während sie dem Zwangsarbeitshause nur mit 70 kr. angerechnet wird. Dies kommt theilwcise daher, dass beim Zwangs-arbeitshansc die Zufuhr vom Bahnhöfe zur Anstalt 332 XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung MN 28. April 1899. zu beantragen, wodurch sich der vom Landcsfonde zu deckende Abgang um 1850 fl. geringer Voranschlägen, daher das Präliminare pro 1899 gegenüber dem des Jahres 1898 um 5958 fl., also nahezu um 6000 fl. günstiger sein wird. Hiebei ist zu bemerken, dass die Voranschläge, sehr sorgsam verfasst sind und sich keinesfalls eine Überschreitung der Erfordernisse erwarten lässt, während andererseits eher bei der Bedeckung u. zw. namentlich rücksichtlich der Verpflegskostenersätze beim Krankenhaus-sonde nach den Erfahrungen des Jahres 1897 eine Mehreinnahme zu erhoffen ist, da dieselben nach dem dreijährigen Durchschnitte voranschlagt sind und es sich gezeigt hat, dass dieselben eine steigende Tendenz verfolgen. So erfreulich zwar der Umstand ist, dajs wir nach den Rechnungsabschlüssen pro 1897 und nach den Voranschlägen pro 1899, über welche ich heute zu re-feriren die Ehre habe, bestimmt hoffen dürfen, dass sich die Lasten, welche das Land für seine Wohlthätigkeitsanstalten zu tragen hat, eher verringern als vermehren werden, dürfen wir doch nicht vergessen, dass diese Lasten in Anbetracht unserer Ischlechten finanziellen Lage und unserer geringen Steuerkraft ganz enorme sind. Erhalten wir ja doch das Gleichgewicht in unserem Budget nur durch die Brantw ein aufläge und hängt über uns stets gleich einem Damoklesschwert die Aussicht, dass diese Finanzguelle, auf welche wir auch schon vielfach sündigten, versiegen wird. Was werden wir dann thun, wie werden wir dann die Abgänge des Landesfondes bedecken? Das müssen wir erwägen. Das kostbarste Material eines Volkes ist der Mensch. Zur Erhaltung desselben, zur Heilung der erkrankten Volksangehörigen bringt das Land schwere finanzielle Opfer, welche umso höher zu Voranschlägen sind, als das Land durch den Ban seines vorzüglich eingerichteten Spitals diese Opfer nicht nur für die engere Heimat gebracht hat, sondern auch für die sich in demselben vorübergehend aufhaltenden Angehörigen der anderen Kronländer, ja auch für Ausländer. Durch den Bau des neuen Krankenhauses, welches allen Anforderungen, die die moderne Hygiene stellt, vollauf gerecht wird, hat sich das Land ein würdiges Denkmal der Humanität gesetzt. Durch Bewilligung der großen Kosten, welche der Bau erforderte, und durch Gewährung der nicht minder empfindlichen Erhaltuugs-und Betriebskosten hat es bewiesen und beweisen es alljährlich die berufenen Vertreter des Volkes, dass sic, soweit sie dies mit ihren Verpflichtungen gegenüber der Finanzlage des Landes nur irgend vereinbaren können, ein warm fühlendes Herz und eine offene Hand haben für das Wohl der allerärmsten Schichten der Bevölkerung, welche von diesen Lasten weniger oder gar nicht getroffen werden und für welche in erster Linie das vorzüglich eingerichtete Spital ein Segen ist Wenn ich aber auch sage, dass sich das Land mit dem Bane des neuen Spitales ein würdiges Denkmal der Humanität gesetzt hat, so kann ich doch nicht umhin, heute, da ich zum erstenmale die Ehre habe, über die Voranschläge der Wvhlthätigkeitsanstalten dem hohen Hause Bericht zu erstatten, meine Ansicht dahin auszusprechen, dass beim Baue des neuen Spitales einzig und allein auf die möglichst vollkommene Erreichung des Zweckes ohne mindeste Rücksicht auf die Vereinbarung desselben mit Ersparung von überflüssigen Kosten Bedacht genommen wurde. Ich habe nicht über den Ban des Spitales zu sprechen, dieser ist eine längst abgethane Sache, über welche ja im hohen Hanse seinerzeit viel debatirt worden ist. Ich will mich auch nicht in Recri-minationen darüber einlassen, dass die Banart im Pa-villonsystem eine viel zu kostspielige war und dass es vielleicht zweckmäßiger gewesen wäre, davon abzusehen; allein ich kann nicht umhin, darauf hinzuweisen, dass die Bauart auch schuld an den unverhältnismäßig hohen jährlichen Beheizungskosten ist, welche nicht unwesentlich auf die enorme Höhe der Ausgaben Einfluss nahmen. (Poslanec Povše: —Abgeordneter Povse: Gewiss!") Die Heizung erfolgt nämlich für sämmtliche Localitäten aller Pavillons von einem Punkte, nämlich vom Heizhause aus und wird der zur Heizung der Localitäten aller Pavillons erforderliche Dampf in eisernen Röhren, welche unterirdisch in gemauerten Gängen geführt sind, geleitet. Auf dem langen Wege geht sehr viel Wärme verloren. Es wurde mir gestern von geschätzter Seite im Finanzausschüsse mitgetheilt, dass dieser Verlust 40°/o betrage; obzwar es nun nicht leicht möglich ist, dies in Percenter: auszudrücken, so ist es doch immerhin eine Thatsache, dass sehr viel Wärme verloren geht. Ich war in einem solchen unterirdischen Gange' und versichere, es war da unten das reine Dampfbad und dies gleich zu Beginn des Ganges, wo er verhältnismäßig weit und hoch ist. Weiter in einem solchen Gange vorzudringen ist einem normalen Menschen wohl überhaupt nicht möglich. Man sieht daraus, wie unendlich viel Wärme ganz nutzlos verloren geht, denn die Wärme strömt auch durch die Wände der Gänge und durch die darüber sich befindliche Erde derart aus, dass tut Winter der Schnee oberhalb der Kanäle sehr bald hinwegschmilzt. Obwohl nun die Heizttng der Localitäten von einem Punkte aus erfolgt, wird das zu den Bädern u. s. tu. nöthige Wasser wieder in jedetu Pavillon extra in einem eigenen Wasserofen erwärmt, was auch tviedcr mehr Beheizungsmateriale, als nöthig ist, erfordert, worüber auch schon irrt hohen Hause gesprochen wurde. Es wäre dringend zu wünschen, dass diesen Übelständen soweit als möglich abgeholfen werde. Weitere nicht unerhebliche Kosten erwachsen dem Spitale durch den großen Wasserverbrauch, für welchen eine große Wasseranflage zu bezahlen ist. Es wurde seinerzeit die Frage ventilirt, ob es nicht zweckmäßig sei, mit diese Wasserauslagen zu vermeiden, Wasser aus der Laibach für die Verwendung in den Kesseln zu benützen. Es wurde diesbezüglich auch schon im Jahre 1896 in der Sitzung vom 16. Jänner eine Resolution beschlossen, dahingehend, der Landesausschuss möge diese j Frage studieren und seinerzeit geeignete Anträge stellen. Nun hat sich der Landesausschuss mit der Frage beschäftigt und das vorläufige Gutachten, welches von Seite des Bauamtes erstattet wurde, spricht sich nicht ; sehr günstig für eine solche Anlage aus. Nichtsdestoweniger ist zu wünschen, dass der Landesansschuss diese Frage noch weiter im Auge behalte und darüber möglichst bald, sei es im positiven oder im negativen Sinne Bericht erstatte, damit wir zu einem Abschlüsse kommen. XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung um 28. April 1899. 331 natančno videlo, koliko bo prizadeta dežela, koliko cestni odbori in tako se bomo potem lahko končno odločili za to ali ono. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec ? Berichterstatter Mm: Ich habe nur zn bemerken, dass ich die Wichtigkeit der Brücke bei Dobrava vollkommen anerkenne. Die Sache wäre aber schon längst erledigt, wenn nicht zwischen den beiden Parteien beständig Streitigkeiten bestehen würden über den Ort, wo die Brücke gebaut werden soll. (Poslanec grof Barbo : — Abgeordneter Graf Barbo: „Sehr richtig!") Ich hoffe, dass vom Landesausschusse im nächsten Jahre jedenfalls geeignete Anträge werden gestellt werden; heute kann ich nicht anders, als auf dem Antrage des Verwaltungsausschusfes zu beharren. Deželni glavar : Najprej nam bo glasovati o spreminjajočem predlogu gospoda poslanca dr. Žitnika in sicer o vsakem delu posebej, kajti če bi padel prvi predlog, da se d o lični most sprejme v vrsto okrajnih cestnih stavb, potem bi samo ob sebi odpadlo glasovanje o drugem in tretjem predlogu. Poslanec dr. Tavčar : Prosim, gospod deželni glavar, meni se zdi, da ta način glasovanja ni pravilen. Gospod poslanec dr. Žitnik je stavil definitiven predlog, dočim je predlog upravnega odseka odložilni predlog, in torej bi ta moral najprej priti na glasovanje. Deželni glavar: Prosim, po opravilnem redu pride preminjajoči predlog vselej prvi na glasovanje. Če kak poslanec stavi odložilni predlog, o tistem se mora najprej glasovati. Tukaj pa imamo predlog odseka, h kateremu se je predlagala sprememba in torej ima priti preminjalni predlog najprej na glasovanje. Torej prosim gospode, ki pritrjujejo prvemu predlogu gospoda poslanca dr. Žitnika, da se projekt odobri in most sprejme v vrsto okrajno-cestnih stavb, da izvolijo ustali. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je padel in vsled tega odpade torej glasovanje o _ drugem in tretjem predlogu gospoda poslanca dr. Žitnika, v katerih se je predlagala podpora 4000 gld. in pa dotično naročilo deželnemu odboru glede izvršitve predpriprav, da bi se gradnja mostu, če mogoče, pričela že leta 1901. Dalje je gospod poslanec dr. Papež predlagal, da se v predlogu upravnega odseka beseda „seinerzeit" nadomesti z besedami „in der nächsten Session". Torej jaz mislim, da se bo glasovalo o predlogu upravnega odseka samo, da se izpusti konec, ker je rečeno, kdaj naj se o stvari poroča; torej gospodje, ki glasujejo za predlog upravnega odseka, izpustivši konec „und seinerzeit geeignete Anträge zn stellen", o katerem se bo posebej glasovalo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in torej pride sedaj na glasovanje preminjalni predlog gospoda poslanca dr. Papeža, ki meri na to, da naj bi se konec predloga namesto „und seinerzeit geeignete Anträge zu stellen" glasil: „und in der nächsten Session geeignete Anträge zu stellen". Gospodje, ki pritrjujejo temu preminjalnemu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Torej je sedaj sprejet nasvet upravnega odseka s to spremembo. Preidimo sedaj k točki: 4. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolnišničnega, blaz-ničnega, porodnišničnega in naj-denišničnega zaklada za leto 1899. (k prilogi 37.). 4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Findelsondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 37). Berichterstatter Graf Barvo: Wenn ich letzthin als Berichterstatter über die Rechnungsabschlüsse der Landeswohlthätigkeitsanstalten für das Jahr 1897 in der angenehmen Lage war zu eonstatiren, dass sich bei denselben für den Landesfond ein Ersparnis von 13.005 fl. ergeben hat, so kann ich auch heute, wo ich die Ehre habe, über die Voranschläge dieser Anstalten dem hohen Hause Bericht zu erstatten, ans die erfreuliche Thatsache hinweisen, dass in denselben die Lasten, welche dem Lande in dieser Richtung auferlegt werden müssen, geringer präliminirt sind, als nach den Voranschlägen für das Jahr 1898. Obwohl nach den Anträgen des Landesausschuffes eine Steigerung der Erfordernisse von 196.546 fl. auf 205.059 fl., also um 8.513 fl. in's Auge gefasst ist, betrüge doch der aus dem Landesfonde zu deckende Abgang nur 151.892 fl., während derselbe für das Jahr 1898 mit 156.000 fl. in Voranschlag genommen worden war, daher um 4.108 fl. geringer wäre. Ich sage absichtlich „betrüge" und „wäre", weil diese „Zahlen' ttach den Anträgen des Finanzausschusses eine Änderung erfahren werden, u. zw. eine günstige Änderung insofern', als ich in der Lage bin, bei einigen Punkten ein geringeres Erfordernis für bett Voranschlag 48 330 XIV. seja dne 28. aprila 1899. — efftrtcti Gemeinden tu dieser Angelegenheit abgegeben haben, in Betracht zu ziehen. Wenn der Herr Vorredner auf alle die Äußerungen hingewiesen hat, welche von den Gemeinden, respective den Bezirksstraßenausschüssen für die Brücke in Dobrava ins Treffen geführt werden, so muss ich bemerken, dass man den wahren Wert dieser Äußerungen etwas niedriger hängen muss. Ich kann dies getrost behaupten, nachdem ich selbst Mitglied des Straßenausschusses von Nassenfnss bin und auch bei der Beschlußfassung über diese Erklärung zugegen war. Ich weiss, dass der Bezirkstraßcnansschuss von Nassen-fnss durchaus nicht mit Begeisterung für die Brücke in Dobrava sich ausgesprochen, sondern einfach erklärt hat, dass für Nassenfnss, wenn es zum Baue der Brücke käme, überhaupt nur die Brücke in Dobrava in Betracht zu ziehen sei, nachdcnt die Brücke bei Mersetschen-dorf außerhalb des Bezirkes liegt; er hat aber ausdrücklich erklärt, dass er nicht in der Lage sei, für eine Brücke in Dobrava einen Beitrag zu leisten. In der Erklärung vom Jahre 1897 hat er abermals auf diesen Umstand hingewiesen, und ich glaube nicht, dass man einen Bezirksstratzenausschuss, welcher motivirt erklärt, nicht in der Lage zu sein, sowohl dermalen, wie voraussichtlich für eine längere Reihe von Jahren einen Beitrag zu leisten, zwingen soll, eine so namhafte Summe beizustenern. Das Gleiche gilt für den Bczirksstraßenausschuss in Landstrass. Auch dieser ist im Princip nur für eine Brücke in Dobrava, erklärt jedoch gleichfalls ausdrücklich, nichts beisteuern zu können. Wird die Brücke bei Dobrava beschlossen, dann werden diese Straßenans-schüsse allerdings gezwungen werden, Zahlungen zu leisten, ich halte es aber für nicht opportun, diese Äus-schüsse in finanzielle Calamitäten zu stürzen. Ich glaube daher, es wäre verfrüht, sich heute schon im Princip für die Brücke in Dobrava anszu-sprechen, umsomehr, als ich — wenigstens nach den Ausführungen, welche ich im Nameti des Berwaltungs-ausschusses vorzubringen die Ehre hatte — vor 2 bis 3 Jahren für die Brücke in Mersetschcndorf ntich ausgesprochen habe. Ich finde den Antrag des Verwaltungs-ausschnsses zweckmäßig, welcher dahin geht, dass nian die Sache nochmals gründlich untersuche, um positive Daten über die Frequenz namentlich der dortigen Fuhrwerke zu erhalten. Solche verläßliche Daten allein können uns in die Lage versetzen, ein endgiltiges Urtheil zn bilden. Damit empfehle ich bett Antrag des Verwaltnngs-ausschusses zur Annahme. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Papež ima besedo. Poslanec dr. Papež: Že dolgo vrsto let se je toliko popraševalo glede zgradbe enega ali drugega mostu, namreč onega v Mrsečji vasi ali pa onega pri Dobravi in toliko je že bilo v tej zadevi odgovorov, da je zdaj XIV. Sitnimi, NIN 28. April 1899. misliti, da bi morali deželni odbor in drugi merodajni faktorji biti že dovclj poučeni, da vedo, kaj še ne vedo. Tu mislim, da je samo še to izvedeti ali in koliko utegne ta ali oni cestni odbor za zgradbo prispevati, zlasti pa, koliko utegne prispevati cestni odbor Mokronoški, ki se o tem še ni izrekel, ali in koliko da hoče prispevati. Posebno povdarjam, kar je že poslanec grof Barbo omenjal, da se je cestni odbor Mokronoški izrekel za most pri Dobravi, to pa moram zaradi tega posebno povdarjati, ker je ta cestni odbor v tem oziru najobjektivnejši faktor, ki je v tem vprašanju govoril, objektiven pa je njegov izrek zaradi tega, ker je za dražji projekt, kte-rega bi moral perhorescirati že iz navadnega egoističnega stališča, ktero zavzemajo sicer bolj ali manj vsi cestni odbori in tudi druge korporacije. Jaz bom glasoval za predlog gospoda poslanca dr. Žitnika; mogoče, da se izreče za ta predlog tudi večina te visoke zbornice. Za slučaj pa, da bi ta predlog ne dobil večine, bi jaz predlagal, da bi gospod poročevalec Ulm — mislim, da je v toliko od upravnega odseka pooblaščen — sprejel v svoj predlog namesto določila, da mora deželni odbor „seinerzeit" poročati o svojih pozvedbah deželnemu zboru, določilo, da mora deželni odbor poročati o tem v prihodnjem zasedanju; vsaj more deželni odbor, ako je pri zdravih močeh, te pozvedbe dognati že v teku jednega leta. To bo nalog deželnega nadinže-nirja, ki, kakor mislim, ne bo tako preobložen, da bi že v tem letu opešal. Jaz torej predlagam, da se beseda „seinerzeit" v predlogu upravnega odseka namesti z besedami: „in der nächsten Session", da ima torej deželni odbor poročati v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Visoki zbor! Od vseh strani se je priznavala neizogibna potreba vsaj ene stalne zveze med obema bregovoma Krke, bodisi pri Mrsečjivasi ali pri Dobravi in to potrebo so vsi gospodje, ki so pred menoj govorili, povdarjali. Ge pa vprašamo prizadete cestne odbore, čujemo odgovor, da Mokronoški ni v položaju, kaj prispevati za zgradbo mostu pri Dobravi, cestni odbor Kostanjeviški pa želi, da se stvar odloži, ker ima sedaj preveč drugih cestnih potrebščin pokrivati in da ravnotako želi odložitev zgradbe cestni odbor Krški, ker ima sedaj ogromne troške za preložitev klanca med Potko proti Bučki. Z ozirom na to, da cestni odbori ne želijo, da bi se zgradba mostu pričela že sedaj, ampak da se stvar še za nekaj časa odloži, vidi se mi umestno, da glasujem za predlog upravnega odseka, ker bo med tem mogoče izvršiti še nekatere poizvedbe o velikosti prometa na brodovih pri Dobravi in Mersečji vasi in druge poizvedbe in tako se bo potem na podlagi uspehov teh poizvedeb XIV. seja dne 28. aprila 1899. — XIV. KihMlg mit 28. April 1899. 329 odbor mokronoški ob enem izrekel, da ne more ničesar prispevati za zgradbo mostu pri Dobravi, to pa zaradi mnogih troskov za druge ceste, posebno pa za uravnavo Mirne. Kdor pozna razmere tega okraja, mora res priznati, da bi ta cestni odbor dve ali tri leta ne mogel v omenjeno svrho ničesar prispevati. Vendar pa iz te izjave cestnega odbora ni sklepati, kakor da bi bil hotel reči, da nikdar ne bo ničesar prispeval, kajti dokazano je, da je ravno ta cestni odbor že dvakrat priporočal zgradbo mostu pri Dobravi, ne pa onega pri Mrsečji vasi. Ko bo Mirna uravnana in ko bo cestni odbor glavne troske že poplačal, se gotovo ne bo proti vil prispevati primerno svoto za ta most. Cestni odbor Kostanjeviški je v seji dne 21. novembra 1896. 1. uvažujoč obstoječe prometne razmere vzlic višji potrebščini za zgradbo mostu pri Dobravi se izrekel za ta most, v seji dne 2. decembra 1897. 1. pa je naravnost protestiral proti zgradbi mostu pri Mrsečji vasi, ker bi ta most ne imel nobene posebne važnosti za splošni promet, kakor hitro bo zgrajena cesta Kostanjevica-Zameško. Most pri Mrsečji vasi bi res nekoliko koristil nekterim vasem, toda deželni zbor je dolžan se ozirati na splošne koristi prebivalstva; splošne koristi treh četrtink prebivalstva pa govore za most pri Dobravi in ravno tako tudi krajne razmere. Za most pri Dobravi so se že 1. 1894. oglasile občine Škocijan, Št. Jernej in Mokronog, potem pa še posestniki iz vasi: Dobrava, Dobruška vas, Čučja mlaka, Hudenje in Grmovlje, ki so se izjavili takrat, da so pripravljeni za ta most prispevati okolu 1000 gld., in pozneje so posestniki iz Dobrave še posebej deželni odbor vprašali, kaj naj še store, da se bo moglo pričeti z gradnjo tako potrebnega mostu pri Dobravi P Deželni odbor jim morda na to vprašanje ni ničesar naznanil, vsaj v tem poročilu o tem ničesar ni najti, in tako ti posestniki še vedno čakajo kaj se jim bo nasvetovalo. Lansko leto se je občinam Mokronog, Škocijan in Št. Jernej pridružila še občina Studenec, ki je na-glašala potrebo mostu pri Dobravi, zajedno pa se je izrekla proti zgradbi mostu pri Mrsečji vasi. Za most pri Mrsečji vasi, kteremu se jaz ne protivim, alco ga interesentje sami grade, prosi samo občina Raka, podpira pa to prošnjo cestni odbor krški, kar je pač čisto naravno, ker se gre za delne koristi občine, ki spada pod krški cestni skladovih okraj. Iz tega je torej razvide!!, da vse razmere, krajne, gospodarske in prometne, govorijo za potrebo zgradbe mostu pri Dobravi in da deželni odbor bo, če tudi se mu naroči, naj v tej zadevi še po-zveduje, izvedel to, kar je že danes znano. Ne nameravam staviti predloga, naj se z zgradbo mostu pri Dobravi začne že letos, drugo ali tretje leto, ampak da naj se naroči deželnemu odboru, da stori potrebne korake pri mokronoškem in kostanjeviškem cestnem odboru ter od njih poizve, kdaj da bosta mogla za most pri Dobravi kaj prispevati. Kadar bo fond za zgradbo zagotovljen, naj še z delom prične, danes pa naj visoka zbornica načelno sklene, da naj se zgradi most pri Dobravi. Z ozirom na te kratke podatke si usojam predlagati : „Deželni zbor skleni: 1. ) Projekt za gradnjo mostu čez Krko pri Dobravi se odobri in v smislu § 23., točka 3. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. štev. 17, most na okrajni cesti Škocijan-Dobrava-Št. Jernej sprejme v vrsto okrajnih cestnih stavb. 2. ) V delno pokritje skupne potrebščine v znesku 12.700 gld. se dovoli 4000 gld. podpore iz deželnega zaklada. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, naj glede prispevkov prizadetih udeležencev stori potrebne korake, da se gradnja mostu, alco mogoče, prične že 1. 1901.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca dr. Žitnika, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je to raj v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. Abgeordneter Graf Marbo: Hohes Haus! Wenn ich in dieser Angelegenheit das Wort ergreife, so geschieht dies deshalb, weil ich vor einigen Jahren — wenn ich mich recht erinnere, im Jahre 1896 — das Referat in dieser Angelegenheit hatte. Damals lag ein Gesuch der Gemeindeinsassen von Arch vor, dahingehend, es möge doch endlich die Brücke über die Gurk, welche seit einigen Jahren geplant war, bei Mersetschendorf gebaut werden. In diesem Gesuche waren alle jene Gründe angeführt, welche für eine Brücke bei Mersetschendorf und gegen eine Brücke bei Dobrava sprechen. Das darauf folgende Jahr kam abermals ein Gesuch in dieser Angelegenheit, und zwar von Seite der Gemeinde St. Barthelmä, von welcher zu erwarten gewesen wäre, dass sie sich eher für eine Brücke bei Dobrava aussprechen werde. Ich habe damals als Referent des Verwaltungs-ausschusfes in meinen Ausführungen meine Meinung dahin präcisirt, dass in Anbetracht des Umstandes, als sich auch die Gemeindeninsassen von St. Barthelmä für die Brücke bei Mersetschendorf aussprechen, das Project bei Dobrava gänzlich fallen gelassen werden möge, umsomehr als die Brücke in Dobrava auf 12.700 fl., die Brücke bei Mersetschendorf aber nur auf ca. 9000 fl. zu stehen komme, nachdem bei Mersetschendorf schon seinerzeit eine Brücke vorhanden war, von welcher jetzt noch die Brückenköpfe existiren. Im darauf folgenden Jahre bin ich wieder anders informirt worden, indem damals Deputationen seitens der Bevölkerung zu mir kamen, welche entgegengesetzte Ansuchen an mich stellten, die einen, ich möge für die Brücke bei Mersetschendorf mich bemühen, die anderen, ich möge dahin wirken, dass die Brücke bei Dobrava gebaut werde. Jede der Deputationen hatte begeisterte Wortführer, welche für die Vortheile der einen, respective der andern Brücke eintraten. Nachdem somit auf Grund dieser Erklärungen der Bewohner einmdgiltiges Urtheil nicht zuläßig ist, so erübrigt nur, die Äußerungen, welche die betreffenden Bezirksstraßenausschüsse und die inter- XIV. seja due 28. aprila 1899. — XIV. Sitzung nut 28. April 1899. 328 Deželni glavar: Želi kdo besede k predlogu gospoda poročevalca ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo v včerajšnji seji v drugem branju sprejetemu načrtu realčnega zakona v celoti, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Načrt zakona je v celoti sprejet in s tem je torej 3. točka dnevnega reda rešena. Ako visoka zbornica dovoli, bi se dnevni red nekoliko predrugačil, v tem zmislu namreč, da bi prišla namesto 4. točke sedaj že na vrsto zadnja točka, ker me je gospod poročevalec, ki mora pozneje odpotovati, naprosil, da bi smel sedaj poročati o 7. točki. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Ker je visoka zbornica s tem zadovoljna, pride torej sedaj na vrsto poročilo o točki: 7. Ustno poročilo upravnega odseka glede projekta o napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi v političnem okraju Krškem (k prilogi 45.). 7. Mündlicher Bericht des Verwaltnngs-ansschnffes über die Projekte, betreffend die Herstellung von Brücken über den Gnrkflnss bei Dobrava und Mersetschen-dorf im politischen Bezirke Gurkfeld (zur Beilage 45). Berichterstatter Alm: Ich habe die Ehre über einen Gegenstand im Namen des Verwaltungsausschusses zu referiren, der bereits des Öfteren in dem hohen Hause besprochen wurde. Der Landesausschuss legt dem hohen Hause zwei Vrückenbauprojecte über die Gurk, u. zw. ein solches bei Dobrava mit einem Kostenvoranschlage von 12.700 fl. und eines bei Mersetschendorf mit einem Kostenüber-' schlage von 9000 fl. vor und empfiehlt dem hohen Hause in Anbetracht des Umstandes, dass im verflossenen Jahre die Kategoristrung der Gemeindestraße Laudstrass-Za-meschko in die Reihe der Bczirksstraßen erfolgt ist, das erstere Project, d. i. eines Brückenbaues über die Gurk in Dobrava, nachdem dasselbe von größerem Vortheile ist. Aus den angeführten Ziffern der Vorlage ist zu ersehen, dass ein Brückenbau in Dobrava um 3700 fl. mehr tosten würde, als jener in Mersetschendorf. Zur Zeit bestehen in Dobrava und in Mersetschendorf je eine Überfuhr, über welche keine Daten betreffend ihrer Rentabilität und Frequenz vorliegen, weshalb eine Beurtheilung darüber, welche Brücke zweckentsprechender sei, nicht leicht möglich ist. Da aber jedenfalls darauf großer Wert gelegt werden muss, und mit welchen Antheilen sich die iau- girenden Bezirksstraßenausschüsse zu betheiligen gesonnen sind, so stelle ich im Namen des Verwaltungsausschusses folgenden Antrag: „Der Landtag wolle beschließen: Der Landesausschnss wird beauftragt, weitere Erhebungen über den Verkehr und die Beitragsleistungen bei den diesbezüglichen Bezirksstraßen-Ausschüssen zu pflegen und seinerzeit geeignete Anträge zu stellen." Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec dr. Žitnik: Visoka zbornica 1 Jako obžalujem, da se za svojo osebo ne morem strinjati s predlogom upravnega odseka. Ako visoka zbornica danes sprejme ta predlog, potem sem prepričan, da se vprašanje glede zgradbe mostu čez Krko zopet odloži za eno, če ne celo za dve leti. V tem me potrjuje dosedanja skušnja. Deset let že, gospoda moja, je letos minulo, odkar je prišlo to vprašanje v visoki zbornici na vrsto. Dne 12. novembra 1889 se je obravnavalo tukaj o prošnji za zgradbo mostu čez Krko in tedaj se je deželnemu odboru naročilo, naj o zadevi pozveduje ter o uspehu teh pozvedeb poroča deželnemu zboru. Dne 13. januarija 1896. 1. se je deželnemu odboru isto naročilo, potem dne 2. marca 1897. L, dne 4. februarija 1898 isto že v četrtič in danes sklepamo torej že v petič o tem, da naj deželni odbor o zadevi pozveduje ter o uspehu poroča deželnemu zboru. Mi imamo tu pred seboj obširno poročilo deželnega odbora o uspehu dotičnih pozvedeb, v kterem je vse povedano, kar je mogel deželni odbor povedati glede vprašanja, ali naj se gradi most pri Dobravi ali pa pri Mrsečji vasi. Deželni odbor danes sicer ne priporoča naravnost zgradbe mostu pri Dobravi, vendar pa se da iz vsega tega poročila posneti, da se on nagiblje na to stran, da naj se gradi most pri Dobravi. Kdor pozna ondotne razmere tako, kakor so meni znane, mora priznati, da je most v prvi vrsti potreben pri Dobravi, ker bi ta most vezal v ravni črti okrajne ceste Škocijan - Št. Jernej, levi in desni breg Krke, do čim bi imel most pri Mrsečji vasi za posledico velik ovinek. Deželni odbor naj bi po predlogu upravnega odseka v tej zadevi torej še nadalje pozvedoval! Kdo pa so tisti faktorji, kterih mnenje naj se še poizve? Cestni odbori in pa občine, ki most potrebujejo. In kaj pravijo ti faktorji P Mokronoški cestni odbor je že 1. 1894. poročal deželnemu odboru, da ima za mokronoški cestni okraj le most pri Dobravi pomen, kajti ta most bi v resnici vezal znano lepo šentruperško dolino z drugo lepo šentjernejsko dolino, dočim bi most pri Mrsečji vasi prouzročil naravnost velik ovinek. Dalje se je cestni odbor mokronoški dne 7. januarija 1897. 1. zopet posvetoval' o tem vprašanju ter se zopet izrekel za zgradbo mostu pri Dobravi. Istina pa je, da se je cestni 327 XIV. seja dne 28. aprila 1899. — Deželni glavar: Govoriti že, pa samo stvarno popravljati — ne debatirati. Poslanec Kalan: Torej se bom na kratko opazko omejil. Najprej vzamem z zadovoljstvom na znanje, da je gospoda nemško-liberalne stranke premislila se in po svojem načelniku izjavila, da se glede splošno-avstrijskega stališča sklada z nazori v tej zbornici. (Živahno ugovarjanje na desni. — Lebhafter Widerspruch rechts. Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Fällt uns nicht ein!" Poslanec ekscelenca baron Schwegel: — Abgeordneter Excellenz Baron Schwegel: „Wir stehen genau auf demselben Standpunkte, wie gestern! Wir ändern gar nichts an unseren Anschauungen!") Prosim gospoda, gospod načelnik baron Schwegel je danes povdarjal, da glede splošnega avstrijskega patrijotizna ni imel meni nič ugovarjati in ravno te besede se pa nahajajo v dotični izjavi in te besede so bile povod, da sem se dvignil in branil svoj in svojega naroda patriotizem. Ako bi se bila izjava samo na to omejila, da bi bila zagovarjala državno pravo, o katerem se da diskutirati, kajti nobena ustava ni večna, nobena ustava ni taka, da bi se ne smela kritikovati in nobena ustava ni taka, da bi ne bila zboljšanja zmožna, bi se ne bil jaz oglasil, ker to moramo vendar pred očmi imeti, da, kar se tiče stvari, ki spadajo v ustavo, ima vsak avstrijski državljan svoje mnenje, svoje prepričanje, svojo sodbo in o teh stvareh lahko javno govori. To sta dve popolnoma nasprotni stvari in jaz konštatujem vkljub nasprotovanju od one strani, da sem opravičeno to povdarjal, zlasti zaradi tega, ker so gospodje včeraj rekli, da so bili prisiljeni iz splošno-avstrijskega stališča proti mojim besedam ugovarjati (Poslanec dr. Schaffer: „Gewiß auch jetzt noch!"), danes pa so ti gospodje rekli, da niso o našem avstrijskem patrijotizmu nič dvomili in da se torej v tem oziru skladajo z nazori, katere imamo v tej zbornici. Glede razprave na Trsatu, katero je gospod predgovornik omenil, je res, da sem zadnjič zlasti to povdarjal, da se je zlasti tudi v gospodarskih ozirih razpravljalo, to pa sem zato povdarjal, ker včerajšnja debata ni bila politična debata in ker sem zlasti s tega stališča branil pouk ruskega in hrvat-skega jezika, ker sta ta dva jezika zlasti v gospodarskem in prometnem oziru za avstrijske Slovane važnega pomena. Zato sem se oziral tudi na gospodarsko stališče. Jaz torej vzamem na znanje, da se je glede avstrijskega patrijotizma, nad katerim se v izjavi dvomi, danes pojasnilo, da je stvar tako umevati, kakor je gospod načelnik nemško-liberalnega kluba danes govoril, glede državnih razmer pa ostanem na stališču, da ima vsak avstrijski državljan pravico izrekati svojo sodbo in, ako je poslanec naroda, tudi svojo kritiko. (Odobravanje na levi in v središču. — Beifall links und im Centrum). XIV. Sitzung mit 28. April 1899. Deželni glavar: Vprašam sedaj, ali ima kdo gospodov poslancev zahtevati kak popravek v zapisniku zadnje seje ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik potrjen. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. vird, in welchem einstmal zu wirken er sich berufen glailbt. Nur in der Heimat kommt man zu dieser Erkenntnis nicht, in der Heimat glaubt man, hier braucht man die andere Sprache nicht. (Pritrjevanje. — Zustimmung.) Ich glaube, das ist eine ganz eigenthümliche Erscheinung und ich komme zur Conclusion, dass gegenüber diesen Verhältnissen der Zwang das einzige Mittel ist, welches dem Zwecke entspricht, welches sowohl den Jnter-effeit jedes einzelnen, als auch den Interessen der Staats-verwaltung in dieser Richtung die einzige und beste Gewähr geben könnte. Es ist aber noch ein anderer Gesichtspunkt, von welchem aus ich ebenfalls für eine derartige Bestimmung eintrete, wie sie der Entwurf des Landesansschnsses bietet und wie sie seinerzeit — ich erinnere nochmals an den 14. Februar 1895, es sind kaum vier Jahre vorbei — vom Landtage selbst verlangt wurden. Dieser andere Gesichtspunkt, den ich in dieser Richtung noch erwähnen will, ist ein gesainmtstaatlicher. Die Zerfahrenheit unter den Völkern Österreichs hat gewiss zum Bedauern aller Patrioten einen ungemein hohen Grad erreicht; sie ist bis zu einem gewissen Gipfel gediehen, an dem angelangt wir alle sagen müssen: Bis hieher und nicht weiter! Alle diese Völker leben in einem Hause, sie sind in täglicher Berührung, eines ist ans das andere angewiesen und gleichwohl herrscht eine gewisse Abneigung gegen das Erlernen der Sprache des Andern. Wenn nun die Erlernung der zweiten Landessprache obligatorisch an der Mittelschule eingeführt wird, so ist wohl zu hoffen, dass gewiss auch in dieser Richtung eine Besserung der Verhältnisse angebahnt und angestrebt werden wird; denn die erste Bedingung eines friedlichen Zusammenlebens und eines thatkräftigen Zusammenwirkens zweier Nationen ist immer die Achtung vor der Nationalität und 298 XII. seja dne 25. aprila 1899. Ljubljanski in povedati tudi, kako c. kr. šolska oblast, namesto da bi bila že davno strogo vmes posegla, ničesar ne stori, temveč pusti, da gre stvar v prejšnjem tiru naprej. Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein: Visoka zbornica! Deželni odbor je predložil visoki zbornici načrt zakona o realkah, kateremu je tudi cesarska vlada pristopila, ker se ta načrt ozira na principijelne zahteve, katere mora staviti učna uprava, in ker se ta načrt naslanja na dobro in zdravo načelo glede poučevanja obeh deželnih jezikov. Principijclno mora državna uprava zahtevati, da ostane vodstvo državnih zavodov izključljivo in popolnoma v rokah c. kr. učnih oblastev. Zdravo načelo pa, katero sem navajal, je to, da bo na realki nemščina obligaten predmet za slovenske učence, slovenščina pa tudi obligaten predmet za učence nemške narodnosti. Načrt, katerega je predložil upravni odsek in katerega imamo sedaj pred seboj, se ni oziral niti na principijclno zahtevo učne uprave, niti na ono zdravo načelo, katero dobro odgovarja jezikovnim razmeram v deželi Kranjski. Vsled tega mora učna uprava smatrati ta načrt v enem oziru nesprejemljivega, v drugem oziru pa napačnega ali nekoristnega. Državni zavodi se vzdržujejo iz državnih sredstev in za uporabo teh sredstev je vlada odgovorna državnemu zboru, kateremu je tudi odgovorna za namenu primerno uredbo teh državnih zavodov, in vsled te odgovornosti ne utegne državna uprava priporočati Naj višjemu potrdilu zakona, v katerem se omejuje pravica ministerstva, določati učni jezik na državnih zavodih. Ta načrt zakona je zategadelj za vlado nesprejemljiv vsled določbe § 10. Tudi iz stališča upravnega odseka pa mislim, da ta določba ni niti potrebna niti koristna. Upravni odsek postavil se je na stališče, da sploh takega zakona za Kranjsko ni treba, treba je le v to svrho, da se aktivirajo na državni realki slovenske paralelke. To je glavni smoter načrta, katerega imamo pred seboj in glavni smoter tudi poročila upravnega odseka. Vprašuje se le, ali je ta zakon edino in pripravno sredstvo, da se doseže ta namen? Mogoča sta dva slučaja. Prvi slučaj je, da ima ministerstvo prepričanje, ali da pride v bodočnosti do prepričanja, da je aktiviranje teh paralelk koristna in potrebna stvar. V tem slučaju ministerstvo lahko aktivira te paralelke tudi potom odredbe, ako- ima namreč to prepričanje; drugi slučaj pa je, da tega prepričanja nima, ampak da je preverjeno, da po slovenskih paralelkah se ne da doseči namen realke, kakor to § 1. opisuje, namreč pripravljati za višje strokovne šole. Ako je ministerstvo tega prepričanja, ako je preverjeno, da po slovenskih paralelkah ta namen ni doseči, potem je tudi nemogoče za ministerstvo, izposlovati za ta zakon Najvišjo sankcijo, ker potem bi ministerstvo se pregrešilo proti svojemu lastnemu prepričanju. Jaz mislim za- - XII. MZtmg mn 25. April 1899. tegadelj, da je jasno, da z ene strani ni potreben ta zakon, z druge strani pa ni koristna določba § 10., ker s tem je principijclno izključeno, da ministerstvo priporoča zakon Najvišji sankciji. Hicmit habe ich den Standpunkt der Regierung in einer Richtung präcisiert. Ich würde zu verschiedenen anderen Paragraphen des Gesetzes noch Bemerkungen zu machen haben, die jedoch nicht so principieller Natur stub. Bon principieller Be dentnng aber erscheint weiters die Bestimmung, die ich bereits früher erwähnt habe, des Grundsatzes nämlich, dass die slovenische Spräche obligater Untcrrichtsgegcnstand für die Schüler deutscher Nation und die deutsche Sprache obligater Unterrichtsgegenstand für die Schüler slovenischer Nation sei. Ich habe bereits erwähnt, dass die sprachlichen Verhältnisse des Landes eine derartige Einrichtung als außer-ordentlich zweckmäßig erscheinen lassen und der hohe Landtag hat selbst in seiner Sitzung vom 14. Februar 1895 den gleichen Standpunkt eingenommen. Ich glaubte daher der Aufgabe überhoben zn sein, für diesen Standpunkt neuerlich eintreten zu müssen. Nachdem jedoch, wie ans der Vorlage, die uns jetzt von Seite des Verwaltnngsausschnsfes zugekommen, zn entnehmen ist, auch in dieser Richtung wieder eine Aenderung, ein Wandel der Gesinnungen platzgegriffen zu haben scheint, so erachte ich es als meine Pflicht, auch in dieser Richtung den Standpunkt der Regierung neuerlich genau zu präcisieren und die Herren zu bitten, meinen Ausführungen Beachtung und Gehör zu schenken. Bei der Erörterung dieser Frage müssen wir uns doch vor allem darüber klar sein, zu welchem Zwecke dergleichen Unterrichtsanstalten — ich kann wohl sagen — hier vom Staate erhalten werden, weil er der einzige ist, der hier eine solche Anstalt erhält. Welcher Zweck wird mit diesen Unterrichtsanstalten und den großen Opfern, die der Staat hiefür bringt, eigentlich angestrebt? Dieser Zweck ist zunächst zu gliedern nach zwei Richtungen; der eine Zweck ist der, überhaupt der Bevölkerung, welche sich dem Kansmannsstande, dem Gewerbestande, der Industrie, der Technik widmen will und eine Erwerbsquelle auf Grund höherer technischer Ausbildung zu erlangen strebt, diese Ausbildung zu ermöglichen. Der zweite Zweck ist -- insbesondere bei den Staats-anstalten ist dieser der maßgebende Gesichtspunkt — jene Arbeitskräfte für den Staat zu gewinnen, welche der Staat als solcher für seine Aufgaben, insbesonders in technischer Beziehung, verlangt, seien es nun Forsttechniker, Baumeister, Ingenieure, Geometer usw. Wenn dieser Aufgabe genügt werden soll, müssen jene Leute, welche aus der Anstalt hervorgehen, nicht nur eine gewisse Summe wissenschaftlicher Kentnisse mit sich bringen, sie müssen auch jener Sprachen mächtig sein, welche indem Lande,indem sie zu wirken berufen sind, vorherrschen und ohne deren Verständnis sie ihrem Berufe absolut nicht gerecht werden können. Wenn wir jene Stände ins Auge fassen, für welche die Realschule theils die abschließende Bildung, theils die Vorbildung geben soll, so sind in erster Reihe zu erwähnen — wie ich schon vorher angedeutet habe — die Kaufleute, die Gewerbetreibenden, die Industriellen aller Art, gewisse Handwerke höherer Kategorie, die Baugewerbe und der 297 XII. seja dne 25. aprila 1899. - kakor tudi glede nekaterih dogodkov zadnjega časa vpeljana preiskava pri c. kr. učnem ministerstvu. Da bi se torej naše molčanje napačno ne tolmačilo in da se izjava častitega gospoda predgovornika ne bi zlorabljala, oglasil sem se k besedi, da konštatujem, da je realka Ljubljanska vse prej, kakor uzoren učni zavod, da je tako upravljan in da se tako poučuje na njem, da ga ni nobenega drugega učnega zavoda v naši deželi in morebiti — glede na dogodke zadnjega časa — v širni naši državi sploh, ki bi mogel v tem oziru tekmovati s tem zavodom. Niso pa ti dogodki taki, da bi se Ljubljanska realka mogla za uzoren zavod smatrati, ampak ravno nasprotno in jaz le obžalujem, da poklicane oblasti niso že davno konec storile tem kričečim razmeram na ljubljanski realki iri da nimajo volje jim konec storiti, kajti da bi ne imele moči za to, tega si vendar misliti ne morem. Vendar pa se, ker mislim, da utegne kasneje še prilika biti, izpregovoriti o tej stvari, za danes se omejujem samo na to, da prote-stujem proti temu, da bi se ljubljanska realka smatrala za uzoren učni zavod. Dovolil pa si bom, še na neko drugo trditev gospoda predgovornika reagovati, katero hočem v pravo luč postaviti. Častiti gospod predgovornik pravi, da se na ljubljanski realki opaža, da ravno število nemških učencev prirašča. To je res, da se opaža priraščanje nemških učencev, ali na kak način, gospöda moja ? Ker se umetno fabrikuje število nemških učencev. Pred sabo imam „Jahresbericht der !. k. Staats-Oberrealschule in Laibach für das Schuljahr 1897/98." Na strani 64. tega poučnega letnega poročila so razvrščeni učenci po njihovem materinem jeziku. Kdor vzame to poročilo v roke, bo takoj spoznal, da na realki Ljubljanski velja načelo, da se vsi učenci, ki se na nižjih razredih uvrščajo v paralelke, v prvi paralelki smatrajo za Nemce, pa naj imajo tudi slovenska imena in naj jih tudi pišejo s pravilnim slovenskim pravopisom. Drugače pa je glede učencev v drugi paralelki, katera se per nefas imenuje slovenska paralelka Tam se že dela razlika po narodnosti: tam imate Nemce in Slovence. Pravo mojsterstvo pa je, gospoda moja! ravnateljstvo te realke pokazalo gledč razvrščanja učencev po narodnosti ravno v poročilu za šolsko leto 1897/98. V III. razredu je bilo v obeh oddelkih 63 učencev; izmed teh je v a-oddelku bilo 29 Nemcev, 3 Italijani in jeden Čeh, v III. b-razredu, torej v slovenskem oddelku pa — čujte in strmite — bilo je ravnotako 29 Nemcev in — jeden sam Slovenec! Sedaj si pa oglejmo, kakošni so ti „Nemci“, namreč tisti učenci, katere gospod šolski svetnik smatra za Nemce. V III. b-razredu so bili sledeči učenci: (Bere: — Liest:) Ape Adolf iz Kranjske gore, Beuc Edmund iz Boh. Bistrice, Boječ Anton iz Dolenje vasi, Bonač Ludovik iz Begunj, Boncelj Jožef iz Železnikov, Brei ich Peter iz Čerknega, Brinšek Bogomil iz Trnovega, Cesar Julij iz Peščenice, Dolenc Karl s Slapega, Franzi Henrik iz Dolskega, Ghcrbaz Emil XII. Sitzung mn 25. April 1899. iz Ljubljane, Gladnigg Gustav iz Grosuplja, Grošelj Andrej, iz Ljubljane, Groschel Franc iz Ljubljane, Hočevar Ivan iz Cerkovske vasi, Jurca Adolf iz Postojne, Kagnus Adolf iz Ljubljane, Kopečny Ivan iz Ljubljane, Kremenšek Jožef iz Lazov, Kurent Milan iz Sevnice, Logar Jožef iz Dolenjega Zemona, Mally Ivan iz Tržiča, Pollak Karl iz Tržiča, Praprotnik Ferdinand iz Črnomlja, Rode Franc iz Zaperc, Rudman Milan iz Mekinj, Sajovic Evgen iz Ljubljane, Velkavrh Ivan iz Ljubljane, Wagaja Miroslav iz Jesenic, Widmaier Hugon iz Ljubljane. (Poslanec Zelen: Abgeordneter Zelen: „Res sami pristni Nemci!“) Torej, gospöda moja, to so tisti Nemci, katere izkazuje gospod šolski svetnik na 64. strani letnega poročila kot pristne Nemce. Na ta način se ni čuditi, ako gospod poslanec dr. Schaffer prihaja do spoznanja, da se število nemških učencev na realki množi. Seveda na tak način se mora množiti; če se pa takim številkam more kaj verjetnosti pripisati, je drugo vprašanje. Potemtakem je izkazanih na realki učencev nemške narodnosti 207, učencev slovenske narodnosti pa 123; razloček znaša torej 84. Če bi se pa bilo pravilno štelo, bilo bi razločka samo 26. Vidite torej, kako velik razloček je to! Vpraša se sedaj — in meni se je nehote vrivala misel, ko sem pregledal to poročilo, če se ni gospod šolski svetnik, ko je sestavljal to poročilo, vrezal in če ni dijake slovenske narodnosti po pomoti postavil v rubriko za dijake nemške narodnosti, in tistega Nemčka pa po pomoti v rubriko za dijake slovenske narodnosti ? Moral sem pa to misel, da je kaj tacega mogoče, naravnost od sebe odbiti, zakaj, da bi šolski vodja tako površno postopal v tako važni stvari, je vendar nemogoče. Recimo pa, da bi se bila vse jedno pri pisanju šolske Statistike zgodila kaka napaka, bi se moral jako čuditi, da šolski vodja, ki deset mesecev neprenehoma opazuje razmere na svojem zavodu, ne bi bil pri končnih številkah, ki kažejo 207 Nemcev in 123 Slovencev, takoj na prvi mah spoznal, da je to precejšnja napaka. Jaz torej mislim, da je v tem zistem, in ako slišim danes častitega tovariša gospoda dr. Schafferja govoriti in hvaliti ta učni zavod in ako dalje premislim, da so številke, katere je navedel šolski ravnatelj v letnem poročilu, oflcijelne številke, ki so merodajne za učno ministerstvo, in ako končno uvažujem, da bo učno ministerstvo imelo o načrtu realčnega zakona, ki leži danes pred nami, odločevati — kajti končna odločba je vendar od njega odvisna, predno se načrt predloži v Naj višjo sankcijo — potem, gospöda moja, jaz v tem vidim zistem in vidim, da se na realki hoče namenoma izkazovati manjše število slovenskih ko nemških dijakov. S temi besedami se — kakor rečeno izzvan, ker bi drugače ne bil govoril — za danes zadovoljujem. Ko bi pa kdo gospodov govornikov iz katerekoli strani me hotel zopet izzvati, da bi moral odgovarjati, potem sem pa pripravljen, govoriti Vam o gorostasnih stvareh, ki se gode na veliki realki 296 XII. seja dne 25. aprila 1899. XII. Sitzung am 25. April 1899. Auf die methodische Seite dieser Frage, auf die Fachfrage, gehe ich nicht ein, weil ich mir kein maßgebendes Urtheil zutraue, aber wenn man eine Engnete unbefangener Schulmänner beriefe, so würden dieselben sichtlich nach der pädagogischen und didaktischen Seite große Schwierigkeiten zu Ungunsten der Schüler constatieren. Mit § 11 sind eigentlich die schwerwiegendsten Punkte des Gesetzes erledigt, aber auch unter den weiteren Paragraphen wäre noch eine reiche Auslese zu machen. Ich will jedoch nur ein Paar streifen. Da erscheint § 17 mit den doppel-sprachigen Zeugnissen. Dies ist kein wesentlicher Punkt, obwohl er uns auch ein Unicum vorführt, denn in keinem anderen Realschulgesetze fiiibct sich eine solche Bestimmung. Wenn aber schließlich jemand eine Befriedigung darin sindet, so wäre nichts einzuwenden. Aber ein anderes Moment zeigt § 17, welches wieder ein Beweis ist für die Art und Weise, wie das Gesetz gemacht wurde. Dieses Gesetz soll, wie jedes solche Gesetz, den Rahmen für eine Reihe von Realschulen angeben, es ist aber nur gemacht für die Laibacher Staats-Oberrealschule, daher kommt eine derartige Bestimmung — es sind aber auch noch andere — dass die Zeugnisse in beiden Landessprachen ausgefertigt werden müssen. Denken Sie sich aber die Möglichkeit, dass in Jdria eine Mittelschule errichtet wird oder in Gottschee, sollen auch da die Zeugnisse in beiden Landessprachen ausgefertigt werden? Dies scheint mir doch in den Intentionen des Gesetzes nicht gelegen zu sein. Im § 18 wäre auch das Gesetz von Böhmen heranzuziehen, wo in zweckmäßiger Weise bei Zusammensetzung der Commissionen für die Maturitätsprüfung neben dem Landesschulinspector anch für den Stellvertreter vorgesehen wird. Im klebrigen ist dies kein wesentlicher Punkt Endlich wäre noch § 24 hervorzuheben, der in der 1. Alinea bestimmt: „Der Director muss befähigt sein, in jeder Unterrichtssprache der Anstalt zu lehren." Dass diese Bestimmung ein Unicum ist, brauche ich nicht auseinanderzusetzen. Sie kommt in keinem anderen Realschulgesetze vor und ist etwas stark durchsichtiger Natur. Man merkt die Absicht, ich aber bin wenigstens für meine Person, nicht verstimmt. Ich finde diese Bestimmung lehrreich, und wo man lernen kann, da ist kein Grund zur Verstimmung, sondern man macht nur seine entsprechenden Schlüsse. Damit nähere ich mich dem Schlüsse meiner Ausführungen. Das Gesetz in der vorliegendrn Fassung, das brauche ich kaum zu wiederholen, ist für mich und meine politischen Freunde unannehmbar. Wir halten dafür, dass es ein Gesetz ist, welches beit Interessen der Schüler, der Lehrer und Eltern nicht entspricht, und welches für die Schüler beider Nationalitäten weniger günstige Verhältnisse schafft, als sie heute bestehen. Ich will nun, um nicht zu lange zu werden, nur ein Moment noch hervorheben, das ist die Freizügligkeit. Gerade diese ist bei der Realschule viel wichtiger, als beim Gymnasium. Schon heute ist die Freizügigkeit, wie die Herren wissen, relativ beschränkt vermöge des Unterrichtes in der italienischen Sprache. Künftig wird die Beschränkung noch größer werden, und das trifft immer die Kinder beider Nationalitäten. Wenn man unbefangen die jetzigen Verhältnisse der Realschule prüft, sieht man, dass dieselbe den pädagogisch-didaktischen Anforderungen beider Nationalitäten ent- sprechen, und von diesem Gesichtspunkte ausgehend, gelange ich zu meinem Schlnßantrage, der dahin geht, dass, wenn die Herren schon ein Realschnlgesetz machen wollen — ich habe betont, dass ich dies nicht für nothwendig halte — sie sich an diejenigen Einrichtungen anschließen mögen, die durch eine Reihe von Jahren sich hier praktisch bewährt haben und welchen der Berichterstatter selbst in seinem Berichte volles Lob ertheilt. Auf dieser Grundlage möge man zu einer Gesetzesformulierung der jetzt im Ver-orduungswege bestehenden Bestimmungen schreiten, in diesem Sinne erlaube ich mir folgenden Antrag zu stellen: (bere: — liest): „Der Landtag wolle beschließen: Der voliegende Gesetzentwurf, betreffend die Realschulen, wird an den Landesausschuss mit dem Aufträge zurückgeleitet, denselben umzuarbeiten und dem neuen Ent-wurfe int Allgemeinen die an der k. k. Staatsoberrealschule in Laibach seit Jahren bestehenden und bewährten Einrichtungen zugrunde zu legen." Ich glaube,'wenn der Landesausschnss ein Gesetz in diesem Sinne vorlegen würde, so würde ein praktisches Gesetz zustande kommen, ein Gesetz, welches der studierenden Jugend beider Nationalitäten genehm wäre, welches von den Lehrern nub Schülern mit Freude begrüßt würde, und weil ich diese Ueberzeugung habe, empfehle ich meinen Antrag zur Annahme. (Odobravanje na desni. — Beifall rechts.) Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca dr. Schafferja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je toraj v razpravi. Zeli še kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Jaz bi se danes ne bil oglasil k besedi, ko bi me ne bil gospod predgovornik naravnost izzval. Ne bom mu sledil k razpravi, katera prav za prav spada v podrobno razpravo, k raznim opombam glede posameznih paragrafov, toda njegov uvodni govor je bil tak, da vsekako zahteva odgovora. On je namreč iz poročila gospoda poročevalca nekje čital, da je Ljubljanska realka uzoren učni zavod. Gospoda moja, tudi jaz sem prečital to poročilo, ali nikjer nisem našel, da bi bilo to povedano. Pač nahajam nek pasus, v katerem je rečeno, da je realka v obče tako organizovana, „da lahko tekmuje z vsemi jednacimi zavodi. Preskrbljena je z bogatimi učnimi sredstvi, nastanjena je v lepih prostorih in dasi so ji izborni pogoji za uspešno delovanje“. — Gospöda moja, iz tega pa sklepati, da je Ljubljansko realko smatrati za uzoren učni zavod, je vendar nekoliko presmelo. Oglasil sem se torej k besedi, da naravnost protestujem proti temu, da bi se ta zavod imenoval uzoren zavod; protestujem pa proti temu zato, ker mi je znano, da je I proti nekaterim na tem zavodu poslujočim osebam, 295 XII. seja dne 25. aprila 1899. — Gegen die Absätze 3 und 4 habe ich auch nichts Wesentliches einzuwenden, nur mache ich ans den Zusammenhang von Absatz 4 mit den zwei folgenden Absätzen aufmerksam. Absatz 4 besagt: „Tragen mehrere hiezu bei, so wird die Unterrichtssprache durch Vereinbarung festgestellt." Dann kommen die Absätze 5 und 6, wo davon die Rede ist, was zu geschehen hat, wenn eine Vereinbarung nicht erzielt wird. In dieser Richtung, glaube ich, wäre ein außerordentlich einfacher Weg zu finden, wenn wir — da komme ich auf eine Bemerkung zurück, die ich früher gemacht habe bezüglich der Vorzüge einer zweiten Gruppe von Nealschulgesetzen neuerer Zeit — wenn wir uns an das Gesetz von Böhmen halten würden, in welchem es heißt: „Tragen mehrere hiezu bei, so wird die Unterrichtssprache durch Vereinbarung bestimmt und in Ermanglung einer solchen durch das Unterrichtsministerium." Damit wird die Sache in sehr einfacher zweckmäßiger Weise geordnet. In Istrien ist, nebenbei bemerkt, die gleiche Bestimmung, und etwas, was in Böhmen keinen Anstand erregt, was dort seit langer Zeit besteht und was zu Recriminationen von keiner Seite Anlass bietet, das ist auch für uns, abgesehen davon, dass schon die Natur der Sache dafür spricht, ein sehr annehmbarer Ausweg, und ich würde, wenn ich dazu käme, dass ich in der Special-berathung diesen Paragraph zu amendieren hätte, sagen: Nehmen wir die Fassung, die auch in Istrien und Dalmatien zurecht besteht, an. Damit wäre die Sache einfach geordnet, damit wären die langwierigen Verhandlungen und Kontraversen zwischen Landesschnlrath und Landes-ansschnss vermieden und man könnte selbstverständlich von den Absätzen 5 und 6, auf die ich noch zu reden kommen werde, vollständig absehen. Sollte dies aber der Majorität des hohen Landtages nicht genehm sein, so müssten natürlich die Absätze 5 und 6 einer näheren Erörterung unterzogen werden. Da sind nun die Bestimmungen enthalten, welche platz-greisen, wenn nach den Verhandlungen, die ich eben vermieden wissen wollte, eine Vereinbarung nicht zustande kommt. Diese Vereinbarung soll durch Verhandlung zwischen dem Landcsausschuss und Landesschnlrath erzielt werden, doch mit dem Beifügen, dass für die deutschen Schüler die deutsche, für die slovenischen die slvvenische Sprache die Unterrichtssprache ist. Das wiederholt sich dann noch im Absätze 7 und das scheint mir aus demselben Grunde auch hier unannehmbar zu sein. Zunächst ist dadurch das Recht derjenigen, die entscheiden sollen, ganz illusorisch gemacht. Wenn ich einerseits festsetze, wer das Recht zu entscheiden hat, aber ans der anderen eeite schon eine Bestimmung setze, vermöge deren der wichtigste Inhalt des Rechtes gegenstandslos wird, so hat der Betreffende in Wirklichkeit kein Recht mehr. Dies ist der eine Grund, warum ich mich mit dieser Bestimmung nicht befreunden kann. Es existirt aber noch ein zweiter Grund. Mir scheint diese Statnirnng, wie sie in den Absätzen 5, 6 und 7 enthalten ist, auch im Widersprüche zu stehen mit der derzeit geltenden Gesetzeslage und im Widerspruche mit dem Rechte der Eltern, ihre Kinder in eine beliebige Abtheilung zu geben. Ich stehe ans dem Standpunkte und bin immer ans demselben gestanden — derselbe entspricht wie erwähnt auch der Gc-fctzeslage — dass es den Eltern frei steht, ihre Kinder XII. Sitzung ant 25. April 1899. in irgend eine Abtheilung zn geben, in eine Abtheilung, die ihnen im eigenen Interesse und im Interesse des Kindes genehm ist. Es muss dem deutschen Vater freistehen, sein Kind in die slvvenische, und dein slovenischen Vater, sein Kind in die deutsche Abtheilung zn geben, selbstverständlich unter der Voraussetzung, dass das Kind deut Unterrichte folgen kann, dass es der Unterrichtssprache genügend mächtig ist. Dies ist die natürlichste Art, die Sache zu lösen, jeder andere Modus führt zum Zwange und zur Einmischung in die Familienverhältnisse. Dies sind die Erwägunge», die mir diese Bestimmung des Paragraphes 10 in den Absätzen 5 bis 7 als vollkommen unannehmbar erscheinen lassen. Ich möchte noch weiter gehen. Dieser Paragraph führt in seiner letzten Eonsequenz gerade vom Standpunkte derjenigen, die auf die nationale Seite Gewicht legen, dahin, dass die Eltern zu falschen Angaben verleitet werden, um die Knaben in die gewünschte Abtheilung hineinzubringen, indem sie sagen, diese oder jene Sprache sei die Muttersprache. Es besteht schon an der Oberrealschule meines Wissens eine Art Verordnung über den Eintritt in die erste Klasse. Diese Verordnung ist ans den 80 er Jahren, der Herr Berichterstatter wird sie kennen: da hat sich gezeigt — dies ist nicht ohne Interesse für die Beurtheilung dieser Frage — dass von dem Zeitpunkte an, da eine Art Anlauf zur zwangsweisen Einreihung genommen worden ist, die Zahl der slovenischen Schüler abgenommen und die Anzahl der deutschen Schüler zugenommen hat, und zwar bis zum heutigen Tage. Das gibt einen Maßstab dafür, wie das Publicum diese Bestimmung auffasst, und wie unzweckmäßig und unvereinbar dieselbe mit den pädagogischen und den richtigen, natürlichen Anschauungen und Rechten der Eltern ist. Aus allen diesen Gründen erscheint uns § 10, welcher der einschneidendste Paragraph der ganzen Gesetzes ist, als unannehmbar. Jetzt komme ich zum § 11, den ich noch zu den wichtigsten Paragraphen des Gesetzes zähle. In diesem Para-graphe handelt cs sich um die Einreihung der Kinder in Bezug auf den Sprachnntcrricht. Es soll der Sprachunterricht der Kinder an der Oberrcalschnle in nicht weniger als fünf Abtheilungen zerschlagen werden; es soll dann Zöglinge geben, welche neben ihrer Muttersprache deutsch und französisch oder deutsch und italienisch, dann solche, welche neben der Muttersprache slovenisch und französisch oder slovenisch und italienisch, oder französisch und italienisch lernen sollen. Schon heute ist es ein Uebelstaud, der aber mit Rücksicht auf den in der Realschule zu pflegenden Sprachunterricht nnverweidlich ist, dass eine Theilung beim Sprachunterrichte gemacht werden muss, ein Uebelstand, der didaktische und räumliche Störungen hervorruft Diese Schwierigkeit muss also mit Rücksicht auf den Zweck der Realschule, in Kauf genommen werden. Die oberen Klassen, welche vielleicht 30 oder 40 Schüler zählen, sollen also künftig in fünf sprachliche Abtheilungen, beziehungs-weise nach 5 verschiedenen Studienplänen eingetheilt werden. Auch hier verdient die gegenwärtige Organisation den Vorzug, und würden die Schwierigkeiten, von denen ich spreche, im selben Grade die slovenischen Studenten treffen, als die deutschen. 294 XII. seja dne 25. aprila 1899. Wie die Herren wissen, sind verschiedene Rcalschnl-gesetze, wie es so häufig vorkommt, nach einem bekannten Schimmel gemacht worden, und zwar scheint der steirische Schimmel der am meisten copierte zu sein. Die Herren, welche sich in dieser Hinsicht umgeschaut haben, wissen, dass es zwei Gruppen — im Ganzen sind 11 bis 12 — von solchen Gesetzen gibt, und zwar eine ältere Gruppe, wozu auch das steiermärkische Gesetz gehört, welche nach einer Schablone vom Jahre 1869 verfasst sind und eine spätere Gruppe, wozu insbesondere Istrien und Böhmen gehören, und es wäre vielleicht zweckmäßiger gewesen, wenn man letztere Gruppe auch bei mtS zum Vorbilde genommen hätte, weil viele darin enthaltenen Bestimmungen mir viel zweckmäßiger zu sein scheinen. Sei dem, wie es wolle, es ist nicht geschehen und wir haben es also tut Ganzen mit einer Copie des Gesetzes füll Steiermark zu thun. Wenn man dieses Gesetz jedoch genauer betrachtet und mit anderen Realschnlgesetzen vergleicht, kommt man sofort zur Einsicht, dass es in manchen Beziehungen ein Unicimt ist, dass es eine Reihe von Bestimmnngen enthält, die in gar keinem anderen Lande vorkommen, wo die Verhältnisse entweder identisch oder wenigstens analog mit unseren Verhältnissen sind, so dass man eine com« spondierende Gleichheit in den betreffenden Bestimmungen hätte erwarten können. Ich werde bei der Besprechung einzelner besonderer Paragraphe Gelegenheit haben, auf solche Eigenthümlichkeiten des Gesetzes hinzuweisen. Dieses Gesetz zeichnet sich aber auch dadurch ans, dass es vom Organisationsplane für die Realschulen und dem damit angestrebten Ziele weiter entfernt ist, als jedes andere Realschulgesetz. Man sieht dem Gesetze eigentlich an, dass es nicht nach Wünschen entstanden ist, die in den Kreisen der Eltern oder Lehrer oder Schüler laut geworden sind, sondern dass es mehr hervorgegangen ist aus dem Drängen der journalistischen Welt heraus, ans dem Drängen der politischen Kreise, es ist mehr das Product politischer Velleitäten, als das Product didaktischpädagogischer Erwägungen Das gilt insbesönders bezüglich der Bestimmungen, die ich als besondere Eigenthümlich eit unseres Gesetzentwurfes mir ztt bezeichnen gestattet habe. Nach dieser allgemeinen Charakterisierung des vorliegenden Entwurfes, der, wie gesagt, eine neue Type von Realschulgesetzen und eine neue Type von Anstalten in mancher Beziehung schassen möchte, wende ich mich einzelnen besonders wichtigen Detailbestimmnngen des Gesetzes zu. In dieser Richtung wäre die Auslese eine außerordentlich reiche, ich kann aber den Herren nicht zumuthen, alle minder wichtigen Unterschiede und Mängel zn behandeln und möchte mir nur Ihre Aufmerksamkeit für eine Reihe von Punkten erbitten, die mir besonders wichtig erscheinen. Ich übergehe daher die §§ 1—8 und komme zu § 9. Im § 9 finden wir unter den freien Lehrgegenständen, welche an der Anstalt gelehrt werden sollen, unter anderen auch die kroatische Sprache. Ich habe selbstverständlich gegen das Kroatische nicht das geringste einzuwenden und anerkenne cs als einen Vorzug, wenn jemand auch die kroatische Sprache kennt; aber ich glaube, es ist unpraktisch gewesen, diesen Gegenstand unter die XII. Sitzung am 25. April 1899. freien Gegenstände aufzunehmen. Und warum? Insoweit es sich um den praktischen Gebrauch, um eine gewisse Beherrschung für den Umgang handelt, ist es bekannt, dass es für den gebildeten Slovcnen — ich glaube die Herren, die auf diesem Gebiete noch vertranter sind, werden mir Recht geben — nicht unschwer ist, im praktischen Leben sich das Kroatische anzueignen und bei einem Aufenthalte in dem betreffenden Lande bald soweit der kroatischen Sprache möchtig zn werden, als es nothwendig ist. Jeder, der gut slovenisch versteht, vermag ja kroatische Zeitungen mit Nutzen zu lesen. Von diesem Standpunkte des praktischen Bedürfnisses erscheint also die Aüfnahine dieses Gegenstandes nicht nothwendig Insoweit es sich um das litterarische Bedürfnis handelt, so ist das eine andere Sache. Der jetzige obligate slovenische Unterricht an der Oberrealschnle — so sagt man mir und ich glaube gut unterrichtet zu sein — ist ein sehr guter, intensiver und wird mit ausgezeichnetem Erfolge geführt. Es wird dabei schon auf das Kroatische Rücksicht genommen und sind sogar kroatische Schriftsteller gelesen worden. Das ist gewiss anerkennenswerth, ändert aber nichts an der Thatsache, dass es nicht nothwendig ist, die Schüler, die ohnedies soviel zu lernen haben, auch noch mit der kroatischen Sprache, deren Wichtigkeit ich wie gesagt durchaus nicht bestreite, zu plagen, weil der gewünschte Effekt ohnedies erreicht wird, wobei ich noch absehe von der Frage, ob ein Percentsatz von überflüssigen Technikern der nach Kroatien gehen müsste, bei uns vorhanden ist. Von einem solchen Ueberschusse kann überhaupt nicht die Rede sein, wir haben vielmehr einen großen Mangel an Technikern und auf Jahre hinaus kein Bedürfnis, Techniker nach irgend einer Seite, wenn ich so sagen darf, zu exportieren. Ob dies nach den Balkanländern überhaupt möglich wäre, darüber habe ich kein Urtheil, aber jedenfalls fällt der Umstand ins Gewicht, dass in den Balkanländern das rein Serbische vorherrscht, dass also dort mit dem Kroatischen allein das Auskommen nicht gefunden werden kann. Ich schließe also damit: es ist nicht nöthig, die Schüler mit diesem Unterrichte zu belasten, weil jeder gebildete, Slovene das Kroatische zum täglichen Gebrauche in ein paar Monaten erlernen kann, wenn er es braucht. Soviel zum § 9. Ich gehe nun zum § 10 über, welcher, wie alle Herren, die ihn gelesen haben, wissen, die eigentliche piece de resistance dieser Vorlage bildet. Dieser Paragraph ist unter den Verhandlungen des Ausschusses zu einer solchen Ausdehnung gekommen, dass er acht Absätze zählt, und es ist nothwendig, um die Gegenstände nicht zu verquicken, die einzelnen Absätze abgesondert ins Auge zu fassen. Gegen Absatz 1 wird nichts einzuwenden sein. Was den Absatz 2 betrifft, so halte ich ihn für überflüssig, weil ich glaube, dass er int gewissen Sinne schon im Absätze 1 enthalten ist. Im Absätze 1 wird nämlich erklärt, dass beide Landessprachen an der Oberrealschule Unterrichtssprachen sein können. Damit ist selbstverständlich auch gesagt, dass in einem oder dem anderen Gegenstände, in einer oder der anderen Klasse Deutsch oder Slovenisch die Unterrichtssprache sein kann. Mir scheint also eine solche Normierung nicht nothwendig und ich würde Absatz 2 einfach eliminieren; es hätte dies auch keinen Einfluß ans die Tendenz des Gesetzes. 293 XII. seja dne 25. aprila 1899. Abgeordneter Är. Schaffer: Der Gegenstand, welcher soeben in Verhandlung steht, ist entschieden von großer Wichtigkeit, nachdem er ja die Ordnung der Verhältnisse auf einem großen Gebiete des Mittelschnlwesens anstrebt. Dieser Gegenstand hat jedoch jedenfalls eine angenehme Eigenschaft in meinen Augen und ich glaube, sämmtliche Herren werden meiner Meinung sein, nämlich die: dass er streng sachlicher Natur und demgemäß auch innerhalb der hiedurch festgesteckten Grenzen vom rein sachlichen Standpunkte zu besprechen ist. Ich habe schon wiederholt, wenn diese Angelegenheit in früheren Sessionen einen Gegenstand der Verhandlungen des hohen Landtages bildete, Gelegenheit genommen, meine Meinung hierüber dahin zu präcisieren, dass ich die Erlassung eines Realschnlgesetzes für Srnin für nicht nothwendig, in den Verhältnissen nicht begründet und daher für überflüssig halte. Der Grund ist der, dass wir in Kraut seit Jahren nur eine einzige Realschule haben und dass es wahrscheinlich für absehbare Zeit bei dieser einen Schule bleiben wird, daher es sich, wenn ich den Ausdruck gebrauchen darf, nicht lohnt, den großen Apparat der Gesetzgebung für diese Anstalt in Scene zn setzen und zwar um so weniger, als die derzeitigen Verhältnisse an dieser Anstalt, ihre Einrichtungen und Erfolge befriedigender Natur sind und Klagen aus compctenten Kreisen meines Wissens nicht zu vernehmen waren. Der Anschauung, dass die Erlassung des Gesetzes nichts Dringendes und nichts Nothwendiges ist, dieser Anschauung gibt eigentlich auch der Bericht des Ausschusses Raum. Auch hier wird zugestanden, dass die Erlassung eines Realschulgesetzes als dringende Nothwendigkeit nicht bezeichnet werden könnte, und cs wird die Schule in ihren Einrichtungen und Leistungen in einer noch stärkeren Art, als ich dies gethan habe, als vorzügliche Musteranstalt gekennzeichnet. Ich bin bereit diesem Lobe beizustimmen, welches jedenfalls zugunsten des Minoritätsstandpunktes weit mehr ins Gewicht fällt, als meine Ausfllhrungeu es im Stande wären. Allerdings wird beigefügt, es sei nach einer Richtung die Sache nicht so geordnet, wie cs den Verhältnissen entspricht, nämlich in sprachlicher Beziehung und dies sei der Grund, warum mit der Schaffung eines Realschul-gcsctzcs vorgegangen werden müsse. Es wird daher nothwendig sein, gegenüber einer solchen Einwendung die Dinge nach dieser Richtung näher in Betracht zu ziehen, und ich hoffe später in Zusammenfassung meiner Meinung es gehörig begründen zu feinten, dass, was die Schüler slovenischer Nationalität betrifft, die Verhältnisse an der Oberrealschule für sie nicht ungünstig sind, dass sie mit Schwierigkeiten nicht zu kämpfen haben, dass vielmehr auch bei den slovenischen Schülern der Fortgang ein guter und der Erfolg ein vollkommen befriedigender genannt werden muss. Wie steht die Sache in dieser Richtung, wenn man die praktischen Erfolge ins Auge fasst? Die Schüler der Oberrealschule lernen auf der einen Seite besser deutsch als die Schüler des Obergymnasinms und dies kann gerade mit Rücksicht auf den Character der Realschule, welche, wie auch der Berichterstatter betont hat, von eminent praktischer Bedeutung ist, mit Rücksicht auf den Charakter der realistischen Studien, sowie mit Rücksicht auf den — XII. Sitzung ant 25. Apni 1899. künftigen Beruf der Techniker, gewiss nur mit Freude begrüßt werden. Anderseits ist es ebenso bekannt, dass trotzdem die Ausbildung der Schüler in der slovenischen Sprache an der Oberrealschnle eine vollkommen befriedigende ist, dass sie in ausgezeichneter Weise slowenisch lernen, und ebenso wird mir niemand bestreiten, der die Verhältnisse im Lande und die Persönlichkeiten kennt, dass attch für die spätere Zeit der Aufenthalt und der Unterricht an der Oberrealschule in keiner Weise geeignet ist, das echte nationale Gefübl, den guten slovenischen Patriotismus der Schüler zu beinträchtigen. Auch in literarischer Hinsicht steht der Unterricht an der Realschule, was die Slovencu betrifft — mindestens dem Unterrichte am Gymnasium nicht nach und es war ein Zufall, dass gerade der slovenischc Poet, der in den letzten Tagen durch sein Werk einerseits und durch das Renomme, welches der Herr Fürstbischof ihm zit machett die Freundlichkeit hatte (Veselost — Heiterkeit) zu einer gewissen Berühmtheit gelangte, ein slovenischer Schüler der Laibacher Oberrealschule war. Alan könnte vielleicht sagen: Wenn auch alles richtig ist, so ist es doch nicht zu leugnen, dass die slovenischen Schüler bei der jetzigen Einrichtung mit großen Schwierigkeiten zu kämpfen haben. In dieser Richtung werde ich mir gleich eine Zahl anzuführen gestatten, welche die beruhigendste Aufklärung zu geben vermag. Die fatalste Stellung in dieser Richtung existiert für slovenischc Schüler sicher int ersten Jahre, weil sie da von der slovenischen Volksschule kommen und wie man sagt, mit großen Schwierigkeiten zu kämpfen haben. Diese Schwierigkeiten werden aber dadurch beseitigt, dass zwei Gegenstände, nämlich Religion und Unterrichtssprache in der Muttersprache gelehrt werden. Thatsächlich zeigen die Erfolge, dass was den Aufstieg der Schüler in die zweite Klasse betrifft — was doch entscheidend ist für die slovenischen Schüler — diese rücksichtlich des bezüglichen Percentensatzes den deutschen nicht iiachstchcn, sondern sogar um eine Nuance, um Percent, wenn ich mich gut erinnere, int Vortheile sind. Ich bin überzeugt vom Eifer und Talente der slovenischen Schüler, aber trotzdem ist nicht zu leugnen, dass dieser Percentsatz nicht zu erzielen wäre, wenn wirklich so erhebliche Schwierigkeiten existierten oder so unüberwindliche Leistungen von den Schülern verlangt würden, als man anzunehmen scheint, um die Nothwendigkeit des Gesetzes zu begründen Nach alledem wäre es eigentlich in gewisser Richtung nur consequent, wenn ich, von der bisher begründeten Anschauung ausgehend, dass das Gesetz dem praktischen Bedürfnisse nicht entspricht, den Uebergang zur Tagesordnung beantragen würde. Ich sehe aber davon ab, zunächst weil ich weiß, dass dieser Antrag keine Aussicht auf Annahme hat, zweitens, iveil ich gerne bereit bin — und meine verehrten politischen Freunde werden sich mir anschließen — in dieser Richtung keinen zu schroff ab-lehnenden Standpunkt einzunehmen. Ich werde daher am Schluffe meiner Ansführungen einen anderen Antrag stellen, welcher gewiss unser Entgegenkommen in diesem Gegenstände beweisen wird. Ich wende mich sohin, nachdem ich von dem Antrage auf Uebergang zur Tagesordnung absehe, dem eigentlichen Gegenstände, der Beilage 51 zu. 292 XII. seja dne 25. aprila 1899. se prošnja tudi s tern, da je v teh krajih zelo razvita živinoreja in sadjereja, da pa ondotni prebivrlci svojih pridelkov ne morejo s pridom spraviti na trg, ker ni pripravne ooti, preverjeni so prosilci pa tudi o tem, da bi nova cesta ne koristila samo njim, pimpak tudi celi dolini, ki se razteza proti Lučnam n Trati. Upravni odsek, preverjen, da je ta prošnja opravičena, predlaga sledeče: „Deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Polhovgradec odstopi se deželnemu odboru, da poizve mnenje okrajnega cestnega odbora in da o tem poroča deželnemu zboru ter mu stavi primerne predloge.“ Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: d) občanov iz Vodic za uvrstitev občinske ceste od Kosez do Povodja med okrajne ceste. d) des Gemeindeamtes Wodiz um Einreihung der Gemeindestraße von Koses bis Povodje unter die Bezirksstraßen. Poročevalec Jelovšek: Visoka zbornica! Čast mi je v imenu upravnega odseka poročati o prošnji občanov iz Vodic za uvrstitev občinske ceste od Kosez do Povodje med okrajne ceste. Ta prošnja se glasi približno tako-le: Spodaj podpisani občani Vodiške občine imamo občinsko cesto od Kosez do Povodja v domači oskrbi, katera proga je dolga nad tri kilometre. Ker se pa po ti cesti čedalje več prometa vrši in vsled tega ta cesta mnogo trpi, tembolj, ker so v novejšem času v Selu opekarne nastale in se od tukaj tudi v Mengeš in na kolodvor v Jarše vozi različno blago in domači pridelki, od spodnje strani pa proti kolodvoru v Vižmarje in Ljubljano, nam ta cesta napravlja ogromnih troskov in mnogo zamude, vrhu tega pa moramo še sami pesek (šuto) kupovati in jo dovažati. Prosimo torej preponižno: Visoki deželni zbor naj blagovoli to tolikanj potrebno občinsko cesto uvrstiti med okrajne ceste. Po informacijah, katere sem v tej zadevi dobil, je ta cesta res važna in bi bilo koristno, ako bi se uvrstila med okrajne ceste. To pa se ne more zgoditi kar na podlagi te suhoparne prošnje, ne glede, da manjka tudi izjave okrajnoeestnega odbora. Upravni odsek z ozirom na ta položaj ne more druzega predlagati, kakor to-lc: XII. Sitzung am 25. April 1899. „Deželni zbor skleni: Prošnja županstva občine Vodice izroči se deželnemu odboru z naročilom, da poizve mnenje okrajnega cestnega odbora in da o uspehih njegovega poizvedovanja poroča deželnemu zboru.“ Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride zadnja točka dnevnega reda, namreč: 10. Priloga 51. Poročilo upravnega odseka o načrtu realčnega zakona (k prilogi 15.). 10. Beilage 51. Bericht des Verwaltnngsansschnffes über den Entwurf eines Rcalschulgesctzes (zur Beilage 15.). Poročevalec Šubic: Visoka zbornica! Deželni odbor je vstregel naročilu visokega deželnega zbora z dne 3. marca 1897, po katerem mu je bilo naročeno, da predloži v sedanjem zasedanju načrt realčnega zakona. Ta načrt ste gospodje dobili v roke in upravni odsek ga je le v nekaterih točkah nekoliko — deloma tudi to utemelji — spremenil. Upravni odsek je podal pismeno poročilo o tem načrtu in zategadelj menim, da ne bo treba še enkrat čitati tega poročila in predlagam takoj, da na podlagi tega pismenega poročila vzame visoka zbornica v podrobno razpravo načrt realskega zakona. V formalnem oziru pa bi predlagal, da bi mi ne bilo treba čitati vseh paragrafov, ampak da bi se brali samo oni, ki imajo kako spremembo nasproti predlogi deželnega odbora. Poslanec dr.Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Oder zn denen ein Ab-änderiillgsantrag gestellt wird!“) Predlagam torej v imenu upravnega odseka: „Visoka zbornica skleni: a) Pridejanemu načrtu zakona se ustavnopravno pritrjuje; b) deželnemu odboru se naroča, da izprosi za sklenjeni zakon Naj višjo sankcijo. Der hohe Landtag wolle beschließen: a) Dem beiliegenden Gesetzentwürfe wird die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt; b) der Landesausschuss wird beauftragt, für das beschlossene Gesetz die Allerhöchste Sanction zn erwirken." Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. K besedi seje oglasil gospod poslanec dr. Schaffer. XII. seja dnč 25. aprila 1899. 291 Ta prošnja se sledeče glasi: (bere: — liegt:) „Sv. Joška občina je že bila v svojem imenu vložila večkrat prošnjo za neobhodno potrebno napravo ceste iz Vrzdenca k Sv.Joštu, zadnjikrat dne 28. novembra 1898, št. 272. A tudi občina Trata želi si imeti neposredno zvezo z Vrzdencem skozi Sv. Joško občino. Zato je tudi omenjeno željo izrekla v svoji zasebni prošnji na visoko deželno zbornico meseca novembra pretečenega leta. Toraj vse tri občine Horjul, Sv. Jošt in Trata si žele, siljeni po potrebi in nujnosti, združiti deželno cesto v Trati z okrajno cesto v Vrzdencu skozi Lučine in Sv. Jošt. Podpisani občinski zastopniki prosijo visoko deželno zbornico v imenu vseh treh občin, naj se izvoli milostljivo ozirati na njihovo občno korist in naj konečno ugodno reši dolgoletno njihovo prošnjo.“ Vse tri prošnje za okrajno cesto so utemeljene in gola resnica je, da občina Sv. Jošt krvavo potrebuje vsaj jedne okrajne ceste. Občina Sv. Jošt plačuje 1307 gld. 43'/* kr. davka ter šteje 797 prebivalcev. Sosedna občina Trata, katera tudi prosi za to cesto, pa šteje 2436 prebivalcev a tudi nima nobene prave zveze z Vrhniko, oziroma Horjulom. Prošnjiki so zelo pridni in veliki živinorejci ter zelo marljivi in umni sadjerejci, kateri leto za letom prodajajo velike množine zimskih jabolk. To lepo sadje morajo po pravih kozjih potih spraviti med svet. Brez dvombe bi dobili bolje cene za sadje in živino, ko bi sploh zamogel kupec, ki se ne plazi rad po takih potih, v Sv. Jošt. Okrajni cestni odbor Vrhniški, ki se je že ope-tovano pečal s to zadevo, priznal je veliko potrebo, da dobi Sv. Jošt okrajno cesto. Vsa pogajanja, da se to koncem uredi, razbila so se vsled dveh uzrolcov: I. Ali bi ne bilo bolje, da se nova okrajna cesta izpelje iz Podlipe v S v. Jošt, namesto v Vrzdenec? II. Kako pokriti ogromne stroške, ki so po projektu Hilbertovem proračunjeni na 38.989 gld. 5 kr.? Za cesto Podlipo-Sv. Jošt poteguje se občina Vrhnika in en del vasi Sv. Jošt. Ti podpirajo svojo zahtevo v glavnem sledeče: 1. Imajo prebivalci v sv. Joštu itd. vedno največ opravila na Vrhniki, kamor hodijo k c. kr. sodnim in davčnim uradom. 2. Imajo na Vrhniki vedno še kaj druzega opravila in ob jednem sedaj tudi železniški kolodvor. 3. Bi se, ako se zgradi cesta Sv. Jošt-Podlipa, tudi napravila cesta Zažer-Podlipa in bi se vasi Zažer, katera sedaj nobene ceste nima, zelo ustreglo. 4. Bi ta zveza bila jeden kos prihodnje edino prave ceste iz Žirov po Račevi. Nasprotna stranka pa trdi, da bi zveza Sv. Jošt v Vrzdenec bila bolja iz sledečih uzrokov: 1. Zeli veliko Sent Joščanov to progo. 2. Bi bili Sent Joščani po tej progi poprej v Ljubljani in ravno tako naglo na kolodvoru, kakor po nasprotni cesti. XII. Strung mn 25. glgril 1899. 3. Je za to progo cela občina Horjul. 4. Se lahko izpelje cesta drugače, kakor je inženir Helbert isto trasiral, ter bi po novem projektu ta cesta stala komaj 10.000 gld. Ker se ta zadeva ne sme vedno in vedno obkladati in se je potreba pripoznala, ne kaže drugega nego to, da se skuša razne stranke zjediniti in potem to, za kar je večina cestnega odbora, tudi vpeljati, ter po tem napraviti nov načrt, pri katerem naj se pazi, da ne presega stroške tega projekta, kar je sploh izpeljivo za dotične razmere. Upravni odsek predlaga: „Deželni zbor naj sklene: Prošnje občine Sv. Jošt, Horjul in Trata odstopijo se deželnemu odboru z nalogo, da takoj pozove vrhniški okrajni cestni odbor, da isti še letos izdela nov načrt za okrajno cesto, ki bi vezala vas Sv. Jošt z Vrzdencem oziroma Podlipo in da isti ta načrt predloži do prihodnjega zasedanja deželnemu odboru, kateri naj v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru stavi primerne predloge.“ Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: c) županstva Polhovgradcc, da se okrajna cesta Ljubljana-Dobrova-Polhovgradec podaljša kot občinska cesta do sv. Jošta. c) des Gemeindeamtes Billichgraz um Bertan-gerung der Bezirksstraße Laibach-Dobrova-Billichgraz als Gemeindestraße bis St Jobst. Poročevalec Jelovšek: Županstvo v Polhovemgradcu prosi, da bi se okrajna cesta, ki pelje iz Ljubljane preko Dobrove v Polhovgradcc kot občinska cesta, podaljšala preko Sv. Jošta do nove ceste, ki se namerava graditi od Vrhnike ob Podlipi v Št. Jošt, tako da bi toraj nastala nova občinska cesta, ki bi držala iz Polhovega grad ca ob „Mladi vodi“ v Sv. Jošt. Ta prošnja, ki je jako dobro utemeljena, navaja, da imajo posestniki ob projektevani novi cesti v gozdih še jako mnogo lesa, katerega pa morajo le plaviti, ako ga hočejo spraviti v denar. Po tej prošnji dohaja iz dotičnih hribov na leto 3—4000 hlodov in nad 1500 sežnjev drv in le polhovgrajski stroj ar ji rabijo do 1100 metričnih stotov lubja, a škoda, katero trpi les vsled plavljenja se ceni na približno 1250 gld. na leto. Ako bi se napravila pot, za katero prosijo in ki je zdaj_ le steza, bi imel Polhovgradcc jako lepo zvezo s Št. Joštom in odtod dalje čez Podlipo na Vrhniko in na Zire. Utemeljuje 290 XII. seja dne 25. aprila 1899. „Der Landtag wolle beschließen: Der Absatz I. Pnnkt 2 des Beschlusses des hohen Landtages in der V. Sitzung vom 23. März 1899 die Förderung des Weinbaues in Krain betreffend, wird außer Kraft gesetzt und statt dessen folgende Bestimmung getroffen : 2. In den Bezirken (Surffclh, Tscherncmbl und Rudolfswerth je eine Filiale der f. !. Landwirtschaftsgesellschaft behufs Züchtung veredelter, amerikanischer Reben mit jährlich je 1250 fl., im Bezirke Adelsberg jedoch zwei Filialen der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft und zwar die in Vrem und eine solche im Wippacherthale mit zusammen jährlichen 1250 fl. unter der Bedingung durch fünf Jahre zu subventionieren, dass sich der Landesausschuss für die Subvcntionszeit das Recht vorbehält, die betreffenden Anlagen und die Rechnungsführung über dieselben zu ernt« trolieren, über Antrag der Filialen sowohl die zu wählenden amerikanischen Unterlagsreben und Edelsorten, als auch den Preis und die Berthelungsart der veredelten Reben zu bestimmen. — Der Erlös aus dem Verkaufe von veredelten Reben kommt während der Snbventionsdaner zur einen Hälfte dem Lande zur anderen Hälfte der subventionierten Filiale zugute, und ist die Filiale verpflichtet, die subventionierte Rcbanlage nach Ablauf der Snbventionsdaner noch weitere fünf Jahre demselben Zwecke zuznfüWn, als während derselben. Selbstredend werden die betreffenden Filialen in dieser zweiten fünfjährigen Periode den Preis der abzugebenden veredelten Reben selbst bestimmen und ihnen der ganze Erlös zufallen. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto prideta ta točki: 9. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva pri sv. Joštu za ustanovitev okrajne ceste iz Vrzdenca proti svetemu Joštu; b) županstev Trata, sv. Jošt in Horjul za napravo okrajne ceste iz Vrzdenca na Trato. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschnsses über Petitionen und zwar: a) des Gemeindeamtes St. Jobst um Errichtung einer Bezirksstraße von Schönbrunn gegen St. Jobst; b) der Gemeindeämter Trata, St. Jobst und Horjul um Errichtung einer Bezirksstraße von Schönbrnnn gegen Trata. XII. Sitzung ant 25. April 1899. Poročevalec Jelovšek: Visoka zbornica! V imenu upravnega odseka imam čast poročati o prošnji: 1. županstva Sv. Jošt in županstva Horjul; 2. županstva Trata, kojo so tudi podpisale občine Sv. Jošt in županstvo Horjul. Ker vse te prošnje imajo samo jeden smoter, namreč da se napravi okrajna cesta iz Vrzdenca v Sv. Jošt in ker se vse te prošnje sklicujejo na iste razloge, tedaj stavim predlog, da se vse te prošnje skupno obravnavajo. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Županstvo Sv. Jošt nad Vrhniko navaja v svoji prošnji z dne 27. novembra 1898 sledeče glavne momente. Vas Sv. Jošt obrača se vže 10 let na visoki deželni zbor, da bi on omogočil, da dobi ta vas, oziroma občina svojo okrajno cesto. Vže pred 7 leti izdelal je inženir Julij Hilbert načrt, kateri pa se je radi previsokih stroškov zavrgel. Kmalo potem izdelal je domačin nov načrt, katerega je nadinženir gospod Jan Sviti 1 odobril. V svoji prošnji navajajo prosilci, da že od leta 1848. plačujejo cesarske in deželne davke, da pa še do danes nimajo nikake ceste, po lcaterej bi zamogli izvažati svoje pridelke. Občina Sv. Jošt mora samo plačevati, a nima od tega nikake koristi. Prosijo torej, da bi dobili okrajno cesto, ki bi vezala .Sveti Jošt zv Vrzdencem. Županstvo Horjul pa navaja v svoji prošnji z dne 2. decembra 1898. sledeče: (Bere: — LieSt:) „Okrajna cesta, za katero prosijo občani Sv. Jošta po občinskem odboru, bo večinoma peljala po isti črti, kakor je sedaj občinska pot in ta pelje večinoma po zemljišču Horjulske občine, toraj izjavlja županstvo v Horjulu, da ne bo nameravani cesti stavilo nikakih zaprek, temuč kar bo mogoče bo podpiralo njeno ustanovitev. Ker bi nameravana okrajna cesta iz Horjula, oziroma iz Vrzdenca v Sv. Jošt ne napravila nikake škode dotičnim posestnikom, ker uže itak pelje občinska pot po njihovim zemljišču, zato je upati, da tudi posestniki zemljišča ne bodo napravljali nikakih zaprek, kjer bo deloma tudi njim v korist. Uže zdravo načelo nas uči, da občanom v Sv. Joštu se res krivica godi, kajti oni plačujejo naklade za cesto, voziti pa morajo po jako slabih in nevarnih potih in kjer je še večkrat ta popolnoma zanemarjena občinska pot po kakem nalivu tako poškodovana, da jim je vozni promet zaprt radi udrtega plazu za par dni. Temeljem omenjenih razlogov podpisano županstvo v Horjulu toplo priporoča ustanovitev okrajne ceste iz Vrzdenca v Sv. Jošt, ter priporoča, naj visoki deželni zbor dovoli ustanovitev omenjene ceste.“ Dnč 14. marca 1899 dobila pa je visoka zbornica zopet prošnjo, katero so podpisali županstvo Trata, županstvo Sv. Jošt in županstvo Horjul. XII. seja dne 25. aprila 1899. 289 prihodnje leto zboroval v tej zbornici — ali v kakem drugem zborovališču, — tedaj bo deželnemu odboru mogoče, staviti visoki zbornici že primerne svoje nasvete. Glede na to predlaga torej finančni odsek sledeče: „Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da uvažuje, če bi ne kazalo v zvezi z razstavo motorjev za malo obrt, ki je za leto 1901 dogovorjena med mestno občino ljubljansko in c. kr. tehnološkim obrtnim muzejem na Dunaji, prirediti splošno deželno razstavo, ter da o tem in zlasti kar se tiče deželnega prispevka za tako razstavo, poroča v bodočem zasedanju.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec kanonik Kalan ima besedo. Poslanec Kalan: Po obširnih in natančnih pojasnilih gospoda poročevalca mi je omeniti samo to, da se popolnoma strinjam s predlogom, katerega je stavil finančni odsek in sicer zato, ker je s tem namen, katerega sem jaz imel, ko sem stavil dotično svojo resolucijo, dosežen. Veseli me zlasti dvoje, namreč to, da smem opravičeno upati, da bodo v tem vprašanju vsi merodajni faktorji, mesto, vlada in tudi deželni odbor storili svojo dolžnost in drugič pa to, da so, kakor je bilo razvideti iz poročila gospoda poročevalca, nekateri gospodje, med njimi gospod ces. svetnik Murnik, pripravljeni, s svojo strokovno vednostjo iti obrtnikom na roko. Ker ima torej predlog finančnega odseka ta namen, da se o tej velevažni in pomenljivi stvari vršijo vse potrebne poizvedbe in da se gledč stvari same, da se razstava napravi, kakor je umestno in koristno, in pa glede finančnih operacij vse dogovori, da ne bo končno razstava v zraku obtičala, zato izjavljam, da bom glasoval za predlog finančnega odseka. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, — gospod poročevalec ? Poročevalec Hribar: Nc! Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: XII. Sitzung am 25. April 1899. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o predlogu gospoda poslanca J Božiča glede subvencioniranja kmetijskih podružnic v svrho pridelovanja cepljenk. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Antrag des Herrn Abgeordneten J. Božič, betreffend die Subventionierung der landwirtschaftlichen Filialen zum Zwecke der Prodn-cicriing von veredelten Reben. ßmdjtnftnttcv Hitter von Langer: Wie die Herren sich erinnern, ist in der V. Sitzung der heurigen Session der Beschluss gefaßt worden, statt der aufzulassenden Pepiuiere in Laibach vier Filialen der landwirtschaftlichen Gesellschaft int Lande zu unterstützen und zwar derart, dass sie in der Lage sind, veredelte Reben, welche dem Bedarfe entsprechen, zu liefern und unter die Bevölkerung nach gewissen Grundsätzen zu vertheilen. Es ist bestimmt worden, dass eine dieser Filialen, die nnterstützt werden sollen, int Bezirke Gurkfeld, die zweite tut Bezirke Rndolfswerth, die dritte int Bezirke Tscher-nembl nub die vierte int Bezirke Adelsberg sich befinden soll. Dem Landesausschusse wurde die Wahl der betreffenden Filialen in diesen Bezirkeit anheimgestellt. Der Landesausschuss ist sofort zur Wahl der zu unterstützenden Filialen geschritten nub hat sich für die Filialen Rudolfs -werth, Nassenfuss, Mottling und Brent erklärt. Vrem ist bereits, bevor noch der citierte Beschluss gefasst worden ist, als eine zu unterstützende Filiale vom Landesausschusse in Aussicht genommen worden, da hiefür mehrere Gründe gesprochen haben. Einer dieser Gründe war der, dass Vrem seuchenfrei ist und infolge dessen von dort aus der Versandt von veredelten Reben vollkommen frei ist auch in jene Theile des Landes, welche seuchenfreie Weingärten haben. Ein weiterer Grund war der, dass der Landesans-schuss mit Beziehung auf die Äußerungen der Fachmänner Vrem als sehr günstig angesehen hat im Gegensatze zn denjenigen Theilen vom Adelsberger Bezirke, wo die Bora die zarten Triebe der Anpflanzungen beschädigen konnte. Vrem wurde also in Aussicht genommen. Nun ist der Herr Abgeordnete Božič mit seinem Dringlichkeitsantrage gekommen, der dahingeht, dass nicht Vrem allein im Bezirke Adelsberg subventioniert werden möge, sondern auch eine Filiale im Wippacher Thale. Der Finanzausschuss hat die Sache geprüft und ist zu dem Beschlusse gelangt, einen Antrag zu stellen, wonach dem Begehren des Herrn Abgeordneten Božič Folge gegeben wird, jedoch nicht so, dass dadurch die anderen Filialen von Unterkrain in den Quoten aus dem Credite von 5000 fl, die auf sie entfallen sollen, geschädigt würden, sondern in der Art, dass jeder der vier Bezirke für die in demselben liegenden Filialen eine gleiche Summe aus dem Credite von 5000 fl. erhält; wenn aber in einem Bezirke nicht eine, sondern zwei Filialen unterstützt werden, sollen aber diese beiden Filialen zusammen den vierten Theil von 5000 fl., das ist 1250 fl. bekommen. Der Antrag des Ausschusses lautet also: (bere — liest:) 288 XII. seja dne 25. aprila 1899. nimajo, ampak imajo pomen, da najde vsak za svojo stroko ono, za kar se zanima. Obrtnik se bo pred vsem zanimal za obrtni oddelek in tu zopet pred vsem za tisti pododdelek, ki se tiče njegove obrti; gospodar poljedelec se bo zanimal za poljedelsko razstavo, govedorejec za razstavo goveje živine, konjerejec za razstavo konj itd., tako, da se torej nikakor ne more pričakovati, da bi v taki razstavi mogla ena osoba vse tolmačiti in razlagati, kar bo razstavljenega. Istotako je tisti del predloga, ki govori o tem, da naj bi stroji bil vsak večer vsaj jedno uro v delu, po mojem mnenju neumesten, pa zato, ker je zopet preozek, kakor oni sega predaleč. Ako se priredi v Ljubljani razstava motorjev za malo obrt in izdelkov te male obrti, bi obrtniki profitovali iz tega le tedaj, ako bodo dotične stroje videli v delu. Take razstave se pa tudi drugače ne prirejajo, kakor da so motorji ves dan v delu, da se proizvajajo izdelki različnih obrtnih strok in da se na licu mesta vidi, kako do-tični stroj funkcijonuje in kakošne koristi utegne prinašati obrtniku, ki ga pri izvrševanju svoje obrti rabi. V tem oziru je torej pri takih razstavah že preskrbljeno in pozneje bom imel priliko povedati, da, kar se tiče ljubljanske razstave, že eksistuje nekak dogovor. Končno je častiti gospod predlagatelj kanonik Kalan mislil, da naj bi se nastavil izvedenec, ki naj bi vsako nedeljo imel .predavanje, kako naj se snujejo gospodarske zadruge za male obrtnike. Finančnemu odseku se to ne zdi potrebno in važno, ker taka predavanja in poučevanja navadno ne vodijo do pravega uspeha. C. kr. trgovinsko ministerstvo je pa že samo izdalo vzorna pravila za snovanje takih obrtnih zadrug in sicer obrtovalnih in surovinskih zadrug. Kdor torej misli tako obrtno zadrugo ustanoviti, temu ni treba drugega, kakor da vzame ta pravila v roke in na podlagi teh pravil društvenike, oziroma tiste, ki naj bi k društvu pristopili, pouči, kako jim je ravnati, da stopijo za-nje ta pravila v veljavnost. Ta pravila se tudi dobijo v slovenskem prevodu in sicer ravnotako, kakor v nemškem, pri c. kr. trgovinskem ministerstvu, kateremu se bodo od tukaj poslala, ker se je prva taka gospodarska zadruga že v Ljubljani osnovala, respektive so pravila že predložena, samo da še niso dobila oblastvenega potrdila. Sicer pa je finančnemu odseku znano iz izjave častitega gospoda poslanca ces. svetnika Murnika, da hoče on v raznih krajih po deželi sklicevati obrtnike ter jim na podlagi teh pravil vsa potrebna pojasnila dajati. Rekel je, da potovanje v kratkem nastopi. Če tedaj iz tega obširnega predloga izluščimo jedro, vidimo da je sledeče: V Ljubljani naj se napravi razstava motorjev za malo obrt in izdelke te male obrti. To je nameraval častiti gospod tovariš kanonik Kalan in to je hvalevredna namera, katera ugaja tudi finančnemu odseku. Predno se pa taka razstava priredi, treba je pred vsem rešiti še veliko vprašanj in zato se tak predlog ne more kar naravnost sprejeti, ker je tudi preveč splošen, ko pravi, XII. Sitzung am 25. Xpril 1899. da naj se dovoli potrebni kredit. Finančni odsek je namreč mnenja, da mora deželni zbor vedno sklepati o konkretnih predlogih in da mu torej mora dobro znano biti, kakošen kredit mora to biti, ki naj se dovoli. V obče samo reči: „potrebni kredit“ je zato nemogoče, ker tacega splošnega sklepa v kontabiliteti ni mogoče uporabiti. Finančni odsek je torej zato, da se priredi razstava; pri tem je pa vzel na znanje, da je razstava motorjev za malo obrt že dogovorjena med c. kr. tehnološkim obrtnim muzejem na Dunaju in mestno občino Ljubljansko in sicer s podporo c. kr. trgovinskega ministerstva. Občinski svet ljubljanski je bil že za letos postavil večjo svoto v proračun, ker se je že letos nameravala prirediti taka razstava. C. kr. tehnološki obrtni muzej mu je pa naznanil, da se take majhne obrtne razstave po njegovih izkušnjah nikjer ne rentujejo, ker prvič nimajo posebno velike privlačne sile in drugič, ker ne donašajo takih dohodkov, da bi pokrivali troške. Zato se je c. kr. tehnološki obrtni muzej obrnil do mestne občine Ljubljanske in jej je priporočal, da bi skušala prirediti v zvezi z razstavo motorjev tudi še kako drugo razstavo, n. pr. obrtnih izdelkov, zlasti pa poljedelsko razstavo. Mestna občina ljubljanska se je vsled tega obrnila do tistih dveh faktorjev, ki sta v prvi vrsti poklicana o tem se izreči, namreč do c. kr. kmetijske družbe kranjske in do kranjske trgovinske in obrtne zbornice, pova-bivši ju, da bi se te razstave udeležila. C. kr. kmetijska družba poslala je zanikoval en odgovor, trgovinska in obrtna zbornica pa še ni odgovorila. Jaz dobro vem, zakaj je c. kr. kmetijska družba se izrekla proti prireditvi razstave, namreč zato, ker je pred vsem uvaževala, da taka razstavav veliko stane in da ni za-njo potrebnega pokritja. Če se ima pa razstava prirediti s pomočjo dežele, kakor tenduje gospod poslanec kanonik Kalan, je pa stališče čisto drugačno. Razstava motorjev za malo obrt, katere letos ni mogoče prirediti, preložila se je po želji c. kr. tehnološkega obrtnega muzeja na leto 1901., ker prihodnje leto zaradi razstave v Parizu ne kaže v naši deželi prirejati kako razstavo in bi tudi c. kr. tehnološki obrtni muzej pri njej ne mogel sodelovati. Z razstavo motorjev za malo obrt, ki je za leto 1901. dogovorjena med mestno občino Ljubljansko in c. kr. tehnološkim obrtnim muzejem, bi se pa morebiti lahko zvezala splošna deželna razstava. Finančni odsek torej priznava, da se da razstava prirediti z deželnimi sredstvi, da je prireditev razstave važna z narodnogospodarskega in kulturnega stališča in je prepričan, da se bo, če se ustanovi deželni melijo-račni. in zaklad za javna dela, tudi iz tega zaklada ravno iz naslova, katerega sem prej omenil, lahko dovolil večji prispevek za razstavo. Da se pa žarno re deželnemu zboru jasno sliko podati o tem, kalcošna bodi razstava, koliko bodo znašali njeni troski in kak naj bi bil prispevek dežele, je potreba, da deželni odbor vse te stvari najprej natančno prouči, ter se informira tudi pri drugih faktorjih in izvedencih, in če treba, tudi skliče enlceto. Vse to se da izvršiti v teku tega leta in ko bo deželni zbor 287 XII. seja dne 25. aprila 1899. — Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! „Slovensko dramatično društvo“ v Ljubljani je vložilo prošnjo, da bi se mu za bodočo sezono brezplačno prepustile lože v deželnem gledališču. To svojo prošnjo podpira z utemeljevanjem, da prav za prav ne dobiva 6000 gld. podpore, kakor bi se zdelo, ako se pregleda proračun deželnega zaklada, temveč faktično le 2400 gld., ker mora 3600 gld. plačevati deželi za lože. Kar se tiče tega argumentovanja, finančni odsek ni mogel pritrditi mu, ker sloni na čisto napačnih premisah. Ako plačuje dramatično društvo 3600 gld. na leto za lože, mora pomisliti, da bi, ko bi ono ne prevzelo lož, potem stranke same, ki najemajo lože, jih plačevale deželnemu odboru respektive gledališkemu zakladu. Torej dramatično društvo v resnici prejema 6000 gld. letne podpore od dežele. Kar se tiče pa prošnje same, moram omeniti, da je finančni odsek sicer priznal, da bi bilo želeti, da bi dramatično društvo dobilo kak nov prispevek; vendar pa tej prošnji ni mogel pritrditi zaradi tega, ker je proračun gledališkega zaklada za 1899 že rešen in se je v tem proračunu tudi na skupilo za lože oziralo. Pod obstoječimi okolnostmi torej finančnemu odseku ničesar drugega ni. preostajalo, kakor predlagati nastopno: „Deželni zbor naj sklene: Preko prošnje ,Dramatičnega društva1 v Ljubljani za brezplačno prepustitev lož pri slovenskih predstavah v deželnem gledališču preide sena dnevni red.“1 Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. —■ Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseku, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o samo-stalnem predlcgu gospoda poslanca Andreja Kalana glede dovolitve kredita v svrho prireditve obrtne razstave v Ljubljani 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Andreas Kalan, betreffend die Bewilligung eines Credites behnfs einer Gc-wcrbeansstellttttg in Laibach. Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! V X. seji letošnjega zasedanja deželnega zbora je častiti gospod poslanec kanonik Kalan stavil naslednji predlog, ki je bil odkazan finančnemu odseku: XII. Sitntng mn 25. April 1899. (Bere: — Siest:) „I. Deželnemu odboru se naroča, da v podporo malemu obrtu priredi po dogovoru z deželno vlado prej ko mogoče vsaj štiri tedne trajajočo obrtno razstavo v Ljubljani. V ta namen naj pošlje potom deželne vlade trgovskemu ministerstvu prošnjo, da se po njegovem naročilu vdeleži c. kr. tehnološki obrtni muzej te razstave, ki naj napravi ob tej priliki strokovni kurz za mizarje. Poskrbi naj, da se troski za to pokrijejo, da se najde v ta namen primerne prostore, nastavi naj strokovnjaka za čas razstave, ki bo tolmačil razstavljene predmete. Vsaj jedno uro vsaki večer naj bodo stroji v delu. Nastavi naj se izvedenec, ki naj ima vsaj vsako nedeljo predavanje, kako naj se snujejo gospodarske zadruge za male obrtnike. V ta namen se dovoli potreben kredit.11 Finančni odsek je, posvetujoč se o tem predlogu, bil prepričan, da je izviral iz najboljšega namena, vendar se mu je pa nekoliko prenagljen zdel po besedilu. Marsikaj je namreč v tem predlogu obseženega, kar bi bilo bolje, ko bi se bilo izpustilo, zato, ker nekako na čuden način ilustruje glavno jedro tega predloga, namreč da se priredi v Ljubljani obrtna razstava. Ako se ima pa razstava prirediti, je samo po sebi umevno, da se mora tudi skrbeti za pokritje stroškov in ravnotalco za prostore, ker sicer bi bila razstava nemogoča. Torej oboje bi bilo lahko izostalo, ker je že v predlogu povedano, da naj deželni odbor uvažuje, kako bi bilo razstavo prirediti. Dalje je v predlogu tudi rečeno, da naj se za čas razstave namesti strokovnjak, ki bi tolmačil razstavljene predmete. Finančnemu odseku se zdi, da ta del predloga nelcamo predaleč sega. Kakoršne pa morajo, gospoda moja, biti take razstave, da bodo služile svojemu namenu? Razstava mora biti tako prirejena, da jo ob tistem času obišče več oseb, kajti razstava, ki ni dobro obiskana, ne izpolnjuje svojega namena. Ako se torej v Ljubljani priredi razstava, ki bi imela tako majhno privlačno silo, da bi jo obiskovalo samo par oseb na dan, s katerimi bi mogel strokovnjak, ki bi bil zato nameščen, hoditi od predmeta do predmeta in jim vse razkladati, potem bi ta razstava čisto gotovo svojega namena ne dosegla. Pa tudi strokovnjaka bi bilo težko najti takega, ki bi se v vseh zadevah dobro spoznal. Ali se bo spoznal v jedni ali v drugi stroki, da bi se pa našel kdo, ki bi znal ljudem razlagati vse razpostavljene stroje, ki bi jih znal voditi po gozdarskem, poljedelskem, ribarskem oddelku kakor tudi po oddelku, v katerem bodo razstavljeni obrtni izdelki, ter jim tam dajati vsa zahtevana pojasnila, to, mislim, je težko pričakovati. Takega človeka, ki bi moral biti pravi univerzalni genij, bo težko dobiti. Ce bi se pa tudi dobil, potem pa bi se ljudje smeli le počasi in po malem spuščati v razstavo, ker več, kakor kakih deset bi jih ne moglo ž njim v gruči hoditi, da bi mogle biti o vsem poučene, kar je razstavljeno. Razstave pa tudi tega namena in pomena 286 XII. seja dne 25. aprila 1899. - tekočem letu prispevek 400 gld., v prihodnjih devetih letih pa letni prispevek po 200 gld. in to iz muzeal-nega zaklada.“ Deželni glavar: Govspodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Šubica, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Papež ima besedo. Poslanec dr. Papež: Pri tej točki se gre, slavna gospoda, takorekoč za unikum v strokovnjaškem delu botaniške vede in gre se tudi — lahko rečem — za aut, aut, to se pravi, če se ti zneski, ki so v peticiji izraženi in katere je sedaj sprejel gospod predlagatelj Šubic v svoj predlog, ne dovolijo, bati se je, da se ta čin, ki je nameravan, sploh ne začne in jaz mislim, da moramo vendar tudi na to gledati, da se gre za čast dežele. Dežela Kranjska ni popolnoma nepoznana po svetu; res je, da ima svoje špecijalitete, za katere pa ljudstvo ni nič storilo; marljive čebele, krške rake, ki smo jih imeli, podzemeljske jame, v katere iz celega sveta romajo (klici: — Rufe: „Volitve!“) — mogoče, da sem kako špecijaliteto tudi pozabil, n. pr. žalostno špecijaliteto kranjskih potresov, ampak da preidem zopet na resnost, priporočam častitim gospodom, da bi se prav odločno in, ako mogoče enoglasno izrekli za predlog gospoda poslanca Šubica, katerega s tem visoki zbornici toplo priporočam v sprejem. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Šubic ima besedo. Poslanec Šubic: Po dogovoru z gospodom poročevalcem si dovoljujem svoj predlog v jezikovnem oziru tako spremeniti, da predlagam, da se v njegovem predlogu številka 200 spremeni v 400 in številka 100 v 200. Faktično je potem predlog tisti, kakor sem ga bil prej stavil, samo da je v jezikovnem oziru enak predlogu gospoda poročevalca. Glasi se tako-le: „Deželni zbor naj sklene: Profesorju Alfonzu Pavlinu in tovarišem se dovoli za izdajo botaniške zbirke ,Herbarium carnioli-cum£ v tekočem letu prispevek 400 gld., v prihodnjih devetih letih pa letni prispevek po 200 gld. in to iz muzealnega zaklada.“ Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? XII. Sitzung mn 25. Agri! 1899. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Nasvetoval sem v imenu finančnega odseka, da bi se za to za našo deželo jako važno delo dovolilo 200 gld. za prvo in po 100 gld. za prihodnjih devet let. Jaz sem tukaj v nekem jako čudnem položaju, ali z ozirom na dovoljenje finančnega odseka tudi jaz za svojo osebo podpiram nasvet gospoda poslanca Šubica, da bi se za to delo to dalo, kar on nasvetuje in to pa posebno le iz tega vzroka, ker se vendar-le bojim, ako bi se sprejel predlog finančnega odseka, da bi se to delo vendar-le nekoliko zakasnilo. Gospod profesor Pavlin in njegovi somišljeniki ne zahtevajo nikake plače, ali vsak, ki se je kdaj nekoliko bavil z raziskavanjem naše lepe dežele glede rastlin ve, da pridobitev rastlin potrebuje jako veliko časa in tudi jako veliko denarnih žrtev. Z ozirom na to, gospodje, ki se trudijo postaviti zopet našo deželo na ono mesto, da se lahko meri z vsako in v tem oziru tudi najbolj napredno deželo, zaslužijo, da se jim nekoliko pomaga, da bodo mogli to trudapolno in požrtvovalno delo tudi izvršiti. Dobiček bo pa to tudi za deželo našo, katera bo v tem oziru znanstveno raziskana, in če omenjam še, da v lansko leto od Fritscha izdanem spisu za Avstro-Ogrsko manjka 300 vrst kranjskih rastlin in da je gospod profesor Šubic že našel 200 vrst, ki so bile poprej napačno vdeljene v druge vrste, bo vsak sprevidel, da je Pavlinovo delo jako važno za deželo našo in jako velike vrednosti za znanstvo. Zato prosim v svojem imenu, da bi častiti gospodje poslanci glede številk pritrdili preminjalnemu predlogu gospoda poslanca Šubica. Deželni glavar: Glasovati nam je v prvi vrsti o preminjalnem predlogu gospoda poslanca Šubica, ki se glasi: „Deželni zbor naj sklene: Profesorju Alfonzu Pavlinu in njegovim sotrud-nikom dovoli se iz muzejskega zaklada iz kredita 2000 gld. za muzejske najdbe leta 1899. prispevek 400 gld. in prihodnjih devet let pa po 200 gld. za v prošnji navedeni ,Herbarium Carniolicum1.“ Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem odpade glasovanje o predlogu finančnega odseka. Daljna točka je: c) dramatičnega društva v Ljubljani za brezplačno prepustitev lož v deželnem gledišču. c) des dramatischen Vereines in Laibach mit unentgeltliche Ueberlassung der Logen int Landestheater. 285 XII. seja dne 25. aprila 1899. Deželni glavar: Zeli kdo besede? Gospod poslanec Šubic ima besedo. Poslanec Šubic: Visoka zbornica! Oglasil sem se k besedi, ker se mi zdi, da je stvar, o kateri je ravnokar poročal gospod tovariš ces. svetnik Murnik, tolike važnosti za našo deželo, da zasluži kar največjo pozornost in najširše zanimanje. Častita gospoda! Znano Vam je, da je dežela Kranjska nekak klasičen teren za rastlinstvo in da je njena flora že v davnih dneh vzbujala pozornost učenega sveta. Odkar je sloveči Joannes Antonius Scopoli,. ki je od 1. 1754. do 1767. deloval kot protofizik v Idriji, na podlagi svojih raz-sežnih popotovanj po naši domovini izdal klasično svojo „Flora carniolica“ (1. 1760.), je zaslovelo ime te male deželice po vsej Evropi. Poleg Scopolija je na polju domače botaniške vede opat Frančišek Ksaver baron Wulfen od 1.1762—1763. z jednako temeljitostjo in ljubeznijo raziskoval razne kraje dežele Kranjske in njegov sloveči herbar se nahaja še danes kot 135 letna starina v dvornem muzeju na Dunaju. Naslednik Scopolijev v Idriji, rudniški kame-ralni kirurg Boltežar Hacquet, poznejši univerzitetni profesor v Lvovu, je bil vreden učenec prvega mojstra; knjiga njegova „Plantac alpinae carniolicae“ je bila nov, važen donesek k botaniški slavi Kranjske dežele. S pričetkom današnjega stoletja je Frančišek de Paula Hladnik jel širiti ime domovine naše y botaniškem oziru, in njegov herbar, plod 36 letnega neumornega dela, krasi od 1. 1836. dalje rastlinski oddelek našega deželnega muzeja. Njegovi učenci Andrej Fleisch-man, ZigaGraf in Henrik Freyer so nadaljevali delo svojega učitelja in širili znanje o rastlinskih zakladih dežele. V novejši dobi, nekako od 1. 1853. naprej, nastopajo Jurij Dolinar, Valentin Plemelj in končno Karol Dežman kot paladini botaniške vede na Kranjskem, ki so z veliko ljubeznijo iskali novih botaniških zakladov in zapustili svoje razsežne zbirke večinoma deželnemu muzeju. Naštel sem te skromne zgodovinske podatke, ker dokazujejo, da imamo v botaniški vedi slavno zgodovino, s katero se mora malokatera druga krono-vina našega cesarstva primerjati; slavno zgodovino, ki nam nalaga dolžnost, da stojimo kot potomci one častne dobe na istem vzvišanem stališču in da zidamo dalje, kar je bilo pred več nego sto leti pričeto. Taka prilika se nam sedaj nudi. Našla se je družba rodoljubov botanikov, ki hočejo zopet izdati „Flora carniolica“ in to v posušenih eksemplarih, opremljenih s tiskanimi popisi in podatki. Dela prej navedenih slovečih učenjakov so namreč danes zastarela, nepopolna. Veda je med tem ogromno napredovala in zavzema drugo stališče, nego za časa Scopolija, Wulfena in Hladnika. Sedanja doba je našla na stotine novih vrst, dognala marsikatero napako prejšnjih raziskovalcev in obrnila - XII. Sitzung ant 25. J p vit 1899. svojo pozornost na botaniške in geologiške razmere rastlinskih vrst, kar poprej ni bilo v navadi. Potreba po novem botaničnem zapisku našega slovečega ozemlja je torej očividna in pripoznana. Ker se gre pri podjetju prof. Pavlina za podporo, katero naj daje dežela dolgih deset let, mi bote, častita go-spöda, pač dovolili, da spregovorim tudi nekaj besed o jamstvu, ki ga nam daje prositelj za to, da se bo stvar častno in znanstveno izvršila. To jamstvo leži v dejstvu, da zavzema prof. Pavlin pripoznano stališče med botaniki ne le naše ožje domovine, temveč daleč čez njene meje. Tu opozarjam najprej na njegovo spretno vodstvo botaniškega vrta. Ko je 1.1887. prevzel to vodstvo, je rastlo v vrtu poleg mnogih kuhinjskih zelišč le kakih 300 vrst kranjskih rastlin. Začel je pomnoževati število rastlin, izdal vsako drugo leto katalog in stopil v zvezo z drugimi botaničnimi vrti. V kratkem času je narastlo število vrst na 3000 in sedaj je v stalnem zamenjalnem prometu z 80 evropskimi botaničnimi vrti; osnoval je posebne prostore za barsko, goljarsko, gorsko in planinsko floro; njega alpinetum je štel leta 1894. do 800 vrst. Vkljub napornemu delu v botaničnem vrtu je našel kustos še čas za razsežne botanične ekskurzije. Proučil je triglavsko pogorje. Sorške in Bohinjske planine, Karavanke, Notranjsko, hribovje ob Kolpi, Uskoške gore, Mokronoško, Krško in Litijsko okolico; našel je nad 300 novih, prej nepoznanih vrst in kot plod svojih študij objavil mnogo znanstvenih spisov, s katerimi si je priboril lepo ime med avstrijskimi botaniki. Mož tedaj, ki v toliki meri pozna našo domovino in njeno floro, daje pač poroštvo, da bo v družbi s pripoznanimi botaniki - diletanti častno izvršil nameravano delo, častno zase in častno tudi za našo domovino in bati se ni, da bi dežela izdajala denar za neko podjetje, ki bi ne moglo prestati sodbe pred strogim znanstvenim sodiščem! Gospoda moja, današnje dni, ko poje bojna tromba med strankami te dežele, ko si leže sinovi jednega in istega naroda v ljutem boju nasproti, objame človeka dobrodejen čut, ko čuje, da se je našla družba navdušenih mož, ki brez ozira na desno in levo iz ljubezni do domovine in vede, hoče ponoviti staro botanišlco tradicijo in našo domovino zopet postaviti na nekdanje sloveče stališče, družbo mož, ki hoče brez lastne koristi in z velikimi materijal-nimi in časovnimi žrtvami delati dolgih deset let, da nam vstvari „herbarium carniolicum“ a ž njim zasadi temelj za vsestransko moderno znanstveno floro kranjske dežele. Ta visoka zbornica bi pozabila na našo historično pozicijo v botaniški vedi, pozabila bi slavne preteklosti, ko bi soglasno ne votirala na-prošenih neznatnih prispevkov za znanstveno podjetje, ki bo v čast deželi in ki po svojem prositelju nosi popolno poroštvo za popolni vspeh. Moj predlog se glasi: „Deželni zbor naj sklene: Profesorju Alfonzu Pavlinu in tovarišem se dovoli za izdajo botaniške zbirke ,Herbarium carniolicum1 v 284 XII. seja dne 25. aprila 1899. V našem slučaju so pa težave še tem večje, ker se je nam ozirati zvečine le na nova lastna raziskovanja. Kajti kakor sem uže omenil, so starejši na kranjsko floro se nanašajoči spisi le malo vredni, ker se skoraj nikakor ne ozirajo na one točke, ki utemeljujejo ekologično rastlinsko geografijo, in katere dandanes posebno uvaževajo pri spisovanju flore po-j edinih dežela. Istotako pa hranijo tudi starejši herbariji le malo porabnega gradiva. Kajti j edina večja zbirka posušenih kranjskih rastlin namreč „Herbarium Carniolicum“, katerega hrani deželni muzej, je precej pomanjkljiva, ker ji ne dostaja rastlin iz marsikaterih krajev naše dežele, in ker je mnogo njenega gradiva le v odlomkih ohranjenega ali slabo prirejenega. Vrh tega je vsebina rastlinam priloženih listkov zvečine jako pomanjkljiva, tako da čestokrat niti vpoštevati ne moreš posušenega gradiva te zbirke. Akoravno sem si svest vseh teh omenjenih težav, ki ovirajo raziskovavca flore kranjske, žrtvujem že več let čas in denar, da bi izvršil one naloge, ki bi konečno omogočile spisovanje moderne flore kranjske dežele. Ker ti je v tem oziru glavna naloga nabirati rastlin po raznih krajih dežele, potujem zvršujoč to nalogo že več let v prostih urah po Kranjskem, in smelo trdim, da sem dosegel precej lepih uspehov. Usojam se v tem oziru opozoriti na priložene razprave {A, B, C, Z>), v katerih sem objavil seveda le malenkostni del svojih raziskovanj. Ker je večkratni pohod posameznih krajev v raznih fazah rastne döbe toli zamuden, da mi zbog mojega poklica nikakor ne dostaja potrebnega časa, poskusil sem pred tremi leti pridobiti si sodelavcev, ki naj bi nabirali rastlin v raznih krajih. Tako bi bilo mogoče pridobiti hitreje za opis flore potrebnega gradiva, vrh tega pa tudi prirediti novo zbirko kranjskih rastlin, ki bi zadoščala sedanjim znanstvenim zahtevam. Razposlal sem v to svrho oklic, in da bi pridobil tudi širše kroge, zlasti turiste v svoj namen, priobčil sem odlomek dotičnega oklica tudi v „Planinskem Vestniku“ (glej prilogo E, str. 54, 55, 66, 69). Moj oklic ni imel popolnoma zaželjenega uspeha, kajti oglasilo se je le malo število sodelavcev, in sicer sledeči gospodje: I. A rini č, nadučitelj v Sorici, R. Justin, nadučitelj v Vremah, K. Mulley, sodnijski tajnik sedaj v Ljubljani in V. Roblek, magister farmacije v Radovljici. Z ozirom na pičlo število sodelavcev sklenili smo izdati zbirko vseh kranjskih cevnatih rastlin (Herbarium Carniolicum) v 12 eksemplarih. Izmed teh dvanajst eksemplarov naj bi dobil sleherni sodelavec po jeden eksemplar, jeden eksemplar naj bi se izročil deželnemu muzeju in jeden c. kr. botaničnemu vrtu v Ljubljani, ki bi postal o svojem času last botaničnega muzeja bodoče univerze. Po jeden eksemplar naj bi se pa podaril ces. dvornemu muzeju in botaničnemu muzeju dunajske univerze. Da bi bilo mogoče izdati vse cevnate rastline kranjske flore, katerih štejemo okoli 2500 vrst, v doglednem času, zavezal sc je vsak sodelavec nabrati XII. Sitzung mn 25. Xprti 1899. in prirediti na leto po šestdeset vrst v približno 3000 eksemplarih. Sleherna posušena vrsta tega herbarija bi imela pridejan listek, takozvano „schedo“. s tiskanim vsebilom, katero opisati bi bila moja naloga. Tem listkom bi bila ona oblika, kakor jo imajo „Schedae“ zbirke „Flora exiccata Austro - Hungarica“, katero izdaja botanični muzej dunajske univerze s podporo (letnih 2000 gld.) ces. akademije znanosti in na kateri sodelujeva tudi podpisanec in g. Mulley (primerjaj prilogo E, št. 3, 43, 59, 61, 75, 76 in prilogo G). Da bi pa bilo mogoče tudi širšim krogom uporabljati podatke teh listkov, zlasti opise novih vrst, in zemljepisno razširjenost posameznih vrst na naših tleh, bi se ti listki izdali tudi združeni v knjižni obliki (primerjaj prilogo G). Za nameravani novi „Herbarium Carniolicum“ je sedaj nabranih blizo 500 vrst, izmed katerih bi letos izdajali 400 vrst. V prihodnje bi sledilo na leto po 200 vrst, tako da bi bila cela zbirka dovršena v desetih letih. Za papir (6000 pol) za mape in tiskane naslove prvih štiriindvajset zvezkov, ki bi obsegali 400 vrst, bi se potrošilo 100 gld. Tisk približno deset tiskanih pol obsegajočih listkov, ki bi se v knjižni obliki izdali v 500 eksemplarih, stal bi 300 gld., tako da bi veljala izdaja prvih 400 vrst okoli 400 gld. Tu naj izrečno poudarim, da ni v tej svoti ni-kakoršne odškodnine vračunjene za denarne in časovne žrtve in za trud posameznih sodelavcev, kakor tudi nikakoršne meni pripadajoče nagrade za spisovanje okoli deset tiskovnih pol obsegajočih listkov. Sodelavci hočemo žrtvovati čas in denar, le da bi omogočili delo trajne vrednosti. Da bi bilo mogoče pokriti omenjene stroške v znesku 400 gld., ter tako izdati herbarij kranjske flore, usojam se v lastnem in v imenu svojih sodelavcev udano prošnjo predložiti. Visoki deželni zbor blagovoli za letošnje leto dovoliti omenjenih 400 gld., v prihodnje pa do do-vršitve herbarija po 200 gld. na leto.“ Finančni odsek se je jako obširno v dveh sejah bavil s to za našo deželo jako važno stvarjo. Mislil je po vsej svoji moči omogočiti izdajo te znanstvene zbirke, ki bi našo deželo postavila vsaj v ono vrsto, kjer je bila pred 100 leti, v vrsto tistih dežel, kjer je flora raziskana, in po sedanjem stanju botanične vede tudi znanstveno razpravljana v spisih. Mislil pa je, da bi se morda to tudi doseglo, ako bi se ne ustreglo popolnoma želji gospoda prositelja in njegovih sodelovalcev in da bi se morda to tudi doseglo, ako bi se dalo za prvo leto, namreč za letos 200 gld., in potem pa za daljnih devet let po 100 gld. na leto in z ozirom na to, da je finančni odsek v svoji večini bil temu pritrdil, nasvetujem tudi jaz v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Profesorju Alfonzu Pavlinu in njegovim sotrud-nikom dovoli se iz muzejskega zaklada iz kredita 2000 gld. za muzejske najdbe leta 1899. prispevek 200 gld. in prihodnjih devet let pa po 100 gld. za v prošnji navedeni ,Herbarium Carniolicum1“. 283 XII. seja dne 25. aprila 1899. - Na vrsto pride točka: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) društva zdravnikov na Kranjskem za prispevek za Löschnerjevo ustanovo. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, mrd zwar: a) des Aerztevereines in Krain um Subvention für die Löschnerstiftung. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Vodstvo društva zdravnikov na Kranjskem obrnilo se je, kakor že mnogo prejšnjih let, do visokega deželnega zbora s prošnjo, da bi mu dovolil kolikor mogoče izdaten prispevek k od Löschnerja ustanovljeni ustanovi v prid vdovam in sirotam zdravnikov na Kranjskem. Finančni odsek je bil, kakor druga leta, preverjen, da je vsekako potrebno, da se tako lepa ustanova, kakor je Löschner-jeva, za katero tudi drugi faktorji in posamezniki večkrat kaj prispevajo, tudi od strani deželnega zbora iz deželnih sredstev podpira, ker ima le blagi namen, potrebe vdov in sirot zdravnikov podpirati. Ž ozirom na to je bil mnenja, da je to prošnjo kakor prejšnja leta rešiti in zato predlagam v imenu finančnega odseka: „Deželni zbor naj sklene: Društvu zdravnikov na Kranjskem podeli se iz deželnega zaklada prispevek 100 gld. k Löschnerjevi ustanovi. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: b) prof. Alfonza Pavlina za podporo za izdajo herbarija kranjskih rastlin. b) des Pros, Alfons Paulin um Subvention behufs Herausgabe des herbarium car-niolicum. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Gospod profesor Alfonz Pavlin se je v svojem imenu in v imenu svojih sotrudnikov obrnil do deželnega zbora s prošnjo, v kateri naslednje navaja: XII. Sitzung mu 25. April 1899. (Bere: — Liest:) „Visoki deželni zbor! Naša z naravnimi krasotami tako bogata dežela ima vsled svoje zemljepisne lege kakor tudi zbog svoje mnogolične navpične razdelke pač najzanimivejšo in naj mnogovrstnejšo floro med vsemi deželami širne monarhije. Po zemljepisni legi se stikajo na naših domačih tleh tuji veliki rastlinski areali, namreč srednjeevropski, pontiški in sredozemski, in vsled tako mnogolične navpične razdelke nahajamo v teh arealih najraznovrstnejše rastlinske formacije, tako v nižavah in v brdju, kakor po gorah in planinah, ki obsegajo toliko različnih rastlinskih vrst, da bi jih zaman iskali po drugih deželah z jednakim podnebjem. Ni se torej čuditi, da je toliko zaminiva flora naše domovine vzpodbujala k natančnejšemu opazovanju kmalo potem, ko je slavni Linne sploh šele znanstveno utemeljil sistematično botaniko, in da se je naša dežela izvzemši Skandinavijo smelo ponašala prva med vsemi evropskimi in izvanevropskimi deželami z znanstveno opisano floro. Kajti, že devet let potem, ko je izšlo Linnejevo temeljno delo „Species plantarum“, izdal jej. A. Scopoli v prvem, in dvanajst let pozneje, 1. 1772., v drugem natisu pod naslovom „Flora Carniolica“ znanstveno kranjsko floro, za tedanji čas korenito, a sedaj seveda že davno zastarelo delo. Scopoli ni ostal brez posnemovalcev. Lepo število mož, kakor Wulfen, Hacquet, Zois, Hladnik, Graf, Freyer, Dolliner, Plemel, Deschmann, Hopp, Tomma-sini, S tur, Kerner, Robič sledilo je Scopoliju ter dalje raziskovalo naše rastlinstvo. Daši pa te može za-hvaljamo za marsikatero zanimivo najdbo, so njih spisi vcndar-le odlomki, v katerih pogrešamo zlasti onih podatkov, katere znanost dandanes posebno uvaževa. Celotne kranjske flore opisati pa se od Scopoli-jevih časov sploh ni nikdo lotil. Zbog tega stoji Kranjska v tem oziru na zastarelem stališču, katero je zavzemala pred več nego 120 leti, in katera so prehitela že davno novejša raziskovanja. Dočim se ponašajo vse ostale dežele naše države z moderno popisanimi florami, preostaja nam edino, že več nego 120 let staro Scopolijevo delo. Kajti pregled flore Kranjske (Übersicht der Flora von Krain), ki se je tiskal v izvestjih kranjske kmetijske družbe za leto 1844. in katerega je sestavil A. Fleischmann, je kompilacija z mnogimi napakami in tedaj le manj e vrednosti. Vzrokov teh nikakor ne veselih prikazni, vsled katerih je naše znanje gledč rastlinskih odnošajev Kranjske še jako pomanjkljivo, moramo pač zlasti iskati v velikih časovnih žrtvah, katere zahteva raziskovanje flore tako mnogolično porazdeljene dežele po sedaj veljavnih načelih, in ki pojedincu skoraj onemogočijo dovršiti spisatev znanstvene flore tekom jedne človeške döbe, ako se mu ni izključljivo, ampak le semtertja pečati s tem zamudnim delom. Seveda nam je tu v poštev vzeti tudi velikih stroškov, truda in težlcoč, katere povzroča potovanje, nabiranje in priredba potrebnega rastlinskega gradiva. 282 XII. seja dne 25. aprila 1899. za pet let in to je trikratna olajšava tega bremena, z eno besedo, priznavati moramo, da se tu vendar enkrat ravna za zakon, ki je ne le nekoliko pravičen, ampak kaže tudi nekaj srca za ubogega kmeta trpina. Pa ne le pri prepisovanju kmetskih, ampak tudi drugih posestev med tujimi osebami se ozira nova pristojbinska novela na nižje, delujoče s loj e ve, ker znaša pristojbina pri mestnih hišah ali drugih posestvih pri vrednosti do 5000 gld. samo 3 %, dočim je dosedaj znašala 3‘/, % in poleg tega odpade še navadna 25 % takozvana vojna priklada; pri vrednosti nad 5000 gld. do 20.000 gld. znaša pristojbina 3 , % in pri vrednosti nad 20.000 gld. pa 4% in poleg tega odpade 25 % priklada. Pri tej celi noveli pa odpade razloček glede dobe in bo tako plačati od posestva predpisana pristojbina ne glede na čas, ko je prešlo posestvo iz ene roke v drugo. Ako si ogledamo še statistični uradni izkaz, s katerim podpira državna vlada to svojo predlogo, izkaz namreč o pristojbinah, ki so bile vplačane vsled prepisov posestev v letu 1896., moremo še-le presoditi, da bo po tej pristojbinski noveli vendarle ogromna večina malih in srednjih posestev v Avstriji sploh dokaj velike olajšave deležna postala. L. 1896. - zneske bom prečita! — je znašal im mobil! jami promet v Avstriji sploh od posestev izročenih od starišev otrokom in sicer: v vrednosti do 1.000 gld. 28.356 posestev r od 1.000 2.500 11.152 77 r „ 2.500 4.000 77 4446 77 77 „ 4.000 77 5.000 77 1475 77 ” ,. 5.000 77 8.000 77 2131 77 . ,' 8.000 10.000 77 672 77 „ 60.000 77 80.000 77 79 n „ „ 80.000 7? 100.000 77 48 77 Te številke kažejo, da je v celi Avstriji bila ogromna večina ravno posestev, ki še vrednosti 1000 gld. niso presegala, in če vzamemo, da se naša Kranjska sme uvrščevati med one krono vine, ki imajo največ jako malih posestev — Zwergwirthschaflen — moramo priznati, da so za našo kronovino te olajšave več tisočev znašajoče. V istem letu 1896. prodanih je bilo V vrednosti do 1.000 gld. 13.438 posestev od 1.000 2.500 77 2017 77 ,. 2.500 77 4.000 77 790 77 „ 4.000 77 5.000 7' 304 77 ,. 5.000 8.000 77 479 77 - „ 8.000 77 10.000 77 140 77 77 „ „ 60.000 77 80.000 „ 18 77 77 77 „ 80.000 77 100.000 77 4 77 Te številke veljajo za celo državo in gotovo veljajo, ker v naši deželi prevladujejo v ogromni večini mala posestva, ti postavki v prvi vrsti tudi za našo kronovino. Ministerstvo je podalo k noveli pa tudi izkaz, koliko bo za naprej izpadlo na leto na podlagi računov sklenjenih po primeri več let in iz XII. Kitznug mu 25. April 1899. tega izkaza je videti, da bo svota pristojbin vsled prepustitev posestev pri podedovanju na leto manj znašala 2,055.303 gld. in od te svote bo lep del prišel v prid deželi Kranjski in poleg tega se bo pristojbina za izgovorjeni živež za trikrat znižala, ker se bo namesto sedanje 15 krat ne le Skratna vrednost jemala za odmerilo pristojbine in to bo veliko izdalo. Poiskal sem v statistiki in našel, da je leta 1896. znašala svota vrednosti živeža za roditelje in stariše, ki so kmetijo izročili otrokom, samo za Kranjsko ogromno svoto 439.000 gld. in od teh 439.000 gld. se je odmerila potem pristojbina za takoimenovani izgovorjeni živež. Ker se bo torej podlaga za od merjenj e pristojbine za živež za stariše znižala za trikrat, bo to gotovo izdatna olajšava za deželo Kranjsko, pa tudi za celo Avstrijo bo v do-tični določbi precejšnja olajšava, kajti navajam, da je leta 1896. svota, ki se je vzela kot podlaga za odmerjenje pristojbine za izgovorjeni živež, znašala 17,717.549 gld. Da ne bom predolgo mudil visoke zbornice, sklepam, nadejaje se, da so te številke, katere sem navedel, dokazale opravičenost mojega predloga (Pritrjevanje na levi. — Zustimmung links.) Jaz se ne bom spuščal v nobeno politično debato in ne bom delal rekriminacij, ampak če se vlada upa in smatra opravičeno potom § 14. izdajati druge troške, pobirati potom tega tj 14. državni budget, znašajoč nad 600 milijonov goldinarjev, katerega moramo nositi, in pobirati tudi krvni davek ali relcrutni kontingent, menim da je ravnotako opravičena zahteva, naj sc na podlagi istega § 14. izdajejo tudi taki zakoni, ki služijo v korist in veliko razbre-mcnjenje najrevnejših slojev, ako ne bi kmalu prišlo do normalnih parlamentarnih odnošajev, kar je, kakor se je že ponovljeno povdarjalo v javnih zborih, želeti, ker če kateri rod, je osobito naš rod opravičen in ima povoda dovolj želeti, da ima torišče, na katerem more svoje gospodarske in narodne zahteve vršiti in opravičevati. V formalnem oziru pa predlagam, da izvoli visoki deželni zbor moj predlog izročiti upravnemu odseku v nadaljno posvetovanje. (Živahno odobravanje in ploskanje na lovi. -Lebhafter Beifall nub Händeklatschen links.) Deželni glavar: Gospod poslanec Povše predlaga v formalnem oziru, da se njegov predlog izroči v posvetovanje upravnemu odseku. Želi kdo besede o tem formalnem predlogu ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati in prosim gospode, ki se ž njim strinjajo, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 281 XII. seja dne 25. aprila 1899. — pride sin, ako prevzame dom po očetu, ki se je, če I tudi ne rad, odločil, prepustiti dom sinu. Bremena, ki so očeta težila, so tolika, da jih ne more več zmagovati in v nadi, da sin najde nevesto z denarjem, mu prepusti dom, želeč, da se poravnajo vsaj najhujši dolgovi, kar bi omogočilo, da se dom za rodbino ohrani. Pa tudi če sta riši umro, zapusti vsi z dolgovi preobremenjeni dom, tudi taki slučaji spravljajo dediča ali sina, ki prevzame dom v last, po-gostoma v veliko zadrego, ker pogosto m a ne najde toliko denarja, da bi mogel troske, narastle za časa bolezni roditeljev, troske za pokop in druge troske poravnati in že dobi nalog za poravnanje pristojbine za podedovanjc posestva in ni čuda, da se v obupu zateče k onemu upniku, ki ne gleda na visokost vknjiženega dolga, ampak le na visokost obresti, in pogostoma je tak začetek tudi začetek izgube doma, ker dotični upnik požene sina raz doma. (Poslanec Jelovšek: — Abgeordneter Jelovšek: »Res je!“) Ponovljeno so ljudski zastopniki od vlade zahtevali, da bi omilila pristojbino vsaj za ona posestva, ki prehajajo od starišev na otroke, oziroma ki ostanejo v rodbinah. Vlada cesarska se je 1. 1890. vendar odločila in napravila je posebno pristojbinsko novelo, po kateri se je za najmanjše domove dovolila olajšava, da so mala kmetska posestva do vrednosti 500 gld. bila oproščena immobilijarne pristojbine. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „To ni prav nič!“) Malo je bilo, ali za najrevnejše vendar nekaj, kajti pri takem človeku je včasih 1 ali 2 gld. več, kakor pri premožnemu 100 gld. (Poslanec Jelovšek: — Abgeordneter Jelovšek: „Tako je!“) in če navedem, da so v širni Avstriji štiri kronovine, v katerih je precejšen odstotek posestev, ki niso vredna več, kakor do 500 gld., namreč Primorsko, Dalmacija, Galicija in Kranjska, tedaj vidimo, da je bilo tudi s to malo olajšavo vendarle vsaj najpotrebnejšim nekoliko od-pomagano in kdor pozna naše bore ljudstvo, mora reči, da je ono tudi za drobtinice, ki odpadejo, hvaležno. (Pritrjevanje na levi. — Zustimmung links.) Toda ogromni množini malih kmetskih posestev ni prinesla novela olajšave, kajti pri današnji vrednosti zemljišč je kmalu prekoračena številka 500 gld. tudi pri kajžarjih in bajtarjih. Zato so v državnem zboru poslanci ponovljeno zahtevali od vlade, da že prenaredi zakon o pristojbinah, po kateri prenaredbi naj sc kmetskim posestvom izdatne olajšave dajo, in res, s hvaležnostjo moramo priznati, da je sedanja vlada, sedanji finančni minister upošteval glas ljudskih zastopnikov in da je vlada predložila državnemu zboru posebno pristojbinsko novelo, zadevajočo pristojbine pri prepisavanju premoženjskih i mo vin obečajc ob enem, da ona ima sedaj resno voljo, da sploh zakon iz leta 1850. o pristojbinah doženc do zboljšanja in dotično pre-naredbo svojedobno državnemu zboru predloži v končno odobrenje. Ta novela, ki je sedaj državnemu zboru Avstrijskemu izročena bila, ima dva glavna dela. Prvi del je, da se sploh immobilijarna pristojbina uravna in drugi del pa določuje pogoje za olajšave, oziroma popustke pri pristojbini, in sicer - XII. Sitzung am 25. gtpvvl 1899. j za male domove, ki ne presegajo gotove meje vrednosti, toda ne le za kmetske domove, ampak sploh za mala posestva, ako so v lasti mož, ki s svojo dlanjo, tedaj lastnoročno obdelujejo svojo kmetijo oziroma svojo obrt, torej tudi hiše malih obrtnikov, v katerih stanujejo obrtniki in imajo svojo obrt, v nizkih vrednostnih mejah so deležne teh olajšav. Olajšave pa normira sedanji zakonski načrt sledeče: Kakor sem že omenil, je doslej novela iz leta 1890. določevala, da so mala posestva do 500 gld. vrednosti prosta immobilijarne pristojbine. Novi zakonski načrt pa pomnožuje to vrednostno mejo za petkrat, namreč na 2500 gld. ali 5000 kron. Kdor pozna vpiske naših posestev na Kranjskem, mora pritrditi, da ogromna večina posestev spada v to vrsto, ki ne presegajo 2500 gld. vrednosti. Po tej določbi imajo vsi kmetski domovi in tudi vsa posestva, ki dejansko služijo svojo obrt izvršujočim rokodelcem, v kolikor ne presegajo vrednosti 2500 gld., popolno prostost od immobilijarne pristojbine. To je pomenljiva in velika dobrota. Toda tudi nad 2500 gld. do 5000 gld. vrednosti znašajoča posestva imajo pri prevzemanju kmetskih domov od starišev delne in primerne olajšave in sicer tudi tak dom, ki ne presega 5000 gld., bo imel po novem zakonu, ako je podedovan, ali od starišev prevzet '/2% pristojbine brez prikLade. Ge vzamemo, da je ogromna večina kmetskih naših domov takih, ki ne presega vrednosti 5000 gld., in če upoštevamo, da bo pri pode-dovanju ali prevzemanju od starišev plačati le % pristojbine, od katere tudi odpade po novem zakonu 25 % priklada, takozvani „Kriegszuschlag“, moremo priznati, da bi imela Kranjska dežela od tega novega zakona velike dobrote in olajšave. Pa tudi še druga olajšava se kmetskim posestvom brez ozira na sorodni ške razmere daje in sicer pod tem pogojem, da dotičnik res obdeluje sam svoj dom. Torej jaz ne bom deležen te dobrote, ker ne obdelujem posestva sam, ampak za kmeta je le veliko storjeno. Torej tudi glede kupljenega — ne podedovanega — posestva bo imel kmet plačati, ako vrednost posestva ne presega 2500 gld., polovico pristojbine, pri vrednosti posestva do 5000 gld. pa •14 pristojbine, tako da se torej prvim sicer veljavna pristojbina zniža za 50%, drugim pa za 25%. Poleg tega pa ima po novi pristojbinslci noveli sploh za vsak-terc vrednosti odpasti dosedanja 25 % stara vojna priklada. Izdatna dobrota pa je tudi od vlade dovoljena v tej noveli za takozvane stare kmetovalce ali stari še, ki si izgovore, ko izročijo posestvo sinu, tako-imenovani starostni živež in tu je vlada res humanno postopala, s tem pa tudi odpravila trdo in, opravičeno rekel bi, kruto krivico, da se je živež starišev računil s 1 hkratno vrednostjo in od te pa pristojbino zahtevala. Kedaj pa mati ali oče izročita posestvo? Že v ostarelosti in večina takih starišev — to vlada sama priznava po svojih poizvedbah ni doživela petnajstletne dobe, za katero se je morala pristojbina plačati. Po novi zakonski noveli pa se bo vrednost izgovorjenega živeža računila samo 2 SO XII. seja dne 25. aprila 1899. XII. Sitzung ant 25. April 1899. boss der gestimmte Stand der Gendarmerie für das laufende Jahr bereits eine entsprechende Vermehrung allerdings zunächst nur auf dem Papier erhalten hat, dass cs aber Aufgabe des Laudgeudarmeriekoinmaudo und der politischen Behörde sein wird, diese derzeit ans dem Papiere stehende Verinehrnng auch so rasch als möglich durchzuführen durch Aeguiriernng geeigneter Mannschaft, die natürlich erst wieder geschult werden muss, um den Dienst vollkommen und in klagloser Weise zu versehen. Ich bitte ans dieser Beantwortung die Ueberzeugung zu schöpfen, dass die Landesregierung diese Angelegenheit von einem sehr ernsten Standpunkte aufsasst und gewiss bemüht ist, soweit es die Verhältnisse erlauben, den räuberischen Einfällen mit Thatkraft und Umsicht entgegenzutreten. Gleichzeitig aber wird die Landesregierung cS nicht unterlassen, gegenüber der slavonisch-dalmatinischen Landesregierung in Agram neuerdings Schritte zu unternehmen, welche dahin abzielen, dass diese Räuberbanden, deren Mitglieder dem Namen nach den kroatischen Behörden bekannt sind, wenn sie schon nicht vom Uebertritt nach Krain gehindert werden, wenigstens bei der Rückkehr nach Kroatien verfolgt und der gerichtlichen Abstrafung zugeführt werden. (Odobravanje. — Beifall) Deželni glavar: Preidimo na dnevni red. Točka: 3. Priloga 54. Poročilo deželnega odbora, da sme deželno stolno mesto Ljubljana najeti posojilo v znesku 800.000 gld. 3. Beilage 54. Bericht des Laudesausfchufses, betrof-feild die Bewilligung zur Aufnahme eines Anlehens von 800.000 fi. für die Landeshauptstadt Laibach. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird Sein Finanzausschüsse zugewiesen.) 4 Priloga 55. Poročilo deželnega odbora, da sme mestna občina ljubljanska najeti posojilo v znesku 32.000 gld v s vrbo delnega pokritja neke kupnine 4. Beilage 55. Bericht des Landesansschnfses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme von 32.000 fl. für die Stadtgemeinde Laibach behufs theilweifer Deckung eines ssanfschillingcs. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Daljna točke dnevnega reda je: 5. Utemeljevanje samostalnega predloga go spoda poslanca Franc Povšeta, zadevajoč olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev (k prilogi 49). 5. Begründung des selbständigen Antrages desHerrn Abgeordneten Franz Povše, betreffend die Gc-bürenbegünstignngen bei Uebernahme von kleinen und mittleren Grundbesitzen (zur Beilage 49). Gospod poslanec Povše ima besedo, da utemelji svoj samostalni predlog. Poslanec Povše: Visoki zbor! Ze ponovljeno se je priznalo od strani cesarske vlade, od državnega zbora in raznih ljudskih zastopov, da se kmetski stan nahaja v jako neugodnih razmerah in odnošajih, da zadolženje kmetskih domov čedalje bolj narašča, tako da so svote le za poravnavo obresti od vknjiženih dolgov štirikrat večje od splošnega državnega direktnega zemljiškega davka. Čedalje bolj naraščajo potrebščine države in tudi dežel in ni čuda, da je toliko raznih davščin, naklad, da jim je komaj imena. Rekel sem, da je davščin mnogo in prav v tem tiči tudi pre-obremenjenje malih kmetskih posestev, kajti poleg direktnega davka je nebroj indirektnih davkov in tudi davki takozvane pristojbine so, ki zelo obremenjujejo osobito malo, zelo zadolženo posestvo. Ne bom obširno govoril o pristojbinah sploh, o katerih se je Že tolikokrat ne le v deželnih zborih, ampak tudi v državnem zboru govorilo ter zahtevalo od cesarske vlade, da bi že zastareli zakon o pristojbinah sploh predelala in preuredila, da bo milejši in tudi jasnejši. Jaz mislim, da ne bom žalil nobenega v visoki zbornici, ako trdim, da tudi odvetniki in notarji se vsikdar ne spoznajo natančno na pri stoj -binski zakon, ki se tako nekako zvito glasi, da je dejansko, da so se že stranke, ki so dale pisma napraviti pri odvetnikih in notarjih, potem pri pri-stojbinskem uradu kaznovale zaradi nezadostnega kolclca. (Poslanec Jelovšek: — Abgeordneter Jelovšek: „Res je!“) To se je tudi meni že zgodilo. (Poslanec Jelovšek: -- Abgeordneter Jelovšek: „Meni tudi!“) Če pa je katera pristojbina za kmeta težka, je to gotovo ona iz podedovanja ali prevzemanja kmetskega doma od strani otrok od roditeljev, starišev. Če pogledamo pri nas na Kranjskem v zemljiško knjigo, videli bomo, da je skoraj ni strani, ki ne bi bila prenapolnjena z beležkami o bremenih in hipotekah. In kako žalostno je v tem oziru, imel sem priliko, prepričati se, ko je deželni odbor imel po sklepu deželnega zbora razdeliti onih 100.000 gld. med kmetske posestnike, katerim so hiše bile podrte ali poškodovane po potresu 1. 1895. Vzlic temu, da je deželni odbor jemal 20—25kratno vrednost in ozir jemal tudi na vrednost hiš, torej prekoračil mejo, ki je predpisana hranilnicam pri od merjenju posojil, vendar ni bilo vzlic velikemu številu prošenj mogoče, tistih 100.000 gld. razdeliti, ako je hotel zvesto po sklepu deželnega zbora ravnati, da ni tam posojila dajal, kjer bi jih bil znal izgubiti. Gospodje, ki živite med narodom, dobro veste, v kako zadrego XII. seja dne 25. aprila 1899. 279 wurden. Wenn es gleichwohl möglich war, dass im Branhause Jaklitsch ein Kasseneinbruch stattfinden konnte, so ist das einem eigenthümlichem Zustande zuzuschreiben, in welchem sich die Wächter befunden haben, deren Aufgabe es war, den Einbrechern im Brauhause entgegenzutreten Es wurden nämlich mit Aufgebot der Gendarmerie, der Finanzwache und der städtischen Wache in Gottschee die intensivsten Patronlliernngen vorgenommen und sämmtliche Ubicationen bewacht; nur int Brauhanse Jaklitsch hatte sich der Besitzer, welcher über eine Reihe handfester Knechte verfügt, bereit erklärt, diese Wache selbst zu besorgen Er hat dies auch gethan, scheint aber seiner Wache mit zu großer Liberalität Getränke zur Verfügung gestellt zu haben (Veselost - Heiterkeit), denn die Wache wurde vom Schlafe übermannt, so dass der Einbruch in dem unmittelbar anstoßenden Locale erfolgen konnte, ohne dass die aufgestellte Privatwache von diesem Einbrüche, der ohne Geräusch gewiss nicht vor sich gegangen ist, irgend etwas wahrgenommen hätte. (Ponovljena veselost. — Erneute Heiterkeit.) Wenn also hier ein Einbrnchsdiebstahl verübt wurde, so ist die Schuld au dem Gelingen dieses Diebstahles weniger den mangelhaften Maßnahmen zuzuschreiben, als einem etwas zu weit gehenden Entgegenkommen des Dienstherren gegenüber den durstigen Kehlen seiner Wächter. Die Interpellation bezüglich der übrigen Punkte, der Avisi, die ans Kroatien an die hiesigen Behörden gelangt sind, ist, soweit ich mich erinnere, sachlich vollkommen richtig; ich könnte nur noch beifügen, dass in dem letzten Telegramme sogar die Namen und Pcrsonsbeschrei-bnngen der von Kroatien nach Krain herübcrdrängenden Räuber und Einbrecher genau angegeben waren, ein Beweis, dass diese Leute den kroatischen Behörden in ihren Eigenschaften sehr genau bekannt waren Die Landesregierung hat schon anläßlich der früheren Fälle Gelegenheit genommen, sich mit der Landesregierung in Agram in Fühlung zu setzen und sie hat in dieser Richtung insbesondere betont, dass, da derartige Avisi kamen, es den kroatischen Behörden denn doch bekannt sein musste, wer die Einbrecher sind, und daher die Möglichkeit gegeben sein dürfte, durch raschestes Nacheilen diese Einbrecherbanden noch auf kroatischem Territorium zu erreichen und vom Ucbertritte über die Grenze abzuhalten. In dieser Richtung sind Unterhandlungen mit der kroatischen Landesregierung im Zuge, sowie sich auch schon im Herbste des vorigen Jahres die Landesregierung mit der Post- und Telegraphen-Direction in Triest ins Einvernehmen gesetzt hat zu dem Zwecke, dass eine telegraphische Verbindung, wie sie auch in der Interpellation angestrebt wird, zwischen den an der Grenze gelegenen Gendarmericposten und den Telegraphenstationen des Landes activiert werde, mit einem Worte, dass diejenigen Ortschaften, in welchen sich Gendarmerieposten an der kroatischen Grenze befinden, in das österreichische Telegra-phennetz einbezogen werden. In erster Linie beziebt sich das auf die Ortschaften Weinitz, Banjaluka und Petrinja. Bei der Postdirection hat die Landesregierung auch bis zu einem gewissen Grade freundliches Entgegenkommen gefunden und Verhandlungen wegen Aufstellung dieser Stationen sind im Zuge. Ich glaube somit die berechtigte XII. Sitzung am 25. April 1899. Hoffnung anssprechen zu können, dass diese telegraphische Verbindung auch bewerkstelligt werden wird. Es ist leider richtig, dass uns die Nachbarschaft von Kroatien nebst anderen Annehmlichkeiten von Schweinepest, Blattcrninfectionen usw. auch noch Zigeuner und Diebsbanden über die Grenze sendet Infolgedessen ist die Landesregierung bestrebt, eine Vermehrung der Gendarmerieposten an der kroatischen Grenze überhaupt zu erzielen, und zwar eine Vermehrung insoferne, als es sich mit die Aufstellung von neuen Posten handelt und weiters in der Richtung, dass die bestehenden Posten entsprechend verstärkt, oder wenigstens stets auf dem normalem Stande erhalten werden Von Seite der politischen Behörde wurde weiters auch jetzt wieder in den Gemeinden ein Wachdienst organisiert, der deshalb nothwendig ist, weil bei allem Aufgebote der Gendarmerie und bei der angestrengteste» Thätigkeit der Mannschaft die staatlichen Sicherheitsorgane der Unterstützung durch die Bevölkerung, welche in erster Linie für die locale Polizei zu sorgen hat, auf keinen Fall cntrathen könnten. Es wurden daher auch die betheiligtcn Gemeinden durch die Bezirkshanptmannschaftcn zur Aufstellung der Nachtwachen angehalten und ist zu hoffen, dass diese Institution sich in den Gemeinden dauernd einbürgern werde. Denn ohne eine solche Institution ist cs gar nicht denkbar, dass unter den gegenwärtigen Verhältnissen den Einbrechern, die von Kroatien kommen und so geheimnisvoll, wie sie kommen, wieder verschwinden, mit Erfolg entgegengetreten werden könnte. Selbst wenn die Entsendung einer Militärabtheilnng und eine intensivere Neberwachnng durch beständigen Patronillendicnst eingeführt werden könnte — eine Maßregel, von der ich mir übrigens keinen dauernden Erfolg verspreche — so könnte dies doch nur auf eine gewisse Zeit erfolgen Während dieser Zeit wäre selbstverständlich die Allaßregel von einer gewissen Wirksamkeit, aber auch nur von einer gewissen Wirksamkeit, denn die Grenzrayons sind so ausgedehnt, dass für eine permanente Abpatrouillicrung derselben, welche jeden Uebertritt von kroatischer Seite unmöglich machen würde, ein colossales Trnppenanfgebot nothwendig wäre. Aber diese Maßregel könnte, wie erwähnt, nur so lange wirken, als eben dieses große militärische Aufgebot an der Grenze sich befinden würde. Während dieser Zeit würden wahrscheinlich unsere kroatischen Freunde den Uebertritt vermeiden. Sobald aber das Militär wieder zurückgezogen würde, würde sich dieser Zustand höchstwahrscheinlich wieder erneuern und deshalb glaube ich, dass die Jnstiiution der Nachtwachen in den Gemeinden zu einer dauernden werden müsste, weil sie allein es möglich macht, derartige Ranbzüge auf die Dauer hintanznhalten Die Regierung wird bestrebt sein, in dieser Richtung den geeigneten Einfluss ans die Gemeinden zu nehmen und ich möchte heute die Erwartung aussprechen, dass der LandeS-auSschnss Hand in Hand mit der Regierung auch seinen Einfluss auf die Gemeinden in dieser Richtung geltend machen werde. Damit glaube ich vorläufig die Fragen beantwortet zu haben, welche in der Interpellation gestellt wurden, denn diese Fragen beziehen sich auf die Durchführung gewisser Vorkehrungen und auf die telegraphische Verbindung der Gendarmerieposten. Beifügen möchte ich noch, 278 XII. seja dne 25. aprila 1899. - Deželni glavar: Dalje mi je bila izročena tudi interpelacija gospoda poslanca Loya in tovarišev do prečastitega gospoda deželnega predsednika. Prosim gospoda zapisnikarja, da jo izvoli prečkati. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) „Interpellation an Se. Excellenz den Herrn Landespräsidenten. Bereits seit Monaten lassen die Zustände der öffentlichen Sicherheit in den Grenzgebieten gegen Kroatien viel zn wünschen übrig. Dabei ist es notorisch, dass man es nicht mit bloßen Landstreichern, herumziehenden Zigeunern oder Gelegenheitsdieben zn thun hat, sondern es steht die behördlicherseits erhobene Thatsache fest, dass sich in der Gegend von Ognlin in Kroatien eine förmliche und wohlorganisierte Einbrecherbande gebildet hat Wie frech diese Bande ihr Handwerk betreibt, beweisen folgende Thatsachen: Am 7. November v. I gelangte vom königlichen kroatischen Gendarmerieposten zn Plaški bei Ognlin an die k. k. Bezirkshanptmannschaft Gottfchee die telegraphische Anzeige, dass eine Einbrecherbande nach Gottschee sich aufgemacht habe, um dort Cassen zn berauben. — Trotz der seitens der Behörden damals getroffenen außerordentlichen Maßnahmen gelang es den Einbrechern doch, im Brän-hanse zu Gottfchee eine Wertheim-Casse zn erbrechen und zu berauben. Die Bevölkerung des Bezirkes befand sich hierauf wochenlang in begreiflicher Bennrnhignng und Aufregung und cs wurde seitens der Gemeinden überall ein mtjjcr« ordentlicher nächtlicher Sicherheitsdienst organisiert. Kanin hatten sich die Gemüther einigermassen beruhigt, als am 9. Jänner l. I. vom vorbenannten kroatischen Gendarmerieposten in Plaški neuerdings ein Dienst-telegramm an die k. k Bezirkshanptmannschaft in Gottschee ein langte mit der Mittheilung, dass eine ans sechs bewaffneten Räubern bestehende Bande nach Gottfchee aufgebrochen sei. Am 12 und 17. April trafen in Gottschee neuerliche Warnungstelegramme ein u. zw. vom kroatischen Gendarmcricpostcn in Rakovica und vom k. k. Bezirks-hanplmann in Tscherncmbl. Laut amtlichen Rapportes des Gendarmeriepostcns in Gottschee sind seit 9. April folgende vier Einbrüche coustatiert worden: I. In Katze»dorf bei Gottschcc in der Nacht vom 9. ans den 10. April, II. in Buchbcrg, Gemeinde Nesselthal, in der Nacht vom 10. auf den 11. April, III. in Neufriesach in der Nacht von 17. auf den 18. April d. I. und zwar bei drei Besitzern, IV. in Banjaloka in der Nacht vom 18. ans den 19 April. Der erhobene Gcsammtschade beträgt gegen 2000 fl. Außerdem fanden auch am 20. April in Weinitz und in der Nacht vom 21. April in Gradac, Bezirk - XII. Sitzung mit 25. April 1899. Tscherncmbl, Einbrüche statt, welche wahrscheinlich von der gleichen Bande verübt wurden. Die Bevölkerung ist durch die vielfachen Einbrüche begreiflicherweise in steter Besorgnis gehalten und allgemein herrscht die Ueberzeugung, dass die derzeitigen Organe der öffentlichen Sicherheit in so schwierigen Zeitläuften, selbst beim größten Diensteifer, nicht genügen können, dies umsoweniger, da die Posten an der Knlpa, z. B. Ossin-nitz, Petrinja, Pölland-Bornschloß einer telegraphischen Verbindung mit Gottschee entbehren, wodurch eine rasche Verständigung fast unmöglich erscheint. — Für eine schärfere und wirksamere Jnvigiliernng der Grenze gegen Kroatien sind die erwähnten Gendarmerieposten dermalen auch zu schwach besetzt Auch begegnet der Verkehr unter diesen Posten selbst dadurch einer gewissen Schwierigkeit, dass dieselben in zwei verschiedenen Bezirkshanptmannschafteu gelegen sind. Die Schaffung eines einheitlichen Sicherheitsdienstes an der Grenze wäre da gewiss sehr zweckdienlich und wünschenswerth. Man sollte es saunt für möglich halten, dass in der gegenwärtigen vorgeschrittenen Zeit Erscheinungen zu Tage irrten, die an die traurigen Verhältnisse vergangener Jahrhunderte erinnern, wo das Leben und Eigenthum so oft durch räuberische Uebersälle ans Kroatien and Bosnien gefährdet erschien und durch einen eigenen Grenzcord on geschützt werden musste. Wir richten somit an die hohe Regierung die Anfrage: I. Sind derselben die oben geschilderten Thatsachen und Vorkommnisse bekannt? II. Gedenkt die hohe Regierung zur Sicherung der Landesgrenze gegen räuberische Einfälle geeignete Vorkehrungen zu treffen, damit in die geängstigte, in ihrem Eigenthnme bedrohte Bevölkerung wieder das Gefühl der Beruhigung einkehre? III. Ist die hohe Regierung insbesondere geneigt, Maßnahmen zn treffen, durch die eine rasche Verständigung der Gendarmerieposten an der Landesgrenze unter einander sowohl als auch mit den betreffenden k. k. Bezirks-hanptmannschaftcn ermöglicht wird? Loh Schwege! Lcnkh. Rechbach. C. Lnckmann Leop. Freiherr Liechtenberg. Langer. Barbo. Schaffer “ Deželni glavar: Ich habe die Ehre, diese Interpellation dem Herrn Landespräsidentcn zn überreichen. ü. k. Landesprälideut (Erteilen) Freiherr v. ijeiii: Meine Herren! Soviel cs mir möglich ist, werde ich die eben vorgelesene Interpellation sogleich beantworten. Ans den Wortlaut derselben brauche ich wohl nicht mehr zurückzukommen, da er ja eben vorgelesen lvnrde und allen Herren im Gedächtnisse ist. Bezüglich des ersten räuberischen Einfalles im November des vorigen Jahres möchte ich bemerken, dass damals, wie auch in der Interpellation erwähnt wurde, i Sicherheitsvorkchrnugeu in umfassendster Weise getroffen XII. seja dne 25. aprila 1899. 277 Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XI. deželnozborske seje dne 21 aprila 1899. 1 L Lesnug des Protokolles der XI. Landtags-sitznng vom 21 April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik XI. seje v slovenskem jeziku. — Liest das Protokoll der XL Sitzung in slavonischer Sprache.) Deželni gavar: Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitancm zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilnilgeit des Lattdtngspräsidinms. Deželni glavar: Naznanjam, da sta gospoda poslanca Modic in Lenarčič opravičila odsotnost od današnje seje in tudi prosita za dopust, katerega jima s tem dajani. Izročene so zopet sledeče peticije: Gospod poslanec Božičvizroča prošnjo Nikolaja Peljhan, bivšega dacarja v Sturiji, za podporo oziroma miloščino. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Pakiž izroča prošnjo županstva Sodražica za podporo za popravljanje ceste od Sodražice do sv. Gregorja. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Izročen mi je bil samostalni predlog gospoda poslanca Šubica in tovarišev. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga izvoli prečkati. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) „Samostalni predlog poslanca Ivana Šubica in tovarišev. Visoki deželni zbor skleni: 1. Ustanovi se deželna obrtna komisija, kateri bodi naloga, naslanjaj e se na c. kr. trgovin- XII. Sitzung um 25. April 1899. skega ministerstva osrednjo akcijo v povspeševanjc malega obrta, skrbeti za podporo, povzdigo, razvoj in procvit kranjske obrlnije. To nalogo izvršuje deželna obrtna komisija osobito s tem, da razširja in vpeljuje nove priznane pripomočke in metode; da oživotvarja učne kurze za obrtnike, prireja razstave in preskrbi obrtnikom razna delavska sredstva; da pospešuje gospodarsko organizacijo malega obrta s snovanjem zadrug in končno, da vpliva na dajanje kredita za male obrtnike. 2. Deželna obrtna komisija sestoji iz devet rednih članov s triletno funkcijsko dobo in sicer: a) iz 4 zastopnikov deželnega odbora, b) iz 1 zastopnika deželne vlade, c) iz 2 zastopnikov trgovinske in obrtniške zbornice, d) iz 1 zastopnika deželnega stolnega mesta Ljubljane, e) iz 1 zastopnika učiteljskega zbora obrtne šole v Ljubljani, oziroma iz njenega ravnatelja. Predsednika deželni obrtni komisiji določi deželni odbor iz srede njenih članov. Predsedniku je dano na prosto voljo, k posameznim sejam deželne obrtne komisije povabiti znane veščalte in strokovnjake na obrtnem polju. v Člani deželne obrtne komisije opravljajo svoj posel kot častno službo brez vsake nagrade. 3. Pisarniške posle deželne obrtne komisije oskrbuje od deželnega odbora v to določeno deželno uradništvo. Tehnična stran poslov deželne obrtne komisije je izročena vrhovnemu vodstvu ravnatelja obrtne šole v Ljubljani. 4. Deželna vlada se naprosi, da moralično in materijein o podpira delovanje deželne obrtne komisije, osobito da odpošlje vanjo svojega zastopnika in dovoli sodelovanje učiteljskih močij obrtne šole. 5. Deželnemu odboru se naroča, da takoj po zasedanju deželnega zbora sestavi v smislu točke 2. deželno obrtno komisijo, ki bo na podlagi zgorenjih principov izdelala statut za svoje delovanje. 6. Deželnemu odboru se naroča, da takoj po zaslišanju deželne obrtne komisije stavi v prihodnjem zasedanju deželnega zbora primerne predloge glede prispevkov dežele v namene deželne obrtne komisije. 7. Statut deželne obrtne komisije odobri deželni odbor po zaslišanju visoke c. kr. deželne vlade. V Ljubljani, 21. aprila 1899. Ivan Šubic. Ivan Hribar. Schwegel. Murnik. Božič. Perdan. G. Jelovšek. Višnikar. Dr. Papež. V. Pfeifer. F. Modic. Pakiž. Klein. Povše. Leop. Frh. Liechtenberg. Žitnik. F. Košak. Rechbach. Zelen. Lenarčič. 276 XII. seja dne 25. aprila 1899. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o predlogu gospoda poslanca J. Božiča glede subvencijoniranja kmetijskih podružnic v svrho pridelovanja cepljenk. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva pri sv. Joštu za ustanovitev okrajne ceste iz Vrzdenca proti sv. Joštu; b) županstev Trata, sv. Jošt in Horjul za napravo okrajne ceste iz Vrzdenca na Trato; c) županstva Polhovgradec, da se okrajna cesta Ljubljana - Dobrova - Polhovgradec podaljša kot občinska cesta do sv.Jošta; d) občanov iz Vodic za uvrstitev občinske ceste od Kosez do Povodja med okrajne ceste. 10. Priloga 51. Poročilo upravnega odseka o načrtu rcalčnega zakona (k prilogi 15.). Začetek seje ob 10. uri 15 minut dopoldne - XII. Sitzung am 25. April 1899. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Antrag des Herrn Abgeordneten J. Božič, betreffend die Subventionierung der landwirtschaftlichen Filialen zum Zwecke der Prodneierung von veredelten Reben. 9. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes St. Jobst um Errichtung einer Bezirks-straße von Schönbrunn gegen St. Jobst; b) der Gemeindeämter Trata, St. Jobst und Horjul tint Errichtung einer Bezirksstraße von Schönbrunn gegen Trata; c) des Gemeindeamtes Billichgraz um Verlängerung der Be zirkssträße Laibach-Dobrova-Billichgrsz als Gemeindestraße bis St. Jobst; d) des Gemeindeamtes Wodiz um Einreihung der Gemeindestraße von Koses bis Povodje unter die Bezirksstraßen. 10. Beilage 51. Bericht des Berwaltnngsansschusfes über den Entwurf eilieg Realschnlgesetzes (zur Beilage 15). Leginn kr Sitzung NM 10 Uljv 1-3 Mililitru Vormittag. der Wülfte» Sitzung des hr rti ui I'd) m Landirtges in Laiöach Stenografiern zapisnik dvanajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 25 aprila 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela.— Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor Hein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, F rane Košak, Josip Lenarčič, dr. Danilo Majaron, Franc Modic, Franc Schweiger, dr. Ivan Tavčar. — Zapisnikar: |Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XI. deželnozborske seje dne 21. aprila 1S99. I. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 54. Poročilo deželnega odbora, da sme deželno stolno mesto Ljubljana najeti posojilo v znesku S00.000 gld. 4. Priloga 55. Poročilo deželnega odbora, da sme mestna občina ljubljanska najeti posojilo v znesku 32.000 gld. v s vrh o delnega pokritja neke kupnine. 5. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Franc Povšeta, zadevajoč olajšave pristojbin pri podedovan) u in prevzemanju malih in srednjih posestev (k prilogi 49.). 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) društva zdravnikov na Kranjskem za prispevek za Löschnerjevo ustanovo; b) prof. Alfonza Pavlina za podporo za izdajo herbarija kranjskih rastlin; c) dramatičnega društva v Ljubljani za brezplačno prepustitev lož v deželnem gledišči. 7. Ustno, poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Andreja Kalana glede dovolitve kredita v svrho prireditve obrtne razstave v Ljubljani. am 25. JlpriC 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto v. D e-tel a. — Regiernngsvertreter: K. k.Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. Hein nnd k. k. Landesregierungssecrelar Wilhelm H aas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Franz Košak, Josef Lenarčič, Dr. Danilo Majaron, Franz M o iti c, Franz Schweiger, Dr. Ivan Tavčar. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XL Landtagssitzung vom 21. April 1899.' 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. 3. Beilage 64. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme eines Anlehens von 800.000 fl. für die Landeshauptstadt Laibach. 4 Beilage 55. Bericht des Landesanschusses, betreffend die Bewilligung zur Aufnahme von 32.000 fl. für die Stadtgemeinde Laibach behufs theilweiser Deckung eines Kaufschillinges. 5. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Franz Povše, betreffend die Gebürenbegünstigungen bei Uebernahme von kleinen und mittleren Grundbesitzen (zur Beil. 49.). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Aerztevereincs in Krain um Subvention für die Löschner-stiftung; b) des Prof. Alfons Pavlin um Subvention behufs Herausgabe des herbarium carniolicum; c) des dramatischen Vereines in Laibach um unentgeltliche Ucber-lassung der Logen int Laudestheater 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Andreas Kala», betreffend die Bewilligung eines Credites behufs einer Gewerdeansstellnng in Laibach. üZ wh' --N.,SX •;;u{ iif ^.atq, "■ T T -3 ; 4 ' • ■' • . : I&' .' v ■■:■■■■■ !'.' ■ -:■•■ !■' ^ ; ,V -’ ^ ■;. ''iù:' ^ "a Ujr;cu | aesili : ,r'v iiip ! è ! iVefó ci iòà M SS: Éfo. è' do èmé'^ón * XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. Sitzung stili 21. April 1899. 273 Sedaj bomo glasovali o predlogu gospoda poslanca Hribarja, da se mestu sedaj izpuščenih besed „des Oberlandes z. B. auf dem Veldescr Boden" vrine beseda „Oberkrains". Abgeordneter Krceü'enz Ircilierr v. Schmegel: Nachdem das Haus sich bereits für meinen Antrag mit Ausnahme der Worte „des Oberlandes z. B. auf dem Veldeser Boden" erklärt hat, so müsste jetzt darüber abgestimmt werden, ob sich das Hans auch für diese Worte ausspricht oder nicht. Werden diese Worte vom hohen Hause abgelehnt, müsste dann darüber abgestimmt werden, ob statt dieser Worte das Wort „Oberkrains" angenommen wird; in jedem Falle entfällt aber jede weitere Abstimmung über den Antrag des Verwaltungsausschusses, weil eben an dessen Stelle mein Antrag getreten ist. (Odobravanje. — Zustimmung.) Deželni glavar: Prosim torej gospode, ki se strinjajo s prvotnim predlogom ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla, oziroma s tem, da se v ravnokar sprejeti predlog sprejmejo besede „des Oberlandes z. B. auf dem Veldeser Boden", da izvolijo ustali. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je padel in torej bomo sedaj glasovali o predlogu gospoda poslanca Hribarja, da se namesto besed „des Oberlandes z. B. ans dem Veldeser Boden" ustavi beseda „Oberkrains". Predlog bi se potem namreč v celoti glasil: (bere: — liest:) „Der Landtag wolle beschließen: Die Nothwendigkeit der Gründung einer entsprechenden landwirtschaftlichen Lehranstalt an einem geeigneten Orte Oberkrains wird neuerdings allseitig anerkannt und betont; zu diesem Zwecke dürfte sich die Einrichtung einer Musterwirtschaft in Verbindung mit einer Winterschule und mit alljährlich zu geeigneter Zeit sich wiederholenden Specialcursen und Demonstrationen über Viehzucht, Molkenbetricb, Alpenwirtschaft, Obst- und Bienenzucht, sowie Waldcultur empfehlen; und der Landesausschuss wird beauftragt: a) dieser Angelegenheit seine vollste Aufmerksamkeit zu schenken und für die Durchführung alles Erforderliche ohne Verzögerung zu veranlassen, und b) zu diesem Behufe sich insbesondere bei der hohen Regierung nochmals und wärmstens für die Gewährung einer entsprechenden Unterstützung sowohl für die Gründung als für die Erhaltung dieser Anstalt zu verwenden." Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Ta predlog je sprejet in torej odpade glasovanje o predlogu upravnega odseka. Med sejo mi je bila izročena še ena peticija, namreč: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi podpore za leto 1899. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Prihodnja seja bo v torek, dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne in sicer s sledečim dnevnim redom : (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznanjam, da sem dovolil gospodu poslancu dr. Majaronu osemdnevni dopust, ker se je moral zaradi bolehnosti odpeljati na jug. Odsek za komasacijo zemljišč ima sejo danes popoldne ob 4. uri in sicer v prostorih deželnega odbora. Dalje ima danes popoldne in sicer ob 5. uri tudi v deželni hiši sejo odsek za pretresanje vprašanja glede gospodarskih zadrug in konsumnih društev in sicer bo na dnevnem redu splošna razprava o omenjenem vprašanju in pa volitev referenta. Upravni odsek zboruje v soboto 22. t. m., to je jutri ob 1/ž10. uri dopoldne in finančni odsek v pondeljek dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri 25 minut popoldne. — J&djUtJs iUT Sitzung mit 2 JllljT 25 Jtlinutcu lllstrljiiiittstg. 272 XI. seja dne 21. aprila 1899. —= XI. Sitzung nut 21. April 1899. es sei nothwendig, einen Punkt anzudeuten, um wenigstens ein Bedenken, welches eingewendet wird, ein für allemal zu beseitigen, und einer Anschauung wenigstens von meinem Standpunkte entgegenzuwirken, die in verschiedenen Kreisen herrscht, der Anschauung, die dahin geht, diese Schule könne am zweckmäßigsteil in Laibach errichtet werden. Um eben die Errichtung einer derartigen Schule in Laibach auszuschließen, habe ich zwei Bezeichnungen in diesen Antrag aufzunehmen mir erlaubt: erstens die Bezeichnung „Oberland" statt „Oberkrain", weil - Oberkrain auch Laibach einschliefst, während Niemand unter Oberland Laibach versteht; zweitens die Bezeichnung „z. B. auf dem Vel-deser Boden", um auch geographisch die höhere Lage des Landes anzudeuten. Ich bin aber vollständig einverstanden mit den Ausführungen des geehrten Herrn Abgeordneten, welcher die Amendements gestellt hat, dass unter allen Umständen die Aufgabe des Landesausschusses die sein muss, im ganzen Oberlande Umschau zu halten, um einen geeigneten Ort ausfindig zu machen und die entsprechenden Anträge zu stellen und dass er in dieser Beziehung mit Ausschluss des bezeichneten Mittelpunktes des Landes eine vollständig freie Action zu entwickeln in der Lage sei. Weil mir aber gesagt wurde, dass der Ort, wo eine solche Schule errichtet werden soll, von Niemand angedeutet werden will, weil Jeder — ich weiß nicht, aus welchen Gründen — sich scheut, etwas diesfalls auszusprechen, nur aus diesem Grunde habe ich geglaubt, diesem Bedenken auf diese Weise, die nicht präjudicirlich ist, aber doch den Gedanken andeutet, entgegentreten zu sollen. Ich glaube, dass nach diesen Ausführungen der Herr Abgeordnete die Bedenken zerstreut finden wird, welche ihm vom Standpunkte der Formulirung meines Antrages aufgetaucht sind und es wäre, glaube ich, doch wünschenswert, wenn dieser Antrag, vorausgesetzt, dass er im Princip die allgemeine Zustimmung des Hauses fiildet, wo möglich auch in solcher Form zur Annahme gelangt, welche diesem allgemeinen Gedanken auch entsprechenden Ausdruck gibt. Indem ich also glaube, jedes Missverständnis beseitigt zu haben und da in der Wesenheit meine Anschauungen von denen des Herrn Abgeordneten, der die Amendements gestellt hat, nicht abweichen, denke ich, dass der Landtag dem Antrage, sowie ich ihn zu stellen mir erlaubte, seine Zustimmung zu ertheilen sich bewogen finden könnte. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Jelovšek: Najlepše, kar sem pri tej debati zapazil, je to, da je vsa zbornica zopet edina v tem, da naj se ustanovi zimska kmetijska šola na Gorenjskem. To prav z veseljem konštatiram. Kar se pa tiče predloga ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla, se pa nikakor ne morem s tem strinjati, da bi se hotelo deželnemu odboru že naprej roke vezati. Ker se je pa njegova ekscelenca pozneje sam popravil in je rekel, da ni nameraval deželnemu odboru dati vezane potnice, torej to sedaj odpade in glede na to mi tudi ni potreba odgovarjati na besede gospoda poslanca viteza Langerja, ki je predlog gospoda barona Schwegla podpiral. Pameten je bil predlog gospoda poslanca Hrh barja in to, da je dostavil tudi Kranjski in Kamniški okraj, akoravno je pozabil na Ljubljanski okraj, ki deloma tudi spada na Gorenjsko. Gospod poslanec Murnik je omenil, da je glede zimske šole kmetijska družba drugega mnenja, kakor pa se je iz njenega dopisa sklepalo, kajti takrat, ko jo je deželni odbor za mnenje vprašal, se je šlo za drugo stvar, namreč za celo kmetijsko šolo v velikem obsegu in glede take šole se je glavni odbor bal, da bi ne uspevala in da bi tudi utegnila škodovati kmetijski šoli na Grmu. Torej je tudi ta stvar pojasnjena in nimam drugega omeniti, nego da odločno vzdržujem predlog upravnega odseka in prosim, da se ta predlog sprejme. Deželni glavar: Sedaj bomo prišli na glasovanje in sicer se bo najprej glasovalo o predlogu gospoda poslanca Hribarja, ki se strinja z besedilom gospoda poslanca ekscelence barona Schwegla, samo s tem razločkom, da naj bi se namesto „des Oberlandes z. B. auf dem Veldeser Boden" reklo „Oberkrains". Poslanec Hribar: Prosim besede k glasovanju. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: V formalnem oziru bi jaz glede glasovanja predlagal, da se najprej glasuje o predlogih gospoda poslanca ekscelence barona Schwegla, kakor so bili stavljeni, samo da se izpuste besede „des Oberlandes z. S3, auf dem Veldeser Boden". V drugi vrsti naj bi se potem glasovalo o mojem predlogu, da se te besede nadomeste z besedo „Oberkrains". Deželni glavar: Tako sem tudi jaz hotel dati predlog na glasovanje. Prosim torej gospode, ki so za predlog gospoda poslanca barona Schwegla, izpustivši besede „des Oberlandes z. B. auf dem Veldeser Boden", da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 271 XI. seja dne 21. aprila 1899. — taka, kakor v Šmihelu. Ali danes, gospoda moja, pa imamo vse kaj drugega pred nami, kakor lanski sklep, danes imamo predlog gospoda poslanca ekscelence barona Schwegla, ki je kaj čisto drugega predlagal. On se je strinjal z mnenjem kmetijskega ministerstva, kakoršno je prijavilo na vlogo, ki jo je dobilo od deželnega odbora po nalogu deželnega zbora. Kmetijsko ministerstvo pravi, da bo dalo nekoliko podpore za ustanovitev take zimske šole, torej ravno tiste šole, ki jo ima gospod baron Schwegel v mislih v svojem predlogu. Tudi ministerstvo nekoliko špecijalizuje tiste tečaje, katerim je ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel dodal samo še sadjerejo in čebelorejo. Drugi tečaji so pa vsi že omenjeni v dopisu kmetijskega ministerstva. Zakaj je ministerstvo ravno ta dva kurza izpustilo, tega ne vem, mogoče pa zato, ker ve, da sta obe stroki pri nas na Gorenjskem že precej razviti. Jaz pa nikakor nisem za to, da bi se to ne sprejelo v predlog, ker je nazadnje vendar dobro, da se take stvari tudi poučujejo. Z ozirom na to sem jaz torej mnenja, da je bilo poročilo glavnega odbora kmetijske družbe popolnoma pravilno in ako bi bil deželni odbor vprašal, ali bi ne bilo mogoče, napraviti morda kako drugačno šolo, kakor jo imamo na Dolenjskem, bi bilo poročilo glavnega odbora kmetijske družbe sedaj tudi drugačno, ker za take zimske šole ali uzorna posestva se je glavni odbor kmetijske družbe, ki ima tudi že sama uzorni dvorec na Viču, že večkrat sam potegnil. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Po v še ima besedo. Poslanec P o vse: Ne ustrašite se, da bom dolg, toda ker sem član deželnega odbora, kateremu bo nalog, sklep deželnega zbora izvrševati, to je povod, da sem se oglasil k besedi. Jaz smatram, da bo pred vsem nalog deželnega odbora, najprvo strokovno proučiti značaj in lastnosti take zimske šole spojene s primerno kmetijo, ki bi nudila vso potrebno strokovno izobrazbo in nič manj ne bo nalog deželnega odbora, tudi vse finančne razloge upoštevati, kajti to si ne moremo prikrivati, ako hočemo, da bo ta šola svojemu nalogu zadostovala, mora biti dobro urejena. Jaz sam priznam in se ne plašim in strašim, to izreči, da le ako se najde dobra uzorna kmetija, na kateri se potem čedna govedoreja napravi, bo tudi ta vir mogel pripomoči k obstoju šole. Navajam, da je že sedaj deželni odbor ali da sem jaz kot referent nameraval, da se nastavi na Grmu večja čreda picngavske živine in vzgaja tako mlad naraščaj, katerega se mora sedaj drago kupovati. Navajam, da se plačuje I l/s leto stari Pinc-gavec po 250 in več goldinarjev. Upati pa je tudi, da bo cesarsko ministerstvo upoštevalo izraženo željo in potrebščino, da se za Gorenjsko tudi napravi' posebno v prvi vrsti živinorejska šola in da se bo udalo temu, da bo poleg prispevka k ustanovnim troskom do- XI. Sitzung mn 21. April 1899. volilo tudi p rim ere m vsakoletni prispevek, katerega bo vsekako treba, ako hočemo, da namestimo na šoli moža,ki bo popolnoma kos nalogu, voditi vzorno kmetijo. V tem oziru pa menim, da bi bilo vendarle prav, ako bi visoki zbor pustil deželnemu odboru nekaj latitude, neko širše polje in sicer zato, ker mislim, da se bo deželni odbor obrnil na več posestnikov, o katerih upa, da imajo na svojih posestvih dane predpogoje za namestitev kmetijske šole in kmetije. Od teh bo veliko odvisno, kako ceno bodo dotičniki zahtevali. Ge je posestvo količkaj primerno, bo s prezidavami in adaptacijami stalo morebiti 50.000 gld., 60.000 gld. ali celo 70.000 gld. in tudi če bi se mislilo samo v zakup vzeti kako uzorno posestvo — vsaj ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel sam mi je zagotovil, da bi se s tem zadovoljil — bila bi na Gorenjskem tudi zakupnina za tako posestvo gotovo precej draga. Na vsak način pa deželni odbor tega ne bo storil, da bo odbijal kak kraj, ampak jaz smatram nalog njegov tako, da bo moral glede posestva in finančnih razmer vse potrebno poizvedeti, potem pa bo deželnemu zboru stavil svoje nasvete, ki je edino kompetenten, odločiti se za kraj. Program bo tako narejen za šolo, da bo izvedljiv na tem ali onem kraju in torej ne bo nič zamujenega. Jaz ne poznam razmer na Gorenjskem toliko, da bi mogel presoditi, ali bi bilo res najbolje, ustanoviti šolo v ozemlju Blejskem, ampak vsekako se mi zdi težavno in nevarno, danes že se odločiti za ta ali oni kraj, ker potem bi se lahko drugi okraji oglasili z očitanjem, zakaj se nanje ni oziralo. Da se temu v oko m pride, je najbolje, ako se sprejme predlog upravnega odseka, ki nasvetuje, da naj se šola ustanovi na Gorenjskem sploh. Gotovo pa je, da bo deželni odbor upoštevaje važnost planinarstva, se tudi obrnil na gorenje kraje Gorenjske, da se bo, ako mogoče, tudi poučevanje v planinarstvu moglo vršiti s primernim uspehom. Deželni glavar: Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort. Abgeordneter Ereellenz Jreiljerr v. Schwegel: Ich habe den Ausführungen des geehrten Herrn Vorredners nur wenige Bemerkungen anzufügen. Es handelt sich eigentlich nur um die Aufklärung eines möglichen Missverständnisfes, das ich unter allen Umständen beseitigen möchte. Der geehrte Herr Bürgermeister hat darauf hingewiesen, dass er int Allgemeinen mit den Anträgen einverstanden ist und nur zwei Amendements wünscht, welche den Zweck hätten, eine etwas weniger gebundene Marschroute dem Landesausschusse zn geben. Nun wares nie meine Absicht, den Landesausschuss in seinen Entschließungen zu beeinträchtigen, beziehungsweise ihm eine zu enge Anweisung zir geben. Ich erlaube mir darauf hinzuweisen, dass im Antrage nur beispielsweise der Veldeser Boden angegeben ist und dass ich dies ausdrücklich damit motivirt habe, dass ich glaube, 270 XI. seja due 21. aprila 1899. — XI. Sitzung mit 21. April 1899. cejšen znesek dovoljevala za vzdrževanje take šole. Ker drugega nimam pripomniti, tedaj priporočam predlog gospoda poslanca ekscelence barona Schwegla. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslance Hribar: Visoka zbornica! Jaz pa žal nisem v tistem srečnem položaju, da bi mogel predlogu njegove ekscelence gospoda poslanca barona Schwegla od prve do zadnje besede pritrditi. Uvažujem pač razloge, katere je navedel za take zimske tečaje in za demonstrativno kmetijsko šolo na Gorenjskem v vseh panogah narodnega gospodarstva, ki so za ta del dežele naše važne in potrebne. Pred vsem važno je na Gorenjskem planšarstvo, potem živinoreja, gozdno gospodarstvo in pa poljedelstvo. Toda tako ozek okvir po mojem mnenju ne moremo potegniti deželnemu odboru, da bi. kakor namerava njegova ekscelenca in kakor želi tudi gospod poslanec Ažman, že danes izrekli se za kraj, kjer naj bi se taka šola ustanovila. Na Gorenjskem, gospoda moja, nimate vseh teh panog gospodarstva, katere je navajal gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel, jedino le v gorenjem delu dežele, v tistem okraju, za katero on predlaga šolo; ampak še v veliko večji meri nahajate jih v drugih okrajih na Gorenjskem. Kar se tiče planšarstva, opozarjam na obširne planine in razvito planšarstvo Kamniškega in Kranjskega okraja. Tudi glede gozdnega gospodarstva, ki je tam še vedno v povojih, utegnilo bi se z veliko večjo pravico kaj storiti, kakor v Radeljskem okraju, kjer imajo ljudje v kranjski industrijski družbi — tako vsaj upam, — dober vzgled, kako se morajo gozdi upravljati. Sicer se je včasih govorilo, da je družba v tem oziru slabe vzglede dajala; pa če je to tudi res, ne velja več glede gozdov, ki so sedaj last verskega zaklada. V Kranjskem in Kamniškem okraju takega vzglednega gozdnega gospodarstva nikjer ni in zato bi se ravno tam moralo največ storiti v tem obziru. Kar se tiče poljedelstva samega, opozarjam, da je tam veliko ugodnejša zemlja in lega; da je pa vsled tega poljedelstvo v teh dveh okrajih tudi bolj razvito, kakor v Radoljskem okraju. Jaz se torej danes ne bom izrekel, kje naj se ustanovi šola, toliko je pa gotovo, da je za njo na Gorenjskem veliko pripravnih in morebiti pripravnejših krajev, kakor v Blejski okolici, katero predlaga gospod poslanec baron Schwegel. Zato bi prosil, da visoka zbornica njegovemu predlogu ne pritrdi v celoti. Predlog naj bi se glasil, kakor je bil prvotno stavljen, vendar pa nasvetujem amendement, naj bi se namesto „des Oberlandes" reklo „Oberkrams" in pa da bi se izpustile besede „z. B. auf dem Veldeser Boden". 8 tem bode, ne da bi se poznejšemu končnemu sklepu prejudikovalo, ustreženo gospodu predlagatelju ekscelenci baronu Schweglu, kakor tudi gospodom poslancem, ki zastopajo Gorenjske kraje, kon- čno pa tudi interesu te pokrajine samemu. Nikakor pa ne gre, da bi deželnemu odboru že naprej vezali roke, predno je bila ta stvar vsestransko pretehtana. Po mojem mnenju bo deželni odbor imel dolžnost, da to vprašanje dobro prouči in potem šele prihodnje leto pride pred deželni zbor s konkretnim predlogom, kje naj se šola ustanovi. Če se tako, kakor sem jaz predlagal, izpremeni predlog njegove ekscelence gospoda barona Schwegla. s tem še vedno ni rečeno, da deželni odbor ne bode tistega predlagal, kar on namerava, nečem pa, da bi se danes že storil prejudic. Prosim torej visoko zbornico, da bi pritrdila mojemu predlogu. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Jaz za svojo osebo nisem mislil pri tej stvari govoriti, ampak ker je eden prečastitih gospodov predgovornikov omenil tudi poročilo kmetijske družbe, ki je deloma natisnjeno v tej prilogi in ker se je izjava kmetijske družbe kritiko-vala, želim, da izve visoki zbor mnenje glavnega odbora kmetijske družbe, katero ima o onem predlogu, ki se je lani bil sprejel. Dne 21. januarija 1898 se je sklenilo, da naj se ustanovi še ena kmetijska šola in to na Gorenjskem. Ta predlog je tako jasen, da jasnejši ne more biti in le o tem jasnem predlogu je kmetijska družba obravnavala, katero je vprašal deželni odbor za mnenje. Zato si je morala ogledati celo osnovo Grmske šole, in baviti se je morala tudi s troski ustanovitve in vzdrževanja druge take šole. In ker je odbor kmetijske šole nekako pri takih vprašanjih tudi zastopnik vseh svojih članov, je moral tudi misliti, ali bi bilo res umestno, da bi se še ena šola napravila, tako da bi imeli v deželi dve kmetijski šoli in ker so člani kmetijske družbe tudi davkoplačevalci, je morda glavni odbor nekako prekoračil svoj delokrog, ampak jaz mislim, da je popolnoma prav, da se pri takih stvareh tudi tako vprašanje reši. Glavni odbor je prišel do prepričanja, da je nemogoče, da bi se pri nas ustanovila še ena kmetijska šola, prišel pa tudi do tega prepričanja, da je treba ni in pri tem se je skliceval — in popolnoma prav — na šolo v Šmihelu. Seveda je eden gospodov predgovornikov hotel to nekako popravljati, da šola v Šmihelu ne zadostuje popolnoma zahtevam Tirolske in da imajo zato tudi v Rothholzu še nekako drugo šolo. Jaz trdim, da glavni odbor kmetijske družbe nič napačnega ni povedal, ko je rekel, da ima Tirolska le eno tako šolo, kar je nazadnje tudi res, kajti v Rothholzu ni XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. Sitzung um 21. April 18.99. 269 sonderlich interesfivt, da ste den Anforderungen, der Oberkrainer Verhältnisse nicht Rechnung trägt. Die Landwirtschaftsgesellschaft, beziehungsweise der Landesailsschuss macht darauf aufmerksam, dass auch in Tirol nur eine Schule existirt, nämlich in St. Michael an der Etsch, welche für die gesammten Verhältnisse von Tirol genüge; „zadostuje“ heißt es im slovenischen Texte. Nun ist die Anstalt in St. Michael nicht zu vergleichen mit der Anstalt in Standen; denn einerseits ist die Anstalt in St. Michael in der Lage, allen Wirtschaftszweigen vollkommen gleichmäßige Aufmerksamkeit zu schenken, indem dort die Reblaus nicht existirt, also auch keine Coneentration des Unterrichtes in dieser Richtung nothwendig ist, und zweitens hat St. Michael derartig vorzügliche Wiesen an der Etsch, dass der Wiesenbair ltnfa die Wieseneultur dort in ausgezeichneter Weise gelehrt werden können, was in Staudell nicht möglich ist und wie es scheint, auch nicht in Angriff genommen werden wird; denn seit vielen Jahren ist ein Credit von 2400 fl. bewilligt, wozu der Staat die Hälfte beigesteuert hat, um die Wieseneultur in der Weise durchzuführen, wie es geordneten landwirtschaftlichen Verhältnissen entspricht, dieser Credit ist aber bisher nicht in Anspruch genommen worden. Daraus, dass ein «stall vergrößert oder eine Centrifuge angeschafft wird, werden die Oberkrainer noch nicht einen Unterricht erhalten, der für ihre Verhältnisse genügt. Außerdem aber ist es aber gar nicht wahr, dass die Schule in St. Michael die einzige Schule in Tirol ist. Gerade dass diese Schule für Tirol nicht genügt, beweist, dass auch in Kram für das Oberland neben der Schule, wie sie in Stauden besteht, eine Winterschule in Oberkrain, wie sie eben beantragt wird, dringend nothwendig ist. In Tirol besteht noch eine zweite Schule in Rothholz im Jnnthale und dort wird ganz besonders dasjenige gelehrt, was durch bcn Antrag Baron Schwe-gels angestrebt wird. Es ist dort eine Winterschule, die vom 24. October bis 6. April dauert und mehrere Speeialenrse umfasst für Obstbau, Obstverwerthung, Molkerei it. s. w. Sie sehen, dass in Tirol trotz der ausgezeichneten Schule in St. Michael sich die Nothwendigkeit herausgestellt hat, eine neue Schule zu schaffen, gerade mit derselben Einrichtung, wie sie von Seiner Excellenz angestrebt wird und auch dem Ackcrbauministerinm vorgeschwebt hat. Zur Bekräftigung der Nothwendigkeit, außer der Schule in Stauden noch eine entsprechende Winterschule in Oberkram zu schaffen, um den dortigen Verhältnissen gerecht zu werden, um auch dort einen technisch-landwirtschaftlichen Mittelpunkt zu gewinnen, möchte ich mit Erlaubnis des Herrn Präsidenten ein Schreiben vorlesen, welches ich vor einigen Tagen erhalten habe. In demselben heißt es: (bere: — liest:) „Die Errichtung einer Anstalt in Nordtirol war hier namentlich deswegen nothwendig, um für das eigentliche Viehzuchtgebiet einen landwirtschaftlich technischen Mittelpunkt, zu erhalten, von dem auch der Wanderunterricht für das Ober- und llnterinnthal ausgeht. St. Michele wirkt als Versuchsstation für das ganze Land, als Schule und dllrch Wanderunterricht aber hauptsächlich nur für den südlichen, sowohl deutschen als italienischen Landestheil. Ich kenne Krain zu wenig, um mir eine bestimmte Ansicht bilden zu können, doch glaube ich, dass die Schule in Stauden, die ich kenne, für die eigentlichen Alpengegenden nicht das leisten kann, was durch eine eigene Winterschule in Verbindung mit Wanderunterricht erzielt werden könnte." Meine Herren, ltnb von wem ist dieses Schreiben? Von dem hervorragendsten Experten des Ackerbauministeriums in landwirtschaftlichen Schulangelegenheiten, vom Herrn Regierungsrath Mach. (Klici v središču: — Rufe tut Centrum: „Dobro!“) Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo. Poslanec Ažman: Visoka zbornica! Ne bom vas z daljšim govorom mučil, ampak samo to moram konštatirati, da ko je lansko leto gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel predlagal kmetijsko šolo za Gorenjsko, ta predlog ni bil le tukaj v zbornici soglasno sprejet, ampak da je našel tudi med Gorenjci vesel odmev. Kamorkoli sem prišel, so Gorenjci tako šolo z veseljem pozdravljali in zato me veseli, da je ta predlog letos že bolj konkretno oblike dobil in da se je ministerstvo izreklo za zimski tečaj. Govoril sem s poljedelci naše Blejske okolice in ti so take tečaje prav z veseljem pozdravljali. Rekel bi, da ravno zimski tečaj bi bil za naše razmere najbolj prikladen, posebno prikladen zato, ker naši mladenči ložje utegnejo po zimi V tako šolo hoditi, po leti pa se jih rabi pri poljskih in drugih delih. Kar zadeva kraj predlagane šole, se strinjam popolnoma z gospodom poslancem baronom Schweglom, da naj bi bila taka šola v Blejski okolici in to posebno iz tega razloga, ker so tam gozdni uradi in blizu tudi cesarski gozdi, v katerih bi se mladenči praktično lahko poučevali v pravilnem gozdarstvu. Tudi zato se mi zdi Bled posebno pripraven za tako zimsko šolo, ker je tam veliko stanovanj, ki po zimi prazna stoje in bi potem tudi v tem oziru taka šola na Bledu najložje uspevala. In če se je izreklo, da bi morebiti taka šola utegnila škodovati kmetijski šoli na Grmu, jaz mislim, da ravno zato je Bled še bolj priporočati za tako šolo. ker je tako oddaljen od Dolenjskega, kajti bližje Grmu ko se taka šola napravi, več bi utegnila škodovati. Ako bi bila taka šola v Kranju ali v Ljubljani, potem bi jo Gorenjci ne mogli tako obiskovati, kakor če je na Bledu. Zato se pridružujem predlogu gospoda barona Schwegla in tudi potrjujem njegov predlog, da naj se naprosi vlada, ne samo da bi za ustanovne troške dala veliko podporo, ampak da bi tudi potlej vsako leto pre- 38 268 XI. seja dne 21. aprila 1899. :— XI. Sitjuug n m 21. April 1899. Alpenwirtschaft und Waldcultur, und alle diese Zweige können mit besserem Erfolge kaum anderswo gefördert werden, als an diesen Orten. Damit aber kein Zweifel entstehe, möchte ich den Landtag bitten, sich dghin ans-zusprechen, dass im Oberlande, beispielsweise — würde ich sagen — auf dem Vcldeser Boden eine solche Anstalt errichtet werde. Wenn ich die Angelegenheiten, mit denen die Anstalt sich zu befassen hätte, bereits im vorigen Jahre angeführt habe und mit einzelnen Andeutungen jetzt wiederholte, so denke ich dem übereinstimmenden Urtheile des Hauses zu begegnen, wenn ich sage, dass wir trachten müssen, eine entsprechende Unterstützung von Seite der Regierung für diese Gründung zu erlangen, um thatsächlich den arg bedrängten Älplern ttrtb Bewohnern des Oberlandes, die mit den größten Schwierigkeiten zu kämpfen haben, eines der wirksamsten Mittel zur Hebung ihrer Wirtschaft zu bieten. Es ist Gefahr im Verzüge! Wer das Oberland kennt, der weiss, wie arg dort in volkswirtschaftlicher Beziehung vorgegangen, wie der letzte Schatz, den der Bauer hat, niedergeschlagen wird, so dass wir möglicherweise einer Zeit entgegengehen, wo die Folgen sehr empfindlich sich bemerkbar machen werden. Wenn Sie bedenken, dass durch das Umsichgreifen der Industrie auch die Frage der Arbeitslöhne erhöhte Schwierigkeiten finden wird, und nach dieser Richtung durch andere Mittel Hilfe geschaffen werden muss, dass der Molkereibetrieb und die verschiedenen anderen Zweige, die ich angeführt habe, nichts anderes brauchen, als praktische Unterweisung und eine geschickte Verbindung mit landwirtschaftlichen Genossen--schäften, deren Gründung auf praktischem Gebiete ich wärmstens befürworte, dann werden Sie mit mir übereinstimmen, dass wir nur durch.Errichtung einer solchen Anstalt diesen Kreisen eine wirksame Unterstützung angedeihen lassen können. Aus diesen Gründen würde ich Sie bitten, im Sinne des Antrages, welchen der Herr Referent im Namen des Verwaltungsansschnsses gestellt hat, aber doch um die ganze Angelegenheit zu Präeisiren, vielleicht folgenden Abändcrungsantrag freundlichst acceptiren zu wollen: (bere: — liegt:) „Der Landtag wolle beschließen: Die Nothwendigkeit der Gründung einer entsprechenden landwirtschaftlichen Lehranstalt an einem geeigneten Orte des Oberlandes, z. B. aus dem Veld es er Boden wird neuerdings allseitig anerkannt und betont; zu diesem Zwecke dürfte sich die Einrichtung einer Musterwirtschaft in Verbindung mit einer Winterschule und mit alljährlich zu geeigneter Zeit sich wiederholenden Specialcursen und Demonstrationen über Viehzucht, Molkereibetrieb, Alpenwirtschaft, Obst- und Bienenzucht, sowie Waldcnltur empfehlen; und der Landesausschuss wird beauftragt: a) dieser Angelegenheit seine vollste Aufmerksamkeit zu schenken und für die Durchführung alles Erforderliche ohne Verzögerung zu veranlassen, und b) zu diesen: Behufe sich insbesondere bei der hohen Regierung nochmals und wärmstens für die Gewährung einer entsprechenden Unterstützung sowohl für die Gründung, als für die Erhaltung dieser Anstalt zu verwenden." Indem ich diesen Antrag dein Landtage empfehle, halte ich es für meine Pflicht, der hohen Regierung für das Wohlwollen, welches sie in dieser Frage bereits tut Principe kundgcthan hat, den besten Dank auszusprechen, möchte aber damit auch die Bitte verbinden, die Angelegenheit wirklich thatkräftig zu fördern. Wenn der Landesansschuss, welcher mit anerkennenswertem Eifer in dieser Angelegenheit, wie der Bericht darlegt, vorgegangen ist, in Verbindung mit der Regierung diese Sache vor Zusammentritt des nüKsten Landtages zum Abschlüsse bringt und in der Lage seilt wird, uns zu berichten, dass dieses Werk geschaffen ist, dann werden wir demselben alle aufrichtig und offen den vollsten Dank votiren. In diesem Sinite empfehle ich meinen Antrag zur Annahme. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca ekscelence barona Sehwegla, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) . Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi . Želi še kdo besede ? Der Herr Abgeordnete Ritter v. Langer hat das Wort. Abgeordneter Witter n. Langer: Seine Exeelleitz Herr Baron Schwegel hat den von ihm gestellten Antrag in so ausgezeichnet beredter Weise begründet, dass es nicht meine Aufgabe erscheint, diesen Antrag noch weiter zu begründen. Ich habe mich vielmehr nur deshalb zum Worte gemeldet, um einigen Bemerkungen dieser Vorlage, welche das Gutachten des Centralausschusses der Landwirtschaftsgesellschaft anführt, und welche geeignet wären, irgendwelche Bedenken wachzurufen, in beruhigender Weise entgegenzutreten. Die landwirtschaftliche Gesellschaft hat sich damit vollkommen einverstanden erklärt, wie schon Seine Excellenz Baron Schwegel geäußert. hat, dass eine solche Anstalt in Oberkrain errichtet werde, wie sie Seine Excellenz in Antrag gebracht hat, und sie begrüßt diese Idee mit Freude. Nun hat aber die Landwirtschaftsgesellschaft doch Bedenken dabei aufgeworfen, welche thatsächlich von einem falschen Standpunkte ausgehen. Vor allem meint die Landwirtschaftsgesellschaft, es sei die Gefahr vorhanden, dass die Anzahl der Schüler im Standet! möglicherweise bedeutend verringert würde. Ich mache darauf aufmerksam, dass dies nur in minimalster Weise stattfinden würde, da diese Anstalt bereits jetzt von Oberkrain aits deshalb, weil die ober-krainischen Verhältnisse in Standen wenig berücksichtiget werden können, im geringen Maße besucht wird. Heuer sind unter den 35 Schülern in Stauden nur, 5 ans Oberkrain. In den letzten 5 Jahren sind 95 Schüler neu eingetreten, unter welchen sich nur 20 aus Oberkrain befinden. Es ist damit gesagt, dass die Standener Schule die Oberkraincr lernbegierigen Jünglinge nicht 2.37 XI. seja dne 21. aprila 1899. — chmde Anstalt in Oberkrain zu schaffen. Der Landesausschuss hat nun infolge der non Seite der Landwirtschaftsgesellschaft befürworteten Anschauung bei der hohen Regierung Schritte gethan, um die Errichtung einer entsprechenden Anstalt durch die Unterstützung der hohen Regierung zu ermöglichen. Allerdings geht aus dem Berichte, der uns vorliegt, und aus der Darstellung, die der Herr Referent gegeben hat, hervor, dass die Regierung in dieser Frage sich in erster Reihe auf den Standpunkt gestellt hat, es würde ihr schwer fallen, in gleicher Weise, wie für die Einrichtung der bestehenden Anstalt in Stauden, auch für die Einrichtung einer Anstalt in Oberkrain mit materiellen Mitteln dem Lande zur Seite zu stehen. Um nun in dieser Richtung keinem Missverständnisse Raum zu gönnen, ist es wünschenswert zu betonen, dass, als die Frage der Einrichtung einer derartigen Schule in Oberkrain angeregt wurde, nicht der Gedanke maßgebend war, es sei dasselbe zu schaffen, was in Unters rain besteht, sondern es lag der Gedanke zugrunde, dass es nothwendig sei, eine Anstalt ins Leben zu rufen, welche den besonderen im Oberlande herrschenden Bedürfnissen Rechnung trägt, dass es nicht nothwendig sei, eine landwirtschaftliche Schule, wie sie nach dem Organisationsstatut für Stauden besteht, zu errichten, sondern eine Anstalt, die praktische Erfolge haben wird, deren wir dringend bedürftig sind. Wenn also die Regierung in ihrer Antwort an den Landesausschuss darauf hinweist, es sei zweckmäßig, vielleicht eine Anstalt ins Leben zu rufen, die — sei es mit Spccialfachcnrsen, sei es als Winterschnle — diese Aufgabe, zu übernehmen hätte, so begegnet sich die Anschauung der Antragsteller mit der der Regierung in beit, wesentlichsten Punkten, und nur ein Umstand ist es, auf den noch speciell hinzuweisen wäre. Ich glaube nicht, dass es sich blos darum handelt, theoretischen Schulunterricht zu ertheilen, sondern dass wesentlich die Aufgabe ins Auge zu fassen ist, auch deMöttftrativ der Bevölkerung an die Hand zu gehen in allen jenen Fragen, in denen sie thatsächlich heute mangels Erfahrung in landwirtschaftlichen Kenntnissen jene Erfolge nicht erreicht, die in ähnlicher Lage in den Alpenländern erreicht werden. Es ist demnach die Idee maßgebend gewesen, dass es sich empfehlen werde, eine Art Musteranstalt zu errichten, an welcher neben beut Schulunterrichte, der in Wintercursen ganz zweckmäßig durchgeführt werden könnte, demonstrativ zu anderen Zeiten, und zwar in solchen Zeiten, die nicht die Arbeitskräfte in Nnnöthiger Weise an einen Schulunterricht fesseln, auch die weitere Belehrung und Darlegung der Erfahrungen, die nur im praktischen Wege erreicht werden können, ermöglicht werde. Ans diesen Gründen würde es sich nach meiner Anschauung empfehlen, in erster Reihe an die Errichtung einer derartigen Musterwirtschaft zu denken. Ich bitte nicht zu. erschrecken, als ob mir vor Augen stünde derjenige Vorgang, den wir bei der Einrichtung von Stauden beobachtet haben, der vielleicht unsere Kräfte in zu hohem Grade in Anspruch genommen hat und in mancher Beziehung den Bedürfnissen der Schule neben, der Wirtschaft, die dort geführt wird, nicht entspricht. XI. trnng mu 21. April 1899. Ich kann mir sehr wohl denken und ich habe die ganz bestimmte Änschannng im Singe, dass es möglich sei, durch Pachtung von entsprechenden Gründen und durch Einrichtung von bestehenden Anstalten in nicht allzu sehr belastender Weise diese Art Mnsteranstalt zu schaffen, die als Schule im Winter dienen würde in Verbindung mit Demonstrationen im Sommer, und zwar an geeigneten Orten, da es sich um die Alpen-wirtschaft üüd manches andere handelt, was nicht vereinigt werden kann. Aüf diese Weise könnte den Bedürfnissen des Oberlandes Rechnung getragen werden. Wenn heute beantragt wird, der. Landesausschuss möge sich der Angelegenheit wärmstens annehmen und in der nächsten Session Anträge stellen, so geht dadurch, glaube ich, viel kostbare Zeit verloren; wir dürfen aber keine verlieren, wenn wir nicht in wirtschaftlicher Beziehung einen noch weiter gehenden Rückschritt erleben wollen. Um nun die Sache zu beschleunigen und nur im Interesse der raschen Förderung derselben wird es sich empfehlen, ganz im Geiste der Anschauungen des Ver-waltnngsausschnsses die Beschlüsse des Landtages in der Richtung zu fassen, dass so schnell als möglich nach einem ganz bestimmten Ziele eine Action ins Leben gerufen, und durchgeführt werde. Diese Action bestünde, um kurz zu resummiren, darin, dass, der Landesans-schuss sich mit der hohen Regierung in Verbindung setze und ihr darlege, dass thatsächlich die Anschauung, die von Seite des Ackerbauministerinms zum Ausdrucke gebracht wurde, sich wesentlich mit den Anstauungen deckt, die bezüglich der Errichtung einer derartigen Slnstalt in Oberkrain im Landtage vorherrschen. Wenn in dieser Richtung von der Regierung einerseits zwar ein Grüit-dnngsbeitrag in Aussicht gestellt wurde, so ist anderseits vielleicht doch durch Darlegung der Verhältnisse zu erreichen, dass auch zur Erhaltung der Anstalt eine ständige Unterstützung erwirkt werde, wobei ich Hüffe, dass die Besorgnis bald schwinden wird, als ob es sich um jene hohen Beträge handeln würde, die bei einer größeren Schule nothwendig wären. Hier handelt es sich darum, dass praktisch ein ganz anderer Weg eingeschlagen, durch welchen aber den Bedürfnissen des Oberlandes unbedingt Rechnung getragen würde. Es konnte* bei den Verhandlungen über diesen Gegenstand im Schoße des Landesansschusses und bei den Körperschaften, die in dieser Angelegenheit befragt wurden, die Frage nicht umgegangen werden, wo diese Slnstalt errichtet werden soll, und ich glaube, wir müssen dieser Frage klar und bestimmt entgegentreten. Wenn ich vom Oberlande gesprochen habe, so möchte ich in dieser Richtung klar und bestimmt anssprechen, dass bei Errichtung dieser Slnstalt wesentlich die obersten Theile unseres Oberlandes ins Auge gefasst werden, dass es sich hiebei, um ganz eoncret zu sprechen, um die Wochein, um Veldes und die Gemeinden jenseits der Save handelt, welche mit Alpenwirtschaft und allen .jenen Angelegenheiten, welche hier. in erster Reitze in Betracht kommen, im Zusammenhänge stehen. Es handelt sich in diesen Gegenden um Viehzucht, Molkereibetrteö, Obstzucht, Wiesenbau und Bienenzucht, was ich speciell hervorhebe, weil ans diesen Gegenden die besten Bienenzüchter, nicht nur von Krain, sondern von ganz Österreich sich recrntiren. Es handelt sich ihn XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. SLHMg am 21. April 18^l). 266 mere, kajti šola na Gorenjskem bi močno izpraznila z ogromnimi žrtvami ustanovljeno šolo na Grmu, katera bi lahko in morala zadostiti potrebam cele dežele, če bi bila primerno prganizovana. Odbor opozarja le na Tirolsko kmetijsko šolo v' Šmihelu, ki leži v pokrajini čisto podobni naši Vipavi, ki pa zbog svoje izborne organizacije ravno ,tako zadostuje za izključno živinorejske in mrzle planinske pokrajine, kakor za tople vinorodne pokrajine. Ulju dno podpisani glavni odbor pri tej priliki iz.razi sedaj željo, da bi sc Grmska šola primerno reform ovala in, ker smatra poljudno razširjevanje kmetijske vede za zelo važno pospešilo kmetijstva, prosi ob enem slavni deželni za s to p delovati na to, da se da bodočim učiteljem že na pripravnici dovolj prilike, se bolje seznati s kmetijstvom.“ Deželni, odbor se je potem v.sled ukaza deželnega zbora obrnil tudi do c. kr. kmetijskega minister-stva ter je v svoji vlogi, v kateri je poročal o predlogu gospoda poslanca ekscelence barona Schwegla med drugim omenil sledeče : (bere: — liest:) „Živinoreja, mlekarstvo, planšarstvo, to so gospodarske stroke, ki so za Gorenjsko stran vitalnega pomena. Nič manj važno je gozdarstvo, ki osobito Gorenjsko jako zanima. Kakor jc vinarska šola na Slapu .pri Vipavi, tako je tudi šola na Grmu mnogo pripomogla, da se v teh krajih vino umneje prideluje. Najbolj koristno bi bilo za Gorenjsko, če bi se ondi nahajala kmetijska šola z vzglednim kmečkim.gospodarstvom pod umnim vodstvom, kajti to bi bila praktična šola za kmetovalce; v njenih hlevih bi se mogli izrejati izvrstni biki plemenjaki in za Gorenjsko stran toliko važno planšarstvo bi jako napredovalo ter bi ta šola tudi odrašenim kmečkim gospodarjem mogla služiti v praktični pouk glede mlekarstva, tega še najgotovejšega vira, s katerim se da kaj prigospodariti.“ Potem se prošnja še nadalje podpira, mini-sterstvo oziroma deželna vlada pa je sledeče odgovorila : (bere: — liest:) „Z dopisom z dne 23. februarija 1899, št. 27.632, je c. kr. poljedelsko ministcrstvo semkaj prijavilo, da z ozirom na državni budget ni v stgnu, za morebitno ustanovitev s praktičnim gospodarstvom združene, kot poljedelska šola (torej z dvema popolnima letnikoma) urejene kmetijske strokovne šole za Gorenjsko zagotoviti od deželnega odbora zaprošene izdatne državne podpore k troskom ustanovitve in njenega trajnega vzdrževanja.“ Deželni odbor je videl, da bi se s samo enkratnim prispevkom težko dalo kaj storiti in upravni odsek, ki je stvar vsestransko uvaževal, je prišel do spoznanja, da stvari ni opustiti in da s.e morajo še ncdaljni koraki storiti za ustanovitev take prepotrebne kmetijske šole in poskusiti, da b> se končno vendar ministerstvo dalo preprositi, da bi do- volijo primerne prispevke za ustanovitev in pa za vzdrževanje šole. Upravni odsek je torej popolnoma prepričan o potrebi zimske kmetijske šole osobito za Gorenjsko stran, ker Dolenjska ima že svojo kmetijsko in vinarsko šolo, dočim je pa Gorenjska popolnoma osamljena, ko bi se vendar recimo pri planšarstvu daj doseči velik napredek, ako bi ljudje imeli priliko, se kaj učiti. Vsi e d tega predlaga upravni odsek sledeče: „Deželni zbor naj sklene: •Deželnemu odboru se naroča, nadaljevati svoje ppizvedbe radi ustanovitve deželne zimske kmetijske šoje za Gorenjsko, ter ponovljeno obrniti se do visokega c. kri kmetijskega ministerstva s prošnjo, da isto poleg obljubljene ustanovne podpore tudi vsakoletne vzdrževalne prispevke zagotovi, da bo mogla dežela lotiti se prepotrebne ustanovitve te šole. O svojih poizvedbah naj poroča v prihodnjem zasedanju in' stavi' svoje predloge.“ ‘ Deželni glavar: Želi kdo besede ? Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort. Abgeordneter Excellenz Irerlierr t>. Schweges: Der Herr Berichterstatter war so freundlich daran.) hinzuweisen, dass die im verflossenen Jahre ans der Mitte des Landtages ausgegangene Anregung, betreffend die Errichtung einer landwirtschaftlichen Lehranstalt in Obertrain von allen Seiten die lebhafteste Anerkennung gefunden ,hat, und dass tu dieser Richtung die Anschauungen der betheiligten Kreise heute unverändert die gleichen sind, dass demnach heute, so wie vor enteilt Jahre, von allen Seiten anerkannt wird,' cs sei nothwendig in Oberkrain eine.Lehranstalt zu schaffen, da die landwirtschaftliche Schule in Standen den Verhältnissen kaum entsprechen kann, und es seien in dieser Richtung so rasch als möglich die geeigneten Vorkehrungen zu treffen. Der Verwaltnngsausschuss hat nach der Darlegung des Herrn Referenten der Anschauung Ausdruck gegeben, es sei nach dieser Richtung die Action nachdrücklich zu verfolgen, welche im verflossenen Jahre eingeleitet Worden ist. Aus dein vorliegenden Berichte Nr. 47 entnehmen Sic, meine Herren, die Erfolge, welche diese Action bis jetzt gehabt hat. Wir müssen anerkennen, dass der Ländesansschnss in richtiger Würdigung der Frage sich in erster Reihe h)t die landwirtschaftliche Gesellschaft gewendet und ihren Rath darüber eingeholt hat, wie diese Angelegenheit nach der Anschauung der bethetligteN Kreise in der landwirtschaftlichen Gesellschaft zu ordnen wäre. Die Landwirtschaftsgesellschaft hat als berufene Körperschaft gewiss mit vollem Rechte, wie ans dem Berichte zu entnehmen ist, anerkannt, dass es. nothwendig sei, auch,neben der Anstalt in Ilnte.rkrain eine entspre- XI. seja due 21. aprila 1899. — XI. Sitzung am 21. April 1899. 265 pričakovati, da bi se dotična na Kranjsko spadajoča kontingentna svota mogla popolniti, ali doseči. Vsak mora priznati, da je všled te katastrofe naše ljudstvo obubožalo, dokaz temu, da se je žalibog iz Vinorodne Belekrajine na stotine in tisoče ljudi izselilo, ne zaradi tega, ker ne bi bili radi v domovini, ampak iz želje, da bi se s časom zamogli ohraniti na rodnem domu, šli so v daljni svet, iskat zaslužka, da bi si kaj prihranili in dejansko se mora ljudstvu - našemu priznati, da je s svojo delavnostjo v tuji zemlji stotisoče dolgov poplačalo jn s tem rešilo, da niso cele vrste vasi razprodane bile na javni dražbi. To pa mora vsakega prepričati, da všled tako žalostnih odnošajev v dotičnih krajih obrtniki niso mogli imeti bogve kakih dohodkov in gotovo ne toliko, da bi bilo opravičeno misliti, da bi se dotična kontingentna svota, ki je bila predpisana, celo še presegla. Upravni odsek je povsem meritorno našel opravičene dotične, utemeljevalne besede- gospoda predlagatelja, toda zdelo se mu je, da bi kazalo in naročil mi je, to predlagati, da se razširi prvotni predlog, da se ne bo glasil le na vinorodne kraje, ampak na vso kronovino Kranjsko, kajti če katera kronovina, je gotova Kranjska tista, ki je po agrarni krizi bila zelo prizadeta in priznati se mora, ako vzamemo Gorenjsko, Dolenjsko, ali če vzamemo kraške pokrajine, da se blagostanje ljudstva v zadnjih letih osobito po deželi ni pomnožilo, ampak vsi stanovi bijejo trd boj,za svoj obstanek. Ne preostaje mi časa, da bi vam, kakor gospod predlagatelj, glede vinorodnih krajev navajal številke davčnih vplačil glede cele dežele, menim pa, da bo visoka zbornica vse eno pritrdila mojemu mnenju, izraženemu tudi v upravnem odseku, da se bo v deželnem odboru, katerem se da nalog, da sestavi in utemelji spomenico na kontingentu o komisijo državno, posrečilo najti vse številke davkov, s katerimi se podpre trditev, da ne le vinorodni kraji dežele Kranjske, ampak dežela sama kot celota je preveč obremenjena in potrebna, da se v kontingenta! komisiji na njo uporablja § 54, po katerem je tej komisiji mogoče, za celo deželo znižati davčni kontingent. Na podlagi teh kratkih pojasnil usojam si predlagati: „Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, odposlati c. kr. finančnemu ministerstvu posebno spomenico, v kateri naj dokaže preobremenjenje Kranjske dežele glede obrtnega davka ter prosi, da se v centralni kontingentni komisiji za obrtni davek pri razdelitvi prebitkov označenih v § 49 davč, zakona dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, ozir jemlje na preobremenjeno deželo Kranjsko.“ Deželni glavar: it ° - r Ot var jit m razpravo. -Želi kdo besede ? . (Nihče 'še ne oglasi. Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo 1 predlogu upravnega odseka, izvolijo usta ti. (Obvelja. — Šingettpmntčlt.)' Sprejeto. Na vrsto pride zadnja točka dnevnega reda, to je-; " ■ -? - 13. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem (k prilogi 47.). 13. Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-ausschuffes, betreffend die Errichtung einer Landes-Ackerbüuschule in Oberkrain (zur Beilage 47)'. . Poročevalec Jelovšek; Gast mi je poročati v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora zaradi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. Kakor znano, je v 111. seji lanskega leta dne 21. januarija poročevalec o letnega poročila § 8. C;r pri marg. št. 67.—71. napravil opazko, da vladajo na šoli na Grmu v nekih ozirih prave babilonske zmešnjave. Po tem poročilu govoril je'gOšpod poslanec'ekscelenca baron Schwegel ter stavil končno1 sledeči predlog; (bere: — liest:) „Deželnemu odboru se naroča, da pozveduje in potrebno ukrene, da se za Gorenjsko' v za to pripravnem kraji ustanovi primerna kmetijska' šola, ki bi se posebno ozirala na sadjarstvo, živinorejo in gozdarstvo, da izprosi od visoke vlade za ustanovitev in vzdrževanje take šole izdatno podporo ter o uspehu svojih korakov poroča visokemu zboru v prihodnjem zasedanju.“ Gospoda slavna! Ta predlog je bil vsestransko od cele zbornice z velikim odobravanjem sprejet, kar je dokaz, da je bil umesten in dober, in dal se je deželnemu odboru nalog, da ga skuša uveljaviti in mu življenje podati. Deželni odbor se je V prvi vrsti: obrnil na glavni odbor kmetijske družbe iri ta se je nekako sledeče izjavil: (bere: — liest:)"- ■ "■■■ .. - ... d-7 , -j ... , ..... ;.j „Uljudno podpisani glavni odbor se je- posvetoval o tej zadevi v seji 15. septembra 1898'. leta ter je ukrenil, slavnemu deželnemu odboru podati svoje mnenje o ; nameravani ! ustanovitvi -kmetijske šole na Gorenjskem v tem zriiislu, da je-na vsak način' to narireto z veseljem pozdraviti, ker- je kmetijski pouk najvažnejše: pospešilo kmetijskega napredka.' Vzlic temu si pä ödbor dovoli izreči po-niislek proti; nameravani Ustanovitvi''še 'ene deželne kmetijske šole in sicer-z ozironf ria. 'obstoječe raz- 264 XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. SlhUllg Ulit 21. April 1899. lokalne železniške proge, ki se projektira iz Tržiča do bližnje državne železnice, izrekel se za črto Tržič-Kranj, a ne za črto Tržič-Podnart. Ker se ne da tajiti, da je — ne glede na druge razmere in morebitne nižje prometne ozire — za deželo vsekakor prikladnejše, ako veže lokalna železnica dve obrtno in kupčijsko močno razviti točki, kakor sta ravno mesti Kranj in Tržič, kakor pa če bi šla projektirana železnica do navadne vasi, kateri je odmerjena v trgovskih in obrtnih odnošajih le skromna vloga, je bil upravni odsek overjen, da bo odposlanec deželnega odbora pri omenjeni lokalni obravnavi v prvi vrsti zastopal zvezo Tržič-Kranj in v tem pogledu oziral se na predležečo prošnjo. Ker se pa vendar nobena točka te prošnje, kakor rečeno, sama zase ne more izluščiti iz našega širšega železniškega programa, je v formalnem oziru pač najumestneje, da se prošnja mesta Kranj izroči v pretres in poročanje deželnemu železniškemu svetu, ki bo zboroval te dni. Zato predlagam: „Deželni zbor skleni: Prošnja mestne občine Kranj glede železnice od Kranja do Tržiča in glede železnice Divača-Loka se odstopi deželnemu železniškemu svetu v pretres in daljno poročanje.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje imamo točko: 12. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Viljema Pfeiferja glede razdelitve prebitkov osebnega dohodninskega davka (k prilogi 50.). 12. Mündlicher Bericht des Verwaltnngs-ansschnsses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Wilhelm Pfeifer, betreffend die Bertheilnng der Überschüsse der Persottaleinkominenstener (zur Beilage 50). Poročevalec Povše: Gospod poslanec kolega Pfeifet podal je svoj predlog, v katerem predlaga, da se deželnemu odboru naroči, da posreduje:pri'c. lcr. vladi, da' centralna kontingentna komisija'za obrtni' davek pri razdelitvi prebitkov ozhačehih v § 49: davčnega za- kona dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220. ozir jemlje na § 54 davčnega, zakona in po njem na preobremenjeno Kranjsko deželo. Častiti zbornici je znano, kako je ta gospod poslanec utemeljeval svoj predlog in na kake argumente je naslanjal petit, katerega naj bi deželni odbor prijavil c. kr. deželni vladi oziroma centralni kontingentu! komisiji. Znano je gospodom, da še je sedaj uvedla nova davčna oblika, takozvani obrtni davek, ki je poprej bil razdeljen v dva oddelka, v obrtni in pri -hodninski obrtni davek. Oba ta dva davka sta se po zakonu z leta 1896. seštela in tako je določena bila svota 17,732.000 gld. kot obrtni davek, katerega imajo vsi'obrtniki v državi zložiti. Znano je nadalje gospodom, da so se uvedle razdelitve davčnih zavezancev na razrede, da so se napravile takozvane davčne družbe najvišje obdačenih, srednje obdačenih in naj manj e obdačenih, nadalje, da se ima ta cela svota 17,732.000 gld. razdeliti ha te rhzrede in povišati pri vsakem nadaljnem od merjenju za 2'4; odstotkov svojega zadnjega zneska,“da je 'ustanovljena posebna državna kontingentna komisija, ki ima pravico, da porazdeli vso to svoto na posamezne kronovine avstrijske države; v § 48. zakona je navedeno, kako je določbo družbenih kontingentov vršiti in v tem oddelku je tudi' zapo-paden § 49., na katerega se ravno gospod predlagatelj Pfeifer sklicuje in naslanja. Po tem paragrafu ima državna kontingentna komisija; če je svota, ki se pokaže za vse davčne družbe, večja postala, kakor na vso državo spadajoča pridobninska glavna svota, ker so posamezne kronovine, tedaj deželne obrtne cenilne komisije večji znesek spravile skupaj, pravico porazdeliti prebitek, oziroma odpisati doti čni preostanek. Ako je pa kontingentna komisija premalo izračunila, tako da dotična svota ne doseže od države zahtevane kontingentna svote 17,732.000 gld. pomnožene s tistimi 2'4°/o, potem pa ima ta kontingentna državna komisija zopet porazdeliti kontingent po raznih kronovinah in zvišati ga primerno, da se doseže dotična, na vso državo spadajoča svota. Ta kontingentna komisija pa ima tudi oblast, da sme posameznim družbam davčnim dovoliti primerno znižanje kontingenta- tedaj, kadar se nedvomno dokaže znatno preobremenjenje davčnih zavezancev dotične davčne družbe. Göspod poslanec Pfeifer je v svojem govoru utemeljeval in osobito naslanjal se na argument, na to, da je Kranjska dežela vsled katastrofe .po trtni uši prizadeta in da je mnogo stotisočev izgubila pri vinarstvu. Dokazal je, kakor je tudi častiti gospod . poslanec vitez Langer izračuni!, di so se dohodki v vinorodnih krajih naše dežele znižali za približno 6Ö0.000 gld. na leto,' in 1 argtimčntuje iz tega, da je jasno razvideti, da vsled bede kmetskega stanu trpi tudi obrtnik, kajti obrtni in kmetski stan, konsument in producent sta v tesni zveži in kakor je sl’abo za ‘ producenta,’ če se konstimentu slabo godi, ker nima'odjemalcev za svoje blago,' tako ima tudi“ obrtnik 'Več zaslužka, če ima kmet bbilih dohodkov iz svoje kmetije in prav ima, ko' pravi, da še od tištčga čaša, ko je deželo zadela katastrofa po trni uši, niso razvile velike obrti, od katerih bi bilo 263 XI. seja dne 21. aprila 1899. — Poročevalec Šubic: Visoka zbornica! Županstvo mestne občine Kranj je vložilo na visoki deželni zbor nastopno prošnjo: (bere: — liest:) „Visoki deželni zbor! Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je z odlokom z dne 27. aprila 1893 štev. 13.89,0 visokemu deželnemu odboru vojvodine kranjske naznanilo (glej poročilo finančnega odseka v XII. seji deželnega zbora dne 13. februarija 1891), da se projektuje zgradba ljubeljske železnice čez Karavanke, katera bi šla od Kranja do Tržiča, potem po predoru skozi Ljubelj in po Rožni dolini do Celovca. Ž dopisom z dne 8. julija 1893 št. 9130 je c. kr. deželna vlada visokemu deželnemu odboru poslala od visokega c. kr. ministerstva došli in od c. kr. glavnega nadzornika avstrijskih železnic napravljeni načrt delne proge Kranj-Tržič v pregled. Dne 30. oktobra 1893 se je vsled odredbe c. kr. deželne vlade vršila revizija te trase. Izvršitev te železnične proge Kranj-Tržič pa se je pozneje žal opustila, d asi bi bila velike koristi za industrijski trg Tržič, za mesto Kranj in sosedne zelo obljudene občine. Dne 17. februarija 1899 pod št. 3761 ex 1897 pa je visoko c. kr. železniško ministerstvo visoki c. kr. deželni vladi v Ljubljani iznova poslalo odlok z naročilom, naj se zopet razpiše ogled, ki naj bi po vzgledu trasne revizije preiskal, ali bi šla železnica, kakor je bilo prvotno v načrtu, od postaje v Kranju, ali pa naj bi šla od postaje v Podnartu. Mestna občina Kranj se je že ob priliki trasne revizije dne 30. oktobra 1893, kakor je razvidno iz dotičnega zapisnika, z vso odločnostjo izrekla proti vsakemu drugemu priklepa napominane železnice z državno železnico, ki bi bil drugje nego v Kranji, ker je mesto Kranj prometno središče vse Gorenjske in bi preložitev priklepa na kako drugo postajo zelo občutno odškodila interese Kranja in gosto obljudene okolice. Na tem stališči stoji mestna občina Kranj tudi še danes in se z enako odločnostjo izreka le edino za priklep železnice v Kranju. To pa sedaj še posebno z ozirom na sedanje stanje vprašanja o drugi železniški progi s Trstom. Vidi se namreč, kar izpričujejo mnoge v javnost prišle izjave, da se je sedanja vlada odločila za zgradbo železnice čez Ture in Predil. Ako se pa v 'tem smislu reši vprašanje o drugi železniški zvezi s trstom, bila bi vsa kranjska dežela popolnoma izključena od te proge in izginile bi za vedno vse nade, katere je že desetletja sem gojila za slučaj, da bi se zanjo ugodno rešilo tržaško železniško vprašanje in bi šla dotična železniška proga preko Kranjskega. Zato pa naj bi se v nadomestilo velikanske škode, ki bi zadela v tem slučaji vso deželo, gradila vsaj ljubeljska železnica, odnosno naj bi se v doglednem času zvezali končni postaji Tržič in Pod-tjubelj obeh norrnalnotirnih lokalnih prog, ki se imata zidati od Kranja do Tržiča in od Celovca do Podljubelja, kakor je to visoka vlada nameravala že leta 1893. XI. bitzuitg run 21. X ji vil 1899. Ce bi se predor skozi Ljubelj napravil nižji, nego se je projektovalo leta 1893. in če bi se ob enem postaja v Tržiču nekaj višje postavila kot adhezijska železnica z maksimalnim vzdigom 25°/o. Ce bi morala dežela Kranjska vsled zgradbe železnice čez Ture in Predil odreči se staroznam črti Loka-Divača in zadovoljiti se z dopolnitvijo ljubeljske železnice v zgoraj navedenem smislu, tedaj se bo nadalje treba potegovati za zgradbo železnice Postojna-Ajdovščina, ker bi se ta železnica zvezala s projektovano direktno zvezo Predi 1-Trst. Na ta način bi bilo možno promet ljubeljske železnice privesti skozi Ljubljano, Postojno in Ajdovščino naravnost do Trsta v novo 'projektovano' pristanišče'v zalivu „Muggia“. 8 tem bi deželi kranjski ohranjen bil vsaj del tržaškega prometa z notranjimi deželami ( od česar bi izdatnih koristi imela Notranjska, stolno mesto Ljubljana, Gorenjska deloma tudi Dolenjska. Mestna občina Kranj se torej usoja prositi: „Visoki deželni zbor skleni na podlagi predsto-ječih razlogov: 1. ) Dežela Kranjska se izreka še vedno kakor nekdaj za zgradbo železnice Loka-Divača in železnice Kranj-Tržič-Celovec. 2. ) Ce bi se pa iz katerihkoli vzrokov ne uresničila vsa ta proga in bi se namesto nje izvršila železnica čez Ture in Predil, je primorana dežela Kranjska ob enem s sosednimi interesovanimi deželami v varstvo svojih gospodarskih interesov odločno se potegniti za to, da se zgradi vsaj ljubeljska železnica, ki se lahko na ta način zgradi, da se najprej obe dovozni progi Kranj-Tržič in Celovec-Pod-ljubelj izvršita kot normalnotirni lokalni železnici, da se više postavi postaja v Tržiču, nego se je nameravalo leta 1893 in da se predor skozi Ljubelj napravi niže. 3. ) Ce se ne zgradi črta Loka-Divača, smatra dežela Kranjska za najnujnejše, da se čim prej napravi železnica od Ajdovščine do Postojne, even-tuelno do Logatca, zato da se ljubeljski promet skozi Ljubljano po tej črti privede naravnost do Trsta v novo projektovano pristanišče v zalivu „Muggia". 4. ) Glede na te okolščine smatra deželni zbor priklep tržiške železnice v Podnartu za napačen in predlaga deželnemu odboru, da se ta pri ogledu, ki je določen na 27. aprila t. 1. izreče za priklep v Kranju in za kar najhitrejšo zgradbo tržiške železnice. 5. ) Deželni zbor nalaga dalje deželnemu odboru, da naprosi visoko vlado, da bi ta pri izdelovanju podrobnih načrtov norrnalnotirnih lokalnih železnic Kranj-Tržič na Kranjskem in Celovec-Pod-Ijubelj na Koroškem tako ležo obeh končnih postaj določiti blagovolila, katera bi za poznejšo zvezo obeh končnih postaj skozi Ljubelj provzročala najmanj zaprek in zahtevala najmanj stroškov.“ Kakor razvidi visoka zbornica iz ravnokar pre-čitane prošnje, se dele želje Kranjskega mesta v dva oddelka. V prvem se razvija nek splošen železniški program, ki se ne tiče samo mesta Kranj, temveč intenzivno posega v skupne interese skupne naše domovino, v drugem pa se izreka prošnja, da bi zastopnik deželnega odbora pri obravnavi glede 262 XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. KihllNg Ulit 21. April 1899. die Sachlage gewissermaßen mit einigen Worten klar zu machen und beut hohen Hanse die Bedeutung der Frage ins Gedächtnis zn rufen. Deželni glavar: Želi še kdo besede P (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec ? Poročevalec Tisnikar: Jaz bi na izvajanja častitega gospoda predgovornika le omenil, da bi pri inodaliteti tretji dežela ne plačevala na leto samo 33.446 g Id., kakor je tu rečeno, ampak po mojem računu 39.389 gld. ali okroglo 40.000 gld. ne glede na zvišanje pokojnin, katera so neizogibna. Na drugi strani bi pa omenjal, da bo po mojih mislih vsekako treba 2°/o odtegljeje od plač povišati na 3°/o in da se bodo okroglo za 4000 gld. dohodki pokojninskega zaklada zvišali. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejelo. Poročevalec Tisnikar: S tem je rešena tudi prošnja učiteljskih vdov Marije Kunšič in Marije Lukan. Deželni glavar: Sedaj pride na vrsto točka: 11. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva v Tunjicah za podporo za zgradbo nove ceste iz Tunjic v Zalog. 11. Mündlicher Bericht detz Berwaltuugsaus- schusies über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes in Theiiritz mit Subvention behufs Herstellung einer neuen Straße von Theinitz nach Salog. Aerichterstatter Ireiljerr von Hlechvach: Die Gemeinde Theinitz tut politischen Bezirke Stein hat ein Gesuch eingebracht um eine Subvention zur Erbauung einer neuen Straße und begründet ihr Ansuchen damit, dass die Straße von Stein nach Theinitz in so schlechtem Zustande sich befindet, dass dieselbe in regnerischen Zeiten für den Wegverkehr ganz unbrauchbar ist. Diese Straße führt über starke Steigungen, an einigen Stellen liegt sie wieder sehr tief, so dass sich dort die ganze Feuchtigkeit ansammelt. Die Gemeinde Theinitz hat mit dieser Straße viel Arbeit und Kosten, die Straße kann aber trotzdem wegen ihrer Lage nicht in guten Stand gesetzt werden. Gegen Westen sind die Insassen von Theinitz ohne jede Strasse und können daher mit Wagen beispielsweise Komendska Dobrova nur über Stein erreichen. Bei der Genieindcansschusssitznng vom 5. März l. I. wurde aus den angeführten Gründen beschlossen, eine neue Straße von Stein über Theinitz nach Komendska Dobrova, von dort nach Cirklacher Dobrova und Zalog, wo sie in die Bezirksstraße einmünden würde, zu bauen. Nachdem aber die betreffenden Gemeinden die Kostön für diese Straße nicht aufbringen können, bitten sie den hohen Landtag mit eine Unterstützung. Der Landtag hält schon seit einigen Jahren grundsätzlich daran fest, dass für den Ban und die Erhaltung von Gemeindestraßen von Seite des Landtages keine Subventionen bewilligt werden. Sollte es sich jedoch durch die vorzunehmenden Erhebungen ergeben, dass besonders berücksichtignngs-würdige Verhältnisse vorhanden sind, was mit dem vorliegenden Gesuche noch nicht constatirt ist, wird der Landesansschuss in der Lage sein, mit den ihm zu solchen Zwecken zur Verfügung stehenden Mitteln eine angemessene Unterstützung zu bewilligen. Ick) stelle daher tut Namen des Verwaltnngsans-schnsses den Antrag: (bere: — liest:) „Der hohe Landtag wolle beschließen: Das Gesuch der Gemeinde Theinitz um Subvention zur Erbauung einer Straße wird dem' Landes-aus.schnsse zur entsprechenden Erledigung abgetreten." Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali in prosim gospode poslance, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Na vrsto pride ločka: b) mestne občine Kranj za zgradbo železnic Loka-Divača in Kranj-Tržič-Celovec. b) der Stadtgemeiude Kraiuburg mn Ausbau der Eisenbahnen Lack-Divaca und Kraittbtirg-Nettiiiarktl-Klagenstirt. XI. seja due 21. aprila 1899. — XI. Sitzung am 21. April 1899. 261 za pokojninski zaklad in sicer celih 30 let. Finančni odsek lake trajne obremenitve dežele pri sedanjem finančnem položaju ne more predlagati. Razim tega se pri vseh navedenih računih ni vpoštevalo zvišanje pokojnin učiteljskega osobja in preskrbnin vdov in sirot, kar je postalo neizogibno. Učiteljstvo želi v svoji peticiji, da se glede pokojnin veljavna zakonita določila spremene tako, kakor se je to že zgodilo z državnim zakonom dne 14. maja 1896 drž. zale. št. 74 za državne uradnike in s penzijskim statutom dne 28. februarija 1898 za deželne uradnike na Kranjskem. Za pokojnino učiteljskih vdov naj se določi eksistenčni minimum 500 gld. in za vsakega otroka po 100 gld. ali pa enako prejemkom vdov in sirot državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda. Za državne in tudi kranjske deželne uradnike velja sedaj načelo, da dobijo uradniki po 10 letnem stalnem službovanju 40°/o, potem pa za vsako leto po 2°/o zadnje plače. Ako postane uradnik vsled bolezni ali telesne poškodbe, katero je zädobil brez svoje krivde, nesposoben za svojo službo, dobi že čez 5 let pravico do pokojnine. Kadar postane 60 let star in služi že 35 let, ima pravico do pokojnine. Najmanjša pokojnina znaša za uradnike 400 gld., vdove uradnikov nižjih treh plačilnih razredov dobijo pokojnine po 400 oziroma 500 in 600 gld., otroci po 1/s- vdovske pokojnine do 18. leta svoje starosti, sirote brez roditeljev pa polovico vdovske pokojnine. Letni prispevki uradnikov znašajo 3°/o v pokojnino vštevne plače, povodom imenovanja in avan-cementa plačajo 1!3 povišane plače. Ako se sprejmejo v pokojninski zakon za učiteljske osebe navedene ugodnosti, ter se s tem pokojninski zaklad izdatno obremeni, je opravičeno, da se tudi sedanji 2°/o prispevki od plač zvišajo na 3 odstotke. Odtegljaji tretjine pri imenovanih bi pa bili pri nizkih plačah za učitelje pač: preobčutni. Taka sprememba zakona bode tudi ustrezala določbi § 56 državnega zakona dne 14. maja 1869, št. 62. Težavneje je vprašanje, kako naj se določi eksistenčni minimum za vpokojene učitelje in učiteljice in za učiteljske vdove, da se pokojninski zaklad preveč ne obremeni. Tačas je vpokojenih 39 učiteljev in učiteljic, katerih pokojnina znaša povprečno 442 gld. Za 48 učiteljskih vdov so določene pokojnine od 30 do 313 gld. ali povprečno za osebo po 202 gld. 50 kr. Vzgojnine znašajo 15 do 72 gld. Kakor je jasno, da je potrebna uvedba sedanjih preskrbnin, tako gotoveje je, da pri naših deželnih financah ni misliti na eksistenčni minimum 500 gld. za učiteljske vdove, ampak da se bode moralo pričeti precej nižje. Finančni odsek tedaj nasvetuje: „Deželni zbor skleni: Poročilo deželnega odbora v prilogi 42., zadevajoče učiteljski pokojninski zaklad, se jemlje na znanje ter se deželnemu odboru naroča, da pred- loži v prihodnjem zasedanji načrt zakona, s katerim se spremene določila deželnih zakonov z dne 29. aprila 1873, št. 22, in z dne 18. junija 1877, dež. za k. št. 16, glede vpokojenja učiteljskega osobja in preskrbnin učiteljskih vdov in sirot. Pri predlogih se je v obče kolikor mogoče ravnati po načelih penzijskega statuta, veljavnega za deželne uradnike na Kranjskem.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Dr. Schaffer: Nur wenige kurze Worte möchte ich mir zum ersten Antrage des Finanzausschusses erlauben, zu beut Antrage, der dahin geht, dass wir den Bericht in Beilage 42 des Landesausschusses, betreffend die Saniruug des Lehrerpensionsfondes einfach zur Kenntnis nehmen sollen. Ich glaube doch, dass es am Platze wäre, dass wir über diese Angelegenheit nicht so sang- und klanglos hinweggehen, sondern uns darüber klar werden, dass man damit eine außerordentlich wichtige und einschneidende finanzielle Angelegenheit, welche vielleicht geeignet ist, im Lause der Jahre das' Landesbudget in der aller-nachtheiligsten Weise zu beeinflußen, einfach frustrirt, weil man — ich gebe dies zu und kann auch einen Gegenvorschlag nicht machen — momentan eine Abhilfe nicht findet. Wir scheuen davor zurück, entweder eine 30 jährige Durchschnittsleistung von 50.000 fl. oder — sagen wir — permanent 35.000 fl. per Jahr zu übernehmen, weil wir fürchten, dass die Finanzen des Landes dadurch in fatalster Weise gestört werden könnten. Allein das Haus muss sich darüber klar werden und nur deshalb habe ich das Wort genommen — dass wir damit der Zukunft ein sehr schwieriges finanzielles Problem überlassen. Heute beträgt schon das Opfer beim Lehrerpensions-fonde, für welchen das Land unter allen Umständen aufzukommen hat, ungefähr 22.000 fl.; heute beschließen wir aber nach dem Antrage 2 gewihe Änderungen in den Modalitäten der Pensionirung, wodurch die Verpflichtung des Landes sich wieder erhöhen wird, so dass die 22.000 fl. schon cm sich, auch wenn keine neuen Pensionen dazu kommen, int nächsten Jahre eine höhere Summe repräsentiren werden. Ich denke nun — und ich glaube mich nicht zu irren — dass wir in einer kurzen Reihe von Jahren auf dem bisherigen Wege jene 35.000 fl. erreichen werden, welche wir übernehmen, damit ein für allemal der Lehrerpensionsfond als gedeckt, als gesichert angesehen werden kann. Diese 35.000 fl. werden wir nur ein Jahr zahlen, in den folgenden Jahren wird sich diese Summe außerordentlich steigern, so dass ich glaube, cs wäre doch das Vortheilhafteste gewesen,, wenn wir uns zu der dritten Modalität entschlossen hätten, 35.000 fl. als jährliche Leistung auf uns zu nehmen, um den Lehrerpensionsfond zu decken. Nachdem es mir jedoch aussichtslos erscheint, einen Abänderungsantrag zu den Anträgen des Finanzausschusses zu stellen, ein solcher auch auf keinen Fall angenommen würde, so habe ich mich darauf beschränkt, 37 XI. seja. cine 21. aprila 1899. — XI. Sitzung still 21. April 1899. 260 s priponiočjo dežel in z dragimi primernimi prispevki, ustanoviti pokojninski zaklad, ki ga oskrbuje šolsko oblastvo. Natančnega določila o vpokojevanju učiteljskega osobja in o preskrbninah se nahajajo v §§. 57 do 85 deželnega zakona z dne 29. aprila 1873 št. 22 in v zakonu z dne 18. junija 1877, deželni zakon št. 6. Pokojninski zaklad oskrbuje c. kr. šolski svet, pokojnine izplačuje c. kr. davčni urad oziroma c. kr. deželni plačilni urad in sicer brezplačno. Samo za upravne in pisarniške stroške plačuje zaklad na leto 50 gld. Zavarovanje učiteljskega osobja pri zasebni zavarovalnici bi bilo zelo komplicirano in brez dvombe mnogo dražje. Treba bi bilo vednih izkazov o številu, starosti, in zdravju osobja in težko bi bilo naprej določiti stalne doneske dežele. Radi tega se je nameravano zavarovanje po vsej pravici opustilo, ter se je vsled deželnozbor-zborskega sklepa z dne 9. januarija 1896 deželnemu odboru naročilo, da da po kakem strokovnjaku na zavarovalno-tehnični podlagi izračunih, „kakšne obveze prevzame dežela za bodočnost glede učiteljskega zaklada z ozirom na sedanji status upravičencev in na verojetne spremembe v njeni.“ Deželni odbor se je obrnil do c. kr. vlade in c. kr. ministerstvo za notranje zadeve je že z dopisom dnč 1. marca 1898 št. 26615 naznanilo, da je njegov zavarovalno - tehnični urad na podlagi predloženih izkazov in podatkov sestavil zavarovalno-tehnično bilanco po stanju koncem leta 1896. Računi, razloženi v poročilu deželnega odbora (priloga 42.), se upiraje na obstoječa zakonita določila in na letne prejemke 487 aktivnih oseb iz leta 1896. (Sedaj jih je 516.) Po 31/s0/o obrestnemu merilu znaša sedanja vrednost vseh pokojninskih obveznosti .... 1,058,157 gld. in nepokriti primanjkljaj .... 539.276 „ po odštetju sedanje vrednosti zakladove imovine in pričakovanih prispevkov. Oziralo se je na to, da deželni prispevek vedno bolj narašča in da je že leta 1896 prekoračil svoto 20.000 gld. Ako se hoče ustanoviti stalni pokojninski zaklad po in-tenciji § 57 zakona z dne 14. maja 1869, državni zakon št. 62, bi morala dežela namesto teh edino le letno potrebščino pokrivajočih prispevkov dajati primerne, kolikor mogoče stanovitne letne doneske. Po izračunu zavarovalno-tehničnega urada bi zadoščali 10°/o prispevki vseh plač, da bi se s tem pokrivali novo nastavljenemu učiteljskemu osobju, oziroma njihovim svojcem po obstoječih zakonitih določilih pripadajoči pokojninski užitki. Ker prispeva učiteljstvo 2°/o plače, bi morala dežela plačevati okroglo še 8°/o od vseh v pokojnino vštevnih letnih dohodkov — odštevši 10°/o odtegljaje od plače povodom imenovanja, upravne presežke pri zalogi šolskih knjig in šolske globe. Pod tem pogojeni bi koncem leta 1896 znašala vrednost bodočega deželnega prispevka............................. 382.968 gld. Ker so pa sedanji dohodki zaklada močno zaostajali za računsko izkazano potrebščino skupnih 10°/o letnih plač, kaže matematična bilanca primanjkljaj v znesku 539.276 gld., tako, da se z deželnim prispevkom približnih 8°/o od letnih prejemkov ne more več izhajati. Dežela bi tedaj morala ali takoj založiti ves primanjkljaj 539.276 gld., kateri se je pa od I. 1896. zopet izdatno povišal, ali pa plačevati poleg 8°/o vseh v pokojnino vštevnih letnih dohodkov a) še ali 1 !T°/o teh dohodkov za vso dobo dejanskega službovanja 487 učiteljskih oseb z leta 1896., b) anuiteto v znesku 29.321 gld. skozi 30 let, ali c) 31/2 odstotne obresti od nezaloženega dolga 539.276 gld. v znesku 18.875 gld. Od v pokojnino vštevnih prejemkov z leta 1896. v znesku 297.140 gld. znašajo 2°/o obres! i 5.943 gld. 8°/o obresti 23.771 „ 1 !T°/o obresti 32.982 „ Ako se od 8°/o deželnega prispevka 23.771 „ za leto 1896. odšteje 1.) preostanek zaloge šolskih knjig z . 803 „ 2.) šolske globe 1.112 „ 3.) 10 "/v odtegljeji pri imenovanjih 1.342 „ skupaj . 3.257 gld. ostaja še 20.514 gld. Toliko bi tedaj znašal 8°/o deželni prispevek in ne 14.571 gld. kakor računi deželni odbor, kateri je odštel tudi na učiteljstvo spadajoče 2°/o odtegljaje od vseh prejemkov. Poleg tega bi morala dežela plačevati v slučaju a) še 1 lT°/o ali 32.983 gld., to je skup 53.497 gld. ad b) anuiteto 29.321 gld. ali skup 49.835 gld. ad c) 31/2°/o obresti od visečega dolga 539.276 gld. v znesku 18.875 gld. ali skup 39.389 gld. Po mnenju deželnega računovodstva bi bil predlog ad b) najprikladnejši, ker bi se fundacija pokojninskega zaklada v 30 letih završila in bi letni prispevek 43.892 gld., kateri je pa dejansko izdatno večji, ne bil previsok. Poudarjati se pa mora, da je število stalnih učiteljev v tem času od 487 naraslo na 516, tedaj za 29 oseb in da so se zvišale tudi učiteljske plače. Vendar je v tem oziru račun deželnega odbora pretiran in neutemeljen, ker se trdi, da bi dežela poleg sedanjih 22—24.000 gld. morala plačevati še 61.000 gld., tedaj vsega skupaj 83.000 do 85.000 gld. na leto. Pri vseh treh kombinacijah se je že upoštevala redna letna potrebščina in so se za podlago vzele samo v pokojnino vštevni prejemki leta 1896., za letos pa tudi plače 99 provizoričnih učiteljskih oseb po 400 gld., katere znašajo skupaj 39.600 gld. Ako se ta znesek odšteje od skupne svote 406.716 gld., se kaže, da so se prejemki definitivnih učiteljev in učiteljic od leta 1896. do letos res zvišali od 297.000 gld. na 367.000 gld. ali za okroglo za 70.000 gld. Po tej razmeri bi se ves deželni prispevek pri kombinaciji ad b) zvišal od 50.000 na okroglo 61.000 gld. Ako pa primerjamo dejanski prispevek dežele za pokojninski zaklad leta 1896. v znesku 20.453 gld. s prispevkom za leto 1899., ki je proračunjen na 22.718 gld., bi znašal prihodnji deželni prispevek za pokritje letne potrebščine in za amortizacije primanjkljaja okroglo 55.500 gld. Toliko približno bi morala plačevati dežela na leto 259 XI. seja due 21. aprila 1899. — Berichterstatter Graf Warlio: Ich gehe nun über zur Nachwcisnng des Vermögens. Hinsichtlich des Krankenhansfondes ist unter dem Kapitel „Vermögen in den Rückständen" zn bemerken, dass dieses sich nur um 69 fl. 90 fr. vermehrt hat, weil ein bedeutender Theil der Rückstände von Zahlungen, welche vom Landesfonde fällig waren, hereingebracht wurden. Der Wert der Capitalien ist gleich geblieben, der Wert der Gebäude und Grundstücke hat sich um 46.059 fl. 86 kr. vermehrt, und zwar durch den Wert der Bauten, welche im Jahre 1897 vorgenommen wurden. Hierüber habe ich nichts Näheres zu bemerken, da diesbezüglich ein eigener Bericht des Landesausschusses in Aussicht gestellt ist. Der Wert der Jnventarialgegenstände hat sich um 5357 fl. 63 kr. vermehrt. Die Schulden haben sich vermehrt mit 47.723 fl. 86 kr. und ist dies der Betrag, welcher vom Landesfonde für den Spitalbau vorgestreckt wurde. Es hat daher eine Vermehrung des Vermögens stattgefunden um 3702 fl. 63 kr. Der Vermögensstand des Jrrenhansfondes hat sich ebenfalls vermehrt, und zwar um 61 fl. 97 kr. Die Rückstände haben sich um etwas vermindert, die Capitalien sind gleich geblieben, ebenso der Wert der Gebäude und Grundstücke und der Wert der Jnventarialgegenstände hat sich nm eine Kleinigkeit vermehrt. Beim Gebärhansfonde hat eine Vermügeusver-Mehrnng um 520 fl. 22 kr. stattgefunden, und zwar durch den Juveiitarialmehrwert. Beim Fiiidelhanssonde hat weder eine Vermehrung noch eilte Verminderung des Vermögens stattgefunden, da dieses nur ans Capitalien besteht. Ich beantrage daher tut Namen des Finanzausschusses : (bere: — liest:) „2.) Die Nachweise des Vermögens des Krmtken-, Irren-, Gebärhans- und Findelhansfondes mit Ende des Jahres 1897 werden zur Kenntnis genommen." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich). Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 10. Ustno poročilo finančnega odseka glede učiteljskega pokojninskega zaklada (k prilogi 42.) ter o prošnjah učiteljskih vdov Marije Kunčič in Marije Lukan za zvišanje pokojnine. XI. Sitzung mn 21. April 1899. 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Angelegenheit des Lehrerpensionsfon-des (zur Beilage 42) unit über die Petitionen der Lehrerswitwen Maria Kunsie itttb Maria Lukan. Poročevalec Tisnikar: Visoki deželni zbor! Deželni odbor poroča v prilogi 42. o poizvedbah, katere so se vršile glede učiteljskega pokojninskega zaklada. Razun tega prosita učiteljski vdovi Marija Kunšič in Marija Lukan, da bi se učiteljskim vdovam analogno, kakor so se zvišale učiteljske plače, zvišale tudi pokojnine. Kakor v drugih deželah, tako se tudi ljudsko učiteljstvo na Kranjskem že mnogo let prizadeva, da pride do boljšega gmotnega stanja. Uvažujoč, da po zakonu z dne 29. aprila 1873, deželni zakon št. 22, uvedene učiteljske plače niso nikakor več zadostovale delovanju in še tako skromnim zahtevam učiteljstva in ozirajoč se na daleč segajoče izboljšanje plač državnim uradnikom, je visoki deželni zbor v lanskem zasedanju sprejel načrt zakona o novi uredbi službenih dohodkov učiteljskega osobja. Po zakonu z dne 14. maja 1898, deželni zakon št. 25, se je uvel osebni status in so se tudi službeni dohodki učiteljstvu zboljšali, kakor je bilo pri obstoječih razmerah mogoče. Obremenili smo s tem izdatno in trajno deželne finance. Proračuni normalnega šolskega zaklada kažejo, da je znašala potrebščina za ljudsko šolstvo : leta 1897............................ 387.465 gld. leta 1898............................ 398.573 gld. in da je letos proračunjena na 452.606 gld. Potrebščina je tedaj leta 1898., ko je deloma že tudi vplival novi zakon, narasla za okroglo 11.000 gld., letos pa za 54.000 gld. ali v dveh letih za 65.000 gld. Ta trajna obremenitev deželnih financ je bila neizogibna in bode še naraščala. S tem pa še nismo končali. Gotovo še bolj, kakor aktivni učitelji in učiteljice, v stiskah žive vpokojene učiteljske osebe in učiteljske vdove in sirote. Najnujnejše je, da uredimo preskrbnine teh oseb, kakor smo to že lansko leto storili glede deželnih uradnikov. Sprememba pokojninskega zakona je neizogibna. Visoki deželni zbor je že v seji dne 12. decembra 1887. leta naročil deželnemu odboru, da naj poizveduje, ako bi bilo mogoče preskrbnine učiteljskega osobja zavarovati pri kaki zavarovalnici tako, da bi učitelji in učiteljice prispevali s tistimi odstotki plače, kakor do sedaj, dežela pa bi plačevala stabilne letne doneske. Poizvedbe, katere so se vršile vsled tega sklepa, so dokazale, da nikakor ni priporočati takega zavarovanja učiteljskega osobja, katero bi ne bilo niti v njegovem, niti v interesu dežele. Po § 56. državnega zakona z dne 14, maja 1869 drž. zak. št. 62. imajo stalno nameščeni učitelji, kakor tudi njihove vdove in sirote pravico do pokojnine ter veljajo za nje v obče tista določila, kakor za državne uradnike. Po § 57 tega zakona je 258 XI. seja due 21. aprila 1899. — lid) großer ist und dass die Bevölkerung von ihrem Vornrtheile gegen die Unterbringung im Spitale abkommt und bte Kranken vertrauensvoll ihre Heilung in demselben suchen. Es ist dies auch ein Beweis sowohl für die Zweckmäßigkeit der Einrichtung unseres Spitales, als auch für den guten Ruf, welchen unsere Ärzte genießen, welcher Ruf vollkommen verdient ist, da wir in unserem Spitale ganz hervorragende Specialisten haben. Bezüglich der Verpflegskostenersätze möchte ich bemerken, dass die Rückstände für dieselben sich von 1896 auf 1897 um 5537 fl. 67 kr. vermehrt haben. Schon im Jahre 1896 machte der damalige Berichterstatter Se. Excellenz Baron Schwegel darauf aufmerksam, dass die Rückstände stetig anwachsen und sprach den Wunsch aus, dieselben mögen energischer eingetrieben werden. Ich bedauere, dass diesem Wunsche nicht entsprochen wurde, indem schon im folgenden Jahre die Rückstände wieder, und zwar um circa die Hälfte anwachsen. Bei den Ausgaben des Krankenhausfondes finden wir eine starke Überschreitung bei den Kosten für Beleuchtung und Beheizung, welche eben beweist, dass dieselben weit größer sind, als dies seinerzeit gedacht wurde. Näher auf diesen Umstand und die Gründe desselben einzugehen, behalte ich mir gelegentlich der Berichterstattung über den Voranschlag pro 1899 vor. Im Übrigen muss ich diese Überschreitung als gerechtfertigt anerkennen. Bei den Regiekosten ist eine Überschreitung von 12.770 fl. 57 1ja kr. vorhanden, welche jedoch durch den Umstand, als eben der Krankenstand ein weit höherer war und ja auch die Verpflegskostenersätze, wie ich bereits hervorgehoben, weit größere waren, vollkommen gerechtfertigt ist. Auch beim Jrrenhausfondc sehen wir, dass die Verpflegskostenersätze um 1001 fl. 33 ffs kr. mehr betrugen als präliminirt war. Hiebei habe ich zu bemerken, dass die Rückersätze für selbstzahlende Irren geringer, diejenigen für Irre von anderen Kronländern und für ruhige Irren der Gemeinden größer find, als präliminirt waren. Auch hier muss ich die Bemerkung machen, dass sich die Rückstände vermehrt haben. Beim JrreNhausfonde waren im Ganzen die ordentlichen Einnahmen größer um 671 fl. 39 kr. Die Ausgaben größer um 239 fl. 72 kr, wodurch der Abgang, welcher vom Landesfonde zu bedecken war, um 431 fl. 67 kr. geringer ist, als präliminirt war. Auch beim Gebärhausfondc sehen wir, da)s die Verpflegskoftcnersätze größer waren, jedoch nicht im gleichen Maßstabe als die Ausgaben für die Verpflcgs-und die Regiekosten höher waren, weshalb dieser Fond einen um 913 fl. 62 kr. größeren Abgang ausweist. Beim Findelhausfonde sehen wir unter der Einnahmenrubrik um 51 fl. 89 kr. höhere Verlänge aus dem Landesfonde, hingegen unter der Ausgabenrubrik 339 fl. 49 kr. als an den Landesfond abgeführt und dadurch ein Ersparnis von 287 fl. 60 kr. gegenüber dem Voranschläge. Aus dem, wie bereits eingangs erwähnt, sehr ausführlichen Berichte des Landesalisschusses, welcher in der Beilage 23 vorliegt, erhalten die Herren vollkommen Aufklärung über die einzelnen Details, gegen welche XI. Sitzung gm 21. April 1899. ich auch im Rainen des Fmanzsondes nick)ts vorzubringen habe. Ich stelle daher den Antrag: „Der hohe Landtag wolle beschließen: 1.) Die Rechnungsabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebärhaus- und Fkndelhausfondes des Jahres 1897 werden genehmigt." Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter pr. Schaffer: Der verehrte Herr Berichterstatter des Finanzausschusses hat sich bei seiner vortrefflichen, sachlichen und wohlwollenden Kritik des Rechnungsabschlusses doch veranlasst gesehen, nach einer Richtung sein Bedauern auszudrücken, nach der Richtung nämlich, dass die schließlichen Rückstände des Jahres 1897 bei den Ver-pflcgskostenersätzen noch um rund 5.500 fl. größer sind, als die schließlichen Rückstände des Jahres 1896, trotzdem in dieser Hinsicht schon ein — wenn ich so sagen darf — mahnender Auftrag an ben Landesausschuss in früheren Sessionen ergangen war. Dem gegenüber erlaube ich mir darauf aufmerksam zu machen, dass diese Rückstände keinen gefährlichen Charakter an sich tragen. Denn wir find in der„Herein-bringung der Rückstände — ick) kann es ohne Übertreibung sagen — sehr energisch vorgegangen und der Erfolg ist auch im Rechnungsabschlüsse zutage getreten. Aber die Erhöhung der Summe war unvermeidlich, weil jetzt eine viel stärkere Evidenzhaltung der Rückersätze erfolgt ist. Wir machen weniger Abschreibungen und halten die Rückersätze in Vormerkung. Die genannte Ziffer ist::icht bedenklich, sondern entstand die Erhöhung am Schluss des Jahres 1897 gegenüber der Summe am Schluss des Jahres 1896 aus der außerordentlich gestiegenen Ziffer der in Voruierkung gestellten Rückersätze. Dessenungeachtet wird der Landcsausschuss sein Augenmerk nach wie vor darauf richten, auf die Eintreibung der Rückstände mit größtem Nachdrucke zu dringen. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalce grof Barbo : Nein! Deželni glavar: Ker ne, prosim gospode, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, da izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 257 XI. seja dne 21. aprila 1899. — Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride: k) muzejskega društva za Kranjsko za podporo za društvene namene. k) des Musealvereines für Kram um Subvention für Vereinszwecke. Poročevalec ccs. svetnik Murnik: Muzejsko društvo se je obrnilo do visokega deželnega zbora, da bi tudi za leto 1899. v društvene namene dovolil tisto podporo, kakor v minulem letu. Visoki zbor, spoznavši važnost tega društva, je njegovo delovanje že več let podpiral z zneskom 400 gld. na leto. Društvo je tudi v zadnjem letu jako uspešno delovalo in izdalo 6 zvezkov „Izvestij“ in 6 zvezkov „Mitteilungen". Iz računskega sklepa se razvidi, da je društvo tudi za prihodnje leto podpore potrebno, ker s članarinami in podporami učnega ministerstva in Kranjske hranilnice vendarle ne more vsega tega poravnati, kar je treba. Finančni odsek je bil tedaj, spoznavši delovanje tega društva, tega mnenja, da naj bi se mu tudi za I. 1899. dovolila podpora v isti meri, kakor prejšnja leta, in zato nasvetujem: „Visoki deželni zbor skleni: Muzejskemu društvu za Kranjsko se podeli iz deželnega zaklada za društvene namene podpora 400 gld. za 1899. I.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolnišničnega, blazničnega, porodnišničnega in najdenišničnega zaklada za leto 1897. (k prilogi 23.). XI. Sitzung am 11. April 1899. 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebär- und Findelhans-fondes für das Jahr 1897 (zur Beilage 23). Berichterstatter Hrat Marli»: Wie ans dem sehr ausführlichen Berichte des Landesausschusses zu ersehen, ist die erfreuliche Thatsache zu constatiren, dass im Jahre 1897 der Rechnungsabschluss sich um eine nicht unbedeutende Summe günstiger gestaltete, als dies im seinerzeitigen Voranschläge in Aussicht genommen worden war. Fassen mir alle vier Fonde summarisch ins Auge, so sehen wir, dass für dieselben aus dem Landesfonde ein um 13.005 fl. 1 V2 kr. geringerer Abgang zu bedecken war, als dies präliminirt gewesen ist. Den Hauptantheil an diesem Ersparnisse trägt der Krankenhausfond, welcher ein Ersparnis von 13.199 fl. 36 ^ kr. aufweist. Der Jrren-hausfond erzielte ein Ersparnis von 431-67 fl., der Findelhausfond ein solches von 287-60 fl., während beim Gebärhausfonde die erforderliche Bedeckung um 913-62 fl. höher war, als im seinerzeitigen Voranschläge präliminirt gewesen ist. Vergleichen wir mit diesen Rechnungsabschlüssen diejenigen der drei letztvergangenen Jahre, so springt uns dieses erfreuliche Ersparnis noch mehr in die Augen, denn wir ersehen daraus, dass wir es zum crsteumale mit einem Ersparnisse überhaupt zu thun haben. Die Abgänge, welche aus dem Landesfonde zu bedecken waren, betrugen bei den vier Fonden summarisch gerechnet mit Hinweglassung der Kreuzer mehr als in dem betreffenden Voranschläge in Aussicht genommen worden war, und zwar im Jahre 1894 3.651 fl., im Jahre 1895 14.300 fl., im Jahre 1896 15.732 fl. Diese namhaften, jährlichen Überschreitungen, welche bereits in uns das bange Gefühl erwecken mussten, dass wir mit ihnen als einem unausbleiblichen Übel rechnen müssen, steht nun beim Rechnungsabschlüsse pro 1897 ein Ersparnis von >3.005 fl. I Ü2 kr. gegenüber. Man könnte nun meinen, der Grund zu diesem Ersparnisse liege darin, dass eben pro 1897 tut Voranschläge ein weit höheres Erfordernis eingesetzt worden sei. Dass diese Vermuthung eine unrichtige wäre, beweist uns ein Vergleich zwischen den einzelnen Voranschlägen. Während von 1895 auf 1896 eine Steigerung des Ge-sammterfordernisses von 169.673 fl. auf 184.882 fl., also um 15.209 fl. in Voranschlag genommen worden war, betrug die Steigerung von 1896 auf 1897 nur 5.451 fl. Ich resumire, da man dies nicht oft genug hervorheben kann: von 1895 auf 1896 eine Steigerung von 15.209 fl. und trotzdem beim Rechnungsabschlüsse ein größerer Abgang von 15.732 ft, von 1896 aus 1897 nur eine Steigerung von 5451 fl. und dagegen beim Rechnungsabschlüsse ein geringerer Abgang von 13.005 fl. Der Grund für dieses erfreuliche Resultat liegt haupsächlich in den um 23.593 fl. 32 kr. höheren Ver-pflegskostencrsätzen beim Krankenhausfonde, ein Beweis, dass der Zudrang zn unserem Spitale ein außerordent- 256 XL seja dne 21. aprila 1899. — XI Sitzung nut 21. April 1899. iz deželnega zaklada podpora 10.000 gld., katero je izplačati v dveh enakih obrokih po 5.000 gld. v letih 1899. in 1900.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: g) društva za rokotvorno delo na Dunaju za podporo ; g) des Vereines für Handarbeit in Wien um Subvention. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor ! Društvo za deška rakotvorna dela na Dunaju se je obrnilo s prošnjo do visokega deželnega zbora, da bi se mu nekoliko pripomoglo pri izvrševanju svoje naloge. Društvo je prevzelo ta nalog, da brezplačno podeljuje pouk učiteljem ljudskih šol, ki pridejo tja učit se mizarstva ali kakega druzega dela, da potem napravijo take tečaje na svojih šolah. Dežela naša vsako leto pošilja nekaj učiteljev v ta tečaj; lansko leto jih je bilo tam zopet 8, namreč s podporo dežele Kranjske 4 in s podporo Kranjske hranilnice tudi 4. Finančni odsek se je preveril, da je bila tudi Kranjska dežela s tem deležna dobrot, katere izkazuje to društvo, in torej je bil tudi mnenja, da bi bilo umestno, ako se temu društvu dovoli nekaj podpore in zato tudi nasvetuje : „Visoki deželni zbor skleni: Društvu za deško rokotvorno delo se podeli iz deželnega zaklada podpora 25 gld. in jo je zaračunati v postavki za obrtni pouk.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: h) filharmoničnega društva v Ljubljani za podporo; h) der philharmonischen Gesellschaft m Laibach ttitt Subvention. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Filharmonično društvo obrnilo se je do visokega zbora, ker je potekla doba, za katero mu je bila leta 1896. dovoljena podpora posebno v njega šolske namene z lanskim letom. Ono se v enaki prošnji, kakor prejšnja leta, obrača do deželnega zbora, v kateri navaja, da število učencev, katerih je lansko leto bilo 114, letos pa 155, vedno bolj narašča. Izmed učencev jih je popolnoma oproščenih šolnine 46, deloma oproščenih pa 22. Tedaj društvo tudi brezplačno mnogim učencem daje pouk v raznih delih petja in sploh glasbe. Stane pa šola 5554 gld. in to je vsekako precejšnja svota. Ker je tedaj društvo, kakor je iz tega razvidno, podpore tudi potrebno in to podporo tudi zasluži, zato nasvetuje finančni odsek: „Visoki deželni zbor skleni: Filharmoničnemu društvu v Ljubljani se podeli za leta 1899, 1900 in 1901 iz deželnega zaklada letna podpora 300 gld. za društvene namene.“ Deželni glavar : Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: i) Ane Hofbauer, vdove deželnega tajnika, za daljno dovolitev miloščine. i) der Anna Hofbauer, Landes-Secretars-witwe, mn Weiterbelassung einer Gnadengabe. Poročevalec Kalan: Kakor vsako leto že več časa, tako je tudi letos poslala na deželni zbor Ana Hofbauer, vdova deželnega tajnika, prošnjo, naj bi se jej poleg redne pokojnine, katero uživa za umrlim soprogom, dovolila še izredna podpora 50 gld. Tiste vzroke, kakor prejšnja leta, navaja tudi letošnje leto, le to še pristavlja, da postaje vedno bolj stara in da zato tudi vedno manj zasluži, da je prošnja torej tembolj opravičena. Finančni odsek je uvaževal te razloge in predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji Ane Hofbauer se ugodi ter se ji izjemoma za 1. 1899. dovoli izredne podpore 50 gld.' 255 XI. seja fine 21. aprila 1899. — Dpžejni gliiTifi-: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: e) odbora ribarskega okraja za Kranjsko v Ljubljani za brezplačno rabo ribjega vališča na Studencu in za podporo. e) des Fischerei-Revierausschusses für Krain in Laibach um unentgeltliche Benützung der Fischzuchtanstalt in Studenz mtb um Subvention. Poročevalec dr. Papež : Ribarski okraj je dosedaj dobival 50 gld. na leto prispevka za njegovo dosedanje delovanje. Obstoji pa že delovanje na Studencu več let in v tem času se je tudi gradivo tam tako pomnožilo in naloge so rastle za dotično delovanje, pomnožile so se tudi dorastle plemenite ribe v tamošnjem ribniku, da je tudi čedalje več treba storiti temu odboru. Njegova naloga je sedaj tudi skrbeti, da se Krka zopet uporabi za račjo rejo in sicer zato, ker so poročila došla od izvedencev, da je račja kuga popolnoma prenehala v Krki. Vrh tega ima ribarski odbor namen, pa tudi dotično potrebo, da se pomnoži vališče in ribje vzgojevališče na Studencu. Zato ker imajo, oziroma so lansko leto tam imeli, v zalegi že 200.000 iker plemenitih rib, zlasti ameriških rib, ameriških postrvi. Za zboljšanje in upravljanje in pomnožitev dotičnih naprav bo treba prispevkov in želeti bi bilo tudi, da bi se ri barske mu odboru zagotovilo, da se mu prepusti za 10 let uporabbljanje dotičnih naprav od strani dežele Kranjske, kajti dežela Kranjska ostane lastnik dotičnih zemljišč in naprav. V finančnem odseku se tej želji, da bi se brezpogojno dovolila 10 letna doba zakupa, ni moglo ustreči, pač pa se je dovolilo prispevkov in sicer za nove naprave, za zboljšanje tistih naprav in potem se je dovolilo vrh tega letni prispevek v dosedanji visočini, ob enem, ker je ribarski okraj tudi prosil, da se odpusti sedanji zastanek na zakupnini za dve leti, se je tudi temu ustreglo in iz previdnosti in v zavarovanje lastninske pravice dežele Kranjske glede teh naprav se je določilo, da se mora zahtevati od ribarskega okraja 1 gld. na leto. Torej je z ozirom na to, da finančne razmere ribarskega okraja niso preslabe, ker predloženi proračun za leto 1899. kaže dohodkov 2661 gld. in troškov 2580 gld., finančni odsek sklenil, da predlagam: XI. Sitzung mit 21. April 1899. „Visoki deželpi zbor skleni: Ribarskemu okrajnemu odboru se dovoli: 1. ) uporabljanje naprav za riborejo na Studenci proti letni plači 1 gld. od 1. januarija. 1900 naprej računši, toda na preklic, kateri pristoji deželnemu odboru v zastopanji dežele, kot lastnika teh naprav, ker pri tem pravnem razmerji imajo veljati 'oni pogoji, kateri so bili veljavni za c. kr, kmetijsko družbo, oziroma za bivši nje samostojni ribarski odsek; 2. ) odpust od plačila dosedaj zaostalih zakup-ninskih zneskov za uporabljanje onih naprav in sicer za leto 1898. in 1899. vsaki po 25 gld., skupaj 50 gld. 3. ) za zboljševanje in razširjanje teh naprav na njih dosedanjem zemljiškem obsegu znesek 100 gld. 4. ) letni prispevek 50 gld. do preklica.“ Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati-. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: f) mestnega magistrata v Ljubljani za podporo za zgradbo dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani. f) des Stadtmagistrates in Laibach tun Subvention für den Bau einer achtclassigen Mädchenvolksschule bei St. Jakob in Laibach. Poslanec Tisnikar: Visoki deželni zbor! Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane prosi podpore za zgradbo mestne dekliške osemrazredne šole, katero misli graditi na mestu stare redute pri Sv. Jakobu. Ta šola, ki bo v resnici izgledna, bo stala okroglo 102.000 gld. Načelno se prošnji ne da ugovarjati, a ko se pomisli, da plačuje Ljubljana vseh deželnih naklad približno 1/s in dalje, da vse učiteljstvo stane okolu 1/u tega, kar stane učiteljstvo v celi deželi. Visoki deželni zbor je dosedaj dajal podpore iz dovoljenega kredita 6000 gld. po 10°/o stavbnih troškov. Finančni odsek misli, da je tudi v tem slučaju se držati tega merila, vendar ni mogoče pri tako velikih troskih dati take podpore iz kredita 6000 gld., ker bi se s tem ta kredit popolnoma absorbiral. Cast mi je torej v imenu finančnega odseka predlagati: „Visoki deželni zbor skleni : Mestni občini ljubljanski se dovoljuje za zgradbo 8 razredne dekliške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani 36* 254 XI. seja dne 21. aprila 1899. — XL Sitzung itlll 21. April 1899. nemu odseku v pretresanje in poročanje v prihodnji seji. Deželni glavar: Predlog je, da se nujni predlog gospoda poslanca Božiča izroči finančnemu odseku. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Preidimo na dnevni red. Na vrsto pride točka: c) županstva v Planini pri Rakeku za podporo za zgradbo vodovoda; c) des Gemeindeamtes tu Planina bei Rakek um Subvention fitr die Errichtung der Wasserleitung. Poročevalec Modic: Visoki zbor! Županstvo v Planini v Logaškem okraju vložilo je prošnjo dne 19. marca t. 1. št. 225 za podporo za zgradbo vodovoda. Načrt napravil jim je zasebni inženir gospod Wagenführer, kateri je poznan kot podjetnik vodovodnih zgradeb. Planinčanje rabijo vodo iz vodnjakov, katera pa je nezdrava, kar so dokazala zdravniška spričevala in kemične preizkušnje. V enih vodnjakih se hrani strešnica, v druge pa priteka živa voda ali studenčnica in tudi ta je nezdrava, ker priteka iz močvirnih tal. Za čas nalivov priteka v vodnjake veliko nezdravih snovi, zlasti iz gnojišč. V suši pa še vodnjaki presahnejo, treba jim je vodo voziti iz potoka Unca, akoravno voda iz tega potoka ni rabljiva, ker seboj prinaša veliko nesnažnih stvari, in sicer toliko nesnažnih, da se jim v resnici gnjusi piti jo. Vsled nezdrave vode pojavljajo se pogosto bolezni, kakor griže, spridenost krvi, vročnica in še razne druge želodečne bolezni. Se celo o vodi iz vodnjakov, iz katerih so jo imeli za najboljšo in najbolj zdravo, so se zdravniki izjavili, da je nezdrava in da je pretočeno jesen bilo vzrok vročinske bolezni. Planina šteje 1200 ljudi in 515 glav živine in rabi toraj silno veliko vode. Radi bi si pomagali z dobro in zdravo pitno vodo z napravo vodovoda, po katerem naj bi jim pritekala iz studenca zvanim „Posevkov mlin“. Potrebščina k tej napravi bila bi 25.005 gld. za trg Planina in za podaljšan vodovod iz trga v graščino Haasberg pa 5385 gld., skupaj toraj 30.390 gld. ali pa kakor je razvidno v enem prevdarku potrebščine, katerega so bili kesneje tukaj sem poslali, ki znaša 30.870 gld. V prošnji tudi navajajo še veliko druzih okoliščin, s katerimi utemeljujejo, da so v resnici zdrave vode potrebni, povdarjajo svoj žalosten položaj glede zaslužkov, da, še celo šo sklenili, v občinskem odboru prispevati 25 °/o potrebščinam, kajti pričeli bi radi takoj delo. V finančnem odseku sem o vsej zadevi obširno poročal, razjasnoval natanko o vsem kav prosilci v prošnji povedo in kar je tudi meni znano o tem, nasvetoval sem bil, da bi se prošnji v glavnih točkah ugodilo, da bi se naprava vodovoda ne zavlekla, ali ostal sem v manjšini. Gospodje v finančnem odseku so namreč mnenja, da je treba operat še zvedensko po deželnem stavbenskem uradu pregledati, se prepričati o množini vode in tudi dognati, koliko bode država dala, in konečno nasvetuje odsek: „Visoki deželni zbor skleni : Prošnja občine Planina izroča se deželnemu odboru, da natančno pregleda operat in o njem poroča deželnemu zboru.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: d) o prošnji Marijane Jereb, vdove šolskega sluge, za zvišanje pokojnine; d) der Mariane Jereb, Schuldienerswitwe, um Pensionserhöhung. Poročevalec Hribar: Vdova Marijana Jerebova, za katere pokojnino skrbita skupno mestna občina Ljubljanska in deželni odbor Kranjski, je vložila prošnjo, da bi se njena pokojnina, ki je dosedaj znašala 116 gld. 66., kr. primerno zvišala. Svojo prošnjo je vložila pri mestnem magistratu in se je sklicevala na to, da je mestna občina vdovam po svojih slugah uravnala pokojnine. Zato pravi, da je opravičeno, da se tudi njej nakaže jednaka pokojnina; kakor jo dobivajo druge vdove po mestnih slugah Občinski svet Ljubljanski je pritrdil njeni prošnji in je sklenil, nanj pripadajočo tangento pokojnine 58 gld. 33 kr. povišati na 75 gld. tako, da bi Marijana Jerebova vsled tega dobivala 150 gld., kolikor znaša najmanjša pokojnina, za vdove po mostnih slugah. Potrebno je pa tudi, da še visoki deželni zbor jednako sklene in zato se je obrnil mestni magistrat do deželnega odbora, od koder je prošnja prišla potom deželnega zbora finančnemu odseku. Finančni odsek je izprevidel, da je prošnja te vdove opravičena in predlaga nastopno: „Visoki deželni zbor skleni: Marijani Jerebovej, vdovi po realčnem slugi in laborantu, poviša se na deželni zaklad spadajoča tangenta njene pokojnine od 58 gld. 33 kr. na 75 gld. na leto.“ 253 XI. seja dne 21. aprila 1899. — zbornice z dne 23. marcija 1899 za leto 1899. v obče vinogradarstvu kaj koristil, mora se čim prej izvršiti v vseh podrobnostih, kajti za cepljenje trt so sedaj uprav zadnje ure v letošnji pomladi. V veliko večji meri velja pa to glede mojega predloga, ki mora nastopiti še ra zmerno dolgo pot do tja, da bode pravoveljaven sklep. Ako bi se pa o njem rednim potem obravnavalo, prišel bi morebiti šele v 14. dneh v zbornici na razpravo, v času tedaj, ko bode za cepljenje ugodni čas že davno minul, in bi bil za stvar samo čisto brez vsakega pomena. Druga okolnost, ki opravičuje njegovo nujnost, je pa ta, da je slavni deželni odbor že predložil visokej vladi deželnozborski sklep z dne 23. marcija 1899 s prošnjo, da bi tudi država v jednaki meri podpirala trtnice, kakor dežela, in je vsled tega vsekako umestno in nujno potrebno, da se tudi moj predlog, ako mu bode visoka zbornica pritrdila, temu visokemu oblastvu čim prej predloži, da bode moglo hkratu glede tega vprašanja v celoti svoje mnenje izreči. Z ozirom na ta dva momenta prosim visoko zbornico, da mojemu predlogu nujnost prizna ter mi da priliko, da morem takoj svoj predlog v meritornem oziru utemeljiti. Deželni glavar: Gospodje, ki pritrjujejo nujnosti predloga gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Nujnost je sprejeta in torej ima gospod poslanec Božič besedo, da meritorno utemelji svoj predlog. Poslanec Božič: Visoka zbornica ! S sklepom z dne 23. marca t. 1. sklenilo se je nakloniti 4 podružnicam kmetijske družbe znatne podpore za vzdrževanje trtnic, v kterih bi se vzgajale plemenitejše vrste cepljenk. Po intenciji tega sklepa naj bi bile 3 take trtnice na Dolenjskem, 1 pa na Notranjskem. Glede trtnice na Notranjskem bi bil gotovo vsakdo pričakoval, da pride v Vipavsko dolino, kajti le Vipavska dolina je širšemu svetu znana kot vinorodni kraj. Vsled nerodnosti nekega organa pri deželnem odboru, in tu rečem naravnost, da nočem streljati na gospoda referenta v deželnem odboru, ampak kolikor so meni razmere znane — po krivdi potovalnega učitelja je prišla stvar drugače, namreč, da naj se trtni ca za Vipavski okraj premesti v Vreme, ki imajo za uspešno vinogradarstvo najmanj ugodno podnebje in so temu tudi klimatične razmere odločno protivne; toda stvar je danes taka, da treba ž njo računati, tembolj, ker je že nekaj izdatkov prouzročila. Vremska dolina prideljuje nekoliko vina, toda to vino je kvalitativno slabo in nizke vrednosti. Vkljub temu pa vefldar ne gre Vreme popolnoma prezirati, ker je končno tudi vinorodni kraj in je gledati na to, da se narodno gospodarstvo, kjer zaradi krajnih in klimatičnih razmer ni še tako razvito, kakor po ugodnejših krajih, XI. Sitzung mu 21. April 1899. sčasoma povzdigne. Kakor rečeno, nočem raziskava ti, zakaj je prišlo do tega, da se ustanovi v Vremah trtnica, ki je pred vsem namenjena vipavskim vino-gradarjem. Mislim sicer, da s tem ni storjen prevelik greh, vendar pa bi bilo umestno, da bi se bila dala prednost Vipavski dolini, ker že klimatične razmere zahtevajo, da se trtnica tu ustanovi in vzdržuje. Že zdrav razum namreč veleva, da ne kaže več eksperimentirati s trtni ca mi v krajih, ki so v klimatičnem oziru trtoreji manj ugodni in zato mislim, da bi se Vipavska dolina ne smela prezreti. Poleg tega bi hotel navesti še drugo okolnost, ki govori za to, da bi se morali odločiti za Vipavsko dolino. V Vipavski dolini imamo na razpolago naj-raznovrstnejših cepičev za suho, zlasti pa za zeleno cepljenje, veliko v cepljenju izurjenih delavcev in istotalco stoji v obilnem številu na razpolago v različnem cepljenju in novem vinogradarstvu v obče izurjenih ljudij, ki so sposobni za vodstvo trtnice. Vsega tega ni v Vremah. Tam je treba pričeti šele s prvimi začetki, in zato se ni smela dati prednost Vremam, kajti da bi še-le eksperimentovali, ko potrebujemo že nekaj gotovega, to vendar ne gre. Nadalje bi hotel naglašati še to, da se nahajajo v občini Št. Vid danes 4 cepilni stroji in trtnica, ki bi se ustanovila v Vipavi, bi imela te stroje na razpolago. Pri vsem tem pa se nikakor nočem postavljati na stališče, kakor da bi ne smela biti trtnica tudi v Vremah, ker bi s tem prišel sam s seboj v protislovje. Lansko leto sem namreč stavil obširni predlog, da naj se vsem podružnicam kmetijske družbe, ki se pečajo s Morejo, dajejo primerne podpore, in ker spadata tudi Vremska in Košanska podružnica v to vrsto, zaslužita tudi ti dve tako podporo. Tembolj pa se mi vidi potrebno, da se tudi za Vreme osnuje posebna trtnica, ker je Vremska dolina poleg Litijskega okraja zdaj edini po trtni uši še neokuženi okraj na Kranjskem. Vsled obstoječih zakonov se iz okuženih okrajev ne smejo uva-ževati niti divje trte, niti cepiči. Ž ozirom na to in ker imata Litijski okraj in Vremska dolina približno jednake klimatične razmere pa tudi približno jed-nako kvaliteto vinskega pridelka, bi bilo gotovo opravičeno in umestno, da bi se za Litijski okraj in za Vremsko dolino osnovala oziroma vzdrževala posebna trtnica s sedežem v Vremah. Po mojem mnenju je tem manj mogoče nasprotovati mojemu predlogu, ker nočem ž njim nikakor še dalje segati, nego se to godi s sklepom visoke zbornice z dne 23. marca t. I. Jaz tu ne želim nikakeršnega povišanja kredita za podpore, ker sem prepričan, da se bo izhajalo z onim kreditom, ki je že dovoljen in kterega letos itak ne bo mogoče do cela porabiti, ker je čas že pozen. Posebno bi pa hotel še to naglašati, da se bo v Vremah gotovo nekoliko manjša trtnica osnovala, kakor so druge, ker je tudi potreba trt za Litijski okraj in za Vremsko dolino nekoliko manjša, kakor za druge vinorodne kraje na Dolenjskem ali v Vipavi. Ker torej moj predlog nikakor ne tangira finan-cijelnega vprašanja, prosim visoko zbornico, da pritrdi temu predlogu, ko bo prišel v razpravo; v formalnem oziru pa predlagam, da se odkaže flnanč- 252 XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. Sitzung ant 21. April 1899. Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec Jelovšek ima besedo? Poslanec Jelovšek: Jaz bi dalje govoril in obširno moje opazke utemeljeval, ali ker sem tako prepričan, da tistih 25 o/o podpore, za katere je občina prosila, ne bom dosegel, zato bom le v kratkem napravil neke opazke na poročilo gospoda poročevalca. Gospod poročevalec je omenil, da je Ljubljanica jako dobra, da je sicer gorka, ampak v obče pa dobra. To pač ni istina. Ravno Ljubljanica je tako slaba, da je po vsakem deževju taka, kakor da bi bila iz čokolade ali kave, rumena, polna prsti in taka ostane po 14 dni, tako da jo je nemogoče rabiti kot pitno vodo. Ge pa postane vreme suho in vzemimo, da imamo sušo, se pa iztekajo v to vodo vsi kanali in razna stranišča, ki se stekajo v njo, okužijo vodo popolnoma, tako da se lahko reče, da Ljubljanica nikdar ni za piti. Kar se tiče pa vodnjakov, ima Vrhnika tako čudno geologično lego, da je komaj pol metra humusa, potem pa sam pesek in v to peščeno plast se. izlivajo stranišča in kanalizacija. Nehote more po tej spodnji plasti od peska voda prihajati v razne vodnjake in zato so ti, kakor analiza kaže, večinoma skoraj vsi okuženi. Nekateri studenci imajo pa zopet ravno tako neugodno lego, kakor Ljubljanica, tako da so pri suši slabi in nerabljivi, ker se tisti studenci večinoma nahajajo v začetku Vrhnike ali pa nad Vrhniko in imajo ljudje že od nekdaj pravice, ki se ne dajo tako zlahka odpraviti, da perejo perilo v tisti vodi in sicer ne samo od zdravih, ampak žalibog tudi od bolnih ljudi. Taka voda torej gotovo ni rabljiva. V drugem pa se zahvaljujem finančnemu odseku, da je predlagal in visoki zbornici, da bo glasovala za 20 °/o podporo, obžalujem pa le, da se ni uslišala prošnja za 25°/o podpore in s tem končam. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Hribar: Na besede gospoda predgovornika imam le omeniti, da glede Ljubljanice nisem nič drugega povedal, kakor to, kar je v elaboratu kemične analize povedano. Iz tega elaborata namreč posnemam, da ima Ljubljanica popolnoma dobro in zdravo pitno vodo in to tudi pod Vrhniko, kjer so se že vsi kanali vanjo stekli, ker voda nesnago tako hitro ab-sorbuje, da jo je mogoče brez nevarnosti piti. Sicer pa rad priznavam, da ob deževnatem vremenu voda, če je tudi zdrava, ni lepa in prijetna za piti in zato je gotovo nobeden ne bo z okusom pil. Drugega nimam nič dostaviti, ker ni bil stavljen noben drug predlog. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Izročen mi je bil nujni predlog gospoda poslanca Božiča in tovarišev. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga izvoli pre- čitati. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) „Poslanca Ivana Božiča in tovarišev nujni predlog: Visoki deželni zbor skleni: Odstavek I. točka 2. deželnozborskega sklepa v V. seji z dne 23. marca 1899 zadevajoč pospeševanje vinogradništva na Kranjskem spremeni se tako-le: V okrajih Krško, Črnomelj in Novomesto naj se tekom petih let subvencionira po jedno, v okraji Postojna pa po dve podružnici c. kr. kmetijske družbe, in sicer v poslednjem okraji jedno v neokuženi Vremski dolini za potrebe Vremske doline in neokuženega Litijskega okraja, drugo pa v Vipavski dolini v to svrho, da se vzgajajo na ameriških podlagah cepljene trte in sicer s pogojem, da si deželni odbor pridrži pravico, dotične nasade in račune o njih nadzorovati ter na predlog podružnice določati vrsto ameriških podlag in cepičev. Polovica dohodkov iz skupila za cepljene trte pripada tekom dobe, ko se daje podpora, deželi, polovica pa subvencijonirani podružnici, ki je zavezana vzdrževati po preteku omenjene dobe trtne nasade na svoje stroške še nadalnjih pet let; seveda more takrat ceno trt sama določiti ter skupilo sama porabiti. Ivan Božič. Iv. Šubic. Murnik. Klein. Perdan. Iv. Hribar. Višnikar. Lenarčič. Dr. Iv. Tavčar. Schweiger. Pakiž. F. Modic. Žitnik. F. Košak. Povše. Dr. Papež. F. Ažman. V. Pfeifer. A. Kalan. Kajdiž. Gab. Jelovšek. Zelen.“ Deželni glavar: Ker je predlog dovelj podprt, ima gospod predlagatelj besedo, da utemelji nujnost. Poslanec Božič; Visoki zbor! Za nujnost po meni stavljenega predloga govorita z vso odločnostjo dva momenta. Prvi moment je pozni čas, v katerem je moj predlog stavljen. Ako se hoče, da bode sklep visoke 251 XI. seja dne 21. aprila 1899. — Poročevalec Hribar: Visoki deželni zbor! Profesor Orožen je na višji dekliški šoli čilal predavanja o naši ustavi. Ta predavanja je sproti sestavljal in potem rokopis izročil slovenskemu učiteljskemu društvu z namenom, da ga izda. Ker je tvarina tega rokopisa jako zanimiva in ker take knjige pri nas Slovencih še ni bilo in se bo knjiga lahko rabila v raznih učnih zavodih za predavanja, je slovensko učiteljsko društvo sklenilo izdali jo. Dodalo je pa knjigi kromo-litografične grbe vseh avstrijskih dežel in vseh redov avstrijskih. Ti s ek je društvo precej stal, vendar je upanje, da se bodo troski polagoma pokrili z razprodanimi knjigami. Nima pa društvo nobene svote na razpolaganje, da bi kako nagrado izplačalo pisatelju, ki se je z obsežno knjigo zelo trudil in zato se je obrnilo do visokega deželnega zbora s prošnjo, naj bi za izdanje te knjige. in za nagrado profesorju Orožnu blagovolil podeliti primeren prispevek. Finančni odsek, uvažujoč razloge, katere sem navedel, je sklenil predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: „Slovenskemu učiteljskemu društvu“ v Ljubljani dovoli se za izdajo knjige ^Üstavoznanstvo“ in za pisateljsko nagrado iz kredita za iždavanje učnih knjig prispevek 100 gld.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, piosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: b) županstva na Vrliniki za podporo za zgradbo vodovoda; b) des Gemeindeamtes in Oberlaibach um Snb-venvention für die Errichtung der Wasserleitung. Poročevalec Hribar: Visoka zbornica! Z zadevo, o kateri bom sedaj poročal, pečal se je deželni zbor kranjski že v seji dne 13. maja 1893. Že takrat je bil deželnemu zboru predložen natančen načrt in proračun troskov za vodovod, kateri je nameravala napraviti občina Vrhniška, vendar se je takrat oziraje se na to, da se Vrhniške razmere niso mogle primerjati z Ribniškimi razmerami, kjer se je za zgradbo vodovoda dovolilo bilo 20°/o podpore, sklenilo, da se za napravo vodovoda Vrhniškega dovoli samo 3000 gld. podpore k troskom, ki so bili proračunjeni na 22.000 gld. Sedaj je pa občina Vrhniška ponovila XI. Sitzung um 21. April 1899. svojo prošnjo in sicer jo je ponovila s čisto drugimi argumenti, kakor takrat, ko je šlo prvič za dovolitev podpore. Na Vrhniki moremo vodnjake in pa vrelce deliti v tri kategorije. Nekateri vodnjaki — štirje so — imajo tako pitno vodo, da so po kemični preiskavi za zdravje absolutno nevarni in škodljivi tudi v navadnih časih. Nekaj vodnjakov zopet je takih, ki dajejo vodo, katera se ob navadnih časih more piti in je zdravju nevarna le ob časih, če nastopijo kake epidemije. Potem so pa vrelci, ki dajejo popolnoma zdravo in dobro pitno vodo in med te spada tudi Ljubljanica, vendar pa ima Ljubljanica, ko pride do Vrhnike, že tako temperaturo in je tako mehka, da za pitno vodo ljudem ne ugaja in zato se je ne poslužujejo in umevno je, da si torej hočejo napraviti poseben vodovod. Razmere so se pa od leta 1893. sem precej izpremenile. Vrhnika dobi namreč letos začetkom junija meseca železnično progo, ki jo bo zvezala z Ljubljano in od todi po drugih železničnih progah z drugim svetom. Kdor pozna Vrhniko, nje krasno okolico, dražestno lego in snažnost, katero je, kamor človek preide, povsod videti na Vrhniki in v okolici po vaseh, bo rad priznal, da Vrhničani ne goje praznih nad, da se bodo morebiti navadili tujci prihajati na letovišče na Vrhniko, kadar bo Vrhnika imela ugodnejšo in prijetnejšo zvezo. To je glavni uzrok, da hočejo Vrhničani napraviti vodovod, kajti ako bi tujci našli tam slabo, zdravju nevarno vodo, bi se gotovo vest o tem hitro razširila in nade Vrhničanov bi se izjalovile. Glede ha te razmere in ker je želeti, da bi se tujski promet v naši deželi povzdignil, ker želimo tega zlasti lepi Vrhniki, je prišel finančni odsek do prepričanja, da ta razlog pač more uplivati ha priporočitev večjega prispevka za Vrhniški vodovod, večjega zato, da se bo moglo od Vrhniškega prebivalstva in občinskega predstojništva v onem zmislu delovati, kakor sem bil omenil. Predlagam torej v imenu finančnega odseka sledeče : „Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Občini Vrhniškej dovoli se za napravo vodovoda od vrelca pri Stajah prispevek 20°/o od pro-računjene svote 22.000 gld.j odnosno ko bi se ceneje izvršili zamogel, 20°/o od dotične skupne svote troškov. 2. ) Ta prispevek izplača se iz deželnega zaklada ; če se ustanovi deželni melijoračni zaklad, pa iz tega. 3. ) V slučaju, da se prispevek izplača iz deželnega zaklada, nakazal se bode k izplačilu takrat, kadar glede na vsakoletni znesek, ki je za vodovode in vodnjake na razpolaganje — upoštevajoč že prej dovoljene prispevke za take naprave — pride na vrsto; v slučaji, da se izplača iz deželnega melijoračnega zaklada pa, kadar se leta ustanovi. 4. V nobenem ad 3.) navedenih slučajev ne sme se izplačilo prve polovice prispevka izvršiti pred položitvijo vseh cevij; druge polovice pa pred oddajo vodovoda javnej uporabi.“ XI. seja dne 21. aprila 1899. — XL Sitzung am 21. April 1899. 250 merodajna bila, ko sem sestavljal zakonski načrt; vendar pa sem v naglici prezrl nekatere bistvene reči in na te hočem sedaj posebej opozoriti visoko zbornico. Po zakonskem načrtu v ztnislu določila §. 2. bi uprava melijoračnega zaklada, ko bi se ustanovil deželni kreditni zavod, prešla v upravo tega deželnega kreditnega zavoda. Zakaj sem, gospoda moja, sprejel to določbo v zakonski načrt? Zato, ker dobro vem iz vseh dosedanjih obravnav deželnega zbora, katerim sem dosedaj imel čast prisostvovati, da se prebivalstvo naše dežele prav rado zanaša na to, da se mu bodo brezobrestna posojila, katere je bilo prejelo, odpisala. Ge se je dovolilo kako brezobrestno posojilo, čaka dotična korporacija, ki je dobila to brezobrestno posojilo, toliko časa, da pride čas za vračanje posojila; kadar pa ta čas pride, obrne se do deželnega zbora za podaljšanje obroka. Čez leto dni pa pride z drugo prošnjo, da se ji brezobrestno posojilo odpiše. Temu se mora jedenkrnt konec narediti. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Sehr richtig!") Veliko lažje se bo pa to doseglo, uko se bodo posojila, ki se dovolijo iz melijoračnega zaklada, morala temu zakladu vračati. Ako bo deželni odbor sam upravljal melijoračni zaklad, bo težje ustavljati sc prošnjam za odpis posojil, kakor pa če preide zaklad v upravo posebnega zavoda, kajti ta zavod bo moral imeti posojila v evidenci in bo moral tudi nasproti deželi, kateri bo odgovoren za vse svoje poslovanje in za upravo vseh fondov, katere bo imel oskrbovati, za ta posojila odgovornost dajati. Praktičnega pomena je torej vsekakor, ako se sprejme ta določba v §. 2. zato, ker imam še vedno upanje, da bo mogoče pri nas ustanoviti posebni deželni kreditni zavod, za kateri se potegujem, odkar sem član te visoke zbornice. V §. 3. nadalje je med drugimi določbami tudi ta, da spadajo v Kranjski deželni zaklad za melijoracije in javna dela brezobrestna in obrestna posojila za regeneracije vinogradov. Ta posojila bodo se od leta 1905. naprej vračati začela in bi imela naravno zopet prihajati v korist deželnemu zakladu. Ako pa visoka zbornica z ustanovitvijo melijoračnega fonda uredi deželni zaklad tako, da bo s temi dohodki, katere ima v sedanjem stanju, mogel pokrivati vse svoje izdatke, tedaj mu ne bo treba toliko računati na vračila brezobrestnih posojil za vinograde in se lahko la vračila za kaj drugega porabijo. Tudi v finančnem odseku je referent o pospeševanju vinarstva, gospod tovariš vitez Langer, opozoril, da se bodo lahko vračila teh posojil porabila za kake druge občekoristne namene in jaz sem že k oj takrat mislil, da bi bilo najpametneje, ako se vtelovijo melijoračnemu fondu, kateri se ima ustanoviti. Kakor veste, sem temu prispevku, ki pride iz brezobrestnih posojil, določil posebni namen, da se pri melijoracijskem fondu ustanovi posebni poroštveni fond in zato je tembolj priporočati, da ta določba ostane v §. 3. in da se tista brezobrestna posojila, na katerih dohodek se pri deželnem zakladu res ne bo treba preveč ozirati, utelo-vijo melijoračnemu zakladu. Končno je pri §. 3. določba, da spadajo vanj vsi zneski, katere deželni zbor odkaže posebej temu zakladu. Tukaj mi je bil na mislih nek znesek, ki je naložen v kranjski hranilnici in znaša nekaj čez 18.000 gld. Ta znesek je bil naložen vsled sklepa deželnega zbora po predlogu gospoda poslanca ekscelenca barona Schwegla zato, ker se je jedenkrat bilo sklenilo, da se vsi prebitki pri samostojni nakladi na opojne tekočine nalože toliko časa, dokler so ne pokaže, ali se ne bodo potrebovali pri ustanovitvi kakega posebnega fonda ali zavoda. Od teh prebitkov je torej čez 18.000 gld. naloženih in se bo bržkone letos zopet večja svota naložila. Ta fond nima nobenega pravega pomena, ako je samo naložen. Obresti bodo sicer naraščale; toda pravemu namenu bo služil šele tedaj, če se vtelovi melijoračnemu zakladu. Vse druge določbe tega zakonskega načrta so deloma pojasnjene v pismenem poročilu, deloma pa so že same ob sebi tako jasne, da ni treba obširneje o njih govoriti. Tudi o važnosti zaklada, ka-, koršni predlagam, da se ustanovi, bi bilo odveč besede izgubljati, ker se je že od mnogih strani v tej visoki zbornici letos in v prejšnjih letih naglašalo, da bode pri tendenci, ki vlada v visoki zbornici za pospeševanje vseh koristnih naprav, neobhodno jedenkrat treba za pokritje na drug način preskrbeti, kakor s tekočimi dohodki deželnega zaklada. Po tem kratkem utemeljevanju si usojam v formalnem oziru priporočati, da se moj in mojih gospodov tovarišev predlog izroči finančnemu odseku. Deželni glavar : Gospodje poslanci, ki pritrjujejo formalnemu predlogu, da so samostalni predlog gospoda poslanca Hribarja izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: n) slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za pisateljsko nagrado in podporo za izdajo knjige: „Ustavo-znanstvo“ ; 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Lehrervereines in Laibach um Bewilligung des Schriftstellerho-norars und einer Subvention für die Herausgabe des Buches: „Ustavoznan* stvo“. 949 XI. seja line 21. aprila 1899. — Wenn die Herren die Hilfsausweise betrachten, so ist der interessanteste Theil der Annuitätenconto, ans dem die Herren ersehen, dass die Schlachthalle 10.000 fl. trägt. Sie würden sich aber täuschen, wenn Sie annehmen, dass der Reingewinn der Militärkaserne 3000 oder die Wasserleitung 8000 fl. trägt. Es „sind das nicht die Reineinnahmen selbst, sondern die Überschüsse über die gesetzlich bestimmten Zinsen, welche die Militärkaserne und die Wasserleitung abzuwerfen haben. Die Zinsen von 4'75°/o und 4-8°/o finden die Herren in den Interessen aus dem Jahre 1897 per 57.000 fl. für beide Investitionen. 3800 fl. und 3300 fl. sind Überschüsse über die Zinsen, somit beträgt das Passivum 79.240 fl. Davon werden die 65.000 fl. bezahlt, welche die Amortisationsquote bilden, und der Rest von 14.000 fl. ist der thatsächliche Reingewinn. Diese 79.000 fl. sind insoferne von Interesse, als sie zeigen, wie hoch die anderthalb Millionen sich verzinsen. Diese anderthalb Millionen sind mit 41/s0/o zu verzinsen, und wenn dies nicht erreicht wird, so hat die Stadtgcmeinde Laibach die Verzinsung zu ergänzen; nach dem Rechnungsabschlüsse pro 1897 verzinst sich „aber dieses städtische Anlehen mit 5-38°/o, das ist eine Überverzinsung von 0-88fl/o, gewiß ein Zeichen, dass die Investitionen ans gesunder Grundlage beruhen. Der Rechnungsabschluss des Amortisationsfondes zeigt mit Ende des Jahres 1897 ein Bilanzconto von 181.401 fl., und vergleicht man diese im Rechnungsabschlüsse vorkommende Summe mit der im Amorttsa-tionsplane festgesetzten Summe, so wird man vollkommene Übereinstimmung finden. Diese ls 1.000 fl. sind angelegt theils in Spar-kassabücheln der städtischen Sparkassa, theils in Goldrenteobligationen. Sie wurden aber im Jahre 1897 in andere Papiere umgewandelt, welche im Voranschläge zum Ansdrucke kommen. Diese anderen Papiere übersteigen jedoch ihren Kurswert!) gemäß die in den Activen des Amortisationsfondes angegebenen 181.000 fl. Wenn ich zum Voranschläge des städtischen Lotterieanlehens übergehe, so finden wir in demselben ein Erfordernis von 66.414 fl., gegenüber einer Bedeckung von 71.803 fl. Der Voranschlag müsste somit schließen mit einem Überschüsse von 5338 fl. Nun mache ich darauf aufmerksam, _ dass die Summe der Erfordernisse per 66.414 fl. eine unrichtige ist, indem das Erfordernis um 896 fl. 84 kr. zu gering berechnet worden ist. Infolgedessen ist auch der Überschuss um diesen Betrag verkleinert. Ich werde dies sofort aus dem Voranschlags des Amortisationsfondes des Anlehens nachweisen. Ich habe bereits erwähnt, dass die Stadt Laibach für eine 41/2°/o Verzinsung zu sorgen hat. Dies macht 10.122 fl. 82 kr. Thatsächlich zeigt aber die Bedeckung nur eine Verzinsung von 9427 fl. 98 kr., demnach erscheint ein Abgang von Zinsen per 896 fl. 84 kr. in der Bedeckung des Voranschlages des Amortisationsfondes angegeben. Wo ist aber dieser Betrag zu decken? Im Erfordernisse des Lotterieanlehens selbst, und infolgedessen ist das Erfordernis des Anlehens, nicht wie es hier angegeben erscheint, mit 66.414 fl. festzusetzen, sondern mit 66.414 fl. + 896 fl. 84 kr. Es ist somit der Überschuss nicht, wie die Vorlage sagt,„ mit 5388 fl. 95 kr. einzusetzen, sondern der wirkliche über-schuss beträgt 4492 fl. 11 kr. XI. ZiInnig mit 21. April 1899. Nachdem ich den Herren die Lage der einzelnen Konten dargelegt habe, stelle ich im Namen des Finanzausschusses folgende Anträge: „Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Die Hauptbilanz des Laibacher städtischen Lotterie-Anlehens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jahr 1897 wird zur Kenntnis genommen. 2. ) Den Voranschlag des Laibacher städtischen Lotterieanlehens für das Jahr 1899 mit einer Bedeckung von......................... 71.803 fl. 39 kr. einem Erfordernisse von ... . 67.311 „ 28 „ und einem Überschüsse von . . . 4.492 „ li „ wie auch der Voranschlag des Amortisationsfondes des städtischen Lotterieanlehens für das Jahr 1899 mit einer Bedeckung von 296.092 fl. 60 kr. und einem ebensolchen Erfordernisse werden genehmiget." Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati." Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride: 7. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela (k prilogi 48.). 7. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar, betreffend die Bildung eines Landes-fondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten (zur Beilage 48). Gospod poslanec Hribar ima besedo, da utemelji svoj predlog. Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Po opravilnem redu deželnega zbora je vsakemu poslancu, ki stavi leak sa-mostalni predlog, nalog, da ga v jedni nastopnih sej ustno utemelji. Jaz sem sicer utemeljevanje zakonskega načrta o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela podal že pismeno in mi zaradi tega ne bo treba veliko govoriti; vendar pa si bom dovolil nekoliko priporne®) in sicer zaradi tega, ker se mi glede na zakonski načrt, ki leži na mizah gospodov deželnih poslancev, zde važne vkljub pismenemu utemeljevanju. Utemeljevanje spisal sem zato, ker sem hotel referentu v finančnem odseku dati na roko vse podatke in vsa vodila, ki so mi 248 XI. seja due 21. aprila 1899. — XI. Sihuilg n m 21. April 1899. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o glavni bilanci Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 44.). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Hauptbilanz des Laibacher städtischen Lotterie-Anlehens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jähr 1897 und über die Voranschläge des Anleheus- und Anrortisatioussondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 44). Berichterstatter Witter v. Langer: Hohes Haus! Im Jahre 1880 hat die Stadt-gemeinde Laibach zum Zwecke mehrerer großer Investitionen ein Anlehen aufgenommen in der Höhe von Ists Millionen. Die Investitionen, welche dafür geplant waren, sind das Schlachthaus, die Militärkaserne und die Wasserleitung gewesen, die nun thatsächlich durchgeführt sind. Diese 1st» Millionen waren ausgegeben in 75.000 Losen ä 20 fl. Gemäß dem ganzen Finanz-plane und dem damit im Zusammenhange stehenden Amortisationsplanc war die Atnortisirung in der Weise in Aussicht genommen, dass jährlich eine Quote von 65.000 fl. der Amortisation zufließt, aber außerdem die Stadt die Verpflichtung hat, sämmtliche anwachsenden Amortisationskapitalien mit 4sts°/o zu verzinsen. Diesem AmortisationsPlane entsprechend steigt der Amortisationsfond bis zum Jahre 1920 bis zur Höhe von rund 1.250.000 fl. und fällt daun infolge häufiger werdender Ziehungen bis 1929 auf Null, womit dann auch das Anleheu vollkommen getilgt ist und der Stadt Laibach noch 100.000 fl. übrig bleiben. Nun sind diesem Finanzplane auch Durchführungsverordnungen beigegcbeu, welche hier Jnstruetiouen genannt werden. Im § 9 dieser Instructionen wird bestimmt, dass der Amortisationsfond rechnungs- und cassamäßig gesondert zu führen sei. Mit Beziehung darauf und im Interesse der öffentlichen Übersichtlichkeit des ganzen Gebahrens hat auch der Landtag vor 2 Jahren den Wunsch ausgesprochen, dass diesem separaten rechnungsmäßigen Vorgehen auch in der Vorlage des Landesausschusses entsprochen werden möge, und zwar dadurch, dass der Amortisationsfond einen eigenen Rech- nungsabschluss in der Vorlage finde. In den Jahren 1896 und 1897 ist auch thatsächlich vom Landesausschusse für den Amortisationsfond ein separater Rechnungsabschluss vorgelegt worden. Der Amortisationsfond wird de facto nicht nur rechnungs-, sondern auch cassamäßig separirt geführt und, wenn der Landesausschuss in seiner Vorlage davon spricht, dass noch bezügliche Verhandlungen zwischen der Stadtgemeinde Laibach und dem Landesausschusse zur vollkommenen Austragung der rechnungs- und cassamäßigen Gebahrung bezüglich des Amortisationsfondes schweben, so ist das nur eine formale Austragung, die noch stattzufinden hat. Einerseits kann nämlich die Ansicht herrschen, dass nach der Cameralbuchhaltung ein von jeder anderen Buchung abgesondertes Conto für den Amortisationsfond geführt werde und infolgedessen auch eine ganz gesonderte Cassa-gebahrung, oder es kann auch, wie es beim Magistrate der Stadt Laibach thatsächlich eingeführt ist, die kaufmännische Buchhaltung als maßgebend angesehen werden, wobei wohl ein vollkommen separates Conto für den Amortisationsfond geführt wird, jedoch im Hauptbuchs, nicht aber noch ein Conto außerhalb des Hauptbuches. Nun ist darin gar kein eigentlicher Unterschied. Es kann sich also, wie gesagt, nur um eine formale Austragung handeln, ob eine Cameralbuch-führung bezüglich des Amortisationsfondes gehandhabt werden soll, oder die bestehende kaufmännische Buchhaltung, wie sie im Magistrate durchgeführt ist. Bei dieser formalen Austragung wird es keine Differenzen geben, und ich kann nur betonen, dass de facto thatsächlich der Amortisationsfond bei der Stadtgemeinde rechnnugs-und cassamäßig getrennt geführt wird. Mit Erlaubnis des Herrn Präsidenten gehe ich nun auf die einzelnen Theile dieser Vorlage über. Diese sind die Hauptbilanz des Lotterieanlehens mit seinen beiden Hilfsconten, dann der Rechnungsabschluss und die Bilanz des Amortisationsfondes und schließlich die beiden Voranschläge für den Amortisatiousfond und für das städtische Lotterieanlehen. Was die Hauptbilanz betrifft, so sind die Zifferngruppen, die hier vorhanden sind, folgende. Sie sehen einerseits die Passiva, wobei in erster Linie der Effectivbestaud des Anlehens per 1,471.000 fl. in die Passiva gestellt ist; dann finden wir nicht behobene Gewinnste in der Höhe von 64 000 fl. und schließlich einige Specialreserven eingestellt. Der Passtvbestand beträgt 1,635.000 fl. Dem gegenüber steht der Activstand, der sich vor Allem ausdrückt im Capitalswerte der mittelst des Darlehens geschaffenen Investitionen, das sind das Schlachthaus, die Militärkaserne und die Wasserleitung im Capitalswerte von 1,337.000 fl. Nun sind noch andere kleine Investitionen, das Jnventarconto sowie das Gewinn- und Verlustconto, welche zusammen 169.000 fl ausmachen. Diese beiden Hanptgruppen ergeben 1,506.000 fl. und müsste infolge dessen der Rest zu finden sein in angelegtem oder in barem Gelde. Der Rest beträgt 128.000 fl. Es ist aber hier nicht thatsächlich 128.000 fl. im Baren oder in Capitalsanlagen vorhanden, sondern nur 109.000 fl. Es fehlen daher 19.000 fl., welche Sie unter Post 38 „Schuldnerconto" finden, welcher getilgt wird durch die Überschüsse aus der Gebahrung der Wasserleitung, aus den sogenannten Übergefällen der Wasserleitung. 247 XI seja dne 21. aprila 1899. — Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otVarjam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika X. deželnozbor- ske seje dne 18. aprila 1899. 1. 1. Lesung des Protokolles der X. Land-tagssihnng vom 18. April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik X. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der X. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Deželni glavar: Došle so sledeče peticije: Gospod poslanec Povše izroča prošnjo načelstva društva „Naša Straža“ v Ljubljani za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Božič izroča sledeči prošnji: Županstvo občine Dole prosi podpore za popravo dela stare Vrhniške ceste od Idrijske do Rovtarske meje. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Zastopniki vasi Bogu, občina Vrabče, prosijo podpore za napravo kapnic. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec ICajdiž izroča prošnjo občanov Vodiške občine, da se občinska cesta od Kosez do Povodja uvrsti med okrajne ceste. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Gospod poslanec Pakiž izroča prošnjo občine Turjak, da se ne razdeli v dve samostojni občini: Turjak in Rob. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) XI. Sitzung am 11. April 1899. Gospod poslanec Murnik izroča prošnjo odbora dijaške in ljudske kuhinje za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Košak izroča prošnjo županstva Št. Jernej, da se izposluje pri c. kr. vladi, da bi udje cenilnih komisij obrtne in osebne dohodarine dobivali tudi primerne dnevščine. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Na vrsto pride točka: 3. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora o nameravanem vodovodu za Novomesto in okolico. 3. Beilage 52. Bericht des Landesausschusses über die projektierte Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) 4. Priloga 53. Poročilo deželnega odbora o razdružitvi selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno. 4. Beilage 53. Bericht des Landesausschusses, betressend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reisen. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltnngsansschusse zugewiesen.) Preidimo k daljni točki dnevnega reda: 5. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 7. C: Deželni muzej. 5. Mündlicher Bericht des Rechenschasts-berichtsausschnsses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über § 7 C: Landesmuseum. Berichterstatter Lori: Rotzes Hans! Im § 7 lit. C des Rechenschaftsberichtes für das Jahr 1898 berichtet der Landesausschuss über das Landesmuseum. Der Rechenschaftsberichtsausschuss hat zu diesem Paragraphen nichts zu bemerken und ich stelle sohin den Antrag: „Der hohe Landtag wolle den § 7 G zur Kenntnis nehmen." 246 XI. seja dne 21. aprila 1899. — XI. SjhlMg mil 21. April 1899. c) županstva v Planini pri Rakeku za podporo za zgradbo vodovoda; d) o prošnji Marijane Jereb, vdove šolskega sluge, za zvišanje pokojnine; e) odbora ribarskega okraja za Kranjsko v Ljubljani za brezplačno rabo ribjega vališča na Studencu in za podporo; f) mestnega magistrata v Ljubljani za podporo za zgradbo dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani; g) društva za rakotvorno delo na Dunaju za podporo; Ti) filharmoničnega društva v Ljubljani za podporo; i) Ane Hofbauer, vdove deželnega tajnika, za daljno dovolitev miloščine; Te) muzejskega društva za Kranjsko za podporo za društvene namene. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolnišničnega, blazničnega, porodnišuičnega in najde-nišničnega zaklada za leto 1897. (k prilogi 23.). 10. Ustno poročilo finančnega odseka glede učiteljskega pokojninskega zaklada (k prilogi 42.) ter o prošnjah učiteljskih vdov Marije Kunšič in Marije Lukan za zvišanje pokojnine. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: а) županstva v Tunjicah za podporo za zgradbo nove ceste iz Tunjic v Zalog; б) mestne občine Kranj za zgradbo železnic Loka-Divača in Kranj - Tržič - Celovec. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Viljema Pfeiferja glede razdelitve prebitkov osebnega dohodninskega davka (k prilogi 50.). 13. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem (k prilogi 47.). Seja se začne ob 10. uri 20 minut dopoldne. c) des Gemeindeamtes in Planina bei Rakek um Snb-Uention für die Errichtung der Wasserleitung; d) der Mariane Jereb, Schuldienerswitwe, um Pensions-erhöhung; e) des Fischerei-Revierausschusses für Ärain in Laibach um unentgeltliche Benützung der Fischzuchtanstalt in Studenz und um Subvention; f) des Stadtmagistrates - in Laibach um Subvention für den Bau einer achtclassigen Mädchenvolksschule bei St. Jakob in Laibach; g) des Vereines für Handarbeit in Wien um Subvention; h) der philharmonischen Gesellschaft in Laibach um Subvention ; i) der Anna Hofbauer, Landes-Secretärswitwe, um Weiter-belassung einer Gnadengabe; k) des Musealvereines für Ärain um Subvention für Vereinszwecke. 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse des Äranken-, Irren-, Gebär- und Findelhausfondes für das Jahr 1897 (zur Beilage 23). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Angelegenheit des Lehrerpenstonsfondes (zur Beilage 42) und über die Petitionen der Lehrerswitwen Maria Äunstö und Maria Lukan. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes in Theiniz um Subvention behufs Herstellung einer neuen Straße von Theiniz nach Salog; b) der Stadtgemeinde Ärainburg um Ausbau der Eisenbahnen Lack-Divaäau.Krainburg-Neumarktl-Älagenfurt. 12. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Wilhelm Pfeifer, betreffend die Vertheilung der Überschüsse der Personaleinkommensteuer (zur Beilage 50). 13. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Errichtung einer Landes-Ackerbauschule in Oberkrain (zur Beilage 47). beginn der Sitzung um 10 Mljr 20 Minuten Vormittag. Stenografiern zapisnik jednajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 21. aprila 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: G. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bona v. Jeglič, dr. Danilo Majaron. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika X. deželnozborske seje dne 18. aprila 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora o nameravanem vodovodu za Novomesto in okolico. 4. Priloga 53. Poročilo deželnega odbora o razdružitvi selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno. 5. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 7. C: Deželni muzej. 6 Ustno poročilo finančnega odseka o glavni bilanci Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 44.). 7. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja o ustanovitvi deželnega zaklada za meli-joracije in javna dela (k prilogi 48.). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za pisateljsko nagrado in podporo za izdajo knjige: „Ustavoznanstvo“ ; b) županstva na Vrhniki za podporo za zgradbo vodovoda ; der eilften Sitzung (tes hatiusdien laiuttaps in Laibach cmt 21. ApvU 1899. Anwesende: Borsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und k. k. Landesregierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonav. Jeglič, Dr. Danilo Majaron. — Schriftführer: Landschaftssecretär Joses Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 18. April 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 52. Bericht des Landesausschnsses über die projec-tierte Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. 4. Beilage 53. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgememde Veldes in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reifen. 5. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über §7 0: Landesmuseum. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Hauptbilanz des Laibacher städtischen Lotterie-Anlehens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jahr 1897 und über die Voranschläge des Anlehens- und Amortisationsfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 44). 7. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar, betreffend die Bildung eines Landes-fondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten szur Beilage 48). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Lehrervereines in Laibach um Bewilligung des Schriftstellerhonorars und einer Subvention für die Herausgabe des Buches: „Ustavoznanstvo“; b) des Gemeindeamtes in Oberlaibach um Subvention für die Errichtung der Wasserleitung; 244 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 8 tem je končan dnevni red današnje seje. Sedaj pride še na vrsto volitev odseka devetih članov za presojo komasacijskega zakona. Prosim gospode poslance, da oddajo listke. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim gospoda poslanca Lenarčiča in grofa Barb o, da izvolita prevzeti skrutinij. (Po kratkem odmoru. — Nach einer kurzen Pause.) Gospod poslanec Lenarčič ima besedo, da naznani izid volitve. Poslanec Lenarčič: Za volitev komasacijskega odseka devetih članov je bilo oddanih 32 listov in so soglasno izvoljeni gospodje poslanci: Lenarčič, dr. Tavčar, Višnikar, grof Barb o, pl. Lenkh, baron Liechtenberg, Jelovšek, Kajdiž in Povše. Deželni glavar: Prosim, da bi se ta odsek takoj konstituiral. (Po odmoru. — Nach einer Pause.) Odsek se je konštituiral in je izvoljen načelnikom gospod poslanec Povše in načelnikovim namestnikom gospod poslanec baron Liechtenberg. Prihodnja seja bo v petek dne 21. t. m. ob 10. uri dopoludne in sicer z nastopnim dnevnim redom. (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Finančni odsek zboruje v četrtek 20. t. m. ob polu 4. uri popoludne; upravni odsek ima sejo danes popoludne ob polu 4. uri in odsek za letno poročilo ob 4. uri popoludne, in sicer tukaj na strelišču. Sklepam sejo. Konec seje ob I. uri 50 minut popoludne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 50 Minuten Nachmittag. Založil kranjski deželni odbor. Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 243 dotične načrte, ki so lansko leto bili razpoloženi in | za katerih izvršbo je tudi visoka zbornica dovolila j dotično stavbno sveto. Toda ravnatelj — in poznati I se ga mora — je toliko časa vrtal (Veselost — Heiterkeit) , da je deželni odbor sklenil dati stavbnemu uradu nalog, da se izjavi, ali je res, kar hoče vodstvo tako navdušeno in prepričevalno dokazati, da bi bili spodnji prostori vlažni in da bi potem manjkalo drugih prostorov za koreninstvo in ker poznam značaj gospoda vodje, sem vedel, da bo, ako se prvotni projekt izpelje, prišel s predlogom, da naj se liram za koreninstvo razširi in da visoka zbornica ne bo do konca prišla s tistimi predlogi za prezidave na Grmu. Odredil se je potem inženir Klinar, da vrši preiskavo in ta je vsem tem razlogom vodstva pritrdil, da so utemeljeni (Poslanec Lenarčič: — Abgeordneter Lenarčič: «Seveda!»), in visoki zbor bo sam priznal, kako je potem referentu, ako tehnik stopi na stran vodstva in prepričevalno govori, da bi bilo res dobro, ako bi se zgornji prostori, kolarnica, šupa, adaptirali za hlev. Deželni odbor se je s tem nazadnje spoprijazuil in je dal stavbnemu uradu nalog, napraviti načrt, da bi potem, če bi potrebščina ostala v okviru dovoljenem od visokega zbora, temu predlagal eventuvalno, da se za zgradbo hleva izbere ta prostor, ki bi bil, to se mora priznavati, veliko bolj suh in priročen. Ker je potrebščina tista ostala izvzemši 300 gld., ki so potrebni za adaptiranje kravjega hleva, da bo služil kot prostor za vozove — Wagenremise — in za shranjenje kmetijskega orodja, plugov i. t. d., je deželni odbor, upoštevaje, da je, kakor sem se sam prepričal, zid nekdanjega žrebčnega hleva tako razpokan, da je po mnenju inženirja Klinarja res absolutno potrebno nov zid tam napraviti, finančnemu odseku izročil načrt, po katerem bi se kolarnica adaptirala za hlev. Jaz upam, da bodo gospodje v finančnem odseku temu pritrdili, kajti po mnenju načelništva stavbnega urada se mora smatrati, da je to umestno in upam, da bo dotičnemu predlogu finančnega odseka tudi visoka zbornica pritrdila. To glede te stvari. Odgovoriti mi je gospodu poročevalcu še glede škart-drevesc. Tukaj bi se utegnilo misliti, da sem jaz kot referent, ki sem predlagal, da se pritrdi vodstvu, da se ta drevesca razdele, kot strokovnjak nekoliko grešil. Toda jaz sem pismenim potom vprašal vodstvo, kaka drevesca so to, in vodja je rekel, da to niso pohabljena drevesca, ampak da so se izkopala, pa zaradi pomanjkanja odjemalcev se niso prodala in zato so se razdelila, kar bo, kakor on pravi, še zaupanje ljudstva v šolo utrdilo. Torej kolikor sem jaz informiran, to niso slaba drevesca, ampak vodstvo pravi, da garantira, da so dobra, zanaprej pa se bom, kadar bo zopet prišel enak predlog, strogo dal prepričati, ali so drevesca res za sajenje dobra, kajti če so škart, naj se denejo na ogenj. (Poslanec Ažman: — Abgeordneter Ažman : Dobro ! Dobro !) Sedaj moram še nekaj omeniti glede montikole. Enketa, ki je bila na mestu, je soglasno priporočala gojenje . montikol. Večinoma so prej imeli riparijo, montikole pa le malo. Ta pa je sploh pred par leti zaslovela kot rešiteljica za vse apnene zemlje. Sicer I pa je vodstvo samo poročalo, da se montikola jako j nepovoljno razvija in jaz sam si bom takoj po kon-I čanem zasedanju stvar ogledal. Obravnavalo se bo torej še nadalje, ali naj se montikola še naprej goji ali ne. Glede namakanja travnikov moram pa sam izreči, da tudi jaz, ki sem večkrat posredoval pri ministerstvu, da se dotični kredit podaljša, obžalujem to stvar, da se je kdaj sprožila. Gospodje vedo celo prazgodovinsko historijo tega namakanja. Sest ali osem let se je vodstvo z veliko vnemo ogrevalo za to podvzetje, ki ima dejansko velik pomen, da se namreč ustanovi vzorna naprava za namakanje travnikov, kajti mnogo je takih krajev, ki bi se lahko posluževali dobrih voda za namakanje travnikov, s čemer bi se zboljšal njih prinos. Toda stvar se je zavlekla in ko je deželni odbor prisilil vodstvo, da prosi za vodopravno obravnavo , ki se je vršila v navzočnosti inženirja Klinarja in tudi mene in ko je potem prišlo do razsodbe zaradi nekih odškodnin, je vodstvo stavilo nujni predlog, da se vsa stvar opusti. (Poslanec pl. Lenkh: — Abgeordneter V. Lenkh: Nach der Commission!) Deželni odbor je dvakrat ali trikrat pozval vodstvo, da se potrudi k politični upravi, da izda razsodbo, ker od dneva obravnave do razsodila je enajst mesecev preteklo in ko je potem razsodba bila izdana, je vodstvo prišlo s prošnjo, da naj se ta misel opusti in da vidi vodstvo drugo sredstvo, popraviti travnike, namreč umetna gnojila, in jaz odkritosrčno rečem, kdor pozna tiste travnike, bo pritrdil, da niso popolnoma sposobni za vzorec namakanja travnikov. (Poslanec pl. Lenkh: — Abgeordneter V. Lenkh: Späte Erkenntnis !) Ja, späte Erkenntnis, aber die Sache war eben schon im Gange, als ich in den Landesansschuss kam. Jaz torej obžalujem, da je do tega prišlo, gospodom je pa prepuščeno, ponoviti svoj nalog glede namakanja travnikov in deželni odbor ga bo potem rešpektiral in vodstvo prisilil, da se naprava izvrši. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Schweiger: Pojasnila na svoji strani na znanje jemljem, samo ena stvar se mi čudna zdi in sicer če se pravi, da so drevesa dobra in da se dobra imenujejo «škart»-drevesa. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: «To je res čudno!») Sicer pa prosim visoko zbornico, da vse to poročilo odobruj in na znanje vzemi. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. 242 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. Poročevalec Klein: Pri marg. št. 76. nima odsek nobene opazke. Se predlaga, da se odobruje na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Marg. št. 77. Obiskovalcem Kunčevega prikroj e-valnega učilišča za krojaški obrt je deželni odbor razne podpore dovolil. Kar se tega prikrojevalnega učilišča tiče, se mora pohvalno omeniti Kunčevo marljivost in požrtovalnost, kateri je z velikim lastnim troškom priredil več knjig za prikrojevanje, tako za moške, kakor tudi. za ženske obleke, in s tem pospešil veliko izobrazbo krojaškega obrta, posebno na deželi; sme se reči, da v Avstriji še niso take knjige izšle. Ni dvoma, da je tudi krojaški obrt za našo domovino zelo važen, toraj bi bilo umestno, da bi se na naši c. kr. strokovni šoli vpeljal prikrojevalni tečaj, ter bi v ta namen deželni odbor stopil z gospodom Kuncem v dogovor, za katero plačo bi Kunc hotel prevzeti ta strokovni pouk, potem pa z učno upravo, da bi dovolila taki tečaj na tukajšnji c. kr. strokovni šoli, kar bi na vsak način mnogo koristilo. Toraj si usojam pri tej marg. št. staviti nastopni predlog: «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga z gospodom Kuncem stopiti v dogovor, ali in pod katerimi pogoji bi bil on pri volji poučevati o prikrojevanju na c. kr. strokovnih šolah ljubljanskih; če se ta dogovor doseže, vprašaj deželni odbor naučno upravo, ali ona dovoli poučevanje o prikrojevanji na c. kr. strokovnih šolali ljubljanskih in prepustiti potrebne prostore za ta pouk. O uspehu pogajanja poročaj deželni odbor v prihodnjem zasedanju. » Deželni glavar: Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Poročevalec Klein: O ostalih marg. št. 78., 79., 80. in 81. nimam ničesar omeniti in prosim, da se vzamejo na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu gospoda poročevalca, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. S tem je poročilo o § 8., lit. B, končano. Na vrsto pride točka: C: Kmetijska šola na Grmu. C: Landwirtschaftliche Schule in Stauden. Poročevalec Schweiger: Visoka zbornica! Poročam o kmetijski šoli na Grmu. Marg. št. 82. govori o raznih panogah gospodarstva in v poročilu o sadjarstvu se bere, da se škart-drevesa razdeljujejo brezplačno med občane. Kar je škart, to se po mojem mnenju zavrže, ker ni posebno sposobno za rabo. Ali vodstvo tem srečnim obdarovancem pove, da so ta drevesa škart, ne vem in tudi ne vem, ali obdarovanci ta drevesa sade, ali drugače porabijo, namreč da ž njimi morebiti kurijo (Veselost — Heiterkeit), to pa vem, da taka škart-drevesa, če se sade, ne rastejo lepo in tudi ne rode. če pa taka drevesa res sade in se tudi izve, da so taka drevesa iz kmetijske šole na Grmu, dvomim, ali to pospešuje ugled kmetijske šole na Grmu (Odobravanje — Beifall) in zato naj deželni odbor v tem zmislu vodstvo opozori in pouči. Dalje poroča vodstvo, da so tam zasadili ameriške podlage rupestris monticola. Ali mnogo ali malo, tega ne vem, na to pa naj ob enem deželni odbor opozori vodstvo glede te trte, da naj je malo sadi in drugič pa gleda, da se bo sadila le na takih prostorih, ki so trti v resnici prikladni, zakaj dosedanja skušnja nas je dovolj poučila, da imamo druge vrste trt, ki so veliko boljše, kakor rupestris monticola, katera naj se torej samo tam sadi, kjer nobena druga trta ne uspeva. Marg. št. 85. nam poroča, da se namakanje travnikov ne bo vršilo. Odsek je vzel to poročilo na znanje, pa obžaluje, da se namakanje ne bo izvrševalo. Vršile so se mnogotrajne dotične razprave in začetkoma so se vsi dotični faktorji izrekli za namakanje, končno pa so vsi tisti faktorji svojo besedo umaknili in so sedaj tega mnenja, da naj se namakanje ne vrši. Končno bi nekaj opomnil le še pri zadnji marg. številki, katera nam pove, da se z zidavo govejega hleva ne bo tako ravnalo, kakor je določila enketa, ampak da se bo šlo preko sklepa enkete na dnevni red. V tem oziru bi gospoda referenta v deželnem odboru prosil za pojasnilo. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Ker me je gospod poročevalec odseka za letno poročilo pozval, odgovorim mu glede hleva na Grmu sledeče. Kakor znano, je enketa priporočala, da se napravi hlev iz spodnjih hramov, kjer se je dosedaj ko-reninstvo hranilo. Ko je enketa bila na mestu, je soglasno priznala, da se dotični hram da dobro adaptirati za ta hlev, vsaj je bil svoj čas služil za državne žrebce, ki so bili veliko let tam nastanjeni. Vodstvo se je temu protivilo, vzlic temu pa je deželni odbor naročil deželnemu stavbnemu uradu, da napravi X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 241 lahko najbolje pogledal, kaj se na Kranjskem izdeluje. Na svetovnih razstavah se ne morejo vsi izdelki razstaviti, kakor na deželnih in za vse izdelke tudi svetovne razstave ne morejo namenjene biti. Zato pa toplo podpiram nasvet gospoda poslanca Kalana, oziroma dodatek gospoda poslanca Hribarja, in bi le želel, • da bi finančni odsek z lepim predlogom prišel do dež. zbora, akoravno po mojem prepričanju razstava letos še ne bo mogoča in tudi prihodnje leto ne, ker bo takrat svetovna pariška razstava. Naša razstava bi mogla potem še le biti leta 1901. Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Dr. Schaffer: Nachdem betreffs der ersten der beiden Resolutionen, welche von dem Abgeordneten für die Laibacher Landgemeinden gestellt wurden, bereits die Zuweisung an den Finanzausschuss beschlossen wurde, nehme ich nicht Anlass, in diese Sache meritorisch einzugehen, weil im Ausschüsse und im Hause genügend Gelegenheit sein wird, die Sache einer ihrer Wichtigkeit entsprechenden Erörterung zu unterziehen. Die zweite Resolution betrifft die Errichtung von Gewerbegerichten. Ich bin geneigt, auch dieser Resolution hinlängliche Wichtigkeit zuzuerkennen ; gerade aber deshalb, weil ick) sie für so wichtig erachte, halte ich es für weit gefehlt, sofort im Hause darüber Beschluss zu fassen. Diese Resolution verdient meines Erachtens mindestens in demselben, wenn nicht in noch höherem Maße der Ausschussberathung unterzogen zu werden, und ich stelle daher den Antrag, dass die zweite Resolution dem Verwaltungsausschuffe zur Vor-berathung und weiteren Berichterstattung zugewiesen werde. Deželni glavar: Gospod poslanec Kalan ima besedo. Poslanec Kalan: Zahvaljujem se gospodom predgovornikom na tem, da so razumeli namen, katerega sem imel pred očmi, ko sem stavil svoji dve resoluciji. Popolnoma se pa v formalnem oziru pridružujem predlogu gospoda poslanca Hribarja, da naj se prva moja resolucija od-kaže finančnemu odseku, in pa predlogu gospoda poslanca dr. Schafferja, da se druga resolucija izroči upravnemu odseku zaradi tega, ker je stvar res tako važna, da se s tem, da se resoluciji kratko malo sprejmeta, zadeve še ne bi rešilo. Moj namen je samo bil, da se stvar sproži, bil sem pa prepričan, da se bo visoka zbornica bavila ž njo, tako, da jo bo izročila posameznim odsekom. Glede tega, kar je navajal gospod poslanec Murnik, je samo po sebi umevno, da nobeden izmed nas ne misli, da bo tako razstavo mogoče prirediti takoj še letos, ali drugo leto, ker priznavam, da se take stvari ne dajo kar tako iz rokava stresti, vsekako 1 pa je važno, da dotični faktorji prej ko mogoče vzamejo delo v roke, da se vsaj predpriprave kakor hitro mogoče izvrše. Torej v formalnem oziru se pridružujem predlogoma gospodov poslancev Hribarja in dr. Schafferja. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Klein: V imenu odseka za letno poročilo nimam ničesar omeniti, za svojo osebo pa moram reči, da me veseli, da so se dotične resolucije stavile in jaz jih priporočam visoki zbornici, da jih izroči finančnemu, oziroma upravnemu odseku. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu gospoda poslanca Hribarja, da se resolucija gospoda poslanca Kalana glede obrtne razstave odkaže finančnemu odseku, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim sedaj gospode, ki se strinjajo s predlogom gospoda poslanca dr. Schafferja, da se druga resolucija gospoda poslanca Kalana o vpeljavi obrtnih sodišč izročiu pravnemu odseku v predposvetovanje, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje nam je glasovati o nastopnih predlogih gospoda poročevalca: «Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Deški rokotvorni pouk naj se označi kot važen del ljudskošolskega pouka. 2. ) Osnuje naj se zanj posebno nadzorstvo, ki bi poslovalo po teh izraženih principih. 3. ) Za rokotvorni pouk naj se določijo stalne nagrade. 4. ) Deluje naj se na to, da se osnuje rokotvorni tečaj za ljudske učitelje, in sicer na tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šolah.» Gospodje, ki pritrjujejo tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlogi so sprejeti. Končno nam je glasovati še o predlogu, da se marg. št. 61. do 75. vzamejo na znanje. Gospodje, ki temu pritrjujejo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. 240 X. seja dne 18. aprila 1899. — Tudi ta resolucija je dovolj podprta in je torej tudi v razpravi. Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Stvar, katero je častiti gospod poslanec Kalan sprožil s svojo resolucijo, ni nova, temveč je prireditev obrtne razstave z motorji za malo obrt in izdelki te male obrti že skoro dogovorjena med mestno občino ljubljansko in c. kr. tehnologiškim obrtnim muzejem na Dunaju. (Poslanec Lenarčič: — Abgeordneter Lenarčič: Dobro!) Mestna občina je že lansko leto in tudi letos svoto 2000 gld. v svoj proračun postavila in se je finančni odsek občinskega sveta izrekel pripravljenega, če treba, tudi večjo svoto v ta namen dovoliti. Pogajanja so se začela tedaj tudi s c. kr. trgovinskim ministerstvom in ono je s priznanja vredno naklonjenostjo se izreklo, da hoče z izdatno svoto podpirati tudi od svoje strani prireditev take. razstave v Ljubljani. Dvakrat sta bila že odposlanca c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja na Dunaju v Ljubljani, da se z menoj in z drugimi faktorji dogovorita glede prireditve take razstave. Tehnologiški obrtni muzej ima po razstavah, ki jih je prirejal po drugih mestih, izkušnjo, da se samo razstave motorjev za malo obrt in izdelek te male obrti nikjer ne rentujejo. Zato je bilo že lansko leto mestni občini priporočeno dogovoriti se s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko in morebiti tudi s trgovinsko in obrtno zbornico, da se razstava nekoliko raztegne in da se z razstavo motorjev za malo obrt in izdelkov male obrti združi tudi kmetijska razstava, ribarska, gozdarska in končno tudi obrtna razstava, ki bi tako ali tako morala biti prirejena z razstavo motorjev vred. Obrnil sem se takoj na to do obeh teh faktorjev, toda žal, takoj prvi teh faktorjev, ki bi bil najbolj poklican sodelovati pri prireditvi razstave, to je kmetijska družba —- dasiravno je svoje dni že sama snovala razstavo — odrekla je svoje sodelovanje. Od drugega faktorja, od trgovinske in obrtne zbornice namreč, do sedaj še ni odgovora. Veseli me pa, da se je danes sprožila ta misel tudi v deželnem zboru, kajti ako kdo, gotovo je tudi deželni zbor poklican podpirati prireditev take razstave s primernim doneskom. Nisem še vsega upanja izgubil, da se razstava končno vendar še priredi, kajti zlasti, ako se deželni zbor izreče za primeren prispevek, četudi bi se razstava ne imela vršiti takoj letos, je pričakovati, da bi c. kr. trgovinsko ministerstvo svoj prispevek podaljšalo, in potem je upati, da se bodeta tudi kmetijska družba in trgovinska in obrtna zbornica dali pregovoriti ter se izrekli, da sta pripravljeni tudi od svoje strani v tem oziru sodelovati. Zato z veseljem pozdravljam predlog gospoda tovariša Kalana, vendar pa prosim, da bi se ne sprejel tako, kakor je bil stavljen. Stvar je, kakor je gospod predlagatelj iz tega, kar sem povedal, razvideti mogel, veliko dalje dozorela, kakor on misli, in zato jaz stavi j am spr emenj evalen, oziroma dodaten predlog, da se izroči resolucija gospoda poslanca kanonika Kalana najprej še finančnemu odseku v posvetovanje. Ta jo X. Sitzung am 18. April 1899. bo potem primerno izpremenil in bo tudi že svoto določiti zamogel, ki naj bi se dovolila v podporo take obrtne, ali če hočete splošne deželne razstave v manjšem obsegu v Ljubljani. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec ces. svetnik Murnik ima besedo. Poslanec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor! Mene je jako razveselilo, da se je gospod poslanec Kalan bavil s to stvarjo, s katero se je dež. zbor že pred več leti jako obširno pečal. Takrat se je po dolgem razpravljanju tudi sklenilo, da bi dežela za to razstavo dala nekako podporo. To, kar je dež. zbor takrat sklenil, je pa bilo tako pičlo, da ni bilo mogoče, da bi se bila do danes našla kaka korporacija, ktera bi bila hotela s tako malo podporo prevzeti nalogo, predstavljati svetu proizvode kranjske dežele, posebno če se oziramo na enake razstave v drugih deželah. Opustiti smo morali tedaj misel na prireditev splošne kranjske deželne razstave. C. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju je pa, kakor je omenjal gospod poslanec Hribar, napravil s pomočjo trgovinskega ministerstva v raznih krajih razstave strojev in pri teh razstavah, posebno pri nekterih, ki so se vršile zunaj dežel kraljestva češkega, se je pokazalo, da take razstave ne privabijo preveč tistih ljudi j, ki bi se imeli "čemu priučiti na tistih strojih, z eno besedo, stroji se ne prodado, obiskovalcev je malo in torej se ne doseže to, kar se hoče doseči s precejšnjimi troški mest, dežele, države in drugih faktorjev, in trud, kterega imajo nekteri ljudje, ni plačan. Dogovorjeno je bilo popolnoma vse, da bi se napravila taka razstava tukaj leta 1898., ko se je otvorila elektrarna za mesto ljubljansko. Mesto bi bilo dalo tudi električno moč za stroje, a kaki so bili vzroki, da ni prišlo do izvršitve, to mi ni znano in gospod župan jih bo najbrž natanko vedel. Deloma je bil temu vzrok tudi to, da državni zbor ne deluje. Kar je povedal gospod poslanec Hribar, popolnoma preidem. Odposlancu tehnologiškega obrtnega muzeja, ki je bil zadnjič pri meni, sem odločno odgovoril, da letos ne najdete nobenega, ki bi hotel napraviti kako razstavo, kakoršno bi se sploh moralo napraviti, kajti razstave, in naj bodo še tako male in naj so samo za obrt ali malo obrt, se ne stresejo kar tako v par mesecih iz rokava, ampak to morajo ljudje prej vedeti, da se pripravijo in tako je tudi smatrati sklep kmetijske družbe, da se ne more udeležiti samo zato, ker nima potrebnih sredstev, da bi se poplačali dotični troški. Pozdravljam pa vendarle zopetni poskus, ki je prišel iz druge strani, ker je nazadnje vendarle mogoče, da se za to odločimo, da se v resnici napravi kranjska deželna razstava. Na tej bi pa bili razstavljeni tudi stroji ne le iz naše, ampak tudi iz drugih dežel, in v tem oziru bi bila razstava internacijonalna. Preverjen sem, da bi taka razstava jako mnogo koristila naši deželi, ker bi se s tem marsikdo privabil ter si tukaj X. seja dne 18. aprila 1899, —- X, Sitzung am 18. April 1899. 239 Znano je gospodom, da obrt v naši deželi ni na oni stopinji, kakor bi si jo želeli z ozirom na splošno kulturo in potrebe obrtnega stanu. Vzroki so mnogoteri in ni prilika, da bi jih tukaj vseh posebej omenjal. Poglavitni vzrok je konkurenca velikih podjetij, ki v tem oziru manjše obrtnike k tlom pritiska in jim ne da dušica, da bi se mogli razvijati. Nadalje je velika ovira tudi primitivnost, ki se v mnogem oziru kaže pri mali obrtni ji in katero je pripisati preveliki konservativnosti, v drugem oziru pa tudi to, ker obrtni stan, vsaj v prejšnjem času, od drugod ni dobil tiste pozornosti, ki jo po važnosti svojega stanu v socijalnem življenju vsekako zasluži. In v tem oziru moram pohvalno omeniti, da se je v zadnjih letih zlasti od strani vlade vsaj nekaj storilo, da so se razmere na bolje obrnile. Tudi v naši deželi se je od te strani precejšnja pozornost začela obračati na potrebe obrtnega stanu. To nam pričajo razne podpore, ktere dajeta deželni zbor in tudi vlada v ta namen, da se zastopniki obrtnega stanu zamorejo udeleževati posameznih učnih kurzov in razstav in to posebno na Dunaju. Pa tudi v Ljubljani se je pred kratkim priredil bil učni kurz za črevljarijo, ki se je, vsaj kolikor sem jaz poučen, lepo obnesel. Vendar se mi pa zdi — in zato sem se oglasil pri točki 72., kjer se govori o nagradah onim mojstrom, ki se hočejo udeležiti učnih tečajev na Dunaju — da bi bilo morda dobro, to stvar še na nek drug način pospeševati. Posameznikom je namreč večinoma nemogoče tako daleč potovati, tudi s samo podporo ne morejo izhajati in zato je skorej samo premožnejšim obrtnikom mogoče udeleževati se talcih kurzov, o katerih bi pa bilo želeti, da bi bili pristopni tudi širšim krogom, in zato se je v nekaterih deželah sprožila misel, kaj, ako bi se male obrtne razstave, ki bi trajale kake štiri tedne, priredile doma ? Morda bi bilo kaj takega v bližnjem času mogoče tudi v Ljubljani ? In ako bosta deželni odbor in vlada skupno na to delovala, zdi se mi ta misel izpeljiva in sicer zato, ker trgovinsko ministerstvo take poskuse povsod! jako toplo podpira in vsakemu takemu poskusu dejansko gre na roko. Zato bi se usojal predlagati nastopno resolucijo: «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da v podporo malemu obrtu priredi po dogovoru z deželno vlado prej ko mogoče vsaj štiri tedne trajajočo obrtno razstavo v Ljubljani. V ta namen naj pošlje potom deželne vlade trgovskemu ministerstvu prošnjo, da se po njegovem naročilu udeleži c. kr. tehnologišlci obrtni muzej te razstave, ki naj napravi ob tej priliki strokovni kurz za mizarje, poskrbi naj, da se trošlci za to pokrijejo, da se najde v ta namen primerne prostore, nastavi naj strokovnjaka za čas razstave, ki bo tolmačil razstavljene predmete. Vsaj jedno uro vsaki večer naj bodo stroji v delu; nastavi naj se izvedenec, ki naj ima vsaj vsako nedeljo predavanje, kako naj se snujejo gospodarske zadruge za male obrtnike. V ta namen se dovoli potreben kredit». Dalje bi visoko zbornico prosil še za trenutek potrpljenja v tem pogledu, ker sem poprej navajal kot glavni vzrok, da mala obrt pri nas ne more uspevati, to, ker je nekako tlačena po velikih podjetjih. Konkurenca z velikimi podjetji pa tlači male obrtnike, ker niso med seboj združeni. Zato je treba vsak poskus pospeševati in podpirati, ki meri na to, da bi se obrtniki tesnejše med seboj združevali. Združevali pa naj bi se najprej v pouku, ker to bi bila podlaga, da bi zveza trdna ostala. Ako bi vsi glodali na to, da bodo temeljito izučeni, izprevideli bi svoj skupni interes in prišli do prepričanja, da, ako hočejo zagovarjati in krepko zastopati ta interes, je to le mogoče, če ne vlečejo več tako samotež, kakor dosedaj, ampak postopajo skupno. Glede tega imamo neko zakonito sredstvo, lctero bi se prav dobro obneslo, ako se ga poslužimo v naši deželi. Kakor znano, imamo že od leta 1869. sem državni zakon, ki govori o obrtnih sodiščih, toda ta zakon je bil do najnovejšega časa samo fakultativen in kakor se je pred malo časa tukaj v zbornici omenjalo, da je neizvedljiv bil zakon o mirovnih sodiščih, ker je samo fakultativen, tako je bil dosedaj nepraktičen in malo rabljiv zakon glede obrtnih sodišč. V najnovejšem času pa se je sklenil v državnem zboru zakon, ki ni več fakultativen, ampak clotične stranke veže in zato vsi oni pomislila, ki so se glede mirovnih sodišč navajali v visoki zbornici, tukaj niso merodajni, ker imamo natančna zakonita določila, s katerimi bi se pri takih obrtnih sodiščih enako kakor pri mirovnih sodiščih urejevale različne razmere med obrtniki in sicer razmere glede plače, glede službenih razmer, glede kazni gojencev, glede odtrgovanja plač, delavskih knjižic, o stanovanjih itd. Vse te stvari naj bi spadale v delokrog obrtnih sodišč. Razlog, ki me je napotil, da sem stavil predlog, s kterim se vlada naprosi, da stori vse potrebno za upeljavo takih obrtnih sodišč, je posebno ta, ker imamo že od 14. avgusta 1. 1896. zakon o rudarskih sodiščih tudi pri nas v veljavi. Kakor sem poučen, ta zakon jako dobro deluje in sličen zakon bi gotovo jako dobro deloval tudi pri drugih strokah. Ker zakon o obrtnih sodiščih ni samo fakultativen, zato mislim, da bi bilo popolnoma prav, ako se za ustanovitev obrtnih sodišč kaj stori, kajti ta sodišča bi bila vsekako dobra podlaga za združevanje in organizacijo obrtnikov, da čutijo, da so svoji gospodje in da niso za najmanjšo priliko podrejeni drugim oblastvom, pri lcterih so velikokrat osobne stvari krive, da se njih zadeve ne rešijo ugodno. Zato bi predlagal nastopno resolucijo: «Visoki deželni zbor skleni: Visoka vlada se poživlja, da čim preje vse potrebno ukrene, da se ustanove v naši kronovini potrebna obrtna sodišča v smislu zakona z dne 27. novembra 1896 (drž. zale. št. 218)». Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo prvo resolucijo gospoda poslanca Kalana glede obrtne razstave, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Prosim še gospode, ki podpirajo drugo resolucijo gospoda poslanca Kalana glede obrtnih sodišč, da izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) 238 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. er nur in den höheren Jahrgängen beschäftigt, bereit Schüler der deutschen Sprache meist soweit mächtig sind, dass sich bisher nicht nur kein Anstand und kein Hindernis für den Unterrichtserfolg ergeben hat, sondern dass es für die Schüler sogar von Vortheil ist und sie sich in der deutschen Sprache hiedurch leichter und schneller vervollkommnen können. Es liegt daher derzeit kein Anlass vor, einen Ersatz für diesen Lehrer zu schaffen. Was die Lehrerin Therese Mennig anbelangt, so wird derselben nahezulegen sein, dass sie sich die Kenntnis der slovenischen Sprache so bald als möglich aneigne, widrigenfalls nach Ablauf einer entsprechenden Frist die Kündigung ihres Dienstverhältnisses in Aussicht genommen werden musste. Hievon beehrt sich die Landesregierung dem löblichen Landesausschusse mit Bezug aus die geschätzte Note vom 1. Juni 1898, Z 3059, diensthöflich Mittheilung zu machen.» Iz tega se vidi, da se učitelj Julij Springer pošteno trudi, prisvojiti si slovenski jezik; — kar se pa tiče učiteljice Terezije Wennig, ima pa ona nalog, do gotovega termina si tudi prisvojiti slovenski jezik, če ne, se ji bo pa odpovedalo; — toraj prosim, da se tudi ta marginalna številka odobruje na znanje vzame. Mär g. št. 75. govori o rokotvornem pouku. Poroča se, da je v četrti deželnozborski seji 25. januarija 1898 deželni odbor dobil nalog, delovati na to, da se rokotvomi pouk začne primerno urejati na ljudskih šolah. Deželni odbor se je obrnil do ravnatelja c. kr. strokovnih šol Ivana Šubica in do okrajnega šolskega nadzornika prof. Franca Levca s prošnjo, da o tej reči izjavita svoje mnenje. Tej prošnji se je doslej odzval prof. Levec. Toliko pove letno poročilo. Med tem časom pa se je tudi že odzval ravnatelj Šubic temu pozivu, in sicer nastopno : «Z ozirom na tamošnje naročilo z dne 14. maja 1898, št. 1216, si usojam glede rokotvornega pouka na ljudskih šolah v nastopnem izražati svoje mnenje: Za pouk v deških ročnih delih je na Kranjskem mnogo zanimanja in mnogo hvaležnega polja. Mnogo učiteljev je usposobljenih za ta pouk in visoki deželni zbor je v družbi s kranjsko hranilnico v teku zadnjih let izdalv lepe novce za to velevažno panogo narodne vzgoje. Žal, da je ta pouk sedaj brez vsake sistematične uredbe. Poljuben učitelj se oglasi za obisk rokotvornega tečaja na Dunaju ali v Gradcu in dobi za to nekaj podpore. Nihče ne gleda, je 11 mož za to sposoben in je li njegova šola primeren kraj za oživotvorjenje rokotvornega pouka. Ko je učitelj kurz absolviral, dobi podporo za nakup orodja in potem začne poučevati. Nihče pa ne ve, kako orodje je nakupil, kako poučuje in kake izdelke proizvaja. Čez par let se je učitelj naveličal, ker ni dobil potrebne materijalne in moralne spodbude, ali pa je morebiti celo premeščen v drug kraj. Orodje se kmalu pogubi in konečno je vsa stvar pozabljena. Vsi napori in troški so brezkoristno zavrženi. Da se odpravijo ti nedostatki, bi bilo treba najprej osnovati nekako osrednje nadzorstvo, ki bi stavilo glede obiska rokotvoruih kurzov primerne predloge in skrbelo za to, da bi se v prvi vrsti jemali v poštev učitelji iz takih krajev, kjer je rokotvorni pouk večje važnosti. Imelo bi ves ta pouk v evidenci, sve- tovalo učiteljem pri nakupu orodja in njega konser-viranju, dajalo učiteljem primernih modelov, uvajalo pravo metodo in gledalo, da ostane pouk v pravih mejah; skrbelo bi za redno poučevanje in pazilo, da bi uspeh ne bil zavisen od slučajnih razmer in dobre volje dotičnega učitelja. Tako nadzorstvo bi se pač najbolje dalo izvrševati po tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli, ki ima v tak namen na razpolaganje potrebni osobni in drugi materijah Na drugi strani bi se morala tudi učiteljem, ki poučujejo v deških ročnih delih, zagotoviti stalna letna nagrada, in prenehati bi moral sedanji sistem, po katerem mora učitelj ulagati leto za letom posebne prošnje, da si izposluje nekoliko nagrade. Podpisani tudi ne morem zamolčati, da se mi zdi popolnoma nepotrebno, pošiljati učitelje v rokotvorni tečaj na Dunaj ali v Gradec, kajti tak tečaj bi se lahko z veliko manjšimi troški aktiviral v Ljubljani na c. kr. obrtnih strokovnih šolah. V dokaz, kako draga je sedanja uredba tega pouka, naj služi dejstvo, da je na rokotvornem kurzu v Gradcu poučeval tukajšnji strokovni učitelj E. Cigoj; učenci in učitelj so se toraj peljali daleč iz domovine, mesto da bi bili ostali v Ljubljani ter prihranili deželi in sebi lepih novcev. » Tukaj mi je še omeniti poročilo c. kr. šolskega nadzornika gospoda prof. Levca, katero v večini soglaša s tem poročilom, posebno pa poudarja, da je glavni namen šolskih delam, vcepiti dečkom, ki so prej brez nadzorstva postopali po mestu, veselje do dela. Ta namen je v Ljubljani popolno dosežen; pri tem se je pa tudi opazilo, da so se učni uspehi teh učencev pri šolskem pouku sploh izboljšali \ le škoda, da so vse naše šolske delarne v Ljubljani premajhne. Na podlagi teh podatkov usojam si v imenu odseka za letno poročilo nastopno predlagati: «Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Deški rokotvorni pouk naj se označi kot važen del ljudskošolskega pouka. 2. ) Osnuje naj se zanj posebno nadzorstvo, ki bi poslovalo po teh izraženih principih. 3. ) Za rokotvorni pouk naj se določijo posebne stalne nagrade. 4. ) Deluje naj se na to, da se osnuje rokotvorni tečaj za ljudske učitelje, in sicer na tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šolah.» Deželni glavar: Gospod poslanec Kalan ima besedo. Poslanec Kalan: Visoka zbornica! Sicer ni danes prilika, da bi morebiti obširneje govoril o obrtnem pouku in pogojili, kako naj bi se gojil ta pouk, vendar se mi pa zdi, da bi vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu, zaslužilo nekoliko večje pozornosti, kakor jo danes najdete v tej zbornici. (Pritrjevanje na levi. — Zustimmung links.) X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 237 ne zaradi ob šir n osti materijala in prevzetega dela, ampak ker so s stanovskimi dolžnostmi preobloženi. Deželni zbor na to pri prejšnjih svojih resolucijah še ni mislil; iz današnjega poročila pa bo vsakdo izpre-videl, da bo spisovanje učnih knjig za višje gimnazijske razrede jako počasi napredovalo, ako se gospodom profesorjem, ki so prevzeli to težavno nalogo, ne omogoči hitreje končati svoje delo. Tako pospeševanje se pa da doseči le, ako se odloči učna uprava, da kakor svoje dni gospodu profesorju Pleteršniku, ko je spi-soval Wolf o v slovar, tudi sedaj da vsaj tistim gospodom profesorjem, ki imajo obdelovati večji in težavniši materija!, popolni ali vsaj delni dopust. Stavil bom torej resolucijo, ki se glasi takole: c Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da se obrne do c. kr. učnega ministerstva s prošnjo, da profesorjem, ki so se obvezali spisovati slovenske učne knjige za višje gimnazijalne razrede, dovoli za leto dni popolen, ali •— kjer bi to mogoče ne bilo — vsaj delen dopust». Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Ažman: 8 predlogom, katerega je stavil gospod poslanec Hribar, se popolnoma zlagam, ker je le pravično, da si gospodje profesorji ne nakladajo prevelikih bremen, in da se morejo popolnoma posvetiti svojemu poklicu in spisati popolnoma dobro porabne knjige. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo ravno prej pre-čitani resoluciji gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Ažman: Zadnja številka v tem poročilu govori o vseučilišču v Ljubljani in tukaj izvemo, kaj se je dosedaj v tej zadevi zgodilo. Ker se bo stvar še pri drugi priliki obravnavala, se odsek ni dalje mudil pri tej točki in torej bi prosil, da se vse poročilo vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Torej je rešena lit. A, § 8., in pride na vrsto lit. B: Obrtni pouk. B: Gewerblicher Unterricht. Poročevalec Klein: Visoki deželni zbor! Poročati mi je v imenu odseka za letno poročilo o § 8., črka B, «obrtni pouk». Ker v splošnem oziru nimam ničesa omeniti, predlagam, da se takoj prestopi v splošno razpravo. Deželni glavar: Želi kdo besede v splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da preide v nadrobno razpravo. Poročevalec Klein: Marg. št. 61. nam naznanja imenovanje zastopnikov obrtnih nadaljevalnih šol v Škofjiloki in Ribnici, potem marg. št. 62. do vštevno 73. pa razne ustanove in podpore, ki jih je podelil deželni odbor obrtnim nadaljevalnim šolam in obrtnim učencem. Vidi se, da je deželni odbor v prav obilni meri in požrtvovalno podpiral obrtni pouk in to ne samo v Ljubljani, ampak tudi domačim učencem v svrho izobrazbe na višjih učnih zavodih, kar bo v svojem času gotovo domovini v veliko korist; toraj mu gre na tem mestu prav topla zahvala. Prosim toraj, da se marg. št. 61. do vštevno 73. odobruje na znanje vzamejo. Kar se tiče marg. št. 74., je omeniti, da je po sklepu v sedemnajsti deželnozborski seji z dne 28. fe-bruarija 1898 deželni odbor opozoril c. kr. vlado, da si vse učiteljsko osobje c. kr. obrtnih strokovnih šol še vedno ni prisvojilo v jezikovnem oziru one učne usposobljenosti, katera je po organičnem ustrojstvu teh šol neobhodno potrebna in katero pridobiti si mu je bilo naročeno o nameščenju na te šole. Pri tej priliki je deželni odbor prosil c. kr. vlado, naj ta nedostatek kar najhitreje odpravi ter prijavi, kar se je v dosego tega določilo. Visoka vlada je na to odgovorila: «Das hohe k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht hat in Betreff der Resolution des krainischen Landtages bezüglich der Nichtkenntnis der slovenischen Sprache bei einigen Lehrkräften der beiden Fachschulen in Laibach mit dem Erlasse vom 3. December 1898, Z. 28.691, Folgendes anher eröffnet: Laut Aeußerung des Directors Subic in der Sitzung des Schulausschusses vom 5. Jänner 1898 bemüht sich der Lehrer Julius Springer redlich, sich die Kenntnis der slovenischen Sprache nach Möglichkeit anzueignen; überdies ist 236 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. ostane pri tem, da naj bo pouk drugega deželnega jezika obligaten počenši od tretjega razreda naprej. Opozarjam na to, da odsek za letno poročilo ni imel vedno tistih članov in da se tedaj večina ali manjšina po članih lahko spreminja. Med tem, ko 1. 1896. moj predlog ni dobil večine, ga je 1. 1897. dobil in zatorej sem jaz s tovariši naše in narodne stranke glasoval za resolucijo, kakor se nahaja v tem poročilu. Enako je bil naš odsek tudi letos tega mnenja, da ostane na stališču sklepa deželnega zbora lanskega leta, vendar pa, da se to poročilo vzame na znanje v bolj mili obliki. Jaz sem rekel «z obžalovanjem , gospod poslanec župan Hribar pa «s protestom». Mislim, da je reč ena in tista in izjavljam, da bom tudi jaz tukaj glasoval za sklep lanskega deželnega zbora v tej zadevi. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: -Oho! Ms Referent?») Kot poročevalec sem jaz v našem odseku bil za ta predlog, kakor sem ga stavil, da se ta točka na znanje vzame z obžalovanjem, pa da stojim na stališču tega sklepa, kakor ga je lanskega leta deželni zbor sklenil. Naš odsek je bil tudi tega mnenja, ampak ker je videl, da ne more z glavo skozi zid, se je reklo «z obžalovanjem». (Poslanec ekscelenca baron Schwegel: — Abgeordneter Excellenz Baron Schweges: -Nun also! dabei müssen Sie bleiben, sonst hätten Sie das Referat niederlegen müssen !») Jaz ostanem pri tem, kar sem rekel, da se poročilo vzame na znanje z obžalovanjem. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: «To je nekaj druzega») Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo za faktični popravek. Poslanec Hribar: Dve stvari imam faktično popraviti, in sicer nasproti besedam gospoda poslanca dr. Schafferja. On vidi v mojem protestu nekako prezgodnost, češ, da deželni zbor ne more protestovati proti čemu, o čemer se še ni izrekla višja instanca. Konštatujem, da pri m arg. št. 37. nisem ničesa govoril. Pač pa pri marg. št. 40. predlagam protest proti ravnanju c. kr. deželnega šolskega sveta zaradi tega, ker se ne strinja z onim, kar je glede njegovih določeb povedano pri marg. št. 37. Protest se torej v tem zmislu glasi. Dalje je gospod kolega dr. Schaffer rekel, da so se okrajni šolski sveti vprašali za mnenje in da se je večina izrekla za odredbo, kakor jo je c. kr. deželni šolski svet dekretoval, od marg. št. 40. Konštatujem torej prvič, da se niso vsi okrajni šolski sveti izrekli za dotično odredbo in konštatujem dalje, da ima vsak krajni šolski svet za-se pravico odločevati, kaka bodi na dotični šoli uredba glede učenja drugega deželnega jezika in da tukaj ne more nikdar večina za vse druge odločevati. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Predlog gospoda poslanca Hribarja predrugačuje nekoliko predlog odseka za letno poročilo, ker se glasi: «Marg. št. 40., § 8., jemlje se s protestom proti nezakonitemu postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta na znanje». Ker je to preminjajoč predlog, pride najprej na glasovanje in prosim tiste gospode, ki se ž njim strinjajo, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog gospoda poslanca Hribarja je sprejet in torej odpade glasovanje o odsekovem predlogu. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Ažman: Nadalje se je bavil naš odsek z marg. št. 42., v kateri se govori o nastavljenju šolskih sester ali sploh redovnic za pouk ženske mladine v mestih in trgih, kjer bi bilo mogoče. Deželni šolski svet se je pohvalno izrazil o delovanju in poučevanju redovnic na nekaterih dekliških šolah v naši deželi, katere so navedene v tem poročilu. Resolucija pa, katero sem pred dvema letoma stavil, nima tega obsega, da bi se morebiti v deželi morale nastavljati redovnice na deželne troške v takih krajih, ampak namen resolucije je bil ta, da bi šolska oblastva ne ovirala redovnic, ako bi se morda po kaki ustanovi, ali po želji dotičnili občinskih zastopov poklicale redovnice v kak kraj. In kakor se je deželni šolski svet pohvalno izrekel o delovanju teh redovnic, je upati, ako se kaj takega zgodi, da ne bo nobenega nasprotstva, ampak da bodo redovnice lahko napravile privatne šole za deklice, kakor se je to v nekaterih krajih že zgodilo in zatorej je odsek vzel to poročilo z zadovoljstvom na znanje in prosi, da se v tem pomenu tudi v visoki zbornici vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pri drugih marg. številkah se ne bom mudil. Edino pri marg. št. 56. bi toliko omenjal, da je v tem poročilu navedeno, kako daleč so že prišli gospodje profesorji s spisovanjem slovenskih učnih knjig za 5. in 6. gimnazijski razred in to poročilo bi samo glede gospoda ravnatelja Ivana Šubica v toliko popravil, da je od časa, ko je izšlo to poročilo, ta gospod že odgovoril, da bo v teku prihodnje zime mineralogija izvršena. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Z veseljem moram reči, da je deželni odbor, kar se tiče spisovanja slovenskih učnih knjig za predmete, ki se imajo poučevati na velikih gimnazijah, storil, kolikor je bilo v njegovi moči. Proti navadi našega veleslavnega deželnega odbora tukaj vidim v preteklem letu tako hiter tempo, ki ga po skušnjah prejšnjih let vsaj jaz nisem pričakoval. Zato gre v tem oziru deželnemu odboru moja zahvala. Iz te marginalne številke pa vidim tudi drugo dejstvo, gospoda moja, da namreč mnogi gospodje profesorji, ki so se bili zavezali pisati slovenske učne knjige, ne morejo tega dela zadosti hitro izvršiti, in sicer gotovo X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 235 Es handelt sich um die Marginalnoten 37 und 40. i Marg.-Nr. 37, betreffend den deutschen Sprachunterricht au der Volksschule Töplitz-Sagor. Wie steht es an dieser Schule? Die factischen Verhältnisse — ich habe das Material nicht zur Hand, glaube mich aber aus dem Gedächtnisse gut zu erinnern — sind derart, dass in Töplitz-Sagor seit dem Bestände des neuen Volksschulgesetzes, also sehr lange Zeit hindurch bereits in der ersten Classe mit dem deutschen Unterrichte begonnen wurde. Es ist dies eine Erscheinung, die nichts Auffälliges hat, wenn man die factischen Verhältnisse kennt, die wesentlich verschieden sind von denen an anderen Orten, wo diese Errichtung vielleicht nicht zweckmäßig sein mag. Durch Decennien hat dieser Zustand zur Zufriedenheit der Bevölkerung bestanden. Nur eine ganz kurze Uebergangszeit, wenn ich nicht irre, ein oder zwei Jahre hindurch — vielleicht hat der Herr Schulreferent des Landesausschusses die Sache besser im Gedächtnisse — ist eine Aenderung verfügt worden; über Wunsch der Bevölkerung wurde aber wieder der alte Zustand eingeführt. der auch jetzt herrscht und nun den Gegenstand der Beanständung bildet. Dieses Verhältnis kann jedoch, streng genommen, hier gar nicht den Gegenstand der Erörterung bilden, weil es sich um eine pendente Angelegenheit handelt, welche noch im Jnstanzenzuge sich befindet. Jnsoferne ist mir der Protestantrag des Herrn Abgeordneten für Laibach unverständlich und kann nach meiner Meinung nicht angenommen werden. Denn gegen etwas, wo sub indice adhuc lis est, zu protestieren, ist nicht am Platze; es ist ja möglich, dass die letzte Instanz in seinem Sinne entscheidet, dann ist der Antrag gegenstandslos. Also ein Protest gegen die Entscheidung einer Zwischen-instauz in Form eines Landtagsbeschlusses. Das wäre ein Novum, wäre etwas Merkwürdiges, scheint mir der Natur der Sache gemäß nach meiner unvorgreiflichen persönlichen Meinung ausgeschlossen. Dies sind die Verhältnisse in Töplitz-Sagor, von denen — ich wiederhole es — gesagt werden muß, dass sie den Wünschen und Bedürfnissen der Bevölkerung entsprechen. Von diesem Gesichtspunkte ist also kein Anlass vorhanden, an dein dermaligen Zustande zu rütteln oder zu verlangen, dass gegen den Wunsch der Bevölkerung eine Aenderung vorgenommen werde. Nun komme ich zu Marg.-Nr. 40, d. i. Unterricht der zweiten Landessprache an Volksschulen. In dieser Richtung muss man an das Jahr 1895 anknüpfen; zum Theil ist dies auch von dem verehrten Herrn Vertreter der Regierung geschehen. Im Jahre 1895 ist diese Angelegenheit, wie ich eingangs betont habe, ohne leidenschaftliche Erregung, im beiderseitigen Einverständnisse, mit gegenseitigen Concessionen auf den Standpunkt der Billigkeit und der praktischen Bedürfnisse gestellt worden und der Landtag hat im Jahre 1896 diesen Standpunkt einhellig gebilligt. Im Jahre 1897 ist allerdings — das gebe ich zu — ein anderer Beschluss gefasst worden; dieser kam aber plötzlich ins Haus hereingeschneit und während der Beschluss vom Jahre 1895 in Verbindung mit dem des folgenden Jahres auf eingehender Erörterung zustande kam, beruhte der Beschluss vom Jahre 1897 auf einer jener gewissen Hazard-Abstimmnngen. Run hat der Herr Abgeordnete für Laibach von einem großen Widersprüche geredet, von Mangel an Logik in Bezug auf das Verhältnis zu den Ortsschulräthen, indem bei einem Beschlusse — ich glaube ihn richtig verstanden zu haben — die Meinung der Ortsschulräthe maßgebend gewesen sei, bei dem anderen nicht. Dies war der Tenor seines Hauptangriffes. Dies ist jedoch nicht der Fall. Ich erinnere mich daran aus den Acten und finde es auch im Rechenschaftsberichte verzeichnet. Diese Einrichtung hat vielmehr den ausdrücklichen Wünschen der großen Mehrheit der Ortsschulräthe entsprochen. Da ist von einem Widersprüche nicht die Rede; denn auch hier wurde einfach den Wünschen und Interessen der Bevölkerung Rechnung getragen. Mit dieser Thatsache aber scheint mir das Entscheidende, was der Herr Abgeordnete für Laibach als großen Widerspruch bezeichnet und zum Anlasse seiner kritischen Bemerkungen genommen hat, ans der Welt geschafft zu sein. Außerdem möchte ich Folgendes erwähnen. Es ist richtig, dass auf dem Gebiete des Volksschulwesens die Gesetze entscheidend sein müssen wie auf jedem, und ich wäre der letzte, der irgend einmal und irgendwo einer Rechtsbeugung das Wort reden möchte. Aber ebenso gewiss ist es, dass bei einer Materie, wie diese, auf die praktischen Verhältnisse und auf die Wünsche der Bevölkerung nach Möglichkeit Rücksicht genommen werden soll, und es ist nothwendig, die Gesetze so viel als möglich, selbstverständlich, ich wiederhole es, ohne sie zu verletzen, den wahren Bedürfnissen anzupassen. Dies und nicht mehr ist in beiden Fällen, sowohl im Falle Töplitz-Sagor wie betreffs des Falles der Marg.-Nr. 40 geschehen und in diesem Sinne möchte ich meinerseits meine volle Billigung zu den bestehenden Zustünden aussprechen, sowohl was die Schule in Töplitz-Sagor im besonderen, als die Einrichtung an den Volksschulen im allgemeinen betrifft. Denn dieser Zustand, der vom gegenseitigen Entgegenkommen zeugt, beweist, dass die Landessprachen gleichwertig sind und es nützlich ist, wenn die Bewohner von Krain beide Landessprachen lernen. Dies ist ein Zustand, der nach meiner Meinung ein Ziel für jedes Mitglied dieses hohen Landtages sein soll, ohne Unterschied der Partei. In diesen: Sinne scheint mir kein Anlass vorhanden zu sein, Aenderungen nach einer oder der anderen Richtung vorzunehmen. (Odobravanje na desni. — Beifall rechts.) Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec ? Poročevalec Ažman: Tukaj moram v prvi vrsti odsek za letno poročilo nekoliko braniti. Jaz namreč sem vse štiri leta poročevalec o šolskih zadevah in torej lahko povem, kako še je ravno v tej zadevi obravnavalo. V odseku za letno poročilo 1896. 1. se je ta zadeva kar povprek sprejela, ne da bi bili meritorno to reč razpravljali. Visoka zbornica ni bila dovelj pazljiva, jaz pa sem bil novinec. Drugo leto potem smo predlagali enako resolucijo, kakor se je 1. 1897. stavila, ali v odseku sem propadel, ker je bila večina za to, naj 234 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung ant 18. April 1899. žalibog opažam, da njegova ekscelenca sploh nerad vidi logiko v besedah, ki jih govorim v tej visoki zbornici. Sicer bi se s to stvarjo tudi dalje ne pečal; če mu pa vendar odgovarjam, storim to zato, ker hočem dokazati, da c. kr. deželni šolski svet pri svojih sklepih ne pozna logike in sicer hočem to dokazati iz izjav c. kr. deželnega šolskega sveta samega. Pri marg. št. 37. ta c. kr. deželni šolski svet pravi, da se na protivljenje deželnega odbora zaradi uvedbe nemškega jezika v prvi in drugi razred Zagorske ljudske šole zaradi tega ne more ozirati — vkljub temu, da se je okrajno šolsko oblastvo tudi izreklo v zmislu deželnega odbora — ker se je krajno šolsko oblastvo izreklo za uvedbo obligatnega pouka nemščine za prvi in drugi razred; pri marg. št. 40. pa ravno ta c. kr. deželni šolski svet stoji na čisto nasprotnem stališču. Tam — namreč pri marg. št. 40. — pravi namreč, da se ne more ozirati na protest deželnega zbora, prijavljen mu po deželnem odboru kot izvrševalnem organu deželnega zbora zaradi tega, ker je sam sklenil drugače in se mu kratko malo ne zdi vredno, ozirati se na sklepe deželnega zbora, češ, da je on — c. kr. deželni šolski svet — tega mnenja, da je bolje, da se na štiri-in večrazrednicah poučuje v tretjem in četrtem, oziroma še v vižjih razredih nemščina kot obligatni učni predmet. Torej stališče, katero je zavzemal pri marg. št. 37. glede Zagorske ljudske šole, ne zavzema več glede ostalih šol, kajti ko bi to bilo, bi pred vsem njegova dolžnost morala biti, da bi bil, ker se je deželni zbor izrekel proti določbi z leta 1895., zaslišal krajne šolske svete. Tega pa ni storil, in v tem je nelogika, ne pa v mojem govoru. Nelogiko vidim jaz samo v postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta, ki pozna logiko žalibog le tedaj, — ali vsaj njemu se zdi logično — kadar se gre za kak sklep, ki je v korist poučevanju nemškega jezika na ljudskih šolah; če se pa gre za kak sklep, ki je v korist slovenskemu jeziku in v korist zdravemu pouku, takrat pa na logiko čisto pozabi. Njegova ekscelenca gospod deželni predsednik nam pravi, da je c. kr. deželni šolski svet prost v svojih odločbah, da se ima ravnati po svojem prepričanju in da se mu ni treba mnenju deželnega zbora pokoravati. Jaz tudi prav rad to priznavam, toda kakor sem omenil, vsaj na to bi moral gledati, da bi logično sklepal in ako se v jednem slučaju izreče za to ali ono stališče, zastopati mora to stališče tudi v drugem slučaju. Sicer pa, če se nam pravi: Vi nimate ničesar govoriti, j edino govoriti ima deželni šolski svet, potem pač pritrjujem častitemu gospodu tovarišu kanoniku Kalanu, katerega sem danes razumel, ker na desno uho slišim, dočim ga zadnjič nisem slišal, ker mi je na levo uho govoril. Prav rad mu pritrjujem v tem, kar je rekel, namreč, da prav za prav dežela nima nič drugega pri ljudskem šolstvu opraviti, kakor plačevati. Plačuj, plačuj in zopet plačuj! Kadar se pa bode razpravljalo o tvojih šolah, pa molči. Bremena za šolstvo, kakor veste, silno naraščajo in mi dovoljujemo potrebna sredstva; zato pa ne moremo molče trpeti, da se preko naših opravičenih želja na tak neopravičen način prehaja na dnevni red. Njegova ekscelenca tudi pravi, da za protest, kakor ga jaz nasvetujem, ni vzroka in da takega protesta deželni zbor tudi izreči ne more. V tem ima prav, če pravi, da deželni zbor protesta ne more prijaviti naravnost vladi; toda deželni zbor ima organ, izvoljen iz svoje srede, ki je po postavi o ljudskih šolah opravičen, njegovo mnenje dalje naznanjati in zastopati, ki je ne. samo opravičen, temveč tudi dolžan to storiti in če visoki deželni zbor pritrdi mojemu nasvetu, kateri vzdržujem, ter sklene, da se proti označenemu postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta izreče protest, bo deželni odbor kot eksekutivni organ deželnega zbora naznanil ta sklep vladi, katere dolžnost bode potem, prijaviti ga «logičnemu» c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Njegova ekscelenca se sklicuje tudi na dva sklepa visokega deželnega zbora, v katerih vidi protislovje. To protislovje vidim tudi jaz. To je namreč sklep, po katerem se je pred tremi leti poročilo sedanjega gospoda poročevalca v tej zadevi kratko malo vzelo na znanje, in pa sklep iz lanskega leta, pri katerem je visoka zbornica zavzemala čisto drugo stališče. Meni je stvar čisto jasna. Deželnega zbora sklep je danes tisti veljaven, ki je bil zadnji storjen in torej ne prvi, predlanski, ampak sklep lanskega leta bi bil moral c. kr. deželni šolski oblasti merodajen biti. Ker jej pa ni merodajen, iz tega izprevidim, da c. kr. deželni šolski svet ne polaga posebne važnosti na mnenje deželnega zbora ter da deželni zbor nekako bagateli-zuje. 8 temi, besedami sklepam v odgovor na očitanje, da je bilo moje prvotno izvajanje nelogično. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Dr. Schaffer: Diejenigen Mitglieder des Landtages, welche schon längere Zeit demselben angehören, werden sich erinnern, dass wir über den Gegenstand, der jetzt in Verhandlung steht, in früheren Jahren sehr langwierige, sehr ausgedehnte, durch Stunden und Tage hingezogene Verhandlungen geführt haben, Verhandlungen, denen es an Leidenschaftlichkeit nicht gefehlt hat. Ich und mit mir gewiss viele andere haben es mit Freude begrüßt, dass dieses Verhältnis seit einer Reihe von Jahren sich gebessert hat und, was speciell den jetzt in Debatte stehenden Gegenstand betrifft, von beiden Seiten eine Art modus vivendi angenommen und von keiner Seite Anlass gefunden wurde, an diesem Zustande zu rütteln oder Beschwerden vorzubringen. Dies war int Interesse des Landes, im Interesse der Bevölkerung, im Interesse aller Parteien gelegen. Heute hat es der Herr Abgeordnete für Laibach wieder zweckmäßig gefunden, diesen Gegenstand zu einer etwas lebhafteren Erörterung zu bringen; ich glaube, es wäre dies nicht nothwendig gewesen, weil, wie ich mir später auszuführen erlauben werde, diese beiden Marginalnoten, welche er angeführt hat, beziehungsweise die darin erwähnte Ordnung des Unterrichtes, kaum einen wirklichen Anlass gegeben haben, Unzufriedenheit zu äußern. X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 233 deželni šolski svet, ki bi tukaj imel biti čuvar šolskih zakonov in izvršitve njihove, zamore na tak način razumevati svojo nalogo. Glede predloga, kateri je stavil častiti gospod poročevalec, se vsled tega ne morem strinjati, da bi se sprejel tako, kakor ga je stavil. On namreč predlaga, naj se z obžalovanjem vzame na znanje to poročilo deželnega odbora; jaz pa bi želel, da bi se z ozirom na to protislovje v odločbah c. kr. deželnega šolskega sveta ta predlog glasil — in to predlagam — takole : «Marg. št. 40 § 8. jemlje se s protestom proti nezakonitemu postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta na znanje.» Prosim, da bi visoka zbornica temu mojemu predlogu pritrdila. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede ? Gospod deželni predsednik ima besedo. C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein: Hočem le nekoliko besed odgovoriti na govor gospoda poslanca Hribarja. On je rekel, da se ne strinja sklep deželnega šolskega sveta, ki je omenjen pod marg. št. 40., s postopanjem deželnega šolskega oblastva v slučaju, ki je obširno razjasnjen pod marg. št. 37. Jaz ne najdem nobenega protislovja v postopanju deželnega šolskega sveta, pa tudi ne najdem nobene logike v govoru prečastitega gospoda poslanca. Deželni šolski svet se ozira na sklepe deželne zbornice in se ozira na sklepe lokalne šolske oblasti, krajnega šolskega sveta, kadar se strinja po svojem prepričanju z onimi razlogi, katere je visoka zbornica v svojih sklepih, oziroma deželni odbor v svojih dopisih navedel; on se strinja s sklepom krajnega šolskega sveta, ako ima deželni šolski svet tudi prepričanje, da so oni razlogi, katere ima krajni šolski svet, merodajni tudi za prepričanje deželnega šolskega sveta. Ako ima deželni šolski svet drugo prepričanje, nego visoka zbornica, nego deželni odbor, ali nego krajni šolski svet, potem razsodi tako, kakor se mu po najboljši vesti in vednosti najboljše zdi za blagor šolske občine, v tem pa, da se deželni šolski svet ne strinja vsikdar z nazori visoke zbornice ali krajnega šolskega sveta, jaz nisem kos najti nobenega protislovja. Logično se pa meni ne zdi, če se reče, da se deželni šolski svet mora vsikdar in v vsakem slučaju strinjati z nazori visoke zbornice in krajnega šolskega sveta. To bi bilo abdiciranje za deželni šolski svet, ako bi v vseh teh zadevah akceptiral nasvete krajnega šolskega sveta ali sklepe visoke zbornice. On ima na podlagi postave in po svojem prostem prepričanju in po najboljši vesti in vednosti razsoditi. To pa je tudi deželni šolski svet v obeh teh slučajih storil, v enem slučaju pa, ki je pod marg. št. 37. pojasnjen, bo mini- sterstvo lcončnoveljavno razsodilo, kjer sedaj leži rekurz ali pritožba deželnega odbora. Ako bo mini-sterstvo drugače razsodilo, kakor deželni šolski svet, se bo razsodba ministerstva izvrševala. Ako pa ima ministerstvo taisto prepričanje, kakor deželni šolski svet, potem bo ostalo pri sklepu deželnega šolskega sveta. Protislovja pa ne najdem in tudi ne nobenega vzroka za protest. Protestirati ali rekurirati smejo proti odredbi deželnega šolskega sveta le oni faktorji, ki so v to legitimirani, visoka zbornica pa nima po mojem mnenju nobene pravice, se pritožiti proti sklepu deželnega šolskega sveta ali protestirati proti njemu, ampak deželni odbor, in deželni odbor je to pravico tudi rabil in je rekurz vložil na visoko ministerstvo. (Poslanec Kalan : — Abgeordneter Kalan: Deželni odbor ima samo pravico plačevati!) Deželni zbor ima svoj organ, to je deželni odbor. Deželni odbor zastopa visoko zbornico na zunaj in on ima pravico se pritožit, in tisto pritožbo je že vložil v slučaju marg. št. 37. V slučaju marg. št. 40. pa je stališče za deželni šolski svet jako težavno. Leta 1895. je visoka zbornica sklenila, naj se začne z nemškim poukom na štirirazred-nicah s tretjim šolskim letom. Leta 1897. je visoka zbornica drug sklep storila. Takrat je bilo sklenjeno, kakor je pod marg. št. 40. povedano, sledeče : «1.) Uredba poučevanja drugega deželnega jezika na ljudskih šolah potom zakona za sedaj ni potrebna. 2.) Deželnemu odboru se naroča, naj stori potrebne korake, da se odredba c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 10. septembra 1895, št. 2039, glede poučevanja drugega deželnega jezika na štiri- in več-razrednih ljudskih šolah premeni tako, da bo poučevanje obligatno ali neobligatno, kakor žele tisti, ki šolo vzdržujejo ter zahtevajo krajevne razmere.» Protislovje je zategadelj le v sklepih visoke zbornice, ker visoka zbornica je 1. 1895. nekaj drugega sklenila, kakor 1. 1897. ali 1898. Prvemu sklepu visoke zbornice je ustregel deželni šolski svet, drugemu seveda ne, ker deželni šolski svet ne sme spremeniti svoje prepričanje in nazore o poučevanju v drugem deželnem jeziku vsako leto. To bi bilo nevarno, ako bi deželno šolsko oblastvo svoje prepričanje spremenilo vsako leto v tako važni zadevi. Deželni šolski svet je prvemu sklepu visoke zbornice ustregel, ker se je strinjal z razlogi, katere je visoka zbornica takrat imela, če pa je eno leto pozneje visoka zbornica svoje prepričanje spremenila, potem pa se ne sme zahtevati od deželnega šolskega sveta, da bi bil tudi on v tako kratkem času prepričanje svoje spremenil. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Visoka zbornica! čisto nič se ne čudim, da je gospod deželni predsednik takoj v začetku svojega govora naglašal, da v mojih izjavah glede postopanja c. kr. deželnega šolskega sveta ne najde logike. Jaz 232 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. Zatorej upam, da ne bo nobenega ugovora in predlagam v imenu odseka, da naj se vse marg. št. od 1. do 33. vzamejo na znanje. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, vprašam, ali želi kdo govoriti k točkam od 1. do 33., o katerih se je predlagalo, da se vzamejo na znanje ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Iver ne, prosim gospode, ki pritrjujejo predlogu, da se te točke vzamejo na znanje, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Ažman: Iz nadaljnega poročila navajal bom le nekatere številke in točke, pri katerih je imel odsek kaj opomniti. Odsek se je posebno bavil s št. 37., v kateri nam je poročano, da se je na štirirazrednici v Toplicah pri Zagorju uvedel pouk nemškega jezika že s prvim razredom. Deželni šolski svet namreč je s svojim odlokom z dne 1. oktobra 1897. 1. na prošnjo krajnega šolskega sveta v Zagorjah in proti ugovoru okrajnega šolskega sveta v Litiji ukrenil, da naj se na tej šoli izjemoma poučuje že v prvem razredu z nemščino. Deželni odbor se je proti tej odredbi pritožil na mini-sterstvo in sicer iz popolnoma pravilnih razlogov. Deželni odbor v tej svoji pritožbi navaja, da je bilo v občini Zagorski po zadnjem številjenju prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom 2364, prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom pa 386, da bi torej približno po tem računu na šest slovenskih otrok prišel eden nemški otrok. Da to nikakor ni pedagogično pravilno, da bi se moralo zavolj peščice nemških otrok precej v prvem razredu pričeti s poučevanjem nemškega jezika in bi vsled tega slovenski otroki zaostajali v izoliki in poučevanju, je jasno in zato se je odsek postavil na stališče deželnega odbora, ter se njegovemu prizivu popolnoma pridružuje in prosi, da v tem pomenu visoka zbornica to poročilo vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Ažman: Nadalje še je mudil odsek tudi pri točki 40., ki govori o poučevanju drugega deželnega jezika na štiri- in večrazrednicah od tretjega razreda naprej. V tej stvari je bila pred dvema letoma sprejeta resolucija z večino gospodov deželnih poslancev, da naj ne bo pouk obligaten na takih šolah, ampak le tam naj bi se poučeval drugi deželni jezik, kjer to žele tisti faktorji, ki šolo vzdržujejo. Vkjub temu je deželni šolski svet ostal pri prejšnji odredbi, da se mora tedaj obligatno poučevati drugi deželni jezik začenši od tretjega razreda naprej na štiri- in večrazrednicah. Odsek predlaga sicer, da naj se to poročilo vzame na znanje, vendar pa obžaluje, da šolska oblastva tako malo uvažujejo želje in sklepe deželnega zbora, da je nazadnje podoba, kakor da bi dežela ne imela druge pravice, kakor plačevati, ne pa tudi odločevati v tako važnih zadevah. Predloga odsek nobenega ni stavil, kakor da naj se vzame točka na znanje. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Visoki deželni zbor ! Primerjajoč marg. št. 40. letnega poročila pri § 8. s št. 37. bo vsakdo na prvi pogled izprevidel, da se v teh dveh marg. številkah nahaja jako veliko protislovje in sicer protislovje v izjavah c. kr. deželnega šolskega oblastva. D o čim se v marg. št. 37. zastopa z vso gorečnostjo mnenje, da mora v zmislu § 6. državnega šolskega zakona biti merodajna izjava krajnega šolskega sveta kot onega faktorja, ki je prvi na vrsti pri vzdržavanju šol, poudarja se v marg. št. 40. nasprotno stališče. Tukaj, pri marg. št. 40., c. kr. deželni šolski svet nič ne daje na mnenje krajnega šolskega sveta, to je onega faktorja, ki ima vzdrževati šolo, ampak dekretuje naravnost iz svoje moči, da mora na vseh štiri- in večrazrednih ljudskih šolah od tretjega razreda naprej nemščina biti obligatni učni predmet. Po mojem mnenju je to tako protislovje, katero je treba pribiti, in da se pribije, zato sem se oglasil k besedi. Visoka zbornica ! Deželni šolski svet se sklicuje tukaj na nek sklep deželnega zbora, s katerim se je izreklo, naj bodeta v deželi Kranjski na srednjih šolah oba deželna jezika za vse učence obeh narodnosti obligatna učna predmeta. V kakšen kavzalni nexus je deželni šolski svet spravil tisti sklep deželnega zbora, ki govori samo o srednjih šolah, z ljudskimi šolami, mi ni umevno in tudi ne morem zapopasti, kako si je c. kr. deželni šolski svet predstavljal nalogo ljudskega šolstva v primeri z nalogo srednjih šol. Po mojem mnenju je tu j edino le merodajen ljudskošolski zakon in ne kak sklep deželnega zbora, ki se ljudskih šol čisto nič ne dotika. Čuditi se pa moram tembolj, da se deželni šolski svet sklicuje na sklep deželnega zbora zaradi tega, ker se v drugih stvareh, kakor je bila ona, ko ni pritrdil zahtevi deželnega odbora glede šole v Zagorju, zopet na sklepe deželnega zbora prav čisto nič ne ozira. Videti je tukaj tako veliko protislovje, da je vsekako obžalovanja vredno, da c. kr. deželna vlada, ki bi imela biti prava čuvarica zakonov, oziroma c. kr. X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung NIN 18. Apni 1899. 231 Steigung von über 20 %, daher dieser Theil für schweres Fuhrwerk nicht leicht zu passieren ist. Auch hier wären kostspielige Umlegungen nöthig. Der dritte Theil von Radnavas bis Trebelno ist bei gebirgigem Terrain gut fahrbar erhalten. Da die Bezirksstraßenausschüsse ohnehin mit großen, dringenden und theuren Objecten beschäftiget sind, die eben angeführten Gemeindestraßen aber bedeutende Geldopfer erfordern würden, so stelle ich im Namen des Verwaltungs-ausschusfes folgenden Antrag: (Bere : — Liest:) -Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Gesuche der Gemeinden Treffen und Trebelno werden dem Landesausschusse abermals mit dem Aufträge zugewiesen, die nöthigen Erhebungen zu veranlassen, insbesondere die Aeußerungen der betreffenden Bezirksstraßenausschüsse einzuholen und die diesbezüglichen Gemeinden zu befragen, ob sie gesonnen wären, die in Frage stehenden Gemeindestraßen in jenen guten Stand zu setzen, der es dann den Bezirksstraßenausschüssen ermöglichen könnte, seinerzeit dieselben zu übernehmen.» Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec dr. Žitnik: Visoki zbor! Gospod poročevalec sam je že obširno opisal stanje teli cest, ki je v resnici tako, da je promet do železnice skoraj nemogoč, zlasti občina Trebelno, ležeča na višavi, ima talcorekoč eno samo pot v svet in mora, kar hoče spraviti na železnico, voziti po dolgem ovinku skozi Mokronog. Že leta 1897. je bila na dnevnem redu enaka prošnja, a deželni zbor jo je izročil deželnemu odboru z naročilom, da na podlagi poizvedeli in osobito izjave dotičnih cestnih odborov v prihodnjem zasedanju poroča. Jaz ne vem, kaj je storil deželni odbor, ali je vprašal cestni odbor za mnenje, najbrže pa ne, ker v poročilih za zadnji dve leti ne najdem besedice o tej stvari. Vem pa iz privatnega pisma, da je načelnik Trebanjskega cestnega odbora priporočal, da bi se cesta od Dol. Nemške vasi do Trebelnega prevzela med okrajne ceste. Cestni odbor Trebanjski se torej, ker je stvar v prvi vrsti odvisna od načelnika, gotovo temu ne bo upiral. Opozoril bi tu na dve resoluciji iz leta 1892., ko se je soglasno deželnemu odboru naročilo prvič, da pri ureditvi cestnega omrežja na Dolenjskem gleda na to, da se spravi v organično zvezo z dolenjsko železnico, in drugič, da naj vse potrebno ukrene, da poizve glede cestnega omrežja poleg dolenjskih železnic od dotičnih cestnih odborov in drugih udeležencev njih želje zaradi uredbe cest v svrho najugodnejše zveze z dolenjsko železnico in v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. Mi vemo, da ima dolenjska železnica deficit, katerega mora dežela pokrivati vsled poroštva. Ako mi občinam, oziroma prebivalstvu ne odpremo železnice, ako jim ne damo prometnih sredstev, da se jih morejo j posluževati, potem je dolenjska železnica talcorekoč v I zraku, podobna ptiču brez peroti, in zato mislim, da je pač dolžnost deželnega odbora, opozoriti cestne odbore in druge udeležence, da stavijo svoje nasvete glede dovoznih cest. V tem slučaju se ljudstvo samo oglaša za boljšo zvezo z železnico in priporoča, da se omenjena cesta in ona na Račjeselo uvrstita med okrajne ceste. Zato prosim, naj deželni odbor vsaj letos stori potrebne korake, da poda cestni odbor Trebanjski uradno izjavo o tej stvari in da se vendar že enkrat ustreže splošni želji prizadetega prebivalstva. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. —• Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Berichterstatter Hint: Ich habe auf die Ausführungen des Herrn Vorredners nichts weiter zu bemerken, als dass der größte Theil dieser Straßen im Bezirke Nassenfuß liegt, und daher dieser Bezirksstraßenausschuss darüber in erster Linie befragt werden soll. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odlbora, in sicer: o §8., A: Ljudske, srednje in visoke šole; 10. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichts-ausschusses über den Rechenschaftsbericht, und über § 8, A: Volks-, Mittel- und Hochschulen. Poročevalec Ažman: Visoka zbornica! Poročati mi je o 8. točki letnega poročila, ki govori o tem, kaj je dežela Kranjska storila v pretečenem letu 1898. za ljudske, srednje in visoke šole. Dovoljujem si, nekatera poročila skupno navajati, ker sem prepričan, da so gospodje itak to poročilo brali. Iz tega poročila posnamemo, da je bilo 1. 1898. na novo ustanovljenih, oziroma dovoljenih 11 šol s 13 razredi. Že obstoječe ljudske šole so bile pomnožene z 20 er lini razredi. Ustanovila se je ena ekskurendna šola, dve šoli za silo in ena prikladnostim šola, tedaj vsega skupaj 37 novih razredov. Ker vsi davkoplačevalci prispevajo z dokladami za šole, je tedaj le pravično, da tudi najbolj skrite vasi in kraji naše dežele dobe svoje šole in da so deležni šolskega pouka. 33 * 230 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Hauptbilanz des Laibacher städtischen Lot-terie-Anlehens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jahr 1897 und über die Voranschläge des Anlehens- und Amortisations-fondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 44), odpade, ker je gospod poročevalec vitez Langer bolan. Na vrsto pride torej točka: 9. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva v Slavini, da hi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovodov in vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes in Slavina mit Verfassung von Projekten für die Errichtung von Wasserleitungen und Cisternen in den Ortschaften Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče und Žeje durch den landschaftlichen Hydrotechniker. Poročevalec Jelovšek: Županstvo v Slavini je prosilo že 1. 1895., da bi se napravil za vasi Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje vodovod. Tudi letos se je zopet obrnilo do visokega deželnega zbora z enako prošnjo, da bi se odposlal hidrotehnik, ki bi napravil potrebni načrt za vodovod ali primerne vodnjake. Prošnjo utemeljuje s tem, da ljudje nimajo skoraj nič vode in da jo morajo za-se in za živino od daleč dovažati. Najhujše je pa po leti, ko se za dalj časa nastanijo vojaki in je zanje treba daleč voziti po vodo. Nadalje omenja županstvo v svoji prošnji, da misli občinstvo, da je županstvo krivo, da se prošnja, ki se je vložila 1. 1895., do letos še ni rešila, ker se za stvar ne briga. Zakaj pa prošnja še ni rešena, je lahko umevno, namreč, ker deželni odbor ni imel na razpolaganje potrebne moči, hidrotehnika, in zato tudi ni mogel prošnji tako naglo ustreči. Upravni odsek predlaga sledeče: <:Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da pošlje, kakor hitro mu bodo okolščine dopuščale, v vasi Slavino, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje v Postojnskem okraju svojega hidrotehnika, da študira tamošnje vodne razmere in napravi, ako je izpeljivo, potrebne načrte za vodovode ali vodnjake.» - Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. O daljnih dveh točkah se bo skupno poročalo, ker sta med seboj v zvezi, to sta namreč točki: b) županstva v Trebnjem za uvrstitev občinske ceste od Trebnjega vRačje-selo in od Dolenje Nemške vasi do Trebelnega med okrajne ceste; b) des Gemeindeamtes in Treffen um Einreihung der Gemeindestraße von Treffen nach Rappelgeschieß und von Unter-Dentsch-dorf bis Trebelno unter die Bezirksstraßen. c) županstva v Trebelnem za uvrstitev občinske ceste od Trebelnega čez Češnjice proti Poljanam med okrajne ceste: e) des Gemeindeamtes in Trebelno um Einreihung der Gemeindestraße von Trebelno über Kerschdorf gegen Pölland unter die Bezirksstraßen. Berichterstatter Bim: Hohes Haus! Ich habe die Ehre, über zwei Gesuche und zwar der Gemeinde Treffen vom 25. März 1899 und der Gemeinde Trebelno vom 5. April 1899, betreffend die Einreihung der Gemeindestraßen Treffen-Rappelgeschieß und Treffen-Unterdeutschdorf über Lukovnik, Polane, Radna-vas, Drnuskavas, Cesenee nach Trebelno in die Reihe der Bezirksstraßen, zu referieren. Ueber diesen Gegenstand wurde bereits in der Sitzung vom 27. Februar 1897 verhandelt und der Landesausschuss beauftragt, nachdem das Gesuch der Gemeinde Treffen mangelhaft belegt war, die nöthigen Erhebungen zu veranlassen und insbesondere die Aeußerungen der betreffenden Bezirksstraßenausschüsse einzuholen und in der nächsten Session zu berichten. Im allgemeinen muss ich erwähnen, dass diese Gemeindestraßen bis auf einige kleine Theile in feinem guten Zustande sich befinden und nur eingeleisig sind. Was die Gemeindestraße von Treffen nach Rappel-geschieß betrifft, so führt dieselbe durch eine Schlucht mit bedeutender Steigung, müsste daher umgelegt werden, um auch auf die gehörige Breite zu kommen, was mit Geldopfern verbunden wäre. Die Straße von Treffen bis Trebelno will ich in drei Theile theilen. Der erste Theil von Unterdeutschdorf bis Lukovnik ist gut und eben. Der zweite Theil hat zwischen Lukovnik und Polane und bei Radnavas bedeutende felsige Berge bei einer 229 X. seja dne 18. aprila 189?. - izjemen slučaj in da se dovoli ta predujem le zaradi tega, ker za zgradbo te bolnice deželi ni bilo treba ničesa dati. Finančni odsek misli, da v tem oziru ni storjen noben prejudic za bodočnost in da se torej snovatelji drugih bolnic ne bodo mogli sklicevati na ta slučaj. Z ozirom na vse to si usojam v imenu finančnega odseka nastopno predlagati: «Visoki deželni zbor skleni: Županstvu v Krškem se dovoli v podporo novi občinski bolnici v Krškem: 1. ) kot vsakoletno remuneracijo rednemu zdravniku 500 gld.; 2. ) za druzega zdravnika 200 gld. in 3. ) za prvo obratno leto za vzdržavanje bolnice prednjemu 1.000 gld. proti obračunu in proti temu, da županstvo da deželi natančne letne račune; 4. ) deželni odbor naj poskrbi za mnenje zve den cev, v koliko se razmere glede troskov za upravo v občinski bolnici v Krškem strinjajo z računom, katerega podaja županstvo v priloženi prošnji.» Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Visoki zbor! V miiiolem zasedanju je deželni zbor za ustanovitev bolnice v Krškem izrekel najdostojnejo zahvalo blagi dobrotnici, ki je, kakor smo culi iz ust gospoda poročevalca, svojo izredno radodarnost še po-polnila s tem, da je velikodušno prevzela troške za stavbni prostor, ograjo, stavbne načrte, ter za vso notranjo opravo z bogatim inštrumentarjem vred. Tedaj je bolnica zagotovljena ter pripravljena za sprejemanje bolnikov. Da se pa to hitreje omogoči, dovoli dežela po današnjem nasvetu finančnega odseka vsako leto 700 gld. za zdravnika in za letos 1000 gld. posojila za prvotne troške bolniške postrežbe. Občina Krška pa bode po zatrditvi ondotnega župana oskrbovala bolnico, tedaj tudi nosila primerno breme. Bolnica bo sicer iz početka privatna, postane pa lahko javna, ako se vlada prepriča, da bolnica uspešno posluje po regulativu drugih javnih dobro urejenih bolnic. V to s vrbo predložila bode občina primeren Statut v potrjenje visoki vladi, ki ga bode pregledala ter potrdila, če ugaja zahtevam takega zavoda. Cim preje zadobi bolnica pravico javnosti, tem lažje bo shajala in vrnila posojilo deželi. Prosim toraj visoko vlado, da blagohotno podpira to prizadevanje občine ter prizna pravico javnosti bolnici, kakor hitro bodo izpolnjeni pogoji glede Statuta in drugih zahtev. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. X. Sitzung mn 18. April 1899. Na vrsto pride točka: g) zdravstveno - okrožnega zastopa v Črnomlju za podporo za zgradbo okrožne bolnišnice; g) der Sanitätsdistricts-Vertretung in Tscher-nembl um Subvention für den Bau eines Districtsspitals. Poročevalec Kalan: Slavni deželni zbor! Zdravstveno-okrožni zastop v Črnomlju je po vzgledu drugih jednakih zastopov sklenil zidati okrožno bolnico. Stavbišče v ta namen je že kupljeno. V začetku se je mislilo, da bodo troški za tako bolnico znašali okolu 6000 gld.; ko pa so načrt za zgradbo te bolnice izročili inženirju in je ta napravil proračun, so pa sprevideli, da bodo troški precej višji in da bodo znašali okolu 12.000 gld. V svoji prošnji navaja zdravstveno-okrožni zastop črnomaljski, da ima za zgradbo bolnice jako malo denarja na razpolago, namreč le prihranek iz prejšnjih let v znesku 1000 gld. in pa zagotovilo kranjske hranilnice, da bo dovolila 3 % posojilo v znesku 6000 gld., tako, da torej vkljub temu posojilu znaša primanjkljaj še vedno nad 5000 gld. Potem pojasnuje zdravstveni zastop svoje, finančne razmere, ki so take, kakor se vsikdar slišijo v jednakih prošnjah ter prosi potem na podlagi teh podatkov, naj bi visoki deželni zbor po vzgledu in precedencah, ki so se že drugod napravile, temu zastopu dovolil primerno podporo. Po navadi, ktere se drži visoki deželni zbor pri dovolitvah podpor v jednakih slučajih, se je tudi tu postopalo, tako, da se predlaga podpora v približnem znesku 10% cele stavbne potrebščine. V tem smislu si usojam v imenu finančnega odseka predlagati: «Visoki deželni zbor skleni: Zdravstveno-olcrožnemu zastopu v Črnomlji se dovoli za zgradbo okrožne bolnice 1200 gld., kadar se skaže, da jo zgradba dodelana in da so troški znašali 12.000 gld.» Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točka: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o glavni bilanci Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 44.). 33 228 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. Aus den gleichen Gründen entschloss sich der Finanz-ousschuss, auch diesmal das Gesuch der Josefa Preinitsch zu unterstützen und ich habe die Ehre, im Namen des Finanzausschusses folgenden Antrag zu stellen (bere — liest): -Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Witwe Josefine Preinitsch wird ein Erziehungsbeitrag von 50 st. jährlich für weitere drei Jahre bewilligt». Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: f) županstva v Krškem za podporo za ondotno bolnišnico; f) des Gemeindeamtes in Gurkfeld um Subvention für das dortige Spital. Poročevalec Kalan: Slavni deželni zbor! V zasedanji lanskega leta, in sicer dne 8. februarja, se je visoki deželni zbor pečal s prošnjo županstva v Krškem za podporo za zgradbo in vzdržavanje ondotne bolnice, ter je bil pri tej priliki sprejet predlog, da se deželni zbor z ozirom na velikodušni dar za ustanovitev bolnice v Krškem blagi dobrotnici go sp e j Hočevarjevi zahvali in da je od svoje strani pripravljen podpirati ustanovitev bolnice s tem, da svojedobno oskrbi zdravnikovo pomoč ter je voljan prevzeti tudi zdaten del vzdrževalnih letnih troškov. V tistej prošnji je županstvo navajalo različne razloge, na katere se je tedaj opiralo, v zdaj predloženi prošnji pa tiste razloge bolj natančno utemeljuje. Bolnica v Krškem je bila med tem časom dozidana. Stavbni prostor je veljal 1500 gld., stavba sama 30.600 gl d., načrti 600 gld., nadzorstvo pri grajenju 200 gld., vrtna pota 400 gld., vso to veliko svoto pa je poravnala gospa Hočevarjeva. Notranja oprava je stala približno 5300 gld. in tudi te troske je prevzela ustanoviteljica bolnice na-se. Nadalje je ista obljubila, da bo ob svojem času podarila glavnico s tem namenom, da se bodo obresti porabljale za vzdržavanje poslopij. Iz tega je razvidno, da je vse troške, ktere je bilo za bolnico dozdaj plačati, prevzela gospa Hočevarjeva in da je ona pripravljena poskrbeti tudi za to, da bo naložen potrebni kapital, s kterim se bo poslopje vzdrževalo. Dalje naznanja županstvo, da bo storilo vse potrebne korake v to svrho, da pridobi ta bolnica pravico javnosti. Bolnike bodo oskrbovale usmiljene sestre, prostora pa bo za 22 bolnikov. Županstvo računa, da bo za oskrbovanje teh 22 bolnikov potreba: 1 zdravnika, 3 usmiljenih sester, 1 dekle in 2 strežajev. Po mnenju županstva in po dogovoru z dotičnim okrožnim zdravnikom, bi bilo treba dati rednemu zdravniku, ki bi imel nadzorstvo nad bolnico in bi oskrboval bolnike, letno nagrado 500 gld.; ker pa bi bilo večkrat treba izrednih operacij, pri čemur ne zadostuje jeden zdravnik, naj bi se postavil v proračun znesek 200 gld. za to izredno potrebo drugega zdravnika. Potem je županstvo natanko proračunilo, koliko bodo znašali troski te bolnice na leto ter pravi: Okrožnemu zdravniku.......................... 500 gld. odškodnine drugemu zdravniku................. 200 » 3 usmiljene sestre po 84 gld................. 252 » dekla..........................................84 » 2 strežaja po 120 gld........................ 240 » hrana za bolnike in drugo osobje .... 3024 » zdravila..................................... 300 » pisarniški troški.............................100 skupaj . . . 4700 gld. Županstvo pravi, da je pričakovati, da se bodo lahko izterjali ali od bolnikov samih, ali pa od onih, ki so po zakonu dolžni zanje plačevati, vsi troški, ako dobi bolnica pravico javnosti. Po vsem tem prosi županstvo, naj bi visoki deželni zbor dovolil kot letno podporo zdravnikovo pomoč v znesku 700 gld. in druge troške v znesku 4000 gld,, skupaj Torej 4700 gld., to je vso ono svoto, ki je potrebna za vzdržavanje te bolnice. Ta prošnja je nekoliko netočno sestavljena zaradi tega, ker ni popolnoma jasno razviditi to, kar je županstvo hotelo povedati, kajti, ako županstvo zahteva tako visoko podporo od deželnega zbora, potem bi bilo misliti, da bo dežela vsaj nekoliko pokritja dobila iz izterjanih svot. Opomniti treba, da v tako ugodnih okolnostih do zdaj še noben okraj ni zidal okrožne bolnice, kajti le redko so posejani na svetu tako plemeniti ljudje, ki bi v blagodejne namene toliko žrtovali, kakor gospa Hočevarjeva. Iz tega pa še nikakor ne sledi, kakor misli županstvo v Krškem, da bi morala dežela prevzeti vse druge troške in da mestu ni treba ničesar žrtovati, ko je že gospa Hočevarjeva toliko podarila, marveč je gotovo opravičeno mnenje, da mora v tem pogledu storiti svojo dolžnost tudi mesto samo, ki bo imelo od bolnice korist za svoje bolnike, kakor jo morajo storiti v veliki meri drugi okraji, ki niso tako srečni, da bi imeli jednake dobrotnike. Glede tega, na kakov naslov da se opira občina Krško, je deželni odbor poprašal, koga da je dotična parcela, na kteri stoji bolnica, v zemljiški knjigi vpisana, ter je dobil odgovor, da je v knjižena parcela na občino Krško, da je torej občinska bolnica. Z ozirom na vse to je finančni odsek sklenil predlagati, da naj se z ozirom na sklep visoke zbornice z lanskega leta podpira občina Krško glede vzdrževanja bolnice s tem, da se jej izplača kot vsakoletno remuneracijo rednemu zdravniku 500 gld. in za drugega zdravnika 200 gld., dalje za prvo obratno leto za vzdrževanje bolnice predujem 1000 gld. proti obračunu in proti temu, da županstvo da deželi natančne račune. Da pa sno vatel ji drugih bolnic morda ne bodo mislili, da je visoki deželni zbor napravil s tem kakov prejudic, da je dovolil omenjeno svoto kot predujem za vzdrževanje bolnice, moram po naročilu finančnega odseka pripomniti, da je tole izreden in 227 X. seja dne 18. aprila 1899. - Daljna točka je: c) dr. Divjaka Stefana, zdravnika v blaznici na Studencu, za odškodnino za stanovanje; c) des Dr. Divjak Stefan, Jrrenhausarzt tu Stndenz, mn Bewilligung einer Woh-nnngsentschädignng. Berichterstatter Graf Barvo: Dr. Divjak, Hausarzt in der Landes-Jrrenanstalt in Stndenz, legt ein Gesuch vor, welches den gleichen Inhalt hat, wie ein bereits im vergangenen Jahre eingebrachtes Gesuch. Er führt ans, dass die Wohnung, welche ihm unentgeltlich überlassen wurde, feucht und daher absolut nicht bewohnbar sei, und dass die Familie erkranken würde, wenn er diese Wohnung benützen wollte. Auch seine Effecten leiden durch diesen Uebelstand und er war bemüssigt, in eine andere Wohnung zu ziehen. Nachdem ihm bei Bemessung der Personal-Einkommensteuer diese Wohnung mit 200 fl. eingerechnet wurde, so bittet er, man möge ihm, wie im vergangenen Jahre, für diese unbewohnbare Wohnung eine Remuneration von 200 fl. gewähren. Weiters bittet er um Erhöhung seiner Persoualznlage und endlich um einen sechswöchentlichen jährlichen Urlaub,' wie ihn auch andere Aerzte in gleichen Anstalten genießen. Bezüglich des ersten Punktes war der Finanzausschuss der Ansicht, dass ihm, so wie im vergangenen Jahre, die Remuneration von 200 fl. zu gewähren sei, indem thatsächlich diese Wohnung derart ist, dass er sie nicht benützen kann. Hinsichtlich der Erhöhung der Persoualznlage ist der Ausschuss, so wie im vorigen Jahre, der Ansicht, dass es nicht angehe, dem Petenten die Persoualznlage zu erhöhen, da der verstorbene Jrrenhausarzt Dr. Preinitsch, auf den sich der Petent beruft, schon eine 14jährige Dienstleistung hinter sich hatte, Dr. Divjak aber erst eine vierjährige, und da ferner i die Regulierung der Gehalte vor der Thüre stehe. Bezüglich des dritten Punktes, der Ertheilnng eines Urlaubes, meint der Ausschuss, so wie im vorigen Jahre, dass sich der Gesuchsteller an den Landesansschnss wenden möge, da dies eine Frage sei, die den Landtag nichts angehe. Ich stelle daher im Namen des Finanzausschusses folgenden Antrag (bere — liest): «Der hohe Landtag wolle beschließen: Dem Dr. Divjak, Hausarzt im Landes-Irrenhause, wird für das Jahr 1898 eine außerordentliche Remuneration von 200 fl. bewilligt». Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. - X. Sitzung am 18. April 1899. Na vrsto pride točka: d) dr. vit. Bleiweisa Karola, primarija v deželni bolnišnici, za nagrado za delovanje v deželni hiralnici; d) des Dr. Karl Ritter v. Bleiweis, Sstitals-primarins, mn Remuneration für seine Thätigkeit im Landessiechenhanse. Berichterstatter Graf Barvo: Von dem Primarärzte Dr. Ritter von Bleiweis liegt ein gleiches Gesuch vor, wie int vorigen und vorvergangenen Jahre. Er bittet tun eine Remuneration von 200 fl. für seine Dienstleistung int Pavillon des Landes-Siechenhanses. Ans den gleichen Gründen, wie im verflossenen Jahre, stelle ich int Namen des Finanzausschusses folgenden Antrag (bere — liest): «Der hohe Landtag wolle beschließen: Dem Dr. Ritter von Bleiweis wird für seine ärztliche Dienstleistung int Landes-Siechenhanse in der Zeit vom 15. October 1897 bis zum 15. October 1898 eine Remuneration von 200 fl. ans dem Landessonde gewährt». Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: e) Premic Josipine, vdove blazniškega zdravnika, za p o dalj šanj e vzgojnine; e) der Preinitsch Josefa, Jrrenhansarztens-witwe, nm Weiterbelassnng des Erziehnngs-beitrages. Berichterstatter Graf Barvo: Die Witwe nach dem Jrrenhansarzte Dr. Preinitsch, Josefa Preinitsch, bittet den ihr auf die Zeit von drei Jahren gewährten Erziehniigsbeitrag von jährlichen 50 fl. ihr weiterhin zu belassen. Es wurde darüber in der Landtags-sitznug vom 11. Juli 1896 verhandelt und vom damaligen Berichterstatter angeführt, dass in Anbetracht der Verdienste des Dr. Preinitsch auch zn wünschen gewesen wäre, dass bei Bemessung der Pension der Witwe ihr bereits die Vortheile der Gehaltsregulierung zustatten kommen würden; da aber eine solche Bemessung der Pension der Witwe nicht thuulich erschien, sei es in den Intentionen des Landtages gelegen, ihr unter einem Titel die Pension zu erhöhen. Es wurde ihr daher für drei Jahre ein Erziehnngsbeitrag von 50 fl. gewährt. 226 X. seja dne 18. aprila 1899. —- X. Sitzung am 18. April 1899. Jurjeviča-Breže kakor hitro mogoče pričele izvrševati. Ker se je ta zadeva obravnavala že o priliki, ko se je razpravljalo o vodovodih pri § 3. letnega poročila «Deželna kultura»' in je pri tej priliki gospod referent za deželno kulturo omenil, kako stoji stvar glede tega vodovoda, namreč da so načrti že gotovi, torej odpade vsako daljše obravnavanje in predlagam samo, da se to vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točko: 6. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer; o § 7., C: Deželni muzej. 6. Mündlicher Bericht des Nechenschaftsberichts-ausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über § 7, C: Landesmuseum, moram odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker je gospod poročevalec vitez Langer vsled bolezni zadržan udeležiti se današnje seje. Torej pride na vrsto točka: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Avgusta Jaka, bivšega polnočnega uradnika, za podporo; 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Jak August, gewesener Aushilfsbeamte, um Unterstützung. Poročevalec ces. svetnik Murnik: Visoki zbor ! Bivši večletni pomožni uradnik pri c. kr. zemljiškoodvezni komisiji Avgust Jak, kateremu je visoki deželni zbor 1. 1896. v seji z dne 13. januarja dovolil miloščino 300 gld. na leto, obrnil se je, kakor lansko leto, tako tudi letos s prošnjo do zbora, da bi se mu nekoliko podpore dovolilo in utemeljuje to s tem, da je bil za smrt bolan, da je sicer sedaj okreval, da mu pa od te miloščine ostane za življenje in obleko po odbitku 80 gld. za stanarino le 220 gld. Preživeti pa ima s tem še staro ženo in enega otroka, torej tri osebe. Avgust Jak je bil jako marljiv uradnik pri zemljiški odvezi in je sedaj 80 let star. Vsak tedaj lahko sodi, da je res težko zanj, sebe in še dve drugi osebi z 220 gld. preživeti in glede na to, ker je v resnici potreben, nasvetuje finančni odsek, da bi se mu nekoliko podpore dalo, ter predlaga naslednje: «Visoki deželni zbor skleni: Avgustu Jaku, bivšemu pomožnemu uradniku pri c. kr. zemljiškoodvezni deželni komisiji, podeli se izredna miloščina 30 gld. iz posojilnega zaklada.» Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: b) Janžekovič Jo sipine, vdove ranocelnika, za zvišanje pokojnine; b) der Janžekovič Josefa, Wundarztenswitwe, um Pensionserhöhung. Berichterstatter Gras Barvo: Die Witwe des Bezirkswundarztes Janžekovič führt in ihrem Gesuche an, dass sie zwar durch Beschluss des hohen Landtages vom 10. März 1897 eine Gnadengabe von 150 fl. jährlich erhalten habe; imdjbem sie jedoch 73 Jahre alt ist und die Lebens- und Quartierverhältnisse seither sich bedeutend vertheuert haben, so bittet sie, man möge ihr diese Gnadeugabe um 100 fl. jährlich erhöhen. Der Finanzausschuss konnte sich der Ansicht nicht verschließen, dass es wohl mehr die moralische Verpflichtung des Staates wäre als die des Landes, ihr eine Gnadengabe zu gewähren, da der betreffende Bezirkswundarzt gar uidjt landschaftlicher Beamter war; nichtsdestoweniger ließ sich der Ausschuss burd) das Mitleid mit der armen, 73 jährigen Witwe, welche krank und nidjt in der Lage ist, sich einen Verdienst zu verschaffen, bewegen, dem hohen Hause folgenden Antrag vorzulegen (bere — liest): «Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Witwe Josefine Janžekovič wird die Gnadengnbe von 150 fl. auf 200 fl. jährlich erhöht -. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 225 X. seja dne 18. aprila 1899. - pa dvojim, da je bil v pravilni zvezi z njegovim dostojanstvom. Nočem se pri tem dalje muditi, ampak preidem k stvari. Jaz pravim, da ljudstvu treba pouka in sicer pisanega, pa tudi v živi besedi, in še le potem, ako ga ne sluša, naj se po mojem mnenju kaznuje. Naša lokalna vlada bi imela lepih zaslug, ako bi nekoliko odložila bič in podala narodu pouk v knjigi in živi besedi. Jaz si mislim, da bi moralo to biti tako urejeno, kakor je pri okrajnih živinozdravnikih ; ti hodijo od vasi do vasi, prirejajo predavanja o živinoreji, o prvi pomoči pri boleznih i. t. d. Nekako v tej obliki naj bi prihajal tudi gozdni komisar, ki naj bi zlasti gozdnim odsekom in gozdnim čuvajem dajal primeren pouk. Če se prav spominjam, je bila ob svojem času izdana o tem predmetu mala knjižica, ki pa je dandanes že redka stvar, ali pa je že pošla. Po mojem mnenju bi bilo umestno, da bi deželni odbor dotično knjižico dal ponatisniti ter jo potem razdelil, da bi bila ljudstvu nekaka učna knjižica, v prvi vrsti gozdnim odsekom in gozdnim čuvajem. Seveda bi to ne zadostovalo, da bi gozdni komisar samo poučeval ljudstvo, ampak bi se moral tudi prepričati, kaj so se gozdni odseki in gozdni čuvaji naučili. O tem se prepričati bi imel najlepšo priliko pri vsakoletni reviziji; takrat bi lahko na mestu samem ljudi praktično izprašal, kaj da so profitovali. Jaz sem popolnoma prepričan, da bi naše gozdarstvo, ako bi se v tej smeri napravil korak dalje, se povzdignilo, ali pa bi se vsaj zabranilo, da ne bi še bolj hiralo in potem ne bo več treba strogih in drako-ničnih kazni narekovati, često nedolžnim ljudem. Po vsem tem mislim, da bo visoka zbornica pritrdila nastopnemu predlogu : «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru naroča se posredovati pri c. kr. deželni vladi, da bi njeni gozdni organi ljudstvo v obče, posebno pa še o skrbništva skupnih ekvivalentnih gozdov v gozdni kulturi in v gozdnovarstvenih naredbali z živo in pisano besedo poučevali.» Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi Zeli še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica ! Radostno pozdravljam priliko, da morem tudi nekoliko besed spregovoriti o zadevi, katero je bil sprožil gospod referent o deželni kulturi, namreč o delovanju agrarske komisije. Malo podatkov nam je sicer na razpolago, da bi mogli presojati delovanje dotične komisije, ampak iz podatkov, katere nam je navedel gospod referent deželnega odbora, je vendar posneti, da je komisija vrlo vršila svoj posel in zato - X. Sitzung am 18. April 1899. rad sprejmem to priliko, da iz poročevalčevega mesta izrečem pohvalo komisiji, ki se je tako trudila, da so se agrarne operacije primeroma jako hitro izvršile. Glede resolucije gospoda poslanca Božiča izreči se mi je, da bi bilo prav umestno, ako bi se mogla kaka taka knjižica izdati in zlasti ako bi bilo mogoče najti prvotni eksemplar dotične knjižice, ki je v kratkih besedah, kakor je gospod poslanec Božič omenil, obravnavala ravnanje z gozdi in dotične zakonske predpise. Zato se pridružujem temu in priporočam, da se resolucija sprejme, samo to mislim, da bi bilo umestneje, ako bi se knjižica ne razdelila samo dotičnim gozdnim odsekom, ampak da bi se porazdelila tudi med širše občinstvo, za katero je namenjena, torej da hi se v precejšnji meri založila in potem vsem onim dala, ki se za to reč zanimajo. Predlagam torej, da se ta resolucija sprejme. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da preide k posameznim točkam. Poročevalec Lenarčič: Usojal bi si imenovati samo marginalne številke. Deželni glavar: Gospod poročevalec bo samo posamezne številke imenoval, gospodje poslanci pa naj se oglašajo pri dotičnih točkah, o katerih hočejo govoriti, sicer se bo dotična točka smatrala kot sprejeta. Poročevalec Lenarčič: (Skliče marg. št. 131. do 137., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg-Nr. 131 bis 137 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Deželni glavar Torej je ta točka rešena. Na vrsto pride točka : 5. Ustno poročilo upravnega odseka o peticiji vasi Breže in Jurjeviča za napravo vodovoda. 5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaften Breze und Jurjeviča um Errichtung einer Wasserleitung. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Čast mi je v imenu upravnega odseka poročati o prošnji vasi Breže in Jurjeviča, da bi se priprave za napravo vodovoda Vinice-Sušje ali 224 X. seja dne 18. aprila 1899. - sicer pooblaščen od upravnega odseka, vprašati visoko vlado glede tega, kako daleč je dospel dotični zakon, ker smo pa danes dobili na svojih mestih načrt zakona in se je že sklenila izvolitev odseka, ki se bo imel baviti s tem načrtom zakona, odpade vsaka na-daljna opazka. Prosim, da bi se špecijalna razprava vršila tako, da bi smel posamezne točke samo imenovati. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Za časa zasedanja pred kratkim vposlalo je predsedstvo deželne komisije za agrarske operacije jako zanimivo poročilo o desetletnem delovanju agrarske komisije. Deželni odbor bo to poročilo v svojem prihodnjem letnem poročilu popolnoma natisnil z vsemi računi in izkazi o do sedaj izvršenih napravah. Bodi mi dovoljeno v informacijo visokega deželnega zbora kratko navesti, da je bilo v tem desetletju od leta 1888. do 1898. pri lokalnih komisijah naznanjenih provokacij 658, od katerih je bilo 10 preklicanih, 190 Analiziranih in sedaj je še 417 provokacij rešiti. Popolnoma Analizirana je razdelka od 6756 hektarov. Dela, ki je pripravljeno, da se bo v zemljiški knjigi in tudi v katasterskem izkazu v red spravilo, je od 1322 hektarov. V zadevi 5513 hektarov je razdelka že priznana in se bo tudi tekom leta v zemljiški knjigi vse uredilo. Končno so že izvršene tehnične predpriprave za razdelbo 3530 hektarov. Te številke kažejo, da se je agrarska operacija začela jako povelj no razvijati in jaz menim, ker zasledujem to delovanje, da je opravičeno, če izrečem zahvalo in priznanje lokalnim komisarjem kakor tudi voditelju deželne komisije gospodu deželnovladnemu svetniku Schaschlu, da se, osobito odkar je deželni zbor napravil pogodbo z ministerstvom in se je nastavilo v primernem številu in kvalificirano osobje tehnično in pravniško, v zadnjih letih kaže tako dober razvoj cele operacije. Do cesarske vlade pa bi se obrnil s prošnjo, da bi že vendar nastavila tretjega lokalnega komisarja, kar je gotovo opravičena zahteva, kajti ko se je deželni zbor udal vsem pogojem, ktere je ministerstvo stavilo, se je takrat ravno trdilo, da se bo število geometrov in inženirjev pomnožilo, sedaj pa pravne moči, lokalnega komisarja, primanjkuje, ki bi vse to izvedel. Mesto lokalnega komisarja je že nekaj časa prazno in gotovo bi bilo v interesu stvari same, ki se je tako lepo začela razvijati, ležeče, ako bi visoka vlada upoštevala to željo. Priznavam, da je juristov težko dobiti — primanjkuje jih povsod — vendar pa mislim, da je glede na veliko važnost cele razdelke in na to, da bo dežela Kranjska v kratkem prišla do zakona o zlaganju zemljišč, absolutno potrebna tretja pravniška moč, in jaz upam, ne da bi v tem oziru stavil kak predlog, da mi visoka zbornica pritrdi, ako gospoda deželnega predsednika prosim, da prej ko mogoče skrbi za namestitev tretjega lokalnega komisarja. (Klici na levi: — Rufe links: Dobro, dobro!) X. Sitzung mn 18. April 1899. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Božič ima besedo. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Hotel sem si izprositi besedo pri marg. št. 135, ki govori o razdelki ekvivalentnih gozdov na Notranjskem, ker pa dotične prošnje še niso rešene, in se torej danes še ne da presoditi, v koliko je sklep, katerega je visoka zbornica storila lansko leto dne 24. februarja, ko je te razdelke priporočala, na agrarsko komisijo vplival, odložim za danes to stvar. Vendar pa bi rad napravil nekaj splošnih opazk. V mislih mi je namreč nevednost ljudstva v gozdnokulturnih in sploh v gozdnopolicijskih zadevah. Ta stvar se mi vidi jako važna, kajti ako tudi agrarska komisija letos privoli v razdelbo nanoških gozdov, vendar ni pričakovati, da se bo razdelka tako hitro izvršila, to pa zato ne, ker primanjkuje agrarskega osobja. Ta nedostatek traja še danes, trajal pa bo tudi v bodoče, in ljudstvo bi utegnilo biti oškodovano. Nevednost, kakor pravi pregovor, je silno draga stvar, nič manj pa ni draga pri gozdni kulturi. Naše ljudstvo nima o gozdni kulturi — tu govorim specijalno o Vipavskem prebivalstvu — in o gozdnopolicij skill odredbah nobenega pravega pojma ter prihaja vsled tega neprenehoma v konAikt s trdimi določili gozdnega zakona. Drugo, kar slabo vpliva na gozdno kulturo, da ista hira, namesto da bi napredovala, kakor bi današnji časi to zahtevali, je okolnost, da je oskrbovanje gozdov izročeno gozdnim odsekom, katere volijo občinski odbori ali pa interesentje sami. Pri razmerah, ki vladajo pri nas, je čisto naravno, da se najboljši možje odtegujejo temu poslu vsled razporov, ki se kažejo v vsaki občini, da, tudi v vsaki najmanjši vasici, zaradi skupnosti ekvivalentnih gozdov. Odtod prihaja, da se volijo v gozdne odseke možje, katere vodi le častilakomnost, ki pa se za stvar nič ne brigajo, in so prišli v odsek ne zbog svoje zmožnosti, ampak le zato, ker nikdo drugi tega mesta ni hotel zasesti. Naravna posledica temu dejstvu je ta, da se ne brigajo za gozdno kulturo, še manj pa za gozdnopolicijske na«-redbe in da se vsled tega uničujejo gozdi, namesto da bi taki odborniki- skrbeli za to, da bi se gozdi trebili, pomlajali in podsajali. Nato pride gozdni komisar in po reviziji se usipljejo potem na glave od-sekovcev strahovite kazni, ki so previsoko odmerjene, kazni po 20, 30 in celo 50 gld. ! Odsek seveda se temu ne more po robu postaviti že zaradi tega ne, ker nima prave vednosti o vsem. Komisar se pa tudi ne ozira na to luknjo v našem zakonu, oziroma v našem življenju, namreč na to, da ljudstvu pomanjkuje pouka. Imel sem priliko slišati okrajnega komisarja, kateremu se je bilo namignilo, da treba ljudstvo poučiti in potem šele s kaznimi preganjati, da je čisto cinično odgovoril: «Jaz bom že kmeta navadil gozdne kulture in sicer s strogimi kaznimi.» Mogoče, da je bil to zdrav in v njegovih očeh morebiti celo plemenit princip, vendar X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 223 Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika IX. deželnozkorske seje dne 14. aprila 1899. 1. 1. Lesung des Protokolles der IX. Landtags-Sitzung vom 14. April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik IX. seje v slovenskem jeziku. —• Liest das Protokoll der IX. Sitzung in slovenischer Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečrtanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Iver ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila d ež eh t o z 1> o r s k e g a predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Od ekscelence gospoda deželnega predsednika sem dobil sledeči dopis: (Bere : — Liest:) K. k. Landes-Präsidium in Kram. Laibach am 14. April 1899. Z. 2029/pr. Euer Hochwohlgeboren! Seine Excellenz der Herr Ministerpräsident hat mich im Allerhöchsten Auftrage ersucht, dem krainischen Landtage für die zum Ausdrucke gebrachten Gefühle trauernder Theilnahme an dem Ableben Seiner k. und k. Hoheit des durchlauchtigsten Herrn Erzherzogs Ernst (Poslanci ustanejo —• Die Abgeordneten erheben sich) den Allerhöchsten Dank Seiner k. und k. Apostolischen Majestät bekanntzugeben. Hievon beehre ich mich Euer Hochwohlgeboren zufolge Erlasses vom 11. d. M., Z. 357/M. P., in Kenntnis zu setzen. Der k. k. Landespräsident: Hein m. p. An Seine Hochwohlgeboren Herrn Otto von Detela, Landeshauptmann im Herzogthnme Krain, Ritter des Ordens der eisernen Krone und des Franz Josef-Ordens in Laibach. Prosim, da visoka zbornica to vzame na znanje. Dalje naznanjam, da se je opravičil gospod poslanec Loy, da je zarad nujnih opravil zadržan udeležiti se današnje seje. Gospod dr. Tavčar je istotako dobil dopust za današnji dan in gospod poslanec vitez Langer je zaradi bolezni opravičil odsotnost od današnje seje. Izročene so bile sledeče peticije: Gospod poslanec Šubic izroča prošnjo mestne občine Kranj za zgradbo železnic Loka - Divača in Kranj-Tržič-Celovec. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Beriv altungsausschusse zugewiesen.) Nadalje izroča isti gospod poslanec prošnjo «Dramatičnega društva v Ljubljani» za brezplačno prepustitev lož v deželnem gledišču. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo: «Radogoj», društvo za podporo slov. visokošolcev v Ljubljani, prosi za podelitev podpore. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 3. Priloga 46. Vladna predloga z načrtom zakona o zložbi poljedelskih zemljišč. 3. Beilage 46. Regierungsvorlage mit dem Gesetzentwürfe, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. Tukaj si us oj am predlagati, da bi se glede na važnost tega zakonskega načrta volil posebni odsek in sicer devetih članov v presojo te stvari, kateremu se bo izročila priloga 46. Zeli kdo k temu predlogu morda kaj opomniti ali predlagati, da bi se več članov volilo ? (Klici: — Rufe: Jih je dovolj !) Ker ne, se bo torej koncem seje vršila volitev komasacijskega odseka devetih članov. Točka: 4. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3., B, letnega poročila: Agrarne razmere. 4. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über § 3, B, des Rechenschaftsberichtes: Agrarverhältnisse. Poročevalec Lenarčič: Cast mi je v imenu upravnega odseka poročati o § 3. letnega poročila lit. B «Agrarne razmere». V tem oziru smem biti jako kratek, kajti upravni odsek nima visoki zbornici staviti drugega predloga, kakor da izvoli te marg. številke vzeti na znanje. Glede prve točke, namreč «Zlaganja kmetijskih zemljišč», bil sem 32* 222 X. seja dne 18. aprila 1899. — X. Sitzung am 18. April 1899. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva v Slavini, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovodov in vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Eakitnik, Grobišče in Žeje; b) županstva v Trebnjem za uvrstitev občinske ceste od Trebnjega v Račjeselo in od Dolenje Nemškevasi do Trebelnega med okrajne ceste; e) županstva v Trebelnem za uvrstitev občinske ceste od Trebelnega čez Češnjice proti Poljanam med okrajne ceste. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 8., A: Ljudske, srednje in visoke šole; B: Obrtni pouk ; C: Kmetijska šola na Grmu. Začetek seje ob 10. uri 20 minut dopoldne. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes in Slavina um Verfassung von Projecten für die Errichtung von Wasserleitungen und Cisternen in den Ortschaften Slavina, Koce, Rakitnik, Grobsche und Zeje durch den landschaftlichen Hydrotechniker; b) des Gemeindeamtes in Treffen um Einreihung der Gemeindestraße von Treffen nach Rappelgeschieß und von Unter-Dentsch-dorf bis Trebelno unter die Bezirksstraßen; c) des Gemeindeamtes in Trebelno um Einreihung der Gemeindestraße von Trebelno über Kerschdorf gegen Pölland unter die Bezirksstraßen. 10. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsansschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über § 8, A: Volks-, Mittel- und Hochschulen; B: Gewerblicher Unterricht; C: Landwirtschaftliche Schule in Stauden. Zeginn der Sitzung um 10 Uhr 20 Minuten Vormittag. Stenografien! zapisnik desete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 18. aprila 1899. UmograpIMer Ikvidit der zehnten Sitzung des hiniutl"rt)rn Landtages in Laibach am 18. Apvit 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor Hei n in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Franc vit. Langer, Alojzij Loy, dr. Danilo Majaron, dr. Ivan Tavčar. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika IX. cleželnozborske seje dne 14. aprila 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 46. Vladna predloga z načrtom zakona o zložbi poljedelskih zemljišč. 4. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3., B} letnega poročila: Agrarne razmere. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o peticiji vasi Breže in Jurjeviča za napravo vodovoda. 6. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 7., C: Deželni muzej. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Avgusta Jaka, bivšega po močnega uradnika, za podporo; b) Janžekovič Josipine, vdove ranocelnika, za zvišanje pokojnine; c) dr. Divjaka Štefana, zdravnika v blaznici na Studencu, za odškodnino za stanovanje; d) dr. vit. Bleivveisa Karola, primarija v deželni bolnišnici, za nagrado za delovanje v deželni hiralnici; e) Preinič Josipine, vdove blazniškega zdravnika, za podaljšanje vzgojnine; f) županstva v Krškem za podporo za ondotno bolnišnico; g) zdravstveno-okrožnega zastopa v Črnomlju za podporo za zgradbo okrožne bolnišnice. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o glavni bilanci Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 44.). Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und k. k. Landes-regierungssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Franz Ritter von Langer, Alois Loy, Dr. Danilo Majaron, Dr. Ivan Tavčar. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der IX. Landtagssitznng vom 14. April 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 46. Regierungsvorlage mit dem Gesetzentwürfe, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. 4. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über § 3, B, des Rechenschaftsberichtes: Agrarverhältnisse. 5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über die Pe-tition der Ortschaften Breze und Jurjeviča um Errichtung einer Wasserleitung. 6. Mündlicher Bericht des Rechenschastsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: über § 7, C: Landesmuseum. 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, u. zw.: a) des Jak August, gewesener Aushilfsbeamte, trat Unterstützung; b) der Janžekovič Josefa, Wundarztenswitwe, um Pcnsions-erhöhung: c) des Dr. Divjak Stefan, Jrrenhausarzt in Studenz, um Bewilligung einer Wohnungsentschädigung; d) des Dr. Karl Ritter v. Bleiweis, Spitalsprimarius, um Remuneration für seine Thätigkeit im Landessiechcnhanse; e) des Premic Josefa, Jrrenhausarztenswitive, um Weitcrbelasfting des Erziehungsbeitrages; f) des Gemeindeamtes in Gnrkfeld um Subvention für das dortige Spital; g) der Sanittttsdistricts-Vertrotung in Tschernembl um Subvention für den Bau eines Districtsspitals. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Hanptbilanz des Laibacher städtischen Lotterie-Anlchens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jähr 1897 und über die Voranschläge des Anlehens- und Amortisationsfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 44). IX. seja dne 14. aprila 1899. 219 Torej pride ta točka in pa zaradi odsotnosti gospoda poročevalca Lenarčiča danes odstavljene točke na dnevni red prihodnje seje. Dalje pridejo na dnevni red prihodnje seje še sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung) Prihodnja seja bo v torek, dne 18. t. m., ob 10. uri dopoldne. Naznanjam, da se je odsek devet članov za preiskavo glede kmetijskih zadrug in konzumnih društev konstituiral in da sta imenovana načelnikom gospod poslanec olcscelenca baron Schwegel in načelnikovim namestnikom gospod poslanec cesarski svetnik Murnik. ■ IX. SttDtg ant 14. April 1899. Finančni odsek ima sejo v ponedeljek 17. t. m. ob 5. uri popoldne in sicer naznanjem na prošnjo gospoda načelnika, da se bodo v tej seji razpravljali računski sklepi deželnih dobrodelnih zavodov in da bo gospod poslanec Modic poročal o vodovodu za Planino. Upravni odsek zboruje v soboto, 15. t. m., ob 10. uri dopoldne. Naznanjam še, da sem med sejo prejel od gospoda poslanca dr. Majarona dopis, s katerim se upravičuje, da je zaradi bolezni zadržan, udeležiti se današnje seje. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 2 111) v Huch miting. Založil kranjski deželni odbor. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 218 IX. seja dne 14. aprila 1899. — To vse, kar sem do sedaj navedel, gospodje poslanci lahko posnamejo deželnega odbora letnemu poročilo samemu. Pri proučevanju virov, iz katerih je sestavljeno to poročilo, sem pa iztaknil neki izkaz o eni vrsti troskov in dohodkov bolničnih, ki ni objavljen v letnem poročilu, ker je bil še le pozneje sestavljen izkaz, ki me je zelo zanimal in katerega utegnejo tudi častiti gospodje tovariši smatrati zanimljivim. Ta izkaz se tiče troskov za bolniško oskrbovanje v ožjem pomenu, namreč troškov samo za hrano in postrežbo in istotako dotičnih dohodkov, to je povrnenih troškov ali oskrbnih povračil. Ta izkaz obseza dobo deset let, od L 1888. do 1897. V tem izkazuje navedeno število oskrbovancev v vsakem teh upravnih let in zanimljivo je že to, da se je v bolnici — in jaz naglašam, da se te številke tičejo samo bolnice v ožjem pomenu — število oskrbovancev od 1. 1888. do 1897. skoraj podvojilo, znašalo je namreč 1888. 1. 3661 oseb, leta 1897. pa 6031 oseb. Oskrbni troški, kakor sem jih poprej označil, so znašali 1888. leta 37.100 gld., leta 1897. pa so znašali 51.423 gld. Najbolj zanimljivo pa je poročilo glede povračil teh oskrbnih troškov, to je glede tistih denarjev, ki so se pri deželah in pri privatnikih izterjali kot povračilo teh troškov. Ta povračila so 1. 1888. znašala 9761 gld., 1. 1897. pa 42.823 gld., tako da, če primerjamo številko troškov za oskrbovanje bolnikov v ožjem pomenu s tem povračilom, znaša torej donesek dežele za te oskrbne troske 1. 1897. samo 8600 gld. Jaz sem smatral za svojo dolžnost, visoko zbornico opozoriti na te številke, ker jaz iz teh številk izvajam, da sta upravništvo deželnih dobrodelnih zavodov in deželni odbor, ki ima nadzorstvo nad tem upravništvom, storila v polni meri svojo dolžnost, ker se je na tak način izdatno razbremenil deželni zaklad, in preverjen sem, da bo tudi visoka zbornica drage volje to vzela na znanje. Toliko o domačih dobrodelnih zavodih. Odno-šaji naše dežele s tujimi bolnicami se 1. 1897. niso nič zboljšale. Oskrbovanih je bilo v tujih bolnicah sicer samo pet deželanov več, kakor leta 1896., a povračilo oskrbnih troškov tujim bolnicam je leta 1897. vendar poskočilo za 2777 gld. Troški za enega bolnika so se 1. 1897. zvišali za 80 kr. na leto in so znašali na dan 84 kr., dočim so oskrbni troški za enega bolnika v tujih bolnicah 1. 1896. znašali komaj 82 kr. To so številke, ki se nanašajo na povprečje troškov v vseh tujih bolnicah. Če si pa ogledamo posebe troške, ki jih je dežela Kranjska 1. 1897. plačala Tržaški bolnici, je razmerje še neugodnejše. V Trstu namreč stane vsak bolnik 92 kr. na dan, torej 8 kr. več, kakor znašajo poprečni oskrbni troški v tujih bolnicah. Istotako znaša oskrbna doba za bolnika v Trstu 3T43 dni, torej skoraj tri dni več, kakor povprečna oskrbna doba v tujih bolnicah. Zato je pripoznati deželnega odbora prizadevanje, da bi oskrbne troške za Kranjske bolnike v tujih bolnicah zmanjšal, in priporočati mu IX. .Sitting am 14. April 1899 je, da se za stvar v tej smeri še dalje z vso odločnostjo poteza. V m arg. št. 31. poroča deželni odbor, da je c. kr. vlada pozvala deželni odbor, naj izreče svoje mnenje glede dogovora, katerega misli cesarska vlada skleniti z Anglijo glede vzajemnega brezplačnega oskrbovanja neimovitih umobolnih, in drugega dogovora z Bulgarijo, ki meri na to, da se pripadniki naši in Bulgarei vzajemno brezplačno oskrbujejo v bolnicah. Deželni odbor je v obeh teh slučajih pritrdil in izrekel, da bi bila dežela Kranjska pripravljena tak dogovor odobriti. Razlogom, kateri so vodili deželni odbor, razlogom tem je pritrdil tudi odsek za letno poročilo. Ti razlogi sestoje namreč v tem, da pri takem dogovoru gotovo ne bi bila dežela Kranjska na izgubi, nasprotno, da se na Angleškem in zlasti pa še v Bulgariji gotovo več našincev nahaja, ki utegnejo potrebovati oskrbovanja v bolnici, kakor inozemcev iz teh dežela na Kranjskem, in zato tudi odsek priporoča, da se odobri izjava deželnega odbora, katero je o teh dveh stvareh že izročil deželni vladi. Po vsem tem usoiam se predlagati v ime odseka za letno poročilo. „Visoki deželni zbor skleni: 1. Pritrjujoča izjava deželnega odbora glede dogovora c. kr. vlade z Anglijo o vzajemnem brezplačnem oskrbovanji neimovitih umobolnih v blaznicah in isto tako deželnega odbora pritrjujoča izjava glede dogovora c. kr. vlade z Bulgarijo o vzajemnem brezplačnem oskrbovanji neimovitih bolnikov v bolnicah se odobrujeta. 2. Ostale točke letnega poročila o deželnih dobrodelnih zavodih se jemljö odobruje na znanje.“ Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo prvemu predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Gospodje, ki se strinjajo z drugim predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)^ Točko: C: Deželni muzej. C: Landesmuseum. odstavljam vsled želje nekaterih gospodov poslancev ker se bo tu morda vršila precej obširna razprava. IX. seja dne 14. aprila 1899. 217 Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo z nasvetom upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Daljna točka je: 18 Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: oj o § 4.: Deželne podpore. IS. Mündlicher Bericht des Rechenschnstsberichts-ansschnsses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: a) über § 4: Landesunterstützungen. Poročevalec Ažman: Visoka zbornica! Poročati mi je o § 4. letnega poročila, ki govori o podporah, katere je dežela razdelila v dobi od 1. oktobra 1897 do 30. septembra 1898. Iz tega poročila posnamemo, da je dežela dala podpor pogorelcem v znesku 3615 gld., po toči poškodovanim 2830 gld., vsled povodnji poškodovanim 500 gld. in po drugih nesrečah poškodovanim 350 gld. Nadalje se je dalo za izvežbanje v znanostih in umetnostih 2240 gld. 11 kr., za podpore raznih učencev na ljudskih, srednjih in visokih šolah, vštevši podporo Ciril-Metodovi družbi, 3658 gld., obema gledališčema 12.000 gld. in drugih podpor 1900 gld., torej skupaj 27.090 gld. 11 kr., v primeri s podporami prejšnjega leta v skupnem znesku 24.065 gld. za 3025 gld. 11 kr. več. K temu poročilu nimam posebnega omeniti, razun da se pod marg. št. 14. podeljene podpore preveč skupaj zmeša vaj o in je želeti boljšega pregleda. Ker je pa ta nedostatek že gospod načelnik našega odseka grajal in se je od deželnega odbora obljubilo, v prihodnjem poročilu natančnejši pregled dati, se ne bom nad tem dalje spodtikal. Vse podpore pa, ki so bile podeljene, so bile podeljene le v resničnih, dokazanih potrebah in ker so večinoma bile podeljene te podpore po sklepih visokega deželnega zbora, torej upam, da ne bo nobenega ugovora in zatorej predlagam v imenu odseka, naj se cela ta točka 4. vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) , Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen ) Sprejeto. Daljna točka je: IX. Sitzung am 14. April 1899. b) o § 7. A.: Deželna prisilna delavnica. b) über § 7 A: Landes -Zwangsarbeits-anstalt. Poročevalec Grasselli: Odsek za letno poročilo se je davil z oddelkom, ki se tiče deželne prisilne delavnice, pa ni našel povoda, da bi stvar v zbornici obširneje razpravljal (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Slava mu!“), ali stavil kake nasvete, in zaradi tega usojam se namestu gospoda poročevalca, ki je zaradi bolezni zadržan poročati, v imenu odseka za letno poročilo staviti predlog, deželni zbor izvoli deželnega odbora poročilo v § 7. lit. A vzeti na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich ) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje pride poročilo o lit.: B: Deželni dobrodelni zavodi. B: Landes-Wohlthätigkeitsanstalten. Poročevalec Grasselli: Pri tej točki moram potrpežljivost visoke zbornice nekoliko dalj časa zlorabiti. Odsek za letno poročilo se je, kakor navadno v prvi vrsti davil z izkazi, s katerimi se pričenja oddelek letnega poročila, ki se davi z dobrodelnimi zavodi. Drage volje konštatujem, da se je povprečna oskrbna doba za enega bolnika leta 1897. nasproti številkam za leto 1896. znižala na vseh bolničnih oddelkih izvzemši ginekološki oddelek; na tem oddelku in v porodnišnici se je povprečna oskrbna doba za enega bolnika zopet zvišala; istotako kažejo podatki tičoči se zavodov za blazne in hiralce žal precej rastočo tendenco. Troški za osebo, ki so obrazloženi v marg. št. 20.—24., so na vseh dobrodelnih zavodih leta 1897. ostali popolnoma enaki troškom, ki so za 1. 1896. navedeni v lanskem letnem poročilu. Primerno se zdi odseku za letno poročilo, opozoriti deželni odbor le na to, da so lastni troški, ki jih ima dežela za enega bolnika, na nekaterih oddelkih dobrodelnih zavodov, tako v bolnici in porodnišnici, precej višji, kakor določena oskrbna taksa. Zato bi ne utegnilo odveč biti, ako bi se hotel deželni odbor daviti z vprašanjem, ali ne bi kazalo, oskrbno takso deloma primerno zvišati. 32 216 IX. seja dne 14. aprila 1899. hat aber auch dieses Ansuchen abgewiesen, indem sic zwar die Nothwendigkeit der Regulierung anerkannte, jedoch vom Localangenscheine keinen Erfolg erwartete. Wie mir nun der Herr Referent im Landesausschnsse mittheilt, hat sich die Regierung doch bereit erklärt, die Steiner-Feistritz im Laufe dieses Monates zn begehen. Die Regulierung wird von allen Seiten als nothwendig anerkannt, es mangeln aber, wie bereits erwähnt, die technischen Kräfte zur Verfassung des Projectes und auch die nothwendigen Geldmittel. Im Berwaltnngsansschnsse wurde auch noch der Meinung Ausdruck gegeben, dass der oberhalb der Stadt Stein befindliche Theil des Flusses an den Calamitäten, die im Unterlaufe stattfinden, Schuld trägt, indem der Schotter, der aus dem oberen Theile der Feistritz vom Ursprünge und von den Seitenthälern zugetragen wird, in den unteren Theil abfließt; cs seien daher schon im oberen Theile Borkehrungen zn treffen, um den Schotter aufzuhalten. Es war auch die Meinung vertreten, dass der obere Theil der Feistritz den Charakter eines Wildbaches besitze und dass deshalb Wildbachverbannngen vorzunehmen seien. Nachdem jedoch nicht zu erwarten ist, dass dieses ganze Project in kürzester Zeit in Angriff genommen werden wird, die Gefahr jedoch von einem Hochwasser znm andern immer größer wird, nachdem weiters die gefährlichsten Theile geschützt werden müssen, war der Bcrwaltungs-ansschnss mit Rücksicht ans das Gutachten des Banamtes, wornach der Hauptgrund in der Verschotternng am Ansflusse der Feistritz in die Save liegt, der Meinung, dass wenigstens vorläufig durch Hinwegräumnng des Schotters im Ausflüsse der Feistritz den Calamitäten abgeholfen werden könnte Ich erlaube mir daher im Namen des Verwaltnngs-ansschusses nachstehenden Antrag zur Annahme zu empfehlen. (Bere — Liest): „Der hohe Landtag wolle beschließen: Das Gesuch der an der Steiner-Feistritz gelegenen Gemeinden um Regulierung dieses Flusses wird dem Landesausschnsse mit dem Anstrage übermittelt, bei der erwiesenen dringenden Nothwendigkeit, im Einvernehmen mit der hohen Regierung mit möglichster Beschleunigung die Regulierung der Steiner-Feistritz in Angriff zu nehmen, wobei die Regulierung des Oberlaufes als Wildbachver-bauung zn behandeln und die durch die Savereguliernng verursachte Verschotternng an der Einmündung der Feistritz in die Save ehestens beseitigt werde." Deželni glavar : Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich). Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: - IX. Sitzung mn 14. April 1899. b) vaščanov davčnih občin Vodice, Bukovica in Repnjc za razdružitev občine Vodice v dve samostojni občini: Vodice in Skaručna. b) be v Insassen der Steuergeinemdeu Wvdiz, Bukowiz und Repnje »in Theilung der Gemeinde Wodiz in zivei selbständige Gemeinden: Wodiz und Skarntschna. ßmdjtviftnttrr Freiherr v. liech buch: Die Insassen der Katastralgemeinden Wodiz, Bm kowiz und Repnje, int politischen Bezirke Stein, haben ein Gesuch eingebracht tun Theilung der Gemeinde Wodiz in zwei selbständige Gemeinden: Wodiz und Skarntschna. Dieses Gesuch wird damit motiviert, dass die neu zn bildenden Gemeinden, d. i. die Gemeinde Wodiz mit den Stenergemeinden Wodiz, Bukowiz und Repnje und die neu zu bildende Gemeinde Skarntschna mit den Steuer-gemeinden Skarntschna, Polje, Vrsca und Sinkovturn genügend viel Steuer zahlen und auch die genügende Einwohnerzahl besitzen würden, um ihre Geschäfte auch in den neu zu ereilenden Gemeinden erfolgreich durchzuführen. Es hätte nämlich die künftige Gemeinde Wodiz eine Steuer von 2949 fl. 57 kr. und 1287 Einwohner, die Gemeinde Skarntschna eine Steuer von 2358 fl. 66 kr. und 957 Einwohner. Ferner wird das Gesuch damit motiviert, dass die Interessen beiden Fraktionen auseinander gehen und dass im Gemeindeausschusse immer Streitigkeiten vorkommen, was auch schon daraus erhellt, dass aus der künftigen Gemeinde Skarntschna fünfzehn Ausschussmitglieder in der jetzigen Gemeinde Wodiz vertreten sind, während von den Cataflralgemeinden Wodiz, Bukowiz und Repnje mir vier Vertreter im Gemeindeansschusse sitzen. Als Hauptgrund wird aber vorgeführt, dass die Stenergemeinden Wodiz, Bukowiz und Repnje bereits eine Schule besitzen, während in Skarntschna erst eine Schule gebaut werden soll, ebenso in Sinkovturn, und dass sie zn diesen Schulen einen Beitrag leisten müßten, obwohl ihnen diese Schulen von gar keinem Nutzen wären. Diese Motive sind nun allerdings nicht genügend, um die Theilung dieser Gemeinden zn bewilligen; es ist aber möglich, dass der Landesansschnss im Wege weiterer Erhebungen noch andere Motive finden wird, welche geeignet erscheinen, in die Theilung einzuwilligen. So wie das Gesuch jetzt vorliegt, ist kein Grund vorhanden, darauf einzugehen, und ich stelle daher im Namen des Verwal-tungsausschusses den Antrag: „Das Gesuch der Insassen der Steuergemeinden Wodiz, Bukowiz und Repnje dem Landesausschnsse zur entsprechenden Erhebung und Berichterstattung abzutreten." IX. seja dne 14. aprila 1899. 215 c) Frančiške Jalen, soproge bivšega secijskega sluge, za odpravnino ali miloščino. c) der Franziska Jalen, Gattin des gewesenen Secierdieners, um Bennlligung einer Abfertigung oder Gnadengabe Poročevalec ces. svetnik Murnik: Frančiška Jalen, soproga bivšega secijskega sluge, prosi, da bi se jej nekoliko miloščine dovolilo, ker je njen soprog nad 10 let služil v deželni bolnišnici kot secijski sluga, leta 1897 pa se službi odpovedal ter odšel iz Ljubljane, zapustivši njo in jednega otroka, ki obiskuje drugi gimnazijski razred. Ona zdaj nima nobene podpore in si samo nekoliko zasluži tam v bolnišnici. Finančni odsek je bil preverjen, da je soproga bivšega secijskega sluge podpore vredna, in nasvetuje: „Visoki deželni zbor skleni: Frančiški Jalen, soprogi bivšega secijskega sluge, se podeli za tri leta od 1. maja 1899 začenši mesečna podpora v znesku 8 gld. iz bolničnega zaklada.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 17. Ustno poročilo upravnega odseka o pe ticijah, in sicer: a) županstev ob Kamniški Bistrici za uravnavo reke Bistrice ; 17. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusfes über Petitionen, nnd zwar: a) der an der Steiner-Feistritz gelegenen Gemeindeämter um Regulierung der Feistritz. Äerichtrrstatter von Hechln,ch: , 5A ker L-teiner - Feistritz gelegenen Gemeinden haben die -otttc eingebracht, der hohe Landtag möge noch ui diesem Jahre das Erforderliche veranlassen, dass die Regulierung der Meiner - Feistritz von der Stadt Stein bis zum Ausflusse in die Save in Angriff genommen motivieren ihr Gesuch damit, dass der genannte Flips jährlich sehr viel cnltivierten Bodens abgeschwemmt IX. Sitzun g ant 14. Ast ril 1899. hat und bereits die Gefahr vorhanden ist, dass Häuser und ganze Ortschaften den Gewässern zum Opfer fallen könnten. Die Regillierung der Steiner-Feistritz hat schon seit vielen Jahren den hohen Landtag, den Landesansschuss nnd die hohe Regierung beschäftigt. Infolge der, ich möchte sage», zahllosen Gesuche, die von den Gemeinden um Abhilfe gegen schon angerichtete Schäden nnd wegen Vorsorge gegen noch zu erwartende Schäden an den Landesansschuss gerichtet wurden, hat sich das Banamt dahin geäußert, dass an den Calamitäten, welche sich in den letzten Jahren an der Feistritz gezeigt haben, in erster Linie die Regn-liernng der Save Schuld trägt. Durch die Regulierung der Save ist die Einniün-dung der Feistritz verschönert worden. Dadurch wird der Wasserlauf verändert nnd die Geschiebeführung erschwert und hebt sich die Flusssohle beständig. Dies hat aber zur Folge, dass sich das Hochwasser in den weniger widerstandsfähigen Kulturboden einen neuen Weg bahnt nnd sogar die Gefahr vorhanden ist, dass sich die Feistritz ein neues Flussbett schafft. Anfänge hievon sind schon jetzt an der Feistritz bemerkbar. Zu einer dauernden und sicheren Abhilfe sind Pal-liativmittcl, wie sie theilweise schon vorgenommen wurden, nicht genügend, sondern ist eine planmäßige Regulierung der ganzen Stciner-Feistritz nothwendig. Um dringende Gefahren abzuwenden, wurde bereits bei 23išče am untern Laufe der Feistritz ein Uferschutzban ausgeführt, welcher rund 12.000 fl. gekostet hat. Hiezu hat der Staat 6000 fl. beigetragen. Bei der Förtschacher Brücke war durch das vorjährige Hochwasser die Bezirksstraße gefährdet nnd der linke Brückenkopf in Gefahr, zerstört zu werden. Auch hier hat der Landesausschuss, nachdem Gefahr im Verzüge war und für die Kosten die in erster Linie Berufenen, nämlich die Gemeinde und der Bezirksstraßenausschnss, nicht aufkommen konnten, die Sicherung der Straße und des Brückenkopfes besorgt, was mit einem Kostenaufwande von 2000 fl. verbunden war. Bei den weiteren Erhebungen hat sich gezeigt, dass nach einem Jahre die Uferschntzbauten bei Biščc schadhaft geworden sind nnd wieder eine Reparatur erforderten, ivelche mehrere hundert Gulden gekostet hat; ebenso wurden auch die Schutzbauten bei der Förtschacher Brücke beschädigt nnd mussten ebenfalls wieder repariert werden. Daraus ist schon ersichtlich, dass mit Palliativmitteln dauernde Abhilfe nicht geschaffen werden kann, sondern eine planmäßige Regulierung nothwendig ist. Dazu ist aber vor allem ein Project erforderlich. Ein solches wurde bisher nicht verfasst, weil das Landesbauamt nicht die nöthigen Kräfte und auch nicht die erforderliche Zeit hat. Der Landesausschuss wendete sich daher an die Landesregierung um -einen Techniker zur Verfertigung eines Projectes. Die Landesregierung hat dieses Gesuch mit der Motivierung abgewiesen, dass sie selbst mit Technikern so schlecht versehen sei, dass sie ihre eigenen Arbeiten nicht vornehmen könne. Die Verfertigung eines Projectes durch einen Eivil-ingenienr würde aber 12.000 erfordern. Nun hat der Landesausschuss, damit doch in der Sache etwas geschehe, an die Landesregierung das Ersuchen gestellt, einen Localaugenschein vorzunehmen, die Regierung 214 IX. seja dne 14. aprila 1899. b) več posestnikov iz Starega apna pri Velikih Lipljenih za znižanje stroškov povodom delitve njih skupnega zemljišča ; b) mehrerer Besitzer von Staro apno bei Großliplein um Ermäßigung der Kosten anläßlich der Vertheilung eines gemeinschaftlichen Grundstückes; Poročevalec dr. Papež: Visoki zbor! Posestniki iz Starega apna pri V etikih Lipljenihprosijo za znižanje troskov povodom delitve njih skupnega zemljišča. Navajajo v doti eni prošnji, da so bili troski za zemljemerca v znesku 141 gld. preveliki v razmerju z malim posestvom, katero j? je razdelilo in katero je baje, kakor pravijo v svoji prošnji, vsega skupaj obsegalo samo eden in pol grunta, in z ozirom na to, da so troški v tem razmerju nasproti malemu posestvu res ogromni, je pač vredno, da se stvar preiskuje, in da se pri deželnem odboru na to ozira, ki ima itak določati, ali in koliko se zniža kaka svota takih troškov. Povod, da so prosilci to prošnjo vložili, jim je dala neka rešitev deželnega odbora, v kateri je rečeno, da se morajo obrniti na deželni zbor in da deželni odbor ne more v svojem delokrogu odpustiti več od teh troškov. Finančni odsek je bil torej tega mnenja, ako se sedaj ta prošnja po sklepu, katerega bom predlagal, izroči deželnemu odboru, da bo s tem tudi imel pooblastilo deželni odbor, da sme tudi nadalje še troške ponižati, kakor jih je že tistim prosilcem, nekaj prej v mali svoti ponižal in v ta namen stavim v imenu finančnega odseka predlog, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru v primerno meritorno rešitev. Deželni glavar: Zeli še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Sklep, katerega je napravil finančni odsek, je sicer jako priproste narave, ali meni se vidi, da je vzlic temu jako nevaren. Stvar, kako naj se vračajo troški za agrarske operacije, je v zakonu določena in deželni odbor, kadar mu je mogoče, sam kaj stori. Stoji pa na načelu, da teh troškov ne gre znižavati, ampak da je edina dobrota, ki je mogoča, ta, da se podaljšajo obroki za poplačila. Dalje bi jaz nikdar ne hotel iti, ker sicer ustvarimo nesrečen prejudic za poplačevanje troškov za že dognane operacije in za take, ki se bodo dognale še v bodoče. Ako boste danes storili sklep po predlogu finančnega odseka, bodo ljudje videli, da se, ako se pri deželnem odboru nič ne da doseči, vse - IX. Sitzung NIN 14. April 1899. doseže pri deželnem zboru in nastal bo položaj, da bo vsaka prizadeta občina prišla pred deželni zbor in hotela imeti znižanje troškov. Ako pomislite, koliko že stanejo agrarske operacije, je vzlic temu, da na posameznega posestnika pride lahko precej velika svota, dotični posestnik vendar še v dobrem položaju. Po mojih mislih bi bila tudi edina pametna rešitev, da deželni zbor prošnjo naravnost odkloni, kajti sicer bomo drugo leto imeli cel koš enakih prošenj, katerih število pa bo šo od leta do leta naraščalo. Ljudje bodo zdihovali in rekli, če so se temu stroški znižali, naj se znižajo tudi nam in na ta način ne pridemo do konca. Torej stavim nasproten nasvet, da se ta prošnja naravnost zavrne. Deželni glavar : Gospodje poslanci, ki podpirajo predlog gospoda poslanca dr. Tavčarja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je dovolj podprt in pride na glasovanj e. v Zeli še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich ) Ker ne, gospod poročevalec? Poročevalec dr. Papež : Visoki zbor! Tudi v finančnem odseku so se naglaševali taki pomisleki, kakor jih je gospod poslanec dr. Tavčar zdaj navajal, vendar pa se je v odseku uvaževalo, da je mogoče, da se je tu vršila neka nepravilnost ali kaka zmota, kajti znano je iz prejšnjih časov, da so marsikaterih rat troški merivca s tem nastali, ker so bili to včasih ničvredni in nesposobni geometri, kateri so vse skazili, da se je potem moralo znova narediti vse. To pač zdaj ni sumiti, ker je, kakor znano, celo agrarsko osobje dobro izučeno in vestno, ampak vendar se ne ve, kako je prišlo, da so pri razdelitvi 1 '/, grunta znašajočega zemljišča narastli troški do vsote 141 gld. in samo zato je sklenil finančni odsek naročiti deželnemu odboru, da ta preiskuje in potem prošnjo primerno reši. Jaz sem to omenil za svojo osebo in poročam tudi to, kar se je v finančnem odseku povedalo, ampak seveda pooblastila od finančnega odseka nimam, da bi se predlogu gospoda predgovornika mogel pridružiti. Deželni glavar : Najprej bomo glasovali o preminjalnem predlogu gospoda poslanca dr. Tavčarja, da se prošnja odkloni. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejet in torej odpade glasovanje o odsek o vem predlogu. Daljna točka je: IX. seja dne 14. aprila 1899. 213 v resnici podpore potrebna, nasvetuje finančni odsek, da bi se ji nekoliko dalo in da bi naj visoki zbor pritrdil naslednjemu predlogu: „Visoki deželni zbor skleni: Mariji Androjna, vdovi bivšega pomožnega uradnika pri deželnem knjigovodstvu, podeli se za tri leta od meseca julija 1898 računši miloščina mesečnih 10 gld. iz deželnega zaklada.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče sc ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: c) upravnega sveta Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani za dovolitev podpore za daljna tri leta. c) des Verwaltn »gsrathes des Elisabeth- Kinderspitales in Laibach it nt Bewilligung der Subvention für die weiteren drei Jahre. Poročevalec ces. svetnik Murnik : Predstojništvo Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani se je obrnilo do deželnega zbora s prošnjo, v kateri navaja, da deželni zbor tej bolnišnici že precejšno vrsto let podeljuje podporo letnih 300 gld. Zadnjič je bila taka podpora dovoljena za leta 1897, 1898 in 1899 in zdaj prosijo, da bi se jim dovolila zopet za daljna tri leta, namreč za leta 1900, 1901, 1902. V prošnji navajajo, da so se troski pomnožili, deloma s tem, da je živež postal dražji, deloma, da je režija postala dražja, deloma pa tudi s tem, da je ves gospej, ki so prej društvo podpirale, se ali prebij0 ali pa umrlo, da je pa naraščaj vedno manjši. Pa, ..j® tudi odrejeno, da se sedaj otroci iz deželne bolnišnice nič več ne dajejo v otroško bolnišnico, ampak da jih bolnišnica sama oskrbuje. Tako so še ■ 1896, imeli iz deželne bolnišnice 131 otrok, za katere so dobivali na dan po 45 kr., sedaj pa to po-polnoma odpade in proračun za letošnje leto kaže v . S'd. primanjkljaja. Finančni odsek in tudi de-zelni zbor je teinu že mnogokrat pritrdil, da je ta olmsnica v resnici podpore potrebna, ker skrbi :iezplacno za bolne otroke, katerih pride jako mnogo ne e iz Ljubljane, ampak tudi z dežele, in zato na-sve uje, da bi se podpora za bolnišnico podaljšala v isti men kakor se je prosilo, ter predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Elizabetni otroški bolnici v Ljubljani podeli se za 1. 1900, 1901 in 1902 iz deželnega zaklada letna podpora po 300 gld.“ - IX. Sitzung mn 14. April 1899. Deželni glavar. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.! Sprejeto. Na vrsto pride sedaj točka: 16 Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) vasi Leše pri Mošnjah glede podpore za napravo brizgalnice. 16. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) der Ortschaft Losch ach bei Möschuach tun Subvention behufs Anschaffung einer Feuerspritze: Poročevalec ces. svetnik Murnik : Visoki zbor! Podobčina Leše se je po svojih zastopnikih obrnila do visokega zbora s prošnjo, da bi se jej nekoliko podpore dovolilo, da si napravi svojo brizgalnico. Županstvo v Mošnjah priporoča to prošnjo prav toplo. Prosilci se sklicujejo na to, da jim gasilno društvo v Mošnjah zaradi precejšnje daljave v slučaju potrebe ne bi mogel tako hitro na pomoč priti in zato so sc preverili, da bi bilo najbolje, ako si napravijo svojo brizgalnico, ki bi ne služila samo za vas Leše, ampak tudi vasem Pora-čica, Paloviče, Popovo, Vadiče in Visoče. Deželni odbor vsako leto iz gasilno-stražnega zaklada podeljuje vsem gasilnim društvom in tudi občinam podporo. Tako se je tudi občini Mošnje dovolila podpora in gotovo se bo deželni odbor tudi na to prošnjo oziral, kadar se bo razdeljeval tisti gasilno-stražni zaklad. Prošnja ta torej ne spada pred deželni zbor, ker se vendarle tukaj ne more govoriti o vsaki prošnji, in le želeti je, da bi se take prošnje vedno vlagale le na deželni odbor. Z ozirom na to sc nasvetuje: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja podobčine Leše za podporo za nakup brizgal nice se odstopa deželnemu odboru v rešitev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich i Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 212 IX. seja dne 14. aprila 1899. - Vse to navajam radi tega, da dokažem, da se je drugod oziralo na dejanjske razmere, na Kranjskem pa ne, marveč je davčno breme brez povoda neutemeljeno v desetih letih (1882—1891) narastlo in še dalje narašča. Ker nimam na razpolaganje (ofici-jelnih) uradnih štatističnih podatkov, iz katerih bi se razvidelo, kako in v katerem številu so obrtniki naši po potresu, trsni uši in večletnih slabih letinah prizadete dežele v posameznih davčnih družbah in razredih v primeri k analognim tistim družbam in razredom drugih dežel obdačeni glede obrtnega davka, moram omejiti se na to, kar sem povedal v glavnih potezah. Zastopniku kranjske dežele v kontingentih komisiji pristopni bodo podatki. Na podlagi teh podatkov bo lahko dokazal neprimerno visoko ob-dačanje naše dežele glede obrtnega davka in po vsi pravici na podlagi teh dokazov zahteval, da kontin-gentna komisija v smislu nove davčne postave §§ 49, 54 primemo ozir jemlje na našo deželo sploh, osobito pa na vinorodne pokrajine. V minulih desetih letih je naša dežela v primeri k drugimi deželami največ trpela, zadele so jo razne nesreče: trsna uš, strupena rosa, potres, večletne slabe letine, med temi letine brez sadja, živinske bolezni, ustavljeni sej mo vi, toča, povodenj, nenavadna suša, pomladanski sneg. Glede na te nesreče in na agrarno krizo, vsled katere trpi tudi obrt, je naša deželna komisija, kakor sem omenil početkom svojega govora, stavila primerne nasvete. Te podpira današnji moj predlog, ki se ob enem ozira na mnoge pritožbe in želje v tej zadevi. V formalnem obziru nasvetujem, da zbornica izroči moj predlog upravnemu odseku. Deželni glavar : Gospod poslanec Pfeifer predlaga, da se njegov samostalni predlog izroči upravnemu odseku. Gospodje, ki pritrjujejo temu formalnemu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj gremo nazaj na točko 6., ker je gospod poročevalec že tukaj, in sicer na točko: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Blandine pl. Gariboldi za zvišanje miloščine: <1. Mündlicher Bericht des Fiiinuznnsschnsfts über Petitionen, und zwar: ä) der Blandine Edle V. Gariboldi mit Erhöhung der Gnadengabe. Poročevalec ces. svetnik Murnik : Visoki zbor! Blandina pl. Gariboldi, uradniška sirota, se je obrnila do visokega zbora s prošnjo, da bi se ji miloščina, katera znaša 47'25 gld. na leto, IX. Sitzung am 14. April 1899. nekoliko povišala. Njen oče je bil stanovski uradnik in je bil 1. 1851. vpokojen z 800 gld. Ko je umrl, je zapustil vdovo in tri hčere, od katerih je sedaj le še ena, namreč Blandina živa. Ona pravi, da se je trudila že toliko in toliko let, namreč črez štirideset let, da si je služila svoj živež, ali zdaj pa od lanskega leta sem je tako na očeh oslabela, da na ulici ne more sama hoditi, ampak jo mora kdo spremljati. Z delom si torej ničesar ne more prislužiti. Finančni odsek je bil preverjen, da je p rešiteljica v resnici podpore vredna in da s 47'25 gld. gotovo nikdo ne more svoj živež nakupiti in z ozirom na to nasvetuje: „Visoki deželni zbor skleni: Bladini pl. Gariboldi, bivšega stanovskega uradnika siroti, poviša se z letom 1899 miloščina na letnih 80 gld., katero je v mesečnih obrokih iz deželnega zaklada izplačevati.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: b) Marije Androjna, vdove deželnega pomočnega uradnika, za dovolitev miloščine. b) der Maria Androjna, landschaftliche Ans-hilfsbeamtenswitwe, mit Bewilligung einer Gnadengabe. Poročevalec ces. svetnik Murnik : Marija Androjna, vdova bivšega pomožnega uradnika pri deželnem knjigovodstvu, pravi v svoji prošnji, da je njen mož 1. 1. dne 7. junija nanagloma umrl. On je služil pri deželnem odboru, pri knjigovodstvu in pri deželni blagajnici kot pomožen uradnik od 1. februarija 1884 naprej, in sicer s plačo 30, 40, 45 in končno s plačo 50 gld. On je nagloma umrl in zapustil vdovo in štiri hčere, katerih ena je 23 let stara, druge pa 20, 18 in 16 let. Prvi dve že služite svoj živež, vdova pa pravi, da nima nobenega pravega zaslužka in mora gledati za najmlajšo hči, da se kaj nauči, da bo sama mogla skrbeti za svoj živež in zato se obrača do deželnega zbora, da bi zanjo in za njeno naj mlajšo hči dovolil nekoliko podpore. Finančni odsek se je preveril, da je Androjna ves čas svojega službovanja hvalevredno opravljal njemu oddeljena opravila in, da ni bil le diurnist, ampak da je pri deželnem knjigovodstvu več stvari samostojno izvrševal, torej v marsičem nadomestoval pravega uradnika. Ker je prositeljica IX. seja dne 14. aprila 1899. 211 našnji moj predlog. Stavim ga tem lažje, ker je naša deželna komisija za obrtni davek spoznala potrebno tako olajšavo. Na prizadevanje častitega tovariša gospoda Dr. Majarona vzprejela je namreč predlog, da se priporoča kontingentni komisiji, da naj gleda na kmetijsko bedo, vsled katere trpi tudi obrt in pri razdelitvi preostankov v smislu §§ 49 in 54 davčnega zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, na našo deželo jemlje primeren ozir. Obrtni in kmetski stan sta navezana jeden na druzega; ako ima poslednji obilo dohodke iz svoje kmetije, ima tudi obrtnik več zaslužka, nasprotno se zmanjšuje obrtniku zaslužek, če kmetija peša. Bridko čutimo to v naši deželi, katere ogromna večina prebivalcev je navezana na pridelke svojih kmetij. Leto za letom padale so in še padajo cene poljskim in gozdnim pridelkom, n. pr. žitu, lesu i. dr., naraščali pa stroški za obdelovanje, za posle i. t. d. Posebno v vinorodnih pokrajinah so se dohodki vedno zmanjševali, sem ter tj e pa tudi popolnoma izostali vsled nesrečne trsne uši, strupene rose i. t. d. Dokazal je pred kratkim častiti tovariš gospod vitez Langer, koliko narodnega premoženja je uničila trsna uš. Predno je prišla ta božja šiba čez naše vinograde, pridelalo se je vina povprek na leto 200.000 hi (1. 1875—1880.) Pozneje vedno manj, v petletnici 1890 — 1895 samo 70—80.000 hi. Ako se računa nad 200.000 hi po takratni ceni 10 gld. za hektoliter, znašala je vrednost pridelanega vina nad dva milijona goldinarjev, sedaj pa za 70.000 /z/, po] sedanji ceni 20 gld. za hektoliter, 1,400.000 goldinarjev, toraj na leto manj 600.000 gld. Teh 600.000 gld. ni, ne pride več med ljudi. To pomeni veliko izgubo narodnega premoženja. Vsak človek, ki vidi tako ginevanje narodnega premoženja, sodil bi, da davčna oblast to upošteva pri obdavčenju obrta. Žalibog temu ni tako. Pridobitni, dohodninski in krošnjarski davek znašal je za našo deželo, kakor razvidno iz deželno-odborovih prilog, 1886. 1. 462.426 gld., 1. 1897. pa že 581.495 gld. V vinorodnih okrajih 1886. leta n. pr.: Krško 3317 gld., Kostanjevica 2327, Metlika 3896, Novomesto 7587 gld., Črnomelj 5022 gld.; skupaj 22.149 gld. Leta 1897. pa: Krško 3795 gld., Kostanjevica 3396, Novo mesto 13.609, Metlika 5166, Cernomelj 4844 gld.; — skupaj 30.810 gld., tedaj leta 1897. že za 8000 gld. več, nego pred jednajstimi leti. Namesto da bi davčna oblast vsaj za 8000 gld. znižala dotični davek, zvišala ga je za 8000 gld., vzlic vedno nazadujočim gospodarskim razmeram. Proti koncu 1880.1. so bili vinogradi še bolj intaktni, takrat je bilo že še prihodka pri posestnikih in pri obrtnikih. Od tiste döbe sem pa se je trsna uš vedno bolj širila, danes okuženih je že 83 % naših vino-gradov; tistih 600.000 gld. na leto ali še več. kar je prišlo iz vinogradov denarja med ljudi, žalibog danes ni več. Sleherni utesnuje svoje izdatke na najsilneje potrebe j štediti mora pri živežu, obleki in drugih potrebščinah. To, kar si je kdo prihranil v prejšnjih IX. SNzung ant 14. April 1899. boljših letih, vtakne sedaj v ponovitev vinograda, vrh tega še dobiva brezobrestnih posojil pri državi in deželi. Ako toraj, recimo najmanj 600.000 gld. na leto sedaj ne pride več med ljudi, morajo danes tudi obrtniki imeti toliko manj prometa in zaslužka; vkljub temu pa so nekateri pregoreči davčni organi vedno bolj navijali davčni vijak. Rokodelcev n. pr. bilo je prej manj, a ti so imeli sopomagačev. Sedaj je več rokodelcev, toda velika večina je brez pomagačev, kateri pa nimajo tistega več dela in tistega več zaslužka, katerega so imeli prejšnji, ko jih je bilo manj, ker vsakdo mora bolj varčno živeti, mora bolj štediti, kakor prej, kar se najbolj občuti v naših vinorodnih pokrajinah. Ko se je nalagal obrtni davek v smislu novega davčnega zakona ter izračunala svota, ki jo ima plačati naša dežela, se je za podlago vzela tista svota, ki je bila predpisana 1. 1892. To je bilo leto, v katerem se je dohodek iz vinogradov že silno zmanjšaj, obrtni davek pa neopravičeno visoko narasel. Že prej omenil sem in dokazal, kako neutemeljeno se je zlasti v vinorodnih pokrajinah povekšaval obrtni davek vkljub pomanjšanim dohodkom, da je tedaj tako obdavčanje absolutno p r c o b r e m e n j e n j e. Pa tudi relativno v primeri k drugimi deželami je naša dežela glede pridobitnega in dohodninskega davka preobložena. V tem pogledu sklicujem se na prilogo 1041 k stenograf, zapisnikom državnega zbora XI. sesije 1895.1. Po tej prilogi (stran 284, 285) bilo je n. pr. na Koroškem po predpisu za 1892.1.: a) do 30 gld. dohodninskega in pridobitnega davka 11.357 davkoplačevalcev; na Kranjskem pa 10.067 davkoplačevalcev, ki so plačevali na Koroškem 80.452 gld., na Kranjskem pa, dasiravno jih je bilo 1290 manj, pa 84.769 gld.; b) dalje bilo je onih, ki so nad 300 gld. dohodninskega in pridobitnega davka plačevali, na Koroškem 77 davkoplačevalcev, na Kranjskem pa 48 davkoplačevalcev; prvim 77 davkoplačevalcem na Koroškem predpisano bilo je 88.754 gld.; drugim 48 na Kranjskem pa 99.040 gld.; toraj nad 10.000 gld. več, dasiravno jih je bilo 29 manj; c) od 30—300 gld. dohodninskega in pridobitnega davka ni dosti razlike v razmerju davčnih bremen Kranjske in Koroške dežele. Sedaj pa primerjajmo, kako je narasel pridobitni in dohodninski davek. Po ravno tej prilogi (stran 255) znašal je pridobitni davek 1882. leta na Kranjskem 130.103 gld., čez deset let, to je 1891. 1. 147.990 gld. in dohodninski davek 1882.1. 303.673 gld., 1891. leta pa 450.073 gld.; na Koroškem pridobitni davek 1882. leta 105.887 gld.; (toraj že 1882. 1. nad 24.000 gld. na Koroškem manj kakor na Kranjskem) in 1891. 1. 135.342 gld.; dohodninski davek 1882. 1. 299.828 gld. in 1891. 1. 437.372 gld.; toraj okroglih 13.000 gld. manj, ko na Kranjskem. V Trstu — kakor znano, tam ni bilo prej pridobitnega davka — znižal se je dohodninski davek od 794.105 gld. v 1.1882. na 684.788 gld. v 1. 1891., tedaj za okroglih 110.000 gld. 210 IX. seja dne 14. aprila 1899. sodišče, s pritožbo proti deželnemu odboru pred visoko zbornico. Ne da se prikriti, da ta peticija ni prav za prav nič druzega, kakor obtožnica deželnega odbora. Valentin Krašovec podtika deželnemu odboru, da ni skrbel za to, da bi se nekateri paragrafi občinskega reda izvrševali, zlasti §§ 89, 90 in 92 ter stavi prošnjo, naj vsaj visoki deželni zbor skrbi za to, da bo deželni odbor pri jednakih pritožbah vpošteval paragrafe 89, 90 in 92 občinskega reda. Končno dodaja Valentin Krašovec tudi še pritožbo, da je moral v zadevi neke občinske tkalce plačati znesek 70 kr. Cela vsebina te peticije torej ne spada pred visoko zbornico, vsled česar si po sklepu upravnega odseka usojam predlagati sledeče: „Visoki deželni zbor slceni: Preko peticije Valentina Krašovca iz St. Petra preide se na dnevni red." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka b) vasi Breže in Jurjeviča za napravo vodovoda; b) der Ortschaften Breže und Jurjeviča um Errichtung einer Wasserleitung; izostane, ker je gospod poročevalec Lenarčič odsoten. Torej pride na vrsto točka: c) posestnikov iz Jakovce, občinaVrabče, za napravo načrtov za vodovod. c) der Insassen von Jakovce, Gemeinde Vrabče, um Verfassung der Pläne für die Wasserleitung. Poročevalec Božič: Visoka zbornica! Posestniki iz Jakovice, občina Vrabče sodnega okraja Vipavskega, so bili vložili že 1. 1895. prošnjo za napravo vodovoda, kateri je bil priložen slabo izdelan načrt in še slabše napravljen proračun. Ta zadeva se je obravnavala v visoki zbornici v seji dne 15. februarija 1895 in sklep je bil ta, da se je takrat deželnemu odboru naročilo, „da potrebno ukrene, da se namesto pred-ležečega nerabljivega načrta in napačnega proračuna za vodovod napravi nov načrt s proračunom na podlagi zanesljivih podatkov". IX. Sitzung mu 14. April 1899. Leta 1896. poslal je deželni odbor hidrotehnika v Vipavsko dolino, ter mu dal naročbo, naj si ogleda na lici mesta tudi ta vodovod. Deželni hidrotehnik je bil tedaj sicer v Vipavski dolini, v Jakovice pa ni prišel. Vsled tega sem jaz lansko leto stavil resolucijo, naj se to vsaj 1. 1898. zgodi, pa tudi lansko leto hidrotehnik vsled pomanjkanja časa ni mogel priti v Vipavsko dolino in stvar je zopet zaspala. Letos pa predlagajo dotični posestniki novo prošnjo, v kateri nujno prosijo, naj pride vsaj letos tja deželni hidrotehnik, da se omogoči dobava zdrave pitne vode. V podkrepljenje prošnje moram navesti, da občina oziroma vas Jakovice nima nobene niti talne, niti izvirne vode, ampak le jeden kal, ki služi za napajanje živine in za pranje, iz tega kala pa jemljejo vodo tudi za pitje in kuhanje in je torej prošnja posestnikov iz Jakovce utemeljena iz sanitarnih in drugih ozirov. Za slučaj požara pa je seveda v tej vasi še najmanj skrbljeno. Ta prošnja je torej utemeljena in če kje na Kranjskem, je gotovo v tem slučaju nujno potrebno, da se pomanjkanju vode v jako vici čimpreje odpomore. Vsled tega si usojam v imenu upravnega odseka predlagati: „Visoki deželni odbor skleni: Deželnemu odboru naroča se, skrbeti za to, da deželni hidrotehnik gotovo tekom leta 1899. izdela načrt za vodovod v Jakovicah na podlagi zanesljivih podatkov." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride: 15. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Viljema Pfeiferja in tovarišev glede prebitkov osebnega dohodninskega davka (k prilogi 50.). 15. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Wilhelm Pfeifer und Genossen, betreffend die Ueberschüsse der Per-sonaleinkommettstener (zur Beilage 50.) Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Visoki zbornici je znano, da se je povdarjalo že v državnem in deželnem zboru, da je Kranjska dežela neprimerno visoko obdavčena z obrtnim davkom, da treba olajšati to breme — to namerava da- 209 IX. seja dne 14. aprila 1899. - deželnemu odboru naročeno, naj pozve mnenje okrajnega cestnega odbora, ter o tem v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. Tudi takrat se stvar ni izvršila, vsled česar so prosilci 1. 1899. vložili novo prošnjo, v kateri navajajo iste razloge, kakor v prvi prošnji. Vrhu tega na g lasaj o, da je promet po tej cesti tako velik, da se vsako leto najmanj 5000 m.3 lesa iz Windischgrätzovih in iz ekvivalentnih gozdov drugih vasij po njej izvozi, da rabita cesto ne le podobčini Bukovje in Gorenje, ampak pred vsem tudi občini Podkrajin Postojina in sploh celi Pivški okraj, vsled česar je bila ta cesta že 1. 1869. priznana kot javna pot. Krivica se godi tema podobčinama s tem, da morata za ta ogromni promet cesto sami vzdržavati in je torej prošnja za uvrstitev med okrajne ceste popolnoma opravičena. Deželni odbor je potem naročil okrajnemu cestnemu odboru Postojinskemu, naj o tem izreče svoje mnenje, a ta je v seji dnč 29. novembra 1897. se izrekel proti zaprošeni uvrstitvi med okrajne ceste, to pa iz razlogov, ki ne morejo biti merodajni za končno rešitev tega vprašanja. Cestni odbor Postojinski pravi, da veže omenjena občinska pot le vasi Bukovje in Gorenje z okrajno cesto, toraj dve vasi, ki ležita v jedni in isti katasterski občini; nadalje pravi cestni odbor, da imata jedin o le ti dve vasi korist od te ceste, da jo lahko tudi sami vzdržujeta, ker meri le 2'8 km. in končno izraža cestni odbor svojo skrb, da bi potem, ako se prošnja usliši, zapored prihajale vse občine s takimi prošnjami, da bi se naposled morale vse občinske ceste proglasiti za okrajne ceste. Iz poročila, katero je predložil visoki zbornici deželni odbor, je posneti, da ti podatki ne morejo biti merodajni, marveč, da je cestni odbor popolnoma pustil iz vida važnost te ceste za splošni promet. Dokazano je namreč, da se vrši po tej cesti ves promet celega okraja, da veže ta cesta dva cestna okraja in da toraj ni mogoče izpodbijati njene važnosti za splošni promet. Po drugi strani se pa nikakor ne dä tajiti, da podobčini Bukovje in Gorenje nista krivično preobloženi z vzdržavanjem te ceste. Deželni odbor je nasvetoval, da naj se ta cesta v smislu § 20. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zale. št. 17. proti volji okrajnega cestnega odbora uvrsti med okrajne ceste. Upravni odsek se je pridružil temu mnenju, ter me je pooblastil, da v njegovem imenu predlagam sledeče: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: !■). Y cestnem skladovnem okraju Postojnskem se nahajajoča, okoli 2"8 km. dolga občinska cesta, m se od okrajne ceste Dilce-Studeno - Planina med Biinjem in Studenem odcepi in drži na Bukovje in Gorenje, se uvrsti med okrajne ceste. 2.) Okrajni cestni odbor v Postojni prevzame sedaj ^ navedeno cesto v svojo neposredno oskrbo, toda šele potem, ko jo bo podobčina Bukovje, ka-teia jo je do sedaj vzdrževala, zadostno posula. 8.) Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene.“ IX. Sitzung mu 14. April 1899. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 14. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) Krašovec Valentina, občinskega odbornika v St. Petru, da bi se določbe občinskega zakona natančno spol-novale. 14. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschnsses über Petitionen, und zwar: a) des Krašovec Valent., Gemeindeausschnss-mitglied in St. Peter, um genaue Handhabung der Bestiminnngen des Gemeinde-gesetzes. Poročevalec Božič: Visoka zbornica! Valentin Krašovec se je bil pritožil pred vsem pri gospodarskem odboru vasi St. Peter, da si tvorni čar Medica prilastuje nekaj občinskega, oziroma podobčinskega sveta. Gospodarski odbor je to pritožbo odbil, vsled česar se je Krašovec potem pritožil na deželni odbor. Ta je dal stvar preiskati, toda iz zadevnega poročila županstva St. Peter je posneti, da ni res, kar trdi Valentin Krašovec, ampak nasprotno, da je hotel tvorničar Medica s tem, da je neki občinski jarek zasul in s tem občinsko pot razširil, le sebe škode varovati, da bi ljudje ne hodili po njegovem dvorišču namestu po občinski poti, in da si Medica ne lasti dotičnega pota. Vsled tega je bila prošnja Valentina Krašovec kot neutemeljena odbita. Vkljub temu se je Valentin Krašovec pritožil še enkrat na deželni odbor, ki je na to dal zadevo zopet na lici mesta pregledati in je bil k dotični obravnavi povabljen tudi Valentin Krašovec. Pri tem komisijonelnem ogledu se je sestavil zapisnik, ki vsebuje vse ono, kar je prej že poročal gospodarski odbor, oziroma županstvo Št. Peter, posebej pa se je še naglašalo, da Valentin Krašovec pri tej priliki nikakor ni v stvari sami ugovarjal. Vsled tega je moral deželni odbor svoj prvotni odlok znova potrditi, ter odbiti pritožbo Valentina Krašovec. Nato se je Valentin Krašovec obrnil na c. kr. deželno vlado s podobno pritožbo, toda tudi ta jo je odbila in sicer zaradi tega, ker spada ta zadeva v kompetenco deželnega odbora. Zdaj pride Valentin Krašovec, namestu da bi bil nastopil pravilno in predpisno pot pritožbe na upravno 208 IX. seja dne 14. aprila 1899. Poročevalec Jelovšek: Visoki deželni zbor! Okrajni cestni odbor v Ložu predložil je deželnemu odboru neko tamkaj izročeno prošnjo, da bi se občinska cesta, koja se odcepi pri vasi Krampi je od okrajne ceste Velike Lašče — Bloke in katera pelje čez Lahovo-Ravnik na Zavrh, uvrstila med okrajne ceste. Vsled sklepa imenovanega cestnega odbora prosi isti, da bi deželni odbor predložil to prošnjo visokemu deželnemu zboru z nasvetom, da bi se le okoli 1500 m. dolgi košček občinske ceste od vasi Kram pije, ki pelje čez Lahovo do vasi Ravnik, uvrstil mej okrajne ceste, kakor hitro bo ta cesta na 41/, metrov razširjena’ popravljena in dobro posula. Glede daljne proge od Ravnika do Zavrha prosil je cestni odbor, da deželni odbor odredi potrebne poizvedbe in da deluje na to, da se popravi tudi ta košček ceste v stanje, ki je predpisano za okrajne ceste. Občinski zastop Bloški menil je, da bodo vsi stroški za popravo ceste od Kramplj do Ravnika znašali samo 800 gld. in je ponudil, da bi občina k tem stroškom prispevala še 450 gld., ki bi se nabrali s prikladami, ter stavil utemeljeno prošnjo, da bi se mu v pokritje primanjkljaja dovolila primerna podpora. Pri natančni preiskavi pa se je pokazalo, da se bo za razširjavo te ceste od 2'/„ metra na 4‘,'j metra potrebovalo 1560 metrov zemljišča in ravno toliko metrov kamnite podlage in nasipanja tega cestišča, kar bo znašalo 2067 gld. Primankljaj, ako tudi občina žrtvuje 450 gld., še vedno znaša 1617 gld. Deželni odbor namignil je županstvu v Blokah, da naj prosi deželni zbor za podporo, da zamore primankljaj poravnati. Deželni odbor je mnenja, da je z ozirom na dejanske prometne razmere uvrstitev te ceste med okrajne ceste opravičena. Glede na to, da je občina Bloke silno bogata na vseh dokladah, sicer pa revna in je, kakor dokazano, za popravo občinske ceste Ravnik-Zavrh izdala v gotovini 1717 gld., ne da bi prosila za kako podporo iz deželnega zaklada, je opravičeno staviti predlog: Visoki deželni zbor izvoli imenovani občini v ta namen, da se pokrije ostala potrebščina v znesku 1617 gld. za popravo cestne proge, ki naj bi se uvrstila med okrajne ceste, dovoliti podporo v znesku 500 gld. iz deželnega zaklada. Upravni odsek to raj predlaga: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) V cestnem okraju Lož se nahajajoča, okoli 1560 m. dolga občinska cesta, ki se na zapadni strani vasi Kramplje kakih 500 m. oddaljeno od okrajne ceste Velike Lašiče-Bloke odcepi in drži čez Lahovo na Ravnik, se uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Občini Bloke se za od okrajnega cestnega odbora v Ložu zahtevano popravo sub 1.) navedene IX. Sitzung mn 14. April 1899. ceste dovoli podpora 500 gld. iz kredita za cestne namene. 3. ) Okrajnemu cestnemu odboru v Ložu se naroča, da prevzame ad 1.) omenjeno cesto takoj v svojo oskrbo, ko bo popolnoma popravljena, kar se bo v kratkem zgodilo. 4. ) Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen). Sprejeto. Na vrsto pride točka: 13 Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi v cestem okraju Postojinskem se nahajajoče občinske ceste, ki se od okrajne ceste Bilce - Studeno - Planina med Brinjem in Studenem odcepi in drži na Bukovje in Gorenje, med okrajne ceste (k prilogi 41). 13. Mündlicher Bericht des Verwattungsansschnsses, betreffend die Einreihung der int Strafzen-bezirke Adelsberg gelegenen, bvn der Dilee-Kaltenfcld - Planiniier Bezirksstrafze zwischen Brinje nnd Kaltenfeld abzweigenden, nach Bntnje und Gorenje führenden Gemeinde-straszc in die Kategorie der Bezirksstrafze» (zur Beilage 4L) Poročevalec Božič: Visoka zbornica! Leta 1895. vložili sta pod-občini Gorenje in Bukovje prošnjo, da bi se občinska cesta, ki se odcepi od okrajne ceste Dilce-Studeno-Planina med Landolom in Brinjem, in vodi mimo Bukovja v Gorenje, uvrstila med okrajne ceste. V tej prošnji, kateri je priložen tudi nekak obris, navajajo prosilci, da ta cesta ne služi samo krajnemu, ampak tudi splošnemu prometu, da veže dva cestna okraja, in da se poleg tega stega v Gorenje in Bukovje Belska, Brunslca, Podkrajška in Jamska pot, tako da se toraj ves promet teh krajev vrši le po poti, katero sta vzdrževali prisiljeni podobčini Gorenje in Bukovje. Ta zadeva se je v 15. seji 1. 1895. v visoki zbornici obravnavala ter je bilo sklenjeno, naj deželni odbor o njej nadalje pozveduje. Ta sklep se pa takrat ni izvršil, vsled česar so zastopniki pod-občin Bukovje, Gorenje in Predjama, oziroma občina Hrenovice z vlogo z dne 13. februarija 1897 še enkrat prosile, naj bi se ta cesta uvrstila med okrajne ceste. S sklepom z dne 27. februarija 1897 je bilo 207 IX. seja dne 14. aprila 1899. — IX. Srizung am 14. April 1899. Capitel III. „Bestallungen" mit einem Erfordernisse von 626 ft. (Obvelja. — Angenommen.) Zu Capitel IV. möchte ich bemerken, dass in der Beilage, welche die Herren in Händen haben, sich ein Druckfehler eingeschlichen hat. Ans Seite 3 ist nämlich gedruckt : „Capitel VI."; es soll aber heißen: „Capitel IV." Capitel IV. „Löhnungen und Zulagen der Aufseher" erscheint mit einem Erfordernisse von 16.750 fl (Obvelja. — Angenommen ) Capitel V. „Remunerationen und Aushilfen" zeigt ein Erfordernis von 400 fl. (Obvelja. - Angenommen.) Capitel VI. „Kirchenerfordernisse" 139 fl. (Obvelja. — Angenommen) Capitel VII. „Erfordernisse für Montur und Armatur" 1600 fl. (Obvelja. — Angenommen j Capitel VIII. „Amtskanzlei- und Unterrichts-Erfordernisse 380 fl. Ich bemerke, dass bei diesem, sowie bei anderen Capiteln, die eine kleine Erhöhung gegenüber dem Voranschläge answeisen, dies ans Grund des dreijährigen Durchschnittes erfolgt ist. (Obvelja. — Angenommen) Capitel IX. „Fabrikserfordernisse" 27 100 fl. (Obvelja. — Angenommen) Capitel X. „Erhaltung der Gebäude" 920 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XI. „Steuern und Gaben" 29 fl (Obvelja. — Angenommen) Capitel XII. „Regiekosten " Hier soll es statt 38.330 fl. peißen 40.900 fl und zwar wie ich bereits eingangs zu erwähnen die Ehre hatte, tvegen der höheren Kosten für die Beleuchtung, das ist im Z'4 statt 1230 fl. - 3 800 st. daher die Summe des Capitel XII. 40.900 fl ausmacht, (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XIII. 1038 fl. (Obvelja. - „Pensionen und Erziehnngsbeiträge" Angenommen.) Capitel XIV. „Provisionen" 2410 fl. (Obvelja. — Angenommen) Capitel XV. „Gnadengaben" weist statt 340 fl ans den Gründen, die ich bereits angeführt habe, 770 fl. auf. (Obvelja. — Angenommen) Capitel XVI. „Verschiedene Ausgaben" 1116 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Bei der Recapitulation muss es im Capitel XII nicht 38.330 fl., sondern 40.900 fl heißen und tut Capitel XV. statt 340 fl — 770 fl. Ich stelle schließlich den Antrag, das gesammte Erfordernis mit 100.098 fl zn genehmigen (Obvelja. Angenommen. > Ich komme nun zur Bedeckung. Diesfalls habe ich zu bemerken, dass hier ebenfalls ein Druckfehler vorhanden ist, indem ans Seite 9 statt: „Erfordernis" es zu heißen hat: „Bedeckung", statt „Potrebščina“ — „Pokritje“. Capitel I. „Interessen" 86 fl. (Obvelja. — Angenommen) Capitel II. „Ertrag der Fabriksanstalt »nd Verdienste der Zwänglinge" 52-200 fl. (Obvelja, — Angenommen) Capitel III „Verpflegs-, Heil- und Leichenkostcn-vergütnngen" 37.800 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IV. „Verschiedene Einnahmen" 4500 fl. (Obvelja. — Angenommen ) In der Recapitulation soll es statt „Im Vergleiche mit dem Gesammterfordernisse per 97.098 fl. heißen per 100 098 fl. Weiters heißt es: „zeigt sich ein Abgang von 2512 fl." ; es soll aber heißen: 5512 fl. Ich stelle daher schließlich den Antrag: „Das hohe Hans wolle beschließen: Der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1899 mit dem Abgänge von 5512 fl. wird genehmigt." Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 12 Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste, ki se na za-padni strani vasi Kramplje odcepi od okrajne ceste Velike Lasiče - Bloke in drži čez Lahovo na Ravnik, med okrajne ceste (k prilogi 40.) 12. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschnsses, betreffend die Einreihnng der westwärts der Ortschaft Kramplje bon der Grostlaschitz-Oblakcr Bezirks st raste abzweigende», über La-chobo nach Ravnik führenden Gemeindestraste in die Kategorie der Bezirksstrasten (zur Bei läge 40). 206 IX. seja dne 14. aprila 1899. in welchen sic sich befindet, fand sich der Finanzausschuss durch reines Mitleid bewogen, dem hohen Landtage den Antrag zu stellen, dass der Witwe Franziska Tomazin dieselbe Gnadengabe, welche sic bisher für ihren Mann bezogen hat, weiter belassen werde, und zwar für drei Jahre. Ich habe daher den Antrag zu stellen I Bere — Liest): „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Aufseherswitwe Franziska Tomazin wird eine Gnadengabe von 100 fl. jährlich für die Jahre 1899, 1900 und 1901 gewährt." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Graf Bat bo: Ich gehe nun zum Voranschläge des Zwangsarbeits-hausfondes über. Der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1899 zeigt nach dem Antrage des Landesausschusses, wie er dem hohen Hanse in der Beilage 12 vorliegt, einen Abgang von 2512 fl. Leider bin ich im Namen des Finanzausschusses genöthigt, dem hohen Hause einen noch ungünstigeren Voranschlag vorzulegen und denselben dem hohen Hanse zur Annahme zu empfehlen Ein höheres Erfordernis, als das von dem Landes-ausschussc präliminierte, zeigt sich nämlich bei bcu Cap. XII. und XV. Im Cap XII. § 4. ist in der Beilage die Summe von 1230 fl. eingesetzt. Im Zwangsarbeitshause ist die elektrische Beleuchtung eingeführt, welche demselben vom Spitale geliefert wird. Die Kosten für dieselbe werden nach den Gesammtbelenchtungskosten auf Grund eines gewissen Schlüssels berechnet nub hat es sich nunmehr gezeigt, dass diese weit höher sind, als sie anfänglich angenommen worden waren. Es wurden außerdem mehr Beleuchtungskörper, als ursprünglich projectirt war, aufgestellt. Die Mehrkosten für die Beleuchtung betragen 2570 fl Im Cap. XV. ist das Erfordernis, welches ich im Namen des Finanzausschusses in Voranschlag zu nehmen die Ehre habe, um 430 fl. höher, als das des Landes-ansschnsses, und zwar ist dasselbe begründet durch die Beschlüsse des hohen Hanfes, womit der Arztenswaise Anna Skedel eine Gnadengabc von 180 fl, dem pensionierten Oberaufseher A. Štrukelj die Erhöhung derselben um 60 fl., der Tomazin Franziska eine solche von 100 fl. und dem pensionierten Aufseher Vranöie eine solche von 90 fl gewährt wurde. Angesichts dieses ziemlich ungünstigen Präliminares konnte sich der Finanzausschuss der Befürchtung nid)t einschlagen, dass dem Lande in Zukunft durch das Zwangsarbeitshaus nicht unerhebliche Kosten erwachsen werden, IX. Sitzung ant 14. Ast ril 1899. umsomehr als seit einer Reihe von Jahren eine stetige Abnahme der Anzahl der Zwängliuge, welche von anderen Ländern Aufnahme in demselben finden, zu bemerken ist. Naturgemäß können die Regie- und Verpflegskostcn sich nicht dem entsprechend vermindern, wodurch relativ die Kosten für das einzelne Individuum vergrößert werden. Aus diesem Grunde wurden vom Finanzausschüsse auch die einzelnen Kosten des Erfordernisses eingehend berathen und untersucht, ob es nicht möglich wäre, ein Ersparnis zn erzielen. Insbesondere wurde die Möglichkeit ventiltirt, beim Cap. VI § 2. dadurch Ersparnisse zu erzielen, dass eine geringere Zahl von provisorischen Aufsehern in Voranschlag genommen werden möge. Angesichts des Umstandes jedoch, als es nicht thunlich erscheint, durch Restringicrung der daselbst eingesetzten Summe die Verwaltung in eine Zwangslage zu versetzen, da sich ja Umstände ergeben können, welche die Anzahl der provisorischen Aufseher, wie sie im Voranschläge des Landcsans-schusses vorgesehen ist, absolut nothwendig erscheinen lassen würden, nahm der Finanzausschuss keine Streichung vor, sondern äußerte nur den Wunsch, der Landesausschuss möge diesbezügliä), wenn es thunlich erscheint, Ersparungen zu erzielen trachten. Auch bei allen übrigen Capiteln ist eine Restringiernng der eingesetzten Summen nicht thunlich Ich werde mir nun erlauben, zn den einzelnen Capiteln des Voranschlages überzugehen. Deželni glavar : Želi kdo besede v splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich ) Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da prestopi v nadrobno razpravo. Berichterstatter Graf Bnvlm: (bere: — liest:) Capitel I. Gehalte, Activitäts- und Personalznlagen 5473 fl Zu diesem Capitel habe ich zu bemerken, dass nach dem Organisationsstatut für die Landesbeamten vom Jahre 1894 denselben, wenn sie Activitäts-Znlagcn beziehen, eine freie Wohnung nicht gebührt. Beim Zwangsarbeitshaus ist jedoch der Fall vorhanden, dass der Curat seit einer Reihe von Jahren nebst der Activitäts-Znlage auch eine freie Wohnung genießt, welche ihm einstweilen bis zn einer anderweitigen Verfügung unentgeltlich überlassen wurde Ich habe daher im Namen des Finanzausschusses den Wunsch zu äußern, dass der Landesansschnss diesbezüglich eine Ordnung schaffen möge. Das Capitel 1. zeigt, wie ich bereits vorgetragen habe, ein Erfordernis von 5473 fl. (Obvelja. — Angenommen) Capitel II. „Emolumente" mit einem Erfordernisse von 44 fl. (Obvelja. — Angenommen) 205 IX. seja dne 14. aprila 1899. — umirovljenih paznikov Antona Štru-keljna in Valentina Vrančiča za zvišanje pokojnine, in pazniške vdove Frančiške Tomazin za miloščino. 11. Mündlicher Bericht des Finnnznnsschusses über den Bornnschlag des Zwinkgsarbeitshnnsfondes für das Jahr ISIM) (zur Beilage 12) und über die Petition der pensionierten Aufseher Anton Štrukelj nnd Valentin Vrančič um Pen-sionscrhohilttg, nnd der Anfscherswitwe Franziska Tomazin um Bewilligung einer Gnaden-gabe. ßrvidjtci'stiittcv Graf ßarlio: Ich werde mir erlauben, bevor ich auf den Voranschlag des Zwangsarbeitshaussondes übergehe, zuerst zu rcfcrireu über die Gesuche des pensionierten Aufsehers Vrančič, des gewesenen Aufsehers Štrukelj nnd der Witwe des gewesenen Aufsehers Tomazin, nachdem diese Gesuche, respective deren Erledigung einen Einfluss auf den Voranschlag haben Valentin Vrančič war Aufseher erster Kategorie in der Landeszwangsarbeitsanstalt; er wurde krankcitshalber provisioniert, n. zw erhielt er eine Provision von 270 fl. jährlich. Er führt in seinem Gesuche an, dass cs ihm noch zur Zeit seiner activen Dienstleistung sebr schwer möglich war, mit seinem Gehalt von 450 fl. und dem Onartier-geld von 75 fl. auszukommen, dass es ihm aber nunmehr, nachdem er am 1 Juni 1898 provisioniert wurde, geradezu unmöglich sei, sich und seine Familie zu ernähren Er bittet, man möge ihm bei Bemessung seiner Provision auch die sechs Jähre, welche er beim Militär zugebracht und während welcher er an dem Kriege in Italien theil-genommen habe, einrechnen Der Finanzausschuss war nun der Ansicht, dass dies keinesfalls angehe, nachdem dies Dienste waren, welche er dem Staate und nicht dem Lande geleistet yat, dass aber in Anbetracht seiner schweren Krankheit und der Nothlage, in der er sich befindet, es angemessen sei, dem hohen Landtage die Gewährung einer Gnadengabe zu befürworten. „ Ich habe daher die Ehre, im Namen des Finanzausschusses folgenden Antrag zu stellen (bere — liest): „Der hohe Landtag wolle beschließen: Dem provisionierten Aufseher Valentin Vrančič wird cine Gnadengabe von 90 fl. jährlich gewährt." Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ostati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. IX. Sitzung am 14. Asinl 1899 ßcridjlcrftattcv Graf ßavbo: Weiters licgf vor das Gesuch des gewesenen Ober-aufsehers Anton Štrukelj. Derselbe war von 1866 an bis 1871 als provisorischer Aufseher, dann als Schneidermeister, von 1876 an als zweiter Oberaufsehcr und von dem Jahre 1878 an bis 1882 als erster Oberaufsehcr angestellt. Wegen schwerer Augenerkrankung konnte er seinen Dienst nicht weiter verrichten nnd wurde außer Activitüt gesetzt. Er erhielt seinerzeit vom Landtage eine Gnadcn-gabe von 240 sl. jährlich zugesprochen. Nachdem sich nun int Laufe der Jahre sein Leiden gebessert hatte, ist es ihm möglich geworden, wieder in der Zwangsarbeitshansanstalt Verdienst zu erlangen, indem er in den Sommermonaten als Aushilfsaufseher den Dienst versieht und als solcher eilten Taglohn von 90 kr. bezicht. Nun ist er 68 Jahre alt und geht, wie er anführt, einer traurigen Zukunft entgegen, da er nicht lange mehr diesen Aushilfsdienft wird versehen können und dadurch in große Nothlage gerathen wird. In Anbetracht dieser bcrücksichtigenswerthen Umstände habe ich die Ehre, namens des Finanzausschusses folgenden Antrag zu stellen (bere — liest): „Der hohe Landtag wolle beschließen: Dem gewesenen Oberausseher Anton Štrukelj wird die Gnadcngabe von 240 fl. ans 800 fl. jährlich erhöht. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. ßerichtel flatter Graf ßarbo. Es liegt noch das Gesuch der Witwe Franziska Tomazin nach dem gewesenen Zwangsarbeitshausanfseher Joses Tomazin vor. Ihr verstorbener Ehegatte war einmal Zwangs-arbeitshausanfseher, wurde jedoch als solcher entlassen und zwar weil er theilwcise geistesgestört war, wie dies aus einem Zeugnisse, welches vorliegt, zu ersehen ist. Es wurde ihm vom Landtage eine Gnadengabe von 100 fl jährlich gewährt, n. zw. mit Rücksicht auf seinen abnormalen Geisteszustand und diese Gnadengabe wurde seiner Ehegattin ausgezahlt. Nun ist der Betreffende im vergangenen Jahre gestorben und wurde die Gnadengabe eingestellt. Die Witwe bittet tunt, man möge ihr diese Gnaden-gäbe, welche sic bisher für ihren Mann bezog, für ihre Person weiter belassen. Es muss betont werden, dass die Petentin wohl gar keinen Anspruch auf irgend eine Pension hat, nachdem, wie ich hervorgehoben habe, ihr Mann seinerzeit entlassen wurde. Allein Angesichts der sehr ärmlichen Verhältnisse, 204 IX. seja dne 14. aprila 1899. Fasst man mm das Ganze zusammen, sv findet man: Einnahmen der Schule...............6612 ft. 83 '/2 kr. „ Wirtschaft . . . 8669 „ 51'/, „ „ „ Küche . . . . . 4105 „ 98 Summe . 19388 ft. 33 kr. Die gleichen Betrage zeigen die Ausgaben. Ich stelle sohin den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Rechnungsabschluss der krainischc» landwirt- schaftlichen Schule in Standen für das Jahr 1897 : mit einem Gesammterfordernisse von . 19.388 fl. 33 kr. und einer Gesammtbcdccknng von . . 19.388 „ 33 „ sowie einem Gesammtvermögensstaiide von.......................... 18.653 „ 69 „ wird genehmiget." Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto. Daljna točka je: 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delal-nice za leto 1897. (k prilogi 11.). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwaugsarbeits-hansfoudes für das Jahr 1897 (zur Beilage 11). ßriidjtcvltnttcv Graf Larlio: Hohes Hans! Der Rechnungsabschluss des Zwangs-arbeitshansfondes pro 1897 liegt dem hohen Hanse in der Beilage 11 vor. Ans dem Berichte des Landesansschnsses erfahren die Herren, dass das Erfordernis des Zwangsarbeits-hansfondes gegenüber dem Präliminare sich um 9641 sl. 88 7j kr. höher belief, während anderseits aber auch die Bedeckung um 14.100 fl. 1'/, kr. höher war, als sie prä-liminiert wurde. Im Voranschläge war ein Abgang von 4591 fl. präliminiert, welcher nachdem Rechnungsabschlüsse jedoch nur 132 sl. 87 kr. betrug. Das Ergebnis ist also gegenüber dem Präliminare ein um 4458 sl 13 kr. günstigeres. Der Grund hiefür liegt darin, dass einerseits die Verdienste der Zwänglinge bei der Verwendung zu Privatarbeiten und in der Fabrik bedeutend höher waren, als dies seinerzeit beim Voranschläge in Aussicht genommen war, anderseits hingegen naturgemäß auch die Ausgaben für die Fabrikserfordernissc eine bedeutende Steigerung erfahren mussten. Unter der Ausgabenrnbrik finden wir auch unter außerordentlichen Ausgaben eine Post von 2880 sl. 86 kr. und zwar für Adaptirnngen und Nenherstellnngen, welche IX. Sitzung am 14. April 1899. sich ans die Einführung des elektrischen Lichtes, Reconstruction der Kapelle und einer Trockenkammer, sowie ans Reparaturen, welche infolge des Erdbebens vom 14. Juli 1897 nöthig erschienen, beziehen. Der Finanzausschuss hat alle Details des Rcchnnngs-abschlnsses eingehend geprüft und den Eindruck gewonnen, dass sowohl die Überschreitungen bei den Ausgaben vollkommen gerechtfertiget sind, als auch, dass die Verwaltung des Zwangsarbeitshanfes eine gute ist, indem sie ohne Hintansetzung oder Schädigung des Zweckes der Anstalt, nämlich arbeitsscheue, moralisch minderwärtige Individuen zu bessern, sorgsam darauf bedacht ist, die Kosten für die Verpflegung der Zwänglinge und für die Regie hereinzubringen und dadurch die finanziellen Kräfte des Landes zu schonen. Ich habe daher die Ehre im Namen des Finanzausschusses zu beantragen: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Rechnungsabschluss des Zwangsarbcitshans-fondcs für das Jahr 1897 wird genehmigt." Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Berichterstatter Graf fin rim: Der Vermögensstand des Zwangsarbeitshansfondes hat sich um 514 fl. 59 kr vermindert, und zwar infolge der Werthabschreibnngen bei den nicht rentirenden Realitäten und beim Inventar, welche gemäß des Landtags-beschlnsses vom 19. September 1884 ordnungsmäßig vorgenommen wurden. Ich stelle daher den Antrag: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Die Nachweisnng des Vermögens des Zwangs-arbeitshanssond.es mit Ende des Jahres 1897 wird zur Kenntnis genommen." Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delalnice za leto 1899. (k prilogi 12.) ter o prošnjah 203 IX. seja dne 14. aprila 1899. — auch ben Auftrag ertheilt, dass die beiden obersten Beamten von Stauden sich auf ein Gut begeben, welches eine landwirtschaftliche Buchhaltung durchgeführt hat, nämlich auf die Herrschaft des Grafen Bardo. Die Herren sind auch hingekommen und haben einerseits Belehrungen entgegen* genommen, anderseits wurde versucht, diesbezügliche Bemänglungen zu erstatten. Ich weiß nicht, ob diese Bemänglungen und Belehrungen damals gerechtfertigt waren, aber die heutigen Nachweise stellen die Kenntnisse der betreffenden Bnchhaltnngsbeamten von Standen nicht auf eine besondere Höhe. Ich führe diesfalls Folgendes an. Die Einnahmen und Ausgaben sind selbstverständlich getrennt. Unter den Einnahmen erscheint vor allem „bar", dann „Producten-Abgabe", endlich „der schließliche Borrath" vom Jahre 1897 und unter den Ausgaben als letzte Post „der anfängliche Vorrath" von 1897, also der Endvorrath von 1896. Der schließlich^ Vorrath von 1897 wird mit 2130 fl. angeführt. Wenn man gewohnt ist, solche Rechnungen genau anzusehen, so braucht man nur einige Bläter weiter zu gehen und man sieht, was in den Details des Vermögens mit Ende 1896 und 1897 vorkommt. Mit Ende 1897 kommt in der Rubrik „Wein-Vorräthe" nicht die hier angegebene Summe, sondern eine ganz andere, nämlich 1674 fl. vor, das ist ein Widerspruch. Dann Ende 1897 wird der Wert des Weines mit 2130 fl. angesetzt. Ebenso ist ein Widerspruch bei dem anfäglichen Vorrathe des Jahres 1897. Es ist die Summe von 2508 fl. nicht richtig, sondern im Vermögensausweise erscheint eine andere Summe, eine oder die andere ist unrichtig. Solche Fehler kommen auch vor bei „Viehzucht" und bei einigen anderen Postne. Ich will alle die einzelnen Fehler nicht berühren, sonst müsste ich längere Zeit darüber sprechen. Aber eines möchte ich noch anführen. Es ist unter den Einnahmen der „Viehzucht" Dünger angerechnet mit 300 fl., das ist nach Ansicht derjenigen, welche die wirtschaftliche Buchführung kennen, ein Unding. Der Wert des Düngers ist so groß, als die Viehzucht passiv ist. Hier erscheint die Viehzucht passiv mit 932 fl., wovon allerdings eine Jnvenstition von 100 fl. in Abzug gebracht wird, so dass also das Passivum 831 fl. beträgt und soviel kostet der Dünger. Einerseits hat der betreffende Viehzüchter 831 fl. aus seinem Sacke gezahlt, anderseits liegt der Dünger da. Es ist also vollkommen willkürlich hinzuschreiben 300 fl. Wie gesagt, ich ivill mich nicht länger dabei aufhalten. Der Landesausschuss hat entsprechende Instructionen gegeben, die Laudesbuchhaltung hat auch die einzelnen For-mularien erhalten, es ist also anzunehmen, dass im nächsten Jahre die Berechnungen genauer sein werden. Soviel über bic^e Beilagen, die nicht zur Hauptsache gehören. Ich gehe nun über zu betn eigenthümlichen Zwecke ur Vorlage, nämlich zum Rechuungsabschlusse über die Conti „Schule", „Wirtschaft" und „Schulküche". Der Conto „Schule" weist in bett Einnahmen nichts Bemerkenswertes auf, er entspricht den Abschlüssen der vorhergehenden Jahre, ist conform dem Voranschläge und es wäre nur bei dem Beitrage des Laitdesfondes zu bemerken, IX. Sitzung am 14. April 1899 dass hier eine geringere Einnahme von 403 fl. erscheint, was die Ersparnis ist, von welcher ich gesprochen habe, indem die Schule aus dem Beitrage des Landesfondes nicht alles herausgenommen hat. Conto „Schule" schließt mit einer Einnahme von 6612 fl. 83'/2 kr. Die Einnahmen der „Wirtschaft" belaufen sich auf 8669 fl. 51'/, kr., wobei zu bemerken ist, dass, wiewohl der Voranschlag von 1897 hochgegriffen war, nämlich mit 5270 fl., sich dieser trotzdem zu niedrig erwiesen hat, indem um 1724 fl. mehr eingenommen wurde. Diesem günstigen Ergebnisse ist es zuzuschreiben, dass die ans dem Landesfonde bewilligte Summe nicht vollkommen in Anspruch genommen, sondern 806 fl. erspart wurden, was ich früher erwähnt habe. Bei Ausgaben der „Schule" sind die jährlich wiederkehrenden Gehalte, Personal- und Qninquennalzulagen, Remunerationen vollkommen gleich mit dem Voranschläge, ebenso die Regiekosten, wobei bet Lehrmitteln eine lieber* schreitnng vorkommt, welche eigentlich keine Ileberschreitung ist, indem um 179 fl. mehr ausgegeben wurde, als prä-liminiert war. Es ist aber betritt der Betrag von 128 fl. angeführt, welcher durch die Sammlung der Schüler für den Ankauf eines Harmoniums entstand. Dieser Betrag ist in die Ausgaben gestellt, man hätte auch davon Umgang nehmen können; natürlich erscheinen diese 128 fl. auch in den Einnahmen. In den außerordentlichen Ausgaben erscheinen bei „Nettherstellungen" die nnbenützte Credite, das ist also 405 fl. Das bezieht sich ans die Aborte, bte noch nicht repariert wurden. Die Ausgaben schließen conform der Bedeckung mit 6612 fl. Die Ausgaben der „Wirtschaft" sind theils Löhuuugen und Reluta, die dem Voranschläge entsprechen, theils Regiekosten, welche ein Mehrerfordernis von 1447 fl. aus dem Grunde aufweisen, weil die Production des Jahres eine größere war, wie auch die Mehreinnahmen von 1700 fl. erweisen; es musste daher auch die Regie größer fein. Bei „Versicherung der Bodenproducte" ist eine Mehrausgabe eingetreten, was wieder die größere Quantität der Production zur Folge hatte. Bei den außerordentlichen Ausgaben erscheinen hauptsächlich diejenigen Credite, die nicht benützt wurden. So finden wir in den Capiteln VII. — X. nicht benützte Credite von 450 fl., weil zwei Pferde nicht gekauft wurden, ferner 95 fl. für eine zu kaufende Einrichtung, dann ist bei „Neuherstellnngen, bei den Weinkellern und im Garten" ein Ersparnis von 130 fl. vorhanden. Die Ausgaben betragen 8669 fl. conform den Einnahmen. Was das Vermögen von „Schule" und „Wirtschaft" betrifft, so steigt das Vermögen von 17.491 fl. des Jahres 1896 auf 18.354 fl. des Jahres 1897. Was das Conto „Schulküche" betrifft, so hat dasselbe als Einnahmen hauptsächlich die Stipendien und dasjenige, was die Schüler zahlen. Es schließt mit der Einnahme von 4105 fl. gegenüber einer Ausgabe in demselben Betrage, wobei aber ein Cassarest von 151 fl. int Vermögen der Schulküche mitverzeichnet erscheint, welches sich int Ganzen ans 299 fl. 30 kr. belauft. 202 IX. seja dne 14. aprila 1899. z vso strogostjo vplivalo, da se ta lenoba, ker to ni drugega, kakor lenoba, če mogoče za prihodnje leto odpravi. Sicer pa prosim, da se ta izkaz na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Isto tak o prosim, da se vzamejo na znanje izkazi B, C in D. (Obvelja. — Angenommen.) Izkaz E nam poroča, da je največ podpore leta 1897. dobila zgradba ceste Hrib - Sodražica, namreč 5000 gld. Za dve drugi cesti se je dalo po 2500 gld. podpore. V drugem prosim, da se ta izkaz na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Končno še predlagam, da se marg. št. 30.—34. vzamejo na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je končano poročilo k § 6. Preidimo na daljno točko dnevnega reda, to je: 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1897. (k prilogi 32.) 9. Mündlicher Bericht des Finnnzansschttsses über den Rechnungsabschluss der krainischen limbs wirtschaftlichen schule in standen für das Jahr 1897. (zur Beilage 32.) Berichterstatter Hitler non Langer: Hohes Hans ! Ich habe über den Rechnungsabschluss der krainischen landwirtschaftlichen Sä)ule in Standen für das Jahr 1897 im Namen des Finanzausschusses Bericht zu erstatten. Der Rechnungsabschluss für 1897 theilt sich entgegen dem bisherigen Brauche statt in zwei, in drei Conti. Der erste Conto betrifft die Schule, der zweite die Wirtschaft und der dritte Conto, der bisher nicht extra geführt wurde, die Schulküche. Was nun die zwei ersten Conti betrifft, so zeigt der Conto „Schule" eine Bedeckung von 6612 fl. 83'/2 kr. und schließt ohne Überschuss und ohne Abgang mit demselben Erfordernisse. Ebenso zeigt der Conto „Wirtschaft" eine Bedeckung und ein Erfordernis von je 8669 fl. 51'/? kr, beide Conti zusammen daher 15.282 fl. 35 kr., sowohl in der Bedeckung, als int Erfordernisse. Unter dem Erfordernisse „Schule" steht jedoch ein Beitrag des Landesfondes, und zwar der genehmigte Beitrag von 1768 fl. Dieser Beitrag ist nicht vollkommen verbraucht worden, sondern hat der Conto IX. Sitzung mit 14. April 1899. „Schule" vielmehr ein Erfordernis von 403 fl. 46'/2 kr. aufzuweisen. Ebenso ist der Zuschuss des Landesfondes von 2464 fl. bei Conto „Wirtschaft" nid)t vollkommen verbraucht worden, sondern int Gegentheile resultiert ein Ersparnis von 806 fl. 9'/2 kr., so dass gegenüber dem bewilligten Zuschüsse des Laudesfoudes beide Conti ein Ersparnis von 1209 fl. 56 kr. aufweisen. Dieses Ersparnis wird jedoch dadurch altertest, dass int Jahre 1897 einzelne Credite, die für dasselbe bewilligt wurden, nicht ausgenützt worden sind. Diese Conti müssen natürlicherweise die ersparte Summe beeinträchtigen. Es wurde nicht benützt der Credit von 120 fl. zur Herstellung einer Düngerstätte, indem ohnedies in Berbindung mit dem projectierten Neubaue eines" Stalles eine größere Düngerstätte in Aussicht genommen ist. Es wurde nicht benützt der Credit von 380 fl. für neu her-zustellende Aborte. Es wurde nicht benützt der Credit von 450 fl. für den Ankauf von Pferden und endlick) wurde auch nicht benützt der Credit von 72 fl. zum Ankäufe eines Fassgeschirres; somit sind die Credite nicht benützt worden in der Höhe von 1022 fl. Demnach wird das eigentliche Ersparnis ans dem Zuschüsse des Landesfondes nur 177 fl. 56 kr. betragen; es ist aber keine Überschreitung vorhanden, so dass der Rechnungsabschluss in dieser Richtung ein günstiger ist. Die Herren erinnern sich, dass vor Jahren der hohe Landtag im Resolntionswege den Wunsch ausgesprochen hat, dass über die einzelnen Wirtschaftszweige Spccial-rechnungen buchhalterisch durchgeführt und als Beilagen zum Rechnungsabschlüsse hinzugefügt werden. Diesem Wunsche des Landtages ist der Landesausschuss bereits im Jahre 1896 theilweise nachgekommen, indem schon damals Ansätze zu Specialberechnuugen der einzelnen Wirtschaftszweige erschienen; formell voll ist der Landesausschuss diesem Aufträge in dem Rechnungsabschlüsse, der uns heute für das Jahr 1897 vorliegt, nachgekommen. Es ist als Beilage beigefügt eine Specificiernng sämmtlicher Wirtschaftszweige von Standen, auf ihre Rentabilität geprüft und zusammengestellt. Hoher Landtag! Wenn wir diese Specialrechnungsabschlüsse genau revidieren, so kommen wir zu so grundlegenden Fehlern, dass, wenn diese Specialrcchnnngsab-schlüsse nicht blos Beilagen des Rechnungsabschlusses wären, cs wirklich schwer wäre, diesen zur Kenntnis zu nehmen. Nachdem es sich aber nur um Beilagen handelt, so ist cs selbstverständlich, dass der Rechnungsabschluss als solcher anders beurtheilt werden kann und soll. Ich will nicht genau in alle Fehler eingehen, welche bei den Specialrechnungen vorkommen, sondern beschränke mich darauf, nur einige anzuführen. Dabei muss ich bemerken, dass, um eine landwirtschaftliche Rechnungslegung richtig durchzuführen, man nicht nur buchhalterisch, sondern auch landwirtschaftlich gebildet sein muss. Wir können es selbstverständlich von der Landesbuchhaltung nid)t verlangen, dass sie landwirtschaftlich gebildet ist, und wir können ihr in dieser Beziehung keinen Vorwurf machen. Anderseits können wir aber verlangen, dass der Bnch-haltungsbeamte in Standen nicht nur landwirtschaftliä), sondern and) buchhalterisch gebildet sei. Der Landesausschuss hat in dieser Richtung das Möglichste gethan, er hat Instructionen herausgegeben und IX. seja dnd 14. aprila 1899. 201 zato bi si, da se stvar zopet ne založi, usojal staviti resolucijo, s katero bi se deželnemu odboru naročilo, da stvar kolikor mogoče pospeši in prej ko mogoče dožene potrebne obravnave s cestnima odboroma, ali naj se cesta samo popravi, ali pa preloži. Jaz bi glede na željo prebivalstva priporočal preložitev, dasiravno bi bili troski v tem slučaju za polovico višji. Zato priporočam sledečo resolucijo: „Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da kakor hitro mogoče dožene obravnave z okrajno-cestnima odboroma v Litiji in Trebnjem glede preložitve, oziroma poprave okrajne ceste Moravče-Catež-Trebnje ter dotičnih prispevkov v to svrho.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Žitnika, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadostno podprta in je torej v razpravi. Jaz bi tukaj le v pojasnilo omenil, da je preložitev te ceste vsled zakona zaukazana in da je deželni odbor obema cestnima odboroma opetovano ukazal, da se dela lotita. Cestna odbora sta se nekaj časa obotavljala, nazadnje pa oba sklenila, da se preložitev opusti in samo stara cesta po tistem projektu, ki je bil svoje dni visoki zbornici predložen, popravi oziroma korigira. Tudi nekatere občine, zlasti občina Moravče, so prosile, da bi se opustila preložitev, ker pravijo, da bi vsled preložitve nekatere vasi ostale popolnoma odstranjene od prometa. Stvar pa tako stoji: Dokler je deželni zakon v veljavi, ne preostaje drugega, kakor da se cesta preloži v smislu zakona po odobrenem načrtu. Če bosta cestna odbora še tekom te sesije predložila prošnjo na visoki deželni zbor, da se dotični zakon razveljavi in napravi nov zakon, vsled katerega bi se prvotni načrt, namreč korektura stare ceste, izvršila, bo deželni zbor prišel v položaj, razsoditi, ali se ima prvo ali drugo zgoditi. Če se pa ne bo predložila taka peticija, bo deželni odbor ustrajal pri tem, da se ima na podlagi zakona projekt izvršiti. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Gospod poročevalec? Poročevalec Jelovšek: Ne! Deželni glavar: Torej prosim glasovati o resoluciji gospoda poslanca dr. Žitnika. Gospodje, ki jo hočejo sprejeti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. IX. Srizung mn 14. April 1899. Sedaj j e še glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se marg. št. 22. vzame na znanje. Gospodje, ki se s tem strinjajo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Jelovšek: (Bere marg. št. 23.—29., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg - Nr, 23—29 mis, welche ohne Debatte znr Kenntnis genommen werden). Prvi izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju troškov za vzdrževanje deželnih cest za 1. 1898. nam sledeče kaže: Največ deželnih cest ima^Kamniški cestni okraj, to je 50-700 km.; za njim pride Škofjaloka s 50-200 km. Največ administrativnih troškov ima Kočevje, ki ima za samo 34 km. deželne ceste 400 gld. administrativnih troškov za 1 km., najmanj pa Lož, namreč 95 gld. vkljub temu, da ima 31 km. deželne ceste. Največ skupnih troškov ima okraj Kočevje, kjer znašajo skupni troški 10.946 gld., od katerih dežela prispeva 6393 gld. Drugega nimam tukaj omeniti in prosim, da se ta izkaz na znanje'vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Izkaz II. o proračunjeni potrebščini in o pokritju troškov za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam za leta 1898., prosim vzeti na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Izkaz III. o okrajnih cestah nam kaže sledeče: Največ okrajnih cest ima okraj Ljubljanska okolica, namreč 193 km., potem pride Litija s 111 km., Kočevje s v97 km., Novomesto s 93 km., Kranj s 86 km. in Črnomelj s 85 km. Največ doklade ima Ribnica, namreč 38%, potem Velike Lašiče 26%, Kočevje 25 %, Krško ravnotako, dva okraja imata po 20%, 4 okraji imajo manjše prilclade, Zatičina in Vipava pa imata samo po 6% cestno priklado. Prosim, da se ta izkaz vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Izkaz IV. obsega one s vote, ki so sc od 1. oktobra 1897. do 30. septembra 1898. izplačale za vzdrževanje deželnih cest dotičnim cestnim odborom na račun prispevkov deželnega zaklada za 1. 1897. in 1898. in naj se vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Izkaz A o troških vzdržavanja okrajnih in deželnih cest za 1. 1897. nam kaže, da je znašala skupna dolgost vseh okrajnih in deželnih cest 2174 km. Nadalje razvidimo iz tega izkaza, da je nekaj starih grešnikov, ki se vkljub vsem opominom nikdar ne poboljšajo, namreč nekaj cestnih odborov, ki nikakor nečejo položiti računov. Ze lansko leto je upravni odsek to grajal, letos pa imamo zopet tri take grešnike. Tukaj prosi upravni odsek, da se bo 200 IX. seja dnä 14. aprila 1899. Poročevalec Jelovšek: (Skliče marg. št. 7. do 14., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg. Nr 7 bis 14 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Cestna okraja Postojina in Senožeče! Prosim, da se marg. št. 15. in 16. vzameta na znanje. Poslanec Kalan: Po alfabetičnem redu bi moral tu priti na vrsto cestni okraj škofjeloški. Ker pa ne vidim v poročilu deželnega odbora na tem mestu nobene besede in je vrhu tega v izkazu tudi omenjeno, da ta cestni odbor ni še računa predložil, si dovoljujem v tej zadevi neko vprašanje. Kolikor sem jaz infonnovan o cestnem odboru Škofjeloškem, mislim, da vlada pri njem precejšen nered. Lansko leto se mi zdi, je bil izvoljen nov cestni odbor in tudi novo načelništvo, a to ni dobilo od prejšnjega načelništva za več let nobenih računov, tako da sedanjemu načelništvu ni mogoče predložiti pravih računov, dokler ne dobi od prejšnjega načelništva natančnih računov. Znano mi je, da je nov načelnik se potrudil v tem smislu, da bi dotični faktorji prisilili bivšega načelnika, da v tem oziru stori- svojo dolžnost, ter novemu načelništvu da pravo podlago za napravo računov. Iz teh razlogov si usojam vprašati gospoda deželnega glavarja kot poročevalca v deželnem odboru, kaj se je v tej zadevi ukrenilo in je-li pričakovati, da se te skrajno nepravilne razmere pri cestnem odboru Škofjeloškem kakor hitro mogoče sanirajo ? Deželni glavar: Na to vprašanje mi je čast odgovoriti, da je deželni odbor opetovano urgiral bivšega načelnika cestnega odbora Škofjeloškega, da naj predloži račune. Ta je to tudi obljubil storiti in kolikor se spominjam, mi je novi načelnik povedal, da je prejšnji načelnik predložil cestnemu odboru vže neke račune, ne vem pa, ali vse in da jih je potem cestni odbor vzel v pretresanje. O tem pa se v letnem poročilu deželnega odbora zaradi tega ni nič omenilo, ker je to letno poročilo, kakor je gospodom poslancem znano, sklenjeno z mesecom septembrom. Sicer pa nfislim, da se o tej zadevi ni bati nobene škode, kajti kolikor poznam prejšnjega načelnika iz njegovega uradnega poslovanja, je bilo to vse v redu in je le neki nebrižnosti pripisovati, da toliko časa ni predložil računov. Sicer pa se bo ta zadeva urgirala in cestni odbor poprašal, ali že ima vse račune, in če jih je pregledal, naj jih predloži deželnemu odboru. Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Torej prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. - IX, Stiztmg mn 14. Apni 1899. Poročevalec Jelovšek: Predlagam še enkrat, da se marg. št. 15. in 16. vzameta na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) (Skliče marg. št. 17.—21., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg. Nr. 17 — 21 ans, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Istotako predlagam, da se marg. št. 22. xzame na znanje. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec dr. Žitnik: Deželni odbor je po daljših obravnavah 1. 1895. predložil deželnemu zboru načrt zakona glede preložitve okrajne ceste Trebnje-Čatež-Moravče pri Čatežu. Dotični troški so bili proračunjeni na 11.403 gld. Te trošlce bi pokrili Litijski in Trebanjski cestni okraj in dežela s primernim prispevkom. Dotični načrt zakona, katerega je deželni zbor sklenil 15. februarja 1895, je dobil Naj višje potrjenje z odlokom z dne 30. novembra 1895. Delo se ni pričelo, ker sta menda cestna odbora na to priporočala samo popravo ceste, ker bi stala le 5396 gld. Stvar je zaspala. Dne 3. sušca 1897. pa je deželni zbor z resolucijo, katero je bil stavil gospod poslanec Viš-nikar, naročil deželnemu odboru, naj vse potrebno ukrene, da se čim preje v zmislu zakona prične s preložitvijo okrajne ceste od Turna pri Moravčah do Čateža. Sedaj poroča deželni odbor, da je naročil cestnima odboroma v Litiji in Trebnjem, naj se pri proračunih za 1. 1899. ozirata na potrebščino za preložitev te ceste ter skleneta v to svrho primerno priklado, eventualno najameta posojilo, katero bi vračala skozi več let. Kakor pa mi je znano iz zasebnih razgovorov, sta se baje cestnajodbora sedaj iz denarnih ozirov izrekla samo za potrebno popravo ali korekturo ceste pri Čatežu. Vsled tega se utegne zgoditi, da bo zopet poteklo še jedno ali še drugo leto, predno se sploh kaj stori za boljšo cestno zvezo med Moravško in Temcniško dolino. Jaz tukaj nisem poklican, da bi razsojal med cestnima odboroma, ki se sedaj navzlic zakonu upirata preložitvi več klancev zaradi razmerno visokih troškov, in pa mej prebivalstvom, osobito na Čatežu, katero želi preložitev ceste na več krajih. To je naloga deželnega odbora v prvi vrsti. Opozarjam pa na poročilo deželnega odbora pod št. 70 iz 1. 1895., v katerem deželni odbor jako zgovorno opisuje važnost te ceste glede splošnega prometa do dolenjske železnice. Ta cesta je celo za pešca jako težavna, tembolj za težke vozove, ker je na dobrih 3 kilometrih daljave 39 klancev, ki se menjavajo s padcem do 20%. Jaz vem, da deželni odbor ne more vsem zahtevam ustreči. Toda v tem slučaju je, kakor sem se sam prepričal, potreba nujna in IX. seja dne 14. aprila 1899. 199 Dotična dela so se izvršila s stroški 1649 gld. 01 kr., ki so se po odbitku izkupila za star les in nerabno konštrultcijsko železo v znesku 50 gld. znižali na 1599 gld. 1 kr. To naj se vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Cestni okraj Brdski! Ta je dne 16. maja 1898. naznanil, da preti nevarnost okrajni cesti pri Beri-čevem in tamkaj čez Bistrico držečemu mostu, ker voda izpodjeda in odplavlja levi breg. Pri dotičnem ogledu, katerega sta izvršila gospoda deželni glavar in Povše z deželnim inženirjem Sbrizajem, so se konštatovali obsežni vdori na levem bregu. Deželni odbor je naročil, stvar precej popraviti. Troški so znašali 1912 gld. 5 kr. Prosim, da se to vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Cestna okraja Cerknica in Lož! Marg. št. 4. nam poroča, da sta 1. 1897. znašala mitniška dohodka in sicer na Rakeku 3815 gld. 81 kr. in na Bloški Polici 4312 gld. Troskov pri pobiranju je bilo 474 gld. 23 kr. oziroma 656 gld. 21 kr. Potemtakem je znašal čisti mitniški dohodek 3341 gld. 58 kr. oziroma 3655 gld. 79 kr., skupaj torej 6997 gld. 37 kr. Od te s vote je dobil Cerkniški cestni zaklad 4365 gld. 20 kr. Ložki pa 2632 gld. 17 kr. Upravni odsek me je pri tej točki pooblastil vprašati ekscelenco gospoda deželnega predsednika kot zastopnika c. kr. deželne vlade, ali mu je kaj znano, kdaj misli država opustiti državne mitnice. Prosim, da se marg. št. 4. vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Marg. št. 5. poroča o nakupu dveh zemljiških parcel ob deželni cesti na Rakeku, za kateri se je posestniku Janezu Koščaku, kateremu sta se zemljišči ob deževju vedno preplavljali in zasuli s peskom in gramozom, izplačalo 850 gld. Prosim, da se to vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Cesta okraja Idrija in Logatec! Marg. štev. 6. poroča, da je od državne podpore 2000 gld. za vzdržavanje deželne ceste, ki se odcepi od Tržaške državne ceste pri Kalcih in drži na Zgornjo Idrijo, odpadlo na Logaški cestni okraj 396 gld. 5 kr., na Idrijski pa 1603 gld. 95 kr. Prosim, da se to vzame na znanje. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec dr. Žitnik: C. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 21. fe-bruarija 1896., št. 2377, deželnemu odboru naznanila, da bode c. kr. ministerstvo za notranje reči vsprejelo deželno cesto, ki se odcepi od Tržaške državne ceste pri Kalcih nad Gorenjim Logatcem in - IX. Sitzung mn 14. April 1899. drži na Gorenjo Idrijo, med državne ceste, kakor hitro ne bo treba postavljati v izvanredno potrebščino državnega proračuna stroškov za popravo Zagrebške državne ceste v ozemlju Novega mesta in^za napravo mosta čez Krko v Novem Mestu. Ob jednem pa je ministerstvo za notranje reči cestnima odboroma v Logatcu in Idriji za nadaljno vzdrževanje te ceste od 1. 1897. naprej dovolilo letne državne podpore 2000 gld. do tistega časa, da se ta cesta sprejme v državno oskrbo. Ker pa je, ako se ne motim, v državni proračun za tekoče leto postavljen zadnji obrok za popravo Zagrebške državne ceste in Novomeški most, menim, da se je treba pravočasno oglasiti s prošnjo za podržavljenje deželne ceste od Logatca do Idrije. Govoril sem koncem januvarija o tem z gospodom poročevalcem za cestne zgradbe v ministcrstvu za notranje reči, kateri pa je svetoval, naj pride inicijativa od deželnega odbora, oziroma od visoke c. kr. deželne vlade. Zato nasvetujem resolucijo: „Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da se kakor hitro mogoče potom vis. c. kr. deželne vlade obrne s prošnjo do vis. c. kr. ministerstva za notranje reči, naj bi ono deželno cesto, ki se odcepi od Tržaške deželne ceste pri Kalcih in drži na Idrijo, vsprejelo med državne ceste ter v to svrho postavilo med izvanredne potrebščine pod naslovom „cestne zgradbe“ v državnem proračunu za 1. 1900 primeren znesek.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Žitnika, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec? Poročevalec Jelovšek : Ne! Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo z resolucijo gospoda poslanca dr. Žitnika, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj nam je glasovati še o predlogu gospoda poročevalca, da se marg. št. 6. vzame na znanje. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. 198 IX. seja dne 14. aprila 1899. — Poročevalec Jelovšek: Visoka zbornica! Čast mi je v imenu upravnega odseka poročati o 17 terih prošnjah raznih občin Krškega šolskega okraja, da bi meščansko šolo v Krškem prevzelav dežela v svojo oskrb. Prosile so sledeče občine: Šmarjeta, Čatež ob Savi, Mokronog. Studenec, Radeče, Crlclje v v okraju Krškega, Dvor pri Št. Janžu, v Tržišče, Št. Ruprt, Raka, Trebelne, Kostanjevica, Št. Jernej, Velika Dolina pri Čatežu, Boštanj in mesto Krško. Ker so prošnje skoraj vse jednake, prečital bom jedno samo. — Glasi se: Vdano podpisano županstvo občine Velika Dolina v krškem okraju vljudno prosi, da bi krško meščansko šolo prevzela dežela kranjska v svojo oskrb in sicer iz nastopnih razlogov: 1. Je krški okraj z davki preobložen, da le jako težko prenaša to breme, vzlasti, ker se uničeno vinogradarstvo še ni opomoglo, katero je glavni ovir blagostanja v tem okraju. 2. Imajo (ker je šola na meji) le bližnje občine korist od te šole, med temi pa tudi mnogo štajerskih, ki niti krajcarja davka za to šolo ne plačujejo. 3. So tudi druge dežele spremenile šolski zakon, da se vzdržujejo meščanske šole kakor ljudske iz skupnih deželnih dohodkov. Meščansko krško šolo obiskovalo je dosedaj 1155 učencev. Od teh bilo jih je iz krškega šolskega okraja 508, — in druzih okrajev 146, iz Štajerskega 432 in iz druzih dežel pa 69, — toraj iz šolskega okraja krškega še niti polovica ne. To šolo, katera ima pet učiteljskih moči i. t. n. mora vzdržavati samo krški šolski okraj. Ako bi bil ta okraj bogat, ako bi imel cvetočo industrijo, bilo bi to vzdržavanje te šole malenkost; tako pa plača v tamošnjem okraju ena občina 88%, ena 76%, ena 65%, ena 55%, ena 53%, ena 51%, dve po 50% i. t. d. in cestne doklade pa krški cestni okraj 25%, kostanjevški cestni okraj tudi 25%, mokronoški pa 20%, kar pač dovolj dokazuje, da so bogati le na dokladah in na trtni uši. Tovariš gospod Pfeifer je trdil, da imajo v Krškem tri vrste uši, a na četrto, vzdržavanje meščanske šole, je menda pozabil. Ako se pomisli, da niti polovica učencev ne vživa sadov njih žuljev, potem se pač smejo ti veliki stroški prištevati k Pfeiferjevim trem trtnim uši m, ker tudi ta uš zajeda denarno mošnjo tega vinorodnega okraja. Prošnji županstva Krškega je priložen tudi načrt zakona. Upravni odsek ga ni mogel sprejeti, ker je neobhodno potrebno, da deželni odbor poprej poizveduje in študira finančno stran in nasledke, ki bi nastali, ako bi se ta zakon sprejel. Upravni odsek torej predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnje županstva v Krškem, občine Šmarjete, občine Čatež ob Savi, občine Moltronošlte, občine Studenec, občine Škocijan, občine Radeče, občine IX. Sitzung mn 14. April 1899. Crklje, okraj Krško, občine Dvor pri Št. Janžu, občine Tržišče, županstva Št. Rupert, županstva na Raki, županstva v Trebelnem in Kostanjevici, županstva Št. Jernej in županstva Velike Doline pri Čatežu in županstva Boštanj, — odstopijo se deželnemu odboru, da se o teh prošnjah posvetuje in o vspehih tega posvetovanja v prihodnjem zasedanju poroča.“ Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo z nasvetom upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 8 Ustno poročilo upravnega odseka o § 6. letnega poročila: Občila. 8. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsansschnsses übers O des Rechenschaftsberichtes: bommnni- eationsmittcl. Poročevalec Jelovšek: Čast mi je v imenu upravnega odseka poročati o § 6. letnega poročila. V obče mi je omeniti, da je deželni odbor letos jako veliko koristnega napravil, veliko cest in mostov popravil in sploh nenavadno pridno deloval v korist dežele. Poročilo, ki je nekdaj obsegalo 160 strani in več, skrčil je deželni odbor na samo 26 strani. Pri generalni debati nimam nič drugega omeniti in predlagam, da se prestopi v špecijalno debato. Deželni glavar : O tvarjam splošno razpravo o § 6. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo. Prosim, da se gospodje poslanci pri posameznih točkah oglašajo, sicer se bo smatralo, da se visoka zbornica strinja z nasveti gospoda poročevalca, da se dotična poročila vzamejo na znanje. Poročevalec Jelovšek: Marg. št. 1. se tiče proračunov in gospodarjenja z okrajnimi cestnimi zakladi in naj se vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Cestni okraj Blejski! Marg. št. 2. poroča, da se je od cestnega odbora Blejskega predloženi načrt za popravo Savskega mosta po deželnem stavbnem uradu popolnil in odobril s potrebščino 1946 gld. 36 kr. IX. seja dne 14. aprila 1899. 197 za okraj in deželo, vzlasti ker so tudi deželne ceste preložitve zelo potrebne. Potrebno je tedaj, da se okraj Črnomelj in dežela razbremenita, kar bi se zgodilo, če se cestna proga od Luže do mosta pri Kolpi na Vinici podržavi. Tudi metliški sodni okraj bi se s tem zdatno razbremenil, ker spada okrajna cesta od Luže do spod Sterkljivca pod Metliko. 2. Politični okraj Črnomelj ima največ opraviti v Rudolfovem, kjer je okrožno sodišče, gimnazija, železnica itd. Tje imamo največ prometa, tedaj naj se ta cestna zveza zboljša. Od železnice v Kočevji ali Karlovcu smo silno odstranjeni. V Rudolfovo imamo enako daleč, kakor v Stražo, osem ur hoda ali pet ur lahke, deset ur težke vožnje. Ali ni to neznosno za Belokrajino, če premislimo, da imajo vsi drugi okraji železnice in državne ceste takorckoč na nosu? Mi želimo in potrebujemo boljše zveze z Rudolfovem kot središčem Dolenjske. 3. Zaprošena državna cesta od Luže čez Črnomelj na Vinico prevzela bi politični okraj Lrnomelj naravnost od severa proti jugu in bi tudi pozneje, če Belokrajna kedaj železnico dobi, nikakor ne bila brezpotrebna, ker železnica se bo zamogla le od Straže podaljšati in bo, kakor je bila že večkrat merjena, oba sr dna okraja Črnomelj in Metliko od zahoda proti vzhodu presekala. Državna cesta bi potem železnici dovažala od severa in juga in bi v vsakem oziru pospeševala promet. 4. Ta državna cestna proga, ki bi bila sklenjena z državno cesto na Luži, ne bi državo mnogo stala, ker radi te nove proge ne bi potrebovala postaviti posebnega inženirja in nadzorstva, ampak bi bila lahko pod sedanjim nadzorstvom v Rudolfovem. 5. Ta cesta sploh ne bi državo mnogo stala, ker bi bila od Luže do Črnomlja 18 km in od tu do Vinice 18 km, skupaj tedaj le 36 km dolga in ker je vpoštevati, da bi se sedanje okrajne in deželne ceste dale mnogo porabiti in je k temu tudi zemljišče tako ustvarjeno, da bi odškodnina zemljišč prav malo stala. 6. Država izdaja za zboljšanje državne ceste iz Rudolfovega v Metliko ogromne svote, n. pr. za velikanski most čez Krko v Rudolfovem in za preložitev ceste čez Gorjance do Metlike. To se bo izplačalo in bo imelo le tedaj pravi pomen, ako se napravi še državna cesta od Luže čez Črnomelj do Vinice in se tako Kranjskej priklopne še okraj Črnomelj, ki sedaj gravituje le bolj na Hrvaško. 7. Tukajšnji kmetovalec poprijel se je čvrsto regeneriranja vinogradov, sadje- in živinoreje, tudi svinjereje se bo poprijel, a kam hoče z vsemi pridelki, če ni od nobene strani kupca, ker smo talcraj Gorjancev takorekoč ločeni od Kranjske. Tukaj je še tudi mnogo bukovega, jelovega in hrastovega lesa, ki se pa izvaža le na Karlovec in Vrbovško, ker tja pelje od kranjske meje lepa cesarska cesta, svetovnoznana „Luisenstrasse“. Ako bi imeli državno cesto do Rudolfovega, kamor bi imeli polovico bližje, bi šel ves les na kolodvor v Rudolfovo in bi z vožnjo domačin kaj zaslužil, med - IX. Kilning mu 14, April 1899. tem, ko gre zdaj, ko Hrvati les vozijo, ves zaslužek v p tuj e roke. Dobra cestna zveza bi temu nedostatku veliko opomogla, saj vendar je državi- in visoki vladi gotovo na srcu, da omogoči svojim državljanom plačevati davke, da jim da zaslužek v domači deželi in tako zabrani zgubonosno izseljevanje v Ameriko. Velesiavni deželni odbor blagovoli te razloge upoštevati in storiti kar najhitreje mogoče potrebne korake, da se naša pravična prošnja usliši in s tem saj deloma gospodarskim težnjam ubožne Belokrajine odpomore.“ Upravni odsek je to prošnjo pretresaval in prišel do prepričanja, da je v resnici zdrava ideja v njej obsežena. Komunikacije v Belikrajini so jako klaverne in posebno Črnomaljski okraj je takorekoč popolnoma odrezan od drugega sveta. Jedina zveza, ki pride vv poštev, je ravno tista nesrečna zveza iz Luže čez Štrekljevec do Črnomlja, ki je pa v tako strahovitem stanju, da človeka groza obhaja, če se vozi po tistih razvalinah. Cestni okraj Črnomaljski je preobremenjen in dežela, katera ima tako že za ceste nositi velikanska bremena, mu tudi ne more na pomoč priskočiti — ostane torej jedino še država. Ta sicer vzdržuje jedno cesto v tem okraju, pa ta cesta tečev na periferiji, na meji proti Metliki, tako da nima Črnomaljski okraj nič od nje. Prav srečno pa bi se lcompletirala, ako^ bi se podržavila cesta od Luže čez Štrekljevec do Črnomlja in od Črnomlja do Vinice. Ker imamo že slučaje, da vlada za enake prošnje niv bila gluha, meni upravni odsek, da je z vso silo Črnomaljski cestni odbor podpirati, v tej težnji, ki je v prošnji izrečena in pru vladi pospeševati, da se, če mogoče, vendar podržavi ta cestna proga. Z ozirom na to stavljam predlog: „Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da naj z vso silo pri cesarski vladi pospešuje, da se sedanja okrajna cesta, ki pelje od Luže ßez Štrekljevec do Črnomlja, in deželna cesta od Črnomlja do Vinice podržavita.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich. Ker ne, prosim glasovati. Gospodje,’ki pritrjujejo nasvetu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen) Š prejeto. Daljna točka je: c) županstev v Krškem, Mokronogu in drugih, da bi Krško meščansko šolo prevzela dežela v oskrbo. c) der Gemeindeämter in Gurkfeld, Nasseii-fuss und anderer um Uebernahme der Gurkfelder Bürgerschule in die Verwaltung des Landes- 196 IX. seja dne 14. aprila 1899. — Poročevalec Povše: Visoki deželni zbor! Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani obrnilo se je s posebno prošnjo do visokega zbora, da bi zalconodavstvo upoštevalo važnost čebeloreje, kateri se godi velika škoda oso-bito s tem, da je v navadi, ali bolje rečeno, v razvadi, ko jesenska paša medna poneha, da čebelarji čebele s strdjo ali medom in zalego vred stlačijo. To vrše navadno okrog čebeljnaka v odprtih krajih in prostorih in pustijo marsikaterikrat dotične posode, napolnjene s to mešano strdjo, odprte, da morejo tudi čebele, ki so se namenile za pleme, prihajati in srkati to strd. Ker se pa zalega v medu začne kisati, je lahko razumljivo, da čebele, ki tako hrano uživajo, dobijo drisko. Ta driska je nalezljiva, postanejo po njej mnogokrat celi čebeljnaki opustošenj. Dokazano je celo, da v dotičnem okraju vse čebele pomrö na tej jako nalezljivi hudi driski. Ne more se ugovarjati, da to ni resnično, kajti vsak čebelar praktično in teoretično izvežbani ve to, vendar pa je treba, da se deželni odbor poprej posvetuje z merodajnim zakonodajnim faktorjem, s kmetijskim ministerstvom, ali bi ono tudi pritrdilo temu, da se zakon napravi, ki bi omejil pravico čebelarjev, mastiti čebele z medom in zalego vred. Ker je edino le na Goriško-Gradiščanskem zakon veljaven, ki čebelarijo urejuje, osobito pašo in prevažanje in ker se tudi v naših vinorodnih krajih osobito na Vipavskem lahko nahajajo enake razmere, ki bi tudi velevale, da se taka zakonita določila dado, ki urejajo čebelarijo in pašo čebel, je smatral upravni odsek, da je najumestnejše, da se cela zadeva deželnemu odboru izroči, ki naj vrši preiskovanja in stopi v dogovor s kmetijskim ministerstvom, ter poizveduje tudi pri čebelarjih v vinorodnih krajih na Kranjskem, da se prepriča, ali sploh kaže, pri nas tak zakon napraviti, in da potem v prihodnjem zasedanju stavi konkretni svoj predlog. Upravni odsek mi je torej naročil, visokemu zboru predlagati sledeče: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani izroča se v nadaljne pozvedbe v tej zadevi deželnemu odboru in poročanje o izvršenih pozvedbah v prihodnjem zasedanju.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich. Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: b) okrajno-cestnega odbora v Črnomlju za podržavljanje okrajne ceste Luža-Strek-ljevec - Črnomelj in deželne ceste Crnomelj-Vinica, IX. Sitzung mn 14. April 1899. b) des Bezirksstraßenausschusses tioit Tscherneinbk um Verstaatlichung der Bezirksstraße Lnža-Strekljevec-Tscherueinbl nub der Landesstraße Tscheruembl-Weiniz. Poročevalec dr. Tavčar: Cestni odbor Črnomaljski vložil je sledečo prošnjo deželnemu odboru. Ker je iz nje razviden celi položaj in cela stvar, za katero se gre, usojam si to prošnjo prečita ti doslovno: (Bere: — Siest:) „Obče znano je, da politični okraj „Črnomelj“ materijelno propada in da je siromašno prebivalstvo prisiljeno si na Nemškem, v Ameriki in sploh v tujini svoj kruh iskati. Vzrok temu ni malomarnost ali brezbrižnost ljudstva, kajti Belokranjec je nadarjen in marljiv, tudi lega Belokrajine ni slaba, ker zemlja in zračje sta ugodna za trto-, sadje- in živinorejo, ampak glavni vzrok vsej bedi je primanjkanje dobre komunikacije, po katerej bi zamogel kmetovalec svoje pridelke v denar spraviti. Čez dvajset let že tarna in prosi Belokrajina za železnico, katero dobroto vživajo. vsi drugi politični okraji Kranjske v obili meri, ali vse je zaman, še toliko se merodajni faktorji ne ozirajo na zapuščeno Belokrajino, ki šteje vendar 30.000 duš, da bi železnico od Straže do Gabra (Kumpmatl) podaljšali, da bi tako železnico saj v obližje dobili in jo zamogli vporabljati. Pa tudi v cestnih zadevah je Belokrajina zadnji od vseh političnih okrajev v deželi. Imamo sicer en kos državne ceste, toda tista pelje od Gorjancev nad Lužo v Metliko, tako, da večina metliškega okraja in ves sodni okraj Črnomelj nimata prav nobene koristi od nje. Podpisani okrajni cestni odbor je v seji 25. novembra t. 1. uvidel, da se tudi z 20% vsakoletno cestno prildado komunikacija ne da zboljšati in je enoglasno sklenil prositi, da se z ozirom na to, ker blagodejne železnice najbrž še mnogo let ni pričakovati, saj v cestnih zvezah od strani države kaj stori. Izvršivši ta sklep stavi se ponižna prošnja: „Veleslavni deželni odbor blagovoli pri deželnem zboru in taisti pri visoki vladi posredovati, da se sedanja okrajna cesta, ki pelje od Luže doli čez Strekljevec do Črnomlja in deželna cesta od Črnomlja do Vinice podržavite in tako napravi državna cesta od Luže čez Črnomelj do Vinice, katera bi bila v zvezi z državno cesto, ki pelje iz Rudolfovega čez Gorjance v Metliko. To prošnjo si usoja vdano podpisani okrajno-cestni odbor podpreti z naslednjimi razlogi: 1. Sodni okraj Črnomelj ima 155 km okrajnih in deloma deželnih cest vzdržavati, sedaj največ v vsej kranjskej deželi. Vsakoletna 20% cestna pri-lclada še za samo vzdržavanje ne zadostuje, toliko manj za zboljšanje cest, kajti samo najpotrebniše preložitve taistih bi stale ogromne in neznosne stroške IX. seja dne 14. aprila 1899. - Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika VIII. deželnozborske seje dne 11. aprila 1809. 1. L Lesnng des Protokolles der VIII Laudtags- stlznng vom 11 April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik VIII. seje v nemškem jeziku. —• Liest das Protokoll der VIII. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Deželni glavar: Naznanjam, da se je gospod poslanec Lenarčič opravičil, da je zaradi bolezni zadržan, udeležiti se današnje seje. Došle so sledeče peticije: Mestni magistrat v Ljubljani prosi podpore za zgradbo osemrazredne dekliške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Hribar izroča sledeči prošnji: Učiteljstvo ljubljanskih mestnih ljudskih šol prosi za uravnavo starostnih doklad. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani prosi za pisateljsko nagrado in za podporo za izdajo knjige: „Ustavoznanstvo.“ (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Jelovšek izroča prošnjo županstva na Vrhniki za prispevek za zgradbo vodovoda. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Kajdiž izroča sledeči prošnji: Janez Avbelj, posestnik na Goljači, občina Blagovica, prosi podpore za napravo vodnjaka. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) IX. Sitzung am 14. Aß ril 1899. 195 Županstvo v Tujnicah prosi podpore za zgradbo nove ceste iz Tuj nie v Zalog. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Preidimo na dnevni red: 3. Priloga 45. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži projekt o napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi v političnem okraju Krškem 3. Beilage 45. Bericht des Landtsansschnsses, womit die Projekte, betreffend die Herstellung von Brücken über den Gnrkslnss bei Dobrova und Mcrsetschcndorf im politischen Bezirke Gnrkfeld vorgelegt werden. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem 93er« waltnngsansschnsse zugewiesen.) 4. Priloga 47. Poročilo deželnega odbora v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. 4. Beilage 47. Bericht des Landcsansschnsses, betreffend die Errichtung einer Lnndes-Ackerban-schnle in Oberkrain. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) 5 Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. B letnega poročila: Agrarne razmere. 5. Mündlicher Bericht des Berwaltnugsansschnsses über § 3, B des Rechenschaftsberichtes: Agrarverhältnisse. Ta točka odpade, ker je gospod poročevalec odsoten. Točke: 6. a, & in c se ne morejo sedaj rešiti, ker gospod poročevalec še ni tukaj. Rešile se bodo torej pozneje, kadar pride gospod poročevalec. Na vrsto pride torej točka: 7. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju čebelne gnjilobe: 7. Mündlicher Bericht des Verwalt,liigsausschnsscs über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Bienenvereines in Laibach um Beschließnng eines Gesetzes gegen die Verbreitung der Bienenfäulnis. 29* IX. Skiing am 14. April 1899. 194 IX. seja dne 14. aprila 1899. — S. Ustno poročilo upravnega odseka o § 6. letnega poročila: Občila. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1897. (k prilogi 32.). 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za leto 1897. (k prilogi 11.). 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delalnice za leto 1899. (k prilogi 12.) ter o prošnjah umirovljenih paznikov Antona Štrukelj na in Valentina Vrančiča za zvišanje pokojnine, in pazniške vdove Frančiške Tomazin za miloščino. 12. Ustno poročilo upravnega odseka gledč uvrstitve občinske ceste, ki se na zapadni strani vasi Kramplje odcepi od okrajne ceste Velike Lašiče- Bloke in drži čez Lahovo na Ravnik, med okrajne ceste (k prilogi 40.). 13. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi v cestnem okraju Postojnskem se nahajajoče občinske ceste, ki se od okrajne ceste Dilce-Studeno-Planina med Brinjem in Studenem odcepi in drži na Bukovje in Gorenje, med okrajne ceste (k prilogi 41.) 14. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) Krašovec Valentina, občinskega odbornika v Št. Petru, da bi se določbe občinskega zakona natančno spol-novale; b) vasi Breze in Jurjeviča za napravo vodovoda; c) posestnikov iz Jakovce, občina Vrabče, za napravo načrtov za vodovod. 15. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Viljema Pfeiferja in tovarišev glede prebitkov osebnega dohodninskega davka (k prilogi 50.). 16. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) vasi Leše pri Mošnjah glede podpore za napravo brizgalnice ; b) več posestnikov iz Starega apna pri Velikih Lipljenih za znižanje stroškov povodom delitve njih skupnega zemljišča; c) Frančiške Jalen, soproge bivšega sekcijskega sluge, za odpravnino ali miloščino. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstev ob Kamniški Bistrici za uravnavo reke Bistrice; b) vaščanov davčnih občin Vodice, Bukovica in Repnje za razdružitev občine Vodice v dve samostojni občini : Vodice in Skaručna. 18. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: a) o § 4. : Deželne podpore ; b) o § 7. A : Deželna prisilna delalnica ; B : Deželni dobrodelni zavodi ; C: Deželni muzej. 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über § 6 des Rechenschaftsberichtes: Communieationsmittel. 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Standen für das Jahr 1897 (zur Beilage 32). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshiusfoudcs für das Jahr 1897 (zur Beilage 11). 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsardeitshausfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 12) into über die Petitionen der pensionierten Aufseher Anton Štrukelj und Valentin Vrančič um Pensionserhöhnng, und der Aufseherswitwe Franziska Tomasi» um Bewilligung einer Gnadengabe. 12. Mündlicher Beliebt des Verwallungsausschnsses, betreffend die Einreihung der westwärts der Ortschaft Kramplje von der Groß-laschch-Oblaker Bezirksstraße abzweigenden, über Lachovo nach Ravnik führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 40). 13. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschusses, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Adelsberg gelegenen, von der Dilee-Kaltenfeld-Planinaer Bezirksstraße zwischen Brinje und Kaltenfeld abzweigenden, nach Buknje und Gorenje führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstrnßen (zur Beilage 41). 14. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschusses über Petitionen, imb zwar: a) des Krašovec Valentin, Gemeinde-Ausschussmitglied in St. Peter, um genaue Handhabung der Bestimmungen ins Gemeindegesetzes; b) der Ortschaften Breze und Jurjeviča um Errichtung einer Wasserleitung; c) der Insassen von Jakovce, Gemeinde Vrabče, um Verfassung der Pläne für die Wasserleitung. 15. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordnete» Wilhelm Pfeifer und Genossen, betreffend die Ueberschüsse der Personaleinkommensteuer (zur Beilage 50). 16. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) der Ortschaft Leschach bei Möschnach um Subvention behufs Anschaffung einer Feuerspritze; b) mehrerer Besitzer von Staro apno bei Großliplein um Ermäßigung der Kosten anlässlich der Vertheilnng eines gemeinschaftlichen Grundstückes; c) der Franziska Jalen, Gattin des gewesenen Secieisdieners, um Bewilligung einer Abfertigung oder Gnadengabe. 17. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschusses über Petitionen, und zwar: a) der an der Steiner-Feistritz gelegenen Gemeindeämter um Regulierung der Feistritz; b) der Insassen der Stenergemeindc» Wodiz, Bnkowiz und Repnje um Theilung der Gemeinde Wodiz in zwei selbstständige Gemeinden: Wodiz und Skarutschna 18. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsansschnsses über den Rechenschaftsbericht, und zwar: a) über § 4: Landesunterstützungen; b) über § 7: A: Landes-Zwangsnrbeitsanstalt: B: ; G: Landesmnseum. Začetek seje oh 10. uri 20 minut dopoldne. ßcgtiut drr Sitzung in» 10 tli)v 20 Minutk» Hovmittng. Stenografiern zapisnik devete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 14. aprila 1899. Navzoči: Prvosednilc: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H e i n in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Josip Lenarčič, dr. Danilo Majaron, Janez Perdan. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika Vlil. deželnozborske seje dnč 11. aprila 1899.1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 45. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži projekt o napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi v političnem okraju Krškem. 4. Priloga 47. Poročilo deželnega odbora v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. S letnega poročila : Agrarne razmere. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer : a) Blandine pl. Gariboldi za zvišanje miloščine ; b) Marije Androjna, vdove deželnega pomočnega uradnika, za dovolitev miloščine; c) upravnega sveta Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani za dovolitev podpore za daljna tri leta. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju čebelne gnjilobe; b) okrajno-cestnega odbora v Črnomlju za podržavljen) e okrajne ^ceste Luža - Štrekljevec - Črnomelj in deželne ceste Črnomelj - Vinica ; c) županstev v Krškem, Mokronogu in drugih, da bi Krško meščansko šolo prevzela dežela v oskrbo. der neunten Sitzung des livni« if d) ni Landtages in Laiöach ctm 14. Apriif 1899. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto v. D e-tela. — Regierungsvertreter: K.k.Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. H e i n und k. k. Landesregiernngssecretär Wilhelm Haas. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Josef Lenarčič, Dr. Danilo Majaron, Johann Perdan. — Schriftführer: Landschafts-Seeretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der VIII. Landtcigssitzung Dom 11. April 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 45. Bericht des Landesansschnsses, womit die Projeete, betreffend die Herstellung von Brücken über den Gurkfluss bei Dobrava und Mersetschendorf im politischen Bezirke Gurkfeld vorgelegt werden. 4. Beilage 47. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Erricht-ung einer Landes Ackerbanschule in Oberkrain. 5. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschnsses über § 3 B des Rechenschaftsberichtes: Agrarverhältnisse. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) der Blandiuc Edle v. Garibaldi um Erhöhung der Gnadengobe ; b) der Maria Audrojna, landschaftliche Anshilfsbeamtcns-witwe, um Bewilligung einer Gnadengabe; c) des Berwaltnngsralhes des Elisabeth-Kinderspitales in Laibach um Bewilligung der Subvention für die weiteren drei Jahre. 7. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschnsses über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Biencnvercines in Laibach »in Beschließnng eines Gesetzes gegen die Verbreitung der Bienenfäulnis; b) des BezirkSstraßcnansschusscs von Černembl^nin Verstaatlichung der Bezirksstraße Luža-Slrekljevec-Černembl und der Landesstraße Černenibl-Meiniz; c) der Gemeindeämter in Gurkfeld, Nassenfuss und anderer um Uebernahme der Gnrkfelder Bürgerschnle in die Verwaltung des Landes. 192 VIII. seja dne 11. aprila 1899. — sejo bomo končali. Vsekako je pa potreba, da se danes še izvrši volitev, ki je na dnevnem redu pod točko 16., to je Volitev posebnega odseka 9 članov za pretresovanje vprašanja glede gospodarskih zadrug (konsumnih društev). Wahl eines Specialausschusses von 9 Mitgliedern zur Prüfung der Frage betreffend die landwirtschaftlichen Genossenschaften (Consumvereine). Prosim gospode poslance, da oddajo listke. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim gospoda poslanca grofa Barbo in Je-lovšeka, da izvolita prevzeti skrutinij. (Po kratkem odmoru. — Nach einer kurzen Pause.) Der Herr Abgeordnete Graf Barbo hat das Wort, um das Wahlergebnis mitzutheilen. Abgeordneter Hraf Warbo: Bei der Wahl des Ausschusses wurden 26 Stimmen abgegeben. Je 25 Stimmen erhielten die Abgeordneten Freiherr v. Schwegel, Luckmann, Dr. Schaffer, Lenarčič, Dr. Tavčar, Murnik, Kalan, Pfeifer. 24 Stimmen entfielen auf den Abgeordneten Povße. VIII. Sitzung am 11. April 1899. Der Abgeordnete Jelovšek erhielt 1 Stimme und 1 Stimmzettel war leer. Es erscheinen demnach gewählt die Abgeordneten: Freiherr v. Schwegel, Luckmann, Dr. Schaffer, Lenaröiö, Dr. Tavčar, Murnik, Podse, Kalan, Pfeifer. Deželni glavar: Ker niso vsi člani izvoljenega odseka navzoči, se bo odsek konstituiral pred začetkom prihodnje seje, katera bo v petek dne 14 t. m. ob 10. uri dopoldne. Naznanjam, da je jutri enketa glede deželne zavarovalnice za starost, ki je bila že zadnjič omenjena in na katero pride strokovnjak v zavarovalstvu profesor dr. Gegenbauer z Dunaja. Ta enketa bo jutri ob 9. uri dopoldne tukaj na strelišču in so vsi gospodje poslanci povabljeni, da pridejo poslušat, ker je stvar zanimiva in važna. Prihodnja seja bo v petek dne 14. t. m. ob 10. uri dopoludne. Na dnevni red pridejo razun danes nerešenih toček še sledeče točke : (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Dalje naznanjam, da ima finančni odsek sejo jutri dne 12. t. m. popoldne ob 5. uri, upravni odsek ima sejo v četrtek dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne in odsek za letno poročilo danes popoldne ob 4. uri in sicer ta odsek tukaj na strelišču. Naznanjam še, da je gospod poslanec Perdan opravičil odsotnost od današnje seje zaradi bolehnosti. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri 15 minut popoludne. — Schluss dvr Sitzung um 2Uhr 15 Minuten Nachmittag. « Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic. Vlil. seja due 11. aprila 1899. — drugi, ni njegova krivda, pač pa so bile temu vzrok neugodne krajevne šolske razmere. Visoki deželni zbor! To so v kratkem utemeljene one krivične pravne razmere kranjskega učiteljstva, ob katerih trpi dolgo dobo svojega plodonos-nega delovanja v napredek in k blaginji prebivalstva vojvodine Kranjske. In tem krivičnim pravnim razmeram je treba baš v sedanji dobi, ko je dohre-penel zlasti uradniški stan do ugodne in , zaslužene eksistence, hitre in temeljite preosnove.“ Torej to so zahteve kranjskega učiteljstva in seveda upravni odsek danes še ni v stanu, visoki zbornici predlagati, da naj jih usliši ali odkloni. Tako obširna peticija, ki je prišla naravnost v deželni zbor, se ne more rešiti, če se niso poprej dognale gotove preiskave. Zahtev je veliko in različnih in vse so take, da bodo iz njih izvirale zahteve do deželnega ali do normalnošolskega zaklada in torej je pred vsem treba imeti pojem o tem, kaki bi bili finančni nasledki. Končno vendar ne moremo o učiteljskih zahtevah sklepati, ako si nismo v s vesti, kakšen bi bil finančni uspeh, ako hočemo učiteljstvu njegovo stanje zopet nekoliko zboljšati. Na drugi strani je tudi treba šolsko oblastvo vprašati za mnenje in poizvedeti tudi razmere po drugih kronovinah. Zaradi tega je bil upravni odsek mnenja, da naj se prošnja odstopi deželnemu odboru, da dovrši potrebne predpreiskave in predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju svoje poročilo. Torej predlagam: „Visoka zbornica skleni: Peticija „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani“ odstopa se deželnemu odboru, da pusti po deželnem knjigovodstvu preračunih finančne posledice za slučaj, da se peticiji v celoti ali deloma ugodi, da poizve mnenje šolskega oblastva in tudi, kake so dotične razmere po drugih kronovinah — in da o vsem tem v prihodnji sesiji deželnega zbora primerno poroča.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec Šubic ima besedo. Poslanec Suhic: Visoka zbornica! Ker je ura že pozna, je težko, oglasiti se k besedi, a vzlic temu prosim nekoliko trenutkov potrpljenja, da tudi jaz, ki v tej visoki zbornici šolstvu najbližje stojim, o prošnji „Slovenskega učiteljskega društva“ spregovorim nekoliko besed. Jaz bi delil posamične točke te prošnje v dve vrsti, v nujne in manj nujne. Med najbolj nujne spada gotovo uredba pokojnine za učitelje, njih vdove in sirote. Naš sedanji pokojninski zakon je povsem zastarel in leži kakor eratiška klada sredi polja novejšega modernega zakonodajstva in jaz mislim, da bi bilo treba tu naj prvo se lotiti dela in ta zakon tako preustrojiti, da bo odgovarjal obstoječim razmeram. Ako določimo eksistenčni minimum in odpravimo odijozne petletnice pri odmerjanju vm. Sitzung mn 11. April 1899. 191 pokojnine, ako vzamemo za začetek penzije jednako število službenih let, kakor jih zahteva država in ako se končno celo ojačimo, da znižamo službeno dobo od 40 na 35 let, bi vse to faktično ne obremenilo posebno deželnega zaklada, osobito pa tedaj ne, ako bi učiteljem naložili nekoliko večje prispevke za pokojninski zaklad, prispevke, ktere bi gotovo vsak rad plačeval, komur je na srcu skrb za svojo in svoje obitelji prihodnost. Pred nami leži deželnega odbora priloga 42., ki se peča s to zadevo in kaže, da je stvar že v tiru, tako da je upati, da se bomo v kratkem pečali z novim primernim načrtom učiteljskega pokojninskega zakona, in da mi torej danes ni treba v tem pogledu obširneje govoriti. Na drugem mestu je prošnja „ Slovenskega učiteljskega društva“ glede uredbe petletnic naših učiteljev in učiteljic. Sedaj je odmerjenih 6 petletnic po 40 gld. Učitelj torej, ki je služil dolgih 40 let, je naposled na boljšem za 240 gld. To pa, gospoda moja, je za moža, ki se je celih 40 let trudil in pehal, jako neznatna svota in zahteva torej opravičena, da se tem kričečim razmeram odpomore na ta ali na oni način. Zadeva petletnic je seveda v zvezi s splošno regulacijo učiteljskih plač in te so se stoprav pred jednim letom uredile tako, da je morala dežela pri tem precej globoko v žep seči. Vsled tega je danes težavno o tej stvari podrobnejše govoriti, vendar pa je tok časa tak, da se učiteljske plače povsod regulirajo in jaz sem prepričan, da bomo tudi mi o tem še morali resno besedo spregovoriti. Tu opozarjam za zdaj le na dejstvo, da bodo državni sluge imeli v kratkem višje plače, kakor naši učitelji in to so razmere, ki nas bodo prisilile, da prej ali slej govorimo o novi regulaciji učiteljskih plač. Jaz podpiram torej predlog, po kterem se deželnemu odboru naroča, naj to vprašanje še nadalje proučuje ter potem glede na razmere deželnih financ in učiteljskega stanu stavi primerne nasvete, po kterih bi se vsaj nekoliko zboljšalo učiteljem njihovo stanje in tu bodo morebiti petletnice ona točka, pri kteri naj bi se napravil nekakov prehod, na kar posebej opozarjam. O drugih točkah prošnje „Slovenskega učiteljskega društva“ danes ne bom govoril, ker bo zato še pozneje prilike dovolj; opozoriti sem hotel le na ti dve najvažnejši točki, ker sem prepričan, da naše marljivo učiteljstvo v polni meri zasluži izboljšanje sedanjega stanja. (Odobravanje v središči. — Beifall trn Centrum.) Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich). Ker ne, bomo glasovali. Prosim gospode poslance, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Z ozirom na to, da je že skoraj dve ura in da ima odsek za letno poročilo danes ob 4. uri 190 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — Vlil. Kjhung n Ut 11. April 1899. nje izvirajočo bolezni. V razvedrilo nima ni sredstev, ni časa, ker mora po pouku porabljati čas bodisi v popravljanje nalog, bodisi v pisanje uradnih spisov, bodisi v druga opravila, ki mu donašajo kaj postranskega zaslužka. Državna uprava je že davno pripoznala težavo učiteljskega službovanja in zato je c. kr. profesorjem odmerila le tridesetletno službovanje. Ako je torej temu stanu dovoljen pokoj po trideset letih, ga zasluži tudi ljudskošolsko učiteljstvo. Saj je proti vsi logiki, da dela delavec ob slabi plači težje delo, kakor drugi ob boljši plači in lažjem poslu, in pamet sama mora razsoditi, da je ljudskošolski učitelj potreben prej počitka, nego kdo drugi, saj ni stanu, ki bi moral pri izvrševanju svojih dolžnosti prebiti toliko truda in toliko odgovornosti kakor ljudskošolsko učiteljstvo. Pa če vse to nič ne velja — humaniteta se mora temu proti viti, da si mora osivel, od službenega napora izmučen učitelj,, ki je daroval vse svoje duševne in telesne sile povzdigi šolstva in s tem blaginji domovine, še v visoki starosti služiti vsakdanji kruh s težkim delom, da ne sme biti deležen tolikanj potrebnega in_ zasluženega počitka. Visoki deželni zbor! Statistika nam kaže, da je umrljivost med učiteljstvom izmed vseh stanov največja, in jako nizko so odstotki onih, ki so deležni počitka na večer svojega življenja. Kranjsko učiteljstvo, službuje danes s prepričanjem, da malokdo doživi dobo, ko sme in more v pokoj, zakaj naporno in utrudljivo delo mu ne da učakati one starosti, ki. jo mora vsak doseči, ako hoče imeti štirideset števnih let za seboj. Zavest pa, da se mora človek enakomerno truditi do zadnjega zdihljeja in da mu ni pričakovati mirnih in vsaj deloma brezskrbnih dni, ne veča veselja do učiteljskega stanu.“ Peta zahteva se tiče švtetja provizoričnega službovanja v pokojnino. (Bere: — Liest:) . „Tudi to je nedostatek v pravnih razmerah učiteljstva, da mu ne uštevajo let provizoriškega službovanja v službeni čas. Ta določba je popolnoma neutemeljena in docela krivična. Zrelostno izpričevalo prizna kandidatu in kandidatinji popolno usposobljenost, samostojno opravljati učiteljevanje. Na podlagi tega izpričevala imenujejo c. kr. okrajni šolski sveti kandidate in kandidatinje učiteljem in učiteljicam — ne kakim učiteljskim praktikantom ali praklikantinjam. Oboji izvršujejo svoj posel mnogokrat samostojno na enorazrednicah v popolno zadovoljnost svojih nadzornikov. In to dobo provizoriškega službovanja morajo dati učitelji in učiteljice povrhu itak neizmerno dolgi štiridesetletni dobi, da služijo v najugodnejšem slučaju dvainštirideset let, ako hočejo uživati celo pokojnino! Še bridkejše pa občutijo to naredbo oni, ki so delali drugo izkušnjo še pred uvedbo novega Ijudsko-šoIsker a zakona z dne 25. velikega travna 1868. leta, drž., zak. št. 48. Tam se ni takrat mudilo k uspo-sobljenostnemu izpitu, ker niso imeli takrat niti kot definitivni učitelji pravice do pokojnine. Poleg tega pa so tedanje izpraševalne komisije pošiljale često- krat učitelje, ki so se oglasili k izkušnji, domov, ne da bi jih bile izprašale. In sicer se je to zgodilo, kadar se ni oglasilo zadostno število kandidatov. To trditev bi lahko podprli z imeni še sedaj službujočih učiteljev. Ako je v tedanjih časih napravil učitelj iz oddaljenega kraja pot v Ljubljano in to ne da bi bil napravil izkušnjo, je moral zaradi znanih tedanjih gmotnih razmer odložiti zopet potovanje za več let, da si je med tem časom s stradanjem privarčeval potrebno potnino. Na ta način so izgubili 7—10 let in še več in sedaj morajo brez lastne krivde toliko dlje služiti, da so deležni cele pokojnine. Prav je sicer, da se zahteva od učitelja (oziroma učiteljice) izkušnja učiteljske usposobljenosti, to pa le zato, da ne pusti v nemar svojih nadaljuj h študij, pač pa da se izobražuje in doseže večjo stopnjo omike in si pridobi več znanja. Nikakor se pa ne sme misliti, da je učiteljevo delovanje zaradi izkušnje usposobljenosti plodonosnejše kakor pred njo; razloček je le ta, da si je pridobil v daljšem službovanju več prakse. Ker ne napravlja druga izkušnja učitelja sposobnejšega za učiteljevanje, je ta za šolstvo kot tako brez pomena. Krivično je toraj, da se leta pred usposobljenostih m izpitom ne štejejo v službeni čas. Ako je pa visoki deželni zbor mnenja, da je ravno ta določba oni motor, ki sili učiteljstvo, da ne zanemarja svojega izobraževanja, naj jo vsaj v toliko izpremeni, da se v službeni čas ne štejejo samo ona leta, ki jih je preslužilo brez druzega izpita po dveletnem službovanju, ne da bi se za to zadostno opravičilo.“ Šesta in zadnja točka se tiče vojaških let. (Bere: — Liest:) „Razen tega je okrajšano učiteljstvo v primeri z uradniškim stanom tudi v tem, da se mu ne vštevajo v službeni čas aktivna vojaška leta. Na Kranjskem je do dvajset takih učiteljev, ki so služili tri leta pri vojakih in nekaj med njimi se je udeležilo tudi okupacije Bosne. Kandidat, ki ga je usoda iztrgala iz študij za tri leta, ter ga uvrstila med vojake, je prišel na službovanje tri leta kesneje, kakor njegovi bivši tovariši, ki so sedaj v vsaki zadevi tri leta pred njim. To je posebno čutno sedaj, ko j.e uveden Status. Oni, ki niso bili vojaki, prejemajo tri leta prej višjo plačo, kakor oni, ki so zakrivili samo to, da so imeli krepko telo in zdrave ude, ter da so se morali mučiti za dom in cesarja v vojaški suknji. Ako uživajo državni uradniki to dobroto, da jim uštevajo. vojaška leta v službeni čas, gre to vsekakor in po vsi pravici tudi učiteljstvu. Povsem neopravičen je argument, s katerim se je doseda.j odbijala ta zahteva učiteljstva, češ, da je dotičnik sam kriv, da ni izvršil pred dvajsetim letom svojih študij. Saj je znano, da nismo imeli in tudi še sedaj nimamo tako razvitega šolstva, da bi imela vsaka vas svojo šolo, ter da so marsikaterega nadarjenega dečka poslali v šolo še-le z 10.—12. letom, ker so še le takrat slučajno zapazili njegov talent. Da je torej pričel dotičnik svoje študije kesneje kakor 189 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za odstranitev nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsaus-schuffes über die Petition des slovenischen Lehrervereines in Laibach nm Abstellung einiger Mängel in den Rechtsverhältnissen der krainischen Lehrerschaft. Poročevalec dr. Tavčar: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je vložilo pri deželnem zboru peticijo, katero pa moram seveda prebrati, ker sicer gospodje ne morejo vedeti popolnoma, za kaj se gre. (Bere: — Liest:) „Podpisano »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani — kot zastopnik vsega slovenskega učiteljstva na Kranjskem — opozarja visoki deželni zbor na one nedostatke v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva, spričo katerih trpi učiteljski stan krivico in katerih odprava bi ne povzročila deželi naši nepremagljivih denarnih žrtev. Zato se obrača vdano podpisano društvo na visoki deželni zbor kranjski s pričujočo peticijo.“ Sedaj bom prečital samo dotična poglavja, da se bo vedelo, kaj se zahteva. Naj prvo je govor o petletnicah. (Bere: — Licst:) „Delovanju učiteljstva in njegovemu ugledu popolnoma neprimerne so petletnice. Po dosedaj veljavnih določbah so odmerjene po 40 gld., to je mesečno po 3 gld. 331/s kr. Po petletnem delovanju, ki mora biti v popolno zadovoljstvo predstojnikov, se pripozna učitelju in učiteljici 3 gld. 33^/s kr. več plače kakor poprej! Znano je, da vsak uslužbenec bodisi kateregakoli stanu, avanzuje v teku petih let gotovo za več nego za 40 gld. Celo vsakemu rokodelskemu pomočniku se izboljša plača v teku petih let, gotovo za večji znesek, kakor kranjskemu učiteljstvu. V nobenem razmerju pa niso naše petletnice z onimi državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda. Visoki deželni zbor bi izvršil le svojo dolžnost, ako pripozna kranjskemu učiteljstvu, katerega uspešno delovanje pri poznavajo vselej in povsod, petletnice po 100 gld.“ Torej prva zahteva je povišanje petletnic od 50 na 100 gld. Dfuga zahteva se tiče akti vi te tnih doklad. To zahtevo utemeljujejo tako-le : (bere: — liest:) „Po regulaciji plač državnih uradnikov je razlika med plačami učiteljstva in med plačami državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda Vili. Kilning ant 11. April 1899. še večja nego je bila prej. Ob boljših uradniških plačah se je po nekaterih krajih dvignila tudi draginja in ki pritiska nanj z neprebitno silo. Ker stremi in z vsemi silami deluje vse avstrijsko učiteljstvo na to, da se njegove plače vzpore-dijo plačam državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda in da se vsaj deloma paralizujejo dohodki učiteljstva z onimi državnih uslužbencev zadnjih treh plačilnih razredov do časa, ko bodo tudi plače vsega avstrijskega učiteljstva urejene enako plačam državnih uradnikov že večkrat imenovanih treh plačilnih razredov, naj dovoli visoki deželni zbor, kakor bo še v tem zasedanju dovolil štajerskemu učiteljstvu deželni zbor štajerski, vsemu kranjskemu učiteljstvu aktivi letne doklade po sto goM. na leto.“ Tu se torej zahtevajo aktivitetne doklade po 100 gld. Tretja zahteva se tiče pokojninskega zaklada: (bere: — liest:) „V visoki deželni zbornici se je že poudarjala potreba preuredbe pokojninskega zakona. Njegova določila prejemkov vdov in sirot so tako malenkostna, da nikakor ne zadostujejo v pokritje najnujnejših življenskih potreb vdovljene učiteljeve žene in nje otrok. In tu je treba odpomoči, kar stori visoki deželni zbor najlažje s tem, da določi za pokojnino vdov eksistenčni minimum 500 gld. in za vsakega otroka po 100 gld., ali če uredi pokojninski zakon, ki določa prejemke vdov in sirot enako določilom pokojninskega zakona za učitelje. Po tem zakonu se odmerja pokojnina od pet do pet let, tako da ne štejejo n. pr. onemu, ki služi 39 let, vseh 39 let, temveč le 35 let — ostala štiri leta ne veljajo nič! To je očividna krivica, ki jo je treba poravnati s tem, da bodo veljala pri odmerjanju pokojnine vsa leta. Pravično in temeljito rešitev pokojninskega zakona priporoča podpisano društvo posebno toplo visokemu deželnemu zboru, ker ne bo ž njim zagotovljena učiteljstvu samo dostojnejša mirovina, temveč mu bo pridobila večjo veljavo in večji ugled v socijalnem življenju.“ Četrta točka se tiče službene dobe: (bere : — liest:) „Štiridesetletno službeno dobo naj skrči visoki deželni zbor na petintrideset let. Učiteljevanja ni nikakor primerjati s poslom drugih stanov, ki zavzemajo v socijalnem oziru isto ali enako stopnjo. Učitelj mora dan za dnevom prebiti v zaduhli, z otroci natlačeni sobi, v pokvarjenem, nezdravem zraku Da deluje uspešno, mora napenjati vso svoje duševne in telesne sile do skrajne meje ves čas službovanja svojega. Prebiti mora mnogo žaljenja in nasprotovanja od šoli neprijaznih starišev, a prebiti mu je mnogo jeze spričo početja pokvarjenih otrok. V ved ni skrbi je, da ustreza mnogobrojnim zahtevam, ki jih stavijo nanj šolske oblasti in šolski predstojniki. Vrhu tega pa se mora boriti za svoj in za svojcev obstanek. Tako naporno delovanje povzroča nervoznost in iz 183 Vili. seja dne 11. aprila 1899. — VIII. Sihmtg mit l l. April 1899. Deželni glavar: Glasovati nam je najprej o pveminjalnem predlogu gospoda poslanca dr. Schafferja, ki bi se torej, ker besedilo ostane isto. kakor v predlogu upravnega odseka in se spreminja samo znesek 300 gld. na 150 gld., glasil tako-lc: b) da je vsaka sporna stvar o po znesku določenih denarnih tirjatvah v najvišjem znesku 150 gld. podvržena poravnavnemu poskusu pred posredovalnim uradom, predno se začne redno sodno postopanje.“ Gospodje poslanci, ki glasujejo za ta predlog, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog gospoda poslanca dr. Schafferja je sprejet, torej odpade glasovanje o predlogu upravnega odseka. Poročevalec Povše: (bere: — liest:) c) da bodo vse pred posredovalnim uradom sklenene poravnave slično kakor sodnijske poravnave izvršilne.“ Deželni glavar: Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Povše : (bere: — liegt:) ,,d) da so pri posredovalnih uradih sklenene poravnave ali vsaj ondi vložene vloge, zapisniki in izpiski koleka prosti.“ Deželni glavar: Prosim gospode poslance, ki so za ta predlog, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj imamo glasovati še o resoluciji gospoda poslanca dr. Majarona, ki je smatrati kot dodatek predlogom upravnega odseka. Prosim gospoda poročevalca, da jo izvoli še enkrat prečitati. Poročevalec Povše: (bere: — liest:) Deželnemu odboru se znova naroča: 1. ) vse občine opozoriti na deželni zakon z dne 11. maja 1873, št. 24 dež. zak., in jih o poljudno pisanim navodilom vspödbuditi k ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov; 2. ) da priredi obrazce za uradno knjigo prijav in poravnav in druge, pri poslovanji posredovalnega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika ; 3.) vsako občino pozvati, da izreče mnenje, je li potrebno in koristno ustanoviti tak urad.“ Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je 9. točka dnevnega reda rešena. Na vrsto pride točka: 10. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Ivana Hribarja glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88. (k prilogi 38.). 10. Mündlicher Bericht des Verwaltnngs-ausschnsses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar, betreffend die Verlängernng der Wirksamkeit einiger Bestimmungen des Gesetzes vom L8. Juni 1895, R. G. Bl. Nr. 88 (zur Beilage 38). Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Zastopnik Ljubljanskega mesta gospod župan Hribar je stavil primeren nasvet, s katerim naj bi se skušalo doseči podaljšanje nekaterih ugodnosti, ki so dane bile Ljubljanskim hišnim posestnikom z zakonom z dne 23. junija 1. 1895, drž. zak. št. 88. Ker je gospod predlagatelj sam že svoj predlog popolnoma na vse strani podprl in obširno utemeljil, se v imenu upravnega odseka le izrekam, da se pridružujem tem argumentom, ki govorijo za to, da se zakon, če mogoče, tako spremeni, kakor je nasvetoval župan Ljubljanski in zato predlagam : „Visoki deželni zbor skleni: C. kr. vlada se poživlja, da izposluje zakon, s katerim se bodo olajšave, ki jih za nove stavbe in prezidave v deželnem stolnem mestu Ljubljani določata §§ 1. in 2. zakona z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88, podaljšale do 23. dne junija 1905.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 187 VrIlI. seja dne 11. aprila 1899. — ministerstva, ali pa se bodo nekatera določila pri razpravi v državnem zboru se zboljšala. Tisto pa mora vsak priznati, da dokler v dotičnem zakonu ne bo rečeno, da mora toženi se odzvati vabilu mirovnega sodišča, je vse zastonj, kajti nekaj avtoritete mora imeti mirovni sodnik, kajti sicer reče toženi: kaj je meni m ari povabilo, in ljudstvo ne bo imelo nobenega spoštovanja za tako sodišče. To je justično ministerstvo samo priznalo in je tudi v do-tično, državnemu zboru predloženo novelo sprejelo določbo, da je vabilo mirovnega sodišča prisilno (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Aber keine Brachialgewalt!") in da zapade toženec, če se vabilu ne. odzove, denarni kazni, na primer globi 5 gld. Ravno tako velja glede tožnika, da se mora najprej oglasiti pri mirovnem sodu, da se poskusi doma obravnava in šele, a ko vidi, da je poravnava nemogoča ali neizvedljiva, gre potem z izjavo mirovnega sodnika k cesarskemu sodišču in prosi za vpeljavo rednega postopanja. Ti uzrolci, gospod poslanec dr. Majaron, so edini, ki so upravni odsek in tudi mene v deželnem odboru vodili, ko sem glasoval, da naj se čaka na preustrojbo državnega zakona, kajti eno je gotovo, da bi bilo najbolj praktično, da se v dotičnem pouku, katerega želite, da se razpošlje občinam, ljudstvu že pove, kake olajšave so se po novem zakonu vpeljale glede mirovnih sodišč. Potem se bodo tudi napravili potrebni obrazci in na podlagi d o ličnega cirkularja bo potem mogoče občinske urade pozvati, da se izjavijo, ali smatrajo vpeljavo mirovnih sodišč kot potrebno in koristno, in a ko se bodo občine izrekle za ustanovitev takih sodišč, prišel bo potem deželni zbor do tega, da bo sklepal, ali naj se vpeljejo koercitivno, obligatorično, ali pa samo fakultativno. Žalibog imamo na Kranjskem veliko malih občin, tako n. pr. v Brdskem okraju, ki štejejo samo po 800 — 400 duš in v takih bo težko dobiti sposobnih ljudi, vender bi se pa temu dalo odpomoči na ta način, da bi se po več takih malih občin skladalo v mirovnosodiška okrožja. Glede na vse to torej se mi zdi bolj praktično, če še nekoliko počakamo, da se novi državni zakon uveljavi, deželni odbor pa bo, ako se to, kakor je upati, v teku tega leta zgodi, smatral kot svojo dolžnost, da bo v prihodnjem zasedanju visokemu deželnemu zboru predložil novelo deželnega zakona, potem pa skrbel, da se stvar uredi v zmislu predloga gospoda poslanca dr. Majarona. V drugem menim, ker glede resolucije upravnega odseka ni bilo čuti nobenih ugovorov, da za-morem vzdrževati odsekove predloge. Gospodu poslancu dr. Schafferju pa navajam, da se tu glede prepiru!h zneskov do svote 300 gld., ki naj bi se morali oglasiti najprej pri mirovnih sodiščih, ravna samo za to, da se justično ministerstvo naprosi, da sprejme to svolo oziroma to določbo v državni zakon, v čegar okviru pa bomo mi, ko bomo delali nov deželni zakon, to svoto glede na razmere naše dežele lahko primerno znižali, dočim bodo že bolj razvite dežele lahko pri tem znesku ostale. Ravna se torej samo, da državni zakon da fakultative, v domačem zakonu pa bomo lahko določili manjšo svoto. Vlil. Sitmug um 11. April 1899. Deželni glavar: Resolucija gospoda poslanca dr. Majarona ne nasprotuje nasvetom upravnega odseka, o katerih se bo torej najprej glasovalo. Prosim gospoda poročevalca, da prečita 1. predlog upravnega odseka. Poročevalce Povšc: (bere: — liest:) „1. Poročilo deželnega odbora o poizvedbah glede občinskih posredovalnih uradov, sprejme se v vednost.“ Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim prečitati 2. predlog. Poročevalec Povše: (bere: — liest:) „2. Deželnemu odboru se naroča, da odpošlje na visoko c. kr. justično ministerstvo prošnjo, da predloži državnemu zboru zakonski načrt, po katerem naj se zakon z dne 21. septembra 1. 1869. drž. zak. št. 150 za občinske posredovalne urade v sledečem smislu preustroji in sicer: a) da se morejo povabila k poravnavni razpravi prisilno izvrševati.“ To se namreč pravi, da ima dotični sodnik pravico, eventualno dati kazen dotičnemu tožencu, ako na povabilo noče priti pred mirovni sod. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Povše: (bere: — liest:) ,,ö) da je vsaka sporna stvar o po znesku določenih denarnih tirjatvah v najvišjem znesku 300 gld. podvržena poravnavnemu poskusu pred posredovalnim uradom, predno se začne redno sodno postopanje.“ K tej točki je stavil gospod poslanec dr. Schaffer preminjalni predlog, da bi se namesto na 300 določila svota na 150 gld. V drugem bi imel ta predlog upravnega odseka ostati nespremenjen. 186 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — Vlil. Sitzung UM 11. April 1899. teh uradov na podlagi sedanjega zakona absolutno nemogoče. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter Ar. Schaffer: Die ziemlich ausgedehnte Debatte, die über die Frage der Einführung von Gemeinde-Vermittlungsämtern abgeführt worden ist, hat von einem, wie von dem anderen Standpunkte dem optimistischen wie dem skeptischen sehr viele interessante Gesichtspunkte zutage gefördert. Trotzdem, glaube ich, kann man sich der Überzeugung nicht verschließen, dass dieser Gegenstand und im Zusammenhang damit die Debatte nach der faktischen Lage der Verhältnisse und der Gesetzgebung einen stark akademischen Charakter an sich trägt. Ich habe daher von dieser Erkenntnis geleitet nicht die Absicht, dem hohen Landtage noch des Weiteren über die Einführung der Friedensgerichte eine meritorische Auseinandersetzung zu machen, sondern beschränke mich darauf, meinen persönlichen Standpunkt in dieser „Angelegenheit als einen skeptischen zu bezeichnen — in Übereinstimmung mit den Ausführungen des Herrn Abgeordneten für die Reifnitzer Landgemeinden. Trotzdem geht aber meine Skeptik nicht so weit, dass ich den Anträgen des Verwaltungsausschusses direkt entgegen treten möchte, sondern ich will mir nur erlauben, zu diesen Anträgen zwei kleine Bemerkungen zu machen, beziehungsweise einen Abünde-rungsantrag zu stellen. Der eine Punkt betrifft die Summe, welche als Grenze in finanzieller Beziehung gesetzt worden ist, indem nämlich die Competenz der Friedensgerichte mit 300 fl. normirt wurde. Dieser Betrag scheint mir mit Rücksicht auf die rechtlichen und wirtschaftlichen Verhältnisse des Landes zu hoch gegriffen zu sein und ich möchte in dieser Richtung die Competenzgrenze auf 150 fl. setzen. Ich weiß zwar, wenn ich mich recht erinnere, dass im Reichsgesetze vom Jahre 1869 ebenfalls 300 fl. normirt ist; ich glaube aber, dass dies für uns nicht maßgebend ist, weil wir uns ja jetzt in Abänderungen einlassen und weil die Erfahrungen, die bisher mit dem Gesetze gemacht wurden, gezeigt haben, dass die damaligen Bestimmungen, sowie nach vielen anderen Richtungen, vielleicht auch hier keine glücklichen waren. Ich gestatte mir daher zu diesem Punkte der Anträge des ' Verwaltungsausschusses den Abänderungsantrag zu stellen, dass mit Belastung des sonstigen Wortlautes die Ziffer von 150 fl. statt 300 fl. als unseren Bedürfnissen und den Verhältnissen der Bevölkerung entsprechender eingesetzt werde. (Poslanec Višnikar: — Abgeordneter Visnikar: „200 fl.") Ein Collega ruft mir zu, ich solle 200 fl. beantragen; ich halte aber 150 fl. für angemessener. Übrigens ist vielleicht er geneigt, einen Vermittlnngsantrag auf 200 fl. zu stellen, welchem ich eventuell meine Stimme geben würde. Meine andere Bemerkung zielt darauf ab, dass es im ersten der Anträge, wenn ich recht verstanden habe — aus dem bloßen Anhören kann man sich das nicht so genau merken — heisst: „Da se mora povabila prisilno izvrševali“. Dies erscheint mir als eine Art Zwangsvorführung, gedacht. Ich möchte daher den Herrn Berichterstatter bitten, auf Grund der Verhandlungen des Verwaltungsausschusses eine Aufklärung darüber zu geben. Eine Zwangsvorführnng kann doch nicht gemeint sein, die sich ans die Person bezöge, sondern es soll vermuthlich der obligatorische Charakter dieser Aktion und Prozeßinstanz gekennzeichnet werden. Ich bitte also dies namens des Verwaltungsausschusses zu constatiren, in welchem Falle ich nichts gegen den bezüglichen Antrag hätte. Im übrigen beschränke ich mich dann daraus, meinen Abänderungsantrag nochmals dem hohen Hanse zu empfehlen. Deželni glavar: Gospodje. poslanci, ki podpirajo spreminjevalni predlog gospoda dr. Schafferja, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadostno podprt in pride torej na glasovanje.. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Povše: Menim, da smem kratek biti toliko bolj, ker glasu nimam in ker so že drugi gospodje, osobito gospod referent deželnega odbora, stvar pojasnili. Za upravni odsek je merodajno bilo, ako ni grajal deželnega odbora, oziroma enakega predloga stavil, kakor gospod poslanec dr. Majaron, da naj se deželni odbor sedaj znova loti naloga, naročenega mu leta 1897., da hoče počakati na rešitev novele, katero je j usti čn o ministerstvo že predložilo državnemu zboru in v kateri noveli se justično ministerstvo popolnoma ozira na potrebščine, katere sem prej označil. Vsaj je tudi v prestolnem govoru bilo navedeno, da ju-stična uprava mora od parlamenta nov zakon izposlovati, ki bi omogočil in pospešil mirovna sodišča in ker nekoliko kot državni poslanec poznam mnenje državnega zbora, smem reči, da je gotovo naklonjen taki spremembi zakona, ker je ljudstvu prijazen in, nihče ne sme tajiti, da ne tudi koristen, kajti zakon ima etičen moment, da hoče, kar je tudi v sto in sto slučajih mogoče, da se med domačimi stenami poravnajo prepiri, ki so malenkostni, pa bi vendar sicer utegnili postati causes celebres, ter provzročili strankam ogromne troske. In prav res je, kmet naj ostane doma, kar se tolikokrat naglaša, kadar se gre v deželnem zboru za premestitev kakega okrajnega sodišča, ko sc kot moment navaja, da naj se ljudstvu prihranijo pota, ker s takim pohajanjem izgubi silno veliko časa in potrati denarja res brez prave po-in v tem oziru mora vsak prijatelj ljudstva priznati, da bi bila mirovna sodišča velike koristi in, kakor rečeno, upali je gotovo, da bo parlament sprejel novelo, po kateri bo izdatno razširjen delokrog mirovnih sodišč, nespremenjeno po predlogi justičnega Vlil-, seja dne 11. aprila 1899. VIII. Sitzung mn 11. April 1899. 185 Odgovorila sta oba, toda oba sta soglasno povdar-jala, posebno pesimistično pa se je glasil odgovor Predarlskega deželnega odbora, da dokler se obstoječi državni zakon bistveno ne spremeni, ni upati na uspešno delovanje občinskih posredovalnih uradov. In tudi deželni odbor v Linču je naglašal, da dokler se državni zakon bistveno in korenito ne spremeni, vzlic statistiki, ktero je prečital gospod poročevalec upravnega odseka, ni mogoče konštatovati blagodejnega upliva mirovnih sodišč. Jaz torej le konštatujem, da število prepirov, ki so prišli v zadnjih letih pred mirovna sodišča, tudi na Gorenjem Avstrijskem ne napreduje, ampak nazaduje. (Poslanec dr. Majaron: — Abgeordneter Dr. Majaron: „Malenkostno!“) To je že malenkostno, če celo v deželah, kjer so učitelji in duhovščina za stvar tako uneti, in kjer imajo za take posle veliko sposobnejših ljudij, kakor pri nas, mirovna sodišča gredo rakovo pot. To je eno. Na drugi strani je prišlo na deželni odbor od justičnega ministerstva vprašanje, kake skušnje smo doživeli glede občinskih posredovalnih uradov na Kranjskem ? Na ta dopis justičnega ministerstva je deželni odbor odgovoril tako, kakor je v njegovem poročilu tiskano; postavil se je torej na stališče brez vsakega ugovora od strani kakega gospoda odbornika, da s takim zakonom, kakor ga imamo sedaj, ničesar ni opraviti na Kranjskem. Ako bi bil deželni odbor na jedni strani odgovoril, da s sedanjim zakonom ni ničesar opraviti, na drugi strani pa bi bil iskal mrtvorojenemu detetu dojke, da ga ohrani pri življenju, bi bil prišel sam s seboj v protislovje in ravno to protislovje je deželni odbor napotilo k mnenju, da mora odločitev prepustiti visokemu deželnemu zboru. Ker je bilo nadalje justično ministerstvo namignilo, da hoče uvesti reformo državnega zakona, je bilo celo opravičeno mnenje deželnega odbora, da je počakati dotlej, da državna legislatura izvrši preustrojbo državnega zakona, s kterim bi se delokrog mirovnih sodišč bistveno razširil in da bo takrat še-le pravi čas tudi pri nas oživiti veselje in ljubezen do občinskih posredovalnih uradov. Z dnem 1. januarija 1898 je stopil v veljavo novi civilnopradni red in jaz nikakor ne morem pritrditi gospodu poslancu dr. Majaronu, da novi civilnopravdni postopnik nikakor ne vpliva na vprašavno zadevo (Poslanec Višnikar: — Abgeordneter Višnikar: „Pa še zelo 1“), kajti po mojem mnenju vpliva bistveno s tem, da je oprt na temeljno določilo, da mora sodnik vsikdar poskušati, da se prepir zlepa poravna. .(Poslanec dr. Majaron: — Abgeordneter Dr. Majaron: „Poprej je bilo tudi tako!“) Gotovo je bilo poprej tudi tako, ali zdaj je prišlo k temu še nekaj druzega, kar bo vsekakor jako dobrodejno vplivalo na to, da se bodo tiste zahteve in želje po mirovnih sodiščih do cela iztrebile. To so uradni dnevi in gospod poslanec dr. Majaron mora gotovo priznati, da prihajajo vse tiste želje po občinskih . mirovnih sodiščih iz takih krajev, ki so imeli dozdaj posebno daleč do sodišč. Tako je bilo v Rovtah, v Bohinju in v Ložkem potoku, in jaz sem prepričan, da mi bo gospod poslanec Višnikar pritrdil, da v vseh takih krajih odpade potreba mirovnih sodišč, ako hodi sodnik tj e na uradne dneve. Kjer uradni dnevi še niso upe-ljani, se dajo še upeljati, vsaj se lahko pomnože, če pa državna uprava gleda na to, da se število uradnih dnevov pomnoži, prenehajo takoj za do-tične kraje vse one nevarnosti in kalamitete, ki so v zvezi z mirovnimi sodišči in ljudstvo zaupljivo zahaja ha take uradne dneve. Jaz sem v tej stvari zavzemal stališče, da je potrebno vprašati še enkrat visoko zbornico, ali se jej zdi umestno zdaj, ko je upati, da se kmalu doseže reforma državnega zakona glede mirovnih sodišč, ko vidimo dalje upliv novega civilnega postopnika in smo slednjič dognali skušnje, k ter e so z mirovnimi sodišči napravili po drugih kronovinah, vkljub temu naročiti deželnemu odboru, da izda tiste obrazce. Ko je gospod poslanec Višnikar v svojem govoru konštatiral, da niti mirovno sodišče v Ložkem potoku, niti ono v Rovtah ne da nobenega znamenja, da živi, je gospod poslanec dr. Majaron vmes zaklical, da se zato ne ganejo, ker čakajo na tiste obrazce. Temu nasproti moram nastopno opomniti: Ako je potreba mirovnih sodišč odvisna od tistih formularjev, potem mora pač vsakdo reči, da so na pesek zidana, kajti če take zavode vzdržujejo pri življenju le formularji, potem pač ni upanja, da bodo imeli kaj prihodnosti. Sicer pa iz Ložkega potoka pa tudi iz Rovt ni bilo nobene prošnje za obrazce in ko srno ti dve občini vprašali, kak vpliv da bodo imela mirovna sodišča glede na razmere ondotnega kraja, občina Rovte ničesar ni odgovorila, občina L ozki potok pa se je nekako zvijala, češ, da bo že boljše. Gospod poslanec dr. Majaron popolnoma napačno sodi, če misli, da sem bil jaz nekak inspirator za poročilo deželnega odbora. Ako visoka zbornica danes sklene, da se ima tedanji sklep izvršiti, se bo seveda izvršil, ali nekaj bi pa vendar še rad pripomnil. Navada je, da se na deželni odbor kar vse od kraja zabavlja, ter mu očita, da nič ne dela, a to se mu očita, ker gospodje deloma niso prav poučeni. Naj si gospodje ogledajo delokrog deželnega odbora, naj pretresajo oni gospodje, ki tako radi mahajo po deželnih odbornikih, kakor da so ti sami lenuhi, nekoliko natančneje vprašanje, koliko osobja ima ta deželni odbor na razpolago in koliko dela in posla ima njegovo uradništvo, pa si bodo napravili gotovo drugačne pojme, kakor jih imajo. Ako si ogledate število vlog pri deželnem odboru, lahko vidite, da jih ima toliko, kakor deželno sodišče. In to že nekaj pomeni, osobja pa je dokaj manj, in če že mislite, da deželni odborniki ničesar ne delajo, potem lahko sodite, kaki reveži morajo šele biti uradniki. Jaz sem prepričan, da bodo formularji, četudi jih napravimo, le delo deželnim uradnikom pomnožili, sicer pa bodo ležali v registraturi deželnega odbora kot makulatura. Za svojo osebo nimam ničesar proti predlogu gospoda poslanca dr. Majarona in bom zanj tudi glasoval, prepričan pa sem, da bomo čez 2 ali 4 leta imeli ravno toliko formularjev, kolikor jih danes imamo, namreč vse. Ko se je bil zakon o mirovnih sodiščih sklenil, se je začelo po celi deželi agitirati za posredovalne urade, ustanovili so se sem ter tje, tako tudi v Cerknici, toda vsi so po vrsti zaspali, to pa zato, ker je uspešno delovanje 181 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — Vlil. Sitzung ant 11. Apt j! 1809. brezuspešnih. Tudi pri naših sodnijah ni več kakor 20o/o pravih kontradiktoričnih pravd, ampak več kakor 80°/o se jih poravna. Drugič so ležave tudi v tem, da v oddaljenih hribovskih občinah navadno primanjkuje sposobnih oseb, ki bi prevzele taki urad. taki posel. Za te kraje daje že novi civilnopravdni zakon neko sredstvo. to je uradne dneve, ki so se na nekaterih krajih, kjer se je čutila potreba, jih ustanoviti, jako dobro obnesli. Po novem sodnem redu se je število pravd jako izdatno zmanjšalo, čemur bo gospod predgovornik kot odvetnik gotovo pritrdil. (Poslanec dr. Majaron: — Abgeordneter Dr. Majaron: „Se nič ne pozna!“) Ravno od strani odvetnikov se čujejo vedno pritožbe, da so veliko izgubili, kajti ravno sodnije so danes pravi posredovalni uradi. Dotične pravdne zadeve, katere se poravnavajo pri mirovnih sodiščih, so navadno čisto likvidne stvari, ki se tudi pri sodnijah navadno s poravnavo končajo (Poslanec Zelen: —Abgeordneter Zelen: „Troski!“). Take poravnave niso drage in jaz ne vem, ali trud in troski občin, če bi imele mirovna sodišča, oclvalujejo malenkostne troske sodnih poravnav. Katere pravde pa so naj dražje ? Mejni in posestni prepiri, in prepiri pri različnih služnostih. Tukaj so strasti največje in pravde najdražje. Tu bi bilo pač želeti, da bi se, kakor je, ako se ne motim, navada v nekaterih krajih na Ogrskem, vsako leto meje obnovile. Na Nemškem imajo tako postavo — Vermarkungsgesetz — in ako bi se uvelo pri nas kaj takega, bi se veliko izdatneje zmanjšalo število pravd, kakor pa če se samo v denarnih zadevah spori poravnajo pri občinskih posredovalnih uradih. Častiti gospod predgovornik je prej omenil, da pri nas obstoje že mirovna sodišča v Rovtah in v Loškem potoku. To je res. Leta 1897. se je ustanovilo mirovno sodišče v Loškem potoku, volil se je odbor in konstituiral, ali od tedaj meni vsaj ni znano, da bi bila stvar korak dalje storila (Poslanec dr. Majaron: — Abgeordneter Dr. Majaron: „Čakajo na obrazce!“) Jaz sem bil v tem času pri uradnih dnevih kot sodnik 15 krat gori, pa nihče ni izrekel kake želje, ali povprašal, kaj je s temi mirovnimi sodišči in kako naj stvar napravijo. Kadar sem bil še tam ob uradnih dnevih, sem bil z delom preobložen in med prvimi, ki so prišli k meni, so bili tudi mirovni sodniki. Jaz torej mislim, da v takih krajih ni potreba mirovnih sodišč, ampak odkar so se vpeljali uradni dnevi, se je ta potreba tako zmanjšala, da res ne vem, če bi bilo tukaj dobro, da bi občinske urade e šs to stvarjo obtežili. Vsaj se itak že vedno toži, kako so preobremenjeni, zakaj bi se jim pa sedaj še to nalagalo, kar ni potreba. So pa tudi še druge težave in sicer zlasti v manjših občinah, kjer so manjši občinski uradi in kjer ni tajnika ali župana, ki bi bil za to zadosti zmožen. Dalje tudi veslo, gospodje, da bi bilo tem težje izvrševati posel mirovnega sodnika, čim manjše so občine in to zaradi prijateljstva, sorodstva itd., ker sc navadno vsak boji zamere. Znano je, kako neradi dajejo župani spričevala pri kazenskem postopanju in kadar jih izdajajo, le gledajo, da se nekako zmuzajo. Pogoj, da se morajo stranke naj- prej oglasiti pri občinskem posredovalnem uradu, predno se podajo k sodišču, se mi ne zdi nenevaren. Dosti slučajev je jako nujnih in vsaj ti bi se morali izvzeti. Ako se morata stranki podati najprej pred mirovno sodišče, potem se stvar lahko zavleče Tudi s tem pogojem toraj nisem povsem zadovoljen in mislim, da bi se morale vsaj napraviti izjeme. Za mirovne sodnike pa je končno vendarle treba nekoliko sposobnosti, požrtvovalnosti, dobre volje in nepristranosti, torej lastnosti, katerih ni povsodi tako lahko najti. Poglejte pri občinah; kako težko dobe župana, ki rad žrtvuje svoj čas, in to je naravno, ker nobeden ni tako plačan, da bi mu bil povrnjen čas in trud. Jaz torej mislim, da stvar ni tako nujna in da lahko potrpimo toliko časa, da se državni zakon spremeni in, kakor je že gospod poročevalec omenil, delokrog za mirovna sodišča razširi glede posestnih razmer. Tam so stvari veliko bolj kočljive, kakor pa prepiri za plačila v denarjih. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Kot poročevalec v deželnem odboru moram gospodu dr. Majaronu na njegova izvajanja na kratko odgovoriti. Gospod dr. Majaron je omenjal, da je postopanje deželnega odbora v tem slučaju že formalno napačno in neopravičeno ter da sc je deželni odbor v tej zadevi tako obnašal, kakor da bi se bil hotel postaviti nad visoki deželni zbor. Proti takemu očitanju moram odločno ugovarjati. Meni se zdi, da ni umestno, da se vsak sklep visoke zbornice, s katerim se deželnemu odboru naroča, naj te ali one preiskave dožene, ali to in ono izvrši, tako tolmači, da je deželni odbor v vsakem slučaju in pod vsakim pogojem primoran izpolniti dotični nalog. Po mojih mislih ju marveč ne le pametno. ampak deželnemu odboru tudi naravnost predpisano, da za slučaj, ako nastanejo dvomi, je-li to, kar se mu je naročilo, tudi koristno, svoje dvome predloži visoki zbornici, da se o stvari vnovič posvetuje, ter izreče, ali ostane pri svojem prvotnem sklepu, ali ne, vsaj tudi visoka zbornica ni nezmotljiva, dasiravno sede tu tako modri možje. Tako se je zgodilo tudi v tern slučaju. Bil sem mnenja, kteremu je tudi deželni odbor pritrdil, da razmere zdaj niso več take, kakor so bile takrat, ko je bil storjen dotični sklep visoke zbornice, ampak da so se od tedaj bistveno predrugačile. Nastal je tak položaj, da smo so čutili vezane visoko zbornico vprašati, ali naj sc sklep izvrši, ali ne. Te razmere pa so sledeče; Pred vsem je bilo deželnemu odboru po sklepu visoke zbornice naročeno, naj vpraša deželne odbore tistih krono vi n, v katerih so mirovna sodišča obligatorno vpeljana, kakšni so uspehi te naprave. Deželni odbor se je vsled tega obrnil pred vsem do deželnih odborov v Linču in Bregencu. 183 VIII. seja due 11. aprila 1899. — smo se pred dvema letoma odločili, da se poskusi akcija, da se občine opozorijo na zakonite predpise o občinskih mirovnih sodiščih, katerih vendar deželni zbor pred 20 leti ni bil sklenil zato, da bi v prahu ležali in nič dobrega ne učinili v deželi. To torej, da bi bilo čakati najprej preustrojbe državnega zakona, je prvi neosnovan razlog, zakaj deželni odbor ni hotel izvršiti sklepov visoke zbornice glede občinskih posredovalnih uradov. Drugi razlog, zakaj je deželni odbor kasiral te sklepe, je pa ta, ker pravi, da je treba čakati skušenj,' kako bodo novi civilnopravdni zakoni vplivali v tej zadevi. Jaz pa mislim, da na to ni treba nič čakati, kajti eno je jasno, da novi civilnopravdni zakoni na to stvar čisto nič ne bodo vplivali. Novi civilnopravdni zakoni so ustvarjeni, da uredijo pravdo, občinski posredovalni uradi pa za to, da preprečijo pravdo,'to se pravi, da prepir sploh ne pride pred sodišče, ampak se poravna doma v občini in tako strankam. prihranijo troski. Da pa novi civilnopravdni zakoni na. občinske posredovalne urade ne vplivajo, za to imamo dokaz tudi v tem, da ravno 'tisti faktorji, ki so vstvarili civilnopravdne zakone, delajo sedaj na prenaredbi zakonitih predpisov glede mirovnih sodišč, in da hoče tista vlada, ki je sprožila nove civilnopravdne zakone, raztegniti sedaj delokrog občinskih posredovalnih uradov. Alco bi bila.kaka zapreka v civilnopravdnih zakonih, bi se gotovo zakonodavni faktorji ne bavili s tem, da se delokrog mirovnih sodišč razširi. Iz tega je razvidno, da je stališče deželnega odbora tudi meritorno popolnoma neutemeljeno. Ali jaz se držim, da mi ni potreba nadalje argumentirati stališča, katero je visoka zbornica zavzemala pred dvema letoma. Od tistega časa se stvarni položaj ni spremenil čisto nič in na podlagi prejšnje argumentacije lahko predlagam, da visoka zbornica ostane pri tistih sklepih, ki so se storili pred dvema letoma, da se torej deželnemu odboru znova naroča, naj z besedo in dejanjem občine animira k ustanovitvi mirovnih sodišč. Ali se bo to zgodilo z večjim ali z manjšim uspehom, je končno vse eno, kajti glavna stvar je, da dotične zakonite pretipi re rešimo pozabljenosti in da opozorimo občine in občinske odbore na avtonomne pravice, katere imajo,_ naj se jih potem že hočejo poslužiti, ali ne. Škoduje taka akcija ne, utegne pa privesti do lepili uspehov in zato si — dopolnjujoč nasvete upravnega odseka — usojam predlagati in priporočati, da bi visoka zbornica sklenila naslednje: „Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se znova naroča: 1. vse občine opozoriti na deželni zakon z dne 11. maja 1873, št. 24 dež. zak., in jih s poljudno pisanim navodom vspodbuditi k ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov; 2. da priredi obrazce za uradno knjigo prijav in poravnav in druge, pri poslovanji posredovalnega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika; 3. vsako občino pozvati, da izreče mnenje, je li potrebno in koristno ustanoviti tak. urad.“ VIII. Sihimg mit 11. AprU 1899. Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Majarona, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Višnikar ima besedo. Poslance Višnikar: Visoka zbornica! Oglasil sem se k besedi, da na kratko označim svoje stališče v tej važni zadevi. Ideja posredovalnih občinskih uradov ali mirovnih sodišč je gotovo lepa in tudi lahko navdušuje, posebno ako se globokeje stvari ne presoja, pa gotovo je težko izvedljiva. To dokazuje že dejstvo, da imamo dotični zakon že blizu 30 let, pa do , danes se v naši deželi še niti eno tako sodišče ni oživilo (Poslanec dr. Majaron : — Abgeordneter Dr. Majaron: „Rovte, Loški potok!“) in če se je, samo životari (Poslanec dr. Majaron: — Abgeordneter Dr. Majaron: „Oho!“). Kar se tiče Loškega potoka, ekzistira, kolikor je meni znano, samo en zapisnik o tem, ko se je dotično mirovno sodišče konstituiralo. Resnica je sicer, da deželni odbor ni popolnoma rešil naloga, kateri se mu je dal od strani visokega deželnega zbora, ali moja stvar ni, zagovarjati tukaj deželni odbor, ampak omeniti hočem le nekaj splošnih stvari. Poizvedbe, katere je vršil deželni odbor, kažejo, da uspehi teh.mirovnih sodišč vendar niso taki, kakor se je ravno prej povdarjalo. Gre se tukaj v prvi vrsti za vprašanje, ali naj ustanovimo mirovna sodišča obligatorno, ali samo fakultativno. Deželni odbor v Linču pravi: ,,Po mnenju deželnega od- bora pri fakultativni vpeljavi občinskih posredovalnih uradov skoraj ni misliti na povoljne uspehe“ in deželni odbor v Bregencu pravi, „da ta naprava sama nikjer ne more le količkaj uspešno delovati.“ Torej stvari vendar niso tako lepe in ugodne, kakor se je trdilo, ampak vidno je, da se imajo tudi te dežele z velikimi težavami boriti. Jaz mislim, da moramo pri vsaki taki važni napravi gledati na to, ali je res potrebna ali ne, in ali je tudi izvedljiva. Ali je res potrebno, da uvedemo taka mirovna sodišča za vsako občino, torej obligatorno? Jaz mislim, da nikakor ne in sicer zato, ker tam, kjer je glavni promet in bi bila potreba naj večja, so že navadno sodnije in jaz bi le rad poznal dotično občino, ki bi bila tako navdušena za mirovno sodišče, da bi hotela prevzeti male sporne stvari, kjer je sedež sodišča. Jaz jako dvomim, bi li hotel župan na pr. v Idriji ali na Vrhniki bagatelne razprave voditi! Gotovo pa jaz nisem protivnik temu, kajti meni bi bilo najljubše, ako bi sploh ne prišlo do nobene pravde. Ako se je navajalo, da se je na Gorenjeavstrij-skem v 6 letih 37ÖU slučajev poravnalo, moram omeniti, da to niso bile pravde, ampak, recimo, tožbe in tudi druge številke, ki so se navajale, kažejo, da je bilo okolu 20°/o poravnanih poskusov 27 182 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — Vlil. Sitzung um 11. April 1899. bruarija 1897. in deželni odbor tudi poroča, da teh sklepov visoke zbornice ne misli izvršiti. Vprašanje je sedaj, ali naj se to negativno delovanje deželnega odbora tudi na znanje vzame? V predlogih upravnega odseka se izrečna rešitev tega vprašanja pogreša, pač pa se da iz motivacije gospoda poročevalca posneti in izvajati, da stoji upravni odsek na stališču, da deželnemu odboru teh naročil dežeino-zborskih ni treba izvršiti. Ta stvar je torej nekoliko nejasna in ker je od te nejasnosti zavisna nadaljna akcija, zato prav za prav sem se oglasil za besedo. In tu moram visoko zbornico opozoriti na to, kar je dne 27. februarija 1897 — torej pred dvema letoma — sklenila. Tedaj se je sklenilo: (bere: — liest:) „Deželnemu odboru se naroča: 1. vse občine opozoriti na deželni zakon z dne 11. maja 1873, št. 24. dež. zak., in jih s poljudno pisanim navodom vzpodbuditi k ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov; 2. da priredi obrazce za uradno knjigo prijav in poravnav in. druge, pri poslovanji posredovalnega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika; 3. vsako občino pozvati, da izreče mnenje, je li potrebno in koristno ustanoviti tak urad ; 4. poizvedeti po drugih kronovinah, kako so se ondi obnesla obligatorno vpeljana občinska mirovna sodišča, in 5. v prihodnjem zasedanji poročati o dognanih poizvedbah, ter staviti glede občinskih posredovalnih uradov primerne nasvete.“ Moja gospoda! Kakor znano, so se prečitani sklepi storili brez najmanjšega ugovora od katerekoli strani, pač pa po obširnem in zlasti od strani upravnega odseka jako simpatičnem utemeljevanju. V dotičnem utemeljevanju se je povdarjalo, da so mirovna sodišča prekoristne naprave, katere lahko preprečijo mnogo dragih pravd in ki so v stanu, udgajati zlasti naše kmetsko ljudstvo za avtonomno, javno življenje. Povdarjalo se je nadalje, da je treba torej naše občine opozoriti na tiste pozabljene zakonite predpise, ki se tičejo občinskih posredovalnih uradov in da jih je treba opozoriti na pravico, katero imajo občinski odbori, da izvolijo najmanj tri zaupne može, katerih naloga bi bila, če mogoče poravnati nastale prepire, predno pridejo pred sodišče, in tako preprečiti drage in dolgotrajne pravde. Potem se je še poudarjalo, da je treba tudi za priprosto uradovanje mirovnih sodišč prirediti obrazcev in da je tukaj pač dolžnost dežele, storiti kar potrebno in občinam dati na razpolago te obrazce tem preje, ker njih prireditev skoraj ničesar ne stane, ali pro-vzroči čisto neznatne troške. Vse to, moja gospoda, se je pred dvema letoma pripoznalo za koristno, potrebno in tako, kar treba takoj in nujno izvršiti. Diferenca je bila tedaj samo glede vprašanja, ali naj se tudi na Kranjskem občinski posredovalni uradi vpeljejo obligatorno, kakor na Predarlberškem in Gorenjeavstrijskem, ali pa samo fakultativno, in tedaj se je reklo, da so tu dani nekateri dilatorični pomisleki in da, predno se visoka zbornica izreče za obligatorno vpeljavo mirovnih sodišč, naj deželni odbor poprej druge kronovine, pred vsem Predarlberško in Gorenje-avstrijsko, povpraša, kakošne skušnje imajo tam, in naj povpraša tudi naše občine, kako mislijo glede mirovnih sodišč. Kakor rečeno, so se pa ostala vprašanja rešila 'nekako soglasno in iz tega soglasja so nastali ravnokar prečitani sklepi visoke zbornice z dne 27. februarija 1897. Sedaj pa v zadnjem delu deželnoodborskega poročila, o katerem se v predlogih upravnega odseka ne nahaja izrečna rešitev, čitamo, da se teh sklepov ni izvršilo, da deželni odbor ni niti občin spodbudil za ustanovitev občinskih posredovalnih uradov, da jim tudi ni dal prirediti obrazcev in da sploh v tem oziru v ni kako dotiko ni stopil z občinami. Meni se zdi, da je tako postopanje že formalno pogrošno, ker se deželni odbor s tem, ko neče izvršiti deželnozborskih sklepov, nekako postavlja nad visoki deželni zbor. Po mojih mislih deželni odbor ni upravičen, preiskavah deželnozborske sklepe, ali so utemeljeni, ali ne. Tukaj se je pa deželni odbor pospel na tako visoko stališče, češ, da smo se mi pred dvema letoma prenaglili s sklepi, katerih sedaj deželni odbor kot revizijska inštanca neče izpolniti. In res pravi deželni odbor, da se je prenaglila visoka zbornica in sicer bi se bila prenaglila zato, ker še ni prena-rejen državni zakon o občinskih posredovalnih uradih, odnosno ker je ta državni zakon pomanjkljiv, tako da bi bilo treba ga prenarediti, da bi še res uspešno delovanje mirovnih sodišč inavguriralo. Ali nasproti temu moram konštatirati, da smo tisti državni zakon imeli že pred dvema letoma, da smo se že bavili z njegovimi pomanjkljivostmi in jih celo natančno precizovali, da smo se pa navzlic temu, da so nam popolnoma jasne bile tiste pomanjkljivosti, odločili v soglasne sklepe namreč, da je vender le občine vspodbujati in jim priporočati ustanovitve mirovnih sodišč. In zakaj smo prišli do tega sklepa? Zaradi tega, ker smo bili prepričani, da se tudi na ti tesni podlagi lahko jako mnogo dobrega in uspešnega doseže z mirovnimi sodišči. Bili smo o tem tembolj prepričani, ker smo videli, kako se stvar na Gorenjeavstrijskem razvija, kjer so vzlic tesnobi zakonov celo obligatorno uvedena mirovna sodišča, da se namreč razvija jako lepo in koristno. Od leta 1890. do 1895. se je, kakor kaže Statistika, katero je navajal gospod poročevalec, na Gorenjeavstrijskem rešilo pred občinskimi posredovalnimi uradi nad 3750 pravd, oziroma doseglo se je v toliko-slučajih, da sploh do pravde še prišlo ni. In ako pogledamo še leta 1896. in 1897., nam kaže Statistika Gorenjeavstrijska, da se je v teh dveh letih še nadaljnih 1580 poravnav sklenilo pri občinskih posredovalnih uradih, torej ravnotoliko pravd preprečilo, ki bi bile provzročile lahko ogromnih troskov. Vsega skupaj se je torej na Gorenjeavstrijskem v sedmih letih 4835 pravd preprečilo in to je najboljši dokaz, da so mirovna sodišča vzlic omenjenemu delokrogu, ki jim je sedaj odmerjen, največje koristi in silno blagotvorna za kmetsko ljudstvo. Zato 181 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — s tem, da za res malenkostne, malo število znašajoče svote hodijo od sodišča do sodišča, koliko denarja potrosijo in kako sc strasti vnemajo in naštejejo dolgotrajne pravde, recimo iz prepirov zaradi zemljiških mej, ki so dragi in se vendar dostikrat gre le za ped zemlje. In prav pri teh zadevah more redni sod navadno razsoditi le po izjavah ljudstva, ki je v dotičnem kraju živelo skozi 30 let. Gotovo bi bilo koristnejše, če bi se stvar poravnala doma. -— Isto tako je na Gorenjeavstrijskem leta 1891. bilo rešenih 646 prepisnih zadev pri mirovnih sodiščih in sicer 496 z uspehom. Leta 1892. je bilo rešenih 842 slučajev, med temi 694 uspešno; leta 1893. je bilo uglašenih 908 tožeb, od katerih se je 743 slučajev ugodno rešilo. Leta 1894. je bilo tožeb 874, in izmed teh je ugodno rešenih 715, torej ogromna večina i. t. d. Torej ako so že pri fakultativni uredbi mirovnih sodišč in pri pomanjkanju zakonitega določila, da bi mirovna sodišča imela pravico, tožniku pristaviti vabilo s prisilno močjo, da mora priti pred sod, uspehi bili tako ugodni, sme se gotovo trditi, da bi bili uspehi še dokaj izdatnejši. Osobito bi bilo želeti to, kar sta tudi deželna odbora Pred-arlberški in Gorenjcavstrijski v peticiji utemeljevala in kar je tudi justična uprava upoštevala, da bi se moralo zakonito določiti, da bi se pri vsakem prepiru do gotove svote — in jaz in upravni odsek se strinjava, da nuj bi se reklo do svote 300 gld. — morala najprej poskusiti poravnava pri mirovnem sodišču in da sme tožnik šele, če se je ta poravnava ponesrečila, pred sodišče cesarsko stopiti in prositi, da se njegova pritožba uveljavi. Glede na te nedostatke v državnem zakonu, ki so gotovo tudi krivi bili, da deželni zakon z leta 1873. dosedaj ni imel pravega uspeha, mislil je upravni odsek upoštevaje razloge deželnega odbora, da naj bi se za sedaj opustilo posebno okrožnico na občine in napravo obrazcev, osobito toliko bolj, ker je justično ministerstvo že predložilo gospodski zbornici dotično novelo, katera državni zakon v pojasnjenem smislu pre urejuj e in po kateri bo državnemu zboru mogoče, stvar prenarediti tako, da bodo mirovni sodi res plodonosno in veljavno mogli delovati. Glede na to je upravni odsek smatral, da dosedaj ni bil izvršljiv nalog, da bi se preskrbeli dotični obrazci, osobito ker je upati, da se že tekom tega leta povrne redno parlamentarno delovanje državnega zbora in da se uveljavi dotični zakon, ki bo potem dal mogočnost, da bo tudi deželni odbor pripravil posebno novelo k deželnemu zakonu za deželni zbor Kranjski, ki bo potem novelo sprejel in odredil, ali dal nalog deželnemu odboru, da potrebno stori in pripravi, da se bodo tudi v Kranjski kro-novini kolikor mogoče vpeljala mirovna sodišča ali občinski posredovalni uradi. Po nalogu upravnega odseka dovoljujem si torej predlagati visokemu deželnemu zboru sledeče: „Visoki deželni zbor skleni: 1.) Poročilo deželnega odbora o poizvedbah glede občinskih posredovalnih uradov sprejme se v vednost. VIII. Sitzung ant 11. April 1899. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da odpošlje na visoko c. kr. justično ministerstvo prošnjo, da predloži državnemu zboru zakonski načrt, po katerem naj se zakon z dne 21. septembra leta 1869., drž. zak. št. 150, za občinske posredovalne urade v v sledečem smislu preustroji in sicer: a) da se morejo povabila k poravnavni razpravi prisilno izvrševati; b) da je vsaka sporna stvar o po znesku določenih denarnih tirjatvah v najvišjem znesku 300 gld. podvržena poravnavnemu poskusu pred posredovalnim uradom, p redno se začne redno sodno postopanje ; c) da bodo vse pred posredovalnim uradom sklenjene poravnave slično kakor sodnijske poravnave izvršilne; d) da so pri posredovalnih uradih sklenjene poravnave ali vsaj ondi vložene vloge, zapisniki in izpiski koleka prosti.“ Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Majaron ima besedo. Poslanec tir. Majaron: Visoka zbornica! Ker sem jaz pred dvema letoma sprožil akcijo o mirovnih sodiščih ali občinskih posredovalnih uradih, zato mi bodi danes dovoljeno, da izrazim svoje mnenje o nasvetih častitega upravnega odseka, katere smo ravnokar čuli. V obče se strinjam z nasveti upravnega odseka, ali mnenja sem, da s temi predlogi še ni rešeno tozadevno deželnoodborsko poročilo, kajti rešen ni zadnji in poglavitni dol poročila deželnega odbora. Ako se o prvem predlogu nasvetuje, da naj se vzame poročilo deželnega odbora o poizvedbah glede mirovnih sodišč po drugih kronoyinuh na znanje, je s tem rešen šele prvi del deželnood borskega poročila, v katerem se nam pripoveduje, kaj se je poizvedelo od deželnih odborov na Predarlberškem in Gorenjeavstrijskem, kjer so mirovna sodišča obligatorno uvedena. Da se to poročilo o poizvedbah vzame na znanje, zoper to vsaj od moje strani ni nobenega pomisleka. Ostali predlogi častitega upravnega odseka pa obsegajo resolucijo, s katero se vlada pozi vije, da prenaredi državni zakon zastran občinskih posredovalnih uradov. S to resolucijo je rešen drugi del deželnoodborskega poročila, in jaz se s to resolucijo tembolj strinjam, ker upravni odsek v njej zastopa drugo stališče, nego li je zastopal deželni odbor na poziv pravosodnega ministerstva. To resolucijo jako toplo pozdravljam, ker je gotovo, ako se jej ugodi od strani vlade oziroma zakonodavnih faktorjev, da se bo potem odprlo novo plodovito polje za mirovna sodišča. Ali z vsemi predlogi upravnega odseka, katerih sem se dosedaj dotaknil, ni še rešeno deželno-odborsko poročilo, kajti rešen še ni zadnji in, kakor rečeno najvažnejši del. V tem delu namreč poroča deželni odbor, da ni izvršil sklepov visoke zbornice, storjenih v predzadnjem zasedanju v seji dne 27. fe- 180 Vili. seja dne 11. aprila 1899. — VIII. Sitzung Ulit 11. April 1899. Stroške za popravila so preračunili površno in mislijo, da jih bode čez 1000 g Id. stalo. Pravijo, da toliko stroškov v denarjih nositi, pri tem še s tlako pomagati, bila bi za te vasi pretežka bremena. Finančni odsek sklenil je nasvetovati: „Visoka zbornica skleni: Prošnja zastopnikov vasi: Nova vas, Račeva, Lavrovcc, Vrh, Opale in Žirovski vrh v občini Žiro vski odstopi se deželnemu odboru in se mu naroča, da poizveduje o tej stvari, in a ko se bode izkazalo, da je prošnja utemeljena, naj se iz kredita za ceste podeli primerna podpora/1 Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) , Sprejeto. Na vrsto pride točka: 9. Ustno poročilo upravnega odseka glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov (k prilogi 6.). 9. Mündlicher Bericht des Berwaltungs-ausschuffes betreffs Einführung der Gemeindevermittlungsämter (zur Beilage 6). Poročevalec Povše: Visoki deželni zbor! V deželnozborski sesiji 1. 1897. je gospod poslanec dr. Majaron stavil posebni predlog glede občinskih posredovalnih uradov: O njem razpravljal je visoki deželni zbor in v seji svoji dne 27. februarija sklenil, da ima deželni odbor upoštevati dotične razloge utemeljevanja gospoda poslanca ds. Majarona in vršiti poizvedbe ter ob enem tudi izdati na vsa županstva okrožnice s potrebnimi obrazci in poukom, da bi tudi zakon z leta 1873. se uveljavil na Kranjskem, po katerem bi se toliko koristiti dalo ljudstvu, ker bi se mu nudila prilika, da bi doma v občini pri posredovalnem sodu zamogel poravnati prepire o pravih malenkostih, ko mora sedaj do daljnega c. kr. okrajnega sodišča iti, da zadobi svoje pravo. Deželni zbor je temu predlogu enoglasno pritrdil in deželni odbor je vršil ta nalog s tem, da se je obrnil na tista dva deželna odbora, v katerih deželah se je glede mirovnih sodišč dosedaj še največ storilo. Oba deželna odbora sta dala poročilo o delovanju mirovnih sodov, in sicer Predarlberški in Gorenj e-avstrijski. Osobito oni iz Gorenjeavstrijske povdarja, da so v zli c nedostatkom državnega zakona z 1. 1869., ki urejuje mirovne sode ali občinske posredovalne urade, in vzlic temu, da je delokrožje mirovnih sodov jako omejeno, vendar nekateri uspehi bili jako lepi in ugodni. Oba deželna odbora priporočata, osobito pa Predarlberški. da predno se ne prenaredi dotični državni zakon tako, da bo res omogočeno uspešno delovanje mirovnih sodov, ni misliti na uspešnost le naprave, največ zato ne, ker nimajo koercitivne moči, da bi bilo mogoče zatoženo stranko prisiliti, da pride pred mirovni sod. Obrnila sta se oba ta deželna odbora do ju-stičnega ministerstva in to je upoštevalo, da so vsi vzroki, katere navajata ta dva zastopa, utemeljeni, ter je priznalo, da treba zakon državni z leta 1869. prenarediti, ker le potem, ko bodo določbe zakona take, da bo omogočen delokrog mirovnih sodov v občinah, se je nad j ati, da se bo ljudstvo posluževalo takih posredovalnih uradov. Dokler pa ne bo zakonito določeno, da so vabila sploh izvršljiva in zakonito ne zapove, da dotičnik, ki je tožen, mora priti pred mirovni sod, da se tam poskusi poravnava med obema strankama, ni misliti, da bi se ljudstvo posluževalo tega njemu gotovo v korist služečega pravnega inštituta. Sedaj namreč državni zakon ne sili. da bi toženi moral priti pred mirovni sod, ampak on se lahko popolnoma pasivno drži in se povabilu ne odzove ter ne pride. Zato priznava justično rninisterstvo, da je temu treba odpomoči in ravnotako da je treba v zakonu ustanoviti določbo, da mora vsak tožnik popred za manjše zneske do gotove svote poskusiti poravnavo pri mirovnem sodu, predno se sme poslužiti cesarskega sodišča. Justično rninisterstvo je, upoštevaje razloge deželnih odborov oziroma deželnih zborov Predarlberškega in Gorenjeavstrijskega tudi že dejansko predložilo gospodski zbornici novelo zakona z leta 1869. Žalibog dosedaj še ni prišlo do razprave o tej prekoristni noveli zaradi znanih odnosa je v v avstrijskem parlamentu. Upali je pa, da se bo, ko bo zopet omogočeno parlamentarno delovanje, sprejela ta izvršilna novela k zakonu z leta 1869., v kateri bodo razširjene določbe za delokrog mirovnih sodov in morda se bo tudi posrečilo, da se bodo pri razpravah dižavne zbornice še nekoliko razširile tudi olajšave ali predpravice glede koleko-vanja. Dosedaj se mora namreč vsaka vloga kole-kovati, mirovna sodišča pa navadno nimajo takih ljudi, ki bi zakone o pristojbinah za kolekovanje strogo poznali in tako se je pripetilo, da se je marsikaj prenizko kolekovalo in so stranke celo zapadle kazni. Zato sta Predarlberški in Gorenjeavstrijski deželni odbor prosila, da bi se vsaj za zapisnike in prve vloge pri mirovnih sodih izrekla oprostitev kolekov. Opravičeno bi bilo pa to v tem, ker bi se c. kr. sodnim uradom, ki imajo po novem civilno-pravdnem postopanju veliko posla, breme jako izdatno olajšalo in bi država za to, kar bi jej pri mirovnih sodih odpadlo za koleke, imela pa toliko manj troškov za uradnike pri rednih sodiščih. Navzlic tem nedostatkom državnega zakona je bilo na Gorenjeavstrijskem leta 1890. 186 mirovnih sodišč, ki so rešila 630 prepisnih zadev in sicer od teh 469 z dobrim uspehom, kar je že precej j veliko, če se pomisli, koliko časa potratijo ljudje 179 VIII. seja dne 11. aprila 1899. — Poročevalec Hribar: (bere: — liest:) „3. Ker se ne dobi nikdar prava slika o gospodarjenju, ako se izdatki na račun podaljšanih kreditov vpisujejo med faktični uspeh, ki se ima primerjati s proračunom, naroča se deželnemu odboru, da v bodoče izdatke na račun podaljšanih kreditov iz prejšnjih let pri računskih sklepih deželnega zaklada izkazuje v posebni koloni.“ Landeshauptmann - Stellvertreter Ireiherr v. Liechtenöcrg: Ich ersuche diejenigen Herren, welche mit diesem Antrage einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.) Er ist angenommen und hiemit ist dieser Gegenstand der Tagesordnung erledigt. Deželni glavar: (prevzame predsedništvo — den Vorsitz übernehmend) Na vrsto pride sedaj točka: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mlekarske zadruge v Vrbici za podporo. 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Milchgenossenschast in Verbiza um Subvention. Poročevalec Modic: Visoka zbornica! Mlekarska zadruga občine Jablanica z sedežem, v Vrbici prosi za podelitev podpore za nakup orodja. Prošnji so priložena pravila in prepis odloka c. kr. deželne kot trgovske sodnije, kot dokaz, da je firma vpisana. Pričeli bi radi svoje delo že kunec tega meseca, ali manjka jim potrebnega denarja za nakup orodja. S tem podvzetjem bodo ložje mleko v denar spravili. Dala se jim bo prilika, seno doma porabiti, ne pa ves senen pridelek v Trst ali Reko speljati in ga tam po nizki ceni prodajati, da jim končno iz skupila ne krajcarja ne ostaja za hišne potrebe. S tem pa, da bodo seno porabili doma, povzdignili si bodo živinorejo, bodo bolj svoja zemljišča gnojili in tako tudi boljše pridelke iz polja posnemali. Resnica je tudi, da so se prebivalci na Krasu začeli gibati in truditi se, svoj reven stan zboljšati, ker so se začeli zelo zanimati za živinorejo. Ravno ustanovitve mlekarskih zadrug bodo jim gotovo pripomogle, da si bodo poboljšali svoje prihodke. To nam dokazujejo mlekarske zadruge v Postojni, Logatcu in Trnovem, kjer imajo živinorejci v zadrugah obilen vir dohodkov. VIII. Krhung ant 11. April 1899. Začetek je vsak težak, in posebno, ako k temu ni dovolj denarnih sredstev. V takem položaju je sedaj mlekarska zadruga občine Jablanica, rada bi delo pričela, pa nima denarja za nakup orodja, iz samih deležev si pa istega nakupiti ne more. Poizvedel sem tudi, da je odbor te zadruge popolnoma zmožen pravilno obrt peljati. Finančni odsek pa ni mogel nasvetovati ka-kovo podporo, ker pri prošnji ni bilo nikakoršnega izkaza, koliko bode orodje stalo. Treba je torej o tem še poizvedovati in nasvetujem v imenu finančnega odseka: „Visoka zbornica skleni: Prošnja mlekarske zadruge občine Jablanica z sedežem v Vrbici za podporo se izroča deželnemu odboru v pretres in rešitev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz Novevasi pri Zireh za podporo za popravo občinske poti po račevski dolini. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Insassen von Nendorf bei Sairach mit Subvention behufs Herstellung eines Gemeiudeweges im Ratsch evathale. Poročevalec Modic: Visoka zbornica! Tukaj imam prošnjo, katera je podpisana od štirih prosilcev kot zastopnikov vasi Novavas, Račevo, Lavrovec, Vrba, Opale in Ži-rovskega vrha v občini Žirovski. Popraviti imajo eno občinsko pot po račevski dolini in prosijo podpore. Ta pot se odcepi od okrajne ceste Škofja Loka-Idrija v S tari vasi, ter drži ob potoku Račeva kakih 10 Tem daljave. Promet po tej poti je živahen, ker vasi so tam velike in štejejo 30 do 70 hiš in pot sama drži tudi v večje kraje in sicer na Št. Jošt, Podlip, Vrhniko in Rovte. Potok Račeva je pa deroč, in pri deževju zaliva cesto in ustavlja promet za več dni. Treba bi bilo napraviti vsaj 6 mostov in tudi semtertje cesto podzidati. 178 VIII. seja due 11. aprila 1899. — VIII. Sitzung nm 11. April 1899. tako da je deželni zbor za zgradbe te občinske ceste dovolil vsega skupaj 1000 gld., in sicer veliko prej, nego se je ta znesek v resnici izplačal. Deželni odbor ga je pa v letu 1897. moral izplačati, ker je bila podpora izplačevati v razmerju kakor bodo dela napredovala in končni obrok pa, kadar bo delo izvršeno. Stvar se je dolgo časa vlekla, ker so bile glede konkurence velike težave, tako da je svoje dni proračunjeni znesek 1000 gld. že davno zapadel. Pri proračunavanju bi se bil moral podaljšati ta kredit 1000 gld., kar se je pa prezrlo. Vse to navajam, da se vidi, da je deželni odbor izdal zdatne s vole j katere so bile že prej dovoljene od visokega deželnega zbora, če prav niso bile postavljene v proračun ža leto 1897. Nazadnje pride tukaj še neka izdatna svota. Okrajnemu cestnemu odboru v Postojni se je za popravo Reške ceste izplačala podpora 1362 gld. Kolikor se spominjam, se je tistikrat ob Reški cesti udiralo. Odpomoči je bilo treba takoj, moral se je sezidati podporni zid in troski so bili tako. veliki, da je deželni odbor tukaj prevzel 1362 gld. na deželni zaklad. Tudi ta svota ni bila v proračunu, ker se ni moglo naprej vedeti, da se bo zgodila taka elementarna nezgoda. Prosim visoko zbornico, da naj bo overjena, da deželni odbor, ako je prekoračil za ceste dovoljeni mu kredit, tega ni storil lahkomišljeno in da ni nobenega krajcarja izdal po nepotrebnem, ampak dotična prekoračenja so deloma opravičena v tem, ker so se izplačale že v prejšnjih letih od deželnega zbora dovoljene svote in se je bilo prezrlo dotične kredite podaljšati, deloma pa so opravičene s tem, da je bil deželni odbor v sle d elementarnih dogodkov, in ker so bili slučaji nujni, primoran izdati večje svote kakor so bile preliminirane. Jaz sam toplo želim, da bi se taka prekoračenja nič več ne pripetila, zato pa se bo moralo gledati, da se bo v slučajih, kadar deželne podpore in subvencije ne bodo v tistem letu porabljene, za katero so se dovolile od visoke zbornice, kar se dostikrat zgodi, ker traja včasih 2—3 leta, predno pride zadeva v tak stadij, da more deželni odbor podporo izplačati, vedno dotični kredit podaljšal. Drugače deželnemu odboru ni mogoče držati se dotičnega dovoljenega kredita, ker je ta kredit, na pr. tistih 10.000 gld. za podpore cestnim odborom in za občinske ceste, določen le za potrebščine dotičnega leta, ne pa za zaostanke minulih let. Prosim visoko zbornico, da izvoli ta pojasnila na znanje vzeti in ta prekoračenja kot opravičena smatrati. (Odobravanje na levi. — Beifall links.) Landeshauptmann - Stellvertreter Ireiherr v. Liechtenberg: Wünscht noch jemand der Herren das .Wort zu ergreifen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Da dies nicht der Fall ist, so hat der Herr Berichterstatter das Wort. Poročevalce Hribar: Rad priznavam, da je gospod deželni glavar se vestno potrudil, da opraviči deželni odbor glede višjih izdatkov za cestne namene, katere je finančni odsek grajal. Zatrjeval je, da so se dotični zneski izdali samo za potrebne stvari. To mu rad verjamem; rad bi pa tudi vedel, kaj bi deželni zbor rekel, ko bi bil deželni odbor celo za nepotrebne stvari napravil te izdatke. Razume se samo po sebi, da so se dotični zneski izdali samo za potrebne stvari in rad priznavam, da so bili ti izdatki tudi res potrebni; vendar pa zato še ne morem pritrditi mnenju, da bi se bili zneski, ki so bili postavljeni v proračunu, smeli prekoračiti. Dne 11. februarija 1896. je namreč visoka zbornica soglasno sprejela predlog, da se pri nekaterih točkah smejo samo gotovi zneski postavljati v proračun in med temi točkami se nahaja tudi poglavje IX. naslova 2. točka 1. Tam je rečeno, da sme deželni odbor samo 10.000 gld. porabiti za podpore za okrajne ceste. Deželni odbor je pa vendar porabil več in to po mojem mnenju ni bilo prav. Kaj pa je napotilo visoko zbornico, ko je storila omenjeni sklep ? Vodila jo je skrb za ravnovesje v deželnem budgetu. Ako pa bo deželni odbor izdajal večje zneske, kakor so mu dovoljeni, potem je absolutno nemogoče priti do ravnovesja. Da se pa doseže in obdrži ravnovesje, mora biti skrb vsakega deželnega poslanca, kajti ako se ravnovesje ne obdrži, bomo morali naklade zviševati in to ne bo delalo dobre krvi. Pa še nekaj mi je pripomniti. Točke, o katerih je gospod deželni glavar govoril, so nekatere res take, da se je pozabilo zanje kredit podaljšati; toda večina je tacih, o katerih je deželni zbor sklepal dotične podpore z dostavkom, da naj se izplačajo iz kredita, ki je določen za okrajne ceste. Te točke torej bi se bile morale ravno vsled sklepov deželnega zbora pokriti iz kredita 10.000 gld., ki je namenjen za podpore za okrajne ceste. Sicer pa dobro vem, da je marsikateri cestni okraj podpore zelo potreben in ako se gospod deželni glavar sklicuje na posamezne okraje, pritrjujem, da se noben poslanec, ki zastopa kmetske občine, ne bode našel, ki bi rekel: moj okraj ni podpore potreben, temveč bo vsak rad pritrdil, da je še bolj potreben, kakor deželni odbor misli. Vsaj sem dobro videi, kako so se gospodom poslancem Pakižu, Zete n u in Pfeiferju, ki so poleg gospoda deželnega glavarja stali, ko je navajal Velikolaški. Ložki in Černomaljski cestni okraj, ki vsi leže v njihovih volilnih okrajih, širila lica in kako so pritrjevali, da so to res okraji, ki so potrebni bili podporo, katera se jim je dala. Opravičenega smatram torej deželni odbor; vendar pa v imenu finančnega odseka in v svojem imenu priporočam, da bi v bodoče bolj pazil, da sc dovoljeni mu krediti ne bodo prekoračevali. Landeshauptmann-Stellvertreter Areiherr v. Liechtenverg: Ich bitte den Herrn Berichterstatter den Punkt 3 des Finanzansschnssantrages nochmals zu verlesen. 177 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — odbor pri poglavju IX. izdatno prekoračil dovoljeni mu kredit. Gotovo je dolžnost poročevalca finančnega odseka, da tako prekoračenje tukaj označi, da ima visoki deželni zbor priliko o tem razsojali, ravno-tako pa ima deželni odbor dolžnost, da se opraviči, in to ravno hočem storiti: Častiti gospod poročevalec je priznaval, da so se pri nekaterih točkah izdatni zneski prihranili — tako zlasti pri deželnih cestah znesek 3973 gld. Oo1^ kr. in to ravno kaže, da se je pri deželnih cestah dobro in varčno gospodarilo. Gospod poročevalec' pa je izrazil mnenje, da deželni odbor ni imel nič nujnejšega, nego da je to, kar se je tukaj prihranilo, izdal zopet za druge namene, zlasti za podpore cestnim odborom in za občinske ceste. Gotovo je, da se deželni odbor mora držati dovoljenih kreditov, ali skušnja uči, da se ne pri državnem proračunu, kakor tudi pri vseh deželnih proračunih pri posameznih točkah včasih v seka ko morajo prekoračiti dotični krediti in to velja zlasti pri cestah; kajti noben cestni odbor ne more tako gotov proračun sestaviti, da bi mogel reči, da se ne bo prekoračil, ker je to odvisno od vremenskih sil, od deževja, snega itd. Ge pridejo povodnji, ali če je po zimi jako veliko snega, se lahko zgodi, da se za popravo cest oziroma za odpravljanje snega štirikrat, petkrat toliko potrosi, kakor se je bilo proračunilo, tako da pride cestni odbor v položaj, da mu naenkrat sredstev primanjkuje. Ravno tisto je, če se vsled nalivov podrejo mostovi, podporni zidovi i. t. d. Cestni odbor nima sredstev na razpolaganje, da bi jih popravil in se obrne do deželnega odbora, in ta mora tukaj pomagati, ker je potreba nujna in se ne more čakati, da še snide visoki deželni zbor, ki bi šele potrebno podporo dovolil. (Poslanec Jelovšek: — Abgeordneter Jelovšek: „Res je!“) Kakor je iz računskega sklepa razvidno, se je prekoračil kredit zlasti pri podporah za cestne odbore in občinske ceste. Tukaj pa moram opozoriti, da se to prekoračenje da že s tem opravičiti, da so med dotičnimi izdatki tudi taki, ki so bili že. prej od deželnega zbora dovoljeni, da se je pa prezrlo, zadevne kredite podaljšati. Dotični krediti niso torej bili postavljeni v proračunu, ampak končno je deželni odbor te zneske vendar moral izplačati, ker so bili že dovoljeni od deželnega zbora. Tu se nahajajo dalje podpore cestnim odborom. Podpore so se dale in sicer Ribniškemu cestnemu odboru 1000 gld., Velikolaškemu 1000 gld., Črnomaljskemu 1000 gld. in Ložkemu 1000 gld. Jaz mislim, da mi bodo vsi gospodje poslanci pritrdili, da se je tu dala podpora le takim cestnim odborom, ki so podpore skrajno potrebni. Dala se jim pa podpora ni zato, ker smo drugod kaj prihranili, ampak dale so se jim podpore, predno je deželni odbor še sploh vedel, da se bo pri drugih točkah kaj prihranilo. Šele po računskem sklepu smo izvedeli, da se je pri tej ali oni točki toliko in toliko prihranilo; dotični cestni odbori so pa zdavno pred dobili dotične podpore. Dobili so jih pa samo zato, ker so jih bili skrajno potrebni. Ribniški cestni okraj ima vsako leto — če se ne motim — 32°/o priklado in še ne izhaja. To je torej gotovo slučaj, V lil. Sitzung atu 11. AprU 1899. da mora deželni odbor pomagati. Ali poglejmo Velikolaški okraj. Ta cestni okraj ima samo 11.000 gld. predpisanega davka, cest pa toliko, da mora 25°/o do 30°/o priklado skleniti, da pokrije le najnujnejše potrebe. Tu mora torej deželni odbor pomagati. O Črnomaljskem okraju še govoril ne bom. Gospodje poslanci sami zmerom naglašajo, da je najsiromašnejši, Zadolžen je; tudi deželi dolžuje okoli 3000 gld., pri-klade pa je imel lansko leto 25°/o. Da bi si še večjo naložil, se ne more zahtevati, ker je vsled trtne uši prebivalstvo res sila osiromašeno. Torej mislim, da je podpora 1000 gld. tudi tu bila popolnoma na mestu. Kar se pa tiče cestnega okraja Ložkega, opozarjam na to, da se mu je dala podpora 1000 gld. vsled sklepa visoke zbornice z dne 5. .marcija 1897 in torej ni treba opravičevati se deželnemu odboru, zakaj se je temu okraju dala podpora. So pa še drugi taki zneski, ki so se morali izplačati vsled sklepov deželnega zbora. Tako se je okrajnemu cestnemu odboru Kamniškemu dala pod.-: pora 726 gld. za most pri Domžalah. To je bil. sklep deželnega zbora; napačno je bilo le to, da se ta svota ni postavila bila v proračun. Ravnotako se je izplačala za cesto Radeče-Močiino-Podkraj podpora 800 gld. vsled sklepa visokega deželnega zbora z dne 6. februarija 1897. Tukaj imamo zopet 800 gld., katerih deželni odbor ni dal iz proste volje, ampak je bil v , to primoran vsled sklepa visoke zbornice. Dalje se je dovolila Litijskemu cestnemu odboru za okrajno cesto pri Zagorju podpora 500 gld. Na to, se ni moglo pred računi ti. Ob okrajni cesti od postaje v Zagorje se mnogokrat plazovi odtrgajo, — ter cesto zasujejo. Dotično leto je bil plaz posebno silovit, tako da je bil onemogočen vsak promet na tej cesti.. Cestni odbor Litijski ima velike troške za druge potrebščine, in deželni odbor mu je moral na pomoč priskočiti, ker se je moralo dotično delo takoj izvršiti, da se je promet zopet odprl. Dovalila se je tudi cestnemu odboru Velikolaškemu za vzdrževanje ceste čez Dvorsko vas za leta 1893.—1897. 500 goldinarjev. Tukaj moram opozoriti, da je vsled sklepa deželnega zbora za vzdrževanje te ceste vsako leto izplačevati prispevek 100 gld. O tem sklepu je bil cestni odbor obveščen z nalogom, da mora vsako leto račun položiti in da potem denar dobi. Cestni odbor pa je čakal do leta 1897. in je skupno za pet let račune položil. To ni bilo pravilno in končno je res, da bi bil deželni odbor mogel reči, da plača samo za zadnje leto. Z ozirom na razmere pri Veli-kolaškem cestnem odboru in na denarne stiske, v katerih se nahaja, se končno deželni odbor ni mogel držati te formalnosti in je dovolil torej za vseh pet let oni znesek, ki je bil vsled sklepa deželnega zbora dovoljen za vzdrževanje omenjene ceste in tako je seveda naenkrat v računski sklep prišel trošek, na katerega se pri proračunu ni oziralo. Izdaten trošek je nadalje podpora, ki se je izplačala županstvu v Podkraju za zgradbo občinske ceste Vodice - Gol. Gospodom poslancem je znano, da se je stvar v deželnem zboru že opetovano razpravljala in da se je prvič dovolilo 500 gld. podpore, pozneje vsled peticije županstva v Podkraju pa zopet 500 gld., 176 VIII. seja dne 11. aprila 1899. — deloma poplačal svoj dolg pri kranjski hranilnici, ki znaša čez x/2 milijona. Zato mu je 3 °/o državno posojilo, o katerem se je bilo mislilo, da se bo celo takoj naložilo, doneslo manj dohodkov od naložitve, na dragi strani pa je bilo tudi manjše obresti plačati od posojila kranjskej hranilnici. Končna pripomba bi bila sledeča. Iz tega računskega sklepa in iz prejšnjih je razvidno, da računi deželno knjigovodstvo kredite iz prejšnjih let, katere je porabil deželni odbor v tekočem letu, med tekočimi uspehi, tako da je s tem popolnoma onemogočeno finančnemu odseku in visoki zbornici, da bi si pravo sliko napravila o gospodarjenju dotičnega leta. Če se izdatki na račun v prejšnjih letih dovoljenih kreditov zaračunavajo med tekočimi uspehi, potem je absolutno nemogoče, da bi si gospodje poslanci v primeri s proračunom za dotično leto napravili pravi pojem o tem, koliko se je več prihranilo ali izdalo, kakor je bilo proračunjeno. Zato se finančnemu odseku zdi potrebno, de se v računske sklepe deželnega zaklada uvrsti nova rubrika, v kateri se bo v prihodnje izkazavalo, koliko se je za ta ali oni namen od visokega deželnega zbora v prejšnjih letih bilo dovolilo in podaljšalo kredita, da bo na ta način mogoče izdatke primerjati s temi krediti in s proračunom za dotično leto. Po teh pojasnilih — ker glede razkaza skupne i mo vine deželnega zaklada koncem 1897., v katerem so številke čisto jasne in se da jed na drugi primerjati s stanjem prejšnjega leta, ni ničesar omeniti — predlagam v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Deželnega zaklada računski sklep za leto 1897. s skupnimi prejemki . 2,142.458 gld. 04 kr. in skupnimi izdatki . . . 2,224,701 „ 01 „ tedaj z nedostatkom . . . 82.242 gld. 97 kr. se odobri. 2. ) Razkaz skupne imovine konci leta 1897.: z aktivi.................. 2.788.857 gld. 78 1/2 kr. in pasivi .... . 882,953 „ — „ tedaj s čisto imovino . . 1,905.904 gld. 781/a kr. vzame se na znanje. 3. ) Ker se ne dobi nikdar prava slika o gospodarjenju, a ko se izdatki na račun podaljšanih kreditov opisujejo med faktični uspeh, ki se ima primerjati s proračunom, naroča se deželnemu odboru, da v bodoče izdatke na račun podaljšanih kreditov iz prejšnjih let pri računskih sklepih deželnega zaklada izkazuje v posebni koloni.“ Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca, da izvoli prečilati prvi predlog finančnega odseka. VIII. Sitzung tun 11. April 1899. Poročevalec Hribar: (bere: — liest:) „Visoki deželni zbor skleni: 1. Deželnega zaklada računski sklep za 1. 1897 s skupnimi prejemki . . . 2.142 458 gld. 04 kr. in skupnimi izdatki. . . . 2,224 701 „ 01 „ tedaj z nedostatkom . . . 82.242 gld. 97 kr. se odobri.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim prečitati drugi predlog. Poročevalce Hribar : (bere: — liest:) „2. Razkaz skupne imovine konci leta 1897. z aktivi................. 2,788.857 gld. 78]/a kr. in pasivi................ 882 953 „ — „ tedaj s čisto imovino . . 1,905.904 gld. 781/a kr. vzame se na znanje.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Gospod poročevalec izvoli prečitati tretji predlog. Poročevalec Hribar: (bere: — liest:) „3. Ker se ne dobi nikdar prava slika o gospodarjenju, ako se izdatki na račun podaljšanih kreditov opisujejo med faktični uspeh, ki se ima primerjati s proračunom, naroča se deželnemu odboru, da v bodoče izdatke na račun podaljšanih kreditov iz prejšnjih let pri računskih sklepih deželnega zaklada izkazuje v posebni koloni.“ Landeshauptmann - Stellvertreter Irerherr v. Liechtenöerg: (prevzame predsedništvo — den Vorsitz übernehmend) Zu Punkt 3 der Anträge des Finanzausschusses hat sich der Herr Landeshauptmann von Detela zum Worte gemeldet. Deželni glavar: (s poslanskega sedeža: — vom Abgeordnetensitze aus:) Visoki deželni zbor! Oglasil sem se k besedi vsled opazke gospoda poročevalca, da je deželni 175 VIII. .seja dne 11. aprila 1899. — Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. se odobruje: s potrebščino................. 36.536 gld. — kr. in s pokritjem . . . . . . 13,818 „ — „ tedaj s primanjkljajem v znesku 22.718 gld. — kr. kateri je pokriti iz deželnega zaklada.“ Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki pritrjujejo končnemu predlogu finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je rešena 5. točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1897. (k prilogi 25.). 6. Mündlicher Bericht des Jinanzansschnsses über den Rechnungsabschluss des Landes-fondes für das Jahr 1897 (zur Beilage 25). Poročevalec Hribar: Visoki deželni zbor! Proti navadi, ki je vladala dosedaj v tej zbornici, bom danes o poročilu deželnega odbora glede računskega sklepa deželnega zaklada in razkaza imovine za leto 1897. poročal nenavadno kratko. Odločil sem se za to zaradi tega, ker se bo o vseh stvareh, ki bi se pri računskem sklepu omeniti za m ogle, govorilo obširno — in morebiti jako obširno — pri proračunu deželnega zaklada za leto 1899. Omejil se bom torej za danes samo na nekatere opombe, katerih človek končno zamolčati ne more, ako si ogleda številke prihodkov in troskov v predležečem računskem zaključku. Pred vsem moram tukaj visoko zbornico opozoriti na to, da se je pri prikladah na direktne davke za celih 52.294 gld. 991/s kr. prejelo manj, kakor je bilo proračunjenega. To se bo vsakemu takoj na prvi mah zdelo nekako čudno, ker je skoraj neverjetno, da bi se bil visoki deželni zbor in da bi se bilo tudi deželno knjigovodstvo tako zelo prevarilo, ko je sestavljalo proračun deželnega zaklada za leto 1897., da bi bilo končno pri faktičnih uspehih moglo priti do takega razločka. Stvar je pa čisto jedno-stavna. Pojasniti se da s tem, da se je deželno knjigovodstvo — kajti finančni odsek in deželni zbor končno nimata prilike, vsako posamezno postavko natančno pregledati — ko je sestavljalo leta 1896. proračun za leto 1897., precej vrezalo. Ono je namreč popolnoma izpustilo znesek davčnih odpisov po triletni povprečni dobi in ta znaša 18.851 gld. Pri tem je tudi prezrlo, da je visoki deželni zbor bil sklenil, da se ima onim hišam v Ljubljani, ki so VIII. Sitzung mu 11. April 1899. vsled potresa bile porušene in so se na novo sezidale ali popravile* odpisati deželna priklada na davek. Tudi s tem odpisom deželno knjigovodstvo ni račun il o, bržkone zaradi tega ne, ker je v naglici sestavljalo proračun za 1. 1897. Od tod je pa prišlo, da se je pri prikladah na direktne davke 52.294 gld. 99 '/s kr. manj prejelo, kakor je bilo proračunjeno. Vsled tega je sodba o računskem sklepu za leto 1897., ako se primerja ta računski sklep s proračunom za isto leto ali pa tudi z računskim sklepom za leto 1896., dokaj neugodnejša. Dalje je omeniti, da se je pa veliko več prejelo, kakor se je bilo proračunih pri prikladi na užitnino, potem pri samostojni nakladi na porabo žganih opojnih tekočin in pa pri nakladi na pivo. Vsi ti precej visoki zneski so pa v letnem poročilu pojasnjeni, katero si je gotovo že vsak gospod poslanec ogledal ter si svojo sodbo napravil, tako da lili ni treba o tem obširneje govoriti. Ge se potem po drugih številkah prihodkov in troškov ozremo, je opozoriti zlasti na nekatere svote, ki se pri IV. poglavju dohodkov izkazujejo z veliko večjimi uspehi, kakor se je bilo pričakovalo, in na nekatere svote, ki se pri poglavjih IV., VIII. in IX. troškov tudi izkazujejo 'z veliko večjimi svo-tami, kakor se je bilo proračunih. Te postavke je pojasniti s tem, da so se pri izdatkih porabili nekateri krediti prejšnjih let, katere je bil deželni zbor podaljšal; pri prihodkih pa vzeli na tekoči račun prispevki vlade in interesentov za razna dela, ki so se izvrševala 1. 1897. Ako bi o tem še kaj posebnega imel omeniti, bi bilo to, da bi deželnemu odboru priporočal, naj v prihodnje, če pri kakšni postavki najde kak prihranek, ne izda tega prihranka brez dovoljenja deželnega zbora pri kaki drugi postavki. Tako se je na pr. pri troskih za vzdrževanje in grajenje deželnih cest in mostov — kar je gotovo vse hvale vredno in kar z veseljem pozdravljam — prihranilo 3973 gld. 951/s kr., na drugi strani pa se je pri poglavju IV., naslovu L, št. 4. pri vračilu preveč izplačanih zalog za deželne ceste od okrajnih cestnih odborov, ki oskrbujejo te ceste, več prejelo 5074 gld. 03 */2 kr. Torej se je vsega skupaj prihranilo 9047 gld. 99 kr. in deželni odbor ni imel nujnejše potrebe in nujnejšega dela, kakor da je od te svote, katera bi bila prav prišla pri deželnem gospodarstvu, kakor vse, kar se prihrani, 2555 gld. 69 kr. več dovolil za podpore za vzdrževanje okrajnih cest, kakor je bil od visokega deželnega zbora pooblaščen. To se finančnemu odseku ni zdelo pravilno. Naglašalo se je namreč, da sme deželni odbor samo tiste izdatke napraviti, za katere ima pooblastilo deželnega zbora in da sme prihranke samo pri tistih točkah, kjer mu je dovoljen virement, porabiti za druge namene. Še jedna opomba, katero imam napraviti v imenu finančnega odseka, je ta, da so obresti pri aktivnih glavnicah bile veliko manjše, kakor je bilo proračunjeno; da se je pa na drugi strani tudi od pasivnih glavnic plačah veliko manj obresti, kakor je bilo proračunjeno, in sicer zaradi tega, ker je deželni odbor od 3 °/o posojila, katero je bil prejel od države, znesek 362.666 gld. porabil za to, da je 174 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — VIII. Sitzung UM 11. April 1899. Prositeljica je brez premoženja, bolehna in hroma in tudi glede nje predlaga finančni odsek, da se jej dosedanja miloščina letnih 60 gld. podaljša za daljna tri leta. Predlagam torej v imenu finančnega odseka : „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Mariji Novak v Metliki se podaljša miloščina letnih 60 gld. za leta 1899., 1900. in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska sirota Ivana Vrančič, hči bivšega učitelja Jerneja Vrančiča prosi, da se jej dosedanja miloščina letnih 60 gld. zviša in redno dovoli. Ivana Vrančič je prav slabotna in bolehna ženska, ima posebno slabe oči, tako da se jej je težko preživeti z delom ali šivanjem. Tudi deželni šolski svet predlaga, da se jej dosedanja miloščina podaljša. Finančni odsek je sklenil, da naj se jej ta miloščina z ozirom na njeno revščino in bolezen podaljša za 5 let. Prosim torej: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski siroti Ivani Vrančič se dosedanja miloščina letnih 60 gld. podaljša za leta 1899. do konca 1903. leta. (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljske sirote Karolina, Ana in Alojzija Malenšek v Ljubljani prosijo, da se jim podaljšajo miloščine letnih 50 gld. Stare so že od 64—72 let, bolehne, ubožne i. t. d. Finančni odsek je mnenja, da ravno pri teh sirotah ni pričakovati, da bi se njih okoliščine in razmere zboljšale in da naj bi se jim ta miloščina, katere se jim ne bo več moglo odtegniti, dovolila do njihove smrti. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljskim sirotam Karolini, Ani in Alojziji Malenšek se dovoljuje dosmrtna miloščina za vsako po 50 gld. na leto.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska vdova Helena Čuk prosi, da bi se jej podaljšala miloščina letnih 100 gld. Njen mož je umrl leta 1886. in zapustil 6 otrok, za katere sedaj ničesar ne dobiva. Finančni odsek tukaj predlaga, da se prosilki z ozirom na njeno rodbino in njene neugodne razmere dovoli ta milostna pokojnina do njene smrti. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Heleni Čuk se podaljša dosedanja miloščina letnih 100 gld. do njeni smrti.“ (Obvelja. — Angenommen.) Končno mi je poročati še o prošnji učiteljske vdove Karoline Hočevar v Črnomlju. Ona prosi, da se jej zviša milostna pokojnina letnih 60 gld. in da se jej podaljša. Stara je 57 let in bolehna — boleha namreč na kroničnem pljučnem kataru. — Dalje ima vzdrževati sina Kuno Hoče-čevarja, ki je sedaj filozof. Prošnjo podpira in pri- poroča tudi deželni šolski svet, posebno zato, ker mora prosilka vzdrževati sina na vseučilišču. Finančni odsek se je prepričal, da je res vredna podpore ter predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Karolini Hočevar v Črnomlju se njena miloščina letnih 60 gld. poviša na 100 gld. od 1. januarija 1899 pričenši za tri leta, to je za 1899., 1900. in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Predlog se stavi zato za ta čas, ker je upati, da bo v teh letih njen sin dovršil svoje študije in da bo pozneje ložje izhajala. Prosim, da se ravnokar prečitani predlog sprejme. (Obvelja. — Angenommen.) Po deželnem odboru nasvetovane miloščine v znesku 2238 gld. se vsled teh sklepov zvišajo za 220 gld., tako da se predlagajo v skupnem znesku 2458 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Glede odpravnin se ne predlaga nikaka sprememba, ter naj se blagovolijo sprejeti s svoto 794 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Ravnotako se predlaga potrebščina za pogrebnine v znesku 138 gld., kakor jo predlaga deželni odbor. (Obvelja. — Angenommen.) Za uradne in pisarniške potrebščine se predlaga nespremenjeno 50 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Vsa potrebščina znaša torej 36.536 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri pokritji ne predlaga finančni odsek ni-kakih sprememb. Presežek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig se predlaga v znesku 895 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Pri šolskih globah se predlaga 1007 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 10°/o in 2°/o odtegljaji za pokojninski zaklad se predlagajo v znesku 10.420 gld., torej precej višje, kakor lansko leto, to pa vsled tega, ker ti odtegljaji naravno več znašajo vsled regulacije učiteljskih plač. Za leto 1898. se je bilo predlagalo samo 7335 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Obresti glavnic znašajo 1346 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Končno se preračunava pokritje pri povrnjenih troških v znesku 150 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Skupno pokritje znaša torej 13.818 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Ako se to pokritje odšteje od skupne potrebščine znašajoče 36.536 gld., se kaže primanjkljaj v znesku 22.718 gld. 173 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — Pokojnine za učiteljske vdove in sirote znašajo torej po sprejetih predlogih skupaj 11.147 gld. in prosim, da se ta postavka sprejme. (Obvelja. — Angenommen.) Za vzgojni n e predlaga deželni odbor skupno svoto 2288 gld. Pri tem poglavju se zvišajo vzgoj-nine po že storjenih sklepih pri sirotah učitelja Kokalja za 23 gld. 34 kr., pri Rihardu Koller za 20 gld., pri Albini Čebin za 2 gld. 50 kr. in pri Mihi Kmet za 20 gld., skupaj torej za 66 gld. Skupna svota za vzgojnine se predlaga torej v znesku 2354 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Miloščine se predlagajo v znesku 2238 gld. Tudi pri tem poglavju je rešiti več prošenj. F i 1 o m e n a Vidmar, vdova meščanskega učitelja v Krškem, sedaj v Gradcu, prosi, da se jej podaljša in poviša miloščina letnih 120 gld. Glede njene prošnje za povišanje te miloščine 120 gld. je finančni odsek mnenja, da se tej zahtevi ne more ustreči z ozirom na to, da je bil njen mož samo eno leto definitivni meščanski učitelj. Predlaga se torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Meščanskega učitelja vdovi Filomeni Vidmar se podaljša dosedanja miloščina letnih 120 gld. za naslednja tri leta 1899, 1900 in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje imamo prošnjo učiteljske vdove Frančiške Simončič. Njen mož Anton Simončič je dne 5. decembra 1897 umrl ter njegova vdova dosedaj ni dobila nobene pokojnine. On je služil skupaj 13 let in sicer definitivno 9 let, tako da vdovi po zakonu ne pristoja normalna pokojnina. Manjkalo mu je samo dobrih 11 mesecev. Vdova je prejela samo 130 gld. odpravnine. Ubožna je in tudi bolehna, kakor potrjuje spričvvalo. Finančni odsek predlaga, kakor pri drugih takih razmerah, da se tudi tej prosilki dovoli miloščina letnih 100 gld. in sicer za sedaj za tri leta. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Frančiški Simončič v Ilirski Bistrici se dovoljuje iz učiteljskega pokojninskega zaklada miloščina letnih 100 gld. za leto 1899., 1900. in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje imamo prošnjo Marije Praprotnik, sirote ravnatelja Andreja Praprotnika. Mariji Praprotnik se je že v prejšnjih letih dovolila miloščina letnih 120 gld. Uvažujoč velike zasluge njenega očeta in tudi ubožnost in siromašnost njeno tudi sedaj predlaga finančni odsek, da se jej podaljša miloščina letnih 120 gld. za tri leta. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Mariji Praprotnik, siroti šolskega ravnatelja Andreja Praprotnik v Ljubljani, se vsled sklepa Vlil. Kihung mit 11. April 1899. 9. januarija 1896 dovoljena miloščina letnih 120 gld. podaljša za leta 1899., 1900 in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje mi je poročati o prošnji Matilde Kokalj, učiteljske vdove v Kranj i, katera prosi izredne dosmrtne pokojnine. Dobivala je dosedaj 100 gld. miloščine. Njen mož je služboval kot učitelj 9 let in 4 mesece, pri vojakih je bil 7 let in 3 mesece. Seveda vojaška leta se učitelju ne morejo vračuniti v pokojnino, vendar pa je pravično, ako se tudi na to nekoliko ozira. Dosedanja miloščina 100 gld. je za življenje v Kranju jako pičla in vsled tega predlaga finančni odsek, da se ta miloščina zmerno zviša za 20 gld., to je na 120 gld. Predlagam torej v imenu finančnega odseka : „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Matildi Kokalj v Kranj! se dovoljuje miloščina letnih 120 gld. za leta 1899. 1900. in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Pomožni učitelj Matija Hiti prosi, da se mu vsled sklepa visokega deželnega zbora z dne 10. februarija 1897 dovoljena milostna pokojnina letnih 180 gld. zviša. Hiti je že 79 let star, bil je 56 let pomožni učitelj — poslednjič v Steinwandu — in je s tem tudi omogočil, da je bila sploh tam kaka šola. On ni izučen učitelj, je pa vendar pohvalno kar dokazuje več spričeval, in je poučeval marljivo in uspešno. Finančni odsek priznava njegovo res požrtvovalno delovanje in predlaga, da se mu milostna pokojnina letnih 180 gld. zviša za 60 gld., torej na 240 gld., tako, da bo imel vsak mesec 20 gld. (Poslanec Pakiž: — Abgeordneter Pakiž: Dobro!). Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Bivšemu pomožnemu učitelju Matiji Hiti v Steinwandu se vsled sklepa dne 10. februarija 1897 dovoljena milostna pokojnina letnih 180 gld. od 1. januarija 1899. leta pričenši zviša na 240 gld. na leto.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska sirota Marija Sadar v Škofji Loki prosi, da bi se jej podaljšala miloščina letnih 60 gld. Stara je 22 let in po zdravniškem spričevalu bolehna. Tudi županstvo in župnik v Škofji Loki priporočata to prošnjo. Finančni odsek predlaga, da se za sedaj, dokler se razmere ne izboljšajo, podaljša tej siroti prej dovoljena miloščina še za daljna 3 leta. Predlagam torej: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski siroti Mariji Sadar v Škofji Loki se že dovoljena miloščina letnih 60 gld. podaljša za leto 1899., 1900. in 1901.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska vdova Marija Novak v Metliki prosi, da se jej podaljša miloščina letnih 60 gld. 172 VIII. seja tine 11. aprila 1899. — VIII. Sitzung tun 11. April 1899. Pokojnine za učiteljske vdove in sirote se predlagajo po deželnem odboru v skupni svoti 11.084 gld. Tudi pri tem poglavju moramo rešiti nekatere prošnje. Tu je prva prošnja učiteljske vdove Felicitas Kokalj, katera prosi, da se jej zviša pokojnina 313 gld. 33 kr. in vzgojnine za njene tri hčerke, ki dobivajo po 52 gld. 23 kr. Vdova učitelja Kokalja je dobila pokojnino 1/s njegove plače in za tri otroke pa vzgojnine 156 gld., tako da ima vsega skupaj 470 gld. Mož njen je imel plače vsega skupaj 940 gld. in dne 1. oktobra 1898 dobil bi bil že 5. petletnico v znesku 60 gld. in gotovo bi bil prišel tudi v I. plačilni razred, ako bi bil živel še nekoliko mesecev. Finančni odsek se je oziral na te okolščine in dalje na to, da je bil učitelj Kokalj vzoren učitelj in predlaga zmerno povišanje pokojnine za vdove in vzgojnin za sirote in sicer za vdovo za 43 gld., za otroke pa od 52 gld. na 60 gld. Predlagam torej v imenu finančnega odseka : „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Felicitas Kokalj se dovoljuje od 1. januarija 1899. leta počenši pokojnina letnih 360 gld., njenim ned. hčeram Štefaniji, Felicitas in Frideriki Kokalj pa vzgojnine po 60 gld. na leto.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska vdova Marija Koller v Ljubljani prosi, da se jej zviša pokojnina 230 gld. Dokazano je, da je res ubožna, da nima nikakega premoženja in da je tudi bolehna. Ona trdi, da z 230 gld. ne more izhajati in da bi bil njen mož, ako bi bil še nekoliko mesecev živel, prišel v II. plačilni razred in da bi njena pokojnina potem tudi višja bila. Finančni odsek predlaga, da se jej pokojnina 230 gld. zviša za 10 gld., torej da se jej da okro-žena svota 240 gld. in da se za njenega sina Riharda, ki je sedaj v 5. razredu realke, zviša vzgoj-nina 40 gld. na 60 gld., katera mu pristoja po zakonu do izvršenega 18. leta. Predlagam torej: „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Mariji Koller se dovoljuje s 1. januarijem 1899. leta pričenši pokojnina letnih 240 gld. — njenemu sinu Rihardu Koller pa vzgoj-nina letnih 60 gld.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska vdovaLeopoldinaCebinv Ljubljani prosi, da se jej pokojnina letnih 230 gld. primerno zviša. Ima 2 hčeri, ki imata vzgojnini po 57 gld. 57 kr. Finančni odsek predlaga, da se, kakor prejšnji vdovi, tudi njej zviša pokojnina na 240 gld., njeni hčerki Albini pa vzgojnina od 57 gld. 57 kr. na 60 gld., torej samo za 2 gld. 50 kr. Predlagam torej v imenu finančnega odseka : „Visoki deželni zbor skleni: Učiteljski vdovi Leopoldini Čebin se dovoljuje od 1. januarija 1899 pričenši pokojnina letnih 240 gld. — njeni hčeri Albini Čebin pa vzgojnina letnih 60 gld.11 (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska vdova Ivana Grm prosi, da se jej poviša pokojnina letnih 216 gld. 66 kr. Prošnja je vložena neposredno pri deželnem zboru, finančni odsek že zaradi tega z ozirom na deželnozborski sklep z dne 9. januarija 1896, po katerem se morajo take prošnje vlagati potom šolskih oblasti, predlaga, da se prošnja odkloni. Prosim torej, da visoki zbor sklene sledeči predlog: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji učiteljske vdove Ivane Grm za miloščino oziroma zvišanje pokojnine letnih 216 gld. 66 kr. se ne ustreza, ker se morajo take prošnje v zmislu deželnozborske resolucije z dne 9. januarija 1896 vlagati potom c. kr. deželnega šolskega oblastva.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje prosi Terezija Knific, vdova nadučitelja v Stari Loki, da se jej zviša pokojnina 250 gld. Terezija Knific je stara 74 let, ter pravi, da si ne more ničesar prislužiti in da ne more živeti s to pokojnino. Ako se pa oziramo na to, da je to že precejšnja pokojnina za tako staro ženico, ki nima za nikogar skrbeti, ako se nadalje uvažuje, da ima sina, ki je učitelj v Trsteniku in ima 720 gld. skupne plače in prosto stanovanje, in da bi se, ako je res v potrebi, tudi lahko k njemu preselila, pridemo do sklepa, da vendar ni tako potrebna in da se imamo ozirati na druge veliko bolj potrebne vdove in sirote. Predlagam torej v imenu finančnega odseka : „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji učiteljske vdove Terezije Knific za povišanje pokojnine 250 gld. se ne more ustreči.“ (Obvelja. — Angenommen.) Učiteljska vdova Ana Kmet, sedaj v Mariboru, prosi, da se jej zviša pokojnina letnih 213 gld. 33 kr. in vzgojnine za njenih 6 otrok, ki imajo vsak po 20 gld. na leto. Te vzgojnine so se že zvišale vsled deželnozborskega sklepa z leta 1897. Finančni odsek je mnenja, da razmere te vdove in njenih otrok, od katerih so nekateri že preskrbljeni, vendar niso take, da bi se mogla tudi njej pokojnina zvišati. Ozirati pa se je na njenega sina Miho, ki je sedaj v 8. šoli in kateremu naj bi se nekoliko podpore dalo, da se more izšolati. Predlaga se torej, da se njena prošnja glede pokojnine odkloni, podaljša pa vzgojnina za Miho Kmeta v znesku 20 gld. Predlagam tedaj v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Pokojnega učitelja Vinko Kmeta sinu Mihi Kmet se podaljša vzgojnina letnih 20 gld. do njegovega 24. leta, to je do konca septembra 1902. I. s pogojem, da redno nadaljuje svoje študije. Nasprotno se pa prošnji učiteljske vdove Ane Kmet v Mariboiu za zvišanje pokojnine 213 gld. 33 kr. ne more ustreči.“ (Obvelja. — Angenommen.) 171 VILI. seja dne 11. aprila 1899. — Deželni glavar: Želi kdo besede v splošni razpravi ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich,) Ker ne, smatram, da visoka zbornica pritrjuje temu, da se prestopi v nadrobno razpravo. Prosim, gospod poročevalec! Poročevalec Tisnikar: Pri I. poglavju, pokojnine za učitelje in učiteljice, predlaga deželni odbor svoto 19.234 gld. Pri tem poglavju imam poročati o nekaterih prošnjah in sicer prva prošnja je upokojenega učitelja Leopolda Pegana iz Prečne, ki prosi, da se mu pokojnina 243 gld. 75 kr. kolikor mogoče zviša. Služboval je vsega skupaj provizorično 18 let in sicer deloma na Goriškem, potem pa definitivno tudi okroglo 18 let, vsega skupaj tedaj 36 let. Upokojen je bil koncem julija 1898. in je dobil od svoje tedanje plače 650 gld. samo 3/s, to je toliko, kakor da bi bil služil 15 let. Mož je res silno siromašen, ima 11 otrok in ženo. V pokoj je moral iti zaradi slabih oči, ker vidi tako slabo, da je do malega oslepel. Finančni odsek je bil vsled tega soglasnega mnenja, da se mu zviša pokojnina 243 gld., katera očividno ne zadošča najskromnejšim zahtevam za vzdrževanje 13 oseb. Čast mi je torej predlagati v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Vpokojenemu učitelju Leopoldu Pegan se vsled sklepa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. marcija 1898 štev. 3455 ex 1897 priznana pokojnina letnih 243 gld. 75 kr. poviša na 400 gld. od 1. avgusta 1898. leta pričenši.“ (Obvelja. — Angenommen.) Druga prošnja je učitelja Franca Češnik iz Schäfleina, sedaj v Črnomlju. On prosi, da se mu pokojnina 195 gld. zviša. Imel je plače 520 gld. in se mu je odmerila tudi pokojnina s 3/s v znesku 195 gld. Služboval je najprvo v Črnomlju 8 let 5 mesecev, potem na Koroškem 5 let 5 mesecev in naposled na Kranjskem zopet 16 let in nekoliko mesecev. Prekinil je službo večkrat zaradi bolezni. Učitelj Češnik ima več pohvalnih spričeval, iz katerih je razvidno, da bi službe ne bil prekinil in da bi bil nepretrgano služil, ako bi ga ne bila bolezen zadržala. Njegova bolehnost in siromaštvo sta dokazana po spričevalih in njegovo prošnjo podpira tudi šolsko oblastvo. Zato tudi finančni odsek predlaga, da naj se mu pičla pokojnina 195 gld. nekoliko poviša, in sicer za 105 gld., tako da bi dobival vsega skupaj 300 gld. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Francetu Češnik, učitelju v pokoju v Črnomlju, se vsled sklepa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. septembra 1897, št. 1229 priznana pokojnina letnih 195 gld. od 1. januarija 1899 pričenši zviša na 300 gld.“ (Obvelja. — Angenommen) VIII. Sitzung am 11. April 1899. Dalje prosi učitelj Janez Dolinar, sedaj pomožni učitelj na Selu pri Dobrničah, da se mu prizna polna pokojnina v znesku 620 gld. Služil je 33 let in ima pokojnino 6/s v znesku 465 gld. Star je 70 let, je pohvalno služboval in še sedaj službuje na šoli na Selu, kjer dobiva za učiteljevanje remuneracijo 24 gld. Ker je pa že tako star in nezmožen za službo, mu bo odšla dotična remune-racija in zato predlaga finančni odsek, da se tudi njemu pokojnina 465 gld. nekoliko zviša in sicer za 35 gld. Predlagam torej v imenu finančnega odseka : „Visoki deželni zbor skleni: Janezu Dolinar, sedaj pomožni učitelj na Selu, se njegova normalna pokojnina letnih 465 gld. poviša na 500 gld. s 1. januarijem 1899. leta pričenši." (Obvelja. — Angenommen.) Jožefa Peruci, vpokojenega nadučitelja hči na Vačah, prosi, da se njenemu očetu zviša pokojnina letnih 315 gld., ali da se mu nakloni kaka podpora za vzdrževanje. Med tem časom je upokojeni učitelj Peruci že umrl. Tej prošnji se že zaradi tega ne more ustreči, dalje pa tudi zato ne, ker je prošnja bila vložena neposredno pri deželnem zboru, ne pa pri šolskem oblastvu, kar bi se bilo moralo zgoditi vsled znanega deželnozborskega sklepa. Finančni odsek torej predlaga : „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji Jožefe Peruci za podporo odnosno za povišanje pokojnine vpokojenega nadučitelja Franceta Peruci se ne ustreza.“ (Obvelja. — Angenommen.) Dalje je prošnja Ivana Pregelj, bivšega učitelja, sedaj v St. Lorencu pri Celju. On prosi, da se mu dovoli milostna pokojnina. Prositelj je dobil v času, ko je služboval, več ukorov ter je bil kazenskim potom premeščen. V obče je bilo njegovo obnašanje tako, da se ne more nanj ozirati. Navzlic mnogim opominom in ukorom živel je nadalje tako, da se je moral odsloviti. Sklicuje se sicer tudi na otroke, ki so nedolžni pri tem, ali za svoje otroke ne prosi podpore, sicer sta pa dva bila sprejeta v tukajšnjo sirotišnico. Ker tudi ni garancije, da bi on, ako bi se mu tudi naklonila kaka podpora, jo res porabil za otroke, finančni odsek ne more predlagati, da se mu dovoli milostna pokojnina. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnji bivšega učitelja Ivana Pregelj za podelitev milostne pokojnine se ne more ustreči." (Obvelja. — Angenommen.) Vsa potrebščina za pokojnine učiteljev znaša torej po storjenih sklepih 19.595 gld. in predlagam, da se ta znesek potrdi. (Obvelja. — Angenommen.) 170 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — VIII. Kitzllllg Kill 11. April 1899. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) „Poslanca Ivana Hribarja in tovarišev s a m o s t a 1 ni predlog o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. Visoki deželni zbor skleni: 1. Da se vzdrži ravnovesje v budgetu in omogoči intenzivnejše delovanje v interesu deželne kulture, ustanovi se „Kranjski deželni zaklad za melijoracije in javna dela.“ V ta namen se 2. pritrdi priloženemu načrtu zakona in 3. deželnemu odboru naroča, da mu preskrbi Najvišje odobrilo. V Ljubljani, dne 11. aprila 1899. Iv. Hribar. Rechbach. Gabr. Jelovšek. C. Luckmann. Dr. D. Majaron. Božič. Lenarčič. I. Tavčar. Detela. Murnik. Barbo. Klein. Fr. Modic. Šubic. Dr. Papež. F. Ažman. Višnikar. V. Pfeifer. Schaffer. A. Košak. Povše. Žitnik. Langer. Liechtenberg. Loy. Zelen. Lenkh. Schweiger. Ulm. P. Pakiž. Grasselli.“ Deželni glavar: Utemeljevanje teh samostalnih predlogov se bo primerno vrstilo v prihodnjih sejah deželnega zbora. Preidimo na dnevni red in sicer, točka: 3. Priloga 42. Poročilo deželnega odbora o pozvedbah, katere so se vršile zaradi učiteljskega pokojninskega zaklada. 3. Beilage 42. Bericht des Landesausschufses über die in Angelegenheit des Lehrerpen-sionsfondes gepflogenen Erhebungen. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 4. Priloga 44. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži glavna bilanca Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in proračuna posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1899. 4. Beilage 44. Bericht des Landesausschusses, womit die Hauptbilanz des Laibacher städtischen Lotterie-Anlehens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jahr 1897 und die Voranschläge des Anlehens- und Amortisationssondes für das Jahr 1899 vorgelegt werden. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Daljna točka je: 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 20.) ter o dotičnih peticijah. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensions-fondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 20) und über die einschlägigen Petitionen. Poročevalce Tisnikar: Visoka zbornica! Poročati mi je o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. in o zadevajočih prošnjah, katere bom navajal pozneje pri posameznih poglavjih. Iz predloge deželnega odbora je razvidno, da se predlagajo potrebščine za leto 1899. v skupnem znesku 35.826 gld., pokritje pa v znesku 13.818 gld., tako da bi znašal primanjkljaj 22.008 gld. Finančni odsek je potrebščino zvišal skupaj za 710 gld., tako da se primanjkljaj zviša na 22.718 gld. Potrebščina za pokojninski zaklad je v prejšnjih letih naraščala od leta do leta za 700—800 gld., letos se je pa znižala skupaj za 942 gld., in sicer zaradi tega, ker znašajo 10°/o oziroma 2°/o odtegljeji za pokojninski zaklad za 3085 gld. več, kakor prejšnje leto. Iz tega je razvidno, da imajo upokojeni učitelji in drugo osobje nekaj pravice, da se jim tudi pokojnine nekoliko zboljšajo ali urede. Upokojenih je 33 učiteljev in 6 učiteljic, torej skupaj učiteljev in učiteljic 39. Za te se predlaga skupna svota 17.234 gld. Iz izkaza je razvidno, da znaša največja pokojnina 1140 gld. in najnižja pri učiteljih 176 gld., pri učiteljicah pa 163 gld., ali da znaša povprečna pokojnina 442 gld. Učiteljskih vdov je sedaj 48, za katere se predlaga 9721 gld., ali povprečno na vdovo 202 gld. Najmanjša pokojnina vdove znaša 30 gld., največja pa 313 gld. Vzgojnine dobiva 66 sirot, za katere predlaga deželni odbor svoto 1888 gld. Najmanjša vzgojnina znaša 15 gld., najvišja pa 71 gld. 66 kr. Potreba uredbe pokojninskega zakona se je že večkrat povdarjala ne samo v finančnem odseku, ampak je bila pripoznana tudi v visoki zbornici, toda o tej zadevi bo v kratkem prilika govoriti, ko se bo reševalo poročilo deželnega odbora o prilogi 42. Za sedaj torej finančni odsek ne predlaga nikake spremembe pokojninskega zakona. Po teh splošnih opazkah predlagam, da se preide v nadrobno razpravo. 169 Vlil. seja dne 11. aprila 1899. — Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika VII. deželnozbor-ske seje dne 7. aprila 1899. 1. 1. Lesung des Protokolles der VII. Landtagssitzung vom 7. April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik Vil. seje v' slovenskem jeziku. — Liest das Protokoll der VII. Sitzung in sloveni-scher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov poslančev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Potom deželnega odbora došle so sledeče peticije : August Jak, Aushilfsbeamte i. R. bittet um cine Geldunterstützung. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Zdravstveno okrožni za stop v Cernomlju prosi za denarno podporo za zgradbo okrožne bolnišnice. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Šubic izroča prošnjo „Muzejskega društva za Kranjsko“ za podporo za društvene namene za leto 1899. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Modic izroča prošnjo županstva Slavina, da se odredi deželni hidrotehnik za napravo načrtov za vodovode in vodnjake v vaseh Slavina, Koše, Rakitnik, Grobišče in Žejo. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Izročen je bil meni samostalni predlog gospoda poslanca Povšeta in tovarišev. Prosim gospoda zapisnikarja, da izvoli prečitati la predlog. VIII. Kit; nag mn 11. April 1899. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) „Samostalni predlog poslanca Povšeta in tovarišev zadevajoč olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev. C. kr. vlada se poživlja: 1. da skrbi za uveljavo zakona, katerega je predložila državnemu zboru o pristojbinah pri prepisu malih in srednjih posestev, če treba, tudi potom § 14. 2. Ta zakon oziraj se na razmerje dejanske vrednosti prevzetega posestva, po odbitih dolgovih in drugih obveznostih, katera so vknjižena na dotič-nem posestvu. V Ljubljani dne 7. aprila 1899. Povše. Dr. I. Tavčar. F. Modic. Detela. A. Kalan. Dr. D. Majaron. Perdan. Višnikar. J. Ažman. Tom. Kajdiž. Zelen Josip. Iv. Hribar. Lenarčič. G. Jelovšek. Pakiž. V. Pfeifer. Šubic. Schweiger. Dr. Papež. Žitnik. Božič. Košak. “ Deželni glavar: Dalje je bil meni izročen samostalni predlog gospoda poslanca Pfeiferja in tovarišev. Prosim gospoda zapisnikarja, da izvoli prečitati ta samostalni predlog. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) Samostalni predlog poslanca V. Pfeiferja in tovarišev. Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor naj posreduje pri visoki c. kr. vladi, da centralna lcontingentna komisija za obrtni davek pri razdelitvi prebitkov označenih v § 49. davčnega zakona dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, ozir jemlje (§ 54. davčnega zakona) na preobremenjeno kranjsko deželo, osobito na vinorodne pokrajine Črnomelj, Krško, Novomesto, Postojna. V Ljubljani dne 7. aprila 1899. V. Pfeifer. J. Ažman. Detela. Schweiger. Tom. Kajdiž. Zelen Josip. G. Jelovšek. Žitnik. Perdan. Klein. Šubic. Božič. Grasselli. Dr. D. Majaron. Dr. Papež. Dr. I. Tavčar. A. Kalan. Košak. F. Modic. Povše. Pakiž, [v. Hribar. Višnikar. Murnik.“ Deželni glavar: Končno je bil meni izročen samostalni predlog gospoda poslanca župana Ivana Hribarja in tovarišev. Prosim gospoda tajnika, da ga izvoli prečitati. 25* 168 VIII. seja dne 11. aprila 1899. — VIII. Sitzung UM 11. April 1899. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. B letnega poročila: Agrarne razmere. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Blandine pl Gariboldi za zvišanje miloščine; b) Marije Androjna, vdove deželnega pomočnega uradnika, za dovolitev miloščine; c) upravnega sveta Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani za dovolitev podpore za daljna tri leta. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju čebelne gnjilobe; b) okrajno-cestnega odbora v_ černomlju za podržav-ljenje okrajne ceste Luža-Štrekljevec-černomelj in deželne ceste Cernomelj-Vinica; c) županstev v Krškem, Mokronogu in drugih, da bi Krško meščansko šolo prevzela dežela v oskrbo. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o § 6. letnega poročila: Občila. 16. Volitev posebnega odseka 9 članov za pretresovanje vprašanja glede gospodarskih zadrug (konsumnih društev). 17. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1897. (k prilogi 32.). 18. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za leto 1897. (k prilogi 11.). 19. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delalnice za leto 1899. (k prilogi 12.) ter o prošnjah umirovljenib paznikov Antona Štrukeljna in Valentina Vrančiča za zvišanje pokojnine, in pazniške vdove Frančiške Tomazin za miloščino. 20. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste, ki se na zapadni strani vasi Kramplje odcepi od okrajne ceste Velike Lašiče-Bloke in drži čez Lahovo na Ravnik, med okrajne ceste (k prilogi 40.). 21. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi v cestnem okraju Postojinskem se nahajajoče občinske ceste, ki se od okrajne ceste Dilce-Studeno-Planina med Brinjem in Studenem odcepi' in drži na Bukovje in Gorenje, med okrajne ceste (k prilogi 4L). 22. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) Krašovec Valentina, občinskega odbornika v Št. Petru, da bi se določbe občinskega zakona natančno spol-novale; b) vasi Breze in Jurjeviča za napravo vodovoda; c) posestnikov iz Jakovce, občina Vrabče, za napravo načrtov za vodovod. Seja se začne ol) 10. uri 30 minut dopolnilne. 12. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über § 3, B des Rechenschaftsberichtes: Agrarverhältnisse. 13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) der Blandine Edle v. Gariboldi um Erhöhung der Gnadengabe; b) der Maria Androjna, landschaftliche Aushilfsbeamtens-witwe, um Bewilligung einer Gnadengabe; c) des Verwaltungsrathes des Elisabeth-Kinderspitales in Laibach um Bewilligung der Subvention für die weiteren drei Jahre. 14. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über Petitionen, und zwar: a) des slovenischen Bienenvereines in Laibach um Be-schließnng eines Gesetzes gegen die Verbreitung der Bienenfäulnis; b) des Bezirksstraßenausschnsses von Tscherneinbl um Verstaatlichung der Bezirksstraße Luža - Strekljevec-Tschernembl und der Landesstraße Tschernembl-Weiniz; c) der Gemeindeämter in Gurkfeld, Nassenfuss und anderer um Übernahme der Gurkfelder Bürgerschule in die Verwaltung des Landes. 15. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über § 6 des Rechenschaftsberichtes: Coinmunicationsmittel. 16 Wahl eines Specialausschnsses von 9 Mitgliedern zur Prüfung der Frage betreffend die wirtschaftlichen Genossenschaften (Consumvereine). 17. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden für das Jahr 1897 (zur Beilage 32). 18. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1897 (zur Beilage 11). 19. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 12) und über die Petitionen der pensionirten Aufseher Anton Štrukelj und Valentin Vrančič um Pensionserhöhung, und der Aufseherswitwe Franziska Tomasin um Bewilligung einer Gnadengabe. 20. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses, betreffend die Einreihung der westwärts der Ortschaft Kramplje von der Großlaschitz - Oblaker Bezirksstraße abzweigenden, über Lachovo nach Ravnik führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 40). 21. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Adelsberg gelegenen, von der Dilee-Kaltenfeld-Planinaer Bezirksstraße zwischen Brinje und Kaltenfeld abzweigenden, nach Bukuje und Gorenje führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 41). 22. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Krašovec Valentin, Gemeindeausschussmitglied in St. Peter, um genaue Handhabung der Bestimmungen des Gemeindegesetzes. b) der Ortschaften Breže und Jurjeviča um Errichtung einer Wasserleitung; c) der Insassen von Jakovce, Gemeinde Vrabče, um Verfassung der Pläne für die Wasserleitung. ißegitm in* Sitzung mit 10 Ahr 30 Minuten Vormittag. Stenografien'! zapisnik osme seje deželnega zbora kranjskega v Lj u/blj sni dne 11. aprila 1899. UeMgryUcher DerW der achten Sitzung (fes ktninisšen laiultaps in Laibach attt 11. Apvit 1899. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela in deželnega glavarja namestnik baron Leopold L i e c h te n be r g. —Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonav. Jeglič, Janez Perdan, ekscelenca baron Jožef Schwegel. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika VII. deželnozborske seje dne 7. aprila 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 42. Poročilo deželnega odbora o pozvedbah, katere so se vršile zaradi učiteljskega pokojninskega zaklada. 4. Priloga 44. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži glavna bilanca Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in proračuna posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1899. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 20.) ter o dotičuih peticijah. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1897. (k prilogi 25.). 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mlekarske zadruge v Vrbici za podporo. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz Nove vasi pri Žireh za podporo za popravo občinske poti po račevski dolini. 9. Ustno poročilo upravnega odseka gledd ustanovitve občinskih posredovalnih uradov (k prilogi 6.). 10. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Ivana Hribarja glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne’ 23. junija 1895, drž. zak. št. 88. (k prilogi 38.). 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za odstranitev nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. Air,ve sende r Vorsitzender: Landeshauptmann Otto von Detela und Landeshauptmann - Stellvertreter Leopold Freiherr v. L i e ch t e n b e r g. — Regierungsvertreter : K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr von Hein und k. k. Landesregicrungssecretär Wilhelm H a as. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonav. Jeglič, Johann Perdan, Excellenz Joses Freiherr von Schwegel. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der VII. Landtagssitzung vom 7. April 1899. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 42. Bericht des Landesausschusses über die in Angelegenheit des Lehrerpensionsfondes gepflogenen Erhebungen. 4. Beilage 44. Bericht des Landesausschusses, womit die Haupt-bilanz des Laibacher städtischen Lotterie-Anlehens nebst den einschlägigen Rechnungsabschlüssen für das Jahr 1897 und die Voranschläge des Anlehens- und Amortisationsfondes für das Jahr 1899 vorgelegt werden. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes für das Jahr 1899 (zur Beilage 20) und über die einschlägigen Petitionen. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesfondes für das Jahr 1897 tzur Beilage 25). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Milchgenossenschaft in Verbiza um Subvention. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Insassen von Neudorf bet Sairach um Subvention behufs Herstellung eines Gemeindeweges im Ratschevathale. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses betreffs Einführung der Gemeindevermittlnngsämter (zur Beilage 6). 10. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar, betreffend die Verlängerung der Wirksamkeit einiger Bestimmungen des Gesetzes vom 23. Juni 1895, R. G. Bl. Nr. 88 (zur Beilage 38). 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des slovenischen Lehrervereines in Laibach um Abstellung einiger Mängel in den Rechtsverhältnissen der krainischen Lehrerschaft. 166 VII. seja dne 7. aprila 1899. - more več mirno prenašati, to pa tem manj, ker celo mali del slovenskega naroda na Primorskem v območji c. kr. nadsodišča Tržaškega nima v zgoraj grajanih ozirih posebnega povoda za pritožbe, kajti ravnokar imenovano nadsodišče Tržaško razpravlja v slovenskem jeziku in tudi svoje odločbe in sklepe samo pripravlja v slovenskem jeziku, ne da bi jih bilo treba prigovarjati na nižjih instancah. Glede na vse to, usojamo si udano podpisani vprašati visoko c. kr. vlado: Ali hoče nemudoma ukreniti, da se odpravi zgoraj popisano, zakonom in naredbam protivno postopanje c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu? V Ljubljani dne 7. aprila 1899. Dr. D. Majaron, Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar, Višniltar, Klein, Grasselli, Božič, Šubic, Murnik, dr. Papež, Žitnik, Gabr. Jelovšek, P. Pakiž, V. Pfeifer, Schweiger, F. Modic, F. Košak, F. Ažman, Tom. Kajdiž, Povše, Jos. Lenarčič in Zelen Jožef.» VII. Sitzung stilt 7. April 1899. Deželni glavar: Izročam to interpelacijo ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku. Prihodnja šeja bo v torek 11. t. m. ob 10. uri dopoludne. Razun danes ne rešenih, pridejo na dnevni red še nastopne točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Dalje naznanjam, da ima finančni odsek sejo v ponedeljek 10. t. m. ob 5. uri popoludne, upravni odsek pa v ponedeljek 10. t. m. ob pol 5. uri popoludne. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri 20 minut popoludne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr 20 Minul en Uachmittng. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 165 VII. seja dne 7. aprila 1899. — tega perečega vprašanja, da pridemo do zaželj enega cilja glede izkoriščanja bukovih gozdov. Ravno tako z veseljem jemljem na znanje, kar je gospod poslanec dr. Schaffer omenil, da se namerava in da se je deloma že izpeljalo, da se bodo tarifi na dolenjskih železnicah znižali in morda s tem v zvezi tudi na južni železnici. Prosim pa, da se dotični predlogi, katere sem stavil v imenu odseka, sprejmejo. Deželni glavar: Preidimo na glasovanje. Prvi predlog upravnega odseka se glasi: «Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da se obrne do visoke vlade z intenzivno prošnjo, naj ona vpliva na južno železnico v svrho zdatnega znižanja tarifov za prevoz lesa v Trst in Reko in naj o svojem uspehu poroča v prihodnjem zasedanji. Ob enem pa naj se obrne do c. kr. železničnega ministerstva z vprašanjem, kako daleč so dospele one študije glede znižanja tarifov na dolenjskih železnicah in glede eksperta naših bukovih izdelkov, o kterik smo slišali v lanskem zasedanji. » Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje je predlagal gospod poročevalec v imenu upravnega odseka nastopno: «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj izreče pogozdo-valni komisiji želje deželnega zbora v označenem zmislu v svrho hitrejše in ljudstvu prikladnejše pogozditve kraških pokrajin.» Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Končno je še glasovati o predlogu, da se marg. št. 122. do 130. vzamejo na znanje. Prosim gospode, ki hočejo glasovati za ta predlog, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Z ozirom na pozno uro in z ozirom na to, da ima danes ob 3. uri popoldne centralni odbor kmetijske družbe, katerega člani so tudi nekateri gospodje deželni poslanci, sejo, bomo končali sejo. Predno pa, prosim še gospoda zapisnikarja, da prečita interpelacijo, katera ; mi je bila ravnokar izročena od gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev. I VII. Sitzung ant 7. April 1899. Tajnik Pfeifer: (Bere: — Liest:) «Interpelacij a poslancev dr. D. Majarona in tovarišev do visoke c. kr. vlade v roki Njega ekscelence gospoda deželnega predsednika zaradi slovenskega uradovanja pri c. kr. nadsodišči v Gradci. Visoki c. kr. vladi ni neznano, daje c. kr. deželno nadsodišče v Gradci dnč 23. junija 1. 1. na prizivni razpravi v čisto slovenski pravdi med čisto slovenskimi strankami zabranilo pravnim zastopnikom slovensko govoriti in da je sploh odklonilo slovenski jezik kakor razpravni jezik. Vsled tega kršenja jezikovne, v državnih osnovnih zakonih zajamčene in nekoliko tudi z navedbami predpisane ravnopravnosti, vsled kršenja, ki nasprotuje tudi novim načelom ustnosti razprav, došle so od kompetentnih stranij, pred vsem od odvetniške zbornice kranjske, visoki c. kr. vladi peticije, v katerih se nujno prosi ukreniti vse, da se takoj začetkom delovanja novih civilnopravdnih zakonov zagotovi slovenskemu jeziku popolna veljava razpravnega jezika pri c. kr. višjem deželnem sodišči v Gradci. Na te peticije, odnosno interpelacije, ni visoka c. kr. vlada, kolikor znano, do danes ničesar ukrenila, in pri c. kr. nadsodišči v Gradci je ostalo v tem pogledu vse pri starem, razun da od konca decembra minolega leta naprej strankam ne zabranjuje več slovenski govoriti, to pa — po soglasnih javnih poročilih — vsled navodila, katero je c. kr. naj višje sodišče povodom revizije v zgoraj omenjeni pravdi izdalo internim potom na podlagi § 277., odstavek 2., sodnega opravilnega reda. Vse drugo je pa, kakor rečeno, ostalo pri starem, zlasti da se v slovenskih pravdah še vedno sklicujejo prizivne razprave v nemškem jeziku, da se sodniki, zlasti poročevalci, poslužujejo le nemškega jezika, da se v istem jeziku piše sodni zapisnik, da se razsodbe proglašajo in izdajajo tudi le v nemškem jeziku. Da vse to ne odgovarja § 13. obč. sod. reda, kateri je še danes v veljavi, da tudi ne odgovarja ustavno zajamčeni enakopravnosti, kakor konečno tudi ne novim civilnopravdnim načelom neposrednosti in ustnosti — o vsem tem ne more biti nikake dvojbe. Pri tej priliki si usojamo udano podpisani opozarjati tudi še na drugo prečudno prakso, da c. kr. nadsodišče v Gradci še vedno sodiščem prve instance zaukazuje, naj njegove višjesodne odločbe in sklepe na slovenski jezik prevajajo in take prevode strankam dostavljajo. To ni le protivno § 215. sod. opr. reda, po katerem je potrebno število čistopisov odločbe napraviti takoj pri dotični inštanci, ampak je tudi čisto brez-potrebno in neosnovano obremenjenje nižjesodnik inštanc, katere po nikakem redu ne morejo biti vezane k mučnemu in zelo zamvidljivemu prevajanju. Sploh pa ni videti, zakaj naj bi se stranke zadovoljile s prevodi višjesodnih odločeb in celo s takimi prevodi, za katere ne prevzema odgovornosti višjesodna inštanca sama. Takšnih protizakonitosti in nepravilnosti slovenski narod na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ne 164 VIL seja dne 7. aprila 1899. — VIL Sitzung am 7. April 1899. premije onim posestnikom, kateri bi sami hoteli pogozdovati svoje parcele, kakor se je to do sedaj godilo. V proračun za leto 1899. vzeto je v to svrho 200 gld. Ali ta znesek je v primeri s potrebščino 20.254 gld. tako majhen, da se popolnoma pozgubi, to še toliko ni, kolikor znašajo letni stroški za uniforme gozdnih čuvajev čez pogozdene parcele. Upravni odsek predlaga v ta namen: «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj izreče pogozdovalo i komisiji želje deželnega zbora v označenem smislu v svrho hitrejše in ljudstvu prildadnejše pogozditve kraških pokrajin.» V drugem predlagam, da se marg. št. 122. do 130. vzamejo na znanje. Deželni glavar: K besedi se je oglasil ekscelenca gospod deželni predsednik. K k. Landrsxrästdrnt Exrrlenz Freiherr von Hein. Ich möchte nur ein paar Worte sprechen über den Tavolettiexport. Ich habe bereits im vorigen Jahre erklärt, dass ich diese Frage sofort beim Herrn Handelsminister in Anregung bringen werde und ich habe mein Wort auch gehalten; ich glaube sogar dreifach mein Wort gehalten zu haben; denn ich habe nicht mit einem, sondern mit drei Handelsministern seither hierüber gesprochen (Veselost — Heiterkeit). Aus diesem dreifachen Zwiegespräche mögen die Herren vielleicht auch einen der Grunde entnehmen, warum in dieser Frage eigentlich eine ernstliche Verfügung noch nicht getroffen wurde. Der permanente Wechsel im Handelsamte bringt es auch mit sich, dass derlei wichtige Fragen, die nur im Verkehre mit den betreffenden anderen Staaten gelöst werden können, in eine gewisse Stockung gekommen sind. Anderseits aber ist, glaube ich, weil in dieser Richtung in erster Linie die Handelsverträge maßgebend sind, fast jede Aussicht geschwunden, auf Grund der bestehenden Handelsverträge eine energische Aenderung in den gegenwärtigen Exportverhältnissen herbeizuführen. Dass das Ministerium bemüht ist, für den Handel mit Tavoletti, der gegenwärtig darniederliegt, eine Entschädigung zu verschaffen durch den Holzexport nach Japan, den bereits der Herr Berichterstatter erwähnt hat, dieser Umstand erscheint mir in gewisser Beziehung als ein ungünstiges Symptom, weil ich daraus entnehme, dass Zwangsmaßregeln gegenüber dem amerikanischen Import von jenen Hölzern, welche unseren Tavoletti Coneurrenz machen, ausgeschlossen erscheinen; ich werde aber immerhin die heutige Debatte benützen, um diese Frage beim gegenwärtigen Handelsminister neuerlich in Anregung zu bringen. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. ' Abgeordneter Dr. Schaffer: Angesichts der vorgerückten Stunde erlaube ich mir nur zwei Bemerkungen zu machen und zwar eine formeller und eine meritorischer Natur. In formeller Beziehung spreche ich mein Bedauern aus, dass ein so vorzüglicher, interessanter und mit so reichem Inhalte versehener Bericht, wie ihn der Herr Referent eben jetzt vorgetragen hat, uns nicht in Form eines gedruckten Berichtes vorgelegt wurde. Ich bedaure dies, weil ich glaube, dass man bei einmaligem, noch so aufmerksamem Anhören nicht in der Lage ist, das reichhaltige Material sich zuzuführen und zum Gegenstände der Ueberlegung zu machen. Ich möchte daher dem Verwaltungsausschusse für die Zukunft nahelegen, wenn er Anträge so weitgehender Natur, wie sie heute vorliegen, zu behandeln sich entschließt, gedruckte Berichte vorzulegen, weil es sonst nicht möglich ist, solche Berichte — wenn ich so sagen kann — gehörig auszunützen. In meritorischer Beziehung möchte ich eine Bemerkung bezüglich der Tarife der Unterkrainer Bahnen machen, bereit im Berichte des Referenten gedacht wird. Die Unterkrainer Bahn ist sich ihrer Aufgabe als Bahn des Landes, als Bahn, welche vom Lande subventioniert wird, bewusst und hat getrachtet, die Tarife für Beförderung des Holzes in denkbar möglichster Weise herunterzusetzen. In dieser Richtung wurde ein Tarifsystem ausgearbeitet, welches so weit gieng, dass gewisse Artikel und Relationen nahezu auf die Selbstkosten gekommen sind. Diese Tarife sind zum Theile bereits eingeführt; wenn sie noch nicht ganz eingeführt sind und wenn man momentan nicht weiter gehen konnte, so ist zu bedenken, dass wir bei den Unterkrainer Bahnen leider in einem nach der Sachlage gegebenen intimen Verhältnisse zur Südbahn stehen. Wir müssen in vielen Tariffragen das Einvernehmen mit der Südbahn Pflegen, damit auch der Gesammttarif, der von Unterkrain über Laibach nach Triest sich erstreckt, einen gewissen niedrigen Pereentsatz darstellt, weil sonst der Effert für die Producenten nicht der entsprechende wäre. Die Südbahn ist, abgesehen von ihrer Haltung in Tariffragen überhaupt, bei den in Rede stehenden Tarifen noch besonders betheiligt in dieser Richtung, weil die Coneurrenz mit ihren Tarifen Rakek-Triest ins Gewicht fällt. Das wollte ich eonstatieren: dass die Unterkrainer Bahn gethan hat, was sie thun konnte. Zum Theile sind, wie gesagt, die Tarife schon entsprechend reduciert und es ist Hoffnung vorhanden, dass in anderen Richtungen auch noch ein Uebereinkommen mit der Südbahn zustande kommen wird, welches den Holzproducenten noch weitere Begünstigungen gewährt. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Jaz iz svojega stališča moram izreči toplo zahvalo visolcorodnemu gospodu deželnemu predsedniku, ki je obljubil svojo naklonjenost glede VII. seja dne 7. aprila 1899. — VII. Sitzung mn 7. April 1899. 163 Vlada se je menda obrnila tudi do južne železnice za znižanje tarifov onega lesa, kateri bi dohajal po dolenjskih železnicah in kakor sem o priliki svojega zadnjega bivanja na Dunaji v prometni direkciji južne železnice zvedel, je menda tam nekoliko pripravljenosti čuti, da se zniža tarif od Ljubljane do Trsta za celih 6 gld. pri vagonu. Pa kakor je pri nas v Avstriji že navada, da se z dobrimi gospodarskimi naredbami nič kaj ne podvizamo, ampak naj raj še kakor slavni nekdanji Ribničan) e pri zadnji hiši ogenj panamo, tako se bode tudi znižanje tarifov tako daleč zavleklo, da bodejo med tem časom bukovi tavoleti in testoni popolnoma spereli ter postali za kupčijo nesposobni, brez ozira na veliko zgubo, katera leži v tem, da so morala vsa do-tična podjetja prenehati v svojem delovanji in je tako naložena glavnica rekel bi zgubljena, delavci in vozniki pa nimajo nikakega zaslužka. Interesantno je bilo tudi slišati odgovor pri južni železnici, ko sem vprašal, pod kakimi pogoji bi bilo doseči zmanjšanje tarifov za prevažanje lesa v Trst ali Reko in ali bi bila južna železnica pripravljena za tako znižanje, ako bi se dotični izvoznik zavezal za izvoz kake večje množine. Dalje, kako je to, da se za druge izdelke dovoljuje nek eksportni tarif, kateri je od navedenih tarifov za 30 % nižji, za les pa ni moči dobiti tacega eksportnega tarifa, ko je vendar notorično, da se skoro ves les, kar se ga pripelje v primorska mesta, eksportira. Reklo se mi je namreč, da so sedanji lesni tarifi že vsi eksportni tarifi in je ni možno znižati, ker se ves les izvaža v odprtih lowrih, katere se mora potem prazne nazaj voziti, ker ni nikakega importa, ki bi se prevažal na tacih vozovih. Priznam, da je to neko otežkočenje prometa. Ali za božjo voljo, kdo pa naj se izroči izsesanju južne železnice, če ga sila v to ne primora. — Kako nezdrave so te razmere pri nas, sledi iz tega dejstva, da vsled nezdrave trgovske obratne politike našega Lloyda in neznosnih tarifov južne železnice našim kranjskim predilnicam bolje konvenira preskrbeti si potrebno volno ali bombaž čez Hamburg, kakor pa čez Trst. Dalje se mi je reklo, da je prometno vodstvo južne železnice dobilo od lesnih trgovcev izjavo, da je tem vse jedno, kaki so tarifi, da so le povsod jednaki. Ne morem si misliti, da bi se dobil res tak lesni trgovec, kateri bi mogel kaj takega izustiti, brez ozira na to, da se južna železnica ne ravna po tem pravilu, da bi bili kilometerski tarifi povsod jednaki, saj veljajo za peažno prevažanje vse drugi tarifi, kakor pa za direktno vožnjo. Iz Kranja na primer velja isti tarif do Trsta, kakor iz Borovnice. Mislim pa, da južna železnica vozi les iz Kranja v ravno tacih vozovih, kakor iz Borovnice, na katerih tudi nima vožnje nazaj. Brez ozira na to pa je treba postaviti se na stališče naših producentov in ne samo imgirernih lesnih trgovcev, kateri bi utegnili dati tako prej omenjeno izjavo. Producentu pač ni vse jedno, po kaki ceni se prevaža njegovo blago do pristanišča, ker ti tarifi vplivajo na ceno lesa. — G-ozdni pridelki so pa v naši kronovini oni predmet, za kateri nam je skrbeti z vso pozornostjo. — Oni so isti zaklad, v katerega se posestnik, kojemu druga kmetija v sedanji dobi itak ne donaša nikakega dobička, da pokrije nujne troske za davke in drugo. — Vsak krajcar, kateri se toraj mora pri tarifik predrage južne železnice pri-štediti, prišel bi našim gozdarjem v prid. Ge hočemo pa čakati, kdaj se bode južni železnici iz lastne inicijative zljubilo znižati tarife, čakati nam bode do sodnjega dne, kajti predraga proga, katera se je le po bravuri tedanjih inženirjev mogla tako neumno graditi, predragi birokratizem te železnice, kateri svojim nižjim inženirjem ne prepušča najmanjšega odločila v popolnoma postranskih zadevah, kateri za vsako malenkost svoje specijalne inženirje pošilja v pregled, tako na primer nima za kako stavbo tacega veščaka, kateri bi smel presoditi zidarska pa tudi ob enem tesarska dela, ampak treba v to vselej za vsako delo posebnega veščaka, kateremu se pa vzlic temu pripeti, da projektira strešni stol brez veznih tramov ali njih nadomestila, in kateri veščak se mora seveda za vsako malenkost iz Trsta ali Dunaja pripeljati. Pod takimi okolščinami je južne železnice uprava mnogo predraga, zato pa ne misli na nikako znižanje tarifov. Prebivalstvo onih dežel, skozi katere teče ta monopolna proga, pa naj z visocimi tarifi na lastno škodo omogoči razne Sinekure te železnice. Upravni odsek uvaževal je te razloge ter predlaga: «Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da se obrne do visoke vlade z intensivno prošnjo, naj ona vpliva na južno železnico v svrho zdatnega znižanja tarifov za prevoz lesa v Trst in Reko in naj o svojem uspehu poroča v prihodnjem zasedanju. Ob enem pa naj se obrne do c. kr. železničnega ministerstva z vprašanjem, kako daleč so dospele one študije glede znižanja tarifov na dolenjskih železnicah in glede eksporta naših bukovih izdelkov, o katerih smo slišali v lanskem zasedanji.» Tudi glede druzega vprašanja, spadajočega pod te marginalne številke, pečal se je upravni odsek, ter izrekel željo, naj bi se iz kranjske ljubljanske gozdne drevesnice vender več ne dajalo večino nje pridelka na Nižje Avstrijsko in druge severne pokrajine, ko vendar tacih sadik v deželi krvavo potrebujemo. Vsa čast pogozdovalo! ltraški komisiji za ona dela, katera so se sedaj izvršila. Veselje je pogledati, kako ti nasadi napredujejo. Ali kaj je površje obsajenega sveta 1489'81 hektarov ali 2589'48 oralov proti onim velikanskim kraškim pustinjam, kjer ni videti druzega kakor kamenje in ono pustinj sko travo «stipa p en ata». — Slišati je bilo v upravnem odseku pritožbo, da se pogozdovalna komisija v pogozdovanje rajši poslužuje onih parcel, na katerih je opazovati kaj več zemeljske plasti in kjer najde živina še dokaj paše, nego da bi se v prvi vrsti oziralo na goličave. Upravni odsek upa, da se bode pogozdovalna komisija v tem oziru bolje naslanjala na želje prebivalstva, ter večjo pozornost obrnila onim neproduktivnim goličavam. V svrho hitrejšega razširjanja pogozdovanja priporoča upravni odsek, naj bi se v obilnejši meri dajale 162 VII. seja dne 7. aprila 1899. -Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji gospoda poslanca Schweigerja, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj še prosim glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se marg. št. 107. vzame na znanje. Gospodje poslanci, ki so za ta predlog upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: (Skliče marg. št. 108. do 115., ki obveljajo brez razgovora. — Ruft die Marg.-Nr. 108 bis 115 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Marg. št. 116. do 120. razpravljajo o mlekarskih zadrugah. Glede zadružništva sploh je bilo že veliko govorjeno in bo še prilika, mnogo govoriti. Omeniti hočem pri tej priliki, da bi glede mlekarskih zadrug imel neko posebno željo, kateri se je pridružil tudi upravni odsek, da bi namreč te zadruge ne delale konkurence ena drugi. Naše mlekarske zadruge so navezane na to, da dajejo svoje pridelke v primorska mesta. Zgodilo se je pa, da je ena drugi pobijala cene, vsled česar sta trpeli obe. Priporočati bi bilo, da bi se obstoječe zadruge med seboj domenile, da bi enakomerno postopale. Začetkom upravne dobe naj bi se sešle ter si izvolile svojega načelnika, ta pa naj bi v primernem času zopet sklical odbornike posameznih zadrug, da bi se domenili glede enakomernega postopanja, da ne bodo zadruge ena drugi in vsem na škodo si kvarile cene. Priporočam torej, da se marg. št. 116. do 120. s to opazko vzamejo na znanje. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gospodu poročevalcu bodi naznanjeno, da se je kmetijski družbi s pomočjo deželnega odbora posrečilo izuriti v mlekarstvu mladeniča Rihtariča Evgena, ki je dovršil kmetijsko šolo. Ta bo imel nadzorovati vse te zadruge po deželi in jaz imam že načrt pripravljen, da bodo vse zadruge stopile v skupno zvezo, da bodo enotno postopale in določile enotne cene za svoje izdelke, dotični sirarski strokovnjak pa bode hodil od kraja do kraja ter napravil nekako duševno vez med vsemi sirarskimi zadrugami in tako bo tudi želji, izraženi od gospoda referenta, ustreženo. - Vil. Sitzung am 7. April 1899. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec ? Poročevalec Lenarčič: Z zadovoljstvom jemljem na znanje to pojasnilo, ker vidim, da se bo torej kmalu postopalo v zmislu želje upravnega odseka. Prosim, da se marg. št. 116. do 120. vzamejo na znanje. (Obvelja. — Angenommen). Istotako naj se vzame na znanje točka 121., katera nam podaja statistiko o pobitih zverih. (Obvelja. — Angenommen.) Marg. št. 122. do 130. pa se nanašajo na gozdarstvo, kakor gozdne drevesnice in pogozdovanje krasa. Želeti bi bilo, da bi ta panoga našega gospodarstva prejemala večjo pozornost od strani merodajnih mest, ker je takorekoč edina panoga v našem gospodarstvu, katera je še vedno aktivna. Zlasti pa bi bilo svojo pozornost obračati na pereče vprašanje znižanja tarifov na železnicah. Upravni odsek, o tem predmetu posvetovavši se, konstatoval je nedostatke pri železničnih uspevali. Oziraje se na nesrečno padanje cen izdelkom iz bukovega lesa podal je vže lansko leto v četrti seji 25. januarija ekscelenca baron Svegelj interpelacijo na visoko c. kr. deželno vlado in ekscelenca gospod deželni predsednik je na to takoj odgovoril, da je o zadevnem predmetu razgovarjal se s tedanjim gospodom trgovskim ministrom in sekcijskima načelnikoma, ter dobil tam zagotovilo gospoda ministra «er werde diese Angelegenheit sofort einem intensiven Studium unterziehen.» Po uspehih sodeč se morajo dotične študije še vedno vršiti, kajti sicer bi bil vže čas, da bi se o tej zadevi kaj vidnega ukrenilo, ako je ministerstvo imelo resno voljo priskočiti na pomoč. Nekaj seje menda, kakor se sliši, vendar zgodilo, kajti ministerstvo je neki povpraševalo, ali bi ne bilo mogoče, da bi se naš bukov les v obliki zabojčkov izvažal na Japonsko. Koliko daleč so uspela dotična pozvedovanja, meni ni znano, morda bode vedel ekscelenca gospod deželni predsednik nam povedati kako tolažilno besedo. Drugi korak, kateri se je v tem pogledu storil, bil je neki ta, da se je upravni svet dolenjskih železnic menda pečal z vprašanjem znižanja tarifov za ta promet. Pa mislim, do sedaj je ostalo le še pri tem pečanju, ne da bi se bilo kaj pozitivnega ukrenilo ali vsaj producentom dalo na znanje, da se misli v kratkem kaj ukreniti in jim tako olajšati težko čakanje na boljšo bodočnost. Pa je tudi res žalostno videti, ako skoro vsa produkcija iz bukovega lesa mrtva leži in so ogromne množine bukovih tavolet nakopičene, ne da bi bilo možno je oddati, bodisi vže po kateri ceni koli. VII. seja dne 7. aprila 1899. — VII. Sitzung am 7. April 1899. 161 bilo bolje, ako bi gospod poslanec svojo resolucijo premeni! tako, da se osrednja vlada pozivlje, da doti čni m deželnim vladam naroči, da strogo gledajo na izpeljavo zakona v dotičnih pokrajinah (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: «Dobro, dobro!»), s tem besedilom bi se mogel potem strinjati. Deželni glavar: Ali se morda gospod poslanec Zelen s tem strinja, da se besedilo resolucije nekoliko spremeni in sicer v tem zmislu, da se ima namestu c. kr. deželne vlade naprositi osrednja vlada, da dotično odredi? Poslanec Zelen: Dobro, bom resolucijo popravil. (Po odmoru. — Nach einer Pause.) Izročam gospodu poročevalcu popravljeno resolucijo. Poročevalec Lenarčič: Korigirana resolucija gospoda poslanca Zelena se glasi: «Visoka c. kr. vlada se poživlja, da izda stroge odredbe glede izvrševanja zakonov, ki so glede varstva tičev veljavni v kraljestvu Dalmatinskem, v mejnej grofiji Isterskej, v pokneženej grofiji Goriško Gradiške) in v mestu Trstu, tam, kjer bi takih zakonov ne bilo, pa da poskrbi za primerne vladne predloge.» V tej obliki bi prosil visoko zbornico, da bi pritrdila tej resoluciji. Deželni glavar: Torej prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo resoluciji gospoda poslanca Zelena, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje prosim gospode, ki so za predlog upravnega odseka, da se m arg. št. 99. vzame na znanje, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: (Skliče marg. št. 100. do 106., ki obveljajo brez razgovora. — Ruft die Marg.-Nummern 100 bis 106 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Istotako naj se vzame na znanje marg. št. 107. Deželni glavar: K tej točki se je oglasil gospod poslanec župnik Schweiger. Poslanec Schweiger: Jako mi je drago, da se je jelo po deželi sploh zanimati za streljanje proti toči. Tudi deželni zastop, oziroma deželni odbor sta naklonjena temu podjetju — dokaz temu, da je že lansko leto dovolil deželni zbor 300 gld. podpore v ta namen in daljni dokaz je proračun za tekoče leto, iz katerega je razvidno, da deželni odbor priporoča celo svoto 700 gld. v isti namen in, kakor slišim, misli finančni odsek to svoto še nekoliko povišati, kar z velikim zadoščenjem na znanje vzamem. Ne bom dalje razpravljal o tej stvari, samo to priporočam, da naj bi dotični faktorji gledali na to, da bo vsaka strelna postaja imela celo svojo garnituro, da se bo streljanje moglo vršiti tem uspešneje. Pa tudi c. kr. vlada se zanima za streljanje proti toči — dokaz temu, ker je ona znižala ceno za smodnik za streljanje. In ravno slavni deželni vladi bi priporočal blagohotnost v tem oziru tudi za prihodnjost, vsaj mora v prvi vrsti ravno vladi na tem ležeče biti, da se ljudstvo ohrani zmožno, da plačuje davke. To velja za vso deželo, zlasti pa za tiste kraje, v katerih ni talcorekoč nobenega prometnega zaslužka, kakor tam preko Gorjancev, v naši Beli Krajini, kjer je človek navezan samo na to, kar mu sproti zemlja da, poljske pridelke in pridelke iz vinogradov, in ravno ti so pa vsako leto v veliki nevarnosti, da jih ne pobije toča. Torej naj tudi deželna vlada kolikor mogoče pomore v tem zmislu in jaz bi nasvetoval, naj tudi ona naredi strelne posta.)e ob svojih državnih trtnicah, potem pa naj tudi deželna vlada poskrbi za primeren prispevek k onemu prispevku, katerega bo dala dežela. V tem zmislu bom stavil resolucijo. Gospode poslance prosim, da jej blagovolijo pritrditi, visoko vlado pa, da jej ugodi in tako bodo skupno dežela, občine in vlada se zložile in bomo . šli skupno v boj proti tisti stvari, katera je tolika neprijateljiea človeški sreči in zemeljskemu blagostanju. Resolucija sama pa slove tako-le: «Visoki deželni zbor skleni: C. kr. vlada se naprosi, da a) za streljanje proti toči pomore z jednakim prispevkom kakor ga daje dežela; b) da v to svrho ceno za smodnik po mogo-čosti še zniža.» Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Schweigerja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec! Poročevalec Lenarčič: S stališča deželnega poslanca bi moral seveda priporočati to resolucijo. Vprašanje je le, ali ima vlada tak zaklad, iz katerega se bo lahko to dalo. 8 svojega stališča pa moram priporočati to resolucijo. 160 VIT. seja dne 7. aprila 1899. — VIT. Sitzung mn 7. April 1899. sem prepričan, da bo visoka zbornica rada pritrdila nasvetu, da se skliče enketa, ki je že v pripravi. Samo to moram obžalovati, da gospod poslanec Božič, ki je tudi ud upravnega odseka, svojih predlogov ni v upravnem odseku stavil, ker bi bilo toliko ložje, od strani upravnega odseka se za to izreči in bi bilo tudi meni mogoče, kot poročevalec drugače nastopati, kakor pa kot pojedini poslanec. Jaz za svojo osebo torej toplo priporočam, da se sprejme resolucija gospoda poslanca Božiča. Deželni glavar: Preidimo torej na glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu gospoda poslanca Božiča, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Glasovati je še o predlogu gospoda poročevalca, da se m arg. št. 93. vzame na znanje. Gospodje, ki se s tem predlogom strinjajo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Lenarčič: (Skliče m arg. št. 94. do 98., ki obveljajo brez razgovora. — Ruft die Marg.-Nr. 94 bis 89 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Dalje naj se vzame na znanje m arg. št. 99. Deželni glavar: K tej točki je oglašen k besedi gospod poslanec Zelen. Poslanec Zelen: V sedemnajsti seji lanskega zasedanja tega visokega zbora sem stavil resolucijo v dveh odstavkih za varstvo tičev do visoke c. kr. vlade. Resolucijo je visoki deželni zbor enoglasno sprejel. In ekscelenca gospod deželni predsednik je vsled te resolucije obljubil, da se bo od strani deželne vlade vse zgodilo, da se zakonu od 17. junija 1869 za varstvo tičev vsestransko ugodi. Obljuba gospoda dež. predsednika pa je odgovarjala le prvemu odstavku moje resolucije. In takratni gospod poročevalec župan Hribar je v svojem poročilu omenil, da resolucija tendira, ne-le da bi se zakon z dne 17. junija 1870 na Kranjskem izvrševal, marveč da bi se njegova ekscelenca gospod deželni predsednik i do c. kr. namestništva v Trstu obrnil, ker se naši tički za zimski čas na Primorsko v prekmorska zavetja selijo, kjer se jih na razne načine neizmerno dosti pokonča za talijanski takozvani «toč», Ker je tedaj gospod poročevalec pravo pogodil in ekscelenco gospoda deželnega predsednika na varstvo tičev na Primorskem opozoril, kar je bila intencija drugega odstavka omenjene resolucije, ni bilo potrebno meni reagovati, na pomanjkljivo obljubo ekscelence gospoda deželnega predsednika, kajti v popolni svesti sem si bil, da se bo on i na Primorskem za varstvo nedolžnih tičkov zavzel, kar se pa ni zgodilo, kajti iz poročila slavnega deželnega odbora stran 72. marg. 99., je razvidno, da se je le prvemu, ne pa i drugemu odstavku moje resolucije ugodilo. Visoki deželni zbor' Menim, da mi ni treba dokazovati, kake dobrotnice da so tiče, pevke, ne le za kmetijstvo nego za vse človeštvo. Dokazovati mi tudi ni potreba, da se naši tički sploh, izvzemši vrabce, za zimski čas selijo v prekmorske pokrajine, kakor: na Goriško, v tržaško okolico, Istro in tudi v Dalmacijo; ni mi treba omenjati, da je skoro srečen tisti tiček, kateri uide pomladi iz omenjenih pokrajin zopet nazaj v svoje očaštvo, kajti v omenjenih pokrajinah jih na vse mogoče načine lovijo in streljajo za tisti zlizkasti talijanski «toč». Teden po svetem Jožefu letos, ko je nastopila po Krasu huda zima z burjo, so tički, kateri so se selili iz Primorskega proti Kranjske j in katerih ni sneg in mraz prehitel (a dosti jih je pomrznilo), se nazaj proti morju potisnili, in tam, osobito v okolici tržaški, po takozvani h «mandergah», po vilnih vrti h in po vinogradih, so pokale puške na te mile živalice tako, kot da bi bil vojski ni sovražnik v deželi; tedaj kar jih je čez zimo ostalo pri življenju, jih je pomladanska zima vzela, ali pa jih je slednjič, ker niso limanice radi mraza držale, smodnik in svinec uničil. Visoki deželni zbor! Ker je nujno potrebno, da se vsako uničevanje milih nam tičkov strogo zabrani, stavim sledečo resolucijo: «Visoka c. kr. deželna vlada se poživlja, da blagovoli pri c. kr. namestništvih v Trstu in Zadru potrebne stopinje storiti, da se v njim podrejenih pokrajinah varstvo tičev strogo izpeljuje, ter vsak prestopek proti tičjemu varstvu i strogo kaznuje. A ko bi potrebnih stopinj do omenjenih namestništev visoka c. kr. deželna vlada kranjska neposredno ne mogla storiti, naj se to pa zgodi potom visokega c. kr. kmetijskega ministerstva.» Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Zelena, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Gospod poročevalec? Poročevalec Lenarčič: Glede resolucije, katero je predlagal gospod poslanec Zelen, se mi je težko izreči. Jaz s svojega stališča moram omeniti, da se meni jako koristno vidi, ako se sploh stori kak korak v tem zmislu, da se varstvo tičev kolikor mogoče goji, ali če bo ta resolucija sama na sebi kaj koristila, tega ne morem takoj presoditi. (Poslanec Želen: — Abgeordneter Zelen: «Bomo videli!») Torej jaz bi bil tega mnenja, da naši c. kr. deželni vladi ne moremo dajati takega naloga, kakor zahteva gospod poslanec Zelen, da bi ona tako nekako vplivala na sosedne deželne vlade. Morda bi VII. seja dne 7. aprila 1899. 159 Ich glaube also, dass, wem: der Antrag Bozie dahin | geht, dass eine Enquete einberufen werde, er nur von allen j Seiten zu begrüßen wäre. i Sowohl bei der Landesregierung als beim Landes-ansschusse muss, glaube ich, Wert darauf gelegt werden, dass aus den Kreisen der ländlichen Bevölkerung selbst jene Momente hervorgehoben werden, welche dazu dienen sollen, diesen Zweig der Landwirtschaft zu heben. Eine ähnliche Enquete wurde seinerzeit abgehalten bezüglich der Pferdezucht und sie war auch von einem gewissen Erfolge begleitet. Eine Hauptfrage — das möchte ich in diesem Augenblicke auch betonen — wird jedenfalls die Eintheilung des Landes in Zuchtgebiete sein. Dies ist eine Frage, mit der sich insbesondere die Unterkrainer Viehzüchter schon vielfach beschäftigt haben. Nur waren die Meinungen sehr heterogen und giengen bezüglich der Wahl der für die einzelnen Landestheile passenden Viehrassen so auseinander, dass bei diesen Verhandlungen, welche seitens der Landwirtschafts-Gesellschaft geführt wurden, eine Einigung nicht erzielt wurde. Es wird jedoch die Eintheilung in Zuchtgebiete unbedingt die Grundlage des neuen Gesetzes bilden müssen, weil dann, wenn Zuchtgebiete geschaffen worden sind, der Import von diesen Zuchtgebieten entsprechenden Stieren geregelt werden könnte, während heute, wo solche Zuchtgebiete nicht bestehen, man mehr oder weniger, ohne eine bestimmte Zuchtrichtnng zu verfolgen, Stiere kauft und den einzelnen Gemeinden zur Verfügung stellt. Die Regierung steht ferner auf dem Standpunkte, dass ein strengerer Einfluss auf die Gemeinden und Licenziernngs-Commissionen ausgeübt werden muss; denn das Moment, welches Herr Bozie hervorgehoben hat, dass auch nicht licenzierungswürdige Thiere licenziert werden, ist — davon bin ich überzeugt — ein Krebsschaden der ganzen gegenwärtig bestehenden Einrichtung. Deswegen geht das weitere Bestreben der Regierung dahin, aus den Licenzierungs-Commissionen die localen Elemente womöglich zu entfernen und diese zu ersetzen durch Abgeordnete des Landesausschusses, respective durch sachverständige Vertreter der Landwirtschafts-Gesellschaft, die mit den Localverhältnissen vertraut, aber vom Einflüsse der locale» Factoren möglichst losgelöst sind; denn sobald die Licenziernngs-Commission durch locale Interessen beeinflusst wird, spielt sich immer wieder derselbe Process ab, und unter dem Drucke, der auf die Commissionsmitglieder ausgeübt wird, werden Thiere licenziert, welche zur Fortpflanzung entschieden nicht geeignet sind und von derselben ausgeschlossen sein sollen. Dies sind beiläufig die Hauptprincipien, auf welchen die Landesregierung die Novelle aufzubauen beabsichtigt und ich muss aufrichtig gestehen, ich würde eine solche Enquete, damit endlich ein gutes Gesetz geschaffen werde und damit im Gesetze die Tendenz der Erhaltung guter Rassen im Lande zum Ansdrucke komme, freudig begrüßen. Deshalb möchte ich den Antrag Bozic wärmstens unterstützen. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Jaz bom jako kratek, ker me gospoda deželnega predsednika besede oproste marsikaterih pojasnil. Vil. Sitzung am 7. April 1899. Ge deželni odbor o odgovoru c. kr. deželne vlade na njegovo obvestilo, katero je šlo na to, da je predlagal deželni odbor posebni zakonski načrt za prenaredbo zakona o povzdigi živinoreje z leta 1890. in sicer na podlagi sklepov glavnega ali občnega zbora kmetijske družbe, ni predložil deželnemu odboru poročila in konkretnih predlogov, je najglavnejši vzrok to, da vlada priporoča, da se dežela razdeli v posamezna pasmi na okrožja. Kot strokovnjak moram reči, da je to tudi moj i dejal, nič manj si pa ne prikrivam, da bo jako težko prepričati naše posestnike o potrebi te idejalno in teoretično popolnoma opravičene zahteve. Se celo v enem samem političnem okraju bo težka ta razdelitev, da bo strogo prepovedano gojiti cikaste ali sive pasme. Koliko resnega posvetovanja in napora bo torej treba, bodo gospodje, ki žive med ljudstvom, sami vedeli. Pred par desetletji so na Notranjskem zahtevali samo sivo živino, Muricodolce, sedaj pa najbolj silijo po cikasti, beljanski in pincgavski pasmi, nekateri pa še vedno zahtevajo Muricodolce, ker trdijo, da imajo za sivo živino v Lahih in Furlanih najboljše odjemalce in se ta najbolje plačuje. Drugi pa zopet menijo, da je najbolje imeti živino, ki se po mlečnosti odlikuje, torej pincgavsko in beljansko pasmo. Torej deželni odbor se stvari še ni mogel lotiti, ker je šele marca meseca dobil dotični odgovor od vlade, in zato ni mogel predložiti visoki zbornici že v tem zasedanju svojih nasvetov, ker je vsekako treba posvetovanja v enlceti, ki se bo sklicala takoj po končanem deželnozborskem zasedanju in v katero bodo povabljeni posestniki iz raznih delov dežele. Istotako se bo naprosila visoka vlada, da odpošlje v enketo več veščakov, ker nam mora ležeče biti na tem, da skupaj spravimo zakon, ki bo ne le od visoke zbornice sprejet, ampak o katerem je tudi pričakovati, da bo dobil Najvišjo sankcijo. Omenjam le še, da vladna pojasnila merijo na to, da naj bi se komisije nespremenjene ohranile v svoji sestavi. Ravno v tem obstoji razloček med mnenjem vlade in kmetijske družbe, kajti na vseh shodih se je povdarjalo, naj vodi komisije veščalc, živinozdravnik, in naj bodo komisije bolj dober kup, vladi je pa mari na tem, da bodejo okrajni glavarji tudi zraven, ker imajo na ta način priliko, iz gospodarskega stališča opazovati potrebe svojih okrajev. Naj bo kakorkoli, vsekako bo treba veliko napora in proučevanja in mene bo veselilo, ako bo hotel pri dotičnili posvetovanjih sodelovati tudi gospod poslanec Božič, da se bo napravil res koristen in primeren zakon, da se ne bodo potem zopet pojavljali taki nedostatki, kakor pri zakonu z leta 1890. V drugem priporočam, da se sprejme resolucija gospoda poslanca Božiča. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne — gospod poročevalec ? Poročevalec Lenarčič: Prav hvaležno bi bilo gospodu poslancu Božiču odgovarjati v tej strokovni zadevi, ampak danes se mi vidi da ni čas, da se v strokovno stran spuščam, ker 158 Vil. seja dne 7. aprila 1899. — VII. Sitzung um 7. April 1899. Drug nedostatek je ta, da so načelniki licenco-valnih komisij okrajni glavarji, ki o govedoreji in sposobnosti bikov po mojem mnenju nič ne razumejo; dotični gospodje mi teh trdih besed, upam, ne bodo šteli v zlo. Iz tega sledi, da bi bilo potrebno licencovalne komisije preosnovati. Po mojem mnenju bi se moralo to tako zgoditi, da bi živinozdravnik v dogovoru z deželnim odborom pritegnil par mož, ki so umni živinorejci, ter ž njimi pregledal bike v dotičnem okraju, za drug okraj pa bi poslovali zopet drugi taki možje in tako bi se komisije ne le preosnovale, ampak tudi pocenile, kar bi bilo tudi važno, kajti obče se čujejo pritožbe, da so licencovalne komisije neprimerno drage. Komisija je pri licencovanju v Lozicah sprožila misel, da bi kazalo uvesti primerna pasemska okrožja. Jaz sem pristaš in odločen zagovornik take misli. Mi smo šli v govedoreji od stopinje do stopinje in v približno 10 letih, odkar obstoji ta zakon, bi bili morali napraviti že tak korak, da bi se bili že precej približali umni živinoreji, o k teil pa vsaj na Notranjskem in Dolenjskem dandanes žalibog še ni mogoče govoriti, pač pa morda že na Gorenjskem. Potem se mi vidi potrebno, da bi se v novi zakon sprejelo določilo, da bi se občinam odvzela zaveznost skrbeti za povzdigo govedoreje, kajti ravno občine so podale spričevalo, da ne izvajajo tega, kar zahteva zakon. Zato se mi vidi, da bi kazalo uvesti pasemska okrožja. Taka okrožja naj bi bila zastopana po odborih, kakeršni so cestni, ali pa zdravstveni odbori in ti bi imeli skrbeti za to, da bo dovolj sposobnih bikov, da bodo čistokrvni in da se bodo jednakomerno spuščali, kajti tudi v tem oziru se opažajo nedostatki. Ljudje imajo namreč svoje muhe in trme, jednemu biku dajo deset krav, drug bik pa nima po štirinajst dnij nobene, iz tega pa izvira slaba plodovitost. Po mojem mnenju bi bilo potrebno, da bi okrožni odbori skrbeli za to, da se za najbližje vasi jednega sodnega okraja določijo postajališča za bike. V takem postajališču naj bi bilo več bikov, po pet do šest in sicer toliko, kolikor jih krajevne razmere naj bližjih občin zahtevajo. Taka postajališča naj bi se dala v oskrbovanje zanesljivemu človeku, okrožni odbor pa bi tega kontroliral v tem pogledu, da bike razmerno in pravilno spušča, pažnja na takega oskrbnika pa bi bila odboru tudi zelo olajšana, kajti ložje je nadzorovati jednega človeka, kakor pa deset ali petnajst. Morebiti se bo v tej zadevi še kdo izmed gospodov oglasil, jaz za svojo osebo le izražam željo, da bi visoka zbornica sprejela moj predlog, ki meri na to, da bi se to vprašanje korenito pretresalo po enketi, katero naj bi sklical deželni odbor, da se tem potom odpomore nedostatkom ter povzdigne gmotno stanje v naši deželi, kjer je govedoreja naj prva panoga kmetijstva. Po teh opomnjah si usojam predlagati nastopno resolucijo: < Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru naroča se potrebno ukreniti, da se zakon o povzdigi živinoreje točno izvršuje, da skliče enketo, ki naj prouči vse nedostatke tega zakona ter da končno predloži v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru načrt premembe zakona o povzdigi živinoreje.» Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Božiča, izvolijo listati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Ekscelenca gospod deželni predsednik ima besedo. K. k. Lsndesxrästdeitt E-eeellen; Freiherr Von Hein: Die Viehzucht bildet einen der wichtigsten Erwerbszweige der ländlichen Bevölkerung. Das gegenwärtig bestehende Gesetz hat auf diesen Zweig der Landescultur gewiss auch einen nicht zu verkennenden wohlthätigen Einstuss geübt. Zeuge dessen die Zunahme der Stückzahl an Rindvieh und die Veredlung der Rasse in einzelnen Bezirken, Zeuge dessen der lebhafte Handel, welcher sich auf diesem Gebiete entwickelt hat. In letzterer Beziehung möchte ich hauptsächlich auf den Bezirk Stein hinweisen, der gerade auf dem Gebiete der Viehzucht sehr weit fortgeschritten ist; aus diesem Bezirke wurde, wie auch aus einzelnen Theilen von Oberkrain insbesondere nach Kroatien sehr viel Vieh ausgeführt und fand dasselbe zu hohen Preisen Käufer. Nichtsdestoweniger lässt sich nicht leugnen, dass gerade das Gesetz über die Rindviehzucht auch eine ganze Reihe von Unzukömmlichkeiten enthält und wirklich unzureichend ist. Der Herr Abg. Bozie hat einige der maßgebenden Momente hervorgehoben und es ist sowohl die Landesregierung, wie auch der hohe Landtag bereits zur Ueberzeugung gelangt, dass das Gesetz einer Abänderung unbedingt bedürftig ist. Der Landesausschuss hat auch eine Gesetzesnovelle ausgearbeitet und der Landesregierung im Herbste 1898 zur Aeußerung übermittelt. Auf Grund der über diesen Entwurf eingelangten Berichte der Bezirkshauptmannschaften , welche beauftragt waren, mit den hervorragendsten Viehzüchtern in ihren Bezirken sick) ins Ein-vernetzmen zu setzen, hat nun im Laufe des letzten Monates die Landesregiernng ihr Gutachten dem Landesausschusse, mitgetheilt. Die Landesregiernng steht in dieser Richtung auf einem wesentlich anderen Standpunkte, als der Landesausschuss und dies mag die Ursache sein, warum eine Vorlage seitens des Landesausschusses an den Landtag noch nicht gelangt ist. Ich glaube auch nicht, dass es möglich sein wird, im Laufe des heurigen Jahres dieses Gesetz zur Vorlage und Verhandlung zu bringen und sinde in den Ausführungen des Herrn Abg. Bozie eine Reihe von Anregungen, die bei Formulierung des Gesetzes berücksichtigt werden könnten. So wird auch eine Enquete, welche in dieser Richtung von Seite des Landesausschusses veranstaltet werden könnte, gewiss zur Klärung der Meinungen beitragen und es wäre dann im l'mije der nächsten Session möglich, dem hohen Landtage einen Gesetzentwurf seitens des Landesausschusses vorzulegen, der auch von Seite der Regierung acceptiert werden könnte. Denn ich zweifle nicht, dass wir bei mündlicher gegenseitiger Aussprache über die Principiell, auf welchen der Gesetzentwurf aufgebaut werden soll, schneller zu einer Einigung kommen werden, als durch den Schrifteuwechsel zwischen Landesausschuss und Regierung. VIL seja dne 7. aprila 1899. — VII. Sitzung am 7. April 1899. 157 Deželni glavar: Der Herr Abgeordnete Ritter von Langer hat das Wort. Abgeordneter Kilter von Langer: Ich erkläre mich damit einverstanden, dass der Schlusspassus: -beziehungsweise Anträge zu stellen» gestrichen werde, dass also mein Antrag nun lautet (bere — liest): -Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuss wird aufgefordert, in Durchführung des Landtagsbeschlusses der dritten Sitzung vom 31. Jänner 1898, betreffend die Errichtung einer Ackerbauschule in Oberkrain, noch in dieser Session Bericht zu erstatten». Deželni glavar: Prosim gospode, ki podpirajo predlog gospoda poslanca vit. Langer]a v tej spremenjeni obliki, da izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je podprt in pride na glasovanje. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu gospoda poslanca vit. Langerja, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje nam je glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se marg. št. 88. vzame na znanje. Gospodje, ki so za to, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec Lenarčič: Marg. št. 89. do 98. obravnavajo razne panoge živinoreje, vzamejo naj se na znanje in jaz hočem samo dotične številke imenovati, ker nimam od strani upravnega odseka staviti nikakih predlogov. (Skliče marg. št. 89. do 92., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg.-Nr. 89 bis 92, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Istotako naj se vzame na znanje marg. št. 93. Deželni glavar: K tej točki je oglasen k besedi gospod poslanec Božič. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Nade, ki so se stavile v zakon o povzdigi živinoreje, se niso uresničile v toliki meri, kakor je bilo pričakovati. Praktično izvajanje tega zakona je pokazalo marsilctere pomanjkljivosti, ki so se že v časopisih in tudi drugod grajale, semtertje pa so tudi licencovalne komisije iztaknile marsikak nedo-statek; v kolikor pa ni zakon sam pomanjkljiv, so ga oblastva, žalibog, malomarno izvajala. Jaz hočem pri tej priliki samo v splošnih obrisih nekatere opomnje navesti, ne da bi se spuščal v podrobnosti, ker mislim na koncu svojega govora staviti resolucijo, ki meri na to, da naj se skliče enketa, ki bo imela nalog proučevati vse nedostatke, potem pa na podlagi uspeha tega raziskavanja predložiti v prihodnjem zasedanju načrt o spremembi zakona. Prepričan pa sem, da bodo tisti gospodje, ki bodo v tej enketi, ako visoka zbornica mojo resolucijo sprejme, sodelovali, gotove nedostatke in podrobnosti na dan spravili. Omeniti hočem le nekatere pomanjkljivosti. Ako vzamemo v roke letno poročilo deželnega odbora, nam pade pred vsem v oči nezaslišano pomanj-konje bikov; tako jih manjka na primer v Kamniškem okraju 48, v Postojinskem 45, v Ljubljanski okolici 26, v Novomeškem okraju 21, v Litijskem 23 i. t. d. in sploh se mora konštatovati, da ni skoro nobenega okraja, kjer bi imeli zadostno število plemenskih bikov. Ce tudi pa je tu in tam navidezno zadostno število bikov, jih je le zaradi tega, ker licencovalne komisije, ki so zaradi pomanjkanja bikov v zadregi, licencujejo morda tretjino takih bikov, ki bi sicer po strogem presojevanju ne bili sposobni za pleme, ako tudi sicer prezremo okolnost, da se pri tem ne ozirajo na čistokrvne pasme. Nadaljni vzrok pomanjkanja bikov tiči po mojem mnenju v tem, da so licencovalne komisije premalo stroge in da po drugi strani okrajna glavarstva niti tega mehkega tolmačenja zakona ne izvršujejo v toliki meri, kakor bi morala. Okrajna glavarstva izvršujejo kontrolo nad licencovanjem bikov takole: Vsako leto naroči županstvom popisovati krave in bike, potem pa pride odlok, češ, ta občina potrebuje toliko in toliko bikov; da bi se pa kdaj potem prepričalo, ali se zakon strogo izvršuje in da bi občine prisililo nabaviti si in vzdržavati potrebno število bikov, o tem ni duha ne sluha. Meni vsaj ni znan noben slučaj, da bi se bile občine v to prisilile, pač pa mi je znano mnogo slučajev, da imajo občine premalo bikov. Nadaljni vzrok pomanjkanju bikov tiči tudi v tem, da komisije, ko gredo od kraja do kraja, tu in tam zatisnejo oči pri izbiranju. Ko je stopil v življenje zakon o povzdigi živinoreje, so se čuli izgovori, da v deželi ni zadostnega števila bikov. Taki izgovori so bili takrat opravičeni, zdaj pa, ko je zakon že toliko let v veljavi, je jako slabo spričevalo zanj, ako jih še vedno ni dovolj. Pohvalno moram omeniti prizadevanje kmetijske družbe in deželnega odbora, ki meri na to, da se dobavljajo čistokrvni biki in le čudno pa je, da vkljub temu nismo storili večjega koraka naprej. Meni se vidi neobhodno potrebno, da gledajo licencovalne komisije strogo na to, da dandanes biki ne bodo le dobri in sposobni za pleme, ampak da bodo tudi čistokrvni. V sled tega si ne morem misliti večje ironije, kakor je ta, če berem v letnem poročilu, da.je licencovalna komisija v Hrašah pri Kranju konštatovala, da se takorekoč pred očmi okrajnega glavarstva spuščajo celo nelicencovani biki. Tudi iz mojega okraja mi je znanih par takih slučajev. Kaj takega je bilo morda dopustno v začetku, ko je stopil zakon v veljavo, ko so licencovalne komisije čestokrat licencovale bike, ki so bili bolj podobni kozlu, nego biku, danes pa bi kaj takega ne smelo več biti. 156 VII. seja dne 7. aprila 1899. — VIL Sitzung am 7. April 1899. Abgeordneter Graf Var bo: Nachdem mich der Herr Abg. Povse gleichsam als Zeugen angeführt hat, fühle ich mich berufen, daraufhin einiges zu erklären. In der betreffenden Sitzung, in welcher, wie ich erst jetzt durch Herrn Abg. Povse erfahren habe, der einstimmige Beschluss gefasst worden ist, dass einstweilen mit der Acker-bauschule in Stauden das Auskommen zu treffen sei, da nicht die Nothwendigkeit vorhanden wäre, in Oberkrain eine Ackerbanschnle zu errichten, in jener Sitzung war ich nicht anwesend; sonst hätte ich jedenfalls gegen einen solchen Beschluss gesprochen und gestimmt. Das Nothwendigste, was unser Bauernstand erreichen soll, ist nach meiner Ueberzeugung, dass er Fachbildung genießt. Mit vollem Rechte haben die politischen Blätter wiederholt darauf hingewiesen, dass der Bauer Bildung brauche und nur wenn er gründliche Fachbildung erwerbe, imstande sei, den Anforderungen, die heutzutage auch an den Landwirt gestellt werden, zu genügen. Aus diesem Grunde hätte ich ganz gewiss nicht für dieses Gutachten gestimmt, welches im Centralausschusfe der LandwirtschaftsGesellschaft beschlossen wurde. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? Gospod poslanec vitez Langer ima besedo. Abgeordneter Kitter von Langer: Der Herr Landesausschuss-Referent war so liebenswürdig, Aufklärungen zu geben über die Frage, welche eben verhandelt wird und dabei hat er, wahrscheinlich im Hinblicke auf meine Bemerkung, dass er sich nur an die Landwirtschafts-Gesellschaft gewendet habe, mitgetheilt, diese sei competent mitzusprechen. Ich habe immer gedacht, dass diese Gesellschaft dem Landesausschuss-Referenten eine angenehme Anlehnung bilde, aber nicht, dass sie competent sei, in Landescultur-Angelegenheiten mitzusprechen. (Poslanec Povše: — Abg. Povse: Oho! — Hab' ich nicht gesagt!) Dies ist meine Auffassung, andere Herren sind vielleicht anderer Meinung. Ich bin, wie gesagt, der Ansicht, dass nirgends die Begründung vorhanden ist, wonach die LandwirtschaftsGesellschaft competent sei, in Landescultur-Angelegenheiten mitzusprechen und damit, dass die LandwirtschaftsGesellschaft ihr Votum abgegeben hat, ist noch nicht alles gethan. Wir haben vom Herrn Abg. Povse gehört, dass über den Gegenstand, der vorliegt, dort debatiert und in diesem oder jenem Sinne ein Ausspruch gefällt wurde — damit ist aber noch nicht gesagt: Roma locuta est. Wir haben auch noch mitzusprechen. Um also dem Landtage Gelegenheit zu geben, sich über diese Angelegenheit zu äußern, erlaube ich mir, im Sinne des vorjährigen Beschlusses den Antrag zu stellen (bere — liest): -Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuss wird aufgefordert, in Durchführung des Landtagsbeschlusses der dritten Sitzung vom 21. Jänner 1898, betreffend die Errichtung einer Ackerbauschule in Oberkrain, noch in dieser Session Bericht zu erstatten, beziehungsweise Anträge zu stellen.» Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki podpirajo predlog gospoda poslanca viteza Langerja, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je dovolj podprt in je torej v razpravi. K besedi se je oglasil gospod poslanec Povše. Poslanec Povše: Težko je res človeku, če ima dobro voljo, pa mora slišati taka očitanja, ki ga izzivajo, da mora govoriti pro domo. To vprašanje je smatrati tako važnim, da je treba na vsak način deželnemu odboru temeljitih in daleč segajočih študij. Jaz kot referent bom do jutri pripravil, če gospoda hoče, ves materija!, da bi pa deželni odbor v tako kratki dobi imel priliko, nastopiti s konkretnimi predlogi, je nemogoče. A ko gospod poslanec vitez Langer reče, naj da deželni odbor tiskano poročilo o tem, kaj je rekla kmetijska družba in kaj je reklo ministerstvo, se klanjam in se bo to preskrbelo. 8 konkretnimi predlogi pa deželni odbor nikakor ne more priti tako hitro, ker je treba vso stvar natančno premisliti. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec ? Poslanec Lenarčič: V imenu upravnega odseka nisem pooblaščen se dalje izrekati, ker imam samo nalog predlagati, da se vzamejo dotierte točke, ki so v razpravi, na znanje. Glede opazke pa, katero je gospod poslanec vitez Langer napravil, češ, da se je gospod poročevalec deželnega odbora izrekel, da je smatrati kmetijsko družbo tudi kot tako korporacijo, ki ima govoriti odločilno besedo, mislim, da je gospod vitez Langer stvar napačno razumel. Jaz sem natančno poslušal, kaj je gospod referent deželnega odbora rekel in sem slišal, da je on samo rekel, da je kmetijsko družbo smatrati kompetentno, deželnemu odboru svete dajati, ne pa da bi ona imela pri tem odločilno besedo. Svet je pa na vsak način važen, katerega more deželni odbor od strokovnega zavoda dobiti. Glede predloga samega, katerega je stavil gospod poslanec vitez Langer, pa mislim, da se kot poslanec, ne kot poročevalec, smem izreči proti predlogu v tako obširni obliki, pač pa bi se strinjal s to obliko, kakor je rekel gospod poslanec Povše, da se namreč samo predloži poročilo o tem, kar se je zgodilo, ker se ne ve, ali bo deželni odbor sploh v stanu, priti s konkretnimi predlogi. Kakor je predlog stavljen, bi se moral torej proti njemu izreči, v obče pa se mi zdi potrebno, da ta zadeva ne zaspi, ampak da se reši, bodisi potem že v pozitivnem, ali v negativnem zmislu, da pridemo do kakega zaključka. Vil. seja dne 7. aprila 1899. — VII. Sitzung n m 7. April 1899. 155 Deželni glavar: K točki 88. so se oglasili k besedi gospodje poslanci vitez Langer, Povše in Ažman. Prvi ima torej besedo gospod poslanec vit. Langer. Abgeordneter Ritter von Langer: In der dritten Sitzung des Landtages vom 21. Jänner 1898 hat der Landtag folgenden Beschluss gefasst (bere — liest): -Der Landesausschuss wird beauftragt, die Errichtung einer entsprechenden Ackerbauschule an einem geeigneten Orte in Oberkrain, mit besonderer Berücksichtigung des Obstbaues, der Viehzucht und der Forstwirtschaft, ins Auge zu fassen, darüber die erforderlichen Erhebungen zu Pflegen, von der hohen Regierung für die Errichtung und Erhaltung einer solchen Anstalt eine ausgiebige Unterstützung zu erbitten und über den Erfolg seiner Schritte dem hohen Landtage in der nächsten Session Bericht zu erstatten-. Die nächste Session ist die jetzige. Der Bericht des Landesausschusses, den wir hier im Rechenschaftsberichte finden, geht einfach dahin, dass sich der Landesausschuss an die Landwirtschafts-Gesellschaft gewendet hat, ferner dass er die Landwirtschafts-Gesellschaft ersucht hat, auch eine Antwort zu geben. Eine solche ist aber trotzdem nicht erfolgt. Nachdem jedoch der Beschluss des Landtages vom 21. Jänner 1898 dem Sinne nach nicht dahin geht, die landwirtschaftliche Gesellschaft über diese Frage zu sondieren, sondern vielmehr einen Bericht seitens des Landesansschusses an das hohe Haus gelangen zu lassen, beziehungsweise Anträge zu stellen, so erlaube ich mir, an den Herrn Landesausschuss-Referenten in Landeseultur-Angelegenheiten die Frage zu richten, was mit Hinblick darauf, dass der Rechenschaftsbericht des Landesausschusses mit 1. October 1897 abschließt, weiter in dieser Angelegenheit geschehen ist. (Poslanec Povše: — Abg. Povse: «Da stehe ich zu Diensten--.) Poslanec Povše: Gospod predgovornik sam je povedal, da poročilo, katero imate gospodje poslanci predloženo o delovanju deželnega odbora, sklepa s 30. septembrom. V tej zadevi se je deželni odbor obrnil do kmetijske družbe, kateri se mora vendar priznati, da je kompetentna dajati svoje svete deželnemu odboru kot strokovna korporacija, kakor se vidi, da se n. pr. tudi vlada in ministerstvo v vseh takih vprašanjih obračata do takih strokovnih zastopov, kot na organe, ki so poklicani izražati svoje mnenje. Kmetijska družba je podala svoj odgovor — jaz ne vem vzroka, zakaj, in tudi nisem za to odgovoren — šele meseca oktobra. Gospod tovariš grof Barbo je sam član odbora in ve, da smo tam temeljito debato 'imeli (Poslanec grot Barbo: — Abgeordneter Graf Barbo: «Nisem bil zraven!»), glavna reč pa je, da se je deželni odbor obrnil tudi do vlade in vlada je marca meseca poslala odgovor in sicer, da ona ni v stanu — to bodi tudi naslednjemu gospodu govorniku v pojasnenje — za napravo s prak- I tičnim gospodarstvom zvezane kmetijske šole, torej z dvema letnikoma urejene gospodarske strokovne šole za Gorenjsko naprošenega izdatnega državnega prispevka toliko k troskom za ustanovitev, kakor za trajno vzdrževanje obljubiti. Pač pa se je, upoštevaje, da uredba kmetijske šole na Grmu potrebam gorenjskega prebivalstva popolnoma ne zadošča, izrekla pripravljeno, dovoliti enkratni primerni ustanovitveni prispevek za kmetijsko šolo, ki bi se ustanovila na Gorenjskem, pa ne kot popolna, ampak kot kmetijska zimska šola, ali kot učilišče, v katerem bi se vsako leto prirejali daljši praktični specijalni kurzi zlasti o živinoreji, mlekarstvu, gozdni kulturi in planšarstvu. Nikakor pa se neče zavezati, da bi hotela tudi najmanjši znesek prispevati k vsakoletnim troškom za vzdrževanje. Gotovo bo vsak gospodov poslancev priznal, da od marca meseca sem ni bilo mogoče, da bi bil deželni odbor v tako važni stvari že s konkretnimi predlogi prišel, ker hoče še zaslišati kmetijsko družbo, ali bi se sprijaznila z zimsko šolo. Jaz sam sem že od nekdaj bil mnenja, da bi bila taka zimska šola — Winterackerbauschule — za našo gorenjsko stran popolnoma na svojem mestu, kajti dejansko je, da se je vzlic temu, da se je kmetijska družba soglasno izrekla proti taki šoli, deželni odbor vendar obrnil potom vlade na ministerstvo za tako šolo in v prihodnjem zasedanju hoče predlagati ustanovitev take zimske šole. Da pa more deželni odbor stopiti pred deželni zbor s konkretnimi predlogi, treba mu je pred vsem časa za poizvedovanja in posvetovanja in obrniti se mora tudi na Gorenjsko, da se kje najde na primernem kraju kako primerno posestvo, kjer bi bilo mogoče tako šolo nastaniti. Brez državnega prispevka pa pač ne bo mogoče novega zavoda napraviti in je absolutno računati z izjavo vlade, ki občča le ustanovitveni prispevek, odreka pa vsakoletno podporo. Na podlagi te informacije bo deželni odbor nadaljeval svoje študije s poklicanimi faktorji in v prihodnjem zasedanju stavil svoje konkretne predloge. Deželni glavar: Besedo ima sedaj gospod poslanec Ažman. Poslanec Ažman: Enako vprašanje, kakor gospod poslanec vit. Langer, hotel sem tudi jaz staviti glede ustanovitve poljedelske šole na Gorenjskem. Izjavo gospoda deželnega odbornika Povšeta jemljem na znanje in mislim, da bo tudi gorenjsko prebivalstvo ž njo zadovoljno. Ravno taka šola z zimskimi tečaji bi bila za naše razmere najbolj prikladna in ako bi se potem dobro obnesla, ali pa če bi se pokazala potreba za ustanovitev popolne kmetijske šole, se bo pozneje še lahko o tem razpravljalo. Za sedaj se pa zadovoljujem z izjavo gospoda deželnega odbornika Povšeta. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. 154 VII Sitzung am 7. April 1899. VII. seja dne 7. aprila 1899. -Deželni glavar: K tej številki se je oglasil k besedi gospod poslanec pl. Lenkh. — Der ioerr Abgeordnete ti. Lenkh hat das Wort. Abgeordneter von Lenkh: Hoher Landtag! Selten hat sich ein junges Institut in so kurzer Zeit so erfreulich entwickelt, wie die chemische Versuchsstation, welche Staat und Land mit nicht unbeträchtlichen Opfern im Laufe des vergangenen Jahres ins Leben gerufen haben. Es liegt uns heute ein erfreulicher Bericht über die Thätigkeit dieser Anstalt vor, welcher answeist, dass dieselbe von den verschiedensten Kreisen in Anspruch genommen wurde. Es wurden daselbst Untersuchungen angestellt, die jedenfalls den betreffenden Interessenten sehr wertvoll waren. Wenn ich diesen Ausweis überblicke, so finde ich Ziffern, welche geradezu überraschend sind. Es wurden schon im ersten Vierteljahre, das ist vom 13. August bis 31. December 1898, 100 Proben gemacht, und wie ich erfahren habe, sind vom 1. Jänner bis 1. April d- I. bereits 183 Objecte untersucht worden. Thatsächlich ist die gegenwärtige Leitung mit Geschäften geradezu überbürdet. Leider fehlt dieser Anstalt heute noch im gewissen Sinne eine sichere Grundlage, die volle Autorisation. Das Institut ist nämlich heute immer noch lediglich ein privates mit officiellem Anstriche. Und da wäre es, nachdem sich diese Anstalt in so kurzer Zeit so sehr bewährt hat, doch vielleicht in Erwägung zu ziehen, ob nicht das Land eventuell dieselbe übernehmen sollte, was ja schon ursprünglich ins Auge gefasst war. Aber damals, wo die Situation noch ungeklärt war, wo man nicht wusste, ob die Rentabilität dieses Unternehmens gewährleistet sei, damals waren die Bedenken dagegen vollkommen gerechtfertig!. Heute jedoch liegt der Fall anders. Heute ist ziffermäßig nachgewiesen, dass im vergangenen Jahre die Einnahmen für Analysen bereits 300 fl. ergeben haben, also eine nicht unbedeutende Summe. Das Land hat ja ohnedies einen Beitrag zu leisten und der staatliche Beitrag würde sich von dem Augenblicke an, wo das Unternehmen eine sichere Grundlage gewänne, ebenfalls erhöhen. Auf weitere Vortheile, welche der Anstalt aus der Uebernahme durch das Land erwachsen würden, weist ferner das «Gesetz vom 16. Jänner 1896, betreffend den Verkehr mit Lebensrnitteln und einigen Gebrauchsgegenstünden», hin, welches im § 25 sagt (bere — liest): «Von autonomen Körperschaften errichtete Anstalten für die technische Untersuchung von Lebensmitteln und Gebrauchsgegenständen sind hinsichtlich ihres Wirkungskreises den staatlichen gleichzustellen und finden insbesondere rücksichtlich der von solchen Anstalten ausgestellten Befunde und Gutachten die Bestimmungen des § 30 Anwendung, wenn das deren Errichtung und Leitung betreffende Statut den für die staatlichen Anstalten aufgestellten Normen entspricht und von der Regierung unter ausdrücklicher Anerkennung dieser Bestimmung genehmigt wurde». Daraus ist ersichtlich, wie wünschenswert es wäre, wenn diese Anstalt von einer autonomen Körperschaft übernommen würde. Selbstverständlich wäre es mir noch lieber, wenn sie verstaatlicht würde; aber dazu ist, glaube ich, wenig Aussicht vorhanden. (Poslanec Povše: — Abg. Povse: «Zakaj ne? V Primorju jo imajo in v Dalmaciji!») Ich erlaube mir diesbezüglich einen Antrag zu stellen, welcher dahin lautet (bere — liest): «Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuss werde beauftragt, im Einvernehmen mit der k. k. Regierung die Uebernahme der Versuchsanstalt durch den Staat oder das Land neuerdings in Erwägung zu ziehen und diesbezügliche Anträge zu stellen». Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca pl. Lenkha, izvolijo ustali. (Se podpre. —- Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Lenarčič: Zadeva kmetijskega poskuševališča je jako važna in ko se je v tej zbornici prvič razpravljalo, takrat ni bila ne dežela in tudi ne država pripravljena, da bi bila hotela prevzeti dotični zavod na-se, zaradi tega je bilo treba misliti, da se dobi kaka korporacija, ki bi hotela zavod prevzeti in zbirati doneske dežele, države in drugih korporacij, in dobila se je kmetijska družba, ki je prevzela to breme. Predlog častitega tovariša gospoda pl. Lenkha meri na to, da pride zavod v tiste roke, kamor prav za prav pripada. Jaz iz svojega stališča se moram zavzemati za to, da naj pripade v prvi vrsti državi in v drugi vrsti deželi in vsled tega toplo priporočam predlog gospoda poslanca pl. Lenkha, da bi se deželni odbor z visoko vlado dogovoril, in prepričan sem, da pride v tej zadevi do uspeha. Predlagam torej, da se predlog gospoda pl. Lenkha sprejme. Deželni glavar: Prosim torej glasovati o resoluciji gospoda poslanca pl. Lenkha. Gospodje, ki ji pritrjujejo, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj je še glasovati o predlogu upravnega odseka, da se marg. št. 86. vzame na znanje. Gospodje, ki temu pritrjujejo, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: Marg. št. 87. poroča o gospodinjski šoli in naj se vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Istotako naj se vzame na znanje marg. št. 88., ki govori o ustanovitvi poljedelske šole na Gorenjskem. Vil. seja dne 7. aprila 189:). — VIL Sitzung ant 7. April 1899. 153 Poslanec Božič: Visoka zbornica! V dvanajsti seji dnč 21. febru-arija 1898 sem jaz stavil resolucijo, katero je bila visoka zbornica tudi sprejela, da naj deželni odbor skrbi za to, da bo deželni hidrotehnik do prihodnjega zasedanja izdelal načrte za vodovode, odnosno vodnjake v Predgrižah in v Godoviču v Logaškem okraju ter na Vipavski Planini, Ustji, Slapu, Podkraju, Jakovicah, Selih in za Kale na Nanosu v Postojinskem okraju. Kakor posnemam iz letnega poročila, je vprašanje glede naprave vodnjakov v Predgrižah, na Ustji, Planini, Colu in Podkraju za to leto ostalo tam, kjer je bilo. Rad priznavam, da je deželni hidrotehnik z delom preobložen, vendar pa mislim, da se morejo ravno našteti kraji primerjati s Suho Krajino, ker imajo kraška tla in so vode potrebni, kakor malokje. Nočem nikomur krivice delati, zlasti pa ne gospodu referentu v deželnem odboru, ki je bil tako prijazen, da mi je dal zadevna pojasnila. Vendar pa bi hotel naglašati, da so ravno naštete vasi krvavo potrebne zdrave pitne vode, ker morajo dozdaj vodo zajemati iz obpotnih luž in obcestnih jarkov; ko se pa ti posuše, morajo vodo za živino in za kuhanje dovažati po pol ure in celo eno uro daleč. Vodovodnim napravam za take kraje se torej ne more odrekati nujnosti. Drugi kraji zopet, n. pr. Ustje in Slap, imajo sicer Štirne in vodnjake, toda ti so okuženi, tako da je okrajni zdravnik zabranil jemati vodo iz dotičnih vodnjakov, ker so se dvakrat vsled uživanja vode iz teh vodnjakov pojavile tifozne bolezni. Sploh pa mislim, da ima vsa akcija za dobavo pitne vode pred vsem kraška tla na umu, tu pa pred vsem najpotrebnejše kraje, potem manj potrebne in končno pridejo šele na vrsto projekti, ki imajo za cilj dobavo boljše vode za one kraje, katerim sicer vode ne primanjkuje, ki je pa slaba in nezdrava. V tem oziru se je pač semtertje morebiti nehote grešilo in bi bilo torej želeti, da bi se v tem pogledu ustanovil nekakov turnus, katerega bi se bilo držati, potem bodo pritožbe kmalu odpadle. Ker moja lanska resolucija ni mnogo ali pa celo nič izdala, usojam si jo zdaj nekoliko razširjeno ponavljati. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: Ne bo zopet nič pomagalo!) No, potem se bomo pa zopet prepirali! Priporočam torej, da visoka zbornica sprejme sledečo resolucijo: «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru naroča se: 1.) . skrbeti za to, da bode v letu 1899. deželni hidrotehnik gotovo izdelal načrte za vodovode, oziroma vodnjake ali kapnice na Ustji, Slapu, Jakovicah, Colu, Podkraj! ter v Godoviču in Predgrižah, in 2.) posebno paziti na to, da se preskrbe s pitno vodo pred vsem najpotrebnejši kraji.$ Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gospodu poslancu Vipavskega okraja bodi pojasnjeno, da je glede vodovoda za vas Godovič deželni odbor že dne 18. marca lanskega leta svoja naročila | deželnemu stavbnemu uradu dal. Deželni inženir je bil v Godoviču in je podal svoje poročilo, na podlagi katerega je razvidno, da bo dotični vodovod stal okroglo 7000 gld. Referent je k temu poročilu zapisal (bere - liest): «Iz razlogov, navedenih od deželnega stavbnega urada, je ta kraj ozira vreden, da se mu pomore do zdrave pitne vode. Vendar ima gospod načelnik stavbnega urada prav, da pride to delo na vrsto, ko bo gospod Vik dovršil druga mu že naročena dela.» To je glede vodovoda v Godoviču in dne 21. septembra 1898 je deželni odbor sledeče storil (bere: — liest): «Pritrjuje se nasvetu deželnega stavbnega urada, da gospod inženir Vik pregleda vodne razmere v Predgrižah in zadevo naprave k a la v Črnem vrhu ter da o tem poroča» — in navedel sem tudi, da je že leta 1894. bila izročena prošnja in potem 1. 1897. se je v seji z dne 4. februarija izročila deželnemu odboru v izvršitev z nalogom, da naj o poizvedbah deželnega inženirja deželnemu zboru poroča. Potem sem dal stvar deželnemu stavbnemu uradu v strogo izvršitev dotičnih poizvedeb. Na to sem dobil potem poročilo Jetičnega inženirja gosp. Vika dne 26. oktobra 1898 in moj predlog v deželnem odboru je bil: «Izdelati načrt za napravo kala v Ornem vrhu.» Kar se pa ravna za Predgriže, tisto pa se bo napravilo, ko bo imel inženir opraviti v Godoviču. Za napravo kala v Črnem vrhu pa, ki bi stal 2500 gld., sem predlagal 20 °/0 deželne podpore, torej 500 gld., 3O°/0 bi imeli prevzeti adjacent! in 5O°/0 bi se naprosilo državne podpore, lstotako sem navajal, da bi bila v veliko korist naprava dolinske zapore v Karnem Dolu, ki bi stala, po mnenju inženirja Vika, 200 gld. Deželni stavbni urad pa ima nalog, da vse te načrte za Predgriže in Godovič dovrši. Deželni glavar: Po tem pojasnilu mislim, da bo gospod poslanec Božič umaknil svoj predlog. Poslanec Božič: Umaknem svoj predlog. Deželni glavar: Torej nam preostaja samo glasovanje o predlogu upravnega odseka, da se m arg. št. 77. vzame na znanje. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: (Skliče marg. št. 78. do 85., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg. Nr. 78 bis 85 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Marg. št. 86. razpravlja o kmetijskem kemičnem poskuševališču in naj se vzame na znanje. 352 VII. seja dne 7. aprila 1899. - in je dokazala, da bo za vse slučaje zadosti vode. Ako bi še višje ležeči studenec zajel, priklopiti bi se dala vodovodu še marsikatera vas. Toda vodovodne cevi do dotičnik vasi bi stale približno 30.000 gld. in moj dobri prijatelj mi bo že odpustil, če pravim, da se mora sedaj deželni odbor pav tudi nekoliko ozirati na druge kraje, ne samo na Črnomaljski okraj. Črnomaljski vodovod stane okroglih 100.000 gld. in sedaj pa je tudi treba, da se tudi na druge kraje vzame ozir, da dobijo pitne vode, sčasoma pa in ko bodo tudi sredstva na razpolago, bo deželni odbor gotovo gledal, da se tudi tem vasem ustreže in da se na vodovod priklopijo, ker so k sreči glavne cevi tako široke v dimenziji, da bodo tudi za večje množine vode zadostovale. Kar letos ne more na vrsto priti, upati je, da se v malo letih izvrši, osobito ako bodo gospodje poslanci poskrbeli za ustanovitev amelijora-cijskega zaklada, iz katerega bo mogoče zajemati vsa potrebna sredstva. Deželni glavar: Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat sich nun Worte gemeldet. Abgeordneter Dr. Schaffer: Angesichts der ausgedehnten Debatte, deren loir seit geraumer Zeit Zeugen sind, möchte ich mir doch erlauben, eine Bemerkung allgemeiner Natur zu machen, die mir aber in jeder Richtung zum Gegenstände zu gehören scheint. Von den verschiedensten Seiten sind Wasserleitungs-Projecte empfohlen worden und es wurden zugleich Vorwürfe erhoben gegen den Landesansschuss, gegen das Landesbauamt und andere Factoreu, die an der Ausarbeitung dieser Projecte betheiligt sind. Der Referent des Landesausschusses in diesen Angelegenheiten hat es verstanden — nach meiner Meinung in vollkommen entsprechender Weise — in jedem Falle darzuthun, dass keine Verzögerung eingetreten ist, sondern dass er im Gegentheil bemüht war, so schnell als möglich diese Angelegenheiten einer günstigen Entscheidung zuzuführen. Ich glaube aber, dass er einen Grund vielleicht noch nicht erwähnt hat, welcher eine Hauptrolle dabei spielt, dass solche Projecte nicht so schnell fortschreiten, als es in den Intentionen der betreffenden Antragsteller oder der geehrten Abgeordneten überhaupt gelegen sein dürfte. Ich bitte, sich gegenwärtig zu halten, dass der Landtag auf diesem Gebiete — ich bitte mir zu gestatten, dies offen auszusprcchen — viel zu viel Beschlüsse fasst. Es werden Beschlüsse in Wasserangelegeu-heiten gefasst, ohne Rücksicht darauf, was in der gegebenen Zeit in wirtschaftlicher, technischer und finanzieller Beziehung geleistet werden kaun. Dann ist es nicht zu wundern, wenn nicht alle Projecte rechtzeitig fertig werden können. Wenn Ordnung gemacht werden soll, so muss sich der Landtag — davon bin ich überzeugt — in dieser Richtung auf einen ganz anderen Standpunkt stellen, er muss sich einfach einschränken in seinen Beschlüssen und wenn die Angelegenheiten, die jetzt schon im Zuge sind, halbwegs in absehbarer Zeit ihre Erledigung finden sollen, so muss sich der Landtag entschließen, mindestens durch zwei Jahre dem Landesausschusse keine weiteren Aufträge in Wasserangelegenheiten zu geben. VII. Sitzung am 7. April 1899. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec dr. Žitnik: Leta 1895. je visoki deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj pri prvi priliki pošlje hidrotehnika na Čatež pri Trebnjem, da napravi potrebne poizvedbe glede dobave vode za ta kraj in po mogočnosti naredi načrt za vodovod. Leta 1895. je, kakor znano, potres vsako delo zunaj Ljubljane preprečil in zato se je leta 1896., v seji deželnega zbora z dne 28. januarija, deželnemu odboru zopet naročilo, da pri prvi priliki pošlje hidrotehnika na Čatež, in res je deželni odbor, kakor je poročal, leta 1896. naročil deželnemu inženirju, da gre na Čatež in si ogleda razmere glede dobave vode. To je storil, pa drugega se ni nič zgodilo. Po nekem slučaju namreč so prišli dotični sklepi ad act a. Torej, da se na stvar ne pozabi, predlagam nastopno resolucijo: «Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da v smislu sklepa vis. deželnega zbora z dne 28. januarija 1896 ob prvi mogoči priliki pošlje na Čatež pri Trebnjem deželnega hidrotehnika, da izvrši potrebne poizvedbe glede dobave vode in izdela načrt za vodovod. Deželni glavar: Prosim gospode poslance, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Žitnika, da izvolijo ustati. (Se podpre. -— Wird unterstützt.) Resolucija je dovolj podprta in pride torej na glasovanje. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Glede resolucije, katero je stavil gospod poslanec dr. Žitnik in ki gre na to, da se neka zadeva zopet oživi, jaz v tej obliki, kakor je stavljena, nimam ničesar ugovarjati, ker ni rečeno, kdaj naj se odpošlje hidrotehnik, ampak samo, kadar bo prilika dana. Torej priporočam tudi v imenu upravnega odseka, da se pritrdi resoluciji gospoda poslanca dr. Žitnika. Deželni glavar: Sedaj prosim glasovati o resoluciji gospoda poslanca dr. Žitnika. Gospodje, ki ji pritrjujejo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Dalje se je oglasil k marg. št. 77. za besedo gospod poslanec Božič. VIL seja dne 7. aprila 1899. — VIL Sitzung am 7. April 1899. 151 cla ta vodovod ne spada v nujne potrebščine, kajti 70 m — to torej vendar ni nobena daljava— 70 m od vasi daleč imajo izvrsten studenec. Torej ako se gre za kraj, ki ima 70 m oddaljen studenec, ko je na stotine vasi v krašlcem ozemlju, ki imajo po več ur hoda, da pridejo do vode, potem moram reči, da mora človek kot referent v takih zadevah vendar dvakrat, trikrat akt obrniti in se vprašati, ali je potreba zares tako nujna, da mora siliti deželni stavbni urad, da naj hiti s svojim poročilom in predlogom. Kolikor sem jaz informiran od nekega višjega deželnega uradnika, imajo ljudje tam prav izvrstno vodo in tudi več Štirn, tako da torej tukaj ni mogoče navajati argument pomanjkanja vode; oddaljenost 70 m tudi ni tolika, da bi opravičevala nujnost in tretjič je pa svota 9000 gld. pač tolika, da je treba dobro premisliti, ali je za tako malo vasico, ki šteje 21 hiš, opravičen ta izdatek. Vsled tega bo deželni stavbni urad imel preiskati, ali bi se ne dala morda za to vas preskrbeti voda s pomočjo trkača — Widder —- to je aparata, ki vodo vzdiguje. Ge je to mogoče, potem bi se morda s kakimi 2000 gld. dalo doseči, kar vas potrebuje. Iz teh ozirov je opravičeno, ako deželni odbor dosedaj še ni bil v stanu, stopiti pred visoko zbornico s konkretnimi predlogi in ako se tehnik s tem delom ni požuril. Mogoče, ali garantirati za to pa ne morem, da se bo stvar rešila tekom tega leta, tako, da bo deželni odbor v prihodnjem zasedanju visokemu zboru predložiti mogel svoje nasvete, pa meni vsaj se potreba ne zdi tako nujna. (Odobravanje v središču in na desni. —• Beifall rechts und im Centrum.) Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Lenarčič: Glede predloga gospoda poslanca dr. Tavčarja se izreči, nimam od strani upravnega odseka naloga, ampak ker mislim, da bo zadeva itak še prišla v razpravo in ima odstavljen)e te točke samo namen, pospešiti celo stvar, zato se strinjam s tem nasvetom. Deželni glavar: Ker se torej tudi gospod poročevalec strinja s predlogom, da se marg. št. 49. za danes izpusti, se ta točka odstavi, ne da bi bilo treba glasovanja. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: (Skliče marg. št. 50.—76., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg.-Nr. 50—76 auf, welche ohne Debatte angenommen werden.) Marg. št. 77. govori o projektih, ki so razun v prejšnjih točkah omenjenih še v ■ rešitvi pri deželnem odboru, in naj se vzame na znanje. Deželni glavar: K tej točki se je oglasil za besedo gospod poslanec župnik Schweiger. Poslanec Schweiger: Vsak belokrajinski rojak bo z veseljem bral stran 58. letnega poročila, ko vidi v marg. št. 77., koliko krajev je v Črnomaljskem okraju, za katere se v deželnem odboru že pripravljajo rešitve vodovodnih vprašanj. Mene to veseli, želim pa in upam, da bo deželni odbor tudi kolikor mogoče pospešil te rešitve in stvari povoljno rešil za naše ljudstvo. Posebno zopet povzdignem svoj glas za tiste vasi, ki leže ob vznožju Gorjancev, ob državni cesti, kjer je res veliko pomanjkanje vode. Opozorim pa deželni odbor pri tej priliki in si usojam seči na št. 39., ki govori o Črnomaljskem vodovodu in sicer na te-le besede: (Bere: — Liest:) «Ker pa je letošnjo zimo pri Blatniku vode primanjkovalo, treba bode tamkaj za to vodovodno napravo še drugi studenec zajeti. Dotične trošlce preračuni 1 je deželni stavbinski urad na 6500 gld.» Tedaj iz tega spoznam, da vode primanjkuje še za Črnomaljsko - Semiški vodovod in da je deželni odbor prisiljen, še nakupiti neki studenec, da bi ustregel potrebi Grnomaljsko-Semiškega vodovoda. Ge pa pogledam zopet marg. št. 77. na strani 58., je pa tamkaj več vasi in ena cela občina, ki zopet prosijo za vodo in sicer tako, da se podaljša Črnomaljsko - Semiški vodovod. Tedaj upam, da se bo tudi tem prošnjam danes jutri ustreglo. Ker se pa že sedaj kaže, da vode primanjkuje, kaj pa bo potem, ako se bodo še te vasi sklenile s tem vodovodom. Zato ne stavi j am nobenega predloga, ampak opozarjam, naj bo deželni odbor previden (Poslanec Hribar: •— Abgeordneter Hribar: «Vsaj je zmirom previden!») in naj pomisli v prihodnjost, ali bo ta studenec tudi za vasi, ki se imajo še priklopiti, zadostoval in ali ne bo kazalo, da se še druge studence ob enem priklopi temu studencu. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Častitemu gospodu predgovorniku je znano, da letno poročilo deželnega odbora sklepa s koncem meseca septembra. Takrat, lansko leto po leti namreč, je inženir mislil, da bo vode primanjkovalo. Ko se je pa koncem marca meseca letos vršila končna obravnava glede vodopravnih razmer, je bil tudi dotični inženir na lici mesta in se je prepričal, da je z izdatkom 300 gld. mogoče zajeti dotični vrelec, tako da bo popolnoma zadostovalo sedanji vodovodni potrebščini. Res je, da je polno število drugih vasi, ki prosijo, priklopljeni biti vodovodu, in dotični studenec, katerega zajemanje bi stalo 6000 gld., bi zadostoval za vse, kajti letošnja zima je bila suha, kakoršnih malo pomnimo, 150 Vil. seja dne 7. aprila 1899. — Vil. Sitzung ant 7. April 1899. nega reda odstavi, ker se na ta način napravi neka presija na deželni odbor, glede katerega se nekoliko bojim, da se ne bo prenaglil. Ce se pa sprejme današnji moj predlog, da se točka za danes odstavi z dnevnega reda in da pride v razpravo, kadar predloži deželni odbor nove svoje nasvete, potem je, kakor rečeno, ustvarjena neka dobrodelna, rahla presija, tako da bo moral deželni odbor v kratkem predložiti dotično predlogo. Predložil jo bo pa lahko, ker je vse že od inženirstva lepo načrtano. Zato stavim predlog, da naj se točka danes z dnevnega reda odstavi in da naj pride zopet na dnevni red, ko predloži deželni odbor dotično posebno predlogo o Novomeškem vodovodu. Deželni glavar: V prvi vrsti mi je vprašati, ali se predlog gospoda poslanca dr. Tavčarja, da se marg. št. 49. za danes odstavi, podpira. Prosim torej gospode, ki podpirajo ta predlog, da izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt. — Izprosil si je besedo gospod poslanec Povše. Prosim! Poslanec Povše: Po parlamentarnem običaju mora sicer predlog, ki meri na to, da se kaka obravnava prekine, brez debate takoj priti na glasovanje, vendar pa moram prositi dovoljenja, da odgovorim gospodu deželnemu odborniku dr. Tavčarju nekoliko kratkih besed. On je prvi, ki je z vso vnemo zasledoval celo delovanje deželnega odbora glede Novomeškega vodovoda, on je imel vsak akt v rokah in videl je, da nikdar niti za en dan nisem jaz zadeve zadržal, ampak tisti dan sem rešil vsak akt, ko mi je bil dodeljen. Ce se hoče gospod tovariš prepričati, našel bo tudi, da sem jaz pred Velikonočjo še napisal stavbnemu uradu, daje stvar nujna in da naj se to delo dogotovi do Velikonočnih praznikov. To je bila neka izjema nasproti drugim, tudi nujnim zadevam in — confiteor — protežiral sem nekoliko ravno gospoda tovariša. Da bo pa gospod tovariš in prijatelj vedel, da ni referentu deželnega odbora treba nobene sladke presije, povedano mu bodi, da bi se bila stvar že lahko predložila visokemu deželnemu odboru v rešitev, ako bi akt že nekatere dni slučajno ne ležal ravno na mizi gospoda dr. Tavčarja. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Tiste rahle presije torej ni bilo treba, to mora gospod tovariš sam priznati. Deželni glavar: Gospod poslanec vitez Langer ima besedo. Abgeordneter Ritter v. Tanger: Diese Mittheilungen Dr. Tavears an mich erfolgten privat; ich habe sie sehr gut verstanden — Dr. Tavčar war so liebenswürdig, mir vernehmlich zu sprechen — und auch nicht vergessen. Es liegt mir aber daran, jene Mittheilung über diese Angelegenheit öffentlich zu vernehmen und deswegen habe ich meine Anfrage gestellt. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Moram le prijatelju Povšetu nekaj odgovoriti. On natanko vč, da je stvar že dodelana in da je že bila v seji deželnega odbora, da pa ima še enkrat priti v sejo. Videl sem pa že v dotični prvi seji, da se bo boriti še z marsikaterimi zaprekami, kar je pa naravno, ker bo projekt obilo stal. Na očitanje, kakor da bi bil jaz sam stvar zadržal, ker leži akt na moji mizi, odgovarjam sledeče. Dobil sem pred dvema dnevoma akt o novomeškem vodovodu, ali v tem aktu je bilo obseženo tudi obširno poročilo deželnega stavbnega urada, katero je vredno, da se prebere in študira. Predvčeranjem in včeraj pa nisem imel časa in zato sem si akt reserviral, kakor hitro pa gospod glavar skliče sejo deželnega odbora, bo akt na svojem mestu. V tem oziru mi torej gospod poslanec Povše nima ničesar očitati, ker jaz, četudi nisem v deželnem odboru poročevalec o stvari, vendar vedno vse akte od konca do kraja preči tam. V drugem vzdržujem svoj predlog, da se razprava o marg. št. 49. preloži na tisti dan, ko pride pred deželni zbor posebna predloga o tej zadevi. Deželni glavar: Dalje je oglašen k besedi gospod poslanec Pfeifer. Poslanec Pfeifer: Ker ima po nasvetu gospoda poslanca za dolenjska mesta marg. št. 49. danes izostati iz dnevnega reda, pridržujem si besedo o tej stvari za takrat, ko pride stvar zopet v obravnavo. Pri tej priliki pa omenim, da pogrešam v letnem poročilu Crmošnjišlci vodovod, za katerega je bil projekt že lanskega leta dodelan. Zato si usojam vprašati gospoda referenta deželnega odbora, v katerem Stadiju se stvar nahaja, in ali hoče deželni odbor še v tekočem zasedanju v posebni predlogi visokemu deželnemu zboru predložiti to vodovodno zadevo? Deželni glavar: Gospod poslanec deželni odbornik Povše ima besedo. Poslanec Povše: Nav to vprašanje kratko odgovorim, da je županstvo v Crmošnjicah dne 27. julija lanskega leta predložilo operat ali načrt za tamošnji vodovod in referent v deželnem odboru je še tisti dan odkazal stvar deželnemu stavbnemu uradu v poročanje in presojo celega operata, ker deželni odbor prvotnega, od drugih tehnikov napravljenega operata ne more takoj vzeti kot substrat za svoje sklepe, ampak mora vedeti mnenje deželnega stavbnega urada. Ce se pa deželni stavbni urad v tej stvari ni bolj požuril, mi bo gospod poslanec pritrdil, če pravim, 149 Vis. seja dne 7. aprila 1899. - Poslanec Modic: Visoka zbornica! Pod marg. št. 44. o Metuljskem vodovodu nahajamo poročilo, da se je deželni odbor obrnil s prošnjo na c. kr. deželno vlado za 50% državno podporo, katero naj pri ministerstvu za poljedelstvo izposluje. Prvotni načrti so bili nepopolni, treba jih je bilo kasneje popolniti in s tem se je stvar predolgo zavlekla. Pri spopolnitvi načrtov se je potrebščina od 10.000 gld. na 13.000 gld. zvišala, pa prositelji izjavljajo, da so pripravljeni prevzeti 20% tudi od te povišane potrebščine. Radi bi bi i delo tudi že pričeli, kajti imajo že obljubljeno 30 % deželno podporo, nimajo pa še zagotovljene državne podpore in zato so me prosili, da stvar po mogočnosti pospešim. Pripravljeni so, ako bi se jim državna podpora takoj ne izplačala, denar najeti. Vendar je pa, predno se delo prične in predno si denar izposodijo, treba, da imajo zagotovljeno svoto državne podpore in zato si usojam staviti sledečo resolucijo: «Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da izposluje pri vis. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo naglo rešitev prošnje o podpori za vodovod v Metuljah.» Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Modica, izvolijo ustati. (Se podpira. — Wird unterstützt.) Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi. Poslanec Povše: Prosim besede za pojasnilo! Poročevalec Lenarčič: Omenjam samo, da je gospod referent deželnega odbora v upravnem odseku povedal, da je od strani vlade že zagotovljena podpora. Deželni glavar: Prosim, gospod poročevalec! Gospod poslanec Povše je ravnokar prosil besede. Prosim, gospod poslanec! Poslanec Povše: Res je ministcrstvo zagotovilo prispevek 50 %, toda kakor je znano nekaterim gospodom, je kredit za vodovode v kmetijskem ministerstvu za leti 1899. in 1900. že popolnoma porabljen, tako, da bomo šele leta 1901. zamogli kaj podpore pričakovati od države. Tako je letos ministerstvo za nekatere nujne naprave na prošnjo državnih poslancev dovolilo državni prispevek, ki se pa bo šele v letih 1900. in 1901. izplačeval. Tukaj je Metuljska zadeva pri ministerstvu in ako obvelja ta nalog, ki ga gospod poslanec predlaga, bo deželni odbor se obrnil na vlado, da ona izposluje, da ministerstvo, kakor je drugodi že storilo, ako je kredit res ves že porabljen, vsaj načeloma obljubi državni prispevek, ki se izplača v prihodnjem letu tako, da bi bilo VIT. Sitzung am 7. April 1899. mogoče, se z dotičnim podjetnikom poravnati v tem zmislu, da bo plačan dobil delež državne podpore v prihodnjem letu. Tako se je pri drugih podjetjih tudi že dosedaj zgodilo, da so šele v teku dveh let dobili izplačan državni prispevek in jaz bi izrekel željo, da bi visoka vlada upoštevala nujno potrebo, kajti če kaj, je gotovo nujno potreben Metuljski vodovod, in da bi tudi slavna c. kr. deželna vlada z vso vnemo predlog deželnega odbora pri visokem ministerstvu podpirala. Deželni glavar: Sedaj bomo glasovali o predlogu poslanca Modica, glede izposlovanja državne podpore za vodovod v Metuljah. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj nam je še glasovati o predlogu upravnega odseka, da se marg. št. 44. vzame na znanje. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: (Skliče marg. št. 45. do 48., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg.-Nr. 45 bis 48 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Isto tako predlagam, da se vzame na znanje marg. št. 49., katera razpravlja o Novomeškem vodovodu. Deželni glavar: K tej točki se je oglasil za besedo gospod vitez Langer. Abgeordneter Ritter von Langer: In der Angelegenheit der Wasserleitung in Rudolfswert und Umgebung erlaube ich mir an den Landesausschuss die Anfrage zu stellen, ob derselbe in der Lage ist, noch in dieser Session eine Vorlage dem Landtage zu unterbreiten, welche den legislatorischen Theil dieser Angelegenheit zum Abschlüsse bringt. Poslanec dr. Tavčar: Prosim besede, ker hočem staviti poseben predlog! Nasvetujem namreč, da naj se ta marg. številka za danes odstavi z dnevnega reda in da naj pride v obravnavo takrat, ko deželni odbor še v teku tega zasedanja predloži posebno predlogo glede Novomeškega vodovoda. Dotični operat je v deželnem odboru od deželnega stavbnega urada popolnoma dodelan in stavljeni so od strani deželnega stavbnega urada tudi tako primerni nasveti, da bo mogoče, z delom še letos pričeti. To sem tudi povedal gospodu vitezu Langerju, pa je moral biti nekoliko gluh, ali pa je pozabil na moje besede. Važno se mi pa zdi, da se stvar z dnev- 148 VII. seja dne 7. aprila 1899, — VII. jStlpmg am 7. April 1899. delalo po izdelanem načrtu, ker vode niso nikjer tako hudourniške, kakor tam in bi bilo zopet mogoče, da bi si sicer zopet nove struge poiskale. Vse pisanje pa dosedaj še ni nič izdalo in morda bi bilo dobro, da bi gospoda projektanta urgiral kak poslanec, ki je bil ž njim prijatelj. Sicer pa obečam, da mu bom z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja še danes in sicer takoj telegrafiral, da naj načrte predloži, kar se je zavezal, že koncem decembra lanskega leta storiti. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne — gospod poročevalec ? Poročevalec Lenarčič: Ne! Deželni glavar: Torej nam je glasovati o predlogu gospoda poročevalca, da se m arg. št. 4. do 28. vzamejo na znanje in prosim gospode, ki temu predlogu pritrjujejo, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Lenarčič: Marg. št. 29., 30. in 31. posvečene so ljubljanskemu barju, katera zadeva je že tako daleč dospela, da bo kmalu misliti na izvršitev celega dela. Edini zadržek je še, da je pri upravnem sodišču pritožba glede odloka ministerstva. Ko bo dotična zadeva rešena, potem se bo lahko mislilo na daljna pota in bo, mislim, kmalu prišla zadeva do rešitve. Predlagam, da se te marg. št. vzamejo na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) St. 32. do 77. razpravljajo o vodovodih, katerih je bilo po poročilu izvršenih popolnoma.......................14 v iz vršenju so.............3 v predpripravah............22 negativen rezultat je poročan o. 1 neizvršljiv je.................. 1 začasno odklonjena sta 2 skupaj . . 43 Nerešenih zadev pa je: v Črnomaljskem okraju ... 14 » Kamniškem..................4 » Kočevskem.................12 » Krškem.................... 3 » Litijskem..................2 » Ljubljanskem...............3 » Logaškem...................3 » Novomeškem.................6 » Postojinskem..............21 in v Radovljiškem................3 torej skupaj . . 71 vodovodnih zadev. Gospoda moja, vodovodne zadeve zavzemajo v razpravah deželnega zbora jako mnogo časa in največjo skrb, rekel bi, vse zbornice. Kar se je v stoletjih zamudilo, hoče se sedaj v enem desetletju popolnih in vsem, ki težko zdihujejo po pitni vodi, naenkrat pomagati. Kakor sem ravno navedel, imamo skupaj še 71 nerešenih projektov. Posamezni prošnjiki, ki so prošnje vložili, bi pač radi imeli, da se vse takoj izvrši, in od strani visoke zbornice je pripravljenost tukaj in od deželnega odbora istotako, ali gradivo je tako veliko, da je nemogoče, naenkrat vsega rešiti, če se tudi deželni odbor drži načela, da se on.e prošnje, ki so se prej vložile, tudi prej rešijo. Popolnoma strogo se pa ta princip ne da vzdržati, ker je čisto naravno, da se deželni odbor s stavbnim uradom najprej loti onih projektov, ki so nujnejši, in onih, ki so primeroma z manjšimi troški izvedljivi, kakor oni, ki zahtevajo na sto tisoče troškov. Rodijo torej gospodje prepričani, da se od strani deželnega odbora hoče storiti vse to, kar je potrebno, da se ugodi raznim prošnjam, ali kar je nemogoče, je nemogoče, končno pa pridejo vsi projekti na vrsto, 'katerim se bodo gotovo še drugi pridružili. Predlagam, da se vzamejo te točke na znanje, da se pa ne vrine kaka zmešnjava, bom vsako številko posebej imenoval, brez da bi navedel vsebino dotičnega odstavka. Marg. št. 32. naj se vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Istotako marg. št. 33. Deželni glavar: K tej v številki se je oglasil k besedi gospod poslanec dr. Žitnik. Poslanec dr. Žitnik: Z ozirom na to, da je ravno danes deželni odbor naznanil, da predloži posebno obširno poročilo glede preskrbljen)a Suhe Krajine z vodo, se odpovem za danes besedi, ker bo prilika govoriti v visoki zbornici, kadar pride na dnevni red napovedano poročilo. Poročevalec Lenarčič: Predlagam torej, da se marg. št. 33. vzame na znanje. (Obvelja. -— Angenommen.) Dalje predlagam, da se vzamejo na znanje marg. številke: (Skliče marg. številke 34. do 43., ki se brez razgovora vzamejo na znanje. — Ruft die Marg.-Nummern 34 bis 43 auf, welche ohne Debatte zur Kenntnis genommen werden.) Istotako naj se vzame na znanje marg. št. 44. Deželni glavar: K tej marg. št. je oglašen za besedo gospod poslanec Modic. VII. seja dne 7. aprila 1899. — VIT. Sitzung am 7. April 1899. 147 so veliko uničili po lesenih ceveh in ljudstvo je, če ne popolnoma na nič, ob veliko premoženja pa vendar prišlo. Torej to bi prosil, da se ta stvar tudi letos izvrši. Moje mnenje je, da naj bi se prošnje reševale po vrsti (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar : «Kakor hiše v Trstu!»), kakor so vlagane. K omenjenim vasem spadale, oziroma naj bi se pritegnile tudi vasi Breze, Jurjeviča in Kot. (Poslanec dr.'Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Pojdi no stran, Višnikar, da te ne bo zopet na pričo poklical!» Veselost. — Heiterkeit.) Torej jaz prav toplo priporočam, da bi slavna gospoda pripomogla, da se te želje izpolnijo. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Prijatelj gospod Pakiž je na pravo adreso se obrnil glede odvajanja preplavnih voda v Stružki dolini. Deželni odbor je vršil svojo dolžnost, kakor seje sam lahko prepričal, ker je ponovljeno vlado prosil, da dä izgotoviti to delo, za katero so vsi denarni troski — tudi od dežele — že določeni, navajam pa, da je od centralne vlade došlo poročilo, da se imajo v velikem Stilu v zadevi poplavljanja voda izvršiti preiskovanja, ker opravičena so očitanja, da vsled le delnih odvajanj na enem kraju sedaj voda drugod zastaja. Toda v to je treba temeljitega preiskovanja, delo bo stalo veliko tisočakov in deželna vlada je odredila, da se bo letos spomladi vršila posebna komisija, katere se bo tudi deželni odbor udeležil, da preišče vse razmere in v prihodnjem zasedanju poroča o potrebščini njih saniranja. Glede vodovoda pa, katerega je gospod poslanec že večkrat urgiral, naj mu služi v vednost, da so ravnokar izdelani ti načrti, in sicer za vodovod Sušje, Zapotok, Vinice in Zlatnik so z vsemi detalji napravljeni s potrebščino 27.000 gld. in ker je projektant videl, da bi se vasi Jurjeviča in Brežje ne moglo tako lahko priklopiti, napravil je za ti dve vasi posebni načrt, ker se pri tem prihrani nekoliko tisočakov. Tudi to je projektant natanko izdelal in bo stalo 18.000 gld. Ce se seštejeta potrebščini za vasi Sušje, Zlatnik, Zapotok in Vinice in pa za vasi Jurjeviča in Breže, znaša to svoto 45.000 gld. Sedaj se bode deželni odbor obrnil na posestnike interesente in gospoda poslanca tamošnjega okraja, naj bodeta tako prijazna, da pregovorita ljudi, da se pravoveljavno zavežejo prevzeti 1li troškov — jaz bom namreč predlagal 25 °/0 — in drugih 25 °/0 bo dala dežela in upati je, da bo vlada, kakor drugod, tudi tukaj prispevala 50°/0. Ako se posreči, tekom pomladi dobiti od interesentov pravoveljavno izjavo, s katero se zavežejo, da prevzamejo V* troškov, torej nekaj nad 11.000 gld., bo deželni odbor takoj potem stavil predlog visokemu ministerstvu, da ono prevzame polovico troškov, to je .22.500 gld., tako da je mogoče, da se jeseni ali vsaj do druzega leta resnost napravi z upeljavo vode za te kraje in da se ta stara kača, ki se že leta in leta vije po obravnavah visoke zbornice, spravi raz tira. Deželni glavar: Oglašen je še k besedi gospod poslanec Božič in sicer k marg. št. 19. Prosim, gospod poslanec Božič! Poslanec Božic: Visoka zbornica! Iz marg. št. 19. posnemam, daje vendar enkrat regulacija vipavskih voda prišla v pravi tir, čemur pa se ni čuditi, ako pomislimo, da se je celih 22 let z načrti eksperimentovalo in da smo končno prišli do tega, da moramo zopet takorekoč «ab ovo» pričeti. Jaz mislim, da smemo zdaj opravičeno nado gojiti, da bo načrt, ki je zdaj v delu, tak, da bo mogoče pričeti z njegovo izvršitvijo. Le to pa me zopet skrbi, da ne bi se zadeva iznova zavlekla, kajti zavlačevanje je bilo krivo, da so se do zdaj tisočaki zavrgli, da je par načrtov nerabnih postalo, ker si je voda tekom časa, ko so se načrti študirali, izdelovali, primerjali, odobravali in zopet zamotavali, drugo strugo napravila in drug tok odbrala. Tega zavlačevanja se je tudi zdaj še bati. Iz letnega poročila deželnega odbora posnemam, da se je profesor Hrasky zavezal za pavšalno vsoto 3500. gld. izdelati podrobni načrt v dveh izvodih do konec leta 1898. Leto 1898. je že davno minulo, in vendar o načrtu, kolikor je meni znano in kolikor mi je mogel gospod referent v deželnem odboru zaupno povedati, clozdaj ni ne duha ne sluha. To je vsekako vznemirljivo in bati se je, da se vsled te graje vredne netočnosti izvršitev projekta zopet za jed no leto zavleče. Nočem v tej zadevi nobenega posebnega predloga staviti, vendar pa mislim, da bi bilo umestno vse storiti, da se nadaljno zavlačevanje zabrani po tej visoki zbornici, ki je opetovano priznala, da je uravnava vipavskih voda med prvimi, in med najnujnejšimi. Naglašati bi hotel konečno tudi še to, da so interesentje s tem zavlačevanjem pač tudi sami že dovolj hudo prizadeti. Kakor rečeno, ne mislim staviti nobenega posebnega predloga, prosim pa slavni deželni odbor, da profesorja Hraskega opozori na to, da čim preje izvrši načrte. In s tem sklepam. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gospodu poslancu Božiču bodi naznanjeno, da je deželni zbor že to storil, kar on želi. Oglasil se je namreč projektant, da se mu tudi druga polovica honorarja izplača in pri tej priliki je deželni odbor rekel, da po pogojih, sklenjenih med vlado, deželnim odborom in projektantom, to ne more biti, ker si je visoko mi-nisterstvo pridržalo izplačilo druge polovice honorarja za dobo, ko bo vse gotovo, in takrat mu je referent tudi pisal, da prosi nujno, da projekt z 31. decembrom predloži, in ob enem sem mu jaz privatno pisal in ga prosil, da predloži projekt za čas deželnozborslcega zasedanja, da se delo ne zavleče za celo leto in glavna reč pri uravnavi vipavskih voda je, da se bo takoj 146 VII. seja dne 7. aprila 1899. — VII. Sitzung am 7. April 1899. Poročevalec Lenarčič: Ker je že gospod referent o deželni kulturi povedal, da je v deželnem odboru namen, poslati hidrotehnika na lice mesta in ker je tudi že skrbljeno za to, da se tak hidrotehnik dobi, se meni vidi, da lahko pritrjujemo predlogu gospoda poslanca Modica, ker s tem bomo le toliko storili, kar je v naši moči. Kako pa naj se pokrijejo troski, ali iz tega ali iz drugega zaklada, o tem govoriti nimam naloga, ampak nalog deželnega odbora bo, da bo skrbel za dotična sredstva, da se bodo troški za študije in načrte pokrili. Ako jih bo zmogel, bo to storil, sicer pa bo prišel s poročilom , da ni mogel. Jaz kot poročevalec se torej strinjam s predlogom glede tega, da se pošlje hidrotehnik na lice mesta, glede sredstev se pa ne morem izreči. Deželni glavar: Ker se gospod poročevalec strinja tudi v imenu upravnega odseka z enim delom resolucije gospoda poslanca Modica, smatram, da bi bilo umestno, ako bi se o obeh delih predloga glasovalo v vsakem posebej, namreč najprej o prvi točki, da se pošlje inženir na Pivko in pa o drugi točki, ker se pravi, da naj se eventuvalno najeti pomožni tehnik plača iz kredita za male vodovode. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Ker se visoka zbornica s tem strinja, bomo torej glasovali o vsaki točki posebej. Prva točka se glasi: «Deželnemu odboru se naroča, da brez vsakega odlašanja odpošlje deželnega inženirja na Notranjsko, da izvrši po deželnem zboru že večkrat naročene poizvedbe in študije o uravnavi Pivke, izdela generalni načrt in stavi v prihodnjem zasedanju svoje konkretne predloge». Gospodje, ki se strinjajo s tem delom predloga, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Prvi del predloga je sprejet. Sedaj pride na vrsto drugi odstavek, ki se glasi: «Ako ne bi mogel odrediti deželnega inženirja, naj najame pomožnega tehnika v to, ter ga plača iz kredita za male vodovode.» Gospodje, ki pritrjujejo temu odstavku, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Torej je resolucija gospoda poslanca Modica sprejeta vsa. K marg. št. 26. je oglasen gospod Pakiž, prosim ga, da poprime besedo. Poslanec Pakiž: Visoki zbor! Nekakšno težko nalogo imam v svojem zastopstvu in sicer zato, ker se imam potezati na eni strani za odpeljavanje, na drugi strani pa za napeljavanje vode. Marg. št. 28. govori o odpeljavanju vode v Stružki dolini. Sicer je stvar v enem oziru v poročilu precej ugodno naslikana, ali žalibog — izvršilo se ni nič. Rečeno je bilo, da pride gospod gozdni komisar Puttick že lansko leto spomladi, da bi se dotična dela izvršila in neka svota je tudi že za to preskrbljena. V tem oziru, da se je vsaj nekaj preskrbelo in da se je vsaj toliko doseglo, da pride na znanje, da niso samo pisani raki, ampak jih je nekaj tudi že v koši (Veselost — Heiterkeit), se zahvaljujem, ampak prosil bi pa na vsak način visokorodnega gospoda deželnega predsednika, da bi v imenu slavne vlade delal na to, da bi se izvršilo to odvajanje voda v Stružki dolini, kajti — kakor je prijatelju gospodu sodnemu svetniku Višnikarju dobro znano — ljudje se tamkaj pritožujejo, — ali je kaj resnice na tem, ali ne, ne trdim — da sedaj po odvajanju voda iz Ribniške doline postajajo večje povodnji, ali nastajajo vode v Stružki dolini. Res je, da toliko- in tolikokrat na leto voda dolino preplavlja in prebivalcem večinoma vse poljske pridelke vniči. Torej tu bi želel, da bi se ta dela vsaj v teku tega leta izvršila (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Vse v teku tega leta!»). Gospod doktor, če je že lansko leto denar pripravljen bil in so se dela imela že lansko leto precej po Veliki-noči izvršiti, mislim, da pač nisem presilen. (Veselost. — Heiterkeit.) Osuševanje imamo pa še v drugem kraju. Gotovo je to, kar sem prej omenil, vse resnica, kdor me pozna, pozna tudi mojo zanesljivost in vsi tovariši so še rekli: istina je, kar govori Pakiž (Živahna veselost — Lebhafte Heiterkeit), in ravno v tem oziru sem tovariša gospoda Višnikarja na pričo poklical. Pa ravno taka, kakor glede Stružlce doline, je stvar glede Loškega-potoka. Tudi tam je treba osuševanja. Majhni so troški, ki bi bili potrebni, zagotovljena svotica še ni, ampak silno silno bi bilo potrebno, da se tudi ta zadeva čim preje izvrši. Gospodu tovarišu sodnemu svetniku je znano, da skoraj vsako leto voda v vasi Travnik uniči skoraj vse pridelke. (Poslanec Višnilcar: — Abgeordneter Visnikar: «Res je!») Torej na to sem tudi hotel opozoriti in, gospoda moja, sedaj pa še neko drugo stvar. Star pregovor pravi: trkaj in se ti bo odprlo — jaz pa trkam in trkam in se mi neče odpreti. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Prosim pa, da se moje govorjenje — priprosto je in priprosta je moja pisava — ne bo imenovalo kako klobasanje. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Torej, gospoda moja, da preidem k stvari: pet ali šest let že se vleče napeljava vode, oziroma stvar glede vodovoda za vasi Sušje, Vinice, Zapotok, Zlatnik, Jurjeviču in Preže — mislim, da mi gospod poročevalec ne bo za zlo štel (Poročevalec Lenarčič: — Berichterstatter Lenareic: «O ne!»), če vzamem, ker sem že pri delu (Živahna veselost — Lebhafte Heiterkeit), še to stvar, akoravno ne spada pod točke, ki so ravnokar v razpravi. Prosil bi namreč, da bi se vendar tudi ta stvar že enkrat in sicer na vsak način letos rešila, kajti potreba je res velika in ljudstvo je imelo že toliko in toliko ogromnih troškov za dobavo vode. Zopet pokličem gospoda tovariša Višnikarja na pričo, da je to res. (Poslanec Višnilcar: — Abgeordneter Visnikar: «Res je!» — Veselost. — Heiterkeit.) Vasi Vinice, Sušje, Žapotok in Zlatnik so imele že vodovod po lesenih ceveh napeljan. Popravljali so ga Bog ve kolikokrat z velikimi troški, gozda VII. seja dne 7. aprila 1899. VII. Sitzung mn 7. April 1899. 145 trpijo in stradajo, tako da se jih je že veliko v Brazilijo izselilo, da doma gladu ne poginejo, potem bi pač uvideli, da je zadnji čas, da se ta pereča stvar v roke prime in da se, kakor je predlagal tovariš Modic, še letos pošlje hidrotehnik na lice mesta. Naslanjam pa moje priporočilo na besede, katere je gospod poslanec iz središča v predvčerajšnji seji izrekel in sicer, da agrarski zastopniki v tej visoki zbornici vse za svoje volilce dosežejo. Prosim, da se predlog; ki gaje stavil gospod poslanec Modic, sprejeti blagovoli. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Gospod prijatelj moj Zelen mi bo že odpustil, če mu bom očital, zakaj on ni pogledal v regi stratum deželnega odbora, kjer bi bil pod št. 1212. videl pisano uradno to, kar se je s tem nalogom deželnega odbora lanskega leta storilo. Vsaj je vsem gospodom deželnim poslancem na svobodo dano, da z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja preiščejo vse akte v regi-straturi in registratura jih jim gotovo rada da na razpolago. Tam bi bil gospod kolega našel sledeče: Dne 28. januarija 1898 mi je došel kot referentu nalog deželnega zbora, katerega je gospod kolega prebral, in dne 29. januarija, tedaj en dan pozneje, sem jaz sledeče pisal (bere — liest): «Deželnemu stavb- nemu uradu z naročilom, da zanesljivo v letošnjem poletju odpošlje tehnika na Pivko, da ogleda ondotne razmere, ter o tem poroča deželnemu odboru, ki bo nadalje določil, ali se ima načrt takoj izdelati.» Ta nalog je torej po meni dal deželni odbor deželnemu stavbnemu uradu dne 29. januarija 1898. Stavbni urad je potem dne 22. julija odredil, da to delo prevzame deželni inženir Sbrizaj, toda ta inženir tega ni izvršil, akoravno sem ponovljeno poprašal, kdaj bo šel na Pivko, ker je z drugimi deli bil preobložen. Jaz bi le želel, da bi gospod kolega enkrat poskusil biti referent za deželno kulturo v deželnem odboru (Poslanecdr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: «Hoffentlich nicht!» Veselost — Heiterkeit), potem bi on videl, v kakem položaju je referent, če se od vseh strani stavijo zahteve. Prosim ga, naj upošteva pičlo število inženirjev. Nadinženir se bavi s cestami, inženir Klinar z visokimi stavbami in torej ostane meni en inženir in s tem naj čudeže delam. Ako se gospod poslanec hoče potruditi k deželnemu stavbnemu uradu, videl bo tam ležati nad 400 projektov, tičočih se izboljšav zemljišč in vodovodov, in vse to naj eden sam inženir izvrši! Navajam, da je ravno za Mirno se potrebovalo skoraj celo leto enega inženirja, samo za to delo. Človek mora sam videti in prepričati se, da veruje. Jaz sam sem bil nejevoljen, da toliko mesecev nisem dobil podrobnih načrtov za uravnavo Mirne, katere potrebuje okrajno glavarstvo za nadaljevanje svojih naredeb in šel sem vprašat in vprašat in ko sem videl celi kup risanj in računanj vseh natančnih stvari, prepričal sem se, da potrebuje inženir pri vsej marljivosti za tako delo res vsaj pet mesecev. Gospod kolega bo torej priznal, da referentu več ni bilo mogoče storiti, on je storil svojo dolžnost in odkazal deželnemu stavbnemu uradu, da mora poizvedbe na lici mesta tekom poletja izvršiti. In poglejte sredstva, katera ima deželni odbor na razpolago! Ravno glede uravnave Pivke imamo že tri leta nalog, da se odpošlje inženir. Oba gospoda zastopnika Notranjske mi bosta dovolila opomniti, da sem jaz gospoda Hrasky-ta, ki je gotovo poznal deželo, kakor malokdo, precej ko sem prišel v deželni odbor, vprašal, kaj on misli, koliko bo stal celi projekt in odgovoril mi je, da ne malo pod 200.000 gld., vi pa daste deželnemu odboru 20.000 gld. na razpolago za vsa oskrbovanja z vodo in za vse melioracije in sedaj naj potem referent, ko vidi cele kupe vodnjakov in vodovodov, sili inženirja, naj se loti izdelati načrt, ki bo stal vsaj 100.000 gld., če ne 200.000 gld., samo da se potem načrt res napravi, potem pa leta in leta leži, ne da bi se izvedel, in tukaj mi bo vsak pritrdil, če pravim, da je bolje, če se taki dragi načrti odkladajo, kakor pa da se delajo «aufs Lager» (Pritrjevanje — Zustimmung), in potem leta in leta preteko, pred no zopet na dan pridejo, kakor načrti za uravnavo vipavskih voda. 10 do 12 let se ni nič storilo in ko je komisija prišla, bili so'za nič, ker sije voda Bela že davno bila izbrala drug tok in tako se je letos moralo izdati zopet 3500 gld. za novi načrt, ki se sedaj izdeluje in katerega bo, kakor upam, tekom tega leta izročil gospod Hrasky v končno obravnavo. Ravno to velja glede uravnave Pivke. Jaz bi bil še bolj silil inženirja, da gre na Pivko, ko bi tistega strašila ne bilo, tako pa sem se moral vprašati, ali je služeno s projektom samim in to se ne more drugače, kakor zanikati. Sedaj, ko bo letos junija meseca se pri deželnem stavbnem uradu nastavil adjunkt, mlada tehnična moč in slovenski domačin, ki bo koncem maja ali začetkom junija napravil zadnji državni izpit in kateremu je mesto adjunkta takoj na razpolago in že zagotovljeno, in pa ko je upati, da kmalu dobimo tudi državnega hidrotehnika, nadejati se je, da bo potem mogoče (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: «Mogoče!»), da se uravnava Pivke vzame v poštev, in ker je upati, da visoka zbornica pritrdi nasvetu gospoda poslanca Hribarja, da se napravi melijoracijski zaklad, bodo tudi potrebna sredstva na razpolago, s katerimi bo mogoče takoj načrte uveljaviti. To sem hotel pojasniti v pomnjenje ne samo gospodov poslancev, ampak tudi prebivalstva na Pivki, za katero sem sam že dolgo želel, da se mu izpolni in uresniči iskrena njegova želja. Torej tekom tega leta bo morda mogoče porabiti za to delo novega adjunkta in potem boste dobili v prihodnjem zasedanju natančne načrte, iz me-lijoracijskega zaklada pa bo mogoče preskrbeti sredstva, da se že enkrat uresniči toliko potrebna uravnava vode Pivke. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fich.) Ker ne, — gospod poročevalec? 144 VII. seja dne 7. aprila 1899. — Vil. Sitzung um 7. April 1899. Poslanec Modic: V letošnjem letnem poročilu ne nahajam pod nobeno številko poročila glede stanja, v katerem se nahaja vprašanje uravnave vode Pivke. Ker je pa št. 28. zadnja, ki govori o uravnavi potokov in hudournikov, se oglašam pri tej točki za besedo. Že lansko leto sem v tej visoki zbornici kot poročevalec upravnega odseka imel čast staviti resolucijo na prošnjo kmetijske podružnice St. Peter, da naj se pošlje na lice mesta tehnik, da, če mogoče, še letos -—- namreč lansko leto — napravi načrte in troškovni preudarek ter da deželni odbor v tem zasedanju o stvari poroča. Dovoljujem si torej vprašati za vzroke, zakaj se o tem ni ničesar poročalo. Pa ne samo lansko leto se je sprejela dotična resolucija, ampak tudi že leta 1889., 1891., 1892. in 1895. so bile sklenjene enake resolucije, in ako smem prištevati k tem resolucijam še današnji moj predlog, katerega se bodem drznil staviti, bo jih vseh skupaj šest. Gospoda moja, vem, da deželi primanjkuje tehničnih moči in da ne pade vsa krivda na deželni odbor, ako še ni načrta za uravnavo vode Pivke, vendar pa bi si, ker je bilo o tej stvari v tej visoki zbornici sprejetih že toliko resolucij in je minulo že 11 let, odkar se je vložila za uravnavo vode Pivke prva prošnja, ter so se te prošnje kasneje skoraj leto za letom ponavljale, drznil staviti predlog, ki meri na to, da pridemo vsaj do načrtov, na podlagi katerih nam bo potem mogoče nadalje razpravljati in sklepati v tej zbornici. Predlog je nastopni: «Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da brez vsakega odlašanja odpošlje deželnega inženirja na Notranjsko, da izvrši po deželnem zboru že večkrat naročene poizvedbe in študije o uravnavi Pivke, izdela generalni načrt in stavi v prihodnjem zasedanju svoje konkretne predloge. Ako ne bi mogel odrediti deželnega inženirja, naj najame pomožnega tehnika v to, ter ga plača iz kredita za male vodovode.» Deželni glavar : Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? Gospod poslanec Zelen ima besedo. Poslanec Zelen: Visoki deželni zbor! Kakor je gospod predgovornik povedal, je deset polnih let že minulo, kar je prišla prva prošnja v to visoko zbornico za uravnavo rečice «Pivke». Obravnaval je visoki deželni zbor o tem vprašanju leta 1889., 1891., 1892., 1895., 1897. in 1898. in danes, slavna gospoda, bi nam ne bilo o tem vprašanju, katero je gospod deželni odbornik Povše v četrti seji lanskega zasedanja imenoval «naprej se vlačečo morsko kačo», skoro nemogoče obravnavati, kajti izginila je ta morska kača vsaj iz letnega poročila, a se ni še potopila v globočino morja, ker jo je moja malenkost potom slavnega upravnega odseka nazaj na površje spravila. A všečno bi bilo pivškim trpinom, da bi se, pred ko gre v globočino morja, zarila po celej dolgosti pivške doline v tisti z vodo zaliti svet ter provzročila vsaj dva metra globoko in tri metre široko strugo, in na Pivki bi vse ljudstvo, mlado in staro, na kolenih kleče Boga hvalilo za to dobroto in slavni deželni odbor bi bil tega njemu neprijetnega zla, te morske kače rešen. Ta neprijetni predmet je bil tedaj v tekoči dobi tega visokega deželnega zbora že dvakrat v razpravi in vselej je dotični gospod poročevalec priznal, da je slavni upravni odsek popolnoma prepričan, da je uravnava Pivke res važno in pereče vprašanje za prizadete prebivalce in da se nikakor ne da prikrivati, da je zadnji čas, da se ta uravnava brez vsacega zatiranja na vrsto spravi. Tudi gospod deželni odbornik Povše je v obeh omenjenih sejah visokega deželnega zbora imenoval uravnavo Pivke kot nujno in upravičeno, a izgovarja slavni deželni odbor s tem, da se zato nič ne zgodi, ker primanjkuje istemu tehničnega osobja. In vsled tega je bil sklep visokega deželnega zbora v prvem kakor drugem letu le problematičen in enak, le izraza sta bila neenaka, a enega pomena; prvi se je glasil «da naj skuša poslati» , drugi pa, da naj pošlje, «ako je mogoče», deželni odbor hidrotehnika na lice mesta. Jaz sem v četrti seji lanskega leta ugovarjal problematičnim nasvetom upravnega odseka, trdeč, «da naj skuša» in «ako je mogoče» sta ne le popolnoma sorodni, marveč sta enega pomena, namreč tega: da se uravnava «Pivke» zavlačuje, ter sem predlagal: visoki deželni zbor skleni, da slavni deželni odbor hidrotehnika na lice «Pivke» neodložljivo v teku leta 1898. pošlje. Moj predlog je padel in predlog slavnega upravnega odseka s problematičnim passusm «ako je mogoče» je bil sprejet. Deželni glavar: Gospod poslanec Zelen ! Po opravilnem redu je prepovedano, govore čitati. Prosim, da torej to opustite. Poslanec Zelen: Pri vseh gospodih vidim to! Deželni glavar: Poleg tega je pa stvar že tako jasna, ker se je že tolikokrat razpravljala v deželnem zboru, da je na mestu, razpravo kolikor mogoče okrajšati. Poslanec Zelen: (Nadaljuje: — Fortfahrend:) Gospoda moja! Ko bi vam hotel ponavljati z dokazi bedo pivškega pridnega oratarja, škodo, katero mu voda «Pivka» vsako leto na senožetih in njivah njegovega najplodnejšega polja provzroča, koliko ljudje