Čete UULVL, 5t 24 IJBBDNISTVO, UPRAVA IN" INSEIRATNI ODI>ErJEK; LJUBLJANA. PUCX^INIJEVA TTL. 5 TELEFON ŠT. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in PONEDEEJSKA IZDAJA „JIIIRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT FOtfEDfiZiJSKAi izdaja ktutba«. ; , 2sB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Nnrmandie zvvischen Orne und A ire, wo sich der Gegner laufend verstiirkt, bal ten die scliueron und erbitterten Kamp-fe an. EHe \ < rsuche des Feindes, nach der Tiefe Bamn zu govvinnen, scheiterten untrr hohen Verlusten. >Tur nach \WKten. in Riehtiiner Sisrnv, jrelang dem Gegner in einem sehmalen Kii-stenstreifen die Vereinigung mit den Aine-rikanern im Rriickenkopf nordlich Caren- tan. Dort vvnrclen alle Versuche des Feindes, fifeer«*n Cherhotirp: vorztisfo^se-n. verei- telt. tbenill im feindlichen Landekopf hal-ten sich zalilroicfre nnserer Stutzpunkte und VViderstantlsncster in zahfn, verMsseneni Kampf. Erneut hinter nnsercr Front abir^-setzte feindliche Luftlandetruppcn uurden zum gnisst^n Teil verniehtet. Bei den sotivveren Kiimpfen im frindli-chen Lanci-kopf und bei der \Vrniehtung der im Hinterpelande abgesetztfn feimlli-chen Fallschirm- und Lnftlandetrnppen Iia-ben sich das Rheiniich-AVestfalische Grena-dier-Regiment 736 untcr Fiihrunir von Oberst Grug, die 362. Infanteri«-I;uision unter Fuhruiig von Generalleutnant Kraiss und das F'aUschirm jagerregimcnt 6 unter Fiihnmg von Major von der Hevdte be-sonders aiisjrezeiehnet. Vor der Invasionsfront nehmen die niicht-liehen Kampf e leiehter d; utsrher Srestreit-kriifte mit vielfacii iiberiegenei] Feind an Hefti«jlceit zu. TJnsere Torpedoboote griffen in den Morgenstunden des 10. Juni in der Seine-Bucht einen feindnchen Zerstbrerver-band an. Nach hartem ArtilJorieducIl sties-sen sie ausscrdem auf Sehnellboote, von dcnen cins versenkt und zvvei sehvver be-schadigt vvurden. Trotz starkster feindli-cher Siehoru ng vcrscnktcn Sehnellboote aus der Nacbscbobflotte des Gejrn^rs neun voll-beladene Transportschiffe mit zusammon 2 3.400 BRT. Ausserdem vvurden ein Lan-dungsschiff von 3000 BRT, ein Dampfer mittlerer Grosse und ein ArtillerieschneH- boot torpediert. Ein Unterseeboot versenk-te aus einem Sicherungsverband vor der VVrstkiiste der Bretagne einen feindlichen Zerstorer. Aueh vor der niederlandischen Kuste und in der Deutschen Bueht kam es zu Vorpo-stengefechten mit englisehen Schnellbooten, von denen ein** versenkt wurde. Deutsche Kampfflugzeuge %'ernichteten in der Nacht voni 9. zum 10. Juni ein Fahrgastschiff von ;m00 BRT und einen feindlichen Zerstorer. Ein vveiterer Transporter Von 6000 BRT vpnrde schwer beschiidijrt. Ktistenbatterien des Heeres versenkttn vor der Ostkuste der Halbinsel Cherbonr-tiron feindlichen Zerstorer und nesehadig"-ten znei weitere schwer. Ein starker feind-!ieher Minenraumverband \vurde im fflei-chen Seegebiet durch gutliegendes Feuer zum Abdrehen gezuiin^en. I>er Feind verlor gestern uber dem Lan-tlung-sraum 68 Flug-zeuffe. In Italien fiihrte der Gegrner von Panzem unterstiitzte Angfriffe ge^en unsere neuen iStellungren, die ostlich des Bolsera-Sees zu einem Einbruch fiihrten. Vbersetzversuehe iiber den Tiber nach Nordosten u-urden bei Orte verlustreich fiir den Gegner abge-u'iesen. In einem See^efeeht vor der Insel EIba IVOrden zwei feindliehe Sehnellboote ver- nichtet. An der Ostfront fanden bis auf die er- foJg^reiche Abwehr ortlicher feindlicher An-gritte nordwestlieh Jassy und siidostlich \Vitebsk keine Kampfhandlungen von Be-deutung statt. Kampffliegrerverbande be-kampften in der letzten Nacht den so\rjeti-schen Nachsehubverkehr mit g^item Er-folgf. Sch\vere Schiiden und grosse Briinde entstanden vor allem in dem wiehtlffen Bahnknotenpunkt Shmerinka. Einzelne britisehe Flug^eugpe warfen in der vergangenen Nacht Bomben in den Kaumen von Berlin und Wiener-Neustadt. Drei Flugzeuge v\*urden abg^eschossen. ::-;>3 las£{sko pokopališče Berfid, 9. jim. Obida Nomiandije postaja eno samo veliko ladijsko pokopališče. Samo med Grančica m p les Bainsom in Port en Bes-s:ncm leže ogrodja treh tucatov izkrccvalnh vozil, ki so po večini zgorela ali pa so jih uničili topniški zadetki. Tudi dalje proti vzhodu v smer: proti Arromanches les Batnsu m Lucu nf slika drugačna. Tamkaj Se med zgorelimi preostanki ladij lcopičijr> razbiti britanski oklepniki in topovi, k- so bili uničeni še med izkrcevanjem. Nekdaj tako mirno cbalno področje Normandije se je zaradi anT3aily Herald« ugotavlja, da se odigravajo tostran Rokavskega preliva krvavi boji, pri katerih :>postaja VTSta grobov vedno bolj dolga«. Zavezniški vojaki plačujejo najgrozovitejšo ceno, kar jo je v Človeških življenjih sploh kdo plačeval v tej vojni. »Dailv Sketch« pravi, da «o se spustile zavezniške čete v obupno pustolovščino. ' Neko drugo zvezniško poročilo z bojišča prav; zopet, da im* .^ija ni nikak poletni izlet. Mnogi zavezniški vojaki leže mrtvi in trdi ob francoski obali. Invazijska obala je bila že od pričetka pravi pekel, ki traja še dalje. Trupla komandosov. pionirjev in oklepniških vojakov, ki so se izkrcali prvi, leže vsepovsod krvava in taz- mesarjena. r*ri opisovanju grozot te vojne se po mnenju poročila ne bo smelo nikdar pozabiti na dogodke teh dni. Tudi kontreadmiral John L. Hali, poveljnik nekega bojnega oddelka v najtežjem odseku invazijskega bojišča, je moral priznati težo izgub, ko je izjavil: Izgubili smo oborožitev in moštvo; mnogo nas'h oklopnikov je bilo izločenih iz boja.« Neki ameriški vojni dopisnik protestira po londonski vesti »Aftonbladeta« proti »neresničnemu in pobarvanemu poročanju« angleške poročevalske službe in poudarja, da so ameriški vojaki in dopisniki ogorčeni zaradi sladkobnega prizvoka teh oddaj, ki hočejo zbuditi vtis, da je vsa invazija enostaven sprehod. Vojaški dopisnik »New York Timesa-pa je končno javil z invazijskega bojišča: Sedaj ni čas za veselo kričanje. Glavni del naloge, namreč razbitje sovražnika, nas še čaka. Z velikimi krvnimi izgubami zvezana izkrcanja ob obalah so le prvi in morda najlažji del. Nemške obalne baterije so zelo, zelo močne. Glavna preizkušnja še pride. Stockholm, 10. jim. Neki zavezniški vojaški dopisnik, ki je prišel z ameriškimi padalskimi četami v Francijo, je izjavil po vesti »United Pressa«, da kot vojni dopisnik kljub dolgoletnim izkušnjam kaj takega še ni doživel. Boji v Franciji se po svoji silovitosti sploh ne morejo primerjati s kakimi drugimi boji. čete. ki so se izkrcale v torek, še niso imele trenutka miru. Nemška obramba je zelo huda. Z italijanskega bojišča ' <■ Torano' rer*a Mancfano iierbo ri nr isietlaaatare' :ara KorneTo ./"OpCčpraniea^ '] Fteti r°Clemer Civitavecchia 0r7 PGatAra ;Aquiia . r- - 'ft*""C:vita_quar " m* ■rancavina rtona; „Na ve r-T, Celi 3 . ■ ' iOlt ,ATe5S'a - \St_biacc «P:ali'c. : a orane* rpalcta Ca iti c I ione / hurmemo • 4. ^CtsTerna^-^ Ve-,, ;gro M. Poagora© <^5eVze ovj^* t Littoria >^?riverne D>£' - Nettu^ -^^^ Pontinia ^>S^fond) *s_eriafč 5abaud% - ..., . nia. Cat lasio no. ^,7.9. •agonT :ano/ PiedimorTe Mre Mi Čase rta -Jutro" Berlin 10. jun. Na italijanskem bojišču so pričele zavezniške čete večja premikanja, tako da razen bojev pri Viterbu ni nikjer prišlo do večjih spopadov. Ameriške napade so podpirali izredno močni napadi zavezniških letalskih sil na nemške kolone na pohodu, pri čemer je bilo težišče letalskih napadov na ozemlju med Tiren. skim morjem, in Tibero, Vzhodno Tažnikovimi izgubami. V morski bitki pred otokom Elbo sta bila uničena dva sovražnikova brza bojna čolna. >»a vzhodnem bojišeu ni bilo nobenih pomembnejših bojev, razen uspešne obrambe krajevnih sovražnikovih napadov severno-zapadno od Jasija in južnovzhodno od Vi- tebska. Oddelki bojnih letal so napadli v zadnji noči z dobrim uspehom sovjetski oskrbovalni promet. Posebno velike škode in veliki požari so nastali v važnem železniškem središču žmerinkl. Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na področje Berlina in Dunajskega Novega mesta. Sestreljena so bila tri lelala. Finsko vojno poročilo Helsinki, 10. jun. Finsko vojno poročilo javlja: Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je pričel sovražnik na Karelijak] oŽiOj splošno ofenzivo, ki jo podpira s posebno silovitim topniškim ognjeni in z moenimj letalskimi silami. Napade, ki jih je sovražnik izvršil na raznih točkah, so finske čete odbila, rasen ponekod, kjer so se sovražniku posrečili manjši, omejeni vdori. Sovražnik jo izc; bil mnogo padlih. Finci so uničili 10 bojnih voz, njihovi lovci in protiletalska obramba pa so sestrelili 24 sovražnikovih letal. Boji se nadaljujejo. Na ostalib delih kopnega bojišča vlada izvidmško delovanje. Humunsko vojn? poročilo Bukarešta, 10. jun. Vrhovno poveljmštvo rumunske vojske poroča 9 junija: S spodnjega Dnjestra in iz srednjo E>o.<*_ arabije ni ničesar važnega poročati. Vsi sovjetski napadi severnozapadno od Jasiri so bili odbit} s težkimi izgubami sovražnika. V zračnih bojih je bilo sestreljenih 20 sovražnikovih letal. Bombe na tržaška delavska stanovanja Trst, 10. jnn. Dne 10. junija dopoldne so angloameriški bombniki a^~iadli mesto Trst. Bombe so padle po večini na cerkve, bolnišnice in v okraje, kjer prebiva delavstvo. Prebivalstvo je imelo izgube. Bolpeviki tsđlečap o politiki Boncmija Samo plačanci Moskve bzilc Imeti besedo o tem, kako dolgo bo Bonom! na vladi Milan, 10. jun. Nova Bonomijeva vlada, ki je zamenjala dosedanjo Badoglijevo vlado, je prava vlada Korenskega. 71-letni ministrski predsednik, ki je obenem prevzel zunanje ministrstvo, spada prav za prav v muzej in nima več nobene aktivne vrednosti. Bonomi je eden izmed politikov, ki so že zdavnaj dovršili svojo politično pot in se skušajo sedaj, kolikor so še živi, rešiti pozabe. Enako velja o grofu Sforzi in Benedettu, Croceju, ki tudi pripadata Bonomijevi vladi. Važno je dejstvo, da sede v tej vladi trije boljševiki, med njimi prosluli boljševiški poglavar Togliatti. Ti plačanci Moskve bodo odločali o politiki in o tem kako dolgo bo Bonomi na vladi. Imen ostalih ministrov ni vredno naštevati, razen enega, in sicer osebe na čelu poljedelskega ministrstva, ki je v rokah komunista Gulla. <5e je že Badoglio bil pripravljalec boljševizma, potem bo to tem bolj veljalo za Bonomija in člane njegove vlade, ker sicer ne bodo dolgo ostali na svojih ministrskih stolčkih. Nova vlada je najboljši dokaz za to, da je postala Badoglijeva Italija že na pol boljševistična. Naj angloameriške čete še tako zasedajo deželo, zmerom bodo samo pripravljale pot boljševikom, ki so jim kot plen prepustile Badoglijevo Italijo. Italijanski narod, ki je že dovolj občutil grenke posledice podle izdaje Viktorja Ema-nuela in njegovega pomočnika Badoglija, bo imel še dovolj priložnosti, da bo ugotovil, da mu je to izdajstvo prineslo popoba propad. Ljudstvo bo spoznalo boljševizem V njegovi pravi obliki, medtem ko si bodo oni, ki so deželo izročili Angloameričanom in boljševikom mirne vesti umivali roke. Italijanski natrod in posledice izdajstva Se\*erna 'Julija. 10. jun. »Pet do sest dni po padcu R'tt.j in po pričetka invazije mi je zadostovalo, da sem novs**! našel dokazov dovolj, kako zel n se italijanski narod zaveda važ-nest; perečih odločitev in kako s domoljubno dscinlino reagira na te dogodke«, je izjavil tajnik fasstične stranke Alessandro Pavolini v razgovoru z nekim nem>kim novinarjem. Pavo!;ni ie dejal, da je italijansk' narod do dna okusil posledice izdajstva z dne 8 septembra 1.1. in se zaveda, da sta boječi ob Rokavskem prelivu in v južn; Italiji ena sama celota ter se bo usoda Italije odločila na obeh. Italijanski narod zauna nemškemu orožju Delavstvo vel-kib 'ndustrijskih mest po padcu Rima ni sledilo navodilom z^ stavko. Le nekaj sto delavcev je poizkusilo stavkati v Milanu, 90 pa žalostno pogoreli. Delo se vsepovsod nadaljuje nemoteno. Italijanski letalci &o prav v dneh, ko je padel Rim, pokazali s svojim napadom na Gibraltar, da se še niso nehali boriti. Italiianske žene krasno dokazujejo svoj patriotizem, saj čutijo, da ograža sovražnik njihov dom in njihovo rodbino. Prostovoljni dotok žena v vojaške pomožne službe priča o pripravljenosti, ki jo že vsa štiri leta v<,jne ni b:lc videti. Na deželi opnviji jo kmetje svojo dolžnosti brez oklevanja. Pavolini je govori v nadaljnjem o položaju v zmedenih pokrajinah ter dejal: »l^^bivnm znova poročila o odporu italijanskega naroda v zasedenih ozemljih. V jiržni Italiji so bile na primer ustanovljene fašistične dijaške zveze, ki so. kakor običajno pri dijaških gibanjih, znanUci odpora v vel;kem. Na Sardiniji ni bilo mfiCečc najt' enega samega človeka, ki bi se hotel pokazati v javnost kot predstavnik anglo-fil-ke politike. Značilno je, da Angleži či^to molče o notranjcpo-1 tičnem položaju na tem otoku. Tudi tri sardinske divizije, ki so tam nastanjene, so premestili v sredino otoka, ker jih nimajo za dovolj zanesljive. Beograd o sdstavitvi Badoglija Beograd. 10. jun. V beograjskih pcHtlčnh krogih je vzbudila odstavitev Badoglia veliko pozornost. Njegovo usodo označujejo kot zelo značilno ter so mnenja, da se bo tako* zgodile/ vsem politikom, ki se spuščajo v sodelovanje z Angleži. Pri tem ne mislijo samo na b v\j;i vojnega ministra jugoslovanske begunske vlade Dražo Mihajlovica, ki ga je Churchill nedavnm pahnil ob stran, temveč tudi na bivšega hrvatskega bana šubašiča, ki mu je bila na londonsko zahtevo naročena sestava nove begunske vlade. Razen tega so v BeogTadu zadovoljni z Badoglijevo usodo, ker v glavnem njemu nalagajo odgovornost, da so Se mogli komunisti razviti na tako š'rckih področjih Balkana, m ker je pri zasledovalnih bojih proti komuni-st;čnim tolovajem s postopanjem svojih generalov nj'hovim voditeljem nudil veliko večjo možnost, da so ušli uničenju, ki bi jim ga sicer prizadejale nemie čete. Slednjič opozarjajo tudi na Badoglijevo izdajstvo, ki ga je kronalo povelje vsem italijan.4;im oddelkom na Balkanu, naj sodelujejo z boljševički mi tolpami ter jim izroče \sc orožie in vsa skladišča. Stockholm, 10. jun. »Dagcsoosten«. »Mor-gentidningen« in »Stockholms Tidningen« komentirajo novo "italijansko vlado«, ki jo je sestavil Bononv. Listi naglasa jo. da gre v splošnem za zbirko strankarskih politikov iz italijanske predfašistične dobe. ki j?h bo nadzoroval komunistični pooblaščene. Atentat na Umberta Stockholm, 10. jun. »United Press« poroča iz Rima, da je neznanec oddal na »prestolonaslednika« Umberta o priliki nekega zborovanja ved revolverskih strelov, ki pa so zgrešili cilj. O storilcu, ki pripada verjetno boljše-viškim krogom, katerim je izdajalska Sa-vojska rodbina odprla vrata v Italijo, za kar dobiva sedaj svoje plačilo, manjka vsaka sled. Sira 2 Ste«, X čemerna oblačna nedelja Ljubljana, 11. junija Današnja nedelja je z redkimi izjemami v pogledu vremena razočarala vse meščane. Ker se je na god sv. Medarda pretekli četrtek nebo zjasnilo, so pričakovali, da bomo imeli kar celih 40 dni lepo sončno vreme. V resnici sta se petek in sobota v tem oziru še dobro obnesla, saj je z manjšimi presledki ves dan sijalo sonce. Tudi za nedeljo se je obetalo podobno vreme. Nebo je ostalo jasno do prvih jutranjih ur in se je šele potem pooblačilo. Zjutraj pa so nad pokrajino ležali tako gosti oblaki, da smo vsak čas pričakovali dežja. Do ure, ko to poročamo, pa nam je dež še prizanašal. V preteklem tednu je bilo vreme spremenljivo. Po podatkih vremenske opazovalnice v Zvezdi so zlasti značilne številke o temperaturi. Najnižja jutranja temperatura je bila kolikor toliko enakomerna; toplomer je pokazal za preteklih sedem dni naslednjo najnižjo temperaturo: 13.6, 9.8, 11, 12.4, 8.2, 5.6 in 6.8" C. Večje razlike so bile med najvišjo dnevno temperaturo. Preteklo nedeljo je znašala najvišja toplota 23.4o C, naslednji dan celo 26o C, potem pa se je zaradi dežja ozračje močno ohladilo in se je v torek živo srebro v toplomeru dvignilo samo do 16.4o C. Se bolj hladno je bilo naslednji dan, ko je znašala najvišja temperatura 13.20 C. V četrtek je bilo tudi precej hladno: toplomer je zabeležil najvišjo temperaturo 14° C. Potem pa je postalo spet topleje in smo *e naslednji dan zabeležili 21.6» C Zračni tlak se je minuli teden držal na višini od 769 do 766 mm. Najnižje stanje je bilo sredi tedna. V soboto in včeraj pa se je barometer začel spet dvigati. Bolj kakor meščani so bili z vremenom preteklega tedna zadovoljni kmetje in vrt-ninarji. Prinesel jim je toliko zaželeni dež, ki je bil za močno izsušeno zemljo res prav dobrodošel. Enim in drugim pa bi bilo prav, da bi se zdaj zvrstilo razdobje lepih sončnih, dni ko bo treba opraviti prvo košnjo, okopati polja in ko se je pričel čas prvih dopustov. V skladu z vremenom je bila tudi nedeljska kronika. Nič pomembnega nismo mogli zabeležiti. Dopoldansko promenado je poživljal koncert godbe slovenskega domobranstva. Mnogi izmed sprehajalcev pa so zavili v prostore Jakopičevega paviljona, kjer je že dalj Časa razstava portretnih del mojstra Mateja Sternena. Zlasti ob nedeljah in praznikih je vselej prav dobro obiskana. Ker se nam v Ljubljani le redko kdaj nudi tako obsežen pregled stvaritev domačega mojstra, priporočamo vsem, ki si razstave še niso- ogledali, da jo obiščejo prihodnji teden. Ker je bilo vreme pusto in čemerno so meščani namesto na sprehode šli v kinematografe in gledališče. Dober obisk, pa so imeli tudi gostinski obrati. Kolesarji so po večini ostali doma. Prvo navdušenje se je počasi poleglo in bodo najbrže zdaj svoja vozila v pretežni meri uporabljali le po opravkih. Pomembni kulturni dogodki preteklega tedna Počastitev F. Balantičevega sp^snlina — Sklepni simfonični koncert — Premiera „Fausta44 Kulturna Ljubljana je v petek, 9. junija počastila spomin pesnika Franceta Balantiča v pel no zasedenem dramskem gledališču ob prvi polletnici njegovega junaškega žrtvovanja v Grahovem. Umetnostna cena in veljavnost Balantičevega pesniškega oblikovanja se je razodela ob toplo in kleno zajeti spominski besedi literarnega kritika in urednika Balantičevega zbranega dela dr. Tineta Debeljaka, ki je postavil v umetnostno veljavnem pogledu Balantiča ob stran Murnu, Ketteju in Kosovelu. Balantičeva iskrena, včasih fantovsko razposajena, včasih pesimistično nastrojena lirika se je razžarjala ob občutenih, mojstrskih recitacijah M. šaričeve, M. TJkrnar-BoItarjeve, C. Debevca in S. Jana, pa tudi ob spevih, posrečeno uglasbenih po J. Osani ter učinkovito izvajanih po sestrah Finkovih in J. Lipuščku ob spremljavi J. Osane (klavir) oz. V. šu-šteršiča (viola). Pričevanje o Balantičevem junaštvu in tragični smrti pa je bil sklepni pozdrav poročnika S. Kocipra kot predstavnika pisateljev domobrancev. Ljubljana se je vdano poklonila spominu prerano umrlega, nadarjenega mladega pesnika F. Balantiča, čigar doprsni kip, umotvor F. Goršeta, je bil ovit v zelenje in postavljen sredi odra. Vsi udeleženci prisrčne počastitve so prejeli bibliofilski spominski list s lesorezom slikarja M. Tr-šarja ter Balantiču posvečeno novo pesmijo pesnika Severina šalija. Toplo počastitev F. Balantičevega spomina, življenja in pesniškega dela so pripravili pokojnikovi prijatelji, številno občinstvo ni štedilo z izrazi priznanja. V ponedeljek 4. junija je bil sklepni X. simfonični koncert glasbene sezone 1943-1Q44., v kateri je bila Izkazana visoka umetnostna glasbena reproduktivna bilanca. Od pričetka organizacije simfoničnih koncertov v prejšnji sezoni se opaža v Ljubljani ustvarjanje neke nove. kvalitetne simfonične glasbene tradicijo. Bilo bi napačno misliti, da je številen odziv občinstva posledica vojnih odnosno specialnih ljubljanskih prilik. Skrivnost uspeha tudi letošnjih desetih simfoničnih koncertov se pojasnjuje ob edinem realnem ključu, ki je v posrečeno izbranih koncertnih programih in visoki kvaliteti umetnostne reprodukcije. Glavna nosilca te pomlajene. Kvalitetne glasbene prizadevnosti sta dejanski organizator dirigent D. M. šijanec in naš veliki radijski orkester, šijanec izbira in tolmači skladbe s svojim zdravim smislom za očarljive glasbene umetnine in vrednote. Njegova interpretacija je zmerom dobro pretehtana, zanesljiva, živahna ter skladna z bistvom, slogom in značilnostmi izvajanih skladb. Posebno se je zavzel za domače skladbe, ki so vse doživele nedvomno lep uspeh. Skupno je dirigiral sedem koncertov. Seveda ne smemo pozabiti dragocenega sodelovanja ostalih dirigentov. Osvvald Buchholz je vodil d^-a koncerta, dr. L>anilo Švara enega. Omeniti je tudi gledališkega upravnika F. Herzoga. ki je dirigiral simfonični koncert v korist Zimske pomoči. Vzporedne zasluge pripadajo povečanemu radijskemu orkestru, drugemu nosilcu simfonično glasbene delavnosti. Vseh 10 simfoničnih koncertov sezone lP^S-ii. priča o samorastni sili orkestrske reproduktivne pomembnosti. Umetnostna preizkušen os t. znanje, pravilno dojeto občutje za poglobljeno izvajanje, vzorna usoglašenost vseh orkestrskih skupin so pozitivne odlike izvrstno ubrane izvajajoče skupnosti. Tudi izvedba na sklepnem simfoničnem koncertu je bila verodostojno poudarjena. To velja še v posebni meri za Dvofakovo nepozabno V. simfonijo, ki nas je osvojila z edinstveno lepoto svoiih melodičnih, ritmičnih in harmoničnih zasnov. Vzkh-kanje številnega občinstva je veljalo dirigentu in vsem njegovim mojstrsko preizkušenim sodelavcem v orkestru. V Open premiera Ch. Gounodovega ^Fausta«. Nas'ovno vlogo je pel D. čuden. Lirizem, ki ustreza bistvu glasbe, je še dobro poudarjen. Njegovo pevsko težišče je v srednjih legah, kjer zveni prijetno barviti tenor naičisteie. najblagoglasneje. Višine zaenkrat le s težavo naskakuje in izgublja pri tem glas svojo polno zvočnost, svoj blagodoneči zven. Opaža pa se pri njem resno stremljenje k tehničnemu izpopolnjevanju, k poglabljanju pevske kulture. Igralsko bi bilo potrebno še *a in eni odtenek dodelati, še to in ono kretnjo izbrusiti. Igralčeva pojavnost povsem zadovoljuje. Na vsak način pa je črudnov Faust navzlic nelahkim nalogam, ki je z njimi povezana kreacija te vio*re, pozitivna umetnostna stvaritev, ki Jo bo mogoče v naslednjih predstavah primerno dopolnjevati. Verjetno nas je pri zbiranju vtiskov med predstavo motila vzporedba s Čudno vi m sijajnim Alfredom, ki pa ima že v bistveni sestavi Verdijeve operne gjflagfcs same povsem ugodnejše konjunk- I turne nastavke in možnosti nego jih ima Faust. Margareta je bila K. Vidalijeva. Njena moč, ki jo je pokazala pri nekaterih drugih svojih najuspešnejših odrskih umotvorih, je v preprosti neposrednosti, v odkri- i tosrčni ljubkosti. Te njene vrline so se pokazale tudi pri njeni Margareti. S prist- i mm sentimentalnim občutjem je zapela \ pesem o kralju iz Tule, se nato prisrčno i razživela ob nakitnem odnosno zrcalčnem spevu ter se lomila v bridkostih, ki so zgr-mevale na nesrečno Margareto do njenega } končnega poveličanja. K. Vidalijeva je bila v vseh predstavnih in izvajalnih prvinah ; umetnostno snujoča, kakovostno ustvarja- j joča. Občinstvo ji je izražalo priznanje pri odprtem odru. B. Popov je imel kot Mefisto posebno I srečen dan. Vse mu je šlo gladko izpod i rok. Teža njegovega kompaktno masivnega glasovnega materiala je pridobivala na svoji izrazni pomembnosti predvsem v ariji o denarju in sloveči podoknici v peti sliki. Deležen je bil aplavza pri odprtem odru. S svojo premišljeno igro, s svojimi spevi in zelo posrečeno mefistovsko pojavnostjo je izdatno poživljal prizore in slike. Tudi V. Jankov Valentin je bil odličen. V. Janko je postal že kar suveren v svojem umetnostnem, solističnem podajanju. Tudi ob Valentinovi odhodni ariji in njegovem Fiilueiju Praga, L jim. Državni predsednik dr. Hacha je odposlal Fuhrerju naslednjo brzojavko: »Ob uri, ko poizkušajo zapadne plutokracije lzkrčiti pot boljševizmu v Evropo in s tem prizadejati resen udarec življenju našega dela zemlje, Vam zagotavlja češki narod skupno s svojo vlado ponovno svojo zvestobo ter prosi Boga, da bi blagoslovil nemško orožje«. Invazija na Stalinovo zahtevo Stockholm. 11. jun. Goteboršk-; list »Ny Tid« objavlja neko poročilo agencije United Press o diplomatski zgodovini invazije. Po tem poročilu je baje Roosevelt že v mesecu maju leta 1942 obljubil, da se bo pričela invazija še pred koncem leta 1942. Churchill pa se je vedno odločno upiral invaziji na zapadno evropsko obalo. Stalin je kljub temu ponovno zahteval vzpostavitev bojišča na zapadu ter je odklanjal vsa povabila na skupne konference. Ko sta se Churchill in Roosevelt lani znova sestala, s.ta bila zelo v skrbeh zaradi zadržanja Sovjetske zveze ter sta se zbala, da pojde Stalinova potrpežljivost h kraju. Preden sta se odpeljala v Qucbeck, sta še do zadnjega trenutka mislila, da se bo tuda Stalin udeležil te konferenc^, ^ele v Teheranu je petem prišlo do sestanka s Stalinom, na katerem je bilo dokončno reieno vprašanje invazijskega bojišča. Možno je, tako izjavlja sevemcameri-ška poročevalska agencija dobesedno, da do invazij-skega bojišča še sedaj ne bi prišlo, če bi tega Stalin tako odločno ne zahteval. Poostrena cenzura v Angliji Berlin, 11. jun. V Angliji je bila pisemska cenzura z 8. jun-jem poostrena. Vsa po£ta že v boj poslanih invaz'jskih čet kakcT tudi vseh rezerv vojske je podvržena strogemu pregledu, da bi se preprečilo pošiljanje preveč drastičnih op:sov iz pekla pri Caenu. Častniki vseh v Angliji razvrščenih invazijskih rezervnih čet so dobili povelje, da pouče svoja moštva, da je strogo prepovedano pismeno cb-ve:čati svojce pri Caenu padlih tovarišev. Stroga cenzura angleške pošte v Ze^Jnjenili državah Stockholm, 7. jun. V Zedinjenih državah zelo točno pregledujejo pisma iz Anglije ter jih vsled tega dolgo zadržujejo, poroča ~News Chronicle«. To je prizna! sam vodja cenzure, ki je izjavil, da je treba biti v interesu naredno varnosti zelo previden ter da postopa v sporazumu z armado in mornarico. Gre torej za pisma ameriških vojakov in mornarjev, ki pišejo verjetno mnogo o razmerah v Angliji, česar ne smejo izvedeti n5ti njihovi sorodniki, niti časopisi v Zedinjenih državah. Pozivi v vcfsku i*a Madžarskem Bndapcsta. II. jun. Minster vojske je izdal prog'as. v katerem pravi: »Pozivam vse domoljubne može, da se z vsemi močmi udeleže boja prc-t: boljševizmu.« V smislu proglasa se morajo javiti vojaškim oblastem vsi madžarski državljani od 17. leta «tarrsti dalje. Židie predsmrtnem spevu se je posvsdočila Jan- { ne prdejo v poštev. Poznani bedo dodeljeni kova sinteza znanja, glasovnega bogastva, odrske preizkušenosti, neutrudne prizadevnosti k umetnostni rasti. F. Oolobova so je prepričljivo uveljavila v vlogi Marte, do-čim je Wagnerjcva vloga že stara domena M. Dolničarja. Ob telovski premieri smo imeli tudi de- but. študenta Siebla je podajala gdč. Vilma Bukovčeva, nadarjena učenka prof. A. Dariara. Navzlic nekaterim sencam, Ri se vr.i^ki na hoji;ču. v primeru pa. da niso sposobni za vojaško službo, bedo dodeljeni pomožni službi. Srbski glas s» invaziji Beograd, 10. jun. Pod naslovom Srbski narod in invazijam piše »Obnova«: »Čeprav je invazija stvar velikih ?n se moramo držati pregovora: »Kjer se veliki porajajo ob debutih. nas je prijet- j Prepirajo, morajo majhni molčati«, srbski no presenetila. Podoba je, da združuje V. i narod vendar ne sme ostati prpomoma Bukovčeva v sebi vse potrebne predpogoje i preknžanih rok. Obratno mora tako poza bodoče večje naloge na opernem ouru. stopati, kakor je dejal min. predsednik Nedič v svoji izjavi o invaziji, in se iako Usiljuje se vtisk, da je njen debut poleg Lela Sadnikove najuspešnejši v letošnji gledališki sezoni. Vztrajna šola ji bo naklonila mnogo tega, kar je neogibno povezano z usodo odrskih ustvarjalcev. Morebiti se bo njen sopran, ki je v vseh le- dolgo boriti proti boliševiškim tolpam, dokler ne bodo dokončno uničene. V uničenju komunistične nevarnosti in v utrditvi miru, dela in reda mora videti srbski narod sedaj, ko se bore evropski narodi ob njeni odtaSBni uri IX jun. Domači in toozemald novinari so priredili v četrtek rvečer spre« jem ministru za delo Deatu. Minister je v svojem govoru med drugim izjavil, da predstavlja velika bitka, ki se bije na normandijski obali, nujni spopad med kapitalističnim in socialističnim svetom. Neomajno je treba zaupati v zmago nemškega orožja. Ravno tako močna pa je pri vseh aktivnih Francozih vera v obnovo Francije. Prišla je odločilna ura. Francija ne sme ostati ob strani. T>oprlnesti mora vse, kar je v njeni moči, za zmago. Francoska mladina mora aktivno nastopiti ter se v območju milice boriti proti prevratnim e'e-mentom v domovini. Minister je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da neomajno zaupa v nemško zmago, ki bo pomenila rešitev za Evropo ter zapadno kulturo. Posvetovanja ameriških generalov v Londnni ženeva, 11. jun. Iz glavnega stana zavezniških ekspedicijskih sil objavljajo uradno, da so dospeli na posvetovanja v London general Marshall, admiral King in general Arnold. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom VIII-2 št 167-9 je šef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 9. t. m. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo od ponedeljka 12. junija 1944 zjutraj do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v cenilcu navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4.50; kisla repa 4.20: krmilna pesa 1; bela in rdeča redkvica, šopek po 12 dkg 1; kilogram 8; radič 8; osnažena berivka 6; glavna ta solata 8; špinača 8; kolerabice 8; šopek zelenjave za juho 0.50; peteršilj 6; por 5- osnaženi hren 4; rabarbara 4; beluši 24; čebula 6; česen 8. Kjer ni posebej naveien liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za b^go. pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker veljajo za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave. Posebno opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti vse blago po teh cenah zdravo, olrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa po-vrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra aH namočena, pač pa sveža. Vse ie najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Fosr-čarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Š;ški. enako pri vseh prodajalkah in prodajalcih v mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odseka za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 0 50 lire. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941 M. s. št. 353. gah primerno uravnovešen, ki ima prijet- za obstoj in bodočnost te celine, svojo naj- hkotno višjo- nalogo.« no, prodirno odmevnost, in ki se lahkot vzpenja v višine, razvil za naloge in potrebe dramatične sopranske stroke. Dirigiral je D. zebre, ki je tenkočutno razbiral poudarke Gounodove romantične glasbene toplote in iskrene čustvenosti. Uprizoritev je bila izvedena po režiserski zasnovi C. Debevca. Samo Hubad je dobro pripravil zbor, ki se je zlasti v drugi in peti sliki izborno postavil. Obnesle so se tudi bakanalne vragolije razigrane Val-burgine noči po koreografskih načrtih inž. Golovina. G. Bravničarjeva, S. Japljeva ter M. Remškarjeva so bile izvrstne solistke, njim ob strani M. Kiirbos in D. Pogač ar. Inscenatorjeve zasluge pripadajo inž. S. Franzu. -ec. Uničevanje boljše viških tolp na Balkanu Berlin, 10. jun. Uničevanje boljševiških tolp na bosanskem področju dobro napreduje. V neprehodnem gorovju planine Kozare, ki je okrog 1800 m visoka, je bila razbita tolovajska skupina, ki je izgubila okrog 300 mrtvih, mnogo ujetnikov ter svoje zaloge orožja in živil. Pri naknadnem Čiščenju in pri zasledovalnih bojih/ na zapadu osrednje Bosne, ki jo omejuje-' ta reki Vrbas in Una. na jugu pa Dinarske planine, so izgubile tolpe nad 3000 padlih. Nekaj navedli našhn kolesarjem Nedavno cdredbo. ki razveljavlja prepoved vožnje s kolesi m spet dovoljuje neomejeno uporabo- tc£a pri nas tako priljubljenega prometnega sredstva, je prebivalstvo vzelo na znanje z nepr kritimi simpatijami. Zaradi trenutnega navdu:cnjr. so mnogi kolesarji pozabili na predpise o kolesarskem premetu. Oblast jc to upoštevala in n-; kaznovala vseh prestopkov. Seveda tako ne bo- slo dalje, zato jc treba, da ^c kolesarji na/adijo redi. kar bo nedvomno- najbolj koristilo njim samim. V nekaj vrstah naj osvežimo, kaj je za knle-arja najbolj pomembno. Predvsem naj poudnrimo, da so lastnik' koles dolžn: prijaviti jih. Prijavni urad j e v Beethovnov: ulici št. 7 in posluje vsak dan neprekinjeno od 7. do 17., kar omogoča prav vsem pravočasno prijavo. Rok za prijavo jc prhodnje dni naslednji: v ponedeljek 12. junija ko'esa z evidenčno število 6001—7500. v torek 13. junija od 7501 do 9000. v sredo 14. junija od 9001—10.000, v četrto^ 15. junja od 10.001—11.500. v netek 16. junija od 11.501—13 000, v soboto 17. ju- j Ijani v svrho vsakoletne registracije ter plačila nija od 13.001—14.500. v ponedeljek 19. junija taks v času od 1. januarja do konca februarja. vidimo, je koles več tisoč, zato bi bilo dobro, da b- se lastniki koles z nižjimi evidenčnimi številkami prijavili v dopoldanskih, z višjimi pa v popoldanskih urah, kar bi poslovanje olajšalo in pospešilo, pa tudi prevelikemu navalu bi se izo£n:li. Iz zgornje razpredclnce je razvidno, da posluje urad za prijavo ko»!es žc nekaj dni. x*io je verjetno, da nekateri lastnik-; še n*so prijavni svoj;h kole>. Poudarjamo, da mora biti vsake kolo, ki je v premetu. pr;javljeno. Zato na i vsakdo, k; mu je rdz za prijavo potekel, kolo takoj prijav', ker sicer ga utegne doleteti kazen. Kolesa se morajo vsako leto pri pristojnem oblastni (t.kranem glavarstvu, upravi policije v Ljubljan) prijav:ti in rei«istr'rati. Obveznost prijave nastane: n) za nove in prekupljene b c kle od dne. ko se kupijo, najkasneje v 15 d n eh; b) za prej neuporabne Ivckle, ki se spet postavijo v promet, v 15 dneh od dne popravila; c) za bicikle, k: niso spremenili lastnika: na področju uprave policije v Ljub- od 14.501—16.000, v torek 20. jmrja od 16.001 do 17.500. v sredo 21. jmrja cd 17 501—19.000. v četrtek 22. iuniia od 10.001—20.000. v petek 23. junija od 187.001—1R8 500, v soboto 24. junija od 188 501—lOO.OOO. v ponedeljek 26 junija od 190.001—191.500. v torek 27. junija od 191.501—193.000. v sredo 28. junija od 193.001 do 195.000, v petek 30. junija od 230 001 do 231.500. v soboto 1 iulija cd 231.501—233.000, v ponedeljek 3. julija od 233.001—234 000 in v torek 4. julija od 234.001—134 500, Kakor v dru^h kraj h pa od 1 do 31. januarja vsakega leta. Kdor proda bicikel, mora v 5 dneh po prodaji obvestiti zgoraj ;menovano pristojno cblastvo in v obvestilu navesti kupčevo ime in primek, njegov poklic in bivališče. Kdor nima prometne knržice, se kaznuje s kaznjo 38 lir. Tem predpisom naj dodamo še vojno uredbo, ki določa, da se vozilo, ki ga je lastnik upcr2blial neregistrrano (če je bil zaloten med vožnjo), brezpogojno zap'eni in odda vojaški oblasti. Smrtna kosa V Ljubljani so umrli od 2. do 8. junija 1^44: Muha Jcra. roj. Medved. 68 let. vdova po žel. u-lužbcneu. Aljaževa ul. 3; Gcvckar Janez, 75 let. poljski delavec, Vidovdanska c. 9; Ka-dunc Marija, roj. Zajec. 81 let. Na požaru 24; Klavžar Vladimir. 21 let. s:n služkinje. Vidovdanska c. 9: Rupnik Ivana, se Lidvina, usmlje-na sestra sv. Vincencija: Petelin Ana. 39 let, delavka. Rožna dolina. Ce^a II 31: Plan-tan Anton, 45 let. delovodja tvrdke Dnk:č. Bohoričeva ul. 24: Gspan Zdenka, roj. Ko-šak, 33 let. žena inž., Dalmatinova ul. 7; Tomšič Rozalija. 18 let. hči delavca. V;dovcfcncikH c.9; Kcmljinec Marija, 34 let. tnicv. pomočnica, Kr'ževuiška ul. 9; Kcst:ć Gabri]cU\ r.-i Ambrož, 41 let, vdova po tov. ravnatelju. Erjavčeva c. 3; Mathian Ivana. 75 let. zasebnica. Dunajska c. 14; Ožina Jožefa. 81 let, kuharica, Vidovdanska c. 9; Kabaj Vladimir, 59 let, pregledu k troš. urada v p., Lavričcva ulica št. 15. V Ivmhljanski bolnic so umrli: Novak Jože. 54 let. mestni uslužbence. Res-ljeva c. 30: Pavšič Ivana, roj. Učak. 61 let, zasebnica. Emcnska c. 4; Jurman Silvester, 28 let, strojni ključavn'čar. Celovška c. 23; Rojko Marija, 9 let. hči žel. delavca. Vodovodna c. 26; Krvina Peter, 13 let. srn cestarja, Smrečje 34. okraj Sv. Jo>t, Ljubljana okolica; Sosič Vladimir. 20 let. sin posestnika, Kozina št. 8. Pola; Novak Angela, 45 let, zasebn ca, Videm 34. Dcbrcpolje. Nakazilo usnfa £evl|arjem V ponedeljek dne 12. junija bo pričel Pokrajinski gospodarski svet v LjubLJaru" nakazovati usnje za mesec junij t. L čevljarjem, ki se bavijo s popravili. Čevljarji naj se z^lasijo za nakazilo v pisarni Pokrajinskega gospodarskega sveta v sobi št. 10. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: šoferji pri Pokrajinski upravi 150 lir namestu cvetja na grob blagopo-kojnega g. Plantana Antona: g. Hrovatin Ivan in Anica 300 lir namestu cvetja na grob blagopokojnega g. Vinka Petrovška; g. Ivanka Dclar 250 lir nemestu venca na grob blagopokojne ge. Tvane Mathian; v isti namen tvrdka Kalmus & Ogorelec 300 lir in rodbina Mulaček 200 lir. Prisrčna hvala* Pozivi. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naj se pri referentu m zgla-sita Simčič Rozal4ja in Cibic Ivan. OPOZORILO! Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči rab* daMĆi letnikov 1923, 1924 in 1925, ki še ruso prejeli poziv«, k pregledu in nastopa obvezne delovne službe, in oni, ki so v pozivu določeni datum pregleda iz kakršno« gakoli razloga zamudili, se morajo brezpogojno javiti komisiji v petek 16. junija t. L ob 8. zjutraj v LJubljani na Stadionu na Vodovodni ce*ti. Mladeniči, ki bodo spoznani za sposobne, bodo takoj po pregledu odpravljeni na odrejeno mesto, zato naj vzamejo s seboj delovno oblelro, dvojno perilo, enodnevno hrano in potrebščine za jed in osebno snago. Oni mladeniča, ki prebivajo izven ljubljanskega bloka, naj se takoj zglase pri svojih županstvih, da jih pravočasno odpravijo k pregledu v Ljubljano. Kdor bo od pregleda izostal, bo v smislu obstoječih določil najstrožje kaznovan. Pokrajinska uprava v Ljubljani (vojaški urad) DRŽAVNO GLEDALIŠČE D R A IVI A Ponedeljek, 12. junija: Zaprto. Naslednja premiera v Drami bo Eugene Scribova vesela igva v petih dejanjih »Kozarec vode« ali »Vzroki In učinki«. Delo je prevedel Janko Moder. Igrali bodo: VI. SkrbinSek, Nakrst, Verdonik, Raztresen, Košuta, Nablocka, M. Danilova, V. Juvanova, Pugljeva ter: Korošec, Bitenc, Brezigar, Dolinar, Tomazič, Benedičič, Svetelova, Mazovčeva, L*eon Tina in J. Bol-tarjeva. Režija je v rokah prof. šesta. O P K R A Ponedeljek. 12. junija ob 18.30: Glasbena akademiia drž. učiteljske šole. Šolska akademija drž. ueiteljišea. Drz. učiteljska šola v Ljubljani priredi v ponedeljek, 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer v opernem gledališču akademijo, na kateri bo nastopil šolski orkester, ki bo izvajal dola Mozarta, Griega, BravniCorja in Mi-helčiča. Pri nastopu orkestra bo sodeloval tudi šolski vokalni nonet. Najmanjši pevci na zavodu iz otroškega vrtca bodo pod vodstvom gdč. Vencajzove izvedli svoj pevski prizorček. Mladinski zbor vadnice bo pel poleg narodnih najnovejše Mihelči-čeve mladinske pesmi. Šolski dekliški in mešani zbor pa bo izvajal pesmi Adamiča. Dolinarja, Mirka, Premrla in Tomca ter narodne v priredbi ra dekliški in mešani zbor. Posamezne nastope bodo vodili profesorji: Mihelčič, Repovš. Stanič. Cene vstopnicam so nizke, dobijo se pri dnevni blagajni v opernem gledališču, čisti prebitek je namenjen v podporo letošnjim maturantom. Filmski tednik Nemško matere obiščejo svcie malčke na dc2cli. kjer s»o vnrni pred letalskimi napadi. Na mitcrin^ki dan so b;le odlikovane matere z največjim Lteviicm otrok. Gospa prof. .M"1 lerjeva si je ustvarila ime na polju hidrografije: vidimo jo prj delu v labora'cr'ju. Telovadba na orodju in proste vaje posameznikov. Boks: Nemec Eder preti Nizozemcu de J< :iiru. V poikraj-nah. ogroženih zaradi letalskih napadov, dobi p reb i val stvo> posebne dod.Urio» hrano. N'cm'ki ranjeni ujetniki se vračajo -z Amerike. Iz uplenjenega ameriškega tednika izvirajo posnetki, ki kažejo napad japonskih bombnikov na ameri;ke prevozne ladje, ki WO pripeljale čete na Novo Gvinejo. Filmski reporter jc olv iirkal majorja Kudla. ki je poletel žc -l*X>krat nad sovražnika in ga T>intervjuval« na fiimsk način. Naslednji posnetki ka"'t*jo bejc v Italiji in lev na sovražne podniom co v Sredozemskem morju. Kliic Moste predvaja v tekočem tednu do četrtka napet kriminalni film »SandeJs ži* i nevarno«, ki prikazuje delo in napore pisatelja napetih kriminalnih romanov za razkrin-kanje zločina. Film je pc-ln zabavnih do-mislekov in bo nudil obilo zabave gledalcem. Od četrtka dalje pa bo isti Kino predvajal veliko Ufino delo iz revijskepa in va-rietejskega sveta, nadvse zabavni film »Rom Terry« z očarujočo Mariko Rokk v glavni vlogi. Prekrasno potje operetnih arij. lepi plesi, ogrski čardaš in sliko iz eksotičnega orientalskega življenja, vse to so odlike filma, ki ga bo kino Moste nudil svojim obiskovalcem. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA POXEDEWtK, 12. JT'NXJA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10 do 9.00 Jutranji pozdrav, vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini 9.00—9.10 Poročila v nemščini 9-10—9.20 Koračnica, napoved sporeda (nemško in slovensko) 12.00 do 12.30 Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini 12.43—14.00 Mali orkester vodi A. Dermelj 14.00—14.10 Poročila v nemščini 14.10—15.00 Vaakemu nekaj 17.00—17.15 Poročila v nemščini m slovenščini 17.15—18.00 Pisano polje —-daj zidane volje! 18.45—19.00 šegave besede — Andoljšek Janez: Volčji lov v Ribnici 19 00—19.30 šramel »Veseli Kranjcih 19.30 do 19.45 Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19.45—20.00 Glasbena medigra 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15 do 21.15 Iz opernega svetas — Radijski orkester vodi dirigent D. M. žijanec, sodelujeta sopranistka Ksenija Vidali in basist Friderik Lupša 21.15—22.00 živeti je lepo 22.00—22.10 Poročila v nemščini 22.10 do 23.00 Glasba za lahko noč. Nove cene v brivski str jki Brivska stroka: (Prva štev. je cena I. ka-kategorije, druga pa II. kategorije.) Britje 3.50, 3.—; britje in česan;e 4.50, 4. —; britje glave 9.—, 8.—; striženje las 7. —, 6.—; fazoniranje 5.—, \.—; striženje brade 7.—, 6.—; umivanje las 7.—, 6.—. Frizerska stroka: (Prva štev. je cena I. kat., druga pa II. kat.) Striženje las 7.—, 6.—; železna ondulacija dolgih lag 10.—, 8. —; železna ondulacija kratkih las 8.—, 6.—; vodna ondulacija brez umivanja 16.—, 14.—; vodna ondulacija z umivanjem 26.—, 24.—; umivanje glave 10.—, 8.—; česanje brez ondulacije 3.—, 2.—; trajna ondulacija (kompletna) 85.—, 70.—; fazoniranje glave 5. —, 4.—. Opombe: Posebne zahteve, kd niso navedene v gornjem ceniku se plačajo po predhodnem dogovoru med podjetnikom in stranko. Abonentom se prizna 109č> popust na gornje cene. Za postrežbo na domu se sme računati dvojna cena. / »SCOVENSKI NAIOIK za Europe st le priča! V torek 6. funija so Angloameričani izvršili na povelje Moskve prvi napad na severno francosko obalo — Kljub silni premoči na morju in v zraku jim ni uspelo, da bi presenetili nemško obrambo, izkrcane oddelke drugega za drugim uničuje Berlin, 6. junija. Ze dolgo pričakovani napad Britancev in Severoameričanov na severno francosko obalo se je v pretekli noči pričel. Nekaj minut po polnoči je spustilo sovražnik ob istočasnem letalskem in bombnem napada na področju se&nskega zaliva močne oddelke padalcev na zemljo. Kmalu za tem so se, zaščiteni z enotami težkih in lažjih vojnih ladij, približali sovražni ikrcevalnj čolni tudi drugim odsekom obale. Obramba se nikjer ni pustila presenetiti. Sprejela je boj takoj z vso odločnostjo. Padalski oddelki so bili delno zajeti že pri odskoku in sovražne ladje so bile že na visokem morju sprejete z uničujočim ognjem. Številni oddelki padalcev so bSli nniceni ali ujeti, droge pa so raztrgale eksp I odirajoče mine. Kljub neprestanim letalskim napadom in hudemu obstreljevanju z ladijskim topništvom so topovi atlant^kpjni branika takoj posedli V bojL r>o«<»^ft so zadetke na ladjah in na izkrc^valnlh čelnih. ki so se zaščitili z umetno meglo. Borba z invazijskimi četami je v polnem teku. S tem kratkim, lapidarnim poročilom je nemško vrhovno poveljništvo objavilo priče-tek že doliio- pr: ću kovanega odločilnega spopada, ki naj po vsej pril'kj prinese končno odlo-ć tev v borbi za Evropo. Tako se je naposled ftidq na zapadu F v rope dvignila zavesa in pri-;do se je razvijati zadnje, brez dvoma pa najusodnejše dejanje v tej vojni. Ves svet si je na jasnem, da so se Angleži f rn Američani lc » težkim srcem odločili za ta tvegani podvig, zajedajoč se, da se je zanje vojna £e le sedaj pr.iv za prav pričela. Odločili pa so se za to šc le potem, ko so uvideli, da jhn ne preoR-taja nobena druga izb-'ra več. Invazijfl se ie pričela na izrecno povelje Stalina, ki ni hotd več dopuščati, dr. bi ostale Krvne žitve »ztlruženh narodov« šc nadalje razdeljene docela enostransko. Flutokratsio cftvesnikj boij§Sv!zmfl bi se bili temu ncvarnemit koraku kaj radi izognili. Vsa njihova «t tctt: ' i cr» j a »> bila od vsega početka usmerjena na to ph»tr*~ratsko-židov&ke »demokracije« in tafeo ^, morali Angleži in Američani naposled iti *.-3iti: -cm kostanj v žerjavico, Prčctck odločShroffs spopada na zapadu je v^a Evropa brez ra»;*!:ft.r «preic\i kot veliko olajšanje. S tem je kon<*not storjen konec ne-znesni nmetnuti in negotovosti, ki je tlačila vse evropske narode, ki so jih plutokratski zavezniki boljševikov skušali zlomit: z najbru- taAncjšštni rcprc rs ni;hov sprejem vse pripr:i\licno «^ napadalcem dostop na evropska tla k.-?r rt*«Ho!j oitc-žfctiči. Iz-kiizalo pa se je tudi. da ie nemško voino vodstvo v svGJj dalekovidnost! le davno ukrenilo vse, kar je smatralo za primerno in potreb*Ki. da se Fvn/na tudi s te «.trrin< zaščiti. PrnKVS glavnega te," '-č.-i na zapad, k; ga je izvedlo nemŠKO vrh./vno r>o\e!inwfvn /c pred dobrim Tetom. se ie ftedsi v polnem obsegu uveljavil. Nepopularni dooodki n.i vzbrudni frcnt: v zab*-njem letu in počasno odmikanje v Italiji se še le sedaj kareja v prav luči in pričajo, kako prcmrs!icHo je nem*£co vrhovno povelju i št vc štedilo z Ljudmi in materialom, da lahko se daj. ko je napoč:l odločilni trenutek, z vsem poudarkom poseže v usodni razvoj borbe za E\Topo. Tudi mf Slcvenn sr moramo zavedati, da bo •veliki spopad, ki s** ie pričel na zapadu, odločal tudi o naši usod \ikr.gir ni med nam', ki bi h(.tcl zmanjševat! ali zanikati resnost položaja. Vemo pa tudi. da je od poni a sih. s katero razpolagajo združeni evropski narodi pod vodstvom \clikcca neruskega Rajha tako v vojaškem, kakor v moralnem pogledu dovoljna, da prestane tud; to veliko, a zadnjo preizkušnjo. V neštetih bojih preizkušeni ner> >ki vojaki ;n njim ob strani njegovi zavezn ljiva daljava je ugodna tudi za poznejši dovoz ojačenj in rxrtrebščin ter za odvoz ranjencev. Tud1 uporaba letaterva je soodločala pri izbiri invazijskega področja. Za težka bojna letala sicer dandanes daljava ne igra več posebne vloge. Kljub temu na je važno tudi to. ker lahko letala na krajše proge vzamejo seboj večji tovor bomb. Cim krajša je proga, temvečkrat jo lahko prevale. Na ta način se učinkovitost uporabljenega letalstva podvoji in petroj-. Se bolj merodajna pa je bila pri vsem tem lovska zaščita. Majhna razdaljenost angleške obale od Normandije omogoča upo- rabo lovskih letal vseh \ rs* brez razlike na njihovo socBobTKSt za do!«c proge. Vse to ;e napotilo invazijske poveljnike, da so se kljut> rsem nevarnostni, ki jih predstavljajo za napadalca m<>me utrcfl>e ot> normandijski obali, odločil', da izvedejo prvi udar na tem področni. Kljub v^em ogromnim žrtvim na ljudeh, mideriata in ladjevju pa je dosedai doseženi uspeb t-iko ma cr.krst en da dopušča pač kaj malo upanja, da bi tvegani podvig uspel. Znova pa se tudi v tem kaže dalcko-\ dnos»t nemškega vojnega vodstva, kj je pripravilo invazijcem takšen sprejem, kakršnega prav gotovo n&o Drič koval'. £ujti si »pastaloraciino". tem toč boiJsBvizom, lc je s hladno preračunano^jo pognal v boj svoje britanske in ameri.4ce vazale, da bi z njv-bo*o pomočjo dosegel to. česar ne more z lastno sila« Stockhoinr, 9. junija. Keuterjev dopisni Campbel poroča z anglo-ameriškega predmo^t- ja v Franciji: »Naravnost čudež je. da se živim in da še lahko pišem to p<7r»>čilo. Res se čudim, kako sem mogel preživeti 24 ur na tem predmostju. k: je polno hudih presenečenj. Bombe, granate, krogle in m'ne. da ne govorim o težkih zasedah, nam vsako uro pripravljajo ne~»tetc* grozotnih doživljajev. Invazija na povelje Moskve Ber//n. 10. jun. Berlinski tisk se bavj v četrtek zjutraj m pred zgodovino sovražnikovega napada na celino. »Volkischer fteobachter« opozarja, da so hoteli An£j!o-Američani čimbolj zavleči in odložiti pričetek invazije, ki jo je Stalin zahteval in tudi časovno določil. »Danes je že zgodovinsko dejstvo, da so se v Londonu in v \Vashingtonu čim dalj izogibali invaziji, ker so vedeli, da predstavlja za obe dežel-največji riziko: za majajoči se imperii grozno preizkušnjo, za Rooscvelta pa putstolovščrrvo. katere posledic se je v letošnjem letu volit sv posebno bal Ako pa je s Churchillom v Tehe^ ranu kljub temu pristal na invazijo ter celo dal določ'ti njen termin, potem se je vse to zgodilo enostavno na pritisk Stalina, k- nima le interesa, da bi se potek vojne skrajšal, temveč si žeti, da bi tudi Anglija in Amerika čim več tvegali.« I/st opozarja, da bo do tega prišlo podobno kakor v Severni Afriki in južni Italiji, kjer ie bo!jšcv:zem sledil angleškim in amerišk:m napadalcem, po moskovskem načrtu tudi povsod tam. kjer bi v bodoče uspel kak vdor na evropsko celmo. »Volkschcr Becb-achter« zaključuje: »Ni bil Bog tisti, ki je izbral Britance in Američane za izvedbo tega napada, ki ga kot običajno gostobesedni general Montgomerv v pozivu svojim četam ozna- Naša dolžnost Domovina joka v grobovih. Joka v dimu in pepelu. Toda iz tega ognja vstaja nov prekaljen slovenski človek, kS je prijel za puško, da očisti svojo zemljo vse mednarodne nesnage in da poleti v novo svetlo bodočnost. On čuje jok in drget svoje ljubljene domovine, posluša žalostno tožbo slovenskih mater, ki žalujejo za svojimi otroci, v oči in nos mu udarja duh po dimu iz požganih domov, on sliši prošnje ubogih beguncev in pravi: Ne bomo prej odložili orožja, dokler ne bo očiščen zadnji kotiček naše zemlje vseh rdečih zločincev in njihovih židovskih in plutokratskih zaveznikov. Slovenci smo majhen narod, vendar narod poštenjakov, narod pridnih in delavnih, narodno zavednih ljudi. Ne moremo s^cer posegati v razplet sveiovno-političnib dogodkov in obračunavanje med narodi. Toda eno je naša velika in sveta dolžnost: na svojem slovenskem ozemlju In iz svojih narodnih vrst moramo iztrebiti sleherni strup, ki ga pt» vseh mogočih kanalih prilivajo v narodno dušo razni komunistični, židovski in plutokratski plačanci. To nalogo moramo Slovenci izvršiti sami, ker je na mesto nas ne bo opravil nihče drugi! Zasužnjenfe naroda — glavni cilj komunizma Tuđi 0F stremi za uničenjem narodne samobitnosti, gospodarskega blagostanja in socialne pravičnosti, da bi mogla razdvojeni in iz- krvavljeni narod zasužniti komunizmu V vrsti odlomkov iz knjige »Izdani socializem«, v kateri je bivši nemški komunist Karel Albreeht. ki je 10 let živel v Sovjetski zvezi in se povzpel tam celo do ministrskega položaja, opisal svoja razočaranja v boljševiškem raju. smo že prikazali brezvestne metode, ki se jih poslužuje komunizem v svoji borbi za obvladanje sveta. Danes objavljamo nadaljno poglavje, ki jasno priča, kam vodijo niti komunizma in kakšnemu cilju služi tudi početje komunistov tudi pri nas. Kar koli se dogaja, pod vodstvom komunistov, pa najsi se skriva za kateri koli plašč, slu ži le enemu samemu cilju — uničenju na-rodne samobitnosti, gospodarske sam ost o jnosti in socialne pravičnosti, da bi mogli tako razdvojeni in izkrvavljeni narod p oujarmitk : ? tovariši, ki nosijo vso tež:no usodne borbe, se j Moj odpoklic z inšpekcijskega potovanja po Uralu, ki je bil posledica mojih odkritij in stvarnih poročil o katastrofalnem položaju na tem najvažnejšem gozdarskem in industrijskem področju Sovjetske zveze, je pomenil obenem tudi konec mojega osem in pol letnega udejsrvovanja v sovjetskem gozdarstvu, udejstvovanja, ki je bilo zame osebno tako uspešno in ki me je privedlo v vrhovno vodstvo te posebno važne panoge gospodarstva Sovjetske zveze. Usoda, ki me je s tem zadela, nikakor ni bila nenavadna ali nepričakovana. Saj je to običajni konec vseh onih vodilnih funkcionarjev v komunistični stranki, v upravi in v gospodarstvu Sovjetske zveze, ki so stremeli za tem, da bi izvršili zares pravilno strokovno in plodno delo. Kajti oba nosilca vrhovne oblasti v Sovjetski zvezi, Politbiro in GPU ne polagata niti najmanjše važnosti na pozitivne storitve in na načrtno delo, namenjeno za daljšo dobo. Bodočnost ju sploh ne zanima. Stalinova parola o »izgraditvi socializma v eni državi« je samo propagandna fraza brez vsake stvarne osnove. Dejansko je on le najzvestejši izvrševalec volje Trockega in gonilna sila »stalne revolucije«, ki izkorišča in ropa prvo »domovino delovnih ljudi«, da bi tako ustvaril pogoje za novo orjaško svetovno vojno, iz katere naj bi se po Leninovi teoriji porodila svetovna revolucija. Ta ugotov tev nikakor ni trditev na sle-j pO. Ne le zunanja in vojaška politika Sta-j Una. marveč predvsem njegova gospodar- dobro zavedajo, za kaj gre jn bodo za to rudi tu v polni meri storili svojo dolžnost Za njimi pa stoji vsa Evropa brez razlike. k: bo I ska politika daje za to otipljive dokaze. Sam sem se udeležil neštetih zaupnih razgovorov v centralni kontrolni komisiji in p*-t različnih vodilnih oblasteh Sovjetske ^skrbela, dat dobe %sc kar jim jc potrebno, j ^ ugovorov da cdločijo borbo na. konst Evrope m tato j sllkalo ^ QklQ8 ene same ^^tve: izgraditev na dolgo dobo ali gospodarski ruk za vsako ceno v svrho priprave sred- zagotove vsem evropskim narodom srečno ta mimo bodočnost Zakaj se fe pričelo v Normandiji? Nobena tainost ni bila, da je zapadna -** ropska obala bn^ na odseku v Normandiji nai-bolj utrjena. Zato se je mars'kdo začudil, zakaj se je pričela invazija ravno na tem odseku, fco bi H:lo pričakovat« naskok na evropsko trdnjavo vse prej drugod Petek dogodkov ra kaže. da nemško vrho\no poveljništvo ni b;lo tega mnenja :n je že po zbiranju sovražnih sil v južni AnnTUi sklepalo na to. da bo slecf l napad nekje zapadno od Calaisa. Vsak dvom ra so razpršili številni letalski napadi na železnice, mostove in ceste v zadnjih dneh pred prčetkom Invazije. P:i rud; sovražnik ni bil repoAičen o podrobnostih obrambnih naprav, du so jih mcrale njihove posadke zapustiti. Da pa w An?THamcričanl kljub vsemu izbrali baš Normandijo za pričetek invazijskih operacij, zato so bile merodajne ra.Tne druge ckoliš^ne. V južni Anglji so naiugodnejše i* naKievilnei'e luke. k; omogočaio vkrc-ivanje velikega števila čet in potrebščin. Trikoi 5 '"eotok Wight == Portsmouth s s\ormi zaščitenimi 7al;vi omogočajo vel'ko koncentracijo ladjevja, kar te največjega po™ena za hitro vkrcanje velikih odelkov. Oddaljenost od tu do francoske invazijske obale zna?a okrog okrog 100 do 150 km. to je daljava, ki jO lahko moderne ladje brez težave prevale tudi I sedanjih kratkih nočeh. Taka lahko doseg- stev — propagandnih in vojaških — za jrveto-vno revolucijo. Taico so na pr. pri prvem posvetu o prvi petlelki za industrijalizacijo Sovjetske x.v«v< v svetu ljudskih komisarjev številni gospodarstveniki sprožili vprašanje, ali je »imestno, da se izvede tako obsežna in prenagljena industrializacija ruske agrarne države S pretiravanjem, kakršna so v KremJju ooičajna, so opozarjali na to, da bi mogla po končani izgraditvi produkt ij-ska storilnost te ogromne industrije kriti potrebe vsega sveta. Posledica tega bi bila poplava vseh svetovnih tržišč s sovjetskimi proizvodi, kar mora neogibno dovesti do silnega padca cen na svetovnih trgih. Kot nadaljna posledica tega se bo pojavila ogromna brezposelnost v industrijskih središčih v onih kapitalističnih državah, ki ne razpolagajo z lastnimi surovinami, marveč jih morajo po sorazmerno visokih cenah uvažati. Te p'jtnisleke. ki so sloneli še na starih so;iaiL-narodnoosvobodilna vojska« začela ftloven«Jci narod rospofiarsko uničevati, S tem Je Osvobodijo* fronta hotela slovensko ljudstvo protet&rizirAti in ga s prisilnim osiromašenjem pripraviti do tega, da bi se pod. vr^lo komunizmu. To divje, noro in zločinsko uničevanje slovenskega narodnega imetja, ki ga ni moči utemeljiti in zagovarjati z ničemer, najmanj pa s kakimi >vojaiUdrni« razlogi, je povzročilo ogromno Škodo zgolj slovenskemu nar°du in celo OF sami, saj je zaradi uničene in izropane dežele prisiljena stradati celo njena >narodno-osvobodilna vojska« sama, OF vendar ni a tem odnehala, kar je najzgovornejši dokaz, da je njen poslednji cilj res socialna revolucija, ne pa kaka narodna osvoboditev. Kako smejo tolovaji govoriti o osvoboditvi, če so prav z uničevanjem narodnega imetja slabili narodno odpornost slovenskega ljudstva ter ga danes prignali tako daleč, da mora v svoji lakoti in bedi prositi za pomoč in za košček kruha vsakogar, ki se ga hoče usmiliti? OF je slovensko narodno imetje uničevalo tako. da je njena *narodno-osvobodilna vojska« sama ropala, požigala in rušila, in pa tako, da Je nalašč povzročala strahotne represalije s strani cesarske italijanske vojske; represalije, ki Jih niti zdaleč ni moči primerjati s neznatnimi, nepomembnimi »TOjaSkJm*.! nastopi, ki so te represalije aproih. uničevanje slovenskega narodnega Imetja kot ustvarjanje razmer za socialno revolucijo je tisto poglavje iz dela OF, o katerem njena propaganda ni nikdar govori- straAevati domače ljudi in vendar Je to dek> ves čas, kar obstoja Osvcbodiuia fronta, dajalo >narodno-osvobodilni vojski« stokrat več opravka, kakor vsj >voja3kii in drugi nastopi. Na konferenci Komunistične partijo Slovenije od 5. do 8. julija 1942 so prvaki OF najtočneje orisali pravi značaj *nrwod-no-osvobodilne vojskec, ko ie član Centralnega komiteta Komunistične pa:tije Slovenije dr. Marjan Dermastja odkrito povedal. >da vse izgleda kot roparska banda«. To je bilo teclaj. ko so na konferenci razpravljali o tem, ali velja začenjati z > razlastit vami« kot važnim delom celotnega komunističnega programa. Razprava je pokazala, da >narodne mase niso bile zrele, da niso razumele pomena razlastitve«. Zato so odslej o razlastitvah molčali, pač pa so v dejanju ropali dalje in sicer po takih načinih in v takem Obsegu, da je celo glavno poveljstvo »narodnoosvobodilne vojske« v naredbi št. 4. iz leta 1942. zapisalo, da »naše čete brezvestno zapravljajo narodne dobrine in posebno slabo gospodarijo z živino;. Ta opomin je zapisalo iz skroi, kako se bo pri takem uničevanju preživljala »vojska«, ne pa morda zaradi tega. ker bi sra vodila fkrb za ohranitev slovenskega narodnega imetja. Kako neki. ko pa je isto vrhovno poveljstvo celo tedaj, ko je s posebno zapo„ vedjo prepovedalo in omejilo vse vojaške nastope, izrecno naročilo, naj se slovensko narodno imetje, uničuje dalje. O tem priča pismo, ki ga ie 10. julija 1943 v imenu »štaba narodno-osvcbodUno vojske« pisal S Janez«, to je Ivan Maček. ^Prlmofo, to je dr. Alešu Baeblerju. in v katerem pravi: »Izogibati In onemogočiti moramo trenutno vsak neuspeh. V tem smislu je bila mišljena omejitev akcij zadnjič. Sedaj velja še ista omejitev, edino v primeru požiganja vnsi je treba iti v akcijo, jo čim bolje pripraviti in na vsak način izvajati. Taka akcija ... bo tudi po končanem smislu imela političen uspeh, omogočila široko Tekrutacijo... V tem je politični uspeh.* V dokaz, da je to uničevanje slovenskega narodnega imetja po »narodno-osvobo-dilni vojski« bilo zapovedano Ln začrtano, nI treba navajati kakih --uradnih« Izjav in poročil. Dejstva sama govere. (Po »fmih hukvah«.) Štedite s kurivom? Čeprav dandanes varčujemo vsi bolj tli manj s kurivom, je vsekakor potrebno opozorilo, kakršnega je naslovil na odjemalce kuriva »Trtfnvski list* (2. junija), naj vsakdo v»ir kolikor poč more, z drvmi in premogom. Pisec omenja, kako si prizadeva Pokrajnski gospo-dan-ki s^ct. da' b; bila Ljubljana kljub vsem težavam kolikor toliko preskrbljena s kurivom. Tej ustanovi je namreč poverjeno razdeljevanje kuriva. Pokrajinski {trt^podar^i srvet je ifl netJavn-o orrtjzoril porabnike kuriva, naj varčujejo čimbolj, ker so zdaj še večje tc/avc s preskrba Upoštevati je treba predvsem, da je Ljublj liska pokrajina zaradi uničenja domačih pre-mojJovniJcov po Hadoljevs-kih in kormmističnih bandirih izcfubila na mesec po 10.000 ton premoga. Odkar ne obratujejo vec" prenio^ovnkj na Dolenjskem, smo odvisni lc od UVTOft, Premog dobivamo iz Trbovelj. Po meddržavnem sporazumu med nenv'kimi oblastmi v Berlinu in monopolno upravo za premog, ki ie zdaj v Veroni, je bil za Ljubljansko p krajino določen mesečni obrok 8100 ton premog. Od tega je b''lo določeno za industrijo 6780 ton premoga. Tako bi os-talo za javne zavode, sanatorije, bolnice. 120 gcsrins0 ton premoga na mesec. Pokrajinski gospodarski f*.ct j« opozarjal pristojne oblast', da je zna*ila pozaba premoga v Ljubljanski pokrajini na mesec povprečno po 18.000 trn. Razen tega ;e zn?^ lis poraba drv povprečno po 65i)0 va/?rmov na leto. Zato pač 8100 ton prem'"'*.*' na mesec ne more kriti vseh potreb, dasti :e. ker jo oncmoocčen m oz drv. Nemške oblasti so v zadnjih štirih mescih zvijale obr k na 10.000 ton, a to zvif^anje ni krilo izpadkft, ko po 8. septembru ni prispel iz Trbovelj plCUlOB 40 dni. Pokrajinski gospodarsJci svet je potem sAcirr-al dobiti po 2500 ton velenjskega pfflemogft na mesec. Nemške oblasti so pristale na ta predlog in maja bi premojj že prejeli, če bi všia sila ne onemogočila dobave. Z radi ten.i e potrebno tem večje varčevanje s kurivom, zlasti v poletnem času. da se na ta način omogoči preskrba kuriva za zimo. Satvrus: črnoborzijancGsn Ti pravi§ nam. da ljubiš domovino in da bi zanjo dal brce in dušo in ne boš miren, dokler z bolečino ne boš zaspal pod njeno mrzlo nišo. A vendar vodo daješ nam za vino, tako da nam groziš z nenadno sušo; In st odprl sred mesta trgovino, ki v njej prodajaš slamo nam za nuiso. MI radi bili malo manj bi trezni v teh časih, ki za vse tako so grdi, da smejejo tej tvoji se ljubezni. In tndl ml tako brezsrčno trdi ne bomo, da bi te kot narod jezni obesili na prvi veji v srdi! Prebavljivost mesa Profesorja dr. E. Mang-old in H. Meycr sta napravila prav zanimive studijo, tičočo se prebavljivosti posameznih vrst mesa. V ta namen sta dala živalim požreti luknji-Časte škatlice, napolnjene z različnimi vrstami mesa. Po nekaj urah sta škatlice potegnila na drobnih verižicah iz želodca in preiskovala, koliko je že napredovala prebava. Na ta način sta dognala, da je najlaže prebavljivo golobje meso, potlej pridejo ribe, svinjina in šele nazadnje govedina. V nasprotju z običajnim naziranjem se je izkazalo, da je na tatarski na-em pripravljeno sirovo meso teže prebavljivo kakor vsako drug^o in da v tem pogledu Zaostaja celo *a vsakovrstnim po- suJenim sirovim mesom. Najlaže se prebavi Kuhano meso, vendar se pa z dolgotrajnim kuhanjem prebavljivost spet zmanj- Stran 4 •SLOVENSKI N A K O D«, ponedeljek, 12. Junija 1844. 5cev. 24 Vprašanje obnove naših vasi: Koliko bo treba gradiva in delovnih sil ie sedaj je treba nacrtna urediti pripravo potrebnega gradbenega gradiva in organizacijo delovnih sil, da hi mogli takoj pričeti z obnovitvenimi dela kmečkih dimov Vprašanje obnove naših naselij so načeli najprej v »Kmetovalcu«, ni^o ga pa prezrli tudi v »Kmetijskih novicah*-. To je pač življenjsko vprašanje naše vasi v Ljubljanski pokrajini, kajti obnoviti bi bilo nešteto slovenskih domov ter omogočiti redno kmetovanje; od tega je odvisen obstoj številnih kmečkih družin. V »Kmetijskih novicah« razpravlja Filip Uratnik. znani socialni delavec -ovsem stvarno na podlagi številk o velikih težavah, ki jih bo treba premagati pri obnovi naselij. Koliko hiš bo treba sezidati? Predvsem moramo vedeti, kakšen je obseg škode, to se pravi, kakšno obnovitveno delo nas čaka. V Ljubljanski pokrajini bo treba sezidati nujno povsem na novo okrog 4000 kmečkih hiš in 6000 gospodarskih poslopij v približno 100 naseljih. Pri tem moramo upoštevati, da so ta naselja razkropljena po večini po strnjenem hribovitem ozemlju, ki se razprostira od Iga do Metlike. Vendar smerno računati, da bi bilo mogoče mnogo poslopij obnoviti zgolj s popravili; kljub temu škoda ne bo mnogo manjša, vsaj ne do konca vojne. Ogromne količine gradiva Za to veliko obnovitveno delo bodo potrebne ogromne količine gradiva. Pisec se ozira na strokovno literaturo, da končno pride do zaključka, koliko gradiva bo treba. Računal je na podlagi nekega načrta, ki bi po njem kmečka hiša obsegala 12n m- zazidane ploskve, odnosno 940 prostor-ninskih metrov. Ce bi sezidali 4000 tako velikih kmečkih hiš, bi bilo treba skupaj 213.100 desettonskih vagonov raznega gradiva, in sicer: kamna lomljenca 30.000 (vagonov), gramoza, peska, mivke 120.000, živega apna 4000. cementa 9200 vagonov, zidakov 136 milijonov kosov, strešnikov 16 milijonov kosov, stavbnega, obdelanega (tesanega in žagrmr\P'^ le-a 8900 vagonov in drugeg gradiva 5000 vagonov. To je gradivo samo za hiše. Za gospodarska poslopja količine gradiva še niso izračunam Pisec sodi, da bi bilo treba za nje približno toliko gradiva kakor za hiše. Potrebovali bi torej okrog 426.200 vagonov gradiva za obnovo. Prevoz in dobava gradiva Ni tako preprosto vprašanje, kako hi naj nav-ozili toliko gradiva na stavbišča. Vedeti moramo, da je bilo v Ljubljanski pokrajini pred vojno okrog 15.000 konj, ki so mogli opraviti na leto največ okrog poldru.^ milijon dnin (dvovpreŽTJO). Zato bo treba dobavo gradiva urediti tako. da bo čim manj prevozov, to se pravi, uporabiti bo treba gradivo porušenih poslopij, kamen in živo apno pa lomiti čim bliže stavbišč. Nastane pa še vprašanje, kje bomo dobili toliko gradiva. Pisec pravi, da so načrti, ki določajo obnovitev v daljši dobi, nestvarni, kajti kmetje morajo dobiti svoje domove že v prvem letu, kajti brez hiše in gospodarskega poslopja ni mogoče kmetovati. S tem pa seveda ni rečeno, da morajo biti vsa dela povsem končana že v prvem letu. Upoštevati je treba predvsem, da bo po vojni zelo primanjkovalo delovnih sil; zalo moramo misliti že zdaj, kje bi naj prejemali gradivo, kamen za apno in lomlienec za zidanje iz načrtno razporejenih novih kamnolomov z uporabo vseh tehničnih sredstev. Za dobavo apna bi bilo mogoče v kratkem času uredrtj preproste apnenice ob stavbi-ščih. Preskrba apna bi bila torej še najlažje urejena. Fsrzafeliiv profesor Pred let L je bil na ljubljanski realki neki profesor risanja. Pri njegovi uri risanja ni smel viseti nikdar noben klobuk na obešalniku na zidu. Pa pride nekega dne v šolo in obesi svoj klobuk na steno. Ko gre kmalu potem po razredu, zapazi SVOJ klobuk na zidu. Pa se razsrdi in zakriči: »Kaj vam nisem že večkrat rekel, da ne trpim, da bi Visel med mojo uro klobuk na zidu! Zanikrnež, ki ga, je obesil gor, naj ga takoj odstrani!« Toda klobuk je ostal na obešalniku. To ga je še bolj razsrdilo in zakričal je: » če ne vzamete klobuka dol, ga vržem skozi okno!« Dijaki SO se muzali in bi se radi smejali, pa se niso upali. To je bilo razjarjenemu profesorju že odveč, šel je k zidu in vrgel klobuk skozi okno. Ko pa mine ura in hoče domov, išče klobuk in ga ne najde. Začel je kričati: »Kje je moj klobuk? Kdo ga je vzel?« "Pa se je eden dijakov osrčil in rekel: rGospod profesor, skozi okno ste ga vrgli!« Cement, opeka, les Večje težave bodo z dobavo cementa in opeke. Cementarna Trboveljske Premogo-kopne družbe je izdelala na leto (1. 1936) 6000 desettonskih vagonov cementa, medtem ko je izračunano, da bi ga bilo treba samo za hiše 9200 vagonov. Načrte za obnovitvena dela bi pa bilo mogoče spremeniti, da bi bila poraba cementa znatno manjša. Najtežje bo rešiti vorašanje dobave opeke. Na ozemlju Ljubljanske pokrajine so opekarne izdelale pred vojno na leto 17 milijonov kosov zidakov in 5 milijonov kosov strešnikov. Zmogljivost naših opekarn je torej mnogo manjša kakor bi bile potrebe za obnovo. Zato bo najbr> treba misliti na zidanje brez opeke, na pr. na » nabijanje-* zidov iz ilovice, kakor delajo koče na Štajerskem. Zasilno sezidane hiše. odno.-no začasne zidove bi lahko pozneje postopno izmenjali z opeko. (Mimogrede naj omenimo, da nabite hiše iz ilovice prav nič ne zaostajajo niti po trdnosti in drugih lastnostih — toploti, obliki sten. varnosti pred ognjem itd. — za oneč nimi, le temelj morajo imeti zidan na suhih tleh). Za obnovo bodo potrebne tudi velike količine lesa. Kazen 200.000 ton ali 400.000 prostornmskih metrov tessne^a in žaganega lesa bo treba tudi mnego drv za apnenice. Naša lesna proizvodnja bo mogla ustrezati vsem potrebam, saj mcamo vedeti, da so žage pri nas na leto (1. 19371 predelale 54.700 plm lesa. v času največje konjuiilvture pa znatno več; polna zmog-'jivost naših žag znaša 2 milijona p1 m. Vendar bodo z doV-~ —<* Poprej SBEIO namreč izvažali mnogo lesa in po vojni bodo izvozna tržišča še posebno pritiskala na naše izvoznike, da bi dali čim več. Zaradi tega se bo les seveda silno podražil in bi ga bilo težko dobiti za obnovo, Če bi ne predpisali, da bi moral sleherni gozdni posestnik oddati za obnovitvena de i a 29f zaloge tehničnega lesa po predpisani ceni. Koliko delavcev bi potrebovali Stavbni strokovnjak je odgovoril na vprašanic koliko delavcev bi bilo treba, da bi sezidali v enem letu 4000 hiš: Za aepesreina stavbna dela bi bilo treba 11 tisoč 52 delavcev, in sicer 380 polirjev. 2600 zidarjev, 5000 pomožnih stavbnih delavcev, 1640 tesarjev. 128 krovcev, 360 mizarjev, 92 steklarjev, 480 pleskarjev in slikarjev, 76 kleparjev in 286 pečarjev. Koliko delavcev bi bilo treba za zidanje gospodarskih poslonij. še ni ugotovljeno. Ce prištejemo še število delavstva za pripravo gradiva, bi bilo 50.000 delavcev komaj ^ovo^i za na^ge obnove. Na ozemlju sedanje Ljubljanske nokrajine je bilo pred voinn zaooplenih v obrti in industriji le 32.000 delavcev. Sprevidimo torej, da bo po vojni snlno primanjkovalo delavcev, zlasti obr'nib pomočnikov. Najbolj bo pri-rpanjkova2o zidariev. Te ugotovitve nas opozarjajo, da bo obnovitev naših naselij silno težavna naloga. Zato je prav, da o vprašanjih obnove razpravljajo strokovnjaki že zdaj z vso resnostjo. (Po razpravi Fil. Uratnika v »Kmetijskih novicah«) Ka] hoče Narodna straža na Primorskem? Kakor drmobranci na Dolenjskem, tako izdajajo tudi prostovoljci Slovenske narodne varnostne straže na Primorskem v Trstu svoje, zaenkrat samo hektOgTaifrano, glasilo pod naslovom »Straža ob Jadranu«. Doslej .je izšlo več Številk, ki objavljajo narelne članke, poročila in kratke vest? o dogodkih doma in po svetu. V 6. številki objavlja »Straža ob Jadranu« uvodni članek pod naslovom »Življenje hočemo!«, v katerem razglablja o ciljih in nalogah Slovenske narodne straže na primorskem ter piše: Kaj heče narodna straža na Primorskem? NTič več in nič mani kot to, da bi vsepovsod bil mir in red. Saj le takrat bo mogel stopiti kmet za svoj'm plugom in vinorfradrr'k okopavati in obrezovat; svoj vmograd, saj le v miru se bo mogel rokodelec posvetiti SVOJe-mu poklicu, le v urejenih razmerah bo mcgel učitelj učiti v šeli ter posredovati mladini, temu upanju vsega naroda, vero. znanost, le v miru bo mogel duhovnik na pr'žnici oznanjati božjo besedo. Mir je vir in osnova vsega napredka mir daje blaginjo in srečo posamezniku in dru/bi. Prav zato so našj možje in fantje prijeli za orožje, prav za to sr* se ustanovile Slovenske naredne varnostne straže, da bi čuvale domove, da bi brani'i svojo zemljo, svoje običaje, skratka vse. kar je človeku najsvetejšega in najdražjega. Ta pot jc danes edino prava in v resnici vsem koristna, ko brani narod pred uničenjem in zatiranjem in mu čuva osebno svobodo, prepričanje ter mu jamčj imetje, posest in svobodo dela. Ne naš razum, ampak rudi naše srce nas uči to pot. saj narod naš umret; noče. Ob najbolj bridk' uri svoje zgodovine je pokazal naš nared vse, kar je premogel. Ko je šlo za biti ali nebiti. je naš narod to tudi razumel ter je zaklical v svet: Ne smrti, življenje hočemo! Ta edina misel nas* je zagrabila v usodnem trenutku. Zato so slovemkc narodne straže dragoceno orodje v boju slovenskega Človeka za obstoj. Slovenske narodne Straže So sad mnogega trpljenja in žrtev, ki jih je slovenska narodna skupnost dala v tem strahotnem boju s komunizmom! So kakor krvava solza, ki je kanila s sirotnega slovenskega obraza in se na tleh strdila in raz-rastla v ;-kalo, ob kateri si komunizem ne bn skrhal samo svoj'h zob. ampak se bo ob njej tudi razblinil v nič. Sme kakor gora v viharju, ki se ne premakne ter zre nvrno vse. kar se ob njej godi. Slovenske narodne straže bodo pcvedle Slovence v prihednjost, ki ne bo več tako žalostna in grenka, temveč vsa svetla, polna življenja. Vsak, kdor se danes čut; pravega Slovenca, je povabljen da se Slovenskim narodnim stražam pridruži, da bo pomagal z orožjem v roki v tem boju za pravo svobedo slovenske domačije. Prav tako pa je tudi vsak pravi Slovenec poklican, da v tem boju z besedo in dejanjem pomaga, da bodo Slovenske narodne straže vključene v enoten sklep slovenskega naroda, ki hoče v novo življenje k polni in pravi svobodi, redu in miru. KnZiZne n&vosti: Relokrajinske pripovedke Založba Muren-ček, založba Jože Žužek. Natisnila Zadružna tvarna v Ljubljani. Opcj belokrajinske zemlje in prirode prepaja pravkar izišlo mladinsko knjij?o. Ob njej vstaja pred nami belokra-jn^ka zemlja \ vseh svojih značilnostih in prelestih. Obujaš spomine na ta svet, ki je poln folklornega bogastva. Pisatelj Lojze Zupane omenja v svojem uvodu odlične može. ki so si stekli zasluge pri zbiranju in vekove-čenju belokranjskih dragocenosti. Potem ko Gmenja I. Trdino in O. Župančiča, navaja še Iv;:na Sablja, kanonika J. Barleta, dr. Nika Zu-paniča. Emila Adamiča. Franca Maroltfl, Bo> ža Račiča in akad. slik. Maksima Gasparija. Pozabil je na M. Tomca in tudi nase, saj je pisatelj pričel kot učitelj v Štrekljevcu zbirati dragocene pripovedke iz belekrajinskega bogatega ustnega izročila. Tako so nastale njegove »Belokrajinske pripovedke«, »Bili 90 trije velikani«. »Dedek povej« in »Svirel rjovednega moža«. Seda i pa se jim je priključila nova zbirka, naslovno povzeta po pripovedki o Velikanu Nenasitu. Sledi ji 45 dragih pripovedk, I Velikan Nenasif ki jih je Lojze Zupane povezal s; spretno pisateljsko roko v živahno celoto, ki ji je vtisnjen predvsem pečat vedrine in šegavosti. ki tako značilno očrtujeta značaj belokrajinskega ljudstva. Posebna odlika knjige je nadalje sc^-delovanje znanih slovenskih 1'kovnih umetnikov (M. Gaspari. M. Kraljeva, S. KumaT, G. Birola, M. Švrbič. S. Šantelj, J. Beranek, F. Gor-F. Kralj, O. Gaspari, R. Debenjak, T. Gorjup, K. Slapemik, Elda Piščanec, F. Pod-rekar, M. Lebez, V. Lamut. Bura Remec, T. Kos, C. Abram. N. Omersa, M. Maleš, F. Godec in Ksenija Prunkova), ki so s svojim svejskim ilusrtracijskim sodelovanjem povzdignili umetnostno knjižno stopnjo L. ZupanČe-vih belokrajinskih pripovedk. Slovensko mladinsko slovstvo je spet bogatejše za lepo, okusno opremljeno, vsebinsko slikovito knjižno delo. Lojze Zupane se je spet spomnil naše mladine ;n ji poklonil odličen knjižni dar, ki ho razveseljeval in bodril mlada srca Razvedrila SC bodo in razživela ob »Velikanu Nenasitu«, »Vražji Vinik"«. »Šepavem vragu«, »Vražjem repu«, itd. Lojze Zupane raste V tlmetnitif umetnost in mehčan Krateh obish v svojevrstnem ateljeju in razgovor s slikarjem Milošem šzišteršičem •« je vprašal Rad gledam lepe umetniške podobe, toda upodabljalce\' se na Je/no izogibljem. Imam posebno spoštovanje pred ljudmi te vrste. Ne sanic zato. ket človeka tako prejinjivo gledate, ksker da bi hoteli prodreti v najbolj skrite kotičke njegovega bistva, tudi sicer so časih kot živ očitek: Denar imaš za vse mogoče reči. Desettisoči se ti ne smilijo, če gre za nekaj desetin ... nu da. saj se razumemo, za podobo resnične rednosti pa ga nimaš... Torej, za resnično kulturno vrednoto nim^Š smisla!.. . In iz slikarje\-ih oči razločno berem obtožbo in obsodbo. Take stvari pa člcn.'eku, tudi če ni domišljav, niso kdo ve kako priletne. MSloš šušteršie: Dolenjski motiv Oni dan pa sem s sinjo prijateljico, ki je ljubiteljica lepe umetnosti, sl.il v prehodu nebotičnika pred Kosovim umetnostnim salonom. Ogledovala s\*a Šušieršieeve podobe z Dolenj ske. Nehote sem se spomnil s\-ojih izletov na deželo pred leti. Priznati moram, da so mi btle prav všqč. Še bed j pa nji. Kar dopovedati mi ni mogfa, kako ji ugajajo. Bifn je vzhičena in očarana, da sem na tihem telet stitearjs in njegovo razstavo. Žal pa ni ostalo samo pri tem. (\7rag vedi. k-iikšm, cepmija je v slikah!) Kupila bova eno«, je tekle,. — »Prav,« sem pristni, }>k;r iibetL«. Izbrala fe in nato m\< 1 stopila. A kaj. ko jc hita zaželena slika že prodana. Po drivla tn tretja tudi. Rad bi bil >\oji spremljevalki ustregel, ?ato sem vrr še/, kje umetnik stanuje. »1' hiši, kjer je Ohersne-lova galerija, v prvem m dsttcpju«, jc bil odgovor. In i'o^o sva se znašla pod 1 zčer v mračnem hodniku, kjer naj bi bit slikarjev atelje.., V duhu sem bil sestavil že pravcati ■;■<. 1 or, saj \tiste. .. Gledava, išče\'a, h jc bi bilo kuj o ateljeju napisanega*-. \':c Pse! »Salon de mode«? Aha. francoska umetnost, se mi jc zas\ifolo_ Potrkam, vstopim in ?.e se znajdem v ateljeju, polnem mlađih gpspodičen •.. Mo- delke, aH kaj? Oh. ti slikarji! — Kar nepri jetno mi fe bilo. Elegantna, vitka dama pa me Že vprašuje, kaj želim. IT zadregi sem poved •/. da bi rad gospoda umetnika, če ne motim ^veda ... »I ris-a-vis«c, se jc plačil odgovor, nakar sem s-- olajšano oprostit in odšel. Preden, sem po-irk&f, sem na pravih vratih še bral: »Tukaj sta '.ijejo: Gizela .. . ueHeljica, Miloš... slikar, *n'roci... eden, dva. tri...« O/ Za današnje čase kar dcvclj! Potrkam, Odtočen »naprej« mi dovoli vstop. Priznati moram, da sem obstal na pragu Kskor vkopan in spet nisem vedel, ali sem prišel prav ali ne. Velika, podolgovata sebi-, v nji vse preprosto, skoraj preveč revno. Za majhno mizo je sedela mlada, lepa žena. sklonjena nad kupom zvezkov, sredi sobe sta stala dva dečka, vsak z letalskim modelom v rnki. iz velike košare pa se je oglašalo še eno bitje. In nazadnje pri štedilniku mlad človek — v mraku podoben navihanemu, zasanjanemu fantu — s paleto m čopiče*^ v toki — ne. ali sem prav videt?___S kuhalnico je krepko m€$ ' polento. .. Razwnljn*o. da sem pozabit, kaj sem mislil reči in po kaj sem prav za prav prišel. Brez ceremonij in poklonov smo se seznanili. Nagonsko sem začutil, da tc: človek ne ljubi narejenih nastopov. In dobro sem čutil, da m reven, dasi stoji v stari, zakrpani obleki pred svojim štedilnikom, iz katerega sili dim. Postalo mi fe nerodno, da nisem vedel. k::knr začeti. Odkritosrčno sem priznat, da se na umetnost ne razumem mnoge, ampak 9VOJI spremljevalki na ljubo.. . In tpko 96 je razpletel malo nenavaden pomenek. svojem knjižnem ustvarjanju in kaže močan napredek v svojem pisateljskem razvoju in živahni nebudnosti. Priznanja in pohvale pa ne :'a>slllži Samo kot izvrsten mladmski pisatelj, temveč tudj kot vnet zbiralec dragocene belo-krajineke folklore. Zato pr'dobiva njegovo delo na vrednosti in zasluži, da sedamo po njem s tem večjo pripravljenostjo in ljubeznijo. j Da se ne razumete na.. .? i-metn v >-Ste ?., sl> kd n m. izid na deželo?« »Časih tem M v*aj enkrat n;i teden nm kmetih«. Sem nekoliko začuden odgovoril. »Zaradi družbe, kajne?« jc nemoteno na-dai jeval, •Deloma tudi«, sem negotovo oJgovarjal. •V glavnem pa ne. Iz Ljubljane sem ho-so pra\' dobri, veliki umetniki, seveda do kraja jih doume jo le „specia!i?!r. teh pa ni mnorgo pri nas. Za vzgled nuj vam povem toue: Ali veste. kaf:c te s kmečkim člo\%ckom. ki se naseli v mestu? \r škernjih in s pol hm'-lo na glavi ne mere zmeraj hc/diti okrog. Prav tako je 7. našo umetnostjo. \T zboru umetnosti kuttumitl narodov nc more biti naše slikar stVO kakor kakšna rdečelična kmečk 1 d klina. k( je pravkar ptišZa iz hleva . . ., temveč moderna dama. časih titdi popleskana in napil drana. da na< lahko dosfoino EBStOpa v tujini, da jo upr:te\>ajo...« lTpc*1abljnlče\> obrt1/ fe rrcietel komaj zaznaven ironičen smehljaj, zato sem ga prekinil: »Nc \"cm. alt mislite resno. aJi sc kotite .. .« »Mislim tako. kakor /c«, fe nogto pto\^ef. Krivcir: jc no obeh straneh. Eden misli, c/./ ic pristno slovenski muzejska okornosi in drvarska rebatost in zametavn \*sc. kar ni tako. i'rugi pa je ves r,rc\'zet od lažnive, našminkane tuje učenosti, plodu degeneriranih možganov, dontOČe VSe Vprek zasnetava, ker v .-n-n;7 ošab-nostl v našem slovenskem ne metre na't: fiste ga, kar je naše najlepša in nas po» vsej pravici postavlja v zbor kulturnih narodov Evrope...*: »In vi?« »Meja neznatni ma'cnkosf? 11 m! Šminka in surogat se m} studita. Resničen slovenski človek in slovenska zemlja sta brez enega in drugega, Nežna lepota naše zemljice i(W edbtatve-na in prisrčna. Saj drugače tudi biti ne more. pa je drugačno, sc je izneverile* narodu in zemlji in izdalo oboje v želji pO „velikan skem"... Sem zelo toleranten Čfo\vk in ni-komtm nič ne zamerim. Sam pa »velikanskega" W^efW WW fvvVvVVVVVVVTVTTTTTVl rwW^^W^r^W-W Bibliofilska izdaja Tavčarjevega ..Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križn in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige bosfe podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir. »♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦ rrav nič ne potrebujem, NaSe domače mi fe dovolj vehko jn prelepo. Vendar tudi v svoji snokogrudnosti nikomur ne do'.'olim. da bi me prepričeval o nasprotnem. V Ljubljani mi rc* ni všeč, kakor mi ni všeč v družbi človeka, k t je reven v svojem notranjem bistvu, pa hoče biti po vsej sib nekaj posebnega, boljšega in pametnejšega, kakor mu je dano od narave. Toda ko bom mogel spel ne. dežel<>, boni tam tudi ostal, kakor svoj čas. in le malokdaj n.c bo videti v mestu. Le nekaj si želim pri vsem tem. Da bi vendar enkrat naš narod in zemljo pustili pri rr.iru vsi tisti modrijani, ki so bili domačega kruha presiti in so odšli — ker SG Že tilko \c!iki in neznansko geniatni, v dc/.clo. kjer menda geni H kar po drevesih vise, v Moskvo ah pa vsaj. recimo, v Pariz. — Verujte mi, da jih vsi skupaj ne bomo prav nie pogrešati, ker jih rte potrebujemo. Nc potrebujemo zato. ker hočemo biti Slovenci zdrav in pošten narod na svoji lepi zemlji. Meje slikarskn prizadevanje k: kor vse moje Življenje, ki le, kakor vidite, res do skrajnosti skromno, je vse usmerjeno za namenom: S!o-\cnski narod, slovenska umetnost, slovenska zemlja. slo\>enski slog! Občinstvi, me je prignalo in prizna me vse. km je poštenega. Vem, db SO tudi drugje po svetu pošteni t'rud je in dobro vem, da si bom znal utreti pot do njihovih si c, kamor koli bom prišel. Zaka}^ moja šota je bito življenje, iežko življenje na te"] lepi slovenski zemlji.« — In najina kupčija? Zn mal denar sem dobil dvoje lepih ptnlob. »Da v tej „prebrihtni Ljub-liani" nc pozabite na lepoto naše zemlje, ki je res kakor zdravje«, je dejal slikar z» sto\*o. —ek. »Prva bojna črta« ali Savojska »prima linea« 11 (Zgodbica iz »viteških« časov na Dolenjskem) Z »lasapasarjem« sem jo mahal na jutranji vlak prot: Dolenjski, da se za dan ali dva umaknem z žicami in tedaj tudi drugače hudo omejeni Ljubljani. Blizu kolodvora srečam skupino ljudi, ki živahno razpravljajo o junaških podvigih neprekoslj:vih »partizanskih« vojnih trum. Tudi znanca srečam. " »Kam pa?« me vpraša. »Na Dolenjsko,« Pomilovalno se mi nasmehne. »Kar obrni se. Dva velika mostova ?ta šla v zrak. Naši so jih. Hude borbe so. Saj vidiš, da leze vse domov!« Kljub vsemu sem nadaljeval pot. V uradu sem bil namreč že dvignil denar za potnek stroške m od tega mi je polovico že zasegla žena za gospodinjstvo. So pač časi taki m rudi mo^ki moramo prispevati v skupno blagajno. Poti nazaj ni! Kako naj se vrnem v pisarno Z okrnjeno listnico, ne da bi kaj opravil. Že vem! Napravim izlet v Trebnje, tam »cbtičim« m z izgovorom na »višjo silo« predložim tudi višji stroškovnik. Rečeno, storjeno! Vlak ni bil prazen, kakor bi kdo pričakoval. Peljalo se je več nevernih Tomažev in nekaj optimistov, ki so računali, da se da tudi do Trebnjega najti kaj užitnega za podkrepitev črne trgovine. V tak; družbi sem se drzno I odpeljal proti »prvi bojni črti«. Kar bo, pa bo... Prometno osebje nam ni moglo dati glede naše usode nikakršnih zanesljivih -napotil. Le to so nam vedeli povedati, da gremc zaenkrat do Trebnjega, dalje se pa nič ne ve... Sicer So S© pa zavijali vsi v uradno nevernost in nam i ga val i, da sicer vedo mnogo več, da pa ne smejo begatj potmkov. ki bedo že sami vedeli, kaj se pravi v takih časih potovati... Potniki smo se spogledovali. Kako lahkomiselno se podajamo v življenjsko nevarnost. Živahno smo ugibali o razvoju bojev, o sili borečtfi se armad, primerjali pogum in taktiko obeh »na življenje in smrt« borečih se nasprotnikov. V sosednjem oddelku našega voz3 je neki strokovnjak razlagal ženskam važnost železniških prog za oskrbovanje in kako »velikega vojaškega pomena« so naše proge. Zato izvršujejo »partizani« z načrtnim moteniem prometa, z rušenjem »celih kilometrov« prog velevažna vojaška dejanja, ki v nemali mer; olajšujejo borbo zavezn'kov proti »£ksi«. Najmanj važna je proga Ljubljana-Trst. To se vidi iz tega, ker so tolovaji za njo SBe dve leti sploh ne zmenijo. Važnejši sta i>e dolenjski progi proti Novemu mestu .n proti Kočevju. Tu je delavnost tolovajev že večja Tovorne vlake sicer puste pri miru, kajti »junak« se vendar ne bori proti mrtvi stvari, pač pa radi napadajo osebne vlake, v katerih vozita ljubljanski buržuj in proletarec jajca, kure, moko in mast v Ljubljano !n s tem cdlt-čilno podaljšujeta vojno. Tudi na vojaška v^ke ne streljajo Tretja najvažnejša evrop- ska proga je oči vi dno ona iz Trebnjega V $>t. Janž. Ta pa menda splch nj v tednu nikdar več kakor en dan v obratu. V >t Janžu je namreč važen premogovnik, "z katerega icr je Italija »velik« del svojih potreb... To, za pravilno razumevanje »partizanske« takt-ke prevažno predavanje, bi se verjetno nadaljevalo, da nas ni iznenadil sprevodnik: »Trebnje — eee, izstopiti — iH!« Začne se spraševanje. Ali gremo naprej ah nazaj? Kdaj? Kol'kc časa bomo -stali? Ali je nevarno? Ali so »partizan« daleč? Kje ?e razstreljeni most? Koliko kilometrov bo treba pešačiti? Ali je čas, da se skfči malo *T gostilno? Ali se dobi kaj pijače? Toda čudno! V Trebnjem so vedeli mnogo manj. kakor \ Ljubljani. Tok potnikov se je komaj dobro razlM pc trebanjskih krčr-.ah, ko že zabrlizga vlak. Kakor na povelje smo stekli na/a j na nostaj-? Za jed je bilo časa premalo, zalo smo tem hitreje pili. Čeprav sr.10 b'!i »tik ra fronto« se nam je samozavest vrnda. da. celo zabavno je postalo. Skupna usoda ;e vse potnike nekam povezala, ne da bi vedeli z^kaj. Na rjO- staji okoli vlaka smo rojili ko čebele Bur-žuji. kmetje, delavci, vojaki obeh snx lov z aktovkami culami, cekarji. puškami in kurni-ki smo se strnili v eno rekel bi v »kolektiv« in v naskoku smo zasedli vlak. ki je potegnil — proti Novemu mestu. V oddelkih je za-sumel papir, duh po česnu se je mešal z alkoholnimi hlapi, žveplo gostih saj je preganjalo duh po pudru in briljantini. Ćez nar minut 8e vlak zopevt ustavi. »Pre- stopiti — iii«. Vsi se nagnemo do pasu ;ko/: okna. Kaj je zopet? Tristo metrov dalje na progi sop'ha »novomevčan«, kj nam je orišel iz prijaznosti nasproti. Nekje v sredi pa je mest, katerega razpetina je m?r;la kake tri metre. Pod njim je tekel akoroj meter široK in močno deroč veletek. Prestopali smo dobro uro. Vreme je bilo leno in potnik; smo na trati ped železn:"km nasipom nadaljevali prekinjeno južino. Hkrati smo opazovali vkrca-vanje v novomeški vlak. Posebno veselje so imeli vojaki, ki so pod nasipom od spodaj navzgor opazovali brezuspešne poskuse žensk, da bi zlezle v visoke vagone. Na tem mestu je treba mimogrede poudariti, da se je to zgodilo v času najsrd'tejših borb med ^partizanske osvobodilno« in kraljevsko vojsko, ki je bila zadnje čase neprestano V obupni defenzivi zaradi svojih ogiomuli izgub, kakor je »Slovenski poročevalec« vedno sproti in točno poročal Potrebna ;c bila zato pomoč za »vsako ceno«. Ker si ljubljanska trdnjava v »Stan in domu« (DEPA) radi neprestanega obleganja ni smela privoščiti cepitve svoje rxsadke, je morale prti ojačenie prav iz domovine In ta ženska ustanova kraljevske vojske, brez katere ne bi dosegla tako visoke stopnje svojega borbenega duha niti slavnih in junaških uspehov, se je baš takrat vozila z nami »na položaje« v Kandijo pri Novem mestu. Vse junakinje So bile v kožuhih ;n klobukih, manikirane, polirane ondulirane in po obrazih živobarvno pleskanc. Brez strahu so se podale v »prve bojne črte«. Žrtve morajo biti! Vojaki so viteško in z vneme nomagali tom ženskam na previsoke stonmce. Objemali so dekline okoli bokov. Toda debeli kožuhi so fikcijo- zelo obrali. Na pregladkcm perilu z umetne žive svile so kožuh*, zdrseli navzgor .n marsikatera sfr:zirana glavica ie 'zgrnila v notranjščino kc/':ha. dečm m :e na spodnjem delu prikazala taka :zbira lUUUffVCncggl pcrili in zaponk, ki. bj iznenadila rud' najbolj ;z\c-denega in rafiniranega »galentcrVa-. izgledalo je, da So vojak-; skušali sveja viteška prizadevanja umetno pedalj sevati, kar so vzele dame na znanje s širokogrudnim razumevanjem, k' jc lastno njihovemu poklicu. Tudi otalj »kolektiv« našega tmiMporti se je izhomo zabaval. To mj jc potrdil tudi neki kmet U trebanjske okolice, ki jc rekel: »Prmcj. ni mi žal. da sem se baš danes odloči! za pot v Novo mesto. Tmrmo pa le špas! Dobfo. da ni meje stare tukaj! Ker je bil domaćin. rir>Iaziti k mostu. elali so ga iz Žita — torej ne iz moke. medtem ko je presnec nekvašeno pecivo. Kruh je star komaj 2000 let. Najstarejša zgodovinska poročila, in sicer iz dobe 3000 do 2800 let pr. Kr^ omenjajo le pre-snec in žitno kašo. Ti dve jedi sta stari najmanj okrog 5000 let. Pri raziskovanju švicarskih mostišč ali kolišč (^stavbe na kolih«) so našli tudi presnec. Pri mostiščih na Ljubljanskem barju pa niso odkrili nobenih vrst žita. Raziskovalec nas opozarja na presne vrste kruha, sorodne našemu prvotnemu prcsne-cu, razširjene po Evropi, Aziji in Afriki. Slovenci že od davnine zelo spoštujemo kruh, po čemer tudi lahko sklepamo, da ima izreden pomen v verskem in narodnem obredju. Kruh je nekaj svetega. V pokrajinah, kjer še ni izumrlo prastaro, pristno gostoljubje in kjer spoštujejo običaje kakor postave, gospodinja takoj ponudi gostu kruha. Kruh si mora odrezati sam. Najsi bi bil kruh še tako slab, ga gost ne sme odkloniti, saj je kruh božji dar. V mojem kraju kolač kruha vselej prekrižajo z nožem, preden ga načne jo (razpolovijo). Kruh ne sme nikdar gledati z načeto stranjo po hiši »nazaj«, temveč naprej. Ko je kolač načet, je njegovo častno mesto miza, ki mora biti seveda vedno čista. Kotnik omenja, kaj je pisal Janko Vijanki v »Novicah« leta 1S58 pod naslovom ?Kako Slovenci kruh čislajo«. Starši so učili otroke, da so morali pobrati sleherno drobtino, če jim je padla na tla. in jo poljubiti. Iz svoje izkušnje vem, da je ta običaj še vedno živ v Slovenskih goricah. Ce ti pade kruh na tla, ga moraš popihati, Egantiel Josin: Šole, šolniki in šolarji v stari L L Deška vadnica v stari gimnaziji na Vodnikovem trgu nblr G. Ernanuel Josin, upokojeni finančni blagajniški ravnatelj objavlja v naslednjem spomine na stare ljubljanske šole, v katerih se je likala starejša 1 dokaj primitivnih razmer pred 70. leti do današnjih dni. TJverjciu smo, rta bomo z objavo teh spominov ustregli tudi našim čitateljem. Diska vadnica, pri del j ena učiteljišču, je bila v starem gimnazijskem poslopju do 2ets 1883; jeseni se je pa preselila v novo z^gr.jeno učiteljsko poslopje na Resljevi cest. V vadnico sem hodil od jeseni 1870 do julia 187o. Pot v šolo od Brega do stare S^tizzije je bila za mene precej dolga ter v zimskem času neprijetna. Slabo ob-leč

Takoj znesite v^e v zadnjo klop!« je ukazal precej osorno. Ivanetič je bil zelo strog učitelj in je prav pogosto uporabljal »štaberl«. Poučeval je vedno četrti razred; bil je zelo podkovan v nemški slovnici ter je temeljito pripravljal učence za srednjo šolo. Mož je šel leta 1872 v pokoj ter je dobil za svoje zasluge prav lepo pokojnino; živel je še več let kot upokojenec v Ljubljani. F. Gerkman, rojen Kamničan, je bil leta 1870 na vadnici še pisarniški pomočnik in pomožni učitelj. Po upokojitvi Ivaneti-ča je postal vadniški učitelj ter je v šoli prav nazorno razlagal včencera. Postal je tudi potem okrajni šolski nadzornik. Mo2 je umrl v visoki starosti prod prvo svetovno vojno. I. Klemenčič je bil katehet na vadnici; poučeval je verouk in z sodbe sv. pisma. Razlagal je prav lepo in učenci so ga mirno poslušali; sedel je vedno na stolu poleg svoje mize mei — ^ifconi ter vedno noslal in stresal tobak, da je bilo okrog njegovega stola na tleh vse črno. Da bi otroci v prvem razredu peli. se ne spominjam. V tretjem in četrtem razredu je poučeval petje I. Gerstner, ki je prišel prav mlad s Češke v Ljubljano. Gerstner je učil gosli Ti Filharmonič^i družbi, poučeval pa je tudi ket pomožni učitelj petje na vadnici. Nam otrokom je potem pa poljubiti. Drobtinice, ki ostanejo na mizi po obedu ali kadar koli je družina pri jedi, vselej skrbno pobrišejo in pazijo, da ne gredo med smeti. Po drobtinah ne smo nihče hoditi, zato jih sežgejo. Prav tako ni dovoljeno dajati mačkam kruha. O mačkih govorijo, da iztresejo svetega Duha iz kruha, preden ga začnejo jesti. Maček namreč vsak zalogaj strese kakor je vajen, ko ima v gobcu plen. Tudi Kotnik pravi, da so otroke pri njih matere učile podobno čislati kruh. Nož pri kruhu ni smel ležati obrnjen z ostrino navzgor, češ. da si vrag kremplje brusi. Načet kruh je moral gledati proti razpelu. Pisec odgovarja na vprašanje, zakaj uživa kruh takšno spoštovanje v kmečki hiši. Kruh je pridelan z velikim trudom; po besedah pisma bo človek užival kruh v znoju svojega obraza. Kar pa težko pridelamo, tudi cenimo. Razen tega je kruh glavna sestavina vsakdanje kmečke hrane in pri narodih, ki' so dosegli višjo stopnjo kulture, je bil zelo cenjen že pred nastopom krščanstva. Leta 1530 je izdal Erasmus v Baselu vzgojno knjigo »Knabensitten« in v nji je rečeno, da je prastara navada, da je treba kruh poljubiti, če pade na tla. Seveda ni mogoče tudi prezreti, da je kruh tudi hostija ter v zvezi z veliko skrivnostjo Rešnjega Telesa. V srednjem veku je bilo pri nas versko življenje še mnogo močneje razvito kakor dandanes. Življenje ljudstva je bilo tesno povezano s Cerkvijo ter cerkvenimi obredi. Cerkev je blagoslavljala in posvečevala kruh in ga še blagoslavlja, kar je tudi vplivalo, da ga je ljudstvo še tem bolj spoštovalo. prav imponiral; ni bil strog ter je vse o .roke vedno vikal in ne tikal, kakor drugi učitelji. Deželni šolski nadzornik je bil 1. Jarc, stolni prost, mož velike postave in precej močan, prav prijazen gospod. Nekega dne je obiskal prvi razred kot nadzornik ter se je po končanem pouku prav prijazno razgovarjal z otroki; govoril je pa samo slovensko. n:č nemško. Jarc je bil upokojen leta 1873 ter je kot upokojenec živel do svoje smrti v Ljubljani. Kako se je poučevalo na vadnici pred 70 leti, bo marsikoga zanimalo, posebno pa sedanje mlajše učitelje. V prvem razredu smo imeli samo eno knjigo — abecednik. Prvi listi te knjige so bili samo slovenski, nadaljnji listi pa nemški in slovenski, zadnji listi pa samo nemški. Pisali smo na tablice s kamenčki, v drugem polletju pa v zvezke, najprvo S svinčnikom, potem šele s črnilom. Računali smo na podlagi velikega računskega stroja v nemškem in slovenskem jeziku. V drugem razredu smo imeli slovensko berilo, nemško berilo, malo računico in mali katekizem. Telovadili smo tudi; stopili smo na šolske klopi ter dvigali roke in noge včasih pa smo hodili tudi v gosjem redu okoli klopi. Poleti smo šli na vrt, ki je bil med staro gimnazijo in Ma-hrovo hišo ter tamkaj malo korakali, dvigali roke itd. Leta 1870, ko sem bil v prvem razredu, je bil v šoli v modi še »štaberl«, katerega dobrote sem pogosro-ma okusil. Učitelj je prišel par minut pred poukom v šolsko sobo. »Kdo je kričal v prvi klopi«, je vprašal strogi učitelj učenca, ki je sedel na kencu klopi kot nekak ^Musteischuler«; ta je takoj deial: Jo^in! Moral sem iti iz klopi in dobil s >^štaber-lom« prav tri »krepke«. Potrpežljivo sem prenašal kazen ter se nisem prav nič jokal, akoravno so me skeleli udarci. »Kdo je kričal v drugi klopi?« vpraša učitelj. Musterschuler je dejal: »Stuhlv«. »Pridi ven,« reče učitelj ter mu prisoii, kakor prej meni, tudi tri udarce. Ta učenec je pa ob takih prilikah grozno tulil. Ta procedura se je vršila še pri dveh drugih učencih. Kaj ne, prav čudna metoda! V drugem, tretjem in četrtem razredu, katerega sem jaz obiskoval, ni bilo več »šta-berla«. Dobil sem pač v četrtem razredu nekega dne, ker sem grdo pisal v zvezek, krepko zaušnico, da mi je dolgo šumelo po ušesih. Prihodnje leto, ako doživim še srečno ta čas, bom praznoval 70-letnico te zaušnice. Katehet Klemenčič nas je pripravljal v drugem razredu za prvo spoved in birmo. Prav radi smo poslušali tega gospoda, ko nam je razlagal ter pripovedoval lepe povesti. Veliko skrbi pa sem imel zaradi spovedi. Bal sem se, da ne bi zamolčal kak velik greh, zlasti glavne grehe, kakor: laž, porednost in lenoba. Posebno lenobe sem se kesal, ker mi je nekega dne Klemenčič očital, da sem zelo len ori uCenfttt. Priznavam, da sem bA r«s len ▼ ljudski šoH ter tudi v prvih razredih realke. Iz te zadrege me je resila moja mati Svetovala mi je, naj vse grehe zapišem ter mi dala košček papirja. Na podlagi katekizma, molitvenika in izpraševanja vesti sem zapisoval vse glavne grehe. Toda joj! kaj se mi je zgodilo. Ta zapisnik sem založil, ali pa mi ga je mo rejši brat Božidar skril, seveda ga je prej tudi prebral. Mati me je peljala v stolno cerkev k spovednici: spovednik I. Dolenc, stolni kaplan, me je po izpovedi grehov prav lepo podučil ter mi dejal, da imam prav lepo krstno ime in da se moram ogibati glavnih grehov, posebno »lenobe«. Dolenc je bil dolgo let stolni kaplan V Ljubljani, a naposled je dobil prav lepo faro, postal je župnik na Igu. Pripovedovali so mi ljudje, da so Ižanci poslali po novoizvoljenega župnika Dolenca prav lepo, elegantno kočijo, da se je pripeljal prav slovesno na Ig. Dolenc je umrl kot župnik na Igu, še ne star. Imel je sorodnika, menda nečaka, dr. Janez MaurLnga, ki je bil rojen v Višnji gori 1864. Po dovrši tvi- semenišča je kot kaplan služboval v več krajih na deželi, naposled pa je postal župnik na Igu. Leta 1910 je šel v pokoj ter se nastanil kot upokojenec v Ljubljani, v Slomškovi ulici nasproti Marijinega doma. Mauring je bil velike in čedne postave, toda bolj čudaške narave. Nekega dne se je sprehajal v trnovskem predmestju. Ko vidi od daleč veliko otrok, ki so veselo in razposajeno skakali, se jim približa, seže v žep in vrže pest bakrenih krajcarjev med otroke. Otroci so vsi presenečeni veselo in urno pobirali raztresene krajcarje, a dr. Mauring je nato brzo odšeL Mož se je po prvi svetovni vojni preselil na svoj dom v Višnjo goro, kjer je 1. 1927 umrl. Par dni pred Binkoštmi sem prinesel domov birmski listek. Moj oče mi je napravil lepo sivo obleko in svileno modro kravato ter mi kupil tudi bel slamnik; moja mati pa me je peljala na trg za mestno hišo meščanske imovine ter mi kupila na stantu »tržiške čevlje«. Boter mi je bil Josip Maier, mestni učitelj, čeden in fin gospod. Bil je takrat še zelo mlad, star komaj 20 let. Prav ponosno sem korakal z njim po cesti proti stolni cerkvi v svoji novi obleki, boter pa je imel črno obleko in cilinder. Na trgu mi je kupil boter na Stantu »zlato uro«, ki je veljala menda deset krajcarjev. Pri birmi sem bil v nedeljo popoldne ter sem dobil od botra v spomin poleg omenjene ure tudi veliko lecta v robcu, molitvenik in dva srebrna goldinarja. Po birmi sem šel z botrom in njegovo materjo v Zgornjo Šiško k »Zibertu« — na rojstni dom Valentina Vodnika — kjer sem prav z veseljem obiral pečeno piško in jedel dober maslen kruh. Moje birmsfco darilo je bilo prav lepo, kavalirsko ter sem ga bil zelo ve- sel- (Dalje prihodnjič) Žests in ženialnost Z vprašanjem, ali je žena duševno enakovredna možu, so se misleci že mnogo bavili in prav pri onih, ki raziskujejo delovanje človeške duše, se znižujejo spisi, ki bi jih lahko označdi po svoji tendenci ženi sovražni ter se zvišujejo oni, ki priznavajo nadarjenost žene. Zanimiva izvajanja beremo, ki so nasprotje o dvomljivem nazoru glede nadarjenosti žene, v knjigi: »Die Frau« — An-thropologische Studien von V. Jaekel. Jaekel piše: Zenij nikakor ni vezan na določeno delovanje, temveč je lahko vsak način delovanja, ki je izveden na preprost, srednje-vrsten ali ženialen način. Demokrit je spoznal v načinu, kako je suženj Protagoras svoj tovor opremil, že-nialnost in ga je sprejel med svoje učence. Nedvomno so žene, ki se na ženialen način oblačijo, vodijo gospodinjstvo z ženial-nostjo. z njo nakupujejo in kuhajo, z že-nialnostjo pišejo pisma, pa tudi z ženial-nostjo očkajo in z ženialnostjo ranijo marsikatero srce. »ženij« in »ženij« sta dva različna pojma. Beseda »ženij« zaznamuje prirojeno, v telesni organizaciji se nahajajočo izredno silo duha, ki največkrat od lastnika niti slutena ni, tem manj cd drugih in ista beseda ^ženij« označuje po usodi naklonjenih okoliščinah razvito in v naklonjeno smer vodečo, izvanredno moč duha, katere silno življenjsko pojavo, prikaz , izraz in delo strme premišljuje in občuduje svet. Tako bi se lahko primerjalo prvi ženij z neobrušenim diamantom, oba pa dvignjena nad množino peščenih zrn vsakdanjega človeka. Na vprašanje, ali so med ženami ženiji-diamanti, ali če so kdaj bili, moramo najprej vprašati, v čem se kaže ali izraža to, kar nap odrto pod tm*ff>nm lODlJ Kako se udejstvuje »vetu viden testj tn *m čem se spozna? Razmeroma je m**1** pisateljev, Id bi 04 poglobili v ta predmet in vprašanja. Lom* broso navaja v svojem delu: >2enij in bloO* nje«, besede BettineUijeve, ua sta to dv*% značilna znaka za ženija. Splošno se večkrat slišijo besede, da je od ženialnosti do blaznosti le en korak In pr* mere: ženialen norec, ali nor ženi j. Talent odseva moč domišljije, predmetom in dejstev, ki so se več, ali manj že U gotovih, medtem ko ženiju dana moč domišljije sprejme v svoj krog še nikdar prikazano. Med talentom in ženijem je razlika, talent odkriva in pomnožuje, ženij iznajde in ustvarja. •Francoski literarni zgodovinar Nisard Sklepa, da pristoja beseda ženij le onemu, ki na katerikoli način dvigne zmožnosti in vrline svojega naroda. Sledimo dalje vprašanjem: ali imamo ▼ zgodovini imena žena, ki so z novostmi dvignile svoj narod na višjo stopnjo?< Pheraenoa, prva svečenica V Delphi JU, je iznašla heksameter. Pesnica Sappho, ki je enakopravna poleg devetih največjih grških lirikov, je pisala pesmi v Grkom priljubljenih verzih, njej pripisujejo iznajdbo teh in zato se imenujejo sapphini verzi. V 15. stoletju je živela Kristina Pisa, ki je razumela latinščino bolje, kakor katerikoli mož njenega časa in Nisard priznava, da je bila ona prva francoska pisateljica, ki je pisala zgodovino. Pred njo so bili le kronisti, ona je bila prva, ki je ločila dobro od slabega, njene refleksije in navedbe drugih avtorjev so zavzele večji obseg, kakor fakta. Nisard, ki je v duše z vsevednostjo prodrl, trdi, da je Kristina delala le iz častihlepja in jo iz tega vzroka in zato, ker je pii^la v pozabo, ne priznava ženijem, Kristina Pisa pa je v toliko preNovice« 1848, št. 15. 7 »Novice« 1848, ibld. 8 »Novice« 1848, št. 19. * *Novice,s 1S48, št. 43 in 49* Stran g ■SLOVENSKI NAR OD«, ponedeljek, 12. Junrja 1944. Ste*. 24 - MOJI ŠTIRJE MLADI (Pride v Slogo) Visoko pesem materinske ljubezni bi lahko imenovah ta nadvse lepi Tobisov film, ki prikazuje usodo žene in matere, ki vidi v svojih otrocih toliko bogatega .življenja, da vsako še tako težko življenjsko nalogo Kiithe Haack z lahkoto reši, samo. da vzgoji svoje otroke za dobre in pridne može. Nešteto osebnih žrtev, ki jih mati dan za dnem dopri-na5a svojim otrokom, ne da bi s tem zbujala najmanjšo pozornost; neskončna ljubezen in brezpogojna zvestoba materinskega srca so blesteče točke, ki dajejo temu filmu vso toploto in življenjsko resnost. Ena izmed največjih nemških igralk, ki je bolj kot kaka druga zato poklicana, daje Ani Christiansen, glavni osebi v tej drami, pravi večno-ženski izraz: Kathe Haack. Iz njenega popolnoma naravnega in neprisiljenega prikazovanja posnemamo vse one težke momente po usodi tepene ženske, da nehote vzbudi v vsakomur, ki jo pazljivo opazuje, največje simpatije. Hermann Speelmanns, izraziti karakterni igralec, se nam predstavlja kot mornar, ki so ga pustolovščine daljnjega sveta popolnoma strle, življenjsko silo izžareva ta po težkih in bridkih izkušnjah tepeni mož tudi tedaj, ko se truden in obupan zaveda brezmisel-nosti svojih najboljših trdnih sklepov. John Pauls-Harding, znan že Iz mnogih filmov, mladi Gerhard Bombal in Heinz Lausch tvorijo lepi in ljubeznjivi trio mladih fantov, katerim se pridružuje Bruni Lobel kot skromna, pridna in vedno zadovoljna služkinja s svojo neprisiljeno in naravno igro. Pilm -Moji štirje mladi« lahko uvrstimo med najbolj učinkovite filme se-zije. POTOVANJE V PRETEKLOST (Matica) Margot Hielscher in Rudolf Prack Film iz sodobnega meščanskega življenja z močnimi dramatičnimi efekti in z glasbenim repertoarjem v obliki velikega klavirskega koncerta. Snovna misel ni nova: še mi je v živem spominu film (produkcije se ne spominjam, a mislim, da je bila francoska), ko dozorela žena ali vdova obiskuje svoje nekdanje ljubimce in zaročence. V raznih poklicih so. poročeni ali samci, bogati in obubožani, bolni in prekipevajoči življenja. Ta film je izzvenel sentimentalno tragično. Končal se je s samomorom, ki naj bi v duhu mentalitete tedanjih francoskih režiserjev takozvanih inteligenčnih filmov in kot tipičen primer moralne in duševne dekadence predstavljal nekak odgovor na vprašanje, ali je spričo vsega zla in težav, ki jim je vsakdo podvržen, sploh še vredno Živeti. Film >Potovanje v preteklost« je vsebinsko sličen a idejno nasproten. Daje vero v življenje in zaupanje v lastno tiečo. Vdova in njena hčerka, ki potujeta na obisk k materinim nekdanjim zaročencem, najdeta na tem »potovanju v preteklost« nov vir in pravi smisel življenja. Spoznata dva moška, ki ju dopolnjujeta. Izgubljena eksistenca z njim pospeši svoj propad. V glavnih vlogah so priznani umetniki s Ferdinandom Marianom na čelu. Odlična je njegova igra in močno prepričljiva. Olgi Cehovi se nekoliko poznajo leta, vendar je prav s to vlogo zrele žene-matere pokazala, da zna umetnost, čeprav filmska, tudi z leti korakati. Margot Hielscher in Rudolf Prack sta prav prijetna ljubezenska dvojica. Film je aktualne vsebine s kvalitetnimi mterpretacijamt žen, da pa so se zarotile zoper njega vse okoliščine, ki ga pred ljudmi in pred sodiščem težko obremenjujejo. Jordan je u videl, da mora v tem primeru priskočiti nedolžni žrtvi na pomoč in pravici pomagati do zmage. Na edinstven in famozen način je veliki jurist rekonstruiral vse dogodke, ki so se odvijali na mestu zločina ter sodnikom končno tudi logično prikazal kdo je pravi krivec-moriloc. Film je sijajno in logično zgrajena karakterna študija velikega borca pravice. Heinrich George nam podaja v njem sliko pravega človeka, čigar življenjsko geslo je: pravica ostane pravica. Vsa veličina te filmske umetnine je predočena in osnovana na edinstveni pojavi tega umetnika največjega formata- Tudi ostali soigralci Kari Schcnbock, Carla Rust, Rudolf Fernau in Margit Svmo so v svojih vlogah podali izvrstne partnerje nosilcu glavne vloge. Zaradi napete in tajinstvene vsebine ter izvrstne igre in režije ima film odličen uspeh med najširšimi krogi naše kinematografske publike. a nt ZAGOVORNIK IMA BESI (Union) Ta odlična filmska umetnina produkcijske družbe Tobisfilm je bila izdelana pod umetniškim vodstvom Heinricha Georgea. On sam nam predstavlja naslovno vlogo, markantno, nepozabno osebnost sodnega svetnika in kazenskega zagovornika Jordana, moža velikega formata, neizprosnega borca za zmago pravice. Najtežje, naj-zagonetnejše kriminalne afere je Jordan prevzemal s posebnim zadovoljstvom, toda vselej le pod pogojem, če je bil osebno trdno prepričan, da je njegov klijent res nedolžen in da ga obremenjujejo le nesrečne okolnosti — indiciji. Nekoč pa, ko je stal pred sodniki zaročenec njegove edine hčerke, obtožen misterijoznega umora njegove bivše ločene žene, ko so vse okolnosti kazale, da je obtoženec tudi res kriv, tedaj je Jordan stal prvič v življenju pred težko odločitvijo, ali naj kljub hčerkinim gorečim prošnjam odkloni zagovor svojega bodočega zeta, ali pa naj brani brez upanja na uspeh človeka, ki je po vseh indi-cih sodeč kriv. — Po izčrpnih in intenzivnih informacijah, po daljšem razgovoru z obtožencem je končno Jordan prišel do spoznanja, da je njegov bodoči zet res nedol- Heinrich George v filmu »Zagovornik ima besedo« Kako se mora zračiti stanovanje Nekaj znanstvenih ugotovitev o pokvarjenem zraku v neprezračenili in preveč zakurjenih prestopili Namen vseh prezračevalnih naprav je: odstraniti pokvarjeni zrak. Kakor bomo videli. Se na vprašanje, kaj je pokvarjeni zrak, ne da odgovoriti neposredno. Najbolj znan primer, ko je pokvarjeni zrak povzročil katastrofo, se je zgodil na ladji »London derrv«. ko je plula z 200 potniki proti Liverpoolu. To je bilo v petdesetih letih minulega stoletja. Vreme je bilo nenavadno viharno, valovi so divje udarjali čez krov, in kapitan je zaradi tega odredil, da se morajo vsi potniki umakniti v neko ne bas prostorno kabino v medkrovju. Da se prepreči vdiranje vode. So v itak že prenapolnjenem prostoru še vse line zaprli in zadelali vhod s tkanino, namočeno v olju. Zrak je bil kaj kmalu porabljen. Množica je začela besneti in končno so izbruhnila nasilja. Ječanje pod-leglih se je mešalo s preklinjanjem odpornejših. Slednjič si je nekaj krepkih mož šiloma priborilo pot na prosto. Pogled v kabino je bil grozen,. Na tleh je ležalo 75 mrtvecev, ki jim je iz oči. nosov in ušes tekla kri. Slična katastrofa se je zgodila že tudi 100 let poprej. Ko je zavzel bengalski nabob trdnjavo \ViIliam v Kalkuti, je med drugimi zajel tudi 146 Evropcev, ki jih je da! zapreti v tesen prostor z le 40 kv. metri površine in dvemi gosto zamreženimi okenci. Neki očividec poroča o tem jetništvu naslednje: V kratkem je zavladala v prostoru neznosna vročina. Posledica je bla silno znojenje n pekoča žeja. Jetniki so začeli besneti, obkladati stražo z divjimi pretnjami in do onemoglosti kričati po vodi. Ko sb jim od zunaj prinesli v klobukih nekaj vode in jo pomolili skozi rešetko, so se močnejši silema zaleteli proti oknu, odrivajoč in pobijajoč šibkejše, tako da so si dobesedno preko trupel tovarišev priborili nekaj mokrote. Kolikor jih je še ostalo živih. So preko noči skoraj vsi ponoreli in ko so jih ob 6. zjutraj spustili na svobodo, jih jc bilo le še 23 živih. Obe tragediji sta vzbudili domnevo, da mora človeško telo izločati neki strup, ki kuži zrak. Kot znanstveni izraz za ta tajinstveni strup so takrat skovali besedo »antropeksin«. Zdaj pa je dognano, da se zrak z vdihavanjem in izdi-havanjem nikakor ne zastrupi. V zraku ne more nastati nobene infekcije, v njem ni nikakva »strupa človeških mas«. Umetnest" M Nedavno je izšla trojna številka »Umetnosti«, našega odličnega mesečnika za umetniško kuituro. Izdaja ga. kakor znano. Bibliofilska založba, urejuje pa Miha Maleš. S pravkar iz:šlo štev. 10. do 12. se zaključuje osmi letnik ugledne revije, ki tako verno in smotrno služi idealom naše umetnostne kulture. Uvodno razpravo je prispeval F. Š. Posvečena jc ilustratorju Prešernovih poezij Adolfu Karpellusu. Klcinmavr-Bambersov;: zdaja Prešernovih poezij v uredniški prrcdbj L. Pm-tarja je v ilustracijskem pcorajo prostori zračiti visoko pod stropom, ier se tam ruibra najbolj pregreti, tO je uajbdjj pokvarjeni zrak. 5 ^^fTOCT* ^liiffi! "OTf VI PRrPOROCLJnO »Natakar, prinesite mi torej biftek z jajcem.« rTc"a vam pa ne bi priporočal, gospod.« »Zakaj pa ne?« »Ker ga nimamo več.«. ZLOBNO »Poglej no, kako lep klobuk ima naša soseda.« »Da, da. saj to je edina lepota, ki jo ima.« PREPOZNO Knjigarna pošlje svojega učenca k odjemalcu, da mu prinese naročeni kazenski zakon. Cez četrt ure se učenec vrne s knjigo. >Ali gospoda nI bilo doma?« »Ne. Prepozno sem prišel, že sedi.« ENAKIH MISLI Žena ima jutri rojstni dan. Možu je hudo. »Kaj naj ti jutri podarim?« *Oh, saj ni nič treba,« se žena skromno izgovarja. »Saj — to sem tudi sam mislil.« VARČNOST »Nikoli si ne bi mislil, da danes študije toliko stanejo.« »Pa še to premisli, papaček, da spadam med one, ki najmanj študirajo!« V NAGLICI »Poglej, Mila, nedvomno je Tone zaljubljen vame, sicer se ne bi bil pod svojim 14 strani dolgim pismom podpisal — v naglici Tvoj Tone.« PAMETNA OPAZKA »Ta grad je iz dvanajstega stoletja, poglejte, kako čudovito je ohranjen!« »Prav res! To je gotovo še predvojna stavba ...« Za smeh in dobro voljo HN8fl88S!SK3afiaHUt< PRI TOARJIT ^f^osim, preišč-ite vendar mojega leto-lina — vsako jutro poje namreč dve uri prezgodaj!« NAJDENI OSLI Trije domišljavi mladeniči večaj i n:potu starčka ter v svoji raz nejo napraviti majhno š-i'o Prvi pravi: »Dobro jutro, oče Abmh m!« Drugi pravi: »Dobro jutro, oče Iznl!# Tretji pravi: »Dobro jutro, oče JaHbf« Starček pa mirno odgovori: »Nisem niti Abraham niti Izak. niti Jnkob, terveč Savel, ki je šel i^kat izgubi ione osle vo-jega očeta, in glejte, sedaj som jih :.rćno našel.« NEŽNOST »Moja žena ima tako mehko srce. d. še jaca ne more v trdo skuhati.« VSE V REDlT Neki madžarski graščak se je pr!p»ljal s potovanja domov. Na kolodvoru ga kal sluga z vozom. Med potjo pi mi je graščak vprašal slugo: »Ferone, Karo, moj ljubi psiček? Zakaj je poginil?« Sluga: »Ker je pojedel preveč konjsk-ga mesa.« Graščak: »Kako pa je prišel do njeg.?« Sluga: »Ker sta dva konja zgorela.« Graščak: »Kako se je pa to zgodilo? Sluga: »Ko so devali staro gospo b ro-nico na mrtvaški oder, so se verni vneli ter je zgorel grad.« Graščak: t Za boga. moja mati je mrtvi?« Sluga: »Mrtvoud jih je zadel, ker so viša rnilostljiva soproga pobegnili s huzarsiim ritmojstrom. Drugače pa je vse v redu.« Križanka št. 23 Vodoravno: 1. prvi nastop, 5. površnež, malomarnež, 13. velika riba, 16. država v Aziji, 18. nevarnost za življenje. 19. pritok Drave, 20. pripadnik izumrlega slovanskega plemena. 21. hodi navadno otrok 23. orjak, titan, 25. oziralni zaimek, 26. znak za kemično prvino, 27. enota naše nekdanje valute. 29. vabljivost, privlačnost, 30. bajka, povest o bogovih, 32. ni-kalna oblika pomožnega glagola, 33. vrednostni papir, 34. naselbina, 35. melodija, 37. neveden, priprost. 39. brez volje do dela, 40. bolezen dihalnih organov, 42. padavina, 44. francoska narodna junakinja (fon.), 45. kemična spojina, ki jo gospodinje rnb:jo dnevno, 46. prislov kraja, 48. podredni veznik, 49. romanski spolnik, 50. glasbilo, 51. udarjanje nog, 52. afriška reka, 54. dva enaka soglasnika, 56. del stavbe, 57. nujen, važen. 58. pri godbi važen instrument, 60. ne vam ne njim, 61. del roke, 62. zasledovanje, gonjenje, 63. moči. 64. otroški strah, 65. del vlaka, 66. vas pri Domžalah, 67. način premikanja, 68. pokrajina v Grčiji, 70. vonj, 71. izraz bolečine, 72. zvok. glas, 73. samo, 74. se pripravlja na pisarniški poklic, 76. gora v Posavju, 77. število, 78, šahovski izraz, 79. kozaški poveljnik, 81. jeza. bes, 82. šahovski izraz, 83. ptice, 84. del ženske obleke, 85. povzdignjen, proslavljen. Navpično: 1. črta v pravokotniku, 2. žensko ime, 3. del parnega stroja, 4. priprava, študij. 6. predlog, 7. severni jelen, 8. toaletna potrebščina (narobe). 8. velik praznik. 9. svetopisemska oseba, 10. glej, 33. vodoravno, 11. v mani, 13. češki skladatelj, 14. luka v severni Afriki, 15. reka v Bolgariji, 17. reka v Rusiji, 21. domača žival, 22. svetopisemska oseba, 24. umetniški izdelek, 27. večje časovno razdobje, 28. zgoden, 30. ali, 31. veznik, 33. ptica, 35. z njim tvorimo presežnik, 36. vojaška moštvena enota, 38. večje časovno razdobje, 39. redek gozd, 40. išče prodajalca, 41. priiatelj tuje lastnine, 43. vas pri Ljubljani, 45. večja posoda, 46. zg<-den, lep, 47. gesta, premik telesa, 50. evropsko glavno mesto, 51. spomladanska cvetlica, 52. nerabljen. 53. iz trde. rastlinske snovi, 55. zvit, 56. sadni škodljive:, 57. karta pri taroku, 58. stročnica, 59. srbsko mesto, 60. namočeno, vinieno, 61. reka v Italiji, 62. del kroga, 64. neumnež iH ot, 66. bivališče, 67. prometno sredstvo, 69. del telesa, 71. nenrijee, 72. soroinice, "3. vulkanska okamenina, 75. vprašalnica, rfi. ptičji glas, 77. ptica, 78. sila, jakost, F0. predlog, 81. športna kratica, 82. predlog, 83. oblika pomožnega glagola. Zlogcvnlca št« 24 a — a — ad — ang — be — bus — d^.m — dar — de — di — e — gi — ho — ho — i — ja — ja — lju — ma — mi — na — nei — ni — o — o — o — om — pe — po — pr — ral — re — ri — ro — ro — rot — sa — ska — sker — sve — ta — ta — ta — ter — ti — tor — tum — ul — va — zen — zi — ža. Iz teh zlogov sestavi 15 besed s pome. nom: 1) Kersnikov roman, 2> Stritarjeva novela, 3) msščevanje, 4) pevska igra, 5) mesto na Nizozemskem, 6) reka v Gornji Italiji, 7) vozilo (tuj.), 8) glavno mesto v Južni Amerik:, 9) Prešernova pesem, 10) reka na Kitajskem, 11) visok mornariški častnik, 12) leposlovna oblika, 13) zadnji zahteva (tuj.), 14) desni pritok Dunava, 15) mesto v Albaniji. Druge in nato tretje črke vsake besede, brane navzdol, povedd naslov dveh Stritarjevih povesti. Rešitev zlogovnice št. 23 1. aluminij, 2. Brazilija, 3. Granada, 4. Padova. 5. rubin, 6. Kočevje, 7. Orkneji, 8. Gregorčič, 9. Neretva, 10. revmatizem, 11. trošarina, 12. Kanjavec, 13. Stična, 14. elektrika. Umazan dobiček ne gre v mošnjiček. Sehriftleiter • C redu je: Rudolf Ozim._ Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelle - Za »Narodno tiskamo a. a.« Kot tisfcarnarja: Fran Je ran. — Ftkr den tnseratenteil veraotwortllch - Za tnseratm oddelek odgovarja: Ljnbomlr Volčič