1 Posamezna Številka*
‘ 1 krčno.
S JU&OB* iskrni« wt imi !	W**M. ia yn<uifc«i, «k 18. ad i -
• U.unon imltiinn«« Um te »*»>■ 3
* MloUtu« Ufi i, polista* *« K, * ■ UltUtM U K, «MMiM 1» K.
! luanU pt icfimn. M nlknb;
fOfMh
m
n«>miHiMHwMjUMMniS
Leto: II.
•	t
a a o posTisiisfa pav ba-Tjuaita boo
Posamezna številka i 1 krono.
Piaoaitov o H aahf« T Kul-
bon. IvMUn «L iL 4. L mmi-
M, *, ptiUkje, Ihh. Ttte S
k. Si. BBS poltnoMicral a- S
fen M*n U.Ttrt.	s
h MniSa km faaagi n M »in. — B*k*plai H m
in. |L
Maribor, nedelja 17. aprila 1921
Številka: 86.
Glasovanje v Avstriji?
Maribor, 15. aprila.
Včeraj smo na kratko poročali, da je ^ancoski poslanik na Dunaju Lefevre-Pontalis fzročil avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Mayerju noto svoje vlade, v kateri Francija grozi z ukinjenjem pomožne akcije za Avstrijo in z vzpostavitvijo reparacijske komisije z vsemi njenimi pravicami,' ako dunajska zvezna ^0da ne prepreči gibanja za združitev Avstrije z Nemčijo. Tej izjavi francoskega poslanika so se pridružili tudi Zastopniki angleške in italijanske vlade.
Kaj je dalo povod tej noti? Znano Je> da so deželni zbori poedinih avstrijskih dežel sklenili, da se izvede ljudsko Vasovanje, ki bo pokazalo, kaj misli aystrijsko ljudstvo o vprašanju priklo-Pitve. Prvi so bili Tirolci, ki so teritori-ja no najbližji Nemčiji in zaradi tega
-	^aibolj interesirani na priklopitvi. ® njimi so se oglasili Solnogračani, pa ajerci in zadnje dni tudi Korošci. Do-
0 eni so že dnevi, kedaj se ima izvršiti ? asovanie- Sklep o glasovanju so spre-
1 posamezni deželni zbori na lastno Odgovornost, ne meneč se za mnenje,
1 ga ima o tem dunajska vlada. Ko na Dunaju izvedeli o sklepu tirol-
ega deželnega zbora, je poslala zvezna ada oster protest. Tirolci so pa vrgli protest v — koš. Vprašanje je tedaj:
v] ^ 'n	oblast	ima	dunajska
ada? g jtom naj rafunaj0 sledne
.? aye: z odgovornostjo avstrijske vlade,
1 nima avtoritete, ali pa z voljo Ijud-Va> W nima svoje vlade?
Aktuelno bo postalo to vprašanje, 2° Se res izvede ljudsko glasovanje.
asti še, ker je pričakovati, da bo to A„S.°yanie izpadlo v prilog Nemčiji, ved r^S*t0 1iydstvo se namreč dobro žabo a’i s*are Avsfriie n* ve^» za*°.ne
je ^ 5soval° za Avstrijo. (Na Koroškem stri^6 ^uds^vo glasovalo za staro Av-'<er si Poc* pojmom »Avstrija* ni 5|J .? Predstavljati nič novega). Avstrij-nito .|U.dstv,° Pričakuje od Nemčije kore l°žaj'Z °1,šanie svojega sedanjega po-veie udi bi mu gospodarski čut ®lDskit,’ ,e zan^ bo,jša neodvisnost M Dr>nnfŽel’ ,e iluz’ia> ki so jo ustva^ 'la nJ, Iisti in govorniki, tako silna Pre«rije vse pomisleke.
da, s ' ,se *ec*ai moramo pripraviti na to, ^rekin ° a.vstriisI<o ljudstvo prejalislej ^ore 'as*n* državi. Nam to ne država V. ^Seeno> k« vemo, da je ta r®vnote?iIS -Ve j del srednjeevropskega m	2 nieno priklopitvijo k
Jentaciia « S	tU^* za nas nova or*'
? ^Oram ^ednj'eevr°PSki politiki. Mi *n kaj zahi *** na iasnem» kaj hočemo Nota rVam° V vpr,Saniu Avstrije. N hoCe^ PrefeVre-Pontalisa je Pokazala, ta^e je ranciia* Stališče Anglije in
?a o^ividno i‘i° manj i8Sno* Fnm' Pogoiem28 !?UJe*dlj : pod no' ?! °Ja« Da Im d°V0,itl* daseNem-?Jske vlade «!♦ FranciJ'a od duetom je Cr nastoP proti panger-K^isHrno, da £°po,noma naravno, če
% c«°£ iSff prece) °d-
8a®i Karlove avanture.
Iz generalne debate v konstituanti.
TIP Beograd, 16.aprila. Včerajšnjo sejo konstituante je otvoril predsednik Ribar ob pol 10. uri. Kot govornika sta nastopila demokrata Ljuba Davidovič. ter republikanec Gjonovič, ki je govoril za republiko. Popoldan sta govorila radikalec Simonovič ter klerikalec dr. Korošec, ki se je v svojem govoru skušal precej prilagoditi vladi. Današnjo sejo je otvo-
ril podpredsednik dr. Ribar ob 9. uri dopoldne ter podelil besedo zastopniku Narodnega kluba dr. Surminu, ki je ostro napadal vladino ustavo. Bil je večkrat prekinjen. Za njim je govoril Srškič ter dalje Sukinič. Prihodnja seja bo zopet v pondeljek. Kot prvi govornik bo govoril zastopnik komunistov.
Italijani zavlačujejo evakuacijo druge cone.
TIP Split, 14. aprila. Po sporazumu mod italijansko in jugoslovansko komisijo bi se imela evakuacija druge cone pričeti 20. t. m. in sicer v Šibeniku. Kakor izvemo, jo skušajo Italijani zopet zavleči in zahtevajo, da se pred evakuacijo rešijo razna pravna in u-
pravna vprašanja, združena z ločitvijo Zadra in ostale Dalmacije. Tozadevno se vrše pogajanja med Beogradom in Rimom. Naša vlada je proti italijanskemu kršenju sporazuma in zahteva, da se evakuacija nadaljuje.
Avstrija in vprašanje priključitve.
DKU, D u n a j, 15. aprila. Na vprašanje velikbnfemških poslancev glede zadnje note antantnih sil proti gibanju za priklopitev k Nemčiji, je podal zvezni kancler dr. Mayr v današnji seji narodnega šteta izjavo, v .kateri je opozoril na znano stališče dunajske vlade v vprašanju priklopitve in pov-daril, da odločitev ne leži v Avstriji, temveč t prvi vrsti na antanti in v Berlinu. Vlada zastopa stališče senžer-menske mirovno pogodbe in vidi svojo
glavno nalogo v obnovi države, pri čemur je potrebna tudi pomoč antante. Ako te pomoči ne bo, mora vlada brez pomislekov nastopiti pot, ki jo poka-zuje člen 88 senžermenske pogodbe. • Sprejeta je bila resolucija, s katero se vlada naproša, naj pri velesilah zaščiti pravice avstrijske republike, ki izvirajo iz mirovne' pbgodbe. Clen 88 določa, da ima Avstrija pravico, se obrniti na Zvezo narodov s prošnjo za dopustitev priklopitve k Nemčiji.
Kazenske odredbe proti Nemčiji.
LDU Beograd, 16. aprila. Kakor javlja »East Europe", je sporočil Briand v zborničnem odseku, da namerava z zavezniki pričeti posvetovanja o ukrepin, ki _5o potrebni proti Nemčiji. O teh korakih so se danes tudi v Elyseeju posvetovali. Nove odredbe se ne bodo omejevale samo na zasedbo novih nemških pokrajin, marveč bodo obsegale tudi gospodarske ukrepe. Na dnevni red pride tudi gornješlezijsko vprašanje, čigar rešitev se predvideva v smislu določb mirovne pogodbe.
Iz konference nasledstvenih držav v Rimu.
DKLT 15. aprila (Stefani). Nekateri člani odseka konference nasledstvenih držav za juristične vpravne zadeve so se pečali z vprašuuji pokojnin in arhivov. Popoldne se bodo zopet sestali, na to so Vrši seja celokupnega odseka.
Razprava o pogodb! med Cefloslo-vaško in Avstrijo.
DKU Praga, 15. aprila. V zadnji soji je bila končana razprava o prvem delu obsežnega sporazuma med Avstrijo in Češkoslovaško. Po tretjem štetju so bile sprejete sledeče točke: 1. Načrt splošnega dola trgovinske in transportne pogodbe. 2. Načrt končnega zapisnika k splošnemu trgovsko pogodbo zadevajočemu delu. 3. Načrt zapisnika o tarifih. 4. Načrt, zadevajoč olajšave v obmejnem prometu. 5. Načrt sporazuma v veterinarskih zadevah. 6. Načrt pogodbe o medsebojnem priznanju spričeval o kakovosti blaga. 7. Načrt o medsebojnem priznanju znamenj na orožju. Sedaj se pripravlja po-sobna pogodba glede olajšav v železniškem prometu in osnutek d izvrševanju zdravniška prakso na obmejnih o-zemljih.
Prepoved izvoza živine in mesa.
TIP Be ograd, 16. aprila. Centralna vlada je izdala odredbo, po kateri je prepovedala do nadaljnegr. vsak Izvo* živine in mesa.
Finančni delegati zveze narodov na Dunaju.
LDU Dunaj, 16. aprila. (DKU) Fi-nančni delegati zveze narodov so dospeli snoči na Dunaj. Pozdravila sta jih danski poslanik in zastopnik avstrijskega ministrstva za zunanje stvari.
TIP P r a g a, 14. aprila. Na današnji seji odbora za zunanje zadeve je gpvo-ril zunanji minister dr. Beneš o vprašanju sankcij proti Nemčiji. Ugotovil je, da Češkoslovaška z ozirom na bližajoči se 1. maj mora biti pripravljena na važna dogodke. Zelo težko je karak-terizirati antantine ukrepe proti Nemčiji. Na to je dr. BeneŠ govoril o važnosti novih trgovinskih pogajanj s sovjetsko Rusijo. „
Položaj v Angliji.
DKU London, 15. aprila. (Reuter.) Udruženje strojnikov v elektrarnah je sklenilo, da ne stopijo v stavko. Člani tega udniženja, kakor tudi nameščenci železnic bodo tudi delali, vendar pa ne bodo nadomeščali nobenega stavkajočega in tudi ne stavljali na razpolago nobenega prostovoljnega delavca.
Mešano razsodišče.
LDU Beograd, 15. aprila. Mešano razsodišče, ki ima po mirovni pogodbi z Nemčijo.(§ 305) presojati spore med našimi in nemškimi državljani, se je pred nekaterimi dnevi konstituiralo. Predsednik sodišča je švicarski profesor Logot iz Ženeve, naš razsodnik je profesor dr. Dragotin ArangjeloviČ, nemški pa profesor dr. Behring. Ražsodišče bo te dni v Uradnem listu objavilo, svoj postopni red. Interesirani krogi se opozarjajo, da je rok za pritožbe zelo kratek in da je vse nadaljnje razvidno iz postopnega reda.
Cehoslovaška nima pravice do reparacij.
DKU Praga, 15. aprila. »Agenco Havas« poroča: Reparacijska komisija se je izjavila, da se je pričelo vojno stanje Cehoslovaške šele po 28. oktobru 1918. Iz tega sklepajo nekateri listi, da nima Čelioslovaška nikake pravice do reparacij.
Španski socijalisti proti Ul. inter-nacijonali.
DKU Pariz, 15. aprila. (Brezžično.) Na španskem socijalističnem kongresu se je sklonilo po viharni debati da ne pristopijo k tretji internacionali. Nato so izstopili radikalni elementi iz stranke«
Naši zunanji interesi kažejo, da se moramo v tem slučaju nasloniti na Francijo. Toda vprašanje je, ali jo bomo sledili slepo čez drn in strn, ali pa se naši interesi vendarle oddaljujejo od francoskih? Vzamimo, da sel bo stališče dunajske vlade tako ojačilo, da bo misel na priklopitev postala protidržavno dejanje. Zaupajmo v moč, ki z njo razpolagamo mi in zavezniki ter v moralno upravičnost naše zahteve, ki jo stavimo do avstrijskega ljudstva: da ostane proti svoji volji v suvereni avstrijski državi! Ampak volje ljudstva s tem svojim stališčem ne bomo zlomili in nikdar ni nova ideja, ki prekvasi ves narod, kapitulirala pred bleskom tujih bajonetov. Mi moramo tedaj računati z eventuel? nostmi, ki nam slučajno niso po godu. Morda bo čez tri ali štiri leta g. Lefevre-Pontalis ali njegov naslednik nekoliko skromnejši v svojih grožnjah. In vlade v Avstriji bodo tembolj samozavestnejše, čim več uspeha® Uo imela zavezniška obnovitvena akcija. Obljube vlad veljajo od danes do jutri, volja ljudstva pa obsega desetletja.
Kakor je mala antanta preprečila restavracijo Habsburgovcev na Madžarskem, tako bc/ morala rešiti avstrijski problem, ne da bi slepo kopirala stališče velike antante. Ze sedaj moramo v tem oziru razčistiti pojme in vedeti, kaj hočemo. Morda nas bo predstoječi {jjgj^scit v Avstriji prisilil, da se odločimo za jasno, odkritosrčno in razumno stališče, kateremu ostanemu dosledni, imajoč pred očmi predvsem blagor lastne države in mir na njenih mejah-
Polom boljševizma v ruskem gospodarstvu.
Brzojav ra Rige je prinesel vest, da so v sovjetski Rusiji odpravili socializacijo onih podjetij, ki pripadajo tujemu kapitalu. Tovarne so prost^ in smejo izdelovati ter spravljati svoje izdelke na' trg popolnoma po lastni inicijativi in odgovornosti. Vesti, ki so v zvezi s to brzojavko, zatrjujejo, da se boljševiški vodje resno pečajo z mislijo, dat' sploJ-J industriji prosti razmah, nacijonalizacija naj se dvigne in se tovarnarjem dopusti da delujejo kakor v časih carizma. To pomeni, da so sovjetski poglavarji zatajili temeljna načela komunizma. Že poprej so dali kmetom široke koncesije. Dofim! so morali kmetje prvotno oddajati ves1 svoj pridelek, razpolagajo sedaj prosto ž njim, le gotov del morajo oddati skup-1 nosti. Lenin je dejal v enem svojih! i zadnjih govorov, da mora ruski delavec1 kapitulirati pred zastarelimi nazori kmeta1 ki se dajo izpremeniti samo tekom časa' in potom smotrene vzgoje. To se pravi;! Socijalizacija kmetskega gospodarstva se je izkazala kot neizvedljiva. Temu pa ni vzrok zastarelost ruskega mužika, temveč utopičnost komunistične ideologije.1
Tako se polagoma a stalno obledeva rdeča barva sovjetske republike in se prikazuje prvotna barva ruskega carstva. Vse, kar smo nekoč slišali o absolutističnem carstvu, prihaja zopet na dan. Čimbolj se kažejo katastrofalne posledice, -ki jih je povzročilo slejpo uvaiante ko«
munističnih doktrin ▼ ruskem narodnem gospodarstvu, temveč moči dobiva militarizem. Sovjetski mogotci, ki so speljali mogočno carstvo na rob propada, vedo dobro, da morajo ali odstopiti in izročiti državno oblast svojim nasprotnikom, ali pa se poslužiti vseh absolutističnih in despotskih metod ter si na ta način zagotoviti vlado.
O konsekventnem izvajanju neznosnega militarizma pričajo nuibolje podatki ki jih objavljajo moskovska n Izvest ja" in k potekajo iz druge polovice marca. List naš(evajoč zasluge Trockega za vojsko in njeno strokovno šolstvo, naglaša. da se je znatno pomnožilo število tečajev in vzgojevališč za časlmlre in podčastnike Začetkom	leta 1918	je	bilo	takih šol
samo okrog 100: do konca septembra 1920 pa se je število zvišalo na 1500 Istočasno se je dvignilo število vdelč-žencev teh tečajev za 1600 odstotkov.
Sev da	sprimo te	s> 1	išne	militari*
zacije niti	misliti ni,	da	bi se uvedla
m'lica. Deseti kongres ruske komunistične stranke je svoje stališče nasproti uvedbi milice označil tako-le: »Oblika,' način in tempo prehbda k milici je odvisna od mednarodne in notranje situacije, kakor tudi od tega, kako dolgo bo tra alo premirje v razmerju med mesti in deželo. Vsled tega	nikakor ni	umestno	in- tod,,
nevarna ie agitacija nekaterih -odrOgov v prid likvidaciji sedanje rdeče vojske m’ takojšnjega prehoda k milici. Za seda in za najbližjo dobo mora ostat' temelj naše obrambne sile sedifnja rdeča armada".
Notranja in zunanja politika.
* Razprava proti morilcem grofa Fisze. Ladislav Fenyes je obširno orisal v svoji izpovedi, kako je revolucionarni Narodni svet polagoma . pridobival vojaštvo na svojo stran in kako je bila proglašena revolucija. Ne ve, kdaj in kdo je ukinil brzojavni premeti Obtoženec je dalje priznal, da je bil aretiran za časa sovjetske republike in da se je v skupni ječi sešel s Friedrichom. Po razsulu komune je posetil Friedrcha. ko je bil ta že ministrski predsednik in je skušal najti z njim skupno platformo. Friedrich pa mu je odgovoril neodločno. Nato je Fer,yes ponovno povdarjal svoje nasprotstvo do Friedricha in skušal dokazati, da bi on in Friedrich ne mogla biti sokrivca enega in istega zločina. Nadaljevanje je bilo nato odgodeno na jutri.
* Grška cenzura o vojnih poročilih. Grška vlada je bila opolnomo-čena od narodne skupščine, da vrši cenzuro novin o vojaških poročilih.
* Turkestan avtonomna republika. Turkestan je proklamiran za avtonomno sovjetsko republiko.
Dnevna kronika.
Zanimivosti.
MARI.T SKALAM:
V deželi umirajočih.
(Dalj«.)
S te ceste se mi je odprl prvi pogled na mojo Vipavsko dolino. Tedaj komaj! ko sem se vračal po letih nazaj v ta kraj svojih mladostnih detifiskih sanj, sem opazil pravo njegovo krasoto. Da, ta svet je Čisto drugačen, kakor naša ostala domovina, kar jo vživa svobodo lastne države. Hribi, ravnine, polja, drevesa, hiše, vse, vse je čisto drugačno, čisto drug južen svet. Ob rani pomladi sem 2opet zrl to dolino, o kateri poje že stara narodna pesem:	•
Vipavska dolina leoota sveta, kruha in vina obilo nam da.
Cela dolina je en sam cvetoči gaj sadne-ga ^evja, med katerim se bele le vasi in rdeče, nizke, položne, s korci krite grehe, zvezane z belimi/cestami. Po sre-S P* s.e vji« srebrnočista reka Vipava. Nad celo dolino pa solnce, žgoče lužno solnce, ki ga pozna samo onf, ki L. j° vajen. Tedaj se mi ni zdelo čisto nič čudno; da so ta svet zahtevali Italijani s tako odločnostjo zase. Ta svet ima ,es popolnoma italijanski značaj ter ne pri-oada k nam ne "»oorafično. ne klima-
Kdal je obljuba ženitve resna. Pretekli mesec se je vršila pred dunajskim sodnim dvorom raznrava, ki je zbudila z ozirom na zanimivi izid pri publiki pravo senzacijo. Franc K., star 21 let. se je morah namreč zagovarjati radi za-vedoe z obljubo ženitve. Kot 19 leten mladenič se ie spoznal pri plesnih večerih v Jošefstadtu z neko kont tin o. Iz znanstva je nastala simpatija in slednjič ljubezen. Star-em pa to ni bilo nič kaj po volii, ker bi iim bila bol do godu mani izobražena gospodična ki bi Da znala dobro kuhati in sploh gospodinjiti. »Kaj pa pravzaprav zna*, je dopovedovala mati svoiemu sinu. »dobro zna plesati in se gibati po pisarni, drugega pa nič. Take mladenke stopajo navadno s 16. letom v kako pisarno. Koliko jih ie med niimi, ki bi se učile v prostih urah opravil, ki jih mora znati vsaka deklica, ako hoče stopiti v zakon? Koluo jih zna dobro kuhati, šivati, ve z ti ali gospodinjit ? Na 'prstih se jih lahko našteje. Ako se take deklice poroče, jih ne čaka drugega kot razočaranje. Po hrano hodi v gostilno, obleke mora nositi krpati k kroiaču itd. Posledica je, da mož ne more nikoli dovolj zaslužiti, da krije vse te velike izdatke. Ni si misliti nesrečnejšega za-'Zakona. ■ Dokler ne bodo imele temeljitega teoretičnega in praktičnega pouka v gospodinjskih tečaj h, bodo vedno slabe. partije.* Mladenič, ki ie bil dovzeten za pametne nasvete (Ce bi jo bil res rad imel bi ne bil dovzeten. On. ur.) je obžaloval, da je obljubil deklici zakon. Začel jo je zanemarjati, opuščal sestanke ter ukinil korespondenco. Vsa pisma, ki mu jih ie pisala, je vračal neodprta. Tedaj se ie deklica sklenila maščevati. Sklenila je, da ga prisili do zakona sodniiskim potom, češ, da jo ie z ojbljubo zakona zapeljal. Rri sodni razpravi, ki je trajala celo dopoldne je sodni dvor razsodil, da je ta obliuba. zakona neveliavna,' ker je ni smatrati z ozirom na nje’govo mladost za resno. Sedaj pa vprašuie javnost: V kaki starosti mora biti moški, da mu lahko deklica verjame?
Koncert orkestra Glasbene Matice
dne 19. aprila 1921.
—	Občinske volitve. Naši nasprotniki: Klerikalci, soeitalis.ti in komunisti se kakor besni zaganjajo v demokrate ter se poslužuiejo pri tem najnizkotnej-šega načina političnega boja. kakor ga je vpeljal in vporabljal Šušteršič. Po stari jezuitski devizi: »Obrekuj in blati nasprotnika brez škrupuluv, nekaj bodo ljudje vedno verjeli!" so se spravili na posamezne člane Demokratske stranke ter jih na nečuven način blatijo in mrcvarijo, da «e to že lastnim pristašem irnjusi. P. sobno velik lopov je v njibovii čeh tisti, ki se je drznil zapustiti klerikalno stranko ter se priključiti nam Nad vse dobro de o so seveda učinil bivši naprednjaki, ki so ne iz prepričanja imVeč iz grdega kontarstva uskočdi v klerikalni tabor, kakor Verstovšek. Pu-š njak, Visenjak, če pa kdo zapusti nji bove korilar>ke vrste, je seveda lat. lump td. Včeraj so se spi a vili nad g. F. Lp-kovarja ter ga mennjejo kratkomaio 1< fravdanta. četudi dobro vedo. da la-ž jo. Natarko seveda vedo, da jiji ščit imuniteta odg vornega urednika Pušenjaka in klerikalna porotna klop, zatr obrekujejo brez vsake bojazni naše ljudi
r so pa to/ado-vno svoj lok preveč na-p li. j'm niti In=1 ni ljudje njihovih laž) j ne verjamejo več in jih ne jemljejo za jie-ne. Za-tonj pa bodo Čakali, da bi mi ' na lako oTočje-s rastne izbruhe onemogle strankarske jeze odgovarjali.
— Volilna taktika. »Straža* je ; uvidela, da prede njeni stranki slaba,
zato je začela uvaieti v svojo volilno jtaktiko različne najneverjetnejše laži o i demokratih in o posameznih osebah,
i	katere napada s pravo barbarsko surovostjo. Mi ji. na to pot ne bomo sledili ■ temveč jo bomo pustili, da vtone sama v lastnem blatu. Pošteni volilci vedo,
! kaj je njihova dolžnost.
— Izgnani železničar Ebervvein, ki se nahaja sedaj v Gradcu, piše svojim mariborskim kompanjononi odprle dopisnice, na katerih blati našo državo in naš narod. Na eni iztned zadnjih ori-notninja, da je srečen, da je končno rešen »b^lkanezerjev*. To je vsekakor vzpodbudijivo ' za'one njemu sorodne elemente v Mariboru, ki tudi trpe pod »balkanezerii*. Eoeiwein jim kaže pet do odrešenja, treba jim jo je sarno nastopili. Toda čudno je to, da se noče nihče prostovoljno odrešiti in gre pot odrešitve komaj tedaj, ako ga k temu prisilijo.
— Iz delavnice. Iz železničarskih krogov smo preieli: Pred nekaj dnevi ste kritizirali v Vašem c. listu postopar nje inž. Ringla. Sedaj pa še par vrstic iz njegovega pašalika, iz delavnice Južne železnice. Z odlokom mariborske državne policije je bil okoli Velike noči izgnan
•v Avstrijo mizar-dolovodja. Sepl Eber-wein, bivši član studenškega »Bauern-; bunda*. Vsakdo je pričakoval, da bo sedaj dobil njegovo mesto kak Slovenec, toda ne, mesto Slovenca, ki bi imel
tično in ne po vsem notranjem in zunanjem značaju. Slog hiš in vasi je popolnoma italijanski, italijanska je živahnost ljudi in njihov mentalitet. Ni pa italijansko eno — to je narodna zavednost, ki pa ž8libog ne bo tako odporna, kakor zavednost onih naših bratov v pravem starem Primorju, ki so vtrjeni v narodnem boju z Italijani še izza časov Avstrije.
Nenadoma se je odprla pred menoj vsa ta lepota, že davno prej v srcu pozabljena in tako nepopisno čudno mi je bilo v duši, da so mi iprivrele solze v oči. Moj svet, moj zasužnjeni svet. Kako sem že kot droben dijaček hrepenel po jugoslovenski svobodi, kako sem pozneje ves čas po svojih skromnih močeh deloval za to svobodo, kako sem v fantaziji zamišljal razvoj naše narodne bodočnosti na tem ozemlju. Kako sem potem po polomu Avstrije 1. 1918 z veseljem deloval pri Narodnem svetu in pri Narodni straži, kjer sem na dvorišču sedanje italijanske pešačke vojašnice prvič prisegel zvestobo svobodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, prisegel v kolu naših vrlih fantov in mož, sedaj pa, ko je prišla svo-boda, ko je objela vso našo zemljo od vzhoda do zapada, sedaj je ravno ta zemlja ostala brez te svobode, zapadla v novo še hujše suženjstvo, nego je bilo Poprejšnje.,
dospel sem do orve visi v dolini, do
l^T5“	_____
Vrhpolja. V farni cerkvi je ravnokar zazvonilo poldan, ko sem se približal prvim hišam ter se ognivši glavne ceste približal šoli. da pozdravim svoje stare znance.
Ko sem se poslovil od Vrhpolja, je bila že 15. ura in izpod neba so se pričele vsipavati prve deževne kapljice. Bližala se je nevihta, ki je tako ftosebna in veličastna samo na jugu. Prišla je bila nenadoma in nenadoma zopet prešla, a zajela me je ravno na poti in tako sem ..dospel v Vipavo precej moker.
Vipava je središče vipavske doline, kar jo je poprej pripadalo Kranjski, je znamenita vsled izvirov reke Vipave, ki izvira prav v trgu med hišami ter po svojem starem gradu Baumkirchnerjev.
V	trgu se nahaja tudi izhodišče podzemeljskega hodnika Erazma Predjamskega, ki je dolg tri ur£>ter vodi skozi ves ogromen masiv 1300 m visokega Nanosa. Po tem hodniku je Erazem dobival živila za svojo posadko za časa obleganja njegovega nenavadnega, v živo skalo vsekanega gradu v Predjami. Hodnik je sedaj v Vipavi zazidan, pred njim se nahaja mša, v notranjosti pa je porušen. Kraj le bil v stari Avstriji i2med vseh na slovenskem ozemlju narodnostno najbolj čist, popolnoma slovenski, kakor je bila popolnoma slovenska tudi vsa dolina, tako, da ni bilo niti ene^a tuierodca. rte Nemca, ne Italijana,
celo predpisano šolo, so postavili n« to mesto zopet zagriženega nemškega hu:skača, navadnega mizarja Franca. Holzmanna. Zveza je po gg. Deržiču io Lukežiču sicer protestirala ter ji je bilo tudi obljubljeno, da se imenovanje razveljavi, toda g. Dolinšek, ali Dolinschek, ie na to menda »pozabil* v upanju, d®
oo	zadeva »zaspala*, toda zaspati ne sme in krivica se mora popravi, z* bomo poskrbeli vsi, predvsem pa ie dolžnost Zveze, da zopet malo podreza g. Dolinška.	, , <
— O hiši št. 6. na Aleksandrovi cesti. Kakor znano smo nedavno poročali, da so dobili stanovalci te hiše,
ie celih 13 družin v ekspresnih pismih odpoved stanovanja s 1. majem. »Straža ie potem na našo notico reagirala tet e, kakor smo se informirali, imela V toliko prav, da oo. frančiškaui s celo zadevo niso v zvezi, ker je bila lastnica te hiše doslej Cirilova tiskarna, sedaj >a je Gospodarska banka v Liubljaok Popolnoma res pa je tudi, da se ie i*' vršila odpoved na tako originalen lB sleparski način. Proti temu so stranke vložile pritožbo ter je razpisana razprava na 21. trn. Obenem so se stranke obrnile tudi na stanovanjski urad, ® iim pa pri sedanjem pomanjkanju sj4' novanj ni mogel dati nikake g^rancil?-Da se nahaja teh 13 družin v najobuP' nejšem položam, je pač razumljivo 111 že čut človekoljubnosti zahteva, da s? tem revežem na kak način pomag8- .
— Nov red. Naša vlada ustanovi nov red srebrnega-leva,,ki bo imel razredov ter bo razdeljen v vojaško 10 v civilno odlikovanje.
— Trgovska šola Nemca Kovacsa-Znano je, da j,e vlada prepovedala vse zasebne šole in kurze raznim mariborskim Slovencem in nekatere pri ^ občutno oškodovala. Čudno se nam P4 zdi, da sme imeti enako šolo Nel114. Kovacs. Lojalnost naše vlade gre ce*° tako daleč, da namerava dati temu telju. ki še do danes ne zna g°v0tL slovenski, koncesijo kot-zastopniku ne* nemške tovarne pisalnih strojev. * Nemec bo imel celo to predpravico, bo polagal izpit iz slovenščine Pfe, komisijo, v kateri bo baje sedel k? član klerikalec Fink, pri katerem se.|; učil Kovacs slovenščine. Okrajno g1*' varstvo in šolsko oblast opozarjam0 0 tega Nemca.
—■ Naši obmejni milni. Dobili sm® kot dopolnilo na zadnjo tozadevno m' tico sledeč dopis iz Ljutomera: Va zadnjo notico spopolnjujemo ter nazn» . lamo, da dobivajo celo gornjeradgob* trgovci in peki in naših oblasti voljenje, da smejo v večjih množi11 voziti žito v mlenje k znanemu ^ škemu mlinarju Macherju v Ra^°i.r0 Ker je v Ljutomeru od okolici več doo urejenih mlinov, ki gotovo niso sjal e zadostno zaposleni, ni potfebno, °a ge vozi žito v mlenje v inozemstvo ^ s tem škoduje domačim z davkIH nlo težko obremenjenim podjetjem. Cu0^
Vsled tega Vipavci sploh niso P04, narodnega boja,/razen kolikor so o m čitali v časopisju, ki je bilo pred cijo po dolini zelo razširjeno ter j* le prav malo hiš, v katerih ne bi ^ vsaj enega lista ter se tudi še dane . samem trgu Vipavi, ki šteje'kom«! ^ drug tisoč duš, razproda dnevno d ° .cg izvodov »Edinosti*. Naravna P°?‘ofne tega je sedaj ta, da nimajo tojiko odo ,fl sile, kakor n. pr. naši ljudje v ‘f fcf
v Gorici ter v okolici teh dveh mest. _ so Vipavci sploh nadarjeni in imaJ0 tejj bito za jezike dober talent, so se
par letih italijanskega gospodstva ze eS
šno naučili italijanščine in jih je ' 4jj Ie še prav malo, ki ne bi znal' v . r< manj jezika svojih tlačiteljev. Ta hrnj|< lastnost nadarjenosti se je tu slabo, ker jo Italijani izrabljajo,,
i	znajo italijansko, vsi.so Italija •
Vsi so Italijani . , . Ko sem * razvoj življenja našega ljudstva V .u0fa, lijanskim jarmom s te strani, * M	v
se mi je zdela naša stvar v Prm	^jj,
čisto drugačni luči, nego sem jo	£,
ko sffm prispel tja. Poročila, ki J	gj]
jemamo iz te nesrečne dežele, ^ ltr enostranske, seznanjajo nas sam -i vednostjo naših ljudi, ne seznanj nas z nezavednostjo.	^
sei da se take Nemcem v tuji državi po nepotrebnem izdane koncesije na naši tneji ne odpravijo.
- ~ Se enkrat naši obmejni mlini, krajno glavarstvo nam je poslalo na fjaso notico pojasnilo, v katerem pravi, * n.afe liudstvo ni zadovoljno z mlev-l ,mi izdelki nekaterih obmeinih mlinov. Matose jim daje dovoljenje, da vozijo neovirano žito Čez mejo v nemške mline in — bogvekam. Čudno se nam P11 tej, stvari zdi samo to, zakaj da ne °zt naše liudstvo mlet k drugim mli-°ro v bližji okolici, kamor so svojčas ''eano vozili. Koliko liudii je vozilo n. J’!’1- 'z Slov. goric mlet v Fram! Danes
dne 17. t. m. ob 9. uri velik trgovski shod v G6tzovi dvorani, kojega se naj trgovstvo in obrtništvo zanesljivo udeleži, ker gre za važne stanovske zadeve. Popoldan je izlet v Falo z vlakom ob pol 15. uri, kjer se vrši ogled elektrarne. Zvečer ob 20. uri se vrši v Gotzovi dvorani koncert na čast došlim gostom, pri katerem svira vojaška godba ter sodeluje iz prijaznosti tudi pevski zbor Glasbene Matice. Vstopnina za osebo 20 K. Cenjeno občinstvo se torej vabi, da se te lepe prireditve v velikem številu udeleži. Vabila se niso razposlala, vabljen ie vsakdo.
—	Ljudska knjižnica opozaria, da
otnur to n;ti v glavo ne pade. Vsak-1 so se medtem nabavila vse po Prevratu
0	vozi čez mejo mimo naših mlinov. ■ in med vojnoi zšle nove slovenske kniige, preobrata je bila moka iz teh mlinov; in torej vabi prijatelie lepe knjige, tnp' '• • p3 se no Preohra*u zaprla i da se pridno poslužujejo te ugodne ,a m je zaieln ljudi mikati tihotap-j priložnosti za svoio plemenito zabavo n s° portali naši mlini slabi in s in izobrazbo. Knjižnica ie odslej otvor-m 1'tidii ne straši še tako dolga pot, jena (Narodni dom I. nadstropje, levo) fnUj da nrideio neovirano čez mejo./job četrtkih od nol 19. do pol 20 ure in dor ima od občine listič, češ, da(ob nedeljah od s/410. do */4ll. Knjige v Nemško AvctrjiO »na mlin*, ima si lnhko izposodi vsakdo, ki se zadostno J °J ^ebod. Tu leži vendar zlorabaj legitimira in položi jamščino v znesku zat 1n na^e	nai jo v kali 10 K. — Pristopnina znaša 4 K, izno-
Žčir°’	na	n''liovo dolžnost, da soinina od knHge 1 K, od dražjih knjig,
'1° 'n Povsnešufeio domačo obrt. kot so n. pr. L’ublianski Zvon, Slovan, M Pozor, slovenski obrtniki! Dom in Svet itd. ie treba primeroma "»friborska sokolska župa je Pričela s nekaj več plačati. Ufitelistvo opozarjamo, P°močio svo:ih odsekov na Koroškem da ima knjižnica tudi leno zbirko mln-, jV^žno akci:o, katero ie treba nai- finskih kn'ig, tudi hrvaški in češki od-onleie pozdraviti. Preskrbeti hoče slo- delek ie preče? velik. — L'*ud«ka kniiž. Cnskitri fantom iz Koroške, ki bi se’ — SHnovka in parkrevka. V Ptuiu učili rokodelstva ali drugih obrti, *er v ntu;skih občinah Krčevini in Ro-pri slovenskih moistrih. Ako vsto- goznici je izbruhnila slinovka in par-P.° v uk kle nemškem mojstrom, so | kljevka. vsled teea je ptuisko okraino Suhlienj za vedno. Samo na. ta način, i glavarstvo odredilo kraino in okolično ., jih damo v delavnice 'zaved- zaooro za ometene občine, kakor tudi • oh * • SIove!’^v, -si bomo vzgojili za občine, Vurberk, Mestni Vrh, Jan-ortni naraščaj za narodno ogroženejžovce. Kicar, Podvince, Brstie in B^eg, j	Slovenske mojstre in 'f,er ie nevarnost, da se bolezen razširi,
'odaialce p0zjv]jnmo, da dajeio po mož- Promet z živino, govedo, ovcami, osti prednost učencem in vaiencem, ki i kozami in svinjami v omeienih občinah bo imela na razpolago Marib. sokol.! in i;ven n5ih Prepovedan. Dovolien odra’i ?8en«<rj,t 'e Pregla prošnjo 4 šoli' le le dovoz take živine V mesto Ptui, rok m*adeničev, ki bi se radi učili se falf0i za^ol’e, toda le s posebnim odelstva in sicer: J. I., roj. 1. 1906 v dovoljenjem pristojne oblasti (glavarstva). v°hr i vasi, sedlarstvo; H.’F., roj. 1. 1907 Izdaja živinskih potnih listov je prepo-lolstem vrhu, mizarstvo za stavbe in vedsna, razen za zgoraj omenieno klavno ja<teni0’ **■’ roj‘ ** v ^rni, kro- *»vino. Kupcem in tujcem je vstop v pl va>: J- F-, roi. 1. 1906 v Črni i«če ,l]eve občin prepovedan, kakor so f'rmškoslužbo. Slovenskiobrtniifi. ogla- prepovedani tudi Živinski sejmi. Na bo-" se pri Mariborski sokolski župi. j lezni poginula živina se mora takoj na Pošta. Časopisi pridejo iz Dunaia'mestu zaspati. Vsak nov slučai bolezni Manbor v dveh dneh. Pisemska pošta se r?ora taUo> iav,t' glavarstvu. Prestopki * rabi 4 do 6 dni. Kie tiii vzrok ? i Pro^ ^em določbam se bodo najstrožje
fj-i' ^ozni Ustk! za posebni vlak v ^aZn0Vt>l'*i	,	.	n
g* Vozni listki za posebni vlak v m7	P^0P,0vbi	a zvtza Be0-
\v» « SSTJSSrplovta
to^O ob nonf «0-a’ SlMV- P °r’j -Tatvina. Dne 28. novembra ,Y pr,de ob 18 !iVi	"8?a.'.	pa sedpl P- Janko Šumenjak pri škatljici,
y>*I SSiS	"	”■	.Samoslojn--, doma pa m m, tatovi
lsttti DlS!i1’ i?1■J"'"s*'’02"! vlomili v stanovan e tor odnesli obleko W tvidlf &.?*•: *&**.»	orožje in drose potrebne reči. G. S„.
Vstopnic za lronc*f"	predprodaja	iiy.niafc je škodo ocenil na 22 0(10 K.
— Prv? škof češkoslov. cerkve.
»Moravski DnevniR* javlja, da je bil izvoljen za prvega škofa češkoslov. narodne cerkve Matija Pavlin, župnik v Zborovicah.
-r- V sredo popoldne je obiskala zveznega kanclerja dr. Mayra deputacija prebivalstva hrvatske narodnosti iz za-padne Ogrske in mu izročila celo vrsto želia. Zvezni kancler je zagotovil odposlancem, da bo po možnosti ugodil izraženim željam.
— VVranglovcl. Načelnik Wranglo-vega generalnega štaba ie oosetil ministrskega predsednika Pašiča in ga zaprosil, nai bi dovolil, da se del Wran-
.glove vojskf nastani v Jugoslaviji, j — PrUet avstrHski tihotapec. Na
i	Dunaiu je bil aretiran trgovec Maks Vogel, ki te poskušal vtihotapiti v Gra-, dec krog 9 miliinnov kron v kovčku z ' dvema drioma. Priznal ie, da je vtihotapil na ta način vCurih z?20 milijonov.
— Zagrebška^plinar ia bo prejela te dni za pro zvainnje plina 150 vagonov angleškecra nremo^a.
— Iz Zrkovc. 12. t. m. je ustrelil g. Janko Sumenjak, oskrbnik drž. trt-nice psa, ki ie nosil vse tipične znake stekline. G. G<*rent je d?l psa kratko-malo pokopati. Ali je ta slučaj :avil glavarstvu, tega ne — vemo. Ker pa je bil nes iz LaiterŠberga doma, naganjal isti dan kokoši tudi po Dolgošah, bilo bi dobro, ko bi sc kompetentna oblast za ta slučai zanimala.
— Iz Hoč. Po fari gre tajna agitacija za prestop v pravoslavno vero. S tem hočejo Hočani pokazati cerkveni oblasti, da nista, kaplana duhovuika, temveč politična agenta.
— Iz Dogoš. Klerikalci so naše naprednjake pošteno potegnili. Sestavili in podpisali so skunno kandidatno listo. Kot zastopnik SLS je fungiral hočkf kaplan Polak. Potorn tega kompromisa ie dobila njegova stranka 3 kandidate. 11. t. m. pa ie ta blagoslovljeni gospod svojo dano besedo požrl ter sestavil proti omen;enemu dogovoru svojo klerikalno listo.
sveta zelo dobro obiskane. Te predstave vodi s sodelovanjem raznih pisateljev znani umetnik Babič. Pred kratkim se je proizvajal »Skup* slavnega dalmatinskega klasika Držiča ter žel eminenten uspeh.
x Zrnje. 20. Številka, ki je ravnokar izšla, vsebuje: Kletev. (Srska narodna.) F. S. Finžgar. — Hinko Nučič: F. S. Finžgar kot dramatik. (K uprizoritvi »Razvaline življenja.*) Kai se vsakemu lahko prigodi. Ruski spisal Arkadii Aver-
čenko. Preložil Al. B. Ij: Johann
Strauss.
Sokolstvo.
o Sokolskem naraščaju v Studencih
je napravil brezplačno g. Kravos, sedlar v Mariboru, dve veliki usnjati žogi Izreka se mu najlepša zahvala.
,	— Trnno.f, t. * ,	.	..	f refl nekaterimi dnevi je orožnijtvo. na
0r strin 5	?	in	koncert. Ka- Teznu ptičke zasledilo in jih izročilo roki
—ze porocah, se vrši v nedeljo pravice.
Kultura in umetnost.
x I. javna produkcija dramatične
šole se vrši v petek dne 22.' t. m. ob pol osmih zvečer v gledališču. Na vspo-redu so recitacije, deklamacije, pantomima in igra —Gojenke in pnjenre opozariam, da so piihodnje ure v nedeljo, dne 17. t. in. od 9.—12, h katerim naj ptidejo brez izjeme vsi, da se sestavi končno-veljavno spored. Kdor ne bo v nedeljo prisoten, no more nastopiti pri javni produkciji.
Skrbinšek.
Nov mladinsTii list. Ministrstvo za finance je odobrilo kredit za »Dječji list* v Novem Sadu.
x Otroško gledališče v Zagrebu.
V	,Helio-kinu“ v Zagrebu se vrše že dalj ča«a gledališke predstave z lutkami, ki so od otroškega in tudi odraščenega
Slovan, narodno gledališče
Repertolre bodočih dni:
V soboto 16.: Netopir". Izven abon.
V nede'jo 17.: Popoldne ob 15. uri ,Kse-niia“ in .Stara pesem*. Zvečer ob pol 20. uri „Ekvinocijo“ Ab. H.
V pondetiek IS.: „Nei(ipir“. Ab. A.
V torek 19.: »Kraljevska visokost*. Gosto«-vanie v Ptuju.
Šport.
: Pomladanske prvenstvene tekme
otvori v nedeljo 17. t. m. SSK Maribor na lastnem igrišču. Ob 14. uri tekmujeta rezervi SSK Maribor in SK Rote Elf za prvenstvo rezervnih moštev. Ob 16. uri se začne tekma Maribor I. in Rote Elf I. Tekmovanje je za prvenstvo Slovenije, oziroma Maribora ter se vsled tega vrši ob vsakem vremenu. Pričakuje se zelo oster boj, ker je forma obeh klubov do^ bra in si nasprotujeta dva skoro ena-kosilna kluba. Igro vodi znani mariborski sodnik g. Vladimir Suout
: Mariborski Sportverelnigung *Ra-pid“ se je povrnil iz turneje po Bosni in Dalmaciji. Po že objavljenih igrah je nastopil še v Saraievu z reprezentacijo in \ tamošnjim SK Amateur ter izgubil 1:3 in 0: 5. V Solitu je igral s prvakom Dalmacje SK »Hajduk* ter prvi dan izgubil 0:2, drugi dan pa zmagal 2 : 1 (2:0). Snortno potovanje SV »Rapida* je dobro uspelo, posebno važna je zmaga nad solitskim »Hajdukom", v lokalnem smislu pa dober in najbrže izdatni trainiag~^a pomladanske prvenstvene tekme.
Glavni urednik: Radlvoj Rehar, Odgovorni urednik:Fran Voglar.
kavcuk-petnikš za čevlje
487 4-J
Schicht
Delo in čas prihrani,
idor rabi priznano., pravo
„Schichiovo milo"
znamka „jelen*
VtJJem pranju, kakor tudi pri vsakem ttKenjn v kuhinji Ul f««p&as>tfsfvu <p!ob. xmait-ovo milo Je v »vojl Izdatnosti, kakovosti in pralni zmožnosti resnično n«4o«clno. Pazite na poleg »tqječo varstveno znamko t
Zasir^ihuj z* Shvcjtifo ima tvrdka Globočnik in drug v ljubljeni
Schicht
BIC50C5(!”9 4
Veletrgovina
veletrgovina	^
Gaspari & Faninger
Drotroina, pletenina, galanterija
sandrova c. 48. sa ta Samo na debelo! aa ea
živita oovsod naš list!
popolnoma veMo slovenlčine, hrvaSČIne in nemSčine, perfektno stenografinlo in stroje* pisko, rabi tvorniško pod* ietje v Mariboru. Nastop čini-prej. Pismene ponudbe na upravništvo lista pod »Tovar-niika uradnica it. 4Q0.<
490 3—3
tf.Marsano
IdlfOl 2»
TIMCV' Zagreb
« 1 Il lkA MEfii y|. s
Moderne tovarniške opreme Strofi za vse industr. obrate Precizna in navadna orodja Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za Jugoslavijo
tvrdke G. Rot A. G. Wien III.
«S
Hidravlične napeljave Motorji vseh. vrst Opreme mlinov.
'Strani
1 1,1 ' mi *
v ■ ■
“S5
iTABOR")
iWarID«r, 17. aprila I92f
Mala oznanila.
Jadilna soba iz trdega lesa, nova kredenca, velika in mala miza in 6 usnjatih stolic je radi pomanjkanja prostora prav po ugodni ceni za prodati. Aleksandrova cesta 45-11, 11.	530
Jtlubgarnlfura, popolnoma nova, se proda. Vrazova ulica št. 9, II. nadstropje, vrata 6.	527
Giasovir in pisalna miza se proda. Meljska cesta St. 13.
533 2—1
Omara u obleko se proda. Slomškov trg 14-1.	528
MiSa z 2 nadstropji, trgovino, vrfom, sredi mesta, se pro da. Izve se v upravnii lista.
Stanografinja strojepiska
*e išče. Natančne ponudbe pod »Odvetnik« na upravo »Tabora«.	523	3—2
Lepa železna omrežna postelja z vložkom in patent otroiji »tol s preložitvijo na prodaj. Maistrova ulica 14, vrata I, 519 2—2
Spalnica* masivna, v dobrem stanu, in drugo pohištvo se po ceni proda. Puškinova ulica 3-II.	522	2—2
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	22
stenograf (inja) I Gonilni jermeni
za Ljubljano s perfektnim znanjem slov. in nem. stenografije se sprejme v odvetniško pisarno. Nastop najkasneje 1. junija t. 1. Zagotovljena je soba z električno razsvetljavo in cenena prehrana. Ponudbe pod 1875 na upravništvo.
2-2 505
za stroje v vseh širinah od 30 do 200 min v zalogi pri Ivanu Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13.	180
tiištvu. 5311
Izletnikom se priporoča •.
A. Mesarjeva gostilna
v Selnici ob DraVl. 496
Usofam sj naznaniti, da sem otvoril dne 16. aprila y Peklu nad lajteršberšfcim železniškim predorom svoj
vinotoč pod vejo (osmico).
Za obilen obisk se priporoča £15 3-i	Andrej	Janžekovič.
Naznanilo! Tovarna K. R. J e ž e k. Maribor, Meljska cesta 103, ima na razpolago par dobrih konj za težko vprego in poljedeljska dela. Lahko se vpraša tudi tele-fonično pod št. 177 ali 136. 462 4—2
Primorci l
Naznanjam, da sem odprl
novo higijenično brivnico.
Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim.	268
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. 9.
HISa s 6 stanovanji, 6 sob
in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri* pravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravništvu »Tabora«.	»
Lep svilen, popolnoma nov damski dežnik in jako dobro ohranjena rujava potna torbica, se po nizki ceni proda. Vprašati je Koroška cesta 21, priti.
Lahke motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. ,
R
□
G
t
n
□
K A
Galanterija,
drobnarija, papir, pletarski iz-
d
t % I
na debelo in drobno “58833
Baloh & Rosina, Maribor Q
Grajski trg 3.
papir,
deli«!
532
govorite povsod slami
Okrogel in rezan . les, trame
W kupi vsako mnoiino 'ae
JAHA", In inttijsfia Uslnia Ha
Maridor, Aleksandrova cesta št. 51.	526
Sandale
izborne kakovosti, v vseh velikostih nudi trgovina s čevlji 524
Anica Traun, Maribor, Grajski trg št 1
Zidno opeko
odda v vsaki množini
Umetna opekarna
6$actoanl@.
Naročila naj se vpošljejo
§Coio9iiialno bSago
večje količine:	534
Očetove kisline 80 7« kem.
čiste nemškega izvora Superior papirnate vrečice vse velikosti
na
II. Nassimfceni
stavbeni mojster. 506
Maribor, Vrtna ulica 12,
,,Marsala“ vino 17 % v sodih h 110 kg Podkove znama „Pudel“
Poper Singapore Pisarniški papir
Časopisni papir, vporaben tudi za pako</anje', se nudi pod dnevno ceno. *— Vpraša se pri
• ___________________________
„8alkasi“, deln. dr.za mednar.transporte v Mariboru, |
Aleksandrova cesta 13, kjer je blago vskladiščeno.
O<00)0
Naznanjam p. n. občinstvu mesta in okolice, da sem otvoril v Mariboru, Gosposka ulica 23
j atelje za moderno slikarstvo.
!	Prevzemam vsa dela, spadajoča v stroko foto-
ni grafife In slikarstva, kakor portrete, skunine, inter-rieure in Športne povjeme v navadni kakor tudi najmodernejši izradbi. Atelje je odprt vsak dan. Dež in slabo vreme ne vplivajo na fotografiranje. S Stovanjem
V. Vlašič (prej Jerkič in VlaSič, Trst-Gorica).«^ tocc:......±agr. —-
!«
rsoezsoer
Benčina & Tomac
sta kupila
kartonaino tovarno
v Mariboru od prejšnjega lastnika Ed. S 1 i u z a ter se priporočata cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost.	475	3—2
. —_.
| Jos. Martinc
Maribor 625 jj | Galanterijska veletrgovina 1
ooocoodaoooooooococcoocooooooc00000000
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge
Posteljni predložki
Gradi za matrace
Piatno za slamnjake
Nanking
Inlet
Brisal ke
Kuhinjske brisače Umivalne rute VoSčene rute Posteljni vložki
po najnižji ceni pri
K.Worsche, Maribor
Gosposka ulica 10. 5351
Tel. 350.	Tal.	350.
Naznanjamo našim cenj. strankam, da smo se preselili iz
h
Obenem prosimo za ohranitev izkazanega nam zaupanja ter bodemo tudi ns dalje najtočneje in najceneje izvrševali v.se poverjene nam posle kakor carinjenje in odpremo.
SkSadišna in ofpremna delniška družba
Podružnica v Mariboru.	507	4—4
c~©cr3||	IfaSD	Ifij	ega	||	r-r-gcri3
Priporočljive domače tvrdke
(Anončna ekspedicija Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15j.
Ivan Šober
| restavracija Maribor
Grajski trg 1
J.D.Jerman in dr.
is
30
rPOHISTVOl
65 Spalne, Jedilne in gosposke “ sobe* saloni, klubgarnlture v fini in preprosti izpeEfaifl. Sobe iz mebkega lesa K 5000*—. Kuhinje, lepo barvane, K 1600*—. Vložki, moefroce, stolice, kakor vse vrste lesenega, železnega tapetniškega pohištva zelo ceni v zalogi pohištva
Karol Prais, Maribor
SlomSkoy trg 6.
in
po
Svabodan ogledi
217
Ceniki zastonj!
jli
trgovina z mešanim blagom RUŠKA CESTA 37	403
| blizu Koroškega kolodvora.
Krojaški mojster
ŠTOLFA
Koroščeva cesta štev. 8 (pred mestnim parkom) se priporoča za izdelovanje najmodernejših krojev za gospode in dame itd. ter sprejema vsa najfinejša dela, kakor tudi krpanje.
Najnižje cene! Uradniki ter rojaki primorci imajo 40% popusta!
2—2 500
Fran Balon
gostilna ,Pri brodu*
Pobrežje št. 6
Gabro Valjak
kavarna,.Central"
Gosposka ulica
Dominik Fabjančič
krojač za gospode In dame
Jurllteva ul. 5-I
Jakob Vezjak
krojaška obrt in konfekcija
Vetrinjska ul. 17
Joi« Volili
mizar
Slovenska uiica 35
Slavko Lednik
kolar
Pod mostom št. 10
Jožef Stajnko
kolar
Jugoslovanski trg 3
Peter Tomažič
sodar
Mlinska ulica 11
Frida Novak
modlstlnja Gosposka ulica 32
Eman Ilich
slaščlJar'
Slovenska ulica 5
Ferdo Babič
stavbeni In umitni ključavničar
.Splavarska ul. 3
Rudolf Niefergal
manufakturna trgovina
Kbroška cesta Stev.
Zlata Brišnik
trgovina papirja In g«'an!*rl1 Slovenska ul. 1°
A. Spanšnger
trgovino delikates
JuriiCeva ulica 11
~ Baloh S Rosina
galanterija, drobnarija ,ol na drobno 1	na
Grajski trg 3__________
Klobuke, dežnike, P«lic®’ čevlje, dokolenice ali maše, perilo Jer ffjj, galanterijsko blago, P košare itd* kupite najceneje Pr
Jakobu Lai'
Glavni tra Stev. *
mrnrnmzn*
" ' »mil	■■■'■	  11	»im	1■ 1,».^——n 1 ■ ■ ■ 1 11 1 ■	       iwiinnw*i
Lastnik Ir izdaiatelj; Konzorcij «T#bor“. — Tiska: Mariborska tiskarna d. a.
Ž'
iv
k
il
i
h
Ji
ti
t
bi
f'
*
0]
h
Vi
t
!■
4]