^logajači^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. J^fagsfoga tlačjf STEV. (No:> 46. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. APRILA 1922. LETO (VoL) VIH. Pismo iz Pariza. (Za "Edinost" L. Kuhar.) S čisto nedolžnim obrazom in z globoko iskrenostjo ini je francoski prijatelj, ki ve. da sem iz "Yugo-slovaquie", izrazil svoje sočutje ob priliki smrti bivšega cesarja Karola v Funchalu na Madejri. Jaz sem mu v odgovor izrazil svoje sožalje, da Viljem še ni prišel nazaj na nemški prestol. Dobrodušni Francoz ni razumel, da je s svojim korakom storil netaktnost. In to ni edin slučaj. Redko zajdeš med francosko družbo, oziroma redkokdaj jo zapustiš, ne da bi vtaknil v žep par zdihljajev na bivšo "vbogo" Avstrijo, dasi ne da bi te s tem hoteli zbadati. Pričo tega dejstva se moramo pa že vendar vprašati, v kakšni luči stojijo nove države v Srednji Evropi pred francoskim javnim mnenjem. Izločiti je treba oficijelno politiko. Po dolgem cincanju se je vlada enegično odločila braniti nove države, ter izločiti možnost restavracije habsburškega cesarstva. A narod, kaj pa ta pravi? Kai misli o Avstriji in o novih državah navaden uradnik v provinciji, župnik na deželi, delavec in kmet v tovarni in na njivi? Pred vojno je Avstrija bila v širokih plasteh ljudstva zelo spoštovana. Videli so v nji izrecno konfesijonelno državo s katoliško vladarsko hišo. ki je vdana katoliški cerkvi. To je ljudstvu že dopadlo. O narodnostnih sporih v notranjosti Avstro Ogrske pa priprosti na-lod ni bil poučen. Francoz že na i wo^r.o nima velikih simpatij do ženi Ijepisja, zato je tim rajše vrjel r.a Vjrif. av^tiijski diplomaciji, na be-seao, ki ie naglašaia po časopisju v tujini, da narodnostnih bojev v Avstriji ni. da je vse v redu, da ie samo nekaj prenapetežev, ki niso zado voljni, da pa narod mirno in zadovoljno živi. Tako je ostalo pretežnemu delu Francije prikrito, da so slovanska plemena v Avstriji že desetletja borila boj proti germanizaciji in v tujini se je udomačil pojem o "avstrij- nUa telesne ostanke rajnega knezo- ne dviga prestiža države v tujini. Ako se vprašamo* kateri krogi mislijo na Dunaj in si brišejo solze za Habsburžani, moramo na veliko žalost reči, da katoliški, to se pravi, pretežna večina priprostega kmečkega ljudstva in pri inteligenci svečenstvo ter monarhistična stranka. Kar je plemstva in tega je kot listja in trave tukaj, je pač z eno besedo vse proti nam. Zgubilo je za svoje politične ispiracije zaslombo na dunajskem dvoru in vpljivno avstro-ogersko ple-mestvo, ki ima mnogo krvnih in prijateljskih zvez v Franciji in tako je prišlo ob politično moč in ob premoženje. In to je vedno "d'esastre" za te kroge. Nekaj, če ne mnogo, krivde je pa na nas. Mi ne polagamo nobene važnosti na potrebo propagande. Za to sploh ni razumevanja. Mi smo v Parizu brez propagandnega urada, brez tiskovnega urada, brez denarja in brez potrebnega materijala za govore in predavanja. Ako je, je privatne inicijative, ki se mora pa pod težavami zadušiti. Ako je pa morda kak propagandni biro tukaj, jaz zanj ne vem. Dela gotovo ne, morda da črno kavo pije. JUGOSLOVANSKE NOVICE. Prevzvišeni gospod dr. Mihael Na-potnik je po dolgi in silno unfcni bolezni mirno v Gospodu zaspal dne 28. marca ob pol 2 uri popoldne. Rajni škof je bil nadarjen pisatelj že v mladosti. Bil ie literat. Bil je slovito znamenit in iskan govornik. Rajnega je dičila vse stranska delavnost. Frančiškanska cerkev bo hra RAZNE N0YICE. KRALJICA CITA IN ZEMLJA." OGRSKA STRAŠNA EKSPLOZIJA V MONASTIRU. 400 železniških vozov municije, je eksplodiralo in povzročilo velikansko katastrofo. Belgrad, dne 20. aprila. — Prva poročilo, ki je dospelo iz pozorišča nesreče, naznanja, da je nekako o-koli poldne eksplodirala velikanska množina vojaške municije, ki je bila cenjena nad 400 železniških vozov tonaže in povzročena je velikanska škoda. Na stotine civilnih ljudi je mrtvih in na stotine vojaštva je izgubilo svoje življenje pri tej strašni eksploziji. Nad 30,000 ljudi je baje brez strehe, ker daleč na o-koli so zrušene vse stavbe, radi strašnega pretresa, ki ga je povzročila eksplozija. Za eksplozijo je izbruhnil požar na vseh delih mesta in, kar ni razstrelba naredila škode, povzroča jo požar, ki se radi silnega vetra hitro širi po mestu. Občinstvo beži v gore in na piano iz mesta, da skem narodu", o enem samem "avstrijskem ljudstvu", ki govori morda več jezikov, a ki arži skupaj za vero, dom, cesarja. Pride vojska, pride revolucija in čez noč Avstro-Ogerske ni več. Na r.jenih razvalinah se pojavijo nove mlade države. Francosko javno mnenje se lahko renumira od tistih dob v sledeče stavke: 1. Svetovna framazonerija je strla Avstrijo, ker je bila katoliška, pregnala katoliške Habsburžane, Viljema pa pustila na miru. 2. Velesile, ki so razdelile Avstrijo, so s tem le pomagale Nemčiji. 3. Ko Avstrije ni. ni miru, ni ravnotežja v srednji Evropi. Iz teh treh očitkov moramo izluščiti en sofizem, ki sloni na zgodovinski pomoti. Francosko ljudstvo ni nikdar poznalo notranjega avstrijskega vprašanja, zato tudi ni razumelo razpacia monarhije. Mi dobro vemo. da so se velesile dolgo časa pomišljale razdeliti Avstro-Ogersko in da so se slednjič vdale pritisku slovanskih plemen ter pripoznale dejstvo, ki ga ni-mogle več zabraniti. Mi tudi dobro vemo, kako se je sama od sebe, brez odpora razletela država v narodne edinice. Nobenega krvoprelitja ni bilo. Zdelo se je. kakor bi to bilo samo ob sebi razumljivo. Francoska publika pa trdi nasprotno in v tem leži pomota in tudi težava ga spreobrniti — češ. velesile, gnane od sovraštva proti katoliški državi in katoliški dinastiji, so sklenile med seboj razdeliti Avstro-Ogersko monarhijo proti volji večine "avstrijskega" naroda, ki se je slednič moral a dati, akoravno s krvavečim srcem diktatu zmagalcev. Mi pa trdimo, da so velesile nam to dale samo zato, ker smo zahtevali enodušno vsi avstrijski Slovani. Francozi trde, da so nas velesile proti naši volji porazdelile. Zato se pa ni treba čuditi, ako nam pridejo brez vsakega zlobnega namena kondolirati h smrti ekscesarja Karola. Iz stališča te zgodovinske pomote moramo presojati francosko av-strotilstvo in mraz, ki ga imajo proti nam in našim državam. Mi ugovarjamo, da je za kat. Cerkev položaj sedaj brezdvomno boljši, ker je zadobila tisto svobodo, ki je prej ni uživala, ko je še bila c. kr. katoliška cerkev. Mi ugovarjamo, da je iz stališča Francije nov položaj bil potreben. Avstro-Ogerska, ako bi bila ostala, bi nikdar ne bila šla proti Nemčiji in za Francijo in boljše je. ako se h Nemčiji pridruži samo 6 milijonov avstrijskih Nemcev, kot da bi Hohenzollerci razpolagali z 50 milijoni Avstrijcev. " Mi trdimo, da je ravno Avstrija bila na poti vsakemu miru v srednji Evropi in ča je morala izginiti v imenu miru. Ako nove države še niso zadosti solidne in stabilirane, so vendar pogoji dani, da se na tej novi podlagi srednja Evropa za vselej pomiri. Na te ugovore se z giavami odkimava. Vzrok je to, ker je francozki narod prespal dobo narodnih bojev v bivši Avstro-Ogerski. Nekoliko bomo pa Francozom morali pritrditi, ako nimajo zaupanja v državniško modrost naših vlad. Silnih talentov ravno nimamo, ako sodimo po činih. Poročila o verskih bojih v Čehoslovaški, o kulturnem boju v Jugoslaviji, katere spretna madjarska in italijanska propaganda vrivati v francosko časopisje, sta čustva zelo ohladili in njihov argument škofa. Pokojnik je že pred leti skL1 nil ,da hoče biti pokopan v tej cerkvi, za ktero se je veliko trudil in veliko žrtvoval. Bila je njegov ponos in zdaj bo počival v njej pod glavnim altarjem Marijinim, ktere čast je tolikokrat proslavljal v frančiškanski cerkvi. Mariji se je veliki pokojnik izročil v smrti in po smrti. Blagi pokojnik, počivaj \ pod varstvom Marijinim! so miru Kraljica Cita pričakuje na Madei-ri štorkljo. Izrazila je pa željo, da bi bilo dete rojeno na mažarski zemlji. Ker ji pa vlade niso dovolile tja, poslala je grofa Hunvadia na Ma- si tako otme svoie življenje, žarsko. ki pelja na Madeiro velike zaboje prsti "Mažarske zemlje", katero bodo potresli po sobi kraljice Cite, da bo dete res rojeno na "mažarski zemlji". — Mažarji pa znajo farbati, da je kaj. Shodi Slov. ljud gorišča brezvernih V št. J an žu sta nasprotna poslanca Majcen in minister Pucelj doživela blamažo. Rudar Gruden je govoril, kaj so samostojneži obljubljali rudarjem in kaj niso storili. Na koncu shoda je bila z velikansko večino glasov sprejeta resolucija, ki izreka najhujšo nezaupnico samostojnim, liberalnim poslancem. 26. marca so pa v Dobrepoljah na javnem shodil enako pogoreli nasprotni poslanci in govorniki. D ne 27. marca je doživel minister Pucelj in njegova satnostoj. kmečka stranka velik poraz v Jt. Lenardu v Slov. Goricah na Štajerskem. \ es pobit se je minister Pucelj odpeljal iz št. Lenarda v Apače, kamor je šel snubit nemške kmete, ki so ga zbrani v veliki množici pričakovali. Zborovalcj so izrekli nezaupnice ministru Puclju. Ljustvu je nazadnje že preveč in je začelo temeljito odgovarjati izkoriščevalcem. Glas iz domovine. Dijaški ples in zabave ter sokolska vzgoja že rodi svoj sad. V prvem semestru je padlo dve tretine dijakov na novomeški gimnaziji. Kakor pravijo profesorji bodo na novomeški gimnaziji odpravili ne samo grščino, temveč tudi latinščino. Latinsko šole bodo samo po ena v Ljubljani, šent Vidu in v Mariboru, druge bodo realke. GEN. SEMENOFF IZPUŠČEN. General Semenoff, general koza-kov iz Sibirije je prišel v Ameriko in bil aretiran v New Yorku, obdol-žen, da ie dovolil svojim vojakom, da so okradli v Transbailkaliji tudi stranke so po- dve amerikanski trgovski firmi. Ob-samostojnežev. 1 dolžen je tudi. da je umoril veliko ameriških vojakov, da je mož s "kamen item srcem." Ko je bil pod veliko varščino izpuščen iz ieče, čakala ga je pred ječo več tisoč ljudi broječa množica, katero je policija le s težavo držala, da ni skočila nanj in ga linčala. Najbrže se je siromak zameril Židom in ti se sedaj maščujejo nad njim. Drugače je vsa stvar nerazumljiva. ("Nadaljevanje na 3. strani) • Po kaki krivdi se je eksplozija pripetila, oblastem še ni znano. Nesrečno Srbijo je zdaj zadela v kratkem že druga strašna katastrofa. Pred kratkim je potres obiskal Belgrad in severni del Srbije. Ni še za-celjena prva rana že ji je usoda zasekala drugo še strašnejšo. CERKVENE NOVICE. V So. Chicago, 111., v slovenski cerkvi Sv. Jurija začne se v nedeljo-40 urna pobožnost. Objednem bo v nedeljo tudi cerkveno "žegnanje"-Ob desetih bo slovesna sveta maša, katero bo imel Rev. John Plaznik, domači gospod župnik ob azistenci-ji Rev. Benvenuta Winkler OFM. in še enega angleškega gospoda. Slavnostni govornik bo Rev. Benvenut Winkler OFM. — Zvečer bo zopet pridiga in enako v pondelek večer in v torek večer. V torek večer po slovesen sklep. Katoliki, zavedite se! Podpirajte svoje časopisje ,da bo močno! Vsa naša moč je — katoliški časnik. ^Zopet vdarec zoper katoliško cer-o framasonstvu še bolj podprli. Jugoslovanski notranji prepir nikakorkev. DENARNE POŠILJATYE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih- Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ...............$ 2.05 50 lir ...................$ 3 25 1000 kron ................ 3.80 too lir .................... 6.10 5000 kron ............... 18.50 500 lir ................... 28.50 10000 kron 36.50 1000 lir ........• •......... 56.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 32nd Street Chicago, I1L flfc B B B n B ■ ME D I N O S EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. _____ Slovenian Franciscan Press <■«49 W. aand Street, Chicago, IU. Telephone: Canal 98. ____ ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, IU. Cntered as sccond-class matter October ii, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879 Rev. J. M. Trunk. ii yy trdo, s puško, batinami in kopitom, imajo prav, dasi bi bilo želeti, ako bi tega ne bilo potrebno. Kjer ni pameti, mora peti palca tudi v narodnem življenju. (Nadaljevanje.) Verujem v Slovanstvo. (Dalje.) Ako napravimo račun o teh državah za Slovanstvo, je rezultat navidezno res klaveren, malenkosten. Kako moreš potemtakem na tako trhlo skalo zidati svojo vero v Slovanstvo? Ampak jo zidam. " : Sedajnost nas nesme oslepiti. Treba je gledati tudi naprej. Omenil -eni že, da so zapadni narodi imeli pri delu za omiko in prosveto nekaj, cesar so Slovani pogrešali, namreč lastne, svobodne, narodne države. Teh Slovani dozdaj nismo imeli, ali le v malem obsegu. Zdaj jih imamo in v nem je naša bodočnost. Sadov res še ni, a jih tudi nemore še biti, ker drevo svobode je bilo še-le včeraj vsajeno, je še slabo, niti ne cvete še. A vsajeno je, in upam, da ga nobena sila na svetu ne bo več izruvala! Ali res nemoremo več oziroma se še nismo naučili pojmovati, razumeti besede svoboda, narodna neodvisnost, državna samostojnost? Ali Mno se tako privadili hlapčevanja. da nam ne prija zrak svobode in si že-lima nazaj v egiptovsko sužnost? Ali smo kdaj slišali v zgodovini, da je svoboda narodu prinesla takoj tudi raj ? Ali se ni treba boriti tudi v vobodi ? Ali je res treba, da naše oko prav po jastrebovo zasleduje vsako senčno stran, solnčne pa ne mara gledati. Sli je ne vidi? Prehitro nepričakovano je prišha svoboda, zato jo neznamo ceniti. Otroci smo še in manjka nam možate zrelosti. Pride čas in postanemo možje. Treba je pa, aa odložimo otroško obleko in stopimo v vrsto zrelih mož. V svobodi nezmerno ostati sužnji, temveč osvoboditi se tudi v mišljenju ,v pojmovanju vobode ! Svobodne, samostojne slovanske države imamo! Pa ste že pozabili, "kako se nam je godilo pod tujcem? Xe veste več, da so se Nemci, pod katerimi smo večinoma bili, tako radi imenovali "das Herrenvolk". Kaj smo bili mi? Pač sužnji, hlapci!" Pa bi nekateri tako radi šli še nazaj pod Nemca, pod Habsburžane, v sužnost! Odrivali so nas, brcali, zasmehovali, zapostavljali, pripustili nas le v najnižje službe, žrli našo de-co, zastrupljevali naše duše ... pa je vse pozabljeno . . . nova svoboda ni nič, ker ni kar pravega raja? Ko je umrl škof J Trobec, je prinesel neki nemški ameriški list o njem kratek životopis. Tam pravi, da je bil škof rojen na Kranjskem "einer ehemaligen oesterreichishen Provinz, die jezt von den Jugoslaven vergewaltigt wira." Tako toraj! niti ne pravi, da Srbi posiljujejo Kranjce, temveč Jugoslovani, toraj lastna, neodvisna država je nasilje. Ampak avstrijska komanda je bila pa svoboda. Ako je to pisal Nemec, mu ne yameritn, ker on hoče svobode samo zase, a — jaz sumim, da je ta životopis pisal Slovenec. Značilno! Ne bodimo vendar slepi za pridobljeno svobodo. Ni še vse v redu ni-Vakor ne, in bodimo v tem oziru odkritosrčni, še dolgo ne bo. Nočem -iporekati, ako kdo trdi, da smo marsikaj dobrega v kulturnem življenju sprejeli tudi od zapada, od Nemcev, od Lahov. "Vzhod" nam res nemore ^.osti nuditi, ker sam nima mnogo, ali samo "r'usko" kulturo in "bafkan sko" omiko. Pa kdo trdi. da naj bi se zdaj osvobojeno Slovanstvo moralo zapadu odreči? Nasprotno. Kar je res kulturnega in slovanskemu značaju koristnega iz zapada, se bo moglo zdaj še le uvesti v narod brez vsakega pomisleka. Ali niso dozdaj Nemci ponujali omiko s strašnim strupom germanizacije in Lahi z gnilobo lahonstva? Ali nam ni ta strup več škodoval, kakor omika koristila? Sedaj je nad 60 milijonov Slovanov ( Poljaki, Čehi, Hrvati in Slovenci) svobodnih, prostih, samostojnih. Ako jim kaže, sprejmejo iz zapada lahko, kar hočejo, a brez prejšnjega strupa, 1 plivom Mažarov in Lahov. Ali je mogel narod, kot tak za svojo omiko kaj storiti? Ali ni bilo treba se boriti za vsako drobtino? Niti šol. vsaj zdravih šol ne, niso nam privoščili. Kar so Slovani, Poljaki, Čehi, Slovenci in Hrvatje storili za narodno omiko, so storili iz lastnih moči, država ta najmočnejši činitelj pri narodni izobrazbi, je Slovane na vse načine ovirala, ali dajala jim le zastrupljeno omiko, tujo, ki ne prija slovanski naravi in jo spridi. Bosna n. pr. je bila nad 30 let pod avstrijsko-ogr-sko upravo. Kaj se je tam storila za narod? Opravičeno se more trditi. otem vprašam gospodarja, ali je "jih je dal nam katoličanom podi mnenje, in, da naj tudi razlože jav-(on naročen na učeno tetko. pa pravi nosti, kako in na kak način so pri- ne> ka^ sam° prihaja, nevem kdo je dobili naročnike za list Edinost. Ker Vroči1' Jaz sem Pa rekla* "ikai" t0 sem jaz zmožna le bolj slabo pisa- grdobo ne berite, ki zastruplja verna ve, smo pač navadni delavci, mi se- 'srca. Zastrupila vas bo, da ne bo- veda ne bo mogoče popisati moje ste vedeli kdaj. ... * agitacije tako natančno, vendar poskusila bom kolikor v moji moči, da podam drugim nekoliko izkušenj iz j Tako vidite g. urednik razpošilja^ jo, kar po sili brezverci svoje liste. samo da bi vničili vero naših očetov. ■ ■■ ■ SVO'ih doživljajev pr, razširjevanju [vprašala sem pa dotičnega moža gregacija, ki plača samo jednemu našega najboljšega katoliškega lista Po vr- Edinosti. če gre v cerkev, ki jo imamo zelo le- , .. , i po v naši naselbini in odgovori mi, mu je se kupila moderen avto- Ko sem se podala na pot za raz- 1 , - - 1» . ... . . . .. ... 1 kakor znajo ucenci Prosvete: mobil ter tnu plačuje vsa popravila strjevanje našega lista, dospem v duhovniku štiri tisoč na leto. hu in še celo gasolin mu kupuje. Ob prvo hišo. in z dober dnem pozdra-sklepu leta mu je pa še darovala za vini nahajajoče se v novo leto ček za $1000.00. Ima kate-' je bil ravno doma in ri slov enski duhoven toliko na leto,; riti po kaj sem prišla. Ko razložim, kolikor je ta samo daru dobil? In da bi si rada zaslužila lepi križ s tem. hiši. Gospodar začnem govo- poleg tega temu duhovnu ni treba sedeti v spovednici. Jedno pridigo ima v nedeljo, pa je vse opravljeno za celi teden. Omenjeni socijalist, ki Vam je pisal isto pismo, se je priklatil v na- da bi razširila tudi nekoliko katoliški tisk. je bil gospodar, takoj zadovoljen in se je naročil na list. Rekel je. "slišal sem že večkrat da je ta list zelo dober, le nihče ni prišel o-krog, da bi se na njega naročil, sam iz Dulutha. Minn. Ker je bil v jed-notineTh uradu smo vsi v naselbini mislili, da je naselbina z njim prido- šo naselbino pred par leti nekje tam! sem pa odlašal, kakor je to človeška navada." Te besede in sreča v prvi hiši me je nandušila. da sem šla pogumno naprej*. Pridem v drugo hišo. bila. Kričal je res za tri druge ter; gospodar zopet doma. in ko pojas-naglašal z visoko besedo, da njego- nim zakaj sem prišla, se gospodar vi otroci niti krščeni niso, ter da je prične nekoliko rzgovarjati radi sla-že v Duluthu delal "sive lase" far-( bih časov, a takoj~ sem videla, da ga jem." Rudeči backi so lezli za njim bom dobila na naročbo lista. Ravno in so ga izvolili v urad pri društvu/ pridobim gospodarja, vstopi v hišo kjer je dobival lepo plačico in mu eden z veliko glavo in širokim klo-preskrbeli delo v jami. Konečno soi bukom. Ker sem videla, da je Sloga postavili za "checkwavmana" pri venec, sem ga začela nagovarjati za tehtnici. Toda glej ga spaka. Socijalist je stal pri vagi ali naši vozički so postajali čim dalje lažji in so vedno manj tehtali. Nazadnje je bilo skoraj že vse jedno ali si kaj nalo-čil ali ne. Seveda smo delavci grozili in res je odstopil. Ko je drugi nastopil, bil je dober katoliški mož. našel je na tehtnici osemnajst medenih chekov na koncu tehtnice, ki so balancirali tehtnico poljubno. Kdo je dal tja te cheke? Ne vemo. Toliko pa vemo, da bi ga bila kompa-nija kmalu zaprla. Kmalu za tem smo radi krivic, ki so se godile nam v rovu. zaštrajkali in pomislite vi. katoliški možje, socijalist — ki kriči, da se bori samo za koristi prole-tarcev proti kapitalistom, je kričal na seji, da se moramo takoj vrniti na delo. Kdo je kapitalistovski pod-repnik? Ali smo mi ali ste vi. s;>-ciji? Pred par meseci smo vprašali za dvorano, da bi se nam dovolila, da bi imeli lahko naši otroci v njej krščanski nauk, je on takoj začel kričati, da ne in drugi so mu pritrdili. Mi imamo pa vendar krščanski nauk in sicer v šolskem poslopju. Toliko o tej Zavrtnik Kristanovi cvetki. Imamo tudi še druge zgodbe. kako se knofi prodajajo za blagor delavstva, in sicer "ubogega" delavstva in še veliko drugih dobrih del, katere sociji delajo za proletar-ce. Dvorana je imela tudi preje tri tisoč v blagajni in plačana je bila, sedaj nima pa niti cvenka. Vse po Kristanovem receptu. J. P. Pueblo, Colo. — Dragi urednik Edinosti: — Vaš krasni svetlikajoči križ, sem prejela v lepem redu in se Vam prisrčno zahvalim za njega. Križa sem vesela in me veseli, da naročbo na list. Ko sem omenila, da je list katoliški, je mož zarudel in zmajal zasmehljivo z glavo in dejal : ' Kaj. da bi se jaz naročil na "katoliške cajtenge" tega pa že ne. jaz sem socialist mi osorno odgovo- znajo ucenci rrosvete: "po kaj naj bi šel, saj nisem nič boljši če grem." Meni se smilijo takile ljudje, ki so zapeljani na nepravo pot in tavajo v temi in sami nevedo čemu so na svetu. Luči resnice sv. vere, ki blaži človeška srca, kroti človeško poželjivost. pohotnost itd., se ti temnjaki ogibajo. Zato pa vidimo med njimi tudi tak napredek. Raz-poroke. satnoumori in še druga zla dela se množe dan za dnem. ali maji ne zato, ker svet nima nikake vere? Ce bi pa živeli tako. kakor uči svoje vernike sv. vera. bi ne imeli takih le slučajev. Pa se nekateri duševni revčki postavljajo po Prosve-jti. in zabavljajo čez vero. oh. ko Si vedeli, kako se smešitef Ali res miši ite, da boste razsvetilr s\*et s svojo temo? Oh revčki! Tako sem pridobila ta dan vendar na list Edinost dva nova naročnika, če tudi sem pri zadnjemu naletela na rdečega moža. Želim, da bi vsak izmed naših naročnikov napel vse moči, in skušal ob vsaki pri-liki širiti Edinost. Pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki in jim želim vsem božjega blagoslova. . F. J., naročmea. sem se potrudila tekom zadnjega Tanez Evangelist Krek je označil tako hlapčevsko mišljenje s krepko za- mesca za Vaš cenjeni list Edinost. ZAHYALA IN NAZNANILO. t \ sem mojim znancem in prijateljem naznanjam žalostno novico, da nam je dne 4. aprila t. 1. umrla preljubljena in nikdar pozabljena hčerka MARGARET JUDN1CH v 5. let in mesečni starosti. Vzrok smrti je bila bolezen na ledvicah in zatem pritisk pljučnice. Obenem se tem potom tudi najprisrčneje zahvaljujemo vsem tistim, ki so našo ranjko hčerko obiskavali v bolezni in nas tolažili ob uri naše žalosti. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so darovali za pogreb krasne vence. Posebne zahvale smo dolžni pa njeni botri za obiskavanje ranjke v bolezni in drugo. Vsem skupaj najlepša hvala in Vsemogočni Bog naj Vam vse stotero poplača. Ti pa preljubljena in nikdar pozabljena Margaret počivaj v miru in veseli se nad zvezdami, tam gori med angelci, kjer so nadloge in težave nepoznane. Veseli pri Jezusu in Mariji, katero si tako goreče prosila, da bi te sprejela v svoje naročje. Pogreb se je vršil s katoliškimi obredi dne 7. aprila. Naj ti sveti večna luč in spavaj sladko ti nikdar nepozabljeni naš srček. Žalujoči ostali: JOHN IN MARGARETA JUDNICH, STA-RIŠI; ALBINA, SESTRICA, IN HENRY, BRATEC. ______ _______ tirt^1 k ifitSj ........ . _ * AMERIŠKA SLOVENKA. Lca Klempnčir • » i • • . « Ivanka Klemenčič: ŽENA IN NJENI CILJI. Žensko vprašanje in žensko gibanje, ki ga prejšnji vekovi niso poznali v tej obliki, se je prvotno po-vsodi zanetilo ob gibanjih za politično in kulturno osvoboditev ljudskih množic in narodov (ameriška vojna za neodvisnost, francoska revolucija, gibanje I. 1848. itd.). Ge sla o človeških pravicah, o svobodi in ravnopravnosti narodov in posa meznika so nujno našla odmev tudi v ženskih dušah. Ženske so se začele zavedati svoje dušnoprosvetne zaostalosti in popolne gospodarske odvisnosti od moža. Česar prej niti o pazile niso ali so smatrale kot popolnoma naravno in ob sebi umevno, so začele pod vplivom teh gesel čutiti kot krivico. V prvotni nerazjasnje-nosti pojmov so prve pionirke ženskega gibanja zahteve po svobodi svojega spola utemeljevale z dokazovanjem, da se ženska po svojih zmo-' žnostih ne razlikuje od moškega in la zaostaja za njim le v toliko, v kolikor je moški njene zmožnosti zasužnjil, zaviral njeno izobrazbo in preprečeval njeno udejstvovanje izven domače hiše. Zahtevale so, da se ženstvu v imenu človečanskih pravic otvorijo vsa pota do izobrazbe in dostop do vseh poklicev. Bojno geslo je bilo izenačenje ženske z moškim v vsem javnem pravu, posebno dednem in zakonskem. Iz vsega početka se je postavila tudi v ospredje politična volivna pravica. Neizprosen boj se je napovedal dvojni morali, ki moškemu dovoljuje neomejeno izvenzakonsko uteševanje spolnega nagona, a žrtev te njegove svobode, žensko, pribija na sramotni križ in izkoriščeno neusmiljeno izločuje iz človeške družbe, prepuščajoč jo usodi, ki oskrunja zakon ter dušno in telesno obremenjuje o-troke. Organiziral se je boj proti prostituciji in zahtevala popolna a-bolicija. odprava kasernirane prostitucije. V tem je pa čimdalje bolj stopalo v ospredje neko drugo vprašanje in gibanje, ki je dalo ženskemu pokre-tu novo opravičbo. nove misli in nove smeri: socialno. Kar si je prej samo posamezna inteligentnejša ženska iz buržoaznega kroga želela: iz hiše v samostojno življenje, to je bila v razvijajočem se industrijskem gospodarstvu neizbežna zapoved za čimdalje večji del ženstva. Sedaj je ženska s polno opravičbo mogla zahtevati možnosti za izobrazbo in pripravo za razne poklice, ter otvoritve služb in dela zase. Žensko vprašanje se je izkazalo kot del socialnega vprašanja in postalo resno za celo družbo. Pod silo razmer so se jele ženski mladini odpirati strokovne, srednje in visoke šole, ženske so začele prodirati v pisarne in obrti — v tovarnah, domačem delu. stavbinski industriji in v drugem težkem nekvalificiranem delu so smele ženske z otroci vred že iz vsega početka garati za kapitaliste in lakote umirati za njihov profit. Ženska ie postala znaten činitelj v socialnem in gospodarskem življenju. ki mu ni bilo več lahko odrekati vsaj najprimitivnejših državljanskih pravic in svoboščin. V posameznih državah so začele ženske dobivati pravico do varuštva. do podpisovanja javnih listin kot priča, do vstopa v politična društva. Po raznih evropskih državah je bilo na dnevnem redu vprašanje ženske volivne pravice, posebno za občine, dočim je rnnogo držav severoameriške Unije to pravico že dovolilo. Politične stranke so se začele zanimati za ženske kot politično maso in kot bodoče volivke, a načelo ženske enakopravnosti in ženske volivne pravice je sprejela v svoj program samo socialna demokracija. Socialnodemo-kratično ženstvo. ki ie našlo v svoji stranki — večkrat vsekakor bolj teoretično nego dejansko — varstva vseh svojih zahtev, se z meščanskim ženskim gibanjem ni družilo. Polagoma se je pa tudi v ideologiji ženskega gibanja samega izvršil znaten preobrat. Kakor se je prej poudarjala enakost ženske z moškim, tako se je sedaj priznavala in naglašala diferencija obeh spolov. Ravno iz te različnosti se je izvajala potreba, da se morata kakor v druži ni tako tudi v javnem življenju u-veljaviti moški in ženski duh, da se doseže srečna skladnost. Razen te ga je ženstvo sedaj svoj program razširilo in poglobilo s socialnimi nalogami: organizacija delavk in drugega v pridobitnih poklicih zaposlenega ženstva, varstvo delavk in otrok v obratih (prvotno so eman-cipiranke vsako izjemo za ženske delavke odklanjale), izenačenje ženskih plač z moškimi po načelu: za enako delo enako plačilo, skrb za polnovredno strokovno izobrazbo ženstva, varstvo mater in dojencev, skrb za zanemarjeno mladino, stanovanjsko vprašanje. Tu se je porodila tudi misel o enoletni ženski službeni dolžnosti, ki naj bi jo ženska mladina — podobno kakor moška vojaško službo — odslužila, učeč se in služeč po raznih socialnih zavodih in ustanovah ali — po drugem načrtu — v gospodinjskih šolah. V ostalem pa je ženstvo ohranilo svoj prvotni program: :osvobojenje v duševnem, gospodarskem in političnem pogledu. Pod vplivom splošnega materialističnega toka se je tudi v modernem ženskem gibanju izcimila takozvana radikalna struja, ki se je pa od zmerne celote razlikovala bolj po svojih hrupnih metodah in demagoštvu (angleške sufragete, nemške mladinke), nego načelno. Le v enem sta se obe struji ostro ločili: dočim je zmerno ženstvo ostalo strogo na stališču legalne dosmrtne zakonske zveze, so radikalne — vsaj na Nemškem — sprejele v svoj program pravico ženstva do svobode v spolnem življenju, rodila so se gesla o "pravici do otroka" in podobno. Ta stremljenja so poklicani ženski forumi zavrgli in ostali na etični višini legalnega zakona. Tako so stale stvari, ko je prišla svetovna vojna. Ta je rešila žensko vprašanje kakor marsikatero drugo kar preko kolena: ženske niso samo smele, ampak so morale v vse službe in v vsako delo: v urade, na železnice. v livarne, municijske tovarne in rudnike. V kmetskih. delavskih in meščanskih gospodarstvih je padla vsa skrb in delo na ženske ra- Med drugimi stvarmi je bil ukraden tudi nepopisan ček. Ta ček "je bil potem ponarejen v Sacramento in zmenjan. Sum je padel na sina. Sin je tajil. Poskusili so s tem proti strojem "Lie ditector" — "odkrival-cem laži." Profesor Larson je poslušal srce in kri obtoženca in res, kadar je rekel laž, ga je zrtiiraj opomnil, da laže. To je sina primoralo, da je ob obstal in priznal. STRELA V CERKVI. V Rockfordu, III., je na velikano-čno nedeljo večer imel pridigo škof Rt. Rev. Molaoon, ko je strela udarila s strašnim pokom v cerkev. Velik luster je padel s stropa in sicer prav tik prižnice, da je malo manjkalo, da ni zadel škofa. Ljudstvo je prestrašeno zakričalo in hotelo bežati iz cerkve. Škof je pomiril ljudstvo in pridigal še cele pol ure dalje. PREVEČ MESA, Veliko senzacijo je vzbudil zdravnik Ne?w Yorške medicinske fakultete, ki je pred večjim zborom zdravnikov dokazal, kako škodljivo vplji-va na človeško telo preveč uživanje mesa. Veliko modernih bolezni izhaja edino od tega. Največ enkrat na dan bi naj človek jedel meso. in če le mogoče vsaj en dan v tednu se ga izdržal popolnoma. — Naši odpadli katoliki pa parvijo, da ne morejo živeti, ako ne jedo vsaki dan mesa in sicer najmanj trikrat. ti neunijske tovariše, da so pustili delo in se jim pridružili. IRSKA. Cela Irska je danes samo eno bojno polje, ena fronta. V Dublinu in skoraj po vseh večjih mestih divjajo v boji med pristaši "proste države" in ''irske republike." ALI STE ŽE naročili Andrej Tomčevo brošurico, katero smo izdali pred nekaj tedni? Takoj jo naročite. 10 iztisov stane samo ioc. Kupite jo in jo razdelite med svoje znance, ki še niso zavedni pošteni Slovenci. ARBUCKEL OPROŠČEN TODA, Grda in sramotna obravnava proti igralcu Moving Picture Co. v Hollywood v Californiji je končana in Arbuckle, ki je bil obdolžen umora neke Rappee, je popolnoma oproščen vsake krivde, da, porotniki so ga še za odpuščanje prosili, češ, da se mu je zgodila velika krivica. Toda vrhovni poslovodja proizvajanja filmov za Moving Picturje, bivši ministerski tajnik Hayes, je prepovedal. da bi se kje kazale slike, kjer nastopa Arbuckle, to se pravi, da je Arbuckle popolnoma uničen. MESTO DETROIT KUPI POCESTNO ŽELEZNICO. Mesto je volilo, ali naj mestna u-prava kupi pocestno železnico in naj jo obratuje samo. Velika večina meščanov je glasovala za to. PONEVERBA. Kausas City, Mo. — Roy Douglas, tajnik in poslovodja Jackson County Savings and Loan Association je bil aretiran in obdolžen, da je poneveril pol milijona bančnega denarja. GENERAL JOFFRE V CHICAGO. . 17. aprila je prišel v Chicago francoski general Joffre in bil slovesno sprejet. Včeraj se je raznesla po mestu Chicago novica, da ima znana Milwaukee Irving State Bank velikanski primanjkljaj blizu $475.000.00. To pripisujejo malomarnosti bančnemu direktoriju, ki je imel baje tako slabo oskrbo nad bančnem poslovanjem. Že lansko jesen je imela banka blizu $30,000.00 primanj-me. Večino javnega socialnega de-' kIjaJa- katerega, pa je direktorij po la. ki je bilo začasa vojne tako o gromno, so po vseh kulturnih državah opravljale ženske. Ne glede na vprašanje, v koliko so bile ženske kos nevajenim ogromnim nalogam, je dejstvo — žalostno sicer! — da bi brez ženskega dela v ozadju svetovna vojna v takem obsegu in takd dolgo dobo ne bila mogoča, ne da bi bilo vse popolnoma propadlo. _(Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje z 1 strani.) GROZNE ŠTEVILKE. V Berjinu je bilo preteklo leto nad 1000 umorov in nad 55 tisoč tatvin in ropov. Pa pravijo, da so Nemci kulturen narod. STROJ PROTI LAŽI. Sedaj so iznašli poseben stroj, po katerem se bo lahko našlo, ako kdo pove laž ali resnico. Prvič so porabili ta stroj pred sodiščem v San Francisco. Profesor Dr. J. A. Larson je naredil poizkus. Na roke do-tičnega človeka se dene gumasti rokav, kakor pri stroju, ko se meri pritisk krvi. In preiskovalec dene v u-šesa posebno napravo, ki natančno zaznamuje bitje srca in pritisk krvi. Ko je kdo v zadregi, da si hoče pomagati z lažjo, kri bolj pritisne in srce nekoliko hitreje bije. Po tem se pozna ali kdo govori resnico ali laže. Meseca novembra je bil okraden dom nekega Mr. Reeda v Marvsville. kril s svojim premoženjem. Ker pa so zatem zaposlili na banki zopet neizkušene uradnike, trpi sedaj banka posledice, ki kažejo velikanski deficit. Državni pravdnik ima celo zadevo v rokah in baje grozi direktoriju s takojšnim ostrim nastopom. PREMOGARJE IZGANJAJO. Iz Charlestona, \Y. Va., poročajo, da ondotne kompanije izganjajo stavkujoče premogarje iz kompanij-skih hiš. Ker se nekaj premogarjev ni hotelo udati, uložili se lastniki premogarjev tožbe, da bodo s silo izgnani. Tudi so kompanije zagradile uhod v rove z električnimi žicami. To pomenja, da bodo kompanije začele nadaljevati delo z neunijskimi delavci. Ko bi bili premogarji sedaj solidarni in bi ne kazili stavke! PREMOGARSKA STAVKA. Premogarji vstrajajo. Da. vrste stavkujočih delavcev se^ha veliko veselje množe. Neunijski premogarji se v velikem številu pridružujejo stavkujočim premogarjetn. V Pittsburškem okraju v Pa. je v Charlesu neka kompanija poskusila začeti z delom. Napovedala je. da se začne. Toda prišlo je tako malo premogarjev, da niso mogli ničesar. Tako so velike koksove peči pri Connellsville zaprte, ker se je linijskim delavcem posrečilo pregovori- VELIKA MORNARICA, V našem parlamentu ali kongresu v Washington so nekateri poslanci predlagali, naj bi se število bojnih ladij, kakor tudi število mornarjev zdatno zmanjšalo. Zbornica je od-glasovala, da naj bo 86.000 mož naša mornarica in ne samo 67 tisoč, kakor so nekateri hoteli. Predlog je zmagal z 279 glasov proti 78. ZA KATOLIŠKE DIJAKE. Kolumbovi vitezi. Red Katol. I Borštnarjev in Ane. Oder of Hibernians so imeli v Chicago posvetovanje, pri katerem so sklenili nabrati med svojimi člani en milijon dol., s katerim bodo poskrbeli za varstvo katoliških dijakov na lllinoiskem državnem vseučilišču. Za ta denar bodo sezidali krasen dijaški dom, z vsemi udobnostmi za dijake. Tu bo knjižnica, čitalnica, spalnica, dijaška kuhinja in kapela s posebnim duhovnikom, ki bo skrbel za moralno varstvo dijakov. SNEŽNI ZAMETI V SEV. MINN. Cela Minnesota kakor tudi Sev. Dakota je imela večje in manjšne snežne žamete ta teden. Vendar sneg se hitro taja. NAD 2 MILIJONA ZA REVEŽE. j Zastopniki Chicaške Združene Katoliške Dobrodelnosti so imeli svoje letno posvetovanje, kjer je bil j glavni govornik Nadškof Munde-•lein. ki je povedal, da je v 4 letih ta j organizacija nabrala in razdelila 'med reveže Chicaške nadškofije nad dva milijotift dolarjev, Na binkošt-no nedeljo bo pošebria kolekta po cerkvah zopet za reveže. Kakor razvidno iz poročila, dale so slovenske župnije v Chicaški nadškofiji za reveže preteklo leto: Sv. Štefana $800.00. Sv. Jurija v S. Chicago $27.00. Sv. Jožefa v Jolie-tu $323.68. skupaj $1.150.68. — Vsi slovenski reveži, kakor revne družine, tako revni posamezniki, naj se v stisti vsikdar obrnejo na svojega župnika, ki jih bo priporočil tej organizaciji in dobili bodo pomoč. HUMBUG. V Miami. Okla., imajo v ondotni metodistovski cerkvi čudnega župnika Miss Ora Stoddard, ki je ženskega spola in je samo 13 let star otrok. Kako žalostno! "Prosveta" bo pisala gotovo o kakem '"duhovniku Rev. Miss Ora Stoddard", za slučaj, da bo ta "župnik" kako neumnost naredil in vsi njeni backi bodo vrjeli. da je res. POIZVEDOVALNI KOTIČEK. Vprašanje: Neki Slovenec je bil primoran, da se je poročil pred sodiščem. seveda nekatoliško. On je namreč rekel dekletu, da jo ne bo nikoli poročil, pa ga je prisilila. Kar - (tvornim, je. da sta šla potem h katoliškemu duhovniku, da bi se še katoliško poročila, pa jima je duhovnik rekel, da ju ne more, ker sta že civilno poročena in da je civilno bolj veljavno, ker je s prisego pred Bogom in dvema svečama poročena in ako je to resnica, da pri sodiščih poročajo pred križem z Bogom in dvema svečama in da je bilo pred! nekaj leti v Pennsylvaniji tako. Tako trdi moj sorojak. Prosim odgovora v Edinosti. F. R., Sartell, Minn. Odgovor: 1. Glede veljavnosti poroke, je najprej vprašanje, kedaj je bila ta poroka. Ako je bila prea velikonočjo 1908. leta potem je poroka veljavna in duhovnik je prav povedal, ko je rekel, da ju ne more še enkrat poročiti, ker sta bila že veljavno poročena. Do velikenoči 1. 1908. je namreč katoliška cerkev poroke pred svetnim sodiščem v A-meriki potrdila kot veljavne, samo vsak, ki je šel na sodišče in se tam poročil, je storil smtrni greh in zapadel cerkvenim kaznim. Ako je pa bilo to po velikonoči 1. 1908. potem je bila poroka neveljavna in dvomimo, da bi bil kak duhovnik mogel kaj takega odgovoriti. — 2. Nikakor ne vrjamemo, da bi bil kak kat. duhovnik rekel, da je poroka pred sod-nijo bolja kakor pred cerkvijo, če bi to tudi bilo pred velikonočjo 1. 1908. — To je izmišljeno. — 3. Križ in dve sveči in posebna prisega pri poroki kakor tudi pri prisegi so samo zunanji obred, ki nima z veljavnostjo ne poroke ne prisege prav nič o-praviti. Kdor gre h poroki je poročen po raznih obredih, kakoršen je pač potrjen za kak kraj. V starem kraju je obred poroke skoraj v vsaki škofiji nekoliko drugačen. V A-meriki je predpisan pravi rimski obred. — 4. V kolikor nam je znano, se pri nobenem civilnem sodišču v Združenih Državah ne za prisego ne za poroke ne rabi ne križ in ne sveče. Navadno se prisega po celi A-meriki s tem. da se dvigne desno roko. v nekaterih krajih je navada, aa se poloči roka na sveto pismo. Navadni obred civilnih porok je tak. kakor če kdo kako posestvo kupi. Kak bolj "brumen" uradnik naredi morda nekoliko bolj slovesno. Vendar povsodi ju samo "razglasi" za poročena. Vpraša ju, če se res ho-čeTa. Morda jima veli seči si v roke, govori ima nekako prisego in potem ju "po moči, ki mu je dana. razglasi kot mož in žena" in — konec! Bolj po cigansko gre pri takih porokah. Bolj tako-le "in nomine patre vzem jo na kvatre . . .!" kajti razporoka je nekaj tako lahkega, da jih je malo, ki bi mislili priseči "večno" zvestobo. — To je rak-rana na našem amerikanskem javnem življenju. VAŠ NAJBOLJŠI ZAKLAD. \ trgovini pazite na vaš kredit,' na vaš denar, kakor tudi na vaše zveze z bankami. Toda vaše zdravje je bolj važno kot katerakoli ali pa vse izmed zgorajšnjih stvari, ker je vaš največji zaklad. Človek slabega zdravja ne more doseči mnogo, zato pa pazite 11a vaše zdravje! In zapomnite si, da je želodec glavni vir zdravja. Ce je želodec v redu, se vse telo lahko brani raznih nevarnih napadov in prepreči uničujoče posledice bacilov. ^Za želodčne ne-rednosti je Trinerjevo grenko vino najboljše zdravilo. Vam vedno pomaga. Mr. Alex Futo nam je pisal 29. marca iz Harco, 111.: "Ker je moje zdravje odvisno od Trinerjevega grenkega vina, mi sporočite koliko stane celi zaboj steklenic." Razna druga Trinerjeva zdravila uživajo ravnotak sloves. Mr. Joseph Fos-nick nam je pisal 18. marca iz Pa-cosco. Wash.: "Trinerjeva zdravila so izvrstna. Pred tremi tedni sem imel zelo hud prehlad, kupil sem si I rinerjev Cough Sedative in takoj drugi dnn sem zapazil da se počutim boljše. Porabil sem samo polovico steklenice in prehlad je bil odpravljen." Vaš lekarnar ali pa trgo-vez z zdravili vam bo rad postregel z vsemi Trinerjevimi zdravili. D 1 m O S T" Nezmerno vživanje vina je pokazalo svoj učinek tako pri Herodu, kakor pri ostalih gostih. Glasen hrup je polegal in neka gotova topa onemoglost je sledila burni razposajenosti. Ta in oni je že podlegel pijanosti in Herod sam se je le še s težavo boril proti njej. Sprevidel je, da je treba novega sredstva, da bi poživel otopele duhove, nekake medigre, ki bi podžgala tudi najbolj lenega. Da toraj naprositi hčer Herodijade, da bi razveselila goste s svojim plesom. AMERIŠKI SLOVENCI PODPL. RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! Katoliški časnikar prs:, da tvoje varuje. izpostavlja tvoje III. Drugega dne zvečer je bila v tetrarhovi palači velika slavnost. Te-trarhova palača — stari grad Davidov, je stala visoko na Sijonu, obdana z najlepšimi hišami mesta. Najbogatejše in najodličnejše rodbine jeruzalemske so imele tukaj svoje krasno urejene hiše. In vsi, ki so se odlikovali po rojstvu in družabnem stališču so bili povabljeni na rojstni dan h kralju, tako Judje, kakor Rimljani. Med povabljenimi je bil prvi ko cesarski namestnik Poncij Pilat, ki je to službo opravljal že nekaj let, s tetrarhom Galileje se pa ni posebno razumel, zato je tudi danes odklonil povabilo. Drugače so pa bili med gosti najimenitnejši vojaki Rima. Tako postavni in še mladi general Pavel Emilij Lepid, ki je komaj nekaj dni bival v Jeruzalemu, nadalje slavni potnik in geograf Strabo in še mnogo druge imenitne in bogate gospode. Kor godcev je storil, kar je bilo mogoče, da bi goste razveselil in razigral; tudi vino, ki je teklo v obilici je storilo svoje. Slavnost, ki je imela za vse čase tako tragični konec, se je najlepše razvila. Gostitelj sam, Herod ni hotel zaostati za nobenim gostom, ampak trudil se je v veselosti dajati vsem dober zgled. Predno je bilo poje cine konec, vladala je že splošna razuzdanost. Velika dvorana se je razlegala od glasnega smeha in burnega govorjenja pričujočih. Le eden med njimi se ni dal zapeljati tej splošni razposajenosti, ampak je ostal molčeč in resen sredi tega hrupa. To je bil naš znanec Pavel. Sedel je poleg Strabona, ki mu je živahno pripovedoval zadnje tragične dogodke iz Rima. Vladar Rima se je spremenil v "starega kozla kozjega otoka." Tiberij je živel na svojem otoku kakor zver le o ropu in umoru. Sejan, edini človek kateremu je kedaj popolnoma zaupal je to zaupanje zlorabil in je že sprejel kazen za svojo pregreho. Rim je izumrl. Kar jih še ni padlo ko žrtev Tiberija in njegovega agenta Sejana, so pobegnili, ali se poskrili, — mnogi v upanju, da bodo preživeli starega tirana, ki je sedaj padal iz ene norosti v drugo in njegov konec ni mogel biti več daleč. Paterkul je bil skoraj edini, katerega ni podrl ta vihar. S svojo soprogo, katere v drugič napasti si Tiberij in več upal, ali je pa, kar je bolj vrjetno, vsled drugih brezštevilnih žrtev na njo popolnoma pozabil, je še vedno stanoval v gradu ob reki Liris. Ni pa bilo samo Strabovo poročilo vzrok, da je bil naš junak tako resen. Imel je več kakor en vzrok zato. Stal je takorekoč na razpotju svojih misli in ni bil še na čistem, ali naj prizna prikazen od včeraj za pričakovanega Mesijo sveta, ali ne. K temu je doživel danes nekaj ur pred pričetkom slavnosti v palači Heroda, drugo, vse drugačno srečanje, pri katerem se je obnašal tako čudno, da se zdi njemu samemu, da je tako obnašanje rimskega poveljnika nedostojno in ga vselej oblije rdečica, ka dar se spomni tega dogodka. Zgodilo se je takole: Opoldne je jahal na sprehod okoli jeruzalemskega obzidja. Ob salamonskem ribniku je dospel do Hipikovega stolpa in je tamkaj zavil skozi vrata Genat in Tiropeonsko sotesko, imenovano tudi dolino sirarjev. v mesto nazaj. Ravno je jahal okoli ogla nenavadno ozke ulice, ko se mu z drugega konca približuje krdelo jezdecev in pešcev. Spremljali so nekega moža, ki je v nenavadno sijajni obleki jahal mulo. Ko ga zapazita sprednja moža te čete, pritečejo trije ali štirje služabniki priti njemu kričeč, da mora obrniti in napraviti pot njihovemu gospodu. "Kdo je vaš gospod?" vpraša Pavel začuden nad predrznostjo ljudi, ki so morali v njem spoznati Rimljana visokega dostojanstva. "Ali ne vidite, da je to Kajfa, veliki duhoven, ki jaha na svojo pristavo?" zakriče in eden že zgrabi za vajeti njegovega malega taurijskega konja, da bi ga obrnil. "Nazaj, človeče!" zagrmi Pavel in roka mu nehote seže po meču, ki ga je imel ob strani. A predno izdere meč. spreleti ga neka misel, nek spomin, ki mu zadrži roko. In namesto, da bi spodbodel svojega konja in zdirjal proti četi, kakor je ravnokar nameraval, ter si z lepo ali pa z grdo napravil pot skozi njo, obrne krotak kakor jagnje svojega konja in zavije v bližnjo ulico. Ril je to notranji nagon tako nov in tako močan, da ga je Pavel moral ubogati proti svoji volji. Komaj se je pa zavedel, kaj je storil, občutil je v sebi toliko sramoto, da ga je bilo sam sebe sram. Se sedaj ga je grizlo, še sedaj je slišal zasmehljivo grohotanje slug. ki so poročali gospodarju o svojem vspehu. Ni mogel razumeti, kako da je mogel on, ponosni Rimljan, kaj takega storiti, a vendar je vedel, kaj ga je prisililo k temu dejanju. Kadar se je namreč spomnil tega dogodka, vselej se mu je pojavil pred duhom obraz od včeraj, obraz poln ponižnosti, pohlevnosti m miroljubivosti. in to mu je vkljub sramoti, ki je zardevala njegovo lice, napolnovalo dušo z nepoznanim mirom in sladkostjo. Njegovo srce je hrepenelo po samoti. Vse to ga je dražilo in vznemirjalo, da je bil kaj malo razpoložen za hrupno družbo. Z vedno večo nezadovoljnostjo je opazoval surovo ve-selost gostov. Spominjali so ga na posamezne slovesnosti Rima in čutil se je srečnega, da se jim je odtegnil. Zdelo se mu je, da Jeruzalem ni nič boljši od Rima. ker gostija se je kmalu sprevrgla v pijanstvo najhujše vrste. Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi nož na te? S tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš videti. Katoliški časnik je tvoj služabnik. Najlepša prilika za potovati direktno V DOMOVINO z velikim parnikom PRESIDENT WILSON bo ao. MAJA (Velikega travna) Cena do Trsta ali Dobrov-nika je samo $90.00 Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah. Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje. Rojakom se priporočamo v naklonjenost! JOSEPH FURLAN, 405 So. Ann Street, PIŠITE ODMAH TAKOJ, DA VAM MESTO NA PAR-NIKU ZASIGURAM. DENARNE POŠILJATVE V DOMOVINO, IRVRŠUJEMO PO POŠTI IN POTOM BR-ZOJAVA. PIŠITE PO NAŠ CENIK. IZVRŠUJEM VSE POSLE. BANČNE SPREJEMAM .DENARNE VLOGE IN PLAČUJEM PO 4% OBRESTI. EMIL KISS. BANKIR 133 Second Avenue New York, N. Y. J. KOSMACH. i8°4 W. aand St., ChicAft«. I1L Rojakom se priporočam pri nakup« raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in tn* traj. pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svejcffa rojaka! THE MINERS NATIONAL BANK EYELETH, MINNESOTA. CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00. TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu. AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejse zavarovalninske družbe. NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas. Bančni uradniki: Jas. A. Robb, President. J. C. McGilvery, Vice-Pres. R. M. Heskett, Vice-President. L. E. Johnson, Cashier. 4 4 F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier. znatno znižale svoje cene. se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene i vozni red parnikov. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite to tozadevna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj. ne prezrite naše banke, ki vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: ZAKRAJŠEK * ČEŠARK SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York Cit>. §T & & & t* r r JOHN STAYER GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, impor tirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam. Telephone Canal 1404. POZOR IGRALCI HARMONIKI JOHN WCNZEL 1017 East 62nd Street, Cleveland, Ohio Stem odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to stalno od leta 1894, vedno v Clevelandu, Ohio. Medtem časom še nisem za nobeno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno odaste drugam naročilo na: DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau-sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4- tire po poldne. Vsa nadaljna poiasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 East 61 st Street. Podpredsednik Joseph zulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna aye. Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND. O. V društvo se sprejemajo člani od ifc do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na« teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. —> Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najbolj S« in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči. pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. J AN DOS, 2042 W. 22ad St, neat Htync Ave.. Chicago* HL Tel. : Canal 4108 Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. * FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534.